Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2010/0054(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A7-0263/2010

Razprave :

PV 19/10/2010 - 5
CRE 19/10/2010 - 5

Glasovanja :

PV 20/10/2010 - 4.3
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0368

Razprave
Torek, 19. oktober 2010 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

5. Finančna uredba, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih Skupnosti, v zvezi z Evropsko službo za zunanje delovanje - Predlog spremembe proračuna št. 6/2010: Oddelek II - Evropski svet in Svet; Oddelek III - Komisija; Oddelek X - Evropska služba za zunanje delovanje - Sprememba Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 
 

  Predsednik. – Naslednja točka je skupna razprava o:

- poročilu o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, v zvezi z Evropsko službo za zunanje delovanje, ki sta ga v imenu Odbora za proračunski nadzor predložila gospa Gräßle in gospod Rivellini (COM(2010)0085 - C7-0086/2010 - 2010/0054(COD)) (A7-0263/2010),

- poročilu o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti, ki ga je v imenu Odbora za pravne zadeve predložil gospod Rapkay (COM(2010)0309 - C7-0146/2010 - 2010/0171(COD)) (A7-0288/2010), in

- poročilu o stališču Sveta o predlogu spremembe proračuna št. 6/2010 Evropske unije za proračunsko leto 2010, Oddelek II - Evropski svet in Svet, Oddelek III - Komisija, Oddelek X - Evropska služba za zunanje delovanje, ki sta ga v imenu Odbora za proračun predložila gospod Gualtieri in gospod Surján. (13475/2010 - C7-0262/2010 - 2010/2094(BUD)) (A7-0283/2010).

 
  
 

Kolegi, naj povem, da je nekaj naših cenjenih gostov iz Komisije in Sveta obtičalo v prometni gneči, vendar so na poti sem in bi morali prispeti čez nekaj minut.

Prišli smo do konca zadnjega dela zelo zanimive zakonodajne in medinstitucionalne avanture: štiristranskega pogovora o ustanovitvi velikopotezne, učinkovite, odgovorne in napredne Evropske službe za zunanje delovanje.

Danes bomo razpravljali o zakonodajnih besedilih o Kadrovskih predpisih, finančni uredbi in spremembi proračuna. O teh besedilih bomo glasovali jutri. Gre za uspešen rezultat enega meseca intenzivnih pogajanj med evropskimi institucijami, ki so sodelovale, da bi dosegle skupen cilj: zagotoviti, da se bo glas Evropske unije slišal in spoštoval na širšem svetovnem prizorišču. V Evropskem parlamentu smo zelo resno sprejeli svoje odgovornosti. Izhajali smo iz stališča, da morajo pri zunanjem delovanju, kakor tudi na drugih področjih, prevladati interesi in metode Skupnosti.

Te današnje zadnje razprave se veselimo. Še bolj pa se veselimo začetka delovanja ESZD 1. decembra 2010, torej samo eno leto po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe.

 
  
MPphoto
 

  Ingeborg Gräßle, poročevalka. – (DE) Gospod predsednik, gospod Chastel, baronica Ashton, gospod Šefčovič, gospod komisar Lewandowski, gospe in gospodje, v svojem imenu lahko rečem, da komaj čakam na začetek delovanja te službe in upam, da bo dosegla mednaroden uspeh, kar je tudi namen njene ustanovitve.

Institucije so dokazale, da znajo reševati izzive. Del rešitve je bil Parlament. Sprejeli smo hitre odločitve – nekatere smo mogoče sprejeli prehitro. Ta služba je neznanka – terra incognita – in se odmika od nekaterih prejšnjih osnov proračunske in kadrovske zakonodaje. To nam bo dolgoročno predstavilo velike izzive. Kot članico Odbora za proračun in Odbora za proračunski nadzor me nenehno skrbi hibridna narava te službe, ne samo v smislu njene učinkovitosti, temveč preprosto tudi v smislu naše sposobnosti, da jo nadzorujemo. Skupno poročilo Rivellini-Gräßle poskuša obravnavati te probleme. Poskušali smo doseči najboljšo možno rešitev za službo, za Parlament in za davkoplačevalce. Pojasnili smo procese in dodeljeno odgovornost. Okrepili smo vpliv Parlamenta pri nalogah na področju zunanje politike, povečali smo preglednost z opredelitvijo jasnih obveznosti poročanja, povečali pa smo tudi odgovornost. Veleposlanikom EU smo jasno povedali, da morajo igrati ključno vlogo pri zaščiti finančnih interesov Evropske unije, zelo pomembno pa je, da jim to jasno pove tudi njihova lastna služba. Ustvarili smo sinergije s pomočjo skupne uporabe računovodskega sistema, notranjemu revizorju Komisije pa podeljujemo pristojnosti za spremljanje upravljanja sredstev, ki jih potrebuje za učinkovito opravljanje svojega dela. Na dnevnem redu sta še vedno Evropski razvojni sklad in njegovo vključevanje v proračun, kakor tudi razrešnica Svetu.

Želela bi se zahvaliti vsem, ki so prispevali k uresničitvi tega rezultata: kolegom poročevalcem in poročevalcem v senci, ki so sopodpisali kompromis. Iskreno bi se zahvalila tudi pogajalskim partnerjem iz belgijskega predsedstva. Opravili so dobro delo.

Ostane le še pomembna domača naloga, ki jo mora opraviti služba. Na vidiku ni nikakršnih prihrankov zaradi učinkovitosti na podlagi združitve. Služba je napovedala 10-odstotni prihranek, kar ni veliko, a tudi do tega je še daleč, ko gre za vodilne položaje. Vsi šepetajo o „mehiški vojski“. Kako strokovna je lahko služba, če ne ve niti tega, katere natanko so njene naloge? Priložnosti za podrobnejšo opredelitev nalog še niso bile izkoriščene in zelo pomembno je, da se kmalu vrnemo k temu. Velik pomen je treba pripisati združitvi osebja. Prednostna obravnava, ki so je bili do zdaj deležni diplomati iz držav članic, je razlog za našo zaskrbljenost. Če se bodo nekateri položaji večkrat oglaševali in če bomo ponovno izvlekli stari kolonialni zemljevid sveta, se bomo morali zelo resno pogovarjati o tej službi. Zagotoviti ji moramo našo trdno podporo, Odbor za proračunski nadzor pa jo mora spremljati z budnim očesom. Želim ji uspeh, ki ga potrebujemo za Evropo v svetu.

 
  
MPphoto
 

  Crescenzio Rivellini, poročevalec.(IT) Gospod predsednik, baronica Ashton, gospe in gospodje, mislim, da je bilo pri Finančni uredbi, ki se uporablja za Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) ali, natančneje, pri temeljnih načelih in standardih, ki urejajo proračun Unije, namenjen tej novi diplomatski službi, opravljeno odlično delo. ESZD, ki jo uvaja Lizbonska pogodba, bo vključevala člane osebja Sveta, Komisije in nacionalnih diplomatskih služb, ki bodo predstavljali Evropsko unijo pri vseh zadevah na področju zunanje politike.

V svoji prvotni obliki je ESZD še vedno trpela zaradi številnih pomanjkljivosti, ki so izhajale iz njene večplastne, decentralizirane strukture, posledice tega pa je bilo mogoče čutiti po vsem svetu. Predvsem je bila nejasna odgovornost finančnih akterjev, od katerih se je zahtevalo, naj upravljajo proračune v višini več sto milijonov evrov, kar bi lahko prispevalo k širjenju goljufij in korupcije na škodo proračuna Unije.

Čeprav Lizbonska pogodba daje veliko večje pristojnosti Parlamentu in slednjega opredeljuje kot edino institucijo, ki zastopa državljane Evrope, sta monopol nad razpravo o ustanovitvi nove ESZD sprva imela Komisija in Svet, ki sta storila vse, kar je bilo mogoče, da bi jo oblikovala po medvladni liniji, torej v nasprotju z metodo Skupnosti. Po dolgih posvetovanjih z belgijskim predsedstvom in Evropsko komisijo je bil dosežen sporazum, ki je spremenil vse začetne sporazume in okrepil vlogo Parlamenta, da bi ta lahko uveljavil svojo pravico in se vključil v evropsko razpravo.

Naslednje točke so temeljnega pomena. Komisija predloži delovni dokument, ki je priložen predlogu proračuna, ki med drugim vsebuje celovit prikaz vseh upravnih odhodkov in odhodkov iz poslovanja, povezanih z zunanjim delovanjem Unije, vključno s skupno zunanjo in varnostno politiko ter evropsko varnostno in obrambno politiko. V členu 1 so navedene institucije Evropske unije. K letnim poročilom o dejavnosti, ki jih sestavijo generalni direktorji Komisije, je treba priložiti sezname dolžnosti. Vodje delegacij se skupaj z generalnimi direktorji udeležijo srečanj ustreznih parlamentarnih odborov. ESZD in Evropska komisija si delita revizorja in računovodjo; ta ureditev se bo pregledala leta 2013. Države članice morajo Uniji dajati polno podporo s tem, da bodo od začasnih uslužbencev, zaposlenih v Evropski službi za zunanje delovanje, zahtevale vso odgovornost.

Naknadno bomo morali obravnavati pomembna vprašanja, ki se jih bomo lotili v času triletnega pregleda finančne uredbe. Ta vključujejo razrešnico institucijam in vključitev Evropskega socialnega sklada v splošni proračun. Izid pogajanj je bil dober, predvsem za Parlament, katerega osrednji pomen se je močno povečal. Dejstvo, da ta uredba navaja vse institucije – kar pomeni, da je razrešnica drugim institucijam samo še vprašanje časa –, je odličen rezultat prav tako kot dejstvo, da predvideva enega samega revizorja in računovodjo, ki bi si ju delili dve instituciji. Vsem se zahvaljujem za opravljeno delo.

 
  
MPphoto
 

  Bernhard Rapkay, poročevalec.(DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, in ko pravim „gospe in gospodje“, mislim s tem tudi na vas, baronica Ashton, gospoda Šefčoviča, vašo skupino in predsedstvo Sveta, saj smo bili na koncu priča kolegialnemu sodelovanju, brez katerega zagotovo ne bi dosegli tega rezultata.

Zadovoljen sem z rezultatom, vsaj kolikor gre za tisti del, za katerega sem bil zadolžen sam in kjer sem imel celovit pogled na celotno sliko. Vendar pa lahko rečem, da to niti ni tako presenetljivo, saj ne moremo reči, da smo začeli komaj včeraj. Gospod predsednik, vaša zamisel, da se vsi poročevalci že takoj na začetku – v času poročil gospoda Broka, gospoda Verhofstadta in gospoda Gualtierija – redno pozovejo k izmenjavi svojih zamisli, je bila zelo pametna. Na tej podlagi je bilo ustreznim ljudem jasno, kaj bo treba storiti kasneje, tistim, ki naj bi kasneje to storili, pa je bilo jasno, kaj je bilo že opravljeno v okviru pripravljalnih del. Zaradi tega je šlo predvsem za to, da se pri Kadrovskih predpisih uporabijo organizacijski vidiki tega, o čemer sta se dogovorila Parlament in Svet v povezavi z ustanovitvijo Evropske službe za zunanje delovanje na posebnih področjih pristojnosti, ki jih zajemajo ti Kadrovski predpisi. Ko pravim organizacijski, mislim na organizacijo kot načelo in na načelo kot organizacijo. To je seveda nekaj, na kar smo večkrat naleteli med izčrpnimi pogajanji, saj je bilo že takrat jasno, da lahko nekdo nekaj tolmači na en način in da lahko drugi to tolmačijo nekoliko drugače. Vendar pa je duh sodelovanja po mojem mnenju pripeljal do tega, da smo našli zelo pametne rešitve za ta vprašanja.

Kaj smo torej morali dejansko storiti v smislu prilagoditve politike in kaj smo potrebovali, da bi opredelili Kadrovske predpise? Prvič, vključiti smo morali enako obravnavanje treh sestavnih delov na kadrovskem področju. To točko želim omeniti zato, ker pogodba, kot veste, navaja, da osebje ESZD sestavljajo uradniki iz Komisije, Sveta in diplomatskih služb držav članic. A do neke mere je problem predstavljal predvsem zadnji od teh elementov, saj je bil nekaj novega. Odpraviti smo morali skoraj sovražno protislovje med pristopom Skupnosti in medvladnim pristopom. Svet in države članice se seveda nekoliko bolj nagibajo k medvladnemu pristopu, medtem ko je nam ljubši pristop Skupnosti. Mislim, da lahko rečem, da smo nato skupaj našli rešitev za to. V tem smislu smo lahko torej zelo zadovoljni.

Kar smo morali upoštevati in kar moramo dejansko upoštevati še naprej, je uravnoteženost na podlagi spola in uravnoteženost v smislu geografskega izvora. Želimo službo, ki bo sodobna, tudi ko gre za vprašanje enakosti spolov. Vesel sem, baronica Ashton, da ste nam poleg tega, kar smo vključili v Kadrovske predpise, zagotovili, da boste podali še eno osebno izjavo, ki bo del celotnega svežnja. To že zdaj predstavlja velik napredek, tako pri vprašanju enakosti spolov, kot pri vprašanju geografskega ravnovesja.

Potrebujemo enake pravice in enake obveznosti, med katere spada tudi lojalnost – in sicer iz vseh treh sestavnih delov – instituciji visokega predstavnika, ki jo zdaj uteleša baronica Ashton. V tej zvezi smo imeli še nekaj dodatnega dela, pri katerem je šlo za pravico diplomatskih služb do veta v povezavi z možnimi podaljšanji pogodb uslužbencev, ki prihajajo iz diplomatskih služb. Vendar smo rešili tudi to.

