Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 8. september 2010 - Strasbourg

7. Obrazložitev glasovanja

Ustna obrazložitev glasovanja

Priporočilo za drugo obravnavo: Elisabeth Jeggle (A7-0230/2010)

  Jarosław Kalinowski (PPE). – (PL) Napredek znanosti je pogoj za gospodarski razvoj, inovativne raziskave pa so tako temelj novih in boljših metod, ki koristijo gospodarstvu na splošno in predvsem ljudem. Vendar pa se stroškov, povezanih s tem, ne sme jemati zlahka. Dobro počutje živali bi morala biti najpomembnejša stvar v gospodarstvu. Če ljudje ne spoštujejo zakonov narave ali če se preveč vmešavajo vanje, se lahko narava upre. Zato so priporočila, sprejeta danes, tako pomembna. Glasoval sem za njihovo sprejetje, ker je to dober kompromis. Po eni strani direktiva omogoča izvajanje nujnih znanstvenih raziskav, medtem ko po drugi čim bolj zmanjšuje trpljenje živali, ki se uporabljajo v teh raziskavah.

  Romana Jordan Cizelj (PPE). – (SL) Evropska direktiva o testiranju na živalih iz leta 1986 je bila resnično potrebna posodobitve. Nisem zadovoljna, da novi zakonodajni predlog še vedno dopušča testiranje živali in dovoljuje njihovo trpljenje. Kljub temu sem glasovala za direktivo. Zakaj?

Predvsem iz treh glavnih razlogov. Prvi je ta, ker dovoljuje testiranje živali samo v primerih, ko dobrobit človeka odtehta dobrobit živali. Gre za človekovo dostojanstvo in pravico do zdravja in do zdravljenja, do najboljšega možnega zdravljenja. Drugič, z novo direktivo se bo uporabljalo za testiranje mnogo manj živali kot doslej. In tretjič, živali, ki bodo še vedno udeležene v testih, bodo imele boljše življenjske pogoje, zanje bo bolje poskrbljeno.

Seveda pa si želim, da bodo poskusi na živalih kmalu povsem nepotrebni.

  Peter Jahr (PPE). – (DE) Gospod predsednik, dobro počutje živali je tema, ki je za Evropejce zelo pomembna. Zato sem zelo zadovoljen, da je naši poročevalki gospa Jeggle med dolgotrajnimi pogajanji uspelo doseči znatno izboljšanje dobrega počutja poskusnih živali.

Cilj nove direktive je zagotoviti, da se poskuse na živalih zamenja in zmanjša na najmanjše možno število, ki je potrebno. Poskusi bodo dovoljeni samo, če ne obstajajo alternative, vendar pa bodo strogo nadzorovani. To predstavlja dober kompromis med dobrim počutjem živali in svobodo raziskav. Prvič bomo po vsej Evropi imeli visoko raven dobrega počutja živali. To je velik uspeh. Zdaj moramo zagotoviti, da bodo vse države članice začele čim prej izvajati novo direktivo.

  Alfredo Antoniozzi (PPE). – (IT) Gospod predsednik, glede te občutljive teme o zaščiti živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene, menim, da nam je uspelo najti dober kompromis med zahtevami tistih, ki izvajajo raziskave, v katerih se uporablja živali, in standardi dobrega počutja živali, ki se uporabljajo ali so namenjene za uporabo v znanstvene namene.

Zato sem glasoval za poročilo gospe Jeggle. Sočasno podpiram obveznost držav članic, da se vzdržijo uporabe živali, če zakonodaja Evropske unije priznava druge metode ali strategije preskušanj za dosego enakih rezultatov.

  Mairead McGuinness (PPE). – Gospod predsednik, Elizabeth Jeggle bi rada čestitala za njena prizadevanja pri tem vprašanju poskusov in uporabe živali.

Glasovala sem za, ker menim, da je to najbolj pragmatična rešitev za problem, ki ga imamo s posodobitvijo zakonodaje iz leta 1986.

Rečem lahko, da je to pomembno za dobro počutje živali, toda tudi za nadaljevanje raziskav v Evropski uniji. Tvegamo, da bomo znanstvenike in raziskovalce potisnili v medicinske pogoje zunaj naših meja, kjer je manj predpisov, zato moramo poleg izboljšanja predpisov in tudi dobrega počutja živali, ki se uporabljajo v poskusih v raziskovalnih institucijah in na univerzah, zagotoviti tudi, da se lahko raziskave nadaljujejo.

Nenehno govorimo o spodbujanju mladih k znanosti in večji porabi sredstev za raziskave in inovacije, to pa vključuje uporabo živali. Toda zaščitimo jih v največji možni meri, to pa bomo storili s to zakonodajo.

  Jens Rohde (ALDE). – (DA) Gospod predsednik, Danska liberalna stranka je glasovala za poročilo o poskusih na živalih. Ni skrivnost, da so bili na obeh straneh tega vprašanja predloženi zelo močni argumenti. So tisti, ki verjamejo, da imajo pravice živali prednost. Po drugi strani pa smo mi prepričani, da ima družba pravico videti napredek v razvoju zdravil in zdravljenj bolezni. Naša naloga je seveda zagotoviti pravo ravnotežje. Z živalmi je treba ustrezno ravnati, toda naši raziskovalci morajo imeti orodja, ki jih potrebujejo za razvoj novih oblik zdravljenja in zdravljenje hudih bolezni. Poročilo, ki ga je pripravila gospa Jeggle, vzpostavlja zelo natančno ravnotežje, zato smo menili, da je vredno glasovati zanj. Prav tako smo trdno prepričani, da je dobro, da lahko zdaj končno napredujemo in se odmaknemo od zakonodaje iz leta 1986.

  Mario Pirillo (S&D). – (IT) Gospod predsednik, (...) doseči dogovor na drugi obravnavi tega spornega poročila o zaščiti živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene. Glasoval sem za dogovor, saj se zdi, da je besedilo uravnoteženo in pri tem ne ogroža znanstvenih raziskav.

Dogovor poudarja dejstvo, da je treba raziskave z uporabo živali dovoliti tam, kjer ni mogoče uspeti z znanstveno zadovoljivimi poskusi. Zakonodaja je jasna: vzpostavlja merila za ravnanje z živalmi, ki se uporabljajo za znanstvene namene, in od držav članic zahteva, da se število živali, ki se uporabljajo v projektih, čim bolj zmanjša.

Brez tega poročila nima smisla ponavljati, da Evropa potrebuje vse več znanstvenih raziskav.

  Marian Harkin (ALDE). – Gospod predsednik, Elizabeth Jeggle in vsem, ki so sodelovali, bi čestitala za dosego tega uravnoteženega kompromisa o zaščiti živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene.

Evropsko gibanje za dobro počutje živali pozdravlja hitro sprejetje dogovorjenega kompromisa. Menim, da bo besedilo prineslo neposredne in oprijemljive koristi za dobro počutje živali, medtem ko bo sočasno omogočilo nadaljevanje nujnih medicinskih raziskav v Evropi, ki bodo zagotovile nova, inovativna in učinkovita zdravljenja.

Kompromis, ki smo ga dosegli danes, je tudi pomemben korak v smeri usklajevanja evropskih predpisov o poskusih na živalih, kar je po mojem mnenju samo po sebi zelo pomembno.

Je človeški odziv, ki je določil zgornjo mejo za bolečino, in Komisijo zavezuje k inšpekcijskim pregledom institucij za poskuse na živalih, kadar obstajajo razlogi za zaskrbljenost.

  Hannu Takkula (ALDE). – (FI) Gospod predsednik, tudi sam sem glasoval za direktivo gospe Jeggle o zaščiti živali in menim, da je zelo pomembno, da tudi v Evropskem parlamentu odločno podpremo zaščito živali.

V zvezi s tem ne smemo pozabiti tudi, da je ta predlog dober kompromis, ki združuje zaščito živali in znanstvene raziskave. Kljub temu poskuse na živalih še vedno potrebujemo v enaki meri, saj niso bile odkrite alternative zanje. Vendar pa je zelo pomembno zagotoviti, da potekajo v ustreznih pogojih in povzročijo čim manj poškodb, bolečine in trpljenja.

To je odličen korak naprej, saj vemo, da je predhodna direktiva iz leta 1986. Upam, da se bo novo direktivo izvajalo v vseh državah članicah in da bomo tako sprejeli usklajeno prakso, ki spodbuja zaščito živali, vendar zagotavlja tudi priložnosti za razvoj znanstvenih raziskav.

  Anna Záborská (PPE). – (SK) Zelo cenim delo, ki ga je opravila gospa Jeggle, vendar pa ne morem podpreti besedila direktive, saj niti Svet niti Komisija nista zagotovila prepovedi uporabe celic človeških zarodkov za zaščito živali. Direktiva dokazuje dejstvo, da se kot ljudje počutimo odgovorne za druga živa bitja na Zemlji, vendar pa je tudi žalostna priča dejstva, da človeškega življenja ne cenimo prav visoko. Pripravljeni smo omejiti uporabo opic za raziskave samo na primere, ki zadevajo ohranitev vrste ali tveganje za življenje ljudi. Celo takrat so raziskave dovoljene samo, če je mogoče dokazati, da nobena druga metoda ne bi bila ustrezna. Vendar pa nismo zmožni zagotoviti podobno stroge zaščite za človeške fetuse, nerojene otroke ali celo genetske informacije. Zaradi tega poročila se mi je žal zazdelo, da živim na Planetu opic.

  Bogusław Liberadzki (S&D). – (PL) Podpiram ukrepe, predlagane za zaščito živali, ki se uporabljajo za znanstvene namene. Menim, da so razumni in uravnoteženi ukrepi, ki ustrezajo našemu času in težnjam naše civilizacije. Vendar pa moram priznati, da sem med glasovanjem storil napako. Pomotoma sem glasoval za prvo spremembo, čeprav sem pravzaprav nameraval zavrniti vse spremembe, zato moja izjava.

  Sirpa Pietikäinen (PPE). – (FI) Gospod predsednik, nisem glasovala za vrnitev zakonodaje o poskusih na živalih odboru, ker menim, da izid potem ne bi bil nič boljši. Vendar pa sem glasovala za tri predlagane spremembe.

Po mojem mnenju je zelo zaskrbljujoče, da v Evropi dejansko nazadujemo v zvezi z zaščito živali, ki se uporabljajo v poskusih. V številnih državah članicah so že vzpostavljene boljše metode za pridobitev rezultatov raziskav, ne da bi za poskuse uporabljali živali. Te prakse bi dejansko upočasnile razvoj alternativ.

Podobno študije kažejo, da uporaba primatov, celo v izrednih okoliščinah, ne zagotavlja takšnih rezultatov za zdravje ljudi, kot se domneva v argumentih, podanih v predlogu.

Poročilo: Csaba Őry (A7-0235/2010)

  Clemente Mastella (PPE). – (IT) Gospod predsednik, razprava o novih smernicah zaposlovanja Evropa 2020 poteka sredi gospodarske krize, ki bo nedvomno tudi v prihodnjih letih imela velik vpliv na trg dela.

Trenutna kriza je razkrila odsotnost kakršnega koli učinkovitega mehanizma za pravočasno odzivanje na znake krize. Kaže torej, kako nujno je usklajevanje gospodarskih politik Evropske unije, če je okrepljeno in učinkovito. Kriza je poudarila tudi tesno medsebojno odvisnost med gospodarstvi držav članic v smislu trgov in zaposlovanja. Zato menim, da je za prizadevanja Evropske unije in držav članic, da dosežejo cilje strategije Evropa 2020, potrebna močna zavezanost zagotavljanju, da naložbe v trajnostni gospodarski razvoj omogočijo tudi ustvarjanje trajnostnih delovnih mest.

Strategija mora z natančnim usklajevanjem s strukturno in kohezijsko politiko preprečiti vsakršen nadaljnji gospodarski in socialni zlom. Če hočemo zagotoviti učinkovitost teh novih političnih smernicah, je treba ustrezno pozornost nameniti zagotavljanju, da se preseže socialno-ekonomske neenakosti med državami članicami in regijami. Strukturni skladi in Kohezijski sklad EU trenutnega programskega obdobja in tudi kakršen koli prihodnji instrument financiranja EU morajo v zvezi s tem odigrati ključno vlogo.

  Erminia Mazzoni (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasovala sem za, ker sem prepričana, da je to na splošno prava odločitev. Kljub temu nisem povsem zadovoljna, saj bi zagotovo lahko bili bolj ambiciozni, zlasti glede vprašanja dostopa mladih ljudi in žensk do dela in glede prožne varnosti kot sredstva za boj proti negotovosti delovnih mest, ki je nadloga, ki pesti celotno Evropo. Občudujem delo, ki ga je poročevalec opravil kljub kratkemu času, ki ga je imel na voljo.

Poskus poenostavitve je vsekakor pozitivna točka, v kateri se predlaga nova, enostavnejša oblika smernic zaposlovanja, izmed katerih zdaj štiri jasno opredeljujejo cilje, določene v strategiji Evropa 2020. Enako pozitiven je po mojem mnenju poskus upoštevanja napak, storjenih v preteklosti, ki so vodile k delnemu neuspehu pri doseganju ciljev strategije Evropa 2020.

Še ena pozitivna točka v tem dokumentu je, da vsebuje zanimive predloge za razvoj zamisli o ponovnem vlaganju dela z njegovo funkcijo predstavljanja pravice človeštva do napredka, namesto da je samo sredstvo za preživetje.

  Alajos Mészáros (PPE). – (HU) Najlepša hvala, gospod predsednik, vendar svojega imena nisem jasno razumel zaradi prevoda. Spričo finančne krize ostajajo gospodarstva številnih držav članic Evropske unije še naprej ranljiva. Zato si je treba prizadevati za zagotavljanje trajnostne rasti in okrepiti potencial evropskih gospodarstev za ustvarjanje delovnih mest. Poleg tega ne smemo pozabiti na demografske spremembe, globalizacijo in uvedbo novih tehnologij. Menim, da je za naslednjo strategijo zaposlovanja zelo pomembno, da vzpostavi ravnotežje med trenutnimi vprašanji, ki se porajajo iz krize, in dolgoročnimi izzivi. Evropska politika zaposlovanja igra ključno vlogo pri premagovanju težav, s katerimi se soočamo. Strinjam se tudi s poročevalcem, da sta lahko kakovostno izobraževanje in vseživljenjsko učenje strateško pomembna v boju proti brezposelnosti. Ta predlog lahko samo podprem, Csabi Őryju pa bi želel čestitati za njegovo odlično poročilo.

  Predsednik. – Gospod Mészáros (Meh-cá-roš), navedeno imamo izgovorjavo imena, kot sem ga pravkar izgovoril. Če je napačna, nam prosim povejte, kako naj ga izgovorimo.

  Alajos Mészáros (PPE). – „Mészáros“ (Méh-sah-roš), „Alajos Mészáros“. Ni lahko. Najlepša hvala.

  Sergej Kozlík (ALDE). – (SK) Popolnoma podpiram smernice za poitike zaposlovanja držav članic, kot jih je sprejel Evropski parlament. Delo in zaposlovanje morata biti ključna rezultata vsake uspešne gospodarske politike. Povezovanje rasti in ohranjanja delovnih mest z razvojem zelenega gospodarstva bo sočasno ustvarilo tudi predpogoje za preprečevanje podnebnih in okoljskih problemov. Naravne nesreče, do katerih je prihajalo nekaj let, zlasti poplave v različnih delih Evrope, kažejo, da je mogoče nekaj novih trajnostnih delovnih mest ustvariti tudi na področju gradnje poplavne obrambe. Denar, porabljen za vzdrževanje vodotokov, vzdrževanje in gradnjo javne kanalizacije, drenažnih kanalov in objektov za zadrževanje vode, bo vsekakor manjši izdatek kot stroški reševanja posledic poplav.

  Giommaria Uggias (ALDE). – (IT) Gospod predsednik, naša rešitev iz finančne krize in začetek oživitve gospodarstva, ki zaznamuje Evropsko unijo, čeprav z različno hitrostjo, se žal odvijata na škodo delovnih mest in delavcev.

Ta težnja je v velikem nasprotju s programom Komisije, ki ga je sprejel ta parlament, in pristopom posebnega programa Evropa 2020, ki predvideva, da morajo potrebo po gospodarski rasti nujno spremljati znaki vključevanja. Integrirane smernice, ki smo jih sprejeli danes, so nadvse pozitiven korak v to smer, vključno s sedmo, ki države članice Unije poziva, naj s konkretnimi ukrepi zmanjšajo strukturno brezposelnost.

Nikoli ne smemo pozabiti, da je delo temelj celotnih zakonikov, vključno z italijanskim, katerega člen 1 določa, da „je Italija demokratična republika, temelječa na delu“, in da je delo tudi temelj človekovega dostojanstva.

  Tunne Kelam (PPE). – Gospod predsednik, podpiram integrirane smernice, ki obravnavajo probleme brezposelnosti v državah članicah.

Obenem bi morale vse morebitne rešitve zajemati kakovostno razsežnost. Kot je včeraj izpostavil predsednik Barroso, je danes v Evropi prostih štiri milijone delovnih mest. Za ta delovna mesta je večinoma potrebna usposobljena delovna sila. Zato Komisijo pozivam, naj nemudoma uvede predlagani evropski sistem spremljanja prostih delovnih mest, ki bo zajemal tudi evropski delovni potni list.

Vseevropski cilj mora naši celini zagotoviti usposobljeno delovno silo. Poleg tega pa potrebujemo pogum, da drastično zmanjšamo upravne in netarifne ovire za majhna in srednje velika podjetja.

  Alfredo Antoniozzi (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasoval sem za to poročilo, ker se strinjam s pristopom poročevalca. Po eni strani podpira zmanjšanje števila integriranih smernic, ki jih je predlagala Komisija, medtem ko po drugi strani opredeljuje, da to manjše število smernic in skupnih ciljev za Evropo ne more in ne sme voditi politik držav članic na račun njihove jasnosti in operativne učinkovitosti.

Poleg tega se strinjam z delom, v katerem poročevalec navaja, da je treba, če naj bodo strategija Evropa 2020 uspešna in smernice zaposlovanja v tem okviru učinkoviti, ustrezno pozornost nameniti tudi zagotavljanu, da se preseže socialno-ekonomske neenakosti med državami članicami in regijami, nenazadnje z uporabo strukturnih skladov in Kohezijskega sklada.

  Marian Harkin (ALDE). – Gospod predsednik, resnično vprašanje, ki obkroža odlično poročilo gospoda Őryja o smernicah zaposlovanja, je, ali bo Svet upošteval priporočila.

Včeraj zvečer sem bila zadovoljna, da se je belgijsko predsedstvo zavezalo preučiti priporočila Parlamenta. Svetu bi povedala, da je ključno, da upošteva številna resnično odlična priporočila v poročilu gospoda Őryja – po mojem mnenju predvsem tista, ki zadevajo izboljšano upravljanje. Vsi se strinjajo, da odprta metoda usklajevanja v zvezi z lizbonsko agendo vsekakor ni bila učinkovita. Zagotoviti moramo, da se cilje in podcilje nadzoruje in ocenjuje glede na cilje EU 2020.

Zadovoljna sem, da je bil predlog spremembe 62 sprejet, saj menim, da bo njegovo izvajanje pomagalo zagotoviti zmanjšanje regionalnih razlik. Nazadnje, popolnoma podpiram koncept, da mora rast, ki spodbuja zaposlovanje, temeljiti na dostojnem delu, kot spodbuja MOD.

  Czesław Adam Siekierski (PPE). – (PL) Pozdraviti je treba, da je Evropska komisija podala predloge glede integriranih smernic Evropa 2020, ki smo jih danes sprejeli v Parlamentu. Glede na trenutno svetovno gospodarsko situacijo je dober korak, ki kaže zavezanost institucij EU in njihovo prevzemanje odgovornosti za gospodarstvo in zaposlovanje. Pozdraviti je treba tudi, da pri oblikovanju smernic ni bila pozabljena potreba po ohranitvi skladnosti in preglednosti. Nujno je treba sprejeti ukrepe, kot so povečanje udeležbe trga dela, zmanjšanje strukturne brezposelnosti, razvoj usposobljene delovne sile, spodbujanje kakovosti delovnih mest in vseživljenjskega učenja, povečanje števila ljudi v visokošolskem izobraževanju in boj proti revščini in socialni izključenosti, ker zagotavljajo trajnostno gospodarstvo in krepijo potencial ustvarjanja delovnih mest. Poročilo upravičeno navaja, da je treba olajšati ustvarjanje trajnostnih delovnih mest, ko gre za naložbe v trajnostno gospodarsko rast, in tudi zagotoviti, da se premaga socialno-ekonomske neenakosti med državami članicami in regijami. Če povzamem, bi rad izrazil močno upanje, da bo strategija Evropa 2020 dala rezultate, ki se jih od nje pričakuje, zlasti na področju politike zaposlovanja.

  Daniel Hannan (ECR). – Gospod predsednik, pred tridesetimi leti so države tako imenovane „stare Evrope“, 15 držav članic EU, kolikor jih je bilo pred širitvijo z državami SEV, predstavljale 36 % svetovnega BDP. Danes znaša ta številka 25 % in v 10 letih bo znašala 15 %.

Zakaj se to dogaja? Za vsega ne moremo okriviti vzpona Azije. Svetovni BDP Kanade in ZDA ostaja v istem obdobju skoraj nespremenjen.

Resnica je, da smo si zadali višje davke, bolj omejevalne predpise, z nadležnejšimi regulatorji in dovoljenji in inšpektorji in birokrati in uradniki. Morda je bilo to smiselno, ko je glavna konkurenca izvirala iz te celine. Ni smiselno v svetu, v katerem tekmujemo s Kitajsko in Indijo.

Še en razlog, da vaši in moji volivci poiščejo druga obzorja, opustijo to ovirajočo in izrojeno regionalno carinsko unijo in ponovno odkrijejo klic sveta, ki so ga naši očetje imeli za samoumevnega.

  Syed Kamall (ECR). – Gospod predsednik, začnimo s pozitivnimi vidiki tega poročila. Menim, da je zelo pomembno, da vsi podpremo zamisel o vseživljenjskem učenju. Predolgo in preveč let ste imela na izpitih eno priložnost in to je bilo odločilno – v določeni starosti, v starosti 11 ali 18 let – za vašo prihodnost.

V času nenehno spreminjajočih se gospodarstev, v katerih lahko določeni sektorji izginejo čez noč, je zelo koristno, da se lahko naši državljani posvetijo vseživljenjskemu učenju. Toda sočasno bi morali videti širšo sliko.

V tej dvorani pogosto govorimo o zamisli o socialni Evropi. Vendar pa je fraza „socialna Evropa“ pogosto krinka za politike, ki dejansko zavirajo ustvarjanje delovnih mest – to nalaga večja bremena majhnim in srednje velikim podjetjem, gonilom rasti po vsej Evropi – in otežujejo ustvarjanje delovnih mest.

Naj vlade ne bodo napoti majhnim podjetjem. Naj ustvarjajo delovna mesta, bogastvo in blaginjo za vse.

Predlog resolucije RC B7-0494/2010

  Erminia Mazzoni (PPE). – (IT) Mr President, prosila sem, da se obravnava glasovanje o tem predlogu resolucije; sem ena izmed njegovih podpisnic in sem glasovala zanj. Vendar pa moram priznati, da sem pričakovala in si obetala več od tega parlamenta.

Strinjam se, da je bila nujna odločitev, vendar pa je bila tudi zelo pomembna. Bila je nujna, da bi rešili življenje Sakineh Mohamadi Aštiani, in bila je zelo pomembna za ta parlament, ker ne moremo nadaljevati z obsojanjem, obžalovanjem in stigmatiziranjem ter se še naprej vesti enako in imeti enake odnose do držav kot je Iran. Tokrat je Iran po mojem mnenju pokazal večjo nadutost do mednarodne skupnosti, držav članic in evropskih institucij. Ne zmeni se za pritožbe ali pozive.

Situacija se je danes spremenila in je postala resnejša, saj se je v preteklem letu vedenje Irana zelo poslabšalo in je prišlo do dogodkov, ki so bili v nasprotju z zavezami, ki jih je iranska vlada sprejela na mednarodni ravni.

Posamezne države članice in tudi evropske institucije morajo po mojem mnenju sprejeti strožje ukrepe in sankcije proti tej državi. Ne moremo nadaljevati diplomatskih odnosov z državo, ki ne sprejema in niti ne prisluhne pozivom Evropske unije.

  Predsednik. – V vseh svojih dolgoletnih izkušnjah v Evropskem parlamentu še nisem naletel na tako veliko večino za tovrstno resolucijo z enim glasom proti, 22 vzdržanimi glasovi in več kot 600 glasovi za. Menim, da vam je uspelo poslati sporočilo, ki ste ga želeli. Kljub temu hvala.

  Tunne Kelam (PPE). – Gospod predsednik, seveda sem podprl to resolucijo. To je samo še ena izjava v podporo rešitvi življenja gospe Sakineh Aštiani.

Žal to ni osamljen primer. Odkar je pred 31 leti oblast prevzel klerikalni teroristični režim, je bilo do smrti kamenjanih 300 žensk. Nadaljuje tudi z javnimi obešanji, vključno z obešanji mladoletnikov. Storiti moramo vse, kar lahko, da rešimo življenje gospe Aštiani, toda tudi če nam uspe, se narava tega režima po vsej verjetnosti ne bo spremenila. Zato moramo brez zadržkov podpreti tiste pogumne ljudi v Iranu – in teh je od lanskega poletja na milijone –, ki si prizadevajo trenutni režim zamenjati z odprtim, nemilitantnim in demokratičnim režimom. Ne sme nas biti strah prizadevati si za to.

  Mairead McGuinness (PPE). – Gospod predsednik, ponavljam vaše besede in gospe Mazzoni čestitam za njena prizadevanja glede te reolucije, ki jo popolnoma podpiram.

Ob vseh dejavnostih ta teden v Strasbourgu je bilo srečanje, ki je bilo najpomembnejše, žal tisto, za katerega sem imela najmanj časa. To je bilo srečanje z ženskami iz Irana, ki iščejo podporo za svoje kolegice in to resolucijo.

Vendar pa sem se z veseljem sestala z njimi, da bi se zavezala podpori. Pretresljivo je – toda morda vredno omembe –, da smo prejeli precej več elektronske pošte v zvezi z vprašanjem dobrega počutja živali kot v zvezi s tem vprašanjem človeškega življenja. To sem pripomnila mimogrede.

Menim, da moramo reči, ker smo bili naprošeni, da izrecno uporabljamo to besedo, da so številne ženske, obsojene na smrt s kamenjanjem ali drugače, obsojene za zločin mohareb, kar dobesedno pomeni nekoga, ki je v vojni z bogom. Vendar pa je vse, kar so te ženske storile, to, da so protestirale proti diktaturi v svoji državi in si želele uvesti spremembo na bolje ter ponovno vzpostaviti svoje pravice v tej državi.

Tu stojim v podporo tem ženskam. Storim lahko zelo malo, toda menim, da je ta parlament s svojim današnjim prepričljivim glasovanjem povedal veliko, in upam, da bo to nekaj pomenilo.

  Cristiana Muscardini (PPE). – (IT) Gospod predsednik, ta resolucija je prvi pomemben korak za Parlament, da se nauči uporabljati vsako dejanje na vsakem zasedanju za nadaljevanje tega boja, ki je danes namenjen rešitvi življenja Sakineh Mohamadi Aštiani, vendar pa pomeni predvsem boj proti zatiralskemu, nadvse nečloveškemu režimu.

Vendar pa menim, da bi morala biti Komisija in Svet v prihodnosti bolj proaktivna in odločna, vsaka beseda, izgovorjena v tej dvorani, pa bi morala biti kot kamen, položen k nogam tistih, ki kamenjajo, tako da bi zgradili zid sramote okoli njih in jih odstranili iz človeške družbe. Sakineh je treba rešiti, skupaj z njo pa ženske in moške po svetu, ki so še vedno žrtve te barbarske krutosti, ki je ne poznajo niti najbolj divje in najprimitivnejše živali.

Vrag, hudič je tisti, ki danes vodi roke in ustnice nevrednih voditeljev in lažnih svetih mož, ki jih je Vsemogočni že preklel brez vsakršne milosti. Spoznati morajo, da bo njihov čas zaznamovan za vedno, če se ne ustavijo zdaj, prav tako pa naš, če ne bomo vedno pomagali žrtvam barbarske družbe.

  Hannu Takkula (ALDE). – (FI) Gospod predsednik, glasoval sem za to poročilo in resnično upam, da bo pomagalo rešiti življenje Sakineh Mohamadi Aštiani. Sem nekoliko v dvomih, tako kot še nekateri drugi tu, ker žal vemo, da totalitarne države kot je Iran enostavno ne poslušajo naših pozivov.

Sem tudi nekoliko zaskrbljen, da je bilo, če uporabim besede druge govornice, tu komaj kaj povedanega o človekovih pravicah, vendar veliko o pravicah živali. Seveda je tudi to pomembna tema, vendar pa je treba te zadeve postaviti v ustrezno perspektivo. Ključna naloga Evropske unije je braniti človekove pravice in temeljne vrednote.

Resnično upam, da lahko to poročilo prispeva k spodbujanju naše zaveze načenjanju vprašanja človekovih pravic in poudarjanju njihovega pomena celo v totalitarnih državah kot je Iran, da bi tako enkrat za vselej končali te krute smrtne obsodbe.

  Seán Kelly (PPE). – Gospod predsednik, kot ste upravičeno poudarili, je soglasnost današnjega glasovanja zelo pomembna. Veseli me, da sem eden izmed tistih, ki so glasovali za resolucijo.

Naj najprej povem, da nisem človek, ki bi protestiral. Vsekakor še nikoli nisem nosil takšne majice, vendar pa je nesorazmeren predlog kaznovanja nekoga in ga obsoditi na smrt za domnevno kaznivo dejanje tako podlo, tako odvratni, tako barbarsko, tako nesorazmerno in tako nagnusno, da sem se čutil dolžnega nekaj storiti. Upam, da bo do iranskih oblasti prodrlo sporočilo, da je to zastarelo in se mora končati.

Politični pritiski in javni protesti so končali smrtno kazen v številnih državah. Upam, da bo naš današnji protest končal to neznosno situacijo. Kot je povedal gospod Kelam, je bilo do smrti kamenjanih že 300 ljudi, kar je strašno. To se mora končati in storiti moramo vse, kar lahko, da se konča.

  Syed Kamall (ECR). – Gospod predsednik, glede predloga resolucije o Iranu. Vsi smo zaskrbljeni in kot ste pravkar povedali, gospod predsednik, rezultati kažejo prevladujoči občutek vseh političnih krogov tu v dvorani.

Zaskrbljeni smo zaradi dejstva, da ti dve gospe nista bili deležni ustreznega pravnega postopka, in ne samo to, ko poskušata zaposliti odvetnike, se preganja odvetnike in se jih izžene iz države.

Priča smo vladi, ki povsem prezira demokracijo, vladi, ki se ne zmeni za izide volitev in ki pretepa ljudi in ubija protestnike, ki si želijo večjo demokracijo.

Priča smo tudi preganjanju ljudi drugih ver, krščanske vere, bahajske vere.

Na kratko pa bi omenil še eno osebo, na katero moramo misliti, to pa je Ibrahim Hamidi, ki je bil obtožen homoseksualnosti. Dejstvo, da se lahko osebo preganja zaradi njene spolne usmerjenosti, je madež na značaju te države.

Upajmo, da bo ta režim kmalu strmoglavljen.

  Predsednik. – Zahvalil bi se vsem. Kot podpredsednik, pristojen za človekove pravice in demokracijo, se popolnoma strinjam s podanimi pripombami. Potem ko sem bil pred nekaj leti priča tako imenovani iranski pravici, lahko samo izrazim svojo grozo zaradi trenutne situacije v Iranu in upam, kot vsi, da se bo kmalu končala. Upam tudi, da je bil edini glas proti resoluciji napaka in da smo bili pravzaprav soglasni.

  Daniel Hannan (ECR). – Gospod predsednik, na iransko revolucijo iz leta 1979 se bo nekega dne gledalo kot na epohalen dogodek, enakovreden francoski revoluciji iz leta 1789 in ruski revoluciji leta 1917. Tako kot ti dve je tudi iranska revolucija kmalu prešla meje in se ponovila po svetu. Tako kot ti dve ni priznavala načela suverenosti ali krajevne pristojnosti.

Značilno dejanje ajatol je bila zasedba ameriškega veleposlaništva. Celo med drugo svetovno vojno, ko so si nasprotujoče si ideologije prizadevale zatreti druga drugo, se je spoštovala nedotakljivost diplomatskih poslaništev. Početje ajatol je kazalo, da zanje ne veljajo stara pravila in da odgovarjajo drugi oblasti. Nadaljevali so tako kot so začeli in se niso zmenili za pojem krajevne pristojnosti ter so podpirali svoje milice in teroristične organizacije. Od Zaliva do Libanona, od kanatov Svilne ceste do Balkana so napadali civilne cilje tako oddaljene kot London in Buenos Aires.

Ne morem se znebiti občutka, da bi jih lahko celo močneje obsodili, če bi sami bolj spoštovali načelo krajevne pristojnosti in tudi demokracijo. Upam, da bodo tisti poslanci, ki so zelo iskreno in ganljivo govorili o odsotnosti predstavniške vlade v Iranu, enako visoke standarde uporabili tudi naslednjič, ko bomo imeli referendum v Evropski uniji.

Pisne obrazložitve glasovanja

Priporočilo za drugo obravnavo: Elisabeth Jeggle (A7-0230/2010)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za to poročilo, ker menim, da bo posodobilo obstoječo direktivo iz leta 1986, in ker je njegov namen tudi izboljšati ravnotežje med interesi raziskovalnega sektorja in večjo zaščito živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene. Glede na to menim tudi, da je ključnega pomena doseči kompromis, katerega cilj je spodbujanje napredka alternativnih metod za uporabo živali in ki zagotavlja izboljšanje njihovega dobrega počutja, ne da bi pri tem ogrožalo napredek znotraj sektorja.

Najpomembnejše točke, o katerih smo se dogovorili v tem poročilu, zadevajo vidike dobrega počutja živali, ki so nadomeščeni s ciljem razvoja alternativnih pristopov, ki ne vključujejo uporabe živih živali. Njegov namen je tudi uvesti postopek razvrščanja metod, ki se uporabljajo na živalih, na podlagi ravni bolečine, pri čemer se določi najvišja meja bolečine, in izvajanje direktive z učinkovitejšim sistemom nadzora. Pomanjkanje nadzora je včasih pomenilo, da so se včasih izvajali poskusi, za katere so obstajale alternative za uporabo živali, vendar pa se je živali kljub temu še naprej uporabljalo, zlasti v temeljnih poskusih, katerih cilj ni bil dokazati znanstvenih hipotez.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glede na raznolikost nacionalnih zakonodaj in nizko raven zaščite živali v nekaterih državah članicah je zdaj potrebna večja uskladitev pravil o uporabi živali v znanstvene namene. Kot je poudarila vaša poročevalka gospa Jeggle, je bil s Svetom dosežen uravnotežen kompromis. Vzporedno z zaščito živali je zelo pomembno zagotoviti, da bodo raziskave še naprej imele ključno vlogo v boju proti boleznim. Zato sem glasovala za to poročilo in sem tako kot moji kolegi iz skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) zavrnila predloge sprememb skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. − (LT) Podprl sem ta pomembni dogovor. Zaščita živali, ki se jih uporablja v znanstvene namene, je resnično zelo težko vprašanje, saj je treba upoštevati interese številnih različnih zainteresiranih skupin, ki imajo včasih nasprotujoča si mnenja in potrebe. Menim, da je bilo v kompromisu najdeno ustrezno ravnotežje. V njem je bila večina pozornosti namenjena spodbujanju alternativ poskusom na živalih in izboljšanju pogojev namestitve in uporabe živali. Uspelo nam je tudi ohraniti pripombe Evropskega parlamenta v prvi obravnavi o zmanjšanju upravne obremenitve in o tem, da so kontinuiranost in izvedljivost evropskih raziskav in industrija še vedno odvisne od uporabe živali. Kaže se potreba po nadaljnjem spodbujanju alternativ poskusom na živalih. Zaradi tega se načrtuje referenčni laboratorij EU za validacijo alternativnih metod, ki ga podpirajo prizadevanja držav članic za pridobitev nadaljnjih virov v smislu ustreznih specializiranih laboratorijev. Menim, da ta resolucija vzpostavlja pravilno ravnotežje med potrebami industrije in raziskovalne skupnosti, obenem pa posodablja in usklajuje standarde dobrega počutja živali za živali, ki se uporabljajo ali se jih namerava uporabiti v znanstvene namene.

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Pozdravljam skrb Evropske unije za dobro počutje živali na splošno in zlasti za tiste, ki se uporabljajo v znanstvene namene. Vendar pa je bilo treba glede na veliko širitev Evropske unije in doseženi tehnični napredek sprejeti novo direktivo, ki si bo prizadevala standardizirati prakse ravnanja z živalmi. Zaščita živali in zagotavljanje ustreznega ravnanja z njimi sta vrednoti Skupnosti, ki jima je namenjen soglasno sprejet protokol. Direktiva ES iz leta 1986 si je prizadevala odpraviti razlike med predpisi držav članic, ki so jih določali zakoni in upravni akti v zvezi z zaščito živali, ki se uporabljajo za poskuse in v druge znanstvene namene. Vendar pa so se razlike med državami članicami od sprejetja zadevne direktive še povečale, predvsem zato, ker je EU od takrat sprejela nove članice.

Resolucija, ki jo je sprejel Parlament, bo v državah članicah zmanjšala razlike med ravnjo zaščite, ki se jo zagotavlja živalim, ki se uporabljajo v znanstvene namene, v času, ko se vsi zavedamo, da je to nujno za zaščito zdravja ljudi in živali in tudi okolja. Ta resolucija predstavlja korak v smeri dosege enotnega cilja popolne odprave poskusov na živih živalih v znanstvene namene, takoj ko bo to postalo mogoče zaradi odkritij, do katerih bo prišlo.

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. − (PT) Uporabo živali v znanstvene namene se povezuje z odkritji s pomembnim socialnim učinkom, s povečanjem dolgoživosti in blaginjo ljudi. Glede na trenutno stanje znanosti je popolna odprava poskusov na živalih nemogoča. Zato je živalim, ki se še vedno uporabljajo, nujno zagotoviti največjo možno zaščito in dobro počutje ob upoštevanju ciljev poskusa.

Menim, da so s tem pregledom zakonodaje postali nujni višji standardi, ki krepijo zaščito živali. S to direktivo bo Evropska unija izboljšala svoje standarde, ki veljajo za dobro počutje živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene, saj ima pomembno vlogo pri zmanjšanju števila živali, ki se jih uporablja v poskusih, in zahteva uporabo alternativnih metod, kjer koli je to mogoče, obenem pa zagotavlja pogoje poštene konkurence za industrijski sektor EU in krepi kakovost raziskav, ki se opravljajo v EU. Izid današnjega glasovanja je pokazal splošno soglasje glede potrebe po izboljšanju pogojev za živali, ki so potrebne za znanstvene raziskave in varnostna preskušanja, ob sočasni ohranitvi visokega standarda raziskav in krepitvi prizadevanj za iskanje alternativ poskusom na živalih.

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Vsaka civilizirana družba priznava živali kot živa bitja, ki sobivajo z nami, in priznava tudi, da je treba preprečiti vsakršno bolečino in trpljenje, ki se jim ju povzroča. Vendar pa razumem potrebo po uporabi živali v znanstvenih poskusih za preskušanje novih zdravil in terapij ali prenos znanstvenih raziskav v odkritja, ki pomagajo zdraviti bolezni ali zmanjšati trpljenje ter povečati pričakovano življenjsko dobo ljudi.

Zelo raznolika zakonodaja in pomanjkanje ustrezne zaščite v določenih državah članicah sta zahtevala sprejetje direktive, ki določa minimalne standarde, brez poseganja v države članice, ki zagotavljajo večjo zaščito zadevnih živali. Pogajanja med Parlamentom, Svetom in Komisijo niso bila enostavna, vendar pa je institucijam uspelo oblikovati besedilo, za katerega menim, da je zelo uravnoteženo, in ki si zasluži našo podporo. To je korak naprej, ki ga je treba pozdraviti, čeprav bi lahko bil rezultat nekaterih točk boljši.

  Anne Delvaux (PPE), v pisni obliki. – (FR) Zadovoljna sem, da je bilo to poročilo sprejeto, saj bodo poskusi na velikih opicah kot so šimpanzi, gorile in orangutani odslej strogo prepovedani. Besedilo določa tudi, da je treba poskuse na živalih v čim večji meri zamenjati z znanstveno zadovoljivimi alternativnimi metodami. Nazadnje besedilo poziva, naj se bolečino in trpljenje, povzročeno živalim, čim bolj zmanjša. Odslej se sme živali uporabljati samo v poskusih, namenjenih razvoju raziskav za ljudi, živali in bolezni (raka, multiple skleroze, Alzheimerjeve bolezni in Parkinsonove bolezni). Sprejetje tega poročila je še en korak v smeri zagotavljanja zaščite in dobrega počutja živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo o zaščiti živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene, saj menim, da kompromis, dosežen s Svetom, predstavlja najboljše možno ravnotežje med potrebami znanstvenih raziskav v smislu zaščite zdravja ljudi ter dobrim počutjem in pravicami živali.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Kot so že omenile vključene strani, je besedilo, ki ga bomo sprejeli danes, zadovoljiv kompromis med različnimi interesi, ki so v igri, in je bil dosežen po dolgotrajnih pogajanjih med naslednjimi institucijami: Parlamentom, Komisijo in Svetom. Menim, da v civiliziranih družbah sploh ni vprašljivo, da mora biti uporaba živali v znanstvene namene ustrezno urejena, kot je v Evropi. Tu smo, da bi razpravljali o ustrezni ureditvi njihove uporabe, ki je ključna za znanstveni napredek in odkritje novih postopkov, zdravljenj in zdravil, ki bodo velika pridobitev za našo civilizacijo in bodo v prihodnosti koristili vsem.

Zdi se, da ta direktiva ne sme pretiravati pri zaščiti, ki jo zagotavlja živalim; v nasprotnem primeru bi bile ogrožene znanstvene študije in raziskave. Ko sem se odločal, sem izbral ljudi, ki bodo v prihodnosti imeli koristi od rezultatov, katerih preučevanje in raziskavo omogočamo z današnjimi živalmi. Če predlog, ki ga bomo potrdili danes, dovoljuje napredek pri raziskavi nevroloških bolezni, avtoimunih bolezni ali raka, menim, da bomo od njega vsi imeli koristi.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. − (PT) Vsako leto se v 27 državah članicah v znanstvenih postopkih uporabi skoraj 12 milijonov živali. Pomembno je storiti vse za zmanjšanje števila živali, ki se uporabljajo v takšnih poskusih, na nujno potrebno najmanjše število. Najbolj pragmatičen pristop za dosego tega je uporaba alternativnih metod, saj je glede na trenutno stanje znanosti popolna odprava poskusov na živalih nemogoča.

Direktiva 86/609/EGS o varstvu živali, ki se uporabljajo za poskusne in druge znanstvene namene, je bila sprejeta za uskladitev praks poskusov na živalih v EU. Vendar pa so nekatere države članice določile ambiciozne cilje, medtem ko so se druge omejila na uporabo minimalnih pravil. Zato je cilj te resolucije popraviti to neenakost. Zagotoviti je treba poštene pogoje za industrijo EU in njeno znanstveno skupnost ob sočasni krepitvi zaščite živali, ki se jih še vedno uporablja v znanstvene namene, v skladu s Protokolom o zaščiti in dobrem počutju živali, ki je priložen Pogodbi o delovanju Evropske unije. Na področju poskusov na živalih je treba bolj spodbujati razvoj, validacijo, priznavanje in uporabo alternativnih metod ter uporabljati načelo nadomestitve, zmanjšanja in izboljšanja uporabe živali pri poskusih.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Menimo, na tem področju in seveda tudi na drugih, da vzpostavitev skupnih minimalnih ravni zaščite v zakonodaji ne bi smela posamezni državi članici preprečevati sprejetja naprednejših in strožjih ukrepov, če tako želi. Zato smo glasovali za predlagano tovrstno spremembo. Menimo, da je pomembno nadalje razvijati tehnike in metode, ki omogočajo izogibanje poskusom na živalih, kot smo navedli v razpravi, vendar je potrebno več.

Pomembno je tudi širiti te tehnike in omogočiti, da jih uporablja večina raziskovalnih in razvojnih institucij, vključno z nacionalnimi znanstvenimi in tehnološkimi sistemi s primerljivo nižjimi ravnmi razvoja. Vsak zakonodajni okvir na tem področju mora upoštevati to zahtevo, vendar pa menimo, da predlagana sprememba tega ne more popolnoma zagotoviti. Evropska unija bo morala na tem področju igrati pomembno vlogo s spodbujanjem sodelovanja med znanstvenimi in tehnološkimi institucijami in sistemi v različnih državah, vključno s tretjimi državami.

  Robert Goebbels (S&D), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za kompromis med Parlamentom in Svetom o krepitvi zaščite živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene. Zdravstvene potrebe ljudi včasih zahtevajo žrtvovanje živali. Uporabo živali bo treba strogo urediti. Vendar pa je hinavsko zahtevati, „da usmrtitev živalim povzroči čim manj bolečin, trpljenja in stiske“. To so človeški koncepti, preneseni na živali, ki jih v njihovem naravnem okolju ubijajo druge mesojede živali ali pa se jih za zagotavljanje hrane ljudem zakolje v klavnicah. Ta svet ni raj; v njem bo vedno tudi smrt.

  Françoise Grossetête (PPE), v pisni obliki. – (FR) Podprla sem ta dogovor o drugi obravnavi, ker se moramo odzvati na resničnost biomedicinskih raziskav in potrebe bolnikov, sočasno pa izboljšati dobro počutje živali.

Na srečo se je število poskusov na živalih v zadnjih nekaj letih znatno zmanjšalo, ker se evropske raziskave pomikajo v smeri iskanja alternativnih rešitev. Žal vemo, da te rešitve niso na razpolago v določenih primerih, zato se moramo zateči k poskusom na živalih, zlasti na primatih razen človeka. To na primer velja za vse nevrodegenerativne bolezni, kot sta Parkinsonova in Alzheimerjeva bolezen.

Zagotavljanje, da se te raziskave izvaja v Evropi, je naše edino zagotovilo visoke ravni zaščite dobrega počutja živali. Skrb za bolečine živali med poskusom zagotavlja pridobitev dobrih rezultatov. Zato moramo preprečiti selitev poskusov na živalih iz Evrope.

  Nadja Hirsch (ALDE), v pisni obliki. – (DE) Ne morem podpreti direktive o poskusih na živalih v njeni trenutni obliki. Res je, da je ta različica naprednejša od predhodne direktive iz leta 1986. Vendar pa se v primerjavi z velikim znanstvenim in tehničnim napredkom, doseženim v zadnjih 24 letih, ukrepi za zamenjavo poskusov na živalih zdijo zelo šibki. Preveč je izjem. Poleg tega je besedilo neodločno in omogoča prevelik manevrski prostor za razlago in izvajanje. Nesmiselno je tudi, da države članice ne morejo uvesti ukrepov za dobro počutje živali, ki so strožji od ukrepov, ki jih določa EU. Kot utemeljitev se navaja izkrivljanje trga.

To pošilja napačno sporočilo državljanom Evrope, raziskovalni skupnosti in industriji. Po eni strani mora država upoštevati spremembe etične zavesti državljanov. Po eni strani je treba izvajati večji pritisk na raziskovalni sektor in industrijo. Nihče noče ogroziti položaja Nemčije ali Evrope kot raziskovalne lokacije, vendar pa stroški naložb niso tehten argument za odlog nadaljnjega razvoja in uporabe metod, ki ne vključujejo laboratorijskih živali.

  Anneli Jäätteenmäki (ALDE), v pisni obliki. – (FI) Glasovala sem za direktivo o poskusih na živalih, saj bi bil izid lahko precej slabši za dobro počutje živali. Direktiva, sprejeta danes, je korak naprej za dobro počutje živali.

Direktivo je treba zdaj prenesti v nacionalno zakonodajo in jo čim prej dosledno izvajati v posameznih državah članicah. Predhodna direktiva je iz leta 1986, zato je bil zdaj skrajni čas, da so bili standardi dobrega počutja živali, ki se uporabljajo v poskusih, posodobljeni po vsej Evropi.

V prihodnosti bo pomembno povečati naložbe, da bi razvili alternative za poskuse na živalih. Hvala.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasoval sem za poročilo gospe Jeggle, ker predstavlja rezultat intenzivnega in dolgotrajnega dela, pri katerem je poročevalki uspelo doseči pomembne kompromise glede tako pomembne teme, kot je uporaba živali v poskusih.

