Dobesedni zapisi razprav

Torek, 19. oktober 2010 - Strasbourg

1. Otvoritev seje

PREDSEDSTVO: JERZY BUZEK
predsednik

(Seja se je začela ob 9.05)

2. Delegirani akti (člen 87a Poslovnika): glej zapisnik

3. Predložitev dokumentov: glej zapisnik

4. Razprave o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države (razglasitev vloženih predlogov resolucij): glej zapisnik

5. Finančna uredba, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih Skupnosti, v zvezi z Evropsko službo za zunanje delovanje - Predlog spremembe proračuna št. 6/2010: Oddelek II - Evropski svet in Svet; Oddelek III - Komisija; Oddelek X - Evropska služba za zunanje delovanje - Sprememba Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti (razprava)

  Predsednik. – Naslednja točka je skupna razprava o:

- poročilu o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, v zvezi z Evropsko službo za zunanje delovanje, ki sta ga v imenu Odbora za proračunski nadzor predložila gospa Gräßle in gospod Rivellini (COM(2010)0085 - C7-0086/2010 - 2010/0054(COD)) (A7-0263/2010),

- poročilu o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti, ki ga je v imenu Odbora za pravne zadeve predložil gospod Rapkay (COM(2010)0309 - C7-0146/2010 - 2010/0171(COD)) (A7-0288/2010), in

- poročilu o stališču Sveta o predlogu spremembe proračuna št. 6/2010 Evropske unije za proračunsko leto 2010, Oddelek II - Evropski svet in Svet, Oddelek III - Komisija, Oddelek X - Evropska služba za zunanje delovanje, ki sta ga v imenu Odbora za proračun predložila gospod Gualtieri in gospod Surján. (13475/2010 - C7-0262/2010 - 2010/2094(BUD)) (A7-0283/2010).

Kolegi, naj povem, da je nekaj naših cenjenih gostov iz Komisije in Sveta obtičalo v prometni gneči, vendar so na poti sem in bi morali prispeti čez nekaj minut.

Prišli smo do konca zadnjega dela zelo zanimive zakonodajne in medinstitucionalne avanture: štiristranskega pogovora o ustanovitvi velikopotezne, učinkovite, odgovorne in napredne Evropske službe za zunanje delovanje.

Danes bomo razpravljali o zakonodajnih besedilih o Kadrovskih predpisih, finančni uredbi in spremembi proračuna. O teh besedilih bomo glasovali jutri. Gre za uspešen rezultat enega meseca intenzivnih pogajanj med evropskimi institucijami, ki so sodelovale, da bi dosegle skupen cilj: zagotoviti, da se bo glas Evropske unije slišal in spoštoval na širšem svetovnem prizorišču. V Evropskem parlamentu smo zelo resno sprejeli svoje odgovornosti. Izhajali smo iz stališča, da morajo pri zunanjem delovanju, kakor tudi na drugih področjih, prevladati interesi in metode Skupnosti.

Te današnje zadnje razprave se veselimo. Še bolj pa se veselimo začetka delovanja ESZD 1. decembra 2010, torej samo eno leto po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe.

  Ingeborg Gräßle, poročevalka. – (DE) Gospod predsednik, gospod Chastel, baronica Ashton, gospod Šefčovič, gospod komisar Lewandowski, gospe in gospodje, v svojem imenu lahko rečem, da komaj čakam na začetek delovanja te službe in upam, da bo dosegla mednaroden uspeh, kar je tudi namen njene ustanovitve.

Institucije so dokazale, da znajo reševati izzive. Del rešitve je bil Parlament. Sprejeli smo hitre odločitve – nekatere smo mogoče sprejeli prehitro. Ta služba je neznanka – terra incognita – in se odmika od nekaterih prejšnjih osnov proračunske in kadrovske zakonodaje. To nam bo dolgoročno predstavilo velike izzive. Kot članico Odbora za proračun in Odbora za proračunski nadzor me nenehno skrbi hibridna narava te službe, ne samo v smislu njene učinkovitosti, temveč preprosto tudi v smislu naše sposobnosti, da jo nadzorujemo. Skupno poročilo Rivellini-Gräßle poskuša obravnavati te probleme. Poskušali smo doseči najboljšo možno rešitev za službo, za Parlament in za davkoplačevalce. Pojasnili smo procese in dodeljeno odgovornost. Okrepili smo vpliv Parlamenta pri nalogah na področju zunanje politike, povečali smo preglednost z opredelitvijo jasnih obveznosti poročanja, povečali pa smo tudi odgovornost. Veleposlanikom EU smo jasno povedali, da morajo igrati ključno vlogo pri zaščiti finančnih interesov Evropske unije, zelo pomembno pa je, da jim to jasno pove tudi njihova lastna služba. Ustvarili smo sinergije s pomočjo skupne uporabe računovodskega sistema, notranjemu revizorju Komisije pa podeljujemo pristojnosti za spremljanje upravljanja sredstev, ki jih potrebuje za učinkovito opravljanje svojega dela. Na dnevnem redu sta še vedno Evropski razvojni sklad in njegovo vključevanje v proračun, kakor tudi razrešnica Svetu.

Želela bi se zahvaliti vsem, ki so prispevali k uresničitvi tega rezultata: kolegom poročevalcem in poročevalcem v senci, ki so sopodpisali kompromis. Iskreno bi se zahvalila tudi pogajalskim partnerjem iz belgijskega predsedstva. Opravili so dobro delo.

Ostane le še pomembna domača naloga, ki jo mora opraviti služba. Na vidiku ni nikakršnih prihrankov zaradi učinkovitosti na podlagi združitve. Služba je napovedala 10-odstotni prihranek, kar ni veliko, a tudi do tega je še daleč, ko gre za vodilne položaje. Vsi šepetajo o „mehiški vojski“. Kako strokovna je lahko služba, če ne ve niti tega, katere natanko so njene naloge? Priložnosti za podrobnejšo opredelitev nalog še niso bile izkoriščene in zelo pomembno je, da se kmalu vrnemo k temu. Velik pomen je treba pripisati združitvi osebja. Prednostna obravnava, ki so je bili do zdaj deležni diplomati iz držav članic, je razlog za našo zaskrbljenost. Če se bodo nekateri položaji večkrat oglaševali in če bomo ponovno izvlekli stari kolonialni zemljevid sveta, se bomo morali zelo resno pogovarjati o tej službi. Zagotoviti ji moramo našo trdno podporo, Odbor za proračunski nadzor pa jo mora spremljati z budnim očesom. Želim ji uspeh, ki ga potrebujemo za Evropo v svetu.

  Crescenzio Rivellini, poročevalec. – (IT) Gospod predsednik, baronica Ashton, gospe in gospodje, mislim, da je bilo pri Finančni uredbi, ki se uporablja za Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) ali, natančneje, pri temeljnih načelih in standardih, ki urejajo proračun Unije, namenjen tej novi diplomatski službi, opravljeno odlično delo. ESZD, ki jo uvaja Lizbonska pogodba, bo vključevala člane osebja Sveta, Komisije in nacionalnih diplomatskih služb, ki bodo predstavljali Evropsko unijo pri vseh zadevah na področju zunanje politike.

V svoji prvotni obliki je ESZD še vedno trpela zaradi številnih pomanjkljivosti, ki so izhajale iz njene večplastne, decentralizirane strukture, posledice tega pa je bilo mogoče čutiti po vsem svetu. Predvsem je bila nejasna odgovornost finančnih akterjev, od katerih se je zahtevalo, naj upravljajo proračune v višini več sto milijonov evrov, kar bi lahko prispevalo k širjenju goljufij in korupcije na škodo proračuna Unije.

Čeprav Lizbonska pogodba daje veliko večje pristojnosti Parlamentu in slednjega opredeljuje kot edino institucijo, ki zastopa državljane Evrope, sta monopol nad razpravo o ustanovitvi nove ESZD sprva imela Komisija in Svet, ki sta storila vse, kar je bilo mogoče, da bi jo oblikovala po medvladni liniji, torej v nasprotju z metodo Skupnosti. Po dolgih posvetovanjih z belgijskim predsedstvom in Evropsko komisijo je bil dosežen sporazum, ki je spremenil vse začetne sporazume in okrepil vlogo Parlamenta, da bi ta lahko uveljavil svojo pravico in se vključil v evropsko razpravo.

Naslednje točke so temeljnega pomena. Komisija predloži delovni dokument, ki je priložen predlogu proračuna, ki med drugim vsebuje celovit prikaz vseh upravnih odhodkov in odhodkov iz poslovanja, povezanih z zunanjim delovanjem Unije, vključno s skupno zunanjo in varnostno politiko ter evropsko varnostno in obrambno politiko. V členu 1 so navedene institucije Evropske unije. K letnim poročilom o dejavnosti, ki jih sestavijo generalni direktorji Komisije, je treba priložiti sezname dolžnosti. Vodje delegacij se skupaj z generalnimi direktorji udeležijo srečanj ustreznih parlamentarnih odborov. ESZD in Evropska komisija si delita revizorja in računovodjo; ta ureditev se bo pregledala leta 2013. Države članice morajo Uniji dajati polno podporo s tem, da bodo od začasnih uslužbencev, zaposlenih v Evropski službi za zunanje delovanje, zahtevale vso odgovornost.

Naknadno bomo morali obravnavati pomembna vprašanja, ki se jih bomo lotili v času triletnega pregleda finančne uredbe. Ta vključujejo razrešnico institucijam in vključitev Evropskega socialnega sklada v splošni proračun. Izid pogajanj je bil dober, predvsem za Parlament, katerega osrednji pomen se je močno povečal. Dejstvo, da ta uredba navaja vse institucije – kar pomeni, da je razrešnica drugim institucijam samo še vprašanje časa –, je odličen rezultat prav tako kot dejstvo, da predvideva enega samega revizorja in računovodjo, ki bi si ju delili dve instituciji. Vsem se zahvaljujem za opravljeno delo.

  Bernhard Rapkay, poročevalec. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, in ko pravim „gospe in gospodje“, mislim s tem tudi na vas, baronica Ashton, gospoda Šefčoviča, vašo skupino in predsedstvo Sveta, saj smo bili na koncu priča kolegialnemu sodelovanju, brez katerega zagotovo ne bi dosegli tega rezultata.

Zadovoljen sem z rezultatom, vsaj kolikor gre za tisti del, za katerega sem bil zadolžen sam in kjer sem imel celovit pogled na celotno sliko. Vendar pa lahko rečem, da to niti ni tako presenetljivo, saj ne moremo reči, da smo začeli komaj včeraj. Gospod predsednik, vaša zamisel, da se vsi poročevalci že takoj na začetku – v času poročil gospoda Broka, gospoda Verhofstadta in gospoda Gualtierija – redno pozovejo k izmenjavi svojih zamisli, je bila zelo pametna. Na tej podlagi je bilo ustreznim ljudem jasno, kaj bo treba storiti kasneje, tistim, ki naj bi kasneje to storili, pa je bilo jasno, kaj je bilo že opravljeno v okviru pripravljalnih del. Zaradi tega je šlo predvsem za to, da se pri Kadrovskih predpisih uporabijo organizacijski vidiki tega, o čemer sta se dogovorila Parlament in Svet v povezavi z ustanovitvijo Evropske službe za zunanje delovanje na posebnih področjih pristojnosti, ki jih zajemajo ti Kadrovski predpisi. Ko pravim organizacijski, mislim na organizacijo kot načelo in na načelo kot organizacijo. To je seveda nekaj, na kar smo večkrat naleteli med izčrpnimi pogajanji, saj je bilo že takrat jasno, da lahko nekdo nekaj tolmači na en način in da lahko drugi to tolmačijo nekoliko drugače. Vendar pa je duh sodelovanja po mojem mnenju pripeljal do tega, da smo našli zelo pametne rešitve za ta vprašanja.

Kaj smo torej morali dejansko storiti v smislu prilagoditve politike in kaj smo potrebovali, da bi opredelili Kadrovske predpise? Prvič, vključiti smo morali enako obravnavanje treh sestavnih delov na kadrovskem področju. To točko želim omeniti zato, ker pogodba, kot veste, navaja, da osebje ESZD sestavljajo uradniki iz Komisije, Sveta in diplomatskih služb držav članic. A do neke mere je problem predstavljal predvsem zadnji od teh elementov, saj je bil nekaj novega. Odpraviti smo morali skoraj sovražno protislovje med pristopom Skupnosti in medvladnim pristopom. Svet in države članice se seveda nekoliko bolj nagibajo k medvladnemu pristopu, medtem ko je nam ljubši pristop Skupnosti. Mislim, da lahko rečem, da smo nato skupaj našli rešitev za to. V tem smislu smo lahko torej zelo zadovoljni.

Kar smo morali upoštevati in kar moramo dejansko upoštevati še naprej, je uravnoteženost na podlagi spola in uravnoteženost v smislu geografskega izvora. Želimo službo, ki bo sodobna, tudi ko gre za vprašanje enakosti spolov. Vesel sem, baronica Ashton, da ste nam poleg tega, kar smo vključili v Kadrovske predpise, zagotovili, da boste podali še eno osebno izjavo, ki bo del celotnega svežnja. To že zdaj predstavlja velik napredek, tako pri vprašanju enakosti spolov, kot pri vprašanju geografskega ravnovesja.

Potrebujemo enake pravice in enake obveznosti, med katere spada tudi lojalnost – in sicer iz vseh treh sestavnih delov – instituciji visokega predstavnika, ki jo zdaj uteleša baronica Ashton. V tej zvezi smo imeli še nekaj dodatnega dela, pri katerem je šlo za pravico diplomatskih služb do veta v povezavi z možnimi podaljšanji pogodb uslužbencev, ki prihajajo iz diplomatskih služb. Vendar smo rešili tudi to.

Obstaja pa eno vprašanje, ki ga ne smemo podceniti. Skupaj smo se dogovorili, da to vprašanje ne more biti del Kadrovskih predpisov. Gre za dejstvo, da nova evropska diplomatska služba potrebuje tudi neko lastno identiteto. Vsi, ki tam delajo, si morajo prizadevati za isti cilj, zato je izredno pomembna tudi neka skupna oblika usposabljanja in nadaljnjega usposabljanja. To je bilo zlasti pomembno nekaterim mojim sopogajalcem, kar lahko razumem. Pravkar sem rekel, da nam to ni uspelo. Jasno je bilo, da nekaj takšnega ne bo mogoče sistematično vključiti v Kadrovske predpise. Tu pa se moram še enkrat zahvaliti visoki predstavnici, saj sem bil obveščen, da tudi ona želi reči nekaj o tem in da to zadevo šteje za glavno obveznost in glavno potrebo ter da bo v tej zvezi podala še eno izjavo o zavezi, ki bo, čeprav ne gre za sestavni del Kadrovskih predpisov, pomirila nas in tudi vse tiste, ki jim je ta še posebej pomembna, v času, ko razmišljamo o prihodnjem delu skupne Službe za zunanje delovanje.

Če vse to upoštevamo, lahko rečemo, da smo opravili zelo dobro delo in da je služba zdaj pripravljena na trden začetek 1. decembra.

  Roberto Gualtieri, poročevalec. – (IT) Gospod predsednik, baronica Ashton, komisarja, gospe in gospodje, Parlament potrjuje vključitev novega oddelka proračuna za Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in določitev dodatnih sredstev za uslužbence. To stališče izhaja iz želje Parlamenta po ustanovitvi ESZD, saj Evropa slednjo nujno potrebuje, vendar pa seveda to ne pomeni, da se bo Parlament odpovedal svoji vlogi proračunskega organa v razpravi o značilnostih telesa, ki se bo ukvarjalo z obvladovanjem krize, ali o prednostnih nalogah kadrovske politike, kar je pokazala rezerva, ki smo jo vzpostavili v proračunu za leto 2011.

Predpisi, ki jih bomo sprejeli, utrjujejo rezultate madridskega sporazuma in gredo v nekaterih primerih še dlje, za kar bi se želel zahvaliti gospodu Rapkayu, gospe Gräßle in gospodu Rivelliniju. Zahvaliti pa se moram tudi baronici Ashton in gospodu Christophersenu za njuno pripravljenost in odprtost v naših razpravah.

Kadrovski predpisi zagotavljajo, da bodo imeli vsi uslužbenci ESZD enake pravice in dolžnosti ne glede na to, od kod prihajajo, in zahteva od visoke predstavnice, da zagotovi geografsko uravnoteženost in uravnoteženost na podlagi spola. Ti predpisi bodo zavezujoči, Parlament pa bo poskrbel, da bodo tudi upoštevani. Obenem se izogibajo uporabi kvot, saj njihovo izvajanje ne bi bilo samo težko, temveč tudi napačno. Finančna uredba zagotavlja trden nadzorni sistem in ESZD ohranja v tesni povezanosti s Komisijo.

Pozdravljam uspeh, ki smo ga dosegli z opredelitvijo posebnih proračunskih vrstic za glavne naloge skupne varnostne in obrambne politike, kar je velik korak naprej, ko gre za zmožnost Parlamenta, da izvaja nadzor nad skupno zunanjo in varnostno politiko.

Z jutrišnjim glasovanjem bomo torej dobili ESZD, ki bo močnejša, bolj komunitarna in podvržena večjemu parlamentarnemu nadzoru. Pri izvajanju tega nadzora bomo strogi in zahtevni, vendar bomo tudi odgovorni in konstruktivni, saj smo odločeni, da bomo visoki predstavnici pomagali pri ogromni nalogi, da Evropi zagotovi pravo zunanjo politiko, ki bo služila njenim vrednotam in interesom.

  László Surján, poročevalec. – (HU) Gospod predsednik, vesel sem, da so na tej razpravi prisotni tudi Svet in komisarja. Ko smo načrtovali proračun za leto 2010, smo postavili vprašanje o sredstvih za zunanjo diplomatsko službo. Odgovor je bil, da ni nobene potrebe po sredstvih v tej zvezi, saj je to mogoče rešiti s prerazporeditvijo proračunskih sredstev. No, kot člani Odbora za proračun, temu nismo zares verjeli. Resnica je nekje vmes. S prerazporeditvijo proračunskih sredstev je res mogoče rešiti večino stroškov, vendar pa z dvema spremembama nastane dodaten strošek v višini približno 44 milijonov EUR. Ta dodaten strošek v grobem predstavlja pokritje odhodkov za eno četrtletje, videli pa smo, da je vzpostavitev službe še vedno na 10-odstotni ravni. Očitno bi sredstva, za katera upam, da bodo jutri odobrena, lahko pokrila obdobje, ki je nekoliko daljše od tistega, za katero se dejansko uporabljajo. Pri tem pa je treba ali bi bilo treba opraviti še nekatere druge naloge, kot je sprememba zneska. A po našem mnenju ni nobenega smisla, da bi to storili zdaj. Veliko pomembneje je, da se ta služba čim prej vzpostavi in da se pri njej doseže nek napredek, saj je eno izmed pomembnih sporočil Lizbonske pogodbe to, da moramo imeti vidno vlogo v svetu.

A medtem ko opuščamo zamudne ukrepe, dejansko izražamo pričakovanja, kar so že storili prejšnji poročevalci. Mislimo, da je geografska uravnoteženost zelo pomembna, kadar gre za vzpostavitev službe, vendar pa nismo vključili nobenih zavezujočih določb o rezervah, tudi za to ne, da bi zagotovili spodbudo celotnemu sistemu. Želimo si tudi zagotovila, da se bodo razpoložljiva sredstva uporabljala časovno sorazmerno in gospodarno, saj se moramo zdaj povsod spopadati z omejitvami.

Na koncu si želimo jasnega sodelovanja s službami za zunanje delovanje iz držav članic in njihovo vzajemno pomoč, kajti vzpostavitev teh elementov bo omogočila, da se bodo nekatere naloge lahko izvajale v državah, v katerih ni predstavništva neke države članice, vendar pa je prisotna evropska služba. To bo tudi stroškovno učinkovito za zadevne države članice in bo očitno izboljšalo tudi samo sodelovanje. Gospod predsednik, upam, da bo Parlament z glasovanjem podprl to prerazporeditev proračunskih sredstev.

  Knut Fleckenstein (S&D). – (DE) Gospod predsednik, zelo na kratko bi rad prekinil razpravo, da vas in kolege poslance obvestim, da so sinoči trije teroristi vdrli v čečenski parlament, ubili nekaj varnostnikov in zajeli talce. Ubiti so bili tudi sami teroristi. Parlament mora to teroristično dejanje jasno obsoditi, kajti za terorizem ne more biti nikoli opravičila. Družinam izrekamo sožalje.

To sem želel na kratko omeniti tudi zato, ker bomo naslednji teden ponovno govorili o severnem Kavkazu. Opravičujem se za prekinitev.

  Predsednik. – Zahvaljujem se našemu kolegu poslancu, gospodu Fleckensteinu, za to informacijo. Seveda, v skladu z vsem, kar ste dejali, obsojamo vsa teroristična dejanja. Ta primer pa je za nas še posebej izstopajoče teroristično dejanje, saj je bilo usmerjeno v parlament. V celoti se strinjamo z vami in izrekamo sožalje družinam žrtev ter vsem, ki so to doživeli. O tem bom podal uradno izjavo. Do zdaj o tem še nisem bil obveščen, vendar bom uradno izjavo podal v kratkem. Najlepša hvala, gospod Fleckenstein, da ste nas na to opozorili.

  Maroš Šefčovič, podpredsednik Komisije. – Gospod predsednik, rad bi se zahvalil gospodu Fleckensteinu, da nas je opozoril na to pomembno zadevo. Seveda tudi Komisija obsoja vsa teroristična dejanja in prepričan sem, da se bo temu primerno odzvala.

Dovolite mi, da se vrnem k naši razpravi in da se najprej zahvalim našemu poročevalcu, gospodu Rapkayu, za odlično delo, ki ga je opravil, da bi predstavil ta predlog v vašem cenjenem Parlamentu. Pohvalil bi odlično sodelovanje, ki smo ga imeli v zadnjih nekaj mesecih in tednih pri tem zapletenem dokumentu. Dovolite mi, da se zahvalim tudi poročevalcem v senci, kakor tudi Odboru za pravne zadeve in Odboru za zunanje zadeve, ki so trdo in konstruktivno delali skozi ves proces. Nenazadnje bi se želel zahvaliti tudi Cathy, njeni skupini ter službam Komisije za njihovo izredno trdo delo, ki bo, upam, pripeljalo do skorajšnje vzpostavitve ESZD.

Z delom, ki bo opravljeno v tem tednu, se bo zaključilo večplastno delo pri postavljanju pravnega in proračunskega temelja za ESZD. Ta izhaja in je popolnoma skladen z osnovo tega procesa – sklepom o ESZD. Imel sem to čast, da sem se lahko udeležil razprave o vzpostavitvi ESZD in da sem lahko predstavljal Komisijo na znamenitem štiristranskem pogovoru v Madridu. Kot neposredna priča lahko povem, kako pomemben je bil prispevek predstavnikov Evropskega parlamenta, gospoda Broka, gospoda Verhofstadta in gospoda Gualtierija, k uspešnem zaključku naše zelo napete razprave o tej zadevi. Mislim, da je to, kar so vnesli v našo razpravo, dejansko prispevalo k temu, da bomo imeli ESZD, ki bo resnično učinkovita in uspešna evropska diplomatska služba.

To lahko rečemo tudi za delo vašega poročevalca, gospoda Rapkaya. Spremembe Kadrovskih predpisov so videti čisto upravne narave, vendar to ne drži. So temeljnega pomena za zagon in delovanje službe in za to, da bo ta resnično služila evropskim interesom. Komisija meni, da je kompromisni sveženj, ki ga je predstavil vaš poročevalec, gospod Rapkay, zelo dober rezultat, ki ga je mogoče v celoti podpreti. Spremembe so po mojem mnenju pripeljale do pravega izboljšanja celotnega besedila.

Dovolite mi samo, da poudarim par osrednjih elementov predloga. Kot veste, bodo k sestavi ESZD v njeni začetni fazi prispevali trije viri, omenjeni v pogodbi, in sicer Komisija, generalni sekretariat Sveta in nacionalni diplomati. V ESZD se bodo prenesli ustrezni oddelki Sveta in Komisije, obstoječe pravice uslužbencev teh oddelkov pa bodo v celoti zagotovljene. Nacionalni diplomati se bodo lahko prijavljali na objavljena prosta delovna mesta. Vesel sem, da lahko rečem, da se bodo od 1. julija 2013 uslužbenci iz drugih institucij, vključno z Evropskim parlamentom, lahko prijavljali na delovno mesto v ESZD pod enakimi pogoji.

Uslužbenci Parlamenta in nacionalni diplomati bodo imeli enake pravice in dolžnosti v ESZD, uporabljale pa se bodo tudi potrebne določbe Kadrovskih prepisov, da bi se zagotovila njihova neodvisnost in lojalnost Evropski uniji. Nacionalni diplomati bodo sklenili pogodbe za obdobje največ deset let. Poleg tega bodo države članice nacionalnim diplomatom zagotovile takojšnje ponovno imenovanje po zaključku njihove službe v Evropski službi za zunanje delovanje.

Kompromis vključuje tudi določbe, ki izražajo močno zavezo doseganju geografske uravnoteženosti in uravnoteženosti na podlagi spola v Evropski službi za zunanje delovanje. Ta položaj se bo pregledal leta 2013, čemur bo sledilo poročilo visoke predstavnice, ki bo predloženo Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

Vem, da bi si nekateri izmed vas v tem parlamentu želeli strožjih določb v teh predlogih, medtem ko ste drugi temu odločno nasprotovali. Prepričan sem, da spremembe, ki so vam predstavljene zdaj, prinašajo uravnoteženo rešitev. Pogajanja o tem dokumentu niso bila vedno lahka. Pripravljalni postopek je bil dokaj zapleten, saj se je bilo treba posvetovati s predstavnikom naših uslužbencev, a trdo delo in intenzivna pogajanja so se izplačala, vi pa imate na svojih mizah rezultat pogajanj, ki je za vaš parlament zelo dober.

Zato upam, da bo Evropski parlament jutri te spremembe sprejel. Dovolite mi, da na koncu izrazim trdno zavezo Komisije zagotovitvi neoviranega oblikovanja ESZD in njeno pripravljenost, da tej novi evropski službi ponudi vso potrebno podporo in pomoč. Upam, da se bo jutri v tem parlamentu zgodilo zgodovinsko glasovanje, ki bo pripeljalo do ustanovitve Evropske službe za zunanje delovanje.

  Janusz Lewandowski, član Komisije. – Gospod predsednik, to, o čemer razpravljamo zdaj, je spodbuden začetek dolgega dneva, ki bo poln razprav o proračunu. Začetek delovanja Službe za zunanje delovanje je zahteval spremembe finančne uredbe, a tokrat je bilo to prvič opravljeno v okviru rednega zakonodajnega postopka. Zato bo Parlament jutri spremenil uredbo Sveta.

Resnično sem vesel, da smo lahko dosegli sporazum v tristranskem pogovoru, ki je potekal prejšnji teden. To je dokaz, da lahko dosegamo rezultate na podlagi Lizbonske pogodbe. S tem nam je bilo tudi omogočeno, da damo Evropski službi za zunanje delovanje trdno in primerno podlago. Ne želim segati v prevelike podrobnosti, vendar je na podlagi tega mogoče ustvariti poseben oddelek proračuna, zagotoviti optimalno odgovornost vodij delegacij in omogočiti nadzor nad tem oddelkom proračuna za Službo za zunanje delovanje, ki ga izvajata računovodja in notranji revizor Komisije. To je treba preučiti.

Poročevalcema, gospe Gräßle in gospodu Rivelliniju, bi se želel zahvaliti za njun konstruktiven in sodelovalen pristop.

Kar zadeva spremembo proračuna št. 6, upam, da je proračunski organ zdaj v celoti v položaju, da spremembo proračuna odobri brez spremembe. To je tudi predpogoj za čim prejšnji začetek delovanja Službe za zunanje delovanje.

Utemeljitev za prvi krog imenovanj na nova delovna mesta za upravne uslužbence je izvajanje takojšnjih dodatnih nalog, a do leta 2013 želimo izpolniti tudi našo zavezo temu, da naj bi ena tretjina upravnih uslužbencev prišla iz diplomatskih služb držav članic.

Zato pozivam Parlament, da podpre spremembo proračuna, ki jo je že odobril Svet. Še enkrat bi se rad zahvalil poročevalcema, gospodu Surjánu in gospodu Gualtieriju.

  Catherine Ashton, visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednica Komisije. – Gospod predsednik, na kratko se oglašam, da bi se predvsem iskreno zahvalila poročevalcem, gospe Gräßle, gospodu Rapkayu in gospodu Gualtieriju, za ogromno delo, ki so ga opravili skupaj s številnimi poslanci tega parlamenta, da smo lahko danes dopoldne prišli do te točke.

Vem, da so bila pogajanja včasih težka in da ste bili trdni pogajalci. Mislim, da je rezultat, ki smo ga dosegli, dober, in da resnično odraža Lizbonsko pogodbo v izvajanju, pri čemer Parlament igra temeljno in pomembno vlogo za prihodnost.

To je bila skupna naloga, ki je temeljila na sodelovanju, zato sem vsem vam izredno hvaležna za delo, ki poteka. Najpomembneje pa je, da smo po mojem mnenju temelje za službo postavili na način, ki bo ustrezno vključil Parlament v prihodnosti, sama pa sem že dala zavezo preglednosti in pristopu, ki ju želim uporabiti pri delu s Parlamentom.

Jasno sem tudi povedala, da je to služba, ki mora odražati širino in globino Evropske unije. To je služba, za katero si želim, da bi bili nanjo prav res ponosni vsi poslanci tega parlamenta, vse države članice in vsi člani Komisije. Želim si, da bi se Evropa odražala v uslužbencih, ki jih imamo, v veleposlanikih, ki jih imenujemo, v ljudeh v središču. Imeli boste veliko priložnosti, da zagotovite, da se ta zaveza izkoristi, predvsem pri pregledu v letu 2013.

Vem tudi, da so si poslanci prizadevali za zagotovitev ustreznega usposabljanja in zmogljivosti. Za to imamo pravno podlago, Parlamentu pa želim zagotoviti, da bomo poskrbeli, da bodo vsi, ki prihajajo iz različnih tradicij, različnih okolij, nastopili skupaj in oblikovali pravo evropsko službo, ki bo potem tudi sama odražala vse, kar je bilo rečeno v procesu, ki je vodil do tega trenutka.

Želela sem se predvsem zahvaliti gospe Lichtenberger in gospodu Saryusz-Wolskemu za delo, ki sta ga opravila na področju usposabljanja. Vem, da moramo govoriti še o številnih drugih stvareh, in veselim se, da bomo to v prihodnjih tednih in mesecih storili skupaj z vami in drugimi, obenem pa imate moje trdno zagotovilo, da bo usposabljanje del našega pristopa k oblikovanju službe. Pri tem izhajam iz gospodarske krize in ozračja, v katerem bo ta služba nastala, zato imate moje trdno zagotovilo, da bo ta služba stroškovno učinkovita.

Na koncu nam to omogoča, da izpolnimo naša prizadevanja in ambicije v svetu. To, kar počnemo na področju zunanje politike, trgovine in razvoja ter boja proti terorizmu, zadeva prav vsakega državljana Evropske unije. Služba je predvsem namenjena njim, zato želim pred predstavniki državljanov Evrope dati svojo zavezo, da bom poskrbela, da bo ta služba izpolnila svoje ambicije.

  Olivier Chastel, predsedujoči Svetu. – (FR) Gospod predsednik, baronica Ashton, komisarja, cenjeni poslanci, dovolite mi, da se v imenu Sveta zahvalim poročevalcem Parlamenta, ki so vložili veliko truda v delo na različnih dokumentih, potrebnih za uvedbo Evropske službe za zunanje delovanje: gospe Gräßle in gospod Rivelliniju za finančno uredbo, gospodu Rapkayu za Kadrovske predpise ter gospodu Gualtieriju in gospodu Surjánu za predlog spremembe proračuna.

Po sprejetju madridskega političnega sporazuma in mnenju, ki ga je Evropski parlament podal 8. julija, je Svet za splošne zadeve, kot veste, sprejel odločitev o določitvi organizacije in delovanja Evropske službe za zunanje delovanje. Da pa bi bila ta služba ustrezno vzpostavljena, moramo sprejeti še tri instrumente, ki sem jih pravkar omenil.

Delo na teh različnih dokumentih je bilo intenzivno za Parlament in tudi za Komisijo, za visoko predstavnico in Svet in prav vsi so si prizadevali, da bi dosegli sporazum v čim krajšem času, v okviru določenih rokov.

Zdaj lahko vsi skupaj proslavljamo in se potrepljamo po ramenih za delo, ki bo po glasovanju Parlamenta na tem zasedanju uspešno dokončano zahvaljujoč sporazumom o različnih dokumentih. V ponedeljek, 25. oktobra, lahko Svet za splošne zadeve sprejme te instrumente na politični ravni. Evropska služba za zunanje delovanje lahko torej začne opravljati svoje dejavnosti po načrtu, torej 1. decembra.

Baronica Ashton, komisarja in poročevalci so dejansko ponovili vse. Sam bom samo opozoril na zgodovinsko naravo tega dogodka, ki eno leto po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe predstavlja eno izmed njenih najpomembnejših novosti. Z vzpostavitvijo Evropske službe za zunanje delovanje se bosta v veliki meri povečali skladnost in prepoznavnost zunanjega delovanja Unije.

Delo seveda še ni končano. To je šele začetek in izziv je enak našim pričakovanjem, a prepričan sem, da lahko računamo na visoko predstavnico, baronico Ashton, da se bo tega lotila z vso energijo in odločnostjo. V vsakem primeru ji želim veliko uspeha pri tej nalogi.

Na koncu, gospod predsednik, bi se rad še enkrat zahvalil Evropskemu parlamentu za njegovo zavezo in konstruktiven pristop, ki je bil pri tej zadevi odločilnega pomena.

PREDSEDSTVO: EDWARD McMILLAN-SCOTT
podpredsednik

  Jacek Saryusz-Wolski, pripravljavec mnenja Odbora za zunanje zadeve. – Gospod predsednik, moj odbor, Odbor za zunanje zadeve, je z veliko večino izrekel podporo močni ESZD.

„Močna“ pomeni podvržena demokratičnemu in parlamentarnemu nadzoru. „Močna“ pomeni komunitarna – tj. takšna, ki zastopa skupnost vseh 27 držav članic in ki pri tem upošteva geografsko razsežnost in raznolikost današnje in ne včerajšnje Unije. Pred pol leta geografska uravnoteženost ni bila vprašanje. Danes to je in bo to tudi ostala, odstavek 7 naše resolucije in člen 6(6) pa bosta to poudarila. Na to bo pozorno tudi dvesto poslancev Evropskega parlamenta iz novih držav članic. Geografska uravnoteženost je bila precej bolj poudarjena, kot je bila v začetnem predlogu, čeprav to ni bilo dovolj. Aritmetika ni vedno pravilna, zakoni in geografija pa se ne morejo preglasovati. Prepričani smo, da so vsi moški in ženske enaki, in ne, da so nekateri bolj enaki od drugih. To velja tudi za zunanjo službo Unije.

Lady Ashton, veselimo se vaših ukrepov, s katerimi boste odpravili sedanjo diskriminacijo novih držav članic v prihodnji ESZD.

  Göran Färm, pripravljavec mnenja Odbora za zunanje zadeve. – (SV) Kot poročevalec Odbora za zunanje zadeve v zvezi s finančno uredbo sem izhajal iz madridskega sporazuma, a tudi iz dejstva, da je treba nekatera področja podrobneje opredeliti. Gre za zagotovitev odprtosti in preglednosti v proračunu, in sicer z natančnejšo opredelitvijo sredstev, predvsem ko gre za politično pomembne naloge, ki imajo visoke zahteve pri proračunu.

Zagotoviti moramo pravico do obveščenosti o skupnih stroških, vključno z deležem držav članic. Zagotoviti moramo ustrezen nadzor nad upravljanjem prenesenih pooblastil, da nam ta večplastna organizacija ne bi ušla iz rok.

To ne velja samo za vpliv Parlamenta; gre predvsem za pravico državljanov do nadzora nad to pomembno novo službo, ki jo Unija zdaj ustanavlja.

V tem smislu smo dosegli dober uspeh. Potrebno je bilo veliko časa in truda, da smo ga dosegli, vendar menim, da lahko tudi rečemo, da smo s tem položili dobre temelje, ki bodo novi Evropski službi za zunanje delovanje omogočili, da okrepi vlogo EU v svetu, in sicer pod polnim in temeljitim nadzorom Parlamenta in državljanov, to pa je pomembno.

  Filip Kaczmarek, pripravljavec mnenja Odbora za razvoj. – (PL) Odbor za razvoj je enoglasno sprejel svoje mnenje o Kadrovskih predpisih. Odbor za razvoj potrjuje spremembe, ki so bile predstavljene v osnutku poročila Odbora za pravne zadeve, in predvsem spremembe, ki naj bi zagotovile, da bo zaposlovanje uslužbencev v Evropski službi za zunanje delovanje temeljilo na nepristranskih in preglednih postopkih, določenih v Kadrovskih predpisih, ter na zaposlitvenih pogojih drugih uslužbencev Skupnosti. Poleg tega predlog Komisije izboljšujejo tudi spremembe, ki jih je predlagal glavni poročevalec, gospod Rapkay, ki uvajajo določbe o uslužbencih Evropske službe za zunanje delovanje in ki so bile vključene v politični sporazum. Te predvsem zadevajo uravnoteženost na podlagi spola in geografsko uravnoteženost pri uslužbencih, kakor tudi uravnoteženost med uslužbenci iz institucij Evropske unije in tistimi, ki prihajajo iz nacionalnih diplomatskih vrst. Upam, da bo Služba za zunanje delovanje spoštovala avtonomen značaj sodelovanja pri razvoju in da tega ne bo imela za „korenček“ – torej za instrument, ki usmerja zunanjo politiko. To je bil najpomembnejši cilj pri delu Odbora za razvoj.

  Véronique De Keyser, pripravljavka mnenja Odbora za razvoj. – (FR) Gospod predsednik, baronica Ashton, tako kot številni drugi, si tudi moja skupina želi nekakšno uravnoteženost med uslužbenci Službe za zunanje delovanje, in sicer v smislu geografskega izvora ter na podlagi spola, a tudi uravnoteženost med velikimi in majhnimi državami.

Ponovno pa smo priča medvladnim bojem in kvotam, ko pa bo vse rečeno in storjeno, se bodo kandidati presojali po njihovih sposobnostih. Zavedamo se, da zahtevane uravnoteženosti ne spodbujajo ne trenutni zaposlitveni pogoji niti izbire uslužbencev in da tega, kot ste dejali, ni mogoče kar tako doseči. A čeprav nekatere ljudi, in priznam, da tudi nekatere iz naših vrst, skrbi vsaka neuravnoteženost, vemo tudi, da gre pri tem za nevarnost izkoriščanja s strani tistih, ki vas želijo oslabiti, baronica Ashton, in ne podpreti pri prihodnjih izzivih; vemo tudi, da se bo nekaj takšnih tudi pojavilo.

Zato vam bo moja skupina odkrito povedala, da vas podpira in ima vse zaupanje v vas, baronica Ashton. Moramo vam omogočiti, da uspete. Skrajni čas je, da Služba za zunanje delovanje začne delovati, res pa je tudi, da bo, če boste čez dve leti prišli nazaj k nam z velikim problemom razkola med vašimi uslužbenci, to povzročilo majhen problem glede razrešnice, in ko pravim, da se je temu treba za vsako ceno izogniti, mislim pri tem tako na vas kot na nas. Veliko sreče!

  Kader Arif, poročevalec mnenja Odbora za mednarodno trgovino. – (FR) Gospod predsednik, gospod komisar, končno smo tu po mnogih mesecih dela, s katerim smo želeli položiti temelje za prihodnjo Službo Evropske unije za zunanje delovanje, vendar bi se tako kot nekateri moji kolegi poslanci pred menoj najprej želel zahvaliti poročevalcem za kakovostno opravljeno delo.

Ker si vsi skupaj želimo prave evropske diplomatske službe, ki ne bo samo podaljšek diplomatskih služb 27 držav članic, so finančna uredba in Kadrovski predpisi, o katerih bomo razpravljali danes, glasovali pa jutri, temeljnega pomena. Ti nam morajo omogočiti, da se spopademo z dvojnim izzivom: tj. da spregovorimo enoglasno na mednarodnem prizorišču in da obenem zagotovimo usklajeno delovanje v vseh zunanjih politikah Unije.

Na tej podlagi trgovinska politika ne spada v pristojnost visoke predstavnice, a kot nekdanji komisar za trgovino niti najmanj ne dvomim, da bo lahko kljub vsemu vzpostavila dialog, ki je potreben, da se zagotovi, da bo trgovinska politika, kot je določeno v pogodbi, upoštevala cilje Službe Unije za zunanje delovanje, predvsem pa trajnostni razvoj, izkoreninjenje revščine in zaščito človekovih pravic.

Nazadnje bi želel poudariti tudi to, da se bo naša skupna politična volja merila z dodeljenimi proračunskimi sredstvi; od tega je odvisna naša sposobnost, da pokažemo političen vpliv na mednarodnem prizorišču.

  Nadežda Nejnski, pripravljavka mnenja Odbora za proračun. – (BG) Tudi jaz bi želela čestitati gospe Gräßle, gospodu Rivelliniju in gospodu Rapkayu za veliko delo, ki so ga opravili.

Jasno je treba povedati, da je vzpostavitev evropske diplomatske službe zapleten političen proces, ki mora odražati ravnovesje interesov in zastopanosti držav članic, obenem pa službi zagotoviti tudi priložnost, da bo učinkovito delovala in iz Evrope naredila glavnega akterja na mednarodnem prizorišču.

Obenem želim izraziti tudi obžalovanje, ker v poročilu gospoda Rapkaya ni bilo v zadostni meri govora o predlogu o geografski uravnoteženosti, ki je prejel večinsko podporo v Odboru za zunanje zadeve in v Odboru za proračun, in ki je, kar moram poudariti, tudi v skladu z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2010.

Zato se, lady Ashton, obračam na vas, saj ste oseba, ki ji spodbuda in energija celotne Evropske unije mogoče lahko prineseta največ. Drznem si celo trditi, da boste našli način, da zagotovite, da se bo ta geografska uravnoteženost ustrezno pokazala v vaši službi. Veliko sreče!

  Edit Herczog, pripravljavka mnenja Odbora za nadzor proračuna. – (HU) V imenu Odbora za nadzor proračuna pozdravljam vzpostavitev novega organa, ki predstavlja enega izmed najpomembnejših prenosov Lizbonske pogodbe v praksi. Nov organ seveda potrebuje tudi proračun. Kljub temu je vsaj tako pomembno opredeliti in upoštevati tudi proračunska načela ter finančne predpise, in sicer zaradi proračunske in finančne odgovornosti. V preteklih letih je naš odbor o tem razpravljal z GD RELEX. Zato bi želela to vprašanje še posebej poudariti. Zelo pomembno je, da opredelimo ustrezne organizacijske in delovne predpise. Pomembno je, da ne pozabimo, da se je treba izogniti podvajanju nalog, dolžnosti in sredstev, in da je treba preučiti vse možnosti, da bi se zagotovila učinkovita poraba. Namen pregledne in enostavne organizacijske strukture ter upravljanja sredstev je zagotoviti učinkovito delovanje nove organizacije.

Člane bodo prispevali trije viri: institucije EU, države članice in strokovnjaki države prejemnice. Zlasti pomembno je, da bo temu organu, ki ga bodo sestavljali člani institucij EU in uslužbenci iz držav članic, v tem smislu zagotovljena popolna enakopravnost. Zato menim, da je pomembno tudi usposabljanje, zelo pomembno pa je tudi, da načelo in praksa izbiranja temeljita na enotnih procesih in zahtevah. Odbor za proračun bo to pregledal vsako leto.

  Zigmantas Balčytis, pripravljavec mnenja Odbora za nadzor proračuna. – (LT) Želel bi se zahvaliti vsem svojim kolegom poročevalcem, saj smo zaradi njihove strokovnosti lahko dokaj hitro dosegli politični sporazum med institucijami Evropske unije in položili trdne temelje za vzpostavitev Evropske službe za zunanje delovanje. Niti najmanj ne dvomim, da bo delo ESZD postalo čedalje učinkovitejše in da bo prispevalo k oblikovanju evropske zunanje in varnostne politike na visoki ravni ter povečanju vloge Evropske unije na svetovnem prizorišču. Delovanje ESZD mora izpolniti načela učinkovitega in uspešnega finančnega upravljanja. Letos smo ESZD dodelili dodatnih 9,5 milijona EUR, vendar pa bo dejanske stroške mogoče oceniti po prvem letu delovanja, ko bo Evropskemu parlamentu predloženo poročilo o skupni porabi pri delu ESZD. Tudi Evropski parlament igra odgovorno vlogo pri delovanju ESZD, saj mora zagotoviti učinkovito uporabo denarja ESZD in poskrbeti, da bo denar davkoplačevalcev Evropske unije ustvaril pravo dodano vrednost za politiko Skupnosti in njene ljudi.

  Tadeusz Zwiefka, v imenu skupine PPE. – (PL) Prepričan sem, da nihče v tem parlamentu niti najmanj ne dvomi v pomembno vlogo, ki jo bo Evropska služba za zunanje delovanje igrala pri delu Unije. Pri svojem delu v preteklih nekaj mesecih smo bili osredotočeni na zagotavljanje prave pravne podlage in ustreznih instrumentov za službo, ki bodo slednji omogočili, da bo pri prihodnjem delu učinkovita. Delali smo pod časovnim pritiskom, pogajanja pa so bila pogosto težka. Dosegli smo sporazum s Svetom in Komisijo o številnih vprašanjih in upam, da bodo oblikovani kompromisi ustvarili ugoden končni rezultat. Naloga Odbora za pravne zadeve je imel nalogo, da predlaga spremembe Kadrovskih predpisov, ki bodo skladne s potrebami nove službe in ki bodo tudi zagotovile, da bo ta delovala neodvisno in da bo njeno delo dosegalo visok standard. Mislim, da spremembe, ki so bile včeraj zvečer sprejete na srečanju Odbora za pravne zadeve, dajejo takšna zagotovila, čeprav se mi osebno ne zdijo popolnoma zadovoljive, predvsem pri eni zadevi. Mislim, da bi vprašanje geografske uravnoteženosti, ki se tako pogosto poudarja, lahko rešili na veliko boljši način. Seveda pozdravljam izjavo visoke predstavnice, v kateri pravi, da bo posebno pozornost namenila temu, da bodo lahko v službi udeleženi državljani iz vseh držav članic, pozdravljam pa tudi določbo, da bo leta 2013 predloženo poročilo, s katerim bo visoka predstavnica posredovala informacije o delu službe.

Diplomacija Unije naj bi bila evropska in res je, da državljanstvo uslužbencev ne bi smelo igrati posebne vloge. A kljub temu to, od kod prihajamo in kje so naše korenine, oblikuje naš svetovni nazor, kar močno vpliva na naše videnje sveta okoli nas. Dejstvo je, da so v Uniji še vedno nekatere države članice, ki so v vseh institucijah premalo zastopane. Če naj se Evropa združi v raznolikosti, ji je treba dati priložnost za ustrezno ohranjanje in izražanje te raznolikosti. In pri naših razpravah o geografski uravnoteženosti je šlo prav za to in ne za, kot nekateri napačno mislijo in razumejo, zagotavljanje fiksnih kvot državam članicam. Zahvaljujem se poročevalcem za dobro sodelovanje, gospe Ashton pa želim, da ji bo pri njenem delu uspelo naš trud dobro izkoristiti.

  Hannes Swoboda, v imenu skupine S&D. – (DE) Gospod predsednik, najprej bi se želel iskreno zahvaliti poročevalcem za odlično delo, ki so ga opravili, in za kompromise, ki so bili doseženi. Seveda vsi še niso zadovoljni in razumem tudi zaskrbljenost, predvsem v zvezi z geografsko uravnoteženostjo. Vendar pa lahko gospodu Saryusz-Wolskemu zagotovim, da moramo vsi – ne samo novi poslanci v tem parlamentu – poskrbeti, da bomo dosegli boljšo geografsko uravnoteženost, in da moramo vsi – ne samo ženske – poskrbeti, da bomo dosegli zdravo uravnoteženost na podlagi spola. To je nujno in obljube resno jemljem. Zagotovo bomo vztrajali pri tem, da se te stvari izvedejo.

Predvsem gre za zagotavljanje skupne službe najvišje kakovosti za Evropsko unijo. Tu ne vidim nobenih protislovij. Prav nasprotno: vse mora priti na skupni imenovalec, kajti zdaj je čas za ukrepanje; zdaj pa je tudi čas, da pokažemo našo zavezo delovanju Evropske unije na mednarodni ravni. Visoka predstavnica je v Iranu že prevzela vodilno vlogo in zelo pomembno je, da tam dosežemo dobre rezultate. Pomembno je, da na Bližnjem vzhodu ne zagotavljamo samo sredstev, temveč da se tudi vključimo, to pa moramo storiti zaradi tega vprašanja in ne zgolj zaradi ugleda. Ko gre za Rusijo, moramo poskrbeti, da bomo vzpostavili pragmatičen odnos, čeprav bo temeljil na vrednotah, kar je predvsem v interesu naših skupnih sosed. Z Združenimi državami se moramo enakopravno pogajati. Morebitne težave moramo obravnavati odprto, da bi lahko stopili skupaj z Združenimi državami v boju proti terorizmu in pri preoblikovanju globalizacije. Kitajska je novo nastajajoča sila, česar ne želimo preprečiti, vendar pa nasprotujemo obliki nacionalizma, ki razvija določeno mero napadalnosti, zlasti v tej regiji v Aziji. Kitajsko želimo bolj vključiti v mednarodno skupnost: tudi v mednarodne institucije.

Tudi za visoko predstavnico je to zagotovo eno izmed najpomembnejših vprašanj, ki jih je treba obravnavati, torej, da se zagotovi, da v teh novih mednarodnih večstranskih institucijah dosežemo tudi ustrezno novo ureditev in novo porazdelitev vpliva in pristojnosti, pri čemer Evropska unija ne bo ovirana, temveč bo sprejeto dejstvo, da obstajajo tudi novi svetovni akterji. Vse to so velike naloge za diplomatsko službo, visoka predstavnica pa pri njihovem izvajanju potrebuje vso našo podporo. Belgijsko predsedstvo - oziroma vi, gospod Chastel – je pravkar obljubilo, da bo visoko predstavnico tudi ustrezno podpiralo. Ta obljuba je dobra in tudi besede čestitk so dobre, vendar upam, da zunanji ministri priznavajo tudi dejstvo, da je popolnoma nesmiselno naščuvati enega izmed nas proti drugemu, ampak da obstaja samo ena možnost, to pa je, da zunanji ministri, visoka predstavnica in mi v tem parlamentu pokažemo, da smo sposobni skupaj trdno zastopati Evropo v zunanjem svetu.

  Cecilia Wikström, v imenu skupine ALDE. – (SV) Najprej bi se želela zahvaliti za odlično sodelovanje, ki smo mu bili priča med našim delom pri tej zelo pomembni zadevi.

Baronica Ashton zdaj, ko je treba vzpostaviti Evropsko službo za zunanje delovanje, nedvomno nima lahke naloge pred seboj. Vendar pa je Parlament skupaj s Svetom in Komisijo položil temelje za učinkovito predstavniško organizacijo, ki bo zares lahko zastopala Evropo in evropske vrednote in interese po vsem svetu.

Moč EU je v raznolikosti. Evropsko unijo sestavljajo ljudje, ki prihajajo iz različnih okolij, imajo različna znanja in izkušnje. Z oblikovanjem Službe za zunanje delovanje, v kateri bodo zaposleni moški in ženske iz vseh naših držav članic, izkoriščamo tudi največjo moč in sredstvo Evrope. Obenem pa ne sme biti prav nobenega dvoma, da so prav znanja in kvalifikacije tisti, ki so odločilnega pomena, ko pride do imenovanja na delovna mesta znotraj Službe za zunanje delovanje.

Evropski parlament ima lepo geslo: združeni v raznolikosti. To so besede, ki nosijo obveznosti in imajo globok pomen. Upam, da se bo pod vodstvom baronice Ashton Služba za zunanje delovanje razvila v pravo evropsko službo, ki bo predstavljala državljane iz vseh držav članic, tako ženske kot moške. Tisti, ki bodo zaposleni v naši skupni Službi za zunanje delovanje, morajo biti jasno usposobljeni za predstavljanje celotne Unije. Baronici Ashton iskreno želim veliko uspeha pri tem pomembnem delu.

  Franziska Katharina Brantner, v imenu skupine Verts/ALE. – Gospod predsednik, želela bi čestitati vsem, ki so bili vključeni v to delo in njegov današnji rezultat. Rešili smo metodo Skupnosti in razvojne prednostne naloge. Okrepili smo demokratičen nadzor, zlasti pri vrsticah za SZVP. Opredelili smo podlago za vključujočo službo, ki temelji na enakopravnosti in občutku pripadnosti. Hvala, gospa Ashton, ker ste v svojih proaktivnih ukrepih omenili ukrepe usposabljanja v zvezi z enakostjo spolov in geografsko uravnoteženostjo. Želim se zahvaliti vsem v tem parlamentu, gospe Ashton in predsedstvu.

Toda ali smo ustvarili sodobno službo, ki je več kot zgolj osemindvajseta nacionalna diplomatska služba? Kakšna je dodana vrednost Evropske službe za zunanje delovanje?

Mislim, da igre še ni konec. Prvič, potrebna bo učinkovita uskladitev po področjih politike. Še vedno si želim, da to dosežejo obstoječe strukture.

Drugič, okrepiti moramo obvladovanje krize in preprečevanje sporov. To je lahko dodana vrednost, ki jo prinaša Evropska unija. To bo odvisno od izvajanja „ustrezne strukture“ in od tega, kako uporabljamo nova delovna mesta in delovna mesta, ki bodo ustvarjena v sinergijah med Svetom in Komisijo. Ali pri vsem tem potrebujemo še več namestnikov veleposlanikov? Ali pa bo vaša naloga, gospa Ashton, da pošljete SMS? Živimo v 21. stoletju. Vloga nekdanjih diplomatov spada v 19. stoletje. Mogoče bi morali imeti razpravo o tem, ali te ljudi zares potrebujemo in zakaj jih sploh potrebujemo?

Upam, da se bodo v vašem načrtu o vzpostavitvi in vaših prednostnih nalogah pri kadrovanju odražale obljubljene prednostne naloge in da bo služba z njimi zares ustvarila dodano vrednost – to pa je nekaj, česar nima in česar ne more storiti vsaka nacionalna diplomatska služba. Za nas obstajata dve prednostni nalogi: preprečevanje sporov in obvladovanje krize med državljani. Na primer, ustvariti je treba enoto za posredovanje.

Pri človekovih pravicah si želimo, da bi bila ta služba močna in da bi imela zmogljivosti na najvišji ravni. Enakost spolov se ne konča s prednostnimi nalogami pri kadrovanju. Gre tudi za vključevanje načela enakosti spolov in pripisovanje najvišjega pomena nalogam in mandatom. V tem smislu mislim, da bi bila dobra zamisel, da bi imeli pregled nad obstoječimi nalogami SZVP, ki so se končale, in da bi zagotovili njihov pregled, da bi se iz preteklosti lahko česa naučili za prihodnost vaše službe, gospa Ashton. Mislim, da bomo tako vsi napredovali.

Vsem skupaj želim veliko sreče, sama pa sem pripravljena ponovno konstruktivno sodelovati v prihodnosti.

  Zbigniew Ziobro, v imenu skupine ECR. – (PL) Unija je združenje 27 držav in to dejstvo se mora kazati v strukturi institucije, ki na zunanji ravni zastopa Evropsko unijo. Ne smemo ustvarjati vtisa, da nekatere države niso deležne priznanja pri ustanavljanju nove službe. Služba bi morala kazati kulturno bogastvo in različne nacionalne tradicije Evrope, tudi na področju diplomacije. Zato je skupina poslancev Evropskega parlamenta, v katero sodim tudi sam, pripravila predlog spremembe, ki predvideva uvedbo dejavnika geografske uravnoteženosti. Gre za to, da mora biti geografsko merilo odločilen dejavnik imenovanja, kadar se ugotovi, da imajo kandidati, izbrani na natečajih, podobne sposobnosti. To torej ni neprilagodljiva rešitev, ki bi vsiljevala tovrstno geografsko merilo pri zaposlovanju uslužbencev za prihodnjo službo, temveč je prožen in pomožen ukrep. Sprejetje takšne določbe bo zmanjšalo sedanja nesorazmerja in nam omogočilo, da pravočasno zagotovimo večjo zastopanost. Rad bi poudaril, da ta rešitev ohranja osrednji pomen merila sposobnosti, ki je tako pomembno za tiste, ki so oblikovali te ukrepe.

  Willy Meyer, v imenu skupine GUE/NGL. – (ES) Gospod predsednik, ker je to prvi govor moje skupine, mi dovolite, da na začetku v imenu Konfederalne skupine Evropske združene levice/Zelene nordijske levice povem, da podpiramo francoske delavce, ki so se udeležili splošne stavke proti protisocialnim ukrepom predsednika Sarkozyja.

Razlogi za zamudo predstavnikov Sveta, ki jih je omenil predsednik v svojem uvodnem govoru, so blokade. Postavljenih je več blokad in poteka splošna stavka, za katero naša skupina upa, da bo doživela popoln uspeh in da se bodo te protisocialne politike po tej stavki odpravile po vsej Evropi.

Rad bi se zahvalil kolegom poslancem za opravljeno delo, želim pa jih obvestiti, da se bo naša skupina na žalost jutri vzdržala. Ne bomo glasovali proti, vendar pa tudi ne bomo mogli glasovati za, saj rezultat na žalost ni to, kar smo si želeli. Želeli pa smo, da bi ta parlament imel celovit nadzor nad Službo za zunanje delovanje. Seveda ni bilo mogoče spremeniti strukture, ker se to tudi ni obravnavalo, vendar pa nas ta struktura, ki prevzema odgovornost za varnostno in zunanjo politiko, ne prepriča.

V nacionalnih parlamentih – vsaj v mojem – smo bíli zelo pomemben demokratičen boj v zvezi z varnostjo, da bi imeli popoln nadzor in da bi bila tudi vsaka razporeditev enot v tujini podvržena celovitemu parlamentarnemu nadzoru.

Torej smo še zelo daleč od tega nadzora in zato na jutrišnjem glasovanju tega ne bomo podprli. V vsakem primeru pa bi se vam na koncu želel zahvaliti za opravljeno delo.

  Fiorello Provera, v imenu skupine EFD. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, pri opredelitvi strukture nove diplomatske službe ne smemo ponoviti napak iz preteklosti, temveč si moramo prizadevati za racionaliziran, stroškovno ugoden in predvsem učinkovit organ. Instrument v službi evropske politike – poudarjam „evropske“ – ne sme izbirati svojih uslužbencev na podlagi njihovega geografskega izvora ali spola, temveč v skladu z njihovo kakovostjo.

Strinjam se, da morajo biti v strukturi nove službe zastopane države članice in da bi bil primeren tudi velik delež žensk. Vendar pa nič od tega ne sme imeti prednost pred merilom sposobnosti in strokovne odličnosti. Namesto tega moramo dosledno zagotoviti enak dostop do teh delovnih mest za vse, brez diskriminacije.

Kar zadeva usposabljanje, obstaja več krajev, kot je Evropski univerzitetni inštitut v Firencah, ki ima strokovno znanje za zagotavljanje odličnega usposabljanja. Zato mislim, da bi bila ustanovitev popolnoma nove evropske diplomatske akademije neprimerna in draga.

  Angelika Werthmann (NI). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, da bi lahko učinkoviteje zastopali interese evropskih držav na mednarodnem prizorišču, je treba o ukrepih zunanje politike razpravljati vnaprej in jih šele nato enoglasno sporočiti zunanjemu svetu. Z Evropsko službo za zunanje delovanje zdaj poskušamo vključiti instrumente zunanje politike Unije v dosleden okvir. Sredstva, ki jih že imamo, so stlačena skupaj, da bi bila slika celovita, pa se jim dodajajo še nova.

Kot je navedeno v poročilu naših kolegov poslancev, je treba zaradi povsem novega značaja te strukture uporabiti velikopotezne določbe v zvezi s preglednostjo ter proračunsko in finančno odgovornostjo. Potrebujemo natančen pregled nad nalogami in uslužbenci, zaposlenimi v ESZD.

Da bi se proračunska suverenost Evropskega parlamenta razširila tudi na ESZD, mora biti služba vključena v strukturo Komisije, Evropski parlament pa mora kot proračunski organ dobiti vse informacije, da bi lahko izvajal učinkovit nadzor nad računi. Razrešnica Svetu ostaja na našem dnevnem redu.

ESZD lahko nosi svoje ime samo, če bodo v njej pravično zastopane vse države članice. Na drugi strani pa morajo seveda imeti prednost kvalifikacije kandidatov. To pa me pripelje k zastopanosti žensk. Ta je daleč prenizka za moj okus, zato pozivam, da se za ta mesta poiščejo kvalificirane ženske. Te dejansko obstajajo.

  Elmar Brok (PPE). – (DE) Gospod predsednik, baronica Ashton, gospod komisar, gospe in gospodje, Franka Sinatro so klicali „the Voice“. A vendar, kaj bi bil brez orkestra? Vi, baronica Ashton, ste zdaj glas Evrope, s Službo za zunanje delovanje pa boste dobili odličen orkester. Upam, da ga boste izkoristili, da bi spravili glas Evrope v ospredje in zaščitili naše interese. Ker je prva prednostna naloga Evrope zagotoviti mir v Evropi, je naslednja velika naloga glede na mednarodne izzive – od energetske varnosti, pa tja do boja proti terorizmu, globalizacije in še veliko več – varovati interese Evrope v svetu. V tem smislu boste vi in ta služba morali igrati posebno vlogo. Napredek, ki ga bomo dosegali v interesu naših državljanov, bo zato zelo močno odvisen od vašega dela in dela vašega orkestra.

V tem procesu smo uspeli okrepiti sodelovanje Parlamenta, njegovo izvajanje nadzora in pravico do obveščenosti, tudi na področju proračuna. Uspeli smo zaščititi značaj Skupnosti v politikah, ki so politike Skupnosti, in tudi zagotoviti, da morajo več kot 60 % uslužbencev predstavljati uradniki Skupnosti. Prepričan sem, da smo v nasprotju s Svetom uspeli uvesti boljšo geografsko uravnoteženost in enakovredno zastopanost spolov. Vlade tega niso storile; njihovo delo smo opravili mi. Če je to zdaj pravno zavezujoče in če je leta 2013 treba opraviti tudi pregled, potem gre za odličen dosežek tega parlamenta – dober kompromis, ki smo ga dosegli med institucijami.

Upoštevati moramo tudi ta instrument. To bomo storili s potrebno prilagodljivostjo, vendar bomo vztrajali tudi pri tem, da boste vi, baronica Ashton, lahko uspešno opravili svojo nalogo. Zagotovili vam bomo podporo, lahko pa pričakujete tudi kritiko, če se ne bomo strinjali, saj menim, da pri tej zadevi lahko držimo skupaj samo, če imajo naši državljani prihodnost.

  Adrian Severin (S&D). – Gospod predsednik, brez daljnosežne vizije o tem, kako je treba naše skupne interese predstavljati zunaj meja Unije na svetovni ravni, ne bo nobene uspešno združene Evrope.

Takšna vizija pa ne bo obstala brez velikopotezne, odgovorne, učinkovite in „komunitarne“ Službe za zunanje delovanje. Takšna služba pa ne bo uspešna, če se njeni uslužbenci ne bodo zaposlovali na podlagi sposobnosti.

Mislim, da se s temi načeli lahko strinja večina izmed nas. Problem pa je v podrobnostih. In prav te podrobnosti so poročilo, ki naj bi bilo tehnične narave, preoblikovale v vir vnete politične razprave, zaradi katere obstaja nevarnost globokega razkola med nami.

Nobene dileme ni med „komunitarizmom“ in medvladnostjo, med sposobnostmi ali kvotami, med starimi in novimi državami članicami. Klub temu pa je za zmago „komunitarizma“ potrebno, da ima vsak posamezen državljan vsake posamezne države članice občutek, da je deležen pravične obravnave na podlagi svojih sposobnosti.

Zmago merila sposobnosti je treba analizirati z ravnovesjem rezultatov izbora, saj je Bog, kolikor vem, vrline in grehe v enaki meri delil med moške in ženske, stare in mlade, majhne in velike, šibke in močne, zahodnjake in vzhodnjake itd.

Dejstvo je, da nekateri v naši Uniji – v glavnem, vendar ne samo iz novih članic – čutijo, da so diskriminirani. Tudi če je ta občutek napačen, ga moramo kljub temu spoštljivo in pozorno obravnavati, saj je naša enotnost največjega pomena.

Ne gre za dvom v merila, temveč za nezadostnost zagotovil, da bodo ta merila ustrezno okrepljena, in nezadostnost popravnih ukrepov, ki jih je treba uporabiti, ko neravnovesja postanejo očitna.

Lahko samo upam, da bo visoka predstavnica odpravila neravnovesja v procesu, ki je očitno spodbudil takšne občutke, in upam tudi, da nam bo prihodnja evropska diplomatska akademija ali nekaj podobnega pomagala, da ustanovimo službo evropskih diplomatov, ki bodo usposobljeni in zvesti našemu skupnemu interesu in evropskim institucijam.

  Gerben-Jan Gerbrandy (ALDE). – (NL) Gospod predsednik, v tej razpravi, ki se v glavnem osredotoča na nadzor in organizacijo Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD), ne smemo spregledati splošnega interesa te službe – ki je navsezadnje zelo velik. To se lahko izkaže za enega izmed največjih korakov k polno razviti evropski zunanji politiki.

Celo v moji državi, za katero se bojim, da postaja čedalje bolj zaprta vase, je prenos nalog na to novo ESZD očiten v novem koalicijskem sporazumu. To je seveda do zdaj zadevalo samo konzularne naloge, a prepričan sem, da bomo kmalu spoznali, da bi se tudi druge diplomatske naloge najbolje reševale na evropski ravni.

Gospod predsednik, danes smo predvsem osredotočeni na finančno in organizacijsko plat ESZD, to pa je pomemben vidik. Ta služba ne bo v celoti sposobna delovati, dokler se ne sprejmeta zadostna odgovornost za preglednost ter finančna odgovornost. Zato sem zelo zadovoljen s sporazumom, ki so ga sprejele institucije, da bi se delo zares pričelo. To so ogrozile zelo podrobne zahteve, ki jih je predložil Parlament. V Skupini zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo smo tem zahtevam dejansko nekoliko nasprotovali.

Kljub temu želim poročevalcem čestitati. Dobili smo dober sveženj, ki bo imel polno podporo moje skupine. Predvsem upam, da bo ta sveženj po jutrišnjem glasovanju omogočil službi, da začne zelo hitro delovati.

  Charles Tannock (ECR). – Gospod predsednik, ustanovitev hibridne, edinstvene ESZD je tema večjega dela razprave, vendar si visoka predstavnica zasluži nekaj priznanja za oblikovanje soglasja o poti naprej v času, ko se evropski voditelji bolj ukvarjajo s krizo v evrskem območju. Britanski konzervativci so ustanovitvi te službe nasprotovali, ker se bojijo, da bo spodkopala posebno pravico Britanije do izvajanja neodvisne zunanje politike. Zdaj, ko je služba postala politična realnost, se bomo vanjo vključili konstruktivno, da bi zagotovili dejansko predstavitev in zaščito britanskih interesov.

Eden izmed načinov je lobiranje za to, da naj delovna mesta v službi zasedejo britanski uradniki EU in britanski diplomati iz Ministrstva za zunanje zadeve, kajti Združeno kraljestvo je presenetljivo premalo zastopano v institucijah EU. Medtem ko nova služba mora zastopati 27 držav članic EU, mora temeljiti predvsem na sposobnostih.

Države članice tudi močno zmanjšujejo javno porabo. EU mora biti obzirna do potrebe po varčevanju, predvsem kadar gre za proračun ESZD. Če naj Evropska služba za zunanje delovanje pridobi in ohrani zaupanje in odobravanje vseh državljanov Evrope, potem je proračunska nevtralnost ključnega pomena.

  Jiří Maštálka (GUE/NGL). - (CS) Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD), ki je v fazi ustanavljanja, predstavlja popolnoma nov instrument institucionalizacije zunanje politike Evropske unije. Trenutno pri tem procesu opažam dva temeljna problema.

Prvič, jasno je, da je zunanja in varnostna politika sestavni del suverenosti držav članic. Ko se sprejemajo odločitve o načelnih zadevah, se še vedno uporablja moč veta, zato v primeru večjih odločitev, kot sta posredovanje v Iraku ali odcepitev Kosova, ni obstajala nikakršna zunanja politika Evropske unije. Ustanovljena zunanja služba bo zato imela precej zmanjšan program, v primeru večjih političnih odločitev pa bo samo podpirala odločitve posameznih držav ali bo celo tiho.

Jabolko spora je sestava diplomatske službe, razpoložljive informacije pa kažejo, da se vloga novih držav članic pri izbiranju te skupine milo rečeno ni upoštevala.

  Marta Andreasen (EFD). – Gospod predsednik, zamisel o ustanovitvi Evropske službe za zunanje delovanje ni bila nikoli zares dobrodošla v Evropi, vendar jo je birokracija EU uspela prodati z utemeljitvijo, da bo proračunsko nevtralna.

Zdaj ugotavljamo, da to ne drži in da bo poleg prvotno predvidenih 441 milijonov EUR stala še dodatnih 34 milijonov EUR. In do te razlike prihaja še pred začetkom njenega delovanja.

Poročilo o finančni uredbi poziva glavnega računovodjo Komisije in notranjega revizorja Komisije, da naj svojo nalogo opravljata tudi za ESZD, čeprav je bilo v Madridu dogovorjeno, da bo ESZD ločena institucija s svojimi lastnimi vodjami na področju financ in revizije. Ni videti, da bi bili dogovori, ki so bili sprejeti junija v Madridu, vklesani v kamen. Kar zadeva strukturo ESZD, smo se zgubili v morju nejasnosti.

Izvajanje te novosti Lizbonske pogodbe je videti dokaj sramotno, vendar moram reči, da me to ne preseneča. A kot vedno bodo davkoplačevalci tisti, ki bodo plačali za te „učinkovitosti“.

  Lucas Hartong (NI). – (NL) Gospod predsednik, kako žalosten – celo tragičen – dan. Govorimo o financiranju nove Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) baronice Ashton. Nizozemcem ni bila nikoli dana priložnost, da izrazijo svoje mnenje o Lizbonski pogodbi, zdaj pa nas posiljujete s to ESZD, ki bo pogoltnila milijone. To je žalitev demokracije.

ESZD nas bo samo v preostalem delu tega leta stala več dodatnih milijonov evrov, potem pa spet naslednje leto. Politični konjiček evrokratov mogoče res nekaj stane, vendar nas bo pustil praznih rok. Naj bo popolnoma jasno, da nizozemska Stranka za svobodo (PVV) ne bo nikoli in v nobenih okoliščinah podprla to pošast iz grobnice Evropske unije. Pravimo „ne“ ESZD, „ne“ evropski naddržavi in „da“ pravi svobodi in demokraciji, ki ju oblikujejo suverene države članice same.

  Jan Kozłowski (PPE). – (PL) Gospe in gospodje, ko govorimo o strukturi Evropske službe za zunanje delovanje, se ne smemo izogibati ali potiskati na rob vprašanja o ohranjanju prave geografske uravnoteženosti med uslužbenci. Število zaposlenih iz „starih 15“ držav je zdaj precej in nesorazmerno večje od števila zaposlenih iz novih držav članic. Navedel bom nekaj številk: pred zadnjimi imenovanju sta bila od 115 veleposlanikov le dva iz držav, ki so Uniji pristopile od leta 2004 naprej. Med 29 veleposlaniki, ki so bili imenovani nazadnje, so le štirje iz novih držav članic.

Ne smemo dovoliti, da bi takšno ločevanje postalo pravilo tudi pri delovanju prihodnje Službe za zunanje delovanje. Brez prave geografske zastopanosti ne bomo mogli vzpostaviti močne Službe za zunanje delovanje, ki bo lahko učinkovito delovala v interesu vseh nas. Na takšno storitev tudi ne bomo ponosni, kot je dejala visoka predstavnica lady Ashton. Prepričan sem tudi, da bomo s prehodnim obdobjem, v katerem se bo nesorazmerno nizka zastopanost novih držav članic postopoma povečala, lahko učinkovito in uspešno napredovali v smeri k izpolnitvi cilja predstavitve Evropske unije kot glavnega akterja na mednarodnem prizorišču.

  Kristian Vigenin (S&D). – (BG) Današnje zasedanje je zadnje v našem parlamentu, na katerem lahko razpravljamo o strukturi, financiranju in splošnem okviru delovanja Evropske službe za zunanje delovanje. Od jutrišnjega dne, ko moramo sprejeti končne odločitve, bomo pričakovali prave rezultate. A tudi glede na to, kako je razprava potekala danes, sem prepričan, da bo Evropski parlament evropska institucija, ki bo podprla, spodbudila in posredovala svoje zamisli novi službi, da bi slednja lahko bila zares učinkovita in da bo uspešno ustvarila aktivnejšo in bolj prepoznavno vlogo Evropske unije na mednarodnem prizorišču.

Evropska služba za zunanje delovanje je v resnici mogoče najbolj očiten rezultat Lizbonske pogodbe. Vsi, ki smo to pogodbo podprli, si želimo, da bi tudi ta služba bila uspešen projekt.

Naj vam povem, lady Ashton, da ste podedovali močno neuravnoteženo upravo, in kaže, da so bile žal nekatere glavne kritike nekoliko usmerjene v vas. Dejstvo je, da so na začetku tega leta, ko ste prevzeli položaj visoke predstavnice in podpredsednice, nove države članice imele samo enega vodjo delegacije v Evropski uniji.

Odkrito nasprotujem zamisli, da med kvalifikacijami in geografsko uravnoteženostjo obstaja kakršno koli navzkrižje. Nasprotno: menim, da gre geografska uravnoteženost z roko v roki z višjimi kvalifikacijami. Zato upamo, da boste od zdaj naprej izvrševali svojo zavezo.

  Alexander Graf Lambsdorff (ALDE). – (DE) Gospod predsednik, Evropska služba za zunanje delovanje je ena izmed najpomembnejših odločitev v Lizbonski pogodbi. Samo še šest tednov je do takrat, ko baronica Ashton ne bo več predvsem ministrica, odgovorna za ustanovitev zunanjega ministrstva EU; namesto tega bo prevzela vlogo zunanje ministrice za Evropo, to pa je dobro. To se bo pričelo 1. decembra in pri tem vam želimo veliko uspeha.

Za nami je veliko razprav in veliko smo tudi dosegli. To je bila plodna politična bitka. Pomanjkanje demokracije, značilno za staro skupno zunanjo in varnostno politiko, je odpravljeno, imamo večjo ravne odgovornosti, kakovost javne razprave pa je izboljšana. Imeli bomo strožji nadzor proračuna, oblikovani so predpogoji za pravi skupinski duh, nacionalni diplomati pa lahko, če želijo, ostanejo v Evropski službi za zunanje delovanje. Ne bo več geografskih kvot – na trenutke bi lahko dobili vtis, da je to tukaj najpomembnejše vprašanje, a to zagotovo ni res. Kvote bi lahko precej koristile predvsem Nemčiji, a kljub temu tega ne podpiram. Zagotovljena bo skupna oblika usposabljanja. Mislim, da so predpogoji za uspešno ESZD oblikovani.

Z drugimi besedami, Evropski parlament je skoraj zadovoljen. Prav zares pa bi bili zadovoljni, če bi vi zdaj izkoristili priložnost in dejansko vzpostavili ustrezno strukturo za preprečevanje sporov in obvladovanje krize, ki je bila obljubljena. Tako bi že na samem začetku imeli evropsko dodano vrednost.

  Mirosław Piotrowski (ECR). – (PL) Pretreseni smo, ko vidimo, da se predlogi večine članov Odbora za zunanje zadeve o uravnoteženi geografski zastopanosti pri oblikovanju Evropske službe za zunanje delovanje spopadajo z resnimi problemi in odkritim ter odločnim nasprotovanjem. Težave so očitne tudi pri oblikovanju načel zaposlovanja uslužbencev za diplomatske urade Unije. Načela solidarnosti in zastopanosti, ki že dolgo časa vodi Unijo, ne sme zasenčiti sebičnost nekaterih velikih držav članic. Razdelitev položajev v diplomatskih uradih je v rokah gospe Ashton, ki je danes prisotna in ki imenovanja opravlja izključno po lasti presoji. Od več kot 100 diplomatskih uradov po vsem svetu je šesta največja država članica Evropske unije, Poljska, dobila le dva. Zato je treba vprašati, katera merila je upoštevala gospa komisarka, ko je opravljala ta imenovanja. Vse skupaj vas želim spomniti, da je naš parlament tisti, ki se odloča o strukturi proračuna za oblikovanje diplomacije Unije.

  Raffaele Baldassarre (PPE). – (IT) Gospod predsednik, po sprejetju sklepa Sveta o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje smo danes pozvani, da ta sklep spravimo v tek s spremembo finančne uredbe in Kadrovskih predpisov za uradnike Unije.

Zato bi se rad osredotočil na en vidik poročila, ki nas je vpletel v težka pogajanja: gre za vprašanje geografske uravnoteženosti pri sestavi evropskih diplomatskih enot. Nekaterim državam bi dejansko bila ljubša različna merila izbiranja uslužbencev, ki bi temeljila na matični državi in državljanstvu. Takšnim predlogom smo se izogibali s pomočjo usklajenih kompromisnih sprememb, ki so lahko upoštevale geografsko uravnoteženost in uravnoteženost na podlagi spola, ne da bi pri tem vsiljevale meril izbiranja na podlagi države. Izbiranje kvot na podlagi države ne bi bila ne ustrezna ne želena rešitev.

Po več kot 50 letih evropskega povezovanja je zdaj ustvarjena prva prava diplomatska enota Unije. Omogočiti ji je treba, da bo lahko oblikovala skupno zunanjo politiko in da bo služila interesom Unije na mednarodnem prizorišču. Da bi izpolnila to nalogo, pa je pomembno, da njeni uslužbenci predstavljajo Unijo in ne držav članic, katerih državljani ali diplomatski uradniki so. To je stališče, ki ga je včeraj izrazil Odbor za pravne zadeve, ko je sprejel poročilo gospoda Rapkaya, in to je stališče, za katerega upam, da ga bo izrazilo tudi na glasovanju na plenarnem zasedanju.

PREDSEDSTVO: SILVANA KOCH-MEHRIN
podpredsednica

  Zoran Thaler (S&D). - (SL) Potrebujemo močno Evropsko unijo sedemindvajseterice, ne le manjšine. Evropski skupni službi želimo vse dobro. Potrebujemo jo evropski državljani, potrebuje jo Evropska unija, potrebuje jo Svet.

Kako zagotoviti, da bodo Evropsko skupno službo za zunanje delovanje vsi državljani Evropske unije imeli za svojo? Da bo učinkovita, uspešna, resnično crème de la crème Evrope? Le tako, da bodo v tej službi delovali diplomati vseh, ponavljam vseh nacionalnosti Evropske unije.

Ni hujšega napada na moč in enotnost Evropske unije kot je situacija, ko EU zastopajo predvsem državljani samo šestih nacionalnosti. Dve tretjini sedanje službe, ki jo je podedovala gospa Ashton, je samo iz šestih držav. Kaj pa ostalih 21? Kaj pa nove članice?

Zato obžalujem, da ne bomo sprejeli določila, ki sta ga sprejela in AFET in BUDG, in bi si s tem zagotovili, da bomo vsaj v desetih, ponavljam desetih letih popravili najhujšo neuravnoteženost.

Potrebujemo močno Evropsko unijo vseh sedemindvajsetih.

  Marek Siwiec (S&D). – (PL) Danes se končuje zares izjemen postopek – postopek vzpostavitve nove evropske institucije. Predstavljam nove države članice in z navdušenjem opazujem, kakšno je bistvo povezovanja v praksi, kakšno poteka prerivanje in suvanje med različnimi institucijami in kako se navsezadnje rojeva nekaj, kar naj bi se utrdilo s skupno zunanjo politiko, tisto politiko, ki jo je v Evropski uniji tako premalo. Izkazalo se je, da je to mogoče, Parlament pa je pri tem sodeloval. Zelo smo ponosni, da smo bili aktivno vključeni. Nova služba je služba celotne Evropske unije in ne samo ene institucije.

A pri tem povezovanju gre tudi za povezovanje novih držav s starimi. Bodimo odkriti: rezultat pregleda je deloma dober. Če danes slišimo vprašanja in dvome, je to zato, ker mora komisarka, podpredsednica Komisije, zagotoviti, da bodo vse odločitve o zaposlovanju pregledne in da bo iz njih razvidno, da so bili imenovani najboljši ljudje. Potem se ne bom boril za geografsko uravnoteženost, saj je zame uravnoteženost znanja in kvalifikacij veliko pomembnejša od geografske uravnoteženosti, toda vi, gospa Ashton, morate to dokazati.

(Predsednica je prekinila govornika)

  Monika Flašíková Beňová (S&D). – (SK) Danes govorimo o projektu, ki je edinstven; govorimo o skupni evropski zunanji službi.

Moram poudariti, da ima vsak izmed akterjev svojo mejo, kljub temu pa so poročevalci uspeli oblikovati kompromis, ki je sprejemljiv za vse in za katerega upam, da ga bo Evropski parlament jutri podprl. Bolj me skrbi to, da se je večina govornikov usmerila v eno samo temo, tj. geografsko in etnično zastopanost, samo nekaj pa jih je spregovorilo o filozofiji in zamisli, na katerih temelji ta projekt. Evropska unija, gospe in gospodje, izgublja svoj geopolitični položaj, skupna zunanja služba pa je korak, ki lahko EU postavi med glavne velike sile.

Prepričana sem, da bo baronica Ashton opravila izbor, ki bo zares predstavljal ne samo vseh 27 držav članic EU, temveč bo predvsem predstavljal EU kot naš skupen projekt.

  Elisabeth Köstinger (PPE). – (DE) Gospa predsednica, Evropska služba za zunanje delovanje bo v prihodnosti igrala glavno vlogo na področju skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije. Da bi to vlogo upravičila, so potrebna jasna pravila, ki bodo ESZD omogočila, da neovirano in učinkovito opravlja svoje delo. Predvsem bi želela poudariti zagotovilo glede spremljanja finančnih transakcij ESZD, ki so bile jasno obravnavane v poročilu gospe Gräßle in gospoda Rivellinija. Ključni elementi so predvsem letne izjave o zanesljivosti in poročila o dejavnostih, ki jih je treba predložiti Parlamentu, kakor tudi pristojnost Parlamenta za podelitev razrešnice. Pozdravljam tudi pristop, po katerem bodo države članice nosile odgovornost za finančne nepravilnosti, ki bi jih povzročili uslužbenci iz posameznih držav članic. To poročilo ima mojo polno podporo, saj predstavlja pomemben korak v pravo smer.

  Richard Howitt (S&D). – Gospa predsednica, na začetku bi želel čestitati visoki predstavnici, da je ohranila dolgo tradicijo Parlamenta prestopanja v nasprotni tabor. Mnogi politiki, ki to storijo, na koncu izgubijo prijatelje, vendar sem prepričan, da jih je visoka predstavnica danes osvojila.

V tem parlamentu je gotovo še nekaj tistih, ki so šteli minute, ki ste jih preživeli na eni ali drugi strani, da bi vas obtožili pristranskosti, seveda pa imam tudi sam nekaj vprašanj o tej novi službi.

Želim si, da bi se obvladovanje krize v celoti vzpostavilo, da bi se človekove pravice postavile v ospredje in povezale s trgovino, obenem pa podpiram vse, kar pravijo mnogi izmed naših vzhodnoevropskih kolegov; toda ali lahko zares zaupam, da boste to službo oblikovali v celoti v duhu pogodbe? Ali lahko zaupam, da boste še naprej združevali in zagovarjali vse različne interese v tej Evropski uniji? Ali lahko zares zaupam vaši vseživljenjski zavezi načeloma enakosti in zastopanosti?

Da, zaupam, in to bo pokazal tudi ta parlament na svojem jutrišnjem glasovanju.

  Ivo Vajgl (ALDE). - (SL) Iskanje kompromisov o finančnih temeljih skupne službe je bilo tako zapleteno, kakor je zapletena Evropa.

Težko bo vsakič posebej usklajevati interese, ker smo pač drugačni in ker imamo drugačno zgodovino. Dejstvo pa je, da sta pamet, izkušnje, modrost in dobra volja gotovo porazdeljeni proporcionalno po vsej Evropi, in to je tisti temelj, ki nas pravzaprav veže in ki nam odpira prihodnost.

Mislim, da bi bilo zelo dobo, če bi mi tudi v prihodnje zunanji politiki, vlogi Evrope v zunanji politiki na globalnem planu, posvečali toliko pozornosti kot smo do zdaj posvetili financam.

Ta služba namreč ne bo ustvarjala zunanje politike, zunanjo politiko bo ustvarjala gospa Ashton, v sodelovanju z drugimi igralci, med katerimi, vam zagotavljam, velik interes Parlamenta in vam želim seveda veliko uspeha pri vašem delu.

  Franziska Keller (Verts/ALE). – Gospa predsednica, želela bi se vrniti k vprašanju o dodani vrednosti, ki jo lahko ustvari Služba za zunanje delovanje. Mislim, da ena izmed teh dodanih vrednosti, ki jih lahko in dejansko mora ustvariti, izhaja iz skladnosti politik za razvoj, za katero se zavzema gospa Ashton.

Ta prednostna naloga se mora odražati v kadrovski politiki in predvsem v usposabljanju, kakor tudi v razvoju na splošno, človekovih pravicah in preprečevanju sporov. Občutka za te zadeve ni mogoče ustvariti z razglasi, temveč sta zanj potrebna temeljita zaveza in temeljito usposabljanje. To je tisto, česar si želimo videti po 1. decembru.

  Jaroslav Paška (EFD). – (SK) Evropska služba za zunanje delovanje postopoma oblikuje svojo vlogo. Danes govorimo o financiranju njenih dejavnosti.

V tem okviru, baronica Ashton, se je treba zavedati, da finančna sredstva za delo vseh evropskih institucij zagotavljajo posamezne države članice Evropske unije. Tudi Evropska služba za zunanje delovanje bo nazadnje preživela samo s pomočjo denarja iz 27 držav članic EU in tega dejstva se morate dobro zavedati, baronica Ashton.

Čeprav pri izbiri diplomatov za to službo zahtevamo predvsem strokovnost, kakovost in izkušnje, se ne moremo v celoti odpovedati načelu uravnotežene geografske zastopanosti iz posameznih držav članic. Odsotnost zastopanosti v pomembnih zunanjih dejavnostih EU lahko pri prizadetih državah sproži občutek krivice ali povzročene škode. Zato bi vas prosil, gospa visoka predstavnica, da se izbire diplomatov lotite previdno.

  Francisco Sosa Wagner (NI). – (ES) Gospa predsednica, vsi se strinjamo, da je Služba za zunanje delovanje zgodovinska priložnost za evropsko povezovanje. Vendar pa moramo imeti širši pogled nanjo, saj zdaj ni čas za notranje prepire glede sredstev, ki se prenašajo ali ohranjajo kratkoročno, ali za boje med različnimi evropskimi institucijami.

Kar potrebujemo, je splošen pogled na to, kaj mora Evropska unija predstavljati v sveti; z drugimi besedami: storiti moramo ravno nasprotno, kot se je zgodilo pred nekaj dnevi, ko je bila podeljena Nobelova nagrada za mir in ko so se iz Evrope slišali številni glasovi, ki pa niso bili vsi pogumni. Moram poudariti, da je izjemo pri tem predstavljal predsednik tega parlamenta, gospod Buzek, ki je podal izvrstno in pohvalno izjavo.

  Catherine Ashton, visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednica Komisije. – Gospa predsednica, zelo na kratko se z druge strani dvorane – in upam, da sem sedela ustrezno število minut – želim ponovno zahvaliti cenjenim poslancem za razpravo, ki sem jo poslušala z velikim zanimanjem.

S seboj bom odnesla čustveni naboj, ki se je pokazal pri geografski uravnoteženosti in uravnoteženosti na podlagi spola v okviru službe, ki je resnično evropska in ki je imenovana glede na sposobnosti.

S seboj bom odnesla dejstvo, da morajo ljudje videti, da je naše delo na področju obvladovanja krize okrepljeno in da se ustrezno odraža v evropski službi.

S seboj bom odnesla to, kar sem opisala kot „rdečo nit“ človekovih pravic, ki mora biti prisotna pri vsem, kar počnemo v tej službi; odnesla bom seveda tudi opozorilo na gospodarsko krizo, zaradi katere tudi ustanavljam to službo, kakor tudi željo cenjenih poslancev, da bi dobili uspešno službo, ki sredstva koristi na primeren in učinkovit način.

Predvsem pa bom po tem dolgem večmesečnem potovanju odnesla s seboj željo tega parlamenta, da bi ta služba začela obstajati, da bi odražala potrebe volivcev, ki jih predstavljate, in da bi slednjim dobro služila. Obljubim vam, da si bom za to prizadevala pri vsem, kar ta služba počne.

  Janusz Lewandowski, član Komisije. – Gospa predsednica, na kratko bom odgovoril gospe Andreasen – ki je že ni več – glede načela proračunske nevtralnosti.

Upamo, da se bo to načelo vzpostavilo na dolgoročni ravni, s prihranki v nacionalnih diplomatskih službah, Komisiji in Svetu, ter z istim notranjim revizorjem in računovodjo, ki bo delal tako za Komisijo kot za Službo za zunanje delovanje. To je zaenkrat dobra rešitev, ki bo pregledana leta 2013, finančna uredba pa tega pregleda ne prehiteva. V upanju na dober, pozitiven izid jutrišnjega glasovanja se bom vzdržal nadaljnjih pripomb.

  Maroš Šefčovič, podpredsednik Komisije. – Gospa predsednica, tudi jaz bi se želel zahvaliti cenjenim poslancem za njihovo podporo in zelo pozitivno ozračje pri tej razpravi, zelo pomembno pa je tudi, da se zahvalim Svetu za njegov pomemben prispevek v celotno delo. Mislim, da nas je to pozitivno ozračje močno približalo zgodovinski odločitvi, ki bo sprejeta jutri.

Dovolite mi torej, da se še enkrat zahvalim poročevalcem in predstavnikom Parlamenta, saj so prav oni danes dopoldne omogočili to pozitivno ozračje. To priložnost bi tudi izkoristil, da zaželim Cathy in njeni novi službi vso srečo in uspeh in da vsem nam zaželim močno, dosledno in usklajeno zunanjo politiko EU, kajti prepričan sem, da bo EU s Cathy in ESZD še bolj povečala svoj vpliv pri zadevah svetovnega pomena.

Na koncu naj ponovim, da je Komisija pripravljena na tesno sodelovanje že od samega začetka in na najboljše sinergije, ki jih lahko naše institucije in države članice ustvarijo skupaj.

  Bernhard Rapkay, poročevalec. – (DE) Gospa predsednica, po govoru, ki sem ga imel na začetku te razprave, bi rad rekel samo še dve stvari. Prva, ki sem jo namenoma pustil za konec razprave, je moja zahvala vsem poročevalcem v senci za njihovo prijateljsko in konstruktivno sodelovanje. Enostavno lažje se je pogajati, ko veš, da te tvoji kolegi podpirajo. Zato to niso bila najtežja pogajanja.

Moja druga pripomba pa je tista, ki bi jo rad ponovil v zvezi s tem, kar je bilo nenehno v središči razprave, tj. vprašanje geografske uravnoteženosti. Gospa Nejnski je prevzela vso pozornost, ko je rekla, da v kompromisu ni nič o tem. Rad bi samo predlagal, da potem, ko to sprejmemo, v tišini in miru prebere besedilo. Preberite si besedilo! To vam bo osvetlilo stvari. Videli boste, da kompromis nedvomno vsebuje izjave o tem vprašanju, ki so dejansko zelo natančne in pravno zavezujoče. Potem bo vseh vaših skrbi prav zares konec.

  Roberto Gualtieri, poročevalec. – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, mislim, da resnično zadovoljstvo, ki se je pokazalo na tej razpravi, kaže, da so se poslanci zavedali, kako težka, a pomembna naloga je bila pred nami. Kako združiti naloge, ki so povezane z različnimi politikami in za katere se uporabljajo različni postopki odločanja, da bi zunanje delovanje Evropske unije postalo doslednejše, ne da bi se pri tem ogrozila komunitarna narava nekaterih politik, temveč da bi se raje vključili prispevki organov, ki delujejo na področju skupne varnostne in obrambne politike, ni bil samo problem evropskega prava ali uprave ali preskus odnosov med institucijami na področju pristojnosti. To je bil potreben pogoj za to, da visoki predstavnici zagotovimo instrument, ki bi lahko okrepil možnosti Evrope na svetovnem prizorišču, povečal vlogo Evrope kot civilizirane sile in nam omogočil učinkovitejše delovanje na Bližnjem vzhodu, Afriškem rogu, Kavkazu ali Balkanu.

Mislim, da smo se odlično spopadli z izzivom in da je naše zadovoljstvo zato popolnoma upravičeno. Prepričan sem, da bo visoka predstavnica imela neomajno podporo Parlamenta, ko bo opravljala svoje dolžnosti.

  Predsednica. – Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v sredo, 20. oktobra, ob 12.30.

Pisne izjave (člen 149)

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. – (RO) To glasovanje jasno kaže, da ni nobene enakopravnosti med državami članicami in nobene solidarnosti znotraj katere koli izmed političnih skupin. Odobritev predloga spremembe, ki ga je predložila Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu, ki bo uvedel „sposobnost“ kot merilo za izbor vodij delegacij EU (diplomatov, ki bodo zastopali Evropsko unijo v tretjih državah), nam bo pokazala, da bodo potem, ko ga bo začela izvajati Evropska skupina za zunanje delovanje socialistične Catherine Ashton, Romunija in druge nove države članice ostale praznih rok. Razočaran sem, da tudi tokrat nismo uspeli doseči soglasja med romunskimi poslanci Evropskega parlamenta, ki podpirajo interese Romunije. Pričakoval bi, da bo Adrian Severin kot nekdanji zunanji minister (čeprav je to bil samo nekaj mesecev) podprl uvedbo nekaterih jasnih meril v zvezi z dodeljevanjem položajev vodje delegacije (število prebivalcev, število sedežev v Evropskem parlamentu in ponderiranje glasov v Svetu), namesto izredno subjektivnega in nejasnega merila, ki temelji na „sposobnosti“. Zlasti zato, ker je, kolikor vem, inteligenca enakomerno razdeljena po EU in ker niso vsi pametni ljudje zbrani na zahodu, medtem ko na vzhodu ostajajo samo idioti. Ko gre za diplomacijo, ima Romunija predstavnike, ki si zaslužijo, da bi prevzeli položaje vodij delegacij.

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Evropska služba za zunanje delovanje mora prispevati k izpolnitvi svojega cilja, določenega v Lizbonski pogodbi – tj. učinkovito in dosledno zunanje delovanje EU.

Sedanji postopek izbire uslužbencev je dolgotrajen in zapleten, položaji se prevzemajo postopoma, dokler se ne doseže tisto število uslužbencev, ki je potrebno za celovito delovanje službe. Številne nove države članice EU, zlasti pa zadnji dve, ki sta se pridružili v zadnjem valu širitve, so premalo zastopane pri zunanjih odnosih znotraj GD RELEX. Lady Ashton je že izrazila željo, da bi ESZD sestavljali najboljši uradniki, ki bi bili izbrani na podlagi strokovnih meril in ne glede na matično državo. Naj spomnimo lady Ashton, da imajo vse države članice EU enake pravice in da morajo zato biti v zadostni meri zastopane v strukturah nove evropske diplomatske službe, tako na sedežu v Bruslju, kot v okviru delegacij EU. Zato pozivamo lady Ashton, da ne pozabi, da ima Evropska unija 27 držav članic. Slednje moramo imeti možnost, da prek svojih predstavnikov v ESZD prispevajo k izpolnjevanju ciljev zunanje politike EU in zagotavljanju verodostojnosti te institucije v očeh vseh evropskih državljanov.

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (S&D), v pisni obliki. – (PL) Poročilo gospoda Rapkaya o spremembi Kadrovskih predpisov v okviru ustanovitve Evropske službe za zunanje delovanje, ESZD, je zelo pomemben dokument na poti proti oblikovanju zunanje politike Unije. Nekaj dni pred sprejetjem poročila se je vprašanje geografske uravnoteženosti izkazalo za jabolko spora. Kolegi poslanci iz tako imenovanih starih držav so trdili, da mora diplomatska enota EU, ki je pravkar v fazi ustanavljanja, zaposlovati najboljše med najboljšimi, in da mora zaposlovanje temeljiti samo na merilu znanja in izkušenj kandidatov (samo sposobnosti), medtem pa smo poslanci iz novih držav opozorili na dejstvo, da tudi v naših državah ne primanjkuje odličnih strokovnjakov, a da je 10 novih držav kljub temu, da je od pristopa minilo že šest let, še vedno veliko premalo zastopane v strukturah Unije. Na primer, delež Poljakov v Generalnem direktoratu Evropske komisije za zunanje odnose, ki bo vključen v ESZD, je samo 2-odstoten. Pojem geografske uravnoteženosti v različici, ki jo predlaga poročevalec, po mojem mnenju ni dovolj jasen in ne more veljati za jasno pravno podlago za sprejemanje ukrepov za odpravo tega neravnovesja. Zato tega poročila žal ne morem podpreti, čeprav z izjemo tega vprašanja dejansko vsebuje številne koristne predloge.

  Tunne Kelam (PPE), v pisni obliki. – Evropski parlament je uporabil svoje nove pristojnosti na ustvarjalen in odgovoren način ter uvedel nova ravnovesja v arhitekturo zunanje službe. To ne smejo biti ravnovesja včerajšnje Evrope, temveč ravnovesja razširjene EU, ki so razvidni iz predloga spremembe št. sedem. Vesel sem, da je visoka predsednica upoštevala večino predlogov Parlamenta, vključno z načelom parlamentarnega nadzora. Ključno je, da se vprašanje geografske uravnoteženosti obravnava na celovit in pravno zavezujoč način, kar pomeni, da je v primeru resnih problemov izvršljiva z zakonom. Nismo tekmeci Komisije, temveč zavezniki, in uspemo lahko samo v vzajemnem partnerstvu. Kar zadeva vsebino, želim poudariti prihodnjo dolžnost delegacij EU, da spremljajo položaj človekovih pravic v določeni državi in pri tem ohranjajo tudi redne stike s tamkajšnjimi dobitniki nagrade Saharova in kandidati za nagrado. V našem skupnem interesu je, da ESZD začne delovati leta 2011. Veselimo se poročila o njenem delovanju, ki ga bo visoka predstavnica predstavila Evropskemu parlamentu čez dve leti, in pripravljeni smo, da opravimo potrebne spremembe.

  Krzysztof Lisek (PPE), v pisni obliki. – (PL) Gospod predsednik, gospe in gospodje, upam, da bodo ustrezno oblikovani predpisi o Evropski službi za zunanje delovanje zagotovili, da bo delovala učinkovito in produktivno. Vzpostavitev takšnega večplastnega subjekta, ki se ukvarja s temeljnim in čedalje pomembnejšim področjem pristojnosti Evropske unije ni nikakršna nepomembna naloga v resničnosti današnjega sveta. Posebej pomembno je, da zagotovimo, da bo delovanje službe prispevalo k utrditvi položaja Evrope. Zato moramo zagotoviti, da se bodo njenim vrstam pridružili izredno dobro kvalificirani ljudje z ustreznimi znanji in izkušnjami, da bi se tako predstavniki iz vseh držav članic lahko vključili v izvajanje zunanje politike Evropske unije. Pozdravljam dejstvo, da poročilo gospoda Rapkaya upošteva vprašanja, kot je spodbujanje enakih možnosti za premalo zastopan spol v nekaterih skupinah delovanja ter geografske uravnoteženosti pri zaposlovanju uslužbencev Evropske službe za zunanje delovanje. Dobro organizirana služba, ki zaposluje vodilne strokovnjake iz vseh držav članic, ponuja Evropski uniji možnosti, da poveča svoj pomen in v celoti izkoristi svoj potencial na mednarodnem prizorišču.

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. – (RO) Smo v zadnji fazi sprejemanja odločitev, ki bodo omogočili začetek delovanja Evropske službe za zunanje delovanje. Podpiram kompromis o Kadrovskih predpisih in finančni uredbi, ki bo visoki predstavnici omogočil, da službo spravi v tek že decembra.

Vendar pa ta podpora ne pomeni neomejenih pooblastil. Visoka predstavnica mora izpolniti svojo zavezo, ki jo je ponovila v številnih priložnostih, in sicer da bo državam članicam, kot je Romunija, ki je trenutno premalo zastopana v strukturah Komisije in Sveta na področju zunanjih zadev, ki bodo prenesene v ESZD, zagotovila polno zastopanost v Evropski službi za zunanje delovanje. Pri tem ne gre za izvajanje nacionalnega nadzora nad ESZD, temveč za težnjo po tem, da se geografska uravnoteženost vključi kot merilo za zaposlovanje uslužbencev te službe. To merilo in sposobnosti se ne izključujejo.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Francijo so ohromili množični protesti in stavke zaradi strogih varčevalnih ukrepov. Če se obenem povečajo tudi čezmerni upravni postopki, kot se je zgodilo v Grčiji, kjer se vlada širi kljub potrebi po reševalnih svežnjih, potem bodo prebivalci Evrope popolnoma upravičeno jezni. EU se je doslej vedno hvalila, da ima varčno upravo – kar seveda ni res, če pomislimo na ločene agencije. Petdeset generalnih direktorjev z razkošno mesečno plačo 17.000 EUR za prvih 30 uslužbencev, 73 napredovanj na položaj direktorja – zlahka bi lahko dobili vtis, da je to samopostrežna trgovina. Seveda je za uslužbenca ESZD pomembno, da ima prave kvalifikacije. V tem smislu ženske in moške kvote na primer ne služijo nobenemu koristnemu namenu. A, kot pravi pregovor, „kdor plača muzikantu, ta izbira pesem“, zato je prav, da se ne užalijo neto plačniki. Nasprotovanje večji uporabi nemščine kot delovnega jezika v ESZD je že ustvarilo nekaj diplomatskega razkola. Ni dobro, da bi slednje še večali. ESZD bo morala zagotoviti, da EU ne bo več zgolj podaljšek Združenih držav, saj smo do zdaj Američanom dovoljevali, da posegajo v občutljive zadeve EU, kot so vsiljena širitev za namen vključitve Turčije, zato smo zanemarili pomembne partnerje, kot je Rusija. Svetovni red ne sestavljata več samo dve sili; tu so tudi nastajajoče sile, kot je Kitajska. Tega dejstva ne smemo spregledati.

  Kristiina Ojuland (ALDE), v pisni obliki. – Vesela sem, da lahko po temeljitih in zapletenih razpravah pozdravim ustanovitev Evropske službe za zunanje zadeve. Gre za dolgo pričakovani ukrep, usmerjen v utrditev položaja Evropske unije kot sposobnega svetovnega akterja. Vendar pa sem nekoliko razočarana, da čeprav bodo imenovanja v ESZD opravljena s temeljitim postopkom izbora na podlagi sposobnosti in ob upoštevanju uravnoteženosti na podlagi spola ter geografske uravnoteženosti, to še vedno ne zagotavlja sorazmerne zastopanosti državljanov vseh držav članic. Treba je omeniti, da so kljub združevanju človeških virov iz Komisije, Sveta in držav članic, od koder prihaja po ena tretjina teh virov, nekatere države članice še vedno premalo zastopane v Komisiji in Svetu, kar bi lahko povzročilo posredno neravnovesje v službi. V celoti se strinjam, da morajo službo sestavljati sposobni strokovnjaki, vendar sem tudi več kot prepričana, da je ustrezne kandidate mogoče najti pri obeh spolih in v vseh državah članicah. Dejstvo, da je Evropska unija egalitarna organizacija 27 držav članic, se mora jasno odražati v sestavi Evropske službe za zunanje delovanje, da bi se naše vrednote uresničile.

  Ioan Mircea Paşcu (S&D), v pisni obliki. – Danes smo razpravljali o zadnjih korakih pri ustanovitvi ESZD, jutri pa bomo o tem glasovali. Iztekla so se naporna pogajanja med tremi stebri Unije: Svetom, Komisijo in Parlamentom, tako da je lahko vsak izmed njih, tudi če ni bil popolnoma zadovoljen, poskrbel za zaščito svojih glavnih interesov. V teku celotnega procesa je bil poudarek neizogibno na nacionalni zastopanosti držav članic v procesu kadrovanja. Seveda ni bilo v pomoč, da se je proces kljub tekočim pogajanjem o določitvi pravil nadaljeval v enaki meri in da so zaradi tega samo nekatere države dosegle, da so njihovi predstavniki dobili položaje, ki so jih hoteli.

Vendar pa mislim, da se glavni izziv za novo službo ne nahaja toliko v sestavi kot v vsebini: če hočemo, da bodo člani ESZD zares evropski, potem jim moramo ponuditi pravo evropsko zunanjo politiko, ki jo bodo izvajali. V tem smislu sta tako večpolarna struktura mednarodnega sistema kot sedanja kriza veliki oviri, ki ju je treba odločno reševati. V nasprotnem primeru bo ESZD izpolnjevala samo nacionalne cilje posameznih članov.

  Georgios Stavrakakis (S&D), v pisni obliki. – (EL) Evropski parlament je doslej kazal, da jasno podpira tako vzpostavitev kot hiter začetek delovanja Evropske službe za zunanje delovanje. Mislim, da je kompromis o pravicah Parlamenta, ki smo ga dosegli s Svetom, zadovoljiv kompromis za vse, ki jih zadeva. Je smiseln, vodje delegacij pa nam morajo v teku zaslišanj pred pristojnim parlamentarnim odborom v okviru postopka izmenjave s Svetom predložiti poročila o delovanju. ESZD potrebuje tudi istega notranjega revizorja in odredbodajalca kot Evropska komisija za namene finančnega nadzora. Na koncu je pomembno, da so se države članice zavezale, da bodo v celoti podprle EU pri izvrševanju vsakršne proračunske odgovornosti začasnih uslužbencev in da se bodo strinjale z oblikovanjem posebnih vrstic za porabo ESZD, vsaj za velike naloge. Mislimo, da bo dosežen kompromis v veliki meri pomagal pri doseganju bolj pregledne, trdne in učinkovite uprave porabe ESZD v okviru proračuna Skupnosti.

6. Razvojni vidiki mednarodnega dneva boja proti revščini - Vloga minimalnega dohodka v boju proti revščini in spodbujanju vključujoče družbe v Evropi (razprava)

  Predsednica. – Naslednja točka je skupna razprava o revščini:

- izjavi Sveta in Komisije o razvojnih vidikih mednarodnega dneva boja proti revščini in

- poročilo o vlogi minimalnega dohodka v boju proti revščini in spodbujanju vključujoče družbe v Evropi, ki ga je v imenu Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve predložila gospa Figueiredo (http://www.europarl.europa.eu/oeil/FindByProcnum.do?lang=en&procnum=INI/2010/2039" ) (A7-0233/2010).

  Olivier Chastel, predsedujoči Svetu. – (FR) Gospa predsednica, gospod komisar, cenjeni poslanci, leto 2010 je evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti, zato se seveda dobro zavedamo, da se izziv, ki ga predstavlja revščina, ne ustavlja na mejah Unije in da se tudi ne more reševati izključno znotraj teh meja.

Svetovna kriza, ki se je v zadnjem času razširila na vse države in najbolj prizadela najrevnejše med njimi, je pokazala, kako povezan je svet. Spodbujanje razvoja je zato sestavni del odziva Evrope na današnje svetovne izzive, naslednjih pet let pa bo ključnega pomena za razvojno politiko v Evropi in svetu.

Ta je vključena v člen 208 Lizbonske pogodbe, v Evropskem soglasju o razvoju pa smo jasno navedli, da je glavni cilj razvojnega sodelovanja EU izkoreninjenje revščine v okviru trajnostnega razvoja in izpolnjevanja razvojnih ciljev tisočletja.

Vendar pa je izpolnjevanje razvojnih ciljev tisočletja v okviru trajnostnega razvoja kolektivna odgovornost, v skladu s katero morajo vsi partnerji spoštovati zaveze, ki so jih dali. Evropska unija je prepričana, da so tudi države v razvoju odgovorne za svoj razvoj in da ga morajo krojiti, in predvsem od njih je odvisno, ali bodo sprejele odgovornost tudi za izpolnjevanje razvojnih ciljev tisočletja.

Zato je treba poudariti dejstvo, da so za izpolnitev teh ciljev potrebne svetovne strategije, kot so demokratično upravljanje, varstvo človekovih pravic in načelo pravne države, gospodarska rast v korist revnih, razvoj zasebnega sektorja, razvoj trgovine, človekov in družbeni razvoj ter okoljska trajnost.

Evropska unija spodbuja države partnerke, da hitro povečajo svoja prizadevanja predvsem v zvezi z zmanjšanjem revščine in neenakosti, kakor tudi z uvedbo partnerstev s civilno družbo, zasebnim sektorjem in lokalnimi organi. Evropska unija bo dajala večjo podporo njihovim prizadevanjem za mobilizacijo državnih sredstev za razvoj, predvsem v okviru izboljšanja javnega finančnega upravljanja ter povečanja moči in učinkovitosti njihovih davčnih in carinskih sistemov.

22. septembra letos so države članice ZN v okviru sprejetja končnega dokumenta na vrhu o razvojnih ciljih tisočletja obnovile tudi svojo zavezo sodelovanju za namen izboljšanja gospodarskih in družbenih okvirov za vse ljudi in prizadevanjem za zagotovitev izpolnitve razvojnih ciljev tisočletja do leta 2015.

  Andris Piebalgs, član Komisije. – Gospa predsednica, dovolite mi, da se vam najprej zahvalim za to priložnost, da lahko spregovorim o izzivu revščine in o tem, kaj lahko Evropska unija stori na svetovni ravni s pomočjo svoje politike razvojnega sodelovanja. V drugem delu svoje izjave bom spregovoril tudi o poročilu gospe Figueiredo.

Izkoreninjenje revščine je najvztrajnejši svetovni izziv našega časa. Je izziv, ki ga moramo reševati, pa ne samo zaradi očitnih razlogov solidarnosti in dolžnosti, temveč tudi zavoljo svetovnega napredka in stabilnosti. To pa je v interesu vseh. Leta 2000 so se svetovni voditelji zbrali na sedežu ZN v New Yorku in sprejeli mednarodno razvojno agendo za prihodnjih 15 let, tj. razvojne cilje tisočletja. Eden izmed različnih ciljev, ki so določeni v tem okviru, se zaveza sveta o prepolovitvi revščine. Kje smo zdaj, pet let pred rokom v letu 2015?

Dosegli smo spodbuden napredek. V obdobju 2000-2005 se je revščine rešilo skupno 120 milijonov ljudi, kar je enako letnemu 2,4-odstotnemu padcu, vendar še ni čas, da bi si za to čestitali. 1,4 milijarde ljudi še vedno živi v skrajni revščini, med regijami, državami in skupinami prebivalstva pa so še ogromne razlike. Poleg tega zadnja in sedanja svetovna kriza – ki zajema vse od pretresov pri cenah hrane in goriva do gospodarske nestabilnosti in podnebnih sprememb – predstavlja grožnjo tako preteklim dosežkom kot obetom za prihodnost.

Pred dvema tednoma je vrh o razvojnih ciljih tisočletja potrdil ambicijo sveta, da se bori proti revščini. Poslanci Evropskega parlamenta, ki jih je vodil Gay Mitchell, so dali pomemben prispevek k temu vrhu, zato se jim iskreno zahvaljujem za njihovo udeležbo in podporo. Parlamentu bi se rad zahvalil tudi za podporo v celotnem procesu priprave, ki se je zaključil s sprejetjem poročila gospoda Cashmana. Zaradi nenehne pozornosti, ki jo ta parlament posveča razvojnim ciljem tisočletja, je EU v New Yorku pokazala, da je njeno stališče trdno in velikopotezno. Mislim, da so bili poslanci Evropskega parlamenta, ki so se udeležili vrha, zadovoljni z izidom. Ni bilo nobenih obtoževanj; srečanje je namesto tega dalo novo energijo, spodbudo in upanje v zvezi z izpolnjevanjem ciljev. Pokazalo se je, da so razvojni cilji tisočletja še vedno visoko na političnem dnevnem redu, saj se je vrha udeležilo približno 110 voditeljev držav ali vlad. Evropska unija je igrala zelo pomembno nalogo, saj je z oblikovanjem in posredovanjem trdnega skupnega stališča naših 27 držav članic prispevala k uspehu tega dogodka.

Boj proti revščini je visoko tudi na našem dnevnem redu v Evropski uniji. Je del našega evropskega projekta. Je osrednji cilj razvojne politike Evropske unije, kot je navedeno v Lizbonski pogodbi, in je tudi nekaj, kar evropski državljani trdno podpirajo, kar pa je enako pomembno.

Evropska unija je kot vodilni donator na svetu do zdaj veliko prispevala k izpolnjevanju razvojnih ciljev tisočletja. Naj navedem samo dva primera: sama Evropska komisija je od leta 2004 naprej pomagala pri vpisu dodatnih 9 milijonov deklic in dečkov v šole, 31 milijonov gospodinjstev pa smo priključili na čisto pitno vodo. Mislim, da je to nekaj, na kar smo lahko ponosni, vendar moramo storiti in lahko storimo še več.

Junija so evropski voditelji pomagali okrepiti razvojne cilje tisočletja, s tem ko so se dogovorili o velikopoteznem načrtu in nizu ukrepov. Načrt daje prednost ukrepom pri ciljih, pri katerih smo dosegli najmanj napredka, ter v regijah in državah, ki najbolj zaostajajo, vključno s konfliktnimi in šibkimi regijami in državami. Načrt potrjuje tudi našo zavezo k izpolnitvi cilja 0,7-odstotnega BND do leta 2050, kljub težkemu gospodarskemu in finančnemu izhodišču. Da bi to dosegli, moramo vsako leto oceniti napredek na tem področju.

Glavna prednostna naloga pri mojem delovanju bo tudi spreminjanje razvojnih ciljev tisočletja – predvsem cilja, ki se nanaša na izkoreninjenje revščine – v razvojne resnice tisočletja, in sicer do leta 2015.

Vsi vemo, da sama pomoč ne bo zadostovala za izpolnitev razvojnih ciljev tisočletja. Zato je izredno pomembno, da smo bolj ustvarjalni pri povečanju vpliva naše pomoči, pri spodbujanju bolj trajnostne in bolj vključujoče rasti in pri mobilizaciji drugih in dodatnih virov finančnih sredstev za razvoj. Enako pomembni sta kakovost in učinkovitost pomoči, k čemur med drugim prispevata tudi preglednost in odgovornost, kakor tudi zagotavljanje, da bodo politike, ki niso usmerjene v pomoč, lahko bolj podprle razvojne cilje tisočletja.

Razvojno pomoč je treba razumeti kot katalizator, ne kot zdravilo. Nobena država se še ni preoblikovala zgolj na podlagi pomoči. Trajnostni napredek je predvsem odvisen od razvoja zmogljivosti države, da ustvari vključujočo in trajnostno rast. Razvoj lahko poteka samo znotraj držav v razvoju in ne more priti od zunaj, zato se moramo pri svojih razvojnih prizadevanjih osredotočiti na ta „znotraj“. Navsezadnje je to pomen načela „lastništva“.

Novembra nameravam predstaviti zeleno knjigo in odpreti javno posvetovanje, da bi zbral mnenja o tem, kako izboljšati naše politike in instrumente, da bi bili uspešnejši pri omogočanju dejavnikov trajnostne in vključujoče rasti v državah partnerkah, s čimer bi se dotaknili tudi temeljnih vzrokov revščine in ustvarili močno dodano vrednost v našem razvojnem sodelovanju. Kot ponavadi mislim, da bo vaš prispevek k tej razpravi bistvenega pomena.

Želel bi se zahvaliti gospe Figueiredo za njeno poročilo o sistemih minimalnega dohodka. V samem središču njenega poročila je temeljna pravica ljudi do zadostne količine sredstev, ki jim lahko omogoči dostojno življenje. To je vključeno v Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. To je bilo tudi navdih za več zadnjih pobud Komisije na področju aktivnega vključevanja, predvsem pa za priporočilo Komisije iz leta 2008 o aktivnem vključevanju, ki je bilo potrjeno s strani Parlamenta in Sveta. Priporočilo določa povezane strategije aktivnega vključevanja, ki temeljijo na treh stebrih – na vključujočih trgih dela, dostopu do kakovostnih storitev in ustrezni dohodkovni podpori. Komisija zato pozdravlja to poročilo.

Obenem v celoti spoštujemo pristojnosti držav članic pri oblikovanju in delovanju sistemov socialne zaščite na splošno in sistemov minimalnega dohodka posebej. Primeren dohodek je temeljni sestavni del boja proti revščini pri ljudeh, ki ne morejo delati. Je del potrebnega dopolnila vključujočim trgom dela, tj. premagovanja revščine pri ljudeh, ki lahko delajo.

Poročilo upravičeno ponavlja temeljno načelo dohodkovne podpore, ki mora biti primerna in hkrati združljiva s spodbudo. Države članice zdaj sprejemajo ukrepe na področju javnofinančne konsolidacije, da bi zagotovile dolgoročno trajnost javnih financ. Komisija se strinja, da morajo ti ukrepi upoštevati potrebo po zaščiti najranljivejših članov družbe.

Evropska komisija bo pred koncem tega leta predstavila Evropsko platformo za boj proti revščini, ki določa konkretne ukrepe, ki bodo državam članicam dajali podporo pri izpolnjevanju cilja odprave revščine za najmanj 20 milijonov evropskih državljanov do leta 2020.

  Ilda Figueiredo, poročevalka. – (PT) Gospa predsednica, revščina in socialna izključenost pomenita kršitev človekovega dostojanstva in temeljnih človekovih pravic, kljub temu pa na žalost sredi evropskega leta boja proti revščini in socialni izključenosti tvegamo, da bomo dosegli rekordno število ljudi, ki živijo v revščini.

To je pretresljiv korak nazaj za bogato Evropo, v kateri dobički finančnega sektorja in gospodarskih skupin še vedno naraščajo in se skrivajo v davčnih oazah. Posledica tega je čedalje večji val ogorčenosti med milijoni delavcev, žensk, mladih ljudi, žrtev zniževanja plač in negotovih, slabo plačanih delovnih mest, brezposelnih in upokojenih ljudi z mizernimi pokojninami.

Konec leta 2008 je Eurostat dejal, da bo revščina celo po prispevkih za socialno varnost grozila približno 85 milijonom ljudi, ta položaj pa bodo še toliko bolj poslabšale neoliberalne politike EU in tako imenovani varčevalni ukrepi, ki jih sprejemajo nekatere države članice. Ti ukrepi vključujejo zniževanje plač in zniževanja na področju zdravstvenih storitev in drugih področjih, zmanjšanja pri socialni podpori in zvišanja davkov na osnovne dobrine, vključno z živili, kar se zdaj, po Grčiji, dogaja tudi na Portugalskem, Irskem in v drugih državah.

Nesprejemljivo je, da Komisija in Svet še naprej pritiskata na države članice zaradi nesmiselnih meril Pakta za stabilnost in rast. Zanimajo ju samo finančna in ne socialna vprašanja, saj sta vsa sredstva za javno podporo dala bankam in finančnemu sistemu, pri tem pa popolnoma zanemarila ljudi. Najslabše pa je, da zdaj zahtevata od delavcev in revnih ljudi, da plačajo za nujne javne subvencije, ki so jih vlade dale bankam, pri čemer so jih podprli voditelji EU, finančne skupine pa so jim izrekle pohvalo.

Zato je treba spremeniti politike, da bi se lotili revščine in socialne izključenosti, kar zahteva več milijonov demonstrantov po vsej Evropi in tudi tukaj, v Strasbourgu.

Cilji in vodilna načela evropskega leta boja proti revščini in socialni izključenosti ne smejo biti samo besede, izgovorjene v veter. Zaveza, ki jo je EU dala uresničitvi razvojnih ciljev tisočletja ZN, se ne sme pozabiti.

V politikah je treba priznati pravice in delitev odgovornosti, spodbujati kohezijo in udeležbo ljudi, ki tvegajo revščino ali v njej živijo, sprejeti in izvajati konkretne ukrepe, da bi učinkovito preprečili in izkoreninili revščino, ter vključiti brezdomce in priseljence, in seveda tudi invalide, obenem pa te politike ne smejo ogroziti prihodnosti mladih ljudi in otrok.

Na žalost se strategija Evropa 2020 usmerja samo v kazanje poti, ki naj bi do leta 2020 iz revščine popeljala 20 milijonov ljudi, to pa je korak nazaj od prvotnega cilja tako imenovane lizbonske strategije.

Večplastna narava revščine in socialne izključenosti zahteva vključitev socialne razsežnosti v makroekonomske politike kot sestavnega dela pri premagovanju krize. To pomeni spremembo v prednostnih nalogah in politikah, predvsem monetarnih, kot so Pakt za stabilnost in rast, proračunske in davčne politike ter politike konkurence in notranjega trga. Prednost je treba dati ekonomski in socialni koheziji ter zaščiti človekovih pravic. To pomeni, da bi morali najmanj vzpostaviti ravnovesje med gospodarskimi politikami, zaposlitvenimi, socialnimi in okoljskimi politikami ter pravično porazdelitev bogastva in dohodka.

Na tej podlagi so sistemi minimalnega dohodka učinkovito orodje, ki lahko ljudem zagotovi varnost in zmanjša učinke izključenosti in brezposelnosti. To podpira dostop do dostojnega dela, s katerim je mogoče premagati pomanjkanje varnosti in prenizke plače, ki vodijo k povečanju odstotka revnih delavcev. Ti sistemi minimalnega dohodka igrajo pomembno vlogo pri prerazporeditvi dohodka in zagotavljajo solidarnost in socialno pravičnost, predvsem v času krize, saj delujejo proticiklično kot socialni stabilizatorji in zagotavljajo dodatna sredstva za povečanje povpraševanja in porabe na notranjem trgu, s čimer premagujejo recesijo.

Sistemi minimalnega dohodka, ki v vsaki državi temeljijo na najmanj 60-odstotni povprečni plači, morajo zato biti sestavni del strategije, usmerjene v socialno vključevanje, in vključevati splošne politike ter posebne ukrepe za najranljivejše družbene skupine v smislu zagotavljanja stanovanj, zdravstvenega varstva, izobraževanja in usposabljanja ter socialnih storitev. To bi ljudem pomagalo, da se rešijo revščine, in bi predstavljajo sredstvo socialnega vključevanja ter dostopa do zaposlitve za vse tiste, ki to lahko storijo, in sicer z dostojnimi delovnimi pogoji in ne v obliki sodobnega suženjstva, na kar spominjajo nestabilna in slabo plačana dela, ki jih opravlja več milijonov delavcev, predvsem pa žensk in mladih ljudi.

Izziv za Komisijo je, da predstavi pobudo in akcijski načrt o sistemih minimalnega dohodka, pri čemer naj bo usmerjena v reševanje otrok, mladih ljudi, odraslih in starejših iz revščine ter v njihovo usmerjanje na pot družbenega napredka.

  Licia Ronzulli, v imenu skupine PPE. – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, podatki o svetovni revščini so sila zaskrbljujoči, pretresljivi in neusmiljeni. Število ljudi, ki živijo pod pragom revščine, ves čas narašča, prav tako pa se nenehno širi tudi prepad med tistimi, ki živijo v uboštvu, in tistimi, ki uživajo visok življenjski standard.

Po zadnjem poročilu Združenih narodov o stanju svetovnih mest, živi danes v barakarskih naseljih 827 milijonov ljudi, to število pa bo naraščalo v povprečju za 6 milijonov na leto. Kot je bilo že poudarjeno, ni to nič tujega za Evropo: v revščini danes živi skoraj 80 milijonov naših državljanov – 16 % prebivalcev Unije –, dobrih 19 milijonov teh pa je otrok.

Letošnje leto 2010 je bilo razglašeno za evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti, kar tvori okvir za poročilo, o katerem razpravljamo danes. Vztrajala sem pri tem, da mora končno besedilo analizirati nekatere vidike, ki se mi osebno zdijo izredno pomembni, za kar sem hvaležna gospe Figueiredo. Zadnja gospodarska kriza je povzročila porast brezposelnosti. Na žalost so spet ženske tiste, ki jih je to najbolj prizadelo. Za boj proti revščini so predvsem potrebne politike, ki spodbujajo zaposlovanje, predvsem pri ženskah in mladih ljudeh.

Vsi bi morali imeti dovolj denarja, ki bi jim zagotovil dostojen življenjski standard. To je dejstvo: minimalna plača lahko igra pomembno vlogo v premagovanju revščine tako, da vsakemu ponudi možnost, da se aktivno vključi v družbeno, kulturno in politično življenje. Kljub temu pa mora imeti vsaka država članica možnost, da se svobodno odloča, ali bo sprejela minimalno plačo; to ne sme biti odločitev, ki bi bila sprejeta na ravni Unije.

Da bi dosegli pravo socialno vključenost in premagali propadanje in revščino, se ne smemo zanašati samo na ukrepe socialne varnosti: ciljati moramo višje. Prizadevajmo si torej za boljše strukturne reforme in prodornejše zaposlitvene politike, da bi spodbudili šibkejše sektorje družbe k vključitvi na trg dela.

  Thijs Berman, v imenu skupine S&D. – (NL) Gospa predsednica, gospa Figueiredo je vse skupaj odlično povedala, k čemur želim dodati samo še eno stvar. EU temelji na zamisli, da je napredek za čim več ljudi zagotovilo gospodarskega razvoja za vse Evropejce. Zahvaljujoč odprtemu trgu, a tudi strukturnemu financiranju – prerazporeditvi blaginje – življenjski standard v srednje in vzhodnoevropskih državah članicah narašča, od tega pa imajo korist stare države članice. Vsi Evropejci imajo pravico do dostojnega življenja, kakor tudi vsi državljani sveta.

Zato se zmanjšanje revščine pojavlja tudi v Lizbonski pogodbi. Izpolniti je treba razvojne cilje tisočletja, naše delo na mednarodni ravni pa lahko poteka na popolnoma enak način, kot poteka pri novih državah članicah. Blaginja v revnih državah se veča zaradi spoštovanja načela pravne države, saj to spodbuja podjetjem vliva pogum, da tam vlagajo, ker vedo, da so njihove pogodbe varne. Svetovna prerazporeditev blaginje zmanjšuje družbene napetosti in možnost za nasilje ter begunske tokove, obenem pa veča naše potencialne trge.

Zato je nerazumljivo, da se nekatere vlade držav članic, kot je Nizozemska – moja država – vmešavajo v razvojni proračun ali se poskušajo vmešavati v te cilje. To počnejo zaradi napačnega, kratkoročnega osebnega interesa. Zmanjšanje revščine mora ostati prednostna naloga EU.

  Elizabeth Lynne, v imenu skupine ALDE. – Gospa predsednica, mislim, da je poročilo o minimalnem dohodku, ki smo ga izglasovali v Odboru za zaposlovanje in socialne zadeve, najboljša pot naprej in da bo dobilo najširšo podporo. Zato vas pozivam, da zavrnete predloga spremembe 1 in 2.

Vedno sem vneto podpirala minimalni dohodek v vseh državah članicah in to sem zapisala v vsa poročilo, ki sem jih pripravila na temo socialne vključenosti, vendar menim, da to lahko najbolje dosežemo z izmenjavo najboljše prakse. Menim, da nam, če bomo šli po zakonodajni poti, ne bo uspelo vzeti s seboj vseh in da ne bomo dosegli tega, kar si vsi želimo – ne bomo mogli zagotoviti dostojnega življenjskega standarda za vse, ljudi ne bomo mogli rešiti iz revščine in ne bomo se mogli izogniti brezdomstvu.

V poročilu Odbora za zaposlovanje smo tudi dejali, da je najučinkovitejši način za odpravo revščine omogočanje dostopa na trg dela za vse. To lahko med drugim dosežemo tako, da v vseh državah članicah zagotovimo učinkovito izvajanje Direktive o zaposlovanju. Pri oblikovanju politike o revščini in socialni vključenosti moramo prisluhniti ljudem na skrajnem robu – z drugimi besedami, tistim, ki dejansko trpijo revščino in brezdomstvo. Poskrbeti moramo, da bodo države članice izpolnile svoje cilje na področju zmanjšanja revščine, kot je določeno v strategiji EU 2020.

V tej razpravi želim tudi poudariti, da govorimo o minimalnem dohodku – torej o dodatkih za brezposelnost in ne o plačah.

  Karima Delli, v imenu skupine Verts/ALE. – (FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, 80 milijonov ljudi v Evropi živi v revščini, več kot 5 milijonov jih je brezdomcev, več milijonov živi v slabih stanovanjskih razmerah, eden od petih otrok je žrtev revščine: kaj pa vidimo na drugi strani brega? Število milijarderjev narašča.

17. oktobra smo obeležili mednarodni dan boja proti revščini, kmalu pa se bo izteklo tudi evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti, toda kaj bomo lahko pokazali? Kakšne konkretne rešitve bo Evropa ponudila tistim, ki so prve žrtve krize, za katero sami niso odgovorni? Kakšno upanje lahko damo moji generaciji, tej evropski generaciji, ki nosi glavno breme brezposelnosti, pomanjkanja varnosti in izključenosti, tem mladim ljudem, ki so nezaupljivi do Evrope, ki od nje in s tem od vas pričakujejo veliko?

Naša dolžnost je, da odgovorimo na njihove vsakodnevne skrbi in na njihov strah glede prihodnosti. Lizbonska strategija je doživela neuspeh pri nalogi, da izkorenini revščino. Ne moremo več samo stati ob strani in pustiti stvarem, da se zgodijo. Zdaj ni več časa za prazno govoričenje. Čas je, da pokažemo drznost in nekaj političnega poguma. Vse organizacije, ki delajo z žrtvami revščine, ATD četrti svet, Evropska mreža za boj proti revščini (EAPN), Evropska zveza nacionalnih organizacij, ki delajo z brezdomci (FEANTSA), Emmaüs Europe to zahtevajo že 20 let!

Zato Evropsko komisijo prosimo za okvirno direktivo, katere cilj bo določiti primeren minimalen dohodek. Ta okvirna direktiva bo zagotovila upravičenost in dostop do primernega minimalnega dohodka, da bi se vsi otroci, odrasli in starejši lahko rešili revščine, v kateri živijo, s tem pa bi jim bila zagotovljena njihova neodtujljiva pravica do dostojnega življenja.

Čas se izteka, gospe in gospodje, potreba po ukrepanju pa ni bila nikoli nujnejša. Skupaj lahko poskrbimo, da bo tega nezaslišanega škandala, ki ga predstavlja dolgotrajna revščina, konec. Revščina, odprava revščine, to ne bi smelo biti samo geslo. To je resničnost in upam, da bomo v ta boj stopili skupaj.

  Nirj Deva, v imenu skupine ECR. – Gospa predsednica, ta razprava se mi zdi dokaj smešna, skorajda komična. Do zdaj sem slišal že nekaj nastopov in govorili smo o izkoreninjanju revščine, ne da bi enkrat samkrat omenili, kako ustvarjamo več bogastva. Brez ustvarjanja bogastva ne morete izkoreniniti revščine, saj bi to pomenilo, da samo prenašate z enega na drugega in ne ustvarjate novega bogastva.

Na mednarodni ravni 880 milijard EUR iz držav v razvoju prihaja iz vseh mogočih dejanj korupcije in drugih dejavnosti, ta denar pa ni zabeležen niti obdavčen niti položen v ustrezne banke. To je škandal finančne skupnosti v mednarodnem razvoju. Teh 880 milijard EUR bi moralo ustvarjati bogastvo v državah v razvoju.

Revščina v Evropi se širi, ker imamo čezmerno ureditev, ki onemogoča ustvarjanje bogastva v času, ko izzivi prihajajo iz Indije in Kitajske. To moramo ponovno preučiti.

  Gabriele Zimmer, v imenu skupine GUE/NGL. – (DE) Gospa predsednica, na današnji seji na temo revščine se namenoma osredotočamo na povezavo med svetovno revščino in revščino v državah članicah Evropske unije. Vendar pa je to pred nami že storilo več sto tisoč ljudi. V zadnjih tednih in mesecih čedalje pogosteje zavzemajo ulice Evrope in pozivajo k temu, svetovni dan ukrepanja pa je namenoma potekal približno v času vrha ZN o razvojnih ciljih tisočletja.

V nasprotju s temi ljudmi pa mi, ki predstavljamo evropske institucije, ostajamo medli in nedosledni pri vseh naših strategijah ter oblikujemo okvirne pogoje, ki nato ovirajo boj proti revščini. Lizbonska pogodba in tudi strategija Evropa 2020 sta dejansko odpravili cilje na področju revščine. Številne države članice Evropske unije izkoriščajo poziv k trajnosti javnih financ, da bi upravičile zmanjševanje na področju socialnih storitev in prerazporeditve z zmanjšanji na področju zdravstvenih storitev in pokojninskih sistemov, zmanjševanje pri instrumentih politike trga dela in storitvah za brezposelne ter za otroke in družine. To počnemo sami, v naših državah članicah EU, v tej skupščini pa se vedemo, kot da bi se zgolj morali zavzemati za to, da revni ljudje ne bodo več izključeni. To počnemo sami, s svojimi političnimi metodami.

Želim poudariti, da se strategija Evropa 2020 in trajnostna strategija Evropske unije med seboj izključujeta in s tem onemogočata boj proti svetovni revščini.

  Derek Roland Clark, v imenu skupine EFD. – Gospa predsednica, revščina, predvsem pa število tistih, ki so na pragu revščine, sta rasla skupaj z EU, saj je vsaka nova država članica prispevala k problemu, zato je kar očitno, kako lahko preprečimo nadaljnja povečanja.

Eden izmed vaših odgovorov je uvedba minimalnega dohodka. Minimalno plačo podpiram, a samo v tej obliki, kot jo določi vsaka država zase. Minimalna plača, ki bi bila enaka po vsej EU, bi izkrivila celotno vprašanje. V Skandinaviji mora biti na primer ogrevanje domov dražje za vse dohodkovne skupine kot v južni Evropi.

Minimalnemu dohodku nasprotujem, saj to pomeni povečanje nizke plače z javnimi sredstvi: še večja obremenitev za davkoplačevalce v gospodarski krizi. Kako ustaviti nekatere delodajalce, da plačujejo manj, kot bi lahko, ker vedo, da bo to razliko pokril sistem socialne podpore? Odgovor: več predpisov in birokracije za podjetja, kar najbolj prizadene MSP, ki zaposlujejo polovico delovne sile.

Minimalnemu dohodku, ki bo usklajen po celoti EU, pa bo seveda sledil usklajen davčni sistem, ki bo iz vsega ustvaril sivo, brezoblično množico, oropano najpomembnejše značilnosti Evrope: raznolikosti.

  Franz Obermayr (NI). – (DE) Gospa predsednica, pretresljivo je, da več tisoč ljudi v EU živi na robu revščine kljub temu, da so redno zaposleni. Zato je treba poskuse opredelitve primerne minimalne plače zelo pozdraviti. Vendar pa je minimalna plača smiselna samo, kadar je povezana z dodatnimi ukrepi. Osamljena razprava bi lahko pripeljala do upada poslovnih lokacij in povečanja števila brezposelnih. Mala in srednje velika podjetja pa si tudi ne bi mogla privoščiti izplačevanja zakonsko določene minimalne plače, če bi davčno breme ostalo nespremenjeno, višje plače pa seveda povzročajo tveganje povečanja cene blaga in storitev. To bi ponovno spravilo v tek inflacijsko spiralo.

Osredotočiti se je torej treba na olajšave, povezane z delom. Delo se mora državljanom EU spet izplačati. Minimalna plača je gotovo dobra zamisel, vendar mora biti zagotovljena znotraj smiselnega celovitega svežnja davčnih olajšav za delavce in tudi za mala in srednje velika podjetja Evrope.

  Elisabeth Morin-Chartier (PPE) . – (FR) Gospa predsednica, izkoreninjenje revščine je v resnici razvojni cilj tisočletja, vendar je tudi evropski cilj v Evropi.

V Evropi imamo dejansko na splošno najvišji povprečni življenjski standard na svetu, vendar nikjer drugje na svetu ni takšnih notranjih razlik, kot v Evropi ter med Evropo in Afriko. Gre za največji prepad med življenjskimi standardi na svetu. Naša naloga je, da te razlike zmanjšamo.

Preveč Evropejcev v Evropi nima dostopa do hranljivega obroka dva dni zapored. Preveč otrok je revnih in imajo težave z zdravjem in v šoli, ki izvirajo iz stalne revščine. Preveč žensk se mora sprijazniti s plačnimi razlikami, ko gre za zaposlovanje, so potisnjene na rob, zagotovljena jim ni nikakršna varnost zaposlitve, zato je usposabljanje edini način, da jih ponovno vključimo v družbo in rešimo iz revščine. Preveč starejših ljudi pogosteje žensk v svojem poklicnem življenju je prikrajšanih za dostojno zaposlitev in dostojne plače.

Preveč ljudi na podeželju živi pod pragom revščine. Številne naše politike pomoči za boj proti revščini so mestne politike. V boju proti revščini moramo pomagati tudi podeželski skupnosti.

Zato vas pozivam, da se borite proti revščini ...

(Predsednica je prekinila govornico)

  Frédéric Daerden (S&D). – (FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, boj proti svetovni revščini je danes prevladujoča tema v Evropskem parlamentu. Je pomembna, a kot je poudarila gospa Figueiredo, revščina je vse preveč prisotna tudi v Evropi. Boj proti temu pojavu je ena izmed prednostnih nalog, določenih v strategiji 2020. A čeprav je dobro, da se opredelijo cilji, ki bi morali, mimogrede, biti bolj velikopotezni, bi bilo še bolje, če bi imeli na voljo potrebna sredstva. Ustrezen minimalni dohodek za vse v Evropi je očitno eno izmed teh sredstev.

Odlično poročilo naše kolegice poslanke kaže svoj namen v tem boju in dejansko premika stvari naprej. Bojimo pa se, da brez zakonodajne pobude na strani Komisije, ki tudi priznava vlogo minimalnega dohodka, države članice ne morejo pomagati pri izpolnjevanju naše obljube, da bomo odpravili revščino. Zato mora temu poročilu slediti okvirna direktiva, ki bo upoštevala nacionalne prakse.

  Charles Goerens (ALDE). – (FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, rekel bi, da je v tej razpravi treba opozoriti na tri pomembne stvari.

Prvič, globalizacija je povečala neenakosti znotraj držav, vendar je tudi zmanjšala neenakosti med narodi, o čemer priča uspeh držav v vzponu. To je poudaril tudi strokovnjak iz Mednarodnega denarnega sklada na konferenci v Oslu, kjer je MDS združil moči z Mednarodno organizacijo dela.

Med narodi so res še vedno velike razlike, vendar bi bilo narobe, če bi krivdo za stalno revščino pripisovali samo globalizaciji, ko gre za neenakosti znotraj naših držav.

Razmere v Evropi, in to je moja druga pripomba, so zelo posebne. Evropa je edino veliko gospodarsko območje, ki se je v zadnjih treh desetletjih privadilo na množično brezposelnost, kot je poudaril profesor Fitoussi.

Strategija 2020 dejansko odpira nekatere zanimive poglede na način reševanja strukturne brezposelnosti, vendar mora Evropska unija v okviru obvladovanja sedanje krize najti načine za izboljšanje zaposlitvenih ravni.

Mnogi verjamemo, da se bo, če se stvari obrnejo preveč v prid racionalizaciji javnih financ, naš cilj, da zmanjšamo tveganje revščine, spremenil v neuresničljive sanje.

Tretjič, naš pristop k boju proti revščini mora biti mednaroden in usmerjen navzven. V prizadevanjih za trajnostni razvoj si ne moremo več privoščiti, da bi nekaterim dajali prednost pred drugimi. Malthusov pristop, ki vključuje trditev, da je to, kar se porabi v imenu solidarnosti, čisto preprosto...

(Predsednica je prekinila govornika)

  Jean Lambert (Verts/ALE). – Gospa predsednica, mislim, da se vsi zavedamo pomena sistemov minimalnega dohodka v Evropski uniji, kljub temu da jih vse države članice še ne izvajajo. Vemo tudi, da so v učinkovitosti zelo velike razlike, da pogosto ni nobene jasne podlage za plačane zneske in da plačani zneski ne sledijo nujno naraščajočim stroškom. Nekatere države članice premalo črpajo, zato ljudje ne dobijo tega, za kar so upravičeni, nekatere pa te sisteme dohodka tudi časovno omejujejo, kar je zelo nesmiselno, ko gre vendar za nekaj, kar naj bi predstavljalo varnostno mrežo.

Trdno sem prepričana, da potrebujemo skupen okvir za celotno Evropsko unijo, ki bo zagotovil jasna načela o tem, kako razvijamo te sisteme, in jasno metodologijo za delo s temi sistemi. Ne govorimo o enaki višini plačil v vsaki državi članici: nenehno govoriti o tem bi pomenilo, da ohranjamo nekaj, kar je popolnoma napačno. Razviti moramo te sisteme, da bi prav vsak posameznik v EU lahko živel dostojno življenje.

  Tadeusz Cymański (ECR). – (PL) To razpravo o revščini imamo v teku evropskega leta boja proti revščini in socialni izključenosti. Pomembno je, da se naša prizadevanja, kakor tudi prizadevanja vlad in nevladnih organizacij, ohranijo in da ne postanejo zgolj kampanje in propaganda. Med vsemi ukrepi, predlaganimi v poročilu, o katerem razpravljamo, je poseben pomen pripisan predlogu za opredelitev minimalnega dohodka v odnosu do povprečnega dohodka. Vzroki revščine so različni in pogosto povezani z družbenimi tegobami in socialno izključenostjo. A posebej pretresljivo in zelo sramotno je dejstvo, da je revščina prisotna tudi med zaposlenimi ljudmi in celo med tistimi, ki nimajo otrok ali ki imajo zelo majhno število otrok. To je nesprejemljivo, zato morajo biti koraki, ki jih pri tem vprašanju sprejemata Evropska komisija in Parlament, izjemno učinkoviti, dosledni in odločni. Medtem ko pomagamo ljudem na različnih celinah in po naravnih nesrečah pošiljamo človekoljubno pomoč, mi morali najprej postaviti zgled, tako da bi pokazali solidarnost z državljani na ozemlju Evropske unije, ki jih je prizadela revščina.

  Niki Tzavela (EFD). – (EL) Gospa predsednica, gospod komisar, rada bi posebej omenila sektor, v katerem moramo sprejeti preprečevalno politiko, če se želimo izogniti ustvarjanju nove generacije novih revežev v Evropi. Zadnje študije kažejo, da je med plačami delavcev in pokojninami, ki jih bodo prejeli, zelo velika razlika, tj. „pokojninska vrzel“, ki bo te delavce samodejno potisnila med nove reveže. Delavci morajo na vseevropski ravni prihraniti 2 milijardi EUR, da bi zapolnili to vrzel v svojem zavarovanju in da bi si zagotovili dostojen življenjski standard po upokojitvi.

To pravim zato, da bi vas opozorila na ta zelo resen problem, s katerim se že srečuje več milijonov evropskih upokojencev – novih revežev Evrope.

  Sari Essayah (PPE). - (FI) Gospa predsednica, poročilo o minimalnemu dohodku je dober prikaz obsežne razprave, ki smo jo v zvezi z bojem proti revščini in izključenosti imeli na Odboru za zaposlovanje in socialne zadeve. Mogoče je zdaj res evropsko leto boja proti revščini, toda brezposelnost in socialne težave v mnogih državah članicah zaradi gospodarske krize še vedno naraščajo.

Očitne lastnosti evropske revščine so revščina otrok, naraščajoča brezposelnost mladih, podrejen položaj žensk na trgu dela, izključenost priseljencev, status etničnih manjšin, kot so Romi, ter stiska brezposelnih v predupokojitveni starosti. Zmanjšanje revščine je eden izmed glavnih ciljev strategije Evropa 2020, želja pa je, da bi se i cilji uresničili prek kvantitativnih ciljev, ki so za države članice zavezujoči. Za to obstaja tudi dober razlog, saj rezultatov prizadevanj za zmanjšanje revščine v zadnjem desetletju praktično ni bilo.

Večina v Odboru se je končno odločila, da predlaga, naj države članice določijo minimalni dohodek v višini 60 % njihovega povprečnega dohodka, nekatere države članice pa so tudi zahtevale okvirni zakon o minimalnem dohodku. Sprememb zakonodaje ne podpiram, ker se pri določitvi minimalnega dohodka ne upoštevajo različne strukture sistemov socialne varnosti v državah članicah. V nekaterih so namreč del sistema socialne varnosti tudi različno strukturirane in z dohodki povezane socialne storitve, kakor tudi univerzalne storitve, ki se financirajo z davki. K vprašanju minimalnega dohodka je zato treba pristopiti z vidika načela subsidiarnosti v državah članicah, rešitve pa je treba iskati v okviru izmenjave najboljših praks.

  Pervenche Berès (S&D). – (FR) Gospa predsednica, gospod Chastel, komisarji, po 17. oktobru, torej dnevu ukrepanja za boj proti revščini, v tem letu boja proti revščini in socialni izključenosti, vemo, da je leta 2007, torej pred krizo, pod pragom revščine živelo 17 % prebivalcev Evropske unije. Trenutne številke ne poznamo, vendar vsi vemo, da je visoka in da je takšno stanje nedopustno.

Da, smo dosledni v svojih zavezah, da, verjamemo v to, kar smo sprejeli v temeljnem pravu, v členu 1 Listine, ki navaja, da ima vsakdo pravico do dostojanstva, v Lizbonski pogodbi, ki boj proti socialni izključenosti opredeljuje kot cilj Evropske unije, in v strategiji 2020, ki boj proti revščini opredeljuje kot enega izmed svojih vodilnih ciljev. Vendar pa nismo nikoli opredelili sredstev za izvajanje takšne strategije, kar pomeni, da nam ne bo uspelo in da se bodo naši sodržavljani razočarali.

Sprejeti moramo zakonodajno pobudo o minimalnem dohodku in organizirati financiranje ...

(Predsednica je prekinila govornico)

  David Casa (PPE). - (MT) Kot je bilo že povedano, tema revščine zaseda visoko mesto na našem dnevnem redu. Vsi poznamo statistiko, odstotke in besede o tej temi; dejstvo, da tako veliko število državljanov živi pod pragom revščine, je resen problem, ki ga je treba nemudoma obravnavati. Čudovito je, če lahko revščino premagamo z ustvarjanjem več delovnih mest in spodbujanjem oblikovanja struktur, ki nam lahko pomagajo, da izpolnimo svoj cilj. To vključuje načrt, po katerem naj bi evropskim državljanom pomagali, da se vključijo v potrebno usposabljanje, po zaključku katerega bodo lahko dobili službo in s tem tudi plačo. Zahtevamo tudi potrebna sredstva za zagotovitev podpore tistim državam, ki v tem smislu še zaostajajo, da bi tudi slednje lahko izpolnile te cilje. Torej moramo spodbuditi čim več ljudi, da vstopijo na trg dela, zlasti pa ženske. To poročilo temeljito ocenjuje to stanje, pri čemer se želim poročevalki zahvaliti in čestitati za njeno zelo koristno delo. Vendar moramo poskrbeti, da ne bomo slepo drveli naprej, saj je treba določbe o načelu subsidiarnosti, ki so vsebovane v pogodbi, še naprej spoštovati. Uporaba enega okvirja za vse v celotni Evropi ni praktična rešitev. Poleg tega nimamo še potrebne pravne podlage, ki jo za ta namen zahteva naša pogodba. Države članice morajo zato imeti proste roke, da te zahteve urejajo v skladu s svojimi potrebami in neovirano.

  Regina Bastos (PPE). – (PT) Gospa predsednica, Evropa trenutno preživlja obdobje preoblikovanja, ki je posledica gospodarske, finančne in socialne krize. Obstoječe krize v nekaterih državah članicah so se še poslabšale, družbene neenakosti so se povečale, to pa je pripeljalo k porastu števila ljudi, ki živijo pod pragom revščine.

Danes je v Evropski uniji več revnih. Več je moških in žensk, katerih dohodek je nižji od 60 % povprečne plače v državi, v kateri živijo. Imamo resen problem, ki zahteva konkretne in učinkovite ukrepe. 80 milijonov Evropejcev živi na ali pod pragom revščine. Čeprav se prag revščine od države do države znotraj EU razlikuje, pa tudi drži, da gre za čedalje širši pojav v naši Uniji, katere najnaprednejši družbeni model na svetu predstavlja njeno razvojno paradigmo.

Na Portugalskem živi pod ali na pragu revščine približno 20 % ljudi z manj kot 360 EUR na mesec. Podatki o revščini otrok v moji državi so pretresljivi. Portugalska je ena izmed osmih držav z najvišjimi ravnmi revščine otrok.

Pozdravljamo cilj, v skladu s katerim naj bi se revščine do leta 2020 rešilo 20 milijonov ljudi, pozdravljamo pa tudi prizadevanja za spodbujanje zaposlovanja in socialne vključenosti. Poročevalki želim čestitati za njen prispevek in poudariti, da je minimalni dohodek zaželen; določitev zneska pa mora biti dolžnost vsake države članice.

  Csaba Sógor (PPE). - (HU) Leta 1992 so ZN razglasili 17. oktober za mednarodni dan boja proti revščini. Leta 2000 se je mednarodna organizacija zavezala, da bo v petnajstih letih prepolovila število ljudi, ki živijo v hudi revščini. Dve tretjini tega obdobja sta že minili. V času zelo visokih zahtev in pričakovanj so številke zaskrbljujoče in zaostajamo za kazalniki. Glavni problem za triinsedemdeset odstotkov prebivalcev EU je čedalje večje širjenje revščine v njihovih državah. Devetinosemdeset odstotkov državljanov si želi nujnih ukrepov za reševanje tega problema, 74 % pa jih od EU pričakuje, da bo igrala vodilno vlogo pri izkoreninjenju revščine. Na drugi strani pa je v preteklih dveh letih brez službe ostalo 6 milijonov državljanov EU, povečuje pa se tudi revščina otrok.

Medtem ko vemo in pogosto tudi omenjamo dejstvo, da je zaposlovanje najučinkovitejše sredstvo boja proti revščini, so model socialne Evrope, kakršnega je opredelil Jean Monnet, zasenčili gospodarski interesi. Cilj gospodarskega razvoja je zagotoviti blaginjo državljanov, vendar ta nima nobene vrednosti brez učinkovitih socialnih ukrepov in korenitega zmanjšanja sedanje ravni revščine. Za socialno politiko so seveda v prvi vrsti zadolžene in odgovorne države članice. Še vedno pa menim, da moramo skupaj poiskati odgovore na najnujnejša vprašanja, tako da v večji meri uporabimo odprto metodo usklajevanja in omogočimo izmenjavo najboljših praks.

  Ivo Belet (PPE). – (NL) Gospa predsednica, gospod komisar, na pragu revščine je eden na šest prebivalcev Evropske unije: ranljivi so predvsem mladi do 17. leta starosti, a tudi številni starejši. Revščina se širi tudi med Evropejci, ki imajo zaposlitev. Zato menim, gospe in gospodje, da moramo dati pobudo tudi na evropski ravni.

Gospodarska rast, boljše izobraževanje in usposabljanje, več delovnih mest: seveda to v celoti podpiramo, vendar je jasno, da to ni dovolj in da potrebujemo posebno politiko za boj proti revščini. Kot je bilo tu že povedano, je to dejansko ena od vodilnih pobud, ena od prednostnih nalog naše nove strategije EU 2020. Za kaj dejansko gre? Gre za dostojno življenje – pravico do dostojnega življenja – in za hrano, stanovanje, oblačila: osnovne stvari, ki v naši napredni Evropski uniji leta 2010 očitno niso zagotovljene.

Gospa predsednica, gospe in gospodje, zaradi tega menim, da je treba ukrepati tudi na evropski ravni, da bi se zagotovil ta minimalni dohodek. Kot je dejal gospod Bastos, to ni instrument, ki ga je treba razvijati na popolnoma enak način po vse Evropski uniji. Države članice morajo imeti dovolj prostora, da se odločijo za svoje posebne rešitve. Vendar pa moramo še naprej večati pritisk, ker lahko le tako preprečimo, da ranljivi ljudje ne bodo ostali na mrazu.

Zato izrecno zahtevamo, da vse države Evropske unije uvedejo sistem zagotovljenega minimalnega dohodka. To bi bil pomemben znak upanja za vse najranljivejše ljudi v Evropi, torej tiste, ki trenutno trpijo zaradi revščine in socialne izključenosti.

  Milan Zver (PPE). - (SL) Jaz sem zadovoljen in vesel, da poskušamo načeti to vprašanje revščine in socialne izključenosti tudi na ravni evropskih institucij. To je zelo pomembno.

In resolucija, ki jo bomo sprejemali, gre prav v tej smeri in dobro opisuje situacijo, nekoliko manj pa je uspešna pri iskanju rešitev zanjo.

Minimalni dohodek je lahko samo ena od oblik, ki že v različnih variantah in inačicah živi v državah članicah, v njihovih socialnih politikah. Našel pa sem notri v gradivu tudi predlog univerzalnega temeljnega dohodka ali brezpogojnega dohodka za vsakogar.

To pa je že tudi z vidika socialne upravičenosti vprašljivo. Ni dobro, da dobijo vsi neki temelji dohodek za normalno življenje, zato ker potem zmanjka za tiste, ki so resnično potrebni socialne pomoči.

Jaz upam, da na tem plenarnem zasedanju …

(predsedujoča je prekinila govor)

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D). – (RO) Cilja, ki ju določa lizbonska strategija – ustvarjanje več delovnih mest in izkoreninjenje revščine do leta 2010 –, nista bila izpolnjena. Zato si mora Evropa za izpolnitev teh ciljev še naprej prizadevati.

Mislim, da morajo Evropska unija in države članice posebno pozornost posvetiti programom vseživljenjskega učenja. Slednji predstavljajo sredstvo za boj proti revščini in socialni izključenosti ter pomagajo okrepiti zaposljivost in zmožnost za vključevanje na trg dela.

Mislim pa tudi, da bi evropski izvršilni organ moral analizirati področja, kjer prihaja do čedalje večjega pomanjkanja kvalificiranih uslužbencev, da bi lahko v prihodnosti spodbudil ukrepe za odpravo tega primanjkljaja.

Eden izmed možnih ukrepov bi bil tudi razširitev programa Erasmus, ki je trenutno namenjen študentom, tudi na druge socio-profesionalne skupine, kot so mladi ljudje brez univerzitetnih kvalifikacij ali brezposelni, ki so vključeni v programe ponovnega poklicnega usposabljanja.

  Antonyia Parvanova (ALDE). – (BG) V skladu s temeljnim načelom solidarnosti Evropske unije in v okviru evropskega leta boja proti revščini in socialni izključenosti pozivam k uvedbi zajamčenih ravni minimalnega dohodka v vseh državah članicah, ki bodo ljudem z nezadostnimi dohodki dajale podporo, da bi se tako povečalo njihovo vključevanje v gospodarstvo in družbo in da bi se jim zagotovilo dostojno življenje.

Pomemben in uspešen napredek v boju proti revščini bomo dosegli samo, če bomo sprejeli konkretne ukrepe, usmerjene v uvedbo sistemov minimalnega dohodka. To nam bo omogočilo, da vsem evropskim državljanom omogočimo ustrezen življenjski standard, ki vključuje socialno varnost in enak dostop do socialnih storitev, ki jih zagotavlja država, kot so socialno varstvo, zdravstveno varstvo in izobraževanje.

Na koncu želim poudariti, da bomo naše državljane, zlasti ženske in ogrožene skupine, pa tudi etnične manjšine, pred socialno izključenostjo lahko zaščitili samo s pomočjo širokega niza konkretnih političnih rešitev, ki zagotavljajo sredstva za socialno posredovanje in zaščito.

  Elisabeth Schroedter (Verts/ALE). – (DE) Gospa predsednica, Komisijo bi želela ponovno pozvati, naj zagotovi, da se morebitna platforma za boj proti revščini ne bo spremenila v zgolj prazne besede, temveč da bo sprejela pobude Parlamenta. Prvič, tu je pobuda za preučitev, ali bi morali imeti okvirno direktivo o minimalnem dohodku, da bi se vsem v tej Evropski uniji zagotovilo dostojno življenje. Drugič, tu je pobuda, ki sega dlje od preproste uporabe BDP pri pripravi strukturnih skladov ter v oceno vključuje Ginijev količnik, ki predstavlja merilo neenakomerne porazdelitve dohodka – v primeru slabšega položaja. Če naj bi imeli kakršno koli možnost, da to uvedemo, se morate o tem zdaj odločiti. Zato prosim gospoda komisarja, naj vključi ti dve točki s plenarnega zasedanja na dnevni red Komisije ter zagotovi, da bo Komisija v zvezi s tem pripravila odgovor za Evropski parlament.

  Elie Hoarau (GUE/NGL). – (FR) Gospa predsednica, mednarodni dan boja proti revščini obeležujemo že predolgo vrsto let brez kakršnih koli konkretnih rezultatov in lahko se zgodi, da ga bomo obeleževali še mnoga desetletja, če bomo še naprej uporabljali iste politike. Zato Evropa in zahodni svet na splošno ne moreta samo pogledati stran.

Boj proti revščini pomeni boj za pravično porazdelitev bogastva znotraj držav članic in na mednarodni ravni. Gre tudi za spoštovanje okolja in ohranjanje načela enakosti med vsemi ljudmi. Če našim današnjim razpravam ne bodo sledili konkretni ukrepi, ki temeljijo na tem, kar smo slišali danes, potem se bojim, da bodo vse naše izjave naletele na gluha ušesa in da bodo ostale samo dobre namere brez kakršnega koli resničnega vpliva na bedo in revščino po vsem svetu in v Evropi.

  Angelika Werthmann (NI). – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, revščina in socialna izključenost kršita človekovo dostojanstvo oziroma, z drugimi besedami, temeljne človekove pravice. Najbolj ogroženi so starši samohranilci, otroci in starejši. Ženske tvorijo velik delež prebivalstva, ki ga ogroža revščina, delno zaradi siceršnje diskriminacije, ki še vedno prevladuje na vseh straneh v zvezi s plačami in pokojninami, delno pa tudi zaradi delovnih pogojev žensk, ki so pogosto zelo negotovi.

Moramo sprejeti ukrepe, ki bodo na primer spodbudili vlaganja v trg dela, da bi se ustvarila delovna mesta in podprli programi Skupnosti, kot je program vseživljenjskega učenja. Da, zagotoviti moramo minimalno raven materialne pomoči, vendar s temeljitim nadzorom in pogoji, da bi lahko že takoj na začetku preprečili morebitne zlorabe. Da, zagotoviti moramo minimalen dohodek, vendar pod pogojem, da ta v nobenih okoliščinah ne pripelje do nove oblike neposredne ali obratne diskriminacije.

  Miroslav Mikolášik (PPE). – (SK) Revščino tvega skoraj 85 milijonov ljudi v Evropski uniji, leta 2008 pa je pod pragom revščine živelo 17 % od 500 milijonov prebivalcev EU.

Ker sta revščina in socialna izključenost večplastni, moramo preprečevanje le-teh sistematično vključiti v druge politike, da bi vsem državljanom EU omogočili dostojno življenje. Za boj proti revščini ni potrebna zgolj aktivna podpora plačnim sistemom in socialni zaščiti, temveč tudi ustvarjanje dostojnih in stalnih delovnih mest za skupine, ki so pri zaposlovanju prikrajšane. Rad bi poudaril, da je treba zaposlitev na splošno razumeti kot najučinkovitejšo obliko zaščite pred revščino, ustvarjanje delovnih mest pa mora biti zato jasna prednostna naloga EU in držav članic. Posebno pozornost je treba nameniti vključevanju mladih in tudi starejših v delovno življenje.

  Proinsias De Rossa (S&D). – Gospa predsednica, prejšnjo nedeljo sem se na Irskem sestal s skupino mladih, ki se borijo, da bi premagali revščino. Kot poslanca tega Parlamenta so me vprašali, na čigavi strani sem. Sem na njihovi strani ali na strani bankirjev? To je bilo njihovo neposredno vprašanje. Dali so mi niz pričevanj in me prosili, da jih odnesem v ta parlament. Poudarili so, da jih volitve več ne zanimajo, saj v tem ne vidijo več nikakršnih obetov za spremembe. Pravijo, da imajo dovolj, da se z njimi ravna, kot da so ničvredni, in da imajo občutek, da za družbo niso pomembni.

Mislim, da moramo upoštevati, kaj si ti mladi ljudje mislijo. Oni so naša prihodnost. Nikjer ne vidim nobenega dokaza, da Komisija dejansko zagotavlja, da države članice, od katerih se zahteva javnofinančna konsolidacija, upoštevajo dejstvo, da teh ljudi – ki že dovolj trpijo – ne smemo spraviti v še večje trpljenje, ter da tistih, ki so zdaj na pragu revščine, dejansko pahnemo v revščino. Izredno pomembno je, da...

(Predsednica je prekinila govornika)

  Ilda Figueiredo, poročevalka. – (PT) Gospa predsednica, želela bi se zahvaliti vsem svojim kolegom in tudi Komisiji, Svetu in belgijskemu predsedstvu za vse, kar so tu povedali, vendar bi poudarila še tri točke, ki so jih poudarili tudi nekateri poslanci.

Prvič, lepe besede in dobre namere niso dovolj. Evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti mora dobiti praktično razsežnost. Spremeniti je treba politike. Ljudi je treba postaviti na prvo mesto. Treba se je zavedati, da so delavci tisti, ki ustvarjajo bogastvo, in da potrebujejo dostojne plače, a da bi lahko ustvarili še več bogastva, potrebujemo več delovnih mest. Več delovnih mest s pravicami in poštenimi plačami. Potrebna pa je tudi drugačna porazdelitev bogastva in dohodka, v tem okviru pa je sistem minimalnega dohodka ključno orodje pomoči v tem boju, saj ohranja minimalne dohodke, ki se lahko razlikujejo od države do države, ki pa imajo skupen cilj ...

(Predsednica je prekinila govornico)

  Andris Piebalgs, član Komisije. – Gospa predsednica, revščina je tragedija tako za posameznike kot za družbo. Revščina vodi v nasilje, kriminal in spopade. Rad bi se zahvalil Evropskemu parlamentu, ker je boj proti revščini uvrstil tako visoko na dnevni red, današnja razprava pa kaže evropsko odločenost, da se spoprime s tem izzivom. Strategija Evropa 2020, poročilo gospe Figueiredo, ukrepi v državah članicah – vse to so koraki v pravo smer.

Poudaril bi, da vse dokler obstaja svetovna revščina – z 1,4 milijarde ljudi, ki živi z manj kot enim dolarjem na dan –, ne moremo pričakovati, da bomo to vprašanje rešili znotraj Evropske unije. To pomeni, da je politika razvojnih ciljev tisočletja politika, ki je pomembna tudi za nas.

Prepričan sem, da poskušamo najti pravo rešitev, to pa je vključujoča gospodarska rast – v naših partnerskih državah in tudi v Evropski uniji. Vem, da vključujoča gospodarska rast zveni dokaj preprosto, a prav to je tisto, kar želimo obravnavati pri spremembi naših razvojnih politik. V tej smeri gre tudi strategija Evropa 2020.

  Olivier Chastel, predsedujoči Svetu. – (FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, v svojem prvem govoru sem se namenoma osredotočil na razvojni vidik boja proti revščini. Seveda bom rekel tudi nekaj besed v zvezi z Evropsko unijo. Belgijsko predsedstvo se zavzema za razvojne instrumente za boj proti revščini in socialni izključenosti predvsem prek vodilnih pobud v okviru strategije Evropa 2020. Eden izmed ciljev strategije, ki jo je Svet potrdil 7. junija 2010, je predvsem spodbujanje socialne vključenosti z zmanjšanjem revščine.

Ta cilj navaja, da je treba do leta 2020 odpraviti tveganje revščine ali izključenosti za najmanj 20 milijonov ljudi, in sicer na podlagi treh kazalnikov, ki jih je predstavil Odbor za socialno zaščito, tj. tveganje revščine, materialna prikrajšanost in življenje v gospodinjstvih brez delovno aktivnih članov.

Poleg tega je cilj evropskega leta boja proti revščini in socialni izključenosti seznaniti javnost s tem problemom in prenesti sporočilo, da revščina in izključenost spodkopavata družbeni in gospodarski razvoj. Pod vprašaj želi postaviti tudi stališče, da boj proti revščini predstavlja strošek za družbo, ter ponovno potrditi pomen kolektivne odgovornosti, ne samo oblikovalcev politik, temveč tudi tistih, ki so del javnega in zasebnega sektorja.

Belgijsko predsedstvo je z navdušenjem sodeloval v tem evropskem letu boja proti revščini in socialni izključenosti. Rad bi omenil nekaj pobud in dogodkov, ki so bili organizirani. Septembra je potekala konferenca o revščini otrok. Namen te konference je bil opredeliti podlago z evropsko razpravo o sprejetju priporočila o revščini otrok, da se začarani krog revščine ne bi več ponavljal iz ene v drugo generacijo.

Posebej za gospoda Daerdna naj povem, da je za danes v Bruslju organizirana okrogla miza. Njena tema bo izvajanje priporočila o aktivni vključenosti in njegovih treh stebrov: minimalni dohodek, vključujoči trg dela in dostop do kakovostnih storitev.

Druga konferenca o socialni ekonomiji bo potekala 27. in 28. oktobra, konferenca o brezdomstvu pa bo potekala 9. in 10. decembra. Na koncu bo 17. decembra, na zadnji dan zasedanja Evropskega sveta, potekala še uradno zaključno zasedanje o letu boja proti revščini, kjer bodo predstavljene dobre prakse in vodilni dogodki tega leta.

Gospa predsednica, gospe in gospodje, tako je belgijsko predsedstvo v praksi udejanjilo svojo namero, da socialna vprašanja postavi na vrh evropskega dnevnega reda.

  Anna Záborská (PPE). - (FR) Gospa predsednica, dovolite mi, da dobrodošlico na diplomatski galeriji izrečem delegaciji mladih predstavnikov mednarodnega gibanja ATD četrti svet. Čestitam jim za vse, kar počnejo na področju boja proti revščini, in se jim zahvaljujem, da so se danes udeležili tega plenarnega zasedanja.

  Predsednica. – Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v sredo, 20. oktobra, ob 12.30.

Pisne izjave (člen 149)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Revščina je zelo resen problem, ki je prizadel 85 milijonov naših evropskih sodržavljanov, zato ob tem ne more nihče ostati brezbrižen. Biti mora na čelu naših prednostnih nalog in si zasluži skupni odziv, ki zagotavlja, da imajo naši evropski sodržavljani, ki se znajdejo v položaju socialne ranljivosti, vsaj malo dostojanstva.

Ta vztrajen problem je prizadel našo mladino, naše starejše prebivalce, njegove posledice pa čedalje bolj čutijo tudi naši delavci, saj je samo v teh zadnjih dveh letih prišlo do izgube 6 milijonov delovnih mest, tisti, ki so službo uspeli obdržati, pa imajo nizke in nestabilne plače.

Nedvomno potrebujemo sistemski pristop, ki obravnava in rešuje vzroke problemov ter nastajajoče probleme zatre v kali. Vendar pa sočasno trenutno ne moremo zagotoviti takojšnjega in nujnega odziva na njihove posledice. Glede na to, zagotavljanje, da tisti, ki so v naši družbi ranljivi, prejmejo minimalni dohodek za življenje in so deležni takojšnjega odziva, ki jim omogoči rešitev iz te situacije, ni samo nujnost, ampak tudi zahteva, ki jo moramo podpreti, in ki jo to poročilo dobro zagovarja.

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Leta 2009 je Evropa najbolj občutila svetovno gospodarsko krizo. Vpliv tega obdobja na raven revščine v EU dejansko ne bi mogel biti bolj škodljiv, zlasti za 17 % Evropejcev, ki so že leta 2008 živeli pod pragom revščine. Ta odstotek se je žal skoraj gotovo povečal.

Šele zdaj, v letu 2010, vidimo prve žarke upanja, da se bodo splošne gospodarske razmere mogoče izboljšale. Svoja najodločnejša prizadevanja moramo usmeriti v Evropejce, ki jih je kriza najbolj prizadela, še posebej zato, ker je leto 2010 razglašeno za evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti.

Ob upoštevanju cilja, da naj bi se do leta 2015 odpravila popolna revščina in revščina otrok, kakor tudi cilja, v skladu s katerim naj bi se relativna revščina korenito zmanjšala, bi tudi jaz rada poudarila potrebo po nujni uvedbi nacionalnih pragov minimalnega dohodka na ravni Evropske unije. Ti bodo nudili zaščito pred tveganjem revščine in zagotovilo socialno vključenost za vse evropske državljane.

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) V času, ko obeležujemo mednarodni dan boja proti revščini in evropsko leto boja proti revščini, pod pragom revščine na žalost živi že več kot 85 milijonov ljudi v Evropski uniji. Čeprav je brezposelnost glavni vzrok revščine, se z njo vsakodnevno spopadajo tudi zaposleni Evropejci, ki zato nimajo priložnosti, da bi živeli polno življenje. Popolnoma nesmiselno je, da dohodek, ki ga zaposleni ljudje prejemajo, ne zadostuje za zagotovitev dostojnega življenja njihovim družinam. Želim vas spomniti, da sama gospodarska rast ni zmanjšala revščine in socialne izključenosti in da težki časi revščino samo večajo, sistemi minimalnega dohodka pa nam omogočijo, da zaščitimo najranljivejše. Zagotovitev minimalnih dohodkov je pomembno in učinkovito sredstvo premagovanja revščine, ki podpira socialno vključevanje in dostop na trg dela, ljudem pa daje priložnost, da živijo v za življenje dostojnih razmerah. Želim opozoriti na dejstvo, da minimalni dohodki tudi v času krize ne smejo biti razumljeni kot element, ki povečuje stroške, temveč kot temeljno orodje za premagovanje krize, saj zgodnja vlaganja v boj proti revščini prinašajo največje koristi z zmanjševanjem dolgoročne socialne porabe. Da bi torej izpolnili zavezo strategije Evropa 2020, ki se zavzema za izkoreninjenje revščine in izključenosti najmanj 20 milijonov ljudi v Evropski uniji, mora Evropska komisija sprejeti konkretne ukrepe in predlagati evropsko zakonodajo, ki bo zagotovila minimalne dohodke po vsej Evropi za boj proti revščini.

  Kinga Gál (PPE) , v pisni obliki. – (HU) V času svetovne gospodarske krize, v „evropskem letu boja proti revščini in socialni izključenosti“ ter tri dni po svetovnem dnevu hrane je posebej pomembno, da se na evropski ravni ustrezna pozornost nameni tudi revščini otrok. Zaradi lakote na našem planetu vsakih šest sekund umre en otrok. V Evropi je več milijonov podhranjenih otrok. Raven otrok, ki živijo v revščini in se pogosto spopadajo s številnimi ovirami, je na ravni EU 19-odstotna, kar presega 3-odstotno raven za celotno prebivalstvo. Dejstvo, da je temu treba nameniti posebno pozornost, podpirajo tudi številke, strategija za otrokove pravice na ravni EU pa mora to tudi ustrezno poudarjati. Svetovna gospodarska kriza, ki jo danes doživljamo, nam ne predstavlja samo bremena, temveč tudi priložnost. Priložnost za kreativno razmišljanje, za spremembo pristopa v poslovnem življenju ter priložnost za paradigmatski premik v našem načinu razmišljanja o gospodarstvu, družbi in okolju, za kar so naše družbe čedalje bolj dovzetne.

Družbena solidarnost in lokalne pobude lahko prispevajo k blaženju revščine otrok in podhranjenosti. Zaradi pobude „Dovolj hrane za vse otroke!“, ki se je pred kratkim začela izvajati na Madžarskem, lahko več tisoč otrok vsak dan dobi tople obroke. Obenem je zaradi pobude frančiškanskega duhovnika Csabe Böjta iz Transilvanije v 18 domovih za otroke in 40 vrtcih hrane in oskrbe deležnih 2.000 otrok. V skladu z mnenjem mednarodne organizacije Eurochild bi želela tudi poudariti, da je treba revščino otrok obravnavati ne samo kot gospodarski izziv, temveč tudi kot vprašanje otrokovih pravic.

  Pascale Gruny (PPE), v pisni obliki. – (FR) Prvič, dejstvo, da je boj proti revščini vključen v strategijo 2020, je zame pomemben napredek. Gospodarska kriza je v zadnjih letih problem revščine še okrepila. Evropska unija mora biti zmožna spodbuditi države članice, da se s problemom spopadejo.

Drugič, Evropski socialni sklad (ESS) je temeljno evropsko orodje v boju proti revščini. Kot poročevalec za Evropski socialni sklad podpiram njegovo uporabo, da bi se ljudje, ki so najbolj oddaljeni od trga dela, vrnili na delo. To je vloga ESS vse od njegove ustanovitve v okviru Rimske pogodbe, zato mora biti zaposlovanje še naprej njegov glavni cilj.

Tretjič, nasprotujem minimalnemu dohodku brez povratnih prispevkov, razen v primeru ljudi, ki ne morejo delati. Zaposlovanje je merilo pri zmanjševanju revščine. Je edini način, da se vsem ljudem vrne dostojanstvo.

Četrtič, vlade držav članic so se dolžne aktivno boriti proti revščini. Evropa je tu, da jim ponudi pomoč in dopolnjuje njihovo delo, a njena naloga ni, da zavzame njihovo mesto. Evropa ne more pozdraviti vseh bolezni. Države članice so tiste, ki morajo prevzeti svojo odgovornost.

  Zita Gurmai (S&D), v pisni obliki. – Ko govorimo o revščini, pogosto pozabljamo na tiste, ki so za svoje delo občutno premalo plačani. V tem smislu ima revščina v Evropi še vedno žensko podobo. Neugoden položaj žensk je strukturen. Ženske delajo manj, saj gospodinjsko delo ni priznano z zakonom. Če se vključijo v trg dela, zaslužijo manj zaradi diskriminacije in ločevanja. Opozorilo: gledano v celoti, razkorak v plačilu med spoloma je v Evropi še vedno višji od 17 % (kar pomeni, da ženske delajo 17 % več za isto plačilo, kot ga prejmejo moški). Na koncu pa seveda zaradi zgoraj opisanih dejstev ženske prejmejo tudi nižje pokojnine. Mar ni to več kot nepravično?

Ta začarani krog lahko prekinemo tako, da priznamo, da tudi neplačano delo šteje za delo, da ženske spodbudimo k zaposlitvi, da bi bile ekonomsko neodvisne, da se spoprimemo s strukturnimi vzroki ločevanja na trgu dela in da pri reformi naših pokojninskih sistemov več pozornosti namenimo problemom žensk. To lahko danes stane več, a dolgoročno bo z manjšo neenakostjo in manjšo revščino mogoče uravnotežiti tudi naše proračune. Reševanje problema revščine žensk bi bilo koristno za vse nas – ne samo za ženske, temveč tudi za moške.

  Jaromír Kohlíček (GUE/NGL), v pisni obliki. – (CS) Pozdravljam odprtje razprave o vlogi minimalnega dohodka kot instrumenta v boju proti revščini. Nobenega dvoma ni, da je tovrsten ukrep v evropskem letu boja proti revščini in socialni izključenosti, popolnoma primeren. Prvo vprašanje, ki ga želim postaviti, se nanaša na zmogljivost pojasnjevanja uradnih podatkov o brezposelnosti, povprečnem dohodku, odstotku ljudi, ki živijo v revščini, in določitvi praga revščine. Povprečen dohodek je kazalnik, ki temelji na neverjetnih, če ne celo popolnoma napačnih številkah. Če seštejete milijone, ki se plačujejo različnim menedžerjem, ter plače delavcev, ki prejemajo minimalen dohodek, je številka lahko videti precej nezanesljiva. Pri primerjavi plač je treba menedžerje in direktorje obravnavati ločeno. Poleg tega je razmerje med dohodki državljanov – merjeno na primer kot BDP na prebivalca – zelo ohlapno povezano z minimalno plačo. Dohodek državljanov na Portugalskem in v Češki republiki, merjen na podlagi BDP, je približno enak. Minimalni dohodek pa se razlikuje za skoraj 50 %. „Prag revščine“ in „stopnja tveganja revščine“ sta mojemu ubogemu umu preprosto nerazumljiva. Ko berem, da je stopnja tveganja revščine za prebivalce na Švedskem 12-odstotna, v Češki republiki 9-odstotna, v Luksemburgu pa kar 13-odstotna, mi enostavno ni več nič jasno. Kljub tem pomanjkljivostim je to poročilo zagotovo poučno.

  Ádám Kósa (PPE), v pisni obliki. – (HU) Glede na sporna vprašanja v zvezi z minimalnim dohodkom, ki smo jih slišali, se mi zdi pomembno, da poudarimo, da moramo sprejeti odločitev ne samo za danes in jutri, temveč tudi za pojutrišnjem. Nedejavnost je veliko bolj uničujoča, kot si številni izmed nas mislimo ali vemo. To pa je nekaj, s čimer se iz dneva v dan srečujejo invalidi. Slednji ne potrebujejo enomestnih številk, ki izražajo odstotek izboljšav ravni dohodka, medtem ko so brezposelni. Dejavnost je tista, ki jo je treba povečati in spodbujati za vsako ceno. Poleg tega je treba podpreti raziskave na področju gerontologije in življenjskega sloga. Omogočiti je treba sveže, inovativne naložbe, ki izboljšujejo vsakdanje življenje in podpirajo prilagoditev. Nikar ne uzakonimo in povečajmo odvisnosti, ki bi povečala ogromno število odvisnih ter pomoči potrebnih državljanov. Tudi to je ponavljajoča se stigma, kar je nevzdržno.

Sredstva, potrebna za socialno pomoč, je čedalje težje pridobiti iz pojemajočih javnih sredstev (davkov). Ljudje, katerih položaj se nenehno slabša, so ljudje ki imajo dejanske potrebe, so ljudje, ki so onesposobljeni in živijo s hudo telesno ali duševno prizadetostjo: čedalje več primerov razširjenih zlorab vidimo na primer na področju invalidskih pokojnin, kar znižuje standard pomoči. Če se vrnemo k staranju: stopnja odvisnosti se nenehno zvišuje, kar pomeni, da se bo znižala višina obstoječih socialnih pomoči, in sicer zaradi nezadostnega števila aktivnih državljanov, ki bi zagotovili ustrezne ravni socialne podpore in minimalnega dohodka. Število aktivnih evropskih državljanov se bo samo v naslednjem desetletju zmanjšalo za več milijonov. To je napoved poslabšanja življenja tistih, ki dejansko potrebujejo pomoč, česar ne bi smeli dopustiti.

  Elżbieta Katarzyna Łukacijewska (PPE), v pisni obliki. – (PL) Gospe in gospodje, v skladu s statističnimi podatki je problem revščine prizadel 16 % državljanov Evropske unije. Med glavnimi viri porasta števila revnih ljudi v državah članicah EU sta pomanjkanje ustrezne izobrazbe in neuspešna prilagoditev sposobnosti zahtevam trga dela. Revščina je povezana tudi z velikanskim psihološkim bremenom ter strahom, stresom in nezmožnostjo ustrezne izbire. Ti dejavniki pomenijo, da se morajo ljudje, ki trpijo revščino, zelo pogosto spopadati še z enim problemom – problemom socialne izključenosti.

Otroci iz revnih družin so prikrajšani za priložnosti, ki jih uživajo otroci iz premožnejših družin. Mladi, ki odraščajo v takšnem okolju, nimajo niti priložnosti niti pravih vzornikov, ki bi jim omogočili, da v prihodnosti ubežijo temu zaprtemu krogu revščine. Leto 2010 je bilo razglašeno za evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti. Zato imamo edinstveno priložnost, da celotno mednarodno skupnost seznanimo s problemi revnih in socialno izključenih ter da predlagamo posebne rešitve.

  Katarína Neveďalová (S&D), v pisni obliki. – (SK) Letošnje leto je v Evropski uniji posvečeno boju proti revščini in socialni izključenosti. Toda vprašajmo se, kaj EU dejansko počne, da bi premagala revščino. 80 milijonov ljudi trenutno živi pod pragom revščine, kar je 17 % prebivalstva EU. Najbolj ogroženi v tej skupini že dolgo niso samo starejši državljani, temveč v glavnem mladi. Medtem ko je skupna brezposelnost v EU v povprečju 10-odstotna, je ta številka dvakrat višja med mladimi – namreč 21-odstotna, v nekaterih državah, kot je na primer Španija, pa je kar 40-odstotna. Revščina torej v glavnem ogroža mlade. Za prihodnji razvoj EU je torej pomembno, da se zagotovijo ne samo minimalne plače, temveč seveda tudi predvsem zaposlitvene priložnosti za mlade. Nekdo, ki končuje izobraževanje, zelo težko najde službo. Lahko govorimo o vseživljenjskem učenju, a tudi to ima svoj neposreden cilj – usposobiti nekoga za poklic. Zato se obračam na predstavnike EU. Sprejmite ukrepe, da bi izboljšali razmere za mlade, na ta način pa podprite zdravo družbo v prihodnosti. Mladi so prihodnost Evropske unije in celotnega sveta.

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. – (PL) Revščina in socialna izključenost kršita človekovo dostojanstvo in temeljne človekove pravice. Glavni cilj programov dohodkovne podpore bi moral biti ta, da se ljudi reši iz revščine in omogoči dostojno življenje. Zadnji statistični podatki so strašni. Trenutno živi v revščini 1,4 milijarde ljudi na svetu in približno 85 milijonov ljudi v Evropski uniji. Evropski parlament in države članice bi morale sprejeti nadaljnje ukrepe za ustvarjanje več delovnih mest in izboljšanje kakovosti teh delovnih mest in razredov plač, obenem pa zagotoviti pravične pokojnine, podporo in družinske dodatke. Ključno je, da zagotovimo splošen dostop do visoko kakovostnih javnih storitev. Eden izmed predlogov Evropskega parlamenta je določiti raven minimalnega dohodka v višini najmanj 60 % povprečnega dohodka v posamezni državi članici. Raven minimalnega dohodka na Poljskem trenutno znaša približno 42 % povprečnega dohodka. Povečanje minimalne plače bi pomagalo rešiti odrasle in starejše ljudi iz revščine ter jim omogočiti pravico do dostojnega življenja, obenem pa vsem otrokom zagotoviti priložnost, da spodbudijo svoj razvoj in pridobijo izobrazbo. V zvezi z vprašanjem izobraževanja je posebej pomembno, da sprejmemo učinkovite ukrepe, predvsem za premagovanje dejavnikov, ki prispevajo k temu, da otroci prezgodaj zapuščajo izobraževalni sistem, ter za izboljšanje ravni poklicnega usposabljanja. Mislim, da moramo ustvariti podlago za izvajanje posebnih ukrepov in političnih strategij, da bi povečali dostop mladih do izobraževanja, na primer s pomočjo štipendij, študentskih posojil in subvencij.

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) Cilj, ki je določen v strategiji EU 2020 in v skladu s katerim naj bi se število Evropejcev, ki živijo pod pragom revščine, zmanjšalo za 25 %, kar je več kot 20 milijonov ljudi, mora prispevati k razvoju nacionalnih politik, ki bodo zaščitile državljane pred tveganjem revščine.

Ženske tvorijo velik delež prebivalstva, ki ga revščina ogroža zaradi brezposelnosti (stopnja brezposelnosti je s 7,4 % v letu 2008 narasla na 9 % v letu 2009), skrbniških odgovornosti, ki jih nosijo samo ženske, negotovih, slabo plačanih del, plačne diskriminacije in nižjih pokojnin. V Romuniji živi v revščini 25 % žensk (v primerjavi s 17-odstotno povprečno ravnjo v Evropi) ter 33 % otrok. Romunija ima v Evropski uniji drugo najvišje število ljudi, ki živijo v revščini: to dosega 23 % prebivalstva. Najnižja plača komajda znese 140 EUR, medtem ko povprečna bruto plača ne presega 460 EUR.

Države članice pozivam, da sprejmejo konkretne ukrepe, ki bodo usmerjeni v ustvarjanje dostojnih, trajnih delovnih mest, in ki bodo spodbujale primeren dohodek ter sisteme socialne zaščite za namen preprečevanja in zmanjševanja revščine, zlasti skrajne revščine, ter tudi oblikovale srednjeročne in dolgoročne strategije, ki bodo upoštevale vidik spola in ki bodo vključene na vsa ustrezna področja politike.

  Joanna Senyszyn (S&D), v pisni obliki. – (PL) Leto 2010 je v Evropski uniji evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti. Pod pragom revščine živi eden na šest Evropejcev ali 17 % prebivalstva. To je približno 6,5 milijona ljudi na Poljskem. Revščina lahko doleti vsakogar. Dovolj je že, da človek izgubi službo ali resno zboli. Vrstam revnih se čedalje pogosteje pridružujejo ljudje, ki imajo zaposlitev. Revščina najpogosteje prizadene otroke in starejše, mlade pisarniške delavce, diplomirance, družine z veliko otroki in ljudi, ki odplačujejo posojila.

Obveznost Parlamenta je, da se učinkovito upira in spopada z vzroki revščine. Naš cilj je zmanjšati število revnih za 20 milijonov do leta 2020. Prvo mesto v nacionalnih strategijah za boj proti revščini je treba dati zagotavljanju ustrezne materialne podpore za revne, omogočanju lažjega dostopa do trga dela in zagotavljanju priložnosti za izobraževanje, kakor tudi visoko kakovostnih javnih storitev za vse.

Enako pomembna so socialna in etična vprašanja. Revščina je tudi stanje duha, povezano z izgubo dostojanstva in ponižanjem. Spreminjanje takšnega odnosa je dejansko eden izmed najtežjih vidikov boja proti revščini. Tu potrebujemo učinkovito psihološko skrb in hitro zagotavljanje pomoči. Nacionalne strategije morajo biti skladne s pobudami, ki jih podpira Evropski socialni sklad, ter projekti programa EU PROGRESS. Naj bo leto 2010 priložnost za socialni dialog, da bi Evropsko socialno listino ratificirale vse države članice Evropske unije.

  Kathleen Van Brempt (S&D), v pisni obliki. – (NL) Nekaj dni po mednarodnem dnevu boja proti revščini in dobra dva meseca pred iztekom evropskega leta boja proti revščini in socialni izključenosti ima Evropski parlament priložnost, da jasno in glasno izrazi svoje stališče. Tu moramo sprejeti eno odločitev: ali naj bo leto 2010 leto lepih besed in praznih obljub o zmanjšanju revščine, ali pa bomo sprejeli poseben ukrep, ki bo pomagal več milijonom Evropejcev? Parlament se lahko odloči za slednje in od Komisije zahteva, da naj poda predlog za okvirno direktivo o določitvi načela primernega minimalnega dohodka v Evropi. Navsezadnje so v EU trenutno prevelike razlike, nekatere države pa minimalnega dohodka sploh nimajo. A tudi v uspešnejših državah, kot je Belgija, minimalni dohodek še vedno pogosto ostaja pod pragom revščine. Mislim, da si vsi zaslužijo enake možnosti. Kadar so ljudje potisnjeni pod prag revščine, so za te možnosti prikrajšani, to pa se kaže na različnih ravneh (na primer v zdravstvu, na stanovanjskem področju in pri priložnostih za zaposlitev). Poleg tega, če si zares želimo prizadevati za izpolnitev ciljev strategije EU 2020, si preprosto ne moremo privoščiti, da bi ljudi kar zapustili.

PREDSEDSTVO: JERZY BUZEK
predsednik

7. Slavnostna seja - Nagovor generalnega sekretarja Združenih narodov Ban Ki Muna

  Predsednik. – Gospod generalni sekretar, cenjeni gostje, kolegi, prijatelji, v neizmerno čast nam je, da lahko v Evropskem parlamentu na prvem uradnem obisku pozdravimo njegovo ekscelenco, generalnega sekretarja Združenih narodov, dr. Ban Ki Muna.

Ta obisk se dogaja v zares pravem trenutku. Prejšnji mesec smo na vrhu Združenih narodov o razvojnih ciljih tisočletja imeli priložnost, da pregledamo naše dosežke in vidimo, kaj je treba še storiti. Prejšnjo nedeljo je bil mednarodni dan boja proti revščini. Od Cancuna sta minila dva meseca. Čakamo na zavezujoč sporazum ter nekaj ključnih odločitev in praktičnih korakov. Priča smo tudi pomembni dosežkom, ki vplivajo na svetovno varnost, skupaj z dosežki na Bližnjem vzhodu, v Aziji in v Afriki.

A obisk generalnega sekretarja Združenih narodov bi se vedno zgodil v pravem času, saj imamo Združeni narodi in Evropska unija skupno odgovornost za svetovna vprašanja. Kot ste pred nekaj minutami zapisali v zlato knjigo Evropskega parlamenta, smo naravni zavezniki. To je res; čutimo enako. Čez nekaj minut boste spregovorili pred našim parlamentom in našimi državljani.

Evropski parlament je bil vedno gonilna sila za velikopoteznimi evropskimi politikami. Tako razumemo želje naših državljanov. Ti si želijo Evropo solidarnosti, solidarnost znotraj Evrope, a tudi solidarnost z vsemi ljudmi po vsem sveti, solidarnost z narodi, ki si nenehno prizadevajo za to, da bi njihovi državljani živeli v dostojanstvu. A dostojanstvo ne pomeni samo svobodo pred lakoto, boleznijo in nasiljem. Pomenu tudi svobodo, da lahko uresničimo cilje v izobraževanju in da smo aktivno vključeni v družbeno in politično življenje. Dostojanstvo je tudi svoboda prepričanja in spoštovanje razlik.

Gospod generalni sekretariat, prepričani smo, da delite te želje z nami. Vaša neutrudna in goreča zaveza vrednotam, ki so skupne Združenim narodom in Evropski uniji, je za nas zelo pomembna. Vašega govora se veselimo.

(Aplavz)

  Ban Ki Mun, generalni sekretar Združenih narodov. – (FR) Gospod predsednik, gospod Welle, ministri, gospe in gospodje, dober dan.

V neizmerno čast mi je, da sem tukaj in da lahko spregovorim pred Evropskim parlamentom.

Gospe in gospodje, v Strasbourg so vas napotili državljani vaših držav, da bi zgradili močnejšo Evropo za 21. stoletje.

Sam sem prišel zato, ker predstavljate demokratičen glas evropskih ljudi, torej približno 500 milijonov ljudi.

Sprejemate proračune, sprejemate zakonodajo in razpravljate v izjemnem duhu.

Ste ključni člen med svetovno, regionalno in lokalno ravnjo.

Ste močna gonilna sila miru, stabilnosti in napredka v vaši regiji.

Igrate tudi ključno vlogo pri oblikovanju politik, katerih področje sega daleč prek vaših meja.

Vaše odgovornosti se bodo povečale v skladu z možnostmi, ki jih odpira Lizbonska pogodba.

Tega napredka smo zelo veseli.

Organizacija združenih narodov in Evropska unija sta naravni partnerici. Za ljudi v državah vsega sveta ustvarjamo prave spremembe.

Več milijonov revnih deklic in dečkov je v šolah, več milijard majhnih otrok se cepi proti smrtonosnim boleznim, več tisoč vojakov pa ohranja mir vse od Libanona, do Osrednje Afrike, Cipra in naprej, vse to pa je rezultat naših partnerstev in izjemne velikodušnosti ter vodstva Evrope. Delo se mora poglobiti in razširiti.

Srečujemo se s številnimi izzivi in krizami. Vendar se dogaja še nekaj drugega – trenutek razsvetljenja po vsem svetu. Država za državo, voditelj za voditeljem se začenja zavedati, da je najboljši način za reševanje naših izzivov ta, da se jih lotimo skupaj – skupaj z Združenimi narodi in skupaj z vsemi članicami Evropske unije. Nobena država, nobena skupina, nobena regija ne more tega opraviti sama. Če bomo delili breme, bomo delili koristi.

Zato bi danes rad govoril o solidarnosti – o tem, kako lahko Evropska unija in Združeni narodi skupaj rešujejo resnične strahove resničnih ljudi. Povsod vidimo, kako se širi zaskrbljenost. Delovnih mest je zelo malo, napetosti so visoke, ljudje trpijo, so jezni in brez upanja. To je pripeljalo do izgube zaupanja v institucije, v voditelje in v sosede. To je čas preizkušnje tudi v napredni regiji, kot je Evropa.

Mislim, da lahko ta preizkus uspešno opravimo. Skupaj smo oblikovali vizijo za naše delo – natančno smo opredelili najpomembnejše izzive našega časa. Mobilizirali smo svetovno podporo za skupno ukrepanje. Naj pojasnim: ljudem dolgujemo rezultate, ki jih upravičeno pričakujemo. Zdaj ni čas samo za besede, temveč je čas, da te besede izvršimo in da ukrepamo.

Želel bi se osredotočiti na tri svetovne izzive: prvič, spopadanje s skrajno revščino po svetu; drugič, spopadanje s podnebnimi spremembami; in tretjič, gradnja sveta, v katerem ne bo jedrskega orožja.

Naj natančno pojasnim. Prvič, revščina. Prejšnji mesec so se svetovni voditelji zbrali na vrhu Združenih narodov o razvojnih ciljih tisočletja v New Yorku. Imamo dobre novice – velik napredek v boju proti skrajni revščini in lakoti, pri vpisovanju v šole in zdravju otrok, čisti vodi in boju proti malariji, tuberkulozi ter virusu HIV/aidsu.

Toda dosežki so neenakomerni. Na poti so še mnoge ovire. Pogovori o svetovni trgovini so se ustavili, zaradi česar so na mestu obstale škodljive subvencije in nepravična ureditev, ki državam v razvoju odreka nove priložnosti. Osnovna zdravila zaradi naraščajočih cen niso več dostopna številnim, ki so pomoči najbolj potrebni. Skoraj ena milijarda ljudi vsak večer zaspi lačna. Samo letos bo v skrajno revščino pahnjenih dodatnih 64 milijonov ljudi.

Zaradi vsega tega je treba obnoviti prizadevanja za izpolnitev ciljev do roka v letu 2015. In prav o tem smo se dogovorili na zadnjem vrhu o razvojnih ciljih tisočletja. Povečali bomo sredstva in odgovornost. Pohvaliti moram tiste članice Evropske unije, ki so kljub javnofinančnim pritiskom dale močne zaveze. Pasove lahko zategnemo, ne da bi zatiskali oči pred skupnimi izzivi.

Vse skupaj vas prosim, da podprete Združene narode, kadar bodo ukrepi nujni in še posebej potrebni. Osredotočiti se moramo na rast, usmerjeno v zaposlovanje – na dostojno delo. Naložbe v čisto in obnovljivo energijo so ključnega pomena za spodbujanje zaposlovanja in inovacij. Kadar ljudi prizadene lakota, moramo pomagati ljudem, da si bodo lahko pomagali sami.

Zahvaljujem se vam za vaše naložbe v instrument za hrano Evropske unije, ki so dosegle znesek v višini 1 milijarde EUR. Sredstva moramo vložiti tja, kjer bodo imela največji vpliv – predvsem v zdravstvo in krepitev vloge žensk. Prejšnji mesec smo uspeli zbrati 40 milijard USD v obliki donacij za naslednjih pet let naše Globalne strategije za zdravje žensk in otrok. To je najtrdovratnejši izmed razvojnih ciljev tisočletja. Nekateri bi lahko rekli, igrajmo na lahko zmago, vendar v takšno razglasitev zmage ne verjamem. Prizadevati si moramo za cilje, ki jih je najtežje doseči, ter za ljudi, ki jih je najtežje doseči in ki živijo v krajih, ki jih je najtežje doseči. Lahko rešimo življenje več kot 16 milijonov žensk in otrok.

Naš drug velik izziv so podnebne spremembe. Tudi tukaj sta bila vizija in glas Evrope v središču.

Znanstveniki opozarjajo, da bi skrajne vremenske razmere, ki smo jim priča v mnogih državah, lahko bile uvod v našo prihodnost. Videli smo hude požare v Rusiji in ogromne poplave v Pakistanu. Vendar pa moramo vedno biti previdni pri povezovanju posebnih vremenskih dogodkov s podnebnimi spremembami. Prav tako ne smemo spregledati tega, kar je očitno. Sporočilo je jasno: bolj ko odlašamo, več bomo morali plačati – tako v smislu konkurenčnosti, sredstev kot v človeških življenjih. Takoj moramo ukrepati, da bi zmanjšali podnebna tveganja, okrepili našo vzdržljivost in podprli države v razvoju pri prizadevanjih za razvoj čiste energije.

København ni bil popoln, vendar je ponudil pomembno izhodišče za naprej. Vse od takrat smo priča napredku pri pomembnih vprašanjih izvajanja, kot so prilagoditev, tehnološko sodelovanje in koraki za zmanjšanje krčenja gozdov. Počasnejši smo bili pri zavezah glede blaženja, dolgoročnemu financiranju, spremljanju in preverjanju ter prihodnosti Kjotskega protokola. Na prihodnji konferenci ZN o podnebnih spremembah v Cancunu moramo prikazati napredek pri tistih vprašanjih, pri katerih smo dosegli soglasje. V zvezi s še nerešenimi vprašanji se morajo vlade dogovoriti o nadaljnjem delu pri njihovem reševanju.

Vse stranke pozivam, naj pokažejo prilagodljivost, solidarnost in naj zberejo pogum za kompromis, če bi bil ta potreben. Od tega so odvisni zdravje, varnosti in napredek milijonov ljudi. Ne smemo izgubljati časa.

V tem trenutku pa so za gradnjo zaupanja in spodbujanje ukrepanja ključnega pomena finančna sredstva. Med svetom v razvoju in razvitim svetom je še vedno širok prepad, kar se tiče zaupanja. Najhitrejši način za premostitev tega prepada je zagotovitev finančne podpore tistim, ki nimajo nikakršnih zmogljivosti.

Pozivam vse razvite države, vključno s tistimi, ki so bile zastopane v Parlamentu letos avgusta, da zagotovijo svoj pošten delež v okviru 30 milijard EUR v pospešenem financiranju, ki je bilo za obdobje 2010-2012 obljubljeno v Københavnu. Vsako leto moramo do leta 2020 zbrati tudi 100 milijard USD. To je obljuba, ki jo je razviti svet dal v Københavnu. Letos je delal moja svetovalna skupina na visoki ravni za financiranje ukrepov v zvezi s podnebnimi spremembami, ki bo ponudila več možnosti za zbiranje 100 milijard USD letno za države v razvoju do leta 2020.

Podnebne spremembe so ključni del obsežnega programa trajnostnega razvoja. Zato sem nedavno ustanovil novo skupino na visoki ravni o reševanju svetovnih vprašanj glede trajnosti, ki ji sopredsedujeta finska predsednica Halonen in južnoafriški predsednik Zuma. Njuna naloga bo povezati številne različne točke, ki so medsebojno povezane, ter poiskati pravo pot s pomočjo medsebojno povezanih gospodarskih, družbenih in okoljskih izzivov prihodnjih desetletij.

Pri vsem tem bo temeljnega pomena vodilna vloga Evrope – vaša vodilna vloga. Evropa je zgodovinska gonilna sila rasti in sprememb. Zdaj, ko se vlade ne premikajo – ko je vlak naletel na ovire v naših pogovorih o podnebnih spremembah in drugih vprašanjih – lahko Evropa predstavlja lokomotivo, ki bo ta vlak premaknila naprej. Lahko potiskate, lahko vlečete in vlak lahko spet utirite. Lahko poskrbite, da se bomo premikali v pravo smer.

Skupaj dosegamo napredek tudi pri gradnji ne samo čistejšega, temveč tudi varnejšega sveta. To je tretji svetovni izziv, ki vam ga želim predstaviti danes.

Cilj, da bi uspeli zgraditi svet, v katerem ne bo jedrskega orožja, je predmet velikega interesa za poslance tega parlamenta. Želim vas pohvaliti, ker ste spregovorili o vprašanjih razoroževanja, ker pravočasno postavljate prava vprašanja in ker spodbujate nov napredek. Zahvaljujem se vam za vašo resolucijo iz aprila 2009, ki je podprla popolno jedrsko razorožitev ter navedla predloge za Konvencijo o jedrskem orožju.

Danes imamo nov zagon za izpolnjevanje zavez na področju razorožitve. Ta napredek se bo nadaljeval, če – in samo če – se bo glas ljudi v celoti odražal v nacionalnih in regionalnih vprašanjih in če bo pol milijarde prebivalcev v Evropski uniji usklajeno spregovorilo o tem vprašanju skupaj s prebivalci iz drugih regij.

Cenim in pozdravljam vašo podporo, ki ste jo dali mojemu predlogu petih točk o jedrski razorožitvi in neširjenju jedrskega orožja ter predlogom mnogih voditeljev, vključno z Medparlamentarno unijo. Prizadevamo si tudi za odpravo drugih vrst orožja za množično uničevanje, za omejitev trgovine z orožjem malega kalibra in lahkim orožjem ter za odpravo nevarnosti, da bi jedrski material padel v roke teroristov. Premaknimo se iz naše preoborožene in premalo razvite dobe v varnejši svet za vse.

To so veliki izzivi in veliki cilji – različna vprašanja s skupnim imenovalcem, tj. svetovno solidarnostjo. Skupaj bomo vstali ali padli, zato se moramo braniti pred delitvijo – delitvijo v sveti in delitvijo znotraj skupnosti.

Pred skoraj sedmimi leti je pred vami stal moj predhodnik, Kofi Annan. V svojem govoru je goreče pozval Evropo, naj izkoristi priložnosti, ki jih predstavlja priseljevanje, in naj se upre tistim, ki so te prišleke demonizirali z oznako „tisti drugi“. Želim si, da bi danes lahko povedal, da se je stanje v Evropi v teku teh vmesnih let izboljšalo, a kot prijatelj Evrope sem globoko zaskrbljen.

Skoraj obrabljeno se že sliši, da so se z rojstvom Evropske unije končala stoletja vojn in da je nastopil trajen mir na celini, a to je vendarle prava resnica in luč upanja. Evropa je bila izjemna gonilna sila povezovanja, ki je združila narode in kulture v celoto, ki je daleč, daleč mogočnejša od vsote njenih delov. A „doseganje miru“ je bilo za Evropo zgodba zadnjega stoletja.

Evropski izziv 21. stoletja je „strpnost znotraj“. Vključevanje in gradnja raznolikih skupnosti je naloga, ki je prav tako zapletena kot tista, s katero se je Evropa srečevala po drugi svetovni vojni. Nič od tega ni preprosto. Priseljenci, bodisi iz držav znotraj Evrope ali iz drugih držav, nesorazmerno trpijo zaradi brezposelnosti, diskriminacije in neenakih možnosti v šolah in na delovnem mestu. Pojavlja se nevaren trend – nova politika polarizacije.

(Aplavz)

Nekateri stavijo na strah ljudi. Pri svojih neliberalnih namerah se skušajo sklicevati na liberalne vrednote. Priseljence obtožujejo, da kršijo evropske vrednote.

(Aplavz)

A prepogosto se izkaže, da so prav oni, ki obtožujejo, tisti, ki spodkopavajo te vrednote - in s tem tudi samo idejo, kaj pomeni biti državljan Evropske unije.

Najbolj mračna poglavja Evrope so napisana v takšnem jeziku. Danes so glavne tarče priseljenci muslimanske vere. Evropa si ne more privoščiti stereotipov, ki zapirajo duha in hranijo sovraštvo. Svet si ne more privoščiti Evrope, ki to počne.

(FR) Sodobna Evropa temelji na človekovih pravicah in temeljnih vrednotah človeštva. Naš cilj je torej, da ustvarimo združeno celino, ki jo ne bodo ločevale etnične ali verske razlike. Unijo, v kateri bodo imeli vsi otroci, ne glede na poreklo njihovih staršev, enake možnosti za uspeh.

