Dobesedni zapisi razprav

Četrtek, 21. oktober 2010 - Strasbourg

3. Izvedene reforme in dogajanja v Republiki Moldaviji (razprava)

  Predsednik. − Prva točka je izjava Komisije o izvedenih reformah in dogajanjih v Republiki Moldaviji.

  Štefan Füle, član Komisije. − Gospod predsednik, po mojem mnenju ni sporno, da smo glede odnosov med EU in Moldavijo v rekordnem času dosegli velik napredek, toda doma se država še vedno spopada s številnimi izzivi.

Referendum 5. septembra naj bi razrešil politični zastoj s spremembo pravil o predsedniških volitvah. Ni uspel. Žal. Toda pomembno vprašanje je bilo tudi, ali bo referendum v skladu z demokratičnimi standardi. Bistveno je, da so mednarodni opazovalci potrdili njegovo dejansko skladnost. To je spodbuden znak.

Volitve 28. novembra so prav tako pomembne za utrditev demokracije v državi. To bom vsem udeležencem še naprej odločno dajali vedeti. Zato bodo morale sodelovati vse politične sile tako pri predsedniških volitvah kot pri izbiranju vlade, ki bo sposobna voditi državo po odločilni poti reform.

Hkrati bomo še naprej neomajno podpirali strukturne reforme, ki jih uveljavlja moldavska vlada. Naj izpostavim nekaj pomembnih vidikov.

Evropska unija ni samo daleč največji donator Moldaviji, temveč ji je marca uspelo pritegniti prek štirideset donatorjev v podporo reformam v Moldaviji. Za leta 2010–2013 so zagotovili kar 1,9 milijarde EUR, vključno z našim prispevkom v višini 550 milijonov EUR.

V zadnjih mesecih smo se pravočasno odzvali na številne posebne potrebe vlade: zagotavljanje svetovanja ministrom glede politike na visoki ravni; podpora prizadevanjem za demokratizacijo na področjih v zvezi s pravno državo; pomoč pri organiziranju volilnih posvetovanj; zagotavljanje nujne pomoči po poplavah v zadnjem poletju; in izboljšanje možnosti za moldavske izvoznike vina.

Skupaj z moldavsko vlado smo se aktivno ukvarjali s prebivalci pridnjestrske regije v okviru manjših projektov, večinoma na socialnem področju. Naslednje leto bomo začeli izvajati program celovitega vzpostavljanja institucij v okviru vzhodnega partnerstva.

Ta program bo v pomoč Moldaviji pri pripravah na pridružitveni sporazum, o katerem se pogajamo, in njegovem izvajanju. Zadnji krog pogajanj 13. in 14. oktobra v Kišinjevu je še enkrat pokazal, da pogajanja napredujejo z zelo dobro hitrostjo.

Naša pomoč je bila tudi v obliki neposrednih nakazil v moldavski proračun. Od zadnjega četrtletja 2009 je bilo dodeljenih 37 milijonov EUR kot sektorska proračunska podpora, kmalu pa bo sledilo še 15 milijonov EUR. Od tega je bilo približno 8,5 milijona EUR dodeljeno neposredno za pomoč najrevnejšim slojem prebivalstva. Zdaj, ko je predsednik Buzek podpisal zadevno zakonodajno odločbo, pričakujemo, da bo kmalu dodeljenih 40 milijonov EUR prve tranše makrofinančne pomoči.

V istem duhu bomo nadaljevali z našim natrpanim urnikom političnih stikov in tehničnih izmenjav. Čez nekaj dni se bom v Luksemburgu sestal s predsednikom vlade Filatom. Novembra bo pododbor za trgovino med EU in Moldavijo preučil odziv Moldavije na ključna priporočila Komisije za pripravo pogajanj o temeljitem in celovitem območju proste trgovine.

Poleg tega se z Moldavijo posebej pogovarjamo o človekovih pravicah in energiji ter pogajamo o sporazumu o letalskih storitvah. Dejavno nadaljujemo dialog o vizumih, ki je bil začet junija. Naslednji ponedeljek naj bi Svet za zunanje zadeve na podlagi ugotovitev preiskovalnih misij, ki so jih septembra opravili neodvisni strokovnjaki, sporočil sklepe o tem vprašanju.

  Monica Luisa Macovei, v imenu skupine PPE. – (RO) Namen te razprave je ta, da obravnavamo reforme, ki jih je Republika Moldavija izvedla lani, in napredek na poti k evropskemu združevanju.

Ta država je na dnevnem redu Evropske unije že eno leto, ker izpolnjuje svoje zaveze. Rada bi navedla nekatere od teh zavez. Sestavljen je bil načrt s prednostnimi ukrepi, ki jih je treba izvesti na bistvenih področjih reform, in še en načrt za reformo pravosodja. Izvajanje obeh načrtov se je začelo. Sprožen je bil dialog o človekovih pravicah. Poleg tega je parlament Republike Moldavije septembra ratificiral statut Mednarodnega kazenskega sodišča. Potekajo intenzivna pogajanja o pridružitvenem sporazumu in rezultati so odlični. Preteklo je šele eno leto, toda tisti, ki so bili zraven pri zagonu procesa, zagotavljajo, da se bo nadaljeval.

