Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2008/0193(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A7-0032/2010

Razprave :

PV 18/10/2010 - 13
CRE 18/10/2010 - 13

Glasovanja :

PV 20/10/2010 - 6.5
CRE 20/10/2010 - 6.5
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0373

Razprave
Ponedeljek, 18. oktober 2010 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

13. Izboljšave na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo - Negotov položaj delavk (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 

  Predsednik. – Naslednja točka je skupna razprava o naslednjih poročilih:

- poročilu A7-0032/2010 gospe Estrela v imenu Odbora za pravice žensk in enakost spolov o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 92/85/EGS o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo (KOM(2008)0637 - C6-0340/2008 - 2008/0193(COD)) in poročilu A7-0264/2010 gospe Thomsen v imenu Odbora za pravice žensk in enakost spolov o negotovem položaju žensk (2010/2018(INI)).

 
  
MPphoto
 

  Edite Estrela, poročevalka.(PT) Najprej bi se rada zahvalila poročevalki v senci in pripravljavki mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve za sodelovanje pri našem skupnem delu. Zahvala velja tudi številnim nevladnim organizacijam in zvezam, strokovnjakom, ki so sodelovali na predstavitveni delavnici ocene finančnih učinkov, sekretariatu Odbora za pravice žensk in enakost spolov ter sekretariatu naše politične skupine, oddelku za politike Evropskega parlamenta in mojim pomočnikom. Vsi omenjeni so se izkazali z neutrudnim delom, strokovnostjo in sposobnostmi.

Direktiva je stara že osemnajst let in zastarela. Postopek njenega revidiranja je bil dolgotrajen in težaven. Zdaj pa mora Parlament brez nadaljnjega odlašanja s svojo odločitvijo izpolniti pričakovanja in ustreči potrebam evropskih družin.

Predlogi, ki jih je sprejel Odbor za pravice žensk in enakost spolov, uresničujejo dva cilja, ki ju zastavlja razširitev pravne podlage: zaščito zdravja in varnosti pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo, in krepitev enakosti spolov ter uravnoteženje poklicnega in družinskega življenja. Obenem pa bodo prispevali k obvladanju upadanja števila rojstev, ki nas pesti v zadnjih desetletjih.

Pred stotimi leti je delež prebivalstva Evrope v svetovnem prebivalstvu znašal 15 %. Leta 2050 pa po pričakovanjih ne bo dosegal niti 5 %. Staranje prebivalstva in spremljajoče zmanjševanje deleža aktivnega prebivalstva ogrožata vzdržnost sistemov socialne varnosti in celo gospodarsko rast. Zato materinstva ne smemo obravnavati kot bolezen ali kot breme gospodarstvu, pač pa kot družbeno koristen prispevek.

Dolžina porodniškega dopusta v 27 državah članicah se giblje med 14 in 52 tedni, prav tako so različne višine nadomestila za čas porodniškega dopusta, v 13 državah članicah je nadomestilo 100-odstotno. Zavedam se, da sedanje ekonomske razmere niso naklonjene povečevanju socialnih izdatkov, gre pa za naložbo v našo skupno prihodnost, stroški pa ne bi bili tako visoki, kot trdijo nekateri. Po ugotovitvah ocene finančnih učinkov bi se stroški predloga Odbora za pravice žensk in enakost spolov v celoti povrnili že, če bi predlog okrepil sodelovanje žensk na trgu dela za en sam odstotek. Predlogi so uravnoteženi in izvedljivi, usklajeni s priporočili Mednarodne organizacije dela in Svetovne zdravstvene organizacije.

Dvajset tednov je dovolj dolgo obdobje, da si ženska lahko opomore po porodu, da ima dovolj časa za dojenje in da vzpostavi trdno vez z otrokom. Daljši porodniški dopust bi lahko neugodno vplival na ponovno vključitev ženske na trg dela. Nadomestilo v višini 100 % plače je pravično, saj družine ne bi smele biti finančno prizadete zato, ker se odločijo imeti otroke, ki jih vrhu vsega Evropa potrebuje za obvladovanje demografskih izzivov.

Pravica do očetovskega dopusta je uzakonjena že v 19 državah članicah, nadomestila pa znašajo od 80 do 100 % povprečnega zaslužka. Vključevanje očeta v otrokovo življenje prispeva k zdravemu telesnemu in duševnemu razvoju otroka. To je pravica očeta in otroka.

Ves čas postopka sem jasno izražala pripravljenost na čim širše soglasje in upam, da bomo vsi, ki nam je do blaginje žensk, družin in otrok, podprli poročilo. Iz ciljev strategije Evropa 2020 je razvidno, da po letu 2020 ne bo nikakršnega opravičila za to, da bi porodniški dopust trajal manj kot 20 tednov ali da ne bi bil plačan polno. Zato vas nujno pozivam h glasovanju za spremembe 126, 127 in 128. Iz istega razloga pa ne morem podpreti sprememb, ki skušajo sramotno zmanjševati pravice družin.

 
  
MPphoto
 

  Britta Thomsen, poročevalka. (DA) Gospod predsednik, danes razpravljamo o delovnih razmerah za ženske zato, ker veljajo na trgu dela za ženske drugačni pogoji kot za moške. Ženske daleč zaostajajo za moškimi pri plačah, pokojninah, dostopu do vrhunskih in vodilnih delovnih mest. Zato so danes bolj kot kdajkoli potrebne pobude EU za izboljšanje položaja žensk na trgu dela, če hočemo evropsko prakso uskladiti s Pogodbo. Poskrbeti moramo, da bomo ženskam ─ pa naj živijo na Portugalskem ali Poljskem, v Belgiji ali Bolgariji ─ zagotovili enakost na trgu dela.

Velik in pomemben korak k popolni enakosti je tudi nov in sodoben zakonodajni akt EU o porodniškem dopustu. Sprejem nove zakonodaje o porodniškem dopustu v Evropi nam narekuje niz tehtnih razlogov. Prvi in najpomembnejši je nevarnost, da se lahko EU že v kratkem znajde v demografski krizi ─ ki zna biti vsaj tako huda, kot je naša sedanja gospodarska kriza. Ženske v Evropi preprosto ne rojevajo dovolj otrok. Če želimo tudi v prihodnje ohraniti svojo konkurenčnost in ustvarjati rast, ki jo potrebujemo za ohranitev sedanje ravni blagostanja, se mora v EU roditi več otrok. Zato potrebujemo zakon o porodniškem dopustu, ki bo družine spodbujal k rojevanju otrok.

Skupen visok standard porodniškega dopusta je nujen za učinkovito delovanje notranjega trga. Notranji trg ne sme biti usmerjen samo na dostopnost dobrin po zmernih cenah ─ prav tako pomembno je, da delavcem zagotovi visoke socialne standarde. Ne smemo dopuščati razlik na področju konkurence, saj te spodbujajo slabitev položaja žensk, ki s tem postajajo žrtve socialnega dampinga.

Očetje morajo dobiti pravico do dvotedenskega očetovskega dopusta ob polnem nadomestilu plačila. Če hočemo zagotoviti enakost med moškimi in ženskami, moramo upoštevati, da imajo v zvezi z očetovskim dopustom pomembno vlogo tudi moški. To bo v prid enakosti, otrokom, nenazadnje pa tudi samim očetom.

Lobisti gospodarskih združenj nas prepričujejo, da bi bilo uvesti tako ureditev noro in da si boljše zakonodaje o porodniškem dopustu ne moremo privoščiti. Upam si trditi prav nasprotno. Ne moremo si privoščiti, da nove, sodobne zakonodaje o porodniškem dopustu ne bi sprejeli. Gre za zdravje in varnost žensk in otrok v EU. S tem pa se ne smemo igrati.

Okrepiti moramo sodelovanje žensk na trgu dela po vsej EU. Cilj strategije EU 2020 je vključiti 75 % vseh žensk na trg dela. Vemo, da danes dela samo 60 % žensk, torej gre za velik izziv. Mora pa nam uspeti in ni dvoma, da so ustrezni pogoji za skrb za otroka prav pot k temu cilju. Druga in prav tako pomembna pobuda pa zadeva polno plačilo v času porodniškega dopusta. Več žensk bomo lahko pritegnili na trg dela le, če bomo preprečili njihovo diskriminacijo.

Še en pomemben korak k več enakosti na trgu dela pa je poročilo o negotovem položaju žensk, pri katerem sem sodelovala kot poročevalka. Žal je stvarnost taka, da so ženske mnogo preveč zastopane vi negotovih zaposlitvah. Še zlasti negotove so delovne razmere za ženske, ki delajo kot gospodinjske pomočnice; značilnosti takega dela so med drugim pomanjkljiva ali neobstoječa varnost zaposlitve, nič pravic do socialne zaščite, nevarnost diskriminacije in neustrezno delovno okolje. Ne smemo dopuščati, da ženske delajo v tako neprimernih razmerah. EU bi morala zato spodbujati države članice k nadomeščanju negotovih zaposlitev z rednimi in k zagotavljanju spodobnih delovnih razmer. Že dolgo časa ne posvečamo prave pozornosti tej ranljivi skupini žensk in upam, da bo Komisija vzela naše poročilo resno ter se zavzela za te skupine, ki spadajo med najranljivejše skupine državljanov EU.

 
  
MPphoto
 

  Maroš Šefčovič, podpredsednik Komisije. ─ Gospod predsednik, zelo vesel sem, da lahko nadomeščam podpredsednico Reding pri današnji zelo pomembni razpravi, saj gre za dve zelo aktualni poročili, ki odpirata osrednja vprašanja temeljnih pravic in enakosti spolov. V imenu Komisije bi se rad toplo zahvalil obema poročevalkama, gospe Thomsen in gospe Estrela, za sijajno opravljeno delo.

Poročili obravnavata pogosto negotov položaj žensk na trgu dela EU. Prispevek žensk je ključnega pomena pri uresničevanju naših ambicioznih ciljev, namreč 75-odstotne zaposlenosti do leta 2020, cilja pa ne bomo mogli uresničiti, če ne bomo ženskam zagotovili temeljnih pravic pri delu. O tem bo tekla nocojšnja razprava.

Naj začnem pri ženskah z negotovimi zaposlitvami. V zadnjih letih smo dosegli precejšen napredek pri vključevanju žensk na trg dela. Znano je, so ženske bolj izpostavljene negotovim zaposlitvam kot moški. Nekaterih negotovih del, ki jih opravljajo ženske, kot je plačano delo v gospodinjstvu ali oskrbi, pa trg dela preprosto sploh ne ureja. Če ženska nima spodobnega dela, ne more biti ekonomsko samostojna ─ kar pa je pogoj za nadzor nad lastnim življenjem.

Spoprijeti se moramo z razlogi večje izpostavljenosti žensk negotovi zaposlitvi: s stereotipi, z neenakopravno delitvijo domačih del in s podcenjenostjo poklicev, v katerih prevladujejo ženske. Poskrbeti moramo tudi za vključitev vztrajno rastoče množice delavk migrantk, ki so pogosto izkoriščane na področju sive ekonomije, na trg dela. Naša nova strategija za enakost zajema vsa ta vprašanja in pri njenem uresničevanju moramo uporabiti vse instrumente, ki so nam na voljo.

Dovolite mi nekaj pripomb v zvezi z direktivo o nosečih delavkah.

Neizpodbitno je, da so višji standardi porodniškega dopusta na ravni EU ključni za zagotavljanje zdravja in varnosti matere in otroka, pa tudi za vključevanje žensk na trg dela, spreminjanje družinskih vzorcev in obvladovanje demografskih pritiskov.

Med glavne predloge Komisije spadajo podaljšanje porodniškega dopusta za štiri tedne, s čimer bi uresničili priporočila Mednarodne organizacije dela, spodbujanje višjih nadomestil, prožnejše ureditve za delo žensk v zadnjem obdobju nosečnosti in pravica do prožnega delovnega časa.

S tem želi Komisija zaščiti pravico žensk do dela, zagotoviti ženskam dovolj časa, da si opomorejo od poroda in vzpostavijo trdne vezi z otrokom, ter ženskam zagotoviti finančno varnost med porodniškim dopustom.

Zato bi rad čestital gospe Estrela za opravljeno delo pri tem izčrpnem poročilu, ki v marsikaterem smislu izboljšuje prvotni predlog Komisije.

Prvič, Komisija popolnoma soglaša s tem, da je treba poudariti vlogo očetov. En pomemben korak v to smer je tudi utrditev pojma starševskega dopusta, ki jo uvaja direktiva, sprejeta v letošnjem letu. Uvajanje očetovskega dopusta z direktivo o porodniškem dopustu pa ni v skladu niti s končnim namenom te direktive niti s pravno podlago, na kateri temelji predlog direktive. Predlog temelji na členu 153 o zdravju in varnosti nosečih delavk pri delu in na članu 157, po katerem lahko EU posreduje na področju enakosti plačil moških in žensk.

Ob tem pa bi rad poudaril, da bo Komisija to vprašanje še dodatno preučila. Sedaj je v teku poglobljena raziskava stroškov in koristi, ki bi lahko privedla do ločene pobude na tem področju. Komisija tudi ne more sprejeti slabitve pravice žensk do odklonitve nočnega dela.

Kar zadeva dolžino porodniškega dopusta in višino nadomestila, ki ga prejema ženska med tem dopustom, pa bi rad dejal naslednje: Podpredsednica Redingova se je v zadnjih mesecih srečala z vrsto ministrov in vsi so ji zatrdili, da nacionalne ureditve porodniškega dopusta delujejo dobro ter da ob sedanjih finančnih omejitvah ni mogoče podaljševati plačanega porodniškega dopusta, Komisija pa jim je jasno povedala, da ni pripravljena okrniti ambicioznosti predloga direktive.

Glede na to bi rad poudaril, da namerava Komisija predpisati minimalno raven zaščite, pri čemer bo upoštevala različne ureditve usklajevanja in družinskih dopustov po državah članicah. Komisija je prepričana, da bi njen predlog pomenil primerno podlago za sporazum med Parlamentom in Svetom. Komisija bi se rada tudi zahvalila Parlamentu za niz sprememb, s katerimi je predlog postal jasnejši in trdnejši.

Naj povzamem: namen predloga mora biti okrepiti zaščito zdravja in varnosti žensk in izboljšati njihove možnosti zaposlitve, pa tudi pomagati pri obvladovanju staranja prebivalstva. Z veseljem pričakujem vaše prispevke in predloge v zvezi z obema omenjenima pomembnima vprašanjema.

 
  
  

PREDSEDSTVO: ROBERTA ANGELILLI
podpredsednica

 
  
MPphoto
 

  Rovana Plumb, pripravljavka mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve.(RO) Komisar, gospe in gospodje, kot pripravljavka mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve bi vam rada povedala, da je bil naš namen z izboljšavami, ki jih navajamo v poročilu, prispevati k politikam, ki nam bodo pomagale doseči naše cilje, to je večjo zaposlenost in bolj zdrave in varne razmere pri delu.

Ko govorimo o ciljih strategije EU 2020, pa moramo misliti na ljudi in postaviti na prvo mesto ljudi ─ v tem primeru ženske. Po novi usmeritvi, ki jo sprejemamo zdaj, materinstvo ne bi smelo več pomeniti poslabšanja finančnega položaja, še zlasti ob tem, ko rodnost upada, pa tudi ob tem, ko je naše prebivalstvo vedno starejše in revnejše, kar oboje povzroča vedno bolj pereče težave glede vzdržnosti sistemov socialne varnosti.

Vsi ukrepi, ki jih predlagamo, bodo zaščiti žensko pri delu, v nosečnosti in po porodu. V poročilu predlagani ukrepi pomenijo tudi naložbo v prihodnost Evrope. Zavzemamo se za zajamčeni porodniški dopust ob polnem nadomestilu plačila. Zavedajmo se, da je treba v Evropski uniji 21. stoletja končno prenehati finančno kaznovati materinstvo in poskrbeti, da bodo lahko ženske uživale dostojne delovne razmere.

 
  
MPphoto
 

  Thomas Händel, pripravljavec mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve.(DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, v zadnjih letih smo glede enakosti med moškimi in ženskami vsekakor dosegli napredek, še vedno pa je precej žensk prisiljenih opravljati nizko kvalificirana dela. To ne velja le za tradicionalna dela v gospodinjstvu. Deregulacija v zadnjih letih je privedla do obsežnega nadomeščanja oblik zaposlitve, pri katerih je socialno zavarovanje obvezno, z netipičnimi in negotovimi oblikami zaposlitve. Te spremembe so še zlasti prizadele ženske. V obdobju od leta 2000 do leta 2010 je bilo povprečno 60 % novih zaposlitev v Evropi netipičnih in negotovih oblik, znaten delež ─ dve tretjini ─ takih zaposlitev pa je odpadel na ženske. Ženske so pogosto odrinjene od demokratičnega sodelovanja v podjetju zato, ker je njihova zaposlitev začasna in negotova. Pa vendar so ženske danes precej bolj prizadevne in usposobljene kot v preteklih generacijah. Kljub temu pa zaslužijo povprečno 25 % kot moški.

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve se je tem vprašanjem temeljito posvetil in je oblikoval dobre predloge glede vprašanj zaposlovanja žensk: vključitev v sisteme socialne varnosti ne glede na obliko zaposlitve, vzpostavitev zmogljivosti za varstvo otrok, uskladitev pokojninskih sistemov in sistemov socialnega varstva s potrebami samostojnega življenja ter organiziranje dela po načelih „dobrega dela“. Vsi ti predlogi so navedeni v poročilu o negotovem položaju delavk. Odbor za zaposlovanje meni, da je bilo delo opravljeno dobro, in poziva poslance, naj glasujejo za predloženo poročilo.

 
  
MPphoto
 

  Anna Záborská, v imenu skupine PPE-DE. (SK) To poročilo pomeni že drugi poskus oblikovanja stališča Parlamenta o minimalnih standardih zaščite mater v Evropski uniji.

Mnenja v skoraj vseh od 27 delegacij v sedmih skupinah so deljena. To velja tudi za našo skupino Krščanskih demokratov. Danes precej poslancev še ne ve, kakšne bodo posledice našega glasovanja na posamezna nacionalna gospodarstva, saj je prej omenjena ocena učinkov zajela samo 10držav članic. V politiki aktivno sodelujem že 20 let, pa se spomnim zelo malo tako trdih vozlov, kot ga imamo pred seboj zdaj. Človekovo življenje se začne v materinem telesu, zato moramo zaščititi materino zdravje pred rojstvom, pa tudi po njem. Zaščita matere in z njo povezani socialni stroški ne smejo postati ovira za njeno zaposlitev. Ženska-mati ne sme priti v nasprotje z žensko-delavko. Če ob tem, ko spodbujamo mlade, izobražene ženske k rojevanju otrok, ne bomo tudi spoštovali njihovega materinstva in jim omogočili skrbeti za otroke, nam ne bo nikoli uspel preobrat v demografskih gibanjih.

