Dobesedni zapisi razprav

Četrtek, 9. september 2010 - Strasbourg

7. Obrazložitev glasovanja

Poročilo: Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (A7-0215/2010)

  Giommaria Uggias (ALDE). – (IT) Gospod predsednik, (...) korak k večji razumljivosti besedil, ki jih sprejemamo, državljanom EU. Tu nas čaka še veliko dela, pomembno pa je, da ves čas delujemo v to smer.

Vsekakor moramo najti način za uravnoteženje dveh različnih pravnih sistemov: anglosaškega in celinskega, ki temelji na rimskem pravu.

Pomemben pa je tudi preboj pri ocenah vplivov. Gre za ključni preboj, ki se mora izraziti tudi v nacionalnih pravnih redih. Pri tem moram opozoriti na pomembne pomanjkljivosti v nacionalnih pravnih redih. S temi vprašanji se bomo morali še ukvarjati, in prepričan sem, da prav kmalu.

  Peter Jahr (PPE). – (DE ) Gospod predsednik, enostavna, jasna zakonodaja, razumljiva ljudem, je izrednega pomena za sprejemljivost Evropske unije med ljudmi. Trdna zakonodaja pa je tudi bistvena za delovanje Evropske unije. Poenostavitev evropskih zakonodajnih postopkov bi zato morala biti ena od temeljnih skrbi evropskih institucij. Eden od zelo pomembnih vidikov tega področje je zmanjšanje upravnih obremenitev našim podjetjem. To bo zagotovilo nov zagon gospodarskemu razvoju in inovacijam. Vendar Evrope ne najdemo vedno povsod tam, kjer bi jo po deklaracijah morali – take so vsaj moje izkušnje v naši državi. Komisija mora budno paziti, da države članice ne sprejemajo zakonodaje z zahtevami, ostrejšimi od evropskih.

  Daniel Hannan (ECR). – Gospod predsednik, program dela naše zbornice včasih meji na parodijo. Poročilo o „boljši pripravi zakonodaje“ prihaja prav iz institucij, ki so naš del sveta pretvorile v najbolj pretirano zakonsko urejenega in najmanj konkurenčnega, ki so nam nakopale na glavo birokratsko moro skupne kmetijske politike in okoljsko katastrofo skupne ribiške politike.

No, pa naj naj poskusim biti še malo konstruktiven. Imam zamisel za boljšo pripravo zakonodaje: skušajmo biti manj nastopaški v zakonodajnih postopkih. Skušajmo se odreči zlorabljanju poslovnika Parlamenta za dokazovanje, kako dobri ljudje smo, kako nas skrbi brezposelnost, kako so nam pri srcu Romi, kako nas skrbi dolžina delovnika in kar je še takih zadev. Trdi posegi države navadno niso najboljši način reševanja težav. Dosti bolje bi bilo odločanje kolikor mogoče približati ljudem, ki jih odločitve zadevajo.

Moj skromen predlog za izboljšanje priprave zakonodaje je zato, naj si Parlament naslednjih šest mesecev vzame premor, naj ne sprejme prav nikakršnega zakonodajnega akta, nato pa poglejmo, ali se bodo naši volivci kaj pritožili nad tem.

Predlog resolucije (B7-0492/2010) – Predlog skupne resolucije (RC-B7-0493/2010)

  Monika Flašíková Beňová (S&D). – (SK) Na Slovaškem je danes dan spomina na žrtve holokavsta. Pod takratno slovaško državo so v koncentracijska taborišča odgnali več kot 100.000 Judov, Romov, homoseksualcev in invalidov. Prav zato sem danes podprla predlog resolucije – ki sem jo tudi prevedla – saj menim, da je izrednega pomena, da Evropski parlament javnosti sporoči, da ponovitve česa takega ne želimo v Evropi niti danes niti kdaj v prihodnosti. Evropa je prestala dve veliki vojni in skrajni čas je, še zlasti zdaj, ko je Francija začela množično izganjati romunske Rome v njihovo domovino, da pokažemo, da to za nas preprosto ni sprejemljivo, glasovanje za predlog resolucije pa je ena oblika takega sporočila. Gospod predsednik, rada bi se zahvalila vsem kolegom poslancem, ki so podprli resolucijo.

  Joe Higgins (GUE/NGL). – Gospod predsednik, podprl sem resolucijo, med katere podpisnicami je tudi Skupina Evropske združene levice.

Napad na romsko skupnost v Franciji, njena viktimizacija in izgon, je znak najodvratnejšega cinizma francoskega predsednika Sarkozyja in njegove vlade. Gre preprosto za grobo izrabo manjšinske skupnosti zatiranih za odvrnitev pozornosti od posledic katastrofalne ekonomske in socialne politike.

Politika gospoda Sarkozyja je privedla do množične brezposelnosti v Franciji in marginalizacije vrste delavskih skupnosti. Vlada gospoda Sarkozyja zdaj sistematično ruši življenjski standard francoskih delavcev in razgrajuje pokojninske pravice francoskega ljudstva. Gospod Sarkozy in njegovi ministri so agentje francoske buržoazije in mednarodnega velekapitala ter brezobzirno skušajo zlorabiti ranljivo skupnost za odvračanje pozornosti od svoje skrajne nepriljubljenosti.

Izražam spoštovanje desetim tisočem Francozov, ki so prejšnjo soboto demonstrirali proti taki politiki, in pozivam francoske delavce, naj izkažejo svojo tradicionalno solidarnost – enotnosti vseh manjšinskih skupnosti in vseh delovnih ljudi v obrambi človekovih in državljanskih pravic ter lepše prihodnosti – in naj se ne pustijo preslepiti takim ciničnim poskusom.

  Cristian Dan Preda (PPE). – (RO) Za resolucijo naše politične skupine sem glasoval predvsem zato, ker ponuja rešitve, ne pa stigmatizacijo politične opcije. Žal ta predlog resolucije ni bil sprejet.

Kar zadeva predlog resolucije Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu in pristašev njihove politike, sem glasoval za tiste točke besedila, ki se mi zdijo konstruktivne, predvsem za ustno spremembo, ki nasprotuje kakršnemu koli povezovanju položaja Romov v Evropi in vključevanja Romunije v schengensko območje.

Glasoval sem tudi za drugi del 10. točke, ki poziva k močnemu horizontalnemu usklajevanju, da se v prihodnje zagotovi hiter in učinkovit odziv, ter za drugi del 16. točke, ki poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo spoštovanje in uveljavljanje pravic Romov.

Glasoval sem tudi za uvodno izjavo L, ki izraža potrebo po okrepitvi zastopanja Romov v vladnih strukturah in javni upravi držav članic. Nisem pa mogel glasovati za predlog resolucije kot celoto, ker se mi zdi demagoški.

  Sergej Kozlík (ALDE). – (SK) Zunanje preseljevanje spada med ključne probleme Evrope. Vsako leto pride v Evropo 900.000 novih priseljencev. Vprašanje Romov je notranji problem Evrope, saj migracijske tokove Romov med državami članicami lahko štejemo v tisočih, ne pa v sto tisočih. To pa ne pomeni, da problem ni resen.

Podpiram predlog resolucije Evropskega parlamenta o položaju Romov v Evropi. Menim, da je resolucija koristna, saj opredeljuje ta problem kot vseevropskega. Problema romske populacije ni mogoče učinkovito rešiti s posamičnimi ukrepi. V reševanje moramo vključiti evropske vire in evropsko znanje, še zlasti v državah, kjer so romske populacije številne.

Preseljevanje Romov in njihovo vračanje v domovino ne bi smelo postati politično vprašanje. Pravic manjšin ne smemo kršiti. Pravice in obveznosti pa ne smejo veljati samo za države članice, pač pa tudi za same manjšine.

  Tunne Kelam (PPE). – Gospod predsednik, glasoval sem za resolucijo EP, saj besedilo resolucije ponuja konstruktivno in celovito evropsko rešitev problema vključevanja Romov v družbo.

Evropski parlament se ni odločil izrabiti pereči socialni in ekonomski položaj manjšine za politično motiviran napad na vlade izbranih držav, ki spoštujejo zakone, na primer na vladi Francije in Italije, pač pa predlaga evropsko strategijo za Rome.

Prelaganje problema z ene države članice na drugo nam ne pomaga pri iskanju potrebnih virov. Potrebne vire lahko najdemo le skupaj, s konstruktivnim pristopom.

  Jens Rohde (ALDE). – (DA) Gospod predsednik, v Danski liberalni stranki smo se odločili glasovati za predlog skupne resolucije o Romih, ne zato, ker po našem mnenju jezik v večjem delu resolucije ne bi bil preveč čustveno nabit in napadi v resoluciji ne bi bili neutemeljeni, pač pa zato, ker smo prepričani, da je prav opozoriti na nesprejemljivost pristopa, ki ga je uporabila Francija pri svoji nenadni odločitvi za izgon Romov. V tem smislu se nam postopki izgona iz Danske ali Nemčije ne zdijo vprašljivi. Danska je ravnala po vseh pravilih, in če Nemčija ne more po koncu vojne vrniti beguncev domov, to pomeni popolno popačenje pojma vojnega begunca ter uvajanje nekega popolnoma novega pravnega statusa. Ugotoviti moram, da je Danska liberalna stranka pri obrambi Danske in Nemčije pred neutemeljenimi kritikami hudo osamljena. Podprli nas niso niti socialdemokrati niti socialistična ljudska stranka. Nasprotno, raje prenašajo blatenje lastne države in sosednje države brez kakršnih koli oprijemljivih dokazov. Mislim, da je to resnično sramotno. Za zaključek bi rad poudaril, da smo z današnjim glasovanjem dokončno zavrnili še zadnji izpad tako imenovanih kritik Danske in Nemčije.

  Gerard Batten (EFD). – Gospod predsednik, nisem glasoval za nobeno od teh resolucij, ker načeloma ne priznavam in nikoli ne bom priznal demokratične legitimnosti Evropske unije.

Vsekakor bi morale imeti suverene države pravico same odločati, kdo sme in kdo ne sme vstopati na njihova ozemlja, in na kakšni podlagi. Države članice Eu so se tej pravici odrekle s priznanjem nadrejenosti zakonodaje EU, še zlasti pa s sprejetjem Direktive 2004/38/ES o prostem pretoku ljudi.

Francozi ne morejo imeti obojega hkrati. Francija ne more biti polnopravna članica Evropske unije, obenem pa diskriminirati romskih ciganov.

Če Francozom to ni pogodu, jim svetujem, naj se odločijo za politiko, kakršna je politika Stranke za neodvisnost Združenega kraljestva, namreč: izstop iz Evropske unije in obnovitev nacionalne suverenosti.

  Jaroslav Paška (EFD). – (SK) S sprejemom predloga resolucije o Romih sta Evropski parlament in Evropska komisija po mojem mnenju upravičeno prevzela nase odgovornost za položaj Romov v Evropski uniji. Na podlagi izkušenj iz svoje domovine bi rad opozoril, da pri iskanju učinkovitih rešitev za vključitev Romov ni dovolj samo zagotoviti jim finančno pomoč ali materialne dobrine za izboljšanje gmotnega položaja. Še mnogo bolj pomembno je naučiti Rome, da morajo za zagotavljanje ustrezne življenjske ravni vložiti mnogo več truda v čim boljšo izobrazbo in v ohranitev stalne zaposlitve. Le z izobraževanjem in vključevanjem v družbo se lahko Romi izvijejo iz današnjega drugorazrednega položaja v naši družbi. Naloga bo zahtevna in upam, da jo bomo zmogli.

  Hannu Takkula (ALDE). – (FI) Gospod predsednik, glasoval sem za enake pravice vseh članov Evropske unije. Mednje spadajo tudi Romi.

Zavedam se, da nekateri med nami, na primer Skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), menijo, da je resolucija v preveliki meri zasnovana kot orodje za politično agitacijo proti Franciji. Res je, da političnih dokumentov ne smemo uporabljati kot orodja take vrste, ker pa je Evropska unija skupnost vrednot, moramo izkazovati svojo zavezanost odgovornosti do najranljivejših skupin prebivalstva.

Vemo, da je danes romsko prebivalstvo v številnih evropskih državah zelo šibko vključeno v družbo, zato je rešitev tega problema skupen izziv vseh Evropejcev, državljanov Evropske unije. Ne moremo verodostojno poučevati drugih po svetu, kako naj urejajo človekove pravice, če ne bomo sami ustrezno rešili položaja Romov v Evropski uniji.

Upam, da bo resolucija razumljena kot konkretna akcija Evropskega parlamenta. Parlament je seveda že sprožil vrsto manjših pilotnih projektov za spodbujanje vključevanja Romov v družbo, z izobraževanjem in na podobne načine. Včasih pa dobiš vtis, da naša zbornica ni voljna zagotoviti finančnih sredstev za take projekte iz svojega proračuna, pač pa denar raje nameni Grčiji ali kaki drugi državi, celo državam zunaj Evrope.

Vprašanje Romov v Evropski uniji moramo rešiti enkrat za vselej. To bo zahtevalo od nas ravnanje v skladu z verodostojnostjo in temeljnimi vrednotami, za katerih skrbnico se ima Evropska unija.

  Bruno Gollnisch (NI). – (FR) Gospod predsednik, pazljivo sem poslušal gospoda Takkulo, ugotoviti pa moram, da je bilo od več deset milijard evrov sredstev, ki smo jih odobrili, do danes porabljenih le 9 milijonov EUR.

S tem predlogom resolucije po mojem gospod Sarkozy in gospod Hortefeux, francoski minister za notranje zadeve – ki je bil pred časom celo poslanec Evropskega parlamenta – samo žanjeta, kar sta sejala. Podprla sta odprtje naših meja, sklenila sta pogodbe, nekatere sta celo pomagala pisati ali se vsaj zavzemala zanje, danes pa jima je gotovo že jasno, da je mehke omejitve – začasne omejitve, po katerih bi se lahko Romi naseljevali v Franciji šele po letu 2013 – življenje preprosto odpihnilo.

Kar se mi zdi v stališčih in ravnanju kolegov poslancev najbolj nesprejemljivo, je to, da pod pretvezo boja proti diskriminaciji pravzaprav uvajajo sistematično diskriminacijo – oziroma, kot oni pravijo temu, stigmatizacijo – avtohtonega večinskega prebivalstva. Zelo hvalevredno je braniti manjšine, ampak ali ni mogoče tako, da včasih tudi ravnanje teh manjšin – kultura, vedenje in drugo – otežuje njihovo vključevanje v družbo? Ali ne bi z odkrito obravnavo teh problemov manjšinam v resnici napravili usluge? Velja vsaj poskusiti.

