Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2010/2070(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A7-0245/2010

Razprave :

PV 06/10/2010 - 18
CRE 06/10/2010 - 18

Glasovanja :

PV 07/10/2010 - 11.3
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0355

Razprave
Četrtek, 7. oktober 2010 - Bruselj Edition JOIzdaja UL

13. Obrazložitev glasovanja
Video posnetki govorov
PV
  

Ustne obrazložitve glasovanja

 
  
  

- Poročilo: Véronique Mathieu (A7-0253/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Lucas Hartong (NI).(NL) Gospod predsednik, kolegica poslanka gospa Mathieu je v svojem poročilu predlagala, naj za zdaj zavrnemo podelitev razrešnice Evropski policijski akademiji v zvezi z izvajanjem proračuna za finančno leto 2008. Seveda je moja skupina, delegacija nizozemske Stranke za svobodo (PVV), menila, da je ta pristop povsem pravilen. Če smo bolj natančni, se dosje o policijski akademiji od začetka do konca bere kot detektivka s Herculom Poirotom. Slabo upravljanje, za goljufije dovzeten računovodski sistem, številne finančne nepravilnosti ter zlasti „ustvarjalna“ poraba proračuna in neodobrena uporaba sredstev, seznama pa še ni konec. Razmere so bile dejansko tako slabe, da se je bil nazadnje prisiljen vmešati OLAF, Evropski urad za boj proti goljufijam.

Pozitivno je, da poteka preiskava in da se ukrepa proti goljufiji. Toda ali ne bi bilo še bolje, če bi goljufijo preprečili že na začetku? Kako smo lahko dopustili, da se je to zgodilo? Zakaj je bil vzpostavljeni nadzor tako očitno nezadosten? Spet imamo primer, ki ga lahko naši državljani samo opazujejo in zmajujejo z glavami. V imenu nizozemskih državljanov izrecno zahtevamo, da čimprej končate ves ta teater evropske policije in preprosto prepustite pravo policijsko delo Herculom Poirotom posameznih držav članic.

 
  
  

- Predlog resolucije: Neuspeh pri zaščiti človekovih pravic in zakonitosti v Demokratični republiki Kongo (RC-B7-0524/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE).(ES) Gospod predsednik, glasovala sem za to pobudo, da obsodimo množične kršitve človekovih pravic in uporabo posilstev kot orožja v vojni proti ženskam, fantom, deklicam in dojenčkom; da zahtevamo, da vpleteni za to odgovarjajo; da zahtevamo večjo zavzetost Združenih narodov po neuspešnem posredovanju stabilizacijske misije Organizacije združenih narodov v Demokratični republiki Kongo; da zahtevamo politično rešitev oboroženega spora, do katere mora priti s ponovno vzpostavitvijo dialoga o mirovnem procesu; in da zahtevamo večjo zavzetost območja Velikih jezer za spodbujanje miru in stabilnosti v regiji.

 
  
  

- Predlog resolucije: Svetovni dan boja proti smrtni kazni (RC-B7-0541/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Seán Kelly (PPE). – Gospod predsednik, z zadovoljstvom sem glasoval za ta predlog. Na zadnjem plenarnem zasedanju smo glasovali za to, da od iranske vlade zahtevamo, naj zadrži kamenjanje Sakineh Mohamadi-Aštiani. To se je zgodilo v pričakovanju ponovne razsodbe, toda ta razsodba je nadvse čudna. Zdaj je bila domnevno spoznana za krivo umora, čeprav je bil za krivega tega umora spoznan že drugi človek. Ta človek je bil zdaj izpuščen zaradi tega, ker naj bi otroci gospe Aštiani odpustili morilcu svojega očeta.

Ta obtožba o umoru temelji na sodnih dokumentih, ki ne zdržijo. Uporabiti moramo svoj vpliv, da bolj pritisnemo na iransko vlado, naj dokončno prekliče usmrtitev in ji morda odobri azil v Braziliji, ki ga je ponudil brazilski predsednik.

 
  
  

- Predlog resolucije: Neuspeh pri zaščiti človekovih pravic in zakonitosti v Demokratični republiki Kongo (RC-B7-0524/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Lena Ek (ALDE).(SV) Gospod predsednik, po poročilih ZN je bilo v vzhodnem Kongu leta 2009 kot orožje v vojni zagrešenih vsaj 8 300 posilstev. V prvi četrtini leta 2010 je bilo posiljenih 1 244. Vemo za povprečno 14 posilstev na dan, saj je poleg teh številk število neprijavljenih posilstev ogromno. Dejstvo, da se to dogaja brez ostre obsodbe mednarodne skupnosti, je grozljivo in tudi Evropa ima posebno odgovornost, ko gre za Kongo.

Spolno nasilje in nasilje na podlagi spola je vedno treba jemati kot vojni zločin in zločin proti človeštvu. Škandalozno je, da si mednarodna skupnost že tako dolgo zatiska oči pred napadi, katerim so izpostavljeni ženske in otroci v Kongu. Zato sem zelo zadovoljna, ko vidim zavzetost posebne predstavnice ZN Margot Wallström. Njeno delo bo pripomoglo k usmeritvi oči sveta na Kongo in njegovo vodstvo. Skrajni čas je, da vsi odpremo oči. Zato z vsem srcem podpiram to resolucijo, ki jo je danes izglasoval ta parlament. Nikoli več ne obrnimo hrbta afriškim ženskam in otrokom.

 
  
  

- Predlog resolucije: Ukrepi EU na področju iskanja in črpanja nafte v Evropi (RC-B7-0540/2010)

 
  
MPphoto
 

  Salvatore Iacolino (PPE).(IT) Gospod predsednik, glasoval sem za to nedvomno pomembno resolucijo, saj povečuje stopnjo zaščite in jamstev v zvezi s prihodnjim vrtanjem v vseh morjih, zlasti v občutljivih morjih in v tistih s posebnimi lastnostmi, ki jih je treba ustrezno upoštevati.

Ravno tako pomemben je poskus pritegniti pozornost na splošno in finančno odgovornost organizacij, ki opravljajo to dobičkonosno dejavnost, ki zahteva potrebne previdnostne ukrepe, da bi preprečili, da se to, kar se je že zgodilo drugje, na primer v Mehiškem zalivu, zgodi v naših lastnih morjih.

Varstvo okolja seveda ne pomeni zanikanja pravice do podjetniške pobude, zahteva pa previdnostni pristop – kot ga je imenoval komisar Oettinger – v sodelovanju z drugimi tretjimi državami za zagotovitev varnosti naših morij.

 
  
MPphoto
 
 

  Licia Ronzulli (PPE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, menim, da je iskanje nafte v Evropi zelo pomembno vprašanje. Zaradi tega sem julija predložila pisno vprašanje o tem. Huda nesreča, do katere je aprila prišlo v Mehiškem zalivu, je opozorilo, ki ga ne smemo podcenjevati. V resnici obstaja nevarnost, da pride do podobnih dogodkov tudi v Evropi.

21. maja je bila zaradi resne nevarnosti nesreče evakuirana ploščad v Severnem morju, kjer vsako leto načrpajo 200 milijonov ton nafte. Nikoli ne smemo pozabiti, gospe in gospodje, da bi bilo ob morebitni katastrofi take vrste v zaprtem morju, kot je Sredozemsko, njegovo neprecenljivo bogastvo biotske raznovrstnosti ogroženo do nepredstavljivih razsežnosti, kot je ravnokar poudaril gospod Iacolino.

Po podatkih Evropske komisije so naftne ploščadi na naših morjih leta 2008 pridobile okoli 200 milijonov ton nafte. Te številke so še vedno previsoke a gospodarstvo, ki se mora nujno osvoboditi fosilnih goriv. Nedavno je bila objavljena novica o zavezi danske vlade, da do leta 2050 doseže popolno neodvisnost od teh vrst virov energije. Ta odločitev bo pomenila veliko težkih odločitev, toda predstavljati mora pomembno merilo za vse prihodnje okoljske politike Evropske unije.

 
  
  

- Predlog resolucije: Konferenca o biološki raznovrstnosti - Nagoja 2010 (B7-0536/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Tunne Kelam (PPE). – Gospod predsednik, rad bi posebej poudaril svojo podporo spremembi 11, s katero zahtevamo, da se v prihodnje strategije Komisije vključijo ukrepi, s katerimi se uradno priznavajo pravice domačinov, da upravljajo naravne vire na svojem ozemlju in imajo korist od njihove uporabe.

 
  
  

- Poročilo: Véronique De Keyser (A7-0245/2010)

 
  
MPphoto
 

  Salvatore Iacolino (PPE).(IT) Gospod predsednik, glasoval sem proti temu poročilu in pripravljen sem razložiti, zakaj. Pobuda ima nedvomno svoje dobre strani, saj posveča veliko pozornosti svetu, in sicer podsaharskemu svetu, v katerem pravica do zdravstvene oskrbe še vedno ni priznana, kot bi morala biti.

Toda v primerjavi s pomembnejšimi temami, ki po mojem mnenju vključujejo zaščito mater in otrok oziroma zaščito nosečnic in njihovih nerojenih otrok, je bil posebej poudarjen vidik reproduktivnega zdravja, glede katerega smo izrazili določene skrbi.

Toda prepričan sem, da lahko ob prihodnjih dejavnostih Parlamenta povečamo pozornost, posvečeno tem skupnostim, v katerih je stopnja umrljivosti dojenčkov – ponavljam – še vedno zelo visoka in je ni mogoče več trpeti.

 
  
MPphoto
 
 

  Anna Záborská (PPE). (SK) Nisem mogla glasovati za poročilo gospe De Keyser preprosto zaradi tega, ker ne razumem, kaj pomeni evropska politika o načrtovanem spolnem in reproduktivnem zdravju.

Rada bi omenila nekaj, kar osebno poznam. Pomemben profesor, ginekolog, je opustil svojo univerzitetno kariero ter finančno in poklicno vlagal v izboljšanje zdravja v podsaharski Afriki. Gradil je klinike, na katerih je operiral ženske, ki so imele fistule zaradi težkih porodov. Po več letih, ko je že pomagal številnim ženskam, je Evropsko unijo zaprosil za finančna sredstva, da bi razširil svoje delovanje. Odziv je bil negativen in obrazložitev absurdna. V svojih projektih menda ni izpolnjeval zahteve po podpori spolnega in reproduktivnega zdravja. Ne vem, s čim bi lahko bolj podpiral spolno in reproduktivno zdravje žensk kot z zdravljenjem fistul na spolnih organih in organih za izločanje. Zaradi tega logično sklepam, da je za evropske institucije spolno in reproduktivno zdravje preprosto politika o splavu in preprečevanju zanositve. To so razlogi, zaradi katerih nisem mogla glasovati za to poročilo.

 
  
  

- Predlog resolucije: Kohezijska in regionalna politika EU po letu 2013 (B7-0539/2010)

 
  
MPphoto
 

  Jan Březina (PPE). (CS) Glasoval sem za resolucijo o prihodnosti kohezijske politike. Rad bi poudaril, da se intenzivno ukvarjamo s to temo, čeprav uradni programski dokumenti še niso na razpolago. Tako izkazujemo svojo odločenost, da smo ključni, nepogrešljivi akter pri odločanju o novih pravilih v zvezi s strukturnimi skladi v obdobju po letu 2013.

Vseeno ne podpiram tega, da bi moral Evropski socialni sklad imeti svoja lastna pravila. V tem vidim nevarnost, da se ustvari priložnost za odstranitev socialnega sklada iz kohezijske politike, da bi jo približali bogatejšim državam in jo oddaljili iz dosega revnejših. Ne bi rad videl takega razvoja, in nihče, ki je odvisen od trdne in učinkovite kohezijske politike, si tega ne bi smel želeti. Strinjam se s tem, da ima Evropski socialni sklad svoja pravila, če se ta nanašajo na naloge in tematsko opredelitev njegovih dejavnosti. Po drugi strani pa bi morala pravila na področju geografske upravičenosti, ciljev, smernic, spremljanja in konkretnih mehanizmov ostati skupna.

 
  
MPphoto
 

  Tunne Kelam (PPE). – Gospod predsednik, glasoval sem za to resolucijo in ob tem imam tri pripombe. Prvič, odločilno bo prihodnjo kohezijsko politiko povezati s strategijo EU 2020 in ji jo prilagoditi, saj lahko samo ta povezava omogoči trajnostno gospodarsko rast in ustvarjanje novih delovnih mest. Okrepiti moramo tudi vlogo socialnih ukrepov znotraj kohezijske politike, da se bomo spopadli s spreminjajočimi se demokratičnimi razmerami.

Drugič, nujno potrebujemo korenito poenostavitev pravil financiranja za boljšo razpoložljivost sredstev EU na lokalni ravni in na ravni nevladnih organizacij. Pogosto pretirana birokratska odgovornost vzame več časa in energije kot dejansko oblikovanje projektov.

Tretjič, pri pripravi okvira za naslednje finančno obdobje bo pomembno pravočasno in enakovredno vključiti predstavnike regij in gospodarstva.

 
  
  

Pisne obrazložitve glasovanja

 
  
  

- Poročilo: Jean Lambert (A7-0261/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Roberta Angelilli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Osnutek uredbe, s katero naj bi zagotovili, da za državljane tretjih držav veljajo ista pravila glede usklajevanja pravic do socialne varnosti kot za državljane EU v revidiranih pravilih, ki so zdaj določena v Uredbi (ES) št. 883/2004 in njeni izvedbeni uredbi, Evropski uniji ponuja priložnost, da vsem državljanom zagotovi dostojen standard socialne zaščite. Ponovno moramo poudariti pomen zagotavljanja, da so vsi državljani EU in tretjih držav deležni enake obravnave glede zagotavljanja socialne varnosti, saj je to načelo zapisano v Listini o temeljnih pravicah in instrument, ki pomaga dokončati proces poenostavitve sedanjih pravil. Ohranjanje in poglabljanje skupnih vrednot, na katerih temelji EU, kot je spoštovanje človekovih pravic, je nujno treba pospremiti s skupnimi pravili, ki se uporabljajo na točno enak način brez kakršnih koli pogojev ali omejitev. Zato ponosno in odločno podpiram italijansko stališče, ki podpira uredbo, saj nam bo pomagala doseči enotni sistem izvajanja Uredbe (ES) št. 883/2004, in upam, da bodo tudi druge države članice svoja stališča revidirale in nova pravila nemudoma prenesle v svoje zakonodaje.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasovala sem za to priporočilo, ki ga je predložil Odbor Evropskega parlamenta za zaposlovanje in socialne zadeve, saj mora ob začetku veljave Lizbonske pogodbe in spremembah pravnih temeljev Evropska unija ponovno pregledati pravila, ki veljajo za državljane tretjih držav. To priporočilo Parlamenta se nanaša na osnutek uredbe, s katero naj bi zagotovili, da za državljane tretjih držav, ki zakonito prebivajo v EU in pri katerih gre za čezmejni primer, veljajo ista pravila glede usklajevanja pravic do socialne varnosti. V tem priporočilu Parlamenta je predlagana odobritev uredbe, ki jo predlaga Svet, s katero ne bi smeli odlašati, saj bi z novo uredbo poenostavili administracijo postopkov in zagotovili enako obravnavo zakonito prebivajočih državljanov tretjih držav na področju socialne varnosti. Poleg tega na področju boja proti nezakonitim priseljevanjem v Evropi ta uredba pojasnjuje pravice države članice v zvezi z njenimi pooblastili glede odločitve, da nek posameznik zakonito prebiva na njenem ozemlju.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Državljani tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi Unije in katerih življenja vsebujejo odnos s pravnim sistemom druge države članice, se pogosto znajdejo v položaju, v katerem niso zaščiteni ali imajo nasprotujoče si pravice. Take primere je nujno treba preprečiti. Če želimo te ljudi obravnavati pošteno, jim moramo dati pravice in dolžnosti, ki so v razumni meri enakovredne pravicam in dolžnostim državljanov držav EU. To enakovrednost je mogoče dobro utemeljiti in usklajevanje med pravnimi sistemi je mogoče razumeti kot stvar pravičnosti, tudi v zvezi s socialnimi prejemki.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Namen resolucije je zagotoviti, da za državljane tretjih držav, ki zakonito prebivajo na ozemlju države članice in pri katerih gre za čezmejni primer v zvezi z vsaj dvema državama članicama, veljajo ista pravila glede usklajevanja pravic do socialne varnosti kot za državljane EU v revidiranih pravilih, ki so zdaj določena v Uredbi (ES) št. 883/2004 in njeni izvedbeni uredbi (Uredba (ES) št. 987/2009).

Komisija se je ob predstavitvi svojega predloga posvetovala z Evropskim parlamentom in ta je sprejel dve spremembi, s katerimi so bila zamenjana sklicevanja na Listino o temeljnih pravicah in s katerimi je bilo pokazano tudi na visoki standard socialne zaščite kot cilj Evropske unije, ki je prisoten v obstoječi Uredbi (ES) št. 859/2003. Glasoval sem za to resolucijo za zagotovitev sprejetja nove uredbe, ki bo zagotavljala enako obravnavo glede socialne varnosti za zakonito prebivajoče državljane tretjih držav.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. – (FR) Kot se v svojem poročilu zavzema Jean Lambert, je tudi po mojem mnenju bistveno, da imajo državljani držav zunaj EU in njihove družine, ki zakonito prebivajo v Evropski uniji, iste pravice in ugodnosti glede dostopa do socialne varnosti kot evropski državljani. S tem glasovanjem Evropski parlament končuje nesprejemljive primere diskriminacije. Vseeno sem razočarana, da nekatere države, kot sta Danska in Združeno kraljestvo, ne sodelujejo pri teh shemah usklajevanja za državljane držav zunaj EU. Kako lahko Evropska unija uspe pri vzpostavitvi poenostavljenih in usklajenih postopkov za državljane držav zunaj EU, če nekatere države članice raje ne sledijo temu skupnemu pristopu? Treba je priznati, da obstaja nevarnost „Evrope à la carte“, vendar pa moramo ukrepati ob odporu nekaterih, ki so zaverovani v svoje nacionalne identitete.

 
  
MPphoto
 
 

  Alan Kelly (S&D), v pisni obliki. – Namen osnutka resolucije je zagotoviti, da za državljane tretjih držav, ki zakonito prebivajo v EU in pri katerih gre za čezmejni primer v zvezi z vsaj dvema državama članicama, veljajo ista pravila glede usklajevanja pravic do socialne varnosti kot za državljane EU v zgoraj navedenih uredbah. Sprejetje te zakonodaje je pomemben korak pri zagotavljanju enake obravnave za državljane tretjih držav po celotnem ozemlju EU. Ti ljudje so pogosto žrtve velike diskriminacije na našem ozemlju, v skladu s to zakonodajo pa se bodo državljani tretjih držav lahko gibali v EU z enakimi zagotovili glede njihovih pravic do socialnega varstva kot državljani EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Krzysztof Lisek (PPE), v pisni obliki. (PL) Gospe in gospodje, navdušen sem nad pozitivnim izidom današnjega glasovanja v Parlamentu glede liberalizacije vizumskega režima za države Zahodnega Balkana. Po odpravi vizumov za državljane Srbije, Črne gore in Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije decembra 2009 smo take odločitve željno pričakovali tudi za Bosno in Hercegovino ter Albanijo. Odprtje Evropske unije še za druge balkanske narode bo prineslo številne pozitivne rezultate za vse vpletene strani. Prvič, to je brezprimerno izboljšanje za navadne državljane, ki lahko zdaj Evropsko unijo sam izkusijo in svobodno potujejo po vseh državah članicah. Drugič, to je še en izredno pomemben korak k želeni stabilizaciji razmer v regiji in ustvarjanju pozitivnega ozračja za nadaljnje reforme ter prihodnjo pridružitev vseh balkanskih držav Evropski uniji. Toda take odločitve bi morali sprejeti tudi glede vizumov za državljane Kosova. Prebivalci te države ne bi smeli ostati edini povsem izoliran narod na Balkanu in privilegiji v zvezi s svobodnim gibanjem po vsej Evropi bi morali veljati tudi zanje. Izredno sem vesel pobude Evropskega parlamenta, da se ukine vizumski režim za Bosno in Hercegovino in Albanijo. To je nadaljnji korak k vključitvi balkanskih držav v Evropo in uživa mojo trdno podporo.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) To besedilo zagotavlja socialno zaščito za državljane držav zunaj EU po vsej EU. V tem smislu predstavlja korak naprej. Vseeno pa je položaj nezakonitih priseljencev žal povsem prezrt. Tudi ljudje, ki živijo nezakonito, imajo pravico do zaščite. V Evropi in drugje bi moralo biti prepovedano razglasiti, da kateri koli človek, kdor koli že je, ne bo zaščiten.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Noben državljan tretje države, ki živi na ozemlju EU in tu zakonito prebiva, ne bi smel biti podvržen kakršni koli diskriminaciji. Kjer je to potrebno, morajo imeti tudi dostop do socialne varnosti, brez kakršnih koli sporov med različnimi pravnimi sistemi držav članic. Zato je tako pomembno, da to direktivo sprejmemo.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Namen osnutka resolucije je zagotoviti, da za državljane tretjih držav, ki zakonito prebivajo v EU in pri katerih gre za čezmejni primer v zvezi z vsaj dvema državama članicama, veljajo ista pravila glede usklajevanja pravic do socialne varnosti kot za državljane EU v revidiranih pravilih, ki so zdaj določena v Uredbi (ES) št. 883/2004 in njeni izvedbeni uredbi (Uredba (ES) št. 987/2009). Komisija se je ob predstavitvi svojega predloga posvetovala z Evropskim parlamentom in ta je sprejel dve spremembi, s katerimi so bila zamenjana sklicevanja na Listino o temeljnih pravicah in s katerimi je bilo pokazano tudi na visoki standard socialne zaščite kot cilj Evropske unije, ki je prisoten v obstoječi Uredbi št. 859/2003. Obe spremembi sta bili upoštevani v stališču Sveta na prvi obravnavi 26. julija 2010 kot uvodni izjavi 4 in 7. Svet predlaga majhno število sprememb: vključil je nekaj uvodnih izjav v zvezi z udeležbo nekaterih držav članic na pravni osnovi predloga v členu 79(2)(b) (uvodne izjave 17, 18, 19.) Žal Danska ne sodeluje pri usklajevanju za državljane tretjih držav. Irska se je odločila sodelovati, Združeno kraljestvo pa ne in bo tako še naprej uporabljalo obstoječa pravila.

 
  
  

- Poročilo: Inés Ayala Sender (A7-0254/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Podprl sem predlaganje Lazarosa Stavruja Lazaruja za člana Računskega sodišča. Njegove sposobnosti na področjih javne uprave, programa iz mednarodnih davkov in ekonomije so izredne, prav tako pa njegove obsežne izkušnje pri nadzorovanju, spremljanju in reviziji javnih financ ter v boju proti goljufijam tako v svoji državi kot na evropski ravni. Na podlagi njegovega zaslišanja in opravljanja dolžnosti bi rad poudaril njegovo priznavanje in vrednotenje pomena izvajanja sistemov IT in avtomatiziranja storitev ter decentralizacije postopkov, da bi informiranje javnosti in institucije postali bolj učinkoviti, pregledni in zanesljivi.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Čeprav je bilo glasovanje tajno, brez težav priznam, da smo dali ugodno mnenje o predlaganju Lazarosa Stavruja Lazaruja za člana Računskega sodišča, saj izpolnjuje pogoje iz člena 286(1) Pogodbe o delovanju EU.

 
  
  

- Poročilo: Inés Ayala Sender (A7-0255/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Predlaganje Gijsa M. de Vriesa za člana Računskega sodišča bo nedvomno predstavljalo dodano vrednost za to institucijo, tudi na ravni zagotavljanja institucionalnega sodelovanja znotraj Evropske unije in ocenjevanja virov nadzornih organov držav članic. Izmed njegovih izkušenj z nizozemskim računskim sodiščem, nacionalno vlado in Evropskim parlamentom bi izpostavil njegovo zavzetost za nadzor nad zakonitostjo postopkov javnega naročanja in njegovo odločenost v boju proti goljufijam in korupciji ter njegovo zagotavljanje odgovornosti, neodvisnosti in primernosti v postopkih odločanja na Računskem sodišču.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Čeprav je bilo glasovanje tajno, brez težav priznam, da smo dali ugodno mnenje o predlaganju Gijsa M. de Vriesa za člana Računskega sodišča, saj izpolnjuje pogoje iz člena 286(1) Pogodbe o delovanju EU.

 
  
  

- Poročili: Inés Ayala Sender (A7-0254/2010) in (A7-0255/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Računsko sodišče je institucija, ki pregleduje prejemke in izdatke Evropske unije ter njihovo zakonitost ter nadzoruje dobro finančno upravljanje. Deluje povsem neodvisno. V tem duhu je treba pri predlaganju posameznikov, iz katerih je sestavljeno, upoštevati merila sposobnosti in neodvisnosti.

Tako so bilo na pobudo Sveta posamezniki iz več držav EU predlagani za Računsko sodišče. Vsi so predložili svoje življenjepise, odgovorili na pisne vprašalnike in bili zaslišani pred Odborom za proračunski nadzor. Večina se jih je zagovarjala dovolj dobro, da so upravičili svoje predlaganje za člana Računskega sodišča, na katerem bodo svoje naloge opravljali sposobno in neodvisno.

 
  
  

- Poročilo: Barbara Matera (A7-0259/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  George Becali (NI), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za to poročilo. Tudi sam, tako kot poročevalka, verjamem, da mora Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji podpirati delavce, ki so bili odpuščeni zaradi strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih. Dejstvo, da je proračunski organ že odobril osem predlogov za uporabo sklada v letu 2010, kaže na prožnost postopkov in dokazuje, da smo uspešno identificirali nove vire in jih dovolj hitro dodeljujemo državam članicam. Pozdravljam tudi dejstvo, da je Komisija identificirala drug vir odobritev plačil za neuporabljene dodelitve iz ESS.

 
  
MPphoto
 
 

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE), v pisni obliki. (ES) Podpiram to pobudo za pomoč ljudem, ki jih je odpustilo 82 podjetij v Galiciji, da ponovno vstopijo na trg delovne sile. To nikakor ni nadomestilo za odgovornost podjetij v skladu z nacionalno zakonodajo in kolektivnimi pogodbami.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Glede na to, da je Španija zahtevala pomoč pri primerih v zvezi s 703 odpuščenimi delavci iz 82 podjetij, ki poslujejo na področju NACE rev. 2 oddelka 14 (proizvodnja oblačil) v Galiciji, regiji na ravni NUTS II, sem glasovala za resolucijo, ker se strinjam s predlogom Komisije in z njegovimi spremembami, ki jih je predložil Parlament. Strinjam se, da bi morali v skladu s členom 6 Uredbe o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (ESPG) zagotoviti, da ESPG podpira ponovno vključevanje odpuščenih delavcev v zaposlovanje. Ponovno tudi poudarjam, da pomoč ESPG ne sme nadomestiti ne ukrepanja, za katerega so v skladu z nacionalno zakonodajo ali kolektivnimi pogodbami odgovorna podjetja, ne ukrepov za prestrukturiranje podjetij ali sektorjev.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Skupaj 702 odpuščenih delavcev v 82 tekstilnih podjetjih upravičuje zahtevek španskih organov za uporabo sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji. Naraščajoče število odpuščenih v galicijski tekstilni in oblačilni industriji prispeva k zunanjemu vtisu, da so vsa taka podjetja po Evropi v podobno šibkem položaju (tudi v moji državi, v kateri je ta sektor posebej hudo prizadet) zaradi izpostavljenosti mednarodni konkurenci, zlasti iz držav v razvoju, kjer so proizvodni stroški manjši. Mednarodna kriza, ki jo zdaj čutimo, je pripomogla k poslabšanju stanja. Upam, da bodo lahko delavci, ki so bili odpuščeni, kmalu ponovno začeli delati.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Glede na vpliv te gospodarske in finančne krize na trg dela bi rad poudaril pomen tega, da se Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) izvaja pravilno. Žal je ESPG slabo izkoriščen: od 500 milijonov EUR sredstev, ki so bila letos na razpolago prek njega, je bilo zahtevanih samo 10 % za financiranje načrtov pomoči za delavce, ki so bili odpuščeni. Glede na visoko stopnjo brezposelnosti so te razmere zaskrbljujoče in nerazumljive.

Rad bi tudi poudaril to, da je bil po zaporednih opozorilih in poročilih vzpostavljen drug vir odobritev plačil za neuporabljena sredstva ESS. Glede na učinke krize, ki se čutijo predvsem v tekstilnem sektorju, bi rad poudaril pomen tega načrta o 1 844 700 EUR v podporo 703 odpuščenim delavcem iz 82 podjetij iz galicijskega tekstilnega sektorja. Obžalovanja vredno se mi zdi, da portugalska vlada, v nasprotju s to pobudo španske vlade, ni posredovala na ta način na območjih Braga in Viana do Castelo, ki mejijo na Galicijo in imajo visoke stopnje brezposelnosti zaradi zaporednega propadanja podjetij.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Vloženi so bili še trije zahtevki za uporabo sredstev Solidarnostnega sklada in vsi so se nanašali na zaprtje tovarne v Evropi, vključno z galicijsko tekstilno tovarno v Španiji. Skupaj je bilo odpuščenih še več sto delavcev. Pomembno se je še enkrat spomniti, da ta sektor prav tako doživlja resno krizo na Portugalskem, kjer zlasti hudo trpi zaradi posledic liberalizacije svetovne trgovine, ne da bi bili sprejeti kakršni koli ukrepi, potrebni za njegovo zaščito. Te posledice lahko zdaj, po odločitvi o še večji liberalizaciji ukrepov glede azijskega tekstila, postanejo še hujše. Ta korak je bil storjen pod pretvezo zagotavljanja humanitarne pomoči Pakistanu, v resnici pa se s tem uresničujejo želje velikih uvoznikov v Evropski uniji. Vsak nov zahtevek za uporabo sredstev tega sklada povečuje nujnost ukrepov, ki jih zagovarjamo in katerih namen je učinkovit boj proti brezposelnosti, povečanje gospodarske dejavnosti, izkoreninjenje dela brez varnosti ter zmanjšanje delovnih ur brez zmanjšanja plačila. Ti ukrepi vključujejo tudi boj proti selitvam podjetij in na splošno zahtevajo popolno opustitev neoliberalnih politik, ki očitno povzročajo gospodarsko in socialno katastrofo v državah EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Estelle Grelier (S&D), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za poročilo gospe Matera o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za delavce oblačilne industrije v Španiji. Kot sem dejala septembra med razpravo o prihodnosti ESPG po letu 2013, sem razočarana, da ta sklad, ustanovljen za podporo delavcem, odpuščenim „zaradi recesije ali globalizacije“, trenutno ni finančno zajamčen v evropskem proračunu. Resnično ne verjamem, da je poseganje v finančne vire drugih evropskih programov za financiranje ESPG dolgoročno izvedljiva rešitev. Zato sem ob glasovanju Odbora za proračun za uporabo sredstev ESPG za španske delavce iz poročila gospe Matera skupaj z belgijskim poslancem iz skupine socialistov gospodom Daerdenom opozorila na to, da je treba določiti ločeno proračunsko postavko za to financiranje. V igri je verodostojnost Evropske unije pri podpiranju državljanov, ki jih je prizadela gospodarska nestabilnost.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) Vzdržal sem se iz spoštovanja do španskih tekstilnih delavcev, žrtvovanih v imenu nedotakljive globalizacije. V položaju, v katerega so bili pahnjeni zaradi neoliberalnih politik, ki jih zagovarja Evropska unija, bi lahko glasovali proti ubornem znesku, ki jim ga naklonijo evropske elite. Toda tisto malo, kar dobijo, jim lahko olajša stisko. Toda zaradi tega logika Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji ni nič manj nesprejemljiva. Podpira selitev tekstilne proizvodnje. Odobrava apetit po dobičku družbeno neodgovornih milijarderjev, kot je Manuel Jove. V kraljestvu evrokratov je edina cena, ki se plača za čisto vest, skupnost.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) EU je območje solidarnosti in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) spada v ta okvir. Ta podpora je ključna za pomoč brezposelnim in žrtvam selitev podjetij, do katerih prihaja v okviru globalizacije. Seli se čedalje večje število podjetij, ki izkoriščajo nižje stroške dela v različnih državah, predvsem na Kitajskem in v Indiji, kar povzroča škodo v državah, ki spoštujejo pravice delavcev. Cilj ESPG je pomagati delavcem, ki so žrtve selitve podjetij, in ta sklad je temeljnega pomena pri zagotavljanju dostopa do nove zaposlitve v prihodnosti. ESPG so v preteklosti že uporabile druge države EU, zato bi morali zdaj to pomoč odobriti 703 odpuščenim delavcem iz 82 podjetij oblačilne industrije iz galicijske regije. Zato sem glasoval tako, kot sem.

 
  
MPphoto
 
 

  Miroslav Mikolášik (PPE), v pisni obliki.(SK) Navdušen sem nad tem, da se Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji uporablja v že omenjenih prizadetih regijah in povsem se strinjam s tem. Verjamem namreč, da je bil celotni postopek, od sestavljanja zahtevkov do obravnavanja in prejetja končne odločitve proračunskega organa, do zdaj precej okoren in zapleten glede na izkušnje številnih držav.

Leta 2009 so na primer prispevki, zahtevani od sklada, v povprečju znašali 5 552 700 EUR, 30 od zahtevkov, ki jih je vložilo 13 držav članic, pa se je nanašalo na 17 panog. Toda proračunski organ je lani odobril 10 finančnih prispevkov iz ESPG, skupaj 52 349 000 EUR, kar predstavlja samo 10,5 % največjega letnega zneska, ki se lahko uporabi iz tega sklada.

Eden izmed razlogov je predvsem pomanjkanje izkušenj glede postopkov v skladu in dolgo obdobje finančne negotovosti v pričakovanju odločitve proračunskega organa.

Verjamem, da bodo poenostavljeni postopki za ocenjevanje in odločanje, uvedeni konec leta 2009, poenostavili in pospešili vlaganje zahtevkov za podporo iz sklada ter tako prinesli učinkovito pomoč zaposlenim, ki so izgubili delo zaradi sprememb strukture svetovne trgovine.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Za ta primer velja isto kot za prejšnji danski primer. Zaposleni, ki so bili odpuščeni brez lastne krivde ali zaradi finančne in gospodarske krize, ki so jo sprožili špekulanti v ZDA in Združenem kraljestvu, potrebujejo hitro pomoč. Španija je zahtevek za finančno pomoč iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) vložila že 5. februarja 2010 zaradi odpuščanj v 82 podjetjih s področja NACE rev. 2 oddelka 14 (proizvodnja oblačil) v eni sami regiji na ravni NUTS II, Galiciji (ES11) v Španiji, ter je temu zahtevku priložila dodatne informacije do 11. maja 2010. Zahtevek izpolnjuje zahteve za določitev finančnega prispevka, kot je določeno v členu 10 Uredbe (ES) št. 1927/2006. Komisija predlaga uporabo sredstev v višini 1 844 700 EUR. Morali bi torej uporabiti sredstva ESPG za zagotovitev finančnega prispevka za zahtevek, ki ga je vložila Španija, zato sem glasoval za poročilo gospe Matera.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilja Savisaar-Toomast (ALDE), v pisni obliki. (ET) Glasovala sem za to poročilo in tudi za naslednji dve poročili o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji. Menim, da mora Evropska unija podpirati ljudi, ki so postali brezposelni zaradi svetovne finančne in gospodarske krize. Današnja poročila so pokazala, da pomoč potrebujejo tako države z gospodarskimi težavami, kot je Španija, kot ena od najbogatejših držav v Evropi z največjo blaginjo, Danska. Hkrati moram žal z obžalovanjem reči, da do zdaj še nismo imeli priložnosti glasovati za podobno poročilo v zvezi z Estonijo. Upam, da se bo naša vlada česa naučila iz ukrepov drugih držav članic in da bo tudi sodelovala pri podpori našim brezposelnim.

