Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 6. oktober 2010 - Bruselj

13. Socialne določbe Lizbonske pogodbe (razprava)

  Predsednik. – Naslednja točka sta izjavi Sveta in Komisije o socialnih predpisih v Lizbonski pogodbi.

  Philippe Courard, predsednik Sveta. – (FR) Gospod predsednik, hvala za priložnost, da spregovorim v imenu gospe Onkelinx, namestnice predsednika vlade, o različnih novih obetih na področju socialnih zadev, ki jih ponuja Lizbonska pogodba.

Resnično sem prepričan, da je treba preučiti socialne dosežke v evropski zakonodaji. Člen 9 pogodbe tako zagotavlja horizontalno klavzulo o socialni zaščiti, ki vse evropske institucije zavezuje, da upoštevajo zahteve, ki so povezane s spodbujanjem visoke ravni zaposlenosti, jamstvom ustreznega socialnega varstva, bojem proti družbeni izključenosti in visoko ravnjo izobraževanja, usposabljanja in varstva zdravja ljudi.

Ta zahteva sledi izjavi v členu 3(3) pogodbe, da se bo notranji trg zgradil prek politik, ki temeljijo na socialnem tržnem gospodarstvu, ki je zelo konkurenčno in usmerjeno v polno zaposlitev in socialni napredek.

Člen 9 v skladu s tem poziva, da se odslej pri opredeljevanju vseh evropskih politik upoštevajo socialne razsežnosti. To pomeni ponovno vzpostavitev poštenega ravnovesja med vidiki, ki jih bo treba uresničiti v praksi. To je prednostni prečni cilj belgijskega predsedstva.

V prihodnje bomo morali več pozornosti nameniti socialnemu vplivu politik, razvitih na evropski ravni. Medtem ko moramo v Evropski uniji kar najbolj povečati gospodarsko rast, moramo prav tako spodbujati pošteno in enakomerno delitev sadov te rasti za vse, predvsem pa moramo skrbeti za usodo najbolj ranljivih ljudi.

Socialno razsežnost moramo upoštevati tudi v zvezi s strategijo Evropa 2020, ki jo je Evropska unija, kot veste, sprejela na junijskem srečanju Evropskega sveta. Ta strategija, ki se usmerja na zaposlovanje in rast, vključuje gospodarske, socialne, zaposlitvene in okoljske razsežnosti. Temelji na omejenem številu opredeljenih ciljev in nekaj smernicah.

Od petih določenih ciljev se eden posebej posveča boju proti revščini in socialni izključenosti. Določa cilj, da bo vsaj 20 milijonov ljudi v Evropski uniji do leta 2020 popeljala iz revščine. Skupaj s smernico št. 10 tvori socialni steber strategije.

Čeprav smo morda razočarani zaradi pomanjkanja ambicioznosti, pa kaže željo po doseganju posebnih in jasno opredeljenih ciljev, kar je novo na tem področju, uvaja pa tudi novo dinamiko, ki jo moramo izkoristiti. Države članice bodo morale zdaj v svojih programih nacionalnih reform vsako leto poročati o napredku pri izvajanju tega cilja.

Vedno sem menil, da je treba kar najbolj povečati koristi te socialne razsežnosti v EU 2020. Želim, da bo belgijsko predsedstvo res izjemno. Strategija Evropa 2020 v tem okviru nudi priložnost za prepoznavnost: evropske socialne politike. To bo resničen izziv, kajti države članice so zelo zaposlene z opredeljevanjem načrtov reform in s tem svojih politik za doseganje teh opredeljenih ciljev, obenem pa jih močno zaposlujejo nacionalni proračuni, ki omejujejo njihovo finančno svobodo.

Poleg tega je finančna kriza še vedno nedavna, oživitev gospodarstva pa počasna in je še ni čutiti. Zato moramo poskrbeti, da javnofinančna konsolidacija ne bo negativno vplivala na zaposlovanje in socialne politike. Strategija za rast EU 2020 mora biti trajnostna in vključujoča. Ne sme je zaznamovati rast brez novih delovnih mest. Pokazati mora željo za boj proti negotovosti zaposlitve. Tako mora biti boj proti revščini naša glavna skrb.

Belgijsko predsedstvo v Svetu trdo dela, da bi ta dinamika zaživela, hkrati pa je občutljivo glede vloge, ki jo mora Komisija igrati v tem okviru. Pozivamo Komisijo, da je pri teh zadevah dinamična. Tu imam v mislih vodilne pobude, ki jih mora sprejeti, še zlasti platformo za boj proti revščini in socialni izključenosti, ki mora ponuditi širši pogled na socialne izzive, s katerimi se spopada Evropa.

Komisija mora med drugim uporabiti to metodo, da nam predlaga, kako v praksi izvajati to novo horizontalno klavzulo iz člena 9 Lizbonske pogodbe.

Kot vidite, je belgijsko predsedstvo zelo ambiciozno, sam pa trdno verjamem, da bo zadostilo potrebe in izpolnilo zahteve naših sodržavljanov. Evropski projekt je brez socialne razsežnosti obsojen na neuspeh. Tudi tu je ključno vaše nadaljevanje razprave o tej strategiji ne le na evropski ravni, ampak tudi poudarjanje socialne razsežnosti v vaših državah.

  László Andor, član Komisije.László Andor, član Komisije. „Unija mora pri opredelitvi in izvajanju svojih politik“ med drugim „upoštevala zahteve, povezane s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, jamstvom ustreznega socialnega varstva“ in „boja proti socialni izključenosti“. Komisija je zavezana uresničevanju te klavzule, vključno s krepitvijo ocene socialnega vpliva kot dela sistema celotne ocene vpliva.

Komisija je glede posebnih razmer v zvezi s socialnimi storitvami splošnega interesa prepričana, da je pomembno javnim organom v državah članicah zagotoviti pravno gotovost. Vendar pa po mnenju Komisiji na tej stopnji ni potrebno vzpostaviti večstranske delovne skupine, ki bi obravnavala težave, ki jih imajo nekateri ponudniki glede razlage pravil o enotnem trgu.

Komisija se zaveda, da kar precej javnih organov in zainteresiranih strani gleda na pravila EU, ki se uporabljajo za socialne storitve, kot na oviro pri organiziranju in financiranju takšnih storitev. Vendar pa posvetovanja z javnimi organi in zainteresiranimi stranmi kažejo, da veljavna pravila v veliki meri upoštevajo posebnosti socialnih storitev splošnega interesa. Do problemov, o katerih poročajo, pogosto pride zaradi premalo ozaveščenosti o pravilih in pomanjkanja informacij ali zaradi dvoma glede načina izvajanje teh pravil.

To je bil razlog, da je Komisija vzpostavila strategijo, vključno z interaktivno informacijsko službo, dokumenti s pogosto zastavljenimi vprašanji in pobudami za usposabljanje lokalnih javnih organov. Komisija zdaj posodablja dokumente s pogosto zastavljenimi vprašanji. Ko bodo končani, jih bo predstavila državam članicam in zainteresiranim stranem v Odboru za socialno zaščito.

Svetovalni odbor za javna naročila je še en forum za razpravo z državami članicami. Javno posvetovanje o svežnju storitev splošnega gospodarskega pomena, ki si prizadeva pojasniti in poenostaviti uporabo pravil državne pomoči za te storitve, se je pravkar končalo. Komisija bo svojo oceno prejetih prispevkov delila s Parlamentom, Odborom regij, Evropskim ekonomsko-socialnim odborom in državami članicami. Kot je Komisija izjavila ob številnih priložnostih, bo pri pregledu svežnja ustrezno upoštevala posebnosti socialnih storitev.

Poleg tega je imela Komisija v zadnjih nekaj letih ploden dialog z glavnimi zainteresiranimi stranmi, še zlasti z Odborom za socialno zaščito in medskupino Parlamenta za socialne storitve, o morebitnih prilagoditvah obstoječih pravil EU. Komisija je julija sodelovala na seminarju, ki ga je organiziralo belgijsko predsedstvo z državami članicami in različnimi zainteresiranimi stranmi. Te razprave so ponovno pokazale, da, čeprav obstaja močno zanimanje in upravičen interes za natančno opredelitev, ni bilo prave potrebe po spreminjanju temeljne strukture veljavnih pravil EU, da bi jih prilagodili posebnostim socialnih storitev splošnega interesa. Zato je Komisija seznanjena, da je belgijsko predsedstvo dalo nekaj predlogov za pojasnitev in prilagoditev obstoječih pravil. Komisija skrbno preučuje te predloge.

Prav tako se spomnim, da bo Tretji forum o socialnih storitvah splošnega interesa, ki bo potekal 26. in 27. oktobra pod pokroviteljstvom belgijskega predsedstva, priložnost za razpravo o teh predlogih in morda tudi kakšnih drugih.

Komisija se v Odboru za socialno zaščito ukvarja s prostovoljnim kakovostnim okvirom za socialne storitve. Komisija je pri pripravi tega okvira tesno sodelovala z glavnimi zainteresiranimi stranmi, socialnimi partnerji, lokalnimi organi, ponudniki storitev in uporabniki.

Skratka, Komisija si prizadeva za izvajanje te nove horizontalne socialne klavzule, vključno s povezavo s socialnimi storitvami splošnega interesa.

Kot sem pojasnil, obstajajo številni forumi in dialog z zainteresiranimi stranmi na področju socialnih storitev splošnega interesa. Komisiji se zato ne zdi potrebno ustanavljati dodatne delovne skupine. Vendar pa si Komisija prizadeva z razlago pravil enotnega trga, vključno s prihodnjim Zakonom o enotnem trgu, ki ga bo Komisija sprejela do konca oktobra, obravnavati težave, s katerimi se spopadajo nekateri ponudniki socialnih storitev splošnega interesa.

  Andreas Schwab, v imenu skupine PPE. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, Lizbonska pogodba Evropski uniji ni prinesla nobenih povsem novih pristojnosti na področju socialne politike. Člen 9 – predstavnik Sveta ga je že omenil – širi že obstoječe pristojnosti v okviru osnovnega načela socialnega tržnega gospodarstva, kar je za Skupino Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) zelo pomembno in kar smo uvedli v evropsko konvencijo, ki je v bistvu pripravila pot Lizbonski pogodbi.

Naša druga točka je, da je Komisija s poročilom bivšega komisarja Maria Montija z naslovom „Postavitev državljanov v središče Unije“ zanimivo in koristno prispevala k temu, kako lahko uspešno povežemo velike pozitivne premike na notranjem trgu in socialne elemente na skupnem potrošniškem trgu. In zato, komisar Andor, z veseljem čakamo na tako imenovani Zakon enotnem trgu, s katerim se zdaj ukvarja komisar Barnier. Prepričani smo, da lahko s tem tvorno obravnavamo sveženj Montija in Kroesove. Vendar pa dvomimo, da se bo odpiranje trga javnih naročil in oblikovanje direktive o koncesijah na koncu res odražalo v notranjem evropskem trgu, ki bo na pravi poti, saj je očitno, da odprto nasprotujemo kakršni koli inflaciji javnega sektorja.