  Philip Claeys (NI). – (NL) Gospod predsednik, osuplja me lahkomiselnost, s katero se levica v naši zbornici igra z izrazi, kot je „množični izgon“, ko imamo vendar v Franciji opraviti z dosjeji, ki se obravnavajo posamično, od primera do primera, in ko govorimo o ljudeh, ki za prostovoljno vrnitev v domačo državo prejmejo finančno pomoč. Država članica ima vso pravico in dolžnost uveljavljati pravila pravne države in ukrepati proti nezakonitemu priseljevanju in nevšečnostim, ki ga spremljajo. Vsekakor pa imajo pomemben del rešitve problema v rokah tudi same romske skupnosti. Rad bi omenil memorandum nekdanjega nizozemskega ministra za stanovanjska vprašanja, skupnosti in vključevanje v družbo, gospoda Van der Laana, socialista, v katerem med drugim piše, da je raven kriminala med Romi nesorazmerno visoka, izostajanje iz šole neizmerno, otroke pa zlorabljajo za beračenje in nezakonite dejavnosti. S takim ravnanjem se po besedah socialista Van der Laana Romi sami izključujejo iz nizozemske družbe. Zato nas čaka še veliko dela. Gospod predsednik, vem da naslednje besede tu v Parlamentu ne bodo naletele na navdušen sprejem, ampak Romi, tako kot vsi drugi ljudje, nimajo samo pravic, pač pa tudi obveznosti.

  Mario Borghezio (EFD). – (IT) Gospod predsednik, nismo glasovali za predlog resolucije Skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), ki je sicer bolj uravnotežen, in sicer zaradi ene pomembne točke, na katero bi rad zdaj opozoril: zaradi poziva Evropski komisiji in Evropi, naj pospešita vključitev Romunije in Bolgarije v schengensko območje.

Menimo – in na to smo glasno opozorili že ob času širitve – da ti dve državi še nista uvedli učinkovitih politik nadzora na področjih osebnih izkaznic in priznavanja državljanstva.

Ali je Komisiji in Parlamentu znano, da je v teh dveh državah brez težav mogoče pridobiti potrdila iz neevropskih držav, kar nato zaradi prostega pretoka ljudi omogoča nezakonit vstop v schengensko območje? To zadevo moramo skrbno preučiti, in popolnoma neodgovorno je, da tega še nismo storili, pač pa namesto tega zagovarjamo širitev schengenskega območja, v posmeh zdravi pameti.

Nazadnje bi rad izrazil upanje, da nam bo na naslednji seji vsaj kateri od dobrodelnih kolegov poslancev, ki tako podpirajo Rome, sporočil, da je sprejel v svoj dom – kar si pri poslanski plači vsekakor lahko privošči – prijetno romsko družino in da zdaj hrani nekaj dodatnih ust. Dobrodelnosti pravzaprav niti ni prav težko dokazati tudi z dejanji, ne le z besedami.

  Anna Záborská (PPE). – (SK) Nisem podprla sprejetega predloga resolucije, ker ne verjamem, da bo prispeval k rešitvi romskega vprašanja v Evropi, obenem pa kvari politične odnose med državami članicami Evropske unije. Našo nesposobnost rešiti probleme romske skupnosti lahko povzamemo v enem stavku: Vemo, česa nočemo, ne vemo pa, kaj hočemo. Nočemo, da bi kogarkoli kaznovali za kazniva dejanja nekoga drugega samo zato, ker oba pripadata isti etnični skupini. Nočemo pa niti tega, da nekateri ljudje mislijo, da zakon zanje ne velja. Nočemo nikogar siliti, naj se odreče svoji kulturi, nočemo pa niti dopuščati kršitev temeljnih načel sobivanja pod pretvezo etnične pripadnosti. Francoska vlada ve, česa noče. Če le ni kršila zakonov, nimamo podlage za očitke. Če je zakone kršila, pa mora o zadevi odločati sodišče. Še kratka opazka v zvezi s srečanjem v Parizu ta teden: Veselilo bi me, če bi na tako srečanje med prvimi povabili države, ki lahko ponudijo pozitivno rešitev vprašanja Romov.

  Janusz Władysław Zemke (S&D). – (PL) Gospod predsednik, predlog resolucije, ki je prejel večinsko podporo Parlamenta, je prejel tudi moj glas. Resolucija govori o bistveni značilnosti pravnega reda, namreč o tem, da nobena kazen ne sme biti povezana z narodno pripadnostjo. Odgovornost mora biti vedno osebna, to je eno od temeljnih načel prava. Rome moramo obravnavati enako kot druge državljane Unije. To pa pomeni tudi, da zanje zakon velja in da morajo ob kršitvi zakona odgovarjati enako kot vsi drugi. Ne smemo dopustiti, da bi bila narodna pripadnost razlog za izvzetje iz odgovornosti za kršitve zakona. Dejstvo je, da narodna pripadnost ne bi smela biti nikoli podlaga za odločanje o kaznovanju, saj mora biti kazen v vsakem primeru določena na individualni osnovi.

Predlog resolucije (B7-0491/2010)

  Marian Harkin (ALDE). – Gospod predsednik, rada bi samo povedala, da predlog resolucije o dolgoročni oskrbi starejših uživa mojo polno podporo.

Glede na sedanja demografska gibanja je vprašanje dolgoročne oskrbe starejših zagotovo evropsko vprašanje in kljub temu, da gre predvsem za odgovornost držav članic, je ta oskrba glede na naravo in obseg vprašanja evropsko vprašanje, zdaj pa smo to tudi priznali.

Eden od poudarkov resolucije, ki ga v celoti podpiram, je nujnost upoštevanja potreb neformalnih oskrbovalcev. Le-ti opravljajo znaten delež oskrbe, ki jo potrebujejo starejši. Države članice morajo sprejeti konkretne ukrepe za podporo in zavarovanje tega dragocenega vira, in sicer z usposabljanjem, obdobji počitka in ukrepi za uskladitev družinskega in poklicnega življenja.

Druga točka resolucije, ki jo želim posebej omeniti, je zahteva, naj države članice sprejmejo zagotovila, da bodo zaščitile temeljne pravice oseb, ki prejemajo dolgoročno oskrbo, pa ne le sprejmejo zagotovila, pač pa tudi poskrbijo za uveljavljanje in izpolnjevanje meril kakovosti pri zagotavljanju storitev.

  Jarosław Kalinowski (PPE). – (PL) Gospod predsednik, v zvezi s predlogom resolucije o dolgoročni oskrbi starejših bi rad izrazil polno podporo pozornosti, ki jo posvečamo temu področju. Glede na neugodne demografske spremembe, ki pestijo Evropo, je takojšnje ukrepanje nujnost. Ob pomoči starejšim pri ohranjanju aktivnega življenja in zagotavljanja primerne oskrbe pa ne smemo prezreti ljudi, ki to oskrbo zagotavljajo. Pogosto ti ljudje nimajo druge možnosti, saj morajo ob oskrbi starejše osebe opravljati tudi svoje redno delo. Teh dveh obveznosti ni lahko uskladiti. V mislih imam družine v podeželskih okoljih, ki največkrat same skrbijo za svoje slabotne člane. Pravni položaj teh ljudi bi morali urediti. To bo spodbudilo tudi druge k oskrbi starejših, ki želijo svojo starost preživeti dostojno. Mislim, da je to želja nas vseh.

Predlog skupne resolucije (RC-B7-0484/2010)

  Hannu Takkula (ALDE). – (FI) Gospod predsednik, predlog resolucije je po mojem mnenju žal enostranski. Ko obravnavamo stanje na Bližnjem vzhodu, ne bi smeli prezreti, da tam leži tudi demokratična država, s katero si Evropejci delimo skupne vrednote:

Izrael.

V tej državi so demokracija, človekove pravice in svoboda izražanja mnenja pomembne vrednote.

Zato moramo pri obravnavi razmer na tem območju upoštevati celovito sliko, ne pa tako ali drugače žaliti edine demokracije na tem območju.

Žal lahko tak vtis dobimo pri razpravi o stanju reke Jordan. Vsem nam je znano, da so viri vode na tem območju omejeni. Prav tako nam je znano, da je Izrael z gradnjo sistemov za namakanje in vodnih zbiralnikov napravil ogromno za dostop do vode tako v samem Izraelu kot na tako imenovanih palestinskih ozemljih, kjer je prav tako mogoče kmetovati.

Upam, da se bomo odločili za konstruktiven odnos. Upajmo, da bodo sedanja mirovna pogajanja prinesla napredek k miru. Naš odnos do tega območja mora biti konstruktiven in razumevajoč – ni prav, da vso krivdo pripisujemo Izraelu.

Pisne obrazložitve

Poročilo: Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (A7-0215/2010)

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Kako lahko nekdo ne glasuje za poročilo s takšnim naslovom? Kako lahko nekdo ne poudari potrebe po pripravi zakonodaje, ki je enostavna, pregledna in razumljiva za evropske državljane? Če sem bolj natančna, jasno popolnoma podpiram to samoiniciativno poročilo Parlamenta, prvič zato, ker bi si morali nenehno prizadevati za pripravo boljše zakonodaje, in drugič, ker poudarja številna ključna vprašanja. Takšno vprašanje so ocene učinka Evropske komisije, katerih neodvisnost in zanesljivost morata biti zagotovljeni.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. − (LT) Boljša priprava zakonodaje je postala predpogoj za učinkovito delovanje Evropske unije in lahko igra pomembno vlogo pri končanju gospodarske krize in doseganju gospodarske rasti. Nujno je, da dejavnosti institucij izpolnjujejo pričakovanja državljanov, podjetij, ki delujejo na notranjem trgu, ter nacionalne in lokalne vlade, in da se zagotovi sprejemanje odločitev čim bližje državljanom. Podpiram določbe v resoluciji, ki navajajo, da moramo podpreti postopek boljše ureditve, katerega cilj je povečanje preglednosti, učinkovitosti in skladnosti zakonodaje Evropske unije. Kot institucija s pristojnostjo za zakonodajno pobudo ima Komisija ključno vlogo v tem postopku, pri pripravi visokokakovostnih zakonodajnih predlogov, pri zmanjševanju upravnih bremen in stroškov za podjetja ter sodelovanju z državami članicami, da zagotovi ustrezno izvajanje zakonodaje EU.

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. − (PT) Namen te pobude je analizirati izvajanje načela subsidiarnosti in sorazmernosti ter zagotoviti spoštovanje teh načel v predlogih zakonodaje Evropske unije. Subsidiarnost je dinamičen koncept, ki se ves čas razvija in omogoča širjenje delovanja Evropske unije, kadar je to potrebno, oziroma ga omejuje, kadar ni več utemeljeno.

Sorazmernost je vodilno načelo izvajanja pristojnosti Evropske unije, izključnih ali skupnih, ki ne smejo presegati obsega, potrebnega za uresničitev cilja. Na tem področju izstopata dve pomembni novosti: ustanovitev Sveta za ocene vplivov in uveljavitev Lizbonske pogodbe, ki podeljuje nacionalnim parlamentom pomembno vlogo pri presojanju uveljavljanja omenjenih dveh načel – politični nadzor ex ante, ki lahko sproži revizijo ali umik zakonodajnega predloga, oziroma sodni nadzor ex post, z možnostjo tožbe pred Sodiščem Evropskih skupnosti, če nacionalni parlament meni, da je bilo katero od načel kršeno. Sistem ocenjevanja vplivov omogoča Uniji bolje pripravljati zakonodajo, analizirati in utemeljevati svoje predloge ter izboljševati kakovost, natančnost in preglednost. Veseli me, da sistem ocenjevanja vplivov deluje in podpiram okrepitev postopkov analize.

  Robert Dušek (S&D), v pisni obliki. – (CS) Poročilo gospe Geringer de Oedenberg se ukvarja predvsem z ocenjevanjem 15. in 16. poročila ES o boljši pripravi zakonodaje, ki zajemata leti 2007 in 2008, Tretjega strateškega pregleda boljše pravne ureditve iz januarja 2009 in Akcijskega programa za zmanjševanje upravnih obremenitev iz oktobra 2009. Poročevalka se zavzema za okrepitev uveljavljanja subsidiarnosti in sorazmernosti kot temeljnih zahtev za evropsko zakonodajo, s čimer bi omogočili državam članicam uveljavljati lastne zakonodajne pristojnosti in uresničevati pričakovanja lastnih državljanov. Kar zadeva presojo učinkov zakonodaje in zmanjšanje upravnih obremenitev, pa nas precej dela še čaka. Poročilo opozarja, da v EU 32 % upravnih obremenitev izvira iz pretirano strogega izvajanja evropske zakonodaje v državah članicah oziroma predpisovanja zahtev, ki presegajo tiste v evropski zakonodaji.

To se precej pogosto dogaja zlasti v novih državah članicah. Pozdravljam omembo novih priložnosti, ki jih odpira evropska državljanska pobuda. Po uveljavitvi Lizbonske pogodbe imajo državljani Evropske unije prvič v zgodovini možnost dejavno sodelovati v pripravljanju evropske zakonodaje. Poročilo je koristen prispevek k naši zakonodajni dejavnosti in podpiram njegovo sprejetje.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. − (PT) Glasovala sem za poročilo o boljši pripravi zakonodaje, ker se zavzemam za pripravo enostavne, pregledne in razumljive zakonodaje za Evropejce. Nujno pa je poskrbeti za zmanjšanje upravnih obremenitev in za ocenjevanje ekonomskih, socialnih in okoljskih vplivov vseh novih predlogov Komisije, pod ustreznim nadzorom neodvisnega organa, ki mora odgovarjati Parlamentu.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. − (PT) V celoti podpiram nenehno prizadevanje za pripravo in sprejemanje enostavne, pregledne in razumljive zakonodaje za Evropejce. Ob vseh dobronamernih deklaracijah in podrobnih raziskavah ter jasnih poročilih številnih institucij ima evropska zakonodaja v praksi še vedno vrsto hib, na katere nas tudi pogosto opozarjajo: prevelik obseg, nepotrebna zapletenost, nerazumljivost in nizi izjem.

To na eni strani Evropejcem dela odločitve, sprejete na evropski ravni, tuje, na drugi strani pa neti razprave – včasih tudi ne najbolj smiselne ali logične – o poseganju Evrope v zadeve, v katere ob doslednejšem spoštovanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti sploh ne bi sodno ali zakonodajno posegala. Zato je resolucija korak v pravo smer.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. − (PT) Ta resolucija obravnava temo „boljše priprave zakonodaje“, ki zajema načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, ki sta nujni za ustrezno delovanje Evropske unije, in vključuje na primer potrebo po ocenah učinkov zakonodajnega procesa, poenostavitvi in kodifikaciji obstoječe zakonodaje ter zmanjšanju upravnih stroškov, izhajajočih iz evropske zakonodaje, za 25 % do leta 2012.

Najpomembnejši vidiki tega področja so evropska državljanska pobuda, ki jo uvaja Lizbonska pogodba in ki bo državljanom omogočila aktivno sodelovati v procesu priprave evropske zakonodaje, dejstvo, da je Evropski parlament zdaj v rednem zakonodajnem postopku enakovreden Svetu, in vključitev nacionalnih parlamentov v nadzor uporabe načela subsidiarnosti. V tem okviru sem v skladu s pogoji člena 225 Lizbonske pogodbe in ker menim, da gre za primer „boljše priprave zakonodaje“, v samoiniciativnem poročilu predlagal pripravo posebne direktive za biološke odpadke, kar je julija sprejela večina v tem parlamentu: upam, da se bo Komisija kmalu odzvala nanj.