 
  
MPphoto
 
 

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D), v pisni obliki. (RO) Februarja 2010 je Španija vložila vlogo za pomoč iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) v povezavi s presežnimi delavci iz 82 podjetij iz galicijske regije iz oblačilnega sektorja. Glasovala sem za resolucijo Evropskega parlamenta o uporabi sredstev ESPG za odobritev pomoči odpuščenim delavcem. Trgovinska deregulacija v tekstilni in oblačilni industriji je povzročila daljnosežne spremembe svetovnih trgovinskih tokov, končni rezultat tega pa je splošni trend seljenja proizvodnje iz EU v države, v katerih so proizvodni stroški nižji, kot sta Kitajska in Maroko. Poleg tega je gospodarska kriza v tekstilni industriji sprožila tudi številne stečaje, posledica pa je velik val odpuščanj. V galicijski regiji je bilo med letoma 2007 in 2009 odpuščenih 32 700 delavcev, vključno s 4 414 v tekstilni industriji, pri čemer ženske predstavljajo 80 % odpuščenih. Menim, da je treba postopek za dodelitev teh sredstev poenostaviti, da bi bil ESPG lahko dostopen za podjetja, ki jih je prizadel vpliv finančne in gospodarske krize ter sprememb svetovnih trgovinskih tokov. Poudariti moram pomembno vlogo ESPG pri vračanju odpuščenih delavcev na trg dela.

 
  
MPphoto
 
 

  Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. – (LT) Gospe in gospodje, tako kot Španija in Danska, se tudi Litva zaveda, da lahko Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) prinese dobre stvari. Litva je skupaj prejela 2,9 milijonov EUR pomoči iz ESPG, dodeljene delavcem iz gradbenega sektorja in sektorja proizvodnje gospodinjskih potrebščin, ki ju je kriza hudo prizadela. Toda sklad mora še vedno dokazati svojo vrednost. ESPG je bil ustanovljen kot hiter protiukrep, zdaj pa se je upočasnil in postal zapleten zaradi birokracije. Glavna ovira je nujna uporaba sredstev sklada. Povprečno traja 294 dni, da so zahtevki odobreni. Kot je ta teden zapisal Financial Times, več kot 37 000 delavcev po Evropi še vedno čaka na pomoč iz sklada. Do danes je bilo od skupnega razpoložljivega zneska ESPG (2 milijardi EUR) izplačanih samo 140 milijonov EUR. Denar sklada je tudi neenakomerno razporejen. Samo 6 % izplačil je odobrenih projektom v državah, v katerih je bruto domači proizvod nižji od povprečja EU. ESPG mora biti bolj prožen, če se želimo izogniti utonitvi v negotovosti. Številne države članice, vključno z Litvo, so primerne kandidatke za druge sklade, ki zahtevajo manj sofinanciranja in birokracije.

 
  
  

- Poročilo: Barbara Matera (A7-0258/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Glede na to, da je Danska zahtevala pomoč pri primerih v zvezi s 1 443 odpuščenimi delavci iz treh podjetij Skupine Danfoss, ki poslujejo na področju NACE rev. 2 oddelkov 27 in 28 v Syddanmarku, regiji na ravni NUTS II, sem glasovala za resolucijo, ker se strinjam s predlogom Komisije in z njegovimi spremembami, ki jih je predložil Parlament. Strinjam se, da je treba delovanje in dodano vrednost Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji ovrednotiti v okviru splošnega ocenjevanja programov in raznih drugih instrumentov, ustvarjenih z medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006, v procesu vmesnega pregleda večletnega finančnega okvira 2007-2013.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Dodatna podpora odpuščenim delavcem se izkazuje za potrebno tudi v državi, za katero si malo ljudi predstavlja, da jo lahko prizadenejo take stiske, saj na splošno velja za sposobnejšo konkurirati na svetovnem trgu kot večina drugih držav članic EU. Vseeno pa zdaj celo Danska čuti posledice globalizacije, ki jo je prizadela v panogah, za katere bi si mislili, da so bolj imune za konkurenco, kot je proizvodnja električnih aparatov, strojev in opreme. To zaskrbljujoče dejstvo nas opozarja na resnost gospodarske krize, v kateri smo, in na to, da je treba najti vedno bolj učinkovite in ustvarjalne načine za povečanje sposobnosti Evrope za konkuriranje, hkrati pa pomagati odpuščenim delavcem, da se vrnejo na delo. Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji je eden od takih mehanizmov.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Poudaril bi potencialno prispevanje tega načrta pomoči, financiranega iz evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), za ponovno vključitev odpuščenih delavcev in njihovo socialno rehabilitacijo k posebno tragičnemu primeru, kot je ta, da propadejo tri podjetja iz Skupine Danfoss. Vsa ta podjetja so se nahajala v Syddanmarku na Danskem in vsa so bankrotirala leta 2009 v obdobju treh mesecev, kar je prizadelo 1 443 delavcev v sektorju proizvodnje strojev in električne opreme, ki ga je kriza zlasti hudo prizadela.

Še enkrat bi poudaril, da se ESPG žal uporablja zelo skopo glede na visoke stopnje brezposelnosti v Evropi. Od 500 milijonov EUR sredstev, ki so bila to leto na razpolago prek ESPG, je bilo zahtevanih samo 11 % za financiranje načrtov pomoči za delavce, ki so bili odpuščeni zaradi neposrednega vpliva svetovne finančne in gospodarske krize. Vseeno bi rad poudaril to, da je bil po zaporednih opozorilih in poročilih vzpostavljen drug vir odobritev plačil za neuporabljena sredstva ESS.

 
  
MPphoto
 
 

  Estelle Grelier (S&D), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za poročilo gospe Matera o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za delavce Skupine Danfoss na Danskem. Kot sem dejala septembra med razpravo o prihodnosti ESPG po letu 2013, sem razočarana, da ta sklad, ustanovljen za podporo delavcem, odpuščenim „zaradi recesije ali globalizacije“, trenutno ni finančno zajamčen v evropskem proračunu. Resnično ne verjamem, da je poseganje v finančne vire drugih evropskih programov za financiranje ESPG dolgoročno izvedljiva rešitev. Zato sem ob glasovanju Odbora za proračun za uporabo sredstev ESPG za danske delavce iz poročila gospe Matera skupaj z belgijskim poslancem iz skupine socialistov gospodom Daerdenom opozorila na to, da je treba določiti ločeno proračunsko postavko za to financiranje. V igri je verodostojnost Evropske unije pri podpiranju državljanov, ki jih je prizadela gospodarska nestabilnost.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) Vzdržal sem se iz spoštovanja do danskih delavcev, ki se jim godi krivica zaradi globalizacije. V položaju, v katerega so pahnjeni zaradi neoliberalnih politik, ki jih zagovarja Evropska unija, čutiš, da lahko upravičeno glasuješ proti ubornem znesku, ki jim ga stežka nakloni evrokracija. Toda tisto malo, kar dobijo, jim lahko olajša stisko. Toda zaradi tega logika Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji ni nič manj gnusna. Podpira selitev podjetij, s katerimi je začela Skupina Danfoss, da bi povečala svoje dobičke.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) EU je območje solidarnosti in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) spada v ta okvir. Ta podpora je ključna za pomoč brezposelnim in žrtvam selitev podjetij, do katerih prihaja v okviru globalizacije. Seli se čedalje večje število podjetij, ki izkoriščajo nižje stroške dela v različnih državah, predvsem na Kitajskem in v Indiji, kar povzroča škodo v državah, ki spoštujejo pravice delavcev.

Cilj ESPG je pomagati delavcem, ki so žrtve selitve podjetij, in ta sklad je temeljnega pomena pri zagotavljanju dostopa do nove zaposlitve v prihodnosti. ESPG so v preteklosti že uporabile druge države EU, zato bi morali zdaj to pomoč odobriti 1 443 odpuščenim delavcem iz treh podjetij skupine Danfoss, ki poslujejo na področju NACE rev. 2 oddelkov 27 in 28 v Syddanmarku, regiji na ravni NUTS II. Zato sem glasoval tako, kot sem.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Evropska unija je vzpostavila zakonodajne in proračunske instrumente za zagotovitev dodatne podpore za zaposlene, ki jih prizadenejo posledice daljnosežnih strukturnih sprememb svetovnih trgovinskih tokov, in za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela. Pomagati je mogoče tudi zaposlenim, ki so bili odpuščeni zaradi svetovne finančne in gospodarske krize. Menim, da je to zlasti pomembno.

Zdaj je Danska vložila zahtevek za uporabo sredstev v skupni višini 8 893 336 EUR. Gre za 1 443 odpuščenih delavcev (od katerih naj bi jih podporo dobilo 1 010) iz treh podjetij iz Skupine Danfoss, ki poslujejo na področju NACE rev. 2 oddelkov 27 in 28 (proizvodnja električne opreme, proizvodnja strojev in opreme) v Syddanmarku, regiji na ravni NUTS II, ki so bili odpuščeni v obdobju štirih mesecev od 1. marca 2009 do 30. junija 2009. Glasoval sem za načrtovane ukrepe za zagotovitev, da se prizadetim delavcem hitro zagotovi pomoč, in zaradi evropske solidarnosti med državami članicami.

 
  
MPphoto
 
 

  Søren Bo Søndergaard (GUE/NGL), v pisni obliki.(DA) Glasoval sem za poročilo, ker gre denar iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji delavcem, ki so žrtve kolektivnega odpuščanja. Vseeno menim, da obstaja v zvezi s tem skladom vrsta težav. Na primer, zdaleč največ denarja iz sklada gre v najbogatejše države v EU. Tudi mojega glasu ne bi smeli razumeti kot podpore „zlati jami subvencij“ EU. Menim, da je za Dansko izguba denarja, če ga pošilja v EU samo zato, da pride nazaj na Dansko po preboju skozi birokratski sistem.

 
  
MPphoto
 
 

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D), v pisni obliki. (RO) Glasovala sem za resolucijo Evropskega parlamenta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za Skupino Danfoss iz Danske, ker verjamem, da je uporaba sredstev ESPG absolutno nujna v sedanji gospodarski krizi. Danska je 8. septembra 2009 vložila zahtevek za finančno pomoč z uporabo sredstev ESPG v primeru Skupine Danfoss, zaradi katere je 1 443 zaposlenih ostalo brez dela. Zaradi gospodarske in finančne krize je prišlo do padca povpraševanja po mehanski in elektronski opremi. Trendi v sektorju proizvodnje strojev in opreme so se v zadnjem četrtletju leta 2008 dramatično spremenili tako na Danskem kot v Nemčiji, kjer je prišlo do upadov proizvodnje, ki so presegali 25 %. Prodaja mehanske in elektronske opreme Danfoss je leta 2008 upadla za 52 % v Evropi, 48 % v ZDA in 23 % v azijsko-pacifiški regiji. Zaradi konkurence azijskih podjetij v tem sektorju, katerih stroški dela so znatno nižji kot v EU, je Skupina Danfoss postopoma preselila svojo proizvodnjo iz Danske v tretje države, kar je resno vplivalo na trg dela. Komisijo pozivam k razvoju ambiciozne zelene industrijske politike, ki bo sposobna zagotoviti svetovno konkurenčnost EU in ohraniti delovna mesta v EU.

 
  
  

- Poročilo: Barbara Matera (A7-0257/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Glede na to, da je Danska zahtevala pomoč v zvezi s 198 odpuščenimi delavci iz podjetja Linak Company, ki spada v elektromehanski sektor v Syddanmarku, regiji na ravni NUTS II, sem glasovala za resolucijo, saj se strinjam s predlogom Evropske komisije in zadevnimi spremembami, ki jih je uvedel Evropski parlament. Strinjam se, da predlog Komisije v obrazložitvi vključuje jasne in podrobne informacije o zahtevku, analizira merila za upravičenost in podaja razloge, ki so privedli do njegovega sprejetja, v skladu z opredeljenimi zahtevami Parlamenta.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Še eno dansko elektromehansko podjetje, Linak, so prizadele posledice globalizacije. Ljudje, ki so zaradi tega najbolj prizadeti, so najmanj kvalificirani delavci v zelo oslabljeni regiji, zaradi katere so politični akterji posebej zaskrbljeni. V tem in v drugih primerih so starejši delavci dodaten razlog za skrb in morajo biti deležni podpornih ukrepov, ki so posebej namenjeni.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Glede na posledice sedanje gospodarske in finančne krize za trg dela sem glasoval za sprostitev 1 213 508 EUR iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za načrt v podporo pri tem, da se na trg dela ponovno vključi 198 odpuščenih ljudi iz podjetja Linak A/S Company, proizvajalca elektronske opreme iz danske regije Syddanmark. Ponavljam svoje opozorilo glede izredno redke uporabe ESPG kljub visokim stopnjam brezposelnosti v Evropi. Ponovno poudarjam, da bi moral ESPG imeti svoje lastno financiranje z lastno proračunsko postavko za ta namen.

 
  
MPphoto
 
 

  Estelle Grelier (S&D), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za poročilo gospe Matera o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za delavce podjetja Linak A/S na Danskem. Kot sem dejala septembra med razpravo o prihodnosti ESPG po letu 2013, sem razočarana, da ta sklad, ustanovljen za podporo delavcem, odpuščenim „zaradi recesije ali globalizacije“, trenutno ni finančno zajamčen v evropskem proračunu. Resnično ne verjamem, da je poseganje v finančne vire drugih evropskih programov za financiranje ESPG dolgoročno izvedljiva rešitev. Zato sem ob glasovanju Odbora za proračun za uporabo sredstev ESPG za danske delavce iz poročila gospe Matera skupaj z belgijskim poslancem iz skupine socialistov gospodom Daerdenom opozorila na to, da je treba določiti ločeno proračunsko postavko za to financiranje. V igri je verodostojnost Evropske unije pri podpiranju državljanov, ki jih je prizadela gospodarska nestabilnost.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) Vzdržal sem se iz spoštovanja do danskih delavcev Skupine Linak, ki so bili žrtvovani na oltarju globalizacije. V položaju, v katerega so pahnjeni zaradi neoliberalnih politik, ki jih zagovarja Evropska unija, te zamika, da bi glasoval proti glede na uborni znesek te miloščine. Toda tisto malo, kar dobijo, jim lahko olajša stisko.

Toda zaradi tega logika Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji ni nič manj nesprejemljiva. Podpira logiko, zaradi katere vodilno mednarodno podjetje, kot je Linak, seli proizvodnjo, da bi povečalo svoje dobičke, nima pa niti dostojnosti, da bi razkrilo njihovo višino.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) EU je območje solidarnosti in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) sodi v ta okvir. Ta podpora je ključna za pomoč brezposelnim in žrtvam selitev podjetij, do katerih prihaja v okviru globalizacije. Seli se čedalje večje število podjetij, ki izkoriščajo nižje stroške dela v različnih državah, predvsem na Kitajskem in v Indiji, kar povzroča škodo v državah, ki spoštujejo pravice delavcev.

Cilj ESPG je pomagati delavcem, ki so žrtve selitve podjetij, in ta sklad je temeljnega pomena pri zagotavljanju dostopa do nove zaposlitve v prihodnosti. ESPG so v preteklosti že uporabile druge države EU, zato bi morali zdaj to pomoč odobriti 198 odpuščenim delavcem iz podjetja Linak Company, ki spada v elektromehanski sektor v Syddanmarku, regiji na ravni NUTS II. To je razlog za moje glasovanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Miroslav Mikolášik (PPE), v pisni obliki.(SK) Navdušen sem nad tem, da se Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji uporablja v že omenjenih prizadetih regijah in povsem se strinjam s tem. Verjamem namreč, da je bil celotni postopek, od sestavljanja zahtevkov do obravnavanja in prejetja končne odločitve proračunskega organa, do zdaj precej okoren in zapleten glede na izkušnje številnih držav. Leta 2009 so na primer prispevki, zahtevani od sklada, v povprečju znašali 5 552 700 EUR, 30 od zahtevkov, ki jih je vložilo 13 držav članic, pa se je nanašalo na 17 panog. Toda proračunski organ je lani odobril 10 finančnih prispevkov iz ESPG, skupaj 52 349 000 EUR, kar predstavlja samo 10,5 % največjega letnega zneska, ki se lahko uporabi iz tega sklada. Eden izmed razlogov je predvsem pomanjkanje izkušenj glede postopkov v skladu in dolgo obdobje finančne negotovosti v pričakovanju odločitve proračunskega organa. Verjamem, da bodo poenostavljeni postopki za ocenjevanje in odločanje, uvedeni konec leta 2009, poenostavili in pospešili vlaganje zahtevkov za podporo iz sklada ter tako prinesli učinkovito pomoč zaposlenim, ki so izgubili delo zaradi sprememb strukture svetovne trgovine.

 
  
MPphoto
 
 

  Søren Bo Søndergaard (GUE/NGL), v pisni obliki.(DA) Glasoval sem za poročilo, ker gre denar iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji delavcem, ki so žrtve kolektivnega odpuščanja. Vseeno menim, da obstaja v zvezi s tem skladom vrsta težav. Na primer, zdaleč največ denarja iz sklada gre v najbogatejše države v EU. Tudi mojega glasu ne bi smeli razumeti kot podpore „zlati jami subvencij“ EU. Menim, da je za Dansko izguba denarja, če ga pošilja v EU samo zato, da pride nazaj na Dansko po preboju skozi birokratski sistem.

 
  
MPphoto
 
 

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D), v pisni obliki. (RO) Glasovala sem za resolucijo o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za pomoč osebam, odpuščenim iz družinskega podjetja Linak A/S iz Sønderborga na Danskem. Danska je 8. septembra 2009 vložila zahtevek za finančni prispevek 1 213 508 EUR (65 % skupne potrebne višine) za podporo 139 zaposlenim, ki so bili odpuščeni iz podjetja Linak A/S. Ta odpuščanja so sovpadala s še enim velikim valom odpuščanj iz Skupine Danfoss iz Sønderborg na jugu Danske. Menim, da so države članice odgovorne za podporo ponovni vključitvi vsakega odvečnega delavca v zaposlitev. ESPG daje državam članicam priložnost za podporo delavcem, ki so jih prizadele svetovna finančna in gospodarska kriza ter velike spremembe svetovnih trgovinskih tokov. V Romuniji je med marcem 2008 in marcem 2009 delo izgubilo 381 296 delavcev, pri čemer jih je bilo samo v okrožju Galaţi odpuščenih 13 667. Menim, da bi morale tudi druge države članice, ki še niso zahtevale uporabe sredstev ESPG, vključno z Romunijo, proučiti obstoječe primere in se zgledovati po državah, ki so uporabile ESPG za podporo odpuščenim delavcem zaradi gospodarske in finančne krize.

 
  
  

- Poročili: Barbara Matera (A7-0259/2010) in (A7-0258/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE), v pisni obliki. (FR) Pozdravljam glasovanje na plenarnem zasedanju o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v korist španskih in danskih državljanov. Ta Evropski sklad, ustanovljen leta 2006, je namenjen zagotavljanju pomoči zaposlenim, ki so bili odpuščeni zaradi procesa prestrukturiranja. Leta 2009 so bila pravila spremenjena, da bi omogočili boljšo uporabo sredstev, dodeljenih skladu, ki niso bila vsa uporabljena. Zaveza pomoči prek 1 500 španskim in danskim zaposlenim prek tega sklada je torej zelo dobra novica. Treba je poudariti pomen tega sklada v teh časih gospodarske recesije, ki jih doživljamo. Kljub njegovi začasnosti je treba sklad ohranjati vsaj dokler je mogoče dokazati njegovo koristnost.

 
  
  

- Poročila: Barbara Matera (A7-0259/2010), (A7-0258/2010) in (A7-0257/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  David Casa (PPE), v pisni obliki. – ESPG je ključni sklad v EU, katerega obseg je bil razširjen, da bi podprli tiste, ki so bili odpuščeni zaradi posledic krize. Nujno je, da so ta sredstva na razpolago tistim, ki jih res potrebujejo, hitro in učinkovito. Zaradi tega se strinjam s poročevalko in sem glasoval za ta poročila.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Pri tem pomembnem glasovanju EP zahteva od vpletenih institucij, naj ukrepajo za pospešitev uporabe sredstev ESPG. Spominja na zavezo institucij, da zagotovijo gladek in hiter postopek za sprejetje odločitev o uporabi sredstev ESPG, ki zagotavlja enkratno časovno omejeno individualno pomoč delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi globalizacije ter finančne in gospodarske krize. Poudarja vlogo, ki jo ima lahko ESPG pri ponovni vključitvi odpuščenih delavcev na trg dela. Poudarja, da bi morali v skladu s členom 6 Uredbe o ESPG zagotoviti, da ESPG podpira ponovno vključevanje odpuščenih delavcev v zaposlovanje. Poudarja, da pomoč ESPG ne sme nadomestiti ne ukrepanja, za katerega so v skladu z nacionalno zakonodajo ali kolektivnimi pogodbami odgovorna podjetja, ne ukrepov za prestrukturiranje podjetij ali sektorjev.

 
  
MPphoto
 
 

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. (DE) Tri poročila gospe Matera, o katerih danes glasujemo, zadevajo podporo 82 podjetjem iz oblačilne industrije iz regije Galicija v Španiji ter dvema podjetjema iz industrije strojništva in mehatronike iz regije Syddanmark na Danskem. S finančno pomočjo, ki je bila odobrena, bo dobilo podporo skupaj 2 344 ljudi, kar jim bo v pomoč pri ponovni vključitvi na trg dela.

 
  
  

- Poročilo: Véronique Mathieu (A7-0253/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za zavrnitev podelitve razrešnice direktorju Evropske policijske akademije v zvezi z izvajanjem proračuna te akademije v finančnem letu 2008 na podlagi odličnega poročila moje prijateljice in kolegice Véronique Mathieu, ki je članica Odbora za proračunski nadzor. Vsi razlogi, podani v poročilu, upravičujejo to odločitev. Vseeno sem presenečen, da letni računovodski izkazi niso bili sprejeti, čeprav Evropsko računsko sodišče nanje ni imelo bistvenih pripomb. Čudno se mi zdi, da so v poročilu moje kolegice Véronique Mathieu, ki ga je odobril Odbor za proračunski nadzor, predlagana tri glasovanja (zavrnitev podelitve razrešnice, zaprtje računovodskih izkazov in resolucija), dejansko pa sta bila na glasovanje na plenarnem zasedanju dani samo dve točki: razrešnica in resolucija. Zelo čudno … Po mojem ni ovire, da bi računovodske izkaze zaprli. Pridemo do bizarne računovodske situacije, ko oktobra 2010 računovodski izkazi za leto 2008 niso zaprti, finančnega leta 2009 je konec, finančno leto 2010 pa ima samo še nekaj tednov. Razumite to, če lahko!

 
  
MPphoto
 
 

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. (RO) Priporočilo strokovnega odbora o zavrnitvi podelitve razrešnice tej evropski instituciji je povsod naletelo na podporo, kar pomeni, da bo ugled te „policijske akademije“ omadeževan za vedno. Ta tragikomični primer, ko Evropski policijski akademiji ni odobrena podelitev razrešnice zaradi določenih goljufivih finančnih dejavnosti, kaže, da ni meja, ko gre za korupcijo. Z drugimi besedami, ravno institucija, ki naj bi nas varovala pred zločinci (posredno z zagotavljanjem strokovnega usposabljanja policistov), končuje na zatožni klopi.

 
  
MPphoto
 
 

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Glasoval sem za poročilo o zavrnitvi podelitve razrešnice Evropski policijski akademiji v zvezi z izvajanjem njenega proračuna v letu 2008, saj preiskava o zlorabi sredstev še ni končana. Za sem glasoval tudi, ker se strinjam, da ni sprejemljivo, da organizacija, ki jo financira Evropa, po tolikih letih nima vzpostavljenega trdnega in preglednega upravljanja svojih financ. Novi direktor akademije je res predstavil akcijski načrt, toda ta ne zadošča in tudi ni tako podroben, kot bi moral biti. In nazadnje, zavrnitev podelitve razrešnice akademiji za leto 2008 bo močno sporočilo o tem, da je treba izboljšati njen način delovanja, da bi zaustavili slabo upravljanje denarja.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Glade na ugotovljene nepravilnosti in nezmožnost Evropske policijske akademije, da Parlamentu obrazloži svoje proračunske in finančne razmere, se strinjam z odločitvijo poročevalke o zavrnitvi podelitve razrešnice direktorju akademije v zvezi z izvajanjem proračuna za finančno leto 2008.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Evropska policijska akademija je imela težave z izpolnjevanjem standardov dobrega upravljanja, ki se pričakuje od vsake regulativne agencije. Od leta 2006 so revizije zapovrstjo odkrivale težave akademije pri izpolnjevanju finančnih predpisov, lastnih kadrovskih predpisov in usklajenosti z računovodskim sistemom ter pomanjkljivosti pri upravljanju proračuna, človeških virov in postopkov javnega naročanja ter pri standardih, ki veljajo za stroške organiziranja tečajev. Glede na resolucijo lahko izboljšanja na akademiji pričakujemo šele leta 2014, ko bo njen večletni načrt v celoti izveden. Ne strinjam se, da akademija potrebuje najmanj devet let (2006–-2014), da doseže sprejemljivo raven dobrega upravljanja, ki se pričakuje od regulativne agencije.

 
  
MPphoto
 
 

  Lorenzo Fontana (EFD), v pisni obliki. (IT) Po preučitvi informacij o ravnanju Evropske policijske akademije in slabem računovodstvu podpiram predlog gospe Mathieu, da se direktorju akademije zavrne podelitev razrešnice za proračun za finančno leto 2008. Preplavljeni smo z ogromnim številom včasih nesmiselnih agencij EU, toda Cepol je pomembno telo za boj proti kriminalu in ohranjanje varnosti in javnega reda. Statistični podatki za leto 2007 nam povedo, da je Cepol lahko računal na letni finančni proračun v višini 7,5 milijonov EUR. V interesu vseh državljanov, zlasti glede na težke gospodarske in finančne razmere, s katerimi se trenutno spopadamo, je, da lahko računajo na učinkovite agencije EU, ki so sposobne pregledno in odgovorno uporabiti dodeljene proračune. Nadzorna vloga Evropskega parlamenta je pomembna za uvedbo veta tam, kjer so postopki upravljanja nejasni, kot v tem primeru. Zaradi tega bom glasoval za predlog poročevalke.

 
  
MPphoto
 
 

  Alan Kelly (S&D), v pisni obliki. – Evropska policijska akademija (Cepol), ki je leta 2006 postala agencija, se že od ustanovitve spopada s hudimi težavami z izpolnjevanjem minimalnih standardov dobrega upravljanja, ki veljajo za vse agencije EU. Glasoval sem za poročilo in odločitev o zavrnitvi podelitve razrešnice za proračun za leto 2008, kar pa je prvič, da je bila razrešnica uporabljena proti posamezni organizaciji. Vseeno pa se sprašujem o pomenu razrešnice in o tem, kako koristno orodje je to dve leti po dogodku, ko sta se lahko, kot v tem primeru, uprava in osebje spremenila. Zato je bistveno, da raziščemo, ali so lahko zelo majhne agencije učinkovite in izpolnjujejo administrativne zahteve finančnih uredb ob zelo majhnem številu osebja.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabeth Köstinger (PPE), v pisni obliki. (DE) Lani je Odbor za mednarodno trgovino enoglasno glasoval za odložitev podelitve razrešnice za proračun Evropske policijske akademije za leto 2008 in proti zaprtju njenih računovodskih izkazov. Zaradi hudih pomanjkljivosti glede izpolnjevanja finančnih in kadrovskih predpisov je Evropski parlament z veliko večino glasoval tudi proti podelitvi razrešnice Cepolu in tako tudi proti pozitivnemu zaprtju proračuna 2008. Lepo je videti, da je Parlament opravil svojo nalogo v tem postopku o razrešnici in se jasno izrekel proti nevestnemu upravljanju. Gospe Mathieu bi rada čestitala za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Računsko sodišče in vsi drugi subjekti s funkcijo revizije morajo temeljito pregledati vse evropske institucije, ki so odvisne od proračuna Evropske unije. S pregledom je treba preveriti, ali se sredstva Skupnosti uporabljajo pravilno, ali te institucije izpolnjujejo svoje cilje ter ali se kakršna koli sredstva mečejo stran.

Na splošno lahko na podlagi ocen znanih pregledov z redkimi izjemami trdimo, da obravnavane institucije razpoložljiva sredstva uporabljajo pravilno in izpolnjujejo svoje cilje. Po sodbi poročevalke pa to ne velja za Evropsko policijsko akademijo zaradi raznih nepravilnosti in pomanjkljivosti pri revizijah. To je razlog za moje glasovanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – S tem glasovanjem EP zavrača podelitev razrešnice direktorju Evropske policijske akademije glede izvajanja proračuna akademije za finančno leto 2008.

 
  
MPphoto
 
 

  Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. – (LT) Gospe in gospodje, poročevalka ima prav, da jo skrbi pomanjkanje preglednosti v postopkih javnega naročanja na Evropski policijski akademiji. Upajmo, da bo preiskava, ki jo opravlja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), obsežna in temeljita ter da bo pripomogla k večji jasnosti zadeve. Toda to vprašanje je povezano z veliko večjo težavo – pogostim pomanjkanjem integritete in strokovnosti v policijskih in varnostnih silah po Evropi. Amnesty International in Human Rights Watch sta poročala o zelo visokem številu primerov po Evropi, ko je policija prekoračila svoja pooblastila in uporabila nezakonite načine preiskave. V večini primerov institucije niso opravile preiskav in kaznovale kršiteljev zakona v skladu z mednarodnimi standardi, in zaradi tega se veča stopnja nekaznovanosti. Žrtve pogosto postanejo lahke tarče zaradi svojega statusa manjšine, pa naj gre za njihovo etnično pripadnost ali politična prepričanja. Močne policijske sile potrebujejo trdno in pošteno pravno državo in neodvisno sodstvo. Evropska policijska akademija ima plemenite cilje: spodbujati skupne evropske policijske standarde, čezmejno sodelovanje v boju proti kriminalu ter podpiranje pravne države in zakonodaje. Najpomembneje je te cilje doseči, pa naj bo to prek tega ali drugega foruma.

 
  
  

- Poročilo: Tanja Fajon (A7-0256/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. (LT) Ta resolucija Parlamenta je posebej pomembna za odpravo vizumskega režima za Bosno in Hercegovino ter Albanijo. Brezvizumski režim prinaša uresničenje ene od glavnih temeljnih pravic v Evropi – prosto gibanje po vseh državah članicah. Zelo pomembno je storiti vse, kar je mogoče, da se državljanom Bosne in Hercegovine in Albanije čim prej omogoči potovanje brez vizuma. Bosna in Hercegovina in Albanija sta v zadnjih mesecih znatno napredovali in s tema državama so potekali pomembni pogovori. Ko bo tema državama odobren brezvizumski režim, bodo mladi lahko potovali, se učili in študirali v tujini. Poleg tega bo zmanjšano tveganje še večje etnične in politične nestabilnosti, politično in gospodarsko sodelovanje v regiji bo okrepljeno in narasla bo podpora ljudi EU ter možnosti evropskega združevanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. (RO) Od padca berlinskega zidu je minilo že enaindvajset let, Evropa pa ostaja razdeljena in državljani še vedno potrebujejo vizume za svobodno potovanje v EU. Prihajam iz države, ki je skoraj pol stoletja živela v najhujšem komunističnem režimu brez kakršne koli pravice do svobodnega potovanja. Nato je Romunija potrebovala 15 let, da je Evropo prepričala, da njeni državljani niso drugorazredni in da bi morali imeti temeljne človekove pravice. EU ne zagovarja in nikoli ni zagovarjala umetnih delitev, temveč je vse Evropejce privedla k isti mizi z odpravo meja. Evropski parlament že ves čas spodbuja odpravo režima, ki zahteva vizume, ker se zaveda psihološkega učinka, ki ga imajo sedanje razmere na tiste, ki morajo še vedno kupovati vizume, če želijo obiskati družinske člane, ki živijo v državah EU, če želijo študirati ali preprosto potovati. 21 let po združitvi Evrope je skrajni čas, da odpravimo vizume za prebivalce Evrope, ki bi radi potovali v EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za ta zakonodajni predlog, da bi priznali pomen tega, da damo državljanom Albanije in Bosne in Hercegovine pravico do prostega gibanja v Evropski uniji z odpravo vizumskega režima, do katere naj bi prišlo letos. To je proces, ki sledi nedavnim dogodkom v zvezi s Srbijo, Črno goro in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo. Po mojem mnenju je to glasovanje pomemben korak za evropsko združevanje ter politično in gospodarsko sodelovanje v tej regiji. Toda pomembno si je še naprej prizadevati za začetek sproščanja vizumskega sistema za Kosovo, ki je edino območje na Zahodnem Balkanu, kjer začetek pogajanj še ni načrtovan.

 
  
MPphoto
 
 

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Glasoval sem za poročilo, ker verjamem v neodtujljivo pravico do prostega gibanja za vse državljane, pravico do prostega gibanja ne glede na nacionalnost. To poročilo je končno naslednji korak k odpravi vizumov za državljane Albanije in Bosne in Hercegovine. Žal pa ne smemo spregledati dejstva, da morajo za dosego odprave vizumov države uporabljati biometrične potne liste, ki jim nasprotujem, ker je po mojem mnenju z njimi kršeno načelo varovanja osebnih podatkov državljanov.

 
  
MPphoto
 
 

  Corina Creţu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glasovala sem za sprejetje predloga uredbe, ker bo pripomogla k uresničitvi nekaterih prejšnjih zavez EU glede prostega gibanja oseb po vsej celini. S tem bodo državljani nekaterih držav Zahodnega Balkana lahko začutili, da so tudi sami del procesa združevanja evropske celine. Menim, da ne moremo napredovati pri želenem oblikovanju evropske identitete in državljanstva, ne da bi odstranili ovire, ki preprečujejo prosto gibanje na celini med državami članicami EU in njihovimi sosedami. Pozdravljam naklonjenost temu, da se to omogoči Albaniji in Bosni in Hercegovini. Pridružitev državljanov iz teh držav njihovim sodržavljanom iz Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Črne gore in Srbije glede uživanja pravice do prostega gibanja v EU bo pripomogla tudi k celjenju nekaterih ran iz bližnje preteklosti. To je nekaj od razlogov za moje glasovanje.

 
  
MPphoto
 
 

  George Sabin Cutaş (S&D), v pisni obliki. (RO) Balkan, ki slovi kot „evropski sod smodnika“, ostaja kljub napredku v zadnjih letih predvsem potencialno žarišče medetničnih napetosti, k čemur se doda še politična nestabilnost ter gospodarska in socialna kriza. Bosna in Hercegovina je najbolj svež primer tega, saj tam žal kljub vsem prizadevanjem ostaja ozračje napetosti med skupnostmi, ki jih še vedno delijo vojne rane.

Verjamem, da bo odstranitev zidov, ki še vedno delijo celino, spodbudila proces reform in sprave v tem delu Evrope. Od odprave vizumov za Srbijo, Črno goro in Makedonijo decembra lani sta Bosna in Hercegovina in Albanija znatno napredovali, kot je navedeno v poročilu, zato njuna osamitev in ločevanje nista več upravičena. Še eno vprašanje, ki pa ostaja nerazrešeno v tej regiji, je problem Kosova, ki ga številne države niti ne priznavajo kot neodvisno državo, vključno z EU. Temu vidiku se moramo posvetiti v bližnji prihodnosti, saj lahko predstavlja nevaren precedens za separatistično ravnanje na etnični podlagi.

 
  
MPphoto
 
 

  Mário David (PPE), v pisni obliki. (PT) Z velikim zadovoljstvom glasujem za priznanje in potrditev Evropske unije, da obstajajo ustrezne razmere za sprostitev vizumskega sistema za nove države na naši celini, v tem primeru Bosne in Hercegovine in Albanije. Obžalujem pa, da drugim državam, in sicer Ukrajini in Hrvaški, Evropska unija ne nakloni enake dobrodošlice in da države, ki so izšle iz nekdanje ZSSR in si ustvarile suverenost in neodvisnost od ZSSR, ne veljajo za vredne enakega priznanja zgolj iz tega razloga (da so nekdaj bile del ZSSR).

