Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2010/2898(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B7-0608/2010

Razprave :

PV 10/11/2010 - 14
CRE 10/11/2010 - 14

Glasovanja :

PV 11/11/2010 - 8.6
CRE 11/11/2010 - 8.6
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0396

Dobesedni zapisi razprav
Četrtek, 11. november 2010 - Bruselj Edition JOIzdaja UL

9. Obrazložitev glasovanja
Video posnetki govorov
PV
  

Ustna obrazložitev glasovanja

 
  
  

Poročilo: Jean-Paul Gauzès (A7-0171/2010)

 
  
MPphoto
 

  Jarosław Kalinowski (PPE).(PL) Gospod predsednik, alternativni investicijski skladi so izredno pomembni za gospodarstvo Unije. Upravitelji teh skladov se morajo držati zakonodaje in standardov, ki omogočajo zagotavljanje storitev na ozemlju držav članic, nadzor finančnih trgov pa mora biti natančen in učinkovit. Zato moramo odpraviti vsako pomanjkanje natančnosti v pravnih in upravnih sistemih, ki so odgovorni za te sklade. Predlogi, ki so bili predloženi, izboljšujejo preglednost in učinkovitost sistemov nadzora, večja učinkovitost zakonodaje pa bo obrodila sadove z izboljšano stabilnostjo in verodostojnostjo finančnih institucij, posledično pa se bo izboljšalo evropsko gospodarstvo.

 
  
MPphoto
 

  Mario Pirillo (S&D).(IT) Gospod predsednik, današnje glasovanje za Evropsko unijo predstavlja pomemben korak naprej v urejanju alternativnih investicijskih skladov. V skladu z direktivo morajo biti upravitelji skladov registrirani, imeti morajo dovoljenje in morajo spoštovati stroge kodekse ravnanja v Evropski uniji. Pravzaprav je ta sektor zdaj prvič urejen in prepričan sem, da bo dokument, o katerem smo glasovali, utrdil pot, ki pelje – upam, da kmalu – k resnično enotnemu trgu s finančnimi produkti.

Rad bi poudaril pomembno vlogo Evropskega parlamenta, ki je vztrajal pri strogih pravilih za okrepljeno spremljanje finančne industrije, ki bo s tem postala tudi – upam, da nimate nič proti, če rečem – bolj moralna. Spoznanja o finančni krizi v nedavni preteklosti so sprožila pretirano špekuliranje investicijskih skladov, zato moramo pozdraviti to direktivo, ki javnosti ponuja boljša jamstva glede zaščite.

Glasoval sem za dosežen kompromis in na koncu bi rad izkoristil to priložnost, da čestitam poročevalcu, gospodu Gauzèsu, za njegovo velikansko nalogo.

 
  
MPphoto
 
 

  Syed Kamall (ECR). – Gospod predsednik, ko smo si na začetku, pred 18 meseci, pogledali prvotni predlog, je to bilo nekaj, kar bi mnogi poimenovali „zmečkana srajca“. To je vsekakor bil predlog, pri katerem se z industrijo niso posvetovali – predlog, s katerim bi zaprli trg in evropskim investitorjem zelo otežili vlaganja v sklade zunaj EU, s čimer bi se zmanjšala donosnost pokojninskih skladov, kar bi vplivalo na vlaganja v državah v razvoju. Glede tistih predlogov sem bil zelo zaskrbljen.

Na srečo pa je delo in odlično sodelovanje poročevalcev v senci in dobro delo komisarja ter belgijskega predsedstva prineslo sprejemljivo rešitev, ki zdaj deluje in trge ohranja odprte, povečuje preglednost in zagotavlja, da evropski investitorji lahko še naprej vlagajo na trgih zunaj EU. Budno moramo spremljati vlogo Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA), da zagotovimo, da ne bo oviral dostopa do skladov zunaj EU, na splošno pa smo prišli do kompromisa, ki je za Parlament sprejemljiv.

 
  
  

Poročilo: Agustín Díaz de Mera García Consuegra (A7-0294/2010)

 
  
MPphoto
 

  Laima Liucija Andrikienė (PPE). (LT) Glasovala sem za ta zelo pomemben dokument. Zdaj, ko je bila s takšno veliko in pomembno večino sprejeta odločitev Evropskega parlamenta o odpravi vizumov za državljane Republike Kitajske (Tajvana), ki potujejo v države članice Evropske unije, iskreno čestitam ljudstvu Tajvana. Odslej bodo lahko v države članice EU potovali brez vizuma. Poleg tega pa bodo lahko odslej tudi vsi državljani držav članic EU, vključno s Ciprom, Bolgarijo in Romunijo, potovali na Tajvan brez vizuma. Čutim, da si Tajvan in njegovo ljudstvo zaslužijo takšno odločitev in pozdravljam odločitev Evropskega parlamenta.

 
  
MPphoto
 
 

  Ulrike Lunacek (Verts/ALE).(DE) Gospod predsednik, s svojo skupino pozdravljam dejstvo, da lahko državljani Tajvana zdaj prosto potujejo v Evropsko unijo. Vendar pa kolikor vem, nobena od držav članic EU Tajvana ni priznala. Kljub temu ne nasprotujem liberalizaciji vizumov in menim, da je dobro, da lahko Tajvanci obiščejo EU, ne da bi potrebovali vizum. Kaj pa se dogaja z najnovejšo evropsko državo, Kosovom? Kosovo je priznalo skupaj 22 držav članic EU, le pet jih tega ni storilo, vendar se razprava o vizumih za Kosovo sploh še ni začela. Komisija tega še vedno ni začela. Upam, da bo gospa Malmström s Kosovom končno začela razpravo o vizumih, da bo s tem jasno povedala, da lahko državljani najmlajše evropske države prav tako prosto potujejo kot državljani Tajvana.

 
  
  

Poročilo: Kathleen Van Brempt (A7-0246/2010)

 
  
MPphoto
 

  Lena Ek (ALDE).(SV) Gospod predsednik, Evropski energetski program za oživitev je instrument, ki se uporablja za finančne naložbe v energetsko učinkovitost in obnovljivo energijo. Projekti, ki se lahko hitro začnejo in bodo neposredno prispevali k bolj zelenemu gospodarstvu so vredni vsega truda. Sporazum, ki je na koncu za program sprostil 1,4 milijarde SEK, predstavlja korak naprej k Evropi, ki bo z našimi združenimi prizadevanji zagotavljala okoljsko prijaznost, ki jo bo mogoče doseči preprosteje in ceneje.

Začetek projektov energetske učinkovitosti bo ustvaril nova delovna mesta, naredil gospodarstvo bolj zeleno in nam omogočil, da bomo energetsko manj odvisni od držav proizvajalk nafte, kar je v teh kriznih časih še zlasti pomembno. In EU naj bi delovala točno tako. Denar, ki se ne porabi, se lahko dodeli drugim koristnim projektom s pomočjo takšnega obnovljivega sklada. Vendar je Svet potreboval kar nekaj časa, da je to ugotovil. Pogajanja so bila zelo težka in države članice so naredile vse, kar je bilo mogoče, da bi se izmuznile svojim prejšnjim obljubam. Danes sem zadovoljna, da poslanci Evropskega parlamenta niso popustili.

Med pogajanji sem si prizadevala uvesti preprostejša pravila in preglednost postopka oddaje vlog. Zato sem zelo vesela, da je sporazum med Evropskim parlamentom in Svetom prav tako jasno osredotočen na ohranjanje nizkih upravnih stroškov.

 
  
MPphoto
 
 

  Daniel Hannan (ECR). – Gospod predsednik, včeraj je imel predsednik Evropskega sveta, Herman Van Rompuy, neverjeten govor, v katerem je dejal, da je v globaliziranem svetu nemogoče biti zunaj Evropske unije. Seveda, zato so na Norveškem dolge vrste brezposelnih ali pa nemiri, povezani s hrano, v Švici. Nato pa je nadaljeval in povedal še nekaj: dejal je, da je danes pri evroskepticizmu nevarno to, da moderno domoljubje temelji na omaloževanju drugih držav, in tu bi se ne mogel bolj motiti.

Pravi domoljub pozdravlja svobodo vseh narodov in ceni domoljubje drugih držav. Ko je gospod Van Rompuy nadaljeval z drugo točko, v kateri je dejal, da je evroskepticizem enak nacionalizmu in enak vojni, bi bilo dobro, če bi mu kdo svetoval, naj si pogleda cilje zavezniških sil v obeh vojnah, katerih konca se danes spominjamo. Borili so se za svobodo vseh narodov, za ponovno vzpostavitev neodvisnosti vseh evropskih držav. Po zaslugi njihovega domoljubja se Evropa ni združila pod tiranstvom, ampak sta se ponovno vzpostavili suverenost in neodvisnost in Evropska unija je s tem res postala mogoča. Danes, če kdaj, bi se tega moral spomniti.

 
  
  

Predlog resolucije RC-B7-0608/2010

 
  
MPphoto
 
 

  Laima Liucija Andrikienė (PPE). – Gospod predsednik, pozdravljam odločitev predsednika Baracka Obame, da se udeleži vrhunskega srečanja EU-ZDA ta mesec v Lizboni, in danes sem glasovala za resolucijo. Veliko je pomembnih stvari, o katerih se bo razpravljalo. Agenda EU-ZDA je polna kot vedno in obe strani bi morali izkoristiti to priložnost, da napredujeta s skupnimi stališči glede vprašanj, kot so finančna ureditev, podnebne spremembe, poglobitev pogodb in boj proti terorizmu.

Vendar pa mora biti oživitev gospodarstva vprašanje številka ena na programu. Naše gospodarsko partnerstvo je ključna gonilna sila gospodarske blaginje na svetovni ravni. Naša gospodarstva skupaj predstavljajo polovico svetovnega gospodarstva. Zato moramo zasnovati skupne strategije za naše nadaljnje delovanje, da se zagotovi stabilno okrevanje po krizi, vključno z ureditvijo finančnih trgov, svežnjem spodbud in strategijami za učinkovito obravnavo valutnih manipulacij drugih glavnih svetovnih akterjev.

 
  
  

Poročilo: Thomas Mann (A7-0268/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Philip Claeys (NI).(NL) Gospod predsednik, glasoval sem proti poročilu gospoda Manna, ker je primer politično pravilne samozaslepljenosti. Gospod Mann želi kljub dejstvu, da ima množično priseljevanje v zadnjih 20 letih pogubne socialno-ekonomske, gospodarske in politične posledice, dopustiti še več priseljevanja iz držav zunaj Evropske unije.

Še zlasti ciničen se mi zdi odstavek 110, ki navaja, da je „vzpostavitev ustreznega vzdušja, v katerem bi prebivalci držav gostiteljic sprejeli zakonite priseljence, neposredno odvisna od zagotavljanja točnih in celovitih informacij“. Kaj to resnično pomeni v preprostem jeziku, je, da se bomo srečevali s še več enostranske vladne propagande za večkulturnost, ki je popoln neuspeh, in množičnim priseljevanjem. Če želite točne in celovite informacije o politiki priseljevanja, boste morali narediti analizo stroškov in koristi, to pa je točno tisto, česar lobiji, naklonjeni priseljevanju, ne želijo.

 
  
  

Predlog resolucije RC-B7-0608/2010

 
  
MPphoto
 

  Peter Skinner (S&D). – Gospod predsednik, povedati moram, da je ta resolucija kot kompromis v redu, vendar se mnogim v tem parlamentu zdi, da je predolga in se zadev, ki bi jih morali poudariti, ne loteva neposredno. Treba jo je razdeliti in skrajšati: vprašanja čezatlantskega ekonomskega sveta bi lahko morda skrajšali na načrt z 10 točkami ali nekaj takšnega, da ga bomo lahko dejansko uporabili, ko se bomo končno o tem pogovarjali z administracijo in kolegi iz kongresa.

Prepričan sem, da bi se morali pogovarjati o vprašanjih, kot je igra ničelne tarife, pri čemer bi bilo mogoče z vključitvijo v takšen proces izboljšati sedanjo trgovino med EU in ZDA in povečati konkurenčnost. To bi lahko vključevalo kmetijstvo, lahko pa bi veljalo za vse, kar počnemo.

Nenazadnje, Parlament ne sme čakati na administracijo, da določi, kaj bomo počeli v čezatlantskem ekonomskem svetu. Sami moramo določiti program. V zvezi z glasovanjem za to je vse v redu – glasoval sem za, ker sem pomagal pri pogajanjih – ampak ravno zato ugotavljam, da ima tudi slabosti. Mislim, da se moramo posvetiti novemu kongresu pod vodstvom Johna Boehnerja, ki bo, to sem prepričan, imenovan za predsednika kongresa, in Darrella Isso in njegovim kolegom, ki jih verjetno moramo pozdraviti, da se bomo v prihodnje lahko bolje dogovarjali glede tega vprašanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Philip Claeys (NI).(NL) Gospod predsednik, točka dnevnega reda. V zvezi s poročilom sem naredil napako, prav tako pa sem imel pisno izjavo o srečanju na vrhu med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike zato bi vas prosil, če mi dovolite, da jo zdaj predstavim.

 
  
  

Predlog resolucije B7-0604/2010

 
  
MPphoto
 
 

  Laima Liucija Andrikienė (PPE). – Gospod predsednik, glasovala sem za to resolucijo, ker mora Evropski parlament po mojem mnenju pokazati, da resno jemlje vprašanja, kot so varnost, boj proti terorizmu in organiziranemu ter mednarodnemu kriminalu. Prav tako smo resni glede upoštevanja svojih odnosov s partnerji, kot so Združene države, Kanada in Avstralija.

Po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe mora Evropski parlament zdaj podati soglasje k sporazumom med EU in tretjimi državami o posredovanju podatkov iz evidence o potnikih (PNR), da se ti sporazumi sklenejo. Ta pooblastila moramo odgovorno izvajati.

Glede na dejstvo, da se je Parlament enkrat, 5. maja letos, že odločil, da odloži glasovanje o soglasju s sporazumoma z ZDA in Avstralijo, in sedanji sporazum EU-Kanada o posredovanju podatkov iz evidenc o potnikih (PNR) ne velja več, moramo poskrbeti, da bomo, ko pride čas, dali zeleno luč tem pomembnim ukrepom, ki bodo okrepili varnost v transatlantskem območju in zunaj njega.

 
  
  

Predlog resolucije B7-0602/2010

 
  
MPphoto
 
 

  Filip Kaczmarek (PPE).(PL) Gospod predsednik, pobuda Inovacijski potencial Unije je ključna za prihodnost Evrope. V Poznańu, v regiji Velika Poljska, kjer živim, regionalne oblasti že več let organizirajo letni dogodek, ki se imenuje Svetovni dnevi inovacij. To je zelo dragocena pobuda prav zato, ker projekt Inovacijski potencial Unije lahko uspe le z ustreznim usklajevanjem na regionalni, nacionalni in evropski ravni. Zato sem podprl resolucijo o evropskih partnerstvih za inovacije v okviru vodilne pobude Unija inovacij in menim, da bi se morali vsi vključiti v delovanje za inovacije, ker je to, kot sem dejal, zelo pomembno za prihodnost.

 
  
  

Predlog resolucije B7-0603/2010

 
  
MPphoto
 
 

  Laima Liucija Andrikienė (PPE). (LT) Glasovala sem za to zelo pomembno resolucijo, ker čutim, da je vloga Evropske unije v Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi še zlasti pomembna za doseganje ciljev, ki jih je določila OVSE. Poleg tega je treba poudariti, da, čeprav gre za zelo različni strukturi, Evropska unija in OVSE sledita istim načelom in vrednotam, in sicer spoštovanju človekovih pravic in demokraciji.

Strinjam se s točko resolucije, ki poziva Kazahstan, naj pred srečanjem na visoki ravni naredi konkretne korake za zaščito in spoštovanje temeljnih vrednot OVSE – človekove pravice in načela pravne države in svoboda izražanja. Med vrhom OVSE bo istočasno potekal javni forum in resnično si želim, da bo uspešen in brez ovir. Še enkrat bi rad poudaril, da morajo OVSE voditi države, ki spoštujejo človekove pravice in branijo človekove pravice in demokratične vrednote. Te morajo biti zgled drugim članicam organizacije OVSE.

 
  
  

Poročilo: Thomas Mann (A7-0268/2010)

 
  
MPphoto
 

  Licia Ronzulli (PPE).(IT) Gospod predsednik, glasovala sem za to resolucijo, ker sem prepričana, da vsebuje koristne in zanimive predloge za spopadanje s prihodnjimi demografskimi izzivi. Socialne politike držav članic morajo posebno pozornost nameniti mladim, resnični gonilni sili razvoja in rasti. Pospeševati moramo takojšnjo vključitev mladih na trg dela in njihovo nenehno usposabljanje za spodbujanje strokovne rasti.

Z odločnimi in obsežnimi ukrepi je treba zaščititi tudi družino, kajti če se pozabi na družino, to pomeni spregledati eno od bistvenih komponent družbe. Zato poudarjam pomen odstavkov, ki vsebujejo ukrepe, zasnovane za spodbujanje družine.

Če želimo biti sposobni bolje in učinkoviteje obvladovati učinke staranja, moramo podpreti posodobitev sistemov socialne zaščite in še zlasti pokojninskih shem. Kot je dejal Altiero Spinelli: „Ustvarjanje Evrope je odvisno tudi od tebe“, in to je zdaj dejansko mogoče.

 
  
MPphoto
 

  Jarosław Kalinowski (PPE).(PL) Gospod predsednik, demografske spremembe, ki zadnjih nekaj desetletij potekajo v Evropski uniji, so našo pozornost usmerile k nujnosti prenove sistema socialnega in pokojninskega varstva in razvoja učinkovite politike priseljevanja. Spodbujanje ljudi k zgodnjemu upokojevanju je postalo običajna praksa, to pa je povzročilo upad strokovnih dejavnosti pri ljudeh, starih od 55 do 64 let. Obenem pa je zelo pereč problem brezposelnost med mladimi, ki je višja kot v kateri koli drugi starostni skupini. V zvezi s tem bi si morali prizadevati, da bi se na trg dela vključila delovna sila, ki bi jo sestavljale različne starostne skupine, in bi se ta na delovnem trgu tudi obdržala. Poleg tega bi lahko bolj odprta politika priseljevanja, povezana z učinkovito asimilacijo, ublažila rezultate nezadostne rasti prebivalstva. Poročilo sem seveda podprl.

 
  
MPphoto
 

  Filip Kaczmarek (PPE).(PL) Gospod predsednik, podprl sem poročilo gospoda Manna o demografskih izzivih in medgeneracijski solidarnosti. To je zelo dobro poročilo o tematiki, ki je sama po sebi izredno pomembna. Vprašanje diskriminacije na podlagi starosti pri dostopu do blaga in storitev, je ključno vprašanje. Če govorimo o solidarnosti, se moramo vedno spomniti na poseben vidik solidarnosti – medgeneracijsko solidarnost.

Starejši ne smejo trpeti diskriminacije zaradi svoje starosti. Kot člani lokalne, regionalne, nacionalne in evropske skupnosti imajo vse pravice. Evropska unija skrbi za svojo mladino, ki so, na primer, prednostna naloga proračuna za naslednje leto. To je dobro, kajti konec koncev so mladi ljudje tisti, ki bodo odločali o prihodnosti Evrope, vendar pa na drugi strani ne smemo pozabiti na tiste, ki so že bistveno prispevali k izgradnji Evrope.

 
  
MPphoto
 

  Marian Harkin (ALDE). – Gospod predsednik, poročilo gospoda Manna sem v celoti podprl. Prepričan sem, da je medgeneracijska solidarnost prav tako pomembna kot solidarnost med državami članicami. Rad bi poudaril predvsem tri vprašanja.

Popolnoma se strinjam z odstavkom 24, ki govori o ukinitvi obvezne upokojitvene starosti, da se lahko ljudje sami odločijo, kdaj želijo prenehati delati, vendar pa je obenem treba ohranjati upokojitveno starost, tako da lahko ljudje, ki se želijo upokojiti, to tudi storijo in uživajo, kar to prinaša.

Še zlasti sem bil vesel ugotovitve, da so se upoštevali številni moji predlogi sprememb, predvsem odstavek 125, ki govori o družinskih negovalcih, vključno s pravico do odločitve o tem, ali želijo biti negovalci ali ne, pa tudi možnostjo kombinacije oskrbe s plačano zaposlitvijo ter dostopom do sistemov socialne varnosti in starostnih pokojnin.

Vendar pa enako podpiram pobudo o evropskem jamstvu za mlade, ki predlaga, da bi vsakemu mlademu človeku, ki je bil brez zaposlitve štiri mesece ali več, ponudili delovno mesto, pripravništvo, dodatno usposabljanje itd, saj vse to podpira ponovno vključevanje ali vključevanje na delovno mesto. Kot sem dejal, je medgeneracijska solidarnost bistvena, še zlasti v sedanjih gospodarskih razmerah.

 
  
MPphoto
 

  Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė (PPE).(LT) Glasovala sem za ta dokument Thomasa Manna, ker odraža probleme medgeneracijske interakcije. O demografskih problemih Evropske unije običajno govorimo z vidika mladih ljudi. Ta dokument poskuša združiti posebne značilnosti vseh generacij in s tem povezane probleme v zdravstvenem, izobraževalnem, delovnem in podobnih sektorjih, pri čemer išče uravnovešene rešitve teh problemov.

Kar zadeva starejšo generacijo, moramo biti hvaležni za njen prispevek k razvoju Evropske unije v gospodarskem in kulturnem smislu. Poskrbeti moramo, da se bodo ti ljudje lahko dostojanstveno postarali. Vendar pa se zdi, da bo zaradi starajoče se Evrope to precej težko doseči. Zato moramo ne le ustvariti pogoje za izboljšanje družinske politike, ampak tudi vzgajati mlado generacijo, ki bo sposobna ustvarjati dodano vrednost, t.j. z izobraževalnim sistemom in neformalnim izobraževanjem. Seveda si moramo prizadevati za vključitev mladih na trg dela. Zato se vam zahvaljujem za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Daniel Hannan (ECR). – Gospod predsednik, demografi nam govorijo, da je za lastno ohranjanje potrebna rodnost, ki znaša 2,1 živorojena otroka na žensko. V celotni Evropi je edina država s trajnostno reprodukcijo Albanija ali Turčija, če jo prištevamo k evropskim državam, sicer pa trajnostne reprodukcije ne najdemo nikjer drugje. Glede na poročilo ZN bo Evropa, vključno z evropsko Rusijo, v naslednjih 40 letih predvidoma izgubila 100 milijonov ljudi. Samo v Nemčiji se bo prebivalstvo skrčilo za 20 milijonov.

To niso projekcije o tem, kaj bi se lahko zgodilo, če ničesar ne ukrenemo, saj ne moremo storiti ničesar, ker je do upada števila rojstev že prišlo. Edino vprašanje je, kako bomo to obvladovali. Kako smo prišli do tega? Kaj nas je pripeljalo sem? Človek ne bi želel stvari preveč poenostavljati, saj se očitno dogaja veliko stvari, ki so povezane s spreminjajočim delovnim vzorcem, razširjenostjo kontracepcije, drugačno vlogo ženske in dolgo življenjsko dobo.

Vendar pa me zanima, če en del problema predstavlja način, s katerim je država razširila in stisnila zasebno sfero, sebi pa priključila delovna mesta in obveznosti, ki so se tradicionalno razdelila znotraj družine – otroško varstvo, izobraževanje in socialno varnost. Prva generacija, ki je bila vzgojena s skrbstvom od zibelke do groba, kar drugače povedano pomeni, da jim ni bilo treba prevzemati tradicionalnih obveznosti odrasle dobe, je bila tudi prva, ki je opustila starševstvo.

Zdaj smo pred odločitvijo med demografskim zlomom ali uvozom 100 milijonov ljudi, ki bodo pomagali ohranjati naše število in plačevati pokojnine. To bi moralo biti najpomembnejše vprašanje v Evropi in ne vprašanje, ki ga obravnavamo, ko utemeljujejo spremembe ureditve zaposlovanja.

 
  
  

Poročilo: Maria Da Graça Carvalho (A7-0274/2010)

 
  
MPphoto
 

  Alajos Mészáros (PPE).(HU) Pozdravljam predlog Komisije, da naj bi se izvajanje raziskovalnih okvirnih programov poenostavilo. Sčasoma so se ti programi razširili zaradi dobrih razpisnih priložnosti, obenem pa se je povečala negotovost, povezana z upravljanjem in nadzorom. Potrebujemo novo shemo, ki bo imela več zaupanja v ponudnike in bo poleg okrepljenih znanstvenih procesov in procesov tehnične ocene upoštevala tudi poenostavitev finančnih in upravnih postopkov.

Pri vsaki finančni transakciji seveda obstaja določeno tveganje, vendar pa pretiran upravni nadzor takšnih tveganj poveča tudi skupne stroške celotnega procesa. Prizadevati si moramo za to, da bi bile raziskave zanimive in dostopne za najboljše raziskovalce na svetu, evropska podjetja in univerze. To zahteva tudi čim prejšnjo uskladitev pravil in postopkov, kar bi bilo treba storiti v sedmem okvirnem programu, zagotovo pa med pripravo osmega. Iz tega razloga sem glasoval za ta predlog.

 
  
MPphoto
 

  Jarosław Kalinowski (PPE).(PL) Gospod predsednik, temelj evropskega gospodarskega razvoja je vlaganje v izobraževanje kot oblika vlaganja v človeški kapital in inovacije, ki prispevajo k oblikovanju sodobnih metod in tehnologij. Da bi se vlagalo v raziskave, se je treba osredotočiti na subvencioniranje raziskav. Primer so okvirni programi, o katerih smo razpravljali, ki so največji mednarodni raziskovalni programi na svetu. Evropa ima s subvencioniranjem takšnih raziskav priložnost, da izboljša konkurenčnost v svetovnem prostoru, ustvarja delovna mesta za tisoče ljudi in izboljša kakovost življenja vseh Evropejcev.

Poročevalec je za ohranjanje najvišjih standardov v okvirnih programih podprl največje možno zmanjšanje birokracije in poenostavitev upravnih postopkov. To bi posledično omogočilo lažji dostop do financiranja teh raziskav v Evropski uniji, kar je konec koncev tisto, kar želimo. Ni treba posebej omenjati, da sem podprl poročilo.

 
  
MPphoto
 

  Mario Pirillo (S&D). (IT) Gospod predsednik, olajšanje dostopa do sistema pomoči, ki ga predvideva okvirni raziskovalni program, pomeni velik zagon konkurenčni sposobnosti celotnega evropskega proizvodnega sistema. Prepričan sem, da smo z današnjim glasovanjem znatno prispevali k doseganju tega bistvenega cilja, še zlasti za mala in srednja podjetja, ki predstavljajo hrbtenico gospodarstva vsake države članice. Takšna podjetja pa pravzaprav kljub kakovosti svojih izdelkov pogosto ne uspejo zlahka priti do sredstev, ki so potrebna, da se proizvodni standardi še dvignejo.

Prav tako je pomembno poudariti, tako kot je to storila poročevalka, da je bilo glasovanje zelo primerno, ker je sledilo vmesni oceni sedmega okvirnega programa in pripravi osmega. Poročevalki se zahvaljujem za opravljeno delo.

 
  
MPphoto
 
 

  Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė (PPE).(LT) Glasovala sem za dokument o poenostavitvi izvajanja raziskovalnih okvirnih programov v Evropski uniji. Na žalost, to moram poudariti, sem zamudila široko razpravo med plenarnim zasedanjem, vendar pa je sam dokument res pomemben in pozdravljam njegovo sprejetje.

Pomembno je vzpostaviti enake pogoje za znanstvenike v vseh državah članicah EU, da se zagotovi tudi enako plačilo za raziskovalne dejavnosti, ne da bi znanstvenike delili glede na življenjski standard njihove države, kajti znanstveni napredek vpliva na celotno Evropsko unijo, ne le na posamezne države. Sedaj prevladuje odnos, da je delo znanstvenikov iz novih držav članic manj vredno kot delo, ki ga opravljajo znanstveniki iz starih držav članic. Takšna diskriminatorna praksa je napačna in nesprejemljiva.

Prav tako je pomembno vsem raziskovalnim institucijam zagotoviti enake pogoje, ne pa jih deliti glede na velikost in finančne zmogljivosti. To je še zlasti pomembno za raziskovalne institucije v novih državah članicah EU. Vrednosti ne ustvarja velikost organizacij, ampak znanstveni napredek. Zato je pomembno priložnosti za oddajo vlog in sodelovanje v raziskovalnih programih zagotoviti ne le univerzam, ampak tudi neprofitnim raziskovalnim institutom in drugim znanstvenim organizacijam. Zato čestitam vsem znanstvenikom in skupaj bomo z izboljšanimi raziskovalnimi mehanizmi dosegali napredek.

 
  
  

Predlog resolucije RC-B7-0605/2010

 
  
MPphoto
 

  Marian Harkin (ALDE). – Gospod predsednik, komisar je dejal, da je pripravljen preučiti podpore trgu, kjer je potrebno, in bo posredoval, ko bo potrebno, vendar pa je za živinorejce potrebno nekaj gotovosti. Napadajo jih z vseh strani; gre za hudo naraščanje cen, delno tudi zaradi špekulacij.

Zelo sem zadovoljen, ko ugotavljam, da smo podprli spremembo, ki od Komisije zahteva, da se takoj loti vprašanja naključne navzočnosti GSO v uvoženi krmi. To je nekaj, kar nadziramo in to moramo zagotoviti, mi pa smo sedeli s prekrižanimi rokami in se s tem nismo želeli ukvarjati.

Prav tako smo slišali o visokih stroških zagotavljanja skladnosti s predpisi EU, zato pogoji za uvoz iz tretjih držav niso enaki. Morda pa je eno najbolj ključnih vprašanj celotno področje prehranske verige. Računsko sodišče je včeraj izdalo poročilo o sektorju sladkorja in eno od priporočil je bilo, naj Komisija redno spremlja oblikovanje cene, Komisija in države članice pa naj zagotovijo, da se konkurenčno pravo v sektorju pravilno uveljavlja in se s tem zagotavlja cilj pogodbe, po katerem naj ponudba do potrošnikov pride po zmernih cenah. Tega ni treba storiti le v sektorju sladkorja. To je treba izvesti za celotno prehransko verigo.

 
  
MPphoto
 

  Mario Pirillo (S&D).(IT) Gospod predsednik, glasoval sem za predlog resolucije, ker smo bili v Evropi leta priča pogostim krizam, ki so prizadela živinorejski sektor.

Razlogi so številni, vključno z zmanjšanim povpraševanjem po ovčetini, jagnjetini in kozjem mesu, delno zaradi obsežnega uvoza iz tretjih držav. Živilski sektor pa je bil prizadet tudi zaradi posrednih dejavnikov. V mislih imam probleme v mlečnem in mlekarskem sektorju in problem nihanja cen žit, kjer gre za hudo špekulacijo.

Da bi prenovili skupno kmetijsko politiko po letu 2013, se bo treba zadeve lotiti zavzeto in oblikovati ukrepe, potrebne, da se enkrat za vselej omeji vpliv nihanja cen v kmetijskem sektorju. Zato pozivam Komisijo, naj razvije hitrejše instrumente, ki bodo omogočali hitro soočanje s kriznimi razmerami v vsaki posamezni organizaciji skupnega trga.

 
  
MPphoto
 

  Seán Kelly (PPE).(GA) Gospod predsednik, glasoval sem za to poročilo in vesel sem bil nekaterih od točk, ki jih je komisar Cioloş izpostavil v svojem govoru danes dopoldne.

Vendar bi rad povedal nekaj stvari. Prvič, včeraj je bilo poročilo Računskega sodišča obsodba Komisije, ki je pokazala, da smo po izplačilu 1,2 milijarde EUR odškodnin, zaprtju številnih tovarn in izgubi na tisoče delovnih mest le 85-odstotno samozadostni pri oskrbi s sladkorjem.

Drugič, med tednom sem se tu udeležil kmetijskega seminarja in enake razmere veljajo za ribe, ki prihajajo v Evropsko unijo, še zlasti iz Vietnama, nekatere od njih bi lahko bile celo onesnažene. V živinorejskem sektorju isto velja tam, kjer izvozno blago iz tretjih držav prihaja v Evropsko unijo, pri čemer imajo prednost pred tistimi iz Evropske unije.

Pri obravnavanju vseh teh vprašanj je za Evropsko unijo sine qua non, da zagotovi, da za izdelke iz tretjih držav veljajo ista preverjanja in uravnoteženost in enako strogo uveljavljanje kot za naše domače proizvajalce v Evropski uniji.

 
  
  

Pisne obrazložitve glasovanja

 
  
  

Poročilo: Barbara Matera (A7-0297/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Glede na to, da je Irska zaprosila za pomoč v 850 primerih odpuščanja v družbi SR Technics Ireland Ltd, ki deluje v sektorju zračnega transporta v regiji NUTS III na območju Dublina, sem glasovala za resolucijo, saj se strinjam s predlogom Komisije in zadevnimi spremembami, ki jih je predlagal Parlament. Prav tako se strinjam z zahtevo, naj institucije, udeležene v ta proces, svoja prizadevanja usmerijo v pospešeno uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), in s stališčem Parlamenta, ki obsoja resne pomanjkljivosti Komisije pri izvajanju programov za konkurenčnost in inovativnost, predvsem med gospodarsko krizo, ki močno poveča potrebo po takšni podpori.

 
  
MPphoto
 
 

  Proinsias De Rossa (S&D), v pisni obliki. – Iskreno pozdravljam odobritev pomoči EU v višini 7,45 milijona EUR kot pomoč pri preusposabljanju 850 delavcev, odpuščenih iz podjetja SR Technics. Pomoč, ki jo nudi Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG), je nujno potrebna delavcem, njihovim družinam in skupnosti Severni Dublin, ki jih je močno prizadelo zaprtje tega podjetja, ki je povzročilo izgubo več kot tisoč delovnih mest za kvalificirano delovno silo. Sredi leta 2009, ko so nam potrdili pomoč tega sklada, sem vodil delegacijo SR Technics, da se je sestala s komisarjem Špidlom. Irska vlada pa je nato potrebovala šest mesecev, da je oddala vlogo za sredstva iz ESPG, in še sedem mesecev, da se je odzvala na zahtevo Komisije po dodatnih pojasnilih. Zaradi počasnosti in neučinkovitosti pri vlogi v zvezi s podjetjem Dell obstaja tveganje, da se bo precej dodeljenih sredstev vrnilo v Bruselj, te lekcije pa sploh ne upoštevajo. Irska vlada mora hitreje delovati, da bi zagotovila, da se pomoč odobri neposredno tistim, ki jo potrebujejo in se ne uporabi namesto vladnega financiranja, in da ponujeni programi usposabljanja in preusposabljanja ustrezajo potrebam delavcev. Presenetljivo je, da se vlada šele zdaj, štiri leta po začetku, pripravlja na vzpostavitev koordinatorja za sklad.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo o uporabi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: SR Technics iz Irske, kar bo zagotovilo znatno pomoč delavcem, ki so jih prizadele posledice pomembnih sprememb v strukturi svetovne trgovine. Da bi bolje pomagali pri ponovnem vključevanju delavcev na trg dela, bo moral biti postopek za dodelitev sredstev hitrejši in preprostejši. Zato je za te prenose sredstev treba opredeliti ustrezne proračunske postavke.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Irsko podjetje SR Technics je še zlasti prizadel učinek sedanje gospodarske in finančne krize v letalski industriji: izgubilo je pomembne pogodbe o vzdrževanju, zato je bilo prisiljeno odpustiti več kot tisoč delavcev. Zaradi izgube pogodb in konkurence v regijah, ki lahko zagotovijo cenejše storitve, se razrašča strah preživetja tega podjetja in drugih podobnih podjetij. Strinjam se s tem, da je treba v teh razmerah uporabiti Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, vendar moram poleg tega izraziti svojo zaskrbljenost zaradi načina varčevanja letalskih prevoznikov pri vzdrževanju in popravilih in posledic, ki bi jih to lahko imelo za varnost letenja.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Odobrena je bila še naslednja uporaba Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, v tem primeru za vlogo iz IE/SR Technics iz Irske.

Žal je bila preučitev te vloge, kot je poudaril Odbor Parlamenta za zaposlovanje in socialne zadeve, zapoznela, saj so jo proračunskemu organu predstavili šele po letu dni, delavci pa so brezposelni od aprila 2009.

Vendar pa podporni ukrepi za presežne delavce vključujejo poklicno usmerjanje in usposabljanje za pridobitev osnovnih spretnosti, usposabljanje na delovnem mestu in izobraževanje ob delu za presežne vajence in podporo podjetništvu.

Na koncu je treba poudariti, da je moral Odbor za zaposlovanje svojo pozornost usmeriti na potrebo po predstavitvi stališč sindikatov glede teh primerov, da jim omogoči, da so lahko, če želijo, vključeni v uporabo in izvajanje ukrepov.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabeth Köstinger (PPE), v pisni obliki. (DE) Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je nedavno ob več kot le eni priložnosti pokazal, da je koristno orodje za boj proti brezposelnosti, ki je ena od pogostih stranskih učinkov globalizacije. ESPG se lahko uporabi za financiranje ukrepov za ustvarjanje delovnih mest, programe preusposabljanja in delavnice za podporo podjetjem v zagonu. Iz teh in drugih razlogov z vsem srcem podpiram poročilo gospe Matera. Da bi zagotovili, da bi se lahko denar učinkovito porabil, ga je treba previdno ciljati in mora hitro doseči svoj cilj. Prednost je treba dati pomoči evropskim državljanom in tega ne smemo nikoli pozabiti.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) Vzdržal sem se iz spoštovanja do irskih delavcev, ki se jim godi krivica zaradi globalizacije. V položaju, v katerega so pahnjeni zaradi neoliberalnih politik, ki jih zagovarja Evropska unija, čutiš, da lahko upravičeno glasuješ proti ubornem znesku, ki jim ga stežka nakloni evrokracija. Toda tisto malo, kar dobijo, jim lahko olajša stisko. Toda zaradi tega logika Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji ni nič manj gnusna. Podpira selitev podjetij, s katerimi so začeli lastniki SR Technics, da bi povečali svoje dobičke.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) EU je območje solidarnosti in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) sodi v ta okvir. Ta podpora je ključna za pomoč brezposelnim in žrtvam selitev podjetij, do katerih prihaja v okviru globalizacije. Seli se čedalje večje število podjetij, ki izkoriščajo nižje stroške dela v številnih državah, predvsem na Kitajskem in v Indiji, kar povzroča škodo v državah, ki spoštujejo pravice delavcev. Cilj ESPG je pomagati delavcem, ki so žrtve selitve podjetij, in ta sklad je temeljnega pomena pri zagotavljanju dostopa do nove zaposlitve v prihodnosti. Druge države EU so v preteklosti že uporabile Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG), zato bi morali zdaj to pomoč zagotoviti Irski, ki je zaprosila za pomoč za 850 odpuščenih delavcev iz SR TEchnics Ireland Ltd, ki deluje v sektorju zračnega transporta v regiji NUTS III na območju Dublina.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) dobiva sredstva v višini 500 milijonov EUR letno, da zagotavlja finančno pomoč delavcem, ki jih prizadenejo velike strukturne spremembe v svetovnih trgovinskih tokovih. Ocene kažejo, da bi to pomoč lahko vsako leto koristilo od 35 tisoč do 50 tisoč zaposlenih. Denar se lahko porabi za plačilo pomoči pri iskanju nove zaposlitve, prilagojeno usposabljanje, pomoč pri samozaposlitvi ali zagonu podjetja, mobilnosti in pomoč za prikrajšane in starejše delavce. Da bi zaposleni v podjetju prejeli to pomoč, mora biti v štirih mesecih odpuščenih vsaj 500 delavcev. Zato je irsko podjetje SR Technics Ireland Ltd povsem upravičeno do sredstev, saj je delo izgubilo 1 135 ljudi. Glasujem za to poročilo, ker SR Technics Ireland izpolnjuje vse zahteve za pridobitev pomoči.