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Zavedam se velikega pomena jasne zakonodaje, zmanjševanja upravnih obremenitev podjetij, kakovosti ocen vplivov, njihovega upoštevanja (ocen se ne upošteva vedno – daleč od tega), predvsem pa doslednega spoštovanja načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ki morata veljati za vse zakonodajne akte, ki prihajajo iz Bruslja. Na drugi strani se mi zdi obžalovanja vredno, da poročilo ob vztrajnem kazanju s prstom na sprejemanje odvečnih predpisov v državah članicah niti besedice ne posveti zelo zanimivemu podatku, ki je sicer naveden v obrazložitvi. Med tisočerimi zakonodajnimi akti, ki veljajo danes, jih že samo 72 vsebuje 486 zahtev glede zagotavljanja informacij, zaradi katerih so države članice sprejele več kot 10 tisoč izvedbenih predpisov. Po mojem mnenju ta podatek razkriva prav nasprotno resnico: težave izvirajo iz pretirane regulacije s strani Komisije. Še bolj temeljno se mi zdi vprašanje, ali gre za kaj več kot zgolj za formalno spoštovanje načela subsidiarnosti, ko Pogodbe določajo področja, na katerih ima Evropska unija izključne pristojnosti in o katerih razprava sploh ni mogoča, na vseh drugih področjih pa je videti, da vsaj nekaterim nacionalnim parlamentom še vedno ne uspe polno uveljavljati svojih pristojnosti.

  Eija-Riitta Korhola (PPE), v pisni obliki. − (FI) Filozof Schopenhauer je dejal, da bi morali uporabljati običajne besede in pripovedovati neobičajne stvari. Mnogi ljudje, še zlasti politiki in zakonodajalci, počnejo prav nasprotno, morda nezavedno. Prav zato je in bo nenehno preverjanje in izboljševanje zakonodajne prakse ključnega pomena za delovanje Evropske unije. Glasovala sem za poročilo gospe Geringer de Oedenberg o boljši pripravi zakonodaje, ker odpira pomembna vprašanja glede tega, kako bi lahko izboljšali zakonodajo. Prvič, Parlament se mora zavedati svojih odgovornosti: vse prepogosto nas želja po pritegovanju pozornosti dela zakonodajalcev EU pripelje do tega, da sprejetje kakšne povsem primerne direktive obtiči v goščavi predlogov drobnih sprememb med parlamentarno razpravo. Po Schopenhauerju enostavna, pregledna zakonodaja ni nujno vsebinsko manjvredna: zapleteno besedilo in sofizmi dostikrat le prikrivajo pomanjkanje idej. Drugič, rada bi nekaj besed namenila vprašanju ocen vplivov zakonodajnih predlogov. Pri več pomembnih zakonodajnih postopkih, na primer pri postopku priprave direktive o trgovanju z emisijami, so prišle na plan resne napake v ocenah vplivov. Ljudje bi morali biti natančni. še zlasti pri sestavljanju okoljske zakonodaje: rešitev problema na enem področju lahko odpre nove probleme na drugih področjih. Po besedah resolucije se mora Komisija redno in temeljito posvetovati z zainteresiranimi stranmi, da bo lahko pripravila objektivno oceno. Menim, da je test MSP, ki ga je uvedla Komisija v svojih notranjih smernicah, korak v pravo smer. Tretjič, jasno nam mora biti, da imajo pri zmanjševanju upravnih obremenitev pogosto ključno vlogo nacionalni organi. Prihajam iz države, v kateri državni aparat tako pikolovsko izvaja predpise, da s tem pogosto povzroča dodatne obremenitve. Tudi odgovornosti držav članic na tem področju ne smemo prezreti.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Edina odlika tega besedila je poziv k podaljšanju obdobij posvetovanj s socialnimi partnerji o zakonodajnih predlogih Komisije. Drugače pa je besedilo nesprejemljivo: pozdravlja delovanje skupine, ki ji predseduje Edmund Stoiber, krožka poslovnežev, ki zagovarjajo deregulacijo pod pretvezo zmanjševanja upravnih obremenitev, predlaga omejitev pravic do državljanske pobude, te še edine klavrne možnosti, ki jo pušča suverenim ljudstvom Lizbonska pogodba, in potrjuje osem-tedenski rok za prejem mnenj nacionalnih parlamentov o predlogih Komisije.

Poleg tega se ob vsem poudarjanju nujnosti razumljive evropske zakonodaje besedilo niti z besedico ne spotakne ob to, da je večina gradiv Komisije in delovnih skupin na voljo samo v angleškem jeziku. Kaj pa naj drugega pričakujemo od skupščine, katere večina članov niti ne zahteva pravice, da bi delovala kot pravi parlament?

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. − (PT) Velika zapletenost zadev, ki jih obravnava EU, pomeni, da je sprejeta zakonodaja večinoma pretirano izčrpna in ne dovolj razumljiva za veliko večino evropske javnosti. Zato obstaja potreba po pripravi zakonodaje, ki je enostavna, pregledna in razumljiva za Evropejce iz vseh držav članic. Obenem je treba spričo krize, ki jo preživljamo, najti mehanizme, ki bi znatno zmanjšali visoke stroške zakonodajnega postopka EU, da bi lahko bili prvi, ki bi dali dober zgled v smislu uporabe proračuna EU.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Poročilo trdi, da je Lizbonska pogodba okrepila vlogo nacionalnih parlamentov, v resnici pa so morale države članice Bruslju predati še nekaj pristojnosti. Vsakdanja praksa tudi razkriva težave na področju čezmenjega delovanja prava.

Na primer: pri ločitvah partnerjev, ki sta državljana različnih držav članic, kjer se je nekaj držav članic EU končno dogovorilo vsaj o ureditvi pristojnosti sodišč, ali na področju evropskih ocen okoljskih vplivov, kjer nekatere države zavlačujejo z uveljavitvijo, da bi lahko zaobšle zahteve pri velikih projektih, kakršen je nadgradnja jedrske elektrarne Temelin. Res je, ocene vplivov so smotrne, tudi zmanjšanje upravnih obremenitev ter poenostavitev zakonodaje sta pohvalna cilja, ampak EU vse to počne že leta in leta, izboljšave za državljane in podjetja pa so precej pičle. Malo verjetno je, da bo poročilo spremenilo razmere, zato sem se vzdržal glasovanja.

  Rolandas Paksas (EFD), v pisni obliki. − (LT) Glasoval sem za poročilo o boljši pripravi zakonodaje, ker sem prepričan, da je boljša priprava zakonodaje pogoj za učinkovito delovanje Evropske unije in da pravic naših državljanov ni mogoče uresničevati brez jasnih, vsem razumljivih zakonov. Boljša priprava zakonodaje Evropske unije zajema vrsto področij, kot so priprava ocen vplivov, zmanjševanje upravnih obremenitev in poenostavljanje ter kodifikacija zakonodaje v veljavi. Še zlasti pozdravljam program za zmanjšanje upravnih obremenitev, ki izvirajo iz zakonodaje Evropske unije, ki ga Komisija izvaja od leta 2005 in s katerim želi do leta 2012 zmanjšati te obremenitve za 25 %. Nujno moramo znižati stroške poslovanja podjetij v Evropski uniji, da jim bomo omogočili uspešno poslovanje v težavnih gospodarskih pogojih in konkurenčnost na svetovnem trgu, in poenostaviti javne upravne postopke. Posvetiti se moramo odvečnim zahtevam glede zagotavljanja informacij in uveljaviti načelo „vsak podatek samo enkrat“ iz Akta za mala podjetja. Elektronske komunikacije so odličen pripomoček za zmanjšanje upravnih obremenitev. Institucije EU morajo dejavno sodelovati z državami članicami pri odpravljanju razlik v razlagah in pri odpravljanju odvečnih nacionalnih predpisov. Po trditvah Komisije 32 % upravnih obremenitev v EU izvira iz ukrepov držav članic, s katerimi uvajajo več zahtev, kot jih nalaga sama zakonodaja EU, in iz neučinkovitosti upravnih postopkov v samih državah članicah. Ne smemo pa pozabiti tudi tega, da so posvetovanja z vsemi zainteresiranimi stranmi, še zlasti s socialnimi partnerji, pri pripravi zakonodajnih osnutkov ključnega pomena.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Odločno sem podprl poročilo, ki poudarja nujnost priprave enostavne, jasne zakonodaje, ki jo državljani EU lahko razumejo, in ki poudarja, da morajo evropske institucije pri oblikovanju predlogov spoštovati načeli subsidiarnosti in sorazmernosti. Poročilo izpostavlja ključno vlogo Komisije, institucije, pristojne za zakonodajne pobude, pri sestavljanju kakovostnih zakonodajnih predlogov.

Parlament se zavezuje, da bo storil vse, da bo te predloge preučil čim hitreje, v skladu z veljavnimi zakonodajnimi postopki. Poročilo poudarja tudi pomen sodelovanja z državami članicami pri ustreznem uveljavljanju zakonodaje.

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. − (IT) Odločno podpiramo poročilo Komisije o izvajanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti, saj ureja ocenjevanje vplivov direktiv pred njihovim sprejetjem.

Ocene vplivov, ki morajo temeljiti na temeljitih, neodvisnih analizah stroškov in koristi, so nujne, če se želimo izogniti odločitvam, ki bi državljanom in podjetjem nalagale prekomerne obremenitve. Še zlasti moramo preprečiti, da bi nova zakonodaja EU nalagala dodatne upravne obremenitve.

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. − (PT) Boljša priprava zakonodaje je nujni pogoj za dobro delovanje Evropske unije in za pravilno izvajanje evropske zakonodaje na osnovi preglednosti, učinkovitosti in doslednih odločitev. Pravilno izvajanje načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ki imata po uveljavitvi Lizbonske pogodbe nov pomen, mora prispevati k enostavnejši in doslednejši zakonodaji za evropsko javnost in k sprejemanju odločitev na evropski ravni v prid Evropejcem. Lizbonska pogodba zahteva od Parlamenta partnersko sodelovanje s Svetom in spodbuja tesnejše vključevanje nacionalnih parlamentov v nadzor izvajanja načel subsidiarnosti in sorazmernosti.

Poleg tega mora regulativno okolje Evropske unije tudi v prihodnje podpirati ocene vplivov in zmanjševanje upravnih obremenitev. V poročilu, za katerega sem glasoval, beremo, lahko zakonodajo resnično izboljšamo samo z znatnim zmanjšanjem upravnih obremenitev in z učinkovito uporabo evropske zakonodaje pri notranjem načrtovanju ter z učinkovitim ocenjevanjem vplivov na gospodarske, socialne in okoljske pogoje.

  Iva Zanicchi (PPE), v pisni obliki. − (IT) Glasovala sem za poročilo gospe Geringer de Oedenberg, ker to poročilo poudarja nujnost priprave enostavne in jasne zakonodaje, ki jo bodo državljani EU laže razumeli.

Zato so spoštovanje načel subsidiarnosti in sorazmernosti, upoštevanje ocen vplivov zakonodajnih predlogov, zmanjšanje upravnih bremen in poenostavitev ter kodifikacija zakonodaje ključni cilji poročila o „boljši pripravi zakonodaje“. Osrednji pomen bolj enostavne in razumljive zakonodaje za napredek moramo v prihodnje upoštevati tudi pri opredeljevanju ekonomske in socialne politike EU.

Predlog resolucije (B7-0492/2010) – Predlog skupne resolucije (RC-B7-0493/2010)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. − (PT) Glasoval sem za resolucijo Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu o položaju Romov v Evropi, ker me globoko skrbijo ukrepi Francije proti tej skupnosti in odločno zagovarjam takojšnjo ukinitev takih postopkov. Francija je lanskega avgusta sprožila množični izgon evropskih državljanov, pripadnikov te manjšine. Romska skupnost je najštevilčnejša etnična manjšina v Evropski uniji, katere pripadniki živijo v več državah članicah Unije.

Pravica vseh državljanov Evropske unije do svobodnega gibanja in življenja kjerkoli po Evropi je steber evropskega državljanstva, ki ga opredeljujejo Pogodbe. Zato ne razumem oglušujočega molka Evropske komisije. Komisija bi se morala odzvati z razlago, da je izgon evropskih državljanov iz katere od držav članic lahko pravno utemeljen samo na razlogih javnega reda, o njem se mora presojati individualno in biti mora sorazmeren z ogroženostjo javnega reda, nikoli pa ne sme biti sredstvo kolektivnega kaznovanja kake etnične manjšine. Vprašamo se lahko tudi, ali uporaba finančne pomoči za spodbujanje „prostovoljnih odhodov“ ne pomeni manipulacije s svobodo državljanov in nezakonitega poskusa prikrivanja, da gre v resnici za izgon.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) V zvezi z razpravo o Romih je sporočilo, ki bi ga rada poslala, jasno: ustaviti moramo nepomembna nesoglasja, ki zadevajo samo Francijo, in namesto tega kot Evropejci govoriti o evropskem vprašanju, ki zahteva evropski odziv. Trenutna razprava kaže težavo, s katero se še vedno srečujemo danes pri obravnavanju evropskih vprašanj kot Evropejci in ne kot državljani ene ali druge države članice. Evropsko povezovanje pomeni predvsem določene skupne vrednote, iz katerih izhajajo določene svoboščine, vključno s svobodo gibanja, in določene obveznosti, vključno z obveznostjo spoštovanja pogojev, ki jih prinaša izvajanje pravice posameznika do prebivanja. Danes se moramo odzvati na trpljenje prebivalstva, ki potrebuje vključevanje. Trpljenje, ki ga izkoriščajo številne mafiji podobne mreže in ki ne zagotavlja nobenega drugega sredstva za obstoj kot prosjačenje, tatvine in prostitucijo. To je glavno vprašanje, ki ga je treba rešiti danes.

  Charalampos Angourakis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Popolna dvoličnost političnih sil, ki si prizadevajo Evropo urediti kot enosmerno ulico, je očitna tudi iz predlogov resolucij Evropskega parlamenta, ki točita krokodilje solze nad položajem in preganjanjem Romov. Evropska komisija se je pod pritiskom splošnega neodobravanja odločila ustanoviti posebno skupino, ki bo zadevo preučila. Meni, da bo s tem pomirila splošni gnev nad politiko diskriminacije in omehčala odločenost francoske in italijanske vlade, da Rome izženeta. Politični sluge kapitala, ki se izmenjujejo v vladah držav članic in skupaj sprejemajo odločitve v EU, verjamejo, da bodo z obsodbo teh dveh vlad sebe same in EU razbremenili odgovornosti za stalno in sistematično diskriminacijo Romov.

Vendar je politika diskriminacije nedeljiv del narave imperialistične, nadnacionalne unije kapitala. Bolj ko je kaka družbena skupina ranljiva in večji ko je dobiček kapitala, ostrejša je diskriminacija. Romi so v stalnem navzkrižju z EU, njenimi organi in silami, ki EU podpirajo. Samo združeni boj za odpravo družbe izkoriščanja in proti EU ter njenim podpornikom lahko delavcem prinese spoštovanje pravic in upoštevanje potreb.

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. − (IT) Predlog skupne resolucije levice skuša razložiti Direktivo 2004/38/ES na način, ki je po mojem mnenju politično popolnoma napačen in celo protipraven. Besedilo direktive je jasno: svoboda gibanja po državah članicah ima omejitve in vlada lahko, če smatra, da je to utemeljeno, vrne v domačo državo tudi državljane EU. Resolucija tudi popolnoma zanemarja naslednji bistveni vidik: Evropa je v zadnjih letih namenila že več sto milijonov evrov za programe vključevanja Romov v družbo, a brez pravih rezultatov, saj je osrednja težava izredno šibka sposobnost romskega prebivalstva vključiti se v lokalno socialno okolje. Resolucija, ki ne upošteva varnostnih zahtev, ki nam jih zastavljajo državljani naših držav članic, ampak, prav nasprotno, odpira vrata skrajno širokim razlagam načela prostega gibanja ljudi, je nov korak v oblikovanju Evrope, ki nima pravega stika z občutji in zahtevami svojih prebivalcev. Zato sem glasovala proti predlogu skupne resolucije.

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Nedavni val izgonov etničnih ciganov iz Francije, čeprav spretno zakrinkan kot prostovoljno vračanje v domovino, v Evropi ponovno podžiga razpravo o nerešenem problemu. Izgon teh ljudi v domače države prav gotovo ne bo rešil ničesar. Kakor hitro mogoče se bodo vrnili in nihče jim tega ne more preprečiti, saj so evropski državljani, ki lahko neovirano potujejo, kakor koli želijo, če le spoštujejo določbe Direktive 38/2004- Moj glas izraža, prvič, rahle zadržke do predloga resolucije Skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov)/Evropskih konservativcev in reformistov zaradi tihega pristanka na izgon kot možno rešitev. Popolnoma pa nasprotujem predlogu skupne resolucije drugih političnih skupin, ki pod vplivom političnih težav Sarkozyjeve vlade skuša cigansko manjšino naslikati kot žrtev večine, ki ji ni mogoče naprtiti odgovornosti za položaj, s katerim je bila stoletja povsem zadovoljna.

Dogodki v Franciji in Italiji morajo Evropo opomniti na obstoj manjšine, ki šteje 10-12 milijonov pripadnikov, ki je že razširjena po vsej Evropi in ima hude težave z vključevanjem v družbo. Zadrževanje teh ljudi za državnimi mejami pa ni prava rešitev. Edina rešitev, ki je lahko dolgoročno uspešna, je skupno prizadevanje vse Evrope za vključitev te manjšine.

  Jan Březina (PPE), v pisni obliki. – (CS) Vrnitev več kot osem tisoč Romov iz Francije v domače države – predvsem Romunijo in Bolgarijo – je vsekakor dogodek, ki zahteva pozornost Evropskega parlamenta. Nisem pristaš zaletavih sodb in groženj; ljubši mi je temeljit pretres zadeve in njeno ovrednotenje. Uberimo pot dialoga s francosko stranjo. Dajmo Francozom priložnost, da nam vse razložimo, in šele nato sprejmimo odločitev, ali gre za kršitev človekovih pravic, ali pa je ravnanje z Romi v skladu z evropsko zakonodajo. Pričakujem dejavno sodelovanje Evropske komisije, katere poslanstvo je bdeti nad spoštovanjem Pogodb.

Napak bi se bilo oportunistično odločiti za strategijo pometanja problema pod preprogo ali čakanja, da bo izginil sam od sebe. Rad bi še dodal, da je po mojem mnenju edina prava pot reševanja vprašanja Romov sprejem enotne evropske strategije, ki bo vključevala vse prizadete države in neposredno povezana z Evropskim socialnim skladom ter drugimi finančnimi viri iz proračuna EU. Predvsem pa moramo priznati, da je problem Romov evropski problem.

  Alain Cadec (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za predlog resolucije Skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) o položaju Romov v Evropi. Verjamem, da je svoboda gibanja temeljna pravica evropskih državljanov, v skladu z Direktivo 2004/38/ES. Direktiva predpisuje tudi pogoje za uveljavljanje te pravice, ki veljajo po vsej Evropski uniji: oseba, ki biva v državi članici več kot tri mesece, mora biti na zahtevo sposobna dokazati, da ima delo ali zadostna sredstva za preživljanje ali da se redno šola.

Zato moramo vprašanje socialnega in ekonomskega vključevanja Romov v družbo obravnavati kot evropsko vprašanje in poiskati evropsko rešitev zanj. Zato pozivam države članice in Evropsko komisijo, naj zadevo obravnavajo tako, da bodo lahko oblikovale evropsko politično rešitev.

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. − (PT) Sem za konstruktiven pristop, utemeljen na dialogu o kulturni raznolikosti in kar ta predstavlja v smislu človeškega bogastva. Izobraževanje je ključ do proces vključevanja. Z zagotavljanjem izobraževanja in usposabljanja se borimo proti izključenosti, brezposelnosti in diskriminaciji. Zagotavljamo tudi družbo, ki je pravičnejša, ustvarjalnejša in bolj dinamična. Pomembno je vključiti etnične manjšine ne samo na trg dela, ampak tudi na vsa področja družbe. Varstvo temeljnih pravic in vzpostavitev skupnega območja svobode, varnosti in pravice so cilji evropskega povezovanja. Čestitam vsem tistim, ki spodbujajo povezovanje na lokalni ravni, vključno s politiki, učitelji in združenji. To je zato, ker so pogosto ti ljudje pristojni za dostop do stanovanj, zdravstveno oskrbo, izobraževanje, kulturo in izboljšano kakovost življenja.

  Carlo Casini (PPE) , v pisni obliki. − (IT) Glasoval sem za predlog gospe Weber za resolucijo o Romih v Evropi, ker je njegova vsebina uravnotežena in konstruktivna.

Ni prav samo kričati proti diskriminaciji in zlorabljati resnične in izredno resne probleme za pričkanja med političnimi strankami. Vsekakor moramo dosledno uveljavljati načeli nediskriminacije in svobode gibanja ter pravice in obveznosti, povezane z njima – tako kot resolucija Skupino Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) – še pomembnejše pa je, da se lotimo konkretnih reform za rešitev problemov, da bo temeljne človekove pravice mogoče uresničevati tudi v praksi. Priseljevanje je evropsko vprašanje in čas je, kot poziva resolucija gospe Weber, da se ga lotimo na evropski ravni.

Vprašanje Romov le delno sovpada z vprašanjem vključevanja v družbo, vsekakor pa ima svoje posebnosti, ki jih je prav tako treba obravnavati na evropski ravni. Zgradba EU je bila zasnovana na predpostavki ozemeljske stabilnosti prebivalcev njenih članic. Nomadski način življenja je sicer lahko nedeljiva značilnost kakega ljudstva in ga je treba spoštovati, vključevanje pa mora potekati v duhu solidarnosti, v skladu z evropskimi pravili, brez improvizacij posameznih držav članic. To je bil predlog v resoluciji, ki je pridobil našo podporo.

  Françoise Castex (S&D), v pisni obliki. – (FR) Pozdravljam sprejem predloga skupne resolucije o položaju Romov v Evropi. Ob neodzivnosti Komisije in molku njenega predsednika, Joséja Manuela Barrosa, je proti politiki vlade francoskega predsednika do romske skupnosti dvignil svoj glas Evropski parlament.

Opozoriti moram, da je politika gospoda Sarkozyja v nasprotju z načelom prostega gibanja ljudi, ki ga jamči Evropska unija. Romunija je država članica, Evropska unija pa prepoveduje kakršno koli diskriminacijo svojih državljanov na podlagi etničnega porekla ali državljanstva. Poleg tega je Listina o temeljnih pravicah pravno zavezujoča vse od uveljavitve Lizbonske pogodbe decembra 2009. Resolucija zahteva odziv evropske politike na te razmere.

Resolucija je bila potrebna, ker so dejanja gospoda Sarkozyja, podobno kot dejanja gospoda Berlusconija v Italiji, značilna za desno politiko v Evropi. Desničarji želijo oblikovati Evropo, ki bo pogodu bankam in multinacionalkam. Strinjajo se s prostim pretokom kapitala, ko gre za revne in preganjane, pa zapirajo svoje meje in izganjajo ljudi.

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. − (PT) V nasprotju s kolegi ne dvomim v zakonitost odločitev francoskih oblasti o izgonu. Tako lahko ravna vsaka država članica, če ji tako narekujejo legitimne potrebe notranje varnosti in javnega reda. Obžalovanja vredna pa se mi zdi spremljajoča razprava, ki je, kaže, naperjena v obtoževanje celotne etnične skupnosti in netenje nesprejemljive ksenofobije. Če en Evropejec stori kaznivo dejanje, še ne moremo sklepati, da so vsi Evropejci kriminalci. Če en Rom zagreši rop, ne moremo sklepati, da so vsi Romi kriminalci.

Nujno je okrepiti podporne mehanizme za vključevanje Romov in boriti se proti vsem oblikam diskriminacije, spodbujati Rome k šolanju otrok in ščititi njihove temeljne pravice. Nihče ni nad zakonom, niti nomadska ljudstva niti vlade; vsakdo mora odgovorno sodelovati pri reševanju problemov, ne pa netiti dram in razpihovati napetosti.

  Proinsias De Rossa (S&D), v pisni obliki. − Podpiram to resolucijo, ki izraža globoko zaskrbljenost zaradi ukrepov francoskih oblasti in oblasti drugih držav članic ter so usmerjeni proti Romom in potujočim skupinam in omogočajo njihov izgon, in te oblasti poziva, naj nemudoma prekinejo vse izgone Romov. Nadalje poudarja, da je skupinski izgon prepovedan z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, in da so takšni ukrepi v nasprotju s pogodbami in zakonodajo EU, saj pomenijo diskriminacijo na podlagi rase in narodnosti in kršitev Direktive 2004/38/ES o prostem gibanju državljanov in njihovih družin na ozemlju EU. Pozdravljam zapoznel, toda močen odziv komisarke Reding, da je prepričana, da Komisija ne bo imela nobene druge možnosti kot začeti postopek za ugotavljanje kršitev Francije za kršitve direktive o prostem gibanju. Romi so najbolj diskriminirana skupnost v Evropi. Še naprej trpijo resno sistematično diskriminacijo v izobraževanju, dostopu do stanovanj, zaposlovanju in enakem dostopu do zdravstvenega varstva in drugih javnih storitev. Vendar pa imajo Romi kot državljani EU popolno in enako pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic.

  Marielle De Sarnez (ALDE), in writing. – (FR) This resolution had two objectives: the first is to point out the difficult situation faced by the Roma people, who are discriminated against throughout Europe in all areas of social and economic life, and the second is to denounce the growing stigmatisation of these people in several host countries which, for legal reasons that have little or no basis in European law, are denying them the right to move freely within the EU. The time has come for all of us to shoulder our responsibilities, both by refraining from any populist, discriminatory rhetoric and by conducting effective and proactive policies to facilitate the integration of the Roma people. This applies, in the first instance, to Member States of origin, which must make better use of the funds provided by the European Union, but also to host and transit countries. Thus, in order to tackle this common problem, the resolution calls for a comprehensive plan on Roma integration to be implemented at EU level.

  Anne Delvaux (PPE), v pisni obliki. – (FR) Razprava o vprašanju Romov se je v Parlamentu pretvorila v izključno politično debato levičarjev in desničarjev. Nobeden od vloženih predlogov resolucij ne odgovarja na pereče vprašanje, kako bi bilo najbolje poskrbeti za potrebe Romov. Povsem jasno je, da je romska skupnost žrtev socialne in ekonomske diskriminacije v veliki večini držav članic, ki niso vse izkoristile vseh orodij za vključevanje Romov, ki so na voljo v Uniji. Če ima romska skupnost pravice, ki so sicer očitno kršene, je povsem samoumevno, da ima tudi obveznosti, tako kot vsi evropski državljani.

Enako velja za vse države članice, katerih dolžnost je zagotoviti tem evropskim državljanom možnosti za bivanje in preživljanje. Kar zadeva dogodke, zaradi katerih grajamo Francijo, do odločitve Komisije glede zakonitosti njenega ukrepanja lahko rečem le, da obsojam kakršen koli množični izgon, ki ni v skladu z evropskim pravom. Zavračam pa dvomljive primerjave iz predloga skupne resolucije, ki primerja dogodke iz letošnjega poletja z množičnimi pregoni. Primerjava z obdobjem nacizma je popolnoma neumestna.

  Harlem Désir (S&D), v pisni obliki. – (FR) Predlog resolucije o položaju Romov je huda klofuta in oster opomin Evropskega parlamenta gospodu Sarkozyju. Predsednikova stigmatizacija Romov v govoru o nacionalni varnosti, izjave njegovega notranjega ministra proti Romunom in grob izgon več sto ljudi v nasprotju z zakonom so žalitev, ne samo vrednot francoske republike, pač pa tudi temeljnih vrednot Unije. Romi so že od nekdaj odrinjeni na obrobje družbe, žrtve diskriminacije in grešni kozli. Najsi prihajajo iz Francije, Romunije ali Bolgarije, danes so ti ljudje evropski državljani. Sramotnega ravnanja, ki ga doživljajo, nikakor ne smemo dopuščati v skupnosti, ki temelji na načelih pravne države, svobode, enakosti in nediskriminacije, ki so osrednja načela Pogodb EU in Listine o temeljnih pravicah. Resolucija je zato ostra in nedvoumna obsodba dejanj francoske vlade in govora diskriminacije, s katerim je ta dejanja pospremila. Obsoja nezakonite izgone. Zahteva od evropskih vlad in Komisije usklajeno delovanje pri vključevanju Romov ob pomoči sredstev, ki jih je v ta namen odobril Parlament.

  Ioan Enciu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Pozdravljam sprejem predloga resolucije o položaju Romov v Evropi in kršenju svobode gibanja. Menim, da je tako stališče Evropskega parlamenta izjemno koristen prispevek v sedanji socialni in ekonomski atmosferi v Evropi. Ukrepe, kakršne izvaja francoska vlada, moramo nadomestiti z odgovorno, skupno evropsko držo, upoštevati moramo posebnosti manjšine in pravico do prostega gibanja, ki jo uživajo kot evropski državljani. Upam, da bo stališče, ki ga je sprejel Evropski parlament, okrepilo in kot zgled pripomoglo k sprejetju okvirne odločitve za boj proti raznim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s sredstvi kazenskega prava, ter k sprejetju akcijskega načrta za izvedbo stockholmskega programa. Komisija mora sprejeti nujne ukrepe v skladu s priporočili iz resolucije in obsoditi diskriminacijsko ravnanje z romsko skupnostjo. Komisija mora tudi resno jemati svojo vlogo koordinatorke držav članic pri izvajanju strategij in načrtov EU za vključevanje Romov.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. − (PT) Glasovala sem za predlog resolucije o položaju Romov in svobodi gibanja v Evropski uniji, ker obsojam ravnanje francoskih oblasti in oblasti drugih držav članic z Romi in njihovo izganjanje. Upam, da bodo te oblasti prenehale z izgoni Romov, ki jih prepovedujeta tudi Listina o temeljnih pravicah in Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Opozarjam, da so ti ukrepi v nasprotju s Pogodbami in zakonodajo EU.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. − (PT) Predlog resolucije smo prejeli v času, ko poslušamo nasprotujoče si izjave glede zakonitosti izgona pripadnikov romske skupnosti iz Francije. Mislim, da je zadeva preveč resna, da bi lahko o njej razpravljali bolj čustveno kot razumsko, in da bi morali z razpravo počakati, da se politično ozračje malce ohladi, da bi se lahko izognili klišejem. Zato sem mnenja, da naša zbornica ne bi smela sprejemati odločitev v tako neprimernem času.

Ob tem pa zavračam in bom vedno zavračal vsako politično, vojaško ali policijsko delovanje proti pripadnikom katere koli etnične skupnosti samo na podlagi njihove pripadnosti tej skupnosti. Zgodovina 20. stoletja je žal vse preveč prežeta s pregoni ljudi ne zaradi dejanj, ampak zaradi pripadnosti. Mračna zgodba nacizma in komunizma sta nedvomen dokaz za to. Mislim, da imajo države članice Evropske unije enkratno tradicijo ravnanja s svojimi etničnimi in verskimi manjšinami.

  Carlo Fidanza (PPE) , v pisni obliki. − (IT) Svoboda gibanja je sicer plemenito načelo, je pa v nevarnosti, da bo ostala abstraktno načelo, če jo bomo skušali uveljavljati brez ustrezne doslednosti in spoštovanja prava. Kdor zanemarja ti dve zahtevi v imenu dvolične dobrodelnosti, v bistvu posredno neti sovražna čustva do Romov.

Svoboda gibanja nikakor ne sme pomeniti pravice do nezakonite naselitve, prisiljevanja žensk, otrok in mladoletnikov, ki bivajo v povsem neprimernih sanitarnih pogojih, h kraji, prostituciji, prosjačenju, ob zavračanju možnosti vključevanja v šolanje ali delo. EU si je zastavila podrobna pravila o prostem gibanju evropskih državljanov in predpisala ustrezna jamstva, zahteve in sankcije. Vstop Romunije in Bolgarije v EU in selitev več deset tisoč Romov iz teh držav na zahod pa sta ta pravila v praksi povsem izničila.

Zato moramo nujno zaostriti zdaj veljavno Direktivo 2004/38/ES, po kateri lahko državljane EU, ki se po treh mesecih bivanja v drugi državi članici ne morejo preživljati v skladu z zakonom, izžene. Izgon, ki danes ni mogoč brez ekonomskih spodbud in na prostovoljni osnovi, bi morali nadomestiti z obveznim izgonom in vrnitvijo v domačo državo, kot velja za državljane tretjih držav. Poleg tega bi morali uveljaviti mehanizme, s katerim bi lahko zadržali državljane, ki so bili izgnani iz druge države članice zaradi kršenja Direktive 2004/38/ES, v domači državi.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Izgoni Romov s strani francoske vlade in vlad drugih držav članic so vsega obsojanja vredni. Žal teh rasističnih in ksenofobnih ukrepov, ki skušajo našo pozornost preusmeriti od resne socialne krize, v kateri smo, na grešne kozle, Evropska komisija in Svet nista takoj obsodila. Ne moremo si delati nikakršnih utvar glede dvolične drže institucij EU pri teh dogodkih, še zlasti, če pomislimo na njihovo tankovestnost pri ocenjevanju in poseganju v razmere v tretjih državah.

Ko gre za državljane članic EU, pa so te institucije prekrižale roke in se zadovoljile z nekaj medlimi izjavami. Kje je ob takih dogodkih tista Evropska unija, ki se razglaša za vodilno borko za človekove pravice na svetu? Edina sprejemljiva drža bi bila ostra obsodba. Iz izkušenj pa vemo, da se s Francijo, eno od vodilnih držav EU, vedno ravna v rokavicah.

Kar potrebujemo, je prelom s politiko neoliberalizma, ki ji konservativci in socialdemokrati še vedno sledijo. Nujno potrebujemo nove politike spodbujanja zaposlovanja, pravic, blaginje in družbenega napredka za vse. Le tako bomo lahko preprečili vladam, kot je francoska, povzdigovati rasizem in ksenofobijo v državno politiko, in preprečili pretvorbo EU v žandarko držav članic, za kar si prizadevajo nekateri ob pomoči zavržnega delovanja nekaterih vlad.

  Lorenzo Fontana (EFD), v pisni obliki. – (IT) Skupni predlog resolucije, ki so ga predložili poslanci levice, zaznamujejo ponavljajoče se omembe ideje enakosti, vendar pa si nasprotuje na številnih mestih.

Povedati želim, da nasprotujem predloženemu dokumentu glede na dejstvo, da zahteva enakost pravic med romsko skupnostjo in državljani držav gostiteljic, ne da bi vsebinsko uveljavljal enakost obveznosti med obema stranema. Ne strinjam se tudi za to, ker ne oblikuje pravnega stališča, ampak se omejuje na kritiziranje politik, ki jih izvajata vladi Italije in Francije.

Poleg tega se dokument prav nič ne zmeni za potrjene probleme prava in reda, ki si jih nekatere države članice prizadevajo nadzorovati s sredstvi, ki jim jih daje na razpolago zakonodaja.

  Charles Goerens (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Sicer sem glasoval za predlog skupne resolucije, vseeno pa imam naslednjo pripombo. Moja podpora tej resoluciji nikakor ne pomeni odobravanja nekaterih skrajnih komentarjev, ki smo jih slišali v razpravi v torek popoldne. Vprašanja, o katerih govorimo, zahtevajo rahločutno obravnavo, zato so poskusi primerjave vračanja Romov s koncentracijskimi taborišči smrti druge svetovne vojne nič manj kot omalovaževanje tragike holokavsta. To je zanesljiv način za zadušitev razprave. Dogodki pa zahtevajo mirno, zbrano, resno razpravo. Omenjena primerjava pa diši bodisi po zlonamernosti ali po nezrelosti. V nobenem primeru pa ne koristi romski stvari.

  Nathalie Griesbeck (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Zgrožena kot sem bila zaradi ukrepov Francije za izgon Romov (ukrepov, ki so jih predhodno že sprejele druge države), sem nemudoma sopodpisala resolucijo Parlamenta in pozdravljam njeno sprejetje. Trenutni dogodki v Franciji so nesprejemljivi. Francija ob popolnem poznavanju dejstev izvaja diskriminacijsko politiko, ki je v nasprotju z ustanovitvenimi načeli Evropske unije ter njenimi temeljnimi vrednotami in načeli. Na prvem mestu načeli evropskega državljanstva in prostega gibanja znotraj Evropske unije: Romi so polnopravni evropski državljani. Na drugem mestu načeli nediskriminacije in spoštovanja manjšin: takšnih ukrepov se v nobenih okoliščinah ne sme sprejeti samo na podlagi tega, da oseba pripada manjšini. Danes so to Romi, jutri bodo Arabci in pojutrišnjem Judi in zakaj ne ženske in nato revni? Vsa ta načela utemeljujejo našo Unijo in so zavezujoča za vse nas in zlasti za posamezne države članice. Poleg tega je bil skrajni čas za evropsko strategijo za vključevanje Romov. Evropska unija potrebuje močnejšo politično voljo: socialno vključevanje, stanovanje, izobraževanje in boj proti diskriminaciji so vse področja, na katerih mora ukrepati Evropska unija.

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za resolucijo o položaju Romov v Evropi, ker besedilo izrecno obsoja ukrepe, ki so jih sprejele francoske oblasti. Resolucija nas opozarja na pravico vseh evropskih državljanov do svobodnega gibanja in prebivanja po vsej Evropski uniji in na temeljno načelo enakega obravnavanja državljanov in nediskriminacije. Nicolas Sarkozy in vlada se motita, če mislita, da se lahko vrednotam Unije, evropski zakonodaji in Listini o temeljnih pravicah posmehujeta popolnoma nekaznovano: Evropski parlament ju je odločno opozoril na red, enako pa bi storil z vsako državo članico, ki bi jo mikale takšne prakse. Resolucija Evropsko komisijo poziva tudi, naj se sooči s svojimi odgovornostmi in preneha biti neodločna ter začne končno izvajati jasno in odločno strategijo za vključevanje romskih skupnosti na vseh področjih – dostop do stanovanj, zaposlovanje, izobraževanje in zdravje –, da bi končala njihovo nesprejemljivo izključenost.

  Estelle Grelier (S&D), v pisni obliki. – (FR) Podprla sem predlog skupne resolucije, ker sem prepričana, da je nujno obsoditi politiko francoske vlade, ki s posplošenim razglašanjem za zločinsko namerno stigmatizira etnično skupnost samo za to, da bi odvrnila pozornost javnosti od notranjepolitičnih težav. Taka zloraba vprašanja Romov je po mojem mnenju nesprejemljiva in Parlament se mora odzvati. Napredni poslanci, vključno s socialdemokrati, smo zato pozvali h koncu take retorike diskriminacije in koncu skupinskih izgonov, evropsko desno krilo pa v glavnem podpira francosko vlado pri njenem obračanju še bolj v desno. Nujno moramo sprejeti splošno strategijo za rešitev tega vprašanja, ki zadeva 10-12 milijonov državljanov EU. Resolucija obžaluje popolno pasivnost Komisije, ki je vendar skrbnik Pogodb in bi morala zato obsoditi dejanja francoske vlade. Skupinski izgoni dejansko pomenijo norčevanje iz Listine o temeljnih pravicah in Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

  Lívia Járóka (PPE), v pisni obliki. – (HU) Predlog resolucije Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu, Skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo ter Skupine Zelenih, pa tudi Konfederalne skupine Evropske združene levice, vsebuje tudi nekaj neutemeljenih in celo nesprejemljivih trditev. Kot sem že omenila v torkovi razpravi v zvezi z vprašanjem Evropskemu svetu in Komisiji, sta politično mnenje in pravna presoja dve popolnoma ločeni stvari; izgoni se nam morda res lahko zdijo obsojanja vredni in nesorazmerni, za presojo zakonitosti ukrepov Francije pa je pristojna samo Evropska komisija. Po mojem mnenju obtoževanje države hudih kršitev na podlagi nepreverjenih informacij, še preden Komisija objavi svojo presojo in ugotovimo, kakšne so ugotovitve presoje, samo spodkopava avtoriteto Parlamenta. Kot poročevalka Parlamenta za evropsko strategijo za Rome pa ocenjujem, da mora glede na sedanje razmere Evropski parlament nujno objaviti konstruktivna priporočila iz predloga v uradni resoluciji.

Pomembno je potrditi, da so za vključevanje Romov soodgovorne EU in njene države članice, kar zahteva celovito strategijo na ravni EU. K oblikovanju te strategije bi morali pritegniti romske skupnosti, vse akterje od običajnih ljudi do mednarodnih NVO – v njeno načrtovanje, izvajanje in nadzor. V resoluciji moramo tudi povedati, da je potreben celovit razvojni program, ki bo zajel vsa zadevna področja politik in omogočil takojšnje ukrepanje v getih, ki se spopadajo z resnimi strukturnimi težavami.

  Sandra Kalniete (PPE), v pisni obliki. – (LV) Glasovala sem za predlog resolucije Skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), ker menim, da moramo sprejeti in uveljaviti skupno evropsko strategijo za Rome, ki bo rešila vprašanje njihove socialne in ekonomske izključenosti iz družbe. Problemi manjšin v Evropi so zapleteni in občutljivi, pogosto pa se tudi izrabljajo za ozke politične cilje. Nesprejemljivo se mi zdi politično manipuliranje, ki ne rešuje problemov pri koreninah, pač pa še otežuje vključevanje manjšin. Za uspešnejše vključevanje Romov v družbo so nujni ustrezna finančna sredstva EU in sodelovanje držav članic. Različne instrumente, ki bi lahko pripomogli k odpravi izključenosti Romov, tudi možnost uporabe Evropskega socialnega sklada, EU že ima na razpolago. Dopolnila pa jih bo še možnost uporabe do 20 % sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) za reševanje stanovanjskih problemov socialno izključenih skupnosti. Zato je še toliko pomembneje poskrbeti za konkretne ukrepe za vključevanje Romov, najprej v državah članicah, katerih državljani so. Obenem pa moramo seveda zagotoviti tudi svobodo gibanja v Uniji. Pri izgonu državljanov EU iz katere od držav članic je treba presoditi vsak primer posebej in odločba o izgonu mora temeljiti na ustrezni razsodbi sodišča.

  Timothy Kirkhope (ECR), v pisni obliki. − S kolegi iz skupine ECR se strinjamo z večino resolucije in z vsem srcem podpiramo zagotavljanje enakih pravic, priložnosti in svoboščin za vse ljudi, ne glede na raso, vero, spol ali spolno usmeritev.

Ob polni podpori vključevanju Romov v družbo v Evropski uniji pa smo tudi prepričani, da bi morala Evropska komisija kot skrbnik Pogodb zadevo temeljito preučiti s pravnega vidika, preden Parlament sprejme svojo končno sodbo. Zato smo se glasovanja o tej resoluciji vzdržali.

  Véronique Mathieu (PPE), v pisni obliki. – (FR) V razpravo, ki je prav škandalozno zmedena, je nujno vnesti nekaj reda. Nekatere opazke, ki smo jih slišali v zbornici in so vključene v predlog resolucije, so nesprejemljive. Naše zbornice ne bi več smeli uporabljati kot forum za zbiranje političnih točk na račun nacionalnih politik naših držav članic. Francija dosledno spoštuje pravo Skupnosti in Komisija je to že potrdila. Pozivam Komisijo, naj obravnavo te zadeve čim hitreje zaključi in naj predlaga konkretne ukrepe v pomoč vključevanju Romov v družbo v Evropski uniji.

