Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2010/0042(NLE)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A7-0262/2010

Razprave :

PV 18/10/2010 - 16
CRE 18/10/2010 - 16

Glasovanja :

Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0364

Razprave
Torek, 19. oktober 2010 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

9. Obrazložitev glasovanja
Video posnetki govorov
PV
  

Ustna obrazložitev glasovanja

 
  
  

Poročilo: Carmen Fraga Estévez (A7-0260/2010)

 
  
MPphoto
 

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE).(ES) Gospa predsednica, tudi jaz bi se želela zahvaliti poročevalki in Svetu za delo, ki sta ga opravila, da bi dosegla ta sporazum. Mislim, da je to velik korak naprej pri napredku in priznanju, ki ga Lizbonska pogodba daje Parlamentu in predvsem Odboru za ribištvo, in menim, da bo tudi odločilen korak naprej pri zagotavljanju, da se bodo prihodnji sporazumi o vprašanjih ribištva izvajali s pomočjo rednega zakonodajnega postopka.

To bi rada poudarila v tem sporazumu.

 
  
MPphoto
 

  Jarosław Kalinowski (PPE).(PL) Nadzor plovil, ki se ukvarjajo z nezakonitimi, neprijavljenimi in nereguliranimi ribolovnimi dejavnostmi, je temeljnega pomena in se mora izvajati učinkovito, uspešno in čim pogosteje, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti območjem, kjer je nevarnost nezakonitega ribolova največja. Zato prav zares potrebujemo nove nadzorne ukrepe, ki jih uvaja sprejeta uredba. Sistemi nadzora, ki jih uporabljajo regionalne organizacije za upravljanje ribištva, se morajo prenesti v pravo Unije na tak način, s katerim bi se izognili zamudam in pravnim vrzelim, ki so rezultat zapletenih postopkov. Strinjam se tudi z mnenjem avtorice, da pojasnjevanje teh zamud s pomanjkanjem človeških virov, ni sprejemljivo.

 
  
MPphoto
 
 

  Clemente Mastella (PPE).(IT) Gospa predsednica, to poročilo sem podprl, ker se strinjam s poročevalko, da je sistem nadzora in izvrševanja, ki ga je Komisija sprejela v zvezi s prihodnjim večstranskim sodelovanjem v ribištvu severovzhodnega Atlantika, treba nemudoma prenesti v pravo EU. S tem predvsem mislim na tiste nove določbe, ki izrecno uvajajo nov sistem pomorske inšpekcije, ki bo v evropskih pristaniščih dejansko preprečeval iztovarjanje in pretovarjanje zamrznjenih rib, če zadevna država ni preverila njihove zakonitosti.

Vendar pa sem prepričan, da bo treba pri prenosu teh sprememb oceniti nekatere kompromisne rešitve in opraviti vse iz tega izhajajoče prilagoditve, dokler bodo veljale za izvedljive v skladu s samo konvencijo.

 
  
  

Priporočilo: Jarosław Leszek Wałęsa (A7-0262/2010)

 
  
MPphoto
 

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE).(ES) Gospa predsednica, ta sporazum bo pomenil tudi boj za obrambo ribičev, boj proti nezakonitemu ribolovu in nadzorne ukrepe – ki jih mora urejati ribiška politika –, kakor tudi še en korak naprej v smeri proti trajnostnemu ribolovu.

Pomenil bo tudi višje ravni nadzora ter obrambo ribičev in sektorja v Evropi. Zelo sem zelo zadovoljna, da smo sklenili ta sporazum.

 
  
MPphoto
 
 

  Jarosław Kalinowski (PPE).(PL) Glavni cilj Konvencije o prihodnjem večstranskem sodelovanju ribištva severozahodnega Atlantika je kar najboljša uporaba ribolovnih virov na ozemljih, ki jih zajema sporazum. Ne smemo pozabiti, da je namen konvencije zagotoviti široko mednarodno sodelovanje in čim učinkovitejšo rabo morskih ribolovnih virov s pomočjo znanstvenih raziskav.

Glavne spremembe konvencije se nanašajo na racionalizacijo sestave Organizacije za ribištvo severnega Atlantika, spremembo formule za prispevek v proračun, nove opredelitve glede obveznosti različnih pogodbenic in spremembo postopka za reševanje sporov. Strinjam se s poročevalcem in mislim, da bodo te spremembe koristno vplivale na interese Evropske unije, ki ima na podlagi konvencije, o kateri govorimo, dovoljenje za ribolov na teh ozemljih.

 
  
  

Poročilo: Britta Thomsen (A7-0264/2010)

 
  
MPphoto
 

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE).(ES) Gospa predsednica, to pobudo sem podprla, kajti ko govorimo o negotovem delu, govorimo ponovno o neenakosti in diskriminaciji, ki ju ženske trpijo v Evropi.

Gospodarska kriza je to neenakost še povečala, saj je vplivala na slabše plačana dela, ki jih večinoma opravljajo ženske, vključno z gospodinjska pomoč in oskrba, ki na podlagi raziskav predstavljajo 31,5 % zaposlitev v podjetjih, vključno z delom s krajšim delovnim časom. Enak učinek v Evropi ima tudi razlika v plačah, pomanjkanje varnosti pa je značilno tudi za dela, ki jih opravljajo ženske z višjo izobrazbo.

Moški in ženske doma nimajo skupnih dolžnosti, kar je eden izmed vzrokov za to pomanjkanje varnosti in to diskriminacijo. Moramo si prizadevati za visoko kakovostne službe, ki bodo skrbele za otroke in starejše, in za to, da bodo ženske lahko dostopale do trga dela pod boljšimi pogoji. Moram dodati, da priseljenke opravljajo delo, ki ga delajo Evropejke, da bi lahko mi imeli dostop do trga dela.

Na kratko, še naprej si moramo prizadevati za pravo enakost.

 
  
MPphoto
 

  Miroslav Mikolášik (PPE). (SK) Trg dela je doživel premik s standardnih na nestandardne oblike zaposlovanja, zato je treba delodajalcem preprečiti, da dajejo prednost najcenejšim in najugodnejšim oblikam zaposlitve, kar vodi k negotovim oblikam dela.

Delavce, ki se nahajajo na ranljivem položaju na delovnih mestih, kjer niso izpolnjeni niti osnovni zdravstveni in varnostni standardi in kjer ni nobene zaščite pred diskriminacijo, nobene socialne zaščite in nobenega kolektivnega zastopanja, je treba zaščititi pred ponižujočimi pogoji in izkoriščanjem. Zato podpiram zaščito delavcev z uvedbo minimalnih socialnih standardov za delavce, zagotovitvijo enakega dostopa do zdravstvenega varstva in starostnih pokojnin ter zagotovitvijo ustrezne plače in razumnega delovnega časa. Države članice bi po mojem mnenju morale z uvedbo strogih predpisov o zaposlovanju preprečiti, da običajna dela ne bi bila več varna.

 
  
MPphoto
 

  Clemente Mastella (PPE).(IT) Gospa predsednica, trenutna gospodarska in finančna kriza je problem negotovega položaja delavk še poslabšala. Ker morajo pogosto usklajevati delo in družinske obveznosti, se znajdejo v slabšem pogajalskem položaju, kar pogosto pripelje k temu, da imajo slabše delovne pogoje.

To poročilo sem podprl, ker se strinjam, da se je treba spopasti s tem problemom, tako da se od držav članic in socialnih partnerjev zahteva, da v večji meri uskladijo svoje zakonodajne in pogodbene predpise o standardnih in netipičnih oblikah zaposlitve, ne da bi se pri tem podcenjevala prava tveganja možnega povečanja neprijavljenih del. Zato pozivamo Komisijo in vse države članice, da razvijejo konkretne nove strategije o negotovem delu, ki bodo upoštevale načelo uravnotežene zastopanosti spolov.

To poročilo tudi poziva Komisijo, da naj predloži v razpravo predlog, ki se nanaša na uporabo načela enakega plačila za moške in ženske. Države članice moramo opozoriti, da brez nadaljnjega odlašanja prenesejo Direktivo 2006/54/ES. Zato jih pozivamo, da omogočijo vzpostavitev mrež otroškega varstva in oskrbe ter izvajajo vse ukrepe, ki omogočajo delo s polnim delovnim časom ženskam, ki se zanj odločijo, in tako izboljšajo njihovo udeležbo na trgu dela ter ekonomsko neodvisnost.

 
  
MPphoto
 

  Andrea Češková (ECR).(CS) Glasovala sem proti sprejetju tega poročila o ženskah, ki opravljajo zaposlitev v negotovih delovnih pogojih, ker mislim, da so delo za določen čas, začasno delo in druge podobne oblike pogodbe koristne za ženske na trgu dela, zlasti pa za tiste, ki skrbijo za otroke in želijo obenem tudi delati. Te prožne oblike dela so po mojem mnenju zelo dobre in bi jih morali tudi bolj podpreti, saj jih želijo uporabljati tudi delodajalci in na ta način ženskam dati možnost, da se odločijo.

Hkrati se ne morem strinjati z določitvijo kvot, ki se nanašajo na otroško varstvo: na primer da bo do leta 2013 33 % otrok, mlajših od treh let, nameščenih v kolektive ustanove za varstvo otrok. Spodbujati moramo načelo svobode za družine in slednjim prepustiti odločitev o tem, kako bodo skrbeli za otroke.

 
  
MPphoto
 

  Monika Flašíková Beňová (S&D). (SK) To priložnost bi želela predvsem izkoristiti zato, ker predsednica ni bila pripravljena poklicati vseh, ki so želeli včeraj prispevati k tej razpravi in prav o tej temi, ki je izredno pomembna, saj poročilo gospe Thomsen opozarja na čedalje manj varne pogoje, s katerimi se srečujejo ženske na trgu dela, ter na čedalje slabši družbeni položaj.

Negotovost na trgu dela vpliva na ženske na splošno. Tako imenovana nestandardna delovna mesta, bodisi v storitvenem sektorju ali kmetijstvu, so prva, ki bodo utrpela posledice, predvsem v času svetovne krize. Ker so v teh sektorjih večinoma zaposlene ženske, so slednje tudi v glavnem žrtve odpuščanj. To je spet področje, v katerem moramo zavrniti očitno logiko trga, v imenu poštenosti in v imenu podpiranja kupne moči prebivalstva ter sočasnega povpraševanja pa je potrebno, da posredujemo na pozitiven način in na primer prekinemo prakso sklepanja pogodb, v katerih delovni čas ni določen.

 
  
MPphoto
 

  Mario Pirillo (S&D).(IT) Gospa predsednica, velika večina, ki je podprla poročilo, je pomembno svarilo iz Parlamenta, ki opozarja na problem negotovega položaja delavk. V Evropi so ženske še vedno tiste, ki nosijo največje breme negotovega dela, to stanje pa se še slabša zaradi mednarodne krize, ki je prizadela naše države. Evropska unija je vedno kazala svojo zavezo načelu enakosti med spoloma v posebnih zakonodajah, ki so jih prenesle države članice, in še naprej si mora čim bolj prizadevati, da bi dosegla pravo enakost pri dostopu do dela.

To samoiniciativno poročilo pošilja jasen signal Komisiji in državam članicam, da naj odpravijo negotovo delo in povečajo socialno zaščito delavk v negotovem položaju. Čestitam poročevalki, gospe Thomsen.

 
  
MPphoto
 

  Anna Záborská (PPE). (SK) Poročilo sem podprla, vendar z nekaterimi zadržki. Poročilo osvetljuje tudi moje poročilo s prejšnjega zasedanja o revščini žensk v Evropski uniji. Je en primer dejstva, da stanje, za katero so značilna tveganja na področju dela, jemljemo resno.

Mnoge ženske in družine sprašujejo, ali imajo evropski politiki praktično rešitev in konkretne politike za socialne probleme. Politiki se ne bi smeli vmešavati v gospodarstvo. Gospodarska svoboda je ena izmed značilnosti skupnega trga. Če pa nekatera podjetja zaradi dobička zahtevajo od delavcev, da delajo v nevarnih in negotovih pogojih, potem morajo zakonodajalci dvigniti ovire pred tovrstnim početjem. Končno moramo priznati, da tudi delo žensk doma ni ustrezno zavarovano. Zavarovalnice so to že izmerile, zdaj pa so na vrsti politiki. Komisijo bi pozvala, naj predstavi predloge, na podlagi katerih se bo delo žensk doma priznalo kot nedenarno naložbo v nacionalni napredek.

 
  
MPphoto
 

  Mario Borghezio (EFD).(IT) Gospa predsednica, to je pomembno in bistveno poročilo za zaščito žensk. Vendar pa je glavna napaka evropskih institucij ta, da ne izvajajo tega, o čemer govorijo. Prejšnji petek in soboto je potekalo srečanje z visokimi osebnostmi iz najpomembnejših evropskih prostozidarskih lož, ki so se ga udeležili predsednik Komisije, gospod Barroso, predsednik Parlamenta in predsednik Van Rompuy, niti ene besede pa ni bilo izrečene o dejstvu, da večina teh lož ne dovoljuje, da bi se jim pridružile ženske. Kar je še resnejše, to srečanje je potekalo znotraj Evropskega parlamenta, za zaprtimi vrati, vstopiti pa niso smeli niti uslužbenci Parlamenta. Vse to je v nasprotju z načeli preglednosti, ki bi morala urejati vse dejavnosti evropskih institucij.

 
  
  

Pisne obrazložitve glasovanja

 
  
  

Poročilo: Brian Simpson (A7-0217/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Pozdravljam ta predlog, saj je njegov cilj ta, da bi bilo zbiranje podatkov glede na vrsto blaga za statistiko pomorskega prometa obvezno, kar omogoča koristen splošen okvir za podporo politiki, ki spodbuja somodalnost, in njeno spremljanje. V primeru otokov bi to pomenilo več podpore za kombinacijo pomorskega in zračnega prometa, saj sta to edini razpoložljivi vrsti prevoza. Ta statistična raziskava bi tudi omogočila večje razumevanje stroškov, povezanih z najbolj oddaljenimi območji, tako v smislu blaga kot potnikov, kar bi lahko vplivalo na odločitve o drugih politikah, kot so vseevropska omrežja ali predvsem „pomorske avtoceste“, ki bi morale vključevati pomorski promet med otoki, kakor tudi med otoki in evropsko celino. Želim potrditi svojo podporo mnenju poročevalca o možnostih prilagoditve teh določb novim predpisom o delegiranih aktih, uvedenih z Lizbonsko pogodbo, da bi povečali pristojnosti Parlamenta na tem področju.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Antoniozzi (PPE), v pisni obliki. (IT) Poročilo gospoda Simpsona podpiram, saj menim, da so statistična poročila glede prevoza blaga in potnikov po morju zelo koristna. Zbiranje podatkov glede na vrsto blaga je dejansko že obvezno za evropsko statistiko prometa po cestah, železnicah in celinskih plovnih poteh.

Kot poročilo jasno navaja, bi „celostna in homogena statistika po vrsti blaga za vse vrste prevoza pomenila splošen okvir za podporo politiki, ki spodbuja somodalnost, in njeno spremljanje, torej možnost optimalnega združevanja različnih vrst prevoza znotraj iste prevozne verige in modernizacijo logistike tovornega prometa“.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki.(LT) Strinjam se s tem predlogom uredbe, katerega namen je spremeniti veljavno direktivo, da bi zbiranje podatkov po vrsti blaga postalo obvezno za statistiko pomorskega prometa. Ti podatki se trenutno zbirajo prostovoljno v 18 državah članicah. Poleg tega je zbiranje podatkov glede na vrsto blaga dejansko že obvezno za statistiko prometa po cestah, železnicah in celinskih plovnih poteh. Zbiranje podatkov bo ponudilo priložnost za primerjavo med vrstami prometa in ustvarilo možnosti združevanja različnih vrst prometa znotraj iste prevozne verige in modernizacijo logistike tovornega prometa. Obstaja prepričanje, da zbiranje ustreznih podatkov ne bo pomenilo dodatnega bremena za posrednike podatkov, saj naj bi te države članice podatke lahko zbrale s pomočjo že obstoječih zbirk podatkov (na primer carinskih dokumentov).

 
  
MPphoto
 
 

  Alain Cadec (PPE), v pisni obliki. (FR) Veljavna Direktiva 2009/42/ES vsebuje določbe o prostovoljnem zajemanju podatkov za statistiko o pomorskem prometu. S spremembo te direktive bo zajemanje podatkov po vrsti blaga obvezno. Zadovoljen sem s to spremembo, ki ne pomeni dodatnega bremena, saj bodo države članice podatke lahko zbrale s pomočjo že obstoječih virov.

Smiselno je, da ta pravila postanejo obvezna za pomorski promet, saj so že obvezna za promet po cestah, železnicah in celinskih plovnih poteh. Pozdravljam tudi spremembe glede izvrševanja uredbe v skladu s postopkom delegiranih aktov, ki jih predstavlja poročevalec. Parlament bi moral izkoristiti to novo pravico, ki jo zagotavlja Lizbonska pogodba.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) To poročilo sem podprl, saj se strinjam, da je obstoj popolne, standardizirane statistike po vrsti blaga ključnega pomena za vse oblike prevoza. Ti podatki zagotavljajo splošen okvir za podporo politiki, ki spodbuja somodalnost, in njeno spremljanje, torej možnost optimalnega združevanja različnih vrst prevoza znotraj iste prevozne verige in modernizacijo logistike tovornega prometa. Pozvala bi k temu, da se vse evropske statistike o vseh vrstah prometa zbirajo v skladu s skupnimi okviri in standardi, da bi se dosegla najboljša mogoča primerljivost med vrstami prometa.

 
  
MPphoto
 
 

  David Casa (PPE), v pisni obliki. – Gre za zbiranje in beleženje podatkov v primeru pomorskega prometa, ki velja v državah članicah, ki imajo obalo. Predlog bo spremenil način zbiranja podatkov tako, da bo to potekalo po vrsti blaga, kar že velja v primeru drugih oblik prevoza. Mislim, da je to pozitiven dosežek, zato sem poročevalca podprl brez pomislekov.

 
  
MPphoto
 
 

  Lara Comi (PPE), v pisni obliki. (IT) Čeprav je bil enotni trg že pred časom razglašen za dokončanega, nenehne razlike med različnimi točkami dostopa za blago in ljudi še vedno razkrivajo nacionalne značilnosti njegovih meja. Države članice so se mogoče pri tej točki odločile, da popustijo evropskim institucijam, vendar takšne razlike, ki nekatera področja kaznujejo, druga pa podpirajo, ne smejo več obstajati. Ta dodatna določba, katere namen je uskladiti obravnavanje ljudi in blaga, je še en korak naprej k popolnem povezovanju evropskega notranjega trga.

 
  
MPphoto
 
 

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Države članice Evropske unije morajo pomagati vzpostaviti evropsko bazo podatkov o mesečnem prevozu blaga in potnikov po morju ter o ladjah, ki jih prevažajo. To bo strokovni službi EU, Eurostatu, omogočilo, da zbira evropsko statistiko za vsako vrsto prevoza v skladu s standardi EU. Z uporabo teh podatkov bo potem mogoče vzpostaviti celovit evropski sistem, ki bo vseboval statistiko o tem področju, da bi se tako dosegla najvišja stopnja primerljivosti med vrstami prevoza v evropskih državah.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Cilj tega predloga je, da bi bilo zbiranje podatkov glede na vrsto blaga za statistiko pomorskega prometa obvezno in da bi se standardizirala vrsta podatkov, ki se primerjajo in obdelujejo v 27 državah članicah. Kot pravi poročevalec, bi celostna in homogena statistika po vrsti blaga za vse vrste prevoza pomenila splošen okvir za podporo politiki, ki spodbuja somodalnost, in njeno spremljanje, torej možnost optimalnega združevanja različnih vrst prevoza znotraj iste prevozne verige in modernizacijo logistike tovornega prometa.