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo gospe Fajon, saj so rezultati ocenjevalnih misij in poročila pokazali, da sta Albanija in Bosna in Hercegovina napredovali pri izpolnjevanju zahtev, kar je tema državama omogočilo vključitev na seznam tretjih držav, katerih državljani so izvzeti iz zahteve, da morajo imeti vizum za vstop na schengensko območje.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Tisti, ki se spominjajo napetosti in konfliktov, ki so opustošili Zahodni Balkan, ne morejo spregledati, da je zdaj prišlo do velikega napredka k umiritvi in stabilizaciji regije. Naravno je, da si Unija želi pripomoči k odstranitvi ovir, ki jo ločujejo od večine balkanskih držav, in da njihovim državljanom dovoli vstop v EU brez vizuma. Načelno zagovarjam odstranitev ovir za prosto gibanje ljudi, zato podpiram odstranitev obravnavanih ovir. Obenem menim, da bi morali olajšano gibanje balkanskih državljanov na evropskem ozemlju pospremiti z izboljšanim čezmejnim sodelovanjem in plodovitejšo izmenjavo informacij z njihovimi matičnimi državami, da bi se lahko spopadli s širitvijo kriminalnih dejavnosti kriminalnih skupin, ki izvirajo od tam.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Močno podpiram odpravo vizumov za vse države Zahodnega Balkana. Odprava vizumov za državljane Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Črno goro in Srbijo decembra 2009 je bil pomemben korak pri njihovem pridruževanju Evropi. Odprava vizumskega režima je velikega pomena v življenju ljudi, saj krepi odnose med narodi in omogoča utrditev načela prostega gibanja kot ene od temeljnih pravic v Evropi.

Z jamstvom, da bo Evropska unija odpravila vizumski režim za ti dve državi, zlasti za Bosno in Hercegovino, v zelo bližnji prihodnosti, na začetku jeseni 2010, se bo zmanjšala nevarnost večje politične in etnične nestabilnosti, okrepilo politično in gospodarsko sodelovanje v regiji ter povečala podpora ljudi EU ter možnosti za evropsko povezovanje, razširila pa se bodo tudi obzorja ljudi ter zmanjšalo ekstremistično in protievropsko razpoloženje. Glasoval sem za to resolucijo o odpravi vizumov, da bi lahko Bosna in Hercegovina in Albanija to čim prej izkoristili.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Smo za čimprejšnjo odpravo vizumov za državljane Bosne in Hercegovine in Albanije. Te države niso dobile te možnosti leta 2009, ko se je začelo z odpravljanjem vizumskega režima za vse države Zahodnega Balkana.

S to odločitvijo je „nagrajena“ sposobnost teh držav, da „izvedejo potrebne reforme“. S tem, tako pravijo, odpiramo „vrata“ državam, ki „si po najboljših močeh prizadevajo, da bi nas zadovoljile“. Vprašanje, ki se pojavlja, je naslednje: kakšno ceno za to plačujejo narodi v teh državah? Tisti, ki danes trdijo, da nagrajujejo balkanske države, so isti, ki so si včeraj na vso moč prizadevali, da bi uničili Jugoslavijo in dosežke njenih narodov. Roke pomembnih sil EU in Nata so umazane od zločinov, ki so jih tam storili v operaciji, ki je uspešno ustvarila sovraštvo in vojno med narodi, ki so se dolgo pred tem odločili, da združijo svojo voljo, da bi zgradili svojo državo. Zato ne podpiramo uničenja tistega, kar je od Jugoslavije še ostalo, kar spodbujajo tisti, ki si želijo polastiti njenega bogastva, izkoristiti njene narode in uporabiti njeno geostrateško lokacijo, stare sanje velikega kapitala v EU. Napovedano je že, da bo naslednje območje, ki bo vključeno v režim, Kosovo, protektorat EU in Nata v tej regiji.

 
  
MPphoto
 
 

  Lorenzo Fontana (EFD), v pisni obliki. (IT) Jaz in gibanje, ki mu pripadam, popolnoma nasprotujemo predlogu gospe Fajon, da bi za državljane Bosne in Hercegovine in Albanije odpravili vizume za prehod zunanjih meja Evropske unije. Menim, da je tak ukrep neodgovoren in ogroža varnost evropskih državljanov, saj podcenjuje politične težave v teh državah ter precenjuje šibak in nezadovoljiv napredek v zadnjih letih. V Albaniji še ni bil vzpostavljen pravni sistem, ki bi kljuboval organiziranemu kriminalu in zelo visokim stopnjam korupcije. S podobnimi težavami se spopada kazensko pravosodje v Bosni in Hercegovini, kjer je stopnja sodelovanja med policijo in pravosodnimi organi zelo nizka. Vizumska politika omogoča določeno stopnjo spremljanja in izbiranja, komu iz tretjih držav je dovoljeno vstopiti. Brez nadzora, ki ga ta sistem omogoča, tvegamo, da pride do razmer, ko bo ogrožena varnost naših državljanov.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. (FR) To glasovanje je jasno sporočilo, ki ga Evropski parlament pošilja Albaniji in Bosni in Hercegovini, in sicer obet prihodnjega članstva v Evropski uniji. Odobritev odprave vizumov za državljane teh dveh držav bo dejansko nedvomno spodbudila mobilnost mladih študentov in okrepila gospodarsko in politično sodelovanje z balkansko regijo, kjer nekatere države, kot so Srbija, Črna gora in Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, že s pridom uporabljajo tak režim. Toda ne slepimo se; to glasovanje Parlamenta nikakor ne podpira politik sedanje albanske vlade, v zvezi s katerimi ohranjamo zahteve, navedene julija. Namen tega ukrepa je predvsem ustvariti povezavo med narodi. Seveda je obžalovanja vredno, da Kosovo zaradi nestrinjanja med državami članicami glede priznanja njegove neodvisnosti ni vključeno v ta proces, ki poteka med Evropsko unijo in državami na Balkanu. Prizadevati si moramo za to.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) Danes je Evropski parlament jasno sporočil svojo podporo politiki odpravljanja vizumskih režimov za države Zahodnega Balkana in nadaljeval tisto, kar se je začelo lani, ko so bili odpravljeni obvezni vizumi za državljane Srbije, Črne gore in Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije. Ta odločitev je pomemben napredek k evropskemu povezovanju teh držav, ki so dokazale, da so se sposobne lotiti resnih procesov reforme. Z današnjim glasovanjem o poročilu gospe Fajon smo sprejeli predlog Komisije o odpravi obveznega vizuma za Albanijo in Bosno in Hercegovino. Pravzaprav menim, da bi z drugačnim pristopom tvegali poslabšanje etničnih in političnih delitev, ki so za regijo značilne. Edina regija, ki ni vključena v proces odprave vizumov, je Kosovo. Glavni razlog za to izjemo so obstoječa vprašanja glede priznavanja neodvisnosti te države, za katera upam, da bodo kmalu razrešena. Za konec moram poudariti, da odprava vizumov, ki je cilj tega poročila, zadeva bistveni vidik življenja ljudi, saj jim omogoča, da dejansko uresničujejo pravico do prostega gibanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Marine Le Pen (NI), v pisni obliki. (FR) V poročilu Europola, Eurojusta in Frontexa je bilo ocenjeno, da v Evropsko unijo vsako leto vstopi 900 000 nezakonitih priseljencev. Ta dokument opisuje, da je pri nezakonitih priseljencih, ki prihajajo z Balkana, prisoten močan kriminalni element v zvezi z drogami, orožjem in trgovanjem z belim blagom.

Čeprav so nekatere od teh držav še vedno zelo nestabilne zaradi geopolitičnih, verskih ali celo etničnih razlogov, je v poročilu socialistke, gospe Fajon, priporočena kar odprava vizumskega režima za vse države Zahodnega Balkana. Poleg tega, da je taka ugodnost v navzkrižju s schengenskimi sporazumi in samimi načeli delovanja Evropske unije ter mehanizmom za pridružitev k Uniji, po mojem mnenju nikakor ne pride v poštev, da bi osebam iz držav, kot sta Bosna in Hercegovina in Albanija, dovolili prosto gibanje.

Sklicevanje na „temeljno pravico“ je v resnici samo utopični „golaž“. Evropska unija se že zdaj spopada z množičnim in nenadzorovanim priseljevanjem, ki resno škodi identiteti ter gospodarstvu in družbi narodov, ki jo sestavljajo. Nasprotno, morali bi se zavzemati za temeljno pravico ljudi, da ohranijo nadzor na mejami in se suvereno odločijo, kdo lahko in kdo ne sme vstopiti v njihovo državo.

 
  
MPphoto
 
 

  Mario Mauro (PPE), v pisni obliki. (IT) Poročilo gospe Fajon o predlogu uredbe o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo imeti vizume za prečkanje zunanjih meja držav članic, in držav, katerih državljani so izvzeti iz te zahteve, je treba razumeti pozitivno, ker je to ustrezna posledica sporazumov o odpravi vizumov, ki jih je EU dosegla z Albanijo, Bosno in Hercegovino, Makedonijo, Črno goro in Srbijo leta 2007. Ker je sistematični nadzor treba nadaljevati tudi po odpravi vizumov, je treba poudariti, da bo imel ta ukrep nedvomno pomembno vlogo pri ustvarjanju stabilnosti. Nadalje se strinjam s poročevalko, da bodo neposredne posledice tega na kakovost življenja ljudi pripomogle k spodbujanju državnih in vladnih institucij ter politikov v njihovih prizadevanjih za izvedbo reform, ki jih potrebujejo za pridružitev Evropski uniji.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) Če že razmišljamo o odpravi vizumov za državljane iz Albanije in Bosne in Hercegovine, bi lahko razpravljali o teoriji, da je Albanija napredovala pri izkoreninjenju vpliva organiziranega kriminala. To ne drži. Poročevalkina obrazložitev in mnenje Odbora za zunanje zadeve, ki oba zagovarjata odpravo vizumov za Kosovo, pa sta nesprejemljiva provokacija. Zaradi tega glasujem proti.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) EU je vedno skrbela za to, da se lahko državljani v okviru njenih geografskih meja gibljejo prosto po vseh državah članicah. Ta ugodnost je bila postopoma razširjena na države, ki niso članice, in zdaj lahko razni državljani nečlanic v EU potujejo brez vizuma.

Cilj te resolucije je odprava vizumov za državljane Albanije in Bosne in Hercegovine po zgledu drugih držav na Zahodnem Balkanu, in sicer Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Črne gore in Srbije. Zaradi napredka teh dveh držav v zadnjih mesecih EU odpravlja vstopne vizume za njune državljane, kar bo pripomoglo k zmanjšanju nevarnosti večje politične in etnične nestabilnosti, okrepilo politično in gospodarsko sodelovanje v regiji, povečalo podporo ljudi EU in možnosti za evropsko povezovanje, razširilo obzorja njunih prebivalcev in omejilo ekstremistično in protievropsko razpoloženje: zaradi tega sem glasoval za.

 
  
MPphoto
 
 

  Louis Michel (ALDE), v pisni obliki. (FR) Podpiram predlog Komisije o odpravi vizumskega režima za državljane Albanije in Bosne in Hercegovine. Vizumski režim nikakor ne bi smel osamiti državljanov Zahodnega Balkana ali jih odvrniti od Evropske unije, njihove najbližje sosede. Ta odločitev o odpravi vizumskega režima je rezultat napredka teh dveh držav, zlasti glede okrepitve boja proti organiziranemu kriminalu. To je odločitev, ki bo imela velik psihološki vpliv na prebivalce, na primer na študente, ki so morali do zdaj stati v vrstah pred konzulati.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. (LV) Glasoval sem za končno različico poročila gospe Fajon. V zvezi s tem bi rad razjasnil, da nasprotujem odpravi vizumov za državljane Kosova, ker menim, da se je o tem vprašanju treba dogovoriti s srbsko stranjo. Povsem se strinjam s stališčem Varnostnega sveta ZN, ki ni priznal neodvisnosti Kosova. Verjamem tudi, da dokler Srbija ne prizna neodvisnosti Kosova, nimamo pravice, da ukrenemo kar koli niti v smeri neposrednega priznavanja tega območja. Kot je znano, številne države članice EU niso priznale neodvisnosti Kosova. Prepričan sem, da moramo k temu vprašanju pristopiti bolj premišljeno.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki.(DE) Odprava vizumov leta 2009 je pokazala, da številni ljudje na Balkanu tako rekoč enačijo potovanje brez vizuma z neomejeno svobodo. Nešteto ljudi je izkoristilo bolj liberalne vizumske pogoje za potovanje v Evropsko unijo. Koliko izmed njih se je dejansko vrnilo v domovino, ko je poteklo dovoljeno obdobje bivanja v tujini, pa ne ve nihče. Zdi se, da zadevnim ljudem ni jasno, da odprava vizumov nima ničesar opraviti z zaposlitvijo ali pravico do bivanja. Nemogoče je zajeziti nezakonit vstop v EU na podlagi sporazuma o ponovnem sprejemu, ko pa se še naprej zlorablja odprava vizumov. Tem pogledom je treba narediti konec. Predvsem Kosovo predstavlja velik problem za nas v tem smislu. EU se nikoli ni mogla odločiti, kaj se ji zdi bolj pomembno ali pravilno in ustrezno – ozemeljska celovitost ali pravica ljudi do samoodločanja –, in ker smo predolgo zanemarjali težavo večnacionalnih držav, imamo zdaj razdeljeno balkansko državo. Uporaba sporazuma o vizumih, da bi na ta način posredno skorajda izsilili priznanje Kosova, ki ga nekatere države članice še niso priznale, je v navzkrižju z načelom subsidiarnosti in kršitev nacionalnih pravic, kar je treba najostreje zavrniti. Glede na zgoraj navedeno sem glasoval proti poročilu gospe Fajon.

 
  
MPphoto
 
 

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo, saj kot romunski državljan zelo dobro vem, kako pomembno je prosto gibanje. To je najpomembnejša svoboščina, na kateri temelji Evropska unija, in največja pravica, ki jo ima evropski državljan. Razširitev tega načela na Albanijo in Bosno in Hercegovino je pomemben korak na poti k evropskemu povezovanju.

 
  
MPphoto
 
 

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. – (PL) V celoti podpiram predlog Evropskega parlamenta in Sveta o odpravi zahteve po kratkoročnih vizumih za državljane Albanije in Bosne in Hercegovine za prehod zunanjih meja. Navedeni državi sta zelo napredovali pri izpolnjevanju zahtev Evropske unije. V skladu s predlogom Komisije bo Komisija, ko bodo vizumi odpravljeni, v teh dveh državah in v vseh državah Zahodnega Balkana, ki so že zapustile „negativni seznam“ in se uvrstile na „pozitivni seznam“, začela z ustreznim spremljanjem procesa, v katerem bodo učinkovito in trajno izvedeni ukrepi, ki jih te države načrtujejo v okviru sprostitve vizumskih predpisov. Komisija poudarja tudi, da je osnovna zahteva za dokončanje procesa odpravljanja vizumov v teh državah uvedba biometričnih potnih listov, ki bodo zagotavljali varnost in preprečevali nezakonito priseljevanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Crescenzio Rivellini (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem proti ugodnemu zaključku procesa odpravljanja vizumov za Albanijo in Bosno in Hercegovino. Podpiram kritično stališče, ki so ga zavzeli Francozi na seji COREPER 29. septembra: pritožili so se, da je obdobje med predlogom Komisije in oceno prekratko, zato so zadevo predložili Parlamentu in zahtevali več časa za ovrednotenje meril. Še vedno je preveč vprašanj nerešenih, da bi se lahko strinjali z odpravo zahteve, da imajo albanski in bosanski državljani ob vstopu v EU vizum. Ta vprašanja zadevajo zlasti boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, pomanjkanje biometričnih potnih listov ter nadzor priseljevanja in mej. V zvezi s tem zadnjim vprašanjem bi vas rad spomnil, da je Belgija marca lani v domovino vrnila več sto Srbov in Makedoncev albanskega porekla, ki so v Evropi iskali azil potem, ko so bili decembra odpravljeni vizumi za Srbijo, Makedonijo in Črno goro.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Današnje glasovanje je dalo prosto pot za zapoznelo, toda zelo dobrodošlo vključitev Bosne in Albanije v sistem brezvizumskega potovanja v EU. To bo gotovo spodbuda za njune državljane, saj bodo dobili enake pravice in ugodnosti, kot njihovi sosedje. Svet mora zdaj hitro odobriti njihovo vključitev. Vseeno nas skrbi nasprotovanje nekaterih držav članic, zlasti Francije, da bi to storili. Bosna in Albanija zdaj pravzaprav bolje izpolnjujeta merila za odpravo vizumov, kot sta jih Srbija in Makedonija takrat, ko jima je bilo pred enim letom odobreno potovanje brez vizumov. Če Svet ne sledi stališču Evropskega parlamenta in Evropske komisije, bo to povsem napačno sporočilo državljanom Bosne in Albanije.

 
  
MPphoto
 
 

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. (IT) Temu poročilu nasprotujemo, ker je navajanje, da bi morali biti državljani Albanije in Bosne in Hercegovine izvzeti iz zahteve, da imajo vizume pri prečkanju zunanjih meja držav članic, tvegano početje. Menimo, da to še zlasti velja v primeru Albanije, kjer je organizirani kriminal globoko zakoreninjen in bi se lahko razširil po vsej EU. Kljub temu se je gospod Frattini izrekel za odpravo vizumov; odločitev, ki ni združljiva s tisto, ki so jo že sprejele Francija, Nizozemska in Danska.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. (PT) Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Črna gora in Srbija so bile nedavno uvrščene na pozitivni seznam obravnavane uredbe, kar pomeni, da njihovi državljani ne potrebujejo vizuma za vstop na ozemlje Evropske unije. Tudi Albanija in Bosna in Hercegovina sta napredovali, tako da jima je lahko takoj, ko izpolnita merila za izvzetje, odobreno izvzetje in sta lahko izbrisani z negativnega seznama. Bistveno se je odločiti, da ima bodoči državljan Unije temeljno pravico do potovanja v Evropsko unijo. Da bi to liberalizacijo uresničili, je še vedno treba okrepiti boj proti organiziranemu kriminalu v obeh državah in razviti strategijo v podporo vključitvi državljanov, ki se vrnejo v domovino, v primeru Albanije ter uskladitev kazenskega prava v skladu z Zveznim kazenskim zakonikom v primeru Bosne in Hercegovine. Možnost potovanja brez vizuma v bližnji prihodnosti bo prispevala h krepitvi političnega in gospodarskega sodelovanja ter zmanjšanju tveganja napetosti v regiji. Poleg tega bo podpora EU gotovo pripomogla k razširitvi obzorij ljudi. Za dokument glasujem iz zgornjih razlogov.

 
  
  

- Predlog resolucije: Neuspeh pri zaščiti človekovih pravic in zakonitosti v Demokratični republiki Kongo (RC-B70524/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Damien Abad (PPE) , v pisni obliki. (FR) Glede na to, da v Demokratični republiki Kongo ni izboljšanja razmer v zvezi s človekovimi pravicami in da se te dejansko slabšajo, in glede na to, da dnevno prihaja to sistematičnega kršenja človekovih pravic, zlasti nezakonitih usmrtitev, ugrabitev, spolnih napadov in mučenja, menim, da je zame bistveno, da glasujem za to resolucijo Evropskega parlamenta. Dobički, gospodarstvo, rudniki in naravni viri so pod nadzorom oboroženih skupin in do konfliktov prihaja že leta kljub navzočnosti misije Organizacije združenih narodov v Demokratični republiki Kongo. Zato je bistveno zahtevati od vlade DRK, naj ponovno vzpostavi stabilnost in varnost v državi,ter tako začne mirovni proces.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE), v pisni obliki. (FR) Danes smo na plenarnem zasedanju z zelo veliko večino sprejeli resolucijo o obsodbi neuspeha pri zaščiti človekovih pravic v Demokratični republiki Kongo (DRK). S tem smo obsodili nasilje in zlasti množično posiljevanje, do katerega je poleti prišlo v tej državi. Nujno moramo okrepiti boj proti nekaznovanosti in predvsem odpraviti vse kršitve človekovih pravic, ne glede na to, katere so. Opraviti je treba neodvisne preiskave, da se krivci privedejo pred sodišče. Poleg tega obžalujemo, da tam prisotne mirovne sile Združenih narodov niso bile zmožne ustaviti tega nasilja. Vseeno je njihova prisotnost bistvena in moramo jim omogočiti, da dokončajo svoje poslanstvo v DRK.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. (LT) Demokratična republika Kongo mora takoj ukrepati in izpolniti svoje zaveze na področju kršitev človekovih pravic. Danes večina oboroženih gibanj uporablja posilstva in nasilje kot sredstvo za dosego vojaških in gospodarskih ciljev. Zaradi teh nasilnih dejanj ženske pogosto izgubijo svoje mesto v družbi, zmožnost skrbeti za svoje otroke ali celo življenje. Civilni prebivalci še naprej neznosno trpijo in živijo v revščini. Demokratična republika Kongo mora storiti vse, kar je mogoče, za preprečitev nadaljnjih napadov na civiliste in zagotovitev krepitve odgovornosti za kršenje človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava. Obenem je pomembno spodbujati mir in stabilnost v regiji z uporabo obstoječih regionalnih instrumentov ter si bolj prizadevati za razvoj regionalnega gospodarstva. Zelo je pomembno, da se v akcijskem načrtu Sveta za enakost spolov na področju razvojnega sodelovanja zagotovi upoštevanje enakosti spolov na vseh področjih politike.

 
  
MPphoto
 
 

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. (RO) V Demokratični (?) republiki Kongo se dogaja humanitarna tragedija, ki je ne vidimo, vendar za to ni nič manj srce parajoča. Upam, da bo pobuda Evropskega parlamenta, da se izda izjava o ostri obsodbi vseh vojskujočih se strani v sporu v Demokratični republiki Kongo in da se še bolj razširi, tudi na generalnega sekretarja ZN, prinesla izboljšanje razmer za civilne prebivalce, ki so resnične žrtve te brezumne vojne. Informacije o razmerah v Demokratični republiki Kongo so zlasti zaskrbljujoče, ker se izredno brutalno ravnanje dogaja v bližini tabora mirovnih sil ZN. 1 244 žensk, ki so jih predstavniki vseh sil, vpletenih v ta spor, posilili v samo treh mesecih letos, nikakor niso zgolj statistika. Vsaka od njih doživlja lastno tragedijo. Še bolj pretresljivo je, da se lahko te razmere kadar koli ponovijo, ne da bi občutile kakršno koli zaščito. Razmere v Demokratični republiki Kongo so še en razlog za to, da se kakršna koli oblika nasilja na podlagi spola uradno razglasi za zločin proti človeštvu in vojni zločin.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Kljub prizadevanjem, ki jih vodi misija Združenih narodov v Demokratični republiki Kongo (DRK), in izredno težkemu delu humanitarnih organizacij še vedno prihaja do kršitev človekovih pravic. Razmere, ki so zelo zaskrbljujoče, vključujejo naraščanje množičnih posilstev civilistov s strani članov oborožene milice, nesprejemljivo trpljenje, revščino, razseljevanje ljudi in ponižujoče razmere v begunskih taboriščih ter prisilno novačenje civilistov in otrok v vojsko.

Kongovska vojska ima še vedno premalo človeških, tehničnih in finančnih virov, da bi izvajala svoje poslanstvo. Ta resolucija poudarja prednost usposabljanja in ustreznih plač za reformo kongovske vojske in izboljšanje njenega regimenta. Poleg tega poudarja potrebo po okrepitvi prizadevanj za odpravo dejavnosti oboroženih skupin in po tem, da se k odgovornosti pozove tiste, ki so odgovorni za kršenje človekovih pravic. Prav tako poudarja potrebo po razvoju tesnega sodelovanja med vlado DRK in mednarodno skupnostjo bo upoštevanju udeležbe žensk pri reševanju spora. Zaradi mirovnega procesa je treba takoj začeti z dialogom, zaradi česar sem glasovala za to resolucijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. (PT) Bistveno je ustaviti naraščanje nasilja proti lokalnim skupnostim in množično uničevanje, kot je požiganje hiš, šol, cerkev ali celo celotnih vasi, kot se dogaja v Demokratični republiki Kongo. Posilstva in druge oblike spolnega nasilja nad ženskami in otroci (približno 14 posilstev dnevno po podatkih visokega komisariata Združenih narodov za begunce) se uporabljajo kot orožje v vojni. Ne smemo dovoliti, da se razvije splošen občutek nekaznovanosti za zločine, ki so dejansko izredno hude kršitve temeljnih pravic. Krivce je treba pripeljati na sodišče in jih obsoditi za vojne zločine in zločine proti človeštvu. Poudarjam poziv Združenim narodom in kongovski vladi k sprožitvi preiskav. Upam tudi, da bo Varnostni svet ZN nujno sprejel ukrepe za učinkovito preprečevanje nadaljnjih napadov na civilno prebivalstvo in žrtvam nudil vso pomoč, ki jo potrebujejo. Pozdravljam sprejetje zakona o „krvavih rudninah“ v Združenih državah in upam, da bo lahko EU dala pobudo za podobno zakonodajo.

 
  
MPphoto
 
 

  Corina Creţu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Z zaskrbljenostjo in nemirom spremljam razvoj razmer v Demokratični republiki Kongo, zlorabe civilistov, zlasti žensk, in uporabo posilstva kot orožja v spopadih med različnimi vojaškimi skupinami, vpletenimi v pravo civilno vojno. Pri oblikovanju te resolucije Evropskega parlamenta o neuspehu pri zaščiti človekovih pravic in zakonitosti v Demokratični republiki Kongo sem sodelovala v želji, da bi našli način, kako tiste, ki so za ta dejanja odgovorni, pripraviti do tega, da bi spoštovali državljanske pravice in svoboščine ter človeško dostojanstvo in mednarodne zaveze države.

Pozdravljam pobudo ZDA, ki so nedavno sprejele zakon o „krvavih rudninah“, in logično zahtevo predlagateljev te resolucije, ki Komisijo in Svet prosita, naj razmislita o podobni zakonodajni pobudi kot dodatnemu instrumentu, ki se lahko uporabi za vpliv na odločitve tistih, ki so odgovorni za taka nezaslišana in barbarska dejanja. Zato sem glasovala za to resolucijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Nujno moramo najti politično rešitev za oboroženi spor v Demokratični republiki Kongo (DRK), da bodo prebivalci vzhodnega Konga končno deležni varnosti in stabilnosti. To je namen resolucije, ki jo je danes sprejel Evropski parlament po objavi poročila visokega komisarja za človekove pravice 1. oktobra, v katerem je naštetih 617 izmed najhujših kršitev človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, ki so jih v 10-letnem obdobju zagrešili državni in nedržavni akterji v DRK. V zadevnem obdobju je bilo ubitih na deset tisoče ljudi, številni drugi pa so bili posiljeni, pohabljeni ali so utrpeli druge oblike nasilja. Evropska unija je pripravljena podpreti vsa prizadevanja vlade DRK in držav na območju Velikih jezer, da bi skupaj spodbujali mir in stabilnost na tem območju s poudarjanjem sprave, osebne varnosti, reformiranega in okrepljenega pravosodja ter vračanja in vključevanja beguncev in razseljenih oseb znotraj države.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za to resolucijo, ker obsojam nasilje nad ženskami in otroci v Demokratični republiki Kongo. Nujno je treba okrepiti boj proti nekaznovanosti in nemudoma ustaviti nasilje in kršenje človekovih pravic v tej državi.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Demokratična republika Kongo je izkusila veliko nestabilnost, ki izhaja iz umetne narave njenih meja in notranjih sovražnosti. Širjenje vojaških gibanj in grozote, ki so jih zagrešili, predstavljajo nekaj od najbolj žalostnih strani v afriški zgodovini. Seznam tragedij in kršitev človekovih pravic in zakonitosti se širi tako hitro, da niti najbolj obveščeni opazovalci tega ne dohajajo. Mednarodna skupnost je bila nedavno opozorjena na val množičnih posilstev, kar se nam lahko samo gnusi in zahteva našo obsodbo in najostrejše zavračanje. Uporaba te vrste nasilja kot orožja v vojni – kar žal ni nič novega – mora vseeno v nas vzbuditi vsaj odkrito obsodbo in izzvati učinkovito preganjanje tistih, ki so za to fizično in moralno odgovorni. Kongo potrebuje mir in stabilnost, toda do tega ne bo prišlo, če storilci najbolj obscenih kršitev človekovih pravic, ki uživajo škandalozno nekaznovanost, ne bodo jasno identificirani in kaznovani za zgled drugim.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Atul Khare, namestnik generalnega sekretarja ZN, odgovoren za mirovne operacije, je obvestil Varnostni svet Združenih narodov, da je bilo od 30. julija do 4. avgusta prek 500 ljudi žrtev množičnih posilstev, ki so jih v pokrajini Severni Kivu zagrešili pripadniki Demokratičnih sil za osvoboditev Ruande (FDLR), hutujske uporniške skupine in milice Mai Mai.

Ostro obsojam to množično posilstvo in druge kršitve človekovih pravic in pozdravljam zahtevo, naslovljeno na Združene narode in vlado DRK, za začetek temeljite preiskave vseh incidentov ter zagotovitev, da bodo tisti, ki so odgovorni za kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, odgovarjali za sovja dejanja in da bodo preganjani v skladu z mednarodnim pravom.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Ostro obsojamo posilstva žensk in otrok ter vse kršitve človekovih pravic v Demokratični republiki Kongo (DRK). Taka dejanja bo mogoče ustaviti samo, ko bo odstranjena tuja vojaška prisotnost in zunanje vmešavanje v državo, saj so to dejavniki, ki spodbujajo spore. Misije ZN in EU so že dokazale, da niso rešitev, temveč del problema. Naša politična skupina je predlagala, da se pozove k „prenehanju misij EUPOL in EUSEC v Demokratični republiki Kongo, ki sta z usposabljanjem varnostnih sil, ki izvršujejo kazniva dejanja proti lastnemu civilnemu prebivalstvu, zagotovo negativno prispevali k stopnjevanju nasilja in razmeram v državi“.

Večina v tem parlamentu je ta predlog raje zavrnila in se postavila na stran tistih, ki želijo ohranjati spore in imeti od tega korist. Mir bo dosežen samo s političnim dogovorom med različnimi zainteresiranimi stranmi, tako v državi kot izven nje. Vključevati mora seveda države v regiji, zlasti Ruando in Ugando, ki kršita suverenost in neodvisnost DRK ter imata aktivno vlogo v sporu. Predvsem pa mora vključevati Združene države in Evropsko unijo, glavna dobičkarja v vojnem gospodarstvu, ki se ohranja s prodajo pomembnih rudnin, ki jih ameriška in evropska podjetja potrebujejo v proizvodnji sestavnih delov računalnikov in mobilnih telefonov.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. – Hude kršitve človekovih pravic, vključno s sistematičnimi in množičnimi posilstvi, do katerih prihaja v Demokratični republiki Kongo, so res pretresljive. Čeprav je moč tega parlamenta na tem področju omejena, je pomembno, da skupaj obsodimo ta grozodejstva, in zato podpiram današnjo resolucijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Sabine Lösing (GUE/NGL), v pisni obliki. (DE) Najostreje obsojam množična posilstva in hude kršitve človekovih pravic v Demokratični republiki Kongo. Toplo pozdravljam vključitev in sprejetje te obsodbe v skupni predlog resolucije. Vseeno sem glasovala proti skupnemu predlogu resolucije, ker so kongovske vojaške in policijske enote, ki jih od leta 2005 usposabljajo misije EUPOL in EUSEC, tudi v veliki meri vpletene v te zločine. Skupni predlog resolucije izrecno podpira in pozdravlja te misije za usposabljanje. Sem za takojšnjo ukinitev teh misij, saj so negativno prispevale k stopnjevanju nasilja in k razmeram v državi z usposabljanjem varnostnih sil, ki so bile že večkrat vpletene v hude kršitve človekovih pravic prebivalcev Konga. Poleg tega vojska in policija, ki ju usposablja EU, podpirata zatiralski aparat skorumpiranega Kabilovega režima.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) EU ne more ostati hladna ob različnih oboroženih sporih, ki se občasno pojavijo po svetu. Nasilje v Demokratični republiki Kongo se vleče že več let in je povzročilo smrt, razselitev ali brezdomstvo milijonov ljudi.

Zato je izredno pomembno, da vse tiste, ki so v ta spor vpleteni, pozovemo k prenehanju sovražnosti, da lahko prebivalci teh regij ponovno zaživijo v miru. Zelo pomembno je, da še naprej podpiramo misije Združenih narodov na terenu za ublažitev trpljenja celotnega prebivalstva, zlasti starejših, žensk in otrok.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. (LV) Nedavno je bilo več kot 500 ljudi v Demokratični republiki Kongo žrtev množičnega posiljevanja. Za to množično posiljevanje so krivi pripadniki različnih oboroženih tolp na vzhodu DRK. V celoti podpiram to resolucijo Evropskega parlamenta. Obenem bi rad dodal, da moramo ob tem, da se je tabor mirovnih sil ZN nahajal prav blizu mesta, v katerem je prišlo do teh spolnih napadov, pa vendar ZN niso preprečili teh pretresljivih dogodkov, oblikovati stališče glede ukrepanja baze ZN na vzhodu DRK. Identificirati moramo imena odgovornih poveljnikov ZN. Radi bi tudi vedeli, ali oficirji in vojaki v bazi ZN vedo, zakaj so bili tam nameščeni. Zdi se mi, da ne vedo in da je do tega množičnega zločina in norčevanja iz mednarodnega prava prišlo s pomočjo njihovega molčanja. Zločin ZN je, da niso uresničili svojega neposrednega poslanstva.

 
  
MPphoto
 
 

  Frédérique Ries (ALDE), v pisni obliki. (FR) Ni besed, s katerimi bi lahko opisali surova grozodejstva, ki se nenehno dogajajo v Demokratični republiki Kongo. Lahko jih opišemo samo vsakega posebej. Množično posiljevanje, pohabljenje, neupravičeno nasilje, plenjenje, nizkotni umori, da ne omenjam vsakodnevnega norčevanja iz najosnovnejših svoboščin, v državi, ki strmo propada. Nekaznovanost lahko dodamo odsotnosti kakšnega koli ukrepanja ali odziva, kar je posledica neobstoječega pravosodnega sistema in kongovskih organov oblasti, ki raje odstopijo kot da bi se spopadli s svojo ključno dolžnostjo zaščititi državljane. Ta resolucija, tretja te vrste, je naslovljena na vodjo kongovskih oblasti, vendar tudi na evropske in mednarodne organe, ki ne morejo več zavračati posredovanja. Njihova dolžnost je ukrepati in zaščititi ljudi, in sicer prek misije Organizacije združenih narodov v Demokratični republiki Kongo (MONUSCO), ki je prisotna na kraju samem. Omogočiti morajo ponovno vzpostavitev miru in stabilnosti v regiji in prispevati k vzpostavitvi države, ki bo lahko opravljala svoje ključne funkcije v celoti in bila končno zmožna zagotavljati spoštovanje pravne države.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Upam, da bodo glavni akterji na terenu upoštevali to, kar smo ravnokar izglasovali. Ostro obsojamo množična posilstva vsaj 500 žensk in otrok ter druge kršitve človekovih pravic, ki so jih med 30. julijem in 4. avgustom v pokrajini Severni Kivu zakrivili pripadniki Demokratičnih sil za osvoboditev Ruande (FDLR), hutujske uporniške skupine in milice Mai Mai, ter tiste v drugih regijah Severnega in Južnega Kivuja. Pozivamo vse akterje, naj okrepijo boj proti nekaznovanosti, in k takojšnjem prenehanju nasilja in kršenja človekovih pravic v DRK, zlasti v Severnem Kivuju. Poudarjamo, da so potrebna nadaljnja prizadevanja za prenehanje dejavnosti lokalnih in tujih oboroženih skupin na vzhodu DRK. Pozivamo tudi ZN in vlado DRK, naj opravita nepristransko in temeljito preiskavo dogodkov za zagotovitev, do bodo tisti, ki so odgovorni za kršenje človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, za to odgovarjali in bili preganjani v skladu s kongovskim in mednarodnim pravom.