Obstaja pa eno vprašanje, ki ga ne smemo podceniti. Skupaj smo se dogovorili, da to vprašanje ne more biti del Kadrovskih predpisov. Gre za dejstvo, da nova evropska diplomatska služba potrebuje tudi neko lastno identiteto. Vsi, ki tam delajo, si morajo prizadevati za isti cilj, zato je izredno pomembna tudi neka skupna oblika usposabljanja in nadaljnjega usposabljanja. To je bilo zlasti pomembno nekaterim mojim sopogajalcem, kar lahko razumem. Pravkar sem rekel, da nam to ni uspelo. Jasno je bilo, da nekaj takšnega ne bo mogoče sistematično vključiti v Kadrovske predpise. Tu pa se moram še enkrat zahvaliti visoki predstavnici, saj sem bil obveščen, da tudi ona želi reči nekaj o tem in da to zadevo šteje za glavno obveznost in glavno potrebo ter da bo v tej zvezi podala še eno izjavo o zavezi, ki bo, čeprav ne gre za sestavni del Kadrovskih predpisov, pomirila nas in tudi vse tiste, ki jim je ta še posebej pomembna, v času, ko razmišljamo o prihodnjem delu skupne Službe za zunanje delovanje.

Če vse to upoštevamo, lahko rečemo, da smo opravili zelo dobro delo in da je služba zdaj pripravljena na trden začetek 1. decembra.

 
  
MPphoto
 

  Roberto Gualtieri, poročevalec. – (IT) Gospod predsednik, baronica Ashton, komisarja, gospe in gospodje, Parlament potrjuje vključitev novega oddelka proračuna za Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in določitev dodatnih sredstev za uslužbence. To stališče izhaja iz želje Parlamenta po ustanovitvi ESZD, saj Evropa slednjo nujno potrebuje, vendar pa seveda to ne pomeni, da se bo Parlament odpovedal svoji vlogi proračunskega organa v razpravi o značilnostih telesa, ki se bo ukvarjalo z obvladovanjem krize, ali o prednostnih nalogah kadrovske politike, kar je pokazala rezerva, ki smo jo vzpostavili v proračunu za leto 2011.

Predpisi, ki jih bomo sprejeli, utrjujejo rezultate madridskega sporazuma in gredo v nekaterih primerih še dlje, za kar bi se želel zahvaliti gospodu Rapkayu, gospe Gräßle in gospodu Rivelliniju. Zahvaliti pa se moram tudi baronici Ashton in gospodu Christophersenu za njuno pripravljenost in odprtost v naših razpravah.

Kadrovski predpisi zagotavljajo, da bodo imeli vsi uslužbenci ESZD enake pravice in dolžnosti ne glede na to, od kod prihajajo, in zahteva od visoke predstavnice, da zagotovi geografsko uravnoteženost in uravnoteženost na podlagi spola. Ti predpisi bodo zavezujoči, Parlament pa bo poskrbel, da bodo tudi upoštevani. Obenem se izogibajo uporabi kvot, saj njihovo izvajanje ne bi bilo samo težko, temveč tudi napačno. Finančna uredba zagotavlja trden nadzorni sistem in ESZD ohranja v tesni povezanosti s Komisijo.

Pozdravljam uspeh, ki smo ga dosegli z opredelitvijo posebnih proračunskih vrstic za glavne naloge skupne varnostne in obrambne politike, kar je velik korak naprej, ko gre za zmožnost Parlamenta, da izvaja nadzor nad skupno zunanjo in varnostno politiko.

Z jutrišnjim glasovanjem bomo torej dobili ESZD, ki bo močnejša, bolj komunitarna in podvržena večjemu parlamentarnemu nadzoru. Pri izvajanju tega nadzora bomo strogi in zahtevni, vendar bomo tudi odgovorni in konstruktivni, saj smo odločeni, da bomo visoki predstavnici pomagali pri ogromni nalogi, da Evropi zagotovi pravo zunanjo politiko, ki bo služila njenim vrednotam in interesom.

 
  
MPphoto
 

  László Surján, poročevalec. (HU) Gospod predsednik, vesel sem, da so na tej razpravi prisotni tudi Svet in komisarja. Ko smo načrtovali proračun za leto 2010, smo postavili vprašanje o sredstvih za zunanjo diplomatsko službo. Odgovor je bil, da ni nobene potrebe po sredstvih v tej zvezi, saj je to mogoče rešiti s prerazporeditvijo proračunskih sredstev. No, kot člani Odbora za proračun, temu nismo zares verjeli. Resnica je nekje vmes. S prerazporeditvijo proračunskih sredstev je res mogoče rešiti večino stroškov, vendar pa z dvema spremembama nastane dodaten strošek v višini približno 44 milijonov EUR. Ta dodaten strošek v grobem predstavlja pokritje odhodkov za eno četrtletje, videli pa smo, da je vzpostavitev službe še vedno na 10-odstotni ravni. Očitno bi sredstva, za katera upam, da bodo jutri odobrena, lahko pokrila obdobje, ki je nekoliko daljše od tistega, za katero se dejansko uporabljajo. Pri tem pa je treba ali bi bilo treba opraviti še nekatere druge naloge, kot je sprememba zneska. A po našem mnenju ni nobenega smisla, da bi to storili zdaj. Veliko pomembneje je, da se ta služba čim prej vzpostavi in da se pri njej doseže nek napredek, saj je eno izmed pomembnih sporočil Lizbonske pogodbe to, da moramo imeti vidno vlogo v svetu.

A medtem ko opuščamo zamudne ukrepe, dejansko izražamo pričakovanja, kar so že storili prejšnji poročevalci. Mislimo, da je geografska uravnoteženost zelo pomembna, kadar gre za vzpostavitev službe, vendar pa nismo vključili nobenih zavezujočih določb o rezervah, tudi za to ne, da bi zagotovili spodbudo celotnemu sistemu. Želimo si tudi zagotovila, da se bodo razpoložljiva sredstva uporabljala časovno sorazmerno in gospodarno, saj se moramo zdaj povsod spopadati z omejitvami.

Na koncu si želimo jasnega sodelovanja s službami za zunanje delovanje iz držav članic in njihovo vzajemno pomoč, kajti vzpostavitev teh elementov bo omogočila, da se bodo nekatere naloge lahko izvajale v državah, v katerih ni predstavništva neke države članice, vendar pa je prisotna evropska služba. To bo tudi stroškovno učinkovito za zadevne države članice in bo očitno izboljšalo tudi samo sodelovanje. Gospod predsednik, upam, da bo Parlament z glasovanjem podprl to prerazporeditev proračunskih sredstev.

 
  
MPphoto
 

  Knut Fleckenstein (S&D).(DE) Gospod predsednik, zelo na kratko bi rad prekinil razpravo, da vas in kolege poslance obvestim, da so sinoči trije teroristi vdrli v čečenski parlament, ubili nekaj varnostnikov in zajeli talce. Ubiti so bili tudi sami teroristi. Parlament mora to teroristično dejanje jasno obsoditi, kajti za terorizem ne more biti nikoli opravičila. Družinam izrekamo sožalje.

To sem želel na kratko omeniti tudi zato, ker bomo naslednji teden ponovno govorili o severnem Kavkazu. Opravičujem se za prekinitev.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Zahvaljujem se našemu kolegu poslancu, gospodu Fleckensteinu, za to informacijo. Seveda, v skladu z vsem, kar ste dejali, obsojamo vsa teroristična dejanja. Ta primer pa je za nas še posebej izstopajoče teroristično dejanje, saj je bilo usmerjeno v parlament. V celoti se strinjamo z vami in izrekamo sožalje družinam žrtev ter vsem, ki so to doživeli. O tem bom podal uradno izjavo. Do zdaj o tem še nisem bil obveščen, vendar bom uradno izjavo podal v kratkem. Najlepša hvala, gospod Fleckenstein, da ste nas na to opozorili.

 
  
MPphoto
 

  Maroš Šefčovič, podpredsednik Komisije. – Gospod predsednik, rad bi se zahvalil gospodu Fleckensteinu, da nas je opozoril na to pomembno zadevo. Seveda tudi Komisija obsoja vsa teroristična dejanja in prepričan sem, da se bo temu primerno odzvala.

Dovolite mi, da se vrnem k naši razpravi in da se najprej zahvalim našemu poročevalcu, gospodu Rapkayu, za odlično delo, ki ga je opravil, da bi predstavil ta predlog v vašem cenjenem Parlamentu. Pohvalil bi odlično sodelovanje, ki smo ga imeli v zadnjih nekaj mesecih in tednih pri tem zapletenem dokumentu. Dovolite mi, da se zahvalim tudi poročevalcem v senci, kakor tudi Odboru za pravne zadeve in Odboru za zunanje zadeve, ki so trdo in konstruktivno delali skozi ves proces. Nenazadnje bi se želel zahvaliti tudi Cathy, njeni skupini ter službam Komisije za njihovo izredno trdo delo, ki bo, upam, pripeljalo do skorajšnje vzpostavitve ESZD.

Z delom, ki bo opravljeno v tem tednu, se bo zaključilo večplastno delo pri postavljanju pravnega in proračunskega temelja za ESZD. Ta izhaja in je popolnoma skladen z osnovo tega procesa – sklepom o ESZD. Imel sem to čast, da sem se lahko udeležil razprave o vzpostavitvi ESZD in da sem lahko predstavljal Komisijo na znamenitem štiristranskem pogovoru v Madridu. Kot neposredna priča lahko povem, kako pomemben je bil prispevek predstavnikov Evropskega parlamenta, gospoda Broka, gospoda Verhofstadta in gospoda Gualtierija, k uspešnem zaključku naše zelo napete razprave o tej zadevi. Mislim, da je to, kar so vnesli v našo razpravo, dejansko prispevalo k temu, da bomo imeli ESZD, ki bo resnično učinkovita in uspešna evropska diplomatska služba.

To lahko rečemo tudi za delo vašega poročevalca, gospoda Rapkaya. Spremembe Kadrovskih predpisov so videti čisto upravne narave, vendar to ne drži. So temeljnega pomena za zagon in delovanje službe in za to, da bo ta resnično služila evropskim interesom. Komisija meni, da je kompromisni sveženj, ki ga je predstavil vaš poročevalec, gospod Rapkay, zelo dober rezultat, ki ga je mogoče v celoti podpreti. Spremembe so po mojem mnenju pripeljale do pravega izboljšanja celotnega besedila.

Dovolite mi samo, da poudarim par osrednjih elementov predloga. Kot veste, bodo k sestavi ESZD v njeni začetni fazi prispevali trije viri, omenjeni v pogodbi, in sicer Komisija, generalni sekretariat Sveta in nacionalni diplomati. V ESZD se bodo prenesli ustrezni oddelki Sveta in Komisije, obstoječe pravice uslužbencev teh oddelkov pa bodo v celoti zagotovljene. Nacionalni diplomati se bodo lahko prijavljali na objavljena prosta delovna mesta. Vesel sem, da lahko rečem, da se bodo od 1. julija 2013 uslužbenci iz drugih institucij, vključno z Evropskim parlamentom, lahko prijavljali na delovno mesto v ESZD pod enakimi pogoji.

Uslužbenci Parlamenta in nacionalni diplomati bodo imeli enake pravice in dolžnosti v ESZD, uporabljale pa se bodo tudi potrebne določbe Kadrovskih prepisov, da bi se zagotovila njihova neodvisnost in lojalnost Evropski uniji. Nacionalni diplomati bodo sklenili pogodbe za obdobje največ deset let. Poleg tega bodo države članice nacionalnim diplomatom zagotovile takojšnje ponovno imenovanje po zaključku njihove službe v Evropski službi za zunanje delovanje.

Kompromis vključuje tudi določbe, ki izražajo močno zavezo doseganju geografske uravnoteženosti in uravnoteženosti na podlagi spola v Evropski službi za zunanje delovanje. Ta položaj se bo pregledal leta 2013, čemur bo sledilo poročilo visoke predstavnice, ki bo predloženo Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

Vem, da bi si nekateri izmed vas v tem parlamentu želeli strožjih določb v teh predlogih, medtem ko ste drugi temu odločno nasprotovali. Prepričan sem, da spremembe, ki so vam predstavljene zdaj, prinašajo uravnoteženo rešitev. Pogajanja o tem dokumentu niso bila vedno lahka. Pripravljalni postopek je bil dokaj zapleten, saj se je bilo treba posvetovati s predstavnikom naših uslužbencev, a trdo delo in intenzivna pogajanja so se izplačala, vi pa imate na svojih mizah rezultat pogajanj, ki je za vaš parlament zelo dober.

Zato upam, da bo Evropski parlament jutri te spremembe sprejel. Dovolite mi, da na koncu izrazim trdno zavezo Komisije zagotovitvi neoviranega oblikovanja ESZD in njeno pripravljenost, da tej novi evropski službi ponudi vso potrebno podporo in pomoč. Upam, da se bo jutri v tem parlamentu zgodilo zgodovinsko glasovanje, ki bo pripeljalo do ustanovitve Evropske službe za zunanje delovanje.

 
  
MPphoto
 

  Janusz Lewandowski, član Komisije. – Gospod predsednik, to, o čemer razpravljamo zdaj, je spodbuden začetek dolgega dneva, ki bo poln razprav o proračunu. Začetek delovanja Službe za zunanje delovanje je zahteval spremembe finančne uredbe, a tokrat je bilo to prvič opravljeno v okviru rednega zakonodajnega postopka. Zato bo Parlament jutri spremenil uredbo Sveta.

Resnično sem vesel, da smo lahko dosegli sporazum v tristranskem pogovoru, ki je potekal prejšnji teden. To je dokaz, da lahko dosegamo rezultate na podlagi Lizbonske pogodbe. S tem nam je bilo tudi omogočeno, da damo Evropski službi za zunanje delovanje trdno in primerno podlago. Ne želim segati v prevelike podrobnosti, vendar je na podlagi tega mogoče ustvariti poseben oddelek proračuna, zagotoviti optimalno odgovornost vodij delegacij in omogočiti nadzor nad tem oddelkom proračuna za Službo za zunanje delovanje, ki ga izvajata računovodja in notranji revizor Komisije. To je treba preučiti.