Zaščito ženske moramo obravnavati povezano s skrbjo za očeta, naravnim okvirom družine in nujnostjo ljubezni matere do novorojenčka. Otroci niso le prihodnji davkoplačevalci. Osebno soglašam z maksimalnimi zahtevami, ki jih predlaga poročilo. Obenem pa se zavzemam za podporo ponovne vključitve matere na trg dela, če se zanjo odloči. Ni pa primerno govoriti o zaščiti mater v isti sapi kot o enakih možnostih. Osebno bi mi bilo ljubše, če bi Komisija oblikovala predlog, ki bi celovito obravnaval vprašanja nosečnosti, rojstva in zdravstvene oskrbe po rojstvu. Direktiva je sicer res v veljavi že dve desetletji, mi pa smo šele na začetku dolgotrajnega in težavnega postopka odločanja. Sprašujem se, ali bomo res presojali naš dolgoročni družbeni in gospodarski razvoj izključno z vidika naših sedanjih finančnih razmer. Za vse to gre danes.

 
  
MPphoto
 

  Marc Tarabella, v imenu skupine S&D.(FR) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, četudi je komisar v imenu gospe Reding in Komisije izrazil zadržke Komisije glede vključitve očetovskega dopusta v besedilo, bi rad nocoj spregovoril predvsem v imenu vseh očetov v Evropi, ki pravice do očetovskega dopusta še nimajo.

Narava nam sicer ni dala možnosti rojevati otroke, ampak ali ima zato družba pravico, da nam odreka sodelovanje v prvem obdobju otrokovega življenja? Ne pozabimo, da so tudi očetje starši. Družba nam mora dovoliti čim pristnejši stik z našimi sinovi in hčerami in razvoj posebnega odnosa z njimi prav od rojstva.

Zato pozivam kolege poslance, naj prepričljivo glasujejo za uvedbo dvotedenskega očetovskega dopusta ob polnem nadomestilu plačila po vsej Evropski uniji. Ko že govorimo o tem, bi rad pozval tudi Evropsko komisijo in Svet, naj nas pri tem podpreta, in ponovil: kdo sploh lahko nasprotuje naši zahtevi po uvedbi nove pravice očetov na evropski ravni?

Rad bi kolege poslance pozval tudi k podpori poročilu gospe Estrela v celoti. Tiste med nami, ki kot argument proti uvedbi sprejemljivejše dolžine porodniškega dopusta in še zlasti ustreznega nadomestila plačila med njim ter proti uvedbi očetovskega dopusta navajajo gospodarsko krizo, pa bi rad naravnost vprašal: zakaj prav ob vsaki gospodarski krizi krnite socialni acquis?

Ali se ne zavedate, da bodo višje ekonomske stroške več kot povrnili večja udeležba žensk na trgu dela, manj diskriminacije, enakost med spoloma, boljša uravnoteženost dela in življenja, kar vse bo dolgoročno prineslo otipljive gospodarske koristi?

Nazadnje pa naj tistim, ki bi radi žrtvovali očete in matere na tnalu gospodarske krize, povem še enkrat: pri temeljnih pravicah kompromisi niso dovoljeni. Ta boj je tudi boj za bolj človeško družbo, v času krize pa postaja družina vedno bolj naš zadnji okop v poplavi težav vsakodnevnega življenja.

 
  
MPphoto
 

  Siiri Oviir, v imenu skupine ALDE.(ET) Komisar, gospe in gospodje, Evropski parlament že leta in leta vztrajno poziva k zaščiti nosečih delavk in posodobitvi zakonodaje o porodniškem dopustu. Direktiva, ki ureja to področje, velja že 18 let. Evropska demografska prihodnost ni spodbudna, leta 2008 pa smo po razpravi o razmerah v naši zbornici sprejeli resolucijo, s katero smo pozvali k ukrepom v zvezi z dolžino porodniškega dopusta in zaščito pravice do njega, saj smo prepričani, da je s primerno politiko mogoče vplivati tudi na trende rodnosti in ustvariti ekonomsko in psihološko ugodno okolje za ustvarjanje družin.

Zdaj veljavna pogodba Evropske unije zagotavlja Parlamentu pravne podlage za sprejem direktive, o kateri razpravljamo. Veliko govorimo o enakih možnostih za moške in ženske, o enakih pravicah na trgu dela, jasno pa je, da bosta k temu prispevala tudi daljši porodniški dopust in očetovski dopust. Dejstvo je, da nosečnost in porod pomenita obremenitev za telo ženske. Namen direktive je zaščititi zdravje ženske. V ta namen ženska potrebuje daljši dopust, v katerem si lahko zdravstveno opomore, med njim pa lahko tudi doji otroka, kar je koristno tudi za otrokovo zdravje in razvoj.

Rada bi povedala še nekaj besed o očetovskem dopustu. Kdo drug kot oče naj bo v dodatno oporo otroku v tem zgodnjem obdobju življenja? Podpiram uvedbo očetovskega dopusta, za katerega se smiselno skrajša porodniški dopust. Naši državljani se pogosto pritožujejo, da je zakonodaja Evropske unije zapletena ─ mar teh pritožb ne razumete? Ne zapletajmo zadev še bolj, ampak raje dodajmo dopust v enakem trajanju porodniškemu dopustu v direktivi, ki le-tega ureja. Kar zadeva stroške: res smo v gospodarski krizi oziroma se iz nje izvijamo, ampak to ne more biti opravičilo za krčevito upiranje nadomestilu med porodniškim dopustom, dostojnemu 21. stoletju. Analiza je pokazala, da je mogoče stroške povrniti že z 1–odstotnim povečanjem ravni zaposlenosti žensk.

 
  
MPphoto
 

  Raül Romeva i Rueda, v imenu skupine Verts/ALE.(ES) Gospa predsednica, današnji čas ni naklonjen materinstvu, še manj pa očetovstvu.

Nekatere politične sile in gospodarski krogi namreč še vedno vztrajajo pri prepričanju, da je vse v zvezi z otroki izključno ženska naloga.

Gospe in gospodje, to nikakor ne drži. Nikakor. Skrb za otroke je družbena odgovornost, ki bi jo morala nositi celotna družba. O tem govorimo nocoj. To je pravi predmet razprave: kdo mora nositi odgovornost in stroške rojevanja in skrbi za otroke, ki so vendar naša prihodnost?

Res je, da sta nosečnost in rojstvo dodeljena ženski. Temu ne oporeka nihče. Razpravljamo pa o tem, ali morajo ženske same nositi stroške, ki jih otroci pomenijo njihovemu poklicnemu življenju, in odgovornosti, ki jih pomenijo v zasebnem življenju.

Ob koncu prejšnjega parlamentarnega mandata smo imeli priložnost za velik korak naprej na tem področju na evropski ravni, tega koraka pa nismo zmogli zaradi velikega dela članstva v naši zbornici ─ najbolj konzervativnega pola naše zbornice: preprečili so ga člani Skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in člani Skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo ─ ne sicer vse, pač pa nekatere delegacije iz teh dveh skupin. Zato imajo matere danes manj pravic, kot bi jih lahko imele. Tega ne smemo pozabiti.

Danes imamo novo priložnost odpraviti vsaj del problemov na tem področju. Poročilo gospe Estrela, ki ga je že sprejel Odbor za pravice žensk in enakost spolov, je dobro izhodišče za kompromis in soglasje in menim, da bi ga moralo pri glasovanju v sredo podpreti.

Prinaša več pravic nosečim ženskam v Evropi, zagotavlja jim ohranitev plačila, pa tudi zavezuje očete k prevzemu soodgovornosti in zagotavlja, da noseče delavke svojih pravic pri prehodu iz ene države članice v drugo ne izgubijo. Vse to so pomembne stvari in jih nikakor ne smemo spregledati.

Če se bo katera od njih ob glasovanju v sredo izgubila, je pomembno, da nam bo jasno, da bo evropskim staršem jasno, da do tega ni prišlo po naključju, jasno pa nam mora biti tudi to, da gospodarske krize pri tako pomembnih zadevah ne bi smeli zlorabljati kot izgovor.

Seveda smo v krizi in vsakdo od nas mora prevzeti svoj delež odgovornosti zanjo. Vendar posledic krize ne smemo naprtiti materam. To postane očitno, če upoštevamo, da ne govorimo o stroških, pač pa o naložbi. Gre za naložbo v prihodnost in v mnogo bolj zdravo družbo.

To je predmet razprave, o katerem bomo glasovali v sredo. Podpiram poročilo gospe Estrela in zavzemam se za to, da bi ga podprla tudi večina zbornice, saj bomo v nasprotnem primeru ogrozili ne le zdravje delavk mater, pač pa tudi socialno državo, ki smo jo v Evropi tako dolgo in s trudom gradili.

 
  
MPphoto
 

  Marina Yannakoudakis, v imenu skupine ECR. ─ Gospa predsednica, znan poslovnež je pred časom dejal, da lahko zakonodaja o enakih pravicah, če gre predaleč, pravzaprav celo ogrozi zaposlitvene možnosti žensk.

Podjetje ženske ne sme spraševati, ali namerava imeti otroke, zato se odloči za preprostejšo rešitev ─ ženske pač ne zaposli. V tako kruto stvarnost žal pošiljamo tudi določbe o polnem nadomestilu med porodniškim dopustom iz tega poročila.

Če k temu dodamo še ekonomske učinke na MSP ─ v Združenem kraljestvu 2,6 milijarde funtov, v Nemčiji 1,7 milijarde EUR ─ nam postane jasno, da je to poročilo v današnjih gospodarskih razmerah hudo nevarno.

Umik določb o porodniškem dopustu pa bi pomenil bistveno izboljšanje. S tem bi se težišče poročila vrnilo na zastavljenega, namreč na zdravje in varnost nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile.

Kolege iz Odbora za pravice žensk in enakost spolov pozivam, naj se posvetijo bistvenim vprašanjem in poiščejo prave rešitve za ženske. Ženske morajo imeti na voljo izbiro. Morajo pa imeti tudi sredstva za uveljavitev teh izbir. Delodajalci morajo imeti možnost pomagati ženskam, ne da bi s tem ogrozili svoj obstoj. Tudi države članice morajo imeti možnost krepitve svojih gospodarstev, saj s tem odpirajo nove možnosti.

Skupina ECR je predlagala spremembo, ki ureja velik del vprašanj, ki jih odpira določba o obveznem porodniškem dopustu ob polnem nadomestilu, in kolege bi rada prosila, naj podprejo to spremembo, s katero bo poročilo postalo praktično izvedljivo.

EU s svojimi socialnimi politikami ne sme uvajati družbenega inženiringa. Predstava, da bo plačani porodniški dopust spodbudil ženske k rojevanju otrok, je naivna. Otrok je življenjska odločitev. Stroške otroka nosiš vse življenje. Zato mi, prosim, ne dopovedujte, da lahko število prebivalcev povečamo z 20–tedenskim porodniškim dopustom ob polnem nadomestilu.

To poročilo ima vrsto šibkih točk. To je dokazala tudi ocena učinkov, ki jo je zahtevala skupina ECR. Vprašanje je torej, ali naj ga izboljšamo ali pa pošljemo nazaj v predelavo.

 
  
MPphoto
 

  Eva-Britt Svensson, v imenu skupine GUE/NGL.(SV) Razprava o direktivi o porodniškem dopustu in o poročilu na lastno pobudo o negotovem položaju delavk je razprava o najpomembnejšem razlogu za spodbujanje enakosti. Možnost in nujnost finančne samozadostnosti žensk sta temelj enakosti žensk na vseh političnih področjih. V sredo bomo imeli priložnost odpreti ženskam pot k polni udeležbi na trgu dela.

Obžaluje, da še v letu 2010 govorimo o porodniškem dopustu, ne pa o starševskem dopustu. Samoumevno se mi zdi, da imajo otroci pravico do obeh staršev in prepričana sem, da bi morali pri današnji temi upoštevati tudi Konvencijo o otrokovih pravicah. Govorimo o pravicah mater in očetov, govoriti pa bi morali tudi o pravici ─ brezpogojni pravici ─ otroka do trdnih vezi z obema staršema.

Zelo glasno govorimo o stroških tega dopusta, v povsem drugačnem tonu, kot smo govorili o milijardah evrov pomoči bankam in avtomobilski industriji in podobnih zadevah. Včasih se sprašujem, ali je res toliko lažje sprijazniti se s stroški na tradicionalno moških področjih kot s stroški, povezanimi z enakostjo spolov in pravico otroka do obeh staršev.

Menim tudi, da smo o stroških razpravljali, ne da bi upoštevali koristi posamezniku in družbeno-ekonomskih koristi, ki jih prinaša predlog. Precej smo slišali o demografski prihodnosti in o premajhnem številu rojstev. Zdaj imamo priložnost zagotoviti možnosti za rojevanje otrok.

Člani Konfederalne skupine Evropske združene levice/Zelene nordijske levice in sama osebno podpiramo predloge gospe Estrela in gospe Thomsen, ki smo jih izglasovali v Odboru za pravice ženske in enakost spolov in s tem okrepili možnosti za njihov sprejem.

Vidim pa niz težav, ki jih bodo imele nekatere države članice, ki imajo področje starševskega dopusta že zdaj urejeno znatno bolje. Želela bi, da bi novi zakonodajni akt prinesel pravice, ne pa nalagal obveznosti samo enemu od staršev. Želela bi tudi, da bi nosil precej vidnejši pečat Konvencije o otrokovih pravicah in pečat pravice otroka do obeh staršev.

Še en problem je višina nadomestila v nekaterih državah članicah. Eden od govornikov v nocojšnji razpravi je omenil, da delodajalci ženske v rodni dobi sprašujejo, ali nameravajo imeti otroke. Upam, da bodo nekoč, morda celo v kratkem, enako spraševali očete, saj so otroci ─ naj ponovim ─ skrb obeh staršev. To moramo jemati zelo resno.

 
  
MPphoto
 

  Mara Bizzotto, v imenu skupine EFD.(IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, pot do ženski prijazne Evrope je še dolga in naporna. Statistike so povsem jasne: svetovna kriza je udarila po trgu dela in postavila zaposlovanje žensk, ki se je v letu 2008 zmanjšalo še za 0,7 odstotne točke, pred hudo preizkušnjo. Ob vsem govoričenju o enakih možnostih in zaposlovanju, ki ga je precej polna vedno manj prepričljiva evropropaganda, do danes še nismo sprejeli nikakršnih oprijemljivih ukrepov, ki bi ženskam omogočili resnično izpolnitev v vlogi delavke in matere.

Evropa prihodnosti potrebuje korenit razmislek o svojem modelu blaginje, ne pa le občasne menjave nalepk na njem. Direktiva, ki usklajuje institut porodniškega dopusta po vsej Evropi, je zato dobrodošla, odločitev, naj isto poročilo ob tem kot dopolnilo obravnava tudi enako pomembno vprašanje očetovskega dopusta, pa je neproduktivna.

Večje vključevanje žensk ni le moralna vrednota, pač pa strateški cilj za ohranitev vzdržnosti opevanega evropskega modela socialnega blagostanja, ki pa me, glede na pičle rezultate, ne more prepričati.

 
  
MPphoto
 

  Edit Bauer (PPE). - (HU) Predlog o porodniškem dopustu sam po sebi zadeva tudi zdravje in varnost, glavni razlog, zakaj moramo direktivo iz leta 1992 spremeniti in izboljšati življenjske razmere matere, pa je določba o minimalnem 18–tedenskem porodniškem dopustu iz leta 2000 sprejete mednarodne konvencije Mednarodne organizacije dela. Po drugi strani pa so ureditve ─ trajanja porodniškega dopusta, virov financiranja in višine nadomestila ─ v različnih sistemih zdravstvenega zavarovanja tako različne, tudi zaradi kombinacij porodniškega in starševskega dopusta, da je danes praktično nemogoče najti njihov skupni imenovalec. Ob vseh naših dobrih namenih, tako leve kot desne polovice naše zbornice, ne moremo sprejeti sklepa, ki ga bodo pozdravile prav vse države članice.

Primerna rešitev bi bila v poročilu držati se vprašanj zdravja in varnosti, enake možnosti pa krepiti v drugem zakonodajnem aktu. Ko sem zbornici predstavila poročilo o razlikah v plačilu glede na spol, sem poudarila težaven položaj mater, ki se po rojstvu prvega otroka ponovno vključujejo na trg dela. Torej so problem tudi enake možnosti in ta problem moramo rešiti. Dokler pa očetje in matere ne bodo enakopravni pri rojevanju, torej, dokler očetje ne bodo mogli rojevati, nam verjetno ostane samo možnost zagotavljati enake možnosti na drugih področjih. Vprašanje enakih možnosti moramo rešiti in razmere izboljšati, vendar ne v tej direktivi. Zamudili pa smo priložnost, da bi posodobili kombinacijo starševskega in porodniškega dopusta.

 
  
MPphoto
 

  Silvia Costa (S&D). - (IT) Gospa predsednica, komisar, prepričana sem, da ima Parlament danes veliko priložnost ponovno potrditi, da ima materinstvo velik družbeni pomen, da je treba okrepiti zaščito zdravja matere in zdravja otroka, da delavke ne smejo trpeti diskriminacije pri iskanju in ohranjanju zaposlitve zaradi materinstva, in da morajo očetje bolj sodelovati pri skrbi za otroka.

Ne glede na sedanjo krizo ─ kot je bilo že poudarjeno ─ moramo ugotoviti enako, kot ugotavljajo najnaprednejši ekonomisti: opravljena ocena učinkov dokazuje, da potrebujemo bolj daljnoviden in celovit pristop. Današnje stroške, ki jih lahko celo nekoliko porazdelimo, moramo obravnavati kot naložbo v dobrobit otrok, v manj obolevanja otrok in v večjo udeležbo žensk na trgu dela.

Mnogi trdijo, da ne moremo pričakovati povečevanja ustrezno usposobljene ženske delovne sile brez širjenja sistemov socialne države in možnosti za uravnoteženje poklicnega in zasebnega življenja. V celoti soglašam s poročevalkama gospo Estrela in gospod Thomsen in se jima zahvaljujem za opravljeno delo, zahvaljujem pa se tudi vsem poslancem, ki so sodelovali pri sikanju skupnega stališča.

Soglašam tudi z določbami, ki smo si jih po mojem prepričanju želeli mnogi med nami, ki bodo materam z invalidnimi otroki in materam z več otroki ali posvojiteljicam omogočale izbiro bolj prožnega delovnega časa, pa tudi z določbami o prenosu dokaznega bremena ob kršitvah zakonodaje in o boljši zaščiti pred odpustom. Z nekaterimi kolegi sem predlagala tudi uvedbo varnostne klavzule v zvezi z obveznim šesttedenskim dopustom po porodu za države, kjer zakonodaja že zdaj predvideva obvezen porodniški dopust že tudi pred porodom.

Za zaključek bi rada izrazila upanje, da nam bo v naslednjih dveh dneh uspelo doseči zadostno soglasje, da ne bomo zamudili te pomembne priložnosti za sprejem nove direktive še v tem parlamentarnem mandatu.

 
  
MPphoto
 

  Antonyia Parvanova (ALDE). ─ Gospa predsednica, ko govorimo o pravični delitvi družinskih obveznosti med moške in ženske ─ naš končni cilj pri tem je bolje poskrbeti za koristi otroka s politikami usklajevanja poklicnega in družinskega življenja ─ moramo imeti ves čas v mislih, da v tej dvorani zastopamo ljudi, ne pa stališč Sveta. V zadnjem času opažam, da sem med nami mota vse preveč ljudi iz stalnih predstavništev in lobira med poslanci, to pa se mi zdi nezdružljivo s pravili in načeli delovanja neodvisno izvoljenih poslancev EP.

Poslušamo, da podaljšanje porodniškega dopusta pomeni višje stroške za zasebni in javni sektor v času gospodarske krize, ampak pri tem gre zgolj za 0,01 % BDP oziroma za znesek okoli 2 milijard EUR. Ta znesek sem primerjala z vojaškimi proračuni držav, zajetih v oceni. Njihovi vojaški proračuni so se v enem letu dejansko povečali za 3 milijarde EUR, pa glede tega ni dvignil glasu nihče, niti v našem, niti v nacionalnih parlamentih.

V času vedno večje ekonomske negotovosti in izzivov demografskih sprememb pa moramo nujno podpreti politiko prožnih dopustov, ki bi lahko pripomogla k obratu današnjih demografskih trendov. Skupaj se moramo zavezati, da bomo ženskam po Evropi omogočili vključitev na trg dela in njihove življenjske odločitve resno podprli z večjo zastopanostjo žensk na trgu dela, z višjim vrednotenjem otroštva in pomena usklajevanja poklicnega in družinskega življenja.

Za sklep bi rada odločno poudarila, da so evropska socialna država in ukrepi, ki jih predvideva ta direktiva, v prid, ne pa v breme evropskemu trgu.

 
  
MPphoto
 

  Marije Cornelissen (Verts/ALE). ─ Gospa predsednica, iz predlogov sprememb nekaterih kolegov poslancev iz skupin ALDE, PPE in ECR ─ na srečo ne vseh ─ je očitno, da so svoje duše prodali kratkovidnim poslovnim krogom in lobistom držav članic, ki jim je za pravice žensk kaj malo mar. Če bomo te spremembe sprejeli, se življenje novih mater in očetov v EU ne bo izboljšalo.

Če nadomestilo med porodniškim dopustom ni primerno, si bodo porodniški dopust lahko privoščile le ženske, ki službe niti ne potrebujejo. Kolegi na desni, zavzemate se za ohranitev tradicionalne ureditve, v kateri moški preživlja družino, ženička s svojo pogrešljivo službico pa mu pohlevno sedi ob nogah. Za tako ženičko višina nadomestila med porodniškim dopustom v resnici ni pomembna. Za neodvisno žensko, ki dejansko preživlja svojo družino, pa je bolje, da se po obveznih šestih tednih porodniškega dopusta ─ če bo nadomestilo v nadaljevanju nizko ─ takoj vrne na delo, pa četudi še krvavi, in lahko kar pozabi na dojenje, ki bi še kako koristilo otrokovemu razvoju.

Srčno upam, da bomo pri glasovanju prevladali tisti, ki resnično želimo nekaj storiti za nove matere in očete. Ta direktiva bi lahko pomenila temeljni kamen sodobne politike trga dela za starajočo se družbo. Prihodnost terja politike, ki imajo dovolj poguma za lastno mnenje, ki so sposobni gledati tudi nekoliko vnaprej in katerih vizija je družba z mnogo več materami–delavkami in mnogo več skrbnimi očeti. Prihodnost prav nič ne potrebuje politikov, ki se jim zašibijo kolena, kakor hitro začnejo lobirati direktorji, ki jih zanimajo samo številke v naslednjem letnem poročilu, ali ministri, ki jim pogled sega samo do naslednjih volitev.

 
  
MPphoto
 

  Tadeusz Cymański (ECR). Domet te direktive je širši od vprašanj enakosti žensk in pomoči ženskam pri materinstvu. Zadevo moramo obravnavati v širšem smislu, ne le v socialnem, pač pa tudi v ekonomskem, in bolj dolgoročno. Nekoliko paradoksalno, pa vendar razumljivo in logično je, da lahko z obrambo sedanjih praks finančnega vodenja napravimo precej gospodarske in finančne škode prihodnjim generacijam.

Mnogi strokovnjaki menijo, da med največje probleme Evrope spada demografski zlom, ali celo, da je to naš najpomembnejši problem. Napredek medicine, izboljšanje življenjskih razmer in nižja naravna rast prebivalstva nam obetajo zelo staro in zelo drago Evropo prihodnosti. Že danes so stroški oskrbe starejših ocenjeni na skoraj 2 % BDP Evrope. Razlogi za nižjo rast prebivalstva so zelo zapleteni in odsevajo socialna vprašanja ter vprašanja finančne varnosti. Nedvomno pa bodo novi predlogi v direktivi pomenili spodbudo, ki bo številne ženske po Evropi nagnila k odločitvi za otroka.

Gospa predsednica, ravni pomoči nosečim delavkam se po evropskih državah zelo razlikujejo. Ta direktiva bo imela občutne učinke predvsem v državah z omejenim obsegom zaščite in nizko ali ničelno ravnijo pomoči družinam, tudi pri skrbi za starejše otroke. Zato bi se rad zahvalil vsem, ki so sodelovali pri pripravi te direktive, zlasti za njihovo sočutje do žensk v takih državah, saj bodo lahko zdaj z več upanja gledale v prihodnost. Kar zadeva otroke, je seveda v njihovo korist, če je njihova mati srečna in se ne boji, da bo izgubila zaposlitev, ki se ne boji, da jih ne bo imela s čim preživljati. Še enkrat hvala in zanašam se, da nam bo pri glasovanju v sredo uspelo doseči kompromis. Najlepša hvala.

 
  
MPphoto
 

  Jacky Hénin (GUE/NGL).(FR) Gospa predsednica, poročili, o katerih razpravljamo, kažeta v pravo smer in si zaslužita več pozornosti. Petinosemdeset odstotkov zaposlitev s skrajšanim delovnim časom in osemdeset odstotkov nizko plačanih del odpade na ženske. Ženske prejemajo 27 % nižja plačila od moških. Petdeset odstotkov žensk prejema pokojnine pod 600 EUR. Večina primerov neprijavljenih ali nepravilno prijavljenih zaposlitev odpade na ženske. Še danes, v 21. stoletju, v Evropi odkrivamo primere suženjstva, in pri vseh teh primerih gre za ženske.

Res, storiti moramo prav vse, kar je v naši moči, da bi odpravili sramotne prakse, ki jih trpijo ženske na delovnem mestu in v družbi. Za to pa ni dovolj samo dobra volja. Pričakovani donosi takih praks so tako visoki in kazni tako nizke, da se vedno najde dovolj ─ uporabimo krepko besedo ─ „barab“, ki brez pomislekov izkoriščajo človeška bitja, kot da bi bila živina. Nujno moramo pripraviti države članice, da bodo prevzele svoj del odgovornosti in uvedle najstrožje kazni za tiste, ki ravnajo, kot da so nad zakoni.

 
  
MPphoto
 

  Giancarlo Scottà (EFD). - (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, rad bi vas opozoril na gospodarsko panogo, v kateri so zaposlitve delavk že od nekdaj negotove. V mislih imam kmetijstvo, kjer ženske poganjajo inovacije, obenem pa oživljajo tradicije in ohranjajo dediščino, s tem pa ohranjajo podeželje pri življenju. Pa vendar se ženske pri svojem delu srečujejo s kopico ovir in težav pri usklajevanju delovnega z družinskim življenjem.

Gospa Thomsen v svojem poročilu navaja podatek, ki nam daje misliti: v kmetijstvu je 86 % delavk zaposlenih s skrajšanim delovnim časom. Nadalje se mlade ženske težko zaposlijo v tej panogi, zato kmetije pogosto upravljajo ženske, starejše od 65 let. Na drugi strani pa precej žensk prevzema vlogo podpornice partnerja, to je, pomočnice na moževi kmetiji brez urejenega statusa in primernega plačila.

Zato trdim, da bi bilo treba zaščititi delavke in njihovo zaposlitev v panogi, kjer delajo pogosto le občasno ali sezonsko, jim zagotoviti ustrezno varnost in zdravstveno varstvo ter pošteno plačilo in ustrezno priznanje njihovega dela.

 
  
MPphoto
 

  Licia Ronzulli (PPE). - (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, ko govorimo o usklajevanju poklicnega in družinskega življenja, imamo v mislih pobude, ki ob upoštevanju potreb družine in potreb delavk omogočajo vzpostavitev ravnotežja med poklicnim in družinskim življenjem. Govorimo torej o podpornih mehanizmih, brez katerih se ženska, ki dela iz veselja, ambicije ali ─ še zlasti ─ potrebe, znajde pred dilemo, ki se lahko najbolj drastično in pogosto dokončno izide v opustitev zaposlitve. Ko enkrat zapusti trg dela, ji je vrnitev nanj še toliko težavnejša. To je povezano s hudimi frustracijami na eni strani in hudimi finančnimi odrekanji na drugi strani.

Besedilo, o katerem razpravljamo nocoj, predlaga vrsto podpornih mehanizmov za delavke in podlago za pravno gotovost, ki bo ženskam zagotovila prave možnosti izbire, s tem pa resnične možnosti uskladitve poklicnega in zasebnega življenja. Rada bi poudarila še en vidik položaja delavk z negotovo zaposlitvijo: slišali smo že, da imajo ženske še vedno slabše možnosti zaposlitve, slabše delo in nižje plačilo. Kar zadeva kakovost dela, velja opozoriti, da ženske pogosto ne prijavljajo zlorab in so prisiljene sprejemati dela na samem robu zakonitosti, da lahko zaslužijo dovolj za preživljanje družine. Čas je, da temu napravimo konec.

Zato je treba nadzorovati vse oblike zlorab, ki jih delavke trpijo od svojih delodajalcev. Kršitve je treba brez oklevanja preganjati in kaznovati. Naša zaveza morajo biti tudi v prihodnje vedno pravičnejše in učinkovite družbene politike.

 
  
MPphoto
 

  Zita Gurmai (S&D). – Gospa predsednica, poročilo, o katerem razpravljamo, je usodnega pomena za evropske starše in otroke, pa tudi za Evropo kot skupnost. Določbe tega zakonodajnega akta bodo prispevale k temu, da bodo ženske po vsej Evropi uživale enake minimalne pravice in pomoč pri odločanju za rojstvo otroka. Poleg tega bodo zagotovile, da ženske zaradi odločitve za otroka ne bodo finančno prikrajšane, saj jim bodo omogočile združiti obe karieri.

Zelo pomemben dejavnik pri tem je demografski izziv, s katerim se srečuje Evropa. Upadanje rodnosti in staranje prebivalstva, s tem pa usihanje delovne sile, pomenijo hude težave pri vzdrževanju gospodarske rasti. še zlasti v kriznih časih.

Ali je rešitev odvračati ženske od rojevanja ali celo sprejeti ameriško ureditev, po kateri ženske ne uživajo nikakršne podpore in se morajo vrniti na delo, še preden si opomorejo od poroda? Če je, ji nasprotujem. Odrekanje otrokom je za skupnost dolgoročno dražja odločitev. Ženske si morajo pred vrnitvijo na trg dela opomoči od poroda. 18 tednov porodniškega dopusta je minimum, zaradi porodniškega dopusta pa ne smejo trpeti niti neposrednih niti posrednih finančnih posledic.

V 24 od 27 držav članic za nadomestilo med porodniškim dopustom skrbi država, ne podjetja. Ali podjetjem ni v korist vlagati v mlade delavke, ki so jih zaposlila in poklicno usposobila? Potrebujemo družbeno odgovornost. Ob spominu na ogromne zneske, ki so jih EU in države članice porabile za reševanje bank, se moramo vprašati, zakaj je treba vedno varčevati prav na račun žensk. Očetom bi morali omogočiti dopust, ki bi ga preživeli ob svojem novorojenčku.

Ves čas govorimo o pravični delitvi obveznosti in zdaj imamo priložnost, da tudi kaj storimo glede tega. Nekateri med nami menijo, da to ni sprejemljivo. Upam, da nam bo komisar Šefčovič povedal, da bo pri tem ravnal odločno in napredno.

 
  
MPphoto
 

  Elizabeth Lynne (ALDE). Gospa predsednica, namen te direktive je že od vsega začetka zagotoviti minimalne standarde zaščite nosečih delavk in delavk, ki dojijo, in tako je tudi prav. Menim pa, da gredo nekatere spremembe, ki jih predlagata Odbor za pravice žensk in enakost spolov ter Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve, predaleč.

Ne upoštevajo razlik med tradicijami po državah članicah. Nekatere države imajo porodniški dopust, nekatere tudi očetovski dopust, še druge pa starševski dopust. Nadomestila so urejena popolnoma različno in tudi njihove višine so različne ─ ponekod jih plačujejo sistemi socialne varnosti, ponekod podjetja, v nekaterih državah pa uporabljajo mešane sisteme. Ne smemo rušiti sistemov, ki delujejo zelo dobro.

Moje spremembe skušajo reševati težave pri iskanju rešitve, ki bi ustrezala vsem državam članicam. Uvedba polnega nadomestila bi po mojem mnenju mnogim mladim ljudem ─ še zlasti mladim ženskam ─ zaprla pot do zaposlitve. Veseli me, da je bila druga ocena učinkov vsaj podrobnejša od prve. Kot vemo, je ugotovila, da bi uvedba polnega nadomestila stala deset držav članic več kot 7 milijard evrov na leto. Ostalih 17 držav članic sploh ni obravnavala, domnevam pa, da bi uvedba polnega nadomestila povzročila težave tudi tem državam.

Kar zadeva obvezni dopust, sem že od nekdaj prepričana, da je treba odločitev o tem, kdaj in koliko dopusta naj vzame, prepustiti sami materi. V šestdesetih in sedemdesetih letih smo se borili za enake pravice žensk ─ proti diktatu ženskam ─ zdaj pa je videti, da gremo v preteklost namesto v prihodnost.

 
  
MPphoto
 

  Andrea Češková (ECR).(CS) Močno me skrbi, da pri obravnavi zaščite žensk mešamo dve povsem različni stvari: delovne razmere zaposlenih delavk in pravni položaj samozaposlenih delavk oziroma podjetnic. Pri zaposlenih ženskah lahko načeloma govorimo o zaščiti, še zlasti med nosečnostjo in po porodu, z določbami delovne zakonodaje. Samozaposlenih žensk pa ni mogoče ščititi z delovno zakonodajo, saj jih na splošno ne zajema. Na drugi strani pa samozaposlene ženske zaposlujejo moške in tudi druge ženske, zato me je zgrozila ugotovitev, da bi lahko direktiva, ki je bila izvirno namenjena samo zaščiti nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile, ob sprejemu sprememb veljala tudi za podjetnice. To ni mogoče, ne le v praksi, pač pa tudi s pravnega vidika. Zato iskreno upam, da Parlament ne bo sprejel sprememb, ki jih je Odbor za pravice žensk in enakost spolov žal že sprejel, po mojem mnenju pa nimajo kaj iskati v tej direktivi, saj za samozaposlene ne morejo veljati.

 
  
MPphoto
 

  Joe Higgins (GUE/NGL). ─ Gospa predsednica, namen poročila gospe Estrela je izboljšati delovne razmere nosečim delavkam in delavkam, ki so pred kratkim rodile ali dojijo, in ta namen odločno podpiramo.

Danes, v okoliščinah ostre krize evropskega in svetovnega kapitalizma, nas lahko utemeljeno skrbi, da posledice krize najbolj občutijo ranljive skupine delavcev, saj del delodajalcev skuša na njihov račun ohranjati dobičke, vlade pa so se resno lotile klestenja izdatkov za socialno varnost in javne storitve.

Množice pripadnic delavskega razreda trpijo hudo izkoriščanje, na primer v obliki mnogo nižje ravni plačila ali v obliki negotove zaposlitve. V sedanjih okoliščinah je nevarnost diskriminacije nosečih delavk in delavk po porodu, ki so bolj ranljive kot običajno, še toliko večja. Odločno soglašamo z izrecno ureditvijo pravice ženske do vrnitve na isto delovno mesto, 20-tedenskega porodniškega dopusta in razumnega očetovskega dopusta. Podpreti bi morali tudi ohranitev 100-odstotnega nadomestila.

Ne smemo pa se zanašati samo na zakonodajo. Samo močni sindikati v vseh podjetjih lahko ženski zanesljivo zajamčijo pravico, da se po porodu vrne na delo brez strahu pred diskriminacijo.

 
  
MPphoto
 

  Elisabeth Morin-Chartier (PPE) .(FR) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, obravnavo v Odboru za zaposlovanje in socialne zadeve ter v Odboru za pravice žensk in enakost spolov sem pozorno spremljala. To je že drugi poskus vzpostavitve minimalnih pravil v Evropski uniji, sama pa se v poklicnem življenju že 40 let borim za enakost moških in žensk, za vključevanje mladih žensk s programi usposabljanja in za njihovo vključevanje v družbo prek vključevanja na trg dela. Tema naša nocojšnje razprave je namreč enakost: enakost med moškimi in ženskami.

Poročilo gospe Estrela ─ treba je samo prisluhniti prispevkom v razpravi ─ pa zajema vse mogoče. Vsak nov govornik ponudi še svoj prispevek in želi dodati kako svojo alinejo h kakemu odstavku. Na koncu tako dobimo nesmiselno sestavljanko, namesto da bi se posvetili varnosti in zdravju nosečih delavk pri delu, tako kot se bomo morali enkrat vsekakor posvetiti tudi enakosti med spoloma pri plačilih.

Edina zadeva, ki je poročilo ne zajema, je tako materinski dopust. Eno bi vam rada povedala: danes glasovati za 20-tedenski porodniški dopust ob polnem nadomestilu bi bilo neodgovorno in demagoško. Vztrajam, da je treba z ustreznimi ukrepi preprečiti, da bi nova ureditev škodovala ženskam. Čim bolj bomo podaljševali porodniški dopust, ne da bi ustrezno uredili njihove vrnitve na delo in usklajevanja poklicnega ter družinskega življenja, in čim bolj bomo podaljševali porodniški dopust, ne da bi ustrezno ukrepali za zaščito žensk pri delu, tem bolj jim bomo s tem škodovali.

Pri oblikovanju politik moramo biti pogumni in odgovorni ter predstaviti zadeve take, kot so. Kdo naj plačuje? Koliko držav članice lahko krije tako povečanje nadomestila? Koliko podjetij lahko plača stroške? Na koncu bomo ženskam nakopali na glavo zakonodajno besedilo, ki bo puščalo na vseh koncih in jim samo škodovalo. Pozivam vas k odgovornem ravnanju. Na nas je velika odgovornost do prihodnosti.

