Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Razprave
Sreda, 8. september 2010 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

5. Tekoča pogajanja o trgovinskem sporazumu za boj proti ponarejanju (ACTA) (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 

  Predsednik. – Naslednja točka je izjava Komisije o tekočih pogajanjih o trgovinskem sporazumu za boj proti ponarejanju (ACTA).

 
  
 

Dragi kolegi, prosil bi vas za minuto pozornosti. Dnevni red, kot je bil sprejet, v tej razpravi ne predvideva postopka „catch-the-eye“. Vendar pa, če nihče ne nasprotuje, predlagam, da omogočim kratek postopek „catch-the-eye“, če se bodo govorniki, ki so na seznamu, držali svojega časa in nam bo na koncu ostalo še nekaj časa. Ali kdo temu nasprotuje? Zelo dobro.

 
  
MPphoto
 

  Karel De Gucht, član Komisije. – Gospod predsednik, hvala, da ste mi ponovno dali priložnost, da skupaj z vami obravnavam vprašanje pogajanj ACTA.

V zvezi s tem mi dovolite, da vas spomnim na vsebino teh pogajanj: ACTA je sporazum, ki bo pomemben za zaščito konkurenčnosti EU in delovnih mest na svetovnem trgu.

Če hočemo ostati konkurenčno gospodarstvo, se bomo morali zanesti na inovacije, ustvarjalnost in izključnost blagovne znamke. To so nekatere izmed naših glavnih konkurenčnih prednosti na svetovnem trgu. Potrebujemo torej orodja, da bi zagotovili, da bodo te ustrezno zaščitene na naših glavnih izvoznih trgih.

In tu gre za vprašanja, ki skrbijo državljane EU: ne samo delovna mesta, ampak tudi varnost potrošnikov, varnost in zdravje.

Naš cilj je vzpostavitev mednarodnega standarda za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, ki je razumen, uravnotežen in učinkovit ter tako presega trenutna pravila STO o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine: sporazum TRIPS. To je končni cilj, glede katerega se zagotovo strinjamo vsi.

Marca lani sem prišel sem, da bi opredelil ključna načela, na katerih temelji udeležba Komisije v teh pogajanjih, ter se zavezal povečanju preglednosti za Parlament glede teh pogajanj. Kot lahko razberete iz osnutkov besedil, ki so nastala zaradi pogajanj, ki potekajo od marca, in o katerih smo vas obveščali, je Komisija držala besedo in dosledno vztrajala pri teh načelih. Naj vas spomnim na ta načela:

prvič, cilj sporazuma ACTA je obravnavati obsežne kršitve pravic intelektualne lastnine, ki imajo velik komercialni vpliv, in ne gre za preverjanje vsebine prenosnih ali osebnih računalnikov potnikov. To ne bo pripeljalo do omejitve državljanskih svoboščin ali nadlegovanja potrošnikov. Če imate nekateri pomisleke glede tega, bi z veseljem slišal vaše argumente.

Drugič, pri sporazumu ACTA gre samo za uveljavljanje obstoječih pravic intelektualne lastnine. Ne bo vključeval določb, ki bi spreminjale neodvisen zakon o intelektualni lastnini. Opredeliti bi moral minimalna pravila o tem, kako lahko inovatorji uveljavljajo svoje pravice na sodiščih, na mejah ali na internetu. Kadar se evropski modni oblikovalci, umetniki ali proizvajalci avtomobilov soočijo s ponarejanjem njihovih kreacij zunaj Evrope, lahko sporazum ACTA na primer zagotovi, da bodo njihove pravice ustrezno zaščitene.

Tretjič, sporazum ACTA mora ostati skladen s pravnim redom EU, vključno s trenutno ravnjo uskladitve uveljavljanja pravic intelektualne lastnine, Direktive o e-poslovanju, regulativnega okvira za telekomunikacije in nenazadnje veljavne zakonodaje EU o varstvu podatkov in zasebnosti. Sporazum ACTA ne bo spremenil katere koli zakonodaje EU skozi zadnja vrata. Kaj je torej dodana vrednost, me boste vprašali? Odgovor je, da je naša zakonodaja ena izmed najučinkovitejših in da bo pomagala našim inovatorjem, če jo bodo sprejele druge države.

Četrtič, zagotovili bomo, da sporazum ACTA ne bo omejil dostopa do generičnih zdravil. V osnutku besedila je zdaj jasen jezik, ki zagotavlja, da sporazum ACTA ne bo služil kot podlaga za vmešavanje v trgovino z generičnimi zdravili.

Poleg tega bo sporazum ACTA skladen z deklaracijo o sporazumu TRIPS in javnem zdravju iz leta 2001, medtem ko obveznosti o mejnem nadzoru, ki so najobčutljivejše vprašanje v zvezi z dostopom do zdravil, ne bodo veljale za patente.

Glede preglednosti smo držali besedo in po vsakem krogu pogajanj na namenskih sejah obveščali Evropski parlament, s čimer bomo nadaljevali. In v skladu s svojimi obveznostmi glede na okvirni sporazum smo seveda Evropski parlament seznanili z osnutki besedil.

To priložnost bom izkoristil tudi za to, da na kratko predstavim izide desetega kroga pogajanj o sporazumu ACTA, ki so potekala med 16. in 20. avgustom 2010 v Washingtonu.