Poročevalcema, gospe Gräßle in gospodu Rivelliniju, bi se želel zahvaliti za njun konstruktiven in sodelovalen pristop.

Kar zadeva spremembo proračuna št. 6, upam, da je proračunski organ zdaj v celoti v položaju, da spremembo proračuna odobri brez spremembe. To je tudi predpogoj za čim prejšnji začetek delovanja Službe za zunanje delovanje.

Utemeljitev za prvi krog imenovanj na nova delovna mesta za upravne uslužbence je izvajanje takojšnjih dodatnih nalog, a do leta 2013 želimo izpolniti tudi našo zavezo temu, da naj bi ena tretjina upravnih uslužbencev prišla iz diplomatskih služb držav članic.

Zato pozivam Parlament, da podpre spremembo proračuna, ki jo je že odobril Svet. Še enkrat bi se rad zahvalil poročevalcema, gospodu Surjánu in gospodu Gualtieriju.

 
  
MPphoto
 

  Catherine Ashton, visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednica Komisije. – Gospod predsednik, na kratko se oglašam, da bi se predvsem iskreno zahvalila poročevalcem, gospe Gräßle, gospodu Rapkayu in gospodu Gualtieriju, za ogromno delo, ki so ga opravili skupaj s številnimi poslanci tega parlamenta, da smo lahko danes dopoldne prišli do te točke.

Vem, da so bila pogajanja včasih težka in da ste bili trdni pogajalci. Mislim, da je rezultat, ki smo ga dosegli, dober, in da resnično odraža Lizbonsko pogodbo v izvajanju, pri čemer Parlament igra temeljno in pomembno vlogo za prihodnost.

To je bila skupna naloga, ki je temeljila na sodelovanju, zato sem vsem vam izredno hvaležna za delo, ki poteka. Najpomembneje pa je, da smo po mojem mnenju temelje za službo postavili na način, ki bo ustrezno vključil Parlament v prihodnosti, sama pa sem že dala zavezo preglednosti in pristopu, ki ju želim uporabiti pri delu s Parlamentom.

Jasno sem tudi povedala, da je to služba, ki mora odražati širino in globino Evropske unije. To je služba, za katero si želim, da bi bili nanjo prav res ponosni vsi poslanci tega parlamenta, vse države članice in vsi člani Komisije. Želim si, da bi se Evropa odražala v uslužbencih, ki jih imamo, v veleposlanikih, ki jih imenujemo, v ljudeh v središču. Imeli boste veliko priložnosti, da zagotovite, da se ta zaveza izkoristi, predvsem pri pregledu v letu 2013.

Vem tudi, da so si poslanci prizadevali za zagotovitev ustreznega usposabljanja in zmogljivosti. Za to imamo pravno podlago, Parlamentu pa želim zagotoviti, da bomo poskrbeli, da bodo vsi, ki prihajajo iz različnih tradicij, različnih okolij, nastopili skupaj in oblikovali pravo evropsko službo, ki bo potem tudi sama odražala vse, kar je bilo rečeno v procesu, ki je vodil do tega trenutka.

Želela sem se predvsem zahvaliti gospe Lichtenberger in gospodu Saryusz-Wolskemu za delo, ki sta ga opravila na področju usposabljanja. Vem, da moramo govoriti še o številnih drugih stvareh, in veselim se, da bomo to v prihodnjih tednih in mesecih storili skupaj z vami in drugimi, obenem pa imate moje trdno zagotovilo, da bo usposabljanje del našega pristopa k oblikovanju službe. Pri tem izhajam iz gospodarske krize in ozračja, v katerem bo ta služba nastala, zato imate moje trdno zagotovilo, da bo ta služba stroškovno učinkovita.

Na koncu nam to omogoča, da izpolnimo naša prizadevanja in ambicije v svetu. To, kar počnemo na področju zunanje politike, trgovine in razvoja ter boja proti terorizmu, zadeva prav vsakega državljana Evropske unije. Služba je predvsem namenjena njim, zato želim pred predstavniki državljanov Evrope dati svojo zavezo, da bom poskrbela, da bo ta služba izpolnila svoje ambicije.

 
  
MPphoto
 

  Olivier Chastel, predsedujoči Svetu.(FR) Gospod predsednik, baronica Ashton, komisarja, cenjeni poslanci, dovolite mi, da se v imenu Sveta zahvalim poročevalcem Parlamenta, ki so vložili veliko truda v delo na različnih dokumentih, potrebnih za uvedbo Evropske službe za zunanje delovanje: gospe Gräßle in gospod Rivelliniju za finančno uredbo, gospodu Rapkayu za Kadrovske predpise ter gospodu Gualtieriju in gospodu Surjánu za predlog spremembe proračuna.

Po sprejetju madridskega političnega sporazuma in mnenju, ki ga je Evropski parlament podal 8. julija, je Svet za splošne zadeve, kot veste, sprejel odločitev o določitvi organizacije in delovanja Evropske službe za zunanje delovanje. Da pa bi bila ta služba ustrezno vzpostavljena, moramo sprejeti še tri instrumente, ki sem jih pravkar omenil.

Delo na teh različnih dokumentih je bilo intenzivno za Parlament in tudi za Komisijo, za visoko predstavnico in Svet in prav vsi so si prizadevali, da bi dosegli sporazum v čim krajšem času, v okviru določenih rokov.

Zdaj lahko vsi skupaj proslavljamo in se potrepljamo po ramenih za delo, ki bo po glasovanju Parlamenta na tem zasedanju uspešno dokončano zahvaljujoč sporazumom o različnih dokumentih. V ponedeljek, 25. oktobra, lahko Svet za splošne zadeve sprejme te instrumente na politični ravni. Evropska služba za zunanje delovanje lahko torej začne opravljati svoje dejavnosti po načrtu, torej 1. decembra.

Baronica Ashton, komisarja in poročevalci so dejansko ponovili vse. Sam bom samo opozoril na zgodovinsko naravo tega dogodka, ki eno leto po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe predstavlja eno izmed njenih najpomembnejših novosti. Z vzpostavitvijo Evropske službe za zunanje delovanje se bosta v veliki meri povečali skladnost in prepoznavnost zunanjega delovanja Unije.

Delo seveda še ni končano. To je šele začetek in izziv je enak našim pričakovanjem, a prepričan sem, da lahko računamo na visoko predstavnico, baronico Ashton, da se bo tega lotila z vso energijo in odločnostjo. V vsakem primeru ji želim veliko uspeha pri tej nalogi.

Na koncu, gospod predsednik, bi se rad še enkrat zahvalil Evropskemu parlamentu za njegovo zavezo in konstruktiven pristop, ki je bil pri tej zadevi odločilnega pomena.

 
  
  

PREDSEDSTVO: EDWARD McMILLAN-SCOTT
podpredsednik

 
  
MPphoto
 

  Jacek Saryusz-Wolski, pripravljavec mnenja Odbora za zunanje zadeve. – Gospod predsednik, moj odbor, Odbor za zunanje zadeve, je z veliko večino izrekel podporo močni ESZD.

„Močna“ pomeni podvržena demokratičnemu in parlamentarnemu nadzoru. „Močna“ pomeni komunitarna – tj. takšna, ki zastopa skupnost vseh 27 držav članic in ki pri tem upošteva geografsko razsežnost in raznolikost današnje in ne včerajšnje Unije. Pred pol leta geografska uravnoteženost ni bila vprašanje. Danes to je in bo to tudi ostala, odstavek 7 naše resolucije in člen 6(6) pa bosta to poudarila. Na to bo pozorno tudi dvesto poslancev Evropskega parlamenta iz novih držav članic. Geografska uravnoteženost je bila precej bolj poudarjena, kot je bila v začetnem predlogu, čeprav to ni bilo dovolj. Aritmetika ni vedno pravilna, zakoni in geografija pa se ne morejo preglasovati. Prepričani smo, da so vsi moški in ženske enaki, in ne, da so nekateri bolj enaki od drugih. To velja tudi za zunanjo službo Unije.

Lady Ashton, veselimo se vaših ukrepov, s katerimi boste odpravili sedanjo diskriminacijo novih držav članic v prihodnji ESZD.

 
  
MPphoto
 

  Göran Färm, pripravljavec mnenja Odbora za zunanje zadeve.(SV) Kot poročevalec Odbora za zunanje zadeve v zvezi s finančno uredbo sem izhajal iz madridskega sporazuma, a tudi iz dejstva, da je treba nekatera področja podrobneje opredeliti. Gre za zagotovitev odprtosti in preglednosti v proračunu, in sicer z natančnejšo opredelitvijo sredstev, predvsem ko gre za politično pomembne naloge, ki imajo visoke zahteve pri proračunu.

Zagotoviti moramo pravico do obveščenosti o skupnih stroških, vključno z deležem držav članic. Zagotoviti moramo ustrezen nadzor nad upravljanjem prenesenih pooblastil, da nam ta večplastna organizacija ne bi ušla iz rok.

To ne velja samo za vpliv Parlamenta; gre predvsem za pravico državljanov do nadzora nad to pomembno novo službo, ki jo Unija zdaj ustanavlja.

V tem smislu smo dosegli dober uspeh. Potrebno je bilo veliko časa in truda, da smo ga dosegli, vendar menim, da lahko tudi rečemo, da smo s tem položili dobre temelje, ki bodo novi Evropski službi za zunanje delovanje omogočili, da okrepi vlogo EU v svetu, in sicer pod polnim in temeljitim nadzorom Parlamenta in državljanov, to pa je pomembno.

 
  
MPphoto
 

  Filip Kaczmarek, pripravljavec mnenja Odbora za razvoj.(PL) Odbor za razvoj je enoglasno sprejel svoje mnenje o Kadrovskih predpisih. Odbor za razvoj potrjuje spremembe, ki so bile predstavljene v osnutku poročila Odbora za pravne zadeve, in predvsem spremembe, ki naj bi zagotovile, da bo zaposlovanje uslužbencev v Evropski službi za zunanje delovanje temeljilo na nepristranskih in preglednih postopkih, določenih v Kadrovskih predpisih, ter na zaposlitvenih pogojih drugih uslužbencev Skupnosti. Poleg tega predlog Komisije izboljšujejo tudi spremembe, ki jih je predlagal glavni poročevalec, gospod Rapkay, ki uvajajo določbe o uslužbencih Evropske službe za zunanje delovanje in ki so bile vključene v politični sporazum. Te predvsem zadevajo uravnoteženost na podlagi spola in geografsko uravnoteženost pri uslužbencih, kakor tudi uravnoteženost med uslužbenci iz institucij Evropske unije in tistimi, ki prihajajo iz nacionalnih diplomatskih vrst. Upam, da bo Služba za zunanje delovanje spoštovala avtonomen značaj sodelovanja pri razvoju in da tega ne bo imela za „korenček“ – torej za instrument, ki usmerja zunanjo politiko. To je bil najpomembnejši cilj pri delu Odbora za razvoj.

 
  
MPphoto
 

  Véronique De Keyser, pripravljavka mnenja Odbora za razvoj.(FR) Gospod predsednik, baronica Ashton, tako kot številni drugi, si tudi moja skupina želi nekakšno uravnoteženost med uslužbenci Službe za zunanje delovanje, in sicer v smislu geografskega izvora ter na podlagi spola, a tudi uravnoteženost med velikimi in majhnimi državami.

Ponovno pa smo priča medvladnim bojem in kvotam, ko pa bo vse rečeno in storjeno, se bodo kandidati presojali po njihovih sposobnostih. Zavedamo se, da zahtevane uravnoteženosti ne spodbujajo ne trenutni zaposlitveni pogoji niti izbire uslužbencev in da tega, kot ste dejali, ni mogoče kar tako doseči. A čeprav nekatere ljudi, in priznam, da tudi nekatere iz naših vrst, skrbi vsaka neuravnoteženost, vemo tudi, da gre pri tem za nevarnost izkoriščanja s strani tistih, ki vas želijo oslabiti, baronica Ashton, in ne podpreti pri prihodnjih izzivih; vemo tudi, da se bo nekaj takšnih tudi pojavilo.

Zato vam bo moja skupina odkrito povedala, da vas podpira in ima vse zaupanje v vas, baronica Ashton. Moramo vam omogočiti, da uspete. Skrajni čas je, da Služba za zunanje delovanje začne delovati, res pa je tudi, da bo, če boste čez dve leti prišli nazaj k nam z velikim problemom razkola med vašimi uslužbenci, to povzročilo majhen problem glede razrešnice, in ko pravim, da se je temu treba za vsako ceno izogniti, mislim pri tem tako na vas kot na nas. Veliko sreče!

 
  
MPphoto
 

  Kader Arif, poročevalec mnenja Odbora za mednarodno trgovino.(FR) Gospod predsednik, gospod komisar, končno smo tu po mnogih mesecih dela, s katerim smo želeli položiti temelje za prihodnjo Službo Evropske unije za zunanje delovanje, vendar bi se tako kot nekateri moji kolegi poslanci pred menoj najprej želel zahvaliti poročevalcem za kakovostno opravljeno delo.

Ker si vsi skupaj želimo prave evropske diplomatske službe, ki ne bo samo podaljšek diplomatskih služb 27 držav članic, so finančna uredba in Kadrovski predpisi, o katerih bomo razpravljali danes, glasovali pa jutri, temeljnega pomena. Ti nam morajo omogočiti, da se spopademo z dvojnim izzivom: tj. da spregovorimo enoglasno na mednarodnem prizorišču in da obenem zagotovimo usklajeno delovanje v vseh zunanjih politikah Unije.

Na tej podlagi trgovinska politika ne spada v pristojnost visoke predstavnice, a kot nekdanji komisar za trgovino niti najmanj ne dvomim, da bo lahko kljub vsemu vzpostavila dialog, ki je potreben, da se zagotovi, da bo trgovinska politika, kot je določeno v pogodbi, upoštevala cilje Službe Unije za zunanje delovanje, predvsem pa trajnostni razvoj, izkoreninjenje revščine in zaščito človekovih pravic.

Nazadnje bi želel poudariti tudi to, da se bo naša skupna politična volja merila z dodeljenimi proračunskimi sredstvi; od tega je odvisna naša sposobnost, da pokažemo političen vpliv na mednarodnem prizorišču.

 
  
MPphoto
 

  Nadežda Nejnski, pripravljavka mnenja Odbora za proračun.(BG) Tudi jaz bi želela čestitati gospe Gräßle, gospodu Rivelliniju in gospodu Rapkayu za veliko delo, ki so ga opravili.

Jasno je treba povedati, da je vzpostavitev evropske diplomatske službe zapleten političen proces, ki mora odražati ravnovesje interesov in zastopanosti držav članic, obenem pa službi zagotoviti tudi priložnost, da bo učinkovito delovala in iz Evrope naredila glavnega akterja na mednarodnem prizorišču.

Obenem želim izraziti tudi obžalovanje, ker v poročilu gospoda Rapkaya ni bilo v zadostni meri govora o predlogu o geografski uravnoteženosti, ki je prejel večinsko podporo v Odboru za zunanje zadeve in v Odboru za proračun, in ki je, kar moram poudariti, tudi v skladu z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2010.

Zato se, lady Ashton, obračam na vas, saj ste oseba, ki ji spodbuda in energija celotne Evropske unije mogoče lahko prineseta največ. Drznem si celo trditi, da boste našli način, da zagotovite, da se bo ta geografska uravnoteženost ustrezno pokazala v vaši službi. Veliko sreče!

 
  
MPphoto
 

  Edit Herczog, pripravljavka mnenja Odbora za nadzor proračuna. (HU) V imenu Odbora za nadzor proračuna pozdravljam vzpostavitev novega organa, ki predstavlja enega izmed najpomembnejših prenosov Lizbonske pogodbe v praksi. Nov organ seveda potrebuje tudi proračun. Kljub temu je vsaj tako pomembno opredeliti in upoštevati tudi proračunska načela ter finančne predpise, in sicer zaradi proračunske in finančne odgovornosti. V preteklih letih je naš odbor o tem razpravljal z GD RELEX. Zato bi želela to vprašanje še posebej poudariti. Zelo pomembno je, da opredelimo ustrezne organizacijske in delovne predpise. Pomembno je, da ne pozabimo, da se je treba izogniti podvajanju nalog, dolžnosti in sredstev, in da je treba preučiti vse možnosti, da bi se zagotovila učinkovita poraba. Namen pregledne in enostavne organizacijske strukture ter upravljanja sredstev je zagotoviti učinkovito delovanje nove organizacije.

Člane bodo prispevali trije viri: institucije EU, države članice in strokovnjaki države prejemnice. Zlasti pomembno je, da bo temu organu, ki ga bodo sestavljali člani institucij EU in uslužbenci iz držav članic, v tem smislu zagotovljena popolna enakopravnost. Zato menim, da je pomembno tudi usposabljanje, zelo pomembno pa je tudi, da načelo in praksa izbiranja temeljita na enotnih procesih in zahtevah. Odbor za proračun bo to pregledal vsako leto.

 
  
MPphoto
 

  Zigmantas Balčytis, pripravljavec mnenja Odbora za nadzor proračuna. (LT) Želel bi se zahvaliti vsem svojim kolegom poročevalcem, saj smo zaradi njihove strokovnosti lahko dokaj hitro dosegli politični sporazum med institucijami Evropske unije in položili trdne temelje za vzpostavitev Evropske službe za zunanje delovanje. Niti najmanj ne dvomim, da bo delo ESZD postalo čedalje učinkovitejše in da bo prispevalo k oblikovanju evropske zunanje in varnostne politike na visoki ravni ter povečanju vloge Evropske unije na svetovnem prizorišču. Delovanje ESZD mora izpolniti načela učinkovitega in uspešnega finančnega upravljanja. Letos smo ESZD dodelili dodatnih 9,5 milijona EUR, vendar pa bo dejanske stroške mogoče oceniti po prvem letu delovanja, ko bo Evropskemu parlamentu predloženo poročilo o skupni porabi pri delu ESZD. Tudi Evropski parlament igra odgovorno vlogo pri delovanju ESZD, saj mora zagotoviti učinkovito uporabo denarja ESZD in poskrbeti, da bo denar davkoplačevalcev Evropske unije ustvaril pravo dodano vrednost za politiko Skupnosti in njene ljudi.

 
  
MPphoto
 

  Tadeusz Zwiefka, v imenu skupine PPE.(PL) Prepričan sem, da nihče v tem parlamentu niti najmanj ne dvomi v pomembno vlogo, ki jo bo Evropska služba za zunanje delovanje igrala pri delu Unije. Pri svojem delu v preteklih nekaj mesecih smo bili osredotočeni na zagotavljanje prave pravne podlage in ustreznih instrumentov za službo, ki bodo slednji omogočili, da bo pri prihodnjem delu učinkovita. Delali smo pod časovnim pritiskom, pogajanja pa so bila pogosto težka. Dosegli smo sporazum s Svetom in Komisijo o številnih vprašanjih in upam, da bodo oblikovani kompromisi ustvarili ugoden končni rezultat. Naloga Odbora za pravne zadeve je imel nalogo, da predlaga spremembe Kadrovskih predpisov, ki bodo skladne s potrebami nove službe in ki bodo tudi zagotovile, da bo ta delovala neodvisno in da bo njeno delo dosegalo visok standard. Mislim, da spremembe, ki so bile včeraj zvečer sprejete na srečanju Odbora za pravne zadeve, dajejo takšna zagotovila, čeprav se mi osebno ne zdijo popolnoma zadovoljive, predvsem pri eni zadevi. Mislim, da bi vprašanje geografske uravnoteženosti, ki se tako pogosto poudarja, lahko rešili na veliko boljši način. Seveda pozdravljam izjavo visoke predstavnice, v kateri pravi, da bo posebno pozornost namenila temu, da bodo lahko v službi udeleženi državljani iz vseh držav članic, pozdravljam pa tudi določbo, da bo leta 2013 predloženo poročilo, s katerim bo visoka predstavnica posredovala informacije o delu službe.

Diplomacija Unije naj bi bila evropska in res je, da državljanstvo uslužbencev ne bi smelo igrati posebne vloge. A kljub temu to, od kod prihajamo in kje so naše korenine, oblikuje naš svetovni nazor, kar močno vpliva na naše videnje sveta okoli nas. Dejstvo je, da so v Uniji še vedno nekatere države članice, ki so v vseh institucijah premalo zastopane. Če naj se Evropa združi v raznolikosti, ji je treba dati priložnost za ustrezno ohranjanje in izražanje te raznolikosti. In pri naših razpravah o geografski uravnoteženosti je šlo prav za to in ne za, kot nekateri napačno mislijo in razumejo, zagotavljanje fiksnih kvot državam članicam. Zahvaljujem se poročevalcem za dobro sodelovanje, gospe Ashton pa želim, da ji bo pri njenem delu uspelo naš trud dobro izkoristiti.

 
  
MPphoto
 

  Hannes Swoboda, v imenu skupine S&D. – (DE) Gospod predsednik, najprej bi se želel iskreno zahvaliti poročevalcem za odlično delo, ki so ga opravili, in za kompromise, ki so bili doseženi. Seveda vsi še niso zadovoljni in razumem tudi zaskrbljenost, predvsem v zvezi z geografsko uravnoteženostjo. Vendar pa lahko gospodu Saryusz-Wolskemu zagotovim, da moramo vsi – ne samo novi poslanci v tem parlamentu – poskrbeti, da bomo dosegli boljšo geografsko uravnoteženost, in da moramo vsi – ne samo ženske – poskrbeti, da bomo dosegli zdravo uravnoteženost na podlagi spola. To je nujno in obljube resno jemljem. Zagotovo bomo vztrajali pri tem, da se te stvari izvedejo.

Predvsem gre za zagotavljanje skupne službe najvišje kakovosti za Evropsko unijo. Tu ne vidim nobenih protislovij. Prav nasprotno: vse mora priti na skupni imenovalec, kajti zdaj je čas za ukrepanje; zdaj pa je tudi čas, da pokažemo našo zavezo delovanju Evropske unije na mednarodni ravni. Visoka predstavnica je v Iranu že prevzela vodilno vlogo in zelo pomembno je, da tam dosežemo dobre rezultate. Pomembno je, da na Bližnjem vzhodu ne zagotavljamo samo sredstev, temveč da se tudi vključimo, to pa moramo storiti zaradi tega vprašanja in ne zgolj zaradi ugleda. Ko gre za Rusijo, moramo poskrbeti, da bomo vzpostavili pragmatičen odnos, čeprav bo temeljil na vrednotah, kar je predvsem v interesu naših skupnih sosed. Z Združenimi državami se moramo enakopravno pogajati. Morebitne težave moramo obravnavati odprto, da bi lahko stopili skupaj z Združenimi državami v boju proti terorizmu in pri preoblikovanju globalizacije. Kitajska je novo nastajajoča sila, česar ne želimo preprečiti, vendar pa nasprotujemo obliki nacionalizma, ki razvija določeno mero napadalnosti, zlasti v tej regiji v Aziji. Kitajsko želimo bolj vključiti v mednarodno skupnost: tudi v mednarodne institucije.

Tudi za visoko predstavnico je to zagotovo eno izmed najpomembnejših vprašanj, ki jih je treba obravnavati, torej, da se zagotovi, da v teh novih mednarodnih večstranskih institucijah dosežemo tudi ustrezno novo ureditev in novo porazdelitev vpliva in pristojnosti, pri čemer Evropska unija ne bo ovirana, temveč bo sprejeto dejstvo, da obstajajo tudi novi svetovni akterji. Vse to so velike naloge za diplomatsko službo, visoka predstavnica pa pri njihovem izvajanju potrebuje vso našo podporo. Belgijsko predsedstvo - oziroma vi, gospod Chastel – je pravkar obljubilo, da bo visoko predstavnico tudi ustrezno podpiralo. Ta obljuba je dobra in tudi besede čestitk so dobre, vendar upam, da zunanji ministri priznavajo tudi dejstvo, da je popolnoma nesmiselno naščuvati enega izmed nas proti drugemu, ampak da obstaja samo ena možnost, to pa je, da zunanji ministri, visoka predstavnica in mi v tem parlamentu pokažemo, da smo sposobni skupaj trdno zastopati Evropo v zunanjem svetu.

 
  
MPphoto
 

  Cecilia Wikström, v imenu skupine ALDE.(SV) Najprej bi se želela zahvaliti za odlično sodelovanje, ki smo mu bili priča med našim delom pri tej zelo pomembni zadevi.

Baronica Ashton zdaj, ko je treba vzpostaviti Evropsko službo za zunanje delovanje, nedvomno nima lahke naloge pred seboj. Vendar pa je Parlament skupaj s Svetom in Komisijo položil temelje za učinkovito predstavniško organizacijo, ki bo zares lahko zastopala Evropo in evropske vrednote in interese po vsem svetu.

Moč EU je v raznolikosti. Evropsko unijo sestavljajo ljudje, ki prihajajo iz različnih okolij, imajo različna znanja in izkušnje. Z oblikovanjem Službe za zunanje delovanje, v kateri bodo zaposleni moški in ženske iz vseh naših držav članic, izkoriščamo tudi največjo moč in sredstvo Evrope. Obenem pa ne sme biti prav nobenega dvoma, da so prav znanja in kvalifikacije tisti, ki so odločilnega pomena, ko pride do imenovanja na delovna mesta znotraj Službe za zunanje delovanje.

Evropski parlament ima lepo geslo: združeni v raznolikosti. To so besede, ki nosijo obveznosti in imajo globok pomen. Upam, da se bo pod vodstvom baronice Ashton Služba za zunanje delovanje razvila v pravo evropsko službo, ki bo predstavljala državljane iz vseh držav članic, tako ženske kot moške. Tisti, ki bodo zaposleni v naši skupni Službi za zunanje delovanje, morajo biti jasno usposobljeni za predstavljanje celotne Unije. Baronici Ashton iskreno želim veliko uspeha pri tem pomembnem delu.

 
  
MPphoto
 

  Franziska Katharina Brantner, v imenu skupine Verts/ALE. – Gospod predsednik, želela bi čestitati vsem, ki so bili vključeni v to delo in njegov današnji rezultat. Rešili smo metodo Skupnosti in razvojne prednostne naloge. Okrepili smo demokratičen nadzor, zlasti pri vrsticah za SZVP. Opredelili smo podlago za vključujočo službo, ki temelji na enakopravnosti in občutku pripadnosti. Hvala, gospa Ashton, ker ste v svojih proaktivnih ukrepih omenili ukrepe usposabljanja v zvezi z enakostjo spolov in geografsko uravnoteženostjo. Želim se zahvaliti vsem v tem parlamentu, gospe Ashton in predsedstvu.

Toda ali smo ustvarili sodobno službo, ki je več kot zgolj osemindvajseta nacionalna diplomatska služba? Kakšna je dodana vrednost Evropske službe za zunanje delovanje?

Mislim, da igre še ni konec. Prvič, potrebna bo učinkovita uskladitev po področjih politike. Še vedno si želim, da to dosežejo obstoječe strukture.