Glede na pomen varnega in učinkovitega prevoza blaga v mednarodni trgovini predlog Komisije podpiram.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Ta predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta je namenjen spremembi Direktive 2009/42/ES, da bi bilo zbiranje podatkov glede na vrsto blaga za statistiko pomorskega prometa obvezno. Te podatke trenutno prostovoljno zbira 18 držav članic. Pet držav članic pa nima morske obale in ne posredujejo podatkov v skladu s to direktivo. Zbiranje ustreznih podatkov večinoma ne bo pomenilo dodatnega bremena za posrednike podatkov, saj naj bi te države članice podatke lahko zbrale s pomočjo že obstoječih zbirk podatkov, kot so carinski dokumenti. To poročilo sem podprl, saj se strinjam, da potrebujemo celovito in standardizirano statistiko glede na vrsto blaga za vse vrste prevoza, kar bo omogočilo splošen okvir primerljivosti znotraj EU.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Namen predloga uredbe je, da bi bilo zbiranje podatkov glede na vrsto blaga za statistiko pomorskega prometa obvezno, kajti poročevalec meni, da zbiranje ustreznih podatkov večinoma ne bo pomenilo dodatnega bremena za posrednike podatkov, saj naj bi te države članice podatke lahko zbrale s pomočjo že obstoječih zbirk podatkov, na primer carinskih dokumentov. Poleg tega je zbiranje podatkov glede na vrsto blaga dejansko že obvezno za statistiko prometa po evropskih cestah, železnicah in celinskih plovnih poteh.

Strinjamo se z mnenjem, da bo statistika o vseh vrstah prevoza, o vrstah blaga in potnikih zagotovila okvir podatkov, ki bo koristil za opredelitev politike interoperabilnosti in somodalnosti; zagotovila bo torej možnost optimalnega združevanja različnih vrst prevoza znotraj iste prevozne verige, kar bo prispevalo k modernizaciji in racionalizaciji logistike tovornega prometa in spodbujalo njuno trajnost. To je seveda odvisno od primerljivosti razpoložljivih statistik, za kar je treba nekoliko uskladiti standarde in zamisli.

 
  
MPphoto
 
 

  Alan Kelly (S&D), v pisni obliki. – Preprost namen tega predloga je, da bi bilo zbiranje podatkov glede na vrsto blaga za obvezno za pomorski promet. To je že bilo doseženo v primeru evropskih cest, železnic in celinskih plovnih poti, pomagalo pa bo tudi izboljšati uskladitev na tem področju. Zbiranje podatkov ne pomeni dodatnega bremena za posrednike podatkov.

 
  
MPphoto
 
 

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. (ES) To besedilo je namenjeno spremembi Direktive 2009/42/ES, da bi bilo zbiranje podatkov glede na vrsto blaga za statistiko pomorskega prometa obvezno. Te podatke trenutno prostovoljno zbira 18 držav članic. Pet držav članic nima obale in ne posredujejo podatkov v skladu s to direktivo. Zbiranje ustreznih podatkov večinoma ne bo pomenilo dodatnega bremena za posrednike podatkov, saj naj bi te države članice podatke lahko zbrale s pomočjo že obstoječih zbirk podatkov (na primer carinskih dokumentov). Zbiranje podatkov glede na vrsto blaga dejansko že obvezno za evropsko statistiko prometa po cestah, železnicah in celinskih plovnih poteh. Evropske statistične podatke o vseh vrstah prevoza je treba zbirati v skladu s skupnimi načeli in standardi, da bi se dosegla najvišja raven primerljivosti med vrstami prevoza, zato sem to besedilo tudi podprl. Celostna in homogena statistika po vrsti blaga za vse vrste prevoza bi pomenila uporaben splošen okvir za podporo politiki, ki spodbuja somodalnost, in njeno spremljanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. (LV) Poročilo gospoda Simpsona sem v celoti podprl. Strinjam se, da so podatki glede na vrsto blaga potrebni za statistiko pomorskega prometa. Ta statistika bo izvoznikom in uvoznikom omogočila, da poiščejo najboljše načine za prevoz tovora. To pomeni, da bo cena blaga za evropske prebivalce padla in da bodo izvozniki lahko učinkoviteje zaračunavali cene za blago, ki prihaja iz tretjih držav. Tovrstni statistični podatki bodo pomagali, da se izognemo nepredvidenim stroškom, in bodo spodbudili promet tako notranjega kot zunanjega blaga. Ob tem bi takšne statistične podatke uvedel tudi za zračni tovorni promet.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Statistika je pomembna, saj daje dejstva, na podlagi katerih je mogoče utemeljiti odločitve, na ta način pa se je mogoče odzivati. A ko gre za zbiranje statističnih podatkov, je vedno pomembno, da se ohrani ravnovesje med potrebnim zbiranjem dejstev in upravnimi stroški. Do danes je podatke o prevozu blaga in potnikov prostovoljno zbiralo 18 držav članic. To je smiselno, če zadevni podatki dejansko ne pomenijo nobenega dodatnega bremena oziroma če imajo države članice res možnost, da te podatke primerjajo s pomočjo obstoječih virov podatkov. Zbiranje celovite statistike o prevozu blaga in potnikov za vse vrsta blaga in vse vrste prevoza za namen primerjave se mi zdi pretirano glede na upravne stroške, ki pri tem nastajajo. Zato sem glasoval temu primerno.

 
  
MPphoto
 
 

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. – (PL) Poročilo predlaga niz sprememb, katerih namen je prilagoditi določbe regulativnemu postopku s pregledom novim določbam o delegiranih aktih, ki jih uvaja Lizbonska pogodba. Cilj poročevalca je bil predstaviti spremembe direktive EU o zbiranju podatkov glede na vrsto blaga za statistiko pomorskega prometa. Te podatke trenutno prostovoljno zbira 18 držav članic. Pet držav članic nima morske obale in ne posredujejo podatkov, ki se zahtevajo na podlagi te direktive.

Treba je omeniti, da zbiranje ustreznih podatkov ne pomeni dodatnega bremena za posrednike podatkov, saj naj bi te države članice podatke lahko zbrale s pomočjo že obstoječih zbirk podatkov (na primer carinskih dokumentov). Zbiranje podatkov glede na vrsto blaga je dejansko obvezno za statistiko prometa po evropskih cestah, železnicah in celinskih plovnih poteh. Glede na potrebo po vzpostavitvi učinkovitih, usklajenih in okolju prijaznih komunikacijskih in prometnih omrežij (po morju, kopnem in celinskih plovnih poteh), je ukrepanje v zvezi z zbiranjem in analizo podatkov za vse vrste prevoza zares zelo pomembno.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) Poročilo gospoda Simpsona sem podprl, saj s spremembo Direktive 2009/42/ES vnaša še zadnje izboljšave v ustrezno zakonodajo o zbiranju podatkov o prevozu blaga in potnikov iz in znotraj Evrope. Do zdaj je bilo zbiranje podatkov obvezno samo za promet po cestah, železnicah in celinskih plovnih poteh, s spremembo direktive pa bo obvezno tudi za pomorski promet in bo zagotavljalo niz podatkov o blagu, ki vstopa in izstopa prek naših meja. Takšni podatki niso pomembni samo za statistične namene. S spremembo direktive pa bodo z naslednjim letom na voljo podatki o pomorskem prometu, kar bo ustvarilo večjo preglednost v zvezi z vrsto blaga, ki se prevaža, prevoz določenega blaga pa bo učinkovitejši, saj bo s pomočjo primerljivosti mogoče poiskati najučinkovitejše vrste prevoza za vsako vrsto blaga.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Namen tega predloga je, da bi bilo zbiranje podatkov glede na vrsto blaga za statistiko pomorskega prometa obvezno. Te podatke za pomorski promet trenutno povsem prostovoljno zbira 18 držav članic, zbiranje podatkov po vrsti blaga pa je že obvezno za evropsko statistiko prometa po cestah, železnicah in celinskih plovnih poteh.

Celostna in homogena statistika po vrsti blaga za vse vrste prevoza, vključno s prevozom po morju, bi pomenila splošen okvir za podporo politiki, ki spodbuja somodalnost, in njeno spremljanje, torej možnost optimalnega združevanja različnih vrst prevoza znotraj iste prevozne verige in modernizacijo logistike tovornega prometa.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. –Ta predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta je namenjen spremembi Direktive 2009/42/ES, da bi bilo zbiranje podatkov glede na vrsto blaga za statistiko pomorskega prometa obvezno. Te podatke trenutno prostovoljno zbira 18 držav članic. Pet držav članic nima morske obale in ne posredujejo podatkov v skladu s to direktivo. Zbiranje ustreznih podatkov večinoma ne pomeni dodatnega bremena za posrednike podatkov, saj naj bi te države članice podatke lahko zbrale s pomočjo že obstoječih zbirk podatkov (na primer carinskih dokumentov). Zeleni/EFA so predlog podprli.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. (PT) Prepričan sem, da je obvezno zbiranje podatkov glede na vrsto blaga za namen primerjanja statistike pomorskega prometa ključnega pomena za spodbujanje somodalnosti in možnosti združevanja različnih vrst prevoza. Ker je zbiranje podatkov za statistiko o drugih vrstah prevoza – po cestah, železnicah in celinskih plovnih poteh – že obvezno, menim, da je skupni okvir, ki vključuje primerjanje statistike pomorskega prometa, ustrezno in da lahko pomaga tudi zagotoviti najvišjo možno primerljivost med različnimi vrstami prevoza.

V skladu s predlogom Komisije bi morala sprememba Direktive 2009/42/ES iti v tej smeri in se začeti uporabljati za podatke od leta 2011 v skladu s prostovoljno prakso, ki jo 18 držav članic EU že razvija.

 
  
MPphoto
 
 

  Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. – (LT) Gospe in gospodje, vprašanje sistematičnega zbiranja statističnih podatkov je za nas še posebej pomembno. Prevoz blaga po morju predstavlja v Litvi samo majhen odstotek vsega blaga, ki se prevaža, zato je mogoče na tem področju doseči veliko več. Poleg tega ima naš sektor obalnega turizma prav tako velike možnosti za rast. Z modernizacijo logistike tovornega prometa in spodbujanjem somodalnosti, tj. z združevanjem različnih vrst prevoza znotraj iste prevozne verige, imamo priložnost, da povečamo napredek v baltski regiji. To je še posebej pomembno za ohranjanje prihodnje konkurenčnosti pristanišč Evrope, kot je litovsko pristanišče Klaipeda. Tesnejše sodelovanje med baltskimi državami bo pomagalo pri njihovem večjem povezovanju, trg naše regije pa bo na ta način postal bolj usklajen in dostopen celotni Evropski uniji. Baltske države so trenutno v veliki meri izključene iz evropskega prometnega omrežja. Upamo, da se bo promet med baltskimi državami do leta 2020 podvojil, zato moramo obravnavati pomanjkanje ustrezne infrastrukture in dostopnosti. Najpomembneje pa je, da poskrbimo, da zbiranje podatkov ne bo pomenilo dodatnega bremena za države članice. Izgubiti ne moremo ničesar.

 
  
  

Poročilo: Barbara Matera (A7-0270/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Ker je Danska zaprosila za pomoč v zvezi s 951 presežnimi delavci v 45 podjetjih, ki delujejo v panogi, razvrščeni v oddelek 28 NACE Revizija 2 (proizvodnja strojev in opreme), v regiji Nordjylland na ravni NUTS II, sem resolucijo podprla, ker se strinjam s predlogom Komisije in spremembami predloga, ki jih je predložil Parlament. Strinjam se tudi, da bi predlog Komisije v svoji obrazložitvi moral vključevati jasne in podrobne informacije o vlogi ter analiza meril za upravičenost, pojasnjeni pa so tudi razlogi za odobritev vloge, kar je v skladu z zahtevami Parlamenta.

 
  
MPphoto
 
 

  David Casa (PPE), v pisni obliki. – ESPG je pomemben strukturni sklad v EU, ki nam omogoča, da zagotovimo podporo delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih tokovih. To se je zgodilo v številnih državah članica EU, kot je Španija, kjer se je sklad pokazal za posebej koristnega. Glede na navedeno, se strinjam s sklepi poročevalca in sem se zato odločil, da bom poročilo podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Mário David (PPE), v pisni obliki. (PT) Zaradi strukturnih sprememb v mednarodni trgovini je pomembno, da lahko evropsko gospodarstvo učinkovito izvaja instrumente v podporo delavcem, ki jih je to prizadelo, ter da okrepi njihovo vlogo in jim tako pomaga pri njihovi hitri ponovni vključitvi na trg dela. ker je Danska zaprosila za pomoč v zvezi z 951 presežnimi delavci v 45 podjetjih v regiji Nordjylland, bi želel spomniti na niz razlogov, ki sem jih navedel v obrazložitvi mojega glasovanja o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v španski regiji Kataloniji, s čimer pojasnjujem mojo podporo temu poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) To je resolucija o predlogu Sklepa Evropskega Parlamenta in Sveta o uporabi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v skladu s točko 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju.

Industrije, ki proizvajajo stroje in opremo za pomorski sektor v danski regiji Nordjylland, so presenetili spremembe na trgih in svetovni posojilni krč, zaradi česar je prišlo do velikega zmanjšanja naročil, to pa je pripeljalo do odpuščanj presežnih delavcev v več kot 40 podjetjih.

V regijah, kot je Nordjylland, ki so predvsem odvisne od enega sektorja, sta oživitev trga in prerazporeditev delavcev na druga področja dejavnosti pogosto počasnejši in težji. Menim, da je uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v tem primeru upravičena.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Zaradi socialnega vpliva svetovne gospodarske krize, ki je še zlasti vplivala na zaposlovanje, je ustrezna uporaba Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) ključnega pomena za lajšanje stiske številnih evropskih posameznikov in družin, saj prispeva k njihovi ponovni vključitvi v družbo in poklicnem razvoju, obenem pa zagotavlja nova sredstva za izpolnjevanje potreb podjetij in krepitev gospodarstva. V ta okvir sodi akcijski načrt Danske, ki želi pomagati 951 presežnim delavcem v 45 podjetjih, ki se v majhni regiji Nordjylland ukvarjajo s proizvodnjo strojev in opreme. V tem primeru je bilo 40 % presežnih delavcev kvalificiranih na področju fizičnih, kovinarskih in strojnih del, 33 % delavcev pa je bilo nekvalificiranih fizičnih delavcev. To stanje jasno kaže na potrebo po učinkoviti tehnični in strokovni oceni ljudi, ki jih je prizadela svetovna kriza. Zato upam, da bodo evropske institucije močno okrepile svoja prizadevanja pri izvajanju ukrepov, ki pospešujejo in izboljšujejo stopnje uporabe tako pomembnega vira, kot je ESPG, katerega trenutna uporaba je na zelo nizki ravni. Letos se je zaprosilo za samo 11 % od 500 milijonov EUR, ki so na voljo.

 
  
MPphoto
 
 

  Estelle Grelier (S&D), v pisni obliki. – (FR) Na Parlament je bila ponovno naslovljena prošnja, da potrdi izplačilo pomoči iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi posledic krize ali selitev proizvodnje. Ta pomoč bo ponovno porazdeljena po proračunskih vrsticah, ki so bile prvotno namenjene drugim evropskim programom, saj Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji v sedanjem finančnem okviru nima nobenih lastnih sredstev.

Da bi se temu naredilo konec, sem med pripravo predloga proračuna za leto 2011 delala na oblikovanju vrstice za odobritve plačil, značilnih za Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji. Parlament je na glasovanju o obravnavi proračuna 20. oktobra 2010 sprejel vsoto v višini 50 milijonov EUR.

To vsoto, ki je v primerjavi z letnimi zahtevami simbolična, je treba še potrditi, saj je Evropski svet sprva zavrnil predlog o tem, da bi se Evropskemu skladu za prilagoditev globalizaciji dala lastna sredstva. Zato bom še naprej pozorno spremljala to vprašanje v upanju, da bomo dosegli proračunsko in zakonsko konsolidacijo tega mehanizma.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabeth Köstinger (PPE), v pisni obliki. – (DE) Gospe Matera moram najiskreneje čestitati za vsa štiri poročila o uporabi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji. Razširitev področja uporabe Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, ki naj bi vključil delavce, je bil pomemben korak, ki bo vsem nam omogočil, da bomo evropskim državljanom lahko pomagali neposredno. Instrumente Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji je namenjen za pomoč tistim, ki so jih učinki globalizacije ujeli nepripravljene. Da bi lahko zagotovil tudi učinkovito uporabo razpoložljivega denarja, mora hitro in na usmerjen način doseči svoj cilj. Samo tako lahko zagotovi, da bomo lahko pomagali evropskim državljanom in povečali zaupanje v EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) Uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za Dansko sem podprl, ker menim, da je ta instrument dragocen vir podpore za delavce, ki jih je gospodarska kriza pahnila v težave.

ESPG je bil ustanovljen leta 2006, da bi zagotovil praktično podporo presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni bodisi zaradi razlogov, povezanih s selitvijo njihovih podjetij, ali po spremembi v letu 2009, zaradi gospodarske krize, da bi s tem pomagali pri njihovem ponovnem vključevanju na trg dela. Pri današnjem glasovanju je šlo za prošnjo za podporo 1.122 delavcem v 45 podjetjih iz regije Nordjylland, ki proizvajajo stroje, in sicer v višini 7.521.359 EUR iz ESPG.

Pozdravljam sprejetje poročila, ki kaže, da je ESPG koristno in učinkovito sredstvo za reševanje brezposelnosti, ki je posledica globalizacije in gospodarske krize.

 
  
MPphoto
 
 

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. (ES) Podprl sem poročilo o uporabi sredstev iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), zlasti za 951 presežnih delavcev v 45 podjetjih, ki delujejo v panogi, razvrščeni v oddelek 28 NACE Revizija 2 (proizvodnja strojev in opreme), v regiji Nordjylland na ravni NUTS II. ESPG ponuja dodatno pomoč delavcem, ki trpijo posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ter pomaga pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela. Danska je predložila vlogo za uporabo sredstev ESPG v zvezi s presežnimi delavci v avtomobilskem sektorju, kar je v skladu z Uredbo sklada. Zdaj je treba zagotoviti, da bo ESPG podprl presežne delavce, da se ponovno vključijo na trg dela, kljub temu da pomoč ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so v skladu z nacionalno zakonodajo ali kolektivnimi pogodbami odgovorna podjetja, ali ukrepov za prestrukturiranje podjetij ali sektorjev.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. (LV) Zelo pomembno je, da v pristopu do brezposelnosti ne popustimo. Na tem področju je namreč pomembno, da ljudje občutijo, da imajo podporo tako nacionalnih vlad kot celotne EU. Čeprav sem poročilo podprl, mi še vedno ni jasno, kako bo znesek podpore porazdeljen. Zakaj bo Nizozemska prejela približno 3000 EUR za vsakega presežnega delavca, medtem ko bo Španija prejela 1000 EUR, Danska pa 7000 EUR? Ali ponovno usposabljanje in prekvalificiranje na Danskem staneta sedem krat več kot v Španiji? Kljub temu skrajno nejasnemu vprašanju sem se prisiljen strinjati s poročevalko, gospo Matera, da je dodelitev te finančne podpore potreben in pravočasen ukrep. Žalostno je, da se v tem primeru ni vključila tudi vlada Latvije in da ni predložila svoje vloge. V Latviji je trenutno namreč 180.000 brezposelnih.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki.(PT) Ker je Danska zaprosila za pomoč v zvezi s 951 presežnimi delavci v 45 podjetjih, ki delujejo v panogi, razvrščeni v oddelek 28 NACE Revizija 2 (proizvodnja strojev in opreme), v regiji Nordjylland na ravni NUTS II, sem resolucijo podprla, ker se strinjam s predlogom Komisije in spremembami predloga, ki jih je predložil Parlament.