Nisem bil za to, da se besedilo vrne pristojnemu stalnemu odboru, saj je točno ta odbor, katerega član sem, zelo cenil delo kolegice gospe Jeggle in se strinjal z njim. Raziskave se morajo nadaljevati; to je pomembno za razvoj medicine in zdravja ter za preprečevanje številnih bolezni.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Razočaran sem nad končnim besedilom tega poročila in zlasti, da niso bile sprejete spremembe, predložene za krepitev določb o dobrem počutju živali. Čas je bil, da so bili določeni jasni predpisi za premik k omejitvam uporabe primatov razen človeka, prepovedi uporabe divjih živali, nedvoumni obveznosti uporabe alternativnih metod brez uporabe živali, kadar je to znanstveno mogoče, in prepovedi poskusov, ki vključujejo hudo in dolgotrajno trpljenje. Države članice bi morale imeti vsaj možnost, da poostrijo minimalne zahteve EU in izvajajo strožje predpise o dobrem počutju živali. Čeprav bo to poročilo izboljšalo veljavno zakonodajo, ne zadostuje, zaradi česar sem se vzdržal končnega glasovanja.

  Véronique Mathieu (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za ta kompromis, ker zagotavlja dobro ravnotežje med zaščito živali, ki se jih uporablja v poskusih, in znanstvenimi raziskavami. Poskusi na živalih so v pomoč v boju proti številnim hudim boleznim; kljub temu jih je treba urediti, da bi se izognili nepotrebnemu trpljenju živali. Veljavna direktiva je iz leta 1986 in jo je zato treba precej izboljšati.

Novo besedilo zdaj vključuje zahtevo po pridobitvi predhodne odobritve za poskuse na živalih, ki bo vključevala oceno projekta in analizo škode in koristi, ter vzpostavlja stroge inšpekcijske sisteme in sisteme preverjanj. Današnje glasovanje je rezultat obsežnih prizadevanj kolegice poročevalke gospe Jeggle in nekdanjega kolega gospoda Parisha, ki sta pripravljala besedilo v prejšnjem parlamentarnem mandatu. Rezultati glasovanja v Odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja so že odražali kakovost končnega besedila.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. − (PT) Sprejetje tega poročila po težkih pogajanjih med vključenimi stranmi je uravnotežen kompromis, ki ščiti živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene, in tudi potrebo po njihovi uporabi, da bi lahko dosegli velika odkritja in razvoj v zvezi s tehnologijami in terapijami, ki se jih bo v prihodnosti uporabljalo za zdravljenje številnih bolezni, zaradi katerih trpi civilizacija. Zato sem glasoval tako, kot sem.

  Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė (PPE), v pisni obliki. – (LT) Vzajemno delovanje znanosti in narave v dobro razvoja je vedno predmet obširnih razprav. Danes je Evropski parlament sprejel pomemben dokument, ki ureja znanstvene raziskave, ki vključujejo živali. Ta dokument bo zagotovil pozitivno ravnotežje med zaščito živali in znanstvenimi raziskavami ter številne pomembne vidike, s katerimi bo zagotovil zaščito živali, ki se uporabljajo v znanstvenih raziskavah. Skeptiki trdijo, da je ta direktiva v nasprotju z načeli zaščite živali in da obstajajo številni pomisleki glede živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene. Vendar pa je v skladu z navedeno direktivo pred vsakim poskusom obvezno oceniti potrebo po uporabi živali in morebitne alternative. Vsaka država članica je zavezana tudi vzpostaviti nacionalne odbore, pristojne za dobro počutje živali in etične vidike. Glasovala sem za ta dokument, ker menim, da je treba poskuse na živalih strožje nadzorovati, čeprav ne smemo pozabiti neizogibnega znanstvenega napredka na različnih področjih in kontinuitete znanstvenih raziskav.

  Tiziano Motti (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glede direktive o poskusih na živalih sem glasoval v nasprotju z navodili svoje skupine, čeprav sem se s tem spravil v položaj zagovornika znanstvenih raziskav, kar pa nisem. Ta direktiva je izredno nenaklonjena živalim. „Dviguje“ prag sprejemljive bolečine med poskusi z „blage“ na „zmerno“; dovoljuje poskuse na potepuških psih in mačkah ter raziskovalcem prepušča odločitev o tem, ali bodo poskus na živalih izvedli brez uporabe anestetikov ali analgetikov; dovoljuje uporabo iste živali več kot enkrat, celo v bolečih postopkih; dovoljuje rejo socialnih živali, kot so psi in primati, v izolaciji; in dovoljuje odprtje prsnega koša brez analgezije ter poskuse na živih živalih za učne namene. Imam zadostno sposobnost čustvovanja, da se mi zdi nepotrebna krutost nesprejemljiva, in dovolj politične občutljivosti, da razumem, da bi se, če Evropa ne bi potrdila te direktive, nekatere znanstvene raziskave neizogibno preselile drugam. Ta evropska direktiva predstavlja resno nazadovanje, kateremu bodo države članice zavezane prilagoditi svoje nacionalne predpise. Menim, da bi bila spremenjena različica, naklonjena živalim in dopolnjena z večjimi spodbudami za znanstvene raziskave, ki se izvajajo v Evropi, prava rešitev za družbo, ki se rada imenuje civilizirana.

  Cristiana Muscardini (PPE), v pisni obliki. – (IT) Direktiva o zaščiti živali z uskladitvijo postopkov med državami zagotavlja enake pogoje za podjetja in raziskovalce, vendar pa si ne prizadeva doseči resnične zaščite živali. Pravzaprav je bilo število tistih nekaj pravil, ki zahtevajo sprejetje nadomestnih metod, še zmanjšano.

V besedilu so številne vrzeli, spodbujati pa bi moralo uporabo naprednejših metod preskušanja, ki lahko zamenjajo poskuse na živalih: metode in vitro, računalniške simulacije človeškega metabolizma itd. Priznavati bi moralo tudi dejstvo, da rezultatov pogosto ni mogoče prenesti z ene vrste na drugo, kot so navedli ugledni znanstveniki.

Zaradi očitnih razlogov ni mogoče predlagati popolne odprave vivisekcije, vendar pa pozivam k spremembam besedila, da bi vključevalo neinvazivne prakse in prepovedalo uporabo živali za medicinsko-pravne preiskave in za učne namene ob sočasnem preprečevanju izjem od humane metode usmrtitve in prepovedi uporabe ogroženih ali divjih živali z vzpostavitvijo evropskega jamstvenega odbora.

Evropa mora reči „ne“ nesmiselnim poskusom. Prepogosto se ponovno predlaga iste poskuse, ki so že bili opravljeni in financirani, samo zaradi nadaljnjega financiranja. Prejeli smo potrjena poročila o poskusih na živalih, ki so imele prerezane glasilke. Znanost nam zatrjuje, da velikega dela poskusov, opravljenih na živalih, ni mogoče ponovno predlagati za zdravljenje ljudi.

  James Nicholson (ECR), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo, čeprav se zavedam, da ta nova direktiva za nekatere ni dovolj. Vendar pa menim, da kompromis, ki sta ga dosegla Parlament in Svet, predstavlja najboljše možno ravnotežje med zaščito živali na eni strani in omogočanjem nadaljevanja znanstvenih raziskav na drugi strani. Glasovanje proti temu poročilu bi pomenilo, da bi se vrnili k predhodni direktivi iz leta 1986, ki vsekakor ne zagotavlja enake zaščite živali. Veljavna zakonodaja Združenega kraljestva o dobrem počutju živali je med najstrožjimi na svetu in čeprav Združeno kraljestvo na tem področju ne bo moglo več sprejemati zakonov, bodo naši standardi lahko ostali izredno visoki, namesto da bi se znižali.

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) Zaradi novega znanja o etoloških vidikih nastanitve laboratorijskih živali in novih načinov uporabe živali, zlasti na področju genskega inženiringa, je pregled Direktive 86/609/EGS postal nujna prednostna naloga, čeprav je bilo njeno sprejetje takrat zgodovinski dosežek. Od takrat je bil dosežen precejšen napredek, predvsem v zvezi z uvedbo načel zamenjave, zmanjšanja in izboljšanja.

Pozdravljam razširitev področja uporabe direktive na naslednje: vključitev fetalnih oblik dovzetnih živali in vrst nevretenčarjev, skupaj s temeljnimi biološkimi raziskavami, uvedbo humanih načinov zakola in določb o nacionalnih inšpekcijskih pregledih, oceno in odobritev projektov, v katerih se uporablja živali, vključno z njihovo retrospektivno oceno, preglednost z objavo netehničnih informacij o projektih, standardi izvajanja in smernicami na nacionalni ravni ter poročili o izvajanju in statističnimi poročili. Glasovala sem za to poročilo, ker vključuje predlog, namenjen zagotavljanju enakih pogojev za industrijo in raziskovalno skupnost po vsej EU, hkrati pa krepi zaščito živali, ki se še vedno uporabljajo v znanstvene namene.

  Teresa Riera Madurell (S&D), v pisni obliki. – (ES) Kot koordinatorka Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu v Odboru za industrijo, raziskave in energetiko bi rada poudarila svoje zadovoljstvo s sprejetjem dogovora, doseženega med španskim predsedovanjem Svetu, s strani Parlamenta o posodobitvi te pomembne direktive, ki ureja ravnanje z živalmi, ki se jih uporablja v znanstvene namene, da bi znanost napredovala na različnih področjih znanja.

To je uravnotežen dogovor, ki je rezultat obsežnega postopka pogajanj med neizogibnimi potrebami sveta znanosti za napredek znanja, zlasti na področjih kot so zdravstvene znanosti, na katere je naš odbor še posebno pozoren, in potrebo po zaščiti živali. Povedati moram, da je obe strani še dodatno okrepila ta reforma, ki smo jo sprejeli. Pomembno je poudariti, da doseženi dogovor zajema tudi zavezo spodbujanju in iskanju drugih vrst raziskav in alternativnih metod, ki bodo v prihodnosti omogočile zamenjavo uporabe živih živali v laboratorijih, ne da bi to bilo v nasprotju s potrebnim napredkom znanosti.

  Zuzana Roithová (PPE), v pisni obliki. – (CS) Podpiram ukrep, ki omejuje ali zmanjšuje trpljenje živali, ki se jih uporablja v znanstvene namene. Za potrditev učinkov novih zdravil in za znanstvene študije je treba prednost dati drugim metodam in ne poskusom na živalih. Vendar pa to ne pomeni, da bi morali dovoliti uporabo človeških zarodkov kot alternativno metodo v interesu zaščite živali. Obžalujem, da je Svet iz osnutka, ki ga je Evropski parlament sprejel v prvi obravnavi, izbrisal točno takšno omejitveno klavzulo za alternativne metode. Sprejemanje odločitev na teh etično občutljivih področjih sodi v pristojnost držav članic, ureditev na nacionalni ravni pa se od države do države zelo razlikuje.

V Češki republiki je uporaba izvornih celic zarodkov v znanstvene namene zakonsko dovoljena od leta 2006 kljub dejstvu, da so raziskave omogočile uspešne biomedicinske rezultate z uporabo izvornih celic zarodnega tkiva in ne zarodkov. Dejstvo, da danes v Strasbourgu nismo glasovali za drugo obravnavo osnutka direktive Sveta ali nismo sprejeli resolucije, pomeni, da bo osnutek Sveta začel veljati po objavi v Uradnem listu ne glede na stališče večine poslancev Evropskega parlamenta.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Čeprav bo pregledana zakonodaja uvedla nekatera izboljšanja veljavnih predpisov EU o poskusih na živalih, enostavno ne zadostuje in bo v nekaterih primerih oslabila veljavno zakonodajo. Resni pomisleki skupine Zelenih/EFA so bili zanemarjeni in obžalujemo, da poslanci Evropskega parlamenta danes niso podprli naših prizadevanj za ponovno obravnavo teh pomislekov. Novi predpisi ne bodo zagotovili, da se, kadar je to mogoče, uporablja alternative za poskuse na živalih.

To pomeni, da bodo živali še naprej po nepotrebnem trpele v znanstvenih poskusih, čeprav obstajajo alternative. Zaskrbljujoče je, da bo nova zakonodaja državam članicam preprečila sprejeti bolj ambiciozne predpise o poskusih na živalih na nacionalni ravni. Skupina Zelenih/EFA je hotela zagotoviti, da nacionalne vlade ohranijo to pravico. Močno obžalujemo tudi, da niso bili sprejeti strožji predpisi o uporabi primatov razen človeka.

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. – (IT) Enostavno je zavzeti stališče proti poskusom na živalih, ker nihče noče videti trpljenja živali ali njihove vivisekcije v znanstvene namene, vendar pa smo zakonodajalci in se ne smemo prepustiti čustvenosti trenutka. Če bi preveč omejili uporabo živali v znanstvenih poskusih, bi se morali zavedeti, da bi bilo treba te poskuse opraviti na ljudeh.

Ne moremo si zamisliti, da se nove učinkovine, zdravila ali sistema kemoterapije ne bi najprej preskusilo na živalih, saj bi bila, kot sem že povedal, druga možnost uporaba bolnikov kot poskusnih zajčkov. Prav tako ne smemo pozabiti, da farmacevtska podjetja glede na visoke stroške za takšne poskuse niso zainteresirana za uporabo morskih prašičkov in še manj primatov, razen če je to nujno potrebno.

  Debora Serracchiani (S&D), v pisni obliki. – (IT) Glasovala sem proti dogovoru, ki sta jo v drugi obravnavi dosegla Parlament in Svet o osnutku direktive o uporabi živali v znanstvenih poskusih.

Ne pravim „ne“ napredku raziskav, ampak pozivam k zmanjšanju trpljenja živali, saj pregledana direktiva predlaga nekatere prakse, ki so v nasprotju s tem ciljem, kot je na primer možnost uporabe iste živali v več kot enem poskusu. Poleg tega menim, da je treba nadalje razvijati uporabo drugih zadovoljivih znanstvenih metod, ki ne zahtevajo uporabe živali.

  Catherine Soullie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Strinjam se z rezultatom glasovanja o besedilu, ki zadeva zaščito živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene. Besedilo morda ni popolno, vendar se mi zdi, da poročilo gospe Jeggle vsaj zagotavlja dober kompromis; kompromis, ki je bil deležen podpore organizacije za dobro počutje živali Eurogroup for Animals.

Besedilo nam omogoča učinkovito omejiti poskuse, ki živalim povzročajo bolečino, ob sočasnem izogibanju selitvi raziskav in s tem tudi inovacij iz Unije s posledično izgubo številnih delovnih mest. Kot podpredsednica Medskupine za dobro počutje in zaščito živali sem poleg tega prepričana, da je pomembneje obdržati poskuse na živalih na našem ozemlju, kjer so strogo urejeni, kot pa dopustiti selitev v tretje države, kjer so sanitarni pogoji in spoštovanje življenja živali daleč od tega, kar bi si želeli.

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. – (NL) Obžalujem, da je večina poslancev zavrnila tri predloge, ki so jih podali Zeleni, za spremembo direktive in strožje nacionalne predpise, za spodbujanje alternativnih metod preskušanja in nadaljnje omejevanje uporabe primatov. Nova zakonodaja o poskusih na živalih je zelo pomanjkljiva. Države članice ne bodo več imele pravice sprejeti strožja pravila o poskusih na živalih. Ta omejitev nacionalnih pristojnosti ne služi nobenemu koristnemu namenu. Živali bodo postale žrtve dogme prilagajanja notranjega trga. Kljub temu je pomembno, da si države članice upajo biti na čelu. Brez nacionalnih pionirjev nikoli ne bi imeli številnih evropskih predpisov o dobrem počutju živali, kot je prepoved poskusov na živalih za kozmetične namene.

Nova direktiva izboljšuje nadzor nad podjetji in institucijami, ki vzrejajo, dajejo na trg ali uporabljajo laboratorijske živali. Vendar pa je besedilo zahteve o tem, da je treba uporabiti alternativne metode preskušanja, kadar so na voljo, manj ukazovalno od besedila v predhodni direktivi. To je zamujena priložnost za zmanjšanje trpljenja živali in izboljšanje kakovosti raziskav. Nova pravila ne priznavajo napredka, doseženega pri razvoju alternativnih za poskuse na živalih, ki so pogosto zanesljivejše od poskusov na živalih.