Drugič, okrepiti moramo obvladovanje krize in preprečevanje sporov. To je lahko dodana vrednost, ki jo prinaša Evropska unija. To bo odvisno od izvajanja „ustrezne strukture“ in od tega, kako uporabljamo nova delovna mesta in delovna mesta, ki bodo ustvarjena v sinergijah med Svetom in Komisijo. Ali pri vsem tem potrebujemo še več namestnikov veleposlanikov? Ali pa bo vaša naloga, gospa Ashton, da pošljete SMS? Živimo v 21. stoletju. Vloga nekdanjih diplomatov spada v 19. stoletje. Mogoče bi morali imeti razpravo o tem, ali te ljudi zares potrebujemo in zakaj jih sploh potrebujemo?

Upam, da se bodo v vašem načrtu o vzpostavitvi in vaših prednostnih nalogah pri kadrovanju odražale obljubljene prednostne naloge in da bo služba z njimi zares ustvarila dodano vrednost – to pa je nekaj, česar nima in česar ne more storiti vsaka nacionalna diplomatska služba. Za nas obstajata dve prednostni nalogi: preprečevanje sporov in obvladovanje krize med državljani. Na primer, ustvariti je treba enoto za posredovanje.

Pri človekovih pravicah si želimo, da bi bila ta služba močna in da bi imela zmogljivosti na najvišji ravni. Enakost spolov se ne konča s prednostnimi nalogami pri kadrovanju. Gre tudi za vključevanje načela enakosti spolov in pripisovanje najvišjega pomena nalogam in mandatom. V tem smislu mislim, da bi bila dobra zamisel, da bi imeli pregled nad obstoječimi nalogami SZVP, ki so se končale, in da bi zagotovili njihov pregled, da bi se iz preteklosti lahko česa naučili za prihodnost vaše službe, gospa Ashton. Mislim, da bomo tako vsi napredovali.

Vsem skupaj želim veliko sreče, sama pa sem pripravljena ponovno konstruktivno sodelovati v prihodnosti.

 
  
MPphoto
 

  Zbigniew Ziobro, v imenu skupine ECR.(PL) Unija je združenje 27 držav in to dejstvo se mora kazati v strukturi institucije, ki na zunanji ravni zastopa Evropsko unijo. Ne smemo ustvarjati vtisa, da nekatere države niso deležne priznanja pri ustanavljanju nove službe. Služba bi morala kazati kulturno bogastvo in različne nacionalne tradicije Evrope, tudi na področju diplomacije. Zato je skupina poslancev Evropskega parlamenta, v katero sodim tudi sam, pripravila predlog spremembe, ki predvideva uvedbo dejavnika geografske uravnoteženosti. Gre za to, da mora biti geografsko merilo odločilen dejavnik imenovanja, kadar se ugotovi, da imajo kandidati, izbrani na natečajih, podobne sposobnosti. To torej ni neprilagodljiva rešitev, ki bi vsiljevala tovrstno geografsko merilo pri zaposlovanju uslužbencev za prihodnjo službo, temveč je prožen in pomožen ukrep. Sprejetje takšne določbe bo zmanjšalo sedanja nesorazmerja in nam omogočilo, da pravočasno zagotovimo večjo zastopanost. Rad bi poudaril, da ta rešitev ohranja osrednji pomen merila sposobnosti, ki je tako pomembno za tiste, ki so oblikovali te ukrepe.

 
  
MPphoto
 

  Willy Meyer, v imenu skupine GUE/NGL. – (ES) Gospod predsednik, ker je to prvi govor moje skupine, mi dovolite, da na začetku v imenu Konfederalne skupine Evropske združene levice/Zelene nordijske levice povem, da podpiramo francoske delavce, ki so se udeležili splošne stavke proti protisocialnim ukrepom predsednika Sarkozyja.

Razlogi za zamudo predstavnikov Sveta, ki jih je omenil predsednik v svojem uvodnem govoru, so blokade. Postavljenih je več blokad in poteka splošna stavka, za katero naša skupina upa, da bo doživela popoln uspeh in da se bodo te protisocialne politike po tej stavki odpravile po vsej Evropi.

Rad bi se zahvalil kolegom poslancem za opravljeno delo, želim pa jih obvestiti, da se bo naša skupina na žalost jutri vzdržala. Ne bomo glasovali proti, vendar pa tudi ne bomo mogli glasovati za, saj rezultat na žalost ni to, kar smo si želeli. Želeli pa smo, da bi ta parlament imel celovit nadzor nad Službo za zunanje delovanje. Seveda ni bilo mogoče spremeniti strukture, ker se to tudi ni obravnavalo, vendar pa nas ta struktura, ki prevzema odgovornost za varnostno in zunanjo politiko, ne prepriča.

V nacionalnih parlamentih – vsaj v mojem – smo bíli zelo pomemben demokratičen boj v zvezi z varnostjo, da bi imeli popoln nadzor in da bi bila tudi vsaka razporeditev enot v tujini podvržena celovitemu parlamentarnemu nadzoru.

Torej smo še zelo daleč od tega nadzora in zato na jutrišnjem glasovanju tega ne bomo podprli. V vsakem primeru pa bi se vam na koncu želel zahvaliti za opravljeno delo.

 
  
MPphoto
 

  Fiorello Provera, v imenu skupine EFD.(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, pri opredelitvi strukture nove diplomatske službe ne smemo ponoviti napak iz preteklosti, temveč si moramo prizadevati za racionaliziran, stroškovno ugoden in predvsem učinkovit organ. Instrument v službi evropske politike – poudarjam „evropske“ – ne sme izbirati svojih uslužbencev na podlagi njihovega geografskega izvora ali spola, temveč v skladu z njihovo kakovostjo.

Strinjam se, da morajo biti v strukturi nove službe zastopane države članice in da bi bil primeren tudi velik delež žensk. Vendar pa nič od tega ne sme imeti prednost pred merilom sposobnosti in strokovne odličnosti. Namesto tega moramo dosledno zagotoviti enak dostop do teh delovnih mest za vse, brez diskriminacije.

Kar zadeva usposabljanje, obstaja več krajev, kot je Evropski univerzitetni inštitut v Firencah, ki ima strokovno znanje za zagotavljanje odličnega usposabljanja. Zato mislim, da bi bila ustanovitev popolnoma nove evropske diplomatske akademije neprimerna in draga.

 
  
MPphoto
 

  Angelika Werthmann (NI).(DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, da bi lahko učinkoviteje zastopali interese evropskih držav na mednarodnem prizorišču, je treba o ukrepih zunanje politike razpravljati vnaprej in jih šele nato enoglasno sporočiti zunanjemu svetu. Z Evropsko službo za zunanje delovanje zdaj poskušamo vključiti instrumente zunanje politike Unije v dosleden okvir. Sredstva, ki jih že imamo, so stlačena skupaj, da bi bila slika celovita, pa se jim dodajajo še nova.

Kot je navedeno v poročilu naših kolegov poslancev, je treba zaradi povsem novega značaja te strukture uporabiti velikopotezne določbe v zvezi s preglednostjo ter proračunsko in finančno odgovornostjo. Potrebujemo natančen pregled nad nalogami in uslužbenci, zaposlenimi v ESZD.

Da bi se proračunska suverenost Evropskega parlamenta razširila tudi na ESZD, mora biti služba vključena v strukturo Komisije, Evropski parlament pa mora kot proračunski organ dobiti vse informacije, da bi lahko izvajal učinkovit nadzor nad računi. Razrešnica Svetu ostaja na našem dnevnem redu.

ESZD lahko nosi svoje ime samo, če bodo v njej pravično zastopane vse države članice. Na drugi strani pa morajo seveda imeti prednost kvalifikacije kandidatov. To pa me pripelje k zastopanosti žensk. Ta je daleč prenizka za moj okus, zato pozivam, da se za ta mesta poiščejo kvalificirane ženske. Te dejansko obstajajo.

 
  
MPphoto
 

  Elmar Brok (PPE).(DE) Gospod predsednik, baronica Ashton, gospod komisar, gospe in gospodje, Franka Sinatro so klicali „the Voice“. A vendar, kaj bi bil brez orkestra? Vi, baronica Ashton, ste zdaj glas Evrope, s Službo za zunanje delovanje pa boste dobili odličen orkester. Upam, da ga boste izkoristili, da bi spravili glas Evrope v ospredje in zaščitili naše interese. Ker je prva prednostna naloga Evrope zagotoviti mir v Evropi, je naslednja velika naloga glede na mednarodne izzive – od energetske varnosti, pa tja do boja proti terorizmu, globalizacije in še veliko več – varovati interese Evrope v svetu. V tem smislu boste vi in ta služba morali igrati posebno vlogo. Napredek, ki ga bomo dosegali v interesu naših državljanov, bo zato zelo močno odvisen od vašega dela in dela vašega orkestra.

V tem procesu smo uspeli okrepiti sodelovanje Parlamenta, njegovo izvajanje nadzora in pravico do obveščenosti, tudi na področju proračuna. Uspeli smo zaščititi značaj Skupnosti v politikah, ki so politike Skupnosti, in tudi zagotoviti, da morajo več kot 60 % uslužbencev predstavljati uradniki Skupnosti. Prepričan sem, da smo v nasprotju s Svetom uspeli uvesti boljšo geografsko uravnoteženost in enakovredno zastopanost spolov. Vlade tega niso storile; njihovo delo smo opravili mi. Če je to zdaj pravno zavezujoče in če je leta 2013 treba opraviti tudi pregled, potem gre za odličen dosežek tega parlamenta – dober kompromis, ki smo ga dosegli med institucijami.

Upoštevati moramo tudi ta instrument. To bomo storili s potrebno prilagodljivostjo, vendar bomo vztrajali tudi pri tem, da boste vi, baronica Ashton, lahko uspešno opravili svojo nalogo. Zagotovili vam bomo podporo, lahko pa pričakujete tudi kritiko, če se ne bomo strinjali, saj menim, da pri tej zadevi lahko držimo skupaj samo, če imajo naši državljani prihodnost.

 
  
MPphoto
 

  Adrian Severin (S&D). – Gospod predsednik, brez daljnosežne vizije o tem, kako je treba naše skupne interese predstavljati zunaj meja Unije na svetovni ravni, ne bo nobene uspešno združene Evrope.

Takšna vizija pa ne bo obstala brez velikopotezne, odgovorne, učinkovite in „komunitarne“ Službe za zunanje delovanje. Takšna služba pa ne bo uspešna, če se njeni uslužbenci ne bodo zaposlovali na podlagi sposobnosti.

Mislim, da se s temi načeli lahko strinja večina izmed nas. Problem pa je v podrobnostih. In prav te podrobnosti so poročilo, ki naj bi bilo tehnične narave, preoblikovale v vir vnete politične razprave, zaradi katere obstaja nevarnost globokega razkola med nami.

Nobene dileme ni med „komunitarizmom“ in medvladnostjo, med sposobnostmi ali kvotami, med starimi in novimi državami članicami. Klub temu pa je za zmago „komunitarizma“ potrebno, da ima vsak posamezen državljan vsake posamezne države članice občutek, da je deležen pravične obravnave na podlagi svojih sposobnosti.

Zmago merila sposobnosti je treba analizirati z ravnovesjem rezultatov izbora, saj je Bog, kolikor vem, vrline in grehe v enaki meri delil med moške in ženske, stare in mlade, majhne in velike, šibke in močne, zahodnjake in vzhodnjake itd.

Dejstvo je, da nekateri v naši Uniji – v glavnem, vendar ne samo iz novih članic – čutijo, da so diskriminirani. Tudi če je ta občutek napačen, ga moramo kljub temu spoštljivo in pozorno obravnavati, saj je naša enotnost največjega pomena.

Ne gre za dvom v merila, temveč za nezadostnost zagotovil, da bodo ta merila ustrezno okrepljena, in nezadostnost popravnih ukrepov, ki jih je treba uporabiti, ko neravnovesja postanejo očitna.

Lahko samo upam, da bo visoka predstavnica odpravila neravnovesja v procesu, ki je očitno spodbudil takšne občutke, in upam tudi, da nam bo prihodnja evropska diplomatska akademija ali nekaj podobnega pomagala, da ustanovimo službo evropskih diplomatov, ki bodo usposobljeni in zvesti našemu skupnemu interesu in evropskim institucijam.

 
  
MPphoto
 

  Gerben-Jan Gerbrandy (ALDE).(NL) Gospod predsednik, v tej razpravi, ki se v glavnem osredotoča na nadzor in organizacijo Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD), ne smemo spregledati splošnega interesa te službe – ki je navsezadnje zelo velik. To se lahko izkaže za enega izmed največjih korakov k polno razviti evropski zunanji politiki.

Celo v moji državi, za katero se bojim, da postaja čedalje bolj zaprta vase, je prenos nalog na to novo ESZD očiten v novem koalicijskem sporazumu. To je seveda do zdaj zadevalo samo konzularne naloge, a prepričan sem, da bomo kmalu spoznali, da bi se tudi druge diplomatske naloge najbolje reševale na evropski ravni.

Gospod predsednik, danes smo predvsem osredotočeni na finančno in organizacijsko plat ESZD, to pa je pomemben vidik. Ta služba ne bo v celoti sposobna delovati, dokler se ne sprejmeta zadostna odgovornost za preglednost ter finančna odgovornost. Zato sem zelo zadovoljen s sporazumom, ki so ga sprejele institucije, da bi se delo zares pričelo. To so ogrozile zelo podrobne zahteve, ki jih je predložil Parlament. V Skupini zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo smo tem zahtevam dejansko nekoliko nasprotovali.

Kljub temu želim poročevalcem čestitati. Dobili smo dober sveženj, ki bo imel polno podporo moje skupine. Predvsem upam, da bo ta sveženj po jutrišnjem glasovanju omogočil službi, da začne zelo hitro delovati.

 
  
MPphoto
 

  Charles Tannock (ECR). – Gospod predsednik, ustanovitev hibridne, edinstvene ESZD je tema večjega dela razprave, vendar si visoka predstavnica zasluži nekaj priznanja za oblikovanje soglasja o poti naprej v času, ko se evropski voditelji bolj ukvarjajo s krizo v evrskem območju. Britanski konzervativci so ustanovitvi te službe nasprotovali, ker se bojijo, da bo spodkopala posebno pravico Britanije do izvajanja neodvisne zunanje politike. Zdaj, ko je služba postala politična realnost, se bomo vanjo vključili konstruktivno, da bi zagotovili dejansko predstavitev in zaščito britanskih interesov.

Eden izmed načinov je lobiranje za to, da naj delovna mesta v službi zasedejo britanski uradniki EU in britanski diplomati iz Ministrstva za zunanje zadeve, kajti Združeno kraljestvo je presenetljivo premalo zastopano v institucijah EU. Medtem ko nova služba mora zastopati 27 držav članic EU, mora temeljiti predvsem na sposobnostih.

Države članice tudi močno zmanjšujejo javno porabo. EU mora biti obzirna do potrebe po varčevanju, predvsem kadar gre za proračun ESZD. Če naj Evropska služba za zunanje delovanje pridobi in ohrani zaupanje in odobravanje vseh državljanov Evrope, potem je proračunska nevtralnost ključnega pomena.

 
  
MPphoto
 

  Jiří Maštálka (GUE/NGL). - (CS) Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD), ki je v fazi ustanavljanja, predstavlja popolnoma nov instrument institucionalizacije zunanje politike Evropske unije. Trenutno pri tem procesu opažam dva temeljna problema.

Prvič, jasno je, da je zunanja in varnostna politika sestavni del suverenosti držav članic. Ko se sprejemajo odločitve o načelnih zadevah, se še vedno uporablja moč veta, zato v primeru večjih odločitev, kot sta posredovanje v Iraku ali odcepitev Kosova, ni obstajala nikakršna zunanja politika Evropske unije. Ustanovljena zunanja služba bo zato imela precej zmanjšan program, v primeru večjih političnih odločitev pa bo samo podpirala odločitve posameznih držav ali bo celo tiho.

Jabolko spora je sestava diplomatske službe, razpoložljive informacije pa kažejo, da se vloga novih držav članic pri izbiranju te skupine milo rečeno ni upoštevala.

 
  
MPphoto
 

  Marta Andreasen (EFD). – Gospod predsednik, zamisel o ustanovitvi Evropske službe za zunanje delovanje ni bila nikoli zares dobrodošla v Evropi, vendar jo je birokracija EU uspela prodati z utemeljitvijo, da bo proračunsko nevtralna.

Zdaj ugotavljamo, da to ne drži in da bo poleg prvotno predvidenih 441 milijonov EUR stala še dodatnih 34 milijonov EUR. In do te razlike prihaja še pred začetkom njenega delovanja.

Poročilo o finančni uredbi poziva glavnega računovodjo Komisije in notranjega revizorja Komisije, da naj svojo nalogo opravljata tudi za ESZD, čeprav je bilo v Madridu dogovorjeno, da bo ESZD ločena institucija s svojimi lastnimi vodjami na področju financ in revizije. Ni videti, da bi bili dogovori, ki so bili sprejeti junija v Madridu, vklesani v kamen. Kar zadeva strukturo ESZD, smo se zgubili v morju nejasnosti.

Izvajanje te novosti Lizbonske pogodbe je videti dokaj sramotno, vendar moram reči, da me to ne preseneča. A kot vedno bodo davkoplačevalci tisti, ki bodo plačali za te „učinkovitosti“.

 
  
MPphoto
 

  Lucas Hartong (NI).(NL) Gospod predsednik, kako žalosten – celo tragičen – dan. Govorimo o financiranju nove Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) baronice Ashton. Nizozemcem ni bila nikoli dana priložnost, da izrazijo svoje mnenje o Lizbonski pogodbi, zdaj pa nas posiljujete s to ESZD, ki bo pogoltnila milijone. To je žalitev demokracije.

ESZD nas bo samo v preostalem delu tega leta stala več dodatnih milijonov evrov, potem pa spet naslednje leto. Politični konjiček evrokratov mogoče res nekaj stane, vendar nas bo pustil praznih rok. Naj bo popolnoma jasno, da nizozemska Stranka za svobodo (PVV) ne bo nikoli in v nobenih okoliščinah podprla to pošast iz grobnice Evropske unije. Pravimo „ne“ ESZD, „ne“ evropski naddržavi in „da“ pravi svobodi in demokraciji, ki ju oblikujejo suverene države članice same.

 
  
MPphoto
 

  Jan Kozłowski (PPE).(PL) Gospe in gospodje, ko govorimo o strukturi Evropske službe za zunanje delovanje, se ne smemo izogibati ali potiskati na rob vprašanja o ohranjanju prave geografske uravnoteženosti med uslužbenci. Število zaposlenih iz „starih 15“ držav je zdaj precej in nesorazmerno večje od števila zaposlenih iz novih držav članic. Navedel bom nekaj številk: pred zadnjimi imenovanju sta bila od 115 veleposlanikov le dva iz držav, ki so Uniji pristopile od leta 2004 naprej. Med 29 veleposlaniki, ki so bili imenovani nazadnje, so le štirje iz novih držav članic.

Ne smemo dovoliti, da bi takšno ločevanje postalo pravilo tudi pri delovanju prihodnje Službe za zunanje delovanje. Brez prave geografske zastopanosti ne bomo mogli vzpostaviti močne Službe za zunanje delovanje, ki bo lahko učinkovito delovala v interesu vseh nas. Na takšno storitev tudi ne bomo ponosni, kot je dejala visoka predstavnica lady Ashton. Prepričan sem tudi, da bomo s prehodnim obdobjem, v katerem se bo nesorazmerno nizka zastopanost novih držav članic postopoma povečala, lahko učinkovito in uspešno napredovali v smeri k izpolnitvi cilja predstavitve Evropske unije kot glavnega akterja na mednarodnem prizorišču.

 
  
MPphoto
 

  Kristian Vigenin (S&D).(BG) Današnje zasedanje je zadnje v našem parlamentu, na katerem lahko razpravljamo o strukturi, financiranju in splošnem okviru delovanja Evropske službe za zunanje delovanje. Od jutrišnjega dne, ko moramo sprejeti končne odločitve, bomo pričakovali prave rezultate. A tudi glede na to, kako je razprava potekala danes, sem prepričan, da bo Evropski parlament evropska institucija, ki bo podprla, spodbudila in posredovala svoje zamisli novi službi, da bi slednja lahko bila zares učinkovita in da bo uspešno ustvarila aktivnejšo in bolj prepoznavno vlogo Evropske unije na mednarodnem prizorišču.

Evropska služba za zunanje delovanje je v resnici mogoče najbolj očiten rezultat Lizbonske pogodbe. Vsi, ki smo to pogodbo podprli, si želimo, da bi tudi ta služba bila uspešen projekt.

Naj vam povem, lady Ashton, da ste podedovali močno neuravnoteženo upravo, in kaže, da so bile žal nekatere glavne kritike nekoliko usmerjene v vas. Dejstvo je, da so na začetku tega leta, ko ste prevzeli položaj visoke predstavnice in podpredsednice, nove države članice imele samo enega vodjo delegacije v Evropski uniji.

Odkrito nasprotujem zamisli, da med kvalifikacijami in geografsko uravnoteženostjo obstaja kakršno koli navzkrižje. Nasprotno: menim, da gre geografska uravnoteženost z roko v roki z višjimi kvalifikacijami. Zato upamo, da boste od zdaj naprej izvrševali svojo zavezo.

 
  
MPphoto
 

  Alexander Graf Lambsdorff (ALDE).(DE) Gospod predsednik, Evropska služba za zunanje delovanje je ena izmed najpomembnejših odločitev v Lizbonski pogodbi. Samo še šest tednov je do takrat, ko baronica Ashton ne bo več predvsem ministrica, odgovorna za ustanovitev zunanjega ministrstva EU; namesto tega bo prevzela vlogo zunanje ministrice za Evropo, to pa je dobro. To se bo pričelo 1. decembra in pri tem vam želimo veliko uspeha.

Za nami je veliko razprav in veliko smo tudi dosegli. To je bila plodna politična bitka. Pomanjkanje demokracije, značilno za staro skupno zunanjo in varnostno politiko, je odpravljeno, imamo večjo ravne odgovornosti, kakovost javne razprave pa je izboljšana. Imeli bomo strožji nadzor proračuna, oblikovani so predpogoji za pravi skupinski duh, nacionalni diplomati pa lahko, če želijo, ostanejo v Evropski službi za zunanje delovanje. Ne bo več geografskih kvot – na trenutke bi lahko dobili vtis, da je to tukaj najpomembnejše vprašanje, a to zagotovo ni res. Kvote bi lahko precej koristile predvsem Nemčiji, a kljub temu tega ne podpiram. Zagotovljena bo skupna oblika usposabljanja. Mislim, da so predpogoji za uspešno ESZD oblikovani.

Z drugimi besedami, Evropski parlament je skoraj zadovoljen. Prav zares pa bi bili zadovoljni, če bi vi zdaj izkoristili priložnost in dejansko vzpostavili ustrezno strukturo za preprečevanje sporov in obvladovanje krize, ki je bila obljubljena. Tako bi že na samem začetku imeli evropsko dodano vrednost.

 
  
MPphoto
 

  Mirosław Piotrowski (ECR).(PL) Pretreseni smo, ko vidimo, da se predlogi večine članov Odbora za zunanje zadeve o uravnoteženi geografski zastopanosti pri oblikovanju Evropske službe za zunanje delovanje spopadajo z resnimi problemi in odkritim ter odločnim nasprotovanjem. Težave so očitne tudi pri oblikovanju načel zaposlovanja uslužbencev za diplomatske urade Unije. Načela solidarnosti in zastopanosti, ki že dolgo časa vodi Unijo, ne sme zasenčiti sebičnost nekaterih velikih držav članic. Razdelitev položajev v diplomatskih uradih je v rokah gospe Ashton, ki je danes prisotna in ki imenovanja opravlja izključno po lasti presoji. Od več kot 100 diplomatskih uradov po vsem svetu je šesta največja država članica Evropske unije, Poljska, dobila le dva. Zato je treba vprašati, katera merila je upoštevala gospa komisarka, ko je opravljala ta imenovanja. Vse skupaj vas želim spomniti, da je naš parlament tisti, ki se odloča o strukturi proračuna za oblikovanje diplomacije Unije.

 
  
MPphoto
 

  Raffaele Baldassarre (PPE).(IT) Gospod predsednik, po sprejetju sklepa Sveta o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje smo danes pozvani, da ta sklep spravimo v tek s spremembo finančne uredbe in Kadrovskih predpisov za uradnike Unije.

Zato bi se rad osredotočil na en vidik poročila, ki nas je vpletel v težka pogajanja: gre za vprašanje geografske uravnoteženosti pri sestavi evropskih diplomatskih enot. Nekaterim državam bi dejansko bila ljubša različna merila izbiranja uslužbencev, ki bi temeljila na matični državi in državljanstvu. Takšnim predlogom smo se izogibali s pomočjo usklajenih kompromisnih sprememb, ki so lahko upoštevale geografsko uravnoteženost in uravnoteženost na podlagi spola, ne da bi pri tem vsiljevale meril izbiranja na podlagi države. Izbiranje kvot na podlagi države ne bi bila ne ustrezna ne želena rešitev.

Po več kot 50 letih evropskega povezovanja je zdaj ustvarjena prva prava diplomatska enota Unije. Omogočiti ji je treba, da bo lahko oblikovala skupno zunanjo politiko in da bo služila interesom Unije na mednarodnem prizorišču. Da bi izpolnila to nalogo, pa je pomembno, da njeni uslužbenci predstavljajo Unijo in ne držav članic, katerih državljani ali diplomatski uradniki so. To je stališče, ki ga je včeraj izrazil Odbor za pravne zadeve, ko je sprejel poročilo gospoda Rapkaya, in to je stališče, za katerega upam, da ga bo izrazilo tudi na glasovanju na plenarnem zasedanju.

 
  
  

PREDSEDSTVO: SILVANA KOCH-MEHRIN
podpredsednica

 
  
MPphoto
 

  Zoran Thaler (S&D). - (SL) Potrebujemo močno Evropsko unijo sedemindvajseterice, ne le manjšine. Evropski skupni službi želimo vse dobro. Potrebujemo jo evropski državljani, potrebuje jo Evropska unija, potrebuje jo Svet.

Kako zagotoviti, da bodo Evropsko skupno službo za zunanje delovanje vsi državljani Evropske unije imeli za svojo? Da bo učinkovita, uspešna, resnično crème de la crème Evrope? Le tako, da bodo v tej službi delovali diplomati vseh, ponavljam vseh nacionalnosti Evropske unije.

Ni hujšega napada na moč in enotnost Evropske unije kot je situacija, ko EU zastopajo predvsem državljani samo šestih nacionalnosti. Dve tretjini sedanje službe, ki jo je podedovala gospa Ashton, je samo iz šestih držav. Kaj pa ostalih 21? Kaj pa nove članice?

Zato obžalujem, da ne bomo sprejeli določila, ki sta ga sprejela in AFET in BUDG, in bi si s tem zagotovili, da bomo vsaj v desetih, ponavljam desetih letih popravili najhujšo neuravnoteženost.

Potrebujemo močno Evropsko unijo vseh sedemindvajsetih.

 
  
MPphoto
 

  Marek Siwiec (S&D).(PL) Danes se končuje zares izjemen postopek – postopek vzpostavitve nove evropske institucije. Predstavljam nove države članice in z navdušenjem opazujem, kakšno je bistvo povezovanja v praksi, kakšno poteka prerivanje in suvanje med različnimi institucijami in kako se navsezadnje rojeva nekaj, kar naj bi se utrdilo s skupno zunanjo politiko, tisto politiko, ki jo je v Evropski uniji tako premalo. Izkazalo se je, da je to mogoče, Parlament pa je pri tem sodeloval. Zelo smo ponosni, da smo bili aktivno vključeni. Nova služba je služba celotne Evropske unije in ne samo ene institucije.

A pri tem povezovanju gre tudi za povezovanje novih držav s starimi. Bodimo odkriti: rezultat pregleda je deloma dober. Če danes slišimo vprašanja in dvome, je to zato, ker mora komisarka, podpredsednica Komisije, zagotoviti, da bodo vse odločitve o zaposlovanju pregledne in da bo iz njih razvidno, da so bili imenovani najboljši ljudje. Potem se ne bom boril za geografsko uravnoteženost, saj je zame uravnoteženost znanja in kvalifikacij veliko pomembnejša od geografske uravnoteženosti, toda vi, gospa Ashton, morate to dokazati.

(Predsednica je prekinila govornika)

 
  
MPphoto
 

  Monika Flašíková Beňová (S&D). (SK) Danes govorimo o projektu, ki je edinstven; govorimo o skupni evropski zunanji službi.

Moram poudariti, da ima vsak izmed akterjev svojo mejo, kljub temu pa so poročevalci uspeli oblikovati kompromis, ki je sprejemljiv za vse in za katerega upam, da ga bo Evropski parlament jutri podprl. Bolj me skrbi to, da se je večina govornikov usmerila v eno samo temo, tj. geografsko in etnično zastopanost, samo nekaj pa jih je spregovorilo o filozofiji in zamisli, na katerih temelji ta projekt. Evropska unija, gospe in gospodje, izgublja svoj geopolitični položaj, skupna zunanja služba pa je korak, ki lahko EU postavi med glavne velike sile.

Prepričana sem, da bo baronica Ashton opravila izbor, ki bo zares predstavljal ne samo vseh 27 držav članic EU, temveč bo predvsem predstavljal EU kot naš skupen projekt.

 
  
MPphoto
 

  Elisabeth Köstinger (PPE).(DE) Gospa predsednica, Evropska služba za zunanje delovanje bo v prihodnosti igrala glavno vlogo na področju skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije. Da bi to vlogo upravičila, so potrebna jasna pravila, ki bodo ESZD omogočila, da neovirano in učinkovito opravlja svoje delo. Predvsem bi želela poudariti zagotovilo glede spremljanja finančnih transakcij ESZD, ki so bile jasno obravnavane v poročilu gospe Gräßle in gospoda Rivellinija. Ključni elementi so predvsem letne izjave o zanesljivosti in poročila o dejavnostih, ki jih je treba predložiti Parlamentu, kakor tudi pristojnost Parlamenta za podelitev razrešnice. Pozdravljam tudi pristop, po katerem bodo države članice nosile odgovornost za finančne nepravilnosti, ki bi jih povzročili uslužbenci iz posameznih držav članic. To poročilo ima mojo polno podporo, saj predstavlja pomemben korak v pravo smer.

 
  
MPphoto
 

  Richard Howitt (S&D). – Gospa predsednica, na začetku bi želel čestitati visoki predstavnici, da je ohranila dolgo tradicijo Parlamenta prestopanja v nasprotni tabor. Mnogi politiki, ki to storijo, na koncu izgubijo prijatelje, vendar sem prepričan, da jih je visoka predstavnica danes osvojila.

V tem parlamentu je gotovo še nekaj tistih, ki so šteli minute, ki ste jih preživeli na eni ali drugi strani, da bi vas obtožili pristranskosti, seveda pa imam tudi sam nekaj vprašanj o tej novi službi.

Želim si, da bi se obvladovanje krize v celoti vzpostavilo, da bi se človekove pravice postavile v ospredje in povezale s trgovino, obenem pa podpiram vse, kar pravijo mnogi izmed naših vzhodnoevropskih kolegov; toda ali lahko zares zaupam, da boste to službo oblikovali v celoti v duhu pogodbe? Ali lahko zaupam, da boste še naprej združevali in zagovarjali vse različne interese v tej Evropski uniji? Ali lahko zares zaupam vaši vseživljenjski zavezi načeloma enakosti in zastopanosti?

Da, zaupam, in to bo pokazal tudi ta parlament na svojem jutrišnjem glasovanju.

 
  
MPphoto
 

  Ivo Vajgl (ALDE). - (SL) Iskanje kompromisov o finančnih temeljih skupne službe je bilo tako zapleteno, kakor je zapletena Evropa.

Težko bo vsakič posebej usklajevati interese, ker smo pač drugačni in ker imamo drugačno zgodovino. Dejstvo pa je, da sta pamet, izkušnje, modrost in dobra volja gotovo porazdeljeni proporcionalno po vsej Evropi, in to je tisti temelj, ki nas pravzaprav veže in ki nam odpira prihodnost.

Mislim, da bi bilo zelo dobo, če bi mi tudi v prihodnje zunanji politiki, vlogi Evrope v zunanji politiki na globalnem planu, posvečali toliko pozornosti kot smo do zdaj posvetili financam.

Ta služba namreč ne bo ustvarjala zunanje politike, zunanjo politiko bo ustvarjala gospa Ashton, v sodelovanju z drugimi igralci, med katerimi, vam zagotavljam, velik interes Parlamenta in vam želim seveda veliko uspeha pri vašem delu.

 
  
MPphoto
 

  Franziska Keller (Verts/ALE). – Gospa predsednica, želela bi se vrniti k vprašanju o dodani vrednosti, ki jo lahko ustvari Služba za zunanje delovanje. Mislim, da ena izmed teh dodanih vrednosti, ki jih lahko in dejansko mora ustvariti, izhaja iz skladnosti politik za razvoj, za katero se zavzema gospa Ashton.

Ta prednostna naloga se mora odražati v kadrovski politiki in predvsem v usposabljanju, kakor tudi v razvoju na splošno, človekovih pravicah in preprečevanju sporov. Občutka za te zadeve ni mogoče ustvariti z razglasi, temveč sta zanj potrebna temeljita zaveza in temeljito usposabljanje. To je tisto, česar si želimo videti po 1. decembru.

 
  
MPphoto
 

  Jaroslav Paška (EFD). (SK) Evropska služba za zunanje delovanje postopoma oblikuje svojo vlogo. Danes govorimo o financiranju njenih dejavnosti.

V tem okviru, baronica Ashton, se je treba zavedati, da finančna sredstva za delo vseh evropskih institucij zagotavljajo posamezne države članice Evropske unije. Tudi Evropska služba za zunanje delovanje bo nazadnje preživela samo s pomočjo denarja iz 27 držav članic EU in tega dejstva se morate dobro zavedati, baronica Ashton.

Čeprav pri izbiri diplomatov za to službo zahtevamo predvsem strokovnost, kakovost in izkušnje, se ne moremo v celoti odpovedati načelu uravnotežene geografske zastopanosti iz posameznih držav članic. Odsotnost zastopanosti v pomembnih zunanjih dejavnostih EU lahko pri prizadetih državah sproži občutek krivice ali povzročene škode. Zato bi vas prosil, gospa visoka predstavnica, da se izbire diplomatov lotite previdno.

 
  
MPphoto
 

  Francisco Sosa Wagner (NI).(ES) Gospa predsednica, vsi se strinjamo, da je Služba za zunanje delovanje zgodovinska priložnost za evropsko povezovanje. Vendar pa moramo imeti širši pogled nanjo, saj zdaj ni čas za notranje prepire glede sredstev, ki se prenašajo ali ohranjajo kratkoročno, ali za boje med različnimi evropskimi institucijami.

Kar potrebujemo, je splošen pogled na to, kaj mora Evropska unija predstavljati v sveti; z drugimi besedami: storiti moramo ravno nasprotno, kot se je zgodilo pred nekaj dnevi, ko je bila podeljena Nobelova nagrada za mir in ko so se iz Evrope slišali številni glasovi, ki pa niso bili vsi pogumni. Moram poudariti, da je izjemo pri tem predstavljal predsednik tega parlamenta, gospod Buzek, ki je podal izvrstno in pohvalno izjavo.

 
  
MPphoto
 

  Catherine Ashton, visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednica Komisije. – Gospa predsednica, zelo na kratko se z druge strani dvorane – in upam, da sem sedela ustrezno število minut – želim ponovno zahvaliti cenjenim poslancem za razpravo, ki sem jo poslušala z velikim zanimanjem.

S seboj bom odnesla čustveni naboj, ki se je pokazal pri geografski uravnoteženosti in uravnoteženosti na podlagi spola v okviru službe, ki je resnično evropska in ki je imenovana glede na sposobnosti.

S seboj bom odnesla dejstvo, da morajo ljudje videti, da je naše delo na področju obvladovanja krize okrepljeno in da se ustrezno odraža v evropski službi.

S seboj bom odnesla to, kar sem opisala kot „rdečo nit“ človekovih pravic, ki mora biti prisotna pri vsem, kar počnemo v tej službi; odnesla bom seveda tudi opozorilo na gospodarsko krizo, zaradi katere tudi ustanavljam to službo, kakor tudi željo cenjenih poslancev, da bi dobili uspešno službo, ki sredstva koristi na primeren in učinkovit način.

Predvsem pa bom po tem dolgem večmesečnem potovanju odnesla s seboj željo tega parlamenta, da bi ta služba začela obstajati, da bi odražala potrebe volivcev, ki jih predstavljate, in da bi slednjim dobro služila. Obljubim vam, da si bom za to prizadevala pri vsem, kar ta služba počne.

 
  
MPphoto
 

  Janusz Lewandowski, član Komisije. – Gospa predsednica, na kratko bom odgovoril gospe Andreasen – ki je že ni več – glede načela proračunske nevtralnosti.

Upamo, da se bo to načelo vzpostavilo na dolgoročni ravni, s prihranki v nacionalnih diplomatskih službah, Komisiji in Svetu, ter z istim notranjim revizorjem in računovodjo, ki bo delal tako za Komisijo kot za Službo za zunanje delovanje. To je zaenkrat dobra rešitev, ki bo pregledana leta 2013, finančna uredba pa tega pregleda ne prehiteva. V upanju na dober, pozitiven izid jutrišnjega glasovanja se bom vzdržal nadaljnjih pripomb.

 
  
MPphoto
 

  Maroš Šefčovič, podpredsednik Komisije. – Gospa predsednica, tudi jaz bi se želel zahvaliti cenjenim poslancem za njihovo podporo in zelo pozitivno ozračje pri tej razpravi, zelo pomembno pa je tudi, da se zahvalim Svetu za njegov pomemben prispevek v celotno delo. Mislim, da nas je to pozitivno ozračje močno približalo zgodovinski odločitvi, ki bo sprejeta jutri.

Dovolite mi torej, da se še enkrat zahvalim poročevalcem in predstavnikom Parlamenta, saj so prav oni danes dopoldne omogočili to pozitivno ozračje. To priložnost bi tudi izkoristil, da zaželim Cathy in njeni novi službi vso srečo in uspeh in da vsem nam zaželim močno, dosledno in usklajeno zunanjo politiko EU, kajti prepričan sem, da bo EU s Cathy in ESZD še bolj povečala svoj vpliv pri zadevah svetovnega pomena.

Na koncu naj ponovim, da je Komisija pripravljena na tesno sodelovanje že od samega začetka in na najboljše sinergije, ki jih lahko naše institucije in države članice ustvarijo skupaj.

 
  
MPphoto
 

  Bernhard Rapkay, poročevalec.(DE) Gospa predsednica, po govoru, ki sem ga imel na začetku te razprave, bi rad rekel samo še dve stvari. Prva, ki sem jo namenoma pustil za konec razprave, je moja zahvala vsem poročevalcem v senci za njihovo prijateljsko in konstruktivno sodelovanje. Enostavno lažje se je pogajati, ko veš, da te tvoji kolegi podpirajo. Zato to niso bila najtežja pogajanja.

Moja druga pripomba pa je tista, ki bi jo rad ponovil v zvezi s tem, kar je bilo nenehno v središči razprave, tj. vprašanje geografske uravnoteženosti. Gospa Nejnski je prevzela vso pozornost, ko je rekla, da v kompromisu ni nič o tem. Rad bi samo predlagal, da potem, ko to sprejmemo, v tišini in miru prebere besedilo. Preberite si besedilo! To vam bo osvetlilo stvari. Videli boste, da kompromis nedvomno vsebuje izjave o tem vprašanju, ki so dejansko zelo natančne in pravno zavezujoče. Potem bo vseh vaših skrbi prav zares konec.

 
  
MPphoto
 

  Roberto Gualtieri, poročevalec. – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, mislim, da resnično zadovoljstvo, ki se je pokazalo na tej razpravi, kaže, da so se poslanci zavedali, kako težka, a pomembna naloga je bila pred nami. Kako združiti naloge, ki so povezane z različnimi politikami in za katere se uporabljajo različni postopki odločanja, da bi zunanje delovanje Evropske unije postalo doslednejše, ne da bi se pri tem ogrozila komunitarna narava nekaterih politik, temveč da bi se raje vključili prispevki organov, ki delujejo na področju skupne varnostne in obrambne politike, ni bil samo problem evropskega prava ali uprave ali preskus odnosov med institucijami na področju pristojnosti. To je bil potreben pogoj za to, da visoki predstavnici zagotovimo instrument, ki bi lahko okrepil možnosti Evrope na svetovnem prizorišču, povečal vlogo Evrope kot civilizirane sile in nam omogočil učinkovitejše delovanje na Bližnjem vzhodu, Afriškem rogu, Kavkazu ali Balkanu.

Mislim, da smo se odlično spopadli z izzivom in da je naše zadovoljstvo zato popolnoma upravičeno. Prepričan sem, da bo visoka predstavnica imela neomajno podporo Parlamenta, ko bo opravljala svoje dolžnosti.

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. – Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v sredo, 20. oktobra, ob 12.30.