Želela bi poudariti naslednje, saj se mi zdi to še posebej pomembno: (1) Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) podpira ponovno vključevanje presežnih delavcev, ki so bili izključeni iz trga dela, ne da bi pri tem razrešil podjetja njihovih odgovornosti; (2) v okviru uporabe sredstev ESPG je Komisija predlagala alternativni vir sredstev za plačila, pri katerem ne gre za neporabljena sredstva Evropskega socialnega sklada (ESS), kot je zahteval Parlament; (3) delovanje in dodano vrednost ESPG je treba oceniti v okviru splošne ocene programov in različnih drugih instrumentov, vzpostavljenih z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006 v okviru vmesnega pregleda večletnega finančnega okvira 2007–2013; (4) predlog Komisije vključuje informacije o vlogi ter analizo meril za upravičenost do pomoči, pojasnjeni pa so tudi razlogi za odobritev vloge, kar je tudi v skladu z zahtevami Parlamenta.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Ker je Danska zaprosila za pomoč v zvezi s 951 presežnimi delavci v 45 podjetjih, ki delujejo v panogi, razvrščeni v oddelek 28 NACE Revizija 2 (proizvodnja strojev in opreme), v regiji Nordjylland na ravni NUTS II, sem resolucijo podprla, ker se strinjam s predlogom Komisije in spremembami predloga, ki jih je predložil Parlament. Strinjam se tudi, da bi predlog Komisije v svoji obrazložitvi moral vključevati jasne in podrobne informacije o vlogi ter analiza meril za upravičenost, pojasnjeni pa so tudi razlogi za odobritev vloge, kar je v skladu z zahtevami Parlamenta.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – S tem glasovanjem Evropski parlament upošteva dejstvo, da je Danska zaprosila za pomoč v zvezi z 951 presežnimi delavci v 45 podjetjih, ki delujejo v panogi, razvrščeni v oddelek 28 NACE Revizija 2 (proizvodnja strojev in opreme), v regiji Nordjylland na ravni NUTS II. Vloga izpolnjuje merila za upravičenost do pomoči, ki so določena v uredbi ESPG. Evropski parlament od zadevnih institucij zahteva, naj združijo vse potrebne moči za pospešitev uporabe sredstev ESPG; opozarja, da so institucije zavezane zagotoviti nemoten in hiter potek postopka za sprejetje sklepov o uporabi sredstev ESPG, iz katerih se zagotavlja enkratna in časovno omejena individualna podpora za delavce, ki so bili odpuščeni zaradi globalizacije ter finančne in gospodarske krize; in poudarja vlogo, ki jo lahko igra ESPG pri ponovnem vključevanju odpuščenih delavcev na trg dela.

 
  
MPphoto
 
 

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D), v pisni obliki. (RO) Skupnost evropskih ladjedelniških združenj (CESA) meni, da bo svetovno povpraševanje v ladjedelniški industriji do leta 2014 upadlo zaradi svetovne finančne krize, ladjedelniška industrija pa se bo prihodnost preselila na področja, kjer so stroški nižji, predvsem v azijske regije. Zaradi premajhnega obsega evropskih politik, ki bi podpirale pomorski sektor, je malo verjetno, da bodo ravni proizvodnje spet kdaj takšne, kot so bile pred sedanjo krizo. V mestu Galati, od koder prihajam, se tudi ladjedelnica Damen spopada z učinki gospodarske in finančne krize, saj je bilo samo leta 2009 odpuščenih približno 600 presežnih delavcev. Leta 2010 naj bi bilo odpuščenih še dodatnih 500 presežnih delavcev. Podprla sem Resolucijo Evropskega parlamenta o uporabi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) na prošnjo Danske, ki želi s 7.521.359 EUR sofinancirati program podpore za 951 presežnih delavcev v regiji Nordjylland, ki so bili odpuščeni v času od 15. februarja 2009 do 14. novembra 2009. Do teh odpuščanj je prišlo v 45 podjetjih, ki proizvajajo stroje in opremo za ladjedelniški sektor.

 
  
MPphoto
 
 

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. (DE) Gre za vprašanje zagotavljanja podpore podjetjem v sektorju proizvodnje strojev in opreme v regiji Nordjylland. V tej regiji na severovzhodnem koncu Severnega Jutlanda je bilo v času od 15. februarja do 14. novembra 2009 odpuščenih 951 presežnih delavcev v 45 podjetjih. Da bi podprli te delavce pri ponovnem vključevanju v zaposlovanje, se je iz sklada sprostil znesek v višini 7.521.359 EUR.

 
  
  

Poročilo: Barbara Matera (A7-0269/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Antoniozzi (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Kot sem imel že priložnost pojasniti marca letos v času glasovanja o poročilu gospoda Bögeja, je uporaba Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji kot koristen instrument za spopadanje s posledicami gospodarske in finančne krize zelo dragocena pobuda, ki ponuja praktičen odgovor v smislu finančne pomoči. Od takrat je bilo sprejetih več drugih zahtev, vključno s to, o kateri govorimo zdaj. To je po mojem najboljši prikaz tega, kako uporabna je ta pobuda.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) ker je Nizozemska zaprosila za pomoč v zvezi s 512 presežnimi delavci v podjetju NXL Semiconductors Netherlands, ki deluje v elektronskem sektorju v regijah Gelderland in Eindhoven na ravni NUTS II, sem resolucijo podprla, saj se strinjam s predlogom Komisije in spremembami teh predlogov, ki jih je predlagal Parlament. Strinjam se tudi s predlogom Komisije o viru financiranja za alternativna plačila za neporabljena sredstva Evropskega socialnega sklada (ESS) v povezavi z uporabo sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), ki je sledil številnim opozorilom Evropskega parlamenta, da je bil ESPG ustanovljen kot ločen in poseben instrument z lastnimi cilji in roki ter da je zaradi tega treba opredeliti ustrezne proračunske vrstice za prerazporeditve.

 
  
MPphoto
 
 

  David Casa (PPE), v pisni obliki. – ESPG je pomemben strukturni sklad v EU, ki nam omogoča, da zagotovimo podporo delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih tokovih. Zdaj je pomembno, da dostop do tega sklada omogočimo delavcem elektronskega sektorja z Nizozemske, ki so bili odpuščeni. Glede na to se strinjam s sklepi poročevalca in sem se zato odločil, da bom poročilo podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Mário David (PPE), v pisni obliki. (PT) Pomoč presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi prestrukturiranja in selitve proizvodnje, mora biti dinamična in prožna, da bi se lahko hitro in učinkovito izvršila. Ker je Nizozemska zaprosila za pomoč v zvezi s 512 presežnimi delavci v podjetju NXP Semiconductors Netherlands, ki deluje v elektronskem sektorju v regijah Gelderland in Eindhoven, in na podlagi pojasnil, ki sem jih navedel v obrazložitvi mojega glasovanja o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v španski regiji Kataloniji, sem to poročilo podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Spet je pred nami problem zaprtja glavne industrije nekega mesta, v tem primeru Nijmegena, še slabše pri tem pa je to, da ni predvideno odprtje nobenih drugih industrij z istimi možnostmi zaposlovanja.

Resolucije, ki jih je sprejel Parlament, omogočajo posamezniki, da bolj jasno razume obseg in širino problema v več evropskih državah. Te države še vedno niso pokazale, da se lahko spopadejo s pomanjkanjem uskladitve in dejstvom, da ne morejo pritegniti naložbe in inovacije.

Ker se nič ne stori, sem zaskrbljen, da se bodo prošnje za uporabo sredstev pomnožile in da se bo sam sklad pokazal za nezadostnega, da bi lahko pomagal delavcem, ki so žrtve nenadnih in nepričakovanih sprememb v svojih podjetjih.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Zaradi posledic sedanje svetovne gospodarske in finančne krize na industrijsko dejavnost in posebna dela, ki se izvajajo v elektronskem sektorju, je nujno potreben učinkovit program podpore za 512 presežnih delavcev v podjetju NXL Semiconductors Netherlands v nizozemskih regijah Gelderland in Eindhoven. Treba je opozoriti na regionalni in socialni vpliv, ki izvira iz upada dejavnosti v poslovni enoti v Nijmegenu v provinci Gelderland, kjer je ta predstavljala največjega lokalnega delodajalca z velikim številom nekvalificiranih delavcev, ki so za to podjetje delali že več desetletij. To poudarja potrebo po načrtu za pomoč pri okrevanju in prekvalifikaciji teh nekdanjih delavcev, da bi se spodbudila njihova ponovna vključitev na trg dela. Želel bi ponoviti opozorilo, da je treba zagotoviti mehanizme za lažjo in hitrejšo uporabo sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) v evropskih državah.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) Uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za Nizozemsko sem podprl, ker menim, da je ta instrument dragocen vir podpore za delavce, ki jih je gospodarska kriza pahnila v težave.

ESPG je bil ustanovljen leta 2006, da bi zagotovil praktično podporo presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni bodisi zaradi razlogov, povezanih s selitvijo njihovih podjetij, ali po spremembi v letu 2009, zaradi gospodarske krize, da bi s tem pomagali pri njihovem ponovnem vključevanju na trg dela. Pri današnjem glasovanju je šlo za prošnjo za podporo 1.590 delavcem v podjetju NXL Semiconductors Netherlands, elektronskemu podjetju iz regij Gelderland in Eindhoven, in sicer v višini 1.809.434 EUR iz ESPG.

Pozdravljam sprejetje poročila, ki kaže, da je ESPG koristno in učinkovito sredstvo za reševanje brezposelnosti, ki je posledica globalizacije in gospodarske krize.

 
  
MPphoto
 
 

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. (ES) Podprl sem to poročilo o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), in sicer v zvezi s 512 presežnimi delavci v podjetju NXL Semiconductors Netherlands, ki deluje v elektronskem sektorju v regijah Gelderland in Eindhoven. ESPG ponuja dodatno pomoč delavcem, ki trpijo posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ter pomaga pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela. Nizozemska je predložila vlogo za uporabo sredstev ESPG v zvezi s presežnimi delavci v avtomobilskem sektorju, kar je v skladu z Uredbo sklada. Zdaj je treba zagotoviti, da bo ESPG podprl presežne delavce, da se ponovno vključijo na trg dela, kljub temu da pomoč ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so v skladu z nacionalno zakonodajo ali kolektivnimi pogodbami odgovorna podjetja, ali ukrepov za prestrukturiranje podjetij ali sektorjev.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki.(PT) Ker je Nizozemska zaprosila za pomoč v zvezi s 512 presežnimi delavci v podjetju NXL Semiconductors Netherlands, ki deluje v elektronskem sektorju v regijah Gelderland in Eindhoven na ravni NUTS II, sem resolucijo podprla, saj se strinjam s predlogom Komisije in spremembami teh predlogov, ki jih je predlagal Parlament.

Želela bi poudariti naslednje, saj se mi zdi to še posebej pomembno: (1) Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) podpira ponovno vključevanje presežnih delavcev, ki so bili izključeni iz trga dela, ne da bi pri tem razrešil podjetja njihovih odgovornosti; (2) v okviru uporabe sredstev ESPG je Komisija predlagala alternativni vir sredstev za plačila, pri katerem ne gre za neporabljena sredstva Evropskega socialnega sklada (ESS), kot je zahteval Parlament; (3) delovanje in dodano vrednost ESPG je treba oceniti v okviru splošne ocene programov in različnih drugih instrumentov, vzpostavljenih z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006 v okviru vmesnega pregleda večletnega finančnega okvira 2007–2013; (4) predlog Komisije vključuje informacije o vlogi ter analizo meril za upravičenost do pomoči, pojasnjeni pa so tudi razlogi za odobritev vloge, kar je tudi v skladu z zahtevami Parlamenta.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Ker je Nizozemska zaprosila za pomoč v zvezi s 512 presežnimi delavci v podjetju NXL Semiconductors Netherlands, ki deluje v elektronskem sektorju v regijah Gelderland in Eindhoven na ravni NUTS II, sem resolucijo podprla, saj se strinjam s predlogom Komisije in spremembami teh predlogov, ki jih je predlagal Parlament. Strinjam se tudi, da bi predlog Komisije v svoji obrazložitvi moral vključevati jasne in podrobne informacije o vlogi ter analiza meril za upravičenost, pojasnjeni pa so tudi razlogi za odobritev vloge, kar je v skladu z zahtevami Parlamenta.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Ker mora biti finančna pomoč Evropske unije za odpuščene delavce dinamična ter na razpolago čim hitreje in na najučinkovitejši način v skladu s skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, sprejeto na usklajevalnem sestanku 17. julija 2008, in ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 glede sprejetja sklepov za uporabo ESPG; ker je Nizozemska zaprosila za pomoč v zvezi s 512 presežnimi delavci v podjetju NXL Semiconductors Netherlands, ki deluje v elektronskem sektorju v regijah Gelderland in Eindhoven na ravni NUTS II; ker vloga izpolnjuje merila za upravičenost do pomoči, določena v uredbi ESPG, Evropski parlament od zadevnih institucij zahteva, naj združijo vse potrebne moči za pospešitev uporabe sredstev ESPG; opozarja, da so institucije zavezane zagotoviti nemoten in hiter potek postopka za sprejetje sklepov o uporabi sredstev ESPG, iz katerih se zagotavlja enkratna in časovno omejena individualna podpora za delavce, ki so bili odpuščeni zaradi globalizacije ter finančne in gospodarske krize; in poudarja vlogo, ki jo lahko igra ESPG pri ponovnem vključevanju odpuščenih delavcev na trg dela.

 
  
MPphoto
 
 

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D), v pisni obliki. (RO) Resolucijo Evropskega parlamenta o uporabi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) v odgovor na prošnjo, ki ga je vložilo podjetje NL/NXP Semiconductors na Nizozemskem, sem podprla.

26. marca 2010 je Nizozemska zaprosila za pomoč v zvezi s 512 presežnimi delavci v podjetju NXL Semiconductors Netherlands, ki deluje v elektronskem sektorju v regijah Gelderland in Eindhoven na ravni NUTS II. Skupno število presežnih delavcev sestavlja 425 moških in 87 žensk, med katerimi je tudi sedem delavcev z resnimi zdravstvenimi težavami ali invalidnostjo (1,3 %). Nizozemska poudarja velik vpliv teh odpuščanj, saj je podjetje NXP Semiconductors največji industrijski delodajalec na tem področju, ki ponuja zaposlitev velikemu številu nizko kvalificiranih delavcev, ki v tem podjetju delajo že več desetletij. Pomanjkanje možnosti za zaposlitev v podobnih podjetjih v regiji bo poseben problem za delavce, ki imajo strokovne izkušnje pri proizvodnji polprevodnikov.

Uporaba ESPG je posebej pomembna v smislu ponovnega vključevanja presežnih delavcev v zaposlovanje. Vendar pa želim Komisijo in države članice opozoriti na potrebo po oblikovanju industrijske politike na ravni EU, ki bo trajnostna in ki bo ustvarjala nova delovna mesta.

 
  
MPphoto
 
 

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. (DE) Obseg Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji se je razširil po 1. maju 2009. Namenjen je tudi zagotavljanju podpore presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi neposrednih posledic svetovne finančne in gospodarske krize. V regijah Gelderland in Eindhoven na ravni NUTS II na Nizozemskem je bilo odpuščenih 512 delavcev v podjetju NXP Semiconductors Netherlands. Za podporo tem delavcem se bo uporabil znesek v višini 1.809.434 EUR.

 
  
  

Poročilo: Barbara Matera (A7-0271/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Podprl sem to poročilo, ki je odobrilo uporabo sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v višini 2,4 milijona EUR za Portugalsko, da bi se omogočila podpora presežnim delavcem v podjetju Qimonda. Do te odobritve je prišlo na podlagi prošnje za uporabo ESPG, ki jo je Portugalska vložila decembra 2009. ESPG je bil ustanovljen, da bi zagotovil dodatno podporo delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v mednarodni trgovini. Sveženj pomoči ESPG je namenjen za zaščito položaja 839 presežnih delavcev v podjetju Qimonda Portugal, ki so bili odpuščeni v času od 8. junija do 8. oktobra lani. Ta znesek bo pokril naslednje ukrepe: priznanje usposobljenosti, poklicno usposabljanje, usposabljanje in podpora za namen ustvarjanja delovnih mest, podpora za samopromocijo in spodbude za zaposlovanje ter izkušnje, pridobljene na delovnem mestu. Zato menim, da je pomembno, da storimo vse, kar je mogoče, da bi pospešili uporabo ESPG, ob upoštevanju zaveze evropskih institucij, da bodo zagotovile hiter in enostaven postopek odobritve teh odločitev.

 
  
MPphoto
 
 

  Regina Bastos (PPE), v pisni obliki. – (PT) Podprla sem resolucijo o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) v višini 2.405.671 EUR za Portugalsko v zvezi s 839 presežnimi delavci v podjetju Qimonda Portugal AG, ki so bili odpuščeni v času od 8. junija do 8. oktobra lani. Ta sredstva so namenjena za podporo presežnim delavcem podjetja Qimonda, in sicer s priznanjem usposobljenosti, poklicnim usposabljanjem, poklicnim usposabljanjem, usposabljanjem in podporo za namen ustvarjanja delovnih mest, podporo za samopromocijo in spodbudo za zaposlovanje ter poklicno prakso, pridobljeno na delovnem mestu. Portugalska je tokrat že drugič predložila vlogo za uporabo ESPG za regijo Norte. Leta 2009 je bilo uporabljenih 832.800 EUR po odpuščanju presežnih delavcev v tekstilnem sektorju. Obžalujem, da se portugalska vlada ni naučila, kako izkoristiti potencial sklada. Medtem ko bodo nekdanji delavci nizozemskega podjetja NXP Semiconductors prejeli 3534 EUR na osebo, nekdanji danski delavci iz regije Nordjylland pa 7908 EUR vsak, bodo nekdanji portugalski delavci podjetja Qimonda iz naslova pomoči, ki jo dodeljuje sklad, prejeli samo 2867 EUR na osebo.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Ker je Portugalska zaprosila za pomoč v zvezi s 839 presežnimi delavci v mednarodnem podjetju Qimonda AG, ki deluje v panogi elektronike v regiji Norte na ravni NUTS II, sem resolucijo podprla, saj se strinjam s predlogom Komisije in spremembami tega predloga, ki jih je predlagal Parlament. Strinjam se tudi, da je treba delovanje in dodano vrednost Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji ovrednotiti v okviru splošnega ocenjevanja programov in raznih drugih instrumentov, ustvarjenih z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006, v procesu vmesnega pregleda večletnega finančnega okvira 2007-2013.

 
  
MPphoto
 
 

  David Casa (PPE), v pisni obliki. – ESPG je pomemben strukturni sklad v EU, ki nam omogoča, da zagotovimo podporo delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih tokovih. Da bi bil ta sklad učinkovit, je pomembno, da se omogoči dostop do njega, kadar je to potrebno, in sicer na pravočasen in učinkovit način. Zato moram podpreti sklepe poročevalke, zaradi česar sem se odločil, da glasujem za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. (PT) Takojšnji učinek zaprtja podjetja Qimonda v Vili do Conde je bil dodatnih 1.000 brezposelnih delavcev v regiji Norte v državi. V tem času je za to regijo že bila značilna najvišja stopnja brezposelnosti v državi: v obdobju od januarja do oktobra 2009 so uradi za zaposlovanje v severni regiji zabeležili povprečen mesečni pritok 22.000 brezposelnih ljudi. Po odpuščanjih v podjetju Qimonda Portugal AG je bila 17. decembra 2009 vložena prošnja za pomoč za 839 presežnih delavcev.

Na podlagi ocene, ki jo je izvedla, je Komisija ugotovila, da so bili izpolnjeni vsi potrebni pogoji. Predstavila je ta predlog za sklep o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za podporo ponovnega vključevanja na trg dela tistih delavcev, ki so bili odpuščeni zaradi neposrednih posledic svetovne finančne in gospodarske krize.

Zato ta sklep, ki omogoča uporabo 2.405.671 EUR v okviru splošnega proračuna EU za leto 2010 za zagotovitev finančne pomoči kot odgovor na prošnjo Portugalske, podpiram. Želel bi poudariti tudi, da je treba zagotoviti, da se to sprejetje hitro izvrši.

 
  
MPphoto
 
 

  Mário David (PPE), v pisni obliki. (PT) Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG), pobuda predsednika Komisije, gospoda Barrosa, v letu 2005 po poročilu Komisije z naslovom Evropske vrednote v globaliziranem svetu, ima danes novo obliko, ki mu daje večjo preglednost s širšimi cilji, ki vključujejo posledice sedanje krize in ki kažejo pot proti obdobjem čakanja na razpoložljivost sredstev, kar upam, da se bo zgodilo v tem primeru.

Čeprav sem ta predlog podprl, se mi zdi žalostno, da portugalska vlada spet ni znala v celoti izkoristi ta sklad, kot so storile druge države: to pri analizi različnih uporab jasno kaže znesek zaprošenih sredstev ESPG na osebo.

Danes smo na primer glasovali tudi o drugih prošnjah za podporo iz ESPG, ki so pokazale, da bodo nekdanji delavci iz nizozemskega podjetja NXP Semiconductors prejeli 3534 EUR na osebo, danski nekdanji delavci iz regije Nordjylland pa 7908 EUR vsak. Nekdanji portugalski delavci iz podjetja Qimonda, ki jih zajema sklad, bodo iz naslova podpore iz sklada prejeli samo 2867 EUR na osebo. Ta znesek je usmerjen v ukrepe, kot so priznanje usposobljenosti, poklicno usposabljanje, usposabljanje in podpora za namen ustvarjanja delovnih mest, podpora za samopromocijo in spodbude za zaposlovanje ter poklicna praksa, pridobljena na delovnem mestu.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) To poročilo sem podprla, saj menim, da je uporaba Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za Portugalsko ključnega pomena za namen podpore presežnih delavcev iz podjetja Qimonda. Znesek v višini 2,4 milijona EUR, ki bo sproščen, gotovo ne bo dovolj za reševanje vseh negativnih posledic odpuščanj, vendar pa bo v veliko pomoč. Uporaba sredstev mora biti preprosta in hitra in mora vključevati programe usposabljanja, ki prispevajo k učinkoviti ponovni vključitvi odpuščenih delavcev na trg dela.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Portugalsko podjetje Qimonda, del nemške svetovne vodilne skupine, je na Portugalskem veljalo za primer uspeha in za podjetje na čelu svojega sektorja. Bilo je največji portugalski izvoznik in še preden je postalo znano po problemih, ki so pripeljali do njegove insolventnosti, se je pripravljajo na vlaganja v nove tehnologije in je zagotovilo javna sredstva za podporo proizvodnji sončnih celic. Delavci podjetja Qimonda so bili visoko kvalificirani in so dosegali visoke ravni produktivnosti, pri čemer ni prav nič kazalo, da podjetje v tako kratkem času ne bo več moglo uspešno delovati. Leta 2008 se je podjetje celo igralo z možnostjo odprtja dodatnih treh obratov na Portugalskem, v okolici mesta Vila do Conde. Regija Norte, v kateri ima sedež podjetje Qimonda, je po tradiciji industrijska, zato sta jo zaprtje podjetij in brezposelnost hudo prizadela. Zmožnost podjetja Qimonda, da privabi močno potrebno usposobljeno delovno silo v regijo, je zdaj ogrožena.

Upam, da bodo delavci podjetja Qimonda lahko v zadostni meri izkoristili uporabo sredstev sklada in da se jim bo uspelo v celoti ponovno vključiti na trg dela. Rad bi izrazil svojo solidarnost z njimi in z njihovimi družinami.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Zaprtje podjetja Qimonda v mestu Vila do Conde je še povečalo visoke stopnje brezposelnosti na severu Portugalske. V tem primeru je bilo odpuščenih 900 delavcev, izmed katerih ima velika večina nizko stopnjo izobrazbe: 36,6 % je dokončalo samo osnovno šolo, višjo stopnjo izobrazbe pa ima samo 10,7 % delavcev. Zato je treba poudariti pomen tega načrta pomoči za 839 presežnih delavcev, da bi se ublažil vpliv hude gospodarske, finančne in socialne krize, ki ga čuti ta regija. Poudaril bi tudi pomen ukrepov, kot so priznanje usposobljenosti, poklicno usposabljanje, spodbude za ustvarjanje delovnih mest in priložnost za pridobivanje izkušenj na delovnem mestu. Na drugi strani pa je žalostno, da je to v dveh letih šele druga vloga, ki jo je Portugalska predložila Evropskemu skladu za prilagoditev globalizaciji, da bi prejela neposredno podporo za delavce v regiji Norte. Obveznost in dolžnost vlade, ki se srečuje z velikanskim številom brezposelnih in obubožanim stanjem javnih financ na Portugalskem, skupaj z gospodarsko recesijo v letu 2011 na podlagi nedavnih varčevalnih ukrepov, je, da bolj spretno ukrepa za pridobitev teh sredstev, da bi na konkreten način podprla brezposelne delavce.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Parlament je podprl sprostitev 2,4 milijona EUR iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), ki naj bi ponudili pomoč presežnim delavcem podjetja Qimonda na podlagi vloge, ki jo je portugalska vlada predložila 17. decembra 2009. Gre za sprostitev skupnega zneska v višini 2.405.671 iz ESPG za Portugalsko, in sicer v zvezi z 839 presežnimi delavci, ki so bili v času od 8. junija do 8. oktobra lani odpuščeni iz podjetja Qimonda Portugal AG. Predviden skupni znesek tega svežnja je 3,7 milijona EUR, pri čemer je prošnja za 2,4 milijona EUR ali 65 % skupnega zneska bila naslovljena na ESPG.

Žal Komisija in Svet nista bila pri roki, da bi posredovala, ko bi bilo še mogoče ohraniti podjetje in preprečiti, da bi to mednarodno podjetje s sedežem v Nemčiji odpustila delavce. Ta skopa podpora za brezposelne je na voljo šele zdaj, prepozno.

To je šestnajsta vloga, ki bo obravnavana v okviru proračuna za leto 2010 in bo vključevala naslednje ukrepe: priznanje usposobljenosti, poklicno usposabljanje, usposabljanje in podpora za namen ustvarjanja delovnih mest, podpora za samopromocijo in spodbude za zaposlovanje ter izkušnje, pridobljene na delovnem mestu.

Za regijo Norte, kjer je prišlo do odpuščanj, je bila že odobrena podpora ESPG na podlagi prejšnje vloge iz leta 2009 v zvezi z odpuščanji v tekstilnem sektorju. Takrat je bilo sproščenih 832.000 EUR.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) Uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za Portugalsko sem podprl, ker menim, da je ta instrument dragocen vir podpore za delavce, ki jih je gospodarska kriza pahnila v težave.

ESPG je bil ustanovljen leta 2006, da bi zagotovil praktično podporo presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni bodisi zaradi razlogov, povezanih s selitvijo njihovih podjetij, ali po spremembi v letu 2009, zaradi gospodarske krize, da bi s tem pomagali pri njihovem ponovnem vključevanju na trg dela. Pri današnjem glasovanju je šlo za prošnjo za podporo 839 delavcem v podjetju Qimonda AG, ki deluje v panogi elektronike, in sicer v višini 2.405.671 EUR iz ESPG.

Pozdravljam sprejetje poročila, ki kaže, da je ESPG koristno in učinkovito sredstvo za reševanje brezposelnosti, ki je posledica globalizacije in gospodarske krize.

 
  
MPphoto
 
 

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. (ES) Podprl sem to poročilo o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), in sicer v zvezi s 839 presežnimi delavci v podjetju Qimonda AG, ki deluje panogi elektronike v regiji Norte na ravni NUTS II. ESPG ponuja dodatno pomoč delavcem, ki trpijo posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ter pomaga pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela. Portugalska je predložila vlogo za uporabo sredstev ESPG v zvezi s presežnimi delavci v avtomobilskem sektorju, kar je v skladu z Uredbo sklada. Zdaj je treba zagotoviti, da bo ESPG podprl presežne delavce, da se ponovno vključijo na trg dela, kljub temu da pomoč ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so v skladu z nacionalno zakonodajo ali kolektivnimi pogodbami odgovorna podjetja, ali ukrepov za prestrukturiranje podjetij ali sektorjev.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki.(PT) Ker je Portugalska zaprosila za pomoč v zvezi s 839 presežnimi delavci v mednarodnem podjetju Qimonda AG, ki deluje v panogi elektronike v regiji Norte na ravni NUTS II, sem resolucijo podprla, saj se strinjam s predlogom Komisije in spremembami tega predloga, ki jih je predlagal Parlament.

Želela bi poudariti naslednje, saj se mi zdi to še posebej pomembno: (1) Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) podpira ponovno vključevanje presežnih delavcev, ki so bili izključeni iz trga dela, ne da bi pri tem razrešil podjetja njihovih odgovornosti; (2) v okviru uporabe sredstev ESPG je Komisija predlagala alternativni vir sredstev za plačila, pri katerem ne gre za neporabljena sredstva Evropskega socialnega sklada (ESS), kot je zahteval Parlament; (3) delovanje in dodano vrednost ESPG je treba oceniti v okviru splošne ocene programov in različnih drugih instrumentov, vzpostavljenih z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006 v okviru vmesnega pregleda večletnega finančnega okvira 2007–2013; (4) predlog Komisije vključuje informacije o vlogi ter analizo meril za upravičenost do pomoči, pojasnjeni pa so tudi razlogi za odobritev vloge, kar je tudi v skladu z zahtevami Parlamenta.

 
  
MPphoto
 
 

  Miguel Portas (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Seveda podpiram finančno odločitev o uporabi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) v zvezi z odpuščenimi delavci iz podjetja Qimonda na Portugalskem.

Na tem mestu je treba poudariti, da je ta odločitev prišla prepozno in da bo denar na Portugalsko prispel še kasneje: šele nekje konec novembra ali v začetku decembra. Stvari bi lahko bile drugačne in bi tudi morale biti drugačne. ESPG bi se lahko in bi se moral racionalizirati, da žrtvam kolektivnih odpuščanj ne bi bilo treba čakati 17 mesecev na podporo, ki je označena kot nujna, kar se je zgodilo v tem primeru.

Če bo Evropa še naprej tako prijazna do finančnega kapitala, potem ne sme biti več neprijazna do žrtev krize.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Ker je Portugalska zaprosila za pomoč v zvezi s 839 presežnimi delavci v mednarodnem podjetju Qimonda AG, ki deluje v panogi elektronike v regiji Norte na ravni NUTS II, sem resolucijo podprl, saj se strinjam s predlogom Komisije in spremembami tega predloga, ki jih je predlagal Parlament. Strinjam se tudi, da bi predlog Komisije v svoji obrazložitvi moral vključevati jasne in podrobne informacije o vlogi ter analiza meril za upravičenost, pojasnjeni pa so tudi razlogi za odobritev vloge, kar je v skladu z zahtevami Parlamenta.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Portugalska je zaprosila za pomoč v zvezi s 839 presežnimi delavci v podjetju Qimonda AG, ki deluje v panogi elektronike v regiji Norte na ravni NUTS II. Vloga izpolnjuje merila za upravičenost do pomoči, ki so določena v uredbi ESPG. Evropski parlament od zadevnih institucij zahteva, naj združijo vse potrebne moči za pospešitev uporabe sredstev ESPG. Opozarja, da so institucije zavezane zagotoviti nemoten in hiter potek postopka za sprejetje sklepov o uporabi sredstev ESPG, iz katerih se zagotavlja enkratna in časovno omejena individualna podpora za delavce, ki so bili odpuščeni zaradi globalizacije ter finančne in gospodarske krize. Poudaril je tudi vlogo, ki jo lahko igra ESPG pri ponovnem vključevanju odpuščenih delavcev na trg dela.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. (PT) Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je zakonodajni in proračunski instrument, ki je bil vzpostavljen za dodatno podporo delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih sprememb v strukturi mednarodne trgovine. Ker je Portugalska zaprosila za pomoč v zvezi s 839 presežnimi delavci v mednarodnem podjetju Qimonda AG, ki deluje v panogi elektronike v regiji Norte na ravni NUTS II, pozdravljam dejstvo, da je Parlament sprejel poročilo. Upam, da bo zagotovljena pomoč čim bolj dinamična in učinkovita in da bo posredovana v okviru enostavnega in hitrega procesa, da bi delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi globalizacije ter gospodarske in finančne krize, omogočila, da se ponovno vključijo na trg dela.

 
  
MPphoto
 
 

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki.(DE) V mednarodnem podjetju Qimonda AG, ki deluje v panogi elektronike v regiji Norte, je zaradi svetovne finančne in gospodarske krize prišlo do 839 odpuščanj presežnih delavcev. Z 2.405.671 EUR iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, se bo financiral usklajen sveženj posameznikom prilagojenih storitev, ki ga bodo dopolnjevali nacionalni ukrepi in ukrepi, ki jih bo sprejelo podjetje.

 
  
  

Poročilo: Barbara Matera (A7-0272/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE), v pisni obliki. (ES) Podpiram dodelitev sredstev pomoči v višini 2.752.935 EUR iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za Katalonijo kot dodatne pomoči za 1429 delavcev v 23 podjetjih, ki proizvajajo motorna vozila, priklopnike in polpriklopnike, ki so bili odpuščeni zaradi strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih. Do odpuščanj je prišlo v teku devetih mesecev, od 23. februarja 2009 do 22. novembra 2009.

To pomoč je treba uporabiti za podporo ponovnemu vključevanju presežnih delavcev na trg dela, ki v 25 % primerov nimajo osnovne izobrazbe ali niso končali šolanja, v 40 % primerov pa imajo samo osnovno izobrazbo. Od teh jih je 75 % moških, 25 % pa starejših od 55 let. Ta pomoč ne bi smela v nobenih okoliščinah ukrepov, za katera so odgovorna podjetja na podlagi nacionalne zakonodaje ali kolektivnih pogodb, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij oziroma sektorjev. Kot je navedeno v poročilu Odbora za proračun, bomo potrebovali pojasnilo, zakaj 23 % delavcev ne bo vključenih v program oblikovanja profilov, in morali bomo ugotoviti, kateri ukrepi bodo na voljo posebej za te delavce.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Ker je Španija zaprosila za pomoč v zvezi s 1429 presežnimi delavci v 23 podjetjih, ki so razvrščena v oddelek 29 NACE Revizija 2 (proizvodnja motornih vozil, priklopnikov in polpriklopnikov), v regiji Katalonija na ravni NUTS II, sem resolucijo podprla, ker se strinjam s predlogom Komisije in spremembami predloga, ki jih je predložil Parlament. Strinjam se tudi, da bi bilo treba zagotoviti, da bo Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) podprl ponovno vključevanje posameznih presežnih delavcev na trg dela, zato želim ponoviti, da pomoč iz ESPG ne sme nadomestiti katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalne zakonodaje ali kolektivnih pogodb, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij oziroma sektorjev.

 
  
MPphoto
 
 

  Mário David (PPE), v pisni obliki. (PT) Finančno pomoč za delavce, ki so bili odpuščeni zaradi posledic globalizacije, je treba izvršiti od primera do primera, cilj tega pa mora biti njihovo ponovno vključevanje na trg dela. Zato je treba poudariti, da ta pomoč ne more nadomestiti ukrepov, za katere so običajno odgovorna podjetja, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij. Zato skupna izjava, ki izhaja iz tristranskih pogovorov med institucijami, poudarja pomen zagotavljanja nemotenega in hitrega poteka postopkov za sprejetje sklepov o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG). Ker je Španija zaprosila za pomoč v zvezi s 1429 presežnimi delavci v 23 podjetjih, ki delujejo v regiji Katalonija, sem poročilo podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo o uporabi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: Cataluna automocion/Španija, saj bo s tem zagotovljena dodatna podpora katalonskim delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi posledic velikih strukturnih sprememb v svetovnem gospodarstvu, obenem pa bo omogočeno ponovno vključevanje teh delavcev na trg dela.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Ko pomislim na krizo, ki je prizadela ta sektor, se spomnim, da je nekdanji predsednik vlade Španije, José María Aznar, povedal, kako je bil nekdanji predsednik Združenih držav Amerike, George W. Bush, presenečen, ko je izvedel, da glavni izvoz Španije niso kmetijski proizvodi, temveč avtomobili. To je bil pozitiven znak, da stari stereotipi o gospodarstvu jugozahodne Evrope čedalje manj veljajo.

Žal so prizadevanja za modernizacijo španske industrije, predvsem s strani vlade Ljudske stranke, naletela na veliko oviro v tej svetovni krizi. Upad povpraševanja po avtomobilih v EU je zelo hud, proizvodnja v drugem četrtletju leta 2009 pa je padla za skoraj 40 %, kar lahko ogrozi še več delovnih mest, ne samo v Španiji, temveč po vsej EU.

To me zelo skrbi, zato upam, da se bo špansko gospodarstvo lahko ustrezno odzvalo na to krizo, pri čemer je ta sklad samo del tega odziva.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Predlagan načrt pomoči za 1429 nekdanjih delavcev v 23 podjetjih, ki proizvajajo motorna vozila, priklopnike in polpriklopnike v regiji Katalonija v Španiji, je nujno potreben za strokoven in poklicni razvoj velikega števila Evropejcev, ki so jih neposredno prizadele posledice sedanje svetovne gospodarske in finančne krize. Približno 25 % delavcev, ki jih zajema ta načrt, ni hodilo v šolo ali je zgodaj zapustilo šolo, več kot 40 % delavcev pa ima samo osnovno izobrazbo. Nizke stopnje izobrazbe in usposobljenosti med delovno silo v ključnih sektorjih proizvodnje v Evropi predstavljajo velik problem v luči ciljev strategije Evropa 2020. Da bi podprli trajnostno, pametno in vključujočo rast, potrebujemo strategijo, ki bo zagotovila boljšo učinkovitost in donosnost sredstev, ki so na voljo državam članicam in evropskim prebivalcem, kot na primer sredstev iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG). V primeru ESPG je bilo letos uporabljenih smo nekaj čez 10 % od 500 milijonov EUR, ki so zagotovljeni v proračunu, kar je nesprejemljivo glede na obseg brezposelnosti v Evropi in čedalje večje težave pri iskanju drugega dela.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) Uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za Španijo sem podprl, ker menim, da je ta instrument dragocen vir podpore za delavce, ki jih je gospodarska kriza pahnila v težave.