  Derek Vaughan (S&D), v pisni obliki. – Razočaran sem, da ukrepi za krepitev predpisov o poskusih na živalih niso šli dlje. V to zakonodajo niso bili vključeni ključni ukrepi, ki bi Evropo zavezali k zmanjšanju in zamenjavi uporabe živali v poskusih. To je bila zamujena priložnost in storiti bi bilo mogoče veliko več za zaščito živali, vključno s tem, da bi se državam članicam dovolilo sprejeti višje standarde za dobro počutje živali kot druge države. Zaskrbljen sem, da bo ta direktiva Združenemu kraljestvu onemogočila sprejeti višje standarde. Poleg tega niso bili vključeni postopki za redni pregled uporabe živali v znanstvenih poskusih. Vendar pa sem zadovoljen, da se lahko nadaljujejo bistvene raziskave novih zdravil in bolezni.

  Janusz Wojciechowski (ECR), v pisni obliki. – (PL) Obžalujem, da je bila direktiva Sveta sprejeta v svoji končni obliki brez določbe, ki jo je maja 2009 sprejel Evropski parlament in ki je določala, da se poskusov na izvornih celicah in človeških zarodkih ne sme uporabljati kot alternative za poskuse na živalih. Ne glede na besedilo direktive menim, da se takšnega pristopa, v mislih imam zamenjavo poskusov na živalih s poskusi na človeških organizmih, ne sme uporabljati.

Poročilo: Csaba Őry (A7-0235/2010)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za smernice za politike zaposlovanja v državah članicah glede na to, da poudarjajo pomen potrebe po visoki ravni usposobljenosti za učinkovito spodbujanje dobre ravni zaposlenosti in prihodka, zlasti glede novega gospodarstva, kjer bo veliko pozornosti namenjene novim sektorjem ter novim znanjem in spretnostim.

Visoka raven zaposlenosti mora biti mogoča za visoko usposobljene ljudi, ki so lahko ključno orodje za raziskave in razvoj, toda tudi za ljudi s stopnjo izobrazbe, ki je pod povprečjem EU. Zato morajo države članice odigrati pomembno vlogo pri preusposabljanju, spodbujanju izobraževanja in zagotavljanju novih priložnosti za vseživljenjsko učenje.

Omeniti je treba, da je treba za dobro raven zaposlenosti in popoln napredek na ravni EU zagotoviti, da se tistim, ki si prizadevajo izboljšati svojo usposobljenost, da prave zaposlitvene priložnosti in se jim po potrebi omogoči preusposabljanje. Močna osredotočenost na karierno usmerjanje v skladu s trenutnimi in prihodnjimi potrebami je morda način, da se vrnemo k visoki ravni zaposljivosti.

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Čeprav gospodarsko ozračje ostaja krhko v večini držav članic, se kažejo spodbudni znaki oživitve gospodarske rasti. Zato morajo biti prizadevanja osredotočena, da bi zagotovili utrditev potenciala za ustvarjanje delovnih mest in podporo prebivalstvu pri njihovem iskanju in opravljanju. Aprila 2010 je Komisija predlagala novo vrsto smernic politike zaposlovanja v državah članicah. Te skupaj s splošnimi smernicami gospodarske politike predstavljajo integrirane smernice za izvajanje strategije EU 2020, katere cilj je pametna, trajnostna rast, ugodna za vključevanje.

Štiri smernice za zaposlovanje so: povečanje udeležbe na trgu dela in zmanjšanje strukturne brezposelnosti, spodbujanje socialne vključenosti in boj proti revščini, izboljšanje uspešnosti izobraževalnih sistemov na vseh ravneh in razvoj usposobljene delovne sile. Poročilo gospoda Őryja podpira pristop, ki ga je predlagala Komisija, vendar zagotavlja številna pojasnila in nekatere dodatne informacije. Zato sem glasovala zanj.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Aprila 2010 je Evropska komisija predložila predlog smernic za politike zaposlovanja držav članic kot del izvajanja strategije Evropa 2020. Gospod Őry, član skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), v svojem poročilu podpira predlog Komisije in dodaja nekatere elemente, ki se mi zdijo potrebni. Tako je treba kohezijsko politiko, ki jo je Komisija zanemarila, popolnoma vključiti v politike zaposlovanja. Čeprav je evropska pristojnost v zadevah zaposlovanja še vedno omejena, se EU ne sme zadovoljiti s pasivno vlogo in mora kar najbolje uporabiti razpoložljive instrumente (kohezijsko politiko, Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, odprto metodo usklajevanja). Zato popolnoma podpiram smernice tega poročila.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za to resolucijo. Spričo pojava starajoče se družbe, ki se hitro širi, moramo za boj proti socialni izključenosti starejših ljudi in diskriminaciji na podlagi starosti sprejeti ukrepe na ravni držav članic in tudi na ravni EU. Zagotoviti moramo, da države članice zagotavljajo celovito podporo starejšim, predvsem z ustvarjanjem pogojev za visoko kakovosten sistem zdravstvenega in socialnega varstva. Zagotoviti moramo tudi, da države članice prispevajo k zagotavljanju dolgoročnih storitev oskrbe ter izvajajo informacijsko in preprečevalno politiko za starejše ljudi s posebnim poudarkom na hrani. Za zagotavljanje uspešnega izvajanja načrtovanih ciljev je ključnega pomena vzpostaviti trajnostni dolgoročni sistem financiranja storitev oskrbe. Evropska komisija pa si mora prizadevati za zagotavljanje sprejemljivih standardov zdravstvenega varstva za vse evropske državljane, ne glede na njihovo finančno situacijo.

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Strategija Evropa 2020, ki jo je marca 2010 predstavila Evropska komisija, je namenjena določitvi smeri EU v naslednjem desetletju.

Čeprav lahko samo obžalujemo dejstvo, da Evropski parlament ni bil vključen v pripravo strategije, ki je bila delo izključno gospoda Barrosa, obstaja področje, na katerem ima lahko besedo Parlament: integrirane smernice za zaposlovanje. Deset smernic zagotavlja ustvarjanje večjega števila in boljših delovnih mest, krepitev dostojnega dela in izboljšanje izobraževalnih sistemov in sistemov usposabljanja.

Zato sem skupaj z večino kolegov poslancev danes, v sredo, 8. septembra 2010, glasoval za poročilo, ki opredeljuje te cilje in s katerim lahko zahtevamo zlasti boljšo uporabo Evropskega socialnega sklada ter vztrajamo pri potrebi, da se večjo pozornost posveti delavcem z nizkimi prihodki in boju proti socialni izključenosti ter tudi potrebi po zagotavljanju dostopa do kakovostnih in cenovno sprejemljivih javnih storitev. Če hočemo, da je ta strategija zares vključujoča, moramo zagotoviti skladnost teh smernic in kohezijske politike.

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za to poročilo, ker bodo imele nove smernice 2020 za politike zaposlovanja držav članic EU v naslednjih nekaj letih velik vpliv na trg dela. Veseli me, da je bilo zaradi sprememb, predlaganih Evropskemu parlamentu, mogoče določiti jasne cilje in zagotoviti specifične ukrepe v smernicah zaposlovanja, ki jih je predlagala Komisija. Seveda zmanjšanje brezposelnosti, zagotavljanje minimalnih plač in boj proti revščini in socialni izključenosti ostajajo najpomembnejše prednostne naloge v politiki zaposlovanja v vseh državah članicah. Strinjam se tudi, da je eden izmed glavnih ciljev doseči enako plačilo za enako delo in zagotoviti enake delovne pogoje za vse delavce.

Strinjam se s predlogom Parlamenta, da moramo sprejeti ukrepe politike zaposlovanja, namenjene najbolj ranljivim skupinam, saj revščina te ljudi najprej in najmočneje prizadene. Komisijo in države članice pozivam tudi, naj v smernicah zaposlovanja večjo pozornost namenijo mladim ljudem in starejšim delavcem, ki se soočajo z diskriminacijo na trgu dela.

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Trenutna gospodarska situacija bo v prihodnjih letih vsekakor imela velik vpliv na trg dela. Kažejo se prvi znaki oživitve gospodarstva in oživitve gospodarske rasti. Vendar pa se pričakuje, da vpliv gospodarske krize na zaposlenost še ni dosegel svojega vrhunca. Zato pozdravljam trenutna prizadevanja za zagotavljanje trajnostne oživitve in krepitev potenciala za ustvarjanje delovnih mest evropskih gospodarstev ter pomoči pri iskanju dela. Evropske države se soočajo tudi z izzivi, povezanimi z znatnimi demografskimi spremembami, ki jih je še poslabšal proces globalizacije, medtem ko se scenarij, po katerem število davkoplačevalcev, ki prispevajo k nacionalnim proračunom, nenehno upada, ne zdi preveč obetaven.

Glede na agendo 2020, ki je pred nami, z njenimi cilji za sprejetje novih tehnologij za zmanjšanje emisij ogljika je treba strategijo zaposlovanja pripraviti ne samo kratkoročno, ampak tudi srednjeročno in dolgoročno. To strategijo je očitno treba določiti vzporedno z ukrepi za spodbujanje zaposlovanja mlajših od 25 let, starostne skupine, ki se trenutno sooča z brezprimerno stopnjo brezposelnosti.

  Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki. – (IT) Pojasniti želim svoje glasovanje o tem poročilu, ker menim, da je tema tega poročila ključnega pomena za prihodnost trga dela v Evropi.

Ta predlog vsebuje splošne smernice gospodarske politike za zaposlovanje, ki se jih bo izvajalo v Evropski uniji. Gospodarske krize ni konec, za seboj pa prinaša krizo zaposlovanja.

Čeprav je res, da se kažejo spodbudni znaki oživitve, ostaja trg dela precej zaprt, število brezposelnih pa je še vedno zelo visoko. Vendar pa so po Evropi razlike. V Španiji in Grčiji je na primer število brezposelnih zaskrbljujoče, prizadeti pa so predvsem mladi ljudje. V moji državi pa se na srečo in tudi zaradi dobrih ukrepov, ki jih je sprejela italijanska vlada, število brezposelnih ni tako dramatično povečalo. Priznati moramo, da je bila italijanska vlada na čelu spodbujanja prožnosti in dinamike na trgu dela, in zdi se, da ta načrt uspeva.

Nekatere vlade, ki si preveč prizadevajo braniti pravice delavcev, so dovolile, da so njihovi delavci izgubili svoje delovno mesto. V nasprotju s tem prožnost in pripravljenost na konkurenčen nov trg dela ohranja delovna mesta in ustvarja gospodarske pogoje, ki spodbujajo nastanek novih.

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Glasoval sem proti poročilu gospoda Őryja kljub dejstvu, da zajema nekatere pomembne spremembe levice, kot je potreba po zaščiti enakosti spolov, in kljub dejstvu, da izboljšuje besedilo Komisije. Glasoval sem proti poročilu, ker je zvesto filozofiji prožnega trga in celo poziva k večji prožnosti in strateški uporabi prožne varnosti na trgu dela, kar deluje neposredno proti delavcem, kot vemo.

Poročilo opredeljuje tudi, da je za izhod iz finančne krize in uporabo politik rasti potrebno prestrukturiranje na podlagi polnega izkoriščanja notranjega trga in odprava „pravnih ovir“. Vendar pa za tem nejasnim besedilom ostaja možnost pomanjkanja zaščite za pravice delavcev.

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Podpiram poročilo gospoda Őryja in pozdravljam priložnosti, ki jih prinaša. V okviru agende 2020 je bila nujno potrebna opredelitev splošnih smernic gospodarske politike (člen 121 Pogodbe o delovanju Evropske unije), toda tudi politike zaposlovanja (člen 148). Gospodarska kriza, ki smo ji trenutno priča, poslabšuje socialne probleme, prav tako pa je zaradi nje nujnejša opredelitev učinkovitih in trajnostnih politik zaposlovanja. S poročevalcem se strinjam glede predloga, da je treba sprejeti odločnejše ukrepe za dvig ravni zaposlenosti za moške in ženske v Evropi.

Poročilo je pripomoglo h krepitvi vprašanj, ki niso bila dovolj izpostavljena, kot na primer: 1. zmanjšanje brezposelnosti med najbolj ranljivimi skupinami, vključno z mladimi ljudmi, s povišanjem stopnje izobrazbe, zmanjšanjem osipa in rešitvijo ljudi iz revščine; 2. zagotavljanje enakega obravnavanja in plačila za enako delo na istem delovnem mestu; in 3. vključevanje regionalnih in lokalnih organov, parlamentov in socialnih partnerjev v oblikovanje, izvajanje, nadzor in ocenjevanje teh programov, zlasti pri določanju ciljev in kazalnikov.

  Lara Comi (PPE), v pisni obliki. – (IT) Lizbonska strategija določa, da mora Evropska unija izboljšati svojo produktivnost in konkurenčnost svoje celotne delovne sile.

Ta cilj še ni bil v celoti dosežen, saj je stopnja brezposelnosti še vedno visoka. Pomembno je analizirati probleme, ki so povzročili upočasnitev zaposlenosti za polni delovni čas. Odprava diskriminacije na podlagi spola, rase, etničnega izvora in vere bi bila pomemben korak naprej, ki bi predvsem mladim ljudem in ženskam omogočila, da postanejo konkurenčnejši na trgu dela. Ženske se soočajo tudi s težavami zaradi usklajevanja materinstva in dela: izboljšanje jasli v podjetjih, odobritev dela s krajšim delovnim časom, če se zanj zaprosi, in omogočanje, da ženske skrbijo za svoje bolne otroke, ne da bi se jim bilo treba bati izgube delovnega mesta, bi bili koristni ukrepi za pomoč ženskam pri njihovi dvojni vlogi.

Druga skupina, ki potrebuje zaščito, so mladi ljudje, ki jim grozi, da leta dolgo ne bodo imeli varnosti zaposlitve: so zelo sposobni in imajo veliko teoretičnega znanja, vendar pa nimajo praktičnih izkušenj. Izobraževalne ustanove morajo natančneje preučiti, kaj hočejo podjetja, in študente pripraviti na svet dela. Podjetja pa morajo vlagati v nove generacije in jim dati priložnost, da razvijejo svoje kariere.

  Anna Maria Corazza Bildt, Christofer Fjellner, Gunnar Hökmark, Anna Ibrisagic in Alf Svensson (PPE), v pisni obliki. – (SV) Danes, 8. septembra 2010, smo glasovali za poročilo (A7-0235/2010) o predlogu Sklepa Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic: Del II integriranih smernic strategije Evropa 2020 (2010/0115(NLE)). Vendar pa bi radi poudarili, da se z deli poročila ne strinjamo, na primer s predlogi, namenjenimi natančni ureditvi politike trga delovne sile držav članic, nadnacionalnemu nadzoru trgovine in industrije držav članic ter ureditvi minimalnih plač EU. S tem se želimo zavzeti za načelo subsidiarnosti. Vendar pa bi radi poudarili, da je veliko zadev v poročilu dobrih. Seveda podpiramo na primer načelo enakega obravnavanja moških in žensk ter enakega plačila za enako delo.

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Parlament je podal svoje mnenje o integriranih smernicah za zaposlovanje. Cilji desetih smernic so ustvarjanje več in boljših delovnih mest, krepitev dostojnega dela in izboljšanje sistemov izobraževanja in usposabljanja. Parlament je posredoval, da bi zagotovil učinkovitejšo uporabo Evropskega socialnega sklada, namenjanje večje pozornosti revnim delavcem in boju proti socialni izključenosti ter zagotovljen dostop do cenovno dostopnih, visokokakovostnih javnih storitev.

  Anne Delvaux (PPE), v pisni obliki. – (FR) Položaj na trgu dela je nedvomno glavni vzrok za zaskrbljenost med našimi državljani. Razmere na trgu dela se še naprej slabšajo, stopnja brezposelnosti pa danes znaša 9,8 %.

Smernice za zaposlovanje predstavljajo ključno sredstvo za spodbujanje strukturnih reform in tudi sredstvo za oceno prihodnjih reform; vse to v okviru strategije 2020 in tudi v okviru novega usklajevanja gospodarskih politik, ki se pripravlja. Zato je ključno obravnavati ta vprašanja, vendar pa je prav tako ključno zagotoviti, da so reforme čim ustreznejše.

Eno je imeti smernice. Povsem drugo je njihovo pravilno izvajanje s strani držav članic. Zato se mi zdi zelo ključno utrditi vlogo Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov (EPSCO) v strategiji 2020 in v gospodarskem upravljanju ter zagotoviti, da je Svet EPSCO popolnoma vključen v reforme, ki se jih bo izvedlo, da bi tako zagotovili upravičenost našega socialnega modela in najboljši model gospodarskega upravljanja za EU. Prepričana sem glede nujne potrebe po uravnoteženju zaposlovanja in socialnega stebra v okviru evropskega sprejemanja odločitev.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za to poročilo, ker zagovarja politike, ki spodbujajo aktivno staranje, enakost spolov, enako plačilo za moške in ženske in dostop do varstva ter socialnih in poklicnih koristi za ženske. Ob upoštevanju vse večjih težav pri vključevanju žensk na trg dela, postaja potrebno izvajanje politik, ki spodbujajo uskladitev dela in družinskega življenja.

  Göran Färm, Anna Hedh, Olle Ludvigsson in Marita Ulvskog (S&D), v pisni obliki. – (SV) Danes smo glasovali za poročilo o smernicah za zaposlovanje, vendar pa bi opozorili, da smo opazili pomembne razlike v različnih jezikovnih različicah. Glasovali smo za to, da države članice zagotovijo ustrezen minimalni dohodek, kot je navedeno v angleški različici spremembe. Žal je bilo to v švedski različici prevedeno kot „minimilön“, kar pomeni „minimalna plača“.

Raven plač ne spada v pristojnosti EU in zato smo predvidevali, da je švedska različica napačna. Odločili smo se glasovati za poročilo tudi kljub navedbam, da so „visoki davki“ ovira za rast, brez kakršne koli opredelitve „visokih davkov“. Tudi davki ne spadajo v pristojnost EU in menimo, da obstajajo številni primeri dejavnosti, ki so financirane iz davkov in ki pomembno prispevajo k rasti.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Kot sem dejal glede poročila kolegice gospe Gruny, o katerem smo glasovali junija lani, se je družba razvila, prav tako pa se morajo spremeniti delovna razmerja. Trdno sem prepričan, da je tako, zato sem zadovoljen, da se je Parlament zavzemal za prožnejše vzorce dela kot primeren način za boj proti brezposelnosti. Poleg tega sem, ker sem v vladi bil pristojen za področje izobraževanja, zadovoljen, da ta predlog zlasti poudarja izobraževanje in kvalifikacije za delavce. To je dejansko zaveza, ki jo je v okviru strategije EU 2020 treba vzeti zelo resno. Glede na to, da je kriza pomenila, da se je število brezposelnih v Evropi s 16 milijonov v letu 2008 dvignilo na 23 milijone v letu 2010, mora vsaka izhodna strategija vključevati oživitev ustvarjanja delovnih mest. To je mogoče samo z jasnim osredotočanjem na inovacije, prožno delo in nove modele dela in usposabljanja za več mladih ljudi za vse bolj konkurenčen trg.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. − (PT) Ozadje novih smernic za zaposlovanje leta do 2020 predstavlja gospodarska kriza, katere vplivi bodo v naslednjih letih še naprej imeli negativne učinke na trg dela. Srečujemo se z neposrednimi težavami z brezposelnostjo in obenem dolgoročnimi izzivi: natančneje demografskimi spremembami, globalizacijo in sprejemanjem novih nizkoogljičnih tehnologij. Zato je zelo pomembno imeti evropsko strategijo za zaposlovanje, ki rešuje najnujnejše težave, ki izhajajo iz krize, in tudi tiste, ki se pojavijo srednje- in dolgoročno.

Izvajanje načela prožne varnosti, kakovostno izobraževanje, vseživljenjsko učenje in boj proti strukturni brezposelnosti predstavljajo nujno potrebne predpogoje za dosego skupnih ciljev v zvezi z gospodarsko rastjo in socialno blaginjo. Zato se mora izvajanje strategije Evropa 2020 začeti zdaj. Strukturni skladi EU in Kohezijski sklad sedanjega programskega obdobja morajo že začeti slediti tej strategiji. Pomembno je, da se v tej strategiji poudari kmetijstvo in podeželje. Doseči je treba cilje kohezijske politike in vzpostaviti sinergije med kohezijsko politiko in drugimi sektorskimi politikami.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem proti tej resoluciji, ker zanemarja glavne vzroke zaposlovanja, negotovosti delovnih mest in revščine in ker so bili zavrnjeni predlogi, ki smo jih ponovno predložili v Parlamentu. Ti so vključevali:

- Komisija mora priznati, da je treba spremeniti obstoječe makroekonomske politike z ukinitvijo Pakta za stabilnost in rast in ustavitvijo postopka privatizacije in liberalizacije z namenom dajanja prednosti ustvarjanju kakovostnih delovnih mest s pravicami za vse delavce in boljšimi plačami, zmanjšanjem stopnje revščine ter povečanjem socialnega vključevanja in napredka;

- problem neprijavljenega dela je treba reševati s strožjim nadzorom s strani delovnih inšpekcij skupaj z davčnimi ukrepi za ljudi z nizkimi prihodki;

- Svet se mora dogovoriti o kompromisu na ravni EU, da bi do leta 2015 odpravili brezdomstvo in pripravili celovite politične ukrepe, ki zagotavljajo cenovno sprejemljiv dostop do kakovostnih stanovanj z ustrezno oskrbo z energijo za vse.

Zavrnjen je bil tudi naš predlog za vključitev nove direktive o enakosti spolov. Ta se je zavzemal za to, da države članice povečajo zaposlovanje žensk ob sočasnem spoštovanju pravic žensk in odpravi vseh neenakosti s posebnimi cilji za enakost spolov, vključevanjem na podlagi spola in posebnimi političnimi ukrepi.

  Nathalie Griesbeck (ALDE), v pisni obliki. – (FR) V času, ko stopnja brezposelnosti v Evropi dosega 9,8 %, v času, ko se razmere na trgu dela še naprej slabšajo, v času, ko se še niso pokazali vsi učinki gospodarske krize, mora Evropska unija izvajati ambiciozno evropsko strategijo za zaposlovanje. Evropski parlament je zato kot del strategije EU 2020 sprejel smernice za politike zaposlovanja držav članic: deset smernic o ustvarjanju delovnih mest, kakovosti delovnih mest, zaposlovanju mladih, zaposlovanju oseb iz ranljivih skupin, boju proti socialni izključenosti in pomembnosti najboljše možne uporabe Evropskega socialnega sklada. To so morda zelo ambiciozni cilji, vendar pa so predvsem smernice, ki jih morajo zdaj in v prihodnosti izvajati države članice, in tudi močno sporočilo Evropskega parlamenta državam članicam v času, ko so naši sodržavljani zaradi zaposlovanja najbolj zaskrbljeni in negotovi.

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za poročilo gospoda Őryja o smernicah za politike zaposlovanja držav članic v okviru strategije Evropa 2020. To besedilo glede na gospodarsko in socialno krizo namenja znaten poudarek potrebi po dajanju prednosti boju proti brezposelnosti. Besedilo se osredotoča na več točk: stopnjo zaposlenosti je treba v naslednjih desetih letih v celotni Uniji dvigniti na 75 %, predvsem pa si je treba posebno prizadevati za najbolj ranljive skupine na trgu dela: mlade, starejše, nekvalificirane ženske, invalide in osebe priseljenskega porekla, saj je zanje najverjetneje, da bodo trpeli zaradi diskriminacije, povezane z pridobivanjem novih zaposlenih in zaposlovanjem. Besedilo izpostavlja tudi temeljne koncepte dostojnega dela in boja proti revščini.

  Małgorzata Handzlik (PPE), v pisni obliki. – (PL) Smernice za politiko zaposlovanja za naslednjih 10 let kažejo, da bo sektor storitev eno izmed področij, na katerem bo ustvarjenih največ delovnih mest. Za ustvarjanje teh delovnih mest morajo obstajati ugodni pogoji za podjetja v zvezi s storitvami, ki jih ponujajo, to pa vključuje čezmejne storitve. Zato bi poudarila, da lahko Direktiva o storitvah podpre politiko zaposlovanja, če se izboljša njen prenos v nacionalno zakonodajo s strani držav članic.

Direktiva ustvarja nove možnosti za podjetja, toda če bo dobro izvajana, bo imela tudi koristen učinek na trge dela. Zato podpiram predlog, sprejet v poročilu. Sektor storitev bo potreboval mobilne delavce, ki so ustrezno pripravljeni in usposobljeni, za to pa potrebujemo spremembe izobraževalnega sistema in sistema usposabljanja ter politike zaposlovanja.

  Elie Hoarau (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za to poročilo. Kot izvoljeni predstavnik čezmorske regije sem več kot seznanjen s politikami, ki si prizadevajo za zaposlovanje in borijo proti revščini, saj imajo francoski čezmorski departmaji najnižjo stopnjo zaposlenosti v Franciji (43,9 % na primer na otoku Réunion v primerjavi z 62,3 % v vseh državah članicah EU).

Povečanje teh 10 % leta 2014 na 75 % leta 2020 je nekaj, za kar sem se vedno zavzemal predvsem zato, ker je namenjeno mladim ljudem v težavah, ženskam in invalidom. Predlog obravnava tudi revščino in si prizadeva zmanjšati število državljanov, ki živijo pod 25-odstotnim pragom revščine. Ti cilji bi morali mobilizirati vse socialne in politične sile, francoske in evropske, tako da bi lahko država izvajala potrebna sredstva za njihovo dosego v časovnem razporedu, ki je bil določen.

  Alan Kelly (S&D), v pisni obliki. − Podprl sem to posvetovanje, ker menim, da je zelo pomembno, da države članice EU zagotovijo ustrezne minimalne dohodke, ki bi morali biti najmanj višji od praga revščine. Prav tako je ključnega pomena krepiti načelo enakega obravnavanja in enakega plačila za enako delo, kadar koli je to mogoče.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. − (PT) Trenutna gospodarska kriza je pomembna spremenljivka, ki jo je treba upoštevati, ko govorimo o novih smernicah za zaposlovanje do leta 2020, saj bo imela v prihodnjih letih zelo pomemben vpliv na trg dela. Čeprav nekateri podatki kažejo na oživitev določenih dejavnosti v EU, gospodarska situacija v veliki večini držav članic še vedno ostaja zelo krhka.

Po drugi strani se polnih učinkov trenutne krize v smislu brezposelnosti še ne občuti in bodo posledično še tisoči izgubili svoje delovno mesto. To pomeni, da so veliki izzivi, ki so pred nami, demografske spremembe, globalizacija in sprejemanje novih tehnologij, vključno z nizkoogljičnimi tehnologijami. Zato mora evropska strategija za zaposlovanje za naslednje desetletje obravnavati ne samo najnujnejše težave, ki izhajajo iz krize, ampak tudi tiste, ki se pojavijo srednje- in dolgoročno. Zato sem glasoval tako, kot sem.

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – (LV) Popolnoma se strinjam s poročevalcem gospodom Őryjem in zato podpiram to zakonodajno resolucijo. Predvsem sem pozdravil predlog spremembe Sveta št. 12, ki navaja, da se je pomembno spopasti z ukrepi, ki upočasnjujejo gospodarsko rast, vključno z administrativnimi obremenitvami in visokimi davki. Ne spominjam se, da bi Evropski parlament govoril o administrativni obremenitvi in visokih davkih ob drugi priložnosti.

Le malo ljudi upošteva dejstvo, da lahko nerazumni in nesmiselni davki povzročijo neučinkovitost gospodarskega sistema. Danes je v državi, kot je Latvija, davčni sistem vodil v krizo. Zaradi birokratskega in zavoženega davčnega sistema je Latvija izgubila več kot 10 milijard EUR. To zakonodajno resolucijo sem podprl v upanju, da bo sprožila veliko nalogo optimizacije davkov na ozemlju EU.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Politika zaposlovanja je ključnega pomena za gospodarstvo in socialni mir. Zato je v interesu vsake države, da sprejme svoje odločitve o ustreznih ukrepih. Vendar pa je zaradi velike raznolikosti v posameznih državah članicah standardiziran sveženj ukrepov nemogoč. Udeležba na trgu dela v višini 75 % je v nekaterih državah članicah, kot so Poljska, Malta in Madžarska, kjer je trenutna raven 60 %, popolna fantazija. Tudi za Avstrijo, ki ima stopnjo okoli 70 %, je nadvse vprašljivo, ali je visoka raven udeležbe na trgu dela skladna s svobodo izbire v zvezi z vzgojo otrok ali zaščito domačih delavcev pred plačnim dampingom zaradi poceni tuje delovne sile. Zaradi tega sem se odločil glasovati proti poročilu.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. − (DE) Zamisel, da se je mogoče v ultraliberalni Evropski uniji učinkovito boriti proti brezposelnosti, je iluzija. Zato sem glasoval proti poročilu gospoda Őryja.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za poročilo gospoda Őryja, ker se strinjam z njegovim pristopom in končnim sporočilom.

Predlog poudarja pomen povečanja števila ljudi, dejavnih na trgu dela, da bi tako zmanjšali strukturno brezposelnost in posvetili posebno pozornost vseživljenjskemu učenju. Ključna vloga je pridržana za izobraževanje z izboljšanjem sedanjih izobraževalnih sistemov in spodbujanjem mladih, da se odločijo za visokošolsko izobraževanje. V prihodnjih letih bo še veliko novih prizadevanj za učinkovitejše spodbujanje socialne vključenosti in boj proti revščini.

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) 27. aprila 2010 je Komisija predložila predlog za integrirane smernice Evropa 2020, ki bodo določile okvir za novo strategijo in reforme, ki jih morajo izvesti države članice.

Ta razprava o novih smernicah zaposlovanja Evropa 2020 poteka sredi gospodarske krize, ki bo nedvomno tudi v prihodnjih letih imela velik vpliv na trg dela. Kljub nekaterim vzpodbudnim znakom, da se rast vrača, ostaja gospodarstvo v večini držav članic krhko. Zato neposredni učinki krize na brezposelnost še vedno niso bili v celoti občuteni. Zaradi tega si je treba prizadevati za zagotavljanje trajnostne oživitve gospodarstva in krepitev potenciala evropskih gospodarstev za ustvarjanje delovnih mest ter ljudem pomagati pri zaposlovanju.

Zato je zelo pomembno, da se evropska strategija zaposlovanja v naslednjem desetletju spopade z nujnimi neposrednimi izzivi, ki izvirajo iz krize, in izzivi srednjeročne in dolgoročne narave ter jih uravnoteži.

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) Kot del strategije Evropske unije 2020 se je Romunija skupaj z drugimi državami članicami zavezala, da bo do leta 2020 dosegla 75-odstotno stopnjo zaposlenosti. Glede na ta splošni cilj bo do leta 2020 v Romuniji treba doseči stopnjo zaposlenosti v višini 69–70 %. Omeniti moram, da je stopnja zaposlenosti v Romuniji v letu 2010 63,6 %, evropsko povprečje pa znaša 67,4 %.

Glede na to države članice pozivam, naj pripravijo programe reform, ki bodo prispevali k:

- udeležbi delovne sile s politikami, ki spodbujajo enakost spolov in enako plačilo s ciljem zmanjšanja razkoraka v plačilu med spoloma na 0–5 % do leta 2020;

- povečanju stopnje zaposlenosti z ukrepi, ki spodbujajo udeležbo v poklicnem življenju, zlasti za etnične manjšine, vključno z Romi;

- sprejetju strogih ukrepov, namenjenih preprečevanju gospodarstva, temelječega na neprijavljenem delu, ki ima številne negativne učinke na evropski trg dela, namesto k spodbujanju ukrepov, namenjenih samo zaščiti dela na notranjih trgih držav članic;

- popolnemu odprtju trgov dela za delavce iz novih držav članic.

  Robert Rochefort (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Čeprav popoln vpliv gospodarske krize na stopnjo brezposelnosti še ni bil občuten, je ključnega pomena izvajanje ambiciozne evropske strategije za zaposlovanje.

Strinjam se s ciljem povečanja udeležbe na trgu dela na 75 % evropskega prebivalstva od danes do leta 2020, ki ga je določil Svet, vendar pa je treba storiti več. Lahko bi na primer določili cilj povečanja stopnje zaposlenosti med najbolj ranljivimi skupinami, kot so mladi ljudje v starosti od 15 do 25 let, starejši delavci, nekvalificirane aktivne ženske ali invalidi. Ali pa bi lahko še dodatno zmanjšali stopnjo osipa v šolah pod 10 %.

Poleg tega menim, da bi morale posebne politike obravnavati težave, s katerimi se srečujejo dolgoročno brezposelni pri vstopu na trg dela, in Svet pozivam, naj si zagotovi sredstva za njihovo zmanjšanje za vsaj 10 % v naslednjih 10 letih. Da bi dosegli to, kot navaja poročilo gospoda Őryja, mora vsaj 25 % dolgoročno brezposelnih biti udeleženih v ukrepih aktivnega trga dela v obliki naprednega usposabljanja, izobraževanja in/ali poklicne prerazporeditve.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Poročilo, sprejeto danes, je prelomno za smernice zaposlovanja EU. Poslanci Evropskega parlamenta so prvikrat glasovali za vključitev ustrezne socialne komponente v smernice, vključno z ukrepi za obravnavanje revščine in revnih zaposlenih, ter za obravnavanje brezposelnosti mladih in vključevanje marginaliziranih in ranljivih skupin na trg dela. Vlade EU in belgijsko predsedstvo EU morajo biti pozorni na sporočilo, ki ga je danes poslal Evropski parlament, in se zavezati,d a bodo njihove politike zaposlovanja bolj socialno vključujoče.

Nacionalne vlade morajo izpolniti zahteve Parlamenta in sprejeti ukrepe za izboljšanje ravnotežja med delom in življenjem ter enakosti spolov. Potrebni so obsežni tovrstni ukrepi, da bi povečali udeležbo žensk na trgu dela na 75 % do leta 2020.

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Poročilo, sprejeto danes, je pomemben instrument za spodbujanje novih politik zaposlovanja v skladu s strategijo Evropa 2020.

Pomembno je poudariti, da besedilo poziva države članice, naj sprejmejo odločne ukrepe za dvig stopnje zaposlenosti ter zlasti za spodbujanje mobilnosti med mladimi. Cilj ustvarjanja novih in boljših delovnih mest, zmanjšanja brezposelnosti in povečanja stopnje zaposlenosti aktivnega prebivalstva na 75 % mora biti cilj, ki ga je treba doseči v naslednjih letih. Na aktivno prebivalstvo se mora osredotočiti vsaka politika gospodarskega razvoja za Evropsko unijo. Brez dela vsi načrti za prihodnost – kot so potovanja, nakup hiše ali načrtovanje otrok – postanejo prazno upanje, za katerega ni verjetno, da se bo izpolnilo.

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. – (IT) Ne moremo se strinjati s tem poročilom, ker si prizadeva spodbuditi izvajanje ukrepov, namenjenih olajšanju dostopa do zaposlitve za določene skupine, zlasti Rome.

Ne moremo se strinjati, da bi morali namesto branjenja pravic tistih, ki živijo v svoji državi, olajšati zadeve ljudem, ki so v mnogih situacijah samo gosti. V času krize mora vsaka država vsekakor olajšati zadeve svojim državljanom, morda s projekti, namenjenimi tistim, ki so se znašli v težavah ali so brez zaposlitve.

  Joanna Senyszyn (S&D), v pisni obliki. – (PL) Pozdravljam poročilo o smernicah za politike zaposlovanja držav članic: Del II integriranih smernic strategije Evropa 2020. Glede na dejstvo, da stopnja brezposelnosti v EU znaša 9,6 %, ne nujno okrepiti in racionalizirati politiko zaposlovanja, da bi ustvarili nova delovna mesta. Na Poljskem je podpora EU koristila tisočem ljudi, ki so zdaj zaposleni. Denar, ki je na voljo v ta namen, se ne porabi vedno pametno. Pomanjkanje ustrezno opredeljenih smernic pomeni, da se mnoge projekte izvaja na priložnostni podlagi. Zaradi tega oblike usposabljanja niso vedno prilagojene resnični situaciji in se isti ljudje usposabljanja udeležijo večkrat, Zato pozdravljam pobudo Komisije na tem področju. Te smernice, razvite med krizo, bodo v prihodnjih nekaj letih na preizkušnji. Od njih bo odvisno, ali bo Unija premagala krizo in ali bodo nova delovna mesta, ki bodo ustvarjena, izpolnjevala trenutne in prihodnje potrebe trga dela.

Pomembno je tudi nadzorovati učinkovitost smernic z zbiranjem določenih statističnih podatkov o učinkovitosti ukrepov, sprejetih na podlagi smernic. Samo tako bomo videli resnični vpliv finančnih sredstev EU na zmanjšanje brezposelnosti v Uniji. To bo omogočilo potrebne spremembe na tem področju. Pozivam tudi, da se posebno pozornost posveti podpori mobilnosti in zaposlovanju žensk, mladih in starejših ljudi ter invalidov.

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. – (NL) Kljub nekaterim vzpodbudnim znakom, ki nakazujejo ponovno rast, ostaja gospodarska situacija krhka. Evropa mora zato zagotoviti trajnostno oživitev gospodarstva, okrepiti potencial za ustvarjanje delovnih mest evropskih gospodarstev in pomagati ljudem pri zaposlovanju. Nasvet poročila o smernicah za zaposlovanje je jasen: več zaposlenih žensk, starejših državljanov in mladih ljudi, manj revščine in boljše izobraževanje. To hoče EU doseči do leta 2020. Zaradi tega podpiram poročilo. Vključuje smernice, ki bodo ljudem omogočile bolje uskladiti delo in odgovornost oskrbe, na primer s prožnim delovnim časom in dostopnim varstvom otrok. To je konkretna politika, ki bo ženskam pomagala vstopiti na trg dela. Parlament hoče tudi, da države EU izboljšajo svoje sisteme socialne varnosti in zagotovijo dostojne prihodke, da bi zmanjšali revščino in bi ljudje ugotovili, da se splača delati. Nenehno prizadevanje za cilje kohezijske politike bo odpravilo socialno-ekonomske razlike med državami članicami in regijami. Če bo Komisija zdaj odločno zagotovila, da države članice resnično utemeljijo svoje politike na teh smernicah, načrti Evrope za leto 2020 ne bodo samo prazne besede.

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) Razprava o novih smernicah za zaposlovanje do leta 2020 prihaja v času, ko se tisoče družin po vsej Evropi sooča s tragedijo brezposelnosti kot del gospodarske krize. Te smernice kot del strategije Evropa 2020 zajemajo splošne smernice za gospodarsko politiko in politiko zaposlovanja.

Poročilo, o katerem smo glasovali danes in ki sem ga podprl, je skladno s predlogom Evropske komisije, čeprav si je poročevalec prizadeval zagotoviti, da so smernice jasne in pomagajo državam članicam pri oblikovanju politik. Do spodbujanja zaposlovanja bo prišlo samodejno s trajnostno gospodarsko rastjo, prilagodljivostjo podjetij in delavcev novim situacijam, doseganjem visoke stopnje izobrazbe, zlasti med mladimi, nenehnim usposabljanjem, ki ustreza potrebam podjetij, in vključitvijo socialnih partnerjev v vse te procese.

To si je prizadeval storiti poročevalec z določitvijo ciljev, da bi povečali in izboljšali zaposlenost, zvišali stopnjo izobrazbe, uskladili delo in družinsko življenje in zmanjšali stopnjo osipa študentov skupaj z deležem prebivalstva, ki živi v revščini.

  Georgios Toussas (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Smernice Komisije za zaposlovanje in povezano poročilo Evropskega parlamenta tvorijo del strategije EU, usmerjene proti delavcem, strategije EU 2020 in njenih „integriranih smernic“. Tvorijo enotni okvir za protidelavsko politiko EU, ki je že v zagonu in jo je treba v vseh državah članicah EU spodbujati še odločneje in bolj usklajeno.

Osredotočajo se na prizadevanja monopolnega kapitala, da poceni delovno silo na najnižjo možno mero kot predpogoj za zagotavljanje dobička med trenutno kapitalistično krizo. Da bi dosegli ta cilj, EU, buržoazne vlade in politične sile kapitala v državah članicah in v Evropskem parlamentu v smernicah za zaposlovanje odkrito spodbujajo naslednje: daljše delovno življenje, zvišanje upokojitvene starosti, uporabo demografskega staranja in „učinkovitosti“ nacionalnih zavarovalnih sistemov kot pretveze, „prožno varnost“ in prožno, začasno delo in delo s krajšim delovnim časom kot pravilo, pri čemer odpravljajo vse zakonite pravice delavcev, prilagoditev izobraževalnih sistemov usposabljanju zaposljivih delavcev, da bi izpolnili potrebe kapitala, vrsto cenene znanstvene delovne sile/plačanih intelektualcev za podjetja in novo mrežo skrajnega pomanjkanja za izjemne primere revščine, da bi preprečile socialne upore, ki izvirajo iz grobega izkoriščanja.

  Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. – (LT) Gospe in gospodje, to poročilo upravičeno ugotavlja, da je pomembno dvigniti stopnjo zaposlenosti in povečati udeležbo na trgu dela. To je pomembno za naše gospodarstvo in tudi družbo. Pomembno je tudi, da ne žrtvujemo kakovosti za količino, če ne obravnavamo položaja revnih zaposlenih bodisi na nacionalni ravni ali ravni EU. Obstaja velika skupina ljudi, ki delajo, vendar katerih razpoložljivi prihodki ne zadostujejo, da bi ušli revščini. Gospodarska recesija je to spremenila v problem za celotno Evropo, položaj pa je še posebno težek v Litvi.

Te težnje se zelo dobro odražajo v minimalnih plačah, ki jih prejemajo delavci, in razširjenemu zmanjšanju plač kot strogem varčevalnem ukrepu. Ljudje brez višje izobrazbe so še posebno ranljivi. Glede na statistike EU je tveganje revščine za zaposlene osebe brez višje izobrazbe 16 % – dvakratno povprečje v Litvi in osemkrat več kot za zaposlenega z univerzitetno izobrazbo. Žal je ta razkorak veliko večji v Litvi kot kjer koli drugje v Evropski uniji. O vprašanju revščine med delovno aktivnimi države članice, vključno z mojo državo, niso zadostno razpravljale. Potrebujemo več študij o tem problemu in posebne ukrepe za zmanjšanje revščine delovno aktivnih ljudi.

Predlog resolucije B7-0494/2010

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za predlog skupne resolucije o razmerah na področju človekovih pravic v Iranu. To sem storil zato, ker menim, da je obsodba Sakineh Aštiani na smrt s kamenjanjem jasna kršitev mednarodnih obveznosti Irana. Ne glede na dejstva ta vrsta kazni nikoli ne more biti opravičljiva ali sprejemljiva. Mučenje, nezakonito pridržanje, fizično in spolno nasilje ter nekaznivost državnih agentov so še vedno razširjeni v mnogih državah. To zbuja resen dvom v nepristranost in preglednost njihovih sodnih postopkov. Nenehno preganjanje etničnih in verskih manjšin, skupaj z vztrajno inkriminacijo svobodnih spolnih odnosov med odraslimi osebami, je nesprejemljivo.

V teh razmerah je naloga nas kot evropskih zagovornikov človekovih pravic in demokratičnih vrednot, ki tvorijo temelj naših institucij, da izvajamo vse možne pritiske na iranske oblasti, da ponovno preučijo postopke kot je ta. Ta pritisk je že obrodil rezultate, saj je iranska vlada obvestila, da je odpovedala smrtno kazen s kamenjanjem za Sakineh Aštiani. Izreči moram priznanje pogumu vseh iranskih moških in žensk, ki se borijo za ohranitev svojih temeljnih svoboščin.

  Charalampos Angourakis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Evropski parlament je pohitel z izražanjem svoje podpore imperialističnim načrtom na Bližnjem vzhodu in neprikritim vojaškim grožnjam Izraela, ZDA in Nata proti Iranu. Pod pretvezo barbarske smrtne kazni s kamenjanjem, na katero je bila obsojena Sakineh Mohamadi Aštiani, in nesprejemljivega preganjanja gibanja navadnih ljudi so vse skupine v Evropskem parlamentu, v redkem izkazovanju soglasja, sprejele resolucijo, da bi okrepile imperialistično posredovanje v Iranu. Grška komunistična stranka ni podprla resolucije, ker nima popolnoma nič opraviti s solidarnostjo, potrebno v boju delavskega razreda proti reakcionarnemu in nazadnjaškemu režimu, ki ga nasprotno krepijo sankcije in takšne resolucije. Veliko pove, da je bila razprava v Evropskem parlamentu odločena takoj po izjavah izraelskega veleposlaništva v Bruslju, ki ga je pozval, naj ne obravnava kršitev človekovih pravic v Izraelu in naj namesto tega svojo pozornost posveti Iranu.

Občutljivost Evropskega parlamenta glede vprašanja človekovih pravic je figov list za agresivno zunanjo politiko EU in njene zločine proti delavcem, priseljencem in narodom. Boj proti Natu, EU in imperialističnim zvezam postaja vse nujnejši, če naj ljudje pridobijo pravice in svoboščine in določajo svojo usodo.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Sakineh Mohamadi-Aštiani, 43-letna Iranka, je v nevarnosti, da bo kamenjana do smrti zaradi prešuštva in sostorilstva pri umoru svojega nekdanjega moža. Kot poslanka Evropskega parlamenta in predsednica združenja Femmes au Centre (Ženske v središču) sem jezna zaradi te obsodbe, za katero vsi menijo, da je samovoljna. Ta sodba tepta najbolj temeljne človekove pravice: ne spoštuje pravice do obrambe in človekovega dostojanstva. Še dandanes v nekaterih državah vzporedno obstajata dve vrsti pravice: ženske obsojajo in mučijo ter s tem kršijo njihove temeljne pravice moški, ki imajo v rokah vso moč. Zadovoljna sem, da je bila resolucija Parlamenta, ki iranski režim poziva, naj spremeni to sodbo, sprejeta skoraj soglasno, saj ji to daje precejšnjo moč. Pričakujemo, da bo zdaj na področju človekovih pravic v Iranu dosežen resničen napredek.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. − (LT) Glasoval sem za to resolucijo. Iran ostaja država, ki vsako leto izvrši največje število usmrtitev. Zato močno podpiram stališče Evropskega parlamenta, ki odločno obsoja smrtno kazen in poziva iranske oblasti, naj odpravijo uporabo smrtne kazni, vse oblike mučenja in drugo kruto, nečloveško ravnanje ter prenehajo preganjati zagovornike človekovih pravic. Podpiram cilj Evropske unije, da po vsem svetu spodbuja človekove pravice, in izvajanje povezanih podpornih programov, kakršen je evropski instrument za demokracijo in človekove pravice, ki ga financira EU. Cilj tega instrumenta, ki razpolaga s proračunom v višini 1,1 milijarde EUR za obdobje 2007–2013, je zagotoviti spoštovanje človekovih pravic in demokracije po vsem svetu. Zato morata Komisija in Svet skupaj z drugimi mednarodnimi organizacijami še naprej dejavno pripravljati dodatne instrumente pomoči, da bi aktivno zaščitila zagovornike človekovih pravic v Iranu.

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. – (IT) Skupna resolucija ima mojo popolno podporo kot politične predstavnice, toda še bolj kot ženske. Iran je danes država, ki simbolizira nasilje radikalnega islama in fanatizma nad ženskami in njihovimi temeljnimi pravicami. S to resolucijo upravičeno pozivamo Islamsko republiko in njene voditelje, naj spoštujejo mednarodne konvencije o človekovih pravicah, ki jih je Iran pravno zavezan spoštovati. Primer Sakineh skupaj z drugimi, ki so navedeni v besedilu, za katerega smo glasovali, potrjuje, da Teheran danes ni samo v popolnem nasprotju z modernimi političnimi in kulturnimi vrednotami, ampak se postavlja tudi na raven nezakonitosti v zvezi z mednarodnimi standardi in ne izpolnjuje zavezujočih sporazumov o ratifikaciji Konvencije o otrokovih pravicah in Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah. Resolucija je odločna, upravičeno odločna v času, ko mora Iran občutiti vso moč in pritisk te institucije, tako da bo mednarodno gibanje za ustavitev krvnika Islamske republike doseglo zaželeni učinek. Zato sem odločno glasovala za.

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Mednarodna skupnost je slavila majhno zmago, ki ponuja žarek upanja v primeru ženske, ki je bila v Iranu obsojena na smrt z barbarsko metodo kamenjanja. Kazen je bila trenutno odpovedana, vendar pa je to nenazadnje brez pomena. Zato je treba nadaljevati s prizadevanji vseh članov mednarodne skupnosti s ciljem odprave smrtne kazni v državah kot je Iran, kjer so življenja ljudi prepuščena na milost in nemilost izkrivljenih, zastarelih zakonov.

Evropska unija mora še naprej obsojati in izvajati pritisk na države, ki ne spoštujejo človeškega življenja in v katerih človekove pravice ne pomenijo nič. V Iranu so ljudje, ki vsak dan tvegajo svoje življenje in osebno varnost, ko se borijo za večjo svobodo in večje demokratične pravice. Mednarodna združenja in organi kažejo svojo podporo tem ljudem. Vendar pa bo spričo zatiralnega režima, ujetega v časovni anomaliji, kot je režim v Teheranu, boj težek in dolg. Nihče ne bi smel plačati s svojo svobodo, ker je javno izrazil svoje mnenje o režimu ali nekaterih voditeljih. Evropska unija mora aktivno igrati svojo vlogo izvoznika svobode in spoštovanja ljudi in njihovih pravic.

  Andrew Henry William Brons (NI), v pisni obliki. – Vzdržal sem se glasovanja o tem predlogu. Vendar pa bi glasoval za predlog (ECR) B7-0499/2010. Seveda se strinjam s prepričanjem, da je kamenjanje do smrti (ali katera koli druga smrtna obsodba) zaradi prešuštva popolnoma nesprejemljivo celo za muslimanske države, ki hočejo morda zakonsko prepovedati takšno vedenje. Čeprav ne zagovarjam uporabe kazenskega prava za uveljavljanje moralnega vedenja med polnoletnimi odraslimi, spoštujem pravico drugih držav do drugačnega mnenja, dokler ne uporabljajo nesorazmernih ali krutih kazni. Vznemirjen sem tudi zaradi uporabe kazenskega prava proti političnim disidentom bodisi v Iranu ali v tistih državah v EU, ki so to storile.

Vsi obtoženci, ki se soočajo z resnimi kazenskimi ovadbami, morajo imeti pravico do pravnega zastopanja, obstajati pa mora tudi zaščita pred neprimernimi policijskimi postopki pred sojenjem. Menim, da ni EU tista, ki mora Iranu povedati, da nikoli in v nobenih okoliščinah ne sme uporabiti smrtne kazni. Če naj ta predlog ne bo protiproduktiven, mora biti premišljen in nagovoriti člane zelo konzervativne družbe, ki razmišljajo o reformah. Ta predlog bo užalil celo tiste Irance, ki so za reforme.

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Sakineh Aštiani je obraz usmrtitev v Iranu in simbol nepravičnosti sodnih postopkov države ter njene kršitve temeljnih pravic. Pridružila bi se tistim iz mednarodnih solidarnostnih gibanj, ki zahtevajo, da se sodbo razveljavi in Sakineh Aštiani nemudoma izpusti: zahtevati njeno izpustitev je tudi boriti se za enake pravice žensk ter svobodo izražanja in dejavno sodelovati v svobodni družbi. Odločno podpiram protidiskriminacijska načela in cilj Irank ter bi poudarila vlogo Sakineh Aštiani na čelu boja za demokracijo, enakost in pravice v Iranu. Pogum in odločnost Irank sta navdih za vse nas.

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Teokratično diktatorstvo v Iranu seje sovraštvo in pridiga nestrpnost. Njegova sovražna retorika v prid uničenju Izraela in njegov jedrski program, nad katerim ni pregleda ali mednarodnega nadzora, ogrožata svetovni mir. Islamska sodišča uporabljajo barbarske zakone, ki so sami po sebi zanikanje pravice in ženske postavljajo v položaj resničnega suženjstva.

Žal primer Sakineh Mohamadi Aštiani ni edini primer in podpreti moramo vse druge ženske, obsojene na smrt brez človeškega dostojanstva, pravic žensk in človekovih pravic. Ponovno bi potrdil svoje nasprotovanje smrtni kazni in iranske oblasti v skladu z resolucijama ZN 62/149 in 63/138 pozval, naj razglasijo moratorij na usmrtitve pred odpravo smrtne kazni. Obsojam priprtje in pozivam k takojšnji izpustitvi Zahre Bahrami, nizozemske državljanke, ki je potovala v Iran na obisk k svoji družini in bila priprta med protesti na dan Ašure 27. decembra 2009 ter prisiljena v televizijskem priznanju potrditi obtožbe proti njej.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za skupno resolucijo o človekovih pravicah v Iranu, ki sem jo podpisala, saj menim, da je etično nujno izvajati pritisk na iranske oblasti, da ne bi storile tega gnusnega zločina. Ponosna sem, da sem bila rojena v državi, ki je bila na čelu odprave smrtne kazni. Sakineh Mohamadi Aštiani ni storila nobenega kaznivega dejanja, vendar pa je bila prijeta in obsojena na smrt s kamenjanjem ter se jo nenehno ponižuje in biča. Izrazila bi globoko zaskrbljenost zaradi nenehnih poročil o preganjanju političnih nasprotnikov in zagovornikov človekovih pravic, zlasti žensk in mladih študentov, s strani iranskih oblasti. To je jasna kršitev Splošne deklaracije Združenih narodov o človekovih pravicah in zloraba sodne pristojnosti.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Neupravičeno in nesorazmerno nasilje ne žali samo naše evropske občutljivosti, ker je v neposrednem nasprotju z vrednotami in pravicami, ki izhajajo z zahoda in so danes na srečo del svetovne dediščine. Med temi primeri se pojavljajo primeri nasilja nad ženskami, ki se jih v določenih družbah pogosto uporablja kot orožje ali vojni plen, kot okrasne predmete ali bitja brez pravic ali sposobnosti samostojnega delovanja, obsojenih na to, da so nemoralna in nezaščitena manjšina.

Žal še vedno obstajajo države, ki vztrajajo pri grozljivih praksah proti ženskam in jih kruto, brutalno in vsekakor nesorazmerno kaznujejo. Te vzdržujejo kulture, ki zatirajo, sramotijo in ponižujejo ženske samo zaradi tega, kar so. Prav zato, ker verjamem v komplementarnost spolov na podlagi njunih naravnih razlik in enakih pravic, lahko samo najodločneje obsodim te zaničevanja vredne prakse.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Nasprotujemo smrtni kazni v vseh državah, pa naj bodo to ZDA, Iran ali katera koli druga država na svetu. Smo tudi proti vsem oblikam mučenja ne glede na to, kje se ga izvaja, vključno v Iranu in zaporih pod nadzorom CIA. Zato Iran pozivamo, naj prizanese življenju Sakineh Aštiani in preneha s kamenjanjem žensk, mladih ljudi in drugih. Zato smo glasovali za to resolucijo.

Vendar pa bi poudarili, da se, ko gre za boj za spoštovanje demokracije v Iranu, zagovarjanja pravic tistih, ki se borijo za socialno pravičnost, napredek in demokracijo v tej državi, v nobenem primeru ne sme uporabiti proti suverenosti in ozemeljski celovitosti Irana ter njegovi pristojnosti, da sam odloča o svoji prihodnosti. Še manj se jih lahko uporabi za utemeljevanje posredovanja in vmešavanja, ki ne spoštuje ozemeljske suverenosti države.

  Pat the Cope Gallagher (ALDE), v pisni obliki. – (GA) Smrti s kamenjanjem nikoli ne smemo sprejemati ali podpirati. Iranske oblasti pozivam, naj razveljavijo kazen Sakineh Mohamadi Aštiani in ponovno preučijo primer.

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (S&D), v pisni obliki. – (PL) Do konca leta 2010 so še trije meseci, pravosodnemu sistemu Islamske republike Iran pa je uspelo letos izreči 2000 smrtnih kazni. Če optimistično domnevamo, da v zadnjem četrtletju ne bo več niti ene takšne obsodbe, in če domnevamo tudi, da vemo za vse takšne obsodbe, to pomeni, da je vsak dan pet iranskih državljanov obveščenih, da bodo kmalu izgubili življenje. Zjutraj bo to mogoče Sakineh Mohamadi Aštiani, ki je bila leta 2006 obsojena na smrt s kamenjanjem zaradi prešuštva. Opoldne bo morda na vrsti Mohammad Mostafaj, odvetnik za človekove pravice, ki je zbežal iz Irana v strahu pred prijetjem in zatiranjem. Popoldne bo morda naslednja žrtev iranskega režima Nasrin Sotoudeh, ki se bori za zmanjšanje števila smrtnih kazni, izrečenih mladoletnikom, medtem ko bo zvečer naslednja oseba, ki bo prijeta zaradi sodelovanja v uličnih protestih, nizozemska državljanka Zahra Bahrami.

Nazadnje in petdesetič, iranske oblasti primejo svojo naslednjo žrtev – nam nepoznano – ponoči med tajno racijo.

Zato kategorično zahtevamo odpravo smrtne kazni v Iranu, razveljavitev smrtne kazni s kamenjanjem za Sakineh Mohamadi Aštiani in izpustitev iz zapora Zahre Bahrami. Omenili bi tudi, da je Iran podpisnik Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, katerega člen 18 določa: „Vsakdo ima pravico do svobode misli, vesti in veroizpovedi.“

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za resolucijo o človekovih pravicah v Iranu, zlasti primera Sakineh Mohamadi-Aštiani in Zahre Bahrami, saj je položaj teh dveh žensk tragičen. Sakineh Mohamadi-Aštiani, ki jo je iranska vlada obsodila na smrt, dan za dnem grozi usmrtitev z nadvse barbarskim dejanjem kamenjanja. Katera država lahko v 21. stoletju črno na belem napiše v svoj kazenski zakonik velikost kamnov, ki jih je treba vreči v obsojenega zapornika, da se ga ubije? Ta država je Iran. Samo posredovanje mednarodne in politične skupnosti je lahko v zadnjih nekaj letih preprečilo kamenjanje in samo to bo lahko iransko vlado pripravilo do tega, da popusti. Kot politiki, državljani, ljudje smo dolžni preprečiti nekaj, kar ni nič manj kot umor.

  Eija-Riitta Korhola (PPE), v pisni obliki. – (FI) Glasovala sem za predlog resolucije RC­B7­0494/2010 o razmerah na področju človekovih pravic v Iranu, ker menim, da mora Evropska unija svetu pokazati, da so življenje, primerno človeku, politične pravice in pravična obravnava temeljne pravice vsakogar ne glede na to, v kateri državi je rojen. Po branju resolucije bo vsak z zdravo vestjo lahko videl, zakaj tema vzbuja močna čustva v Evropi, zato menim, da je ni treba razčleniti v tem smislu.

Čeprav je trenutno očiten primer slabih človekovih pravic in primer, ki bi moral služiti kot opozorilo vsem, nam razmere v Iranu ne smejo dovoliti prezreti dejstva, da enaki ali celo resnejši problemi obstajajo povsod v državah tretjega sveta. Posebno sistematično zatiranje v velikem obsegu se odvija v regijah pod šeriatskim pravom.

Zavedam se, da je bilo stališče Evropske unije in zahodnega sveta glede človekovih pravic splošno znano že nekaj časa, vendar pa v zvezi s tem ni bil dosežen pomemben napredek. Zaradi tega menim, da je pomembno, da Evropska unija v prihodnosti še naprej izvaja pritisk na Iran in druge problematične države v zvezi s človekovimi pravicami.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. − (PT) Kar se v zvezi s človekovimi pravicami dogaja v Iranu, je absolutno nedopustno, in EU kot zagovornica človekovih pravic po vsem svetu ne more ostati brezbrižna in mora pokazati ves obseg svojega ogorčenja zaradi različnih obsodb na smrt s kamenjanjem, ki so bile v več letih izvršene v državi. EU mora poslati jasen znak, da se takšna dejanja ne morejo izvajati v državi, ki hoče biti spoštovana in katere cilj je ohraniti normalne diplomatske odnose z vsemi državami članicami EU. Zato sem glasoval tako, kot sem.

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – (LV) Glasoval sem za skupno resolucijo o razmerah na področju človekovih pravic v Iranu, ker odločno podpiram njeno vsebino. Ahmaminedžadova diktatura je državni sistem in državno oblast v Iranu potegnila nazaj v srednji vek. Iranski režim moramo spomniti, da Splošna deklaracija o človekovih pravicah niso samo lepe besede. Glasoval sem za to resolucijo, ker islamski fanatiki nočejo razumeti pomena mednarodnega prava. Doseči moramo odpravo smrtne kazni v Iranu in rešiti Sakineh Mohamadi Aštiani in Zahro Bahrami iz rok verskih teroristov, ki so zakon izkrivili v instrument za izvajanje terorja nad lastnimi ljudmi.

  Claudio Morganti (EFD), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za to resolucijo v upanju, da se bo to barbarstvo končalo in bodo spoštovane človekove pravice vseh moških in žensk v situaciji, ki zadeva Sakineh Mohamadi Aštiani. Poudaril bi, da to, čemur smo priča, odstopa od uporabe fundamentalističnega islamskega prava, ki bi ga nekateri radi uvedli tudi v naši demokratični Evropi.

Smrtna kazen s kamenjanjem je dejansko vrsta mučenja. V preteklih letih je bilo v Iranu do smrti kamenjanih na stotine žensk, obtoženih prešuštva, vsaj 40 oseb pa je še v zaporu in jih čaka enaka usoda. Naj ne omenjam tisoče žensk, prijetih iz političnih razlogov, ki se jih pogosto muči in usmrti.

  Cristiana Muscardini (PPE), v pisni obliki. – (IT) Vsaka beseda, spregovorjena v tej dvorani, bi morala biti kot kamen, položen k nogam tistih, ki kamenjajo, tako da bi zgradili zid sramote okoli njih in jih odstranili iz človeške družbe.

Sakineh je treba rešiti, skupaj z njo pa ženske in moške po svetu, ki so še vedno žrtve te barbarske krutosti, ki je ne poznajo niti najbolj divje in najprimitivnejše živali. Vrag, hudič je tisti, ki danes vodi roke in ustnice nevrednih voditeljev in lažnih svetih mož, ki jih je Vsemogočni že preklel brez vsakršne milosti. Dojeti morajo, da bo, če se ne ustavijo zdaj, njihov čas zaznamovan in zanje ne bo miru ne zdaj ne kdaj koli.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za predlog resolucije in zadovoljen sem, da je ta parlament skoraj soglasno glasoval zanj. Priložnosti, kakršna je ta, pokažejo prepričljivo moč demokracije.

Ukrepanje ljudi po vsej Evropi in zlasti v Italiji v podporo Sakineh je treba odločno podpreti in upam, da se bodo razmere v Iranu izboljšale. Menim, da je ena izmed osnovnih nalog Parlamenta, da je luč upanja za vse žrtve kršitev človekovih pravic. Upam, da bo iranski režim ponovno preučil svojo politiko, bolj spoštoval ženske in vzpostavil preglednejši in manj srednjeveški pravosodni sistem.

  Frédérique Ries (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Besede včasih ne zadostujejo, ko smo soočeni z barbarstvom, nemilostjo in globokim zaničevanjem najbolj temeljnih človekovih pravic. Spričo težkih kamnov mračnjakov je zdaj naloga demokratov sveta, da rešijo Sakineh Mohamadi Aštiani.

Vse odkar so mule leta 1979 ponovno uvedli kamenjanje, je bilo poklanih 300 ljudi – za to ni druge besede – zaradi lažnih sodnih postopkov, da ne omenjam obešanj mladoletnih, homoseksualcev in političnih nasprotnikov. Med njimi so privrženci bahajske vere, katerih edini zločin je, da niso iste vere kot vodilni v Teheranu.

Tu je teža naših besed, teža te mednarodne mobilizacije, h kateri je Evropski parlament danes popoldne dodal svoj glas. Lepi obraz Sakineh zdaj pooseblja boj za pravice žensk v Iranu in tudi obrambo vseh žrtev zatiranja.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – (ES) Resolucija, ki smo jo pravkar sprejeli, pojasnjuje naše sočutno nestrinjanje s smrtno kaznijo s kamenjanjem, na katero je bila obsojena iranska državljanka Sakineh Mohamadi Aštiani. Ne glede na dejanja, za katera je obtožena, je nemogoče upravičiti ali sprejeti smrtno kazen s kamenjanjem. Poslanci tega parlamenta od iranskih oblasti zahtevajo, da razveljavijo obsodbo in ponovno preučijo primer.

Besedilo, ki je bilo sprejeto s 658 glasovi za, 1 proti in 22 vzdržanimi glasovi, od iranske vlade zahteva tudi, naj še enkrat preuči primer Zahre Bahrami in „ji nemudoma zagotovi dostop do odvetnika in svetovalne službe, jo izpusti ali pa ji zagotovi pravo sojenje“. Enako poslanci tega parlamenta pozivajo Teheran, naj prepreči izvršitev smrtne kazni za Ebrahima Hamidija, 18-letnika, obtoženega sodomije.

Evropski parlament „izraža izjemno osuplost, da je Iran še vedno v skupini maloštevilnih držav skupaj z Afganistanom, Somalijo, Savdsko Arabijo, Sudanom in Nigerijo, ki še vedno izvajajo kazen s kamenjanjem“. V tem smislu „poziva iranski parlament, naj sprejme zakonodajo, ki bo kruto in nehumano prakso kamenjanja označila kot nezakonito“. Poleg tega mora iranska vlada do odprave smrtne kazni uvedejo moratorij na usmrtitve.