Dobesedni zapisi razprav

Ponedeljek, 20. september 2010 - Strasbourg

24. Preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek (kratka predstavitev)

  Predsednik. – Naslednja točka je poročilo o sporočilu Komisije: Skupnostni pristop k preprečevanju naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ki ga je v imenu Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane pripravil João Ferreira (COM(2009)0082 - 2009/2151(INI)) (A7-0227/2010).

  João Ferreira, poročevalec. – (PT) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, v zadnjem letu so bile naslovnice in časopisne strani zapolnjene z nevihtami, poplavami, vročinskimi vali, požari in drugimi nesrečami, ki so imele resne posledice za javnost, zemljo, gospodarstvo in okolje.

Vendar se to ni zgodilo samo v tem letu. V prvih šestih letih Solidarnostnega sklada EU je Komisija prejela 62 zahtevkov za finančno podporo iz 21 različnih držav. Približno tretjina le teh se uvršča v kategorijo večjih nesreč. Pri ostalih nesrečah ni prišlo do zahteve, da se uporabi sklad, čeprav so imele precejšnje in v mnogih primerih dolgotrajne vplive na prizadeto prebivalstvo, okolje in gospodarstvo.

Nesreče so skrajno nepoštene. Skoraj vedno imajo največji učinek na tiste, ki imajo najmanj možnosti, da se zaščitijo, naj bodo to ljudje ali države. Zaradi tega poročilo navaja, da bi moral imeti pristop Skupnosti k preprečevanju naravnih nesreč kot svojo osnovno skrb v tej zadevi zmanjšanje sedanjih razlik med regijami in državami članicami, zlasti glede pomoči za izboljšanje preprečevanja v regijah in državah članicah, ki so visoko izpostavljene tveganju in imajo nizke gospodarske zmogljivosti.

Naravne nesreče in, z razširitvijo, nesreče, ki jih povzroči človek, je mogoče in potrebno preprečiti.

Nesreče so pogosto prepletene s politiko, ki ustvarja neuravnoteženo razmerje med človekom in okolico.

To poročilo priznava, da so nekatere sektorske politike EU, kot je na primer skupna kmetijska politika, prispevale k večji izpostavljenosti tveganju za določene regije in njihove prebivalce, v tem primeru s spodbujanjem opuščanja proizvodnje in posledično širjenjem puščav.

Zato je pomembno, da se usmerimo k izboljšanju in položaj obrnemo. Spodbujanje smiselne uporabe zemljišč in gospodarskega ter socialnega razvoja v ravnovesju z naravo je pomemben dejavnik pri preprečevanju nesreč.

To poročilo je polno smernic in priporočil; k temu sta veliko prispevali razprava, ki je potekala v okviru različnih odborov, in razprava s poročevalci v senci in s poročevalci o različnih stališčih in predlogih, ki so jih v zvezi s končno različico poročila pripravile vse strani. Rad bi se zahvalil vsem za njihov prispevek in zanimanje, ki so ga izkazali, ter odprtost za razpravo, ki se je ob zaključku izkazala kot globoka in bogateča.

V nadaljevanju bi rad na kratko izpostavil nekaj priporočil iz poročila: ustvarjanje primernega finančnega okvira za preprečevanje nesreč, ki krepi in povezuje obstoječe finančne instrumente; opredelitev niza ukrepov, ki bodo usmerjeni v posebno podporo s strani držav članic z namenom, da se odpravijo tvegani položaji; okrepitev sistemov zgodnjega opozarjanja v državah članicah ter vzpostavitev in krepitev vezi med različnimi sistemi opozarjanja; ustvarjanje javne kmetijske zavarovalne sheme; ustanovitev Evropskega centra za nadzorovanje suše in širjenja puščav; in sproženje posebne pobude na področju gozdov in preprečevanja požarov.