(Aplavz)

(Govornica se je strinjala, da sprejme vprašanje Marije Cornelissen in Anneli Jäätteenmäki na podlagi modrega kartončka v skladu s členom 149(8))

 
  
MPphoto
 

  Marije Cornelissen (Verts/ALE). ─ Gospa predsednica, gospa Morin-Chartier ni edina, ki je zadeve predstavila v taki luči. Tudi več govornikov pred njo je dejalo, da bi 20-tedenski porodniški dopust škodoval možnostim žensk na trgu dela.

Rada bi vprašala, od kod ta misel sploh izvira, kajti raziskave, pa tudi ureditve na Švedskem in Norveškem ter v Bolgariji, jasno kažejo, da sta zelo visoka udeležba žensk na trgu dela in primerna dolžina porodniškega dopusta povsem združljivi.

 
  
MPphoto
 

  Elisabeth Morin-Chartier (PPE) .(FR) Gospa predsednica, na to vprašanje bi rada odgovorila z dvema ugotovitvama.

Prva je, da ni nikakršne matematične povezave med dolžino porodniškega dopusta in rodnostjo žensk, v dokaz pa naj omenim samo razmere v Franciji, kjer porodniški dopust traja 14 tednov, rodnost pa spada med najvišje v Evropi danes.

Druga točka mojega odgovora je, da se z vsakim rojstvom vrzel med poklicnima življenjema žensk in moških samo razširi. Po vsakem rojstvu, po vsakem porodniškem dopustu, ženske ob vrnitvi samodejno prevzamejo manj odgovorno delovno mesto ─ razen če zasebni ali javni delodajalec na lastno pobudo ne poskrbi, da se to ne zgodi. Po drugem rojstvu ženske skrajšajo delovni čas, z vsakim naslednjim rojstvom pa ga še nadalje skrajšajo, pri moških pa je ravno obratno, z vsakim rojstvom prevzamejo odgovornejše delo. Tako se vrzel v poklicnem življenju vztrajno širi.

Zato vas nujno pozivam: posvetite nekaj pozornosti dejanskim gibanjem na tem področju, tako v javnem kot zasebnem sektorju.

 
  
MPphoto
 

  Anneli Jäätteenmäki (ALDE). - (FI) Gospa Morin-Chartier, ali se vam zdijo sprejemljiva dvojna merila, namreč to, da imajo vse uslužbenke teles Evropske unije, to je Komisije, Sveta in političnih skupin Evropskega parlamenta, 20-tedenski porodniški dopust ob polnem nadomestilu, obenem pa predlagate, naj to ne velja za vse druge delavke? Menim, da bi morale vse matere v Evropi uživati enake ureditve in da ne bi smeli uvajati dvojnih meril.

 
  
MPphoto
 

  Elisabeth Morin-Chartier (PPE) .(FR) Gospa predsednica, nikoli nismo trdili, da se zavzemamo za dvojna merila. Evropska komisija je predložila 18 tednov. Mi predlagamo uvedbo premostitvene klavzule. Načeloma je to popolnoma mogoče, je pa razlika med tem, kaj je mogoče, in utopičnim predlogom 20-tedenskega dopusta ob polnem nadomestilu, torej med izvedljivo rešitvijo in obljubami v Parlamentu, ki jih ne bodo sprejeli niti Svet niti nacionalni parlamenti.

Če bomo v sredo izglasovali poročilo gospe Estrela in 20-tedenski dopust, bo Evropski parlament doživel tri zavrnitve: prvo od Sveta, ki predloga ne bo mogel podpreti ─ države članice ga ne bodo mogle podpreti, drugo od nacionalnih parlamentov ─ nacionalni parlamenti, odgovorni za državne proračune, ga ne bodmo mogli podpreti, in tretjo od žensk, ko bodo spoznale, da smo delovali pravzaprav v njihovo škodo.

 
  
MPphoto
 

  Emine Bozkurt (S&D).(NL) Gospa predsednica, materam in očetom moramo v kritičnem obdobju njihovih življenj stati ob strani. Zagotoviti jim moramo potrebni mir, da se bodo lahko ob samem začetku polno vključili v življenje svojih otrok, da bodo matere lahko dojile otroke in si opomogle od poroda, da bodo lahko po vrnitvi na delo spet krepko zavihale rokave in se polno vključile v delo. Matere, očetje, sindikati, nevladne organizacije (NVO) ─ vsi se zavzemajo za to.

Nasprotniki neupravičeno pripisujejo stroške ženskam: evropska starajoča se družba ne prenese nobenih dodatnih stroškov. V resnici pa moramo vlagati v ženske kot delavke in v usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, da se bo naša družba lahko preživljala tudi v prihodnje. Seveda mora biti nadomestilo med porodniškim dopustom polno. Zakaj bi morala biti ženska med porodniškim dopustom finančno prikrajšana samo zato, ker je samo ona biološko sposobna rojevati otroke?

Zdi se nam pomembno omogočiti moškim in ženskam uspešno in zdravo usklajevati poklicno in zasebno življenje ter zagotoviti ženskam enake možnosti pri delu, zato se moramo nehati prerekati in prevzeti skupno odgovornost. Ne škodujmo materam in očetom.

 
  
MPphoto
 

  Nadja Hirsch (ALDE).(DE) Gospa predsednica, vprašanje, ki si ga moramo zastaviti, se glasi, kaj naj ta direktiva sploh doseže. Precej soglasni smo si glede tega, naj zaščiti zdravje bodočih in novih mater. Precej razprave pa je okoli področij, kjer gre za vidik enakopravnosti. Na drugi strani pa se moramo v Evropskem parlamentu zavedati, da sprejemamo direktivo, ki ne bo veljala le kakih pet let, ampak verjetno 20 ali 25 let. Upam, da se bodo do takrat delovne razmere za ženske že bistveno izboljšale in da bodo podjetja z veseljem zaposlovala mlade matere ─ nenazadnje tudi zaradi pomanjkanja usposobljene delovne sile ─ in da bomo predvsem zgradili tudi potrebno infrastrukturo za to. Upoštevati moramo namreč tudi ta vidik.

Ob vsem tem pa se zavedam tudi tega, da danes ne moremo doseči zadostne večine, ki bi bila pripravljena tako zamisel sprejeti. Glede na to bomo verjetno končali pri dogovoru za kompromis, ki bo na primer zajemal osemnajst tednov, višje obvezno nadomestilo ali nadomestilo v znesku 75 % plače ves čas dopusta, kar pa bo vsaj v nekaterih evropskih državah pomenilo izboljšanje.

Mnogo pomembnejši vidik, širši od vprašanja porodniškega dopusta, pa so splošne razmere, v katerih živijo mlade družine. Sem štejejo zmogljivosti za varstvo otrok, saj teh zmogljivosti na primer v Nemčiji še ni dovolj. Ureditev tega bi pomenila pravo politiko enakosti, ki bi ženskam res omogočila vrnitev na delo.

 
  
MPphoto
 

  Julie Girling (ECR). ─ Gospa predsednica, prav značilno za Zelene je, da se glasno spravljajo na vsakogar, ki si drzne imeti drugačno stališče. Drznemo si nasprotovati delcu njihovih predlogov, zato smo vredni vsega poroga. Pozdravljam vaše zavzemanje za te predloge ─ osebno soglašam z veliko večino teh predlogov ─ z enim ali dvema pa ne morem soglašati. Torej lahko ploskam vaši zavzetosti, nikakor pa ne morem ploskati vaši strpnosti. Pridigajte mi o boju za pravice žensk čez kakih 30 let, ko boste v to vložili toliko truda kot jaz doslej.

Ne dovolim, da bi me kdo razglašal za nazadnjaško. Nazadnjaški so v resnici nekateri vidiki teh predlogov: družbeno nazadnjaško je zavzemanje, naj evropske ženske rojevajo več evropskih otrok na naš že zdaj prenaseljeni svet. Vsiljevanje 20-tedenskega porodniškega dopusta ob polnem nadomestilu v Združenem kraljestvu ─ nimam dovolj časa, da bi pojasnila našo ureditev ─ je finančno nazadnjaško. Ogromno večino od dodatnih 2 milijard bi prejel nesorazmerno velik delež britanskih žensk v višjih plačilnih razredih. Tega denarja ne bodo dobile ženske v nižjih plačilnih razredih, ki bi jim, po mojem mnenju, morali najbolj pomagati.

Kje je torej naprednost? O teh zadevah lahko najbolje odločajo države članice, zato bi morali upoštevati načelo subsidiarnosti.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Christa Klaß (PPE).(DE) Gospa predsednica, komisar, matere potrebujejo posebno zaščito. Glede tega soglašamo vsi člani zbornice. Rojstvo otroka je fizično in čustveno zahtevna in globoka izkušnja vsake ženske. Fizične spremembe, nove življenjske okoliščine, še zlasti pa obdobje okrevanja in obnavljanja moči ─ vse to zahteva ustrezno zaščito matere. Za to je odgovorna družba. Načeloma temu nihče ne oporeka. Razpravljamo pa o tem, kako to doseči in v kakšnih pogojih. Pri tem ne smemo pozabiti, da EU določa minimalne standarde, za izvajanje, organiziranje in plačevanje stroškov v zvezi z materinstvom pa skrbijo države članice. Ne začenjamo iz nič.

Države članice imajo to področje urejeno na najrazličnejše načine, nekatere porodniški dopust dopolnjujejo tudi s starševskim dopustom, da so vključeni tudi očetje. Tudi očetje morajo sodelovati pri družinskih obveznostih ─ in pri tem ne mislimo na dopust, pač pa na prevzemanje odgovornosti pri vzgoji otrok in družinskem življenju. Očetovski dopust pa ne spada na področje urejanja porodniškega dopusta, ampak mora biti vključen v starševski dopust. Porod ne vpliva na zdravje očetov. Čestitam vsem državam članicam, ki so že uvedle očetovski dopust; prav tako sem, komisar, vesela pravkar objavljenega predloga Komisije. Ne smemo dovoliti, da bi pomembno področje ureditve materinstva razvodenili s podaljševanjem starševskega dopusta. Pri ureditvi materinstva gre za zdravje. Nobena mati ni bolna 20 tednov, tudi dojenje ni bolezen.

Naša odgovornost do žensk delavk je poskrbeti, da bo ureditev materinstva utemeljena. Predlagamo skupaj 18 tednov, pri čemer naj bo višina nadomestila v zadnji štirih tednih prepuščena državam članicam. Tako ureditev predvidevata spremembi 115 in 116 in poslance pozivam, naj ti spremembi podprejo.

Poleg tega pozivam države članice, naj izkoristijo svoje možnosti za višja nadomestila družinam in materam na prostovoljni osnovi. Matere gradijo našo prihodnost in pri tem potrebujejo vso podporo, ki jim jo lahko nudimo.

 
  
MPphoto
 

  Antigoni Papadopoulou (S&D).(EL) Gospa predsednica, gospe in gospodje, naše glasovanje o poročilu gospe Estrela je pravzaprav naš odziv na zahteve milijonov žensk za boljšo zaščito nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo, ter njihovih otrok. S podaljšanjem porodniškega dopusta na 20 tednov in očetovskega dopusta na 2 tedna ob polnem nadomestilu prispevamo k izhodu iz mednarodne krize in k gospodarski rasti v Evropski uniji, saj s tem prispevamo k uskladitvi poklicnega in družinskega življenja. Z zaščito delavk pred odpustom med nosečnostjo in še šest mesecev po porodu prispevamo k uresničevanju strateških ciljev EU, ki predvidevajo 75-odstotno vključenost žensk na trgu dela o leta 2020.

Z glasovanjem za poročilo gospe Thomsen skušamo zaščititi ženske pred negotovim zaposlovanjem, ki ohranja plačilno neenakost med spoloma, spodkopava možnosti poklicnega napredovanja in ženskam krni socialne, pokojninske in sindikalne pravice.

Naš glas za obe poročili pomeni naš glas za bolj pravično, decentralizirano in socialno Evropo ter za enakost spolov.

 
  
MPphoto
 

  Gesine Meissner (ALDE).(DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, danes govorimo o delovnih razmerah za ženske, ki jih želimo v Evropi izboljšati. Moj prispevek k razpravi je namenjen posebej poročilu gospe Thomsen, pri katerem sem sodelovala kot poročevalka v senci, z drugimi besedami, vprašanjem „negotovega položaja delavk“.

Letošnje leto je evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti. Nesporno dejstvo je, da revščina nesorazmerno bolj prizadeva ženske. Seveda ne smemo dopustiti, da bi tako tudi ostalo. Ženske so lahko revne iz najrazličnejših vzrokov. Lahko tudi zato, ker ženske niso tako dobro plačane kot moški. Seveda to ni edini vzrok. Ženske morajo večkrat prekiniti svojo poklicno pot, na primer za rojstvo otroka ali za njegovo vzgojo. Poleg tega ženske opravljajo nižje kvalificirana dela. Zadeve so še posebej zapletene pri ženskah, ki delajo v negotovih zaposlitvah, saj nekatere med njimi nimajo nikakršne pogodbe o zaposlitvi ali pa le nepopolno pogodbo o zaposlitvi, nekatere ne uživajo nikakršne zaščite in imajo omejen dostop do informacij. Razmere so še zlasti neugodne pri delavkah migrantkah. Tako lahko ves čas ostanejo revne in trpijo revščino tudi na stara leta.

Ta začarani krog, ki prizadeva ženske bolj kot moške, moramo prekiniti. Ena od možnih poti iz tega kroga je izobraževanje in usposabljanje. Vsaka ženska ─ vsaka deklica ─ mora pridobiti poklicno kvalifikacijo, ne glede na to, iz kakšnega okolja prihaja, in mora imeti dostop do dela, ki ji bo resnično zagotovilo resnično dostojno življenje. Tudi ženske morajo imeti možnosti za vseživljenjsko učenje. Poskrbeti moramo tudi za to, da se bo več žensk in deklet odločalo za bolje plačane poklice. V takih poklicih danes pogosto močno prevladujejo moški.

Z drugimi besedami, nujna sta dostop do izobraževanja in dostop do sistemov socialne varnosti ─ s tem lahko precej izboljšamo položaj žensk.

 
  
MPphoto
 

  Joanna Katarzyna Skrzydlewska (PPE). - (PL) V sedanjem gospodarskem in socialnem ozračju v Evropi je težko vzpostavljati minimalne standarde dolžine porodniškega dopusta in nadomestila med tem dopustom. Pri nekaterih državah je predlagana minimalna raven višja od ravni zaščite nosečnic, ki jo zagotavlja sedaj veljavna zakonodaja. Na drugi strani pa se še vedno spopadamo s posledicami krize: vlade v nekaterih državah dvigujejo davke in korenito krčijo javne izdatke, še vedno pa je visoka tudi stopnja brezposelnosti. Na drugi strani pa moramo obvladati tudi padanje rodnosti, negativno naravno rast prebivalstva in iz tega izhajajoče staranje prebivalstva. V ne prav oddaljeni prihodnosti nam grozijo težave v pokojninskih sistemih ali celo njihov popoln zlom.

V takih razmerah nimamo na voljo nobene gladke ali preproste rešitve. Zavedati pa se moramo, da vlaganja v ženske in ugodne razmere zanje pomenijo spodbudo ženskam k rojevanju otrok. Seveda daljši in polno plačani porodniški dopust sam po sebi ne bo zadostoval. Potrebni bodo tudi družini naklonjene davčne rešitve in zanesljiva delovna mesta. To je edina rešitev, ki pride v poštev. Na noben drug način ne moremo povečati števila Evropejcev, ki bodo delovno aktivni čez 30 let, samo z vlaganjem v družino danes. Zato potrebujemo poštene in pravične minimalne standarde za dolžino porodniškega dopusta in višino nadomestila med njim v Evropi. S tem bomo ženskam zagotovili možnost izbire in odločanja o materinstvu.

 
  
MPphoto
 

  Jutta Steinruck (S&D).(DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, kar po mojem mnenju manjka v naši razpravi, je ustrezno ločevanje med prenosom zakonodaje v nacionalne pravne rede in nalogami na evropski ravni. Vsi se zavedamo, da je treba upoštevati posebnosti posameznih držav. Če pa se ozremo na primer na Nemčijo, moram reči, da mi je povsem jasno, kako bi Nemčija lahko uresničila predloge iz tega poročila. Danes se ukvarjamo s tem, kako na ravni EU oblikovati minimalne standarde za vzpostavitev okvira socialnih razmer za ženske. Kadarkoli govorimo o dobrem delu, zaščiti pri delu ali zaščiti zdravja, se vedno radi sklicujemo na MOD, zato se sprašujem: zakaj ne bi tako storili tudi v tem primeru?

Kar zadeva razpravo o stroških, bi rada kolege poslance spomnila, da je v Nemčiji ─ pa tudi v drugih evropskih državah ─ protidiskriminacijska direktiva sprožila pravi plaz lobiranja podjetij. Poslušali smo o neznosnih stroških, o nevarnosti množičnih bankrotov podjetij, o bremenih za gospodarstvo in za same delavce. In kaj od tega se je do danes, v nekaj letih, res zgodilo? Nič. Sedanja razprava in sedanje lobiranje me močno spominjata na tisti čas. Pozivam vas: pri našem delovanju končno postavimo ekonomijo na mesto, ki ji gre, na prvo mesto pa postavimo ljudi.

Ne spadam med tiste, ki samo pridigajo. Povedala sem že, da se zavzemam za socialno Evropo. Zame to pomeni tudi zavzemanje za ženske. V današnjih razmerah ženske potrebujejo našo pomoč.

 
  
MPphoto
 

  Sari Essayah (PPE). - (FI) Gospa predsednica, Odbor za pravice žensk in enakost spolov je izglasoval niz sprememb prvotnega predloga direktive, ki ga je sestavila Komisija.

Žal pa je Odbor pri glasovanju popolnoma prezrl načelo subsidiarnosti, ki velja pri razporejanju stroškov. Tako je poskus uskladitve ureditev porodniškega dopusta v vseh 27 državah članicah končal kot popolnoma zmeden predlog. Nadalje so poskusili vanj stlačiti še predlog za očetovski dopust, za katerega v tej direktivi sploh ni pravne podlage, kot je komisar ugotovil že v svojem uvodnem govoru. Očetovski dopust je treba urejati v povezavi s starševskim dopustom, ne pa v povezavi z dopustom, namenjenem temu, da si ženska opomore od nosečnosti in rojstva.

Predlog Odbora za pravice žensk nadalje ne upošteva naprednih ureditev porodniškega in starševskega dopusta v nizu držav, tudi v skandinavskih državah. Predlogi Odbora so tako pomešali ureditve starševskega dopusta, ki omogočajo izbiro že na nacionalni ravni, in bi bili lahko na nekaterih področjih celo v škodo materi in otroku. Predlog o začetku obveznega šesttedenskega porodniškega dopusta šele po porodu na primer ogroža varnost nosečnice, ki se ji približuje rok poroda, in otroka na delovnem mestu. Nosečnice tik pred porodom ne bodo zmogle delati po osem ur na dan prav do konca, zato bo posledica predloga samo povečanje obsega bolniških izostankov nosečnic pred porodom.

Predlog Odbora ne upošteva nadomestil v nacionalnih sistemih, v katerih je porodniški dopust tesno povezan s precej daljšim starševskim dopustom, saj nadomestilo pri le-tem ni polno. Na Finskem lahko na primer starši skrbijo za otroka doma v povprečju do 18. meseca starosti, in to si tudi brez težav privoščimo, saj si delodajalci, delavci in davkoplačevalci stroške v različnih fazah delimo. Če bi celotno nadomestilo naprtili delodajalcem, bi to ženskam nedvomno poslabšalo možnosti zaposlitve, s tem pa bi ženskam-delavkam napravili slabo uslugo.

 
  
MPphoto
 

  Olle Ludvigsson (S&D).(SV) Zdaj je naša najpomembnejša naloga poiskati prožne rešitve pri podrobnostih te direktive, glede katerih se razhajamo. Obenem pa moramo ohraniti tudi pregled nad celoto. Kakšno stanje na področju enakosti želimo doseči v Evropi v naslednjih 10 letih? Glede tega je popolnoma jasno, da bi predlagana ureditev pomenila napredek na področju enakosti spolov.

Okrepila bi enakost spolov in obete za nadaljnji napredek na področju enakosti spolov. Omogočila bi uresničitev ciljev iz strategije EU 2020 glede povečanja deleža zaposlenosti žensk na 75 %. Večja zaposlenost žensk bi bila nedvomno v prid družbi. Razmere bi bile spodbudnejše za odločanje za rojevanje otrok in ustanavljanje družin, to pa bi bila protiutež staranju evropskega prebivalstva.

Zato v naši razpravi ne smemo spregledati celote.

 
  
MPphoto
 

  Astrid Lulling (PPE).(FR) Gospa predsednica, na splošno sčasoma postajamo modrejši. Žal pa to ne velja za drugo poročilo, ki ga je sprejela večina v Odboru za pravice žensk in enakost spolov in o katerem razpravljamo v Parlamentu 17 mesecev po razpravi o prvem poročilu. Kakršno je zdaj, je to drugo poročilo prav tako zmedeno, neproduktivno in preobloženo z besedilom, ki ne spada v zakonodajni akt, kot prvo poročilo, ki smo ga vrnili v obravnavo odboru maja 2009.

Pri urejanju zaščite mater smo tako zamudili že dve leti. Če izglasujemo to poročilo v sedanji obliki, bomo zapravili še najmanj toliko časa za razprave s Svetom v postopku soodločanja, ob tem pa je bil izvirni predlog Komisije iz leta 2008 povsem razumen. Jamčil je znaten napredek v državah članicah, v katerih trajanje porodniškega dopusta in nadomestila zaostaja za ureditvami v nekaterih drugih državah, 20 tednov dopusta ob polnem, neomejenem nadomestilu iz proračuna pa srečamo prav redko.

Ne spreglejmo, da skušamo v tem primeru vzpostaviti minimalne ravni in da tako radikalnih rešitev ne moremo vsiliti vsem 27 državam. Če želimo zaposlene, še zlasti pa visoko usposobljene delavke k odločitvi za otroka, je pomembneje, da jim zagotovimo morda krajši dopust, a ob polnem nadomestilu, kot pa da jim skušamo zagotoviti 20 ali 30 tednov dopusta ali še več, vendar brez zajamčenega polnega nadomestila. Predlogi v poročilu gospe Estrela niso neproduktivni samo z vidika zaposlitvenih možnosti žensk, pač pa bi tudi vlade in gospodarstva nekaterih držav članic težko krili njihove stroške. Bolje je danes narediti en resničen korak v pravo smer kot sejati obljube za prihodnost, ki naj bi se uresničile čez 10 let.

Osebno ne bom glasovala za poročilo v sedanji obliki, kolege poslance pa pozivam, naj zavrnejo vse spremembe, ki niso povezane z zaščito materinstva, kot so določbe v zvezi s samozaposlenimi delavkami. Pred pičlimi štirimi meseci smo v naši zbornici izglasovali direktivo o porodniškem dopustu samozaposlenih delavk.

Enako velja za očetovski dopust, gospa Tarabella, in s tem soglašam. Belgijci lahko 20-tedenski očetovski dopust ob polnem nadomestilu uvedejo že jutri, če le imajo vlado ─ pri tem jim nihče ne stoji na poti. Podobno ─ ker moramo upoštevati tudi ta vidik ─ socialni partnerji prav zdaj razpravljajo o direktivi o očetovskem dopustu. Počakajmo, da razpravo zaključijo, nato pa bomo ukrepali, kot smo ukrepali v zvezi s starševskim dopustom: to je prava pot.

Pozivam kolege poslance k glasovanju za spremembe, ki omejujejo dopust na 18 tednov, in za tehtne spremembe, ki jih je vložila moja in vaša skupina, gospa predsednica.

(Govornica se je strinjala, da sprejme vprašanje Marca Tarabelle na podlagi modrega kartončka v skladu s členom 149(8))

 
  
MPphoto
 

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D).(RO) Odprava vseh oblik diskriminacije na vseh področjih družbenega in gospodarskega življenja je nujen pogoj za zaščito človekovih pravic in dostojnega življenja vseh državljanov. Ves čas si moramo prizadevati za krepitev načel enakih možnosti moških in žensk, pa tudi za večje polnopravno vključevanje žensk v gospodarsko in družbeno življenje. Prepričana sem, da mora biti tak pristop izražen tudi v skupni kmetijski politiki, da bosta oba spola zastopana pravično in enakopravno. Na drugi strani pa lahko tak pristop zagotovi učinkovito izvajanje različnih politik na evropski ravni na vseh področjih dela, še zlasti pa v kmetijstvu.

Glede na to, da načelo enakosti spolov podpira evropska zakonodaja in da je uveljavljanje tega načela ena od osrednjih zahtev strategije Evropa 2020, menim, da bi bilo prav to vprašanje urejati tudi na področju kmetijstva, kar seveda pomeni tudi uvedbo novih instrumentov, ki bodo pripomogla k uveljavitvi tega načela. Podpiram obe poročili, poročilo gospe Estrela in poročilo gospe Thomsen, ki usmerjata našo pozornost na vprašanja žensk, povezana z materinstvom in z delovnimi razmerami, kar oboje spada med pomembne vidike življenja vsake ženske, pomembno pa je tudi za vse tiste med nami, ki moramo ženskam solidarno pomagati pri reševanju njihovih vprašanj.

 
  
MPphoto
 

  Marc Tarabella (S&D).(FR) Gospa predsednica, zahvaljujem se gospe Lulling, da se je strinjala z mojo drobno prekinitvijo. Rad bi poudaril, da v Belgiji očetje že imajo 10-dnevni plačan dopust. Enaka praksa velja v devetnajstih od 27 držav v Evropski uniji, višine nadomestil pa so različne.

Zanima me le, ali ste za uskladitev standardov navzgor na evropski ravni ali proti taki uskladitvi. Dva tedna res nista veliko, vendar je taka rešitev razumna: dva tedna za vse očete v Evropi za sodelovanje pri obveznostih, ki jih prinaša sprejem novega člana v družino. Rad bi vedel, ali ste za tako uskladitev ali proti njej. Hvaležen bi vam bil za vaš odgovor, gospa Lulling.

 
  
MPphoto
 

  Astrid Lulling (PPE).(FR) Gospa predsednica, seveda sem za, gospod Tarabella. Sem za evropsko direktivo, nisem pa za to, da se to vprašanje rešuje v direktivi, ki jo imamo pred seboj in ki zadeva zaščito žensk in otrok. Kot sem že povedala, so v teku pogovori med socialnimi partnerji o direktivi o očetovskem dopustu.

Prepričana sem, da je prav, da počakamo na izid teh pogovorov. Nato bomo imeli v rokah kakovosten predlog, tako kot pri starševskem dopustu, ki smo ga, mimogrede rečeno, pred kratkim razširili, čeprav še vedno ni idealen. Menim, da je to prava pot. prepričana sem, da bi socialnim partnerjem morali zaupati tudi nalogo oblikovati predlog za to področje, saj so za to najbolj primerni. Torej, sem za. Čestitam vam: razmere v Belgiji lahko še izboljšate.

Rada bi le povedala vam, pa tudi vsem tistim ženskam, ki so popolnoma prezrle, da evropska direktiva postavlja minimalna, ne pa maksimalna pravila, da lahko te standarde vsakdo nadgradi, pomembno pa je omogočiti državam, ki danes ne dosegajo niti 18 tednov ─ nekatere so daleč od tega ─ možnost, da se prilagodijo.

Poleg tega sem prepričana, da bi v primeru, če bi sestavljala to poročilo vi in jaz, naša zbornica v postopku soodločanja s Svetom že zdavnaj sprejela prave ukrepe.

 
  
MPphoto
 

  Thomas Mann (PPE).(DE) Gospa predsednica, zdaj mi je jasno, kako lahko podaljšaš čas za svoj govor. Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve se je zavzel za ureditev z 18-tedenskim porodniškim dopustom, kar je štiri tedne več, kot je prostovoljno dogovorjeno v Nemčiji. Odbor za pravice žensk in enakost spolov se je zavzel za 20-tedenski dopust ob polnem nadomestilu in še za dvotedenski očetovski dopust ter za podaljšanje dopusta pri samozaposlenih delavkah. Popolnoma pa smo pri tem potisnili v ozadje podatek, da bo po podatkih Komisije 20-tedenski dopust Francijo stal dodatni 2 milijardi EUR na leto, Združeno kraljestvo pa dodatnih 2,85 milijarde EUR. Pri Nemčiji so dodatni stroški ocenjeni na približno 1,7 milijarde EUR. Včasih je treba pomisliti tudi na stroške.

Pred kratkim sta odbora EMPL in FEMM opravila skupno študijo, katere poročilo pa je vsebovalo številne napake. Niso bila upoštevana plačila, kot je nemško nadomestilo za materinstvo. Napačen je bil referenčni okvir nemškega nadomestila za starševstvo. Premalo so upoštevane ocene stroškov, ki so jih izdelale nekatere države članice. Na taki podlagi ni mogoče odgovorno oblikovati politike. Nemčija ravna vzorno: v času starševskega dopusta znaša nadomestilo dve tretjini plače do 14 mesecev. Tako se 14 tednov porodniškega dopusta podaljša tja do 170 tednov. S tem je Nemčija evropska prvakinja, kar zadeva zaščito novorojenčkov, zato bi bila zanjo v tej direktivi potrebna klavzula o izvzetju.

Zato sem skupaj s 50 kolegi poslanci iz Skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) predložil spremembo, predlog pa podpirata tudi Skupina Evropskih konservativcev in reformistov in velik del Skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo. Skušamo doseči, da bi bile ustrezno upoštevane nacionalne ureditve. Upamo, da bo pri glasovanju v sredo večina poslancev ta klic k razumu podprla. Radi bi materam zagotovili ustrezno zaščito, če bomo pri zaščiti pretiravali, še zlasti iz ideoloških razlogov, bomo ženskam zastavili ovire pri zaposlovanju ─ proti takim oviram pa se moramo boriti, ne pa še prispevati k njim.

 
  
MPphoto
 

  Anna Hedh (S&D).(SV) V vrsti držav članic so odzivi na to poročilo glasni in veliko politikov si skuša pridobivati politične točke s trganjem te pobude EU na kosce. Pri tem pa ljudje pozabljajo, da gre za revizijo že veljavne direktive. Ljudje imajo seveda lahko svoje poglede glede tega, kaj naj se ureja na ravni EU, kot sem rekla, pa direktivo že imamo in zdaj imamo priložnost, da jo izboljšamo.

Uveljavitev Lizbonske pogodbe je postavilo vprašanje enakosti spolov v ospredje in naša odgovornost je, da ga rešujemo. Ugotavljamo lahko, da je v državah članicah z dobro delujočimi ureditvami porodniškega dopusta tudi stopnja zaposlenosti žensk visoka. Nasprotno pa velja za države, ki imajo slabše in slabše delujoče ureditve.

Če bo ta direktiva sprejeta, se bodo povečale tudi naše možnosti za uresničitev cilja iz strategije EU 2020. Soglašam, da predlog vsebuje tudi nekaj spornih podrobnosti, pomembno pa je, da ga lahko še izboljšamo. Kritiki trdijo, da je predlog predrag, prepričana pa sem, da je krepitev enakosti spolov v prid družbi.

 
  
MPphoto
 

  Barbara Matera (PPE). - (IT) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, naša zbornica ─ predstavniški dom vseh 27 držav ─ se je pogumno in trmasto odločila ponovno odpreti kočljivo, a za družbeni razvoj naših držav zelo aktualno vprašanje. Obravnavamo poročilo, ki bo vplivalo na socialne in gospodarske politike ter politike zaposlovanja naših držav, obenem pa zadeva celotno Evropo in našo željo rasti skupaj.

Poročilo gospe Estrela, o katerem razpravljamo in ga spreminjamo, odločno uveljavlja načelo usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja ter načelo enakih možnosti, s tem pa zdrav in uravnotežen napredek. Zagotoviti minimalni prag zaščite omenjenih načel po vsej Evropi pomeni izboljšati kakovost življenja naših družin, ne le naših žensk, torej kakovost življenja nas vseh, to skušamo doseči odločno in z ustreznimi kompromisi.

Na koncu bo treba doseči uravnoteženje ciljev in sredstev, obenem pa tudi zavarovati položaj žensk na trgu dela in pristojnosti držav članic pri izvajanju njihovih politik. Jean Monnet nas je učil, naj napredujemo z malimi koraki. Začnimo torej z malimi koraki in se ne bojmo korakov, ki bodo sledili.

 
  
MPphoto
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D). - (LT) Danes je res zelo pomembno bolje usklajevati poklicno in družinsko življenje v prizadevanjih za gospodarsko rast, blagostanje in konkurenčnost na področju enakosti spolov. Ker v skoraj vseh državah članicah lahko spremljamo strmo padanje rodnosti, moramo sprejeti ukrepe za zagotovitev čim boljših pogojev za vzgojo otrok in za čim lažjo vrnitev mater na trg dela. Pozivam države članice in kolege poslance k iskanju možnosti za uskladitev stroškov nadomestila med porodniškim dopustom in otroških dodatkov, da ženske kot delovna sila ne bodo dražje od moških. Delitev družinskih obveznosti in možnost dvotedenskega očetovskega dopusta bi ženskam olajšali vrnitev na trg dela, pa tudi okrepili družinske vezi. Prepričana sem, da bi podaljšanje porodniškega dopusta prispevalo tudi k povečanju rodnosti, glede na to, da se naše družbe hitro starajo.

 
  
MPphoto
 

  Anne Delvaux (PPE).(FR) Gospa predsednica, po mojem mnenju je podaljšanje starševskega dopusta očitna nuja: dvig praga trajanja porodniškega dopusta je korak naprej, napredek, in odreči bi se morali popolnoma demagoškim primerjavam ekonomskih učinkov z izboljšanjem kakovosti življenja, ki ga je težko številsko opredeljevati.

Problem pa ima dve bistveni plati: prva plat so gospodarske razmere, to je res, ampak te razmere niso zadostno opravičilo, da bi lahko milijone družin še desetletja prepuščali samim sebi; druga plat pa so pravne praznine v poročilu, kajti besedilo govori o različnih vrstah starševskih dopustov, katerih pravne podlage niso združljive. Vzemimo na primer dopust ob posvojitvi, ki ga besedilo omenja ob porodniškem in očetovskem dopustu.

Kot mati posvojiteljica in v imenu vseh žensk, ki jih predstavljam, cenim zakonodajalsko voljo, da bi takim materam podelili enake pravice kot biološkim materam. Osebno pravzaprav spadam med dodatne alineje k odstavkom v poročilu gospe Estrela, kot jih je imenovala gospa Morin-Chartier.

Če je naš cilj prispevati k zdravju in pravicam žensk ─ vseh žensk ─ na trgu dela, so matere posvojiteljice, ki so matere tako kot vse druge, upravičene do enakih pravic in enake zaščite pri delu. Tako kot druge matere so tudi te matere v polnem smislu, to pa velja ne glede na to, ali je bil otrok ob posvojitvi star manj ali več kot 12 mesecev; izogibati se moramo diskriminaciji take vrste, ki se je prikradla v besedilo.

Obžalujem, da je besedilo pri posvojitvah tako splošno. Ne vključuje niti ugotovitev Rambollove ocene učinkov. Nobena od teh točk ni prav dobro obdelana, kar je vsekakor šibka točka besedila. Ne glede na vse te zadržke pa bom poročilo gospe Estrela podprla, kajti, če pustimo ekonomske dejavnike ob strani, niso samo moški in ženske tisti, ki morajo bolj predano sprejeti nase starševske odgovornosti v tej družbi, ki se vedno bolj odreka odgovornosti za vzgojo podmladka, pač pa je tudi naša dolžnost poskrbeti, da se mladim ne bo treba več odrekati otrokom zaradi službe ali službi zaradi otrok.

Končno pa velja tudi to, da nismo člani Sveta, ampak člani Parlamenta. Če neposredno izvoljeni predstavniki ne bomo ambiciozni, vas vprašam: kdo pa bo?

 
  
MPphoto
 

  Sylvie Guillaume (S&D).(FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, veliko stvari smo slišali, še zlasti pravkar. Različna dogajanja okoli poročila gospe Estrela in nesoglasja v zvezi z njim pa dokazujejo nekaj: še danes je težko mirno obravnavati vprašanje enakosti spolov, še zlasti pa vprašanje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja.

To zakonodajno besedilo ima za seboj ─ oprostite izrazu ─ težavno predporodno dobo, predvsem zato, ker se morajo pogledi na tem področju še precej spremeniti. Za širše razumevanje obravnavanih vprašanj so ocene učinkov nedvomno potrebne. Upoštevati pa moramo, da so to samo ocene, torej jih uporabljati z ustrezno previdnostjo. Naj pripomnim, da so jasen dokaz za to tudi povsem nasprotni sklepi ocen.

Seveda bi bilo nerazumno, če si ne bi zastavili vprašanja, kakšne stroške prinašajo določene spremembe. Prav tako pa bi bilo nerazumno ne upoštevati srednjeročnih in dolgoročnih družbeno ekonomskih koristi v obliki zdravja matere in otroka ali v obliki večje enakosti moških in žensk na trgu dela. Še več, naša razprava si zasluži tehtnejše prispevke od karikatur in stereotipov, ki jih sem in tja poslušamo.

 
  
  

PREDSEDSTVO: SILVANA KOCH-MEHRIN
podpredsednica

 
  
MPphoto
 

  Regina Bastos (PPE).(PT) Evropo pestita staranje prebivalstva in zelo nizka rodnost. Ta dva dejavnika pomenita zelo velik izziv za Evropsko unijo in terjata od nas oprijemljive rešitve. Glede tega soglašamo, razprava pa je razkrila tudi nekatere razlike v pogledih.

Na Portugalskem, na primer, rodnost ni dovolj visoka niti za vzdrževanje številčnosti generacij, to pa neposredno ogroža našo prihodnost. To se dogaja v moji domovini, pa tudi v večini držav članic EU. Prepričana sem, da bi prožnejše politike na področju porodniškega dopusta lahko prispevale k spremembi demografskih gibanj. Družinam moramo poslati jasno sporočilo, da podpiramo materinstvo, in sporočilo pospremiti z oprijemljivimi ukrepi za lažje usklajevanje poklicnega, zasebnega in družinskega življenja. Ženske moramo zaščititi tako, da se bodo lahko odločale za otroke, ne da bi se jim bilo treba zato umakniti s trga dela. S tem izzivom se moramo nujno spopasti, če želimo uresničiti ekonomske in družbene cilje iz strategije Evropa 2020 in obvladati staranje prebivalstva.

Portugalska je na primer za povečanje rodnosti že uzakonila nadomestilo v višini 100 % plače med 120-dnevnim porodniškim dopustom. Zato trdim, da bi morali ženskam zagotoviti nadomestilo med porodniškim dopustom tako, kot predvideva poročilo, o katerem razpravljamo. Omogočiti državam članicam, da do leta 2020 ustvarijo možnosti za polno nadomestilo med porodniškim dopustom, se mi zdi razumna rešitev.

Na koncu bi rada še čestitala poročevalki gospe Estrela za vztrajnost pri zagovarjanju ukrepov, katerih namen je zaščita družin, pa tudi obvladovanje staranja prebivalstva.

 
  
MPphoto
 

  Iratxe García Pérez (S&D). (ES) Gospa predsednica, verjamem, da se vsi zavedamo odgovornosti, ki jo Parlamentu nalaga revizija direktive o delovnih razmerah žensk, direktive, o kateri razpravljamo že od prejšnjega parlamentarnega mandata, zaradi razlik v stališčih in različnih drugih težav pa se revizija ves čas zatika.

Zato menim, da moramo danes ravnati odgovorno in ob vseh različnih pogledih skušati doseči korak k enakosti moških in žensk ter k izboljšanju razmer na trgu dela za ženske.

Pri tej direktivi ne gre zgolj za število tednov porodniškega dopusta, saj sem prepričana, da smo glede tega, da je 14 tednov premalo in da je treba dopust podaljšati, že dosegli soglasje. Poleg števila tednov obravnavamo tudi nepošteno odpuščanje delavk zaradi materinstva in uvedbo očetovskega dopusta v prid zdravju zaposlene matere.

Ne razumem tistih, ki trdijo, da očetovski dopust ni v prid zdravju zaposlene matere. Seveda je. Omogočiti materi in očetu, da v prvih dneh življenja skupaj skrbita za novorojenčka, je nujen in pomemben korak k enakosti moških in žensk. Nekatere države, na primer Španija, so že uvedle neodvisen in prenosljiv očetovski dopust.

Moškim moramo omogočiti, da bodo lahko skupaj z ženskami skupaj prevzeli odgovornosti, če želimo nadaljevati pot v smeri, ki smo si jo začrtali. Mislim, da je to nujno.

Rada bi se zahvalila poročevalki gospe Estrela za opravljeno delo in za odgovorno ravnanje, da bi Parlament ...

(Predsednica je prekinila govornico)

 
  
MPphoto
 

  Godfrey Bloom (EFD). ─ Gospa predsednica, pred približno petimi leti in pol sem sprožil pravi vihar ogorčenja z opazko, da bi bilo od malega podjetnika noro zaposliti žensko v rodni dobi.

Od tedaj so se zadeve samo še poslabšale in nagibanje razmerja med zaposlenimi in delodajalci v prid prvih je ušlo kakršnemu koli nadzoru. Nekdo iz mojega volilnega okrožja, iz Yorka, mi je lansko leto pisal, da nima smisla ubadati se z zaposlovanjem žensk v rodni dobi, kajti vsak mali podjetnik, ki tako žensko zaposli, je gotovo že tako ali tako nor.

Stanje je prav nenavadno, se vam ne zdi? Po eni strani imamo mlade ženske, ki si krčevito prizadevajo dobiti delo v podjetjih, še zlasti malih podjetjih ─ ta so v Združenem kraljestvu gonilna sila gospodarstva ─ na drugi strani pa delodajalce, ki se jih bojijo zaposliti. To je težava, s katero se srečujemo. Naša zbornica ─ katere člani imamo skupaj tako malo izkušenj v gospodarstvu ─ praktično onemogoča malim podjetnikom zaposlovati mlade ženske, četudi bi jih podjetniki želeli zaposlovati.

Včasih se mi skoraj dozdeva, da gre za zaroto Kitajcev, ko spremljam, kako naša institucija praktično hromi evropsko gospodarstvo ─ da nas Kitajci v zakulisju potiskajo v stanje, ko bomo morali prav vse uvažati od njih. V zvezi z današnjo temo pa imam še drugo hipotezo, namreč, da morda so ženske, ženske v odborih, v Komisiji in v naši zbornici, tiste, ki v resnici v bran lastne prihodnosti ovirajo zaposlovanje mladih žensk v malih podjetjih.

Menim, da se bodo ob naslednjih volitvah, ko jih bodo volivci spregledali in jih zaradi nesposobnosti in neumnosti zavrnili, lahko na svoje staro delo vrnile le zato, ker so v srednjih ali poznih srednjih letih. To jim bo olajšalo vrnitev. To je moja hipoteza. Ne morem se domisliti nobene druge logične razlage tako nesmiselnega vmešavanja v odnose med delodajalci in delojemalci. Če se vam zdi ta hipoteza čudaška, vam zagotavljam, da se povsem prilega hipotezam, ki jih slišimo v razpravah o podnebnih razmerah, saj v naši zbornici ni meja za neumnosti.

 
  
MPphoto
 

  Salvatore Iacolino (PPE). - (IT) Gospa predsednica, predložitev tega zakonodajnega osnutka v parlamentarno razpravo po 18 mesecih trdega dela moramo vsekakor pozdraviti. Vsak projekt take vrste neizogibno odpira različna občutljiva vprašanja, če upoštevamo, kako bistvene so razlike med zakoni, ki urejajo isto področje po državah članicah. Kakor koli že, toplo moramo pozdraviti izvirnost ukrepov, pa tudi uveljavitev načela osrednje vloge družine, zagotovitev višje ravni socialne varnosti žensk in še zlasti žensk v posebnih okoliščinah, kot je rojstvo otroka.

Pri zaščiti žensk ob rojstvu moramo biti dosledni ─ in to trdim kljub temu, da po mojem mnenju predlog presega prvotno predvideno področje urejanja ─ saj po Evropi in posameznih državah članicah še vedno ugotavljamo znatne razlike med ravnmi zaščite žensk ob rojstvu in nosečnic.

Naše ukrepe moramo vsekakor uskladiti z odpravljanjem zlorab pri delodajalcih, omejiti pa moramo tudi obseg sprememb ─ nekatere od sprememb po mojem mnenju celo ogrožajo prožnost ureditve ─ predvsem v zvezi z očetovskim dopustom, ki očitno ne spadajo v predpis, namenjen zaščiti žensk.

Nedvomno je treba pozornost posvetiti tudi problemom priseljenih delavk in delavk v gospodinjstvih, ki prav tako spadajo v ta sklop ─ z zakonodajnim osnutkom o delavkah v negotovem položaju ─ na našem prožnem in prilagodljivem trgu, na katerem moramo ženska še zlasti v današnjih časih obravnavati kot vir, koristen družbi.

 
  
MPphoto
 

  Nicole Sinclaire (NI). ─ Gospa predsednica, britanski delodajalci in britanska vlada pritiskajo na britanske poslance EP, naj glasujemo proti predlogu podaljšanja porodniškega dopusta s polnim nadomestilom s 14 na 20 tednov ─ osebno sicer menim, da gre pri tem za skrajno dvoličnost konservativcev, saj to le-ti v odboru vložili zahtevo po uvedbi 24 tednov plačanega dopusta. Ponavljam, da dvoličnost ne pozna meja.

Britansko združenje malih podjetij trdi, da taki načrti niso uresničljivi in da bi stali britansko gospodarstvo več kot 2,5 milijarde GBP na leto. Taki spremembi nasprotuje celo koalicijska vlada Združenega kraljestva, v kateri sedijo tudi liberalni demokrati. Predlagane spremembe bodo stale Združeno kraljestvo do 2 milijardi GBP v času, ko delavce v zasebnem in javnem sektorju odpuščajo, da bi prihranili mnogo manjše zneske.

Lahko se zgodi tudi to, da bodo spremembe izničile lastne dobre namene, saj bodo po navedbah vlade Združenega kraljestva največ pridobile visoko plačane delavke, nizko plačane delavke pa najmanj. Te spremembe, četudi sprejete z najboljšimi nameni, bodo dejansko ovira enakopravnosti zaposlenih mater. Te spremembe bodo tudi spodbujale delodajalce k temu, da bodo raje zaposlovali moške kot ženske.

Gospa predsednica, položaj doječih mater je mogoče izboljševati tudi na druge načine, na primer z bolj prožnimi ureditvami dopustov. Upoštevati moramo tudi družbeno in socialno raznolikost držav članic. Ena rešitev preprosto ni primerna prav za vse. Delavske družine, ki od nas upravičeno pričakujejo primerne zakonodajne ureditve za življenje, delo in vzgojo otrok, živijo v stvarnem svetu, ne pa v nekakšnem evropskem ideološkem zabaviščnem parku.

Predlogi sprememb prihajajo ob nepravem času in bodo koristili napačnim skupinam ljudi. V času, ko vlade po vsej EU skušajo čim bolj skrčiti javne izdatke, skušate zvišati stroške zaposlovanja, to pa bo prizadelo predvsem panoge, kjer ženske prevladujejo in so zato bolj izpostavljene krčenju delovnih mest. Združeno kraljestvo ima že danes najboljšo, najbolj pravično in najbolj velikodušno ureditev porodniškega in starševskega dopusta. Britanske matere danes prejemajo 90–odstotno nadomestilo šest tednov, naslednjih 33 tednov pa obvezno materinsko nadomestilo v znesku 125 GBP na teden.

Glasovala bom v korist Britancev. Upoštevala bom nasvet vlade Njenega veličanstva in glasovala proti spremembam glede nadomestila med porodniškim dopustom.

 
  
MPphoto
 

  Ria Oomen-Ruijten (PPE).(NL) Gospa predsednica, po vsem, kar sem slišala med tem plenarnim zasedanjem, ugotavljam, da enakosti moških in žensk ─ ki res zahteva od nas precej poguma in napora, pa tudi precej denarja ─ še nikakor nismo dosegli. Te moje besede niso naslovljene le na več kolegov iz naše skupine ─ ki so, mimogrede omenimo, že zapustili dvorano ─ pač pa tudi na druge kolege. To je bila moja prva točka.

Moja druga točka zadeva staranje naše družbe in obrnjeno generacijsko piramido. To je za Evropo skrajno resno vprašanje, zato je nujno poskrbeti, da bosta rojevanje in vzgoja otrok lažja. Pozdravljam nedavno izjavo francoske finančne ministrice gospe Lagarde v intervjuju o položaju žensk na delovnem mestu, saj so njene besede sijajne. Upam, da jih bomo upoštevali.

Moja tretja točka je, da zavzemanje za enakost pomeni zavzemanje za socialno Evropo. Pravimo, da morajo v naši socialni Evropi moški in ženske uživati enake možnosti na trgu dela in da jim moramo zagotoviti možnosti, da bodo imeli otroke. Danes se vsi zavzemamo za 18 tednov, in glede 18 tednov smo praktično že dosegli soglasje, ne vemo pa še, kako jih bomo lahko uresničili.

Nimam nič proti kompromisu, ki ga je predložila naša skupina, po katerem bi nadomestilo za štri tedne znašalo največ 75 %. Nasprotujem pa temu, da je omenjeni kompromis vezan tudi na zdravstvene stroške. Tu je moj glavni zadržek, saj bi državam, kot sta Združeno kraljestvo ali Irska ─ v Franciji so ti stroški že močno subvencionirani ─ možnost izogniti se tem 75 %, ki jih bo treba vseeno plačevati. Zato se sprašujem, ali ne bi pri glasovanju morda veljalo zavrniti tega dela kompromisa. Tako bi lahko oblikovali enotno stališče, za katerega bi verjetneje pridobili večino tudi v Svetu.

 
  
MPphoto
 

  Pascale Gruny (PPE).(FR) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, potrebujemo evropsko zakonodajo za zaščito zdravja nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo, in spoprijeti se moramo z izzivom, s katerim se srečujemo in spodbuditi rast rodnosti v Evropi. Pri tem pa ne smemo odvračati podjetij od zaposlovanja žensk.

Rada bi poudarila tri točke. Prvič, pozdravljam predlog Evropske komisije o zdravju in varnosti nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo. Posebej bi rada poudarila naziv predloga, ki pomeni zakonodajni okvir direktive, saj vse prepogosto pozabljamo, kaj točno je predmet tega besedila. Govorimo o ženskah, kajti, dokler kdo ne dokaže nasprotnega, moški ne morejo rojevati.

Z omenjanjem očetovskega ali starševskega dopusta samo meglimo razpravo. Skušajmo najprej rešiti težave žensk, usmerimo svojo pozornost na njihovo zdravje ob rojstvu otroka. Zagotoviti moramo prava jamstva za zaščito zdravja teh žensk na trgu dela. Očetovski in starševski dopust bomo urejali z drugo direktivo.

Drugič, razprava kroži okoli števila tednov. Danes znaša povprečna dolžina predpisanega dopusta 14 tednov. Evropska komisija predlaga 18 tednov, poročilo pa 20 tednov. Kot ženska in mati treh otrok se seveda zavzemam, da bi lahko matere ostale z novorojenčki čim dlje. To pa odpira naslednje vprašanje: kdo naj plača podaljšanje s 14 na 20 tednov? Država? Podjetja?

Prepričana sem, da bi podaljšanje s povprečnih 14 tednov na 18 tednov pomenilo velik napredek za Evropo in otipljivo naložbo v naše gospodarstvo, saj bi spodbudilo večjo rodnost v Evropi. Dvajset tednov pa bi lahko škodovalo zaposlovanju žensk: oviralo bi njihovo zaposlovanje. Podjetja in države ne morejo prevzeti tega ogromnega novega finančnega bremena v teh kriznih časih.

Tretjič, več pozornosti moramo posvetiti ureditvi varstva otrok, da bodo ženske laže usklajevale poklicno in družinsko življenje. Dosedanji dosežki na tem področju so pičli kljub nizu pozivov iz našega Parlamenta. Ne bodimo torej protiproduktivni in ne pošiljajmo žensk za štedilnik.

 
  
MPphoto
 

  Elena Băsescu (PPE).(RO) To priložnost bi rada izkoristila za to, da izrečem sožalje žalujoči družini Maricice Hăhăianu. Ta 32-letna romunska medicinska sestra je odšla iskat boljše delo v Italijo. Prejšnji teden je izgubila svoje življenje, ko jo je na postaji rimske podzemne železnice napadel mlad Italijan.

Menim, da bi se Evropa morala posvetiti takim negotovim zaposlitvam. Ženske prevladujejo pri slabo plačanih delih in na njih odpade velika večina zaposlitev s skrajšanim delovnim časom v Evropski uniji. Ponekod pa kriza nima tako hudih učinkov na ženske na trgu dela. V Romuniji, na primer, se je v letu 2009 delež novo zaposlenih žensk povečal.

Opozorila bi rada na položaj žensk pri delu na tujem. Njihovo delo pogosto ni pravno urejeno in ne uživajo nikakršnih pravic ...

(Predsednica je prekinila govornico)

 
  
MPphoto
 

  Rovana Plumb (S&D).(RO) Še enkrat moram spregovoriti o direktivi o porodniškem dopustu. Nocojšnjo razpravo sem pazljivo spremljala in rada bi povedala, da je edina utemeljitev, ki jo navajajo nasprotniki osnutka ─ pri tem mislim na podaljšanje porodniškega dopusta ob polnem nadomestilu ─ ekonomska utemeljitev. To pa je poenostavljanje zadev, saj, če svoj pogled nekoliko dvignemo od proračunskih primanjkljajev, vendarle govorimo o ljudeh. Nasprotniki se ne zavedajo, da tehtnica koristi in stroškov kaže v prid poročilu, tako pri delavkah kot pri delodajalcih. Tudi pri delodajalcih, saj pomeni naložbo v prihodnost.

Poleg tega se nasprotniki ne zavedajo, da bi dejansko finančno prikrajšanje žensk zaradi materinstva ali že same zamisli v taki smeri v časih padanja rodnosti, staranja prebivalstva in vedno večje revščine ogrozilo vzdržnost sistemov socialne varnosti.

 
  
MPphoto
 

  Frédérique Ries (ALDE).(FR) Gospa predsednica, tudi sama sem pazljivo sledila vsem prispevkom v nocojšnji razpravi in se ponovno prepričala v resničnost rekla, da preveč dobrega lahko škoduje. Utemeljitve, ki jih poslušamo v prid razkošnega porodniškega dopusta ─ 20 tednov, od katerih jih je treba šest izkoristiti pred porodom, dva pa po porodu, ob polnem nadomestilu ─ niso prepričljivi. Evropa s takim osamljenim ukrepom nikakor ne bo obvladala zelo zapletenih izzivov demografskih gibanj in zaposlovanja žensk.

Le kdo lahko resno verjame, da se bodo ljudje odločali za otroke samo za to, da bodo lahko izkoristili pet mesecev dopusta namesto štirih in pol? Na drugi strani pa ne verjamem, da z odrekanjem pravice do izbire ženskam izboljšujemo položaj. Poleg tega je treba upoštevati tudi učinke, stransko škodo odločitev, ki jih sprejemamo. Pri ščitenju žensk ne smemo pretiravati s svojimi zahtevami in ne smemo odpirati možnosti za nove oblike diskriminacije žensk ob prvem iskanju zaposlitve ali ob vrnitvi na delo, ki jih potrjujejo vsi strokovnjaki, tudi strokovnjaki OECD in Zveze za srednje razrede.

Zato zagovarjam 18 tednov dopusta, načeloma tudi očetovski dopust, seveda pa tudi možnost, da države članice lahko storijo še kaj več.

 
  
MPphoto
 

  Franziska Katharina Brantner (Verts/ALE).(DE) Gospa predsednica, rada bi samo podala kratko pripombo glede priznavanja različnih oblik starševskega dopusta po državah. Glede tega so gospod Mann in njegovi kolegi tudi predložili nekaj sprememb, med drugimi tudi spremembo 115, katere prvi del govori prav o tem, ali naj se štirje tedni štejejo ali ne.

Žal je to povezano z drugim delom spremembe ─ in za popolno jasnost ga bom kar prebrala ─ in sicer s tem, da je lahko nadomestilo enako povprečnemu nadomestilu med 18-tedenskim porodniškim dopustom, ki mora znašati najmanj 75 % plače v zadnjem mesecu ali zakonsko predpisane povprečne mesečne plače v državi, razen če kak nacionalni predpis določa zgornjo omejitev tega zneska. To pa pomeni, da se odrekamo usklajevanju na evropski ravni pri financiranju tega področja oziroma pri tem, koliko naj ženske prejemajo v tem obdobju. To ni sprejemljivo. Po mojem bi bilo zelo obžalovanja vredno, če bi to izglasovali, saj se vendar ne želimo odreči usklajevanju na evropski ravni, pač pa želimo to raven dvigniti v prid vsem moškim in ženskam.

 
  
MPphoto
 

  Cornelia Ernst (GUE/NGL). Gospa predsednica, gospe in gospodje, vprašati bi se morali, kaj sploh hočemo doseči z vso to razpravo. Ali želimo napraviti majhen korak k večji enakosti in nekoliko pomagati družinam, ob kolikor mogoče majhnih stroških? Seveda uskladitev družinskega življenja s poklicnim stane. Kolegom poslancem iz Nemčije bi rada zastavila preprosto vprašanje: le kaj pomeni strošek 1 milijarde EUR Nemčiji, ki je prav v tem času porabila 450 milijard EUR za bančna jamstva? Kaj v resnici hočemo doseči na tem področju? Polno nadomestilo med starševskim dopustom je povsem na mestu. To je edino prav. Ne gre za počitnice in lenarjenje, saj ljudje v tem času delajo.

Seveda želimo dopust podaljšati na 20 tednov, saj smo prepričani, da je to edini način, kako omogočiti, da bo to delo opravljeno.

Poleg tega ne želimo samo nekaj drobnih izboljšav pri enakosti na delovnem mestu. Hočemo popolno enakost žensk in moških. To lahko dosežemo samo z odločnimi ukrepi, kakršen je predpisana minimalna plača v vseh državah članicah.

 
  
MPphoto
 

  Angelika Werthmann (NI).(DE) Gospa predsednica, zaščita materinstva mora ostati v pristojnosti držav članic, tako narekujejo kulturne razlike med deli Evrope. Avstrija ima 16 tednov porodniškega dopusta. Podaljševanje bi nas stalo 17,4 milijona EUR na leto za vsak nadaljnji teden. Uvedba obveznega 20-tedenskega dopusta bi stala Avstrijo več kot 60 milijonov EUR. Te dodatne stroške pa bi še zvišala uvedba plačanega dvotedenskega očetovskega dopusta.

Pri naši razpravi si moramo biti na jasnem: prvič, gre za popolnoma osebno odločitev staršev, in drugič, po mojem mnenju še povečujemo nevarnost dodatne diskriminacije žensk v rodni dobi. To bi lahko vodilo k še več negotovim zaposlitvam, ki jih je med zaposlenimi ženskami že zdaj 31,5 %. Zastavlja se vprašanje: je to naš cilj?

 
  
MPphoto
 

  Seán Kelly (PPE).(GA) Gospa predsednica, naša nocojšnja razprava je odlična in na splošno smo slišali veliko dobrih prispevkov. Prispevki so bili idealistični, ampak gospa Estrela si zasluži našo pohvalo za te prispevke. Obenem pa moramo biti tudi praktični in stvarni. Poraja se mi nekaj dvomov. Če predloge sprejmemo, se lahko zgodi, da ženske, še zlasti mlade, ne bodo mogle najti zaposlitve. O tem razmišljam kot oče. Imam dve hčeri in želim si, da bi imeli enake možnosti zaposlitve kot fantje. To je glavno! Irska je zdaj v hudih finančnih škripcih. Med mladimi je 20 % nezaposlenih. Na dan propadejo po štiri mala ali srednje velika podjetja in obeta se nam doslej najneugodnejši državni proračun. Zato menim, da bi bil za sicer številne dobre predloge v poročilu morda bolj pravšen kak kasnejši čas. Ne verjamem, da so danes izvedljivi.

 
  
MPphoto
 

  Marita Ulvskog (S&D).(SV) Naša razprava je precej zanimiva. Menim, da nakazuje možnost oblikovanja kompromisa, da bomo lahko sprejeli odločitev.

Prepričana sem, da bi bilo to zelo koristno, seveda pa moramo pri iskanju rešitve izhajati iz tega, da se naše nacionalne ureditve razlikujejo. Dosežene ravni se med državami članicami razlikujejo.

Prihajam iz Švedske, kjer imamo več kot leto dni starševskega dopusta, visoka nadomestila in obvezen očetovski dopust.

Ne verjamem, da bi lahko na ravni EU dosegli tako ureditev, tako ugodno za moške, ženske in otroke, pa tudi ne tako visoke stopnje vključenosti žensk na trg dela. Potrudimo pa se oblikovati vsaj minimalno direktivo, o kateri lahko dosežemo soglasje.

 
  
MPphoto
 

  Elżbieta Katarzyna Łukacijewska (PPE). - (PL) Vprašanje poklicnega življenja žensk bi rada obravnavala razdeljeno v dve starostni skupini: prvo skupino, o kateri smo nocoj že precej razpravljali, sestavljajo mlade visoko izobražene ženske, ki ne morejo najti dela, ker se precej delodajalcev boji stroškov, povezanih z nosečnostjo in porodniškim dopustom.

Drugo skupino pa sestavljajo ženske, starejše od 50 let, ki veljajo za manj produktivne in ustvarjalne. Po statističnih podatkih je med ženskami v starostni skupini 59 in 60 let samo 25 % odstotkov zaposlenih. Odstotek zaposlenih žensk, starejših od 60 let, je še nižji. Zato bi morali pri razpravi o negotovem položaju zaposlenih žensk upoštevati obe omenjeni skupini in narediti vse v pomoč ženskam pri iskanju prve zaposlitve, pri vrnitvi na delo po porodniškem dopustu in pri poklicnem usposabljanju.

(Predsednica je prekinila govornico)

 
  
MPphoto
 

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE).(ES) Gospa predsednica, namen te pobude je izboljšati zdravstvene in varnostne razmere za noseče delavke in delavkae, ki so pred kratkim rodile ali dojijo, in jim olajšati usklajevanje družinskega in poklicnega življenja.

Danes so oči evropskih žensk uprte v Evropski parlament v pričakovanju, da bomo sprejeli sodobne rešitve, kakršne zahteva 21. stoletje. Zato moramo razpravljati o možnostih uvedbe 20-tedenskega dopusta ob nadomestilu v polni višini materine plače, tudi za samozaposlene delavke, o možnostih uvedbe očetovskega dopusta po rojstvu otroka in o enakih možnostih moških in žensk glede tega dopusta. Ne gre samo za ženske.

Govorjenje o stroških porodniškega dopusta ne pomeni samo še enega udarca ženskam, pač pa dokaz neodgovornosti, če upoštevamo sedanjo krizo rodnosti in staranje prebivalstva v Evropi, ki vpliva tudi na globino gospodarske krize.

Ali vam je prišlo na misel vprašanje, koliko na primer stane Evropo absentizem? O tem nisem slišala niti besedice. Imamo priložnost narediti nekaj v prid enakosti moških in žensk, torej se potrudimo, da ne bomo razočarali naših državljanov.

 
  
MPphoto
 

  Maroš Šefčovič, podpredsednik Komisije. ─ Gospa predsednica, rad bi se zahvalil vsem spoštovanim poslancem za prispevke v tej pomembni, spodbudni in, rekel bi, tudi zelo razvneti razpravi.

Četudi se naši pogledi na ta vprašanja razlikujejo, se nas večina vendarle strinja v nizu točk. Porodniški dopust ne bi smel pomeniti finančnega prikrajšanja; zelo se moramo potruditi, da bi dosegli enako plačilo; zelo skrbno moramo preučiti tudi finančne učinke svojih odločitev.

Več udeležencev razprave je omenjalo očetovski in starševski dopust. Naj vas opomnim, da pred kratkim sprejeta direktiva o starševskem dopustu zagotavlja staršem najmanj osem mesecev dopusta za vsakega otroka. To je prvič, da tudi zakonodaja spodbuja očete v EU k izrabi dopusta ob rojstvu otroka.

Če oče te obveznosti ne izpolni, gre v nič cel mesec dopusta. Ta direktiva bo kmalu začela veljati in ta napredek bomo uporabili kot podlago za skrbno preučitev nadaljnjih predlogov glede očetovskega dopusta.

Kot sem omenil že v uvodnih pripombah, zdaj preučujemo stanje in vam bomo ugotovitve predstavili prav kmalu.

Dovolite mi, da spodbujanje vključevanja očetov v starševstvo osvetlim še z osebno izkušnjo. Imel sem srečo, da sem bil lahko prisoten pri rojstvu dveh od svojih treh otrok. Seveda je bilo vse, kar sem mogel prispevati v porodnišnici, pogumen videz, pretvarjanje, da nisem niti zaskrbljen niti prestrašen, in prizadevanje, da bi bil ženi v čim večjo moralno oporo. Od časa do časa pa so morale žena in sestre poskrbeti zame, da sem sploh lahko zmogel to moralno oporo! Nikoli ne bom pozabil zelo pomembnih trenutkov takoj po rojstvu in prvih dni, ko sem lahko pomagal ženi pri skrbi za novorojenčka.

Jasno je, da niso le matere tiste, ki morajo tkati vezi z novorojenim otrokom. To velja tudi za očete, k temu jih moramo spodbujati, spremeniti moramo sedanje družinske vzorce in zagotoviti razmere, v katerih bodo tudi očetje lahko gradili vezi z novorojenčki.

Če se vrnemo k poročiloma, o katerih smo razpravljali nocoj, naj v zvezi s poročilom gospe Thomsen o negotovem položaju delavk povem, da sem zelo pazljivo prisluhnil prispevkom. Lahko vam zagotovim, da bo Komisija podprla dejavnosti za izboljšanje negotovega položaja delavk s spremljanjem nacionalnih politik zaposlovanja in še zlasti s finančno podporo iz strukturnih skladov.

V zvezi s temeljito obdelavo predloga Komisije za okrepitev direktive o porodniškem dopustu, ki jo je opravila gospa Estrela, pa moram reči, da je iskanje pravega ravnotežja resnično težavna naloga. Poskrbeti moramo za temeljne pravice delavk, obenem pa ne bi smeli državam članicam ponuditi izgovora za ustavitev teh zelo pomembnih pogajanj. Preučiti moramo ureditve, ki nam bodo zagotovile visoko zaposlenost, obenem pa tudi visoko rodnost.

V tem smislu Komisija pozdravlja spremembe, katerih namen je ohraniti 18-tedenski dopust kot spodnjo mejo, uvesti drugačne ravni nadomestil, ohraniti povezave z bolniškimi dopusti in omogočiti štetje drugih oblik dopusta v porodniški dopust.

Vse to je seveda sprejemljivo le, če ne bo znižalo sedanje ravni zaščite. Evropska unija si ne sme privoščiti korakov nazaj na tem področju.

Močno upam, da bo Parlamentu in Svetu uspelo doseči kompromis. Namen stališča Komisije je premostiti razlike med stališči teh dveh institucij in vzpostaviti trdne podlage za nadaljnjo razpravo.

Naš končni cilj mora biti izboljšanje položaja žensk v Evropi. Njihov prispevek družbi je neizmeren in družba mora najti način, kako se jim bo oddolžila.

 
  
MPphoto
 

  Miroslav Mikolášik (PPE). ─ Gospa predsednica, žal ugotavljam, da so besedo dobili številni kolegi poslanci, ki so se prijavili za menoj in mojim kolegom. Za besedo sva prosila že na začetku obravnave te točke pod predsedstvom gospoda Buzeka, zato protestiram proti vaši nepravični odločitvi, da dobiva besedo po postopku „catch-the-eye“.

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. ─ Najlepša hvala za vašo priglasitev k besedi. Kot sem že omenila, je za besedo prosilo veliko več ljudi, kot smo jim lahko ugodili. V pičlih petih minutah, ki jih imamo na voljo, je želelo govoriti 19 poslancev. Zato sem skušala tudi tem ljudem s seznama, ki ga imam pred seboj, dati možnost, da spregovorijo.

Seveda bomo vašo pripombo vnesli v zapisnik. V prihodnje se bomo zelo potrudili, da bodo razprave vodene kolikor mogoče pošteno.

 
  
MPphoto
 

  Edite Estrela, poročevalka.(PT) Gospa predsednica, komisar, rada bi se vam zahvalila za razsodnost vaših uvodnih in sklepnih pripomb, pa tudi za predstavitev vaše osebne izkušnje. Menim, da moramo vaše pričanje povezati s pričanji drugih ljudi, kot so kolegi poslanci, ki so se oglasili v razpravi, saj bo to gotovo pomagalo odpraviti nekatere predsodke in stereotipe, ki še krožijo v naši družbi.

Tudi zato je pomembno zajeti tudi očetovski dopust in tako kar najbolje izkoristiti dvojno pravno podlago te direktive, katere namen je spodbujati enakost spolov in usklajevanje družinskega in zasebnega življenja, saj je eden od stereotipov, ki še vedno prevladuje v naši družbi, da so ženske povezane z reprodukcijo, moški pa s produkcijo. Moški so očetje prav toliko, kot so ženske matere, oboji pa so delavci, zato imajo oboji pravico do poklicne izpolnitve in do ukvarjanja z otrokom od rojstva naprej. Poslanca iz Združenega kraljestva, ki je govoril v razpravi, ni več v dvorani. Rada bi ga vprašala, ali je David Cameron kaj več kot ostali Evropejci, ki bi prav tako radi izkoristili očetovski dopust, pa so žrtve diskriminacije v vsaj osmih državah članicah.

Še vedno smo pri prvi obravnavi, zato imamo možnost skupaj s Komisijo in Svetom predloge izboljšati. Želela bi se zahvaliti mojim kolegom poslancem za njihovo sodelovanje. Menim, da je doseženo široko soglasje zelo pomembno.

Vsekakor živimo v težavnih časih, ampak prav v takih časih družba potrebuje najpogumnejše odločevalce, saj se, po besedah, ki jih je izrekel rimski pesnik Horac pred dvema tisočletjema, tisti, ki se boji pretresov, lahko samo plazi.

 
  
MPphoto
 

  Britta Thomsen, poročevalka.(DA) Gospa predsednica, rada bi se zahvalila kolegom poslancem za pripombe k mojemu poročilu o negotovem položaju delavk, Komisiji pa za pripravljenost na pobude za izboljšanje razmer.

Kot je poudarilo precej poslancev, ženske predstavljajo ogromno večino delovne sile, ki dela v neprimernih delovnih razmerah in za nizko plačilo. To ne pomeni le, da ženske v Evropi zaslužijo manj kot moški, pač pa tudi, da imajo ženske nižje pokojnine od moških, zato bo v Evropi v prihodnje precej več revnih žensk, saj poroka ne pomeni več samodejne zagotovitve materialne gotovosti v starosti.

Najranljivejša skupina na evropskem trgu dela so priseljene delavke. Ta skupina je izpostavljena hudemu izkoriščanju, še najbolj med njimi pa 11 milijonov žensk, ki delajo kot gospodinjske pomočnice. V to skupino spadajo tudi dekleta, zaposlena kot pomočnice „au pair“. Ta izraz pomeni „enakopravno“, vendar precej žensk, ki prihajajo s Filipinov ali iz nekdanjih republik Sovjetske zveze, ne uživa ugodnosti kulturne izmenjave. K nam prihajajo za zaslužkom, to obliko zaposlovanja pa po Evropi pogosto izrabljajo kot kanal za pridobivanje cenene delovne sile. Rada bi pozvala Komisijo, naj razmere na tem področju podrobneje preišče. Taka oblika izkoriščanja v Evropi ne bi smela biti zakonita. Zato moramo zaposlovanje „au pair“ urediti strožje.

Razlike v plačilih moških in žensk se po statističnih podatkih, ki jih je pripravila Komisija sama, začnejo ob rojstvu otroka. Če želimo zagotoviti popolno enakost moških in žensk na trgu dela, morajo matere prejemati polno nadomestilo med porodniškim dopustom, moški pa morajo sodelovati pri skrbi za otroka, zato jim moramo zagotoviti očetovski dopust.

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. – Razprava je končana.

Glasovanje o poročilu gospe Estrela bo potekalo v sredo, 20. oktobra.

Glasovanje o poročilu gospe Thomsen bo potekalo v torek, 19. oktobra.

Pisne izjave (člen 149)

 
  
MPphoto
 
 

  Sergio Berlato (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Enakost moških in žensk spada med temeljna načela Evropske unije. Opredeljena je bila že v Maastrichtski pogodbi leta 1992, nato v Amsterdamski pogodbi (1997), danes pa je opredeljena v strategiji EU za obdobje 2010–2015. V socialni agendi Evropske unije spada med prednostne naloge spodbujanje politik, ki lajšajo usklajevanje poklicnega, zasebnega in družinskega življenja žensk. Pri tem spada po mojem mnenju materinstvo med najbolj temeljne pravice z vidika stabilnosti družbe.

Evropska unija se danes srečuje z demografskimi izzivi nizke rodnosti in nenehno rastočega deleža starejših. Prepričan sem, da je izboljšanje ureditve v prid uskladitve poklicnega in osebnega življenja žensk del odgovora na ta neugodna demografska gibanja. Jasen mi je pomen višje ravni zaščite pred odpustom v času od začetka nosečnosti in v mesecih po izteku porodniškega dopusta.

Zato podpiram spremembe, predložene v ta namen, še zlasti pravico ženske do vrnitve na delo in pravico do enakovrednega delovnega mesta.

 
  
MPphoto
 
 

  Zuzana Brzobohatá (S&D), v pisni obliki.(CS) Glavni cilj poročila je okrepiti materialno varnost in zdravstveno oskrbo nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile, in delavk, ki dojijo. Osebno se mi zdi najpomembnejši predlog podaljšanje minimalnega trajanja porodniškega dopusta s 14 tednov na 20 tednov, kar bo prispevalo k boljšemu zdravstvenemu stanju in počutju matere, ki bo zato tudi laže ustrezno skrbela za otroka. Podaljšanje spodnje meje porodniškega dopusta bo koristno tudi za dojenje, ki ima dokazane pozitivne učinke na zdravje otroka in matere. Po mojem mnenju je prav tako pomemben predlog, naj bo nadomestilo med porodniškim dopustom enako polni plači ─ to je, povprečni mesečni plači ─ ali vsaj 85 % tega zneska. Ti ukrepi bodo zagotovili družinam, še zlasti enostarševskim, zadostno zaščito pred padcem pod prag revščine in pred socialno izključenostjo. Del poročila je posvečen tradicionalnemu položaju žensk. Ženske, v nasprotju z moškimi, še danes nosijo glavno odgovornost za skrb za otroka in druge odvisne člane družine, pogosto pa so prisiljene v izključujočo izbiro med materinstvom in poklicnim napredovanjem. Zato je še toliko bolj nujno poskrbeti, da nove oblike starševskega dopusta ne bodo odsevale ali celo krepile današnjih družbenih stereotipov. Predlog zadeva Češko republiko le glede višine nadomestila med porodniškim dopustom, ne pa glede trajanja tega dopusta.

 
  
MPphoto
 
 

  Corina Creţu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Ženske so glavne žrtve recesije, saj odpuščanje zadeva predvsem negotovo zaposlene delavce. Najbolj so odpuščanju, zmanjšanju plačila in zlorabam izpostavljene ženske, ki delajo kot gospodinjske pomočnice ali negovalke, in ženske, zaposlene za določen čas. Na pomoč v gospodinjstvu odpade skoraj desetina vseh del v razvitih državah, torej je v negotovem položaju veliko tako zaposlenih, še zlasti žensk. Take razmere spodbujajo zlorabe s strani delodajalcev, še zlasti zlorabe priseljenih delavk iz novih držav članic Evropske unije, kot je Romunija, in iz tretjih držav.

Prepričana sem, da bi morala biti odprava omejitev zaposlovanja Romunov in Bolgarov prvi korak k odpravi diskriminacijskega ravnanja, ki jih v večini stari držav članic še vedno potiska v podrejen, negotov položaj. Tragični primer uboja romunske medicinske sestre na postaji podzemne železnice v Italiji, pred brezbrižnimi očmi mimoidočih, mora sprožiti alarm pred nevarnostmi skupinske diskriminacije in stigmatizacije, ki lahko privede, tako kot v omenjenem primeru, do nepredvidljivih in skrajno hudih posledic. Rada bi še pozvala k podaljšanju minimalnega porodniškega dopusta na 20 tednov, tako da bodo ženske imele dovolj časa za primerno skrb za svoje otroke.

 
  
MPphoto
 
 

  Proinsias De Rossa (S&D), v pisni obliki. ─ Podpiram poročilo, ki skuša podaljšati porodniški dopust v EU na 20 tednov ob polnem nadomestilu in uvesti dva tedna plačanega očetovskega dopusta. Zdaj je pomembno zagotoviti podporo vlad priporočilom EP na srečanju Sveta EU za socialne zadeve 2. decembra. Če bodo predlogu nasprotovale, bo to pomenilo izključitev množice žensk s trga dela, s tem pa bi izgubili pomemben gospodarski vir. Ženske ne smejo biti finančno prikrajšane zaradi otrok, nasprotno, EU jih mora podpirati in jim pomagati pri usklajevanju poklicnega in družinskega življenja. Boljša ureditev porodniškega dopusta je naložba v zdravje naše družbe v prihodnosti. Prvi tedni življenje novorojenčka so bistvenega pomena za vzpostavitev zaupanja, razvoj zaznavalnih in miselnih sposobnosti in oblikovanje trdnih vezi z obema staršema. Raziskave kažejo, da socialni ukrepi, kot je porodniški dopust, prispevajo k dvigu udeležbe žensk na trgu dela za 3 do 4 %. Boljša ureditev porodniškega dopusta in uvedba plačanega očetovskega dopusta sta razumna naložba. Ocene učinkov tega ukrepa kažejo, da bi že dvig udeležbe žensk na trgu dela za 1 % povrnil stroške 20-tedenskega porodniškega dopusta in dvotedenskega plačanega očetovskega dopusta.

 
  
MPphoto
 
 

  Jim Higgins (PPE), v pisni obliki. ─ V zadnjih 50 letih so evropske ženske dosegle ogromen korak na poti k enakosti spolov. Med najpomembnejše dosežke spada vstop žensk na trg dela. Vedno bolj nesorazmerno velik delež žensk pri „netipičnih“ oblikah zaposlitve pa je skrajno zaskrbljujoč in rad bi ponovil poziv Komisiji, ki ga vsebuje poročilo, naj spodbudi države članice k „izmenjavi najboljših praks in polni uporabi možnosti sofinanciranja, ki jih ponujajo strukturni skladi, [...] za zagotavljanje večjega dostopa do cenovno sprejemljivih, kakovostnih zmogljivosti za varstvo otrok ter oskrbo starejših, tako da ženskam teh nalog ne bi bilo treba opravljati na neformalni ravni.“ Ob tem poročilo tudi „poudarja, [...] da je treba negotovo zagotavljanje oskrbe na domu, če je le mogoče, spremeniti v dostojne, stalne zaposlitve“. Negotove oblike zaposlitve nam zbujajo skrb že dolgo, v sedanji gospodarski in finančni krizi pa se je vprašanje negotovih oblik zaposlitev, še zlasti pa žensk, ki so tako zaposlene, še zaostrilo, zato bi rad pozval Komisijo, naj ukrepa v zaščito ranljivih skupin žensk z negotovimi zaposlitvami.

 
  
MPphoto
 
 

  Anneli Jäätteenmäki (ALDE), v pisni obliki. (FI) V naših govorih radi omenjamo izboljšanje položaja družin. Spodbujanje enakosti spada med prednostne naloge strategij zaposlovanja. Čas je že za ukrepanje v prid družinam. Družine potrebujejo oprijemljive ukrepe in boljše možnosti za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Zaposlenost žensk in rodnost sta višji v državah, v katerih kakovostne ureditve družinskega dopusta in kakovostno varstvo otrok lajšajo bremena starševstva. Med dobre primere spadajo Švedska, Danska, Islandija in Finska. Torej je mogoče združiti udeležbo žensk na trgu dela z visoko rodnostjo, in to bi EU morala podpirati. Podpiram predlog Odbora za pravice žensk in enakost spolov, naj porodniški dopust traja 20 tednov ob polnem nadomestilu. Ženske in družine ne bi smele biti finančno prikrajšane zaradi otrok. Poleg poziva k polnemu nadomestilu pa poročilo tudi predlaga, naj se porodniški dopust šteje v delovno dobo pri izračunu pokojnine. To je povezano s prizadevanji EU za enakost glede plačil. Če bo direktiva sprejeta, bo zmanjšala razkorak med moškimi in ženskami pri plačilu. Direktiva bi tudi izboljšala položaj družin z več otroki in posvojenimi otroki ter družin z invalidnimi otroki. Res si je težko zamisliti kak razlog proti podpori predlogu direktive s spremembami, ki jih je predložil Odbor za pravice žensk in enakost spolov. Boljše usklajevanje družinskega in poklicnega življenja prispeva k dobremu počutju družin, pa tudi k zaposlovanju in gospodarskemu razvoju.

 
  
MPphoto
 
 

  Eija-Riitta Korhola (PPE), v pisni obliki. – (FI) Vsi soglašamo, da nosečnice in ženske, ki so pred kratkim rodile, potrebujejo posebno zaščito v družbi in na trgu dela. Končno gre pri tem za osnovno celico družbe, za krepitev položaja družine. Nismo pa si soglasni glede tega, kakšno zakonodajo naj v Evropski uniji sprejmemo za uresničitev tega cilja. Podpiram stališče Komisije, da bi bilo treba minimalni porodniški dopust v vsej Uniji podaljšati s 14 tednov na 18 tednov, nadomestilo med dopustom pa naj bi bilo enako vsaj nadomestilu med bolniško odsotnostjo. To bi pomenilo pomemben napredek za Evropo. Če upoštevamo še spremembe na področju starševskega dopusta, sprejete lani, lahko sklenemo, da se zaščita družine v EU krepi. Odbor za pravice žensk in enakost spolov pa je sprejel spremembe, ki ne upoštevajo razlik med nacionalnimi ureditvami, niti finančne stvarnosti. Ureditve porodniškega dopusta se med državami članicami močno razlikujejo. Če bi jih tlačili v en kalup, bi dobili slab zakonodajni akt, obenem pa bi kršili načelo subsidiarnosti. Na Finskem na primer porodniški dopust, očetovski dopust in dolg starševski dopust, ki traja več kot šest mesecev, sestavljajo razvejano ureditev, katere stroške si deli več deležnikov. Ureditev pa vsebuje še dodaten element: možnost dopusta za varstvo otroka, med katerim ostane pogodba o zaposlitvi zamrznjena. Če bi uvedli 20-tedenski porodniški dopust s polnim nadomestilom, kot se predlaga, bi stroški na Finskem narasli s sedanjih 30 milijonov EUR na 80 milijonov EUR. V številnih državah članicah pa bi se stroški povečali še bolj. V današnjih gospodarskih razmerah je mogoče kaj takega predlagati samo, če popolnoma prezremo odgovornost za državne proračune. Z vidika enakosti me skrbi tudi nevarnost, da bi s tem, ko bi delodajalcem naložili občutne dodatne stroške, ženskam morda celo ogrozili možnosti zaposlitve.

 
  
MPphoto
 
 

  Jiří Maštálka (GUE/NGL), v pisni obliki.(CS) Od sprejema pekinških izhodišč za ukrepanje je minilo 15 let. Ta dokument vsebuje povzetek položaja žensk po svetu in priporočila za njegovo izboljšanje. Poseben poudarek je posvečen delovnim razmeram žensk, še zlasti v gospodarstvu, zdravstvu in izobraževanju. Evropski parlament in Svet sta za uveljavitev teh priporočil sprejela že več direktiv. Na podlagi pretežno pozitivnih rezultatov smo zastavili nove naloge in jih predložili v izvedbo državam članicam v načrtu za enakost moških in žensk za obdobje 2006–2010. V februarskem letnem poročilu Evropskega parlamenta o enakosti moških in žensk za leto 2009 beremo, da je bilo zaradi gospodarske krize in krčenja proračunov v državah EU precej izgub zaposlitve, še zlasti med ženskami. Ženske pogosto trpijo pritiske delodajalcev, še zlasti v mednarodnih trgovskih verigah. Preobremenitve pri delu škodujejo zdravju ženske, družini, dnevnemu urniku in poklicnemu usposabljanju. Le redki delodajalci so pripravljeni svojim delavkam zagotoviti delovne razmere, primerne za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. V najtežjih razmerah delajo delavke priseljenke. Soočajo se z jezikovnimi pregradami, nepoznanim delovnim okoljem, nedomačimi kulturnimi ali družinskimi tradicijami in podobnimi ovirami. Kriza je zavrla uresničevanje niza zastavljenih ciljev. Evropski institut za enakost spolov bi moral oceniti sedanje razmere, Evropska komisija in Evropski parlament pa bi morala z učinkovitim ukrepanjem ustaviti slabšanje položaja žensk.

 
  
MPphoto
 
 

  Erminia Mazzoni (PPE), v pisni obliki.(IT) Dolga predporodna doba (prav primerna prispodoba glede na temo) tega predloga direktive je posledica navzkrižja med zagovorniki vključitve neuresničljivih ciljev v dokument, da bi dobil simbolični pomen, in tistimi, katerih edini cilj je bil napredovanje naše družbe s krepitvijo izbranih pravic v praksi. Končni kompromis pa ne izpolnjuje zastavljenih zahtev glede okrepitve zaščite: zaščite zdravja nosečih delavk, zagotovitve enake obravnave delavk, tudi samozaposlenih, in boljše delitve odgovornosti za otroka med staršema. Uvedene novosti ─ podaljšanje porodniškega dopusta na 18 tednov in obvezni 6-tedenski porodniški dopust po porodu, polno nadomestilo plače, boljša zaščita pred odpustom, pravica do prožnega delovnega časa, kljub temu, da države članice lahko še vedno uveljavijo različne omejitve in ohranijo nekatere ugodne ureditve, pa pomenijo, da smo vendarle napravili korak naprej. Glasovala sem za resolucijo, četudi imam glede niza sprememb drugačno mnenje od svoje skupine, saj se mi zdi primerno poudariti temeljni pomen ukrepov za izboljšave na področju varnosti in zdravja pri delu.

 
  
MPphoto
 
 

  Siiri Oviir (ALDE), v pisni obliki.(ET) Enakost spolov na trgu dela je v EU že dolgo zelo pomembno vprašanje in že leta skušamo najti ustrezno rešitev. Vendar se še danes ne moremo pohvaliti s kakšnim posebnim izboljšanjem stanja. Tako je na primer po podatkih Eurostata delež žensk, vključenih v negotove oblike zaposlitve ─ to je žensk, ki delajo s skrajšanim delovnim časom ─ v zadnjem času znatno narasel in je dosegel že raven 31,4 %, pri moških pa ta delež znaša 8,3 %. Verjetni vzrok za ta pojav je sedanja gospodarska in finančna kriza, ki je težave žensk z negotovimi zaposlitvami še poglobila. Menim, da negotova zaposlitev ni samo vzrok razlike v plačilu moških in žensk, pač pa tudi ovira poklicnemu napredovanju. Glede na današnji nesorazmerno visok delež žensk z negotovimi zaposlitvami in njegove škodljive učinke na položaj žensk menim, da bi morala EU zaostriti zakonodajno ureditev začasnega dela, dela s skrajšanim delovnim časom in dela prek agencij. Šele tako bomo morda čez čas ugotovili, da je EU zajamčila enakost moških in žensk in odpravila diskriminacijo po spolu na trgu dela.

 
  
MPphoto
 
 

  Sirpa Pietikäinen (PPE), v pisni obliki. (FI) Gospe in gospodje, rada bi se zahvalila gospe Estrela za verodostojno poročilo o spremembah Direktive Sveta o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo. Reforme, predvidene v poročilu, so pomembne za okrepitev pravic in izboljšanje položaja državljanov EU in okrepitev zdrave konkurenčnosti notranjega trga. Evropska unija potrebuje usklajeno socialno politiko. Uskladitev ureditev porodniškega dopusta je pomemben korak k bolj socialni Evropi. Poročilo predlaga 20-tedenski porodniški dopust ob polnem nadomestilu. To bi pomenilo izboljšanje ureditve v številnih državah EU. Dokazano je, da ustrezno dolg in plačan porodniški dopust prispeva k večji udeležbi žensk na trgu dela. Večji prispevek žensk na trgu dela pa bi hitro povrnil stroške reforme, za katere nekateri trdijo, da so nesprejemljivi. Ugodnosti za matere prispevajo tudi k večji rodnosti. Za ohranitev ravni storitev tudi v prihodnje potrebuje starajoča se Evropa nove davkoplačevalce. Poziv k polnemu nadomestilu med porodniškim dopustom je tudi pomemben korak pri odpravljanju plačilnih razlik med ženskami in moškimi. Tako obdobje porodniškega dopusta ženskam ne bi več pomenilo obdobja okrnjenih prejemkov, polno nadomestilo med porodniškim dopustom pa bi ženskam tudi povečalo pokojninsko osnovo. V današnji Evropi so ženske še posebej izpostavljene nevarnosti revščine.

 
  
MPphoto
 
 

  Daciana Octavia Sârbu (S&D), v pisni obliki.(RO) Večina negotovih oblik zaposlitve je že od nekdaj rezervirana za ženske. Že dolgo govorimo o izboljšanju delovnih razmer za ženske, žal pa ne moremo ugotoviti še nikakršnih sprememb. Glede na to bi vas rada opozorila na tegobe sezonskih delavk, obiralk jagod v Španiji. Njihov položaj mi je znan ne le iz neštetih pritožb, ki jih prejemamo od romunskih delavk ali sindikatov, pač pa tudi iz osebne izkušnje. Vsako leto tisoče Romunk odpotuje v Španijo obirat jagode, za tri do pet mesecev. Nekatere od njih trpijo redne zlorabe delodajalcev. Izvirne pogodbe zamenjajo s pogodbami v španščini, ki je delavke ne razumejo. Pogosto niso zdravstveno zavarovane in morajo za zdravstvene storitve plačevati same. Včasih morajo obirati jagode, škropljene s pesticidi, brez kakršne koli zaščitne opreme. Ne upajo pa se pritoževati, ker se bojijo, da bodo izgubile delo in se morale predčasno vrniti domov. Evropsko komisijo sem opozorila na položaj teh delavk z vprašanji, priloženimi zahtevi po sprejemu direktive, ki bi uredila pravice sezonskih delavcev v Evropski uniji. Prejela pa sem odgovor, da to področje ni na seznamu prednostnih nalog. Zato ponovno pozivam Komisijo, naj oblikuje ustrezen zakonodajni predlog.

 
  
MPphoto
 
 

  Olga Sehnalová (S&D), v pisni obliki.(CS) Podpora ženskam pri usklajevanju poklicnega in družinskega življenja spada med največje izzive sodobnega časa. Dolžina porodniškega dopusta seveda nikakor ne bo ključna pri odločanju za ali proti družini, oziroma za ali proti rojstvu otroka. Ni pa vseeno, v kakšnih razmerah se take odločitve sprejemajo. Gre za varnost, ki jo ženska uživa v tem obdobju, da se lahko v prvih tednih in mesecih mirno in brez strahu posveti materinstvu. Gre tudi za izraz pomena, ki ga družba pripisuje tem ženskam. Gre za to, ali materinstvo štejemo predvsem za obžalovanja vredno oviro na poklicni poti matere, izpostavljene na milost in nemilost surovim razmeram na trgu dela, ali pa je družba sposobna ženskam zagotoviti potrebno zaščito. Če okrepitev zaščite žensk na trgu dela ob rojstvu in materinstvu pomeni predvsem finančno breme, ki ga evropska družba ni pripravljena vzeti nase, se moramo zamisliti nad vrednotami naše družbe. Gre za to, katere naloge so družbi prednostne.

 
  
MPphoto
 
 

  Edward Scicluna (S&D), v pisni obliki. Veliko govornikov je omenjalo finančne učinke podaljšanja porodniškega dopusta s 14 na 20 tednov, kar je tudi razumljivo. Žal pa stroške pogosto omenjamo v naših razpravah predvsem zato, ker jih je preprosto meriti. Meriti pa je mogoče tudi koristi. Dejansko imamo na voljo kvantitativne izsledke podrobnih raziskav učinkov plačanega porodniškega dopusta na stopnjo vključenosti žensk v najboljših letih na trg dela (FLFPR). Ena od najbolj merodajnih ekonometričnih raziskav ECB jasno kaže, da kazalec FLFPR za ženske v najboljših letih neprestano raste z dolžino plačanega porodniškega dopusta, tja do 43 tednov. Šele nad to dolžino opazimo opazen učinek na kazalec. Številnim državam članicam, v katerih so porodniški dopusti v območju ob spodnji predpisani meji, zaradi česar je tudi vključenost žensk na trg dela nizka, podaljšanje plačanega porodniškega dopusta prinaša ekonomske koristi. Za te države članice bodo stroški podaljšanja porodniškega dopusta zelo donosna naložba, ne pa breme.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov