Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 10. november 2010 - Bruselj

15. Zunanja strategija EU o evidenci podatkov o potnikih (PNR) (razprava)

  Predsednik. – Naslednja točka sta izjavi Sveta in Komisije o zunanji strategiji Evropske unije o evidenci podatkov o potnikih (PNR).

  Annemie Turtelboom, predsedujoča Svetu. – (NL) Gospa predsednica, spoštovani poslanci, menim, da sta pomen in nujnost evidence podatkov o potnikih (PNR) v zadnjih letih postala jasna. Pomisliti moramo samo na napade v New Yorku in na ponesrečen napad na letu z letališča Amsterdam Schiphol v Detroit. Seveda smo tudi v zadnjih nekaj dneh opazili, da je stopnja nevarnosti ostala zelo visoka.

Pogledati moramo samo informacije, ki prihajajo iz številnih držav članic, in tudi povečano stopnjo nevarnosti v mnogih državah članicah kot sta Francija in Španija. Tudi moja država je povečala stopnjo nevarnosti za določene kraje, opozorilo pred potovanji pa so poslale tudi Združene države. Menim, da sta Komisija in predsedstvo v zadnjih nekaj mesecih zelo trdo delala na področju PNR.

Trenutno stanje je naslednje. 21. septembra je Komisija obvestila Svet o politiki EU o prenosu podatkov o potnikih tretjim državam. Predstavila je tudi tri osnutke mandatov za pogajanja za sklenitev sporazumov s Kanado, Združenimi državami in Avstralijo, vse tri z enako vsebino.

Zato je Svet 7. oktobra takoj začel razprave o teh osnutkih – metodi in časovnem okviru treh mandatov – in odločil, da morajo vsi trije mandati imeti enako vsebino, da jih bo Svet sprejel hkrati, da se bodo začeli istočasno in da se morajo pogajanja z Združenimi državami, Kanado in Avstralijo začeti najkasneje decembra letos.

Po pregledu mandatov in sporazuma PNR se Svet zaveda, da je najpomembnejša zadeva v zvezi s tremi sporazumi zagotoviti dovolj visoko raven varstva podatkov. Po mojem mnenju morajo tudi naši tuji partnerji dobiti zagotovilo, da so njihovi osebni podatki dovolj zaščiteni. To smo vedno potrebovali, ko smo sklepali sporazume z drugimi državami. Evropska unija se je vedno osredotočila na to, vključno v svojih prejšnjih sporazumih z državami.

Poudarila bi, da je bil eden izmed teh predhodnih sporazumov – sporazum z Avstralijo – nekoč opisan kot najbolj varstvu podatkov prijazen sporazum leta. Zato menim, da Evropski parlament upravičeno uvaja stroge zahteve za varstvo podatkov. Svet bo zato zagotovil, da se bo zahteve za varstvo podatkov še naprej spoštovalo, seveda pa bo zagotovil predvsem, da se bo vedno spoštovalo načelo sorazmernosti, da bi preprečili kakršne koli kršitve pravice do varstva zasebnosti.

Zato je Svet v besedilo mandatov za pogajanja umestil tudi močen poudarek pomena členov 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Poleg tega ti mandati določajo čas hrambe podatkov in trajanje dostopa do podatkov PNR, ki sta sorazmerna in omejena.

Ta zahteva je bila še dodatno poudarjena z upoštevanjem različnih načinov, na katere se lahko uporabi podatke PNR. Podatke za nazaj se lahko uporablja samo za nazaj, trenutne podatke se lahko uporablja samo v realnem času in predvsem profili tveganja bodo pripravljeni za uporabo za naprej.

Glede modelov tveganja se zavedamo, da je Evropski parlament zelo zaskrbljen zaradi „profiliranja“. Zato bo Komisija v svojem predlogu zelo natančno pojasnila, kaj točno misli s „profiliranjem“. Poleg tega bo predsedstvo zagotovilo, da ocene tveganja nikoli ne bodo imele za posledico stigmatizacijo oseb določene etnične pripadnosti.

V svoji kratki predstavitvi bi dodala dve pripombi: 1) podatke PNR lahko uporabljajo samo letalski prevozniki in torej ne organi držav članic sami, njihovo uporabo s strani letalskih prevoznikov pa mora dovoliti Evropska unija; 2) tudi predsedstvo se zaveda pomembnosti, ki jo Parlament pripisuje splošnemu sporazumu med EU in Združenimi državami na področju varstva podatkov. V zvezi s tem bi omenila razpravo, ki ste jo v tem parlamentu imeli z mojim kolegom ministrom za pravosodje.

V tej kratki predstavitvi bi rada pojasnila, da hoče Svet, čeprav so ti podatki PNR resnična prednostna naloga Sveta, res kar najbolj upoštevati upravičene pomisleke Parlamenta v zvezi z vzpostavitvijo dobrega ravnovesja med zasebnostjo in varnostjo, ki je vedno potrebno. Menim, da nas nedavni dogodki in grožnje silijo, da se soočimo z dejstvi. Gospa predsednica, Parlamentu bom seveda na razpolago ob vsakem času – ne samo danes, ampak tudi v naslednjih nekaj tednih –, da nadaljujemo razpravo o podatkih PNR in mandatih.

  Cecilia Malmström, članica Komisije. – Gospa predsednica, 21. septembra je Komisija izdala sveženj predlogov o prenosu podatkov iz evidence podatkov o potnikih tretjim državam, ki je ga je sestavljalo sporočilo o zunanji strategiji EU glede evidence podatkov o potnikih z nekaterimi načeli, kot ste pozvali v svoji resoluciji iz maja tega leta. Izdala je tudi tri priporočila o pogajalskih smernicah za nove sporazume o evidencah podatkov o potnikih s Kanado, Avstralijo in ZDA. Avtorjem majske resolucije bi se zahvalila za odlično timsko delo in zelo konstruktivno sodelovanje pri tem dokumentu ter za vaš konstruktiven način iskanja rešitev, da bi napredovali z novim institucionalnim okvirom.

Cilj sporočila je prvič vzpostaviti vrsto meril in načel, ki nas bodo vodili v naših zunanjih odnosih v zvezi z evidenco podatkov o potnikih. To lahko uporabimo kot način komuniciranja s tretjimi državami, vendar pa lahko s tem opredelimo tudi svojo politiko. Sporočilo si bo seveda prizadevalo za dosego skladnosti z evidenco imen potnikov v EU, ki bo predstavljena kasneje.

Direktiva ni bila sprejeta, to je, Svet še ni sprejel mandata, vendar pa so mandati seveda skladni s strukturo splošnega sporočila.

Načelo profiliranja je načelo tudi belgijsko predsedstvo. Ocena tveganja je vprašanje, za katerega vem, da se pogosto pojavi v razpravah, zato sem se odločila načeti ga takoj. Koncept profiliranja sam po sebi ni opredeljen v nobenem pravnem instrumentu, vendar pa to ne pomeni, da o njem ni zakonodaje. Obravnavajo ga instrumenti za varstvo podatkov, vendar ga imenujejo „prepoved avtomatične obdelave podatkov“: to pomeni, da zakonodaja EU o varstvu podatkov preprečuje, da bi se za posameznika sprejela odločitev, ki ima v zvezi z njim pravne učinke ali znatno vpliva nanj in ki temelji zgolj na avtomatični obdelavi podatkov. Avtomatični način obdelave podatkov ni prepovedan, vendar pa se odločitev, ki pravno zadevajo posameznike, ne sme sprejemati avtomatično.