ESPG je bil ustanovljen leta 2006, da bi zagotovil praktično podporo presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni bodisi zaradi razlogov, povezanih s selitvijo njihovih podjetij, ali po spremembi v letu 2009, zaradi gospodarske krize, da bi s tem pomagali pri njihovem ponovnem vključevanju na trg dela. Danes sprejeto poročilo govori o vlogi za sredstva v skupni višini 2.752.935 EUR, ki jo je predložila Španija v zvezi s 1429 delavci v 23 različnih podjetjih v sektorju motornih vozil.

Nazadnje je treba poudariti, da današnje glasovanje o štirih poročilih v zvezi z uporabo ESPG, da bi se zagotovila skupna sredstva v višini približno 14 milijonov EUR, kaže, da je sklad koristno in učinkovito sredstvo boja proti brezposelnosti, ki je posledica globalizacije in gospodarske krize.

 
  
MPphoto
 
 

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. (ES) Podprl sem poročilo o uporabi sredstev iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), zlasti za 1429 presežnih delavcev v 23 podjetjih, ki delujejo v panogi, razvrščeni v oddelek 29 NACE Revizija 2 (proizvodnja strojev in opreme), v regiji Nordjylland na ravni NUTS II. ESPG ponuja dodatno pomoč delavcem, ki trpijo posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ter pomaga pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela. Španija je predložila vlogo za uporabo sredstev ESPG v zvezi s presežnimi delavci v avtomobilskem sektorju, kar je v skladu z Uredbo sklada. Zdaj je treba zagotoviti, da bo ESPG podprl presežne delavce, da se ponovno vključijo na trg dela, kljub temu da pomoč ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so v skladu z nacionalno zakonodajo ali kolektivnimi pogodbami odgovorna podjetja, ali ukrepov za prestrukturiranje podjetij ali sektorjev.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki.(PT) Ker je Španija zaprosila za pomoč v zvezi s 1429 presežnimi delavci v 23 podjetjih, ki so razvrščena v oddelek 29 NACE Revizija 2 (proizvodnja motornih vozil, priklopnikov in polpriklopnikov), v regiji Katalonija na ravni NUTS II, sem resolucijo podprla, ker se strinjam s predlogom Komisije in spremembami predloga, ki jih je predložil Parlament.

Želela bi poudariti naslednje, saj se mi zdi to še posebej pomembno: (1) Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) podpira ponovno vključevanje presežnih delavcev, ki so bili izključeni iz trga dela, ne da bi pri tem razrešil podjetja njihovih odgovornosti; (2) v okviru uporabe sredstev ESPG je Komisija predlagala alternativni vir sredstev za plačila, pri katerem ne gre za neporabljena sredstva Evropskega socialnega sklada (ESS), kot je zahteval Parlament; (3) delovanje in dodano vrednost ESPG je treba oceniti v okviru splošne ocene programov in različnih drugih instrumentov, vzpostavljenih z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006 v okviru vmesnega pregleda večletnega finančnega okvira 2007–2013; (4) predlog Komisije vključuje informacije o vlogi ter analizo meril za upravičenost do pomoči, pojasnjeni pa so tudi razlogi za odobritev vloge, kar je tudi v skladu z zahtevami Parlamenta.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Španija je zaprosila za pomoč v zvezi s 1429 presežnimi delavci v 23 podjetjih, ki so razvrščena v oddelek 29 NACE Revizija 2 (proizvodnja motornih vozil, priklopnikov in polpriklopnikov), v regiji Katalonija na ravni NUTS II. Vloga izpolnjuje merila za upravičenost do pomoči, ki so določena v uredbi ESPG. Kot Katalonec sem vesel, da se je Parlament strinjal, da bo od zadevnih institucij zahteval, naj združijo vse potrebne moči za pospešitev uporabe sredstev ESPG, in da bo opozoril, da so institucije zavezane zagotoviti nemoten in hiter potek postopka za sprejetje sklepov o uporabi sredstev ESPG, iz katerih se zagotavlja enkratna in časovno omejena individualna podpora za delavce, ki so bili odpuščeni zaradi globalizacije ter finančne in gospodarske krize. Poudaril je tudi vlogo, ki jo lahko igra ESPG pri ponovnem vključevanju odpuščenih delavcev na trg dela.

 
  
MPphoto
 
 

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D), v pisni obliki. (RO) Januarja 2010 je Španija predložila vlogo za uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) v zvezi z odpuščenimi delavci v 23 podjetjih v regiji Katalonija, ki so se ukvarjala s proizvodnjo vozil za cestni promet, priklopnikov in polpriklopnikov. Resolucijo Evropskega parlamenta o uporabi sredstev iz ESPG za zagotovitev pomoči presežnim delavcem sem podprla. Glasovala sem za resolucijo Evropskega parlamenta o uporabi sredstev ESPG za odobritev pomoči odpuščenim delavcem. Do odpuščanj je prišlo zaradi finančne in gospodarske krize, kar je pripeljalo do padca povpraševanja po vozilih v Španiji in po svetu, kakršnega ne pomnimo.

Med februarjem in novembrom 2009 je bilo samo v regiji Katalonija odpuščenih 2330 delavcev, od tega 75 % moških in skoraj 25 % starejših od 55 let. Strinjam se, da je treba zagotoviti finančno podporo in usposabljanje za presežne delavce, da bi si lahko zagotovili nova delovna mesta za čim daljši čas.

 
  
MPphoto
 
 

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki.(DE) Ta uporaba Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji bo prinesla koristi 1429 delavcem iz sektorja proizvodnje motornih vozil, priklopnikov in polpriklopnikov v španski regiji Katalonija. Komisija je predlagala, da se v tem primeru iz sklada uporabijo sredstva v višini 2.752.935 EUR, da bi se podprlo ponovno vključevanje nekdanjih delavcev iz skupaj 23 podjetij na trg dela, saj vloga, ki je bila aprila dopolnjena z dodatnimi podatki, izpolnjuje pogoje za finančni prispevek iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji.

 
  
  

Poročila: Barbara Matera (A7-0270/2010, A7-0269/2010, A7-0271/2010, A7-0272/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Peter Jahr (PPE), v pisni obliki. (DE) Zelo sem vesel, da se je Evropski parlament danes odločil, da podpre številne ljudi, ki čutijo negativne posledice globalizacije. Vendar pa je evropska sredstva treba zdaj zagotoviti hitro in brez kakršnih koli birokratskih postopkov, da bi ti ljudje čim prej našli novo zaposlitev. To je pomemben in izredno viden prispevek Evropske unije, ki bo tem ljudem jasno pokazal, da EU želi pomagati in lahko pomaga tudi posameznikom v izrednih razmerah. Vendar pa si moramo tudi prizadevati, da bomo oblikovali globalizacijo na smiseln način. Zato je pomembno, da Evropska unija podpre pravične pogoje konkurence v mednarodnih gospodarskih odnosih. Na ta način se bo mogoče že na samem začetku izogniti ustvarjanju neugodnih razmer v določenih sektorjev.

 
  
MPphoto
 
 

  Crescenzio Rivellini (PPE), v pisni obliki. (IT) Želel bi čestitati gospe Matera za odlično delo, ki ga je opravila. Danes sem podprl štiri prošnje za sredstva za delavce, ki so izgubili svoje službe v Španiji, na Danskem, Nizozemskem in Portugalskem. Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je bil ustanovljen leta 2006 s sredstvi, katerih zgornja meja znaša 500 milijonov EUR, da bi pomagal iskalcem zaposlitve najti novo delo, financiral posebne tečaje usposabljanja, pomagal delavcem pri ustanovitvi lastnih podjetij in zagotovil začasne dodatke k plači v obliki dodatkov za mobilnost, dodatkov za iskanje zaposlitve in dodatkov za usposabljanje ali ponovno vključevanje na trg dela.

ESPG kaže veliko raven prožnosti in ponuja pomoč v posebnih primerih v številnih regijah Evrope. Vendar pa moramo storiti vse, kar je potrebno, da bi pospešili uporabo tega instrumenta, predvsem glede na njegovo pozitivno vlogo pri spopadanju z gospodarsko krizo.

 
  
  

Poročilo: Carmen Fraga Estévez (A7-0260/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki.(PT) Pozdravljam to poročilo, ki ureja izvajanje te konvencije in priporočil, ki jih je sprejela Komisija za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC), ki omogočajo sprejetje ukrepov v zvezi z nadzorom in izvrševanjem za vsa ribiška plovila, ki se uporabljajo ali so namenjena uporabi za dejavnosti ribolova v ribolovnih virih. Nekatere izmed teh določb so bile vključene v zakonodajo EU prek uredb o celoletnem dovoljenem ulovu in kvot, stališče poročevalke pa je treba podpreti in zavrniti to preteklo metodo, saj zakonodaja postaja nejasna in negativno vpliva na verodostojnost EU. Kar največjo prednost nameniti ukrepom regionalnih organizacij za upravljanje ribištva za boj proti nezakonitemu, ribolovu, da bi se sistem spremljanja in izvrševanja, ki ga sprejema ta konvencija, hitro prenesel v pravo EU, pri čemer mora biti Parlament celovito in pravočasno obveščen o vseh fazah postopka pogajanj z organizacijami za upravljanje ribištva, zato je treba zagotoviti, da predstavniki te institucije sodelujejo kot opazovalci na teh pogajanjih.

 
  
MPphoto
 
 

  Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki. (IT) Najprej bi želel čestitati poročevalki. To poročilo sem podprl, ker se strinjam, da je sistem nadzora in izvrševanja, ki je sprejet v Konvenciji o prihodnjem večstranskem sodelovanju v ribištvu severovzhodnega Atlantika, treba prenesti v pravo EU. Na splošno pozdravljam nove predpise o nadzoru plovil, ki opravljajo nezakonite in neprijavljene dejavnosti; ti predpisi so predmet poročila, ki smo ga pravkar sprejeli.

Strinjam se tudi z novim sistemom pomorske inšpekcije, ki bo v evropskih pristaniščih dejansko preprečeval iztovarjanje in pretovarjanje zamrznjenih rib, če država zastave ribiških plovil, ki plujejo pod zastavo druge pogodbenice, ni preverila njihove zakonitosti. Vendar pa sem prepričan, da bo treba pri prenosu teh sprememb oceniti nekatere kompromisne rešitve in opraviti vse prilagoditve, dokler bodo veljale za izvedljive v skladu s samo konvencijo. Prepričan sem tudi, da se prenos lahko opravi hitreje in učinkoviteje, če bo Parlament ves čas obveščen o vseh fazah pogajanj, tako da bodo njegovi predstavniki sodelovali kot opazovalci na teh pogajanjih.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Za Evropsko unijo je pomembno, da vzpostavi svoj sistem preprečevanja in odprave nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova. Predlagani predpisi morajo vključevati ukrepe o določitvi ribolovnih možnosti in s tem povezanih pogojev v vodah EU in za ribiška plovila EU v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova. Pomembno je, da je to v skladu s cilji skupne ribiške politike (SRP) in da prispeva k trajnostnemu razvoju.

 
  
MPphoto
 
 

  Lara Comi (PPE), v pisni obliki. (IT) Z metodološkega vidika je pravilno, da pregledamo in dopolnimo vsebino konvencij, kot smo storili tokrat. Obenem pa je ustrezno, da se vprašamo o vlogi Parlamenta v tem pregledu. Poleg formalnih vprašanj je treba nenehno spremljati tudi delovanje organov, povezanih z evropskimi institucijami, da bi se zagotovilo, da bodo ti organi učinkoviti, uspešni, sodobni in da bodo lahko odgovorili na izzive, ki bi se lahko spremenili po podpisu ustreznega sporazuma.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Poročilo o sistemu nadzora in izvrševanja, ki se uporablja na območju, zajetem v Konvenciji o prihodnjem večstranskem sodelovanju v ribištvu severovzhodnega Atlantika sem podprl, saj uvaja nov sistem ukrepov za nadzor in izvrševanje, da bi se zagotovilo ohranjanje in uravnotežena uporaba ribolovnih virov v regiji. Ta sistem predvsem vključuje nadzor plovil, ki se ukvarjajo z nezakonitim, neprijavljenim ali nereguliranim ribolovom, ter sistem nadzora, ki ga bo izvajala država, v pristanišču katere se ribiški proizvodi iztovarjajo.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Glede na pomen ribištva za Evropo (tako v smislu gospodarske dejavnosti, ki ustvarja delovna mesta in bogastvo, ter zaradi svoje vloge v prehrani ljudi) moramo vedno zelo previdno jemati vsak predpis, ki želi uvesti nove in strožje obveznosti za evropske ribiče.

Namen tega predloga je posodobiti predpise EU, ki prenašajo sistem nadzora in izvrševanja, ki je sprejet s konvencijo Komisije za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC). Cilj takšnih ukrepov je predvsem spodbujanje ravnanja v skladu z določbami konvencije s strani plovil nepogodbenic, vključno z novim sistemom nadzora države članice pristanišča. S tem se onemogoči, da bi se zamrznjene ribe, katerih zakonitost ni potrjena, iztovarjale v evropskih pristaniščih.

Poleg tega konvencija določa nove ukrepe, ki vključujejo nadzor plovil, ki se ukvarjajo z nezakonito, neprijavljeno in neregulirano ribolovno dejavnostjo. Mislim, da bo s temi ukrepi na koncu mogoče zaščititi evropske ribiče pred vnosom rib, ki niso v skladu s predpisi EU, na evropski trg, to pa je vsekakor treba pozdraviti.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Ta dokument sem podprl, saj se strinjam, da je treba sistem nadzora in izvrševanja, ki je sprejet s Konvencijo o prihodnjem večstranskem sodelovanju v ribištvu severovzhodnega Atlantika (NEAFC), prenesti v pravo EU. Med novimi predpisi bi rad poudaril spremljanje plovil, ki se ukvarjajo z nezakonitim in neprijavljenim ribolovom, skupaj z novim sistemom pomorske inšpekcije, ki bo v evropskih pristaniščih dejansko preprečeval iztovarjanje in pretovarjanje zamrznjenih rib, če država zastave ribiških plovil, ki plujejo pod zastavo druge pogodbenice, ni preverila njihove zakonitosti. Leta 2007 in 2008 Parlament ni bil zastopan na letnem srečanju Organizacije za ribištvo severozahodnega Atlantika (NAFO). Zato moram reči, da bi Parlament moral biti v skladu z Lizbonsko pogodbo zastopan na prihodnjih razpravah o mednarodnih konvencijah, povezanih s tem vprašanjem.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Predlagan sistem nadzora vključuje določbe za spodbujanje ravnanja v skladu z ukrepi za ohranjanje in izvrševanje s strani plovil nepogodbenic, da bi se zagotovilo popolno spoštovanje ukrepov za ohranjanje in upravljanje, ki jih je sprejela Konvencija o prihodnjem večstranskem sodelovanju v ribištvu severovzhodnega Atlantika (NEAFC). Zato se nanaša na premostitev vrzeli v sistemu nadzora, predvsem v smislu nezakonitih, neprijavljenih ali nereguliranih ribolovnih dejavnosti, zaradi česar se z njim strinjamo.

Poročilo navaja, da morajo države članice, katerih plovila so pooblaščena za ribolov na upravnem območju NEAFC, sistemu dodeliti ustrezna sredstva za inšpekcijski pregled. Treba je poudariti, da nadzor ribolovnih dejavnosti danes pomeni čedalje več zahtev za države članice, bodisi v okviru skupne ribiške politike (SRP) ali na področju delovanja regionalnih organizacij za upravljanje ribištva.

Zato menimo, da bi bilo primerno ponovno premisliti o finančnih sredstvih, ki se jih namenja nadzoru, predvsem v zvezi z najvišjimi stopnjami sofinanciranja, ki se zagotavljajo v okviru ureditve finančnih ukrepov SRP za prevzem, razvoj in/ali modernizacijo opreme za nadzor s strani držav članic. Zato smo predlagali, da bi sedanjo 50-odstotno stopnjo dvignili na 75 %, ob upoštevanju tekočega postopka spremembe te uredbe.

 
  
MPphoto
 
 

  Pat the Cope Gallagher (ALDE), v pisni obliki. (GA) Konvencija o prihodnjem večstranskem sodelovanju v ribištvu severovzhodnega Atlantika, katere pogodbenici sta zdaj tudi Skupnost in EU, je začela veljati leta 1982.

Cilj konvencije je zagotoviti dolgoročno ohranjanje in največjo možno uporabo ribolovnih virov v severovzhodnem Atlantiku, in sicer v interesu družbe, trajnosti in okolja. Uvesti je mogoče ukrepe za nadzor in izvrševanje, da bi se zagotovilo izvajanje te konvencije in priporočil, ki jih je sprejela Komisija za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC). Ta veljajo za vsa ribiška plovila, ki se uporabljajo za dejavnosti ribolova v ribolovnih virih, kot je opredeljeno v konvenciji.

Namen predloga je posodobiti zakonodajo Unije. Leta 2006 je NEAFC sprejela nov sistem za izboljšanje nadzora in izvrševanja svojih priporočil. Druga sprememba je ta, da je zdaj vključen tudi nov sistem pomorske inšpekcije, ki bo v evropskih pristaniščih dejansko preprečeval iztovarjanje zamrznjenih rib, če država zastave ribiških plovil, ki plujejo pod zastavo druge pogodbenice, ni preverila njihove zakonitosti. Vključeni so novi ukrepi v zvezi z ureditvijo plovil, ki se ukvarjajo z nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim ribolovom.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) Poročilo o predlogu uredbe o sistemu nadzora in izvrševanja, ki se uporablja na območju, zajetem v Konvenciji o prihodnjem večstranskem sodelovanju v ribištvu severovzhodnega Atlantika, katere pogodbenica je EU, sem podprl, saj menim, da je treba ta sistem vključiti v pravo EU. Leta 2006 je Komisija za ribištvo severovzhodnega Atlantika sprejela nov sistem, katere namen je izboljšati nadzor in izvrševanje njenih priporočil, Evropska unija in Evropski parlament pa sta nato v celoti podprla sprejetje teh priporočil. Predvsem gre za močno podporo novim določbam, ki uvajajo nov sistem pomorske inšpekcije, ki bo v evropskih pristaniščih dejansko preprečeval iztovarjanje in pretovarjanje zamrznjenih rib, če zadevna država ni preverila njihove zakonitosti. Na kratko, ta niz priporočil prilagaja prej veljaven sistem sedanjim zahtevam, zato menim, da bi bilo koristno, če bi se hitro prenesel.

 
  
MPphoto
 
 

  Marisa Matias (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu je ključnega pomena za ohranjanje trajnosti ribolovnih virov ter zagotovitev večje pravičnosti in enakopravnosti pri razdelitvi bogastva. Od teh pogojev je odvisen sam obstoj ribiške skupnosti.