Predstavnik Sveta se je tega že dotaknil, vendar je še toliko bolj pomembno, glede na to, kako pomembna in obsežna je lahko socialna konsolidacija – in to trdim kot član mlajše generacije v tem parlamentu – , da vključimo vse vzporedne proračune – profesor iz Freiburga, Bernd Raffelhüschen, je govoril o dejstvu, da imamo nize skritih proračunov, kar zadeva pokojninske dolgove – , ko preučujemo socialno konsolidacijo in pripravimo politiko, ki bo v prihajajočem desetletju tudi mlademu rodu nudila pošteno priložnost.

Zato sem prepričan – in predstavnik Sveta je to že omenil –, da se spopadamo z velikimi izzivi, da Evropski parlament in Skupina EPP enako dojemata te izzive in moramo storiti vse, da podpremo prizadevanja Evropske komisije glede svežnja ukrepov za notranji trg, po drugi strani pa glede socialnih ukrepov, ki mora dopolniti notranji trg glede na socialno tržno gospodarstvo. Zato se veselim nadaljevanja razprave in sem vam hvaležen za pozornost.

  Proinsias De Rossa, v imenu skupine S&D. – Gospod predsednik, najprej bi se rad zahvalil Svetu in Komisiji za njuni današnji izjavi, zahvalil pa bi se tudi skupini ALDE, Skupini Zelenih/EFA in Skupini GUE/NGL za podporo pri zadevah, ki so danes na dnevnem redu.

Nove socialne klavzule se ne navezujejo le na storitve splošnega interesa, kot je to danes zgodaj popoldne že omenila Skupina EPP, in kar zadeva socialne storitve splošnega interesa, moramo pri teh zadevah, o katerih smo že nekaj let temeljito razpravljali, priti do zaključkov, ne pa se zatekati k starim argumentom.

Kot poročevalec o prihodnosti socialnih storitev splošnega interesa se veselim sodelovanja z vsemi skupinami, ki priznavajo potrebo po močnem socialnem tržnem gospodarstvu, in upam, da bomo predložili konkretne predloge za razrešitev dilem, s katerimi se spopadajo ponudniki socialnih storitev splošnega interesa.

Kot se nedvomno zavedate, si državljani Evrope po sprejemu Lizbonske pogodbe veliko obetajo od razvoja skladnejše in bolj dinamične socialne razsežnosti evropskih politik in zakonodaje. Res je, da je bila na Irskem med referendumoma o Lizbonski pogodbi ena od tistih pomembnih razprav usmerjena na nove socialne klavzule, vključno s členom 3, členom 9, členom 14 in socialnim protokolom, in še številnimi drugimi, ki se navezujejo na invalidnost in enakost.

Vedno je pomembno, da izpolnjujemo pričakovanja državljanov. V tem času gospodarske in socialne krize je to dvakrat pomembno za več milijonov naših državljanov, ki so že izgubili delo, domove, prihranke, pokojnine in javne zdravstvene storitve, in izobraževalne priložnosti za svoje otroke zaradi krize in pravnih sredstev, ki se uporabljajo, in za milijone, ki jih bo to še doletelo.

Če bi kolegij komisarjev in Evropski svet zavzela stališče, da ti novi členi v pogodbi ničesar ne spremenijo in bi socialne cilje še naprej obravnavali kot drugotne glede na tržne cilje, bi to Evropsko unijo močno destabiliziralo. Če bomo premalo odgovorni, so v ozadju že na preži ksenofobične in nestrpne politične stranke, ki so pripravljene, da izkoristijo jezo in nezadovoljstvo, ki prihajata na plano.

Moja posebna zahteva do Komisije in Sveta se danes glasi, naj razumeta, da za napredek v zvezi s storitvami splošnega interesa in še zlasti socialnimi storitvami splošnega interesa potrebujemo dinamičen proces.

Obžalujem današnjo izjavo komisarja. Upam, da ga bom v naslednjih nekaj mesecih prepričal, da se moti in da potrebujemo dinamičen proces, da potrebujemo delovno skupino na visoki ravni, ki bi jo sestavljali ne le on sam in ostali GD, ampak tudi člani civilne družbe, sindikati, Svet in Odbor regij.

Potrebujemo mehanizem, ki bo sredstvo za uvedbo sprememb, ki jih vsi pozdravljamo. Komisar slišal sem vas reči in slišal sem tudi gospoda Barrosa, da vam zainteresirane strani očitno govorijo, da ni nobenega resnega problema. Meni zainteresirane strani tega ne govorijo. V preteklih šestih mesecih sem jih srečal na ducate. Pravijo, da obstajajo upravni problemi in pravni problemi, ki jih je treba nujno obravnavati. Glede na to, kaj ste nam vi in Svet danes povedali, se bojim, da te težave ne bodo deležne nujne obravnave. Kot sem dejal, upam, da vas bom v naslednjih nekaj mesecih uspel prepričati v nasprotno. Vendar pa nujno potrebujemo mehanizem, mehanizem na visoki ravni, ki bo vključil vse zainteresirane strani, in zagotovil, da bodo sprejete odločitve, ki jih je treba sprejeti, in ki jim bomo sledili.

Mislim, da je najpomembnejše, da je Parlament vključen v ta proces. Ne smemo pozabiti, da se moramo lotiti teh pomislekov, in pokazati, da Evropa resno misli glede oblikovanja socialnega tržnega gospodarstva in ne le samega enotnega trga.

  Marian Harkin, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, imam izvod Lizbonske pogodbe, ki je že oguljen, poln opomb, podčrtanih delov in z zavihanimi vogalčki ter madeži od čaja. Kar dvanajst mesecev me je spremljala na poteh, ko sem skušal irske državljane prepričati, da glasujejo „za“. Ko so me irski državljani vprašali, zakaj naj bi glasovali „za“, je bil eden od petih najpomembnejših razlogov, s katerimi sem jim postregel, da nam bo ta pogodba prinesla bolj socialno Evropo.

Pred le 12 meseci smo ratificirali to pogodbo, zdaj pa moramo mi, politiki izpolniti svoje obljube. Pogovarjali smo se o novi horizontalni socialni klavzuli – členu 9 –, ki Unijo zavezuje, da pri oblikovanju svojih politik preuči socialne posledice odločitev. To je prečni cilj in nudi nam več prostora, da smo pri pisanju, spreminjanju ali izvajanju zakonodaje EU bolj ambiciozni, vendar pa člen 9 ne jamči želenih rezultatov politike. To je mogočno orodje, ki nam je na voljo, vendar se moramo vprašati, ali ga uporabljamo, ali je zgolj fasada, ki prikriva neprijetno resnico.

Socialna politika je bila slabo vgrajena v prvotne pogodbe, v Lizbonski pogodbi pa je veliko močnejša. Poleg Protokola o storitvah splošnega interesa je bil omenjen tudi člen 14 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta jasno govori o skupni odgovornosti držav članic in EU glede storitev splošnega interesa. EU je do zdaj uveljavila pravila notranjega trga, vendar pa člen 14 navaja, da pri uporabi pogodb „Unija in države članice … skrbijo, da takšne službe delujejo na podlagi načel in pogojev, še zlasti gospodarskih in finančnih pogojev, ki jim omogočajo izpolnjevanje njihovih nalog.“ To je premik v politiki EU in se mora odražati v sporočilih in predlogih Komisije.

Tudi v Svetu je še vedno blokirana protidiskriminacijska direktiva. To je pomemben del zakonodaje. Želimo si, da bi jo izvajali. Medtem ko so vzpostavljena temeljna načela in Lizbonska pogodba ščiti zakonodajo o socialni politiki, pa prihodnja smer socialne politike še ni dokončna. Mi – Komisija, Svet in Parlament – lahko in moramo uporabiti orodja, ki jih zagotavlja Lizbona.

  Karima Delli (Verts/ALE). – (FR) Gospod predsednik, gospod Courard, komisar, glavni cilj Evropske unije, cilj, ki se pojavlja v Lizbonski pogodbi, je razvoj socialnega tržnega gospodarstva, ki je usmerjeno v polno zaposlenost in socialni napredek. Tako vsebuje horizontalno socialno klavzulo, ki navaja, da morajo spodbujanje višje ravni zaposlovanja, ustrezna socialna zaščita in boj proti izključenosti voditi opredelitev in izvajanje politik EU.

Z listino o temeljnih pravicah postane priznanje socialnih pravic in še zlasti pravice do dostopa do storitev splošnega interesa zavezujoče. Listina zajema pravice in načela, kot so pravica do dostopa do plačil za socialno varnost, koristi na stanovanjskem področju in socialnih služb.

Kako lahko na predvečer Tretjega foruma o socialnih storitvah splošnega interesa, katerega pobudnik je Parlament, trdite, da morajo pri uporabi določb Lizbonske pogodbe za te socialne storitve splošnega interesa veljati le pravila o konkurenci in notranjem trgu, ne da bi jih prilagodili posebnemu načinu njihovega organiziranja in financiranja?

Ni res, da na primer Direktiva o storitvah postavlja pod vprašaj vlogo socialnih storitev splošnega interesa z močno lokalno podlago, ki jo sestavljajo člani skupnosti, ki se ne ženejo za finančnimi koristmi? Kdaj boste nehali glavo tiščati v pesek in kdaj boste končno prevzeli svojo odgovornost kot sozakonodajalec v skladu z določbami novega člena 14 Pogodbe o delovanju Evropske unije?

  Lothar Bisky, v imenu skupine GUE/NGL. – (DE) Gospod predsednik, priznati moram, da se Lizbonska pogodba in njene socialne zaveze dobro berejo. Vendar ne moremo prezreti dejstva, da se je več sto tisoč ljudi podalo na ulice Bruslja in drugih evropskih prestolnic. Protestirali so proti zmotni in nesocialni politiki v boju proti krizi.

Komaj smo prebrodili to krizo, najhujšo krizo, pa že slišimo številne vlade, ki pravijo, da je treba obrzdati nacionalne dolgove. Ta reševalna padala, ki so načrti reševanja, moramo zložiti, pravijo in že so ukinjeni investicijski programi. Komisija poziva k okrepitvi Pakta za stabilnost in rast. Države, v katerih se izplačujejo sprejemljive plače in kjer trg dela še sledi pravilom, ali v katerih je sistem socialne varnosti preveč „socialen“, kar pomeni predrag, je treba kaznovati. Bankirji pa nadaljujejo, kot da se nič ni zgodilo. Zmanjšati je treba pokojnine in plače, obdavčitev porabe pa morda povečati. Prispevki za socialno zdravstveno zavarovanje se dvigajo, storitve pa upadajo.

Glede na sodbe Evropskega sodišča v primerih Viking, Laval in Rueffert niso le sindikati tisti, ki se bojijo, da je socialno ravnovesje Evropske unije v negotovem položaju. Poziv sindikatov k klavzuli o socialni zaščiti si zasluži našo polno podporo. Pravice zaposlenih, pravice sindikatov in socialna zaščita morajo biti vsaj tako pomembni in res pred ostalimi, kot notranji trg in svoboda opravljanja storitev. To je treba jasno določiti v primarni zakonodaji. Ta dejstva poudarjam, kajti ustrezni odstavki le lepo izgledajo, dejansko pa ničesar ne spremenijo.

Človeškega dostojanstva ni mogoče zagotoviti brez najnižjih socialnih standardov. Klavzula o socialnem napredku bi izboljšala hudo načet ugled Evropske unije med prebivalci in pomagala zajeziti socialne strahove.

  Andreas Mölzer (NI). – (DE) Gospod predsednik, v Evropski uniji smo priča nečemu, za kar mislim, da je zaskrbljujoče, saj je vse več ljudi prisiljenih delati prek agencij za zagotavljanje začasnega dela, vse več je lažnega samozaposlovanja in Mcdelovnih mest, pri čemer se zdi, da so pravice zaposlenih potisnjene v ozadje. Pri tem ni le Evropsko sodišče za človekove pravice tisto, pri katerem se zdi, da je v svoji sodni praksi oklestilo standarde, ki ščitijo delavca, tu so še pravila, ki zagotavljajo prednostno obravnavo družbeno dejavnih podjetnikov, ko gre za oddajo javnih naročil.

Govorili so nam, da bo Lizbonska pogodba vse izboljšala, vendar sam osebno nisem opazil kakšnega socialnega preobrata. Potekajo poskusi, da bi na primer z uporabo Evropskega socialnega sklada zmanjšali gospodarske in socialne razlike med državami članicami. Vendar pa, če prevzemanje odgovornosti in izvajanje projektov pomeni težave v številnih regijah, sklad ne izpolnjuje svojega poslanstva. Mimogrede bi omenil, da svoboščine notranjega trga vse prepogosto vključujejo le svoboščine multinacionalnih koncernov, ki izrivajo lokalne delodajalce, se pravi mala in srednja podjetja. Mislim, da se mora to čim prej spremeniti.

  Jean-Paul Gauzès (PPE). – (FR) Gospod predsednik, Komisar, Lizbonska pogodba Evropi nedvomno ponuja nove socialne cilje. Trajnostni razvoj v Evropi temelji na visoki konkurenčnosti socialnega tržnega gospodarstva, kar pomeni polno zaposlenost in socialni napredek, boj proti izključenosti in diskriminaciji, spodbujanje pravice in izkoreninjenje revščine. Lizbonska pogodba potrjuje vloge socialnih partnerjev in spodbuja socialni dialog med sindikati in predstavniki organizacij delodajalcev na evropski ravni.

Pri posameznih točkah dejansko stanje zagotovo ni takšno, kot so ga opisali nekateri govorniki. Danes lahko razmere prikažemo bolj dramatično. Saj je res, da so razmere zaskrbljujoče in krize še ni konec in pušča posledice. Vendar Evropa ukrepa na teh področjih, kar je treba pojasniti našim državljanom, da bi vzpostavila nekaj reda, še zlasti v finančnem sektorju, in v tem pogledu je ena prvih, ki si na podlagi našega dela prizadeva organizirati ta sektor.

Dovolite mi nekaj kratkih pripomb. Naj jasno povem, da bi še zlasti pri storitvah splošnega interesa morali upoštevati nacionalne okoliščine, ker je res, da so nekateri naši državljani nekoliko vznemirjeni – pri tem imam v mislih na primer Francoze –, ko imajo neupravičeno občutek, da Evropa ogroža javne storitve, ki so francoska tradicija. Podobno bi morali pri javnih naročilih upoštevati posamezne okoliščine, še zlasti tiste, ki omogočajo sodelovanje več javnih organov.

Vendar je socialna politika odvisna od zdravja gospodarstva in gospodarske rasti. To je temeljni cilj socialnega tržnega gospodarstva.

  Elizabeth Lynne (ALDE). – Gospod predsednik, v nasprotju z nekaterimi drugimi govorniki nisem prepričana, da Lizbonska pogodba področje socialne politike ne spreminja bolj kot nekatera druga področja.

Že več let imamo soodločanje na področju zaposlovanja, vendar je pod določbami v naslovu II, ki se uporabljajo na splošno, člen 9, v katerem se med drugim sklicujejo na zaščito človekovega zdravja. Direktiva, ki na to vpliva, je Direktiva o elektromagnetnih sevanjih, in vem, da Komisija to preučuje. Ko bomo Direktivo o elektromagnetnih sevanjih pripeljali do konca postopka, ki poteka z Odborom za zaposlovanje in socialne zadeve, moramo zagotoviti, in pri tem upam, da se države članice strinjajo, da je mogoče uporabiti najsodobnejše magnetno resonančno slikanje.

Člen 10 pod naslovom II zajema protidiskriminacijo. Kot so rekli številni drugi govorniki, je najpomembnejše, da poskrbimo, da Svet ne bo več oviral horizontalne direktive o dostopu do blaga in storitev in bodo države članice umaknile svoje ugovore, da bomo res lahko imeli protidiskriminacijsko direktivo o dostopu do blaga in storitev.

  Patrick Le Hyaric (GUE/NGL) . – (FR) Gospod predsednik, komisar, treba je reči, da pri uporabi Maastrichtske pogodbe sploh ne prevladuje to, kar ste opisali: to ni niti člen 9 niti člen 14 za zaščito javnih storitev. Ampak je to načelo konkurenčnosti, neomejeno prosto trgovanje, slabitev socialne zaščite, rušenje pokojnin in plač in zavračanje poštene davčne uskladitve.

To leto smo na primer določili za evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti. Pa omenimo, kaj točno ste storili v nasprotju s tem, člani Komisije in Sveta. Odločitve, sprejete v teh zadnjih dneh, nas potiskajo v skrajno varčevanje, in Komisija, ki nastopa kot sodni zbor, ki bo to prenesla v prakso, so v nasprotju z vsakim posameznim socialnim projektom. Namesto da bi verjeli, da bosta varčevanje in socialno nazadovanje Evropsko unijo spravila iz krize, mislim, da moramo drugače razmišljati, pravzaprav v nasprotno smer. Socialni napredek je vzvod za izhod iz krize.

Zato bi vam rad predlog, ki vam ga ponujam v razpravo in nadaljnji razmislek. Predlog bi zajemal oblikovanje novega sistema, ki bi Evropski centralni banki omogočil, da kupi – vključno z ustvarjanjem denarja, kot to zdaj počnejo vse banke po svetu – ves dolg ali le del dolga držav članic, če je to potrebno, obenem pa vzpostavi Evropski sklad za človeški, socialni in okoljski razvoj.

Ob podpori Evropske centralne banke in Evropske investicijske banke bi ta sklad omogočal širitev javnih služb – ali služb, ki temeljijo na skupnosti in so v splošnem interesu, če želite –, ki bi nudile pomoč industriji, raziskavam in usposabljanju.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL). – (PT) Pritisk, ki ga Komisija in velesile Evrope izvajajo na države s šibkejšim gospodarstvom in višjo stopnjo revščine je v posmeh vsem načelom ekonomske in socialne kohezije, o kateri je govorilo belgijsko predsedstvo v imenu tako imenovane „socialne klavzule“ Lizbonske pogodbe in člena 9.

Resnica je, da se je od nesmiselnih meril Pakta za stabilnost in rast lahko oddaljila le, ko so morale države članice podpreti banke zaradi težav, ki so jih te doživljale zaradi toksičnih odpadkov, ki so jih same ustvarile. Zdaj, ko so banke posrkale milijarde evrov v obliki javne pomoči in so javni dolgovi držav v največjih težavah poskočili, se je vrnil pritisk, ki zahteva zmanjšanje dolgov in primanjkljajev, nič več pa se ne razmišlja o zaposlovanju, socialni vključenosti, ali univerzalnih pravicah do javnega izobraževanja, zdravstvenega varstva, socialnih stanovanj ali plač in pokojnin, ki omogočajo preživetje. V imenu vzdržnosti javnih financ, se množijo varčevalni ukrepi, ki se vsiljujejo nekaterim državam, kot sta Grčija in Portugalska, vse več je socialne krivice in brezposelnosti, naraščata revščina in socialna izključenost, ki ogrožata 120 milijonov ljudi v Evropski uniji.

Portugalska bo ponovno zdrsnila v depresijo, če bo portugalska vlada nadaljevala z novim varčevalnim programom, ki ga je pravkar najavila in ki zastavlja nekaj vprašanj. Kakšna je ta socialna Evropa? Kje so zajamčeni najnižji dohodki v evropskem letu boja proti revščini in socialni izključenosti, s katerimi bi se revščini postavili po robu? Kje se konča povezovanje socialnih ciljev in ciljev socialne vzdržnosti in makroekonomskle politike? Kje je obramba in spodbujanje javnih storitev? Kdaj bomo imeli prečne socialne smernice in učinkovito oceno socialnega vpliva politik v Paktu za stabilnost in rast, politike konkurenčnosti, notranjega trga, proračunske in davčne politike in monetarne politike? To je cilj delavskega boja, ki se krepi v Evropi.

  Othmar Karas (PPE). – (DE) Gospod predsednik, politični cilji so jasni. Želimo Evropo z vzdržnim socialno tržnim gospodarstvom, temeljnimi pravicami, brez diskriminacije, s polno zaposlenostjo, celovito socialno klavzulo, socialno kohezijo in storitvami splošnega interesa, ki se bodo opredelile na podlagi subsidiarnosti. To je naš cilj. Vendar imamo na evropski ravni premalo instrumentov, da bi dosegli ta cilj. Večina instrumentov je na ravni držav članic. Da bi bili sposobni uresničiti te ciljev v Evropi, je potrebno ravnovesje med gospodarsko politiko, politiko konkurenčnosti in socialnimi instrumenti. Zato moramo monetarno unijo razširiti v gospodarsko in socialno unijo. Prav tako moramo jasno stopiti na plano in povedati, da potrebujemo več dejanj solidarnosti in da usposabljanje, zagotavljanje usposobljenosti ljudi, rast in zaposlovanje niso elementi, s katerimi bi lahko nastopali proti socialni strani Evrope, saj so to pravzaprav glavni pogoji, če se želimo boriti proti revščini, izključenosti in trpljenju zaposlenih revežev.

  Marie-Christine Vergiat (GUE/NGL) . – (FR) Gospod predsednik, pravkar sem prišla s sestanka medskupine za socialne storitve. Včasih se vprašam, ali se pogovarjamo z istimi ljudmi. Za vas je vse v redu. Večina strank, ki so v to vključene, pa v najboljšem primeru ne razumejo nič v zvezi z evropsko zakonodajo, ali pa jo predobro poznajo.

Govorite o merjenju socialnega vpliva politik Evropske unije. Zato vam pravim: to je široko področje dela – kar nadaljujte, vas izzivam! Če, kot trdite, ni nobenih težav z javnimi storitvami, še zlasti lokalnimi javnimi storitvami, se zavežite pripravi pravega, izčrpnega pregleda liberalizacije javnih storitev v Evropski Uniji.

Svobodna in poštena konkurenca naj bi znižala cene. Jaz sem Francozinja. Podala bom nekaj primerov, ki morda pojasnijo, zakaj so Francozi nekoliko oprezni glede Evrope, ko gre za to tematiko: cene poštnih storitev, železniškega prevoza, zračnega prevoza in prevoza po vodi, ki je bil zaupan zasebnim podjetjem, so se eksponentno dvignile.

Pojem univerzalne storitve naj bi jamčil, da so najosnovnejše storitve dostopne vsem. Dejansko je to za revne komaj dovolj, število primerov diskriminacije pa narašča. Kaj se je zgodilo vaši slavni porazdelitvi bogastva, ko vendar vemo, da se neenakost med najbogatejšimi in najrevnejšimi povsod po Evropi povečuje?

Torej, komisar, kot vas je že vprašalo kar nekaj poslancev, kdaj se bo komisija odločila upoštevati posledice člena 9 in člena 14 pogodb in Protokola o socialnih storitvah splošnega interesa, drugače povedano, kdaj bo spoštovala pravice Parlamenta? Prosim vas, česa se bojite?

  László Andor, član Komisije. – Gospod predsednik, Komisija kot celota tako kot jaz, smo prepričani, da je naš cilj razviti socialno tržno gospodarstvo. Zase in za svoje delovno področje lahko rečem, da je v tem izrazu „socialno“ pomembnejše kot „tržno“. Seveda mora Komisija na koncu predložiti, zastopati in izvajati zelo uravnovešen pristop. Vendar pa sem vedno zastopal socialne cilje in to smo vzeli zelo resno.

V razpravi sem prav tako opazil, da bo prihodnji Zakon o enotnem trgu sprejet z razočaranjem Parlamenta, če ne bo vključil zelo močne socialne razsežnosti. In to je tisto, s čimer se ukvarjam: zagotoviti, da bo ta pomemben dokument trden glede socialnih vprašanj. Sodeloval sem v pomembni skupini komisarjev in poskrbel, da so se vključile postavke, ki se nanašajo na pokojnine in druga vprašanja, ki so zelo pomembna za krepitev socialne razsežnosti evropskega gospodarstva.

Vendar je še veliko drugih vprašanj. Zagotovo bi nasprotoval pristopu, ki bi pomenil določeno vrsto rešitve, t.j. vzpostavitev še enega telesa na visoki ravni, ki bi zagotovil vključitev socialnih vprašanj.

V mojem odgovoru ni bilo ničesar, kar bi nakazovalo nasprotovanje dinamičnemu procesu v zvezi s socialnimi storitvami splošnega interesa. Pravzaprav smo v dinamičnem procesu glede socialnih storitev splošnega interesa v pripravah na oktobrsko konferenco belgijskega predsedstva. Udeležil se bom otvoritvenega in zaključnega dela te konference, in močno upam, da bo izpostavila številna vprašanja, ki so povezana s socialnimi storitvami splošnega interesa, kar nas bo vodilo naprej.

Socialne storitve splošnega interesa se zelo resno obravnavajo na Evropski platformi za boj proti revščini, ki bo objavljena konec leta. Gospod Courard, državni sekretar za socialno integracijo in boj proti revščini, se je v svojem uvodu tudi skliceval na to.

Odprt sem za naslednje korake. Vendar bi najprej rad vedel, kaj bodo ti dogodki in dokumenti prinesli iz širokega razpona evropskih zainteresiranih strani. Rad bi poudaril, da smo, čeprav se uradno govori o oživitvi gospodarstva, v zelo težki fazi gospodarske krize, ki še vedno povzroča veliko bolečine, ne le zaradi krize, ampak tudi zaradi ukrepov za izhod iz krize.

Komisija dosledno poziva k upoštevanju socialnih storitev in ranljivih skupin. V zadnjih tednih sem imel veliko govorov in sem v zvezi z makroekonomskimi politikami držav članic pozval k previdnosti.

Javnofinančna konsolidacija je neizogibna, ker so si države nakopičile javne dolgove. Vendar pa varčevanje, še zlasti brezglavo varčevanje, in enostranska zmanjšanja izdatkov niso neizogibni. Vse države članice, celo tiste, na katere trgi močno pritiskajo, lahko preučijo, kako bodo zagotovile javnofinančno konsolidacijo. Vsak ima sposobnost uravnotežiti različne možnosti – zmanjšanje izdatkov ali povečanje prihodkov in so pri tem lahko pošteni in lahko upoštevajo interese ranljivih skupin. Komisija poziva k temu.

Celo v teh težkih časih pozivamo k socialni ozaveščenosti. Tu nam je evropsko leto v veliko pomoč. To je bila kampanja za spodbujanje ozaveščenosti, ki je uspela, saj je pomagala doseči dva zelo pomembna cilja Evrope 2020. Brez te kampanje bi ne bili tako uspešni pri doseganju zelo ambicioznih ciljev glede dviga zaposlenosti in zmanjšanja revščine v Evropi.

Seveda nihče ne misli, da je to mogoče doseči čez noč. Izboljšati moramo svoje instrumente. Razumem, kar je spoštovani poslanec dejal glede Evropskega socialnega sklada. (ESS). Ne deluje popolno, vendar preučujemo, kje bi lahko ESS izboljšali v smislu inovacij in s čim naj bi se ukvarjal in kako bi ga bilo treba uporabljati. Vse to je del procesa. Cela vrsta konferenc razpravlja o tem, še zlasti se med drugim pojavlja vprašanje, kako obvladovati razmere romskega prebivalstva. Belgijsko predsedstvo prireja posebno konferenco o tem, kako bi bil ESF lahko bolj koristen pri zmanjševanju revščine.

Dvomim v ustanovitev novega sklada. Mislim, da moramo najprej raziskati, kako bi bilo socialni sklad z razpoložljivimi instrumenti mogoče uporabiti za izboljšanje socialnih pogojev. Tu bi podčrtal vlogo Evropske investicijske banke v smislu razvoja infrastrukture in storitev v Evropi.

Nihče ne poziva k privatizaciji socialnih storitev. Te so predvsem v pristojnosti držav članic. Vendar pa, če se pravila EU glede javnih naročil in na primer državne pomoči pravilno uporabljajo in se pri tem upoštevajo vsi pomembni parametri, bodo ta jamčila kakovost, stroškovno učinkovitost in preglednost. To so zelo pomembni cilji, ki jih ob prizadevanju za dosego drugih ciljev ne smemo spodkopavati, ne glede na to, kako pomembni ali ustrezni so, kar še zlasti velja za preglednost.

Upam, da so te točke prepričljive in da bodo prihodnji dogodki, predvsem konferenca o socialnih storitvah splošnega interesa, ponudila dovolj priložnosti za razpravo o njih. Lahko vam zagotovim, da se Komisija s svojim delom veliko posveča zmanjševanju revščine in izboljšanju socialnih standardov, to pa je tudi v središču mojega osebnega programa.

  Philippe Courard, predsednik Sveta. – (ES) Gospod predsednik, želel bi se zahvaliti vsem kolegom poslancem za njihove kakovostne govore.

Svet je Komisijo prosil, naj razvije platformo, ki ne bo omejena le na revščino, ampak bo resnično uvedla širšo dinamiko pri obravnavi boja proti izključenosti in vlogi socialne varnosti.

Prav tako bi rad dejal, da je bilo pri varčevalnih ukrepih, o katerih je komisar ravnokar govoril, očitno pomembno preučiti ukrepe, ki naj bi se sprejeli, da bi z varčevanjem ne povzročali še večje revščine. Na boj proti revščini danes res ne smemo pozabiti.

Komisiji bi se rad zahvalil za vsa prizadevanja za vzpostavitev večje pravne gotovosti socialnih storitev splošnega interesa in predvsem upoštevanj njihovih posebnih značilnosti.

Naša želja je prizadevati si za razprave, še zlasti v Odboru za socialno zaščito, in izboljšati dialog z različnimi zainteresiranimi stranmi, institucionalnimi in neinstitucionalnimi. Kot je poudaril gospod De Rossa, je jasno, da je udeležba Evropskega parlamenta v razpravi o socialnih storitvah splošnega interesa močna, in takšna mora tudi ostati. Člen 14 je tudi pomemben element, ki ga moramo uporabiti v razpravah o socialnih storitvah splošnega interesa. To bo res ena od pomembnih tematik, o katerih bomo razpravljali na tretjem forumu 26. in 27. oktobra.

Nazadnje, razprave o socialnih zadevah v Svetu so, kot veste, zaradi proračunskih omejitev težke. Vendar pa socialne storitve izpolnjujejo potrebne naloge, tiste nepogrešljive, ki zato zahtevajo posebno pozornost, in čeprav priznavamo njihove posebne značilnosti, to še vedno pomeni, da moramo zagotoviti poseben način njihove obravnave.

Zaključil bom z zahvalo komisarju Andorju za njegovo dinamičnost in željo po napredku pri vsem, kar se dotika socialnih zadev.

PREDSEDSTVO: MIGUEL ANGEL MARTÍNEZ MARTÍNEZ
podpredsednik

  Predsednik. – Razprava je zaključena.

Pisne izjave (člen 149)

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) Finančna kriza prispeva k močnemu poslabšanju socialnih razmer v Evropi. Gospodarska oživitev z visokimi stopnjami brezposelnosti in šibko gospodarsko rastjo zahteva svoj čas, preden jo začutimo. Strategija Evropa 2020 (EU 2020) si prizadeva opredeliti načrt, ki bo omogočil gospodarsko rast, ki lahko nudi višjo zaposlenost in večjo konkurenčnost v Uniji. Opredeljen pobude tvorijo pot, ki ji bomo sledili v ustvarjanju Evrope, ki bo za Evropejce bolj vključujoča. Lizbonska pogodba krepi razsežnost evropske socialne politike. Evropa pripada evropski javnosti in del njenega poslanstva je prispevati k spodbujanju zaposlenosti in izboljšanju življenjskih in delovnih pogojev. Poudaril bi ključno naravo dialoga med socialnimi partnerji in vlogo malih in srednjih podjetij kot gonilne sile gospodarstva. S posebnimi predlogi, ki so vključeni v EU 2020, moramo uresničiti cilje Lizbonske pogodbe na področju socialnih vprašanj, na primer z opredeljenimi pobudami, kot so „industrijska politika za dobo globalizacije“ ali „agenda za nove veščine in delovna mesta“. Evropa mora biti bolj konkurenčna in sposobna spopada z izzivi globalizacije, ne da bi se izognila vključujočim značilnostim in bi si prizadevala za razvoj, ki je trajnosten in zagotavlja socialno združevanje.

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D), v pisni obliki. – (RO) Lizbonska pogodba ponovno potrjuje zavezanost držav članic socialnim pravicam, določenim v Evropski socialni listini (iz leta 1961) in Listini Skupnosti o temeljnih socialnih pravicah delavcev (iz leta 1989). Lizbonska pogodba ponovno potrjuje, da si Evropska unija prizadeva za trajnostni razvoj. Gospodarstvo EU je socialno tržno gospodarstvo, ki spodbuja višjo raven konkurenčnosti. Njeni cilji vključujejo polno zaposlenost, socialni napredek in visoko raven zaščite in izboljšanje kakovosti okolja. EU se bori proti socialni izključenosti in diskriminaciji ter spodbuja pravičnost in socialno zaščito, enakost spolov, solidarnost med generacijami in zaščito otrokovih pravic.

Avgusta je bila stopnja brezposelnosti v EU-27 9,6 %, pri čemer je brezposelnost med mladimi znašala 20 %. Gospodarska in finančna kriza dramatično vpliva na socialno okolje, evropske državljane pa danes najbolj skrbijo delovna mesta in kakovost življenja. Pri Evropski uniji gre predvsem za njenih 500 milijonov državljanov, zato Evropa mora imeti socialni vidik. Socialna Evropa mora svojim državljanom zagotoviti delovna mesta in dostojno življenje, mladim visokokakovostno izobraževanje in možnost vključevanja na trg dela, upokojencem pa dostojno življenje in visokokakovostne zdravstvene storitve.