 
  
MPphoto
 
 

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. (DE) Uporaba Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) v primeru irskega podjetja za letalski prevoz SR Technics velja za 1 135 delovnih mest in bi lahko pomagala pri njihovi ohranitvi. Zato sem glasoval za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) Kolegi poslanci, spet smo se znašli v tej dvorani, da odobrimo izjemno plačilo znotraj naših meja. To pravim z obžalovanjem, saj ta ukrep pomeni krizo in vrsto težav, povezanih z gospodarstvom, trgom dela. Vendar pa imamo srečo, da imamo na voljo takšna sredstva. To pa so prav takšne razmere, v katerih Evropska unija pokaže svoje vrednote in razloge, zaradi katerih izstopa v množici. Evropska solidarnost in obramba evropskih potreb sta vrednoti, ki ju je treba obvarovati in zaščititi. To je sporočilo, ki ga želita poslati Evropski parlament in Evropska unija, in upam, da bo pri tem prenosu večja občutljivost, delno v boju proti lenobni protievropski retoriki, namesto tega se le pokaže, kako bistveni sta podpora in pomoč na evropski ravni.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Glede na to, da je Irska zaprosila za pomoč v 850 primerih odpuščanja v družbi SR Technics Ireland Ltd, ki deluje v sektorju zračnega transporta v regiji NUTS III na območju Dublina, sem glasovala za resolucijo, saj se strinjam s predlogom Komisije in zadevnimi spremembami, ki jih je predlagal Parlament.

Prav tako se strinjam z:

- zahtevo, naj institucije, udeležene v ta proces, svoja prizadevanja usmerijo v pospešeno mobilizacijo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), skupaj s poudarkom, da pomoč iz ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so glede na nacionalno zakonodajo ali kolektivne pogodbe odgovorna podjetja, prav tako pa ne sme financirati prestrukturiranja podjetij ali sektorjev;

- predlogom Komisije o alternativnem viru odobritve plačil za neporabljena sredstva Evropskega socialnega sklada, ki je sledil številnim opozorilom Evropskega parlamenta, da je bil ESPG ustanovljen kot ločen in poseben instrument z lastnimi cilji in roki ter da je zaradi tega treba opredeliti ustrezne proračunske vrstice za prerazporeditve;

- stališčem Parlamenta, v katerem obžaluje hude napake, ki jih je storila Evropska komisija pri izvajanju programov za konkurenčnost in inovativnost, zlasti med gospodarsko krizo, zaradi katere naj bi bile potrebe po takšni podpori znatno večje.

 
  
MPphoto
 
 

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. (IT) Strinjam se s poročevalko in irskimi organi, ki trdijo, da ima svetovna gospodarska in finančna kriza resne posledice za letalsko industrijo in je znatno upadlo število potnikov, prevoženih kilometrov in letal v uporabi. Zato podpiram, da se evropska pomoč nameni sektorju, ki je bistven za ponoven zagon irskega in evropskega gospodarstva.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Irska zahteva po uporabi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za 850 odpuščenih delavcev iz podjetja ST Technics Ireland Ltd izpolnjuje vsa merila upravičenosti, določena v zakonodaji. Obseg ESPG se je v skladu z Uredbo (ES) št. 546/2009 z dne 18. junija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji začasno dejansko razširil, ker se je pričakovalo, da bo lahko posredoval v stanju, kot je ta, ko gre za neposredno posledico svetovne finančne in gospodarske krize, „ki zahteva vsaj 500 presežnih delavcev v času štirimesečnega obdobja v posameznem podjetju v državi članici, vključno s presežnimi delavci njegovih dobaviteljev in proizvajalcev, ki se nahajajo nižje v proizvodni verigi“. Ob upoštevanju tega sem glasoval za resolucijo, saj se strinjam s predlogom Komisije in z določenimi spremembami, ki jih je vnesel Parlament, in pozdravljam dejstvo, da je Komisija glede na predhodna opozorila Parlamenta opredelila alternativen vir odobritve plačil za neporabljena sredstva Evropskega socialnega sklada (ESS).

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – EP s sprejemom tega poročila poziva vpletene institucije, naj si ustrezno prizadevajo, da bi pospešile uporabo ESPG sklada in na splošno spominja na zavezo institucij, da zagotovijo gladek in hiter postopek za sprejetje odločitev o uporabi sredstev ESPG, ki zagotavlja enkratno časovno omejeno individualno pomoč delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi globalizacije ter finančne in gospodarske krize. Poudarja vlogo, ki jo ESPG lahko ima pri ponovni vključitvi odpuščenih delavcev na trg dela.

 
  
MPphoto
 
 

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D), v pisni obliki. Glasovala sem za resolucijo Evropskega parlamenta o uporabi sredstev ESPG za odobritev pomoči odpuščenim delavcem. Irska je oktobra 2009 vložila vlogo za pomoč iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) v povezavi s presežnimi delavci iz podjetja SR Technics, ki deluje v sektorju zračnega transporta v regiji NUTS III na območju Dublina. Svetovna finančna in gospodarska kriza je zmanjšala raven dejavnosti letalskega prevoza, posledica pa je bil velik val odpuščanj tudi v tem sektorju. Na Irskem so od aprila do avgusta 2009 zabeležili 1 135 odpuščenih delavcev, vključno z 850 delavci iz podjetja SR Technics Ireland Ltd. Kljub pomembni vlogi ESPG pri vračanju odpuščenih delavcev na trg dela, kar potrjuje 11 vlog, ki so bile potrjene samo v letu 2010 in so skupaj znašale več kot 30 milijonov EUR, pa sem prepričana, da države članice tega instrumenta še ne poznajo dovolj dobro in ga še ne izkoriščajo dovolj. Evropsko komisijo prav tako pozivam, da analizira presežne delavce v gospodarski krizi v javnem sektorju in razvije instrument, podoben ESPG, ki bo podprl delavce, odpuščene v javnem sektorju v različnih državah članicah.

 
  
  

Poročilo: Eva Lichtenberger (A7-0301/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Dolžnost Parlamenta je, da zagovarja neodvisnost mandata poslancev Evropskega parlamenta, te neodvisnosti pa se ne sme ogroziti. V tem primeru je poslanec Evropskega parlamenta obtožen kaznivih dejanj v zvezi z njegovim upravljanjem in računovodskimi dejavnostmi kot predsednik odbora Poljskega združenja za mladinske kartice in družbe Campus Sp. v času pred njegovo izvolitvijo v Evropski parlament. Kazniva dejanja, katerih je obtožen, niso povezana z njegovimi dejavnostmi poslanca Evropskega parlamenta, in v tem primeru bi morali nadaljevati z odvzemom njegove imunitete. Zato sem glasoval tako, kot sem.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Poljskega državljana in poslanca Evropskega parlamenta, Krzysztofa Liska, je okrožni državni tožilec v Kozsalinu na Poljskem obtožil treh kaznivih dejanj. To so kazniva dejanja na finančnem področju, ki so v skladu s poljsko zakonodajo nezakonita. Da bi v skladu s poljsko zakonodajo primer proti gospodu Lisku lahko preiskali, je bila podana zahteva po odvzemu poslanske imunitete. Ker sedanja zakonodaja Evropske unije jasno navaja, kako se obravnava imuniteta poslancev Evropskega parlamenta in zahteve za njen odvzem, je potrebno glasovanje. Glasoval sem za odvzem imunitete gospoda Liska, prvič, ker mu bo to pomagalo, in drugič, ker je to edini način, da se lahko odzove na obtožbe v domovini.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za predlagan odvzem imunitete, ker mislim, da je treba vloženi zahtevi ugoditi – če je obrazložena, čeprav le na podlagi utemeljenega suma – zavoljo dostojanstva institucij in glede na to, kar naj bi bilo v interesu vseh vpletenih.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Ker je Krzysztof Lisek dejansko obtožen kaznivih dejanj v zvezi z njegovim upravljanjem in računovodskimi dejavnostmi kot predsednik odbora Poljskega združenja za mladinske kartice in družbe Campus Sp. v času pred njegovo izvolitvijo v Evropski parlament; in ker kazniva dejanja, katerih je Krzysztof Lisek obtožen, nimajo nobene zveze z njegovimi dejavnostmi poslanca Evropskega parlamenta in ker niso bili predloženi trdni dokazi o obstoju fumus persecutionis, se je EP odločil Krzysztofu Lisku odvzeti imuniteto.

 
  
  

Poročilo: Jean-Paul Gauzès (A7-0171/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  William (grof) Dartmouthski (William (The Earl of) Dartmouth) (EFD), v pisni obliki. – Glasoval sem proti poročilu gospoda Gauzèsa o Direktivi o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov, ker postavlja pomemben del najpomembnejše industrije Združenega kraljestva, finančne storitve, v neugoden položaj. Vse sklade, ki jih še ni zajela Direktiva KNPVP, je stlačila v en koš, od investicijskih skladov do hedge skladov, vse v eno malho, polno drage zakonodaje. Prav tako je ustvarila bremena za evropske upravitelje in vlagatelje v Evropi, ki jih tretje države ne nalagajo svojim upraviteljem in vlagateljem. To bo neizogibno pomenilo izgubo talentov, ki bodo šli iz Londona v države zunaj EU. Zakonodaja EU kot običajno industriji nalaga visoke stroške, kar nesorazmerno vpliva na MSP in tako velike akterje postavlja v boljši položaj. Kaznovanje skladov zasebnega kapitala bo povzročilo izgubo naložb v Združenem kraljestvu in Evropi v času, ko so za ohranjanje konkurenčnosti v globaliziranem gospodarstvu potrebne še večje naložbe. Uporablja se pri nizkem pragu, kar bo z zajetjem majhnih skladov z direktivo, ko so ta izvedla šele majhno število investicij, še zlasti vplivalo na sklade zasebnega kapitala. Kapitalske zahteve bodo še zlasti obremenilne za sklade zasebnega kapitala in mešani kapital. Tvegani kapital je potreben za ustvarjanje novih delovnih mest v novoustanovljenih podjetij.

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Glede na to, da upravitelji alternativnih investicijskih skladov zastopajo okrog 1 000 milijard USD sredstev in tako igrajo pomembno vlogo v financiranju evropskega gospodarstva, in glede na to, da se je finančna kriza pojavila na investicijskem trgu, čeprav ti skladi niso bili neposredno povezani z izvorom krize, se zdi, da je treba urediti vse akterje, vključene v finančne storitve, in to še zlasti velja za sklade z visoko stopnjo tveganja: to bo zaščitilo investitorje in pripomoglo k večji stabilnosti trgov. Takšna ureditev ima bistveno vlogo, ker nadomesti ureditev na nacionalni ravni z ureditvijo evropski ravni in zagotovi pogoje, da se lahko na podlagi sistemskega tveganja upoštevajo posebnosti različnih skladov, ki jih zajema. V času krize se razmišlja o pravilih ravnanja za vse finančne storitve in spodbujanju resnično enotnega trga, s čimer bi omogočili okvir za skupna evropska pravila. Pravila, predlagana v tej direktivi, zagotavljajo večjo preglednost nad upravljanjem samih skladov pa tudi nad načinom njihovega trženja v Evropski uniji – s pomočjo preprostih dovoljenj v različnih državah članicah – in v tretjih državah.

 
  
MPphoto
 
 

  Marta Andreasen in Derek Roland Clark (EFD), v pisni obliki. – Glasoval sem proti poročilu gospoda Gauzèsa o Direktivi o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov, ker postavlja pomemben del najpomembnejše industrije Združenega kraljestva, finančne storitve, v neugoden položaj.

Vse sklade, ki jih še ni zajela Direktiva KNPVP, je stlačila v en koš, od investicijskih skladov do hedge skladov, vse v eno malho, polno drage zakonodaje. Prav tako je ustvarila bremena za evropske upravitelje in vlagatelje v Evropi, ki jih tretje države ne nalagajo svojim upraviteljem in vlagateljem. To bo neizogibno pomenilo izgubo talentov, ki bodo šli iz Londona v države zunaj EU. Zakonodaja EU kot običajno industriji nalaga visoke stroške, kar nesorazmerno vpliva na MSP in tako velike akterje postavlja v boljši položaj.

Kaznovanje skladov zasebnega kapitala bo povzročilo izgubo naložb v Združenem kraljestvu in Evropi v času, ko so za ohranjanje konkurenčnosti v globaliziranem gospodarstvu potrebne še večje naložbe. Uporablja se pri nizkem pragu, kar bo z zajetjem majhnih skladov z direktivo, ko so ta izvedla šele majhno število investicij, še zlasti vplivalo na sklade zasebnega kapitala. Kapitalske zahteve bodo še zlasti obremenilne za sklade zasebnega kapitala in mešani kapital. Tvegani kapital je potreben za ustvarjanje novih delovnih mest in novoustanovljenih podjetij.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. (FR) Finančna kriza, ki je močno prizadela Evropsko unijo, ima svoje korenine v „nebrzdanih“ dejavnostih številnih investicijskih skladov, še zlasti tistih iz Združenih držav. Med temi skladi prav alternativne sklade ali hedge sklade opredeljujejo agresivne špekulacije. Zdi se, da je to eden od glavnih vzrokov katastrofe, katere posledice trpimo danes. Da bi prihodnost evropskega trga zaščitili pred nezmernostjo teh alternativnih skladov, sem glasovala za poročilo kolega, gospoda Gauzèsa. To besedilo predstavlja pomemben korak naprej v finančni ureditvi. S tem glasovanjem krepimo pristojnosti Evropskega organa. za vrednostne papirje in trge Ta Evropski organ za finančne trge bo ustanovljen 1. januarja 2011 in bo pod strogimi pogoji zagotavljal „potni list“ s katerim se bo dovolilo delovanje upraviteljem alternativnih skladov v Evropski uniji. Direktiva od njih zahteva, da morajo imeti dovoljenje ali biti registrirani ter da morajo ravnati skladno z zahtevami glede delovanja in organizacije ter upoštevati kodeks ravnanja in pravila glede preglednosti. Pristojni organi držav članic in Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) bodo pooblaščeni za njihov nadzor in nalaganje sankcij. Pozneje bodo ista pravila kot za upravitelje evropskih skladov veljala tudi za sklade zunaj Evropske unije.

 
  
MPphoto
 
 

  Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki. (IT) Rad bi čestital gospodu Gauzèsu za odlično delo. Glasoval sem za njegovo poročilo, ker menim, da je evropskim varčevalcem treba zagotoviti jasne in varne finančne instrumente. Prepričan sem, da je mogoče preprečiti nadaljnjo destabilizacijo tržišča le s strogo in posebno ureditvijo. Poročilo, o katerem smo danes glasovali, je zato del širšega okvira gospodarske in finančne ureditve, ki jo izvaja Evropska unija. V tem smislu je upravičena ureditev naložbenih skladov prav tako učinkovit instrument za preprečitev slabega delovanja sistema, kot je, na primer, prevelika izpostavljenost subjektov sistemskega pomena tveganju. Podpiram tudi zamisel o evropskem „potnem listu“, ki se izvaja s pomočjo dovoljenja in nadzora za vse upravitelje alternativnih skladov, ustanovljenih in delujočih znotraj Unije. Nazadnje pozdravljam zahteve glede pošiljanja informacij organom spremljanja za zagotavljanje večje preglednosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Nedavne težave na finančnih trgih so pokazale, da so številne strategije, ki jih izvajajo upravitelji alternativnih investicijskih skladov, izpostavljene nekaterim ali celo mnogim tveganjem, ki vplivajo na investitorje, druge akterje na trgu in na trge same. Glasovala sem za stališče Parlamenta, kajti strinjam se s tem, da morajo biti dejanja upraviteljev alternativnih investicijskih skladov predmet strogega nadzora v smislu upravljanja. Upravitelji alternativnih investicijskih skladov morajo biti upravljani in organizirani tako, da se zmanjša navzkrižje interesov. Strinjam se, da organizacijske zahteve, ki jih določa sedanja direktiva, ne smejo vplivati na sisteme in nadzore, ki jih nalaga nacionalna zakonodaja za registracijo posameznikov, ki delajo v investicijskih podjetjih ali za njih. Treba je razjasniti pooblastila in dolžnosti pristojnih organov, odgovornih za izvajanje te direktive, ter okrepiti mehanizme, ki so potrebni za zagotavljanje učinkovitega čezmejnega sodelovanja pri nadzoru.

 
  
MPphoto
 
 

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Finančno krizo so povzročili preveč napihnjeni finančni sistem in njegova špekulativna ravnanja ter pomanjkanje preglednosti. Krizo – tako kot vse druge – je treba rešiti s strukturnimi spremembami, drugačnim modusom operandi in ovirami za preprečitev kanaliziranja toksičnih produktov v gospodarstvo. Pomembni so tudi nadzorni ukrepi, ki jih je treba vključiti. Vendar pa niti direktiva Komisije niti poročilo Evropskega parlamenta ne zagotavljata pravega nadzora in kontrole hedge skladov in skladov zasebnega kapitala. Številne izjeme in pogoji, določeni v poročilu za namene nadzora, kažejo, da špekulacij in pomanjkanja preglednosti ne bo konec. Zato sem glasoval proti poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Christine De Veyrac (PPE), v pisni obliki. (FR) V Evropski uniji na rast še vedno vplivajo posledice gospodarske krize iz leta 2008, toda vseeno sem glasovala za poročilo gospoda Gauzèsa, saj z boljšim nadzorom investicijskih skladov pripomore k racionalizaciji finančnega sistema. Izkazalo se je tudi, da so krizo še bolj poglobili špekulativni skladi. Evropska unija uvaja z oblikovanjem „evropskega potnega lista“ neke vrste „kodeks ravnanja“ za te finančne organe, ki bodo sedaj morali izpolnjevati določene pogoje znotraj evropskega območja. Enotni trg bo s tem postal preglednejši in učinkovitejši.

 
  
MPphoto
 
 

  Harlem Désir (S&D), v pisni obliki. (FR) Unija bo na osnovi glasovanja Parlamenta končno uredila dejavnosti najbolj špekulativnih investicijskih skladov. Veliko časa je minilo od samoiniciativnega poročila Poula Rasmussena, ki je leta 2008 predlagal, da je treba uvesti stroge meje za te „finančne črne luknje“. Šele s finančno krizo je prišlo do strinjanja držav članic in večine v Parlamentu, da je treba sprejeti zavezujočo zakonodajo o alternativnih skladih. Ne glede na to, ali imajo sedež v Evropi ali ne, bodo za te sklade prvič veljali nadzor in omejitve njihovih dejavnosti ter večja preglednost; delitev podjetij ne bo več mogoča, razširjene pa bodo nadzorne pristojnosti Evropskega organa za vrednostne papirje in trge. Veliko bo treba storiti za učinkovit nadzor financ v Evropi; UAIS in ne nacionalni organi mora biti edini organ, odgovoren za to zadevo, podjetja pa je treba še bolj zavarovati pred špekulacijami. Če ne bi bilo zadržkov konservativcev, bi lahko Unija sprejela strožjo in učinkovitejšo zakonodajo. To je šele prvi korak. Besedilo, ki smo ga sprejeli, bo spremenjeno čez štiri leta. To bo priložnost, da se na osnovi ocene izvedejo nadaljnji koraki za zavarovanje gospodarstva in delovnih mest pred škodo, ki so jo povzročile špekulacije.

 
  
MPphoto
 
 

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. (FR) Nova pravila za boljše upravljanje gospodarstva se še vedno uvajajo, a ne zadoščajo. Parlament z večinskim sprejetjem poročila o alternativnih skladih in kapitalskih naložbah nadaljuje z izvajanjem novih pravil za boljše gospodarsko upravljanje. Upravitelji alternativnih investicijskih skladov, ki obsegajo približno 1000 milijard USD sredstev, imajo pomembno vlogo pri financiranju evropskega gospodarstva. Čeprav ti skladi niso neposreden vzrok finančne krize, se pri njihovem upravljanju ni mogoče izogniti nujnosti obravnave vseh akterjev na področju finančnih storitev. Parlament je sprejel vključitev novih poglavij o odprodaji podjetij po delih in plačilu, uspešen pa je bil pri vplivanju na pravila, ki urejajo sistem potnih listov, odgovornost depozitarja, zahteve za lastna sredstva in uporabo finančnega vzvoda.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) To je prva evropska direktiva, ki bo urejala investicijske sklade z visokim tveganjem –hedge sklade – in predstavlja vrhunec postopka pogajanja, ki je trajal več kot leto. Kot je navedeno v dokumentu, je namen novih pravil nadzor dejavnosti upraviteljev in zagotavljanje večje preglednosti pri upravljanju teh skladov, zaščita vlagateljev in krepitev stabilnosti finančnih trgov.

Toda tej zadevi še nismo prišli do dna: ti špekulativni skladi niso bili ukinjeni in še vedno obstaja trg izvedenih finančnih instrumentov, kar pomeni, da še obstajajo mehanizmi, ki omogočajo špekulacije. Zamujena je bila odlična priložnost za ustrezno ureditev finančnih trgov. Svet in večina v Evropskem parlamentu sta popustila zaradi velikega pritiska finančnega lobija.

Finančna kriza je pokazala, da so vzroki za nedelovanje globalnega finančnega sistema prvič prevelika izpostavljenost tveganju – primer za to so ti skladi – in drugič, nezmožnost sistemov, da bi to tveganje obvladovali. Novi evropski predpisi določajo skupne zahteve za dovoljenja in nadzor hedge skladov, toda še zdaleč ne preprečujejo nadaljevanja resnega sistemskega tveganja. Zato ne moremo glasovati za ta predlog.

Ker pa potekajo razprave in pogajanja o novih direktivah, je zadevi še vedno mogoče priti do dna, predvsem zato, da se odpravijo ti špekulativni skladi. Bomo videli.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. (FR) Glasoval sem za kompromis, dosežen po mesecih pogajanj, o ureditvi delovanja upraviteljev alternativnih investicijskih skladov. Glasoval sem za, ker bi bilo kljub pomanjkljivostim te ureditve nespremenljivo dopustiti, da bi nekateri investicijski skladi še naprej poslovali brez vsake kazni, ko pa vemo, da so pripomogli k zaostritvi in širjenju krize. Zlasti obžalujem pomanjkljivost določb o finančnem vzvodu, jamstvih glede offshore skladov, ki bodo lahko pridobili potni list in obveznostih skladov zasebnega kapitala, ki so pogosto strokovnjaki za odprodajo delov podjetij, ki ne kotirajo na borzi. Obžalujem dejstvo, da moramo tolerirati te plenilce, ki poslujejo po vsej EU na osnovi registracije in minimalne kontrole. Kaj pa je bilo mogoče pričakovati od besedila, ki ni bilo namenjeno urejanju špekulativnih skladov, ampak njihovih upraviteljev in ki poskuša obvladovati tveganje namesto preprečiti te špekulacije?

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. (FR) Glasovala sem za besedilo o upraviteljih alternativnih skladov, ker je bistvenega pomena, da se sprejme zakonodaja o tem poglavju finančnih trgov, ki izvajajo izredno tvegane strategije in škodljive za zaposlovanje in realno gospodarstvo. Dosežen je bil hvalevreden napredek, kot je nadzor nad plačilom upraviteljev skladov, da se niti ne spodbuja niti nagrajuje prevzemanje nesorazmernega tveganja, če podam samo en primer. Direktiva očitno gre v pravo smer kljub nekaterim večjim pomanjkljivostim. Še posebej je žalostno to, da je nadzor prepuščen nacionalnim organom in ne Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge (ESMA), ki je bil ustanovljen nedavno v času glasovanja o paketu finančnega nadzora. Ostati moramo pozorni in sedaj pripraviti naslednje korake za to, da trgi znova služijo gospodarstvu in da se preprečijo nove finančne krize.

 
  
MPphoto
 
 

  Alan Kelly (S&D), v pisni obliki. – Ta direktiva je ena od prvih zakonodajnih odzivov EU na finančno krizo. Je korak v smeri novega regulativnega in nadzornega okvira finančnih trgov. Je prvi korak v pravi smeri za zakonodajni postopek, za katerega upamo, da bo zaključen v ne preveč daljni prihodnosti. Pomemben je obstoj teh sistemov, da se ne bo ponovila regulativna kriza iz leta 2008.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za poročilo o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov, ker menim, da morajo biti upravitelji skladov registrirani in spoštovati določena osnovna pravila o ravnanju. Upravljajo pravzaprav sredstva v višini približno 1000 milijard USD in zato imajo vodilno vlogo pri financiranju evropskega gospodarstva. Ta dejavnost, ki je dobro opisana v poročilu, zadeva subjekte in produkte, ki so zelo raznoliki, kot so alternativni investicijski skladi in skladi zasebnega kapitala, nepremičninski skladi in surovinski skladi. Zaradi teh značilnosti je nujno potrebno ukrepati na evropski ravni v obliki racionalne in posebne ureditve, namenjene vsem ponudnikom finančnih storitev. Ureditev, ki zagotavlja večjo stabilnost finančnega sistema in boljo zaščito vlagateljev; instrumenti, ki jih je mogoče uporabljati za uresničevanje resničnega enotnega trga evropskih finančnih produktov.

 
  
MPphoto
 
 

  Patrick Le Hyaric (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) Gauzèsovo poročilo je na žalost izgubljena priložnost, ko gre za doseganje učinkovite ureditve špekulativnih skladov, ki so vzrok za krizo. Kljub uničevalni vlogi, ki so jo imeli in tveganju, ki so ga ti skladi povzročili sedanji finančni arhitekturi, sta Svet in Parlament podlegla intenzivnemu lobiranju finančnega sektorja za ohranitev teh izredno donosnih instrumentov, ki koristijo manjšini. Zato sem glasoval proti temu poročilu, ki omogoča alternativnim skladom s sedežem izven EU, da se znotraj nje tržijo, ne da bi jim bilo treba izpolnjevati nova evropska pravila. To je zevajoča luknja, ki uničuje ves napredek, ki ga je dosegla ta nova zakonodaja.

 
  
MPphoto
 
 

  Elżbieta Katarzyna Łukacijewska (PPE), v pisni obliki. (PL) Gospe in gospodje, današnje glasovanje pomeni pomemben korak naprej na področju zakonodaje o alternativnih investicijskih skladih. To zlasti pomeni izboljšanje preglednosti, vsebinska pravila za urejanje finančnega sektorja in učinkovitejšo zakonodajo. Menim, da imajo lahko alternativne investicije, če se pravilno razumejo in uporabljajo, v času, ko se vse države spopadajo s finančnimi težavami, pozitiven učinek in lahko prispevajo k izboljšanju gospodarskega stanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Véronique Mathieu (PPE), v pisni obliki. (FR) Izkazala bi rada spoštovanje odličnemu poročilu gospoda Gauzèsa o direktivi o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov. Zaradi tega poročila bo mogoče uvesti večjo preglednost, nadzor in kodekse ravnanja v ureditev finančnih trgov. To je prvi uspešen korak in upam, da mu bodo sledile druge pobude za dosledno in celovito reformo finančnega sistema.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) Glasoval sem proti temu besedilu in spremembam Evropskega parlamenta, ki jih vsebuje. V nasprotju s trditvami, to besedilo ničesar ne ureja. Glasovanje zanj bi pomenilo zmago finančnih lobijev nad splošnim interesom ljudi.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Finančna kriza, ki je izbruhnila leta 2007, je temeljila na velikih investicijskih bankah, ki so v svojem portfelju imele vrsto alternativnih investicijskih skladov ali hedge skladov. Ti niso bili nadzorovani in so pogosto vsebovali sredstva dvomljive vrednosti. Kriza je odražala to stanje, sedaj pa je treba sprejeti konkretne ukrepe, da v prihodnosti ne bo prišlo do nove krize zaradi finančnih mehanizmov, ki jih nihče ne nadzira in jih pogosto ni mogoče kvantificirati. Ta direktiva potrjuje vrsto standardov, njihovo izpolnjevanje pa bo omogočalo, da bodo ti finančni mehanizmi preglednejši in jih bo mogoče nadzorovati ter bodo delovali kot drugi vir financiranja za evropsko gospodarstvo in ne kot razlog za njegov zlom.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. (LV) Menim, da je spričo negativnih posledic gospodarske krize po vsem svetu popolnoma pravilno, da Evropski parlament poskuša nadzirati dejavnost alternativnih investicijskih skladov. Glede na ogromen promet teh skladov v višini 1000 milijard EUR, ima lahko vsaka napaka pri njihovi uporabi izredno negativen učinek na evropsko finančno stabilnost. Ta direktiva je izredno pomembna in pravočasna, kajti finančni in borzni špekulanti ter nepošteni vlagatelji bodo vselej poskušali izkoristiti te sklade za osebno bogatenje. Direktiva predvideva nekatere omejitve in daje možnost EU, da prepreči neokusno izkoriščanje teh skladov. Upam, da to pomeni le prvi korak v tej smeri.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Investicijski skladi pomagajo financirati evropsko gospodarstvo. Toda sistemska tveganja, povezana z različnimi vrstami skladov, kot so skladi zasebnega kapitala, nepremičninski in blagovni skladi, so seveda različna. Strožji predpisi, ki se zaradi bančne in finančne krize uvajajo v finančni sektor, morajo pokrivati vse vrste finančnih instrumentov. Po drugi strani pa je bistveno zmanjšati tveganje za izgube in možnost nepravilnih odločitev na ravni upravljanja. Vendar pa posledica tega ne sme biti uvajanje nepotrebne birokracije. Prav tako potrebujemo predpise v zvezi s prodajo na kratko, kajti ta je prispevala k finančni krizi. Zato sem glasoval za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. (DE) Upravitelji alternativnih investicijskih skladov, ki upravljajo skoraj 1000 milijard USD sredstev, imajo pomembno vlogo pri financiranju evropskega gospodarstva. Ta sektor vključuje zelo različne akterje in finančne produkte, kot so alternativni skladi, skladi zasebnega kapitala in nepremičninski skladi. Zlasti je treba upoštevati posebna sistemska tveganja skladov zasebnega kapitala. Upravljanje teh skladov je treba upoštevati pri predpisih, ki urejajo celoten sektor finančnih storitev. Sedanja finančna kriza je pokazala, da je za pomanjkljivosti svetovnega finančnega sistema po eni strani kriva prevelika izpostavljenost tveganjem sistemsko pomembnih akterjev, po drugi strani pa slabosti v sistemih upravljanja teh tveganj. Cilj predloga Komisije in poročila je večja stabilnost finančnega sistema in večja zaščita vlagateljev. Zato sem glasoval za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za stališče Parlamenta, saj menim, da:

- sedanja direktiva ne ureja alternativnih investicijskih skladov, ki se še naprej urejajo in spremljajo na nacionalni ravni;

- je treba zagotoviti strog nadzor nad dejanji upraviteljev alternativnih investicijskih skladov v smislu upravljanja;

- bi morala veljati izrecna obveznost glede vzpostavitve in vzdrževanja politike in prakse, skladne s premišljenim in učinkovitim obvladovanjem tveganja, za kategorije osebja, katerega poklicne dejavnosti imajo bistven vpliv na profil tveganja alternativnih investicijskih skladov, ki jih upravljajo.

- mora za zahteve za informiranje in razkritje ter posebne zaščitne ukrepe proti odprodaji delov podjetja veljati splošna izjema za nadzor nad malimi in srednje velikimi podjetji (MSP);

- je treba je razjasniti pooblastila in dolžnosti pristojnih organov, odgovornih za izvajanje te direktive, ter okrepiti mehanizme, ki so potrebni za zagotavljanje učinkovitega čezmejnega sodelovanja pri nadzoru.

 
  
MPphoto
 
 

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. (IT) V Evropi so upravitelji alternativnih investicijskih skladov odgovorni za upravljanje znatne višine investiranih sredstev. Predstavljajo pomemben delež trgovanja na trgih finančnih instrumentov in lahko izvajajo znaten vpliv na trge in podjetja, v katere vlagajo. Prepričan sem, da je vpliv upraviteljev alternativnih investicijskih skladov na trge, na katerih poslujejo, znaten, vendar pa so nedavne finančne težave razkrile dejstvo, da lahko dejavnosti upraviteljev investicijskih skladov tudi prispevajo k povečanju in širjenju tveganj po vsem finančnem sistemu in gospodarstvu. Cilj te direktive mora biti tudi ustvarjanje pobud za prenos offshore skladov v Unijo in s tem zagotavljanje prednosti v smislu ureditve in zaščite vlagateljev ter določitev pravilne ravni prihodka za upravitelje, sklade in alternativne vlagatelje. Na tem zasedanju bi rad poudaril, da neusklajeni nacionalni odzivi na taka tveganja otežujejo njihovo učinkovito obvladovanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Miguel Portas (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Glasujem proti temu poročilu, saj se je zadovoljil zgolj z urejanjem ravnanja podjetij, ki upravljajo alternativne investicijske sklade, ne da bi se ukvarjal z vrsto ali sestavo zadevnih finančnih produktov. Pri tej zavezanosti „ustvarjalnosti“ finančnega sektorja se pozablja na resnično rušilen in nenasiten obseg špekulacij, bistvenega pomena pri tej vrsti skladov. Predlagani predpisi so tudi izredno šibki. Vsebujejo toliko izjem in odstopanj na evropski ravni, da pravzaprav ne pomenijo prekinitve z modelom diferencialne nacionalne ureditve, ki trenutno velja. To poročilo prav tako ne razlikuje jasno med tistimi, ki se ukvarjajo s to vrsto skladov in tistimi, ki se ukvarjajo s klasičnim bančnim poslovanjem ali blokirajo dejanja špekulativnih skladov s sedežem v davčnih oazah. Namesto tega z določanjem „pragov“ na vrednost „sistemsko pomembnih“ sredstev omogoča formalne postopke drobitve, ki bodo z njegovega področja uporabe pregnali veliko število investicijskih podjetij, za katere naj bi veljala direktiva. Varnost finančnih sredstev evropske javnosti pomeni javno dobro, katerega pomen je prevelik, da bi ga izpostavili omahljivosti predlagane direktive.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Finančna kriza je razkrila nujnost strogega nadzora nad dejavnostmi različnih akterjev na finančnih trgih, zlasti organov, vključenih v upravljanje in vodenje alternativnih investicijskih skladov. Vpliv upraviteljev alternativnih investicijskih skladov na trge, na katerih poslujejo, je dejansko večinoma koristen, toda nedavne težave na finančnih trgih so pokazale, da so njihove dejavnosti izpostavljene celi vrsti tveganj in da je za njihovo ustrezno upravljanje potreben skladen okvir po vsej Evropski uniji. Vzpostavitev usklajenega regulativnega in nadzornega okvira na ravni Skupnosti se je v resnici pokazala kot ustrezna za čezmejno naravo tveganj, ki izhajajo iz dejavnosti upraviteljev alternativnih investicijskih skladov, kar pripomore h krepitvi notranjega trga. Zato sem glasoval za stališče Parlamenta.

 
  
MPphoto
 
 

  Crescenzio Rivellini (PPE), v pisni obliki. (IT) Rad bi čestital gospodu Gauzèsu za odlično delo. Direktivo EU o hedge skladih, skladih zasebnega kapitala in drugih alternativnih investicijskih skladih, ki jo je Evropska komisija sprejela aprila 2009, kot odgovor na finančno krizo in v skladu s smernicami, določenimi na vrhunskem srečanju skupine G20, je končno potrdila zelo velika večina. To je korak naprej na poti uresničitve evropske želje, da bi finančno upravljanje delovalo od začetka leta 2011. Mednarodni finančni sistem bi s temi novimi pravili postal odgovornejši in preglednejši, mogoča pa bi bila omejitev špekulacij. V skladu z direktivo bodo vlagatelji v špekulativne sklade s sedežem v državah izven EU (upravitelji hedge skladov pogosto prebivajo v davčnih oazah) prisiljeni izpolnjevati enake pogoje, naložene vsem evropskim podjetjem za poslovanje znotraj trga EU. Upravitelji alternativnih skladov bodo zato za pridobitev tega „evropskega potnega lista“ od pristojnih nadzornih organov EU morali sprejeti jasna pravila, omejitve špekulacij in večjo preglednost.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Skupina Zelenih/EFA je glasovala proti temu poročilu, čeprav so Zeleni poslanci Evropskega parlamenta v odboru za ekonomske in monetarne zadeve glasovali za Gauzèsovo poročilo. Razlog za to je bil, da je v času glasovanja v tem odboru besedilo bilo veliko bolj ambiciozno kot pa dogovor, dosežen s Svetom. Besedilo je sicer prvi korak v pravo smer, saj za hedge sklade prej ni veljala obveznost glede preglednosti. Toda različica, ki jo je izdal Svet, za Parlament ni zadovoljiva v zvezi z nekaterimi bistvenimi zahtevami, prav tako pa slabi nekatere ureditve, ki jih je predvidela Komisija v svojem prvotnem predlogu.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler (S&D), v pisni obliki. – Vesela sem, da je prišlo do zaključka pri UAIS in da se je upoštevalo vprašanje investicijskih podjetij in da bodo zakonodajni predlogi deležni boljšega premisleka.

 
  
MPphoto
 
 

  Marie-Christine Vergiat (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) Konfederalna skupina Evropske združene levice – Zelene nordijske levice je glasovala proti temu poročilu o špekulativnih skladih.

Kljub njegovi obsežnosti in energiji, ki jo je poročevalec očitno vložil vanj, je to poročilo neverjetno šibko. Njegova vsebina zares ni kos izzivom, s katerimi se moramo spopadati.

Napovedani predlogi se celo pogosto ne skladajo s tem, kar bi bilo treba storiti, da ne bi prišlo do ponovitve finančne krize drugorazrednih hipotekarnih posojil iz jeseni leta 2008.

To poročilo zato ne bo omogočilo Evropskemu parlamentu, da bi pritiskal na Komisijo in Svet, naj zaustavita to politiko proračunskih omejitev, ki počasi uničuje vse naše instrumente socialne politike.