V tem okviru je zelo pomemben nadzor vseh ribiških plovil, ki se uporabljajo ali so namenjena za uporabo za ribolov na območjih Konvencije, kakor tudi ukrepi za izvrševanje. To poročilo gre v tej smeri. Vsi bi se morali vključiti v ta prizadevanja in jih razvijati še naprej. Preprečevanje in odprava nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova morata biti prednostna naloga skupne ribiške politike.

 
  
MPphoto
 
 

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. (ES) Evropski parlament je večkrat poudaril, da je treba vso prednost dati ukrepom za boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu, ki jih izvajajo regionalne organizacije za upravljanje ribištva. Zato poročevalka meni, da je treba sistem nadzora in izvrševanja, ki ga je sprejela Komisija za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC), nemudoma prenesti v pravo EU. Uredba Sveta (ES) št. 1005/2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje („Uredba IUU“) je začela veljati 1. januarja 2010. Uredba Sveta (ES) št. 1006/2008 o dovoljenjih za ribolovne dejavnosti ribiških plovil Skupnosti zunaj voda Skupnosti in dostopu plovil tretjih držav do voda Skupnosti določa, da morajo ribiška plovila EU za izvajanje ribolovne dejavnosti zunaj voda EU imeti dovoljenje za ribolov. Ker menim, da je nadzor nad nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim ribolovom potreben, sem poročilo gospe Fraga podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. (LV) Sodelovanje v ribištvu severovzhodnega Atlantika pomeni predvsem pravične kvote za vse udeležence v procesu. Pravna predlaga, ki se uvaja in velja za vse udeležence, mora biti smiselna. Nihče ne sme imeti izključnih pravic za izkoriščanje ribolovnih virov Atlantika. Glasoval sem „za“ v upanju, da bo zakonodaja zagotovila enake možnosti in enako odgovornost za vse kršitve pri ulovu, kjer bodo imeli vsi enake možnosti, kar se pogosto dogaja, kadar se zakonodaja oblikuje tako, da daje prednost interesom velikih držav EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Čedalje višji dohodki in izboljšana infrastruktura so pripeljali do večje porabe rib tudi v državah v razvoju. Količine ulovljenih rib naraščajo že vsako leto in bodo torej naraščale še naprej. Študije so pokazale, da je naraščanje staležev rib v oceanih in celinskih vodah v glavnem rezultat ribogojstva. Vse pogosteje se uporabljajo večje flote, ki lovijo ribe iz čedalje manjših staležev. Da bi se omejil neusmiljen prelov, je treba uvesti sistem nadzora in izvrševanja. Razlog za skrb so tudi poročila ribičev, ki so ujeti na odprtem morju kot sluge in morajo garati za skrajno nizke plače v razmerah, ki spominjajo na suženjstvo. Nadzor je pomemben, če želimo, da bi naši zanamci vedeli, kakšen okus imajo ribe. Zaradi vsega tega je smiselna vsaj delna ponovna nacionalizacija ribiške politike, da bi se regionalni problemi lahko celovito reševali. V skladu s tem sem tudi glasoval.

 
  
MPphoto
 
 

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. – (PL) Poročilo govori o Konvenciji o prihodnjem večstranskem sodelovanju v ribištvu severovzhodnega Atlantika, ki je začela veljati 17. marca 1982. Za zagotovitev nadzora nad priporočili, določenimi v tem dokumentu, je bila ustanovljena Komisija za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC).

Poročilo poudarja pomen sprejemanja potrebnih ukrepov v zvezi z nadzorom in izvrševanjem in jih uporabljati za vsa ribiška plovila, ki se uporabljajo ali so namenjena uporabi za dejavnosti ribolova v ribolovnih virih na območjih, določenih v konvenciji. Glavno vprašanje je izvajanje ukrepov na zadevnem območju za namen boja proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu, ki jih izvršujejo regionalne organizacije za upravljanje ribištva (RFO). Prednostna naloga je torej sprememba sistema nadzora in izvrševanja, ki ga je sprejela NEAFC in ki ga je treba čim prej prenesti v zakonodajo EU.

Poročevalka poudarja tudi, da je treba zagotoviti, da bodo ribiška plovila EU morala pridobiti dovoljenje za ribolov zunaj voda Evropske unije. To poročilo nam bo omogočilo, da zapolnimo pravne vrzeli, ki so do danes obstajale na področju zakonodajnih določb o flotah Evropske unije, to pa bo izboljšalo verodostojnost Evropske unije na tem področju in prispevalo k boju proti nezakonitemu ribolovu.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Predlog uredbe Parlamenta in Sveta o sistemu nadzora in izvrševanja, ki se uporablja na območju Konvencije o prihodnjem večstranskem sodelovanju v ribištvu severovzhodnega Atlantika (NEAFC), je temeljnega pomena v smislu dopolnitve predpisov EU o izvajanju sistema nadzora in izvrševanja, ki ga je sprejela NEAFC.

Kot v drugih primerih, v katerih so se priporočila regionalnih organizacij za upravljanje ribištva izvajala v okviru prava EU o ribištvu, se tudi s tem želi uvesti ostrejši nadzor za preprečevanje nezakonitega ribolova, odpravo možnih vrzeli in obrambo temeljnega načela skupne ribiške politike (SRP) za trajnostni ribolov znotraj in zunaj voda EU.

Poleg tega menim, da besedilo, ki je bilo sprejeto in o katerem glasujemo danes, zagovarja posebne pravice Parlamenta v okviru rednega zakonodajnega postopka in vključuje potrebne spremembe, ki izhajajo iz členov 2090(E) in 291 Pogodbe o delovanju EU.

Zaradi vsega tega bom ta predlog podprla.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Konvencija o prihodnjem večstranskem sodelovanju v ribištvu severovzhodnega Atlantika, katere pogodbenica je EU, je bila odobrena s Sklepom Sveta 81/608/ES, in je začela veljati 17. marca 1982. Sprejmejo se lahko ukrepi za nadzor in izvrševanje, da bi se zagotovilo izvajanje te konvencije in priporočil, ki jih je sprejela Komisija za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC). Ti veljajo za vsa ribiška plovila, ki se uporabljajo ali so namenjena za uporabo pri opravljanju ribolovnih dejavnosti ribolovnih virov na območjih, opredeljenih v konvenciji.

Cilj tega predloga je posodobiti zakonodajo EU s prenosom sistema nadzora in izvrševanja NEAFC. Da bi se nov sistem NEAFC lahko izvajal, predlog predvideva kasnejši preklic Uredbe Sveta (ES) št. 2791/1999 z dne 16. decembra 1999, s katero se je izvajal prvi sistem, ki ga je NEAFC sprejela leta 1998.

 
  
MPphoto
 
 

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. (IT) To poročilo podpiram, kajti čeprav je Evropa omejila ali dejansko prepovedala ulov različnih vrst rib, še vedno obstaja veliko število nezakonitih ribiških plovil, ki ne lovijo samo zaščitenih rib, temveč tudi ne upoštevajo direktiv EU o zaščiti delavcev.

Sprejetje tega poročila pomeni, da bodo nova priporočila, ki so začela veljati med letoma 2007 in 2010, postala zakon, njihov prenos pa je pomemben tako za boj proti nezakonitemu ribolovu kot za preprečevanje pravnega vakuuma na področju flot EU. Še ena pozitivna točka je uvedba novega sistema inšpekcije, ki bo v evropskih pristaniščih preprečeval iztovarjanje zamrznjenih rib dvomljivega ali nezakonitega izvora.

 
  
  

Priporočilo: Jarosław Leszek Wałęsa (A7-0262/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Glede na pomen prispevka te konvencije pri posvetovanju, sodelovanju, najboljši uporabi. smotrnemu upravljanju in ohranjanju ribolovnih virov na območju severozahodnega Atlantika, skupaj s spodbujanjem mednarodnega sodelovanja, s katerim bi se izboljšalo trajnostno upravljanje morskih virov na odprtem morju, ki bi temeljilo na znanstvenih raziskavah, je tukaj predlagana sprememba temeljnega pomena, saj konvencijo v celoti prenavlja, da bi jo uskladila z drugimi regionalnimi konvencijami in mednarodnimi instrumenti ter vanjo vključila sodobne zasnove ribištva. Najvidnejši izmed pozitivnih ukrepov so: poenostavitev strukture te konvencije, posodobitev prispevkov v proračun v skladu z načelom „uporabnik plača“ v zvezi s pogodbenicami, nova opredelitev obveznosti in sprememba postopka odločanja ter reševanja sporov v zvezi s slednjimi. Te izboljšave so ključnega pomena kot način spodbujanja skupne ribiške politike (SRP) v prihodnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Priporočilo o predlogu Sklepa Sveta o odobritvi, v imenu Evropske unije, sprememb Konvencije o prihodnjem večstranskem sodelovanju ribištva severozahodnega Atlantika, sem podprla, saj spremembe pozitivno prispevajo k preoblikovanju notranje strukture in prerazporeditve pooblastil v Organizaciji za ribištvo severozahodnega Atlantika.

Vendar pa menim, da bi moral Evropski parlament v skladu z Lizbonsko pogodbo biti zastopan na prihodnjih razpravah o mednarodnih konvencijah.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Glede na pomen ribištva za Evropo (tako v smislu gospodarske dejavnosti, ki ustvarja delovna mesta in bogastvo, ter zaradi svoje vloge v prehrani ljudi) moramo vedno zelo previdno jemati vsak predpis, ki želi uvesti nove in strožje obveznosti za evropske ribiče. Vendar pa smo v tem primeru predlagali spremembo, ki povečuje možnosti za ribolov, ki jih ima Evropska unija po Konvenciji o prihodnjem večstranskem sodelovanju v ribištvu severozahodnega Atlantika, kar je treba pozdraviti. Zato sem to podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Ta dokument sem podprl, saj se strinjam, da je treba sistem nadzora in izvrševanja, ki je sprejet s Konvencijo o prihodnjem večstranskem sodelovanju v ribištvu severozahodnega Atlantika, prenesti v pravo EU. Med novimi predpisi bi rad poudaril spremljanje plovil, ki se ukvarjajo z nezakonitim in neprijavljenim ribolovom, skupaj z novim sistemom pomorske inšpekcije, ki bo v evropskih pristaniščih dejansko preprečeval iztovarjanje in pretovarjanje zamrznjenih rib, če država zastave ribiških plovil, ki plujejo pod zastavo druge pogodbenice, ni preverila njihove zakonitosti. Leta 2007 in 2008 Parlament ni bil zastopan na letnem srečanju Organizacije za ribištvo severozahodnega Atlantika (NAFO). Zato moram reči, da bi Parlament moral biti v skladu z Lizbonsko pogodbo zastopan na prihodnjih razpravah o mednarodnih konvencijah, povezanih s tem vprašanjem.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Glavni cilj Organizacije za ribištvo severozahodnega Atlantika (NAFO) je prispevati k trajnostnemu razvoju in ohranjanju ribolovnih virov na območju Konvencije NAFO, ki temelji na sodelovanju med državami.

Podpiramo in cenimo načelo mednarodnega sodelovanja na tem področju, ki temelji na znanstvenih temeljih. Zato menimo, da je treba podpreti spremembo konvencije iz leta 2007 in 2008, ki je v skladu s temi cilji, katerih namen je uskladiti konvencijo z drugimi regionalnimi konvencijami in mednarodnimi instrumenti ter vanjo vključiti sodobne zasnove na področju upravljanja ribištva.

Ne moremo pa spregledati obžalovanja vredne zamude pri pozivu Parlamenta, da sprejme odločitve o tem vprašanju. Komisija je predlog za prenos v pravo Unije dejansko podala 8. marca 2010, torej je minilo več kot dve leti, da je bil dokument pripravljen in da ga je Parlament lahko slišal.

V prihodnosti bi bolj pravočasna vključitev in udeležba lahko bili ključnega pomena in bi najbolje spremljali same postopke pogajanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Pat the Cope Gallagher (ALDE), v pisni obliki. (GA) Konvencija o prihodnjem večstranskem sodelovanju ribištva severozahodnega Atlantika je bila podpisana v Ottawi 24. oktobra 1978 in je začela veljati 1. januarja 1979.

Vse od takrat je glavni cilj Organizacije za ribištvo severozahodnega Atlantika (NAFO) ta, da s posvetovanjem in sodelovanjem prispeva h kar najboljši uporabi ter smotrnemu upravljanju in ohranjanju ribolovnih virov na območju konvencije ter da spodbuja ideje za mednarodno sodelovanje, s katerim bi se izboljšalo trajnostno upravljanje morskih virov na odprtem morju.

Pogodbenice so na letnih srečanjih NAFO leta 2007 in leta 2008 sprejele „Spremembo Konvencije o prihodnjem večstranskem sodelovanju ribištva severozahodnega Atlantika“. Ta sprememba uresničuje pomembno spremembo konvencije, da bi jo bolj uskladila z drugimi regionalnimi konvencijami in mednarodnimi instrumenti ter da bi pri upravljanju ribištva upoštevala sodobne prakse. Zato ta sprememba pomembno prispeva k učinkovitosti strukture organizacije.

 
  
MPphoto
 
 

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. (ES) Konvencija o prihodnjem večstranskem sodelovanju ribištva severozahodnega Atlantika je bila podpisana v Ottawi 24. oktobra 1978 in je začela veljati 1. januarja 1979 po tem, ko so bili pri kanadski vladi vloženi instrumenti ratifikacije, sprejetja in odobritve sedmih podpisnic. Glavni cilj Organizacije za ribištvo severozahodnega Atlantika (NAFO) je, da s posvetovanjem in sodelovanjem prispeva h kar najboljši uporabi ter smotrnemu upravljanju in ohranjanju ribolovnih virov na območju konvencije NAFO ter da spodbuja ideje za mednarodno sodelovanje, s katerim bi se izboljšalo trajnostno upravljanje morskih virov na odprtem morju, ki bi temeljilo na znanstvenih raziskavah. Pogodbenice konvencije so na letnih srečanjih NAFO leta 2007 (angleška različica) in leta 2008 (francoska različica) sprejele spremembo Konvencije o prihodnjem večstranskem sodelovanju ribištva severozahodnega Atlantika. V spremembi so konvencijo celovito proučili predvsem z namenom, da bi jo bolj uskladili z drugimi regionalnimi konvencijami in mednarodnimi instrumenti ter da bi v upravljanje ribištva vključili sodobne zasnove, zaradi česar sem to tudi podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Pred dobrimi 30 leti smo že preučevali možnost kar najboljše uporabe in smotrnega upravljanja za namen ohranjanja ribolovnih virov. Zdaj je treba predpise Organizacije za ribištvo severozahodnega Atlantika (NAFO) spremeniti, a ne samo zato, da bi jih bolje uskladili z drugimi regionalnimi sporazumi in mednarodnimi instrumenti, temveč da bi jih povezali tudi z na primer sedanjim poznavanjem zasnov o upravljanju ribištva. Ribolovne kvote in upravljanje staležev so temeljnega pomena za preprečevanje popolnega prelova v celinskih vodah in oceanih. V tem smislu pa moramo zagotoviti tudi, da bodo organizacije, kot je NAFO, lahko še naprej ukrepale na podlagi racionalizirane strukture in dobre organizacije. Treba je tudi preprečiti, da bi stroški postali previsoki. Zaradi vsega tega je smiselna vsaj delna ponovna nacionalizacija ribiške politike, da bi se regionalni problemi lahko celovito reševali. V skladu s tem sem tudi glasoval.

 
  
MPphoto
 
 

  Claudio Morganti (EFD), v pisni obliki. (IT) Ta predlog dopolnjuje zakonodajo EU, ki prenaša sistem nadzora in izvrševanja, ki ga je sprejela Organizacija za ribištvo severozahodnega Atlantika. Nov postopek je sprejet zato, da bi se izboljšala nadzor in izvrševanje priporočil komisije o ribištvu ter da bi se predvsem spodbudilo ravnanje v skladu z določbami konvencije s strani plovil nepogodbenic. Poleg tega uvaja tudi nov sistem pomorske inšpekcije, ki bo v evropskih pristaniščih dejansko preprečeval iztovarjanje in pretovarjanje zamrznjenih rib, če država zastave ribiških plovil, ki plujejo pod zastavo druge pogodbenice, ni preverila njihove zakonitosti.

Uvedeni so novi ukrepi za nadzor plovil, ki se ukvarjajo z nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim ribolovom. Glavni razlog, zaradi katerega sem poročilo podprl, je preprečiti in odpraviti nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov.

 
  
MPphoto
 
 

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. – (PL) Poročilo gospoda Wałęse se nanaša na spremembe Konvencije o prihodnjem večstranskem sodelovanju ribištva severozahodnega Atlantika, ki je bila podpisana v Ottawi 24. oktobra 1978 in je začela veljati 1. januarja 1979. Naloga NAFO, tj. Organizacije za ribištvo severozahodnega Atlantika, je, da na podlagi posvetovanja in sodelovanja zagotovi smotrno upravljanje, kar najboljšo uporabo in ohranjanje ribolovnih virov. Glavna naloga te organizacije je spodbujati mednarodno sodelovanje, da bi se izboljšalo trajnostno upravljanje morskih virov na odprtem morju, in sicer na podlagi temeljnih načel znanstvenih raziskav. Poročevalec predstavlja pozitivne spremembe konvencije, ki bodo sedanje predpise bolje uskladile z instrumenti na mednarodni in regionalni ravni.

Predlagane spremembe vključujejo: posodobitev strukture NAFO (združitev razširjenega sveta in komisije za ribištvo v en organ), spremembo sistema prispevkov v proračun, uvedbo jasnih smernic glede pravic in obveznosti pogodbenic NAFO, spremembo postopka odločanja in uvedbo novega postopka za učinkovito reševanje sporov, kar je v interesu Evropske unije.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) Poročilo gospoda Wałęse predstavlja spremembe konvencije Organizacije za ribištvo severozahodnega Atlantika (NAFO) iz leta 1978 in predstavlja korak naprej pri sodelovanju in upravljanju ribolovnih virov na severozahodnem Atlantiku. Spremembo konvencije sem podprl, ker znanstvene raziskave izboljšujejo mednarodno sodelovanje pri izkoriščanju morskih virov na tem območju. Poleg tega je odobritev spremembe znak nove vloge Parlamenta, ki jo uvaja Lizbonska pogodba, saj poudarja, da je treba pospešiti postopek odobritve in posodobitve konvencij.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Glavni cilj Organizacije za ribištvo severozahodnega Atlantika (NAFO) je zagotoviti smotrno upravljanje in ohranjanje ribolovnih virov na območju Konvencije NAFO. EU je ena izmed pogodbenic v tej regionalni organizaciji za upravljanje ribištva in je tako kot druge pogodbenice na letnem srečanju NAFO leta 2007 sprejela spremembo Konvencije o prihodnjem večstranskem sodelovanju v ribištvu severozahodnega Atlantika. Cilj te spremembe je poenostaviti in posodobiti strukturo te organizacije, jo prilagoditi trenutnim razmeram v ribištvu, uvesti nove opredelitve glede obveznosti pogodbenic, tj. držav zastave in držav pristanišč, ter pojasniti pravice in obveznosti pogodbenic NAFO.

Upoštevajoč najboljše interese EU, zlasti možnosti za ribolov, ki jih ima EU po tej konvenciji, menim, da je odobritev te spremembe ključnega pomena in da ji lahko očitamo samo njeno zamudo.

Tako kot poročevalec obžalujem, da je Komisija z več kot dveletno zamudo predložila svoj predlog, ki ga je pripravila leta 2007, torej ko je bila sprememba sprejeta na enem izmed letnih srečanj NAFO.

To poročilo si zasluži mojo podporo.

 
  
MPphoto
 
 

  Crescenzio Rivellini (PPE), v pisni obliki. (IT) Gospodu Wałęsi moram čestitati za njegovo odlično poročilo, obenem pa bi želel spomniti na ter poudariti dejstvo, da je decembra 2009 začela veljati Lizbonska pogodba. V okviru pooblastil, ki jih je po novem pridobil Odbor za ribištvo, bi moral Evropski parlament biti zastopan na naslednjih pogajanjih o prihodnjih mednarodnih konvencijah.

Leta 2007 in 2008 Evropski Parlament ni bil zastopan na letnih srečanjih Organizacije za ribištvo severozahodnega Atlantika (NAFO). Institucija je v okviru svojih pristojnosti dala soglasje, vendar želi obenem spomniti Svet in Komisijo na nove postopkovne zahteve in potrebi po spoštovanju novih pooblastil Evropskega parlamenta.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Konvencija o prihodnjem večstranskem sodelovanju ribištva severozahodnega Atlantika je bila podpisana v Ottawi 24. oktobra 1978 in je začela veljati 1. januarja 1979 po tem, ko so bili pri kanadski vladi vloženi instrumenti ratifikacije, sprejetja in odobritve sedmih podpisnic. Glavni cilj Organizacije za ribištvo severozahodnega Atlantika je, da s posvetovanjem in sodelovanjem prispeva h kar najboljši uporabi ter smotrnemu upravljanju in ohranjanju ribolovnih virov na območju konvencije NAFO ter da spodbuja ideje za mednarodno sodelovanje, s katerim bi se izboljšalo trajnostno upravljanje morskih virov na odprtem morju, ki bi temeljilo na znanstvenih raziskavah.

Pogodbenice konvencije so na letnih srečanjih NAFO leta 2007 (angleška različica) in leta 2008 (francoska različica) sprejele spremembo Konvencije o prihodnjem večstranskem sodelovanju ribištva severozahodnega Atlantika. V spremembi so konvencijo celovito proučili predvsem z namenom, da bi jo bolj uskladili z drugimi regionalnimi konvencijami in mednarodnimi instrumenti ter da bi v upravljanje ribištva vključili sodobne zasnove.

 
  
MPphoto
 
 

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. (IT) Priporočilo o celoviti spremembi Konvencije o prihodnjem večstranskem sodelovanju ribištva severozahodnega Atlantika podpiram, saj želi v upravljanje ribištva vključiti sodobne zasnove. Spremembe na eni strani vključujejo ukrepe racionalizacije, da drugi pa jasne opredelitve dolžnosti držav zastave in držav pristanišč.

 
  
  

Poročilo: Britta Thomsen (A7-0264/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki.(PT) Podjetjem bi bilo treba preprečiti, da bi stalna delovna mesta spreminjala v netipično delo, kar vodi k pomanjkanju varnosti zaposlitve. To je še bolj zaskrbljujoče, če upoštevamo povečanje števila neprijavljenih delavk in dejstvo, da mnoge ženske nimajo druge izbire, kot da sprejmejo negotovo delo. Kljub temu pa kaže, da so ženske podpovprečno zastopane pri negotovem delo, saj se ne upoštevata na primer plačana pomoč na domu in oskrba. Zakonodajni okvir je treba prilagoditi sedanjim razmeram, ki lahko pripeljejo do negotovih delovnih pogojev, predvsem neprostovoljnega dela s krajšim delovnim časom ter dejstva, da podjetja ne napovedujejo pomanjkanja osnovnih delovnih pogojev: popolnega pomanjkanja varnosti zaposlitve, nizkih plač, pomanjkanja socialne zaščite in priložnosti za poklicno napredovanje ali celo pomanjkanja kolektivnega zastopanja delavcev. Namesto tega je treba spodbujati začetno in nadaljevalno usposabljanje, boljše informacije o pravicah ter dejansko preučitev poklicnega in družinskega življenja žensk, saj je način, v skladu s katerim dohodek žensk šteje za drugi dohodek, lahko zavajajoč, ker gre pogosto za edini družinski dohodek.

 
  
MPphoto
 
 

  Roberta Angelilli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Strategija Evropa 2020 predlaga, da bi se stopnja zaposlenosti za starostno skupino do 20 do 64 let dvignila na 75 % in da bi se zmanjšalo število ljudi, ki tvegajo revščino. Da bi se izpolnili ti cilji, bi bilo tudi ustrezno ukrepati proti vsem oblikam negotovih zaposlitev, vključno z nenapisanimi pogodbami o zaposlitvi, tj. tistimi ki se nanašajo na manj kot 10 delovnih ur na teden ter pogodbami o delu za krajši določen čas. Pri tem nisem omenila zaposlitev, pri katerih se zanemarjajo minimalne zdravstvene in varnostne zahteve, zaradi česar prihaja do visoke ravni nesreč in večjega tveganja izpostavljenosti boleznim in različnim nevarnostim.

Tovrstne pogodbe so skupaj z vsemi povezanimi tveganji pogosto namenjene ženskam, ki so kaznovane zaradi svojega spola, starosti, tega, da imajo družino ali da so priseljenke. Evropska unija bi morala posredovati s sprejetjem zakonodajnih ukrepov za zagotovitev enakosti med spoloma in zmanjšanja ločevanja glede na spol na trgu dela. Države članice pa morajo povečati nadzor, da bi zmanjšale število primerov zlorab žensk, odpravile neprijavljeno delo in sprejele odvračilne ukrepe, usmerjene v delodajalce.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki.(LT) Pozdravljam dejstvo, da je Evropski parlament dal pobudo za to pomembno poročilo o negotovem položaju delavk. Ženske so predvsem tiste, ki imajo negotovo zaposlitev in ki pogosto ne uživajo niti obveznih minimalnih socialnih standardov za delavce. Ženske pogosto vzamejo slabo plačano delo, da bi uskladile delo in družino, zato so se prisiljene odreči socialnim zagotovilom in sprejeti slabe delovne pogoje. Socialna zaščita je temeljni del prožne varnosti. Zato je, da bi rešili te probleme, zelo pomembno, da države članice in socialne partnerje spodbudimo, da se lotijo usklajevanja zakonodaje in pogodbene ureditve delovnih pogojev. Države članice morajo zmanjšati dvojno breme dela, ki ga nosijo ženske in ki je eden izmed razlogov za preveliko zastopanost žensk na področju negotovega dela. Zelo pomembno je, da imajo vsi delavci enak dostop do socialnih storitev in ugodnosti, vključno s porodniškim dopustom, zdravstveno oskrbo in pokojninami, kakor tudi izobraževanjem in usposabljanjem ne glede na njihove zaposlitvene pogoje.

 
  
MPphoto
 
 

  Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki. (IT) Čestitam poročevalki, ker je opozorila na en vidik v svetu zaposlovanja, zaradi katerega še vedno prihaja do prevelikih razlik med spoloma. Gospodarska in finančna kriza je nedvomno poslabšala pogoje za delavce na negotovih delovnih mestih, zlasti pa za ženske, ki nosijo največji del bremena tega negotovega dela. To potrjujejo tudi zadnji podatki, ki kažejo, da so v 55 % podjetjih za krajši delovni čas zaposlene samo ženske. Izračunano je tudi, da delo za krajši delovni čas opravlja 31,5 % žensk v primerjavi z 8,3 % moških in da je za negotovo delo značilna višja stopnja poškodb ter večje tveganje bolezni in izpostavljenosti nevarnostim. To je torej stanje neenakosti, ki ga Evropska unija ne sme zanemariti.

Poročilo sem podprl, ker se strinjam s tem, da se je proti temu problemu treba boriti in da je treba države članice in socialne partnerje pozvati, da se lotijo vsebinskega usklajevanja zakonodaje in pogodbene ureditve. Upam tudi, da bodo Komisija in države članice okrepile spremljanje minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtev na delovnem mestu. Veliko je treba še storiti, da bi lahko ženskam zagotovili pravičen dostop do trga dela.

 
  
MPphoto
 
 

  Lara Comi (PPE), v pisni obliki. (IT) Zgolj opisen pojem, kot je „negotov položaj delavk“, v Evropski uniji še vedno vsebuje dve vrsti diskriminacije, ki sta obe zelo hudi. Pri prvi gre za vprašanje dela žensk, ki se v drugem dokumentu tega delnega zasedanja pogosto obravnava s sodobnega, trajnostnega vidika. Druga se nanaša na dvodelni trg dela, ki je prisoten v mnogih državah članicah, na katerem imajo nekateri delavci pravice in zaščito, medtem ko so drugi prepuščeni okoliščinam, na katere ponavadi nimajo nobenega vpliva. Če si podatke ogledamo objektivno, se čedalje bolj očitno pokaže, da bo redna zaposlitev v prihodnosti vključevala tudi sprejemanje večjih tveganj, kot se je dogajalo do zdaj. Takšne spremembe bi bilo treba urediti, da bi se izognili špekulacijam, ki škodijo najšibkejšim posameznikom v pogodbenem smislu, predvsem tistim, ki se znajdejo v prikrajšanem položaju. Dolžnost evropskih institucij je, da se izognejo diskriminaciji in omogočijo vsem, da svobodno dosegajo lastne poklicne cilje v skladu s svojimi zmožnostmi, nadarjenostjo in nagibi. Ob tej priložnosti želim poudariti, da bi bile nadaljnje raziskave o negotovem položaju delavk koristne za načrtovanje ukrepov, katerih namen je odpraviti ovire brez čezmerne invazivnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Corina Creţu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Boj proti negotovemu delu, ki je čedalje pogostejša lastnost gospodarske krize, sem podprla. S tem bo mogoče učinkoviteje odpraviti pomanjkanje varnosti zaposlitve, nizke ravni plač, ki v večini primerov niso prijavljene za namene obdavčevanja, pomanjkanje socialne zaščite priložnostnih delavcev, kakor tudi delovno okolje brez minimalnih zdravstvenih in varnostnih standardov ter zaščite delavcev pred nesrečami.

Obenem pa nam bodo ti ukrepi tudi pomagali, da se učinkoviteje spopademo z diskriminacijo na podlagi spola, ki prevladuje na področju negotovih del, pri katerih so predvsem ženske žrtve delovnih pogojev, ki niso dostojni človeka.

Žaljivo obravnavanje žensk, ki pomagajo na domu in ki v tem sektorju prevladujejo nad moškimi, plačna diskriminacija žensk ter izkoriščanje priseljenk, ki s svojimi pravicami niso niti seznanjene niti jih lahko branijo, so le nekateri izmed številnih razlogov moje podpore tem ukrepom, namenjenim reševanju sramotnega socialno-ekonomskega položaja.

 
  
MPphoto
 
 

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Mislim, da se morajo države članice zavzemati za to, da bi ženskam ponudile zaposlitev in možnost, da sindikalno zaščitijo svoje pravice, kot so dostojno plačilo, porodniški dopust, sprejemljiv in urejene delovni čas ter nediskriminatorno delovno okolje. Mislim tudi, da morajo države članice kaznovati oviranje včlanjevanja v sindikate in ponuditi osnovne svetovalne storitve za ženske, ki jih svet delavcev ne more podpreti, na primer zaposlene v zasebnem gospodinjstvu in kmetijstvu.

 
  
MPphoto
 
 

  Proinsias De Rossa (S&D), v pisni obliki. – To poročilo, ki poudarja, da negotovo delo nesorazmerno negativno vpliva na delavke, podpiram. To je dejansko še en dokaz, da je treba okrepiti določbe o porodniškem in očetovskem dopustu, da bi se tako ženskam kot moškim omogočilo, da uskladijo svoje obveznosti do dela in družine. Negotovo delo je vrsta netipične zaposlitve, za katerega so v glavnem značilni pomanjkljiva ali neobstoječa varnost zaposlitve, nizko plačilo, pomanjkanje pravic do socialne zaščite, pomanjkanje zaščite pred diskriminacijo ter delovno okolje brez minimalnih varnostnih in zdravstvenih standardov. V skladu z zadnjimi razpoložljivimi podatki dela je za krajši delovni čas zaposlenih 31,5 % žensk v primerjavi s samo 8,3 % zaposlenih moških. Negotovo delo ni samo glavni vzrok za razlike v plačilu žensk in moških, temveč ustvarja tudi oviro za poklicne obete, ki vodijo k boljši zaposlitvi in poklicnemu razvoju, zaradi katerih so številni ljudje ujeti na slabo plačanih negotovih delovnih mestih. Ženske iz manj razvitih držav pogosto prihajajo v EU in opravljajo nizko kvalificirana ali celo nezakonita dela. Negotove oblike dela prežijo na najšibkejše dele naših družb, ljudem pa odrekajo dostojanstvo pri deli ter možnost za dostojno življenje zase in svoje družine.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Negotovo delo ni problem spolov, kljub temu da je lahko posebej pogosto pri ženskah, vsako stališče, s katerim se poskuša iz tega narediti problem spolov, pa je pretirano poenostavljeno.

Kot sem že velikokrat povedal, so se neprožni modeli v delovnem pravu pokazali kot neuspešni. Primer Združenih držav Amerike kaže, da prožnost ni sopomenka za negotovost, ampak bolj za dinamičen trg dela. Več prožnosti ne pomeni več negotovosti; daleč od tega.

Po krizi bomo spoznali, da so modeli, ki smo jih bili vajeni, bili neuspešni, in da bo trg dela, če bomo res hoteli ustvariti delovna mesta, moral preučiti možnost za netipične pogodbe, ki se bodo nanašale bodisi na delo za krajši delovni čas, priložnostno ali začasno izmenično delo, delo na domu ali delo na daljavo, ki bodo predstavljali običajne oblike dela, medtem ko zaradi tega, kar bomo pridobili z dinamičnostjo in prožnostjo, gotovost ne bo nič manjša. Mislim, da bi na ta način prožnejši sistemi lahko prinesli največ koristi prav ženskam, saj združevanje njihovega poklicnega in družinskega življenja ali materinstva ne bi več jemala tako velik davek, kot se je to dogajalo v bolj tradicionalnih oblikah dela.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Sedanja gospodarska in finančna kriza je povečala problem revnih delavk, ki se pogosto znajdejo v posebej ranljivem položaju v zvezi z delom, saj morajo usklajevati delo z družinskimi obveznostmi. To poročilo sem podprl, saj se strinjam, da je ta problem treba reševati, države članice in njihove socialne partnerje pa pozivam, naj oblikujejo nove in učinkovite strategije o negotovosti pri delu ter pri tem upoštevajo načelo enakosti spolov. Želel bi poudariti prošnjo te resolucije Komisiji, da naj predstavi predlog o izvajanju načela enakega plačila za moške in ženske.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Podprli smo to samoiniciativno poročilo, ki poudarja vidik spola pri negotovem delu, obsoja različne okoliščine in vztraja pri nizu ukrepov za boj proti diskriminaciji žensk. V celoti je pozitivno, vendar vsebuje tudi nekatera protislovja in izjave, s katerimi se ne strinjamo.

Najpomembnejši pozitivni predlogi poročila so:

Komisijo poziva, naj podpre države članice pri razvoju kampanje za postopno spremembo statusa delavcev z negotovo zaposlitvijo v status redno zaposlenih;

Komisijo in države članice poziva , naj razvijejo strategije glede negotovih oblik zaposlitve, da bi poudarili dostojna in zelena delovna mesta ter vključili načelo uravnotežene zastopanosti spolov;

Svet in Komisijo poziva, da v smernicah za politike zaposlovanja držav članic in v novi strategij za enakost spolov določijo značilnosti negotovih zaposlitev.

 
  
MPphoto
 
 

  Nathalie Griesbeck (ALDE), v pisni obliki. (FR) Dan po mednarodnem dnevu boja proti revščini in socialni izključenosti sem odločno podprla to poročilo o negotovem položaju delavk. To je dejstvo: kljub pozitivnim dosežkom v smislu enakosti med moškimi in ženskami so ženske še vedno ranljivejše od moških, ko gre za zaposlitev. Ženske opravljajo negotova dela veliko pogosteje od moških. Med moškimi in ženskami je še vedno veliko razlik v smislu potencialne zaposlitve, kakovosti dela, dohodka in nagrad.

Zato je zelo pomembno, da Komisija aktivno spodbudi enake možnosti za moške in ženske v okviru politike zaposlovanja, in sicer s prihodnjo strategijo o enakosti med spoloma, postopno spremembo statusa delavcev z negotovo zaposlitvijo v status redno zaposlenih in podpiranjem nacionalnih pobud, ki gredo v to smer.

 
  
MPphoto
 
 

  Jarosław Kalinowski (PPE), v pisni obliki.(PL) Delovno življenje žensk in njihovo poklicno pot pogosto ovirajo stereotipi, po katerih so ženske šibkejše in manj odporne na stres, lahko kadar koli zanosijo in zaradi tega jemljejo bolniški dopust in druge oblike dopusta pogosteje od moških. Zaradi tega ženske težje dobijo zaposlitev, tiste, ki so zaposlene, pa so za enako delo plačane manj kot moški. Gospodarska kriza je te probleme še poslabšala in pokazala na to, v kolikšni meri se ženske izkorišča na trgu dela. Pogodbe za zaposlitev za krajše obdobje ali za delo za krajši delovni čas z neplačanimi nadurami so samo nekateri primeri praks, ki so po mojem mnenju nesprejemljive.

Zato je pomembno, da opozorimo na potrebo upoštevanju delovnega prava na enakopravni podlagi za vse delavce. Moramo se boriti proti temu, kako se težke razmere, v katerih so se znašli ljudje, izkoriščajo za to, da bi se jih prisililo delati v sramotnih in nezdravih pogojih – zlasti če govorimo o ženskah, ki se morajo boriti tudi proti stereotipom.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) Poročilo gospe Thomsen sem podprl, ker menim, da je zdaj treba spremeniti zakonodajo o delovnih pogojih za ženske, ki opravljajo negotovo delo. V večini držav je prišlo do spremembe v pogojih, ki so prevladovali do nedavnega in v katerih je več žensk opravljalo negotovo delo. Pogosto se zgodi, da takšne ženske večinoma niso obveščene o svojih pravicah in so na koncu bolj izpostavljene nevarnosti izgube vsake pravne zaščite ter po krivici odpuščene brez vsake možnosti za pritožbo. Temu je zagotovo treba narediti konec, da bi vsi delavci brez razlike bili deležni enake dostojne obravnave. Moškim in ženskam je zato treba zagotoviti enak dostop do usposabljanja in poklicnega preusposabljanja. To še posebej drži za ženske, ki potrebujejo večjo zaščito med nosečnostjo in dojenjem in v pogosto kritičnem času, ko se vrnejo na delo.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Marie Le Pen (NI), v pisni obliki. (FR) V okviru dela, povezanega z Odborom Parlamenta za pravice žensk in enakost spolov, želi poročilo poslanke socialistov, gospe Britte Thomsen, biti velikodušno v smislu socialnega napredka. A kot vedno je tovrstno poročilo polno, dokaj nejasnih, praznih predlogov, ki so dejansko nesprejemljivi, izhaja pa iz močno levičarskih, ekoloških in pro-priseljenskih konotacij.