Čas za izjave o dobrih namenih se je iztekel, lotiti se moramo izvajanja prave evropske strategije za vključitev Romov v Evropo. Kaj se je zgodilo z 20 milijardami EUR, ki smo jih odobrili poslanci in so jih države članice namenile za kohezijsko politiko? Ta denar ne koristi ljudem, ki jim je bil namenjen. Te razmere moramo presekati in zagotoviti boljši nadzor ravnanja z evropskimi skladi.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Evropska unija mora odločno ukrepati proti diskrimanicijski in surovi politiki, katere žrtve so Romi v Franciji. Svoboda gibanja ni le privilegij kapitala. Evrokratom to morda ni pogodu, ampak ta pravica velja za vse evropske državljane. Dolžnost vseh Evropejcev je braniti pravice Romov, ki jih sedanja francoska vlada zlorablja kot grešne kozle. EU mora dati zgled in obsoditi tako ksenofobno politiko vlad. Če tega ne bo storila, bo s tem samo podžgala nekatere vlade, ki že zdaj ravnajo hudo neprimerno, k še hujšim odklonom.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. − (PT) Francija je bila desetletja vzor glede vključevanja priseljencev z vseh koncev sveta. Spomniti se velja, da bodo romunski državljani uživali polno pravico gibanja v 10 državah EU, tudi v Franciji, šele od januarja 2014 dalje. Poleg tega mora vsak državljan EU na zahtevo predložiti dokazila o sredstvih za preživljanje, če v kaki državi članici, ki ni njegova domača država, biva več kot tri mesece. Če se izkaže, da pomeni preveliko breme za sistem socialne varnosti države gostiteljice, se lahko proti njemu ukrepa v skladu z 9. in 10. členom Direktive 2004/38/ES. Množični izgon romunskih državljanov romske narodnosti je sicer lahko vprašljiv, vendar bi se morali tisti, ki danes glasno protestirajo proti izgonu, vsaj enako zavzeto posvetiti tudi širši problematiki. Posvetiti bi se morali vprašanju otrok, ki jim njihove družine pretežno preprečujejo obiskovati šolo, vprašanju žensk in otrok, ki jih zlorabljajo za beračenje, z vprašanjem izbire beračenja kot načina preživljanja, in z vprašanjem zavračanja dela in zatekanja pod okrilje socialne pomoči v tujih državah. Zato sem glasoval, tako kot sem.

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. – (ES) Glasoval sem proti predlogu skupne resolucije, ki so ga vložile levica, leva sredina in liberalci, ker moramo od francoske vlade predsednika Sarkozyja zahtevati takojšnjo ustavitev izgonov ciganskega prebivalstva. Enako ravnanje zahtevamo tudi od Komisije in Sveta. Obsojamo deportacije, a ne le tistih v Franciji, pač pa tudi tiste v Nemčiji, Avstriji, na Švedskem, v Belgiji in Italiji. Potrebujemo evropsko strategijo za boj proti revščini in diskriminaciji, ki ju trpijo Romi v Evropi. S širitvama leta 2004 in 2007 so tudi Romi postali državljani Evropske unije. Zato imajo pravico, kot vsi evropski državljani, do prostega gibanja in bivanja kjer koli v EU.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) V tej razpravi o Romih sem se na koncu odločil glasovati za predlog resolucije Skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov). Predlog objektivno prikazuje problem in predlaga razumne rešitve. Na drugi strani pa predlog Konfederalne skupine Evropske združene levice – Zelene nordijske levice kaže, kako povsem brez stika s stvarnostjo razmišljajo in delujejo ti politiki. Govorijo o „resni in sistematični diskriminaciji“ in o splošnem rasnem sovraštvu do Romov, pri tem pa povsem prezrejo, da morajo tudi za Rome veljati zakoni, tako kot za vse druge evropske državljane.

To je očitno trn v peti levičarjev, ko se pritožujejo nad jemanjem prstnih odtisov Romom ob izgonu. To je po njihovem mnenju nepravična diskriminacija. Istih ljudi pa sploh ne moti, da oblasti vzamejo prstne odtise prav vsakemu državljanu ob izdaji potnega lista. Taka je logika levice. Tudi če bi Sarkozyjeva vlada ravnala tako, kot ravna, iz oportunizma, je njeno ravnanje vseeno razumno in potrebno za zaščito francoskih državljanov. Zato sem glasoval proti predlogu resolucije, ki ga je vložila levica.

  Jan Mulder (ALDE) , v pisni obliki. − (NL) Člani delegacije nizozemske Ljudske stranke za svobodo in demokracijo (VVD) smo glasovali za predlog resolucije B7-0504/2010 o izgonu Romov. To pa ne spremeni resnice, da lahko po določbah direktiv določeno osebo kot posameznika prisilno vrnemo v domačo državo, če je to utemeljeno v določbah evropskih direktiv.

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Glasoval sem za predlog resolucije Skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), ker predlaga smiselne, dolgoročne ukrepe za rešitev problema Romov v Evropski uniji. Predlog resolucije skupine PPE tudi izrecno in naravnost zahteva, naj se vprašanja vstopa Romunije v schengensko območje ne povezuje z romskim vprašanjem. Po zavrnitvi tega predloga sem glasoval za predlog skupne resolucije Skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo, Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu in drugih skupin, ki, čeprav manj obsežno, vendarle vsebuje pravična stališča.

  Georgios Papanikolaou (PPE), v pisni obliki. – (EL) Glasoval sem za predlog resolucije Skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) ter Evropskih konservativcev in reformistov o položaju Romov v Evropi, in sicer iz naslednjih razlogov: 1) poudarek je na ukrepih (evropska strategija: akcijski načrt, okrepitev virov, sodelovanje med državami članicami in drugimi, sodelovanje Romov itd.), potrebnih za odpravo sedanje izključenosti romskih skupnostih v evropskih državah, 2) ne ostaja samo pri kazanju s prstom na krivce, 3) ne odvrača pozornosti javnosti od bistva problema: neuspeha dosedanjih politik za vključevanje Romov, 4) ne podžiga brezplodnih političnih prerekanj.

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) Dolžnost držav članic in evropskih institucij je krepiti in spodbujati izvajanje ukrepov za vzpostavitev političnih in socialnih razmer, ki bodo pripomogle k vključevanju Romov v družbo na področjih izobraževanja, zdravja, socialnega varstva in trga dela. Ob tem pa je položaj romskih žensk poseben problem, saj so žrtve dvojne diskriminacije: zaradi spola in zaradi pripadnosti manjšini.

Pozivam Evropsko komisijo, naj oblikuje vključujočo evropsko strategijo za reševanje posebnih vprašanj čezmejne manjšinske romske skupnosti. Institucije EU bi morale izkazati vsaj minimalno raven prizadevnosti pri spremljanju boja proti diskriminaciji in pri spodbujanju vključevanja Romov.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – (ES) V Skupini Zelenih/Evropske svobodne zveze pozdravljamo izid glasovanja v Parlamentu, ki je v celoti potrdil Parlament kot zaščitnika temeljnih vrednot EU. Parlament ni ostal nem ob dogodkih v Franciji, ni pa pozabil niti pograjati zapoznelega in medlega odziva Komisije. Ti izgoni pomenijo ključno preizkušnjo za Evropo, t.j. preizkušnjo njene pripravljenosti spoštovati lastna pravila, ki si jih je zastavila v Listini o temeljnih pravicah. Komisija nosi odgovornost za ustrezno ukrepanje, najprej pa mora seveda čim prej sestaviti poročilo o svoji preiskavi in v njem jasno oceniti odgovornost posameznih vlad.

Današnje glasovanje pomeni začetek obdobja, ki bo ključno za verodostojnost naše institucije. Boj za spoštovanje pravic manjšin pa še ni končan. Bolj kot kdajkoli moramo priznati vse pravice manjšinam v EU in poskrbeti, da bodo te pravice uveljavljene tudi v praksi.

  Catherine Soullie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Globoko obžalujem, da je Parlament sprejel predlog resolucije socialdemokratov, liberalcev, zelenih in komunistov o položaju Romov v Evropi.

Nesprejemljiva se mi zdi taka kritika Francije, saj to ni edina država članica, ki vrača Rome v domače države. Rast romskih naselbin vsekakor vpliva na javni red, ponekod pa celo krši pravico do zasebne lastnine, bremena, ki jih pomenijo za sisteme socialnega varstva, pa upravičujejo ukrepanje francoske vlade v skladu z evropskimi pogodbami. Vračanje Romov v Bolgarijo je potekalo v skladu s francoskimi in evropskimi zakoni ter ob strogem spoštovanju človekovih pravic.

Pozdravljam odločitev Skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) o ustanovitvi delovne skupine za vključevanje Romov, ki bo pomagala poiskati evropsko rešitev vprašanja nomadskega načina življenja. Ta vprašanja moramo reševati konstruktivno.

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. − (IT) Vzdržali smo se glasovanja o predlogu resolucije Skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) ter Skupine Evropskih konservativcev in reformistov, saj se ne moremo strinjati s pozivom k spodbujanju vključitve Romunije in Bolgarije v schengensko območje, kajti ti dve državi nista sposobni zagotavljati enakih socialnih, ekonomskih in varnostnih pogojev. Naše stališče je popolnoma v skladu z našim jasnim „ne“ njuni vključitvi v EU, ko je bil čas za to.

Na drugi strani pa smo odločno glasovali proti predlogu resolucije, ki so ga vložile leve skupine, saj ta predlog spodkopava avtonomijo in diskrecijske pristojnosti držav, kot sta Francija in Italija, ki sta se odločili za politiko trde roke do ljudi, ki ne spoštujejo zakonov. Statistični podatek, ob katerem bi se morali zamisliti, je povečanje obsega ropov v Franciji za več kot 200 % po nedavni priselitvi velikega števila Romov iz vzhodnoevropskih držav.

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki v zvezi s predlogom resolucije B7-0492/2010. − (PT) Romi so narodnostna manjšina, katere pripadniki so večinoma državljani držav članic Unije. Evropski državljani imajo pravico do prostega gibanja in bivanja v kateri koli državi članici EU, če le spoštujejo določbe Direktive 2004/38/ES. To svoboščino pa je mogoče omejiti iz razlogov javnega reda, varnosti ali javnega zdravja. Ne smemo pa pozabiti, da se smejo ukrepi, kot je izgon državljanov EU, izvajati izključno proti posameznikom, nikakor pa ne proti skupinam ali skupnostim.

Za rešitev problema so potrebni strategija v prid Romom, ki bi omogočila sodelovanje med državami, institucijami in drugimi akterji, v njeno načrtovanje in izvedbo pa bi pritegnili romske skupnosti, pa tudi vzpostavitev programa za ukrepanje v marginaliziranih območjih, ki se spopadajo s strukturnimi težavami. V mislih imam možnosti, ki jih odpira zakonodaja o Evropskem skladu za regionalni razvoj glede upravičenosti do pomoči za reševanje stanovanjskih problemov prikrajšanih skupnosti, pa tudi nujnost učinkovitejšega delovanja Evropske platforme za vključevanje Romov. Prav tako pomembno je tudi vzpostavljanje konstruktivnega dialoga med državam iin pripadniki romske skupnosti. Zaradi zgoraj navedenih razlogov sem glasoval za predlog resolucije.

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki v zvezi s predlogom skupne resolucije RC-B7-0493/2010. − (PT) Romi so narodnostna manjšina, katere pripadniki so večinoma državljani držav članic Evropske unije. Pravice in obveznosti vseh evropskih državljanov glede svobode gibanja v Evropski uniji ureja Direktiva 2004/38/ES, ki določa tudi pogoje. Države članice pa imajo pravico omejiti svobodo gibanja in priseljevanja državljanov Evropske unije na svoja ozemlja, ne glede na narodno pripadnost teh državljanov, če tako omejitev zahteva javni red, varnost ali javno zdravje.

Državam članicam o nameravani uveljavitvi določbe o javnem redu ni treba obveščati Evropske komisije, saj je taka uveljavitev njihova suverena pravica. Čeprav delim prepričanje, da so Evropska unija in njene države članice soodgovorne za spodbujanje vključevanja romske skupnosti s strategijo za vključevanje, s sodelovanjem med državami članicami, Evropsko komisijo, drugimi evropskimi institucijami in drugimi akterji po načelu nediskriminacije, pa ne morem glasovati za obsodbo zapoznelega in medlega odziva Komisije na položaj Romov v Evropi ter na dvome o spoštovanju človekovih pravic, kajti to je odgovornost vseh nas. Iz teh razlogov sem se vzržal glasovanja o predlogu resolucije.

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glasovala sem za predlog skupne resolucije o položaju Romov in svobodi gibanja v Evropski uniji, saj sem prepričana, da položaj približno 10–12 milijonov Romov zahteva evropsko strategijo njihovega vključevanja. Svoboda gibanja spada med temeljna načela EU. Tudi državljani romske narodnosti imajo, ne glede na državljanstvo, pravico do prostega gibanja po EU. Enako kot vsak drug evropski državljan imajo pravice, pa tudi dolžnosti. Če oseba katere koli narodnosti ali državljanstva krši zakon, jo čaka pregon po zakonu. Kriminal pa nima nikakršne povezave z narodnostjo ali državljanstvom. Prepričana sem, da zaradi kaznivih dejanj posameznih pripadnikov ne moremo in ne smemo stigmatizirati celotne etnične skupnosti ali prebivalstva države. Po Lizbonski pogodbi je Listina Evropske unije o temeljnih pravicah pravno zavezujoč dokument. Drugi člen tega dokumenta določa, da EU temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države, pa tudi na spoštovanju človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Prepričana sem, da so EU in države članice skupaj odgovorne za spodbujanje vključevanja Romov z ustrezno strategijo EU za Rome.

  Traian Ungureanu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Glasoval sem proti predlogu skupne resolucije levih parlamentarnih skupin, ker ta dokument usmerja reševanje vprašanja romske skupnosti v Evropi na napačno pot. Resolucija, sprejeta na plenarnem zasedanju, je ideološki spis, ne pa konkreten akcijski načrt. Resolucija, ki jo je predložila Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu, je v bistvu izraz dvoličnosti, zavit v „napredno“ politično govorico. Resolucija nam skuša dopovedati, da smo vsi rasisti.

Razen politikov levice, seveda. Resolucija je bila sestavljena in izglasovana brez pravega poznavanja položaja Romov, ne v vzhodni ne v zahodni Evropi. Romsko vprašanje ni problem ene države in ga ni mogoče opisati s pojmi rasistične politike. Romsko vprašanje ima v Evropi že dolgo zgodovino in je še vedno odprto. Klišeji in politični motivi, predvsem boj socialistov z desno vlado v Franciji, ne bodo rešili ničesar, vplivajo lahko morda samo na možnosti levice na volitvah. Glasoval sem za predlog resolucije Skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), zato, ker to besedilo predlaga ukrepe in poziva k usklajevanju na evropski ravni. Pri romskem vprašanju ne gre za rasizem, pač pa za realizem. Če bomo romsko vprašanje reševali po navodilih levice, se bo prav kmalu spet odprlo in sprožilo nove krize v eni ali drugi državi članici. Izid današnjega glasovanja je obžalovanja vreden in neproduktiven.

Predlog resolucije (B7-0491/2010)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. − (PT) Glasoval sem za predlog resolucije o dolgoročni oskrbi starejših, ker se mi zdi zelo pomembno vzpostaviti pogoje za aktivno staranje ob intenzivnejši pomoči in s tem zagotoviti bolj kakovostno življenje vsem starejšim ljudem v EU. Namen predloga resolucije je zmanjšati neenakosti glede zdravja in varstva med starejšimi v Evropski uniji ter omiliti problem pomanjkljive zdravstvene oskrbe, ki pesti veliko starejših ljudi s sprejemom učinkovitejših strategij na področju človeških virov za odpravo pomanjkanja kadrov, pomočjo pri širjenju informacij in komunikacijskih tehnologij ter spodbujanjem oskrbe v družinah in neodvisnosti starejših.

Upam, da bo na podlagi tega predloga Evropska komisija zbrala podatke o najboljših praksah na področju dolgoročne oskrbe, ki bi lahko pomenili prispevek v okviru evropskega leta aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti (2012), katerega cilji so odprava ali zmanjšanje vseh oblik diskriminacije, izboljšanje dolgoročne oskrbe in omilitev revščine med starejšimi. Priporočam tudi vzpostavitev observatorija aktivnega staranja za pospeševanje dobrih praks.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Čeprav bodo nekatere države kot sta Italija in Nemčija verjetno bolj prizadete od drugih, morajo vse države članice Evropske unije obravnavati staranje prebivalstva. Lotiti se moramo tega izziva. Vendar pa še vedno prepogosto ukrepamo kratkoročno in pozabimo predvideti spremembo, ki poteka v naših družbah. To je odlična resolucija, saj zagotavlja kratek in precej celovit pregled načinov, na katere se bomo morali prilagoditi (infrastruktura, zdravstveni sistemi, medosebni odnosi in tako dalje). Ključnega pomena je, da nadaljujemo z ukrepanjem glede te zadeve. Danes se moramo izogniti morebitnim težavam, do katerih bi lahko prišlo jutri.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. − (LT) Podpiram to poročilo. Smernice politike zaposlovanja nalagajo državam članicam, da izkoristijo vse možnosti za uresničevanje najpomembnejšega cilja – zagotovitve trajnostne rasti in spodbujanja ustvarjanja novih delovnih mest. Iskati pa moramo tudi rešitve dolgoročnih problemov držav članic: demografskih sprememb, globalizacije in razvoja novih tehnologij. Za uresničitev teh ciljev moramo vlagati v trajnostno rast, ki bo omogočila ohranitev sedanjih delovnih mest in ustvarila nova delovna mesta, pri tem pa moramo še posebno pozornost posvečati malim in srednjim podjetjem, ki prispevajo največ novih delovnih mest v Evropi. Prizadevati pa si moramo tudi za izpolnitev naslednjih socialnih ciljev na področju zaposlovanja: spodbujanja kakovostnega izobraževanja in vseživljenjskega učenja današnjih in prihodnjih delavcev, boja proti brezposelnosti s posebnim poudarkom na zaposlovanju mladih, starejših, invalidov in žensk, ter večje privlačnosti nestandardnih oblik pogodb o delu.

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. − (LT) Demografske spremembe, ki jih doživljamo v Evropski uniji, pomenijo hitro rast števila starejših in prinašajo pomembne izzive: višje zahteve za zdravstveno varstvo, prilagoditev zdravstvenih sistemov potrebam starajočega se prebivalstva, ohranitev zdržnosti zdravstva v družbah z manjšim deležem aktivnega prebivalstva. Danes je med starejšimi zelo razširjena revščina, saj se v precej državah članicah EU pokojnine in druge oblike socialnih nadomestil drastično krčijo, zato je nujno zasnovati zdržne sisteme financiranja dolgoročne oskrbe starejših. Vzpostaviti moramo tudi minimalne standarde za vse pogodbe na področju oskrbe, vključno z minimalnimi plačami.

Rada bi opozorila, da moramo zmanjšati neenakosti in zaščititi starejše v skupnosti in v oskrbnih ustanovah. Boriti se moramo proti socialni izključenosti starejših in vsem oblikam diskriminacije na podlagi starosti. Vzpostaviti moramo pogoje za aktivno staranje in starejšim zagotoviti dostojno in zadovoljujoče življenje.

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. − (PT) Kakovostno izobraževanje in usposabljanje sta nujna za osebnostni razvoj posameznika, enakost, boj proti socialni izključenosti in revščini ter za aktivno državljanstvo in socialno kohezijo. Države članice pozivam, naj uredijo kvalifikacijske zahteve za delavce v socialnem skrbstvu, ki oskrbujejo starejše ljudi, in naj načrtujejo in uveljavijo sisteme naprednega strokovnega izpopolnjevanja, da izboljšajo stopnjo izobrazbe oseb, ki delajo v sistemu oskrbe starejših, in posledično kakovost zagotovljenih storitev. Nujno je, da se povečajo naložbe v specialistično geriatrijo, da bi povečali kakovost oskrbe, ki se zagotavlja starejšim ljudem.

  Ole Christensen, Dan Jørgensen, Christel Schaldemose in Britta Thomsen (S&D), v pisni obliki. − (DA) Danski socialdemokrati se ne strinjamo z uvedbo minimalnih plač, kot zahteva 12. točka predloga resolucije. Ob tem pa smo se danski socialdemokrati odločili glasovati za resolucijo, ker ob pozivu k uvedbi minimalnih plač vsebuje tudi vrsto stališč in pobud, ki jih podpiramo.

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Sprejem predloga resolucije o dolgoročni oskrbi starejših v Evropskem parlamentu je pozitiven dogodek, saj morajo imeti tudi starejši ljudje, evropski državljani, možnosti uživati svoje pravice in svoboščine ter za ohranitev svojega mesta v družbi in stika z drugimi generacijami. Mislim, da morajo EU in države članice ob upoštevanju staranja prebivalstva vzpostaviti sodelovanje pri oblikovanju trajnostnega sistema financiranja dolgoročne oskrbe starejših, pa tudi strokovnega usposabljanja delavcev na tem področju, ter oskrbovalcem zagotoviti ustrezno plačilo, ki bo prispevalo k rasti kakovosti teh storitev. Poleg tega morajo službe za urbanistično načrtovanje z ustreznimi ukrepi olajšati gibanje starejšim in osebam z omejeno mobilnostjo, da bodo imeli ustrezen dostop vsaj do: socialnih storitev, prilagojenih njihovim potrebam, ter družbenega in kulturnega življenja. Pristojni organi morajo redno obveščati starejše o njihovih pravicah in o spremembah zakonodaje, ki jih zadevajo.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. − (PT) Glasovala sem za predlog resolucije, ker se zavzemam za dostopnost kakovostnih zdravstvenih storitev in za kakovostno oskrbo starejših. Glede na demografske spremembe v zadnjih letih, še zlasti staranje prebivalstva, moramo starejšim zagotoviti pomoč, da bodo lahko dostojno in neodvisno živeli na svojem domu.

  Göran Färm, Anna Hedh, Olle Ludvigsson in Marita Ulvskog (S&D), v pisni obliki. − (SV) Zagotoviti moramo visoke standarde oskrbe starejših, ta oskrba pa mora biti prednostno področje sistema socialnega varstva in se razvijati v skladu z demografskimi spremembami. V celoti razumemo zahteve za vzpostavitev minimalnih socialnih standardov za vse pogodbe na področju oskrbe, menimo pa, da omemba minimalnih plač ni na mestu, saj na Švedskem take ureditve nimamo, ker so za določanje ravni plač odgovorni socialni partnerji. Določanje ravni plač niti ne spada med pristojnosti EU. Menimo, da spremembe na tem področju niso potrebne, smo se pa vseeno odločili glasovati za predlog resolucije, saj verjamemo, da je osrednje vprašanje, ki ga obravnava resolucija, zelo pomembno.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. − (PT) Vedno daljša pričakovana življenjska doba in vse bolj negotov položaj starejših zaradi odvisnosti od socialnih storitev, ki so pogosto nezadostne in povzročajo motnje v odnosih v družinah, sta vzroka za stanje, v katerem se mnogi starejši ljudje v najtežavnejšem obdobju življenja znajdejo sami in brez sredstev za preživljanje, pogosto celo v tragični revščini, zato mora za osnovno oskrbo takih ljudi poskrbeti država.

Portugalska demokratična in socialdemokratska stranka meni, da je vprašanje dolgoročne oskrbe zelo pomembno, na Portugalskem, pa tudi v Evropi, in že vrsto let odločno podpiramo vzpostavitev ustreznih omrežij za oskrbo ter pomoč družinam s starejšimi člani in zasebnim oskrbovalcem. Z zadovoljstvom ugotavljam, da predlog resolucije predlaga, naj države pomagajo neformalnim oskrbovalcem, ki so pogosto družinski člani, in naj tem oskrbovalcem, ki opravljajo nalogo, ki bi bila drugače naloga države, zagotovijo potrebne pogoje za oskrbo, da ne bodo oškodovani na drugih področjih, na primer na poklicnem.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. − (PT) V zadnjih letih se v EU beleži demografsko spremembo staranja prebivalstva. Ta pojav je povzročil velik pritisk na proračun in veliko povpraševanje po boljši zdravstveni in socialnovarstveni infrastrukturi. Zato so potrebne politike za vključitev starejših ljudi in boj proti vsem vrstam diskriminacije na podlagi starosti. Presenečen sem, da sta se v zadnjih letih v mnogih državah članicah zmanjšala obseg financiranja in zagotavljanja specialistične geriatrije. Zagotavljanje oskrbe za starejše prebivalstvo mora biti visoke kakovosti.

Zato morajo imeti države članice politike za izboljšanje specialističnega usposabljanja. Spomnil bi vas tudi na ogromen prispevek prostovoljnih organizacij, verskih organizacij in dobrodelnih ustanov na tem področju. Države članice morajo biti posebno pozorne glede zagotavljanja zaščite temeljnih pravic oseb, ki prejemajo dolgoročno oskrbo. Države članice morajo prednostno zagotoviti podporo za enote paliativne oskrbe na domu ter načrtovati in uveljaviti sisteme naprednega strokovnega izpopolnjevanja, da izboljšajo stopnjo izobrazbe oseb, ki delajo v sistemu oskrbe starejših. Komisijo mora pripraviti študijo, ki bo omogočila jasnejši pregled naraščajočih potreb po oskrbi starejših ljudi in oceno predvidene ponudbe specialističnih storitev do leta 2020.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Napredek znanosti in tehnologije in razvoj civilizacije prinašajo ljudem daljšo pričakovano življenjsko dobo. V današnjem ozračju neoliberalizma in stalne gonje kapitalizma za čim večjimi dobički pa države pripisujejo vedno manjšo vrednost vlogi starejšim in obravnavajo starajoče se prebivalstvo kot breme; to je nesprejemljivo.

Predlog resolucije sicer ne obravnava jedra problema, namreč vzrokov za krčenje socialnih pomoči, vsebuje pa poziv k boju proti socialni izključenosti starejših in proti vsem oblikam diskriminacije na podlagi starosti.

Prav tako obsoja krčenje obsega specialistične geriatrije, preskromne napore za usposabljanje oskrbovalcev starejših in pomanjkanje infrastrukture za skupnostno in domačo oskrbo ter za vsem dostopno oskrbo starejših.

Te pozive podpiramo, vendar se bomo še naprej borili proti vzrokom takega stanja in za resnično spremembo politik v prid starejšim.

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Ob branju predloga resolucije, ki ga je sestavil Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve, o katerem smo glasovali, sem se spomnil tragičnih in sramotnih dogodkov med vročinskim valom leta 2003, ko je v Franciji umrlo več kot 15 tisoč starejših prebivalcev. Prava vzroka te tragedije sta pomanjkanje kadra v domovih za starejše in nezdravi premiki v naših družbah, še zlasti v naši državi, da svoje starejše bližnje vse bolj prepuščamo samoti in revščini. Prav tako pa ne morem prezreti velikega deleža odgovornosti za razgradnjo naših sistemov socialnega varstva, ki si ga je nakopala Evropska unija s svojo ekonomsko in trgovinsko politiko, s proračunskim maltuzianizmom, ki nam ga skuša vsiliti, in z ozkimi aktuarskimi pogledi na socialno varnost, ki jih deli z našimi političnimi voditelji. Evropski uniji in vladam, ki jo podpirajo, pripisujem odgovornost za nizke plače, skromno kupno moč in nizke pokojnine. Prav tako ne morem prezreti kulture smrti, ki veje iz številnih gradiv, o katerih razpravljamo v tej zbornici. Zato, iskreno povedano, ne vidim velikega smisla podeljevati Bruslju kakršne koli pristojnosti na področju politik za starejše, še celo za zbiranje statističnih podatkov ne.

  Anna Ibrisagic (PPE), v pisni obliki. − (SV) Obrazložitev glasovanja: danes smo glasovali za predlog resolucije (B7-0491/2010) o dolgoročni oskrbi starejših. Poudariti pa moramo, da z besedilom resolucije ne soglašamo v celoti. Predvsem nas skrbi poziv k uvedbi minimalnih plač. V zvezi s tem želimo podpreti načelo subsidiarnosti. Gunnar Hökmark, Christofer Fjellner, Anna Ibrisagic, Anna Maria Corazza Bildt.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. − (PT) To je vprašanje, ki smo mu v moji skupini pripisovali velik pomen in se nam zdi zelo pomembno, da bi lahko starejši z resnimi zdravstvenimi problemi zadnji del svojega življenja preživeli v najboljših možnih razmerah. Zato je kljub krizi treba kar največ sredstev usmeriti v dosego najboljše možne podpore za vse tiste, ki prejemajo dolgoročno oskrbo, da bi starejši imeli dobro kakovost življenja. To je naša skupina zagovarjala na Portugalskem, portugalski vladi pa smo v zvezi s tem vprašanjem predložili več predlogov.

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. – (ES) Demografske spremembe v zadnjih letih, še zlasti staranje prebivalstva, povečujejo pritiske na proračun in postavljajo vedno nujnejše zahteve za izboljšanje infrastrukture za socialno in zdravstveno varstvo. Glasoval sem za predlog resolucije o dolgoročni oskrbi starejših, ki spodbuja države članice k boju proti socialni izključenosti te skupine prebivalstva in proti vsem oblikam diskriminacije na podlagi starosti, saj morajo vse država članice zagotavljati dostopnost ustreznega zdravstvenega in socialnega varstva v skladu s temeljnimi načeli evropskega modela solidarnosti.

Zavedati se moramo pomena kakovosti in neprekinjenosti oskrbe, zato morajo države članice vzpostaviti programe pomoči in oskrbe starejših na domu, oziroma, v državah, ki take programe že imajo, nadaljevati z njimi, pod upravljanjem pristojnih lokalnih organov. Vse države članice morajo sprejeti zagotovila, da bodo zaščitile temeljne pravice oseb, ki prejemajo dolgoročno oskrbo.

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – (LV) V celoti podpiram predlog resolucije. Upam, da bo deklaraciji Evropskega parlamenta sledilo ukrepanje. Na vsako obliko diskriminacije starejših se moramo ostro in učinkovito odzvati. Sprejeti moramo direktivo, ki bo pravno zavezujoča za vlade in bo določala pravne ukrepe proti zniževanju pokojnin ali ravnanju v nasprotju z obveznostmi države do starejših. Leta 2009 je vlada naše države, Latvije, za „zamašitev proračunske luknje“ znižala pokojnine in s tem ogrozila socialno varnost starejših ter jih ponižala. Za resolucijo sem glasoval v upanju, da v prihodnje takih kršitev pravic in zlorab oblasti ne bo več.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Že vrsto let ugotavljamo, da postaja vedno bolj nemogoče financirati tako kratkoročno kot dolgoročno oskrbo. Naše ukrepanje v zvezi s tem pa je precej mlačno in ljudje, ki oskrbo potrebujejo, pa tudi njihovi svojci, so prepuščeni sami sebi. Podobno kot velja za vzgojo otrok, je tudi oskrba, ki jo v izvajajo svojci ali prostovoljci, v družbi globoko podcenjena, socialne mreže pa v imenu kapitalizma uničujemo. Ob tem pa politiki prepričujejo ljudi, da za ohranitev sistema socialne varnosti, torej tudi oskrbe starejših, potrebujemo množično priseljevanje brez vseh omejitev.

V resnici je ravno nasprotno. Priseljevanje še pospešuje finančni zlom, ki nam grozi. Razpravo o finančni zdržnosti in finančnih bremenih oskrbe smo začeli mnogo prepozno. Tudi če zdaj želimo dati razvoju paliativne oskrbe in oskrbe na domu večjo težo, ne bomo mogli kar tako spremeniti miselnosti in doseči takojšnjega obrata. Pozdraviti pa velja poziv k odpravi grdega ravnanja s starejšimi pri oskrbi. Tak seznam zahtev bi morali sestavili že pred mnogimi leti. Vseeno pa sem glasoval zanj.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − – Zelo sem vesel, da smo sprejeli to resolucijo, ki zlasti: poziva države članice, naj upoštevajo demografski razvoj v zadnjih letih, zlasti staranje prebivalstva, ki vodi v vse večji pritisk na proračun in veliko povpraševanje po boljši zdravstveni in socialnovarstveni infrastrukturi, spodbuja države članice, naj se borijo proti socialni izključenosti starejših in vsem vrstam diskriminacije na podlagi starosti, in opozarja države članice, da je zagotavljanje dostopa do primernih storitev zdravstvenega varstva in socialnega skrbstva temeljno načelo evropskega modela solidarnosti.

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. − (IT) Sprejem tega predloga resolucije je še en dokaz skrbi Evropskega parlamenta in njegovih poslancev za zagotavljanje zdravstvenega varstva starejšim. V starajoči se družbi sta varnost in kakovost naših „srebrnih let“ vedno pomembnejša.

Stalno usposabljanje osebja, ki dela na tem področju, poziv državam članicam, naj vodijo politiko informiranja, ki bo osredotočena na starejše ljudi, zlasti na njihovo prehrano in na preprečevanje tveganja dehidracije, razvoj „e-zdravja“ za izboljšanje produktivnosti in učinkovitosti – to je le nekaj ukrepov, ki jih predlaga resolucija.

Nobena država članica se ne sme izogibati svoji obveznosti zagotoviti kakovost življenja tem ljudem, ki so pogosto prepuščeni sami sebi. Zato upam, da bo na poti v „družbo za vse“ tudi sprejem te resolucije dal nov zagon državam članicam, da bodo lahko ljudje vseh starosti imeli možnost aktivno sodelovati v našem skupnem življenju in da jih skupnost ne bo kar prepustila nemilostni usodi.

  Alf Svensson (PPE), v pisni obliki. − (SV) Danes sem glasoval za predlog resolucije B7-0491/2010 o dolgoročni oskrbi starejših. Ene točke resolucije pa ne podpiram. Resolucija v svoji 12. točki poziva k vzpostavitvi minimalnih standardov za vse pogodbe na področju oskrbe, vključno z minimalnimi plačami. Temu švedski krščanski demokrati nasprotujemo. Taka ureditev bi bila tudi tuja švedskemu modelu kolektivnih pogodb. Naš model deluje v korist obeh strani, delavcev in delodajalcev. Trdno sem prepričan, da so plače zadeva, ki jo je treba urejati s pogajanji in dogovori med socialnimi partnerji, ne pa področje, na katerem bi si politiki nabirali točke.

Predlog skupne resolucije (RC-B7-0484/2010)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. − (PT) Glasoval sem za predlog skupne resolucije o stanju reke Jordan s posebnim poudarkom na območju njenega spodnjega toka, ker se mi zdi nujno, da opozorimo na uničevanje te reke, še zlasti njenega spodnjega porečja. Predlog poziva izraelsko in jordansko vlado, pa tudi palestinsko upravo, naj s pomočjo Evropske unije ustanovijo komisijo za porečje Jordana, h kateri bi lahko pristopile tudi druge obrežne države.

Menim, da bi potrebovali načrt upravljanja, s katerim bi lahko popravili uničenje reke Jordan, in da bi morali zagotoviti finančno in tehnično pomoč za njeno sanacijo, še zlasti v spodnjem toku. Vprašanje gospodarjenja z vodnimi viri in pravičnega zagotavljanja potrebne vode vsem ljudem, ki živijo na tem območju, je ključni pogoj za vzpostavitev trajnega miru in stabilnosti na Bližnjem vzhodu. Zato menim, da bi morali okrepiti svojo pomoč državam na tem območju, z večjo finančno in tehnično pomočjo projektom gospodarjenja z vodo, spodbujanjem pravične porazdelitve in prenosom potrebne tehnologije.

  Ioan Enciu (S&D), v pisni obliki. − Podpiram resolucijo o stanju reke Jordan, saj poziva h konkretnemu reševanju vprašanja, ki neposredno vpliva na ekonomske, socialne in kulturne razmere na tem območju. Hudo opustošenje reke Jordan ogroža možnosti preživljanja skupnosti, ki so odvisne od njenih vodnih virov. Ob pozivu k skupnemu načrtovanju čezmejnih rešitev vprašanj onesnaženja in čezmernega izkoriščanja vodnih virov pa resolucija tudi poudarja koristi za krepitev zaupanja in mirovni proces, ki jih lahko prinese sodelovanje Izraela, Palestincev in Jordanije pri reševanju problema razvrednotenja reke Jordan.

Resolucija po pravici poudarja, da je treba načrte in predloge za sanacijo reke Jordan vgraditi v politiko odnosov Unije z državami v porečju te reke. Poleg tega bi morala EU, glede na nujnost tega problema, uvrstiti sanacijo reke Jordan med prednostne razvojne projekte na tem območju.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. − (PT) Glasovala sem za predlog skupne resolucije o stanju reke Jordan, ker je nujno zaščititi njeno kakovost z okoljskega, pokrajinskega, kulturnega, zgodovinskega, kmetijskega in gospodarskega vidika. Pravilno gospodarjenje z vodnimi viri ob upoštevanju potreb vseh prebivalcev območje je tudi pomemben dejavnik stabilnosti na Bližnjem vzhodu.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. − (PT) Problemi v zvezi z reko Jordan so mnogo širši kot običajne težave zaradi okoljskega razvrednotenja vodnih tokov. Resolucija, ki smo jo sprejeli, ugotavlja, da Jordan ni zgolj reka. Gre daleč več kot za stanje same reke, saj reki pripisuje velik politični, simbolični in verski pomen vrsta držav, narodov in ljudstev po vsem svetu.

Velik pomen te reke v zgodovini človeštva narekuje posebno skrb za njeno usodo tudi Evropi, še zlasti pa naši zbornici. Upam in želim, da bodo države ob bregovih reke Jordan zmogle premagati svoja tradicionalna nasprotja in nezaupanje in združiti svoje moči pri reševanju reke pred nadaljnjim razvrednotenjem.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Območje reke Jordan, zlasti njen spodnji tok, je kulturna krajina univerzalne vrednosti z velikim zgodovinskim, simboličnim, verskim, okoljskim, kmetijskim in gospodarskim pomenom. Žal je bila reka Jordan opustošena zaradi prekomernega izkoriščanja, onesnaževanja in slabega upravljanja, kar je vodilo k 50-odstotni izgubi biotske raznovrstnosti. Sanacija Jordana, zlasti njegovega spodnjega toka, je bistvena za izraelske, jordanske in palestinske lokalne skupnosti, ki se soočajo s podobnimi izzivi glede oskrbe z vodo.

Prinaša izjemne koristi za gospodarstvo in ustvarjanje zaupanja. Dejavno sodelovanje med vladami, organizacijami civilne družbe in lokalnimi skupnostmi pomembno prispeva k prizadevanju za mir v tej regiji. Zato organe prizadetih držav pozivamo, naj sodelujejo in sanirajo reko Jordan, in sicer s pripravo in izvajanjem politik, osredotočenih na doseganje oprijemljivih rezultatov na področju upravljanja povpraševanja gospodinjstev in kmetijstva po vodi, ohranjanja vode in upravljanja odplak in kmetijskih in industrijskih iztokov. Prav tako pozivamo Svet, Komisijo in države članice EU, naj spodbujajo in podprejo obsežen načrt za odpravo posledic opustošenja reke Jordan.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Kot je navedeno v predlogu resolucije, je porečje reke Jordan, zlasti v spodnjem toku, kulturna krajina univerzalne vrednosti z velikim zgodovinskim, simboličnim, verskim, okoljskim, kmetijskim in gospodarskim pomenom na Bližnjem vzhodu in širše. Sedanje okoljsko razvrednoteno stanje reke in visoka onesnaženost sta zelo zaskrbljujoča.

Želena in potrebna sanacija reke Jordan – okoljska, socialna in kulturna obveza – pa je seveda neločljivo vpeta v geopolitični kontekst tega območja. Upoštevati moramo, da palestinsko prebivalstvo na Zahodnem bregu že trpi hudo pomanjkanje vode, saj njen večji del porabijo Izrael in židovska naselja na Zahodnem bregu, pa tudi, da ima Izrael okupiran del Golanske planote, kjer so pomembni izviri reke. Pravična delitev vodnih virov in upoštevanje potreb vseh prebivalcev tega območja sta ključnega pomena za trajni mir in stabilnost na Bližnjem vzhodu, zato sanacija spodnjega toka reke Jordan brez njiju ni mogoča.

  Jaromír Kohlíček (GUE/NGL), v pisni obliki. − (CS) Na Bližnjem vzhodu že vrsto let vladajo zapletene razmere – politične, pa tudi gospodarske in okoljske. Rek je na tem območju prav malo, pa še njihov tok je zelo nestalen, že v antiki so se morali gozdovi umakniti poljem, živina pa sproti popase vse poganjke grmovja, dreves in drugo zelenje. Pretok reke Jordan je majhen, njena voda je onesnažena, Mrtvo morje postopoma presiha. Zagotovitev zadostnega pretoka reke je hud tehnični problem, ki bi ga bilo mogoče rešiti le v politično mirnem ozračju. Evropska unija že dolga leta dejavno sodeluje v vrsti projektov, katerih osrednji namen je spodbujati miroljuben razvoj celotnega območja.

Zato je prav, da podpremo tudi ključni program, namreč obnovitev razumnega vodnega režima v srednjem in spodnjem toku reke Jordan. Ker se s podobnimi problemi spopadajo tudi lokalne oblasti na drugih območjih sahelskega pasu in Azije, za splošno rešitev problemov ne bo zadostoval zgolj odziv Komisije, pač pa bo treba sprejeti konkretne ukrepe za njihovo odpravo. Podpiram sprejem predloga skupne resolucije.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Dostop do pitne vode spada med človekove temeljne pravice. Julija so Združeni narodi na podlagi sklepov vrha v Cochabambi celo sprejeli resolucijo, ki zahteva priznanje te pravice. Reka Jordan je uničena, palestinski prebivalci pa nimajo dostopa do pitne vode, saj Izrael, Jordanija in Sirija zajemajo za svoje potrebe praktično celotni pretok reke. Evropska unija mora vsekakor podpreti sklenitev sporazumov med tamkajšnjimi državami o sodelovanju pri sanaciji reke in pravičnejšem gospodarjenju z vodnimi viri.

Posvečanje izključne pozornosti stanju reke Jordan ob tem, ko smo priče uničevanju vrste drugih rek, pa je vendarle šokantno. Tako govori resolucija. Glasujem za resolucijo v upanju, da bomo podobno pozornost posvetili tudi drugim rekam po svetu.

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. – (ES) Glasoval sem za predlog skupne resolucije o stanju reke Jordan, ker moramo vse države ob tej reki spodbuditi k njeni sanaciji. Spodnji tok reke Jordan je popolnoma uničen: zaradi slabega gospodarjenja je reka hudo onesnažena, tako da izguba biotske raznovrstnosti znaša že 50 %.

V mirovnem sporazumu, sklenjenem leta 1994, sta se Izrael in Kraljevina Jordanija dogovorila za sodelovanje pri ekološki sanaciji reke Jordan vzdolž skupnega toka in pri varovanju vodnih virov. Izrael pa je iz zaščitnega območja ob spodnjem toku reke Jordan izključil Palestince na Zahodnem bregu, ki ga nezakonito zasedajo izraelski naseljenci; ti naseljenci pa namakajo svoja polja z vodo, ki bi morala pripadati Palestincem.

Palestinsko prebivalstvo na Zahodnem bregu trpi hudo pomanjkanje vode, zato zahtevamo, da Izrael opusti svojo politiko gradnje naselij, tudi ob spodnjem toku reke Jordan. Države ob reki morajo s pomočjo EU ustanoviti komisijo za reko Jordan, ki bo poskrbela za sanacijo reke in za zadostno oskrbo z vodo vseh prebivalcev, ki živijo ob reki.

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – (LV) Glasoval sem za predlog resolucije. Resolucija ugotavlja, da je stanje reke Jordan katastrofalno. Gladina Mrtvega morja vsako leto upade za 30 cm. Obrežne države, zlasti Sirija in Jordanija, izkoriščajo vodo iz reke, ne vlagajo pa ničesar v gradnjo komunalnih čistilnih naprav in naprav za pripravo pitne vode. Če EU ne bo hitro odločneje pritisnila na vse porabnike vode, območju grozi ekološka katastrofa. V tem smislu je resolucija zelo umestno sporočilo vladam Sirije, Jordanije in Izraela. Vse vlade bližnjevzhodnih držav morajo spregledati, da EU ni gasilska služba za reševanje njihovih težav. Vlade Sirije, Jordanije in Izraela moramo pripraviti do tega, da bodo same začele razmišljati o prihodnosti. Pri tem jim moramo pomagati načrtovati ukrepe, nikakor pa ne smemo z denarjem podpirati tistih, ki lahkomiselno in sebično razsipajo naravne vire.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Pozdravljam izid pomembnega glasovanja o resoluciji, ki opominja in izraža zaskrbljenost nad uničevanjem reke Jordan, še zlasti v njenem spodnjem toku. Resolucija poziva oblasti obrežnih držav k sodelovanju in sanaciji reke Jordan, k sprejemu in izvajanju politik s konkretnimi cilji na področjih gospodarjenja z vodnimi viri za kmetijstvo in gospodinjstva, varovanja vodnih virov in ravnanja s komunalnimi, kmetijskimi in industrijskimi odpadnimi vodami, ter zagotavljanja zadostnega pretoka vode tudi v spodnjem toku reke Jordan. Resolucija pozdravlja sodelovanje med izraelskimi, jordanskimi in palestinskimi lokalnimi skupnostmi pri reševanju podobnih težav pri oskrbi z vodo in poziva Izrael in Jordanijo, naj v celoti izpolnita svoje zaveze glede sanacije reke Jordan, ki sta jih sprejela v mirovnem sporazumu.