Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 6. oktober 2010 - Bruselj

17. Enominutni govori o zadevah političnega pomena

  Predsednica. – Naslednja točka so enominutni govori o zadevah političnega pomena.

  Artur Zasada (PPE). – (PL) Gospa predsednica, rad bi omenil težave, s katerimi se spopadajo matere z majhnimi otroki in starejši na evropskih letališčih. Na podlagi Uredbe (ES) št. 1107/2006 bi moralo letališče tema dvema skupinama zagotoviti pomoč. Na žalost se v večini primerov določbe uredbe ne spoštujejo. Celo v televizijski reklami, ki je bila letos ob velikem razglašanju izdelana po nalogu Evropske komisije, ni niti besede o materah ali očetih, ki potujejo sami z mladimi otroki.

Rešitev te težave je preprosta – izvesti je treba učinkovite ukrepe, da se državljane obvesti o njihovih pravicah. Najprej je treba spremeniti naslov uredbe, tako da se vanj doda informacije, ki kažejo, da zadeva tudi matere ali očete, ki potujejo sami z mladimi otroki. Drugič, za to skupino potnikov bi bilo treba predlagati nov piktogram, ki bi bil obvezen na vseh letališčih držav članic Evropske unije.

  Teresa Jiménez-Becerril Barrio (PPE). – (ES) Gospa predsednica, kot članica Odbora za človekove pravice, španska in evropska državljanka in kot žrtev terorizma, saj je teroristična organizacija ETA umorila mojega brata in njegovo ženo v Sevilli, danes govorim tu, da bi obsodila dejstvo, da sta venezuelska vlada in njen predsednik dovolila teroristom ETE, da se urijo na venezuelskih tleh po nalogu domnevnega terorista Artura Cubillasa, ki dela za vlado Huga Cháveza kljub temu, da je izdan mednarodni nalog za njegovo prijetje; to je resna kršitev temeljne pravice vseh evropskih državljanov do varnosti.

Od španske vlade zahtevam odločno ukrepanje v odziv na to hudo poniževanje vseh Špancev. Gospod Zapatero ne more še naprej molčati, medtem kot venezuelski ambasador opisuje pripadnike civilne garde, ki so bili in še bodo vzor poguma v boju proti ETI, kot mučitelje. Prav tako ne moremo zanemariti dejstva, da na venezuelskih tleh narašča sodelovanje med ETO in Oboroženimi revolucionarnimi silami Kolumbije, kar je že obsodil sodnik Eloy Velasco. Gospod Zapatero ne more seči v roko voditelju, kot je gospod Chávez, ki Venezuelo spreminja v raj za teroriste.

Predsednik vlade takšne države, kot je Španija, kjer je terorizem povzročil toliko gorja, ne more še naprej zanemarjati te težave in bi se moral odzvati razmeram primerno, kar bi storil običajen državljan, če bi imel priložnost.

  Catherine Stihler (S&D). – Gospa predsednica, zadeva, ki sem jo danes želela omeniti, je, da je Evropska fundacija za pljuča 18. septembra počastila 36 poslancev tega parlamenta, vključno z mano, za njihovo delo proti tobaku.

Letos je pravzaprav evropsko leto pljuč in kolegi, ki jih zanima naše delo proti tobačni industriji in za nadzor nad tobakom, lahko še vedno podpišejo peticijo.

Trenutno je celovita prepoved kajenja na javnih mestih, zaradi katere so ta mesta brez tobačnega dima, uvedena samo v 10 izmed 27 držav članic. Ponosna sem, da je bila Škotska ena od prvih držav, ki so uvedle prepoved kajenja na javnih mestih. Zadnji dokazi kažejo, da se je zaradi te prepovedi kajenja na javnih mestih odstotek otrok, hospitaliziranih zaradi astme, zmanjšal za 18 %. To bi morali posnemati v celotni Evropski uniji.

Parlament prosim, naj čestita 36 kolegom, ki so 18. septembra prejeli priznanje Evropske fundacije za pljuča.

  Nessa Childers (S&D). – Gospa predsednica, rada bi pozdravila glasovanje Odbora za proračun prejšnji teden, da se zamrznejo plače in nadomestila evropskih komisarjev, razen če se spremeni njihov kodeks ravnanja. Glasovanje kaže, da Parlament ne bo dopustil, da bi se ponovil primer Charlieja McCreevyja, bivšega komisarja za notranji trg, čigar novo direktorstvo preiskuje Komisija zaradi možnega navzkrižja interesov.

Uradniki Komisije so podali 201 prošnjo za dovoljenje za zaposlitev po zaključku mandata v Komisiji. Samo ena je bila zavrnjena. Kodeks je treba spremeniti in ne sme biti samo sklop smernic, ki se ohlapno tolmačijo.

  Sergej Kozlík (ALDE). – (SK) Zdajšnja slovaška vlada je vložila številne predloge zakonov, ki spodkopavajo ustavno zagotovljeno neodvisnost sodišč in sodnikov.

Predlog za spremembo ustave, ki naj bi omejil imuniteto sodnikov, se predstavlja Parlamentu, ne da bi prej prosili za morebitne pripombe in imeli strokovno razpravo. Nagnjenost Slovaške k izkrivljanju demokracije in pravne države dokazuje tudi dejstvo, da je bilo predsedniku vrhovnega sodišča in predsedniku sodnega sveta dvakrat preprečeno, da bi spregovorila na plenarnem zasedanju nacionalnega sveta med razpravo o zakonih o sodstvu, vključno z zakonom o sodnem svetu. Sprememba zakona o sodnem svetu je namenjena spreminjanju sestave sveta še pred iztekom njegovega mandata. Sprememba zakona o sodnikih bo povečala število političnih kandidatov v izbirnih komisijah za izbor in napredovanje sodnikov z enega na tri. To je le del zgodbe, ki jasno kaže, kako poskuša obstoječa izvršilna in vladna oblast na Slovaškem posegati v pristojnost sodišč.

  Csaba Sógor (PPE). – (HU) Danes, 6. oktobra, je pomemben datum v zgodovini Madžarske. Pred več kot 150 leti so madžarski revolucionarji prijeli za orožje proti dvema najmogočnejšima vojskama Evrope v imenu temeljnih vrednot svobode, enakosti in bratstva, ki so takrat nastajale povsod po Evropi. Na ta dan je bilo v mestu Arad, ki je zdaj v Romuniji, usmrčenih trinajst generalov poraženega boja za svobodo. Toda želja madžarskega ljudstva po svobodi je bila prav tako močno izkazana proti komunizmu, zatiralskemu režimu 20. stoletja, kot so jasno pokazali dogodki leta 1956. Samo štirje od trinajstih mučenikov, usmrčenih v Aradu, so bili Madžari, kar dokazuje, da univerzalne vrednote presegajo nacionalne razlike. Za nas Madžare to ponazarja večno željo po svobodi in enotnosti madžarskega naroda kot tudi spravi in solidarnosti med narodi.

  Agustín Díaz de Mera García Consuegra (PPE). – (ES) Gospa predsednica, ob tej priložnosti bi rad obsodil ponižujoče in protidemokratično obravnavanje tistih, ki branijo svobodo in človekove pravice, s strani vlade Huga Cháveza.

Zadržanja mojega kolege gospoda Iturgaiza na letališču v Caracasu ni mogoče prezreti. To ni prvič, da je režim sprožil napad na člane skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov). Kot poslanci tega parlamenta imamo misijo, ki ni omejena zgolj na EU. Gre tudi za spodbujanje vrednot, na katerih temelji Unija, kot so svoboda, demokracija in spoštovanje človekovih pravic.

Očitno je, da te naloge niso dobro sprejeli tisti, ki želijo vsiliti totalitarne zamisli svojim državljanom.

Rezultati parlamentarnih volitev 27. septembra dopuščajo upanje, čeprav bi nas vse moral skrbeti odziv na napredek venezuelske opozicije.