Nazadnje, če nadaljujem pri preprečevanju in upoštevam izkušnje, pridobljene med preteklimi nesrečami, postaja nujno, da se pregledajo pravila solidarnostnega sklada, da se omogoči bolj prilagodljivo in pravočasno aktiviranje tega instrumenta.

Gospod predsednik, komisar, vprašanje nesreč je bilo že večkrat predmet resolucij v Parlamentu. Nekatera priporočila iz tega poročila so že bila vključena v teh preteklih resolucijah. To samo stopnjuje njihovo nujnost. Ta priporočila je potrebno nadgraditi in uporabiti v praksi. Na žalost je bilo na tem področju narejenega zelo malo in posebno odgovornost za takšno odlašanje nosi Komisija.

Komisijo pozivam, naj preveri splošno soglasje, ki ga je poročilo pritegnilo, ko se je o njem glasovalo in razpravljalo v odboru – in upam, da bo potrjeno na glasovanju na tej seji – kot jasen znak, da je treba to resolucijo jemati resno, in da so ukrepi, določeni v njej, vredni uporabe v praksi.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE). – (PT) Gospod predsednik, komisar, to poročilo je zelo pomembno, še zlasti zdaj, ko so naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, vse pogostejše in z vedno večjimi človeškimi, socialno-ekonomski in okoljskimi stroški. Zato je bistvenega pomena, da ukrepamo hitro in učinkovito, še posebno v smislu preprečevanja, ki je glavni poudarek tega poročila.

Imela sem čast biti poročevalka za mnenje Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja na tem področju in rada bi izkoristila to priložnost, da čestitam gospodu Ferreiri, ki je omogočil izdelavo donosnega dela v smislu povezovanja elementov mnenja Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja v to poročilo Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane.

Naše glavne skrbi v Odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja so povezane z vplivom, ki ga imajo poplave, suše in zlasti požari na kmetijsko proizvodnjo in gozdarstvo.

Spomnimo se, kakšen udarec so takšni dogodki letos zadali Portugalski, ko so poplave v Madeiri povzročile materialno škodo v vrednosti 1,3 milijarde EUR in ko so gozdni požari poleti povzročili škodo, ocenjeno na 385 milijonov EUR.

Glede na to menimo, da je nujno, da se vzpostavijo ne le metode preprečevanja, ki so izpostavljene v tem poročilu, temveč tudi, v smislu intervencije, skupen in obvezen evropski sistem zavarovanja in vzajemnih skladov za kmetijstvo ter reforma Solidarnostnega sklada EU.

  Petru Constantin Luhan (PPE). – (RO) Evropska unija je doživela znatno povečanje števila in silovitosti naravnih nesreč. To dokazujejo poplave in gozdni požari, ki so se zgodili to poletje. Poleg izgube človeških življenj so te nesreče povzročile znatno škodo v mnogih državah članicah, kjer so vplivale na infrastrukturo, ekonomske cilje, kmetijske površine in tudi na naravne in kulturne dobrine.

Poudariti želim zlasti pomembno vlogo kohezijske politike pri preprečevanju tveganja naravnih nesreč. Menim, da si moramo prizadevati za zmanjšanje obstoječih razlik med evropskimi regijami, predvsem s pomočjo izboljšave preprečevanja v regijah in državah članicah, ki so izpostavljene tveganju in imajo manj finančnih sredstev. Evropska sredstva so edina rešitev, da se tem državam omogoči, da se spopadejo s škodo, ki so jo povzročile nesreče.

  Seán Kelly (PPE). – Gospod predsednik, rečeno je bilo, da so naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, v zadnjih letih eksponentno narasle in povzročile ogromne izgube premoženja in seveda tudi življenj. Preteklo leto je bilo v moji državi zaradi poplav najhujše leto doslej; rad bi se zahvalil komisarju Barnierju in Komisiji za prožnost, ki sta jo pokazala pri zagotavljanju sredstev za nas iz solidarnostnega sklada – 13 milijonov EUR.

Na žalost, nekatere od irskih oblasti niso pokazale enake prožnosti. V Bandonu, na primer, je bilo splošno dogovorjeno, da je potrebno takoj vzpostaviti začasne ukrepe in očistiti dno reke, da se v primeru podobne poplave v tekočem letu zagotovi, da ne pride do enake škode; vendar je organ celinskega ribištva ugovarjal in tako so zdaj ponovno izpostavljeni tveganju, če pride do novih poplav.

Vse to kaže na potrebo, kot je dejal poročevalec, da Komisija uporabi svojo moč in silo in vpliv za zagotovitev, da se v prihodnosti izvedejo ukrepi za ublažitev teh nesreč. Upajmo, da se ne bodo ponovile.

  Predsednik. – Sporočilo se glasi: „Ne zapustimo Bandona“!

  Miroslav Mikolášik (PPE). – (SK) V preteklem letu so mnoge države članice močno prizadele številne naravne nesreče, ki so poleg resne materialne škode terjale tudi izgube človeških življenj, ki jih ni mogoče izračunavati v finančnem smislu.

Glede na to, da naravne nesreče presegajo zmogljivosti posameznih držav za spopadanje s povzročeno škodo, bi rad še enkrat poudaril potrebo po posodobitvi solidarnostnega sklada. Konkretno, gre za povečanje preglednosti in prilagajanje meril kot tudi za omogočanje hitrejše mobilizacije virov. Zlasti pri spremembi pogojev za črpanje sredstev iz solidarnostnega sklada moramo upoštevati tudi regionalni vidik, tako da finančna pomoč ni paradoksalno izključena iz regij, ki jo najbolj potrebujejo. Ker naravni elementi ne spoštujejo državnih meja, bi rad omenil tudi potrebo po izmenjavi izkušenj, izboljšanju usklajevanja in sodelovanja, zlasti v obmejnih regijah.

  Peter Jahr (PPE). – (DE) Gospod predsednik, želel bi poudariti, da je potrebno moje komentarje obravnavati kot dopolnilo h komentarjem prejšnjega govornika. Poleg temeljnih finančnih pogojev, ki jih potrebujemo, da bi lahko odpravili škodo zaradi poplav in sprejeli preventivne ukrepe v moji domači regiji – zvezni deželi Saška – kjer smo nazadnje doživeli poplave, smo ugotovili tudi, da moramo predvsem znatno izboljšati sodelovanje med državami članicami. To je preprosto stvar našega strinjanja s preventivnimi ukrepi. Nesmiselno je, če je vse v redu v spodnjem delu reke, ko pa ni bilo mogoče izvesti ustreznih ukrepov pred poplavami v zgornjem delu reke. Prav tako je pomembno zagotoviti učinkovito komunikacijo.

Glavni poudarek mora biti torej na čezmejnem sodelovanju, saj se naravne nesreče ne ustavijo na državni meji. Le skupaj se nam bo uspelo učinkovito spopasti s temi nesrečami.

  Antigoni Papadopoulou (S&D). – (EL) Gospod predsednik, kot poročevalec Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve bi želel dodati, kar smo v našem mnenju zapisali o povedanem.

Naš prispevek je v dejstvu, da nad vsem, kar je bilo povedanega o sistemih zgodnjega opozarjanja, solidarnostnih skladih in operativnem sodelovanju, posebno pozornost namenjamo dejstvu, da je treba, ko gre za zagotavljanje pomoči, uporabiti načelo nediskriminacije.

Z drugimi besedami, pomoč mora biti zagotovljena na prizadetih območjih na podlagi potrebe, in sicer brez diskriminacije na podlagi rase, barve kože, spola, jezika, vere, političnega ali drugega prepričanja, narodne ali socialne pripadnosti, premoženja, rojstva ali drugih okoliščin prejemnikov, ki so žrtve nesreč, ki jih povzroči človek, ali naravnih nesreč.

Prav tako bi radi spomnili, da so v nesrečah in izrednih razmerah v nevarnosti temeljne človekove pravice in da morajo biti zaščitene.

  Predsednik. – Najlepša hvala. Hvaležni smo vam tudi za grško besedo za „katastrofo“.

  Michel Barnier, član Komisije. – (FR) Gospod predsednik, v imenu kolegice in prijateljice, Kristaline Georgieve, ki nocoj ne more biti prisotna, bi se rad zahvalil gospodu Ferreiri za kakovostno ter zelo izčrpen in uravnotežen značaj tega pravočasnega poročila.

Kot ste že dejali vsi in predvsem, kot je pred nekaj trenutki dejal gospod Mikolášik, smo bili priča povečanju nesreč zunaj Evrope – predvsem v Pakistanu, pa tudi v Haitiju – in tudi doma, na evropskem ozemlju, predvsem v srednji Evropi. V vaših govorih ste omenjali Madeiro, Irsko, Portugalsko in, gospod Jahr, poplave na Saškem. Vendar pa nisem pozabil poplav iz leta 2002, ki so me spodbudile, ko sem bil komisar za regionalno politiko, da s podporo gospoda Prodija oblikujem in končno predlagam oblikovanje solidarnostnega sklada, ki je bil od njegove ustanovitve pogosto uporabljen.

Ti dogodki nas opominjajo, da ne smemo postati samozadovoljni, ampak moramo svoje postopke stalno izboljševati, krepiti svoje sposobnosti odzivanja na nesreče in spodbujati preventivno politiko – vedno je bolje preprečevati kot zdraviti –, da bi zmanjšali tragične posledice teh nesreč.

Komisija je zavezana k ohranitvi tega uravnoteženega pristopa, da bi zajela tri elemente preventive, pripravljenosti in odziva. Gospod Ferreira, vi poudarjate pomembnost evropskih finančnih instrumentov za podporo ukrepom držav članic na področju preventive.

Gospod Luhan je omenil regionalne sklade, ki lahko prav tako podpirajo nacionalne preventivne ukrepe. Tu je solidarnostni sklad, katerega pomembnost je omenil gospod Kelly in za katerega menim, da lahko trdim, gospa Papadopoulou, da se upravlja objektivno, čeprav je vedno možno oceniti pravila o njegovi rabi. Solidarnostni sklad, s katerim sem dobro seznanjen, podpira tudi nujne ukrepe, s katerimi se nadomesti škoda prebivalstvu.

Komisija zdaj ocenjuje učinkovitost vseh teh obstoječih instrumentov. Obravnavamo skupino preventivnih ukrepov, ki bi jih lahko države članice sprejele v primeru zahtev za financiranje EU. Naš cilj je tudi povečati stopnjo prevzemanja sredstev, k čemur mislim, da je pozvala gospa Patrão Neves.

Vlaganje v preventivo je potrebno, saj je to drugi način za zmanjšanje stroškov popravil in obnove. Kot ste poudarili, gospod Ferreira, moramo razviti metodologijo za določanje območij tveganj.

Prizadevamo si za določitev smernic, ki temeljijo na obstoječih nacionalnih pobudah, in sprejetje najboljše prakse, da se lahko določi skupni pristop EU za posebna tveganja. V mislih imam gozdne požare, ki so v preteklih letih prizadeli Grčijo, Portugalsko in Španijo in ekstreme podnebne katastrofe. Do konca leta 2012 bomo spodbujali države članice, da sprejmejo preventivne ukrepe, ki temeljijo na dobri praksi.

Letos smo tudi sprejeli zeleno knjigo o varstvu gozdov in ustanavljamo observatorij, da bomo lahko analizirali suše, ki vplivajo na EU.

Nazadnje, potekajo številne pobude za povečanje našega znanja o nesrečah in njihovem vplivu. Zato bomo lahko v prihodnosti bolje razpravljali o teh vprašanjih.

Kakor veste, bo Komisija – in njen predsednik, ki me je v letu 2004 po zgledu in kot del analize posledic cunamija in drugih nesreč prosil, naj obravnavam to zamisel evropske enote civilne zaščite – pod vodstvom gospe Georgorieve kmalu predstavila predloge za okrepitev sposobnosti EU za odziv v primeru nesreče.

Nadaljevali bomo tudi s pripravo predlogov za izboljšanje preventive. Zato menim, da bo to, kar bo Komisija naredila, kar vam bo predlagala in kar bo predlagala državam članicam, zmanjšalo skrbi, ki jih vaše poročilo, gospod Ferreira, zelo uporabno in učinkovito poudarja po vseh teh nesrečah.

  Predsednik. – S tem se točka zaključi.

Glasovanje bo potekalo jutri (v torek, 21. septembra 2010) ob 12:00.

Pisne izjave (člen 149)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Podpiram to poročilo in menim, da je to vprašanje bistvenega pomena, zlasti za prebivalce držav, kot je Portugalska, ali regij, kot sta Madeira in Azori, od koder prihajam, ki so pogosto pod vplivom katastrofalnih požarov, neviht in potresov. Za prebivalce takšnih regij je možnost, da bi bili bolje zaščiteni, z boljšim zavarovalnim okvirom, da bi jih bolje podprla stalna evropska sila in da bi bili bolje podprti z večjo prožnostjo v solidarnostnem skladu, izjemno pomemben korak naprej.

Prav tako bi morala biti povečana skupina preventivnih ukrepov in prejeti bi morala posebno podporo, ki zajema področja, kot so gozdovi, obale ali kmetijske dejavnosti na demografsko ogroženih območjih, kjer obstaja tveganje naravnih nesreč. Zato pozivam Komisijo, naj predstavi zakonodajno pobudo za zaščito gozdov, preprečevanje gozdnih požarov in potresov, kakor tudi za oblikovanje evropske kmetijske javne zavarovalne sheme, ki bo na voljo kmetom. Pregledati in prilagoditi je treba tudi pravila solidarnostnega sklada EU v korist regij, ki se srečujejo z dodatnimi težavami, kot so na primer najbolj oddaljene regije, kar je bilo nazorno prikazano v tragičnem primeru Madeire.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Poročilo o preprečevanju naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, za katerega sem bila poročevalka v senci, kaže na široko soglasje o potrebi po proaktivnem in celovitem pristopu s strani veliko različnih sektorjev in posameznikov, udeleženih v preprečevanje naravnih nesreč. Določa tudi izmenjavo najboljših praks in boljše sodelovanje v skladu z načelom solidarnosti. Kljub dejstvu, da odgovornost za preprečevanje naravnih nesreč pade zlasti na države članice, poročilo navaja vrsto osnovnih ukrepov, med katerimi jih je bilo nekaj vključenih tudi v mojem poročilu, ki ga je pred tem sprejel Parlament, kot so določitev zemljevidov ogroženih območij, krepitev in povezovanje finančnih orodij, pregledovanje pravil solidarnostnega sklada, raziskovanje in razvoj sistemov zgodnjega opozarjanja in ustanovitev Evropskega centra za nadzorovanje suše in širjenja puščav. Poudariti želim tudi pomen predlogov, ki jih je predstavila Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu, ki med drugim določa predlog direktive za spodbujanje sprejetja politike EU na področju pomanjkanja vode, suš in prilagajanja podnebnim spremembam skupaj z zakonodajnimi predlogi o varstvu gozdov in preprečevanju požarov.

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) V zadnjih letih so države članice EU žrtve precejšnjega števila nesreč, kar je imelo za posledico 62 prošenj za finančno podporo iz 21 različnih držav. Škodo je največkrat težko oceniti, zlasti zaradi izgube človeških življenj. Države članice so v prvi vrsti in predvsem odgovorne za zaščito svojih državljanov in za preprečevanje nesreč. Zato je okrepljeno sodelovanje na področju preprečevanja popolnoma upravičeno, enako pa velja tudi za boljše usklajevanje prizadevanj, okrepljeno solidarnost in vzajemno pomoč, še zlasti, ker nesreče navadno v večji meri vplivajo na tiste, ki so najbolj v stiski in nimajo na razpolago virov, s katerimi bi zaščitili sebe, svoje družine in premoženje.

Zavzemam se za sodelovanje med nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi, ki temelji na upravljanju prevzemanja odgovornosti za nesreče, prostorskem načrtovanju ter načrtovanju in upravljanju tveganja, in tudi za ustvarjanje omrežja, ki zagotavlja forum za izmenjavo izkušenj in preventivnih ukrepov s sodelovanjem civilne družbe. Hkrati je pomembno in potrebno ustvariti primeren finančni okvir za preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, na ravni EU, ki bo potrdil in povezal obstoječe instrumente, vključno s tistimi na področjih kohezijske, in regionalne politike ter politike razvoja podeželja.

  Georgios Stavrakakis (S&D) , v pisni obliki. ─ (EL) Želel bi začeti s čestitko gospodu Ferreiri za njegovo izjemno poročilo. Obsežno sklicevanje na osnovno vlogo, ki so jo imele lokalne in regionalne oblasti v ciklusu upravljanja nesreč, je zelo pomembno, saj so oni tisti, ki nosijo breme, ko udarijo nesreče. Prav tako želim pozdraviti posebno navajanje potreb gorskih in otoških regij ter potrebe po zmanjšanju neenakosti med regijami, v smislu njihove sposobnosti, da zaščitijo svoje prebivalstvo. Ne smemo pozabiti, da so bile izkušnje in pobude v tem sektorju dosežene in razvite na vseh stopnjah: lokalni, regionalni, nacionalni in evropski. Zdaj je potrebno okrepiti sodelovanje med agencijami in uskladiti politike. V tem okviru in, kot sem že dejal v spremembah, ki sem jih vložil pri Odboru za regionalni razvoj, moramo, če želimo izboljšati preprečevanje:

- uporabiti dragocene izkušnje, pridobljene v okviru pobude Skupnosti INTERREG;

- okrepiti in graditi na nadnacionalnem, čezmejnem in medregijskem sodelovanju;

- v celoti izkoristiti evropsko enotno telefonsko številko za klic v sili „112“;

- poenostaviti pravila upravljanja in omogočiti prožnejši Solidarnostni sklad EU. Vsi moramo sprejeti svojo odgovornost pri uresničevanju predlogov poročila v praksi.

  Dominique Vlasto (PPE), v pisni obliki. – (FR) Naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, so v zadnjih letih v Evropi vedno pogostejše in močne in povzročajo precejšnjo človeško in materialno škodo. Evropski sistem preprečevanja je torej potrebno izboljšati. Zlasti bistvenega pomena je, da se, kar se da hitro, opredeli, katera območja so v nevarnosti, da bi ugotovili verjetnost poplavljanja, ljudi, ki jih lahko poplave prizadenejo, in morebitno škodo. Ta pristop, določen v Direktivi o poplavah, bo pomenil, da smo učinkovitejši v ciklusu upravljanja nesreč. Neurja, ki so 15. junija 2010 prizadela območje Vara, služijo kot opomnik, da je potrebno dalje krepiti sposobnosti odzivanja na nesreče. V mislih imam predvsem instrument za pomoč žrtvam naravnih nesreč – Solidarnostni sklad EU –, ki je izjemno neprožen in neodziven. Mejne vrednosti, ki jih je potrebno doseči, preden se ga lahko aktivira, so visoke in zelo stroge, tako zelo, da ocenjevanje škode pusti prizadeto prebivalstvo v negotovosti ali jim celo odreka nujno pomoč. Nujno je ustvariti pogoje, da se evropska solidarnost izvaja čim hitreje in v čim večjem možnem obsegu v korist prizadetim prebivalcem in regijam.