Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 6. oktober 2010 - Bruselj

12. Prispevek biotske raznovrstnosti in ekosistemov k doseganju razvojnih ciljev tisočletja - Konferenca o biotski raznovrstnosti - Nagoja 2010 (razprava)

  Predsednica. – Naslednja točka je skupna razprava o naslednjih poročilih:

– Vprašanje za ustni odgovor Svetu gospoda Joa Leinena v imenu Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane o glavnih ciljih konference podpisnic Konvencije o biološki raznovrstnosti, ki bo od 18. do 29. oktobra 2010 v Nagoji (B7-0467/2010);

– Vprašanje za ustni odgovor Komisiji gospoda Joa Leinena v imenu Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane o glavnih ciljih konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti, ki bo od 18. do 29. oktobra 2010 v Nagoji (O-0112/2010 - B7-0468/2010);

– Vprašanje za ustni odgovor Svetu gospe Michèle Striffler v imenu Odbora za razvoj o prispevku biotske raznovrstnosti in njenih ekosistemskih storitev k razvoju in uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja (O-0107/2010 - B7-0464/2010);

– Vprašanje za ustni odgovor Komisiji gospe Michèle Striffler v imenu Odbora za razvoj o prispevku biotske raznovrstnosti in njenih ekosistemskih storitev k razvoju in uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja (O-0108/2010 - B7-0465/2010).

  Karin Kadenbach, namestnica avtorja vprašanja. – (DE) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, pred nekaj dnevi sem se sešla in pogovarjala z novinarji o zadevah, ki so to jesen še posebej pomembne zame. Ena izmed teh je povsem upravičeno biotska raznovrstnost. Kot veste, bo kmalu potekala konferenca pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti v Nagoji in v čast in veselje mi je, da bom sodelovala, kot članica parlamentarne delegacije in kot soavtorica resolucije o biološki raznovrstnosti, o kateri bomo glasovali v Nagoji. Ko sem se tako pogovarjala z novinarji, so me vprašali kako si lahko dovolimo, da na primer rešujemo bobra. Moji regiji, Spodnji Avstriji je uspelo ohraniti vrste, ki jim je grozilo izumrtje in so se sedaj razširile na široko območje – v nezadovoljstvo kmetov in gozdarjev, ki imajo nekoliko drugačno mnenje o bobru.

Čeprav si Evropska unija in številne agencije v državah članicah močno in z veliko predanostjo prizadevajo, ob podpori nevladnih organizacij, da bi zaščitile vrste, ta pogovor še enkrat ponazarja, da številni ljudje na zaščito in ohranjanje biotske raznovrstnosti gledajo, kot na nekakšno razkošje. Sprašujejo, ali EU nima početi nič kaj bolj pomembnega, kot pa reševati nekaj ogroženih orhidej ali živalskih vrst. Ljudje sprašujejo ali je sploh kakšna razlika, če je 500 ali pa samo 499 različnih živali, ki jih lahko opazujemo v živalskem vrtu? Gospe in gospodje, za te ljudje tema ohranjanja življenjskih vrst in biotska raznovrstnost predstavlja vse prej kot pa prednostno nalogo. Bodimo pošteni; tema biotska raznovrstnost vsekakor ni tako visoko na politični agendi, kot druge teme, kot je gospodarska rast ali varnost. Vendar bi morala biti, ker podcenjujemo pomembnost te teme.

Tema ohranjanja vrst – in to želim poudariti – ni neke vrste dobrodelna organizacija za nekaj ubogih majhnih hroščev, brez katerih lahko vsekakor preživimo. Ne razumite me narobe: ohranjanje vrst je vsekakor povezano z ljubeznijo do flore in favne, vendar se načeloma nanaša na varnost, politiko trga dela in migracijsko politiko. V razpravah o biotski raznovrstnosti pogosto pozabljamo na vlogo, ki jo imajo živali in rastline v našem ekosistemu. Gre za naravne ponudnike storitev, ki skrbijo za delovanje našega ekosistema. Ravno zahvaljujoč različnimi vrstami in njihovemu medsebojnemu delovanju ne prihaja do erozije obal, plazov, vodna telesa pa se sama čistijo. Govorimo o osnovnem elementu trajnostnega razvoja, z njihovimi ključnimi dobrinami in storitvami, kot je zagotavljanje hrane, vezava ogljika in reguliranje voda – stvari, ki predstavljajo osnovo gospodarske blaginje, socialne blaginje in kakovosti življenja. Če vrste izumrejo, se poruši naravno ravnotežje – s tem se sproži nevaren verižni učinek. Nadomeščanje storitev, ki jih zagotavljajo te rastline in živali, je drago početje. Sčasoma na nekaterih regijah in naravnih okoljih ni več mogoče živeti ali jih ni mogoče več uporabljati. Posledično ta naravna okolja ekosistemu ne morejo več zagotavljati dragocenih storitev in dobrin. Ne samo to; bojimo se tudi morebitnih dodatnih posledic, kot so brezposelnost, nezadostna varnost in izseljevanje.

Povsem jasno je, da zaščita vrst vpliva na številna področja politik. Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane je to nedavno poudaril, saj je intenzivno delal pri pripravi stališča Evropskega parlamenta. Navedla bi rada tudi nekaj številk. Znanstveniki ocenjujejo, da bi nadomeščanje teh naravnih storitev in odpravljanje posledic, kot sta brezposelnost in migracija, stalo 7 % bruto svetovnega dohodka. Če to ni dovolj presenetljivo, naj navedem še nekaj številk. Glede na zadnjo študijo, ki jo je izvedla Evropska komisija, grozi izumrtje 25 % evropskih živalskih vrst. Ista študija prav tako govori o tem, da se nenehno uničujejo tudi obalni ekosistemi Evrope. Prav tako se krčijo nekatere regije, ki imajo znatno biotsko raznovrstnost. Za primerjavo se je od leta 1990 človeški razvoj, kot so industrijski parki, in transportna infrastruktura, povečal za 8 %.

Gospe in gospodje, kot boste spoznali, se akterji, ki se pogajajo v Nagoji, ne strinjajo vedno glede tega, kaj je cilj konference. Države v razvoju si želijo trdnih ciljev, nevladne agencije želijo ambiciozne cilje, medtem ko so gospodarski akterji povsem zadovoljni z realističnimi cilj – kar ni presenetljivo. Menim, da mora EU v Nagoji postaviti visoke cilje in si mora ravno tako kot v Evropi, prizadevati, da bo v večji meri vključena poslovna skupnost – predvsem tisti industrijski sektorji in panoge, ki v veliki meri izkoriščajo biotske vire. EU se lahko odloči, ali bo predstavljala dober ali slab vzgled.

Gospe in gospodje, smo že v oktobru, mnogi pa še vedno niso niti slišali, da je bilo to leto izbrano za mednarodno leto biotske raznovrstnosti. Zagotovimo, da bo biotska raznovrstnost deležna ustrezne pozornosti, kar tudi potrebuje, če želimo, da bo tudi v prihodnosti zagotavljala ekološke storitve. Dovolite mi, da ponovim pogosto citiran indijanski pregovor: „Šele potem, ko bomo posekali zadnje drevo, šele potem, ko bomo zastrupili zadnjo reko, šele potem, ko bomo ujeli zadnjo ribo, bomo ugotovili, da denarja ni mogoče jesti“.

  Gay Mitchell, namestnik avtorja vprašanja. – Gospa predsednica, zahvaljujem se za priložnost, da lahko spregovorim v tej razpravi.

Prejšnji teden sem vodil parlamentarno delegacijo na vrhu ZN o napredku pri doseganju razvojnih ciljev tisočletja. V času trajanja vrha in vseh spremljevalnih dogodkov me je obdajal zanos kolegov, vlad, mednarodnih organizacij in ljudi, ki so bili prisotni in ki so predani uresničevanju ambicioznih ciljev, določenih v letu 2000. Dosežen je bil določen napredek in ponosni smo lahko na številne stvari, vendar moramo storiti še veliko več.

Dostop do izobraževanja se hitro izboljšuje. Vključenost v izobraževanje je v podsaharski Afriki dosegla 76 %, v Severni Afriki pa 94 %. Povečuje se dostop do pitne vode. Do leta 2015 bo 86 % tistih, ki živijo v državah v razvoju, imelo dostop do čiste pitne vode – v primerjavi z 71 % v letu 1990. Cilji glede dostopa do pitne vode so v štirih regijah že bili doseženi – Severna Afrika, Latinska Amerika in Karibi, vzhodna Azija in severovzhodna Azija. Povečuje se dostop do energije. V Severni Afriki je že skoraj zagotovljen univerzalen dostop do elektrike.

Čeprav je bil dosežen očiten napredek, nas še vedno čaka veliko dela. Pomočnik generalnega sekretarja Združenih narodov nam je sporočil, da v naslednjih petih letih resnično potrebujemo „sprint do ciljne črte“. Milijarda otrok živi v revščini, 1,4 milijona ljudi vsako leto umre zaradi pomanjkanja dostopa do čiste pitne vode in 2,2 milijona otrok vsako leto umre, ker niso bili cepljeni s cepivi, ki so v razvitem svetu tako enostavno dostopni in ki so nam na voljo že več kot 30 let.

7 cilj razvojnih ciljev tisočletja je zagotavljanje okoljske trajnosti. V sklop tega cilja spadajo različni podcilji. Mogoče najbolj vključujoč je cilj 7b: „zmanjšanje izgube biotske raznovrstnosti, do leta 2010 doseči znatno zmanjšanje stopnje izgube.“ Kazalniki biotske raznovrstnosti med drugim vključujejo tudi delež površin, ki jih pokrivajo gozdovi, emisije CO2, delež porabljenih skupnih vodnih virov, porabo snovi, ki tanjšajo ozonski plašč in delež ribjega staleža v varnih bioloških mejah. Zmanjšanje izgube biotske raznovrstnosti je torej ključni del razvojnih ciljev tisočletja.

Sedemdeset odstotkov revnega prebivalstva v svetu živi na podeželju, njihovo preživetje in blaginja pa sta neposredno odvisna od biotske raznovrstnosti. Tudi revni v mestih se zanašajo na biotsko raznovrstnost ekosistemskih storitev, kot so ohranjanje kakovosti zraka in vode ter razkroj odpadkov. Nobenega dvoma ni, da bodo podnebne spremembe in biotska raznovrstnost vplivale najprej na revne v svetu. Prizadele bodo države, kot je Tuvalu v Polinezijskem otočju – država, ki je le štiri metre in pol nad morsko gladino – in Maldive, kjer je predsednik Nasheed letošnje zasedanje kabineta opravil pod vodo ter tako opozoril na dejstvo, da bi do konca stoletja njegova država res lahko končala pod vodo.

Države članice in Komisijo pozivam, da globalnemu zavezništvu proti podnebnim spremembam in njegovim podpornim službam da nov zagon, saj bo tako mogoče povečati obseg zmogljivosti in zbirko znanja držav v razvoju glede pričakovanih vplivov izgube biotske raznovrstnosti in učinkovitega vključevanja v razvojne načrte in proračune.

Prav tako sem izpostavil dejstvo, da morajo biti v programih, ki so namenjeni zaščiti biotske raznovrstnosti in zmanjševanju revščine, obravnavane prednostne naloge revnih, prav tako pa mora biti večji poudarek namenjen ravnanju z okoljem na lokalni ravni in zagotovljen dostop do virov biotske raznovrstnosti, zemljiške reforme in priznavanju tradicionalnih pravic.

Do leta 2050 bo na Zemlji še dve milijardi ljudi več in 90 % teh ljudi se bo rodilo v tako imenovanih državah v razvoju. Če bomo dovolili, da se bo v teh državah nadaljevala skrajna revščina, bo prišlo do množičnega preseljevanja od juga proti severu, neenakost pa je prav tako lahko razlog za spore na globalni ravni.

Mnogi izmed nas nismo verjeli, da bo Berlinski zid padel v času našega življenja. Sedaj se nam zdi samoumevno, da so države, ki jih je nadzirala Sovjetska zveza, naše partnerice v EU. Pade lahko tudi zid revščine med severom in jugom, mi pa lahko poskrbimo, da bo svet boljši in varnejši – kraj, kjer lahko imamo nove partnerje in okolje, ki bo varno za vse nas.

PREDSEDSTVO: DIANA WALLIS
podpredsednica

  Joke Schauvliege, predsedujoča Svetu. – (NL) Gospa predsednica, spoštovani člani, najprej naj se zahvalim, da ste mi dali priložnost, da spregovorim o tej pomembni zadevi, biotski raznovrstnosti. V svojih zaključkih z dne 15. marca 2010 z naslovom „biotska raznovrstnosti po letu 2010 – vizija in cilji na ravni Evropske unije in na svetovni ravni ter mednarodna ureditev dostopa in porazdelitve bremena“, je Svet poudaril, da moramo ohraniti biotsko raznovrstnosti in se izogniti nepopravljivi škodi na ekosistemih in njihovem delovanju, vendar ne samo zaradi tega, da bi zagotovili socialno in gospodarsko stabilnost in uresničili razvojne cilje tisočletja.

Svet je izdal opozorilo, da ima biotska raznovrstnost osrednjo vlogo v svetovnem boju proti lakoti in prispeva k zanesljivi preskrbi s hrano in da je ključnega pomena za zagotavljanje blaginje in odpravljanje revščine. V večini držav v razvoju obstaja veliko globlji odnos med varstvom ekosistemov na eni strani in zaposlovanjem, dohodkom in virom dohodka na drugi strani, kot v EU.

Ob upoštevanju 10. srečanja konference pogodbenic konvencije o biotski raznovrstnosti, želi EU aktivno in konstruktivno prispevati in sicer z realističnim, ambicioznim pristopom, h globalnemu soglasju glede ukrepov, ki jih je treba izvesti po letu 2010 za spodbujanje biotske raznovrstnosti. To vključuje ukrepe, s katerimi bo mogoče razviti perspektivo o strateškem načrtu po letu 2010, ki bi lahko pokrival časovno obdobje do 2020, vizijo, ki bi lahko pokrivala časovno obdobje do 2050, perspektivo o podciljih in pomembnih mejnikih, povezanih z merljivimi kazalniki, pa tudi perspektivo o uvedbi ustreznih orodij za nadziranje, ocenjevane in spremljanje.

Srečanje na visoki ravni Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku pred dvema tednoma, 22. septembra, je bila dobra priložnost za pozivanje mednarodne skupnosti, da se zave kritičnih razmer biotske raznovrstnosti v svetu, pa tudi za poudarjanje potrebe po varovanju osnove življenja na Zemlji v interesu človeštva in prihodnjih generacij, ter za izvajanje ustreznih pobud na vseh ravneh.

Glede tehnične podpore za najmanj razvite države Svet meni, da sta v boju proti izgubi biotske raznovrstnosti, podnebnim spremembam in dezertifikaciji ključnega pomena razvoj in prenos najboljših praks in tehnologij. Doseči moramo usklajeno ukrepanje in zagotoviti zadovoljivo, stroškovno učinkovito porabo virov.

V zvezi s financiranjem je Svet mnenja, da bo za vzpostavitev učinkovitega okvira politike po letu 2010 in uvedbo novega strateškega načrta za Konvencijo o biološki raznovrstnosti treba mobilizirati vse morebitne vire, ki bodo vključevali tako javna, kot tudi zasebna sredstva, vključno z novimi oblikami financiranja in financiranjem ukrepov za boj proti podnebnim spremembam. Svet je prav tako mnenja, da je treba obravnavati tudi sprostitev finančnih virov za biotsko raznovrstnost s spremembo, odpravo in preusmerjanjem subvencij, ki škodijo biotski raznovrstnosti. Vključitev biotske raznovrstnosti v dejavnosti poslovne javnosti in v druge sektorske politike še vedno predstavlja nujen in prednostni cilj.

Zaključki Sveta, nekateri tudi že z datumom 5. december 2006, kot odziv na Sporočilo iz Pariza o biotski raznovrstnosti, izpostavljajo, da moramo biotsko raznovrstnost in ohranjanje ekosistemskih storitev vključiti v politični dialog s partnerskimi državami in regijami. V procesu moramo te partnerice spodbujati, da bi se še dodatno zavedle potreb in jim namenile večji pomen v nacionalnih in regionalnih razvojnih strategijah in načrtih. Svet je še naprej prepričan, da je vključitev ekosistemskih storitev in biotske raznovrstnosti v programe za razvojno sodelovanje in nadaljnjo finančno pomoč edini način za doseganje trajnostnih rezultatov.

Čeprav obstaja jasna povezava med Åarhuško konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah na eni in biotsko raznovrstnostjo na drugi strani, moramo upoštevati dejstvo, da je bila ta konvencija pripravljena v okviru Gospodarske komisije za Evropo pri Združenih narodih (UNECE). Čeprav lahko k tej konvenciji pristopijo tudi države, ki niso članice UNECE, naši razvojni partnerji trenutno niso podpisniki te konvencije.

Rada bi se vam zahvalila za pozornost in veselim se razprave, pri kateri bodo izpostavljeni številni novi vidiki.

  Janez Potočnik , član Komisije. – Gospa predsednica, strateški cilji Evropske unije za Nagojo so določeni v sklepih Sveta z dne 22. decembra 2009 in 15. marca 2010, še dodatno pa jih bo utemeljil in opredelil Evropski svet za okolje 14. oktobra 2010. Kot prednostne naloge za Evropsko unijo so izpostavljena predvsem tri vprašanja.

Prvo je sprejetje novega strateškega načrta za konvencijo za obdobje 2011-2020. Odražati mora najboljša razpoložljiva znanstvena dognanja o biotski raznovrstnosti, hkrati pa mora zagotavljati učinkovit okvir za izvajanje, ki bo dovolj ambiciozen, da bodo lahko vse podpisnice konvencije začele z izvajanjem pospešenih ukrepov. To je ključnega pomena, če želimo preprečiti še dodatno izumiranje vrst in omogočiti, da bo biotska raznovrstnost še naprej zagotavljala osnovne dobrine in storitve, od katerih smo vsi odvisni, še posebej revni.

Druga strateška prednostna naloga Evropske unije je, da zaključi pogajanja o protokolu o ureditvi dostopa in porazdelitvi bremena, kot ključnega prispevka k ohranjanju in trajnostni uporabi biotske raznovrstnosti po letu 2010 in v skladu z zavezo, ki so jo dale vse podpisnice COP 8 v 2006. Gre za pričakovanja, ki jih delijo vse države v razvoju, udeleženke konvencije, mnoge izmed njih pa na to gledajo kot na najpomembnejšo prednostno nalogo.

Tretje vprašanje je, kako zagotoviti, da bodo mobilizirani zadostni viri, s katerimi bo mogoče vzpostaviti okvir politike o biotski raznovrstnosti po letu 2010, vključno z novim strateškim načrtom. Celotna EU se je, kot del cilja v zvezi z biotsko raznovrstnostjo za leto 2010, ki ga je sprejela v tem letu, zavezala, da bo okrepila svoj prispevek k preprečevanju izgube biotske raznovrstnosti, vendar menim, da smo lahko precej ponosni tudi na to, kar dejansko počnemo. V obdobju 2002-2008 je Evropska unija letno zagotovila več kot 1 milijardo USD, približno 740 milijonov EUR, za svetovno biotsko raznovrstnosti, predvsem s tematskim programom o okolju in naravnih virih v skladu z instrumentom za razvojno sodelovanje, pa tudi z ERS, saj oba vključujeta ustrezne določbe o biotski raznovrstnosti.

Države članice so prav tako znatno prispevale k nedavnemu povečanju sredstev za globalno okolje, v katerem je 1,2 milijarde USD namenjenih za biotsko raznovrstnost. To predstavlja 28-odstotno povečanje v primerjavi s prejšnjim povečanjem, pobuda RCT v višini 1 milijarde EUR, ki jo je prejšnji mesec najavil predsednik Barroso na Generalni skupščini ZN v New Yorku, pa lahko prav tako prispeva k biotski raznovrstnosti.

Komisija trenutno posodablja svoje številke za razvojno sodelovanje, ki so povezane z biotsko raznovrstnostjo, pri tem pa uporablja enako metodologijo, kot jo je uporabila pri dodeljevanju financiranja, povezanega s podnebnimi spremembami in vsekakor spodbujamo države članice, da to storijo tudi same, tako da bomo lahko v Nagoji predstavili usklajene vrednosti.

Prav tako moramo iskati nove načine, kako bi lahko prispevali k boljšemu izvajanju Konvencije o biološki raznovrstnosti in pomagali državam v razvoju, da izpolnijo svoje zaveze, ki izhajajo iz konvencije, predvsem novi strateški načrt po letu 2010, ki bo sprejet v Nagoji. Skupaj s partnericami v Nagoji tudi nameravamo poiskati načine in poti za uresničevanje tega.

Kot je že bilo omenjeno, izguba biotske raznovrstnosti ne predstavlja novega izziva za zmanjševanje revščine. Cilj v zvezi z biotsko raznovrstnostjo za leto 2010 je bil že v 2002 vključen v razvojne cilje tisočletja št. 7, EU pa je ob številnih priložnostih izrecno izpostavila pomembne povezave med biotsko raznovrstnostjo in razvojem. Predsednik Barroso je prejšnji mesec v svoji izjavi na srečanju na visoki ravni Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku pripomnil, da je naša sposobnost odprave revščine in lakote ter izboljšanja zdravja otrok in mater odvisna od dolgoročne razpoložljivosti čiste vode, hrane, zdravil in surovin, ki jih zagotavlja narava.

To sporočilo je ponovljeno tudi v poročilu o razvojnih ciljih tisočletja 2010, v okviru politike EU, namenjene zagotavljanju pomoči državam v razvoju pri obravnavanju problemov zanesljive preskrbe s hrano ter v delovnem programu Komisije o usklajenosti politik za razvoj 2010-2013, ki vključuje posebne cilje glede biotske raznovrstnosti in spremljajočih kazalnikov, kot del operativnega okvira, namenjenega izboljšanju usklajenosti politik EU z razvojnimi cilji.

Pri tem je mogoče novo le večje znanje in ozaveščenost o ekonomiki izgube biotske raznovrstnosti in obseg, v katerem to zmanjšuje možnosti za dolgoročno odpravljanje revščine. Mednarodna študija o ekonomiki ekosistemov in biotski raznovrstnosti (TEEB) kaže, kako draga je izguba biotske raznovrstnosti in degradacija ekosistemov za naša gospodarstva, vključno z gospodarstvi držav v razvoju. Torej ne gre več le za moralno vprašanje; gre za vprašanje kakovosti našega življenja, pa vendar se na ohranjanje ekosistemov in biotske raznovrstnosti ne gleda kot na razvojno prednostno nalogo.

Upal sem, da bo TEEB nekoliko pripomogel k spreminjanju teh razmer, tako da bo več naših partnerskih držav v razvoju v svojih razvojnih strategijah namenilo višjo prioriteto ohranjanju biotske raznovrstnosti in trajnostni uporabi, evropska razvojna politika pa zahteva, da se na okolje in trajnostno upravljanje naravnih virov gleda, kot na medsektorsko vprašanje in sta vključeni v vse razvojne dejavnosti, tudi kadar države in strategije regionalne pomoči temu ne namenjajo pozornosti, Instrument za razvojno sodelovanje in Evropski razvojni sklad vključujeta določbe, namenjene obravnavi biotske raznovrstnosti.

V zvezi z mehanizmi za zagotavljanje pravice do dostopa do informacij in udeležbe javnosti pri odločanju, povezanimi z biotsko raznovrstnostjo EU povsem podpira osnutek sklepa o razvojnih ciljih tisočletja št. 10 o strateškem načrtu, ki poziva podpisnice in druge vlade, da zagotovijo široko in učinkovito udeležbo pri popolnem uresničevanju ciljev konvencije in strateškega načrta. Prav tako menimo, da mora protokol o ureditvi dostopa in porazdelitvi bremena, zavezati podpisnice, da vzpostavijo notranje okvire, avtohtonim in lokalnim skupnostim pa omogočijo, da sprejmejo predhodne odločitve na podlagi prejetih informacij ali bodo zagotovile dostop do svojega tradicionalnega znanja.

Sprejemam vse, kar sta omenila avtorja vprašanj in resnično sem hvaležen za njun dragocen prispevek.

  Esther de Lange, v imenu skupine PPE. – (NL) Gospa predsednica, gospa Schauvliege, komisar, najpomembnejše, kar lahko jutri od vas zahtevamo v naši resoluciji so ambiciozni, a vendar realistični cilji v Nagoji. Inteligenten pristop bi bil, da se dogovorimo o ukrepih, ki ne bodo le ščitili biotske raznovrstnosti, ampak bodo namenjeni tudi boju proti posledicam podnebnih sprememb, bodo pomagali pri uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja – o katerih je bilo že veliko povedanega – in pri ustvarjanju zelenih delovnih mest, ne samo v Evropski uniji. Štiri muhe na en mah – temu pravim dobra vrednost za denar.

Da pa bi lahko to dosegli, mora Evropska unija nastopati enotno. Odkrita bom: v zvezi s tem se me loteva rahel dvom. Slišala sem številne sklice na izjave Sveta iz prejšnjih let in iz marca letos, vendar sem zasledila le malo konkretne vsebine. Kljub temu upam, da je od splošnih navedb v izjavi z dne 15. marca, prišlo do napredka pri razmišljanju Komisije, pa tudi Sveta. Vsaj upam, da je – videli bomo 14. oktobra. Prav tako upam, da smo se naučili na napakah; da ne bomo šli še na en mednarodni vrh, oboroženi z mandatom, za katerega sta značilni nejasnost in splošnost ter da Evropska unija ni spet porabila ves naš čas za medsebojna posvetovanja, kako se odzvati na dogajanja, pri tem pa je zmanjkalo časa, da bi odigrali vodilno vlogo, h kateri je med drugimi pozvala tudi gospa Kadenbach.

Na koncu vas želim opozoriti na pomisleke glede prednostnega vključevanja biotske raznovrstnosti v druge politike. V Parlamentu smo pozvali k takšni usklajenosti na področju okoljske in drugih politik v nedavnem poročilu o biotski raznovrstnosti v Evropski uniji; prav tako moramo biotsko raznovrstnost postaviti v ospredje tudi na mednarodni ravni. Biotska raznovrstnost se ne nanaša le na okolje ali razvojne cilje tisočletja; tudi v drugih krogih, kot je Svetovna trgovinska organizacija (STO), je treba večjo pozornost nameniti pomislekom, kot je biotska raznovrstnost, ki niso povezani s trgovino. Komisar, vem, da vam je biotska raznovrstnost zelo pomembna. Upam, da boste to sporočilo o večji pomembnosti na mednarodni ravni prenesli tudi svojim kolegom na mednarodni ravni.

  Michael Cashman, v imenu skupine S&D. – Gospa predsednica, tudi sam sem bil na ZN z gospodom Mitchellom in zastopal Parlament glede vprašanja razvojnih ciljev tisočletja. Čestitati želim Komisiji za njeno delo, hkrati pa želim obvestiti Parlament, da smo v EU pri teh vprašanjih – o biotski raznovrstnosti, o podnebnih spremembah in tudi pri zmanjševanju revščine v skladu z razvojnimi cilji tisočletja – mednarodno gledano na vodilnem položaju, zanimivo pa je, da smo na ZN deležni le statusa opazovalke. To se mora spremeniti, saj smo vodilni v svetu pri teh vprašanjih.

Imamo leto biotske raznovrstnosti, bi pa predlagal, da je vsako leto, leto biotske raznovrstnosti. Naši državljani – mogoče na galeriji za obiskovalce, mogoče tisti, ki nas spremljajo doma – bodo vprašali, kaj ima to opraviti z njimi. Brez ozaveščenosti javnosti in dvigovanja ozaveščenosti se ne bo nič spremenilo. Zavedati se morajo, da pločevinke paradižnika, ki ga kupijo v supermarketu, ne bi bilo tam, če ne bi bilo biotske raznovrstnosti. Potrebujemo vsesplošno ozaveščenost glede tega, kaj to pomeni. Kot je gospod Mitchell zelo dobro povedal, ta zid revščine – naj ob tem še dodam prikrajšanosti – mora pasti.

V Parlamentu govorimo o usklajenosti politik in dovolite mi, da se dotaknem nekaterih teh vprašanj: brez usklajenosti politike o dostopu do energije v državah v razvoju, krčenju gozdov, podnebnih spremembah, zanesljivi preskrbi s hrano, reformi skupne kmetijske politike, skupni ribiški politiki, prisvajanju zemlje, naravnih virih in dostopu do vode, ne bomo nikoli zaščitili biotske raznovrstnosti in nikoli ne bomo končali trpljenja najrevnejših v svetu.

  Gerben-Jan Gerbrandy, v imenu skupine ALDE. – Gospa predsednica, medtem ko razpravljamo o evropskem stališču na vrhu v Nagoji, izven Parlamenta poteka lov: neusmiljen lov za surovinami, lov za nafto in plinom, minerali, lesom, hrano in vodo, lov za surovinami, ki nam jih daje narava.

Kitajski vlagatelji želijo v tem lovu zgraditi avtocesto skozi narodni park v Serengetiju, da bi izkoriščali vire v Centralni Afriki. Savdski vlagatelji ponujajo milijarde dolarjev za izgradnjo 6 000 kilometrov ceste skozi deževni gozd v Kongu, da bi ustanovili velike plantaže palminega olja.

Vsi želimo zaustaviti izgubo biotske raznovrstnosti vendar ta lov za surovinami v resničnem svetu onemogoča naše cilje. To je stvarnost. Zato bo mogoče izgubo biotske raznovrstnosti zaustaviti le s korenito spremembo v našem obnašanju.

Biotsko raznovrstnost potrebujemo za hrano, bivališče, zdravila, čist zrak, vodo in tako dalje. Brez tega enostavno ne moremo preživeti. Kmalu se bomo znašli na točki preobrata, v kateri škode ne bo mogoče več odpraviti in kar je še huje, ta škoda se bo le še povečevala. Ta občutek nujnosti izhaja iz vrha v Nagoji in ta občutek nujnosti pričakujem od ministrov in komisarjev, ki se ga bodo udeležili.

Žal politične izjave in resolucije ne bodo zadostovale za doseganje tega občutka nujnosti. Potrebujemo močnejši pritisk. Zato sem skupaj s kolegi iz celega sveta sprožil spletno kampanjo. Želim, da se pri tem vprašanju sliši glas vsakega posameznika; ljudem ni vseeno. Pojdite na Facebook, da bi tako zaustavili izgubo biotske raznovrstnosti in podprite kampanjo. Skupaj s številnimi kolegi bomo nosilcem odločanja v Nagoji predložili več tisoč podpisov ter jim sporočili, da so ljudje odvisni od njihove vztrajnosti in prizadevanj, da bi bil vrh v Nagoji uspešen.

  Sandrine Bélier, v imenu skupine Verts/ALE. – (FR) Gospa predsednica, gospa Schauvliege, komisar, gospe in gospodje, nismo se držali zavez, ki smo jih dali leta 1992 v Riu in 2002 v Johannesburgu. Naše strategije za zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti niso bile uspešne in poznamo razloge za ta neuspeh.

Podnebje se spreminja, biotska raznovrstnost se zmanjšuje, človeštvo pa se mora hitreje in odločneje prilagoditi na vse težji način. V Nagoji, ki bo dva tedna pred Cancúnom, ima Evropska unija priložnost, da podpre prilagoditev na naš model gospodarskega razvoja, s katerim se lahko odzovemo na izzive 21. stoletja.

Deregulacija podnebja, zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti in boj proti revščini: ti trije izzivi in odzivi, s katerimi se moramo odzvati nanje, so tesno povezani. Naša odgovornost je, da predlagamo in uvedemo nov razvojni model, ki bo bolj pošten, pravičnejši in vzdržnejši.

Spregovorimo torej odločno in praktično. V resoluciji Parlamenta so identificirani trije ključni izzivi, ki sedaj sprožajo številna vprašanja o stališču Komisije in Sveta.

Prvi izziv je seveda začetek zaščite in obnove biotske raznovrstnosti. V skladu s tem je predvideno ustrezno financiranje, ukinitev celotne javne pomoči, ki je škodljiva za biotsko raznovrstnost, proračun, namenjen v ta namen, pa moramo desetkrat povečati. Ali je Evropska unija pripravljena nameniti 0,3 % svojega BDP za politiko zaustavitve izgube biotske raznovrstnosti in prepričati države OECD, da tudi one storijo enako?

Drugi izziv predstavlja strošek izgube biotske raznovrstnosti, ki ga nosi družba in ki smo ga šele sedaj začeli vrednotiti. Znašal naj bi okoli 1 % globalnega BDP, vendar pa pri tem vrednotenju ni upoštevana socialna, kulturna, moralna in znanstvena vrednost biotske raznovrstnosti.

Ali je Evropska unija odločena, da se bo uprla monetizaciji živih bitij? Ali je odločena, da bo zagovarjala skupno dediščino človeštva in ponovno potrdila, da je narava neprecenljive vrednosti in da ni naprodaj?

Tretji izziv predstavlja zaustavitev plenjenja genskih virov s strani podjetij in industrij. Ena izmed rešitev je, da reguliramo dostop do genskih virov na takšen način, da bodo v celoti upoštevane pravice avtohtonih in lokalnih skupnosti.

Evropska unija bo še vedno nosila posebno odgovornost v teh pogajanjih. Ali je odločena, da bo, prvič, zagovarjala načelo, da življenja ni mogoče patentirati, in drugič, podprla povračilo ekoloških dolgov državam na jugu, s tem ko bo podprla retroaktivnost sistema, ki bo sprejet?

  Nirj Deva, v imenu skupine ECR. – Gospa predsednica, biotska raznovrstnost ni abstraktni pojem, ki ga uporabljajo težko razumljivi znanstveniki za zaščito neke okoljske posebnosti. Biotska raznovrstnost za ljudi predstavlja bistvo preživetja na tem planetu.

Kot primer vzemite nedavne izračune, ki jih je opravil Dr. Pavan Sukhdev o izgubi biotske raznovrstnosti in vrednosti te izgube. Njegove ugotovitve kažejo, da nas samo krčenje gozdov – izguba Zemljinih pljuč, ki pretvarjajo ogljikov dioksid v kisik in ki nam omogočajo dihanje – stane 4,5 bilijona USD letno. Vsako leto izgubimo proces proizvodnje kisika v nadomestni vrednosti 4,5 bilijona US dolarjev. To je približno toliko, kot je vredna borza v New Yorku.

Če bi vsako leto izgubili sredstvo v vrednosti borze v New Yorku, sem prepričan, da bi vsi v tej sobi tekali zaskrbljeni naokrog, ker pa gre za biotsko raznovrstnost, se zdi, da to nikogar ne zanima. To predstavlja ogromen znesek financiranja s katerim bi nadomestili izgubo kisika zaradi sekanja teh dreves.

Za primer vzemimo ribolov novofunlandske polenovke v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Nadomestni stroški so znašali 2 milijardi CAD. Če izgubimo – kar se sedaj dogaja – nekatere farmacevtske genske materiale, ki izhajajo iz biotske raznovrstnosti, bomo izgubili surovine, ki so vredne približno 640 milijard dolarjev. To je zelo resno vprašanje in potrebujemo resne ljudi, ki bodo sprejeli resne odločitve.

  Kartika Tamara Liotard, v imenu skupine GUE/NGL. – (NL) Gospa predsednica, v dveh tednih se bomo vsi odpravili v Nagojo, na Japonsko, da bi razpravljali o biotski raznovrstnosti. Zanima me, ali nam bodo gostitelji postregli z modroplavutim tunom ali kitovim mesom. Vendar pa se bo ponovno razvnela razprava o tem, ali začeti z govorom o ciljih ali z denarjem. Države v razvoju bi raje videle, da bi najprej dali denar na mizo, EU pa bi raje začela z razpravo o ciljih.

Jasno pa je, da moramo na vsak način zaustaviti izgubo biotske raznovrstnosti. Stroški zaradi neukrepanja naj bi po ocenah presegli 4 000 milijard USD do leta 2050. Neukrepanje nikakor ni rešitev, zato me med drugim moti, da nova nizozemska vlada namerava zmanjšati proračun za razvojno pomoč – enega najbolj ključnih finančnih virov za boj proti izgubi biotske raznovrstnosti v državah v razvoju – za 1 milijardo EUR.

Če EU v Nagoji resnično želi nekaj doseči, mora prevzeti vodilno vlogo in sama razviti razumno kmetijsko in ribiško politiko, namesto da namerava predloge predstaviti šele po vrhu v Nagoji. Pri reformi kmetijske politike moramo zavzeti trdno stališče in se ozreti preko trajnostne kmetijske politike. Zato pozivam Komisijo, da vse dogovore v Nagoji preoblikuje v predloge, ki jih je mogoče meriti in spremljati ter da razvije dolgoročno vizijo, da nam v 2011 ne bo treba ponavljati, kako nam ni uspelo zaustaviti izgube biotske raznovrstnosti.

  Anna Rosbach, v imenu skupine EFD. – (DA) Gospa predsednica, biotska raznovrstnost vpliva na vse – to je povsem jasno. Zato si moramo prizadevati, da jo na konferenci v Nagoji ohranimo. Ker nenehno krčimo gozdove, obdelujemo novo zemljo, gradimo jezove na rekah, očitno ni dovolj znanja in sposobnosti, ko govorimo o vključevanju habitatov in ekosistemov v nacionalno zakonodajo. Na biotsko raznovrstnost planeta vse vpliva negativno, od sodobnega kmetijstva, ribištva, stanovanjske gradnje, cestnih omrežij in prometa, do številnih vrst industrije. Morski organizmi so v slabem stanju. Več kot 60 % rib in lupinarjev, ki jih pojemo v EU, je ulovljenih izven EU. Prekomerno smo lovili, staleži pa se le s težavo obnavljajo. Baltsko morje je že dolgo močno onesnaženo. Nosečnicam na Švedskem so svetovali, naj ne jedo lokalno ujetih rib. Že mogoče, da so države članice EU izvedle korake za izboljšanje naravnih pogojev, kaj pa preostali svet? Kaj lahko storimo, da bi drugim delom sveta pomagali pri doseganju napredka? Zaradi delovanja človeka se bo zmanjšala globalna biotska raznovrstnost – ne glede na to, ali imamo globalno segrevanje, ali ne. Vendar ne smemo postavljati nerealnih zahtev. Za biotsko raznovrstnost bomo storili največ, če bomo ostali realistični. Skrajni čas je, da poiščemo praktične, realistične rešitve za ohranjanje zdravih kopenskih okolij, zdrave flore in favne, kot tudi za zdrava vodna okolja.

  Claudiu Ciprian Tănăsescu (NI). – (RO) Najprej želim poudariti, da je za Evropsko unijo ključnega pomena, da sprejme jasno, poenoteno stališče glede vprašanja biotske raznovrstnosti za 10. srečanje konference pogodbenic konvencije v Nagoji. Če ne bomo zavzeli takšnega odločnega, doslednega stališča, bomo spet dosegli porazne rezultate, kot na konferenci pogodbenic CITES marca 2010. Zato želim, da bi priporočila, ki jih je podal Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane, sprejeli brez zadržkov, saj lahko ponudijo najboljše smernice, ki jih lahko Evropska unija uporabiti pri pripravi osnutka uradnega stališča, ki ga bodo lahko naši predstavniki v celoti podprli v Nagoji ta mesec.

Poleg teh pomislekov, ne smemo pozabiti, da ni ogrožena le verodostojnost Evropske unije, kot odgovorne, jasno misleče partnerice v postopku sprejemanja globalnih odločitev, ampak predvsem usoda našega planeta.

  Richard Seeber (PPE). – (DE) Gospa predsednica, naj najprej navedem podrobnost. Komisar Potočnik – , ki ga zelo cenim – navaja vrednosti v dolarjih, čeprav jih potem preračunava v evre. Tudi gospod Deva navaja številke v dolarjih. Tega nisem podrobno preučil, vendar jasno dokazuje, da razprava o biotski raznovrstnosti še vedno ni prišla v Evropo. Očitno v Evropi še nismo sposobni oblikovati lastnega mnenja o tem in menim, da bi bilo dobro, če bi lahko to razpravo dovolj resno obravnavali in pretvorili to, kar v resnici pomeni v številke. Menim, da gre za elitno razpravo, ki je močno odmaknjena od tega, kar se dejansko dogaja v domovih naših državljanov. Dokler nam te razprave ne bo uspelo prenesti v domove in gospodinjstva po Evropi, ni nobenega upanja, da bo imela kakršno koli politično težo v Parlamentu. Povedano drugače, menim, da bi si s komunikacijsko strategijo, ki bi jo sedaj morali sprejeti, morali prizadevati, kako to prenesti na ljudi in ko bomo vedeli, kako se bodo odzvali, bomo lahko postavili specifične cilje.

Komisar je omenil nekaj zelo specifičnih ciljev. Upam, da jih bomo lahko sprejeli v Nagoji, prav tako pa upam, da bo Skupnost nastopila enotno. Na teh mednarodnih konferencah to vedno predstavlja velik izziv.

Prav tako menim, da samo denar ne zadostuje. Številni kolegi poslanci so pozvali k dodatnemu financiranju. To je mogoče ena izmed poti, vendar ne zadostuje za uspeh. Drugič, kot sem omenil, moramo spremeniti našo komunikacijsko strategijo; in tretjič, izboljšati moramo kakovost podatkov, ki so nam na voljo. Jasno je, da nam manjka še veliko podatkov in verjamem, da gre za področje, na katerem Skupnost s svojim raziskovalnim problemom, lahko doseže nekaj posebnega.

Kot veste, je voda moja priljubljena tema. Če bomo na primer dosegli napredek pri novi ribiški politiki, bomo morali nadoknaditi še veliko zaostanka v zvezi z vrstami, ki jih moramo zaščititi. Ministri za ribolov bodo verjetno ponovno potrdili prekomerne ribolovne kvote, biotska raznovrstnosti pa bo še enkrat odrinjena na stran. Zato menim, da je to resnična priložnost, ko lahko v Parlamentu pokažemo, da redno mislimo, kar govorimo. Poglejmo v kakšni obliki bodo pripravljeni predlogi.

  Kriton Arsenis (S&D). – (EL) Gospa predsednica, komisar, predstavniki Sveta, v tem parlamentu zares vneto razpravljamo o ciljih in uresničevanju novih ciljev za biotsko raznovrstnost. Vendar pa prav sedaj, ko o tem razpravljamo, obstaja nevarnost, da pogajanja popolnoma propadejo in za to bomo krivi mi, kriva bo Evropska unija. Zato se želim obrniti na Svet in ga pozvati, naj spremeni svoje stališče.

„Deblokirati“ moramo pogajanja o protokolu ABS, o dostopu do genetskih informacij in o delitvi koristi. Če tega ne bomo storili, ne bomo krivi le za ohranjanje stanja, ki spodbuja bio piratstvo in ki zdaj pomeni zločin proti lokalnim skupnostim in genetskim virom; izgubili bomo še eno priložnost za okolje, pogajanja bodo propadla in imeli bomo drugi København.

Zato nujno pozivam Svet, naj to vprašanje podrobno preuči. Spremeniti moramo svoje stališče, preden bo Evropska unija prvič v svoji zgodovini povzročila propad okoljskih pogajanj.

  Chris Davies (ALDE). – Gospa predsednica, izziv, s katerim se spopadamo, da bi zaustavili izgubo edinstvenih življenjskih vrst, postaja vse večji, medtem ko se ta razprava nadaljuje. Na konferenci o biotski raznovrstnosti bo veliko povedanega o nujnosti izvajanja pravilnih ukrepov, vendar bomo dosegli zelo malo, če bo edini rezultat dobronamerna deklaracija.

Upam, da bomo lahko sprejeli nabor ciljev in finančnih podpornih mehanizmov – nedvomno povezanih z dostopom do bioloških virov – ki bodo za nekaj koristni. Upam, da bomo lahko sprejeli postopke za ocenjevanje in potrjevanje skladnosti ter zagotovili pogosto preverjanje ciljev, sčasoma pa izvedbo izboljšav postopkov.

Popolnoma jasno je, da ta konferenca nikakor ne more zaustaviti izgube biotske raznovrstnosti; hitrost je enostavno prevelika. Lahko pa vsaj uvedemo mehanizme in strukturo, ki lahko sčasoma upočasnijo in nekega dne morda zaustavijo izgubo, kar se bo štelo za uspeh.

  Bas Eickhout (Verts/ALE). – (NL) Gospa predsednica, najprej bi se rada iskreno zahvalila komisarju Potočniku za njegovo zavzemanje za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Vemo, da je njegovo srce na pravem mestu in da si za to zelo prizadeva. Pri tem so stvari glede zavezanosti Evrope za Nagojo videti dobre. Vendar pa moramo še uskladiti cilje na delnih področjih, kot so ribištvo, kmetijstvo in gozdarstvo. Na vseh teh področjih še vedno pričakujemo ambiciozne cilje, vsaj kar zadeva Evropo.

Še bolj pomembno pa je, da je po vrnitvi iz Nagoje to treba prenesti v evropsko politiko. V naslednjem letu bomo revidirali našo kmetijsko in ribiško politiko. Komisar nam je povedal, kako si prizadeva, da bi se izraz „biotska raznovrstnost“ jasno pojavljal v tej politiki. Toda Svet je tiho. Zatorej vprašanje za predsednico, gospo Schauvliege, o tem, kakšne aktivnosti načrtuje Svet v bližnji prihodnosti. V Nagoji lahko seveda dajemo lepe obljube, toda kaj bomo storili v bližnji prihodnosti glede naših ribiških in kmetijskih politik? Takrat bo to postalo zares pomembno; v nasprotnem primeru bodo naše obljube v Nagoji zgolj prazne besede.

  Peter van Dalen (ECR). – (NL) Gospa predsednica, jutri bomo glasovali o predlogu resolucije na konferenci v Nagoji, v svojem govoru pa bi rad opozoril na spremembo 1, ki sva jo vložila z gospo de Lange v imenu najinih dveh skupin. Ta sprememba ponovno potrjuje načelo, da življenjske oblike in procesi ne bi smeli biti predmet patentov. Zato zahteva izvzetje rejcev, da se omogoči nemoten nadaljnji razvoj rastlinskih vrst.

Brez takega izvzetja obstaja nevarnost, da bodo lahko preživele le družbe z največ denarja in največjimi portfelji patentov. Te bi nato določale, katere vrste bi bile dane trg, kar zagotovo ne bi bilo koristno za biotsko raznovrstnost. Zato vas odločno pozivam, da na jutrišnjem glasovanju podprete spremembo 1.

  Oreste Rossi (EFD). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, od 18. do 29. oktobra bo na Japonskem potekala konferenca COP 10 o biotski raznovrstnosti, Parlament pa mora vedeti, kaj namerava predlagati Svet glede zaščite in zagotavljanja biotske raznovrstnosti.

Raziskave kažejo, da je bilo v študiji 4000 rastlin najmanj 22 % rastlin opredeljenih kot ogrožene. To pomeni, da za vsako peto rastlino obstaja nevarnost izginotja, še bolj alarmanten podatek pa je, da bodo izginile tudi številne rastline, ki še niso bile odkrite. Enako velja za mnoge živalske vrste. Hkrati pa obstaja nevarnost izgube aktivnih učinkovin, ki so v primeru rastlin bistvene za sektorje, ki se ukvarjajo z razvojem novih proizvodov za zdravljenje trenutno neozdravljivih bolezni. Če bodo izginile živali, bomo izgubili značilnosti, ki so pomembne za naš planet.

Evropski parlament je septembra letos z veliko večino sprejel uredbo EU o tej temi, zaradi česar si Svet ne bi smel privoščiti, da se ne bi zavzel za enak pristop. Ne smemo pozabiti, da se proti revščini in s tem lakoti borimo tudi z ohranjanjem bogastva naših naravnih virov, naših neprecenljivih flore in favne, bogastva, ki ga ne moremo izgubiti in ga moramo ohranjati po naših najboljših močeh.

  Licia Ronzulli (PPE). – (IT) Gospa predsednica, leta 2002 so se predstavniki vlad z vsega sveta zavezali, da bodo do leta 2010 znatno zmanjšali izgubo biotske raznovrstnosti. Čeprav so ta cilj omenjali in poudarjali na različnih mednarodnih forumih, na žalost ni bil dosežen.

Stopnja izginjanja s planeta se je zvišala, tako da je najmanj 100 krat hitrejša od naravnih ciklov, v zadnjih 50 letih pa je dosegla doslej najvišje ravni. V Evropi je vsak šesti sesalec v nevarnosti, da bo izumrl, ko pa izgine ena vrsta, lahko pride do učinka domin pri vseh drugih. V zadnjih 30 letih je izginilo najmanj 30 % vseh živalskih in rastlinskih vrst na svetu.

Brez ambicioznih ciljev, ki jih je treba nemudoma sprejeti, bo izguba biotske raznovrstnosti – kot je bilo že večkrat navedeno in o čemer je poročal tudi Svetovni sklad za naravo – v obdobju od danes do leta 2050 Evropo stala 1100 milijard evrov. Kot je v svojem vprašanju poudarila gospa Striffler, predstavlja varovanje biotske raznovrstnosti pomemben vidik razvojnih ciljev tisočletja in strategije Evropa 2020.

Spodbujanje biotske raznovrstnosti pomeni, da imamo v našem skladišču več orožja za boj proti skrajni revščini in lakoti z izvajanjem okoljskih trajnostnih politik, ki ohranjajo naš bogat in rodoviten planet. Potrebujemo novo strateško vizijo in nove cilje, pri katerih se dosledno upošteva izguba vrst in ki odražajo pomen, kot ga pripisujemo temu problemu.

  Edite Estrela (S&D). – (PT) Ko govorimo o ohranjanju biotske raznovrstnosti, govorimo tudi o boju proti podnebnim spremembam, varnosti hrane, javnem zdravju, boju proti revščini, doseganju razvojnih ciljev tisočletja in trajnostnem razvoju Zemlje; z drugimi besedami, o skupni prihodnosti.

Kot je v tem parlamentu že bilo omenjeno, mora Evropska unija na konferenci v Nagoji nastopati enotno in storiti vse, da doseže dobre rezultate. Potrebna je politična volja, da se ohranijo najbolj ogrožene vrste flore in favne. Več poslancev je že omenilo, da znašajo stroški izgube biotske raznovrstnosti 50 milijard evrov letno: z drugimi besedami, približno 1 % bruto domačega proizvoda. Prav tako je bilo omenjeno – o čemer pričajo študije – da se lahko do leta 2050 ti stroški zvišajo na 7 % bruto domačega proizvoda, vendar pa je donos naložbe v ohranjanje biotske raznovrstnosti 100 krat višji.

Biotska raznovrstnost je bistvenega pomena za ublažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, zlasti z vidika vloge kopenskih in morskih ekosistemov kot večjih ponorov ogljika. Zato upamo, da bo konferenca dala dobre rezultate. To pričakuje evropska javnost, mi pa upamo, da bodo rezultati povečali njeno osveščenost glede teh izzivov, s katerimi se moramo vsi spopadati.

  Paul Nuttall (EFD). – Gospa predsednica, „biotska raznovrstnost“ je izraz, ki ga tu v Bruslju pogosto uporabljajo evrokrati, poslanci Evropskega parlamenta in lobisti. Sprašujem pa se, ali lahko kdorkoli tukaj dejansko opredeli, kaj zares pomeni, in prepričan sem, da takega med vami ni.

Menim, da je pomembno razumeti, o čem govorimo, če sprejemamo zakone za celotno EU.

Kaj pravzaprav pomeni ta priročno nejasen in dvoumen izraz „biotska raznovrstnost“? Resnica je, da ni pravega števila vrst, pa najsi bo na kumbrijski kmetiji, v liverpoolskem predmestju ali celo gozdu v grofiji Cheshire in zato Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane pozivam, naj pripravi ustrezno definicijo ali pa neha uporabljati za lase privlečene besede.

Ali lahko vprašam, kje je meja območja biotske raznovrstnosti? Ali se kdaj uporablja za priobalna morska okolja? In če je tako, zakaj ste tako navdušeni nad gradnjo orjaških vetrnih elektrarn, ki so škodljive za divjad in ki niti ne delujejo!

Bodimo odkriti, še sanja se vam ne. V vašem predlogu ni ne jasnega razmišljanja, niti skladne politike in logike. Če boste pridigali, kar tudi počnete, se najprej poglejte v ogledalo, pometite pred svojim pragom, nato pa začnimo s katastrofo, ki je skupna ribiška politika.

Govornik se je strinjal, da sprejme vprašanje na podlagi modrega kartončka v skladu s členom 149(8))

  Chris Davies (ALDE). – Gospa predsednica, sprašujem se, ali bi se spoštovani poslanec strinjal, da na tem planetu dan za dnem izgubljamo edinstvene oblike življenja in da je potrebno mednarodno ukrepanje, če se želimo temu zoperstaviti? V njegovih pripombah nisem slišal ničesar, kar bi nakazovalo, da se s tem strinja, zato ga vabim, naj pojasni svoje stališče Parlamentu.

  Paul Nuttall (EFD). – Gospa predsednica, nekaj dejstev je treba pojasniti. Za primere vrst, ki izginjajo, obstaja veliko nezanesljivih statističnih podatkov – na primer severni medvedi. Ljudje stalno govorijo, da se je število severnih medvedov zmanjšalo. Dejansko pa je zdaj populacija severnih medvedov višja kot v štiridesetih letih prejšnjega stoletja.

Strinjam se, da vrste izginjajo, vendar mislim, da Evropska unija – ki je pravzaprav nedemokratična, saj Britanci pri tem nikoli niso imeli besede – ni forum za odločanje o tej zadevi. To je treba opraviti v nacionalnih državah.

  Csaba Sándor Tabajdi (S&D). – (HU) Komisar Potočnik, kolege poslance bi opozoril, naj ne verjamejo, da lahko Evropska unija doseže svoj cilj. Prav je, da si želimo biti vodilni v Nagoji pri zaščiti biotske raznovrstnosti, vendar pa niti Evropska unija ni mogla zaustaviti izgube biotske raznovrstnosti. Zato bodimo previdni in se vprašajmo, katere so naše naloge. Komisar Potočnik, ki prihaja iz slovenske kmečke družine – sam prihajam iz madžarske kmečke družine – bi tudi rad opozoril na veliko neskladje med biotsko raznovrstnostjo in kmetijsko ureditvijo. Kmetom na eni strani nudimo pomoč pri nameščanju umetnih gnezd za ptice, po drugi strani pa zaradi zaščite pašnikov odredimo, da delež dreves in grmovja ne sme biti večji od ene tretjine in da morajo kmetje posekati vsa drevesa, ki presegajo to mejo. Povedano drugače, zmanjšujemo habitate ptic in drugih živali. Prihodnja skupna kmetijska politika mora biotsko raznovrstnost uskladiti s kmetijskimi subvencijami. Popolnoma se strinjam s poročilom glede tega, da moramo določiti vrednost sredstev zaščite okolja, vključno s tržno vrednostjo biotske raznovrstnosti, ki jo je zelo težko določiti. Zato je zelo pomembno, da v prihodnje spodbujamo in nagrajujemo kmete, kajti trg tega ne počne.

  Corina Creţu (S&D). – (RO) Zagotavljanje okoljske trajnosti je eden od razvojnih ciljev tisočletja, ki ima velike neposredne posledice za življenje ljudi. Onesnaženje in nepremišljena uporabe kmetijskih zemljišč, gozdov in vodnih virov povzročata podnebne spremembe, ki ogrožajo naravne vire planeta.

Omenila bi rada eno od najresnejših nevarnosti in sicer vse težji dostop do vodnih virov, kar za človeštvo predstavlja slabe obete za prihodnost, saj bo do leta 2050 približno 45 % odstotkov svetovnega prebivalstva ogroženega zaradi pomanjkanja vode.

Na žalost je Generalna skupščina ZN šele letos razglasila, da sta pravica do čiste, kakovostne pitne vode in pravica do urejenih sanitarnih razmer osnovni človekovi pravici, potrebni za uživanje življenja. Ta izjava je dana v času, v katerem že več kot četrtina svetovnega prebivalstva nima dostopa do pitne vode in ustreznih sanitarnih razmer. Stopnje obolevnosti in umrljivosti kot posledica neustrezne pitne vode za porabo v takih razmerah ostajajo na skrb zbujajoči ravni, zlasti med otroki. Zato sem prepričana, da si mora Evropska unija na konferenci v Nagoji prizadevati za veliko hitrejšo in natančnejšo rešitev teh problemov v državah v razvoju, ki se spopadajo z revščino in brezperspektivnostjo.

Menim, da je zgodovinska odgovornost, ki jo nosijo razvite države za materialno in ekološko stanje Zemlje, dodaten argument za podporo politik, usmerjenih zoper sedanji trend spodbujanja rabe naravnih virov, ki ni trajnostna, v državah v razvoju, odvisnih od izvoza surovin.

  Mario Pirillo (S&D). – (IT) Gospa predsednica, komisar, 18. oktobra se bo na Japonskem začela Deseta konferenca o biotski raznovrstnosti. Evropske unija se je bo udeležila kljub dejstvu, da ni dosegla cilja, zastavljenega leta 2001, povedano drugače, cilja zaustavitve izgube biotske raznovrstnosti.

Nedavne raziskave kažejo, da so naši naravni viri resno ogroženi, še zlasti morska območja v sredozemskih državah. Evropska unija je sprožila pomembne ukrepe za boj proti podnebnim spremembam, glede zaščite biotske raznovrstnosti pa si mora bolj prizadevati: zaveza glede povečanja sredstev za program Natura 2000 in odločnejše delovanje Komisije glede uveljavljanja nadzornih pooblastil, ki jih ji podeljuje pogodba.

Kakšni ukrepi se izvajajo, da bi zmanjšali zamudo pri uporabi direktiv Natura 2000?

  Daciana Octavia Sârbu (S&D). – (RO) Če razmišljamo ne le o okoljskem vplivu uničevanja biotske raznovrstnosti, ampak tudi o socialnem in finančnem, ne smemo podcenjevati pomena prihodnje konference v Nagoji.

Ekološka katastrofa, ki se je zgodila na Madžarskem in povzročila smrt štirih ljudi, je prizadela sedem mest in ekosisteme številnih rek ter grozila, da bo dosegla Donavo in njeno ustje v Romuniji. To je žalostno ozadje današnje razprave, pa tudi močan zasuk k sprejemanju strožjih ukrepov za zaščito okolja in biotske raznovrstnosti. Čas je, da ponovno podžgemo razpravo o prepovedi nevarnih snovi v rudarstvu, da bi za vselej zaustavili te tragedije.

Resolucija o biotski raznovrstnosti, ki jo je predstavil Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane, vsebuje številne pomembne točke. Vendar pa bi rada izpostavila nekaj točk, ki se mi zdijo bistvene.

Najprej glavni cilj pogajanj, ki mora biti sprejetje ambicioznih posebnih ciljev, ki so pomembni za številna področja in sektorske dejavnosti od gradbeništva in prevozov do gozdarstva in kmetijstva.

  Miroslav Mikolášik (PPE). – (SK) Kot član Odbora za okolje sem zelo zaskrbljen zaradi rezultatov nedavnih raziskav, ko predstavljajo zastrašujoče statistične podatke o izgubi biotske raznovrstnosti v Evropski uniji.

Nujnost tega problema zahteva še večja prizadevanja na ravni EU in v državah članicah, zato se mi zdi ključnega pomena, da Komisija in države članice na konferenci, ki bo oktobra potekala na Japonskem v Nagoji, nastopijo enoglasno, da tako povečajo učinkovitost pristopov in dosežejo merljive in realne cilje z zavezujočimi roki. Prav tako bi želel poudariti, da je treba v zasebnem sektorju spodbuditi ozaveščenost o gospodarskih koristih boja za ohranjanje biotske raznovrstnosti in o donosu naložb pri ohranjanju. Izguba biotske raznovrstnosti že znižuje raven dobrega počutja ljudi in povzroča izgube, ki rastejo v milijarde in ki se bodo do leta 2050 povečale na več tisoč milijard.

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D). – (RO) Evropo je mogoče razdeliti v devet izrazitih biogeografskih regij glede na podobne podnebne, topografske, geološke in rastlinske značilnosti.

Podonavje je med 20 najlepšimi ekoregijami na svetu. Biotska raznovrstnost te regije je izredno bogata. Tu je dom 2 tisoč rastlinskih vrst in 5 tisoč živalskih vrst. Ustje Donave je od leta 1991 na seznamu UNESCA kot kulturna dediščina sveta, Podonavje pa obsega več posebnih varstvenih območij in posebnih ohranitvenih območij iz programa Natura 2000.

Ker imata Donava in njeno ustje enkraten in krhek ekosistem, ki je dom redkih rastlinskih vrst, ki jih ogroža onesnaževanje, smo prepričani, da je pomembno, da Evropska komisija izboljša svoje napovedi in odzivne sposobnosti na poplave, izredno sušo in naključno onesnaževanje.

Evropska unija je sprejela številne ukrepe za zaščito raznovrstnosti, še zlasti biotske raznovrstnosti. Narava ni le pomemben del evropske dediščine in ne prinaša le gospodarske koristi, ampak prav tako ponuja številne dragocene storitve, kot so prečiščevanje vode, obvladovanje poplav, preprečevanje erozije tal, opraševanje rastlin in dejavnosti v prostem času.

Na naravni habitat močno vplivajo kmetijsko obdelovanje zemlje, hiter proces urbanizacije in razvoj prometne infrastrukture, pa tudi, na primer, obsežna izsuševanja, ki so zmanjšala velike predele poplavnih ravnic.

  Charles Goerens (ALDE). – (FR) Gospa predsednica, konference o biotski raznovrstnosti, ki potekajo ena za drugo, namesto da bi ponudile rešitve, so v najboljšem primeru način ohranjanja in posodabljanja precej bedne bilance stanja na tem področju. Je to vprašanje denarja ali odgovornosti? Rekel bi, da obojega.

Gozdove, kjer je večina vrst, med drugim ogrožata korupcija in brezbrižnost. Korupcija – za katero so voditelji držav v razvoju odgovorni ravno toliko kot tisti, ki s tem žanjejo dobičke zaradi slabega upravljanja – le delno pojasni neuspeh na tem področju. Glede brezbrižnosti pa se kar spomnimo, da tudi naše potrošniške navade niso nevtralne.

Kako smo lahko bolj odgovorni? Ker nimam veliko časa, bom vzel le en primer: certificiranje gozdov. Modeli so vzpostavljeni. Mi lahko Komisija pove, ali po njenem mnenju omejevanje uvoza kot tudi uvajanje dveh sistemov certificiranja gozdov pomagata omejiti škodo na tem področju? Obstaja kakšna ocena in, če da, nam lahko poveste, kakšni so njeni glavni zaključki?

  Isabella Lövin (Verts/ALE). – Gospa predsednica, če želi EU v Nagoji imeti kaj verodostojnosti, mora ne le ponuditi strateške načrte, ampak tudi doma delati na sedanjih politikah.

Kompromisni predlog, ki ga zdaj pripravlja Komisija, da bi omogočila nadaljevanje izvoza akutno ogrožene evropske jegulje, ki je v Dodatku II CITES, čeprav je jasno, da izpolnjuje pogoje za Dodatek I, ni nič drugega kot sramota. Stalež evropske jegulje, skupni stalež, je od leta 2007 padel za 40 %.

Če želi EU v Nagoji ali na naslednji konferenci CITES uživati vsaj malo verodostojnosti, ni druge možnosti kot popolna prepoved izvoza in uvoza jegulj. Ne sme poslušati sektorja malega ribolova, ki želi izvažati mlade jegulje – ogrožene mlade jegulje – na Japonsko po sedanji ceni 600 EUR za kilogram.

  João Ferreira (GUE/NGL). – (PT) Ohranjanje biotske raznovrstnosti je bolj kot gospodarski razlog etična obveza in temeljni pogoj za prihodnost same človeške vrste.

Pred konferenco v Nagoji se mora Evropska unija na tem področju naučiti iz svojih napak in se usmeriti na pravo pot, če si bolj želi praktičnih rezultatov kot pa ponavljajočih se in nesmiselnih izjav o nameri. Med drugim bo morala temeljito spremeniti svoje sektorske politike. Zmanjšanje raznolikosti vrst in sort, ki se gojijo, je treba zaustaviti in obrniti težnjo, tako kot se mora zmanjšati erozija genske osnove, od katere je odvisna hrana. Spodbujati je treba vrste kmetijskih sort, ki so značilne za dane regije. Boriti se je treba proti homogenizaciji kmetijske proizvodnje, intenzivnim modelom širjenja bolezni in opuščanju kmetovanja majhnega in srednjega obsega, ki so posledica sedanje kmetijske in trgovinske politike. To je le nekaj primerov. Biotska raznovrstnost in sklop okoljskih ravnovesij, ki so od te odvisni, tvorijo del dediščine našega planeta: javno dobro, ki pod nobenim pogojem ne sme pasti v zasebne roke, to je javno dobro neprecenljive vrednosti, glede katerega mora vsak imeti pravico do uporabe in uživanja.

  Angelika Werthmann (NI). – (DE) Gospa predsednica, leto 2010 je mednarodno leto biotske raznovrstnosti. Na evropski ravni že imamo odlične instrumente za zaščito biotske raznovrstnosti in pri tem imam v mislih mrežo Natura 2000 ali Direktivo o habitatih. Vendar je vsaka zamisel le tako dobra, kot je njeno izvajanje, in žal moram reči, da so v številnih državah članicah še vedno daleč od tega, kar bi si želeli.

Člani Odbora za peticije svojo pozornost nenehno posvečamo resnim problemom v imenovanih območjih Natura 2000. Države članice in Komisija morajo skupaj prevzeti vodilno vlogo na bližnji konferenci na Japonskem, vendar nam bodo ljudje počasi nehali verjeti, če besedam ne bodo sledila dejanja.

  Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė (PPE). – (LT) Biotska raznovrstnost je zahtevno in zapleteno vprašanje, ki je seveda pomembno za Evropsko unijo in ves svet. Vendar pa odpira še dodatno vprašanje: kako uravnotežimo varstvo okolja in gospodarsko rast? To je verjetno splošno vprašanje, ki nam povzroča hude glavobole.

Znano je, da je izguba biotske raznovrstnosti večinoma povezana z neodgovorno človekovo gospodarsko dejavnostjo. Trdi se lahko, da zahteve glede varstva okolja ovirajo konkurenčnost, ker so standardi Evropske unije visoki, v drugih državah pa ne, to pa povzroča nekatere težave na tem področju in je seveda težko vzpostaviti ravnovesje. Vendar pa so možni nekateri preventivni instrumenti. Govorim o dejavnostih, ki se izvajajo v Evropski uniji, in o uporabi analiz, ki upravičujejo te dejavnosti.

Pomembno je, da so te analize in ocene okoljskih vplivov visokokakovostne in neodvisne. Seveda bo v Nagoji realno težko doseči dogovor, vendar bi Evropski uniji in članu Komisije zaželela vso srečo.

  Luís Paulo Alves (S&D). – (PT) Pozdravljam to razpravo s Svetom in Komisijo, kjer lahko razpravljamo o načrtih in glavnih strateških ciljih Evropske unije za zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti na predvečer konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti.

Upam, da lahko Evropska unija na konferenci zavzame trdno in vztrajno stališče z zamislimi o posebnih ukrepih, s katerimi bi zagotovili, da bo biotska raznovrstnost lahko prispevala k trajnostnemu razvoju. Poudaril bi, da je ohranjanje biotske raznovrstnosti temeljno za kakovost ekosistemov in ima neposredne učinke na bistvene dejavnosti, kot je proizvodnja hrane ali dostopnost vode, in preprečuje zemeljske plazove in poplave.

Na koncu si želim, da bi bili politični odzivi, ki naj bi zagotovili vgraditev biotske raznovrstnosti v dejavnosti gospodarskih sektorjev, kot so kmetijstvo, gozdarstvo, ribolov in turizem, pogumni in ambiciozni, da bi to neprecenljivo, a tako krhko dediščino, kot je moja regija, Azori, zaščitili pred zunanjimi interesi, ki jo slepo ogrožajo.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE). – (ES) Gospa predsednica, ta teden smo izvedeli čudovito novico, da so v morju odkrili več kot 20 tisoč novih vrst. Konferenca v Nagoji bo prevzela odgovornost ne le za to, da bodo te vrste lahko še naprej obstajale, ampak tudi za to, da bo odkritih še več vrst, in da ne bodo izginile, še preden se zavemo njihovega obstoja.

Vendar pa verodostojnost Evropske unije – Komisije, Sveta in držav članic – ne bo na tehtnici le v Nagoji. Na tehtnici bo tudi mesec dni pozneje v Parizu na srečanju Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku, kjer bodo odločali o prihodnosti navadnega tuna, ki je izredno ogrožena morska vrsta.

Mislim, da je treba zahtevati doslednost, kajti to, kar Komisija govori o biotski raznovrstnosti, je dobro, pravzaprav zelo dobro, vendar mora biti dosledno, ko gre za uporabo v sektorskih politikah, na primer v ribiški politiki.

Pomembno in bistveno bo opazovati, kako se bo doslednost, ki si jo želimo in jo zahtevamo – kot jo zahtevamo za Nagojo –, ohranila v Parizu, saj vemo, da z zaščito tuna ne gre le za zaščito živali, ampak tudi načina življenja, kulture in predvsem načina dojemanja sveta, ki je povezan s človeštvom.

  Mairead McGuinness (PPE). – Gospa predsednica, to je zelo zanimiva razprava, kajti zdaj ugotavljamo, da je izguba biotske raznovrstnosti problem za razviti svet in svet v razvoju. Gay Mitchell je zelo zgovorno predstavil težave sveta v razvoju, ko pride do erozije biotske raznovrstnosti. Prav tako je pozitivno spregovoril o tem, kje so se zadeve izboljšale. Da bi svetu lahko jamčili varnost hrane, potrebujemo trajnostno kmetijstvo v trajnostnem okolju.

Mislim, da je drug kolega omenil, da smo morda bili neuspešni pri sporočanju pomena biotske raznovrstnosti izven svojih meja tistim, ki upravljajo kmetije in ekosisteme. Nismo je uspeli plačati po ceni, ki se jo plača za blago. Kot je bilo rečeno, moramo biotski raznovrstnosti dodati tržno vrednost, če smo resni glede zaustavitve izgube.

  Janez Potočnik , član Komisije. – Gospa predsednica, najprej bi se po tem, ko sem prisluhnil spoštovanim poslancem Evropskega parlamenta, zahvalil, ker mislim, da so sporočila in ozaveščenost, ki jo delijo ne le z mano, ampak, upam, z vso evropsko javnostjo, več kot jasna.

Naj na začetku povem, da ne smemo ničesar skrivati. Ni nam uspelo doseči ciljev biotske raznovrstnosti do leta 2010, za to smo odgovorni in bolje bi se morali odrezati.

Za to obstajata dve liniji, na katerih bi morali in lahko delujemo. Ena je naša evropska linija, druga pa mednarodna linija v Nagoji, o katerem ste veliko povedali. Vendar bomo kmalu po Nagoji že pripravili predlog strategije Evropske unije o tem, kako se spopasti s tem resnim vprašanjem in potem, se bo, seveda, treba lotiti številnih zadev, ki ste jih danes izpostavili. Prav tako bo treba vključiti izhodišče, ki ga sedaj končno imamo. To bodo morali biti merljivi cilji, ki jih ne bo veliko, ampak nekaj, ki bodo najbliže nečemu, kar bi radi dosegli: najboljši približki temu, kar bi radi zagotovili. Zakaj nekaj? Ker je treba to dobro razumeti, da bomo lahko delili razumevanje biotske raznovrstnosti.

V Evropi smo do zdaj že veliko postorili. Zelo previden sem, ko se pogovarjamo o izvajanju Nature 2000. Menim, da bo Natura 2000 v prihodnje še vedno zagotavljala nekaj ugodnosti, vendar pa moramo biti, ko se pogovarjamo o tem, ambiciozni, kot takrat, ko gremo iz Evrope in se pogovarjamo o mednarodnem obsegu.

Številni ste omenjali financiranje. Vprašanja financiranja ne podcenjujem, vendar pa razprave ne usmerjajte le na sredstva. Gre za veliko več kot le financiranje in veliko več kot le svež denar za biotsko raznovrstnost. Gre za okolju škodljive subvencije. Prav tako gre za zasebno financiranje. Gre za številne zadeve, ki ste jih sprejeli v tem parlamentu.

Nezakonita sečnja je tipičen primer, kako res lahko pomagamo, financiramo pa celo države, ki izvažajo les, tudi v Evropi. Menim, da je zelo pomembno, da to uvidimo.

Kot ste nekateri omenili, gre za resnično in načeloma moralno ali etično vprašanje, tistim pa, ki tega ne razumejo, postaja vse bolj očitno, da je to vprašanje kakovosti življenja in naše gospodarske uspešnosti. Pomembno je, da razumemo tudi to, kajti, če se še spomnite, je bila to točka preobrata v razpravi o podnebnih spremembah.

Mislim, da je pomembno, da vlade ne le v Evropi, ampak tudi naši partnerji po svetu zelo dobro razumejo, kako pomembno je, da tudi sami med svoje prednostne naloge vključijo zadeve, o katerih danes tu razpravljamo.

Naslednje vprašanje, ki bi ga rad omenil, je dostop do genskih virov in delitev koristi (ABS). Po zasedanju v New Yorku, kjer smo dejansko razpravljali z vsemi našimi partnerji, bo zame protokol ABS pomembno, če ne celo temeljno vprašanje v Nagoji. Zato moramo storiti vse, da bomo dosegli napredek. Seveda lahko stvari spremenite, vendar ne gre le za vas in navsezadnje lahko po nedavnih razpravah z državami članicami potrdim, da so tudi one pripravljene na preboj glede te točke.

Naslednje vprašanje je nekaj, o čemer bomo v prihodnje prav tako morali razpravljati, to, kako se ga bomo lotili, pa je tesno povezano z odgovori na nekatera druga vprašanja. Veste, da imamo dve konvenciji iz Ria. Eno za podnebne spremembe in druga za biotsko raznovrstnost, bilo pa je še pomembno, ločeno vprašanje krčenja gozdov.

Vse postajajo vse bolj ločene in se vzporedno razvijajo, nam pa je vse bolj jasno, da jih moramo ponovno začeti povezovati. Številna vprašanja o prilagajanju podnebnim spremembam in njihovi blažitvi se navezujejo na biotsko raznovrstnost. Mehanizem Redd Plus je namenjen podnebnim spremembam in biotski raznovrstnosti. Zato dajmo prednost tudi vprašanju biotski raznovrstnosti, ko določamo prednostne naloge o tem, kako bomo porabili denar, namenjen dejavnostim Redd Plus. In ko se pogovarjamo o razvojnih ciljih tisočletja, gre za isto zgodbo. V New Yorku sem se sestal in se s Helen Clark pogovarjal o tem, kako naj Komisija v prihodnje bolje sodeluje s Programom Združenih narodov za razvoj (UNDP), da bi zagotovili boljšo povezanost teh vprašanj.

Naslednje vprašanje, ki ste ga nekateri poudarili, in ki je po mojem mnenju podlaga vsem vprašanjem, je povezovanje biotske raznovrstnosti, vključitev biotske raznovrstnosti v druge politike. V celoti se strinjam s tem, da moramo, če se želimo pogovarjati o SKP, ribiški politiki, kohezijski in drugih politikah, upoštevati tudi ta vidik. Ko se pogovarjamo o skupni kmetijski politiki – za katero boste kmalu dobili predlog in začeli razpravljati o njem –, mislim, da moramo bolj razviti pojem javnega dobra. Prepričam sem, da je treba kmete delno poplačati za to, kar počnejo za nas: zagotavljajo hrano in za to smo jim hvaležni, prav tako pa jim moramo biti hvaležni, ker nam ohranjajo biotsko raznovrstnost. To je pomembna razprava, ki je še pred nami.

Nagoja in Cancún sta precej povezani zgodbi. Ne gre le za biotsko raznovrstnost, prav tako ne gre le za podnebne spremembe, gre tudi za uspeh večstranskosti in upravljanja na svetovni ravni. Zato je zelo pomembno, da smo pri tem uspešni. Zelo dobro slišimo vaše pozive, naj nastopamo enotno. Delamo vse, kar je mogoče, da bi se to dejansko zgodilo, in tu bi se rad zahvalil belgijskemu predsedstvu za zelo tvorno stališče glede tega.

Naslednja stvar, ki bi jo rad omenil in s katero se že bližam koncu, je pripomba glede evrov in dolarjev. Vzel sem jo kot pozitivno, vendar pa se bojim, da se bo pri pogovorih o biotski raznovrstnosti in mednarodni pomoči vse bolj vrtelo okrog evrov kot pa dolarjev.

Končno moramo glede Cancúna narediti nekaj uspešnega, nekaj, kar lahko pojmujemo kot uspeh in bo povezano z rešitvami, kajti na tehtnici imamo preprosto preveč vsega. Imamo obveznosti, vendar mislim, da je pošteno, da rečemo, da jih imajo tudi drugi. Vendar nam je res v pomoč, če imamo trdno podporo Parlamenta.

PREDSEDSTVO: LÁSZLÓ TŐKÉS
podpredsednik

  Dominique Bussereau, predsednik Sveta. – (NL) Gospod predsednik, spoštovani poslanci, rad bi se zahvalil vsem govornikom, ki so poudarili pomen biotske raznovrstnosti. To je zelo pomembno sporočilo, ki se je izluščilo med to razpravo. Že v uvodu sem razpravljal o številnih vidikih, ki ste se jih tu dotaknili. O določenih točkah pa bi se rad podrobneje pogovoril.

Predvsem o dostopu do genskih virov in delitvi koristi (ABS). Pomembno je povedati, da se je Svet na 10. konferenci pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti (COP10) zavezal, da bo dokončal Protokol o dostopu do genskih virov in delitvi koristi (Protokol ABS) glede na to, da bo to pomembno prispevalo k doseganju vseh ciljev Konvencije o biotski raznovrstnosti. Oblikovanje in izvajanje protokola ABS je treba obravnavati kot sestavni del procesa okrog KBR. V Montrealu je bil v nedavnih razpravah že dosežen napredek, vendar je res, da je treba pred 10. konferenco pogodbenic rešiti še številna vprašanja. To bo zahtevalo zadostno prožnost vseh partnerjev v pogajanjih, prav tako znotraj EU.

Drugič, glede predloga Evropskega parlamenta za resolucijo, ta resolucija obravnava ključne elemente politike biotske raznovrstnosti: nujnost delovanja, ekonomiko ekosistemov in biotsko raznovrstnost, splošno poslanstvo, vizijo in cilje, kazalce, KBR in strateški plan zanjo, pa tudi bolj specifične vidike, kot je protokol ABS in sinergije med tremi konvencijami iz Ria in tako naprej. Ti elementi se ujemajo s stališči, ki se oblikujejo v Svetu za konferenco v Nagoji. Zaključke o tem mora Svet za okolje sprejeti 14. oktobra.

Kar zadeva vprašanje svežnja in povezovanje sektorskih politik, kot sta kmetijstvo in ribištvo, bi vas spomnil, da je Svet 15. maja Komisijo izrecno zaprosil, naj pripravi sveženj. Iz tega, kar je komisar povedal pred minuto, vidim, da se Komisija zavzeto ukvarja s tem in lahko računamo na to.

Svet bo zaprošen, da na svojem zasedanju 14. oktobra, kar je naslednji teden, sprejme zaključke glede biotske raznovrstnosti. To se bo potem uporabilo kot politične smernice za pogajanja na Japonskem oktobra. Ti zaključki bi morali oblikovati podlago za določitev pomembnih vprašanj za 10. konferenco pogodbenic in tudi za stališče Sveta glede: revidiranega in posodobljenega strateškega načrta za KBR, pogajanj za Protokol ABS, strategije za mobilizacijo sredstev, še zlasti prek inovativnih mehanizmov financiranja, povezovanja sektorjev in sinergij med bojem proti podnebnim spremembam, dezertifikacijo in spodbujanjem biotske raznovrstnosti.

Zahvalil bi se vsem, ki so poudarili pomen tega. Zahvalil bi se tudi komisarju za tvorno sodelovanje, ki smo ga bili deležni, pa tudi za prijetno sodelovanje med pripravami na Nagojo in na samem dogodku.

  Predsednik. – Prejela sem en predlog resolucije⁽¹⁾ , predložen v skladu s členom 115(5) Poslovnika.

Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 7. oktobra 2010.

Pisne izjave (člen 149)

  Elisabeth Köstinger (PPE), v pisni obliki. – (DE) Biotska raznovrstnost je in bo za Evropsko unijo ostalo pomembno vprašanje, ker gre z roko v roki z zagotavljanjem preskrbe s hrano v Evropi in tako predstavlja obete za trdno prihodnost naslednjih rodov. Evropsko kmetijstvo se zaveda svoje pomembne vloge pri spodbujanju in ohranjanju biotske raznovrstnosti. Evropski kmetje prek shranjevanja CO2 v tleh ali skoraj naravnim upravljanjem zemljišč dejavno prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Vendar pa vsa ta prizadevanja ne koristijo, če je osveščenost javnosti nizka, ali je ni. Evropske državljane moramo ozavestiti o temeljnem pomenu biotske raznovrstnosti za naše podeželje, gospodarstvo, življenje in prihodnost naših otrok in jih spodbuditi k dejanjem. Izumrtje raznolikega razpona vrst Evropski uniji ne bo prizaneslo. Že danes so ogroženi številni načini življenja. Ukrepajmo zdaj in se usmerimo v prihodnost, bogato z vrstami.

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) v tej razpravi bi rad poudaril pomembno vlogo, ki jo ima projekt TEEB, „ekonomika ekosistemov in biotska raznovrstnost“, ki ga financirajo številne evropske države in ki izračunava finančno vrednost narave in stroške, ki jih povzroča izguba biotske raznovrstnosti. TEEB nam omogoča, da spodbudimo ozaveščenost o razsežnosti izzivov, ki so v to vključeni, in pripravimo prihodnje odločitve na tem področju. Želel bi le navesti nekaj dejstev, predstavljenih v nedavnih ugotovitvah projekta TEEB. Stroški krčenja gozdov se letno dvignejo na približno 4 500 milijard USD. Glede na podobno nedavne ocene je do leta 2000 izginila več kot četrtina prvotne svetovne biotske raznovrstnosti ob pričakovanju nadaljnje izgube, ki bo do leta 2050 znašala še 10 % več. Navedel bi lahko več primerov. V teh okoliščinah je čas vrha v Nagoji več kot primeren. Poleg tega sem prepričan, da je ta parlamentarna razprava še zlasti pravočasna, saj nam na ravni EU omogoča, da uskladimo svoje stališče za prihajajoči vrh.

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) To leto je ključno za okrepitev svetovnih prizadevanj in zavez za zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti. Ta trenutek moramo zgrabiti za oblikovanje vizije in nekaterih jasnih ciljev glede biotske raznovrstnosti in njeno trajnostno ohranjanje po letu 2010. Opredeliti moramo trdno skupno stališče in zagotoviti dejavno sodelovanje Evropske unije v prihodnjih mednarodnih pogajanjih. Dolgoročna svetovna vizija mora upoštevati povezave med biotsko raznovrstnostjo, storitvami ekosistemov, podnebnimi spremembami, dezertifikacijo, gospodarskim napredkom in zdravjem in dobrobitjo državljanov. Doseganje ciljnih deležev in ciljev je odvisno od mobilizacije potrebnih sredstev za izvajanje ustreznih ukrepov za spodbujanje ohranjanja in trajnostne rabe naravnih virov. Romunija v zvezi s tem podpira večjo vključenost zasebnega in javnega sektorja v iskanje inovativnih rešitev in mehanizmov za financiranje biotske raznovrstnosti.

  Pavel Poc (S&D), v pisni obliki. – (CS) Homo sapiens med vsemi vrstami proizvaja največ odpadkov. Industrijsko onesnaženje, komunalni odpadki, proizvodnja CO2, hrup, lahki smog, onesnaženje zaradi ogrevanja in vsi drugi znani in neznani odpadni proizvodi naše civilizacije ustvarjajo mogočen vpliv na okolje. Učinek okoljskega odtisa naše vrste pa preprečuje nadaljevanje obstoja drugih vrst v ekosistemu planeta. To je podlaga za sedanje upadanje biotske raznovrstnosti. Biotska raznovrstnost je opredeljen glavni pogoj za obstoj ekosistema na planetu v tem metastabilnem stanju, ki ga poznamo in ki omogoča obstoj naše lastne civilizacije. Medsebojna odvisnost in povezanost našega obstoja in drugih oblik življenja na planetu sta zanemarjeni, podcenjeni in omaloževani. Če biotska raznovrstnost upada, se sposobnost absorpcije planetarnega ekosistema prav tako zmanjšuje. Ekosistem bo postal manj odporen in bolj dovzeten za spremembe, vključno s korenitimi spremembami. Na določeni stopnji pa se bo spremenil. Vprašanje je, ali bo to novo stanje dopuščalo nadaljevanje naše civilizacije ali sedanjega števila ljudi na planetu, in ali bo dopustilo sam obstoj naše biološke vrste.

Zdaj ne gre več za vprašanje ene ali druge živalske vrste, niti ne gre za zaščito posameznega ekosistema. To je vprašanje ohranjanja naše lastne vrste, našega ekosistema. Na žalost pa se še vedno obnašamo kot bolnik, ki ima raka. Lažemo si in ne sprejemamo ukrepov, ki bi nam rešili življenje.

(1) Glej zapisnik.