Kaj lahko pričakujemo od vlade, ki nudi zavetje teroristom iz teroristične celice Oker, izvršilnega organa, katerega član je domnevni morilec ETE na položaju vodje varnosti venezuelskega nacionalnega instituta za ozemlje, ali od vlade, ki se ne zmeni za zahteve za izročitev številnih teroristov, ki so pobegnili pred roko pravice?

Kot kaže, ne moremo pričakovati nič.

Gospa predsednica, takšen zaničevanja vreden odnos si zasluži močno reakcijo Parlamenta in najodločnejšo možno zavrnitev.

  Csaba Sándor Tabajdi (S&D). – (HU) Nemčija, razdeljena na dvoje, je bila najbolj oprijemljiv simbol absurdnosti in nehumanosti dvopolnega sveta. Brez ponovne združitve Nemčije tudi ne bi prišlo do ponovne združitve Evrope in širitve leta 2004 in 2007. Nobeno ljudstvo v Evropi ni bolj sočustvovalo z umetno in absurdno delitvijo Nemčije kot ljudstvo Madžarske. Ponovna združitev Evrope se je začela s ponovno združitvijo nemškega naroda. Padec berlinskega zidu je zrušil tudi zid, ki je ločeval Evropo, razdeljeno zaradi hladne vojne. Kot Madžar sem ponosen predvsem na to, da so voditelji moje države takrat sprejeli pogumno in drzno odločitev in dovolili več deset tisoč državljanom Nemške demokratične republike, ki so bežali na Madžarsko, da prečkajo železno zaveso v Avstrijo. Preklicali so sporazum med Madžarsko in NDR ter s tem odstranili prvo opeko iz berlinskega zidu. Gyula Horn, takratni zunanji minister Madžarske, in predsednik vlade, Miklós Németh, sta naredila zgodovinsko potezo, ki ne bi bila možna brez reformističnih prizadevanj Mihaila Gorbačova.

  Pat the Cope Gallagher (ALDE). – Gospa predsednica, ravnokar sem se vrnil z Islandije, kjer sem bil na prvem sestanku skupnega parlamentarnega odbora EU-Islandija. Na dvodnevnem obisku si je naša delegacija izjemno poučno izmenjala stališča s člani islandske vlade in parlamenta glede njihove prošnje za članstvo.

Ko se je delegacija sestala z islandskim ministrom za ribištvo, sem izkoristil priložnost in omenil znatno povečanje skupnega dovoljenega ulova skuše. Vsi smo odgovorni, da ohranimo to ribjo populacijo, pravzaprav vse ribje populacije, toda omenil sem prav to. Z veseljem povem, da bo Islandija 12. oktobra v Londonu začela pogajanja z obalnimi državami, in upam, da bo mogoče doseči zadovoljivo rešitev.

Posledice finančne krize so še vedno zelo opazne na Islandiji. Zato mora spor glede banke Icesave ostati dvostransko vprašanje med Islandijo, Združenim kraljestvom in Nizozemsko. Ključno je, da vpletene stranke nadaljujejo s pogajanji, da bi dosegle zadovoljiv izid.

  Georgios Koumoutsakos (PPE). – (EL) Gospa predsednica, zlasti sem zadovoljen, da je danes tukaj komisar Barnier, saj vem, da ga zadeva, ki jo nameravam omeniti, posebej zanima. Stroškov naravnih katastrof v smislu človeških žrtev in gospodarskih infrastruktur ni mogoče izračunati. Obravnava le-teh predstavlja skupen izziv in terja skupne ukrepe. Evropska unija mora zato nujno biti zmožna učinkovito se odzvati v takšnih nujnih primerih. Za to pa mora Evropa bolje izrabiti svoj potencial in spodbuditi evropske državljane k ukrepanju.

Dolga evropska tradicija prostovoljnega dela in načelo solidarnosti predstavljata trdno osnovo za dosego tega. Zato je prišel čas, da se ustanovi evropska prostovoljska enota, točno tako, kot predvideva člen 214(5) Lizbonske pogodbe. Naj vas spomnim, da bo leto 2011 evropsko leto prostovoljca. Evropska prostovoljska enota bi okrepila vlogo in ugled Evrope ter osvojila srca in razum evropskih državljanov in državljanov celotnega sveta.

Evropski parlament je dolžan sprejeti nujne ukrepe, da ustanovi evropsko prostovoljsko enoto.

  Zbigniew Ziobro (ECR). – (PL) Gospa predsednica, določene omejitve emisij CO2 bodo v veljavi v Evropski uniji od leta 2013. Nedavni načrti Evropske unije o uvedbi nižje omejitve, kot je bilo sprva načrtovano, namreč 0,688 ton CO2 na tono proizvedenega izdelka, lahko privedejo do katastrofalnih razmer za proizvajalce cementa v mnogih evropskih državah, vključno s Poljsko.

Kot so poročali nekateri mediji, na primer Gazeta Prawna, bodo cene cementa po izračunih narasle za najmanj 30 %, kar bo po eni strani prizadelo kupce v maloprodaji, ki želijo zgraditi hišo ali stanovanje, bo pa tudi upočasnilo gospodarski razvoj, kjer je cement temeljna proizvodna surovina. Te razmere so nevarne zlasti za nove države članice EU, ker daleč zaostajajo za bogatimi državami, kot sta Francija in Nemčija, na primer, ki so večino infrastrukture, na primer avtoceste, zgradile dolgo nazaj, ko na tem področju niso veljale nobene omejitve. Te razmere imajo tudi škodljiv učinek, saj bo tisti del proizvodnje prenesen prek naše vzhodne meje, CO2 bo ravno tako nastajal, naše gospodarstvo pa bo poraženec.

  Georgios Toussas (GUE/NGL). – (EL) Gospa predsednica, protidemokratična resolucija, ki jo je včeraj, 5. oktobra, sprejela Parlamentarna skupščina Sveta Evrope, enači boj delavskega razreda in navadnih ljudi z ekstremizmom ter v imenu boja proti ekstremizmu predlaga omejitev in odpravo temeljnih demokratičnih pravic, kot so pravica do svobodnega izražanja, pravica do zbiranja in združevanja, ter celo prepoved ukrepanja političnih strank.

Ta prezira vredna resolucija posebej omenja Grčijo in pomemben boj delavskega razreda in navadnih ljudi, ki se je nedavno razvil proti barbarski in protiljudski politiki Evropske unije ter vlade naše države in vladam drugih držav članic Evropske unije. Razrednega boja ne bodo ustavile nazadnjaške resolucije in zakoni. Gre za zgodovinski vzvod, neizogiben produkt sistema, ki je nastal iz barbarstva in izkoriščanja človeka po človeku. Boj delavskega razreda, obnova in protinapad, ki ga izvaja gibanje delavskega razreda in navadnih ljudi po celotni Evropi, lahko pošlje te resolucije tja, kamor sodijo: na smetišče zgodovine.

Grška komunistična stranka poziva delavski razred in navadno ljudstvo, naj obsodita to nazadnjaško resolucijo na praktičen način, stopnjujeta boj proti napadu kapitala v Evropski uniji in buržoaznih vlad na navadne ljudi ter s tem podpreta prizadevanja za vzpostavitev socialno-političnega zavezništva delavskega razreda in samozaposlenih, ki bodo zahtevali spremembe v korist ljudi.

  Laima Liucija Andrikienė (PPE). – (LT) Danes v Bruslju poteka vrh EU-Kitajska. Poleg podnebnih sprememb in trgovine so med temami razprave tudi položaj zagovornikov človekovih pravic na Kitajskem, smrtna kazen in taborišča prisilnega dela laogai. Te teme so nedvomno zelo pomembne, vendar bi vas rada spomnila na še en pereč kitajski problem – Tibet. Obžalovanja vredno je, da dialog med predstavniki dalajlame in vlade Ljudske republike Kitajske, ki je ponudila neko pomoč, napreduje zelo počasi. Deveti krog dialoga je potekal novembra lani. Srečanja so neredna, na njih pa prevladuje ozračje nezaupanja. In to kljub temu, da je dalajlama že dolgo nazaj opustil cilj ne le neodvisnosti Tibeta, temveč tudi avtonomnosti Tibeta.

Ponovno bi rada pozvala voditelje Kitajske, da rešijo vprašanje Tibeta z dialogom, brez uporabe sile in ob upoštevanju dalajlame. Evropska unija bi nedvomno pozdravila takšen dialog in je pripravljena prispevati, posredovati in pomagati na vse možne načine.

  Corneliu Vadim Tudor (NI). – (RO) Na žalost v Romuniji deluje sistem drakonske cenzure, kakršen ne obstaja v nobeni državi članici Evropske unije. S tem imam v mislih absurdno institucijo, ki se imenuje nacionalno avdio-vizualni svet.

Gre za stalinistično skrpucalo, ki je v nasprotju z logiko in bi celo prepovedalo tako velike pisatelje, kot so Cervantes, Goethe, Byron, Balzac, Cesar Pavese in Adam Mickiewicz, če bi danes še živeli. Ta tolpa učinkovito ustrahuje neodvisne televizijske postaje. Ta svet bi primerjal s slonjim pokopališčem, iz katerega je vstalo nekaj „zombijev“ in ki ga od daleč nadzoruje diktatorstvo v upadu z nalaganjem finančnih kazni, ki hromijo tiste programe, ki opozicijskim strankam omogočajo, da povedo nekatere resnice.

Pomagajte nam rešiti se tiranskih uradnikov iz nacionalnega avdio-vizualnega sveta ter povrniti Romuniji največjo zmago, ki si jo je priborila v letu revolucije 1989: svobodo tiska.

  Marian Harkin (ALDE). – Gospa predsednica, nocoj smo razpravljali o socialnih določbah in Lizbonski pogodbi, ki Unijo obvezuje, da med oblikovanjem politik razmisli o socialnih posledicah odločitev. Ali EU – ali bi morala reči Komisija – upošteva socialne in seveda gospodarske posledice vztrajanja pri tem, da Irska zagotovi skladnost s paktom za stabilnost in rast do leta 2014?

Seveda je javnofinančna konsolidacija zelo pomembna, toda občutek imam, kot da je to edino, kar šteje. „Omejite na 3 % do leta 2014, sicer“: to je zelo močno sporočilo, ki ga posreduje EU. Nocoj je belgijsko predsedstvo dejalo, da nespametno varčevanje ni neizogibno, a vendar se s tem srečujemo: nespametno varčevanje, javnofinančni popravki za vsako ceno. Kaj pa potreba po obnovi gospodarstva? Da, vrniti se moramo na raven 3 %, vendar potrebujemo daljši časovni okvir.

Povsem se strinjam, da smo si mnoge težave nakopali sami in ne prosim za sočutje, vendar pravim, da bo nespametno varčevanje uničilo naše malo, odprto gospodarstvo, kjer se po dveh letih krize še vedno vsak dan zaprejo štiri podjetja.

  Joanna Katarzyna Skrzydlewska (PPE). – (PL) Gospa predsednica, zadnjih nekaj dni se je veliko poročalo o smrtonosnih učinkih uporabe psihoaktivnih snovi, poznanih kot „sintetične droge“. Ta težava je zaradi naraščajočega števila zastrupitev in celo smrtnih primerov, zlasti med mladimi, zelo opazna tudi na Poljskem.

Iznajdljivost proizvajalcev in prodajalcev sintetičnih drog na drobno prevladuje nad zakonodajo držav članic. Smrtno nevarne droge dajejo na trg, veliko preden uspejo države članice prepovedati njihovo prodajo z nacionalnim zakonom, med kupci teh drog pa se pojavlja prepričanje, da sintetične droge niti niso nevarne, ker niso prepovedane. To je zelo daleč od resnice. Sintetične droge so ravno tako nevarne, dejansko celo bolj, ker hitro vodijo v odvisnost.

Glede na zelo resen socialni problem, povezan s sintetičnimi drogami, ki narašča z vsakim dnem, moramo čim prej sprejeti odločne in učinkovite ukrepe. Evropska komisija mora iz skrbi za zdravje tisočih mladih nujno uvesti široko paleto dejavnosti za obveščanje ljudi o škodljivosti sintetičnih drog in nevarnostih, povezanih z njihovo uporabo, ter pripraviti tudi nove pravne ukrepe.

  Seán Kelly (PPE). – Gospa predsednica, kot je 6. oktobra poročal Financial Times, je gospa Geoghegan-Quinn, komisarka za raziskave, svarila glede nujnosti inovacij v Evropi.

Spodbuditi moramo financiranje raziskav v zasebnem sektorju s številnimi ukrepi, kot so finančne pobude s tveganim kapitalom. Toda predlogi Evropske unije, namenjeni za preprečevanje ponovitve finančno-gospodarske krize, kopičijo tvegani kapital – ki je ključen za zagon malih inovativnih podjetij v EU – skupaj s špekulanti, kot so hedge skladi.

Tvegani kapital je čebela delavka alternativnih skladov, saj je zmožen oprašiti nastajajoča podjetja in poganjati rast svetovnega gospodarstva, kar ponazarjajo Google, Facebook in Skype. Tvegani skladi zagotavljajo dostop do kapitala, strokovnega poslovnega znanja in pogosto samega trga za zagon inovativnih zasebnih podjetij ter mala in srednje velika podjetja. Nudijo stabilno podporo in naložbe za povprečno obdobje od treh do sedmih let.

Premostiti moramo tudi vrzel med nami, ZDA in Japonsko. Mislim, da bi morali upoštevati besede komisarke za raziskave, gospe Geoghegan-Quinn.

  Sonia Alfano (ALDE). – (IT) Gospa predsednica, rada bi poročala Parlamentu, da sta bili prejšnjo nedeljo med obiskom papeža v Palermu italijanska ustava in Listina Evropske unije o temeljnih pravicah začasno ukinjeni. Svoboda izražanja in misli ter nedotakljivost zasebnih domov sta bili poteptani.

Ob tej priložnosti je italijanska policija vztrajala, da se odstrani napis s stavkom iz evangelija: „Moja hiša naj bo hiša molitve, vi pa ste iz nje naredili razbojniško jamo,“ medtem ko je ista policija obešala plakate, ki so bili homofobni in naravnani proti zunajzakonskim parom. V knjigarni Altro quando je lastnik obesil napis „Rad imam Milinga“. Policija je stopila na zasebno posest in zasegla napis brez sodnega naloga in z uporabo metod, ki so bile celo po njihovih standardih nemoralne.

Paradoksalno je, da v posvetni in demokratični državi, kot naj bi bila Italija, javno svobodo do izražanja zatirajo oblasti, da ne bi užalile papeža, medtem ko lahko predsednik vlade Berlusconi preklinja v javnosti, ne da bi to cerkev motilo. Ob tej priložnosti so vse posvetne in verske institucije ponovno poteptale demokracijo v Italiji ter povečale nepremostljivo vrzel, ki je zdaj nastala med institucijami in javnostjo.

  Claudiu Ciprian Tănăsescu (NI). – (RO) Kljub ukrepom za oživitev, ki so jih sprejele vlade v evropskih državah, nedavne demonstracije in stavke kažejo, da se razmere še zdaleč ne izboljšujejo.

Na žalost so ravno ti ukrepi za oživitev, ki jih nameravajo vlade uporabiti, da bi zamašile proračunske luknje in odplačale draga bančna posojila, tisti, ki povzročajo novo krizo, kar se odraža v neposrednem padcu dohodkov in slabši kakovosti življenja evropskih državljanov.

Morda je prišel čas, da vlade držav članic v Evropski uniji spremenijo svoj odnos, tako da dajo prednost interesom državljanom z vse bolj praznimi žepi pred interesi bank, ki po nekem čudežu še vedno uspevajo ustvarjati velik dobiček. Skratka, če že mora kdo izgubiti pri tem, to ne bi smeli biti navadni ljudje.

  Gabriel Mato Adrover (PPE). – (ES) Gospa predsednica, tudi jaz bom govoril o Venezueli, ker nekateri ljudje ne razumejo, da pri demokraciji ne gre samo za glasovanje. Pri demokraciji gre za to, da to lahko počneš ob varnosti, svobodi in enakosti, in v demokraciji in sistemu svoboščin je treba spoštovati tudi zasebno lastnino.

Na žalost so trenutno v Venezueli državljani in njihova podjetja ogroženi. V zvezi s tem bi rad omenil eno podjetje, Agroisleña, ki so ga ustanovili ljudje s Kanarskih otokov in od katerega je odvisnih več kot 1 000 družin. Bilo je nepravično razlaščeno in kot številna druga podjetja po mnogih letih trdega dela peša zaradi muhastih odločitev tistih, ki mislijo, da je vse prav. Najprej je bilo zaseženo zemljišče, zdaj se zasegajo podjetja in kdo ve, kaj bo sledilo.

Čas je, da se Venezuelčani počutijo svobodne in da se poslovneži ne počutijo več nemočne in stalno ogrožene. Kot je bilo že rečeno, je čas, da Venezuela postane pristna demokracija, kjer teroristi zagotovo ne bodo našli zatočišča.

  Evelyn Regner (S&D). – (DE) Gospa predsednica, rada bi spomnila na akcijski teden Mednarodne federacije delavcev v prometu (ITF), ki se bo odvijal ta konec tedna v Istanbulu. Razlog za mednarodni dan solidarnosti je napadalno vedenje podjetja za mednarodno dostavo pošiljk do svojih zaposlenih, ki želijo ustanoviti sindikat. Na žalost turško delovno pravo še ni enakovredno evropskim standardom, kar delodajalci pogosto povsem izkoristijo. Po turškem zakonu o delu je lahko sindikat v podjetju aktiven samo, če se vanj včlani več kot 50 % delavcev. Naj ponovim: več kot 50 %.

UPS, podjetje za dostavo pošiljk s sedežem v ZDA, je kruto poskušalo narediti konec kampanji za združevanje v sindikat. Podjetje je brez odpovednega roka odpustilo 157 delavcev, zatem ko so se organizirali v pristojen sindikat delavcev v prometu TÜMTIS in so si prizadevali, da bi jih UPS priznal kot sindikat. Tisoče zaposlenih pri UPS se zdaj od maja bori, da bi njihove kolege ponovno zaposlili in zagotovili boljše delovne pogoje. To delovno pravo, ki je v prid podjetjem, in njegove krute metode pomenijo, da je Turčija območje brez sindikatov.

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE). – (ES) Gospa predsednica, 18. oktobra se je v turškem mestu Diyarbakir začel proces proti 28 voditeljem turške demokratične stranke (DTP).

Med njimi je 14 predstavnikov, ki jih je izvolila javnost: 12 županov in dva občinska svetnika. Njihov zločin je mirno branjenje lastnih političnih položajev, zaradi česar jim lahko prisodijo od 15 let do doživljenjske zaporne kazni.

Prepoved DTP in prijetja, ki sem jih omenila, so še dodaten primer pregona, ki ga doživlja kurdska manjšina v Turčiji. Ti dogodki so bili izrecno obsojeni v resoluciji, ki smo jo sprejeli 10. februarja in ki analizira napredek Turčije v letu 2009 na poti k Uniji, vendar mislimo, da ni bil dosežen zadosten napredek.

Če smo dosledni ter želimo pomagati žrtvam in Turčiji, da napredujejo v pravi smeri, lahko to storimo. V tem času podprimo gibanje solidarnosti za Kurde.

Zato bi rada pozvala Komisijo in Parlament, da pošlje uradnega predstavnika na sojenje v Diyarbakir.

  Corina Creţu (S&D). – (RO) Najhujše, kar se lahko zgodi med gospodarsko krizo, je to, da se ji pridruži še politična kriza. To se dogaja v Romuniji, ki preživlja najhujši gospodarski padec v Evropi, medtem ko slednja prihaja iz krize.

Vlada, ki se ne zmeni za stisko milijonov Romunov, ki so dejansko obsojeni na mraz in lakoto ter si ne morejo kupiti zdravil, izvaja varčevalne ukrepe, stroge kot še nikoli. Socialni protesti, ki smo jim priča v zadnjih časih, odražajo razpoloženje državljanov, ki so obupani ob misli, da se bodo morali spopasti z ostrimi zimskimi razmerami z dramatično nižjim dohodkom. Obenem prihaja do pretresljivih kršitev pravice do svobodnega izražanja, kar je bilo nocoj že omenjeno na plenarnem zasedanju v tem parlamentu.

Zaradi goljufive uveljavitve zakona o pokojninah, namenjenega najrevnejšim skupinam prebivalstva, moram prositi evropske institucije, da potrebno pozornost posvetijo absolutni krizi, v katero se je pogreznila Romunija, in zaustavijo protidemokratične zlorabe v tej državi.

  Maria Da Graça Carvalho (PPE). – (PT) Rada bi izpostavila dogodek, ki se je zgodil včeraj na Portugalskem in ki je med najpomembnejšimi za državo, Evropo in prihodnost človeštva.

Fundacija Champalimaud je slovesno odprla center za raziskave raka in nevroznanost. Gospod Champalimaud je bil podjetnik, ki je tretjino svojega premoženja – 500 milijonov EUR – zapustil znanstvenim raziskavam na tem področju. Pozdravljam predsednico Fundacije Champalimaud, dr. Leonor Beleza, ki je vzpostavila stroge pogoje za združitev odličnosti na področju znanstvenih raziskav s klinično prakso. Prepričana sem, da bo cilj postaviti Portugalsko in Evropo na čelo odličnosti na tem področju znanstvenih raziskav v celoti dosežen.

Fundacija Champalimaud bo na Portugalsko in v Evropo privabila znanstvenike svetovnega slovesa. V ustju reke Tejo se bo začelo novo poglavje portugalskih in evropskih znanstvenih raziskav, ki bo svet seznanilo z novimi svetovi.

  Miroslav Mikolášik (PPE). – (SK) Jutri bo Parlamentarna skupščina Sveta Evrope glasovala o poročilu britanske socialistke Christine McCafferty z naslovom „Dostop žensk do zakonite zdravstvene oskrbe: problem neurejenega ugovora vesti“.

To poročilo moramo v celoti obsoditi, saj predstavlja resno poseganje, kakršnega še ni bilo, in grožnjo za suverenost držav članic, načelo solidarnosti in temeljno pravico do misli, vesti in vere. Poročilo se osredotoča predvsem na področje tako imenovanega reproduktivnega zdravstva za ženske in splave, sterilizacijo ter, če smem citirati, „lajšanje bolečine s sredstvi za skrajšanje življenja na smrt bolnih bolnikov“, kar pomeni dejavno evtanazijo. Ta dokument Sveta Evrope celo zahteva, da države članice zavežejo izvajalce zdravstvenih storitev, da morajo zagotoviti zahtevano zdravljenje, do katerega je bolnik po zakonu upravičen, ne glede na svoj ugovor vesti. Poleg tega poziva k vzpostavitvi neke vrste registra ljudi, ki izrazijo ugovor, in predlaga, da se jih na nek način preganja. Dovoliti tak trend urejanja ugovora vesti v Evropi je nesprejemljivo.

  María Muñiz De Urquiza (S&D). – (ES) Gospa predsednica, neodgovorno je dvomiti v odločnost španske zunanje politike, kar zadeva boj proti terorizmu, in napaka je obsojati venezuelsko vlado, da na skrivaj podpira teroriste ETE na svojem ozemlju, saj ni nobenih dokazov o tem.

Obstajata mednarodni dialog in sodelovanje v pogumnem španskem boju proti terorizmu v državi in zunaj nje ter obstajata dialog in sodelovanje z Venezuelo, ki je bila naprošena, naj posebej ukrepa v tem primeru.

Namesto, da zahtevamo prekinitev vezi in spopadov, pustimo policiji, sodnim in diplomatskim oblastem, da opravijo svoje delo, ki je privedlo do še ne videnega napredka in rezultatov v boju proti terorizmu v Španiji.

  Predsednica. – Ta točka je zaključena.