To je slab signal, ki ga pošiljamo na predvečer vrhunskega srečanja skupine vrha G20, ki mu predseduje Nicolas Sarkozy.

 
  
MPphoto
 
 

  Anna Záborská (PPE), v pisni obliki. (SK) Prav se nam zdi, da se učimo iz napak, ki so privedle do svetovne finančne krize. Čeprav je pravna ureditev bistvena v nekaterih sektorjih, sta mi osebno ljubši preglednost in dolžnost obveščanja. Če bi banke bile dolžne obveščati svoje stranke o tem, kako ravnajo z njihovim denarjem in kaj to zanje pomeni, do krize ne bi moglo priti. Ureditev, ki omejuje dejavnosti podjetij, mora biti rešitev le, ko zadevne napake ni mogoče popraviti – na primer, ko gre za zdravje ali življenje ljudi. Zato bodimo previdni pri sprejemanju pravne ureditve. Vloga javnih institucij ni prikrajšati ljudi za odgovornost za njihove odločitve, ampak zagotoviti, da imajo informacije, ki jih pri sprejemanju odločitev potrebujejo. Ne pozabimo, da naravna podpora za raziskave in izobraževanje prihaja iz zasebnih virov ali investicijskih skladov, ki posojajo denar za obetavne podjetniške projekte in vlagajo v razvoj novih tehnologij, pri tem pa se zavedajo in dobro pretehtajo možna tveganja. Če bo naše prizadevanje za varnost zmanjšalo zanimanje vlagateljev, da bi iskali nove priložnosti v EU, bomo vedno ostali odvisni od neučinkovitih in birokratskih programov javnih naložb. Potem bomo še bolj zaostajali na področju tehnologije. Predloženo poročilo se mi zdi kompromis, ki obravnava nekatere od mojih pomislekov glede ureditve tega sektorja. Zato sem ga podprla.

 
  
  

Poročilo: Agustín Díaz de Mera García Consuegra (A7-0294/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. (FR) Uredba (ES) št. 539/2001 uvaja seznam tretjih držav, katerih državljani potrebujejo vizum za vstop v Evropsko unijo. Do nedavnega so bili otok Tajvan in Severni Marianski otoki vključeni v Prilogo 1 uredbe, zaradi česar je zanje veljala vizumska obveznosti. Ker Tajvan ne predstavlja tveganja za nezakonito priseljevanje ali nevarnosti za javni red v Uniji in ker so državljani Severnih Marianskih otokov, kot imetniki ameriških potnih listov, državljani Združenih držav, se je pojavila potreba po prenosu teh ozemelj iz omejevalnega režima Priloge I v manj omejevalni režim Priloge II. Zato sem dala svojo podporo stališču poročevalca, da se omogoči ta prenos.

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Băsescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Dejstvo, da je poročilo Agustina Díaza de Mere sprejela velika večina, poudarja koristi odločitve o umiku vizumskih obveznosti za Tajvan. Evropski parlament zato potrjuje zaupanje, ki ga ima v pomemben proces demokratizacije, ki poteka zadnja leta. Poudariti želim izjemen gospodarski napredek, ki ga je dosegel Tajvan. Obseg trgovinske menjave Tajvana z EU je znaten, njegovo gospodarstvo je 25. na svetu in še naprej raste za več kot 13 % letno. Ta nenehen razvoj zmanjšuje nevarnost, da bi se EU spopadla s priseljevanjem nezakonitih priseljencev s Tajvana. Zato sem prepričana, da mora postati lažje gibanje ljudi eno od bistvenih značilnosti dvostranskega sodelovanja. Pri odločitvi o odstopu od vizumske obveznosti za tajvanske državljane se upošteva tudi njihovo izpolnjevanje tehničnih pogojev glede varnosti potovalnih dokumentov. Uvedba biometričnih potnih listov leta 2008 je eden od konstruktivnih ukrepov, uvedenih do sedaj. Upam, da bo Svet potrdil odločitev Evropskega parlamenta in da bo nova ureditev začela veljati že letos. Menim tudi, da je odločitev tajvanskih organov o odpravi vizumov za državljane Romunije, Bolgarije in Cipra ustrezna glede na nujnost spoštovanja meril vzajemnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. (LT) Ta uredba vsebuje seznam tretjih držav, katerih državljani morajo imeti vizum pri prehodu zunanjih meja Unije, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve. Odločitev o tem, ali naj vizumska obveznost velja za tretje države, se sprejme za vsak primer posebej. Namen predloga je ukiniti vizumske obveznosti za državljane Tajvana. Evropski parlament je podprl namen tega predloga. Zelo pomembno je vzpostaviti skupno politiko priseljevanja, hkrati pa razvijati trgovinske in gospodarske odnose med Evropsko unijo in Tajvanom. Tajvan v zadnjih letih beleži znatno gospodarsko rast in ima trenutno najvišji dohodek na prebivalca na svetu. Tajvan je tudi odličen partner, ki sodeluje na področju znanosti, naložb, novih tehnologij, izobraževanja, kulture in turizma. Zato bo odprava vizumske obveznosti za Tajvan pospešila trgovinske in gospodarske odnose z EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za, saj menim, da je treba Tajvan prenesti na pozitivni seznam za dodelitev statusa oprostitve od vizumske obveznosti. Glede na sedanje trgovinske odnose med EU in Tajvanom menim, da bo imela ta odločitev pozitiven učinek. Večini držav v tej regiji s podobno ravnijo razvoja je že bil dodeljen status oprostitve od vizumske obveznosti, ta odločitev pa krepi odločnost EU, da določi vrstni red politik, ki prispevajo k gospodarski rasti in ustvarjanju novih in boljših delovnih mest, skupaj s politikami, ki izboljšujejo konkurenčnost.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. (PT) Podpiram odpravo vizumske obveznosti za potovanje tajvanskih državljanov in s tem prenos države na pozitivni seznam. Ta odločitev bo imela ugoden gospodarski učinek na odnose med EU in Tajvanom, ki je že naša 19. najpomembnejša trgovinska partnerica. Evropska unija je tudi največja tuja naložbenica na Tajvanu. Spodbuditi bi morala turizem: EU je za tajvanske državljane ena od najpomembnejših destinacijskih regij. Hkrati pa ne povečuje tveganja nezakonitega priseljevanja, ki je znašalo v letih 2006-2008 povprečno 45 ljudi, kar je zelo nizko in ne ogroža javne varnosti. Povečuje regijsko skladnost, saj velika večina držav in subjektov v regiji s podobno ravnijo gospodarskega razvoja že ima koristi od sistema odprave vizumov: Hongkong, Macao, Japonska, Južna Koreja in Singapur. Pozdravljam potrebne ukrepe, ki jih je sprejel Tajvan za zagotavljanje visoke ravni varnosti potnih listov in osebnih izkaznic z uvedbo biometričnih potnih listov ter najavljene ukrepe za to, da različne države članice EU ne bi bile različno obravnavane.

 
  
MPphoto
 
 

  Mário David (PPE), v pisni obliki. (PT) Zelo sem zadovoljen, da sem glasoval za priznanje EU o tem, da obstajajo pogoji za liberalizacijo sistema vizumov za Tajvan. V zadnjih desetletjih je na Tajvanu prišlo do jasnega procesa demokratizacije in znatne gospodarske rasti, danes pa že zaseda 25. mesto na svetu. Evropska unija in Tajvan imata gospodarske in trgovinske odnose in sodelujeta na področjih raziskav, znanosti, tehnologije, izobraževanja in okolja. Z liberalizacijo vizumov na Tajvanu se tako krepijo odnosi med EU in Tajvanom, partnerstva na različnih področjih, vzajemno pa se povečuje turizem.

 
  
MPphoto
 
 

  Ioan Enciu (S&D), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za to novo spremembo Uredbe (ES) št. 539/2001, ki predvideva vključitev ameriških Severnih Marianskih otokov in Tajvana na beli seznam držav, za katere je bila odpravljena vizumska obveznost za vstop v Evropsko unijo, saj menim, da to zagotavlja večjo svobodo gibanja evropskim državljanom. Hkrati pa upam, da bo Tajvan izpolnil svojo zavezo glede odstranitve Romunije in Bolgarije s seznama držav, za katere še vedno velja vizumska obveznost.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Vsakdo, ki je kadar koli potoval izven Evropske unije, lahko opazi, kako je svoboda gibanja, ki smo je deležni znotraj EU, znatno izboljšala naša življenja. Ukinitev notranjih meja je pomembna spodbuda za mobilnost blaga in ljudi. Z možnostjo sorazmerno enostavnega potovanja znotraj Unije postajajo naše zunanje meje toliko bolj pomembne, kakor tudi nujnost sprejema, brez obžalovanja, politike vstopa v Evropo, ki v prvi vrsti ustreza potrebam državljanov Evropske unije. Vse, ki želijo vstopiti v naše države, moramo vedno obravnavati humano in spoštovati njihove človekove pravice, saj menim, da ima EU prav, ko dobro analizira, katere države je mogoče dodati na pozitivni seznam. V zvezi s tem se mi zdi vključitev Tajvana na prej omenjeni seznam razumna, če upoštevamo raven človekovega in gospodarskega razvoja otoka ter dejstvo, da se tam dobro izvaja pravna država.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Vključitev Tajvana na seznam tretjih držav, katerih državljani so oproščeni vizumske obveznosti, je čista provokacija Ljudske republike Kitajske, saj krši suverenost njenih institucij nad njenim ozemljem. Pomeni brezsramen poizkus podžiganja delitev in kršitve kitajske ozemeljske celovitosti.

Potrditev te odločitve bo pomenila, da EU tiho priznava Tajvan in krši mednarodno pravo in Ustanovno listino Združenih narodov, saj Tajvan nikoli ni bil suverena država: to je Generalna skupščina ZN večkrat potrdila, kajti nikoli ni sprejela sodelovanja države v ZN.

V tem obdobju poglabljanja krize kapitalizma večina v tem parlamentu ponovno sporoča, da cilj opravičuje sredstva: v tem primeru je cilj poskus omejitve izrednega gospodarskega razvoja Kitajske, vključno s spodbujanjem separatizma znotraj njenih meja. To je še eno stališče, ki ga usmerjajo Združene države, ki krši kitajsko suverenost, kakor se je zgodilo nedavno, ko je država članica prodala orožje domnevnim tajvanskim „oblastem“.

Nedopustno je, da večina v tem parlamentu še vedno podpira kršenje suverenosti in ozemeljske celovitosti države, kot se je zgodilo v primeru Kosova v odnosu do Srbije in kot se dogaja v primeru južnega Sudana v odnosu do Sudana.

 
  
MPphoto
 
 

  Nathalie Griesbeck (ALDE), v pisni obliki. (FR) Evropski parlament je 11. novembra glasoval za prenos Tajvana na seznam tretjih držav, katerih državljani so pri prehodu zunanjih meja držav članic oproščeni vizumske obveznosti, in toplo pozdravljam sprejem te resolucije. Mnoge druge države z istega zemljepisnega območja (Hongkong, Macao, Japonska, Južna Koreja ...) imajo že nekaj časa koristi od te ukinitve vizumov. Liberalizacija vizumov pa je še posebej odlično sredstvo za spodbujanje povezav in zbliževanja med ljudmi, med državljani: študenti, raziskovalci, običajnimi popotniki itd. in prepričana sem, da bo pospešila tesnejše sodelovanje na področju izobraževanja, kulture, raziskav in celo turizma med Evropsko unijo in Tajvanom.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) Seznam tretjih držav, katerih državljani morajo imeti vizume, je določen na podlagi skrbne s konkretnimi primeri utemeljene presoje razmer v tej državi, pri čemer se upoštevajo nezakonito priseljevanje, vprašanja v zvezi z varnostjo, zunanji odnosi Evropske unije in načelo vzajemnosti. Ker se ta merila sčasoma lahko spremenijo, zakonodaja o tej temi določa revizijski postopek za seznam držav, v skladu s katerim se lahko spremeni število držav, za katere je bila odpravljena vizumska obveznost. Predlog gospoda Díaza de Mere Garcíe Consuegre, ki je bil danes potrjen, zadeva prenos otoka Tajvan na omenjeni seznam. V zadnjih desetletjih je Tajvan doživel obsežen proces demokratizacije, kar je privedlo do velikega izboljšanja gospodarskih in trgovinskih odnosov z Evropsko unijo. Zato menim, da je bila današnja odločitev pomembna, ker lahko poudari skladnost EU z nedavno sprejetimi odločitvami, na podlagi katerih je Tajvan postala četrta najpomembnejša partnerica EU v Aziji.

 
  
MPphoto
 
 

  Krzysztof Lisek (PPE), v pisni obliki. (PL) Tajvan je v zadnjih desetletjih doživel veliko sprememb. Institucionalne reforme, dinamika civilne družbe in spoštovanje svoboščin in državljanskih pravic so prispevali k politični stabilizaciji Tajvana. Tajvan je aktiven tudi na številnih področjih na mednarodni ravni, kar vključuje pomoč žrtvam naravnih nesreč. Danes Tajvan beleži visoko gospodarsko rast in nizko brezposelnost. Od petdesetih let prejšnjega stoletja je Tajvan izvedel številne uspešne reforme. Tajvan je v političnem smislu zaključil proces obsežne demokratizacije. Spremembe v osemdesetih letih prejšnjega stoletja so privedle do prvih demokratičnih volitev, ki so tam potekale leta 1996. Evropska unija in Tajvan imata obsežne gospodarske in trgovinske odnose. Evropska unija je največja tuja vlagateljica na Tajvanu. Tajvan je četrta največja trgovinska partnerica EU v Aziji. Obstaja tudi sodelovanje na področju raziskav in izobraževanja, kulture ter okolja. Število nezakonitih priseljencev v EU s Tajvana je zelo nizko. Državljani večine držav članic EU, razen Cipra, Romunije in Bolgarije, ne potrebujejo vizuma za vstop na Tajvan. Tudi državljani teh treh držav članic naj bi bili v zelo bližnji prihodnosti vključeni v sistem potovanja brez vizumov. Prepričan sem, da bo ukinitev vizumske obveznosti za tajvanske državljane prispevala k še večjemu izboljšanju trgovinskih odnosov in odnosov na področju raziskav, izobraževanja, kulture in okolja in k povečanju turističnih potovanj med EU in Tajvanom.

 
  
MPphoto
 
 

  Clemente Mastella (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za to poročilo, ker je glavni namen predloga priprava skupne politike o priseljevanju, s tem pa tudi pomoč pri krepitvi trgovinskih odnosov med Evropsko unijo in Tajvanom.

Tajvan je po prvih demokratičnih volitvah leta 1996 začel obsežen proces demokratizacije s pomembnimi institucionalnimi reformami za spoštovanje državljanskih svoboščin in pravic državljanov, ki so pripomogle k utrditvi njegove politične stabilnosti. Z gospodarskega vidika je beležil znatno rast, z Evropsko unijo pa ima pomembne gospodarske in trgovinske odnose ter sodelovanje na področjih raziskav, znanosti, tehnologije, izobraževanja, kulture in okolja.

Ukinitev vizumov upravičuje nizko tveganje nezakonitega priseljevanja državljanov s tega otoka v Evropsko unijo. Liberalizacija vizumov za Tajvan bo okrepila naše trgovinske odnose in spodbujala tesnejše sodelovanje na področjih kulture, izobraževanja, okolja in raziskav ter povečanje turizma v obeh smereh. To smo dolžni državljanom Tajvana, delno v imenu regijske skladnosti, saj smo drugim državam in subjektom na istem zemljepisnem območju s podobno ravnijo gospodarskega razvoja že dodelili status oprostitve od vizumske obveznosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Merila, določena za tretje države, katerih državljani imajo vizumsko obveznost, se preverjajo z utemeljeno presojo razmer v posameznih državah glede vprašanj, kot so nezakonito priseljevanje, javni red in varnost, zunanji odnosi EU, regijska skladnost in načelo vzajemnosti. Komisiji pri pregledu seznamov pomagajo države članice. Te so odgovorne za vključitev tretje države bodisi na pozitivni bodisi na negativni seznam. Ugotovitve Komisije temeljijo na informacijah, ki jih predložijo države članice, ter uporabnih podatkih, ki jih posreduje Center za informacije, razprave in izmenjave podatkov o prečkanju meja in priseljevanju (CIREFI). Vključitev Tajvana na pozitivni seznam je povsem poštena in nagrajuje gospodarski in demokratični napredek, ki ga je dosegel.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. (LV) V zvezi s tem me moti dejstvo, da odnosi med Tajvanom in Kitajsko niso bili ustrezno urejeni. Ko Tajvancem omogočimo, da svobodno prečkajo meje EU, spodbujamo poslabšanje odnosov med Kitajsko in Tajvanom. Če upoštevamo, da ima Kitajska pomembno vlogo v svetovni politiki in da Tajvan ostaja „občutljiva točka“, ne smemo sprejemati prehitrih in nepremišljenih korakov. Glasoval sem proti.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Pri vizumih iz tretjih držav z vizumsko obveznostjo je bistveno, da se preuči vsak posamezen primer. V preteklosti so se vizumi pogosto prodajali. Pomembno je, da ustavimo te škandale in zagotovimo, da se upoštevajo schengenska pravila. Načelo vzajemnosti mora veljati za vizumsko obveznost, vendar pa primer ZDA, ki odkrito uporabljajo vizumsko obveznost kot grožnjo pri pogajanjih, kaže, da to vedno ne velja. Pomembno je razlikovati med različnimi tretjimi državami. Tajvan je poseben primer. Doslej je imel sorazmerno dobro gospodarsko rast, zaradi česar EU predpostavlja, da je tveganje nezakonitega priseljevanja majhno. Vendar pa ne morem podpreti tega, da bi se enako obravnavali ljudje brez stalnega prebivališča na Tajvanu, ki nimajo osebnih dokumentov. Zato nisem glasoval za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) Kolegi poslanci, glasoval sem za predlog uredbe, ker menim, da je prav in ustrezno, da se otok Tajvan prenese na pozitivni seznam. Tajvan je velika partnerica EU v smislu trgovine in ima visoke socialne in življenjske standarde, ki so zelo podobni tistim v najbolj razvitih regijah EU. Liberalizacija vizumske obveznosti za Tajvan bo okrepila trgovinske odnose med to državo in Evropsko unijo ter spodbujala tesnejše sodelovanje na področjih kulture, izobraževanja, okolja in raziskav ter povečanje turizma v obeh smereh. Kot je poročevalec gospod Díaz de Mera García Consuegra izčrpno prikazal, menim, da vrsta navedenih držav ne bi smela biti vključena na pozitivni seznam, kajti v nasprotju s Tajvanom nimajo enakih standardov in obveznosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za, ker menim, da je vključitev Tajvana na seznam tretjih držav, katerih državljani so oproščeni vizumske obveznosti, tako imenovani „pozitivni seznam“, upravičena z vidika ravni razvoja, ki jo je Tajvan dosegel v smislu demokratičnega upravljanja, gospodarske rasti in izobraževanja, s čimer je prispeval h krepitvi trgovinskih odnosov med Evropsko unijo in tem ozemljem. Omeniti velja tudi, da ta ukrep ne predstavlja večjega tveganja v smislu nezakonitega priseljevanja in javne varnosti, pri čemer je treba poudariti tudi zavezo tajvanske vlade o razširitvi oprostitve vizumske obveznosti na vseh 27 držav članic do konca leta 2010.

 
  
MPphoto
 
 

  Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – To besedilo smo podprli, pri čemer je glavni namen te spremembe Uredbe ES 539/2001 oprostitev imetnikov tajvanskih potnih listov vizumske obveznosti za vstop v EU. Kot je zelo natančno navedeno v predlogu Komisije, je treba načelo oprostitve vizumov zagotovo podpreti, glede na to, da je raven gospodarskega razvoja, izobrazbe in demokratičnega upravljanja na Tajvanu primerljiva z državama članicama OECD v regiji – Južno Korejo in Japonsko. Po desetletjih napetosti je politično razpoloženje med sedanjo tajvansko vlado in Ljudsko republiko Kitajsko trenutno zelo pozitivno, kar je razvidno iz uvedbe neposrednih letov ter iz ravni poslovanja preko tajvanske ožine in osebnih izmenjav, kakršnih doslej še ni bilo. S tem so zagotovljene možnosti, da se ukrep izvaja brez težav.

 
  
MPphoto
 
 

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. (IT) Tajvan ne pomeni grožnje Evropski uniji niti glede nezakonitega priseljevanja (samo 45 nezakonitih tajvanskih priseljencev je bilo ugotovljenih v obdobju med leti 2006 in 2008) niti glede javne varnosti.

Kot nas je danes dopoldne obvestil poročevalec, gospod Díaz de Mera García Consuegra, so tajvanske oblasti vse državljane EU uradno oprostile vizumske obveznosti. Strinjam se s poročevalcem, kajti treba je pripraviti skupno politiko o priseljevanju in s tem pomagati krepiti trgovinske odnose s Tajvanom kot četrto azijsko partnerico Evropske unije in državo, znano po politični stabilnosti in institucionalnih reformah in v kateri se spoštujejo državljanske svoboščine in pravice.

 
  
  

Poročilo: Kathleen Van Brempt (A7-0246/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Menim, da je uporaba te vrste pomoči za projekte z energetskega področja bistvenega pomena, zlasti v času krize, saj z ustvarjanjem novih delovnih mest spodbuja evropsko gospodarstvo. Poziv Parlamenta o vključitvi pomoči projektom za energetsko učinkovitost se mi zdi primeren. Zaradi njihove vključitve je treba v določeni meri preusmeriti pozornost zlasti s čezmejnih projektov na bolj regijske, ki bodo imeli širši vpliv po vsej Evropi. Ne smemo pozabiti, da so stroški potrebne začetne naložbe, omenjeni v tej uredbi, eden od glavnih problemov, s katerimi se spopadajo regionalna mala in srednje velika podjetja pri investiranju v projekte za obnovljive vire energije. Uvedba tehnične pomoči za izvajanje teh projektov je dobrodošla. Poudaril bi tudi stališče, ki ga je omenila poročevalka, da v času krize proračunske težave regionalnim organom ne smejo preprečiti dostopa do sredstev. V zvezi s področjem uporabe menim, da je enako pomembna predvidena pomoč za projekte, ki zadevajo decentralizirane obnovljive vire energije, vključene v lokalno okolje in njihovo vključitev v električna omrežja.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. (FR) Uredba (ES) št. 663/2009 Evropskega parlamenta in Sveta je vzpostavila Evropski energetski program za oživitev (EEPO) za podporo oživitvi gospodarstva z dodelitvijo finančnih sredstev 3,98 milijarde EUR za leti 2009 in 2010. Če je investicijska pomoč v trajnostno energijo skoncentrirana na lokalni ravni, je najučinkovitejša in donosna. Zato sem glasovala za to besedilo. Predvideva oblikovanje finančnega instrumenta, ki bo namenjen podpori pobud za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije s hitrim, izmerljivim in trajnim učinkom na gospodarsko oživitev Unije, povečano energetsko varnost in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Upravičenci v okviru tega instrumenta so javni organi, po možnosti na lokalni in regionalni ravni, in javni ali zasebni subjekti, ki delujejo v imenu teh javnih organov.

 
  
MPphoto
 
 

  Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki. (IT) Čestitam poročevalki za izjemno delo in spodbuden rezultat, ki ga je dosegla. Glasoval sem za ta ukrep, ker menim, da vzpostavitev ad hoc sklada za zmanjšanje energetske odvisnosti in uporabo obnovljive in lokalne energije (pa čeprav znaša le 146 milijonov EUR) predstavlja pomemben podatek za mojo parlamentarno skupno glede bolj preudarne uporabe proračuna Evropske unije. Prepričan sem, da je ta finančni instrument še bolj pomemben zaradi finančne krize, saj omogoča učinkovitejšo gospodarsko oživitev, v prihodnosti pa lahko predstavlja pilotni projekt za oblikovanje bolj darežljivega energetskega sklada. Menim tudi, da je ukrep koristen, saj omogoča izvajanje projektov, ki bodo lahko prispevali h gospodarski oživitvi in doseganju energetskih ciljev, zastavljenih za boj proti podnebnim spremembam. Določanje prednostih nalog na področju energetske učinkovitosti in uporabe obnovljivih virov energije pomeni pomemben korak naprej. Prav tako upam, da bodo programi pravično razdeljeni v zemljepisnem smislu in bo celotna pravna struktura (in sestava komisije za dodelitev) opredeljena bolj učinkovito.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Razvoj drugih virov obnovljive energije in spodbujanje energetske učinkovitosti prispevata k „zeleni“ rasti za zagotavljanje konkurenčnega in trajnostnega gospodarstva ter boja proti podnebnim spremembam. Evropska unija bo v okviru pomoči tem politikam ustvarila nova delovna mesta in priložnosti na „zelenem“ trgu, hkrati pa spodbujala razvoj konkurenčnega, varnega in trajnostnega gospodarstva. Bistveno je povečati javna sredstva za pripravo projektov varčevanja z energijo, energetske učinkovitosti in obnovljive energije. Evropa mora ustvariti še pogoje za več zasebnih naložb v znanstvene raziskave, tehnološki razvoj in predstavitve na energetskem področju. Opozorila bi tudi na to, da so prednostne naloge osmega okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj energetska varnost, boj proti podnebnim spremembam in okolje. Le na ta način bo mogoče ohraniti konkurenčnost naše industrije in spodbujati gospodarski razvoj ter ustvarjanje delovnih mest.

 
  
MPphoto
 
 

  Giles Chichester (ECR), v pisni obliki. – Konservativni poslanci Evropskega parlamenta menimo, da morajo biti predlogi za nove izdatke EU v sedanji finančni in gospodarski klimi temeljito pregledani. Pri tem določenem instrumentu sta nas v smislu proračunskih načel skrbela proračun EU in proračunska disciplina. Toda konservativni poslanci Evropskega parlamenta ugotavljamo potencialno dodano vrednost, ki jo omogoča predlog in njegovo usmerjenost v prednostna področja politik. Zato lahko konservativni poslanci izjemoma podpremo kompromisni predlog, kar pa nikakor ni precedenčni primer.

 
  
MPphoto
 
 

  Comi (PPE), v pisni obliki. (IT) Najboljši odziv na padec povpraševanja, ki je v zadnjih letih prizadel svetovno gospodarstvo, je spodbujanje kroženja obstoječe denarne mase. Javni sektor je zagotovo najboljše mesto za ukrepe, ki jih je treba izvesti, da se to doseže. Pričakovati je mogoče, da bo se bo ta sektor okrepil in s tem omogočil prihranke, tako da bo evropsko gospodarstvo usmerjal na pošteno pot učinkovite porabe, hkrati pa ustvarjal neprenosljiva delovna mesta. Poudariti je pa treba, da je taka ureditev zelo nujno potrebna. V skladu z napovedmi je tak ukrep dejansko mogoče kmalu obravnavati kot enega izmed mnogih, ki se načrtujejo za oživitev in zato bo morda deležen manjše pozornosti. S takojšnjim ukrepanjem bi preprečili nevarnost, da se to zgodi in zagotovili večjo učinkovitost.

 
  
MPphoto
 
 

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. (RO) Lokalnim in regionalnim javnim organom je treba izboljšati dostop do sredstev za naložbe v projekte za obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost. Menim, da izmenjave izkušenj med lokalnimi in regionalnimi organi v državah članicah pospešujejo pripravo izvedljivih projektov energetske učinkovitosti, ki so prav tako usklajeni z zavezami za boj proti podnebnim spremembam. Toda Evropska unija mora izvajati finančne mehanizme, potrebne za doseganje strateških ciljev EU 2020.

 
  
MPphoto
 
 

  Mário David (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za vse predloge iz tega poročila, namenjene oživitvi evropskega gospodarstva s pomočjo večje finančne podpore projektom na področju energije. Pozdravljam predloge o usmerjanju neporabljenih sredstev Evropskega energetskega programa za oživitev (EEPO) v nov instrument, ki bo podpiral projekte za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije. S finančnimi spodbudami bodo lahko ti projekti pripomogli k oživitvi evropskega gospodarstva, povečanju zanesljivosti oskrbe z energijo in zmanjšanju emisije toplogrednih plinov v EU. Drugi pozitivni vidik tega je povečanje njegove učinkovitosti z izvrševanjem sredstev na lokalni in regionalni ravni. To bo omogočilo obvladovanje „učinkov prelivanja“, kot so povečanje dinamičnosti lokalnih in regionalnih gospodarstev s pomočjo malih in srednje velikih podjetij (MSP), družbeno vključevanje ali privlačnost regij.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za to poročilo, ker zagovarja vključitev ukrepov pomoči za projekte na področju energetske učinkovitosti in obnovljive energije v Evropskem energetskem programu za oživitev. Finančni projekti na področju energetske učinkovitosti in obnovljive energije bodo pospešili oživitev gospodarstva, ustvarjali priložnosti za delovna mesta in pomagali v boju proti podnebnim spremembam, postanejo pa lahko pomemben način odziva na finančno krizo.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Energetska odvisnost EU je dobro znana, kakor tudi način, v skladu s katerim države članice poskušajo to rešiti s povečanjem metod proizvodnje energije in odločanjem za obnovljivo energijo. To prizadevanje se je izredno upočasnilo z izbruhom gospodarske in finančne krize, v kateri smo. Program dodeljevanja pomoči Unije na področju energije za pospešitev gospodarske oživitve predstavlja način preusmeritve sedanjega trenda in ponovno pobudo za povečanje energetske samozadostnosti držav članic. Znano je, da imajo projekti te vrste velike začetne stroške in da podpora tistih, ki prevzamejo tveganje za naložbe v to področje, prinaša kolektivne prednosti. Ta sektor ima potencial ne samo za zaščito okolja, ampak tudi za ustvarjanje več delovnih mest v Evropi, ki želi biti manj odvisna od zunanjega sveta. Upam, da bo program ploden, da bo dejansko izpolnil namen, za katerega je bil vzpostavljen in da bo lahko preprečil birokracijo in prekomerno trošenje.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) To je sprememba uredbe o vzpostavitvi Evropskega energetskega programa za oživitev, ki je predvidel nepovratna sredstva v višini 3,98 milijard EUR za leti 2009 in 2010. Spomnila bi vas, da ta znesek ni bil porabljen in da je pobuda za financiranje trajnostne energije, ki jo je podala Komisija, sedaj v fazi vzpostavljanja, da se porabijo še razpoložljiva sredstva.

Neporabljeni denar – 146 milijonov EUR – bo usmerjen v ta novi finančni instrument, ki bo namenjen projektom trajnostne energije, zlasti na urbanih območjih. Pokrival bo predvsem:

- javne in zasebne stavbe, ki vključujejo obnovljive in/ali energetsko učinkovite rešitve;

- naložbe za visoko energetsko učinkovito soproizvodnjo toplotne in električne energije, vključno z mikrosoproizvodnjo, ter daljinska omrežja ogrevanja/hlajenja, zlasti iz obnovljivih virov energije;

- decentralizirane obnovljive vire energije, vključene v lokalno okolje in njihovo vključitev v električna omrežja;

- mikrosoproizvodnjo iz obnovljivih virov energije;

- čisti mestni promet v podporo povečanju energetske učinkovitosti in vključitvi obnovljivih virov energije s poudarkom na javnem prometu, električnih vozilih in vozilih na vodikov pogon ter zmanjšanju emisij toplogrednih plinov;

- lokalno infrastrukturo, vključno z učinkovito zunanjo razsvetljavo javnih infrastruktur.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. (LT) Zahvalil bi se rad avtorju poročila za odlično zakonodajno pobudo, ki jo podpiram, kajti financiranje projektov na področju energetske učinkovitosti in obnovljive energije bo pripomoglo k hitrejši gospodarski oživitvi, ustvarjanju delovnih mest in spodbujanju družbenega vključevanja in privlačnosti regij. Ti projekti so najučinkovitejši, če se izvajajo na občinski, regionalni in lokalni ravni, vendar je lahko v ustrezno utemeljenih primerih bolj učinkovita usmeritev na nacionalno raven. Ker finančna in gospodarska kriza in posledično manjši proračunski prihodki izrazito negativno vplivajo na finančno stanje lokalnih in regionalnih organov, je treba zagotoviti, da tem organom, ki so v težkem proračunskem položaju, ne bi bil oviran dostop do sredstev. Vesel sem, da se zahteva kratkoročni vpliv in da obdobje od prejema prijave projekta do končne odločitve ne sme biti daljše od šestih mesecev. Kot vemo, se odvisnost EU od držav, dobaviteljic nafte in plina, povečuje. V nekaterih državah je potrebno veliko časa, da se projekti obnove stavb, plinske in električne infrastrukture, povezovalnih daljnovodov, vetrnih elektrarn in zajemanja in shranjevanja ogljika premaknejo naprej. Neporabljena sredstva iz teh projektov je mogoče nameniti temu področju. Poročilo je zlasti pomembno za Litvo, ki je vse bolj odvisna od energije iz Rusije. Zato upam, da bo vlada storila vse, da pridobi finančna sredstva in da bo finančna sredstva usmerjala na lokalno raven, da ustvari dodano vrednost, neposredno korist za državljane, s tem pa zmanjša energetsko revščino. Prav tako upam, da se poročilo ne bo utopilo v birokraciji.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Glavne prednostne naloge za EU vključujejo izboljšanje energetske učinkovitosti in varnosti. Strategija Evropa 2020 je zelo ambiciozna glede doseganja ciljev na teh področjih. Uporaba neporabljenih sredstev za podporo projektom, ki zadevajo energetsko učinkovitost in obnovljivo energijo v Evropskem energetskem programu za oživitev (EEPO), je zato hvalevredna, zlasti v razmerah finančne krize. Pojav programov naložb v ta področja je bistvenega pomena za gospodarsko rast in čistejše gospodarstvo.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. (LV) V celoti podpiram zamisel o tem, da moramo nameniti 146 milijonov EUR projektom na področju energije. Učinek bo viden, če bodo sredstva razumno porabljena. Ta odločitev bo pomenila zeleno luč za vse, ki si prizadevajo za znatno zmanjšanje stroškov v proizvodnem in prometnem sektorju. Z zmanjšanjem stroškov se bo povečal prihodek, z izvajanjem usklajene fiskalne politike pa bodo lahko države EU hitreje premagale posledice svetovne finančne krize. Uporaba sredstev EU za projekte s področja energije je dobra spodbuda za voditelje vlad EU, lokalne organe in podjetja.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Raziskave in razvoj so bistvenega pomena za zdravo gospodarsko rast in nujno potrebne za doseganje ciljev EU glede podnebnih sprememb ali večje energetske učinkovitosti. To je eden od razlogov, zaradi katerih so raziskave in inovacije jedro strategije Evropa 2020. Pomembno je, da so predpisi o subvencijah jasni, zato da se v čim večji meri preprečijo zlorabe. Toda posledica nadzora ne sme biti ta, da bi bila majhna podjetja in MSP neposredno izključena zaradi zahtevnosti postopka pridobitve subvencij. Zato je treba vsakih nekaj let pregledati predpise o subvencijah z upoštevanjem teh dejstev in jih, če je le mogoče, tudi poenostaviti. Načrtovani pregled te zahteve ne bo izpolnil, zato sem glasoval proti.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za to poročilo, ker menim, da je pomembno, zlasti v času krize, za podporo in oživitev gospodarstva in zaradi usmeritve v sektorje, ki še niso zasičeni, ampak potrebni razvoja in naložb. Strinjam se tudi s pravilom, da mora biti instrument omejen na financiranje ukrepov, ki imajo hiter, merljiv in znaten učinek na gospodarsko oživitev znotraj Unije, povečano energetsko varnost in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Sedanja strukturna kriza paradoksalno predstavlja veliko priložnost za to, da se ta zadeva ponovno da na mizo. Težave, s katerimi se spopadajo glavni gospodarski sistemi, bodo morda omogočile, da si bo Evropa opomogla. Toda za to bodo potrebni vizija, kapaciteta in pogum nove strategije. V trenutnih razmerah je edina strategija, ki ima nekaj možnosti za uspeh, vlaganje v inovativne rešitve za prekinitev s sedanjimi tehnološkimi in znanstvenimi paradigmami.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za to poročilo, ker menim, da je vredno pozdraviti razporeditev neporabljenih sredstev iz Evropskega energetskega programa za oživitev (EEPO) za oblikovanje posebnega finančnega instrumenta, namenjenega podpori pobud o energetski učinkovitosti in obnovljivi energiji. Financiranje projekta te vrste, ki je v celoti skladen s cilji strategije Evropa 2020, bistveno pripomore k razvoju trajnostnega gospodarstva, boju proti podnebnim spremembam in spodbujanju zaposlovanja, obenem pa predstavlja posebej primeren način v gospodarski in finančni krizi, s katero se sedaj spopadamo.

 
  
MPphoto
 
 

  Crescenzio Rivellini (PPE), v pisni obliki. (IT) Čestitam gospe Van Brempt za odlično opravljeno delo. Sprememba zakonodaje o Evropskem energetskem programu za oživitev bo omogočila uporabo razpoložljivih sredstev za financiranje projektov, kot so: obnova javnih in zasebnih zgradb za izboljšanje energetske učinkovitosti ali prehod na obnovljivo energijo; izgradnja obratov za obnovljivo energijo in njihova vključitev v električna omrežja; razvoj rešitev za čisti javni mestni promet, kot so električna vozila in vozila na vodikov pogon; in razvoj lokalne infrastrukture, vključno z učinkovito cestno razsvetljavo, shranjevanje električne energije in zagotavljanje pametnih števcev in pametnih omrežij. Sredstva bodo namenjena podpori lokalnih in regionalnih organov pri projektih, ki morajo biti ekonomsko in finančno učinkoviti, tako da pravočasno zagotovijo donosnost naložbe. Od januarja 2011 do 31. marca 2014 mora biti na voljo skupno 146,34 milijona EUR. Prejeti prispevki so lahko v obliki posojil, jamstev, lastniških deležev ali drugih finančnih produktov. Do 15 % izplačanih sredstev se lahko porabi za pomoč javnim organom pri pripravi projektov, delno izbranih na podlagi geografskega ravnotežja.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Rochefort (ALDE), v pisni obliki. (FR) V težkih gospodarskih razmerah, v katerih smo, bo ta finančni instrument, ki bo omogočil, da se nedodeljenih 146 milijonov EUR kreditov nameni za projekte na področju varčevanja z energijo, energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije v obdobju od danes do leta 2014, omogočil rast in spodbujanje gospodarske oživitve znotraj Evropske unije ter boj proti podnebnim spremembam in zaščito okolja. To ureditev podpiram in sem glasoval za poročilo kolegice poslanke, gospe Van Brempt.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Evropska unija je leta 2009 sprejela program pomoči za gospodarsko oživitev Evrope (EEPO) z dodelitvijo 3,98 milijarde EUR za energetske projekte do konca leta 2010. Ta finančna sredstva Skupnosti so bila dodeljena trem podprogramom na področju projektov plinske in električne infrastrukture, vetrnih elektrarn na morju (OWE) ter zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida. Po zaslugi Zelenih smo uspeli doseči ureditev, ki bo omogočala porabo nedodeljenih sredstev za oblikovanje posebnega finančnega instrumenta za podporo pobud s področja energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije, zlasti v urbanem okolju. Da bi spodbudili večje število decentraliziranih naložb, bodo upravičenci občinski, lokalni in regionalni javni organi.