Pisne izjave (člen 149)

 
  
MPphoto
 
 

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki.(RO) To glasovanje jasno kaže, da ni nobene enakopravnosti med državami članicami in nobene solidarnosti znotraj katere koli izmed političnih skupin. Odobritev predloga spremembe, ki ga je predložila Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu, ki bo uvedel „sposobnost“ kot merilo za izbor vodij delegacij EU (diplomatov, ki bodo zastopali Evropsko unijo v tretjih državah), nam bo pokazala, da bodo potem, ko ga bo začela izvajati Evropska skupina za zunanje delovanje socialistične Catherine Ashton, Romunija in druge nove države članice ostale praznih rok. Razočaran sem, da tudi tokrat nismo uspeli doseči soglasja med romunskimi poslanci Evropskega parlamenta, ki podpirajo interese Romunije. Pričakoval bi, da bo Adrian Severin kot nekdanji zunanji minister (čeprav je to bil samo nekaj mesecev) podprl uvedbo nekaterih jasnih meril v zvezi z dodeljevanjem položajev vodje delegacije (število prebivalcev, število sedežev v Evropskem parlamentu in ponderiranje glasov v Svetu), namesto izredno subjektivnega in nejasnega merila, ki temelji na „sposobnosti“. Zlasti zato, ker je, kolikor vem, inteligenca enakomerno razdeljena po EU in ker niso vsi pametni ljudje zbrani na zahodu, medtem ko na vzhodu ostajajo samo idioti. Ko gre za diplomacijo, ima Romunija predstavnike, ki si zaslužijo, da bi prevzeli položaje vodij delegacij.

 
  
MPphoto
 
 

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Evropska služba za zunanje delovanje mora prispevati k izpolnitvi svojega cilja, določenega v Lizbonski pogodbi – tj. učinkovito in dosledno zunanje delovanje EU.

Sedanji postopek izbire uslužbencev je dolgotrajen in zapleten, položaji se prevzemajo postopoma, dokler se ne doseže tisto število uslužbencev, ki je potrebno za celovito delovanje službe. Številne nove države članice EU, zlasti pa zadnji dve, ki sta se pridružili v zadnjem valu širitve, so premalo zastopane pri zunanjih odnosih znotraj GD RELEX. Lady Ashton je že izrazila željo, da bi ESZD sestavljali najboljši uradniki, ki bi bili izbrani na podlagi strokovnih meril in ne glede na matično državo. Naj spomnimo lady Ashton, da imajo vse države članice EU enake pravice in da morajo zato biti v zadostni meri zastopane v strukturah nove evropske diplomatske službe, tako na sedežu v Bruslju, kot v okviru delegacij EU. Zato pozivamo lady Ashton, da ne pozabi, da ima Evropska unija 27 držav članic. Slednje moramo imeti možnost, da prek svojih predstavnikov v ESZD prispevajo k izpolnjevanju ciljev zunanje politike EU in zagotavljanju verodostojnosti te institucije v očeh vseh evropskih državljanov.

 
  
MPphoto
 
 

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (S&D), v pisni obliki.(PL) Poročilo gospoda Rapkaya o spremembi Kadrovskih predpisov v okviru ustanovitve Evropske službe za zunanje delovanje, ESZD, je zelo pomemben dokument na poti proti oblikovanju zunanje politike Unije. Nekaj dni pred sprejetjem poročila se je vprašanje geografske uravnoteženosti izkazalo za jabolko spora. Kolegi poslanci iz tako imenovanih starih držav so trdili, da mora diplomatska enota EU, ki je pravkar v fazi ustanavljanja, zaposlovati najboljše med najboljšimi, in da mora zaposlovanje temeljiti samo na merilu znanja in izkušenj kandidatov (samo sposobnosti), medtem pa smo poslanci iz novih držav opozorili na dejstvo, da tudi v naših državah ne primanjkuje odličnih strokovnjakov, a da je 10 novih držav kljub temu, da je od pristopa minilo že šest let, še vedno veliko premalo zastopane v strukturah Unije. Na primer, delež Poljakov v Generalnem direktoratu Evropske komisije za zunanje odnose, ki bo vključen v ESZD, je samo 2-odstoten. Pojem geografske uravnoteženosti v različici, ki jo predlaga poročevalec, po mojem mnenju ni dovolj jasen in ne more veljati za jasno pravno podlago za sprejemanje ukrepov za odpravo tega neravnovesja. Zato tega poročila žal ne morem podpreti, čeprav z izjemo tega vprašanja dejansko vsebuje številne koristne predloge.

 
  
MPphoto
 
 

  Tunne Kelam (PPE), v pisni obliki. – Evropski parlament je uporabil svoje nove pristojnosti na ustvarjalen in odgovoren način ter uvedel nova ravnovesja v arhitekturo zunanje službe. To ne smejo biti ravnovesja včerajšnje Evrope, temveč ravnovesja razširjene EU, ki so razvidni iz predloga spremembe št. sedem. Vesel sem, da je visoka predsednica upoštevala večino predlogov Parlamenta, vključno z načelom parlamentarnega nadzora. Ključno je, da se vprašanje geografske uravnoteženosti obravnava na celovit in pravno zavezujoč način, kar pomeni, da je v primeru resnih problemov izvršljiva z zakonom. Nismo tekmeci Komisije, temveč zavezniki, in uspemo lahko samo v vzajemnem partnerstvu. Kar zadeva vsebino, želim poudariti prihodnjo dolžnost delegacij EU, da spremljajo položaj človekovih pravic v določeni državi in pri tem ohranjajo tudi redne stike s tamkajšnjimi dobitniki nagrade Saharova in kandidati za nagrado. V našem skupnem interesu je, da ESZD začne delovati leta 2011. Veselimo se poročila o njenem delovanju, ki ga bo visoka predstavnica predstavila Evropskemu parlamentu čez dve leti, in pripravljeni smo, da opravimo potrebne spremembe.

 
  
MPphoto
 
 

  Krzysztof Lisek (PPE), v pisni obliki.(PL) Gospod predsednik, gospe in gospodje, upam, da bodo ustrezno oblikovani predpisi o Evropski službi za zunanje delovanje zagotovili, da bo delovala učinkovito in produktivno. Vzpostavitev takšnega večplastnega subjekta, ki se ukvarja s temeljnim in čedalje pomembnejšim področjem pristojnosti Evropske unije ni nikakršna nepomembna naloga v resničnosti današnjega sveta. Posebej pomembno je, da zagotovimo, da bo delovanje službe prispevalo k utrditvi položaja Evrope. Zato moramo zagotoviti, da se bodo njenim vrstam pridružili izredno dobro kvalificirani ljudje z ustreznimi znanji in izkušnjami, da bi se tako predstavniki iz vseh držav članic lahko vključili v izvajanje zunanje politike Evropske unije. Pozdravljam dejstvo, da poročilo gospoda Rapkaya upošteva vprašanja, kot je spodbujanje enakih možnosti za premalo zastopan spol v nekaterih skupinah delovanja ter geografske uravnoteženosti pri zaposlovanju uslužbencev Evropske službe za zunanje delovanje. Dobro organizirana služba, ki zaposluje vodilne strokovnjake iz vseh držav članic, ponuja Evropski uniji možnosti, da poveča svoj pomen in v celoti izkoristi svoj potencial na mednarodnem prizorišču.

 
  
MPphoto
 
 

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki.(RO) Smo v zadnji fazi sprejemanja odločitev, ki bodo omogočili začetek delovanja Evropske službe za zunanje delovanje. Podpiram kompromis o Kadrovskih predpisih in finančni uredbi, ki bo visoki predstavnici omogočil, da službo spravi v tek že decembra.

Vendar pa ta podpora ne pomeni neomejenih pooblastil. Visoka predstavnica mora izpolniti svojo zavezo, ki jo je ponovila v številnih priložnostih, in sicer da bo državam članicam, kot je Romunija, ki je trenutno premalo zastopana v strukturah Komisije in Sveta na področju zunanjih zadev, ki bodo prenesene v ESZD, zagotovila polno zastopanost v Evropski službi za zunanje delovanje. Pri tem ne gre za izvajanje nacionalnega nadzora nad ESZD, temveč za težnjo po tem, da se geografska uravnoteženost vključi kot merilo za zaposlovanje uslužbencev te službe. To merilo in sposobnosti se ne izključujejo.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Francijo so ohromili množični protesti in stavke zaradi strogih varčevalnih ukrepov. Če se obenem povečajo tudi čezmerni upravni postopki, kot se je zgodilo v Grčiji, kjer se vlada širi kljub potrebi po reševalnih svežnjih, potem bodo prebivalci Evrope popolnoma upravičeno jezni. EU se je doslej vedno hvalila, da ima varčno upravo – kar seveda ni res, če pomislimo na ločene agencije. Petdeset generalnih direktorjev z razkošno mesečno plačo 17.000 EUR za prvih 30 uslužbencev, 73 napredovanj na položaj direktorja – zlahka bi lahko dobili vtis, da je to samopostrežna trgovina. Seveda je za uslužbenca ESZD pomembno, da ima prave kvalifikacije. V tem smislu ženske in moške kvote na primer ne služijo nobenemu koristnemu namenu. A, kot pravi pregovor, „kdor plača muzikantu, ta izbira pesem“, zato je prav, da se ne užalijo neto plačniki. Nasprotovanje večji uporabi nemščine kot delovnega jezika v ESZD je že ustvarilo nekaj diplomatskega razkola. Ni dobro, da bi slednje še večali. ESZD bo morala zagotoviti, da EU ne bo več zgolj podaljšek Združenih držav, saj smo do zdaj Američanom dovoljevali, da posegajo v občutljive zadeve EU, kot so vsiljena širitev za namen vključitve Turčije, zato smo zanemarili pomembne partnerje, kot je Rusija. Svetovni red ne sestavljata več samo dve sili; tu so tudi nastajajoče sile, kot je Kitajska. Tega dejstva ne smemo spregledati.

 
  
MPphoto
 
 

  Kristiina Ojuland (ALDE), v pisni obliki. – Vesela sem, da lahko po temeljitih in zapletenih razpravah pozdravim ustanovitev Evropske službe za zunanje zadeve. Gre za dolgo pričakovani ukrep, usmerjen v utrditev položaja Evropske unije kot sposobnega svetovnega akterja. Vendar pa sem nekoliko razočarana, da čeprav bodo imenovanja v ESZD opravljena s temeljitim postopkom izbora na podlagi sposobnosti in ob upoštevanju uravnoteženosti na podlagi spola ter geografske uravnoteženosti, to še vedno ne zagotavlja sorazmerne zastopanosti državljanov vseh držav članic. Treba je omeniti, da so kljub združevanju človeških virov iz Komisije, Sveta in držav članic, od koder prihaja po ena tretjina teh virov, nekatere države članice še vedno premalo zastopane v Komisiji in Svetu, kar bi lahko povzročilo posredno neravnovesje v službi. V celoti se strinjam, da morajo službo sestavljati sposobni strokovnjaki, vendar sem tudi več kot prepričana, da je ustrezne kandidate mogoče najti pri obeh spolih in v vseh državah članicah. Dejstvo, da je Evropska unija egalitarna organizacija 27 držav članic, se mora jasno odražati v sestavi Evropske službe za zunanje delovanje, da bi se naše vrednote uresničile.

 
  
MPphoto
 
 

  Ioan Mircea Paşcu (S&D), v pisni obliki. – Danes smo razpravljali o zadnjih korakih pri ustanovitvi ESZD, jutri pa bomo o tem glasovali. Iztekla so se naporna pogajanja med tremi stebri Unije: Svetom, Komisijo in Parlamentom, tako da je lahko vsak izmed njih, tudi če ni bil popolnoma zadovoljen, poskrbel za zaščito svojih glavnih interesov. V teku celotnega procesa je bil poudarek neizogibno na nacionalni zastopanosti držav članic v procesu kadrovanja. Seveda ni bilo v pomoč, da se je proces kljub tekočim pogajanjem o določitvi pravil nadaljeval v enaki meri in da so zaradi tega samo nekatere države dosegle, da so njihovi predstavniki dobili položaje, ki so jih hoteli.

Vendar pa mislim, da se glavni izziv za novo službo ne nahaja toliko v sestavi kot v vsebini: če hočemo, da bodo člani ESZD zares evropski, potem jim moramo ponuditi pravo evropsko zunanjo politiko, ki jo bodo izvajali. V tem smislu sta tako večpolarna struktura mednarodnega sistema kot sedanja kriza veliki oviri, ki ju je treba odločno reševati. V nasprotnem primeru bo ESZD izpolnjevala samo nacionalne cilje posameznih članov.

 
  
MPphoto
 
 

  Georgios Stavrakakis (S&D), v pisni obliki. – (EL) Evropski parlament je doslej kazal, da jasno podpira tako vzpostavitev kot hiter začetek delovanja Evropske službe za zunanje delovanje. Mislim, da je kompromis o pravicah Parlamenta, ki smo ga dosegli s Svetom, zadovoljiv kompromis za vse, ki jih zadeva. Je smiseln, vodje delegacij pa nam morajo v teku zaslišanj pred pristojnim parlamentarnim odborom v okviru postopka izmenjave s Svetom predložiti poročila o delovanju. ESZD potrebuje tudi istega notranjega revizorja in odredbodajalca kot Evropska komisija za namene finančnega nadzora. Na koncu je pomembno, da so se države članice zavezale, da bodo v celoti podprle EU pri izvrševanju vsakršne proračunske odgovornosti začasnih uslužbencev in da se bodo strinjale z oblikovanjem posebnih vrstic za porabo ESZD, vsaj za velike naloge. Mislimo, da bo dosežen kompromis v veliki meri pomagal pri doseganju bolj pregledne, trdne in učinkovite uprave porabe ESZD v okviru proračuna Skupnosti.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov