Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 8. september 2010 - Strasbourg

17. Sektor krompirjevega škroba v EU po letu 2012 (razprava)

  Predsednik. - Naslednja točka je razprava o ustnem vprašanju o sektorju krompirjevega škroba v Evropski uniji po letu 2012, ki sta ga Komisiji v imenu Skupine Evropske ljudske stranke (Krščanski demokratov) postavila Esther de Lange in Albert Deß, v imenu Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu pa Thijs Berman in Jo Leinen (O-0097/2010 - B7-0456/2010).

  Esther de Lange, avtorica. – (NL) Gospod predsednik, gospod komisar, dve največji skupini v tem parlamentu, Skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu, sta skupaj prevzeli pobudo za to razpravo z Evropsko komisijo o prihodnosti sektorja krompirjevega škroba v Evropi. Finančna kriza je tako močno ogrozila prihodnost tega sektorja, da bi lahko popolnoma izginil z naše celine. Vendar pa bi ta sektor na koncu lahko igral pomembno vlogo prav pri izvajanju naših ciljev strategije EU 2020. Kot veste, gospod komisar, so plačila za ta sektor, ki so del pregleda stanja, so delno vezana in delno nevezana. To stanje se bo končalo leta 2012, ko bodo postala dokončno nevezana. Naj pojasnim: gre za proces, ki ga podpiram, vendar trenutno stanje zahteva ustrezen pristop. Če želimo, da sektor krompirjevega škroba preživi in konkurira sektorjem drugih vrst škroba, potem bo moral po dokončni uvedbi nevezanih plačil izkoristiti nove trge, za to pa je zelo veliko možnosti, zlasti v gospodarstvu, ki temelji na biološki pridelavi, ki je zagotovo na čelu strategije Evropske unije za leto 2020. Vzemimo za primer plastiko na osnovi krompirjevega škroba namesto nafte ali kemične elemente za industrijo. Vendar pa je finančna kriza ogrozila priprave na ta prehod in izkoriščanje novih trgov, saj potencialni vlagatelji in inovatorji niso imeli druge izbire, kot da se temu izognejo. Leta 2012 se bomo torej soočili z nevarnostjo strmoglavljenja tega sektorja, raziskave pa kažejo, da v tem primeru lahko izgine 40 % trga Evropske unije. Govorimo o 6 tisoč neposrednih delovnih mest, najmanj toliko neposrednih delovnih mest in približno 15 tisoč kmetovalcev, ki jih bo to neposredno prizadelo, saj ta sektor oskrbujejo. Temu ne bomo priča samo v moji regiji, na severnem Nizozemskem, temveč tudi v državah, kot so Danska, Nemčija, Poljska in Francija. Zato, gospod komisar, nocoj sprožamo alarm in Komisijo prosimo, naj sektorju namesto strmoglavljenja omogoči nežen pristanek.

Moja vprašanja za vas se glasijo: ali je Evropska komisija pripravljena sprejeti začasne ukrepe, na primer za obdobje dveh let, ki ne bodo vplivali na proračun, in sicer z uporabo neuporabljenih sredstev za krompirjev škrob ali kmetijskih sredstev? Ali je Evropska komisija na primer pripravljena vzpostaviti prostovoljen sklad za prestrukturiranje, ki bo podprl proizvajalce, ki želijo prostovoljno zmanjšati proizvodnjo?

Gospod komisar, končala bom z vprašanjem, ki je v ozadju te razprave seveda glavno vprašanje: ali se Evropska komisija strinja z našim mnenjem, da bi sektor krompirjevega škroba lahko igral pomembno vlogo v gospodarstvu, ki temelji na biološki pridelavi, in da bi zato izplačalo, če bi temu sektorju ponudili začasno pomoč, da opravi ta prehod?

  Thijs Berman, avtor. – (NL) Gospod predsednik, sektorju krompirjevega škroba grozi prehud udarec v novem obdobju, ki se bo pričelo po letu 2012, po desetletjih odvisnosti od subvencij, ki je bila sama po sebi nezdrava. Več tisoč delovnih mest je na kocki samo na severnem Nizozemskem, gospodarsko ranljivem območju brez večjega števila drugih velikih delodajalcev. Vendar pa vsi ti ljudje tako v Groningenu kot drugje želijo še naprej živeti in delati v svoji regiji. Uravnotežena porazdelitev delovnih mest je pomembna za vse evropske regije, kar vključuje tudi uspešno severno Evropo. Zato potrebujemo prehodna pravila. Odgovornost EU je, da zagotovi njihovo vzpostavitev. To se lahko opravi brez kakršnih koli dodatnih stroškov. V tem sektorju imamo nekaj prihranjenih sredstev iz prejšnjih let, saj je bila letina v teh letih zelo slaba. Poleg tega je mogoče prilagoditi tudi proračun za kmetijstvo. Seveda se subvencije za krompirjev škrob morajo leta 2012 zaključiti. V to nihče ne dvomi in tudi sam sektor je sprejel to dejstvo. Po drugi strani pa mora ta sektor imeti prihodnost, saj leži v osrčju naših podeželskih skupnosti in ponuja drugo možnost poleg proizvajalcev nafte, zaradi česar bo torej kmalu postal nepogrešljiv.

  John Dalli, član Komisije. – Gospod predsednik, cenjeni poslanci, zahvaljujem se vam za vaša vprašanja o prihodnosti sektorja krompirjevega škroba. Komisija je vesela, da ima priložnost povedati svoje mnenje o tem sektorju.

Reforma sektorja krompirjevega škroba je bila del „pregleda stanja“, Svet pa je prav na zahtevo sektorja sklenil, da mora razdruževanje vseh pomoči sovpadati s koncem sistema kvot. Komisija je dejansko predlagala bolj postopen pristop: da bi se uvedba nevezanih plačil vpeljala v dveh korakih. Glavna trditev sektorja je bila, da bo dodaten odlog pred uvedbo nevezanih pomoči za proizvajalce krompirjevega škroba omogočil, da se pripravijo na trg brez kvot in pomoči za preoblikovanje.

Zahtevo po skladu za prestrukturiranje, kakršen obstaja v sektorju sladkorja, je težko umestiti v proračun, ki je namenjen sektorju krompirjevega škroba. Tudi če bi se vsi trenutni upravičenci, vključno s pridelovalci škrobnega krompirja, odločili, da se odpovejo svojim vezanim pomočem, da bi tako oblikovali sklad za prestrukturiranje in financirali rušenje tovarn krompirjevega škroba, razpoložljiv proračun skoraj gotovo ne bi zagotovil dovolj močne spodbude.

Za oblikovanje sklada za prestrukturiranje znotraj trenutnega pravnega okvira je potrebna uredba, ki naj bi začela veljati že 1. julija 2011, zaradi česar bo za prestrukturiranje samo eno leto na voljo zelo omejen proračun, ki ne bo zadostoval za reševanje problema čezmerne zmogljivosti, ki bi po besedah predstavnikov sektorja lahko dosegla tudi 40 % skupne proizvodne zmogljivosti.

Kot sem dejal prej, razveljavitev odločitev, ki so bile sprejete v okviru pregleda stanja, ni možna. Trenutno razpravljamo o prihodnosti SKP po letu 2013. Za kmetijski sektor v celoti želimo trdno, učinkovito in dobro usklajeno SKP. Te razprave se, tako kot vsi drugi sektorji, lahko udeleži tudi sektor krompirjevega škroba.

  Peter Jahr, v imenu skupine PPE. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, Uredba Sveta (ES) št. 73/2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike spreminja pravila EU o shemi enotnega plačila in je poglobila uvedbo nevezane finančne podpore, ki je bila prej vezana na proizvodnjo.

V sektorju krompirjevega škroba obstajata dve premiji, ki sta še vedno vezani na proizvodnjo. To sta pomoč za pridelovanje, ki je namenjena pridelovalcem škrobnega krompirja, oziroma plačilo za kmetovalce, in premija za krompirjev škrob oziroma plačilo za podjetja in tovarne. Po tej spremembi zakonodaje EU bosta premiji nevezani na pridelavo in vključeni v pravila, ki urejajo shemo enotnega plačila. To se bo zgodilo najpozneje leta 2012. Pomoč za pridelavo, ki jo prejemajo pridelovalci, bo postala nevezana po letu 2010, odvisno od odločitev držav članic. To pomeni, da sektor krompirjevega škroba trenutno podpira celovit sistem ureditve trga EU, ki je povezan s pridelavo, vendar tudi, da se bo zaradi odločitev o pregledu stanja uporaba teh instrumentov za upravljanje trga končala najpozneje do leta 2012.

Koraki, ki so bili sprejeti, bodo predstavljale veliko nazadovanje za ta sektor. Samo prihodnost bo povedala, ali bo gojenje škrobnega krompirja lahko ostalo konkurenčno v okviru novih pravil. Tudi če za večjo tržno usmerjenost in manj državnih posredovanj ni druge možnosti, moramo premisliti o ustreznih prehodnih obdobjih, da bi zagotovili organizirano preoblikovanje. Poleg tega moramo kmetovalcem, ki želijo še naprej gojiti škrobni krompir, pomagati, da povečajo svojo konkurenčnost in poiščejo nove trge in priložnosti za prodajo. Vendar pa moramo tudi kmetovalcem, ki se bodo odločili za opustitev gojenja tega pridelka, ponuditi podporo pri iskanju drugih možnosti.

Najpomembneje za Komisijo je, da sprejme hitro odločitev in poda jasno izjavo o tem problemu. V poslovnem svetu so dobre odločitve vedno dobre, slabe pa predstavljajo izziv, najhujše pa je, če ni nobenih odločitev. To pomeni zastoj, zastoj pa je za podjetja lahko usoden. Zato želim Komisijo še enkrat prositi, naj preuči to stanje in poišče ustrezna sredstva in priložnosti, ki so v interesu naših kmetovalcev.

  Jan Mulder, v imenu skupine ALDE. – (NL) Gospod predsednik, v idealnem svetu bi stvari potekale natanko tako, kot smo to predvideli med pregledom stanja. Na žalost pa to ne drži za sektor krompirjevega škroba. Če bi v tem trenutku, v razmerah, s katerimi se trenutno soočamo, želeli izpeljati naše načrte, potem bi veliko število podjetij zaradi prenizkih cen bankrotiralo. Pomembno vprašanje se glasi: je to vredno? Po mojem ne. Mislim, da je evropski sektor krompirjevega škroba poseben sektor. Na področju biokemije smo dosegli zelo velik napredek, razvijamo vse mogoče nove proizvode in mislim, da tega procesa ne bi smeli prekiniti.

Odgovori Komisije me ne navdajajo z veliko optimizma. Komisijo bi prosil, naj ponovno preuči stanje, da bi lahko pričela intenziven dialog s tem sektorjem. Pridružujem se številnim izmed vas, ki pozivate k mehkem pristanku, in ta mehek pristanek moramo dejansko tudi zagotoviti; menim namreč, da mora sektor krompirjevega škroba preživeti, saj je to poseben sektor. Da bi se to uresničilo, bo morala Komisija sprejeti posebne ukrepe.

  Janusz Wojciechowski, v imenu skupine ECR. – (PL) V prejšnjem parlamentarnem mandatu sem dvakrat nastopil kot poročevalec za uredbo, ki je določila obseg kvot za škrob. Takrat sem imel veliko sestankov s predstavniki sektorja in poskušal sem upoštevati želje držav, ki niso bile zadovoljne zaradi prenizkih kvot. Pozornost smo namenili dejstvu, da je ta sektor precej neusklajen in da v to ne moremo posegati, saj bi sicer povzročili hude težave celotni panogi. Danes poslušamo, da je sektor v nevarnosti in da lahko celo v celoti izgine; močno se bojim, da se to lahko res zgodi. Z žalostjo gledam na probleme, ki so prizadeli druge velike sektorje: probleme v mlečni industriji, skoraj popolno izginotje sektorja proizvodnje tobaka, pred tem pa še reformo trga s sladkorjem, ki se je tudi končala s hudimi posledicami za kmetovalce. Zdaj ti problemi pestijo sektor krompirjevega škroba. Mislim, da je skrajni čas, da premislimo o spremembi smeri v kmetijski politiki v Evropski uniji, o spremembi usmeritve, ki je bila določena v pogojih, ki so se nekoliko razlikovali od današnjih. Dvomim, da je načelo, ki smo mu sledili do zdaj, še primerno.

  Jarosław Kalinowski (PPE). – (PL) Gospod predsednik, na moji kmetiji pridelujemo krompirjev škrob že mnogo let in – skupaj z več deset tisoč kmetovalci po Evropski uniji – bojim se, da bosta odprava proizvodnih kvot za škrob in razveljavitev podpore, ki jo tako pridelovalci kot predelovalci prejemajo za njegovo pridelavo, povzročila hudo poslabšanje njihovega gospodarskega položaja po letu 2013. Zaradi tega podpiram ohranitev sistema kvot za pridelavo krompirjevega škroba in zagotovljene minimalne cene ter dopolnilna plačila za kmetijske pridelovalce. Če bodo ti instrumenti v sektorju škroba odpravljeni, potem je to treba združiti z ukrepi, ki bodo zagotovili ustrezno finančno podporo za prestrukturiranje. Sklicevanje gospoda Dallija na reformo trga s sladkorjem je nerodno, saj je bila ta reforma za Evropo katastrofalna in je dejansko samo pomagala velikim veleposestnikom v Južni Ameriki. To ni prava pot, gospod komisar. Še vedno je dovolj časa, da pridemo k pameti.

  Elisabeth Köstinger (PPE). – (DE) Gospod predsednik, 20-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, 20-odstotnih delež obnovljivih virov energije in 10 % goriva iz obnovljivih virov. To so zahtevni cilji, ki jih je Evropska unija opredelila za namen boja proti podnebnim spremembam in ustvarjanje neodvisnosti na področju oskrbe z energijo.

Vprašanje, kako lahko te cilje izpolnimo, pa je še vedno odprto. To še posebej drži, če se bo sektorjem, ki lahko v tem smislu dajo svoj prispevek, dovolilo, da propadejo. Kmetijstvo lahko in tudi bo močno prispevalo k ciljem za leto 2020. Vendar pa se politika na posebnih področjih kmetijstva čedalje bolj odmika od upravljanja trga. Rezultat pregleda stanja so spremembe, ki se bodo zgodile v sektorju škrobnega krompirja, kar bo povzročilo močan upad pridelave. Zaradi postopne odprave sistema kvot in minimalnih cen je sektor pod hudim pritiskom. Omogočiti moramo mehek pristanek.

Komisijo moramo pozvati, naj opredeli ukrepe, da bo pridelava škrobnega krompirja zagotovljena predvsem v regijah, kjer ni nobenih drugih možnosti. Proizvodi sektorja krompirjevega škroba bodo v prihodnosti zelo pomembni.

  Seán Kelly (PPE). – Gospod predsednik, rana ura, zlata ura, pozna ura, ura za pozornost, zato se vam zahvaljujem za pomoč.

Prihajam z Irske, kjer je krompir ljudem zelo pri srcu, saj je pred veliko lakoto nahranil celo prebivalstvo. Ko je leta 1847 udarila krompirjeva plesen, so zaradi tega umrli štirje milijoni od osmih milijonov ljudi. Vse od takrat je ni jedi, ki je ne bi dopolnili s krompirjem. Zato vse, kar lahko ogrozi prihodnost pridelovalcev krompirja, požene srh po žilah Ircev.

Nekateri so tukaj spregovorili – in strinjam se z njihovimi skrbmi – o prihodnosti sektorja krompirja in, kot je poudaril gospod komisar, v novo oblikovani SKP po letu 2013 bo treba sektor krompirja zelo natančno premisliti. To je popolnoma točno.

Na koncu, gospod predsednik, se vam želim samo še zahvaliti za nocojšnje vodenje zasedanja. Če ne bi nasprotoval kloniranju, mislim, da bi vas veljalo klonirati!

  John Dalli, član Komisije. – Gospod predsednik, rad bi se najlepše zahvalil Parlamentu za to zanimivo razpravo. Strinjam se z mnenjem, da lahko sektor krompirjevega škroba igra pomembno vlogo v prihodnjem razvoju bioplastike in drugih zelenih kemičnih proizvodov. Razumem lahko tudi strah, da bi konec nevezane podpore in sistema kvot lahko pridelovalcem krompirjevega škroba povzročil nekatere probleme pri prilagajanju. Vendar pa moramo upoštevati proračunski okvir, ki ga imamo na voljo, kakor tudi pravni in časovni okvir.

GD za kmetijstvo bo kmalu prejel ocenjevalno študijo o sektorju krompirjevega in žitnega škroba v EU, razprave o prihodnosti SKP po letu 2013 pa že potekajo. Prepričan sem, da bo v tem okviru mogoče najti boljo, učinkovitejšo in trajnejšo rešitev, ki je v trenutnem okviru ne bi mogli ustvariti nobeni priložnostni ukrepi.

  Esther de Lange, avtorica. – (NL) Gospod predsednik, imam tri pripombe. Prvo namenjam gospodu Kellyju in njegovi srčni prošnji v zvezi s krompirjem. Tu govorimo o krompirju, ki se za malenkost razlikuje od krompirja, ki ga postrežete na vaši mizi, in sicer o škrobnem krompirju. Seveda pa so ti problemi povezani, saj se v istem času, ko sektor škrobnega krompirja propada, povečuje pridelava v sektorju krompirja za prehrano, to pa povzroča probleme na trgu.

Moja druga pripomba se nanaša na gospoda komisarja, ki ves čas govori: to sicer ne bo delovalo, a sektor krompirjevega škroba mora predstaviti predloge, kako bi lahko dosegli rešitev. Naše sporočilo je: prosimo, poskrbite, da boste te predloge obravnavali nepristransko, kajti čeprav gre tu sicer res za razpravo o obdobju po letu 2013, nenehno sklicevanje na stanje po letu 2013 ne pomaga. To pa je natanko tisto, kar počne gospod komisar. Takrat bo prepozno. Temu sektorju leta 2012 grozi propad. Potrebovali bomo prehodno ureditev v letih 2012 in 2013, da bi se ta sektor lahko ponovno vključil v običajno kmetijsko politiko, ki bo začela veljati leta 2014.

To je moja srčna prošnja za gospoda komisarja.

  Predsednik. – Razprava je končana.