 
  
MPphoto
 
 

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. (IT) Žal številne države po svetu ne spoštujejo temeljnih človekovih pravic. Nasprotno, krive so zločinov proti človeštvu, vojn, spolnega nasilja in nasilja vseh drugih vrst, zagrešenega proti moškim, ženskam in otrokom. Med julijem in avgustom je bilo v Demokratični republiki Kongo samo v rudarskem okrožju vzhodnega Konga več kot 500 ljudi, vključno z otroci, dekleti in ženskami, starimi tudi 75 let, žrtev množičnih posilstev. Vse to se je zgodilo v bližini tabora ZN. Ne samo, da ZN niso posredovali, še tedne so se pretvarjali, da ne vedo, kaj se je zgodilo. Po notranjih ocenah je do zdaj umrlo že okoli 6 milijonov ljudi. Lahko samo z vsem srcem podprem to resolucijo, s katero se Parlament postavlja na stran najšibkejših in najranljivejših.

 
  
MPphoto
 
 

  Joanna Senyszyn (S&D), v pisni obliki.(PL) Podprla sem resolucijo o neuspehu pri zaščiti človekovih pravic in zakonitosti v Demokratični republiki Kongo. Menim, da jo je treba sprejeti nujno in prednostno. Na začetku decembra bo v Kinšasi zasedanje Skupne parlamentarne skupščine AKP-EU. S to resolucijo bi lahko oblastem in prebivalcem Konga poslali pomembno sporočilo. To bo znamenje, da Evropska unija namerava okrepiti svoja prizadevanja za stabilizacijo razmer v tej regiji, preverjanje mehanizmov pomoči, ki so sedaj vzpostavljeni, večji poudarek reformi sodstva in predvsem trdno nasprotovanje nasilju nad ženskami in otroci ter prenehanje nekaznovanosti odgovornih.

 
  
MPphoto
 
 

  Marc Tarabella (S&D), v pisni obliki.(FR) Zelo sem zadovoljen s sprejetjem resolucije o neuspehu pri zaščiti človekovih pravic in zakonitosti v Demokratični republiki Kongo. Ta resolucija osvetljuje in obsoja številne kršitve, uporabljene proti kongovskim ženskam kot orožje v vojni. Ta grozodejstva že dolgo divjajo po državi. Še enkrat poudarjam, da se je treba boriti proti nekaznovanosti, ki vlada v tej regiji, in Komisijo prosim, naj čimprej pripravi zakonodajno pobudo po zgledu ameriškega zakona o „krvavih mineralih“.

 
  
MPphoto
 
 

  Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. – (LT) Gospe in gospodje, zelo me skrbijo dogodki v Demokratični republiki Kongo, kjer je bilo v zadnjih mesecih posiljenih na stotine, če ne na tisoče žensk in otrok. Kot politik sem presunjen, še bolj pa kot oče in moški. To je strašno. Krivce je treba najti, jih preganjati in kaznovati v skladu z mednarodnim pravom. Kot mednarodna skupnost smo se izneverili. Toda izneverili smo se tudi veliko bliže doma, na lastnem ozemlju. Vedno hitro obsodimo kršenje človekovih pravic zunaj Evropske unije in zahtevamo sprejetje nujnih ukrepov. Ko pa gre za kršenje človekovih pravic v EU, je odziv večinoma zadržan. EU bo zadela velika kriza zaupanja, če ji ne bo uspelo zmanjšati prepada med vsega spoštovanja vrednimi obsodbami zločinov, storjenih zunaj EU, in ukrepi, sprejetimi doma na področju človekovih pravic. Ne bi smelo biti tako. Lizbonska pogodba je prinesla nove priložnosti za krepitev človekovih pravic, zlasti Listino EU o temeljnih pravicah, ki je zdaj obvezna ne samo za institucije EU, temveč tudi za države članice. Tako je v naši moči, da odpravimo ta vakuum v zvezi s človekovimi pravicami v EU, toda ukrepati moramo takoj.

 
  
MPphoto
 
 

  Anna Záborská (PPE), v pisni obliki. – (SK) Gospe in gospodje, med 30. julijem in 4. avgustom 20101 je na vzhodnem delu Konga prišlo do množičnega kršenja človekovih pravic in spolnega nasilja nad otroci, ženskami in tudi moškimi. Kršenje človekovih pravic in mednarodnega prava se še nadaljuje in širi po regiji z zaskrbljujočo hitrostjo. Evropska unija je sprejela dolgoročne zaveze glede celotne afriške regije Velikih jezer, katere del se nahaja v Demokratični republiki Kongo. Toda do zdaj naša prizadevanja za mir in stabilnost v regiji niso prinesla otipljivih rezultatov. Naša današnja resolucija je še en poziv tega parlamenta k prenehanju napadov na civilne prebivalce v vzhodnih pokrajinah Konga in k temu, naj se žrtvam zagotovi osnovna zdravstvena, socialna, humanitarna in pravna pomoč. Vsak oborožen spor ima politično rešitev, toda za to mora obstajati volja. Varnost in stabilnost vzhodnega Konga je zato predvsem na ramenih kongovske vlade. Gospodarska in humanitarna pomoč je pomembna, vendar sama po sebi ni dovolj. Zadovoljna sem, da je ta parlament z glasovanjem poslancev še enkrat jasno potrdil, da naša zaveza Kongu vključuje jasno izjavo o obrambi človekovih pravic vsakič, ko so v tej regiji kršene. Zato sem podprla predloženo resolucijo in verjamem, da bo Evropska komisija našla učinkovite mehanizme za uresničitev priporočil iz resolucije.

 
  
  

- Predlog resolucije: Svetovni dan boja proti smrtni kazni (RC-B7-0541/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Roberta Angelilli (PPE), v pisni obliki. – (IT) V zadnjih tednih sta se Evropski parlament in celotna mednarodna skupnost dvignili v bran Sakine in hkrati vseh moških in žensk, ki živijo v enakih razmerah v Iranu in vseh tistih drugih delih sveta, kjer se temeljne pravice nenehno kršijo. Na svetu je trenutno 154 držav, ki so odpravile smrtno kazen. Šestindevetdeset od njih jo je odpravilo za vsa kazniva dejanja; osem držav jo je ohranilo samo za izjemna kazniva dejanja, kot so dejanja, storjena v času vojne; šest jih je razglasilo moratorij za usmrtitve, štiriinštirideset pa jih dejansko ne izvaja več smrtne kazni, na primer države, ki že najmanj 10 let niso izvedle usmrtitve ali države, ki imajo zavezujoče obveznosti glede neuporabe smrtne kazni. Mnoge države ne delajo razlik med obsojenci; manjše število držav še vedno izvaja usmrtitve otrok, ki so storili kaznivo dejanje. Vse to predstavlja grobo kršenje mednarodnega prava, kot je navedeno v Mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah. Zato ponovno izražam nasprotovanje smrtni kazni v vseh primerih in okoliščinah v upanju, da bo ta čim prej odpravljena.

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Băsescu (PPE), v pisni obliki. (RO) V zadnjih letih je bil dosežen obetajoč napredek pri odpravi smrtne kazni. Število držav, ki so za vedno prenehale izvajati tovrstno kazen, je naraslo na 95. Redno se izvaja samo še v dveh regijah v svetu: v Aziji in Severni Afriki. Velik prispevek k doseganju teh rezultatov so dale resolucije ZN o izvajanju vsesplošnega moratorija. Poleg tega EU še naprej predstavlja največji vir finančnih sredstev za organizacije, ki si prizadevajo za odpravo smrtne kazni. Kljub temu menimo, da morajo te posebne pobude teh organizacij pridobiti tudi potrebno politično podporo. Ker predlog resolucije Evropskega parlamenta nudi takšno podporo, sem ga podprla. Kljub pozitivnemu napredku pa 58 držav smrtno kazen še vedno izvaja, statistični podatki o številu ljudi, obsojenih na takšno kazen, pa so zelo zaskrbljujoči. Lansko leto je bilo usmrčenih več kot 700 ljudi, v kar ni všteto več tisoč ljudi, ki naj bi bili obsojeni na smrt na Kitajskem. Zato bi rada poudarila, da si je treba bolj prizadevati pri vplivanju na oblikovanje mednarodnega javnega mnenja. Z uvedbo smrtne kazni bi se namreč strinjal celo velik delež prebivalstva nekaterih držav članic EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE), v pisni obliki.(FR) Ob svetovnem dnevu boja proti smrtni kazni, ki ga bomo že osmo leto zapored obeležili 10. oktobra, bi poslanci Evropskega parlamenta želeli sprejeti resolucijo, ki poudarja našo zavezo k odpravi smrtne kazni in našo željo, da bi bilo to načelo nasprotovanja smrtni kazni sprejeto po vsem svetu. Čeprav smrtno kazen izvaja še 43 držav v svetu, se države članice v tej resoluciji pozivajo k nadaljnji uporabi te resolucije za namen razglasitve moratorija za usmrtitve. Cilj je doseči popolno odpravo smrtne kazni po vsem svetu, kar je tudi ena izmed prednostnih nalog politike Unije na področju človekovih pravic.

 
  
MPphoto
 
 

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. (IT) Smrtno kazen še vedno izvaja veliko držav na svetu, vključno z vsemi tistimi, ki so sklenile trgovinske in gospodarske sporazume z Evropo, ki vključujejo tako imenovane klavzule o človekovih pravicah. Ko pomislimo na države, v katerih se smrtna kazen izvaja z obešanjem, kamenjanje ali uporabo metod, ki so enakovredne mučenju, nas mora voditi upanje, da bodo besedila, kakršno je to, o katerem smo glasovali danes, predstavljala nekakšno spodbudo za celotno Evropo, ki prepogosto pozablja na svojo gospodarsko in politično moč in slednje ne uveljavlja na mednarodnem prizorišču, da bi spodbudila spoštovanje do človekovega dostojanstva v tretjih državah.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. (LT) Smrtna kazen je ena izmed najstarejših kazni, ki se jo naloži za zelo huda kazniva dejanja in ki jo morajo nekatere države še odpraviti. Smrtna kazen najbolj kruta, nečloveška in ponižujoča kazen, ki krši pravico do življenja, kot je navedeno v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah. 43 držav na svetu še vedno uporablja smrtno kazen. Evropski parlament zato poziva države, da nemudoma ukrepajo in to prakso opustijo. Posebno skrb povzroča smrtna kazen za mladoletne osebe in osebe z motnjami v duševnem razvoju. Takšno kaznovanje najranljivejših ljudi je treba čim prej odpraviti. Za vladne institucije v državah je zelo pomembno, da začnejo spremljati vprašanja v zvezi s smrtno kaznijo, da bi se posebni primeri obravnavali tudi skupaj z nacionalnimi organi in da bi se preučile možne pobude za odpravo smrtne kazni.

 
  
MPphoto
 
 

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. (RO) Evropska unija je zavezana enemu izmed svojih prednostnih ciljev na področju človekovih pravic – popolni odpravi smrtne kazni po vsem svetu –, to dejstvo pa bo potrdila deklaracija, ki jo bo na svetovni dan boja proti smrtni kazni sprejela zakonodajna skupščina Evropske unije. Dejstvo, da mnoge države še vedno izvajajo smrtno kazen, ki je najbolj kruta, najbolj nečloveška in najbolj ponižujoča oblika kazni nasploh, zlasti kadar gre za ženske in mladoletne osebe, je popolnoma nepojmljivo. Vse skupaj pa je še toliko težje razumeti zato, ker ni nikakršnih dokazov, ki bi kazali, da smrtna kazen v primerjavi z drugimi oblikami kaznovanja v večji meri zmanjšuje število kaznivih dejanj. Za Evropsko unijo je pomembno, da še naprej izvaja svoje ukrepe, ki podpirajo sodelovanje med državami, saj je to edini način, ki nam bo omogočil, da s skupnimi prizadevanji, izobraževanjem in ozaveščanjem izpolnimo željo po odpravi smrtne kazni po vsem svetu. Ključnega pomena za izpolnitev najbolj zaželenega cilja Evropske unije na področju človekovih pravic so tudi dejavnosti nevladnega sektorja, ki poudarja nepoštena sojenja, ki na nezaslišan način nalagajo stroge kazni, kakršna je bila v Iranu naložena dečku, ki je bil v času, ko naj bi storil domnevno kaznivo dejanje, star komaj 16 let.

 
  
MPphoto
 
 

  David Campbell Bannerman in Nigel Farage (EFD), v pisni obliki. UKIP priznava, da obstajajo legitimni argumenti glede smrtne kazni, tako za in proti. Vendar pa UKIP meni, da je odločitev glede izvajanja ali neizvajanja smrtne kazni izključno stvar posamezne države in ne nedemokratične EU. UKIP opaža poskuse EU, da bi se vmešala v politike drugih držav na tem področju. Naloga EU ni, da ustrahuje katero koli državo v izvajanje odprave ali uzakonitev odprave smrtne kazni. UKIP opaža tudi način, kako je EU kljub javnemu mnenju v zvezi s tem utišala vse razprave o tej temi v evropskem okviru. Izvajanje ali odprava smrtne kazni je in bi morala biti izključno stvar same države, ki se o tem odloča s pomočjo demokratičnih sredstev. Vsaka država, ki izvaja smrtno kazen, bi morala zagotoviti ustrezne postopke za zbiranje dokazov, zaslišanje zapornika in pošteno sojenje.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) V svetu, kjer 43 držav še vedno izvaja smrtno kazen in kjer so otroci prisiljeni gledati javne usmrtitve, mora Evropa še naprej pozivati k odpravi te prakse, ki predstavlja kruto in nesprejemljivo kršenje pravice do življenja. To resolucijo sem podprla, ker menim, da mora EU uporabiti diplomatska sredstva, da bi prispevala k odpravi smrtne kazni, pri tem pa pritisniti na vladne organe, da sprejmejo moratorij za smrtno kazen z namenom njene popolne odprave. Resolucija poziva Svet in Komisijo, da oblikujeta smernice za obsežno evropsko politiko v z zvezi s številnimi evropskimi državljani, ki jim grozi usmrtitev v tretjih državah, in da zagotovita informacije in pravno pomoč, kar je po mojem mnenju enako pomembno. Priznavam tudi pomen potrditve svetovnega dneva proti smrtni kazni in evropskega dneva proti smrtni kazni.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. (PT) Vrednost življenja in številni primeri sodnih napak, ki nam jih je zapustila zgodovina, so več kot zadosten razlog, da se borimo proti smrtni kazni. Odprava smrtne kazni po vsem svetu je ena izmed prednostnih nalog Evropske unije. Vsako leto, 10. oktobra, obeležimo evropski dan boja proti smrtni kazni. Močno smo zavezani prizadevanjem za vsesplošno odpravo smrtne kazni in splošno sprejetje tega načela. Po ugotovitvah organizacije Amnesty International je na svetu še vedno 58 držav, ki smrtne kazni niso odpravile, 18 od njih pa je izvedlo usmrtitve v letu 2009. Samo Kitajska je usmrtila več ljudi kot vse druge države skupaj. Edina država v Evropi, ki še naprej izvaja smrtne kazni, je Belorusija. Evropski parlament je bil prva evropska institucija, ki je v zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja sprožila to kampanjo, EU pa je trenutno edini institucionalni akter na področju boja proti smrtni kazni ter obenem glavni donator za financiranje takšnih prizadevanj. Boriti se moramo za sprejetje moratorijev za usmrtitve, dokler se smrtna kazen dokončno ne odpravi.

 
  
MPphoto
 
 

  Corina Creţu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Eden izmed prvih ukrepov, ki so jih po propadu Ceauşescujevega režima sprejeli začasni organi v Bukarešti po vstaji ljudstva v Temišvaru in Bukarešti, je bil odprava smrtne kazni. To je bila zdravilna poteza, pomembna predvsem za politične žrtve totalitarnih režimov, ki so v Romuniji vladali od tridesetih let prejšnjega stoletja. Na ta dogodek novejše evropske zgodovine ponovno opozarjam zato, ker je resolucija Evropskega parlamenta o svetovnem dnevu boja proti smrtni kazni odziv na zastarelo prakso v 21. stoletju. Smrtna kazen je še vedno del zakonodaje v številnih državah, vključno z nekaterimi, ki po vsem svetu aktivno spodbujajo državljanske pravice in svoboščine.

Pri smrtni kazni ne gre samo za to, da odvrača od kaznivih dejanj in zmanjšuje njihovo pogostost, temveč se pri tem tudi pojavlja dejansko vprašanje možnih nepravičnih sodb, ki pošiljajo nedolžne ljudi v smrt. Menim, da je poziv držav članic Evropske unije vsem tistim državam, ki to kazen še vedno izvajajo, da naj sprejmejo moratorij za izvajanje takšnih kazni, ena izmed glavnih pozitivnih lastnosti te resolucije. Zato sem se odločila, da podprem njeno sprejetje.

 
  
MPphoto
 
 

  George Sabin Cutaş (S&D), v pisni obliki. (RO) Letos je kljub obsodbi takšnega nečloveškega kaznovanja, ki jo je izrazila večina držav na svetu in mednarodnih institucij, vključno z Združenimi narodi, smrtno kazen izvajalo 12 držav. Mislim, da mora pritisk za odpravo smrtne kazni v 43 državah, v katerih je ta kazen še vedno del njihove nacionalne zakonodaje, postati prednostna naloga politike Evropske unije na področju človekovih pravic in predvsem dela nove Evropske službe za zunanjepolitično delovanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Mário David (PPE), v pisni obliki. (PT) Kot državljan Portugalske, ene izmed prvi držav na svetu, ki je leta 1867 odpravila smrtno kazen, menim, da je smrtna kazen nečloveško in najbolj skrajno zanikanje človekovih pravic. Zato z zadovoljstvom podpiram ta predlog resolucije. Spodbujanje človekovega dostojanstva in s tem boj za odpravo smrtne kazni sta in morata ostati cilja politike Evropske unije na področju človekovih pravic. Da bi oblikovali vsesplošno in učinkovito evropsko politiko glede smrtne kazni, mora EU prek svojih institucij in predvsem prek visoke predstavnice nastopati enoglasno. Sprejetje vsesplošnega moratorija glede uporabe in izvajanja smrtne kazni v vseh regijah sveta ni samo temeljni korak na poti proti odpravi smrtne kazni po vsem svetu. Je predvsem ključni korak v smeri proti večjemu spoštovanju človeštva.

 
  
MPphoto
 
 

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Osmi svetovni dan boja proti smrtni kazni, ki ga bomo obeležili 10. oktobra, je priložnost za Evropski parlament, da ponovno izjavi, da je odprava smrtne kazni po vsem svetu še vedno prednostna naloga Evropske unije, saj jo 18 držav še vedno izvaja. Leta 2009 je bilo usmrčenih 700 ljudi, pri čemer nismo šteli več tisoč usmrtitev, ki so se zgodile na Kitajskem Usmrtitve ali smrtne kazni niso nikoli izboljšale številk na strani kaznivih dejanj, zato mora Evropska unija v sistemu kazenskega pravosodja v v državah, ki še vedno izvajajo to kazen, kar je v nasprotju s Splošno deklaracijo o človekovih pravicah, spodbujati druge oblike kazni. Parlament je izrazil tudi globoko zaskrbljenost o uporabo smrtne kazni pri mladoletnih osebah in osebah z motnjami v duševnem razvoju, zato poziva, da se ta praksa nemudoma in trajno odpravi.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) To resolucijo sem podprla, ker se zavzema za to, da naj Evropska unija uporabi vsa razpoložljiva diplomatska sredstva in sodelovanje, da doseže odpravo smrtne kazni. Zgled za to je Portugalska, saj je to bila prva evropska država, ki je odpravo smrtne kazni vključila v svojo ustavo pred več kot 140 leti. Žal to ne velja za več kot 40 držav na svetu, kjer se pravica do življenja, ki jo zagotavlja Splošna deklaracija o človekovih pravicah, še vedno krši.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Smrtna kazen je nesprejemljivo kršenje človekovega dostojanstva in neodtujljive ter neponovljive vrednosti vsakega življenja. Zato si zasluži našo odločno obsodbo in iskreno zavezo vseh ljudi k njeni odpravi, pri tem pa upam, da se bo državam, ki so za vselej odpravile to prakso, pridružilo še več držav. Ne glede na resnost posameznih dejanj, ki bi v teoriji lahko spodbudile ali celo upravičile takšno kazen menim, da odprava smrtne kazni predstavlja ogromen korak v smeri proti civilizaciji in značilni lastnosti kazenskih sistemov, kakršni obstajajo v državah članicah Unije, ki želijo pravico ločiti od maščevanja. Pomembno je, da ohranimo ta nemaščevalen predpis in zagotovimo, da bodo tudi najhujši prestopniki obravnavani na dostojen način, tudi če si tega ne zaslužijo. Načelo „oko za oko, zob za zob“ bi bilo nevredno naše skupne dediščine spoštovanja človekovega življenja, kar naši oblikovalci politik tako pogosto spregledajo. Tokrat sem v mislih tudi z vsemi tistimi, ki jim ni bila zagotovljena niti senca poštenega sojenja in ki so v najbolj neusmiljenih okoliščinah po naključnem ali namernem izboru usmrčeni z najbolj barbarskimi metodami.

 
  
MPphoto
 
 

  Lorenzo Fontana (EFD), v pisni obliki. (IT) 10. oktobra bomo obeležili osmi svetovni dan boja proti smrtni kazni. Pozdravljam resolucijo tega parlamenta, ker menim, da je to pravilen naslednji korak, ki sledi zadnjim resolucijam o smrtni kazni na Kitajskem, v Nigeriji, Severni Koreji in Iranu. Število smrtnih kazni po svetu je razlog za skrb, obenem pa je tudi težko določiti pravi obseg tega pojava, kar predvsem velja za države, kjer demokracija ne obstaja ali je močno pomanjkljiva. Pomembno je, da Evropska unija zavzame trdno stališče v zvezi s to zadevo in na splošno uporabi vsa možna pravna in politična sredstva, da bi mednarodno skupnost opozorila na to vprašanje in obsodila kršenje mednarodnega prava. Zaradi zgoraj navedenih razlogov bom predlog resolucije podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE) , v pisni obliki. – Medtem ko igra EU v svetu vodilno vlogo v boju proti smrtni kazni, se usmrtitve ljudi še vedno nadaljujejo v prevelikem številu držav, med katerimi je veliko tistih, s katerimi imamo trdne gospodarske, socialne in kulturne vezi. Mislim, da za smrtno kazen v 21. stoletju ni nobenega prostora, zato podpiram današnji poziv k moratoriju za usmrtitve.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Odprava smrtne kazni po vsem svetu je prednostna naloga tega parlamenta in posebna prednostna naloga Skupine socialistov in demokratov. Gre za kršenje človekovih pravic, ki je nesprejemljivo v vseh okoliščinah, zato sem vesel, da je Parlament s tolikšno podporo potrdil ta predlog. EU je kot najaktivnejša in najvidnejša zagovornica odprave smrtne kazni v svetu imela dolžnost, da podpre civilno družbo in organizacije po vsem svetu, ki so se zavzemale za tako temeljno človekovo pravico. Opraviti je treba še veliko dela v smislu podpore de facto abolicionističnim državam, katerih zakoni še vedno dovoljujejo takšno prakso, zmanjšanja števila izrečenih in izvršenih smrtnih kazni v drugih državah ter podpore kampanjam za preklic smrtnih kazni, predvsem kjer rezultati sojenj ne veljajo za pravno utemeljene. To je temeljna vrednota naše Unije, ki jo moramo vedno in povsod javno zagovarjati.

 
  
MPphoto
 
 

  Mario Mauro (PPE), v pisni obliki. (IT) Svetovni dan boja proti smrtni kazni, ki je razglašen 10. oktobra, je še en pokazatelj vodilne vloge Evrope v boju za civilizacijo. Resolucija si zasluži sprejetje, saj poudarja neštete probleme in motnje, ki še vedno obstajajo v 43 državah na svetu. Upravičeno navaja tudi to, da so bitke, ki smo jih bojevali do zdaj, pripeljale do oprijemljivih rezultatov: čedalje večje število držav ratificira več mednarodnih konvencij v zvezi s tem. To pomeni, da je na mednarodni ravni čedalje večja pozornost namenjena človekovim pravicam. Podpiram tudi prošnjo, namenjeno visoki predstavnici, baronici Ashton, da naj ne pozabi, da mora biti glavna politična vsebina resolucije sprejetje vsesplošnega moratorija kot ključnega koraka proti odpravi smrtne kazni.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) V zadnjih letih je bila EU glavni institucionalni akter v boju proti smrtni kazni. Slednji je bil prednostna naloga njene zunanje politike, povezane s človekovimi pravicami. Res pa je, da je na svetu še vedno več kot 40 držav, ki izvajajo smrtno kazen. Ena izmed teh, Belorusija, leži v Evropi, zato menimo, da si je treba kar najbolj prizadevati za odpravo smrtne kazni po vsem svetu, saj je to najbolj kruta, nečloveška in ponižujoča kazen, ki krši pravico do življenja, ki je določena v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah. To je razlog za moje glasovanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Louis Michel (ALDE), v pisni obliki.(FR) To resolucijo sem podprl, ker mi moja človeška vest pravi, da se je treba boriti za odpravo smrtne kazni. To je bolj vseh humanistov. Z odpravo smrtne kazni bomo okrepili človekovo dostojanstvo in dosegli napredek pri vprašanjih, povezanih s človekovimi pravicami. Nič ne upravičuje relativizacije vrednosti človekovega življenja. Zato vas želim spomniti, da je bila Evropa kot prostor demokracije pionir v tem boju za odpravo smrtne kazni. Zato je njena dolžnost, da temu legitimnemu boju podeli prednost.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki.(LV) To resolucijo sem podprl, saj menim, da je smrtna kazen blaga kazen za tiste, ki so storili huda nečloveška kazniva dejanja. Nisem pa prepričan, da bo Latvija, država članica EU, to resolucijo tudi izvajala, in sicer zaradi prejšnjih negativnih izkušenj. Republika Latvija še vedno ne izvaja odstavka 74 resolucije Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2004 o položaju oseb, ki nimajo latvijskega državljanstva. Več kot 330.000 ljudi v Latviji nima nobenega statusa. To pomeni, da se ena izmed držav članic EU ne zmeni za mnenje Evropskega parlamenta in Evropske unije v celoti. Evropska komisija in Evropski parlament pa se vedeta, kot da je vse v redu. Nenavadna drža... To je dokaz, da v Evropski uniji veljajo dvojni standardi. Evropska unija izraža zaskrbljenost zaradi kršenja človekovih pravic v Demokratični republiki Kongo, a vendar se zdi, da je kršenje človekovih pravic na ozemlju EU nekaj povsem normalnega.

 
  
MPphoto
 
 

  Gay Mitchell (PPE), v pisni obliki. – V imenu irske delegacije v EPP podpiram odpravo smrtne kazni, zato sem glasoval za resolucijo o svetovnem dnevu boja proti smrtni kazni. Vendar pa ne podpiramo predloge sprememb tega besedila, saj se nam to zdi grob, preveč splošno zastavljen poseg, ki ne bi imel nobenega učinka na smrtno kazen in ki bi lahko prispeval k temu, da bi veliko ljudi izgubilo življenje zaradi nezakonite trgovine z mamili.

 
  
MPphoto
 
 

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. – (RO) Smrtna kazen je najbolj nečloveška in okrutna kazen. Predstavlja kršitev najbolj temeljne izmed človekovih pravic – pravice do življenja. Zato menim, da mora biti odprava smrtne kazni ena izmed prednostnih nalog Evropske unije, da bi se s tem po vsem svetu podprle demokracija in človekove pravice. Prepoved smrtne kazni ima v Evropi trden temelj, saj je zagotovljena s protokoloma št. 6 in 13 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic. Evropska unija v celoti nasprotuje izvajanju smrtne kazni ne glede na okoliščine. Dejanja EU na tem področju tvorijo glavno prednostno nalogo njene zunanje politike na področju človekovih pravic. EU nenehno poziva k odpravi te kazni po vsem svetu, zato v največji možni meri zagotavlja tudi finančno podporo organizacijam civilne družbe, ki se borijo za odpravo smrtne kazni. Vse od leta 1994 je bilo v okviru evropskega instrumenta za pospeševanje demokracije in človekovih pravic za podporo tovrstnim projektom dodeljenih več kot 15 milijonov EUR.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Čas, ki ga namenjamo različnim družbenim namenom, je vedno priložnost, da premislimo o razpravi v zvezi s pomembnim vprašanjem in predvsem da večkrat opozorimo na neizbežne vedenjske spremembe ob sprejemanju novih vrednost ali novih tolmačen starih vrednot, ki so odločilen dejavnih pri gradnji družbe, v kakršni želimo živeti.

Smrtna kazen je eno izmed najostudnejših uzakonjenih dejanj in menim, da je ne upravičuje prav nobena oblika prejšnjih dejanj. Tudi sam umor ne upravičuje smrtne kazni, saj bi to pomenilo, da se eno nesprejemljivo dejanje kaznuje s popolnoma enakim dejanjem, ki je po odločitvi sodišča zakonito s sodnega vidika, vendar nelegitimno z etičnega vidika.

Zato močno pozdravlja resolucijo o svetovnem dnevu boja proti smrtni kazni v upanju, da bo ta predstavljal naslednji korak k uspešni odpravi smrtne kazni po vsem svetu.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. Evropski parlament ponovno izraža svoje dolgoletno nasprotovanje smrtni kazni v vseh primerih in v vseh okoliščinah in ponovno poudarja, da odprava smrtne kazni prispeva k višji ravni človekovega dostojanstva ter postopnemu napredku na področju človekovih pravic. Obsoja vse usmrtitve, kjer koli se izvajajo, in odločno poziva EU in njene države, naj zahtevajo izvajanje resolucije ZN o vsesplošnem moratoriju za usmrtitve, da bi v celoti odpravili smrtno kazen v vseh državah, ki jo še vedno izvajajo. Svet in Komisijo poziva, naj sprejmeta ukrepe za postopno omejitev uporabe smrtne kazni, pri čemer naj vztrajata, da se izvaja v skladu z minimalnimi mednarodnimi standardi. Izraža globoko zaskrbljenost v zvezi z izvajanjem smrtnih kazni pri mladoletnih osebah in osebah z motnjami v duševnem razvoju ter poziva k njeni takojšnji in dokončni odpravi.

 
  
MPphoto
 
 

  Charles Tannock (ECR) , v pisni obliki. – Delegacija britanskih konzervativcev že tradicionalno vsem svojim članom omogoča, da pri vprašanju o smrtni kazni glasujejo po lastni presoji. Menimo, da mora biti izvajanje smrtne kazni stvar vesti vsakega posameznika.

Vendar pa želimo poudariti, da smo prepričani, da se mora smrtna kazen, tudi ko jo posamezni člani podpirajo, uporabljati samo v primeru najostudnejših hudih kaznivih dejanj, zato jo pri mladoletnih osebah kategorično obsojamo.

 
  
MPphoto
 
 

  Derek Vaughan (S&D), v pisni obliki. – Z današnjim sprejetjem te resolucije tik pred osmim svetovnim dnevom boja proti smrtni kazni, ki ga bomo obeležili v nedeljo, Evropski parlament ponovno poziva vse države, ki še vedno izvajajo to barbarsko obliko kaznovanja, k vsesplošnemu moratoriju za vse usmrtitve. Utrjuje tudi svoje stališče, da usmrtitev ne sme groziti nobenemu evropskemu državljanu.

 
  
  

- Predlog resolucije: ukrepi EU na področju iskanja in črpanja nafte v Evropi (B7-0540/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE), v pisni obliki.(FR) Zaradi naftnega madeža, ki je spomladi iztekel iz naftne ploščadi Deepwater Horizon v Mehiškem zalivu, je Odbor Evropskega parlamenta za okolje, javno zdravje in varnost hrane pripravil resolucijo, da bi opozoril na nujno vprašanje v zvezi s preprečevanjem naftnih madežev. To resolucijo sem podprl, saj je pomembno, da določimo stroge evropske predpise za preprečevanje nesreč na naftnih ploščadih, Unija pa mora poostriti zakonodajo na področju okoljske odgovornosti. Vendar pa močno obžalujem dejstvo, da se uporaba moratorija na vsa nova vrtanja nafte ter uporaba novih standardov ne izvaja po vsej Uniji in da jo je na današnjem glasovanju zavrnila večina poslancev. Uvedba moratorija bi dejansko bila v skladu s politiko preprečevanja in okrepitve varnostnih ukrepov na naftnih ploščadih ter v skladu s politiko Baracka Obame, ki bo podoben moratorij v Združenih državah izvajal do decembra 2010.

 
  
MPphoto
 
 

  Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki. (IT) Nedavna nesreča v Mehiškem zalivu, ki je povzročila izpust več milijonov sodov nafte v morje, je pritegnila pozornost sveta k vprašanju, ki je temeljnega pomena za Evropsko unijo. Ta dogodek je pokazal, da je treba pri črpanju nafte iz globokega morja spoštovati stroge okoljevarstvene ukrepe. Vendar pa mora Evropa ostati konkurenčna v tem sektorju in še naprej iskati gorivo, da bi lahko povečala svoje vire energije. Zato podpiram sprejetje novih varnostnih načel, uporabo strogih in natančnih skupnih standardov ter oblikovanje solidarnostnih skladov, ki bodo izplačevali odškodnino vsem, ki jim je bila povzročena kakršna koli škoda. Nujna potreba po takšnih ukrepih je tudi rezultat geomorfološke značilnosti naših morij, kot je Sredozemsko morje, ter vrtanja, ki trenutno poteka ob obalah Libije in Egipta. Če bi tam prišlo do razlitja nafte, bi to povzročilo ekološko nesrečo, ki bi jo le stežka prebrodili in ki bi imela resne posledice za gospodarstvo in okolje številnih evropskih držav. Za konec naj povem, da ne podpiram predloga o moratoriju, saj menim, da bi bili sporazumi s tretjimi državami in njihovimi naftnimi družbami učinkovitejši. Na takšen način bi bilo lažje širiti varnostne standarde in vlagati v preprečevanje ter tehnološke raziskave.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Pomembno je, da EU z zmožnostjo preprečevanja reševanja takšnih problemov zagotovi zaščito svojih obal. Veljavna zakonodaja mora tudi povečati raven varnosti pri iskanju nafte in vrtanju. Evropska agencija za pomorsko varnost s sedežem v Lizboni Evropski komisiji in državam članicam nudi podporo in tehnično pomoč pri oblikovanju in uporabi zakonodaje Skupnosti o pomorski varnosti in zaščiti, kakor tudi v zvezi z onesnaženjem z ladij.

Junija letos sem komisarjema Oettingru in Kallasu ter komisarki Georgievi poslala pisni predlog za širitev področja delovanja Evropske agencije za pomorsko varnost ter vzpostavitev mehanizmov za nadzor varnosti za evropske naftne ploščadi v Severnem morju, Črnem morju in Sredozemskem morju, predlagala pa sem tudi, da naj agencija prevzame odgovornost za preprečevanje ekoloških nesreč, povezanih z vrtanjem nafte. Ta predlog omogoča ekonomijo obsega v zvezi s finančnimi, človeškimi in tehničnimi viri. Pozdravljam odgovor komisarjev, ki so pokazali pripravljenost za pregled ureditve Evropske agencije za pomorsko varnost, Evropsko komisijo pa pozivam, da si prizadeva za izpolnitev tega cilja.

