Razprave

Ponedeljek, 18. oktober 2010 - Strasbourg

18. Prihodnost evropske standardizacije (kratka predstavitev)

  Predsednik. ─ Naslednja točka je poročilo gospoda Edvarda Kožušnika v imenu Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov o prihodnosti evropske standardizacije (2010/2051(INI)) (A7-0276/2010).

  Edvard Kožušník, poročevalec. – (CS) Poročilo, ki obravnavamo danes, naznanja standardizacijski sveženj, ki ga pripravlja Komisija. Ta sveženj pomeni zakonodajno revizijo obstoječega pravnega okvira evropske standardizacije, služil pa bo opredelitvi razvoja standardizacije v naslednjih desetletjih. Zato je v interesu Parlamenta, da s tem poročilom sporoči Komisiji in sodelujočim strokovnjakom naše zamisli glede razvoja evropske standardizacije v prihodnje.

Oblika evropskega standardizacijskega sistema je ključnega pomena za polno izrabo možnosti notranjega trga, okrepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva in uresničitev strategije Evropa 2020. Zato smo se v Odboru za notranji trg tej temi posvetili z vso pozornostjo. Opravili smo obsežne razprave z vsemi interesnimi skupinami, na mednarodni in evropski ravni, pa tudi na ravni organizacij v posameznih državah članicah. Pri iskanju najboljše oblike evropske standardizacije smo skušali kar najtesneje sodelovati s predstavniki malih in srednjih podjetij, invalidov, okoljevarstvenikov in drugih organizacij, ki zastopajo interese skupnosti.

Med razpravo o prihodnji obliki evropske standardizacije smo prišli do sklepa, naj predlagani pregled temeljiti na prednostih obstoječega sistema, ki so trdna podlaga za izboljšanje. Vzdržati se je treba korenitih sprememb, ki bi spodkopale osrednje vrednote obstoječega sistema. Da bo evropski standardizacijski sistem deloval uspešno, morajo nacionalne organizacije za standardizacijo, ki imajo v obstoječih standardizacijskih postopkih manj aktivno vlogo, dobiti močnejšo vlogo. Močne nacionalne organizacije za standardizacijo, ki lahko učinkovito komunicirajo med seboj, pa tudi z drugimi interesnimi skupinami, so temelj stabilnosti evropskega standardizacijskega sistema .

V prihodnje moramo večjo pozornost posvetiti tudi tesnejšemu vključevanju interesnih skupin v same postopke standardizacije. Tako bodo lahko nastajajoči standardi temeljili na širokem soglasju in tako tudi zagotavljali širšo zastopanost. Naslednji vidik, ki smo ga obravnavali v naši obsežni razpravi, je lažji dostop do standardov. Še zlasti bi rad omenil postopek vzpostavljanja standardov. Ta bi moral ustrezati naravi naslovnikov in uporabnikov standardov. Da jih bo laže uveljavljati in izvrševati, morajo biti standardi razumljivejši in preprostejši za uporabo.

Proces vedno večje liberalizacije storitev nam narekuje tudi razmišljanje o standardizaciji na področju storitev. Menimo, da bo to področje ključnega pomena za vzpostavitev čezmejne konkurence pri storitvah. Vzpostavitev evropskih standardov storitev prava pot za razumno odpravo ovir za storitve na notranjem trgu. Odprava teh ovir in krepitev konkurence pa sta prava pot k večji preglednosti in kakovosti evropskih storitev ter način spodbujanja konkurenčnosti, ki je nedeljivo povezana z inovacijami. Inovacije in nove tehnologije pa so gonilo gospodarske rasti v obdobju po krizi. Pravi izziv evropski standardizaciji je vzpostaviti tesnejše sodelovanje med snovalci standardov, inovatorji, akademsko sfero in raziskovalci. Če se omenjene štiri skupine ne bodo aktivneje vključile v postopke vzpostavljanja standardov, bo Evropa težko dosegla standardizacijo znanj na področjih nizkoogljičnega gospodarstva, električnih avtomobilov, nanotehnologije in IKT. Prav sposobnost prelivanja raziskovalnih in razvojnih dognanj v postopke vzpostavljanja standardov bo odločila, ali bo evropski standardizacijski sistem tudi v prihodnje imel ključno vlogo v globaliziranem svetu.

Rad bi se zahvalil kolegom v odboru, pa tudi kolegom v partnerskem odboru ITRE, ki so aktivno sodelovali pri pripravi tega poročila. Še posebej bi rad opozoril, da nam je uspelo doseči vsestransko soglasje o končni obliki poročila v vseh političnih skupinah.

  Lara Comi (PPE). - (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej bi rada izrazila zadovoljstvo nad delom, ki so ga opravili naš poročevalec in poročevalci v senci, ki so nam omogočili doseči primerno ravnovesje med različnimi političnimi stališči. Poročilo vsebuje jasno in glasno politično sporočilo Evropski komisiji in pomembne smernice za revizijo, ki jo pripravlja.

Ugotovili smo, da obstoječi sistem deluje dobro in ne potrebuje korenitih sprememb. Predlagane spremembe ne posegajo v veljavna načela, na katerih temelji sistem, niti v načela nacionalnih delegacij ali v zasebno in prostovoljno naravo sistema. Ne glede na to pa mora javni interes imeti bolj aktivno vlogo in večji prispevek pri snovanju novih standardov. Menim, da je pri standardizaciji pomembna tudi vloga malih in srednjih podjetij.

Poročilo je šele začetek: v naslednjih mesecih bomo delali naprej in skušali zagotoviti, da bo evropska standardizacija ukrojena po gospodarskih in družbenih potrebah Evrope.

  Zigmantas Balčytis (S&D). – (LT) Najprej želim čestitati kolegu za pripravo tega pomembnega poročila. Standardizacija je ključnega pomena za oblikovanje skupnega notranjega trga, za poslovno konkurenčnost Evropske unije in držav članic ter za odpravo ovir trgovini. Podpiram pobudo Komisije za pripravo standardizacijskega svežnja, ki bo, upamo, primerno celovit in bo omogočil odpravo obstoječih pomanjkljivosti, ki nam otežujejo zagotavljanje varnosti izdelkov in vzpostavljajo različne ravni varstva potrošnikov po državah članicah. Uveljavitev enotnih standardov na evropski ravni je še zlasti pomembna na področjih hitro razvijajočih se tehnologij in inovacij. Da ne bomo zagotovili samo konkurenčnosti Evropske unije, pač pa tudi ustrezno zaščitili zdravje naših ljudi in zagotovili, da bomo imeli na trgu samo varne izdelke, moramo uveljaviti in uporabljati enotne standarde v vseh državah članicah.

  Jaroslav Paška (EFD). - (SK) Evropski standardizacijski sistem je del mednarodnega sistema, ki predpisuje enotne in splošno veljavne pravila in normative proizvajalcem po vsem svetu.

V razmerah razvoja družbe, za katerega so značilni hitro poglabljanje in širjenje znanja, spremembe tehnologij in spremembe pri organizaciji in načinu življenja, mora biti normativna dejavnost kot posebno področje opredeljevanja splošno veljavnih pravil aktivna in odprta napredku. Če hoče Evropska unija imeti razvito in inovativno gospodarstvo, mora znatno okrepiti tudi svojo dejavnost na področju snovanja novih normativov, ki bodo omogočali prenos novih znanstvenih in tehnoloških dosežkov na trg. Glede na to sem prepričan, da je čas za posodobitev evropskih standardizacijskih mehanizmov, ki danes temeljijo predvsem na nacionalnih tradicijah in nacionalnih oblikah dela. Danes potrebujemo preprostejše in učinkovitejše mehanizme.

  Csanád Szegedi (NI). - (HU) Gospe in gospodje, predstavniki stranke Jobbik na splošno veljamo za evroskeptike in s to oznako tudi soglašamo. Smo skeptični do EU, to pa ne pomeni, da ne podpiramo sodelovanja med državami članicami EU. Jasno smo proti načelu Združenih držav Evrope in zagovarjamo Evropo narodov, standardizacija pa je, glede katere brez težav dosežemo soglasje in jo podpiramo. Ves čas poslušamo, da samo protestiramo in vpijemo „ne“ vsaki zadevi. No, standardizacija je področje, ki bi ga tudi mi radi podprli. Radi bi tudi vse države članice pozval k podpori standardizaciji, kolege poslance pa k podpori poročilu gospoda Kožušnika. Danes lahko dosežemo soglasje glede tega.

  Elena Băsescu (PPE). – (RO) Sprejemanje evropskih standardov lahko malim in srednjim podjetjem znatno olajša vstop na enotni trg in utrditev položaja na njem. Glede na to MSP potrebujejo preproste standardizirane posojilne postopke, ki bodo pospešili pridobitev posojil in čim bolj zmanjšali obseg potrebnih dokumentov ter poenostavili finančne analize. Evropski standardizacjski sistem mora spodbujati in podpirati inovacije in vzpostaviti enotne temelje za bolj celovit pristop k standardizaciji. Menim, da bi bilo koristno tudi stalno uveljavljanje načela subsidiarnosti in sorazmernosti na evropski ravni. To bi utrdilo temeljno načelo „pomisli najprej na majhne“ v javnih politikah za MSP. V tem smislu bi rada omenila, da je Romunija pred kratkim sprejela uredbo o izvedbenih ukrepih za enotnejše izvrševanje zakonodaje EU, ki uvaja tudi enotne pogoje za dajanje izdelkov na trg.

  Zuzana Roithová (PPE). – (CS) Poročilo bo spodbudilo Komisijo k še pazljivejšem usklajevanju standardov na notranjem trgu. V času vztrajnega odpiranja svetovne trgovine lahko na ta način zaščitimo evropske državljane pred nekakovostnimi in nevarnimi izdelki, še zlasti iz azijskih držav. Zahvaljujem se kolegom iz Komisije za podporo mojemu osnutku, ki prižiga zeleno luč vzpostavitvi standardov za varnost otroške obutve. Skrajni čas je za naše ukrepanje, saj današnji generaciji otrok ceneni, a fizično škodljivi kitajski čevlji povzročajo ortopedske poškodbe.

Osupljivo je, da imamo evropsko zakonodajo o kakovosti in varnosti otroških igrač, s katerimi pride otrok v stik le za krajši čas, nimamo pa ustreznih standardov za čevlje in copate, ki jih imajo otroci na nogah po ves dan. Upam, da se bo Komisija odzvala na ta poziv, ki sicer ni prvi, in ustrezno ukrepala. Sramotno se mi zdi, da so prevladali interesi nemškega in francoskega industrijskega lobija in da Evropska unija ne bo v mednarodnih odborih za standardizacijo govorila z enim glasom, pač pa v sedemindvajsetih jezikih.

  Mitro Repo (S&D). - (FI) Gospod predsednik, kolegu poslancu čestitam za odlično poročilo. Dobili smo dobro osnovo za nadaljnje delo. Pri standardizaciji sta najpomembnejši preglednost in demokratičnost, prav tako pa je pomembna vključitev šibkejših interesnih skupin družbe, potrošnikov on okoljskih organizacij. Standardizacija ne sme postati bojišče, na katerem nastopajo samo velike podjetja.

Veseli med, da je v poročilu upoštevano načelo ustrezne zastopanosti, po katerem morajo biti v standardih ustrezno zastopani pogledi vseh interesnih skupin. Prav tako je nujna boljša zastopanost družbenih interesnih skupin. Po mojem mnenju bi to lahko dosegli tako, da bi tudi tem dejavnikom podelili glasovalne pravice v tehničnih odborih. Prav tako pomembna vzpostavitev drugega kanala sestavljanja standardov. Upam, da bo Komisija temu posvetila resno pozornost.

  Maria Damanaki, članica Komisije. ─ Gospod predsednik, rada bi čestitala poročevalcu za celovito poročilo, ki uživa tudi splošno podporo. Prav tako bi se rada zahvalila spoštovanim poslancem, ki ste ostali v dvorani tako pozno v noč, pomagali predsedniku pri njegovih nalogah in v razpravi prispevali tudi precej koristnih misli.

Poročilo je dragocen prispevek k razpravi, ki jo je pred časom odprla Evropska komisija. Pozornost posveča prihodnosti evropskega standardizacijskega sistema: osrednjega elementa pri uveljavljanju notranjega trga, krepitvi konkurenčnosti evropskega gospodarstva in spodbujanju inovacij.

V naslednjem desetletju se morala evropska standardizacija sprejeti niz novih energetskih, okoljskih in družbenih izzivov, kot ste omenili v razpravi. Med izzive spadajo tudi nastop novih gospodarskih sil, razvoj novih tehnologij, podnebne spremembe, upravljanje ogljika in obnovljiva energija. To je le nekaj novosti, s katerimi se bomo srečali.

Soglašamo s poročevalcem, da lahko gradimo na obstoječem sistemu. Zagotavlja nam trdno osnovo za nadaljnji razvoj. So pa seveda mogoče tudi izboljšave. Poročilo vsebuje niz predlogov za izboljšanje sistema v sedanjih okvirih. Komisija pozdravlja poudarek na pomenu načela nacionalnih delegacij. Obenem pa poročilo opozarja tudi na negativne učinke tega načela: pomanjkljivo vključevanje družbenih interesnih skupin s področij zdravstva in varnosti, varstva potrošnikov in okolja v postopke vzpostavljanja standardov. Vključevanje družbenih interesnih skupin je še toliko bolj nujno, saj krepi legitimnost in odgovornost sistema in zagotavlja kakovostnejše soglasje. Komisija bo preučila praktične možnosti vključitve organizacij, ki zastopajo družbene interesne skupine, v evropske organizacije za standardizacijo, in za vzpostavitev bolj uravnoteženega vključevanja interesnih skupin v procese vzpostavljanja standardov.

Komisija deli mnenje, da so ob osrednji vlogi načela nacionalnih delegacij v CENELEC ključni dejavniki evropskega standardizacijskega modela nacionalna standardizacijska telesa. Zato moramo poskrbeti, da bodo vsa nacionalna standardizacijska telesa sestavljala trdno osnovo za oblikovanje soglasja. Poročilo ugotavlja znatne razlike med njimi glede sredstev, strokovnih izkušenj in znanja ter udeleženosti interesnih skupin v standardizacijskih postopkih. Države članice lahko razmere še precej izboljšajo.

Problema dostopnosti standardov ne smemo enačiti s problemom cen standardov, vendar Komisija pozdravlja poziv nacionalnim organom za standardizacijo k znižanju cen standardov s posebnimi cenami in ponujanjem sklopov standardov po znižani ceni, ter k preučitvi dodatnih možnosti za olajšanje dostopa, še zlasti malim in srednjim podjetjem.

Evropska standardizacija je lahko izredno koristno orodje za podporo zakonodaji in javnim politikam. Cenimo, da poročilo te možnosti priznava in poudarja nujnost razširitve razvoja standardov na področja, kot so storitve. Kot poudarja tudi poročilo, mora novi evropski model prispevati k inovativnosti in trajnostnemu razvoju Evrope.

Na koncu bi se rada zahvalila vsem, ki ste sodelovali pri pripravi tega zelo koristnega in navdihujočega poročila.

  Predsednik. – Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 21. oktobra 2010 ob 12.00.