Imam zaupanje v evropski model, v Evropo, ki ni samo geografska celota, temveč tudi ideal. Prestajamo težke čase. Prav zato, ker so težki, pa moramo še naprej kazati solidarnost.

Kos moramo biti svetovnim izzivom. Danes sem jih omenil tri: boj proti revščini, podnebne spremembe in gradnja sveta, v katerem ne bo jedrskega orožja.

Vas, poslance Evropskega parlamenta, pozivam, da pokažete vodstvo in solidarnost tako znotraj kot zunaj Evrope. Kot je dejal slavni mož iz Alzacije, Albert Schweitzer, prvi korak pri oblikovanju etičnih pravil je čut za solidarnost z drugimi ljudmi.

Prepričan sem, da bo Evropa, ki je simbol solidarnosti, pokazala, da je temu kos.

(Parlament je govorniku namenil bučen aplavz.)

  Predsednik. – Gospod generalni sekretar, zahvaljujem se vam za vaše spodbudne besede o vodilni vlogi Evropske unije, naši solidarnosti in tudi o tem, da je Evropska unija lokomotiva našega svetovnega vlaka. Prepričan sem, da bomo ta vlak obdržali na tirih. Najpomembnejša beseda tako za Združene narode kot za Evropsko unijo je „združen“. Pravimo, da smo združeni v raznolikosti, zato moramo sodelovati. Sodelujmo torej za boljši svet, za vse narode, Združene narode. Najlepša hvala še enkrat.

(Aplavz)

PREDSEDSTVO: ROBERTA ANGELILLI
podpredsednica

  Michał Tomasz Kamiński (ECR). – (PL) Gospe in gospodje, pred nekaj urami je bil izvršen teroristični napad na eno izmed pisarn moje stranke na Poljskem. V tem napadu sta umrli dve osebi, vključno z uslužbencem našega parlamenta, ki je delal za enega izmed naših kolegov poslancev. Upam, da bo Parlament obsodil to okrutno dejanje politične agresije, kakršnega v zgodovini moje države ne pomnimo in v katerem sta umrli dve osebi, ter da bo temu sledila tudi jasna obsodba metod nasilja in pobijanja političnih nasprotnikov.

(Aplavz)

  Predsednica. - Hvala, gospod Kamiński. Kot vidite, ta dvorana izraža solidarnost z žrtvama tega resnično nesprejemljivega dejanja.

8. Čas glasovanja

  Predsednica. – Naslednja točka je glasovanje.

(Za izide in druge podrobnosti glasovanja: glej zapisnik)

8.1. Statistična poročila glede prevoza blaga in potnikov po morju (A7-0217/2010, Brian Simpson) (glasovanje)

8.2. Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: Nordjylland/Danska (A7-0270/2010, Barbara Matera) (glasovanje)

8.3. Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: NXP Semiconductors/Nizozemska (A7-0269/2010, Barbara Matera) (glasovanje)

8.4. Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: Qimonda/Portugalska (A7-0271/2010, Barbara Matera) (glasovanje)

8.5. Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: Cataluna automocion/Španija (A7-0272/2010, Barbara Matera) (glasovanje)

8.6. Sistem nadzora in izvrševanja, ki se uporablja na območju, zajetem v Konvenciji o prihodnjem večstranskem sodelovanju v ribištvu severovzhodnega Atlantika (A7-0260/2010, Carmen Fraga Estévez) (glasovanje)

8.7. Konvencija o prihodnjem večstranskem sodelovanju ribištva severozahodnega Atlantika (A7-0262/2010, Jarosław Leszek Wałęsa) (glasovanje)

8.8. Negotov položaj delavk (A7-0264/2010, Britta Thomsen) (glasovanje)

  Predsednica. – S tem je glasovanje končano.

9. Obrazložitev glasovanja

Ustna obrazložitev glasovanja

Poročilo: Carmen Fraga Estévez (A7-0260/2010)

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE). – (ES) Gospa predsednica, tudi jaz bi se želela zahvaliti poročevalki in Svetu za delo, ki sta ga opravila, da bi dosegla ta sporazum. Mislim, da je to velik korak naprej pri napredku in priznanju, ki ga Lizbonska pogodba daje Parlamentu in predvsem Odboru za ribištvo, in menim, da bo tudi odločilen korak naprej pri zagotavljanju, da se bodo prihodnji sporazumi o vprašanjih ribištva izvajali s pomočjo rednega zakonodajnega postopka.

To bi rada poudarila v tem sporazumu.

  Jarosław Kalinowski (PPE). – (PL) Nadzor plovil, ki se ukvarjajo z nezakonitimi, neprijavljenimi in nereguliranimi ribolovnimi dejavnostmi, je temeljnega pomena in se mora izvajati učinkovito, uspešno in čim pogosteje, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti območjem, kjer je nevarnost nezakonitega ribolova največja. Zato prav zares potrebujemo nove nadzorne ukrepe, ki jih uvaja sprejeta uredba. Sistemi nadzora, ki jih uporabljajo regionalne organizacije za upravljanje ribištva, se morajo prenesti v pravo Unije na tak način, s katerim bi se izognili zamudam in pravnim vrzelim, ki so rezultat zapletenih postopkov. Strinjam se tudi z mnenjem avtorice, da pojasnjevanje teh zamud s pomanjkanjem človeških virov, ni sprejemljivo.

  Clemente Mastella (PPE). – (IT) Gospa predsednica, to poročilo sem podprl, ker se strinjam s poročevalko, da je sistem nadzora in izvrševanja, ki ga je Komisija sprejela v zvezi s prihodnjim večstranskim sodelovanjem v ribištvu severovzhodnega Atlantika, treba nemudoma prenesti v pravo EU. S tem predvsem mislim na tiste nove določbe, ki izrecno uvajajo nov sistem pomorske inšpekcije, ki bo v evropskih pristaniščih dejansko preprečeval iztovarjanje in pretovarjanje zamrznjenih rib, če zadevna država ni preverila njihove zakonitosti.

Vendar pa sem prepričan, da bo treba pri prenosu teh sprememb oceniti nekatere kompromisne rešitve in opraviti vse iz tega izhajajoče prilagoditve, dokler bodo veljale za izvedljive v skladu s samo konvencijo.

Priporočilo: Jarosław Leszek Wałęsa (A7-0262/2010)

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE). – (ES) Gospa predsednica, ta sporazum bo pomenil tudi boj za obrambo ribičev, boj proti nezakonitemu ribolovu in nadzorne ukrepe – ki jih mora urejati ribiška politika –, kakor tudi še en korak naprej v smeri proti trajnostnemu ribolovu.

Pomenil bo tudi višje ravni nadzora ter obrambo ribičev in sektorja v Evropi. Zelo sem zelo zadovoljna, da smo sklenili ta sporazum.

  Jarosław Kalinowski (PPE). – (PL) Glavni cilj Konvencije o prihodnjem večstranskem sodelovanju ribištva severozahodnega Atlantika je kar najboljša uporaba ribolovnih virov na ozemljih, ki jih zajema sporazum. Ne smemo pozabiti, da je namen konvencije zagotoviti široko mednarodno sodelovanje in čim učinkovitejšo rabo morskih ribolovnih virov s pomočjo znanstvenih raziskav.

Glavne spremembe konvencije se nanašajo na racionalizacijo sestave Organizacije za ribištvo severnega Atlantika, spremembo formule za prispevek v proračun, nove opredelitve glede obveznosti različnih pogodbenic in spremembo postopka za reševanje sporov. Strinjam se s poročevalcem in mislim, da bodo te spremembe koristno vplivale na interese Evropske unije, ki ima na podlagi konvencije, o kateri govorimo, dovoljenje za ribolov na teh ozemljih.

Poročilo: Britta Thomsen (A7-0264/2010)

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE). – (ES) Gospa predsednica, to pobudo sem podprla, kajti ko govorimo o negotovem delu, govorimo ponovno o neenakosti in diskriminaciji, ki ju ženske trpijo v Evropi.

Gospodarska kriza je to neenakost še povečala, saj je vplivala na slabše plačana dela, ki jih večinoma opravljajo ženske, vključno z gospodinjska pomoč in oskrba, ki na podlagi raziskav predstavljajo 31,5 % zaposlitev v podjetjih, vključno z delom s krajšim delovnim časom. Enak učinek v Evropi ima tudi razlika v plačah, pomanjkanje varnosti pa je značilno tudi za dela, ki jih opravljajo ženske z višjo izobrazbo.

Moški in ženske doma nimajo skupnih dolžnosti, kar je eden izmed vzrokov za to pomanjkanje varnosti in to diskriminacijo. Moramo si prizadevati za visoko kakovostne službe, ki bodo skrbele za otroke in starejše, in za to, da bodo ženske lahko dostopale do trga dela pod boljšimi pogoji. Moram dodati, da priseljenke opravljajo delo, ki ga delajo Evropejke, da bi lahko mi imeli dostop do trga dela.

Na kratko, še naprej si moramo prizadevati za pravo enakost.

  Miroslav Mikolášik (PPE). – (SK) Trg dela je doživel premik s standardnih na nestandardne oblike zaposlovanja, zato je treba delodajalcem preprečiti, da dajejo prednost najcenejšim in najugodnejšim oblikam zaposlitve, kar vodi k negotovim oblikam dela.

Delavce, ki se nahajajo na ranljivem položaju na delovnih mestih, kjer niso izpolnjeni niti osnovni zdravstveni in varnostni standardi in kjer ni nobene zaščite pred diskriminacijo, nobene socialne zaščite in nobenega kolektivnega zastopanja, je treba zaščititi pred ponižujočimi pogoji in izkoriščanjem. Zato podpiram zaščito delavcev z uvedbo minimalnih socialnih standardov za delavce, zagotovitvijo enakega dostopa do zdravstvenega varstva in starostnih pokojnin ter zagotovitvijo ustrezne plače in razumnega delovnega časa. Države članice bi po mojem mnenju morale z uvedbo strogih predpisov o zaposlovanju preprečiti, da običajna dela ne bi bila več varna.

  Clemente Mastella (PPE). – (IT) Gospa predsednica, trenutna gospodarska in finančna kriza je problem negotovega položaja delavk še poslabšala. Ker morajo pogosto usklajevati delo in družinske obveznosti, se znajdejo v slabšem pogajalskem položaju, kar pogosto pripelje k temu, da imajo slabše delovne pogoje.

To poročilo sem podprl, ker se strinjam, da se je treba spopasti s tem problemom, tako da se od držav članic in socialnih partnerjev zahteva, da v večji meri uskladijo svoje zakonodajne in pogodbene predpise o standardnih in netipičnih oblikah zaposlitve, ne da bi se pri tem podcenjevala prava tveganja možnega povečanja neprijavljenih del. Zato pozivamo Komisijo in vse države članice, da razvijejo konkretne nove strategije o negotovem delu, ki bodo upoštevale načelo uravnotežene zastopanosti spolov.

To poročilo tudi poziva Komisijo, da naj predloži v razpravo predlog, ki se nanaša na uporabo načela enakega plačila za moške in ženske. Države članice moramo opozoriti, da brez nadaljnjega odlašanja prenesejo Direktivo 2006/54/ES. Zato jih pozivamo, da omogočijo vzpostavitev mrež otroškega varstva in oskrbe ter izvajajo vse ukrepe, ki omogočajo delo s polnim delovnim časom ženskam, ki se zanj odločijo, in tako izboljšajo njihovo udeležbo na trgu dela ter ekonomsko neodvisnost.

  Andrea Češková (ECR). – (CS) Glasovala sem proti sprejetju tega poročila o ženskah, ki opravljajo zaposlitev v negotovih delovnih pogojih, ker mislim, da so delo za določen čas, začasno delo in druge podobne oblike pogodbe koristne za ženske na trgu dela, zlasti pa za tiste, ki skrbijo za otroke in želijo obenem tudi delati. Te prožne oblike dela so po mojem mnenju zelo dobre in bi jih morali tudi bolj podpreti, saj jih želijo uporabljati tudi delodajalci in na ta način ženskam dati možnost, da se odločijo.

Hkrati se ne morem strinjati z določitvijo kvot, ki se nanašajo na otroško varstvo: na primer da bo do leta 2013 33 % otrok, mlajših od treh let, nameščenih v kolektive ustanove za varstvo otrok. Spodbujati moramo načelo svobode za družine in slednjim prepustiti odločitev o tem, kako bodo skrbeli za otroke.

  Monika Flašíková Beňová (S&D). – (SK) To priložnost bi želela predvsem izkoristiti zato, ker predsednica ni bila pripravljena poklicati vseh, ki so želeli včeraj prispevati k tej razpravi in prav o tej temi, ki je izredno pomembna, saj poročilo gospe Thomsen opozarja na čedalje manj varne pogoje, s katerimi se srečujejo ženske na trgu dela, ter na čedalje slabši družbeni položaj.

Negotovost na trgu dela vpliva na ženske na splošno. Tako imenovana nestandardna delovna mesta, bodisi v storitvenem sektorju ali kmetijstvu, so prva, ki bodo utrpela posledice, predvsem v času svetovne krize. Ker so v teh sektorjih večinoma zaposlene ženske, so slednje tudi v glavnem žrtve odpuščanj. To je spet področje, v katerem moramo zavrniti očitno logiko trga, v imenu poštenosti in v imenu podpiranja kupne moči prebivalstva ter sočasnega povpraševanja pa je potrebno, da posredujemo na pozitiven način in na primer prekinemo prakso sklepanja pogodb, v katerih delovni čas ni določen.

  Mario Pirillo (S&D). – (IT) Gospa predsednica, velika večina, ki je podprla poročilo, je pomembno svarilo iz Parlamenta, ki opozarja na problem negotovega položaja delavk. V Evropi so ženske še vedno tiste, ki nosijo največje breme negotovega dela, to stanje pa se še slabša zaradi mednarodne krize, ki je prizadela naše države. Evropska unija je vedno kazala svojo zavezo načelu enakosti med spoloma v posebnih zakonodajah, ki so jih prenesle države članice, in še naprej si mora čim bolj prizadevati, da bi dosegla pravo enakost pri dostopu do dela.

To samoiniciativno poročilo pošilja jasen signal Komisiji in državam članicam, da naj odpravijo negotovo delo in povečajo socialno zaščito delavk v negotovem položaju. Čestitam poročevalki, gospe Thomsen.

  Anna Záborská (PPE). – (SK) Poročilo sem podprla, vendar z nekaterimi zadržki. Poročilo osvetljuje tudi moje poročilo s prejšnjega zasedanja o revščini žensk v Evropski uniji. Je en primer dejstva, da stanje, za katero so značilna tveganja na področju dela, jemljemo resno.

Mnoge ženske in družine sprašujejo, ali imajo evropski politiki praktično rešitev in konkretne politike za socialne probleme. Politiki se ne bi smeli vmešavati v gospodarstvo. Gospodarska svoboda je ena izmed značilnosti skupnega trga. Če pa nekatera podjetja zaradi dobička zahtevajo od delavcev, da delajo v nevarnih in negotovih pogojih, potem morajo zakonodajalci dvigniti ovire pred tovrstnim početjem. Končno moramo priznati, da tudi delo žensk doma ni ustrezno zavarovano. Zavarovalnice so to že izmerile, zdaj pa so na vrsti politiki. Komisijo bi pozvala, naj predstavi predloge, na podlagi katerih se bo delo žensk doma priznalo kot nedenarno naložbo v nacionalni napredek.

  Mario Borghezio (EFD). – (IT) Gospa predsednica, to je pomembno in bistveno poročilo za zaščito žensk. Vendar pa je glavna napaka evropskih institucij ta, da ne izvajajo tega, o čemer govorijo. Prejšnji petek in soboto je potekalo srečanje z visokimi osebnostmi iz najpomembnejših evropskih prostozidarskih lož, ki so se ga udeležili predsednik Komisije, gospod Barroso, predsednik Parlamenta in predsednik Van Rompuy, niti ene besede pa ni bilo izrečene o dejstvu, da večina teh lož ne dovoljuje, da bi se jim pridružile ženske. Kar je še resnejše, to srečanje je potekalo znotraj Evropskega parlamenta, za zaprtimi vrati, vstopiti pa niso smeli niti uslužbenci Parlamenta. Vse to je v nasprotju z načeli preglednosti, ki bi morala urejati vse dejavnosti evropskih institucij.

Pisne obrazložitve glasovanja

Poročilo: Brian Simpson (A7-0217/2010)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Pozdravljam ta predlog, saj je njegov cilj ta, da bi bilo zbiranje podatkov glede na vrsto blaga za statistiko pomorskega prometa obvezno, kar omogoča koristen splošen okvir za podporo politiki, ki spodbuja somodalnost, in njeno spremljanje. V primeru otokov bi to pomenilo več podpore za kombinacijo pomorskega in zračnega prometa, saj sta to edini razpoložljivi vrsti prevoza. Ta statistična raziskava bi tudi omogočila večje razumevanje stroškov, povezanih z najbolj oddaljenimi območji, tako v smislu blaga kot potnikov, kar bi lahko vplivalo na odločitve o drugih politikah, kot so vseevropska omrežja ali predvsem „pomorske avtoceste“, ki bi morale vključevati pomorski promet med otoki, kakor tudi med otoki in evropsko celino. Želim potrditi svojo podporo mnenju poročevalca o možnostih prilagoditve teh določb novim predpisom o delegiranih aktih, uvedenih z Lizbonsko pogodbo, da bi povečali pristojnosti Parlamenta na tem področju.

  Alfredo Antoniozzi (PPE), v pisni obliki. – (IT) Poročilo gospoda Simpsona podpiram, saj menim, da so statistična poročila glede prevoza blaga in potnikov po morju zelo koristna. Zbiranje podatkov glede na vrsto blaga je dejansko že obvezno za evropsko statistiko prometa po cestah, železnicah in celinskih plovnih poteh.

Kot poročilo jasno navaja, bi „celostna in homogena statistika po vrsti blaga za vse vrste prevoza pomenila splošen okvir za podporo politiki, ki spodbuja somodalnost, in njeno spremljanje, torej možnost optimalnega združevanja različnih vrst prevoza znotraj iste prevozne verige in modernizacijo logistike tovornega prometa“.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Strinjam se s tem predlogom uredbe, katerega namen je spremeniti veljavno direktivo, da bi zbiranje podatkov po vrsti blaga postalo obvezno za statistiko pomorskega prometa. Ti podatki se trenutno zbirajo prostovoljno v 18 državah članicah. Poleg tega je zbiranje podatkov glede na vrsto blaga dejansko že obvezno za statistiko prometa po cestah, železnicah in celinskih plovnih poteh. Zbiranje podatkov bo ponudilo priložnost za primerjavo med vrstami prometa in ustvarilo možnosti združevanja različnih vrst prometa znotraj iste prevozne verige in modernizacijo logistike tovornega prometa. Obstaja prepričanje, da zbiranje ustreznih podatkov ne bo pomenilo dodatnega bremena za posrednike podatkov, saj naj bi te države članice podatke lahko zbrale s pomočjo že obstoječih zbirk podatkov (na primer carinskih dokumentov).

  Alain Cadec (PPE), v pisni obliki. – (FR) Veljavna Direktiva 2009/42/ES vsebuje določbe o prostovoljnem zajemanju podatkov za statistiko o pomorskem prometu. S spremembo te direktive bo zajemanje podatkov po vrsti blaga obvezno. Zadovoljen sem s to spremembo, ki ne pomeni dodatnega bremena, saj bodo države članice podatke lahko zbrale s pomočjo že obstoječih virov.

Smiselno je, da ta pravila postanejo obvezna za pomorski promet, saj so že obvezna za promet po cestah, železnicah in celinskih plovnih poteh. Pozdravljam tudi spremembe glede izvrševanja uredbe v skladu s postopkom delegiranih aktov, ki jih predstavlja poročevalec. Parlament bi moral izkoristiti to novo pravico, ki jo zagotavlja Lizbonska pogodba.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) To poročilo sem podprl, saj se strinjam, da je obstoj popolne, standardizirane statistike po vrsti blaga ključnega pomena za vse oblike prevoza. Ti podatki zagotavljajo splošen okvir za podporo politiki, ki spodbuja somodalnost, in njeno spremljanje, torej možnost optimalnega združevanja različnih vrst prevoza znotraj iste prevozne verige in modernizacijo logistike tovornega prometa. Pozvala bi k temu, da se vse evropske statistike o vseh vrstah prometa zbirajo v skladu s skupnimi okviri in standardi, da bi se dosegla najboljša mogoča primerljivost med vrstami prometa.

  David Casa (PPE), v pisni obliki. – Gre za zbiranje in beleženje podatkov v primeru pomorskega prometa, ki velja v državah članicah, ki imajo obalo. Predlog bo spremenil način zbiranja podatkov tako, da bo to potekalo po vrsti blaga, kar že velja v primeru drugih oblik prevoza. Mislim, da je to pozitiven dosežek, zato sem poročevalca podprl brez pomislekov.

  Lara Comi (PPE), v pisni obliki. – (IT) Čeprav je bil enotni trg že pred časom razglašen za dokončanega, nenehne razlike med različnimi točkami dostopa za blago in ljudi še vedno razkrivajo nacionalne značilnosti njegovih meja. Države članice so se mogoče pri tej točki odločile, da popustijo evropskim institucijam, vendar takšne razlike, ki nekatera področja kaznujejo, druga pa podpirajo, ne smejo več obstajati. Ta dodatna določba, katere namen je uskladiti obravnavanje ljudi in blaga, je še en korak naprej k popolnem povezovanju evropskega notranjega trga.

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Države članice Evropske unije morajo pomagati vzpostaviti evropsko bazo podatkov o mesečnem prevozu blaga in potnikov po morju ter o ladjah, ki jih prevažajo. To bo strokovni službi EU, Eurostatu, omogočilo, da zbira evropsko statistiko za vsako vrsto prevoza v skladu s standardi EU. Z uporabo teh podatkov bo potem mogoče vzpostaviti celovit evropski sistem, ki bo vseboval statistiko o tem področju, da bi se tako dosegla najvišja stopnja primerljivosti med vrstami prevoza v evropskih državah.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Cilj tega predloga je, da bi bilo zbiranje podatkov glede na vrsto blaga za statistiko pomorskega prometa obvezno in da bi se standardizirala vrsta podatkov, ki se primerjajo in obdelujejo v 27 državah članicah. Kot pravi poročevalec, bi celostna in homogena statistika po vrsti blaga za vse vrste prevoza pomenila splošen okvir za podporo politiki, ki spodbuja somodalnost, in njeno spremljanje, torej možnost optimalnega združevanja različnih vrst prevoza znotraj iste prevozne verige in modernizacijo logistike tovornega prometa.

Glede na pomen varnega in učinkovitega prevoza blaga v mednarodni trgovini predlog Komisije podpiram.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ta predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta je namenjen spremembi Direktive 2009/42/ES, da bi bilo zbiranje podatkov glede na vrsto blaga za statistiko pomorskega prometa obvezno. Te podatke trenutno prostovoljno zbira 18 držav članic. Pet držav članic pa nima morske obale in ne posredujejo podatkov v skladu s to direktivo. Zbiranje ustreznih podatkov večinoma ne bo pomenilo dodatnega bremena za posrednike podatkov, saj naj bi te države članice podatke lahko zbrale s pomočjo že obstoječih zbirk podatkov, kot so carinski dokumenti. To poročilo sem podprl, saj se strinjam, da potrebujemo celovito in standardizirano statistiko glede na vrsto blaga za vse vrste prevoza, kar bo omogočilo splošen okvir primerljivosti znotraj EU.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Namen predloga uredbe je, da bi bilo zbiranje podatkov glede na vrsto blaga za statistiko pomorskega prometa obvezno, kajti poročevalec meni, da zbiranje ustreznih podatkov večinoma ne bo pomenilo dodatnega bremena za posrednike podatkov, saj naj bi te države članice podatke lahko zbrale s pomočjo že obstoječih zbirk podatkov, na primer carinskih dokumentov. Poleg tega je zbiranje podatkov glede na vrsto blaga dejansko že obvezno za statistiko prometa po evropskih cestah, železnicah in celinskih plovnih poteh.

Strinjamo se z mnenjem, da bo statistika o vseh vrstah prevoza, o vrstah blaga in potnikih zagotovila okvir podatkov, ki bo koristil za opredelitev politike interoperabilnosti in somodalnosti; zagotovila bo torej možnost optimalnega združevanja različnih vrst prevoza znotraj iste prevozne verige, kar bo prispevalo k modernizaciji in racionalizaciji logistike tovornega prometa in spodbujalo njuno trajnost. To je seveda odvisno od primerljivosti razpoložljivih statistik, za kar je treba nekoliko uskladiti standarde in zamisli.

  Alan Kelly (S&D), v pisni obliki. – Preprost namen tega predloga je, da bi bilo zbiranje podatkov glede na vrsto blaga za obvezno za pomorski promet. To je že bilo doseženo v primeru evropskih cest, železnic in celinskih plovnih poti, pomagalo pa bo tudi izboljšati uskladitev na tem področju. Zbiranje podatkov ne pomeni dodatnega bremena za posrednike podatkov.

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. – (ES) To besedilo je namenjeno spremembi Direktive 2009/42/ES, da bi bilo zbiranje podatkov glede na vrsto blaga za statistiko pomorskega prometa obvezno. Te podatke trenutno prostovoljno zbira 18 držav članic. Pet držav članic nima obale in ne posredujejo podatkov v skladu s to direktivo. Zbiranje ustreznih podatkov večinoma ne bo pomenilo dodatnega bremena za posrednike podatkov, saj naj bi te države članice podatke lahko zbrale s pomočjo že obstoječih zbirk podatkov (na primer carinskih dokumentov). Zbiranje podatkov glede na vrsto blaga dejansko že obvezno za evropsko statistiko prometa po cestah, železnicah in celinskih plovnih poteh. Evropske statistične podatke o vseh vrstah prevoza je treba zbirati v skladu s skupnimi načeli in standardi, da bi se dosegla najvišja raven primerljivosti med vrstami prevoza, zato sem to besedilo tudi podprl. Celostna in homogena statistika po vrsti blaga za vse vrste prevoza bi pomenila uporaben splošen okvir za podporo politiki, ki spodbuja somodalnost, in njeno spremljanje.

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – (LV) Poročilo gospoda Simpsona sem v celoti podprl. Strinjam se, da so podatki glede na vrsto blaga potrebni za statistiko pomorskega prometa. Ta statistika bo izvoznikom in uvoznikom omogočila, da poiščejo najboljše načine za prevoz tovora. To pomeni, da bo cena blaga za evropske prebivalce padla in da bodo izvozniki lahko učinkoviteje zaračunavali cene za blago, ki prihaja iz tretjih držav. Tovrstni statistični podatki bodo pomagali, da se izognemo nepredvidenim stroškom, in bodo spodbudili promet tako notranjega kot zunanjega blaga. Ob tem bi takšne statistične podatke uvedel tudi za zračni tovorni promet.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Statistika je pomembna, saj daje dejstva, na podlagi katerih je mogoče utemeljiti odločitve, na ta način pa se je mogoče odzivati. A ko gre za zbiranje statističnih podatkov, je vedno pomembno, da se ohrani ravnovesje med potrebnim zbiranjem dejstev in upravnimi stroški. Do danes je podatke o prevozu blaga in potnikov prostovoljno zbiralo 18 držav članic. To je smiselno, če zadevni podatki dejansko ne pomenijo nobenega dodatnega bremena oziroma če imajo države članice res možnost, da te podatke primerjajo s pomočjo obstoječih virov podatkov. Zbiranje celovite statistike o prevozu blaga in potnikov za vse vrsta blaga in vse vrste prevoza za namen primerjave se mi zdi pretirano glede na upravne stroške, ki pri tem nastajajo. Zato sem glasoval temu primerno.

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. – (PL) Poročilo predlaga niz sprememb, katerih namen je prilagoditi določbe regulativnemu postopku s pregledom novim določbam o delegiranih aktih, ki jih uvaja Lizbonska pogodba. Cilj poročevalca je bil predstaviti spremembe direktive EU o zbiranju podatkov glede na vrsto blaga za statistiko pomorskega prometa. Te podatke trenutno prostovoljno zbira 18 držav članic. Pet držav članic nima morske obale in ne posredujejo podatkov, ki se zahtevajo na podlagi te direktive.

Treba je omeniti, da zbiranje ustreznih podatkov ne pomeni dodatnega bremena za posrednike podatkov, saj naj bi te države članice podatke lahko zbrale s pomočjo že obstoječih zbirk podatkov (na primer carinskih dokumentov). Zbiranje podatkov glede na vrsto blaga je dejansko obvezno za statistiko prometa po evropskih cestah, železnicah in celinskih plovnih poteh. Glede na potrebo po vzpostavitvi učinkovitih, usklajenih in okolju prijaznih komunikacijskih in prometnih omrežij (po morju, kopnem in celinskih plovnih poteh), je ukrepanje v zvezi z zbiranjem in analizo podatkov za vse vrste prevoza zares zelo pomembno.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Poročilo gospoda Simpsona sem podprl, saj s spremembo Direktive 2009/42/ES vnaša še zadnje izboljšave v ustrezno zakonodajo o zbiranju podatkov o prevozu blaga in potnikov iz in znotraj Evrope. Do zdaj je bilo zbiranje podatkov obvezno samo za promet po cestah, železnicah in celinskih plovnih poteh, s spremembo direktive pa bo obvezno tudi za pomorski promet in bo zagotavljalo niz podatkov o blagu, ki vstopa in izstopa prek naših meja. Takšni podatki niso pomembni samo za statistične namene. S spremembo direktive pa bodo z naslednjim letom na voljo podatki o pomorskem prometu, kar bo ustvarilo večjo preglednost v zvezi z vrsto blaga, ki se prevaža, prevoz določenega blaga pa bo učinkovitejši, saj bo s pomočjo primerljivosti mogoče poiskati najučinkovitejše vrste prevoza za vsako vrsto blaga.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Namen tega predloga je, da bi bilo zbiranje podatkov glede na vrsto blaga za statistiko pomorskega prometa obvezno. Te podatke za pomorski promet trenutno povsem prostovoljno zbira 18 držav članic, zbiranje podatkov po vrsti blaga pa je že obvezno za evropsko statistiko prometa po cestah, železnicah in celinskih plovnih poteh.

Celostna in homogena statistika po vrsti blaga za vse vrste prevoza, vključno s prevozom po morju, bi pomenila splošen okvir za podporo politiki, ki spodbuja somodalnost, in njeno spremljanje, torej možnost optimalnega združevanja različnih vrst prevoza znotraj iste prevozne verige in modernizacijo logistike tovornega prometa.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. –Ta predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta je namenjen spremembi Direktive 2009/42/ES, da bi bilo zbiranje podatkov glede na vrsto blaga za statistiko pomorskega prometa obvezno. Te podatke trenutno prostovoljno zbira 18 držav članic. Pet držav članic nima morske obale in ne posredujejo podatkov v skladu s to direktivo. Zbiranje ustreznih podatkov večinoma ne pomeni dodatnega bremena za posrednike podatkov, saj naj bi te države članice podatke lahko zbrale s pomočjo že obstoječih zbirk podatkov (na primer carinskih dokumentov). Zeleni/EFA so predlog podprli.

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) Prepričan sem, da je obvezno zbiranje podatkov glede na vrsto blaga za namen primerjanja statistike pomorskega prometa ključnega pomena za spodbujanje somodalnosti in možnosti združevanja različnih vrst prevoza. Ker je zbiranje podatkov za statistiko o drugih vrstah prevoza – po cestah, železnicah in celinskih plovnih poteh – že obvezno, menim, da je skupni okvir, ki vključuje primerjanje statistike pomorskega prometa, ustrezno in da lahko pomaga tudi zagotoviti najvišjo možno primerljivost med različnimi vrstami prevoza.

V skladu s predlogom Komisije bi morala sprememba Direktive 2009/42/ES iti v tej smeri in se začeti uporabljati za podatke od leta 2011 v skladu s prostovoljno prakso, ki jo 18 držav članic EU že razvija.

  Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. – (LT) Gospe in gospodje, vprašanje sistematičnega zbiranja statističnih podatkov je za nas še posebej pomembno. Prevoz blaga po morju predstavlja v Litvi samo majhen odstotek vsega blaga, ki se prevaža, zato je mogoče na tem področju doseči veliko več. Poleg tega ima naš sektor obalnega turizma prav tako velike možnosti za rast. Z modernizacijo logistike tovornega prometa in spodbujanjem somodalnosti, tj. z združevanjem različnih vrst prevoza znotraj iste prevozne verige, imamo priložnost, da povečamo napredek v baltski regiji. To je še posebej pomembno za ohranjanje prihodnje konkurenčnosti pristanišč Evrope, kot je litovsko pristanišče Klaipeda. Tesnejše sodelovanje med baltskimi državami bo pomagalo pri njihovem večjem povezovanju, trg naše regije pa bo na ta način postal bolj usklajen in dostopen celotni Evropski uniji. Baltske države so trenutno v veliki meri izključene iz evropskega prometnega omrežja. Upamo, da se bo promet med baltskimi državami do leta 2020 podvojil, zato moramo obravnavati pomanjkanje ustrezne infrastrukture in dostopnosti. Najpomembneje pa je, da poskrbimo, da zbiranje podatkov ne bo pomenilo dodatnega bremena za države članice. Izgubiti ne moremo ničesar.

Poročilo: Barbara Matera (A7-0270/2010)

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ker je Danska zaprosila za pomoč v zvezi s 951 presežnimi delavci v 45 podjetjih, ki delujejo v panogi, razvrščeni v oddelek 28 NACE Revizija 2 (proizvodnja strojev in opreme), v regiji Nordjylland na ravni NUTS II, sem resolucijo podprla, ker se strinjam s predlogom Komisije in spremembami predloga, ki jih je predložil Parlament. Strinjam se tudi, da bi predlog Komisije v svoji obrazložitvi moral vključevati jasne in podrobne informacije o vlogi ter analiza meril za upravičenost, pojasnjeni pa so tudi razlogi za odobritev vloge, kar je v skladu z zahtevami Parlamenta.

  David Casa (PPE), v pisni obliki. – ESPG je pomemben strukturni sklad v EU, ki nam omogoča, da zagotovimo podporo delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih tokovih. To se je zgodilo v številnih državah članica EU, kot je Španija, kjer se je sklad pokazal za posebej koristnega. Glede na navedeno, se strinjam s sklepi poročevalca in sem se zato odločil, da bom poročilo podprl.

  Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) Zaradi strukturnih sprememb v mednarodni trgovini je pomembno, da lahko evropsko gospodarstvo učinkovito izvaja instrumente v podporo delavcem, ki jih je to prizadelo, ter da okrepi njihovo vlogo in jim tako pomaga pri njihovi hitri ponovni vključitvi na trg dela. ker je Danska zaprosila za pomoč v zvezi z 951 presežnimi delavci v 45 podjetjih v regiji Nordjylland, bi želel spomniti na niz razlogov, ki sem jih navedel v obrazložitvi mojega glasovanja o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v španski regiji Kataloniji, s čimer pojasnjujem mojo podporo temu poročilu.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) To je resolucija o predlogu Sklepa Evropskega Parlamenta in Sveta o uporabi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v skladu s točko 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju.

Industrije, ki proizvajajo stroje in opremo za pomorski sektor v danski regiji Nordjylland, so presenetili spremembe na trgih in svetovni posojilni krč, zaradi česar je prišlo do velikega zmanjšanja naročil, to pa je pripeljalo do odpuščanj presežnih delavcev v več kot 40 podjetjih.

V regijah, kot je Nordjylland, ki so predvsem odvisne od enega sektorja, sta oživitev trga in prerazporeditev delavcev na druga področja dejavnosti pogosto počasnejši in težji. Menim, da je uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v tem primeru upravičena.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Zaradi socialnega vpliva svetovne gospodarske krize, ki je še zlasti vplivala na zaposlovanje, je ustrezna uporaba Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) ključnega pomena za lajšanje stiske številnih evropskih posameznikov in družin, saj prispeva k njihovi ponovni vključitvi v družbo in poklicnem razvoju, obenem pa zagotavlja nova sredstva za izpolnjevanje potreb podjetij in krepitev gospodarstva. V ta okvir sodi akcijski načrt Danske, ki želi pomagati 951 presežnim delavcem v 45 podjetjih, ki se v majhni regiji Nordjylland ukvarjajo s proizvodnjo strojev in opreme. V tem primeru je bilo 40 % presežnih delavcev kvalificiranih na področju fizičnih, kovinarskih in strojnih del, 33 % delavcev pa je bilo nekvalificiranih fizičnih delavcev. To stanje jasno kaže na potrebo po učinkoviti tehnični in strokovni oceni ljudi, ki jih je prizadela svetovna kriza. Zato upam, da bodo evropske institucije močno okrepile svoja prizadevanja pri izvajanju ukrepov, ki pospešujejo in izboljšujejo stopnje uporabe tako pomembnega vira, kot je ESPG, katerega trenutna uporaba je na zelo nizki ravni. Letos se je zaprosilo za samo 11 % od 500 milijonov EUR, ki so na voljo.

  Estelle Grelier (S&D), v pisni obliki. – (FR) Na Parlament je bila ponovno naslovljena prošnja, da potrdi izplačilo pomoči iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi posledic krize ali selitev proizvodnje. Ta pomoč bo ponovno porazdeljena po proračunskih vrsticah, ki so bile prvotno namenjene drugim evropskim programom, saj Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji v sedanjem finančnem okviru nima nobenih lastnih sredstev.

Da bi se temu naredilo konec, sem med pripravo predloga proračuna za leto 2011 delala na oblikovanju vrstice za odobritve plačil, značilnih za Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji. Parlament je na glasovanju o obravnavi proračuna 20. oktobra 2010 sprejel vsoto v višini 50 milijonov EUR.

To vsoto, ki je v primerjavi z letnimi zahtevami simbolična, je treba še potrditi, saj je Evropski svet sprva zavrnil predlog o tem, da bi se Evropskemu skladu za prilagoditev globalizaciji dala lastna sredstva. Zato bom še naprej pozorno spremljala to vprašanje v upanju, da bomo dosegli proračunsko in zakonsko konsolidacijo tega mehanizma.

  Elisabeth Köstinger (PPE), v pisni obliki. – (DE) Gospe Matera moram najiskreneje čestitati za vsa štiri poročila o uporabi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji. Razširitev področja uporabe Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, ki naj bi vključil delavce, je bil pomemben korak, ki bo vsem nam omogočil, da bomo evropskim državljanom lahko pomagali neposredno. Instrumente Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji je namenjen za pomoč tistim, ki so jih učinki globalizacije ujeli nepripravljene. Da bi lahko zagotovil tudi učinkovito uporabo razpoložljivega denarja, mora hitro in na usmerjen način doseči svoj cilj. Samo tako lahko zagotovi, da bomo lahko pomagali evropskim državljanom in povečali zaupanje v EU.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za Dansko sem podprl, ker menim, da je ta instrument dragocen vir podpore za delavce, ki jih je gospodarska kriza pahnila v težave.

ESPG je bil ustanovljen leta 2006, da bi zagotovil praktično podporo presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni bodisi zaradi razlogov, povezanih s selitvijo njihovih podjetij, ali po spremembi v letu 2009, zaradi gospodarske krize, da bi s tem pomagali pri njihovem ponovnem vključevanju na trg dela. Pri današnjem glasovanju je šlo za prošnjo za podporo 1.122 delavcem v 45 podjetjih iz regije Nordjylland, ki proizvajajo stroje, in sicer v višini 7.521.359 EUR iz ESPG.

Pozdravljam sprejetje poročila, ki kaže, da je ESPG koristno in učinkovito sredstvo za reševanje brezposelnosti, ki je posledica globalizacije in gospodarske krize.

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. – (ES) Podprl sem poročilo o uporabi sredstev iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), zlasti za 951 presežnih delavcev v 45 podjetjih, ki delujejo v panogi, razvrščeni v oddelek 28 NACE Revizija 2 (proizvodnja strojev in opreme), v regiji Nordjylland na ravni NUTS II. ESPG ponuja dodatno pomoč delavcem, ki trpijo posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ter pomaga pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela. Danska je predložila vlogo za uporabo sredstev ESPG v zvezi s presežnimi delavci v avtomobilskem sektorju, kar je v skladu z Uredbo sklada. Zdaj je treba zagotoviti, da bo ESPG podprl presežne delavce, da se ponovno vključijo na trg dela, kljub temu da pomoč ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so v skladu z nacionalno zakonodajo ali kolektivnimi pogodbami odgovorna podjetja, ali ukrepov za prestrukturiranje podjetij ali sektorjev.

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – (LV) Zelo pomembno je, da v pristopu do brezposelnosti ne popustimo. Na tem področju je namreč pomembno, da ljudje občutijo, da imajo podporo tako nacionalnih vlad kot celotne EU. Čeprav sem poročilo podprl, mi še vedno ni jasno, kako bo znesek podpore porazdeljen. Zakaj bo Nizozemska prejela približno 3000 EUR za vsakega presežnega delavca, medtem ko bo Španija prejela 1000 EUR, Danska pa 7000 EUR? Ali ponovno usposabljanje in prekvalificiranje na Danskem staneta sedem krat več kot v Španiji? Kljub temu skrajno nejasnemu vprašanju sem se prisiljen strinjati s poročevalko, gospo Matera, da je dodelitev te finančne podpore potreben in pravočasen ukrep. Žalostno je, da se v tem primeru ni vključila tudi vlada Latvije in da ni predložila svoje vloge. V Latviji je trenutno namreč 180.000 brezposelnih.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ker je Danska zaprosila za pomoč v zvezi s 951 presežnimi delavci v 45 podjetjih, ki delujejo v panogi, razvrščeni v oddelek 28 NACE Revizija 2 (proizvodnja strojev in opreme), v regiji Nordjylland na ravni NUTS II, sem resolucijo podprla, ker se strinjam s predlogom Komisije in spremembami predloga, ki jih je predložil Parlament.

Želela bi poudariti naslednje, saj se mi zdi to še posebej pomembno: (1) Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) podpira ponovno vključevanje presežnih delavcev, ki so bili izključeni iz trga dela, ne da bi pri tem razrešil podjetja njihovih odgovornosti; (2) v okviru uporabe sredstev ESPG je Komisija predlagala alternativni vir sredstev za plačila, pri katerem ne gre za neporabljena sredstva Evropskega socialnega sklada (ESS), kot je zahteval Parlament; (3) delovanje in dodano vrednost ESPG je treba oceniti v okviru splošne ocene programov in različnih drugih instrumentov, vzpostavljenih z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006 v okviru vmesnega pregleda večletnega finančnega okvira 2007–2013; (4) predlog Komisije vključuje informacije o vlogi ter analizo meril za upravičenost do pomoči, pojasnjeni pa so tudi razlogi za odobritev vloge, kar je tudi v skladu z zahtevami Parlamenta.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ker je Danska zaprosila za pomoč v zvezi s 951 presežnimi delavci v 45 podjetjih, ki delujejo v panogi, razvrščeni v oddelek 28 NACE Revizija 2 (proizvodnja strojev in opreme), v regiji Nordjylland na ravni NUTS II, sem resolucijo podprla, ker se strinjam s predlogom Komisije in spremembami predloga, ki jih je predložil Parlament. Strinjam se tudi, da bi predlog Komisije v svoji obrazložitvi moral vključevati jasne in podrobne informacije o vlogi ter analiza meril za upravičenost, pojasnjeni pa so tudi razlogi za odobritev vloge, kar je v skladu z zahtevami Parlamenta.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – S tem glasovanjem Evropski parlament upošteva dejstvo, da je Danska zaprosila za pomoč v zvezi z 951 presežnimi delavci v 45 podjetjih, ki delujejo v panogi, razvrščeni v oddelek 28 NACE Revizija 2 (proizvodnja strojev in opreme), v regiji Nordjylland na ravni NUTS II. Vloga izpolnjuje merila za upravičenost do pomoči, ki so določena v uredbi ESPG. Evropski parlament od zadevnih institucij zahteva, naj združijo vse potrebne moči za pospešitev uporabe sredstev ESPG; opozarja, da so institucije zavezane zagotoviti nemoten in hiter potek postopka za sprejetje sklepov o uporabi sredstev ESPG, iz katerih se zagotavlja enkratna in časovno omejena individualna podpora za delavce, ki so bili odpuščeni zaradi globalizacije ter finančne in gospodarske krize; in poudarja vlogo, ki jo lahko igra ESPG pri ponovnem vključevanju odpuščenih delavcev na trg dela.

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D), v pisni obliki. – (RO) Skupnost evropskih ladjedelniških združenj (CESA) meni, da bo svetovno povpraševanje v ladjedelniški industriji do leta 2014 upadlo zaradi svetovne finančne krize, ladjedelniška industrija pa se bo prihodnost preselila na področja, kjer so stroški nižji, predvsem v azijske regije. Zaradi premajhnega obsega evropskih politik, ki bi podpirale pomorski sektor, je malo verjetno, da bodo ravni proizvodnje spet kdaj takšne, kot so bile pred sedanjo krizo. V mestu Galati, od koder prihajam, se tudi ladjedelnica Damen spopada z učinki gospodarske in finančne krize, saj je bilo samo leta 2009 odpuščenih približno 600 presežnih delavcev. Leta 2010 naj bi bilo odpuščenih še dodatnih 500 presežnih delavcev. Podprla sem Resolucijo Evropskega parlamenta o uporabi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) na prošnjo Danske, ki želi s 7.521.359 EUR sofinancirati program podpore za 951 presežnih delavcev v regiji Nordjylland, ki so bili odpuščeni v času od 15. februarja 2009 do 14. novembra 2009. Do teh odpuščanj je prišlo v 45 podjetjih, ki proizvajajo stroje in opremo za ladjedelniški sektor.

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. – (DE) Gre za vprašanje zagotavljanja podpore podjetjem v sektorju proizvodnje strojev in opreme v regiji Nordjylland. V tej regiji na severovzhodnem koncu Severnega Jutlanda je bilo v času od 15. februarja do 14. novembra 2009 odpuščenih 951 presežnih delavcev v 45 podjetjih. Da bi podprli te delavce pri ponovnem vključevanju v zaposlovanje, se je iz sklada sprostil znesek v višini 7.521.359 EUR.

Poročilo: Barbara Matera (A7-0269/2010)

  Alfredo Antoniozzi (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Kot sem imel že priložnost pojasniti marca letos v času glasovanja o poročilu gospoda Bögeja, je uporaba Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji kot koristen instrument za spopadanje s posledicami gospodarske in finančne krize zelo dragocena pobuda, ki ponuja praktičen odgovor v smislu finančne pomoči. Od takrat je bilo sprejetih več drugih zahtev, vključno s to, o kateri govorimo zdaj. To je po mojem najboljši prikaz tega, kako uporabna je ta pobuda.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) ker je Nizozemska zaprosila za pomoč v zvezi s 512 presežnimi delavci v podjetju NXL Semiconductors Netherlands, ki deluje v elektronskem sektorju v regijah Gelderland in Eindhoven na ravni NUTS II, sem resolucijo podprla, saj se strinjam s predlogom Komisije in spremembami teh predlogov, ki jih je predlagal Parlament. Strinjam se tudi s predlogom Komisije o viru financiranja za alternativna plačila za neporabljena sredstva Evropskega socialnega sklada (ESS) v povezavi z uporabo sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), ki je sledil številnim opozorilom Evropskega parlamenta, da je bil ESPG ustanovljen kot ločen in poseben instrument z lastnimi cilji in roki ter da je zaradi tega treba opredeliti ustrezne proračunske vrstice za prerazporeditve.

  David Casa (PPE), v pisni obliki. – ESPG je pomemben strukturni sklad v EU, ki nam omogoča, da zagotovimo podporo delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih tokovih. Zdaj je pomembno, da dostop do tega sklada omogočimo delavcem elektronskega sektorja z Nizozemske, ki so bili odpuščeni. Glede na to se strinjam s sklepi poročevalca in sem se zato odločil, da bom poročilo podprl.

  Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pomoč presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi prestrukturiranja in selitve proizvodnje, mora biti dinamična in prožna, da bi se lahko hitro in učinkovito izvršila. Ker je Nizozemska zaprosila za pomoč v zvezi s 512 presežnimi delavci v podjetju NXP Semiconductors Netherlands, ki deluje v elektronskem sektorju v regijah Gelderland in Eindhoven, in na podlagi pojasnil, ki sem jih navedel v obrazložitvi mojega glasovanja o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v španski regiji Kataloniji, sem to poročilo podprl.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Spet je pred nami problem zaprtja glavne industrije nekega mesta, v tem primeru Nijmegena, še slabše pri tem pa je to, da ni predvideno odprtje nobenih drugih industrij z istimi možnostmi zaposlovanja.

Resolucije, ki jih je sprejel Parlament, omogočajo posamezniki, da bolj jasno razume obseg in širino problema v več evropskih državah. Te države še vedno niso pokazale, da se lahko spopadejo s pomanjkanjem uskladitve in dejstvom, da ne morejo pritegniti naložbe in inovacije.

Ker se nič ne stori, sem zaskrbljen, da se bodo prošnje za uporabo sredstev pomnožile in da se bo sam sklad pokazal za nezadostnega, da bi lahko pomagal delavcem, ki so žrtve nenadnih in nepričakovanih sprememb v svojih podjetjih.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Zaradi posledic sedanje svetovne gospodarske in finančne krize na industrijsko dejavnost in posebna dela, ki se izvajajo v elektronskem sektorju, je nujno potreben učinkovit program podpore za 512 presežnih delavcev v podjetju NXL Semiconductors Netherlands v nizozemskih regijah Gelderland in Eindhoven. Treba je opozoriti na regionalni in socialni vpliv, ki izvira iz upada dejavnosti v poslovni enoti v Nijmegenu v provinci Gelderland, kjer je ta predstavljala največjega lokalnega delodajalca z velikim številom nekvalificiranih delavcev, ki so za to podjetje delali že več desetletij. To poudarja potrebo po načrtu za pomoč pri okrevanju in prekvalifikaciji teh nekdanjih delavcev, da bi se spodbudila njihova ponovna vključitev na trg dela. Želel bi ponoviti opozorilo, da je treba zagotoviti mehanizme za lažjo in hitrejšo uporabo sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) v evropskih državah.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za Nizozemsko sem podprl, ker menim, da je ta instrument dragocen vir podpore za delavce, ki jih je gospodarska kriza pahnila v težave.

ESPG je bil ustanovljen leta 2006, da bi zagotovil praktično podporo presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni bodisi zaradi razlogov, povezanih s selitvijo njihovih podjetij, ali po spremembi v letu 2009, zaradi gospodarske krize, da bi s tem pomagali pri njihovem ponovnem vključevanju na trg dela. Pri današnjem glasovanju je šlo za prošnjo za podporo 1.590 delavcem v podjetju NXL Semiconductors Netherlands, elektronskemu podjetju iz regij Gelderland in Eindhoven, in sicer v višini 1.809.434 EUR iz ESPG.

Pozdravljam sprejetje poročila, ki kaže, da je ESPG koristno in učinkovito sredstvo za reševanje brezposelnosti, ki je posledica globalizacije in gospodarske krize.

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. – (ES) Podprl sem to poročilo o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), in sicer v zvezi s 512 presežnimi delavci v podjetju NXL Semiconductors Netherlands, ki deluje v elektronskem sektorju v regijah Gelderland in Eindhoven. ESPG ponuja dodatno pomoč delavcem, ki trpijo posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ter pomaga pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela. Nizozemska je predložila vlogo za uporabo sredstev ESPG v zvezi s presežnimi delavci v avtomobilskem sektorju, kar je v skladu z Uredbo sklada. Zdaj je treba zagotoviti, da bo ESPG podprl presežne delavce, da se ponovno vključijo na trg dela, kljub temu da pomoč ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so v skladu z nacionalno zakonodajo ali kolektivnimi pogodbami odgovorna podjetja, ali ukrepov za prestrukturiranje podjetij ali sektorjev.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ker je Nizozemska zaprosila za pomoč v zvezi s 512 presežnimi delavci v podjetju NXL Semiconductors Netherlands, ki deluje v elektronskem sektorju v regijah Gelderland in Eindhoven na ravni NUTS II, sem resolucijo podprla, saj se strinjam s predlogom Komisije in spremembami teh predlogov, ki jih je predlagal Parlament.

Želela bi poudariti naslednje, saj se mi zdi to še posebej pomembno: (1) Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) podpira ponovno vključevanje presežnih delavcev, ki so bili izključeni iz trga dela, ne da bi pri tem razrešil podjetja njihovih odgovornosti; (2) v okviru uporabe sredstev ESPG je Komisija predlagala alternativni vir sredstev za plačila, pri katerem ne gre za neporabljena sredstva Evropskega socialnega sklada (ESS), kot je zahteval Parlament; (3) delovanje in dodano vrednost ESPG je treba oceniti v okviru splošne ocene programov in različnih drugih instrumentov, vzpostavljenih z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006 v okviru vmesnega pregleda večletnega finančnega okvira 2007–2013; (4) predlog Komisije vključuje informacije o vlogi ter analizo meril za upravičenost do pomoči, pojasnjeni pa so tudi razlogi za odobritev vloge, kar je tudi v skladu z zahtevami Parlamenta.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ker je Nizozemska zaprosila za pomoč v zvezi s 512 presežnimi delavci v podjetju NXL Semiconductors Netherlands, ki deluje v elektronskem sektorju v regijah Gelderland in Eindhoven na ravni NUTS II, sem resolucijo podprla, saj se strinjam s predlogom Komisije in spremembami teh predlogov, ki jih je predlagal Parlament. Strinjam se tudi, da bi predlog Komisije v svoji obrazložitvi moral vključevati jasne in podrobne informacije o vlogi ter analiza meril za upravičenost, pojasnjeni pa so tudi razlogi za odobritev vloge, kar je v skladu z zahtevami Parlamenta.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Ker mora biti finančna pomoč Evropske unije za odpuščene delavce dinamična ter na razpolago čim hitreje in na najučinkovitejši način v skladu s skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, sprejeto na usklajevalnem sestanku 17. julija 2008, in ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 glede sprejetja sklepov za uporabo ESPG; ker je Nizozemska zaprosila za pomoč v zvezi s 512 presežnimi delavci v podjetju NXL Semiconductors Netherlands, ki deluje v elektronskem sektorju v regijah Gelderland in Eindhoven na ravni NUTS II; ker vloga izpolnjuje merila za upravičenost do pomoči, določena v uredbi ESPG, Evropski parlament od zadevnih institucij zahteva, naj združijo vse potrebne moči za pospešitev uporabe sredstev ESPG; opozarja, da so institucije zavezane zagotoviti nemoten in hiter potek postopka za sprejetje sklepov o uporabi sredstev ESPG, iz katerih se zagotavlja enkratna in časovno omejena individualna podpora za delavce, ki so bili odpuščeni zaradi globalizacije ter finančne in gospodarske krize; in poudarja vlogo, ki jo lahko igra ESPG pri ponovnem vključevanju odpuščenih delavcev na trg dela.

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D), v pisni obliki. – (RO) Resolucijo Evropskega parlamenta o uporabi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) v odgovor na prošnjo, ki ga je vložilo podjetje NL/NXP Semiconductors na Nizozemskem, sem podprla.

26. marca 2010 je Nizozemska zaprosila za pomoč v zvezi s 512 presežnimi delavci v podjetju NXL Semiconductors Netherlands, ki deluje v elektronskem sektorju v regijah Gelderland in Eindhoven na ravni NUTS II. Skupno število presežnih delavcev sestavlja 425 moških in 87 žensk, med katerimi je tudi sedem delavcev z resnimi zdravstvenimi težavami ali invalidnostjo (1,3 %). Nizozemska poudarja velik vpliv teh odpuščanj, saj je podjetje NXP Semiconductors največji industrijski delodajalec na tem področju, ki ponuja zaposlitev velikemu številu nizko kvalificiranih delavcev, ki v tem podjetju delajo že več desetletij. Pomanjkanje možnosti za zaposlitev v podobnih podjetjih v regiji bo poseben problem za delavce, ki imajo strokovne izkušnje pri proizvodnji polprevodnikov.

Uporaba ESPG je posebej pomembna v smislu ponovnega vključevanja presežnih delavcev v zaposlovanje. Vendar pa želim Komisijo in države članice opozoriti na potrebo po oblikovanju industrijske politike na ravni EU, ki bo trajnostna in ki bo ustvarjala nova delovna mesta.

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. – (DE) Obseg Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji se je razširil po 1. maju 2009. Namenjen je tudi zagotavljanju podpore presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi neposrednih posledic svetovne finančne in gospodarske krize. V regijah Gelderland in Eindhoven na ravni NUTS II na Nizozemskem je bilo odpuščenih 512 delavcev v podjetju NXP Semiconductors Netherlands. Za podporo tem delavcem se bo uporabil znesek v višini 1.809.434 EUR.

Poročilo: Barbara Matera (A7-0271/2010)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Podprl sem to poročilo, ki je odobrilo uporabo sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v višini 2,4 milijona EUR za Portugalsko, da bi se omogočila podpora presežnim delavcem v podjetju Qimonda. Do te odobritve je prišlo na podlagi prošnje za uporabo ESPG, ki jo je Portugalska vložila decembra 2009. ESPG je bil ustanovljen, da bi zagotovil dodatno podporo delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v mednarodni trgovini. Sveženj pomoči ESPG je namenjen za zaščito položaja 839 presežnih delavcev v podjetju Qimonda Portugal, ki so bili odpuščeni v času od 8. junija do 8. oktobra lani. Ta znesek bo pokril naslednje ukrepe: priznanje usposobljenosti, poklicno usposabljanje, usposabljanje in podpora za namen ustvarjanja delovnih mest, podpora za samopromocijo in spodbude za zaposlovanje ter izkušnje, pridobljene na delovnem mestu. Zato menim, da je pomembno, da storimo vse, kar je mogoče, da bi pospešili uporabo ESPG, ob upoštevanju zaveze evropskih institucij, da bodo zagotovile hiter in enostaven postopek odobritve teh odločitev.

  Regina Bastos (PPE), v pisni obliki. – (PT) Podprla sem resolucijo o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) v višini 2.405.671 EUR za Portugalsko v zvezi s 839 presežnimi delavci v podjetju Qimonda Portugal AG, ki so bili odpuščeni v času od 8. junija do 8. oktobra lani. Ta sredstva so namenjena za podporo presežnim delavcem podjetja Qimonda, in sicer s priznanjem usposobljenosti, poklicnim usposabljanjem, poklicnim usposabljanjem, usposabljanjem in podporo za namen ustvarjanja delovnih mest, podporo za samopromocijo in spodbudo za zaposlovanje ter poklicno prakso, pridobljeno na delovnem mestu. Portugalska je tokrat že drugič predložila vlogo za uporabo ESPG za regijo Norte. Leta 2009 je bilo uporabljenih 832.800 EUR po odpuščanju presežnih delavcev v tekstilnem sektorju. Obžalujem, da se portugalska vlada ni naučila, kako izkoristiti potencial sklada. Medtem ko bodo nekdanji delavci nizozemskega podjetja NXP Semiconductors prejeli 3534 EUR na osebo, nekdanji danski delavci iz regije Nordjylland pa 7908 EUR vsak, bodo nekdanji portugalski delavci podjetja Qimonda iz naslova pomoči, ki jo dodeljuje sklad, prejeli samo 2867 EUR na osebo.

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ker je Portugalska zaprosila za pomoč v zvezi s 839 presežnimi delavci v mednarodnem podjetju Qimonda AG, ki deluje v panogi elektronike v regiji Norte na ravni NUTS II, sem resolucijo podprla, saj se strinjam s predlogom Komisije in spremembami tega predloga, ki jih je predlagal Parlament. Strinjam se tudi, da je treba delovanje in dodano vrednost Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji ovrednotiti v okviru splošnega ocenjevanja programov in raznih drugih instrumentov, ustvarjenih z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006, v procesu vmesnega pregleda večletnega finančnega okvira 2007-2013.

  David Casa (PPE), v pisni obliki. – ESPG je pomemben strukturni sklad v EU, ki nam omogoča, da zagotovimo podporo delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih tokovih. Da bi bil ta sklad učinkovit, je pomembno, da se omogoči dostop do njega, kadar je to potrebno, in sicer na pravočasen in učinkovit način. Zato moram podpreti sklepe poročevalke, zaradi česar sem se odločil, da glasujem za poročilo.

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Takojšnji učinek zaprtja podjetja Qimonda v Vili do Conde je bil dodatnih 1.000 brezposelnih delavcev v regiji Norte v državi. V tem času je za to regijo že bila značilna najvišja stopnja brezposelnosti v državi: v obdobju od januarja do oktobra 2009 so uradi za zaposlovanje v severni regiji zabeležili povprečen mesečni pritok 22.000 brezposelnih ljudi. Po odpuščanjih v podjetju Qimonda Portugal AG je bila 17. decembra 2009 vložena prošnja za pomoč za 839 presežnih delavcev.

Na podlagi ocene, ki jo je izvedla, je Komisija ugotovila, da so bili izpolnjeni vsi potrebni pogoji. Predstavila je ta predlog za sklep o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za podporo ponovnega vključevanja na trg dela tistih delavcev, ki so bili odpuščeni zaradi neposrednih posledic svetovne finančne in gospodarske krize.

Zato ta sklep, ki omogoča uporabo 2.405.671 EUR v okviru splošnega proračuna EU za leto 2010 za zagotovitev finančne pomoči kot odgovor na prošnjo Portugalske, podpiram. Želel bi poudariti tudi, da je treba zagotoviti, da se to sprejetje hitro izvrši.

  Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG), pobuda predsednika Komisije, gospoda Barrosa, v letu 2005 po poročilu Komisije z naslovom Evropske vrednote v globaliziranem svetu, ima danes novo obliko, ki mu daje večjo preglednost s širšimi cilji, ki vključujejo posledice sedanje krize in ki kažejo pot proti obdobjem čakanja na razpoložljivost sredstev, kar upam, da se bo zgodilo v tem primeru.

Čeprav sem ta predlog podprl, se mi zdi žalostno, da portugalska vlada spet ni znala v celoti izkoristi ta sklad, kot so storile druge države: to pri analizi različnih uporab jasno kaže znesek zaprošenih sredstev ESPG na osebo.

Danes smo na primer glasovali tudi o drugih prošnjah za podporo iz ESPG, ki so pokazale, da bodo nekdanji delavci iz nizozemskega podjetja NXP Semiconductors prejeli 3534 EUR na osebo, danski nekdanji delavci iz regije Nordjylland pa 7908 EUR vsak. Nekdanji portugalski delavci iz podjetja Qimonda, ki jih zajema sklad, bodo iz naslova podpore iz sklada prejeli samo 2867 EUR na osebo. Ta znesek je usmerjen v ukrepe, kot so priznanje usposobljenosti, poklicno usposabljanje, usposabljanje in podpora za namen ustvarjanja delovnih mest, podpora za samopromocijo in spodbude za zaposlovanje ter poklicna praksa, pridobljena na delovnem mestu.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) To poročilo sem podprla, saj menim, da je uporaba Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za Portugalsko ključnega pomena za namen podpore presežnih delavcev iz podjetja Qimonda. Znesek v višini 2,4 milijona EUR, ki bo sproščen, gotovo ne bo dovolj za reševanje vseh negativnih posledic odpuščanj, vendar pa bo v veliko pomoč. Uporaba sredstev mora biti preprosta in hitra in mora vključevati programe usposabljanja, ki prispevajo k učinkoviti ponovni vključitvi odpuščenih delavcev na trg dela.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Portugalsko podjetje Qimonda, del nemške svetovne vodilne skupine, je na Portugalskem veljalo za primer uspeha in za podjetje na čelu svojega sektorja. Bilo je največji portugalski izvoznik in še preden je postalo znano po problemih, ki so pripeljali do njegove insolventnosti, se je pripravljajo na vlaganja v nove tehnologije in je zagotovilo javna sredstva za podporo proizvodnji sončnih celic. Delavci podjetja Qimonda so bili visoko kvalificirani in so dosegali visoke ravni produktivnosti, pri čemer ni prav nič kazalo, da podjetje v tako kratkem času ne bo več moglo uspešno delovati. Leta 2008 se je podjetje celo igralo z možnostjo odprtja dodatnih treh obratov na Portugalskem, v okolici mesta Vila do Conde. Regija Norte, v kateri ima sedež podjetje Qimonda, je po tradiciji industrijska, zato sta jo zaprtje podjetij in brezposelnost hudo prizadela. Zmožnost podjetja Qimonda, da privabi močno potrebno usposobljeno delovno silo v regijo, je zdaj ogrožena.

Upam, da bodo delavci podjetja Qimonda lahko v zadostni meri izkoristili uporabo sredstev sklada in da se jim bo uspelo v celoti ponovno vključiti na trg dela. Rad bi izrazil svojo solidarnost z njimi in z njihovimi družinami.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Zaprtje podjetja Qimonda v mestu Vila do Conde je še povečalo visoke stopnje brezposelnosti na severu Portugalske. V tem primeru je bilo odpuščenih 900 delavcev, izmed katerih ima velika večina nizko stopnjo izobrazbe: 36,6 % je dokončalo samo osnovno šolo, višjo stopnjo izobrazbe pa ima samo 10,7 % delavcev. Zato je treba poudariti pomen tega načrta pomoči za 839 presežnih delavcev, da bi se ublažil vpliv hude gospodarske, finančne in socialne krize, ki ga čuti ta regija. Poudaril bi tudi pomen ukrepov, kot so priznanje usposobljenosti, poklicno usposabljanje, spodbude za ustvarjanje delovnih mest in priložnost za pridobivanje izkušenj na delovnem mestu. Na drugi strani pa je žalostno, da je to v dveh letih šele druga vloga, ki jo je Portugalska predložila Evropskemu skladu za prilagoditev globalizaciji, da bi prejela neposredno podporo za delavce v regiji Norte. Obveznost in dolžnost vlade, ki se srečuje z velikanskim številom brezposelnih in obubožanim stanjem javnih financ na Portugalskem, skupaj z gospodarsko recesijo v letu 2011 na podlagi nedavnih varčevalnih ukrepov, je, da bolj spretno ukrepa za pridobitev teh sredstev, da bi na konkreten način podprla brezposelne delavce.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Parlament je podprl sprostitev 2,4 milijona EUR iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), ki naj bi ponudili pomoč presežnim delavcem podjetja Qimonda na podlagi vloge, ki jo je portugalska vlada predložila 17. decembra 2009. Gre za sprostitev skupnega zneska v višini 2.405.671 iz ESPG za Portugalsko, in sicer v zvezi z 839 presežnimi delavci, ki so bili v času od 8. junija do 8. oktobra lani odpuščeni iz podjetja Qimonda Portugal AG. Predviden skupni znesek tega svežnja je 3,7 milijona EUR, pri čemer je prošnja za 2,4 milijona EUR ali 65 % skupnega zneska bila naslovljena na ESPG.

Žal Komisija in Svet nista bila pri roki, da bi posredovala, ko bi bilo še mogoče ohraniti podjetje in preprečiti, da bi to mednarodno podjetje s sedežem v Nemčiji odpustila delavce. Ta skopa podpora za brezposelne je na voljo šele zdaj, prepozno.

To je šestnajsta vloga, ki bo obravnavana v okviru proračuna za leto 2010 in bo vključevala naslednje ukrepe: priznanje usposobljenosti, poklicno usposabljanje, usposabljanje in podpora za namen ustvarjanja delovnih mest, podpora za samopromocijo in spodbude za zaposlovanje ter izkušnje, pridobljene na delovnem mestu.

Za regijo Norte, kjer je prišlo do odpuščanj, je bila že odobrena podpora ESPG na podlagi prejšnje vloge iz leta 2009 v zvezi z odpuščanji v tekstilnem sektorju. Takrat je bilo sproščenih 832.000 EUR.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za Portugalsko sem podprl, ker menim, da je ta instrument dragocen vir podpore za delavce, ki jih je gospodarska kriza pahnila v težave.

ESPG je bil ustanovljen leta 2006, da bi zagotovil praktično podporo presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni bodisi zaradi razlogov, povezanih s selitvijo njihovih podjetij, ali po spremembi v letu 2009, zaradi gospodarske krize, da bi s tem pomagali pri njihovem ponovnem vključevanju na trg dela. Pri današnjem glasovanju je šlo za prošnjo za podporo 839 delavcem v podjetju Qimonda AG, ki deluje v panogi elektronike, in sicer v višini 2.405.671 EUR iz ESPG.

Pozdravljam sprejetje poročila, ki kaže, da je ESPG koristno in učinkovito sredstvo za reševanje brezposelnosti, ki je posledica globalizacije in gospodarske krize.

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. – (ES) Podprl sem to poročilo o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), in sicer v zvezi s 839 presežnimi delavci v podjetju Qimonda AG, ki deluje panogi elektronike v regiji Norte na ravni NUTS II. ESPG ponuja dodatno pomoč delavcem, ki trpijo posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ter pomaga pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela. Portugalska je predložila vlogo za uporabo sredstev ESPG v zvezi s presežnimi delavci v avtomobilskem sektorju, kar je v skladu z Uredbo sklada. Zdaj je treba zagotoviti, da bo ESPG podprl presežne delavce, da se ponovno vključijo na trg dela, kljub temu da pomoč ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so v skladu z nacionalno zakonodajo ali kolektivnimi pogodbami odgovorna podjetja, ali ukrepov za prestrukturiranje podjetij ali sektorjev.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ker je Portugalska zaprosila za pomoč v zvezi s 839 presežnimi delavci v mednarodnem podjetju Qimonda AG, ki deluje v panogi elektronike v regiji Norte na ravni NUTS II, sem resolucijo podprla, saj se strinjam s predlogom Komisije in spremembami tega predloga, ki jih je predlagal Parlament.

Želela bi poudariti naslednje, saj se mi zdi to še posebej pomembno: (1) Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) podpira ponovno vključevanje presežnih delavcev, ki so bili izključeni iz trga dela, ne da bi pri tem razrešil podjetja njihovih odgovornosti; (2) v okviru uporabe sredstev ESPG je Komisija predlagala alternativni vir sredstev za plačila, pri katerem ne gre za neporabljena sredstva Evropskega socialnega sklada (ESS), kot je zahteval Parlament; (3) delovanje in dodano vrednost ESPG je treba oceniti v okviru splošne ocene programov in različnih drugih instrumentov, vzpostavljenih z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006 v okviru vmesnega pregleda večletnega finančnega okvira 2007–2013; (4) predlog Komisije vključuje informacije o vlogi ter analizo meril za upravičenost do pomoči, pojasnjeni pa so tudi razlogi za odobritev vloge, kar je tudi v skladu z zahtevami Parlamenta.

  Miguel Portas (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Seveda podpiram finančno odločitev o uporabi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) v zvezi z odpuščenimi delavci iz podjetja Qimonda na Portugalskem.

Na tem mestu je treba poudariti, da je ta odločitev prišla prepozno in da bo denar na Portugalsko prispel še kasneje: šele nekje konec novembra ali v začetku decembra. Stvari bi lahko bile drugačne in bi tudi morale biti drugačne. ESPG bi se lahko in bi se moral racionalizirati, da žrtvam kolektivnih odpuščanj ne bi bilo treba čakati 17 mesecev na podporo, ki je označena kot nujna, kar se je zgodilo v tem primeru.

Če bo Evropa še naprej tako prijazna do finančnega kapitala, potem ne sme biti več neprijazna do žrtev krize.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ker je Portugalska zaprosila za pomoč v zvezi s 839 presežnimi delavci v mednarodnem podjetju Qimonda AG, ki deluje v panogi elektronike v regiji Norte na ravni NUTS II, sem resolucijo podprl, saj se strinjam s predlogom Komisije in spremembami tega predloga, ki jih je predlagal Parlament. Strinjam se tudi, da bi predlog Komisije v svoji obrazložitvi moral vključevati jasne in podrobne informacije o vlogi ter analiza meril za upravičenost, pojasnjeni pa so tudi razlogi za odobritev vloge, kar je v skladu z zahtevami Parlamenta.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Portugalska je zaprosila za pomoč v zvezi s 839 presežnimi delavci v podjetju Qimonda AG, ki deluje v panogi elektronike v regiji Norte na ravni NUTS II. Vloga izpolnjuje merila za upravičenost do pomoči, ki so določena v uredbi ESPG. Evropski parlament od zadevnih institucij zahteva, naj združijo vse potrebne moči za pospešitev uporabe sredstev ESPG. Opozarja, da so institucije zavezane zagotoviti nemoten in hiter potek postopka za sprejetje sklepov o uporabi sredstev ESPG, iz katerih se zagotavlja enkratna in časovno omejena individualna podpora za delavce, ki so bili odpuščeni zaradi globalizacije ter finančne in gospodarske krize. Poudaril je tudi vlogo, ki jo lahko igra ESPG pri ponovnem vključevanju odpuščenih delavcev na trg dela.

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je zakonodajni in proračunski instrument, ki je bil vzpostavljen za dodatno podporo delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih sprememb v strukturi mednarodne trgovine. Ker je Portugalska zaprosila za pomoč v zvezi s 839 presežnimi delavci v mednarodnem podjetju Qimonda AG, ki deluje v panogi elektronike v regiji Norte na ravni NUTS II, pozdravljam dejstvo, da je Parlament sprejel poročilo. Upam, da bo zagotovljena pomoč čim bolj dinamična in učinkovita in da bo posredovana v okviru enostavnega in hitrega procesa, da bi delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi globalizacije ter gospodarske in finančne krize, omogočila, da se ponovno vključijo na trg dela.

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. – (DE) V mednarodnem podjetju Qimonda AG, ki deluje v panogi elektronike v regiji Norte, je zaradi svetovne finančne in gospodarske krize prišlo do 839 odpuščanj presežnih delavcev. Z 2.405.671 EUR iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, se bo financiral usklajen sveženj posameznikom prilagojenih storitev, ki ga bodo dopolnjevali nacionalni ukrepi in ukrepi, ki jih bo sprejelo podjetje.

Poročilo: Barbara Matera (A7-0272/2010)

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE), v pisni obliki. – (ES) Podpiram dodelitev sredstev pomoči v višini 2.752.935 EUR iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za Katalonijo kot dodatne pomoči za 1429 delavcev v 23 podjetjih, ki proizvajajo motorna vozila, priklopnike in polpriklopnike, ki so bili odpuščeni zaradi strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih. Do odpuščanj je prišlo v teku devetih mesecev, od 23. februarja 2009 do 22. novembra 2009.

To pomoč je treba uporabiti za podporo ponovnemu vključevanju presežnih delavcev na trg dela, ki v 25 % primerov nimajo osnovne izobrazbe ali niso končali šolanja, v 40 % primerov pa imajo samo osnovno izobrazbo. Od teh jih je 75 % moških, 25 % pa starejših od 55 let. Ta pomoč ne bi smela v nobenih okoliščinah ukrepov, za katera so odgovorna podjetja na podlagi nacionalne zakonodaje ali kolektivnih pogodb, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij oziroma sektorjev. Kot je navedeno v poročilu Odbora za proračun, bomo potrebovali pojasnilo, zakaj 23 % delavcev ne bo vključenih v program oblikovanja profilov, in morali bomo ugotoviti, kateri ukrepi bodo na voljo posebej za te delavce.

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ker je Španija zaprosila za pomoč v zvezi s 1429 presežnimi delavci v 23 podjetjih, ki so razvrščena v oddelek 29 NACE Revizija 2 (proizvodnja motornih vozil, priklopnikov in polpriklopnikov), v regiji Katalonija na ravni NUTS II, sem resolucijo podprla, ker se strinjam s predlogom Komisije in spremembami predloga, ki jih je predložil Parlament. Strinjam se tudi, da bi bilo treba zagotoviti, da bo Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) podprl ponovno vključevanje posameznih presežnih delavcev na trg dela, zato želim ponoviti, da pomoč iz ESPG ne sme nadomestiti katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalne zakonodaje ali kolektivnih pogodb, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij oziroma sektorjev.

  Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) Finančno pomoč za delavce, ki so bili odpuščeni zaradi posledic globalizacije, je treba izvršiti od primera do primera, cilj tega pa mora biti njihovo ponovno vključevanje na trg dela. Zato je treba poudariti, da ta pomoč ne more nadomestiti ukrepov, za katere so običajno odgovorna podjetja, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij. Zato skupna izjava, ki izhaja iz tristranskih pogovorov med institucijami, poudarja pomen zagotavljanja nemotenega in hitrega poteka postopkov za sprejetje sklepov o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG). Ker je Španija zaprosila za pomoč v zvezi s 1429 presežnimi delavci v 23 podjetjih, ki delujejo v regiji Katalonija, sem poročilo podprl.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo o uporabi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: Cataluna automocion/Španija, saj bo s tem zagotovljena dodatna podpora katalonskim delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi posledic velikih strukturnih sprememb v svetovnem gospodarstvu, obenem pa bo omogočeno ponovno vključevanje teh delavcev na trg dela.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ko pomislim na krizo, ki je prizadela ta sektor, se spomnim, da je nekdanji predsednik vlade Španije, José María Aznar, povedal, kako je bil nekdanji predsednik Združenih držav Amerike, George W. Bush, presenečen, ko je izvedel, da glavni izvoz Španije niso kmetijski proizvodi, temveč avtomobili. To je bil pozitiven znak, da stari stereotipi o gospodarstvu jugozahodne Evrope čedalje manj veljajo.

Žal so prizadevanja za modernizacijo španske industrije, predvsem s strani vlade Ljudske stranke, naletela na veliko oviro v tej svetovni krizi. Upad povpraševanja po avtomobilih v EU je zelo hud, proizvodnja v drugem četrtletju leta 2009 pa je padla za skoraj 40 %, kar lahko ogrozi še več delovnih mest, ne samo v Španiji, temveč po vsej EU.

To me zelo skrbi, zato upam, da se bo špansko gospodarstvo lahko ustrezno odzvalo na to krizo, pri čemer je ta sklad samo del tega odziva.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Predlagan načrt pomoči za 1429 nekdanjih delavcev v 23 podjetjih, ki proizvajajo motorna vozila, priklopnike in polpriklopnike v regiji Katalonija v Španiji, je nujno potreben za strokoven in poklicni razvoj velikega števila Evropejcev, ki so jih neposredno prizadele posledice sedanje svetovne gospodarske in finančne krize. Približno 25 % delavcev, ki jih zajema ta načrt, ni hodilo v šolo ali je zgodaj zapustilo šolo, več kot 40 % delavcev pa ima samo osnovno izobrazbo. Nizke stopnje izobrazbe in usposobljenosti med delovno silo v ključnih sektorjih proizvodnje v Evropi predstavljajo velik problem v luči ciljev strategije Evropa 2020. Da bi podprli trajnostno, pametno in vključujočo rast, potrebujemo strategijo, ki bo zagotovila boljšo učinkovitost in donosnost sredstev, ki so na voljo državam članicam in evropskim prebivalcem, kot na primer sredstev iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG). V primeru ESPG je bilo letos uporabljenih smo nekaj čez 10 % od 500 milijonov EUR, ki so zagotovljeni v proračunu, kar je nesprejemljivo glede na obseg brezposelnosti v Evropi in čedalje večje težave pri iskanju drugega dela.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za Španijo sem podprl, ker menim, da je ta instrument dragocen vir podpore za delavce, ki jih je gospodarska kriza pahnila v težave.

ESPG je bil ustanovljen leta 2006, da bi zagotovil praktično podporo presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni bodisi zaradi razlogov, povezanih s selitvijo njihovih podjetij, ali po spremembi v letu 2009, zaradi gospodarske krize, da bi s tem pomagali pri njihovem ponovnem vključevanju na trg dela. Danes sprejeto poročilo govori o vlogi za sredstva v skupni višini 2.752.935 EUR, ki jo je predložila Španija v zvezi s 1429 delavci v 23 različnih podjetjih v sektorju motornih vozil.

Nazadnje je treba poudariti, da današnje glasovanje o štirih poročilih v zvezi z uporabo ESPG, da bi se zagotovila skupna sredstva v višini približno 14 milijonov EUR, kaže, da je sklad koristno in učinkovito sredstvo boja proti brezposelnosti, ki je posledica globalizacije in gospodarske krize.

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. – (ES) Podprl sem poročilo o uporabi sredstev iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), zlasti za 1429 presežnih delavcev v 23 podjetjih, ki delujejo v panogi, razvrščeni v oddelek 29 NACE Revizija 2 (proizvodnja strojev in opreme), v regiji Nordjylland na ravni NUTS II. ESPG ponuja dodatno pomoč delavcem, ki trpijo posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ter pomaga pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela. Španija je predložila vlogo za uporabo sredstev ESPG v zvezi s presežnimi delavci v avtomobilskem sektorju, kar je v skladu z Uredbo sklada. Zdaj je treba zagotoviti, da bo ESPG podprl presežne delavce, da se ponovno vključijo na trg dela, kljub temu da pomoč ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so v skladu z nacionalno zakonodajo ali kolektivnimi pogodbami odgovorna podjetja, ali ukrepov za prestrukturiranje podjetij ali sektorjev.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ker je Španija zaprosila za pomoč v zvezi s 1429 presežnimi delavci v 23 podjetjih, ki so razvrščena v oddelek 29 NACE Revizija 2 (proizvodnja motornih vozil, priklopnikov in polpriklopnikov), v regiji Katalonija na ravni NUTS II, sem resolucijo podprla, ker se strinjam s predlogom Komisije in spremembami predloga, ki jih je predložil Parlament.

Želela bi poudariti naslednje, saj se mi zdi to še posebej pomembno: (1) Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) podpira ponovno vključevanje presežnih delavcev, ki so bili izključeni iz trga dela, ne da bi pri tem razrešil podjetja njihovih odgovornosti; (2) v okviru uporabe sredstev ESPG je Komisija predlagala alternativni vir sredstev za plačila, pri katerem ne gre za neporabljena sredstva Evropskega socialnega sklada (ESS), kot je zahteval Parlament; (3) delovanje in dodano vrednost ESPG je treba oceniti v okviru splošne ocene programov in različnih drugih instrumentov, vzpostavljenih z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006 v okviru vmesnega pregleda večletnega finančnega okvira 2007–2013; (4) predlog Komisije vključuje informacije o vlogi ter analizo meril za upravičenost do pomoči, pojasnjeni pa so tudi razlogi za odobritev vloge, kar je tudi v skladu z zahtevami Parlamenta.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Španija je zaprosila za pomoč v zvezi s 1429 presežnimi delavci v 23 podjetjih, ki so razvrščena v oddelek 29 NACE Revizija 2 (proizvodnja motornih vozil, priklopnikov in polpriklopnikov), v regiji Katalonija na ravni NUTS II. Vloga izpolnjuje merila za upravičenost do pomoči, ki so določena v uredbi ESPG. Kot Katalonec sem vesel, da se je Parlament strinjal, da bo od zadevnih institucij zahteval, naj združijo vse potrebne moči za pospešitev uporabe sredstev ESPG, in da bo opozoril, da so institucije zavezane zagotoviti nemoten in hiter potek postopka za sprejetje sklepov o uporabi sredstev ESPG, iz katerih se zagotavlja enkratna in časovno omejena individualna podpora za delavce, ki so bili odpuščeni zaradi globalizacije ter finančne in gospodarske krize. Poudaril je tudi vlogo, ki jo lahko igra ESPG pri ponovnem vključevanju odpuščenih delavcev na trg dela.

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D), v pisni obliki. – (RO) Januarja 2010 je Španija predložila vlogo za uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) v zvezi z odpuščenimi delavci v 23 podjetjih v regiji Katalonija, ki so se ukvarjala s proizvodnjo vozil za cestni promet, priklopnikov in polpriklopnikov. Resolucijo Evropskega parlamenta o uporabi sredstev iz ESPG za zagotovitev pomoči presežnim delavcem sem podprla. Glasovala sem za resolucijo Evropskega parlamenta o uporabi sredstev ESPG za odobritev pomoči odpuščenim delavcem. Do odpuščanj je prišlo zaradi finančne in gospodarske krize, kar je pripeljalo do padca povpraševanja po vozilih v Španiji in po svetu, kakršnega ne pomnimo.

Med februarjem in novembrom 2009 je bilo samo v regiji Katalonija odpuščenih 2330 delavcev, od tega 75 % moških in skoraj 25 % starejših od 55 let. Strinjam se, da je treba zagotoviti finančno podporo in usposabljanje za presežne delavce, da bi si lahko zagotovili nova delovna mesta za čim daljši čas.

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. – (DE) Ta uporaba Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji bo prinesla koristi 1429 delavcem iz sektorja proizvodnje motornih vozil, priklopnikov in polpriklopnikov v španski regiji Katalonija. Komisija je predlagala, da se v tem primeru iz sklada uporabijo sredstva v višini 2.752.935 EUR, da bi se podprlo ponovno vključevanje nekdanjih delavcev iz skupaj 23 podjetij na trg dela, saj vloga, ki je bila aprila dopolnjena z dodatnimi podatki, izpolnjuje pogoje za finančni prispevek iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji.

Poročila: Barbara Matera (A7-0270/2010, A7-0269/2010, A7-0271/2010, A7-0272/2010)

  Peter Jahr (PPE), v pisni obliki. – (DE) Zelo sem vesel, da se je Evropski parlament danes odločil, da podpre številne ljudi, ki čutijo negativne posledice globalizacije. Vendar pa je evropska sredstva treba zdaj zagotoviti hitro in brez kakršnih koli birokratskih postopkov, da bi ti ljudje čim prej našli novo zaposlitev. To je pomemben in izredno viden prispevek Evropske unije, ki bo tem ljudem jasno pokazal, da EU želi pomagati in lahko pomaga tudi posameznikom v izrednih razmerah. Vendar pa si moramo tudi prizadevati, da bomo oblikovali globalizacijo na smiseln način. Zato je pomembno, da Evropska unija podpre pravične pogoje konkurence v mednarodnih gospodarskih odnosih. Na ta način se bo mogoče že na samem začetku izogniti ustvarjanju neugodnih razmer v določenih sektorjev.

  Crescenzio Rivellini (PPE), v pisni obliki. – (IT) Želel bi čestitati gospe Matera za odlično delo, ki ga je opravila. Danes sem podprl štiri prošnje za sredstva za delavce, ki so izgubili svoje službe v Španiji, na Danskem, Nizozemskem in Portugalskem. Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je bil ustanovljen leta 2006 s sredstvi, katerih zgornja meja znaša 500 milijonov EUR, da bi pomagal iskalcem zaposlitve najti novo delo, financiral posebne tečaje usposabljanja, pomagal delavcem pri ustanovitvi lastnih podjetij in zagotovil začasne dodatke k plači v obliki dodatkov za mobilnost, dodatkov za iskanje zaposlitve in dodatkov za usposabljanje ali ponovno vključevanje na trg dela.

ESPG kaže veliko raven prožnosti in ponuja pomoč v posebnih primerih v številnih regijah Evrope. Vendar pa moramo storiti vse, kar je potrebno, da bi pospešili uporabo tega instrumenta, predvsem glede na njegovo pozitivno vlogo pri spopadanju z gospodarsko krizo.

Poročilo: Carmen Fraga Estévez (A7-0260/2010)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Pozdravljam to poročilo, ki ureja izvajanje te konvencije in priporočil, ki jih je sprejela Komisija za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC), ki omogočajo sprejetje ukrepov v zvezi z nadzorom in izvrševanjem za vsa ribiška plovila, ki se uporabljajo ali so namenjena uporabi za dejavnosti ribolova v ribolovnih virih. Nekatere izmed teh določb so bile vključene v zakonodajo EU prek uredb o celoletnem dovoljenem ulovu in kvot, stališče poročevalke pa je treba podpreti in zavrniti to preteklo metodo, saj zakonodaja postaja nejasna in negativno vpliva na verodostojnost EU. Kar največjo prednost nameniti ukrepom regionalnih organizacij za upravljanje ribištva za boj proti nezakonitemu, ribolovu, da bi se sistem spremljanja in izvrševanja, ki ga sprejema ta konvencija, hitro prenesel v pravo EU, pri čemer mora biti Parlament celovito in pravočasno obveščen o vseh fazah postopka pogajanj z organizacijami za upravljanje ribištva, zato je treba zagotoviti, da predstavniki te institucije sodelujejo kot opazovalci na teh pogajanjih.

  Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki. – (IT) Najprej bi želel čestitati poročevalki. To poročilo sem podprl, ker se strinjam, da je sistem nadzora in izvrševanja, ki je sprejet v Konvenciji o prihodnjem večstranskem sodelovanju v ribištvu severovzhodnega Atlantika, treba prenesti v pravo EU. Na splošno pozdravljam nove predpise o nadzoru plovil, ki opravljajo nezakonite in neprijavljene dejavnosti; ti predpisi so predmet poročila, ki smo ga pravkar sprejeli.

Strinjam se tudi z novim sistemom pomorske inšpekcije, ki bo v evropskih pristaniščih dejansko preprečeval iztovarjanje in pretovarjanje zamrznjenih rib, če država zastave ribiških plovil, ki plujejo pod zastavo druge pogodbenice, ni preverila njihove zakonitosti. Vendar pa sem prepričan, da bo treba pri prenosu teh sprememb oceniti nekatere kompromisne rešitve in opraviti vse prilagoditve, dokler bodo veljale za izvedljive v skladu s samo konvencijo. Prepričan sem tudi, da se prenos lahko opravi hitreje in učinkoviteje, če bo Parlament ves čas obveščen o vseh fazah pogajanj, tako da bodo njegovi predstavniki sodelovali kot opazovalci na teh pogajanjih.

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Za Evropsko unijo je pomembno, da vzpostavi svoj sistem preprečevanja in odprave nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova. Predlagani predpisi morajo vključevati ukrepe o določitvi ribolovnih možnosti in s tem povezanih pogojev v vodah EU in za ribiška plovila EU v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova. Pomembno je, da je to v skladu s cilji skupne ribiške politike (SRP) in da prispeva k trajnostnemu razvoju.

  Lara Comi (PPE), v pisni obliki. – (IT) Z metodološkega vidika je pravilno, da pregledamo in dopolnimo vsebino konvencij, kot smo storili tokrat. Obenem pa je ustrezno, da se vprašamo o vlogi Parlamenta v tem pregledu. Poleg formalnih vprašanj je treba nenehno spremljati tudi delovanje organov, povezanih z evropskimi institucijami, da bi se zagotovilo, da bodo ti organi učinkoviti, uspešni, sodobni in da bodo lahko odgovorili na izzive, ki bi se lahko spremenili po podpisu ustreznega sporazuma.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Poročilo o sistemu nadzora in izvrševanja, ki se uporablja na območju, zajetem v Konvenciji o prihodnjem večstranskem sodelovanju v ribištvu severovzhodnega Atlantika sem podprl, saj uvaja nov sistem ukrepov za nadzor in izvrševanje, da bi se zagotovilo ohranjanje in uravnotežena uporaba ribolovnih virov v regiji. Ta sistem predvsem vključuje nadzor plovil, ki se ukvarjajo z nezakonitim, neprijavljenim ali nereguliranim ribolovom, ter sistem nadzora, ki ga bo izvajala država, v pristanišču katere se ribiški proizvodi iztovarjajo.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glede na pomen ribištva za Evropo (tako v smislu gospodarske dejavnosti, ki ustvarja delovna mesta in bogastvo, ter zaradi svoje vloge v prehrani ljudi) moramo vedno zelo previdno jemati vsak predpis, ki želi uvesti nove in strožje obveznosti za evropske ribiče.

Namen tega predloga je posodobiti predpise EU, ki prenašajo sistem nadzora in izvrševanja, ki je sprejet s konvencijo Komisije za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC). Cilj takšnih ukrepov je predvsem spodbujanje ravnanja v skladu z določbami konvencije s strani plovil nepogodbenic, vključno z novim sistemom nadzora države članice pristanišča. S tem se onemogoči, da bi se zamrznjene ribe, katerih zakonitost ni potrjena, iztovarjale v evropskih pristaniščih.

Poleg tega konvencija določa nove ukrepe, ki vključujejo nadzor plovil, ki se ukvarjajo z nezakonito, neprijavljeno in neregulirano ribolovno dejavnostjo. Mislim, da bo s temi ukrepi na koncu mogoče zaščititi evropske ribiče pred vnosom rib, ki niso v skladu s predpisi EU, na evropski trg, to pa je vsekakor treba pozdraviti.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ta dokument sem podprl, saj se strinjam, da je treba sistem nadzora in izvrševanja, ki je sprejet s Konvencijo o prihodnjem večstranskem sodelovanju v ribištvu severovzhodnega Atlantika (NEAFC), prenesti v pravo EU. Med novimi predpisi bi rad poudaril spremljanje plovil, ki se ukvarjajo z nezakonitim in neprijavljenim ribolovom, skupaj z novim sistemom pomorske inšpekcije, ki bo v evropskih pristaniščih dejansko preprečeval iztovarjanje in pretovarjanje zamrznjenih rib, če država zastave ribiških plovil, ki plujejo pod zastavo druge pogodbenice, ni preverila njihove zakonitosti. Leta 2007 in 2008 Parlament ni bil zastopan na letnem srečanju Organizacije za ribištvo severozahodnega Atlantika (NAFO). Zato moram reči, da bi Parlament moral biti v skladu z Lizbonsko pogodbo zastopan na prihodnjih razpravah o mednarodnih konvencijah, povezanih s tem vprašanjem.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Predlagan sistem nadzora vključuje določbe za spodbujanje ravnanja v skladu z ukrepi za ohranjanje in izvrševanje s strani plovil nepogodbenic, da bi se zagotovilo popolno spoštovanje ukrepov za ohranjanje in upravljanje, ki jih je sprejela Konvencija o prihodnjem večstranskem sodelovanju v ribištvu severovzhodnega Atlantika (NEAFC). Zato se nanaša na premostitev vrzeli v sistemu nadzora, predvsem v smislu nezakonitih, neprijavljenih ali nereguliranih ribolovnih dejavnosti, zaradi česar se z njim strinjamo.

Poročilo navaja, da morajo države članice, katerih plovila so pooblaščena za ribolov na upravnem območju NEAFC, sistemu dodeliti ustrezna sredstva za inšpekcijski pregled. Treba je poudariti, da nadzor ribolovnih dejavnosti danes pomeni čedalje več zahtev za države članice, bodisi v okviru skupne ribiške politike (SRP) ali na področju delovanja regionalnih organizacij za upravljanje ribištva.

Zato menimo, da bi bilo primerno ponovno premisliti o finančnih sredstvih, ki se jih namenja nadzoru, predvsem v zvezi z najvišjimi stopnjami sofinanciranja, ki se zagotavljajo v okviru ureditve finančnih ukrepov SRP za prevzem, razvoj in/ali modernizacijo opreme za nadzor s strani držav članic. Zato smo predlagali, da bi sedanjo 50-odstotno stopnjo dvignili na 75 %, ob upoštevanju tekočega postopka spremembe te uredbe.

  Pat the Cope Gallagher (ALDE), v pisni obliki. – (GA) Konvencija o prihodnjem večstranskem sodelovanju v ribištvu severovzhodnega Atlantika, katere pogodbenici sta zdaj tudi Skupnost in EU, je začela veljati leta 1982.

Cilj konvencije je zagotoviti dolgoročno ohranjanje in največjo možno uporabo ribolovnih virov v severovzhodnem Atlantiku, in sicer v interesu družbe, trajnosti in okolja. Uvesti je mogoče ukrepe za nadzor in izvrševanje, da bi se zagotovilo izvajanje te konvencije in priporočil, ki jih je sprejela Komisija za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC). Ta veljajo za vsa ribiška plovila, ki se uporabljajo za dejavnosti ribolova v ribolovnih virih, kot je opredeljeno v konvenciji.

Namen predloga je posodobiti zakonodajo Unije. Leta 2006 je NEAFC sprejela nov sistem za izboljšanje nadzora in izvrševanja svojih priporočil. Druga sprememba je ta, da je zdaj vključen tudi nov sistem pomorske inšpekcije, ki bo v evropskih pristaniščih dejansko preprečeval iztovarjanje zamrznjenih rib, če država zastave ribiških plovil, ki plujejo pod zastavo druge pogodbenice, ni preverila njihove zakonitosti. Vključeni so novi ukrepi v zvezi z ureditvijo plovil, ki se ukvarjajo z nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim ribolovom.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Poročilo o predlogu uredbe o sistemu nadzora in izvrševanja, ki se uporablja na območju, zajetem v Konvenciji o prihodnjem večstranskem sodelovanju v ribištvu severovzhodnega Atlantika, katere pogodbenica je EU, sem podprl, saj menim, da je treba ta sistem vključiti v pravo EU. Leta 2006 je Komisija za ribištvo severovzhodnega Atlantika sprejela nov sistem, katere namen je izboljšati nadzor in izvrševanje njenih priporočil, Evropska unija in Evropski parlament pa sta nato v celoti podprla sprejetje teh priporočil. Predvsem gre za močno podporo novim določbam, ki uvajajo nov sistem pomorske inšpekcije, ki bo v evropskih pristaniščih dejansko preprečeval iztovarjanje in pretovarjanje zamrznjenih rib, če zadevna država ni preverila njihove zakonitosti. Na kratko, ta niz priporočil prilagaja prej veljaven sistem sedanjim zahtevam, zato menim, da bi bilo koristno, če bi se hitro prenesel.

  Marisa Matias (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu je ključnega pomena za ohranjanje trajnosti ribolovnih virov ter zagotovitev večje pravičnosti in enakopravnosti pri razdelitvi bogastva. Od teh pogojev je odvisen sam obstoj ribiške skupnosti.

V tem okviru je zelo pomemben nadzor vseh ribiških plovil, ki se uporabljajo ali so namenjena za uporabo za ribolov na območjih Konvencije, kakor tudi ukrepi za izvrševanje. To poročilo gre v tej smeri. Vsi bi se morali vključiti v ta prizadevanja in jih razvijati še naprej. Preprečevanje in odprava nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova morata biti prednostna naloga skupne ribiške politike.

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. – (ES) Evropski parlament je večkrat poudaril, da je treba vso prednost dati ukrepom za boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu, ki jih izvajajo regionalne organizacije za upravljanje ribištva. Zato poročevalka meni, da je treba sistem nadzora in izvrševanja, ki ga je sprejela Komisija za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC), nemudoma prenesti v pravo EU. Uredba Sveta (ES) št. 1005/2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje („Uredba IUU“) je začela veljati 1. januarja 2010. Uredba Sveta (ES) št. 1006/2008 o dovoljenjih za ribolovne dejavnosti ribiških plovil Skupnosti zunaj voda Skupnosti in dostopu plovil tretjih držav do voda Skupnosti določa, da morajo ribiška plovila EU za izvajanje ribolovne dejavnosti zunaj voda EU imeti dovoljenje za ribolov. Ker menim, da je nadzor nad nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim ribolovom potreben, sem poročilo gospe Fraga podprl.

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – (LV) Sodelovanje v ribištvu severovzhodnega Atlantika pomeni predvsem pravične kvote za vse udeležence v procesu. Pravna predlaga, ki se uvaja in velja za vse udeležence, mora biti smiselna. Nihče ne sme imeti izključnih pravic za izkoriščanje ribolovnih virov Atlantika. Glasoval sem „za“ v upanju, da bo zakonodaja zagotovila enake možnosti in enako odgovornost za vse kršitve pri ulovu, kjer bodo imeli vsi enake možnosti, kar se pogosto dogaja, kadar se zakonodaja oblikuje tako, da daje prednost interesom velikih držav EU.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Čedalje višji dohodki in izboljšana infrastruktura so pripeljali do večje porabe rib tudi v državah v razvoju. Količine ulovljenih rib naraščajo že vsako leto in bodo torej naraščale še naprej. Študije so pokazale, da je naraščanje staležev rib v oceanih in celinskih vodah v glavnem rezultat ribogojstva. Vse pogosteje se uporabljajo večje flote, ki lovijo ribe iz čedalje manjših staležev. Da bi se omejil neusmiljen prelov, je treba uvesti sistem nadzora in izvrševanja. Razlog za skrb so tudi poročila ribičev, ki so ujeti na odprtem morju kot sluge in morajo garati za skrajno nizke plače v razmerah, ki spominjajo na suženjstvo. Nadzor je pomemben, če želimo, da bi naši zanamci vedeli, kakšen okus imajo ribe. Zaradi vsega tega je smiselna vsaj delna ponovna nacionalizacija ribiške politike, da bi se regionalni problemi lahko celovito reševali. V skladu s tem sem tudi glasoval.

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. – (PL) Poročilo govori o Konvenciji o prihodnjem večstranskem sodelovanju v ribištvu severovzhodnega Atlantika, ki je začela veljati 17. marca 1982. Za zagotovitev nadzora nad priporočili, določenimi v tem dokumentu, je bila ustanovljena Komisija za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC).

Poročilo poudarja pomen sprejemanja potrebnih ukrepov v zvezi z nadzorom in izvrševanjem in jih uporabljati za vsa ribiška plovila, ki se uporabljajo ali so namenjena uporabi za dejavnosti ribolova v ribolovnih virih na območjih, določenih v konvenciji. Glavno vprašanje je izvajanje ukrepov na zadevnem območju za namen boja proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu, ki jih izvršujejo regionalne organizacije za upravljanje ribištva (RFO). Prednostna naloga je torej sprememba sistema nadzora in izvrševanja, ki ga je sprejela NEAFC in ki ga je treba čim prej prenesti v zakonodajo EU.

Poročevalka poudarja tudi, da je treba zagotoviti, da bodo ribiška plovila EU morala pridobiti dovoljenje za ribolov zunaj voda Evropske unije. To poročilo nam bo omogočilo, da zapolnimo pravne vrzeli, ki so do danes obstajale na področju zakonodajnih določb o flotah Evropske unije, to pa bo izboljšalo verodostojnost Evropske unije na tem področju in prispevalo k boju proti nezakonitemu ribolovu.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Predlog uredbe Parlamenta in Sveta o sistemu nadzora in izvrševanja, ki se uporablja na območju Konvencije o prihodnjem večstranskem sodelovanju v ribištvu severovzhodnega Atlantika (NEAFC), je temeljnega pomena v smislu dopolnitve predpisov EU o izvajanju sistema nadzora in izvrševanja, ki ga je sprejela NEAFC.

Kot v drugih primerih, v katerih so se priporočila regionalnih organizacij za upravljanje ribištva izvajala v okviru prava EU o ribištvu, se tudi s tem želi uvesti ostrejši nadzor za preprečevanje nezakonitega ribolova, odpravo možnih vrzeli in obrambo temeljnega načela skupne ribiške politike (SRP) za trajnostni ribolov znotraj in zunaj voda EU.

Poleg tega menim, da besedilo, ki je bilo sprejeto in o katerem glasujemo danes, zagovarja posebne pravice Parlamenta v okviru rednega zakonodajnega postopka in vključuje potrebne spremembe, ki izhajajo iz členov 2090(E) in 291 Pogodbe o delovanju EU.

Zaradi vsega tega bom ta predlog podprla.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Konvencija o prihodnjem večstranskem sodelovanju v ribištvu severovzhodnega Atlantika, katere pogodbenica je EU, je bila odobrena s Sklepom Sveta 81/608/ES, in je začela veljati 17. marca 1982. Sprejmejo se lahko ukrepi za nadzor in izvrševanje, da bi se zagotovilo izvajanje te konvencije in priporočil, ki jih je sprejela Komisija za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC). Ti veljajo za vsa ribiška plovila, ki se uporabljajo ali so namenjena za uporabo pri opravljanju ribolovnih dejavnosti ribolovnih virov na območjih, opredeljenih v konvenciji.

Cilj tega predloga je posodobiti zakonodajo EU s prenosom sistema nadzora in izvrševanja NEAFC. Da bi se nov sistem NEAFC lahko izvajal, predlog predvideva kasnejši preklic Uredbe Sveta (ES) št. 2791/1999 z dne 16. decembra 1999, s katero se je izvajal prvi sistem, ki ga je NEAFC sprejela leta 1998.

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. – (IT) To poročilo podpiram, kajti čeprav je Evropa omejila ali dejansko prepovedala ulov različnih vrst rib, še vedno obstaja veliko število nezakonitih ribiških plovil, ki ne lovijo samo zaščitenih rib, temveč tudi ne upoštevajo direktiv EU o zaščiti delavcev.

Sprejetje tega poročila pomeni, da bodo nova priporočila, ki so začela veljati med letoma 2007 in 2010, postala zakon, njihov prenos pa je pomemben tako za boj proti nezakonitemu ribolovu kot za preprečevanje pravnega vakuuma na področju flot EU. Še ena pozitivna točka je uvedba novega sistema inšpekcije, ki bo v evropskih pristaniščih preprečeval iztovarjanje zamrznjenih rib dvomljivega ali nezakonitega izvora.

Priporočilo: Jarosław Leszek Wałęsa (A7-0262/2010)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glede na pomen prispevka te konvencije pri posvetovanju, sodelovanju, najboljši uporabi. smotrnemu upravljanju in ohranjanju ribolovnih virov na območju severozahodnega Atlantika, skupaj s spodbujanjem mednarodnega sodelovanja, s katerim bi se izboljšalo trajnostno upravljanje morskih virov na odprtem morju, ki bi temeljilo na znanstvenih raziskavah, je tukaj predlagana sprememba temeljnega pomena, saj konvencijo v celoti prenavlja, da bi jo uskladila z drugimi regionalnimi konvencijami in mednarodnimi instrumenti ter vanjo vključila sodobne zasnove ribištva. Najvidnejši izmed pozitivnih ukrepov so: poenostavitev strukture te konvencije, posodobitev prispevkov v proračun v skladu z načelom „uporabnik plača“ v zvezi s pogodbenicami, nova opredelitev obveznosti in sprememba postopka odločanja ter reševanja sporov v zvezi s slednjimi. Te izboljšave so ključnega pomena kot način spodbujanja skupne ribiške politike (SRP) v prihodnosti.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Priporočilo o predlogu Sklepa Sveta o odobritvi, v imenu Evropske unije, sprememb Konvencije o prihodnjem večstranskem sodelovanju ribištva severozahodnega Atlantika, sem podprla, saj spremembe pozitivno prispevajo k preoblikovanju notranje strukture in prerazporeditve pooblastil v Organizaciji za ribištvo severozahodnega Atlantika.

Vendar pa menim, da bi moral Evropski parlament v skladu z Lizbonsko pogodbo biti zastopan na prihodnjih razpravah o mednarodnih konvencijah.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glede na pomen ribištva za Evropo (tako v smislu gospodarske dejavnosti, ki ustvarja delovna mesta in bogastvo, ter zaradi svoje vloge v prehrani ljudi) moramo vedno zelo previdno jemati vsak predpis, ki želi uvesti nove in strožje obveznosti za evropske ribiče. Vendar pa smo v tem primeru predlagali spremembo, ki povečuje možnosti za ribolov, ki jih ima Evropska unija po Konvenciji o prihodnjem večstranskem sodelovanju v ribištvu severozahodnega Atlantika, kar je treba pozdraviti. Zato sem to podprl.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ta dokument sem podprl, saj se strinjam, da je treba sistem nadzora in izvrševanja, ki je sprejet s Konvencijo o prihodnjem večstranskem sodelovanju v ribištvu severozahodnega Atlantika, prenesti v pravo EU. Med novimi predpisi bi rad poudaril spremljanje plovil, ki se ukvarjajo z nezakonitim in neprijavljenim ribolovom, skupaj z novim sistemom pomorske inšpekcije, ki bo v evropskih pristaniščih dejansko preprečeval iztovarjanje in pretovarjanje zamrznjenih rib, če država zastave ribiških plovil, ki plujejo pod zastavo druge pogodbenice, ni preverila njihove zakonitosti. Leta 2007 in 2008 Parlament ni bil zastopan na letnem srečanju Organizacije za ribištvo severozahodnega Atlantika (NAFO). Zato moram reči, da bi Parlament moral biti v skladu z Lizbonsko pogodbo zastopan na prihodnjih razpravah o mednarodnih konvencijah, povezanih s tem vprašanjem.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Glavni cilj Organizacije za ribištvo severozahodnega Atlantika (NAFO) je prispevati k trajnostnemu razvoju in ohranjanju ribolovnih virov na območju Konvencije NAFO, ki temelji na sodelovanju med državami.

Podpiramo in cenimo načelo mednarodnega sodelovanja na tem področju, ki temelji na znanstvenih temeljih. Zato menimo, da je treba podpreti spremembo konvencije iz leta 2007 in 2008, ki je v skladu s temi cilji, katerih namen je uskladiti konvencijo z drugimi regionalnimi konvencijami in mednarodnimi instrumenti ter vanjo vključiti sodobne zasnove na področju upravljanja ribištva.

Ne moremo pa spregledati obžalovanja vredne zamude pri pozivu Parlamenta, da sprejme odločitve o tem vprašanju. Komisija je predlog za prenos v pravo Unije dejansko podala 8. marca 2010, torej je minilo več kot dve leti, da je bil dokument pripravljen in da ga je Parlament lahko slišal.

V prihodnosti bi bolj pravočasna vključitev in udeležba lahko bili ključnega pomena in bi najbolje spremljali same postopke pogajanja.

  Pat the Cope Gallagher (ALDE), v pisni obliki. – (GA) Konvencija o prihodnjem večstranskem sodelovanju ribištva severozahodnega Atlantika je bila podpisana v Ottawi 24. oktobra 1978 in je začela veljati 1. januarja 1979.

Vse od takrat je glavni cilj Organizacije za ribištvo severozahodnega Atlantika (NAFO) ta, da s posvetovanjem in sodelovanjem prispeva h kar najboljši uporabi ter smotrnemu upravljanju in ohranjanju ribolovnih virov na območju konvencije ter da spodbuja ideje za mednarodno sodelovanje, s katerim bi se izboljšalo trajnostno upravljanje morskih virov na odprtem morju.

Pogodbenice so na letnih srečanjih NAFO leta 2007 in leta 2008 sprejele „Spremembo Konvencije o prihodnjem večstranskem sodelovanju ribištva severozahodnega Atlantika“. Ta sprememba uresničuje pomembno spremembo konvencije, da bi jo bolj uskladila z drugimi regionalnimi konvencijami in mednarodnimi instrumenti ter da bi pri upravljanju ribištva upoštevala sodobne prakse. Zato ta sprememba pomembno prispeva k učinkovitosti strukture organizacije.

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. – (ES) Konvencija o prihodnjem večstranskem sodelovanju ribištva severozahodnega Atlantika je bila podpisana v Ottawi 24. oktobra 1978 in je začela veljati 1. januarja 1979 po tem, ko so bili pri kanadski vladi vloženi instrumenti ratifikacije, sprejetja in odobritve sedmih podpisnic. Glavni cilj Organizacije za ribištvo severozahodnega Atlantika (NAFO) je, da s posvetovanjem in sodelovanjem prispeva h kar najboljši uporabi ter smotrnemu upravljanju in ohranjanju ribolovnih virov na območju konvencije NAFO ter da spodbuja ideje za mednarodno sodelovanje, s katerim bi se izboljšalo trajnostno upravljanje morskih virov na odprtem morju, ki bi temeljilo na znanstvenih raziskavah. Pogodbenice konvencije so na letnih srečanjih NAFO leta 2007 (angleška različica) in leta 2008 (francoska različica) sprejele spremembo Konvencije o prihodnjem večstranskem sodelovanju ribištva severozahodnega Atlantika. V spremembi so konvencijo celovito proučili predvsem z namenom, da bi jo bolj uskladili z drugimi regionalnimi konvencijami in mednarodnimi instrumenti ter da bi v upravljanje ribištva vključili sodobne zasnove, zaradi česar sem to tudi podprl.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Pred dobrimi 30 leti smo že preučevali možnost kar najboljše uporabe in smotrnega upravljanja za namen ohranjanja ribolovnih virov. Zdaj je treba predpise Organizacije za ribištvo severozahodnega Atlantika (NAFO) spremeniti, a ne samo zato, da bi jih bolje uskladili z drugimi regionalnimi sporazumi in mednarodnimi instrumenti, temveč da bi jih povezali tudi z na primer sedanjim poznavanjem zasnov o upravljanju ribištva. Ribolovne kvote in upravljanje staležev so temeljnega pomena za preprečevanje popolnega prelova v celinskih vodah in oceanih. V tem smislu pa moramo zagotoviti tudi, da bodo organizacije, kot je NAFO, lahko še naprej ukrepale na podlagi racionalizirane strukture in dobre organizacije. Treba je tudi preprečiti, da bi stroški postali previsoki. Zaradi vsega tega je smiselna vsaj delna ponovna nacionalizacija ribiške politike, da bi se regionalni problemi lahko celovito reševali. V skladu s tem sem tudi glasoval.

  Claudio Morganti (EFD), v pisni obliki. – (IT) Ta predlog dopolnjuje zakonodajo EU, ki prenaša sistem nadzora in izvrševanja, ki ga je sprejela Organizacija za ribištvo severozahodnega Atlantika. Nov postopek je sprejet zato, da bi se izboljšala nadzor in izvrševanje priporočil komisije o ribištvu ter da bi se predvsem spodbudilo ravnanje v skladu z določbami konvencije s strani plovil nepogodbenic. Poleg tega uvaja tudi nov sistem pomorske inšpekcije, ki bo v evropskih pristaniščih dejansko preprečeval iztovarjanje in pretovarjanje zamrznjenih rib, če država zastave ribiških plovil, ki plujejo pod zastavo druge pogodbenice, ni preverila njihove zakonitosti.

Uvedeni so novi ukrepi za nadzor plovil, ki se ukvarjajo z nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim ribolovom. Glavni razlog, zaradi katerega sem poročilo podprl, je preprečiti in odpraviti nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov.

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. – (PL) Poročilo gospoda Wałęse se nanaša na spremembe Konvencije o prihodnjem večstranskem sodelovanju ribištva severozahodnega Atlantika, ki je bila podpisana v Ottawi 24. oktobra 1978 in je začela veljati 1. januarja 1979. Naloga NAFO, tj. Organizacije za ribištvo severozahodnega Atlantika, je, da na podlagi posvetovanja in sodelovanja zagotovi smotrno upravljanje, kar najboljšo uporabo in ohranjanje ribolovnih virov. Glavna naloga te organizacije je spodbujati mednarodno sodelovanje, da bi se izboljšalo trajnostno upravljanje morskih virov na odprtem morju, in sicer na podlagi temeljnih načel znanstvenih raziskav. Poročevalec predstavlja pozitivne spremembe konvencije, ki bodo sedanje predpise bolje uskladile z instrumenti na mednarodni in regionalni ravni.

Predlagane spremembe vključujejo: posodobitev strukture NAFO (združitev razširjenega sveta in komisije za ribištvo v en organ), spremembo sistema prispevkov v proračun, uvedbo jasnih smernic glede pravic in obveznosti pogodbenic NAFO, spremembo postopka odločanja in uvedbo novega postopka za učinkovito reševanje sporov, kar je v interesu Evropske unije.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Poročilo gospoda Wałęse predstavlja spremembe konvencije Organizacije za ribištvo severozahodnega Atlantika (NAFO) iz leta 1978 in predstavlja korak naprej pri sodelovanju in upravljanju ribolovnih virov na severozahodnem Atlantiku. Spremembo konvencije sem podprl, ker znanstvene raziskave izboljšujejo mednarodno sodelovanje pri izkoriščanju morskih virov na tem območju. Poleg tega je odobritev spremembe znak nove vloge Parlamenta, ki jo uvaja Lizbonska pogodba, saj poudarja, da je treba pospešiti postopek odobritve in posodobitve konvencij.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glavni cilj Organizacije za ribištvo severozahodnega Atlantika (NAFO) je zagotoviti smotrno upravljanje in ohranjanje ribolovnih virov na območju Konvencije NAFO. EU je ena izmed pogodbenic v tej regionalni organizaciji za upravljanje ribištva in je tako kot druge pogodbenice na letnem srečanju NAFO leta 2007 sprejela spremembo Konvencije o prihodnjem večstranskem sodelovanju v ribištvu severozahodnega Atlantika. Cilj te spremembe je poenostaviti in posodobiti strukturo te organizacije, jo prilagoditi trenutnim razmeram v ribištvu, uvesti nove opredelitve glede obveznosti pogodbenic, tj. držav zastave in držav pristanišč, ter pojasniti pravice in obveznosti pogodbenic NAFO.

Upoštevajoč najboljše interese EU, zlasti možnosti za ribolov, ki jih ima EU po tej konvenciji, menim, da je odobritev te spremembe ključnega pomena in da ji lahko očitamo samo njeno zamudo.

Tako kot poročevalec obžalujem, da je Komisija z več kot dveletno zamudo predložila svoj predlog, ki ga je pripravila leta 2007, torej ko je bila sprememba sprejeta na enem izmed letnih srečanj NAFO.

To poročilo si zasluži mojo podporo.

  Crescenzio Rivellini (PPE), v pisni obliki. – (IT) Gospodu Wałęsi moram čestitati za njegovo odlično poročilo, obenem pa bi želel spomniti na ter poudariti dejstvo, da je decembra 2009 začela veljati Lizbonska pogodba. V okviru pooblastil, ki jih je po novem pridobil Odbor za ribištvo, bi moral Evropski parlament biti zastopan na naslednjih pogajanjih o prihodnjih mednarodnih konvencijah.

Leta 2007 in 2008 Evropski Parlament ni bil zastopan na letnih srečanjih Organizacije za ribištvo severozahodnega Atlantika (NAFO). Institucija je v okviru svojih pristojnosti dala soglasje, vendar želi obenem spomniti Svet in Komisijo na nove postopkovne zahteve in potrebi po spoštovanju novih pooblastil Evropskega parlamenta.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Konvencija o prihodnjem večstranskem sodelovanju ribištva severozahodnega Atlantika je bila podpisana v Ottawi 24. oktobra 1978 in je začela veljati 1. januarja 1979 po tem, ko so bili pri kanadski vladi vloženi instrumenti ratifikacije, sprejetja in odobritve sedmih podpisnic. Glavni cilj Organizacije za ribištvo severozahodnega Atlantika je, da s posvetovanjem in sodelovanjem prispeva h kar najboljši uporabi ter smotrnemu upravljanju in ohranjanju ribolovnih virov na območju konvencije NAFO ter da spodbuja ideje za mednarodno sodelovanje, s katerim bi se izboljšalo trajnostno upravljanje morskih virov na odprtem morju, ki bi temeljilo na znanstvenih raziskavah.

Pogodbenice konvencije so na letnih srečanjih NAFO leta 2007 (angleška različica) in leta 2008 (francoska različica) sprejele spremembo Konvencije o prihodnjem večstranskem sodelovanju ribištva severozahodnega Atlantika. V spremembi so konvencijo celovito proučili predvsem z namenom, da bi jo bolj uskladili z drugimi regionalnimi konvencijami in mednarodnimi instrumenti ter da bi v upravljanje ribištva vključili sodobne zasnove.

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. – (IT) Priporočilo o celoviti spremembi Konvencije o prihodnjem večstranskem sodelovanju ribištva severozahodnega Atlantika podpiram, saj želi v upravljanje ribištva vključiti sodobne zasnove. Spremembe na eni strani vključujejo ukrepe racionalizacije, da drugi pa jasne opredelitve dolžnosti držav zastave in držav pristanišč.

Poročilo: Britta Thomsen (A7-0264/2010)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Podjetjem bi bilo treba preprečiti, da bi stalna delovna mesta spreminjala v netipično delo, kar vodi k pomanjkanju varnosti zaposlitve. To je še bolj zaskrbljujoče, če upoštevamo povečanje števila neprijavljenih delavk in dejstvo, da mnoge ženske nimajo druge izbire, kot da sprejmejo negotovo delo. Kljub temu pa kaže, da so ženske podpovprečno zastopane pri negotovem delo, saj se ne upoštevata na primer plačana pomoč na domu in oskrba. Zakonodajni okvir je treba prilagoditi sedanjim razmeram, ki lahko pripeljejo do negotovih delovnih pogojev, predvsem neprostovoljnega dela s krajšim delovnim časom ter dejstva, da podjetja ne napovedujejo pomanjkanja osnovnih delovnih pogojev: popolnega pomanjkanja varnosti zaposlitve, nizkih plač, pomanjkanja socialne zaščite in priložnosti za poklicno napredovanje ali celo pomanjkanja kolektivnega zastopanja delavcev. Namesto tega je treba spodbujati začetno in nadaljevalno usposabljanje, boljše informacije o pravicah ter dejansko preučitev poklicnega in družinskega življenja žensk, saj je način, v skladu s katerim dohodek žensk šteje za drugi dohodek, lahko zavajajoč, ker gre pogosto za edini družinski dohodek.

  Roberta Angelilli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Strategija Evropa 2020 predlaga, da bi se stopnja zaposlenosti za starostno skupino do 20 do 64 let dvignila na 75 % in da bi se zmanjšalo število ljudi, ki tvegajo revščino. Da bi se izpolnili ti cilji, bi bilo tudi ustrezno ukrepati proti vsem oblikam negotovih zaposlitev, vključno z nenapisanimi pogodbami o zaposlitvi, tj. tistimi ki se nanašajo na manj kot 10 delovnih ur na teden ter pogodbami o delu za krajši določen čas. Pri tem nisem omenila zaposlitev, pri katerih se zanemarjajo minimalne zdravstvene in varnostne zahteve, zaradi česar prihaja do visoke ravni nesreč in večjega tveganja izpostavljenosti boleznim in različnim nevarnostim.

Tovrstne pogodbe so skupaj z vsemi povezanimi tveganji pogosto namenjene ženskam, ki so kaznovane zaradi svojega spola, starosti, tega, da imajo družino ali da so priseljenke. Evropska unija bi morala posredovati s sprejetjem zakonodajnih ukrepov za zagotovitev enakosti med spoloma in zmanjšanja ločevanja glede na spol na trgu dela. Države članice pa morajo povečati nadzor, da bi zmanjšale število primerov zlorab žensk, odpravile neprijavljeno delo in sprejele odvračilne ukrepe, usmerjene v delodajalce.

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Pozdravljam dejstvo, da je Evropski parlament dal pobudo za to pomembno poročilo o negotovem položaju delavk. Ženske so predvsem tiste, ki imajo negotovo zaposlitev in ki pogosto ne uživajo niti obveznih minimalnih socialnih standardov za delavce. Ženske pogosto vzamejo slabo plačano delo, da bi uskladile delo in družino, zato so se prisiljene odreči socialnim zagotovilom in sprejeti slabe delovne pogoje. Socialna zaščita je temeljni del prožne varnosti. Zato je, da bi rešili te probleme, zelo pomembno, da države članice in socialne partnerje spodbudimo, da se lotijo usklajevanja zakonodaje in pogodbene ureditve delovnih pogojev. Države članice morajo zmanjšati dvojno breme dela, ki ga nosijo ženske in ki je eden izmed razlogov za preveliko zastopanost žensk na področju negotovega dela. Zelo pomembno je, da imajo vsi delavci enak dostop do socialnih storitev in ugodnosti, vključno s porodniškim dopustom, zdravstveno oskrbo in pokojninami, kakor tudi izobraževanjem in usposabljanjem ne glede na njihove zaposlitvene pogoje.

  Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki. – (IT) Čestitam poročevalki, ker je opozorila na en vidik v svetu zaposlovanja, zaradi katerega še vedno prihaja do prevelikih razlik med spoloma. Gospodarska in finančna kriza je nedvomno poslabšala pogoje za delavce na negotovih delovnih mestih, zlasti pa za ženske, ki nosijo največji del bremena tega negotovega dela. To potrjujejo tudi zadnji podatki, ki kažejo, da so v 55 % podjetjih za krajši delovni čas zaposlene samo ženske. Izračunano je tudi, da delo za krajši delovni čas opravlja 31,5 % žensk v primerjavi z 8,3 % moških in da je za negotovo delo značilna višja stopnja poškodb ter večje tveganje bolezni in izpostavljenosti nevarnostim. To je torej stanje neenakosti, ki ga Evropska unija ne sme zanemariti.

Poročilo sem podprl, ker se strinjam s tem, da se je proti temu problemu treba boriti in da je treba države članice in socialne partnerje pozvati, da se lotijo vsebinskega usklajevanja zakonodaje in pogodbene ureditve. Upam tudi, da bodo Komisija in države članice okrepile spremljanje minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtev na delovnem mestu. Veliko je treba še storiti, da bi lahko ženskam zagotovili pravičen dostop do trga dela.

  Lara Comi (PPE), v pisni obliki. – (IT) Zgolj opisen pojem, kot je „negotov položaj delavk“, v Evropski uniji še vedno vsebuje dve vrsti diskriminacije, ki sta obe zelo hudi. Pri prvi gre za vprašanje dela žensk, ki se v drugem dokumentu tega delnega zasedanja pogosto obravnava s sodobnega, trajnostnega vidika. Druga se nanaša na dvodelni trg dela, ki je prisoten v mnogih državah članicah, na katerem imajo nekateri delavci pravice in zaščito, medtem ko so drugi prepuščeni okoliščinam, na katere ponavadi nimajo nobenega vpliva. Če si podatke ogledamo objektivno, se čedalje bolj očitno pokaže, da bo redna zaposlitev v prihodnosti vključevala tudi sprejemanje večjih tveganj, kot se je dogajalo do zdaj. Takšne spremembe bi bilo treba urediti, da bi se izognili špekulacijam, ki škodijo najšibkejšim posameznikom v pogodbenem smislu, predvsem tistim, ki se znajdejo v prikrajšanem položaju. Dolžnost evropskih institucij je, da se izognejo diskriminaciji in omogočijo vsem, da svobodno dosegajo lastne poklicne cilje v skladu s svojimi zmožnostmi, nadarjenostjo in nagibi. Ob tej priložnosti želim poudariti, da bi bile nadaljnje raziskave o negotovem položaju delavk koristne za načrtovanje ukrepov, katerih namen je odpraviti ovire brez čezmerne invazivnosti.

  Corina Creţu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Boj proti negotovemu delu, ki je čedalje pogostejša lastnost gospodarske krize, sem podprla. S tem bo mogoče učinkoviteje odpraviti pomanjkanje varnosti zaposlitve, nizke ravni plač, ki v večini primerov niso prijavljene za namene obdavčevanja, pomanjkanje socialne zaščite priložnostnih delavcev, kakor tudi delovno okolje brez minimalnih zdravstvenih in varnostnih standardov ter zaščite delavcev pred nesrečami.

Obenem pa nam bodo ti ukrepi tudi pomagali, da se učinkoviteje spopademo z diskriminacijo na podlagi spola, ki prevladuje na področju negotovih del, pri katerih so predvsem ženske žrtve delovnih pogojev, ki niso dostojni človeka.

Žaljivo obravnavanje žensk, ki pomagajo na domu in ki v tem sektorju prevladujejo nad moškimi, plačna diskriminacija žensk ter izkoriščanje priseljenk, ki s svojimi pravicami niso niti seznanjene niti jih lahko branijo, so le nekateri izmed številnih razlogov moje podpore tem ukrepom, namenjenim reševanju sramotnega socialno-ekonomskega položaja.

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Mislim, da se morajo države članice zavzemati za to, da bi ženskam ponudile zaposlitev in možnost, da sindikalno zaščitijo svoje pravice, kot so dostojno plačilo, porodniški dopust, sprejemljiv in urejene delovni čas ter nediskriminatorno delovno okolje. Mislim tudi, da morajo države članice kaznovati oviranje včlanjevanja v sindikate in ponuditi osnovne svetovalne storitve za ženske, ki jih svet delavcev ne more podpreti, na primer zaposlene v zasebnem gospodinjstvu in kmetijstvu.

  Proinsias De Rossa (S&D), v pisni obliki. – To poročilo, ki poudarja, da negotovo delo nesorazmerno negativno vpliva na delavke, podpiram. To je dejansko še en dokaz, da je treba okrepiti določbe o porodniškem in očetovskem dopustu, da bi se tako ženskam kot moškim omogočilo, da uskladijo svoje obveznosti do dela in družine. Negotovo delo je vrsta netipične zaposlitve, za katerega so v glavnem značilni pomanjkljiva ali neobstoječa varnost zaposlitve, nizko plačilo, pomanjkanje pravic do socialne zaščite, pomanjkanje zaščite pred diskriminacijo ter delovno okolje brez minimalnih varnostnih in zdravstvenih standardov. V skladu z zadnjimi razpoložljivimi podatki dela je za krajši delovni čas zaposlenih 31,5 % žensk v primerjavi s samo 8,3 % zaposlenih moških. Negotovo delo ni samo glavni vzrok za razlike v plačilu žensk in moških, temveč ustvarja tudi oviro za poklicne obete, ki vodijo k boljši zaposlitvi in poklicnemu razvoju, zaradi katerih so številni ljudje ujeti na slabo plačanih negotovih delovnih mestih. Ženske iz manj razvitih držav pogosto prihajajo v EU in opravljajo nizko kvalificirana ali celo nezakonita dela. Negotove oblike dela prežijo na najšibkejše dele naših družb, ljudem pa odrekajo dostojanstvo pri deli ter možnost za dostojno življenje zase in svoje družine.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Negotovo delo ni problem spolov, kljub temu da je lahko posebej pogosto pri ženskah, vsako stališče, s katerim se poskuša iz tega narediti problem spolov, pa je pretirano poenostavljeno.

Kot sem že velikokrat povedal, so se neprožni modeli v delovnem pravu pokazali kot neuspešni. Primer Združenih držav Amerike kaže, da prožnost ni sopomenka za negotovost, ampak bolj za dinamičen trg dela. Več prožnosti ne pomeni več negotovosti; daleč od tega.

Po krizi bomo spoznali, da so modeli, ki smo jih bili vajeni, bili neuspešni, in da bo trg dela, če bomo res hoteli ustvariti delovna mesta, moral preučiti možnost za netipične pogodbe, ki se bodo nanašale bodisi na delo za krajši delovni čas, priložnostno ali začasno izmenično delo, delo na domu ali delo na daljavo, ki bodo predstavljali običajne oblike dela, medtem ko zaradi tega, kar bomo pridobili z dinamičnostjo in prožnostjo, gotovost ne bo nič manjša. Mislim, da bi na ta način prožnejši sistemi lahko prinesli največ koristi prav ženskam, saj združevanje njihovega poklicnega in družinskega življenja ali materinstva ne bi več jemala tako velik davek, kot se je to dogajalo v bolj tradicionalnih oblikah dela.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Sedanja gospodarska in finančna kriza je povečala problem revnih delavk, ki se pogosto znajdejo v posebej ranljivem položaju v zvezi z delom, saj morajo usklajevati delo z družinskimi obveznostmi. To poročilo sem podprl, saj se strinjam, da je ta problem treba reševati, države članice in njihove socialne partnerje pa pozivam, naj oblikujejo nove in učinkovite strategije o negotovosti pri delu ter pri tem upoštevajo načelo enakosti spolov. Želel bi poudariti prošnjo te resolucije Komisiji, da naj predstavi predlog o izvajanju načela enakega plačila za moške in ženske.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Podprli smo to samoiniciativno poročilo, ki poudarja vidik spola pri negotovem delu, obsoja različne okoliščine in vztraja pri nizu ukrepov za boj proti diskriminaciji žensk. V celoti je pozitivno, vendar vsebuje tudi nekatera protislovja in izjave, s katerimi se ne strinjamo.

Najpomembnejši pozitivni predlogi poročila so:

Komisijo poziva, naj podpre države članice pri razvoju kampanje za postopno spremembo statusa delavcev z negotovo zaposlitvijo v status redno zaposlenih;

Komisijo in države članice poziva , naj razvijejo strategije glede negotovih oblik zaposlitve, da bi poudarili dostojna in zelena delovna mesta ter vključili načelo uravnotežene zastopanosti spolov;

Svet in Komisijo poziva, da v smernicah za politike zaposlovanja držav članic in v novi strategij za enakost spolov določijo značilnosti negotovih zaposlitev.

  Nathalie Griesbeck (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Dan po mednarodnem dnevu boja proti revščini in socialni izključenosti sem odločno podprla to poročilo o negotovem položaju delavk. To je dejstvo: kljub pozitivnim dosežkom v smislu enakosti med moškimi in ženskami so ženske še vedno ranljivejše od moških, ko gre za zaposlitev. Ženske opravljajo negotova dela veliko pogosteje od moških. Med moškimi in ženskami je še vedno veliko razlik v smislu potencialne zaposlitve, kakovosti dela, dohodka in nagrad.

Zato je zelo pomembno, da Komisija aktivno spodbudi enake možnosti za moške in ženske v okviru politike zaposlovanja, in sicer s prihodnjo strategijo o enakosti med spoloma, postopno spremembo statusa delavcev z negotovo zaposlitvijo v status redno zaposlenih in podpiranjem nacionalnih pobud, ki gredo v to smer.

  Jarosław Kalinowski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Delovno življenje žensk in njihovo poklicno pot pogosto ovirajo stereotipi, po katerih so ženske šibkejše in manj odporne na stres, lahko kadar koli zanosijo in zaradi tega jemljejo bolniški dopust in druge oblike dopusta pogosteje od moških. Zaradi tega ženske težje dobijo zaposlitev, tiste, ki so zaposlene, pa so za enako delo plačane manj kot moški. Gospodarska kriza je te probleme še poslabšala in pokazala na to, v kolikšni meri se ženske izkorišča na trgu dela. Pogodbe za zaposlitev za krajše obdobje ali za delo za krajši delovni čas z neplačanimi nadurami so samo nekateri primeri praks, ki so po mojem mnenju nesprejemljive.

Zato je pomembno, da opozorimo na potrebo upoštevanju delovnega prava na enakopravni podlagi za vse delavce. Moramo se boriti proti temu, kako se težke razmere, v katerih so se znašli ljudje, izkoriščajo za to, da bi se jih prisililo delati v sramotnih in nezdravih pogojih – zlasti če govorimo o ženskah, ki se morajo boriti tudi proti stereotipom.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Poročilo gospe Thomsen sem podprl, ker menim, da je zdaj treba spremeniti zakonodajo o delovnih pogojih za ženske, ki opravljajo negotovo delo. V večini držav je prišlo do spremembe v pogojih, ki so prevladovali do nedavnega in v katerih je več žensk opravljalo negotovo delo. Pogosto se zgodi, da takšne ženske večinoma niso obveščene o svojih pravicah in so na koncu bolj izpostavljene nevarnosti izgube vsake pravne zaščite ter po krivici odpuščene brez vsake možnosti za pritožbo. Temu je zagotovo treba narediti konec, da bi vsi delavci brez razlike bili deležni enake dostojne obravnave. Moškim in ženskam je zato treba zagotoviti enak dostop do usposabljanja in poklicnega preusposabljanja. To še posebej drži za ženske, ki potrebujejo večjo zaščito med nosečnostjo in dojenjem in v pogosto kritičnem času, ko se vrnejo na delo.

  Jean-Marie Le Pen (NI), v pisni obliki. – (FR) V okviru dela, povezanega z Odborom Parlamenta za pravice žensk in enakost spolov, želi poročilo poslanke socialistov, gospe Britte Thomsen, biti velikodušno v smislu socialnega napredka. A kot vedno je tovrstno poročilo polno, dokaj nejasnih, praznih predlogov, ki so dejansko nesprejemljivi, izhaja pa iz močno levičarskih, ekoloških in pro-priseljenskih konotacij.

Na primer, ne moremo govoriti o tem, da je treba podpreti naselitev priseljenskih delavk, zlasti zato, ker ni jasno določeno, ali so zakonite ali nezakonite priseljenke. Če je res, da so te ženske ali ti moški prve žrtve globalizacije in ultraliberalnega neosuženjstva, potem lahko njihov padec v vse mogoče strahotne pasti (slabo ravnanje, nasilje ali spolna zloraba) preprečimo samo tako, da jim omogočimo, da sploh ne zapustijo svoje matične države.

Zato je treba priseljensko politiko obrniti tako, da bodo tisti, ki jih mika izgnanstvo zaradi ekonomskih razlogov, lahko ostali doma, in sicer s ponovno opredelitvijo restriktivne mednarodne pomoči, s čimer bi se tem državam omogočilo, da postanejo politično in gospodarsko stabilne.

  Marisa Matias (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Negotovost ne vpliva samo na delovne pogoje in odnose, temveč tudi na stabilnost in kakovost življenja delavcev. Negotovost vpliva bolj na ženske kot na moške v Evropi, s tem pa povečuje razlike med spoloma pri delu, predvsem v smislu socialnih pravic in plač. To stanje je še slabše v sektorju pomoči na domu in delu, ki ga opravljajo priseljenske delavke.

V tej krizi so izgube delovnih mest najprej doletele delavce, ki opravljajo negotovo delo. Z recesijo in uničenjem delovnih mest s pogodbami postaja struktura zaposlovanja še bolj negotova. Ta krog je treba obrniti. Zagotoviti je treba enakost med spoloma in socialne pravice na delovnem mestu. Najpomembnejši cilj EU mora biti boj proti negotovosti in dvojnemu bremenu dela, ki ga nosijo ženske, zato podpiram to poročilo, saj predstavlja korak v to smer.

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. – (ES) Podprl sem poročilo gospe Thomsen, ki obravnava vprašanje negotovega položaja delavk, saj sem zaskrbljen za ženske, ki so jih posledice gospodarske krize še posebej prizadele. Kriza je imela največji vpliv na negotova dela, ki jih večinoma opravljajo ženske. Ta predlog resolucije podpiram, saj moramo v boju proti neposredni in posredni diskriminaciji na podlagi spola seči še dlje. Trenutno je delež žensk, ki opravljajo negotova dela, previsok, ženske pa morajo ta dela pogosto združevati z družinskimi obveznostmi. Moja podpora temelji na moji zavezi za spremembo trenutnega nepravičnega položaja, v katerem imajo ženske manj priložnosti za zaposlitev, večina jih opravlja bolj negotova dela, še vedno pa za isto delo zaslužijo manj od moških. Iz vseh teh razlogov podpiram ta predlog resolucije, ki med drugim poudarja potrebo po zagotavljanju enakosti med spoloma in zmanjšanju ločevanja na podlagi spola na trgu dela, od držav članic pa zahteva, naj se borijo proti neprijavljenemu delu, ki naj postane formalna zaposlitev.

  Louis Michel (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Poročilo o negotovem položaju žensk podpiram, ker ne morem razumeti, da v 21. stoletju še vedno obstajajo velike razlike v zvezi z ženskami v Evropski uniji, in sicer na področju zaposlitvenih možnosti, kakovosti dela, dohodka in enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti. Na žalost je prevelika zastopanost žensk na področju negotovega dela ključni dejavnik, ki prispeva k razliki v plačilu med spoloma, zato se strinjam, da bo izboljšanje kakovosti del za ženske to razliko v plačilu zmanjšalo.

Mislim tudi, da bi morali vsi delavci, ki opravljajo negotova dela, vključno z delavkami, imeti pravico do izobraževanja in poklicnega usposabljanja in da je treba izboljšati dostop do visoko kakovostnega izobraževanja, usposabljanja in študija za dekleta in mlade ženske. Na koncu je pomembno, da Komisija še naprej podpira države članice pri razvoju kampanje za postopno spremembo statusa delavcev z negotovo zaposlitvijo v status redno zaposlenih.

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – (LV) Žal se razlika v plačilu moških in žensk pokaže predvsem v času krize. Obseg te razprave moramo v veliki meri razširiti in nato oblikovati specifične predloge za ureditev delovnih odnosov za zaposlene ženske. Dodatno moramo uvesti socialna jamstva, predvsem za samohranilke, invalidke in ženske, ki so zaposlene v težki industriji. Družba mora tako nujno poslati močan signal delodajalcem, da je nesprejemljivo izkoriščati priložnosti za zmanjševanje plačil ali delovnih ur na podlagi spola. Oblikovati je treba ločen sklad EU za podporo samohranilkam, v primeru da izgubijo službo in vsakdanji kruh. V tem smislu je pobuda gospe Thomsen prišla zelo pravočasno. Popolnoma podpiram to poročilo kot začetek novega pristopa k reševanju problemov, s katerimi se srečujejo ženske pri delu.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Te oblike zaposlitve so problem, ki ga predvsem doživljajo ženske, ki so zaradi nezdružljivosti poklicne poti in družinskih obveznosti prisiljene sprejeti negotovo delo, to pa pomeni, da je revščina kasneje v življenju neizogibna. Zato ne smemo zanemariti dejstva, da te oblike dela negativno vplivajo tudi na moške in da lahko pride do tveganja revščine tudi pri delu za polni delovni čas. Obstajajo pa lokalni socialni sistemi in socialni ukrepi, ki ščitijo marljivo lokalno prebivalstvo, če je to potrebno. Poročilo se vse preveč osredotoča na priseljenke, za katere se zdi, da pogosto dobijo zaposlitev za krajši delovni čas, posredno pa določa, da je treba podpreti samo dovoljenje za prebivanje. Ženske nedvomno še posebej trpijo posledice lažnih obljub trgovcev z ljudmi, problemov globalizacije in – v primeru nezakonitega vstopa – novih oblik suženjskega dela v podjetjih. Nadaljnje podpiranje uvožene revščine ni rešitev. To samo povečuje socialne probleme in lahko trajno ogrozi socialni mir. Podpiranje takšnega razvoja je napačna pot. Navsezadnje se lahko nekaj spremeni samo na lokalni ravni, torej v samih matičnih državah. Takšno podporo, ki prihaja skozi zadnja vrata, je treba kar najodločneje zavrniti.

  Claudio Morganti (EFD), v pisni obliki. – (IT) Podjetja so se na sedanjo gospodarsko in finančno krizo odzvala z zmanjšanjem začasnih delovnih mest, tj. delavcev s pogodbo za določen čas, namesti katerih so zaposlili uslužbence ali delavce z drugimi oblikami nestalnih pogodb.

Resolucijo bi lahko podprl, če ne bi spodbujala delodajalcev k sprejemanju specifičnih ukrepov za vključevanje priseljenk. Vse to se mi zdi diskriminatorno do naših delavk. Zato resolucije nisem podprl.

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. – (PL) Poročevalka opredeljuje pojem „negotovo delo“ kot obliko zaposlitve z nizko ravnjo varnosti zaposlitve, nizkim plačilom, pomanjkanjem socialne zaščite in dodatkov v zvezi z zaposlitvijo, pomanjkanjem zaščite pred diskriminacijo, omejenimi obeti za napredovanje na trgu dela ali kolektivno zastopanje ter delovnim okoljem, ki ne izpolnjuje minimalnih varnostnih in zdravstvenih standardov.

Negotovo delo je zaradi finančne in gospodarske krize postalo še očitnejši in nujnejši problem. Podjetja so korenito zmanjšala začasne oblike zaposlitve in obstaja tudi strah, da dela, ki so bila izgubljena, ne bodo več nadomeščena. Žal so te razmere najbolj vplivale na ženske, problem pa je najopaznejši v storitvenem sektorju (hoteli, preskrba s pripravljeno hrano, izobraževanje, zdravstvo, socialno delo) in kmetijstvu. Ženske, zaposlene v teh sektorjih, niso zaposlene za polni delovni čas, kar pomeni, da so njihove plače in pokojnine nižje, da prejemajo nižjo socialno podporo in da nimajo priložnosti za poklicno napredovanje. Zadnje raziskave kažejo, da ženske težje najdejo zaposlitev kot moški.

Poleg tega še vedno obstaja velika razlika v plačilu med spoloma (ta je skoraj 18-odstotna, kar pomeni, da ženske zaslužijo eno petino manj na uro od moških). Zaradi zgoraj navedenih problemov sem podprl to poročilo, ki predlaga rešitev tega težkega stanja v zvezi s politiko zaposlovanja.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Poročilo gospe Thomsen sem podprl. V času upada gospodarstva, ki smo mu priča danes, nekatere skupine delavcev vedno plačajo najvišjo ceno. Delavci v negotovem položaju v času krize dejansko ostanejo brez vse zaščite, ki jo uživajo drugi delavci. Poleg tega so v tej kategoriji ženske v še bolj neugodnem položaju. Problem negotovega dela je običajen med ženskami, predvsem v storitvenem sektorju in kmetijstvu, zato je treba nujno sprejeti učinkovite ukrepe, da bi se to spremenilo. Razlogi, ki stojijo za tem, so različni. Razlike v zaposlitvi in plačilu med moškimi in ženskami so še vedno prevelike, da bi lahko trdili, da smo dosegli enakost, zato bi nekateri učinkoviti ukrepi, kot so porodniški dopust, zdravstveno varstvo in starostne pokojnine, lahko uspešno ustavili širjenje negotovega dela. A izhodišče za izhod iz tega stanja neenakosti v zaposlovanju je zagotovo izobraževanje in usposabljanje mladih žensk. Bolj poglobljene raziskave so se nenazadnje lotile vzrokov in stroškov nizke usposobljenosti.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Negotove oblike dela so pomemben dejavnik socialne nestabilnosti, ki se trenutno precej slabša, skupaj z visokimi stopnjami brezposelnosti, ki v nekaterih državah, vključno z mojo, Portugalsko, še vedno naraščajo.

Vse oblike negotovosti ali nestabilnosti na področju zaposlitev najprej in najmočneje prizadenejo fizične delavke, ki tudi za enako delo prejemajo nižje plače, stopnje brezposelnosti so višje, večja pa je tudi negotovost zaposlitve zaradi dolgoletnih socialnih dejavnikov, a tudi predvsem zaradi materinstva.

Negativni vpliv tega stanja ni omejen samo na že tako ali tako resno diskriminacijo, ki so jo ženske vedno doživljale: z oviranjem enakega dostopa do sveta zaposlitve za ženske vpliva tudi na njihovo ekonomsko neodvisnost in avtonomijo kot posameznic.

V tem okviru boj proti negotovosti del predvsem za ženske predstavlja zelo pomemben prispevek k socialni stabilnosti in enakosti med spoloma, ki spadata med temeljne vrednote, za katere se zavzema Evropska unija.

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) Sedanja gospodarska in finančna kriza je povzročila tudi povečanje števila negotovih del, ki jih predvsem opravljajo ženske. Stalna delovna mesta, ki so bila izgubljena med gospodarsko recesijo, zagotovo ne bodo obnovljena, temveč jo bodo nadomestile netipične in zelo netipične pogodbe o delu. Zaradi tega se bodo delovni pogoji močno poslabšali. V EU je 31,5 % žensk zaposlenih za krajši delovni čas (30 ur ali manj na teden) v primerjavi s samo 8,3 % moških.

Mislim, da vzdržnost sistemov pokojninskega zavarovanja, možnost posojil za projekte samopomoči ter ustvarjanje delovnih mest in sistemov alternativnih dohodkov izboljšajo pogoje za ženske z negotovo zaposlitvijo.

Evropsko komisijo in države članice pozivam, naj razvijejo strategije glede negotovih oblik zaposlitve, da bi poudarili dostojna in zelena delovna mesta ter vključili načelo uravnotežene zastopanosti spolov. Vse države članice pozivam, naj uvedejo jasne ukrepe za zmanjšanje razlike v plačah med spoloma za 10 % do leta 2020, vključno z razliko v pokojninah, saj je to bistveno za izboljšanje življenjskega standarda, boj proti revščini in večjo gospodarsko rast.

  Crescenzio Rivellini (PPE), v pisni obliki. – (IT) Želel bi čestitati gospe Thomsen za odlično delo, ki ga je opravila. Ženske morajo vse prepogosto sprejemati delovne pogoje, ki so vse prej kot dostojni. Zato je treba tesno spremljati položaj delavk, predvsem pa tistih, ki so noseče ali ki dojijo. Ženskam, ki se vrnejo na delo po porodniškem dopustu, mora biti zagotovljeno, da se lahko ponovno aktivno vključijo na trg dela.

Države članice so tudi pozvane, naj bodo pozorne na škodljivo ravnanje z delavkami s strani delodajalcev. Kdor zakrivi kakršno koli zlorabo, mora biti čim prej priveden pred sodišče. Poleg tega je treba oblikovati novo evropsko strategijo zaposlovanja prizadeva za vključevanje delavk z negotovo zaposlitvijo v sisteme socialne varnosti in varnosti zaposlitve.

  Robert Rochefort (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Delavci, ki prejemajo nizke plače – za neprijavljene ali neformalne oblike dela –, delavci brez vsakih pravic do socialne zaščite ali dodatkov v zvezi z zaposlitvijo, delavci brez vsakih obetov za napredovanje na trgu dela... Število delavcev v negotovem položaju se veča zaradi sedanje gospodarske krize. Med temi delavci obstaja velika razlika glede na spol: žensk je preveč. Ker se zavedam, da je treba povečati njihovo zaščito, sem podprl resolucijo Evropskega parlamenta o negotovem položaju delavk. Države članice pozivam, naj zagotovijo, da bodo delodajalci, ki delavke izpostavljajo zlorabam in škodljivemu ravnanju, čim prej privedeni pred sodišče. Sprejeti je treba tudi ukrepe, ki bodo ženskam, ki opravljajo negotova dela, omogočile, da sindikalno zaščitijo svoje pravice, kot so dostojno plačilo, porodniški dopust ter sprejemljiv in urejen delovni čas. Upam tudi, da se bodo čim prej uresničili barcelonski cilji glede otroškega varstva in da bodo odpravljene ovire, ki ženskam onemogočajo, da bi delale toliko ur, kot želijo, torej ali krajši ali polni delovni čas.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – To poročilo je bilo ključno in vesel sem, da ga je Evropski parlament podprl, predvsem zato, ker poudarja na spol vezano naravo negotovega dela in opominja na premik na trgu dela od tipičnih k netipičnim oblikam zaposlitve, zaradi česar je treba preprečiti spreminjanje netipičnih oblik zaposlitev v negotove oblike; ker meni, da je za preprečevanje takšnih težav treba spodbuditi države članice in socialne partnerje, naj se lotijo vsebinskega usklajevanja zakonodajne in pogodbene ureditve tipičnega in netipičnega dela, s čimer bi preprečili, da bi najbolj udobna in najcenejša oblika dela izpodrinila ostale, obenem pa je treba upoštevati tveganje povečanja dela na črno; in ker poziva Svet in Komisijo, da v smernicah za politike zaposlovanja držav članic in v novi strategij za enakost spolov določijo značilnosti negotovih zaposlitev.

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. – (IT) Sedanja gospodarska kriza je močneje prizadela ženske, ker sodijo v bolj občutljivo kategorijo, saj njihovo delo običajno ni omejeno zgolj na delovno mesto, temveč se širi še na dom in družino. Večino negotovih del opravljajo ženske, ki zato ostanejo brez varnosti zaposlitve, imajo nizke plače in manj socialne zaščite ter nizko usposobljenost.

V teh okoliščinah ženske, ki so pripravljene, da se po daljši odsotnosti zaradi bolezni ali rojstva otroka, vrnejo na delo, pogosto ugotovijo, da nimajo več zaposlitve. Naša delegacija je zelo pozorna na te probleme in, lahko dodam, tudi na zelo podobne probleme ženske, ki niso zaposlene, temveč so samozaposlene. To poročilo bi lahko v celoti podprli, če ne bi spodbujalo politik vključevanja delavk iz držav zunaj Evropske unije na račun evropskih državljanov. Zato poročila nismo podprli.

  Joanna Senyszyn (S&D), v pisni obliki. – (PL) Poročilo o negotovem položaju delavk sem podprla. Gospodarska kriza je prispevala k destabilizaciji trga dela. Delodajalci so zmanjšali število delovnih mest ali zaposlili začasne delavce, ki jim nudijo slabše finančne pogoje. Tudi vali odpuščanj pomenijo, da se je veliko ljudi znašlo zunaj trga dela. To stanje je še zlasti težko za diplomirance, starejše ljudi in ženske. Kriza je poslabšala neenakosti med spoloma, ki že obstajajo pri zaposlovanju. To še posebej občutijo ženske, ki tvorijo največji odstotek delavcev, ki opravljajo tako imenovana negotova dela. Razlika v plačilu se je še povečala, kakor tudi neenakosti na področju socialne zaščite. To ovira tudi poklicni razvoj žensk in prispeva k utrjevanju stereotipov o spolih, ki so povezani z zaposlovanjem. Zato si ženske, ki opravljajo tako imenovano negotovo delo, zaslužijo posebno zaščito.

Med drugim bi morale biti vključene v sisteme socialnega zavarovanja in zakonodajo o varnosti zaposlitve. Pomembna je tudi finančna varnost za ženske v primeru brezposelnosti ali materinstva. Ženske, ki opravljajo negotovo delo, morajo imeti možnost sindikalne zaščite. Poleg tega je treba ženskam, ki delajo izključno v zasebnih gospodinjstvih, zagotoviti prost dostop do svetovalnih storitev na področju socialnih pravic. Rada bi poudarila tudi potrebo po ureditvi pravnega položaja sezonskih delavcev, ki so zaradi narave svojega dela bolj izpostavljeni različnim nepravilnostim.

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. – (DE) Najnovejše študije kažejo, da je 31 % žensk zaposlenih za krajši delovni čas v primerjavi z 8,3 % zaposlenih moških. Takšni delavci imajo nižji dohodek in zato prejmejo nižje pokojnine kot delavci, ki so zaposleni za polni delovni čas. Znotraj skupin so v slabšem položaju, ko pride do skupinskega dela, kar se kaže tudi v primeru napredovanja ali zaposlovanja na višjih položajih. Na vodilnih položajih je 36 % moških z diplomsko ali višjo izobrazbo v primerjavi s 15 % žensk z enako stopnjo izobrazbe. Kar zadeva nižji dohodek, je treba omeniti, da je v Evropi – če ne upoštevamo števila delovnih ur ali različnih pogodb o delu – razlika med moškimi in ženskami v povprečju 18-odstotna.

  Marina Yannakoudakis (ECR), v pisni obliki. – Skupina ECR je trdno in neomajno prepričana, da se odločitve o socialni politiki in delovni zakonodaji ne smejo sprejemati na ravni EU, temveč jih morajo na ravni držav članic sprejemati nacionalne in lokalne vlade. Priznavamo, da je najnižji standard ravnanja z delavci na delovnem mestu pomemben, in zadovoljni smo, da Evropski parlament govori o tem vprašanju, vendar menimo, da bi ta standard moral veljati tako za moške kot ženske in da nekatera priporočila, ki se na primer nanašajo na pogodbe o zaposlitvi ter varstvo otrok ne sodijo na področje pristojnosti EU.

10. Popravki in namere glasovanja: gl. zapisnik

(Seja je bila prekinjena ob 13.00 in se je nadaljevala ob 15.00)

PREDSEDSTVO: ALEJO VIDAL-QUADRAS
podpredsednik

11. Sprejetje zapisnika predhodne seje: glej zapisnik

12. Stališče Parlamenta o predlogu proračuna za leto 2011, kot ga je spremenil Svet - vsi oddelki - Predlog spremembe proračuna št. 3/2010: Oddelek III - Komisija - BAM (spremljevalni ukrepi za sektor banan) (razprava)

  Predsednik. – Naslednja točka je skupna razprava o:

- poročilu gospe Jędrzejewske in gospe Trüpel v imenu Odbora za proračun o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2011 – vsi oddelki in o pisnih predlogih sprememb št. 1/2011, 2/2011 in 3/2011 k predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2011

(12699/2010 - C7-0202/2010 - 2010/2001(BUD)) (A7-0284/2010); in

- poročilu gospoda Surjána v imenu Odbora za proračun o stališču Sveta o predlogu spremembe proračuna št. 5/2010 Evropske unije za finančno leto 2010, oddelek III – Komisija – BAM (spremljevalni ukrepi za sektor banan)

(13472/2010 - C7-0263/2010 - 2010/2048(BUD)) (A7-0281/2010).

  Sidonia Elżbieta Jędrzejewska, poročevalka. – (PL) Danes zasedamo, da bi govorili o proračunu Evropske unije za leto 2011. Leto 2011 je zaradi številnih razlogov izjemno proračunsko leto. Leto 2011 je peto leto večletnega finančnega okvira za obdobje 2007–2013, tako da že veliko vemo o tem, kako se izvaja ta večletni okvir, kateri deli so uspešni in kateri ne, številni programi pa so že v zaključni fazi z vidika njihovega cikla.

V tem času se je v Evropski uniji veliko zgodilo, saj smo sprejeli Lizbonsko pogodbo, ki Evropski uniji nalaga ali podeljuje nove pristojnosti. Dovolila si jih bom nekaj omeniti, predvsem tiste, ki so drage, in sicer nove pristojnosti na področju politike boja proti podnebnim spremembam in energetske politike. Evropski uniji prav tako podeljuje nove pristojnosti na globalnem prizorišču, tu torej govorimo o vzpostavitvi diplomacije Unije, prav tako pa obstajajo nove pristojnosti z vidika raziskovanja vesolja ter z vidika športa in turizma. Žal nobene izmed teh novih vlog ne spremljajo ustrezna finančna sredstva. Res je, da ima Evropska unija nove ambicije in načrte, ni pa nujno, da ima nova finančna sredstva, ki so potrebna za uresničevanje teh načrtov in ambicij. Takšno je torej videti leto 2011.

Po mnenju Evropskega parlamenta, je Evropska komisija v svojem osnutku modro načrtovala delovanje ter dodelila ustrezna sredstva za 2011. Svet – o tem smo tu že razpravljali – pa je ta sredstva zmanjšal. Na kratko želim predstaviti, kaj se je med obravnavo dogajalo v Odboru za proračun. Kot opomin: z novo Lizbonsko pogodbo je bil uveden tudi nov proračunski postopek. Na izbiro nimamo več dveh možnosti. Niti Svet in niti Evropski parlament zdaj nimata več dveh obravnav. Imamo samo eno obravnavo in zaradi tega morata oba dela proračunskega organa pokazati izredno prizadevnost in disciplino, saj imamo oboji le eno priložnost. Ponavljam: na izbiro nimamo več dveh obravnav.

Jutri bomo glasovali, pozornost pa bomo namenili stališču, ki ga je pripravil Odbor za proračun. Poudariti je treba, da je Odbor za proračun pripravil osnutek stališča, ki upošteva večletni finančni okvir. V nasprotju s preteklimi leti bo Evropski parlament prilagodil svoje besedilo, ki z vidika načrtovanih zneskov ne presega večletne finančne perspektive. To stališče je inovativno, prav tako pa gre za stališče, ki vključuje in upošteva pomisleke in razmere v Svetu. Parlament ni spregledal razmer, ko je v Svetu sedem držav članic zavrnilo stališče Sveta. Prisluhnili smo in upoštevali pomisleke nekaterih držav članic, pa tudi Sveta. Pozorno smo obravnavali stališče Sveta, zato je besedilo Parlamenta umirjeno in ne presega večletnega finančnega okvira. Na drugi strani pa ne moremo ostati brezbrižni glede dejstev, o katerih sem govorila prej, in sicer, da imamo nova področja, za katera mora Evropska unija prevzeti odgovornost, vendar pa zanje ni ustreznih finančnih rezervacij. Poleg tega se je Svet zavezal številnim ukrepom, ki so povezani na primer z bananami, za nadomestilo pridelovalcem banan, povezanih z ITER in drugimi programi, za kar so potrebni novi finančni viri, ki pa niso bili zagotovljeni v novih finančnih virih. Očitno naj bi se financirali iz trenutnih virov. Ravno glede tega imamo v Evropskem parlamentu pomisleke.

V naši obravnavi želimo izpostaviti predvsem troje prednostnih nalog, trikotnik, ki je povezan mladimi, izobraževanjem in mobilnostjo. Evropski parlament že od marca poudarja, da bo to naš seznam prednostnih nalog za 2011 in želimo, da so proračunske postavke, ki so naklonjene mladim, izobraževanju in mobilnosti, ustrezno financirane, tako da bodo sredstva zagotovljena tudi za inovativne dejavnosti na področju mobilnosti, mladih in izobraževanja. Enako velja za programe, povezane z raziskavami in inovacijami. Vemo, da v sedanjem finančnem okviru ni dovolj sredstev, zato smo izvedli boleča – čeprav po našem mnenju ključna – krčenja programa ITER. Želim, da bi na to obravnavo Parlamenta gledali kot na disciplinirano, pa tudi kot na obravnavo, ki omogoča financiranje obveznosti Evropske unije v letu 2011.

  Helga Trüpel, poročevalka. – (DE) Gospod predsednik, gospod Wathelet, komisar Lewandowski, gospe in gospodje, pravkar smo slišali poročevalko za proračun Komisije, ko je govorila o glavnih izzivih, s katerimi se srečujemo. Nastopila bom v vlogi poročevalke za proračun Parlamenta in drugih, predvsem manjših institucij.

Srečujemo se s naslednjim političnim sporom – to ne velja le za proračun Parlamenta, ampak tudi za proračun Komisije: z Lizbonsko pogodbo je Parlament pridobil pristojnosti v zvezi z energetsko politiko in zunanjo politiko ter pristojnost soodločanja na področju kmetijstva. Večji vpliv imamo v zvezi s politiko, povezano s športom in vesoljem. Povedano enostavno, naše pristojnosti so se povečale in to je dobro. Kot predani evropski poslanci smo si vedno prizadevali za to. Obenem pa v državah članicah vladajo razmere, ki so jih prisilile v varčevalne ukrepe in politike zmanjševanja dolga, zato moramo med tema dvema glavnima ciljema – na eni strani imamo nove naloge, na drugi strani pa moramo pokazati, da razumemo pritiske na javne proračune – poiskati politično mejo. Ravno to sem skušala doseči kot poročevalka za proračun Parlamenta, in sicer poiskati resnično pošteno ravnovesje med novimi pristojnostmi, s tem pa tudi našimi novimi delovnimi zahtevami in zahtevami za dodaten kader, ter potrebo po tem, da državljanom Evropske unije in vladam sporočimo, da se želimo tudi samoomejiti in samodisciplinirati.

Urad je predstavil predloge, saj je to njegovo delo, v zvezi s tem, katere stroške bi morali povečati v proračunu Parlamenta, da bi tako bilo mogoče ustrezno delati. V Odboru za proračun smo zdaj sprejeli odločitve v zvezi z dodeljenimi proračunskimi sredstvi, ki so glede na prvotni predlog urada manjša za približno 25 milijonov EUR. To pomeni, da želimo omejiti naše potne stroške, znesek, namenjen študijem, sredstva za varnost v Parlamentu in za informacijsko tehnologijo, prav tako pa bomo zagotovili manj delovnih mest v knjižničarski službi. Imamo težavo, ki je povezana z vprašanjem, koliko denarja naj bo v prihodnje namenjenega pomočnikom poslancev v EP. Predlog se glasi, da bi se ta denar za leto 2011 še enkrat povečal za 1500 EUR. Povsem jasno želim povedati, da kot poslanka Skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze ne podpiram tega predloga. Menim, da je to preveč v tem trenutku. V Odboru za proračun se je večina strinjala, da potrebujemo več informacij in da bo ta denar na začetku zagotovljen kot rezerva, povedano drugače, ne bo izplačan, ampak bo treba sprejeti več političnih odločitev glede tega ali želimo sprostiti ta denar in ali menimo, da gre za pametno politiko, da tega denarja ne sprostimo za 2011.

Zame je to zelo pomembno – saj je seveda v našem interesu, da evropske institucije postanejo okolju prijazne in da v čim večji meri spremenimo svoje vedenje – , da smo pozvali k novemu, okolju prijaznejšemu pristopu do mobilnosti. Na primer v lokalnem javnem prometu v Bruslju mora biti na voljo vozovnica in o tem se moramo še dodatno pogajati. Zelo dobro bi bilo, če bi lahko znatno omejili našo vozniško službo, vendar to hkrati pomeni, da bi morali poslancem in osebju v Parlamentu v Strasbourgu zagotoviti več koles, da bi tudi tu v Strasbourgu lahko potovali na okolju prijazen način.

Druga točka, ki je zame zelo pomembna, je dejstvo, da smo skušali poiskati dobro ravnovesje z večino v Odboru za proračun. Kot predstavniki Parlamenta nismo upoštevali le lastnih interesov in odgovorno povečali našega proračuna, ampak smo seveda upoštevali tudi druge male institucije: Odbor regij, Evropski ekonomsko-socialni odbor, Računsko sodišče, Evropskega nadzornika za varstvo podatkov, kot tudi Evropskega varuha človekovih pravic. V zvezi s tem smo zavzeli odgovorno stališče, tako da si bomo lahko zagotovili več osebja in sredstev, hkrati pa smo na zelo usmerjen osredotočen način odobrili Odboru regij, ekonomsko-socialnemu odboru povečanje nekaterih sredstev, vendar ne vseh, pri katerih so to zahtevali, saj imajo tudi oni večje kadrovske potrebe zaradi dodatnih pristojnosti, ki izhajajo iz Lizbonske pogodbe. Predvsem v primeru malih institucij, kot je Evropski nadzornik za varstvo podatkov, ki je zelo pomemben v številnih razpravah, ki trenutno potekajo za namene ugotavljanja, kako obravnavati varstvo podatkov v digitalnem svetu – ta pomembna institucija je še vedno v ustanavljanju – , je prav, da jim pomagamo s tem, da odobrimo dve novi delovni mesti. Gospe in gospodje, v zvezi s tem želimo jasno povedati, da je Odbor za proračun skušal vzpostaviti zelo odgovorno mejo med dobro utemeljenimi povečanji, ki jih podpiramo in ki jih moramo tudi utemeljiti Svetu, saj skušamo opraviti dobro delo, ter med razumevanjem dejstva, da je določena mera samoomejevanja v sedanjih razmerah vsekakor potrebna.

  László Surján, poročevalec. – (HU) Gospod predsednik, gospod Wathelet, komisar, gospe in gospodje, moja naloga je, da v kar največji meri uskladim proračunske postavke za leto 2010 in ocenim predlog za spremembo in spremenjen proračun. To vprašanje vključuje obljubo, ki jo je pred leti dala Komisija glede zagotovitve razumnega nadomestila državam pridelovalkam banan in to obljubo moramo izpolniti. Majhna težava je le v tem, da se Komisija, ko je sprejela odločitev in to najavo, o tem ni pogovorila z nobeno vejo proračunskega organa na ustreznih ravneh in še vedno ni uspela pripraviti predloga, ki bi bil sprejemljiv za vse vpletene. Znesek znaša 300 milijonov EUR, od katerega bi bilo treba iz proračuna za leto 2010 plačati 75 milijonov EUR. Vprašanje je, od kod vzeti ta denar. Po dveh neuspešnih tristranskih pogovorih se Svet in Parlament še vedno ne strinjata glede tega.

Žal ni bilo mogoče doseči sporazuma, čeprav vsekakor potrebujemo kompromis, saj je ta denar treba plačati državam, ki, če smo odkriti, vsekakor potrebujejo to nadomestilo. S Svetom ne moremo skleniti sporazuma, saj gre po našem mnenju za novo nalogo, ki ni vključena v predhodni predlog proračuna in izumili smo instrument, ki se imenuje instrument prilagodljivosti in je namenjen ravno takšnim razmeram. Temu je namenjen, reševanju takšnih problemov, kot je ta, in ima ustrezen pravni okvir, kot tudi sredstva, ki jih je mogoče mobilizirati. Vendar pa je bil Svet mnenja, da glede na sedanje razmere, države članice niso pripravljene mobilizirati tega instrumenta, saj bi bila potrebna dodatna plačila, nacionalni proračuni pa tega ne omogočajo. V Parlamentu smo bili mnenja, da našim obstoječim programom, ki se že izvajajo, ne moremo odvzeti sredstev, zato nam ni uspelo doseči kompromisne rešitve. Zato moram z obžalovanjem in ob podpori velike večine Odbora za proračun Parlamentu predlagati, da prav tako zavrnemo spremembe proračuna št. 6, predlog kompromisa, ki nam ga je predstavila Komisija in ki ga Svet ni sprejel.

Gospod predsednik, v teh razpravi naj bi spregovorila tudi v imenu Odbora za regionalni razvoj. Naj združim govora in povem, da se želim zahvaliti Komisiji, ki je storila vse, kar je bilo v njeni moči, pri tem pa upoštevala pravila in zgornje omejitve, navedene v proračunu za leto 2011. Vsi vemo, da je Evropska unija premalo financirana. Sredstva, potrebna za izvajanje nalog, moramo povečati. Vendar moramo prav tako vedeti, da imamo premalo sredstev in da moramo obstoječa sredstva bolje upravljati. Z vidika regionalnega razvoja je bilo zelo boleče, ko smo videli, da je Svet prav tako umaknil ali zmanjšal izdatke za regionalni razvoj. Priča smo bili največjemu zmanjšanju odobritev plačil v zadnjih desetih letih. Menimo, da na tak način ne bo mogoče delovati. Zato bo zdaj sledilo usklajevalno srečanje, kjer upamo, da bo prišlo do zbližanja stališč, prav tako pa bomo imeli ustrezen proračun za države, pridelovalke banan. Zahvaljujem se vam za pozornost.

  Janusz Lewandowski, član Komisije. – Gospod predsednik, kot je omenila poročevalka, je to prvi proračun po uveljavitvi Lizbonske pogodbe, zato je deležen zanimanja, ne toliko zaradi številk v proračunu, ampak zaradi institucionalnega vidika, ki spremlja letni proračunski postopek.

Seveda pozdravljamo, da je Parlament povrnil splošen obseg osnutka proračuna z vidika obveznosti in tudi plačil – t.j. vrzeli v višini skoraj 8,62 milijona EUR v obveznostih in okoli 3,6 milijona EUR v plačilih med glasovanjem Parlamenta in glasovanjem Sveta.

V skladu s popravljeno napovedjo smo skoraj prepričani, da je bilo naše načrtovanje pravilno, da se posebni kohezijski skladi v tem delu finančne perspektive premikajo zelo počasi, račune pa moramo plačati prihodnje leto, zato popravljamo našo napoved za 2011. Ob tem vas želim opozoriti na potrebo po obnovitvi osnutka proračuna za potrditev obračuna v kmetijstvu. Z ohranitvijo prihranka bi del napovedi za kmetijske izdatke ostal nepokrit.

V zvezi s tem pozdravljamo tudi spremembe parlamentarnih odborov. Kot je povedala poročevalka Jędrzejewska, je stališče, ki ga je zavzel Parlament, zelo jasno. To temelji na horizontalnih spremembah in političnih prednostnih nalogah, vključenih v napoved pod postavko 3b o mladih in mobilnosti mladih.

Predlagane so tudi druge spremembe osnutka proračuna, nekatere izmed njih bi bilo mogoče izvesti, če bi bila zagotovljena pravna podlaga. Pripravili bomo pismo o izvedljivosti obeh sprememb, pa tudi o pilotnih projektih in parlamentarnih pripravljalnih ukrepih, o katerih je potekalo glasovanje v parlamentarnem odboru.

Obžalujemo, da je Parlament vključil številne rezerve. Zaskrbljujoča sta višina rezerv za plače (75 milijonov EUR, od tega 41 milijonov EUR ni povezanih s plačnim usklajevanjem v višini 1,85 %), in tudi število povezanih pogojev – nekateri sploh niso povezani s kadrovskimi vprašanji.

Po najboljših močeh se trudimo, da bi izpolnili pogoje in da bi bilo mogoče odpraviti rezerve vsaj med usklajevanjem.

Komisija ceni pristop Parlamenta, v skladu s katerim ni presegla omejitve večletnega finančnega okvira. To je bilo na primer doseženo s pomočjo nekaterih zmanjšanj v okviru ITER, kjer potrebujemo več denarja, ne pa manj, in za zunanje ukrepe, kjer prav tako potrebujemo več in ne manj denarja.

Na to gledam kot na povabilo k razpravi, razrešeno pa bo v času usklajevanja globalnega svežnja.

Sklicujem se tudi na spremembe računa št. 3, o katerih je že spregovoril poročevalec Surján. Gre za ukrepe, povezane z na bananami, poročevalec Parlamenta pa je ponovno potrdil stališče Parlamenta, ki se močno razlikuje od stališča Sveta. Svet se zavzema za prerazporejanje, Parlament se zavzema za večjo uporabo instrumentov prilagodljivosti, vendar je tudi tu ogrožena naša verodostojnost glede držav AKP. Zato si moramo pri skorajšnjem postopku usklajevanja prizadevati za kompromis.

Kot vedno bo osnutku proračuna priložen ali pa je že priložen, poleg letošnje spremembe proračuna in spremembe proračuna za banane v prihodnjem letu, amandma k predlogu proračuna za službo za zunanje delovanje, amandma o novih nadzornih agencijah, ki so v političnem smislu že dogovorjene, jutri pa bo Komisija sprejela in predložila Parlamentu amandma, ki običajno posodablja ocene za sporazume o ribištvu in kmetijstvu.

Vem, da bi moral pri prihajajočem usklajevanju imeti veliko vlogo tudi mednarodni vidik. Našim državljanom dolgujemo dogovor in dokaz, da jim Lizbonska pogodba prinaša koristi pri odpravljanju razlik z uporabo celovitih mehanizmov Evropske unije. Zavzel bom vlogo odkritega posrednika in pričakujem dokončen sporazum.

  Melchior Wathelet, predsedujoči Svetu. – (FR) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, najprej se želim opravičiti, ker sem zaradi zastojev v prometu, ki jih vsi dobro poznamo, nekoliko zamudil.

Slišal sem konec komisarjevega govora. Prav tako sem bil seznanjen z govorom poročevalke. Res je, da se bom nekoliko omejil in vas seznanil le z glavnimi temami stališča Sveta, vsa politična stališča pa naj bi bila podrobneje opredeljena v sklopu usklajevalnega postopka, ki naj bi potekal – nikoli ne vemo – v primeru glasovanja zbora za vse spremembe. Zato bom spregovoril v zvezi s spremembami Parlamenta in v zvezi s spremembami, o katerih namerava Parlament glasovati.

Kljub temu pa želim izkoristiti priložnost in spregovoriti o nekaterih predhodnih odzivih in vas hkrati opozoriti na pomisleke Sveta v sklopu tega proračunskega postopka za leto 2011. Najprej moram poudariti, da ta proračunski postopek poteka v času, ko izhajamo iz gospodarske krize in tudi če evropski proračun lahko in mora pomagati pri izhodu iz te krize, ne smemo pozabiti na znatne proračunske omejitve, ki vplivajo na naše nacionalne proračune. Jasno je, da je za to potreben strog nadzor nad izdatki. V zvezi s tem Svet pripisuje največji pomen upoštevanju omejitev različnih postavk v večletnem finančnem okviru, pa tudi ohranjanju ustreznih rezerv, da bi se bilo mogoče odzvati na nepredvidene okoliščine.

V zvezi s tem Svet pozdravlja omejitve, ki jih je v svojem osnutku proračuna pokazala Komisija v zvezi z odobritvami za prevzem finančnih obveznosti. Na drugi strani nas seveda bolj skrbi, da bi spremembe Evropskega parlamenta znatno zmanjšale te rezerve.

Svet prav tako obžaluje povečanje obsega odobritev plačil, o katerih namerava Parlament glasovati, še toliko bolj, ker ta obseg odobritev presega osnutek predloga proračuna Komisije. Obseg odobritev plačil mora biti zadosten, ne da bi bil precenjen, prav tako pa mora upoštevati preteklo izvajanje in resnične potrebe za leto 2011. Na vsak način se moramo izogniti temu, da bi poslali napačno sporočilo v času, ko prihaja do oživljanja javnih financ držav članic. Prav tako vas želim opomniti, da je bilo zaradi teh težav znotraj Sveta mogoče doseči ravnovesje z zelo šibko večino samo na račun povečanja odobritev plačil v višini 2,91 % v primerjavi z letom 2010.

Zdaj vas želim posebej opozoriti na nekatere točke. Svet je upošteval namero Evropskega parlamenta, da bo ostal znotraj omejitev različnih postavk v večletnem finančnem okviru, ne more pa sprejeti, da bi šel pristop v zvezi z odobritvami za prevzem finančnih obveznosti na račun pomembnih programov, predvsem pod postavko 1a, ki je povezana s konkurenčnostjo za rast in zaposlovanje, pa tudi na račun zadev, ki spadajo pod postavko 4 in so povezane z vlogo Evropske unije, kot globalne akterke.

V zvezi s tem naj povem, da sem presenečen nad zmanjšanjem odobrenih proračunskih sredstev za skupno zunanjo in varnostno politiko, ki ga je predlagal Evropski parlament in to v času, ko si po vseh močeh prizadevamo za hitro vzpostavitev Evropske službe za zunanje delovanje.

Svet je prav tako presenečen nad zmanjšanjem odobrenih proračunskih sredstev za projekt mednarodnega termonuklearnega poskusnega reaktorja (ITER) v 2011, medtem ko si še vedno prizadevamo sprostiti sredstva, da bi odpravili težave pri njegovem financiranju v 2010, 2012 in v 2013. Svet je upošteval prednostne naloge Evropskega parlamenta na področju mladih, izobraževanja in mobilnosti ter lahko te prednostne naloge obravnava v sklopu globalnega sporazuma. Predlogi bodo pripravljeni na naslednjih razpravah.

V zvezi z odobritvami plačil želim navesti pomisleke Sveta glede dejanske sposobnosti črpanja pod postavko 1b v zvezi s kohezijo za rast in konkurenčnost. Če bo s spremembami Evropskega parlamenta mogoče obnoviti osnutek proračuna ter tako povečati odobrena proračunska sredstva, bi lahko to imelo za posledico težave pri črpanju teh najrazličnejših odobrenih proračunskih sredstev. Izpostaviti želim, da je Svet sprejel 14-odstotno povečanje odobritev plačil, po tem ko je pazljivo preučil predloge Komisije in pri tem upošteval stopnjo izvrševanja proračuna za leto 2010, saj to predstavlja najboljše izhodišče.

Izpostaviti želim še eno točko glede namere Evropskega parlamenta, da bi uvedel osem novih proračunskih postavk brez kakršnih koli odobrenih proračunskih sredstev v zvezi z izdatki v povezavi z izvajanjem Lizbonske pogodbe na eni strani in prihodki v zvezi z njegovimi lastnimi sredstvi na drugi strani. Mislim, da proračun za leto 2011 ni primerno mesto za pretvarjanje tistih pomembnih razprav in težkih odločitev, ki bodo morale biti sprejete za prihodnje financiranje Evropske unije pri pogajanjih o naslednjem večletnem finančnem okviru v proračunske instrumente. Gre za dolgo in celovito razpravo in rešitve ni mogoče najti v naslednjih nekaj tednih v relativno omejenem obsegu proračunskega postopka 2011.

Prav tako ugotavljam, da so bile v politično razpravo o proračunu za leto 2011, vključene številne druge teme, kar je razumljivo in smo pričakovali glede na nove pristojnosti Parlamenta. Nekatere so neposredno povezane s proračunom za to ali naslednje leto, vse do konca večletnega finančnega okvira 2007–2013. Predvsem sta ogrožena ITER in tudi dokončanje postopka za sprejetje pravil glede upravljanja večletnega finančnega okvira v skladu z določbami Lizbonske pogodbe in v zvezi s tema dvema vprašanjema moramo doseči sporazum. Komisija je pripravila predloge, ki jih je Svet na splošno sprejel. Na kratko bo obravnaval predloge predsedstva glede občutljive teme o prožnosti, teme, za katero menim, da je potrebna.

V zvezi z drugimi vprašanji, kot je izkoriščanje priložnosti, ki jo predstavlja ta prilagoditev, za znatno povečanje proračunskih sredstev večletnega okvira, da bi bila tako upoštevana tudi nova sredstva, ki izhajajo iz pogodbe, moram povedati, da ne bo mogoče preseči sedanjega obsega financiranja s strani držav članic. Potreba po izhodu iz krize in nacionalne proračunske politike, ki jih v velikem obsegu nadzira in nanje vpliva Evropska unija, tega ne dopuščajo.

Kot vemo, bodo med temi pogajanji izpostavljena tudi druga vprašanja. Komisija jih bo izpostavila v svojem sporočilu o ponovnem pregledu proračuna. Svet je po naravi organ, ki posluša, presodi in skuša zagotoviti odgovore. Tudi v sklopu te razprave ne bo ravnal drugače. Prisluhnil bo predlogom in izoblikoval mnenje. Potem bo seveda treba odgovoriti na vprašanja in sprejeti odločitve. Ker gre za celovita vprašanja, za katere bodo potrebni znatni mehanizmi in sredstva, vemo, da odgovorov ne bo mogoče najti v sklopu obravnave o proračunu za leto 2011, ampak jih bo mogoče najti v razpravi o naslednjem večletnem okviru. Seveda lahko pri nekaterih teh vprašanjih pričakujemo, da bo Svet pripravljen uvesti nekaj pobud ali podati zaveze.

Na koncu želim poudariti, kako pomembno je, da v naslednjih nekaj tednih dosežemo sporazum o proračunu za leto 2011. V ta namen si bo predsedstvo še naprej aktivno prizadevalo, da bi vzpostavilo odlično ozračje sodelovanja, ki je prevladovalo tudi do zdaj, in menim, da bi pri evropskih državljanih zelo negativno vplivalo na ugled Evropske unije, če ne bi mogli doseči sporazuma o tem prvem sporazumu, o katerem se bo glasovalo v času nove Lizbonske pogodbe.

Gospod predsednik, spoštovani poslanci, hvala za vašo pozornost.

  José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, pripravljavec mnenja Odbora za zunanje zadeve. – (ES) Gospod predsednik, gospod Wathelet, komisar, gospe in gospodje, najprej bi se rad zahvalil poročevalki o proračunu za opravljeno delo.

Čeprav smo v Odboru za zunanje zadeve zagovarjali zmernost in se zavedamo, da so odobrena proračunska sredstva v postavki 4 znatno nad povprečjem, menimo, da ne zadostujejo za zagotavljanje dosledne, vidne in učinkovite zunanje politike, ki bi bila usklajena z ambicijami, ki izhajajo iz Lizbonske pogodbe.

Prav tako smo presenečeni, da je Svet izrazil presenečenje nad nekaterimi taktičnimi krčenji, ki jih je predlagal Parlament, ravno zaradi pomena teh krčenj, z vidika kompromisnih odobrenih proračunskih sredstev in tudi z vidika odobritev plačil, ki jih je Svet sam uvedel.

Rad bi se zahvalil Odboru za proračun, ki ga zastopa njegov predsednik, ker je v rezerve vključil odobrena proračunska sredstva za nova delovna mesta v Evropski službi za zunanje delovanje.

Gospod predsednik, to seveda ne pomeni, da nam ni treba zavzeti pozitivnega in konstruktivnega odnosa, vendar mora biti Parlament v tem procesu usklajevanja odločen, zelo odločen pri zahtevah glede njegovih prednostnih nalog, da bi bilo tako mogoče zagotoviti zmožnost priprave proračuna za 2011, ravno tako, kot je pravkar povedal predsedujoči Svetu.

  Thijs Berman, pripravljavec mnenja Odbora za razvoj. – (NL) Gospod predsednik, sredstva, ki so bila zagotovljena za razvojno sodelovanje, morajo dejansko služiti razvojnim namenom, da bomo lahko pomagali blažiti težave revnih držav zaradi finančne in gospodarske krize, za katero niso krive.

Če bomo zagotovili, da bodo vključene v globalno gospodarstvo, bodo postale del novega trga, s tem pa tudi del rešitve. Skladi za razvoj – skladni, ki izhajajo iz instrumenta za razvojno sodelovanje – so temu namenjeni; za boj proti revščini in ne za sodelovanje EU z industrijskimi državami.

Prav tako sproščanje sredstev za reformo pridelave banan – spremljevalni ukrepi za sektor banan (BAM) – ne sme škoditi trenutnim razvojnim programom. Poleg tega moramo ohraniti zneske za krepitev demokracije in človekovih pravic v skladu z evropskim instrumentom za demokracijo in človekove pravice (EIDHR).

Nedavne poplave v Pakistanu so še enkrat dokazale, da je potreben hiter, učinkovit odziv – ne s črpanjem iz proračuna, kot izreden ukrep, ampak kot strukturni znesek za človekoljubno pomoč. EU mora biti sposobna hitro ukrepati in še naprej zagotavljati prispevke.

  Bogusław Liberadzki, pripravljavec mnenja Odbora za nadzor proračuna. – (PL) V imenu Odbora za nadzor proračuna želim opozoriti na naslednje zadeve. Prva od teh je obseg napak, do katerih pride med pripravo in izvajanjem proračuna. Še zlasti pomembni so zunanji ukrepi in strukturni skladi. Druga zadeva, ki je za nas zelo pomembna, so vsote, dodeljene na običajen način z uporabo merila, ki temelji na ovrednotenju učinkov porabljenih sredstev. Ta drugi vidik pogosto manjka pri sprejemanju proračunskih odločitev. Tretje področje je usklajen proračun, na primer kohezijski sklad in vseevropsko prometno omrežje. Zdi se, da pri oblikovanju proračuna premalo uporabljamo evropsko metodologijo in preveč nacionalno razdrobljenost proračuna. Končni dejavnik, povezan s proračunom, je zahteva glede upoštevanja informacij, kot so nacionalna poročila o uresničevanju proračunskih ciljev za preteklo leto. Zdaj je ta poročila predložila manj kot polovica držav članic, za poročila, ki pa so bila predložena, so bila pripravljena po zelo različnih metodologijah.

  Pervenche Berès, pripravljavka mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve. – (FR) Gospod predsednik, gospod Wathelet, komisar, glede proračuna za leto 2011 je Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve zadovoljen, da je Odbor za proračun ponovno uvedel odobrena proračunska sredstva, namenjena Evropskemu skladu za prilagoditev globalizaciji. Menimo, da je to v tem kriznem obdobju ključnega pomena, Svet pa pozivamo, naj sledi razumnemu pristopu Parlamenta glede na sedanje razmere.

Prav tako pozivamo, da je treba posebno pozornost nameniti obsegu, v katerem se izvajajo odobrena proračunska sredstva za Evropski socialni sklad, saj drugače s skladom ne bo mogoče uresničiti njegovih ciljev.

Prav tako pozivamo, da se več sredstev nameni socialnemu dialogu, saj smo se iz izkušenj pri sedanjem postopku prestrukturiranja naučili, da so stvari bolje usklajene in je mogoče najti boljše rešitve, če obstaja socialni dialog. To je pomembno vprašanje.

Prav tako nas veseli, da je Odbor za proračun sprejel pobudo Evropskih služb za zaposlovanje (EURES) o prvi zaposlitvi.

  Jutta Haug, pripravljavka mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane. – (DE) Gospod predsednik, gospod Wathelet, komisar, gospe in gospodje, kot pripravljavka mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane glede proračuna udeleženim ne bom povedala nič novega. Kljub temu želim še enkrat izpostaviti, da je Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane odgovoren za manj kot 1 % celotnega proračuna, za manj kot 1 % vseh ukrepov za varstvo okolja, ukrepov za biotsko raznovrstnost in ukrepov za boj proti podnebnim spremembam. Odgovoren je za celotno področje javnega zdravja, za varnost hrane in krme ter veterinarske ukrepe in tudi za izjemno pomembno delo petih evropskih agencij. 1 %! V tem primeru vsekakor ni mogoče govoriti o prekomernih količinah denarja. Zaradi tega je ta majhen znesek denarja nujno potreben za opravljanje našega dela. Zato seveda ni nobeno presenečenje, da ne moremo sprejeti krčenj sredstev, ki jih predlaga Svet. Potrebujemo sredstva.

  Heide Rühle, pripravljavka mnenja Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov. – (DE) Gospod predsednik, gospod Wathelet, komisar, rada bi povzela besede prejšnje govornice. Kot Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov smo odgovorni za ozko področje carin, notranjega trga in varstva potrošnikov. Močno smo si prizadevali, da bi posebno pozornost namenili številkam in da smo vključili le to, kar je resnično potrebno. Vendar pa je v času krize denar seveda potreben za varstvo potrošnikov, carino, usposabljanje carinikov itd. Zato menimo, da je treba ponovno uvesti prejšnje številke.

Odboru za proračun se želimo zahvaliti za dosedanje odlično sodelovanje in upamo, da se bo nadaljevalo tudi v prihodnje.

  Mairead McGuinness, pripravljavka mnenja Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja. – Gospod predsednik, zahvaliti se želim poročevalki za skrbno delo, ki ga je opravila pri proračunu za 2011.

Naj preidem neposredno na pereče vprašanje v kmetijskem proračunu in sicer na potrditev računovodskih postavk. Kot odbor smo ponovno predložili spremembo in pozvali Parlament, naj jo v celoti podpre. Svet je uporabil kreativno računovodstvo, da je našel 420 milijonov EUR. Če naša sprememba ne bo sprejeta, se bomo prihodnje leto srečevali z zelo velikim problemom v proračunu in prišlo bo do kršenja sredstev na vseh kmetijskih postavkah.

Ne smemo dopustiti, da bi se to zgodilo, saj mora Parlament skupaj z nami pozvati, da to spremembo podprete vse politične skupine. Rada bi se zahvalila Odboru za proračun za razumevanje in podporo spremembam Odbora za kmetijstvo glede sklada za mlečne izdelke, glede našega financiranja programa uvedbe sadja in mleka v šolah, glede kolonij čebel in programa pomoči prikrajšanim osebam.

Upam, da Komisija ni preveč optimistična glede trgov mlečnih izdelkov. Skrbi me nihanje.

  Morten Løkkegaard, pripravljavec mnenja Odbora za kulturo in izobraževanje. – (DA) Gospod predsednik, kot pripravljavec menja Odbora za kulturo in izobraževanje sem ponosen, da lahko povem, da nam je uspelo, kar ni uspelo Komisiji in kar Svet ni želel storiti, in sicer upoštevati obveznosti za novo strategijo Evropa 2020 in to podpreti s finančno podporo za uresničevanje ciljev, določenih v strategiji.

Ključnega pomena je, da vlagamo v izobraževanje in vseživljenjsko učenje, da bi zagotovili „nova znanja in spretnost za nova delovna mesta“ – osrednji del strategije. Zato si želimo, da bi Svet podprl stališče o proračunu za 2011, za katerega pričakujemo, da bo jutri sprejet v Parlamentu. To seveda vključuje dodatnih 18 milijonov EUR za program vseživljenjskega življenja. Tako bo več kot 3.500 evropskim študentom mogoče zagotoviti izmenjavo v sklopu programa Erasmus. Povečati želimo število študentov v poklicnem izobraževanju, ki lahko pridobijo pripravništvo. Več odraslih želimo vključiti v dodatno usposabljanje, ki ga financira EU. Tu je še 10 milijonov EUR za program, namenjen ljudem, s katerim nameravamo povečati mobilnost doktorandom in študentom, doktorjem znanosti, zagotoviti možnosti za tesnejše sodelovanje z industrijo in posodobiti univerze v EU, ter denar za komunikacijo. Zelo bi cenili podporo Sveta pri teh ciljih.

  Juan Fernando López Aguilar, pripravljavec mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. – (ES) Gospod predsednik, na kratko želim poročati o prispevku Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve k razpravi o proračunu, ki ga Parlament že pozna. Spregovoril bom o štirih točkah.

Prva točka je povezana z Europolom, saj je naš odbor obnovil njegov proračun glede na zmanjšanja, ki jih je predlagal Svet, prav tako pa smo predlagali povečanje za 500 tisoč EUR, tako da bo lahko prevzel odgovornosti v zvezi z uveljavitvijo druge različice programa za spremljanje financ teroristov.

Drugič, zaprosili smo za sprostitev odobrenih proračunskih sredstev v rezervi in za zagotovitev predlaganega povišanja za Europol.

Prav tako smo se odločili, da bomo odobrena proračunska sredstva, namenjena drugi generaciji schengenskega informacijskega sistema, vključili v rezerve, če jih bo mogoče sprostiti, ko bomo pridobili potrebne informacije o korakih, ki jih je treba opraviti v prihodnosti.

Ker so informacije izjemnega pomena za območje svobode, varnosti in pravice, smo prav tako predlagali ponovno uvedbo odobrenih proračunskih sredstev za tri sklade, namenjene priseljevanju in vključevanju: Evropski sklad za zunanje meje, evropski sklad za vračanje in evropski sklad za vključevanje državljanov tretjih držav.

Prav tako smo ponovno uvedli proračun, načrtovan za agencijo Eurojust, katere funkcije so bile nedavno razširjene, saj gre za ključni instrument pri razvoju pravosodnega sodelovanja v Evropi.

  Algirdas Saudargas, pripravljavec mnenja Odbora za ustavne zadeve. – (LT) Najprej želim čestitati poročevalki, saj je poiskala uravnoteženo stališče. Menim, da predlog o proračunu za 2011, o katerem bomo jutri glasovali, ohranja popolno uravnovešenost med varčevanjem v proračunu in gospodarskimi razmerami ter zadovoljuje prednostne naloge Evropskega parlamenta, ki so bile večkrat izpostavljene. Razumem prizadevanja držav članic, da bi zmanjšale stroške, s tem kot skušajo čim bolj zmanjšati proračunski primanjkljaj, vendar so mnoga zmanjšanja, ki jih predlaga Svet, neutemeljena. Ne smemo pozabiti, da ima Evropska unija drugačne proračunske cilje. Proračunski denar EU je namenjen prihodnjim naložbam. Kako bomo premagali krizo, je odvisno od tega, ali bomo pravilno porazdelili in uporabili ta denar. Energija, inovacije, znanstvene raziskave, izobraževanje in mobilnost predstavljajo temelj naše gospodarske rasti in ustvarjanja novih delovnih mest. Zato moramo poleg nadaljevanja učinkovitih programov, ki se že izvajajo, zagotoviti tudi ustrezno financiranje novih področij politike, ki so vključena v Lizbonsko pogodbo. Kolege pozivam, da potrdijo osnutek proračuna.

  Peter Šťastný, pripravljavec mnenja Odbora za mednarodno trgovino. – Gospod predsednik, Lizbonska pogodba je Evropskemu parlamentu zagotovila nove pristojnosti na področju mednarodnih trgovinskih sporazumov, Odbor za mednarodno trgovino pa namerava te nove pristojnosti dobro izkoristiti.

Instrument prilagodljivosti pri ukrepih za sektor banan bo pomagal, da se bodo države pridelovalke lahko spopadle z novimi izzivi, prav tako pa bo prinesel koristi potrošnikom EU in najmanj razvitim državam. Pomoč trgovini, kot so evropski partnerski sporazumi (EPA) in Pomoč za trgovino, ne bo spodbudila le rasti trgovine z EU, ampak tudi znotraj regij.

Na koncu želim omeniti, da smo osredotočeni na parlamentarno razsežnost STO in zunanje poslovne interese v Indiji, ASEAN in na Kitajskem. Odnosi s hitrorastočimi državami s pomočjo takšnih centrov, bodo na splošno koristili našim gospodarstvom, predvsem pa malim in srednje velikim podjetjem.

  Dominique Riquet, pripravljavec mnenja Odbora za promet in turizem. – (FR) Gospod predsednik, Odbor za promet in turizem, ki je bil v kriznem obdobju zelo odgovoren pri predlogih, želi izpostaviti, da promet in turizem ustvarjata več kot 10 % BDP Unije in sta ključna sektorja visoke evropske rasti z visoko dodano vrednostjo.

Predvsem moramo izpostaviti tri točke in želimo, da bi jih podprli. Prvič, financiranje agencij. Zakaj sprejemati zakonodajo, ne da bi imeli merila v primeru rasti ali operativne izvedbene instrumente v primeru upada? Te spremembe so namenjene zagotavljanju sredstev agencijam, ki jih potrebujejo za opravljanje svojega mandata, s tem pa tudi mandatov Evrope.

Drugič, turizem, pri čemer Unija predstavlja vodilno destinacijo v svetu, je z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe postal pristojnost, vendar pa v proračunu nima svoje postavke. Ni dovolj, da nadaljujemo le z dvema obstoječima pripravljalnima ukrepoma. Okrepiti želimo naše delovanje, vsaj simbolično, s tem, ko bomo podprli nove pilotne projekte, predvsem tiste, ki so povezani z industrijskim in kulturnim turizmom.

Izbruh islandskega vulkana nam je pokazal, kako pomembna je izvedba enotnega evropskega vmesnika za informacije in rezervacije vozovnic za vse oblike prevoza, s tem pa je povezana tudi naša zadnja zahteva.

  László Surján, pripravljavec mnenja Odbora za regionalni razvoj. – (HU) Gospod predsednik, hvala za besedo. Svet jemlje 4 milijarde EUR in bo sprožil gospodarsko krizo. Kaj rešujejo s temi sredstvi? Vsekakor ne krize. Vendar pa lahko to pripelje do uničenja solidarnosti med državami članicami in onemogoči nadaljnje izvajanje že začetih programov. Gospod predsednik, minister, to ni smiselno. Zato moramo, po mnenju našega odbora, v postavko 1B poračuna 2011 ponovno vrniti predloge Komisije, s tem mislim na Evropsko komisijo, saj temeljijo na napovedih držav članic. Države članice se ne smejo igrati z dvema nasprotujočima si rešitvama. Zahvaljujem se vam za pozornost.

  Paul Rübig (PPE). – (DE) Gospod predsednik, zanima me, zakaj Odbor za industrijo, raziskave in energetiko ni predstavil mnenja. Tam je prišlo do največjih zmanjšanj. Zakaj na tem področju ni imenovan noben govornik?

  Predsednik. – Dobro vprašanje, gospod Rübig. To poročilo ne predvideva nobenega mnenja s strani Odbora za industrijo, raziskave in energetiko. Tu imam seznam vseh odborov, ki so želeli podati mnenje in nikjer ne vidim Odbora za industrijo, raziskave in energetiko.

V vsakem primeru bomo ugotovili, gospod Rübig.

  Salvador Garriga Polledo , v imenu skupine PPE. – (ES) Gospod predsednik, optimalna proračunska politika ni politika, ki zagotavlja več sredstev, ampak politika, ki ta sredstva dobro ali pametno razporeja, kot je v svojem sporočilu povedal komisar.

Všeč mi je način, kako je Evropska komisija pripravila proračun za leto 2011, vendar pa so izboljšave še vedno možne. Ni mi všeč in nikoli mi ni bil všeč način, kako Svet obravnava evropske proračune. Vsesplošno zmanjšanje pri vseh projektih, ki jih pripravita Komisija ali Parlament, ni proračunska tehnika, ampak pristen primer finančnega mesarstva.

Predstavnika sveta želimo vprašati, ali je slišal komisarja Lewandowskega, ko je govoril o potrebah po odobritvah plačil.

Moja skupina je prepričana, da je možno doseči ravnovesje med proračunsko vzdržnostjo in evropskim zagonom. Jasno je, da Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu ne verjame v možnost ravnovesja, zato predlaga spremembe, ki bi presegle proračunske omejitve, kar bo neizogibno pripeljalo do bitke s Svetom.

Zato Parlament pozivam, naj ne bo pristranski do te strategije in v celoti podpre poročevalko, ki je prejšnji teden že pridobila večinsko podporo v Odboru za proračun.

  Göran Färm, v imenu skupine S&D. – (SV) Zahvaliti se želim poročevalki, gospe Jędrzejewski. Opravila je odlično delo in načeloma se strinjamo z Odborom za proračun, čeprav so nekatera področja – na ta se bom še vrnil – pri katerih imamo v Skupini naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu nekoliko drugačno stališče.

Zelo dobro se zavedamo kriznih razmer v financah držav članicah. Kljub temu zagovarjamo proračun EU, čeprav se sedaj držimo zelo nizkih ravni, zlasti ko govorimo o političnih zavezah za prihodnje leto, kjer tudi Parlament ohranja svoje povečanje pod obsegom 1 %. To je zelo skromno.

V zvezi s plačili je stopnja povečanja višja, kar je tudi razumljivo. Če bi sedaj skušali omejiti izplačila iz strukturnih skladov, bi to nedvomno negativno vplivalo na tiste države, ki imajo največje težave v smislu delovnih mest in rasti. Ne smemo pozabiti, da so države, kot so Grčija, Irska, Portugalska, Španija in Latvija, neto prejemnice proračunskih sredstev EU. Zmanjšanje proračuna ne bo dobro vplivalo na njih. Tega ne smemo pozabiti.

Torej smo, prvič, omejeni. Če se ozremo na zadnjih 20 let, se je proračun EU dejansko povečeval počasneje, kot proračuni držav članic. Tudi tega ne smemo pozabiti.

Drugič, socialdemokrati ne sprejemamo stališča, da so varčevalni ukrepi edini način za reševanje krize. Zato si prizadevamo za povečanje, in sicer predvsem v kategoriji 1a, ki vključuje naložbe, raziskave in razvoj ter pobude na trgu dela. Tu mora priti do povečanja. Vendar se s Svetom in Komisijo ne strinjamo v celoti glede projekta ITER. Naklonjeni smo temu projektu, vendar ne sme biti edina prednostna naloga, ko govorimo o raziskavah in razvoju. Ne smemo dovoliti, da bi izpodrinil vse ostalo. Če torej želimo nadaljevati s projektom ITER, bomo morali opraviti ponovne preglede, potrebovali pa bomo več denarja.

Tretjič in ravno tako pomembno, v tej krizi moramo ohraniti solidarnost. Če bodo varčevalni ukrepi v strukturnih skladih najhuje prizadeli tiste, ki resnično potrebujejo podporo, potem je politika nesprejemljiva.

Četrtič, prav tako smo prepričani, da so nekatera povečanja upravičena zaradi Lizbonske pogodbe. EU bo imela številne nove naloge v zvezi s službo za zunanje delovanje, novimi finančnimi institucijami, energijo in podnebjem. EU ne moremo dodeliti novih nalog, potem pa ne zagotoviti denarja.

Zadnjič, omeniti želim proračun za zunanjo politiko, kjer je več kot očitno zagotovljenih premalo sredstev. Če želimo, da bomo lahko zagotovili pomoč Palestini in potrebna sredstva za širitev, potrebujemo več denarja. Zato je za nas socialdemokrate prav tako bilo pomembno, da povežemo poračun za leto 2011 z razpravo, ki ima dolgoročnejšo perspektivo: o lastnih virih, proračunskih omejitvah za leto 2012 in 2013 ter financiranju novih finančnih mehanizmov podpore. Pri uresničevanju tega pozdravljam tudi izjavo komisarja, ki kot morebitno rešitev omenja prilagodljivost. Popolnoma sem prepričan, da pri teh pogajanjih o proračunu ne bomo uspešni, če ne bomo mogli ponovno pregledati omejitev proračuna ali izkoristiti instrumenta prilagodljivosti. Menim, da je to nujno potrebno.

  Anne E. Jensen, v imenu skupine ALDE. – (DA) Gospod predsednik, gospod Wathelet, komisar, v skoraj vseh državah članicah je prišlo do zmanjševanja javnih proračunov. Ali ne bi tega morali narediti tudi v proračunu EU? Seveda bi morali in to do določene mere tudi počnemo. Gre za skupno temo, ki izhaja iz predloga Parlamenta za proračun v prihodnjem letu. Ostali smo znotraj omejitev, določenih v večletnem finančnem okviru, vendar bo to možno le z varčevalnimi ukrepi pri določenih prednostnih nalogah in mednarodnih zavezah. Sicer ne bomo mogli zagotoviti dovolj proračunskih sredstev za raziskave, energijo in pomoč Palestini. Konkretno smo morali zmanjšati odobrena proračunska sredstva za projekt ITER, za skupno zunanjo in varnostno politiko, pri pomoči državam, pridelovalkam banan ter pri sodelovanju z novimi industrijskimi državami. To odraža dejstvo, da je večletni finančni okvir preveč omejevalen in danes še enkrat želim izraziti obžalovanje, da Komisija ni zagotovila pristnega srednjeročnega pregleda okvira, kot je obljubila. Ponovno moramo pregledati finančno perspektivo do leta 2013. Drugače se bomo znašli v težavah. Komisija nam je pravkar predložila sporočilo o ponovnem pregledu proračuna, v katerem določa smernice za prihodnja leta, pri tem pa ne pojasnjuje, kako bomo lahko preživeli v letih 2011, 2012 in 2013.

V imenu Skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo se želim zahvaliti gospe Jędrzejewski za strokovno vodenje glasovanja o proračunu. Zadovoljni smo z izidom. Želimo si, da bi bile nekatere številke v delih, povezanih s kmetijskim proračunom, drugačne. Nismo želeli 300 milijonov EUR za sklad za mlečne izdelke. Prav tako moramo pomagati pri reševanju problema potrjevanja proračunskih postavk. V zvezi s tem smo glasovali napačno. V nekaterih delih proračuna Parlamenta bi želeli videti prihranke, vendar smo na splošno zadovoljni s tem, kar imamo sedaj pred seboj in veselim se konstruktivnih pogajanj s Svetom.

  Isabelle Durant, v imenu skupine Verts/ALE. – (FR) Gospod predsednik, minister, komisar, tudi sama želim čestitati poročevalcem, predvsem gospe Jędrzejewski in gospe Trüpel. Menim, da je gospa Trüpel opravila izjemno delo, resnično pomembno delo ter tako omogočila, da so tudi proračunski veterani, ki v Parlamentu pripravljajo proračune že mnogo let, delali v skladu z novimi pogoji – ki izhajajo iz Lizbonske pogodbe – z eno samo obravnavo. Kakor koli že, opravili ste odlično delo – hvala vam.

Šlo je tudi za maraton, v katerem so na nek način sodelovali tudi predsedniki naših skupin – sedaj je prisoten samo še eden. Na trenutke smo bili nekoliko zaskrbljeni, da se bodo stvari slabo končale, a k sreči zaradi naših poročevalcev in predsednika do tega ni prišlo. Mogoče se sliši nekoliko nenavadno, vendar želim pohvaliti tudi njegovo delo. V pomoč nam je bilo dejstvo, da so vodje skupin z nami želeli predložiti velikopotezen proračun, predvsem pa vzpostaviti povezavo za naknadno obravnavo tega, kar bo sledilo v posebnem odboru glede sprememb politike in proračunskih sredstev za trajnostno Evropsko unijo po letu 2013 (SURE), pa tudi v sklopu skorajšnje proračunske perspektive, saj je jasno, da je proračun za leto 2011 eno, kar mu sledi, pa drugo, in to veliko pomembnejše. Veseli me, da smo dosegli sporazum s predsedniki skupin in Odborom za proračun.

Videli bomo! Dejstvo ostaja, da imamo trenutno začasno stališče in po tem, ko sem slišala, kaj je povedal gospod Wathelet o stališčih Sveta, me nekoliko skrbi, kaj nas čaka pri usklajevanju. Ne bo enostavno, saj bomo skušali doseči sporazum med zahtevami Sveta in zahtevami Parlamenta. Računam na vašo pomoč pri tej zadevi in pri pripravi resnično velikopoteznega proračuna.

Tisti v Svetu, ki kritizirajo na primer povečanje odobritev plačil, niso pošteni do tega proračuna. Gre za pretekle zaveze; gre za vprašanje verodostojnosti: ko plačamo, kar smo rekli, da bomo, počnemo ravno to, kar smo dolžni storiti, tudi če presega odobrena plačila. Menim, da tega dejstva ne bi smeli spregledati.

Čeprav bomo jutri podprli resolucijo, menim, da v proračunu obstaja nekaj nedoslednosti, in izpostaviti želim dve, ki se mi zdita najpomembnejši.

Pred mesecem smo vsi glasovali o tej pomembni resoluciji o programu 2020, s katero smo se odločili, da bomo vključili postavke, kot so bolj zeleno gospodarstvo, podpora obnovljivim energijam, zelene tehnologije in tako dalje ter vse, kar ustvarja delo in delovna mesta. Ravno zaradi tega, da bi uradno navedli naše namere, smo predložili spremembo, s katero bi bilo mogoče zagotoviti izključitev meril za trajnostni razvoj iz programa LIFE, medtem ko bi bila vključena v vseh drugih področjih. Menim, da bo ta sprememba jutri zavrnjena. Kljub temu vas pozivam, da podprete našo spremembo, tako da bodo merila za trajnostni razvoj namenjena ukrepanju, ne pa le prazne besede.

Prešla bom na drugo neskladnost: mednarodni termonuklearni poskusni reaktor (ITER). Proračun programa ITER je bil zmanjšan za 45 milijonov. Vsaj to je nekaj. Predvsem pa smo bili priče poskusom, da bi denar vzeli iz kmetijske politike; na srečo do tega ni prišlo, ampak je bil vzet iz raziskav, kar ni nič kaj bolje. Tu se še enkrat sklicujem na to, kar nam je danes zjutraj povedal Ban Ki Mun. Nas Evropejce je pozval, naj bomo pionirji na področju obnovljive energije, naj močno podpremo nove oblike energije, ne pa tistih iz preteklosti, ne tistih, ki prinašajo denar, predvsem delničarjem, ne pomagajo pa evropskim potrošnikom ali prihodnjim generacijam Evropejcev, ki bodo morali nadaljevati z upravljanjem vprašanja odpadkov. Ta strategija vse ali nič v zvezi s programom ITER - ki nas bo stala 1,5 milijarde EUR – je po mojem mnenju velika napaka in prepričana sem, da ne počnemo tega, kar smo navedli v resoluciji 2020, da bomo počeli.

Na koncu želim izpostaviti še nekaj vprašanj glede časovnega razporeda: imamo tudi upravljanje gospodarstva, krepitev delovne skupine Sveta in predloge Komisije; opraviti bomo morali veliko dela, da bi ta proračun povezali s prihodnjimi proračuni in finančno perspektivo.

  Michał Tomasz Kamiński, v imenu skupine ECR. Ta razprava o proračunu in celotna serija razprav, s katero začenjamo, predstavlja odličen preskus za evropsko elito. Evropi smo dali Lizbonsko pogodbo, ta pogodba pa daje državljanom več Evrope. Zelo jasno želim povedati, da ne smemo govoriti, kako si želimo več Evrope, ne da bi za to namenili več denarja. To je točka, s katero želim začeti. Ne moremo odkrito govoriti, da želimo več Evrope, hkrati pa ne želimo plačati za več Evrope. Evropa stane in če pogledamo strukturo izdatkov za evropski proračun v strukturi izdatkov držav, ki največ prispevajo, lahko vidimo, da poraba za Evropo ne predstavlja največjega stroška. Kot predstavnik Poljske in predstavnik srednje in vzhodne Evrope želim izpostaviti še eno zadevo: vsa sredstva, namenjena razvoju naše regije, ki je velika porabnica blaga, razvitega in proizvedenega v zahodni Evropi, in ves denar, vložen v nove države Evrope, predstavljajo denar, vložen v prihodnost Evrope. Premožnejša srednja in vzhodna Evropa in večje bogastvo v novih državah Evrope bosta pomenila tudi prednosti za države zahodne Evrope, ki jih močno cenimo in ki so neto plačnice v proračun Evropske unije. Tudi v tej razpravi potrebujemo več evropske solidarnosti.

  Miguel Portas, v imenu skupine GUE/NGL. – (PT) Gospod predsednik, v tej razpravi bom popolnoma odkrito spregovoril. Ne gre za razpravo med računovodji, ampak za načrte in odločitve za prihodnost.

Stališče vlad je zelo enostavno: vse upoštevajo bruseljsko soglasje. Na nacionalni ravni velja za proračune le eno geslo: varčevanje. Na evropski ravni so posledice tega zelo enostavne: preostali proračun.

Svetu želim sporočiti, da se kriza še ni končala, pa vendar se na nacionalni ravni v tem času ukinjajo vsi socialni ukrepi. Kriza še ni končana, vendar naši nacionalni proračuni kažejo na to, da bodo plače zamrznjene ali znižane, znižale se bodo pokojnine, hkrati pa se bo povečal davek, ki je od vseh najmanj pošten: DDV.

Glede na to države ne želijo evropskemu proračunu nameniti niti enega evra več. Njihov predlog je za 3 milijarde EUR nižji od predloga, o katerem bomo danes razpravljali. Hkrati pa se moramo zavedati, da je predlog, ki ga bomo obravnavali, neambiciozen, hkrati pa mu manjka poguma.

V resnici potrebujemo evropski proračun, ki bi lahko predstavljal nadomestilo za politike na nacionalni ravni, z jasnimi naložbami v ustvarjanje delovnih mest. Potrebujemo evropski proračun, ki bi preprečeval negativne učinke proračunskih politik na nacionalni ravni.

Za to se nismo mogli odločiti. Vlade na Evropo prenašajo nove pristojnosti, ne da bi za to zagotovile sredstva, s tem pa trgajo vezi, pa vendar predlagajo povečanja, ki jih je mogoče pojasniti le tako, da so povezane z lobiji. Tako je tudi v primeru financiranja instituta za jedrsko fuzijo v višini 350 milijonov EUR, naložbe, ki je v sedanjih razmerah precej vprašljiva.

Resnično ogrožena pa je naslednja utemeljitev. Na nacionalni ravni proračunska disciplina temelji na neumnih kaznih, kot so te, ki jih danes skuša ratificirati francosko-nemška naveza. Na evropski ravni gre za preostali in povprečen proračun, za katerega je značilno kronično pomanjkanje sredstev.

Na tem razpotju je torej zelo pomembno, da obravnavamo lastna sredstva Evropske unije in potrebo po davku na finančne transakcije na evropski ravni, s čimer bi bilo mogoče zagotoviti vsaj nekaj pravice v gospodarstvu. Evropa je sedaj obupana. To je Evropa, v kateri potekajo splošne stavke v Grčiji, Španiji in Franciji, celo danes. V naslednjem mesecu bodo stavke potekale tudi v Italiji in na Portugalskem. Evropi, ki se bori in je obupana, dolgujemo odgovor, ki temelji na pravičnosti, naložbah in ustvarjanju delovnih mest.

  Marta Andreasen, v imenu skupine EFD. – Gospod predsednik, Parlament se je pridružil Evropski komisiji pri zahtevah po skoraj 6-odstotnem povečanju proračuna v letu 2011, in sicer v času, ko nacionalne vlade predlagajo znatna zmanjšanja svojih proračunov.

Tisti, ki zagovarjajo povečanje, trdijo, da je dodatno financiranje potrebno za pokrivanje novih pristojnosti, ki izhajajo iz Lizbonske pogodbe. Dejansko se ne spomnim, da bi slišala – ali da bi kdo to v času ratifikacije omenil – , da bodo zaradi Lizbonske pogodbe nastali kakršni koli stroški, ali pa koliko bodo znašali ti stroški. Še danes ne vemo točno, koliko bodo posledice Lizbonske pogodbe stale davkoplačevalce.

Prav tako slišimo očitke, da varčevanje ni pravi odgovor v času krize in da moramo porabiti več za izobraževanje, obnovljivo energijo itd. Glede na manjšo porabo v zadnjih nekaj letih, je jasno da EU ne uspe pripraviti učinkovitega proračuna. Ta neuspeh je povezan z nepravilnostmi, ki jih vsako leto ugotovi Evropsko računsko sodišče. Pa vendar največje predlagano povečanje – 17-odstotno povečanje – beležimo pri kohezijskih skladih, na področju, kjer revizorji poročajo o največjem številu nepravilnosti.

Če se mi zdi osupljivo, da EU v času krize skuša povečati svoj proračun, se mi zdi še toliko bolj nenavadno, da želi Evropski parlament podvojiti svoj proračun za reprezentanco. Ali Združeno kraljestvo klesti otroške dodatke in financiranje univerz, odlaga načrte za izgradnjo šol ter izvaja druga boleča varčevanja samo zaradi tega, da bi Evropski parlament imel na voljo več šampanjca in ostrig? Ali je smiselno, da Združeno kraljestvo zmanjšuje izdatke za vojaške namene, medtem ko se bo v prihodnjih nekaj letih njegov neto prispevek v Evropsko unijo povečal z okoli 6 milijard GBP na 8 milijard GBP? To za Britance enostavno ni sprejemljivo.

(Aplavz skupine EFD)

  Lucas Hartong (NI). – (NL) Gospod predsednik, ko slišim pripombe o proračunu za leto 2011 s strani Skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu, me prevzame ponižujoč občutek, da ne želim biti več del tega Evropskega parlamenta. Medtem ko so ljudje doma negotovi glede delovnih mest in prihodkov in ko čakamo navdahnjene politike, da privarčujejo, kjer je to mogoče, in naložijo tja, kjer je nujno potrebno, je Komisiji in Parlamentu dejansko uspelo skoraj povsod povečati izdatke za najrazličnejše neuporabne in nepotrebne hobije.

Medtem ko komisar Barroso poziva države članice, naj varčujejo, njegova Komisija in Evropski parlament povečujeta proračun za 2011. To ne more biti res, pa vendar se dogaja. Parlament se očitno ne zaveda, s kakšno realnostjo se srečujejo državljani. Z eno samo pozitivno izjemo, gre za kruto, sivo in drago realnost.

Nekateri v Parlamentu mislijo, saj tako govori samo neka čudna stranka za svobodo (PVV) – res je, gospod predsednik, da držimo ogledalo in pravimo: „Ali je res treba zapravljati denar naših državljanov za drage službene avtomobile, namenjene tudi za zasebno uporabo? Ali je res treba metati denar za praznovanja, medtem ko je Evropa sredi globoke gospodarske krize? Ali je res treba ustanoviti potratno službo za zunanje delovanje, medtem ko lahko to delo povsem dobro opravljajo same vse države članice? Ali je treba ohranjati nesmiselne, potratne odbore pri življenju in pošiljati še več denarja v Jemen in na palestinska ozemlja?“

Gre samo za stranko PVV. Vendar bodimo jasni: Stranka PVV v Evropi ni več osamljena. Borimo se za državljane in želimo, da se v tem potratnem cirkusu sliši naš glas. Ponosen sem na svojo državo in njene državljane in bom to še naprej poudarjal, ker to mora nekdo povedati in ker to želim povedati. Zato bomo glasovali proti proračunu 2011.

(Govornik se je strinjal, da sprejme vprašanje v skladu s členom 149(8))

  Gerben-Jan Gerbrandy (ALDE). – (NL) Gospod predsednik, sodeč po argumentu gospoda Hartonga in spremembah stranke lahko predvidevamo, da je nizozemska stranka za svobodo (PVV) stranka, ki ni naklonjena Evropi. Stranka PVV prav tako trdi, da je stranka, ki se bori proti kriminalu in ki želi ljudi pošiljati nazaj v domovino. Moje vprašanje za gospoda Hartonga se glasi: kako boste to lahko storili, če boste celoten proračun Europola spravili na nič, če boste varčevali pri schengenskem informacijskem sistemu, tako da ne bo več deloval, in če boste popolnoma ukinili 113 milijonov EUR v Evropskem skladu za vračanje?

  Lucas Hartong (NI). – (NL) Gospod predsednik, kolegu poslancu se zahvaljujem za to vprašanje. Kot gospod Gerbrandy ve, so politika boja proti terorizmu in povezane politike stvar držav članic in menimo, da ne spadajo v pristojnost Evropske unije. Poleg tega sem prepričan, da moj cenjeni kolega ve, da se je v zadnjih letih v Europolu zgodilo veliko goljufij, ki smo jih nedavno obravnavali tudi v Parlamentu in to je zame dovolj dober razlog, da tudi policijsko politiko prenesemo nazaj na države članice.

(Govornik se je strinjal, da sprejme vprašanje v skladu s členom 149(8))

  Andreas Mölzer (NI). – (DE) Gospod predsednik, tudi sam imam vprašanje za gospoda Hartonga. Vedeti želim, ali na podlagi te kritike financ EU njegova stranka, ki je v nizozemskem parlamentu zdaj ključnega pomena z vidika podpore vlade, prav tako želi, da Nizozemska, ki je tudi neto plačnica, zmanjša svoj neto znesek, ki ga plačuje?

  Lucas Hartong (NI). – (NL) To je zelo zanimivo vprašanje, prav tako pa je tema, o kateri se bo v Parlamentu še veliko razpravljalo. Nova nizozemska vlada si je za prednostno nalogo resnično postavila zmanjšanje prispevka v Evropsko unijo in tega sem vesel in za to sem hvaležen. Poleg tega bomo vsekakor prispevali k razpravi o večletnem finančnem okviru Parlamenta. Zato ste lahko prepričani, da bomo zelo kritični do dodatnih povečanj proračuna za leto 2011 in prihodnja leta.

  José Manuel Fernandes (PPE). – (PT) Gospod predsednik, gospod Wathelet, komisar, gospe in gospodje, proračun za leto 2011, ki ga predlaga Parlament, je velikopotezen, inteligenten in spoštuje zaveze, ki jih je resno in realistično sprejel. Dobro se zavedam, da je ta inteligentna ambicija uresničljiva, saj proračun EU še naprej predstavlja okoli 1 % bruto nacionalnega dohodka.

Ta proračun prav tako jasno kaže na potrebo po reviziji večletnega finančnega okvira, glede na nizke marže njegovih postavk, predvsem v postavkah 1A, 3B in 4. Prav tako je jasno, da nujno potrebujemo razpravo o potrebi po novih virih za proračun Unije.

Izvajanje politik in programov, s katerimi so se strinjale institucije EU, je vsekakor v nasprotju z voljo Sveta, ki predlaga ogromna in samovoljna znižanja odobritev za prevzem obveznosti in tudi odobritev plačil, ki niso v skladu s finančnim in proračunskim upravljanjem. Najhuje pa je, da ogrožajo izvajanje pobud in naložb, ki za EU predstavljajo donos in dodano vrednost.

Prav tako – za to čestitam poročevalki – za prednostno nalogo postavljamo politike, povezane z mladimi, izobraževanjem in mobilnostjo. Povečali smo financiranje programa vseživljenjskega učenja, programa PESSOA, programa za mobilnost raziskovalcev, programa Erasmus Mundus in okvirnega programa za konkurenčnost in inovacije. Glede mobilnosti pri zaposlovanju mladih želim izpostaviti pilotni projekt, pri katerem sem osebno sodeloval: „Tvoja prva služba v tujini“.

Prav tako moram poudariti cilj Parlamenta glede zakonodajne odličnosti, ki je bila združena s točnostjo, kar je razvidno tudi iz zmanjšanja tega proračuna za 25 milijonov EUR v primerjavi s prvotnim predlogom, danim pred srečanjem z Uradom.

  Derek Vaughan (S&D). – Gospod predsednik, najprej bi se rad zahvalil poročevalcem za delo, ki so ga opravili pri proračunu. Vsak proračun je težaven, vendar pa je verjetno ta proračun zaradi varčevanja v državah članicah, težavnejši, kot običajno.

Koalicijska vlada v Združenem kraljestvu bo jutri najavila drastične varčevalne ukrepe v višini približno 83 milijard GBP, ki bodo prizadeli vse ljudi v Združenem kraljestvu. Prepričani smo, da je to prehitro, prekmalu in preveč.

Vsi pa vemo, da moramo biti previdni s porabo v EU, zato moramo poskrbeti, da bo EU pametno porabila svoj denar. Prav tako moramo zagotoviti, da bosta EU in Evropski parlament lahko opravljala svoje dolžnosti in da bomo lahko financirali naše prednostne naloge – prednostne naloge, kot so strukturni skladi ter raziskave in razvoj, ki prinašajo koristi posameznikom, skupnostim ter malim in srednje velikim podjetjem po vsej EU. Vse to nam bo prav tako pomagalo pri izhodu iz primanjkljaja in dolga. Na te stvari ne smemo gledati, kot na nepotrebno porabo, ampak kot na naložbe v našo prihodnost.

Medtem ko se želijo države članice z varčevanjem izviti iz krize, menimo, da lahko pomagamo pri pripravi drugačne strategije: strategije, ki temelji na rasti, s katero se bomo izvili iz težav, kot so dolg, primanjkljaj in vse večja brezposelnost. Ker moramo zagotoviti financiranje za te prednostne naloge, moramo seveda spremljati nepotrebno porabo in upravne stroške. Ko je dodatna poraba upravičena, jo moramo podpreti. Ne smemo pozabiti, da so nekateri dodatni izdatki EU posledica odločitev, ki so jih podprle države članice, kot sta Evropska služba za zunanje delovanje in ustanovitev treh novih agencij za finančno upravljanje.

Če poraba ni nujna, ji moramo nasprotovati. To velja za splošni proračun in tudi za proračun Evropskega parlamenta. Poročevalka je že navedla nekaj primerov področij, na katerih smo v proračunu Parlamenta skušali doseči prihranke. Navedel bom samo eno: sprostitev rezerve za drugo tranšo v višini 1 500 EUR mesečno na poslanca. Pred odobritvijo sprostitve rezerve moramo pridobiti popolne informacije o stroških, povezanih z zaposlovanjem dodatnega osebja, in upam, da bodo poslanci podprli to stališče.

Prav tako upam, da bodo poslanci na jutrišnjem glasovanju pazljivo preučili vsako posamezno spremembo ter tako zagotovili pravo ravnovesje med naložbami in izvajanjem odgovornosti Parlamenta in pazljivo javno porabo. Prepričan sem, da želijo vsi poslanci zagotoviti, da EU dodaja vrednost porabi držav članic ter tudi posameznikom in skupnostim.

Prav tako pa upam, da bo na usklajevalnih sestankih Svet spoznal, da ne sme gledati samo na prihranke, ampak tudi na naložbe in rast za delovna mesta po celotni EU, kar nujno potrebujemo.

  Carl Haglund (ALDE). – (SV) Rad bi se zahvalil poročevalki, ki je opravila odlično delo. Prav tako se želim zahvaliti pripravljavki mnenja Odbora za proračun, ki je izjemno dobro vodila pogajanja.

Smo v težkih gospodarskih časih, dejstvo, na katerega so opozorili tudi moji kolegi poslanci. V imenu svoje skupine sem bil odgovoren za del, imenovan „drugi deli proračuna“. V težkih gospodarskih časih lahko kaj kmalu končamo pri simbolični razpravi o lastnih stroških Parlamenta in povečanju stroškov. Takšno razpravo lahko zelo hitro označimo za populistično, vendar kot je izpostavil moj kolega iz Združenega kraljestva, stroški pomočnikov in reprezentance predsednika prav zagotovo niso veliki, če pa upoštevamo celotno sliko in proračun EU, imajo simboličen pomen. Verjetno bi se mogli ozreti na lastne stroške in se vzdržati njihovemu povečevanju v težkih gospodarskih časih.

V zvezi s predlogom proračuna na splošno želim izraziti kritiko nad Svetom. Razumem, da je Svet želel izvesti nekatera znižanja v letošnjem proračunu. Povsem logično se nam zdi, da na primer ne zahtevamo 6-odstotnega povečanja, obenem pa nismo posebno dosledni, če varčujemo pri raziskavah in razvoju ter inovacijah, saj smo se ravno prejšnjo pomlad skupaj dogovorili o strategiji Evropa 2020, kjer so bila ta področja deležna ključne pozornosti. Zaradi tega se prednostne naloge Sveta za proračun 2011 zdijo nekoliko nelogične.

Glede razprave o lastnih sredstvih številni v Skupini zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo toplo pozdravljamo to razpravo. Je nujna. Zdaj potekajo bitke glede financiranja proračuna, kar ni nič kaj konstruktivno. Dobro je, da lahko zdaj obravnavamo druge modele za varovanje prihodnjega proračuna EU.

  François Alfonsi (Verts/ALE). – (FR) Gospod predsednik, proračun za leto 2011 je prvi proračun Unije v skladu z novimi določbami Lizbonske pogodbe. Naši poročevalci so opravili zelo dobro delo v imenu evropskih institucij, za kar se jim zahvaljujem. Parlament se je obranil pritiskov glede uvedbe varčevalnih ukrepov v proračunu na račun naših prednostnih nalog, predvsem na področju trajnostnega razvoja. Pozdravljamo nekatere spremembe, ki so bile odobrene.

Kot poslanec s Korzike zato pozdravljam dejstvo, da bodo za ogrožene jezike v Evropi, ne glede na njihov status znotraj držav članic, še naprej na voljo evropski skladi. Prav tako verjamemo, da ta proračun EU sproža razprave, ki so ključnega pomena za prihodnost Evrope. Glasovanje za proračun 2011 je po našem mnenju prvi korak. Delo Parlamenta je šele začetek.

Najprej moramo zagotoviti učinkovito uporabo naših novih pristojnosti. Komisija in voditelji držav so v zvezi s tem prejeli zanimiva sporočila, predvsem glede projekta ITER.

Drugič, sprožiti moramo razpravo, posledično pa tudi vzpostaviti razmerje moči o povečanju naših sredstev ob skorajšnjem večletnem finančnem okviru za 2014–2020. Unija mora imeti svoja lastna sredstva, kot je davek na finančne transakcije ali uvedba evropskega davka na ogljik.

Zato proračun 2011 izrecno sproža razprave, tudi če so le simbolično zapisane. S tem proračunom je Parlament prevzel svoje odgovornosti in se pripravlja na razprave, ki bodo odločale o prihodnosti Unije.

  Lajos Bokros (ECR). – Gospod predsednik, proračun EU za 2011 je prvi proračun, pripravljen v skladu z Lizbonsko pogodbo, vendar ni prvi v obdobju varčevanja. Globalna finančna kriza je razkrila velike strukturne pomanjkljivosti evropskega razvojnega modela, ki temelji na visokih davkih, visoki davčni prerazporeditvi, neprilagodljivih trgih dela in po nepotrebnem podaljšanih nadomestilih. Čas je, da ponovno premislimo o davčnih sistemih in jih prestrukturiramo, ne samo na nacionalni, ampak tudi na evropski ravni.

Proračun EU za 2011 kaže nekatere znake varčevalnih ukrepov, vendar ne vsebuje dovolj strukturnih sprememb. To je povezano z dejstvom, da mnogi ljudje menijo, da količina pomeni kakovost, se pravi, večja kot je poraba, boljši vpliv ima to na evropsko gospodarstvo in družbo. Še več, zahtevajo dodatna sredstva, saj ima Komisija zaradi Lizbonske pogodbe in strategije Evropa 2020 nove pristojnosti.

Vendar pa ta koncept vsebuje temeljno nerazumevanje. Proračun EU je majhen v primerjavi z nacionalnimi proračuni – povsem upravičeno. Povečanje ni potrebno, da bi lahko opravljal svojo funkcijo. Najpomembnejša je struktura proračuna in učinkovitost porabe. Zadostuje že jasen poudarek na inovacijah, raziskavah in razvoju, višji izobrazbi, izbranih področjih energetskega transporta, kmetijstvu in razvoju podeželja. Naš proračun se povsem razlikuje od nacionalnih proračunov, kjer je le malo reprezentančne porabe. Imamo veliko reprezentance. Na proračun EU moramo gledati, kot na naložbeni in ne kot na sedanji proračun. Osredotočen mora biti le na naložbe v skupno evropsko prihodnost.

Zato je naša skupina trdno prepričana, da proračuna EU ni treba večati. Z ničemer ne nadomešča nacionalnih proračunov, ki predstavljajo nacionalno suverenost. Davka na ravni EU ne potrebujemo. Davki na ravni EU ne bi predstavljali nadomestila, ampak neizogibno dodatno, nacionalno obdavčitev, kar bi še dodatno povečalo negativne davčne posledice evropskega prostora v primerjavi s preostalim svetom.

PEK je zavrnil tudi izdajo obveznic. Dolžniški vrednostni papirji kažejo na dolg in bi pripeljali do tega, da bi se zaradi primanjkljaja povečal dolg. Dovolj imamo dolga na nacionalni ravni, še več pa neutemeljenih obveznosti. Ne potrebujemo dodatnih ravni dolga, ki bi uničile prihodnost mladih v Evropi, hkrati pa bi to pripeljalo do neizogibnega zatona Evrope. Kot je povedala poročevalka, se PEK strinja s prednostnimi nalogami proračuna za 2011 – mladi, izobraževanje in mobilnost – in če te naloge obravnavamo resno, je logično, da naši mladi vsekakor ne potrebujejo dodatnega finančnega bremena v času neugodnih demografskih razmer, ampak solidarnost in naložbe v našo skupno prihodnost.

  João Ferreira (GUE/NGL). – (PT) Gospod predsednik, komisar, za ta proračun so, tako kot za vse druge, značilne omejitve izjemno zaostrenega večletnega finančnega ovira, ki v praksi onemogoča kakršno koli gospodarsko in socialno kohezijo. Zato nujno potrebujemo srednjeročni ponovni pregled tega finančnega okvira, kar so povedali že drugi. Vendar pa v predlaganem proračunu spet niso upoštevani zneski, dogovorjeni v večletnem finančnem okviru. Ko se srečujemo z vse hujšo krizo, brezposelnostjo in življenjskimi razmerami več milijonov ljudi, smo se ponovno zavedli, kaj nekaterim resnično pomeni tako opevana evropska solidarnost.

Proračun je orodje solidarnosti, spodbuja gospodarsko in socialno kohezijo, zaposlovanje in družbeni napredek ter s tem služi interesom delavcev in ljudi, ali pa je orodje neenakosti, ki še dodatno spodbuja neoliberalne cilje, negotovost glede zaposlitve, brezposelnost, tuje posredovanje in vojno, s tem pa je tudi v nasprotju z interesi delavcev in ljudi.

To je tudi prevladujoče sporočilo vse večjih bojev po Evropi. Majhnost tega proračuna že od samega začetka ogroža njegovo redistributivno vlogo, povzroča pomanjkanje pravičnosti in zaostruje pogubne vplive politik, ki jih izvaja EU.

Zato želimo povedati, da obstaja tudi alternativa temu proračunu, alternativa, ki ni le možna, ampak vse bolj potrebna. Zato številni predlogi, ki smo jih podali, vključujejo pripravo evropskega programa za zaposlovanje in trajnostni razvoj, ki bo vplival na 1 % bruto domačega proizvoda EU, z dodatnim kapitalom s strani držav članic. Namen tega je bi bil doseči resnično konvergenco, spodbujati potencial vseh držav, trajnostno uporabo njihovih virov, naložbe in proizvodno ter ustvarjanje delovnih mest s pravicami.

PREDSEDSTVO: DIANA WALLIS
podpredsednica

  Bastiaan Belder (EFD). – (NL) Gospa predsednica, gospodarska kriza nas je prisilila v varčevanje, kar je razvidno tudi iz proračunov držav članic. Na drugi strani pa namerava Evropski parlament povečati proračun Evropske unije za 2011. Nobene utemeljitve ni za to, da se poročevalce na visokih političnih položajih še vedno obtožuje, da zagovarjajo prenizke vsote denarja.

Poleg tega je Evropski parlament izrazi željo, da bi bila Evropska unija bolj neodvisna pri pridobivanju svojih lastnih sredstev. Zato je kritik deležno financiranje Evropske unije s strani držav članic. Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu predlaga davek na finančne transakcije, prihodki pa bi šli v proračun EU. Vendar pa je davek na ravni EU nezaželen. Če bi uvedli davek na banke, bi morali biti prihodki namenjeni odplačevanju visokih stopenj javnega dolga v državah članicah. Saj so ravno one morale porabiti ogromne zneske denarja, da so rešile banke.

  Angelika Werthmann (NI). – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, proračun EU za leto 2011 predstavlja izziv za vse: Parlament, Svet in Komisijo. Od uveljavitve Lizbonske pogodbe ima Evropski parlament več odgovornosti in zakonodajnega dela. Najprej želim izpostaviti, da proračun EU zdaj predstavlja le malo več kot 1 % BND.

Pripombe želim podati predvsem v zvezi s tremi točkami.

Prvič, v proračunu EU 2011 so bile določene prednostne naloge, ki jih je treba okrepiti zaradi gospodarskih težav po Evropi, ki so sledile strukturni krizi v zadnjih letih. Predvsem si moramo še naprej prizadevati za zmanjšanje stopnje brezposelnosti v Evropi, na primer z naložbami v gospodarsko, industrijsko, turistično, energetsko in podnebno politiko ter z ohranjanjem obstoječih delovnih mest in ustvarjanjem novih. V zvezi s tem se sklicujem predvsem na prednostne naloge, povezane z mladimi, izobraževanjem in mobilnostjo. Pozornost moramo nameniti programom, kot je program vseživljenjskega učenja ali program Mladi v akciji. Podpirajo strategijo EU za oživljanje gospodarstva in strategijo EU 2020. Z boljšim izobraževanjem – predvsem izobraževanjem, ki mladim zagotavlja boljšo usposobljenost – bodo imeli znatno boljše možnosti na trgu dela. Erasmus ne omogoča le lažjega pridobivanja znanja tujih jezikov, ampak tudi mobilnost – ki je v času globalizacije ključnega pomena. V zvezi z mobilnostjo pa morajo mladi prav tako prevzeti odgovornost in bi morali ta program veliko bolje izkoriščati.

Drugič, glavni cilj skupne kmetijske politike mora biti še nadaljnje ohranjanje stabilnosti trga in zanesljive oskrbe s hrano.

Moja tretja točka je povezana s tem, da primanjkuje denarja v teh težkih gospodarskih časih. Kot sem že velikokrat prej povedala, moramo racionalizirati birokracijo na vsem možnih področjih, prav tako pa moramo poiskati in izkoristiti sinergije z državami članicami.

  Alain Lamassoure (PPE). – (FR) Gospa predsednica, ministri, komisar, Odbor za proračun je s sprejetjem teh sprememb predloga proračuna za 2011 želel delovati odgovorno. Minister, razumemo stališča vlad.

V vseh državah se uvajajo pogumne in nepriljubljene politike za zmanjšanje dolgov, ki so postali nesprejemljivi. Pri teh politikah je pomagal Evropski parlament. Glede na te razmere ne moremo zahtevati od držav članic, da povečajo davke ali dolg, da bi financirale znatno povečanje evropskega proračuna.

Zato prvič v 20 letih Evropski parlament ne bo glasoval za nobeno spremembo, ki presega omejitve sedanje finančne perspektive. Podobno, kjer je Svet dosegel simbolično povečanje 0,2 % odobritev za prevzem obveznosti, Odbor za proračun predlaga 0,8 % v trenutnih evrih, se pravi zmanjšanje obsega. Minister, v zvezi s plačili bo Evropski parlament pozorno prisluhnil Svetu, katerega jasno sporočilo smo razumeli.

V zameno Evropski parlament od Sveta pričakuje podoben občutek odgovornosti. Lizbonska pogodba daje Evropski uniji nove in večje pristojnosti: Skupna energetska politika, skupna zunanja in varnostna politika, skupna politika priseljevanja, skupna vesoljska politika itd. Ali bi bilo odgovorno, da bi državljane prepričali, da bodo te politike izvedene pred drugo polovico tega desetletja, ne da bi za to namenili en sam evro? Evropski svet je prejšnjega julija soglasno sprejel velikopotezen program Evropa 2020. Ali je odgovorno, da potem pridete šest mesecev kasneje, brez vsakršne ideje, kako bo to financirano? Vidimo, da je financiranje evropskega proračuna s pomočjo dajatev iz nacionalnih proračunov danes pripeljalo do politične in finančne blokade. Ali bi bilo zavračanje dodatnega razvoja tega sistema odgovorno ravnanje?

Menimo, da bi pogajanja o proračunu 2011, prvem proračunu v skladu z določbami iz Lizbonske pogodbe, moral spremljati tudi politični sporazum, s katerim bi bilo zagotovljeno prihodnje financiranje politik Unije, sporazum o ponovnem pregledu finančnih perspektiv iz leta 2012, da bi bilo mogoče dopolniti financiranje projektov, ki že potekajo, kot je ITER ali Galileo, in začeti s financiranjem novih pristojnosti, ki izhajajo iz Lizbonske pogodbe in prednostnih nalog Evropa 2020, skupaj s sporazumom za začetek razprave o reformi lastnih sredstev. Parlament je k tej reformi pozval že pred tremi leti. Veseli nas, da je Komisija naredila nekaj prvih, plašnih korakov pri pripravi nekaterih možnosti.

Dogovoriti se moramo, da bodo tri institucije sodelovale ob pomoči nacionalnih parlamentov. Dogovoriti se moramo o postopku in časovnem razporedu v tem globalnem sporazumu, ki ga tako kot Svet goreče zagovarjamo.

  Ivailo Kalfin (S&D). – (BG) Kot so kolegi poslanci že omenili, poteka sprejemanje proračuna Evropske unije za leto 2011 ob uporabi novega postopka, glede katerega morata Evropski parlament in Svet najti soglasje. Evropski parlament se tega povsem dobro zaveda.

Med razpravami v Odboru za proračun smo zavzeli zelo odgovoren odnos in nismo storili tega, kar bi bilo najbolj normalno za vsakega posameznega poslanca v katerem koli parlamentu, se pravi, nismo zahtevali več sredstev, saj bi se tako znašli v sporu s predstavniki izvršne veje oblasti.

Ravno nasprotno, zavedamo se, da mora proračun Evropske unije v razmerah gospodarske recesije, kjer so nacionalni proračuni nenehno deležni omejitev, predstavljati vzgled za to vzdržnost. Države članice pozivajo, kar odraža tudi poziv evropskih državljanov, da izkoristimo vse možnosti za preudarnost in večjo učinkovitost pri porabi javnih sredstev.

Izkoristili smo vse možnosti za povečanje učinkovitosti. Rezultat tega je naš predlog. Evropski parlament je prvič tako odgovoren že od samega začetka razprave o proračunu. Obenem pričakujem, da bo tudi Svet še enkrat preučil svoja stališča.

Ne smemo pozabiti, da je tudi povečevanje učinkovitosti omejeno. Zmanjšanje sredstev pomeni zmanjšanje političnih ambicij. Kakšno sporočilo daje Svet s tem, ko predlaga drastično zmanjšanje sredstev v odstavku 1a? Gre za sredstva, ki so posebej namenjena inovacijam in pametni rasti, ki prav tako predstavlja podlago za vse nacionalne programe, namenjene izhodu iz recesije in za strategijo Evropa 2020.

Kako bomo lahko uresničili te cilje, če bo zmanjšan proračun? V praksi to pomeni, da zavračamo številne prednostne naloge Evrope. Kdaj bomo pošteni do evropskih državljanov? Ko bo Svet uradno najavil nove politike, podelil evropskim institucijam nove funkcije ali ko ne bo dogovora o zmanjšanju sredstev?

V zadnjih letih je evropski proračun predstavljal vse manjši del gospodarstva EU. Obenem se je povečalo število funkcij Evropske unije. To sproža vprašanje, ali je proračun osnovni instrument za uresničevanje nekaterih političnih ciljev. Ni namenjen samemu sebi. Evropski proračun davkoplačevalcem zagotavlja dodano vrednost. Z njim je mogoče uresničiti veliko več, kot bi bilo mogoče z enakimi sredstvi, ki bi jih porabilo 27 držav članic.

Med evropskim proračunom in nacionalnimi proračuni ni mogoče vzpostaviti neposrednih povezav. Trenutno zmanjšanje stroškov v nacionalnih proračunih je posledica njihovega povečanja v preteklem letu. To se v evropskem poračunu, ki je veliko stabilnejši, ni zgodilo.

  Alexander Alvaro (ALDE) . – (DE) Gospa predsednica, zahvaliti se želim poročevalkama. Kot so povedali že mnogi kolegi poslanci, se zdi, da uporabljamo enačbo „več denarja je enako boljša politika“. Prepričan sem, da drži ravno nasprotno, povedano drugače, da boljše politike opravičujejo več denarja. Zagotoviti moramo, da bo denar, ki ga zagotovimo, učinkovito porabljen. Če bomo na to gledali kot na temeljno merilo, skupaj z ustreznim nadzorom, bo sledil tudi uspeh. Nobenega smisla nima, da financiramo svete krave, kot sta kmetijski proračun ter strukturna in kohezijska politika, če jih obenem ne bomo preoblikovali in posodobili. Mnogi moji kolegi poslanci so povedali – popolnoma se strinjam z njimi –, da se moramo osredotočiti na področja raziskav in razvoja, obnovljivih energij, zanesljive preskrbe z energijo in mobilnosti pri izobraževanju.

V zvezi z disciplino mi dovolite, da se še enkrat vrnem na sporazum, sklenjen v Deauvillu, saj je disciplina nekaj, kar moramo zahtevati tudi od držav članic. Medijska hiša AFP je navajala francoskega predstavnika: ko se je skliceval na osnovno stališče nemške vlade, je povedal „V Nemčiji obstajajo ajatole, ki glede takšnih vprašanj vedno zavzemajo trdo prusko stališče“. Osebno dvomim, da ima francoski predstavnik Evrope takšno savoir vivre prepričanje, da moramo prosto razdeliti denar, ki ga nimamo, za nastale dolgove pa naj poskrbijo prihodnje generacije. Ne morem verjeti, da države članice to želijo narediti in skrajni čas je bil, da smo to pokazali z discipliniranim ravnanjem v pogajanjih o ustreznem proračunu, h kateremu smo pozvali in ga pokazali v maju.

  James Elles (ECR). – Gospa predsednica, čestitke poročevalcem v teh zelo zahtevnih in težavnih finančnih okoliščinah, kot smo lahko slišali v razpravi to popoldne.

V času, ko britanska vlada predlaga najobsežnejše varčevalne ukrepe v generaciji, smo konzervativci pozvali k zamrznitvi evropske porabe. Prepričani smo, da moramo proračun Evropske unije uporabiti za ustvarjanje resnične vrednosti na področjih, kot so zagotovitev gospodarske rasti zdaj in oživljanje v prihodnje, stabilnosti v EU in v svetu, zmanjšanje globalne revščine in boj proti skupnim izzivom, ki jih predstavljajo podnebne spremembe.

Poleg tega smo predložili spremembe k resoluciji o poračunu, v katerih zahtevamo pojasnila na treh posebnih področjih: o stroških na primer zunanjih uradov Parlamenta v državah članicah; zaskrbljenosti nad financiranjem nevladnih organizacij, glede katere želimo poročilo Evropske komisije; in nenazadnje tudi o darežljivih pokojninskih ureditvah v kadrovskih predpisih, vključno s tistimi, ki so povezane z upokojenimi komisarji. To so vprašanja, glede katerih pričakujemo pojasnila v prihajajočih mesecih.

V zvezi s širšim stališčem je danes popoldne Evropska komisija dala izjavo za javnost.

Prvič, prepričani smo, da zdaj, sredi najhujše finančne krize v zadnjih 70 letih, ni pravi čas za razmišljanje o dodatnih lastnih sredstvih.

Drugič, gospod komisar, med tem ko govorimo „da“, potrebujemo več prožnosti in „da“, želimo si več poudarka na rezultatih in vhodnih podatkih, kako je to združljivo s pozivom za 10-letno finančno perspektivo, ko pa vidimo, da so rezultati vmesnega pregleda popolnoma brezplodni pri dejavnostih, ki jih zdaj izvajamo? Vrednosti ne moremo fiksno določiti za deset let vnaprej, medtem ko sploh ne vemo, kakšno bo evropsko gospodarstvo v dveh letih.

Kar zadeva mojo državo, se bo naš neto prispevek v naslednjih dveh letih povečal za 60 %, pa vendar ni prišlo do nobene sočasne spremembe v SKP. Zakaj bi bilo letos kaj drugače? Pozvati bi morali k neto omejitvi našega prispevka, vse dokler ne bomo imeli poštenega sistema za proračun EU.

  Kyriacos Triantaphyllides (GUE/NGL). – (EL) Gospa predsednica, vemo, da je proračun EU glavno orodje za izvajanje političnih usmeritev in prednostnih nalog. Prav tako vemo, da je narava proračuna odvisna od finančnega okvira 2007–2013. Zato s političnega stališča predstavlja neprožno orodje. Vendar pa ne dojamemo – če se lahko tako izrazim – naslednje nesmiselnosti: v največji finančni krizi, katere žrtve so družine in delavci, mala in srednje velika podjetja in mladi, so vsi podani predlogi, predlogi Komisije in tudi Sveta, omejeni na pobude, namenjene podjetjem v zasebnem sektorju. Ali v vseh teh letih za akutno brezposelnost in povečanje revščine in podzaposlenosti res lahko krivimo dogmatizem tako imenovanega prostega trga in ambicije lizbonske strategije? Kam smo v vseh teh letih prišli, ko smo se osredotočali na opremo in strateški pristop k mednarodnim odnosom, ki je ohranjen v predlaganem proračunu? Če je obstoječ model neuspešen, zakaj ne predlagamo drzne socialne spremembe?

Na koncu vas želim opozoriti na problem ljudi, pogrešanih na Cipru po turški invaziji in med dogodki v letih 1963 in 1967, ki so pripeljali do delitve otoka. Pozdravljamo dejstvo, da je Evropski parlament ponovno odobril proračunska sredstva v višini 3 milijonov EUR za Odbor za pogrešane osebe na Cipru. To bo pomembno za turške Ciprčane in tudi za grške Ciprčane. Vendar pa moram poudariti, da mora Turčija sistematično in osredotočeno omogočiti razjasnitev usode naših pogrešanih oseb ter hkrati zagotoviti vse informacije, ki so označene kot vojaška skrivnost.

  Frank Vanhecke (NI). – (NL) Gospa predsednica, v Parlamentu zastopam prebivalstvo, ki Evropski uniji daje sorazmerno največji neto prispevek davkoplačevalskega denarja. Vsak Flamec letno prispeva približno 290 EUR neto, da bi tako bilo zagotovljeno delovanje evropskih institucij. Flamci smo prvaki med evropskimi davkoplačevalci.

Zato se mi zdi še zlasti nesprejemljivo, da to poročilo že v prvem odstavku žuga s prstom ljudem, ki si drznejo zastavljati vprašanja – utemeljena vprašanja – o obsegu prispevka Evropske unije in o prednostih večjega dela izdatkov Evropske unije. Prav nobenega zagotovila ni, da je denar davkoplačevalcev na evropski ravni učinkoviteje porabljen, kot na ravneh, ki so bližje davkoplačevalcem; drži ravno nasprotno.

Način, kako se še vedno povečuje administrativni kolos EU, je tudi nesprejemljiv, predvsem zdaj, ko se v vseh teh evropskih institucijah izplačujejo kraljevske plače in nadomestila. Da ne omenjam evropskih subvencij; na primer 1 milijarda EUR letno za nevladne organizacije, za katere ne velja skoraj nobeno merilo učinkovitosti.

Vse države članice EU se srečujejo s tem, da si morajo močno prizadevati v davčnem in gospodarskem smislu. Pričakovali bi veliko večja prizadevanja s strani Evropske unije, vendar se očitno štejemo za več vredne, kot je vredna ostala drhal. Gre še za eno zamujeno priložnost Parlamenta in Evropske unije.

  Reimer Böge (PPE). – (DE) Gospa predsednica, v zvezi s tem, kar je povedal gospod Vanhecke, me mika, da bi dodal, kako slabo zavarovalno premijo imajo flamski državljani EU, saj EU zagotavlja mir, svobodo, blaginjo, hkrati pa upam, da tudi spoštuje in tolerira vse v Evropski uniji.

O proračunu 2011 razpravljamo v času, ko konsolidiramo javne proračune. Čeprav struktura evropskega proračuna seveda sploh ni primerljiva s strukturami nacionalnih proračunov, moramo biti tudi mi vzdržni, vseeno pa moramo govoriti o področjih, pomembnih za prihodnost. Ravno to predstavlja usklajevanje. Če bi Komisija in Svet zavrnila izvedbo ponovnega pregleda in revizije, bi to dejansko pomenilo zamudo pri uveljavitvi proračunskih vidikov Lizbonske pogodbe. V času globalizacije, ko gre za gospodarsko in politično preživetje Evropske unije, to ni zadosten odziv na vprašanja, povezana s prihodnostjo. V postopku usklajevanja bomo končno imeli priložnost, vsaj upam, da bomo lahko razumno in enakovredno spregovorili o dodani vrednosti in subsidiarnosti, o pozitivnih in negativnih prednostnih nalogah, obenem pa tudi o nujnih političnih zahtevah.

Skupaj s tem moramo obravnavati tudi prilagoditev proračunskega medinstitucionalnega sporazuma (IIA). Dogovoriti se moramo o postopku, kako bomo sicer v prihodnje skupaj razpravljali in sprejemali odločitve o večletnem finančnem okviru. Potrebujemo več prožnosti glede točk 21 in 23 IIA. Poleg tega – se opravičujem Komisiji –, če je v vašem dokumentu navedeno, da uporaba proračuna EU za mehanizem stabilnosti predstavlja inovativno uporabo proračuna EU, potem jaz temu pravim, da gre za izključevanje Parlamenta. Tudi na tem bomo morali še delati.

Zadnjo in zelo pomembno pripombo naslavljam na Svet. Pritožujete se, da smo zmanjšali sredstva, povezana z ITER. Želimo si zanesljive večletne rešitve za ITER, vendar se ne smete pritoževati zaradi sedanjih varčevalnih ukrepov, saj so upravljavske strukture ITER zelo slabe. Najprej moramo urediti to, potem pa bomo poiskali razumno rešitev, vsekakor pa ne rešitev, ki je razdeljena na majhne dele in porazdeljena na tri leta.

  Eider Gardiazábal Rubial (S&D). – (ES) Gospa predsednica, izvajamo nove politike, sprejemamo nove izzive, dajemo zaveze tretjim državam, ko pa pride trenutek resnice, jih ne želite financirati s svežim denarjem.

Zdi se, da sta Svet in Komisija dala navodila, naj poskrbimo za nove prednostne naloge, na stare pa pozabimo. Ne strinjamo se s tem pristopom. Za to obstajata le dve razlagi: ali je premalo odgovornosti za dejanske odločitve, ki so bile sprejete, ali pa prevladuje razpoloženje, ki ni naklonjeno Evropi in je bolj ali manj prikrito.

Tistim, ki spadajo v prvo kategorijo, želim povedati, da naj tisti, ki sprejme zaveze, te zaveze tudi izpolni. Zato se ne moremo strinjati s tem, da najnovejše potrebe obravnavano 100-odstotno, medtem ko pozabljamo na tiste, ki so nekoliko starejše.

Vse tiste, katerih izključni cilj je zmanjšati proračun Evropske unije, pozivam, naj o tem dvakrat premislijo. Vem, da nekateri ljudje to počnejo zaradi tega, ker ne verjamejo v evropsko združevanje. Kot smo na žalost lahko videli v Parlamentu, nekaterim ljudem sploh ni všeč zamisel, da bi kar koli zgradili skupaj. Raje delajo sami zase, ne da bi jih skrbelo za njihove sosede. Vendar so za zdaj v manjšini.

Kakor koli že, določitev bo moral sprejeti Spravni odbor, mi pa se strinjamo s temeljnimi vprašanji. Tudi mi želimo financirati mednarodni termonuklearni poskusni reaktor (ITER). Vprašanje se glasi kako? Ali bomo nove prednostne naloge financirali s kršenjem starih, kot od nas zahtevata Svet in Komisija, ali pa bomo to storili pravilno?

Dosegli smo sporazum in poiskali 1,8 milijarde EUR za evropski načrt za oživitev gospodarstva. Zakaj bi zdaj morali zmanjševati okvirni raziskovalni program, da bi lahko financirali ITER? Bodimo dosledni.

Ne moremo najaviti strategije Evropa 2020 sredi izjemnega navdušenja, ob iskanju trajnostne rasti z gospodarskega, socialnega in okoljskega vidika in si prizadevati za uresničevanje tistega, kar nam ni uspelo doseči z lizbonsko strategijo, potem pa nemudoma zmanjšati na primer izdatke za raziskave, da bi tako lahko financirali druge izdatke za raziskave. To utemeljujejo s trditvami, da smo zdaj v obdobju varčevanja.

Dejstvo je, da vsako leto zmanjšajo proračun, trenutni finančni okvir pa je bil sprejet leta 2005, ko smo bili v obdobju gospodarskega razcveta! Zaradi tega se prepiramo za nekaj sto milijonov evrov: zaradi pomanjkanja njihove ambicije v letu 2005 in zaradi tega, ker smo v obdobju krize.

Naj nam ne govorijo, da bodo zakladnice držav članic bankrotirale zaradi sredstev, ki jih zahtevamo. Izpostaviti želim, da govorimo o proračunskih sredstvih, ki ustrezajo 0,003 % bruto nacionalnega proizvoda Unije. Menim, da je to povsem sprejemljivo.

  Riikka Manner (ALDE). – (FI) Gospa predsednica, komisar, čeprav je ta proračun šel skozi proces priprave, smo z različnih strani slišali, da bi morala Evropska unija zategniti pas glede na sedanje burne gospodarske razmere. Vendar se ne moremo zadovoljiti z recesijskim proračunom, s katerim bi morali prelomiti naše skupne zaveze, morebiti pa tudi naše mednarodne zaveze.

Varčevalni ukrepi Sveta so še zlasti zaskrbljujoči zaradi dejstva, da so usmerjeni med drugim tudi na raziskave in razvoj, kot je že bilo omenjeno. Samo zato, ker si države članice želijo gospodarske rasti in manj javnega dolga, še nismo upravičeni, da pustimo naše prednostne naloge propasti. Med divjanjem vihre se moramo biti sposobni odločneje zazreti v prihodnost. To se je izkazalo za dobro formulo v moji državi, na Finskem.

V lizbonskih ciljih je kot ciljna vrednost za raziskave in razvoj omenjen znesek v višini 3 % BDP. Zdaj v celotni EU znaša približno 1,9 %. Ocenjeno je bilo, da bi 1-odstotno povečanje prineslo več milijonov delovnih mest. Zato imamo vse razloge, da skušamo uresničiti ta zelo pomemben in velikopotezen načrt.

Menim, da proračun 2011, o katerem bomo jutri glasovali, kaže na to, kako pomembno se Odboru za proračun zdi, da tudi v prihodnje skušamo ustvariti rast s pomočjo regij. Zato so zmanjšanja sredstev Sveta na področju regionalnega razvoja povsem nevzdržna. Mislila sem, da tudi Svet ceni pomembnost regionalne politike in njeno močno povezavo s strategijo Evropa 2020.

  Hynek Fajmon (ECR). – (CS) Podati želim tri pripombe na pripravo evropskega proračuna za naslednje leto. Menim, da moramo izvesti naslednje ukrepe. Prvič, Evropski parlament mora upoštevati resnične gospodarske razmere v državah članicah – dejstvo, da v večini držav Evropske unije gospodarstvo stagnira ali se krči in da raste le v nekaterih. To dejstvo moramo upoštevati in zaradi tega ne moremo pozivati k povečanju evropske porabe v razmerah, ko sredstev tako ali tako ni na pretek. Drugič, Evropski parlament mora nadaljevati z običajem uravnoteženega upravljanja evropskih proračunov. Dobro je, da smo uravnovesili proračune in da se nam ni treba spopadati z reševanjem dolga, tako kot se morajo skoraj vse države članice. Tretjič, Evropski parlament mora obravnavati proračun tako, da ga bomo lahko tako kot običajno potrdili na zadnjem plenarnem zasedanju pred božičem. Gotovost potrjenega proračuna je pomembna za gospodarsko stabilnost v Evropi in mi bi ga morali tako tudi podpreti.

  Giovanni La Via (PPE). – (IT) Gospa predsednica, gospod Wathelet, komisar, gospe in gospodje, najprej se želim zahvaliti gospe Jędrzejewski in drugim poslancem za odlično delo, ki so ga opravili v zadnjih mesecih in s tem omogočili opredelitev stališča o proračunu 2011 – najprej o proračunu Komisije, jutri pa še o proračunu Parlamenta.

Menim, da mora izhodišče za evropsko ukrepanje glede proračuna predstavljati koncept evropske dodane vrednosti, ki, kot veste, pomeni, da mora evropska poraba prispevati k jasnim, opaznim prednostim za Unijo in njene državljane. V zvezi s tem je treba izpostaviti, da je zaradi uvedbe novih politik in krepitve pristojnosti, ki so že priznane v Uniji, na primer zaradi uveljavitve Lizbonske pogodbe, zdaj povsem jasno, da potrebujemo ustrezen proračun.

Zato sem prepričan, da mora evropski proračun ostati dovolj velik, da bo z njim mogoče doseči rezultate, ki jih z nobenimi drugimi sredstvi ne bi mogli doseči na nacionalni ali lokalni ravni. To je še toliko pomembnejše v času krize, v katerem smo zdaj, ko so se države članice zavezale, da bodo izvedle težko nalogo in obvladale svojo porabo ter uravnovesile svoje proračune, in ko je Odbor za proračun prvič v 20 letih dovolj prepričljivo dokazal, da gre za previdno in odgovorno politiko, s tem, ko bo ostal znotraj omejitev večletnega finančnega okvira.

Parlament se je odločil, da bo v številnih pogledih sledil prvotnemu stališču Komisije, hkrati pa zagotovil obseg povečanj, s katerimi bo lahko financiral svoje prednostne naloge, predlagane maja 2010, kot so mladi, mobilnost, raziskave in inovacije. S tem je odpravil zmanjšanja sredstev, ki jih je predlagal Svet in ki so bila pogostokrat uporabljena na slepo, tudi pri ključnih proračunskih postavkah, kot v primeru potrjevanja proračunskih postavk pod postavko 2, kar jasno kaže na neprepričljivo, nejasno sprejemanje političnih odločitev, na katerih temelji predlog.

Prav tako sem prepričan, da moramo proračun za skupno kmetijsko politiko (SKP) ohraniti na sedanji ravni, predvsem ob upoštevanju naslednje revizije SKP, ki naj bi bila izvedena po letu 2013, za kar bo potreben zadosten obseg financiranja pod to postavko, s tem pa tudi z zneskom, zagotovljenim v sedanjem proračunu.

  Edit Herczog (S&D). – Gospa predsednica, ne vem, kaj se je res zgodilo, vendar želim govoriti s pripravljavcem osnutka Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (ITRE). Z veseljem ponujam skupini PSE čas za govor, saj se zelo redko zgodi, da se evropski socialisti, odbor ITRE in Odbor za proračun soglasno strinjajo. Govorim lahko torej v kateri koli vlogi. Obstaja soglasen sporazum.

V zvezi s poglavjem 1a in poglavjem 5 o vodenju raziskav in razvoja menimo, da zmanjšanja, ki jih je Svet uvedel v primerjavi z osnutkom predloga Komisije, niso sprejemljiva. Zmanjšanja enostavno niso sprejemljiva na področju gospodarskega oživljanja in gospodarskih pobud, pri vseh politikah, povezanih s podjetništvom, in politikah o digitalni agendi za mala in srednje velika podjetja, politikah raziskav in razvoja, vesoljskih politikah in programih, kot je ITER.

Proračun mora biti usklajen z dobrim besedilom naše pogodbe in našimi politikami, kot je EU 2020, odlično Unijo inovacij, digitalnim dostopom za vse, Omrežjem naslednje generacije in tako dalje.

Naše besede morajo biti usklajene s številkami, navedenimi v proračunu. Proračun mora tako biti usklajen z izzivi globalnega sveta v 21. stoletju.

Lahko ustavimo Evropo, ne moremo pa ustaviti razvijajočega sveta, zato v našem odboru obstaja soglasen sporazum glede tega, da  – najprej pozovemo, naj se proračun povrne na predlog Komisije – že tako je šlo za kompromis, saj potrebujemo več – potem pa poiščemo dodatna sredstva za nove politike v skladu z Lizbonsko pogodbo, in sicer za vesoljsko politiko in ITER.

Predstava se mora nadaljevati. Pri usklajevalnem postopku smo pripravljeni poiskati kompromis, ki bo najboljši za evropske državljane v 21. stoletju.

  Gerben-Jan Gerbrandy (ALDE). – (NL) Gospa predsednica, moja stranka ne vidi nobenega razloga, da bi proračun za 2011 moral biti kaj večji, kot v letu 2010; ni potrebno. Želimo pa, da bi se sredstva porabljala veliko bolj spretno, na način, s katerim bomo resnično lahko zagotovili evropsko dodano vrednost.

Žal Svet ni storil tako. Ravno nasprotno, ohranil je področja, pri katerih ni prihodnosti – kmetijstvo in kohezija – in varčuje pri znanju, inovacijah, vzdržnosti in energiji: naložbe, od katerih bo v prihodnje odvisna naša konkurenčnost. Zato me ne preseneča, da je kar sedem držav članic glasovalo proti skupnemu stališču Sveta.

Kot vsi veste, proračuna ni mogoče spreminjati, Parlament pa nima nobene možnosti, da bi sredstva premikal med posameznimi postavkami. Glede tega se je pritoževal tudi Svet. Prav tako je obžalovanja vredno, da je ponoven pregled sedanje finančne perspektive na voljo šele zdaj, veliko prepozno, da bi bilo mogoče uvesti to prožnost. Menim, da zaradi tega Parlament nima nobene izbire. Povečati moramo potrebne naložbe v znanje, inovacije, trajnost in energijo, zaradi česar se bo povečal proračun; vendar nam Svet ne pušča nobene možnosti.

Gospa predsednica, zagotovljena nam morajo biti lastna sredstva, saj bomo le tako lahko pregovorili Svet, da spremeni svoje stališče.

  Konrad Szymański (ECR). – (PL) Govorimo o novem proračunu Evropske unije v sklopu te krize javnih financ v številnih državah članicah ter v sklopu zelo resnih zmanjšanj nacionalnih proračunov, torej ni nič nenavadnega, da o podobnih zmanjšanjih govorimo tudi v evropskem proračunu. Opozoriti vas želim na dejstvo, da skupni trg predstavlja najučinkovitejši in najmočnejši protikrizni instrument, ki ga imamo. Trajnosti skupni trg bomo lahko hitreje vzpostavili z naložbami na področju kohezijske politike in strukturnih naložb. Zato si prosim ne prizadevajte za zmanjšanja na tistih področjih, kjer nimamo opravka s politiko socialne pomoči ali z zapravljanjem denarja, ampak z naložbami, s katerimi bomo lahko deležni koristi skupnega trga, trga, ki smo ga razširili v letih 2004 in 2007.

Še ena stvar. Danes govorimo o novem proračunu v sklopu izgradnje diplomatskih institucij. Ne pričakujete, da bodo poslanci v EP iz srednje Evrope brezpogojno podpirali povečanje porabe za Evropsko službo za zunanje delovanje v razmerah, ko njihovi interesi in interesi njihovih držav ne bodo enakovredno zastopani v teh novih institucijah.

  Ingeborg Gräßle (PPE). – (DE) Gospa predsednica, gospod Wathelet, komisar, gospe in gospodje, najpomembnejša stvar v proračunu 2011 v državah članicah je javno mnenje in to moramo Svetu priznati – v zvezi s tem ste se dobro odrezali. Predstavili ste vrednost minus 2,77 % vendar je to prava neumnost za nacionalne parlamente, ki se ne spoznajo na to. Povedano drugače, sredstva ste zmanjšali tam, kjer je tako ali tako bilo preveč denarja na postavki, zaradi tega je Evropski parlament, ki skuša v dobri nameri odpraviti ta zmanjšanja, zlobnež, če se tako izrazim, in je kriv za vse to. Dejansko je to bistroumno, vendar preveč očitno, da bi vam lahko uspelo. Kot članica Odbora za proračunski nadzor ne vidim nobenega znaka, na podlagi katerega bi lahko sklepala, da Svet zanima proračun EU, ki bi bil dolgoročno boljši. Kje je naš skupno spremljanje in skupen nadzor proračuna? Z vidika Sveta se to ne izide.

Pozivam k temu – pri tem se obračam predvsem na kolege poslance, saj bomo jutri prav tako govorili o rezervah – , da ponovno oblikujemo naše kontrolne mehanizme. Predvsem me skrbi administrativni proračun, saj mu države članice vedno namenijo veliko pozornost. Vse od leta 2007 smo na področju uprave in na področju usklajevanja opravljali pregled osebja. Še naprej moramo izvajati te preglede. Še enkrat smo naredili rezervo za to. Komisija ima na voljo 100 delovnih mest generalnega direktorja – 100 od poletja. Vendar pa jih je lahko ima glede na njena merila le 87. Druga rezerva bo namenjena temu, da bo mogoče od Komisije zahtevati, da se vrne nazaj na vrednost 87. Rekli smo, da potrebujemo boljši nadzor nad izvajanjem zakonodaje EU v državah članicah, saj je zagotavljanje skladnosti z zakonodajo ključni del Evropske unije. Tudi za to obstaja rezerva. Vprašati se moramo, kaj se bo zgodilo z Generalnim direktoratom za razvoj po uvedbi Evropske službe za zunanje delovanje in kaj se bo zgodilo z Uradom za sodelovanje EuropeAid? Tam sedi mnogo ljudi in če ne bomo previdni, bo ravno toliko ljudi sedelo v delegacijah iz Komisije in iz Evropske službe za zunanje delovanje. Do zdaj smo učinkovitost Evropske službe za zunanje delovanje povečali le za 1 %, medtem ko je cilj 10 %. Tudi tu gre za skupno nalogo, ki nam je v zadovoljstvo in toplo vabim Svet, da jo izvede.

  Jens Geier (S&D). – (DE) Gospa predsednica, gospod Wathelet, komisar, vsi se verjetno strinjamo, tudi gospodje in nekaj gospa med evroskeptiki in frakcijami v Parlamentu, ki niso naklonjene Evropi, da EU opravlja pomembno nalogo in da opravljanje teh nalog pomeni evropsko dodano vrednost, saj jih države ne morejo izvesti same ali pa končni upravičenci tega denarja ne bi prejeli od držav. Ta zadnji scenarij je posledica predvsem dejstva, da države članice prihrankov ne bi vložile, ampak bi jih porabile za zmanjšanje dolga, medtem ko je evropski proračun v veliki meri namenjen naložbam. Če želimo uresničiti cilje, ki jih tu postavljamo vsak teden, potrebujemo ambiciozen proračun, to pa ne pomeni manj, ampak več denarja v prihodnje. V zvezi s tem moramo poudariti, da nacionalni proračuni in evropski proračun drug drugega dopolnjujejo.

Svet in države članice se vedejo, kot da bi denar, ki gre v evropski proračun, izginil v veliko črno luknjo. To ne drži; naložen je v cilje, o katerih smo se tu predhodno dogovorili. Zato moramo, kot je predlagal gospod Böge, opraviti kritični pregled srednjeročnega finančnega programa. S tem bo mogoče pokazati, da Svet ne more reči „da“ Lizbonski pogodbi, hkrati predlagati takšen ali drugačen projekt za financiranje, potem pa govoriti: vendar za njegovo izvedbo ne boste dobili nič denarja. Če ni mogoče, potem bomo izbrisali proračunske postavke, za katere Parlament meni, da niso prednostnega pomena.

Gospe in gospodje, vse dokler EU ne bo imela zadostnih lastnih sredstev, se bomo vedno znova vračali na to razpravo. Pomembno je – ne, ključnega pomena je – , da ta lastna sredstva ne pomenijo dodatnega bremena za običajne delavce. Kot socialdemokrat sem naklonjen uvedbi davka na finančne transakcije, saj na splošno to ne bo vplivalo na običajne delavce, hkrati pa bo pomagalo obrzdati finančni trg. Trdno smo prepričani, da morajo tisti, ki so sprožili krizo, kot je še ni bilo in za katero moramo vsi plačevati iz nacionalnih proračunov držav članic, odgovarjati za in povrniti nastalo škodo.

  Oldřich Vlasák (ECR). – (CS) Varčevati morajo vse ravni vlade od lokalnih organov dalje. Vse evropske vlade, brez izjeme, so prisiljene v zmanjševane državne porabe. To ne velja le za pogosto obravnavane razmere v Grčiji, ki je v prvih šestih mesecih tega leta uspela zmanjšati svoj proračunski primanjkljaj za 46 %, ampak tudi za Češko republiko, Nemčijo, Irsko in vse druge. Tudi Evropska komisija pogosto poziva države članice: „Hitro obvladajte svoje javne finance!“

Zato se mi zdi nerazumno, da je Evropska komisija v času gospodarske krize tudi tokrat predlagala povečanje evropskega proračuna za leto 2011. Tudi Evropa mora varčevati. Seveda zaradi očitnih razlogov ni sporno, kje varčevati. Menim, da ne bi smeli varčevati pri regionalni politiki, ampak pri evropski upravi, reprezentančnih stroških in stroških, ki so povezani z birokracijo v Bruslju, kar je skoraj 7 %. Največ nestrinjanja je običajno ravno pri upravnih stroških in v zvezi s tem se moje razumevanje žal razlikuje od razumevanja večine v Parlamentu.

  Véronique Mathieu (PPE). – (FR) Gospa predsednica, Parlament bo okrepil svojo stališče z zamrznitvijo proračuna Evropske policijske akademije (CEPOL) ter tako ukrepal na podlagi odločitve iz prejšnjega tedna, da bo zavrnil odobritev črpanja proračuna Evropski policijski akademiji.

Prizadevati si moramo, da bo rezerva, ki jo je predlagal Odbor za proračun, dosežena. Povedano drugače, prizadevati si moramo za odmrznitev dela proračuna za CEPOL, kar pa bo odvisno od odgovorov, ki jih bo agencija predložila na naše zahteve pri zahtevi za sprostitev. Glasovanje v sredo je še dodatno orodje, s katerim lahko Parlament zaveže akademijo, da dokaže svojo zanesljivost.

Pri tem želim izpostaviti 610-odstotno povečanje v obdobju 2000-2010, poleg dodatnih prispevkov decentraliziranim agencijam. Prispevki so se s tem povečali s 95 milijonov EUR na 579 milijonov EUR, čeprav se je število osebja teh agencij povečalo za približno 271 %. V letu 2000 so agencije zaposlovale 1 219 oseb, danes pa zaposlujejo 4 794 posameznikov.

Medtem ko se Evropa srečuje s proračunskimi omejitvami, ki se predvsem kažejo na nacionalni ravni, se moramo dotakniti racionalizacije agencij z vidika pooblastil, učinkovitosti in oceniti njihovo učinkovitost, Parlament pa mora pripraviti predloge. Vprašanje je, ali naj CEPOL, pod sedanjimi pogoji, še naprej deluje.

Kot politiki moramo opredeliti evropska pravila, tako da bo proračun, dodeljen agencijam Skupnosti, kar se da učinkovito porabljen.

  Roberto Gualtieri (S&D). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, zelo pomembno je, da proračunski postopek uspe, ne samo zaradi tega, ker gre za prvi proračun v skladu z Lizbonsko pogodbo, z novim postopkom in novimi funkcijami za Evropsko unijo, ampak predvsem zaradi tega, ker poteka v času, odločilnem za prihodnost Evrope, ki jo je prizadela resna kriza.

Številne vlade, ki se srečujejo s krizo, razmišljajo o modelu upravljanja gospodarstva, ki temelji izključno na stabilnostnih mehanizmih, kar pomeni zmanjševanje nacionalnih proračunov, mogoče pa tudi evropskega proračuna. Mi pa menimo, da je obsežnejši evropski proračun, podprt z lastnimi sredstvi in tudi z davkom na finančne transakcije, predpogoj za učinkovito evropsko upravljanje gospodarstva in večjo disciplino v nacionalnih proračunih. Odločiti se moramo, po kateri poti bomo šli in zaradi tega so spremembe, ki jih je predsedujoči Svetu označil za neustrezne, zelo pomembne.

Seveda pa so največja nesoglasja povezana s številkami. V zvezi s tem pozivam Svet, da se odloči, saj ne more vztrajati izključno pri omejitvah, hkrati pa pričakovati od Parlamenta, da ne upošteva svojih prednostnih nalog. Lizbonska pogodba je glede tega zelo jasna: Svet sprejema odločitve v zvezi s količino porabe, medtem ko ima Parlament zadnjo besedo pri kakovosti porabe. Ko govorimo o postavki 4, ne nasprotujemo povečanju financiranja skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) ali instrumenta za industrializirane države (ICI+), vendar ne želimo, da gre to na račun naših prednostnih nalog: najprej Palestina, potem pa razvojno sodelovanje.

Svet lahko torej izbira med tremi možnostmi: sprejme lahko prednostne naloge Parlamenta, lahko se strinja z revizijo omejitev, ali pa lahko sprejme večjo prožnost proračuna in znotraj proračuna ter se pri tem zaveda, da bo Parlament enotno zagovarjal svoje prednostne naloge in posebne pravice.

  Maria Da Graça Carvalho (PPE). – (PT) Gospa predsednica, minister, komisar, gospodarsko oživljanje Evrope bomo lahko dosegli le z ambicioznim proračunom, ki krepi ključna področja, kot so izobraževanje, mladi, znanstvene raziskave in inovacije.

Zadovoljna sem s predlogom proračuna Parlamenta za leto 2011, o katerem danes razpravljamo, saj izpostavlja ravno omenjene prednostne naloge in poročevalki čestitam za to. Parlament je zdaj prvič enakovreden partner Svetu pri teh zadevah. Gre za prvi proračun po uveljavitvi Lizbonske pogodbe. Zaradi tega in zaradi krize, s katero se srečuje Evropa, je pomembno, da usklajevalni postopek uspe.

Ključnega pomena je, da EU dobi proračun, s katerim bo lahko izvedla prednostna področja in nove pristojnosti, ki so ji bile podeljene s pogodbo, kot so energetska, vesoljska in zunanja politika. Pomembno je, da se borimo za svoja prepričanja; za proračun, ki je v času krize neuresničljiv. Predlog Parlamenta odraža to ambicijo. Le s krepitvijo teh področij, kot so znanost in inovacije, in s prispevanjem h gospodarski rasti ter k več in boljšim delovnim mestom, lahko zagotovimo, da bo Evropa privlačnejša za življenje in delo.

  Estelle Grelier (S&D). – (FR) Gospoda predsednica, gospe in gospodje, kot je spet razvidno iz naše razprave, se vsi strinjamo glede ene stvari: bolj ko se Evropa širi, večja pooblastila pridobiva, bolj izraža svoje ambicije in manj sredstev ima na voljo, da jih uresniči. Vsi se torej strinjamo z diagnozo, ne strinjamo pa se glede tega, kaj naj storimo, da bi se izvili iz te finančne blokade. Tisto, kar je bilo mišljeno, kot kratkoročna rešitev, še kar traja, proračun Unije pa je postal ujetnik nacionalnih prispevkov, ki pomenijo skoraj 70 % sredstev.

Če bi se odločili za dvig zgornje meje porabe na najvišjo omejitev, ki jo dopuščajo pogodbe, bi to za države, kot sta Francija in Grčija, pomenilo dodatno dajatev v višini več kot 5 milijard. Vsi tu se strinjamo, da to ni mogoče. Ne gre za vprašanje povečevanja discipline, saj ravno ljudje, običajno najrevnejši, plačajo najvišjo ceno zaradi posledic, ki jih imajo te nacionalne varčevalne politike.

Glede na to, da je finančni sektor odgovoren za krizo in povečanje javnega dolga, v Skupini naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu predlagamo uvedbo postavke „lastna sredstva“, ki bo financirana s pomočjo davka na finančne transakcije; predlog je v Odboru za proračun zavrnila desnica, za kar se lahko jutri oddolži in svoje ukrepe uskladi s številnimi pozitivnimi izjavami, ki so jih dali v medijih v zvezi s tem ukrepom.

Malo več kot dve leti je minilo od propada Lehman Brothers in Parlament ne sme zamuditi zgodovinske priložnosti in mora pripraviti podlago za nov razvojni model, ki bo temeljil na obstojnejših virih, pa tudi na virih, ki so pravičnejši z vidika porazdeljevanja bogastva in solidarnosti.

To bi pri prvem proračunu, za katerega bomo glasovali v skladu z Lizbonsko pogodbo, pomenilo jasno politično sporočilo Parlamenta, ki ne namerava uporabiti svojih novih pristojnosti soodločanja za upravljanje revščine, se pravi izbirati kdo bo brez oblačil, Peter ali Pavel. S tem ko si bomo zagotovili sredstva za povečanje obsega proračuna Unije, kar bomo začeli izvajati že jutri, si bomo zagotovili sredstva za izvajanje ambicioznih politik gospodarskega oživljanja, raziskav, industrije in zaposlovanja. Ne zamudimo te priložnosti, kar od nas pričakujejo tudi evropski državljani in kar v vsakem primeru od nas pričakujejo tudi finančni operaterji.

  Georgios Stavrakakis (S&D). – (EL) Gospa predsednica, gospod Wathelet, komisar, gospe in gospodje, vsi se strinjamo, da se je v tej gospodarski krizi zdajšnji večletni finančni okvir že večkrat izkazal za neustreznega v zvezi s financiranjem številnih pomembnih političnih prednostnih nalog. Pogajanja o proračunu za leto 2011 potekajo v zelo težkem času. Na eni strani si mnoge države članice prizadevajo za zmanjšanja zaradi gospodarske krize, medtem ko na drugi strani že zdaj obstaja znatno pomanjkanje v pomembnih sektorjih proračuna, kot so rast, zaposlovanje in odnosi s tujino. Gospodarska in družbena kriza je prizadela celo Evropo in edini mogoč odziv je evropski odziv, prek proračuna Skupnosti, ki ima na voljo vsa razpoložljiva sredstva.

Zato smo socialisti predložili predloge za ambicioznejši pristop, kot je pristop Sveta z vidika zavez, predvsem glede zaposlovanja, inovacij in raziskav. Zaveze izražajo obseg političnih ambicij EU. Njen proračun je proračun, ki podpira naložbe. Nanj ne moremo gledati kot na breme za nacionalne proračune; ravno nasprotno, je dodana vrednost za proračune držav članic. Je izraz solidarnosti med državami članicami, predvsem v času krize, ko lahko proračun EU odigra odločilno vlogo v boju proti gospodarskim razmeram v Evropski uniji, predvsem v državah članicah, ki se srečujejo z največjimi težavami.

  Vladimír Maňka (S&D) . – (SK) V moji državi sem vodja regionalnih oblasti. Zaradi gospodarske krize je naš regionalni proračun za 25 % manjši kot lani. Zato se ne smemo čuditi pozivom regij k zmanjšanju proračuna Evropske unije.

Vsi zagotovo vemo, da je financiranje številnih politik cenejše in učinkovitejše, če se izognemo drobljenju naših moči in če jih financiramo iz skupnega evropskega proračuna, ne pa iz proračunov držav članic. Za takšna sredstva si prizadevamo. Gospe in gospodje, Lizbonska pogodba vpliva na delo številnih evropskih institucij. Že v pogajanjih o proračunskem postopku za leto 2010 smo se strinjali, da bi za financiranje stroškov, ki so posledica uveljavitve Lizbonske pogodbe, raje uporabili rezervo v postavki 5.

Kot glavni poročevalec o proračunu evropske unije za leto 2010 za druge institucije, sem na tristranskih pogovorih 30. junija pozval Svet, naj sprejme stališče do spremembe proračuna, ki je veljala za posledice Lizbonske pogodbe za Evropsko ekonomsko-socialni odbor in za Odbor regij. Svet do zdaj še ni sprejel stališča o tem proračunu. Ta pristop pomeni resne probleme v zvezi z izpolnjevanjem vlog, za katere so institucije odgovorne. Rešitev bi lahko bila, žal šele v prihodnosti, da popravimo finančne instrumente, saj mora enak pristop, ki velja za proračun, veljati tudi za spremembe proračuna.

  Andreas Schwab, pripravljavec mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve. – (DE) Gospa predsednica, gospod Wathelet, komisar, gospod Lewandowski, v tem parlamentarnem mandatu sem bil pripravljavec mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve v zvezi s proračunom in povem vam lahko, da nekaterih govorov, ki sem jih pravkar slišal, ne razumem povsem dobro.

Kot poslanci Evropskega parlamenta seveda menimo, da med državami članicami, ki se spopadajo z in najavljajo znatno krčenje svojih proračunov, vlada solidarnost. Seveda smo hkrati tudi sami pripravljeni stopiti na to zahtevno pot najavljanja teh odločitev. Če pa na primer pogledate proračun novih evropskih agencij, boste ugotovili, da ne morete privarčevati, ravno nasprotno, spopasti se bomo morali še z višjimi izdatki.

V zvezi z drugo točko, ki je povezana z evropskimi statistikami, ki jih Svet že več let skuša odriniti na stran in se jim izogniti. Danes lahko vidimo, da bi bila naložba v evropske statistike dobra naložba.

S tem ne želim krivde zvaliti le na vas. Prepričan pa sem, da v naslednjih nekaj tednih potrebujemo razpravo, ki bo pokrivala posamične tematske točke in kjer glavnega pomena ne bodo imele privarčevane odstotne točke v Evropi, saj mora biti naš cilj, da so vsi ljudje v Evropi deležni koristi skupne proračunske politike držav članic in Evropske unije. V zvezi s tem pričakujemo vas odgovor.

  Giovanni Collino (PPE). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, Parlament se pripravlja na glasovanje o prvem proračunu v obdobju po uveljavitvi Lizbonske pogodbe. Ta močen instrument, ki nam ga daje pogodba, sovpada z najslabšimi gospodarskimi razmerami v Evropi vse od leta 1929. Zagotoviti moramo, da se ta resna gospodarska kriza ne bo spremenila v še groznejšo politično krizo.

Če bi bili tristranski pogovori uspešnejši in bi zneski, na voljo v proračunu 2011, ustrezali zneskom iz leta 2010, razdeljenim na dvanajstine, bi razdeljevanje in upravljanje strukturnih skladov postalo precej zapleteno, ogrožena pa bi bila tudi ustanovitev Evropske službe za zunanje delovanje. Nad tem bi se morali zamisliti.

Pozdravljamo pomembno delo, ki ga je opravila poročevalka gospa Jędrzejewska, zahvaljujemo pa se ji tudi za njena prizadevanja pri osredotočanju sredstev Evropske unije na mlade, raziskave in inovacije. Nikoli ne smemo pozabiti, kako pomembno je, da smo predvsem vzor zdravega, discipliniranega upravljanja naših sredstev in se čim bolj izogibamo zapravljanju in tudi strukturnemu podvajanju, kar naši državljani ne bi razumeli in kar vsekakor ne bi koristilo prihodnosti Evrope.

  Andrew Henry William Brons (NI). – Gospa predsednica, poročilo pravi, da „na proračun EU nikakor ne smemo gledati, kot na obremenitev nacionalnih proračunov.“ Za države, kot je Združeno kraljestvo, ki so prisiljene prenašati varčevalne ukrepe doma, bi bilo vsako povečanje proračuna EU neprimerno, da ne govorimo o prvotno predlaganem povečanju v višini 5,9 %. Ustrezneje bi bilo, če bi zmanjšali ali ohranili količino denarja.

Združeno kraljestvo je prejelo dvojni odmerek tega grenkega zdravila. Samo v preteklem letu se je naše povračilo zmanjšalo za tretjino, zaradi česar smo še večji neto plačniki, kot smo bili. Govori se, da medtem, ko je EU bila neto plačnica, so bile nove države članice neto prejemnice, za kar seveda ne moremo kriviti njihovih ljudi. Ali zaradi nespornega dejstva ne bi bilo neumno, da bi si še naprej prizadevali za širitev in vključevanje še revnejših držav in nesporno obremenjujočih držav, kot je Turčija, za katere niti z bujno domišljijo ne moremo trditi, da so evropske države?

  Milan Zver (PPE). – (SL) Razumem, da proračun mora biti sprejet, razumem tudi razprave, da ne sme biti prenapihnjen, da mora biti racionalen. Ne razumem pa tega, zakaj Svet v tem času, po sprejetju Lizbonske pogodbe, ni namenil več napora pri usklajevanju proračuna, proračunskih postavk, s Parlamentom.

Jaz tudi razumem, da se krčijo na nekaterih področjih skupne politike, ne razumem pa, zakaj so žrtev tega krčenja tudi tako imenovane mehke politike, zlasti izobraževanje in pa mobilnost.

Kot veste leta 1987 smo začeli s programom Erasmus in takrat je sodelovalo v tem programu 3.000 študentov. Leta 2012 bi naj ta številka narasla na 3 milijone, za leto 2020 pa načrtujemo kar 15 milijonov študijskih izmenjav.

Zato ker z mobilnostjo lahko dosežemo, utrdimo evropsko dimenzijo in pa tudi večjo kakovost izobraževalnih sistemov in znanj na sploh.

Torej, kako naj dosežemo tako velike cilje, kot smo si zastavili v strategiji Evropa 2020, po drugi strani pa krčimo sredstva na teh področjih hkrati.

  Janusz Lewandowski, član Komisije. – Gospa predsednica, samo kratek odgovor na pripombe gospe Andreasen, gospoda Hartonga, gospoda Belderja, gospoda Vanheckeja, gospoda Fajmona, gospoda Vlasáka in gospoda Bronsa –, ki nasprotuje stališču Parlamenta o proračunu in predlogu Komisije.

Šestindevetdeset odstotkov zmernega povečanja za 2011 je združeno v področju, ki bo prispevalo k rasti in delovnim mestom. Gre za račune, ki jih je treba plačati, neke vrste pravne obveze. Še več, zapolnjuje vrzel v naložbah, pomanjkanje na kreditnem trgu na nacionalni ravni, kjer so najprej zmanjšane naložbe. Zato menim, da ta zelo zmerna povečanja prinašajo dodano vrednost in obseg odgovornosti, glede na to, da je projekt 4 milijarde EUR pod omejitvijo, dogovorjeno v 2005-2006 za leto 2011.

Vedeti moramo, da upravni izdatki pomenijo 6 % celotne vrednosti proračuna, ki je 1 % BDP. To pomeni, da je 94 % sredstev zagotovljeno upravičencem. Ko razpravljamo o prihodnosti evropskega proračuna, ne smemo pozabiti na to.

Obe veji s proračunskimi pooblastili pozivam, da v prihodnjih tednih, ko bomo začeli z usklajevanji, zbližata stališči in dokažeta, da je Lizbonska pogodba kompromisni mehanizem.

  Melchior Wathelet, predsedujoči Svetu. – (FR) Gospa predsednica, ni mogoče odgovoriti na vsa vprašanja, naslovljena na Svet. Preprosto bom ponovil nekatera načela, ki sem jih izpostavil tu v razpravi, ko smo predstavili proračun Sveta. Še enkrat naj povem, da vse odobritve za prevzem obveznosti, ki jih je odobril Svet, temeljijo na izvajanju proračuna 2010 in da so bile, dejansko za vse postavke, sprejete številne spremembe s pisnimi predlogi sprememb v okviru izvajanja proračuna za leto 2011.

Živimo v težkih časih, kjer je rast proračunov omejena, povečanje za 2,91 %, ki je bilo dogovorjeno v Svetu, pa je bilo, kot vemo, zagotovljeno z zelo, zelo neprepričljivo večino. Obseg za dodatno ali kakršno koli drugo vrsto večine dejansko ni mogoč. Zato moramo skozi leto dopustiti možnost, da razvijemo proračun s pomočjo pisnih predlogov sprememb med njegovim izvajanjem.

Večkrat je bila omenjena postavka 1b. Naj vas opozorim, da se je Svet v izjavi zavezal, da bo izvedel presojo razvoja izvajanja postavke proračuna 1b in ravno zaradi tega želimo ostati pri tem ter se spopasti s to stvarnostjo in izvedbo.

Tako kot sem povedal v svojem uvodu, razprava o proračunu 2011 ne bo povezana le z njim. Predmet razprave bodo tudi drugi elementi, povezani s proračunom. Razpravljali bomo o ponovnem pregledu proračuna. Očitno je, da bodo razprave, ki jih moramo opraviti skupaj, osredotočene na vsa vprašanja, izpostavljena med ponovnem pregledu proračuna, predvsem pa tista, ki so povezana z lastnimi sredstvi. Prav tako moramo obravnavati drugo točko v sklopu ponovnega pregleda proračuna, na primer vprašanje prožnosti.

Upam, da bomo s tem, ko bomo poskrbeli za izvedbo te globalne razprave, lahko pokazali, da bo proračun 2011 na podlagi tega novega lizbonskega postopka, uspešen, pri tem pa vas opozarjam, da če ne bomo dosegli sporazuma o proračunu 2011, bodo možnosti za dodatno porabo za 2011 še manjše in se ne bodo ujemale s tem, kar danes predlaga Svet. Tega se moramo dobro zavedati in zagotoviti, da bo ta proračun za leto 2011, kjer smo prvič uporabili lizbonski postopek, uspešen in da bomo to dosegli s skupnimi močmi.

  Sidonia Elżbieta Jędrzejewska, poročevalka. – (PL) Poudariti želim nekaj, s čimer lahko povzamem stvari, o katerih so govorniki podrobno spregovorili in so obravnavale teme na področjih, na katerih so strokovnjaki. Predvsem je obravnava besedilo proračuna 2011, proračuna, ki ga bo jutri sprejel Evropski parlament, zelo disciplinirana obravnava. Evropski parlament prvič v mnogih letih ne predlaga nič več, kot je bilo predvideno že v letu 2006 v večletnem finančnem okviru. Poudariti moramo, da gre za nekoliko nenavadne razmere in znak discipline Evropskega parlamenta. Prav tako razumemo dvome Sveta. Poudariti želim, da proračun Evropske unije ni enak nacionalnim proračunom. Gre za proračun, ki je usmerjen na naložbe, hkrati pa je protikrizno orodje. Vredno je izkoristiti to priložnost, ki jo ponuja. Prav tako želim izpostaviti, da kot splošna poročevalka upam, da nam bo s sodelovanjem uspešno in učinkovito uspelo sprejeti proračun 2011, hkrati pa upam, da ga bomo sprejeli na takšen način, da bo mogoče izvajati politiko Unije že v začetku januarja v skladu s tem, kar smo se dogovorili v 2006 in v skladu s tem, za kar smo si prizadevali celo leto.

Svet mora upoštevati zadeve, ki smo jih dodatno poudarili v naši obravnavi proračuna. Ali je smiselno dodajati nove vloge in nove ambicije, če ni pripravljenosti na sprejemanje novih finančnih obveznosti. Predsedujočega Svetu, ki je danes z nami, pozivam da upošteva pripravljenost Evropskega parlamenta na sodelovanje, ki ga je izkazal na zasedanju. Upam, da bo Svetu med belgijskim predsedovanjem uspelo pridobiti večjo podporo za prvotno idejo Evropske komisije, v zvezi s proračunom 2011 in njene predloge. Vsega tega, o čemer govorimo in kar predlaga Evropski parlament, nismo enostavno potegnili iz klobuka, ampak je posledica našega preteklega dela in menim, da je ves ta dvom Sveta dejansko posledica dejstva, da je svojo obravnavo sprejel s pisnim postopkom, saj je veliko lažje biti negativen v besedilu, kot pa pri ustni obravnavi. Upam, da bo prišlo do odprtega in neposrednega dialoga, na podlagi katerega bomo lahko sprejeli razumen in dovzeten proračun za leto 2011.

  Helga Trüpel, poročevalka. – (DE) Gospa predsednica, gospod Wathelet, komisar, gospe in gospodje, zahvaliti se želim vsem tistim v Parlamentu, ki so prispevali k razpravi, prav tako pa se še enkrat želim zahvaliti kolegom v Odboru za proračun za njihovo pripravljenost na kompromis, ki nam je, za proračun Parlamenta in tudi drugih institucij, omogočil, da smo se dogovorili o zelo razumni meji med novimi finančnimi potrebami, ki smo jih dobili zaradi Lizbonske pogodbe, skupaj z novimi pristojnosti in usmerjenim samoomejevanjem. Še enkrat želim izpostaviti, da je po mojem mnenju prav, da smo pokazali svojo pripravljenost, da svoje izdatke postavimo pod drobnogled, vendar pa moramo pri tem s popolnim samozaupanjem zahtevati to, kar potrebujemo za izpolnjevanje novih zahtev in se boriti, da bomo imeli na voljo potrebna sredstva. Če lahko, bi dodala še politično sporočilo. Po jutrišnjem glasovanju bomo na začetku tritedenskega obdobja posvetovanja s Svetom, v katerem upam, da bomo dosegli dogovor.

Seveda smo po uveljavitvi Lizbonske pogodbe tokrat prvič uporabili ta postopek, vendar verjamem, da moramo biti zdaj vsi, tudi resnične frakcije, ki niso naklonjene Evropi in skeptiki, jasni glede naših načrtov, kljub vsem kritikam, vključno s posebnimi usmerjenimi kritikami, da nas Evropska unija krepi. Mi vsi in vse države članice imamo koristi zaradi dejstva, da imamo Evropsko unijo, predvsem glede na spremembe izzivov na globalni ravni. Vsem je jasno, da bi bila zaradi globalnih razmer vsaka posamezna država članica na slabšem. To mora biti naše skupno izhodišče in ravno zaradi tega je prav, da si prizadevamo za več sredstev v Evropski uniji in da skupaj pazljivo premislimo, kje jih najbolj potrebujemo, kako lahko naredimo naš proračun bolj vzdržen in kako je lahko bolj socialen in usmerjen v prihodnost.

Upam, da bomo kot Parlament s takim pristopom lahko dosegli sporazum s Svetom in da bodo od tega prav tako imeli koristi evropski državljani.

  László Surján, poročevalec. – (HU) Vsakemu, ki je opravil to težko delo, želim izročiti banano. Najprej našima vodilnima poročevalkama, nosilkama projekta proračun 2011, prav tako pa želim banano z ljubeznijo izročiti tudi Svetu, v upanju, da ob jedi ne bodo le uživali, ampak bodo pripravljeni tudi na kompromis, da bomo tako lahko končno rešili to vprašanje banan. Veliko lepo banano si zasluži tudi Janusz Lewandowski za predstavitev proračuna 2011, ki veliko bolj ustreza mišljenju Parlamenta. Nisva po naključju preživela skupaj pet let. Hvala, komisar! Našo zahvalo si zaslužijo tudi govorniki, ki so zelo jasno podali stališče Parlamenta. Ni šlo za popolnoma soglasno stališče, vendar je vsebovalo skupno temo. Želimo si boljši in učinkovitejši proračun, da nam ne bo treba porabiti več mesecev ali pol leta za reševanje vprašanj, kot je na primer ali si lahko privoščimo in porabimo 75 milijonov EUR za izplačilo nadomestil državam, proizvajalkam banan.

Menim, da je bistvo naše razprave v tem, kot je bilo navedeno v proračunu 2010, da je evropski proračun prav tako način za reševanje krize, ne pa neke vrste razlog za krizo. Glede tega bi se morali strinjati, Svet pa pozivam, da je pozoren na zaobljubo, ki iz tega izhaja. Nakazuje namero Parlamenta, da sodeluje s Komisijo pri spodbujanju držav članicah k produktivnejšemu delu. To delo mora biti namenjeno uresničevanju ciljev, povečanju proizvodne in števila delovnih mest. Če to drži, bo proračun Evropske unije vredno ohraniti na ustrezni ravni. Zahvaljujem se vam za pozornost. Uživajte v bananah!

  Göran Färm (S&D). – Gospa predsednica, opozoriti želim na problem dodeljevanja časa za govor v tej razpravi. Gospa Herczog je izpostavila, da Odboru za industrijo, raziskave in energetiko ni bil zagotovljen čas za govor. Razlog temu je, da so predložili predloge za proračun v drugi obliki in dejansko niso predložili uradnega mnenja. Ni razumno, da je zaradi tega ta odbor kaznovan, ker je izbral učinkovitejši način dela, kot pa je predložitev uradnega mnenja.

Prav tako je bilo nekaj zmede med tema deloma razprave – to razpravo o proračunu 2011 in ponovnim pregledom proračuna, ki sledi. Kot ste verjetno opazili, so bili v prejšnji razpravi štirje od petih zadnjih govornikov iz skupine S&D. V naslednji razpravi bo spregovoril le en govornik iz skupine S&D in okoli šest govornikov iz skupine EPP. Nekoliko zmede je bilo med sekretariatom, predsednikom predsednico in političnimi skupinami. Ne vem, kdo je naredil napake – mogoče smo jih mi – vendar imejmo to v prihodnje v mislih, da bomo razumneje dodeljevali čas za govor v teh razpravah.

  Predsednica. – Hvala za vaše pripombe. Po svojim najboljših močeh smo se trudili, da bi preverili stališče v zvezi z Odborom za industrijo, raziskave in energetiko (ITRE) in ni bilo nobenega uradnega mnenja, vendar bomo vašo pripombo zabeležili. V zvezi s časom govora je to seveda v rokah političnih skupin, da določijo vrstni red in razdelijo čas.

Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v sredo.

Pisne izjave (člen 149)

  Cătălin Sorin Ivan (S&D), v pisni obliki. – (RO) Proračunski postopek 2011 se je začel s predlogom Komisije, ki je razočaral. Vendar nam je poročevalka gospa Jędrzejewska obljubila, da bo ambiciozna in si bo prizadevala za proračun, ki bo ščitil politične prednostne naloge Parlamenta, predvsem politike, namenjene mladim.

Svet je zdaj predstavil svoje stališče, pokazal popolno pomanjkanje ambicij ali, če sem natančnejši, svoj populistični pristop, ki na eni strani pomeni ambiciozne strategije, kot je Evropa 2020, medtem ko hkrati ne želi zagotoviti zadostnih sredstev, s katerimi bi bilo mogoče uresničiti to strategijo.

Vendar pa se danes ukvarjamo s stališčem Parlamenta. Tudi tukaj lahko opazimo, da ni nobene ambiciozne vizije za proračun 2011. Smo v recesiji, priznajmo. Vendar se ne bomo mogli izviti iz nje s povprečnim predlogom, ampak z domišljijo, političnim pogumom in s tem, da bomo zagotovili sredstva, s katerimi bomo lahko izvedli resnično spremembo.

  Elisabeth Köstinger (PPE) , v pisni obliki. – (DE) Učinkovitost Evropske unije je povsem odvisna od njenega proračuna. Podpiram te predloge za proračun 2011, ker so bila upoštevana pomembna politična področja in posamezna mnenja. Jasno želim povedati, da EU z manjšimi finančnimi sredstvi ne bo mogla izpolniti svojih obsežnih nalog v prihodnje. Kot predstavnica kmetov, odločno nasprotujem temu, da bi jemali denar kmetijstvu. Finančne sanacije bi morale našim kmetom zagotavljati gotovost pri načrtovanju, ne pa da jih prerazporejajo na druga politična področja. Zdaj naj bi se sredstva, namenjena kmetijstvu, uporabila za financiranje jedrskega razvojnega projekta ITER. Ta primer kaže, da je financiranje velikih raziskovalnih projektov odvisno od črpanja iz drugih področij, njegov obseg pa je težko vnaprej določiti. Ne sme se zgoditi, da ne bi bili pripravljeni dolgoročni in pazljivo premišljeni načrti za financiranje evropske raziskave. Tudi kmetijsko politiko je treba dolgoročno obravnavati in načrtovati, takšna varnost pa je nekaj, kar moramo prenesti na podjetja, ki se ukvarjajo s kmetijstvom. Kot najšibkejši člen v verigi preskrbe s hrano, kmetije potrebujejo varnost, da bi lahko načrtovale in si tako zagotovile obstoj. Rezervacija temu namenjenih finančnih sredstev je obvezna, da bi lahko okrepili konkurenčnost kmetijstva v EU. Naložbe v kmetijske raziskave in zeleno tehnologijo so naložbe v prihodnost, prispevale pa bodo k novimi delovnimi mesti.

  Véronique Mathieu (PPE), v pisni obliki. – (FR) Program razdeljevanja sadja v šolah, ki se je začel izvajati na začetku šolskega leta 2009, je posebna evropska pobuda, izpostaviti pa moramo njene pozitivne in neposredne rezultate za naše državljane.

Podpora financiranja tega programa je učinkovit način, da vlagamo v zdravje mladih Evropejcev. Povečanje debelosti med otroci je v Evropi precej zaskrbljujoča. Kljub povečanju življenjskih stroškov, mora sadje še naprej ostati osrednji del prehrane otrok v vsej Evropski uniji. Izboljšanje prehranske vrednosti njihove prehrane prav tako vpliva na zaščito pred boleznimi srca in ožilja, rakom in sladkorno boleznijo.

EU program razdeljevanja sadja v šolah ponazarja Evropo, ki je blizu svojim državljanom, se srečuje z vsakodnevnimi izzivi državljanov in upam, da bo še dolgo deloval.

13. Pregled proračuna (razprava)

  Predsednica. – Naslednja točka je razprava o izjavi Komisije o pregledu proračuna.

  Janusz Lewandowski, član Komisije. – Gospa predsednica, danes je Evropska komisija sprejela svoje sporočilo o pregledu proračuna, s katerim bodo v Parlamentu nemudoma seznanjeni predstavniki, ki so jih izvolili ljudje.

To smo prvotno predvideli za obdobje 2008-2009, vendar je s potekom dogodkov – pozno sprejetje Lizbonske pogodbe, pozno imenovane Komisije in nova strategija EU 2020 – mogoče pojasniti zakaj to poteka v oktobru 2010.

Na pregled proračuna moramo gledati, kot na sestavni del našega razmišljanja o tem, kako narediti Evropo konkurenčnejšo, bolj dinamično, vključevalno in trajnostno. Vendar ga ne moremo ločiti od političnih ciljev. Gre za politiko v številkah in zgodovinsko gledano je bil z razpravo o proračunu vedno povezan poseben politični vidik. V preteklosti je šlo za enoten trg, eno valuto in širitev.

Zdaj lahko upamo na boljše politične cilje, saj iz Lizbonske pogodbe izhajajo jasne, nove odgovornosti. Prav tako je jasno, da moramo najti skupne evropske odgovore na skupne izzive na področju podnebnih sprememb, energije, varnosti in priseljevanja.

Na drugi strani imamo evroskeptično Evropo in imamo evroskeptično Evropo po krizi. Obstajajo resnična trenja – ali celo neskladja – med obema in ta trenja moramo odpraviti. Potrebujemo soglasje; potrebujemo soglasnost o naslednji finančni perspektivi.

Črpati moramo iz izkušenj in to je del pregleda proračuna. Izkušnje nas učijo, da moramo ponovno prilagoditi ravnovesje med predvidljivostjo in prožnostjo. Vse od uvedbe v letu 1988 je finančni okvir v Evropo vnašal proračunski mir in predvidljivost, našim regijam, kmetom in raziskovalcem zagotavljal razumen časovni okvir, da so lahko pripravili in izvedli svoje projekte.

To je resničen dosežek. Vendar pa je ta predvidljivost imela svojo ceno in sicer zelo omejeno prožnost, v preteklosti pa se je pokazalo, kako močno smo lahko izpostavljeni nenadnim dogodkom. Ponosni smo lahko na nekatere ukrepe – obsežen in hiter odziv na poplave v Pakistanu in na probleme na Haitiju – na splošno gledano pa smo počasni. Za mobilizacijo denarja, namenjenega instrumentu za pomoč v hrani smo potrebovali eno leto. Najpočasneje se odzivamo na notranje zadeve, hitrejši pa smo pri hitrih odzivih na zunanje odzive.

Iz tega torej izhaja, da potrebujemo večjo prožnost. Zagotovljen mora biti lažji prenos sredstev in neporabljenega denarja, pa tudi prenos v različna obdobja, nazaj in naprej. V pregledu proračuna predlagamo fiksne omejitve, ki so višje na koncu finančne perspektive in da hkrati vzpostavimo rezerve s poudarkom na učinkovitosti.

Pri tem moramo seveda upoštevati še en dejavnik in sicer gospodarsko krizo, nove funkcije proračuna, ki bi bile pametno usmerjene, pa se lahko uporabijo kot protikrizni, majhen sektorski in lokalni sveženj. Postane lahko zavarovanje posojil, ki presegajo aranžma plačilne bilance. Uporabi se lahko kot orodje za krepitev Pakta stabilnosti in rasti.

Omeniti želim še en dejavnik pregleda proračuna in sicer, da razpravo o prednostnih nalogah vedno zasenči neto stanje, juste retour pristop k proračunu, ki je povezan s celovito prihodkovno stranjo evropskega proračuna. Pobuda za iskanje izhoda iz tega začaranega kroga pa je lahko razmišljanje brez tabujev, kjer bi poleg porabe lahko analizirali tudi prihodkovno stran Evropskega proračuna.

Kot je povedal predsednik Barroso v svojem govoru „Stanje unije“, ne gre za razpravo o manjši ali večji porabi; gre za to, kako pametneje porabiti sredstva. Pregled proračuna zagotavlja številne predloge o tem, kako ustvariti evropsko dodano vrednost, kako vzpostaviti novo uzakonitev evropskega proračuna.

To moramo storiti. Na evropski ravni združujemo sredstva, kar omogoča državam članicam, da zmanjšajo stroške, odpravijo prekrivanja in dosežejo boljšo donosnost naložb.

Za primer vzemimo raziskave in infrastrukturo. To je mogoče storiti z obravnavo skupnih izzivov na usklajen in skladen način, še posebej, če obstajajo čezmejne posledice, ki so običajne v primeru energetike, varnosti, priseljevanja in podnebnih sprememb.

To je mogoče storiti z izkazovanjem solidarnosti v primeru naravnih nesreč in nesreč, ki jih je povzročil človek; in to je mogoče in bi morali storiti z zagotavljanjem orodij, s katerimi bi lahko odločneje ukrepali na globalnem prizorišču in zagotovili večjo opaznost Evrope, kot največje donatorke (55 % celotne pomoči).

To ne zadostuje. Potrebujemo – to je tudi del pregleda proračuna – samoomejevanje upravnih izdatkov. Prav tako potrebujemo strokovnejše upravljanje obsežnih projektov – to je ločen del priloge k pregledu proračuna –, inovativen finančni instrument pa mora presegati 1 % evropskega proračuna.

Na koncu so še najbolj smiselna lastna sredstva. (Mogoče porabljam čas za moje sklepno razmišljanje.) Zelo enostavno je kritizirati sedanji sistem, kot nepošten, zapleten in v nasprotju s pogodbami, hkrati pa je tudi zelo enostavno izzvati neosnovane obtožbe, če začnemo z razpravami o tej temi.

Povedati moramo, da Lizbonska pogodba jasno zahteva, da mora odločitev o lastnih sredstvih biti sprejeta soglasno in jo morajo ratificirati vse države članice. Pri tem ni ogrožena nacionalna davčna suverenost.

Vendar je vredno razmišljati o sistemu, ki je bližje prvotni obliki, sistemu, ki omogoča večjo avtonomnost Evropske unije in dopušča državam članicam, da konsolidirajo svoje javne finance s postopnim zmanjšanjem njihovih neposrednih prispevkov. Začnemo lahko z odpravo tega umetnega dovajanja DDV. Navajamo šest morebitnih kandidatov: omenjeni so v dokumentu in podrobneje opredeljeni v prilogi, seveda pa noben ni popoln. Ne gre za zamenjavo nacionalnih prispevkov. Na to moramo gledati le kot na dopolnilo.

Pregled proračuna je povabilo na in začetek vročega proračunskega obdobja v Evropski uniji. Veselim se sodelovanja z Evropskim parlamentom. Naša skupna odgovornost je, da dokažemo, kako se je Evropska unija sposobna odzvati na izzive, proračun – če bo pametno osredotočen na cilje – pa je lahko orodje za vračanje zaupanja v naš evropski projekt.

Zahvaljujem se vam za pozornost.

  Joseph Daul, v imenu skupine PPE. – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, proračun za leto 2011 je prvi proračun, o katerem se bo Parlament pogajal in glasoval z uporabo novih pristojnosti, ki izhajajo iz Lizbonske pogodbe. Gre za prvi proračun, v katerem smo se odrekli pozivanju po kakršnemu koli povečanju globalnega obsega, ki ga je predlagala Komisija in smo se namesto tega odločili za realističen in politični pristop.

Realistični pristop, če bodo naše države članice izvedle izjemne napore pri stabilizaciji in zmanjševanju javnih financ. Skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) jih prva poziva, da to storijo. Zmanjšanje javne porabe je predpogoj, če želimo, da bodo naša gospodarstva konkurenčna in se bodo lahko spopadla z mednarodno konkurenco pod ugodnimi pogoji. Zato ne gre za vprašanje, povezano s sedemindvajsetimi izdatki za to proračunsko leto, ki se ne ujemajo s prizadevanji naših sodržavljanov v sklopu njihovih lastnih nacionalnih okvirov.

Vendar pa je naš pristop tudi političen, saj verjamemo, da proračuna 2011 ne moremo ločiti od splošnejšega finančnega vidika v prihodnjih letih in od perspektive za naslednji finančni cikel 2014-2020.

Gospe in gospodje, če obstaja cilj, za katerega si mora Parlament prizadevati v postopku te zakonodaje, potem je to zagotavljanje, da bodo evropske politike financirane na način, ki ustreza temu, kar je ogroženo. Ne gre nujno za vprašanje več denarja, ampak za zagotavljanje, da bo naloge, ki jih ima Evropska unija, mogoče uresničiti z zadostnim financiranjem. Naše države lahko varčujejo, zmanjšajo svoj prispevek v proračun Skupnosti, če so pripravljene, da bo Evropa spremenila svoj finančni sistem, saj je zastarel, in izkoristila lastna sredstva. Evro, porabljen na evropski ravni, je resnično donosnejši, produktivnejši, kot evro porabljen na nacionalni ravni, saj evropskega evra ni treba porabiti za pokrivanje primanjkljaja.

Na nacionalni ravni je evro v nekaterih državah zdaj vreden le polovico ali manj. Na nacionalni ravni se ta evro, ki še ni bil zmanjšan, vrača v obliki kohezijskih skladov, skladov za razvoj podeželja in za spodbujanje inovacij. Pozivam, da Komisija resno obravnava ta nov pristop evropskih financ. Hvaležen sem komisarju Lewandowskemu, ki je že odprl to razpravo z našimi finančnimi ministri.

Evropejci imamo pravico vedeti, koliko so porabili njihovi nacionalni organi, pa naj gre za lokalne, regionalne, nacionalne ali evropske. Države članice moramo biti pripravljene odstreti to zaveso. Predsedujoči Svetu, ministri, v vaših rokah je ključ do začetka teh razprav in pogajanj, tako da bodo lahko vse države članice dosegle napredek in da se bo evro, ki je na ravni Bruslja, lahko vrnil na raven državljanov v državah članica, kjer bo lahko veliko produktivnejši in prispeval k ustvarjanju novih delovnih mest na evropski ravni. Rotim vas, ta priložnost je še odprta. Kot božično darilo nam morate povedati, da bodo lastna sredstva in lastni viri Evrope tema resne razprave in resnih pogajanj v času vašega predsedovanja. Zagotavljam vam, da bomo o tej zadevi govorili še mnogo let, če nam to uspe uresničiti.

  Stéphane Le Foll, v imenu skupine S&D. – (FR) Gospa predsednica, gospod Wathelet, komisar, spregovoriti želim, ne da bi se pri tem vračal na razpravo, ki smo jo že opravili do zdaj.

Razpravljali smo o proračunu 2011 z omejitvami, ki jih poznamo, se pravi o globoki krizi, ki vpliva na celo Evropo z javnimi primanjkljaji na nacionalni ravni, ki vodijo k dvema hipotezama. Ali so ravno ti javni proračuni na nacionalni ravni omejitve za evropski primanjkljaj, ali pa moramo tem primanjkljajem na nacionalni ravni zagotoviti novo usmeritev in moč za nadaljevanje na evropski ravni. To je vprašanje.

Pozivam vas, komisar, naj vas ta vidik krize ne prevzame povsem, predvsem ko obravnavamo pregled proračuna, ko se pripravljamo na pogovore o proračunskih perspektivah za obdobje po 2013, razen če želite meni in vsem evropskim državljanom povedati, da bo Evropa še dolgo v krizi.

Naš celoten problem resnično velja za to, kako obvladati krizo in zmanjšati naše primanjkljaje in dolgove, pa tudi, kako se pripraviti na izhod iz krize. In ravno to je vloga proračuna. Iz krize se bomo lahko izvili le, to je pravkar izpostavil tudi Joseph Daul, če bo evropski proračun, ravno zaradi tega, ker je evropski, lahko zagotovil sredstva, da povrnemo tisto, kar nam danes manjka; rast, ustvarjanje delovnih mest, inovacije, raziskave. To je ogroženo in ravno na to temo bi morali razpravljati pri proračunu, ne pa da počnemo ravno to, k čemur smo nagnjeni, nenehno poudarjamo vprašanje krize in vprašanje primanjkljaja in pri tem je Svet resnično uspešen.

Opazil sem, da sta v Deauvillu nemška kanclerka in francoski predsednik celo najavila reformo pogodb, ne da bi se pred tem pogovorila z gospodom Van Rompuyem, da bi tako kaznovali vse tiste države, ki v prihodnje ne bi spoštovale proračunske discipline.

Do tega smo danes prišli v Svetu, medtem ko Parlament prosi za eno samo stvar, predvsem Komisijo, in sicer da moramo evropske projekte premakniti naprej, kar je mogoče uresničiti v okviru proračuna.

Navedli ste nekatera vprašanja, glede katerih se strinjamo. Obstaja potreba po večji prožnosti. Očitno si moramo skupaj prizadevati in poiskati rešitev, ki bo omogočala večjo prožnost proračuna, ker je to nujno; ogrožena je sposobnost odzivanja Evrope. Prav tako gre za vprašanje postavljanja prednostnih nalog in učinkovitega organiziranja evropskega proračuna. Nedvomno se vsi strinjamo, da je to nujno. Vendar pa moramo biti odkriti predvsem glede potrebe po časovnem razporedu, glede potrebe, da skupaj postavimo cilje. Komisar, ne smemo dopustiti, da bi zadeve ostale pri praznih besedah in obljubah, pisnih dokumentih, ki so zelo zanimivi in s katerimi se strinjam skoraj 100-odstotno.

Zdaj bomo morali preiti na praktične zadeve, predvsem pa na temeljno vprašanje, ki smo se ga izogibali, in sicer o lastnih sredstvih. Kaj moramo storiti, da bi jutri zagotovili lastna sredstva za Evropo oziroma za vse državljane Evrope, da bomo vsi lahko spet stopili na pot rasti in še na odločnejšo pot jutrišnje Evrope?

Pričakujemo vaše ambiciozne predloge, komisar.

  Guy Verhofstadt, v imenu skupine ALDE. – (FR) Gospa predsednica, povedati želim, da je po mojem mnenju Komisija pripravila dober dokument, ki pa je 15 mesecev prepozen.

Gre za majhno podrobnost, da bi moral biti vmesni pregled opravljen pred 15 meseci, zato ga ni treba še enkrat izpostavljati. Pri pogajanjih nam vedno prodajajo vmesni pregled, ki je izveden na koncu mandata. To je nesprejemljivo in se ne sme več dogajati.

Drugič, ključna točka tega besedila velja za lastna sredstva. Zakaj? To je podlaga Evropske unije. Ustanovitveni očetje EU so ustvarili Evropsko unijo na podlagi lastnih sredstev, se pravi na tarifah, davkih na uvožene kmetijske proizvode in DDV. To se je zgodilo. Nacionalni prispevki so bili uvedeni zaradi britanske oprostitve. To je stvarnost. Zato se moramo vrniti na ta lastna sredstva, kot podlago za financiranje. To moramo storiti zdaj, ko imamo edino priložnost, da popeljemo Evropo naprej. To moramo storiti tudi iz demokratičnih razlogov.

V demokraciji potrebujemo eno stvar: da ljudje plačujejo svoje individualne prihodke neposredno v Evropo, da lahko tako prispevajo in da lahko s temi sredstvi nadzirajo delovanje Evropske unije.

Moja druga točka, gospa predsednica, velja za stvari, o katerih govorimo: da moramo zmanjšati proračun EU in prispevke na evropski ravni, da bi tako lahko izboljšali javne finance – to je neumnost. Stvarnost je takšna, da so finančni primanjkljaji – proračunski primanjkljaji v Evropi – zdaj dosegli 868 milijard EUR, ali 7 % BDP Evropske unije. Tudi če si prizadevate za omejitev porabe na evropski ravni in povsem zamrznete evropski proračun, bi se teh 868 milijard EUR zmanjšalo na 860 milijard EUR. To je dejstvo, to je stvarnost. Storiti moramo ravno nasprotno: prenesti odgovornosti iz nacionalne na evropsko raven, da bi tako zmanjšali stroške držav članic.

Obramba, raziskave, diplomacija, infrastruktura – to so področja, na katerih lahko Evropska unija doseže boljše rezultate in kar lahko prispeva k zmanjšanju proračunskih primanjkljajev. To je torej pristop, ki ga morate zdaj zavzeti skupaj s kolegi, predsedujoči Svetu: doseči je treba napredek pri lastnih sredstvih, ker drugače ne bomo dosegli sporazuma o proračunu za leto 2011.

PREDSEDSTVO: MIGUEL ANGEL MARTÍNEZ MARTÍNEZ
podpredsednik

  Bas Eickhout, v imenu skupine Verts/ALE. – Gospod predsednik, zahvaljujem se komisarju za pregled proračuna, ki je končno pred nami. V pregledu proračuna je ključno to, da bomo kritično pregledali ali je s sredstvi EU bilo doseženo to, kar smo mislili, da bo. Veliko denarja je namenjenega kmetijstvu in kohezijskim skladom; ali so s temi zneski bili uresničeni cilji, ki smo si jih zastavili? Pregled proračuna vsebuje premalo takih vprašanj.

Vendar se ozrimo v prihodnost. Pozdravljam vaš odnos, komisar, ko pravite, da moramo pregledati cilje, ki smo jih postavili v strategiji 2020 – t.j. cilje glede inovacij, podnebja, za odpravo revščine, zaposlovanje. Ti cilji morajo biti osrednjega pomena, prav tako pa jih moramo uporabljati pri pregledu proračuna. To nekaj pomeni za naše kmetijske in kohezijske politike in tu od Komisije pričakujemo dobre in ambiciozne reforme, s katerimi bo mogoče zagotoviti, da kmetijske in kohezijske politike resnično prispevajo k odpravljanju revščine, zmanjševanju toplogrednih plinov, inovacijam in brezposelnosti. Tudi to je zelo pomembno.

Dotaknil se bom nekaterih ključnih idej, ki ste jih obravnavali, kot so nekatere nove ideje o zasebnih vlagateljih. Povedati moram, da je to vprašanje o zasebnih vlagateljih že bilo obravnavano, vendar iz izkušenj pri programih ITER in GALLILEO vemo, da teh vlagateljev ni in zaradi tega moramo poskrbeti, da ne gradimo na njih, če jih potem ne bo.

Glede Evropske investicijske banke, da, skušajte vključiti EIB, vendar je ključnega pomena demokratična odgovornost investicijske banke. Kako lahko zagotovimo, da bodo njihove naložbe tudi zagotavljale rezultate?

Na koncu se želim dotakniti še lastnih sredstev. Spet se omenja davek na finančne transakcije, na podlagi ECOFIN ta teden pa vemo, da Komisija tega davka ne podpira; niti ni na seznamu predsednika Barrosa za G20. Pa vendar je v tem dokumentu, kjer je navedeno, da bi take prihodke bilo mogoče uporabljati. Kakšno je stališče Komisije o davku na finančne transakcije, saj je Komisija glede tega nedosledna in nejasna?

  Marta Andreasen, v imenu skupine EFD. – Gospod predsednik, z izvedbo vmesnega pregleda večletnega finančnega okvira, Evropska komisija prinaša novice, za katere menim, da bodo povzročile zaskrbljenost pri vseh Evropejcih, še posebej pa pri Britancih. Medtem ko vsebuje zmeren pristop k omejevanju porabe skupne kmetijske politike, se skuša britansko oprostitev odpraviti na radikalnejši način. Še huje pa je, da se skuša uvesti tudi nova lastna sredstva. Evropska unija zdaj želi kot lopov krasti neposredno iz žepov britanskih davkoplačevalcev. Pa naj gre za davek na ogljik, davek za banke ali karkoli drugega, jasno je, da bo to pomenilo še večjo obremenitev za davkoplačevalce.

Ko vidijo, kako EU jemlje njihov denar, bodo še bolj zavračali zapravljanje EU in pomanjkanje preglednosti. Za odpravo oprostitve in uvedbo novega evropskega davka – dajmo mu pravo ime – ne bo treba spremeniti pogodbe. Vendar pa bo takšne spremembe zahteval sporazum med nemško kanclerko in francoskim predsednikom o izrekanju političnih sankcij, da bi tako bilo mogoče zagotoviti finančno stabilnost.

Če si EU želi več pristojnosti, mora za soglasje vprašati tiste, ki jim vlada. Če si politiki EU želijo nove pogodbe, morajo ljudem najprej zagotoviti referendum. To je dobra priložnost, da „jekleni Dave“ uresniči svojo obljubo o izvedbi referenduma EU. Verjela bom, ko bom to videla.

  Salvador Garriga Polledo (PPE). – (ES) Gospod predsednik, zanimivo bi bilo, če bi gospod Verhofstadt prav tako prebral dokumente Evropske komisije, namesto, da je zapustil Parlament. Eden izmed njih točno pojasnjuje, da je bil ta pregled proračuna odložen zaradi tega, ker je bil sklenjen dogovor s Parlamentom, da bo izveden po uveljavitvi Lizbonske pogodbe. Res!

Rad bi se zahvalil komisarju za sporočilo, ki nam ga je predstavil in ki je dobro intelektualno gradivo o tem, kako uspešne so bile finančne perspektive do zdaj in kako naj delujejo naslednje.

Prav tako se vam želim zahvaliti, ker ste izpostavili slabosti teh finančnih perspektiv, predvsem škandalozno nesposobnost sedanjega okvira pri odzivanju na nepričakovane potrebe.

Spomnil bi vas rad, da je bil edini odgovor, ki smo ga do zdaj dobili, kadar smo naleteli na nepričakovane potrebe, da je treba denar vzeti kmetijstvu in financirati druge stvari. To se v prihodnje ne sme nadaljevati.

Komisar, čeprav se zavedam, da ste zdaj v zahtevnem položaju, ko ponujate pregled, ki ga v nobenem pogledu ne moremo zamenjati z revizijo, in čeprav se zavedam, da ste opravili odlično delo, se ne morem upreti skušnjavi, da ne bi na glas prebral memorandum, priložen predstavljeni izjavi:

Pregled proračuna EU: Pogosta vprašanja“. „Kaj je sporočilo pregleda proračuna?“ „Kaj ni?“ „Zakaj pregled proračuna?“

(ES) Tri zelo elegantna vprašanja za pojasnjevanje nečesa, kar ni mogoče pojasniti: dejstva, da v tem sporočilu žal ni nobenih številk.

  Gerben-Jan Gerbrandy (ALDE). – (NL) Gospod predsednik, še vedno se spominjam, da smo na večletne načrte v Sovjetski zvezi vedno gledali s sočutjem, če se ne motim, so veljali le za obdobje petih let, medtem ko imamo mi zelo neprožne večletne proračune, ki veljajo za obdobje sedmih let. Eden izmed glavnih problemov je – to je z besedami potrdil tudi komisar Lewandowski –, da se preveč osredotočamo na izvedljivost. To koristi le interesu kapitala.

Seveda je zagotovljena soglasnost in ravno v tem tiči problem. Pa vendar zdaj proračun EU koristi le interesu kapitala: interesu kapitala v kmetijstvu, ribištvu, v kohezijskem vidiku, pa tudi v „stari“ industriji, če lahko to tako poimenujem. Interesi kapitala pomenijo tveganje za dinamično gospodarstvo, ki si ga želimo v Evropi.

Na Evropo, predvsem pa na proračun, gledam, kot na zelo velik tanker surove nafte. Težko je spremeniti njegovo smer, vendar imamo zdaj priložnost, da ga vzamemo iz vode in ga pošljemo v ladjedelnico. Izkoristimo to priložnost in poglejmo, ali lahko ta ogromen tanker spremenimo v več manjših hitrih plovil.

Glede lastnih sredstev, so le ta pomembna ne le zaradi tega, ker bo Evropa potem imela lastna sredstva, ampak tudi zaradi tega, ker se bomo lahko zdaj spoprijeli s sprijenimi posledicami prispevkov držav članic. Države članice zanima le to, koliko denarja lahko pridobijo nazaj iz evropskega proračuna, temu pa bi se bilo mogoče zoperstaviti s sistemom lastnih sredstev.

  László Surján (PPE). – (HU) Komisar je pravkar povedal, da je proračun politika, izražena v številkah. To vsi poznamo, vendar dragi komisar, kjer so številke v tem gradivu? Te v celoti manjkajo. Zdaj ne vem, o čem se pravzaprav pogovarjamo. Vmesna revizija. O tem so spregovorili tudi drugi pred mano. Smo v tretjem četrtletju in ne vem, kdaj bomo zaključili s to revizijo. Vendar želim zastaviti vprašanje. To je namenjeno tudi Svetu. Mogoče ga bodo razumeli po prevodu. Povedati želim, da moramo s to revizijo, ali kakor koli jo imenujemo, zaključiti še v tem letu. V 2011 ne bo nobenega smisla, da še naprej premlevamo, kaj smo hoteli narediti v 2008, ali kaj bi morali narediti v 2008.

Mislim, da bi morali začeti z naslednjim proračunskim okvirom, kar smo do neke mere že začeli. V Parlamentu poteka resno delo, prav tako kot tudi v drugih partnerskih institucijah. To delo mora vključevati pogumne reforme. Izpostavljeno je bilo vprašanje lastnih sredstev. Res gre za nemogoče razmere, da smo edini parlament na svetu, ki sestavljamo proračun, ne nosimo pa njegovega bremena, ko se srečujemo z volivci, saj nismo mi tisti, ki jemljemo sredstva državljanom, ampak posredniki, nacionalne vlade.

Ali moramo biti zaskrbljeni za suverenost držav članic, da Evropski parlament sam jemlje državljanom in uvaja lastne stroške, skupne evropske stroške? Vem, da gre za težko vprašanje. Vprašanje suverenosti je zelo pomembno. Tu je tudi drugo vprašanje, ki je zelo pomembno, gospod predsednik, in sicer da mora to, kar porabimo, biti skladno s upoštevanjem subsidiarnost in vprašanj, ki so odvisna od držav članic, ne želimo prenašati sem, na evropsko raven. Zahvaljujem se vam za pozornost.

  Reimer Böge (PPE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, na eni strani se zavedam prizadevanj Komisije, da bi s sporočilom okrepila razpravo o pregledu, na drugi strani pa bom odkrito priznal, da imamo hkrati, tudi danes, drugačno idejo o predlogih pregleda, ki temeljijo na skupni izjavi iz leta 2006. Če sledimo vsebini tega sporočila, bo to pomenilo, da do pregleda ne bo prišlo vse do leta 2014. To pa pomeni – kar sem povedal že prej – , da bodo temeljni deli lizbonske politike, ki temeljijo na novi politiki, vsaj tisti deli, ki veljajo za proračun, preloženi na leto 2014. Zastavlja se vprašanje, ali si to lahko privoščimo, predvsem zaradi globalizacije, pri čemer poteka razprava o sposobnosti delovanja Evropske unije na politični ravni, kot tudi na gospodarski ravni, in ali lahko prevzamemo odgovornost za to. Občutek imam, da je takratna Komisija, pa tudi gospod Prodi, bila preveč ambiciozna v svojih predlogih, sedanja Komisija pa je preveč pazljiva.

Preden bomo izvedli naslednji korak, se moramo najprej osredotočit na boljšo zakonodajo, da bi tako spodbudili rast in zaposlovanje, poenostavitev, učinkovitost in zmanjšanje stroškov, povezanih z izvajanjem programov, preden prosimo za več denarja. To prav tako velja za raziskave, kjer beležimo primanjkljaje, Računsko sodišče pa je izdalo rumene/rdeče kartone. Potrebujemo tudi nove finančne instrumente, pa tudi razpravo o tem, kaj bomo na primer naredili z obsežnimi inovacijskimi, industrijskimi in raziskovalnimi projekti, kot je ITER ali Galileo ali z energetskimi projekti. Ali bomo rekli „da“ ali „ne“? Če bomo rekli „da“, ali jih je treba potem tudi ustrezno – ter na drugačen način, kot do zdaj – financirati z evropskim proračunom s pomočjo večletnega finančnega programa, dokler ne bodo dokončani?

Glede na včasih zavajajočo razpravo na ravni držav članic mi prav tako dovolite, da spregovorim o naših lastnih sredstvih. Povsem zakonito je in v skladu s pogodbo – pogodba to dejansko zahteva – , da razmišljamo o lastnih sredstvih, saj pogodba navaja, ne glede na drug prihodek, da se moramo v prvi vrsti financirati iz lastnih sredstev. Vsi bi morali sodelovati v tej razpravi.

  Jean-Luc Dehaene (PPE). – (NL) Gospod predsednik, vmesni pregled večletnega finančnega načrta, ki nam ga je danes predstavila Komisija, je hkrati razočaranje in spodbuda. Dokument je razočaral v smislu, da ne zagotavlja nobenih možnosti za revizijo večletnega okvira za 2010-2012. Pa vendar je proračun 2011 pokazal, da je to nevzdržno. Finančni okvir ne upošteva niti novih nalog, ki izhajajo iz Lizbonske pogodbe, niti ciljev EU 2020. To je res nevzdržno. Uvedena mora biti vsaj možnost za večjo prožnost. Na srečo to zagovarja tudi Komisija. Ta povečana prožnost mora začeti veljati že v 2012. Dokument je na drugi stani spodbuden, saj Komisija končno začenja z razpravo o lastnih sredstvih. V naslednjih nekaj letih mora priti do obsežne razprave; zahtevne razprave, ki pa se ji ni mogoče izogniti.

Pogodba navaja, da se mora proračun EU financirati iz lastnih sredstev. Zdaj se 80 % financira iz sredstev iz nacionalnih proračunov. Ne gre za evropska lastna sredstva, ampak so del izdatkov nacionalnih proračunov. Obremenjujejo nacionalne proračune, ki jih skušamo zmanjšati s Paktom stabilnosti in rasti in zaradi tega države članice same skušajo zmanjšati ta sredstva. Hkrati pričakujejo več od Evrope, kar je razvidno tudi iz Lizbonske pogodbe in strategije EU 2020.

Odpraviti moramo to protislovje. To bo mogoče storit le s prehodom na lastna sredstva. Le ta morajo hkrati omogočati tudi zmanjšanje prispevkov držav članic in povečati sredstva EU. Kot morebitna lastna sredstva Komisija upravičeno izpostavlja nove davke, ki so neposredno povezani s področji politik, razvitimi predvsem na evropski ravni. Navesti želim primere podnebne politike in predpise o finančnem sektorju. Upamo, da bosta tudi Evropski svet in Svet dojela potrebo in hitro sprožila razpravo o lastnih sredstvih, da bi tako bilo mogoče pripraviti finančno perspektivo od leta 2014 dalje.

  Sidonia Elżbieta Jędrzejewska (PPE). – (PL) Gospod predsednik, komisar, zelo me veseli, da je ta dokument končno pred nami. Dobro je, da je bil pripravljen, in da nam je bil predložen. Seveda se lahko vedno pritožujemo, da bi lahko bil pripravljen tudi prej. Menim, da bi morali zdaj predvsem pohvaliti posebno lastnost dokumenta in sicer, da vključuje tabu teme. V tem trenutku ne bi smeli obravnavati nobenega vprašanja, ki je kakor koli povezano s proračunom, kot tabuja, in bi morali razmišljati o vsem, vključno z lastnimi sredstvi. To moramo vsekakor pozdraviti.

Prav tako želim opozoriti na nevarnost, povezano z razpravo o lastnih sredstvih. Kot vemo, gre za zelo zahtevno razpravo, razpravo, ki lahko zaustavi tudi vse druge pogovore o tem, kakšen naj bo proračun Evropske unije in kar smo že spoznali iz sedanjega finančnega okvira. Ne smemo dopustiti, da bi zašli v slepo ulico. Razširiti moramo našo razpravo, ne pa se zaustavljati pri temi lastnih sredstev, kar nam bo onemogočilo, da bi našli rešitev.

Poudariti želim, da naj bo prihodkovna stran proračuna Evropske unije stabilna in predvidljiva. Ne smemo pozabiti na izjemen uspeh proračuna Evropske unije in sicer tega, da je uravnovešen. Je proračun, zaradi katerega ne bomo zašli v dolgove. Ta vrednota naj bo še naprej naše vodilno načelo. Prav tako želim poudariti, da morajo nova lastna sredstva zagotoviti stabilen in predvidljiv prihodek in da prav tako ne smejo voditi v dolgove. Mislim, da moramo o tem razmišljati, pri tem pa ne pozabiti, da sedanji prihodek Evropske unije, ki temelji na bruto nacionalnem proizvodu posameznih držav članic, ni tako slab sistem, da bi ga morali zavrniti.

Menim, da bi moral biti nov sistem kombinacija novega in starega. Obsežneje moramo razmišljati o reformi, hkrati pa ne smemo že vnaprej zavrniti dobre tradicije. Povedano drugače, nadaljevanje in sprememba – eno ne izključuje drugega. Za izhodišče moramo vzeti to, kar že uspešno deluje in tega ne zavreči, da ne bomo preveč obremenjeni le z razpravami o lastnih sredstvih ter da razmišljamo tudi o tem, kako sestaviti nov finančni okvir.

  Seán Kelly (PPE). – Gospod predsednik, pregled proračunov je vedno nujen. To velja za družine, Evropsko unijo, to je veljalo celo za Fagina v delu Oliver Twist. Ko njegovo majhno podjetje žeparstva ni delovalo, je dejal: „mislim, da moramo še enkrat razmisliti o tem“.

Dobro je, da tudi mi ponovno razmišljamo o tem. Zelo veliko lahko storimo, da bi to, kar želimo doseči, postalo dostopnejše za države članice in državljane.

Prvič, cilj zmanjšanja birokracije za 25 % – upamo, da tudi več – je zelo zaželen in všečen. Drugič, prenehati moramo z navajanjem lastnih ciljev. Žal se strinjam z nekaterimi evroskeptiki, ki pravijo, da povečanje proračuna za reprezentanco ni bila pametna odločitev. Je voda na mlin evroskeptikov, prav tako pa je razočaranje za evrozanesenjake. Tretjič – in zelo pomembno – celotno vprašanje zagotavljanja lastnih sredstev je zelo zaželeno. Mislim, da je naš predsednik, gospod Daul, zelo dobro povedal, ko je izpostavil, da ima vsak evro porabljen na evropski ravni večjo vrednost, kot evro porabljen na ravni držav članic. Mislim, da bi morali slediti tej smeri in še posebej spodbujati interese vlagateljev tveganega kapitala, da bi bilo mogoče financirati različne projekte, ki jih potrebujemo, z evrskimi projektnimi obveznicami.

Cilj v zvezi z razvojem in raziskavo je 3 %. To je ključnega pomena za Evropo, če želimo biti konkurenčni in ustvariti delovna mesta, ki jih potrebujemo. Prav tako moramo zagotoviti močno financiranje SKP – prvi steber, s katerim lahko zagotovimo, da ljudje ne bodo zapuščali podeželja in drugi steber za zagotavljanje javnega dobrega. Prav tako ne smejo biti ogroženi cilji, povezani z obnovljivo energijo in emisijami CO2 – prav tako kot tudi ne kohezijska politika, ki je bila zelo uspešna. Če lahko vse to uresničimo, bomo zabeležili 4-odstotno povečanje BDP in 5,6 milijonov dodatnih delovnih mest do 2020.

  Markus Pieper (PPE). – (DE) Gospod predsednik, tudi v Odboru za regionalni razvoj smo veliko pričakovali od pregleda proračuna. Nenazadnje je evropska strukturna in kohezijska politika zgodba o uspehu, predvsem v zadnjih letih. Prispevek Kohezijskega sklada pri premagovanju krize je znaten, predvsem v najrevnejših regijah. Horizontalen pristop v povezavi s ciljem konkurenčnosti in zaposlovanja daje spodbudne rezultate. Sredstva EU še nikoli niso bila učinkoviteje izkoriščena, še nikoli nismo vključili toliko malih in srednje velikih podjetij v mednarodna omrežja, regije pa še nikoli niso bile bolje pripravljene na črpanje iz evropskih programov. Uporaba in črpanje sredstev EU predstavlja zelo jasno in spodbudno sporočilo. S takšnim napredkom lahko znatno zmanjšamo tudi nepravilnosti pri porabi strukturnih skladov.

Žal nas o teh zadevah ne obveščajo Komisija ali države članice, ampak računsko sodišče, znanstveniki in regije. So opazno zadržani. V zvezi s strukturnimi skladni ni bilo pravega srednjeročnega pregleda proračuna. To obžalujem, saj bi lahko ta vzgonski veter pregleda proračuna zagotovil dobre razloge za nadaljevanje strukturne politike. Seveda moramo prilagoditi vsebino ciljev 2020. Na številnih področjih je treba sredstva učinkoviteje izrabiti. Vendar pa so se ciljne strukture in sodelovanje z državami članicami in regijami izkazale za več kot vredne. Tudi tu smo zamudili priložnost, da bi to dokazali s pristnim pregledom proračuna.

Gospe in gospodje, Parlament ima zelo dober spomin. Ko bomo govorili o prihodnji finančni perspektivi, bomo izpostavili uspeh regionalne politike. Ko bomo govorili o zanesljivosti politike, bomo pri strukturnih skladih zagovarjali dolga obdobja načrtovanja. Ko bomo govorili o prihodnjih pregledih proračunov, bomo pozvali k temu, da bodo obvezni, saj redni pregledi proračunov prispevajo k preglednosti. To moramo v prihodnje resneje obravnavati.

  José Manuel Fernandes (PPE). – (PT) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, vsi se dobro zavedamo političnih sprememb, s katerimi se srečujemo: med drugim z globalizacijo, bojem proti podnebnim spremembam, staranjem prebivalstva in varnostjo preskrbe s hrano. Vse to se dogaja sočasno s krizo, ki še ne kaže znakov, da bi minila. Ohraniti želimo močno socialno državo, ki bo prav tako okrepila našo konkurenčnost. Za vse to smo pripravili strategijo: strategijo Evropa 2020. Vendar pa je treba strategijo financirati. Določiti moramo znesek, potreben za vse politike, da bi učinkovito izvedli to strategijo, tako pa bomo prišli tudi do skupnega potrebnega zneska.

Seveda zagovarjam metodo od spodaj navzgor, ki temelji na seštevanju. Ko bomo vedeli, kaj potrebujemo, moramo točno opredeliti, kakšna sredstva potrebujemo. Približno 80 % proračuna Skupnosti prihaja iz nacionalnih proračunov in to odvisnost moramo zmanjšati, da bi tako spoštovali pogodbe. Vendar pa moramo s strategijo Evropa 2020 začeti zdaj in sprašujem se, zakaj ne pregledamo večletnega finančnega okvira, da bi tako bil skladen s strategijo, ki smo jo že podprli?

  Jutta Haug (S&D). – (DE) Gospod predsednik, komisar, že na začetku bom povedala, da imamo pred sabo dober dokument. Je uravnotežen, kot nam je gospod Lewandowski vedno obljubljal – uravnotežen z velikim številom predlogov in idej, kako bi lahko in moramo nadaljevati. Vendar ni to, kar smo pričakovali strokovnjaki za proračun v Odboru za proračun. Če sem odkrita, smo mislili, da bo šlo za analizo sedanjega finančnega okvira, optimisti pa so verjeli, da bomo dobili celo malo revizijo za preostalo obdobje sedanje finančne perspektive. Vendar imamo zdaj pred sabo izključno pogled v prihodnost. Skoraj vsak drug oddelek omenja, kako moramo v prihodnje bolje počeli stvari v zvezi z našim proračunom, v zvezi z našimi prednostnimi nalogami, kako uresničiti cilje strategije Evropa 2020, bolje sodelovati z našimi sosedami, boljša evropska infrastruktura ali naša prihodnja kmetijska in kohezijska politika. Ta dokument vključuje tudi ideje v zvezi s prihodnjo strukturo našega proračuna in trajanje naslednjega finančnega obdobja.

(Predsednik je prekinil govornico)

  Elie Hoarau (GUE/NGL). – (FR) Gospod predsednik, v Ženevi decembra 2009 sklenjeni sporazumi EU o bananah z državami Latinske Amerike znatno znižujejo tarife.

Če se ne motim, je po teh sporazumih EU uvedla kompenzacijske ukrepe za države AKP v višini 190 milijonov EUR. Po letu 2009 so bili med EU in državami Srednje Amerike sklenjeni novi sporazumi, s katerimi so bile tarife za te države še dodatno znižane.

Spremljajoči ukrepi, ki so predvideni v spremenjenem proračunu, ne upoštevajo teh novih sporazumov. Države AKP so ocenile potrebne spremljajoče ukrepe v vrednosti, ki je precej višja od 190 milijonov EUR. Menim, da bi spremenjena odločitev morala upoštevati zahteve držav AKP.

Ker so me izvolili volivci, ki proizvajajo banane, bom zlati pozoren na to odločitev o spremembi proračuna.

  Mairead McGuinness (PPE). – Gospod predsednik, menim, da je prezgodaj za oceno ali je dokument dober ali slab, je pa dobro, da imamo dokument, saj je bil dolgo v postopku nastajanja.

Predvsem želim podati pripombe na kmetijski del, saj sem poročevalka za proračun za prihodnje leto. Imam nekaj pomislekov glede jezika, uporabljenega v razdelkih o kmetijski politiki. Na primer „radikalnejša reforma“ in navajam dokument „bi pomenila odmik od varstvenega dodatka in tržnih ukrepov in bi prednost dala ciljem okoljskim in podnebnim spremembam, ne pa gospodarskim in socialnim razsežnostim SKP“.

Prav tako vsebuje namige, da imamo zaradi neposrednih plačil kmetom zdaj kulturo odvisnosti. Imamo kulturo stvarnosti, da kmetje na trgu ne prejmejo dovolj, da bi jim to omogočalo dostojen dohodek. Kmetovanje je močno pod povprečjem in to moramo obravnavati v vseh prihodnjih usmeritvah, v katerih bomo reformirali skupno kmetijsko politiko, vendar pozdravljam ta dokument.

  Ivailo Kalfin (S&D). – (BG) Tudi sam se želim zahvaliti Komisiji, ker je predstavila ta dokument. Menim, da bo predmet mnogih razprav v prihodnosti. Vsebuje kar nekaj vprašanj, o katerih bodo potekale živahne razprave v Parlamentu. Izpostaviti želim predvsem tri.

Prvo velja za vprašaje ali lahko združimo vse politike Evropske unije pod splošno okrilje Evropa 2020. Vemo, da mnoge politike, ki so pomembne za Evropsko politiko, izhajajo iz njega. Vendar menim, da na primer razdelek trajnostne rasti ni najboljši prostor za kmetijsko politiko, ali da je razdelek vključujoče rasti najbolje mesto za kohezijsko politiko. Prepričan sem, da so precej širše in zelo težko jih bo vključiti v cilje, določene v strategiji Evropa 2020.

Drugič, omeniti želim še vključena načela. Eno izmed skupnih načel je tudi načelo solidarnosti, ki je nedvomno zelo pomembno. Vendar moramo obravnavati vire, vključno s Kohezijskim skladom, ne samo v obliki solidarnosti, ampak tudi kot sredstvo za večjo konvergenco. Vemo, da ima zelo pomemben gospodarski vpliv, ki ni le moralen, ampak je dejansko povezan tudi z gospodarskimi rezultati.

Zadnja zadeva je povezana z lastnimi sredstvi. V tem primeru so obravnavana tudi posojila, ki jih odobri Evropska unija in ki so zagotovljena z evropskim proračunom in namenjena financiranju velikih projektov. Mislim, da bi bilo težko govoriti o izposoji sredstev, ne da bi poznali naša lastna sredstva, vključno s tistimi, ki izhajajo iz sodelovanja s finančnimi institucijami, kot je Evropska investicijska banka, ali o ponovni uporabi neporabljenih sredstev iz evropskega proračuna, namesto, da jih vračamo državam članicam.

  Damien Abad (PPE). – (FR) Gospod predsednik, beseda o tem sporočilu Komisije. Obžalujem dejstvo, da smo bili v tem sporočilu, predvsem na tem področju izdatkov, precej plašni. Vemo, da Odbor za proračun zahteva, da ne izvedemo le pregleda proračuna, Ampak ustrezen vmesni pregled, ne zaradi zabave, ampak da bi analizirali strukturo proračunske porabe in da bi pripravili zaključke o nekaterih vidikih te porabe.

Veste, tako, kot vem tudi sam, da se moramo spet osredotočiti na nekatere vidike porabe na področju kohezijske politike, osredotočiti na velike industrijske projekte, kot je ITER, ali druge, ki so povezani s projektom Galileo, hkrati pa zaščititi sredstva, namenjena kmetijski politiki.

Na drugi strani pa je bila Komisija nekoliko bolj drzna na področju prihodkov. Danes ne moremo govoriti o proračunu EU, ne da bi odprli razpravo o lastnih sredstvih in prenosu na Skupnosti, ali da ne bi omenili nekaterih področij porabe. Menim, da je to ključno in temeljno področje za prihodnost Evropske unije. Zato upam, da bomo skupaj lahko našli boljše načine za financiranje naših prednostnih nalog – za mlade, izobraževanje ali katere koli druge prednostne naloge, ki sem jih pravkar omenim – saj moramo skupaj poiskati tista področja porabe z visoko dodano vrednostjo, da bi se izognili temu, kar se zdaj dogaja z Evropsko službo za zunanje delovanje.

  Eider Gardiazábal Rubial (S&D). – (ES) Gospod predsednik, kot so že povedali številni kolegi poslanci, smo nestrpno pričakovali sporočilo Komisije. Gospa Haug je povsem upravičeno povedala, da smo bili mnogi med nami optimistični, ko smo pričakovali rezultate tega sporočila in smo resnično pričakovali, da bodo pripeljali do revizije predlaganega finančnega okvira.

V zvezi s tem moram povedati, da sem bila nad dokumentom, ki ste nam ga predstavili, precej razočarana, saj smo vam dovolili, da ga predstavite po uveljavitvi Lizbonske pogodbe in strategije Evropa 2020 ravno zaradi tega, ker smo želeli, da vsebuje nekaj bolj značilnega. Ta posplošen dokument bi lahko bil predložen tudi leta 2007 ali 2008, zato ne vem, zakaj smo morali čakati.

Kakor koli že, vedno je pomembno, da izpostavimo nekaj pozitivnega in mislim, da se vsi strinjamo, da morate končno sprožiti razpravo o lastnih sredstvih. Parlament je že pozval k temu in upamo, da se nam bo Svet, ki spremlja to razpravo, pri tem pridružil: tako bomo lahko izpostavilo to, kot pozitiven element.

  Isabelle Durant (Verts/ALE). – (FR) Gospod predsednik, naj gre za pol prazen ali pol polen kozarec, ta dokument kljub temu vključuje uporaben vpogled, najpomembneje pa je to, kaj bomo z njim naredili – kaj bo s tem dokumentom naredil Parlament. Menim, da vsebuje nekaj zanimivih stvari, kot smo povedali danes in kot so pred mano dobro povedali tudi drugi.

Najpomembnejše, kar moramo obravnavati, je seveda vprašanje lastnih sredstev. Prav tako se strinjam s pomembnostjo uporabe teh vpogledov, da bi še naprej gojili možnost strategije Evropa 2020, vendar vztrajam, da obstaja več kot le en dokument 2020. Jasno je, da moramo delati na njem, vendar je tu tudi kmetijska politika in vprašanje prometnih omrežij, obstajajta pa še dva druga dokumenta, ki jih moramo prav tako obravnavati.

Predvsem imam tu v mislih poročilo delovne skupine o gospodarskem vodenju, ki ji predseduje gospod Van Rompuy, ki je prav tako izpostavila številna vprašanja, povezana z usklajevanjem proračuna. Na podlagi tega, kar predlagate, bomo prav tako morali obravnavati vse priložnosti, ki nam bodo predstavljene, tu predvsem mislim na drugo poročilo: slavno poročilo gospoda Montija – Nova strategija za enotni trg –, ki je druga stran proračunskih politik, povedano drugače, vse, kar velja za davčno sodelovanje.

Menim, da razprave o predlogih Komisije ne moremo omejiti od vseh drugih vprašaj, ki so jih izpostavile druge evropske institucije, saj pomenijo različne faze iste razprave.

  Jan Olbrycht (PPE). – (PL) Pred nami je zelo zanimiv dokument in povedati je treba, da smo že dlje časa pričakovali dokument, ki ne bi vseboval nobenih številk in pri tem je Komisija držala svojo besedo. Prejeli smo dokument, ki vsebuje nekatere elemente programa in nekatere deklaracije. Kot Evropski parlament bi morali obravnavati, kaj danes pravi Komisija.

Za nas poslance v EP je danes zelo pomembna na primer razprava na temo odnosa med strategijo 2020, o kateri smo danes že govorili, in politikami EU. Če Komisija v svojem dokumentu dopušča možnost organiziranja proračuna okrog strategije 2020, potem ta deklaracija pomeni, da obstaja možnost vključitve večine politik EU v strategijo 2020. To lahko preberemo v besedilu – je jasno zapisano. Reorganizacija strukture proračuna dejansko pomeni reorganizacijo politik EU. Prav tako smo veseli izjave, da bo kohezijska politika postala glavna nosilka strategije 2020 in vsekakor bomo skušali te izjave in deklaracije pretvoriti v jezik posebnih odločitev.

  Kyriakos Mavronikolas (S&D). – (EL) Gospod predsednik, tudi jaz želim povedati, da je to zanimiv dokument. Ponazarja interes Komisije in zelo dobro bi bilo, če bi ga Evropski parlament uporabil. Prav tako sta omembe vredni dve vprašanji in sicer uporaba lastnih sredstev in vprašanje kmetijske politike.

  Giovanni La Via (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej se želim zahvaliti komisarju, da ta dokument sploh obstaja. Tokrat govorimo o nečem na papirju in ne – kot se je zgodilo ob številnih drugih priložnosti – le o besedah, ki so bile izgovorjene, ne pa še preoblikovane v oprijemljiv dokument.

Vendar lahko ob prvi oceni dokumenta vedno najdemo pozitivne in negativne vidike. Deloma vidim kozarec na pol poln, ker govori o lastnih sredstvih, o temi, za katero je Parlament upal, da bo obravnavana že pred nekaj časa, da bi tako bilo mogoče zmanjšati prispevke držav članic in povečati možnost za izvedbo velikih naložb, ki jih Evropa potrebuje.

V zvezi z novim večletnim finančnim okvirom govori o obdobju pet plus pet let, vendar se bojim, da bo prišlo še do enega vmesnega pregleda, saj če bo naslednji pregled vsaj malo podoben zadnjemu, na katerega smo morali čakati tako dolgo, to vsekakor ne bo pozitivna poteza. Vendar pa govori tudi o povezavi s strategijo Evropa 2020 in s tem se strinjam, saj gre za eno izmed navedenih prednostnih nalog Parlamenta.

Na drugi strani pa prav tako gre za pol prazen kozarec, saj se v zvezi s skupno kmetijsko politiko pogostokrat sklicuje na javno dobro in storitve, ki jih mora kmetijstvo ponujati ljudem, zelo malo pa na primarno kmetijsko dejavnost in konkurenčnost sektorja.

  Czesław Adam Siekierski (PPE). – (PL) Gospe in gospodje, pregled proračuna je povzročil precej zaskrbljenosti, vendar ga je komisar tako spretno predstavil, da smo vsi bolj mirni in zadovoljni. To ne pomeni, da komisar ni predstavil številnih problemov, ki jih bomo morali obravnavati. Na primer, kako lahko uravnovesimo izdatke in prejemke? Ali naj zmanjšamo prve in povečamo druge? Mogoče bi se morali vprašati, kako povečati učinkovitost sredstev EU in kako jih pametneje porabiti.

Začeti moramo s prehodom iz financiranja tradicionalne infrastrukture na financiranje raziskovalne infrastrukture. Vendar mora biti zagotovljeno določeno ravnovesje, ki upošteva različne stopnje razvoja različnih držav članic. Vemo, da je vsak evro, porabljen iz proračuna EU, donosnejši, kot evro, porabljen iz nacionalnega proračuna. Vendar ne pozabimo, da vsak evro, vplačan v proračun EU prav tako prinaša znatne ugodnosti in dobičke tistemu, ki ga je vplačal in ne le tistemu, ki prejme ta evro iz proračuna EU. Pomembno je poudariti, da so neto plačnice prav tako deležne znatnih ugodnosti zaradi sredstev, ki so jih vplačale v proračun EU.

  Janusz Lewandowski, član Komisije. – Gospod predsednik, hvala za pripombe. Ne gre le za naključje časa in kraja; med razpravo je bila vzpostavljena jasna povezava med pregledom proračuna in letnim proračunom za 2011 ali celo ukrepi, ki veljajo za banane. To se je zgodilo pozno, zelo pozno. Odkrito povedano, smo na sredini finančne perspektive 2007-2013, ko so tri leta že za nami in še tri pred nami.

Hvala za vaše spodbude in hvala vam, ker ste tako ambiciozni glede naslednjega koraka, ki je predstavitev prihodnje finančne perspektive. Hvala, ker ste ambiciozni glede obravnave obeh strani proračuna, vključno z lastnimi sredstvi (gospod Daul, gospod Le Foll, gospod Verhofstadt, gospod Böge, gospod Dehaene, gospod Abad, gospod Fernandes, gospod Kalfin, gospa Durant in gospod La Via). Hvala za vaše spodbude pri iskanju prožnosti (gospod Garriga) in poenostavitev (gospod Daul).

Gospod Eickhout je zastavil vprašanje o položaju davka na finančne transakcije ali davka na dejavnost. Priloga vključuje previden namig, da prednost ni namenjena obdavčevanju premičnin, ki je pogosto deležno utaj, ampak podjetij, t.j. transakcijam pri poslovanju. Ne potrebujemo medcelinskega soglasja, da bi se izognili utajam.

Gospod Garriga in gospod Surján sta razočarana nad številkami. Pripravljena je priloga, ki vsebuje nekaj količinskih opredelitev, pa tudi presojo vpliva na kohezijo. To je glavna točka, ki sem jo pričakoval glede na poznavanje stališča Parlamenta. Ne gre za revizijo številk za 2011-2013, kot trdijo gospod Böge, gospa Gardiazábal Rubial, gospa Haug, gospod Dehaene in gospod Abad.

Sprememb ne moremo izvajati kar tako. Potrebujemo pravno podlago; na letni podlagi lahko prilagodimo Lizbono in lahko prilagodimo strategijo EU 2020. To je smiselno in gre za nalogo, ki nas čaka v letih 2011, 2013 in 2013, vendar tega ne moremo narediti z eno potezo tako da enostavno naredimo količinske opredelitve brez pravne podlage in vključimo nove zahteve v proračun.

Še vedno ne vemo, kakšen bo rezultat sporazuma o ITER in drugih obsežnih projektih, ki naj bi stali več, vse do leta 2013. Ste razočarani, vendar takšen je moj odgovor.

V zvezi s kmetijstvom gre za uravnovešeno stališče. Gospa McGuinness, veste, da obstajajo radikalnejša mnenja glede tega, kaj bi morali narediti s porabo v kmetijstvu. To je deležno tudi močne politične podpore. Tu smo, da pripravimo uravnovešeno stališče, saj je na koncu vse odvisno od kompromisa in s tem se mora strinjati vseh 27 držav.

Še enkrat se vam zahvaljujem za pripombe.

  Predsednik. – Gospod Lewandowski, vedno ste bili tako dober član parlamenta in zagovarjali proračun. Upam, da izkušenj, ki ste jih tu pridobili, ne boste uporabili proti Parlamentu, ampak raje za doseganje konsenza s Parlamentom in v zvezi s tem vam zaupamo.

Razprava je končana.

(Seja, ki je bila prekinjena ob 18.45, se je nadaljevala ob 19.00)

PREDSEDSTVO: EDWARD McMILLAN-SCOTT
podpredsednik

14. Čas za vprašanja (vprašanja Komisiji)

  Predsednik. – Naslednja točka je čas za vprašanja (B7-0552/2010).

Na Komisijo so bila naslovljena naslednja vprašanja.

Prvi del

Vprašanje št. 18 predložila Rodi Kratsa-Tsagaropoulou (H-0482/10)

Predmet: Pravila Basel III in evropske banke

Baselski odbor je 12. septembra 2010 najavil, da so bila pripravljena nova merila, namenjena krepitvi stabilnosti finančnega sistema⁽¹⁾. Ta pravila med drugim določajo povečanje odstotka navadnega kapitala v zvezi s tveganju prilagojeno aktivo.

Ali Komisija meni, da je potreba po Baslu III posledica nedavne finančne krize, ali pa bo ta sporazum odpravil strukturne pomanjkljivosti, ki jih ni bilo mogoče odpraviti z Baslom II? Kakšen vpliv bo Basel III imel na zagotavljanje likvidnosti evropskih bank na trgu? Ali Komisija meni, da bo Basel III pospešil združevanje bank? Ali meni, da bodo manjše banke zaradi novih pogojev v še bolj podrejenem položaju glede na velike bančne skupine? Ali bi morala ta pravila biti tema širšega posvetovanja na vrhu G20 z namenom, da bi bilo mogoče zagotoviti lojalno konkurenco za finančne dejavnosti na svetovnem trgu?

  Michel Barnier, član Komisije. – (FR) Gospod predsednik, dober večer vsem skupaj. Pravkar sem se vrnil in Luksemburga, gospod predsednik, kjer se je sestal Svet gospodarskih in finančnih ministrov in dosegel soglasen sporazum o osnutku direktive o hedge skladih in skladih zasebnega kapitala.

To v Parlamentu omenjam, ker je veliko zaslug za ta osnutek dokumenta, ki ostaja osnutek, vse dokler ne boste o njem razpravljali tudi vi, mogoče pripisati Evropskemu parlamentu, delu vašega poročevalca gospoda Gauzèsa in številnim spremembam, predloženim in vključenim na končno glasovanje Sveta ministrov, predvsem tistim, ki so bile povezane s svežnjem finančnega nadzora, pri katerem je prav tako veliko zaslug mogoče pripisati prispevku Evropskega parlamenta.

Seveda bomo zdaj sodelovali s Parlamentom, da bi tako zaključili sporazum o uredbi o hedge skladih in skladih zasebnega kapitala. Ta sektor bo tokrat prvič predmet evropske uredbe in rad bi se vam zahvalil za vlogo, ki ste jo odigrali pri pripravi osnutka te direktive.

Gospa Kraca-Cangaropulu me je vprašala glede razprav, ki potekajo v Baslu in ki so povezane z vprašanjem uredbe, ki sem jo pravkar omenil. Reforma bančništva je zelo pomembno vprašanje in še enkrat pozdravljam zavezanost Parlamenta, ki se kaže v odličnem delu gospoda Karasa; o tem smo govorili pred dvema tednoma. Podati boste morali svoje mnenje o predlagani direktivi o kapitalskih zahtevah 4, ki jo bomo predstavili spomladi 2011, da bi tako v Evropi izvedli sporazum Basel III.

Gospe in gospodje, ni dovolj, če rečemo, da smo se srečali in se še vedno spopadamo s finančno krizo brez primere, ki je še ni konec. Glede na Mednarodni finančni sklad izgube bank, ki jih je mogoče pripisati krizi, znašajo 2 300 milijard EUR konec leta 2010 in polovico tega odpade na evropske banke. Ta kriza, ki se je začela v finančnem sektorju, je pahnila evropsko gospodarstvo v resno recesijo. Samo v tem letu se je evropski BDP zmanjšal za 5,7 % ali 700 milijard EUR.

Povrniti moramo zaupanje in stabilnost v bančni sektor, hkrati pa zagotoviti, da bodo krediti še naprej poganjali realno gospodarstvo, poslovanje, zaposlovanje in rast. Evropska unija in države članice so sprejele izredne ukrepe brez primere, ki so jih v tistem času, ne tako dolgo nazaj, financirali davkoplačevalci. Komisija je odobrila 4 100 milijard državne pomoči, kar znaša 35 % evropskega BDP. Skupaj z davčnimi politikami, namenjenimi izhodu Evrope iz recesije, so ti ukrepi pomoči močno prispevali k rasti primanjkljaja in javnega dolga.

Gospe in gospodje, državljani, davkoplačevalci so enkrat že plačali – ali bodo še drugič? Mislim, da ne, upam da ne, saj to ne bi bilo pošteno. Naša politika je predvidevanje, saj je preprečevanje vedno cenejše kot zdravljenje. Preprečiti moramo, da bi se kriza in njene uničujoče posledice še enkrat ponovile in ravno zaradi tega v Evropi uvajamo predpise Basel III, da bi tako vnesli ta predvidevanja in preprečevanje v naše stabilnostne politike.

V istem duhu želimo Evropi zagotoviti okvir preprečevanja, namenjen reševanju bančne krize, ki bo temeljila na mnenju Parlamenta. Predvsem mislim na delo, ki ga je opravila gospa Ferreira.

G20 je v svojem sklepu 2. aprila 2009 Baselski odbor za bančni nadzor zadolžil, da izvede obsežne izboljšave predpisov Basel II, kjer je to potrebno, da bi tako bilo mogoče izboljšati odpornost bank in izboljšati finančno stabilnost. Voditelji EU so 19. in 20. marca 2009 izrazili svojo podporo temu cilju. Predpise Basel III so v Baselskem odboru pripravili strokovnjaki nadzornih in regulativnih organov oblasti iz 27 večjih mednarodnih bančnih trgov, pri čemer je na zahtevo vseh držav članic Evropske unije zelo aktivno sodelovala tudi Komisija.

Analiza, ki sta jo izvedla Komisija in Baselski odbor, kaže, da bodo novi predpisi okrepili finančno stabilnost, omejili procikličnost in povzročili znatne gospodarske in socialne ugodnosti za najrazličnejše partnerje, ravno zaradi pričakovanega zmanjšanja pogostosti bančnih kriz in tveganj, ki so povezani z njimi. Predvsem bo ta reforma koristila posojilojemalcem, podjetjem in posameznikom, pa tudi upnikom, vladam, malim in srednje velikim podjetjem ter našim državljanom na splošno.

Res je, da bodo te koristi postale vidne šele sčasoma in sicer zaradi postopnega uvajanja novih predpisov in prehodnih določb, ki jih je najavila Skupina guvernerjev in vodij nadzora 12. septembra 2010.

To velja tudi za likvidnostne zahteve. Za likvidnostne predpise velja obdobje opazovanja do leta 2015. Gospa Kraca-Cangaropulu me je vprašala, ali bodo nova pravila pospešila združevanje bank; to ni cilj reforme, vendar če nekatere banke ne bodo izpolnjevale teh novih predpisov pravočasno in se bodo zaradi tega morale združiti s svojimi konkurenti ali celo svojimi partnerji, bi to vodilo v večjo zaščito za njihove vlagatelje in upnike in v večjo finančno stabilnost.

Prav tako razumem vaš pomislek, da bodo novi predpisi nesorazmerno vplivali na manjše banke. Kvantitativna raziskava, ki jo je izvedel Odbor evropskih bančnih nadzornikov o vplivu Basla III na bančni sektor, je pokazala, gospa Kraca-Cangaropulu, da bi novi predpisi manj vplivali na majhne banke kot na največjih 50 bančnih skupin v Evropski uniji. Predvsem zaradi višje ravni začetne kapitalizacije in enostavnejšega poslovnega modela majhnih bank.

Komisija velik pomen pripisuje vzpostavitvi lojalne konkurence na mednarodni ravni. V tej fazi menim, da ni priporočljivo, da bi G20 sprožil še eno pomembno razpravo glede vseh predpisov, opredeljenih v sklopu Basel III, saj so le ti rezultat dolgotrajnih, uravnovešenih razprav. Na drugi strani pa sta politično upravljanje G20 in Odbor za finančno stabilnost orodji Evrope, s katerima je mogoče zagotoviti, da bodo vsi učinkovito in pravočasno izvedli baselski sporazum. To lahko odgovorim na vaše zelo pomembno vprašanje.

  Rodi Kratsa-Tsagaropoulou (PPE). – (EL) Gospod predsednik, strinjam se, da je komisar Barnier podal zelo celovit odgovor. Odzval se je na vsako posamezno vprašanje, kar se ne zgodi vedno pri odgovorih Komisije. Komisar, želim vam postaviti dodatno vprašanje o likvidnostni bank v skladu z Baslom III. Ali menite, da to ne bo neposredno vplivalo na likvidnost, saj so trgi že tako ali tako prizadeti zaradi premajhne likvidnosti bank, ukrepi pa bodo uveljavljeni postopoma? Zakaj Komisija meni, da to ne bo vplivalo na likvidnost v času, ko trg tako močno potrebuje to likvidnost?

  Paul Rübig (PPE). – (DE) Komisar, zelo me zanima, kako Basel II vpliva na trg ZDA, kjer je veliko – več sto – majhnih bank zdaj šlo v stečaj. Kako je vplival na velike banke? Kakšne so razmere z Baslom III v ZDA? Ali bo tam izveden prav takrat kot tu v Evropi ali pa ga bodo v ZDA izvedli pred nami? Kakšen je časovni razpored za izvedbo Basla II in Basla III glede na ZDA?

  Janusz Władysław Zemke (S&D). – (PL) Komisar, rad bi se vam zahvalil za te informacije, ki so pomembne, saj kažejo na finančno stanje v Evropi in na finančno stanje bank, s temi zadevami pa se Evropska komisija vsakodnevno ukvarja. Na srečo pri teh zadevah opažamo izboljšanje. Moje vprašanje je zelo kratko: povedali ste, da bo spomladi 2011 Evropska komisija objavila nove predloge. Ali lahko poveste kaj več o temeljnih lastnostih teh predlogov?

  Michel Barnier, član Komisije. – (FR) Gospod predsednik, gospa Kraca-Cangaropulu mi je zastavila vprašanje glede likvidnosti. Ponoviti želim, da je finančna kriza pokazala, kako so se banke s prekomerno likvidnostjo vzdržale in niso posojale na medbančnem trgu, saj so imele zelo skrbno akumulirana likvidna sredstva za lastne morebitne potrebe. Poleg tega se je ta problem še poslabšal zaradi pomanjkanja razumevanja finančne stabilnosti drugih institucij. Menim, da bodo nove likvidnostne zahteve pomagale rešiti problem neustrezne likvidnosti na trgih z izboljšanjem upravljanja tveganj likvidnosti bank in s krepitvijo njihovih denarnih rezerv.

Gospa Kraca-Cangaropulu, v prehodnih ureditvah, ki jih je pripravil Baselski odbor, je predvideno, da bo nov količnik likvidnosti obvezen šele od leta 2015 dalje, kar bankam zagotavlja dovolj časa, da v prehodnem obdobju zagotovijo skladnost in omejijo vse negativne vplive na trge.

Gospod Rübig, omenili ste Basel II. Naj spomnim, da v Združenih državah Amerike Basel II še ni bil izveden, prav tako ni bil izveden niti Basel 2.5. Med prvim obiskom Združeni držav 9. in 10. maja 2010 sem prav tako sklenil posel oziroma dosegel sporazum z ameriškim sekretarjem za zakladništvo – s katerim se bom spet srečal prihodnji teden – , da bi tako zagotovili, da bodo tudi Združene države izvedle Basel 2.5 sredi 2011.

Gospod Rubig, vaše vprašanje je zelo pomembno, ker lahko tako povemo, da imamo mednarodne zaveze. Američani so odigrali pomembno vlogo pri pripravi baselskih standardov. Tesno sodelujejo pri procesu in zato bi bilo nerazumljivo … dovolite mi, da to povem na pozitivnejši način. Bilo bi povsem normalno, če bi te skupne odločitve izvedli skupaj, vzporedno. Pozorno spremljam to vzporednost z Združenimi državami Amerike; še več, za to bom poskrbel čez nekaj dni na mojem drugem obisku.

V zvezi z vplivom Basla III na velike in male banke, lahko na splošno povem, da bomo zelo pazljivo nadaljevali s študijami makro- in mikroekonomskih vplivov, ne da bi pri tem improvizirali, sam pa bom uporabil vso razpoložljivo prožnost, da bi razvili dobre ukrepe in sprejeli odločitve, ki so čim bolje opredeljene.

Gospod Zemke mi je zastavil vprašanje glede časovnega okvira. Gospod Zemke, spomladi 2011 bomo pripravili zakonodajna besedila, osnutek direktive, z naslovom direktiva o kapitalskih zahtevah 4 (CRD 4); ko bomo izvedli vse presoje vplivov, oceno baselskih ukrepov, študijo makro- in mikroekonomskih vplivov ter ocene drugih ukrepov, ki jih pazljivo spremljam in – o tem sem govoril že prej – , ki vključujejo zunanji in interni nadzor, bo s to direktivo pravilno izveden sistem preprečevanja tveganja v bankah, temu pa bo sledila čezatlantska presoja.

Potrebujem nekaj mesecev, da opravim temeljito delo: prisluhnem Parlamentu, prisluhnem partnerjem v finančnih storitvah, izvedem ustrezne ukrepe in pripravim dobre predloge. Vse to bo potekalo spomladi 2011, skupaj s CRD 4 in temi zakonodajnimi besedili.

  Predsednik. – Vprašanje št. 19 predložil Enrique Guerrero Salom (H-0484/10)

Predmet: Vrhunsko srečanje EU-Afrika / Zanesljiva preskrba s hrano.

V zvezi s svetovnim dnevom hrane 16. oktobra 2009, je organizacija FAO pred kratkim navedla, da so razmere še naprej nezadovoljive, kljub majhnemu izboljšanju števila ljudi, ki trpijo zaradi kroničnega pomanjkanja hrane v svetu (925 milijonov letos, v primerjavi s 1,032 milijarde v 2009). Pomanjkanje zanesljive preskrbe s hrano ogroža 1. razvojni cilj tisočletja, predvsem v podsaharski Afriki. V pripravah na naslednje vrhunsko srečanje EU-Afrika (Tripolis, 29. in 30. novembra), mnogi izmed vpletenih pričakujejo, da bi moralo strateško partnerstvo večji poudarek nameniti zanesljivi preskrbi s hrano, vključno z vprašanji, ki so povezana z dostopom do hrane, infrastrukture, lastništvom zemlje in prilagoditvami na podnebne spremembe. Ali Komisija meni, da je treba uvesti novo posebno partnerstvo za zanesljivo preskrbo s hrano v sklopu skupne strategije EU-Afrika? Ali namerava okrepiti usklajevanje horizontalnih vprašanj v sklopu sedanjega partnerstva, saj je to potrebno za doseganje zanesljive preskrbe s hrano v Afriki?

  Andris Piebalgs , član Komisije. – Gospod predsednik, vprašanje je povezano z zelo pomembnimi zadevami. Zagotavljanje dostopa vsem državljanom do živil z visoko hranilno vrednostjo je glavni cilj razvojnega sodelovanja. Zmanjšanje deleža lačnih ljudi za polovico je zaradi tega povsem upravičeno prvi od osmih razvojnih ciljev tisočletja, za katerega je globalna skupnost obljubila, da ga bo izpolnila do leta 2015.

Zanesljiva preskrba s hrano prav tako ostaja glavna prednostna naloga Evropske unije v odnosih z Afriko, pri čemer mnoge države ne uresničujejo 1. razvojnega cilja tisočletja, kjer več kot 70 % prebivalstva živi na podeželju in kjer približno 90 % kmetijske pridelave izvajajo majhne družinske kmetije.

Zanesljiva preskrba s hrano je že bila prednostna naloga prvega akcijskega načrta EU-Afrika znotraj partnerstva o razvojnih ciljih tisočletja in predlagali bomo, da to še naprej ostane prednostno področje v naslednjem akcijskem načrtu, ki je zdaj v pripravi.

Prav tako bomo zagotovili, da bodo medsektorski vidiki z neposrednimi povezavami na zanesljivo preskrbo s hrano, kot so raziskave, trgovina in regionalno povezovanje, deležni ustrezne pozornosti v naslednjem akcijskem načrtu.

Osredotočenost Evropske unije na zanesljivost preskrbe s hrano poteka vzporedno s pomembnostjo, ki so jo afriški voditelji sami namenili kmetijstvu in zanesljivi preskrbi s hrano.

Celovit afriški kmetijski razvojni program je skupni okvir za ukrepanje na tem področju, ki ga bomo še naprej podpirali.

Prepričan sem, da imamo v tem trenutku na voljo dovolj mehanizmov, da poskrbimo za oskrbo z živili z visoko hranilno vrednostjo in nam ni treba vzpostavljati novega posebnega partnerstva za zanesljivo preskrbo s hrano v skupni strategiji EU-Afrika.

Kot sem povedal, je ta vidik, med drugim, že vključen v partnerstvo o razvojnih ciljih tisočletja.

  Enrique Guerrero Salom (S&D). – (ES) Gospod predsednik, hvala lepa, komisar za vaš odgovor, ki bo zelo uporaben glede na vrhunsko srečanje Evropska unija-Afrika.

Zanima me, če lahko podate kakšne dodatne informacije o vrstah razprav, ki so potekale na vrhunskem srečanju v New Yorku o razvojnih ciljih tisočletja v zvezi z zagotavljanjem varne preskrbe s hrano in ali je bil Odbor za svetovno zanesljivost preskrbe s hrano Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo deležen ustreznega zagona za usklajevanje globalnih prizadevanj v boju proti lahkoti.

  Georgios Papanikolaou (PPE). – (EL) Gospod predsednik, komisar, Komisija je pred približno enim letom, avgusta 2009, vzpostavila odzivni mehanizem za ranljive države in namenila 500 milijonov EUR za boj proti posledicam globalne gospodarske krize ranljivejšim afriškim državam v obdobju 2009 do 2010.

Ali je Komisija ovrednotila ta program, da bi tako preverila ali je bil denar porabljen za dober namen? Parlament želim opomniti, da je ta program namenjen kmetom na majhnih kmetijah, ki prejmejo gnojila in seme za sajenje, da bi tako lahko dolgoročno povečali pridelek kmetije, srednjeročno pa zagotovili zanesljivost preskrbe s hrano.

  Marc Tarabella (S&D). – (FR) Poleg številk, ki jih je navedel naš cenjeni kolega gospod Guerrero Salom, od 829 milijonov prebivalcev podsaharske Afrike, strada 240 milijonov, se pravi 30 % prebivalstva. Vendar, ko ugotovimo, da sta se pridelava hrane in kmetijska pridelava povečali 2,6-krat v drugi polovici 20. stoletja, postane jasno, da je bilo v 50 letih doseženega več napredka kot prej v 10 000 letih.

Glede na to menim, da je neodgovorno, da še naprej gojimo bombaž kot glavni pridelek, na primer v Burkini Faso, ko 49 % prebivalstva strada. Komisar, ali ne bi bilo dobro, da bi pridelava hrane ponovno postala glavna prednostna naloga razvojnih politik?

  Andris Piebalgs , član Komisije. – Na kratko o vprašanju glede vrha razvojnih ciljev tisočletja, menim, da je glavni rezultat tega vrha jasen sporazum med razvitimi državami in državami v razvoju, da bodo uresničile razvojne cilje tisočletja do leta 2015, predvsem pa 1. razvojni cilj tisočletja, se pravi za polovico zmanjšale globalno revščino ter hkrati okrepile vprašanja, povezana z zanesljivostjo oskrbe s hrano. Jasno je, da moramo zdaj izvesti številne ukrepe, če želimo uresničiti razvojne cilje tisočletja.

V zvezi z vprašanjem gospoda Papanikolaoua, v osnovi imamo na voljo dve orodji. Reflex v glavnem velja za države v krizi. Prav tako smo izplačali prehrambni instrument v višini 1 milijarde EUR, namenjen podpori kmetom na malih kmetijah in le ta je vsekakor dal številne rezultate pri odzivanju na krizo s hrano. V številnih državah se je oskrba s hrano izboljšala. Težava je v tem, da je ta zanesljivost preskrbe s hrano enkratni ukrep, zato pomagamo v času krize.

To nas pripelje do vprašanja, ki ga je zastavil gospod Tarabella. Zanesljivost preskrbe s hrano je vsekakor eno izmed področjih, ki ga bom v zeleni knjigi predlagal kot posebno področje Evropske unije, predvsem po tem, ko imamo zelo pozitivne izkušnje s prehrambnim instrumentom. Vemo, kaj je treba storiti in resnično si moramo prizadevati, da bi zagotovili produktivno rast, ki temelji tudi na kmetijskih strukturah, ki še vedno prevladujejo v Afriki.

Drugi del

  Predsednik. – Vprašanje št. 20 je predložil Marc Tarabella (H-0453/10)

Predmet: Nadzor nad spoštovanjem pravic potnikov v zračnem in železniškem prometu.

Uredbi (ES) št. 261/2004⁽²⁾ in št. 1371/2007⁽³⁾ sta zagotovili zelo pomemben sklop minimalnih pravic za vse potnike v zračnem in železniškem prometu v Evropski uniji. V vseh državah članicah je za nadziranje izvajanja teh uredb odgovoren neodvisen organ.

Kako lahko Komisija zagotovi, da bodo nadzorni organi izvajali uredbe na enoten način in da jim bodo zagotovljena zadostna sredstva za hitre odziv na izzive, predvsem glede na precej kaotičen način, na katerega so bili obravnavani potniki v zračnem prometu po krizi z islandskim vulkanom?

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. – Kot je spoštovani poslanec izpostavil, so bile z Uredbo (ES) št. 1371/2007 o pravicah potnikov v železniškem prometu, Uredbo (ES) št. 261/2004 o pravicah potnikov v zračnem prometu – naj pri tem dodam še Uredbo (ES) št. 1107/2006 o pravicah invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo v zračnem prevozu – uvedene minimalne, skupne pravice za državljane, ko potujejo v zračnem ali železniškem prometu.

Pravilno izvajanje teh uredb morajo zagotoviti nacionalni izvršilni organi, ki so pooblaščeni v državah članicah. Ti organi morajo izvesti vse razumne ukrepe ter zagotoviti, da so pavice potnikov v celoti spoštovane. Naloga Komisije je zagotoviti, da države članice pravilno izvajajo in uveljavljajo zakonodajo EU, s tem ko nenehno spremlja njihove dejavnosti.

Nacionalni izvršilni organi v skladu s pogoji uredb niso pravno zavezani poročati. Odzivajo se na zahteve Komisije v skladu s splošnim načelom lojalnega sodelovanja med državami članicami in institucijami EU, ki je vključeno v pogodbo.

Na krizo zaradi vulkanskega prahu se je Komisija hitro odzvala in storila vse, kar je v njenih močeh, da bi v skladu z zaključki izredne seje Sveta 4. maja 2010 zagotovila enotno in usklajeno izvajanje in uveljavljanje predpisov o pravicah potnikov v zračnem prometu po vsej EU. Da bi Komisija lahko uresničila ta cilj, je pripravila in se z nacionalnimi organi dogovorila o neuradnih razlagalnih smernicah in bila z njimi in vsemi partnerji v tesnih stikih.

  Marc Tarabella (S&D). – (FR) Komisar, v veselje vam bo, da je sprejetje uredb o pravicah potnikov v zračnem, železniškem, pred kratkim pa tudi pomorskem prometu, med evropskimi državljani upravičeno sprožilo upanje, da bodo končno našli hitro finančno rešitev zaradi zamud, odpovedi in drugih resnih zaostankov. Ti državljani so bili še bolj razočarani, ko so spoznali, da več tisoč pritožb še ni bilo obravnavanih, na primer ob izbruhu vulkana na Islandiji, ki ste ga omenili.

Države članice ne zagotavljajo operativnih in učinkovitih regulativnih storitev, s katerimi bi prisilile podjetja, da izvajajo te uredbe in jih finančno kaznovale, kadar tega ne počno. V Belgiji na primer gospodarska regulativna služba vse od 1. februarja 2006 ni izrekla kazni nobenemu letalskemu prevozniku, kar kaže, da te razmere ne prispevajo k reševanju problemov potrošnikov.

  Ádám Kósa (PPE). – (HU) Imam kratko vprašanje. Kaj mislite o različnih prometnih sektorjih, o razlikah pri tem, kako obravnavajo pravice potnikov? Moje vprašanje se glasi, ali ima komisar ali Komisija kakršne koli načrte glede enotnega upravljanja pravic potnikov in enotnega nadzora njihovega izvajanja v različnih prometnih sektorjih?

  Justas Vincas Paleckis (S&D). – Razmere z vulkanom so pokazale, da nekatere države Evropske unije, predvsem nove, nimajo alternativne možnosti. Nimajo železniških povezav z zahodno Evropo, vključno z vašo državo, komisar, in mojo državo.

Ali so te razmere pospešile delo na projektu baltske železnice?

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. – Najprej, glede izkušenj s krizo zaradi vulkana in pravic potnikov imamo precej celovit pregled, ki kaže, da so letalski prevozniki v večini primerov ravnali odgovorno, potniki pa so se vedli razumno in odgovorno, tako da je bila večina teh problemov rešena. Seveda vedno obstajajo zahteve in problemi, vendar nihče ne govori o kaznih za letalske prevoznike: gre za vprašanje njihovega nujnega nadomestila.

Če sem pravilno obveščen, rešujemo te zahteve, ki niso bile dobro obravnavane. Smo v stikih z nacionalnimi izvršilnimi organi, vendar so odločitve še vedno odvisne od njih, razmere pa niso tako slabe.

Če odgovorim na drugo vprašanje, da, prizadevamo si za usklajena pravila glede pravic potnikov za vse vrste prevoza. 30. novembra bomo tu imeli posvetovanje, da bi s Svetom obravnavali zelo sporno vprašanje pravic potnikov v avtobusnem prometu. Na voljo že imamo zakonodajo, ki velja za pravice potnikov v železniškem prometu, vendar je manj ambiciozna. Tudi pri zračnem prometu si prizadevamo za usklajen pristop.

Glede baltske železnice bom storil vse, kar je v moji moči, da bi razvil ta projekt in upam, da bom lahko sodeloval z vami in vašimi državami, da bi ta projekt uspel.

  Predsednik. – Vprašanje št. 21 je predložila Marian Harkin (H-0455/10)

Predmet: Direktiva 2002/15/ES

Kaj se dogaja s predlogom Komisije o urejanju delovnega časa oseb, ki opravljajo spremljevalne dejavnosti v cestnem prometu, po tem, ko je bil na glasovanju v Parlamentu 16. junija 2010 zavrnjen?

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. – Komisija se je 30. junija 2010, po tem, ko je Parlament predlog zavrnil, odločila, da ga bo umaknila.

Ker direktiva zdaj velja tudi na samozaposlene voznike, morajo države članice dokazati, kako zagotavljajo skladnost s pravnimi obveznostmi in izvajajo predpise za samozaposlene voznike.

Komisija je od držav članic zahtevala informacije v zvezi s prenosom in izvajanjem direktive, ki velja za samozaposlene voznike. Komisija se bo odločila o morebitnih potrebnih ukrepih, ko bo prejela odzive in jih bo analizirala.

  Marian Harkin (ALDE). – Hvala za vaš odgovor. Sprašujem se, ali imate kakršen koli predlog ali smernice, ki jih boste predložili državam članicam, da bi jim tako predlagali, kako naj spremljajo delovni čas samozaposlenih voznikov, predvsem čas, ki so ga porabili za čiščenje ali vzdrževanje vozil ali administrativna dela, povezana z delom, ki ga bo po mojem mnenju zelo težko nadzirati.

Prav tako me zanima, ali boste obravnavali socialno-ekonomski vpliv na lastnike-voznike, saj se bo njihov čas vožnje zdaj znatno skrajšal?

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. – Za zdaj še nimamo nobenih idej, kako bi pripravili takšne smernice; vsekakor gre za zelo zapleteno zadevo in to bomo obravnavali z državami članicami. Pravno gledano, določbe v tej direktivi zdaj veljajo in jih je treba spoštovati, vendar pa zdaj razmišljamo o smernicah in analiziramo odzive, potem pa bomo videli, kaj lahko storimo.

  Predsednik. – Vprašanje št. 22 je predložil Georgios Koumoutsakos (H-0462/10)

Predmet: Prometna varnost 2011-2020 - posebni ukrepi za šolske avtobuse in njihove voznike.

Vsako leto v prometnih nesrečah v Evropski uniji izgubi življenje približno 35 000 ljudi, 1,7 milijona pa jih je poškodovanih. Med statistiko je še posebej zaskrbljujoča ena številka: v letu 2008 je v prometnih nesrečah v Evropski uniji izgubilo življenje 1 100 otrok. S sklicevanjem na program Komisije o varnosti v cestnem prometu 2011-2020 in glede na to, da več milijonov otrok vsak dan z avtobusom potuje v in iz šole, ali bo Komisija odgovorila na naslednje vprašanje:

Kakšne posebne pobude in ukrepe bo sprejela, skupaj z državami članicami, da bi zagotovila učinkovitejšo preprečevanje prometnih nesreč, v katere so vpleteni otroci? Ali bo uvedla strožje varnostne standarde in nadzor kakovosti avtobusov, ki se uporabljajo za šolski prevoz in poklicne voznike teh avtobusov (na primer uporaba napredne tehnološke opreme, pogostejše preverjanje usposobljenosti in izkušenj poklicnih voznikov ter njihove osebne integritete s psihološkim testiranjem)?

Vprašanje št. 23 predložil Jim Higgins (H-0466/10)

Predmet: Cilji EU glede varnosti v cestnem prometu.

Ali Komisijo skrbi, da je število smrtnih žrtev prometnih nesreč letno v EU še vedno nesprejemljivo visoko, 35 000 smrtnih žrtev v prometu v 2009 v EU? Ali Komisijo skrbi, da evropski akcijski načrt za varnost v cestnem prometu, v skladu s katerim naj bi se število smrtnih žrtev v prometu zmanjšalo iz 50 000 na 25 000, ni uspešen? Ali lahko Komisija opiše, kako bo zagotovila, da bo mogoče s popravljenim programom EU za varnost v cestnem prometu med 2011 in 2020 dejansko uresničiti cilje?

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. – Komisija se strinja, da je število mrtvih v cestnem prometu na letni ravni v EU še vedno nesprejemljivo visoko.

V 2009 je v EU na cestah izgubilo življenje približno 35 000 ljudi, kar pomeni manjše mesto.

Vendar pa se Komisija ne strinja z mnenjem cenjenega poslanca, da je bil tretji evropski akcijski načrt za varnost v cestnem prometu 2001-2009 neuspešen. Prvotni cilj ni bil dosežen. To je vodilo k močni mobilizaciji vseh vpletenih strani. V tem obdobju je bilo v Evropski uniji rešenih 78 000 življenj, vse skupaj pa je bilo rešenih 2 milijona žrtev.

Razen teh številk, koristi z vidika bolečin ter osebnih in družinskih tragedij, ki smo se jim izognili, ni mogoče izračunati. V nedavno sprejetih „političnih usmeritvah za varnost v cestnem prometu 2011-2020“, je komisija predlagala še nadaljnjo prepolovitev števila smrtnih žrtev v prometu v Evropski uniji, kjer se kot izhodišče uporabljajo rezultati iz leta 2010.

Da bi uresničili ta cilj, morajo biti politike varnosti v cestnem prometu na ravni EU in nacionalni ravni učinkovitejše. To vključuje močno politično zavezanost vseh držav članic, predvsem tistih s slabo zgodovino varnosti, ki se mora odražati v razvoju celovitih nacionalnih strategij prometne varnosti, ki temeljijo na praksah, ki so se drugje izkazale za uspešne. Prav tako si bomo morali prizadevati za zmanjšanje prometnih nesreč na področjih, kjer je napredek počasnejši, kot je varnost motoristov ali varnost na cestah zunaj naselij.

Pomembno vlogo bo imel tudi tehnološki razvoj, predvsem tako imenovani inteligentni prevozni sistemi.

V zvezi s posebnim vprašanjem preprečevanja prometnih nesreč, v katere so vpleteni otroci, predvsem v šolskih avtobusih, moram navesti, da je bil v zadnjem desetletju dosežen znaten napredek, saj se je število smrtnih žrtev med otroci, mlajšimi od 15 let, zmanjšalo za 70 %.

Komisija se povsem zaveda potrebe po zagotavljanju visoke stopnje zaščite otrok, ki spadajo v še posebej ranljivo skupino uporabnikov.

  Georgios Kumucakos (PPE). – (EL) Hvala za vaš odgovor, komisar. Kljub temu bom zastavil vprašanje, saj vsak dan več milijonov učencev potuje iz in v šolo v vozilih, ki se uporabljajo kot šolski avtobusi. Dobesedno govorimo o cvetu evropske mladosti. Zaradi tega menim, da bi res morali sprejeti strožje tehnične varnostne standarde za ta vozila, doslednejše in pogostejše inšpekcije, da bi zagotovili izvajanje teh standardov in seveda strožje preverjanje strokovne usposobljenosti voznikov v teh avtobusih.

Komisar, verjamem, da bi Komisija morala razmisliti o pobudi v tej smeri. Prepričan sem, da bi evropska javnost to zelo dobro sprejela, saj kot sem povedal že prej, govorimo o zelo ranljivi skupini, ki se dotika srca in misli vseh evropskih državljanov.

  Jim Higgins (PPE). – (GA) Ne strinjam se s komisarjem, da so stvari zadovoljive. Kot je navedel, je v letu 2009 umrlo 35 000 ljudi. To je rezultat strategije za varnost na cestah Evropske unije med 2000 in 2010, 15 000 več ljudi, kot zmanjšan cilj, ki ga je postavila Komisija. Komisarja sprašujem, ali ima on ali Komisija kakršen koli načrt ali nove ideje, s katerimi bi izboljšali razmere? Sedanja prizadevanja ne delujejo. Smo neuspešni.

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D). – (RO) 35 000 smrtnih žrtev prometnih nesreč ustreza prebivalstvu majhnega evropskega mesta, ki vsako leto izgine in na to gledam kot na zelo resno zadevo. Pešci, kolesarji in motoristi odtehtajo 57 % žrtev prometnih nesreč. Menim, da je pri splošnem šolanju še posebej pomanjkljivo učenje na to temo (tu smo lahko slišali tudi vprašanje, povezano z šoloobveznimi otroki). Zato vas sprašujem, kakšne ukrepe izvaja Komisija pri izobraževanju tistih, ki so v prometu ogroženi.

  Marian Harkin (ALDE). – Imam zelo posebno vprašanje za komisarja z vidika šolskih avtobusov. Ali bi Komisija razmislila o predlogu, da je na sedežu lahko le en otrok in da morajo na šolskih avtobusih vsi otroci, mlajši od 15 let, uporabljati varnostne pasove?

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. – Najprej o vseh avtobusih. Imamo stroge predpise, ki urejajo tehnične standarde v zvezi z avtobusi, še posebej v zvezi s šolskimi avtobusi. Nisem slišal nobenih posebnih pomislekov glede problemov s šolskimi avtobusi. Seveda bomo spremljali razmere in predlagamo – prehajam na zadnje vprašanje –  strogo izvajanje predpisov, v skladu s katerimi morajo biti vsi otroci ustrezno nameščeni in da morajo uporabljati varnostne pasove. Nisem prejel nobenih sporočil v zvezi s tem problemom prometne varnosti, da bi šolski avtobusi bili slabo obravnavano vprašanje.

Umrlo je 30 000 ljudi in seveda zaradi tega ni nihče srečen. Vsaka nesreča s smrtnim izidom je tragična, vendar se vsekakor ne strinjam, da je bil ta akcijski načrt za varnost v cestnem prometu neuspešen. V Evropi se je število smrtnih žrtev zmanjšalo za 40 %. V moji državi se je v zadnjih 15 letih to število štirikratno zmanjšalo. Vsi smo šli po isti poti. Za tiste, ki vas zanimajo naši načrti, smo pred poletnimi počitnicami sprejeli smernice za politiko, ki pomenijo naslednji akcijski načrt za varnost v cestnem prometu in vsi imamo isti cilj – zmanjšati smrtne žrtve za polovico.

Opisani so številni ukrepi, ki lahko prispevajo k uresničevanju tega cilja, vključno z usposabljanjem najranljivejših ljudi v prometu. Najranljivejši so vedno starejši, pešci, kolesarji, pa tudi motoristi, katerim je očitno treba nameniti posebno pozornost, saj so edina kategorija, kjer se je število smrtnih žrtev povečalo – v vseh drugih kategorijah se je to število zmanjšalo.

  Predsednik. – Vprašanje št. 24 predložil Justas Vincas Paleckis (H-0464/10)

Predmet: Pregost promet v Baltskem morju

Mednarodna nevladna organizacija Svetovni sklad za naravo je v avgustu objavila, da bo povečanje komercialnih dejavnosti v naslednjih 20 letih resno škodilo Baltskemu morju. Obseg transporta, industrijskih dejavnosti na odprtem morju in turizma se bo več kot podvojil. V turizmu se naj bi po napovedih število potnikov na krovu ladij povečalo iz 5 na 20 milijonov. V 2030 se bo število ladij povečalo iz 4 000 na 9 000, sorazmerno pa se bo povečala tudi verjetnost za okoljske nesreče. Na letni ravni se zdaj število ladij poveča za 150. V nasprotju z drugimi morji, izlitja nafte na Baltiku hitro onesnažijo obale, saj se voda obnovi le vsakih 30 let.

Kako Komisija ocenjuje grožnjo, ki je pregost promet na Baltiku in kakšne ukrepe predlaga državam članicam, ki mejijo na morje, da bi lahko rešile to vprašanje? Ali se Komisija strinja s predlogi nevladne organizacije glede omejevanja komercialnega prometa na Baltskem morju?

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. – Številke v mojih dokumentih so verjetno nekoliko drugačne, vendar lahko z veseljem odgovorim na vprašanje gospoda Paleckisa.

Pomorski promet se je na Baltskem morju v zadnjih letih močno povečal, kar je posledica hitre gospodarske rasti. Hkrati pa ima danes Evropska unija v svetu enega izmed najsodobnejših regulativnih okvirjev o pomorski varnosti. Tretji sveženj o pomorski varnosti, ki sta ga 2009 sprejela Parlament in Svet, pomeni znatno izboljšanje sistema EU spremljanja in obveščanja za ladijski promet. Pokriva vsa morja, ki obdajajo Evropo in uvaja stroge inšpekcije na ladjah, ki se ustavljajo v pristaniščih EU, znane tudi pod imenom pomorske inšpekcije. Vsebuje posebne ukrepe za Baltsko morje, kot so zahteve za varno navigacijo v zimskem času in izboljšanje standarde za ladje glede ledu.

Komisija tesno sodeluje z vsemi baltskimi državami EU, da bi tako zagotovila brezhibno izvajanje teh novih ukrepov. Evropska agencija za varnost v pomorskem prometu (EMSA) prav tako zagotavlja tehnično pomoč. Če bi se zgodila nesreča, ima EMSA na Baltiku vedno v pripravljenosti plovila in opremo za preprečevanje onesnaženja. To se izvaja še dodatno k ukrepom za odpravljanje onesnaženosti, ki so jih že vzpostavile baltske države.

Komisija prav tako nenehno vodi dialog z Rusko federacijo, da bi tako zagotovila usklajeno izvajanje varnostnih pravil na Baltskem morju. V tem okviru bo Komisija izvedla poskusni projekt z rusko administracijo o spremljanju pomorskega prometa na Baltskem morju. Varnost in stabilnost sta obravnavani tudi v nedavno sprejeti strategiji EU v regiji Baltskega morja.

Seveda se želim odzvati na ta zanimiv predlog o zmanjšanju pomorskega prometa na Baltskem morju, vendar moramo pred uvedbo pazljivo razmisliti o kakršnem koli zmanjšanju tega prometa, hkrati pa mora biti tudi v skladu s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem pravu in z drugimi mednarodno dogovorjenimi konvencijami. Mednarodna pomorska organizacija že priznava Baltik kot posebej občutljivo morsko območje, ta status pa s sabo prinaša posebne zahteve o pomorskem prometu, da bi bilo mogoče zmanjšati tveganje za nastanek nesreč in zaščititi morsko okolje.

Prav tako želim izpostaviti, da je pomorski prevoz relativno okolju prijazen način prevoza. Dodatne omejitve komercialnega prevoza na Baltskem morju bi lahko spodbujale druge, okolju manj prijazne načine prevoza, kar bi imelo za posledico povečanje emisij.

  Justas Vincas Paleckis (S&D). – Veseli me, da je komisar omenil sodelovanje z Rusijo. Katere so po vašem mnenju države, ki so vodilne na področju standardov za okoljsko izboljšanje ladij in katere niso med najboljšimi?

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. – Zelo težko je razlikovati in nimam nobenega dokaza, na podlagi katerega bi lahko rekel, da je ena država boljša od druge. Na splošno so vse države ob Baltskem morju zelo dovzetne za okoljska vprašanja, pa tudi za vprašanja pomorskega prometa. Veste, da so nordijske države sprožile – in so bile glavna gonilna sila – posebno odločitev o zmanjšanju fosforja v emisijah ladij, zato res nimam nobenega dokaza, da bi izpostavljal eno državo.

  Predsednik. – Komisar, ste vzorni komisar, saj so vaši odgovori točni, koristni in kratki. To je zelo pomembno v času za vprašanja.

Vprašanje št. 31 je predložil Georgios Papastamkos (H-0461/10)

Predmet: Skupna kmetijska politika po letu 2013 - razdelitev neposredne pomoči.

Ker Evropski parlament meni, da hektar, kot osnova za pomoč, ni primeren za pošteno razdelitev neposredne pomoči v skladu s SKP po letu 2013, je pozval Komisijo, da predlaga dodatna objektivna merila in oceni njihov morebitni vpliv, pri tem pa upošteva celovitost kmetijskega sektorja in razlike med državami članicami (poročilo gospoda Lyona o prihodnosti SKP po letu 2013).

Ali bo komisija povedala, kakšne posebne ukrepe je sprejela v zvezi s tem? O katerih merilih razmišlja pri razdelitvi neposredne pomoči?

Vprašanje št. 32 je predložil Giovanni La Via (H-0481/10)

Predmet: Ukrepi za preprečevanje erozije tal v skupni kmetijski politiki po letu 2013

V srednji, vzhodni in južni Evropi se zgodi vse več nesreč, ki jih je mogoče pripisati hidrogeološkim motnjam.

Parlament je v resoluciji z dne 5. maja 2010 o kmetijstvu v Uniji in podnebnih spremembah (2009/2157 (INI)) poudaril, da mora „naslednja reforma SKP“ vključevati „zaščito tal pred vodno in vetrno erozijo z zagotavljanjem vsebnosti organske snovi“.

Ali lahko komisija navede, kakšne ukrepe namerava izvesti v sklopu nove SKP za spodbujanje pobud, ki so namenjene preprečevanju erozije tal?

Vprašanje št. 33 je predložila Nadežda Nejnski (Nadezhda Neynsky) (H-0487/10)

Predmet: Novi okvir skupne kmetijske politike za obdobje 2014-2020

Brez znatnega povečanja usmerjenih subvencij Bolgariji, se lahko kmetijski sektor tam zruši. To je še posebej resno v času krize. Bolgarija in Romunija, ki sta se 2007 kot zadnji državi pridružili EU, prejemata le 40 % zneska, odobrenega v kmetijskih subvencijah za stare države članice, kot sta Nemčija, Francija in druge. 100-odstotna uskladitev subvencij v skladu s pogodbo o pristopu teh dveh držav članic k EU naj bi bila izvedena šele 2016. Ali namerava Komisija pospešiti povečanje obsega subvencij, odobrenih Bolgariji med pogajanji o novem okviru za skupno kmetijsko politiko za obdobje 2014-2020, ki zdaj potekajo in če to drži, ali bodo spremenjena tudi merila?

Vprašanje št. 34 je predložila Sandrine Bélier (H-0490/10)

Predmet: Upoštevanje biotske raznovrstnosti v reformi skupne kmetijske politike.

V svojem poročilu z dne 21. septembra 2010 (P7_TA(2010)0325) je Parlament jasno obsodil neuspeh evropske strategije pri zaustavitvi izgube biotske raznovrstnosti do leta 2010. Vse intenzivnejše kmetovanje, vse večja uporaba pesticidov in gnojil, povečanje velikosti kmetijskih gospodarstev, razvoj monokultur: predvsem je prizadeta kmetijska biotska raznovrstnost in je v zaskrbljujočem stanju.

Ukrepati moramo in to hitro. Kot izpostavlja poročilo, potrebujemo medsektorski pristop: varstvo in obnova našega naravnega kapitala ni le stvar okoljskih politik. Ti pomisleki morajo biti vključeni v vse politike EU: odločilnega pomena je način, kako obravnavamo kmetijstvo prihodnosti.

Trajnostna uporaba kmetijske biotske raznovrstnosti zahteva odločno zavezanost ekološko vzdržni prihodnosti. Izkoristiti moramo reformo SKP in obrniti trend, hkrati pa zagotoviti, da bo biotska raznovrstnost zaščitena in obnovljena. Biološka pogojenost je glavni element te spremembe.

Ali lahko Komisija zaradi neuspešnih prizadevanj za zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti do 2010 navede, katera merila za zaščito biotske raznovrstnosti bo vključila v SKP po 2013. Ali bo mogoče to novo politiko uporabiti za obnovitev kmetijske biotske raznovrstnosti.

Vprašanje št. 35 je predložil Janusz Wojciechowski (H-0502/10)

Predmet: Pravična razdelitev plačil v okviru skupne kmetijske politike.

V poročilu Georgea Lyona o prihodnosti skupne kmetijske politike po letu 2013, ki je bilo sprejeto 8. julija 2010, je Parlament pozval k „pravični razdelitvi plačil v okviru skupne kmetijske politike“ in vztrajal pri tem, da „mora biti pravična za kmete v novih in starih državah članicah“.

Kakšne korake izvaja Komisija in kakšne rešitve namerava predlagati, da bi se odzvala na ta poziv glede pravične razdelitve plačil v okviru SKP med starimi in novimi državami članicami?

  Dacian Cioloş, član Komisije. – (FR) Odgovoril bom na pet vprašanj, ki so združena in so povezana z isto temo.

Celotni znesek neposrednih plačil v države članice Evropske unije odraža njihovo kmetijsko pridelavo in povprečno raven pomoči v preteklem obdobju. Zaradi dejstva, da so bile za določaje neposrednih pravil uporabljene njihove zgodovinske reference, ta neposredna pomoč ni enakomerno porazdeljena med države članice, med regije ali različne kategorije kmetov.

EU-12, se pravi, 12 najnovejših članic EU, je v procesu postopnega povečevanja financiranja, povedano z drugimi besedami, postopnega izvajanja neposrednih plačil.

V EU-10 bodo neposredna plačila dosegla 100-odstotno raven Evropske unije v 2013. Kar se tiče držav članic, ki sta se zadnjih pridružili, Bolgarije in Romunije, in ki sta obravnavani enako, bosta začeli s postopnim izvajanjem neposrednih plačil v 2016, začeli pa sta pri 25 % te ravni plačil v letu 2007.

Vendar pa imajo vse države članice EU-12, se pravi vse nove države članice, tudi možnost, da dopolnijo neposredna plačila EU z nacionalnimi subvencijami in sicer znotraj omejitev, ki so jasno določene v uredbi in pristopnih pogodbah.

Kot je izpostavil Svet med sistematskim pregledom skupne kmetijske politike (SKP) v 2008 in med reformo SKP v 2003, Komisija išče načine za razvoj sistema neposrednih plačil, predvsem v zvezi z vprašanjem različnih ravni plačil med državami članicami.

Za obdobje po letu 2013 bo Komisija preučila in ocenila različne možnosti preoblikovanja sistema neposrednih plačil. Spremembe, ki jih moramo izvesti v sistemu neposrednih plačil in natančneje v načinu, kako so plačila porazdeljena, da bi zagotovili bolj pošteno obravnavo med državami članicami in med različnimi kategorijami kmetov, so v samem središču razprave o prihodnosti SKP. Še vedno pa obstajajo vprašanja, povezana s tem, katere metode in merila naj uporabimo, da bi začeli z delom za zagotavljanje pravičnejše podpore. Ena izmed pomembnih zadev, ki so povezane s prihodnostjo razdelitve neposredne pomoči med državami članicami, bo določiti, kako preiti iz sedanjih razmer na pravičnejšo porazdelitev v prihodnje, hkrati pa se izogniti večjim pretresom, ki bi lahko imeli znatne gospodarske posledice v nekaterih regijah ali za nekatere proizvodne sisteme.

SKP bo po letu 2013 prav tako morala obravnavati številne okoljske izzive, vključno z vprašanjem degradacije tal v Evropi, ki je danes zelo resen problem in se zaradi vprašanja podnebnih sprememb še zaostruje.

Biotska raznovrstnost je prav tako glavna prednostna naloga trajnostnega upravljanja naravnih sredstev v strategiji Evropa 2020. Čeprav cilj zaustavitve izgube biotske raznovrstnosti do 2010 ni bil uresničen, je bil dosežen očiten napredek, k temu pa je odločilno prispevala tudi SKP.

Zdaj SKP podpira trajnostno upravljanje tal prek neposrednih plačil, pogojenih z zagotavljanjem skladnosti z okoljskimi zahtevami, predvsem z dobrimi kmetijskookoljskimi praksami v zvezi z erozijo tal, organsko snovjo tal in sestavo tal, kot tudi prek posebnih ukrepov za razvoj podeželja, predvsem prek plačil za kmetijskookoljske ukrepe, ki presegajo osnovne pogoje, določene v načelih dobrega kmetijskega in okoljskega delovanja.

Za zagotavljanje boljšega upravljanja tal v Evropi in pomoči pri ohranjanju organske snovi tal, je Komisija v letu 2006 predložila predlog za okvirno direktivo o tleh. Eden izmed ciljev je identificirati vzroke erozije in jih odpraviti. Ta predlog prav tako upošteva orodja, ki jih v ta namen ponuja SKP.

SKP je danes v zvezi z biotsko raznovrstnostjo povezana s skladnostjo z okoljskimi zahtevami, vključno z Direktivo o pticah in Direktivo o habitatih, kjer se za kršenje izrekajo kazni. Te kazni zmanjšujejo neposredno pomoč in posebne ukrepe za razvoj podeželja, predvsem plačila za regije Natura 2000, kot tudi kmetijskookoljska plačila.

V zvezi s SKP po letu 2013 se Komisija povsem zaveda obsega okoljskih izzivov, s katerimi se bo treba spopasti in preučuje različne načine za boljše vključevanje okoljskih vprašanj v vse instrumente SKP, v skladu s prvim in drugim stebrom. Poteka presoja vpliva, s katero bo mogoče pripraviti zakonodajne predloge za SKP po letu 2013, v novembru 2010 pa je predvideno sporočilo, ki bo široko opisovalo prihodnost skupne kmetijske politike. To sporočilo bom predložil Odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja 17. novembra.

  Georgios Papastamkos (PPE). – (EL) Komisar, vsem da poznate temeljne razlike med posameznimi regijami in državami članicami Unije v kmetijskem sektorju. Med drugim se želim dotakniti obsega, strukture in topologije kmetijskih gospodarstev ter prispevka kmetijstva k zaposlovanju in gospodarstvu na prikrajšanih območjih in okoljsko ranljivih območjih. Zaradi tega menim, da ne bi smeli enotno opredeliti površin s pomočjo, s tem mislim na ravni Evropske unije. Komisar, ali lahko potrdite, da bodo za dodeljevanje neposredne pomoči določena objektivna merila?

  Giovanni La Via (PPE). – (IT) Gospod predsednik, zahvaljujem se komisarju za odgovor o eroziji tal, vendar mu želim zastaviti dodatno vprašanje.

Ker pomemben vzrok v sredozemskih regijah pomeni obstoj golih tal zaradi gozdnih požarov in požarov, ki so značilni za sredozemske države, ali komisar meni, da je čas za spremembo izračunavanja podeželskih okoljevarstvenih premij in sicer z uvedbo dodatnih posebnih premij za kmetije, ki skušajo razviti in ohraniti okolju prijazne načine kmetovanja, katerih poseben namen je preprečevati požare na kmetijah in podeželski zemlji?

  Nadezhda Neynsky (PPE). – (BG) Kot ste omenili, Bolgarija in Romunija, ki sta se 2007 kot zadnji državi pridružili Evropski Uniji, prejemata le 40 % zneska, odobrenega v kmetijskih subvencijah za stare države članice kot sta Nemčija, Francija in druge.

Omenili ste, da usklajevanje subvencij ne bo potekalo vse do 2016, zaradi česar sta v času te krize dve novo sprejeti državi v izjemno težkem položaju. Zaradi tega je ogroženo kmetijstvo in velik del prebivalstva, ki sodeluje v kmetijskih opravilih. Ali ne mislite, da bi morali ta dejavnik, se pravi, gospodarsko in finančno krizo, upoštevati kot poseben primer pri teh dveh državah članicah?

  Dacian Cioloş, član Komisije. – (FR) Kot odgovor na prvo vprašanje, gospod Papastamkos, bom povedal, da res obstajajo razlike med državami članicami, med regijami in med različnimi kategorijami kmetov. Zato sem ob številnih priložnostih povedal, da po mojem mnenju pavšalni sistem – se pravi enoten znesek na hektar za vse te kategorije – ni ustrezna rešitev.

Zato smo na podlagi sedanjega zgodovinskega referenčnega sistema subvencije izračunali na podlagi pridelave pred 10, 15 ali 20 leti. To je sistem, ki ga želimo opustiti in ga nadomestiti z objektivnimi merili. Vendar pa moramo pri tem zagotoviti tudi, da bo ravnovesje zagotovljeno na prehodni in prožni podlagi, tako da bodo lahko tisti, ki jih ti sistemi ovirajo, vključili spremembe na ekonomičen način. Zato nameravam predlagati objektivna merila, ki bodo na nek način združena z izhodiščnim položajem, da bi tako zagotovili obvladljiv prehod.

Gospod La Via, vprašanja, ki jih izpostavljate, resnično lahko upoštevamo v sklopu drugega stebra programa razvoja podeželja za kmetijskookoljske ukrepe. Takšne kmetijskookoljske ukrepe, kamor je vključena posebna narava nekaterih regij, nameravamo obdržati, območje, o katerem govorite, je prizadeto zaradi erozije, prav tako pa je mogoče, da grmičevje povzroči požare.

morala Države članice bodo lahko s pomočjo uredbe, ki jo bomo prav tako predlagali za obdobje po letu 2013, ta posebna vprašanja obravnavale v sklopu okoljskih ukrepov in zagotovile posebne sisteme podpore na tem področju. Ravno zaradi tega menimo, da je prožnost koristna pri doseganju nekaterih ciljev, se pravi, preudarno gospodarjenje z naravnimi viri, da bodo lahko države članice uporabljale posebne instrumente v sklopu tega drugega stebra. Menim, da lahko to vprašanje vključimo v to prožnost, ki jo lahko ponudimo državam članicam.

V zvezi z Romunijo in Bolgarijo je bil med pristopnimi pogajanji teh dveh držav članic v pogodbi določen sistem postopnega uvajanja – povedano z drugimi besedami, sistem za postopno povečevanje neposredne pomoči. V 2008 med sistematičnim pregledom SKP smo povedali, da bomo v reformi po 2013 mogoče hitreje upoštevali vprašanje usklajevanja ravni plačil. Zato menim, da bi morali obravnavati to vprašanje; poiskati moramo ustrezno proračunsko rešitev, s katero bomo lahko po potrebi pospešili ta proces.

  Predsednik. – Vprašanje št. 36 je predložila Karin Kadenbach (H-0476/10)

Predmet: Skupna kmetijska politika in navzkrižna skladnost

Navzkrižna skladnost je pomemben element skupne kmetijske politike, ki povezuje večino plačil SKP z upoštevanjem nekaterih predpisov na področju okolja, zdravja in dobrega počutja živali. Posebno poročilo Računskega sodišča št. 8/2008 vključuje ugotovitve, da „države članice v skladu s svojimi odgovornostmi niso izvedle učinkovitih nadzornih sistemov in sistemov sankcioniranja. Zaradi tega nadzorni sistem ne daje dovolj zagotovil glede skladnosti kmetov“. Poročilo dodaja, da „podatki, ki so jih predložile države članice o pregledih in kršitvah, niso zanesljivi, Komisija pa učinkovitosti ni dovolj spremljala“.

Ali lahko Komisija Parlamentu pove, kako bo spodbudila države članice k učinkovitejšemu izvajanju in uveljavljanju navzkrižne skladnosti? Ali je prišlo do kakšnih izboljšav?

  Dacian Cioloş, član Komisije. – (FR) Kot je bilo poudarjeno v poročilu Računskega sodišča 2008, se Komisija dobro zaveda, da je mogoče izboljšati izvajanje navzkrižne skladnosti držav članic.

Prav tako želim izpostaviti dejstvo, da poročilo Računskega sodišča pokriva dvoletno obdobje, ki se je začelo kmalu po uvedbi načel dobrega kmetijskega in okoljskega delovanja.

Od prvega leta izvajanja navzkrižne skladnosti v 2005, je Komisija izvedla najrazličnejše pobude, namenjene na eni strani zagotavljanju pomoči državam članicam in na drugi, zagotavljanju, da bodo delovale skladno s svojimi pravnimi obveznostmi. Komisija zagotavlja podporo s številnimi izmenjavami na to temo in razpravami na različnih forumih, ki so povezani s tem posebnim vprašanjem.

V ustreznem upravnem odboru so potekali pogovori o predpisih, skupina strokovnjakov, ki se ukvarja posebej z navzkrižno skladnostjo, je opravila razprave, ki so bile izjemno tehnične narave, v nekaterih specializiranih delavnicah pa so potekale tudi razprave o metodah nadzora.

Poleg tega je Komisija od leta 2004 redno objavljala pisna navodila za države članice, ki so jim bila v pomoč pri prilagajanju nacionalnih sistemov. Komisija spremlja pravne obveznosti držav članic s pomočjo informacij, pridobljenih pri tem, ko države članice izvajajo revizije in jih posredujejo Komisiji. Če so pri revizijah ugotovljene pomanjkljivosti, so izvedeni finančni popravki v strošek zadevne države članice, če je ogrožen kmetijski sklad. Tako je potekalo v preteklosti in posledično potekajo nekateri postopki, tudi zdaj.

Komisija je prepričana, da se je zaradi teh pobud znatno izboljšalo delovanje sistema navzkrižne skladnosti, predvsem od opažanj, ki jih je Računsko sodišče zapisalo v svoje poročilo 2007. Seveda si bomo še naprej prizadevali na tem področju, saj Komisija pozornost namenja njegovemu brezhibnemu delovanju, ki je ključni element skupne kmetijske politike.

  Karin Kadenbach (S&D). – (DE) Gospod predsednik, komisarju se zahvaljujem za celovit odgovor. Imam še eno kratko vprašanje v zvezi z navzkrižno skladnostjo in biotsko raznovrstnostjo, ki ste jo danes že omenili. Preudarno kmetijstvo lahko pomaga pri ohranitvi biotske raznovrstnosti in zaustavitvi izumiranja vrst. Vendar pa za krepitev ozaveščenosti glede tega ni odgovoren le komisar za okolje. Komisar, moje vprašanje se glasi, kaj boste storili, da bi povečali ozaveščenost vpletenih strani – s tem mislim na nosilce političnega odločanja, potrošnike, predvsem pa vse vpletene kmete – glede vrednosti biotske raznovrstnosti in njenih povezanih ekosistemskih storitev?

  Mairead McGuinness (PPE). – Če obstajajo problemi s sedanjim sistemom navzkrižne skladnosti, kako bomo obravnavali morebitne dodatne probleme, če zaostrimo zahteve na okoljski strani prvega stebra, kar vsebuje dokument o reformi SKP, ki je prišel v javnost? Želim slišati vaše poglede na to.

  Dacian Cioloş, član Komisije. – (FR) Opažam, da so na to vprašanje občutljivi davkoplačevalci, potrošniki, nevladne organizacije in ravno ti veliko zahtevajo od kmetov.

Prav tako pa menim, da moramo kmetom zagotoviti načine, s katerimi lahko obveščajo o svojih prizadevanjih, tudi takrat, ko prodajajo svoje izdelke. V sistemu kakovosti, ki ga uporabljamo za kmetijsko-živilski sektor, ki ga prenavljamo, bomo kmetom prav tako zagotovili možnost, da svoje pridelke bolje uporabijo za obveščanje o svojem delu in vseh elementih, ki jih je treba upoštevati, vključno z vprašanji v zvezi z biotsko raznovrstnostjo. To predvsem velja pri obravnavanju različnih kmetijskih proizvodnih sistemov, saj ta raznolikost v kmetijskih proizvodnih sistemih pomeni, da lahko začnemo razmišljati tudi o vprašanjih, povezanih z okoljem in biotsko raznovrstnostjo. V primeru skupne kmetijske politike, je podpora pestrosti proizvodnih sistemov in neposreden stik med kmeti, pridelovalci in potrošniki še drug način, s katerim lahko kmetje s pomočjo izdelkov, ki jih prodajajo, bolje obveščajo o vseh pogojih, ki jih morajo izpolnjevati.

Uporabljajo se tudi druge metode. Povezave med kmetijsko pridelavo in kmečkim turizmom so še en način, s katerim lahko kmetje obveščajo o vsem, kar počnejo za ohranjanje zemlje in krajine s pomočjo svojega produktivnega dela. Menim, da bi kmetje lahko vsa ta orodja, ki so zdaj vključena v okvir skupne kmetijske politike in ki bi lahko v prihodnje bila okrepljena, bolje uporabili za obveščanje o svojih prizadevanjih.

Zdaj se bom dotaknil drugega vprašanja. Menim, da pravila in predpisi v zvezi z okoljem ali dejavnostmi, ki jih opravljajo kmetje, da bi upoštevali dobro gospodarjenje z naravnimi viri, niso ločeni od gospodarskih in socialnih vprašanj.

V predlogih, ki jih bomo pripravili in o katerih bomo govorili po 17. novembru, ne nameravamo preusmerili pozornosti z gospodarskih in socialnih vprašanj le na okoljska vprašanja, ampak še dodatno vključiti okoljsko vprašanje v način razmišljanja kmetov, da bomo tako lahko v prihodnje resnično govorili o konkurenčnem kmetijstvu. Kmetje morajo biti konkurenčni z gospodarskega in okoljskega vidika, povedano drugače, na način, kako gospodarijo s svojimi naravnimi viri, zemljo in vodo, ki jo uporabljajo ter hkrati upoštevajo socialne vidike, povezane z ustvarjanjem in ohranjanjem zaposlovanja na podeželju.

Zagotovim vam lahko, da s tem, ko se bomo osredotočili na okoljski vidik oziroma na dobro gospodarjenje z naravnimi viri v okviru skupne kmetijske politike, ne bomo ogrozili sposobnosti kmetov, da bi bili ekonomsko konkurenčni ob upoštevanju socialnih vidikov.

Ko bomo imeli dokumente pred sabo, vam bom lahko to dokazal na konkretnih primerih v predlogih, ki jih bomo pripravili.

  Predsednik. – Vprašanje št. 37 je predložil Nikolaos Huntis (Nikolaos Chountis) (H-0483/10)

Predmet: Pomoč za grške kmete in ribiče iz jamstvenega sklada za mala in zelo mala podjetja.

Grško ministrstvo za razvoj podeželja in prehrano je najavilo, da bo septembra 2010 vzpostavilo jamstveni sklad za podeželje, namenjen malim in zelo malim podjetjem (TEMPME), ki bo podoben sedanjemu za mala in zelo mala industrijska in poslovna podjetja, s katerim bo mogoče zagotavljati subvencionirane obrestne mere in bančne garancije v skupni višini 100 milijonov EUR za kmetijstvo in 50 milijonov EUR za ribištvo. Ker bi to kmetom in ribičem omogočilo, da zmanjšajo investicijske stroške in kapitalsko udeležbo v obdobju gospodarskega varčevanja: Ali je grška vlada obvestila Komisijo o tej pobudi? (a) Če je, ali zagotavlja financiranje v ta namen? Kakšen obseg financiranja je zagotovljen in kakšne pogoje morajo izpolniti upravičenci? (b) Če ne, ali Komisija meni, da bi bilo dobro vključiti takšno pobudo v NSRO? Ali bo to predlagala grški vladi?

  Dacian Cioloş, član Komisije. – (FR) Program za razvoj podeželja 2007-2013 za Grčijo, sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ne vključuje jamstvenega sklada za mala in zelo mala podjetja.

Grške oblasti niso predložile zahteve na generalni direktorat Komisije za kmetijstvo za spremembo programa, da bi vključile ta jamstveni sklad.

Izpostaviti je treba, da države članice skladno z načelom subsidiarnosti predlagajo vsebino ukrepov programa za razvoj podeželja v skladu z Uredbo z razvojem podeželja.

V skladu s členom 19 Uredbe (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) je mogoče programe ponovno pregledati na zahtevo držav članic, po tem, ko jih odobri nacionalni nadzorni odbor ter pregleda in odobri Komisija.

Glede na grški ribiški sektor so nacionalni organi obvestili Komisijo o nameri po uvedbi novega instrumenta, da bi tako pomagali malim podjetjem v ribiškem sektorju. Po navedbah grških organov oblasti bo ta instrument upravljan v sklopu okvira že vzpostavljenega finančnega sistema.

Grški organi oblasti so Komisijo prav tako obvestili o nameri, da bodo sofinancirali ta instrument v sklopu operativnega programa 2007-2013 za ribiški sektor v Grčiji.

Glede na to, da v ribiškem operativnem programu obstaja načrt glede izvajanja finančnih instrumentov, Komisija podpira uvedbo takšnega finančnega instrumenta, da bi tako bilo mogoče vzpostaviti ključne ukrepe operativnega programa, če zadovoljujejo pravnim določbam o tej temi, predvsem členoma 34 in 37 Uredbe (ES) št. 498/2007.

Znesek, ki bo v skladu z Evropskim skladom za ribištvo, vplačan v ta instrument, lahko znaša do 35 milijonov EUR. Nadzorni odbor zgoraj omenjenega operativnega programa bo določil merila za izbiro upravičencev teh sredstev.

Grški organi oblasti zaključujejo akcijski načrt, ki bo prav tako vključeval pogoje delovanja finančnega instrumenta. Komisija pričakuje, da bo ta finančni instrument, ki bo sofinanciran iz Evropskega sklada za ribištvo, začel delovati pred koncem leta 2010.

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL). – (EL) Komisar, vaš odgovor je bil dokaj celovit in hvala vam. Imam dodatno vprašanje: ali je grška vlada posebej podala ta predlog – pojasnili ste nekatere vidike vprašanja – in ali je to, kar ste povedali – s tem mislim ali bo to veljalo od 2010 – odvisno od tega, ali bo grška vlada pravočasno podala zahtevo, da bo mogoče sofinancirati točke, ki ste jih omenili?

  Dacian Cioloş, član Komisije. – (FR) Da pojasnim, obstajata dve strani vprašanja: ena, ki velja za kmetijski sektor, za mala in zelo mala podjetja v kmetijskem sektorju, in druga, usmerjena na ribiški sektor.

Kot odgovor na to pravim, da grški organi oblasti niso predložili zahteve za takšen inštrument, namenjen malim in zelo malim podjetjem v kmetijskem sektorju, čeprav so predložili zahtevo za ribiški sektor. Po zahtevi grške vlade bo instrument za ribiški sektor lahko pripravljen do konca 2010. V zvezi s kmetijskim sektorjem vam ne morem dati nobenih drugih informacij, ker grška vlada še ni podala zahteve. Pojasnil sem vam, da se je tako odločila vlada. Vlada lahko poda predlog, če se grški nadzorni odbor odloči, da bo spremenil program za razvoj podeželja.

Vendar do zdaj še nismo prejeli takšnega predloga za kmetijski sektor.

  Predsednik. – Vprašanje št. 40 je predložil Seán Kelly (H-0458/10)

Predmet: Akvakultura v Evropski uniji.

Trajnostna in celovita akvakultura v EU lahko omogoči zadovoljevanje obsežnega in vse večjega povpraševanja po morskih sadežih v EU, to pa lahko prispeva k zmanjšanju izčrpanosti divjih staležev in obsega uvoza iz tretjih držav, ki pogosto prihaja na trge EU po tem, ko opravil več tisoč kilometrov zračne poti.

Akvakultura zdaj pomeni 20 % celotne pridelave rib v EU, v vrednosti, ki je vse od leta 2000 ostala skoraj nespremenjena. Vendar je prišlo do upada pridelave mehkužcev/školjk.

Ali lahko Komisija, ob upoštevanju sledljivosti, kakovosti in vprašanj povezanih s CO2 zaradi uvoza velikih količin mehkužcev iz oddaljenih tretjih držav, opiše, kako namerava spodbujati akvakulturo v EU s posebnim poudarkom na sektorju mehkužcev/školjk?

  Maria Damanaki, članica Komisije. – Akvakultura Evropske unije je v samem vrhu trajnostnega razvoja. S Komisijo moramo priznati, da bi kmetijski sektor moral biti deležen več pozornosti glede njegovih sredstev in vrednot. Komisija je zaradi tega sprejela sporočilo z naslovom „Izgradnja trajnostne prihodnosti ribogojstva“, ki določa tri strateške cilje, ki jih morajo upoštevati javni organi: spodbujanje konkurenčnosti akvakulture; ohranjanje njene vzdržnosti; in izboljšanje upravljanja.

V sporočilu Komisija identificira številne ukrepe, ki naj bi jih izvedli javni organi na vseh ravneh – EU, nacionalni in regionalni – , da bi tako obravnavali izzive, s katerimi se spopada sektor.

Da bi bilo mogoče podpreti trajnostni razvoj evropske akvakulture, vključno s pridelavo školjk, je v EU vzpostavljena celovita zakonodaja o dobrem počutju živali in varnosti živil. Smo zelo aktivni na mednarodni ravni pri vzpostavljanju standardov na področju dobrega počutja živali in varnosti živil za proizvode iz ribogojstva, vključno s školjkami, ki so zelo pomembni za mednarodno trgovino.

Komisija je prav tako ustanovila referenčni laboratorij EU za bolezni školjk, ki prejema letno finančno podporo ter zagotavlja usklajevanje nacionalnih laboratorijev držav članic in znanstveno podporo Komisiji.

Komisija, skupaj z vpletenimi državami članicami, skrbno spremlja nenormalno umrljivost ostrig v zadnjih nekaj letih in je izvedla ukrepe za nadzor virusa, ki naj bi bil povezan s to umrljivostjo.

V zvezi s splošno strategijo za akvakulturo EU želi Komisija prav tako spomniti na razpravo, ki je potekala junija 2010 v Parlamentu na podlagi poročila, ki ga je pripravil Guido Milana. Komisija ceni podporo Parlamenta trajnostni akvakulturi, prav tako pa ceni, da ji namenja večjo pozornost.

Komisija meni, da je trajnostne aktivnosti v akvakulturi treba ustrezno podpreti s skupno ribiško politiko in da mora ta vidik biti obravnavan v sklopu spremenjene skupne ribiške politike.

Komisija je prepričana, da je treba pomagati sektorju pri boljši organizaciji. Predvsem želimo okrepiti pridelovalce in medpanožne organizacije, da bi bilo mogoče bolje povezati napovedi pridelave s potrebami trga in zagotoviti večjo vrednost njihovih pridelkov s pomočjo trženja in označevanja.

  Seán Kelly (PPE). – Komisarka, hvala za vaš celovit odgovor. V zvezi s tem želim povedati, da je nedavna preiskava na Irskem pokazala, da je bilo veliko uvoženih rib napačno označenih in so tako ljudje, ki so mislili, da jedo polenovke, dejansko jedli druge ribe. Vprašati želim, ali je Komisija seznanjena s tem. Kaj, če sploh kaj, je mogoče kratkoročno narediti glede tega, razen, da razvijemo svojo akvakulturo, ki je zelo, zelo pomembna? Zahvaljujem se za odgovor.

  Pat the Cope Gallagher (ALDE). – Gospod predsednik, iz odgovora komisarke Damanaki z veseljem opažam, da bo akvakultura imela pomembno vlogo v novi skupni ribiški politiki.

Izpostaviti želim, da obstajajo ogromne možnosti za ustvarjanje delovnih mest pri razvoju akvakulture, predvsem na območjih, kjer beležijo visoke stopnje brezposelnosti. Verjamem, da lahko ima Komisija pomembno vlogo. Začne lahko tako, da posreduje stališča komisarke državam članicam in jim predlaga, da bi morali, čeprav ne moramo razpravljati o kakovosti hrane, zagotoviti, da bo en organ v vsaki državi obravnaval akvakulturo, ne pa da se s tem ukvarjajo različni oddelki in agencije.

  Maria Damanaki, članica Komisije. – Strinjam se z gospodom Gallagherjem, da akvakultura ponuja ogromne možnosti. Resnično lahko ustvarimo številna delovna mesta. V reformi SRP ravno zaradi tega načrtujemo ločeno poglavje o akvakulturi. Prav tako želim omeniti, da bomo uvedli posebno postavko financiranja. To je najpomembnejše.

Gospoda Kellya prav tako želim obvestiti, da smo seznanjeni s temi problemi in strinjam se z njim, da moramo še veliko storiti na področju sledljivosti naših pridelkov. Zato smo v reformo SRP vključili poglavje o označevanju. Komisija si po celem svetu prizadeva zagotoviti enake pogoje za naše ribiče in ribiče, ki pridelujejo pridelke, ki jih moramo uvažati.

  Predsednik. – Vprašanje št. 41 predložil Ioanis A. Cukalas (Ioannis A. Tsoukalas) (H-0459/10)

Predmet: Uporaba sredstev iz Evropskega sklada za ribištvo.

Ker mora Komisija ob koncu vsakega leta predložiti poročilo o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 1198/2006⁽⁴⁾ o Evropskem skladu za ribištvo in glede na sedanjo finančno krizo, s katero se spopadajo številne države članice, ki so močno odvisne od ribištva, ali bo Komisija odgovorila na naslednje:

Kako ocenjuje dosedanje izvajanje uredbe? Katere države članice so lahko vzor na področju najboljših praks?

Ali so države članice v zadostni meri izkoristile Evropski sklad za ribištvo? V kolikšni meri so bili uresničeni cilji sklada od takrat, ko je bil ustanovljen v 2007 in kakšne spremembe so potrebne?

Kako ocenjuje dosedanjo učinkovitost grškega nacionalnega strateškega načrta za razvoj ribištva? Kakšna je stopnja izvajanja projektov in stopnja črpanja zadevnih sredstev?

  Maria Damanaki, članica Komisije. – Rada bi se zahvalila gospodu Cukalasu za vprašanje, saj je to za nas resnično pomembna tema ter jasno in odkrito moram povedati, da izvajanje Evropskega sklada za ribištvo še ni doseglo optimalnega delovanja. S tem nismo zadovoljni.

Potrjena vmesna plačila, ki so jih države članice poslale Komisiji, znašajo 5 % vseh dodeljenih sredstev Evropskega sklada za ribištvo. Vendar pa podatki, ki smo jih nedavno prejeli pri letnem poročanju držav članic, kažejo, da je bilo do konca 2009 za posebne projekte dodeljenih 18,2 % vseh dodeljenih sredstev Evropskega sklada za ribištvo. To je spodbudno.

Še pomembneje, te številke vključujejo premije pod osjo 1 in drugimi osmi. Zaradi dolgotrajnih postopkov izvajanja, potrebnih za vzpostavitev partnerstev, zaostaja le os 4 „trajnostni razvoj ribolovnih območij“.

Razlogi vključujejo, prvič, pozno sprejetje uredbe Evropskega sklada za ribištvo; drugič, zamudo pri sprejemanju operativnih programov in nekateri izmed teh programov so bili sprejeti v drugi polovici 2008; tretjič, probleme pri vzpostavitvi sistema upravljanja in nadzora, odobritev katerega je predpogoj za pošiljanje plačil Komisiji; in četrtič, posledice finančne in gospodarske krize na ribištvo.

V tej fazi izvajanja je še prehitro govoriti o tem, ali so bili uresničeni cilji Evropskega sklada za ribištvo. Več informacij bo na voljo po vmesni presoji, ki naj bi bila izvedena konec leta 2011.

Prav tako je težko v zvezi s tem izpostaviti najboljše prakse, saj imajo države članice zelo različne zneske Evropskega sklada za ribištvo, ki jih lahko porabijo in ti zneski so bili dodeljeni osem na različne načine, ki vplivajo na stopnjo črpanja. Os 1 „Ukrepi za prilagoditev ribolovne flote Skupnosti“ je na primer zelo enostavno črpati. Druge niso tako enostavne.

Na srečanju generalnih direktorjev, ki ga je organiziralo belgijsko predsedstvo prejšnji september, je Komisija kot način za odpravljanje težav pri črpanju in sicer problem pri dostopanju do kapitala, priporočila tehnike finančnega inženiringa, kot je uporaba posrednikov ali poenostavitev postopkov in obrazcev za prijavo.

Naslednji Odbor Evropskega sklada za ribištvo bo predstavil uporabo teh možnosti. Pri izvajanju grškega operativnega programa za 2007-2013 prihaja do zamud. Žal mi je, da moramo to povedati, vendar resnično prihaja do zamud.

Do 15. septembra 2010 so dejanska plačila dosegla le 5 000 600 EUR, kar znaša 2 % vseh dodeljenih sredstev Evropskega sklada za ribištvo. Dva odstotka je zelo majhen znesek. Te nezadovoljive razmere so predvsem posledica problemov pri vzpostaviti sistema upravljanja in nadzora ter zamud pri začetku izvajanja ključnih ukrepov v skladu z operativnim programom.

Za nekatere zamude je kriva tudi finančna kriza, predvsem pri ukrepih v osi 2.

Komisija pripravlja letno poročilo o izvajanju Evropskega sklada za ribištvo v 2009, ki bo dalo dodatne informacije in ozadja glede vprašanja, ki ga je zastavil spoštovani poslanec.

  Ioannis A. Tsoukalas (PPE). – (EL) Komisarka, hvala za vaš celovit odgovor. To priložnost, ko se sklicujete na grozne gospodarske razmere in morebiten neuspeh pri vzpostavljanju Evropskega sklada za ribištvo, želim izkoristiti in vas vprašati, ali bi za uvedbo popolne prepovedi ribolovnih orodij, kot so potegalke odprtega morja, bila izplačana nadomestila za ribiče, ki izgubijo službo, ali, če bi v skladu z uredbo bilo mogoče podaljšati dvoletno odstopanje od pravil Evropskega sklada za ribištvo, da bi tako bilo mogoče zaščititi smiselne socialne razmere.

  Seán Kelly (PPE). – Vprašanje je bilo povezano tudi s tem, katere države članice so lahko za vzgled pri najboljših praksah, prav tako pa se sprašujem, katere države članice predstavljajo primer najslabših praks. Ali lahko poveste in mogoče hkrati tudi navedete razloge za razlike med najboljšimi in najslabšimi?

  Maria Damanaki, članica Komisije. – Gospod predsednik, če najprej odgovorim gospodu Kellyu, na splošno želim povedati, da lahko države, ki imajo boljši sistem za nadziranje skladnosti in so jim na voljo vsi instrumenti, lažje črpajo denar. Gre za splošno pravilo. Na splošno moram priznati, da imajo največje težave sredozemske države – države na jugu.

Posebne težave ima Grčija. Zagotoviti moramo, da bomo lahko vsem pomagali do boljšega črpanja. Prizadevali si bomo za poenostavitev pravil za črpanje. Ravno zaradi tega bomo v okviru naše reforme SRP imeli finančno postavko, ki jo bodo države članice lahko veliko enostavneje črpale.

V zvezi z vprašanjem gospoda Cukalasa o Uredbi za Sredozemlje smo se odločili, da jo je treba izvesti. To uredbo je treba izvajati od 1. junija in ni več poti nazaj. Če bi spremenili to uredbo, bi potrebovali dve ali tri leta brez kakršnega koli sistema nadzora ali skladnosti, zato bomo izvedli to uredbo.

Z grškimi organi oblasti sem že sodelovala. Pojasnila sem jim, da moramo nemudoma izvesti to uredbo. To seveda pomeni, da je treba izpolniti tudi vse določbe o posebnih vrstah orodij, ki močno vplivajo na okolje. To tudi pomeni, da bomo porabili omejitve naših zmožnosti financiranja, da bi jim zagotovili financiranje in jim tako izplačali nadomestilo. V zvezi s potegalkami odprtega morja, vlečnimi mrežami in vsemi vrstami orodja želim povedati naslednje: zagotoviti morajo dober primer skladnosti. Po najboljših močeh se trudimo, da bi izkoristili vse možnosti financiranja in jim tako zagotovili boljša orodja in izboljšali izbiro teh orodij.

  Predsednik. – Na vprašanja, ki zaradi pomanjkanja časa niso bila obravnavana, bo odgovorjeno pisno (glej Prilogo).

Čas za vprašanja Komisiji se je zaključil.

(Seja, ki je bila prekinjena ob 20.30, se je nadaljevala ob 21.00)

PREDSEDSTVO: ROBERTA ANGELILLI
podpredsednica

(1) http://www.bis.org/press/p100912.pdf

(2) UL L 46, 17.2.2004, str. 1

(3) UL L 315, 3.12.2007, str. 14

(4) UL L 223, 15.8.2006, str. 1

15. Boj proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (razprava)

  Predsednica. – Naslednja točka je poročilo gospe Weiler v imenu Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (Prenovitev) (COM(2009)0126 – C7-0044/2009 – 2009/0054(COD) (A7-0136/2010).

  Barbara Weiler, poročevalka. – (DE) Gospa predsednica, predsedujoči Svetu, komisar, gospe in gospodje, najprej se želim zahvaliti skupini poročevalcev v senci iz Odbora za pravne zadeve in Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, mojim kolegom in vsem, ki so prispevali k temu odličnemu rezultatu. Brez konstruktivnega in poštenega sodelovanja s Komisijo in belgijskim predsedstvom, prav zagotovo ne bi dosegli tega rezultata.

Kot poročevalka sem – kot si lahko mislite – zelo zadovoljna z rezultatom, prvič zaradi tega, ker smo v primerjavi s staro direktivo dosegli znatne izboljšave in drugič, ker smo uvedli nove načine za spodbujanje boljših plačilnih praks. Uresničili smo cilj. Raje bi rekla, da je bila začrtana pot za izboljšanje likvidnosti malih in srednje velikih podjetij in za zaščito naložb v nove izdelke, nova delovna mesta in nove procese.

Zakaj smo morali izboljšati to direktivo? Zakonodaja iz leta 2000 ni bila zavezujoča in ne preveč učinkovita. V zadnjih letih so se plačilne prakse v skoraj vseh državah članicah poslabšale in to se je zgodilo že pred finančno in gospodarsko krizo. Reformo so zahtevala tudi mala podjetja, ki so svoje želje izrazila v okviru Obrtnega zakona. Želela so, da so plačilne prakse v Evropi organizirane na veliko bolj učinkovit način.

Glede na rezultat lahko trdim, da smo prehodili novo pot. Imamo stroga pravila. Računi morajo biti načeloma plačani v roku 30 dni z le nekaj izjemami, ki morajo biti utemeljene. Uvedli smo višje zamudne obresti po stopnji 8 %. Stroške izterjatve smo določili na popolnoma nebirokratski fiksen znesek 40 EUR, prav tako pa smo poskrbeli, da lahko mala podjetja lažje uveljavljajo svoje pravice.

Drugi vidik nove poti so pozitivne pobude in novi instrumenti, na primer imenovanje strank z dobrimi plačilnimi praksami, zagotavljane več informacij malim podjetjem glede njihovih pravic, obročno odplačevanje in spodbujanje alternativnih mehanizmov za reševanje sporov.

Ta zakonodaja je prav tako del pristopa „boljši predpisi“ in bo veljala tudi za institucije EU. Na to smo še posebej ponosni, saj – prepričana sem, da si to lahko predstavljate – tega niso bili vsi veseli.

Seveda je bilo nekaj sporov in nekatere želim tudi omeniti. V parlamentu je bilo veliko razlik in različnih mnenj. Že 100 sprememb dokazuje, da smo se glede tega najprej morali prepirati tudi tu, v Parlamentu. Komisija vsekakor ni bila vedno vesela naših prizadevanj, vključno z razširitvijo tega na raven trgovanja med podjetji, vendar menim, da smo dosegli dober rezultat.

Probleme je predstavljal tudi Svet. Obžalovanja vredno je, da Svet ni vedno izpolnil svojih ciljev glede zagotavljanja pomoči malim podjetjem. Še posebej obžalovanja vredno se mi to zdi za tako bogati in dobro urejeni državi, kot sta Nemčija in Avstrija.

V zvezi s panožnimi organizacijami lahko povem le, da so bile konstruktivne, čeprav seveda nismo vedno sprejeli ali mogli sprejeti njihovih mnenj.

Če povzamem, naslednji korak je, da po jutrišnjem glasovanju od Sveta pričakujemo, da bo opravil končno pozitivno glasovanje in da bodo države članice lahko izvedle to zakonodajo. Ne pričakujemo, da bi izvedba trajala dve leti. Namesto tega pričakujemo, da bodo države članice začele s prenosom v notranjo zakonodajo že januarja prihodnje leto.

  Antonio Tajani, član komisije. – (IT) Gospa predsednica, s to razpravo se zaključuje pomembno obdobje dela. Komisija, Parlament in Svet so se določili, da bodo sodelovali pri pripravi posebnega odgovora malim in srednje velikim podjetjem z izvedbo dela Obrtnega zakona. Upam, da bo jutri direktiva sprejeta, zaradi česar si bo lahko mnogo malih in srednje velikih podjetij v Evropski uniji oddahnilo.

Število neplačanih računov se je predolgo povečevalo: lani se je povečalo za 8 %, danes pa problematične naložbe skupaj znašajo 300 milijard EUR. Gre za problem, zaradi katerega so mala in srednje velika podjetja v izjemnih težavah. Večkrat obstaja nevarnost, da bomo morala nehati poslovati, ker ne morejo preživeti, saj velika podjetja, predvsem pa javni organi, ne spoštujejo svojih obveznosti. Menim, da so se institucije Unije pripravljene pozitivno odzvati za gospodarstvo EU. Ko bo zakonodaja, ki jo bomo sprejeli, povsem v veljavi, bo nazaj v pretok danih približno 180 milijard EUR, kar pomeni spodbujanje rasti in inovacij, naklonjenih malim in srednje velikim podjetjem.

Kot veste je dostop do kredita ključnega pomena za razvoj in povečano konkurenčnost naših podjetij. Zato verjamem, da je določitev za podporo tej direktivi, ki jo je predlagala Komisija, zelo pomembna za naše gospodarstvo, saj končno daje odgovore več milijonom evropskih podjetij in daje upanje več milijonom delavcem, ki imajo delo zaradi takšnim podjetij, ki predstavljajo hrbtenico našega gospodarstva.

Rad bi se zahvalil belgijskemu predsedstvu za pomembno vlogo pri posredovanju, prav tako pa se zahvaljujem vsem poslancem v Evropskem parlamentu, ki so trdo delali v tej fazi, vključno z gospo Weiler, gospodom Baldassarrem in gospodom De Angelisom, pa tudi poročevalcem v senci, ki so pomagali pri iskanju pozitivne rešitve.

Menim, da se bo zaradi uskladitve plačilnih obdobij za javne organe, ki bodo morali svoje račune plačati v 30 dneh, v blagajne podjetij stekel precejšen znesek dodatnega denarja. Ta pravila bodo prav tako močno spodbudila tiste javne organe, ki zamujajo pri plačilih, da posodobijo svoje metode vodenja. Ko javni organ prejme storitev ali blago, je v svoj proračun že vključil sredstva za ta strošek. Zato ne bi smel imeti težav pri poplačilu svojih upnikov. Prav tako je treba poudariti, da bodo krajši roki plačila pomenili prihranek za državne organe.

Druga pomembna točka v sporazumu je, da bodo tudi podjetja sama morala plačati svoje račune v roku 60 dni, če ni bilo med stranmi dogovorjeno drugače in če ti dogovori niso nepošteni do upnika.

Na koncu moram izpostaviti, da bodo države članice lahko še naprej obdržale ali sprejele določbe, ki so ugodnejše za upnike glede na to kar zahteva direktiva. Ta zakonodajni dokument torej državam članicam ne preprečuje, da bi sprejele krajše plačilne roke ali strožje kazni.

Gospa predsednica, spoštovani poslanci, ta nova direktiva kaže odločnost Unije, da evropskim podjetjem, predvsem malim in srednje velikim podjetjem, pomaga pri izhodu iz gospodarske krize, to pa Komisija namerava storiti z vrsto ukrepov. Pravkar smo predložili sporočilo o inovacijah, naslednji teden bomo prav tako predložili sporočilo o novi industrijski politiki, politike inovativnosti in industrijske politike pa ni mogoče izvajati v praksi brez dostopa do kredita.

Jutri se bo Parlament, v soglasju s Svetom, predsedstvom in Evropsko komisijo, odzval na ta pričakovanja.

  Francesco De Angelis, pripravljavec mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko. – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, rad bi se zahvalil gospe Weiler za odlično delo, ki ga je opravila. S to določbo Evropa odpravlja postopek, ki je mnoga mala in srednje velika podjetja spravil na kolena. Parlament ukrepa za zaščito malih in srednje velikih podjetij – najranljivejših podjetij, ki so najbolj izpostavljena posledicam krize – pred problemi likvidnosti in dostopa do kreditov. Veljavna praksa zavlačevanja s plačili v stečaj spravlja številna mala podjetja, kar negativno vpliva na zaposlovanje.

Določba je pomembna zaradi naslednjega: kot najdaljši plačilni rok določa 60 dni, dviguje zamudne obresti na 8 % in prepoveduje uporabo pogodbenih pogojev, ki so nepošteni za upnike. Povedano drugače, določa dokončne časovne roke, pobude, predvsem pa ne dopušča izjem. Gre za ukrepe, namenjene zaščiti malih in srednje velikih podjetij, spodbujanju našega gospodarskega in produktivnega tkiva ter spodbujanju zaposlovanja.

Zdaj so na vrsti države članice, da hitro in učinkovito izvedejo to direktivo, ki potrjuje, da Evropa obstaja, je koristna in navzoča.

  Raffaele Baldassarre, pripravljavec mnenja Odbora za pravne zadeve. – (IT) Gospa predsednica, gospod Tajani, gospa Weiler, gospe in gospodje, zelo sem zadovoljen in ponosen, da sem prispeval k sprejetju te direktive v imenu Odbora za pravne zadeve. Gre za pomemben proticikličen ukrep, ki zagotavlja zelo resnično podporo podjetjem, predvsem malim in srednje velikim podjetjem, saj določa dokončne plačilne roke in ustrezne kazni ter tako spodbuja redna plačila javnih organov in zasebnih podjetij v Evropski uniji. Če bi vsi vpleteni poravnali svoje dolgove pravočasno, bi evropsko gospodarstvo prejelo denarno injekcijo, vredno 300 milijard EUR.

Naš trg ne bo skupen, naša konkurenčnost pa ne bo lojalna, dokler ne bodo vzpostavljena enotna pravila, ki veljajo za vse. Podlaga nove direktive o boju proti zamudam pri plačilih je: sili državne organe, da so učinkovitejši in dejavnejši pri svojih ukrepih in pomaga notranjemu trgu in svobodni konkurenci da se enakomerno razvijeta, kar bo koristilo malim in srednje velikim podjetjem.

Parlament je odločilno prispeval k temu uspešnemu rezultatu, s tem ko je premagal najrazličnejše delitve in pritiske, za splošno dobro ljudi in evropskega proizvodnega sistema.

  Małgorzata Handzlik, v imenu skupine PPE. – (PL) Komisar, kolegi poslanci, veseli me, da lahko sklenemo razpravo, ki je potekala v zadnjih mesecih. Vsi, ki so sodelovali pri pripravi direktive, vedo da sporazuma ni bilo lahko doseči, čeprav so se vse strani zavedale pomembnosti problema.

Menim, da so ukrepi, za katere bomo jutri glasovali, dobra novica za podjetja, predvsem pa za mala in srednje velika podjetja, katerih računi bodo hitreje plačani. Obseg problema zamud pri plačili ni enak v vseh državah članicah. Vendar ne smemo pozabiti, da podjetja poslujejo na skupnem evropskem trg, večkrat pa svoje dejavnosti izvajajo v različnih državah članicah. Nosilci dejavnosti morajo imeti zagotovilo, da bodo njihovi računi pravočasno plačani ne glede na to ali gre za Poljsko, Španijo, Francijo ali Malto.

Gospe in gospodje, danes me je novinar vprašal, ali direktiva vsebuje konkretne ukrepe in s kakšnimi načelnimi instrumenti bo mogoče spremeniti vedenje na trgu. Menim, da je konkretne ukrepe mogoče najti v najdaljšem poravnalnem obdobju 60 dni za državne organe, ki ga ni mogoče podaljšati. Zelo pomembno je, da informacije o glavnih instrumentih direktive dosežejo nosilce dejavnosti. Vedeti morajo, da so upravičeni do nadomestila za stroške izterjave zapadlih zneskov, da so bili plačilni roki skrajšani in da so pogodbene določbe, ki izključujejo obresti za zamude pri plačilih, izključujejo nadomestilo ali vsebujejo neutemeljeno podaljšane roke poravnave, nepoštene. Le takrat bodo podjetja uporabljala določbe direktive in zahtevala upoštevanje poravnalnih rokov in drugih pravic, do katerih so upravičena. Zamude pri plačilih bi morale biti izjeme, ne pa pravilo. Menim, da je direktiva močno sporočilo evropskih institucij, kako morajo stvari potekati. Vsem se želim zahvaliti za sodelovanje in pozornost.

  Bernadette Vergnaud , v imenu skupine S&D. – (FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, najprej želim čestitati naši poročevalki gospe Weiler za njeno delo in izjemen kompromis, ki ga je dosegla s Svetom, saj je prvotni predlog Komisije vseboval nekaj velikih napak.

Izpostaviti želim štiri pomembne točke, ki so bile uresničene s to direktivo.

Zelo me veseli, da vsebuje zagotovilo o enaki obravnavi javnega in zasebnega sektorja. Komisija je pričakovala težje sankcije za javni sektor, čeprav slednji delujejo v splošnem interesu. Do tega je prišlo zaradi nepoznavanja realnih razmer v javnih računih držav članic in bi lahko pripeljalo do podrejenega konkurenčnega položaja javnih podjetij.

Drug napredek predstavlja podaljšanje plačilnih rokov na 60, namesto 30 dni za javne zdravstvene službe, ki izvajajo celovite proračunske postopke, zaradi katerih potrebujejo daljše plačilne roke in zanje ne morejo biti odgovorne.

V zvezi s plačilnimi roki je bilo nujno treba uvesti prepoved nepoštenih pogodbenih pogojev za upnike v pogodbah med podjetji, pogostokrat med veliko skupino ter malim in srednje velikim podjetjem.

Zadnje, kar želim omeniti, je povezano predvsem z malimi in srednje velikimi podjetji, ki so žrtve zamud pri plačilih, in sicer uvedba 8 % obrestne mere za zamude ter nadomestilo za pokrivanje stroškov izterjave, kar bi lahko spodbudilo ta podjetja, da zahtevajo povračilo škode. Do zdaj so se temu odrekala, in s tem tvegala da bo to vse ogrozilo.

Zato sem vesela, da lahko glasujem za ta predlog zakona, za katerega upam, da bo resničen napredek pri donosnosti in dobremu zdravju evropskih podjetij, napredek, ki ga potrebujemo za učinkovitejši in bolj pošten notranji trg.

  Jürgen Creutzmann, v imenu skupine ALDE. – (DE) Gospa predsednica, komisar Tajani, gospe in gospodje, jutri bo Evropski parlament sprejel direktivo o boju proti zamudam pri plačilih, ki se bo zapisala v zgodovino. Gre za prvo direktivo, ki jo je mogoče enostavno pojasniti v treh stavkih: prvič, državni organi bodo načeloma morali v prihodnje plačati v 30 dneh, če niso bili dogovorjeni krajši plačilni roki, in če zaradi posebnih okoliščin ni nujno, da so plačilni roki daljši od 60 dni. Drugič, pri dogovarjanju o plačilnih rokih, lahko podjetja svobodno sklepajo pogodbe z roku do 60 dni, plačilni roki, daljši od 60 dni pa niso več dovoljeni, razen kadar je to izrecno dogovorjeno in če za upnika ne predstavlja resnih težav. Tretjič, če so prej omenjeni plačilni roki prekoračeni, je mogoče brez predhodnega opozorila zaračunati stroške izterjave v višini vsaj 40 EUR in obresti v višini 8 % nad osnovno obrestno mero Evropske centralne banke.

Direktiva bo pomagala malim in srednje velikim podjetjem v Evropi, da močno izboljšaj svojo likvidnost, zaradi tega pa jim ne bo treba najemati toliko kreditov pri bankah. Dolžniki, ki so močneje navzoči na trgu, ne bodo mogli več prisiliti majhnih in srednje velikih podjetij, da sprejmejo daljše plačilne roke in to je dobro. Posamezne države članice bodo lahko ohranile krajše plačilne roke, v že do zdaj običajni obliki; predvidevamo, da bodo ohranjeni, saj si ne moremo predstavljati, da bi se zaradi direktive o zamudah pri plačilih poslabšale plačilne prakse v državah članicah.

Podjetja, ki poslujejo v Evropi, vedo, da bodo v prihodnje njihovi zahtevki poravnani najkasneje v 60 dneh. To je velik korak naprej in še dodaten korak k končni vzpostavitvi evropskega notranjega trga. S sprejetjem te zakonodaje smo lahko zelo zadovoljni. V pomoč bo malim in srednje velikim podjetjem, prav tako pa bo pomagala evropskemu notranjemu trgu.

  Malcolm Harbour, v imenu skupine ECR. – Gospa predsednica, v imenu moje politične skupine, pa tudi predsednika Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov se želim zahvaliti predvsem gospe Weiler, kot poročevalki, pa tudi vsem drugim kolegom iz odbora, ki so danes tu, za odlično skupinsko delo. V to vključujem tudi Svet in Komisijo.

Veliko je govora o pametnem pristopu k urejanju, vendar menim, da je to klasičen primer pametnega urejanja. Predvsem neposredno obravnava probleme, s katerimi se spopadajo številna mala podjetja v gospodarstvu, v katerem vladajo težke razmere. Vztrajati moramo, da države članice čim prej izvedejo ta predlog.

Drugič, Komisija je pravilno analizirala probleme in uspehe prejšnje direktive in pripomniti želim, da je to bila prva direktiva, kjer je bil sporazum koordinatorjev odbora glede povabila Komisije, naj v celoti predstavi presojo vpliva vseh predlogov, v celoti izveden. Opravili smo izjemno celovito presojo vplivov, ki je jasno pokazala na področja, ki jih je treba spremeniti.

Predvsem pa je ključnega pomena vztrajanje, da morajo tudi državni organi delovati v skladu s standardi, ki veljajo za zasebni sektor in ob upoštevanju teh zahtev ne morejo zlorabljati svojega položaja glede na male dobavitelje. To je velik dosežek in predvsem se želim zahvaliti belgijskemu predsedstvu – vidim, da so danes navzoči njegovi predstavniki – saj se je uprlo zahtevam nekaterih držav članic, ki so si skušale zagotoviti izjeme glede 60 dnevne zahteve.

Belgijskemu predsedstvu smo povedali, da ta direktiva ne bo smiselna, če bi to dovolili. Izgubila bi svoj pomen, če bi državne organe izvzeli iz tega.

Menim, da je to dober primer pametnega urejanja, dovolite pa mi, da na koncu podam še dve zaključni pripombi. Predvsem moramo zagotoviti, da bodo to vse države članice dosledno in ustrezno izvajale; in drugič, to mora pripeljati do spremembe kulture, v skladu s katero enostavno ne bo več sprejemljivo, da velike stranke izkoriščajo mala podjetja, s tem, ko zamujajo s plačili. Menim, da bomo z direktivo to lahko dosegli.

  Oreste Rossi, v imenu skupine EFD. – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, najprej se moram zahvaliti gospodu Tajaniju za izjavo, s katero se popolnoma strinjam.

Vse prevečkrat se zgodi, da so ravno državni organi slabi plačniki in s tem pogostokrat drugače zdrava podjetja pahnejo v težave in resno škodijo konkurenčnosti naših podjetij. Sprožijo lahko hudo verižno reakcijo z resnimi socialnimi posledicami, ki na koncu prizadenejo tudi državne organe, ki so to sprožili, zaradi dvigovanja cen, stroškov in posledično tudi porabe.

Glede na vse to ni presenetljivo, da se mala podjetja znajdejo v stečajih zaradi pomanjkanja likvidnih sredstev, predvsem v času gospodarske krize in recesije, s kakršno se spopadamo zdaj. Zato je bila sprejeta odločitev, da morajo biti takšni zamudniki s plačili resno kaznovani. Novi parametri, določeni v sprejetem poročilu, še naprej ohranjajo pogodbeno svobodo pri pogajanjih med zasebnimi podjetji, vendar nalagajo časovne omejitve (30 + 30 dni); določajo rok 30 dni, v katerem morajo državni organi plačati zasebnim podjetjem; prav tako pa uvajajo novo pravilo za velika podjetja – kot so podjetja, ki poslujejo v poštnem, energetskem in prometnem sektorju – , ki tekmujejo z zasebnimi podjetji, čeprav so javno financirana, in sicer, da so izenačena z zasebnimi podjetji in torej za njih veljajo pravila zasebnega trga.

Države članice morajo kar se da hitro izvesti te določbe ter oživiti tista podjetja, ki so še vedno v težavah, kot so poudarili komisar in številni moji kolegi poslanci.

  Csanád Szegedi (NI). – (HU) Gospa predsednica, gospe in gospodje, glede na verige dolga, ki vplivajo na in omejujejo gospodarstvo na Madžarskem, moramo vsekakor pozdraviti uredbo, ki prispeva k boljši plačilni disciplini, pa tudi večji predvidljivosti finančnih procesov, s tem pa prispeva k izboljšanju razmer finančnih subjektov. Na eni strani je prvotni predlog zaradi predloženih sprememb jasnejši, kar je izboljšanje, na drugi strani pa v nasprotju s prvotnimi cilji te spremembe slabijo odvračalne sile, ki so bile v prvotnem predlogu, predvsem na strani organov oblasti. Predvsem državnim organom ni dovoljeno odstopanje od 30 dni. Uporabiti moramo osnovno uredbo, ki omogoča uporabo teh časovnih rokov. V zvezi s sankcijami morajo biti podjetja in organi oblasti enako obravnavani. Temeljni cilj so hitra plačila in oživljanje gospodarstva, kar bo prispevalo k finančni stabilnosti malih in srednje velikih podjetij. V predlogu ni bila navedena niti ena določba, ki bo to omogočala.

Velike multinacionalke z zlorabo pomembnega tržnega deleža in prevlade, silijo svoje domače partnerje v pogodbe, ki predvidevajo 90 ali 120 dnevne plačilne roke z morebitnimi sankcijami na nacionalni ravni v primeru zamude. Vendar pa si ranljivi dobavitelj ne upa uveljavljati sankcij, tudi kadar to jasno določa zakon, saj se boji, da bo izgubil naročila. Da bi se temu izognili, potrebujemo zakonske predpise za vse primere, kjer bodo predvidene obvezne kazni za zamudo pri plačilu, te kazni pa se izrečejo tudi upnikom, kadar jih ne zaračunajo. Zahvaljujem se vam za pozornost!

  Andreas Schwab (PPE). – (DE) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, seveda je v Evropskem parlamentu povsem normalno, da se najprej zahvalimo kolegom poslancem, vendar pa pri tej direktivi menim, da je dejansko primerno, če začnem z zahvalami. Najprej se želim zahvaliti komisarju Tajaniju, ki je na do zdaj le redko kdaj viden izjemno odprt način obravnaval zahteve in utemeljene pomisleke Parlamenta pri delu Komisije Resnično je šlo za pozitiven nov potek sodelovanja med Svetom, Komisijo in Parlamentom. V zvezi s tem lahko le ponovim, kar je že bilo povedano: gre za pameten pristop k urejanju in tega rabimo še več.

Vendar pa menim, da smo tudi v Evropskem parlamentu pripomogli k temu, da je ta direktiva prišla v Svet s tem rezultatom, ki so ga številni kolegi poslanci že opisali, kot pozitivnega. Med Odborom za pravne zadeve in Odborom za notranji trg in varstvo potrošnikov smo sledili skupni medodborski strategiji. Tesno smo sodelovali, tudi med različnimi skupinami in kot predstavnik Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) moramo povedati, da se ne želim le zahvaliti, ampak tudi izraziti spoštovanje poročevalki gospe Weiler za dejstvo, da je – čeprav je na začetku opredelila drugačno vsebino – kot poročevalka za Parlament predstavljala glas, večinsko mnenje odbora na zelo resen in izrazit način. Brez tega uspeh ne bi bil možen, kljub znatnemu delu, ki so ga opravili poročevalci v senci.

Na koncu želim omeniti še eno stvar. Obstaja področje, ki smo ga do zdaj omenili le na kratko in to je pavšalni znesek 40 EUR, ki ga bo mogoče v prihodnje zaračunati v primeru zamude pri plačilu. Verjamem, da bomo morali, ko bo ta ukrep izveden v državah članicah, ko bodo potrošniki izvedeli zanj, to večkrat skušati pojasniti, saj v primeru popolnoma normalne dobave blaga teh 40 EUR dejansko v veliki meri preprečuje zamude pri plačilih, ki jih v Evropi skušamo preprečiti. Menim, da bodo Komisija in države članice še naprej morale vplivati na javno mnenje, da bodo potrošniki tako razumeli zakaj je to potrebno v interesu malih in srednje velikih podjetij v Evropi.

  Alan Kelly (S&D). – Gospa predsednica, rad bi se zahvalil komisarju za odlične pripombe. To je odlična zakonodaja in predvsem želim čestitati kolegici Barbari Weiler za način, kako je to izpeljala. Gre za odlično delo in primer dobre zakonodaje, ki jo lahko sprejmemo. Zagotovila bo boljši pretok denarja v naših gospodarstvih, s tem pa je dobro tudi za poslovanje, mala podjetja in družbo na splošno. Še pomembneje, pomagalo nam bo pri pomembnem vprašanju, s katerim se zdaj vsi srečujemo in sicer pri zagotavljanju delovnih mest.

Ta direktiva bo zagotovila jasna, trdna načela, ki jih je mogoče razširiti na trgih in v državah članicah, s tem pa zamude pri plačilih ne bodo več tolerirane. To bi moralo izboljšati likvidnost. Podjetja, ki prejemajo redna plačila, lahko veliko lažje koristijo kredite, širijo poslovanje in ustvarjajo delovna mesta. Na podlagi nedavnih sodnih primerov, povezanih s plačilno nesposobnostjo v moji državi, na Irskem, predvsem v gradbeništvu, vem, da številne zamude pri plačilih postanejo slabe terjatve, ki podjetja spravijo na kolena. To se je zgodilo podjetju, ki mi je bilo zelo blizu, posledično pa je prišlo do množičnega odpuščanja.

Prav tako pozdravljam določbo o pozitivnem imenovanju. Mislim, da je dobra ideja. Nagrajuje dobre prakse in ustvarja pobude.

Ne pozabimo na kmete. Kmetje trpijo zaradi zamud pri plačevanju predelovalcev in supermarketov. Multinacionalke zmagujejo. Upam, da jim bodo ti predpisi omogočili boljše pogajalsko izhodišče in da bo s tem bolje zaščitena tudi ta ranljiva skupina v verigi preskrbe s hrano.

  Edvard Kožušník (ECR). – (CS) Mislim, da se moram najprej zahvaliti poročevalki gospe Weiler za dobro delo, ki ga je opravila, saj na začetku sploh ni bilo enostavno. Kljub temu menim, da smo lahko zadovoljni s končno obliko.

V nasprotju s prvotnim predlogom Komisije, ki je nekoliko odstopal od te prakse, smo se z novo spremembo približali stvarnosti, ki prevladuje v komercialnih in pogodbenih odnosih. Predlog prav tako poenostavlja in pojasnjuje to, na kar gledam kot na temeljni premik k boljši jasnosti standardov. Predvsem je treba izpostaviti dejstvo, da nam je v nasprotju s prvotnim predlogom Komisije, uspelo ohraniti načelo pogodbene svobode v komercialnih in pogodbenih odnosih. Hkrati pa je zelo dobra novica, da nam je uspelo sprejeti določbo, ki določa, da imajo institucije Evropske unije enak status, kot državni organi v državah članicah. Od zdaj naprej bodo te institucije morale plačevati pravočasno, kar bodo še posebej cenili prejemniki evropskih sredstev. Prav tako sem zelo vesel, da nam je uspelo zbrisati zelo smešno določbo, ki je državnim organom, ki so s plačilom zamudili en dan, nalagala pavšalno kazen v višini 5 % celotnega dolgovanega zneska, poleg standardne obrestne mere za zamude pri plačilih. Ni mi treba poudarjati kakšen vpliv bi ta določba imela na že tako preobremenjene javne proračune.

Še enkrat, zahvaliti se želim poročevalki in kolegom za prizadevanja pri iskanju skupnega kompromisa glede oblike tega poročila. Mislim, da je šlo za dobro porabljeno energijo.

  Anna Maria Corazza Bildt (PPE). – Gospa predsednica, pridružujem se zahvalam in čestitkam, ki so danes zvečer več kot le formalnost. Zahvaliti se želim komisarju Tajaniju za osebno zavezanost, Svetu za njegovo prožnost in seveda mojim kolegom, da so dosegli kompromis na prvi obravnavi, ki je tako pomemben za nas v poslu. Predvsem se zahvaljujem prijateljici Małgorzati Handzlik iz skupine EPP.

Ker sem bila pred vstopom v Parlament poslovna ženska, se povsem dobro zavedam, kako resno vprašanje so zamude pri plačilih za mala podjetja. Včasih lahko to vodi v stečaj. Spet drugič lahko povzroči samo negotovost in škodi podjetju.

Omejevanje roka plačila za javne upravne organe na 60 dni je seveda glavni dosežek, saj morajo državni organi, kot je povedal komisar Tajani, enostavno obdelati plačila, torej gre za vprašanje zmanjševanja birokracije.

Prav tako me veseli, da smo vključili trgovanje med podjetji, saj imajo zdaj mala podjetja jasen pravni okvir, ki jih omogoča, da vložijo terjatve zaradi zamud pri plačilu velikih podjetij, kar si včasih niso upala storiti.

Menim, da smo našli dobro ravnotežje med spoštovanjem svobode sklepanja pogodb – kar je zelo pomembno – in zagotavljanjem potrebnih orodij malim podjetjem, s katerimi se lahko izognejo, da bi postali talci večjih podjetij ali javne uprave. Namesto da porabljajo čas za izterjavo dolgov, lahko zdaj svoja sredstva namenijo učinkovitemu uveljavljanju pravic do plačila, obresti in nadomestila.

Verjamem, da mora ta sporazum biti orodje za odvračanje od zamud pri plačilih in ne kot orodje za izterjave zaradi zamud pri plačilih in kot je povedal Malcolm Harbour resnično vzpostaviti kulturo pravočasnega plačevanja, zaradi katere bo notranji trg bolje deloval in bo v korist vsem udeleženim.

Dokazali smo, da lahko Parlament sprejme konkretne ukrepe, ki lahko prispevajo s spremembam, ustvarijo več delovnih mest in so v pomoč malim in srednje velikim podjetjem. Zdaj je najpomembnejše, da Svet in države članice prevzamejo svoje odgovornosti in poskrbijo, da se bodo ta pravila ustrezno izvajala.

  Silvana Rapti (S&D). – (EL) Gospa predsednica, zahvaljujem se gospe Weiler, ki je pomagala malim in srednje velikim podjetjem po Evropi, s tem pa tudi Evropi sami. V tem kritičnem času za gospodarstvo Unije si zelo resno in utemeljeno prizadevamo, da bi okrepili mala in srednje velika podjetja. Vsi vemo, da so zamude pri plačilih pogosto razlog zakaj se ta podjetja znajdejo v stečaju in izgubimo delovna mesta. Ob precejšnjih naporih in s še večjo pripravljenostjo nam je uspelo doseči kompromis, tako da bomo lahko ohranili delovna mesta, in sestavili precej oster, vsekakor pa potreben in pošten sporazum.

Prepričana sem, da razumete, da me kot Grkinjo to vprašanje še posebej zanima in skrbi. Dejstvo, da se je Grčija strinjala z maržami na plačilo, ki jih je mogoče poimenovati „nizke“, ponazarja, da smo resnično zavezani spreminjanju razmer v moji državi. Splošni 30 dnevni rok plačila enostavno povedano pomeni, da moramo spremeniti naše interne upravne revizijske postopke za odobritev plačil. 60 dnevna izjema, predvsem v sektorjih, kot je zdravstveni sektor, nam omogoča obravnavo verižnih plačilnih postopkov, ki jih ni vedno enostavno revidirati.

Želim, da bi uspeli – in verjamem, da bomo – , ker to dolgujemo delavcem in poslovnežem v Grčiji ter delavcem in poslovnežem v Evropi. Malim in srednje velikim podjetjem moramo zagotoviti možnost, da uporabljajo več pobud in ustvarijo zdravo rast.

  Janusz Wojciechowski (ECR). – (PL) Problem pravočasnih plačil pri komercialnih transakcijah prav tako vpliva na kmete in dobavitelje kmetijskih pridelkov. Roki za poravnavo so večkrat postavljeni na zelo oddaljene datume in to je eden izmed razlogov, zakaj se gospodarske razmere mnogih kmetij slabšajo. Kmetje pogosto ne prejmejo pravočasnega plačila za svoje pridelke.

Evropski parlament se je v nedavnem poročilu gospoda Bovéja odločil v korist kmetov in presodil, da najdaljše obdobje za poravnavo takšnih transakcij ne sme biti daljše od 30 dni. Prizadevati si moramo za učinkovito izvedbo tega obdobja v praksi v vseh državah članicah Evropske unije. Kmetje morajo biti zaščiteni pred nepoštenimi praksami trgovinskih podjetij, predvsem pa praksami velikih maloprodajnih verig.

  Mario Pirillo (S&D). – (IT) Gospa predsednica, gospod Tajani, gospa Weiler, direktiva o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih je učinkovit in pomemben zakon Parlamenta, ki je postal zagovornik utemeljenih zahtev malih in srednje velikih podjetij v Evropi, ki že več let trpijo zaradi zamud pri plačilih računov. Gre za zelo resen problem, ki je oviral razvoj podjetij in v nekaterih primerih pripeljal do stečaja podjetij, ki so že tako ali tako čutila obremenitev zaradi visokih obrestnih met, ki jih zaračunavajo banke.

V skladu s sporazumom, doseženim 13. septembra med Parlamentom in Svetom, se lahko podjetja zdaj zanašajo na dokončne roke, do katerih lahko pričakujejo plačilo računov, teh rokov pa se bodo morali držati v zasebnem sektorju in v državnih organih. Predlagana direktiva bo vsekakor izboljšala denarne tokove evropskih podjetij, ki jim je s tem na voljo pomemben pravni instrument, s katerim lahko v celoti in učinkovito uveljavljajo svoje pravice. Ne želim, da bi te ugodnosti za mala in srednje velika podjetja vplivale na nabavne cene.

Upam, da se bodo države članice znale odzvati na jasno sporočilo, ki ga v času gospodarske recesije pošilja Evropska unija in pospešile prenos evropske direktive v nacionalne zakonodaje.

  Oldřich Vlasák (ECR). – (CS) Ta nujen predlog za spremembo direktive o zamudah pri plačilih, o katerem danes razpravljamo, je opazno boljši, kot prvotni predlog. Obžalujem pa, da nam v končnem kompromisu ni uspelo zagotoviti enakega statusa za vse strani in ohraniti enake pogoje za javne in zasebne subjekte. Medtem ko bi plačilni roki za pogodbe med podjetji načeloma morali biti omejeni na 60 koledarskih dni – to obdobje je mogoče podaljšati le v izrednih razmerah – v primeru pogodb z državnimi organi, vključno z občinami in mesti, plačilni roki ne bi smeli presegati 30 koledarskih dni. To se mi zdi narobe, saj bi morali vsi akterji delovati pod enakimi pogoji.

Utemeljitev, da so državni organi v prednosti, saj lahko finančne vire pridobijo po ugodnejših pogojih, kot podjetja, ali da so manj odvisna od vzpostavljanja stabilnih odnosov, mogoče drži za nacionalne organe ali evropske institucije, vsekakor pa ne drži za večino manjših mest in podeželskih občin, ne samo v Češki republiki, ampak tudi drugod po Evropi. Ta predlog je torej diskriminacijski do teh malih mest.

  Lara Comi (PPE). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, osebno se strinjam, da moramo okrepiti Direktivo 2000/35/ES in poiskati instrumente, s katerimi bi lahko odpravili ali vsaj znatno zmanjšali zamude pri plačilih v gospodarskih poslih.

Vsi poznamo gospodarske in politične posledice zamud pri plačilih na nacionalnih trgih, predvsem pa na evropskem trgu. Gospodarska recesija je poslabšala razmere, še dodatno negativno vplivala na konkurenčnost in donosnost in resno ogrozila preživetje malih in srednje velikih podjetij, ki so temeljni del evropskega trga, ustvarjajo blaginjo in imajo ključno vlogo pri ustvarjanju delovnih mest.

Politična odločitev Evropske komisije je korak v pravo smer in se ujema s tem, na kar se je skliceval gospod Monti v svojem poročilu, ko je govoril o potrebi po posredovanju, da bi tako bilo mogoče vzpostaviti gospodarsko klimo, ki je ugodnejša za mala in srednje velika podjetja. V zvezi s tem, ali se bodo državni organi takoj odzvali na to, ali pa bo 8 % obrestna mera delovala odvračalno, ne morem skrivati dejstva, da dvomim v rezultat, ko pomislim na nekatere regije v moji državi in drugih državah članicah, ki imajo resne težave pri zagotavljanju skladnosti z novimi predpisi.

Upam, da bo ta nov pristop resnično priložnost za spremembe. Pomembno je, da spremljamo prenos direktive v različne notranje pravne rede, kjer bodo sodelovali regionalni in lokalni organi, da bi tako povsod zagotovili enotno izvajanje.

  Regina Bastos (PPE). – (PT) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, najprej želim čestitati kolegici poslanki, poročevalki, za njeno delo, hkrati pa se zahvaliti vsem tistim, ki so z njo sodelovali pri tem poročilu, da smo lahko že na prvi obravnavi dosegli sporazum.

Vsi se zavedamo, da sedanja direktiva, ki prenavlja prejšnjo direktivo, staro več kot 10 let, skuša odpraviti močno razširjen problem: Evropska unija in zamude pri plačilih. Takšne zamude, kjer so vpleteni tudi državni organi, so v nekaterih državah članicah nerazumno dolge. Ta praksa zelo negativno vpliva na gospodarsko življenje, na mala in srednje velika podjetja, pa tudi na notranji trg, in ne moremo je več dopuščati, predvsem ob dejstvu, da smo v gospodarski in finančni krizi.

Ta zakonodajna sprememba vnaša skladnost in smisel v načrt za oživljanje evropskega gospodarstva in izvajanje „Obrtnega zakona“. Ta direktiva bo zagotovo izboljšala likvidnost podjetij. Upnikom bo na voljo uspešno in učinkovito orodje za uveljavljanje pravic v primeru „slabega plačilnega obnašanja“. Z uvedbo te direktive bo izjema le graje vredna praksa oseb javnega prava. Javni pravni organi morajo biti dober zgled pri plačevanju svojih računov za blago in storitve v enem mescu. Zdaj je od vpletenih institucij, Sveta in držav članic, odvisno, da zagotovijo hiter prenos te direktive.

  Sari Essayah (PPE). – (FI) Gospa predsednica, komisar, mala podjetja imajo pogosto finančne težave zaradi zamud pri plačilih, v sedanjih gospodarskih razmerah pa lahko zamude pri plačilih zaradi slabe likvidnosti pomenijo tudi stečaj za dobavitelje blaga in storitev.

S Svetom je bil sklenjen sporazum o posodobitvi direktive o zamudah pri plačilih, ki bo določala splošen rok 30 dni za plačila med zasebnimi in javnimi podjetji. Menim, da moramo prav tako zagotoviti splošno svobodo pri sklepanju pogodb pri poslih med podjetji in ravno zaradi tega mislim, da je dobro, če je mogoče plačilne roke pri poslih med podjetji podaljšati tudi na 60 dni, če se s tem strinjata obe strani.

Možnost podaljšanja plačilnih rokov za državne organe je bolj omejena, zamude pri plačilih, predvsem državnih organov, pa so v nekaterih državah EU postale velik problem. Na primer v Grčiji je povprečni rok plačila bil podaljšan tudi na 165 dni (čeprav se stvari izboljšujejo, kot je izpostavila naša grška poslanka). V Španiji znaša 138 dni, v Italiji pa 128.

Finančna podjetja so imela zaradi zamud pri plačilih koristi, saj so bila podjetja prisiljena prodati terjatve do kupcev in pospešiti prihodkovni cikel. Te finančne storitve stanejo in izpostaviti moramo, da je osnovna pravica podjetij, da prejmejo denar, ki jim ga nekdo dolguje, ne da bi morala plačati posrednikom in si nakopati dodatne stroške.

Dogovorjena obrestna mera za zamude pri plačilih, referenčna mera plus 8 %, je sprejemljiva, vendar pa lahko najnižji znesek izterjave terjatev 40 EUR postane prekomeren pri malih in ponavljajočih dostavah. Ne smemo pozabiti, da morajo biti povračila za nazaj razumna, se pravi, povezana z razumnimi stroški, ki jih je upnik dejansko utrpel. Kljub tem obrobnim pripombam bo direktiva o zamudah pri plačilih zagotovo najbolj koristila malim in srednje velikim podjetjem.

  Elena Băsescu (PPE). – (RO) Zamude pri plačilih imajo v nestabilnem gospodarskem okolju negativno vplivajo na mala in srednje velika podjetja. Izboljšanje sistema v tem pogledu je ambiciozen cilj, hkrati pa moramo prav tako zagotoviti, da bodo tudi zaposleni in dobavitelji pravočasno prejeli plačilo. Novi predpisi o zamudah pri plačilu v trgovinskih poslih morajo olajšati in pospešiti postopek za podjetja pri izterjavi zapadlega denarja. Prepričana sem, da morajo vsem vpletenim stranem biti zagotovljeni enaki pogoji, pravila pa morajo veljati za vse.

V zadnjih treh letih je zaradi finančne blokade prenehalo delovati več kot 30 000 malih in srednje velikih podjetij. Eden izmed razlogov so zamude pri plačilih države za blago in storitve.

Na koncu želim izraziti podporo temu predlogu direktive, ki spodbuja boljši nadzor in vrednotenje sistema trgovinskih poslov.

  Zuzana Roithová (PPE). – (CS) Ne dvomim, da bomo jutri sprejeli spremenjeno direktivo in tako omogočili novo poslovno kulturo, kjer so pravočasna plačila običajna praksa, za zamude pri plačilih pa se izrekajo stroge kazni. Predvsem manjši podjetniki bodo veseli dejstva, da tudi državni organi in institucije, povezane z državnim proračunom, ne bodo več mesecev dolgovale denarja za storitve in blago in bodo mogoče plačale v 30 dneh.

Veseli me, da se je Svet strinjal z novo dajatvijo 40 EUR za izterjavo plačil in da prav tako podpira povečano obrestno mero za nazaj v višini 1 % v primerjavi z zdaj. Menim, da ni smiselna pri izterjavi minimalnih zneskov, ki so zapadli zaradi napak in ki ne vplivajo negativno na plačilno sposobnost podjetij. Na srečo to ne velja za zamude pri plačilih potrošnikov.

Veseli me, da sta se odbor in Svet strinjala z dejstvom, da ni mogoče uvesti dvojnega sistema kaznovanja za zasebni in javni sektor, kot je predlagala Komisija. Opazila sem paradoks, da bodo na primer bolnice morale svojim zasebnim upnikom plačati višje kazni, kot bi jih lahko same zahtevale od svojih dolžnikov. Ta sprememba vzpostavlja zelo kakovosten instrument in čestitam gospe Weiler.

  Csaba Sándor Tabajdi (S&D). – (HU) Gospe in gospodje, pozdravljam poročilo gospe Weiler, namenjeno odpravi pomanjkljivosti vrzeli in zagotavljanju poštene trgovske morale v Evropski uniji, vendar se pri tem ne slepimo. Gre za potreben, a ne zadosten ukrep, saj vsi poznamo načine, s katerimi lahko prevladujoča podjetja izvajajo pritisk. Gre za zelo pomemben in potreben ukrep, ki pa ne zadostuje. Zelo pomemben je dodaten nadzor, saj vsi dobro vemo, da so mala podjetja, vključno s tistimi v kmetijstvu, v podrejenem položaju znotraj dobavne verige, kar je omenjeno tudi v poročilu gospoda Bovéja. Izpostavljeni so prevladi kupcev in velikim verigam trgovin. Poročilo gospe Weiler predstavlja pomemben prispevek k tem, vendar sta potrebna dodatno učinkovito spremljanje in nadzor. Zahvaljujem se vam za pozornost.

  Luís Paulo Alves (S&D). – (PT) Gospa predsednica, danes številnih državah članicah obstajajo velika odstopanja glede plačilnih pogojev podjetjem, predvsem v zvezi z državo, malimi in srednje velikimi podjetji ali velikimi podjetji. Tisti med nami, ki prihajamo iz podjetij, vemo da se zaradi gospodarske krize in ob vse večjih težavah pri financiranju, podjetja vse bolj spopadajo z likvidnostnimi problemi in da so v mnogih državah izpostavljene celo večjemu tveganju za stečaj.

Jasno je, da ima sedanja direktiva, ki skuša urejati to področje, omejen vpliv in da predlog, ki ga zdaj analiziramo, predstavlja pomemben korak pri doseganju rokov plačila, ne samo pri odnosih med podjetjih in javnimi organi, ampak tudi – in to je ključnega pomena – pri odnosih med podjetji. Zdaj imamo zakonodajo, ki nam daje večjo dodano vrednost, z jasnim sistemom kazni za zamude pri plačilih in ki hkrati predstavlja učinkovito izboljšavo na področju zlorab pogodb s strani države in prevladujočega položaja s strani velikih podjetij.

  Jaroslav Paška (EFD). – (SK) V državah članicah obstajajo različna pravna okolja na področju izterjave dolga. V državah članicah prav tako vladajo različne razmere na področju pravočasnosti plačil za blago ali storitve.

Vendar pa imamo eno skupno točko – zamude pri plačilih predstavljajo ogromne težave za mala in srednje velika podjetja. V moji državi obstajata dve skupini vlagateljev, ki se zelo pogosto ne držita plačilnih rokov. V prvo skupino spadajo javni organi na različnih ravneh, od lokalnih organov, do občinskih organov in regionalnih organov, pa vse do države. Drugo skupino sestavljajo veliki tuji izvajalci, ki večkrat spravijo male podizvajalcev v nemogoče razmere, predvsem v gradbeništvu in kmetijstvu. Mala podjetja običajno nimajo finančnih rezerv, ki bi jim omogočale, da več mesecev plačujejo svoje zaposlene, ne da bi prijela plačilo za opravljeno delo. Upajmo, da bo nova direktiva prinesla pričakovano izboljšanje in da bo namerno zadrževanje sredstev postalo preteklost v Evropski uniji.

  Giovanni Collino (PPE). – (IT) Gospa predsednica, gospod Tajani, gospe in gospodje, mala in srednje velika podjetja v Italiji in v Evropi neizmerno trpijo zaradi posledic krize. Gre za podjetja, ki imajo največ težav pri spopadanju z velikimi dolgovi, saj težje zagotavljajo zavarovanje. Ravno ta podjetja najbolj potrebujejo razpoložljiva likvidna sredstva, saj imamo manj kapitala, ki ga lahko uporabijo za rast. Vedno prva občutijo težave trga, saj ne morejo izkoristiti razpršenosti. Ravno v njihovem interesu bomo jutri glasovali za poročilo o predlogu direktive o boju proti zamudam pri plačilu.

Javni organi morajo služiti državljanom in njihovim interesom, ki so v tem primeru gospodarski interesi. Upravne postopke moramo oblikovati, vzpostaviti in izvajati ravno v skladu s temi interesi, da bi tako lahko cenili prizadevanja tistih, ki so odgovorni za prihodnost številnih družin, saj zaposleni delajo v teh podjetjih.

Zaradi Evropskega parlamenta bodo od jutri dalje mala in srednje velika podjetja bolje zaščitena pred tistimi v javnem in zasebnem sektorju, ki so se preveč zanašali na to, da bodo lahko odložili plačilo svojih računov. Gospa predsednica, na koncu se želim zahvaliti poročevalki in komisarju Tajaniju za predanost.

  Monika Flašíková Beňová (S&D). – (SK) Vsi, ki smo kadar koli bili v poslu ali smo sodelovali v gospodarskih dejavnostih, vemo, da lahko težave povzroči že nekaj tako banalnega, kot so zamude pri plačilih.

Pozdravljam pristop poročevalke in strinjam se z njeno oceno predloga Komisije in z njenimi pogledi na spremembe in dodatke. Na drugi strani pa bi bilo dobro, če bi bilo pripravljenih več ukrepov, s katerimi bi bilo mogoče zagotoviti pozitivno pobudo za vse, ki sodelujejo v trgovinskih odnosih in jih spodbujati, da ne zamujajo pri plačilih. Države članice Evropske unije bi lahko zagotovile podporo pri uporabi Kodeksa o pravočasnem plačilu ali objavile neke vrste bel seznam dobrih plačnikov. Vsekakor ne smemo razmišljati le o sankcijah, kadar pride do zamud pri plačilih, ampak moramo skušati preventivno razviti neformalno kulturo predčasnega plačevanja.

  Peter Jahr (PPE). – (DE) Gospa predsednica, z novo uredbo o zamudah pri plačilih v trgovinskih poslih lahko dosežemo resničen napredek za vsa podjetja v Evropski uniji. Predvsem je za mala podjetja nesprejemljivo, da morajo več mesecev čakati na plačilo računov. Zato sem zelo zadovoljen, da danes skušamo določiti dokončne plačilne roke in stroške opominjanja za zasebne in javne naročnike. S to uskladitvijo na evropski ravni bomo resnično prispevali k izboljšanju trgovinskih poslov v Evropi, kar bo še posebej ugodno vplivalo na mala in srednje velika podjetja.

Spopasti se moramo s črnimi ovcami v industriji. Črne ovce so tisti, ki ob naročili že zelo dobro vedo, da ga ne bodo nikoli plačali.

  Antonio Tajani, član komisije. – (IT) Gospa predsednica, menim, da je razprava pokazala pripravljenost Parlamenta – čeprav v najrazličnejših oblikah – , da podpre to novo direktivo, s katero se bodo mala in srednje velika podjetja ter milijoni Evropejcev, ki pričakujejo, da jim bodo institucije Unije pomagale ohraniti delovna mesta, lahko konkretno odzvali.

Ker sem bil več let poslanec v Evropskem parlamentu, moram povedati, da sem vesel izjemnega napora, ki ga je vložil cel Parlament, predvsem pa poročevalci, da bi hitro sprejeli tako pomemben del zakonodaje. Rad bi se zahvalil predsedstvu in vsem, ki ste sodelovali: osebju Komisije, mojemu uradu, osebju belgijskega predsedstva in parlamentarnim svetovalcem.

Ne moremo čakati, kot so nekateri predlagali, ampak moramo poskrbeti, da bodo države članice hitro sprejele te predpise, ki imajo na voljo največ 24 mesecev, čeprav upamo, da bodo nekatere potrebovale manj. Prav tako vam zagotavljam, da bo Komisija še naprej pozorno spremljala načine, na katere se direktiva prenaša in izvaja, prav tako pa bo predložila Parlamentu poročilo v skladu s predvidenim časovnim razporedom.

Še enkrat se vam zahvaljujem za sodelovanje s Komisijo in za izjemen rezultat, ki smo ga dosegli v tako kratkem času.

  Barbara Weiler, poročevalka. – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, ko smo o tej zadevi razpravljali doma v naših volilnih okrožjih, sem verjela, da bomo deležni velike podpore – nekaj, kar ni samoumevno, ko govorimo o evropskih dokumentih – saj to vprašanje zamud pri plačilih v celoti gledano ni deležno kritik le doma; vsem je jasno, da morajo biti plačila izvedena pravočasno. To velja za vse, ne glede na to, kateri stranki pripadajo posamezniki, prav tako pa to ni odvisno od industrijske panoge. Imamo široko soglasje. Prav tako se želim zahvaliti kolegom poslancem, ki so izrazili strinjanje z današnjim rezultatom.

Omeniti želim še tri druge vidike. Kot sem povedala na začetku razprave, bomo kolesje sprožili jutri. Vendar pa bomo morali pozorno spremljati ali olajšave, ki smo jih uvedli na primer za mikropodjetja, podjetja, ki se ukvarjajo s kmetijskimi dejavnostmi ali za obrtna podjetja, dejansko zadostujejo, da lahko pridobijo denar, ki jim pripada. Zelo skrbno bomo morali preučiti, kako bo delovala omejena svoboda pri sklepanju pogodb. Gre za nekaj, kar bomo na evropskem notranjem trgu prvič preskusili in nekaj kar bolj ali manj vsi podpiramo. Preučiti bomo morali ali so 8 % zamudne obresti zadostne; Parlament želi, da bi bile 9 %. Bomo videli, kako deluje, Komisijo pa pozivam, naj skrbno spremlja in zagotovi, da države članice med postopkom izvedbe direktive ne bodo omilile.

Prav tako menim, da bomo deležni uspeha. Slišala sem, da je Španija že pripravila novo nacionalno zakonodajo in pri tem upoštevala naše metode in vem, da to prav tako velja za nekatere druge države članice. Naš odbor bo spremljal razmere ali izvajal presoje vplivov v skladu z direktivo, države članice pa se zavedajo, da bomo ob koncu parlamentarnega mandata vedeli, kdo je izvedel izboljšane plačilne prakse, ki smo jih predvideli in kdo ne. Vsem, ki so prispevali k temu rezultatu, se želim zahvaliti, vključno z belgijskim predsedstvom, ki mogoče ni bilo deležno dovolj priznanja za svoj prispevek. Vemo, kako učinkovito in konstruktivno ste vodili pogajanja – majhna država, vendar država z zelo inteligentnimi in učinkovitimi metodami za doseganje rezultatov v Evropi.

  Predsednica. – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo v sredo, 20. oktobra 2010 ob 12.30.

Pisne izjave (člen 149)

  Cristian Silviu Buşoi (ALDE), v pisni obliki. – (RO) Direktiva o boju proti zamudam pri plačilu je osnovni instrument za vzpostavljanje pravilnih in poštenih odnosov med državnimi organi ter malimi in srednje velikimi podjetji. Ko bo ta direktiva začela veljati, bo kaznovala organe oblasti, ki so slabi plačniki in zagotovila poslovnim ljudem pomemben instrument za izterjavo dolgov.

Takšna zakonodaja je bila potrebna, da bi lahko uravnotežili trg, zasebnemu sektorju pa zagotovili, da so organi oblasti akterji z enakimi pristojnostmi, ki odgovarjajo za kršitve pravil igre. Direktiva zagotavlja razumen rok 30 dni za plačila z odstopanjem do 60 dni v posebnih primerih, kot so bolnice, da ne omenjamo nadomestil in zamudnih obresti.

Čeprav je ta oblika direktive, o kateri smo glasovali, manj stroga do organov oblasti, ki so slabi plačniki, kot je prvotno predlagala Evropska komisija, zagotavlja ustrezno podporo malim in srednje velikim podjetjem ter velikim podjetjem, ki se v mnogih državah članicah Evropske unije spopadajo s težavami pri izterjavi denarja za storitve, ki so jih opravila.

Razočaran sem, da je bila odstranjena 5 % kazen. Vendar pa na ta korak nazaj gledam kot na strateško potezo za pridobivanj podpore pri kar največjem številu držav EU v času razprav Sveta.

  Robert Dušek (S&D), v pisni obliki. – (CS) Poročilo o ukrepih proti zamudam pri plačilu je namenjeno izboljšanju delovanja notranjega trga, izboljšanju plačilne etike in krepitvi plačilne sposobnosti malih in srednje velikih podjetij. Trenuten trend je plačati račune nemudoma, preden zapadejo ali ko zapadejo. Ukrepi, navedeni v predloženem predlogu, bi lahko pripeljali do nove poslovne kulture, v kateri so pravočasna plačila pravilo, zamude pri plačilih pa štejejo kot nesprejemljiva zloraba strank in kršitev pogodbe. Uvedena je lahko nova 1-odstotna stopnja za povračilo stroškov pri izterjavi plačil – za posameznike, podjetja in državne organe – pri čemer bi se za zamude pri plačilih posameznih obrokov obrestna mera in kazni zaračunale izključno za zamude pri plačilu. Kot rok plačila je predlagano končno obdobje 30 dni. Izjeme so dovoljene le v posebnih okoliščinah. Tu moramo jasno opredeliti, kaj je posebna okoliščina. Poročevalka predlaga, da se za javne organe uvede rok plačila, ki ne sme presegati 60 dni, kar povsem podpiram. Obresti za zamude pri plačilih morajo biti progresivne, da bi spodbudili dolžnike k čimprejšnjemu plačilu zapadlih zneskov. Zakonit pristop, vključno s kaznimi, bi moral po mojem mnenju biti še dodatno dopolnjen s tako imenovanimi mehkimi ukrepi držav članic. Na primer spodbujanje elektronskih računov, prilagoditev načinov plačila za velik obseg dela ali storitev ali pozitivna promocija.

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) Komisija za trajnostni razvoj se že dolgo bori, da bi državo spremenila v vzornega državljana, kadar govorimo o izpolnjevanju njenih obveznosti. Februarja letos je Parlament odobril osnutek, ki ga je pripravila Komisija za trajnostni razvoj in ki določa, da mora država začeti z izplačili zamudnih obresti, kadar je zamuda pri plačilih daljša od rokov, navedenih v pogodbi ali zakonu (30 ali 60 dni). Komisija za trajnostni razvoj je prav tako več let zagovarjala možnost poravnave zahtevkov med državnim dolgom podjetjem in podjetniškim dolgom za socialno varstvo ali davčnim organom, da bi tako olajšala delovanje podjetij, ki morajo, čeprav jim država ne plačuje, še vedno poravnavati svoje socialne in davčne prispevke. Zato se popolnoma strinjamo z besedilo, ki je bilo zdaj potrjeno in s katerim bo uvedeno povprečno obdobje 30 dni, v katerem mora država poravnati dolgove dobaviteljem. To obdobje se lahko v posebnih primerih podaljša na 60 dni. Prav tako uvaja obveznost plačila zamudnih obresti za zamude pri plačilih. Gre za predpise, ki temeljijo na absolutni pravici in lahko olajšajo razmere v številnih podjetjih, predvsem v malih in srednje velikih podjetjih.

  Liem Hoang Ngoc (S&D), v pisni obliki. – (FR) Želim se zahvaliti gospe Weiler za zelo kakovostno poročilo in izid pogajanj s Svetom, saj sporazum na prvi obravnavi vključuje vse ključne elemente, ki jih je predlagala Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu in ki so bile z glasovanjem potrjene v Odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov.

Predvsem me veseli, da zdaj za zasebna podjetja in državne organe veljajo enaki pogoji. Prvotni predlog Komisije je vključeval precej strožje kazni za javne organe, stališče, ki za mojo skupino ni bilo sprejemljivo, saj v nasprotju z zasebnimi podjetji, organi javnega sektorja niso osredotočeni predvsem na dobiček, ampak delujejo za splošni interes.

Dejstvo, da je posojilodajalec upravičen do nadomestila za stroške izterjave, prav tako pomeni resničen napredek, saj so se do zdaj mnoga podjetja, predvsem mala in srednje velika podjetja, odločala, da ne bodo zahtevale zamudnih obresti od posojilojemalcev in sicer zaradi preprostega razloga, ker so stroški ustreznih postopkov presegali finančne koristi.

Najdaljši plačilni rok 30 dni, določen v besedilu, je razumen, saj obstaja možnost za večjo prožnost, predvsem za organe javnega zdravstva, točka, ki je za našo skupino še posebej pomembna.

  Sandra Kalniete (PPE), v pisni obliki. – (LV) V času gospodarske krize moramo izvesti reforme za izboljšanje poslovnega okolja, saj je to najboljša priložnost, da spodbudimo gospodarstvo z najbolj neposrednimi načini, ter tako ustvarimo nova delovna mesta. Direktiva o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih je ena izmed najbolj pozitivnih primerov te vrste. Zamude pri plačilih za blago in storitve so praksa, ki jo je v državah članicah mogoče opaziti. Poleg tega ravno javni organi, ki dejansko ne bi smeli imeti problemov pri poravnavi računov, pogostokrat delujejo na ta način. To močno ovira poslovanje podjetij in jim onemogoča razvoj. Takšno prakso moramo odpraviti. Največji zmagovalci te direktive ne bodo le podjetja, ki poslujejo izključno znotraj mej določene države članice, ampak predvsem mala in srednje velika podjetja, ki bodo lahko izvažala blago in storitve v druge države članice, ne da bi morala več mesecev čakati na plačila. Vsi evropski potrošniki bodo imeli koristi zaradi povečane konkurenčnosti in ponudbe, ki jo bodo zagotovili novi predpisi. Direktiva pomembno prispeva k izboljšanju plačilne kulture v Evropi. S takšnimi odločitvami gradimo Evropo, ki je privlačna za vlagatelje in naša podjetja. Prav tako je pomembno na še naprej sprejemamo pogumne odločitve, ki spodbujajo razvoj.

  Pavel Poc (S&D), v pisni obliki. – (CS) V mnogih državah članicah EU je običajna praksa, da javni organi in velika podjetja zahtevajo plačilne roke devetdeset dni ali več. Mala in srednje velika podjetja torej služijo kot banke za javna ali velika podjetja. Notranji dolg malih in srednje velikih podjetij se stopnjuje, kar povečuje gospodarsko zastrupljenost v obliki računov z dolgimi plačilnimi roki, ki jih je težko izterjati. To krepi gospodarsko neenakost in znatno zmanjšuje konkurenčnost. Mala in srednje velika podjetja so prisiljena dolge plačilne roke pokrivati s krediti, ki jih vedno dobijo pod slabšimi pogoji, kot pa bi jih lahko od bank pridobila velika podjetja ali javni sektor. Novi pogoji in pravila za vse vpletene znatno pomagajo malim in srednje velikim podjetjem, da se ubranijo pred temi prikritimi krediti. Predlagana fiksna obrestna mera za zamude pri plačilih v višini 8 % je ustrezno sredstvo odvračanja tudi za velika podjetja, fiksni 30-dnevni plačilni rok je uravnotežen za dobavitelje in kupce, 30-dnevni rok za preverjanje dobave pa preprečuje zlorabo postopka preverjanja za podaljšanje plačilnega roka. Evropska pravila preprečujejo javnemu sektorju in velikim podjetjem, da bi prikrojevala zakonodajo, sprejeto na nacionalni ravni v državah članicah. Iskreno se zahvaljujem poročevalki za to izredno dragoceno poročilo in odličen rezultat.

  Debora Serracchiani (S&D), v pisni obliki. – (IT) Pozdravljam predlog direktive, ki je znaten napredek v primerjavi z veljavno direktivo. Ko bo prenesena nacionalno, regionalno in lokalno, bo znatno izboljšala plačevanje, predvsem državnih organov, podjetjem, še posebej malim in srednje velikim podjetjem, ki se bodo lahko zanašala na stabilnejši denarni tok.

V mnogih evropskih državah, kjer so državni organi v težavah, le ti običajno pozno poravnajo svoje obveznosti, pogosto pa zaradi tega nekatera podjetja gredo v stečaj. Očiten primer je Italija, kjer so konec 2009 javni organi dolgovali podjetjem približno 60 milijard EUR, zamude pri plačilih pa so povprečno znašale 186 dni, do skrajnih 800 dni. Spomnimo se le zneskov, dolgovanih hotelom, ki so sprejeli preživele hudega potresa, ki je aprila 2009 prizadel regijo Abruci.

16. Katastrofa rdečega blata na Madžarskem (razprava)

  Predsednica. – Naslednja točka je izjava Komisije o katastrofi rdečega blata na Madžarskem.

  Kristalina Georgieva, članica Komisije. – Gospa predsednica, najprej želim izraziti globoko sočustvovanje družinam žrtev in vsem, ki so bili prizadeti v industrijski nesreči 4. Oktobra v Ajki, na Madžarskem. Prav tako želim izpostaviti odločno in učinkovito ukrepanje madžarskih organov, da bi omejili vpliv razlitja, ki se vzdolž rek Torna in Marcal širi v Donavo in v sosednje države, in preprečili tveganje za nova razlitja s tem, ko so zgradili dodatne zaščitne zidove.

Ministru Sándorju Pintérju, madžarskemu ministru za notranje zadeve, ki vodi civilno zaščito, sem se že zahvalila za vsa prizadevanja različnih služb, ki so sodelovala in za pogum in predanost prvih ljudi, ki so ukrepali.

Pravkar sem se vrnila s kraja nesreče, kjer sem videla katastrofalne posledice rdečega blata na ljudi, domove, zemljo in ekologijo regije, pa tudi znatna prizadevanja madžarskih skupin za ukrepanje.

Čeprav razloge nesreče in njene posledice še vedno preiskujejo, je jasno, da je največ škode v neposredni bližini nesreče in da je najbolj prizadela naselja, kmetijska zemljišča in ekološke sisteme. Prizadetih je bilo 7 000 prebivalcev, predvsem iz vasi Kolontár in Devecser. Devet ljudi je umrlo, 130 pa je bilo poškodovanih, od tega približno 35 ljudi, ki so se na nesrečo prvi odzvali.

Prizadetih je bilo približno 1 000 hektarjev kmetijskih površin in štiri mesta Natura 2000, močno prizadeta pa sta tudi flora in favna na tem območju.

Glede na informacije, ki so jih zagotovili madžarski organi, rdeče blato ne vsebuje visokih koncentracij težkih kovin, in zaradi tega ne šteje kot nevaren odpadek.

Kljub temu prah, ki izhaja iz blata, ogroža zdravje in zato so za prebivalstvo in osebje kriznih skupin na območju potrebni previdnostni ukrepi.

Madžarske oblasti so namestile veliko število osebja in opreme. Ko sem bila včeraj tam, je neutrudno delalo približno 1 200 reševalcev iz okoljskih, zdravstvenih oddelkov, civilne zaščite in policije.

Poudariti moramo, da je najhuje že za nami, saj se nesreča ne širi več vzdolž Donave, tveganje za drugo razlitje pa je omejeno. Izvajajo se koraki naslednje faze dekontaminacije in rehabilitacije. Stroji in osebje še naprej odstranjujejo rdeče blato in ga odlagajo na ustreznih mestih. Podirajo hiše in zgradbe, ki jih ni mogoče več popraviti, postavljeni in utrjeni so bili zaščitni nasipi za preprečitev ponovnega razlitja. Izvaja se nadzor, prebivalstvo pa je obveščeno o preventivnih in sanitarnih ukrepih.

Prešla bom na odziv EU. 7. oktobra so madžarske oblasti sprožile mehanizem civilne zaščite in zaprosile za skupino strokovnjakov EU. Nemudoma je bila nameščena na območje za en teden. Ta skupina je zagotovila številna priporočila glede ukrepov za dodatno izboljšanje celovitega načrta sanacije in obnove. Ta vključujejo: omejevanje nadaljnjega širjenja rdečega blata po zraku in vodi; ukrepi za ocenjevanje tveganja za zdravje ljudi in omejevanje tega tveganja; spremljanje okolja; in ukrepi za sanacijo in obnovo.

Razen tega prvotnega ukrepanja v sili, je Komisija pripravljena izvesti mehanizme civilne zaščite, da bi tako še dodatno pomagala s strokovnim znanjem, kot tudi z opremo, če jo bodo madžarske oblasti potrebovale.

Drugič, za odpravljanje posledic nesreče je mogoče mobilizirati tudi strukturne sklade in to je bilo jasno povedano. Vlada je bila s tem seznanjena. Če se bodo odločili, da želijo preusmeriti sredstva, bi se Komisija pozitivno odzvala na takšno zahtevo.

Tretjič, mobilizacija solidarnostnega sklada EU je v tem primeru malo verjetna zaradi strogih pogojev veljavne zakonodaje, kjer je mogoče pokrivati le naravne nesreče; ti pogoji prav tako vključujejo omejitev 0,6 % škode za BDP in ta zelo verjetno ne bo izpolnjen.

Če ponovim, Komisija je zaskrbljena glede potrebe po hitrejšemu odzivanju solidarnostnega sklada in razširitve njegovega obsega uporabe. Zelo težko je pojasniti državljanom v državah članicah, zakaj lahko ljudem v Pakistanu nemudoma pomagamo, ne moremo pa ljudem, ki živijo na območju Ajke.

Komisija proučuje vprašanje okoljske zakonodaje. Pri prvi analizi je sedanja zakonodaja EU s področja odpadkov, direktiva o odpadkih ekstraktivne dejavnosti, prihajajoča direktiva o industrijskih emisijah, ki bo nadomestila direktivo o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, direktiva o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, tako imenovana direktiva Seveso in okvirna direktiva o odpadkih, zagotovila zadosten okvir za urejanje morebitno nevarnih industrijskih dejavnosti in ravnanje z odpadki na način, ki ne ogroža zdravja ljudi in okolja.

Komisija je menjanja, da poudarek ne sme biti na novi zakonodaji, ampak na zagotavljanju, da bodo vse države članice pravilno izvajale in uveljavljale sedanjo zakonodajo.

Imamo tudi okoljsko zakonodajo, ki obravnava škodo, ki je nastala po nesreči in sicer direktivo o okoljski odgovornosti. Govori o izrekanju, posledično pa tudi o potrebnih ukrepih za odpravljanje pomanjkljivosti, ki jih mora izvesti odgovoren uporabnik, ki nosi tudi vse stroške sanacije.

Naše poročilo o izvajanju direktive o okoljski odgovornosti izpostavlja dokaj počasno prevzemanje instrumentov finančnega jamstva za kritje odgovornosti in to se je zgodilo tudi v Ajki. Razmišljamo, da bi to v prihodnje okrepili in po potrebi poskrbeli, da bo obvezno.

Komisija bo po nesreči z blatom v Ajki preučila dognanja na evropski ravni, predvsem pa ustreznost, pravilno izvajanje in uveljavljanje evropske okoljske zakonodaje; ukrepe, potrebne za zagotavljanje, da bosta prizadeto prebivalstvo in ogrožena industrija vključena v ustrezne sisteme zavarovanja; ter kako okrepiti evropsko spremljanje nesreč, sposobnost odzivanja in kako okrepiti naše instrumente za izkazovanje solidarnosti našim članom in državljanom, kadar to potrebujejo.

V zvezi z zadnjo točko želim omeniti, da bo Komisija naslednji teden sprejela sporočilo o okrepitvi zmogljivosti odzivanja EU na nesreče, v katerem bomo obravnavali odzive na različne vrste nesreč, vključno z industrijskimi nesrečami, to pa bo povečalo zmogljivost skupinskega odzivanja.

Ob tej priložnosti se želim zahvaliti Parlamentu za močno podporo na tem področju krepitve zmogljivosti odzivanja EU na nesreče. Z veseljem pričakujem vaša vprašanja o primeru na Madžarskem, kot tudi vse vaše pripombe glede širših vprašanj.

  János Áder, v imenu skupine PPE. – (HU) Ker je komisarka Georgieva podrobno spregovorila o obsegu industrijske nesreče, o tem ne bom govoril, prav tako pa se ji želim zahvaliti za podporo, ki jo je izrazila vsem, ki so sodelovali pri omejevanju škode. Vem, da je obiskala Budimpešto in tudi tam povedala isto. To vsekakor pozdravljajo tisti, ki so pri omejevanju škode več kot en teden delali noč in dan. Pravkar ste govorili o možnosti mobilizacije strukturnih skladov. Ali lahko to nekoliko podrobneje pojasnite v vašem odgovoru, v zaključnem govoru in nam poveste, kaj ste mislili s tem.

Prav tako ste omenili, da razmišljate tudi o obvezni pomoči. Tudi o tem bi rad izvedel kaj več in kaj vključuje. Menim, da nas ta tragedija, ki se je zgodila na Madžarskem, kot tudi tragedije, ki so se zgodile v zadnjih 10 letih na različnih koncih, od Španije, Francije, pa do Belgije, opozarjajo, da se lahko takšne industrijske nesreče kadar koli in kjer koli ponovijo. Hkrati smo zaradi te nesreče osredotočeni na dejstvo, da Unija nima na voljo nobenega sredstva in to moramo jasno in nedvoumno povedati. Da, nima sredstev, da bi se odzvala na takšne razmere. Tudi to ste omenjali.

Mislim, da je zdaj čas, da pregledamo seznam nevarnih snovi, rdeče blato pa bi morali spet vključiti na ta seznam. Prav tako menim, da je čas, da uvedemo obvezno zavarovanje odgovornosti za podjetja, ki izvajajo nevarne dejavnosti, ki so hkrati tudi podjetja, ki so v veliki meri odvisna za velike industrijske nesreče v zadnjih 10 letih. Prav tako pa menim, da je zdaj čas, da vzpostavimo nov finančni sistem, s katerim lahko prizadeti državi zagotovimo učinkovito pomoč, resnično hitro pomoč. Komisarki bomo kmalu izročili naše predloge v zvezi s tem in upam, da bo pokazala enak odprt odnos, kot pri uvodnem govoru.

  Csaba Sándor Tabajdi, v imenu skupine S&D. – (HU) Zahvaliti se želim vam in evropskim državljanom, ki so izrazili sočutje v zvezi z nesrečo na Madžarskem. Tragični dogodki na Madžarskem prav tako pomenijo izgubo za Evropo. Namen današnje razprave je preoblikovati solidarnostne namere EU v konkretno pomoč in razmisliti o preprečevanju prihodnjih okoljskih nesreč.

Kolegi poslanci, predlagam da preoblikujemo solidarnostni sklad. Uporabno bi bilo, če bi razširili obseg pomoči na industrijske nesreče, hkrati pa znižali mejno vrednost denarnega zneska škode. To je še toliko bolj upravičeno, ker je gospa Georgieva povedala, da smo v zadnjih 10 letih porabili le 10 % tega sklada. Današnja razprava mora prav tako odgovoriti na pet vprašanj tehnične varnosti, povezanih z dolgoročnim varstvom okolja.

Prvič, na vseh še delujočih ali zapuščenih rezervoarjih mora biti opravljen tehničen in okoljski pregled v skladu z vsesplošno uveljavljenimi načeli EU. Države članice morajo okrepiti skladnost s skupaj vzpostavljeno tehnično panogo, Evropska komisija pa mora preveriti skladnost. Drugič, industrijski obrati, v katerih rdeče blato ni ustrezno shranjeno, morajo biti vključeni v kategorijo nevarnih industrijskih obratov. Tretjič, države članice morajo pospešiti izvajanje direktive o odpadkih rudarjenja. Četrtič, v pisnem vprašanju sem prav tako predlagal, da bi morala EU podpreti raziskovalne programe, namenjene recikliranju rdečega blata. Petič, v času madžarskega predsedovanja, moramo kot del strategije za Podonavje, začeti s čiščenjem in ponovnim oživljanjem rezervoarjev industrijskih odpadkov in odpadkov rudarjenja v povodju Donave.

In zadnjič, v Evropi 21. stoletja morajo biti dovoljene le tiste dejavnosti, ki zagotavljajo dekontaminacijo in recikliranje lastnih odpadkov. Tako lahko Evropa postane varnejša, naravno okolje pa prijetnejše za bivanje.

  Corinne Lepage, v imenu skupine ALDE. – (FR) Gospa predsednica, komisarka, gospe in gospodje, naj najprej izrazim našo solidarnost z žrtvami. Vendar pa moramo ob upoštevanju te nesreče obravnavati tudi nekatera vprašanja.

Komisarka, zahvaljujem se vam za informacije o tem, da bo naslednji teden izdano sporočilo o intervencijskih ukrepih, ki so ključnega pomena. Zagotovljena nam mora biti možnost, da pomagamo sodržavljanom v času naravni in industrijskih nesreč.

Vendar pa nisem zadovoljna, da bo to zelo strupeno blato – v televizijskih poročilih smo lahko videli fotografije ljudi z opeklinami, ker so prišli v stik z blatom – razvrščeno kot inertni odpadki. To je popolnoma nesprejemljivo. Komisija mora sprožiti pregled seznama nevarnih odpadkov, da bi lahko vključili blato, hkrati pa preverili, ali lahko na ta seznam dodamo še druge odpadke.

Pri tem je ključno vprašanje dejansko izvajanje prava Skupnosti in v zvezi s tem menim, da bi Komisija morala imeti sredstva, potrebna za spremljanje dejanskega izvajanja zakonodaje Skupnosti. To ne pomeni le prenos direktiv, ampak načine za izvajanje zakonodaje v vseh podjetjih v Uniji.

Da bi uresničili ta cilj, Komisija zahteva pooblastila za nadzor, ki jih zdaj nima. Ne potrebujemo več pravil; izvajati moramo veljavno pravo Skupnosti.

  Bart Staes, v imenu skupine Verts/ALE. – (NL) Gospa predsednica, gospe in gospodje, tudi jaz želim v Parlamentu izraziti solidarnost in sočutje z žrtvami v imenu moje skupine, Skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze. Ljudem moramo pomagati. To, kar se je zgodilo, je grozno. Vendar želim podati tri pripombe na vaš govor, komisarka Georgieva.

Rekli ste oziroma smo vaše besede tako razumeli, da se na prvi pogled večino evropske zakonodaje pravilno izvaja. Vendar želim Komisijo pozvati, da izvede podrobno preiskavo. Kot je izpostavila gospa Lepage, imamo najrazličnejšo evropsko zakonodajo: direktiva o odpadkih rudarjenja, direktiva o emisijah iz nekaterih industrijskih obratov in direktiva o okoljski odgovornosti.

Do te nesreče je prišlo, čeprav je bila spoštovana celotna okoljska zakonodaja? To je nemogoče; nekje je moralo priti do napak. Ali so madžarski organi prevzeli svoj del odgovornosti? Ali so izvedli ustrezne preglede? Zato menim, da moramo izvesti neke vrste test izrednih situacij, preiskavo izvajanja evropske zakonodaje in ali je bilo to izvedeno pravilno.

Drugič, naši prijatelji iz skupine Zeleni Madžarske so vztrajali, da se na območje pošlje neodvisna preiskovalna komisija, katere naloga bi bila pridobiti objektivne podatke o onesnaženju. Ne verjamem, da lahko takšno preiskavo izvedejo madžarski organi sami.

Tretjič, gre za vprašaje inšpekcij. Okoljske inšpekcije so ključnega pomena. O tej temi smo v Parlamentu že razpravljali in 20. novembra 2008 smo sprejeli resolucijo. Želimo, da se za te inšpekcije hitro sprejme zakonodajni okvir. Okoljske inšpekcije je treba izvajati; poleg inšpekcij nacionalnih inšpektoratov je treba nadzirati tudi nadzornike; nadzor nadzornikov. Nujno potrebujemo celovito okoljsko inšpekcijo v Evropi, predvsem pa pravilno izvajanje okoljskih direktiv.

  Lajos Bokros, v imenu skupine ECR. – (HU) V zadnjih dveh tednih je madžarski tisk govoril le o odgovornosti podjetja, Hungarian Aluminium Corporation. Glavnemu izvršnemu direktorju je bila odvzeta prostost še pred začetkom preiskave, še preden je dala kakršne koli rezultate. S preiskavo bo ugotovljena odgovornost podjetja, menim pa, da lahko že zdaj ugotovimo. Odgovorno ni le podjetje, ampak tudi organi oblasti in lokalni organi. Nadziranje škode je zelo pomembno in komisarka je že spregovorila o najpomembnejših ukrepih, ki jih moramo izvesti, kljub temu pa je zelo pomembno tudi preprečevanje. Na Madžarskem uprava, uprava osrednje vlade, pa tudi lokalne oblasti niso dovolj pripravljene na preprečevanje takšnih nesreč. Uprava je zelo razdrobljena, nima nobenih sredstev, prav tako pa ni dovolj kadra in finančnih sredstev za preprečevanje nesreč. Predlagam, da pripravimo takšen sklep in to upoštevamo v sklopu upravne reforme in reforme lokalnih oblasti.

  Marisa Matias, v imenu skupine GUE/NGL. – (PT) Gospa predsednica, komisarka, gospe in gospodje, naj povem, kar še nihče ni omenil. Komisarka, pozorno sem vam prisluhnila in glede na to, kar sem slišala, se mi zdi, da je bilo zagotavljanje molka do zdaj najučinkovitejši ukrep nacionalnih ali evropskih organov.

Industrijskim nesrečam se lahko in moramo izogniti. Za to obstaja evropska zakonodaja in jasno je, da je bilo kršeno pravo. Prihajalo je do neučinkovitosti, zamud pri odzivanju in zanemarjanju prizadetih, predvsem tistih, ki so najbolj prizadeti. Ljudje so umirali, nekatere so še vedno zaskrbljeni zaradi vplivov na zdravje. Celotnih stroškov ni mogoče izračunati in nemoralno je, da ne poskrbimo za žrtve.

Komisarka, vprašati vas želim, kako, da lahko pridemo do novic prek poročil Madžarov, pa vendar organi ničesar ne vidijo in ne povedo? Zato želim zastaviti nekaj vprašanj. Kako lahko banka pritiska na ljudi s hipotekami na hišami, ki so na prizadetih območjih, in od njih zahteva, da plačajo, kar dolgujejo, ker so njihove hiše izgubile na vrednosti? Kako se lahko strinjate s tem, da telefonski operaterji odklopijo edini način, ki ljudem na tem prizadetem območju omogoča stike? Kako je mogoče, da podjetje, ki je odgovorno za to nesrečo, že posluje?

Komisarka, govorili ste o omejevanju vplivov blata. Vprašati vas želim: kakšni so razlogi, da še naprej zmanjšujete resničen obseg te človeške tragedije? Zaradi tega imamo občutek, da smo vedno na začetku.

  Jaroslav Paška, v imenu skupine EFD. – (SK) Najprej želim izraziti iskreno sočutje z madžarskimi prijatelji zaradi velike nesreče, ki je 4. oktobra prizadela prebivalce vasi Kolontár in Devecser, ki jih je v trenutku zalil velik val kemičnega blata iz rezervoarja bližnje tovarne.

Kot je sčasoma postalo jasno, tudi v tem primeru, ravno nedolžni ljudje iz prizadetih skupnosti plačujejo največjo ceno za malomarnost tistih, ki so skrbeli za vzdrževanje in varnost rezervoarja, s tem pa tudi za varnost teh hiš. Vesel sem, da so prostovoljno pomoč prizadetim državljanom najprej ponudili strokovnjaki za reševanje in prostovoljni gasilci s Slovaške. Slovaki so za trenutek pozabili na domove in družine, da bi pomagali nesrečnim ljudem v sosednji državi, Madžarski.

Vem, da bo moralo preteči veliko časa, preden se bodo zacelile rane v vaseh Kolontár in Devecser, vendar moramo zdaj pomisliti tudi na to, da po Evropi mogoče obstaja še več takšnih zanemarjenih, nevarnih rezervoarjev, ki vsebujejo kemikalije in druge odpadke. Takšen rezervoar je z nenapovedan inšpekcijo našlo tudi Ministrstvo za kulturo v moji državi. Zdi se, da odlaganje industrijskih odpadkov in odpadkov rudarjenja na odlagališčih ni dobra rešitev za družbo ali za okolje. Zato moramo začeti resno razmišljati o zahtevi, da mora dovoljene za industrijsko ali rudarsko dejavnost biti izdan šele potem, ko bodo nastali odpadki nemudoma in popolnoma uničeni ali nevtralizirani, kot del proizvodnega ali pridelovalnega cikla. Le tako bomo lahko preprečili podobne nesreče, kot je nesreča, ki je zdaj prizadela prebivalce vasi Kolontár in Devecser

  Béla Kovács (NI). – (HU) Gospe in gospodje, najprej želim podati postopkovni predlog in pozvati Evropski parlament, da o teh pomembnih dogodkih za Madžarsko ne razpravlja tako pozno zvečer, če je možno, ampak takrat, ko je v Parlamentu navzočih čim več kolegov poslancev. Žal se je enako zgodilo, ko smo razpravljali o zakonu o slovaškem jeziku.

Strokovnjaki menijo, da je nesreča v vasi Kolontár posledica neoviranega pridobivanja dobička in resnih kršitev tehnološke stroke. Žal po dveh tednih preiskave še vedno niso bili identificirani ljudje, odgovorni za nesrečo, in vse manj je upanja, da bomo izvedeli resnico. Razmere so še toliko bolj resne, ker žrtve ne morejo računati na Solidarnostni sklad, ker ne gre za naravno nesrečo, vrednost ocenjene škode pa ne presega predpisanih 591 milijonov EUR, vsekakor pa gre za primer resne človeške malomarnosti. Poleg tega poslovne banke razpošiljajo nezaslišane zahteve lastnikom nepremičnin pod hipoteko in zahtevajo, da nemudoma povrnejo vse svoje dolgove, v enkratnem znesku, zaradi tega, ker so stanovanjske nepremičnine v regiji povsem brez vrednosti. To me spominja na Thomasa Friedmana, na novinarja časopisa New York Times, ki je v svojem članku 4. septembra zapisal, da je kredit droga, banke so prekupčevalci z drogo, centralna banka pa je boter.

Da bi te razmere hitro razrešili, nujno potrebujemo evropsko socialno solidarnost, s katero bo mogoče omejiti posledice. Dolžni smo, da žrtvam zagotovimo vso pomoč, jim pomagamo pri čimprejšnji obnovi normalnih življenjskih razmer. Poleg tega bi moral biti strožji tudi kazenski zakonik, da bi se v prihodnje lahko izognili ponovitvi takšnih nesreč, ki zahtevajo človeška življenja.

  Krisztina Morvai (NI). – Gospa predsednica, danes se je v Parlamentu zgodilo nekaj povsem nezaslišanega. Ko je moj kolega govoril o veliki tragediji v moji državi, zaradi katere so ljudje izgubili življenje, sta se dva predstavnika provokativno smejala.

Gre za uradno pritožbo, ki jo naslavljam na vas, gospa predsednica. Posredujte jo prosim gospodu Buzeku. Želim, da je ta primer ustrezno preiskan. Gospod Nigel Farage je storil nekaj, kar je bilo manj provokativno in žaljivo. Bil je oglobljen, prav tako pa je šel skozi disciplinski postopek. Ti dve ženski, dve predstavnici, si zaslužita vsaj to.

  Predsednica. – Urad je zabeležil vašo pritožbo.

  Richard Seeber (PPE). – (DE) Gospa predsednica, občudujem sposobnost kolegice poslanke, da iz smeha dveh kolegic poslank naredi tako veliko stvar. Vendar se vrnimo na obravnavano temo. Menim, da je ta razprava preveč pomembna, da bi z njo skušali pridobiti poceni politične točke.

Najprej želim izraziti sočustvovanje in solidarnost z žrtvami, predvsem tistimi, ki pomagajo in tvegajo svoja življenja, da bi zaustavili in odpravili to nesrečo. Ohraniti moramo trezno glavo in izvesti analizo sedanjih razmer, predvsem pa ugotoviti pripisati odgovornost. Povsem se strinjam s komisarko, ko pravi, da moramo preučiti, ali so bile direktive, ki smo jih pripravili za takšne nezgode v Evropi, ustrezno prenesene in izvajane. To je prvi korak in v zvezi s tem z zanimanjem pričakujem poročilo Komisije in zaključke, ki jih bo pripravila.

Hkrati pa želim pozvati Komisijo, naj bo strožja in hitrejša pri pozivanju držav članic, ki v svojo zakonodajo ne prenašajo zakonov, ki jih sprejemamo. To je naloga Komisije in povedati želim, da je včasih nekoliko površna pri tem. V zvezi s tem bi bilo dobro, če bi Komisija spomnila države članice na njihovo dolžnost.

Drugič, v Evropi imamo načelo, da mora onesnaževalec plačati. Verjamem, da je to zelo dobro in pomembno načelo in menim, da odgovornosti za takšne nesreče ne bi smeli prelagati na javni proračun. Zato menim, da je poziv za razširitev Solidarnostnega sklada neutemeljen, saj jasno vemo, kdo je onesnaževalec in ravno on mora plačati za nastalo škodo. Ko se takšne nesreče zgodijo, moramo seveda razmisliti o tem, ali lahko posamezna podjetja prevzamejo takšne stroške. Tudi tu se oziram h Komisiji, ki bi morala preučiti ali naj povečamo zavarovalne rešitve, s katerimi bomo lahko zagotovili ustrezna nadomestila ljudem, ki so utrpeli škodo.

  Marita Ulvskog (S&D). – (SV) Madžarsko je prizadela strašna katastrofa in močno sočustvujem s prizadetimi ljudmi.

Nedojemljivo je, da je bil stranski proizvod, ki vsebuje krom, arzen in živo srebro, shranjen v odprtem rezervoarju, kjer bi že močan naliv lahko pripeljal do nevarnih razmer. Koliko takšnih rezervoarjev je na Madžarskem, v Evropi in po svetu?

Dovolite mi, da citiram raziskovalca na področju biogeometrije:

Uporabila bom angleški jezik: „Potrebujemo temeljit globalen popis takšnih bazenov za odpadne vode, katerih strupena vsebina je kemična časovna bomba. … V zadnjih dvanajstih letih je to že tretja takšna katastrofa v Evropi. Vsem bi se lahko izognili. Zaščita sveta pred takšnimi katastrofami ne more biti le naloga raziskav. Potrebujemo vladne predpise in nadzor.“

(SV) Kaj meni Komisija o tem? Ali potrebujemo boljšo zakonodajo o kemikalijah, izboljšano načelo zamenjave, učinkovitejše predpise, več predpisov, več nadzora in več alternativnih produktov? Kaj moramo narediti in kako hitro lahko to naredimo? Pri tem pa si moramo seveda prizadevati za dolgoročne spremembe in vzpostaviti preventivne ukrepe.

  Ramona Nicole Mănescu (ALDE). – (RO) Pokazati moramo ustrezno solidarnost z Madžarsko, predvsem zdaj, ko se je okoljska nesreča razširila in ko je strupena snov, ki je iztekla iz rezervoarjev tovarne, že prišla v Donavo.

Zaradi tega pozivam Evropsko komisijo, da se neposredno vključi v obvladovanje razmer ter zagotovi vsa razpoložljiva sredstva, da bi pomagala Madžarski, od odgovornih organov pa zahteva, da predložijo naslednje dokumente in podatke: poročilo o vplivih vseh kemičnih spojin, za katere je bilo ugotovljeno, da so v ekosistemih ter vključi podatke o razliti količini in navede podrobnosti o vplivu razlitja na floro in favno in poročilo o ukrepih, ki so jih izvedli madžarski organi, natančneje, o količini kemičnih spojin, ki so jih posuli, kot protiukrep in okoljski vpliv novih snovi.

Zaradi resnosti razmer in nevarnosti, povezanih s to razlito strupeno snovjo menim, da moramo čim prej ukrepati. Evropska komisija je edini organ, ki lahko zahteva te informacije, da bi lahko zaustavili širjenje okoljske nesreče na druge države članice, skozi katere teče Donava in se takoj spopadli s posledicami nesreče, kamor se je že razširila.

Ravno zaradi tega bom Komisiji predložila pisno vprašanje, saj pričakujem, da nam bo poleg priprave strategije za preprečevanje takšnih nesreč v prihodnje, čim prej predstavila tudi konkretne ukrepe, ki bodo takoj izvedeni, če pride do okoljske nesreče na Madžarskem . Resno me skrbjo posledice, ki bi jih ta nesreča lahko imela za Romunijo.

  Bas Eickhout (Verts/ALE). – (NL) Gospa predsednica, rad bi se zahvalil komisarki za dosedanjih prispevek. Pravi, da ne potrebujemo nove zakonodaje, vendar menim, da je to prenagljen zaključek. Bodimo odkriti: to rdeče blato ni nevaren odpadek? Za to ni nobene dobre razlage. Kaj mislite s tem? Ali to res zadostuje?

Pa vendar direktiva o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (direktiva IPPC), ki velja za to tovarno aluminija, prav tako zahteva uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij. Te tehnologije na primer vključujejo dva zaščitna zidova. Postavljen je bil le en zaščitni zid. Jasno je, da obstajajo problemi, zato želim, da Komisija izvede boljšo analizo ali je zakonodaja res zadovoljiva.

Tu so še inšpekcije. Na junijskih fotografijah je iztekanje že vidno, pa vendar so nacionalni nadzorni organi trdili, da ni nobenih problemov. Te inšpekcije so bile neustrezne. Ali ni čas, da Komisija predstavi ambicioznejše predloge o evropskih inšpekcijah, da bi tako zagotovila, da so tudi nacionalni inšpektorji nadzirani in bi v prihodnje preprečili take nesreče?

  Horst Schnellhardt (PPE). – (DE) Gospa predsednica, komisarka, gospe in gospodje, izražam sožalje žrtvam te nesreče. Kot član Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane sem se, ko sem v časopisu prebral o izlitju rdečega blata iz rezervoarja, vprašal, kako se je to lahko zgodilo, saj smo več let sprejemali predpise in zakonodajo, da bi osamili in omejili ravno take strupene snovi ter tako zagotovili, da se takšne nesreče ne bi dogajale. Nekaj je vsekakor šlo narobe in vsekakor so za to odgovorni ljudje, ki niso izvajali predpisov in zakonodaje Evropske unije. Če to drži, morajo ti ljudje odgovarjati. Odgovoriti moramo na vprašanje kdo je bil in kdo ni bil odgovoren.

Občudujem ljudi na Madžarskem, ki so se zelo hitro odzvali in preprečili še večjo katastrofo. To pa ne pomeni, da morajo stvari ostati nespremenjene. Ugotoviti moramo, kdo je bil odgovoren in te ljudi moramo imenovati in osramotiti.

Zaradi te nesreče ne smemo – pred tem želim tudi posvariti – spremeniti Solidarnostnega sklada. Vzpostavljen je bil 2001 v času poplav. Imamo predpise, slabega upravljanja v eni državi pa ne moremo prenesti na Evropo in dovoliti, da bi škodo plačali iz tega naslova. To se ne sme zgoditi. Solidarnostni sklad ni namenjen temu. Namenjen je nepredvidljivim dogodkom, ki se lahko enostavno kar zgodijo. Sredstva morajo biti pripravljena za takšne dogodke, ne pa za nesreče, kot je ta, ki se je zgodila na Madžarskem.

Želim podati predlog. Ko je prišlo do poplav v 2002, še nismo imeli Solidarnostnega sklada in smo lahko na primer uporabili sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), skupaj z manjšanjem sofinanciranjem na tem področju. To je lahko državam prav tako v pomoč, saj lahko svoja sredstva uporabijo za druge namene. Uporabimo lahko drug pristop in tako zagotovimo ta sredstva. Komisija bi morala upoštevati to priporočilo.

  Judith A. Merkies (S&D). – (HU) Sočustvujem z vsemi prizadetimi Madžari. Zaradi okoljske nesreče se je vsa svetovna pozornost usmerila na Madžarsko. Zaradi nesreče je vsem jasno, da je vzdrževanje in preverjanje starih industrijskih objektov izjemno pomembno. Prav tako ne smemo zmanjšati stroškov za vzdrževanje v času krize.

(NL) Nadaljevala bom v nizozemščini. Okoljska nesreča na Madžarskem je pritegnila pozornost cele Evrope in jasno je – to ste že slišali – , da sta nadzor vzdrževanja in vzdrževanje samo ključnega pomena, ne samo pri starejših objektih in zastarelih industrijah. Tudi v času te gospodarske krize ne moremo varčevati pri vzdrževanju in nadzoru. Prenos in izvajanje direktiv o odpadkih sta pomembna in nujna.

Poleg tega so odpadki surovina prihodnosti in morajo predstavljati priložnost, ne pa nevarnost. Takšni prostori za skladiščenje odpadkov – jezera odpadkov – se ne smemo ponoviti. Odpadke moramo reciklirati ali ponovno uporabiti. Evropski načrti glede okolja in surovin so zelo ambiciozni. Tudi države članice morajo biti vsaj toliko ambiciozne in morajo hitro ukrepati v interesu ljudi, okolja in industrije ter odločneje ukrepati glede recikliranja in ponovne uporabe odpadkov.

Zato se pridružujem pozivom Madžarski, pa tudi Komisiji in drugim državam članicam, kjer bi se to lahko ponovilo, da preverijo ali se direktive o odpadkih in okoljevarstvene zahteve ustrezno izvajajo. Tu je tudi nadzor vzdrževanja. Takšne človeške in okoljske nesreče se ne smejo ponoviti.

  Adina-Ioana Vălean (ALDE). – Gospa predsednica, ta drama nas opominja na odgovornost, ki jo imamo kot politiki. Ne mudi se s pripravo nove zakonodaje, drugega zakonodajnega svežnja. V evropski direktivi o odpadkih rudarjenja že imamo celoten okoljski pravni red. V Evropi nimamo težav zaradi neustreznega pravnega okvira, ampak zaradi tega, ker države članice te zakone neustrezno izvajajo.

Očitno so imela podjetja prevelik vpliv pri pogajanjih z državnimi organi glede tega, kaj so nevarni odpadki, za katere veljajo najstrožji varnostni standardi. Resno sem zaskrbljena zaradi velikega števila strupenih odlagališč po celotnem Podonavju in zaradi več kot 1 000 onesnaženih območij samo v Romuniji. Menim, da bi v zvezi s preprečevanjem najprej morali pripraviti seznam teh območij v Evropi. Ne moremo si privoščiti in čakati do 2012, ko bo to začelo veljati.

Države članice bi morale s Komisijo čim prej prostovoljno izmenjati te informacije. Ta primer prav tako ponazarja, da moramo Komisiji dati več načinov za zagotavljanje pravilnega izvajanja okoljske zakonodaje, predvsem v srednji in vzhodni Evropi. To prav tako kaže, da moramo Komisiji zagotoviti več sredstev za preiskavo kontrol kakovosti in inšpekcij teh nevarnih območij.

Prav tako želim poudariti, da mora biti osnovno načelo, da onesnaževalci plačajo za okoljsko škodo, ki jo povzročijo. Ravno zaradi tega nisem prepričana, da bi bila uporaba Solidarnostnega sklada EU za naravne nesreče primerna, saj lahko ogrozi to načelo direktive o okoljski odgovornosti.

  Satu Hassi (Verts/ALE). – (FI) Gospa predsednica, gospe in gospodje, povedati želim dve stvari. Prvič, Komisija mora na Madžarsko vsekakor poslati delovno skupino, da bi analizirala tamkajšnje razmere. Ni dovolj, da se enostavno zanašamo na informacije, ki so jih predložile madžarske oblasti v zvezi s tem, kaj na primer vsebuje to rdeče blato. Potrebujemo informacije, ki jih bodo zagotovili neodvisni preiskovalci.

Komisarka, druga stvar je, da ste povedali, da rdeče blato ne izpolnjuje meril za nevarne odpadke in da je naša zakonodaja ustrezna. Ti trditvi ne moreta biti sočasno resnični. Merila za nevarne odpadke morajo vsekakor biti pojasnjena na takšen način, da bodo visoke alkalične ravni ali vrednosti pH vključene vanje.

  Romana Jordan Cizelj (PPE). – (SL) Storiti moramo vse, da take nesreče preprečimo. Zato od Evropske komisije pričakujem, da bo ugotovila, zakaj se nesreče znotraj Unije še vedno dogajajo, in da bo ustrezno ukrepala.

Zagotovo se moramo bolj resno lotiti implementacije že sprejete zakonodaje. Študij posameznih nesreč namreč kaže, da so se zgodile tudi zaradi malomarnosti in neupoštevanja zakonodaje. Nasploh je implementacija okoljske zakonodaje v Uniji izredno šibka.

Nadalje, od Komisije pričakujem informacijo o čezmejni ogroženosti ljudi zaradi nesreče na Madžarskem v prihodnosti. Na primer: Bodo strupene snovi prešle v zrak in ali bodo zaradi vdihavanja ogroženi prebivalci sosednjih držav, kot je recimo moja država Slovenija?

In nadalje, zagotoviti moramo večjo odgovornost onesnaževalcev in strogo uveljaviti načelo „onesnaževalec plača“. Uporaba javnih finančnih sredstev za saniranje škode in pomoč prebivalstvu mora biti namreč le skrajna možnost v okviru načela solidarnosti.

Tudi na tak način moramo spodbuditi lastnike kapitala, da bodo zagotovili njihovo varno obratovanje.

  Miroslav Mikolášik (PPE). – (SK) Najprej želim izraziti iskreno sočustvovanje z madžarskimi prijatelji in solidarnost z družinami preživelih, kot tudi zaskrbljenost za 150 ljudi, ki so utrpeli poškodbe.

Strupeno blato je izteklo po tem, ko je popustil jez v obratu aluminija, poplavilo bližnje skupnosti in prizadelo približno 40 kvadratnih kilometrov zemlje in vodotokov, ki se zlivajo v Donavo. Verjetno je v tej okoljski katastrofi, ki je najhujša v madžarski zgodovini, življenje izgubilo devet ljudi.

Menim, da je treba najprej ublažiti posledice nesreče, potem pa uporabiti odgovoren pristop k oživljanju rečnih ekosistemov, skupaj s preprečevanjem morebitnih nesreč v prihodnje. Evropska unija lahko pri tem odigra pomembno vlogo, ker ni le njena pravica, ampak tudi dolžnost, da vztraja na zagotavljanju popolne skladnosti z visokimi okoljskimi standardi, saj si ni težko predstavljati, da tudi v drugih državah članicah obstajajo podobni nevarni rezervoarji.

  Elena Băsescu (PPE). – (RO) Tudi jaz izrekam sočustvovanje glede dogodkov, hkrati pa želim podati naslednje pripombe. Glede na ocene organizacije Green Peace je ta nesreča resnejša, kot nesreča, ki se je leta 2000 zgodila v rudniku Baia Mare. Vendar so madžarski poslanci v EP vložili resolucijo, s katero zahtevali prepoved uporabe tehnologij, ki vključujejo cianid pri rudarjenju, ne da bi pri tem predložili alternativo, njihov izključni namen pa je bil, da bi zaustavili rudarski projekt Roşia Montana.

Obžalujemo, da se 10 let kasneje Evropa še vedno srečuje z izjemnimi tveganji za varnost ljudi in okolja. Do teh razmer je prišlo zaradi neustreznega ali nepravilnega izvajanja predpisov o varstvu okolja ali preprečevanju nesreč. Med potrebne ukrepe spada tudi pregled meril za razvrščanje strupenih in nevarnih odpadkov. Opozoriti moramo, da rdeče blato, ki je povzročilo nesrečo v vasi Kolontár, ni opredeljeno kot nevaren odpadek.

  Monika Flašíková Beňová (S&D). – (SK) Verjamem, da smo bili vsi v Evropi pretreseni zaradi okoljske nesreče na Madžarskem pred dvema tednoma in izraziti želim solidarnost in iskreno sočustvovanje z družinami preživelih, pa tudi v imenu državljanov Slovaške republike. Veseli me, da so bili slovaški reševalci med prvimi, ki so zagotovili pomoč našim madžarskim prijateljem.

Menim, da morata Evropska unija in madžarska vlada, pa tudi podjetje, ki je povzročilo okoljsko nesrečo, sodelovati in najti rešitev za sedanje razmere.

Gospa predsednica, na koncu želim zelo na kratko pojasniti gospe Morvai, da moj odziv vsekakor ni bil povezan z nesrečo na Madžarskem in v Parlamentu ne sedim ob enajstih zvečer, z namenom, da bi se norčevala iz ljudi, ki trpijo. Moj odziv je bil povezan s popolnoma neumno izjavo vašega kolega iz madžarske skrajne stranke Jobbik, ki je dramatične razmere na Madžarske povezal z zakonom o jeziku na Slovaškem. Spoštovanemu poslancu lahko zagotovim, da sedanja vlada, v kateri sodeluje madžarska stranka Hid, ni spremenila zakona o jeziku in da je zakon dokaj razumen. Povezovati smrt ljudi in nesrečo na Madžarskem z zakonom o jeziku na Slovaškem je povsem absurdno.

  Kriton Arsenis (S&D). – (EL) Gospa predsednica, rad bi izrazil solidarnost z madžarskimi državljani. Komisarka, res moramo preveriti ali obstajajo še kakšne druge nevarnosti in jih označiti, preden se zgodi še kakšna takšna nesreča. Evidentirati moramo nevarne snovi. Parlament je glede teh vprašanj zavzel jasno stališče. Pozivamo k prepovedi uporabe cianida pri izkopu zlata, Komisija pa bi morala sprejeti pobudo v zvezi s tem, glede na hudo nesrečo v rudniku Baia Mare, ki je ravno zaradi uporabe cianida imela resne posledice.

Povsem se strinjam s tem, kar ste povedali o Solidarnostnem skladu. Ponovno moramo pregledati direktivo o varstvu tal, Svet je ne sme več „blokirati“, prav tako pa moramo poskrbeti za dekontaminacijo tal in ugotoviti, kdo je odgovoren.

  Ulrike Lunacek (Verts/ALE). – (DE) Gospa predsednica, komisarka, ta nesreča povsem jasno ponazarja, kako pomembna je evropska zakonodaja, kot tudi njeno izvajanje in spremljanje. Okoljske nesreče in njihove posledice se ne končajo na mejah države članice ali katere koli druge države na svetu, ampak se raztezajo prek teh meja po podtalnici, prek onesnaženosti rek, drobnih delcev ali po zraku in se razširijo po drugih regijah.

Komisarka, nekateri so vam že omenili, da je veljavna evropska zakonodaja do neke mere neustrezna, da je neuspešno prenesena in da jo Komisija ne spremlja dovolj. Primer takšne zakonodaje je povezan z odgovornostjo. Resnično obstaja velika vrzel pri tem, da mora stran, ki povzroči takšno nesrečo, prevzeti odgovornost in plačati. Kakšne zakonodajne spremembe nameravate uvesti in zagotovili, da bo onesnaževalec plačal? Kaj nameravate storiti v zvezi z Madžarsko, da bi omogočili izvedbo neodvisnih preiskav in kakšen je vaš predlog – kot je gospa Hassi že omenila – glede vzpostavitve lastne delovne skupine EU?

Na koncu želim izpostaviti, da smo slišali, kako so bili novinarji ovirani pri preiskovanju te nesreče. Ali nameravate uporabiti vaš vpliv na madžarsko vlado in poskrbeti, da bo mogoče pripraviti neodvisno poročilo?

  Kristalina Georgieva, članica Komisije. – Gospa predsednica, rada bi se zahvalila vsem, ki so spregovorili. Dobro ste opisali vsa vprašanja, s katerimi se srečujemo. Preden odgovorim na vprašanja, naj povem naslednje. Ko sem včeraj prišla v prizadete vasi, sem pomislila: hvala bogu, da se je to zgodilo podnevi, kajti če bi se nesreča zgodila ponoči, bi umrlo še več ljudi.

Od daleč je bilo videti, kot da bi nekdo polovico hiš pobarval z rdečo barvo. Ta rdeča barva je segala višje od nadstropij s posteljami, v katerih spijo ženske, moški, otroci, starejši. Ko se srečamo s takšno stvarjo, je res primerno, da temeljito premislimo in poskrbimo, da se nekaj naučimo. Potem lahko pridemo do povratnih informacij o pripravljenosti, preprečevanju in odzivanju v primeru morebitnih novih nesreč.

Zato pripombe, ki so bile podane v Parlamentu, jemljem zelo resno. Naj skušam odgovoriti nanje.

Najprej glede vprašanja zakonodaje in vloge Komisije. Povedala sem, da je na podlagi prvih analiz, ki smo jih izvedli, videti, da imamo vzpostavljeno ustrezno zakonodajo, da pa še vedno zaostajamo pri ukrepanju, razlog za to je izvajanje te zakonodaje. Poudarjam besedi „prva analiza“, v sklepnem delu pa sem izpostavila, da bomo preučili ali imamo v zakonodaji vrzeli.

Na podlagi tega, kar imamo pred sabo v tem in številnih drugih primerih, se moramo resnično osredotočiti na izvajanje veljavne zakonodaje, namesto da govorimo: „Dobro, pa pripravimo nov kos papirja in ga pripnimo na vrh drugih papirjev“, ko pa vemo, da ključno vprašanje predstavlja izvajanje.

Ko govorimo o tem, kaj bi lahko posebej obravnavali z zakonodajnega vidika, obstajata dve posebni vprašanji, čeprav jih bomo mogoče še več, ko bomo končali s pregledom.

Prvo je povezano s tem, ali naj rdeče blato razvrstimo kot nevarno, ali ne. Ne trdimo, da je rdeče blato v vseh primerih nenevarno. Lahko je nevarno, če vsebuje visoke koncentracije težkih kovin in če so izpolnjene posebne tehnične kvalifikacije. Povedano drugače, v nekaterih primerih je rdeče blato lahko razvrščeno kot nevarno. Na podlagi informacij, ki so jih zagotovile madžarske oblasti, lahko ugotovimo, na podlagi njihovih informacij, da rdeče blato ni nevarno, jasno pa je, da moramo izvesti temeljitejšo analizo. Postavlja se vprašanje, kako obravnavati takšna vprašanja in ali moramo zaostriti opredelitev nevarnih odpadkov. Na to danes nimam odgovora, lahko pa vam zagotovim, da bomo to preučili.

Drugo zelo pomembno zakonodajno vprašanje je vprašanje odgovornosti, ki so ga izpostavili številni govorniki. Ali lahko z direktivo o okoljski odgovornosti ustrezno ukrepamo, ko gre za izvajanje načela „onesnaževalec plača“? Na začetku sem povedala, da na tem področju Komisija že ukrepa, da bi ocenila, ali potrebujemo strožjo uredbo glede tega, kako podjetja zagotavljajo načine za izpolnjevanje svojih obveznosti kot onesnaževalci. Tudi to bomo zelo temeljito obravnavali.

Drugi sklop vprašanj je povezan s financiranjem. Kaj lahko storimo? Madžarski so na voljo namenski strukturni skladi in sladi za razvoj podeželja. Iz izkušenj vemo, da je v postopku izvajanja programov vedno nekaj manevrskega prostora. Še nobena država ni dosegla 100-odsotne izrabe strukturnih skladov, prav tako pa se s časom spreminjajo tudi prednostne naloge. Zato Madžarska lahko, če vlada presodi, da gre za zelo pomembno prednostno nalogo, uporabi strukturne sklade ali sklade za razvoj podeželja za spremljanje stanja okolja, za obrate za obdelavo, za obnavljanje poškodovane infrastrukture in obnovo kmetijskih površin. Prav tako jih lahko uporabijo za spremembo rabe zemljišč, saj jih morda ne bo mogoče hitro obnoviti in uporabljati za običajno kmetovanje, lahko pa se uporabljajo za energetske rastline, za katere ne veljajo enaki preskusi glede nevarnih snovi.

Prav tako imamo precej različne poglede o Solidarnostnem skladu Tu bi izpostavila dve stvari. Strinjam se, da mora plačati onesnaževalec, obenem pa gre, kadar skupnosti prizadenejo takšne nesreče, za vprašanje evropske solidarnosti in sočustvovanja, da jim lahko v tem trenutku pomagamo, saj bo do takrat, ko bodo izpolnjene odgovornosti podjetja, preteklo veliko mesecev.

Kot komisarka, zadolžena za humanitarno pomoč in ukrepanje ob nesrečah, sem se znašla v neprijetnem položaju, ko lahko žrtvam poplave v Pakistanu hitro pomagam, nimam pa nobenega instrumenta, da bi pomagala žrtvam te nesreče. To poletje, ko so bile poplave v Romuniji in Moldaviji, sem lahko zelo hitro zagotovila sredstva za Moldavijo, za žrtve poplav v Romuni pa nisem mogla storiti ničesar – ne govorim le o sebi, govorim o nas, evropskih državljanih.

To vprašanje moramo obravnavati in preveriti, ali zaradi vse pogostejših nesreč doma in v tujini, potrebujemo instrument, s katerim bomo lahko našim državljanom pokazali sočutje.

Mimogrede, naši državljani so zmedeni, zakaj lahko pomagamo Pakistanu, ne moremo pa pomagati Ajki.

Izpostavljena so bila vprašanja glede vloge Komisije. Dovolite mi, da to jasno povem. Za inšpekcije in nadziranje so odgovorne države članice. Komisija za to ni pristojna. Skušamo pa – z usposabljanjem, dvigovanjem ozaveščenosti, pridobljenih znanjih – vsem državam članicam pomagati, da bi čim prej izboljšale nadzor in inšpekcije. Eden izmed govornikov je povedal, da so na tem področju institucionalne pomanjkljivosti. Lahko pomagamo z usposabljanjem, vendar nismo pooblaščeni, da bi bili inšpektorji in bi nadomeščali nacionalne organe.

Ne mislim, da ne bi smeli imeti teh pooblastil, vendar jih zdaj nimamo in veliko pomembnejše je, da so nacionalni organi bolje opremljeni za izvajanje svojih dolžnosti, kot pa da vzpostavljamo dodatne ravni inšpekcije. Poskrbite, da bodo ljudje, ki opravljajo to delo, dobro opremljeni.

Slišali smo vprašanja o recikliranju rdečega blata. Direktiva predvideva pobude za raziskave, naša okoljska zakonodaja pa spodbuja prehod na najboljše razpoložljive tehnologije.

To področje bi moralo biti v skladu z najvišjimi standardi do 2012. Seveda je grozno, da se je nesreča zgodila v 2010. Očitno – na tej točki bom končala, ker sem že močno prekoračila svoj čas – se moramo naučiti iz tega primera in povišati stopnjo opozorila v zvezi z drugimi kraji v Evropi, ki bi v prihodnje lahko predstavljali nevarnost.

Ključnega pomena pri tem, da se nevarnost ne bi spremenila v katastrofo, so spremljanje, pripravljenost in preprečevanje in povsem se strinjam s tistimi govorniki, ki so poudarjali to točko. Imamo politiko o pripravljenosti in preprečevanju in o tem smo, tako kot v primeru zakonodaje, razpravljali, da je ključnega pomena za politiko, kako jo prevesti v realnost v naših državah članicah.

Pripravili vam bomo predlog, sporočilo o krepitvi odzivanja EU na nesreče, prav tako pa vam bomo predstavili ugotovitve o tej nesreči.

  Katarína Neveďalová (S&D). – (SK) Kot odgovor na to, kar je povedala gospa Morvai, želim podati osebno izjavo.

Povedati želim tri stvari. Prva je, da se je ravno gospa Morvai neprimerno odzvala v Parlamentu na to, kar so povedali drugi poslanci. Drugič, povsem neokusno je, da se skuša nabirati politični kapital s pomočjo nesreče, ki se je zgodila na Madžarskem, in jo primerjati z nečim, kar je povsem nepovezano. Tretjič, saj menda ne misli, da bi lahko ljudje, ki se v Parlamentu sprehajajo v fašističnih uniformah, povedali kaj pomembnega.

  Predsednica. – Razprava je zaključena.

Pisne izjave (člen 149)

  Kinga Göncz (S&D), v pisni obliki. – (HU) Čeprav je madžarski predsednik vlade povedal, da „je Madžarska dovolj trdna, da sama premaga posledice takšne katastrofe“, se želim zahvaliti Evropski komisiji in državam članicam za podporo, ki so jo do zdaj zagotovile za odpravljanje posledic nesreče. Ta nesreča na Madžarskem prav tako dokazuje, da potrebujemo strožje predpise Skupnosti na področju civilne zaščite. Lizbonska pogodba to omogoča, saj je obvladovanje nesreč skupna odgovornost Skupnosti in držav članic. Nesreča v bližini Ajke je lahko prvi resničen preskus direktive o okoljski odgovornosti, ki velja od leta 2007 in zdaj bomo videli, ali lahko v celoti uveljavimo načelo „onesnaževalec plača“. Zakon med drugim predlaga, da bi podjetja vzpostavila finančne rezervacije, namenjene odpravljanju posledic morebitnih industrijskih nesreč.

Vredno je razmisliti o tem, ali bi morali poskrbeti, da bi takšne finančne rezerve bile obvezne za podjetja, ki uporabljajo nevarne snovi. Madžarsko vlado pozivam, da čim prej začne pogajanja z Evropsko komisijo o prerazporeditvi skladov za razvoj podeželja in varstvo okolja za namene obvladovanja nesreče. Pozdravljam predlog Evropske komisije o pregledu proračuna, ki ga je podala v sporočilu v torek in sicer, da bi v prihodnje moral biti za odpravljanje posledic industrijskih nesreč na voljo tudi Solidarnostni sklad.

  Ivailo Kalfin (S&D) , v pisni obliki. – (BG) Najprej želim izraziti sožalje družinam devetih madžarskih državljanov, ki so umrli zaradi nesreče in sočustvovanje z vsemi žrtvami.

Takšna nesreča, kot se je zgodila na Madžarskem, sproža številna vprašanja evropskih državljanov. Kot je mogoče pričakovati, so moji sodržavljani v Bolgariji zelo zaskrbljeni in pozorno spremljajo ali bo Donava zaradi nesreče zdaj ali v bližnji prihodnosti onesnažena s težkimi kovinami ali drugimi škodljivimi snovmi.

Komisarka, kakšne možnosti ima Evropska komisija, da zagotovi sposobnosti odzivanja v takšnih razmerah v smislu preprečevanja, takojšnjega odzivanja, spremljanja tveganj in izplačevanja odškodnin za žrtve? Ali lahko EU poskrbi za izvedbo analize okoljskih tveganj zaradi nesreče na Madžarskem, ki mora biti čim prej predstavljena?

To ne izpostavlja vprašanja o prenosu nacionalnih pristojnosti na evropsko raven, ampak potrebo po tem, da EU da svojim državljanom zagotovilo glede problemov, ki veljajo le za nacionalne državljane.

  Iosif Matula (PPE), v pisni obliki. – (RO) Izraziti želim solidarnost s prebivalstvom, prizadetim v okoljski nesreči, ki se je zgodila na Madžarskem v začetku tega meseca. Menim, da je zdaj čas, ko moramo ohraniti dostojanstvo, ne da bi zapletali stvari in izpostavljali temo ali izkoriščali podobe te žalostne industrijske nesreče. Iz nesreče na Madžarskem se lahko veliko naučimo. Gospodarska dejavnost sama po sebi ni nevarna, dokler se upoštevajo strogi predpisi za varstvo okolja. Tveganje za uničenje celotnih ekosistemov nastane, ko ne upoštevamo predpisov, sprejetih na ravni EU. Nesreča na Madžarskem je primer evropske solidarnosti. V to državo je odšla skupina strokovnjakov iz različnih držav, da bi pomagala oblastem pri omejevanju katastrofalnih posledic na prebivalstvo in okolje. Prav tako verjamem, da je pravi čas za razpravo o vzpostavitvi nadomestne evropske civilne zaščite. Ta mora biti vedno na voljo, da nemudoma zagotovi strokovno posredovanje na krajih, ki so jih prizadele najrazličnejše nesreče, katerih število se še naprej veča, ne le na naši celini, ampak tudi v svetu.

  Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė (PPE), v pisni obliki. – (LT) V zadnjih šestih mesecih je del našega planeta prizadela druga velika okoljska nesreča – aprila je prišlo do razlitja nafte v Mehiškem zalivu, zdaj pa še rdeče blato na Madžarskem. Čeprav različni, imata obe nesreči nekaj skupnega – obema bi se lahko izognili ali vsaj omejili njihove posledice, če bi več pozornosti namenili varstvu okolja. Žal v številnih državah v EU in zunaj nje, okolje in okoljske zahteve niso prednostne naloge pri načrtovanju, izgradnji in uporabi objektov, ki močno vplivajo na okolje. Zato sem prepričana, da če bi se ozrli naokrog, bi vsi našli številne objekte, kjer lahko prej ali slej pride do okoljskih nesreč večjega ali manjšega obsega. Na mnogih krajih lahko najdemo primere, kjer so okoljske zahteve premalo upoštevane (namerno ali zaradi nesposobnosti), izgradnja objektov je dovoljena v neposrednih bližini naseljenih področjih, presoja vplivov na okolje pa je opravljena le površno, ne da bi bilo opravljeno ustrezno posvetovanje s prebivalci, rezultati pa so vedno ugodni za stranko. Pri izgradnji takšnih objektov so pritožbe prebivalcev večkrat enostavno prezrte. Pozivam Evropsko komisijo in države članice, da spregledajo in ukrepajo, ko bodo končno spoznale resnične razmere –, da sprožijo zakonodajne spremembe za strožje nadziranje izvajanja okoljskih zahtev in odgovornosti nespoštovanja takšnih zahtev in zagotavljanje neodvisnih presoj vplivov na okolje.

  Bogusław Sonik (PPE), v pisni obliki. – (PL) Ekološka nesreča, ki se je zgodila na Madžarskem, nas je prizadela zaradi obsega in izjemno tragičnih posledic. Izraziti želimo solidarnost z družinami žrtev, kot tudi z vsemi tistimi, ko so izgubili vse in ki bodo še več let čutili posledice izpusta strupenega blata. Zdaj je najpomembnejše, da odgovorimo na vprašanje, ki se pogosto zastavlja: ali bi se nesreči lahko izognili? Oziroma drugače: kako bi to lahko naredili in kaj naj mi, Evropski parlament, storimo danes, da bi preprečili ponavljanje takšnih nesreč? Vemo, da je na Madžarskem še več takšnih rezervoarjev. To pa še ni vse. Na Poljskem v Spodnji Šleziji imamo največjo odlagališče tekočih odpadkov v Evropi, ki je bilo vzpostavljeno v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Ali lahko v Evropi, kjer se je zgodil takšen dogodek, mirno spimo, kljub številnim zavezujočim pravnim predpisom, ki naj bi zagotavljali ustrezen nadzor kemičnih snovi? Imamo uredbo REACH (registracija, evalvacija, avtorizacija in omejevanje kemikalij), ki velja že tri leta in jo izvaja Evropska agencija za kemikalije. Imamo druge pravne dokumente, kot je uredba CLP iz leta 2008 o snoveh in zmeseh in globalno usklajen sistem, ki razvršča snovi in zmesi glede na nevarnosti, ki jih predstavljajo. Temeljito in pazljivo moramo pregledati veljavno pravo Unije in izvajanje v državah članicah, prav tako pa moramo določiti jasne prednostne naloge, da bi tako zagotovili učinkovito preprečevanje tveganj in učinkovito krizno upravljanje.

  Theodor Dumitru Stolojan (PPE), v pisni obliki. – (RO) Izraziti želim obžalovanje zaradi smrtnih žrtev pri razlitju industrijskih odpadkov na Madžarskem. Imamo naravne nesreče, kot so poplave, ki jih ne moremo vedno preprečiti ali nadzirati njihovih posledic. Za industrijske odpadke, ki so lahko tudi škodljivi za ljudi in okolje, pa imamo v Evropski uniji predpise. Žal lahko opazimo, da teh predpisov ne upoštevajo v vseh državah članicah. Zato Komisiji predlagam, da kot svoj cilj predstavi pregled kakovosti nacionalnih institucij, ki jim je zaupano uveljavljanje predpisov EU glede skladiščenja morebitno nevarnih industrijskih odpadkov. Ta inšpekcija mora biti v državah članicah, ki so se pridružile EU v 2004 in 2007, izvedena kot prednostna naloga.

17. Baze podatkov o rasnem in etničnem izvoru v Evropski uniji (razprava)

  Predsednica. – Naslednja točka je razprava o:

– vprašanju za ustni odgovor o bazi podatkov o rasnem in etničnem izvoru v EU, ki so ga v imenu skupine S&D Komisiji zastavili Monika Flašíková Beňová, Claude Moraes, Kinga Göncz in Sylvie Guillaume (O-0143/2010 – B7-0553/2010),

– vprašanju za ustni odgovor o bazi podatkov o rasnem in etničnem izvoru v EU, ki so ga v imenu skupine Verts/ALE Komisiji zastavili Hélène Flautre, Raül Romeva i Rueda in Judith Sargentini (O-0146/2010 – B7-0554/2010),

– o vprašanju za ustni odgovor o bazi podatkov o rasnem in etničnem izvoru v EU, ki so ga v imenu skupine ALDE Komisiji zastavili Renate Weber, Nathalie Griesbeck, Sophia in ’t Veld, Sonia Alfano, Cecilia Wikström, Louis Michel, Sarah Ludford, Gianni Vattimo, Leonidas Donskis, Alexander Alvaro, Niccolò Rinaldi, Ramon Tremosa i Balcells, Metin Kazak in Marielle De Sarnez (O-0154/2010 – B7-0556/2010), in

– o vprašanju za ustni odgovor o bazi podatkov o Romih in diskriminaciji, ki so ga v imenu skupine GUE/NGL Komisiji zastavili Rui Tavares, Cornelia Ernst, Marie-Christine Vergiat, Cornelis de Jong, Nikolaos Chountis, Marisa Matias in Eva-Britt Svensson (O-0155/2010 – B7-0557/2010).

  Monika Flašíková Beňová, vlagateljica. – (SK) Po nedavnem poročanju medijev francoska žandarmerija uporablja bazo podatkov o Romih, imenovano MENS.

Nevladne organizacije so vložile pritožbo zaradi vzpostavitve nezakonite in neprijavljene baze podatkov za shranjevanje osebnih podatkov o rasnem in etničnem izvoru ter napovedale nadaljnje pritožbe pri ustreznih organih. Francoske oblasti obstoj takšne baze podatkov zanikajo. Minister za priseljevanje je tudi pred tem naznanil, da bodo biometrični podatki o izgnanih Romih shranjeni v bazi podatkov OSCAR ter v novi bazi podatkov, ki je še v ustanavljanju. Poroča se tudi, da celo Nizozemska in druge države EU shranjujejo podatke o rasnem in etničnem izvoru. Ob tem Svet razpravlja o osnutku sklepov o potujočih kriminalnih skupinah, pri katerem se uporabljajo dvoumni pogoji in o katerem EP ni bil obveščen.

Zato vas, gospa komisarka, želim vprašati, kaj bo Komisija storila, da bi preverila te informacije o obstoju baze podatkov MENS v Franciji. Če Komisija ugotovi, da omenjena baza podatkov krši načelo nediskriminacije, katere ukrepe bo sprejela, da to odpravi? Ali bo Komisija preučila možnost sprožitve postopkov za ugotavljanje kršitev proti državam članicam, zlasti glede na nedavna dogajanja v drugih državah članicah v zvezi z vzpostavljanjem ali obstojem baz podatkov na podlagi etničnega in rasnega izvora. Ali bo Komisija sprožila preiskavo, da bi zbrala dodatne informacije o tovrstnih bazah podatkov in preverila njihovo zakonitost v skladu z načelom nediskriminacije? Na koncu želim vprašati tudi, kaj bo Komisija storila za zagotovitev, da države članice v njihovih upravnih postopkih in postopkih kazenskega pregona ne bodo uporabljale etničnega profiliranja.

  Hélène Flautre, vlagateljica. – (FR) Gospa predsednica, gospa komisarka, dober večer. Gospa Reding, danes ste lahko povsem upravičeno zadovoljni, da je Francija ob enajsti uri odgovorila na postopek za ugotavljanje kršitev, ki ga je sprožila Evropska komisija, in predložila zakonodajni program za vzpostavitev postopkovnih pravic, kot zahteva direktiva o prostem gibanju.

Glede na vašo oceno so te obljube pristne in zato je postopek za ugotavljanje kršitev zamrznjen – ne pa preklican. Vaše pripombe smo vzeli na znanje, vendar si kot poslanci Evropskega parlamenta želimo, da bi lahko te zaveze tudi spremljali. To pomeni, da morajo francoske oblasti posredovati informacije o izpolnjenih obljubah in rokih. A ne pozabimo, da ste Francijo vprašali tudi o posameznikih, ki so bili pospremljeni na mejo in od katerih se je zahtevalo, da zapustijo državo, s to poizvedbo pa ste želeli potrditi, da ti upravni postopki niso bili diskriminatorni. Kaj se je zgodilo s temi vprašanji? Ali ste dobili odgovor?

Tako kot so časopisi razkrili informacijo o podli in diskriminatorni okrožnici iz avgusta, so bile nedavno objavljene informacije o dokumentu – bazi podatkov –, ki vsebuje osebne podatke, vključno s podatki o etničnem oziroma rasnem izvoru. Ali ta nov preobrat ni zmanjšal vašega zaupanja v obljube francoskih oblasti in točnost posredovanih informacij?

Gospa Reding, ali se ne strinjate, da je naslednji smiseln korak ta, da nas obvestite o trenutnem stanju v tekoči preiskavi dokumentov, ki jo je zahtevala Komisija, tako v zvezi z domnevno diskriminatornimi dejanji v Franciji, a tudi v zvezi z možnimi kršitvami standardov o varstvu podatkov, kot jih določa pravo Skupnosti?

Mislim, da imajo današnji evropski državljani pravici, da zahtevajo odgovorno Komisijo, ki lahko javnost seznani o svojih dosežkih, ki pa bo tudi odločno vztrajala pri postopkih proti francoskim oblastem. Navsezadnje je to tisto, kar bolj na splošno počnete za vse države članice EU, ki v zvezi z Romi slabo ravnajo, kar je splošno priznano.

Moram tudi poudariti, da je tudi podjetje CNIL potrdilo obstoj štirih nezakonitih dokumentov, ki vsebujejo osebne podatke, v katerih so posamezniki opisani kot cigani ali Romi.

  Sophia in 't Veld, avtorica. – Gospa predsednica, vsi vemo, da je gospa komisarka zelo odločna in pogumna oseba. Gospa komisarka, nihče vas ne more zlahka ustaviti in ponavadi ne potrebujete spodbude. Če nekaj hočete, greste naravnost proti svojemu cilju. Želim si, da bi bili tako odločni tudi v tem primeru.

Še ta teden ste objavili sporočilo Komisije o učinkovitem izvajanju Listine o temeljnih pravicah. V tem sporočilu je navedeno, da bo Komisija v celoti izkoristila svoje pristojnosti, s katerimi bo zagotovila, da bodo države članice izvajale pravo EU in pri tem v celoti spoštovale temeljne pravice, in da boste postopke za ugotavljanje kršitev sprožili brez obotavljanja.

Zato se sprašujem, zakaj se Komisija v primeru Francije zanaša izključno na izjave vlade, ko pa je že Hélène Flautre pravkar poudarila, da so se številne izjave, če pogledamo nazaj, izkazale za nezanesljive. Zakaj Komisija ne sproži svoje preiskave? Za to smo prosili že prej. Veste, da vas večina v tem parlamentu podpira. Vemo, da iz držav članic prihaja veliko nasprotovanj, vendar vas mi podpiramo, gospa Reding.

Omenila bi razmere v Franciji, razmere v Italiji – ki se zdijo še resnejše – in razmere v moji državi. Najprej bi rada vedela, ali je obstoj teh baz podatkov mogoče potrditi. Ali imamo dokaz, da obstajajo oziroma ali ne obstajajo? Ali imamo seznam? Vem, da seznam obstaja na Nizozemskem, saj so občine, ki so ustvarile baze podatkov, na to zelo ponosne; mislijo, da so opravile zelo dobro delo. To so verjetno storile z dobrimi nameni. Če baze podatkov obstajajo, ali menite, da je to zakonito ali nezakonito? Če je zakonito, potem razprave ne potrebujemo. Če je nezakonito, potem moramo sprožiti postopke za ugotavljanje kršitev. Tako preprosto je.

Komisija se na drugih področjih ne obotavlja. Na primer, ko ste hoteli urediti cene za gostovanje v mobilnih omrežjih, ste se odločno spopadli z nasprotnimi mnenji. Če gre za kartele, se Komisija ne obotavlja niti za trenutek. V tem primeru mislim, da bi Komisija morala ukrepati. Gospa Reding, čas je, da EU dokaže, da je skupnost vrednot in da bo v primeru kršenja temeljnih pravic tudi posredovala. Državljani nas gledajo.

Tako kot Hélène Flautre, vas želim tudi jaz prositi, da pridete na Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in nam pojasnite, kakšno je stanje in kako namerava Komisija ukrepati. Tudi jaz kot poslanka Parlamenta in kot evropska državljanka pričakujem, da bom imela poln dostop do vse korespondence s Francijo in po možnosti tudi z drugimi državami članicami.

  Cornelia Ernst, vlagateljica. – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, postavila bom samo vprašanje: kakšno je stanje v zvezi s protidiskriminacijo in enakim obravnavanjem Romov v Evropi? Ko zdaj slišimo, da francoska žandarmerija in tudi druge države vzpostavljajo etnično motivirane baze podatkov o Romih – in mislim, da so baze podatkov kot takšne prepovedane – ter da jih do neke mere vzpostavljajo zaradi preventivnih namenov, potem je to res skrajna meja. Baze podatkov, ki se v prvi vrsti uporabljajo za zbiranje osebnih podatkov o rasnem in etničnem izvoru ljudi, so tako v Franciji kot v EU preprosto prepovedane zaradi velike nevarnosti njihovih zlorab in diskriminacije. Tovrstno zbiranje podatkov se lahko izvaja samo v zelo posebnih okoliščinah, torej za posebne namene, pri čemer se upošteva načelo nediskriminacije. Romov se ne sme kriminalizirati in to je ključno. Etnično motivirane baze podatkov za namen preprečevanja kaznivih dejanj so nezakonite. Romi zaradi svojega načina življenja ne smejo biti izpostavljeni posebnemu zbiranju podatkov, zato od Komisije oziroma od vas, gospa Reding, pričakujemo, da boste zavrnili vse oblike zbiranja podatkov o etničnem in rasnem izvoru in da si boste trdno prizadevali, da bi se to dejansko ustavilo v zadevnih državah.

Iskreno, vse pogosteje se vprašam, ali se v tem parlamentu in v okviru EU dogaja še kaj drugega, razen praznega govoričenja, in kaj smo poleg praznega govoričenja v praktičnem smislu dejansko uspeli narediti, da bi izboljšali položaj Romov v Evropi. Če si ogledamo zbirko podatkov, vidimo, da so Romi grešni kozli in da se z njimi pometa v številnih državah članicah EU. Izgnani so na Kosovo, pri čemer Francija že več mesecev krši pogodbe EU, kršeno je načelo protidiskriminacije – Komisija se pri tem vede, kot bi bila zadovoljna, na kar gledam precej drugače kot predhodna govornica –, francoska vlada pa obljublja, da bo zagotovila pravno podlago za prenos direktive o prostem gibanju do začetka leta 2011. Zaradi vljudnosti pa je treba reči, da mora Francija ustaviti deportacijo Romov in da je pomembno tudi, da se tistim Romom, ki so bili neupravičeno deportirani, olajša vrnitev v Francijo.

V zvezi z bazami podatkov bi rada vprašala: katere dejanske informacije imate in kakšne pobude boste sprejeli, če te baze podatkov dejansko obstajajo v takšni obliki, ter ali boste v takšnih primerih sprožili postopke za ugotavljanje kršitev pogodbe?

  Viviane Reding, podpredsednica Komisije. – Gospa predsednica, mislim, da je v nasprotju s človekovimi pravicami, da nocoj tako pozno sedimo tukaj in govorimo o pomembni temi, o kateri bi v resnici morali govoriti v teku dneva in ne sredi noči, ko bi se moral vsak normalen človek samo še sprostiti in odpraviti spat.

V zadnjih nekaj tednih je bilo veliko razprav, veliko škandalov in veliko ukrepanja in mislim, da bi si moral ta parlament ogledati, kaj se je dogajalo v Franciji in kako se je na ta skorajda zgodovinski dogodek odzvala Evropska komisija. V zgodovini naše Evropske unije namreč do zdaj še ni bilo sodnega postopka zaradi pravic.

Sprožili smo postopke zaradi trgovine, zaradi gospodarstva, zaradi financ, tokrat pa je dejansko prvič, da je Komisija na podlagi Lizbonske pogodbe in na podlagi Listine o temeljnih pravicah, ki je vključena v to Lizbonsko pogodbo, rekla, da je zdaj tega dovolj.

Komisija – vseh 27 komisarjev – se je 29. septembra odločila, da sproži postopek za ugotavljanje kršitev proti Franciji zaradi neizvrševanja pravic ljudi, pravic vsakega posameznega državljana.

Ne rabim vam opisovati vsega pritiska, ki smo ga deležni od takrat, a Komisija je enoglasno rekla, da bo sprožila sodni postopek in Franciji dala ultimat. Če Francija do 15. oktobra ne odgovori na pozitiven in sprejemljiv način, potem bo sodni postopek izvršen. To je običajen način, ki ga uporabljamo za vse države članice.

Kaj se je v resnici zgodilo? No, Francija je ponudila odgovor. In tokrat je bilo to prvič, to je bil edinstven primer glede na to, kako se vprašanja obravnavajo, in osebno sem prepričana, da je bil to prvi trenutek Evrope državljanov.

Naj to nekega dne preučijo zgodovinarji. Smo sredi postopka, smo sredi boja, zato si lahko to ogledamo z drugega zornega kota.

Kaj je torej Francija storila? Francija je storila natanko to, kar je od nje zahtevala Komisija. Direktiva iz leta 2004 določa materialne pravice, ki jim pravimo tudi postopkovne pravice in ki obstajajo zato, da bi se državljane, ki prestajajo zaporno kazen, zaščitilo pred nesprejemljivimi dejanji oblasti. Teh postopkovnih pravic pa francosko pravo ne izvaja. Zato smo Franciji rekli: do 15. oktobra nam morate povedati, kako nameravate spremeniti francosko pravo, ki izvaja postopkovne pravice iz leta 2004, in nam pokazati verodostojen urnik, ki bo pokazal, kako boste to uvedli v francosko pravo.

To smo dobili. To smo dobili eno uro pred iztekom roka, a vseeno. Moji strokovnjaki preučujejo dokumente že od osme ure v soboto zjutraj in danes sem ugotovila, da smo prejeli odgovore o vseh zakonskih točkah, ki jih je Komisija zahtevala od Francije – te se sicer še ne uporabljajo v nacionalnem francoskem pravu, saj je treba najprej z njimi iti v senat in jih šele nato dejansko uvesti v francosko pravo ter začeti tudi izvajati.

Zadovoljni smo s tem, kar so nam dali francoski organi, vendar tega primera ne moremo zapreti, saj se te obljube, ti elementi prava, ti predlagani zakoni, še ne izvajajo. Zato smo rekli, da bomo primer zamrznili, vendar ga puščamo odprtega. Pustili ga bomo odprtega vse do takrat, ko bo francoska vlada dejansko uporabila to zakonodajo v vsakodnevnih postopkih.

To je ena stvar, ki je po mojem mnenju nekakšna zmaga. Pomislite na vse, kar se je zgodilo. Zdaj bodo Francozi rekli, da ni nobenega problema, da ga tudi nikoli ni bilo. No, problem je, oni pa nam predstavljajo zakon, ki ga nameravajo spremeniti. Počakajmo, da to storijo. Prepričana sem, da bodo to storili.

Drugo vprašanje je bilo, kako so bili posamezniki obravnavani med poletjem in ali so imeli kakšna postopkovna zagotovila kot posamezniki, kot evropski državljani, ali pa so bili diskriminirani.

Zakaj nisem sprožila postopka za ugotavljanje kršitev, kakršne smo sprožili na podlagi zakonov? Zgolj zato, ker če želimo ukrepati, lahko ukrepamo samo na podlagi pravnih dokazov. Ne moremo ukrepati samo zato, ker imamo nek občutek, ker so nas prepričali, da je nekaj narobe. Moramo imeti pravni dokaz in zato sem francosko vlado prosila, naj nam posreduje dokumentacijo o posameznikih.

Zdaj jo imamo, imamo več kupov te dokumentacije. Moji strokovnjaki jo analizirajo in povedali so mi, da bodo imeli za francosko vlado gotovo še dodatna vprašanja; predvidevajo, da bodo za dokončanje te analize z odgovori vlade potrebovali štiri tedne.

Torej imamo danes ta dva primera. To je po mojem mnenju zelo pomembno dejstvo, saj moram poslancem iskreno povedati, da tudi izvajanje direktive iz leta 2004 o prostem gibanju ni popolno. Ker je bila Komisija močna, zdaj vidimo, da še vse druge države, ki tudi niso popolne – ne tako nepopolne kot Francija, temveč samo manj popolne – pravijo, da bodo direktivo zdaj začele v celoti izvajati.

Torej se je nekaj zgodilo. Mislim, da vsa Evropa razume, da se več ne šalimo in da je treba pravice posameznikov, naših državljanov, ter vrednote naše družbe resno jemati.

To je vse o francoskem vprašanju, kajti Komisija je o tej zadevi že sprejela odločitev, vendar to še ni končano in postopek je še vedno odprt.

Zdaj pa k vprašanju baze podatkov, ki naj bi jo imela francoska žandarmerija in ki naj bi vsebovala etnične elemente. Prvič, Komisija pozorno spremlja dogajanje v teh zadevah. Francoske oblasti so nam ponovno zatrdile, da je vse v redu, vendar pa se tu uporablja drugačen sistem, saj je tu francoski zakon o varstvu podatkov in obdelavi podatkov, ki ga v skladu z našimi pravili preverja francoski organ za varstvo podatkov CNIL. V skladu s temi pravili je CNIL opravil pregled in prejšnji teden sestavil predhodno poročilo za javnost. Rezultate CNIL ste že videli. Tudi jaz sem jih prebrala. Časopisi o tem ne poročajo vedno popolno, saj je CNIL tudi dejal, zelo resno, da tam mogoče ni etničnih elementov, vendar pa da zagotovo obstajajo baze podatkov, ki jih oblasti niso odobrile.

Kar zadeva skladnost z zakonodajo EU, je treba pri posredovani informaciji zagotoviti, da to zadevo zajema Direktiva o varstvu podatkov. To lahko velja samo za namene, povezane s priseljevanjem. V primeru priseljevanja obstaja niz zagotovil in zaščitnih ukrepov, ki se uporabljajo za tako imenovane „občutljive podatke“. Občutljivi podatki se lahko obdelujejo samo v izjemnih primerih, v primerih javnega interesa; zanje veljajo ustrezni zaščitni ukrepi, slednje pa mora zagotoviti zadevna država.

Če obdelava podatkov ne sodi v okvir Direktive o varstvu podatkov, potem se lahko v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja uporabi okvirni sklep o varstvu osebnih podatkov iz leta 2008.

Še vedno imamo problem, saj se bo ta okvirna direktiva uporabljala šele od 27. novembra letos. Torej so na podlagi te direktive pristojnosti Komisije precej omejene.

Poleg vprašanja o francoskem primeru bom odgovorila še na eno zelo konkretno vprašanje, ki je bilo zastavljeno. Ali je morebiten obstoj baz podatkov, ki vsebujejo podatke etničnega in rasnega izvora, mogoče preveriti še v drugih državah članicah?

V okviru Direktive o varstvu podatkov se obdelava takšnih občutljivih podatkov odobri le izjemoma, o čemer je treba obvestiti nacionalne organe za varstvo podatkov. Organ za varstvo podatkov v Franciji je CNIL. In o teh izjemah je treba zaradi precejšnjega javnega interesa obvestiti tudi Komisijo.

V primeru takšnih obvestil lahko nacionalni organ za varstvo podatkov in Komisija ocenijo, ali so ukrepi v skladu s pravili o varstvu podatkov, tu pa imamo rezultat predhodne analize, ki jo je opravil CNIL, ki jasno kaže, da za takšno odobritev ni zaprosil nihče. Torej moramo omogočiti, da pravosodno delo v Franciji opravijo pravosodni organi, ki za takšno nalogo niso samo pooblaščeni, temveč tudi odgovorni.

Kaj pa Nizozemska? Bilo je več baz podatkov, pri katerih je bila obdelava občutljivih podatkov omogočena in o čemer je Nizozemska obvestila Komisijo v letih 2005 in 2006. Najspornejša baza podatkov se je nanašala na kazniva dejanja mladostnikov karibskega porekla. Ta baza je vse od takrat izbrisana.

Pred kratkim je ena izmed občin na Nizozemskem načrtovala etnično dokumentacijo, vendar je ta projekt preklicala na podlagi priporočila nizozemskega organa za varstvo podatkov. To je dokaz, da sistem na podlagi direktive – po katerem odgovornost leži na strani organov za varstvo podatkov, nacionalnih organov za varstvo podatkov – deluje.

Mimogrede bi želela povedati Parlamentu, da delam na spremembi Direktive o varstvu podatkov, deloma zato, da bi se v evropskem okviru povečala neodvisnost nacionalnih organov za varstvo podatkov in njihove možnosti posredovanja.

To bi moralo biti za zdaj vse: svoj govor moram skrajšati, kajti po polnoči ni nobenih tolmačenj, torej se ustavimo tukaj.

  Véronique Mathieu, v imenu skupine PPE. – (FR) Gospa predsednica, gospa Reding, gospe in gospodje, zelo vesela sem bila, ko sem danes tukaj slišala, da kolegij komisarjev ne namerava sprožiti postopka za ugotavljanje kršitev proti Franciji v zvezi z Direktivo 2004/38/ES. Vendar pa sem vam pred časom, na zasedanju Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve postavila vprašanje o tej zadevi, povedala pa sem vam tudi, da je Francija posredovala vse informacije leta 2006 in 2007, skupaj s konkordančno tabelo za prenos Direktive 2004/38/ES.

Zdaj, v letu 2010 pa hlinite presenečenje nad ugotovitvijo, da postopkovne pravice niso primerne. Gospa Reding, na moje vprašanje mi niste nikoli odgovorili, zato si želim odgovora danes.

Rada bi povedala eno stvar v zvezi z bazo podatkov MENS. Mislim, da so tako opozicija kot drugi počasi siti te razprave. Zelo preprosto je mogoče dokazati, da ni nobene podlage za te domneve. Imate sklepe poročila CNIL, ki je bilo predloženo predsedniku vlade. Rekla bi, da ste tudi vi, gospa Reding, tako kot jaz, prejeli poročilo generalnega direktorja francoske žandarmerije. Omenili ste veliko točk, za katere očitno menite, da niso zadovoljive.

Borite se za človekove pravice, vendar pa se ne smemo omejiti samo na obrambo pravic manjšin. Braniti je treba pravice vseh ljudi in vsi smo upravičeni do spoštovanja. V Franciji smo tudi pošteni in lahko zagotovim, da baza podatkov MENS ni nikoli obstajala. Gospa Reding, CNIL je opravil preiskavo in iskal različne neprijetne ključne besede, kot so cigani in Romi, vendar ni našel nikakršnih dokazov, da bi nacionalna žandarmerija takšne baze podatkov imela.

Edino, kar je mogoče nacionalni žandarmeriji očitati, je, da ni prijavila te baze podatkov, vendar pa dokumenti ne vsebujejo rodoslovnih podatkov. Gre zgolj za to, da ima nacionalna žandarmerija številne dokumente, ki ...

(Predsednica je prosila govornico, naj sklene svoj govor)

Prosim, dovolite mi, da končam. Sem edina govornica iz skupine PPE, zato želim, da mi daste priložnost, da spregovorim v imenu svoje skupine.

Dokumenti vsebujejo informacije o skupinah posameznikov, ki nimajo stalnega prebivališča niti doma; ne vsebuje nobenih podatkov o etničnem izvoru. Torej, čeprav CNIL o tem ni dal nobene izjave, bi vsaj želela, da priznate, da ni nobenih ...

(Vzklik)

To pa je res in želim si, da bi to dejstvo sprejeli. Tudi od vas, gospa Reding, si želim, da preženete sume v francosko vlado. Vaša drža je tik pred tem, da se spremeni v nezdravo obremenjenost.

  Sylvie Guillaume, v imenu skupine S&D. – (FR) Gospa predsednica, gospa komisarka, gospe in gospodje, etnično profiliranje ni nova praksa v državah članicah, vendar se zdi, da se je v zadnjih letih okrepila v imenu protiterorističnih dejavnosti, ohranjanja prava in reda in tudi boja proti nezakonitemu priseljevanju. Zadnja odkritja o obstoju baze podatkov o Romihi in potnikih v Franciji so pokazala, kako pomembno je, da Komisija še naprej nadaljuje s svojimi preiskavami, da bi pridobila dodatne informacije o obstoju teh baz podatkov, a tudi zato, da ugotovi, ali so baze podatkov zakonite in v skladu z načelom nediskriminacije.

Gospa komisarka, ne delim v celoti vašega navdušenja v zvezi z odgovorom, ki ga je pred nekaj dnevi posredovala Francija, vendar razumem, zakaj ste tako govorili.

Pravite, da Francija zatrjuje, da ima načrt za prenos direktive o prostem gibanju in da bo posredovala urnik. V zvezi s to direktivo, o kateri se veliko govori, in njenim prenosom, obstajata dve možnosti. Francija je bodisi dala zgolj formalno zavezo, kar bi pomenilo, da Komisija ni prejela odgovora in da je pozabila na to, kar se je dogajalo prej, ali pa je dala popoln odgovor, v tem primeru pa želimo vedeti vse podrobnosti. Omenili ste urnik, urnik za prenos, ki se izvaja. Francija trenutno prenaša direktivo o prostem gibanju kot del pete spremembe njenih zakonov o priseljevanju v sedmih letih. Lahko zagotovim, da se bo ta sprememba razširila daleč prek meja evropskih načel o svobodi gibanja. Zato menim, da boste ta proces morali zelo natančno spremljati.

Za konec naj izrazim upanje, da bo Komisija ohranila trdno stališče in podprla načelo nediskriminacije. Upam, da si ne boste dovolili, da bi vas uspavali prijateljski dogovori ali zgolj obljube, tudi če jih da francoska vlada.

  Nathalie Griesbeck, v imenu skupine ALDE. – (FR) Gospa predsednica, gospa komisarka, vem, da je že zelo pozno, vendar nocojšnja razprava vsebuje dokaj goreča navzkrižja mnenj. Danes zjutraj je bila kljub jasnim pojasnilom, ki ste nam jih pravkar dali, odkrita nova francoska informativna spletna stran, ki vsebuje bazo podatkov o Romih, seveda nezakonito, v kateri se nahajajo podrobne in obširne informacije, ki vključujejo priimke, imena, vzdevke, poreklo, družbene stike, registrske številke avtomobilov in njihove modele ter imena staršev. Oblasti so še enkrat zatrdile, da niso vedele za obstoj takšnih dokumentov.

Na koncu ne glede na to, ali so informacije na tej spletni strani resnične ali ne, še vedno obstaja nevarnost diskriminacije, ki je povezana z obstojem teh baz podatkov v Franciji in raznih drugih evropskih državah.

Torej, gospa komisarka, kaj nameravate storiti glede na vaše pripombe in glede na to, da slovite po moči, ko se nečesa lotite? Katere dodatne dokaze moramo posredovati, da bi ukrepali in se odzvali glede na to neuspelo podporo načelu nediskriminacije? Z drugimi besedami in ne da bi želela, da bi moje besede zvenele sporno, poskusimo podpreti pravo v Franciji, v državah članicah Unije in pri tistih, ki tvorijo to mlačno evropsko demokracijo.

Slišalo smo o izgonih iz Francije, ki so se zgodili to poletje, o okrožnici, ki je bila izdana 5. avgusta – in ki je bila na srečo kasneje umaknjena –, o bazi podatkov MENS in o številnih drugih stvareh. Z velikim zanimanjem smo poslušali vaše nocojšnje utemeljitve. Povedali ste nam, da ste zadovoljni z obljubo, ki jo je Francija dala prejšnji teden, in sicer da bo spremenila nacionalno zakonodajo v skladu z evropsko direktivo iz leta 2004.

Tako kot moji kolegi poslanci bi tudi jaz želela dobiti dostop do teh dokumentov, da bi se lahko potem strinjali z vami in z vašo zavezo ponovni uveljavitvi načela pravne države. Iz vaših izjav, ki ste jih dali danes popoldne, pa se skoraj zdi, da ste se predali.

Za konec te dolge razprave naj poudarim, da je služila svojemu namenu; pokazala nam je glavno potrebo po reševanju bistva problema, in sicer s spodbujanjem nacionalnih prizadevanj in evropskih politik, ki so del načela pravne države, na katerem temelji evropska demokracija.

  Raül Romeva i Rueda, v imenu skupine Verts/ALE. – (ES) Gospa predsednica, gospa komisarka, ko ste izgovorili slavne besede „zdaj je dovolj“, je to pozdravilo veliko ljudi v tem parlamentu, predvsem pa na ulici.

To je ustvarilo velika pričakovanja pri vseh nas, ki še vedno verjamemo v evropski projekt. Končno si je nekdo iz Komisije drznil upreti močni državi članici pri vprašanju temeljnih pravic, ki so vedno bile najpomembnejša stvar, ko je bilo treba o njih govoriti, vendar ne vedno, ko je bilo treba ukrepati.

To nas je nekoliko presenetilo in nismo v celoti razumeli, da postopki, ki so bili sproženi, ne bodo sproženi zaradi diskriminacije, temveč zaradi prostega gibanja. Mislim, da je bila to do neke mere pomanjkljivost, a v vsakem primeru smo še naprej pozdravljali vaše takratne zaveze.

Zato smo zaradi današnje odločitve nekoliko zmedeni, kar pa ne velja samo za nas, temveč za vse ljudi, ki so upali, da se boste v tem postopku pogumno odzvali. Še zlasti pa zato, ker vemo, da je vaše zaupanje v francosko vlado v najmanjši meri bolj vprašljivo, kot se je najprej pokazalo.

Drugič pa je to tudi zato, ker vemo, da so pri pregledu Direktive o prostem gibanju bile opravljene nekatere skrb vzbujajoče poteze v korist uvajanju pojmov in ponovne opredelitve pojma skupin potnikov, kar bi do neke mere omogočilo, da bi te skupine bile ponovno kriminalizirane.

Mislim, da se nezadovoljstva, ki ga danes tukaj čutimo nekateri, ne bi smelo še bolj podžigati. Zato vas prosimo, da nam dovolite upanje, ki ste nam ga vlili s svojo izjavo „zdaj je dovolj“, saj tukaj še vedno verjamemo, da problem obstaja in da se moramo pri tem vprašanju upreti francoski vladi in drugim vladam.

  Rui Tavares, v imenu skupine GUE/NGL. – (PT) Gospa komisarja, pri tej razpravi gre za temeljne pravice, kot sta nediskriminacija in prosto gibanje. Vendar pa se je zgodilo, da gre tudi za ključne določbe, ki urejajo naše delo v evropskih institucijah. To pomeni, da vemo, ali država članica ravna v dobri veri, ali evropskim institucijam posreduje zanesljive informacije in tako dalje. Poleg tega pa gre na tej podlagi tudi za razpravo o tem, ali smo kot evropske institucije zmožni zagotoviti spoštovanje teh načel in določb, ali smo zmožni jasno spregovoriti in ali smo lahko pri njihovi obrambi nepopustljivi, če je to potrebno.

Mislim, da imamo v zvezi z dobro vero že jasne odgovore. Obstajajo države članice, predvsem Francija, ki niso ravnale v dobri veri. Nenehno zanikajo obstoj dokumentov, katerih kopije kasneje pridejo v javnost. To se je zgodilo tudi poleti in se dogaja zdaj z bazami podatkov. Kako je mogoče trditi, da ni nobenih baz podatkov, ko pa imamo na francoski spletni strani na internetu še danes bazo podatkov pod imenom Roms, v kateri so navedeni kraji izvora in različne informacije o Romih, vključno s tistimi iz EU: iz Bukarešte, Beograda ali Temišvara?

Tudi odgovor na drugo vprašanje je zelo pomemben. Rekli ste, gospa komisarka, da smo imeli zgodovinski trenutek in da bodo zgodovinarji ugotovili, da je bila Komisija prvič povsem jasna. V to močno dvomim, gospa komisarka, in sam sem zgodovinar. Močno dvomim zato, ker dvomijo tudi novinarji. Dan po udeležbi na Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve so nekateri časopisi, kot na primer Financial Times, zapisali, da Komisija ne bo preganjala Francije. Drugi časopisi so napisali, da jo bo. Iz novic lahko še danes slišimo, da je bil primer zoper Francijo ustavljen, drugje pa spet, da je bil opuščen.

Če Komisija ne govori jasno – in očitno je, da njene besede niso jasno razumljene – potem lahko rečem, da bo, če bo želela jasno govoriti, imela odličnega zaveznika v Parlamentu. Če se bo obotavljala, Parlament tega primera ne bo zanemaril: ne bo se zgodilo, kot se je zgodilo s primerom letos poleti, ki je preprosto zamrl. O tem bo ta parlament govoril še naprej.

  Kinga Göncz (S&D). - (HU) Lahko vidimo, da je kriza spodkopala občutek za varnost številnih evropskih državljanov. To ustvarja dobro podlago ne samo za razvoj in širjenje ekstremizma, temveč tudi za politične manifestacije, ki določene etnične skupine označujejo za grožnjo varnosti in ki manjšine in priseljence povezujejo s kriminalom. Francoska vlada je začela preganjati Rome iz Francije iz etničnih razlogov, kar je nesprejemljivo. Imamo dober razlog, kot je povedalo nekaj ljudi, da lahko predvidevamo, da tako francoska žandarmerija kot tudi druge evropske države niso še prenehale z zbiranjem etničnih podatkov.

Če se to dokaže, potem iskreno upamo, da bo Komisija zares ravnala kot varuh pogodb in Listine o temeljnih pravicah ter da bo sprožila postopek za ugotavljanje kršitev pri zavezah. Policija igra pomembno vlogo pri ohranjanju javnega reda, vendar pa etnično profiliranje ne sme postati del standardne policijske prakse. To ruši zaupanje manjšin v demokratične institucije in lahko tvori podlago za diskriminacijo. Večina Romov v Evropi živi v hudi revščini, poleg revščine pa morajo trpeti še diskriminacijo. Medtem ko je naš velikopotezen cilj v strategiji 2020 premagati revščino, je to, kar pogosto vidimo, boj proti revnim, kar je treba dokončno ustaviti.

  Catherine Grèze (Verts/ALE). – (FR) Gospa predsednica, gospa Reding, danes ste nam z nekaj navdušenja povedali, navajam, da odziv Francije kaže, da je EU uspešna pravna skupnost oziroma, in ponovno navajam, da si moramo zdaj prizadevati za praktične ukrepe in rezultate, ki temeljijo na naših skupnih evropskih vrednotah. V rokah držim izvod prečiščenih različic pogodb in Listine o temeljnih pravicah in upam, da mi boste oprostili, če ne bom toliko navdušena, kot vi.

Kakšne dokaze Komisija potrebuje, da bi to zadevo speljala naprej? Kakšni dokazi so potrebni, da se obsodijo diskriminatorna obravnava in izgoni, ki so jim trenutno izpostavljeni Romi v Franciji in drugih evropskih državah?

Res je, da je Komisija uvedla cel niz ukrepov za spodbujanje vključevanja Romov, predvsem z uporabo strukturnih skladov. Vendar pa se sprašujem, ali se Komisija s politiko izogibanja dejstvom ni vendarle ustrelila v nogo.

  Marie-Christine Vergiat (GUE/NGL) . – (FR) Gospa predsednica, gospa Reding, moram priznati, da sem nocoj tudi jaz razočarana. Mnogi izmed nas smo vzeli na znanje vaše prejšnje izjave in smo vas celo podprli. Zdaj pa ugotavljamo, da je postopek za ugotavljanje kršitev na področju prostega gibanja zgolj ustavljen. A tema današnje razprave je diskriminacija. Želite dokaze, gospa Reding, zanje pa ste prosili zgolj in samo francosko vlado. To nam govorite vsakič, ko vas vprašamo.

Z vsem dolžnim spoštovanjem, gospa komisarka, moram povedati, da se že sprašujem, ali vam je sploh mar za to, kar govorimo. Ta konec tedna sem bila v Marseillu, kjer sem se sestala z združenji, ki delajo z romsko skupnostjo. Na tem področju sem aktivna že vrsto let in moram reči, da sem ostala brez besed, gospa komisarka, ko so mi povedali, kakšen je položaj Romov na območju Marseilla. Gospa Reding, Romi v Franciji se bojijo, se skrivajo. Ne upajo si zapustiti svojih začasnih naselij. Njihovi otroci si ne upajo več hoditi v šolo. Združenja jih ne morejo najti in zato ne morejo spremljati njihove socialne blaginje in zdravja. To nam pravijo združenja, gospa komisarka. Takšen je trenuten položaj Romov v Franciji.

Baza podatkov MENS. Pustimo to temo o bazi podatkov MENS. Žandarmerija je povedala, da je bila izbrisana. A če si natančno preberete poročilo organa CNIL, gospa komisarka, lahko vidite, da se je pregled, ki ga je izvedel CNIL, nanašal na etnični izvor. Zahtevajmo torej poročila o pregledu. CNIL je ugleden organ. Prosite za evidence o vseh pregledih, ki jih je opravil CNIL, in ...

(Predsednica je prekinila govornico)

  Juan Fernando López Aguilar (S&D). – (ES) Gospa predsednica, gospa komisarka, 9. septembra je Parlament sprejel resolucijo, ki je sprožila pravočasno in potrebno razpravo. Parlament je svoje delo opravil.

Obstajajo nekateri, ki mislijo, da je na podlagi ostre narave vaših nadaljnjih razprav – v skladu z zahtevami Parlamenta – in vaših nocojšnjih pojasnil, naš edini sklep lahko razočaranje, ker ni nobenih postopkov zoper Francijo. Treba je poudariti, da tema te razprave ni Francija in da ta razprava zagotovo ni uperjena zoper Francijo; gre namreč za razpravo o temeljnih načelih evropskega povezovanja, kot je prosto gibanje oseb, saj Evropa ne pomeni samo prostega pretoka blaga in kapitala, temveč predvsem pomeni prosto gibanje Evropejcev na podlagi svojih pravic in brez diskriminacije ter seveda brez diskriminacije na etnični podlagi.

Če torej še vedno obstaja nekaj, kar je treba preiskati v zvezi z evidencami o etničnih manjšinah, ki niso bile v celoti pojasnjene, potem je to delo Komisije. Kar pa je treba poudariti, je, da to delo še ni končano, saj vključuje tudi Parlament, ki ostaja pozoren na skušnjave populizma, ki išče grešne kozle za problem socialne izključenosti, namesto da bi iskal rešitve ali odgovore.

Poleg obravnavanja populizma in njegovih skušnjav to delo vključuje tudi prizadevanja za vključevanje izključenih, tistih, ki so že dolgo časa na robu družbe, in seveda romskega prebivalstva.

Parlament mora podpreti konferenco o vključevanju romske skupnosti. Parlament mora tudi reči, da delo še ni opravljeno; v resnici se je komaj pričelo, pred nami pa je še dolga pot. To pomeni, da bo ta razprava imela svoj namen, tudi če postopki zoper Francijo na koncu ne bodo sproženi, saj je pokazala, da je pravočasna in potrebna.

  Ioan Enciu (S&D). – (RO) Leto 2010 naj bi bilo, kot veste, evropsko leto boja proti revščini, socialni izključenosti, diskriminaciji in ksenofobiji. Vendar pa v resnici mislim, da je bitka vsaj letos izgubljena.

Stanje v zvezi s temeljnimi pravicami v Evropski uniji postaja čedalje bolj kritično, namesto da bi se izboljševalo. Zaradi gospodarske in finančne krize vlade nekaterih držav članic krepijo dejanja diskriminacije: izgoni in baze podatkov, ki temeljijo na merilu romskega etničnega izvora, so dejanja, ki so bila že izpostavljena. Dokler Komisija ne bo mogla zagotoviti uresničevanja temeljnih pravic v EU, bo trpela tudi njena podoba, ki jo ima kot varuhinja teh pravic. To je tveganje, ki si ga ta institucija ne more privoščiti.

Podpredsednica Reding, ali bo Komisija tudi pregledala in preiskala druge primere diskriminacije, o katerih se poroča v državah članicah? Ali lahko Komisija še vedno zaključi svoje preiskave glede na političen pritisk, ki mu je izpostavljena?

  Csaba Sógor (PPE). - (HU) Diskriminacija na etnični podlagi je jasno prepovedana tako po pravu EU kot po mednarodnem pravu. Kljub temu se za nekatere države članice pogosto domneva, da izvajajo prikrito diskriminacijo proti manjšinam, ki živijo na njihovem ozemlju. Tokrat ne želim govoriti o prikriti diskriminaciji, rad pa bi vas opozoril na obstoječo zakonodajo, ki etnično manjšinsko skupnost odkrito postavlja v slabši položaj. Medtem ko je slovaška vlada pozitivno spremenila zakon o zaščiti nacionalnega jezika, so v njem še vedno določene denarne kazni. Zato je ta zakon povsem zmožen, da ustrahuje državljane, katerih materni jezik ni slovaščina, in da jih postavi v negotov položaj. V svojem stališču o tem zakonu je Beneška komisija jasno obrazložila, da je zakon v nasprotju z Evropsko listino o regionalnih ali manjšinskih jezikih in da v neupravičeni meri omejuje uporabo manjšinskega jezika. Komisijo, gospo komisarko in Evropski parlament bi prosil, naj temeljito preuči in obsodi vsako prakso na ozemlju EU, ki bi se lahko uporabila za diskriminacijo na etnični ali rasni podlagi.

  Elena Băsescu (PPE). – (RO) Pred enim mesecem je Evropski parlament izrazil zaskrbljenost v zvezi z množičnimi izgoni državljanov romskega etničnega porekla in je zavrnil vsako povezanost med kriminalom in priseljevanjem. Romunija pa že od leta 2007 podpira evropsko strategijo za vključevanje Romov, zamisel, ki je bila poudarjena tudi na zasedanju Evropskega sveta v septembru.

Želim poudariti, da do zdaj še ni bila dosežena nobena zadovoljiva rešitev. Nasprotno, poročanja medijev o obstoju baze podatkov MENS v Franciji ponovno podžigajo razpravo o spoštovanju načela nediskriminacije. Mislim, da mora Komisija sprožiti preiskavo v ustreznih državah članicah, da bi zagotovila, da upravni postopki ne bodo izhajali iz profilov, sestavljenih v skladu z etničnimi merili.

Na koncu bi rada pozdravila uradno zavezo, ki jo je francoska vlada dala prejšnji petek, in sicer da bo upoštevala evropsko zakonodajo o prostem gibanju. Francija in Romunija morata sodelovati, da bi olajšali socialno vključevanje Romov in pridobili potrebna finančna sredstva.

  Ulrike Lunacek (Verts/ALE). – (DE) Gospa predsednica, gospa komisarka, današnja razprava ponovno kaže, kako pomemben je bil sklep Evropskega parlamenta z dne 9. septembra, v skladu s katerim Francija – država članica – po našem mnenju krši temeljne pravice v tem primeru z diskriminacijo ljudi na podlagi njihove etnične pripadnosti, zato vas pozivamo, da ukrepate. Zelo jasno in z navdušenjem ter odločenostjo ste nam opisali vse, kar ste naredili do zdaj, zaradi česar ste od nas prejeli tudi močno podporo. Vendar pa menimo, da ste zdaj naredili korak nazaj, kajti poziv k sprožitvi postopkov za ugotavljanje kršitev pogodbe zaradi diskriminacije na podlagi etnične pripadnosti podpirajo tudi dokumenti, ki so jih nekateri govorniki že omenili in o katerih so danes pisali tudi francoski časopisi. Popolnoma jasno je, da so Romi diskriminirani na podlagi svoje etnične pripadnosti, pri čemer ni bila kršena samo njihova svoboda gibanja. Zato še enkrat pozivam, da ukrepate in sprožite postopke.

  Jaroslav Paška (EFD). – (SK) Varnostne službe ustvarjajo baze podatkov ljudi, ki so vpleteni v nezakonite dejavnosti, kar je skoraj naraven del njihovega dela na področju preprečevanja kaznivih dejanj.

Baze podatkov se ustvarjajo v skladu z nacionalno zakonodajo, dostop do zbranih podatkov je omogočen samo pooblaščenim osebam, zbrane informacije pa se smejo uporabljati samo za zaščito družbe pred kaznivimi dejanji. Popolnoma prepričan sem, da se tudi službe v Franciji in na Nizozemskem, tako kot tudi varnostne službe v drugih državah, zanimajo za varnostno analizo tistih podatkov, ki jih res potrebujejo za svoje delo. Sem ponavadi niso vključene informacije o etničnem ali rasnem izvoru. Vsako morebitno preveliko zagnanost varnostnih služb je zagotovo mogoče preiskati in, mislim, da glede na rezultate tudi previdno reševati, da bi bilo to sprejemljivo za Evropsko unijo.

  Csanád Szegedi (NI). - (HU) Gospe in gospodje, Gibanje za boljšo Madžarsko (Jobbik) je že leta 2006 predlagalo, da bi morali omogočiti označbo etničnega izvora osebe v kazenskih evidencah, tako da bi bilo, ko bi bilo to primerno, mogoče opozoriti na zločince med cigani. To je še vedno naše stališče. V tistem času so levo-liberalni mediji govorili, da je Jobbik ekstremistična stranka. Štiri leta pozneje vidimo, da se v Franciji sestavljajo seznami v zvezi z izgoni ciganov. Vidimo, da v Holandiji predstavljajo tveganje za nacionalno varnost in tudi tam prihajajo na dan baze podatkov. Potem pa vidimo, da tudi na Finskem ustanove za pridržanje evidentirajo etnični izvor ciganskih zločincev.

Zdaj pa mi dovolite, da postavim vprašanje eni izmed poročevalk, gospe s Slovaške, ki se je tako glasno smejala v zvezi z madžarskimi žrtvami. Zdi se mi skrajno hinavsko, da obsoja zbiranje podatkov o ciganih, medtem ko kot slovaška političarka obenem podpira rasistični zakon o jeziku, ki kaznuje ljudi na etnični podlagi, ker govorijo svoj materni jezik.

  Viviane Reding, podpredsednica Komisije. – Gospa predsednica, na kratko, primer zoper Francijo ni opuščen. Je preložen, ker moramo počakati, da se začne zakon izvajati tudi v praksi, zato ne moremo sprejemati sodb o pravnih predlogih. Pravni predlogi so sprejemljivi, vendar se morajo začeti izvajati, da bi lahko ta primer zaprli. Primer je torej še odprt.

Kar zadeva baze podatkov o etničnem izvoru, ki jih CNIL, neodvisen francoski organ za varstvo podatkov, preiskuje v skladu s francosko zakonodajo in, v tem primeru, v skladu z evropskimi direktivami, se moramo zaneti na neodvisne nacionalne organe za varstvo podatkov, saj so na podlagi evropske zakonodaje odgovorni, da izvršijo analizo. Mislim, da je francoski neodvisni organ za varstvo podatkov pokazal, da je temu zelo kos.

(FR) Po vsem tem mislim, da je zelo pomembno, da se spomnimo na prava vprašanja, za katera gre v tem primeru.

Razen Romov v Franciji, je v Evropi 10 milijonov Romov, ki tvorijo največjo manjšino v Evropi. Sama prihajam iz države, ki ima 500.000 državljanov. Romov je 10 milijonov, torej se lahko zavedate obsega tega vprašanja. Romi v večini naših držav članic živijo v skrajni revščini. Srečujejo se s problemi na področju stanovanj, izobraževanja, zdravja in zaposlovanja in zame je naravnost škandalozno, da ti problemi še vedno niso rešeni. Zato upam, da se bodo trenutne dejavnosti nadaljevale – mislim, da jih je treba pozdraviti, saj ne smemo dopuščati takšne diskriminacije.

Te dejavnosti bodo vsaj opozorilo za države članice. Nisem pozabila, da so bile na ministrskem srečanju, ki je potekalo v Cordobi aprila letos, na ministrski ravni zastopane samo tri od sedemindvajsetih držav članic. Zato bomo eno leto pozneje organizirali še eno ministrsko srečanje, ko opravimo podrobno preiskavo, skupaj z delovno skupino, o položaju Romov in o tem, ali se evropski skladi uporabljajo ali ne, da bi ugotovili, kaj se zares dogaja. Kot sem rekla, sklicali bomo še eno ministrsko srečanje, eno leto pozneje, da bi natančno videli, katere zaveze je vsaka država članica dala v zvezi z nacionalnimi strategijami za Rome v širšem evropskem okviru.

Upam, da bo trenutno, dokaj grdo, stanje na koncu vendarle pomagalo zagotoviti, da Romi ne bodo več potisnjeni na rob, ko bomo oblikovali politike za reševanje skrajne revščine.

Če tokrat, ko imamo za to priložnost, ne uspemo, bo naslednja generacija poslancev Evropskega parlamenta imela popolnoma enake razprave, kot smo jih imeli v preteklih nekaj tednih. Ne želimo si, da bi se to zgodilo, zato ukrepajmo takoj.

  Predsednica. – Razprava je končana.

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ustvarjanje etničnih profilov ni nova praksa v državah članicah, vendar je v zadnjih letih v porastu, zlasti po terorističnih napadih v Madridu in Londonu. Vendar pa je Združeno kraljestvo edina država članica, ki to zadevo rešuje in oblikuje ustrezno zakonodajo. Ustvarjanje profilov v okviru posebnih baz podatkov je lahko zakonito in ima lahko legitimen namen. Kadar pa se merila, ki se uporabljajo za zbiranje podatkov, osredotočajo izključno na raso, etnično pripadnost ali vero, potem jih je treba šteti za diskriminatorne in s tem nezakonite. Oblasti lahko legitimno preverjajo identiteto in izvajajo spremljanje na svojem ozemlju, da bi tako zagotovile javni red in varnost in preprečile kazniva dejanja ter spremljale nezakonito priseljevanje. Vendar pa se fizične in etnične značilnosti posameznikov ne smejo razumeti kot znak, da gre za zločince ali da te osebe v tej državi prebivajo nezakonito. Vsako osebo je treba obravnavati posamezno, poleg rase ali etnične pripadnosti osebe pa morajo obstajati še drugi razlogi za vnos njihovih podatkov v bazo ali za to, da se jih obravnava drugače kot ostalo javnost.

18. Dnevni red naslednje seje: gl. zapisnik

19. Zaključek seje

(Seja se je zaključila ob 00.10)