Predsednica. - Naslednja točka je izjava Komisije o globah Komisije v primerih monopolov.
Michel Barnier, član Komisije. – (FR) Gospa predsednica, kot vedno mi je v veliko veselje, da sem tukaj z vami dan in noč, in govorim v imenu kolega in prijatelja gospoda Almunie, ki je trenutno zadržan na delovni večerji Kitajske in Evropske unije. Vaš parlament je prosil Komisijo, da izrazi svojo politiko o globah v boju proti protikonkurenčnim praksam. Zato sem vesel, da lahko podam to predstavitev v njegovem imenu.
Kot veste, je Komisija dolžna boriti se proti protikonkurenčnim praksam in jih kaznovati, kadar škodijo podjetjem in potrošnikom na notranjem trgu.
Osnovno orodje, ki ga imamo na razpolago, je naše pooblastilo, da naložimo globe podjetjem, ki so vpletena v te kartele, ki sprejemajo omejevalne poslovne prakse ali zlorabljajo svoj prevladujoči položaj. Te globe so določene v skladu z našimi smernicami o načinu določanja glob. Trenutno veljavna različica je bila sprejeta pred vsega štirimi leti.
Omogočamo tudi znižanje globe za podjetja, ki so pripravljena sodelovati v naših preiskavah, na primer, ko nas opozorijo na obstoj kartela, in tudi podjetja, ki pristanejo na poravnavo s Komisijo. To vsem vpletenim stranem prihrani veliko časa in sredstev. V vsakem primeru se podjetij ne sme prisiliti, da odštejejo več kot 10 % svojega skupnega letnega prometa, kar predstavlja zgornjo mejo globe, ki se lahko naloži.
Globe, spoštovani poslanci, so torej naše osnovno orodje. Vendar uvedbe kazni za posameznike ne gre izključiti v prihodnosti, zlasti upravne sankcije. Številne države članice dejansko odobravajo takšne sankcije. Radi bi od blizu pogledali pravne in politične posledice takšnega razvoja.
Ali obstaja potreba po uradnem pravnem okviru? Člen 23 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 predstavlja pravno podlago za globe, ki jih naloži Komisija, ne pa tudi smernice o načinu določanja glob. Člen 23 opredeljuje osnovna načela, tudi najvišji delež prometa, kot sem ravnokar omenil, medtem ko smernice podrobneje opisujejo uporabo.
V mnogih evropskih pravnih sistemih je razmeroma standardna praksa, da imajo široko paleto zakonsko opredeljenih možnih sankcij kot tudi upravne smernice za način določanja končne kazni. To velja za Nemčijo, Združene kraljestvo in Nizozemsko, kadar gre za uporabo pravil konkurence. Glede na te razmere ne vidimo razloga, da bi predlagali novo zakonodajo o globah, ki bi jih Evropska unija naložila v primerih v zvezi s konkurenco.
Drugo vprašanje je, ali je treba smernice spremeniti, preden preučimo višino naloženih glob. Rad bi vam ponazoril, koliko stanejo karteli evropsko gospodarstvo. Po naših ocenah je škoda, ki jo je povzročilo 18 kartelov, odpravljenih med letoma 2005 in 2007, znašala skoraj 8 milijard EUR. Raziskave so pokazale tudi, da so karteli povzročili 10- do 30-odstotno povišanje cen, kar je mikavna možnost in bi se ji težko uprli, če ne bi bilo odločnega izvajanja konkurenčnega prava, kar je naše delo.
Naše globe so določene v taki višini, da pošteno kaznujejo nezakonito ravnanje v preteklosti. So visoke, vendar odražajo povzročeno škodo in nezakonit dobiček, ki so ga pridobili člani kartela. Naše globe morajo v prihodnosti učinkovito odvračati podjetja od takšnih protikonkurenčnih praks. Zato, ponavljam, ne vidimo razloga, da bi spremenili smernice iz leta 2006 o načinu določanja glob.
Tretje in zadnje vprašanje pa je, ali bi bilo treba globe med krizo zmanjšati. Bodite brez skrbi, da zelo pozorno spremljamo finančno stanje podjetij, ki v nekaterih primerih trdijo, da ne morejo plačati, in za mnoga smo znatno zmanjšali globe. Na primer, v nedavnih odločitvah o sanitarni opremi kopalnic ali jeklu z visoko natezno trdnostjo smo jih zmanjšali za 25 do 75 %.
Spoštovani člani, ni v našem interesu izključiti podjetja iz trga. V resnici je ravno nasprotno. Pravila konkurence se pogosto uporabljajo, da se novim podjetjem omogoči preboj na trg in normalno poslovanje v enakovrednih pogojih.
Klaus-Heiner Lehne, v imenu skupine PPE. – (DE) Gospa predsednica, komisar, najprej bi se rad zahvalil Komisiji za prilagodljivost, ki jo je ravnokar pokazala. Komisar Barnier je omenil dejstvo, da je v nekaterih industrijah, med drugim v gradbeni industriji, glede na dejstvo, da je v tej panogi prišlo do znatnega gospodarskega padca, opazno precejšnje zmanjšanje kazni in odobravanje – ne moremo reči „popusta“, temveč – odloženega plačila. Mislim, da je to razumen odziv Komisije glede na posebno gospodarsko stanje, v katerem so se znašla številna podjetja. Toda kljub tej dobrodošli prilagodljivosti Komisije je vseeno nedvomno treba zastaviti temeljno vprašanje, ali sistem določanja kazni, ki ga trenutno pregledujemo, še vedno na vsak način ustreza načelom pravne države.
Drznem si reči, da je to nekoliko dvomljivo. Razlog je v tem, da s tem, ko opredeljuje tako širok okvir za določanje, medtem ko sam zakonodajni instrument ne določa posebnih meril, Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 Komisiji očitno daje tako proste roke, da bi lahko skoraj rekli, da odločitve ne temeljijo nujno na zakonodaji, temveč v veliki meri vključujejo nekatere elemente naključnosti. Na žalost je evropsko Splošno sodišče do zdaj ravnalo skladno s to prakso in načinom določanja ter ni bilo kritično do tega.
Lahko pa si predstavljam – in srečujemo se s spremenjenimi razmerami, saj bomo zelo kmalu pristopili k Evropski konvenciji o človekovih pravicah, medtem ko je zaradi Lizbonske pogodbe Listina o temeljnih pravicah zavezujoča –, da bi se sodna praksa glede na to morda lahko spremenila. Zato mislim, da je to res treba upoštevati in pozdravljam dejstvo, da Komisija razmišlja, da bi spremenila določbe Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 na tem področju, kar zadeva merila in druge vrste sankcij, tako da bi določbe postale bolj specifične in da bi se opredelila strožja merila, tudi glede kazenskih ukrepov, ki jih je treba predpisati. Osebno menim, da je to potrebno, da se postavimo po robu pomanjkljivostim pravne države, ki jih mnogi strokovnjaki vidijo v Evropi.
Antolín Sánchez Presedo, v imenu skupine S&D. – (ES) Gospa predsednica, komisar, vprašanje glob je zelo pomembno. Gre za odziv na protikonkurenčno ravnanje in ta odziv mora biti učinkovit in odločen. Šibak, neustrezen odziv bo spodbudil in stimuliral kršitve. Zato morajo globe odvračati tiste, ki kršijo pravila, obenem pa morajo na splošno delovati odvračilno na vse gospodarske subjekte. Jasno mora biti, da nezakonita konkurenca ne bo prinesla nobenih prednosti ali koristi tistim, ki so vanjo vpleteni.
Res je, da ima Komisija precejšnjo diskrecijsko pravico pri uporabi glob. Toda diskrecijska pravica ne pomeni samovoljnega ukrepanja, saj obstajajo pravila, omejitve in merila, obstaja postopek z jamstvi in v vsakem primeru obstaja sodni nadzor.
Sporazum, Uredba (ES) št. 1/2003, smernice iz leta 2006 in sporočilo o programu prizanesljivosti – tudi iz leta 2006 – skupaj tvorijo okvir, ki deluje razmeroma dobro.
Toda sistem bi bilo mogoče izboljšati. Izkušnje z uporabo sistema, priporočila strokovnjakov in pomisleki, ki so jih utemeljeno izrazili institucije in nekateri gospodarski subjekti, nam svetujejo obravnavo nekaterih vprašanj. Preglednost in predvidljivost bi bilo mogoče izboljšati in lahko bi razpravljali tudi o njunem vplivu na mala in srednje velika podjetja, zaposlovanje in trajnost podjetij. Razmisliti je treba tudi o prilagodljivosti glede zneska in plačil, pa tudi povezavo s programi prizanesljivosti ter celo to, kako premagati razlike med sistemi v različnih državah članicah.
Poleg tega bi bil sistem popoln, če bi dodali druga pomembna orodja: na primer, poudarek na posameznikovi odgovornosti, upoštevanje drugih vrst pravnih sredstev – ne le za zaustavitev protikonkurenčnega ravnanja, temveč tudi za preprečevanje njegovega ponovnega nastanka – in uvedbo zasebnih odškodninskih tožb tako za posameznike kot skupine.
Vsa ta vprašanja je treba obravnavati pozorno, sistematično in pozitivno, ne da bi povzročili dvom o delovanju politike konkurence.
Sophia in 't Veld, v imenu skupine ALDE. – Gospa predsednica, strinjam se z večino tega, kar so povedali prejšnji govorniki. Pozdravljam izjavo komisarja, kajti če pozorno prisluhnem, je Komisija dejansko odprta za zahtevo Parlamenta, ki je bila vključena v lanskoletno poročilo o politiki konkurence, po bolj izdelanem sklopu orodij glede politik za varstvo konkurence.
Zelo smo bili osredotočeni na globe in višino glob, toda paziti moramo, da to ne postane ideološka razprava. Predvsem gre za to, da imamo sklop orodij, ki učinkovito odvračajo od protikonkurenčnih praks. Kot ste upravičeno izpostavili, je škoda za naše gospodarstvo in tudi potrošnike znatna. Mislim, da bi morale biti globe razumne, toda če se podjetja pritožujejo glede glob, se ne bi smela vpletati v kartele. To je najboljše jamstvo, da jim ne bodo naložene prekomerne globe.
Lani smo Komisijo zaprosili za predloge za bolj izpopolnjene instrumente. Prosili smo vas, da podate predloge, ki bi zajemali vprašanja, kot so odgovornost posameznika (ki ste jo omenili), preglednost in odgovornost podjetij, krajši postopki, pravica do obrambe in dolžnega postopanja ter mehanizmi za zagotavljanje učinkovitega delovanja prošenj za prizanesljivost, pa tudi programe zagotavljanja skladnosti poslovanja podjetij in razvoj evropskih standardov. Zanima me, ali namerava Komisija predložiti te predloge. Zavedamo se, da je to zelo zapleteno, saj imamo nacionalne pristojnosti in pristojnosti EU. Toda mislim, da imamo skupen cilj, ki je ustrezno delovanje trga.
Jean-Paul Gauzès (PPE). – (FR) Gospa predsednica, komisar, spominjam se, da sem pred nekaj leti vprašal takratno komisarko za konkurenco, ali ve, da bi se izvajala kakšna ocena učinkovitosti določenih glob za potrošnike, in na začetku srečanja našega odbora je komisarka dejala, da je uspela pridobiti toliko in toliko milijonov evrov v globah. Odgovor je torej bil, da o tem niste razmišljali. Zdi se, da ste od takrat izvedli raziskave, da bi ugotovili, katera škoda je dejansko nastala.
Toda želel bi vašo pozornost usmeriti še na dve vprašanji. Prvo je, da so cene določene na podlagi prometa skupine. Toda podjetje, ki je morda kršilo pravila konkurence, in tega ne odobravam, je lahko razmeroma majhno podjetje v skupini. To me moti, zlasti ko so vpleteni različni pravni subjekti.
Drugič, komisar, vi ste rekli tako in ne vaš kolega, vi pogosto govorite, da je potrebna preventiva, da je preventiva boljša kot zatiranje in v vsakem primeru učinkovitejša. Zato sprašujem, ali imajo te ogromne globe, ki se vedno znajdejo na prvi strani časopisov v državah, kjer so naložene, resnično kakšno vlogo v smislu preventive. In sprašujem se, ali morda ne bi bilo bolj učinkovito glede preventive, da bi se bolj osredotočili na število preverjanj in ne višino glob.
Kot je pokazal nedavni primer v Franciji, se lahko izrečejo kazni v višini zneska, ki ga je treba odplačevati 4 ali 5 000 let. Mislim, da se ne bi smeli preveč osredotočiti na te zneske. Preučiti moramo konkretne posledice za podjetje v času negotovih gospodarskih okoliščin.
Ni prav izkrivljati pravil konkurence. Prav je, da se izvede kazen, toda ta kazen mora biti zares sorazmerna, zato smo želeli vedeti, ali bo Komisija spremenila svoja pravila ali ne. Mislim, da ste rekli, da jih ne bo, kar je škoda.
Peter Skinner (S&D). – Gospa predsednica, ne vem za podjetja, ki bi lahko 400 let odplačevala globe, toda to je slišati precej drakonsko. Kljub temu mi je jasno, komisar, da nocoj niste nujno v položaju, da bi izdelali politiko na vrat na nos. Zato bom komisarju Almunii predložil nekaj vprašanj, o katerih nocoj govorimo.
Na kratko bi omenil dve točki. Prvič, zahteval bi, da Komisija predloži ocene učinka za smernice iz leta 2006. Kolikor vem, je osebje gospoda Almunie že dejalo, da je to mogoče. Veselim se jih. Morda potrebujem samo zadnje podatke o tem, toda pomirjen bi bil, če bi se res predložile.
Drugič, nocoj smo slišali, da so v središču globe – in to globe, naložene podjetjem, ki kršijo pogoje konkurence. Globe se lahko stopnjujejo, toda to jih očitno ne odvrne. To vseeno počnejo.
Morda bomo morali biti iznajdljivi. Pri določanju cen so lahko, na primer, zaradi posledic tega zelo pogosto prizadeta podjetja nižje v prodajni verigi, ki niso za to nič kriva in postanejo žrtve teh glob.
Kaj če bi Komisija za trenutek pomislila na socialni učinek? Kaj če bi Komisija pomislila na sprejetje drugačnih pristopov? Na primer, v Združenem kraljestvu ureditev omogoča izločitev direktorjev namesto naložitve globe, kar se nanaša na dejanske krivce ter omogoča zaposlenim in podjetjem, da preživijo – to bi lahko bila pametna filozofija, po kateri bi se lahko zgledovali, vsaj kot pilotni.
Obstajajo tudi drugi primeri – iz drugih držav, kot smo slišali v dvorani –, kjer bi gotovo lahko naredili enako. Če se tega lotimo s pametjo, lahko storimo veliko, da bi zagotovili, da zaposlenih v podjetjih ne prizadene enako slaba praksa direktorjev, ki uporabljajo to kartelno filozofijo.
Catherine Stihler (S&D). – Gospa predsednica, kratka bom. Rada bi pozdravila besede kolegov, ki so jih povedali nocoj. Moč, ki jo imamo v obliki glob v primerih monopolov, je dejanska moč, ki omogoča zlom kartelov, preprečevanje protikonkurenčnih praks in postavljanje kupca na prvo mesto.
Komisiji bi rada zastavila tri vprašanja, kot gospod Gauzès in drugi. Prvič, kaj lahko storimo bolje v smislu preprečevanja? Drugič, ali opazujemo – kot je dejal gospod Skinner – najboljšo prakso v različnih državah članicah? Predlog gospoda Skinnerja glede sokrivde uprave in tega, kar lahko naredimo glede direktorjev, je ključen. Tretjič, ali lahko podamo časovni okvir za možne predloge?
Seán Kelly (PPE). – Gospa predsednica, členi 81, 101 in 102 obravnavajo ta vprašanja pod karteli, določanjem cen, oderuškim določanjem cen itd. To nas seveda mora skrbeti, toda pogosto je težko dokazati, da dejansko obstajajo. Na primer, tu je naslov „Varstvo konkurence: cene avtomobilov so se leta 2009 malo zmanjšale“, medtem ko cene popravil in vzdrževanja še naprej rastejo kljub krizi, kljub nižjim plačam in deflaciji, ne pa inflaciji. Ali je to kartel?
V moji državi cena živine samodejno pade v primeru plohe. Mislim, da je vsekakor treba preučiti smernice, tako v smislu oblikovanja dolgoročnih trendov kot tudi dejanskih kazni, ki jih boste uporabljali. Mislim, da je gospod Skinner podal zelo zanimiv predlog, ko je dejal: „naj direktorji plačajo“. Mislim, da bi morali imeti tudi globe: imejmo oboje. Vsekakor je treba opraviti veliko dela, toda tega smo se lotili prav.
Michel Barnier, član Komisije. – (FR) Gospa predsednica, zdaj sem slišal vse argumente in zahteve, o katerih bom skrbno poročal kolegi gospodu Almunii, ki vam je prek mene sporočil, da zdaj ne vidi razloga, da bi predlagal novo zakonodajo o globah, kajti obstoječa Uredba (ES) št. 1/2003, ki sem jo že omenil, nam je lahko v veliko pomoč v bližnji prihodnosti.
Kar zadeva smernice, Komisija neprekinjeno spremlja njihovo uporabo in pozdravlja vse predloge za izboljšanje, zato bi bilo s tega stališča izjemno koristno tisto, kar so nekateri povedali.
Gospod Lehne, gospod Gauzès, gospod Skinner, nič nimamo proti določeni stopnji prilagodljivosti v naših praksah za nadzor uporabe predpisov v okviru omejitev, ki jih določajo smernice sodne prakse, kar bi omogočalo upoštevanje gospodarskih razmer, ki so še vedno izziv. Toda ponavljam, gospod Almunia zaenkrat ne vidi potrebe, da bi spremenili smernice iz leta 2006. Zadovoljen je z učinkom teh smernic. Izkazale so se za dovolj prilagodljive v obstoječi krizi in so nam omogočile, da upoštevamo težke finančne razmere, s katerimi so se spopadla nekatera podjetja, kot ste omenili nekateri izmed vas.
Komisijo te smernice zavezujejo pri načinu določanja glob. To pomeni, da podjetjem zagotavljajo pravno varnost, saj se jih mora Komisija držati, razen če ima utemeljen razlog za nasprotno. Če Komisija odstopa od smernic, tvega, da bodo sodišča razveljavila njene odločitve.
Gospa in ’t Veld, kar zadeva različne sankcije, razen glob, bi morali oceniti, v kolikšnem obsegu bi jih bilo mogoče vključiti v obstoječi pravni okvir, če bi bilo to potrebno. Čeprav v državah članicah veljajo alternativne sankcije, se očitno uporabljajo samo v maloštevilnih primerih, globe pa ostanejo glavna oblika sankcije.
To razpravo bi morali usmerjati dve načeli. Prvič, posamezne sankcije ne smejo postavljati pod vprašaj našega obstoječega sistema za nadzor kršitev, zlasti programa prizanesljivosti. Drugič, dejstvo, da so bili direktorji ali zaposleni podjetja kaznovani posamezno, kar je torej mogoče, nikakor ne izniči odgovornosti podjetja, če je kršilo pravila konkurence.
In končno, Komisija meni, da obstoječa višina glob in enotna uporaba konkurenčnega prava Evropske unije dobro odvračata od protikonkurenčnega ravnanja na notranjem trgu.
Ena točka, gospod Lehne. Imamo upravni sistem za zagotavljanje ustreznega izvajanja pravil konkurence. Povrh tega ima ta sistem številne prednosti. Imamo tudi sodno prakso sodišča, ki podpira ta sistem.
Gospod Sánchez Presedo je omenil preglednost in to me ne preseneča, če upoštevamo druge razprave z njim o nadzoru. Izboljšanja so možna. Imamo prožne smernice, kot sem ravnokar omenil, in še več, letos so bile uvedene najboljše prakse.
Na koncu sta gospa in ’t Veld in gospa Stihler omenili vprašanje bolj izpopolnjenih programov in bolj izpopolnjenih instrumentov. To vprašanje lahko izpostavimo prek programov zagotavljanja skladnosti. Zelo so dobrodošli. Dobro se zavedam, da podjetja, po našem mnenju, jemljejo te programe zagotavljanja skladnosti resno in da lahko to pripomore k preprečevanju, ki je, gospod Gauzès, dejansko še vedno cenejše kot nadomestilo ali kazen.
Na koncu sta gospod Skinner in gospod Kelly govorila o podjetjih, ki včasih trpijo zaradi teh kazni, in socialnih problemih, ki jih lahko to povzroči. Z velikim zanimanjem spremljamo dogodke v državah članicah, zlasti v malih in srednje velikih podjetjih. Zato želimo predlagati, kot je navedeno v naši beli knjigi, da bomo ukrepali glede odškodninskih tožb, da bi preverili, kako učinkovite so, in ocenili njihov učinek. Zato bo Komisija kmalu sprožila javno posvetovanje o tej zadevi.
Predsednica. – Razprava je zaključena.
Pisne izjave (člen 149)
George Sabin Cutaş (S&D), v pisni obliki. – (RO) Evropska komisija nalaga vse pogostejše in višje globe kartelom in podjetjem, ki zlorabijo svoj položaj na trgu. Leta 2009 so globe, ki jih je naložila Komisija, presegale 2 milijardi EUR. Pozdravljam hiter odziv evropskega izvršilnega organa. Obenem se moramo vprašati, ali je obstoječi sistem sankcij dovolj celovit. Komisija igra dvojno vlogo kot tožilec in sodnik. Poleg tega neželeni učinki naloženih glob zajemajo tudi zaposlene v kaznovanih podjetjih, ki so izgubili službo. To pomeni, da postanejo ljudje, ki niso prekršili zakona, posredne žrtve. Zato menim, da je treba pripraviti sklop bolj izpopolnjenih ukrepov za primere monopolov, namenjenih tako spodbujanju preglednejših postopkov prek imenovanja neodvisnega sodstva kot uvedbi možnosti, da se kaznuje posameznike, namreč direktorje, ki so odgovorni za nezakonito ravnanje podjetij.