Sporočilo o evidenci podatkov o potnikih pojasnjuje ta načela ter določa učinkovite in uspešne ukrepe za zaščito interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Predvsem mora vsako avtomatično odločitev potrditi človek in omogočiti, da posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, poda svoje mnenje. To pomeni, da se končne odločitve glede osebe nikoli ne more sprejeti na povsem avtomatičen način. Sporočilo si na ta način prizadeva zagotoviti, da obdelava podatkov ne preseže okvira zakonitosti in da postopek spoštuje temeljne pravice, vključno z našimi veljavnimi predpisi o varstvu podatkov.

Komisijo ste pozvali tudi, naj pojasni stanje glede dvostranskih sporazumov in memorandumov o soglasju, ki zadevajo program za odpravo vizumov. Poskusila bom pojasniti nekaj stvari v zvezi s tem. Avgusta 2007 so ZDA sprejele zakon o izvajanju priporočil Komisije za 11. september iz leta 2007, katerega del zajema program za odpravo vizumov. Pogoji tega zakona veljajo za vse članice EU ne glede na to, ali so vključene v program za odpravo vizumov ali ne.

Na strani EU je ta zakon vodil k dvotirnemu pristopu, o katerem se je svet dogovoril marca 2008. Pristop EU zadeva pogajanja med EU in ZDA v zvezi s pogoji za vstop v ZDA in tudi program za odpravo vizumov. To sodi v področje pristojnosti EU – vračanje lastnih državljanov, povečana varnost potovalnih dokumentov in varnost na letališčih. Na podlagi tega je bil sklenjen sporazum med EU in ZDA, ki potrjuje, da EU izpolnjuje te pogoje.

Imeli smo tudi dvostransko razsežnost: dvostranska pogajanja med EU ter med ZDA in državami članicami, da bi izpolnili pogoje ZDA za pristop k programu za odpravo vizumov, ki za razliko od pristojnosti EU spadajo v področje pristojnosti držav članic. Gre za sodelovanje z ZDA glede težjih kaznivih dejanj, pobud za boj proti terorizmu in izmenjave informacij na teh področjih.

V skladu s to dvostransko razsežnostjo so številne države članice na začetku z ZDA podpisale memorandum o soglasju. Namen tega memoranduma ni bil, da bi bil sam po sebi pravna podlaga za kakršno koli izmenjavo podatkov. Potrdil je pripravljenost obeh strani za pogajanja o sporazumih o informacijah o potnikih, pregledu informacij o znanih ali domnevnih teroristih, informacijah za boj proti terorizmu in težjim kaznivim dejanjem ter informacijah, priseljevanju in varnosti na mejah.

Glede informacije, ki jih je Komisija pravkar zbrala od držav članic, je osem držav članic z ZDA podpisalo takšen memorandum o soglasju.

Po podpisu teh memorandumov so se ZDA in države članice pogajale o sporazumih dveh vrst. Prvič, sporazumih o krepitvi sodelovanja pri preprečevanju in boju proti težjim kaznivim dejanjem: to zadeva sodelovanje pri primerjanju prstnih odtisov in vzorcev DNK. Štirinajst držav članic ima podobne sporazume z ZDA.

Drugič, sporazume o izmenjavi pregleda informacij v zvezi z znanimi ali domnevnimi teroristi: ti zadevajo izmenjavo določenih informacij o posameznikih, ki so domnevni ali znani teroristi, in sicer njihovo ime, datum rojstva, potni list in državljanstvo. Takšen sporazum ima deset držav članic. Vendar naj dodam, da noben izmed teh dvostranskih sporazumov ne zajema podatkov PNR. Izmenjava podatkov PNR poteka samo v okviru sporazuma med EU in ZDA.

Po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe in odpravi predhodne strukture stebrov zdaj vsi pogoji za program ZDA za odpravo vizumov spadajo v področje pristojnosti EU. Komisija prav zdaj presoja, ali je treba dvotirni pristop, dogovorjen leta 2008, zaradi uveljavitve Lizbonske pogodbe posodobiti. Seveda vas bom o tem v celoti obveščala.

Resolucija Parlamenta omenja tudi sodelovanje med EU in ZDA glede enkratnega varnostnega pregleda. To je v pristojnosti podpredsednika Kallasa, ki je komisar za promet. Posveča se pogajanjem z administracijo ZDA za varnost prometa, da bi potnike, ki izvirajo iz ZDA, na letališčih EU izvzeli iz ponovnega pregleda. To mora izboljšati učinkovitost na letališčih EU, ne da bi bila zaradi tega ogrožena varnost. Podpredsednik Kallas je o tem obveščal Odbor Parlamenta za promet in turizem.

Pomembno je poudariti, da je to vprašanje ločeno od PNR. Pri sporazumih o enkratnem varnostnem pregledu ne gre za prenos osebnih podatkov in ne za obdelavo podatkov v zvezi z odkrivanjem domnevnih storilcev kaznivih dejanj ali teroristov, zato jih na pogajanjih o PNR ne bomo omenjali.

Za konec – in opravičujem se, da sem bila nekoliko dolga, vendar menim, da je to bilo treba pojasniti – bi omenila, da bo Svet, kot je povedal predsedujoči Svetu iz belgijskega predsedstva, kmalu potrdil pogajalske mandate. Kot vedno sem zavezana temu, da vas obveščam o napredku na vseh stopnjah pogajanj. Odločeno je že bilo, da bomo pogajanja vodili vzporedno z vsemi tremi državami, vendar pa ni nujno, da se bodo zaključila istočasno.

Vem, da to Parlament še posebno zanima, zato vam bom na razpolago, da o tem zdaj razpravljamo s pristojnimi odbori in drugimi poslanci, kadar boste želeli.

  Axel Voss, v imenu skupine PPE. – (DE) Gospa predsednica, jutrišnje glasovanje o evidencah podatkov o potnikih ne bi bilo potrebno, če bi nas tu v Parlamentu resneje jemali in bi nas Komisija in Svet bolje obveščala o temi prenosa podatkov EU in njenih držav članic tretjim državam od odločitve o sporazumu SWIFT dalje. Če se bodo medinstitucionalni odnosi nadaljevali tako, obstaja tveganje, da se bomo znašli v enaki psihološki situaciji z ZDA kot smo se v primeru sporazuma SWIFT. Tega si nihče ne želi, prav tako pa menim, da bi bilo zelo nevarno. Kljub temu si moramo še naprej prizadevati za rešitev tega.

Če smo že pri tem, se mi zdi, da tu manjka jasen koncept, kakšna izmenjava podatkov je potrebna, da bi preprečili terorizem; na podlagi tega lahko potem sprejmemo stališče. Najprej SWIFT, nato PNR; zatem je prišel memorandum o soglasju o dostopanju do nacionalnih podatkovnih zbirk; zatem okvirni sporazum z ZDA; in nato sprememba našega akta o spremembi varstva podatkov; zdaj hočemo uvesti ta program za enkratni varnostni pregled – vse to se mi zdi nekoliko nesistematično.

Poleg tega moramo enkrat za vselej pojasniti ali ugotoviti, katere podatke ZDA dejansko potrebujejo za preprečevanje terorizma, ter kako lahko pri tem pomagamo in to uresničimo. Kar smo videli doslej, je vse razdrobljeno, to pa je škodljivo.

Vem, da je prišlo do premora zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe, vendar pa je za nas še bolj škodljivo, če nas Svet in Komisija ne obveščata o tem postopku.

Zato bi na predstavnike Sveta in Komisije naslovil pet prošenj. Prvič, prosim, razvijte razumen koncept, ki izčrpno in natančno določa, kaj vključuje izmenjava podatkov za namene boja proti terorizmu. Prosim vas tudi, da v zadeve EU, ki zadevajo prenos podatkov, vnesete skladnost, in da zadev ne ločujete na nacionalne in evropske. Prav tako prosim, da se pristojnost za odločanje o teh zadevah preda splošni evropski ravni, in za upoštevanje možnosti, da bi morda raje sklenili sporazuma PNR s Kanado in Avstralijo. Nazadnje prosim, da se proces pospeši, saj teroristi nenehno odkrivajo pomanjkljivosti naše varnosti – tako kot nedavno v primeru tovornega prometa.

  Birgit Sippel, v imenu skupine S&D. – (DE) Gospa predsednica, v globaliziranem svetu so terorizem in kazniva dejanja žal prav tako globalno organizirani, zato vemo, da moramo sodelovati mednarodno in izmenjevati podatke. Zelo sem zadovoljna, da Komisija in Svet menita, da je treba pravicam državljanov in varstvu podatkov nameniti zelo veliko prednost. Vendar pa to ne pomeni, da lahko Parlament počiva na lovorikah, saj bodo vprašanja kot so čas hrambe, obseg podatkov in omejitev namena ter tudi nadzor in tudi to, ali se zaščitne klavzule res lahko izvaja na področju varstva podatkov, ostala kritična. Na tem občutljivem področju ne potrebujemo naključnih pregledov, ampak večje zaupanje.

Zato morajo biti tudi pogoji glede izmenjave podatkov posebno zahtevni, saj ne gre samo za posebne sporazume z Avstralijo in ZDA; tudi številne druge države, kot sta Koreja in Indija, so z nami že hotele skleniti sporazume PNR. Tudi zaradi tega razloga je zelo pomembno, da na tej točki vključimo posebno visoke varnostne standarde. Enako velja za prenos podatkov tretjim državam. Tudi tu moramo zelo natančno preučiti pogoje, ki jih hočemo vključiti.

Sočasno se moramo, ko razpravljamo o podatkih PNR, ozreti dlje. Kakšen je smisel, da je obseg podatkov čim manjši, ko se pogajamo o PNR, če storijo ZDA protipotezo in objavijo, da hočejo ne samo uvesti tudi pristojbino za vstop v ZDA, ampak od potnikov pridobiti tudi dodatne podatke?

Problem imamo tudi znotraj Evropske unije. Kakšen smisel ima, da se dogovorimo o najvišjih možnih standardih in si prizadevamo omejiti obseg podatkov, če se sočasno sklepa dvostranske sporazume, ne da bi poznali njihovo vsebino in varnostne standarde? Gospa Malmström je rekla, da ne gre za podatke PNR, ampak da morajo vsi zbrani podatki služiti boju proti terorizmu in kaznivim dejanjem. Zato bi zaključila z dodatno prošnjo: kar potrebujemo, niso samo dobre določbe posameznih ukrepov, ampak potrebujemo končno tudi pregled nad vsemi ukrepi, nad vsemi ukrepi, ki jih posredujejo EU in države članice. Glede tega moramo biti jasni: nikoli ne bomo dosegli stoodstotne varnosti ne glede na to, koliko ukrepov sprejmemo in koliko podatkov zberemo. To je dejstvo, s katerim se moramo soočiti.

  Sophia in 't Veld, v imenu skupine ALDE. – Gospa predsednica, komisarki in ministrici bi se zahvalila za njuni predstavitvi. Zelo pozdravljam pripravljenost na sodelovanje Komisije in Sveta. V preteklosti smo imeli primere, v katerih sodelovanje ni bilo tako tesno. Menim, da ta primer kaže, da lahko, če te tri glavne institucije dosežejo dogovor, govorimo z enim glasom v imenu 500 milijonov državljanov – in to je zelo pomemben glas.

Resolucijo je skupaj predložilo šest političnih skupin, kar pomeni, da ta parlament pošilja zelo močen politični signal. Zahvalila bi se tudi vsem poročevalcem v senci iz drugih skupin za zelo dobro sodelovanje. Komisarka in ministrica v svojih predstavitvah nista omenili ene zadeve: vprašanje sorazmernosti in potrebnosti. Svet in Komisija še vedno trdita, da sta obsežna – ne ad hoc – zbiranje in hramba podatkov PNR potrebna in sorazmerna spričo boja proti terorizmu. Z veseljem bi jima verjela, vendar pa je treba to trditev podpreti: potrebujemo dokaz potrebnosti, dokaz sorazmernosti. Zakaj? Preskus sorazmernosti ni politični preskus; je pravni preskus.

Evropska zakonodaja o varstvu podatkov zahteva, da sta zbiranje in hramba sorazmerna in potrebna. To ni nekaj, o čemer bi se lahko dogovorili politično; je nekaj, kar je treba dokazati na sodišču. Če gre nekdo na sodišče in to odloči, da ti sporazumi niso pravno brezhibni, bomo izpadli tepci. Od Evropskega parlamenta se ne more zahtevati, da sprejme nekaj, kar je mogoče pravno izpodbijati. To je ključna zadeva.

Pojasniti je treba še nekaj drugih zadev. Zadovoljna sem, da Komisija preučuje vprašanje profiliranja, vendar menim, da moramo o tem še dodatno razpravljati. Nekatere države članice predlagajo samoderogacijsko klavzulo. To bi vsekakor popolnoma podprla; upam, da se jo bo Svet odločil uvesti. Nazadnje, Komisija omenja dobre odnose s tretjimi državami, vendar pa na te sporazume ni mogoče gledati kot na instrumente mednarodne diplomacije. So instrumenti mednarodnega sodelovanja pri kazenskem pregonu in zaščiti državljanskih svoboščin ter pravne države. Naše ravnanje zdaj mora biti pravilno, saj se ne pogajamo samo z ZDA, Kanado in Avstralijo, ampak določamo tudi model in dajemo zgled za sporazume z drugimi državami.

  Jan Philipp Albrecht, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospa predsednica, gospa Malmström, gospe in gospodje, kot Parlament bomo jutri sprejeli skupno resolucijo, ki ponovno poudarja našo zaskrbljenost glede izmenjave evidenc podatkov o potnikih. Zakaj bomo to storili? To bomo storili zato, ker smo kritike podajali že več let, vendar pa se nam zdi, da se jim v trenutnih pogajanjih ni posvečalo zadostne pozornosti, in ker je za nas pomembno, da se te kritike upošteva od samega začetka, tako da bo ta sporazum imel vsaj možnost, da na koncu dobi odobritev Parlamenta.

Kritika zadeva tri glavna področja, gospod Voss pa jih je že nekaj omenil. Pomembno in nujno je razumeti, da hočemo skupni evropski pristop in ne različnih ukrepov za izmenjavo podatkov z različnimi določbami za varstvo podatkov. Zato je pomembno pojasniti, da je treba s pogodbenicami najti enotno rešitev na evropski ravni.

Druga pripomba – in ta je še pomembnejša –, je, da je vse to pošteno in skladno s pravno podlago v pogodbah. Kot Parlament smo večkrat pojasnili, da zavračamo uporabo evidenc podatkov o potnikih v namene profiliranja, dolga obdobja hrambe pa so neskladna z ustavnim pravom. Za nas to pomeni, da uporaba evidenc podatkov o potnikih za nazaj in za naprej načeloma ne pride v poštev. To je treba pojasniti v mandatu in tudi v pogajanjih, da bi Parlament na koncu lahko dal svojo odobritev.

  Philip Bradbourn, v imenu skupine ECR. – Gospa predsednica, evidenca podatkov o potnikih je, kot je že bilo povedano, pomembno orodje za nacionalno varnost. Je ključni element v boju, da ostanemo varni ne samo v zraku, ampak tudi na tleh. Vendar pa mora biti evidenca podatkov o potnikih samo orodje za boj proti terorizmu. Ne sme postati dovoljenje za hrambo podatkov s strani vlad ali njihovih agencij.

Zato moramo dobro premisliti, komu dovolimo dostop do teh podatkov in zakaj; ne samo, kateri državi, ampak kateri agenciji. Kakšne koristi bomo od njihovega dostopanja do podatkov imeli mi? Kako jih bodo zaščitile in, kar je še pomembnejše, kako lahko zagotovimo, da bo res tako? Prepričani moramo biti tudi, da so vsi dogovori s tretjimi državami vzajemni, tako da bomo imeli koristi tudi mi. Evidenca podatkov o potnikih je pomembno orožje pri zagotavljanju, da se zaščitimo pred takšnim terorizmom, vendar pa ni edino orožje: pragmatizem in sorazmernost morata biti temeljna elementa vsake odločitve, ki jo sprejmemo v tem parlamentu; evidenca podatkov o potnikih ni izjema.

  Rui Tavares, v imenu skupine GUE/NGL. – (PT) Ko razpravljamo o tem sporazumu o evidenci podatkov o potnikih (PNR), se vsi spomnimo, kaj se je zgodilo v primeru sporazuma SWIFT; v tej razpravi je bil omenjen že nekajkrat. Primer sporazuma SWIFT je bil zgovoren. Lahko se ne strinjamo glede samega sporazuma SWIFT in vsekakor smo v tej dvorani glasovali različno, vendar pa se vsi strinjamo glede nečesa: veliko smo se naučili o tem, kaj storiti in kaj ne.

Glede tega, kaj storiti: naučili smo se, da mora Parlament zelo odločno zagovarjati interese zasebnosti 500 milijonov državljanov. Poleg tega tokrat dejstvo, da je pri pripravi resolucije sodelovalo šest političnih skupin, pomeni, da nameravamo glas Parlamenta uporabiti na jasnejši in enotnejši način.

Toda vemo tudi veliko o tem, kaj ne storiti. Na tej stopnji pogajanj o PNR lahko še vedno uporabimo, kar smo se naučili. To je vsekakor, da mora Svet pripraviti svoj mandat, ki ga bomo zelo natančno prebrali; Komisija mora voditi pogajanja, saj je pogajalka; in Parlament mora imeti zadnjo besedo. Vendar pa smo se hkrati naučili še veliko več. Jasno je, da mora biti Parlament obveščen na vseh stopnjah, toda na tej točki pozivam neposredno Komisijo: Komisija bi lahko sprejela tudi zamisli Parlamenta v tem postopku. Spomnim se, da je bila pri sporazumu SWIFT zamisel Parlament, da imamo nadzornika v Washingtonu. V teku tega postopka mora Parlament imeti veliko zamisli, ki jih je treba vključiti v pogajanja, ne da bi seveda teptali pristojnosti Komisije, toda dejstvo je, da bo imel Parlament dejansko in pravno zadnjo besedo glede teh pogajanj in jo bo vsekakor izkoristil.

Še ena stvar je, za katero menim, da je v tem postopku ne smemo pozabiti, toda ki smo jo včasih pozabili, in sicer da so ti podatki osebni podatki. To pomeni, da imamo opraviti s sposojenimi podatki, ki pripadajo posameznikom, kot pravimo v svoji resoluciji, ko govorimo o konceptu samostojnega odločanja glede informacij. To pomeni, da bodo morali ves čas v tem postopku in med uporabo teh podatkov v prihodnosti imeti neposreden dostop do tega, kaj se dela z njihovimi podatki.

  Jaroslav Paška, v imenu skupine EFD. – (SK) Trenutno se osebne podatke naših državljanov prenese Združenim državam na podlagi različnih sporazumov. Izmed teh posebno dvostranski sporazumi in memorandumi o soglasju, sklenjeni med določenimi državami članicami in ZDA, vzbujajo zaskrbljenost zaradi kršitev pravic evropskih državljanov do varstva podatkov.

Zato je dobro, da se je Evropska komisija na Svet obrnila s prošnjo, naj začne pogovore med EU in ZDA o vzpostavitvi novega okvirnega sporazuma o prenosu in obdelavi osebnih podatkov za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah.

Vendar pa moramo, komisarka, v pogajanjih z našimi ameriškimi prijatelji vztrajati pri tem, da je novi okvirni sporazum uravnotežen in pravilen v smislu pravic državljanov EU na področju varstva osebnih podatkov. Dobro bi bilo tudi, če bi novi okvirni sporazum spremenil veljavne dvostranske sporazume, ki so nepravilni in ki v mnogih primerih kršijo pravice naših državljanov do varstva osebnih podatkov.

  Daniël van der Stoep (NI). – (NL) Gospa predsednica, nizozemska Stranka za svobodo (PVV) odločno podpira ukrepe, ki bi lahko bili v pomoč v boju proti terorizmu in zlasti islamskemu terorizmu. Stranka PVV velik pomen pripisuje tudi varstvu zasebnosti nizozemskih državljanov in meni, da je treba te interese, kjer pridejo navzkriž, skrbno pretehtati.

Združene države lahko dobijo nekatere izmed naših podatkov o potnikih, toda pod tremi pogoji. Prvi je, da se te podatke uporabi samo v boju proti terorizmu. Drugi je vzajemnost. Ameriški letalski prevozniki morajo zagotoviti tudi, da evropski organi prejmejo te podatke, tako kot obratno. Podatkov se ne zagotovi evropski agenciji, ampak organom evropske države članice, ki je država tranzita ali namembna država letala.

Tretji pogoj je, da so preneseni podatki nediskriminatorni. Združene države in tudi evropske države lahko zahtevajo vse podatke, ki so jih prostovoljno zagotovili potniki. Poudarjam besedo „prostovoljno“. Zagotovi se lahko podatke o veri, ideologiji, naslov, telefonsko številko, številko kreditne kartice in podatke iz potnega lista osebe, vendar pa moja stranka meni, da se ne sme zagotoviti podatkov, ki jih potniki ne dajo prostovoljno, kot so podatki o spolni usmerjenosti, etničnem poreklu ali invalidnosti.

Gospa predsednica, ponovil bi, zakaj so ti ukrepi potrebni. Bodimo si na jasnem, da niso potrebni za boj proti krščanskemu ali budističnemu terorizmu. Žal so ti ukrepi potrebni zaradi grožnje svobodnemu svetu, ki jo predstavlja islam. Čas je, da poslanci tega parlamenta to končno dojamejo.

  Agustín Díaz de Mera García Consuegra (PPE). – (ES) Gospa predsednica, svoboda in varnost sta ključna elementa za izvajanje katere koli trenutne demokratične pravne strukture, v kateri mir uporablja varnost kot najdragocenejše orodje za zaščito.

Prenos podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR) tretjim državam je ključni element nadnacionalnega boja proti terorizmu in organiziranemu kriminalu. Temeljiti mora na popolnem upoštevanju pravil EU o varstvu osebnih podatkov, kot je določeno v členih 7 in 8 Listine o temeljnih pravicah in členu 16 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Zaradi tega moramo pozdraviti sporočilo Komisije o svetovnem pristopu k prenosu podatkov PNR tretjim državam in njena priporočila, naj Svet odobri začetek pogajanj na tem področju z Avstralijo, Kanado in Združenimi državami, saj oba instrumenta upoštevata pomisleke Parlamenta glede varnosti, zagovarjanja temeljnih pravic in varstva osebnih podatkov.

Vendar pa je treba izpostaviti, da se podatkov PNR ne sme uporabljati za profiliranje, zaradi česar si je Komisija prizadevala pojasniti – po mojem mnenju uspešno – razlike med pojmom „ocena tveganja“ in omenjenim profiliranjem.

Poleg tega je komisarka povedala, da bodo preverjanja opravili ljudje, namesto da bi bilo avtomatizirano. Videli bomo, kaj se bo zgodilo.

Gospa predsednica, potrebujemo enoten, splošen, pravno zavezujoč sporazum o varstvu osebnih podatkov. Ta sporazum na najvišji ravni je treba izvajati s sektorskimi sporazumu, da bi se borili proti terorizmu in organiziranemu kriminalu.

Potrebnost, gospa predsednica, je očitna. Sorazmernost mora v vsakem primeru biti nujna zahteva.

  Juan Fernando López Aguilar (S&D). – (ES) Gospa predsednica, pridružil bi se tistim, ki so podprli koristnost in pravočasnost tega priporočila Komisije Svetu, naj začne pogajanja o vzpostavitvi okvirnega sporazuma o prenosu podatkov in varstvu osebnih podatkov med Združenimi državami in Evropsko unijo. Izraziti bi želel tudi podporo prilagodljivemu pristopu, tako da bo ta okvirni sporazum zajemal ne samo prihodnje sporazume o prenosu podatkov med Evropsko unijo in Združenimi državami, ampak tudi dvostranske sporazume med Združenimi državami in vsako posamezno državo članico v okviru pravosodnega in policijskega sodelovanja.

Drugič, pridružil bi se tistim v Parlamentu, ki so izrazili obžalovanje in zavračanje ukrepov, ki so jih sprejele oblasti Združenih držav, o uvedbi upravnih pristojbin z elektronskim sistemom za odobritev potovanj v skladu z zakonom o spodbujanju potovanj, kar torej povečuje stroške potovanja in s tem gibanja ljudi.

V praksi to pomeni davek in ponovno uvedbo vizumov poleg izključitve odprave vizumov za Romunijo, Poljsko, Bolgarijo in Ciper, in tore dvotirni sistem ter dvojne standarde pri obravnavi držav članic. Zato Komisijo pozivamo, naj zavračanje teh ukrepov in tudi preučitev možnosti vračanja z enakim postane njena prednostna naloga.

Tretjič, povedal bi, da se pomen evidence podatkov o potnikih in pravnega sporazuma med Evropsko unijo in Združenimi državami skriva prav v dejstvu, da morata združiti varstvo podatkov z izmenjavo podatkov in tako zagotoviti načela, ki jih vsebujejo resolucije Parlamenta in ki jih bo vsebovala tudi resolucija, ki jo bomo sprejeli jutri: potreba po krepitvi načela sorazmernosti in načela potrebnosti, minimizacija nepotrebnih podatkov in seveda omejitev namena. Ta načela zagotavljajo ravnotežje med svobodo in varnostjo, ker je svoboda ena izmed zadev, ki ji je Parlament zavezan. Vendar pa je varnost zdaj eden izmed ciljev Evropske unije, kot je povedala sama komisarka.

Zato vas pozivamo, da to zavezanost krepitvi jamstva zasebnosti in temeljnih človekovih pravic vključite v prihodnje ukrepe za varnost v letalstvu, v varstvo podatkov za evidenco podatkov o potnikih, v pregled varnostnih pregledov in v trenutno razpravo o uvedbi varnostnih naprav za skeniranje na letališčih.

  Judith Sargentini (Verts/ALE). – (NL) Gospa predsednica, dobro se zavedamo, da smo vedno nekoliko za družbo. Pride do razvoja, politika in zakonodaja pa sledita kasneje. Dejstvo, da okvir zdaj vsebuje zahteve za državljanske pravice, ki jih mora izpolnjevati sporazum o evidenci podatkov o potnikih (PNR), je zelo primerno, vendar pa kaže, da ne sledimo dogodkom. Predhodna razprava o okvirnem sporazumu o varstvu podatkov je bil še en primer tega.

Ne bojim se tega, da ta seznam, ki je videti v redu, zdaj obstaja in se ga uporablja; moje bojazni zadevajo ohranitev različnih dvostranskih sporazumov med državami članicami in drugimi državami. Zato imam vprašanje za gospo Turtelboom iz Sveta, in sicer ali lahko zagotovi, da so ti dejansko zaključeni? Pogajalcem svetujem, da s seboj v obliki knjige vzamejo Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, jo položijo poleg sebe na mizo, preden bodo začeli pogajanja, in jo nenehno omenjajo.

  Marie-Christine Vergiat (GUE/NGL) . – (FR) Gospa predsednica, ponovno se nas poziva k sporazumu, ki zadeva varstvo podatkov evropskih državljanov, ko se jih prenese Združenim državam, in ki velja tudi za Kanado in Avstralijo. V tem parlamentu smo vsi zelo zavezani varnosti naših sodržavljanov. Ne razpravljamo o tem.

Da, naši državljani imajo pravico do varnosti, vendar pa imajo pravico do nje na vseh področjih, vključno s pravno varnostjo. Vemo, da so bile predvsem v imenu boja proti terorizmu ogrožene številne zaščite, do katerih so upravičeni vsi državljani, in da je količina prepogosto prevladala nad kakovostjo.

Poročevalki bi rada čestitala za delo, ki ga je opravila, in sicer v pravi smeri, zlasti ko poudarja vprašaji potrebnosti in sorazmernosti. K temu bi dodala tudi vprašanje vzajemnosti. Toda ko gre za obrambo človekovih pravic, so Združene države daleč od tega, da bi bile model, in vemo, da evropski državljani tam ne uživajo enake zaščite kot v Evropi in da so številni redno predmet nečesa, kar bi imenovala upravno nadlegovanje, – in kar je še huje – na podlagi suma, da so teroristi. Kaj to pomeni? Še slabše, kaj se bo zgodilo s temi jamstvi, ko se bo podatke preneslo tretjim državam, zlasti z vidika preprečevanja?

Vemo, da je 80 % teh podatkov že doseglo Združene države. Izjave, ki sem jih pravkar slišala, so žal daleč od spodbudnih.

  Monika Flašíková Beňová (S&D). – (SK) Evropska strategija za zagotavljanje osebnih podatkov o potnikih je pomemben korak proti uskladitvi zakonodaje na tem področju. Obstoj številnih vzporednih zakonodajnih pobud kaže potrebo po doslednosti. Vendar pa je treba povedati, da ima ta strategija številne pomanjkljivosti, predvsem na področju varstva osebnih podatkov, kot je bilo tu večkrat omenjeno.

Dokument Komisije, objavljen septembra, kritizira tudi evropskega nadzornika za varstvo podatkov. Strinjam se z delom kritike, ki zadeva raven potrebnosti in dovoljenje v zvezi z zahtevami za določeno vrsto podatkov. Po mojem mnenju moramo strogo omejiti možnost, da bi se podatki uporabljali za izdelavo profilov in oceno tveganja.

Takšno ravnanje s podatki zahteva večjo utemeljitev kot se zahteva v dejanskem besedilu, bolje pa moramo opredeliti tudi, kako preprečiti zlorabo podatkov.

Zdaj bi omenila nekaj primerov iz drugih sporazumov, vključno s sporazumom med EU in ZDA v zvezi z zagotavljanjem podatkov o potnikih ameriškemu ministrstvu za domovinsko varnost. Sporazum vsebuje sporno primerjavo teh podatkov in podatkov iz podatkovne zbirke o priseljencih. Nisem prepričana, toda po mojem mnenju ta pogoj ne ustreza cilju sporazuma, ki je boj proti terorizmu in težjim kaznivim dejanjem.

Zato bo za nas ključno, da se izognemo takšnim spornim napakam, ko bomo v prihodnosti oblikovali sporazume, in upam, da bo Komisija to uredila, saj trenutnih dokumentov nikakor ne moremo imeti za zadovoljive, zlasti ne na področju varstva osebnih podatkov.

  Salvatore Iacolino (PPE). – (IT) Gospa predsednica, ministrica, komisarka, gospe in gospodje, ob poslušanju pomembnih prispevkov, ki so jih doslej podali kolegi poslanci, ni dvoma, da potrebo po dosegi dokaj hitrega dogovora o opredelitvi tega okvirnega sporazuma o evidenci podatkov o potnikih močno spodbuja Parlament.

Izhajajoč iz predpostavke, da trenutno ni v veljavi skladen zakonodajni okvir – in to je vsekakor zelo v nasprotju z resnično in občutno potrebo po boju proti terorizmu z agresivnimi, trdnimi ukrepi, ki uravnotežajo zasebnost in varnost –, lahko menimo, da je mogoče ukrepe za zagotavljanje varnosti učinkovito uresničiti z mednarodnim sodelovanjem. Sočasno moramo, kot je bilo v Parlamentu razvidno pred časom, ko smo odobrili projekt SWIFT, vsekakor upoštevati pogajalski mandat Sveta, toda tudi precejšnje prispevke, ki jih bo lahko zagotovil Parlament na področju, kjer je mogoče boj proti nezakonitemu priseljevanju zagotoviti z okvirnim sporazumom.

  Petru Constantin Luhan (PPE). – (RO) V času velike mobilnosti ne moremo imeti varnosti brez učinkovite izmenjave podatkov. Naša dolžnost je, da državljane zaščitimo pred terorističnimi napadi in organiziranim kriminalom. Vendar pa je treba najti ravnotežje med varnostjo in zasebnostjo. Pozdravljam dejstvo, da resolucija Evropskega parlamenta poudarja, da se podatkov PNR ne sme uporabiti za profiliranje. Menim, da lahko partnerstvo med ZDA, Kanado in Avstralijo na eni in Evropsko unijo na drugi strani zagotovi popolno rešitev za boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu.

Menim, da morata obe strani najprej najti skupno razumevanje tega, kaj je vključeno v dosego tega cilja. Ne smemo pozabiti, da Evropejci po svoji miselnosti velik pomen pripisujejo spoštovanju njihove zasebnosti. EU tega ne more odobriti, dokler ne bo pojasnjena vsaka podrobnost v zvezi z varnostjo podatkov, ki se jih prenaša med obema zadevnima stranema.

  Ioan Enciu (S&D). – (RO) Predlagana strategija predstavlja korak naprej v smislu tega, kako pristopiti k prihodnjim sporazumom na tem področju. Pomembno je doseči ravnotežje med varstvom zasebnosti in temeljnih pravic in potrebo po boju proti terorizmu. Če se bo strategijo uporabljala na način, kot je predstavljen, bo zagotovila trdna, izvršljiva jamstva, ki zadevajo spoštovanje pravic, ki jih imajo evropski državljani v Evropski uniji. Kot nam je zagotovila komisarka Malmström, profiliranje ne bo omogočeno z avtomatično obdelavo zagotovljenih podatkov. Upamo, da bo tako, kajti to je bil eden izmed naših pomislekov, tako kot tudi čas hrambe podatkov.

Čeprav ne govorimo o osebnih podatkih, v bistvu menim, da gre nenazadnje za pravico državljanov do zasebnosti. Zato je treba postopek za upravne in pravne pritožbe zagotoviti tudi državljanom, ki jih prizadene zloraba tega vnosa podatkov. Prenos podatkov PNR tretjim državam je treba izvesti na podlagi posameznega primera in samo z izrecnim soglasjem Evropske unije.

  Angelika Werthmann (NI). – (DE) Gospa predsednica, način, na katerega je Komisija dala v razpravo svoj globalni pristop k prenosu podatkov iz evidence podatkov o potnikih tretjim državam, je treba pozdraviti, predvsem preden se začnejo pogajanja s tretjimi državami. To kaže, da se je učila iz preteklih metod. Kot je bilo že velikokrat povedano glede sporazumov ACTA in SWIFT, imam tudi sam velike pomisleke v zvezi s standardi varstva podatkov. Vendar pa gre v tem primeru v bistvu za ravnanje s podatki, s katerimi nameravajo oblasti na primer identificirati morebitne sostorilce osumljencev. Na prvi pogled je to nekaj docela koristnega, po nadaljnjem premisleku pa je zelo resna domneva, da se evropske državljane na splošno osumi na podlagi pomanjkljivih posrednih okoliščin. Ali bi dejansko zagotovili imena in podatke za ta namen?

  Andrew Henry William Brons (NI). – Gospa predsednica, seveda ne podpiram tega, da si Evropska unija lasti pravico do sklepanja dogovorov. Vendar pa si bom prizadeval objektivno pogledati načela, ki veljajo za sporazume o PNR. Pristop k uravnoteženju dveh včasih nasprotujočih si potreb po zasebnosti in varnosti je na splošno dober. Ljudje imajo pravico do tega, da podrobnosti o svojem življenju obdržijo zaupne, toda organi oblasti imajo ne samo pravico, ampak dolžnost, da zaščitijo življenja svojih ljudi. Če bi teroristi in hudi zločinci nosili črne klobuke in se zlobno posmehovali, bi lahko ti dve potrebi izpolnili sočasno.

Vendar pa Unija ne dopušča, da bi njene ideološke omejitve ovirale dosego pravega ravnotežja. Razumem lahko njeno nasprotovanje odkrivanju nepotrebnih informacij o poreklu ali mnenju ljudi. Kjer to ni povezano s terorizmom ali celo soodvisno z njim, je ta omejitev pametna. Vendar pa v času, v katerem je določen del prebivalstva nesorazmerno vključen v terorizem – in ta del se lahko spremeni –, ne vidim razloga za nasprotovanje profiliranju tega prebivalstva.

  Cecilia Malmström, članica Komisije. – Gospa predsednica, teroristična grožnja še vedno obstaja in moramo jo obravnavati. Za to imamo veliko orodij, vendar pa je izmenjava informacij ključna. Imamo sporazume o evidenci podatkov o potnikih. Videla sem že močne dokaze o tem, da je evidenca podatkov o potnikih ključna za odkrivanje in preprečevanje terorističnih napadov. Zagotovili bomo, da se te dokaze zagotovi Evropskemu parlamentu s konkretnimi primeri iz treh držav, o katerih razpravljamo, in iz nadaljnje evidence imen potnikov v EU. To je ključnega pomena, da bi lahko o njej ustrezno presodili in razpravljali z vašimi volivci.

Izmenjevati moramo evidence podatkov o potnikih, vendar ne brez pravil. Imeti moramo potrebne informacije, da bi lahko to razumeli in imeli jasna pravila. Opredeliti moramo obseg, čas hrambe, da bi imeli visoko stopnjo varstva podatkov in možnost pritožbe za posameznika. Imeti moramo jasna pravila glede prenosa tretjim državam in biti moramo sorazmerni. Vse to je v sporočilu Komisije in zelo vesela sem, da je vaše sporočilo, čeprav se podrobnosti morda razlikujejo, zelo skladno s tem.

To so zadeve, o katerih se bomo pogajali z našimi tremi partnerji; pogajanja bodo težka, vendar ambiciozna. Moj cilj je, da to storimo skupaj s Svetom in drugimi tremi institucijami EU, da bi lahko institucije bile enotne in jasni partnerji v pogajanjih.

Od samega začetka sem si prizadevala vključiti Parlament in z njim, z njegovimi pristojnimi odbori, poročevalci, poročevalci v senci, koordinatorji in tako dalje sodelovati odprto in pregledno, tako pa bo tudi naprej. Na vseh stopnjah pogajanj, ko se bodo ta začela, si vas bom prizadevala popolnoma in takoj obveščati, imeti z vami odprto razpravo in prisluhniti vašim mnenjem. Čeprav bo pogajanja vodila Komisija, sem o tem pripravljena razpravljati z vami in vas obveščati ter dobro sodelovati z vami.

PREDSEDSTVO: EDWARD McMILLAN-SCOTT
podpredsednik

  Annemie Turtelboom, predsedujoča Svetu. – (NL) Gospod predsednik, na vsak način bi za začetek rada povedala, da kot ministrica za notranje zadeve vem, da nam je zelo pogosto uspelo preprečiti morebitne napade z izmenjavo in razlago informacij. Prav zaradi tega sta ta razprava in sklenitev dobrega sporazuma o evidencah podatkov o potnikih (PNR) tako pomembni.

Zavedam se, da se bo Komisija soočila z zelo težko nalogo, ko bo mandate potrdil Svet; začeti bo morala dejanska pogajanja in doseči ravnotežje glede tega, kar hočemo vsi tu – in o čemer tu vlada široko soglasje –, namreč glede varstva osebnih podatkov na eni in glede jasnega sporočila tu v tem parlamentu, ki pravi: potrebujemo te podatke PNR, imamo nenehne potrebe po informacijah, prav zaradi zaščite pred terorističnimi napadi.

Vendar pa sem zadovoljna, da so Evropski parlament, Svet in Komisija na isti valovni dolžini in imajo v mislih isto ravnotežje: ravnotežje med varstvom podatkov in varnostjo, za katero smo odgovorni vsi. Menim, da smo zdaj dosegli točko, na kateri lahko sprejmemo mandate. Zatem pride težko delo dejanskih pogajanj; zagotoviti moramo, da se ne bomo preveč oddaljili od našega mandata in da bomo še naprej vedno sami določali to ravnotežje.

Posvetila bi se številnim specifičnim vprašanjem, kot je pripomba o samoderogacijski klavzuli. Pomembno je poudariti, da ta mandat velja sedem let, da bo po štirih letih izvedena ocena in da bo, če bo sklenjen in tudi sprejet sporazum, podaljšanje mogoče le po razpravi tu v Parlamentu; kar je po mojem mnenju logično. To ni prava samoderogacijska klavzula, vendar ji je precej podobna v smislu roka in ocene po štirih letih trajanja.

Poleg tega sklepi Sveta upravičeno navajajo, da veliko pričakujemo od členov 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah – podane so bile pripombe v zvezi s tem –, to pa moramo še naprej zagotavljati. Seveda je za vse nas pomembno – in to je vključeno tudi v mandat –, da se vzpostavi neodvisen organ, ki se mu lahko pritožijo posamezniki, če opazijo,d a so bili njihovi podatki napačno uporabljeni ali uporabljeni za druge namene.

Nazadnje – in to bo zelo težka točka – vprašanje profiliranja in seveda vsi hočemo ocene tveganja. Nenazadnje je mogoče ocene tveganja opraviti na podlagi podatkov, ki so zbrani, da bi nam omogočili pravilno odločitev. Po drugi strani je seveda nujno preprečevati stigmatizacijo določenih etničnih skupin, čeprav je ena skupina to zagovarjala. Menim, da si želimo popolne neodvisnosti od etnične stigmatizacije. Menim, da je tudi to ena izmed temeljnih pravic, ki jih imamo kot evropski državljani, in zlasti v svoji vlogi predsedujoče Svetu bi rada zagotovila, da se ne znajdemo v takšni situaciji.

  Predsednik. – Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri, v četrtek, 11. novembra 2010 ob 12.00.

Pisne izjave (člen 149 poslovnika)

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Cilj Parlamenta je okrepiti postopke za prenos podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR) tretjim državam. Posebno pozornost je treba posvetiti varstvu osebnih podatkov potnikov. Organi pregona lahko podatke, ki jih zagotovijo potniki, uporabijo za preiskovanje storjenih kaznivih dejanj in oceno tveganja. V resoluciji zato Parlament poudarja, da je treba zaščititi pravico ljudi do dostopa do informacij in njihovo pravico do zasebnosti. Poleg tega Parlament hoče, da je prenos podatkov skladen z evropskimi standardi varstva podatkov. Zelo pomembno je uvesti izvedljive standarde o varstvu osebnih podatkov, ki bodo zagotavljali varstvo temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Neodvisne vladne organizacije na obeh straneh Atlantika morajo biti odgovorne za uporabo teh standardov. Parlament se strinja s priporočilom Komisije, da začne pogajanja o sporazumu med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike o varstvu osebnih podatkov pri prenosu in obdelavi za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj, vključno s terorizmom. Da bi zagotovili učinkovito sodelovanje med institucijami, mora Komisija na vsaki stopnji pogajanj o varstvu osebnih podatkov obveščati Parlament.

  Ágnes Hankiss (PPE) , v pisni obliki. – (HU) Ali je EU resnično sposobna dobiti obveščevalne podatke iz Združenih držav? Predlog resolucije o evidenci podatkov o potnikih (PNR) je dobrodošel, saj si prizadeva spodbuditi sporazum med Združenimi državami in Evropsko unijo, temelječ na ravnotežju med varnostjo in varstvom podatkov. Vendar pa se mi ena točka zdi neprimerna. S soglasjem gospe Reding bi rada glede njenega poudarjanja kulture vzajemnosti načela vprašanje: če se nam resnično zdi pomembno, da je izmenjava podatkov vzajemna – to je, da ne bomo samo dajali informacij, pomembnih za preprečevanje terorizma, Združenim državam, ampak jih bomo tudi prejemali od njih –, potem ne zadostuje samo predložiti seznam želja ZDA, ampak moramo v praksi ustanoviti ali imenovati organ EU, ki je sposoben sprejemati in obdelovati obveščevalne podatke, ki jih prejme od ZDA, in sočasno zagotoviti državam članicam enoten dostop do informacij. Ta problem se je že pojavil v zvezi s sporazumom SWIFT, ki določa prenos podatkov o bančnih transakcijah, vendar pa od takrat ni bil rešen. Dobro bi bilo, če bi predlog pozornost pritegnil tudi k tej neizbežni nalogi.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) V zadnjih letih je bilo vse več pravic zmanjšanih v imenu boja proti terorizmu. Racionalnost tega je pogosto dvomljiva. Medtem ko potnike preiščejo skoraj do spodnjega perila in jim v prtljagi ne dovolijo nositi pilic za nohte ali deodoranta, pa je preverjanje tovora pogosto prepuščeno samim špediterjem. Če se bo to v prihodnosti spremenilo, je treba ohraniti ravnotežje med svobodo in varnostjo, saj je to v primeru pregledovanja potnikov že izgubljeno in se, ko se histerija okoli terorizma poleže, zahteve ponovno omilijo.

Prav tako vprašljivo je, ali mora v primeru potovanja v ZDA FBI poznati ime, naslov, elektronski naslov, številko kreditne kartice in številko prtljage posameznika in ji mora biti dovoljeno, da te podatke hrani do 15 let. Če se bo v prihodnosti nekdo zdel nekoliko sumljiv v Združenem kraljestvu na primer – ne na podlagi verskega prepričanja, kjer obstaja dokazana povezava s terorizmom –, ampak bo sumljiv, ker je odločitev o potovanju sprejeta na hitro, po možnosti brez prtljage in plača z gotovino, potem mora za prenos podatkov iz evidence podatkov o potnikih ne samo ZDA obstajati splošna pravica do pritožbe in pravnega ukrepanja, podatkov pa se ne sme enostavno trajno hraniti. Seveda se sme podatke hraniti samo za določen namen. Če so za ustvarjanje občutka varnosti kršene temeljne pravice, mora biti kršitev čim manjša, pravice prizadetih pa je treba okrepiti.

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) Komisija je predstavila vrsto predlogov o izmenjavi podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR) s tretjimi državami in o odprtju pogajanj o sporazumih z Avstralijo, Kanado in ZDA. Vzpostavitev splošnih načel o PNR je eno izmed orodij za preprečevanje nadnacionalnih kaznivih dejanj in terorizma. Vendar pa vzbuja pomisleke glede varstva državljanskih svoboščin in temeljnih pravic. Zbirko podatkov PNR zagotovijo potniki med rezervacijo in postopkom prijave na let, s čimer pristojnim organom omogočijo preiskovanje kaznivih dejanj, storjenih v preteklosti, preprečevanje novih kaznivih dejanj in izvedbo analiz tveganja. Ta varnostni instrument se zdaj uporablja s tretjimi državami, zaradi česar je nastala potreba po vzpostavitvi pravne varnosti podatkov. Ti predlogi se osredotočajo predvsem na način prenosa podatkov PNR, standarde za nadzor in pravilno izvajanje sporazuma PNR in njegovo vzajemnost. Parlament podpira priporočila Komisije in mnenje evropskega nadzornika za varstvo podatkov in poudarja, da se zasebnosti potnikov ne sme kršiti in da se sme te podatke uporabiti samo za predvidene namene.

  Georgios Toussas (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Skupni predlog resolucije ponovno dokazuje, da Evropski parlament tako kot vse institucije EU predstavlja resno nevarnost za svoboščine in demokratične pravice navadnih ljudi. Resolucija uporablja pretvezo terorizma in „potrebo po protiterorističnem sodelovanju“ med EU in Združenimi državami, da bi upravičila splošne evidence o vseh potnikih, ki potujejo iz EU v Združene države, Kanado in Avstralijo. Prazne besede o tako imenovanih jamstvih varstva osebnih podatkov so izgovor Evropskega parlamenta, da odobri izvajanje sporazuma med EU in Združenimi državami o evidenci podatkov o potnikih, ki jih je danes hinavsko predstavila kot nesprejemljive. V tem predlogu resolucije politični zagovorniki kapitala tesno povezani z oportunisti žaljivo zavajajo javnost z govorjenjem o sporazumu, ki bo očitno vseboval jamstva za varstvo osebnih podatkov. Noben sporazum in nobeno jamstvo ne more zagotoviti varstva osebnih podatkov, ko se jih preda in so prepuščeni na milost in nemilost tajnih služb in zatiralnih mehanizmov Združenih držav in drugih držav. Grška komunistična stranka je glasovala proti tej nesprejemljivi resoluciji in javnost poziva, naj okrepi svoj boj proti EU in njeni zatiralni politiki, usmerjeni proti navadnim ljudem, ki zadaja udarce socialnim, demokratičnim in temeljnim človekovim pravicam.

  Zbigniew Ziobro (ECR), v pisni obliki. – (PL) Ena izmed največjih groženj, s katerimi se je svet soočal v zadnjih letih, je nesorazmerna vojna proti terorizmu skupaj z grožnjami, ki so posledica povečanja mednarodnega organiziranega kriminala. Nemogoče bo vzpostaviti učinkovit zaščitni okvir pred to nevarnostjo, če Evropa in ZDA v ta namen ne bodo sodelovale. Izmenjava informacij je ključni vidik tega sodelovanja, zaradi česar je PNR resnično bistveni element skupne varnosti. Vendar pa je pomembno, da ne pozabimo, da je njegova učinkovitost odvisna izključno od popolnoma vzajemne izmenjave informacij z ZDA. Tudi jaz upam, da bo sprejetje sporazuma pospešilo ratifikacijo sporazumov med ZDA in Evropsko unijo o programu za odpravo vizumov, ki bo med drugim omogočil odpravo ameriških vizumov za poljske državljane.