 
  
MPphoto
 
 

  Corina Creţu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Nedavna nesreča v Mehiškem zalivu, ki je bila posledica eksplozije na morski naftni ploščadi, bi lahko bila zadosten razlog za vse tiste, ki morajo še preučiti in glasovati o resoluciji Evropskega parlamenta o ukrepih EU na področju iskanja in črpanja nafte v Evropi. Kot poudarja samo besedilo resolucije, tudi Evropa ni zaščitena pred takšnimi incidenti, ki imajo uničujoč vpliv na okolje, saj se večina dejavnosti na področju vrtanja in iskanja nafte izvaja v Severnem morju. Takšne dejavnosti se zdaj širijo tudi na območje Črnega morja, ki ima že brez tega lepo število problemov, ki so posledica človekove dejavnosti. Kot je navedeno v resoluciji, je naloga Komisije ta, da oblikuje stroge politike, ki se lahko izvršujejo na ravni EU, da bi se preprečile nesreče na naftnih ploščadih, to pa je lahko pomemben korak naprej proti preprečevanju možnih incidentov in nesreč. To je le nekaj vidikov, ki utemeljujejo mojo podporo potrditvi te resolucije.

 
  
MPphoto
 
 

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Katatstrofa na ploščadi Deepwater Horizon mora biti nauk za EU, ki mora zdaj zagotoviti, da se bodo visoki varnostni standardi spoštovali na vseh lokacijah iskanja nafte na morskem dnu. Zaradi nevarnosti vrtanja na morju in pomislekov glede reševanja in možnih posledic takšnih incidentov v Evropi resolucija, ki smo jo podprli, poziva k „moratoriju na vsa globokomorska vrtanja nafte v vodah EU“. Komisijo pozivamo tudi, da v sodelovanju z državami članicami opravi posebne ocene in izdela akcijski načrt za namen izboljšanja varnostnih standardov na obstoječih ploščadih. Na koncu si želimo zagotovitve, da bodo onesnaževalci prevzeli pravno odgovornost in da bodo oškodovanci, kot na primer ribiči, lahko dobili ustrezno odškodnino.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Resolucijo o ukrepih EU na področju iskanja in črpanja nafte v EU sem podprla, saj menim, da je treba izboljšati varnost in delovne pogoje na morskih naftnih ploščadih v Evropski uniji, da bi se preprečile ekološke nesreče, kakršna se je zgodila v Mehiškem zalivu.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Glede na pomen črpanja nafte za tiste države, ki to izvajajo, ter nevarnosti, ki jih to črpanje vključuje (o katerih pričajo hude posledice slučajnih razlitij nafte), je nujno, da Unija ustvari čim varnejše pogoje za iskanje nafte. Za ta namen je treba oblikovati ustrezno zakonodajo, ki bo določala temeljne varnostne standarde za pridobivanje nafte in plina na morju, da bi se tako zagotovila varnost črpanja in oskrbe v Evropski uniji. V tem smislu se kot Portugalec spominjam nesreče, ki jo je povzročil tanker Prestige; ta je imela hude posledice za obalo Galicije, ki so segale vse tja do obal Portugalske in Francije. Zato pozivam k temu, da naj se zdaj predlagani ukrepi ne omejijo samo na iskanje in črpanje nafte, temveč naj vključijo tudi njen prevoz in oskrbo. Nesreče s tankerji so žal pogostejše, kot bi si želeli, zato je pomembno, da pregledamo varnostne standarde tudi na tem področju, da bi zmanjšali verjetnost takšnih nesreč.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Razlitje nafte s ploščadi Deepwater Horizon v Mehiški zaliv je opozorilo za Evropsko unijo in države članice, da naj nujno preuči vse vidike iskanja in črpanja nafte v EU ter sprejme vse potrebne ukrepe, s katerimi bo zagotovila, da se tovrstne ekološke nesreče v naših vodah ne bodo nikoli zgodile. Zato je treba nujno sprejeti skupni čezmejni evropski sistem za preprečevanje razlitja nafte in odziv nanj.

Rad bi poudaril poziv Komisiji, naj predloži poročilo o oceni ravni onesnaženosti okolja ter biološkega položaja Mehiškega zaliva in pregledu zmogljivosti EU v zvezi s takojšnjim odzivanjem na nesreče, ki vključujejo objekte na morju, ter naj v sodelovanju z državami članicami razvije evropski akcijski načrt. Pozdravljam zahtevo po osnutku zakonodaje, ki bo usmerjena v zagotavljanje izvajanja večjih varnostnih standardov na vseh naftnih ploščadih EU in pri vseh dejavnostih vrtanja. Vendar pa se ne strinjam z uvedbo moratorija na vsa nova globokomorska vrtanja nafte v vodah EU, tudi kadar so ti standardi zagotovljeni po vsej EU, in sicer zato, ker bi značilnost tega ukrepa bila nesorazmerna z njegovim možnim vplivom na industrijo.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Splošen namen resolucije je pozitiven, saj opozarja na potrebo po preprečevanju in zagotavljanju potrebne podpore v primeru ekoloških nesreč, ki jih povzročijo razlitja nafte. Zagotovitev neodvisnosti in kakovosti ocen vpliva na okolje ter opredelitev odgovornosti sta pomembna dejavnika za zagotavljanje visoke ravni zaščite zdravja ljudi in okolja, za preprečevanje škode na morju in obalah zaradi potencialno nevarnih dejavnosti na morskem dnu ter za zaščito biotske raznovrstnosti in napredka lokalnih kmetijskih in ribolovnih dejavnosti obalnih skupnosti. Vendar pa moramo izraziti kritiko zaradi dejstva, da resolucija o tej temi popolnoma zanemarja vprašanja v zvezi s fizičnimi omejitvami naftnih rezerv, skrajno in zaskrbljujočo odvisnostjo ljudi od tega glavnega vira energije, potrebo po pravičnem in previdnem upravljanju obstoječih rezerv in potrebo po iskanju drugih virov oskrbe z energijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Françoise Grossetête (PPE), v pisni obliki. – (FR) Najvišje ravni previdnosti, varstva okolja in varnosti ter zaščite na področju dejavnosti pridobivanja nafte v Evropi so načela temeljnega pomena, pri katerih kompromisov ni mogoče sprejemati. Predvsem moramo na podlagi nesreče v Mehiškem zalivu sprejeti potrebne sklepe, da bi preprečili takšne dogodke v morskih in priobalnih vodah Evropske unije.

Kljub temu je Evropski parlament danes pokazal razum, ko je zavrnil skrajno stališče, ki poziva k moratoriju na vsa nova globokomorska vrtanja nafte v evropskih vodah. Gre namreč za preživetje in prihodnost naše evropske naftne industrije v času krize, a tudi za našo potrebo po energetski neodvisnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Alan Kelly (S&D), v pisni obliki. – Ta osnutek resolucije zahteva okrepitev varnostnih standardov na naftnih ploščadih EU in povečanje zmogljivosti EU pri odzivanju na nesreče v primeru razlitja nafte v vodah EU. To je prednostno vprašanje glede na nedavno nesrečo v Mehiškem zalivu, ki sta jo povzročila eksplozija na ploščadi Deepwater Horizon in razlitje nafte. Ta resolucija poziva k uvedbi moratorija na nova globokomorska vrtanja, dokler se standardi ne izboljšajo in ne dopolnijo. Trdno sem prepričan, da morajo naftne družbe v Evropi izboljšati svoje delovne pogoje, to pa je mogoče storiti z zagotovitvijo enotnih visokih varnostnih standardov na morskih ploščadih, ki črpajo nafto v EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) Ta predlog resolucije sem podprl, saj menim, da je treba natančno preučiti vse vidike, povezane s črpanjem in iskanjem nafte v Evropski uniji. Pravzaprav menim, da je treba sprejeti regulativne ukrepe, ki bodo preprečili, da bi se v naših morjih zgodile ekološke nesreče podobne tisti, ki je nedavno prizadela Združene države. Če bi se podobni incidenti zgodili v Sredozemskem morju, ki je znano po svoji izredno počasni izmenjavi vode, bi to dejansko povzročilo ekološko nesrečo s hudimi posledicami. Za namen pregleda veljavne evropske zakonodaje na tem področju, ki je pokazala številne pomanjkljivosti, je treba nujno ukrepati, da bi se zagotovili najvišji varnostni standardi. Prav zato se pridružujem pozivu Komisiji, da naj pozorno spremlja preiskave ameriških pristojnih organov, da bi bolje opredelila in izvajala visoko raven previdnostnih ukrepov, ki bi zagotovili tudi zaščito biotske raznovrstnosti v obalnem in morskem okolju.

 
  
MPphoto
 
 

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. (RO) To resolucijo sem podprl, ker menim, da Evropa nujno potrebuje skupni evropski čezmejni sistem za preprečevanje razlitja nafte in odziv nanj. Ker vode EU mejijo tudi na države, ki niso del Evropske unije, zaradi česar zakonodaja EU od njih ne zahteva, da upoštevajo ustrezne določbe v zvezi z odgovornostjo za škodo in njeno odpravo, mora Evropska komisija pripraviti politike za preprečevanje nesreč na naftnih ploščadih ter razširiti področje uporabe direktive SEVESO II na naftne ploščadi. Veljavna zakonodaja s področja okoljske odgovornosti vsebuje številne pomembne pomanjkljivosti, zato menim, da je treba uvesti nekatere nove zakonodajne določbe, ki bi upoštevale vsa tveganja, povezana z iskanjem na morju, ustrezno pa je treba urediti tudi odgovornost v primeru nesreč, povezanih z nafto. Ker nimamo kompenzacijskega sklada za primere nesreč, povezanih z nafto, mora Komisija v Direktivo o okoljski odgovornosti vključiti določbe o obvezni finančni varnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Močno podpiram visoke varnostne standarde pri črpanju nafte po vsej EU, predvsem pa pozive naftnim družbam, da naj ohranijo enako visoke standarde v vseh državah, v katerih vrtajo nafto – sedanje razlike med državami članicami so namreč nesprejemljive in nepravične. Ugotovitve preiskave o tragediji naftne ploščadi Deepwater Horizon je treba takoj po njihovi objavi pozorno preučiti, predvsem pa posebno skrb nameniti pregledu varnostnih standardov pri izdaji dovolilnic za nova vrtanja. Glede na visoke standarde pri vrtanju nafte v Severnem morju na Škotskem se mi zdi, da enotni moratorij na nova vrtanja ni najboljši način za reševanje tega vprašanja, temveč da bi bilo treba predvsem pred vsako odločitvijo o izdaji novih dovolilnic opraviti podrobne varnostne preglede.

 
  
MPphoto
 
 

  Barbara Matera (PPE), v pisni obliki. (IT) Tesna povezava med dejavnostmi iskanja in črpanja nafte ter preteklih in prihodnjih okoljskih sprememb je dokazana in je predmet stalnih znanstvenih raziskav. Zgodnja predstavitev tega, kar se bo zaradi teh dejavnosti zgodilo leta 2080, lahko samo služi kot opozorilo, da je treba ustaviti nesreče, ki lahko doletijo ves svet – nihče ni izjema, tudi mi ne. Nobenega dvoma ni, da obstajajo določene odgovornosti za globokomorsko vrtanje, ki se še do nedavnega ne bi nikoli upoštevale, vendar ob grožnji, ki jo predstavljajo nesreče, kakršna se je zgodila v Mehiškem zalivu, ne moremo ostati brezbrižni. Bistveno je, da Evropska unija v vseh 27 državah članicah zviša in uskladi ravni varnosti v zvezi z dejavnostmi iskanja in črpanja nafte, a ne samo na obstoječih ploščadih, temveč tudi na tistih, ki bodo nehale obratovati. Drugič, opredeliti in urediti moramo odgovornost upravljavca, pri čemer je treba začeti z odpravo možnosti oddaje objektov v zakup tretjim osebam. Zato se strinjam s tem, kar je navedel poročevalec, od Komisije in Sveta pa pričakujem neposredno posredovanje, ki bo prispevalo k jasnosti, preglednosti, skladnosti in s tem tudi varnosti na našem ozemlju in pri tem posebnem vprašanju, pri katerem, gospe in gospodje, opreznost ni nikoli odveč.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) Glasovanja sem se vzdržal, ker ta dokument nikjer ne omenja prihodnosti, ko se bencin ne bo več uporabljal.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Različne nesreče, ki so se v preteklih letih zgodile na področju iskanja in črpanja nafte, opozarjajo na nevarnosti teh dejavnosti. Zadnja izjemno huda nesreča v Mehiškem zalivu pa je prav zares opozorila na potrebo po uporabi novih in drugačnih metod za preprečevanje podobnih dogodkov v prihodnosti, saj ti lahko ogrozijo okoljsko ravnovesje in biotsko raznovrstnost celotnih regij, vpliv posledične škode pa bi čutili prav vsi. EU mora zato sprejeti potrebne ukrepe, da zagotovi, da se bosta iskanje in črpanje nafte v Evropi izvajala v skladu z najboljšimi varnostnimi predpisi, s čimer se bodo preprečile prihodnje ekološke in humanitarne nesreče.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. (LV) Ta predlog resolucije sem v celoti podprl. Mislim, da je treba povečati odgovornost naftnih družb, da bi se v primeru nesreč z zavarovalniškim in rezervnim skladom za preprečevanje nesreč lahko ustrezno pokrili vsi stroški čiščenja in vsa možna škoda, ki bi jo utrpelo okolje. Pomembna sta tudi 100-odstotna bančna garancija ter strožja merila za izdajo dovolilnic za obrat v sektorju iskanja in črpanja nafte.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Naftna nesreča v Mehiškem zalivu jasno kaže, da finančni vidiki dokaj hitro pripeljejo do tega, da se varnostni predpisi več ne upoštevajo in da zdrav razum izpuhti. V severovzhodne Atlantiku so razmere v globini podobne razmeram v Mehiškem zalivu, zato so si tudi tveganja podobna. Razprava o varnosti, ki poteka v Evropi, je toliko pomembnejša zaradi dejstva, da se večji del vrtanja in črpanja nafte izvaja v vodah Severnega morja in da sosednje države zaradi poostritve varnostnih zahtev v Združenih narodih ter v nasprotju z obveznostmi Konvencije OSPAR niso mogle doseči sporazuma. To pa je še toliko pomembnejše zato, ker se je razvijanje slabo dostopnih naftnih polj in črpanje v najslabših razmerah, kot iz čedalje večjih globin, v času visokih cen nafte izkazalo za posebej donosno. Zato pozdravljam dejstvo, da se bodo zdaj na ravni EU iskali ustrezni varnostni standardi, in zato sem predlog resolucije tudi podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE), v pisni obliki. (RO) To poročilo sem podprl, ker obravnava izredno pomembno temo. Vendar pa želim poudariti, da je bilo to vprašanje treba odpreti v bolj splošnem okviru. Evropska komisija trenutno pripravlja spremembo zakonodaje EU o okoljski odgovornosti in bi v tem okviru morala predlagati rešitve za preprečevanje ekoloških nesreč, kakršna se je nedavno zgodila na Madžarskem, kjer je šlo za izlitje velike količine rdečega blata.

 
  
MPphoto
 
 

  Teresa Riera Madurell (S&D), v pisni obliki. (ES) Zaradi posledic v Mehiškem zalivu menim, da je resolucija o ukrepih EU na področju iskanja in črpanja nafte v Evropi, ki jo je danes sprejel Parlament, izredno pomembna.

Kot članica Odbora za industrijo, raziskave in energetiko moram poudariti, da je globokomorsko pridobivanje nafte in plina pomembno za zanesljivo oskrbo v EU. Globokomorsko pridobivanje nafte in plina ne poteka v tako skrajnih pogojih, kot v Mehiškem zalivu. Vendar pa je treba izvajati vse previdnostne ukrepe. Zato moramo delati na preprečevanju, da bomo imeli sodobno zakonodajo, ki se bo učinkovito izvajala in preprečila naravne nesreče. Vendar pa ne moremo mimo dejstva, da je takšna vrsta črpanja in pridobivanja vedno tvegana. Zato moramo preučiti tudi povečanje dejanske zmogljivosti, da bi se lahko odzvali na morebitne nesreče, kakršna se je zgodila v Mehiškem zalivu.

Ta resolucija je korak v pravo smer, saj spodbuja napredek v EU, tako v smislu preprečevanja kot odzivanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Frédérique Ries (ALDE), v pisni obliki. (FR) Ali je Evropski parlament pripravljen podpreti moratorij na vsa nova vrtanja nafte na morju? To je način, da se nekaj naučimo iz človeške in ekološke tragedije, ki jo je 20. aprila v Mehiškem zalivu povzročila naftna nesreča: 11 mrtvih, 800 milijonov litrov razlite nafte in uničenje biotske raznovrstnosti. To je edino pravo politično vprašanje na današnjem glasovanju. Z zavrnitvijo moratorija je parlamentarna skupščina poslala jasno sporočilo, ki se niti najmanj ne meni za skrbi ljudi. A kljub temu je popolnoma očitno, da je vrtanje na morju tvegana dejavnost in da je treba sprejeti vse previdnostne ukrepe: treba je utrditi načelo okoljske odgovornosti in oblikovati poseben evropski sklad, ki se bo financiral z obveznimi prispevki upravljavcev objektov na morju, zlasti kadar se vrtanje izvaja na Arktiki v skrajnem mrazu in velikih globinah. Nekaj je jasno: z zavrnitvijo zaustavitve novih vrtanj na morju Evropski parlament ne ravna v skladu s stališčem Evropske komisije o de facto moratoriju, ki ga je 7. julija v svojem govoru napovedal komisar Oettinger.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Rochefort (ALDE), v pisni obliki. (FR) Med aprilom in septembrom 2010 je po eksploziji na naftni ploščadi Deepwater Horizon v vode Mehiškega zaliva izteklo skoraj pet milijonov sodov nafte, kar je povzročilo hudo škodo gospodarstvu in ekosistemu te regije. Skupaj je bilo ogroženih več kot 400 vrst – kitov, delfinov, manatijev, čapelj itd. Ker ima Evropska unija veliko naftnih ploščadi – več kot 500 jih je na Severnem morju – je treba na evropski ravni storiti vse, da bi se takšne nesreče preprečile na našem ozemlju. S podporo tej resoluciji pozivam k oblikovanju strogih evropskih predpisov za preprečevanje nesreč na naftnih ploščadih ter zakonodaje, ki bo zagotavljala izvajanje enako visokih varnostnih standardov na vseh naftnih ploščadih Evropske unije in pri črpanjih, ki jih izvaja vse od Atlantskega roba do Črnega morja. Pozdravljam tudi odločitev Komisije v zvezi s „preizkusom vzdržljivosti“ na naftnih ploščadih v vodah EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. (FR) Tveganje resnih nesreč v vodah Evropske unije je visoko, Evropa pa, preprosto rečeno, ni pripravljena za reševanje uničujočih posledic takšnih nesreč. To je na posvetovanjih priznala tudi sama Komisija. Iskanje nafte na morskih naftnih ploščadih se je skokovito povečalo, s tem pa so se povečala tudi tveganja; za varnost pa je v veliki meri še vedno neustrezno poskrbljeno. V tem okviru bi lahko tveganje zmanjšal samo začasni moratorij na vsa nova morska vrtanja v vodah EU, ki bi hkrati poslal tudi jasen signal o naši odvisnosti od fosilnih goriv. Ponovno se bomo torej morali zanesti na tisto malo verodostojnosti, ki jo lahko pripišemo naftni industriji.

 
  
MPphoto
 
 

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. (IT) Po tem, kar se je zgodilo na razvpiti ploščadi v Mehiškem zalivu, ko je počena cev na naftnem vrelcu povzročila ekološko nesrečo, Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Evropsko komisijo, da posveti pozornost vrtanju na morju, predvsem pa ploščadim v vodah EU. Ljubše bi mi bilo, če bi Odbor za okolje segel še dlje in podobna zagotovila zahteval tudi od drugih evropskih držav, ki niso države članice EU, kot na primer Norveška, katere 90 % BDP je vezan na črpanje nafte iz morja. EU je svetovna gospodarska sila in mora biti zmožna, da od držav, ki niso države članice, ki pa imajo EU za svojega glavnega partnerja, zahteva, da prav tako upoštevajo varnostne ukrepe, ki velja za dejavnosti v nevarnih globokih morjih.

 
  
MPphoto
 
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE), v pisni obliki.(PL) Naravna nesreča v Mehiškem zalivu, ki jo je povzročila potopitev naftne ploščadi Deepwater, je prava priložnost, da premislimo o načrtu ukrepanja Evrope za preprečevanje podobnih dogodkov. Nepredstavljiva škoda, ki jo je zaradi razlitja nafte utrpel ekosistem Mehiškega zaliva in južne obale Združenih držav, bi nas zagotovo morala spodbuditi k ukrepanju. Prvič, Unija mora okrepiti svojo sposobnost, da se hitro odzove v primeru takšnih nesreč. Zagotoviti moramo, da bo sprejet ustrezen sistem usklajevanja nacionalnih služb, da bi se povečala učinkovitost pri preprečevanju razlitja ali odpravi škode, ki jo razlitje povzroči. Drugič, temeljnega pomena je povečanje spremljanja varnosti na obstoječih objektih ali tistih, ki se gradijo. Izboljšati moramo na primer spremljanje postopkov izdaje dovolilnic za črpanje nafte ali oddaje objektov v zakup tretjim osebam. Tretjič, oblikovati je treba ustrezen pravni okvir za urejanje vprašanj glede odgovornosti in odprave vse nastale škode, saj v veljavnih določbah obstaja cela vrsta velikih pravnih vrzeli. Premisliti moramo tudi o uvedbi kompenzacijskega sklada, ki bi financiral protikrizne ukrepe v takšnih okoliščinah.

 
  
MPphoto
 
 

  Dominique Vlasto (PPE), v pisni obliki. (FR) Podprla sem to uravnoteženo resolucijo, ki ne prepoveduje prihodnjega črpanja nafte v globokih vodah, temveč ga prilagaja, da bi se zagotovilo spoštovanje evropskih varnostnih standardov, ki so eni izmed najstrožjih na svetu. Ti standardi morajo po mojem mnenju zagotavljati trajnostno oskrbo z energijo za Evropo kakor tudi varnost in trajnost dejavnosti na morju. Vsi se spominjamo strahotnih slik črnega morja v Mehiškem zalivu, strašne izgube človeških življenj, obupa prebivalcev, ki jih je prizadela nesreča, ter ogromne škode, ki jo je povzročila eksplozija na ploščadi Deepwater Horizon. Zaradi tega ponovno pozivam k vzpostavitvi prave evropske službe civilne zaščite, ki bo lahko hitro in učinkovito ukrepala po tako hudih nesrečah. Črpanje nafte v globokem morju je temeljnega pomena za redčenje nafte. Vendar pa je njegov vpliv na okolje treba nadzorovati, obenem pa moramo tudi zagotoviti, da to v prihodnosti ne bo predstavljalo grožnje za morska in priobalna območja ter biotsko raznovrstnost. To je glavni izziv za mednarodno in okoljsko podobo Evropske unije, ki na tem področju ustvarja zelo dobre rezultate.

 
  
  

- Predlog resolucije: Konferenca o biološki raznovrstnosti - Nagoya 2010 (B7-0536/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Podprl sem to resolucijo, ki je rezultat razprave s Svetom in Komisijo, kjer smo govorili o načrtih in glavnih strateških ciljih Evropske unije za zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti na predvečer konference pogodbenic konvencije o biološki raznovrstnosti. Zato upam, da bo EU na tej konferenci predstavila odločno in dosledno stališče skupaj z zamislimi o dejanskih ukrepih, ki bodo sprejeti, da bi se zagotovil prispevek, ki ga bo zaščita biotske raznovrstnosti dala trajnostnemu razvoju. Poudaril bi, da je ohranjanje biotske raznovrstnosti temeljno za kakovost ekosistemov in ima neposredne učinke na bistvene dejavnosti, kot sta proizvodnja hrane ali preskrba z vodo, in preprečuje zemeljske plazove in poplave. Upam tudi, da bodo politični odzivi, usmerjeni v zagotavljanje povezovanja biotske raznovrstnosti z gospodarskimi dejavnostmi, kot so kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in turizem, dovolj drzni in velikopotezni, da bodo to dragoceno, a izredno krhko dediščino – kot na primer v moji regiji, na Azorih – zaščitili pred drugimi omejenimi zunanjimi interesi, ki bi jo lahko ogrozile.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. (FR) Resolucijo Evropskega parlamenta o ciljih EU v zvezi z biotsko raznovrstnostjo sem podprla. Zaradi čedalje večje izgube vrst in s tem biološkega bogastva na svetu je pomembno, da opredelimo velikopotezne cilje v zvezi z zaščito živalstva in rastlinstva ter obenem zagotovimo človeštvu, da še naprej izkorišča svoje bogastvo. Parlament zato zagovarja cilje, ki bodo omogočili ohranitev virov z zanašanjem na strog regulativni sistem in spodbujanjem novih tehnologij.

 
  
MPphoto
 
 

  Liam Aylward (ALDE), v pisni obliki. (GA) Podprl sem ta predlog, ki prihaja pred desetim srečanjem pogodbenic konvencije o biološki raznovrstnosti, ki bo ta mesec potekalo v Nagoyi na Japonskem. Ocenjeno je, da je svetovna stopnja izumrtja od sto do tisoč krat višja od običajne naravne stopnje, za kar je v glavnem odgovorna človekova dejavnost. Zelo žalostno je, da cilji za leto 2010 glede zaustavitve izgube biotske raznovrstnosti niso bili doseženi. Kmetijska zemljišča predstavljajo 45 % skupnega ozemlja EU in dragocen habitat, ki vsebuje pravo bogastvo biotske raznovrstnosti. Kmetijski sektor prispeva k biotski raznovrstnosti EU, številne živalske in rastlinske vrste pa so danes odvisne prav od tega sektorja in kmetijskih praks. Na primer, paša ovac in govedi je tista, ki ohranja raznovrstnost rastlinstva na odprtih pašnih površinah. Vprašanja biotske raznovrstnosti je treba upoštevati pri izvajanju kmetijskih praks. Kmetijsko-okoljskim ukrepom je treba zagotoviti pomoč in podporo, da bi se spodbudila trajnostna raba biotske raznovrstnosti. V Nagoyi je treba obravnavati pomen kmetijskega sektorja za okolje, to vprašanje pa mora biti od zdaj naprej v središču tudi na razpravah o prihodnosti in proračunu SKP.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Strinjam se s to resolucijo. Glede na trenutno stanje, v katerem je biotska raznovrstnost v zadnjih 40 letih upadla za 30 %, ter prihodnje napovedi, po katerih bo izguba biotske raznovrstnosti kar deset krat večja, je treba nemudoma odločno ukrepati za namen ohranitve biotske raznovrstnosti in spodbujanja njene trajnostne rabe. Izguba biotske raznovrstnosti predstavlja grožnjo zanesljivi preskrbi s hrano in stopnjuje porabo energije ter podnebne spremembe. Da bi se izognili negativnemu vplivu teh procesov, morajo Komisija in države članice sodelovati pri pripravi trajnostne strategije EU za ohranitev biotske raznovrstnosti, ki bi bila usklajena s cilji boja proti revščini, trajnostnega ravnanja z odpadki in zmanjševanja podnebnih sprememb. Za izvajanje načrtovanih ukrepov in strategij bodo neizogibno potrebna ustrezna finančna sredstva. Podpora javnega sektorja verjetno ne bo zadostovala. Zato je treba pritegniti naložbe iz zasebnega sektorja in poiskati nove vire financiranja. Poleg tega bo treba ob odobritvi novega večletnega finančnega okvira premisliti tudi o pripravljenih načrtih in poskrbeti, da bodo tudi zanje na voljo potrebna finančna sredstva.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Resolucija o strateških ciljih EU za deseto srečanje pogodbenic konvencije o biološki raznovrstnosti, ki bo potekalo v Nagoyi, je še posebej pomembna v letu 2010, ki so ga Združeni narodi razglasili za mednarodno leto biotske raznovrstnosti, pa tudi zaradi neizpolnitve globalnega cilja, v skladu s katerim bi bilo treba do leta 2010 bistveno zmanjšati stopnjo izgube biotske raznovrstnosti, in cilja EU, v skladu s katerim bi bilo treba izgubo biotske raznovrstnosti zaustaviti.

Za ohranjanje biotske raznovrstnosti se je treba zavzemati skupaj s trajnostno rabo in pravično porazdelitvijo koristi, ki izhajajo iz genskih virov in mislim, da je to v tej resoluciji zajeto. Komisija in države članice morajo na desetem srečanju pogodbenic konvencije nastopiti enoglasno, njihovi notranji postopki sprejemanja odločitev pa morajo potekati hitro. Posebej pomembno je, da se okrepijo diplomatska prizadevanja v tretjih državah.

Menim tudi, da je za Komisijo in države članice ključno, da okoljski element vključijo v svoje odnose s tretjimi državami, pri čemer morajo poudariti prizadevanje za celovit pristop in „zeleno diplomacijo“.

 
  
MPphoto
 
 

  Corina Creţu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Resolucijo o strateških ciljih EU za deseto srečanje pogodbenic konvencije o biološki raznovrstnosti, ki bo potekalo v Nagoyi, sem podprla predvsem zato, ker sem trdno prepričana, da je ohranjanje biotske raznovrstnosti spodbudno za trajnostno rast držav v razvoju. Zaradi dejstva, da ni bil izpolnjen niti globalni cilj glede biotske raznovrstnosti, v skladu s katerim bi bilo treba do leta 2010 bistveno zmanjšati stopnjo izgube biotske raznovrstnosti, niti cilj EU, v skladu s katerim bi bilo treba izgubo biotske raznovrstnosti zaustaviti, so dodatni ukrepi, usmerjeni v izpolnitev teh ciljev, toliko nujnejši.

Drugi razlog za skrb je nezakonita raba genskih virov, ki ima zaradi takšnih praks v večini primerov negativen vpliv na ciljne države. Strinjam se, da javna razprava o vprašanjih biotske raznovrstnosti poteka le občasno. Zato podpiram predlog, vsebovan v besedilu resolucije, o bolj trajnostnih in ciljno usmerjenih prizadevanjih za spodbujanje ukrepov ohranjanja biotske raznovrstnosti med navadnimi državljani. Ta vprašanja moramo razumeti in jih podpreti. Mislim, da je prav tako pomembno, da si prizadevamo za vključevanje ohranjanja biotske raznovrstnosti v okvir državljanske vzgoje v naših državah.

 
  
MPphoto
 
 

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Ker zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti ni nujna točka na evropskem in mednarodnem političnem dnevnem redu, pozdravljam izvajanje in sprejem niza posebnih kazalnikov, ki temeljijo na znanstvenih podatkih za merjenje napredka na področju biotske raznovrstnosti v smislu izpolnjevanja strateških ciljev Evropske unije.

 
  
MPphoto
 
 

  Mário David (PPE), v pisni obliki. (PT) Pri zadevi, ki je tako občutljiva in pomembna, kot je ohranjanje biotske raznovrstnosti kot evropske in hkrati svetovne dediščine, je pomembno, da države članice in Komisija oblikujejo soglasje o stališču, ki ga mora Evropska komisija predstaviti na desetem srečanju podpisnic konvencije. Zato ta predlog resolucije pozdravljam. Večplastnost kot del ohranjanja biotske raznovrstnosti zahteva številne mehanizme, rešitve in prizadevanja.

Zato menim, da bo spodbujanje sinergij med različnimi svetovnimi organizacijami, državami članicami in NVO omogočilo razvoj instrumentov za zaščito biotske raznovrstnosti v okviru politik za varstvo okolja, ki spodbujajo ta cilj. Na koncu bi rad poudaril, da je treba opozoriti na gospodarske koristi, ki izhajajo iz tržne intervencije pri ohranjanju biotske raznovrstnosti in vključevanja okoljskih vprašanj v agendo držav članic in Komisije v zvezi z odnosi s tretjimi državami, kar je znano tudi kot „zelena diplomacija“.

 
  
MPphoto
 
 

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Žalostno je, da se izguba biotske raznovrstnosti kljub zavezam, ki jih je EU dala na vrhu EU v Göteborgu leta 2001, še ni zaustavila. Ta resolucija nas opozarja, da biotska raznovrstnost igra ključno vlogo v boju proti svetovni lakoti in pri zagotavljanju zanesljive preskrbe s hrano ter da predstavlja predpogoj za vsak poskus zmanjšanja podnebnih sprememb in prilagajanja tem spremembam. Čas je, da vse države članice začnejo v celoti izvajati zakonodajo Natura 2000, kakor tudi direktivi o habitatih in pticah, ter da sprejmejo pobude za ohranitev morske biotske raznovrstnosti. Politika, ki se zavzema za biotsko raznovrstnost, se mora izvajati tako na evropski kot mednarodni ravni, da bi te skrbi vključila v politiko o razvojnem sodelovanju in predvsem zunanjepolitičnih dejavnostih Unije, kakor tudi v vse prihodnje sporazume, sklenjene znotraj STO.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Kot sem že imel priložnost omeniti v zvezi s poročilom gospe de Lange, o katerem smo glasoval na zadnjem delnem zasedanju, se „strinjam s potrebo, da mora celotna EU, predvsem pa tista področja, ki so zajeta v politikah Skupnosti, oblikovati trajnostno strategijo za zaščito biotske raznovrstnosti in ohranjanje ekosistemov. Menim, da to postane še posebej pomembno na področju kmetijstva in ribištva, zaradi česar posebej natančno spremljam reforme skupne ribiške politike in skupne kmetijske politike, ki se pripravljajo. Razlog za to je v tem, da ustrezno in trajnostno ohranjanje biotske raznovrstnosti, čeprav bistveno in zaželeno, ne sme zavirati trajnosti in razvoja kmetijstva in ribištva.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Združeni narodi so leto 2010 razglasili za mednarodno leto biotske raznovrstnosti. Žal Evropska unija ne bo dosegla svojega cilja glede biotske raznovrstnosti za leto 2010; izguba biotske raznovrstnosti se nadaljuje zaskrbljujoče hitro. Stopnja izgube naj bi do leta 2050 postala deset krat hitrejša. Takšna izguba biotske raznovrstnosti je nesprejemljiva, ne samo z etičnega, temveč tudi z ekološkega in gospodarskega vidika, saj prihodnjim generacijam onemogoča, da bi uživali ugodnosti zdrave biotske raznovrstnosti. Ključnega pomena je, da Komisija in države članice nastopijo enoglasno in povečajo hitrost in učinkovitost svojih notranjih procesov odločanja, da bi lahko dosegle hitro soglasje o notranjem stališču, ki ga bo EU predstavila na desetem srečanju pogodbenic konvencije, ter da obenem namenijo več sredstev in več časa diplomatskim prizadevanjem v svojih odnosih s tretjimi državami.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Ta resolucija vsebuje nekaj točk, ki so pozitivne in pomembne, poleg njih pa nekaj takšnih, ki so dvoumne in nejasne, in še nekaj drugih, ki so negativne in celo zaskrbljujoče. Tudi mi delimo zaskrbljenost zaradi neizpolnitve ciljev EU in svetovnih ciljev glede velikega zmanjšanja stopnje izgube biotske raznovrstnosti. Pozdravljamo vidike, kot so delitev koristi genskih virov, zavrnitev patentov življenjskih oblik in procesov, zaščita tradicionalnega znanja in praks avtohtonega prebivalstva, povezava med gensko raznovrstnostjo in svetovno preskrbo s hrano, ocenjevanje vpliva biogoriv in opozarjanje na probleme eksotičnih vrst. Vendar pa odločno zavračamo in kritiziramo namero k prehodu na nove oblike zasebne prisvojitve narave in naravnih virov, kot je uvedba „plačila ekosistemskih storitev“, ki ga ta resolucija zagovarja na več mestih. Omeniti je treba tudi dvoumne in nejasne vidike, kot je trditev, da „bodo vrednosti biotske raznovrstnosti ter možnosti, ki izhajajo iz njenega ohranjanja in trajnostne rabe, zajete v nacionalne račune“.

 
  
MPphoto
 
 

  Mario Mauro (PPE), v pisni obliki. (IT) Podpora predlogu resolucije o strateških ciljih EU za deseto srečanje konference pogodbenic konvencije o biološki raznovrstnosti, ki bo potekalo v Nagoyi na Japonskem od 18. do 29. oktobra 2010, je predvsem posledica potrebe po tem, da se na tem pomembnem srečanju predstavi skupno evropsko stališče, ki ga lahko podpre čim več drugih udeleženih držav. Samo če imamo jasne zamisli o ciljih in predlogih, lahko zares igramo odločilno vlogo v svetovnih sporazumih, ki jih bomo sklenili. Resolucija predvsem upravičeno poudarja potrebo po nujnem posredovanju za namen izpolnitve cilja glede zmanjšanja izgube biotske raznovrstnosti na širši ravni s pomočjo že razpoložljivih virov.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Neobvladljiva hitrost izgube biotske raznovrstnosti, ki jo povzroča človek, je zaskrbljujoča. Na biotsko raznovrstnost je treba gledati kot na najzanesljivejši barometer stanja v okolju. Ker se EU spopada z zastrašujočimi številkami glede izgube biotske raznovrstnosti, pri čemer izumrtje grozi 42 % sesalcev, 43 % ptic, 45 % metuljev, 30 % dvoživk, 45 % plazilcev in 52 % sladkovodnih rib, sem prepričan, da je zakonodaja, ki se je ravnokar izvedla, bistvena in ključna za ohranjanje biotske raznovrstnosti in celo njeno krepitev. Biti moramo torej ambiciozni glede biotske raznovrstnosti, da bi dosegli strateške cilje za leto 2020. Zato sem glasoval tako, kot sem.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Biotska raznovrstnost je podlaga za obstoj vsega človeštva, kar pomeni, da je treba biotsko raznovrstnost in naravne habitate ohraniti. Zmanjšanje biotske raznovrstnosti in izguba ekosistemov posebej prizadene deleže revnega prebivalstva, saj so slednji za svoje preživetje pogosto odvisni od produktov narave. Zahodne vlade bi si morale prizadevati za ohranjanje te raznovrstnosti in ukrepati na področju ozaveščanja o tem vprašanju, saj je ohranitev biotske raznovrstnosti dolgoročno lahko koristna tudi z gospodarskega vidika. Glasovanja sem se vzdržal, ker so zastavljeni cilji previsoki in ker bo vodilna vloga EU v tem smislu dosegla svoj namen samo, če bodo tudi velike države, kot je Kitajska, pripravljene spremeniti svoje razmišljanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. – (PL) Evropska unija je zaskrbljena zaradi hitre izgube biotske raznovrstnosti in dejstva, da ni bil izpolnjen globalni cilj, v skladu s katerim bi bilo treba do leta 2010 bistveno zmanjšati stopnjo izgube biotske raznovrstnosti. Da bi izpolnili velikopotezne cilje, je treba čim prej sprejeti konkretne kazalnike, ki temeljijo na znanstvenih podatkih, da bi izmerili napredek pri izpolnjevanju strateških ciljev. Dosedanje študije ocenjujejo, da znaša vrednost izgube blaginje zaradi izgube biotske raznovrstnosti trenutno približno 50 milijard EUR na leto (le malo pod 1 % BDP) in da se bo do leta 2050 povečala na 14 bilijonov EUR. Zato Evropska unija meni, da je ta problem izredno nujen. Strinjam se s prepričanjem, da med zaščito podnebja, izpolnjevanjem razvojnih ciljev tisočletja in zaustavljanjem izgube biotske raznovrstnosti obstajajo številne povezave. Prizadevanja za zaščito biotske raznovrstnosti pozitivno vplivajo na strategije za prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo blažitev. Soglašam tudi s pozivom resolucije, da je treba podpreti prizadevanja za povečanje sinergij in povezanosti med biotsko raznovrstnostjo in podnebno politiko. A da bi pomagali preprečiti te svetovne probleme, je treba korenito povečati svetovna finančna sredstva za zaščito biotske raznovrstnosti, predvsem prek obstoječih virov financiranja, kakor tudi nove in inovativne vire, vključno z novimi in inovativnimi tržnimi instrumenti.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Biotska raznovrstnost je bogata dediščina, ki smo jo podedovali od preteklih generacij in ki bi jo morali zapustiti prihodnjim generacijam. Ne glede na vse antropološke vidike je pomembno tudi, da priznamo vrednost te biotske raznovrstnosti, ki je z njo neločljivo povezana.

Izumrtje trenutno grozi eni od petih vrst. To je zastrašujoča številka, ki nas poziva, da sprejmemo ustrezne ukrepe za obrambo in zaščito biotske raznovrstnosti.

Zato pozdravljam to resolucijo, katere končni cilj je spodbujati učinkovito in odločno izvajanje prej zastavljenega cilja za leto 2010, da bi se bistveno zmanjšala stopnja izgube biotske raznovrstnosti, in ki sistematizira različne možnosti za nujno ukrepanje za namen zaščite biotske raznovrstnosti, pri tem pa zastavlja nove cilje za leto 2020.

 
  
MPphoto
 
 

  Frédérique Ries (ALDE), v pisni obliki. (FR) Evropska unija mora na evropskem prizorišču pokazati enako odločen pristop v zvezi z zaščito biotske raznovrstnosti, kot ga kaže pri boju proti podnebnim spremembam. Kaže, da bo naloga ohranjanja biotske raznovrstnosti v Nagoyi prav tako težka kot v Cancunu, kjer bo šlo za zaustavitev uničujočega trenda globalnega segrevanja. Imamo številke, ki nas opozarjajo na obseg izziva: od leta 1970 je izginilo 30 % živalskih in rastlinskih vrst. V Evropi se izguba biotske raznovrstnosti nadaljuje, čeprav so bile po čedalje večjem ozaveščanju vzpostavljena ekološka območja „Natura 2000“, ki pokrivajo skoraj 18 % evropskega ozemlja. Kaj lahko pričakujemo od srečanja v Nagoyi, ki bo potekala od 18. do 29. oktobra 2010? V najboljšem primeru to, da bo Evropska unija govorila enoglasno. Imeti pa mora tudi pogum, da spregovori o temah, ki lahko zbudijo tudi jezo, celo pri Japonski, ki je država gostiteljica in ki ne sme več nekaznovano izvajati netrajnostnih in posebej barbarskih metod lova na kite in delfine. Poslati mora tudi pozitivno sporočilo: najboljši način zaščite raznovrstnosti vrst je, da se ta skrb horizontalno vključi v gospodarske dejavnosti, kot so trgovina, turizem in promet.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Čeprav smo sprva nameravali podpreti besedilo, se je naša skupina zaradi predloga spremembe 1 k odstavku 16, ki sta ga vložili skupini EPP in ECR, na koncu vzdržala.

 
  
MPphoto
 
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE), v pisni obliki.(PL) Biotska raznovrstnost vpliva na življenje vsakega od nas. Vendar pa se zaradi človekove dejavnosti proces izgube biotske raznovrstnosti na svetu čedalje hitreje odvija. Znaki za to so množično krčenje gozdov, izginjanje staležev rib in še več drugih vrst. Znanstveniki ocenjujejo, da bi do konca 21. stoletja lahko izginilo 15-40 % vrst. Moramo se zavedati, da izguba biotske raznovrstnosti negativno vpliva na delovanje ekosistemov in njihove storitve, kot so oskrba s hrano, čiščenje vode, gnojenje tal, zaščita pred poplavami in pridobivanje energije. Biotsko raznovrstnost ogrožajo številni dejavniki, na primer podnebne spremembe, neobvladljiv razvoj predmestij in invazivne tuje vrste. Vendar pa bi se rad osredotočil na eno posebno vprašanje. Mislim na kmetijstvo, ki se pogosto omenja kot dejavnik, ki predstavlja grožnjo biotski raznovrstnosti. Seveda se lahko strinjamo, da industrijsko kmetijstvo ni okolju prijazno. Mislim pa, da veliko večjo grožnjo okolju predstavlja prekinitev kmetijskih dejavnosti. V zadnjem času smo priča okrepitvi tega procesa. Čedalje nižja donosnost kmetijske proizvodnje, ki jo med drugim povzročajo nihanja cen, pomeni, da se ljudje odmikajo od kmetijstva, kar povzroča izginjanje življenja na velikih področjih.

 
  
MPphoto
 
 

  Marie-Christine Vergiat (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) Od 18. do 29. oktobra bo na Japonskem potekalo srečanje pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti (CBD). Cilji za leto 2010 glede zaustavitve izgube biotske raznovrstnosti niso bili izpolnjeni ne na globalni ne na evropski ravni.

Kot poudarja resolucija Parlamenta, če se hitro kaj ne zgodi, da bi se to ustavilo, bo biotska raznovrstnost na srednjeročni in dolgoročni ravni zelo velika in neobvladljiva.

Parlament zahteva, da življenjske oblike ne smejo postati predmet patentov in da se mora ropanje genskih virov s strani industrije, predvsem v državah v razvoju, ustaviti.

Zaščita biotske raznovrstnosti je temeljnega pomena pri izpolnjevanju razvojnih ciljev tisočletja.

Zato sem podprla resolucijo, skupaj s predlogi sprememb, ki sta jih predložili Konfederalna skupina Evropske združene levice/Zelene nordijske levice in skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze.

Čez nekaj tednov bo v Cancunu potekala konferenca o podnebnih spremembah, zato je skrajni čas, da mednarodna skupnost in predvsem Evropska unija glede na svojo zavezo varstvu okolja na srečanju v Nagoyi upošteva poročilo z naslovom „Ekonomika ekosistemov in biotske raznovrstnosti“ (TEEB) ter njegova priporočila.

Izredno pomembno je, da ponovimo dejstvo, da so boj za biotsko raznovrstnost, boj proti podnebnim spremembam in boj proti revščini tesno povezani, kot so tudi odgovori za njihovo reševanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki.(DE) Čeprav študije ocenjujejo, da sedanja gospodarska vrednost izgube biotske raznovrstnosti znaša približno 50 milijard EUR na leto, tega vprašanja ni na mednarodnem političnem dnevnem redu. Na evropski ravni že obstajajo odlični instrumenti, ki jih moramo okrepiti na ciljno usmerjen način in jih uskladiti z ukrepanjem podnebne politike, da bi nam naložbe prinesle kar največje koristi. Naložbe v ohranjanje biotske raznovrstnosti bodo izplačale dividende.

 
  
  

- Poročilo: Othmar Karas (A7-0251/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. (FR) Sporazumi Basel II urejajo bančne dejavnosti in predvsem lastna sredstva, ki jih banke morajo ohranjati, da bi zagotovile svojo solventnost. Evropski parlament v tej resoluciji zagovarja dolgoročno obvladovanje tveganja in upravljanje dobička, kakor tudi nekatera pravila, ki so prilagojena velikosti bank – da največje od njih ne bi čutile, da jim je bilo oproščeno –, in navaja, da banke stroškov prilagajanja novi zakonodaji ne smejo prenesti na posameznike. Poleg tega Parlament izraža skrb, da pravila Basel II ne bodo enako spoštovana po vsem svetu. Evropsko komisijo poziva, naj ukrepa za namen večje uskladitve. Mislim, da ta priporočila gredo v pravo smer: usmerjena so v zmanjšanje tveganja prihodnjih kriz in zaščito posameznikov. Zato sem to resolucijo odločno podprla.

 
  
MPphoto
 
 

  Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki. (IT) Pozdravljam odlično delo, ki ga je opravil poročevalec, gospod Karas, pri pripravi tako pomembnega samoiniciativnega poročila o reformi Basla II, da bi se v luči finančne krize okrepil bančni sistem. Evropa mora dejansko odigrati večjo vlogo v tej fazi pogajanj, da bi se lahko izognili morebitni oškodovanosti evropskega gospodarskega sistema in izkrivljanju konkurence. V primerjavi z ameriškim sistemom se evropski sistem v glavnem financira iz bančnih posojil, vendar sta finančna kriza v zadnjih nekaj letih v Evropi ter posledično pomanjkanje likvidnosti pripeljala do ogromnih zmanjšanj posojil malim in srednje velikim podjetjem, ki tvorijo hrbtenico našega gospodarstva. Ta dokument sem podprl, ker sem prepričan, da si mora EU v pogajanjih o reformi Basla II prizadevati za enakopraven odnos z Združenimi državami v zvezi z računovodskimi standardi, enakopravnost pri zahtevah med komercialnimi bankami in investicijskimi bankami, jasno opredelitev likvidnosti in večjo preglednost v zvezi z vlogo bonitetnih agencij. Da bi bili kos prihodnjim stresnim obdobjem, moramo odslej povečati višino in kakovost kapitala ter likvidnost. Obenem bi bilo primerno, da bi sprejeli proticiklične ukrepe in ustvarili gospodarske presežke.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Resolucijo sem podprla, saj se strinjam, da je vprašanje institucij, ki so „prevelike, da bi propadle“, treba reševati, pri tem pa morajo biti kapitalske zahteve in proticiklični blažilci sorazmerni z velikostjo, ravnjo tveganja in poslovnim modelom finančnih institucij. Želela bi pozvati k izčrpni raziskavi o kapitalskih instrumentih pred krizo in po njej, da bi ocenili pomen posebnih kapitalskih instrumentov in njihovo vlogo v kriznih razmerah. Prihodnji Evropski bančni organ mora imeti vodilno vlogo pri opredeljevanju in izvajanju ukrepov, povezanih s kapitalskimi zahtevami in standardi proticikličnih kapitalskih rezerv, na ravni EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Glasovanja o tem poročilu sem se vzdržal, ker kljub temu, da v teoriji priznava problem in podpira potrebo po spremembi pravil Basel II ter okrepitvi nadzora nad finančnim sistemom in bankami, okleva, ko je treba sprejeti stroga pravila. Poročilo podcenjuje obseg, v okviru katerega je mogoče banke kriviti za krizo, in sicer zaradi njihovih preveč prizanesljivih in špekulativnih teženj, zlasti v zadnjih letih. Če želimo imeti evropske gospodarske politike, ki bodo spodbujale trajnostno rast in na koncu obravnavale socialne potrebe, potem moramo značaj in vlogo finančnega sistema opredeliti na novo.

 
  
MPphoto
 
 

  Mário David (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasujem za veliko večino ukrepov, predlaganih v tem poročilu. Proticiklična ureditev zahteva usklajena merila, da bodo lahko nadzorni organi celostno in natančno spremljali finančne trge in tržno okolje. Ta merila predvsem vključujejo popolno izmenjavo informacij, sinhronizacijo regulativnih ukrepov ter spremljanjem izpostavljenosti in tveganja v realnem času, tudi z zahtevami za kontrolne zapise za vse transakcije finančnih trgov. Razvoj visokokakovostnih standardov likvidnosti je zato odločilni del odgovora na krizo. Vendar pa se morajo slednji dovolj razlikovati glede na posebnosti poslovnega modela in profila tveganja banke. Prihodnji Evropski bančni organ mora imeti vodilno vlogo pri opredeljevanju in izvajanju ukrepov, povezanih s kapitalskimi zahtevami in standardi proticikličnih kapitalskih rezerv, na ravni EU.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Resolucijo sem podprl, saj menim, da sta nadzor in ureditev udeležencev na finančnem trgu temeljnega pomena za zaščito interesov javnosti ter finančne in gospodarske stabilnosti, ki je potrebna za razvoj in napredek. Poleg tega je kriza, ki jo doživljamo danes, pokazala, da je bil bančni kapital očitno nezadosten, kar zadeva solventnost. Kapitalske zahteve in proticiklični blažilci morajo biti sorazmerni z velikostjo, ravnjo tveganja in poslovnim modelom finančne institucije. Na drugi strani želim poudariti poziv in opozorilo Baselskemu odboru v zvezi s pomenom potrebnih prilagoditev regulativnega okvira, da evropski gospodarski in bančni sektor, za katera je značilna močna soodvisnost, ne bi utrpela škode in bila postavljena v konkurenčno manj ugoden položaj na svetovnem trgu.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. (FR) Poskusi izboljšanja mednarodnega finančnega sistema na ravni Baselskega odbora, skupine G20 in Evropske unije, se mi zdijo popolnoma brezkoristni.

Septembrski sporazum o višini in kakovosti kapitala, ki ga banke morajo imeti, je bil pozdravljen kot velik napredek in velika zmaga nad sektorjem, ki je nasprotoval tem ukrepom in grozil, da ustavi posojila. To je bila očitno Pirova zmaga, saj so se po sprejetju sporazuma borzne cene za sektor komajda povečale, kar ni bil dober znak.

Banke morajo začeti izvajati nove določbe do leta 2019, do takrat pa se lahko zgodi marsikaj. Osrednjega pomena za ta sistem je analiza tveganja, za katero pa že vemo, da je popolnoma neučinkovita. Problem likvidnosti in kazalnikov finančnega vzvoda ni rešen, kakor tudi ni rešen problem zunajbilančnih sredstev in listinjenja. Finančne institucije, ki se ne financirajo iz javnega sektorja, kot so hedge skladi, ne čutijo posledic, ne glede na to kako nevarne so in ne glede na njihov izkrivljen način delovanja.

Nič torej ni rešeno in tudi ne bo, če se sistem ne bo korenito spremenil, namesto da se ga poskuša samo zakrpati.

 
  
MPphoto
 
 

  Anne E. Jensen (ALDE), v pisni obliki.(DA) Poslanci Evropskega parlamenta iz danske Liberalne stranke so podprli poročilo gospoda Karasa (A7-0251/2010). Poročilo obravnava številne temeljne točke in poziva k izvajanju sporazuma Basel III, in sicer na najustreznejši način ter ob upoštevanju razlik v finančnem sistemu. Vendar pa poslanci Evropskega parlamenta iz danske Liberalne stranke obžalujejo, da se niso v večji meri upoštevala danska priporočila za zaščito danskega modela hipotekarnih posojil. Nekateri baselski predlogi bi namreč lahko povzročili precejšnjo škodo učinkovitim modelom hipotekarnih posojil v Evropi, vključno z danskim.

 
  
MPphoto
 
 

  Alan Kelly (S&D), v pisni obliki. – Baselski odbor si prizadeva za reformo okvira Basel II, da bi okrepil obstojnost bančnega sistema. Namen predloga odbora je izboljšati kakovost kapitalske osnove ter razširiti in okrepiti kritje kapitalskega okvira. Odbor namerava tudi uvesti kazalnik finančnega vzvoda za omejevanje čezmerne uporabe finančnih vzvodov v sistemu ter druge dodatne proticiklične ukrepe, kot so kapitalske rezerve, ki jih je treba oblikovati v ugodnih gospodarskih razmerah. Navsezadnje predlaga uvedbo svetovnih standardov za upravljanje likvidnosti.

Čeprav obstaja močna mednarodna zavezanost spremembi baselskega okvira, je pomembno, da takšna sprememba vzpostavi pravilno ravnovesje med različnimi modeli poslovanja, naložbenimi in tradicionalnimi bančnimi storitvami za prebivalstvo, različnimi pravnimi oblikami in prevladujočim financiranjem podjetniškega sektorja z bančnimi posojili v Evropi.

Evropski parlament mora imeti tudi dejavno vlogo in odločno vplivati na spremembo pravil, ki so že v postopku pogajanj v Baselskem odboru. Evropski parlament kot demokratično izvoljen evropski organ, ki bo kasneje zakonodajno soodločal o predlogu Komisije o direktivi o kapitalskih zahtevah (direktiva CRD 4), mora biti vključen v postopek pogajanj v zgodnji fazi.

 
  
MPphoto
 
 

  Mario Mauro (PPE), v pisni obliki. (IT) Razlog za podporo poročilu gospoda Karasa je natančnost, s katero je moj kolega zabeležil napredek pri Direktivi o kapitalskih zahtevah, pa tudi kritična vprašanja, ki nas silijo, da to reformo nujno opravimo. Prvič, strinjam se, da je treba Evropskemu parlamentu zagotoviti dejavno in predvsem „zgodnjo“ vlogo v pogajanjih, da bi se tako zagotovil nekakšen „demokratičen nadzor“, ki bo omogočil sprejetje ukrepov, ki bodo čim bolj ustrezala zahtevam vseh podjetij. Storiti moramo vse, kar je v naši moči, da bi zaščitili končne uporabnike finančnih storitev, zato mora nov sporazum zagotoviti sistem, ki bank ne bo silil, da bi nanje prenesle svoje stroške poslovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Arlene McCarthy (S&D), v pisni obliki. – V središču finančne krize so bile banke, ki so prevzemale prevelika tveganja in niso uspele obdržati dovolj kapitala, da bi pokrile ta tveganja. Neuspehi teh bank so povzročili krizo, njene hude posledice pa še vedno čutijo prebivalci po vsem svetu. Slednji so plačali dvojno ceno, saj so ceni reševanja z davkoplačevalskimi sredstvi sledili še boleča recesija in zmanjšanja porabe. Da bi preprečili ponovitev takšne krize, je potrebna korenita sprememba finančnega regulativnega okvira, ta pa mora vključevati močnejši kapitalski okvir za banke. Predlogi za izboljšanje Direktive o kapitalskih zahtevaj so zato osrednjega pomena za ustvarjanje stabilnih in odgovornih bank. To poročilo potrjuje cilje in predloge, ki sta jih določila skupina G20 in Baselski odbor, da bi bankam zagotovila zadostno višino kapitala ustrezne kakovosti ter likvidnost in stabilne vire financiranja, potrebne za preživetje v neusmiljenih tržnih razmerah. Poslanci Evropskega parlamenta iz laburistične stranke podpiramo to poročilo, saj zagotavlja proces reforme, vendar pa ne podpiramo pozivov k oslabitvi predlogov, sprejetih v Baslu. Spodbujamo k nadaljnjim študijam vpliva ukrepov, kjer je to primerno, vendar z namenom zagotovitve popolnega, strogega in pravočasnega izvajanja na mednarodni ravni.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) To besedilo ni kos izzivu, ki ga predstavljajo sedanja kriza in njene gospodarske in družbene posledice. Pravila bančnega sistema je treba nemudoma korenito spremeniti, ne pa sprejemati polovičnih ukrepov za njihovo ohranitev. Sporazum Basel določa smešno nizko raven kapitalskih zahtev in ne prepoveduje nobenih sredstev špekulacije. Te krinke za špekulacijo nisem podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki.(PT) Svetovna finančna kriza, ki še naprej povzroča težave gospodarstvu v vseh državah, je potrdila, da je močan bančni sektor temeljnega pomena, da bi se izognili podobnim okoliščinam v prihodnosti. Basel II in sprememba Direktive o kapitalskih zahtevah naj bi prispevala k močnemu bančnemu sektorju, in sicer v razmerah, ki nam bodo v prihodnosti omogočili, da vzdržimo morebitne krize, podobne tistim iz nedavne preteklosti.

Cilj tega poročila je izboljšati kakovost kapitalske osnove ter razširiti in okrepiti kritje kapitalskega okvira (na primer kreditno tveganje nasprotne stranke, ki izhaja iz izvedenih finančnih instrumentov, posli repo itd.). Namerava tudi uvesti kazalnik finančnega vzvoda za omejevanje čezmerne uporabe finančnih vzvodov v sistemu ter druge dodatne proticiklične ukrepe, kot so kapitalske rezerve, ki jih je treba oblikovati v ugodnih gospodarskih razmerah. Nenazadnje predlaga uvedbo svetovnih standardov za upravljanje likvidnosti. Zato sem glasoval tako, kot sem.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) To resolucijo sem podprla, ker menim:

– da morajo finančne institucije, ki so „prevelike, da bi propadle“, imeti možnost, da črpajo proticiklični kapital, ki je sorazmeren z velikostjo in ravnjo poslovnega tveganja;

– da morata Baselski odbor in Komisija pojasniti obravnavanje vzajemnih sporazumov o navzkrižnih finančnih holdingih;

– da je treba opraviti izčrpno raziskavo o kapitalskih instrumentih pred krizo in po njej, da bi ocenili pomen posebnih kapitalskih instrumentov in njihovo vlogo v kriznih razmerah;

– da je razvoj visokokakovostnih standardov likvidnosti odločilni del odgovora na krizo;

– da je treba opredeliti merila za likvidnostna sredstva visoke kakovosti;

– da naj Komisija ves državni dolg evroobmočja vključi kot visokokakovostna likvidna sredstva, ne glede na njegovo specifično oceno;

– da mora imeti prihodnji Evropski bančni organ vodilno vlogo pri opredeljevanju in izvajanju ukrepov, povezanih s kapitalskimi zahtevami in standardi proticikličnih kapitalskih rezerv, na ravni EU;

– da proticiklična ureditev zahteva usklajena merila, da bodo lahko nadzorni organi celostno in natančno spremljali finančne trge in tržno okolje.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Poročilo opredeljuje stališče Evropskega parlamenta v zvezi s prihodnjo spremembo mednarodnih standardov in smernic o kapitalskih in likvidnostnih zahtevah za bančni sistem, ki jih sprejema Baselski odbor (mednarodni forum, ki so ga ustanovili centralne banke in nadzorniki bančnega sektorja), kakor tudi v zvezi z zavezami skupine G20 pri tej zadevi. Ti standardi naj bi se prenesli in prilagodili pravnemu okviru EU s spremembo Direktive o kapitalskih zahtevah (CRD). Komisija naj bi podala zakonodajni predlog v prvem četrtletju leta 2011.

 
  
MPphoto
 
 

  Peter Skinner (S&D), v pisni obliki. – Želim potrditi mojo podporo temu poročilu. Kot Komisija že ve, je Parlament vedno menil, da dogovori v zvezi s sporazumom Basel II ne odražajo parlamentarnega procesa na ustrezen način. Ker glavne finančne države veliko tvegajo, ponoven premislek o vprašanjih, kot so količniki kapitala in finančni vzvodi, zahteva večji nadzor s strani Parlamenta. To poročilo pomaga popraviti neravnovesja institucionalnega sodelovanja EP, kar mora Komisija priznati.

 
  
MPphoto
 
 

  Søren Bo Søndergaard (GUE/NGL), v pisni obliki.(DA) V celoti podpiram, da poročilo priznava dejstvo, da obstajajo hipotekarne obveznosti in druge vrste izdanih vrednostnih papirjev, ki so dejansko enako likvidni in varni kot državen obveznice. Zato se popolnoma strinjam z neposredno podporo, ki jo poročilo namenja danskemu modelu hipotekarnih posojil, čeprav menim, da bi Danska morala biti v besedilu bolj jasno omenjena. Razlog, zaradi katerega sem se vzdržal glasovanja, je v tem, da poročilo zaradi interesov konkurenčnosti v EU ne poziva k uvedbi finančne ureditve, ki bi bila strožja od tiste, ki jo najdemo v preostalih delih zahodnega sveta, vključno z Združenimi državami.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. (PT) Sprejetje paketa EU za finančni nadzor v septembru je predvsem vključevalo ustanovitev organov in oblikovanje mehanizmov za mikrobonitetni nadzor v bančnem sektorju, skupaj z mrežo nacionalnih nadzornikov. Samoiniciativno poročilo, o katerem smo glasovali danes, se osredotoča na temo, ki po mojem mnenju nekako spada v to novo arhitekturo in ki se mi zdi odločilna za vsako gospodarstvo. Opredelitev višine in kakovosti lastnih sredstev je nedvomno zelo občutljiva zadeva, ki jo je treba preučiti v smislu njenega vpliva – predvsem na oživitev evropskega gospodarstva – in njenega splošnega okvira. Ker naša podjetja pridobivajo finančna sredstva predvsem v bančnem sektorju, ki je eden izmed stebrov gospodarstva, je po mojem mnenju pomembno, da banke obvladujejo svoja tveganja in upravljajo dobiček v okviru dolgoročne bonitetne perspektive. Poleg tega menim, da je o teh vidikih treba razpravljati proaktivno in v smislu čezatlantskega sodelovanja. To poročilo sem podprl, saj se strinjam z vso njegovo vsebino, ki jo razumem kot še en korak naprej proti oblikovanju novih mehanizmov Unije za načrtovanje, usklajevanje in nadzor gospodarskega, proračunskega in socialnega področja EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Derek Vaughan (S&D), v pisni obliki. – Sedanja finančna kriza je pokazala na tveganja številnih bank in pomanjkanje kapitala, za kritje teh tveganj. To neodgovorno početje se nadaljuje na račun evropskih državljanov, tako v obliki reševanja banko kot zmanjšanj porabe, kar je rezultat recesije, ki je sledila. Vsaka sprememba finančnega regulativnega okvira mora vključevati predloge za izboljšanje Direktive o kapitalskih zahtevah, zato je osrednjega pomena za oblikovanje stabilnih in odgovornih bank. To poročilo potrjuje cilje in predloge, ki sta jih določila skupina G20 in Baselski odbor, da bi bankam zagotovila zadostno višino kapitala ustrezne kakovosti ter likvidnost in stabilne vire financiranja, potrebne za preživetje v neusmiljenih tržnih razmerah. Poročilo sem podprl, saj zagotavlja proces reforme, vendar pa ne bom podprl pozivov k oslabitvi predlogov, sprejetih v Baslu. Predlagam tudi nadaljnje študije vpliva ukrepov, kjer je to primerno, vendar z namenom zagotovitve popolnega, strogega in pravočasnega izvajanja na mednarodni ravni.

 
  
  

- Poročilo: Veronique De Keyser (A7-0245/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Mednarodna skupnost doslej ni bila brezbrižna, ampak je izvedla številne solidarnostne akcije v podporo prebivalstvu, ki živi v Afriki. Vendar pa je stopnja razvoja tega sektorja še vedno precej pod stopnjo razvoja na zahodu. Če upoštevamo, da je lahko pričakovana življenjska doba Afričana celo 30 ali 40 let manjša od pričakovane življenjske dobe Evropejca, lahko rečemo, da to celo zdaj ostaja velik problem. Kolegi poslanci, podpiram rešitve, predlagane v poročilu gospe De Keyser, in bi rada poudarila, da je pravo rešitev za problem Afrike najti tako v vzpostavitvi temelja sistem zdravstvenega varstva, kot tudi v zagotavljanju hitre pomoči. Če uporabim znan izrek in ga povem malo drugače, menim, da „če bolniku ponudiš zdravilo, mu pomagaš za en dan. Če mu ponudiš temelje za sistem zdravstvenega varstva, nisi za celo življenje pomagal samo njemu, ampak tudi njegovim otrokom“. Prav zaradi tega podpiram uravnoteženo politiko za odobritev sredstev.

 
  
MPphoto
 
 

  John Attard-Montalto, Louis Grech in Edward Scicluna (S&D), v pisni obliki. Malteška laburistična delegacija je glasovala za poročilo o sistemu zdravstvenega varstva v podsaharski Afriki in svetovnem zdravju, ki spodbuja temeljna vprašanja in prednostne naloge za dosego razvojnih ciljev tisočletja in prepolovitev skrajne revščine do leta 2015. Obsojamo tudi dejstvo, da so na nekaterih območjih ženske še vedno žrtve pohabljanja ženskih spolnih organov, nasilja in posilstev. Popolnoma se strinjamo tudi z vprašanji, obravnavanimi v tem poročilu, zlasti najbolj perečimi problemi podsaharske Afrike, in splošnim vprašanjem, kako tam izboljšati zagotavljanje storitev zdravstvenega varstva in sistem zdravstvenega zavarovanja. Vendar pa se moja delegacija ne strinja z navedbo spodbujanja prekinitve nosečnosti v členu 6 poročila.

 
  
MPphoto
 
 

  David Casa (PPE), v pisni obliki. – To poročilo obravnava številna vprašanja. Vzrok za veliko zaskrbljenost je odstavek 6, ki obravnava prekinitev nosečnosti. Sem proti prekinitvi nosečnosti in ne morem podpreti dokumenta, ki spodbuja ta dejanja. Zato sem se odločil glasovati proti poročilu, kakor je bilo spremenjeno.

 
  
MPphoto
 
 

  Anna Maria Corazza Bildt, Christofer Fjellner, Gunnar Hökmark in Anna Ibrisagic (PPE), v pisni obliki. – (SV) Švedski konzervativci smo danes, 7. oktobra 2010, glasovali proti poročilu (A7-0245/2010) o sistemu zdravstvenega varstva v podsaharski Afriki in svetovnem zdravju. Vendar pa bi poudarili, da po našem mnenju poročilo obravnava zadevo ključnega pomena – dostop do zdravstvene oskrbe je osnovni predpogoj za razvoj. Sto tisoče otrok v podsaharski Afriki vsako leto umre zaradi bolezni, ki niso smrtne za nikogar, ki ima dostop do osnovne oskrbe. Vendar pa to poročilo po našem mnenju ne podaja odgovora na vprašanje, kako bi jo morali zagotoviti. Dejstvo je, da je civilna družba imela in v mnogih državah še vedno ima zelo pomembno vlogo kot izvajalka zdravstvenih storitev. Kategorično zavračanje dela, ki ga opravijo zasebni izvajalci zdravstvenega varstva in nevladne organizacije, ni pravi način reševanja zadev za nekoga, ki misli na socialno skrbstvo revnih. Sočasno bi poudarili, da vsekakor podpiramo besedilo v poročilu, ki zadeva reproduktivno zdravje žensk in obsoja pohabljanje ženskih spolnih organov in nezaslišano nasilje, katerega žrtve so še vedno ženske.

 
  
MPphoto
 
 

  Corina Creţu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Kolikor vidim, je glavna odlika resolucije o sistemu zdravstvenega varstva v podsaharski Afriki in svetovnem zdravju, da obravnava vprašanje na podlagi posebnih značilnosti zadevne regije. Pravi problem je model za organizacijo sistema socialnega varstva, ki je značilen za zahodno civilizacijo, prenesti v povsem drugačen okvir. Številni projekti, namenjeni državam v razvoju, niso bili uspešni zaradi absolutističnega, zahodnocentrističnega pristopa bodisi Evrope ali Združenih držav. To je vodilo k zapravljanju sredstev in ustvarjanju novih problemov za zadevne države. Zaradi posebnih razmer tega območja je še očitneje, da zdravja ne moremo obravnavati kot blago. Zato je treba opredeliti oblike zdravstvene oskrbe, ki jih je mogoče zagotoviti na nepridobitni osnovi in jih navdihujeta vrednoti solidarnosti in demokracije. Napredek, dosežen sčasoma, vključno s prispevki držav članic EU, se lahko uniči s prenagljenim pristopom na podlagi gospodarskih nagibov. Menim, da resolucija obravnava vprašanje na pravičen, celovit način, zaradi česar sem glasovala zanjo.

 
  
MPphoto
 
 

  Proinsias De Rossa (S&D), v pisni obliki. – Podpiram to poročilo, ki si spričo zavez EU, da doseže razvojne cilje tisočletja in prepolovi skrajno revščino do leta 2015, prizadeva obravnavati najbolj pereče zdravstvene probleme v podsaharski Afriki in vprašanje, kakšne sisteme je mogoče vzpostaviti za dosego tega.

Poročilo preučuje, kako se lahko vzpostavi splošen, dostopen in finančno izvedljiv sistem zdravstvenega varstva in kako lahko izmenjujemo najboljše prakse iz evropskih izkušenj. Poročilo predvsem preučuje vzajemne zdravstvene zavarovalnice, ki so že bile ustanovljene in so se v številnih afriških državah izkazale za učinkovite.

Vzajemne zdravstvene zavarovalnice niso namenjene temu, da prevzamejo mesto države; namesto tega zagotavljajo alternativo in omogočajo premagovanje ovir dostopa do zdravstvene oskrbe ter zagotavljajo izboljšan dostop do kakovostnih zdravstvenih storitev za vse državljane ne glede na njihove prihodke. Znale so prilagoditi zavarovalniške poklice socialno-gospodarskim značilnostim prebivalstva v neformalnem gospodarstvu, ki ostaja izključeno iz formalnih režimov in komercialnih zavarovanj, zato so ustrezen odgovor za dosego cilja splošnega zavarovanja v državah z nizkimi in srednjimi dohodki.