Republika Moldavija je država, ki je najbolj napredovala v okviru vzhodnega partnerstva EU. Zato prosim Svet, naj to državo oceni individualno glede na njene lastne vrline. Napredek pomeni politično voljo, trdo delo in zavzetost, ki jih je treba nagraditi. Nagradili smo Zahodni Balkan za ukrepe, ki so jih tam sprejeli. Naredimo zdaj isto za Republiko Moldavijo.

V dialogu o vizumih je Moldavija zelo napredovala na vseh štirih področjih. Zato prosim Svet, naj na naslednjem zasedanju 25. oktobra pozove Komisijo k oblikovanju akcijskega načrta, da bodo lahko državljani Republike Moldavije potovali, ne da bi za to potrebovali vizume. Neposredni stik med ljudmi je vreden več kot kakršna koli izjava.

Glede pridnjestrske regije je rešitev bistvena za politično in gospodarsko stabilnost Republike Moldavije in te regije. EU mora imeti večjo vlogo na politični ravni in sodelovati moramo prek skupnih projektov, ki prinašajo spremembe, ki jih ljudje lahko vidijo.

In na koncu, proces evropskega združevanja je pripomogle k vzpostavitvi demokracije in svobode hitreje kot kadar koli prej v evropski zgodovini. Poglejmo, kako so se v Srednji in Vzhodni Evropi razmere spremenile v zadnjih 20 letih. Zdaj tudi na Zahodnem Balkanu vlada mir in reforme so na poti. Storimo, kar je potrebno za dosego enakih razmer tudi v Republiki Moldaviji.

  Adrian Severin, v imenu skupine S&D. – Gospod predsednik, Republika Moldavija ima možnost ene same izbire – med „pridnjestrizacijo“ in „evropeizacijo“. Se pravi med oligarhično preteklostjo sovjetske vrste in varno, uspešno in socialno pravično prihodnostjo.

Do zdaj je na razvoj Moldavije slabo vplivala njena notranjepolitična nestabilnost. Temeljni problem Republike Moldavije ni povezan z zunanjimi izzivi, s katerimi se spopada, temveč z notranjimi delitvami med političnimi silami. Zaradi te notranjepolitične nestabilnosti vladajoča koalicija ni imela časa, da bi uporabila proevropske možnosti. Moldavija zdaj doživlja preobrat. Želeni izid teh predčasnih volitev bi moral biti tak, da bo državo popeljal v prihodnost evropske posodobitve.

Zato pozivamo vse politične sile v Moldaviji, ki predlagajo prihodnost evropske posodobitve, naj se država izogiba nepotrebnega protagonizma ali konfrontacije in naj se osredotoči na razvoj širše vizije, da bi državo usmerili k doseganju evropskih ciljev.

  Graham Watson, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, pred osemnajstimi meseci je Parlament pretresla brutalnost dogodkov v Kišinjevu. Nekaj tednov pozneje smo na naši galeriji z velikim veseljem pozdravili voditelje demokratičnih političnih strank iz te države, ki so stopile na novo pot. Skupaj z Moldavci smo bili navdušeni nad novo prihodnostjo.

Od takrat z zadovoljstvo opažamo napredovanje države. Še vedno je potrebno veliko napredka – nenazadnje je treba pred sodišče pripeljati storilce v tistih brutalnih dogodkih –, toda če Moldavija na volitvah naslednji mesec da še en mandat sedanji koaliciji, obstajajo dobre možnosti za to, da lahko država dokonča svojo preobrazbo kljub težavam zaradi gospodarske recesije.

Britanski pisatelj Francis Bacon je dejal, da je upanje zelo dober zajtrk, toda bolj slaba večerja. Moldavske vladne stranke ne smejo dvomiti o tem, da mora izvajanje reform slediti pravnim aktom, ki take reforme omogočajo. Čas ni na naši strani. Veliko je treba storiti zelo kmalu.

Moja skupina čestita komisarju Füleju in njegovim službam za delo, ki so ga opravili v pomoč Moldaviji. Pozdravljamo oblikovanje Prijateljev Moldavije in odlično srečanje evropskih držav v podporo Moldaviji pri njenem napredku. Evropska unija si prizadeva po svojih najboljših močeh, da bi tej obupno revni državi pomagala pri približevanju evropskim standardom. Upam, da nam bo Svet naslednji teden, ko bo obravnaval vizumski režim, pomagal najti pot naprej v zvezi z vprašanjem vizumov.

Kot je dejal eden od ustanoviteljev, evropskosti države ne določa Evropska unija, temveč evropski duh njenih prebivalcev. Moldavce rotimo, naj na volitvah naslednji mesec pokažejo ta evropski duh.

  Tatjana Ždanoka, v imenu skupine Verts/ALE. – Gospod predsednik, pozdravljamo napredek Republike Moldavije in upamo, da se bodo lahko s prihajajočim volilnim procesom demokratične institucije še bolj utrdile ter da bo zagotovljeno spoštovanje pravne države in človekovih pravic v Moldaviji.

Vemo, da v moldavski družbi obstaja široka podpora prihodnjemu članstvu Moldavije v EU (ne pa tudi članstvu v Natu). Kljub svojim različnim političnim stališčem, vse stranke, ki so zastopane v moldavskem parlamentu, izjavljajo, da so za evropsko sodelovanje in tudi združevanje. Toda glede na izkušnje moje države Latvije s članstvom v EU, sem v svojih razgovorih z moldavskimi politiki poskušala razložiti, da članstvo v EU ne more biti cilj sam po sebi. Zelo pomembno je okrepiti prizadevanja za izvajanje poglobljenih in doslednih gospodarskih in pravosodnih reform, zlasti z bojem proti korupciji.

Moldavska družba je večetična in večjezikovna; še več, obstajajo bistvene razlike glede ocenjevanja zgodovinskih dogodkov. Zato je precej nevarno ustvarjati dodatne delitve v moldavski družbi. Po mojem mnenju nedavna uredba, s katero je 28. junij postal Dan sovjetske okupacije, kar je sprožilo negativne odzive velikega števila moldavskih prebivalcev, družbe ni povezala, temveč je imela ravno obraten učinek.

Moldavska družba se razlikuje tudi po nacionalnosti svojih prebivalcev. Ker ima velik del prebivalcev dvojno državljanstvo, nastajajo dodatne razlike tudi pri pravicah, zato si moramo kar se da prizadevati za odpravo teh razlik in za zagotovitev brezvizumskega režima za vse Moldavce.

  Charles Tannock, v imenu skupine ECR. – Gospod predsednik, nihče ne ugovarja temu, da je pred Moldavijo še dolga pot, preden bo dosegla svoj končni cilj in se pridružila Evropski uniji, in ta cilj moja skupina, ECR, podpira. Ostaja ena najrevnejših držav v Evropi, čeprav je v STO, in zaradi tega je dovzetna za organizirani kriminal, trgovino z ljudmi in korupcijo. Moldavija je še vedno ohromljena zaradi zamrznjenega spora z rusko govorečo in politično rusko obarvano odcepljeno regijo Pridnjestrje.

Toda odkar so bili komunisti pred 15 meseci odstavljeni z oblasti, je začela Moldavija znatno napredovati. Stranke v Zavezništvu za evropsko povezovanje, sedanji vladajoči koaliciji, so pokazale veliko zmožnost sodelovanja v želji pospešiti združevanje Moldavije z Evropsko unijo. Unija pa mora ohranjati pritisk na moldavsko vlado za nadaljnji napredek pri gospodarskih reformah ter zlasti pri izboljšanju pravne države in dobrega upravljanja.

Toda Kišinjev moramo tudi nagraditi in še bolj sodelovati z njim. Omenjeno je bilo vprašanje vizumov, toda rad bi opozoril tudi na vprašanje Euronesta, ki daje priložnost politikom iz EU in Moldavije, da razpravljajo o skupnih interesih. Žal je Euronest – to se je pojavilo v mojem poročilu na prejšnjem zasedanju parlamenta – še vedno ohromljen zaradi spora glede zastopanosti Belorusije, saj naš parlament ne priznava njihovega, ki ni bil izvoljen demokratično.

Upam, da bodo nekega dne vse jasno evropske države v vzhodnem partnerstvu, in sicer Moldavija, Ukrajina in prihodnja demokratična Belorusija, postale kandidatke za EU.

  Bastiaan Belder, v imenu skupine EFD. – (NL) Gospod predsednik, ta razprava dokazuje evropsko predanost razdeljeni Republiki Moldaviji, in tega sem izredno vesel. V moji državi Nizozemski državljani že vrsto let razvijajo navdihujoče družbene pobude in mladim iz Moldavije ponujajo resnične možnosti. V tem okviru bi rad ponosno omenil tudi Fundacijo Orhei iz vasi Bunschoten-Spakenburg, ki se takih stvari loteva zelo zavzeto. Ljudem iz te fundacije lahko pogledam v oči, ker tudi tu razpravljamo o tem vprašanju in dokazujemo predanost. Mimogrede, Moldavija si želi poglobljenega, celovitega trgovinskega sporazuma z Evropsko unijo. Tudi komisar Füle je to omenil. Komisar, kakšno je stanje glede tega in ali je bilo kaj pravega napredka?

Povečanje prodajnih priložnosti za moldavske proizvode, zlasti kmetijske proizvode in vina iz Kišinjeva, je bistveno, saj Rusija, glavni tradicionalni prodajni trg Moldavije, redno zapira in omejuje svoje meje iz političnih razlogov. Komisar, to ste že omenili, toda ali obstaja kakšen koli način, na katerega lahko Evropska unija ponudi svojo pomoč, da zadovolji to potrebo Moldavije?

In nazadnje še vprašanje v zvezi z „meseberško pobudo“ nemške kanclerke Angele Merkel. Je Rusija zdaj resnično zavzeta za iskanje rešitve za vprašanje Pridnjestrja v zameno za okrepljen politični dialog med EU in Rusijo? Slišim govorice, da Kremelj za zdaj še ni ukrenil ničesar. Komisar, posebej vam želim veliko uspeha in vztrajnosti pri vaših prizadevanjih za približevanje Moldavije Evropi.

  Traian Ungureanu (PPE). – Gospod predsednik, obstajajo obilni dokazi, da je moldavska zavezanost evropskim vrednotam in standardom pristna in dejanska.

Moldavija je dejansko najboljši primer izvajanja proevropskih politik med našimi vzhodnimi sosedi. V resnici je Moldavija po svoji evropski usposobljenosti v celoti primerljiva z državami Zahodnega Balkana.

Pozitivni precedens, ki ga postavlja Moldavija, bi morali priznati in spodbujati. Oslabitev demokratičnih institucij v sosednji Ukrajini povečuje pomen Moldavije za politike EU o njenem vzhodnem obrobju. V tem pogledu je bistveno, da splošne volitve 28. novembra potrdijo neprekinjeno približevanje Moldavije evropskemu povezovanju.

Resnično je skrajni čas, da EU da Moldaviji in Moldavcem pozitiven znak. Na tisoče moldavskih družin razdeljuje vizumska prepreka. Dialog o vizumih med EU in Moldavijo nam daje veliko priložnost. Ta dialog bi moral preiti v operativno fazo. Upajmo, da bo Svet za zunanje zadeve 25. oktobra pozval Komisijo, naj oblikuje akcijski načrt za liberalizacijo vizumskega režima. Proevropska, pridružena Moldavija bi ugodno vplivala na vzhodno mejo EU, kjer slabo upravljanje in nerešeni spori nenehno ogrožajo evropsko stabilnost.

  Ilijana Malinova Jotova (S&D). – (BG) Izzivi, s katerimi se Moldavija trenutno spopada in ki so tudi del našega skupnega cilja, vključujejo krepitev večetične države, njene istovetnosti, politično rešitev pridnjestrskega problema in članstvo Moldavije v Evropski uniji kot avtonomne neodvisne države.

Proces liberalizacije vizumskega režima je zlasti pomemben. Kot smo videli v podobnih primerih pri državah nekdanje Jugoslavije, prinaša dobre rezultate. Uporaba hitrih postopkov za izdajanje bolgarskih in romunskih potnih listov državljanom Moldavije ni rešitev tega problema in prinaša nekatera tveganja. Obenem morajo oblasti v Kišinjevu zagotoviti, da bodo od 90 milijonov EUR makrofinančne pomoči, ki jo daje Evropska unija, imeli korist vsi moldavski državljani, ne glede na svojo narodnost. To je zlasti pomembno tudi za bolgarsko manjšino v Moldaviji, ki živi v eni gospodarsko najrevnejših regij v državi.

  Cristian Silviu Buşoi (ALDE). – (RO) Kot član delegacije odbora za parlamentarno sodelovanje med EU in Moldavijo z zadovoljstvom spremljam napredek Moldavije in lahko potrdim, da je Republika Moldavija svojo zavezanost evropski poti lani jasno dokazovala. Tu bi vas rad opozoril na opravljene reforme gospodarstva, pravosodnega sistema in javne uprave. Hkrati moramo biti realni in priznati, da proces tranzicije v Moldaviji ni lahek in da je treba izvesti še številne reforme.

Zadovoljen sem, da prihaja do napredka v razgovorih v smeri liberalizacije vizumskega režima. Vseeno mislim, da bi morala Komisija postaviti jasen načrt za dosego tega cilja in – zakaj pa ne – za popolno odpravo vizumov v prihodnosti. Republika Moldavijo bo morala 28. novembra na parlamentarnih volitvah prestati odločilen preskus in upam, da bodo prebivalci odobrili evropsko pot, kateri se je država zavezala, in šli naprej po njej.

Makrofinančna in politična pomoč evropskih institucij in nekaterih držav članic je bila ključnega pomena. Glede na pozitivne rezultate naše politike prosim evropske institucije – Parlament, Svet in Evropsko komisijo –, naj nadaljujejo z ukrepi v podporo Moldaviji, da ta pridobi samozavest in spodbudo za nadaljevanje po poti reform in približevanja Evropski uniji, da bo lahko nazadnje postala njena polnopravna članica.

  Adam Bielan (ECR). – (PL) Pred desetimi dnevi sem imel priložnost obiskati Moldavijo kot član posebne delegacije Odbora za zunanje zadeve, med drugimi skupaj s kolegoma poslancema gospo Macovei in gospodom Watsonom. V Moldaviji smo bili v izredno pomembnem času za to državo – nekaj tednov po neuspešnem ustavnem referendumu 5. septembra in nekaj tednov pred zelo pomembnimi parlamentarnimi volitvami, ki bodo, kot veste, 28. novembra. Predvsem smo videli zelo veliko podporo države in moldavske družbe procesu evropskega povezovanja. Skoraj tri četrtine Moldavcev podpirajo ta proces.

Videli smo tudi ogromen napredek vlade predsednika vlade Filata na poti k evropskemu povezovanju in pri številnih reformah, vključno s pomembnim napredkom v boju proti korupciji, ki je prej razžirala državo. Seveda problemi so: problemi zaradi gospodarske krize in problemi zaradi še nerešenih razmer v Pridnjestrju. Toda za nadaljevanje reformnega procesa po 28. novembru je potreben jasen znak Evropske unije, zato upam, da bodo na prihajajočem zasedanju Sveta uspeli spraviti skozi postopek liberalizacije vizumskega režima.

  Elena Băsescu (PPE). – (RO) Tudi sama bi se rada zahvalila vsem tistim, ki so omogočili to razpravo. Naša dolžnost je, da na Republiko Moldavijo gledamo z občutkom velike odgovornosti, zlasti zdaj, ko se približujejo volitve. Vlada Zavezništva za evropsko povezovanje je s svojim posebnim prizadevanjem pokazala, da je pripravljena sprožiti obširen proces političnih, gospodarskih in institucionalnih reform ter s tem imeti vodilno vlogo na tem področju znotraj vzhodnega partnerstva. To se dogaja po osmih letih komunistične vlade, v katerih so bile temeljne pravice, kot sta pravica do svobodnega izražanja in pravica do poštenega sojenja, hudo kršene.

Reformni proces v Republiki Moldaviji se mora nadaljevati predvsem na področju pravosodja in notranjih zadev. Treba se je učinkovito boriti proti korupciji in zagotoviti svobodo pravosodja. Hkrati je treba poskrbeti za varno in humano pridržanje ob spoštovanju temeljnih človekovih pravic. Republika Moldavija že dobrih 18 mesecev doživlja politično krizo, pri čemer so bile neuspešne predsedniške volitve in potrditev referenduma.

Verjamem, da so prihajajoče volitve 28. novembra veliko tveganje za moldavsko pot k Evropi. Demokracija gre še enkrat na težak preskus. Rada bi z vso odgovornostjo dejala, da bo morebitni neuspeh za demokracijo v Republiki Moldaviji na prihajajočih volitvah pomenil tudi manjši neuspeh politike EU v tej državi. V neposredni soseščini EU potrebujemo partnerja, ki bo prevzel naše skupne vrednote.

Za konec bi rada poudarila, da je jezik, ki ga govorijo državljani Republike Moldavije, zdaj uradni jezik Evropske unije. To je še en razlog za našo podporo.

  Kristian Vigenin (S&D). – (BG) Vesel sem, da Evropski parlament posveča čas razpravi o razmerah v Moldaviji, državi, ki je v svojem bistvu evropska. Glede tega moramo povedati, da je vladajoče Zavezništvo za evropsko povezovanje dejansko prispevalo veliko k moldavskemu približevanju Evropski uniji, in za to mu je treba dati vse priznanje.

Obenem pa državljani pričakujejo več na področju gospodarstva in družbenega razvoja. Ni naključje, da to postaja tudi ključno vprašanje v sedanji kampanji. Vzpostavitev odnosov z Evropsko unijo ni enkratni dogodek. To je dolgoročni proces in pot Moldavije k približevanju mora postati nespremenljiva politika.

Ker ustava ni bila spremenjena, je prišlo do te politične nestabilnosti, ki se lahko ponovi po sedanjih volitvah. Zato pozivam vodilne politične sile, ne glede na razlike in volilne izide, naj storijo, kar je potrebno za zagotovitev politične stabilnosti v Moldaviji, s čimer bodo dobili možnost, da ravnajo v interesu svojih državljanov in evropske prihodnosti svoje države.

  Cristian Dan Preda (PPE). – (RO) Moldavski komunisti opisujejo zanimanje, ki ga poslanci v Romuniji izkazujejo za razmere v Kišinjevu, in njihove govore o tem kot romunski imperializem, ne glede na to, ali gre za predsednika Băsescuja ali poslance evropskega parlamenta. Drugače povedano, komunisti v Kišinjevu bi Bukarešto radi utišali. Moram reči, da po mojem mnenju tega nimajo pravice pričakovati. Nasprotno, naša dolžnost je, da spregovorimo.

Glavni razlog za to je, da v Republiki Moldaviji živijo številni predvsem evropski, romunski in bolgarski državljani ter tudi drugi državljani. Menim, da bi morali, tako kot vsi drugi evropski državljani, tudi tisti, ki živijo v Moldaviji, uživati pravice, ki izhajajo iz njihovega političnega statusa.

Drugič, tesno moramo spremljati Kišinjev, saj tamkajšnja koalicijska vlada že več kot eno leto deluje v imenu evropskega povezovanja. Ne gre samo za ime te koalicije. Seveda, če bi se imenovali Zavezništvo za Rusijo, ne bi pokazali takšnega zanimanja zanjo. Imenuje se Zavezništvo za evropsko povezovanje, toda ni pomembno samo ime, temveč zelo pogumno ravnanje te vlade. Gospa Macovei in komisar Füle sta razložila, kaj to pogumno ravnanje pomeni.

Prejšnji teden sem bil v Kišinjevu in Tiraspolu, in opazil sem, da je evropeizacija v igri tudi v volilni kampanji, ki se bo začela za novembrske volitve. Moldavski državljani se bodo dejansko odločali ne samo med različnimi političnimi silami, temveč tudi med nadaljevanjem in opustitvijo poti v Evropo.

Ne slepimo se. Videl sem, da se je začel slepiti celo vodja delegacije EU v Kišinjevu. Komunisti si ne želijo povezovanja. Komunisti so pred enim letom in pol pokazali, česa si želijo. Aprilske demonstracije so zelo jasen dokaz, kakšni so interesi komunistov v Kišinjevu. Zato upam, da bodo državljani razumeli sporočilo in držo strank in da bodo tudi sami politiki razumeli želje ljudi, izražene z oddajo glasov.

  Marek Siwiec (S&D). – (PL) Vprašajmo se, zakaj toliko pozornosti posvečamo tako majhni državi, ki leži blizu Črnega morja, vendar do njega nima dostopa. Morda o Moldaviji govorimo zato, ker je to majhna država, v kateri se srečujeta dva svetova. Eden od njiju, ki je nekoč simboliziral Sovjetsko zvezo, s velikimi težavami postaja stvar preteklosti. Moldavija je razdeljena država. Del nje je okupiran in ga podpirajo zunanje sile. Menim, da si ta država zasluži našo podporo. To je majhna država, v kateri so doma zelo pogumni ljudje, ki si želijo približati Evropski uniji in vzpostaviti demokracijo.

Komisar, razmere v Moldaviji spominjajo na fizikalni koncept, pri katerem ni pomembna sila sama, temveč točka, v katero je usmerjena. Ti milijoni evrov, o katerih ste govorili, niso zelo impresivni. To je le majhen znesek denarja, toda če je usmerjen v pravo točko v pravem času, lahko prinese pozitivne učinke, ki jih želimo. Želim uspeh vsem, ki bi radi v Moldaviji vzpostavili demokracijo. Ne zanima me pripadnost stranki, temveč bi rad, da se Moldavija utrdi, da si zgradi boljšo prihodnost in da v bližnji prihodnosti postane naša partnerica.

  Eduard Kukan (PPE). - (SK) Dosedanji napredek Moldavije kaže, da bi ta država lahko postala primer zgodbe o uspehu udeleženke vzhodnega partnerstva Evropske unije.

Sedanja proevropska vlada, ki jo vodi Zavezništvo za evropsko povezovanje, je državljanom Moldavije dala jasno in pomembno perspektivo za prihodnji demokratični napredek države. Toda res je tudi, da na notranjepolitične razmere slabo vpliva dolgotrajni spor o ustavni reformi. Po neuspešnem referendumu bi morali s prihajajočimi volitvami odpraviti zastoj v političnih pogajanjih med strankami. Menim, da bi morala Evropska unija izrecno priznati pomembni napredek, ki ga je sedanja vlada dosegla pri krepitvi svojega odnosa z EU.

V ponedeljek 25. oktobra naj bi Svet za zunanje zadeve sprejel sklepe o Moldaviji. Morali bi izraziti podporo proevropskim korakom, ki jih je do zdaj naredila sedanja vlada, predvsem pa bi lahko pozvali Komisijo, naj izdela akcijski načrt za liberalizacijo vizumskega režima. To je pomembno vprašanje za državljane Moldavije. Seveda bo končni rezultat predvsem odvisen od volilnega izida. Kar zadeva Evropski parlament, menim, da bi moral biti naš odnos do Moldavije pozitiven. Morali bi jasneje izraziti svojo podporo proevropskim silam v državi in jim pokazati, da nam je do tega, da Moldavija postane prihodnja članica združene evropske družine. Morali bi jih prepričati, da je taka prihodnost tudi v njihovem največjem interesu.

  Laima Liucija Andrikienė (PPE). – Gospod predsednik, Moldavija je prehodila dolgo pot, odkar je pakt Molotov-Ribbentrop razdelil Evropo na območja vpliva in je Moldavija postala del ZSSR.

Moldavija je danes neodvisna država. Res je, da jo pestijo številne težave. Obenem pa je to demokratična država na poti v evropsko povezovanje, zato bi danes rada spodbudila vse politične razrede v tej državi, vse demokratične politične sile in vse narodne skupnosti, naj se izogibajo nepotrebnim spopadom in se osredotočijo na razvoj široke vizije za Republiko Moldavijo s ciljem usmeriti državo k doseganju evropskih ciljev.

Nenazadnje je tu tudi Pridnejstrje. Pridnjestrje bi moralo biti visoko na našem dnevnem redu, zato pozdravljam pobudo nemške kanclerke Angele Merkel in političnih voditeljev nekaterih drugih držav, naj se ta zamrznjeni spor razreši.

  Ioan Mircea Paşcu (S&D). – Gospod predsednik, Moldavija je zadnji kos „latinskega“ zunaj EU. Zgodovina je imela pri tem veliko vlogo. Toda s sosedsko politiko in vzhodnim partnerstvom se izboljšuje možnost Moldavije, da se najprej približa in nato po izpolnitvi zahtevanih pogojev vstopi v EU.

Sedanja koalicija je kljub bližnjim volitvam pospešila reforme, na kar se je EU ustrezno odzvala. Odgovornim na obeh straneh je treba čestitati. Hitrost notranjih reform in odziv EU bi se morala nadaljevati, da bi čim prej prišli do točke, od koder ni poti nazaj.

Možnosti Moldavije so seveda odvisne od rešitve pridnjestrskega spora. Glede na to so spodbudni sedanji pogovori o tej temi, ki so bili razglašeni v Potsdamu na vrhovnem srečanju med Nemčijo in Rusijo ter naj bi bili obujeni na nedavnem tristranskem vrhu v Deauvillu, pri čemer se izkorišča očitna pripravljenost Rusije, da se najde rešitev. Ohranimo vsi vero in sodelujmo, da bomo ta zadnji kos latinskega pripeljali v EU.

  Andreas Mölzer (NI). – (DE) Gospod predsednik, ko smo v preteklosti obravnavali na primer Balkan, ko smo se osredotočili na težave Kosova in Bosne, smo večinoma spregledali Moldavijo. EU bi morala že zdavnaj prevzeti vlogo posrednika v sporih Moldavije z njenimi sosedami. Škoda, da je zdaj Moldavija zavrnila ponudbo EU, da posreduje v pridnjestrskem sporu.

Ni naključje, da je Moldavija reven sorodnik v evropski družini. Razlog za to je kaotično postsocialistično gospodarstvo v državi. Kot vemo, je glavno industrijsko območje na vzhodu Moldavije razglasilo svojo neodvisnost ob podpori Rusije in s tem zapečatilo gospodarski propad države, saj gospodarstvo temelji izključno na kmetijstvu.

Ko bodo konec novembra državljani Moldavije odšli na volišča, da izvolijo novo vlado, bo pomembno zagotoviti neovirane volitve, da se preprečijo nadaljnji nemiri in zaostritev spora z Romunijo, na primer.

  Andrzej Grzyb (PPE). – (PL) Komisar, imel sem priložnost opazovati ponovne volitve v Moldaviji. Ko smo takrat govorili s predstavniki opozicijskih strank, smo videli veliko željo po spremembi. Ta sprememba se je zgodila. Sedanji predsednik vlade, gospod Filat, je takrat kot predstavnik opozicije jasno razglasil evropske težnje. Z velikim odobravanjem smo govorili o učinkih njegovega dela, ko je bil gost Evropskega parlamenta. To je potrdila tudi delegacija Odbora za zunanje zadeve, ki je nedavno obiskala Moldavijo.

Notranji problemi, zlasti v zvezi s Pridnjestrjem ter razdelitvijo in motnjami v državi, ki so simbol preteklosti in delitev, so vsi zelo težka vprašanja. Podpreti moramo proces, ki bo omogočil vključitev Pridnjestrja v Moldavijo. Tu so številni problemi, vključno z migracijo. Komisar, kakršen koli izraz podpore Moldaviji, in tu se strinjam s kolegom poslancem gospodom …

(Predsednik je prekinil govornika)

  Mario Pirillo (S&D). – (IT) Gospod predsednik, zadnji konec tedna sem bil v Kišinjevu v Moldaviji. Prisostvoval sem konvenciji, ki jo je organiziral minister za kulturo, o moldavskem pridruževanju Evropi s posebnim poudarkom na kulturi. Zelo mi je bila všeč velika želja po rasti, zlasti prek vrste pobud, od izgradnje infrastrukture, cestnih, električnih in vsakršnih drugih omrežij, do poklicnega usposabljanja za vse področja in osvežilnih tečajev za druge poklice.

Moldavci so zelo zavzeti za pridružitev Evropi. Vlada v bližnji prihodnosti načrtuje dejansko pridružitev Evropski uniji in deluje skladno s tem. Za Evropo je dobro, da se trenutno osredotoči na …

(Predsednik je prekinil govornika)

  Andrew Henry William Brons (NI). – Gospod predsednik, število naravnih prejemnikov finančnih sredstev EU je zdaj malo pod polovico celotnega članstva. Z razširjanjem članstva na vse več celo revnejših vzhodnih držav se bo delež neto prejemnic povečal morda na dve tretjini. To bo šlo seveda na račun sedanjih neto plačnic, toda tudi na račun sedanjih članic, ki so neto prejemnice.

Pogosto slišimo, da omilitev vizumskih omejitev nima nič opraviti z migracijo, s čimer seveda mislijo na zakonito migracijo. Bo pa to imelo vse opraviti z nezakonito migracijo: trgovino z ljudmi, da bodo delali za manjše zneske od minimalne plače in pod slabšimi delovnimi pogoji, kot so minimalni. Državo to tudi osiromaši za ljudi v delovni dobi, ki bi državo lahko popeljali iz revščine.

Nazadnje bi rad dejal, da je Moldavija leta 1991 razglasila svojo neodvisnost od Sovjetske zveze. Res želi svojo neodvisnost predati EU, ne glede na to, koliko srebrnine bi s tem dobila?

  Štefan Füle, član Komisije. − Gospod predsednik, zelo sem hvaležen za to razpravo. Všeč mi je časovna umeščenost te razprave, predvsem pa cenim celotno jasno enotnost sporočila in podporo tega spoštovanega parlamenta.

Republika Moldavija je na zgodovinski prelomnici. Komisija je v zadnjem letu moldavski vladi aktivno pomagala doseči čim več od njenega ambicioznega programa reform.

Reforme, ki jih podpiramo, brez izjeme odražajo široko paleto ciljev iz akcijskega načrta EU in Moldavije. Uspeh teh reform je odločilen za prihodnost Republike Moldavije.

Svojo podporo viziji sodobne in cvetoče Moldavije s spravljeno družbo in obnovljeno ozemeljsko celovitostjo smo izrazili že ob številnih priložnostih, ne samo 30. septembra, ko je tako imenovana skupina prijateljev obiskala Kišinjev, kot je omenil gospod Watson. Ni dvoma, da lahko tu evropska zgodovina ponudi lekcijo.

Republika Moldavije je na dobri poti. Prepričan sem, da bo država sposobna doseči politični kompromis, potreben za ohranitev zavezanosti reformam. Mi bomo po svojih močeh še naprej stali ob strani državljanom Moldavije in zagotavljali potrebno zunanjo podporo reformam. Še naprej jih bomo podpirali, da bodo lahko uspešno prestali preskus vzdržnosti na bližajočih se parlamentarnih volitvah. Tudi sam iskreno upam, da bomo po teh volitvah v Moldaviji videli vključujoč politični proces, osredotočen na proevropski program, ki bo nadaljeval s preobrazbo v korist moldavskih državljanov in tudi Evrope.

  Predsednik. − Naj končam razpravo⁽¹⁾ z obvestilom, da sem prejel šest predlogov resolucij na podlagi člena 110(2) Poslovnika.

Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo danes, v četrtek, 21. oktobra 2010, ob 12.00.

Pisne izjave (člen 149)

  George Becali (NI), v pisni obliki. – (RO) Tudi sam pozdravljam napredek Evropske unije v odnosu do Republike Moldavije v zadnjem letu. Naj čestitam kolegom poslancem, ki so predložili ta predlog resolucije.

Romunija je že od trenutka pridružitve zavezana zavzemanju za Republiko Moldavijo v okviru EU. Verjamem, da je otipljiv dokaz te začetne zaveze število romunskih poslancev Evropskega parlamenta iz različnih političnih skupin, ki so podpisali to resolucijo.

90 milijonov EUR, ki so bili tej državi dodeljeni kot makrofinančna pomoč, je bilo in je še vedno rešilna bilka, ki jo Moldavija in njeni prebivalci potrebujejo za napredek in zlasti za izpolnitev obveznosti s področja reform, pravne države in boja proti korupciji.

Republika Moldavija ima dva velika problema, ki ju je treba rešiti. Prvi je Pridnjestrje, kjer morajo evropske vlade sodelovati bolj konkretno in trdneje ter v zvezi s katerim se morajo nadaljevati pogajanja. Drugi problem, ki je seveda odvisen od demokratičnih političnih sil v Republiki Moldaviji, ki jih moramo spodbujati, je način, na katerega bodo potekale volitve 28. novembra. Državljanom, ki so tako znotraj kot zunaj, moramo zagotoviti dejanski dostop do pravice do glasovanja za centralno vlado. Hvala.

(1) Glej zapisnik.