Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 8. september 2010 - Strasbourg

16. Proizvodi iz kloniranih živali v prehranjevalni verigi (razprava)

  Predsednik. - Naslednja točka je izjava Komisije o proizvodih iz kloniranih živali v prehranjevalni verigi.

  John Dalli, član Komisije. – Gospod predsednik, spoštovani poslanci, vesel sem, da sem dobili priložnost, da lahko predstavim stališče Komisije o občutljivem vprašanju kloniranja živali za proizvodnjo živil.

Najprej bi želel poudariti, da ni nobenih dokazov za kakršne koli skrbi v zvezi z živili, pridobljenimi iz kloniranih živali. Vendar pa so tu še nekatera vprašanja glede dobrega počutja živali, ki jih je treba natančneje preučiti. Takšne skrbi se bodo verjetno sčasoma še večale, saj se ta tehnika razvija in izboljšuje. Seveda ima to vprašanje tudi etično plat, ki pa, moram dodati, ne spada na zakonodajno področje EU. Drugi vidiki splošne razprave o tem vprašanju so pravice potrošnikov, da so seznanjeni s proizvodnimi procesi, ter verjetne posledice sprejemanja ukrepov na tem področju za trgovino.

Najpomembnejše vprašanje za Komisijo je ocena potrebe, izvedljivosti in proporcionalnosti možnih ukrepov, s katerimi bi se zakonsko uredila uporaba tehnike kloniranja ter kloniranih živali in proizvodov. Seveda sem v celoti seznanjen s stališčem Parlamenta o uporabi tehnologij kloniranja za proizvodnjo živil v Evropi. Cenjeni poslanci želijo, da se prepoved razširi na potomce kloniranih živali.

Stališče Komisije je, da se živila iz kloniranih živali ne sme dajati v promet brez predhodne odobritve, saj veljajo za nova živila, ki jih dejansko obravnava Uredba o novih živilih. Velja dodati, da je glede na vrednost kloniranih živali zelo malo verjetno, da se bodo te uporabljale neposredno za prehranske namene.

Stanje v zvezi s potomci kloniranih živali pa je precej drugačno. Takšnih živali ni mogoče razlikovati od živali konvencionalnega porekla. Ta vidik je treba upoštevati tudi v vseh ukrepih, ki bi jih Komisija lahko predlagala.

Komisija trenutno priznava, da Uredba o novih živilih ni ustrezen pravni okvir za obravnavanje vseh vidikov vprašanja, ki je povezano s kloniranjem. Uredba o novih živilih, ki obravnava izključno odobritev živilskih proizvodov pred njihovim dajanjem v promet, ne more obravnavati dajanja v promet drugih neživilskih proizvodov – kot so jajčne celice, semena ali zarodki.

Cenjeni poslanci vedo, da trenutno pripravljamo poročilo, ki bo zajemalo vse vidike uporabe kloniranja za proizvodnjo živil. To poročilo bo na voljo novembra. Predstavljalo bo koristno podlago za prihodnje razprave v institucijah.

Veselim se nadaljevanja razprav tako s Parlamentom kot Svetom, katerih namen je doseči uspešen dogovor.

  Pilar Ayuso, v imenu skupine PPE. – (ES) Gospod predsednik, želela bi se zahvaliti gospodu komisarju za njegovo pojasnilo o kloniranju živali za prehranske namene.

Tako Parlament in Komisija se strinjata, da Uredba o novih živilih dejansko ni bil ustrezen okvir za reševanje tega vprašanja. S tem se strinjamo, zato je bilo to vprašanje tudi črtano iz področja uporabe uredbe.

Vsi pa se tudi zavedamo, vsaj po navedbah vseh znanstvenih odborov, da meso kloniranih živali in tudi meso njihovih potomcev izpolnjuje vse zahteve v zvezi z varnostjo živil. Problem vidim samo tukaj. Gre namreč za to, da je nemogoče določiti, katero meso je meso klonirane živali oziroma potomca klonirane živali in katero meso je meso živali, ki ni bila klonirana. Zato je treba – in to je bistveno – uporabiti označevanje in sledljivost, da bi bil potrošnik obveščen.

Potrošniki želijo in imajo pravico vedeti, ali je meso, ki ga jedo, meso klonirane živali ali ne, ne glede na to da vedo, ali je zdravo ali ne, saj je mogoče, da ga ne bodo želeli jesti prav zaradi vprašanj, ki ste jih navedli in kot je dobro počutje živali, ali zaradi etičnih razlogov.

Zato se zdi, da bosta glede na to stanje proizvodnja in poraba kloniranih živali v Evropi verjetno prepovedana; predvsem bo to veljalo za proizvodnjo. S tem bomo našim proizvajalcem prepovedali uporabo nove tehnike, ki je dobra za razmnoževanje živali in ki poleg tega lahko ustvari dobiček, saj se žival seveda klonira zato, ker ima zelo posebne lastnosti, kot je bilo storjeno v Španiji z biki za bikoborbe, kjer sta bila, kot veste, klonirana dva takšna bika.

In mi to nameravamo prepovedati! Ali jim bomo onemogočili, da uporabijo to tehniko? Če je to res, potem naši kmetovalci, naši živinorejci, ne bodo več konkurenčni. To bi bilo v redu, če bi v Evropi lahko prepovedali vnos mesa kloniranih živali in njihovih potomcev iz drugih držav. Ali bomo to prepovedali? Tega ne moremo storiti. Svetovna trgovinska organizacija naše prepovedi ne bo sprejela. Zato bomo imeli absurdno stanje, v katerem naši živinorejci ne bodo smeli uporabljati nove tehnike, ki bi jim omogočila, da bi bili konkurenčnejši, obenem pa bomo v Evropski uniji jedli prav takšno hrano, z oznako ali brez nje.

To je tisto, kar me skrbi, in mislim, da je treba najti rešitev. Zakaj bomo to prepovedali? Zakaj bomo živinorejcem preprečili, da uporabljajo to tehniko, potem pa pripeljali ta živila od zunaj, ker ne smemo prepovedati njihovega uvoza?

  Luis Manuel Capoulas Santos, v imenu skupine S&D. – (PT) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, tudi jaz bi se rad zahvalil za informacije, ki ste nam jih dali. Gospe in gospodje, vse oblike biotehnologije zbujajo strahove v javnosti, ki je posebej občutljiva za takšna vprašanja. Kloniranje živali ni pri tem nobena izjema. Mi, ki oblikujemo politične odločitve, smo dolžni spodbujati razpravo, ki bo temeljila na zadostnih informacijah, kar nam bo omogočilo, da to zadevo nepristransko analiziramo. Treba je reči, da s tem mislim na kloniranje živali za proizvodnjo živil. To je z vidika zanesljive preskrbe s hrano obravnavano v veljavnih uredbah, nova živila pa so tema obširne razprave v Parlamentu.

Nedavni dogodki v Združenem kraljestvu, ki so se zgodili to poletje, so to vprašanje razgrnili javnosti in pokazali na očitno razhajanje med evropsko zakonodajo in njeno uporabo na nacionalni ravni. Znanstvena poročila, ki jih je sestavila Evropska agencija za varnost hrane, poudarjajo, da samo v primeru goveda in prašičev obstajajo bolezenska stanja, povezana z razvojem kloniranja, ki odpirajo vprašanja o dobrem počutju živali. Ta so bila za Evropsko skupino za etiko dovolj resna, zato je kloniranje živali za proizvodnjo živil označila za neupravičeno.

Z vidika zanesljive preskrbe s hrano so ista znanstvena poročila ugotovila, da med kravjim mlekom ter govedino in svinjino zdravih klonov in njihovih potomcev ter enakimi proizvodi iz običajnih živali ni nikakršne preverljive razlike. Vendar pa ta poročila poudarjajo, da ni dovolj razpoložljivih podatkov in da ni mogoče izvajati obsežnih študij v celotni življenjski dobi klonov in njihovih potomcev. To povzroča nekaj negotovosti v zvezi s sedanjimi ugotovitvami in pomeni, da je treba to razpravo nadaljevati na podlagi znanstvenih dognanj, da bi lahko odgovore na vprašanja javnosti zagotovili brez neodgovornega onemogočanja znanosti.

Zato pozdravljam prisotnost komisarja in se veselim njegovega poročila o ureditvi tehnologije kloniranja, ki jo je treba izvajati, kakor tudi o proizvodih, ki so bili že pridobljeni.

  George Lyon , v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, mislim, da je pomembno – kot so dejali drugi in kot je v svojem prispevku dejansko rekel tudi gospod komisar –, da proizvodi iz potomcev kloniranih živali ne predstavljajo nikakršne grožnje človekovemu zdravju. Pri tem bolj kot sam vidik kloniranih živali poudarjam besedo „potomci“ kloniranih živali, saj sta to dva ločena vidika.

Danes sem hotel tukaj spregovoriti – o tem sem z vami, gospod komisar, govoril včeraj, ko sva se sestala neformalno – o položaju, v katerem se je letos poleti znašla družina Innes na Škotskem. Gre za škotsko družino, ki se že dolgo ukvarja z živinorejo, za zelo dinamične, podjetne kmetovalce, ki so si vedno prizadevali za uporabo najboljše genetike iz vsega sveta. Kupili so bika, ki je bil vzrejen v Združenih državah, potem pa se je izkazalo, da je potomec klonirane živali. Pozanimali so se o vsem, kar je bilo v tistem času ustrezno v zvezi z živaljo in o tem, ali jo lahko uporabijo na kmetiji. Pri tem niso pomislili, da bi to lahko predstavljalo kakršen koli problem, saj je šlo za potomca klonirane živali in ne za samo klonirano žival. Zdaj imajo 90 samic, ki so bile na kmetiji vzrejene prav iz tega bika in ki so vredne približno 200 tisoč funtov.

Šele ko so pomislili, da bi začeli prodajati mleko teh živali, torej ko so bile te dovolj stare, da so lahko začele dajati mleko, so ugotovili, da imajo problem. V skladu s tolmačenjem trenutnih predpisov v Združenem kraljestvu v prehranjevalni verigi Združenega kraljestva niso dovoljeni ne proizvodi kloniranih živali ne proizvodi njihovih potomcev. Takšno je tolmačenje Agencije za prehranske standarde. To pa pomeni, da so te živali brez vrednosti, razen seveda če jih preselite v drugo državo članico, kjer se predpisi o teh živalih tolmačijo drugače in kjer bi se mleko teh živali lahko vneslo v prehranjevalno verigo; lahko pa jih dejansko tudi prodate nazaj v ZDA.

To je problem, ki ga predstavlja neusklajenost med državami članicami. Mislim, da je nekaj več gotovosti o tem v interesu tako potrošnikov in kmetovalcev. Glede na stališče Parlamenta menim, da smo šli predaleč, ko smo dejali, da bi morali meso, mleko in proizvode iz potomcev kloniranih živali izključiti iz sistema. Mislim, da je to narobe in da moramo pri tem nekaj ukreniti. Po mojem mnenju bi morali sprejeti, da vsi znanstveni dokazi pričajo o tem, da ni nikakršne razlike med temi potomci in katerimi koli drugimi živalmi in da bi jim morali dovoliti vnos v prehranjevalno verigo.

Upam, da bomo v nekem trenutku v naslednjih mesecih lahko dosegli nekakšen kompromis in vnesli gotovost, ki bo tako potrošnike kot kmetovalce pomirila v zvezi s tem zelo občutljivim in čustvenim vprašanjem.

  Bart Staes, v imenu skupine Verts/ALE. – (NL) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, vaše pojasnilo je bilo mogoče res izčrpno in zanimivo, vendar sem močno presenečen, da dejansko sploh niste omenili dogodka, ki se je zgodil letos poleti in ki nekako predstavlja ozadje te razprave. Govorim o dogodku na Škotskem: o številnih zarodkih bikov in krav, uvoženih iz Združenih držav, o poročilih, da je bilo meso najmanj enega bika dejansko vneseno v prehranjevalno verigo in da je nekaj tega mesa prišlo tudi v moje volilno okrožje v Belgiji. O tem niste rekli ničesar, dejansko pa bi rad od vas kakšno besedo o tem, saj gre navsezadnje za pomemben dogodek. Sami ste rekli, da gre pri tem vprašanju delno tudi za to, da imajo potrošniki pravico vedeti, od kod prihaja njihova hrana. No, nekateri prebivalci iz mojega volilnega okrožja te informacije niso dobili. Jedli so meso bikov, ki so se na Škotskem skotili iz uvoženih zarodkov. Zato me zanima, kaj o tem menite vi.

Veste, da je ta razprava povezana tudi z usklajevalnim postopkom v zvezi z zakonsko ureditvijo novih živil, ki smo ga pričeli predvčerajšnjim in pri katerem kot poročevalka nastopa gospa Kartika Liotard. Veste tudi, da smo si s Svetom v laseh okrog tega vprašanja. Upam si reči, da se tudi dobro zavedate dejstva, da bo v usklajevalnem postopku – ki se bo zaključil enkrat novembra, mogoče v začetku decembra, a v vsakem primeru še letos – stališče Komisije tisto, ki bo odločilo o rezultatu. V prejšnji razpravi, ki je potekala julija, ste naznanili, da boste poročilo predložili – in tukaj vas bom citiral v angleščini: „by November 2010“ (do novembra 2010). Zdaj pa pravite, da bo to „enkrat novembra“, kar pomeni točno na koncu usklajevalnega postopka. Upam, gospod komisar, da boste skupaj s svojim osebjem pokazali nekoliko več dinamičnosti pri sprejemanju stališča o tem vprašanju, saj ga bomo kot pogajalci potrebovali, da bi lahko dosegli dogovor s Svetom.

Poleg tega niste rekli ničesar, ali vsaj zelo malo, o stališči Parlamenta, ki zagovarja moratorij. Nekateri komisarji, vaši kolegi, prav zdaj, ko govorimo, lobirajo pri naših kolegih proti temu moratoriju, saj naj bi ta sprožil hudo trgovinsko vojno, ki bi bila mogoče še hujša od bananske vojne, ki smo jo na področju trgovine imeli z drugimi državami. Ali lahko, prosim, to pojasnite?

Na koncu bi želel mojim kolegom poslancem, ki pravijo, da to nikakor ne ogroža javnega zdravja, reči naslednje: da, rad bi verjel, da je to tako, a dovolite mi, da se še nekaj časa držim priporočila EFSA, ki pravi, da čeprav ni nobenega razloga, da bi v to dvomili, za to še vedno nimamo dovolj znanstvenih dokazov na terenu. Priznam, da je to priporočilo iz leta 2008. Potrebujemo nova priporočila, ki bi jih morali hitro dobiti, vendar bi rajši počakal nanje, preden v zvezi s tem podam dokončno mnenje.

  Janusz Wojciechowski, v imenu skupine ECR. – (PL) Gospod predsednik, današnja izmenjava mnenj kaže, da bo razprava o pravni ureditvi kloniranja živali težka. Mislim, da s temi novimi tehnologijami za proizvodnjo živil dejansko skačemo v bazen, ne da bi prej preverili, ali je v njem kaj vode. To se nanaša na gensko spreminjanje, gojenje gensko spremenjenih rastlin in kloniranje. Znanost še ni dala svoje zadnje besede o tem. Znanost odpira ogromne priložnosti, vendar pa nimamo še celotne slike o daljnosežnih učinkih uporabe novih tehnologij – o tem, kako bo to vplivalo na biotsko raznovrstnost, ravnovesje med vrstami in zdravje ljudi in živali. Nekateri znaki kažejo, da kloniranje ni dobro za zdravje zadevnih živali, da to niso zdrave živali in da to pogosto vključuje tudi njihovo trpljenje.

Zato bodimo previdni pri teh zadevah. Še vedno ne vemo dovolj, da bi lahko sprejeli tako ogromno tveganje. Zato podpiram ohranitev prepovedi kloniranja živali za proizvodnjo mesa v Evropski uniji.

  Kartika Tamara Liotard, v imenu skupine GUE/NGL. – (NL) Gospod predsednik, že maja sem javno izjavila, da se bojim, da bi meso kloniranih živali lahko končalo na evropskem trgu. Komisija je to takrat dejansko podcenila. Ta parlament – ki je tu zato, da predstavlja evropske državljane – z veliko večino že dve leti in pol podpira mojo zahtevo po prepovedi kloniranega mesa in nazadnje jo je podprl 7. julija. Zato ni res, kot pravi gospod komisar, da bodo državljani brez težav prepoznali klonirano meso, če bo to pristalo na njihovih krožnikih. Dejstvo pa je, da je klonirano meso zdaj prišlo v prehranjevalno verigo. Nisem slišala, da bi komisar rekel kaj o tem, kako namerava preprečiti, da bi se to ponovilo v prihodnosti. Edino, kar je povedal, je, da bomo spet morali čakati, tokrat nekje do novembra. Tega čakanja sem že popolnoma sita.

Za vas, gospod komisar Dalli, imam tudi eno vprašanje. zagotovo ne boste mirno požrli, da komisar De Gucht v zakulisju širi govorice o tem, da bo prepoved kloniranih živali v prehranjevalni verigi, ki jo zahteva Parlament, povzročila trgovinsko vojno z Združenimi državami, Brazilijo in Argentino. Sama imam raje trgovinsko vojno kot vojno, ki vključuje nepotrebno prelivanje krvi. Kloniranje je neetično in skrajno kruto do živali. Posledica kloniranja je velik obseg smrti zarodka ali pa usmrtitev živali zaradi deformacij. Medtem ko Komisija čaka, bodo nejasnosti v zakonodaji povzročile, da bo ta praksa vdrla tudi v Evropsko unijo. Komisija mora nemudoma oblikovati zakonodajo in še danes uvesti moratorij na proizvode iz kloniranih živali in njihovih potomcev, ki ga zahteva Parlament.

Na koncu bi želela še pozvati gospoda Komisarja De Guchta, naj neha klečeplaziti pred Združenimi državami in njihovo biotehnološko industrijo. Za božjo voljo, gospod komisar, imenovani ste bili, da bi zastopali splošen interes Evropske unije in njenih državljanov; od vas, kot od člana Komisije, se ne zahteva, da poslušate navodila katere koli vlade, institucije, organa ali oblasti, in tukaj zgolj citiram Pogodbo o Evropski uniji. Ali so stvari res postale tako slabe, da Evropa zaradi strahu pred odzivi Svetovne trgovinske organizacije, dovoljuje, da se naša politika omaje na škodo naših državljanov? Če so, potem se že zdaj sramujem Evropske unije.

  John Stuart Agnew, v imenu skupine EFD. – Gospod predsednik, veseli boste, ko vam bom povedal, da bom govoril samo eno minuto. To, s čimer se soočamo tukaj, močno spominja na polemike okrog gensko spremenjenih pridelkov. V obeh primerih so bili uspešno opravljeni objektivni znanstveni preskusi varnosti, vendar pa je prav tako v obeh primerih prišlo do subjektivnega in čustvenega protiudarca, ki ga ne more predvideti noben kvalitativen preskus.

Komisija zdaj dovoljuje, da odločitve o gensko spremenjenih pridelkih sprejemajo izvoljene vlade držav članic, kjer bi se seveda vse odločitve tudi morale sprejemati. To pa se je zgodilo šele po dolgih letih mrtve točke in prelaganja odgovornosti med različnimi institucijami EU. Ni presenetljivo, da trenutna zakonodaja EU ne ve, kaj naj stori s komercialno uporabo potomcev kloniranih živali, širjenje te zmede s še večjim številom predpisov EU pa zagotovo ni naloga tega parlamenta.

Pravilen postopek v tem primeru je, da se državam članicam, ki imajo zelo različno kulturo, dovoli, da se same odločijo, ali bodo dovolile komercialno proizvodnjo teh proizvodov ali ne. Tiste države, ki se odločijo, da tega ne bodo dovolile, morajo imeti popolno svobodo pri načinu označevanja uvoženih proizvodov, ne da bi v to posegala EU. Uporaba sistemov zagotavljanja v takšnih državah bo ustvarila priložnosti za njihove kmetovalce.

  Diane Dodds (NI). - Gospod predsednik, pozdravljam nocojšnjo izjavo komisarja o tem vprašanju. Kot je povedal George Lyon, se je v Združenem kraljestvu nedavno pojavilo več vprašanj v zvezi z dajanjem potomcev kloniranih živali v promet. Ker med Komisijo in Agencijo za prehranske standarde Združenega kraljestva ni doslednega sporočanja smernic, je to povzročilo precej zmede. Moram povedati, da Komisija za to sicer ni nič kriva, vendar pa je to povzročilo težave proizvajalcem, zagotovo pa je tudi vplivalo na zaupanje v varnost hrane.

Neutemeljeno in nelogično je, da Agencija za prehranske standarde Združenega kraljestva proizvode iz potomcev kloniranih živali v Združenem kraljestvu uvršča med nova živila, medtem ko druge države v Evropi tega ne počnejo. Veseli me, da med Komisijo in Agencijo za prehranske standarde potekajo razprave, da bi se to vprašanje razjasnilo tako proizvajalcem kot potrošnikom.

Pojasniti je treba značilnosti novih živil v zvezi s kloniranimi živalmi in potomci kloniranih živali. Z enotnim pristopom k temu vprašanju po vsej Evropi – in tudi zunaj nje v smislu uvoza iz tretjih držav – se morajo ustaviti protislovna priporočila, ki jih je Združeno kraljestvo podajalo do zdaj. Kot vemo, je zaupanje tako v vir kot v varnost hrane temeljnega pomena. Pozdravljam namero Komisije, da ohrani to zaupanje v varnost hrane.

  Horst Schnellhardt (PPE). – (DE) Gospod predsednik, gospod Dalli, na razpravi o vaši Uredbi o novih živilih, ki smo jo imeli pred poletnimi počitnicami, smo se odločili, da v to uredbo ne vključimo vprašanja kloniranega mesa, temveč da prosimo Komisijo, da sprejme dodatno uredbo. Zato pozdravljam dejstvo, da gospod Dalli danes ponuja predloge o tem, v katero smer bi ta uredba morala iti. Današnjo razpravo razumem kot podlago za uredbo, ki naj bi nam jo Komisija predložila novembra. Zato je zelo pomembno, da imamo danes tu to razpravo.

Zelo dobro vemo, da nas čas priganja, kar je bilo danes že večkrat omenjeno. Na primer, v ZDA se najmanj 150 kloniranih govedi vzreja za razplod. Potem so tu dogodki, ki so se med poletnimi počitnicami zgodili v Združenem kraljestvu. Nihče pa še ni pojasnil, ali je to bila samo smešna poletna zgodba ali pa je v njej dejansko nekaj resnice. Vendar pa vas vse skupaj želim spomniti na razlog, zaradi katerega smo zahtevali posebno uredbo.

Na eni strani smo rekli, da ni povsem jasno, ali je klonirano meso prav zares popolnoma neškodljivo. Dejstvo namreč je, da so bile do zdaj opravljene samo primerjave različnih materialov, z drugimi besedami, primerjave mesa neklonirane živali in mesa klonirane živali. Zato torej še nimamo ustreznega dokaza, kar je povedal tudi Evropska agencija za varnost hrane (EFSA). Opraviti moramo še več preskusov in počakati na rezultate.

Omenili pa smo tudi drugi vidik vprašanja, ki vključuje etično razsežnost in dobro počutje živali. Ni prav, da rečemo, da na tem področju nimamo nobenih pravic. Lizbonska pogodba obravnava vprašanje dobrega počutja živali in v primeru kršitev ali če so živali nenehno izpostavljene nevarnosti, lahko pogodbo tudi citiramo. Seveda moramo to pojasniti in dobiti ustrezen dokaz, če nameravamo zagovarjati prepoved. Menim, da je to potrebno.

Če greste v trgovino in si preberete oznake na kosih govedine, ne boste mogli dokazati, da je to, kar piše na oznaka, točno. To pomeni, da je mogoče na oznaki tudi navesti, da je meso klonirano. Imamo register za živali, ki nam omogoča, da izsledimo, od kod prihaja žival, ne da bi ta bila označena. Vsako podrobnost lahko izsledimo tja do prednikov živali. Torej imamo že na voljo sredstva, s katerimi lahko dokažemo, ali meso prihaja od klonirane živali ali od živali, ki ni bila klonirana. Kot se reče, človek lahko izgine, a žival ne more, saj so vse podrobnosti o njej zapisane.

Imamo sredstva in moramo jih uporabiti, če se odločimo, da bomo dovolili prodajo kloniranega mesa. To, ali je meso klonirano ali ne, je mogoče dokazati, vendar potrebujemo popolno sledljivost in strogo označevanje, ki sta v interesu potrošnikov. Poleg tega ne smete pozabiti na vprašanje dobrega počutja živali. Menimo, da je to zelo, zelo pomembno.

  Linda McAvan (S&D). – Gospod predsednik, zanima me, ali komisar Dalli lahko natančno pojasni, kaj nam namerava predstaviti novembra. Govori o poročilu, vendar je to, o čemer smo poslušali tukaj, prava pravna luknja, s katero so kmetovalci postavljeni v nemogoč položaj, saj sploh ni jasno, kaj zdaj pomeni veljavna zakonodaja. Novembra potrebujemo več kot zgolj razpravo in poročilo. Tudi če Komisija predstavi nove predloge, bi lahko minilo še 18 mesecev, preden bi dobili kak nov zakon.

Do takrat, pred morebitnim novim zakonom in novimi pojasnili, bi močno priporočila, da sprejmemo moratorij na živilske proizvode iz kloniranih živali. Želim ponoviti, kar je gospod Schnellhardt pravkar povedal v zvezi s komisarjevo trditvijo, da v zakonodajo ne moremo vključiti etičnih vprašanj. To ne drži. Lizbonska pogodba vsebuje določbo, ki pravi, da je treba v vseh politikah EU upoštevati dobro počutje živali. Zanima me, ali je gospod komisar prebral poročilo Evropske skupine za etiko. Kolegom, ki ne vedo, kaj to je, naj pojasnim, da je to skupina, ki jo je vzpostavil predsednik Barroso, da bi preučevala etične vidike politike EU. Navedeno poročilo jasno navaja, da obstaja veliko skrbi glede trpljenja živali, povezanega s kloniranjem in živili. Navaja, da bi bilo treba opraviti dodatne študije o dolgoročnem dobrem počutju kloniranih živali in njihovih potomcev.

Drugo vprašanje, ki ga komisar ni omenil, je biotska raznovrstnost. Poročilo navaja, da bi lahko obstoj celih čred živali, ki izvirajo iz ene same klonske družine, povzročil ogromne probleme v zvezi s križanjem in povečano ranljivostjo verige preskrbe s hrano. Navaja tudi, da problem kloniranega mesa vodi k povečanju porabe mesa z resnimi posledicami za okolje. Ugotovitve tega odbora za etiko – ki deluje prav v okviru Komisije – so, da potrebujemo več javnih razprav, preden dovolimo, da živila iz kloniranih živali pridejo v promet.

Gospod komisar, potrebujemo te razprave. Takoj se morate ustaviti in pojasniti zakon, namesto da kmetovalce postavljate v ta nemogoč položaj. Ne moremo čakati dve ali tri leta, da boste to storili. Morate ukrepati, hitro, in sicer z moratorijem, nato pa morate organizirati ustrezno razpravo u ustreznem delu zakonodaje.

  Martin Häusling (Verts/ALE). – (DE) Gospod predsednik, gospod Dalli, gospe in gospodje, vaše besede so me zelo presenetile, gospod Dalli. Vedli ste se, kot da se ni nič zgodilo. Julija je Parlament izrazil zelo jasno stališče in vas pozval, da uvedete moratorij. Od takrat ni bilo storjeno nič. Zahtevali smo, da sestavite osnutek zakonodaje, in tudi tu se ni zgodilo nič. Vprašanje, ki sem ga predložila maja in v katerem smo vprašali, koliko kloniranih živali in potomcev kloniranih živali je v sistemu, je zelo jasno pokazalo, da o tem ne veste popolnoma nič. V svojem odgovoru ste dejali: ne vemo, o tem ne moremo povedati nič in nimamo pojma. Z drugimi besedami, ne veste, kaj se dogaja, vendar se vedete, kot da lahko čakamo do novembra, da boste predstavili svoje poročilo. To ni dovolj dobro. Pozvali smo vas, da ukrepate, a do zdaj niste storili še ničesar.

Kar je rekel gospod Leinen, ne drži. Parlament se zelo jasno zavzema za moratorij na drugo generacijo. Tega ne moremo zdaj kar zanikati. Zelo jasno moramo povedati, da je tudi to problem, saj vse študije kažejo, da ta tehnologija preprosto ni bila v zadostni meri preskušena. Ne izvajajo se nobene dolgoročne preiskave. Glede na to, kaj se je zgodilo do zdaj, je postalo očitno, da pri kloniranju živali prihaja do resnih kršitev zakonodaje o dobrem počutju živali, vključno z zakonodajo Evropske unije. Dejstvo, da preživi in je sposobno preživeti samo 15 % živali je očitna kršitev direktive EU o dobrem počutju živali. V EU imamo načelo previdnosti, ki ga moramo resno jemati. Vse dokler obstajajo tveganja za zdravje in dokler tehnologija ne bo razvita v celoti, s tem ne smemo eksperimentirati.

Javnost jasno nasprotuje kloniranju za proizvodnjo živil. Ne prebivalci Evrope ne kmetovalci ne čakajo, da se bo klonirano meso začelo proizvajati. Javnost je prav nasprotno zelo kritična do vsega tega, te kritične zavesti pa navsezadnje ne smemo ogroziti. Ljudje od nas pričakujejo veliko več. Pričakujejo, da bomo to temo obravnavali zelo previdno in ne zgolj rekli, da je to nova, inovativna tehnologija, ki jo bomo uporabili. Do nove tehnologije moramo pristopiti zelo kritično, vendar dvomim, da je Komisija pripravljena to storiti. Tako kot na drugih področjih ima Komisija neomajno vero v napredek. Vendar bi se morali vprašati: ali smo na pravi poti? Ali ravnamo v interesu potrošnikov in kmetovalcev? Mislim, da ne. Zato bi morali resno premisliti o uvedbi moratorija in pripravi nekakšnega osnutka zakonodaje, kajti prav na to tudi čakamo. Dogodek na Škotskem je pokazal, da Komisija ni zmožna ukrepati in da bo v takšnih primerih dejansko storila zelo malo. Sprejela ni prav nobenega ukrepa.

Če se vrnem k vprašanjem v zvezi s trgovino, moram reči, da smo v Evropski uniji zelo jasno nasprotovali uporabi hormonov. Držali smo se svojega stališča in enako lahko storimo tudi pri drugih zadevah. To ne pomeni, da se izpostavljamo tveganju, da bomo prisiljeni sprejeti trgovinske omejitve.

  Jaroslav Paška (EFD). – (SK) Evropski parlament je o kloniranju živali za namen zagotavljanja vira hrane razpravljal že septembra 2008. Z glasovanjem je bila sprejeta resolucija, v kateri so poslanci zahtevali popolno prepoved kloniranja živali, namenjenih za predelavo hrane v Evropski uniji, kakor tudi prepoved uvoza kloniranih živali in proizvodov iz kloniranih živali.

Sprejeto besedilo resolucije je upoštevalo pomisleke številnih evropskih strokovnjakov, predvsem v zvezi s tveganji za zdravje, povezanimi z uporabo kloniranih živali v živilski industriji. Kloniranje predvsem predstavlja resne probleme v zvezi z veliko pogostostjo slabega zdravja in umrljivosti kloniranih živali v zgodnji starosti.

Znanstvene in tehnične ugotovitve Svetovne organizacije za zdravje živali kažejo, da se zdrave, dolgoživeče živali razvijejo iz samo 6 % kloniranih zarodkov. To je v glavnem posledica dejstva, da ima klon od samega začetka genetsko starost darovalca. Če je torej darovalec sedem let stara krava, bo klon tele, katerega geni bodo že na samem začetku stari sedem let. Kloniranje poškoduje tudi genom posamezne živali, zato je klon tudi olj nagnjen k boleznim in zajedavcem.

Problemi kloniranja seveda niso povezani samo z zdravjem in dostojnim življenjskim pogojem živali, temveč tudi z zaupanjem potrošnikov v hrano, ki bi lahko prihajala iz takšnih virov. Čeprav ameriški Urad za živila in zdravila navaja, da so mesni in mlečni proizvodi iz kloniranih živali, prašičev, ovac, govedi in njihovih potomcev po mnenju urada prav tako zanesljivi kot proizvodi iz živali, ki so rejene na običajen način, se mi ne bi zdelo pametno, gospod komisar, da bi samo iz komercialnih razlogov odprli vrata takšnim proizvodom in evropsko javnost izpostavili neupravičenemu tveganju posledic, ki jih lahko povzročijo proizvodi iz kloniranih živali in njihovih potomcev, ki se vnašajo v prehranjevalno verigo.

  Andreas Mölzer (NI). – (DE) Gospod predsednik, nedvomno je bilo dokazano, da dajanje mesa kloniranih živali na trg predstavlja predvsem večja tveganja za zdravje ljudi, saj so klonirane živali in njihovi potomci bolj nagnjeni širokemu nizu bolezni. Zato je treba v prepoved proizvodov iz kloniranih živali vključiti tudi njihove potomce. Lahko bi navedli tudi etične razloge za to in predstavili dokaze, ki se nanašajo na dobro počutje živali.

Poleg tega je pomembno, da čim prej poskrbimo, da bodo potrošniki dobili izčrpne informacije o izvoru mesa, ki ga kupujejo. Potrošniki morajo imeti možnost, da se odločijo, da določenih proizvodov ne bodo kupovali. Predvsem pa moramo poskrbeti, da se ljudem tovrstni proizvodi ne bodo podtaknili.

Kot smo pravkar slišali, so proizvodi iz potomcev kloniranih živali našli pot v prehranjevalno verigo v Združenem kraljestvu. In možno je, da primer, ki se je zgodil v Združenem kraljestvu, ni edinstven. Žal obstaja verjetnost, da državljani evropskih držav jedo klonirano meso, ne da bi se tega zavedali. To je nesprejemljivo.

  Renate Sommer (PPE). – (DE) Gospod predsednik, gospod Dalli, močno podpiram zeleno gensko inženirstvo, a kloniranje je nekaj povsem drugega. Teh dveh stvari ni mogoče primerjati. Kloniranje vključuje krutost do živali, kar so povedali že mnogi izmed mojih kolegov poslancev. Na razpravi, ki smo jo imeli pred poletnimi počitnicami, sem pojasnila, da lahko preživi samo manjši del živalskih klonov. Številni izmed tistih, ki na začetku preživijo, umrejo v zelo zgodnji starosti in v hudi agoniji. Imajo deformirane ude in organe. Imajo oslabljen imunski sistem in so nagnjeni k boleznim. To pelje v bolečine, trpljenje in mukotrpno smrt. Ali lahko prevzamemo odgovornost za to? Je prav, da podpiramo takšne metode, če se res zavzemamo za dobro počutje živali? Ne, ni. Zato smo se julija odločili, da nočemo kloniranega mesa niti proizvodov iz kloniranih živali. To je dosleden pristop.

Res je, da vemo, da proizvodi iz kloniranih živali in njihovih potomcev verjetno ne povzročajo nobene škode za zdravje ljudi in osebno menim, da so ustrezni za človeško prehrano, vendar pa nam mesa, ki ga pridobimo s konvencionalnimi metodami, ne primanjkuje. Zakaj bi torej morali uporabljati klone? Kruto ravnanje z živalmi je popolnoma nepotrebno. Prebivalci Evrope tega nočejo in tudi nočejo teh proizvodov. Ne potrebujemo jih. Za uvedbo kloniranega mesa v Evropsko unijo ni nobenega utemeljenega razloga.

Zato želimo jasno uredbo, ki bo veljala posebej za klonirane živali in njihove potomce. Želim prepoved kloniranja in kloniranih proizvodov v Evropski uniji in prepričana sem, da to lahko dosežemo. Se mora to veljati tudi za uvoz. Moram biti prepričana, da mi ne bo nihče na skrivaj podtaknil kloniranega mesa, ker to ni označeno, kot se je pravkar zgodilo na Škotskem. Dvomim, da lahko vsem mesu sledimo do njegovega izvora. To bi lahko bilo mogoče v primeru govedine. Vendar pa zaradi količine pridelane svinjine ni mogoče reči, ali je med predniki določenega prašiča tudi kakšna klonirana žival.

To je temeljno, etično vprašanje. Druge članice pravijo, da moramo obravnavati etična vprašanja, ker imamo do njih odgovornost. To je seveda vprašanje dobrega počutja živali, gre pa tudi za druga. Izkušnje kažejo, jaz pa sem kot živinorejka to temu tudi preučevala, da so si vse metode za razmnoževanje, ki so se dokazale kot učinkovite v živinoreji, sčasoma utrle pot v humano medicino. Zato se moramo danes vprašati, ali bi v verjetno ne tako daljni prihodnosti želeli in zmogli sprejeti kloniranje ljudi. Jaz tega nočem niti ne morem. Tudi če bi bil klon ustvarjen za nadomestne dele in če naj bi mi v prihodnosti lahko daroval vitalen organ, si tega še vedno ne bi želela. Dvomim, da je to pretirana grozljivka. Prepričana sem, da bi to v ne tako daljni prihodnosti dejansko bilo mogoče, če bi dovolili izvajanje kloniranja.

Zato v vsej EU nujno potrebujemo prepoved kloniranja, a tudi kloniranih živali in njihovih potomcev. Jaz se ne bojim Svetovne trgovinske organizacije (STO). To lahko izpeljemo. Ni nam treba posnemati vsega, kar počnejo ZDA, kljub našim čezatlantskim odnosom.

  Csaba Sándor Tabajdi (S&D). – (HU) Gospod komisar, v preteklem letu, odkar ste postal komisar, sem vas spoznal kot človeka, ki skrbi za zdravje evropskih potrošnikov in evropskih državljanov. O tem so govorili tako gospa Linda McAvan in gospa Sommer, ki sta nastopili pred mano, kakor tudi moj kolega poslanec Capoulas Santos. Razlogi za in proti so bili predstavljeni. Slišali smo zdravstvene utemeljitve, da kljub raziskavam, ki se izvajajo v ZDA, želimo objektivno evropsko raziskavo, na katero ne bo vplivala nobena ameriška interesna skupina in ki bo dejansko pokazala, da ti proizvodi niso škodljivi za zdravje. A čeprav je tako in čeprav niso škodljivi za zdravje, se znanstvene raziskave lahko nadaljujejo. Vendar pa sem tudi jaz slišal, da ni nobenih razlogov za nadaljevanje teh raziskav. Kot polnopravni član Odbora za kmetijstvo in podeželje menim, da v evropski kmetijski dejavnosti ni nobenega razloga za to, da bi klonirana živila prišla na police naših trgovin.

Rečeno je bilo, da so v tem sistemu luknje, s čimer se popolnoma strinjam. Spominjam se zadnjega primera, ko sem se obrnil na vas v zvezi s sadjem in zelenjavo iz Maroka. To kaže, da moramo naš trg zaščititi tudi pred uvozom. Tako gospa Linda McAvan kot drugi so omenili tudi vidik dobrega počutja živali in v celoti se strinjam s tistimi, ki so tukaj pred mano povedali, da znanosti ni mogoče ustaviti. Vendar pa moramo na neki točki potegniti črto in obrzdati kloniranje, saj res ne bi rad naletel na svojega klona, tega pa si ne bi želeli niti moji pomočniki. To je etično nevzdržno, zato Komisijo pozivamo, da razglasi moratorij.

  Françoise Grossetête (PPE). – (FR) Gospod predsednik, nocojšnja razprava jasno kaže, kako občutljivo je to vprašanje. O njem smo razpravljali nedavno in še vedno razpravljamo nocoj, razpravljali pa bomo ponovno, ko nam boste predstavili svoje sporočilo o tej zadevi, gospod komisar. Menim pa, da je treba sprejeti zelo strog pristop pri reševanju tako občutljivega vprašanja, kot so proizvodi iz kloniranih živali v prehranjevalni verigi.

Veliko sem slišala o tveganjih za zdravje. Želela bi samo poudariti, da naše sedanje stališče temelji na stališču Evropske agencije za varnost hrane, ki pravi, da trenutno ni ničesar, kar bi kazalo, da proizvodi iz kloniranih živali ali njihovih potomcev povzročajo kakršno koli novo ali dodatno tveganje za zdravje ali okolje v primerjavi s konvencionalno rejenimi živalmi.

Zato moramo biti malce bolj previdni. Nikar avtomatično ne zagovarjajmo ene ali druge strani, dokler dejansko ne dobimo vseh znanstvenih dokazov. Paziti moramo, da ne bomo sprejeli defenzivnega stališča ali, še slabše, zadrgnjenega stališča o vprašanju, ki je tako kompleksno – kar so naše razprave tako jasno pokazale – in ki si zasluži, da ga temeljito preučimo, predvsem v zvezi z mednarodnimi pravili trgovanja.

V resnici ste imeli prav, gospod komisar, ko ste rekli, da je tveganje v Evropi majhno. Imamo sektor konvencionalne živinoreje, ki je zagotovo zadostno. A kaj se zgodi, ko kmetovalci uvozijo seme, ki lahko prihaja iz ZDA in bi lahko izviralo iz kloniranih živali? Tudi tu potrebujemo vse mogoče zaščitne ukrepe, da bi zagotovilo upoštevanje pravil Svetovne trgovinske organizacije in preprečile možnosti za ustvarjanje pogojev za nepošteno konkurenco. Naši kmetovalci čakajo na takšne odgovore in navsezadnje so tudi tisti, ki imajo zdaj težave.

Strinjam se s kolegi poslanci, ki nam pravijo, da potrošniki zagotovo ne želijo jesti mesa takšnih živali. Vendar pa niti najmanj ne dvomim, da komisar Dalli želi osvetliti ta problem in odgovoriti na številna vprašanja, na katera do danes še ni bilo odgovora. Že zdaj zaupam vsemu, kar nam bo komisar Dalli še povedal, in čakam na njegovo poročilo.

Potrošniki EU morajo vedeti, kaj jedo, sledljivost pa je ključnega pomena. Če pa hočemo to zagotoviti, potrebujemo natančno znanstveno analizo, ki nam bo omogočila, da ukrepamo na podlagi informacij in tako najdemo ustrezno rešitev za vprašanje vnosa živil iz kloniranih živali in njihovih potomcev v prehranjevalno verigo.

Zato bom počakala na sporočilo komisarja Dallija, ki je predvideno za november, preden bom sprejela svojo odločitev.

  Daciana Octavia Sârbu (S&D). – (RO) Pred kratkim so me pretresle novice, da so v evropsko prehranjevalno verigo prišli proizvodi iz kloniranih živali iz Severne Amerike.

Evropski parlament je več kot enkrat izrazil svoje mnenje, da je treba ta živila prepovedati iz številnih razlogov, ki temeljijo na etičnih in okoljskih vidikih. Trdno in enotno stališče o tem vprašanju bomo ohranili tudi med pogajanji o predpisih o novih živilih.

Dokazi, ki sta jih predložili Evropska agencija za varnost hrane in Evropska skupina za etiko, kažejo, da obstajajo resni zdravstveni problemi, ki vplivajo tako na klonirane živali kot na njihove nadomestne matere.

Obenem pa bi, če govorimo o varstvu okolja, vpliv večje porabe mesa lahko imel uničujoč učinek, veliko število kloniranih živali pa bi lahko vplivalo na naravno biotsko raznovrstnost, s tem pa povečalo nagnjenost živali k epidemijam ter ogrozilo varnost hrane.

Slišali smo tudi trditve v zvezi s trgovino in predpisi Svetovne trgovinske organizacije. Pravijo nam, da ne smemo prepovedati uvedbe teh živil v Evropsko unijo, sicer bomo kršili obveznosti, ki jih določa STO. Vendar pa se je Evropska unija odločila, da ustavi dajanje nekaterih proizvodov na trg, kjer so se pojavili dvomi glede koristi za potrošnike ali zaskrbljenost, da bi lahko šlo za zavajanje potrošnikov. Preučili bomo vsako pravno možnost za izvajanje takšne prepovedi.

Poleg tega, če si ogledamo stanje v celoti, bi morali vztrajati pri tem, da morajo predpisi STO upoštevati podobne etične in okoljevarstvene vidike.

Obstajajo resne utemeljitve proti živilom iz kloniranih živali. Na drugi strani ni nobenega očitnega dokaza o koristih teh živil. Čas je, da Komisija predlaga konkretne rešitve v zvezi s tem vprašanjem, ki bo upoštevalo tudi mnenje našega foruma, ki predstavlja državljane Evrope. Ne moremo dovoljevati eksperimentov, ki bodo ogrozili zdravje državljanov ali okolje.

  Anne Delvaux (PPE). – (FR) Gospod predsednik, gospod komisar, želela bi izraziti resne pomisleke glede tega vprašanja.

Na eni strani v EU zagovarjamo večjo preglednost živil za potrošnike in želimo vzpostaviti sistem sledljivosti mesa od vil do vilic, s tem pa nalagamo živinorejcem zelo stroge standarde na področju živinoreje in zakola ter nadzorne ukrepe, ki v največji možni meri zagotavljajo poreklo in kakovost živil. Na drugi strani pa smo to poletje izvedeli, da so Britanci jedli klonirano govedino, ne da bi to vedeli. V moji državi Belgiji obstaja celo verjetnost, da ljudje uživajo meso tretje generacije, za katero nam zatrjujejo, da sploh ni klonirano. Ali je to torej tisto, na kar mislimo, ko govorimo o „sledljivosti“?

Dovolite mi, da se malo pošalim: jaz si na krožniku zagotovo ne želim klonirane burgundske govedine in gensko spremenjenega korenčka! Še posebej, če se nisem odločila, da bom to jedla. To je očitno tudi prevladujoče mnenje po vsej EU, saj je prav vsaka opravljena raziskava Evrobarometra o vprašanju kloniranja živali za proizvodnjo živil znova in znova potrdila zelo jasno nasprotovanje evropskih državljanov.

To je prva utemeljitev proti vključevanju proizvodov iz kloniranih živali v prehranjevalno verigo, ki ga želim navesti: ne moremo na eni strani zahtevati, da je treba dati potrošnikom več odgovornosti, ter si prizadevati, da bodo bolje obveščeni o tem, kaj jedo, na drugi pa zanemarjati njihovo nasprotovanje kloniranemu mesu.

Moja druga utemeljitev se nanaša na zdravje. Res je, da nobena znanstvena študija ni ponudila dokaza o kakršnih koli potencialno negativnih vplivih uživanja kloniranega mesa, mesa potomcev kloniranih živali ali celo mleka klonirane živali. Nič ni bilo dokazanega, to pa vključuje tudi dolgoročno varnost tovrstne prehrane. Zato mislim, da bi še naprej morali uporabljati načelo previdnosti.

Moja tretja in zadnja utemeljitev je etične narave in tudi sami ste ga omenili na začetku vašega govora. EU želi biti na čelu, ko gre za zaščito živali. Danes popoldne je Parlament še enkrat glasoval za omejitve poskusov na živalih, da bi čim bolj zmanjšal bolečino in trpljenje, ki se povzroča živalim. Vendar pa ne moremo zanikati dejstva, da kloniranje povzroča trpljenje živali. Spomniti se moramo samo Dolly in Znanstvenega mnenja EFSA iz julija 2008, v katerem so naveden ugotovitve, da je precejšen delež kloniranih živali utrpel negativne posledice za zdravje in dobro počutje, ki so bile pogosto hude in ki so se končale tudi s smrtjo.

Gospa McAvan je omenila tudi mnenje Evropske skupine za etiko v znanosti in novih tehnologijah, ki je izrazilo dvom v etično upravičenost kloniranja živali za hrano, predvsem ker tega ni mogoče upravičiti s potrebo po spodbujanju raznolikosti živil. Ravno nasprotno: obstaja razlog za strah, da bo spodbujanje porabe živil iz kloniranih živali posredno vplivalo na gensko raznolikost, in sicer zaradi čezmerne uporabe omejenega števila živali v programih vzreje. Prav to pa se je zgodilo v drugih živilskih sektorjih; izginilo je na primer na ducate vrst paradižnika. Leta 1900 je obstajalo 7 tisoč vrst; danes jih je samo še 150, 70 jih je na voljo v prodaji, veliko število teh pa je gensko spremenjenih.

Ali je to napredek, ki si ga želimo? To je vprašanje, ki si ga moramo postaviti.

  Kriton Arsenis (S&D). – (EL) Gospod komisar, res se ne spomnim, da bi v tej dvorani bili tudi na kakšni drugi razpravi tako enotni. Zakaj? Razlog je zelo preprost: tudi državljani Evropske unije so popolnoma enotni, popolnoma enotni v svojem nasprotovanju kloniranim proizvodom. Tako vi kot moji cenjeni prijatelji ste govorili o nevarnosti, ki prihaja iz Svetovne trgovinske organizacije. To je utemeljitev, ki jo v tej dvorani znova in znova slišimo; to je politična utemeljitev.

Vendar pa Komisija in njeni pravni svetovalci ne smejo teh strahov še poudarjati, temveč morajo preučiti, kako lahko dosežemo moratorij, ki smo ga zahtevali na plenarnem zasedanju, ne da bi trčili ob takšne probleme. Dejansko se moramo odločiti, kaj je pomembnejše: Svetovna trgovinska organizacija ali Lizbonska pogodba, ki uvaja načelo previdnosti pri sprejemanju odločb o prepovedi dajanja proizvoda na evropski trg, če znanstveni podatki o tem proizvodu niso dovolj jasni, da bi lahko zagotovili njegovo varno prodajo, mi pa ne vemo natančno, kaj se uporablja pri kloniranih proizvodih.

Zato potrebujemo ta moratorij, gospod komisar, saj ne moremo eksperimentirati z zdravjem evropskih državljanov, o čemer se strinjamo vsi v tej dvorani.

  Seán Kelly (PPE). – Gospod predsednik, osebno nisem niti najmanj prepričan v potrebo, etiko, varnost ali sledljivost kloniranih živali.

Kar zadeva potrebo, že leta poskušamo spodbuditi ekstenzivno namesto intenzivne proizvodnje, obstaja pa tudi dovolj načinov za razmnoževanje po naravni poti ter drugih načinov za zagotavljanje povečanja živalske populacije, če bi se to zahtevalo. Kar zadeva etiko: kot je dejala gospa Sommer, če so klonirane živali etično sprejemljive, potem je samo vprašanje časa, kdaj bodo etično sprejemljivi tudi klonirani ljudje. Že brez kloniranja imamo na svetu dovolj čudakov!

Gospod Staes je omenil varnost in s tem se strinjam. Kako lahko kdor koli na tej ravni dokončno zatrdi, da so potomci kloniranih živali varni za človeško prehrano? Mislim, da ni nikogar, ki bi to lahko storil. Kar pa zadeva sledljivost, je eden izmed naših velikih dosežkov v Evropski uniji ta, kot je rekla gospa Anne Delvaux, da lahko hrani sledimo od vil do vilic. Kaj bomo storili zdaj: zagotovili sledljivost od klona do doma? Mislim, da tega ne bi smeli početi. Namesto da spodbujamo kloniranje, bi ga morali odpraviti.

  Elisabeth Köstinger (PPE). – (DE) Gospod predsednik, gospod Dalli, klonirano meso je prvič prišlo v trgovine v Združenem kraljestvu. To se je takoj pojavilo v vseh medijih in povzročilo negotovost med potrošniki na eni strani in neutemeljene obtožbe na drugi. Ker britanska Agencija za prehranske standarde zadeve ni bila sposobna pojasniti, so bile zanjo takoj krive navade kmetovalcev pri sestavljanju poročil.

Gospod Dalli, za posledice zavlačevanj v zakonodajnem postopku EU se ne smejo kriviti kmetovalci. Do zdaj je bilo treba imeti v Evropi dovoljenje samo za proizvode iz kloniranih živali in ne tudi za proizvode iz njihovih potomcev. Evropski parlament je jasno izrazil svoje mnenje v Uredbi o novih živilih. Načelo previdnosti mora še zlasti veljati pri živilih.

Ne glede na etične pomisleke, mesa kloniranih živali ne potrebujemo zaradi zanesljive preskrbe s hrano. Obstajajo očitna resna nesoglasja med institucijami glede ravnanja s kloniranimi živili. Zato moramo nujno pozvati Komisijo, naj doseže dogovor zavoljo potrošnikov in proizvajalcev in sprejme ustrezne ukrepe.

  Karin Kadenbach (S&D). – (DE) Gospod predsednik, gospod Dalli, znanstveni podatki tvorijo podlago za sprejemanje političnih odločitev. A če prav razumem, bi se izognili naši politični odgovornosti, če bi znanstveni dokazi o tem, da je nekaj izvedljivo, pomenili, da bi to morali tudi storiti. Moje delo ni, da počnem, kar je tehnično izvedljivo, temveč da zastopam interese mojih volivcev. Velika večina med njimi, in to velja za celo EU, ne želi kloniranega mesa na svojih krožnikih.

Pri tem ne gre samo za to, da zdravje ljudi ne bo ogroženo. Jajca kokoši iz baterijske reje ne prestavljajo tveganja za zdravje ljudi, a EU je vendarle v tem primeru hitro in učinkovito ukrepala. Enako ukrepanje pričakujem tudi v primeru mesa in mesnih proizvodov iz kloniranih živali, vključno s tistimi iz druge generacije.

Dobro počutje živali in etični pomisleki jasno govorijo proti kloniranemu mesu. Videli bomo, kaj bodo v prihodnosti rekli znanstveniki z zdravstvenega področja. Potrebujemo moratorij, ki bo veljal tudi za proizvode iz živali druge generacije. Jasno moramo reči ne proizvodom iz kloniranega mesa.

  Jarosław Kalinowski (PPE). – (PL) Gospod predsednik, ohranjanje najvišjih možnih standardov proizvodnje živil v Uniji pomeni, da lahko zagotovimo visoko kakovost proizvodov in izpolnimo pričakovanja potrošnikov. Rezultati znanstvenih raziskav, ki so na voljo danes, kažejo, da se meso kloniranih živali po kakovosti nikakor ne razlikuje od mesa živali iz konvencionalne proizvodnje. Kljub temu sta samo kloniranje in uporaba takšnih tehnologij v proizvodnji živil zelo resen problem. Ali se moramo ob sodobnih tehnikah proizvodnje živil, ki jih imamo na voljo, res zatekati h kloniranju? V interesu kmetovalcev, proizvajalcev živil in potrošnikov je, da se te zadeve uredijo, a ne samo zato, da ne bi ogrozile zanesljive preskrbe s hrano, zdravja potrošnikov ali konkurenčnosti evropskega kmetijstva. Upoštevati je treba tudi etične in moralne dileme, ki se pojavljajo, ko državljani združene Evrope naletijo na jedi, narejene iz mesa kloniranih živali.

  Peter Jahr (PPE). – (DE) Gospod predsednik, zabeležil sem štiri razloge za nasprotovanje kloniranemu mesu, vendar pa vseh ne moremo rešiti z znanostjo.

Prvi razlog je, da prebivalci Evropske unije ne želijo jesti mesa kloniranih živali. To velja tudi za proizvode iz potomcev kloniranih živali. Drugič, dosežen ni bil še noben sklep o tem, ali uživanje kloniranega mesa predstavlja tveganje za zdravje ljudi. Tretjič, dokazano je, da kloniranje živali ogroža zdravje samih živali. Četrtič, kloniranju živali za namen proizvodnje živil je treba nasprotovati iz etičnih razlogov.

Zato moramo ostro nasprotovati praksi kloniranja živali za namen proizvodnje živil in uporabi kloniranega mesa. Čim prej moramo sprejeti predpise o nadzoru kloniranega mesa. To je tisto, kar prebivalci Evrope od nas pričakujejo. Klonirano meso pa je treba vsaj jasno označiti.

  João Ferreira (GUE/NGL). – (PT) Gospod predsednik, gospod komisar, neodobren, neidentificiran in neopažen vnos proizvodov iz kloniranih živali v prehranjevalno verigo mora predstavljati razlog za skrb. Posebej zaskrbljujoče je, ker smo za to izvedeli samo nekaj tednov po tem, ko je Parlament ponovno izglasoval prepoved dajanja teh proizvodov na trg EU. Tokrat se nam zdi, da je to pravilen in ustrezen previdnostni ukrep.

Ukrepanje EU na tem področju bi v prvi vrsti morala usmerjati želja po varovanju javnega interesa, po ohranitvi visoke ravni zaščite zdravja ljudi in zagotavljanju zanesljive preskrbe s hrano in varstva okolja s spodbujanjem dobrega počutja živali. Te vrednote bi morale imeti prednost pred vsemi drugimi. Če bo dajanje teh proizvodov v promet v prihodnosti dovoljeno, bo moralo upoštevati tudi načela preglednosti, obveščanja in potrošniške izbire. Na žalost danes to na primer ne velja za živila, ki so delno sestavljena iz gensko spremenjenih organizmov ali mesa živali, ki so bile hranjene s temi organizmi.

  Anna Záborská (PPE). – (SK) Danes dopoldne smo imeli obsežno razpravo o zaščiti živali, ki se uporabljajo za znanstvene namene, za preskuse, ki bi lahko pomagali odkriti zdravila za hude bolezni, ki prizadenejo ljudi. Večina, velika večina poslancev je nasprotovala trpljenju živali, ki naj bi se uporabljale za te namene. Obenem je jasno, da kloniranje povzroča hudo trpljenje živalim. Več kot 95 % kloniranja ne uspe. Pojavijo se hude bolezni in fiziološke okvare in živali zgodaj poginejo. Večina potrošnikov nasprotuje vnosu takšnega mesa v prehranjevalno verigo.

Kot je dejala moja kolegica gospa Sommer, je to še en resen problem. Razvoj razmnoževanja živali s kloniranjem odpira vrata razmnoževanju ljudi s kloniranjem. Tega ne dovoljuje niti naravno pravo niti Lizbonska pogodba. Zanima me, ali bi kdo zdaj rad v tem smislu spremenil Lizbonsko pogodbo. Gospod komisar, stališče Evropske komisije mora biti jasno.

  John Dalli, član Komisije. – Gospod predsednik, ne preseneča me, da je to vprašanje pritegnilo toliko pozornosti in sprožilo takšno razpravo, zato se vsem zahvaljujem za vaša stališča. Različne točke, ki ste jih omenili, kažejo na potrebo po globokem razumevanju teh vprašanj, da bi lahko sprejemali usklajene odločitve na podlagi znanih dejstev.

Kot sem rekel v svoji uvodni izjavi, bo Komisija do konca tega leta sprejela celovito poročilo, ki bo opredelilo ključna vprašanja, ki prispevajo k razpravi o kloniranju. Upam, da bo to še bolj osvetlilo to zapleteno vprašanje in da se bo lahko uporabilo kot podlaga za institucionalne razprave, ki bodo sledile.

Poudarjam, da je izboljšanje trenutnega stanja mogoče doseči samo s soglasjem vseh institucij EU. Ta razprava poteka že od januarja 2008 in veselim se, da bomo pri tem vprašanju skupaj ustvarili napredek ter se na koncu dogovorili o pravi poti, ki bo peljala naprej in ki jo bomo v prihodnjih letih lahko dobro uporabili.

  Predsednik. – Razprava je končana.

Pisne izjave (člen 149)

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) V Evropskem parlamentu smo že omenili etične, medicinske oziroma gospodarske utemeljitve proti uživanju hrane iz kloniranih živali in ti še vedno veljajo. Obstaja pa še ena utemeljitev, ki je vsaj tako pomembna kot ostale: evropski državljani nočejo kloniranih proizvodov na svojih krožnikih. Nasprotujejo temu, da bi svojim otrokom dajali hrano, ki izhaja iz laboratorija za genske eksperimente. Raziskava Evrobarometra, ki je bila na to temo opravljena leta 2008, je pokazala, da večina Evropejcev nasprotuje kloniranju živali zlasti za namene proizvodnje živil. Po mnenju 84 % anketirancev nimamo dovolj izkušenj v zvezi z dolgoročnim vplivom na zdrave in varnost hrane, da bi lahko uporabljali klonirane živali za proizvodnjo živil. Petinsedemdeset odstotkov anketirancev meni, da so klonirana živila, namenjena za prehrano, nesprejemljiva iz etičnega vidika. To so visoki odstotki, ki pošiljajo zelo jasno sporočilo. Ljudje ne želijo jesti proizvodov, ki so bili pridobljeni s kloniranjem, tem proizvodom ne zaupajo in se ne strinjajo s temi metodami. Zakonodajo EU moramo dopolniti in izboljšati, da ne bo nikoli več možnosti za izvajanje pritiska na načela ali odločitve, v katere verjamemo, oziroma da se jim ne bo več mogoče izogniti.

  Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė (PPE), v pisni obliki. – (LT) Uredba o uporabi novih tehnologij v proizvodnji živil je dobrodošel korak naprej. A medtem ko spodbujamo inovacije, ne smemo pozabiti tudi na nevarnosti. Ena izmed teh je dajanje kloniranih živali, njihovih potomcev in proizvodov iz kloniranih živali v promet. Do zdaj je to vprašanje povzročilo precejšnje probleme, ki so povezani z več različnimi vidiki. Ti vključujejo zahteve v zvezi z dobrim počutjem živali, ki so zasidrane v Lizbonski pogodbi, pravico potrošnikov, da so obveščeni o izvoru proizvodov, ki jih uživajo, in etična vprašanja. Trenutno imamo na vsakem izmed teh področij več vprašanj kot odgovorov. Zato moramo, preden razprave v institucijah Evropske unije o kloniranih živalih dobijo zagon, natančno preučiti vprašanje v zvezi z dajanjem živali, njihovih potomcev in proizvodov na trg.