 
  
MPphoto
 
 

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Afriko so izčrpale posledice krize, naravne nesreče, skrajna revščina, vojne in epidemije, zato je nujno, da pomagamo uvesti trajnostno zdravstveno politiko. Zato sem podprla to poročilo, ki zagotavlja mešano financirane sisteme zdravstvenega varstva iz državnih sredstev, z mednarodno solidarnostjo in udeležbo državljanov. Za dosego tega morajo evropske države držati svojo obljubo, da bodo leta 2010 razporedile najmanj 0,7 % BNP sodelovanju. EU mora podpreti številne obstoječe pobude vzajemnega zavarovanja, katerih cilj je olajšati dostop do zdravstvene oskrbe. Države članice se poziva, naj vladam držav v razvoju zagotovijo svoje strokovno znanje in nudijo večjo tehnično in finančno pomoč, da bi uvedle in razširile sisteme socialnega varstva. Prav tako mora odigrati vlogo tudi Evropska investicijska banka z zagotavljanjem kredita, sofinanciranjem naložb v klinike in sodelovanjem pri financiranju plač zdravstvenega osebja. Samo s temi skupnimi prizadevanji bo Afrika lahko imela koristi od trajnostnega sistema zdravstvenega varstva, ki je dostopen vsem.

 
  
MPphoto
 
 

  Harlem Désir (S&D), v pisni obliki. (FR) Okrepitev sistema zdravstvenega varstva v podsaharski Afriki je ključni vidik razvojne politike. Nadomeščanje pomanjkljivosti sistemov oskrbe bo imelo z izboljšanim usposabljanjem zdravstvenih delavcev, ustreznimi kampanjami za preprečevanje in zmanjšanimi stroški zdravljenja vpliv tudi na javno zdravje po vsem svetu. To bo prispevalo k upadu hudih epidemij kot so HIV, tuberkuloza in griža. Nesprejemljivo je, da zasebna podjetja ovirajo dostop do zdravstvene oskrbe zaradi dobička, še manj sprejemljivo pa je, da konzervativna verska gibanja zavračajo politike na področju spolnosti in reproduktivnega zdravja ter dvomijo v pravico do prekinitve nosečnosti, s čimer ogrožajo zdravje milijonov žensk. Za izboljšanje sistema zdravstvenega varstva v podsaharski Afriki in po svetu je ključnega pomena, da je Evropska unija skladnejša s preostalo mednarodno skupnostjo. Predvsem mora odigrati vlogo pri spodbujanju neprofitnih struktur vzajemnega zavarovanja, ki temeljijo na solidarnosti, in omogočiti spodbujanje dostopa do kakovostne zdravstvene oskrbe. Zato podpiram sprejetje poročila gospe De Keyser.

 
  
MPphoto
 
 

  Lena Ek, Marit Paulsen, Olle Schmidt in Cecilia Wikström (ALDE), v pisni obliki.(SV) Za ljudi v državah afriške celine je pomembno, da imajo dostop do zdravstvene oskrbe. Zato je dobro, da razpravljamo o sistemu zdravstvenega zavarovanja in o tem, kako se lahko zdravstveno oskrbo organizira v državah z nizkimi prihodki.

Žal bi lahko bila ton in pristop poročila precej boljša. Obžalovanja vredno je na primer, da v Evropi še vedno prevladujejo ideje, ki omogočajo, da se še vedno zapiše stavke kot je „ker prebivalci zaradi socialnih in humanitarnih razmer, v katerih živijo, vedno ne razumejo pojma zavarovanja“.

Menimo tudi, da ima poročilo v določenem pogledu zastarel odnos do zasebnega zdravstvenega zavarovanja in neodvisnih ponudnikov zdravstvene oskrbe. V določenih delih Afrike je danes za te neodvisne ponudnike ključnega pomena, da lahko še naprej delujejo, da bi sploh bilo na razpolago zdravstvena oskrba.

Kljub tem pomanjkljivostim menimo, da je cilj poročila dober in da podaja številne konkretne pobude. Podprli bi tudi napredne sile, ki delujejo znotraj organizacij za pomoč za pravico žensk do reproduktivnega zdravja. Zato smo se odločili glasovati za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo o sistemu zdravstvenega varstva v podsaharski Afriki in svetovnem zdravju, ker potrjuje potrebo po tem, da mednarodna skupnost izpolni svoje obveznosti v zvezi z razvojnimi cilji tisočletja in da Evropska unija okrepi svojo podporo zdravstveni oskrbi v podsaharski Afriki. Poudariti moram pomen podpore razvoju trajnostnega modela vzajemnega zavarovanja, ki bi moral temeljiti na solidarnosti – solidarnosti sever/jug in solidarnosti med člani – a biti dolgoročno usmerjen v osamosvojitev in samostojno financiranje.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Podsaharska Afrika je še naprej regija z najnižjo povprečno pričakovano življenjsko dobo ob rojstvu (od 20 držav z najnižjo pričakovano življenjsko dobo jih je 19 v Afriki) in najvišjo stopnjo umrljivosti ter stopnjo umrljivosti mater in otrok. Je tudi regija z največjo pogostostjo smrtnih primerov zaradi okužbe z virusom HIV, stopnja razširjenosti pa v med odraslim prebivalstvom v več državah presega 15 %. Na te podatke je mogoče gledati samo kot na presenetljive, opozarjajo pa nas na nujno potrebo po humanitarni pomoči za te države, ki jo je treba ustrezno razporediti za področje zdravstva in zagotavljanja osnovne medicinske oskrbe v zelo ogroženih skupnostih. Pri tem morajo Evropska unija in države članice odigrati svojo vlogo ne zato, ker je ta situacija izredne nuje nastala zaradi kolonialne preteklosti afriške celine, kot navaja poročilo, ampak zato, ker nas Evropejce z Afriko povezujejo posebne vezi prijateljstva in solidarnosti, na katere ne smemo pozabiti.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki.(PT) Resni problemi in izredne zdravstvene potrebe Afričanov so nesporni, tako kot je nesporen pomen učinkovitega posredovanja razvitega sveta, da bi zagotovil boljše življenjske pogoje na celini, ki jo zaznamujejo številne nadloge, vse od naravnih nesreč do vojn, sporov in zatiralnih diktatorstev. Vendar pa je nesprejemljivo izkoristiti ta razlog za vsiljevanje uvedbe temeljnih človeških vrednot, o katerih se ni mogoče pogajati, tako kot v primeru pravice do življenja. Uvedba novih, razdiralnih konceptov ne bo prispevala k reševanju problemov nerazvite Afrike. Zato sem glasoval proti.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Poročilo zajema vidike, ki se nam zdijo pomembni, kot je na primer prepričanje, da zdravje ni blago, in zaskrbljenost, ki jo kaže zaradi „naraščajočega pojavljanja trgovanja z zdravjem“. Pozdravljamo njegovo zagovarjanje pravice žensk do popolnega nadzora nad zadevami v zvezi z njihovim reproduktivnim zdravjem, vključno z reprodukcijo, kontracepcijo, prekinitvijo nosečnosti ali spolno prenosljivimi boleznimi. Enako pomembno je dejstvo, da poudarja problem pomanjkanja usposobljenih zdravstvenih delavcev v številnih afriških državah. Namesto da bi pripomogle k temu, da ti viri ostanejo v svoji državi izvora, so številne evropske države prispevale k povečanju bega možganov in so mnogo teh strokovnjakov zvabile stran. Poročilo bi lahko šlo in bi moralo iti še dlje tam, kjer govori o „zunanjih dejavnikih“, ki „lahko dramatično zmanjšajo manevrski prostor držav (...) in lahko močno vplivajo na zdravje prebivalcev“. Vsekakor ne moremo prezreti programov strukturnega prilagajanja, zunanjega dolga ali zmanjšanj in privatizacije, namenjene preživetju, vključno v zdravstvenem sektorju, kjer že obstajajo veliki primanjkljaji. Prav tako ne moremo prezreti načina, na katerega si EU za vsako ceno prizadeva uvesti sporazume o gospodarskem partnerstvu, ki bodo še bolj oslabili gospodarstva teh držav.

 
  
MPphoto
 
 

  Alan Kelly (S&D), v pisni obliki. – Izmenjava informacij je pomembna ne glede na to, za katero politično področje gre. Vendar pa je v zdravstvenem sektorju ključnega pomena izmenjevati informacije med državami in regijami, na ta način pa bo lažje preučiti, kateri vidiki so splošni, dostopni in finančno izvedljivi v regijah, ki se razlikujejo od tiste, ki so ji bili sprva namenjeni. Glede na to pozdravljam to poročilo, saj kaže najboljše prakse iz evropskih izkušenj in lahko najdemo kaj, kar je uporabno za podsaharsko Afriko.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) Podprl sem poročilo o sistemu zdravstvenega varstva v podsaharski Afriki in svetovnem zdravju, saj menim, da je ključnega pomena braniti pravico do zdravja kot temeljno človekovo pravico. Žal je dobro znano, da je pričakovana življenjska doba Afričana vsaj 30 let manjša od pričakovane življenjske dobe Evropejca, in že samo ta razlika postavlja model solidarnosti sever/jug na veliko preizkušnjo. Prav tako je dobro znano, da si večina podsaharskih Afričanov, zlasti tistih, ki živijo na podeželju, ne more privoščiti stroškov zdravil. Poročilo, o katerem smo danes glasovali v Parlamentu, daje prednost trajnostni zdravstveni oskrbi, financirani bodisi iz javnih sredstev bodisi iz mednarodne solidarnosti. Dejansko lahko Evropska unija v tem okviru odigra pomembno vlogo s sprejetjem ustreznih ukrepov, da bi položila temelje preglednega sistema financiranja, utemeljenega na zdravstvenih kazalnikih, izpeljanih iz resničnih potreb prebivalstva. Poleg tega menim, da je treba nadaljevati z izvajanjem programov, da se prebivalstvo izobrazi glede preprečevanja in zgodnjega diagnosticiranja bolezni, nazadnje pa bi poudaril tudi temeljno vlogo, ki jo morajo v ta namen igrati organi na terenu.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Nujno je, da nadaljujemo s skupnimi prizadevanji, da bi se naložbe Evropske unije v zdravstvene sisteme v podsaharski Afriki učinkovito uporabljalo za trajno zmanjšanje velikega neravnotežja, ki trenutno obstaja med celino in drugimi, zlasti glede rojstev otrok, pričakovane življenjske dobe in pogostosti virusa HIV.

Vendar pa je pomembno opozoriti vladarje teh držav, da bodo razpoložljiva sredstva uporabili za predvideni namen in zagotovili, da se jih ne preusmeri v druge dejavnosti, saj slabo upravljanje v določenih državah pogosto vodi k poslabšanju problemov v zdravstvenih sistemih. Poudaril bi tudi, da je treba rodnost vzdrževati in spodbujati v teh državah, prostovoljna prekinitev nosečnosti pa ne sme biti enostavna. Čeprav moramo vsekakor spoštovati pravice žensk, ponavljajoča se praksa prekinitev nosečnosti ne sme biti glavni dejavnik pri rodnosti. Zato sem glasoval tako, kot sem.

 
  
MPphoto
 
 

  Louis Michel (ALDE), v pisni obliki. (FR) Podprl sem poročilo o sistemu zdravstvenega varstva v podsaharski Afriki in svetovnem zdravju. Zdravje ni blago. Po poročilu iz leta 2010 o razvojnih ciljih tisočletja in pet let do skrajnega roka je odgovornost vsakega izmed nas podpreti naše partnerske države pri izvajanju njihove nacionalne zdravstvene politike. Izdatki za zdravstvo niso strošek, ampak ključna naložba za trajnosten družbenogospodarski razvoj teh držav.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Rochefort (ALDE), v pisni obliki. (FR) Kako lahko sprejmemo dejstvo, da se lahko pričakovana življenjska doba Afričana in Evropejca razlikuje za 30 do 40 let? Obstajajo številni dejavniki, kot so slabo upravljanje, naravne nesreče in skrajna revščina, ki prispevajo k ustvarjanju zaskrbljujoče situacije; situacije, v kateri so zdravstveni kazalniki v Afriki eni izmed najbolj zaskrbljujočih na svetu. Kot je navedeno v poročilu, se glede na izjavo Svetovne banke ne pričakuje, da bodo države v razvoju v bližnji prihodnosti zmožne financirati svoj nacionalni sistem zdravstvenega varstva iz svojih davčnih prihodkov. V tem okviru bi lahko neprofitni sistem z mešanim financiranjem iz državnih sredstev, mednarodne podpore in udeležbe javnosti pripomogel k soočenju z velikim izzivom, ki ga predstavlja zdravstvena oskrba v podsaharski Afriki. Nekatere afriške države so s pomočjo mednarodne skupnosti že začele izvajati nekatere obetajoče pobude. Vendar pa mora Evropska unija odigrati posebno vlogo pri izvajanju zdravstvenih struktur, utemeljenih na solidarnosti, z zagotavljanjem vodenja in financiranjem osnovnih sistemov zdravstvenega varstva, skupaj z dostopom do zdravil. Podpreti mora tudi programe za izobraževanje prebivalstva glede preprečevanja in zgodnjega diagnosticiranja bolezni.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Poročilo obravnava odsotnost zdravstvenega zavarovanja v podsaharski Afriki, ki ovira večino prebivalstva pri pridobitvi dostopa do zdravstvene oskrbe. Tisti, ki imajo zdravstveno oskrbo, so ljudje, ki si jo lahko privoščijo. Velika večina prebivalstva podsaharske Afrike, zlasti na podeželju, si ne more privoščiti zdravstvene oskrbe ali zdravil, niti generičnih, kljub nevladnim organizacijam in drugim vladnim programom, ki zagotavljajo oskrbo. Zato je glavno sporočilo poročila, naj se uvede zdravstveno zavarovanje, utemeljeno na solidarnostnem sistemu, da bi prebivalstvu omogočili dostop do zdravstvene oskrbe. V zvezi s tem poročilo poziva Komisijo, naj podpre in spodbuja sistem zdravstvenega zavarovanja s povezovanjem javnih organov, vseh zainteresiranih strani in donatorjev.

 
  
MPphoto
 
 

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. (IT) Vsako leto umre skoraj 10 milijonov otrok, mlajših od pet let, 4 milijoni izmed njih pa so novorojenčki, mlajši od enega meseca. Umrljivost otrok je skoraj v celoti osredotočena na revne države, predvsem v podsaharski Afriki. Celo danes po svetu vsako minuto umre ena ženska zaradi zapletov, povezanih z nosečnostjo ali rojstvom. Glavni vzroki so krvavitve, okužbe in hipertenzivna kriza. Statistike Svetovne zdravstvene organizacije kažejo, da je tveganje smrti zaradi nosečnosti 36-krat večje za žensko v državi v razvoju kot za žensko, ki živi v razviti državi. V zadnjih nekaj letih se je število smrtnih primerov zmanjšalo za 34 %, vendar pa je ta statistika manj kot polovico tistega, kar bi potrebovali za peti razvojni cilj tisočletja. Večjo pozornost je treba nameniti tistim, ki so bolj ogroženi, in sicer ženskam, ki živijo na podeželju, in najrevnejšim družinam, etničnim manjšinam in avtohtonim skupinam ter ljudem, ki živijo na območju oboroženega spopada, prav tako pa je treba več vložiti v sisteme zdravstvenega varstva, da bi zagotovili, da je boljša kakovost oskrbe končno na voljo za vse.

 
  
MPphoto
 
 

  Alf Svensson (PPE), v pisni obliki.(SV) Na današnjem glasovanju v Evropskem parlamentu sem glasoval proti samoiniciativnemu poročilu o sistemu zdravstvenega varstva v podsaharski Afriki in svetovnem zdravju. Poročilo obravnava izredno pomembno temo – jasno je, da je dostop do zdravstvene oskrbe osnovni predpogoj za razvoj. Sto tisoče otrok v podsaharski Afriki vsako leto umre zaradi bolezni, ki niso smrtne za nikogar, ki ima dostop do osnovne oskrbe. To je sramota za nas v razvitem svetu. Potrebna je pomoč, namenjena omogočanju dostopa do zdravstvene oskrbe. Vendar pa to poročilo po mojem mnenju ne podaja sprejemljivih odgovorov na vprašanje, kako bi jo morali zagotoviti. Dejstvo je, da je civilna družba, zlasti organizacije, ki temeljijo na veri, v zgodovini igrala in v številnih državah južno od Sahare še vedno igra zelo pomembno vlogo kot izvajalka zdravstvenih storitev. Da bi storili tako kot to poročilo in kategorično zavrnili delo, ki ga opravijo zasebni izvajalci zdravstvenega varstva in nevladne organizacije, vsekakor ni pravi način reševanja zadev za nekoga, ki misli na socialno skrbstvo revnih. Zato sem glasoval proti poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Marc Tarabella (S&D), v pisni obliki. (FR) V resoluciji o sistemu zdravstvenega varstva v podsaharski Afriki in svetovnem zdravju Evropski parlament „opozarja na pravico žensk, da brez pritiskov obvladujejo vprašanja v zvezi s svojim reproduktivnim zdravjem, naj bo to reprodukcija, kontracepcija, prekinitev nosečnosti ali spolno prenosljive bolezni“. Vendar pa obžalujem dejstvo, da je bil ta ukrep sprejet s tesno večino – 313 proti 229. Gre za temeljno pravico, za katero so se v Evropi in po svetu borili in se še borijo tisoči žensk, ki so tvegale svoje življenje. Čeprav močno obžalujem stališče, ki ga je zavzela manjšina mojih kolegov, sem z današnjim glasovanjem zelo zadovoljen.

 
  
  

- Predlog resolucije: kohezijska in regionalna politika EU po letu 2013 (B7-0539/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki.(FR) Skupaj s svojimi kolegi menim, da je treba izkoristiti uspeh regionalne politike Evropske unije. To pomeni, da se bo morala razviti in ne spremeniti. Ostati mora močna, dobro financirana politika in politika, ki je pravi finančni vzvod gospodarskega razvoja za vse naše regije. Hočemo poenostavljena pravila ne samo v besedah, ampak tudi v dejanjih. Trdno smo prepričani, da je treba najbolj oddaljenim mestom in regijam nameniti posebno pozornost. Ko smo si prizadevali za to resolucijo na ravni delovne skupine in tudi na ravni Odbora Parlamenta za regionalni razvoj, sem se zavzela za pomemben napredek na dveh področjih: da se bolj upošteva potrebe morebitnih upravičencev in da se koncepta BDP nima za nepotrebno nedotakljivega. Menim, da mora BDP ostati glavno merilo za dodeljevanje sredstev, vendar pa moramo upoštevati tudi druga merila. Zadovoljna sem s kompromisom, ki je bil dosežen, zato sem glasovala za to besedilo. S sprejetjem te resolucije z zelo veliko večino smo združili moči in Evropski komisiji in evropskim ministrom poslali zelo jasno sporočilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE), v pisni obliki.(FR) Glasoval sem za resolucijo o kohezijski in regionalni politiki EU po letu 2013. To besedilo vključuje bistvene trditve, kot so potreba po tem, da se po letu 2013 ohrani kohezijsko politiko, ki je nujni pogoj za unijo držav članic. Menim, da moramo biti zelo previdni glede zahteve, da se razvoj podeželja v okviru drugega stebra skupne kmetijske politike (SKP) usklajuje s cilji kohezijskega razvoja in upravlja na regionalni ravni, da bo prilagojen potrebam. Povsem mogoče je doseči regionalno ustreznost s pogodbenim značajem brez obveznega instrumenta. Popolnoma se strinjam, da se kohezijske politike ne sme ponovno nacionalizirati. Kohezijska politika ne sme biti niti nacionalna niti regionalna. Biti mora evropska. Preseči moramo kohezijsko politiko, utemeljeno na ponovni združitvi Evrope, in preiti h kohezijski politiki, utemeljeni na evropskem načrtovanju in razvoju. Zagotoviti, da bo Unija najbolj konkurenčna regija na svetu v gospodarskem in socialnem smislu in najbolj okoljsko trajnostna: to je ambicija, povezana z Evropo rezultatov, ki jih državljani pričakujejo.

 
  
MPphoto
 
 

  Liam Aylward (ALDE), v pisni obliki. (GA) Cilj kohezijske politike EU je zmanjšati razlike v razvoju med evropskimi regijami in doseči gospodarsko in socialno kohezijo, kar je zelo pomembno za življenje in razvoj podeželskih skupnosti. Glasoval sem za to resolucijo, ključnega pomena pa je, da EU še naprej podpira trajnostno rast na podeželskih in oddaljenih območjih. Irska je od leta 1973 iz Sklada za regionalni razvoj in prek Kohezijskega odbora prejela približno 10 milijard EUR. Podpiram, kar resolucija pravi glede skrbnega razmisleka o pomenu regionalnega razvoja in njegovem upoštevanju v proračunu EU ter o spodbujanju močne evropske regionalne politike z ustreznim financiranjem za dosego socialne, gospodarske in teritorialne kohezije. Kohezijska politika po letu 2013 mora izpolnjevati potrebe evropskih regij, da bi pripomogla k rasti in uspehu skupnosti EU. Biti mora poenostavljena in pregledna politika. Obstajati mora sinergija s politiko regionalnega razvoja in usklajen pristop, upravljan na regionalni ravni, da bi se doseglo specifične cilje politike in pošteno razdelilo denar.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Podprl sem to resolucijo. Kohezijska politika je posebno pomemben del politike EU, katere cilj je zmanjšati razlike v razvoju med evropskimi regijami in zagotoviti gospodarsko, socialno in teritorialno kohezijo. Učinkovito izvajana regionalna politika ima veliko dodano vrednost za celotno EU in njeno gospodarsko rast. Evropski parlament je večkrat izrazil svoje stališče, da se kohezijsko politiko trenutno razvija glede na svetovne izzive, ki imajo različen vpliv na regije EU. Zato je treba temeljito izboljšati splošno usklajevanje kohezijske politike na ravni EU. V resnici sta zapletenost in strogost zahtev in pravil, ki se uporabljajo za kohezijsko politiko, dve izmed glavnih ovir, ki preprečujeta izkoriščanje potenciala teh instrumentov. Da bi zagotovili dosego ciljev kohezijske politike pri izvajanju politike, mora obstajati ustrezna prožnost, tako da se jo prilagodi posebnim značilnostim posameznih regij, da bi te lahko premagale posebne gospodarske in socialne težave.

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Băsescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Kohezijska politika je najučinkovitejši razpoložljivi instrument za izvajanje evropskih politik na regionalni ravni. Predlog resolucije, sprejet danes, zajema pomembne vidike vzpostavitve tesne povezave s cilji strategije EU 2020. Proračunski okvir za obdobje 2014–2021 mora podpirati ambiciozno kohezijsko politiko v smislu dodeljenih sredstev. Poleg tega je treba glede na vpliv gospodarske krize na manj razvite regije konvergenčnemu cilju v prihodnosti dati prevladujočo težo. V primeru Romunije izvajanje te politike omogoča vzpostavitev prave konvergence z drugimi državami EU, zlasti ker ima lahko vseh osem regij v moji državi koristi od strukturnih skladov. Pritegnitev in najboljša poraba teh sredstev bi imela za posledico 15-odstotno zvišanje BDP v naslednjih petih letih. Vendar pa zaradi majhne upravne zmogljivosti upravnih oddelkov ministrstev raven porabe ostaja ena najnižjih v Evropi. Zaradi tega menim, da bi bilo koristno reorganizirati te obstoječe upravne strukture na ravni ministrstev in pri izbiri uslužbencev uporabiti stroga merila za usposobljenost. Poleg tega menim, da je treba makroregionalne strategije, kot je strategija za Podonavje, ohraniti kot prednostne vidike te politike.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasovala sem za to resolucijo, ker mora Evropska unija zdaj začeti načrtovati financiranje in usklajevanje kohezijske in regionalne politike EU po letu 2013. Strinjam se s stališčem Evropskega parlamenta, da moramo zdaj načrtovati in razporediti denar, namenjen strukturnim skladom, tako da bo v novem dolgoročnem finančnem obdobju razporejenega dovolj denarja, da se zagotovi skladen razvoj vseh regij EU. Evropa je enotna, zato je zelo pomembno doseči cilj kohezijske politike – zmanjšanje razlik v razvoju evropskih regij in zagotavljanje gospodarske, socialne in teritorialne kohezije. Strinjam se z mnenjem Parlamenta, da mora biti kohezijska politika bolj usmerjena v rezultate ter da si moramo prizadevati za še večjo učinkovitost in koristnost, saj bo samo tako politika postala pripravnejša in koristnejša za potrošnike. Za dosego tega moramo temeljito izboljšati upravne postopke, povečati finančni nadzor, uskladiti nacionalne in regionalne postopke ter jih narediti prožnejše in enostavnejše. Za dosego ciljev strategije Evropa 2020 moramo izvajati kohezijsko in regionalno politiko ter zagotoviti, da je ta politika neodvisna in zajema vse evropske regije.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Pomembno je povečati proračun EU, vendar pa je prav tako pomembno izboljšati prožnost in poenostaviti pravila uporabe, da bi bilo izvrševanje proračuna boljše. EU mora imeti politične prednostne naloge, ki prispevajo h gospodarski rasti in ustvarjanju več in boljše zaposlitve skupaj s politikami, ki prispevajo h konkurenčnosti, kot so znanstvene raziskave in inovacije.

Pozvala bi, naj struktura kohezijske politike po letu 2013 zagotavlja preprost, pravičen in pregleden prehodni režim ob upoštevanju preteklih izkušenj in najnovejših teženj v socialni in gospodarski situaciji zadevnih regij ter jim omogoči napredek na poti k rasti in razvoju. Proračun EU je treba pripraviti v povezavi z evropsko politično agendo. Energija je na primer na agendi vseh evropskih voditeljev, v znanstvene raziskave pa vlagamo štirikrat manj kot v osemdesetih letih 20. stoletja. Menim, da je strategija Evropske unije 2020 dobra izhodiščna točka in dobra podlaga za delo.

 
  
MPphoto
 
 

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Menim, da mora Evropski socialni sklad ostati del ureditve o splošnih določbah, ki zadevajo sredstva kohezijske politike. Vendar pa menim, da mora delovati v skladu z lastnimi pravili.

 
  
MPphoto
 
 

  Mário David (PPE), v pisni obliki. (PT) Evropska unija je vse od svoje ustanovitve spodbujala mir in blaginjo, območje svobode in varnosti ter enotni trg kot bistvene vrednote, s trajnostnim razvojem pa je spodbujala tudi socialno, gospodarsko in teritorialno kohezijo. Te vrednote, s katerimi se ponašamo, morajo v prihodnosti še naprej voditi proces evropskega povezovanja, seveda skupaj z njegovo politiko regionalnega razvoja. Leto 2013 je zelo blizu.

Zato so za dosego tega cilja pomembna prizadevanja vseh, saj je trenutna situacija v Evropi precej zapletena in se po sprejetju Lizbonske pogodbe temeljito spreminja. Negativno svetovno podnebje je ponovno preusmerilo prednostne naloge EU z namenom reševanja posebnih ali gospodarskih problemov, ki jih je treba rešiti, vendar pa ne smejo odvračati od načel, na katerih temelji regionalna politika EU. Struktura kohezijske politike po letu 2013 mora jasno odražati dejstvo, da kohezijska politika ni politika za prerazporejanje finančnih sredstev med državami članicami in regijami. Namesto tega je ali bi morala biti politika, katere cilj je socialni, gospodarski in teritorialni razvoj EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) S sprejetjem resolucije o kohezijski in regionalni politiki EU po letu 2013 je Evropski parlament dal svojo podporo zahtevi regij, ki so prav zdaj zbrane v Bruslju na dnevih odprtih vrat. Parlament hoče dati močan politični znak pred petim kohezijskim poročilom, ki bo objavljeno novembra in ki bo določilo glavne cilje regionalne politike EU po letu 2013. Socialna kriza, ki jo trenutno preživljamo, politiki regionalnega razvoja daje posebno razsežnost. Če se bodo regije še naprej spopadale s tem obdobjem gospodarskega prestrukturiranja, potrebujejo ustrezen proračun. Da bi zagotovile uspeh strategije EU 2020, morajo biti regije tudi bolj vključene, Evropska komisija pa mora še naprej poenostavljati postopke za dostop do sredstev. Kohezijska politika mora biti tudi predmet izboljšane komunikacije, da bi evropski državljani lahko razumeli pomembno vlogo, ki jo imajo strukturni skladi v pomembnih regionalnih in socialnih kohezijskih projektih. To je ena izmed pobud na lokalni ravni, ki jo mora spodbujati Evropa.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za resolucijo o kohezijski in regionalni politiki EU po letu 2013. Izvajanje kohezijske politike, ki prispeva k stabilni, trajnostni gospodarski rasti in ustvarjanju delovnih mest v Evropski uniji, je ključnega pomena za uspeh strategije Evropa 2020. Čeprav sta pomembni za dosego ciljev te strategije, morata biti kohezijska in regionalna politika neodvisni in zagotoviti okvir za vzpostavitev močnih sinergij med vsemi evropskimi politikami.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Kot sem imel priložnost večkrat povedati, je kohezijska politika EU ključnega pomena za zmanjšanje neravnovesij v različnih regijah EU 27, za ublažitev neravnovesij in za spodbujanje evropske konkurenčnosti. Pomembno je, da pomagamo območjem z najbolj omejenimi možnostmi, da se razvijejo, da povečamo učinkovito dodeljevanje sredstev za inovacije, tehnologijo in izobraževanje in da predvsem izvajamo ukrepe za spodbujanje zaposlovanja in konkurenčnosti. Cilji strategije Evropa 2020 morajo biti prav tako gonilna sila na tem področju, zato pozdravljam priporočilo, naj se spodbuja uporaba tehnične pomoči, ki je na voljo, da bi se okrepile zmožnosti malih in srednjih podjetij in nevladnih organizacij.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Cilj kohezijske politike je zmanjšati razlike v razvoju med evropskimi regijami in spodbujanje rasti za doseganje gospodarske, socialne in teritorialne kohezije. Ta politika se je izkazala za ključno v procesu evropskega povezovanja, prizadevanjih za modernizacijo in trajnostno rast. V skladu z duhom pogodb te značilnosti zahtevajo uporabo regionalne politike na ravni EU na celotnem območju EU in vseh evropskih regijah.

Najbolj oddaljene regije, mejne regije, regije s posebnimi geografskimi značilnostmi in druge regije, ki se soočajo s posebnimi razvojnimi izzivi, morajo še naprej koristiti postavke iz posebnih določb. Trenutno kopičenje dolgoročnih in kratkoročnih izzivov, s katerimi se sooča Evropska unija, vključuje sprejetje strategije EU 2020, da bi ustvarili ugoden okvir za stabilno in trajnostno gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest v Evropi. Izvajanje kohezijske politike je zdaj ključnega pomena za uspeh te strategije. Poudaril bi dejstvo, da teritorialna kohezija pomeni pristop, namenjen teritorialnemu razvoju, zato mora biti tudi dovolj prožnosti, da se omogoči prilagoditev posebnim regionalnim značilnostim in podpora manj razvitim regijam v njihovih prizadevanjih za premagovanje družbenogospodarskih težav.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Ta resolucija ima več pozitivnih vidikov, zlasti vztrajanje pri ciljih kohezijske politike, ki je namenjena zmanjševanju razlik v razvoju med evropskimi regijami in spodbujanju rasti za doseganje gospodarske, socialne in teritorialne kohezije.

To je področje, ki omogoča modernizacijo in trajnostno rast ter dokazovanje solidarnosti. Zato bi mu bilo treba dati večji poudarek. Ključnega pomena je, da se v predlaganem pregledu proračuna EU in prihodnjem finančnem okviru upošteva regionalna razsežnost, saj bo drugače težko doseči socialno, gospodarsko in teritorialno kohezijo.

Kohezijsko politiko je treba s prejetjem posebnih ukrepov prilagoditi najbolj oddaljenim regijam, omenjenim v členu 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Komisija mora predlagati trajne ukrepe, podprte z ustreznim financiranjem, ki jih je mogoče prilagoditi potrebam vsake najbolj oddaljene regije, da bi jim pomagali premagati te trajne ovire. Mejne regije, regije s posebnimi geografskimi značilnostmi in druge regije, ki se soočajo s posebnimi razvojnimi izzivi, morajo še naprej koristiti postavke iz posebnih določb. Vendar pa nočemo, da se kohezijsko politiko podredi prednostnim nalogam strategije EU 2020, ki poudarja „konkurenčnost“, „deregulacijo“, „prilagodljivost“ in „podjetništvo“, vedno na račun kohezije in konvergence.

 
  
MPphoto
 
 

  Pat the Cope Gallagher (ALDE), v pisni obliki. (GA) Trenutno se odloča o prihodnji kohezijski politiki, brezposelnost po Evropi pa narašča in javne finance se krčijo. BDP v regiji Border, Midland in Western (BMW) bo na primer verjetno ponovno padel na 75–100 % evropskega BDP. Po letu 2013 je treba izvajati ukrepe, ki upoštevajo spremenjeno gospodarsko situacijo na Irskem in zlasti v regiji BMW. Programi cilja 2 se morajo v prihodnosti osredotočati na krepitev zmožnosti regij, da učinkovito prispevajo k trajnostnemu gospodarskemu razvoju na Irskem in v Evropi, ki je bolj zelen in pametnejši. Regionalni leti v regiji BMW so gospodarska in družbena nuja. Zato je treba ohraniti financiranje obveznosti javne službe, saj ti notranji leti brez tega denarja ne bi bili mogoči. Podpora EU čezmejnemu sodelovanju se mora nadaljevati. Čezmejno sodelovanje ima potencial za boj proti razdrobljenosti trga dela, trgovinskih mrež in infrastrukture v mejnih regijah.

 
  
MPphoto
 
 

  Alan Kelly (S&D), v pisni obliki. – Kohezijska politika je osnovno načelo evropskega povezovanja, saj zagotavlja enak razvoj in zmanjšanje razlik v EU ob sočasni zaščiti socialne in teritorialne kohezije. Lizbonska pogodba je okrepila kohezijsko politiko, zato je v interesu nas vseh, da prihodnja kohezijska politika spodbuja razvojni potencial celotne EU in večjo konkurenčnost evropskega gospodarstva ter izboljša kakovost našega življenja.

 
  
MPphoto
 
 

  Mario Mauro (PPE), v pisni obliki. (IT) Zaradi začetka strategije Evropa 2020 v Svetu in po sprejetju dokumenta o prihodnji kohezijski politiki v Odboru Parlamenta za regionalni razvoj imamo ustrezno in pravočasno poročilo, namenjeno obnovitvi osrednje vloge kohezijske politike. Poročilo upravičeno poudarja pomen regionalne razsežnosti po uvedbi dodatnega ozemeljskega statusa za gospodarsko in socialno kohezijo v skladu z novo pogodbo ter se sklicuje na ključna načela kohezije – upravljanje na več ravneh, partnerstvo in integriran pristop. Zaradi vsega tega bom glasoval za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Brez odločne kohezijske politike kot je ta, ki jo je vedno imela, EU ne bi uspelo zmanjšati obstoječih neravnovesij med geografsko bolj prikrajšanimi regijami in vsemi drugimi regijami. Krepitev teh politik na tej stopnji, ko kriza povzroča nekaj zamud pri naporni nalogi zmanjšanja neravnovesij, je ključnega pomena doseči cilje, določene v strategiji EU 2020, in da EU vzpostavi enega izmed svojih glavnih stebrov solidarnosti, ki je že omogočila razvoj in napredek večine evropskih regij.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. (LV) Gospe Hübner bi izrazil iskreno spoštovanje in se ji zahvalil za to resolucijo, ki jo je pripravila v imenu Odbora za regionalni razvoj. Resolucija pravočasno načenja vprašanje uporabe sredstev EU, namenjenih za regionalni razvoj, in kako zagotoviti okolje, v katerem se lahko ta sredstva ob upoštevanju geografske lokacije držav in osnovnih kazalnikov njihove gospodarske učinkovitosti uporablja prožneje. Žal se v moji državi Latviji sredstva, namenjena za izvajanje kohezijske politike, porablja zelo neučinkovito. Korupcija med uradniki latvijskega ministrstva za gospodarstvo in ministrstva za regionalni razvoj in lokalni vlado praktično zavira obe pobudi in vse korake v smeri k učinkoviti porabi finančnih sredstev EU. Zaradi pomanjkanja informacijskih kampanj v Latviji v zvezi s kohezijskimi skladi njeno prebivalstvo sploh ne pozna priložnosti, ki jih ponuja EU. Glasoval sem za to resolucijo, da bi jo lahko uporabil pri pojasnjevanju določenim latvijskim ministrom in državnim uslužbencem, da je čas, da se v EU spravimo na delo, seveda v korist Latviji. Priložnosti za obnovo Latvije, ki so bile izpuščene, so zločin nad prihodnjimi generacijami.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki.(DE) Sistem kohezijske politike v EU zagotavlja podporo revnejšim regijam, da bi prišle na isto raven kot bogatejše regije. Namenjen je uravnoteženju posledic neenakega gospodarskega razvoja. Vendar pa moramo zagotoviti, da se posameznim regijam finančna sredstva zagotovi pravično in pregledno. Prav tako je treba jasno opredeliti merila, ki se uporabljajo v zvezi z izplačevanjem subvencij. Večjo pozornost moramo posvetiti obrobnim podeželskim regijam. Glasoval sem proti resoluciji, ker ne pojasnjuje dovolj, v kakšnem obsegu se bo nadzorovalo subvencije in kakšno formulo se bo uporabljalo za določanje, kako jih razdeliti.

 
  
MPphoto
 
 

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. – (PL) Predlog resolucije o kohezijski in regionalni politiki Evropske unije po letu 2013 je jasen znak, ki ga je Evropski parlament dal Evropski komisiji glede minimalnih zahtev za oblikovanje te politike v naslednjem programskem obdobju. Cilj kohezijske politike je zmanjšati razlike v razvoju med evropskimi regijami in povečati rast za dosego gospodarske, socialne in teritorialne kohezije. Kohezijska politika, ki je izraz evropske solidarnosti, igra izredno pomembno vlogo v programu Evropa 2020. Njeno učinkovito izvajanje je ključnega pomena za nadaljnjo modernizacijo in zagotavljanje trajne, stabilne gospodarske rasti in ustvarjanje delovnih mest v Evropi. Njen cilj je tudi povečanje konkurenčnosti in izboljšanje kakovosti življenja državljanov EU. Vsekakor sem za zavrnitev vseh poskusov racionalizacije kohezijske politike ali njene razdelitve na sektorje in ustvarjanje sektorske razpršenosti sredstev te politike. Pozornost je treba posvetiti potrebi po upravljanju na več ravneh in pomenu sodelovanja z regijami, tako da bo kohezijska politika čim bolj prijazna uporabniku, in tudi potrebi po boljšem usklajevanju razvoja podeželja s cilji kohezijskega razvoja.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. (FR) Cilj regionalnih kohezijskih politik je zagotoviti najboljše pogoje blaginje za prebivalstvo. Za koristno oceno teh politik in izboljšanje sprejemanja odločitev v zvezi z dodelitvijo evropskih sredstev mora EU poleg BDP imeti socialne in okoljske kazalnike. Gospodarska rast kot edino merilo ne zadostuje več za odločanje. Kohezijska politika je izraz solidarnosti med evropskimi regijami. Njeno decentralizirano upravljanje je najučinkovitejši način odzivanja na posebne okoliščine in zahteve regije in kot taka dodaja ključno vrednot nacionalnim politikam zaposlovanja. Zato odločno nasprotujemo vsem načrtom za ponovno nacionalizacijo upravljanja Evropskega socialnega sklada. Ponovna nacionalizacija ne sme biti edina možnost, da ta sklad dobi večjo težo in vidnost.

 
  
MPphoto
 
 

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. (IT) Cilj gospodarske, socialne in teritorialne kohezije med ravnjo razvoja regij Unije je pomemben. S sprejetjem strategije EU 2020 moramo ustvariti okvir, ki spodbuja stabilno gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest. Resolucija poziva tudi k temu, da se razvoj podeželja uskladi s cilji kohezijskega razvoja in upravlja na regionalni ravni, da se zagotovi prilagajanje potrebam. Žal je spričo krize v Evropi veliko podeželskih območij, ki so bila še bolj potisnjena v ozadje in so zaradi tega zapuščena. Takšno stanje povzroča degradacijo tal, ki poveča hidrogeološko nestabilnost. EU mora regijam dati priložnost, da posredujejo z usmerjenimi subvencijami, namenjenimi ponovni naselitvi območij, ki doživljajo demografski upad. Samo tako bomo lahko zagotovili nova delovna mesta in večji regionalni razvoj.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. (PT) Kohezijska politika je veliki steber evropske solidarnosti. S to politiko bomo dosegli cilj zmanjšanja regionalnih razlik in spodbudili usklajen razvoj po vsej Evropski uniji. Vzpostaviti moramo okvir za naslednje obdobje 2014–2020, ki lahko poveča učinkovitost regionalne politike. Spodbujati je treba upravljanje na več ravneh z večjo udeležbo regionalnih in lokalnih organov v zakonodajnem postopku, kot zahteva nova Lizbonska pogodba, in skladnost z načelom subsidiarnosti, saj je treba odločitve sprejemati čim bližje ljudem. Ne sme se pozabiti na posebne okoliščine najbolj oddaljenih regij kot je Madeira, od koder prihajam. Ta skupina evropskih regij se sooča z zelo posebnimi razvojnimi izzivi in mora še naprej koristiti postavke iz posebnih določb v zvezi z izvajanjem evropskih politik. Zaželeno bi bilo uporabiti tudi druge kazalnike poleg bruto domačega proizvoda, ki mora še naprej biti glavno merilo za ugotavljanje upravičenosti do pomoči v okviru regionalne politike. Ta merila morajo upoštevati posebne značilnosti regij, da bi zagotovila popolnejšo sliko resničnosti vsake regije.

 
  
MPphoto
 
 

  Dominique Vlasto (PPE), v pisni obliki. (FR) Pozdravljam sprejetje te resolucije, ki določa smernice Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) za programsko obdobje 2014–2020. Menim, da s posvečanjem pozornosti regionalnemu značaju ESRR potrjujemo potrebo po upoštevanju posebnih značilnosti regij pri izvajanju regionalne politike. Kljub temu je za organe upravljanja ključnega pomena, da upoštevajo dejansko situacijo v regijah in oblikujejo področja politike za ESRR, ki resnično izpolnjujejo potrebe skupnosti in lokalnih gospodarskih subjektov. Priznati je treba, da upravljanje ESRR v naših regijah zaznamujejo velike razlike, zaradi česar pozivam k uskladitvi standardov na teh področjih na evropski ravni. Enako pomembno je zagotoviti večji obseg za srednjeročno spreminjanje področij politike glede na gospodarske in socialne pogoje in razvoj v regijah, da bi lahko ESRR zagotovil pravo dodano vrednost v celotnem programskem obdobju. ESRR je po mojem mnenju odličen pobudnik rasti, zaposlovanja in teritorialne kohezije in mora postati pomembno orodje za učinkovito podporo projektom strukturnega razvoja v korist javnosti in naših regij.

 
  
MPphoto
 
 

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki.(DE) To poročilo poziva k preprostemu, pravičnemu in preglednemu prehodnemu režimu po letu 2013. eden izmed ključnih izzivov kohezijske in regionalne politike so bile podnebne spremembe, ki bodo imele tudi – v različnem obsegu – precejšen vpliv na regije Avstrije, saj bodo sektorji, ki bodo najbolj prizadeti, vključevali turizem in tudi kmetijstvo in gozdarstvo. Kot je navedeno v predlogu resolucije, morajo biti omejena sredstva osredotočena na ključne prednostne naloge in najti je treba skupne rešitve za skupne probleme.

 
  
  

- Predlog resolucije: Prihodnost Evropskega socialnega sklada (B7-0535/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. (FR) Člen 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije določa: „Pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti Unija upošteva zahteve, ki so povezane s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite, bojem proti socialni izključenosti in visoko stopnjo izobraževanja in usposabljanja ter varovanjem človekovega zdravja.“ Zato menim, da je ključnega pomena povečati učinkovitost in vidnost Evropskega socialnega sklada (ESS), to je socialne razsežnosti regionalne politike EU. 10 milijard EUR, ki se jih vsako leto vloži v socialno Evropo (vseživljenjsko učenje, socialno vključevanje, prilagoditev delavcev in tako dalje), je treba porabiti na način, ki je skladen s cilji strategije EU 2020, in mora doseči resničen napredek. Vendar pa mora ESS ostati sestavni del regionalne politike EU, da se zagotovi, da povečano razlikovanje med skladi ne bo še bolj zapletlo zadev. Glasovala sem za to besedilo, ker predstavlja ta vprašanja na jasen način in odločno poziva Evropsko komisijo: ESS mora postati ključni instrument politik EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Strinjam se s to resolucijo. Trajnostna gospodarska rast in politika ustvarjanja delovnih mest v Evropi sta ključnega pomena. Izvajanje te politike morajo podpreti reforme izobraževanja, poklicnega izobraževanja ter programov za usposabljanje in prekvalificiranje, da bi jih prilagodili potrebam trga dela, prav tako pa jih morajo podpreti mala in srednje velika podjetja. Zelo pomembno je, da načrtovani instrumenti sodelujejo usklajeno in se medsebojno podpirajo, da bi bilo mogoče doseči najboljše rezultate. Na ravni EU igra Evropski socialni sklad (ESS) ključno vlogo pri izboljšanju zaposlovanja in pogojev dela ter pri vključevanju delavcev na trg dela. Vendar pa samo podpora strukturnih skladov ne zadostuje. Za vzpostavitev učinkovitega in uspešnega sistema za financiranje socialnih programov je treba pomoč iz strukturnih skladov združiti z drugimi obstoječimi programi kot je evropski mikrofinančni instrument Progress, prek katerega se majhnim podjetnikom zagotavlja mikrokredite in pomoč ljudem, ki ustanavljajo podjetje, ter drugi instrumenti.

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Băsescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Evropski socialni sklad je ključni instrument za spodbujanje gospodarske in socialne kohezije v državah EU. Največja finančna pomoč iz sklada bi pomagala okrepiti občutek solidarnosti med evropskimi državljani, zlasti tistimi v novih državah članicah. V obdobju 2007–2013 je Evropska unija Romuniji iz Evropskega socialnega sklada dodelila približno 3,5 milijona EUR. Operativni programi se osredotočajo na dve področji. Prvo je namenjeno razvoju človeških virov, drugo pa izboljšanju javnih storitev in političnih infrastruktur s programom „Razvoj upravnih zmogljivosti“. V tem okviru je treba s poenostavitvijo in izboljšanjem zadevnih postopkov okrepiti potencial strukturnega sklada. Glavni cilj je pomagati državam članicam doseči najboljše priložnosti za zaposlovanje in najaktivnejšo udeležbo državljanov v družbi. V prihodnosti bo moral Evropski socialni sklad igrati pomembno vlogo pri podpori strategiji Evropa 2020. To bo vsekakor zahtevalo ukrepanje na evropski in tudi nacionalni ravni.

 
  
MPphoto
 
 

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. (IT) Prihodnost Evropskega socialnega sklada bo vsekakor odvisna ne samo od pristopa evropskih nosilcev odločanja k prihodnosti celine, ampak tudi od načina, na katerega so lahko pozitivno črpali iz izkušenj iz preteklosti, preteklosti, ki nam danes jasneje kot kdaj koli prej pravi, da je model, ki so ga doslej uporabljale evropske institucije na področju zaposlovanja, usposabljanja in dela, model, ki ne izpolnjuje več potreb sodobnega gospodarstva. Sama strategija EU 2020 bo skupaj s svojim glavnim instrumentom, socialnim skladom, morala upoštevati dejstvo, da so edine politike zaposlovanja in usposabljanja, ki lahko izdatke evropskih skladov naredijo trajnostne, tiste, ki so nujno usmerjene v izpolnjevanje lokalnih potreb ter krepitev in ohranjanje malih in srednje velikih podjetij kot temeljev evropskega gospodarstva. V prihodnosti bomo morali precej večjo pozornost kot doslej v socialnem skladu in celotni strategiji EU 2020 posvečati lokalni razsežnosti in malim podjetjem, ki predstavljajo do 99 % evropskih gospodarskih struktur. V pričakovanju, da se bo pogled Unije na ta izredno pomembna vprašanja spremenil, glasujem za resolucijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasovala sem za to resolucijo, ki jo je predložil Odbor Evropskega parlamenta za zaposlovanje in socialne zadeve, ker je treba okrepiti Evropski socialni sklad (ESS) in povečati njegovo učinkovitost, zlasti med gospodarsko in socialno krizo, saj je ta sklad eden izmed glavnih finančnih instrumentov Evropske unije za boj proti revščini in socialni izključenosti. Poleg tega je zelo pomembno izboljšati finančne postopke ESS, saj bi to državam članicam omogočilo enostavnejšo in učinkovitejšo uporabo ESS za naložbe v znanje, zaposlovanje, usposabljanje in prekvalificiranje z namenom ustvarjanja več in boljših delovnih mest. Pozornost bi pritegnila tudi k dejstvu, da je za Komisijo zelo pomembno, da denar EU, dodeljen ESS, razporedi usmerjeno, saj bo samo tako ta instrument neposredno pomagal ljudem dobiti zaposlitev, najti boljša delovna mesta, premagati revščino, izogniti se socialni izključenosti in živeti polno življenje. Poleg tega lahko samo učinkovitejši in močnejši ESS vodi k izvajanju ciljev strategije Evropa 2020 na področju zaposlovanja in socialnih zadev ter prispeva k zmanjšanju brezposelnosti in revščine v Evropi.

 
  
MPphoto
 
 

  Zuzana Brzobohatá (S&D), v pisni obliki. (CS) Iz številnih razlogov sem podprla resolucijo o prihodnosti Evropskega socialnega sklada. Prvič, cenim dejstvo, da resolucija Evropskega parlamenta priznava, da strukturni skladi v veliki meri ostajajo glavni instrument za financiranje ciljev na področju socialne politike. Sočasno podpiram zahtevo, naslovljeno na Komisijo, ki poudarja potrebo po medsebojni odvisnosti z drugimi programi in podpori koheziji z večletnimi okvirnimi programi kot so Daphne, Progress, program javnega zdravja in program „Evropa za državljane“. Nič manj pomemben ni poziv Komisije, naj se s poenostavitvijo, prožnostjo in izboljšanjem postopkov ter poudarjanjem razsežnosti socialnega vključevanja okrepi potencial strukturnih skladov, da bi državam članicam omogočili čim bolj izboljšati učinkovitost socialne politike in politike zaposlovanja ter da bi dosegli trajnostno rast. Končno sem to resolucijo Evropskega parlamenta podprla zato, ker poudarja, da se regionalna politika in socialna politika EU medsebojno povezujeta ter je za uspeh strategije Evropa 2020 treba zagotoviti jasen okvir za dosego kohezije med vsemi evropskimi politikami in strukturnimi skladi, k čemur resolucija poziva Komisijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Alain Cadec (PPE), v pisni obliki. (FR) Evropski socialni sklad igra ključno vlogo v socialni koheziji s tem, da pomaga vključevati delavce v evropskih regijah. Njegovo delovanje v korist malim in srednje velikim podjetjem, izobraževanju in poklicnemu usposabljanju je ključnega pomena za uspeh strategije EU 2020. Vendar pa bi bilo mogoče vlogo Evropskega socialnega sklada še dodatno okrepiti. Prihodnja struktura strukturnih skladov za obdobje 2014–2020 bo morala upoštevati posebne značilnosti tega sklada. Predvideva se lahko nekatere spremembe. Vendar pa je pomembno Evropski socialni sklad obdržati znotraj okvira splošnih predpisov o strukturnih skladih, tako kot je danes. Odobritev njegovega lastnega pravnega okvira bo neizogibno povzročila razdrobljenost evropskih politik in ustvarjanje nesmiselnih zapletov za upravičence. Usklajenost evropskih politik mora iti z roko v roki s celovito vizijo ciljev in virov, kar zahteva večjo sinergijo med instrumenti. Za Evropski socialni sklad mora zato še naprej veljati uredba o splošnih določbah o skladih, vendar bi moral imeti svoja pravila, nikakor pa ne svojega proračuna.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Evropski socialni sklad igra ključno vlogo pri izboljšanju kariernih in poklicnih priložnosti, spodbujanju prilagodljivosti delavcev zahtevam trga dela in njihovem vključevanju na trg dela, skupaj s krepitvijo socialne vključenosti. Za države članice je pomembno, da Evropski socialni sklad uporabljajo za naložbe v kvalifikacije, zaposlovanje, usposabljanje in prekvalificiranje z namenom ustvarjanja več in boljših delovnih mest.

Namene in cilje strategije EU 2020 je mogoče doseči z uporabo tega instrumenta, namenjenega podpori malim in srednje velikim podjetjem (MSP) ter prilagajanju izobraževalnih sistemov in sistemov poklicnega usposabljanja potrebam malih in srednjih podjetij. Močno je treba poudariti modernizacijo izobraževalnih sistemov in sistemov poklicnega usposabljanja, dostojno delo, vključno z bojem proti negotovemu in neprijavljenemu delu, enakost spolov, ustvarjanje pogojev za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter zagotavljanje vključitev ljudi, ki so izključeni s trga dela.

 
  
MPphoto
 
 

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Vzdržal sem se glasovanja o tem poročilu, ker kljub temu, da poziva k reformi in okrepitvi Evropskega socialnega sklada, ta sklad podreja strategiji EU 2020. Vsi vemo, da je bil Evropski socialni sklad „vzpostavljen za zmanjšanje razlik v blaginji in življenjskih standardih po vseh državah članicah EU in regijah s ciljem spodbujanja zaposlovanja in gospodarske in socialne kohezije“. Vendar pa danes, ko gospodarska kriza EU sili še globlje v recesijo in brezposelnost, zapiranje podjetij in tovarn, revščino in socialno izključenost, čeprav je EU leto 2010 razglasila za leto boja proti revščini, nad tem ciljem visi vprašaj. Prednostne naloge vseh evropskih skladov, vključno z ESS, je treba pregledati v korist državljanov in družb v Evropi in ne da služi strategiji EU 2020, ki nadaljuje dokazano neuspešno lizbonsko strategijo. Določene točke poročila, kot je prilagajanje izobraževalnih sistemov, poklicnega izobraževanja in usposabljanja potrebam podjetij, jasno služijo potrebam trga in ne državljanom Evrope.

 
  
MPphoto
 
 

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Ob upoštevanju, da strukturni skladi v veliki meri še naprej zagotavljajo glavni instrument financiranja za dosego socialnih ciljev, menim, da je treba gospodarsko, socialno in teritorialno kohezijo utrditi z izboljšanjem zaposljivosti in priložnosti za zaposlovanje s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti in zagotavljanjem večjega števila bolj kakovostnih delovnih mest.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za to resolucijo, saj menim, da mora biti Evropski socialni sklad glavni finančni instrument za doseganje ciljev strategije Evropa 2020. Za države članice je ključnega pomena, da ta sklad uporabijo za naložbe v usposabljanje in prekvalificiranje z namenom izboljšanja kvalifikacij ljudi in ustvarjanja več in boljših delovnih mest.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Glede na trenutne razmere na področju zaposlovanja v Evropi, ko stopnja brezposelnosti v različnih državah članicah dosega rekordno raven, menim, da je mogoče cilje strategije Evropa 2020 doseči z uporabo Evropskega socialnega sklada (ESS) v podporo malim in srednjim podjetjem (MSP) ter prilagajanju izobraževalnih sistemov in poklicnega usposabljanja potrebam podjetij, da bi izboljšali zaposljivost ljudi. Uspeh strategije Evropa 2020 je odvisen od konkurenčnosti evropskih podjetij in industrij ter tudi naše gospodarske dinamičnosti v svetu po krizi. Za dosego tega moramo svoja prizadevanja osredotočiti na vitalnost in dinamiko podjetij (zlasti MSP ter tehnoloških in znanstvenih industrij) in na ustrezno usposabljanje svojih ljudi. Moje mnenje je, da mora ESS služiti tem ciljem, zato popolnoma podpiram poudarek, ki ga ta resolucija namenja pomenu usposabljanja in izobraževanja kot sredstev za boj proti revščini, brezposelnosti in socialni izključenosti z ustvarjanjem bogastva in spodbujanjem konkurenčnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Zaradi učinkov trenutne gospodarske in socialne krize je boj proti brezposelnosti in socialni izključenosti pritegnil posebno pozornost evropske javnosti in evropskih institucij. V tem okviru je Evropski socialni sklad (ESS) posebno pomemben za doseganje ciljev strategije EU 2020. Danes se posebno poudarja usposabljanje in strokovno usposobljenost za doseganje pametne, trajnostne in vključujoče rasti, skupaj z inovacijami in dinamiko med malimi in srednje velikimi podjetji (MSP). Cilj je spodbujati več in boljša delovna mesta z namenom izkoreninjenja revščine in socialne izključenosti. Zato bi ponovno poudaril pomen in nujno potrebo po tem, da ESS postane prožnejši, enostavnejši in bolj prilagodljivi, tako kot drugi strukturni skladi, da bi spodbujal učinkovit odziv na novo evropsko resničnost in nove socialne probleme.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Menimo, da mora Evropski socialni sklad (ESS) podpreti ukrepe, ki jih države članice sprejmejo za spodbujanje zaposlovanja, spodbujanje kakovosti dela v vseh njegovih vidikih (usposabljanje, delovni pogoji, pogodbeni odnosi, delovni čas in organizacija dela), in pripomoči k zmanjšanju socialnih neenakosti in razlik glede razporeditve dohodka.

Povečanje sredstev ESS lahko pripomore k dosegi ciljev socialne vključenosti, boja proti revščini in socialni izključenosti ter izobraževanja in usposabljanja ob sočasnem pomembnem prispevanju h gospodarski in socialni koheziji.

Resolucija, ki jo je danes sprejel Parlament, izpostavlja nekatere izmed teh ukrepov. Poudarja ključna vprašanja, na katera se mora osredotočiti ESS, in opozarja na potrebo po ohranitvi „naporov za doseganje socialne kohezije“. Vendar pa potrebujemo veliko več kot sredstva ESS. Spremeniti moramo politike. Znebiti se moramo Pakta za stabilnost in rast ter ga nadomestiti s programom za napredek in socialni razvoj.

 
  
MPphoto
 
 

  Pat the Cope Gallagher (ALDE), v pisni obliki. (GA) Irska je iz Evropskega socialnega sklada, odkar se je leta 1973 pridružila Evropski uniji, prejela več kot 7 milijard EUR finančne podpore. Ta denar je bil večinoma porabljen za boj proti dolgoročni brezposelnosti in brezposelnosti mladih. V okviru operativnega programa EU za človeške vire za Irsko v obdobju 2007–2013 Evropska unija Irski zagotavlja 375 milijonov EUR v okviru Evropskega socialnega sklada. Celotni proračun tega programa znaša 1,36 milijard EUR. Ta denar se porablja za zagotavljanje usposabljanj za brezposelne, invalide, ljudi, ki zgodaj opustijo šolanje, in tiste na robu družbe. To je obdobje globalizacije. Za namen odzivanja na izzive in priložnosti, ki jih za irsko delovno silo ustvarja globalizacija, Evropski socialni sklad na Irskem prav tako podpira programe usposabljanja za vseživljenjsko učenje, ki jih je mogoče prilagoditi resničnosti globaliziranega trga dela.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. (FR) Glasovala sem za resolucijo o prihodnosti Evropskega socialnega sklada (ESS). ESS je ključni dejavnik v evropski socialni koheziji, ki podpira zaposlovanje, vključevanje delavcev na trg dela in poklicno usposabljanje. V tem besedilu smo jasno izrazili svoje nasprotovanje predlogu Evropske komisije za ločitev ESS od drugih skladov. Pravzaprav si je treba prizadevati za nasprotno: ta sklad je treba tesno povezati z drugimi, zlasti z instrumenti regionalne politike, da bi povečali njegovo učinkovitost. Podprli smo predlog, da ESS postane učinkovitejše, poenostavljeno in pregledno orodje, ki mora še naprej delovati kot močna spodbuda za izgradnjo socialne Evrope. ESS mora biti kot celoto mogoče uporabiti v boju proti revščini in socialni izključenosti in mora biti sposoben izpolniti cilje EU na tem področju.

 
  
MPphoto
 
 

  Alan Kelly (S&D), v pisni obliki. – Evropski socialni sklad (ESS) je glavni proračunski instrument EU za pomoč pri socialnem vključevanju in vključevanju na trg dela. Vendar pa je jasno, da se ta resolucija preveč osredotoča na vlogo ESS kot orodja za prispevanje k zaposlovanju in ne na njegovo ključno vlogo pri podpori vključevanja ranljivih skupin, kar je moja skupina, Skupina socialistov in demokratov, vedno odločno podpirala. Namesto tega je ključnega pomena podporo ESS osredotočiti na ranljive skupine, ki zaradi gospodarskega nazadovanja najbolj trpijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) To poročilo zatrjuje, da zagovarja dostojno delo in boj proti negotovemu delu. Nekaj je to zatrjevati, vendar pa moramo še vedno zagotoviti sredstva za to. Strategija Evropa 2020 gre v nasprotno smer te trditve. Kakšen vpliv ima sploh vse to govorjenje? Nobenega. Zakaj naštevati probleme, ki jih povzročajo revni, in ne povedati ničesar o problemih, ki jih povzročijo bogati? To besedilo pridiga hinavstvo.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Evropski socialni sklad (ESS) je odličen instrument, ki omogoča ustvarjanje novih zaposlitvenih in delovnih priložnosti, prilagoditev usposobljenosti delavcev zahtevam na trgu dela in vključevanje delavcev na trg dela, skupaj s krepitvijo socialne vključenosti. Zato je za Evropsko unijo ključnega pomena, da doseže cilje, ki jih na področju socialnih zadev in zaposlovanja določa strategija Evropa 2020. Zato je krepitev tega pomembnega instrumenta za nas ključnega pomena, da ustrezno izpolnimo začrtano strategijo, okrepljeno s podporo majhnim in srednje velikim podjetjem (MSP), ki so gonilna sila za celotno gospodarstvo in odgovorna predvsem za gospodarski in tehnološki razvoj ter tudi ustvarjanje delovnih mest.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki.(LV) V Latviji je financiranje iz Evropskega socialnega sklada postalo predmet političnih in gospodarskih špekulacij. Določeni nepošteni državni uslužbenci se okoriščajo s sredstvi, namenjenimi usposabljanju in prekvalificiranju. Novo ustanovljeni centri za usposabljanje in druge odobrene institucije samo perejo denar, namenjen usposabljanju brezposelnih in drugih skupin z nizkimi dohodki, medtem ko so kvalifikacije vodij usposabljanja pogosto pod potrebnim standardom. Šolnine, ki jih zaračunavajo določeni „centri za usposabljanje“, so višje od šolnin latvijske univerze. Evropski socialni sklad mora plačati za to malomarnost. Resolucijo sem podprl. Še posebno me je presenetil odstavek 15, v katerem Evropski parlament „poziva Komisijo, naj s poenostavitvijo, prožnostjo in izboljšanjem postopkov ter poudarjanjem razsežnosti socialnega vključevanja okrepi potencial strukturnih skladov, da bi državam članicam omogočili čim bolj izboljšati učinkovitost socialne politike in politike zaposlovanja ter da bi omogočili trajnostno rast“. Glasoval sem „za“ v upanju, da je mogoče vzpostaviti nadzorni mehanizem, ki se bo ostro spopadel z nepoštenimi političnimi akterji.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki.(DE) Z uporabo Evropskega socialnega sklada se poskuša zmanjšati gospodarske in socialne razlike med državami članicami. V zvezi s tem je treba začeti z ukrepi za usposabljanje, kar je precej naprednejše ter v interesu varnosti in zagotavljanja delovnih mest za evropske delavce. V celoti moramo izkoristiti potencial, ki ga že imamo, da trgovina in industrija ne bosta mogli uvažati velikega števila poceni tujih strokovnjakov pod pretvezo pomanjkanja usposobljenih delavcev. V zvezi s tem je treba prav tako zavrniti različne „karte“, o katerih se razmišlja. Toda če obračunavanje in izvajanje projektov ustvarja probleme v številnih regijah in če je francoski program usposabljanja PPP na primer tri leta čakal na plačilo zaradi spremembe pristojnosti znotraj bruseljske birokracije, potem je sklad zgrešil svoj cilj. V vsakem primeru moramo pojasniti, da je treba več pozornosti posvetiti malim in srednje velikim podjetjem kot „pravim“ delodajalcem. Ker se ta resolucija v bistvu strinja s temi preudarki, vendar pa ima nekaj pomanjkljivosti, sem se vzdržal glasovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Crescenzio Rivellini (PPE), v pisni obliki. (IT) Danes smo na plenarnem zasedanju glasovali o predlogu resolucije o prihodnosti Evropskega socialnega sklada. Kot je dobro znano, igra Evropski socialni sklad ključno vlogo pri podpori strategije Evropa 2020, katere glavni cilj je doseči vključujočo rast, zmanjšanje revščine, povečanje zaposlovanja in zvišanje stopnje usposobljenosti s končnim ciljem ustvarjanja novih in boljših delovnih mest. Glede na to je mogoče razumeti prednostni pomen sklada kot orodja politike in njegove dvojne vrednosti v podporo politiki zaposlovanja in kohezijski politiki na eni strani ter resničnemu in usklajenemu regionalnemu razvoju na drugi strani. Ta zadnji vidik – in zaključujem – je posebnega pomena, saj ni mogoče reči, da je Evropa resnično popolna, povezana in enotna, če niso vse skupnosti, ki jo sestavljajo, resnično razvite in niso dosegle stopnje rasti, ki je stabilna in sočasno enotna. Predvsem ne smemo pozabiti na regije južne Evrope – uporabe sredstev za regije vzhodne Evrope, pa naj bo še tako upravičena in ustrezna, se ne sme izvesti na račun tistih regij, ki so srce in duša Evrope.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Podprli smo besedilo, ki med drugim navaja ključno vlogo Evropskega socialnega sklada (ESS) pri izboljšanju zaposlovanja in zaposlitvenih priložnostih, spodbujanju prilagoditve usposobljenosti delavcev zahtevam na trgu dela in vključevanju delavcev na trg dela ter krepitvi socialne vključenosti. Pozornost usmerja k štirim zaposlitvenim smernicam, ki jih je sprejel Evropski parlament, in pozdravlja dejstvo, da cilji vključujejo spodbujanje zaposlovanja in boj proti revščini v okviru vključevanja/ponovnega vključevanja v delovno življenje z usposabljanjem. Poudarja tudi, da je znaten napredek v smeri doseganja ciljev strategije Evropa 2020 zlasti na področju zaposlovanja in socialnih zadev ključnega pomena, če naj bo strategija verodostojna.

 
  
MPphoto
 
 

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. (IT) Resolucija je izredno pomembna, ker opozarja na ključno vlogo, ki jo ima Evropski socialni sklad pri izboljševanju zaposlovanja in kakovosti dela. Velik pomen pripisuje izobraževalnim sistemom ter poklicnemu izobraževanju in usposabljanju, dostojnim delovnim mestom, enakosti spolov in zagotavljanju, da lahko ljudje, trenutno izključeni s trga dela, ponovno pridobijo dostop do njega. Žal je kriza mladim ljudem otežila vstop na trg dela in povzročila izgubo delovnih mest starejših delavcev. Pomembno je povečati potencial strukturnih skladov, da bi podprli tiste, ki bi lahko bili izključeni, s čimer bi čim bolj izboljšali učinkovitost socialne politike in ustvarili trajnostno rast v korist vsem.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. (PT) Cilj Evropskega socialnega sklada (ESS) je spodbujanje zaposlitvenih priložnosti ter geografsko in poklicno mobilnost delavcev v Evropski uniji ter olajšati industrijske spremembe in spremembe v proizvodnih sistemih. V ta namen sta velikega pomena usposabljanje in prekvalificiranje, zlasti v obdobju gospodarske krize in naraščajoče brezposelnosti kot je ta, ki smo ji priča danes. Cilj ESS je spodbujati zaposlitvene priložnosti delavcev in pripomoči k izboljšanju njihovega življenjskega standarda. Zato je ključni instrument. Ustvarjanje delovnih mest in spodbujanje zaposljivosti sta sredstvi za dosego cilja gospodarske, socialne in teritorialne kohezije znotraj Unije. Spodbujati je treba sinergije med različnimi politikami EU, da bi dosegli cilje za rast in zaposlovanje strategije Evropa 2020. Vendar pa nisem za to, da ESS postane finančni instrument, ločen od drugih strukturnih skladov, s svojimi pravili in proračunom. Menim, da bo lažje doseči sinergijo, če se ne lotimo takšnega ločevanja evropskih skladov na sektorje, ampak se namesto tega osredotočimo na izboljšanje usklajevanja med različnimi instrumenti in njihovo učinkovitejšo uporabo.

 
  
MPphoto
 
 

  Derek Vaughan (S&D), v pisni obliki. – Kot del trenutne razprave o prihodnosti kohezijske politike po letu 2013, ta resolucija izpostavlja zavezo Parlamenta zagotavljanju, da Evropski socialni sklad ostane del splošne strategije za financiranje kohezije. Vendar pa obstaja potreba po večji prožnosti in poenostavitvi pravil, ki zadevajo sklad. ESS lahko z osredotočanjem na znanja in delovna mesta po vsej EU deluje kot glavno orodje za izpolnjevanje strategije Evropa 2020. Za dosego tega moramo zagotoviti, da ESS ostane del kohezijske politike.

 
  
MPphoto
 
 

  Marie-Christine Vergiat (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) Evropski parlament je glasoval za resolucijo o prihodnosti Evropskega socialnega sklada (ESS).

V času, ko se dvomi v ESS, zlasti predsednik Komisije, ki ga želi vključiti v precej večji sklad z razvodenelimi cilji, je podpora Evropskega parlamenta ESS zelo pomembna.

Resolucija podpira vlogo ESS v regionalni in socialni politiki EU in poziva k poenostavitvi postopkov za dodelitev sredstev. Ti izredno omejevalni postopki ne olajšujejo razporejanja sredstev na način, ki resnično ustreza potrebam prebivalstva, za posledico pa imajo tudi neporabo sredstev, zlasti v Franciji, ki je sama po sebi škandalozna.

Vendar pa obžalujem, da resolucija med drugim oživlja dogmo „posodabljanja izobraževalnih sistemov“ in poziva, naj se te prilagodi samo potrebam podjetij, da bi izboljšali dostop do trga dela.

 
  
MPphoto
 
 

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki.(DE) Evropski socialni sklad igra ključno vlogo pri izboljševanju razmer na področju zaposlovanja in ustvarjanju delovnih mest. Podpiram prednostne naloge, h katerim poziva predlog resolucije, in sicer posodabljanje izobraževalnih sistemov (vključno z njihovo razširitvijo na usposabljanje, ki je prilagojeno potrebam malih in srednje velikih podjetij), spodbujanje dostojnega dela in seveda enakosti spolov z ustvarjanjem pogojev za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Vsa prizadevanja moramo usmeriti v zagotavljanje, da politike in instrumenti EU sodelujejo na usklajen način in se medsebojno podpirajo (odstavek 13 poročila).

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Zapisnik o tem zasedanju bo Evropskemu parlamentu predložen v odobritev na začetku naslednjega delnega zasedanja.

Če ne bo nobenega nasprotovanja, bodo resolucije, sprejete na današnjem zasedanju, nemudoma izročene v njih navedenim prejemnikom in organom.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov