Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2010/2932(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B7-0549/2010

Razprave :

PV 21/10/2010 - 11.3
CRE 21/10/2010 - 11.3

Glasovanja :

PV 21/10/2010 - 12.3
CRE 21/10/2010 - 12.3

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0390

Razprave
Četrtek, 21. oktober 2010 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

11.3. Severni Kavkaz, zlasti primer Olega Orlova
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Naslednja točka je razprava o šestih predlogih resolucij o severnem Kavkazu, zlasti o primeru Olega Orlova(1).

 
  
MPphoto
 

  Heidi Hautala , avtorica. − Gospod predsednik, rada bi povedala, da je ta resolucija o razmerah na severnem Kavkazu in zlasti o primeru Olega Orlova ena najbolj zasluženih resolucij, kar jih je v dolgem času sprejel ta parlament.

Tragedija, ki vlada na severnem Kavkazu, se je zadnja leta le še poglobila, prodorne kršitve človekovih pravic še vedno negativno vplivajo na vsakdanja življenja skupnosti v Čečeniji, Osetiji, Dagestanu, Severni Osetiji in v Kabardino-Balkariji.

Nasilja še zdaleč ni konec. Še prejšnji torek je bilo vsaj šest ljudi ubitih v napadu na čečensko parlamentarno zgradbo v Groznem. Vsaj 17 ljudi je bilo ranjenih, večina njih so bili civilisti. 9. septembra je bilo ubitih 17 ljudi in mnogi drugi so bili ranjeni v bombnem napadu v Vladikavkazu, glavnem mestu Severne Osetije.

Tudi tragedije iz preteklosti niso utemeljene. Družine žrtev v Beslanu še vedno ne vedo, kaj točno se je zgodilo njihovim otrokom in ljubljenim osebam, kako so umrle ali kje so njihova trupla.

Ne le, da je začarani krog nasilja in nekaznovanosti povzročil, da so te skupnosti vse iz sebe in paralizirane, neuspeh pri reševanju razmer je pripeljal do tega, da se nasilje širi preko meja republik severnega Kavkaza.

Medtem ko so Moskovčani čutili travmo terorizma, pa se čečenski begunci v Evropi bojijo preganjanja, celo umora. Ljudje izginjajo celo v glavnem mestu Moskvi ali v Sankt Peterburgu, kakor se je dogajalo v preteklem letu.

Torej pridemo do točke, ko se mora vse to prenehati. To, da je dobitnik nagrade Saharova za leto 2009, gospod Orlov, kazensko ovaden, bi lahko bilo točka, ko Evropa končno reče: dovolj je dovolj.

EU bi morala zdaj najti način za sodelovanje s Svetom Evrope v zvezi z odličnim poročilom, ki ga je izdelal Dick Marty o pravnih sredstvih za kršitve človekovih pravic na severnem Kavkazu.

 
  
MPphoto
 

  Marietje Schaake, avtorica. Gospod predsednik, danes je predsednik Buzek oznanil dobitnika letošnje nagrade Saharova. Ta nagrada pooseblja svobodo misli, bistveno evropsko svobodo in pravico, ki jo zagovarjamo v imenu naših državljanov in po svetu.

V odziv na Nobelovo nagrado je predsednik Buzek odločno pozval Kitajsko, naj izpusti Liu Xiaoboja in dejal: „Svoboda ni grožnja, groženj za svobodo pa je lahko mnogo.“ To velja tudi za ljudi, ki zagovarjajo človekove pravice na severnem Kavkazu.

Lansko leto prejemniki nagrade Saharova Oleg Orlov, Sergej Kovalev in Ljudmila Aleksejeva, ki predstavljajo organizacijo Memorial, niso mogli osebno prevzeti svoje nagrade, ker je v nevarnosti njihova svoboda. EU ogromno vlaga v odnose EU-Rusija in združeni smo preko Sveta Evrope in preko organizacije OVSE.

Rusija se je tako zavezala, da bo varovala in spodbujala človekove pravice in pravno državo, a od teh razmer smo tako zelo daleč. Prevladuje zastraševanje novinarjev in aktivistov civilne družbe, izginotja zagovornikov človekovih pravic se dogajajo sistematično in ni nikakršne svobode govora, vključno z internetom. Odsotnost pravne države je pripeljala do 20 tisoč primerov iz Ruske federacije, ki so v teku pred Evropskim sodiščem za človekove pravice.

Rusija se ima pravico boriti proti terorizmu na severnem Kavkazu, a če se ne vzdržuje pravna država, ima to protiproduktiven učinek na stabilnost. Rusija resnično nima opravičila, da ne ravna v skladu s svojo zavezo za človekove pravice.

Veselimo se in poskrbeli bomo, da bodo lahko predstavniki organizacije Memorial svobodno prišli v ta parlament in s tem simbolizirali svoboščine in pravice, ki jih uživajo vsi državljani severnega Kavkaza.

 
  
MPphoto
 

  Mitro Repo, avtor. − (FI) Gospod predsednik, zelo me skrbi vse večji strah, ki obkroža zagovornike človekovih pravic v Rusiji. Našo podporo dolgujemo Olegu Orlovu, ki smo mu lani podelili nagrado Saharova. Njegov edini zločin je, da je govoril o človekovih pravicah v Rusiji.

Temeljne pravice se kršijo tudi v EU, ampak to, kar se je zgodilo v Rusiji, je nekaj popolnoma drugega. Proti vsem vrstam terorizma in radikalnemu ekstremizmu se moramo boriti z uporabo vseh pravnih sredstev, ki jih imamo na voljo, a uporabiti moramo tudi sredstva, ki jih nudi civilna družba. Ni več potrebe po zatiranju na severnem Kavkazu: namesto tega je potreben dialog. Ne sme biti več zločinov, ampak več spoštovanja zakonov in človekovih pravic.

Pravica se vedno izvaja objektivno in subjektivno. Na severnem Kavkazu to pomeni, da bi bilo treba zločince obsoditi in upoštevati potrebe žrtev zločina. Sprejetje te izjave je jasen in dosleden prikaz podpore Orlovu, kakor tudi vsem drugim, ki se borijo v imenu človekovih pravic. Ta primer moramo imeti v mislih, ko razpravljamo o novih odnosih med EU in Rusijo. Rusija mora spoštovati človekove pravice, da bi lahko igrala pristno vlogo v Evropi, in sprejeti evropske običaje: Evropa je na strani ljudi in ne proti njim.

 
  
MPphoto
 

  Ryszard Czarnecki, avtor. – (PL) V času komunizma, ko se je gibanje za solidarnost na Poljskem borilo za človekove pravice in demokracijo, se je na splošno uporabljal naslednji moto: „brez solidarnosti ni svobode“. Danes je mogoče v smislu dogodkov na severnem Kavkazu, čeprav ne le tam, ampak tudi v mnogih drugih delih v Rusiji, reči, da brez pravne države ni stabilizacije.

Zelo pomembno je govoriti o teh dveh pojavih skupaj. Ne moremo govoriti o gospodarskih in političnih odnosih z Rusijo, hkrati pa tam zanemarjati človekove pravice. Dejansko gre za sistem medsebojno povezanih plovil, to nista dva ločena predmeta. Osnovna poštenost zahteva, da ne govorimo le o izboljšanju odnosov z Rusijo – s to veliko državo – ampak, da od Moskve tudi zahtevamo, da spoštuje človekove pravice, vključno s primerom nekoga, ki je dobil nagrado Saharova. To je izredna klofuta za Evropski parlament in Evropsko unijo.

 
  
MPphoto
 

  Marie-Christine Vergiat, avtorica. (FR) Gospod predsednik, rada bi izkoristila ta govor in prosila, da skupaj premislimo, čemu je namenjena nagrada Saharova.

Rada bi se najprej zahvalila svojim kolegom in zlasti gospe Hautala, ker se je odzvala na mojo zahtevo glede položaja gospoda Orlova. Seveda je gospod Orlov eden od treh ljudi, ki so zadolženi za organizacijo Memorial, združenje, kateremu smo lani podelili nagrado Saharova.

S podelitvijo te nagrade smo nagradili zavezanost tistih, ki si še vedno drznejo javno obtožiti razmere v Čečeniji. Nagrada je bila simbolična, ker smo jo podelili nekaj mesecev po umoru Natalije Estemirove, umoru, ki ga je gospod Orlov ostro obsodil. Vedeli smo, da je čečenski predsednik tožil gospoda Orlova zaradi svojega sovraštva, da je zoper njega vložil tožbo. Januarja 2010 sta bila gospod Orlov in organizacija Memorial spoznana za kriva in nismo ničesar rekli. 6. julija je bil gospod Orlov ponovno obtožen in zdaj je pred njim triletna zaporna kazen.

Ko dodelimo nagrado Saharova, je naš namen povišati profil dela moških in žensk, ki se borijo za demokracijo in človekove pravice, in s tem, ko jim dodelimo nagrado, jih vzamemo pod svojo zaščito.

Vendar, kaj smo storili za gospoda Orlova in za vse tiste, ki zagovarjajo človekove pravice v Rusiji in Čečeniji? Kako smo razvili dialog EU, da bi zagotovili, da bodo človekove pravice na severnem Kavkazu končno spoštovane? Ali lahko prenašamo, ne da bi kaj rekli, dejstvo, da več kot leto dni po umoru gospe Estamirove ni bil sprejet noben pravni ukrep? Ali lahko prenašamo ugrabitve zagovornikov človekovih pravic, njihovo zlorabljanje in izginotja, ne da bi se kakor koli odzvala sodišča?

Skoraj bi rada rekla, čemu smo namenjeni, če na enem delnem zasedanju za drugim javno obtožujemo številne kršitve človekovih pravic, ne da bi to Komisiji preprečilo prizadevanje za njen domnevno konstruktivni dialog in da bi nam povedala, da dosega napredek, a ne na področjih človekovih pravic in pravice? Kdaj se bomo prenehali odrekati tem domnevno temeljnim vrednotam v korist gospodarskih in političnih interesov nekaterih držav članic? Lahko bi bili bolj verodostojni, gospe in gospodje, če naša zasedanja ne bi bila prestavljena na zadnjo zadevo četrtkovega popoldneva in če nas bi še nekaj tu spremljalo te razprave.

 
  
MPphoto
 

  Bernd Posselt, avtor.(DE) Gospod predsednik, severni Kavkaz je bil žrtev kolonialne politike carizma in poskusov genocida s strani stalinističnega režima. Vendar pa je bil žal udeležen v dve kruti vojni po razpadu Sovjetske zveze, kar je žal prešlo v genocid nad manjšimi etničnimi skupinami, kot so Čečeni. Danes je to še vedno regija, kjer majhni zlobni satelitski režimi, kot je režim gospoda Kadirova, grozljivo kršijo človekove pravice. Obsojamo vse oblike terorizma na vseh straneh, a ta režim nima ničesar opraviti z demokracijo in pravno državo.

Da bi rešili ta položaj, potrebujemo tristranski pristop, ki vključuje tesno sodelovanje med Svetom Evrope skupaj z Evropskim sodiščem za človekove pravice, Evropskim parlamentom kot gonilno silo za Evropsko unijo in organizacijami za človekove pravice v regiji, ki jo poskušajo zaščititi pred močjo Rusije. Organizacija za človekove pravice Memorial igra v tem smislu osrednjo vlogo. Zato ne pozivamo le k temu, da se takoj pusti pri miru gospoda Olega Orlova, ampak tudi da se mu zagotovi podpora za njegovo hvalevredno delo v imenu človekovih pravic. To smo dolžni njemu in njegovim sobojevnikom, ljudem severnega Kavkaza in tudi naši umorjeni prijateljici in tovarišici Nataliji Estemirovi, ki smo jo mnogi med nami poznali osebno in katere umor je treba končno rešiti. Dolžni smo ji zagotoviti, da bodo na severnem Kavkazu zagotovljene človekove pravice in pravna država.

 
  
MPphoto
 

  Jarosław Leszek Wałęsa, v imenu skupine PPE.(PL) Pred nekaj časa je Oleg Orlov dejal, da je največja težava severnega Kavkaza, da ljudje na oblasti zavračajo najpomembnejše vprašanje – vprašanje človekovih pravic. Kršitve človekovih pravic destabilizirajo razmere na severnem Kavkazu, podaljšujejo spor, zmanjšujejo možnosti za njihovo rešitev in dejansko ustvarjajo podporo za podzemno teroristično dejavnost.

Organizacije za človekove pravice, kot je Memorial, bi bilo treba podpirati, ker so nujne za ustvarjanje stabilne in svobodne družbe in tudi ker so potrebne za vzpostavljanje resnične in trajne stabilnosti. Zato bi bilo treba te organizacije podpreti in prav tako je nujno obsoditi graje vredna dejanja, ki jih zagrešijo na severnem Kavkazu, da bi spregovorili v imenu vse večjega števila ljudi, ki so izginili, in da bi se se spomnili trpljenja tistih, ki so bili razseljeni.

 
  
MPphoto
 

  Alexander Mirsky, v imenu skupine S&D.(LV) Hvala, gospod predsednik. Popolnoma podpiram del resolucije, ki naslavlja potrebo, da se upoštevajo človekove pravice na severnem Kavkazu. Seznanjen sem z razmerami na Kavkazu, saj sem bil večkrat tam. Obenem bi rad pripomnil, da naziv „zagovornik človekovih pravic“ gospodu Orlovu ne daje pravice, da predsednika Republike Čečenije obtoži umora. Če gospod Orlov verjame, da je nagrada Saharova mandat za nepremišljene izjave, se moti. Evropski parlament ni dolžan biti odvetnik gospoda Orlova. Dovolite Orlovu, da dokaže svojo zadevo na sodišču. Če ne pred ruskim sodiščem, pa pred evropskim. Nimamo pravice biti pristranski v tem sporu. Sodiščem moramo dati možnost, da opravijo svoje delo. Vendar pa bi rad Orlovu dal nasvet – pomisli preden govoriš. Obrekovanje je prestopek. Hvala.

 
  
MPphoto
 

  Adam Bielan, v imenu skupine ECR. – (PL) Paradoksno je, da na dan, ko smo oznanili svojo odločitev, da podelimo nagrado Saharova za leto 2010, govorimo o pregonu enega od dobitnikov lanske nagrade. Kakor veste, je bila Olegu Orlovu skupaj z drugimi člani organizacije Memorial nagrada podeljena lansko leto za njegov brezkompromisni in pogumen boj za resnico o ruskih zločinih, zagrešenih v Republiki Čečeniji.

Danes govorimo o nadaljevanju pregona, ki mu je podvržen Oleg Orlov, ker pogumno zahteva pojasnila za vse okoliščine smrti Natalije Estemirove, ki je bila vodja organizacije Memorial v Čečeniji. Zapomniti si moramo, da ukrepi, ki jih je sprejel „predsednik“ Ramzan Kadirov proti gospodu Orlovu, ne bi bili mogoči brez podpore Kremlja. Zato pozivam vse organe oblasti Evropske unije, vključno s Komisijo in Svetom, naj pritiskajo na predsednika Medvedjeva, da ukroti takšne pregone v Čečeniji.

 
  
MPphoto
 

  Elena Băsescu (PPE).(RO) Nasilna dejanja ali terorizem so skoraj vsakdanji pojavi v republikah severnega Kavkaza. Napad, ki je bil prejšnji teden izveden v čečenskem parlamentu, izpostavlja, da islamistična vstaja ogroža stabilnost celotne regije. Petnajst let po izbruju vojn v Čečeniji je v tej regiji še vedno 80 tisoč razseljenih oseb. Položaj borcev za človekove pravice je tudi zaskrbljujoč, poroča se o številnih naključnih ugrabitvah in obsodbah. Primer Olega Orlova je eden od vrste sojenj, ki so bila sprožena brez razumne pravne osnove. Čakajo ga lahko tri leta v zaporu, potem ko je obtožil predsednika Čečenije, da je bil vpleten v umor Natalije Estemirove leta 2009.

Rada bi izpostavila, da raziskave, ki so bile sprožene po smrti te ženske, do sedaj sploh niso napredovale. Zaradi teh razlogov verjamem, da morajo federalne oblasti sprejeti dodatne ukrepe za zagotavljanje, da se raziskave ustrezno izvajajo, tudi takrat, ko so udeleženi člani organizacije Memorial.

 
  
MPphoto
 

  Eija-Riitta Korhola (PPE). - (FI) Gospod predsednik, najbolj znan in najbolj nasilen spor v regiji severnega Kavkaza je bil spor, ki se je začel s prvo čečensko vojno. Še naprej se nadaljuje, a se je širil, zlasti v Dagestan in Ingušetijo. Ne da bi sprejeli stališče o tem, do kakšne mere gre za osvobodilno vojno, vojno proti terorizmu ali kaj drugega, ne moremo zanikati dejstva, da je v regiji skoraj 100 tisoč notranjih beguncev in da so tam zelo slabe razmere glede človekovih pravic.

Borci za človekove pravice, ki smo jim lani podelili nagrado Saharova, so sila, ki jo je treba šteti za del organizacije Memorial, ki ima pomembno vlogo na severnem Kavkazu. Ko je decembra prevzel nagrado, je Oleg Orlov odgovoril na vprašanje o nevarnostih svojega dela in povedal, da je največja težava v tem, da grožnja prihaja iz kroga predstavnikov države. Le redki so dvomili v te njegove besede.

Ana Politkovskaja je bila zlasti znana kot oseba, ki se je odkrito zavzemala za človekove pravice Čečenov. Ruski agent Aleksander Litvinenko, ki je bil zastrupljen v Londonu, je kritiziral ruska dejanja v Čečeniji. Natalija Estemirova, ki je bila umorjena lani, je razkrila dejstvo, da so bile varnostne službe udeležene v nasilnih dejanjih in usmrtitvah, tudi v Čečeniji. Seznam podobnih nerešenih umorov bi se lahko nadaljeval. Zato je nujno, da Evropska unija še naprej izpostavlja ta vprašanja.

 
  
MPphoto
 

  Bogusław Sonik (PPE).(PL) Najprej bi rad popravil nekaj, kar je povedal eden od kolegov poslancev. Obveščeni smo bili, da predstavniki Memoriala lani niso mogli priti v Parlament, da bi prejeli nagrado Saharova. Dejansko so bili tu. Dame v belem so tiste, ki ne morejo prevzeti nagrade, ker jim ne pustijo zapustiti Havane.

Poročilo, ki ga je junija 2010 pripravila parlamentarna skupščina Sveta Evrope, objavlja informacije o nadaljnjih primerih kršitev človekovih pravic na severnem Kavkazu. Ruske oblasti vztrajajo, da si prizadevajo za stabilizacijo, a nekaznovanost, povezana s kršitvami človekovih pravic, in odsotnost pravne države sta še naprej glavni oviri za pravo in trajno stabilnost v regiji. Državljani še vedno živijo z grožnjo nasilja. Mučenje in trpinčenje sta vsakdanjost, enako pa velja tudi za prisilna izginotja, samovoljne umore in samovoljne aretacije. Raziskave kršitev človekovih pravic so neučinkovite in pomanjkljive. Njihov edini rezultat je pogosto neuspeh pri kaznovanju krivcev, kar še poveča nezaupanje v vladne organizacije in celotni pravosodni sistem.

Naša dolžnost je sprejeti vse mogoče ukrepe, ne le omogočiti trajni nadzor razmer na severnem Kavkazu, ampak tudi sprejeti ukrepe, namenjene zagotavljanju pravne države in podpore za civilne in demokratične pobude ter odpravi brezzakonja v regiji.

 
  
MPphoto
 

  Miroslav Mikolášik (PPE). - (SK) Mislim, da je glavni problem na severnem Kavkazu neupoštevanje najpomembnejših stvari, kot je spoštovanje posameznih človekovih pravic. Takšne kršitve človekovih pravic destabilizirajo razmere v regiji, podaljšujejo in poglabljajo navzkrižja, zmanjšujejo možnost za njihovo reševanje in pomagajo ustvariti podlago za nazadnjaške teroristične skupine.

Ramzan Kadirov, ki je prevzel oblast v Čečeniji, ne prispeva k stabilnosti. Postal je absolutni vladar te republike, nasprotoval zakonu ali si ga napačno razlagal, da je lahko deloval v nasprotju s temeljnimi človekovimi pravicami. Poleg tega se zlorabe, usmerjene proti določenim posameznikom, ne smejo objaviti niti se o njih ne sme razpravljati. Oleg Orlov, član skupine organizacije Memorial, je žalosten primer preganjanja tistih, ki zagovarjajo človekove pravice. Zdi se, da za te razmere tragično ni rešitve in zato je moralna dolžnost Evropskega parlamenta, da vestno nadzoruje dogajanje v regiji, in redno vztraja pri spoštovanju pravic, ki jih državljani in organizacije za človekove pravice v Ruski federaciji kljub uradni retoriki še vedno ne morejo uživati dan za dnem.

 
  
MPphoto
 

  Corina Creţu (S&D).(RO) Tudi jaz se čutim dolžno spregovoriti v solidarnosti z Olegom Orlovom in centrom za človekove pravice Memorial, ki ga vodi. Lani jim je Evropski parlament dodelil nagrado Saharova za svobodo misli.

Obsodba za obrekovanje čečenskega predsednika in sodni postopek, ki je bil sprožen proti Olegu Orlovu, ki ga lahko zdaj čaka več let v zaporu, označuje grozovit vrhunec moreče vrste dejanj pregona borcev za človekove pravice, vključno z najbolj groznim, ki vključuje ugrabitev in umor Natalije Estemirove, koordinatorke organizacije Memorial v Čečeniji. Čutim se dolžno, da ugovarjam tem brutalnim ponovnim kršitvam človekovih pravic, utemeljenim s potrebo po boju proti terorizmu, nekaznovanosti tistih, ki so krivi za vrsto zločinov in zlorab, kot tudi ruskim organom oblasti, ki dopuščajo te razmere, ki vplivajo na verodostojnost njihove obveze demokraciji.

 
  
MPphoto
 

  Jaromír Kohlíček (GUE/NGL). - (CS) Tu bi rad, da razmislimo, kako je mogoče, da še vedno razpravljamo samo o človekovih pravicah sorazmerno majhne skupine ljudi in smo popolnoma zgrešili bistveno vprašanje. Bistvo na severnem Kavkazu je močno zunanje vmešavanje vahabitov, ki so usposobljeni, oboroženi in se približujejo z jasnimi cilji.

Če ne veste, od kje prihajajo vahabiti in kdo jih financira – to so isti viri, ki se omenjajo v zvezi z drugimi terorističnimi organizacijami. Na žalost je v tej resoluciji glavno vprašanje – in sicer, zakaj se dogajajo sramotne kršitve človekovih pravic v različnih delih severnega Kavkaza – popolnoma zgrešeno. Seveda je treba človekove pravice spoštovati, vendar pa je treba ustvariti pogoje za njihovo izpolnjevanje. Če so teroristične organizacije financirane iz tujine – in to je brez dvoma res – potem težko zagotavljamo te pogoje. Na žalost resolucija tega ne upošteva.

 
  
MPphoto
 

  Ana Gomes (S&D). - Gospod predsednik, popolnoma podpiram to resolucijo, ki jo podpira moja politična skupina in ki poziva k dejanjem v podporo dobitniku nagrade Saharova, Olegu Orlovu, in temu, kar on predstavlja – in sicer nasprotovanje kršitvam človekovih pravic, ki se dogajajo na severnem Kavkazu.

Glede tega naj povem, da sebe in svoje skupine ne vidim v besedah gospoda Mirskya, ki je govoril prej in kritiziral Olega Orlova, ko je dejal, da ne bi smel uporabljati svojega položaja zagovornika človekovih pravic in spregovoriti proti gospodu Kadirovu. Vsak demokrat, ki spoštuje samega sebe, ve, da ne potrebuje naziva, ni treba, da je zagovornik človekovih pravic, in ni treba, da je član Memoriala ali dobitnik nagrade Saharova, da bi imel demokratično pravico kritizirati vse vodje držav ali vlad.

Prav tako bi izkoristila priložnost in potrdila, kar je prej dejal naš kolega Raül Romeva i Rueda. Parlament je opozoril – in tudi Komisijo in Svet ter zlasti gospo Ashton – na nevarne razmere, ki se odvijajo v zahodni Sahari. Rada bi od nje zahtevala, da posreduje tako, da maroške oblasti ne bodo aretirale prebivalcev zahodne Sahare, ki se borijo proti nezakonitemu delu.

(Predsednik je prekinil govornico.)

 
  
MPphoto
 

  Máire Geoghegan-Quinn , članica Komisije.Gospod predsednik, rada bi se zahvalila, ker ste izpostavili temo o položaju človekovih pravic na severnem Kavkazu.

Medtem, ko je bil lani uradno razglašen konec protiteroristične operacije v Čečeniji, se nasilje in nekaznovanje tam še vedno nadaljuje, še bolj pa v sosednjem Dagestanu in tudi v Ingušetiji.

Oboroženi napad, ki se je zgodil v torek ta teden v parlamentu v Groznem, je bil zadnje opozorilo, da položaj ostaja nestanoviten in nevaren.

Visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednica Ashton je obžalovala ta napad in izjavila, da nobene okoliščine ne morejo upravičiti uporabe terorističnega nasilja in samomorilskih napadov.

To priložnost bi rada izkoristila, da izrazim svoje globoko sočutje družinam žrtev. V tem primeru so bi bile žrtve civilist in dva policista, ki sta opravljala svoje dolžnosti. Ko se teroristični napadi na severnem Kavkazu nadaljujejo, pa se nadaljujejo tudi redni napadi na zagovornike človekovih pravic in novinarje in storilci takšnih napadov redko privedeni pred sodišče.

Izkazujemo spoštovanje vsem, ki so izgubili življenje, in vsem, ki nadaljujejo svoje delo v takšnem okolju. Mnogi borci, odvetniki in neodvisni novinarji po vsej Ruski federaciji se srečujejo z nasiljem, nadlegovanjem in zastraševanjem.

Primeri obrekovanja proti Olegu Orlovu, vodji centra za človekove pravice Memorial in predsednici moskovsko-helsinške skupine, Ljudmili Aleksejevi, bi bilo treba obravnavati v tem kontekstu ustrahovanja. Izjave gospoda Orlova, ki jih je izzval predsednik Kadirov, so bile povezane z dejstvom, da morilec borke organizacije Memorial, Natalije Estimirove, čeprav identificiran, ni bil priveden pred sodišče.

Evropska Komisija zelo pozorno spremlja drugo sojenje gospoda Orlova. EU poziva Rusijo, naj vzdržuje obveznosti, ki jih je prevzela kot članica Združenih narodov, OVSE in Sveta Evrope. Predsednik Medvedjev se je izrekel proti temu, kar je označil za pravni nihilizem, ki je razširjen v Rusiji. EU je pripravljena podpreti Rusijo pri reformi njenega sodnega sistema.

Oprijemljive dejavnosti so bile pripravljene v tesnem sodelovanju z upravo predsednika in Svetom Evrope.

EU zelo ceni priložnost za razpravljanje z ruskimi oblastmi o svoji zaskrbljenosti zaradi človekovih pravic. Pozdravljamo odprt odnos predsednika Medvedjeva do razprav z EU o teh vprašanjih. Redna posvetovanja o človekovih pravicah med EU in Rusijo na strokovni ravni ponujajo možnost razširitve obsega teh razprav.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. Razprava je končana.

Naslednja točka je glasovanje.

(Za izide in druge podrobnosti glasovanja: glej zapisnik)

Pisne izjave (člen 149)

 
  
MPphoto
 
 

  Monica Luisa Macovei (PPE), v pisni obliki. Želim izraziti svoje najgloblje sožalje in zaskrbljenost zaradi povečanja števila umorjenih ali izginulih državljanov na območju Kavkaza, zlasti Natalije Estemirove. Porast nasilja in izginotij borcev za človekove pravice in političnih nasprotnikov na območju severnega Kavkaza je zaskrbljujoč od leta 2009. Ti spori in kršitve človekovih pravic destabilizirajo regijo in ovirajo mir in blaginjo. Pozivam ruske oblasti, naj povečajo zaščito zagovornikov človekovih pravic, vključno s tistimi, ki delajo za organizacijo Memorial. Vlada bi si morala prizadevati za obsodbo tistih, ki izvajajo ugrabitve in umore, namesto da utiša tiste, ki taka vprašanja prinašajo na plan, kot je Oleg Orlov. Obsojam dejanja oblasti, ki preiskuje organizacije za človekove pravice, in tudi kazenske ovadbe, ki so zdaj vložene proti Olegu Orlovu, ker je spregovoril. Pozivam Komisijo, naj v svojih pogovorih z Rusijo poudari ta vprašanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Zbigniew Ziobro (ECR), v pisni obliki.(PL) V medijih je zadnje čase veliko govora o novem začetku odnosov med Evropsko unijo in Rusko federacijo. Plod teh dejavnosti je nemško-ruski projekt za plinovod Severni tok in ponudba, da se Rusijo vključi v evropski sistem varnosti, ki ga je predlagal Nikolas Sarkozy.

Zdi se, da so v evforiji novih gospodarskih sporazumov nosilci odločanja EU hitro pozabili primera Ane Politkovske in Natalije Estemirove. Več let je Unija temeljila na prepričanju, da enakost, če se lahko ljudem reče, naj bodo enaki, velja za vse ljudi v vseh pogledih. Zato mora biti neprestan boj za spoštovanje načel miru in reda, državljanskih svoboščin in človekovega dostojanstva naša prednostna naloga. Bistvenega pomena je odločen odziv Evropske unije na ponavljajoče se primere kršitev človekovih pravic v Rusiji in na tragedijo demokratične opozicije.

Mediji poročajo, da vsakega 31. dne v mesecu v ruskih mestih potekajo demonstracije, ki jih organizira gibanje „Strategija-31“. Njegovi člani protestirajo v paradah in stavkovnih stražah v obrambo svobodi do zbiranja, združevanja in ustanavljanja, ki so zagotovljene v 31. členu ustave Ruske federacije. Gibanje se od začetka svojih dejavnosti srečuje z odporom oblasti. Vsakič, ko policijska enota za posebne namene OMON prekine demonstracije in so udeleženci podvrženi nadlegovanju in pretepanju, so prepeljani na podeželje in zapuščeni globoko v gozdovih ali pa aretirani in celo pridržani v zaporu brez formalnih razlogov. Dolžnost Unije je, da podrobno razišče te dejavnosti in nazorno izrazi svoje nasprotovanje. To od nas pričakujejo ne le državljani Rusije, ampak tudi celotna evropska družba.

 
  

(1)Glej zapisnik.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov