Dobesedni zapisi razprav

Četrtek, 9. september 2010 - Strasbourg

2. Boljša priprava zakonodaje

  Predsednik. – Prva točka je poročilo (A7-0215/2010) gospe Geringer de Oedenberg v imenu Odbora za pravne zadeve o boljši pripravi zakonodaje – 15. letno poročilu Komisije o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti v skladu z 9. členom Protokola (2009/2141(INI)) (A7-0215/2010).

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, poročevalka. – (PL) Gospod predsednik, v skladu z načelom subsidiarnosti in sorazmernosti pripravljamo le tisto zakonodaje Unije, ki je potrebna. To zakonodajo morajo države članice ustrezno uveljaviti v svojih pravnih redih, biti mora jasna, pregledna in razumljiva državljanom. V praksi pa zadeve niso tako preproste. Za evropsko zakonodajo pogosto velja, da je nejasna in nenatančna ter da pušča preveč odprtih možnosti za različne razlage

Splošno zamujanje pri prenosu zakonodaje je bilo razlog za vključitev člena 260 v Lizbonsko pogodbo, ki omogoča Evropski komisiji kaznovati države članice, ki ne prenesejo kakšnega akta evropske zakonodaje v svoj pravni red ustrezno in v predpisanem roku. V zvezi s tem sem z velikim zanimanjem prisluhnila zamisli o „pametnih predpisih“, ki jo je gospod Barrosso predstavil lani v svojih političnih smernicah. Kot podpornica uveljavitve načrta Komisije o „pametnih predpisih“ bi rada izkoristila navzočnost predstavnika Komisije na današnji razpravi in vprašala, kaj se dogaja s to pobudo. Kakšni so ukrepi Komisije v zvezi s to zamislijo? Upam, da to ni bila le všečna tehnokratska fraza. Druga stvar, ki jo je obljubil gospod Barrosso je ex-post vrednotenje. Strinjam se, da je treba zelo skrbno spremljati, kaj se dogaja z evropsko zakonodajo po njenem sprejetju. Ali je pravilno uveljavljena, in če ni, kakšni so razlogi za zamude pri njenem pravilnem uveljavljanju? Ali je nova zakonodaja taka, da jo državljani lahko razumejo? Če evropska zakonodaja nima pozitivnih učinkov na gospodarstvo, okolje in družbo, vse naše delo izgubi smisel. Ta misel je tudi podlaga za naslednje vprašanje Komisiji: kaj se dogaja z ex-post vrednotenji? Kako se razlikujejo od mehanizmov, s katerimi zdaj spremljamo uveljavljanje zakonodaje? Naslednja točka zadeva oceno učinkov, ki spremlja vsak predlog nove zakonodaje.

Parlament vztrajno opozarja, da mora Komisija ob predlogu vsakega novega zakonodajnega akta opraviti podrobno analizo njegove uveljavitve, na podlagi verodostojnih podatkov.

V poročilu sem obravnavala problem ocen učinkov z dveh vidikov: prvič, z vidika vsebine, to je, katere posledice predlaganih zakonodajnih aktov bi morala Komisija preučiti. V zvezi s tem pozivam Komisijo, naj posebno pozornost posveti analizi družbenih učinkov svojih pobud. Odgovori na vprašanja, kot je, kakšne posledice bi imel posamezni zakonodajni predlog na evropski trg dela in na zaposlenost v posameznih starostnih skupinah in panogah, so še zlasti pomembni v okoliščinah gospodarske krize. Menim, da tega vidika doslej še nismo dovolj analizirali. Na drugi strani pa bi rada omenila vprašanje neodvisnosti ocen učinkov, ki je neposredno povezano s problemom boljše priprave zakonodaje.

V poročilu poudarjam, da je treba zagotoviti polno neodvisnost in primerne vire organu, ki preverja kakovost ocen učinkov in ki je bil, kot veste, ustanovljen na zahtevo Parlamenta. Tu imam v mislih Svet za ocene učinkov, ki ga sestavljajo najvišji uradniki Komisije in je neposredno podrejen predsedniku Komisije.

Obenem pa sem zelo previdna pri vprašanju vključevanja zunanjih strokovnjakov v ocenjevanje učinkov, saj Parlament dejansko nima možnosti preverjati njihove neodvisnosti. V poročilu obravnavam tudi program za zmanjšanje upravnih obremenitev. Javno mnenje vse prepogosto povezuje Evropsko unijo z zapleteno in nepotrebno birokracijo. Zato pozdravljam načrt Komisije za zmanjšanje teh obremenitev za kar 33 % do leta 2012. Znana pa so mi poročila, da v določenih primerih izvzetje podjetij iz upravnih obveznosti vodi k nižjim standardom delovanja, na primer v zvezi z varnostjo pri delu. Zato pozivam Komisijo, naj ta problem preuči z vseh vidikov. Upravnih stroškov ne smemo zniževati na škodo socialnih standardov v Evropski uniji.

V poročilu obravnavam tudi delo skupine predstavnikov neodvisnih zainteresiranih strani na visoki ravni, pristojne za vprašanje upravne obremenitve, ki jo vodi gospod Stoiber. Menim, da je dosedanje delo te skupine zelo učinkovito in pozdravljam novico o podaljšanju njenega mandata do leta 2013. Upam, da bo Parlament obveščen o oceni uresničevanja programa zmanjševanja upravnih obremenitev na ravni Evropske unije, ki jo bo predložila skupina.

Na koncu bi rada omenila še vprašanja, povezana z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe, še zlasti, kako bosta v praksi potekala krepitev stikov z nacionalnimi parlamenti in uveljavljanje pobud državljanov. Upam, da se bo sodelovanje s parlamenti ne bo le razširilo na vprašanja, povezana z nadzorom uveljavljanja načela subsidiarnosti, pač pa bo prispevalo tudi k boljšemu prenosu evropske zakonodaje v nacionalne pravne rede. Kar zadeva pobude državljanov, menim, da milijoni državljanov čakajo od Parlamenta stališče o tej zadevi. Vem, da se Odbor za ustavne zadeve intenzivno ukvarja s tem, in upam, da bomo imeli prvo obravnavo dokumenta že pred koncem leta. Upam, da bo razprava plodna.

  Maroš Šefčovič, podpredsednik Komisije. − Gospod predsednik, dovolite mi, da se najprej zahvalim gospe Geringer de Oedenberg za odlično poročilo. Iz mojih uvodnih pripomb bo lahko ugotovila, da Komisija popolnoma soglaša z večino točk poročila. Zelo cenimo trud in pozornosti, ki ju Evropski parlament posveča pametnim predpisom, saj je to očitno prava pot naprej.

Z velikim veseljem vas lahko obvestim, da je v torek Komisija zaključila postopke za umik 59 predlogov iz delovnih programov za leto 2010, iz zakonodajnega postopka, saj ugotavljamo, da so ti predlogi zastareli ali pa ne bi dosegli svojega prvotnega namena. To je tudi znak, kako spoštujemo zavezo, ki smo jo sprejeli v okviru pogajanj o okvirnem sporazumu.

Rad bi vam tudi zagotovil, da bo Komisija 6. oktobra sprejela sporočilo o pametnih predpisih, pa tudi letno poročilo o boljši pripravi zakonodaje, v katerem bomo podrobno obravnavali tudi vprašanja subsidiarnosti. Verjamem, da bosta omenjeni gradivi podrobno obravnavali vprašanja, ki jih je v svojem poročilu odprla gospa Geringer de Oedenberg, zato se bom danes omejil na nekatere ključne točke.

Prva točka, glede katere po mojem prepričanju velja splošno soglasje in ki se je jasno potrdila v sedanji finančni krizi, je, da so predpisi koristni in nujni, če hočemo zagotoviti, da bodo trgi omogočali trajnostno blaginjo nam vsem. Obenem pa popolnoma soglašam z gospo Geringer de Oedenberg, da moramo biti pri sprejemanju zakonodaje zelo previdni, saj nočemo dušiti podjetij, še zlasti MSP, z nepotrebnimi upravnimi obremenitvami. Po najboljših močeh si prizadevamo zmanjšati upravne obremenitve, ki izhajajo iz sedanje zakonodaje, pa tudi zakonodaje v pripravi.

Nadvse se bomo potrudili na štirih glavnih področjih delovanja, povezanih s pametnimi predpisi. Nadaljevali bomo z ocenjevanjem učinkov. Potrudili se bomo, da bomo kakovost še izboljšali. Poenostavili bomo zakonodajo, ki je že v veljavi. Nadaljevali bomo prizadevanja za zmanjšanje upravnih obremenitev podjetij, ocenili pa bomo tudi učinkovitost uredb, ki so že v veljavi.

Povedati moram, da se pri nekaterih vprašanjih ne strinjamo; omenil bom samo dve med njimi. Prvo zadeva neodvisni organ, odgovoren Parlamentu. Z izvajanjem ocen učinkov v okviru Komisije smo zadovoljni. Komisija je, kot veste, odgovorna Evropskemu parlamentu, tako da je Parlament kot zakonodajalec tisti, ki opravlja končni nadzor nad kakovostjo zakonodaje.

Drugo vprašanje zadeva prenavljanje zakonodaje. Znana vam je izmenjava mnenj med Komisijo in Parlamentom v obliki izmenjave pisem med predsednikoma, iz katere je razvidno, da je sedanje stanje posledica odprtja vprašanj o uporabi postopkov prenove po spremembi poslovnika Evropskega parlamenta. Če te zadeve ne bomo razrešili, bo uporaba postopkov prenove sedanje zakonodaje pri pobudah za poenostavitve nazadnje izgubila smisel.

Glede drugih vprašanj pa se po mojem mnenju v veliki meri strinjamo in naš skupni cilj je pametna, učinkovita zakonodaja v prid našim državljanom in podjetjem.

  Tadeusz Zwiefka, poročevalec mnenja Odbora za ustavne zadeve. – (PL) Gospod predsednik, najprej bi rad čestital poročevalki in se ji zahvalil za odlično skupinsko delo pri pripravi tega poročila. Ob tem me tudi zelo veseli, da je moje mnenje, pripravljeno v Odboru za ustavne zadeve, v veliki meri vključeno v končni različici gradiva. V dolgih letih delovanja, najprej v obliki Evropskih skupnosti, nato pa v obliki Evropske unije, smo spoznali, da je na področju prostega pretoka blaga, storitev in oseb enotna zakonodaja EU mnogo bolj učinkovita kot pogosto izredno zapletena zakonodaja na ravni 27 držav članic.

Niti nova niti sedanja zakonodaja pa ne smeta zastavljati dodatnih ovir ljudem, ki ju uporabljajo. Zakonodaja mora urejati različna področja življenja, ne sme pa preprečevati delovanja. Temeljna ideja je poenostaviti zakonodajo Unije in ustvariti prijazno regulativno okolje, ki bo državljanom olajšalo delovanje in življenje v goščavi evropskih predpisov. To pa nikakor ne sme pomeniti zniževanja že doseženih standardov na teh področjih, pač pa jih mora, nasprotno, zviševati. Letošnje poročilo opozarja na vrsto sprememb, ki jih je v Unijo vnesla Lizbonska pogodba in ki bodo imele pomembne učinke na celotni zakonodajni postopek Unije.

Razširjena vloga Evropskega parlamenta, pa tudi evropska zakonodajna pobuda in nadaljnje zmanjševanje upravnih obremenitev malih in srednjih podjetij bodo sami po sebi usmerili pozornost državljanov EU na sam postopek ter njegovo kakovost in učinkovitost. Večja udeležba Parlamenta v zakonodajnem postopku seveda pomeni tudi večjo odgovornost. Državljani bodo namreč dojemali Parlament kot institucijo, ki ima pomembno vlogo pri pripravi zakonodaje, zato bodo pazljiveje spremljali tudi delo nas, poslancev Evropskega parlamenta. Zato je pomembno tudi vprašanje zagotovitve neodvisnega in temeljitega ocenjevanja vplivov. V našem odboru imamo glede tega vprašanja drugačno mnenje od poročevalke. Vsi pa želimo, da bi imeli na voljo objektivne in zanesljive osnove, ki bi nam omogočile v prihodnje ustrezno usmerjati lastno delovanje in kakovostno odločati o zakonodaji. Ob tem moramo tudi upoštevati, da dobra zakonodaja tista, ki zagotavlja učinkovito uveljavitev in nato izvajanje določb prava EU v državah članicah, kar je za zdaj žal še precej pereč problem po vsej Evropski uniji.

  Raffaele Baldassarre, v imenu skupine PPE. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, poročilo gospe Geringer de Oedenberg osvetljuje enega od temeljnih vprašanj procesa združevanja EU: nujnost sprejemanja enostavne, jasne zakonodaje, ki jo državljani EU lahko razumejo.

Vsekakor soglašam s ključnimi cilji, ki jih je naštela poročevalka, še zlasti s spoštovanjem načel subsidiarnosti in sorazmernosti, pomenom, pripisanim ocenjevanju vplivov in zmanjševanjem upravnih obremenitev.

Kar zadeva ocenjevanje vplivov, bi rad jasno poudaril, da si Odbor za pravne zadeve dejavno prizadeva, da bi lahko Evropska komisija oblikovala mehanizme, ki bi zagotovili neodvisnost opravljenih analiz. To je temeljno vprašanje: z zagotovitvijo višjih standardov nepristranskosti ocen bi zakonodajni predlogi EU pridobili večjo verodostojnost, pa tudi postopek njihovega sprejemanja bi se poenostavil.

Menim tudi, da moramo nujno doseči znatno zmanjšanje upravnih obremenitev, ki jih nalaga zakonodaja Evropske unije. Evropska komisija želi te obremenitve do leta 2012 zmanjšati za 25 %, kar bi pomenilo povečanje BDP na ravni EU za 1,4 %, to je za 150 milijard EUR.

Znaten del upravnih obremenitev EU v resnici izvira iz neučinkovitosti in neustreznosti izvajanja upravnih postopkov na nacionalni ravni. Naj navedem primer: 72 zakonodajnih besedil EU je uvedlo skupaj 486 obveznosti obveščanja, države članice pa so na tej podlagi sprejele več kot 10 tisoč izvedbenih aktov.

Na eno strani je treba okrepiti nadzor nad prenašanjem zakonodaje Unije, na drugi strani pa je nujno tesnejše sodelovanje med Svetom in posameznimi državami članicami.

Naj zaključim z mislijo, da lahko, ne glede na vprašanja v zvezi z načelom subsidiarnosti, tesnejše sodelovanje z nacionalnimi parlamenti odločilno prispeva k učinkovitejšemu sprejemanju zakonodaje EU in njeni uskladitvi s potrebami državljanov EU.

  Evelyn Regner, v imenu skupine S&D. – (DE) Gospod predsednik, naša poročevalka, gospa Geringer de Oedenberg, je predložila ambiciozno poročilo. Če se bomo po njem ravnali vsi, ki sodelujemo v evropskih zakonodajnih postopkih, bo že to velik dosežek. Navsezadnje gre za verodostojnost evropske zakonodaje. Cilj je bistveno izboljšati regulativno okolje. Evropska zakonodaja mora biti bolj pregledna, koherentna in učinkovita.

Dva elementa v poročilu sta je posebej pomembna. Poenostavitev zakonodaje – boljša priprava zakonodaje – ne sme povzročiti znižanja evropskih standardov iz veljavnega pravnega reda. V tem smislu moramo boljšo pripravo zakonodaje obravnavati v tesni povezavi z drugo pobudo, to je pobudo za pametne oziroma boljše predpise. Vsaka zakonodajna pobuda bi morala vključevati ustrezna posvetovanja z zainteresiranimi stranmi, še zlasti, če bo predvidoma vplivala na zaposlovanje in socialno politiko.

Osebno pripisujem velik pomen tudi vzpostavitvi brezhibnega ocenjevanja vplivov, tako kot vsi, ki smo sodelovali pri pripravi tega poročila. Potrebujemo sistem, ki bo lahko jasno presojal, ali so uvedeni ukrepi v resnici nepristranski in verodostojni. Imamo namreč kar nekaj precej slabih izkušenj glede tega. Govorim o direktivi o storitvah in o enostranski oceni vplivov ob njenem sprejemanju, še zlasti s strani Komisije.

Lizbonska pogodba vsebuje horizontalno socialno klavzulo. Zame ta klavzula pomeni tudi, da moramo v sistemu ocenjevanja vplivov posebno pozornost posvetiti – kot sem že omenila – zagotavljanju poglobljenih posvetovanj s socialnimi partnerji o vplivih na zaposlovanje in socialne zadeve.

  Alexandra Thein, v imenu skupine ALDE. – (DE) Gospod predsednik, kaj pomeni pojem „boljša priprava zakonodaje“? Želimo sprejemati enostavne in pregledne predpise, ki jih bodo evropski državljani in podjetja razumeli. V tem smislu je nadvse pomembno spoštovati načeli subsidiarnosti in sorazmernosti. Na evropski ravni želimo urejati samo zadeve, ki jih ni mogoče urejati na nacionalni ali lokalni ravni.

Pomemben element boljše priprave zakonodaje si je biti na jasnem predvsem o tem, kakšni bodo vplivi načrtovane zakonodaje. Samo tako lahko dosežemo najboljše možne učinke, obenem pa kolikor mogoče omejimo negativne vplive. Zato mora Komisija opraviti oceno vplivov nadvse skrbno. Zato je prav, da je bil na pritisk Evropskega parlamenta ustanovljen neodvisen svet, ki bdi nad kakovostjo ocenjevanja vplivov. Ta svet pa mora odgovarjati Evropskemu parlamentu.

Za podjetja, državne organe in državljane predpisi pomenijo stroške, pa naj gre za stroške poročanja, stroške označevanja izdelkov ali stroške izpolnjevanja zahtev glede nadzora. Če so stroški previsoki, izničijo ugodne učinke politike. Zato smo si zastavili ambiciozen cilj, ki je tudi pravi cilj, in sicer, do leta 2012 znižati upravne stroške za 25 %, z zmanjšanjem obsega administriranja. Za uresničitev tega cilja moramo delovati na evropski ravni, cilj pa je povsem uresničljiv. Pri tem pa je treba omeniti tudi dejstvo, da tretjina – nekateri omenjajo celo dve tretjini – upravnih obremenitev iz naslova EU izvira iz tega, da države članice pri prenosu zakonodaje EU sprejemajo preprosto preveč nepotrebnih administrativnih in birokratskih uredb. Zato bi morali organi EU in države članice dejavno sodelovati pri odpravljanju nepotrebne administracije. Prenos zakonodaje Skupnosti bi morali tudi temeljito in dejavno nadzirati. Predvsem bi morali nacionalni parlamenti izpolnjevati svoje naloge glede sodelovanja v postopkih, ki jim jih nalaga Lizbonska pogodba.

  Eva Lichtenberger, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, če se sooči in hoče uskladiti 27 pravnih sistemov, so težave neogibne. Kritiko doživljajo tudi evropski zakonodajni postopki in na to kritiko se moramo odzvati. Ta odziv mora sloneti na bistvenih elementih, kot so resnično neodvisne ocene vplivov in upoštevanje vseh zainteresiranih strani, ne le gospodarstva, industrije in skupin pritiska. To se mi zdi ključnega pomena.

Druga točka, na katero letijo še posebej ostre kritike, pa je uveljavljanje zakonodaje Skupnosti na nacionalni ravni. Mnoge težave izvirajo prav iz te faze prenosa, ali morda pomanjkljivega prenosa, evropske zakonodaje v nacionalni pravni red. Zato so prav na tem področju, to je na področju prenosa zakonodaje, potrebni izboljšave in učinkovito, pregledno ter jasno odzivanje na kritike in potrebe ljudi. Pritožbe državljanov so najučinkovitejša spodbuda k prenovi evropske zakonodaje.

  Sajjad Karim, v imenu skupine ECR. – Gospod predsednik, najprej bi se rad zahvalil kolegici poročevalki za poročilo in za vse, kar je vključila vanj.

Boljša priprava zakonodaje je izziv, ki je življenjskega pomena za prihodnost EU v prid državljanom držav članic. Precej kakovostnega dela, ki ga v zakonodajo vlagamo v naši zbornici, pa gre žal v nič, prvič, zaradi množice popolnoma nepotrebnih predpisov iz preteklosti, ki še strašijo v našem pravnem redu in povzročajo upravne obremenitve hrbtenici gospodarstva EU, to je malim in srednjim podjetjem. Veseli me, da je Komisija to v današnji razpravi v tej dvorani priznala. Drugič, Komisija nam od časa do časa predloži tudi kako popolnoma noro zamisel, s katero doseže samo to, da moramo prekiniti svoje redno delo in predloženo noro zamisel upravičeno raztrgati.

V obdobju po Lizbonski pogodbi pa se moramo posvečati številnim vprašanjem, ki jih je omenila kolegica. Prvič, kot stalni poročevalec o spremljanju subsidiarnosti in sorazmernosti vam lahko povem, da je vsekakor ključnega pomena, da svoj delež v zakonodajnem postopku prispevajo tudi nacionalni parlamenti, brez ustrezne prevajalske podpore pa tega dela svojih nalog ne moremo opravljati tako uspešno, kot bi ga lahko.

Pozdravljam novosti pri ocenjevanju vplivov. Preverjati bi morali tudi posvetovanja z vsemi zainteresiranimi stranmi in upoštevanje subsidiarnosti. Pozdravljam poziv k opredelitvi pojma „pametnih predpisov“ v poročilu. Ocene vplivov bi morale biti predstavljene odboru na samem začetku, tako da bi lahko Parlament izmenjal mnenja s Komisijo še pred začetkom izdelave ocene vplivov.

Skratka, naša skupina zelo podpira razvoj na naslednjih temeljih: evropske institucije morajo spoštovati načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, vsak zakonodajni osnutek mora vsebovati razloge, zakaj je naša raven najustreznejša za sprejetje zakonodajnega akta, vsak zakonodajni predlog mora spremljati ocena vplivov, bolj neodvisna, kot jih imamo zdaj, Komisija mora odboru predložiti vse ocene vplivov takoj na začetku postopka, poskrbeti moramo, da bomo odločanje kolikor mogoče približali državljanom.

  Morten Messerschmidt, v imenu skupine EFD. – (DA Gospod predsednik, zahvaljujem se poročevalki za odlično sestavljeno gradivo z vrsto pomembnih točk. Še zlasti pohvalna se mi zdi pozornost, posvečena načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti. Žal pa moramo ugotoviti, da to, kar predlaga Komisija, še zdaleč ni v skladu s cilji Lizbonske pogodbe. Vsega obžalovanja je vredno, da se umika celo poglavje o nadzoru v nacionalnih parlamentih, ki govori prav o načelu sorazmernosti, in enako lahko obžalujemo, da v Lizbonski pogodbi nismo bili dosledni in zapisali, da bi morali v primerih, ko velika večina nacionalnih parlamentov želi ustaviti sprejetje kakšnega zakonodajnega akta, ker krši načelo subsidiarnosti, parlamenti to možnost tudi imeti. Edino, kar nam je uspelo uvesti, so rumeni kartoni in oranžni kartoni – ki so v praksi popolnoma neučinkoviti, kar zadeva avtonomijo in suverenost nacionalnih parlamentov, in so v resnici bolj potegavščina kot resen pravni instrument.

To je obžalovanja vredno, vseeno pa menim, da je razveseljivo, da smo zdaj to razpravo odprli, da smo se posvetili tem pomembnim elementov in da bomo v postopku, ki ga zdaj sproža Komisija, upajmo, dosegli tudi to, da bodo države članice uživale pravo spoštovanje in da ugotovitve kakega nacionalnega parlamenta, da kak zakonodajni akt krši načelo subsidiarnosti, ne bomo samo vzeli na znanje, pač pa se bomo ustavili in upoštevali, da moramo v takem primeru pač najti drugo pot.

  Dimitar Stoyanov (NI). – (BG) Rad bi nadaljeval razpravo o točkah, ki sta jih odprla govornika pred menoj, še zlasti o novih pristojnostih nacionalnih parlamentov po uveljavitvi Lizbonske pogodbe, kadar ocenijo, da določen zakonodajni akt ne spoštuje načela subsidiarnosti. Te pristojnosti so ena od dobrodošlih novosti v Lizbonski pogodbi in so požele veliko pozornost javnosti. Zdaj pa lahko že ugotavljamo, ali pomenijo kaj več kot zgolj populistično potezo, da bi okrepili podporo Lizbonski pogodbi v javnosti.

Če so vaše besede o tem, da morajo nacionalni parlamenti sodelovati pri ugotavljanju, ali določen zakonodajni akt spoštuje načelo subsidiarnosti, je treba nemudoma oblikovati postopek, ki bo omogočil nacionalnim parlamentom združiti svoje sile in ukrepati skupaj. Zato je zahteva, da mora zakonodajni akt zaradi neskladnosti z načelom subsidiarnosti zavrniti kar dve tretjini nacionalnih parlamentov, precej visoka. Da bo to načelo resnično spoštovano, moramo nemudoma oblikovati enoten postopek, ki bo veljal za vse nacionalne parlamente. Samo tako bo mogoče določbo tudi uveljaviti. Zato pozivam belgijsko predsedstvo, ki bo gostilo konferenco nacionalnih parlamentov COSAC, na ustrezno ukrepa v tej smeri.

  Antonio Masip Hidalgo (S&D). – (ES) Gospod predsednik, ta tema se iz leta v leto, v eni ali drugi obliki, vztrajno in včasih kar utrujajoče vleče skozi naše razprave in rad bi spomnil na veliko delo, ki sta ga v zvezi s tem opravila gospod Frassoni in gospod Medina Ortega v prejšnjem parlamentarnem mandatu.

Menim pa, da v poročilu gospe Geringer – ki je odlično in ji zanj čestitam – niso pomembne samo besede, ki so sicer tehtne, in cilji, pač pa duh, v katerem je napisano in bi ga morali prevzeti vsi, ki delujemo v Evropski uniji. Drugače bomo spet padli v tok vztrajnih in utrujajočih govorov o tem, kaj se dogaja in kako slabo potekajo določene zadeve.

Zato sem prepričan, da komisarjeve današnje besede niso le izraz politične volje, pač pa so tudi verodostojne. Verjamem vam, komisar, in prepričan sem, da bodo poročilo in vaši napori precej pripomogli k uresničitvi cilja 25 % in drugih ciljev, ki so zelo dobro zastavljeni v poročilu, v duhu poročila.

  Martin Ehrenhauser (NI). – (DE) Gospod predsednik, želel bi se na kratko dotakniti načela subsidiarnosti. Seveda mora že načeloma veljati, da se politike izvajajo na regionalni in lokalni ravni. Samo tako bodo politike v resnici razumljive državljanom, na tej ravni pa je tudi edino mogoče uresničevati pomembni instrument neposredne demokracije. To je bistvo načela subsidiarnosti in prav zato je z načelom subsidiarnosti povezana zahteva za obrazloženo mnenje. Tako moramo z argumenti, temelječimi na kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikih, utemeljiti, zakaj se določena politika izvaja na ravni EU, ne pa na lokalni ravni.

Zdaj pa smo priče – in o tem bi rad spregovoril – rednemu nespoštovanju zahteve po obrazloženem mnenju. Včasih v poročilih Komisije najdemo utemeljitve, da je bila ta naloga opravljena že na nacionalni ravni. To pa ni zadosten argument, ki bi nas lahko prepričal v prednosti sprejetja določenega predpisa na ravni EU.

Pravica nadzirati subsidiarnost, ki jo uvaja Lizbonska pogodba, je po mojem mnenju pomanjkljiva, saj nacionalni parlamenti nimajo dovolj pristojnosti in tako je nadzorna pravica le navidezna. Zato pozivam še zlasti Komisijo k mnogo doslednejšemu uveljavljanju načela subsidiarnosti, predvsem pa k ustreznemu spoštovanju zahteve za obrazloženo mnenje.

  Edvard Kožušník (ECR). – (CS) Zahvaljujem se poročevalki za kakovostno poročilo. Dovolite mi nekaj pripomb v zvezi z njim. V zadnjih letih je Komisija napravila kar nekaj korakov v smeri boljše pravne ureditve in osebno to močno podpiram. Od podpore me ne more odvrniti niti dejstvo, da včasih na lastne oči vidim, da se zadeve ne razvijajo tako, kot bi si želeli. Včasih imam občutek, da desna polovica naše častivredne institucije razume „boljšo pripravo zakonodaje“ povsem nasprotno kot leva polovica. Rad bi omenil tudi rezultate dela skupine predstavnikov neodvisnih zainteresiranih strani na visoki ravni, pristojne za vprašanje upravnih obremenitev, ki jo vodi gospod Edmund Stoiber.

Ne morem pa se strinjati s poročilom pri eni točki, namreč, s pozivom k povečanju obsega osebja Sveta za ocene učinkov. Po mojem mnenju bi bilo koristneje razmisliti, kako bi lahko svetu pri tem pomagali. Na primer, že s sedanjimi zmogljivostmi Evropskega parlamenta bi lahko ustanovili odbor za odpravljanje birokratskih obremenitev, ki bi pri svojem delu presojal ocene vplivov, pa tudi zmanjševanje upravnih obremenitev, ki ga prinašajo predlagani zakonodajni akti. Delovanje takega odbora bi olajšalo naloge Komisiji, ne da bi povečalo operativne stroške Parlamenta.

  Alajos Mészáros (PPE). – (HU) Rad bi čestital poročevalki, obenem pa bi se rad zahvalil tudi komisarju za njegovo podporo. Z Lizbonsko pogodbo se je začelo novo obdobje za evropsko sodelovanje, pa tudi za Parlament. Naša vloga je zdaj pomembnejša, obenem pa tudi odgovornejša. Kar najbolje moramo izkoristiti vse priložnosti, ko lahko s priporočili prispevamo k boljši zakonodaji. Točke poročila, ki govorijo o učinkovitejšem vključevanju MSP v ocenjevanje vplovo, so še posebej pomembne. Podpora podjetništvu zajema tudi zagotavljanje primernega regulativnega okvira in poenostavljanje administracije. Povzetki ocen vplivov pa pomagajo Parlamentu pri njegovem delovanju. Zakonodajna dejavnost EU gre v pravo smer, saj še zlasti velik pomen pripisuje učinkovitemu sodelovanju med institucijami in nacionalnimi parlamenti. Resolucija, ki smo je sprejeli februarja, zagotavlja Evropskemu parlamentu celovito in enakovredno obveščanje v zakonodajnih postopkih.

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE). – (ES) Gospod predsednik, komisar, želimo bolje pripravljati zakonodajo, vendar protokol subsidiarnosti ne deluje: sodelovanje regionalnih in nacionalnih parlamentov še ni postalo stvarnost.

Od uveljavitve Lizbonske pogodbe je Komisija – po njenih lastnih podatkih – poslala nacionalnim parlamentom 27 držav članic Evropske unije 26 zakonodajnih pobud. Od 702 odgovorov, kolikor bi jih lahko, pa jih je prejela le 52, to je le nekaj več kot 7 %.

Od 52 prejetih mnenj jih je 10 poslala Avstrija, dve mnenji je poslal češki senat, eno španski kongres, eno francoski senat, 18 senat Republike Italije, 3 italijanski predstavniški dom, dve poljski senat, 15 pa skupščina Republike Portugalske.

Komisija pa tudi nima nikakršnih podatkov o sodelovanju regionalnih parlamentov pri sestavljanju in sprejemanju teh mnenj, ki ga omogoča Lizbonska pogodba.

  Alfreds Rubiks (GUE/NGL). – (LV) Hvala, gospod predsednik. Vesel sem, da lahko v celoti podprem vsebino poročila, kajti, če se Parlament in Evropska unija zavzemata za spoštovanje človekovih pravic in državljanskih svoboščin po svetu, je edino prav, da jih spoštujemo tudi pri sebi doma. Po mojem mnenju smo pogosto priče pomanjkljivemu nadzoru nad izvajanjem evropskih dokumentov, tudi dokumentov o človekovih pravicah, v praksi. Naj omenim samo eno dejstvo. V Latviji, ki jo zastopam, imamo 2. oktobra parlamentarne volitve. Pravica udeležiti se teh volitev bo kratena več kot ...

(Predsednik je prekinil govornika, ker je dodeljeni čas iztekel)

  Jaroslav Paška (EFD). – (SK) Za uvod bi rad pozdravil dejstvo, da so Evropska komisija in pristojna odbora Evropskega parlamenta – Odbor za pravne zadeve in Odbor za ustavne zadeve – ugotovili, da je pravno okolje v Evropski uniji skrajno zapleteno, včasih popolnoma nepregledno, in da so potrebni takojšnji ukrepi za njegovo poenostavitev. Zavedam se zahtevnosti te naloge, saj so upravne in zakonske ureditve v državah članicah zelo raznolike in pogosto celo nezdružljive. Te okoliščine pa nikakor ne smejo ogrožati pravne gotovosti naših državljanov in jim kratiti pravice do poštene in zanesljive obravnave njihovih problemov.

Za boljše razumevanje soodvisnosti evropskega in nacionalnih pravnih okolij mora Evropska unija mnogo več truda vložiti v zagotovitev enostavne, pregledne in državljanom vseh držav članic Evropske unije razumljive priprave, pa tudi izvajanja, zakonodaje.

Druga pomembna naloga pa je poskrbeti tudi za vzpostavitev omrežij kakovostnih akreditiranih institucij, ciljno usposabljanje strokovnjakov …

  Andrew Henry William Brons (NI). – Gospod predsednik, videti je, kot da bi bil zakonodajni postopek, kakršen poteka v Parlamentu, nalašč zasnovan tako, da preprečuje poslancem lastno presojo.

Zakonodajni predlogi in spremembe se popravljajo ali prerazporejajo v svežnje sprememb ali delijo v zadnjem trenutku. Poslušnim članom velikih strankarskih skupin to ne pomeni težave, saj lahko preprosto slepo upoštevajo navodila vodstev svojih strank oziroma skupin.

Poslanci, ki razmišljajo samostojno, pa naj bomo člani velikih ali majhnih skupin, ki želijo pred glasovanjem zadeve neodvisno premisliti, pa imajo včasih na izbiro samo dve možnosti: udeležiti se dopoldanske razprave pred glasovanjem in prepustiti odločilno presojo svojemu pomočniku, ali pa izpustiti razpravo, da lahko sami sprejmejo svojo odločitev.

Tako se ne sme voditi demokratične institucije.

  Lena Kolarska-Bobińska (PPE). - (PL) Gospod predsednik, želela bi čestitati poročevalki za to poročilo. Poročilo povsem upravičeno poudarja ključni pomen priprave enostavnih, jasnih zakonov, ki jih državljani EU lahko razumejo. Ob takih pozivih pa tudi mi v Evropskem parlamentu pripravljamo poročila, izjave in resolucije v zelo zapletenem jeziku, ki ga navadni državljani težko razumejo. Veliko naših gradiv je napisanih v pravnem jeziku, ki ga ni mogoče razvozlati. Tudi resolucije, s katerimi obveščamo tretje države o naših vrednotah in v katerih govorimo o kršitvah človekovih pravic, so napisane v takem jeziku. Zato menim, da bi se moral tudi Parlament vključiti v akcijo za jasno pisanje, ki jo izvaja Komisija. Akcija poučuje ljudi, kako naj pripravljajo jasna gradiva.

  Anna Záborská (PPE). – (SK) To zelo pomembno in zanimivo razpravo sem spremljala iz svoje pisarne in rada bi se zahvalila gospe Geringer de Oedenberg in podpredsedniku Evropske komisije. Menim, da je zelo koristno, da je Evropska komisija ustanovila skupino na najvišji ravni, ki bo usmerjala Evropsko komisijo pri zmanjševanju obsega birokracije.

Vsaka država ima svojo značilno kulturo, vaša izbira nemškega politika Edmunda Stoiberja za predsednika te skupine na najvišji ravni pa je zelo dobra novica, saj nam je prav Nemčija lahko vzor pri zmanjševanju obsega birokracije s politiko, ki je uporabna tako na nacionalni kot na evropski ravni.

  Maroš Šefčovič, podpredsednik Komisije. − Gospod predsednik, v dodeljenem času bom skušal odgovoriti na čim več vprašanj, najprej pa bi se rad zahvalil vsem poslancem Evropskega parlamenta za jasno in odločno zavezanost pripravi boljše in pametnejše zakonodaje. Menim, da je prav to tisto, kar potrebujejo Evropska unija in naše države članice. Rad bi se zahvalil tudi poročevalki, da je poudarila pomen ocen vplivov, ki se pripravljajo za Komisijo.

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov se lahko pohvali z zelo uspešnimi vzorčnimi primeri in upamo, da bodo v prihodnje tudi drugi odbori tako redno in natančno uporabljali naše ocene vplivov kot omenjeni odbor. Seveda se bomo po najboljših močeh trudili, da bo kakovost ocen vplivov vedno boljša in da jih bomo posredovali skupaj z zakonodajnimi predlogi.

Zelo pomembno je tudi preučevanje vplivov predlaganih sprememb. Vesel sem, da je tudi to poudarjeno v poročilu. Zelo pogosto zakonodajni predlogi doživljajo korenite spremembe, ki pa se pogosto sprejemajo po hitrem postopku. Take spremembe sicer res lahko izboljšajo zakonodajni predlog, lahko pa mu tudi močno škodujejo, in to moramo upoštevati.

Popolnoma soglašam s poslanci, ki ste se zavzemali za nepristranskost ocen. Prav to skušamo doseči v Komisiji. Zelo tesno sodelujemo s skupino gospoda Stoiberja. Imamo zelo močan svet za ocene, ki vnaša v notranje delovanje Komisije resnično novo kulturo. Jezik je zelo medel in lahko vam povem, da svet za ocenjevanje vplivov več kot 30 % predlogov, poslanih ustreznim oddelkom, zavrne in jih vrne v dopolnitev, da bi bila zakonodaja čim bolj kakovostna.

Kar zadeva MSP, smo pred dvema dnevoma razpravljali, kako pomembno je zmanjšati obremenitve še zlasti malim in srednjim podjetjem, da bodo lahko imela koristi od enotnega trga. Z veseljem vam lahko sporočim, da bomo zastavljeni cilj zmanjšanja upravnih obremenitev do leta 2012 za 25 % zagotovo presegli.

Vidim, da se mi je čas iztekel, zato bi se rad š eenkrat zahvalil poročevalki za zelo kakovostno poročilo, vsem poslancem Evropskega parlamenta za prizadevanja za boljšo in pametnejšo zakonodajo.

  Predsednik. − Gospod Šefčovič, v resnici Komisija nima časovne omejitve, omejitev si je zastavila sama. Morda vam tega ne bi smel povedati, saj je dobro, če Komisija verjame, da je njen čas omejen in sama skrbi za to, da ga ne porabi preveč, ampak ureditev je taka, kot sem jo opisal.

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, poročevalka. – (PL) Ob zaključku razprave bi se rada iskreno zahvalila vsem kolegom poslancem in gospodu Šefčoviču za plodne prispevke. Vesela sem, da sem imela letos, v prvem letu po uveljavitvi Lizbonske pogodbe in v letu, v katerem je Evropski svet sprejel strategijo EU 2020, priložnost pripraviti poročilo o boljši pripravi zakonodaje. Oba omenjena dokumenta zadevata mnoge vidike, povezane z boljšo pripravo zakonodaje, poročilo pa je pomenilo dobrodošlo priložnost za obravnavo vprašanj, povezanih s tem. Med pripravljanjem poročila sem imela srečanja z vrsto skupin in skušala prisluhniti mnenjem predstavnikov poslovnega sveta, pa tudi predstavnikov delavcev, sindikatov in organizacij, kot je npr. ETUC.

Menim, da soglasen izid glasovanja v Odboru za pravne zadeve dokazuje, da nam je uspelo najti razumen kompromis med pričakovanji vseh političnih skupin. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila vsem kolegom poslancem za njihovo izvrstno sodelovanje in dodala, da je bilo sodelovanje izvrstno, ker je zajelo prav vse politične skupine, kar v naši zbornici doživimo redko. Upam, da bo ugoden tudi izid glasovanja na današnji seji.

  Predsednik. − Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo danes ob 12. uri.

Pisne izjave (člen 149)

  Nessa Childers (S&D), v pisni obliki. – Z ocenami vplivov, ki jih opravlja Komisija, želimo doseči pripravo kakovostne zakonodaje, zato nam je vsem veliko do tega, da so tudi same ocene vplivov kakovostne.

Temeljna vodilna načela pri ocenah vplivov bi morala biti: ocene naj bodo vodilo pri pripravi zakonodaje, ne smejo zastirati vloge odgovornih nosilcev političnih odločitev, vsaka ocena koristi in stroškov pa mora upoštevati ne le ekonomske, pač pa tudi socialne, zdravstvene in okoljske vplive.

Glede vprašanja, ali potrebujemo neodvisen svet za ocene vplivov, menim, da bi bilo najbolje zagotoviti zastopanost različnih nosilcev interesov v njem, in sicer z razvidnimi interesi, s čimer bi se izognili nevarnosti navzkrižja interesov. Soglašam s poročevalko, da velik delež ocen (nad 30 %), ki jih Svet v prvi različici zavrne, narekuje nadaljnje izboljševanja kakovosti dela služb Komisije. Svet mora seveda presojati samo informacijsko plat postopkov in ni pristojen za politično presojanje. Na koncu bi rada pozvala predsednika Sveta, naj vsako leto po objavi predstavi letno poročilo Sveta Odboru za okolje.

  Joanna Senyszyn (S&D), v pisni obliki. – (PL) O boljši pripravi zakonodaje v Uniji razpravljamo prav vsako leto. Kajti samo jasno, notranje usklajeno in razumljivo zakonodajo je mogoče učinkovito uveljavljati v državah članicah. Glede zmanjševanja upravnih obremenitev lahko zelo dragocena gradiva najdemo v dokumentaciji „e-Komisija 2006–2010“ in v strategiji „e-2010“, namenjeni posodobitvi administracije v Evropi. Elektronske komunikacije so že del našega vsakdanjika in tako bo tudi v prihodnje. Z e-komunikacijami prihranimo čas, odpravljamo številne upravne ovire in varčujemo z naravnimi viri, s tem pa učinkoviteje varujemo okolje. Zato moramo osredotočiti svoje napore in vire v širitev uporabe teh tehnologij, pri tem pa ne smemo prezreti lajšanja zadev ostarelim in invalidom. Redno pozivamo Evropsko komisijo, naj poenostavi in pospeši postopke za uporabo dodatnih instrumentov EU, kot sta Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji in Solidarnostni sklad EU. Odzivanje institucij EU na naravne nesreče in hude gospodarske težave držav članic je še vedno premalo prožno in prepočasno. Skrajni čas je za oblikovanje novih instrumentov, pri katerih ne bomo ponovili starih napak. Učinkovitost zakonodaje ni odvisna samo od tega, ali je zapisana jasno in razumljivo, pač pa tudi od tega, ali je ustrezno razglašena in uveljavljena.

  Rafał Trzaskowski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Pred nami je velik izziv, ki se popolnoma ujema s temo poročila. Ta izziv je predati evropsko državljansko pobudo – mehanizem, ki omogoča ljudem neposreden vpliv na agendo Evrope – v roke državljanom. V naši stalni razpravi o tej temi vsi govorimo, kako je treba ta instrument kolikor mogoče poenostaviti, da bodo državljani v resnici imeli občutek, da imajo možnost svoje predloge uveljaviti, ne da bi obtičali v labirintih postopkov EU. Na drugi strani pa želimo ta instrument zaščititi pred zlorabami, Evropsko komisijo pa pred preobremenitvami. Tu imamo torej opravka z določenimi napetostmi med poenostavljanjem postopkom in ohranjanjem ravni standardov, naša naloga pa je poiskati pravo ravnovesje med nasprotnimi silnicami.