Strani so dosegle nekaj napredka glede poglavja o civilnih zadevah, carinah in kaznih, vendar pa še niso bile dovolj prožne, da bi obravnavale nekatere izmed občutljivejših vprašanj. Opravljeno je bilo tudi obsežno delo glede splošnih in horizontalnih poglavij (uvodna izjava, splošne določbe, opredelitve pojmov, prakse uveljavljanja, mednarodno sodelovanje in institucionalne določbe), ki so skoraj zaključena.

Vendar pa je v zadnjih dveh krogih žal postajalo vse jasnejše, da bo soglasje z vsemi trenutnimi stranmi sporazuma ACTA glede na raznolikost mnenj in praks o tem vprašanju posameznih udeležencev sporazuma mogoče doseči samo na podlagi najnižjega skupnega imenovalca. To se bo zgodilo na račun ravni ambicij – in učinkovitosti – sporazuma.

V zadnjem krogu je glede digitalnega okolja (internet), ki je eno izmed najobčutljivejših, toda tudi najbolj „inovativnih“ poglavij sporazuma ACTA, prišlo do nazadovanja, saj se strani niso mogle dogovoriti o skupni ureditvi izjem v zvezi z odgovornostjo za ponudnike internetnih storitev.

Enako velja za zelo pomembno poglavje o carinskih ukrepih, kjer več strani nasprotuje izvajanju pregledov izvoza in tranzita blaga, za katerega obstaja sum kršitve, zaradi česar se ne ukrepa proti zelo razširjenemu mednarodnemu prometu s ponaredki.

Drugo področje, glede katerega so razprave razočarljive za interese EU, zadeva vprašanje, katere pravice intelektualne lastnine bo zajemal sporazum. EU ima široko in raznoliko podlago imetnikov pravic intelektualne lastnine. Kmet, ki izdeluje proizvode z geografsko označbo, ali tekstilno podjetje, ki ustvarja oblikovanje, sta prav tako žrtvi ponarejanja in ju morajo prav tako zajemati boljša pravila za izvajanje. Težava je, da številni naši partnerji vztrajajo, da si samo avtorske pravice in blagovne znamke „zaslužijo“ vključitev v sporazum ACTA. S tem se ne strinjamo in si bomo še naprej odločno prizadevali za spoštovanje teh interesov EU.

Naslednji krog bo potekal v Tokiu konec meseca (od 23. septembra do 1. oktobra 2010). Zdi se, da se približujemo končni igri in so strani zavezane rešitvi preostalih pomembnih vprašanj na krogu pogajanj v Tokiu.

Trdno sem prepričan o pomenu obravnavanja sistematične in razširjene zlorabe evropske intelektualne lastnine po svetu in o ključnem prispevku sporazuma ACTA k temu cilju. Zato ostajam predan uspehu teh pogajanj.

Toda če se bo na koncu procesa EU soočila s pogodbo brez veliko konkretne dodane vrednosti za naše imetnike pravic ali s pogodbo, ki si bo prizadevala vzpostaviti pravice intelektualne lastnine 1. in 2. kategorije, moramo biti pripravljeni ponovno razmisliti o naši udeležbi v sporazumu.

 
  
MPphoto
 

  Daniel Caspary, v imenu skupine PPE.(DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, leta 2008 so carinski uslužbenci EU zasegli 178 milijonov izdelkov. Od teh je bilo 20 milijonov izdelkov nevarnih. Skupaj 54 % ponarejenih proizvodov je prišlo iz Kitajske, Indija pa je bila glavni krivec za ponarejena zdravila.

Ponarejeno blago povzroča precejšnjo škodo evropskemu gospodarstvu, vendar pa so zelo prizadeti tudi ljudje, ki kupijo ponarejene izdelke. V mislih imam na primer zdravila. Zame in za vse starše bi bila nočna mora, če bi otrok umrl po vnosu zdravila preprosto zato, ker nismo sposobni preprečiti, da bi ponarejeni izdelki in zdravila prišli na trg. Ta problem moramo rešiti.

Piratstvo je osrednje vprašanje za Evropsko unijo. Industrije in potrošnike po vsem svetu moramo zaščititi pred izdelki, ki lahko škodujejo zdravju in podjetjem povzročijo finančne izgube. Zato pozdravljam pogajanja o trgovinskem sporazumu za boj proti ponarejanju (ACTA) kot pomemben korak v pravo smer v boju proti piratstvu. Vemo, da ta sporazum ni edina rešitev za piratstvo, vendar pa je prvi mednarodni sporazum na tem področju, ki vključuje nekatere države, ki so se podale v boj proti piratstvu. Želim si, da bi se vključilo čim več drugih držav.

Naša skupina pozdravlja pozitivno sodelovanje med Komisijo in Parlamentom vse od naše spomladanske resolucije. Obžalujemo dejstvo, da smo morali iti tako daleč in sprejeti to resolucijo. Vendar pa smo zaradi rednih poročil Komisije dobili pregled nad pogajanji v zadnjih mesecih. Pogajalcem bi čestital za njihove zadnje dosežke. Celo za kritike sporazuma ACTA postaja vse težje najti negativne točke v sporazumu. Vprašanje ukrepov za mejni nadzor v primeru kršitve patentov in s tem zaskrbljenost zaradi trgovine z generičnimi zdravili sta bila rešena. Postopek treh opominov in pregled osebne prtljage sta bila odpravljena. Odpravljena je bila tudi obvezna odgovornost ponudnikov internetnih storitev in zdi se, da je sporazum skladen s pravnim redom Skupnosti. Menim, da smo na pravi poti.

Vendar pa bi Komisijo pozval, naj vztraja pri svojem trdnem stališču, da bi lahko zastopala interese Evropske unije. Podpiram predlog o vključitvi patentnih pravic, geografskih označb porekla in kršitev patentov v oddelek sporazuma, ki zadeva civilno pravo. Trdno sem prepričan, da si parmski pršut, Tiroler Almkäse in šampanjec zaslužijo enako raven zaščite kot Coca-Cola ali Kellogg’s Corn Flakes. Zato ZDA pozivam, naj prenehajo z oviranjem objave dokumentov. Objava dokumentov po novozelandskem krogu je pokazala, kako pomembna je preglednost, in je utišala veliko kritikov.

Komisijo bi pozval, naj še naprej podpira objavo pogajalskih dokumentov, in sicer najkasneje pred podpisom sporazuma. Komisiji želim veliko uspeha v naslednjem krogu na Japonskem in se veselim nadaljnjih pravočasnih in natančnih poročil o pogajanjih. Po zaključku pogajanj bo naša skupina v miru ocenila izid na podlagi končnega besedila in se nato odločila o svojem stališču glede ratifikacije. Pogajalcem želim veliko uspeha.

 
  
MPphoto
 

  Kader Arif, v imenu skupine S&D.(FR) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, komisar, pravkar ste povedali nekaj pomirjujočih stvari, vendar pa še vedno menim, da zaskrbljenost velikega števila poslancev glede trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju (ACTA) ni bila popolnoma odpravljena.

Marca sem predložil resolucijo, ki jo je sprejela velika večina v tem parlamentu in je omogočila objavo pogajalskega besedila. Med razpravo smo pozivali k spoštovanju pravnega reda Skupnosti – ki ste ga omenili – ter k zagotavljanju varnosti in dobave generičnih zdravil in spoštovanju temeljnih svoboščin sodržavljanov. Omenili smo tudi geografske označbe, in sicer zato, da vas seznanimo s svojimi prednostnimi nalogami, ki vam jih bom ponavljal, tako da bo stališče, ki ga boste čez nekaj tednov zagovarjali na Japonskem, temeljilo na parlamentarni razpravi, ki nam jo je uspelo spodbuditi.

Včeraj so med razpravo o stanju Unije številni govorniki povsem upravičeno izpostavili, da smo poslanci Evropskega parlamenta govorniki za sodržavljane in da je brez te povezave Komisija v nevarnosti, da se zaplete v neplodno soočenje s Parlamentom. Zato vas pozivam, komisar, da upoštevate predvsem, da so poslanci Evropskega parlamenta, ki so pred vami, predvsem vaši partnerji in niso tu samo zato, da bi vam nasprotovali.

Partnerstvo, ki ga hočemo, ni partnerstvo, v katerem nas, kot se zdi, da včasih hočejo vaše službe, zavezuje obljuba molčečnosti. Vaše službe so pravkar odgovorile na naša vprašanja za zaprtimi vrati. Posreduje se nam zadnjo različico besedila sporazuma ACTA, vendar pa se nam prepoveduje poslati sporočilo, ko zapustimo ta zasedanja ali ko preberemo sporazum, čeprav je naša vloga, da opozorimo, pojasnimo in zagotovimo, da se zadeve razume. Moja druga zahteva je torej, da spoštujete preglednost razprav kot element, ki bogati vaša mnenja, in nanjo ne gledate kot na izdajo zaupanja.

Razen s tema dvema glavnima vprašanjema in ker sem se navadil na takšne naloge, vas bom seznanil s svojimi pomisleki. Prvi je dostop do zdravil. To je bilo omenjeno. Govorite nam, da je zaščita dostopa ena izmed vaših prednostnih nalog, da delate vse, kar je mogoče, da bi zagotovili, da nič v tem sporazumu ne ovira njihove proizvodnje ali prostega pretoka. Vendar pa bi vam tu zastavil vprašanje o patentih. Zakaj jih hočete vključiti v ta sporazum? Želja po okrepitvi zakonitega boja proti ponarejanju ne bi smela biti pretveza za uporabo sporazuma ACTA kot sredstva za razširitev pravic imetnikov patenta precej preko obsega, kot je določen v sporazumu TRIPS. Prosim, ne zamenjujte generičnih zdravil in ponarejenih zdravil.

Druga pomembna točka so jamstva. Besedila ne morejo biti prestroga pri zagotavljanju resničnega ravnotežja med pravicami uporabnikov in pravicami imetnikov pravic. Poglejte si različne formulacije v sporazumu TRIPS.

Pozdravljam vaše pripombe o internetu in prepričan sem v zamisel, da sporazum ACTA ne bo služil za oslabitev stališča EU, jasno izraženega v Direktivi o elektronskem poslovanju.

Komisar, vsekakor obstajajo še druga vprašanja, ki bi jih moral načeti to jutro, toda prva dolžnost, ki sem si jo zastavil, je zagotoviti, da bomo zaradi te razprave našim sodržavljanom lahko zagotovili čim več informacij o tem sporazumu, in povedati vam, da je po mojem mnenju ključni element zaščita njihovih pravic in njihovih temeljnih svoboščin. Zato od vas pričakujem, da ne boste pozabili na zadeve, ki so jih izpostavili poslanci, in jih boste zagovarjali med pogajanji. Pozivam vas tudi, da spoštujete svojo zavezanost objavi besedila takoj po zaključku pogajanj, pa naj bo to ob koncu kroga na Japonskem ali na naslednji stopnji.

Javna razprava bo na primer morala potekati v tem parlamentu. Zato pozivam k resoluciji, od vas pa pričakujemo, da boste upoštevali naše mnenje, preden bo prišlo do podpisa sporazuma ACTA, čeprav to pomeni vrniti se k pogajalski mizi.

 
  
MPphoto
 

  Niccolò Rinaldi, v imenu skupine ALDE.(IT) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, acta est fabula, plaudite! – „igra je bila zaigrana; ploskajte!“ – kot so rekli rimljanski igralci na koncu predstave. Igra je bila zaigrana in morda smo tik pred njenim zaključkom, četudi še ni čas za ploskanje.

Med to razpravo nam je gospod De Gucht dal pomembna zagotovila, toda vemo, da 64 % ponarejenega blaga prihaja iz Kitajske, ki ni podpisnica trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju (ACTA). Zato bomo morali oceniti, ali je vse to vredno truda – z drugimi besedami, ali bi podpisali sporazum, če ne prinaša nobenih resničnih koristi, kot je ugotovil komisar. Ne ostaja veliko vzrokov za zaskrbljenost, vendar so pomembni. Veliko je bilo povedanega o internetu in cenimo prizadevanja Komisije, vendar ostajamo odločni.

Glede dostopa do zdravil ponavljam, kar so zahtevali že drugi poslanci: ne sme se v isti koš metati ponarejenih zdravil na eni in generičnih zdravil na drugi strani. Bistvenega pomena je omogočiti dostop do zdravil po konkurenčnih cenah, ki so ključne za bolnike v državah v razvoju. Vprašanje, ki bi ga rad zastavil, je, ali bosta deklaracija iz Dohe o sporazumu TRIPS (sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine) in javno zdravje vključena vsaj v uvodno izjavo besedila sporazuma ACTA.

Nazadnje, glede geografske označbe smo se znašli morebiti v paradoksnem položaju, ker bodo registrirane blagovne znamke, ki bodo morda kršile geografske označbe, bolj zaščitene kot geografske označbe same. Tudi tu sporazum TRIPS zagotavlja trdno osnovo v mnogih pogledih, zato pozivamo k odločnosti in trdnemu stališču.

 
  
MPphoto
 

  Jan Philipp Albrecht, v imenu skupine Verts/ALE.(DE) Gospod predsednik, najprej naj povem, da sem zadovoljen, da je pisna izjava 12 trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju (ACTA) včeraj v Parlamentu dobila zahtevano večino glasov. To kaže, da Evropski parlament še naprej podpira jasno stališče, ki ga je zavzel v svoji marčevski resoluciji.

Poleg tega pisna izjava izpostavlja pomembno zadevo. Nočemo, da bi se izvajanje pravic intelektualne lastnine oddalo zasebnim podjetjem. Načela pravne države in demokracije zahtevajo, da v temeljne pravice, vključno na internetu, posežejo zakoniti predstavniki države in da še naprej veljajo visoki standardi naše ustave, Konvencije o človekovih pravicah in Lizbonske pogodbe.

Ne sme se dovoliti uveljavitve sporazuma, ki spodbuja zasebne kartele imetnikov pravic, da vse uredijo tako, kot ustreza njihovim poslovnim interesom, tako kot to dela trenutni osnutek sporazuma ACTA. Vedenje Komisije EU med pogajanji o sporazumu ACTA meji na kršitve naših pogodb. Namesto da bi bili odpravljeni ukrepi, ki jih je kritiziral Parlament, je besedilo osnutka sporazuma enostavno postalo še bolj nejasno. Vse bolj se zdi, da pravni red Skupnosti ne bo upoštevan.

Na srečo se zdi, da so se zdaj uveljavila nenehna nasprotovanja Evropskega parlamenta. Toda če naj sporazum ACTA v tem parlamentu dobi večino glasov, je treba storiti še veliko. To vam je moralo postati jasno najkasneje včeraj.

 
  
MPphoto
 

  Syed Kamall, v imenu skupine ECR. – Gospod predsednik, za začetek bi pozdravil tri stvari, ki so bile povedane na začetku: prvič, da ne bo novih pravic intelektualne lastnine, drugič, da ne bo sprememb zakonodaje skozi zadnja vrata, in tretjič, večjo preglednost, ki smo ji bili priča s strani Komisije, zlasti spričo nekaterih drugih pogajalskih partnerjev.

Razumeti moramo tudi razlike med digitalnim svetom in svetom atomov. Kot je nekoč dejal Chris Anderson, urednik revije Wired, v svetu vse večje pasovne širine, cenejšega hranjenja in cenejše moči obdelave digitalni proizvodi sčasoma postanejo brezplačni ali ne prinesejo nič več. To pomeni, da morajo številne industrije, ki se pritožujejo nad digitalnim svetom, razumeti, da se morajo ozreti za novimi poslovnimi modeli. Predvsem fonografska industrija in podobne industrije se ne morejo zanašati na stare poslovne modele.

Mislim, da je v svetu atomov drugače – v svetu proizvodnje izdelkov. Zagotoviti moramo, da so, čeprav EU morda ni konkurenčna v smislu stroškov delovne sile, države in podjetja EU konkurenčni, ko gre za raziskave in oblikovanje. Za podjetja, ki vložijo milijone – včasih milijarde – v nove proizvode in novo oblikovanje, mora biti prav nadležno, ko vidijo, kako te proizvode drugje spodkopavajo ponarejeni proizvodi. Na področju avtomobilskih motorjev z visoko vrednostjo in pametnih telefonov smo vodilni na svetu, biti pa moramo zelo pazljivi, da se teh proizvodov ne spodkoplje, potem ko so bili vanje vloženi milijoni ali milijarde.

Pozdravljam izjavo Komisije, vendar pa moramo razumeti razliko med svetom atomov in digitalnim svetom.

 
  
MPphoto
 
 

  Helmut Scholz, v imenu skupine GUE/NGL. – (DE) Gospod predsednik, gospod De Gucht, gospe in gospodje, zaščita vlagateljev in podjetij pred krajo njihovih zamisli je pomembno vprašanje, zlasti za majhna in srednje velika podjetja. Vendar pa bi ponovno vprašal, ali lahko piratstvo omeji majhen klub držav, ki podpišejo sporazum, predvsem ker so te države bolj znane zaradi iznajdb kot zaradi ponarejanja. Po mojem mnenju bi ta pogajanja morala potekati v mednarodnem okviru kot je Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO).

Na splošno gre za nov okvir in novo zavezo. Gospod De Gucht, vaše sklepne pripombe kažejo v to smer. Vem, da se pogajalci iz Komisije in Sveta zavedajo te dileme. Njihova rešitev je podjetjem dati obsežne pravice za pravno ukrepanje na prodajnem trgu potencialnih ponarejevalcev. Imeti hočejo možnost prijetja uvoznikov in v skladu z osnutkom besedila tudi končnih uporabnikov na mejah, razen če posamezne podpisnice sporazuma sprejmejo izjeme. Besedilo navaja:

„Članice lahko iz ukrepov na meji izključijo majhne količine nekomercialnega blaga, ki so del osebne prtljage potnikov“.

(DE) V Evropi hočejo uveljaviti zakonodajo, ki bo podjetju omogočila zahtevati, da se blago ali programsko opremo, ki je bila uvožena iz države podpisnice trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju (ACTA), zaseže ali celo uniči v skladu z odredbo sodišča. Do tega lahko, če je potrebno, pride tudi, ne da bi bila druga stran zaslišana. V primerov kontejnerjev s ponarejenimi verižnimi žagami je to morda slišati kot enostaven postopek. Vendar pa namerava sporazum ta postopek razširiti tako, da bo zajemal področja, kot so komponente programske opreme.

Ali bodo velikani programske opreme, kot je Microsoft, lahko s pravnimi postopki ujeli in uničili svoje manjše konkurente? Tudi velikanom zabavne industrije je v pogajanja o sporazumu ACTA uspelo vključiti svoje pomisleke. Ne bo se pravno ukrepalo samo proti nalaganju in kopiranju, ampak tudi proti proizvodnji in razširjanju tehnologij, ki med drugim omogočajo, da se zaobide zaščito pred kopiranjem.

Rekli ste, da je bil dosežen napredek, in res je, da so ZDA prenehale pozivati, naj bodo ponudniki internetnih storitev odgovorni za svoja dejanja. Vendar pa je v oddelku sporazuma, ki zadeva kazensko pravo, še vedno odstavek o pomoči in podpori. Poleg tega bodo ponudniki internetnih storitev zavezani na legitimno zahtevo podjetja predati osebne podatke uporabnikov, za katere se sumi, da kršijo zakonodajo o avtorskih pravicah. Med pogajanji o sporazumu SWIFT smo v tem parlamentu ugotovili, da Združene države na primer nimajo zakonodaje o varstvu podatkov, kot jo razumemo v Evropski uniji. Kakšen je položaj v drugih državah podpisnicah sporazuma? Ne sme se dopustiti poseganja sporazuma v pravni red Skupnosti. Biti moramo sposobni zaščititi majhna in srednje velika podjetja pred patentnimi kampanjami velikanov programske opreme ter zagotoviti varstvo osebnih podatkov uporabnikov interneta.

 
  
MPphoto
 

  Francesco Enrico Speroni, v imenu skupine EFD.(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, komisarju in Svetu se zahvaljujem za to razpravo, vendar pa moram žal reči, da je težko govoriti o čemer koli brez pravih dokumentov.

Na internetu ni ničesar in službe Parlamenta, ki sem jih kontaktiral, niso odgovorile, ker Komisija ne da na razpolago vseh besedil. Torej ne moremo storiti nič drugega kot govoriti na splošno. Kljub temu je koristno obravnavati to vprašanje, ki tvori del načrta Evrope za zaščito naših proizvodov in s tem naših podjetij in delavcev. Vendar pa je nekaj odpora na primer glede ureditve blagovnih znamk in proizvodov.

Naša naloga je zaščititi naše delavce tako, da preverimo, ali obstaja kakršna koli oblika nepoštene konkurence ali konkurence, ki temelji na izkoriščanju delavcev, in v tem primeru konkurenca, ki temelji na prenarejanju in ponarejanju. Zato se moramo boriti proti takšni nesprejemljivi konkurenci prav zato, da zaščitimo evropske proizvajalce in delavce, ki se preživljajo s svojim trudom, svojim intelektualnim potencialom in svojo udeležbo ter tako prispevajo k razvoju naše celine.

 
  
MPphoto
 

  Angelika Werthmann (NI).(DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, cilj načrtovanega večstranskega trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju (ACTA) je učinkovitejši boj proti piratstvu in kršitvam avtorskih pravic z mednarodnim sodelovanjem, usklajevanjem izvajanja zakonodaje in novimi zakoni za varstvo intelektualne lastnine. Ni treba reči, da potrebujemo nenehno preglednost. Ukrepi, katerih posledica bo oslabitev Direktive EU o varstvu podatkov ali ki bi lahko imeli negativen vpliv na svobodo izražanja, predstavljajo pretiran odziv na problem boja proti piratstvu in kršitvam avtorskih pravic in se jih ne sme sprejeti.

Evropski parlament je Komisijo pozval, naj oceni morebitne učinke sporazuma. Žal ta ocena še ni bila opravljena. Po mojem mnenju je varstvo intelektualne lastnine ključnega pomena, vendar pa sta varstvo podatkov in varstvo zasebnosti enako pomembna. Peter Hustinx, evropski nadzornik za varstvo podatkov, je o tem povedal naslednje, citiram:

„Čeprav je intelektualna lastnina pomembna za družbo in jo je treba varovati, se je ne sme postaviti nad temeljne pravice posameznika do zasebnosti, varstva podatkov in druge pravice.“ To je konec citata. Skupaj si prizadevajmo za ta sporazum in sočasno upoštevajmo vso obstoječo zakonodajo.

 
  
MPphoto
 

  Elisabeth Köstinger (PPE).(DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, učinkovito izvajanje veljavnih predpisov in zakonov za boj proti piratstvu in krepitev pravic intelektualne lastnine je zagotovo zelo dobrodošlo. Vendar pa je na tem področju v javnosti žal zelo veliko nepoznavanja in negotovosti. Redno dobivam elektronsko pošto zaskrbljenih državljanov, ki se pritožujejo nad pomanjkanjem preglednosti med pogajanji o trgovinskem sporazumu za boj proti ponarejanju (ACTA) in na sporazum ACTA gledajo kot na veliko vmešavanje v njihove pravice in svoboščine. Na tem področju je pomembno zagotoviti več informacij in poudariti dejstvo, da problema ne povzroča sporazum ACTA, ampak delno pravni red EU.

V zadevi z dne 19. februarja 2009, predloženi v predhodno odločanje, Sodišče Evropskih skupnosti jasno navaja, da lahko ponudniki internetnih storitev odgovarjajo za kršitve avtorskih pravic s strani svojih uporabnikov. Veljavne pogodbe dovoljujejo onemogočanje dostopa državljanom EU do interneta. Problema ne predstavlja sporazum ACTA, ampak predpisi Evropske unije, ki bi lahko omejili svoboščine in pravice državljanov EU.

 
  
MPphoto
 

  Monika Flašíková Beňová (S&D). (SK) Vse večji obseg ponarejenega in piratskega blaga v mednarodni trgovini povečuje možnost ogrožanja trajnostnega razvoja svetovnega gospodarstva, kar ne povzroča samo finančnih izgub zakonitim proizvajalcem, ampak krši tudi pravice imetnikov pravic intelektualne lastnine in subjektov, udeleženih v izdelavi in proizvodnji ter predstavlja grožnjo za potrošnike in grožnjo za delovna mesta v Evropi.

Zamisel o večstranskem sporazumu za boj proti piratstvu in ponarejanju bi lahko predstavljala učinkovit mehanizem za boj proti takšnim dejavnostim, vendar pa podpiram tudi tiste poslance, ki so poudarili potrebo po preglednosti in večjem zaupanju v ta pogajanja in sporazume. Ključno se mi zdi tudi vzpostaviti ravnotežje med pravicami, ki jih imamo interes zaščititi, in pravicami, ki so ključne za družbo. Uveljavljanje ali varstvo pravic ene skupine ne sme ovirati pravic in legitimnih interesov druge skupine.

 
  
MPphoto
 

  Carl Schlyter (Verts/ALE).(SV) Gospod predsednik, sploh nisem prepričan glede izjeme za generična zdravila. Če to odobrimo, bomo morali v takšnih primerih odobriti tudi izjeme za ves tranzit, drugače se bomo soočili s problemi, ki smo jih doživeli v zadnjih letih. Pravite, da bo to veljalo samo za obsežne gospodarske primere. V tem primeru bi lahko rekli, da so posamezniki izvzeti, namesto da so lahko izvzeti iz teh pravil, kajne?

Zaskrbljen sem tudi glede digitalnega okolja, ko je govora o tehnoloških ovirah. V zvezi s tem velja, da so metode, ki se jih lahko uporabi za izogibanje ukrepom za tehnično zaščito, nezakonite, če je njihova uporaba komercialno omejena.

Lahko bi se zgodilo tudi, da se te širi povsem brez finančnega interesa, da nekdo sploh nima finančnega interesa, ampak želi podpreti uporabo tehnologij s strani ljudi, ki bi se jih lahko uporabilo tudi kot „tehnologije za izogibanje“. Kakšno je vaše mnenje o tem?

Prav tako nisem zadovoljen z dejstvom, da tu vključujete sporne vidike iz IPRED, in glede shranjevanja podatkov. Če jih bomo hoteli po ocenah spremeniti, je nespametno, da smo jih tu pisno opredelili.

 
  
MPphoto
 

  Françoise Castex (S&D).(FR) Gospod predsednik, komisar, dodala bi nov prispevek k razpravi o sporazumu ACTA in skupaj s podpisniki izjave 12 imam čast obvestiti vas, da je ta izjava dobila zelo veliko večino v Parlamentu ter da je bilo najmanjše število podpisov preseženo.

Veseli me, da vam je bila ta izjava predložena pred končnim krogom pogajanj o sporazumu ACTA, in menim, da jo lahko imate za pogajalski mandat, ki vam ga je dal Evropski parlament.

Rada bi vas spomnila na njegovo vsebino: Parlament seveda ne poziva samo k preglednosti in priložnosti, da besedila vidi med pogajanji, preden jih ratificira; poziva tudi k temu, da se pravic intelektualne lastnine ne uskladi v skladu s to mednarodno pogodbo, in k ohranitvi in zagotavljanju svoboščin državljanov, varstva zasebnega življenja in nevtralnosti na internetu.

 
  
MPphoto
 

  Andrew Henry William Brons (NI). – Gospod predsednik, vprašati moramo, v kakšni meri so trgovinski sporazumi za boj proti ponarejanju samo zaščita za velika podjetja in v kakšni meri resnično ščitijo ljudi. V primeru zdravil so ponarejena zdravila v najboljšem primeru neučinkovita in se ljudje ne zdravijo; v najslabšem primeru so lahko škodljiva in ogrožajo njihovo zdravje ali celo življenje.

Ponarejeno blago se skoraj vedno proizvaja v državah z nizkimi plačami in spodkopavajo pristno blago, proizvedeno v naših državah, na račun delovnih mest državljanov držav članic. Proti državam, ki dovoljujejo takšne prakse, je treba izvajati sankcije.

Zadovoljen sem z zagotovilom Komisije, da bodo sankcije usmerjene proti obsežnim kršitvam in ne proti potrošnikom. Vendar pa nekateri lobisti, ki podpirajo akterja, resnično hočejo, da se ljudem, osumljenim ponavljajočega nedovoljenega nalaganja, onemogoči dostop do interneta, isti ljudje pa bi radi tudi pregled vsebine internetnega prometa, torej si ogledali komuniciranje uporabnikov. Nam lahko zagotovite, da te določbe ne bodo vključene kasneje in ne bodo prevladale nad vašimi pridržki?

 
  
MPphoto
 

  Sidonia Elżbieta Jędrzejewska (PPE).(PL) Pozdravljam današnjo razpravo o trgovinskem sporazumu za boj proti ponarejanju. Po mojem mnenju je korak h krepitvi položaja Evropskega parlamenta kot institucije, ki zastopa državljane Evropske unije. Poudarila bi, da je Evropski parlament glede sporazuma, o katerem se pogaja Komisija, o trgovini s storitvami in komercialnih vidikih intelektualne lastnine, upravičen do obveščanja in posvetovanja s strani Komisije. Današnja razprava daje vsebino tej pravici in bo, kot upam, tudi v prihodnje ostala v navadi Komisije. Pozornost bi pritegnila k dejstvu, da je zaupna narava pogajanj Komisije o trgovinskem sporazumu za boj proti ponarejanju sprožila veliko kritik med uporabniki interneta. Temu bi se bilo mogoče izogniti, če bi nas bila Komisija že od začetka pripravljena obsežneje obveščati o svojih prizadevanjih v tej zadevi.

V vprašanju za pisni odgovor, ki sem ga predložila Komisiji, sem načela vprašanje odnosa med trgovinskim sporazumom za boj proti ponarejanju in evropsko politiko o informacijski družbi ter njenimi učinki na usposabljanje na pravnem področju.

 
  
MPphoto
 

  Eva Lichtenberger (Verts/ALE).(DE) Gospod predsednik, gospod De Gucht, zagotovili ste nam, da trgovinski sporazum za boj proti ponarejanju (ACTA) trenutno ne bo spremenil ničesar. Vendar pa nimamo priložnosti oblikovati svojih mnenj, pridobiti vpogleda in uporabiti svojega strokovnega znanja na področju prava, da bi ugotovili, ali stranska škoda za pravice državljanov v Evropi, ki bo posledica tega sporazuma, ne bo precej večja kot trdite vi. Glede tega vam moramo verjeti na besedo. Če je tako, zakaj ni nobene preglednosti? Vem, da je tako zaradi ameriških pogajalcev, toda ali lahko Evropska komisija s čisto vestjo enostavno popusti? Mislim, da je odgovor na to vprašanje nikalen.

Moja druga pripomba zadeva geografsko označbo porekla. Že ob pogajalski mizi bi pojasnila, da so te označbe porekla v Evropi enakovredne blagovnim znamkam. Po mojem mnenju je treba to točko ponovno načeti na pogajanjih.

 
  
MPphoto
 

  Martin Ehrenhauser (NI).(DE) Gospod predsednik, podal bi tri kratke pripombe. Najprej bi seveda želel čestitati pobudnikom pisne izjave o trgovinskem sporazumu za boj proti ponarejanju (ACTA). Ta je bila zdaj sprejeta.

Moja druga pripomba zadeva preglednost in gospodu De Guchtu bi zastavil vprašanje. Kako nam lahko kot poslancem Evropskega parlamenta rečete, da smo odvisni od ameriške organizacije za državljanske svoboščine, če hočemo dobiti kopijo besedila? Besedilo imam pred seboj. Kasneje vam ga bom dal in vas prosil, da se prepričate, da je to izvorna različica.

Moja tretja pripomba zadeva odgovornost ponudnikov internetnih storitev. Ali lahko zagotovite, da tema odgovornosti ponudnikov internetnih storitev ne bo ponovno načeta skozi zadnja vrata?

 
  
MPphoto
 

  Christian Engström (Verts/ALE). – Gospod predsednik, vsi se strinjamo, da je ponarejanje slaba zadeva in da je boj proti ponarejanju dobra. Dobra je za evropske potrošnike in državljane, pomembna pa je tudi za evropska podjetja, kot je bilo poudarjeno. Dobro je, da ščitimo blagovne znamke in pravo o blagovnih znamkah, vključno z geografskimi označbami.

Do sem vse lepo in prav. Toda kot je izpostavil gospod Kamall, obstaja razlika med svetom atomov in svetom bitov. Ko gre za poglavje o internetu, so ponudnik internetnih storitev in druga podjetja, ki delujejo na tem področju, izrazili upravičeno zaskrbljenost. Obstajajo pomisleki, da bi sporazum dejansko lahko škodoval razvoju, škodoval evropskim podjetjem in škodoval načinu, na katerega izkoriščamo to novo tehnologijo.

Zato bi Komisijo pozval, naj vsekakor nadaljuje z delom o boju proti ponarejanju, vendar pusti ob strani poglavje o internetu. To bi bila najboljša rešitev za vse.

 
  
MPphoto
 

  Karel De Gucht, član Komisije. – Gospod predsednik, najprej bi se zahvalil vsem poslancem Parlamenta, ki so podali pripombe. To so za nas zelo dragocene informacije nekaj tednov pred tem, kar bo verjetno „zaključna igra“ v Tokiu, in jih bomo vsekakor upoštevali.

Preden spregovorim o zaupnosti, bom odgovoril na nekaj tehničnih vprašanj. Eno je bilo v zvezi s sporazumom TRIPS o javnem zdravju in ali bo to izrecno navedeno v sporazumu. Je izrecno naveden, in sicer kot sledi: „ob upoštevanju načel iz deklaracije iz Dohe o sporazumu TRIPS o javnem zdravju, ki jo je ministrska konferenca STO sprejela 14. novembra 2001 v Dohi v Katarju“.

Zastavljena so bila tudi vprašanja o zasebnosti. Če pogledate besedilo, o katerem trenutno razpravljamo, je navedeno, da „nič v tem sporazumu od katere koli strani ne zahteva, da razkrije informacije (...), ki bi bile v nasprotju z njenimi zakoni ali mednarodnimi sporazumu, vključno z zakoni o varstvu pravice do zasebnosti“. Nadalje je omenjena v osnutku besedila, o katerem razpravljamo, in sicer da se bo postopke za uveljavitev v zvezi z uveljavljanjem v digitalnem okolju izvajalo na način, ki je „skladen s pravom posamezne strani, ščiti načela, ki zadevajo svobodo izražanja, pošten postopek in zasebnost“. V sporazumih so te zadeve torej izrecno navedene.

Naj povem še nekaj besed o zdravilih. Menim, da z zdravili ni težav – ne samo zaradi sporazuma ACTA, ampak tudi zato, ker glede tega z Indijo trenutno vodimo pogovore. Vložila je zahtevo pri STO o zdravilih. Razpravljamo z njo in menim, da bomo kmalu prišli do zaključka, ki ga bo po mojem mnenju cenil Evropski parlament.

Dodal bi tudi, da tovrstnih patentov poglavje o carinah v sporazumu ACTA ne zajema. Vključena je izrecna omemba obvezne odobritve, kar je v zvezi s tem zelo pomembno.

Glede zaupnosti naj povem, da nimamo problemov glede predstavitve besedila, o katerem razpravljamo, vendar nismo sami. To so večnacionalna pogajanja, kar pomeni, da se morajo tudi druge strani za mizo strinjati glede tega, kaj bo objavljeno ali ne. Konkretno vprašanje, ki je bilo zastavljeno, je bilo, ali boste imeli priložnost razpravljati o morebitnem sporazumu pred njegovim podpisom.

Ni še jasno, ali bomo sklenili sporazum, toda če bomo, smo zagotovili, da bomo o njem lahko razpravljali pred podpisom, saj je Komisija to dosegla na pogajanjih. Kot vidite, sporočilo za javnost, izdano ob koncu washingtonskega kroga izrecno določa, da „se strani zavežejo objaviti besedilo pred odločitvijo o njegovem podpisu“. Menim, da bi težko bili še konkretnejši glede tega.

Najlepša hvala za vašo pozornost.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Razprava je končana.

Naslednja točka je glasovanje.

(Seja je bila za nekaj minut prekinjena)

 
  
  

PREDSEDSTVO: Edward McMILLAN-SCOTT
podpredsednik

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov