Dobesedni zapisi razprav

Ponedeljek, 20. september 2010 - Strasbourg

23. Uveljavljanje pravic intelektualne lastnine na notranjem trgu (kratka predstavitev)

  Predsednik. – Naslednja točka je poročilo o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine na notranjem trgu, ki ga je v imenu Odbora za pravne zadeve predložila Marielle Gallo (COM(2009)0467 - 2009/2178(INI)) (A7-0175/2010).

  Marielle Gallo, poročevalka. – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, Parlament mora izkoristiti možnost glasovanja o tem poročilu na lastno pobudo, ki ni moje poročilo, ampak sad številnih kompromisov, za začetek pomembne razprave. Skoraj 10 let vedno znova ponavljamo v vseh svojih besedilih, da mora evropsko gospodarstvo temeljiti na znanju. Eksplozija digitalne dobe pomeni, da se moramo sedaj dvigniti na raven tega globaliziranega izziva.

Ustvarjalne in inovativne industrije sedaj zagotavljajo 7 % BDP v EU in 14 milijonov delovnih mest. Medtem ko se srečujejo z resno konkurenco, so in morajo ostati ključno sredstvo evropskega gospodarstva. Zato jih moramo zavarovati ali pa bodo izginile.

Kakšen aparat jih lahko zavaruje? Kakšen aparat spodbuja ustvarjalce, da ustvarjajo inovacije? Kakšen aparat zagotavlja evropsko kulturno raznolikost in njeno globalno širjenje? Kakšen aparat zagotavlja, da so naši raziskovalci, ustvarjalci, umetniki, inženirji in intelektualci plačani? Kakšen aparat omogoča gospodarskemu sektorju ustvarjalnih in inovativnih industrij, da deluje in se razvija? Kakšen aparat spodbuja MSP in mlade ustvarjalce k poslovanju in preoblikovanju evropskega gospodarstva za leto 2020?

Odgovor na vsakega od teh vprašanj je očiten: zakon o intelektualni lastnini. Vsi se strinjamo glede zakona o intelektualni lastnini v povezavi s fizičnimi sredstvi. Vendar pa se nekateri med nami še niso prebudili glede tega, kaj se dogaja od prihoda interneta. Ne razumejo še, da morajo biti zaščitena tudi vsa digitalna sredstva – glasba, filmi, video igrice, računalniška programska oprema.

Interneta se ne smemo bati. To je izredna priložnost, ki jo lahko pozdravimo. Zagotavljamo dostop do interneta za vse državljane EU; internet je pravica. Vendar pa moramo poskrbeti, da bo internet tudi predmet zakonodaje, ki varuje intelektualno lastnino, ker je to tudi zakon. Če tega ne bomo storili, bo to divjina, v kateri bodo veljali zakoni divjine.

Je to res tisto, kar hočemo? Ali želimo uničiti sektorje ustvarjalne in inovativne industrije tako, da jo objestno žrtvujemo? Ali se bomo mi, evropski zakonodajalci, vdali in se zatekli k demagogiji in populizmu ali lahko o stvareh razmišljamo in prevzamemo svoje odgovornosti?

To vprašanje vam postavljam, ker je namen tega poročila poslati Komisiji signal, da bomo lahko kombinirali naša prizadevanja in našli ustrezne rešitve. Znebimo se odzivov, ki zadovoljujejo množice. Poskusimo premagati naše nepomembne politične nesporazume, da bomo lahko delali v splošnem interesu. Ne dovolimo Komisiji svobodnega vladanja. Usoda ustvarjalnih in inovativnih industrij in ljudi, ki so od njih odvisni, je v naših rokah. Ne padimo na tej oviri; razprava se šele začenja.

  Piotr Borys (PPE). – (PL) Najprej se bi rad zahvalil gospe Gallo za dobro in uravnoteženo poročilo. Poročilo potrjuje dejstvo, da Evropska unija podpira pravice intelektualne lastnine in avtorskih pravic in da ščiti najbolj ustvarjalen sektor v Evropi. Ta izziv se dobro povezuje s sporočilom Evropske komisije o evropski digitalni agendi, ki se prav tako navezuje na zadeve, kot so osirotela dela ali dela, ki se ne tiskajo več.

Rad bi povedal, da je današnje poročilo uravnoteženo in pozorno premišljeno besedilo. K problemu piratstva in ponarejenega blaga ne pristopa posebno omejevalno, saj v prvi vrsti uvaja sistem, ki temelji na preprečevanju, da bi povečalo osveščenost med državljani, ki neprestano in nezavestno kršijo zakon, da so avtorske pravice temeljno in pomembno vprašanje. Rad bi povedal, da danes – in tu imam v mislih tudi poročilo gospe Echeverría – potrebujemo dober poslovni model, ki bi zavaroval avtorske pravice in pravice intelektualne lastnine, medtem pa bo hkrati omogočal nakup literarnih del ali filmov po razumni ceni.

Mislim, da bi moralo poročilo služiti kot izhodiščna točka za nadaljnje razprave, a rad bi se zahvalil poročevalki, ker je zelo v svojem poročilu uspešno izpostavila vprašanje varstva avtorskih pravic in tudi sistema, ki ohranja največjo raven ustvarjalnosti.

  Ioan Enciu (S&D). – (RO) Pozdravljam poročilo, o katerem poteka razprava in je del splošne pobude Evropskega parlamenta za okrepitev uveljavljanja pravic intelektualne lastnine. Močno cenim delo, ki ga je opravila poročevalka, gospa Gallo.

Vendar pa bi rad izpostavil nekatere načelne zadeve, ki bi morale biti vključene v poročilu. Najprej je treba poskrbeti za jasno razlikovanje o socialno-gospodarskem vplivu, ki ga lahko ima kršenje avtorskih pravic. Nesprejemljivo je, da se resne kršitve z morebitnim pomembnim vplivom na zdravje in celovitost posameznika vključijo v enako kategorijo kot tiste z omejenim finančnim vplivom. Nenazadnje pa je potrebna določba, po kateri ponudniki internetnih storitev ne bodo nosili odgovornosti za dejanja svojih potrošnikov in se ne bodo dolžni vključevati v nadzor in filtriranje prometa v svojih omrežjih.

  Toine Manders (ALDE). – (NL) V imenu naše skupine bi se rad zahvalil poročevalki za značaj našega sodelovanja. Res je, gospa Gallo, v Odboru za pravne zadeve so se združile vse stranke in dosegle kompromis. To je na koncu pripeljalo do izredno razpršene in čustvene razprave, s čimer sem se srečal tudi v svoji skupini. Na koncu smo predložili alternativno resolucijo kot srednjo pot med zagovorniki in nasprotniki poročila.

Upam, da bo jutri ta resolucija izglasovanja, a sramotno je, da je bila ta razprava tako razvlečena in da je treba rešitev šele najti. Vsi si želimo več inovacij, več elektronskega poslovanja in notranji trg, a vseeno ne želimo varstva pravic intelektualne lastnine, ki na koncu predstavlja osnovo naših inovacij. Mislim, da je to velika sramota in zato bi vse pozval, da jutri glasujete pravilno – za kar bi si drznil reči, da je alternativna resolucija, ki jo je predložila Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo.

Potreben je evropski pristop in prav tako bi pozval komisarja Barnierja, naj poda predloge za pravni okvir EU za pravice intelektualne lastnine, ker, na primer, obstaja velika potreba po podeljevanju večozemeljskih licenc. To je zdaj nemogoče, s čimer se ovira razvoj notranjega trga.

  Eva Lichtenberger (Verts/ALE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, ni naključje, da nam je težko doseči dogovor glede te zadeve, saj združujemo dve nezdružljivi vprašanji. Če bi se osredotočili na zaščito blagovnih znamk, bi verjetno lahko dosegli dober dogovor. Vendar pa je mešanje tega vprašanja z vprašanjem interneta tudi vsebinsko nepravilno, ker so tu potrebne drugačne in novejše strategije v primerjavi s tistimi, ki jih zahteva materialno pravo. Teh strategij ni lahko prenašati iz ene v drugo.

Prav tako moramo pri sebi razjasniti, da bomo plačali za vsak pregon v internetu s kršenjem državljanskih pravic, ker teh stvari ne moremo videti ali izvedeti avtomatično.

Tretjič, če dam na internet kulturno posest pod grožnjo kazni, tako da sem dejansko v nevarnosti, da me pošljejo v zapor vsakič, ko brskam po internetu, mi je zelo jasno, da ne bom mogla izkoristiti možnosti, ki jih internet nudi za umetnost, kulturo in ustvarjalnost. Zato vas rotim, da o tej zadevi razpravljamo dalje. To bi bil inteligentnejši pristop.

  Martin Ehrenhauser (NI). – (DE) Gospod predsednik, seveda ima boj proti ponarejenemu blagu največjo prednost, tudi tu v tem parlamentu. Vseeno pa moram povedati, da v sredo očitno ne morem podpreti tega poročila, ki ga je izdelala kolegica poslanka, med drugim, ker se strinjam z zaskrbljenostjo mnogih mladih ljudi in državljanov, da se tu poskuša – na primer v členu 22 – skozi zadnja vrata ponovno doseči, da bi bila cenzura sprejemljiva.

Prav tako je obžalovanja vredno, da Komisija in to poročilo piratstvo in ponarejanje uporabljata kot sopomenki. To bo ustvarilo dodatno pravno negotovost. Pojem piratstvo ni primeren za uporabo v netrgovskih storitvah internetne izmenjave. To bi de facto spremenilo mnogo milijonov državljanov v zločince, kakor je upravičeno poudarjeno v alternativnem poročilu, ki sta ga predložili skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze in Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu.

Sem tudi odločno proti ustanovitvi novega organa. Menim, da bodo lahko to zadevo zelo varčno reševale tudi strukture, ki veljajo sedaj.

  Paul Rübig (PPE). – (DE) Gospod predsednik, lastnina – ne glede na to, ali je intelektualna ali fizična – je temelj tržne ga gospodarstva. Zato je pomembno, da premislimo, kako to zadevo zakonsko urejati z visoko stopnjo medsebojnega soglasja. V vsakem primeru potrebujemo sistem „vse na enem mestu“. Za potrošnike, samozaposlene ter mala in srednje velika podjetja je potrebna poenostavitev pridobitve ustrezne licence v tem smislu.

Razpoložljivost licenc za pravice intelektualne lastnine v obsegu EU je še zlasti pomembna. Potrebujemo notranji trg za intelektualno lastnino. Predvsem pa potrebujemo tudi izviren jezik, ki bo na voljo po vsej Evropi. Vsak jezik je pomemben kulturni proizvod in omogočiti bi bilo treba, da bi se licence, ki se zagotavljajo za en jezik, uporabljale po vsej Evropi in da jih lahko tako uporabljajo vsi državljani. Da bi lahko ustrezno uporabljali to intelektualno lastnino, potrebujemo medopravilnost in tehnično nepristranskost. Predvsem pa potrebujemo sankcije za tiste, ki kršijo konkurenčno in poslovno zakonodajo.

  Christian Engström (Verts/ALE). – Gospod predsednik, s tem poročilom je povezanih več težav, a izpostavil bom eno temeljno težavo: nedoslednost. Začne se z izjavo, da nimamo dejstev in številk, potrebnih za ustvarjanje zakonodaje, zato bi morali imeti ta observatorij na področju intelektualne lastnine za pridobivanje teh dejstev in številk. Potem je v poročilu na Komisijo naslovljena kritika, ker ni predlagala zakonodaje. V nadaljevanju je predlog nezakonodajnih ukrepov itd.

Strinjam se s tem, kar je bilo povedano na začetku: oblikovalci politik nimamo na voljo dejstev in številk; to je temeljna težava in vzrok, zakaj evropske institucije niso uspele najti dobre politike za te zadeve. Zato predlagam resolucijo Verts/ALE, S&D in GUE/NGL, v kateri je navedeno, da bi morali vsekakor pridobiti dejstva in številke, nato premisliti, kaj storiti, nato pa lahko oblikujemo zakone.

  Peter Jahr (PPE). – (DE) Gospod predsednik, različni predpisi v državah članicah na področju intelektualne lastnine preprečujejo, da bi bi bila ta lastnina povsod zaščitena do enake mere. To ima škodljiv učinek na svobodo notranjega trga in ovira inovacije in naložbe na tem področju. Kršitve pravic intelektualne lastnine se vedno pogosteje pojavljajo tudi v zvezi z organiziranim kriminalom. Žal internet zagotavlja za ta namen platformo, ki je enostavna za uporabo.

Enotno raven zaščite je tako mogoče doseči le s ciljno usmerjenim skupnim pristopom Evropske unije. Usklajevanje nacionalnih predpisov je treba zato pozdraviti in je nujen predpogoj za delovanje notranjega trga.

Najlepša hvala poročevalki, ki se je tu lotila pomembne teme. Prepričan sem, da bomo v tem parlamentu še velikokrat razpravljali o tej temi.

  Zuzana Roithová (PPE). – (CS) Kot poročevalka mnenja za odbor IMCO sem razočarana, da se moja kolegica, gospa Gallo, ni držala besedila naših priporočil. Medtem pa je seveda v odgovor na moje vprašanje Evropska komisija potrdila, da bo naslednje leto obravnavala predlog, da se ustvari evropsko varstvo registriranih blagovnih znamk. Hvala, komisar. Boriti se moramo proti ponaredkom, zlasti tistim iz Azije, z vsemi sredstvi, ki jih imamo na voljo in so upravičeno predlagani v poročilu gospe Gallo. Seveda mi je žal, da se je med poslanci odprla nepremostljiva vrzel v zvezi z bojem proti prenašanju in kopiranju del iz interneta. Množično sporočanje del z avtorskimi pravicami v internetu je treba zakonsko urediti, a to je treba storiti z uravnoteženimi ukrepi in ne s kriminalizacijo srednješolcev. Zakonodaja o avtorskih pravicah v Evropi ni ustrezno določana in ne zagotavlja sodobnih pravil, ki bi podpirala avtorje in široko uporabo njihovih del s strani javnosti. Nasprotno, prednost daje interesom imetnikov avtorskih pravic in skupnim upravljavcem na račun dejanskih avtorjev in uporabnikov del. Skrbi me, da to poročilo nima niti ambicije, da ustvari zelo potrebno ravnotežje za zakonodajo o avtorskih pravicah v digitalnem svetu.

  Predsednik. – Prepričan sem, da lahko Komisija zadovolji vse. Gospod Barnier, beseda je vaša.

  Michel Barnier, član Komisije. – (FR) Gospod predsednik, vedno zelo pozorno poslušam, kar povedo poslanci Evropskega parlamenta. Komisija ne more vedeti vsega in vedno potrebuje te analize in predloge. Zato bi se rad iskreno zahvalil gospe Gallo in Parlamentu za zanimanje, ki ga še naprej kažeta – to poročilo je dodaten dokaz za to – v izboljšavi in krepitvi spoštovanja pravic intelektualne lastnine.

Vem, da smo o tem poročilu razpravljali ob številnih priložnostih in to je dokaj običajno. Vendar pa mislim, da ponuja dobro ravnotežje med vsemi interesi, ki jih to zadeva. Zlasti bi rad še enkrat povedal, pri čemer ponavljam pripombi gospoda Borysa in gospoda Rübiga, da učinkovito varstvo intelektualne lastnine dejansko goji ustvarjalnost in inovacije in da ščiti delovna mesta v Franciji.

Vendar pa mi dovolite, da dodam, da ko govorimo o varstvu in poštenem plačilu za ustvarjanje, nimamo v mislih le kulturnega ali industrijskega ustvarjanja, ampak tudi poseben pojem demokracije. Tu imam v mislih delo novinarjev v tisku, ki si tudi zaslužijo ustrezno plačilo. Nato – mislim, da je bil gospod Borys tisti, ki je omenil zdravstvene težave – vemo tudi, kaj je običajno vključuje nevarnost, povezana s ponarejanjem.

Gospe in gospodje, rad bi izpostavil zavezanost Komisije za zelo tesno sodelovanje z vsemi parlamentarnimi skupinami v prihodnjih mesecih, da bi pospešili boj proti ponarejanju in piratstvu, ki ga je ravno omenila gospa Roithová. Komisija bo nadaljevala s svojim bojem proti kršitvam intelektualne lastnine z uporabo zakonodajnih in nezakonodajnih ukrepov. Prav tako mislim, da je treba vsak boj nujno združiti s pozitivnimi ukrepi, kot sta spodbujanje in razvoj zakonitih proizvodov.

Rad bi poudaril potrebo, kakor jo vidim sam, po povečanju osveščenosti med državljani in seveda mladimi – a ne le med mladimi – glede tega pojava – in tu bi rad ponovil zahtevo gospoda Engströma – z uporabo neizpodbitnih statističnih informacij o posledicah in obsegu ponarejanja in piratstva pa tudi analizo, ki mora biti čim bolj pravična glede njunega vpliva na družbo in gospodarstvo. To je točka, ki jo je pred kratkim omenil gospod Enciu.

Komisija bo posebno pozornost posvetila razvoju observatorija in drugim ukrepom, ki smo jih oznanili v svojem sporočilu iz septembra 2009, povezanem z upravnim sodelovanjem in dialogom v industriji.

Gospe in gospodje, naslednjo jesen bom predstavil akcijski načrt, ki se ukvarja s temi vprašanji ponarejanja in z vsemi vidiki ponarejanja in piratstva. Ta akcijski načrt bo v smislu sporočila temeljil na raziskavah in usposabljanju osebja mejnih kontrol v vsaki naši državi, na delu in strokovnem znanju observatorija, ki ga bomo ustvarili na zelo verodostojen in oprijemljiv način.

Posebno pozornost bomo posvetili tudi izboljšanju zakonodajnega okvira, povezanega s spoštovanjem intelektualne lastnine in – seveda to naslavljam na gospoda Jahra – z evropskim okvirom. Rešitev bo temeljila na uravnoteženem in sorazmernem pristopu, ki spoštuje temeljne pravice državljanov. Dalje, gospe Lichtenberger bi rad povedal, da ne nameravamo, kakor smo že povedali pred vašimi odbori, kriminalizirati določenega vedenja, zlasti ne vedenja mladih ljudi. Tu ne gre za to.

Komisija za jesen pripravlja poročilo od Direktivi 2004/48/ES o izvrševanju pravic intelektualne lastnine. Zato želim potrditi gospodu Mandersu, ki me je spraševal glede tega vprašanja, zlasti pa povedati vaši poročevalki, gospe Gallo, ki je to zadevo izpostavila, da bomo na podlagi tega poročila predložili – saj menim, da bo to potrebno – nekatere predloge sprememb k temu besedilu, da bi izboljšali izvrševanje pravic intelektualne lastnine v Evropi.

  Predsednik. – Hvala, komisar. To je bilo zelo dobro sprejeto.

S tem se točka zaključi.

Glasovanje bo potekalo jutri (v torek, 21. septembra 2010) ob 12:00.

Pisne izjave (člen 149)

  Proinsias De Rossa (S&D), v pisni obliki. – Poročilu gospe Gallo sem nasprotoval kot nazadujočemu in neizvedljivemu predlogu, ki je v nasprotju z odprtostjo interneta in temeljnimi pravicami in pušča mnogo vprašanj v pravnem sivem območju. Nenazadnje meša ponarejanje z izmenjavo datotek. Skupina S&D je predložila alternativno resolucijo, ki je osredotočena na potrebo po varstvu pravic in interesov umetnikov in delavcev ustvarjalne industrije in hkrati na potrebo po zagotavljanju širokega dostopa do kulturnih dobrin in storitev za evropske potrošnike. Je konstruktivna in napredna vizija uveljavljanja pravic intelektualne lastnine, ki poskuša doseči razvoj poštenega, uravnoteženega in v prihodnost usmerjenega okvira za pravice intelektualne lastnine v Evropi v korist ustvarjalcev in potrošnikov. Pomembno je, da je razlikoval med tem, kako se obravnava poslovna in nekomercialna izmenjava datotek, pri čemer je nasprotoval kriminalizaciji slednje. Z alternativno resolucijo smo poskušali prav tako zagotoviti nepristranost mreže, varstvo osebnih podatkov in drugih temeljnih pravic, zagotoviti pravno možnost; zavrniti, da se zakon treh stavk (HADOPI) uvede po vsej Evropi; in predlagana je bila izdelava inovativnih poslovnih modelov. Upoštevajte, da to poročilo ni zakonodajno. Komisija mora kmalu predložiti zakonodajne predloge.

  Adam Gierek (S&D), v pisni obliki. – (PL) Intelektualna lastnina je širok pojem, ki zajema patentno pravo, blagovne znamke in logotipe, pa tudi avtorske pravice. Poročilo je omejeno na reševanje vprašanja piratstva, ki vključuje kršitev avtorskih pravic, kar na splošno pomeni blagovno znamko druge stranke. V poročilu je obravnavano uveljavljanje pravic intelektualne lastnine z izdelavo observatorija, izvajanjem upravnih postopkov in ustreznih mednarodnih sporazumov. Blagovne znamke se uporabljajo za razlikovanje blaga ali storitev, ki pripadajo različnim gospodarskim subjektom. Subjekti, ki se ukvarjajo z nepoštenimi trgovinskimi praksami, bi lahko poskušali izkoristiti ugled nekega proizvoda ali storitve na trgu. Vsi predlagani načini za boj proti piratstvu vključujejo razvoj nekakšnega političnega sistema, ki ga financira davkoplačevalec. Mi dejansko potrebujemo prizadevanja za krepitev carinskih oblasti v glavnem, da bi izboljšali odkrivanje groženj, kot so škodljiva fitofarmacevtska sredstva, ponarejena zdravila, škodljivi prehranski izdelki in živalska hrana. Liberalci na eni strani poskušajo oslabiti vsako stanje, ki ustvarja poceni proizvode, po drugi pa ga silijo v zaščito monopolov. Te zadeve bi lahko prepustili za reševanje sektorskim združenjem. Edina vloga države bi morala biti reševanje morebitnih sporov. Da bi dosegli ta cilj, mora Evropska unija izdelati in izvajati zakonodajo o patentih, uporabnih modelih in blagovnih znamkah, prijavljenih do datuma, pa tudi zakonodajo o avtorskih pravicah. Izboljšati moramo tudi nadzor zunanjih meja Evropske unije, presežen dotok blaga iz tretjih držav, ki tekmujejo s proizvodi EU, in kakovost tega blaga.

  Jiří Maštálka (GUE/NGL), v pisni obliki. – (CS) Uveljavljanje pravic intelektualne lastnine na notranjem trgu (Mario Gallo, A7-0169/2010). To poročilo, medtem ko vsebuje številne dragocene zamisli in sklepe, pa je žal tipičen primer pomanjkanja načrtovanja in celo neodločenosti na področju pravic intelektualne lastnine na ravni Skupnosti. Seveda je še bolj izrazit tovrsten primer sporočilo Komisije z naslovom „Krepitev uveljavljanja pravic intelektualne lastnine na notranjem trgu“ (COM 2009(467)), ki je med drugim omenjeno v tem poročilu. Menim, da je zlasti zaskrbljujoče, da Komisija še vedno ni uspela izvesti temeljite analize učinkov Direktive 2004/48/ES z dne 29. aprila 2004 na področju pravic intelektualne lastnine. Nadaljnje pomanjkanje patenta Skupnosti je pomembna ovira za izgradnjo učinkovitega sistema Skupnosti za varstvo pravic intelektualne lastnine. Zadnja pripomba je povezana s predlogom, da se ustvari evropski center za nadzor ponaredkov in piratstva. Nobene potrebe ni po dodatnih organih, birokraciji in stroških. Komisija ima dovolj sredstev za reševanje nalog, ki naj bi bile dodeljene temu centru.

  Iosif Matula (PPE), v pisni obliki. – (RO) Pozdravljam pripravo osnutka te resolucije, katere določbe so v veliki meri povezane s področjem kulture in izobraževanja, to pa je odbor, v katerem sem. Široko priznano je, da h konkurenčnosti evropskega gospodarstva bistveno ne prispevajo le znanstvene in tehnične inovacije, ampak tudi kulturne dejavnosti. Evropska izobraževalna in razvojna politika morata temeljiti na prenašanju znanja, širjenja informacij in poenostavitvi dostopa najširše mogoče javnosti do tehničnega napredka in proizvodov kulturne ustvarjalnosti. Da bi to dosegli, je treba zagotoviti boljše pogoje v smislu stroškov za potrošnike, vključno s storitvami z neomejeno naročnino ali po nizki ceni, zlasti v izobraževalnih, kulturnih in nekomercialnih ustanovah. Zato bi rad naredil koristno razliko med uporabo za izobraževanje in za trženje, kar bi očitno pomagalo povečati inovacije na evropski ravni. Hkrati pa je za nas pomembno, da našo mlado javnost izobražujemo tako, da bodo razumeli vprašanja, povezana z intelektualno lastnino. Še en ključni vidik je zaščita prihodkov avtorjev del. Za ta ukrep so potrebna stroga pravila, ki urejajo uporabo teh izdelkov ali storitev s strani tretjih strank. Nenazadnje pa je treba večjo pozornost posvečati osirotelim delom, točki, ki je ni v osnutku resolucije.

  Sirpa Pietikäinen (PPE), v pisni obliki. – (FI) Tatvina je vedno tatvina. Kraja posnetka je kot kraja enake vsebine v glasbeni trgovini. Vseeno pa je odnos do internetnega piratstva še vedno mnogo popustljivejši in prizanesljivejši kot tisti do kraje v trgovini. Glede internetnega piratstva moramo zavzeti resno stališče. Informacijska omrežja so praktična, učinkovita in naravna sredstva za širjenje digitalne vsebine, a to ne pomeni, da mora biti njihova ustvarjalna vsebina prosto na voljo vsem, brez kakršnega koli plačila. Žal kaže, da nekateri, ki nasprotujejo temu poročilo, mislijo tako. Prihodnost ustvarjalnega sektorja, in enako velja za vse sektorje, je odvisna od tega, ali ljudje dobijo plačilo za delo, ki ga opravljajo, ali ne. Ko pridejo plačila glasbenikov, igralcev ali filmskih režiserjev v kremplje piratov, je rezultat kulturno osiromašenje, saj poklicni umetniki ne morejo zaslužiti za življenje. Je to tisto, kar želimo? Druga možnost, predlagana v poročilu, je razvoj poštenih pravil, da informacijska omrežja zaščitijo avtorske pravice. Temeljili bo na starem nauku, za katerega od nekdaj obstaja zakon: ne kradi.