Dobesedni zapisi razprav

Torek, 21. september 2010 - Strasbourg

10. Dajanje v promet in uporaba biocidnih pripravkov (razprava)

  Predsednik. – Naslednja točka je poročilo gospoda Klaßa, v imenu Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju v promet in uporabi biocidnih pripravkov (KOM(2009)0267 – C7-0036/2009 – 2009/0076(COD)) (A7-0239/2010).

  Christa Klaß, poročevalka. – (DE) Gospod predsednik, gospod Tajani, gospe in gospodje, že več kot leto dni razpravljamo o predlogu Komisije v zvezi s spremembo direktive, sprejete leta 1998, o dajanju biocidnih pripravkov v promet. Zdaj pozdravljamo ta predlog predvsem zato, ker direktivo spreminjamo v uredbo. Evropa mora izpolniti svoje obveznosti. To prav tako pomeni, da morajo področja v zvezi z notranjim trgom urejati jasni predpisi.

Biocidni pripravki so del naše civilizacije, naš življenjski standard pa je od njih odvisen. Bistveni so za ohranjanje visokih standardov zdravja in higiene, pri katerih vztrajamo. Ko se uporabljajo kot razkužila in pesticidi, nas ščitijo pred nevarnimi boleznimi ali pred njihovimi prenašalci. Naša družba glede na visoko gostoto prebivalstva zahteva posebne oblike higiene, da se prepreči prenos klic in bolezni. Vendar pa naša mednarodna mobilnost omogoča, da se bolezni, virusi in bakterije hitro gibljejo po svetu. Pomembno je, da se prepreči širjenje infekcij v bolnišnicah. Pralnice morajo biti sposobne nadzorovati in odstraniti vse klice, ki se pojavijo.

Biocidi se uporabljajo tudi za zaščito lesa, tekstila, usnja, gume, opeke in so sestavina v tekočinah za obdelavo kovin. Biocidi pobijejo plesni, bakterije in škodljivce in nas zaščitijo pred njimi. Biti morajo učinkoviti, zato so lahko tudi nevarni, če se uporabljajo nepravilno. Zato potrebujemo stroge predpise. Koristi in tveganja je treba skrbno pretehtati. Predvsem pa se biocidi ne smejo pretirano uporabljati. Zagotoviti moramo, da se z njimi odgovorno ravna in se jih uporablja. Pri majhni uporabi je zelo učinkovit, pretirana raba pa lahko povzroči škodo.

Zato potrebujemo strategijo trajnostne uporabe biocidov, ki zagotavlja informacije o drugih možnostih. Zavedati se moramo ene stvari. Tu ne gre za zaščito pred biocidi, ampak za zaščito, ki nam jo biocidi nudijo. Če so uši nekomu napadle lase, se mora znati boriti proti temu problemu. Vendar naj bi najprej uporabili glavnik za odstranjevanje gnid. Če to ne pomaga, lahko preidejo na biocidno obravnavo naglavnih uši.

Ker je nanotehnologija nov dosežek, jo moramo podrediti še strožjemu kritičnemu preverjanju, saj nam nanodelci lahko zlezejo pod kožo in neposredno v preskrbo z vodo. Raziskave in inovacije moramo podpreti, ne pa jih ovirati na njihovi poti. Izvesti je treba več študij o biocidih v vodi, saj imamo trenutno na voljo zelo malo podatkov.

Cilj te uredbe je uskladiti notranji trg in uvesti racionalizirane postopke za odobritev aktivnih snovi in izdelkov. Prvič se bodo registrirali tudi biocidi. Očitno je prav, da se to organizira in upravlja na evropski ravni. To notranjemu trgu in potrošnikom prinaša resnične prednosti. Parlament poziva k odobritvi vseh izdelkov na ravni celotne Evrope od leta 2017 naprej in danes ta poziv močno podpiramo. Če bomo zdaj začeli pripravljati novo uredbo, moramo to narediti pravilno in jo v zahtevanem roku prenesti v prakso.

Trg biocidov zajema številne različne izdelke in posebne uporabe, ki so pogosto na voljo le v manjših količinah. To široko paleto različnih izdelkov potrebujemo v boju proti različnim škodljivim organizmom. Če zmanjšamo število aktivnih snovi, se bo povečala odpornost zajedavcev in insektov, posledice tega pa bodo usodne. Zato moramo poskrbeti, da se stroški registracije in izdaje dovoljenja ohranijo v razumnih mejah, še zlasti glede številnih malih in srednjih proizvajalcev. Potrebna so stroga izključitvena merila in prav bi bilo, da bi jih uvedli. Parlament predlaga zelo jasna izključitvena merila in opredeljuje omejene izjeme, da bi izpolnjevali zahteve človekovega zdravja in okolja.

Prav tako smo prepričani, da je pomembno obveščanje potrošnikov. Zato je treba v obseg uredbe zajeti tudi materiale, obdelane z biocidom. V prihodnje bo treba materiale, ki se bodo prodajali v Evropi, obdelati le z biocidi, za katere se je dovoljenje za promet izdalo v Evropi. Resne zdravstvene težave, ki so jih povzročili fungicidi, ki so se lani uporabljali na čevljih na Daljnem vzhodu, so pokazale, da potrebujemo strožje predpise in predvsem strožji nadzor uvoza. To bo zagotovilo zaščito potrošnikov in preprečilo izkrivljenje konkurence. Na tej podlagi smo s sodelovanjem dosegli kompromis. Kolege poslance bi rada prosila, naj ta kompromis podprejo.

  Antonio Tajani, podpredsednik Komisije. – (FR) Gospod predsednik, Evropskemu parlamentu in še zlasti poročevalki, gospe Klaß, poročevalcem v senci in članom Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane bi se rad zahvalil za njihovo pomembno delo.

330 predlaganih sprememb, ki jih je sprejel Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane, in globalni kompromis, sprejet prejšnji teden, pričajo o njegovi zavezanosti tej zadevi in zanimanju za dokumentacijo. Te predlagane spremembe podpirajo splošen namen predloga Komisije.

Dovolite mi, da se nekoliko zadržim pri tistem, za kar menimo, da so glavna odprta vprašanja.

Prvo vprašanje: razširitev sistema izdaje dovoljenj EU in z njo povezanih postopkov. Za sklenitev sporazuma glede tega dokumenta je zelo pomembno, da dosežemo kompromis glede študije o sistemu izdaje dovoljenj EU in z njo povezanih postopkov in še zlasti vloge Evropske agencije za kemikalije.

Čeprav Komisija načeloma lahko podpre razširitev sistema izdaje dovoljenj EU na večjo skupino biocidnih pripravkov, to lahko stori le pod dvema pogojema.

Prvič, Evropska agencija za kemikalije in Komisija morata imeti dovolj sredstev, da bosta lahko prevzeli dodatne delovne obveznosti. Brez zadostnih sredstev bodo nastale zamude, ki bodo ogrozile prednosti sistema EU za izdajo dovoljenj.

Drugič, oblikovati je treba mehanizem, ki je primeren za postopno širitev obsega sistema, na primer, z uvajanjem posameznih vrst pripravkov z zamikom ali z uporabo horizontalnih meril, kot so podobni pogoji uporabe.

Pri postopkih, povezanih z izdajo dovoljenj, bo vloga Agencije za kemikalije bistvena za delovanje sistema. Zagotoviti je treba, da se bodo sredstva Agencije za kemikalije porabila za delo, ki prinaša dodano vrednost v smislu usklajenosti ali ga države članice ne morejo učinkoviteje izvajati. Prav tako bi dodal, da je treba oblikovati postopke, ki se bodo spopadali z razširjenim obsegom sistema izdaje dovoljenj.

Drugo vprašanje: odstopanja od izključitvenih meril. Glede spornega vprašanja odstopanj od izključitvenih meril sem opazil, da kompromis omogoča vzpostavitev primernega ravnovesja med ciljem zagotavljanja visoke ravni varstva okolja in človekovega zdravja po eni strani in potrebo po zagotavljanju določene stopnje prožnosti v primerih, kjer ni nadomestne rešitve.

Tretje vprašanje: nacionalna odstopanja v okviru vzajemnega priznavanja. Čeprav priznamo, da je mogoče nacionalna odstopanja v okviru vzajemnega prepoznavanja upravičiti v določenih okoliščinah, menimo, da bi morala Komisija takšna odstopanja preverjati za vsak primer posebej. Če so takšna odstopanja dovoljena brez Komisijinega oblikovanja določb glede nadzora, obstaja tveganje, da se bo ogrozil notranji trg z biocidnimi pripravki, katerega zasnovo naj bi ta uredba spodbujala.

Četrto vprašanje: opredelitev pripravkov z nizkim tveganjem. V zvezi z opredelitvijo pripravkov z nizkim tveganjem si moramo prizadevati za vzpostavitev pragmatične opredelitve kot predpogoja učinkovite politike za takšne pripravke. Prizadevanja bi bila še vedno potrebna, preden bi dosegli jasno opredelitev meril, ki bi veljala za pripravke z nizkim tveganjem.

Peto vprašanje: tretirane snovi. Glede tretiranih snovi podpiramo predloge sprememb, ki nadzor uvajajo na ravni aktivnih snovi. V zvezi z označevanjem takšnih snovi podpiramo splošni pristop, ki uveljavlja različna pravila glede na to, ali imajo snovi notranji ali zunanji učinek, na primer glede na to, ali se je izdelek namenoma zavrgel ali prišel v stik z ljudmi ali okoljem.

Šesto vprašanje: slepi potniki. Čeprav podpiramo sporazumni predlog spremembe glede slepih potnikov, imamo resne pomisleke v zvezi s številnimi drugimi predlogi sprememb, ki so povezani s pojmom vključitev s strani podjetja.

Sedmo vprašanje: nanomateriali. Glede vprašanja nanomaterialov se Komisija drži svoje politike sprejemanja odločitev na podlagi znanstvenih dejstev in želje izboljšati poznavanje teh materialov in podpira potrebo po opredelitvi nanomaterialov in, če je potrebno, načelo ločene ocene.

Na koncu: preskušanje na živalih. Čeprav Komisija podpira cilj zmanjševanja preskušanja na živalih, meni, da to ne bi smelo biti na račun visoke ravni varstva okolja in zdravja ljudi.

Zdaj pa bom pozorno spremljal vašo razpravo o predlogu in predlaganih spremembah in morda vključil dodatna pojasnila teh vprašanj in drugih točk v svojih zaključnih pripombah.

  Amalia Sartori, pripravljavka mnenja Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov. – (IT) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, rada bi čestitala poročevalki, gospe Klaß, za plodno sodelovanje, ki mi je omogočilo obogatiti njeno poročilo z nekaterimi pomembnimi stališči, ki jih je zavzel Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov.

Prav tako upam, da podpira nekatere spremembe, ki sem jih predlagala, da bi se jutri o njih glasovalo in katerih namen je preprečitev dvojnega ocenjevanja tveganj, ki so povezana s pripravki, ki že imajo dovoljenje in so tako že bili tudi ocenjeni, razen v primerih pridobitve novih informacij, ki upravičujejo potrebo po novih nadzorih.

Prav tako me veseli da bo kljub postopnemu uvajanju obstajala možnost, da se osrednje izdajanje dovoljenj razširi na vse kategorije pripravkov. Čeprav so bile nekatere stvari že omenjene v njegovem poročilu bi s tem v zvezi komisarja Tajanija rada vprašala, kako in v kakšni meri bo treba Evropsko agencijo za kemikalije opremiti z orodji za nemoteno in učinkovito obravnavo velikega števila dokumentov, ki se bodo posredovali.

  Richard Seeber, v imenu skupine PPE. – (DE) Gospod predsednik, poročevalki, gospe Klaß, in tudi gospe Sartori bi rad iskreno čestital za uspešen način medsebojnega sodelovanja in sodelovanja s poročevalci v senci pri pripravi svežnja, ki je, kot ga jaz dojemam, politično sprejemljiv za vse skupine. Za nas je pomembno, da se zavedamo, da biocidi niso sami sebi namen. V moderni družbi pravzaprav opravljajo številne naloge in gospa Klaß je navedla nekaj primerov.

Namen biocidov je izpolnitev zahtev potrošnikov po večji prehranski varnosti in izboljšanju zdravja. Biocidi se uporabljajo na številnih področjih, obenem pa je trg proizvajalcev izrazito razdrobljen. Rad bi se osredotočil predvsem na razmere, v katerih delujejo proizvajalci, pa tudi na dejstvo, da stara direktiva ni mogla izpolniti niti zahtev po izboljšanju zdravja potrošnikov niti po dobro delujočem notranjem trgu za proizvajalce. Eden od glavnih problemov je, da v EU nimamo sistema izdaje dovoljenj za biocide. Prav tako mora biti jasno, da ta sistem izdaje dovoljenj potrebujemo za kar največ skupin biocidov, sicer bo zakonodaja preprosto le mrtva črka na papirju. Rad bi podprl kompromis, ki smo ga dosegli glede člena 33, kar je omogočilo, da so se vse politične skupine dogovorile o postopnem uvajanju nove uredbe, obenem pa imajo države članice priložnost, da sprejmejo izjeme za izredno nevarne snovi.

Prepričan sem, da je sveženj kompromisov dobro premišljen. Vse kolege poslance bi prosil, da glasujejo zanj.

  Dan Jørgensen, v imenu skupine S&D. – (DA) Gospod predsednik, ko poslušamo Komisijo in prisluhnemo poslancem iz Skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), bi skoraj verjeli, da gre zgolj za iskanje rešitev, ki so kar najbolj preproste in učinkovite s popolnoma birokratskega stališča. Seveda je tudi to razlog za zaskrbljenost. Vendar pa gre tudi za to, da se industriji omogoči trženje izdelkov in čezmejno trgovino. To pa ni najpomembnejši vidik. To, kar je za nas socialne demokrate najpomembnejše in to, česar nikoli ne bomo ogrozili, sta zdravje in okolje.

Skoraj vsak dan prihaja do novih rezultatov raziskav, ki kažejo, da se splošna obremenitev s kemikalijami, ki smo ji ljudje izpostavljeni in ki ji je izpostavljeno okolje, povečuje. Vidimo deklice, ki že pri desetih ali enajstih letih stopajo v puberteto. Vidimo, kako se širi rak. Pojavljajo se nove oblike te bolezni. Vse več je parov, ki ne morejo imeti otrok. Do številnih od teh pojavov prihaja zaradi kemikalij, ki nas obkrožajo.

Zavedamo se, da imajo kemikalije tudi številne koristne učinke. Vendar pa, če vemo, da imajo nekatere kemikalije zelo škodljive učinke, in če prav tako vemo, da imamo pri številnih tudi druge možnosti, je samoumevno, da je treba nevarne kemikalije nadomestiti z varnejšimi. To velja tudi za biocide. Zato je za nas najpomembnejše, in zdi se, da smo do določene mere to dosegli s kompromisom, da se nevarne snovi nadomestijo z varnejšimi.

Prav tako smo vztrajali, da, če dopustimo centraliziran postopek odobritve, kar je lahko smiselno, saj lahko med drugim zmanjša birokracijo, morajo posamezne države še vedno imeti možnost, da rečejo „ne“, če v določeni državi obstajajo posebne okoliščine, zaradi katerih je treba kemikalijo prepovedati ali vzpostaviti omejitve. Prav tako smo rekli, da ne gre le za to, katere snovi se dajo v promet, ampak tudi, kako se uporabljajo. Zato smo vztrajali, da se v bližnji prihodnosti pripravi nova zakonodaja, in sicer okvirna direktiva o načinu uporabe biocidov.

Na koncu smo vztrajali, naj bo čim manj poskusov na živalih. Trenutno se izvaja preveč poskusov na živalih, ko vendar obstajajo druge možnosti. To je bil še eden od naših ciljev, pri katerih smo prepričani, da nam je uspelo.

  Corinne Lepage, v imenu skupine ALDE. – (FR) Gospod predsednik, zaradi dela vseh, še zlasti poročevalke, smo dosegli vsaj en cilj. Po zelo napornih razpravah smo dosegli dogovor o ključni točki postopka za izdajo dovoljenj.

Naše stališče glede tega vprašanje je bilo prav usmerjeno. Prvič, zagotoviti moramo vzdržljiv sistem, ki bi jasno preprečil, da bi Evropsko agencijo za kemikalije nenadoma preplavile zahteve, na katere se ne bi mogla odzvati, in drugič, morali smo spodbujati sistem, ki spodbuja izdelke z nizkim tveganjem. Glede te točke smo dosegli uravnotežen kompromis. Daje nam čas, saj imamo za vzpostavitev sistema na voljo štiri leta, za najmanj nevarne pripravke pa ponuja nagrajevanje.

Glede ostalega pa, čeprav podpiramo predloge sprememb, zaradi katerih bo sistem prožen, kot so okvirne formulacije, ne dopuščamo uvedbe za vsako ceno. Toksičnost nekaterih pripravkov, kot so pesticidi, je jasna, in v celoti podpiram izjavo našega kolega, gospoda Jørgensena, o vplivu številnih pripravkov na okolje.

Zato zavračamo vsako določbo, ki bi pod vprašaj postavila oceno kakovosti pripravka ali odvračala od sistema s spodbujanjem nadomeščanja najbolj zaskrbljujočih snovi, in zato je vrsta pravkar predloženih predlogov povsem neuravnoteženih in jih ni mogoče podpreti.

Ne slepimo se. To je izid stališča, ki daje prednost kratkoročnim interesom pred zaščito zdravja in okolja. Nikoli ne smemo pozabiti, da zdravje in okolje nista le vrednoti, ki ju zagovarjamo, ampak je njuna zaščita tudi gospodarski interes družbe kot celote.

  Michèle Rivasi, v imenu skupine Verts/ALE. – (FR) Gospod predsednik, menim, da smo glede tega besedila dosegli napredek, vključno glede dveh temeljnih vidikov: potrebe po označevanju, če so v pripravku prisotni nanodelci in, kar je še pomembneje, dejstva, da bo vsak od teh nanodelcev ločeno ocenjen, kar danes ne velja. Napredek je bil dosežen tudi v smislu možnosti izključitve endokrinih motilcev iz snovi z določenimi in pravilno uporabljenimi izključitvenimi merili.

Ampak – tu je ampak – ne strinjamo se glede dejanskih sredstev za Evropsko agencijo za kemikalije, kajti poslanstvo te agencije naj bi bilo ocenjevanje in izdaja dovoljenj za biocidne pripravke.

Vendar smo poslanstvo Evropske agencije za kemikalije pravkar razširili in s tem se strinjamo, toda širjenje pomeni tudi zagotovitev sredstev agenciji, da bo res lahko opravljala svoje naloge. Od Evropske agencije za kemikalije ne moremo zahtevati, da opravlja veliko več nalog in skrajša čas, potreben za ovrednotenje snovi, obenem pa ji zmanjšamo sredstva. Če to storimo, tvegamo soočenje s poenostavljenimi ocenami, ki so sicer lahko hitre, vendar površne in nezadostne.

Zato vas pozivam, gospa Klaß, da ponovno preučite svoj proračunski predlog v zvezi s poslanstvi Evropske agencije za kemikalije v tem dokumentu. Moram reči, da tak, kot je zdaj, ni resen in bo vplival na kakovost dela te evropske institucije, ki je bistvena za varnost evropskih državljanov in potrošnikov.

To je pomembno vprašanje. Ne morete zahtevati več, če sredstva niso na voljo, ali pa bo Evropska agencija za kemikalije le še upravna agencija, ki se bo odzivala na industrijski lobi.

  Julie Girling, v imenu skupine ECR. – Gospod predsednik, rada bi se zahvalila gospe Klaß. V svojih 60 sekundah lahko omenim le dve zadevi v tem pomembnem in zapletenem dokumentu. Prva je vprašanje o obstojnih, bioakumulativnih in strupenih snoveh. Biocidi so po svoji naravi strpeni: nekaj ubijejo, običajno je to nekaj neprijetnega, kar ogroža človekovo zdravje in pogosto tudi zdravje živali. In če koga mika, da bi glasoval za predlog spremembe 61, ki bi toksičnost uveljavila kot edino merilo za zamenjavo: s tem boste presekali podlago javnega zdravja in okolja.

S tem sem že pri drugi točki: snov difenakum. Predlog spremembe 243 si prizadeva uporabo tega rodenticida omejiti le na strokovnjake. Hiter pregled ponudbe v lokalni trgovini konec tedna mi je potrdil, da je ta aktivna snov prisotna v približno polovici izdelkov, ki so na voljo, vsi so imeli zelo jasna navodila za uporabo. Rodenticidi ustvarjajo odpornost: da bodo ostali učinkoviti, jih je treba uporabljati izmenično. Odvzem enega izdelka bi zmotil to ravnovesje in lahko povzročil večjo težavo na področju javnega zdravja. Prosim vas, kolegi, ne dopustite, da se to zgodi.

  Sabine Wils, v imenu skupine GUE/NGL. – (DE) Gospod predsednik, biocidi tvorijo del številnih čistil, razkuževalcev, škropil proti insektom in drugih vsakdanjih izdelkov, s katerimi so ljudje vsak dan v stiku. Trenutno obstaja v Evropski uniji več kot 50 tisoč biocidnih pripravkov. Rada bi vsem povsem jasno povedala, da biocide v glavnem uporabljajo državljani. Biocidi pogosto niso biološko razgradljivi, v nekaterih primerih so rakotvorne, zelo toksične snovi in škodujejo ljudem, živalim in okolju, ko se uporabljajo in odstranijo. Temu tveganju so ljudje in majhni otroci še zlasti izpostavljeni, kadar se biocidi uporabljajo doma, na primer, v obliki sredstev za zaščito lesa in pršil za insekte.

Drži, da proizvajalci trdijo, da njihovi izdelki niso nevarni, če se pravilno uporabljajo. Vendar pa je glede na to, da v EU državljani vsako leto kupijo in uporabijo 400 tisoč ton biocidov, pomembno upoštevati nepravilno uporabo in primere nesreč. Ker se to zaenkrat ni upoštevalo, sem predložila spremembo o tej temi, in vas prosim, da glasujete zanjo. To je predlog spremembe 352.

Ali naj bi bil namen te uredbe povečati prost pretok biocidnih pripravkov v Evropski uniji, kot je predlagala Komisija? Ali pa se ta parlament več ukvarja z zaščito ljudi in okolja? Bistveno je, da uvedemo strogo prepoved posebno nevarnih snovi. Sprejeti moramo odločitev, ki podpira potrošnike, sicer bomo ogrožali zdravje ljudi.

  Oreste Rossi, v imenu skupine EFD. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, izraz „biocidni pripravek“ se uporablja kot oznaka za aktivne snovi ali zmesi, ki vsebujejo eno ali več aktivnih snovi, pripravljene v obliki, v kakršni se dobavljajo uporabniku, in predvideni, da se z njimi uničuje, odvrača, naredi neškodljivo, prepreči delovanje, ali kako drugače vpliva na škodljivi organizem na kemičen ali biološki način. Da bi imeli jasno predstavo o tem, o čemer se tukaj pogovarjamo, je to nekaj, s čimer se obdela skoraj vse sadje in zelenjava, ki pridejo na našo mizo.

Čeprav so ti izdelki zdaj nepogrešljivi, saj je večina živalskih in rastlinskih zajedavcev vse bolj odpornih na njihovo delovanje, jih je treba imeti pod nadzorom, ker imajo pogosto neželene učinke na ljudi. Nekateri, na primer, zahtevajo določen čas, da se po stiku z živilskimi izdelki razgradijo, zato je treba v določenem obdobju leta uporabljati točno opredeljene vrste teh pripravkov.

Neupoštevanje tega časovnega razporeda ima resne posledice za ljudi, ki uživajo tako obdelane izdelke: od nenadnih alergičnih odzivov do reakcij, ki so povezane z dolgotrajno uporabo, kar lahko vključuje hude bolezni ali njihove predhodnice. Pravi strupi, kot so rodenticidi, ki so v prosti prodaji za domačo prodajo, prav tako sodijo med biocide. Na žalost si kljub temu, da omogočanje proste trgovine s temi pripravki lahko predstavlja tveganje, ne moremo zamisliti, da bi prepovedali njihovo uporabo, kadar v evropskih mestih opazimo znaten porast zajedavcev in škodljivcev.

Posebno pozornost je treba nameniti prostemu pretoku blaga v Evropski uniji, uporabi različnih vrst biocidov, ki so v različnih državah članicah dovoljeni ali ne, in še zlasti vstopu blaga iz tretjih držav, kjer biocidi še niso regulirani. Na ravni EU moramo jamčiti, da te izdelke uporabljamo nadvse resno in povsem v skladu s časom, ki je potreben za odpravo njihove toksičnosti.

  Catherine Soullie (PPE). – (FR) Gospod predsednik, naša poročevalka, gospa Klaß, nas je spomnila, da biocidni pripravki igrajo bistveno vlogo tako v domačem, torej zasebnem okolju, kot v povezavi z javnimi prostori. Biocidi vsak dan zagotavljajo našo higieno in varujejo zdravje.

Pomembno je, da dosežemo usklajeno besedilo Skupnosti. Skladno mora biti predvsem z ostalo evropsko zakonodajo. Zakonodaja o kemikalijah REACH, na primer, ne more in ne sme biti v nasprotju z uredbo o biocidih. Pomembno je, da se izognemo birokraciji na upravnem in zakonodajnem področju, ki stiska in duši naša podjetja.

S tem v zvezi bi rada izrazila podporo kompromisu, ki ga je dosegla naša poročevalka, gospa Klaß, glede spornega vprašanja o izključitvenih merilih in kandidatih za zamenjavo. Podobno je pristop okvirne formulacije za vse biocidne pripravke bistveni element uredbe. Znatno bo povečal učinkovitost sistema izdaje dovoljenj Skupnosti.

Potem je to besedilo Skupnosti. Uvedba koncepta centraliziranega sistema izdaje dovoljenj v Uniji in poenostavitev postopka ter skrajšanje časa za izdajo dovoljenj za nekatere preskuse v zvezi z raziskovalnimi in razvojnimi dejavnostmi, sta začetna pozitivna koraka k uskladitvi evropskega trga z biocidnimi pripravki.

Na koncu pa ne smemo izpred oči izgubiti naših ambicij glede tega besedila: zaščita, seveda, vendar morata biti izgradnja trga naše Skupnosti in evropska inovacija sestavna dela našega pristopa.

  Jo Leinen (S&D). – (DE) Gospod predsednik, gospod Tajani, gospe in gospodje, za industrijskimi in kmetijskimi kemikalijami so gospodinjske kemikalije tretja največja skupina snovi, pomembna za okolje in zdravje človeka, in z uredbo o biocidih uvajamo pravila, ki bodo veljala za te pripravke. Mislim, da smo od stare direktive iz leta 1998 bistveno napredovali. To so omenili že drugi govorniki. Uvajamo obsežno uredbo, ki ne velja le za pripravke, izdelane v EU, ampak tudi za uvožene izdelke. To je zelo pomembno. Izboljšujemo označevanje teh snovi in kot je dejal gospod Jørgensen, pozivamo, da se poskusi na živalih pri teh izdelkih nadomestijo z drugimi metodami. Želimo, da se poskusi na živalih na tem področju kar najbolj zmanjšajo ali celo povsem ukinejo. Poleg tega želimo, da se posebno nevarne snovi zamenjajo s snovmi, ki so manj nevarne.

Vsi ti ukrepi predstavljajo napredek in državljanom Evrope lahko pojasnimo, da bodo koristili zdravju ljudi in okolju. Presenetila me je raven nesoglasja glede tega, ali naj bi bila Evropska agencija za kemikalije v Helsinkih odgovorna za spremljanje in izdajo dovoljenj za te pripravke ali ne. Želimo, da se po vsej Evropi uporabljajo isti standardi in želimo, da bi bilo mogoče te izdelke prodajati na evropskem trgu. Zato je prav, da Evropska agencija za kemikalije prevzame odgovornost za to področje. Gospoda Tajanija bi rad vprašal, ali ima Evropska agencija za kemikalije zadostna sredstva in je ustrezno organizirana, da lahko prevzame to nalogo.

Moja zahvala gre gospe Klaß in poročevalcem v senci za doseženo soglasje o tej temi.

  Frédérique Ries (ALDE). – (FR) Gospod predsednik, po mojem mnenju predlog spremembe 18 k členu 1 povsem povzema to, kar naj bi bila naša filozofija: zagotoviti moramo visoko raven zaščite zdravja ljudi in živali in okolja, obenem pa izboljšati delovanje notranjega trga.

Jasno je, da nihče v tem parlamentu ne želi podvomiti v uporabo biocidov, ki so zelo koristni v boju proti glodalcem, ščurkom in ušem, vem, da je to čas uši v šolah in škodljivcev na splošno. Izziv pa je dejansko drugje. Po mojem mnenju se nahaja v vse večjih številkah, ko proizvajalci na trg pošiljajo vse več izdelkov, prestrašijo pa se zamisli o varnejših rešitvah. Kot je rekla poročevalka, je več lahko manj.

Drugi glavni izziv je iskanje politik za zmanjšanje tveganj, ki jih vlade prepogosto odložijo, kadar so ambiciozne, vendar so bistvene, ker uporabniki radi pozabijo, da so biocidi znane snovi, vendar še vedno nevarne za uporabo. Evropski parlament mora širiti to sporočilo o previdnosti.

  James Nicholson (ECR). – Gospod predsednik, tudi jaz bi se rad zahvalil poročevalki za njeno delo. Uredba o biocidih in biocidnih pripravkih zahteva uravnotežen pristop, ki po eni strani upošteva interese proizvajalcev, po drugi pa dobrobit in varnost potrošnikov in okolje.

Nekaj besed bi želel povedati o enem od vidikov tega poročila. Zaradi prvotnega predloga Komisije, ki bi lahko pomenil prepoved rodenticidov, sem bil zelo zaskrbljen. Te snovi so najbolj uporabljeni izdelki v boju proti glodalcem in so najpomembnejše orodje v kmetijskem in kmetijsko-živilskem sektorju.

Prejel sem veliko izjav kmetov in javnih organov v mojem volilnem okrožju in drugih zainteresiranih skupin, ki povsem nasprotujejo takšni prepovedi, pri čemer so zatrjevali, da bi to imelo zelo negativne posledice za njihove industrije. Kmetijski lobi morda ni 100 % zadovoljen s to uredbo, kakršna je sedaj, vendar me je pomirilo, ko je Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane sprejel nekatere predloge sprememb, ki bodo, upajmo, pripomogli, da bodo ti rodenticidi izvzeti. V zvezi s tem pozivam kolege, da podprejo stališče odbora in v jutrišnji razpravi glasujejo za ustrezne predloge sprememb.

  Paul Nuttall (EFD). – Gospod predsednik, povedati moram, da je pravo navdušenje videti, da je toliko poslancev, ki s takšnim zaničevanjem kot jaz gledajo na ta kraj. Od 736 jih je prisotnih manj kot 30, kar je manj kot pet odstotkov, ura pa je pol petih v torek popoldan.

Kot ponavadi pravila in predpisi EU izgubljajo nadzor. Vendar to ni nič v primerjavi s podganami in mišmi, ki bodo pobegnile iz nadzora, ko bo EU iz navadnih gospodinjstev vzela običajen strup za podgane. To bo storil predlog spremembe 243 v tem poročilu. Ta osnutek zakonodaje bo zagotovil, da bodo le strokovnjaki lahko nameščali strup za podgane, ki je prosto dostopen v trgovinah. Če so na vrtu pred hišo podgane, ki širijo bolezen in vse prežvečijo, bo navadno gospodinjstvo v Združenem kraljestvu moralo počakati občinskega lovilca podgan ali plačati Rentokil.

Že zdaj nam govorijo, da v mestnem središču v Združenem kraljestvu med nami in najbližjo podgano nikoli ni več kot 20 metrov. Tale kos nore zakonodaje bo stvari le še poslabšal. Če vam zadevo še malce osvetlim, je to kos birokracije, ki velja za strup za podgane, ki so ga navadni ljudje varno uporabljali v zadnjih 30 letih ne le v Združenem kraljestvu, ampak po vsej Evropi in v ZDA.

Zaključil bom z vprašanjem: Zakaj to počnete? Si želite še več golazni? Si želite še več bolezni? Ali pa gre le za nadzor in vašo obsedenost, s katero skušate urediti sleherni vidik našega življenja?

  Horst Schnellhardt (PPE). – (DE) Gospod predsednik, gospod Tajani, gospe in gospodje, današnja razprava kaže, da je to zelo zapleteno poročilo in smo zdaj prišli do dobrega kompromisa. Zahvaljujem se poročevalki in poročevalcem v senci.

Kompromis zapolnjuje pomanjkljivosti obstoječe direktive. Standardizira postopke za izdajo dovoljenj, kar mislim, da je izredno pomembno, in zagotavlja celovito zaščito človekovega zdravja in okolja.

Sicer pa določbe ne sežejo dovolj daleč. V razpravi danes je bilo jasno poudarjeno, da so ti pripravki zelo pomembni za naše okolje, rast kmetijstva in živilske industrije. Rad bi omenil le primer rodenticidov. V kmetijstvu in živilski industriji so pripravki za boj proti podganam in mišim bistveni. Videl sem dokaze o težavah, ki jih povzročajo miši in podgane, s katerimi se morajo na svojih poljih kosati kmetje. Ti škodljivci povzročajo precejšnje izgube. Vsakdo, ki pravi, da bi morali vse izdelke, ki nam v takšnih razmerah pomagajo, prepovedati, naj dobro premisli, kako bomo potem zaščitili zaloge hrane.

To poročilo je učinkovita rešitev, ker ukrepa proti nevarnim snovem. Če so na voljo zamenjave, potem jih je seveda treba uporabiti. To je povsem jasno.

Komisijo bi rad prosil, da se v svojih raziskavah bolj osredotoči na nove oblike nanotehnologije in jo bolj uporablja. To nam bo dalo priložnosti, da najdemo snovi, ki so manj nevarne in učinkovitejše.

  Mario Pirillo (S&D). – (IT) Gospod predsednik, komisar Tajani, gospe in gospodje, predlog uredbe, ki zajema biocide, ki jih mi razčlenjujemo, je zasnovan, da poenostavlja postopke izdajo dovoljenj in njihovo obnovo za dajanje biocidnih pripravkov v promet.

Ta poenostavitev bo zmanjšala stroške in upravne obveznosti podjetij, še zlasti malih in srednjih podjetij, ne da bi zmanjšali raven zaščite okolja in zdravja ljudi in živali. Težko je bilo ohraniti ravnovesje med tema dvema vidikoma, vendar sem prepričan, da nekateri sporazumni predlogi sprememb, ki jih predlagajo poročevalka in poročevalci v senci, ki bi se jim rad zahvalil za trdo delo, predstavljajo pomemben korak naprej.

Prav zato, da bi ostali usklajeni z zahtevo po poenostavitvi, sem prepričan, naj bi se postopek primerjalne ocene, ki se trenutno zahteva za vse biocide, ne zahteval za tiste, pri katerih se je pokazalo, da je njihova uporaba varna. Upam, da bodo moji kolegi poslanci sprejeli spremembo, predloženo v tej smeri na plenarnem zasedanju.

  Chris Davies (ALDE). – Gospod predsednik, dobro je slišati Stranko za neodvisnost Združenega kraljestva, kako potrjuje, da se požvižgajo na krutost in so zadovoljni, da se svet obravnava kot velikanska kemična industrija. Talidomid in pesticid DDT bi vsi imeli na krožniku, če bi bilo po njihovem.

Vzbudili so se pomisleki, predstavljeni v britanskih časopisih, o posledicah prepovedi antikoagulantnih rodenticidov in vprašanje, ali bo to pomenilo porast podgan v večjih in manjših mestih. Sodelovali smo s Komisijo in preučevali vprašanja, ki so jih izpostavili strokovnjaki, to sodelovanje pa je prineslo spremembe. Te so zdaj v členu 5 in prepričan sem, da jih Komisija podpira. To naj bi obravnavalo glavni problem, ki je bil izražen.

Vendar je tu težava, ki jo je omenila gospa Girling: člen 44 o difenakumu. Želel bi, da Komisija pove, ali podpira predlog spremembe 243, kajti zdi se mi, da na nek način nasprotuje spremembam, predlaganim v členu 5.

  Struan Stevenson (ECR). – Gospod predsednik, zadovoljen sem, da so poskusi prepovedi antikoagulantov in rodenticidov propadli. Če bi takšna prepoved dobila podporo večine, bi to pomenilo, kot smo že slišali, razmah podgan in miši po vsej Evropi in s tem povezane obsežne škode na uskladiščenih zalogah izdelkov, kmetijah in lastnini.

Po ocenah naj bi sedem odstotkov vseh hišnih požarov in 50 odstotkov požarov na kmetijah povzročili glodalci, ki preglodajo električno napeljavo. Žalostno je, da je odbor za okolje sprejel posebno prepoved za široko uporabljeno drugo generacijo antikoagulantnih rodenticidov. Kot smo slišali, se ta rodenticid imenuje difenakum. Upam, da bo Parlament glasoval proti spremembi predloga 243 in omogočil, da bo ta učinkovit strup za podgane še naprej v uporabi, še zlasti zato, ker je bila izvedena resna znanstvena ocena in je že opravljen ustrezen in podroben zakonodajni postopek.

  Anna Rosbach (EFD). – (DA) Gospod predsednik, različne do zdaj neznane alergije, težave posameznikov s plodnostjo, porast pojavnosti redkih bolezni, zastrupljene ribe in školjke, hrana živalskega izvora, ki je polna ostankov zdravil, so le nekatere od težav, zaradi katerih so zaskrbljeni ljudje v Evropi. Vse več kemikalij nas spremlja vsak dan, da bi nam življenje olajšale in bi se potrošniško blago zdelo veliko privlačnejše. Pa nam te kemikalije koristijo? Ne, zagotovo ne. Vseeno moramo zdaj s tem poročilom najti zakonodajno ravnovesje med razumnim vodenjem konkurenčnega podjetja, medtem pa se obenem osredotočiti na okolje in varnost ljudi.

To je drugačno usklajevanje. Ne zdi se mi, da bi se bolj osredotočili na zaščito ljudi in okolja. Zato lahko le priporočim, da glasujemo za tiste predloge sprememb, ki določajo najvišje omejitve glede varnosti. Vendar pa bo to koristna izboljšava, če nam uspe povečati možnost, da države EU ne bodo uvažale blaga iz delov sveta, kjer ne izpolnjujejo naših varnostnih zahtev.

  Pavel Poc (S&D) . – (CS) Zavedati se moramo, da so biocidni pripravki, čeprav je njihova uporaba morda neizogibna, preprosto strupi, s katerimi smo v stiku vsak dan. Kot taki preprosto predstavljajo tveganje za zdravje človeka in breme za okolje. Zato se je logično treba držati najvišje ravni zaščite zdravja ljudi, živali in narave. Pretirana prožnost predstavlja precejšnje tveganje, kajti tveganja ne predstavljajo le materiali, ampak tudi način njihove uporabe in zlorabe količin, ki vstopajo v prehransko verigo. Zame bi bil velik uspeh, če bi nam uspelo doseči popolno prepoved izredno nevarnih biocidov, vključno z mutagenimi in rakotvornimi snovmi ter snovmi, ki so toksične z vidika razmnoževanja. Nova zakonodaja je in naj bi bila ambiciozna in po mojem mnenju je Evropska agencija za kemikalije sposobna začeti s poenotenim izdajanjem dovoljenj za biocide že leta 2015, tako da ni treba čakati do leta 2017.

  Holger Krahmer (ALDE). – (DE) Gospod predsednik, dobro je, da se ukvarjamo z biocidi, ker so nevarne, toksične snovi. Vendar pa me zanima, zakaj pri vseh delih zakonodaje za področje kemikalij ne uporabimo iste podlage kot pri uredbi REACH. Sprejeli smo najobsežnejši kos zakonodaje o kemikalijah na svetu. Določena so načela: zberi podatke, jih ovrednoti in izdaj dovoljenje za izdelek. Zakaj za poznejšo zakonodajo o kemikalijah uporabljamo drugačen sistem in opredeljujemo nova izključitvena merila, zaradi česar bomo na koncu s prometa umaknili kemikalije, ki jih potrebujemo in za katere v nekaterih primerih nimamo zamenjave.

Mislim, da bomo končali v slepi ulici, če bomo politiko o kemikalijah gradili le z vidika toksičnih snovi. Poplava škodljivcev je lahko veliko hujša nevarnost, še zlasti za majhne otroke zaradi nevarnosti prenašanja bolezni, kot pa nekaj miligramov biocida, ki jih uporabimo v boju proti njim. Rad bi, da bi se stvari uveljavile v pravem razmerju in, kar je najpomembneje, rad bi predpise, ki jih lahko uporabljajo ne le velika podjetja, ki imajo sredstva, da se spuščajo v razprave z organi za izdajo dovoljenj, ampak tudi majhna, ki dobavljajo koristne izdelke za tržne niše.

  Ashley Fox (ECR). – Gospod predsednik, namen te uredbe je zaščititi javno zdravje in okolje. Sedanji režim izdaje dovoljenj je prepočasen in birokratski. Poskrbeti moramo, da bo izdaja dovoljenj za nove pripravke učinkovitejša, časovno in finančno.

Zatiranje škodljivcev je osrednjega pomena za zaščito zdravja ljudi. Pozdravljam predloge sprememb, ki bodo izboljšali razpoložljivost nekaterih izdelkov, ki zatirajo glodalce, kot je že bilo omenjeno, težava pa ostaja glede obravnave difenakuma. To je učinkovit in široko uporabljen rodenticid. Opredeliti bi ga morali kot odobreno snov. Bistven je za učinkovit nadzor podgan in miši. Komisijina odstranitev difenakuma iz Priloge I je preprosto nerazumna, zato prosim Komisijo, da pojasni, zakaj je do tega prišlo. Izdaja dovoljenj za izdelke naj bi vedno temeljila na znanstveni oceni in ne politikih, ki si želijo priti na naslovnice.

  Csaba Sándor Tabajdi (S&D). – (HU) Čestitam gospe Klaß, ki je pripravila uravnoteženo poročilo o izredno zapleteni tematiki, čeprav je v dvorani prišlo do razprave, ker so nekateri poslanci vprašanje uredbe o biocidih vzeli resno, drugi pa jo želijo zožiti na boj proti glodalcem. Želel bi poudariti, da je to zelo resna zadeva, poročilo pa odlikuje hkratna obravnava zaščite okolja, varstva potrošnikov in pomislekov kemijske industrije. Novi predpisi o biocidih dodajajo večja jamstva in ščitijo gospodinje in delavce v gospodinjstvu, ne pa škodljivce. Zato sem prepričan, da moramo podpreti poročilo gospe Klaß, strahovi, izraženi na drugi strani Parlamenta, pa nimajo utemeljitve. Da, obstaja potreba po vse večji zaščiti in agencija v Helsinkih bo to nalogo opravila z odliko. Leto 2017 ustreza Madžarski in novim državam članicam.

  Jarosław Kalinowski (PPE). – (PL) Po eni strani so biocidni pripravki zaradi kemične sestave precej nevarni, še zlasti za ljudi, ki so bolj dovzetni, kot so otroci in nosečnice. Po drugi strani pa so bistveni in preprosto nepogrešljivi pri zaščiti zdravja ljudi.

Zato je treba vzpostaviti standarde in to se res že dogaja, in sicer standarde, ki bodo skupni vsem državam članicam EU, da se bodo ljudje lahko počutili varno in bodo imela podjetja, ki proizvajajo te snovi, jasne norme, ki ne bodo povzročale zmanjšanja konkurenčnosti teh podjetij. Usklajevanje zakonodaje naj bi zajemalo celoten ciklus teh izdelkov v prometu, od proizvodnje do ravnanja z odpadki, da ne bodo predstavljali nevarnosti za okolje ali zdravje ljudi. To naj bi resnično bila prednostna naloga. To ne pomeni, da naj bi se ne ukvarjali z ohranjanjem dobrih pogojev za moderno industrijo.

  John Bufton (EFD). – Gospod predsednik, sprejetje poročila gospe Klaß bi nedvomno pomenilo razmah populacij podgan, kar bi ogrozilo sanitarne razmere v domovih in na kmetijah.

Podgane prenašajo bolezni, kot so e-coli in salmonela, in lahko povzročijo precejšnjo materialno škodo, v nekaterih primerih to celo vodi do požarov, ki jih povzroči poškodovana električna napeljava. Brez učinkovite deratizacije so predvsem kmetije žrtve porasta števila podgan. Antikoagulanti so najbolj široko uporabljena metoda zastrupljanja podgan in so daleč najučinkovitejši in predstavljajo okrog 95 % zatiranja glodalcev.

Maja sem neposredno na Komisijo naslovil pisno vprašanje, v katerem sem zahteval formalno priznanje posledic prepovedi in zaprosil za podporni okvir za prizadete kot tudi navedbe glede morebitnih drugih načinov nadzora škodljivcev.

Komisija je izjavila, da je odprta za razpravo s ciljem iskanja ustrezne rešitve. Kakšno rešitev predlaga Komisija? Se je izvedla ocena vplivov prepovedi antikoagulantov kot rodenticidov? Bomo imeli vzdržen podporni okvir in ali so se že opredelili drugi rodenticidi?

  Antonio Tajani, podpredsednik Komisije. – (FR) Gospod predsednik, dovolite da najprej še enkrat poudarim, kako zelo Komisija ceni predanost in zanimanje poslancev v tem parlamentu za ta dokument.

Čeprav je to zelo zapleten predlog, vsebuje v političnem smislu več pomembnih in občutljivih vidikov. Pripombe, ki ste jih pravkar izrazili, in vprašanja, ki ste jih zastavili, kažejo, kako dobro poslanci tega parlamenta razumejo različne ravni tega vprašanja.

Prav tako moram ponoviti pomisleke Komisije glede predlogov sprememb v zvezi s sistemom EU za izdajo dovoljenj. Čeprav Komisija načeloma lahko podpre razširitev postopka za izdajo dovoljenj na večjo skupino biocidov, menimo, da bi to morala spremljati zadostna sredstva za Evropsko agencijo za kemikalije in Komisijo ter mehanizme postopnega izvajanja. Le ob izpolnjevanju teh dveh pogojev se lahko izvaja učinkovit sistem, kar je naš skupni cilj.

Kar zadeva vprašanje, ki sta ga zastavila gospa Sartori in gospod Leinen, o tem, kako zagotoviti, da bo Evropska agencija za kemikalije lahko v prihodnje prevzela dodatne naloge, lahko povem, da je zagotovitev ustreznih sredstev Evropski agenciji za kemikalije glavna skrb Komisije v zvezi s predlogi za razširitev obsega postopka za izdajo dovoljenj na ravni EU.

S tem sektorjem sodelujemo, da bi natančneje določili število biocidnih pripravkov, ki so na voljo na trgu EU. Ocene se gibljejo od 9 tisoč do 60 tisoč pripravkov. Zato je zelo težko napovedati dodatne delovne obveznosti za Evropsko agencijo za kemikalije, ki bi vključevale večje število pripravkov v centraliziranem sistemu. Splošni cilj predloga uredbe je izboljšati delovanje notranjega trga z biocidnimi pripravki, obenem pa zagotoviti visoko raven zaščite okolja in javnega zdravja.

Odgovoril bom celo gospodu Schnellhardtu o nanomaterialih. Komisija se strinja, da potrebujemo opredelitev nanomaterialov. Komisija čaka na izide ugotavljanja javnega mnenja, ki ga je organiziral eden od naših znanstvenih odborov, in upa, da bo v bližnji prihodnosti lahko predlagala opredelitev, ki bo izpolnjevala merila.

Kar zadeva predlog spremembe 243, bom odgovoril gospodu Davisu. Komisija tega predloga spremembe ne more podpreti, ker pod vprašaj postavlja Prilogo I, ki temelji na poglobljeni študiji vpliva in je pravkar začela veljati.

Zato sem zadovoljen, da smo dobro opravili nalogo. Na drugi obravnavi moramo nadaljevati s konstruktivnim dialogom med Parlamentom, Svetom in Komisijo.

PREDSEDSTVO: Isabelle DURANT
podpredsednica

  Christa Klaß, poročevalka. – (DE) Gospa predsednica, vsem kolegom poslancem bi se želela zahvaliti za današnjo razpravo. Vendar včasih mislim, da pravzaprav ne vemo, o čem se pogovarjamo. Še enkrat bi rada povedala, da se pogovarjamo o izdelkih, od katerih smo mi in naš življenjski standard odvisni, ki nam pomagajo zadostiti visokim higienskim standardom in s katerimi se borimo proti boleznim in zajedavcem in nam pomagajo zaščititi uskladiščeno blago. Vse to zajema izraz biocid. Bistveni so za nas in našo prihodnost. Okolje in zdravstveni standardi so bili glavne prednostne naloge v vseh razpravah. Jasno je, da si prizadevamo za izključitvena merila, omejene izjeme in objektivne informacije za potrošnike.

Gospod Tajani, nisem povsem zadovoljna z odgovorom, ki ste ga dali v zvezi z Evropsko agencijo za kemikalije. Evropska agencija za kemikalije ima sredstva, strojno opremo in zna upravljati sistem REACH in brez dvoma lahko veliko naredi glede biocidov v prihodnje. Pametne zamisli so to, kar zdaj potrebujemo. Za to bomo imeli čas v obdobju postopnega uvajanja. Izkoristimo ga, da bomo skupaj prišli do pametnih zamisli. Ni mogoče preprosto reči, da ni denarja in tega ne moremo izpeljati. Če želimo narediti, kar je prav za notranji trg, potem je prihodnost v postopku izdaje dovoljenj za vso EU. Vse vabim k sodelovanju, Komisijo pa prosim za njeno podporo.

  Predsednica. – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo jutri ob 12.00.

Pisne izjave (člen 149)

  Elżbieta Katarzyna Łukacijewska (PPE), v pisni obliki. – (PL) Vrednost trga z biocidnimi pripravki v Evropi se ocenjuje na približno 890 milijonov EUR letno, kar je okrog 27 % globalnega trga. Biocidi se dnevno uporabljajo doma in v industriji. Ti materiali se uporabljajo kot razkužila, konzervansi, insekticidi in rodenticidi. Pri uporabi biocidov je treba posebno pozornost posvetiti varnosti potrošnikov, saj je pomembno, da uporaba biocidov ne predstavlja nevarnosti za zdravje ljudi ali živali. Zato bi morali izvesti temeljit pregled vseh biocidov, ki se uvažajo v Evropsko unijo, in njihov promet na trgu, še zlasti v zvezi z novo uvedenimi izdelki. Previdnost je pomembna pri nakupu biocidnih pripravkov, sistem, razvit v Uniji, pa naj bi bil povsem poenoten glede zakonodaje. Poleg tega se v strukturah Unije oblikuje program, ki bo pregledal aktivne snovi, ki se uporabljajo v biocidnih pripravkih. Unija bi morala z vključitvijo vseh držav članic pripraviti poenoten seznam nanomaterialov, ki se preskušajo in jih bo potem mogoče uporabljati v procesih kemijske proizvodnje. To bo pomenilo, da nanomateriali, ki imajo lahko glavni vpliv na tehnološki razvoj, ne bodo izključeni iz tržišča, okolje in zdravje potrošnikov pa ne bosta ogrožena.