Na primer, ne moremo govoriti o tem, da je treba podpreti naselitev priseljenskih delavk, zlasti zato, ker ni jasno določeno, ali so zakonite ali nezakonite priseljenke. Če je res, da so te ženske ali ti moški prve žrtve globalizacije in ultraliberalnega neosuženjstva, potem lahko njihov padec v vse mogoče strahotne pasti (slabo ravnanje, nasilje ali spolna zloraba) preprečimo samo tako, da jim omogočimo, da sploh ne zapustijo svoje matične države.

Zato je treba priseljensko politiko obrniti tako, da bodo tisti, ki jih mika izgnanstvo zaradi ekonomskih razlogov, lahko ostali doma, in sicer s ponovno opredelitvijo restriktivne mednarodne pomoči, s čimer bi se tem državam omogočilo, da postanejo politično in gospodarsko stabilne.

 
  
MPphoto
 
 

  Marisa Matias (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Negotovost ne vpliva samo na delovne pogoje in odnose, temveč tudi na stabilnost in kakovost življenja delavcev. Negotovost vpliva bolj na ženske kot na moške v Evropi, s tem pa povečuje razlike med spoloma pri delu, predvsem v smislu socialnih pravic in plač. To stanje je še slabše v sektorju pomoči na domu in delu, ki ga opravljajo priseljenske delavke.

V tej krizi so izgube delovnih mest najprej doletele delavce, ki opravljajo negotovo delo. Z recesijo in uničenjem delovnih mest s pogodbami postaja struktura zaposlovanja še bolj negotova. Ta krog je treba obrniti. Zagotoviti je treba enakost med spoloma in socialne pravice na delovnem mestu. Najpomembnejši cilj EU mora biti boj proti negotovosti in dvojnemu bremenu dela, ki ga nosijo ženske, zato podpiram to poročilo, saj predstavlja korak v to smer.

 
  
MPphoto
 
 

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. (ES) Podprl sem poročilo gospe Thomsen, ki obravnava vprašanje negotovega položaja delavk, saj sem zaskrbljen za ženske, ki so jih posledice gospodarske krize še posebej prizadele. Kriza je imela največji vpliv na negotova dela, ki jih večinoma opravljajo ženske. Ta predlog resolucije podpiram, saj moramo v boju proti neposredni in posredni diskriminaciji na podlagi spola seči še dlje. Trenutno je delež žensk, ki opravljajo negotova dela, previsok, ženske pa morajo ta dela pogosto združevati z družinskimi obveznostmi. Moja podpora temelji na moji zavezi za spremembo trenutnega nepravičnega položaja, v katerem imajo ženske manj priložnosti za zaposlitev, večina jih opravlja bolj negotova dela, še vedno pa za isto delo zaslužijo manj od moških. Iz vseh teh razlogov podpiram ta predlog resolucije, ki med drugim poudarja potrebo po zagotavljanju enakosti med spoloma in zmanjšanju ločevanja na podlagi spola na trgu dela, od držav članic pa zahteva, naj se borijo proti neprijavljenemu delu, ki naj postane formalna zaposlitev.

 
  
MPphoto
 
 

  Louis Michel (ALDE), v pisni obliki.(FR) Poročilo o negotovem položaju žensk podpiram, ker ne morem razumeti, da v 21. stoletju še vedno obstajajo velike razlike v zvezi z ženskami v Evropski uniji, in sicer na področju zaposlitvenih možnosti, kakovosti dela, dohodka in enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti. Na žalost je prevelika zastopanost žensk na področju negotovega dela ključni dejavnik, ki prispeva k razliki v plačilu med spoloma, zato se strinjam, da bo izboljšanje kakovosti del za ženske to razliko v plačilu zmanjšalo.

Mislim tudi, da bi morali vsi delavci, ki opravljajo negotova dela, vključno z delavkami, imeti pravico do izobraževanja in poklicnega usposabljanja in da je treba izboljšati dostop do visoko kakovostnega izobraževanja, usposabljanja in študija za dekleta in mlade ženske. Na koncu je pomembno, da Komisija še naprej podpira države članice pri razvoju kampanje za postopno spremembo statusa delavcev z negotovo zaposlitvijo v status redno zaposlenih.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. (LV) Žal se razlika v plačilu moških in žensk pokaže predvsem v času krize. Obseg te razprave moramo v veliki meri razširiti in nato oblikovati specifične predloge za ureditev delovnih odnosov za zaposlene ženske. Dodatno moramo uvesti socialna jamstva, predvsem za samohranilke, invalidke in ženske, ki so zaposlene v težki industriji. Družba mora tako nujno poslati močan signal delodajalcem, da je nesprejemljivo izkoriščati priložnosti za zmanjševanje plačil ali delovnih ur na podlagi spola. Oblikovati je treba ločen sklad EU za podporo samohranilkam, v primeru da izgubijo službo in vsakdanji kruh. V tem smislu je pobuda gospe Thomsen prišla zelo pravočasno. Popolnoma podpiram to poročilo kot začetek novega pristopa k reševanju problemov, s katerimi se srečujejo ženske pri delu.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Te oblike zaposlitve so problem, ki ga predvsem doživljajo ženske, ki so zaradi nezdružljivosti poklicne poti in družinskih obveznosti prisiljene sprejeti negotovo delo, to pa pomeni, da je revščina kasneje v življenju neizogibna. Zato ne smemo zanemariti dejstva, da te oblike dela negativno vplivajo tudi na moške in da lahko pride do tveganja revščine tudi pri delu za polni delovni čas. Obstajajo pa lokalni socialni sistemi in socialni ukrepi, ki ščitijo marljivo lokalno prebivalstvo, če je to potrebno. Poročilo se vse preveč osredotoča na priseljenke, za katere se zdi, da pogosto dobijo zaposlitev za krajši delovni čas, posredno pa določa, da je treba podpreti samo dovoljenje za prebivanje. Ženske nedvomno še posebej trpijo posledice lažnih obljub trgovcev z ljudmi, problemov globalizacije in – v primeru nezakonitega vstopa – novih oblik suženjskega dela v podjetjih. Nadaljnje podpiranje uvožene revščine ni rešitev. To samo povečuje socialne probleme in lahko trajno ogrozi socialni mir. Podpiranje takšnega razvoja je napačna pot. Navsezadnje se lahko nekaj spremeni samo na lokalni ravni, torej v samih matičnih državah. Takšno podporo, ki prihaja skozi zadnja vrata, je treba kar najodločneje zavrniti.

 
  
MPphoto
 
 

  Claudio Morganti (EFD), v pisni obliki. (IT) Podjetja so se na sedanjo gospodarsko in finančno krizo odzvala z zmanjšanjem začasnih delovnih mest, tj. delavcev s pogodbo za določen čas, namesti katerih so zaposlili uslužbence ali delavce z drugimi oblikami nestalnih pogodb.

Resolucijo bi lahko podprl, če ne bi spodbujala delodajalcev k sprejemanju specifičnih ukrepov za vključevanje priseljenk. Vse to se mi zdi diskriminatorno do naših delavk. Zato resolucije nisem podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. – (PL) Poročevalka opredeljuje pojem „negotovo delo“ kot obliko zaposlitve z nizko ravnjo varnosti zaposlitve, nizkim plačilom, pomanjkanjem socialne zaščite in dodatkov v zvezi z zaposlitvijo, pomanjkanjem zaščite pred diskriminacijo, omejenimi obeti za napredovanje na trgu dela ali kolektivno zastopanje ter delovnim okoljem, ki ne izpolnjuje minimalnih varnostnih in zdravstvenih standardov.

Negotovo delo je zaradi finančne in gospodarske krize postalo še očitnejši in nujnejši problem. Podjetja so korenito zmanjšala začasne oblike zaposlitve in obstaja tudi strah, da dela, ki so bila izgubljena, ne bodo več nadomeščena. Žal so te razmere najbolj vplivale na ženske, problem pa je najopaznejši v storitvenem sektorju (hoteli, preskrba s pripravljeno hrano, izobraževanje, zdravstvo, socialno delo) in kmetijstvu. Ženske, zaposlene v teh sektorjih, niso zaposlene za polni delovni čas, kar pomeni, da so njihove plače in pokojnine nižje, da prejemajo nižjo socialno podporo in da nimajo priložnosti za poklicno napredovanje. Zadnje raziskave kažejo, da ženske težje najdejo zaposlitev kot moški.

Poleg tega še vedno obstaja velika razlika v plačilu med spoloma (ta je skoraj 18-odstotna, kar pomeni, da ženske zaslužijo eno petino manj na uro od moških). Zaradi zgoraj navedenih problemov sem podprl to poročilo, ki predlaga rešitev tega težkega stanja v zvezi s politiko zaposlovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Poročilo gospe Thomsen sem podprl. V času upada gospodarstva, ki smo mu priča danes, nekatere skupine delavcev vedno plačajo najvišjo ceno. Delavci v negotovem položaju v času krize dejansko ostanejo brez vse zaščite, ki jo uživajo drugi delavci. Poleg tega so v tej kategoriji ženske v še bolj neugodnem položaju. Problem negotovega dela je običajen med ženskami, predvsem v storitvenem sektorju in kmetijstvu, zato je treba nujno sprejeti učinkovite ukrepe, da bi se to spremenilo. Razlogi, ki stojijo za tem, so različni. Razlike v zaposlitvi in plačilu med moškimi in ženskami so še vedno prevelike, da bi lahko trdili, da smo dosegli enakost, zato bi nekateri učinkoviti ukrepi, kot so porodniški dopust, zdravstveno varstvo in starostne pokojnine, lahko uspešno ustavili širjenje negotovega dela. A izhodišče za izhod iz tega stanja neenakosti v zaposlovanju je zagotovo izobraževanje in usposabljanje mladih žensk. Bolj poglobljene raziskave so se nenazadnje lotile vzrokov in stroškov nizke usposobljenosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Negotove oblike dela so pomemben dejavnik socialne nestabilnosti, ki se trenutno precej slabša, skupaj z visokimi stopnjami brezposelnosti, ki v nekaterih državah, vključno z mojo, Portugalsko, še vedno naraščajo.

Vse oblike negotovosti ali nestabilnosti na področju zaposlitev najprej in najmočneje prizadenejo fizične delavke, ki tudi za enako delo prejemajo nižje plače, stopnje brezposelnosti so višje, večja pa je tudi negotovost zaposlitve zaradi dolgoletnih socialnih dejavnikov, a tudi predvsem zaradi materinstva.

Negativni vpliv tega stanja ni omejen samo na že tako ali tako resno diskriminacijo, ki so jo ženske vedno doživljale: z oviranjem enakega dostopa do sveta zaposlitve za ženske vpliva tudi na njihovo ekonomsko neodvisnost in avtonomijo kot posameznic.

V tem okviru boj proti negotovosti del predvsem za ženske predstavlja zelo pomemben prispevek k socialni stabilnosti in enakosti med spoloma, ki spadata med temeljne vrednote, za katere se zavzema Evropska unija.

 
  
MPphoto
 
 

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) Sedanja gospodarska in finančna kriza je povzročila tudi povečanje števila negotovih del, ki jih predvsem opravljajo ženske. Stalna delovna mesta, ki so bila izgubljena med gospodarsko recesijo, zagotovo ne bodo obnovljena, temveč jo bodo nadomestile netipične in zelo netipične pogodbe o delu. Zaradi tega se bodo delovni pogoji močno poslabšali. V EU je 31,5 % žensk zaposlenih za krajši delovni čas (30 ur ali manj na teden) v primerjavi s samo 8,3 % moških.

Mislim, da vzdržnost sistemov pokojninskega zavarovanja, možnost posojil za projekte samopomoči ter ustvarjanje delovnih mest in sistemov alternativnih dohodkov izboljšajo pogoje za ženske z negotovo zaposlitvijo.

Evropsko komisijo in države članice pozivam, naj razvijejo strategije glede negotovih oblik zaposlitve, da bi poudarili dostojna in zelena delovna mesta ter vključili načelo uravnotežene zastopanosti spolov. Vse države članice pozivam, naj uvedejo jasne ukrepe za zmanjšanje razlike v plačah med spoloma za 10 % do leta 2020, vključno z razliko v pokojninah, saj je to bistveno za izboljšanje življenjskega standarda, boj proti revščini in večjo gospodarsko rast.

 
  
MPphoto
 
 

  Crescenzio Rivellini (PPE), v pisni obliki. (IT) Želel bi čestitati gospe Thomsen za odlično delo, ki ga je opravila. Ženske morajo vse prepogosto sprejemati delovne pogoje, ki so vse prej kot dostojni. Zato je treba tesno spremljati položaj delavk, predvsem pa tistih, ki so noseče ali ki dojijo. Ženskam, ki se vrnejo na delo po porodniškem dopustu, mora biti zagotovljeno, da se lahko ponovno aktivno vključijo na trg dela.

Države članice so tudi pozvane, naj bodo pozorne na škodljivo ravnanje z delavkami s strani delodajalcev. Kdor zakrivi kakršno koli zlorabo, mora biti čim prej priveden pred sodišče. Poleg tega je treba oblikovati novo evropsko strategijo zaposlovanja prizadeva za vključevanje delavk z negotovo zaposlitvijo v sisteme socialne varnosti in varnosti zaposlitve.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Rochefort (ALDE), v pisni obliki. (FR) Delavci, ki prejemajo nizke plače – za neprijavljene ali neformalne oblike dela –, delavci brez vsakih pravic do socialne zaščite ali dodatkov v zvezi z zaposlitvijo, delavci brez vsakih obetov za napredovanje na trgu dela... Število delavcev v negotovem položaju se veča zaradi sedanje gospodarske krize. Med temi delavci obstaja velika razlika glede na spol: žensk je preveč. Ker se zavedam, da je treba povečati njihovo zaščito, sem podprl resolucijo Evropskega parlamenta o negotovem položaju delavk. Države članice pozivam, naj zagotovijo, da bodo delodajalci, ki delavke izpostavljajo zlorabam in škodljivemu ravnanju, čim prej privedeni pred sodišče. Sprejeti je treba tudi ukrepe, ki bodo ženskam, ki opravljajo negotova dela, omogočile, da sindikalno zaščitijo svoje pravice, kot so dostojno plačilo, porodniški dopust ter sprejemljiv in urejen delovni čas. Upam tudi, da se bodo čim prej uresničili barcelonski cilji glede otroškega varstva in da bodo odpravljene ovire, ki ženskam onemogočajo, da bi delale toliko ur, kot želijo, torej ali krajši ali polni delovni čas.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – To poročilo je bilo ključno in vesel sem, da ga je Evropski parlament podprl, predvsem zato, ker poudarja na spol vezano naravo negotovega dela in opominja na premik na trgu dela od tipičnih k netipičnim oblikam zaposlitve, zaradi česar je treba preprečiti spreminjanje netipičnih oblik zaposlitev v negotove oblike; ker meni, da je za preprečevanje takšnih težav treba spodbuditi države članice in socialne partnerje, naj se lotijo vsebinskega usklajevanja zakonodajne in pogodbene ureditve tipičnega in netipičnega dela, s čimer bi preprečili, da bi najbolj udobna in najcenejša oblika dela izpodrinila ostale, obenem pa je treba upoštevati tveganje povečanja dela na črno; in ker poziva Svet in Komisijo, da v smernicah za politike zaposlovanja držav članic in v novi strategij za enakost spolov določijo značilnosti negotovih zaposlitev.

 
  
MPphoto
 
 

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. (IT) Sedanja gospodarska kriza je močneje prizadela ženske, ker sodijo v bolj občutljivo kategorijo, saj njihovo delo običajno ni omejeno zgolj na delovno mesto, temveč se širi še na dom in družino. Večino negotovih del opravljajo ženske, ki zato ostanejo brez varnosti zaposlitve, imajo nizke plače in manj socialne zaščite ter nizko usposobljenost.

V teh okoliščinah ženske, ki so pripravljene, da se po daljši odsotnosti zaradi bolezni ali rojstva otroka, vrnejo na delo, pogosto ugotovijo, da nimajo več zaposlitve. Naša delegacija je zelo pozorna na te probleme in, lahko dodam, tudi na zelo podobne probleme ženske, ki niso zaposlene, temveč so samozaposlene. To poročilo bi lahko v celoti podprli, če ne bi spodbujalo politik vključevanja delavk iz držav zunaj Evropske unije na račun evropskih državljanov. Zato poročila nismo podprli.

 
  
MPphoto
 
 

  Joanna Senyszyn (S&D), v pisni obliki.(PL) Poročilo o negotovem položaju delavk sem podprla. Gospodarska kriza je prispevala k destabilizaciji trga dela. Delodajalci so zmanjšali število delovnih mest ali zaposlili začasne delavce, ki jim nudijo slabše finančne pogoje. Tudi vali odpuščanj pomenijo, da se je veliko ljudi znašlo zunaj trga dela. To stanje je še zlasti težko za diplomirance, starejše ljudi in ženske. Kriza je poslabšala neenakosti med spoloma, ki že obstajajo pri zaposlovanju. To še posebej občutijo ženske, ki tvorijo največji odstotek delavcev, ki opravljajo tako imenovana negotova dela. Razlika v plačilu se je še povečala, kakor tudi neenakosti na področju socialne zaščite. To ovira tudi poklicni razvoj žensk in prispeva k utrjevanju stereotipov o spolih, ki so povezani z zaposlovanjem. Zato si ženske, ki opravljajo tako imenovano negotovo delo, zaslužijo posebno zaščito.

Med drugim bi morale biti vključene v sisteme socialnega zavarovanja in zakonodajo o varnosti zaposlitve. Pomembna je tudi finančna varnost za ženske v primeru brezposelnosti ali materinstva. Ženske, ki opravljajo negotovo delo, morajo imeti možnost sindikalne zaščite. Poleg tega je treba ženskam, ki delajo izključno v zasebnih gospodinjstvih, zagotoviti prost dostop do svetovalnih storitev na področju socialnih pravic. Rada bi poudarila tudi potrebo po ureditvi pravnega položaja sezonskih delavcev, ki so zaradi narave svojega dela bolj izpostavljeni različnim nepravilnostim.

 
  
MPphoto
 
 

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. (DE) Najnovejše študije kažejo, da je 31 % žensk zaposlenih za krajši delovni čas v primerjavi z 8,3 % zaposlenih moških. Takšni delavci imajo nižji dohodek in zato prejmejo nižje pokojnine kot delavci, ki so zaposleni za polni delovni čas. Znotraj skupin so v slabšem položaju, ko pride do skupinskega dela, kar se kaže tudi v primeru napredovanja ali zaposlovanja na višjih položajih. Na vodilnih položajih je 36 % moških z diplomsko ali višjo izobrazbo v primerjavi s 15 % žensk z enako stopnjo izobrazbe. Kar zadeva nižji dohodek, je treba omeniti, da je v Evropi – če ne upoštevamo števila delovnih ur ali različnih pogodb o delu – razlika med moškimi in ženskami v povprečju 18-odstotna.

 
  
MPphoto
 
 

  Marina Yannakoudakis (ECR), v pisni obliki. – Skupina ECR je trdno in neomajno prepričana, da se odločitve o socialni politiki in delovni zakonodaji ne smejo sprejemati na ravni EU, temveč jih morajo na ravni držav članic sprejemati nacionalne in lokalne vlade. Priznavamo, da je najnižji standard ravnanja z delavci na delovnem mestu pomemben, in zadovoljni smo, da Evropski parlament govori o tem vprašanju, vendar menimo, da bi ta standard moral veljati tako za moške kot ženske in da nekatera priporočila, ki se na primer nanašajo na pogodbe o zaposlitvi ter varstvo otrok ne sodijo na področje pristojnosti EU.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov