Dobesedni zapisi razprav

Torek, 7. september 2010 - Strasbourg

18. Dolgoročna oskrba starejših (razprava)

  Predsednica. - Naslednja točka je razprava o vprašanju za ustni odgovor Komisiji, ki sta ga zastavili Elizabeth Lynne in Pervenche Berès v imenu Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve o dolgoročni oskrbi starejših (O-0102/2010 – B7-0457/2010).

  Elizabeth Lynne, avtorica. – Gospa predsednica, to vprašanje za ustni odgovor in resolucija sta bila uvrščena na dnevni red, da bi dosegli kodeks ravnanja za celotno EU o dolgoročni oskrbi starejših. Ne govorim o zakonodaji, temveč izmenjavi najboljše prakse med državami članicami.

Veliko predolgo je bila obravnava starejših neprimerna na mnogih področjih. Vedeti moramo predvsem, katere podatke Komisija že ima o zagotavljanju oskrbe v državah članicah. Ali se Komisija vidi kot udeleženko pri razširjanju najboljše prakse?

Ključno področje, s katerim se ukvarjam že leta, je zloraba starejših. Pojavlja se lahko v mnogih oblikah – fizična, duševna, čustvena in finančna. Vzemimo primer 93-letnice, ki je šla v dom za nadomestno oskrbo za en teden, samo en teden, domov pa se je vrnila povsem dehidrirana; očitno ji sploh niso poskušali pomagati piti.

Ne gre za osamljen primer. Številni so primeri podhranjenosti in dehidracije, toda koristno bi bilo imeti dejstva in številke. Ali ima Komisija kakšne podatke o številu smrti, ki jih je mogoče pripisati dehidraciji ali podhranjenosti?

Ravno tako zaskrbljujoča je vse pogostejša uporaba nalogov, ki prepovedujejo oživljanje. Odločitev o tem, ali naj bo v zdravniškem kartonu prepovedano oživljanje, bi moral sprejeti zdravnik v posvetovanju z bolnikom. Poznam primere, ko se je sam dom za ostarele odločil, katero osebo naj se oživlja in katero ne, ali pa je bilo sorodnikom rečeno, da morajo podpisati dokument, kar predstavlja popolno zlorabo pravice do izbire.

Kaj dela Komisija na področju preučitve tako imenovanih nalogov, ki prepovedujejo oživljanje? Ne govorim o zdravstveni oporoki, temveč o nalogih, ki prepovedujejo oživljanje. Ali se Komisija strinja, da se s tem krši pravica do življenja skladno s členom 2 Listine o temeljnih pravicah?

Vesela sem, da je Svetovna zdravstvena organizacija sprejela široko opredelitev zlorabe starejših. Zdaj moramo na ravni EU pojasniti obseg te zlorabe. Upam, da bo Komisija predložila zeleno knjigo o zlorabi starejših; vem, da je o tem govoril sam komisar.

Tudi predpisovanje preštevilnih zdravil, zlasti antipsihotikov, je zloraba. Zelo pogosto se uporabljajo, ker je tako lažje osebju in ne oskrbovancem. Obstajajo pa nasprotni primeri, ko se starejšim zgolj na podlagi starosti odreka zdravniška oskrba. To je še en razlog, zaradi česar mislim, da bi bilo treba pritisniti na Svet v zvezi z odločitvijo o direktivi o enakem obravnavanju, s katero bi zakonsko prepovedali diskriminacijo pri dostopu do blaga in storitev, kar bi zajemalo zdravstvo.

Več morajo storiti tudi posamezne države članice, da bi zagotovile pomoč starejšim na njihovem domu, če to želijo, in uredile zahteve glede kvalificiranosti oseb, ki skrbijo za starejše, z vpeljanimi ustreznimi mehanizmi usposabljanja.

Mnoge države članice so zmanjšale sredstva za specialistično geriatrično medicino in zdaj moramo vedeti, kakšni so dejanski učinki na starejše. Prav tako ne smemo pozabiti na podporo in priznanje, ki ju potrebujejo neformalni negovalci. Zelo pogosto so oni tisti, ki dan za dnem skrbijo za sorodnike, in to z malo pomoči.

Celotno področje dolgoročne oskrbe starejših je bilo mnoga leta zanemarjeno. Upam, da bomo s tem vprašanjem za ustni odgovor in resolucijo lahko začeli zares namenjati tej zadevi pozornost, ki si jo zasluži. Zelo pogosto je starejšim, ki potrebujejo dolgoročno oskrbo, zelo težko spregovoriti o tem. Na nas, ki delamo z njimi, je, da poskrbimo, da se njihov glas sliši in ne pozabi.

  László Andor, član Komisije. – Gospa predsednica, evropske družbe se bodo v naslednjih desetletjih postarale, zato moramo najti način, da starejšim zagotovimo kakovostno oskrbo, ki jo potrebujejo.

To je cilj, ki so si ga zastavile države članice v dogovorjenih ciljih za zdravstvo in dolgoročno oskrbo na ravni EU. Poleg tega je Svet v svojih sklepih z dne 30. novembra 2009 pozval Komisijo, da oblikuje „akcijski načrt za dostojanstveno, zdravo in kakovostno življenje starejših“. Vesel sem, da nameravajo prihodnja predsedstva, vključno z madžarskim in poljskim, nadaljevati s tem delom.

Komisija je že uvedla več pobud, da bi pospešila prizadevanja za kakovost dolgoročne oskrbe, povečanje znanja na tem področju in spodbujanje razprave na ravni EU. Že dolgo spodbuja delo, namenjeno zagotavljanju dolgoročne oskrbe kot dela odprte metode za usklajevanje na področju socialnega varstva.

Skupno poročilo o socialni zaščiti in socialni vključenosti za leto 2009 je potrdilo, da je pomembno obravnavati vprašanje pomanjkanja delovne sile v sektorju dolgoročne oskrbe. Ugotavljanje in razširjanje najboljše prakse je eden od naših glavnih ciljev. Komisija lahko deluje kot katalizator za spremembe in lahko podpira nacionalna prizadevanja.

V pripravi je delovni dokument služb Komisije o dolgoročni oskrbi v povezavi s prizadevanji za spodbujanje aktivnega, zdravega in dostojanstvenega staranja, sporočilo Komisije pa je predvideno za leto 2011.

Včeraj je Komisija sprejela predlog, da se leto 2012 opredeli kot evropsko leto aktivnega staranja. To leto bo okvir za ozaveščanje, opredeljevanje in razširjanje dobre prakse ter, kar je še pomembneje, spodbujanje oblikovalcev politike in zainteresiranih strani na vseh ravneh k pospeševanju aktivnega staranja.

Cilj je pozvati te akterje, da se zavežejo k posebnim ukrepom in ciljem v letu 2011, v letu priprav, da bo mogoče oprijemljive dosežke predstaviti v evropskem letu 2012.

Zdaj bi rad govoril bolj konkretno o ljudeh. Upravičeno ste izpostavili, da v večini držav članic odvisnim osebam pretežni del podpore in oskrbe zagotavljajo družina in prijatelji, kar se ne bo spremenilo še nekaj desetletij. V vseh državah je veliko večja verjetnost, da bodo negovalke ženske in ne moški. Neustrezno priznavanje vloge neformalnih negovalcev in neprimerna podpora njihovega prispevka lahko privede do tveganj socialne izključenosti.

Da bi države članice pomagale popraviti to situacijo, bi lahko skupaj z institucijami EU premislile o korakih za ocenjevanje in potrjevanje usposobljenosti za negovanje, vključno z usposobljenostjo, pridobljeno z negovanjem odvisnih sorodnikov in v gospodinjstvu, kar sta dejavnosti, ki ju večinoma opravljajo ženske.

Napredek bo odvisen od prizadevanj mnogih zainteresiranih strani. Komisija toplo pozdravlja delo na področju vprašanj glede oskrbe, ki ga opravljajo interesne skupine Parlamenta za staranje in negovalce ter organizacije civilne družbe, kot sta AGE in Eurocarers.

Komisija ne namerava vzpostaviti observatorija za aktivno staranje, toda vzajemno učenje o aktivnem staranju je eden od ciljev evropskega leta aktivnega staranja, o čemer bo oblikovano posebno spletno mesto.

Rad bi omenil tudi prispevke programa Grundtvig za izobraževanje odraslih, programa javnega zdravja in evropskega leta prostovoljstva 2011.

Gospa Lynne, upravičeno ste poudarili pomembnost etičnih vprašanj, kot so nalogi, ki prepovedujejo oživljanje. Komisija priznava pomembnost tega vprašanja – in povsem se strinjam z moralnim vidikom vašega vprašanja –, toda včasih se moramo izraziti pravno formalno in če to storimo v tem primeru, moramo reči, da so te zadeve izključno v pristojnosti držav članic in da s stališča Listine o temeljnih pravicah nimamo pooblastil, da bi posegali v pristojnost držav članic.

Komisija je uvedla več pobud – vključno s pomembno konferenco 17. marca 2008 –, da bi okrepila znanje o zlorabah starejših in spodbudila razpravo na ravni EU o preprečevanju teh zlorab.

Leta 2009 je Komisija izvedla pilotni projekt, ki je privedel do izbire dveh projektov. En projekt raziskuje, kako je mogoče zlorabo starejših spremljati prek javnega zdravstvenega sistema in sistema za dolgoročno oskrbo. Namen drugega pa je začrtati obstoječe pristope in okvire politike v Evropski uniji. Oba projekta sta se začela decembra 2009, ugotovitve pa bodo predstavljene naslednjo jesen.

Komisija še naprej sofinancira številne ukrepe skladno s programom Daphne in programom javnega zdravja.

Komisija aktivno podpira delo, ki poteka v Odboru za socialno zaščito na prostovoljnem kakovostnem okviru za socialnovarstvene storitve. Ta okvir mora biti dovolj prožen, da velja v vseh državah članicah na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter za različne socialnovarstvene storitve.

Velik sektor, kjer bi okvir lahko uporabili, je dolgoročna oskrba. Toda zagotavljanje dolgoročne oskrbe ni enostavno vsakodnevno opravilo in žalostna resnica je, da morajo ljudje z veliko odgovornostjo oskrbe pogosto opustiti ali zmanjšati obseg plačanega dela zaradi teh obveznosti. To seveda vpliva na njihovo privlačnost na trgu dela, njihov tekoči dohodek in prihodnje pokojninske pravice.

Naše dolgotrajno delo z državami članicami na področju usklajevanja družinskega in poklicnega življenja je razkrilo, kako pomembno je prilagoditi delovne pogoje oseb, ki zagotavljajo neformalno oskrbo.

Tudi vzpostavitev socialnovarstvenih storitev, ki omogočajo nadomestno oskrbo in odsotnost z dela zaradi nege, ter podelitev posebnih pravic neformalnim negovalcem v okviru programov socialnega varstva, zlasti glede pokojninskih pravic, bi pomagalo spodbuditi več ljudi in jim omogočiti, da bi zagotavljali neformalno oskrbo.

Kot ste dejali, so lahko revščina, dostop do oskrbe in dolgoživost med seboj povezani. V nedavnem sporočilu o neenakostih v zdravstvu smo preučili te povezave. Dokazi jasno potrjujejo razlike v dohodku, delovni in življenjski pogoji pa se odražajo v povprečnem zdravstvenem stanju v vseh starostih.

Vendar smo šele na začetku, kar zadeva politike, ki učinkovito prekinjajo ali spreminjajo povezave med socialno hierarhijo in hierarhijo zdravstvenega stanja.

Pozivamo torej k večji ozaveščenosti in raziskavam ter bolj inovativnemu oblikovanju politik. Poleg tega moramo spodbujati pristop „zdravje v vseh politikah“, ki je ključen element vsake uspešne strategije.

  Csaba Sógor, v imenu skupine PPE. – (HU) Pojav starajočih se evropskih družb je pomemben izziv za vsako državo članico. Še večji poudarek moramo nameniti vse večjemu številu starejših. Tradicije in kultura nege starejših se razlikujejo po regijah: v južnih državah članicah več generacij živi skupaj, s čimer je ta problem rešen znotraj družine, v severnih državah članicah pa je pogostejša institucionalizirana oskrba.

Toda stroški slednje naraščajo in vzdržnost je vse bolj na preizkušnji zaradi gospodarskih razmer in naraščanja starajočega se prebivalstva. V srednji in vzhodni Evropi lahko nevladne organizacije in cerkve zelo pogosto učinkovito izvajajo določeno vrsto institucionaliziranega postopka. Toda to je redek pojav, država pa ne podpira razvoja v tej smeri za sistem oskrbe starejših.

V Združenem kraljestvu je sistem usposabljanja, oblikovan za priseljence, uspešno rešil težavo zaposlovanja predhodno brezposelnih žensk s tem, ko so se zaposlile v oskrbi starejših. Očitno je to prakso mogoče uspešno sprejeti v drugih državah članicah. Pozdravljam predlog resolucije kolegic poslank Berès in Lynne. Rad bi poudaril del besedila, ki Komisijo poziva k pripravi zelene knjige o najboljših praksah in modelih držav članic, tako da je vsaka država članica pooblaščena za izvajanje zanjo najustreznejših ukrepov brez možnosti grdega ravnanja in zlorabe starejših.

  Kinga Göncz, v imenu skupine S&D. – (HU) Daljša življenjska doba ni le dober rezultat; je tudi priložnost. Čeprav smo lahko res ponosni, da se življenjska doba v Evropi podaljšuje, je to tudi izziv. Deloma je izziv zato, ker ne vemo, kako lahko zagotovimo priložnost za aktivno staranje v starajoči se družbi. Prav tako ni znano, v kolikšni meri lahko zagotovimo priložnost za dejavno udeležbo v družbi in nediskriminatorno obravnavo starejših. Zavedamo se, da je treba na tem področju veliko storiti. Ali lahko dosežemo večje število zdravih let? V kolikšni meri lahko zagotovimo dohodkovno varnost za starejše ali vseživljenjsko učenje?

Morda bo evropsko leto, ki se bo imenovalo evropsko leto aktivnega staranja, pomagalo pritegniti več pozornosti k temu vprašanju. Toda neizogibno je, da bodo v nekem obdobju starejši potrebovali socialnovarstvene in zdravstvene storitve ter bodo imeli manj moči, da se zastopajo, s tem pa bo večja naša odgovornost, da jim zagotovimo dostop do kakovostnih storitev. Zlasti pomembno je, da so na voljo ustrezne storitve za revne starejše z nizkim dohodkom in za starejše, ki potrebujejo stalno oskrbo in nego, ne glede na to, ali potrebujejo nego na domu ali v institucijah. Komisijo prosimo za pomoč še pri nekaj posebnih nalogah. Prvič, potrebujemo nekaj ključnih podatkov o potrebah in o tem, kdo potrebuje oskrbo. Posebna pozornost se bo posvetila najranljivejšim, potrebujemo mehanizme spremljanja in pripraviti je treba najboljše prakse tudi kot del minimalnih standardov.

  Jean Lambert, v imenu skupine Verts/ALE. – Gospa predsednica, zelo rada bi se zahvalila gospe Lynne, ker imamo nocoj priložnost razpravljati o tem, in pozdravljam veliko tega, kar je povedal komisar. Pravzaprav se mi zdi veliko precej spodbudnega v nekaterih pogledih.

Gotovo ste ugotovili, da mnoga naša vprašanja zadevajo ranljivost starejših in zelo močan občutek, ki ga imamo, namreč da je ključnega pomena, da se lahko ljudje čutijo varne pri tistih, ki nudijo oskrbo.

Sicer se strinjam z vami glede tega, kaj je v pristojnosti držav članic, a kljub temu obstaja odprta metoda usklajevanja, ki državam članicam pomaga sodelovati pri nečem, ki sicer ni v pristojnosti Evropske unije, toda se kljub temu šteje za splošno pomembno.

Mislim, da so znotraj tega zelo pomembna nekatera vprašanja, tudi o osnovni negi, prehrani itd. Sprašujem se tudi, kateri so nadaljnji ukrepi, s katerimi bi Komisija lahko prepričala države članice o stroškovni učinkovitosti podpore neformalnih negovalcev. Nedvomno obstajajo podatki iz Združenega kraljestva, ki kažejo, da lahko s tem prispevkom v gospodarstvu prihranimo milijarde, saj oskrbo zagotavljajo tesni prijatelji ali sorodniki in ne država, in da se zares izplača vlagati v dodatek za negovalce in podporne mehanizme za negovalce, namesto da so ljudje povsem izmučeni, izolirani in da trpi njihovo telesno in duševno zdravje, ker ure in ure zagotavljajo oskrbo brez osnovne podpore.

Zanima me tudi, kar ste povedali o možnostih izboljšanja usposobljenosti negovalcev. Deloma to vprašanje zadeva ne le ženske, temveč priseljenke, zato je potrebna posebna naložba. Toda naša resolucija govori tudi o potrebi po pogodbah, ki bi določale vsaj minimalni dohodek, minimalno plačo. Bila bi hvaležna za vaše mnenje o tem.

  Dimitar Stoyanov (NI). – (BG) Hvala. Moja prababica ima 69 let in dolgo sem živel z njo. Zato iz izkušenj vem, da za starejše lahko najbolje poskrbimo tako, da zagotovimo, da lahko čim dlje skrbijo sami zase. Toda tudi tisti, ki so dobrega duševnega in telesnega zdravja za svoja leta, se srečujejo z naporno nalogo. Stranka Napad je to vprašanje izpostavila v prejšnjem parlamentarnem mandatu in ga bo tudi v prihodnje.

Povprečna pokojnina v Bolgariji je samo 100 EUR. To je 100 EUR na mesec, kolegi poslanci. Upokojenci morajo uporabiti ta denar za nakup zdravil, plačilo računov in ponavadi nazadnje hrano. Takšne razmere vladajo zaradi obsežnega ropa, ki so ga zoper mojo državo zagrešile zadnje tri vlade. Ta rop so poimenovali „masovna privatizacija“. Omeniti moram tudi, da je bil izveden z odobritvijo evropskih ustanov in Mednarodnega denarnega sklada. Na milijarde evrov vredno premoženje je bilo ukradeno Bolgariji, zato ni čudno, da so v moji državi najnižje pokojnine v Evropski uniji. To tragično stanje vam mora biti za primer, ko se sprašujete, kako naj skrbimo za starejše.

  Thomas Mann (PPE). – (DE) Gospa predsednica, Komisija je ravno razglasila leto 2012 za leto aktivnega staranja. S tem je izpolnila zahtevo Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter poročila o medgeneracijski enakosti. Čestitam! To pomembno sporočilo je prišlo ravno ob pravem času.

Število ljudi, starejših od 80 let, ki so zdravi in zmožni, nenehno narašča. V obdobju med letoma 2010 in 2030 se bo predvidoma povečalo za skoraj 60 %. V vprašanju, ki ga je predložil naš odbor, pozivamo Komisijo, da analizira pozitivne in tudi negativne učinke na področju oskrbe starejših ter predlaga sklepe.

Vemo, da vse več družin ne zmore samostojno skrbeti za sorodnike. Negovalcev primanjkuje. Vendar ne zadostuje, da se dobro usposobljeno in sposobno osebje nadomesti s slabo plačanimi delavci, ki so osnovno znanje pridobili po hitrem postopku. Marsikje je to edina oskrba, ki je na voljo.

Kot poročevalec o demografskih spremembah in medgeneracijski enakosti sem pozval države članice, da vzpostavijo pregledne in trajnostne nadzorne sisteme. Treba je zaščititi dostojanstvo tistih, ki potrebujejo oskrbo. Potrebujemo kodeks ravnanja za celotno EU, ki bi opredeljeval minimalne zahteve in minimalne rezultate storitev zagotavljanja dolgoročne oskrbe. Ljudem mora biti na voljo cenovno sprejemljiva in kakovostna oskrba ne glede na dohodek, starost, socialni status ali nevarnost za zdravje.

Poleg tega starejši ljudje niso breme. Njihove izkušnje in življenjski dosežki so izoblikovali našo družbo. Ne smemo jih pustiti, da se sami spopadajo s težavami. Uporabimo čas do leta 2012, da zagotovimo številne osnovne pogoje za to, da se bodo lahko politika, mediji in javnost intenzivno lotili vprašanja aktivnega staranja. Prizadeti morajo pri tem imeti vsaj besedo. Vsi moramo spremeniti naš odnos in podpreti trajnostne oblike oskrbe, ki se neprekinjeno osredotoča na ljudi in ne samo stroške.

  Sylvana Rapti (S&D). – (EL) Gospa predsednica, medtem ko vsi v tem parlamentu govorimo o starejših, morda pozabljamo na dejavnik, da bomo na neki točki tudi mi morda na istem kot starejši ter lahko dočakamo 80, 90 ali celo 100 let. Ste si kdaj predstavljali, kako bi želeli, da takrat ravnajo z nami? Tisti, ki so danes starejši, so nas pripeljali na ta svet, dali so nam civilizacijo, to so ljudje, ki predstavljajo naše „osebno premoženje“.

Dolgoročna oskrba starejših nima samo moralne in socialne razsežnosti; ima tudi gospodarski vidik, saj oskrba, ki jo potrebuje vsaka starejša oseba, pomeni manjšo produktivnost delovno aktivnih članov družine. Če pa obenem ustanovimo program oskrbe, bi lahko celo ustvarili delovna mesta. O vsem tem moramo razmisliti, komisar, in usmeriti države članice na pravo pot.

Za konec bi se rada zahvalila tolmačem in prevajalcem, ki nam omogočajo, da izražamo svoja mnenja tudi po polnoči.

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D). – (RO) Zadnji statistični podatki kažejo, da naj bi število ljudi v Evropski uniji, starih 65 let in več, naraslo za 70 % do leta 2025, število oseb, starejših od 80 let, pa naj bi zraslo za 170 %.

To pomeni, da bo leta 2060 delež državljanov v EU-27, starih več kot 65 let, dosegel 30 %.

Evropska unija mora najti rešitve za vse večje povpraševanje po zdravstvenem varstvu, za prilagoditev sistemov zdravstvenega varstva potrebam starajočega se prebivalstva in za ohranjanje zdržnosti teh sistemov glede na vse večje pomanjkanje delovne sile.

Komisija, države članice in predvsem lokalni organi morajo najti rešitve za prilagoditev stanovanj, sredstev javnega prevoza in celo sektorjev, kot je turizem, da bi lahko izpolnile posebne potrebe starejših.

Pozdravljam sprejetje evropskih predpisov o pravicah potnikov, zlasti ljudi z omejeno mobilnostjo, kot so mnogi starejši, ki potujejo z ladjo, letalom ali vlakom.

  Miroslav Mikolášik (PPE). – (SK) Eden od obstoječih izzivov, s katerimi se spopada evropska družba, je obravnava demografskih sprememb, ki predstavljajo vse večji pritisk na državne proračune. Rešitev vidim v uvedbi naprednih in trajnostnih politik o zagotavljanju ustrezne dolgoročne oskrbe v duhu medgeneracijske solidarnosti, odpravi diskriminacije na podlagi starosti in polni socialni vključenosti tudi v starosti.

Mislim, da je pomembno tudi, da se negovalcem starejših dodelijo določena pravno izvedljiva nadomestila ali, kjer je to primerno, finančne nagrade v duhu solidarnosti in priznanja za njihov požrtvovalen trud. Zato bi rad izpostavil izmenjavo najboljših praks in izkušenj na tem področju med državami članicami.

Za konec bi rad dodal, da se kot zdravnik nikakor ne strinjam s tako imenovanimi nalogi, ki prepovedujejo oživljanje na podlagi starosti. Tak pristop po mojem predstavlja hudo kršitev osnovne človekove pravice do življenja.

  Anna Záborská (PPE). – (SK) Avtorji so Evropski komisiji zastavili 10 vprašanj. Toda medgeneracijska solidarnost je omenjena samo v enem – predzadnjem. Da bi v celoti razumeli težavo, želim dodati še nekaj vprašanj.

Maloprej smo govorili o tem, kako lahko Evropska komisija vpliva na države članice. Zakaj Evropska komisija ne predlaga državam članicam, da bi morale ceniti oskrbo, ki jo družinski člani nudijo starejšim, ki ne morejo več skrbeti zase? Zakaj družinski član, ki skrbi za sorodnika, ni finančno nagrajen ter se mu ne zagotovi zdravstveno in socialno varstvo in povratek na delovno mesto, ko se oskrba zaključi, kot na primer ženski po porodniškem dopustu? Zakaj so moški in ženske, ki izkažejo medgeneracijsko solidarnost, v naši družbi diskriminirani?

Če bi poskusili odpraviti to diskriminacijo v Uniji, bi imeli veliko več srečnejših in bolj zadovoljnih prebivalcev.

  Seán Kelly (PPE). – Gospa predsednica, o tem razpravljamo ob zelo pravem času, saj je to velik problem pred našim pragom. Rad bi se zahvalil gospe Lynne, ker je izpostavila predvsem težave, ki obstajajo v tej tako imenovani civilizirani družbi na področju zlorabe starejših. Komisija je posredovala tudi zelo zaokrožen prispevek s tem, ko je predstavila cilje, izzive in rešitve.

Kot prvo mislim, da bi morali na to gledati kot na priložnost, s katero bi ljudem omogočili delo prek običajnega delovnega časa in starosti, kot drugo pa predvsem, da bi jim omogočili potovati in prispevati k turizmu zunaj sezone. Potem imamo tu seveda izziv oskrbe ljudi na domu, dokler je to mogoče, nato pa institucionalizirane oskrbe. Toda finančni vidik še ni bil upoštevan in ogromno dela moramo opraviti, če želimo vzpostaviti takšne razmere, da bodo starejši v prihodnjih letih deležni ustrezne oskrbe.

  László Andor, član Komisije. – Gospa predsednica, spoštovani poslanci, dovolite mi, da najprej ponovim, kar je bilo povedano na začetku razprave o raznolikosti Evrope.

Imamo 27 držav članic z različnimi socialnimi pogoji in materialnimi pogoji in to je glavni razlog, da Komisija zdaj dela na kakovostnem okviru in ne čem strožjem z zakonodajnega vidika. Mislimo, da je to zdaj prava zasnova in videti moramo, kako bo delovala skupaj s Parlamentom, s katerim smo o teh vprašanjih večkrat razpravljali v zadnjem obdobju.

Ključna točka, iz katere lahko potegnemo trdne zaključke, je po mojem mnenju v tem, kako je dolgoročna oskrba povezana z našim program za delovna mesta, kako mi vidimo veliko možnost za ustvarjanje delovnih mest, obenem pa nam to nalaga nalogo, da to vključimo v naš program za znanja in spretnosti ter ugotovimo, kako lahko bolj pripomoremo k usposabljanju in razvoju večje baze negovalcev, ki lahko zagotavljajo strokovne storitve na tem področju.

Dejansko ostaja odprto vprašanje, v kolikšni meri moramo formalizirati te storitve, saj, kot rečeno, se veliko dela opravlja neformalno. Opravljajo ga oziroma opravljajo ga lahko sorodniki in družine. Urejanje vprašanj, poostritev standardov ali predpisovanje določenih pogojev v okviru družin in sorodnikov bi seveda lahko bilo izjemno problematično. Res pa je, da bi formaliziranje teh storitev in dela prispevalo k stroškom in porodilo vprašanje glede obdavčitve ter kaj kmalu bi se našli v slepi ulici v nasprotni smeri.

Preprostega odgovora torej ni, obstajajo pa prepričljivi razlogi, da se izboljšajo razmere tistih, ki potrebujejo te storitve in so odvisni od dolgoročne oskrbe, obenem pa priznajo tisti, ki opravljajo to delo. Vsekakor lahko zberemo in razširjamo najboljše prakse, na primer, z odprto metodo usklajevanja.

Ob tej pozni uri lahko povem, da se bom čez nekaj ur v Liègu sestal z nekaj ministri iz belgijske vlade na konferenci o pokojninah. To bo dobra priložnost, da jim prenesem besede Parlamenta o tem vprašanju in ga povežem z našim delom na področju pokojnin, kajti te teme so nedvomno med seboj povezane tako z vidika socialnega varstva na splošno kot z vidika ustreznega dohodka starejših.

Imamo dolgoročnejši načrt za nadaljnje delo na področju pokojnin z resnimi prizadevanju glede demografije. Prihodnje madžarsko in poljsko predsedstvo se prav tako zanima za to temo in ugotavljamo, kateri okvir bi bil pravi za zadevne cilje. Temu delu bo sledilo evropsko leto aktivnega staranja, ki se ne nanaša samo na zaposlenost – in vsekakor ne zgolj na večjo upokojitveno starost –, temveč gre pri njem tudi za to, da se stori več za ohranjanje zdravja in nadgradnjo vseživljenskega učenja, vseživljenskega poučevanja, zmogljivosti in institucij, da bi izboljšali kakovost življenja.

To je torej osnovni okvir, v katerem lahko po mojem mnenju nadaljujemo naše delo. Je poln izzivov, toda mislim, da lahko z našo skupno etično zavezo dosežemo rezultate.

  Elizabeth Lynne, avtorica. – Gospa predsednica, rada bi se zahvalila vsem, ki so govorili, in komisarju za stvari, ki jih je povedal nocoj. Zelo koristno je bilo. Iz te razprave izhaja tudi dejstvo, da je pomembno imeti kodeks ravnanja. K temu sem pozivala v vprašanju za ustni odgovor in resoluciji in to so omenili Thomas Mann in mnogi drugi.

Kot sem dejala prej, ne govorimo o zakonodaji. Dober primer iz Bolgarije, kjer nekdo živi s 100 EUR na mesec in mora plačati dolgoročno oskrbo, je samo eden od razlogov, zakaj potrebujemo kodeks ravnanja, tako da bodo lahko države članice določile minimalni standard.

Enako velja za naloge, ki prepovedujejo oživljanje. Ne pravim, da bi bilo treba enako zakonodajo uvesti v vseh državah članicah, temveč da moramo dejansko imeti merila, da si bodo ljudje prizadevali doseči najboljšo prakso. Pri tem lahko Komisija opravi veliko dela in nam pomaga uvesti dobre prakse, pridobljene od različnih držav članic.

Še enkrat hvala, komisar, in hvala tolmačem, ker so ostali po polnoči.

  Predsednica. – Prejela sem en predlog resolucije⁽¹⁾, predložen v skladu s členom 110(2) Poslovnika.

Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 9. septembra 2010.

Tudi jaz bi se rada zahvalila tolmačem.

(1) Glej zapisnik.