 
  
MPphoto
 
 

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. (IT) V krizi, v kakršni smo, je nesprejemljivo, da bi izgubljali vire, ki jih je Evropska unija namenila podpori energetskih projektov. Od sredstev za plinsko, električno in vetrno energetsko infrastrukturo, jih je dobrih 146 milijonov EUR ostalo neporabljenih. Ta ukrep je namenjen sprostitvi teh sredstev za financiranje projektov prestrukturiranja in izboljšanja učinkovitosti stanovanjskih hiš in javnih zgradb, ulične razsvetljave in sistemov mestnega prometa. Ta sredstva lahko ustvarijo nova delovna mesta, kar bo pripomoglo k razvoju konkurenčnega in trajnostnega gospodarstva.

 
  
MPphoto
 
 

  Salvatore Tatarella (PPE), v pisni obliki. (IT) Današnje glasovanje pomeni vzpostavitev novega in pomembnega sklada za financiranje projektov na področju obnovljive energije in energetske učinkovitosti s pomočjo inovativnih finančnih instrumentov. Sklad ima dva cilja: spodbuditi varčevanje z energijo in izboljšanje okolja, hkrati pa dati svež zagon gospodarski oživitvi Evrope. Sklad bo financiral pobude in energetske projekte, pri čemer bo uporabljena drugačna filozofija kot v preteklosti, namreč ne več usmerjenost v čista nepovratna sredstva, ki so bila velikokrat katastrofalna, ampak v donosnost naložbe. Če se bo ta nova formula dobro uporabila, menim, da bo naznanila prihod novega pozitivnega cikla za oživitev evropskega gospodarstva. Novi finančni instrument prav tako pomeni veliko priložnost za razvoj lokalnih subjektov, zlasti tistih na jugu Italije. Sklad je mogoče povezati tudi z drugimi evropskimi skladi, kot je na primer Evropski sklad za regionalni razvoj. Z odločnim glasovanjem za ta novi sklad izražam upanje, da bo v prihodnosti mogoče razširiti to inovativno vrsto financiranja na številna druga področja, kot so cestna, železniška, pristaniška in letališka infrastruktura.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. (PT) Zaveza za energetsko učinkovitost in varnost je ena od trenutnih prednostnih nalog Evropske unije. Evropa zaradi obsega gospodarske in finančne krize, s katero se trenutno spopada, išče rešitve, ki bodo omogočile usklajen odziv na zahteve sodobnega sveta, zlasti z uporabo obstoječih finančnih virov. Pozdravljam pobudo, da se neporabljena sredstva v višini 114 milijonov EUR, dodeljena energetskemu sektorju, v okviru Evropskega energetskega programa za oživitev, usmerijo v pobude za podporo energetske učinkovitosti in obnovljive energije, v duhu strategije EU 2020. Namen je, da bi ti novi investicijski projekti pripomogli k ustvarjanju delovnih mest in povečanju konkurenčnosti na tem področju. Podpiram poudarek poročila na nujnosti povečanja decentraliziranih naložb, saj bodo upravičenci pobud javni organi na raznih ravneh vlade, tj. občinski, regionalni ali nacionalni. Vloga različnih vključenih strani bo na ta način okrepljena in cenjena, kar bo pokazalo uspeh sodelovanja v okviru Konvencije županov.

 
  
  

Predlog resolucije RC-B7-0608/2010

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za to skupno resolucijo, ker menim, da so čezatlantski odnosi nedvomno najpomembnejši tuji odnosi za Evropejce. Na skorajšnjem vrhu EU-ZDA si morata oba partnerja prizadevati za oblikovanje skupnega programa, temelječega na skupnih vrednotah, kot so zavezanost demokraciji, načelu pravne države in spoštovanju človekovih pravic. V obdobju resne krize in na predvečer pomembnega vrhunskega srečanja skupine G20 si morata EU in ZDA, katerih gospodarska izmenjava predstavlja več kot polovico svetovnega gospodarstva, bolj kot kadar koli prizadevati za tesno sodelovanje pri oživitvi svetovnega gospodarstva in sprejemanju ukrepov za urejanje svetovnega finančnega sistema. Potrebno je skupno ukrepanje spričo velikih izzivov, s katerimi se spopada svet – boj proti podnebnim spremembam, doseganje razvojnih ciljev tisočletja, bližnjevzhodni mirovni proces, posebne razmere v Afganistanu in Iraku in celo neširjenje jedrskega orožja. Takšno ukrepanje mora biti rezultat poglobljenega strateškega dialoga in sodelovanja med EU in ZDA, v okviru obstoječih večstranskih institucij, zlasti Združenih narodov, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi in Nata. To bo pomagalo pri oblikovanju rešitev.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. (FR) Edinstveni odnosi, ki povezujejo Evropsko unijo in Združene države, predstavljajo enega od strateških temeljnih kamnov Evropske unije. Čezatlantsko partnerstvo, ki skupaj predstavlja polovico svetovnega gospodarstva in ki ga povezujejo skupne vrednote demokracije in človekovih pravic, pomeni tudi jamstvo za svetovno stabilnost. Naslednje vrhunsko srečanje EU-ZDA predstavlja pomembno točko tega sodelovanja. Glasovala sem za to besedilo, saj poudarja izzive, pred katerimi je to sodelovanje in obveznosti, ki nad njim visijo. Oživitev dialoga med našima dvema velikima silama in spodbujanje večstranskih pogajanj, ki je značilno za politiko Obamove administracije, poudarja pomen tega besedila. S tega vidika daje smernice za naslednje vrhunsko srečanje, zlasti glede izraelsko-palestinskega spora, iranskega jedrskega vprašanja, jedrskega razoroževanja in čezatlantskega varnostnega pakta. Prav tako poziva h krepitvi čezatlantskega ekonomskega sveta in poudarja nujnost reforme mednarodnega finančnega sistema, razvoja sodelovanja na področju energije, okolja, intelektualne lastnine in varstva potrošnikov ter pravosodnega in policijskega sodelovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Podpiram to resolucijo. Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe je Evropska unija postala pomemben igralec na mednarodnem prizorišču. Čeprav EU in ZDA ostajata najmočnejši sili v svetovnem gospodarstvu, pa je zaradi resnih posledic finančne in gospodarske krize prišlo do oblikovanja bolj povezanega čezatlantskega tržišča, ki bo zagotovilo ugodnejše pogoje za gospodarsko rast in trajnostni družbeni razvoj. Zato je treba razviti dvostransko sodelovanje pri pripravi skupne energetske strategije, ki bo podpirala raznolikost in varnost preskrbe z energijo in oskrbovalnih poti ter spodbujala ekološko učinkovito gospodarstvo. Pri razvijanju nove poslovne kulture je treba spodbujati uporabo inovacij, ustvarjalnosti ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij, kakor tudi povečati sodelovanje na področju izobraževanja, raziskav in znanosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Če sta partnerici predani sodelovanju, da bi v svojih gospodarstvih spodbudili rast in delovna mesta, in če Parlament še naprej zagovarja vzpostavitev čezatlantskega trga na podlagi načela socialnega tržnega gospodarstva do leta 2015 ob sočasni vzpostavitvi lastnega enotnega trga, bo to ključni element nove rasti in oživitve svetovnega gospodarstva. Glasovala sem za resolucijo, ker se strinjam, da je čezatlantski ekonomski svet (TEC) najustreznejši mehanizem za upravljanje čezatlantskih partnerskih odnosov in bi morali partnerici kar najbolje izkoristiti TEC, da bi premagali obstoječe ovire pri gospodarskem povezovanju in na podlagi načela socialnega tržnega gospodarstva do leta 2015 dosegli čezatlantski trg, ki bo deloval kot pozitiven odziv na sedanjo gospodarsko in socialno krizo. Prav tako se strinjam s pozivom, da bi se v čezatlantskem ekonomskem svetu začelo sodelovanje pri vseh zadevah, ki vplivajo na regulativno okolje za industrijske panoge, zlasti mala in srednja podjetja (MSP), pri odločanju o zakonodaji s čezatlantskim vplivom pa bi se upošteval pristop EU v „aktu za mala podjetja“.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. (PT) Partnerstvo med Združenimi državami in Evropsko unijo temelji na skupni zgodovini, kulturi, interesih in vrednotah, prav tako pa si delita odgovornost pri obravnavanju svetovnih vprašanj in skupnih izzivov. Čezatlantski partnerici s povezanima gospodarstvoma skupaj predstavljata polovico svetovnega gospodarstva: To čezatlantsko partnerstvo je ključna gonilna sila svetovne gospodarske blaginje. Bistveno je, da se na tem vrhunskem srečanju opredeli skladna skupna strategija z novimi politikami in instrumenti, ki se bodo na strateški ravni in glede varnosti lahko lotevali novih izzivov gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest. Upam, da bo s tega vrhunskega srečanja prišlo sporočilo, da morata EU in ZD pri prenovi svojih trgov in finančnih institucij sodelovati, kot nikoli še doslej, in se pri tem učiti iz napak nedavne gospodarske in finančne krize ter ustvariti pogoje za oživitev gospodarstva in ustvarjanje delovnih mest. Prav tako pozivam k odprtemu dialogu med stranema o tem, kako doseči večjo strpnost in spoštovanje različnosti v svojih skupnostih ob splošnem spoštovanju temeljnih človekovih pravic.

 
  
MPphoto
 
 

  Lara Comi (PPE), v pisni obliki. (IT) Prevladujoč položaj, ki ga imata v svetu Združene države in Evropska unija, nalaga odgovornost, ki je ne moremo zmanjšati. Ne gre za utrjevanje doseženih položajev ali brezuspešno oviranje zgodovinskih procesov z izgovorom ohranjanja prevlade. To je bolj vprašanje uveljavljanja napredka v civilizaciji, ki naše države označuje že desetletja. Želja, da z demokratičnimi sredstvi dosežemo blagostanje naših narodov – prek svobodnega trga, bolj humanih delovnih pogojev, socialnih sistemov, ki so učinkoviti in vseh ostalih dosežkov, ki so naše države naredili takšne, kot so danes – velja veliko več kot prevladujoč položaj v mednarodni razvrstitvi, ki lahko ponudi le surove podatke, ne izraža pa občutkov in ne odseva kakovosti življenja. Vse to ne velja le za upravljanje svetovnih gospodarskih odnosov, ampak tudi za občutljivejša vprašanja na področjih, kot so zunanja politika ali okoljska politika (skupaj s posledicami za industrijo in energetsko politiko). Boljše usklajevanje danes nam lahko zagotovi boljši svet jutri, in temu cilju se ne nameravamo odpovedati.

 
  
MPphoto
 
 

  Christine De Veyrac (PPE), v pisni obliki. (FR) Vezi, ki povezujejo Združene države in Evropo, so edinstvene in zgodovinske. Resolucija, o kateri smo danes glasovali v Parlamentu in ki sem jo podprla, poudarja pomen vse večjega sodelovanja med državami in nenehne krepitve naših odnosov, še zlasti v okviru gospodarske krize in terorističnih groženj zahodu. Prav tako pozdravljam dejstvo, da resolucija vsebuje tudi monetarno vprašanje, ker to kaže našo željo po prenovi mednarodnega denarnega sistema. Zato je to prijazno, vendar odločno sporočilo, ki ga pošiljamo svojim čezatlantskim prijateljem pred začetkom vrha G20.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za predlog skupne resolucije o bližajočem se vrhunskem srečanju med EU in ZDA in čezatlantskem ekonomskem svetu, ker se mi zdi pomembno, da si sedanje predsedstvo EU prizadeva doseči ambiciozno zavezo Združenih držav na prihajajočem vrhu v Cancúnu. Večje sodelovanje ZDA je potrebno za učinkovitejše usklajevanje njihovega sistema trgovanja s kvotami emisij in sistema, ki ga izvaja EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Ta resolucija je precej jasna glede ciljev bližajočega se vrhunskega srečanja in napovedane okrepitve „strateškega dialoga“ med ZDA in EU.

Spremembe, ki jih doživlja svet – kriza kapitalizma in pojav držav s precej močnimi gospodarstvi, še zlasti Brazilije, Rusije, Indije in Kitajske: tako imenovanih „držav BRIC“ – so resna grožnja imperialistični prevladi. ZDA in EU skušajo „uskladiti strategije“ ob uporabi palete gospodarskih, diplomatskih in vojaških sredstev, da bi se ta razvoj obrnil. Večina v tem parlamentu ne odstopi od svoje odločitve za neoliberalizem; namesto tega ga še krepijo v upanju, da bo to vrhunsko zasedanje prineslo nove korake, ki bodo vodili k večjemu „gospodarskemu povezovanju“ in vzpostavitvi „čezatlantskega trga“. S temi možnostmi se rado še poveča izkoriščanje delavcev in ljudi, s tem pa se še povečajo gospodarske in socialne asimetrije med državami EU.

Vojaška opcija za zagotovitev prevlade na trgu nevarno pridobiva pomen ob vse večjem „strateškem sodelovanju“ v zvezi s „čezatlantsko varnostjo“ med ZDA in EU v okviru Nata.

Ljudje so se na izkoriščanje in vojno odzvali z bojem. Prepričani smo, da bodo Portugalci v boju proti tem politikam na demonstraciji proti Natu 20. novembra in splošni stavki, h kateri je pozvalo glavno združenje portugalskih delavcev CGTP-IN, 24. novembra, dali v višjo prestavo.

 
  
MPphoto
 
 

  Lorenzo Fontana (EFD), v pisni obliki. (IT) Pomembno je kar najbolje izkoristiti čezatlantske politične in gospodarske odnose, ki so se z leti nenehno krepili, kar je vplivalo na izbiro naložb in delovanje podjetij. Prepričan sem, da je mogoče, kot je navedeno v predlogu skupne resolucije, odnose med Evropsko unijo in Združenimi državami še izboljšati z okrepljenim gospodarskim sodelovanjem in pravili glede varovanja osebnih podatkov ter prošnjo organom Združenih držav, da zagotovijo večjo preglednost glede zunanje in obrambne politike. Pomembno je, da se odnosi med EU in ZDA okrepijo, predvsem v trgovini, in se upoštevajo skupne vrednote in nasprotujoča si stališča, kjer je treba razviti tvoren dialog. Na splošno je moje mnenje o predlogu skupne resolucije pozitivno, zato bom glasoval zanj v upanju, da bo spodbudil sodelovanje med tema dvema pomembnima akterjema v svetovni politiki in gospodarstvu.

 
  
MPphoto
 
 

  Nathalie Griesbeck (ALDE), v pisni obliki. (FR) Evropska unija in Združene države sta območji, ki ju je gospodarska in finančna kriza hudo prizadela; v času, ko je mogoče učinke še vedno čutiti, si želimo v Evropskem parlamentu še enkrat potrditi svojo voljo, da najdemo skupen odziv na to krizo, in potrebo po okrepitvi gospodarskega sodelovanja, da bomo skupaj izšli iz tega težkega obdobja. Zato sem prepričana, da je sklep o čezatlantskem trgu do leta 2015 dober način nadaljnjega razvijanja gospodarskih odnosov med našima področjema in krepitve zaradi vzponov in padcev svetovnega gospodarstva. Ker pa so Združene države in Evropska unija stari partnerici, ki imata skupne številne vrednote (demokracija, spoštovanje človekovih pravic), bi želeli čezatlantsko preiskavo, ki bi pojasnila sume mučenja v Iraku. In na koncu, zdaj, ko se zdi, da je teroristična nevarnost jasnejša, upam, da bodo Združene države v celoti sodelovale na tem področju brez sprejemanja ukrepov, ki bi morda bili preveč vsiljivi do zasebnega življenja posameznikov. To točko smo želeli omeniti zdaj, ko se bliža vrhunsko srečanje med EU in Združenimi državami.

 
  
MPphoto
 
 

  Tunne Kelam (PPE) , v pisni obliki. – Podprl sem resolucijo o čezatlantskem ekonomskem svetu, razen nekaj sprememb, ki jih je zagovarjala skupina ALDE. To priložnost bi izkoristil za to, da čezatlantski partnerici pozovem, da v celoti in nemudoma izkoristita potencial čezatlantskega ekonomskega sveta. Slednji bo postal ključni instrument pri premagovanju še vedno obstoječih ovir za prosto trgovino in pri uresničitvi trga s prosto trgovino v naslednjih petih letih. Samo takšen trg, kot ga je Evropski parlament zagovarjal ob več priložnostih, je lahko podlaga za dolgoročno in zanesljivo sodelovanje med ZDA in EU. Politično bi se morali ZDA in Evropa odločno zavzemati za dogovor o skupnem programu za obravnavanje svetovnih izzivov.

 
  
MPphoto
 
 

  Alan Kelly (S&D), v pisni obliki. – Odnos EU-ZDA je eden najpomembnejših odnosov, ki jih ima EU. To je takšna glavna trgovinska partnerica, da je zelo dobrodošlo vse, kar bi nam omogočilo premik in tesnejše sodelovanje. Pozdravljam resolucijo, ki poziva k sprejemanju razlik med trgovinskima blokoma, kot so odprava vizumov in PNR. Ta resolucija prav tako poziva k boljšemu usklajevanju finančnih reform na obeh straneh Atlantika, kar je po mojem mnenju zelo pomembno, da preprečimo, da bi se kriza, kot je ta, ki jo sedaj doživljamo, ponovila v prihodnje.

 
  
MPphoto
 
 

  Constance Le Grip (PPE) , v pisni obliki. (FR) Podprla sem resolucijo, v kateri Evropski parlament predstavlja svoja priporočila Svetu o tem, kako naj se loti čezatlantskih vprašanj na bližajočem se vrhunskem srečanju EU-ZD. Zdi se, da morata Evropska unija in Združene države glede na pomen, ki ga imata v svetovnem gospodarstvu in glede na sedanjo gospodarsko krizo, okrepiti sodelovanje, da bi spodbudili rast in delovna mesta. Zato sem še zlasti podprla ustna predloga, ki ju je predložil moj kolega, gospod Brok, in poudarjata potrebo po boljšem usklajevanju denarnih politik v čezatlantskih odnosih. Ti spremembi je treba preučiti v povezavi z razpravo, ki se v okviru G20 začenja o tveganjih, ki jih za svetovno gospodarstvo predstavlja „valutna vojna“ in vsaka nacionalna denarna pobuda, ki bi lahko menjalne tečaje vrgla iz ravnovesja. Izogniti se je treba vsem „konkurenčnim devalvacijam“ in „konkurenčnemu podcenjevanju“, ker to škoduje potrebnemu mednarodnemu gospodarskemu in monetarnemu sodelovanju.

 
  
MPphoto
 
 

  Patrick Le Hyaric (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) Resolucija o čezatlantskih odnosih, kot je bila sprejeta, je prošnja za poseben odnos z Združenimi državami. Poseben gospodarski odnos prek oblikovanja čezatlantskega trga do leta 2015 in političen z namenom „braniti skupni cilj“. Ta skupni cilj vključuje okrepljeno sodelovanje v Afganistanu, mnogo intenzivnejše povezovanje z misijami Organizacije Severnoatlantske pogodbe (NATO) in podreditev ameriškim zahtevam po zagotavljanju bančnih podatkov evropskih državljanov prek sporazuma SWIFT.

 
  
MPphoto
 
 

  Jiří Maštálka (GUE/NGL), v pisni obliki. (CS) Glede sporazuma med Evropsko unijo in Združenimi državami o varstvu osebnih podatkov v zvezi s posredovanjem in obdelavo podatkov v okviru sodelovanja policijskih in pravosodnih organov si moramo zastaviti temeljno vprašanje: ali imata obe strani enak interes glede sporazuma. Po mojem mnenju to ne drži, saj je interes ZDA za pridobitev podatkov o državljanih EU na prvem mestu. Če si podrobneje pogledamo razlike med sistemoma obeh strank za varstvo osebnih podatkov, kmalu ugotovimo, da je skoraj nemogoče skleniti takšen sporazum – če želimo ohraniti standarde varstva osebnih podatkov, kot jih določata Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic v EU in Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. Prav tako je povsem nujno, da se pred pogajanji o takšnem sporazumu med EU in ZDA sprejmejo predpisi o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov s strani organov, institucij in drugih organizacij EU in držav članic, kot to določa člen 16 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) Edina odlika te resolucije je, da priporoča splošno odpravo smrtne kazni in poziva Združene države, naj pristopijo k statutu Mednarodnega kazenskega sodišča. Sicer pa je nesprejemljiva. Kako se lahko Parlament izreče za dokončno oblikovanje velikega čezatlantskega trga, tega ogromnega projekta, ki se izvaja za hrbtom evropske javnosti? Kako lahko pozdravi sporazum SWIFT, prenos podatkov iz evidenc imen letalskih potnikov (PNR), sporazum o odprtem nebu med Evropo in Združenimi državami, trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov in protidemokratične institucije, ki so v ozadju Multidisciplinarne skupine za mednarodne ukrepe proti terorizmu (GMT)? Glasoval sem proti tej izdaji splošnega interesa in demokracije.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Odnosi med EU in ZDA temeljijo na skupni zavezanosti demokraciji, načelu pravne države in spoštovanju človekovih pravic, boju proti terorizmu in preprečevanju širjenja orožja za množično uničevanje; to so naši skupni interesi in vrednote. Ne moremo pozabiti, da EU in ZDA skupaj predstavljata polovico svetovnega gospodarstva: to so najbolj celoviti in dolgotrajni gospodarski odnosi v svetu in sta ključni gonilni sili svetovne gospodarske blaginje. Moč čezatlantskih odnosov in zavezanost tem odnosom pa imata ob sedanji finančni in gospodarski krizi še toliko večji pomen. S tem vrhunsko srečanje pridobi izreden pomen pri nadaljnji krepitvi odnosov, da bodo doseženi cilji za leto 2015, za katere se zavzemamo.

 
  
MPphoto
 
 

  Louis Michel (ALDE), v pisni obliki. (FR) Resolucija o bližajočem se vrhunskem srečanju EU-ZDA in čezatlantskem ekonomskem svetu je zasnovana, da potrdi čezatlantsko agendo in okrepi sodelovanje med EU in ZDA glede zadev skupnega interesa. Ti odnosi za Evropsko unijo ostajajo glavna prednostna naloga. Poleg dejstva, da imata EU in Združene države številne skupne interese in vrednote, kot so uveljavljanje miru, demokracija, spoštovanje človekovih pravic in tako naprej, imata tudi najpomembnejšo dvostransko trgovino na svetu in investicijske odnose: čezatlantsko gospodarstvo je vredno 4 280 milijard USD. Naša stvarnost je vse globlje gospodarsko povezovanje. Polni pomen teh odnosov je mogoče videti tudi v okviru razvojnega sodelovanja, in glede na vse to skupaj Združene države in Evropska unija zagotavljata 80 % vse razvojne pomoči. In na koncu, naše partnerstvo je bistveno za to, da svet postane stabilnejši in se razpravlja o večstranskih vprašanjih, kot so podnebne spremembe, energija, gospodarska in finančna kriza, obvladovanje krize, razvojno sodelovanje, regionalne zadeve, neširjenje jedrskega orožja in razorožitev ter varnost.

 
  
MPphoto
 
 

  Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė (PPE), v pisni obliki. (LT) EU in USA imata številne skupne točke in pri reševanju svetovnih problemov igrata vodilno vlogo. Vendar se moramo drug od drugega učiti dobre prakse in okrepiti partnerstvo, da se zagotovi učinkovitost ukrepov. Ti problemi so pomembni, ko gre za podnebne spremembe, zdravo okolje in prehransko varnost. Velika ekološka katastrofa v Mehiškem zalivu je ponudila upanje, da bo vlada ZDA naredila ustrezne korake in si začela prizadevati za rešitev izzivov podnebnih sprememb. EU mora na konferenci o podnebnih spremembah v Cancúnu odigrati dejavno vlogo. Pomembno je, da se ZDA pridružijo temu sporazumu, kajti včasih se ustvari vtis, da bi bilo lažje skleniti sporazum z državami v razvoju kot pa z ZDA. Najti moramo načine za spodbuditev povezav med sistemom trgovanja z emisijami v Evropski uniji (EU ETS) in regionalnimi ali zveznimi sistemi trgovanja v ZDA. Prav tako si moramo prizadevati za čezatlantsko partnerstvo glede strateških vprašanj glede energije – varnost oskrbe z energijo in politike za premik k nizkoogljičnim virom energije. Eno od vprašanj čezatlantskega sodelovanja se nanaša na zdravo okolje – nova živila in uporabo novih tehnologij v proizvodnji hrane. Družba v EU ni povsem pripravljena na inovacije, zato morajo države spoštovati odločitve drug druge. Močno partnerstvo med EU in ZDA mora biti koristno za obe strani in v svetovnem okviru. Upam, da bo bližajoče se vrhunsko srečanje EU-ZDA predstavljalo korak proti temu cilju.

 
  
MPphoto
 
 

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. (DE) Predlog resolucije vsebuje nekaj pozitivnih točk in EU bi morala poskusiti okrepiti svoj položaj na teh področjih, kot so boj proti svetovni gospodarski in finančni krizi in sodelovanje na področju prometa in industrije. Na drugi strani pa ima predlog še vedno pomanjkljivosti v zvezi z zunanjo in varnostno politiko, še zlasti glede boja proti mednarodnemu terorizmu. Zato sem se vzdržal glasovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za resolucijo, ker mislim, da je pošten in uravnovešen dokument. Pomembno je, da se prisluhne mnenju Parlamenta o tem pomembnem vrhunskem srečanju z največjim zaveznikom. Čezatlantski odnosi so vedno bili bistven del evropske zunanje politike. Celo v globaliziranem svetu, kjer nekateri strokovnjaki trdijo, da se os iz zahoda premika k silam vzhoda, sem trdno prepričan, da so odnosi med EU in ZDA bistveni za stabilnost, rast in blaginjo ne le na obeh straneh Atlantika, ampak tudi po svetu. Imamo skupne močne korenine; imamo skupno kulturo, življenjske sloge, obete in trge; in predvsem smo vedno bili standardni nosilci vrednot, idealov in potreb bodisi ideoloških, gospodarskih bodisi socialnih, zato smo na svetovnem prizorišču dobili glavno vlogo. Zaradi novega globalnega scenarija in ravnovesja moči pa mislim, da mora naše sodelovanje z Washingtonom postati bolj operativno, medtem ko je za EU bistveno, če se želi uveljaviti kot verodostojna partnerka, da ne le ustvari videz kohezije, ampak sposobnost prevzeti konkretne zaveze.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) To resolucijo sem podprla, ker menim, da:

- da je čezatlantski ekonomski svet najprimernejši mehanizem za upravljanje čezatlantskih gospodarskih odnosov in bi partnerici morale izkoristiti vse možnosti čezatlantskega ekonomskega sveta, da bi premagali obstoječe ovire za gospodarsko povezovanje in do leta 2015 vzpostavile čezatlantski trg, kar bo pozitiven odgovor na trenutno gospodarsko in socialno krizo;

- mora čezatlantski ekonomski svet delovati bolj strateško, da bo upošteval pomisleke vseh interesnih skupin;

- je treba pri odločanju o zakonodaji s čezatlantskim vplivom upoštevati pristop v aktu za mala podjetja;

- da gospodarske in finančne strukture upravljanja, ki so ob začetku krize obstajale bodisi na svetovni ravni bodisi v ZDA ali v Evropski uniji, svetovnemu finančnemu sistemu niso zagotavljale dovolj stabilnosti, zato je treba ob čedalje večji soodvisnosti gospodarskega in finančnega trga okrepiti sodelovanje na področju makroekonomske politike in nadzora.

Prav tako pozdravljam poziv EU in ZDA, naj sodelujejo s Kitajsko pri reševanju spora o svetovnih deviznih tečajih, ne da bi uporabile protekcionistične ali povračilne ukrepe ob upoštevanju dejstva, da se države članice EU spopadajo z drugačnim tržnim pritiskom kakor ZDA, zlasti glede državnih obveznic in obstoja monetarne unije.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), in writing. (PT) Odnosi, ki povezujejo Evropo in Združene države, so enkratni in zgodovinski. Resolucija, ki je bila danes sprejeta v Evropskem parlamentu – za katero sem glasoval – poudarja pomen krepitve sodelovanja in strateškega dialoga med EU in ZDA v okviru gospodarske in finančne krize in boja proti grožnji terorizma. Glede na sedanji pomen mednarodnih vprašanj se je pravzaprav bistveno obrniti na skupna načela, interese in vrednote, da se bodo lahko na bližajočem se vrhunskem srečanju EU-ZDA naredili odločni koraki za izboljšanje obsežnih skupnih ciljev, ki nam omogočajo, da se učinkovito lotevamo teh izzivov. Prav tako je bistveno, da se izkoristijo vse možnosti čezatlantskega ekonomskega sveta, da bi premagali obstoječe ovire za vzpostavitev čezatlantskega trga do leta 2015 in spodbudili celovit pristop na področjih nadzora in makroekonomske politike ter na področju trgovinskih odnosov med EU in ZDA s tretjimi državami.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Rochefort (ALDE), v pisni obliki. (FR) Čezatlantski odnosi so bistveni za EU in podprl sem to resolucijo o prihodnjih prednostnih nalogah za prihajajoče vrhunsko srečanje med EU in ZDA. Zlasti v zvezi z globalnim upravljanjem je treba okrepiti prizadevanja za izvajanje programa reform ZN. Poleg tega je ključno zagotoviti ambiciozen in zavezujoč sistem o izpustih toplogrednih plinov za obdobje po letu 2012. V smislu finančne stabilnosti je nujno potrebna primerljivost računovodskih standardov na svetovni ravni in treba je napredovati proti temu cilju. Poleg tega bi se morali regulativni standardi, ki so uvedeni na enem področju, kot referenca uporabiti za druga področja in s tem zagotoviti vse močnejšo mednarodno finančno ureditev.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Vzdržal sem se končnega glasovanja. Med drugim je eden od glavnih pozitivnih vidikov (glede katerega se niso strinjale vse skupine) te resolucije, ki bi ga bilo treba poudariti, v odstavku 29, kjer EP navaja, da bo mednarodne zaveze glede razvojnih ciljev tisočletja, katerih uresničevanje je v številnih primerih v zaostanku, mogoče izpolniti le, če bodo industrializirane države ohranile svoje zaveze in prispevale 0,7 % BDP za uradno razvojno pomoč do leta 2015 in zato poziva EU in ZDA ter druge mednarodne donatorje, naj spoštujejo svoje zaveze in sprejmejo ukrepe za pospešitev uresničevanja razvojnih ciljev tisočletja do leta 2015.

 
  
MPphoto
 
 

  Geoffrey Van Orden (ECR) , v pisni obliki. – Odnosi med Združenim kraljestvom in drugimi evropskimi državami ter ZDA bodo v naslednjih desetletjih še naprej naša najpomembnejša prednostna naloga. Na nekaterih področjih dejavnosti bi lahko EU koristno prispevala. Zato sem podprl resolucijo o odnosih med EU in ZDA. Vendar pa me še vedno niso prepričali glede pomena skupne obrambne in varnostne politike, treba pa je okrepiti politiko do Irana.

 
  
  

Predlog resolucije B7-0604/2010

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. (FR) Glede na varnostne zahteve v letalskem prometu je EU z različnimi državami podpisala sporazume o izmenjavi podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR). Poleg tega je Listina o temeljnih pravicah po Lizbonski pogodbi zavezujoča in tako ščiti osebne podatke evropskih državljanov. Ko se bodo ti sporazumi o izmenjavi podatkov obnavljali, bo moral Parlament odobriti vsak nov sklenjen sporazum. Glede tega vprašanja sta sporni dve zahtevi. Na eni strani je boj proti organiziranemu kriminalu in terorizmu, ki ga podpirajo novi komunikacijski mediji, na drugi strani pa varstvo zasebnosti in temeljnih svoboščin, ki jih isti mediji ogrožajo. Menila sem, da je pomembno, da podprem to besedilo, ki zagovarja čezatlantsko sodelovanje v boju proti organiziranemu kriminalu in terorizmu, obenem pa je velik del posvečen zagotovilom, potrebnim glede svoboščin evropskih državljanov.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Podprl sem to resolucijo. Teroristična dejanja so pretresla svet, naraščajoč organiziran kriminal na področjih trgovanja z ljudmi in prepovedanimi drogami za zahteva okrepitev prizadevanj za boj proti kriminalu in terorizmu. Takšni ukrepi so učinkoviti, če so tesno povezani z učinkovitejšo, usmerjeno in hitrejšo izmenjavo podatkov v Evropi in po svetu. Vendar glavni problem ostaja vprašanje varovanja osebnih podatkov in zagotovilo, da se takšni podatki ne uporabijo za noben drug namen kot za preprečevanje, preiskovanje in odkrivanje kaznivih dejanj. Po mojem mnenju mora Komisija zagotoviti, da mora vsak sporazum ali ukrep glede prenosa osebnih podatkov prestati preskus pravne sorazmernosti in zaščititi zaupnost osebnih podatkov. Komisija mora Evropski parlament kot institucijo, ki v tem procesu zastopa državljane, obveščati o vseh vprašanjih, ki so povezana s prenosom osebnih podatkov, da ta lahko izrazi stališče o načrtovanih sporazumih. Tako bomo lahko našli optimalne rešitve, da bodo podatke o državljanih uporabljali le v skladu s strogimi pravili in bo zagotovljeno varstvo osebnih podatkov.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. (LT) Parlament si prizadeva za okrepitev varstva podatkov v prenosih podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR) institucijam v tretjih državah. Zelo pomembno je, da se osebni podatki učinkovito uporabijo, da se informacije uporabijo dovolj prožno in se omogoči varstvo zasebnosti ljudi. Parlament poziva k pripravi standardnega modela podatkov o potnikih in k zagotovilom, da se bodo podatki prenesli in obdelali le za namen preprečevanja, preiskovanja in odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj, vključno s terorizmom. Zelo pomembno je, da se podatki PNR ne uporabljajo za rudarjenje podatkov in profiliranje in da se pregled podatkov ne le zaupa elektronskemu sistemu, ampak so namenjeni za to, da ljudje sprejemajo odločitve. Ob tem je zelo pomembno, da sodelujemo in izmenjujemo podatke s pristojnimi, neodvisnimi institucijami, da bi zagotovili, da sprejemajo učinkovite in neodvisne odločitve o prenosu osebnih podatkov.

 
  
MPphoto
 
 

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) V boju proti terorizmu je vsak državljan potencialen terorist, zato se njegovi podatki evidentirajo, pri čemer se kršijo temeljne človekove pravice in institucionalna zagotovila, ki naj bi zagotovila njihovo spoštovanje. Žal so bile spremembe, ki jih je predložila Konfederalna skupina Evropske združene levice/Zelene nordijske levice in bi zadeve nekako izboljšale, zavrnjene. Zato sem glasoval proti predlogu.

 
  
MPphoto
 
 

  Lara Comi (PPE), v pisni obliki. (IT) Svoboda je eno od temeljnih načel, na katerih temelji Parlament. Ta vrednota je temelj, na katerem so zgrajene evropske institucije, vir moči, ki trgu omogoča, da poganja raznoliko in kompleksno gospodarstvo, in zrak, ki ga naši državljani dihajo, ko se vozijo na študij ali delo v mesta, za katera so nekoč potrebovali potni list ali celo vizum. Zato glede njenega pomena ni nobenega dvoma. Vprašanje, ki ga izpostavlja ta dokument, je bolj odnos med svobodo in varnostjo. Za ta problem ni preproste rešitve. Informacije je treba zbrati in razčleniti na pravih mestih, še vedno pa moramo biti na preži, da bi preprečili zlorabo. Treba je nenehno in stalno preverjati ta postopek in preprečevati vsako uhajanje podatkov. Ne moremo dopustiti, da bi ljudje na to gledali kot odpovedovanje svobodi, prav tako pa ne moremo dopustiti, da bi zaradi pritiska po svobodi ogrozili varnost ljudi v Evropi. Po mojem mnenju dokument predlaga odličen kompromis za uravnovešenje nasprotujočih si načel.

 
  
MPphoto
 
 

  Corina Creţu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Pozdravljam sprejetje resolucije Evropskega parlamenta o globalnem pristopu k prenosu podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR) tretjim državam in o priporočilih Komisije Svetu, naj odobri začetek pogajanj med Evropsko unijo ter Avstralijo, Kanado in Združenimi državami Amerike, za katero sem tudi sama glasovala. To je pristop, ki vzpostavlja pravo ravnovesje med varnostnimi zahtevami držav članic Evropske unije in doslednim spoštovanjem pravic in svoboščin državljanov. Evidenca imen letalskih potnikov je izjemno kočljiva podatkovna zbirka, ki jo je treba zaščititi, da se prepreči, da bi se tistim, katerih imena so v njej, povzročila škoda. Menim, da je pomembno, da med pogajanji o sporazumu z ZDA, Avstralijo in Kanado zagotovimo, da se podatki ne smejo uporabljati za izdelavo profilov, ki bi temeljili na črpanju nekaterih podatkov iz evidence. Strinjam se, da obstaja razlika med oceno varnostnega tveganja in oblikovanjem profilov, ki se lahko izkažejo kot napačni zaradi napačne razlage podatkov. Upam, da bodo sporazumi, o katerih se Komisija namerava pogajati s pomembnimi državami, izpolnjevali zahteve resolucije.

 
  
MPphoto
 
 

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Ker so v digitalni dobi varstvo podatkov, pravica do samostojnega odločanja glede informacij, osebnostne pravice in pravica do zasebnosti postale vrednote, ki imajo vse večjo vlogo, jih je zato treba posebej zaščititi. Glede na to sem prepričana, da mora EU spoštovati in spodbujati ključna načela politik varstva podatkov, vsak sporazum ali ukrep politike pa mora prestati preskus pravne sorazmernosti, kar kaže na to, da si prizadeva doseči cilje iz pogodbe.

 
  
MPphoto
 
 

  Mário David (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za to, kar predlaga ta predlog resolucije. Pozdravljam to pobudo in duh sodelovanja med EU, Združenimi državami, Avstralijo in Kanado v imenu boja proti svetovni grožnji terorizma in drugim oblikam mednarodnega kriminala in njihovega preprečevanja. Vendar pa mislim, da je sorazmernost temeljno načelo politike varstva podatkov. Zato je treba cilj sporazuma, ki pomeni prenos podatkov v skladu z evropskimi standardi varstva podatkov, skrbno spoštovati in zagovarjati. Prav tako bi poudaril pomen začetka pogajanj o prenosu in varstvu osebnih podatkov z ZDA v okviru razširjenega političnega in pravnega sodelovanja. Vendar pa bi ponovno poudaril, da sta pri zagotavljanju učinkovitosti boja proti terorizmu nujnost in sorazmernost temeljni načeli.

 
  
MPphoto
 
 

  Christine De Veyrac (PPE), v pisni obliki. (FR) Prenos podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR) je pomemben element v boju proti terorizmu in mednarodnemu kriminalu. Vendar pa se število držav, ki zahtevajo prenos podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR), nenehno povečuje, zato je potrebno podrobno spremljanje, da se zagotovi, da se osebni podatki evropskih državljanov uporabljajo izključno za namene, za katere so se zbirali, sam prenos pa mora biti v skladu z evropskimi standardi varstva podatkov. Zato v celoti podpiram resolucijo, ki jo je Evropski parlament danes sprejel in si prizadeva zagotoviti strog okvir za prenos podatkov o potnikih tretjim državam. Glede uporabe, hranjenja in zbiranja takšnih podatkov bodo morale te države ponuditi zagotovila, ki naj bi preprečila njihovo zlorabo, državljanom pa zagotoviti spoštovanje njihovih pravic.

 
  
MPphoto
 
 

  Harlem Désir (S&D), v pisni obliki. (FR) Za zagotovitev stalne varnosti mednarodnega prometa, še zlasti glede na tveganje, ki ga predstavlja terorizem, je bistveno, da države lahko izmenjujejo informacije o potnikih – podatke iz evidence podatkov o potnikih (PNR), ki jih zbirajo letalski prevozniki. Prav tako pa je pomembno, da te določbe ne ogrozijo temeljnih svoboščin državljanov ali diskriminirajo nekatere posameznike zaradi njihovega porekla ali vere. Zato je treba bolje zagotoviti varstvo osebnih podatkov. Preden se Komisija začne pogajati glede načina izmenjave podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR) z Združenimi državami, Kanado in Avstralijo, bi ji Evropski parlament rad predstavil jasno zahtevo: varstvo osebnih podatkov je preveč občutljiva tema, da bi ta pogajanja izvedli izključno med državami članicami za zaprtimi vrati. Izvesti jih je treba pregledno, na evropski ravni. Posredovane podatke je treba uporabiti le v strogo opredeljenem okviru in se jih ne sme posredovati tretji državi. Iz podatkov, ki jih je mogoče zbirati, bo treba izključiti številne vrste podatkov, še zlasti podatke o etničnem izvoru in verskem prepričanju.

 
  
MPphoto
 
 

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Varstvo osebnih podatkov je tako kot v primeru sporazuma o prenosu bančnih podatkov (sporazum SWIFT) občutljivo vprašanje v odnosih med EU in ZDA. Sedaj poteka razprava o splošnem sporazumu med EU in ZDA o varstvu podatkov in novem sporazumu o prenosu podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR). Parlament je z današnjim glasovanjem o skupni resoluciji ponovil svojo zahtevo, da se zbrane informacije PNR nikakor ne smejo izkoriščati ali uporabiti za profiliranje. Nazadnje, Parlament še enkrat poziva Komisijo, da zagotovi dejanske dokaze, da je „zbiranje, hranjenje in obdelava podatkov PNR nujno“, prav tako pa Komisijo vabi, da „predvidi manj vsiljive možnosti“. Če Parlamenta ne bodo upoštevali, bo imel možnost uporabiti pravico do veta.

 
  
MPphoto
 
 

  Ioan Enciu (S&D), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za to poročilo, ker mislim, da mora Evropska unija imeti dosledno in enotno vizijo glede podpisa prihodnjih sporazumov o PNR. To bo omogočilo boljše varstvo osebnih podatkov in zasebnosti, obenem pa se bo spodbudila uporaba teh podatkov v boju proti terorizmu in resnemu čezmejnemu kriminalu.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za to resolucijo, ker mislim, da je priporočilo Komisije Svetu, naj dovoli začetek pogajanj o sporazumih med Evropsko unijo ter Avstralijo, Kanado in Združenimi državami Amerike o prenosu in uporabi podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR), pomembno. Ti sporazumi morajo zagotoviti, da odločenost za boj proti terorizmu in kriminalu ne bo pod vprašaj postavila varstvo človekovih svoboščin in temeljnih pravic in prav tako pravic do zasebnosti, samostojnega odločanja glede informacij in varstva podatkov.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Osebni podatki, njihovo varstvo in posameznikova pravica do enakega varstva so vse bolj v ospredju zanimanja nosilcev odločanja in civilne družbe. Razpoložljiva tehnološka sredstva predstavljajo velik izziv v zvezi s spoštovanjem posameznikove zasebnosti. Ob vse večji prostovoljni in neprostovoljni izpostavljenosti Evropejcev se je podvomilo tudi v ta koncept. Evropejci se srečujejo tudi z naraščajočo napetostjo med pravico posameznika do zasebnosti in kolektivno pravico do varnosti. Vsa ta vprašanja so postala zaskrbljujoča po 11. septembru in takšna ostala do sedaj. Danes se proti terorizmu in drugim oblikam kriminala bori s hitro in učinkovito izmenjavo podatkov med varnostnimi agencijami, namesto konvencionalnimi policijskimi silami. Brez teh izmenjav podatkov bi bili izpostavljeni usklajenim čezmejnim kriminalnim dejavnostim in brez možnosti ustreznega odziva. Zaradi vseh teh razlogov sem prepričan, da je bistveno začeti pogajanja z našimi partnerji, da se bomo lahko skupaj spopadli s to kolektivno nevarnostjo in zagotovili, da so podatki, izmenjani med partnerji, skladni z načelom ustreznosti in sorazmernosti z nameni.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Ta resolucija sledi dinamiki, ki so jo ustvarile Združene države v zvezi z „grožnjo terorizma“ in želi isti dinamiki podrediti tudi države članice Evropske unije. Namesto, da bi se bojevali proti osnovnim vzrokom problema, skušajo to nevarnost uporabiti kot pretvezo za nesprejemljive omejitve pravic, svoboščin in jamstev Evropejcev. Tisti, ki so odgovorni za to predajo Evropskega parlamenta, ki je v nasprotju s stališči iz preteklosti, skušajo zdaj s sklicevanjem na domnevni načeli „sorazmernosti“ in „nujnosti“, o katerih je vedno mogoče razpravljati in sta subjektivni za ocenjevanje, pomen rahlo prikrojiti. Utemeljitev, da se podatki iz evidenc imen letalskih potnikov že zdaj prenašajo tretjim državam brez preverjanj, ne drži. Če so podatki neustrezno uporabljeni ali obdelani, je to treba preiskati, o tem poročati in se odločno boriti proti pojavu. Ta resolucijo predstavlja predajo, s katero skušajo v zakonitost skriti nekaj, kar je sedaj očitno povsem na njenem robu.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. (FR) Glasovala sem za to resolucijo o celoviti strategiji o prenosu podatkov o letalskih potnikih tretjim državam, kajti za te prenose podatkov, ki so vse pogosteje del boja proti terorizmu, je treba določiti zavezujoč pravni okvir. Med pripravami na pogajanja z ZDA, Kanado in Avstralijo je Parlament določil pogoje. Med drugim smo zahtevali, da se podatki ne smejo uporabljati za profiliranje in se pogajanja glede na Parlament izvajajo povsem pregledno. Poleg tega je treba poslancem Evropskega parlamenta dopustiti, da podrobno spremljajo razmere. Varstvo zasebnosti je občutljivo vprašanje, ki ga ne smemo žrtvovati zaradi druge zahteve, tiste o boju proti terorizmu. Parlament bo tako kot med pogajanji o sporazumu SWIFT tudi tokrat uspel zaščititi zasebnost državljanov.

 
  
MPphoto
 
 

  Véronique Mathieu (PPE), v pisni obliki. (FR) Glasovala sem za resolucijo o zunanji strategiji EU glede podatkov iz evidenc imen letalskih potnikov (podatki PNR), ker sem prepričana, da je sklenitev sporazuma, ki dovoljuje prenos podatkov PNR med Evropsko unijo in Kanado, Združenimi državami in Avstralijo, ključnega pomena za mednarodno varnost. Zato pozdravljam priporočilo Komisije glede začetka pogajanj za sklenitev teh sporazumov. Že nekaj let je očitno, da izmenjava teh podatkov pomaga v boju proti terorizmu in mednarodnemu kriminalu. Za naše organe pregona so mednarodni prenosi podatkov PNR dragoceno sredstvo v boju proti nevarnosti terorizma. Poleg tega moram poudariti, da je nov globalni pristop k podatkom PNR, ki ga je Komisija predstavila oktobra in je usmerjen v vzpostavitev splošnih meril, ki so posebna za vse sporazume PNR, po mojem mnenju zelo pozitiven. Z njim se bo oblikoval bolj strukturiran in skladnejši okvir za te sporazume, prav tako bo zagotovil pomembna jamstva v smislu varstva osebnih podatkov.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) Ta resolucija je povsem v nasprotju s tisto, ki jo je ta parlament sprejel maja. „Pozdravlja“ predlog, ki ga je Komisija pripravila septembra. Ta predlog podpira prenos podatkov PNR tretjim državam in ne vsebuje nobenih jamstev glede načina uporabe teh podatkov. Še huje je to, da se zdi hranjenje teh podatkov za nedoločeno časovno obdobje upravičeno. Kakšen je smisel licemerskega posmehovanja te resolucije praksi, ki je v središču projekta, ki ga podpira? Glasoval sem proti tej resoluciji, ki krši vse pravice človeka do spoštovanja njegovih osebnih podatkov.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Evidence imen letalskih potnikov so še eno od orožij v boju proti terorizmu. Glede na Lizbonsko pogodbo mora Parlament pomagati opredeliti zunanjo strategijo v zvezi s pogajanji za nov sporazum PNR med EU, ZDA, Avstralijo in Kanado. EU se je kot velika zagovornica boja proti terorizmu pripravljena pogajati za vsak sporazum, ki bi bil v tem boju učinkovit. Pri tem pa ne bo ogrozila državljanskih svoboščin in temeljnih pravic.

 
  
MPphoto
 
 

  Louis Michel (ALDE), v pisni obliki. (FR) V celoti podpiram cilj preprečevanja terorizma in boja proti njemu in drugim oblikam težjega mednarodnega kriminala. Vse več je držav, ki podatke o potnikih uporabljajo v ta namen. Vendar je v digitalni dobi bistveno, da se pozornost nameni uveljavljanju in varstvu državljanskih svoboščin in temeljnih pravic, vključno s pravico do zasebnosti in varstvom podatkov. Ključni načeli, ki ju je na tem področju treba postaviti v ospredje, sta nujnost in sorazmernost. Zbiranje podatkov o potnikih naj bi ne bilo le koristno, ampak tudi potrebno. Načelo sorazmernosti je treba uveljavljati tudi pri načrtovanih ukrepih, da se prepreči preseganje meje, potrebne za doseganje določenega cilja. Zato ne more biti dvoma glede uporabe podatkov za namene izkoriščanja in profiliranja. Evropski parlament je od začetka veljave Lizbonske pogodbe veliko prispeval k prizadevanjem za sklenitev teh sporazumov, zato mora biti redno in v celoti obveščen o dogajanju v zvezi s podatki PNR.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) V zadnjih letih so temeljne pravice vse bolj okrnjene kot del tako imenovane vojne proti terorju. Utemeljitev je izredno vprašljiva. Medtem ko potnike preiščejo skoraj do spodnjega perila in jim v prtljagi ne dovolijo nositi pilic za nohte ali deodoranta, pa je preverjanje tovora pogosto prepuščeno samim ladjarskim družbam. Če želimo to v prihodnje spremeniti, je pomembno, da ohranimo ravnovesje med svobodo in varnostjo. Pri pregledih potnikov se je to ravnovesje že izgubilo, zato se bo ureditev ponovno sprostila, ko bo upadla histerija okrog terorizma. Prav tako je vprašljivo, ali mora FBI vedeti ime, naslov bivanja, naslov e-pošte, številko kreditne kartice in število kovčkov, ki jih ima oseba, ki potuje v ZDA, in ali naj se jim dovoli, da te podatke hranijo vse do 15 let. Informacije naj bi shranili le v nekaj izjemnih primerih. Če so za ustvarjanje občutka varnosti kršene temeljne pravice, je treba kršitev kar najbolj omejiti, pravice prizadetih pa okrepiti. Na žalost se to sedaj verjetno ne bo zgodilo, zato sem glasoval proti predlogu.

 
  
MPphoto
 
 

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. (DE) Res je, da ocenjevanje in obdelava podatkov iz evidenc imen letalskih potnikov (podatki PNR) na mednarodni ravni lahko pomaga v boju proti terorizmu. Vendar pa takšni sporazumi pogosto povzročajo težave v zvezi z varstvom podatkov. Zato mora Evropski parlament glede tega vprašanja zavzeti dosleden pristop (podobno kot v primeru SWIFT), da zaščiti temeljne pravice evropskih državljanov. Sedaj obstajajo številne uredbe, ki urejajo prenos podatkov PNR tretjim državam, s katerimi je EU sklenila sporazume. Čim več je držav, ki zahtevajo te podatke, večje je tveganje, da bodo različni sistemi imeli negativen vpliv na pravno jasnost. Zato mora EU vzpostaviti enotno visoke varnostne standarde, ki bodo v prihodnje jamčili skladen pristop. To je tisto, kar pričakujem od učinkovite zunanjepolitične strategije EU glede prenosa podatkov PNR. Ta predlog resolucije tega ne jamči, zato sem glasoval proti.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) Podpiram cilje, ki jih v svojem sporočilu predlaga Komisija. Razlogi za nujnost in koristnost uporabe in izmenjave podatkov iz evidenc imen letalskih potnikov (podatki PNR) s tretjimi državami za varnostne namene morajo biti pregledni in razumljivi. Obenem pa morajo vpletene strani pokazati, da se v celoti zavedajo posledic takšnih ukrepov za zasebno življenje in potrebe, da se ti izvajajo v skladu z vrsto enotnih, izrecnih in strogih pravil o varovanju podatkov, ki se morajo uveljavljati tudi ob prenosu podatkov v druge države. Uporaba in izmenjava podatkov PNR bo ne le povečala varnost ljudi, ampak tudi olajšala njihovo življenje in pospešila prečkanje meja. S pomočjo podatkov PNR se lahko znatno zmanjšajo preverjanja policije, nadzor pa se lahko osredotoči na tiste potnike, pri katerih obstaja utemeljen sum, da morda predstavljajo dejansko tveganje, pri čemer pa se opustijo vse ostale nesmiselne kontrole in inšpekcijski pregledi.

 
  
MPphoto
 
 

  Georgios Papanikolaou (PPE), v pisni obliki. – (EL) Evropski parlament je danes na plenarnem zasedanju glasoval za skupni predlog resolucije o ponovnih pogajanjih o sporazumih PNR in sprejetju strogih meril o prenosu podatkov, da se zagotovi varnost potnikov, kot vedno ob spoštovanju osebnih podatkov. Glavni cilj je primerjanje, prenos in obdelava podatkov PNR v omejenem obsegu, tako da jih ne bo mogoče uporabiti za podatkovno rudarjenje ali profiliranje.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za predlog resolucije o podatkih iz evidence podatkov o potnikih kot delu zunanjepolitične strategije Evropske unije, ker z vzpostavitvijo niza osnovnih skupnih načel za sporazume s tretjimi državami ščiti evropske standarde o varstvu podatkov. Ta predlog resolucije obenem izpolnjuje cilje skladnosti z zakonodajo in krepi varnost in nenazadnje boj proti terorizmu.

Evropski parlament obenem ponavlja svojo zahtevo, da ga je treba obveščati o vsem pomembnem dogajanju na tem področju, kar je njegova posebna pravica.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Boj proti terorizmu in drugim oblikam mednarodnega in organiziranega kriminala je na evropski in mednarodni ravni nemogoč brez izmenjave podatkov, ki je učinkovitejša, bolj vodena in hitrejša. Bistveno je, da sprejeti varnostni ukrepi ne ogrožajo varstva državljanskih in temeljnih svoboščin ali kar največjega spoštovanja zasebnosti in varstva osebnih podatkov. V skladu z načelom sorazmernosti bo pomembno, da se zagotovi le zbiranje in obdelava tistih podatkov, ki so nepogrešljivi za varnostne namene.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Več skupin se je strinjalo glede tega besedila, ki v bistvu spominja na odločenost Parlamenta za boj proti terorizmu in organiziranemu in mednarodnemu kriminalu, obenem pa njegovo trdno prepričanje glede potrebe po zaščiti državljanskih svoboščin in temeljnih pravic, vključno s pravico do zasebnosti, pravico do samostojnega odločanja glede informacij in varstvom podatkov. Parlament ponovno poudarja, da sta nujnost in sorazmernost, kot ju opredeljuje člen 8 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in člena 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ključni načeli za zagotavljanje učinkovitosti boja proti terorizmu. Pozdravlja sporočilo Komisije o globalnem pristopu k prenosu podatkov PNR tretjim državam in pozdravlja priporočilo Komisije Svetu, naj odobri začetek pogajanj za sporazume med EU, Avstralijo, Kanado in ZDA v zvezi s prenosom in uporabo podatkov PNR za preprečevanje terorizma in drugih hudih mednarodnih kaznivih dejanj in boj proti njim. Prav tako pozdravlja odločitev Sveta, da začne vsa pogajanja hkrati, obenem pa priznava, da je lahko dolžina teh pogajanj različna.

 
  
MPphoto
 
 

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. (DE) Evropska komisija je 21. septembra 2010 predstavila svoj globalni pristop k prenosu podatkov iz evidenc imen letalskih potnikov (podatki PNR) tretjim državam. Namen prenosa in obdelave podatkov, kot so podatki o vozovnici, številka sedeža, podrobnosti o prtljagi, pot in vrsta plačila, je preprečevanje, preiskovanje in odkrivanje ali pregon kaznivih dejanj, vključno s terorizmom, v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah. Ta „globalni pristop“ naj bi deloval kot vodilo v pogajanjih s tretjimi državami v prihodnje. Pogajanja z ZDA, Kanado in Avstralijo se bodo kmalu začela, druge države pa so že izrazile podobne namere. Predlog resolucije Evropskega parlamenta še enkrat potrjuje pomen načela sorazmernosti. Potrebi po varnosti in svobodi sta v občutljivem ravnovesju. Komisijo pozivamo, da zagotovi dejanske dokaze, da je zbiranje, hranjenje in obdelava podatkov PNR nujno za vse navedene namene, prav tako pa Komisijo vabi, da ustrezno preuči tudi druge možnosti. Evropski parlament vztraja pri stališču, da se podatki NPR nikakor ne smejo uporabljati za podatkovno rudarjenje ali profiliranje.

 
  
  

Predlog resolucije B7-0602/2010

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za ta predlog resolucije o partnerstvih za inovacije, ker menim, da so bistven element ukrepov, ki smo jim zavezani kot delu te vodilne pobude. V sedanjem ozračju varčevalnih ukrepov javnih proračunov, znatnih demografskih sprememb in vse večje konkurence na svetovni ravni je konkurenčnost Evrope in predvsem prihodnji življenjski standard odvisen od naše sposobnosti vključevanja inovacij v izdelke, storitve, podjetja, socialne procese in modele. Zato menim, da je ključnega pomena, da je inovacija v središču strategije Evropa 2020. Inovacija je naše najboljše sredstvo za obravnavo glavnih socialnih izzivov, s katerimi se spopadamo, kot so podnebne spremembe, pomanjkanje energetskih virov ali zdravje in staranje. Bistveno je, da odzivi na te izzive pomagajo ustvarjati Evropo, ki je poštena s stališča gospodarske, socialne in okoljske trajnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Pozdravljam pobudo „Inovacijski potencial Unije“, katere cilj je z dobro usklajenim sodelovanjem na regionalni, nacionalni in evropski ravni povezati Evropo in inovacije. Pozdravljam evropska partnerstva za inovacije, kar je inovativni okvir, katerega cilj je ustvariti sinergijo med obstoječimi pobudami in morebiti novimi evropskimi pobudami in pobudami držav članic na področju inovacij. Pozdravljam predlagano temo prvega pilotnega partnerstva: dejavno in zdravo staranje. Nekateri od najresnejših socialnih izzivov, s katerimi se spopada Evropa, kot je staranje prebivalstva, zahtevajo radikalne inovacije, kar vpliva na več sektorjev. Odziv na staranje zahteva spremembe na vseh ravneh, od pravice do dela in pokojnin do novih storitvenih modelov, vključno s samooskrbo in novimi vrstami nastanitve. Boj proti novim tveganjem in neenakosti zahteva inovativne pristope na socialnem področju, vendar ne le prek izvajanja nove tehnologije, ampak tudi prek inovativnih organizacij. Komisijo pozivam, naj partnerstvom zagotovi financiranje in v ta namen združi vse vire Evropske unije, držav članic, regij in drugih javnih in zasebnih akterjev ob upoštevanju jasnih in preglednih meril.

 
  
MPphoto
 
 

  Lara Comi (PPE), v pisni obliki. (IT) Evropski inovacijski potencial je treba v celoti izkoristiti. To ne more biti le načelna izjava in zadovoljna sem, da smo končno prišli do predloga, kot je ta. Številna prizadevanja in zamisli, ki sami po sebi ostajajo le teorija, so zdaj lahko del sistema in jih je mogoče uresničiti, da zadostijo določene potrebe. Teme so danes zelo pomembne in storiti je treba vse, da se vključijo vsi pomembni akterji. Še zlasti pozdravljam zmanjšanje birokracije in dejavno udeležbo malih in srednjih podjetij, ki so polna inovativne energije, ki jo je treba le sprostiti, kar bo koristilo vsej Uniji. Upam le, da se bodo programi ustrezno izvajali.

 
  
MPphoto
 
 

  Corina Creţu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Resolucija Evropskega parlamenta o evropskih partnerstvih za inovacije v okviru vodilne pobude Unija inovacij je posebna pobuda, ki si prizadeva za oblikovanje celovite evropske inovacijske politike. Še pomembnejša je zato, ker moramo priznati, da nismo dosegli vseh ciljev v lizbonskem programu iz leta 2000. Inovacije in razmah raziskav in razvoja morata biti ena od gonil prihodnje gospodarske rasti. Pozdravljam uvajanje inovativnega okvira evropskih partnerstev za inovacije, ki naj bi ustvaril sinergijo med sedanjimi inovacijskimi pobudami. Podrobno bomo morali spremljati napredek prvega pilotnega programa, ker se ukvarja s tematiko, ki skrbi vso Evropo: vpliva staranja prebivalstva in podaljšanja delovne dobe. Glasovala sem za sprejetje te resolucije ob hkratnem upoštevanju nadaljnjih tematik, s katerimi se bomo ukvarjali po oceni pilotnega projekta. To so teme, ki so v splošnem interesu.

 
  
MPphoto
 
 

  Ioan Enciu (S&D), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za to resolucijo, ker sem prepričan, da lahko načelo partnerstva na področju inovacij v javnem in zasebnem sektorju spodbudi raziskovalne in inovacijske dejavnosti in med krizo pomaga oživiti povpraševanje. Prav tako imajo pomembno vlogo pri doseganju ciljev strategije Evropa 2020 v smislu ustvarjanja bolj konkurenčnega gospodarstva in bolj poštene in zelene družbe.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Evropska partnerstva za inovacije so inovativen okvir, ki si prizadeva ustvariti sinergijo med obstoječimi pobudami in morebiti novimi evropskimi pobudami in pobudami držav članic na področju inovacij ter povečati in pospešiti doseganje rezultatov in koristi za družbo. Zato so pomembno orodje v času, ko se države članice spopadajo z nujnimi gospodarskimi vprašanji, kjer bi bila lahko zavezanost inovacijam učinkovita strategija. Pozdravljam predlagano temo prvega pilotnega partnerstva: dejavno in zdravo staranje. Medtem ko se evropsko prebivalstvo stara in se na to gleda kot na negativen dejavnik, je za Evropo pomembno, da dobro izkoristi človeški kapital, še zlasti pri ljudeh, ki so starejši in imajo več izkušenj in pogosto tudi pomembno znanje, ki bi ga lahko posredovali.

 
  
MPphoto
 
 

  Alan Kelly (S&D), v pisni obliki. – Okvir evropskega partnerstva za inovacije je bistveni del vodilne pobude. Skupina v Evropskem parlamentu, v katero sodim, S&D, v celoti podpira pilotno evropsko partnerstvo za inovacije „dejavno in zdravo staranje“ in podaja predloge za dodatni partnerstvi na teh področjih, ki bi jim koristila ustvarjena dodana vrednost.

 
  
MPphoto
 
 

  Elżbieta Katarzyna Łukacijewska (PPE), v pisni obliki.(PL) Gospe in gospodje, ko sem slišala rezultate današnjega glasovanja o predlogu resolucije o partnerstvih za inovacije, sem bila zadovoljna. Mislim, da so prizadevanja za ta dokument pripeljala do nedvoumnega in ambicioznega stališča. Pobuda Inovacijski potencial Unije je zelo pomembna in je sedaj najkonkretnejši poskus za celovito evropsko inovacijsko politiko. Rada bi poudarila, da je pri našem delu pomembno upoštevati strategijo Evropa 2020, ker se v njej v prihodnje več pozornosti namenja raziskavam, inovacijam in izobraževanju.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Inovativnost je ena od gonilnih sil gospodarstva in bo odločilno prispevala k uresničitvi strategije EU 2020. Partnerstva, ki se tu zagovarjajo, bi lahko bila v tem pogledu vplivna, ker ustvarjajo zelo pomembne sinergije za širjenje in pospeševanje procesov za inovacije. Prav tako se mi zdi pomembno, da se pilotni projekt posveča področju dejavnega in zdravega staranja, ker je staranje evropskega prebivalstva stvarnost, ki je ni mogoče zanikati. EU mora kljub finančni krizi, v kateri smo, še naprej podpirati tudi druga področja inovacij, ker brez njih ne bomo uspešno dosegli ambicioznih ciljev, ki jih za EU že določa strategija EU 2020.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Inovacijski potencial Unije je inovacijska strategija, ki se spodbuja na najvišji politični ravni. Je ena od osrednjih pobud strategije Evropa 2020. Ta zamisel naj bi nam omogočila ustrezno spopadanje s prihodnjimi izzivi, kot so podnebne spremembe in prehranska varnost, zdravje in staranje prebivalstva, in jih dvignili na nadnacionalno raven. Rezultat bo omogočil blokade, ki jih povzročajo problemi financiranja, razdrobljeni raziskovalni sistemi in tržišča, neustrezna podpora inovacijam v javnih naročilih in počasna standardizacija, ki jo je treba učinkoviteje upravljati. Glasoval sem za resolucijo, ker bo skupen okvir, kot so partnerstva za inovacije, koristil vsem državam članicam.

 
  
MPphoto
 
 

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. (DE) Prednost novega okvira partnerstev za inovacije je jasen obseg in področja odgovornosti različnih udeleženih partnerjev. Prav tako vključuje natančne roke za izvajanje posameznih projektov in merljive ter dosegljive cilje. Poleg tega ponuja poenostavljene upravne postopke za izvajanje projektov in izboljšanje razširjanja izsledkov raziskav. Zato sem glasoval za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za to resolucijo, ker verjamem, da inovacija v sedanjih razmerah predstavlja pomemben instrument gradnje Evrope, ki je gospodarsko, socialno in okoljsko trajna. Prav tako pozdravljam izbiro predmeta prvega partnerstva: dejavno in zdravo staranje.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Parlament s sprejetjem tega besedila navaja, da je pobuda Inovacijski potencial Unije najpomembnejša do zdaj in konkreten poskus celovite evropske inovacijske politike, katere uspeh je odvisen od dobro usklajenega sodelovanja na regionalni, nacionalni in evropski ravni ob največjem sodelovanju vseh pomembnih akterjev na vseh ravneh. Evropska partnerstva za inovacije predstavljajo inovativen okvir, ki si prizadeva ustvariti sinergijo med obstoječimi pobudami in morebiti novimi evropskimi pobudami in pobudami držav članic na področju inovacij ter povečati in pospešiti doseganje rezultatov in koristi za družbo. Zato Parlament pozdravlja prvo predlagano temo za evropsko partnerstvo za inovacije, dejavno in zdravo staranje, in predlagan pristop Komisije, da se najprej izvaja pilotni projekt za preizkušanje najprimernejše oblike za ta partnerstva pred uvedbo nadaljnjih projektov, in poziva Komisijo, naj v izvajanje pilotnega projekta o dejavnem in zdravem staranju vključi socialne inovacije, ki pripomorejo k večji kakovosti življenja, preprečujejo bolezni, izboljšajo socialno mreženje v javnih sektorjih in med socialnimi partnerji in spodbujajo uvajanje novih tehnologij, ki podpirajo kakovost življenja.

 
  
MPphoto
 
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE), v pisni obliki.(PL) Sedaj, ko izhajamo iz krize in stojimo pred novimi izzivi, ki čakajo EU po letu 2013, je inovacija eden najpomembnejših načinov – če ne celo najpomembnejši način – za utrditev položaja EU v svetu. Inovativna raba virov se lahko izkaže kot eden od najboljših načinov za odpravo razlik med državami ali regijami. Prav tako bo z uporabo dobrih praks in izkušenj drugih prispevala k ohranjanju raznolikosti na teh območjih. Razvoj novih vrst izdelkov in storitev in inovativna uporaba virov bosta prispevala k preudarnemu in učinkovitemu razvoju lokalnih, regionalnih in nacionalnih trgov.

Inovativnost je človeška ustvarjalnost. Z iskanjem inovativnih rešitev prispevamo k večji blaginji družbe. Ko se gospodarstvo, tehnologija in informatika hitro razvijajo, ne smemo pozabiti na najpomembnejši dejavnik – človeški kapital. Inovacija ni le nov proizvodni način ali nove rabe, na primer, lokalnih izdelkov. Poleg tega in predvsem gre za človeški kapital. Bistven pogoj za uspeh je iskanje novih načinov vključevanja družbe v razvojne procese na številnih področjih življenja. Sodelovanje na raznolikih socialnih ravneh počasi postaja bistvena zahteva, še zlasti na področju raziskav in izobraževanja. Partnerstva za inovacije so naslednji korak – in tudi zelo očiten – v razvijajoči se Evropi.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. (PT) Inovacija je najboljši način uspešne obravnave izzivov, s katerimi se Evropska unija sedaj spopada. V času varčevanja, demografskih sprememb in groženj globalizacije, je to sredstvo za doseganje Evrope, ki je konkurenčnejša, in ustvarjanje delovnih mest, na katera se osredotočijo vse prednostne naloge. Cilj vodilne pobude „Inovacijski potencial Unije“, ki jo predvideva strategija EU 2010, je uvedba partnerstev za inovacije, da se racionalizirajo raziskave in razvoj in pridejo izumi na trg, pri čemer se začne s področjem zdravega staranja kot pilotnim projektom. Zdi se mi ustrezno, da se zajamejo tudi druga področja, kot so mladi, raziskovalci in mala in srednja podjetja. Prav tako bi bilo koristno, da bi se delo izvajalo v partnerstvih, saj imamo enkratne možnosti v smislu vrednot, ustvarjalnosti in raznolikosti. Zato pozivam k boljšemu in obsežnejšemu vlaganju v izobraževanje, raziskave in razvoj. Te prednostne naloge je treba ne le zaščititi pred zmanjšanjem proračuna, ampak jim je treba proračune celo povečati.

 
  
MPphoto
 
 

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. (DE) Glasovala sem za to poročilo, ker je pobuda Inovacijski potencial Unije konkreten poskus celovite evropske inovacijske politike. Namen prve predlagane teme evropskega pilotnega partnerstva o dejavnem in zdravem staranju je izboljšati kakovost življenja in socialnih mrež v javnem sektorju. Od rezultatov tega pilotnega projekta bo odvisno, ali bodo tej sledile druge podobne pobude. Predlog resolucije, ki je bil danes sprejet, vsebuje predloge, ki nudijo veliko možnosti za dodano vrednost, vključno s pametnimi mesti, ki se osredotočijo na izboljšanje energetske, prometne in infrastrukturne učinkovitosti in upravljanja, surovine, s čimer bi povečali varnost oskrbe s surovinami, njihovo trajnostno pridobivanje, predelavo, recikliranje in nadomeščanje. Evropski parlament bi tudi rad prispeval k uspešnemu izvajanju te obetavne pobude, zato Komisijo poziva, da ne le poroča o napredku tega pilotnega projekta, ampak tudi predstavi sodelovanje Parlamenta pri določanju strateške usmeritve prihodnjih partnerstev.

 
  
  

Predlog resolucije B7-0603/2010

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Podprl sem to resolucijo. Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) je sestavni del evroatlantske in evrazijske varnostne strukture s celostnim konceptom varnosti, vključno s politično-vojaškimi, gospodarskimi in okoljevarstvenimi ter človeškimi razsežnostmi. Vendar pa je kljub svojemu pomenu OVSE edina organizacija, ki obravnava varnostna vprašanja na območju Evrope in nima statusa mednarodne pravne osebe, kar prinaša številne politične in praktične pravne posledice. Ta organizacija mora igrati bistveno vlogo pri številnih vprašanjih, vključno z neširjenjem jedrskega orožja, razoroževanjem, gospodarskim sodelovanjem, zaščito in spodbujanjem človekovih pravic. Vendar pa je ta organizacija brez statusa mednarodne pravne osebe in oslabljena zaradi težav glede mehanizma za sprejemanje odločitev, saj se ne more vedno ustrezno ali pravočasno odzvati na krizo. Strinjam se s predlogi, izraženimi v resoluciji, glede potrebe po nadaljevanju dialoga o pravnem okviru organizacije OVSE in s pozivom Litvi, ki bo naslednja predsedovala OVSE, naj zagotovi neprekinjenost in napredek procesa krepitve organizacije.

 
  
MPphoto
 
 

  Lara Comi (PPE), v pisni obliki. (IT) Varnost je nedvomno kamen spotike, ko gre za krepitev procesa političnega povezovanja EU. Še zlasti je treba poudariti potrebo po ustreznem izvajanju skupne zunanje in varnostne politike, ki upošteva posebne značilnosti posameznih držav, a kljub temu doseže stopnjo učinkovitosti, ki je v sorazmerju z vlogo, ki jo bo Evropska unija igrala na mednarodnem prizorišču. Načeli miru in svobode, zapisani v Rimski pogodbi in drugih pogodbah, ki so sledile, morata biti še naprej podlaga vsem odločitvam, ki bodo sprejete. Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi je pokazala, da je njen način opravljanja dolžnosti do zdaj povsem skladen s temi načeli, zato bi bilo dobro, da bi se institucije EU bolj vključile v to organizacijo. Prav tako sem prepričana, da bi prevzemanje večje odgovornosti državam članicam pomagalo doseči skupna stališča in tako utrditi odnose med 27 državami tudi glede teh tem.

 
  
MPphoto
 
 

  Corina Creţu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glasovala sem za krepitev organizacije OVSE, ki mora temeljiti na skladnosti treh glavnih stebrov organizacije: političnem in vojaškem, gospodarskem in okoljskem in človeškem. Ta krepitev organizacije OVSE mora ustvariti okvir za doseganje ravnovesja, kjer nobeden od vidikov ne bo podprt na račun drugega. Učinkovitost delovanja proti varnostnim grožnjam in izzivom je odvisna od ustreznega usklajevanja in delovanja teh treh delov. OVSE mora biti ključni dejavnik pri odzivanju predvsem na nove nevarnosti, kot so organiziran kriminal, terorizem, kibernetski napadi, trgovina z ljudmi in prepovedanimi drogami in dejavnosti opozarjanja na spore, njihovo preprečevanje in reševanje. Drugi razlog, da sem glasovala za krepitev organizacije OVSE, je vidik človekovih pravic, vključno s spoštovanjem pravic manjšin in temeljnih svoboščin, ki so ključni elementi v celovitem konceptu varnosti organizacije OVSE.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za to resolucijo, ker zagovarjam krepitev prizadevanj Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) za zmanjšanje človeškega prispevka k globalnemu segrevanju. Učinkovitejše sodelovanje med državami članicami in organizacijo OVSE v boju proti nevarnostim in problemom, ki jih povzročajo gospodarski in okoljski dejavniki, bi lahko bistveno prispevalo k varnosti, stabilnosti, demokraciji in blaginji v tej regiji, saj so gospodarski in okoljski dejavniki temelj sporov.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Živimo v svetu, kjer je varnost postala temeljni koncept, pa naj gre za varnost v tradicionalnem smislu, ki se navezuje na obrambo, ali gospodarskem in okoljskem smislu in oskrbo z energijo ali prometno varnost. Zato Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) prevzema ključno vlogo v bolj globalnem obsegu kot sestavni del evroatlantske in evrazijske varnostne strukture, ki se razteza od Vancouvra do Vladivostoka. Strinjam se s končnim priporočilom, naj Parlament razmisli o svojem sodelovanju v Parlamentarni skupščini OVSE in preuči možnost ustanovitve stalne delegacije v tej skupščini. Sedaj bi poudaril, da mora EU v OVSE spregovoriti o občutljivih vprašanjih, kot sta varstvo človekovih pravic in spoštovanje mednarodnega prava.

 
  
MPphoto
 
 

  Barbara Matera (PPE), v pisni obliki. (IT) Evropska unija in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) imata enaka načela in vrednote na področjih, kot so spodbujanje človekovih pravic, preprečevanje konfliktov, razvoj demokratizacije, zaščita manjšin in bolj nedavnih izzivov, kot so podnebne spremembe. Bistveno je, da se med EU in OVSE razvije sinergija za doseganje teh skupnih ciljev. OVSE je edina organizacija, ki nima statusa mednarodne pravne osebe in posreduje pri varnostnih vprašanjih v evropski regiji. Glede tega je pomembnejše kot kadar koli, da se okrepi njena obstoječa struktura in se tako zagotovi plodno sodelovanje z evropskimi institucijami, še zlasti po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe in glede na bližnje oblikovanje Evropske službe za zunanje delovanje. Vzpostavitev stalne delegacije EU v Parlamentarni skupščini OVSE bi pomagala krepiti sodelovanje med EU in OVSE in bi omogočalo podrobnejše spremljanje njenih dejavnosti ter izvajanje skupnih načel in vrednot.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Nobeden od vidikov varnosti se ne sme zanemariti. Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) je dober odsev tega, saj je sestavni del evroatlantske in evrazijske varnostne strukture, ki jo opredeljuje celostni koncept varnosti, vključno s politično-vojaškimi, gospodarskimi in okoljevarstvenimi in človekovimi razsežnostmi. Tudi članice organizacije OVSE so raznolike, vključno z državami, ki se raztezajo od Vancouvra do Vladivostoka. Zato mislim, da je pomembno, da si EU glede na globalne značilnosti organizacije in raznolikost članstva prizadeva okrepiti svojo vlogo v njej.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ki je bila ustanovljena med hladno vojno kot institucija za spremljanje in vzpostavitev zaupanja, že leta doživlja krizo identitete. Kot pravijo kritiki, organizacija ni opremljena za spopadanje z izzivi 21. stoletja, kot so finančna kriza in okoljska vprašanja, vključno s podnebnimi spremembami. Teoretično so v OVSE trije glavni akterji, ZDA, Rusija in EU. Čeprav se je stanje z novim predsednikom rahlo izboljšalo, je interes ameriške zunanje politike za večstranske organizacije šibek. Zdi se, da se tudi Rusija le malo zanima za to, in na širjenje EU in Nata gleda kot na vmešavanje v svoje zgodovinsko vplivno območje. Posledično je razumljivo, da Moskva poziva OVSE, naj zavzame novo smer in preusmeri pozornost s človekovih pravic in procesa demokratizacije na vzpostavitev evropske varnostne strukture. Rusija je ključnega pomena za EU, ne le zaradi oskrbe z energijo, ampak tudi kot strateška partnerica. Če želi EU spremeniti svojo vlogo v OVSE, mora postati nasprotje ZDA, ne pa nemočen financer. Nazadnje bo potreben zmeren pristop ne le v odnosu do Rusije, ampak v odnosu do evrazijskih držav, ki so zastopane v OVSE, niso pa članice EU. Ker poročilo to upošteva, sem glasoval zanj.

 
  
MPphoto
 
 

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. (DE) Treba je ohranjati ravnovesje med tremi razsežnostmi Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Varnostnih groženj se je v vsakem primeru treba lotiti v vseh treh razsežnostih. To velja tudi za sedanje nevarnosti, kot so organiziran kriminal, terorizem, kibernetski napadi, trgovina z ljudmi in prepovedanimi drogami, energetska varnost in dejavnosti, ki so povezane z mehanizmi zgodnjega opozarjanja in preprečevanje in reševanje sporov. Krepitev interakcije in spodbujanje sinergije med EU in OVSE je smiselno in koristno. Zato sem glasoval za ta predlog resolucije.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) Okrepiti je treba Evropsko unijo in Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Vloga slednje je pomembna in bistvena v vrsti sektorjev, še zlasti glede varnosti in obrambe demokracije. Čeprav imata ti organizaciji različne potrebe, cilje in strukture, je pomembno, da ni nasprotujočih si stališč ali prekrivanja, kar lahko povzroči navzkrižje pristojnosti. Njune vloge so opredeljene in različne, v vsakem primeru pa na nekaterih področjih obstaja tveganje podvajanja. Glasoval sem za to resolucijo, ker podpiram njeno vsebino in njenega duha. Res sem prepričan, da je OVSE bistvena organizacija, ki se uveljavi kot forum in upošteva odnose EU-Azija in EU-Združene države. Jasno je, da je Evropska unija glede na države članice temelj in podlaga organizacije OVSE, zato upam, da ima v njej vodilno vlogo.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za to resolucijo, ker se zavedam, da bi bilo treba organizacijo OVSE izkoristiti v polnem obsegu. Temeljito je treba razmisliti o tem, kako bi lahko Evropska unija prevzela več odgovornosti in dejavneje sodelovala pri doseganju skupnih ciljev.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Parlament s sprejetjem te resolucije poudarja potrebo po ohranjanju ravnovesja med tremi razsežnostmi organizacije OVSE in jih razvijati na skladen in celosten način, ter se pri tem opreti na že dosežene rezultate. Poudarja, da se nobena razsežnost ne sme krepiti na škodo druge. Poudarja, da bi bilo treba za resnično učinkovito reševanje varnostnih groženj in izzivov te obravnavati iz vidika vseh treh razsežnosti, tudi nove, kot so organizirani kriminal, terorizem, kibernetske grožnje, trgovina z ljudmi in mamili, energetska varnost ter dejavnosti mehanizmov zgodnjega opozarjanja, preprečevanje in reševanje konfliktov. Poudarja, da se OVSE ne bi smela krepiti na račun zmanjševanja vloge ali neodvisnosti obstoječih institucij in mehanizmov, če še niso bili reformirani ali še ni bil sprejet dogovor o drugih možnostih, zlasti glede dela Urada za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR). Na koncu poziva OVSE, naj še okrepi svoje zmogljivosti za zagotavljanje spoštovanja in izvajanja načel in zavez, ki so jih prevzele udeležene države v vseh treh razsežnostih, med drugim tudi s krepitvijo mehanizmov za nadaljnje spremljanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. – (LT) Gospe in gospodje, kot številni že veste, bo Litva januarja 2011 prevzela predsedovanje Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Za mojo državo bi bilo lahko to predsedovanje enkratna priložnost, da poda pobude za krepitev regionalnega sodelovanja, poveča energetsko varnost in se bori proti korupciji. Prav tako je pomembno, da se ne podcenjuje človeška razsežnost sodelovanja z OVSE. Isto velja za politično in vojaško razsežnost, saj OVSE igra ključno vlogo pri spodbujanju spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. EU mora na tem področju igrati pomembno vlogo. Usklajevanje dejavnosti EU in OVSE na področju človekovih pravic je v skupnem interesu. Ne pozabimo na okoliščine, v katerih je bila OVSE ustanovljena. Letos je 35. obletnica slavnostne konference OVSE in Helsinške sklepne listine, ko so bili položeni temelji te organizacije. Ta dogodek je simboliziral moralno in politično zavezanost načelom demokracije in človekovim pravicam. Obžalovanja vredno je, da je duh Helsinkov v zadnjih letih zbledel. To se mora spremeniti. Zato precej nestrpno čakam na rezultate vrha OVSE decembra letos v Astani.

 
  
MPphoto
 
 

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. (DE) Glasovala sem za to poročilo, ker je Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) v zadnjih desetih letih izgubila precej svojega vpliva. Evropski parlament v predlogu resolucije hvali dejavnosti OVSE v preteklosti in poziva države članice, Komisijo in visoko predstavnico za zunanjo in varnostno politiko, naj predložijo predloge o tem, kako bi se lahko Unija dejavno vključila v OVSE in tvorno prispevala k doseganju skupnih ciljev. Vsakdo, ki se želi izogniti vojaškemu posredovanju, mora pravočasno sprejeti preventivne politične ukrepe.

 
  
MPphoto
 
 

  Anna Záborská (PPE), v pisni obliki. – (SK) Zgodovina nas uči, da so oboroženi spopadi rezultat nesposobnosti borcev, da bi se pogovorili o spornih vprašanjih in našli kompromisne rešitve. OVSE predstavlja forum za iskanje rešitev. Obenem uživa spoštovanje kot neodvisen razsodnik pri ocenjevanju demokratičnega poteka volitev in demokratičnih standardov. Zato sem za krepitev organizacije OVSE, še zlasti v zvezi s širjenjem demokracije in skladnosti s človekovimi pravicami. Misije organizacije OVSE za nadzor miru in misije na terenu so pomemben del širjenja svobodnega sveta. Vendar pa se s stališča EU nekatere dejavnosti podvajajo. Če se pogovarjamo o krepitvi OVSE, bi morali obenem razmišljati, v kakšnem obsegu bi OVSE lahko nadomestila dejavnosti predstavnikov EU v regijah, kjer se pojavljajo spori. In ko hvalimo delo OVSE na področju človekovih pravic, se pri tem odpre možnost razprave o obsegu prekrivanja vlog OVSE in Sveta Evrope. S to razpravo bi morali doseči večjo učinkovitost porabe javnih sredstev, kar je za naše volivce v času zmanjševanja stroškov nedvomno prednostna naloga.

 
  
  

Poročilo: Thomas Mann (A7-0268/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za poročilo o demografskih izzivih in medgeneracijski solidarnosti, ker v sedanjih okoliščinah demografskih težav brez primere, ki jih prinašata daljšanje pričakovane življenjske dobe in upadanje rodnosti, predstavljajo enega najnujnejših izzivov socialne politike v prihodnjih letih. Nujno je treba sprejeti odločitve, zlasti v časih, ko sta ogroženi dostopnost delovnih mest za mlade in vzdržnost pokojninskih sistemov za starejše ljudi. Medgeneracijska solidarnost je potrebna za optimizirano prispevanje obeh generacij. To bo omogočeno samo z zagotavljanjem prostega in enakopravnega dostopa do delovnih mest, vseživljenjskega usposabljanja in poklicnega napredovanja za ljudi vseh starosti. To bo izvedljivo, prvič, z zagotavljanjem delovnih mest za mlade in, drugič, z dobro uporabo prispevka starejših ljudi, zlasti k prostovoljnemu delu in z nadaljevanjem dela tudi po uveljavljeni upokojitveni starosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Poleg poudarka, da je medgeneracijska pravičnost temelj vsake družbe, ki spoštuje človekovo dostojanstvo, menim, da je to poročilo pomembno tudi z vidika boja proti vsem oblikam predsodkov in diskriminaciji vseh družbenih skupin. Trdim, da lahko migracija državljanov z uspešnim gospodarskim in družbenim vključevanjem pomaga pri obvladovanju demografskih sprememb. Zaradi tega se strinjam, da je potrebna odprta razprava o različnih politikah priseljevanja. Odprava predsodkov do drugačnih kulturnih modelov je predpogoj za uspešno vključevanje priseljencev in dopolnjuje medkulturno in medgeneracijsko solidarnost. V poročilu je predlagano tudi sprejetje novih določb proti diskriminaciji na podlagi starosti, v povezavi z dostopanjem do blaga in storitev. Zato sem glasovala za poročilo gospoda Thomasa Manna.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. (FR) Po ocenah Komisije obstaja nevarnost, da demografske spremembe bistveno spremenijo strukturo prebivalstva in starostno piramido. Tako bi število mladih v starostni skupini 0–14 let v letu 2050 padlo s 100 milijonov na 66 milijonov. Kar zadeva delovno aktivno prebivalstvo, naj bi okoli leta 2010 doseglo najvišjo vrednost s 331 milijoni, nato pa naj bi enakomerno upadalo na 268 miljonov leta 2050. Glede na te okoliščine, mora EU zagotoviti primerno rešitev za zaščito delovnih mest starejših ljudi in tudi mlajših. Glasovala sem za to poročilo Evropskega parlamenta na lastno pobudo, ki države članice poziva, naj razmislijo o možnosti odprave zakonsko predpisanih upokojitvenih starosti, hkrati pa zagotavlja okvirne poteze politike za boj proti diskriminaciji, določanje cilja vseživljenjskega učenja, spodbujanje razmišljanja o novih načinih organizacije dela v podjetjih – predvsem z namenom zmanjševanja stresa. Poleg tega pa resolucija vsebuje mnoge pobude, ki poudarjajo na primer boj proti brezposelnosti mladih ali govorijo v prid dostojnim pokojninam in vsebujejo predlog za evropski pakt za starejše od 50 let.

 
  
MPphoto
 
 

  Liam Aylward (ALDE), v pisni obliki. (GA) Močno podpiram to, kar je v poročilu navedenega o dvigu ravni strokovne usposobljenosti, da bi bile vsem družbenim skupinam in generacijam v družbi omogočene boljše možnosti za vseživljenjsko učenje. Pozdravljam priznanje, ki je v poročilu namenjeno dobremu in koristi, ki ju za družbo EU dosegajo vsi tisti, ki so vključeni v prostovoljno delo in si prizadevajo za razvoj lokalne skupnosti in zagotavljanje storitev oskrbe v tej skupnosti ali družini. Poleg tega podpiram pobudo Evropskega parlamenta za pregled zdravega staranja v EU in pripravo akcijskega načrta za leto 2011, s katerim bomo lahko povečali dostojanstvo ter izboljšali zdravje in kakovost življenja starejših ljudi. Komisijo je treba pohvaliti za njeno pozivanje k delovanju pri obravnavi kršitev pravic starejših in njihove varnosti v skupnosti ter v domovih za nego.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Podpiram to poročilo. Priča smo dvojni krizi – visoki stopnji brezposelnosti med mladimi in vprašljivemu financiranju pokojninskih sistemov. Ta dva pojava sta povezana in jih je zato potrebno tudi skupaj obravnavati. Demografske spremembe so obvladljive in vzdržne, če jih pravilno predvidimo in jih vsi jemljemo resno. Glavni instrumenti za zagotavljanje medgeneracijskega ravnovesja in odprave nepravične diskriminacije so v rokah držav članic. Kjer ni zadostnega nadzora nad pokojninskimi sistemi, državnimi proračuni, zdravstvenim varstvom, izobraževanjem in politikami zaposlovanja, bo treba izpeljati strukturne reforme in poiskati nove vzdržne rešitve. Obenem bi morala biti EU odgovorna za izmenjavo najboljših praks med državami članicami, za spremljanje izvajanja zakonodaje EU in za prevzem pobude pri sprejetju novih zakonodaj na teh področjih.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE), v pisni obliki. (FR) V poročilu gospoda Manna na lastno pobudo o demografskih izzivih in medgeneracijski solidarnosti je nekaj zelo dobrih točk, predvsem glede pomembnosti medgeneracijskega sporazuma v sodobnih družbah, brezposelnosti mladih in glede potrebe po vzporednem reševanju izzivov, s katerimi se srečujejo starejši in tudi mladi. Kljub temu sem glasoval proti resoluciji, ker so bili nekateri odstavki, predvsem glede pokojnin, nesprejemljivi. Na srečo je odstavek, v katerem je izrecno omenjena potreba po nadomestitvi sistema financiranja iz tekočih prispevkov s kapitalsko financiranimi sistemi, zavrnila velika večina tega parlamenta. Vendar je bil sprejet drugi odstavek, v kateremu so države članice pozvane, “naj ponovno preučijo možnost, da bi odpravile starostno mejo za obvezno upokojitev”. To je resnično nedojemljivo! Res je, da morajo biti pokojninski sistemi prožnejši, toda upokojitvena starost mora ostati njihov temeljni steber! V času, ko Komisija zaključuje s posvetovanjem o prihodnosti evropskih pokojnin, je sporočilo Parlamenta izredno pomembno. Zato sem se odločil glasovati proti resoluciji.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasovala sem za poročilo, saj si ne smemo prizadevati za konflikt in konkurenco med generacijami, temveč za enake možnosti ter solidarnost. Vendar pa nisem podprla mnenja poročevalca Evropskega parlamenta o potrebi po ukinitvi predčasne upokojitve. Starejši ljudje so namreč pogosto prisiljeni v predčasno upokojitev zaradi določenh okoliščin in ne po lastni izbiri. Zaradi posledic gospodarske krize je predčasna upokojitev pogosto edina možnost preživetja za starejše, ki so bili odpuščeni Zato moramo upoštevati prakse vseh držav in ne samo nekaterih, saj se nacionalni pokojninski sistemi držav članic med seboj razlikujejo. Države članice morajo sprejeti odločitev za izvajanje predpisov glede predčasne upokojitve upoštevajoč trenutne razmere ter prakso v državi. Ponovno bi želela pritegniti pozornost na dejstvo, da demografske spremembe in tudi diskriminacija na podlagi starosti ogrožata medgeneracijsko solidarnost in gospodarsko rast. Tovrstna diskriminacija močno ovira dostop starejšim in tudi mlajšim delavcem do trga dela.

 
  
MPphoto
 
 

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. (RO) Zadnja leta so se države članice srečevale z drastičnim vpadom stopnje rodnosti in se spopadale z vedno bolj starajočim se prebivalstvom. Dvig pričakovane življenjske dobe je pozitiven razvoj, saj ljudje dlje časa ohranjajo telesno in duševno aktivnost. Jasno je, da se moramo v teh okoliščinah spopasti z napovedjo o zaostritvi razmer, ki bodo povzročile demografsko neravnovesje, kar pa bo vplivalo na gospodarstvo in proračunska sredstva držav članic in posledično tudi na EU kot celoto. Torej obstaja možnost, da bodo morale prihodnje generacije nositi finančno breme teh demografskih sprememb. Zaradi omenjenih razmer je torej ključnega pomena, da se doseže lizbonski cilj o delovno aktivni polovici prebivalstva med 55. in 64. letom starosti, čeprav tega cilja letos nismo dosegli. Proti temu pojavu se bo potrebno boriti s hitrim in odločnim ukrepanjem ter s pristopom po življenjskih obdobjih, kar bo mladim in starejšim ljudem omogočilo dostop do trga dela. Delež brezposelnih v starostni skupini 15–24 let je bistveno večji kot v drugih starostnih skupinah v EU. Zato je treba priporočiti predlog pobude o evropskem jamstvu za mlade.

 
  
MPphoto
 
 

  Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki. (IT) Najprej bi se rad zahvalil gospodu Mannu za pripravo tega poročila, ki ga odlikujejo predlogi specifičnih ukrepov za doseganje primernega medgeneracijskega dialoga. Glasoval sem za, ker menim, da lahko samo z vzpostavitvijo poštenega medgeneracijskega ravnovesja mladim podamo zagotovila in povečamo njihovo udeležbo na trgu dela. Verjamem tudi, da je prišel čas, da Evropska unija z državami članicami preuči nova vprašanja glede generacijskih izzivov. Zaradi nizke demografske rasti se bo Evropa kmalu začela spopadati z resničnimi problemi in bo morala nemudoma sprejeti nove politike, saj bi bil v nasprotnem primeru ogrožen celoten evropski sistem socialne varnosti. V zvezi s tem menim, da je zavoljo ljudi, starejših od 60 let, nujno treba ponovno ovrednotiti socialno politiko. Sprejeti bo treba pripravljalne ukrepe za večjo vključenost ljudi v omenjeni starostni skupini, saj svetu dela prinašajo dodano vrednost. Zato se strinjam s predlogom o pregledu sistema socialne varnosti z namenom, da bodo lahko starejši od 60 let ohranili delovna mesta tudi po dopolnjeni upokojitveni starosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Zuzana Brzobohatá (S&D), v pisni obliki. (CS) Po mojem mnenju poročevalec pravilno predlaga ukrepa, ki sta povezana z učinkom neenakomernega demografskega razvoja na financiranje socialnih izdatkov in finančne razmere pokojninskih sistemov v vseh državah članicah. Prvi ukrep je namenjen spodbujanju zaposlovanja med mladimi, drugi pa premiku starostne meje za upokojitev. Strinjam se z mnenjem poročevalca, da starejši ljudje niso breme za gospodarstvo in družbo, temveč ravno nasprotno, velika korist zaradi njihovih življenjskih izkušenj in znanja. Odločila sem se glasovati za poročilo, ker je bil izločen sporni del o podpiranju zamisli o menjavi sedanjega sistema financiranja iz tekočih prispevkov s kapitalsko financiranim sistemom.

 
  
MPphoto
 
 

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Glasoval sem proti poročilu. V njem sta demografski problem in medgeneracijska solidarnost obravnavana zelo konservativno. V številnih primerih, kot je na primer neomejena dolžina poklicnega življenja, popolnoma uniči njihove delavske in zavarovalne pravice, delavce pa popolnoma izčrpa. Problem brezposelnosti mladih narašča. Izboljšanje pričakovane življenjske dobe in življenjskega standarda postaja prej težava, kot vsečloveški – torej tudi vseevropski – cilj.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki.

(PT) Danes smo priča visoki stopnji brezposelnosti med mladimi ter nezadostnemu financiranju pokojninskih sistemov.

Poiskati moramo skupno rešitev, saj moramo predvsem v starajoči se družbi razumeti mladino kot dragocen vir, ki ga je potrebno uporabiti za doseganje družbenih in gospodarskih prizadevanj.

V kolikor ne bomo uspeli preobrniti težnje, bo po ocenah leta 2030 razmerje med aktivnim in neaktivnim prebivalstvom znašalo 2:1. Čeprav so glavni instrumenti za spodbujanje medgeneracijske pravičnosti v pristojnosti držav članic, ima pri tem EU ključno vlogo v smislu nadzora z opazovanjem in učinkovitim uvajanjem protidiskriminacijske zakonodaje ter v smislu spodbujanja izmenjave najboljših praks in akcijskih načrtov. Zelo pomembno je, da EU in države članice spodbujajo k novim pobudam za aktivno, zdravo in dostojno staranje. Tudi za mlade morajo ustvariti dolgoročne perspektive in sprejeti ukrepe, s katerimi bi spodbujale mobilnost mladih med študijem in opravljanje kvalitetne prakse, ustvarjanje novih delovnih mest in zagotavljanje polnega vključevanja mladih v družbo.

 
  
MPphoto
 
 

  Lara Comi (PPE), v pisni obliki. (IT) V poročilu je združeno veliko število zelo pomembnih tem, predvsem glede delov prebivalstva z največjimi potrebami. Poudariti moram vidik različnih področij glede predlogov in pobud: sprijaznili smo se s svetom, ki se vedno hitreje spreminja in za seboj pušča močne posledice na področju socialnih sistemov in sistemov socialnega skrbstva. Zavedamo se, da za prihodnje čase ne moremo obljubiti istih zagotovil, kot smo jih uživali v pretklosti in da bomo morali biti pripravljeni oblikovati družbo, ki bo še vedno lahko uspevala v okoliščinah, drugačnih od sedanjih ali preteklih. V celoti pozdravljam poziv k solidarnosti in opredelitev “medgeneracijske solidarnosti”. Prav tako nameravam narediti vse, kar je v moji moči, da poiščem rešitev za negotovosti glede višine starostne pokojnine v moji državi, s katerimi se bo srečevala moja generacija.

 
  
MPphoto
 
 

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Države članice imajo vse instrumente za spodbujanje medgeneracijske pravičnosti in odpravo diskriminacije. Število ljudi, starejših od 60 let, naj bi naraščalo hitreje kot kdaj koli prej in doseglo višek med leti 2015 in 2035, ko naj bi se omenjeni starostni skupini vsako leto pridružilo dva milijona prebivalcev. Menim, da mora EU glede na te dejavnike oblikovati učinkovito politiko, s katero bodo delavci lahko ostali na trgu dela in ne bodo izpostavljeni diskriminaciji na podlagi starosti. Vsekakor je potrebna čimvečja udeležba žensk iz vseh starostnih skupin v programih vseživljenjskega učenja.

 
  
MPphoto
 
 

  Mário David (PPE), v pisni obliki. (PT) Enakost in medgeneracijska solidarnost znotraj Evropske unije se uvrščata med najpoglavitnejše izzive evropske socialne politike prihodnjih desetletij. Zato glasujem za ukrepe, predlagane v tem poročilu. Narediti moramo premik paradigme glede družbenih in gospodarskih pogledov na staranje prebivalstva. Zaradi njihovih izkušenj in znanja moramo starejše ljudi razumeti kot dragoceno sredstvo v poslovni kulturi in ne kot breme ali sopomenko za povečane stroške. V ta namen je treba podjetja spodbujati k uvedbi strategij upravljanja staranja, s katerimi bi izkoristila izkušnje in posebne odlike starejših delavcev ter tako izboljšala svojo konkurenčnost. Prav tako menim, da je staranje prebivalstva pomembna priložnost za izboljšanje konkurenčnosti, spodbujanje morebitnih inovacij in s tem tudi rasti ter ustvarjanja delovnih mest. Nazadnje bi rad izrazil svojo zaskrbljenost glede velikega deleža brezposelnosti mladih v EU in potrebo po ustvarjanju delovnih mest, s katerimi bomo za mlade vzpostavili dolgoročne možnosti polnega vključevanja v družbo.

 
  
MPphoto
 
 

  Luigi Ciriaco De Mita (PPE), v pisni obliki. (IT) Pravičnost v medgeneracijskih odnosih predstavlja nov globalni izziv, ki ga je treba ustrezno obravnavati. Sodobne družbe so vladale obdobju nenehne rasti, v katerem so imele, zlasti v zadnjih desetletjih, nove generacije boljše pogoje in obete od generacij v preteklosti. Zdaj so razmere presegle meje navidezno neskončne rasti in spopadamo se z razpravo med pravicami in omejenimi sredstvi.

Vse države, začenši z razvitimi in demokratičnimi državami in z njimi povezanimi organizacijami, kot je EU, morajo zato odločno, dokončno in prepričljivo delovati pri oblikovanju politike, pri sprejemanju in izvajanju odločitev za večjo izenačenost med sedanjimi in prihodnjimi generacijami, da bo mogoče zmanjšati delitev in razhajanje med tistimi s pravicami in tistimi brez in tudi med tistimi s sredstvi in tistimi brez njih.

Zdi se mi, da poročilo o demografskih izzivih in medgeneracijski solidarnosti, za katerega smo glasovali, deluje v tej smeri.

 
  
MPphoto
 
 

  Proinsias De Rossa (S&D), v pisni obliki. – Podpiram to poročilo, ki vsebuje številne pomembne predloge za kljubovanje demografskim spremembam v duhu medgeneracijske solidarnosti. Nezadostno zagotavljanje podpore, neprimerne socialne službe in visoka stopnja brezposelnosti med mladimi prispevajo k poznim porokam in rodnosti, kar še dodatno pospešuje staranje našega prebivalstva Mladi in starejši so priča različnim oblikam diskriminacije na osnovi starosti, zlasti glede dostopa do trga dela in nekaterih socialnih storitev. Medtem ko države članice nadzorujejo ključne instrumente, kot so državni proračuni, pokojnine in zdravstvene storitve, lahko EU poveča doseg protidskriminacijske zakonodaje, predvsem za zaščito starejših žensk na trgu dela. Poleg tega pa ženske vseh starosti pogosto skrbijo za mlajše in starejše vzdrževane osebe. Njihovo delo je samo po sebi primer medgeneracijske podpore in ga je treba potrditi v družbeno-gospodarskem smislu, čeprav ne kot nadomestek za razvoj kakovostnih storitev oskrbe. Netipične in negotove oblike dela postajajo vedno bolj pogoste, kar ogroža pravico do dostojne pokojnine ob upokojitveni starosti. Omenjeni težnji se lahko zoperstavimo le s politiko, ki temelji na rasti, spoštovanju pravic delavcev in zagotavljanju kakovostnih javnih storitev.

 
  
MPphoto
 
 

  Martin Ehrenhauser (NI) , v pisni obliki. (DE) Člen 24, ki starejšim delavcem omogoča nadaljevanje z delom po doseženi obvezni upokojitveni starosti, ne sme voditi v povečanje pritiska nad njimi in posledično v široko posluževanje po tovrstnih zaposlitvah. Starejšim delavcem je še vedno treba omogočiti upokojevanje ob zakonsko sprejeti starosti brez tveganja, da bodo podvrženi diskriminaciji.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Kot sem že rekel, staranje evropske družbe je z vidika gospodarske analize pogosto videno kot negativno. Seveda pa pomeni preobrat demografske piramide v socialno močnih državah, da čedalje manj ljudi prispeva v sisteme socialne pomoči in da je vedno več takih, ki so od omenjenih sistemov odvisni. Grobo povedano, povečanje števila starejših pomeni povečanje vlaganja v pokojnine in v zdravstvo. Kljub temu pa solidarna družba ne sme na staranje gledati s tega vidika. Nujno je treba poiskati rešitve za aktivno staranje in izkoriščanje ogromnega človeškega potenciala starejših, ki tudi v konkurenčnem trgu, kot je evropski, še vedno predstavljajo dodano vrednost zaradi njihovih izkušenj in znanja. Po drugi strani pa ne moremo govoriti o staranju prebivalstva, ne da bi govorili o politiki spodbujanja rodnosti v Evropski uniji. EU je s povprečnim številom rojstev 1,5 otroka med najnižjimi v svetu; to lahko spremenimo le s čvrsto politiko podpiranja družin, ki v gospodarskem, davčnem in poklicnem smislu ne kaznuje moških in žensk, ki se odločijo za otroke.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) To poročilo je polno protislovij. Na eni strani govori zelo pohvalno o starejših ljudeh. Po drugi strani pa izpostavlja ukrepe, s katerimi so dejansko ogrožene pravice starejših in delavcev nasploh. Nekateri primeri tega so:

- spodbujanje zasebnih pokojninskih sistemov, pri čemer je pozabljeno na resne posledice takšnih praks, kot v primeru Združenih držav, kjer je država morala ukrepati glede milijonov obubožanih upokojencev;

- spodbujanje posredovanja držav pri povečanju deleža dela s krajšim delovnim časom in prilagodljivih delovnih mest, pri čemer niso upoštevane posledice takšnih praks, kot so razvrednotenje dela, nizke plače, negotove delovne razmere in povečano število delavcev z dohodki pod pragom revščine;

- spodbujanje povišanja upravičene starostne upokojitve.

Zaradi omenjenih razlogov smo glasovali proti poročilu, ker priznavamo nekatere pozitivne vidike, ki pa so ogroženi z neoliberalnimi politikami, zagovarjanimi v poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabetta Gardini (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Evropa se v času finančne, gospodarske in socialne krize srečuje z resnim problemom: brezposelnostjo. Napoved zlasti močno prizadeva mlade in ustvarja zakrbljujoče stanje, ki bo imelo hude posledice za konkurenčnost Evrope. Glasovala sem za resolucijo, ker menim, da mora Evropska unija ob priznavanju načela subsidiarnosti in pristojnosti držav članic na tem področju sama prispevati s spodbujanjem dialoga o medgeneracijski solidarnosti med različnimi akterji. Današnja mladina je jutrišnja delovna sila. Odlašanje z njihovim vstopom na trg dela bo pomenilo upočasnitev karier, nižje prihodke in razlike v plačah v primerjavi z drugimi generacijami. Mladim moramo bolj pomagati in podpirati podjetništvo ter zaposlovanje. Samo tako bomo lahko mlajšim generacijam zagotovili bolj gotovo prihodnost.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, sramotno je, da kljub temu, da poročilo gospoda Manna vsebuje nekaj dobrih točk, ki spodbujajo družinam prijazne politike, usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, dostopnost trga dela za starejše in mlade itd., na drugi strani zagovarja priseljevanje, četudi samo delno, kot rešitev za staranje prebivalstva naših držav in celo za financiranje pokojnin. Študije kažejo, da v vseh državah, vključno s Francijo, ni tako – niti z demografskega niti s finančnega vidika. Do tega zaključka je prišla tudi francoska strokovnjakinja za demorafijo gospa Tribalat, ki bi ji težko pripisali naklonjenost do Nacionalne fronte. Zavedam se, da bi ta Parlament rad delil prepričanje moto SOS rasizma, ki pravi, da bo Mohamed plačal za Mauriceovo pokojnino ..., pa tudi za Karlovo, Matthewovo ter Juanovo. Vendar to ni nikjer tako. Gospod Mann bi moral tudi temeljito premisliti o predlogu o nadomestitvi sistema financiranja iz tekočih prispevkov s kapitalsko financiranimi sistemi. Glede na sedanjo svetovno finančno krizo se lahko s takšnim predlogom uniči starejše ljudi in prinese korist le Madoffu ter njemu podobnim.

 
  
MPphoto
 
 

  Nathalie Griesbeck (ALDE), v pisni obliki. (FR) Medgeneracijska solidarnost je zaradi spopadanja s staranjem evropskega prebivalstva eden ključnih izzivov Evropske politike ter državnih politik v prihodnjih letih. V poročilu so pravilno poudarjene vrednote solidarnosti, potreba po medgeneracijski solidarnosti, pomembnost medgeneracijskega sporazuma; nekateri deli so zelo pozitivni, na primer uravnoteženost med delom in družinskim življenjem, predvsem za ženske pomembna prilagodljivost delovnega časa, dostop do zaposlovanja za mlade in starejše ljudi, boj proti diskriminaciji itd. Kljub temu pa je v poročilu moč zaslediti stvari, s katerimi se ne strinjam; npr. z odstavkom 24, ki poziva k odpravi starostne meje za obvezno upokojitev, z nekaterimi deli glede organizacije prilagodljivega delovnega časa in enostavnejše socialne zakonodaje ter z delom o odpravi shem predčasnega upokojevanja. Glasovanja v zvezi s tem poročilom sem se raje zato raje vzdržala. Ne glede na to pa me veseli, da je bil v Parlamentu zavrnjen del poročila, ki poziva, da je treba sistem financiranja iz tekočih prispevkov nadomestiti s kapitalsko financiranimi sistemi.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. (FR) Glasovala sem proti poročilu o demografskih izzivih in medgeneracijski solidarnosti, ker je vsebovalo nesprejemljiva stališča. V besedilu je moč zaslediti zelo zanimive stvari, kot na primer dejstvo, da se zaposlovanja mladih ne sme postavljati nasproti zadrževanju starejših od 50 let na trgu dela, pa tudi poudarek na vseživljenjskem učenju in boj proti diskriminaciji na trgu dela na osnovi starosti in spola. Vendar pa besedilo vsebuje mnogo priporočil glede pokojninskih sistemov, ki jih ne morem podpreti. V besedilu so države med drugim povabljene k opuščanju zakonsko določene upokojitvene starosti in velik poudarek je pripisan potrebi po zmanjšanju bremena javnega dolga, kar je enakovredno spodbujanju zasebno financiranih pokojninskih sistemov, ki so še zlasti nepošteni. V poročilu so države tudi povabljene k dvigu stopnje zaposlenosti s povečanjem zaposlitev s krajšim delovnim časom, kar služi k dodatni negotovosti glede dela. To so nekateri izmed razlogov, zaradi katerih sem glasovala proti besedilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Jiří Havel (S&D), v pisni obliki. (CS) Sedanja neenakomernost demografskega razvoja ima velik vpliv na financiranje socialnih izdatkov in na finančno stanje pokojninskih sistemov držav članic. V tem nezakonodajnem poročilu Thomas Mann predlaga dva ukrepa; po eni strani povečanje zaposlenosti med mladimi in po drugi premik starostne meje za upokojitev. Strinjam se z mnenjem poročevalca, da starejši ljudje niso breme za gospodarstvo in družbo, temveč prav nasprotno, v veliko korist zaradi njihovega življenjskega dela in znanja. Glede tega se strinjam s poročevalcem, ki predlaga oprijemljive ukrepe za vzpostavitev osnov za odprti dialog in poziva Komisijo in Svet k uvedbi medgeneracijskega ravnovesja v vseh državah članicah ter na ravni EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Peter Jahr (PPE), v pisni obliki. (DE) Načelo medgeneracijske pravičnosti bo v prihodnjih nekaj letih eden najpomembnejših političnih izzivov. Ker demografske spremembe vplivajo na družbene odnose, je ključnega pomena, da ena generacija ne živi na račun druge. To ni povezano zgolj s finančno in proračunsko politiko, temveč tudi z zaščito okolja, razpoložljivimi viri in podnebjem. Da bi zagotovili povezano delovanje naše družbe, moramo medgeneracijsko pravičnost vključiti kot prevladujočo nalogo. Zaradi tega moramo na vse politične odločitve gledati s tega vidika. Pomembno je, da tej temi namenimo pozornost, saj bomo tako lahko v naši družbi tudi v bodoče ohranili občutek solidarnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Karin Kadenbach (S&D), v pisni obliki. (DE) Glasovala sem za poročilo o demografskih spremembah, toda prosti odstavku, v katerem so države članice pozvane, „naj preučijo možnost urejene delovne migracije (priseljevanje iz tretjih držav v EU)“. Po mojem mnenju to besedilo pomeni pozitivno ocenjevanje delovne migracije iz tretjih držav. Glasovala sem za poročilo gospoda Manna, ker Evropski parlament ni sprejel priporočila iz prvotnega poročila za spremembo načina pokojninskega financiranja. Vendar pa ostro nasprotujem zahtevi za spodbujanje zasebnih pokojninskih shem in zagotavljanje, da javni pokojninski sistemi v povprečju ne bodo nič bolj ugodni z vidika prispevkov in prejemkov kot primerljivi zasebni pokojninski sistemi. Poleg tega pa nasprotujem pomembnejši vlogi zasebnih pokojninskih skladov pri zmanjševanju bremena financiranja nacionalnih pokojninskih sistemov v prihodnosti. Po mojem mnenju je sistem financiranja iz tekočih prispevkov v gospodarskem smislu najbolj smiseln in vzdržen sistem.

 
  
MPphoto
 
 

  Alan Kelly (S&D), v pisni obliki. – Irsko prebivalstvo se stara hireje kot kdaj koli prej. Ta pobuda vsebuje nekaj predlogov Komisiji, ki bi bili v pomoč pri obravnavanju problemov, s katerimi se bodo v prihodnjih desetletjih srečevale vse evropske države. V poročilu je skrbno poudarjena medgeneracijska solidarnosti in preudarno zagotovljeno, da ne bi kdo pomislil, da obstaja ena sama rešitev za starajočo se družbo in s tem povezane težave.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) Podprl sem poročilo gospoda Manna, ker sem prepričan, da bo moral generacijski izziv v prihodnje postati prednostna naloga evropskega ukrepanja. Mladi so nedvomno ključni vir, v katerega moramo vlagati za ponovno oživljanje gospodarstva Evropske unije kot celote. Menim, da si zaslužijo posebno pozornost. Mislim pa tudi, da je treba poudariti pomembnost izobraževanja in politike zaposlovanja. Krepitev rasti in zaposlovanja z enakopravnim dostopom do možnosti izobraževanja in trga dela je namreč po mojem mnenju potreben korak na poti do doseganja določenih ciljev rasti, kot so izboljšanje konkurenčnosti in možnosti za inovacije.

 
  
MPphoto
 
 

  Patrick Le Hyaric (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) Glasoval sem proti poročilu gospoda Manna in ga zavračam, ker je prežeto z liberalnim razmišljanjem, ki s spodkopavanjem zdravstvenega varstva in sistemov financiranja iz tekočih prispevkov ter s spodbujanjem njihove privatizacije in poznejšega upokojevanja izkorišča starajoče se evropsko prebivalstvo kot izgovor za spodbujanje reform javnih sistemov socialne varnosti v Evropi.

 
  
MPphoto
 
 

  Elżbieta Katarzyna Łukacijewska (PPE), v pisni obliki.(PL) Gospe in gospodje, rada bi pritegnila vašo pozornost k dejstvu, da sem poročilo gospoda Manna o domegorafskih izzivih in medgeneracijski solidarnosti podprla, ker menim, da je vprašanje staranja družbe v državah članicah danes eden najresnejših problemov Evropske unije. Ta izziv mora Evropska unija rešiti, če želi ustvariti spodbudne razmere za materinstvo, izboljšati metode usklajevanja poklicnega in družinskega življenja ter izkoristiti priložnosti, ki jih ponuja produktivnejše življenje. Leto 2012 bo razglašeno za leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti, zato menim, da moramo poslanci Evropskega parlamenta spodbujati politiko aktivnega staranja in pritegniti pozornost k novim demografskim izzivom.

 
  
MPphoto
 
 

  Barbara Matera (PPE), v pisni obliki. – (IT) Poročilo gospoda Manna je podrobno in dobro strukturirano, v njem so v celoti vključeni predlogi Odbora za pravice žensk in enakost spolov, kar vidiku spola zagotavlja pravično in potrebno pomembnost na tem področju. Ta parlament postaja znan po izvajanju posebnih politik, ki so ob upoštevanju razlik med regijami ustvarjene za izboljšanje enakosti dostojanstva in kakovosti življenja ljudi vseh držav članic. Zato cenim in hkrati želim pritegniti pozornost na del poročila glede usklajevanja družinskega življenja s poklicnim in zasebnim, zlasti na del in vlogo, ki je pripisana ženskam, tudi starejšim ženskam, pri uporabi načela medgeneracijske pravičnosti. Na vseh ravneh nas poziva – pri tem je pomembna vključitev civilne družbe in tudi vseh laičnih in verskih združenj –, naj se odzovemo z ustreznimi politikami, s katerimi bomo ustvarili trdno Evropo, brez diskriminacij na osnovi starosti ali spola, Evropo, ki se ne bo postarala brez prihoda novih in močnih generacij.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) V poročilu se zagovarja stališče, da višanje pričakovane življenjske dobe ne sme ustvarjati učinka zmanjševanja pravic delavcev. Vendar je ravno to tisto, kar se zagovarja od začetka do konca poročila. Če bo Evropski parlament glasoval za to poročilo, se bo zavezal k ukrepom, kot so dvigovanje upokojitvene starosti preko 64. leta v čim večji možni meri, kakor je obljubljeno v strategiji EU 2020, spobujanje priložnostnih zaposlitev in nadomestitev sistema financiranja iz tekočih prispevkov s kapitalsko financiranimi sistemi. Glasujem proti temu nezaslišanemu socialnemu nazadovanju.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Demografski izzivi in medgeneracijska solidarnost sta ključni točki za boljšo prihodnost. Zato se moramo odločno boriti z vsemi dejavniki, ki upočasnjujejo demografsko rast, predvsem: z nizko ravnjo socialne podpore, s počasno in težavno vključitvijo na zakoniti trg dela, z dolgim obdobjem nestalne ali začasne zaposlenosti ter z nezadostno podporo za mlade pare, ki so med razlogi, zaradi katerih mladi odlagajo ustvarjanje družine in odločitev za otroka. Poleg tega pa se zaradi višanja pričakovane življenjske dobe povečuje tudi število starejših ljudi in s tem povezane posledice. Zato moramo zavoljo pravičnejše in bolj uravnotežene družbe podpreti medgeneracijsko solidarnost.

 
  
MPphoto
 
 

  Louis Michel in Frédérique Ries (ALDE), v pisni obliki. (FR) Vztrajna rast pričakovane življenjske dobe evropskih državljanov je odlična novica, ki koristi medgeneracijski dinamki in izmenjavi. Po drugi strani pa starajoče se prebivalstvo z vidika prihodnosti pokojninskih shem povzroča hude glavobole nosilcem političnega odločanja in pobudnikom uravnoteženih proračunov. Če temu dodamo še nizko rodnost večine od 27 držav članic, je medgeneracijska solidarnost podobna Proustovi Madeleine, kjer evropske družbe iščejo izgubljeni čas. Če povzamem odlično poročilo dospoda Manna: Evropa se mora spopasti z demografskim izzivom in tako znane besede Jeana Bodina: „Človek je edino bogastvo“ postanejo popolnoma smiselne. Za ohranitev pravične družbe, ki deluje solidarno, z drugimi besedami, družbe, ki ne želi prenašati bremena javnih dolgov na prihodnje generacije in podpira uravnoteženost med številom upokojencev in delovno aktivnega prebivalstva, obstaja samo ena rešitev. To bo neizogibno zahtevalo ukrepanje s sledečimi pristopi: s prožnostjo dela in upokojitve, s humanistično in realno politiko priseljevanja in z jasnim dopolnjevanjem sistema financiranja iz tekočih prispevkov s kapitalsko financiranimi sistemi, zaradi česar je delegacija stranke MR glede te zadnje zadeve glasovala proti odstavku 99.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. (LV) Poročilo gospoda Manna sem na splošno podprl, vendar bi rad poudaril, da je v njemu zajetih preveč tem in ni ponujenih rešitev problemov. Vprašanje diskriminacije ranljivejših etninčnih skupin je zelo pomembno in zahteva ločeno oceno. V Latviji je na primer preko 200 tisoč Latgalcev, ki niso deležni osnovnošolske izobrazbe v latgalskem jeziku. Na to smo že večkrat opozorili v državnem parlamentu Republike Latvije, vendar nihče izmed vladajoče latvijske elite ni pripravljen razpravljati o tem vprašanju.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Evropska Unija se spopada z vedno bolj starajočim se prebivalstvom. Do leta 2060 naj bi bila dva delovno aktivna odrasla na osebo, starejšo od 65 let, medtem ko je sedanje razmerje 4:1. Posledično bi lahko starejše generacije predstavljale veliko breme za delovno aktivno prebivalstvo, odgovorno za podpiranje gospodarstva. Ob pričakovani povišani upokojitveni starosti bo treba delovne razmere prilagoditi starejšim ljudem in poskrbeti, da bodo privlačnejše. Starejšim delavcem bo treba dati boljše možnosti za udeležbo na trgu dela. V družbi bo potreben tudi nov pristop, s katerim bo starejšim ljudem zagotovljeno, da ne bodo diskriminirani zaradi zmanjšanih zmožnosti. Glasovanja se vzdržujem, ker je kljub dobrodošlim predlogom glede zdravega staranja nekaj nejasnosti v povezavi z vprašanjem podaljšanja poklicno aktivnega življenja.

 
  
MPphoto
 
 

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. (DE) Naše prebivalstvo upada in se posledično tudi stara, zaradi česar narašča tudi breme na pokojninske sisteme. Za premagovanje prihodnjih demografskih izzivov potrebujemo dosledno in družinam prijazno politiko. Vendar je nenadzorovano množično priseljevanje v EU napačen pristop. Zato sem se vzdržal glasovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za poročilo gospoda Manna. Razvoj, kateremu so bile v zadnjih desetletjih priča Evropska unija in mnoge države članice, je prinesel spremembe in posledice, ki so vidne v družbi in potrebujejo podporo evropskih institucij. Koncept razvoja je z gospodarskimi, družbenimi in kulturnimi zadevami neizogibno povezan do te mere, da so omenjeni sektorji ko omenjamo proces globalizacije ter razvoja, med seboj nerazdružljivi. V tem smislu bi moralo delo evrospkih institucij vsebovati in zagotavljati podporo za omenjeno neenakost, ki povzroča pomanjkanje socialne kohezije. Posledice tega skupnega ideala bi bile večja socialna kohezija, manj gospodarskih neenakosti in uravnotežen individualen ter kolektiven družbeni razvoj. Za korenitejše vključevanje in sobivanje v družbi morata biti razvoj in socialna kohezija sestavni del napredka in ne sovražnik. V tem smislu moramo zaradi staranja prebivalstva, ki ustvarja demografske izzive, pospešiti procese in ponovno premisliti o nekaterih družbenih strukturah in programih ter jih prilagoditi novemu okolju.

 
  
MPphoto
 
 

  Georgios Papanikolaou (PPE), v pisni obliki. (EL) Zaradi demografskega problema postaja čedalje bolj aktualna pomembnost vseživljenjskega učenja kot rezultata medgeneracijske solidarnosti. Znanje, izobraževanje, usposabljanje in informacije nimajo startostnih omejitev. Vendar pa je bil dvig sredstev za programe vseživljenjskega učenja v proračunu za leto 2011 mizeren kljub trditvam v strategiji EU 2020 in kjub obljubam držav članic o vlaganju v izobraževanje za vse državljane ne glede na njihovo starost. V poročilu se priznava, da moramo ustvariti instrumente za podporo trajnega izobraževanja državljanov in utrditev že obstoječih programov, kot sta programa Grundtvig in Leonardo da Vinci. Ta predlog je premik v pravo smer, zato sem glasoval zanj.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) V Evropski uniji, kjer ljudje živijo vedno dlje, kjer je na splošno nizka rodnostj in kjer je demografska piramida že obrnjena, je pomembno razmisliti o „demografskih izzivih in medgeneracijski solidarnosti“. Zato pozdravljam to pravočasno poročilo.

Poleg tega si vsebina poročila zasluži mojo odobritev, zlasti glede prihodnjih posebnih pravic starejših državljanov do nadaljevanja dela na lastno željo, kar se dejansko ujema s podprtim „aktivnim staranjem“, in tudi glede spodbujanja zaposljivosti mladih ljudi, ki neuspešno iščejo zaposlitev dlje kot štiri mesece.

 
  
MPphoto
 
 

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. (IT) Demografska sprememba po eni strani pomeni, da je pričakovana življenjska doba na srečo višja in da so ljudje dlje telesno in duševno aktivni. Po drugi strani pa je raven rodnosti v državah članicah več desetletij ostajala nizka, zato starejše generacije predstavljajo vedno večji delež prebivalstva. Dosegli smo meje medgeneracijskega sporazuma. Aktivno staranje je proces povečanja možnosti za ohranjanje zdravja ljudi, njihovo sodelovanje v skupnostih in izboljšanje kakovosti njihovih življenj ob staranju. Trdno sem prepričan, da bi moralo biti leto 2012 razglašeno za evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti, in sicer z namenom, da se poudari družbeni prispevek mladih in starejših. Zato sem tukaj storil vse, da Evropi ponudim vso pomoč pri spopadanju s tem izzivom.

 
  
MPphoto
 
 

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. (RO) Diskriminacija na podlagi starosti ogroža medgeneracijsko solidarnost in kljub temu, da je v pogodbi prepovedana, je še vedno zelo razširjena ter močno ovira dostop starejših in mlajših delavcev do trga dela, socialne varnosti in nekaterih storitev. Glasovala sem za to, da bi morale države članice sprejeti odločne ukrepe proti sivi in črni ekonomiji, ki zaposluje nezakonito delovno silo, katere žrtve so povečini ženske, in ki zelo slabo vpliva na trg dela EU, ne pa le spodbujati ukrepe za zaščito lastne delovne sile. Obenem se je treba proti neprijavljenemu delu boriti s konkretnimi ukrepi in sankcijami proti delodajalcem in/ali posrednikom Glasovala sem tudi za poziv državam članicam in Komisiji, naj izboljšajo tudi sodelovanje pri nadzoru storitev oskrbe, pri čemer bi lahko države članice na področju nacionalnih storitev oskrbe oblikovale mrežo točk, prek katere bi lahko tako na nacionalni kot na evrospki ravni pridobile informacije o storitvah oskrbe, ki so na voljo, in o njihovi kakovosti ter se nad kakovostjo storitev pritožile.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Medgeneracijska enakost bo v prihodnjih letih postala eden ključnejših izzivov za evropsko socialno politiko. Zato je treba to pravočasno poročilo zagotovo pozdraviti, saj je v njem poudarjena potreba po zaščiti medgeneracijske solidarnosti in izpostavljenih je nekaj točk, kako to doseči, predvsem v povezavi s spodbujanjem politik aktivnega staranja.

 
  
MPphoto
 
 

  Evelyn Regner (S&D), v pisni obliki. (DE) Glasovala sem za poročilo o demografskih izzivih in medgeneracijski solidarnosti, ker Evropski parlament ni sprejel pripročila za spremembo načina pokojninskega financiranja iz prvotnega poročila. Zelo nasprotujem zahtevi, da je treba spodbujati zasebne pokojninske sheme in zagotoviti, da javni pokojninski sistemi v povprečju ne bodo nič bolj ugodni z vidika prispevkov in prejemkov kot primerljivi zasebni pokojninski sistemi. Poleg tega pa zasebni pokojninski skladi ne bi smeli imeti pomembne vloge pri zmanjševanju bremena financiranja nacionalnih pokojninskih sistemov. Sistem financiranja iz tekočih prispevkov ne sme pod nobenim pogojem nadomeščen s kapitalsko financiranimi sistemi. Po mojem mnenju je sistem financiranja iz tekočih prispevkov najbolj gospodarsko razumen in vzdržen sistem. Kljub temu, sem glasovala proti delu v resoluciji, kjer so države članice pozvane, „naj preučijo možnost urejene delovne migracije (priseljevanje iz tretjih držav v EU)“. Po mojem mnenju to besedilo pomeni pozitivno ocenjevanje delovne migracije iz tretjih držav.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Zeleni smo podprli besedilo, ker je bil izbrisan odstavek 99 (o zasebnih/kapitalsko financiranih sistemih) in ker je bilo v preostalem delu besedila vključeno nekaj pozitivnih točk Zelenih. Na primer, ukrepi za upokojitveno starost bi morali temeljiti na potrebah vsakega posameznika; obdobja dela, učenja, oskrbe ali prostovoljnega dela se med seboj dopolnjujejo in zagotavljajo dragocene izkušnje ljudem vseh starosti; boriti se je treba proti dikriminaciji in določiti cilje po državah za dostop starejših delavcev do usposabljanja in vseživljenjskega učenja, razčlenjenih po starostnih skupinah in spolu. Zaposljivost starejših ljudi je odvisna tudi od neodvisnosti in možnosti individualne izbire za delavce ter boljšega ravnotežja med poklicnim in zasebnim življenjem. Zagotoviti bi bilo treba združljivost dela ter oskrbe za moške in ženske v vseh državah članicah ter njuno enakomerno porazdelitev med oba spola, da bi preprečili preobremenjenost žensk zaradi večjih potreb po oskrbi v starajoči se družbi.

 
  
MPphoto
 
 

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. (IT) Del v poročilu, v katerem je predlagana pobuda za znižanje davčnih in upravnih bremen na podjetja, je pozitiven: to je pomemben cilj, s katerim bomo zmanjšali konkurenčnost tretjih držav, kjer so stroški davkov, proizvodnje in delovne sile občutno nižji od evropskih.

Pozitiven je tudi predlog za omejitev starostne meje za obvezno upokojitev, in sicer zaradi povišanja povprečne starosti in tudi zaradi izboljšanega zdravlja, kar omogoča nadaljevanje z delom tistim, ki to želijo. Žal pa vidimo, da so bile nam nesprejemljive spremembe v poročilu uporabljene za vključitev neprimernih delov, katerih namen je spodbujanje integracije ljudi zunaj držav Evropske unije. Sklep, ki ga je podprla večina v tem Parlamentu, nas je žal prisilil v glasovanje proti poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Marco Scurria (PPE), v pisni obliki. (IT) To priložnot bom iskoritil, da poudarim, da človeka vredna družba vsekakor temelji na načelu medgeneracijske pravičnosti in da diskriminacija na podlagi starosti ogroža medgeneracijsko solidarnost, vodi k revščini in je prepovadana z ustanovitvenimi pogodbami.

Delo ni zgolj plačana zaposlitev, mladi in starejši s svojim delom v družini in družbi v veliki meri prispevajo k oblikovanju človeka vredne družbe ter k izboljšanju stabilnosti storitev in delovnih mest.

S tem poročilom pozivamo vlade, naj olajšajo in priznajo prostovoljno delo oskrbe v okviru skupnosti in družine ter čim prej rešijo vprašanja pravne odgovornosti. Poročilo bi rad tudi pohvalil, ker so v njem države članice pozvane, naj sprejmejo ukrepe, s katerimi bodo priznale nevidno in neformalno delo na področju medgeneracijske solidarnosti, ki ga opravljajo družinski člani (pretežno ženske) vseh starosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE), v pisni obliki.(PL) Dejstvo je, da se celotna Evropa spopada z demografskimi spremembami, ki zajemajo staranje družbe, nizko rodnost, migracije prebivalstva iz revnejših držav v premožnejše, daljšanje pričakovane življenjske dobe, zamude pri vstopu na trg dela, povečanje števila gospodinjstev z eno osebo ter gospodinjstev brez otrok itd. Vse to se združi in ustvarja veliko potrebo po spremembi, ki nam jo nalagajo novi demografski izzivi in vse pomembnejša vloga medgeneracijskega povezovanja. Bistvenega pomena je, da vpeljemo dobro premišljen sistem medgeneracijskega računovodstva in reform evropskega socialnovarstvenega in davčnega sistema, vključno s pokojninskimi sistemi, da se zagotovi ustrezna oskrba za starejše generacije, hkrati pa prepreči kopičenje dolgov za mlajše generacije. Zato je pomembno, da reformiramo pakt stabilnosti in rasti, zato da bodo države članice lahko izpolnile svoje obveznosti in bodo svoje pokojninske sisteme uredile bolj trajnostno.

 
  
MPphoto
 
 

  Marc Tarabella (S&D), v pisni obliki. (FR) V poročilu gospoda Manna o demografskih izzivih in medgeneracijski solidarnosti so osvetljeni izzivi, ki jih prinašajo demografske spremembe, zlasti brezposelnost in negotovost dela, izobraževanje ter diskriminacija ranljivih skupin. V njem je poudarjena potreba po medgeneracijski solidarnosti in predloženi so nekateri vmesni predlogi, kot so pobuda za evropski pakt za starejše od 50 let, ki vključuje boj proti diskriminaciji na podlagi starosti, cilj polne zaposlenosti do zakonsko določene upokojitvene starosti in podpiranje ponovne vključitve starejših invalidnih oseb. Razlog, zaradi katerega sem se vzdržal glasovanja za poročilo, ki je sicer več kot zadovoljivo, je ohranitev odstavka 24, kjer se poziva k odpravi starostne meje za obvezno upokojitev. Dejstvo je, da starejšim državljanom ne bomo več mogli zagotavljati kakovostnega tretjega življenjskega obdobja brez varoval, ki bi jim omogočala upokojitev. Ne želim videti naših starejših ljudi delati do smrti kot v 19. stoletju.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. (PT) Solidarnost je ena od vrednot, ki vladajo Evropski uniji, zato je bistvenega pomena njeno udejanjanje v smislu medgeneracijske enakosti. Države članice se spopadajo z vrsto demografskih in družbenih izzivov, zaradi katerih je treba nujno vzpostaviti medgeneracijsko solidarnost. V kolikor ne bodo sprejeti posebni ukrepi, bosta imela podaljšanje pričakovane življenjske dobe in upadanje stopnje rodnosti hude posledice na evropske socialne sisteme.

Glede na sedanje stanje Evropski parlament meni, da je treba pričeti z dialogom, katerega cilj so medgeneracijski odnosi. Poročilo se dotika mnogih sektorjev, od izobraževanja in zaposlitve starih in tudi mladih ljudi, do zdravstvene politike in plačil socialnega varstva, družinske in rodnostne politike ter zajema tudi razvoj sistemov socialnega varstva in zaključi pri migracijskih politikah za rešitev problemov starajoče se družbe.

Upam, da bo mogoče pobude v poročilu izvesti in da bosta pravičnost ter medgeneracijski dialog postala v Evropski uniji stvarnost.

 
  
MPphoto
 
 

  Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. (LT) Gospe in gospodje, v poročilu je ustrezno navedeno, da so zaradi vztrajnega upadanja prebivalstva Evropske unije in neprekinjenega trenda nizke rodnosti utvarjeni številni izzivi za evropsko gospodarstvo in družbo. Zaradi omenjenih razlogov se bo evropski trg dela spopadel s pretežno negativnimi strukturnimi spremembami. V Litvi se omenjeni demografski problemi stopnjujejo z množičnim odseljevanjem litovske mladine na delo v tujino. Smo majhen narod, ki hitro izgublja svoje najbolj aktivne ljudi, stare od 25 do 40 let, v katerih vzgojo in izobraževanje smo vložili mnogo. Litva potrebuje nadarjenost, izkušnje in delavnost teh mladih ljudi, da bo lahko premagala omenjene demografske izzive. Zato podpiram pobudo o evropskem jamstvu za mlade, ki jo predlaga poročevalec, v skladu s katero naj bi po šestih mesecih brezposelnosti vsem mladim v EU omogočili delovno mesto, vajenstvo ali dodatno usposabljanje. Več bi morali storiti tudi za dvig rodnosti: dostopno in kakovostno otroško varstvo, izobraževanje in mentorstvo majhnih otrok je prvi korak v pravo smer. Zaustaviti moramo tudi socialno izključenost starejših ljudi. Naše gospodarstvo moramo prepričati, da starejši ljudje niso breme. Njihove izkušnje, dosežki in bogastvo znanja lahko koristijo vsem generacijam.

 
  
MPphoto
 
 

  Marie-Christine Vergiat (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) Glasovala sem proti poročilu, v katerem je ponovno razvidno, kako večina, ki vodi Evropo, ne zna prisluhniti zahtevam evropskih državljanov.

Čeprav Evropska unija glede teh zadev nima nikakršnih pristojnosti nad izključnimi pristojnostmi držav članic, gospod Mann uničuje pridobljene socialne dosežke in tudi načelo subsidiarnosti.

Med drugim so v poročilu države članice pozvane, naj spodbujajo nadaljevanje z delom po doseženi zakonsko določeni upokojitveni starosti in da s prilagoditvijo delovnih mest njihovemu zdravstvenemu stanju spodbujajo starejše od 60 let, da delajo dlje.

Predvsem pa morajo biti starejši ljudje upravičeni do spodobnih pokojnin, ki bi jim omogočile dostojno življenje.

Poleg tega so predvsem sheme predčasnega upokojevanja namenjene potrebam delavcev, ki končujejo s poklicno kariero, vendar jih želi gospod Mann preprosto odpraviti.

Ne glede na to pa pozdravljam dejstvo, da je Evropski parlament zavrnil odstavek, ki izrecno poziva k nadomestitvi sistema financiranja iz tekočih prispevkov s kapitalsko financiranimi sistemi.

Gospod Mann čuti tudi potrebo, da nas pod pretvezo medgeneracijske solidarnosti opomni, da moramo starejše ljudi obravnavati enakopravno kot človeška bitja s temeljnimi pravicami. Ustrezno izpostavljeno.

(Obrazložitev glasovanja prekinjena v skladu s členom 170 Poslovnika)

 
  
MPphoto
 
 

  Hermann Winkler (PPE), v pisni obliki. (DE) Gospod Mann je kot vedno opravil zelo dobro delo pri občutjivem vprašanju. -Zato sem lahko glasoval za poročilo. Rad bi na kratko dodal še en vidik razprave. Kot član Evropskega parlamenta iz Saške, ki so jo demografske spremembe močno prizadele, in član Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter poročevalec za poročilo na lastno pobudo o prihodnji inovacijski politiki EU, želim povedati, da moramo na ravni EU, predvsem pa v državah članicah, nadaljevati z bojem proti demografskim spremembam in da moramo narediti regije privlačnejše za mlade ljudi, zlasti z večanjem ekonomske rasti, z ustvarjanjem delovnih mest in z razvijanjem prilagojene politike izobraževanja. Vendar bi želel izpostaviti izreden pomen starejših delavcev v malih in srednje velikih podjetjih v zvezi z inovacijami. EU je končno spoznala, da zlasti pri malih in srednje velikih podjetjih niso inovativni zgolj novi tehnološki izumi, ampak so to denimo tudi sposobnost prilagoditve proizvoda posebnim okoliščinam stranke ali pa izboljšanje procesov storitev. Zlasti na tem področju imajo starejši delavci bogate izkušnje in lahko prispevajo k inovativnosti podjetja. Zato se moramo boriti proti diskriminaciji na podlagi starosti na delovnem mestu. EU in države članice morajo to upoštevati pri celotni socialni in delovni zakonodaji.

 
  
MPphoto
 
 

  Anna Záborská (PPE), v pisni obliki. – (SK) Ne sme nas zmesti terminologija – pri poročilu, ki smo ga sprejeli, gre bolj za iskanje novih delovnih virov kot za solidarnost. Za demografsko krizo nismo izvedeli včeraj. Nekateri opozarjamo nanjo že dlje časa Že leta govorimo, da se Evropa stara in umira. Sedaj je to nad nami in mrzlično iščemo rešitev. Brezčutna logika nam jih ponuja mnogo. Premik starostne meje za obvezno upokojitev, dvig rodnosti, vključevanje večjega števila žensk v področje formalnega zaposlovanja ter večanje dotoka priseljencev in njihovo vključevanje v našo družbo. Pripravljeni smo storiti vse od naštetega in o vsem tem je govora tudi v poročilu. Vseeno pa nisem prepričana, ali bo delovalo – in, če bo, koliko časa. To pa je zato, ker ne rešujemo vzroka, temveč posledice. Vedemo se kot soudeleženci v piramidni shemi, ki vidijo, da je vznožje piramide začelo zastajati. Iščemo nove akterje, s katerimi bi vznožje razširili. Vendar pa z namernim dajanjem novega pomena besedam, kot so „solidarnost“ ali „ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem“, uničujemo pristno solidarnost in ločujemo otroke od njihovih staršev. Kljub temu sem glasovala za predloženo poročilo. Zdi se mi, da je pomemben prispevek k temeljni razpravi o preživetju evropske civilazcije.

 
  
  

Poročilo: Maria Da Graça Carvalho (A7-0274/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Raziskave bistveno prispevajo h gospodarski rasti ter ustvarjanju čiste in trajnostne energije. Podpiram povečanje financiranja raziskav v Evropski uniji, saj je ustanovitev raziskovalnega prostora ključnega pomena in z njim bomo zagotovili najvišje standarde odličnosti, zmogljivosti in učinkovitosti raziskav in tako pritegnili in obdržali najboljše znanstvenike v Evropi in podpirali bolj inovativno in na znanju temelječe evropsko gospodarstvo. Evropa mora vlagati v raziskave in tako razviti nove proizvode ter storitve, ki bodo izboljšale kakovost življenj državljanov. Glasovala sem za okvirni program, ker verjamem, da spodbuja skupnost raziskovalcev, akademski svet, organizacije civilne družbe, podjetja in industrijo k sodelovanju pri raziskovalnih projektih.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. (FR) Raziskave in razvoj sta glavna izziva za prihodnost Evropske unije v sedanjih globalnih okoliščinah. Zato sem podprla pobudo Evropskega parlamenta za poenostavitev izvajanja raziskovalnih okvirnih programov Evropske unije. Skupaj s kolegi poslanci smo ocenili, da so v sporočilu evropske Komisije o poenostavitvi izvajanja raziskovalnih okvirih programov predlagani odločni in ustvarjalni ukrepi za premagovanje ovir, s katerimi se spoprijemajo tisti, ki sodelujejo v njih. Gre za krepitev zaupanja evropskega financiranja do kandidatk in za to, da se poskrbi, da bodo dopuščale večje stopnje tveganja v povezavi z udeleženci na vseh stopnjah projektov s prilagodljivimi pravili EU. Ta resolucija odraža dejstvo, da je sedanji sistem preveč usmerjen v nadzor in zato povzroča zapravljanje virov in majhno udeležbo. Nazadnje, pozdravljamo splošno težnjo k skrajšanju povprečnega časa do dodelitve in do plačila, kljub temu, da je možen še nadaljnji napredek.

 
  
MPphoto
 
 

  Liam Aylward (ALDE), v pisni obliki. (GA) Močno podpiram. kar je v poročilu navedenega o ukrepih za poenostavitev izvajanja raziskovalnih okvirnih programov EU. Birokracija in nadležni upravni in ureditveni pogoji še bolj zapletajo postopke prijave in dodatno otežujejo malim organizacijam ter malim in srednje velikim podjetjem dostop do financiranja raziskav, s katerimi se ukvarjajo. Glede na to, da sama skupnost raziskovalcev zahteva prilagoditev pravil ter poenostavitev postopkov in zahtev, je sedaj jasno, da obstaja potreba po poenostavitvi financiranja in upravljanja raziskav, da bi zagotovili učinkovitost in razširjenost raziskav ter invovacij po celotni Evropi. Ta poenostavitev in učinkovitost bi pozitivno vplivala na stanje raziskav v EU in bi bila koristna tudi za zainteresirane strani. Podpiram zahtevo Parlamenta za izvajanje postopka poenostavitve za namene stabilnosti in pravne varnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasoval sem za to poročilo. Znanost, izobraževanje in inovacije so stebri gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest. Evropa mora vlagati v inovacije, če želi razvijati nove proizvode in storitve. Te bodo ustvarile nove vire zaposlitve in rasti, kar bo Evropo naredilo bolj konkurenčno in izboljšalo njeno kakovost življenja.

Raziskovalna skupnost že nekaj časa izraža zaskrbljenost nad izvajanjem raziskovalnih programov in razvojem inovacij, ki zaradi posebno zapletenih birokratskih zahtev napredujejo počasneje, kot smo si nadejali.

To povzroča težave predvsem manjšim organizacijam, kot so mala in srednje velika podjetja, visokotehnološka novo nastala podjetja ter manjše institucije, univerze in raziskovalni centri. Obstaja resnična potreba po izboljšanju ter poenostavitvi financiranja in upravljanja raziskav. Zdaj obstajajo raznična pravila in postopki za različne instrumente okvirnega programa, kar močno ovira možnosti, da zainteresirane strani vložijo prijave. Strinjam se, da bi bilo treba pri razpravljanju o osmem okvirnem programu za raziskave največ pozornosti nameniti poenostavitvi upravnih postopkov, da bi zagotovili enotno razlago in rabo pravil in postopkov pri vseh programih ter instrumentih.

 
  
MPphoto
 
 

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. (RO) Evropska Unija se dobro zaveda, da so raziskave in inovacije ključ do prihodnosti, kjer ne bodo ustvarjale zgolj novih proizvodov, temveč tudi nova delovna mesta in vire ter posledično tudi gospodarsko rast. Ta razvoj bo zagotovo pomagal povečati konkurenčnost evrope in tako tudi izboljšal kakovost življenja. V sedanjih okoliščinah bi povečanje birokracije glede dostopa do sredstev za vključene v raziskovalne in inovacijske programe le dodatno zatrlo in zmanjšalo navdušenje sodelujočih, ki že začenjajo izgubljati zaupanje v ta postopek. Sedanji sistem bi morali nadomestiti s sistemom, ki bo v prosilcih vzbudil več zaupanja. Poenostavitev postopka spremljanja ter finančnega in upravnega nadzora projektov bi bil pozitiven korak, ki bi hkrati okrepil postopek znanstvenega in tehnološkega ocenjevanja. Možno bi bilo začeti s poenostavitvijo postopka upravnega nadzora, kar bi vlilo več zaupanja v znanstvene in poslovne skupnosti. Treba bo vzpostaviti ravnotežje med zaupanjem in nadzorom ter med tveganjem in nevartnostmi, ki jih to pomeni, da bomo lahko zagotovili dobro upravljanje sredstev za raziskave.

 
  
MPphoto
 
 

  Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki. (IT) Izražam čestitke za delo, ki ga je opravila poročevalka, gospa Carvalho. Trdno sem prepričan, da so znanost, inovacije in raziskave glavni dejavniki gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest v Evropi. Ni naključje, da so raziskave in invoacije v osrčju pobude Evrospke unije Evropa 2020. Zato je prišel čas, da prične Evropa več vlagati v ta področja: da bi lahko konkurirala na svetovnem prizorišču, mora Evropska unija razviti inovativne proizvode in sodobne storitve. Posledično se število prijav za financiranje vsak dan povečuje, kar pomeni, da potebujemo splošno poenostavitev zahtev o finančni odgovornosti ter uskladitev pravil in postopkov, ki so zdaj zelo raznoliki. Glasoval sem za, ker se strinjam, da se moramo hitro odzvati na glasne zahteve raziskovalne skupnosti po teh spremembah. Podpiram pristop poročevalke glede sistema financiranja, ki ne temelji na rezultatih, kar zmanjšuje znanstvene ambicije razskovalcev, temveč na znanstvenem merilu in posledično na odličnosti. Upravna poenostavitev je ena od prednostnih nalog, ki se jih mora lotiti Evropa, z večjo internacionalizacijo okvirnih programov pa bi lahko ustvarili nove priložnosti in možnosti sodelovanja z državami tretjega sveta in državami v razvoju.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) V poročilu je predlagana poenostavitev spremljanja finančnih vidikov in krepitev postopka tehnološkega in znanstvenega ocenjevanja z medsebojnimi pregledi, ki temeljijo na odličnosti. Vendar pa poročilo zaznamuje le začetek postopka, ki ni enostaven. Za izvajanje predlogov bo skrbela Komisija in, če bo hotela nalogo uspešno izvajati, ji bosta morala Parlament in Svet pri tem slediti in jo podpirati. V prihodnosti se bo lahko postopek poenostavitve razširil tudi na druge evropske programe, zlasti na strukturne sklade. Programi z enostavnejšimi pravili bodo tudi preglednejši in učinkovitejši. Rad bi se zahvalila za pomoč tudi mojim kolegom, gospodu Cerexheju iz belgijskega predsedstva, komisarki Geoghegan-Quinn in vsem, ki so prispevali javnemu posvetovanju. Ključnega pomena je, da poenostavimo dostop do sredstev za raziskave in z razvijanjem kulture ocenjevanja na podlagi partnerstva zaupanja med vsemi udeleženimi okrepimo raziskave in inovacije, kar bo pripomoglo, da bo Evropa privlačnejša za življenje, delo in srečo.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. (PT) Raziskave in razvoj so bistvenega pomena za doseganje ciljev, ki si jih je Evropska unija zadala s strategijo Evropa 2020. Evropski programi s področja raziskav in inovacij so v zadnjih letih doživeli velik porast, z vidika prijav in tudi z vidika dodeljenih proračunskih sredstev. Kljub temu se majhne in srednje velike orgnizacije težko spoprijemajo s kompleksnostjo in birokracijo omenjenih programov. Dostop do programov in priprava predlogov sta še vedno težavna, zlasti za tiste, ki se z njima prvič srečujejo; upravna bremena za vodenje projektov in računovodstvo veljajo za prevelika; povprečen čas od dodelitve subvencije do plačila je še vedno predolg. Za poenostavitev finančnih in upravnih vidikov spremljanja projektov in okrepitve procesa znanstvenega in tehnološkega ocenjevanja moramo nujno posodobiti in poenostaviti mehanizme raziskovalnih okvirnih programov, zato pozdravljam pobudo Evropske komisije za obrat tega statusa quo in čestitam poročevalki, gospe Carvalho, za odlično opravljeno delo pri predlaganju oprijemljivih ukrepov za izboljšanje sedanjega sistema.

 
  
MPphoto
 
 

  Lara Comi (PPE), v pisni obliki. (IT) Ekonomije obsega, ki je bil dosežen z okvirnimi programi Evropske unije za raziskave, so med največjimi dosežki, ki jih institucije EU prispevajo k blaginji in dolgoročni rasti držav članic. Kljub temu pa v času močne mednarodne konkurence, kot je sedanji, to ne zadostuje. Dejansko je treba vedno spremljati rezultate, ocenjevati izvedljivost priložnosti in obdržati tesne stike z znanstveno skupnostjo, ki družbi ustvarja veliko korist. Z zmanjšanjem birokracije in s tem tudi poenostavitvijo razpisnih postopkov bi raziskovalcem omogočili, da se osredotočijo na poklicne cilje z uporabo virov in veščin, ki bi jih drugače zapravili. Ne smemo pozabiti, da je izplačevanje teh sredstev namenjeno učinkoviti rabi. Dosežki so bistveni sestavni del učinkovitosti, vendar je nesprejemljivo, da so raziskave ovirane, ker se morajo raziskovalci ukvarjati z birokratskimi zahtevami dvomljive vrednosti.

 
  
MPphoto
 
 

  António Fernando Correia De Campos (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za to pomembno poročilo, katerega cilj je poenostaveitev pravil glede financiranja in izvajanja sedmega okvirnega programa (7. OP). Za poročilo obstaja široko soglasje, saj je poenostavitev nujno potrebna za izboljšanje konkurenčnosti in vpliva raziskav v Evropi. Za Unijo s strategijo, osredotočeno na razvoj gospodarstva, ki temelji na znanju, je izredno pomembno, da glavni instrument financiranja raziskav in razvoja neposredno odgovarja potrebam in skrbem znanstvene skupnosti: • za večjo dostopnost programa; • za privlačnejši Evropski raziskovalni prostor; • za večjo osredotočenost na odličnost; •za močnejšo osnovo podpore tehnoloških inovacij in za prenos tehnologije v evropska podjetja. V poročilu so Komisiji dani jasni napotki in možnosti za poenostavitev 7. OP. Komisija bi morala nadaljevati s temi prizadevanji pri pripravi prihodnjega osmega okvirnega programa, pri čemer bi morala uporabnika postaviti v središče. Evropske raziskave ne morejo še naprej nositi bremena postopkovnih napak, ki so do zdaj vplivale na okvirne programe.

 
  
MPphoto
 
 

  Corina Creţu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glasovala sem za poenostavitev izvajanja raziskovalnih okvirnih programov, glede na to, da je to temeljni vidik olajšanja razvoja znanosti in izobraževanja. V zameno nam to lahko pomaga pri ustvarjanju novih delovnih mest in povečanju gospodarske rasti in posledično k rasti konkurenčnosti EU in izboljšanju kakovosti življenja državljanov. Sedanji sistem bi morali nadomestiti s sistemom, ki bo v prosilcih vzdbudil več zaupanja. Z večjim številom prijav za financiranje so se za zagotovitev ustrezne rabe EU sredstev hkrati povečali tudi nadzorni mehanizmi. Treba bo vzpostaviti ravnotežje med zaupanjem in nadzorom ter med tveganjem in nevartnostmi, ki jih to pomeni, da bomo lahko zagotovili dobro upravljanje sredstev za raziskave s finančnega vidika. Drugi razlog, zaradi katerega sem glasoval zanj, je tudi spodbuda za nove države članice vzhodne Evrope, da bodo lahko čim enostavneje dostopale do ustreznih sredstev, z namenom dviga ravni raziskav na zahodne standarde.

 
  
MPphoto
 
 

  Ioan Enciu (S&D), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za to poročilo, ker verjamem, da je prišlo do določenih pomanjkljivosti pri izvajanju sedmega okvirnega programa (7. OP), kar je preprečilo njegovo praktično izvedbo v idealnih pogojih Menim, da bodo s tem predlogom Parlamenta zagotovljene rešitve za poenostavitev postopkov dodeljevanja nepovratnih sredstev, za večjo udeležbo malih podjetnikov in tistih, ki so se na novo pridružili sistemu, ter tudi za povečanje sinergije med 7. OP in drugimi evropskimi skladi, vključno s strukturnimi skladi.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo, ker trdim, da raziskave temeljito prispevajo h gospodarski rasti, ustvarjanju delovnih mest in okoljski trajnosti. Poleg predlaganih poenostavitev bi morala Evropska unija ustvariti podroben načrt za razvoj raziskovalne infrastrukture v različnih državah članicah in tako bi zagotovila enake možnosti pri dostopu do sredstev.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Naprej bi želel čestitati gospe Carvalho za pripravo poročila in za pridobljene glasove v Odboru za industrijo, raziskave in energetiko in tudi v tem Parlamentu. Uspeh je seveda rezultat njenega dela in predanosti vprašanjem inovacij, raziskav in znanosti. Vem, da raziskave in inovacije bistveno prispevajo h gospodarski rasti in k ustvarjanju delovnih mest, ki so temeljnega pomena za oživitev gospodarstva EU v sedanjih razmerah in tudi prispevajo h strategiji Evropa 2020. Da bomo to dosegli, ne bo dovolj le javna razprava spodbujanja raziskav in inovacij. Kot pravi poročevalka, je nedavno „13.000 raziskovalcev podpisalo peticijo, s katero so zahtevali bolj poenostavljeno in zaupanja vredno financiranje raziskav v EU“. Zato je, kot pravi poročevalka, pomembno, da naredimo korak proti upravni in finančni poenostavitvi. V poročilu je izpostavljena smer, ki ji moramo slediti. Upam, da bo to tudi storjeno.

 
  
MPphoto
 
 

  Françoise Grossetête (PPE), v pisni obliki. (FR) Ključnega pomena je, da zagotovimo spodbude, s katerimi bomo raziskovalce in investitorje zadržali v Evropi. Boj proti begu možganov mora ostati prednostna naloga Evropske unije.

Za to moramo preoblikovati in poenostaviti upravljanje in financiranje okvirnih programov na področju raziskav. Finančna sredstva je treba dodeljevati bolj neposredno, v korist našim podjetjem, univerzam in raziskovalnim laboratorijem.

Sistem financiranja raziskav, ki je preveč usmerjen v nadzor, pomeni zapravljanje sredstev.

Splošna prizadevanja morajo biti usmerjena, kot je izpostavljeno v poročilu, k skrajšanju povprečnega časa do dodelitve in do plačila, da bomo lahko spodbudili nadaljnje sodelovanje v teh raziskovalnih programih. Bistveno je, da odvržemo prisilni jopič upravljanja, ki nas ovira pri učinkovitemu delovanju omenjenih programov.

 
  
MPphoto
 
 

  Alan Kelly (S&D), v pisni obliki. – S povečanjem števila evropskih raziskovalnih in inovacijskih programov in prosilcev za sredstva je pomembno, da slednjih ne ovira postopek, zato je korak proti poenostavitvi programa zelo dobrodošel.

 
  
MPphoto
 
 

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. (RO) Moje glasovanje za poročilo temelji na treh dejavnikih: Prvi je povezanost z mojimi preteklimi dejavnostmi. Omenil sem posebno pozornost, ki jo državljani osredotočajo na raziskave na področju zgodnjega odkrivanja in preprečevanja raka. Postalo je očitno, da so raziskave bistvenega pomena za izboljšanje človeških življenj, seveda pod pogojem, da obstaja vidna povezava. Zato menim, da si to poročilo, katerega namen je poenostavitev načina dodeljevanja sredstev za raziskave, razvoj in inovacije prek sedmega okvirnega programa, zasluži podporo. Drugi dejavnik se navezuje na pomembnost, ki jo osebno pripisujem malim in srednje velikim podjetjem kot ključnim členom gospodarske rasti in razvoja globalne konkurenčnosti Evropske unije. Razlogi, zaradi katerih sem poročilo pozdravil in ga podprl, so določbe poročila glede zagotavljanja dostopa do informacij in omogočanja vključevanja malim in srednje velikim podjetjem z razvojem pristopa „enotnega okenca“ in pilotnega projekta o odprtem dostopu ter določbe glede organizacije informacijskih kampanj. Nenazadnje pa sem pozdravil tudi prispevke glede prihodnjega osmega okvirnega programa, ki bo moral biti preglednejši, prilagodljivejši in lažje dostopen Predlogi v poročilu za poenostavitev, razlaganje in ocenjevanje rezultatov so hvalevredni.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Nujno je treba poenostaviti dostopnost okvirnih raziskovalnih programov, da bi dosegli motivacijo pri morebitnih zainteresiranih straneh, da posegajo po njih, in da bi preprečili zapravljanje pomembnih sredstev. Ne smemo pozabiti, da raziskave pomembno prispevajo h gospodarski rasti, k ustvarjanju delovnih mest in k trajnostni in okolju prijazni energiji. Zato je napočil čas, da uskladimo nacionalne, regionalne in evropske politike raziskav in tako odpravimo pomembne ovire pri doseganju stroškovno učinkovitih rešitev. Glede na to se moramo približati večji poenostavitvi in usklajevanju pravil in postopkov, saj poenostavitev ni osamljen cilj, temveč sredstvo za zagotavljanje privlačnosti in dostopnosti financiranja raziskav EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Louis Michel (ALDE), v pisni obliki. (FR) Zaradi zapletene narave potopkov razpisov Evropske komisije je vedno več malodušnosti med raziskovalci, raziskovalnimi inštituti, univerzami in podjetji glede raziskovalnih okvirnih programov. Vendar pa je strategija 2020 usmerjena k izboljšanju okvirnih pogojev in dostopa do financiranja za raziskave in inovacije, da bi s tem zagotovili spreminjanje inovativnih zamisli v dobrine ter storitve, ki ustvarjajo rast in delovna mesta. Zato je bilo v prid učinkovitosti in z namenom spodbujanja najbolj kakovostnih raziskav zaželeno, da poenostavimo izvajanje raziskovalnih okvirnih programov. Za ohranitev privlačnosti, da bi privabili in zadržali najboljše znanstvenike v Evropi in ostali konkurenčni v globalnem gospodarstvu, smo morali sprejeti te ukrepe. Pozdravljam osnutek poročila, ki je namenjen spodbujanju ravnotežja med zaupanjem in nadzorom, med tveganjem in njegovim preprečevanjem ter hkrati zagotavljanjem dobrega finančnega poslovodenja.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. (LV) Strinjam se, da moramo poenostaviti financiranje teh programov, toda pod enim pogojem – po doseženem rezultatu mora biti le-to brezplačno dostopno vsem državam EU. V nasprotnem primeru se bo zgodilo sledeče – eden izmed narodov EU bo izpeljal raziskovalni projekt s sredstvi strukturnega sklada EU, torej s skupnimi sredstvi EU, nakar bo pridobljeni rezultat – naj bo to nov proizvod ali nova tehnologija, prodal drugim državam članicam EU. To je nesprejemljivo. Pomembno je, da lahko vsi, ki prispevajo sredstva, brezplačno razpolagajo z rezultati raziskovalnih projektov, ki so bili izpeljani s skupnimi sredstvi EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Med gospodarsko krizo, ki se je razvila iz finančne krize, je bilo iz drugih subvencijskih skladov, ki so razpolagali z denarjem za pomoč pri oživitvi gospodarstva, prerazporejenih med 4 milijarde EUR in 5 milijard EUR proračuna EU v energetske projekte. Kot je pojasnila Komisija v svoji predstavitvi energetske strategije 2020, bo za razvoj zastarelega električnega omrežja v Evropi potrebnih tisoč milijard EUR. Pričakovati je, da bodo te stroške poravnali potrošniki in ne energetski sektor. Pomemben dejavnik pri tem bodo energetske raziskave, v kolikor bodo osredotočene na resnično stroškovno učinkovitejše tehnologije. Končati moramo z osredotočanjem na jedrsko energijo, ki poleg tveganj okoljskih katastrof ni nikakor stroškovno učinkovita, ko prištejemo stroške dragega skladiščenja v terminalih, kar ostaja nerešen problem. Pozornost moramo nameniti zelenim tehnologijam. Glasoval sem za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. (DE) Namen poročila je poenostavitev postopkov in znižanje stroškov. Hkrati bodo ustvarjene pobude za povečanje udeležbe zasebnga sektorja. Zaradi tega sem glasoval za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) Živimo v globalnem gospodarstvu, kjer konkurence ne predstavljajo več lokalna, nacionalna ali evropska podjetja. Naša podjetja, raziskovalci, znanstveniki in univerze so se znašli v položaju, ko morajo tekmovati na globalni ravni s trgi, ki razpolagajo z ogromno sredstvi ter s pogosto nižjimi stroški od naših. Zato moramo več vlagati v inovacije in raziskave in manj v povečini nekvalificirane fizične delavce, saj naši stroški ne bodo nikoli mogli konkurirati stroškom novih gospodarskih sil. Ustvariti moramo nova vodilna delovna mesta, podpirati trajnostno mobilnost, izboljšati izobraževanje in tehnično znanje in jih uskladiti s potrebami trga dela. Upam, da bodo s prihodnjim okvirnim programom zagotovljena vsa potrebna sredstva, s katerimi bo zagotovljeno, da bo Evropska unija gonilna sila tega sektorja, da bo vedno v koraku s časom in da bo zmogla pritegniti sredstva ter človeški kapital. To je dejanski izziv za prihodnja leta.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Z navdušenjem pozdravljam sprejetje tega poročila glede na to, da obravnava spodbujanje raziskav in inovacij, ki so gonilna sila sedanje in prihodnje rasti Evropske unije ter daje glas skupnim občutkom ljudi, ki jih najbolj zadeva: potreba po poenostavitvi in spremljanju finančnih in upravnih vidikov projektov s hkratno krepitvijo postopka znanstvenega in tehnološkega ocenjevanja.

To poročilo Evropskega parlamenta je treba ustrezno upoštevati med zahtevano poenostavitvijo sedmega in osmega okvirnega programa za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti ter vseh programov, ki jih na področju znanosti in raziskav podpira Evropska komisija.

 
  
MPphoto
 
 

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. (IT) Pozdravljam ukrepe za poenostavitev, ki jih je že uvedla Komisija pri izvajanju sedmega okvirnega programa in podpiram Komisijo pri prizadevanjh za doseganje večje poenostavitve in preglednosti pravil, da bi se izognila ustvarjanju neskladnih razlag, zmanjšala tveganje napak in s tem tudi znižali stroške revizije. Sedanja pravila je treba poenostaviti in razjasniti. Obžalovati je treba preveliko število raziskovalnih organizacij, modelov sodelovanja, povečanega števila mehanizmov upravljanja pa tudi zapletenost, ki izhaja iz tega, in proračunskemu organu povzroča težave s preglednostjo ter ustvarja razlike v obravnavanju upravičencev.

 
  
MPphoto
 
 

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) Znanost, raziskave in inovacije so stebri gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest. Evropa mora vlagati v inovacije, če želi razvijati nove proizvode in storitve. Raziskave in inovacije so v središču strategije Evropa 2020. Kljub temu pa se je manjšim organizacijam – malim in srednje velikim podjetjem, visokotehnološkim novo nastalim podjetjem ter manjšim institucijam, univerzam in raziskovalnim centrom – težko spoprijemati s to postopkovno zapletenostjo glede pridobivanja sredstev, namenjenih temu sektorju. Skupnost znanstvenikov nujno poziva k usklajevanju pravil in postopkov ter splošni poenostavitvi zahtev o finančni odgovornosti. Nedavno je 13.000 raziskovalcev podpisalo peticijo, s katero so zahtevali bolj poenostavljeno in zaupanja vredno financiranje raziskav v EU. Prav gotovo je treba poenostaviti mehanizme, ki se uporabljajo v okvirnih programih za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti, sedmega in osmega okvirnega programa ter vseh znanstvenih in inovacijskih programih Skupnosti.

Menim, da je potrebnih več raziskovalnih dejavnosti merjenja vpliva okoljskih in podnebnih politik na zaposlovanje in pozivam Komisijo, naj omenjeno področje obravnava prednostno v sklopu osmega okvirnega programa.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), in writing. (PT) Najprej bi rad poudaril odlično opravljeno delo, ki ga je s tem poročilom opravila moja kolegica, gospa Carvalho, in mi tako omogočila, da ji javno čestitam. Glede na pomembno vlogo, ki jo imajo raziskave za gospodarski razvoj in ustvarjanje delovnih mest, je pomembno, da se na vsak način izognemo prekomerni birokraciji in neupravičenim zamudam, ki preprečujejo udejstvovanje znanstvene skupnosti. Zato pozdravljam dane predloge za poenostavitev, s katerimi bomo spodbujali privlačnost in dostopnost sredstev za raziskave EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Teresa Riera Madurell (S&D), v pisni obliki. (ES) Zagotovo je pozitivno, da so se od leta 1984 dalje zaporedni okvirni programi za raziskave in tehnološki razvoj znatno razvili in se hkrati večali v smislu proračuna in tudi pokritosti področij. Toda to so storili tudi na račun takšne zapletenosti pravil za udeležbo, da je v resni nevarnosti sodelovanje naših najboljših raziskovalcev. V poročilu so razumljivo in zgledno obravnavane zahteve znanstvene skupnosti, vključno z zaključki seminarja o poenostavitvi, ki ga je februarja organiziralo špansko predsedstvo.

Zato sem glasovala za poročilo, v katerem je vključena vrsta načel in smeri dela, kot so tesna povezava te zadeve s prihodnostjo finančnih perspektiv po letu 2013, štirimesečni pregled finančnih uredb ter uporaba dopustnega tveganja na področju raziskav, ki bodo temeljnega pomena za pripravo osmega okvirnega programa.

Kljub temu pa obstaja vrsta manj pomembnih ukrepov za poenostavitev, ki jih lahko v sedanji okvirni program vključimo z dobro prakso, ki ne bo samo olajšala udeležbe sedanjim upravičencem, temveč sem prepričan, da bo to sodeloavnje tudi okrepila.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Člani skupine Zeleni/EFA smo podprli poročilo zlasti zato, ker je v njem vključenih nekaj za nas ključnih vprašanj, kot so organizacije civilne družbe. Glej poročilo gospoda Buzeka o sedmem okvirnem programu, Predlog spremembe 278 (Priloga I, poglavje IV – Zmogljivosti – Raziskave v korist MSP – Dejavnosti – odstavek 1, alinea 2 a (novo)): podpora organizacijam civilne družbe ali omrežjem organizacij civilne družbe za naročanje raziskav pri izvajalcih; odprti standardi; zmanjšanje izgube časa raziskovalcev pri birokratskih postopkih; poenostavitev je poglavitna za majhne akterje, tudi za mala in srednje velika podjetja, toda ne smemo pozabiti na organizacije civilne družbe; odprtost znanosti in virov (sklic na Berlinsko deklaracijo); iskanje dopolnjevanja med okvirnim programom in okvirnim programom za konkurenčnost in inovativnost; mednarodno sodelovanje z državami v razvoju bo morda zahtevalo posebna pravila.

 
  
MPphoto
 
 

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. (IT) Pozdravljam poročilo, ki je s pomočjo poenostavitve postopkov izvajanja programov EU namenjeno podpiranju raziskovalnega sektorja, kar s seboj prinaša možnosti gospodarske rasti. Pomembno je, da racionaliziramo vse stopnje dostopanja do programa skladno z načeli preglendosti, enostavnosti, doslednosti in pravne varnosti in tako olajšamo stvari malim in srednje velikim podjetjem, univerzam, raziskovalnim inštitutom in lokalnim organom. Izdelava spletnega portala bo udeležncem v raziskavah omogočila hiter dostop do informacij o programu ter izboljšala usklajevanje s tretjimi državami prek izmenjave najboljših praks.

 
  
MPphoto
 
 

  Joanna Senyszyn (S&D), v pisni obliki.(PL) Podprla sem poročilo o poenostavitvi izvajanja okvirnih programov na področju raziskav. Brez poenostavitve upravnih formalnosti za postopke razpisov in izvajanja ne bomo povečali udeležbe zasebnega sektorja v okvirnih programih. Projekti, ki ne vključujejo partnerjev iz sektorja malih in srednje velikih podjetij imajo, ob upoštevanju ključnega merila ocenjevanja – sodelovanja industrije in znanosti – majhne možnosti za izvedbo.

Poleg tega je ena najpogostejših težav izbira tujih partnerjev za projekte. Tukaj je ključnega pomena večja pomoč Komisije. Največja ovira pri ustvarjanju inovativnega gospodarstva je dejstvo, da ljudje niso seznanjeni z obstojem sedmega okvirnega programa – ali pa se ga bojijo. Zaradi zapletenih postopkov se mnoge ustanove osredotočajo zgolj na pridobivanje podpore iz strukturnih skladov. Sedanji dosežki poljskih skupin (glede na oceno poljske nacionalne kontaktne točke na podlagi podatkov, ki jih je priskrbela Evropska komisija) niso preveč zadovoljivi. Uspešnost udeležbe poljskih skupin je 18,56-odstotna, glede dodeljenih subvencij pa 13,72-odstotna, v primerjavi s povprečjem EU, kjer je 22,28-odstotno oziroma 20,56-odstotna. To je velika izguba za poljsko znanost, ki ima na razpolago ogromen raziskovalni potencial in tudi izjemno znanstveno osebje. Bolje bi morali izkoristiti priložnosti, ki jih ponuja sedmi okvirni program. Poenostavitve izvajanja sedmega okvirnega programa bodo pripomogle k povečanju inovativnosti in konkurenčnosti gospodarstva EU na svetovnem gospodarskem prizorišču.

 
  
MPphoto
 
 

  Salvatore Tatarella (PPE), v pisni obliki. (IT) Danes glasujemo o pomembnem dokumentu glede poenostavitve postopkov dostopa do raziskovalnih in inovacijskih okvirnih programov. Poenostavitev in standardizacija zakonodajnega okvira evropskih raziskovalnih programov je možnost, za katero se moramo odločiti. Znanost, izobraževanje in inovacije so dejansko temelji gospodarske oživitve in ustvarjanja novih delovnih mest. Vlagati moramo v raziskave in inovacije, če se želimo osredotočiti na nove proizvode in storitve, s katerimi bo Evropa bolj konkurenčna in bodo obenem državaljanom izboljšali kakovost življenja. V zadnjih letih se je obseg evropskih raziskovalnih in inovacijskih programov znatno povečal To je pripeljalo do povečanja števila pravil in upravnih postopkov, kar je posledično povzročilo težavnješe sodelovanje na evropskih razpisih. S tem dokumentom pozivamo Evropsko komisijo, naj odstrani te ovire in nemudoma prične poenostavljati pravila za dostop do financiranja raziskav. Glasoval sem za sporazum v upanju na večjo postopkovno skladnost, s katero bomo omogočili enostavnejši in bolj odprt dostop do evropskega financiranja, ki deloma zaradi postopkovnih ovir pogosto ostaja precej neizkoriščeno.

 
  
MPphoto
 
 

  Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. (LT) Gospe in gospodje, brez raziskovalnih sposobnosti niso mogoče inovacije. Inovacije, povezane s sodobno znanostjo in izobraževanjem, so gonilna sila za ustvarjanje delovnih mest in gospodarske rasti. Evropa mora vlagati v inovacije, če želi razvijati nove proizvode in storitve. Zato je pomembno, kot upravičeno meni poročevalka, da pomagamo poenostaviti mehanizme okvirnih programov za raziskave. Z usklajevanjem pravil in postopkov ter s poenostavitvijo financiranja in upravljanja raziskav že precej zamujamo. Večina manjših organizacij (visokotehnološka novo nastala podjetja ali univerze in raziskovalni centri) se težko spoprijema z zapletenostjo sedanjih pravil. Glede na letošnji evropski sistem inovacijskih kazalnikov, ki primerja inovacijsko storilnost vseh držav članic EU, je raven Litve pod povprečjem EU-27. Kljub temu, je pokazala dober napredek in ima ogromen potencial – Litva ima eno izmed najhitrejših internetnih povezav in eno najvišjih stopenj prodora mobilne telefonije na svetu. Zato je zelo pomembno, da nadaljujemo z vlaganjem v tehnološki razvoj in izboljšamo izvajanje nacionalne in evropske digitalne agende. To bo povečalo konkrenčnost Evrope in izboljšalo kakovost življenja

 
  
MPphoto
 
 

  Hermann Winkler (PPE), v pisni obliki. (DE) Rad bi čestital poročevalki za njeno večplastno in izredno uspešno poročilo. Poudarja številna področja za izboljšavo v zvezi s poenostavitvijo upravnih postopkov. Z veseljem sem glasoval za to poročilo. Rad bi dodal majhno pripombo, ki jo pogosto slišim pri malih in srednje velikih podjetjih s področja, ki ga zastopam, in sicer je to vprašanje jezika. Številna podjetja, ki so upravičena do prijave za evropske subvencije in katerih zamisli bodo prinesle dodano vrednost na evropski ravni, nimajo zadostnega jezikovnega znanja, da bi opravila postopek prijave v angleškem jeziku. V napotkih sedmega okvirnega programa se pod naslovom „Napotki za uspešno prijavo“ prikaže naslednje besedilo: „Čeprav je vlogo mogoče predložiti v katerem koli izmed uradnih jezikov EU, morajo biti vloge vedno predložene v angleškemu jeziku“. To pomeni, da prijava projekta, ki ni v angleškem jezku, nima nikakršne možnosti, čeprav angleščina ni običajen delovni jezik skupine zadevnih podjetij. Da bi lahko zmanjšala upravno delo podjetjem, ki so jim te subvencije namenjene, mora Komisija EU spremeniti način, kako njeni strokovnjaki preverjajo prijave projektov tako, da bo vsaj v začetni fazi mogoče poslati projektno dokumentacijo v enem od treh delovnih jezikov Komisije.

 
  
MPphoto
 
 

  Anna Záborská (PPE), v pisni obliki. – (SK) Glasovala sem za poročilo, ker v kolikor želimo, da bo naša podpora za evropske raziskave učinkovita, ne smemo obremenjevati naših najboljših storitev z nevzdržnimi upravnimi bremeni. Kljub temu pa sta besedilo resolucije in razprava o njem ponovno potrdila moje prepričanje, da bi morala biti javna sredstva namenjena zagotavljanju temeljnih javnih storitev; druge dejavnosti, vključno z raziskavami in podjetniškimi dejavnostmi, pa bi morale biti financirane iz zasebnih virov. Vloga tega Parlamenta bi morala biti omejena na dve področji. Prvo je ustvarjanje osnovnega zakonodajnega okvira za olajšanje tovrstnih dejavnosti. Če z današnjo resolucijo zahtevamo poenostavitev mehanizmov in instrumentov sedanjega sistema javnih subvencij, potem rešujemo posledice in ne vzroka problema. To pa zato, ker so javne subvencije problem. Drugo področje je spoštovanje pravic držav članic EU. Če je v nekaterih državah prepovedana uporaba človeških zarodkov v raziskovalne namene, potem se tovrstne raziskave ne bi smele financirati iz skupnih sredstev EU. To je, kot da bi vzeli denar zapriseženemu nasprotniku kajenja in ga uporabili za namene subvencioniranja pridelave tobaka. Podpiram poenostavitev podpiranja raziskav. Zdi se mi, da bi si morali namesto, da razpravljamo o upravičenih stroških in računovodskih postopkih, prizadevati za ustvarjanje okolja, ki bo naklonjeno tistim, ki želijo vlagati v nove tehnologije.

 
  
  

Predlog resolucije RC-B7-0605/2010

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za ta predlog resolucije, ker živinoreja prestaja hude čase, ki so posledica povišanja cen živalske krme. Verjetno smo na poti k še enemu blagovnemu balonu. V povprečju so se cene na mednarodnem trgu od junija že povečale za več kot 16 %. Na terminskih trgih še nikoli ni bilo toliko pogajanj in še nikoli ni bilo vpletenega toliko denarja. Posledica izredno nizke obrestne mere in preveč denarja na lovu za dobrimi posli je povečanje obsega poslovanja in finančnih špekulacij s terminskimi pogodbami brez stika z realnim gospodarstvom. Podatki za največjo žitno borzo na svetu, Chicago Mercantile Exchange, so osupljivi. Podirajo se transakcijski rekordi pri nakupih soje, koruze in pšenice. Praktični rezultat je prenos teh povečanj na realne tržne cene, celo v letu, ko so žita še široko dostopna. Ta povečanja cen žit povzročajo strašno škodo v že tako težkih razmerah na številnih živinorejskih kmetijah, ki teh povečanj zaradi krize ne bodo mogle prenesti v to, kar prodajajo, in jih verjetno ne bodo mogle prenesti.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasoval sem za to poročilo. Evropski proizvajalci se morajo prilagajati najstrožjim predpisom glede varnosti in kakovosti hrane, okolja, zdravja in dobrega počutja živali ter delovnih pogojev, kar znatno zviša stroške proizvajalcev in jih postavi v slabši konkurenčni položaj v odnosu s proizvajalci iz tretjih držav. Živinorejski sektor v EU se spopada z resnimi problemi, vključno z dvigom stroškov surovin, kot so gorivo in gnojila, z visokimi stroški izvajanja predpisov EU, večjo konkurenco uvoza iz tretjih držav in z nizkimi cenami, ki jih proizvajalci prejemajo za mesne izdelke. Za zaščito evropskih proizvajalcev in tega pomembnega gospodarskega sektorja mora Evropska komisija zagotoviti ustrezno financiranje SKP po letu 2013, da bi s tem zagotovila vzdržnost vseh kmetov EU, vključno z živinorejci, ter ustvarila pogoje za pošteno konkurenco.

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Băsescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Glasovala sem za resolucijo o krizi v živinorejskem sektorju, ker menim, da je treba utrditi mehanizme tržnega upravljanja. Ob upoštevanju tega je treba izvesti ukrepe za omejitev vpliva nihanja cen in špekulacij. Menim, da morajo tržni instrumenti zagotavljati ustrezno preskrbo z žiti za zagotavljanje živalske krme. V zvezi s tem mora Evropska komisija predlagati prožne tržne mehanizme za zagotavljanje hitrejšega odziva. Po mojem mnenju mora Evropska unija razpolagati z instrumentom za globalno ocenjevanje tržnih teženj. Nova Evropska služba za zunanje delovanje bi lahko zagotovila zelo primeren instrument, s katerim bo mogoče predvideti strateške spremembe v tretjih državah ter spodbuditi evropski kmetijski model po vsem svetu. Na koncu bi rada poudarila, da je treba opraviti oceno učinka uvedbe novih predpisov o dobrem počutju živali na gospodarstvo ter v celoti uveljaviti sedanjo zakonodajo pred uvedbo novih predpisov.

 
  
MPphoto
 
 

  Lara Comi (PPE), v pisni obliki. (IT) Morali bi biti ponosni na model tržnega gospodarstva, ki se je v zadnjih desetletjih razvil v Evropi. Glede na osnovni sektor je bil prehod iz gospodarstva s temelji v poljedelstvu in živinoreji na gospodarstvo, ki v osnovi temelji na storitvah, ustrezno opravljen. Vodenje tega prehoda je bilo podprto z javno intervencijo, ki je podjetjem zagotovila stabilnost prihodkov in cene hrane obvarovala pred pritiski konkurence. S sprejetjem zdrave in uravnotežene prehrane lahko rešimo veliko življenj in občutno prihranimo na stroških zdravstvenega varstva. Statistike nas opozarjajo tudi na nova vprašanja. Govorim o zagotavljanju preskrbe s hrano, dejavniku, s katerim je vse ostalo neizogibno povezano, ter o kakovosti in uravnoteženosti živil, ki bodo v prihodnjih letih dostopna na trgu. Omeniti moram prihodke več tisoč družin, ki živijo od izkupičkov dejavnosti, ki jih subvencionira EU. Pozdravljam dejstvo, da so v poročilu obravnavani poglavitni problemi živinorejskega sektorja in prepričana sem, da bomo dosegali zadovoljive rezultate v prid javnemu zdravju in evropskim potrošnikom.

 
  
MPphoto
 
 

  Corina Creţu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Trende na prehrambnem trgu so v zadnjih letih zaznamovala številna protislovja. Eno od teh je, da se, medtem ko cene hrane rastejo, kmetje, vključno z živinorejci v EU, spopadajo s krizo na področju prihodkov, ki ogroža obstoj njihovih kmetij in jih vodi v revščino. Moramo se zavedati, da imajo visoki standardi kakovosti, ki veljajo za živinorejce, visoko ceno. V primerih, kjer konkurenca na področju uvozov iz tretjih držav, v katerih ne veljajo enaki visoki standardi, ni pod nadzorom – naj vas spomnim na dogodek, povezan z mlekom v prahu s Kitajske, okuženim z melaminom –, bo ta cena povzročila upad proizvodnje EU na tem področju. Delajo se neustrezne poteze v korist živinorejcev. Zato je namera Komisije, da sprosti določeno količino krmnega žita, samo še en ukrep za pomoč sektorju, ki mu morajo pa slediti še drugi. Posledično sem prepričana, da bodo priporočila, ki jih vsebuje resolucija – če jo bo Komisija sprejela in uporabila –, izpolnila zahteve živinorejcev. Zato sem glasovala za to resolucijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Evropski proizvajalci so v primerjavi s proizvajalci iz tretjih držav v slabšem konkurenčnem položaju, saj so njihovi proizvodni stroški višji predvsem zaradi zahteve po skladnosti z izjemno visokimi standardi za zdravje in dobro počutje živali, zanesljivo preskrbo s hrano, varstvo okolja in delovne pogoje. Glede na to sem prepričana, da mora Evropska komisija aktivno zajamčiti ustrezno preskrbo z žiti za zagotavljanje živalske krme.

 
  
MPphoto
 
 

  Luigi Ciriaco De Mita (PPE), v pisni obliki. (IT) Vloga razvoja podeželja je bistvenega pomena za ohranjanje naših ozemelj, tako zaradi njegovega končnega proizvoda in zaradi njegove razširjenosti. V tem smislu je živinorejski sektor eden najpomembnejših za naše skupnosti. Dejansko pa poleg prehrambnih in gospodarskih vidikov (čeprav so pomembni in v zvezi s katerimi kakovost proizvodov zagotavljajo okoljsko trajnostni postopki) kmetijstvo predstavlja najbolj razširjen poklic, najbolj razširjeno obliko varstvo in razvoja podeželja. Zato morajo Evropska unija – vključno prek skupne kmetijske politike, predvsem pa v svoji reformirani podobi po letu 2013 – in vsaka država članica spodbujati svoj nenehen obstoj, ne le z ustvarjanjem inovativnih postopkov za kmetijstvo in gospodarsko ter okoljsko trajnostno upravljanje, temveč tudi s krepitvijo svoje širše vloge kot varuhi okolja in zemljišč, in jih zaščititi pred krizo na trgu z zniževanjem proizvodnih stroškov tako, da bodo čim bolje izkoristile njihove proizvode in večjo organiziranost na trgu. Zdi se mi, da poročilo o krizi v živinorejskem sektorju EU, za katerega smo glasovali, deluje v tej smeri.

 
  
MPphoto
 
 

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Na trgih bi moralo vladati dejansko stanje zalog in potreb in ne špekulacije; in to je sporočilo, ki ga želi Evropski parlament poslati Evropski komisiji s sprejetjem resolucije o krizi živinorejskem sektorju v Evropski uniji. Po mnenju Parlamenta bo morala naslednja reforma skupne kmetijske politike upoštevati vprašanje prihodkov kmetov, ki jih vse bolj ogrožajo posledice špekulacij s proizvodi in distributerji, ki zlorabljajo svoj prevladujoč položaj. Poleg enkratnega odziva na strmo rast cen žit, ki je sprožila krizo živinoreje, Parlament želi obravnavati vprašanje o položaju, za katerega Evropska unija želi, da ga evropsko kmetijstvo zavzame na svetovnem trgu, namreč da proizvaja pod strogimi pravili, ki veljajo za naše trgovinske partnerje, da bi bili priča pošteni konkurenci.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Kot sem že večkrat svaril, bi lahko pretirana zakonska ureditev hitro končala kot dejavnik, ki slabša konkurenčnost v določenih sektorjih, eden od teh je živinoreja. Ne morem pozabiti, kako je britanski kmet v tej sejni dvorani pripovedoval o težavah, ki jih je imel, ko je uvidel, da z mesom svojih živali ne bo mogel tekmovati na trgu zaradi zahtev, ki mu jih je nalagala zakonodaja. Ta nevarnost nam preti in je zelo dobro opredeljena v tem predlogu. Prav tako je jasno, da bi kriza v sektorju lahko povzročila precejšen upad proizvodnje mesa po vsej EU, ki ne bo privedel le do izginotja malih in srednje velikih proizvajalcev, temveč tudi do krize na področju oskrbe trga, višjih cen in večje odvisnosti od uvozov. Ne smem pozabiti proizvodnje mleka, ki predstavlja pomembno vprašanje za Portugalsko, zato bi vas spomnil, da je bila politika nekdanje komisarke Fischer-Boelove glede mlečnih kvot deležna ostre kritike, kmetje pa so ji odločno in vztrajno nasprotovali. Prav zaradi tega Komisijo ponovno pozivam, da ponovno preuči to vprašanje.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Resolucija, o kateri glasujemo, priznava, da se živinorejski sektor spopada z resno krizo, ki so jo poslabšale višje cene žit, in Komisijo poziva, da poda predloge za ukrepe, ki bi lahko podprli sektor. Prav tako Komisijo in Svet poziva, da zagotovita, da no skupna kmetijska politika po letu 2013 imela dovolj finančnih sredstev za zagotavljanje preživetja vseh kmetov EU. Vendar pa z zagovarjanjem smernic, ki so povzročile težave, s katerimi se zdaj spopada sektor, zlasti mali in srednje veliki proizvajalci, sama sebi dokazuje, kako zelo je protislovna, in je celo v nasprotju z interesi teh proizvajalcev. Resolucija ponovno zagovarja, da postaneta kmetijstvo in proizvodnja hrane predmet konkurence in prostega trga. Prav tako svari pred špekulacijami z živili, ki smo jim priča, vendar pa se omejuje s pozivom k boju proti prekomernim špekulacijam in tako domneva, da se špekulacije z živili lahko nadaljujejo, če le niso prekomerne. Kar zadeva nas, smo povedali že prej in ponavljamo: nujno je, da prekinemo s sistemom, ki obravnava hrano kot samo še eno vrsto blaga in omogoča špekulacije z živili; to vodi do nevarnih razmer odvisnosti od uvoza hrane in nihanja cen, kot se že dogaja.

 
  
MPphoto
 
 

  Lorenzo Fontana (EFD), v pisni obliki. (IT) Na krizo v živinorejskem sektorju še zlasti vpliva dvig cen žit (predvsem v Italiji in Španiji, saj je v državah kot denimo Združeno kraljestvo pašna živinoreja najbolj razširjena) in posledično rast proizvodnih stroškov. Padajoči trend v sektorju pa gre delno pripisati obsegu uvoza iz tretjih držav. Težave v sektorju bi lahko ogrozile varnost hrane v EU in zagotavljanje mesa za njene državljane. Zato se strinjam z vsebino tega predloga skupne resolucije, v prid katerega bom glasoval. Zlasti pa sem prepričan, da moramo uvesti mehanizme za nadzor trga in več pozornosti nameniti vsebini dvostranskih sporazumov, sklenjenih s tretjimi državami, kot je denimo nedavni primer Mercosur.

 
  
MPphoto
 
 

  Peter Jahr (PPE), v pisni obliki. (DE) Mnoge živinorejske kmetije v Evropski uniji so v težkem položaju. To je predvsem zaradi precejšnjega dviga cen žit in posledično tudi krme. Zato je pomembno, da sprejmemo ukrepe, ki bodo živinorejcem pomagali, da pridejo iz tega težavnega obdobja močnejši. Poleg dviga cen krme, pa sta zame še zlasti pomembni dve točki. Prva je ta, da se morajo visoki evropski standardi za proizvode in varnostni standardi, ki veljajo za naše živinorejske kmetije, uporabljati za uvožene proizvode, ki se prodajajo v Evropski uniji. To bi pomagalo zagotoviti, da evropski kmetje niso v bistveno slabšem konkurenčnem položaju v primerjavi s proizvajalci v tretjih državah, obenem pa bi pomenilo jamstvo, da so proizvodi, ki se prodajajo v Evropski uniji, visoke kakovosti. Druga točka pa se nanaša na poenostavitev in večjo preglednost kmetijske politike. Nepotrebna pravila terjajo veliko časa in ogromno denarja. Zato je pomembno, da se jih odpravi. To bi dejansko olajšalo delovanje vseh teh kmetij znotraj Evropske unije. Predlog resolucije, ki ga je predložil Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja, vključuje številne dobre tovrstne predloge, ki bodo povzročili trajno izboljšanje položaja živinorejskih kmetij. Pričakujem, da se bodo ti odražali v prihodnjih dejavnostih Komisije.

 
  
MPphoto
 
 

  Karin Kadenbach (S&D), v pisni obliki. (DE) Razočarana sem, da sta bila predloga sprememb 1 in 2 sprejeta z večino v Parlamentu. Kljub prekinitvam v preskrbi, ki smo jo povzročili sami, ne smemo dovoliti, da bi našo kmetijsko industrijo okužili z GSO. Odobritev nedovoljenih GSO in določitev praga za „naključne GSO, ki v Evropski uniji še niso odobreni“, in za katere še ni bil opravljen celoten znanstven preskus, so povzročili pravo poplavo odobritev GSO v ZDA in zlasti v državah v razvoju. Zaradi preskusnih zmogljivosti v teh državah pa to povečuje tveganje za povzročitev škode na področju zdravja in okolja. Države zunaj EU zdaj vse bolj vplivajo na potek postopkov za odobritev znotraj EU, kar povzroča nenehno zniževanje zdravstvenih in okoljskih varnostnih stopenj odobrenih GSO. Poleg tega pa glede na to, da je bil sprejet predlog spremembe 3, nisem prepričana, da bi bilo treba revidirati sedanjo prepoved mesne in kostne moke za neprežvekovalce. To bi povečalo ne le morebitno tveganje, ki ga predstavlja genski inženiring v kmetijstvu, temveč tudi morebitno tveganje novega izbruha goveje spongiformne encefalopatije (BSE). Vendar sem prepričana, da to poročilo igra koristno splošno vlogo pri opozarjanju na krizo v živinorejskem sektorju znotraj EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabeth Köstinger (PPE), v pisni obliki. (DE) Sedanje razmere v živinorejskem sektorju so zelo težke in nekatera področja so nedonosna zaradi visokih proizvodnih stroškov. Po eni strani potrošniki kmetom plačujejo nižje cene, medtem ko se po drugi strani slednji spopadajo z velikimi nihanji cen krme. Zelo je pomembno, da preprečimo resno krizo, ki se pojavlja v živinorejskem sektorju, s takojšnjo uporabo instrumentov, ki so na voljo, da stabiliziramo trg. Drug dejavnik, ki vpliva na evropske kmete, je vse večja konkurenca iz tretjih držav, kjer so proizvodni stroški nižji, pa tudi konkurenca zaradi vse večje težnje v trgovinski politiki po zamenjavi večjih količin uvoza hrane za storitve, ne da bi se pri tem zahtevalo vsaj enake proizvodne standarde. Podpiram resolucijo, ki poziva k sprejetju posebnih ukrepov za živinorejski sektor. Gospe Herranz bi se rada zahvalila za njeno pobudo. Glede na težke razmere na trgu in sproženo razpravo o prihodnosti kmetijske politike v EU se mora Parlament jasno zavezati, da bo vsem področjem kmetijske proizvodnje nudil potrebno gotovost, ki jim bo omogočila načrtovanje prihodnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) Evropski kmetje že nekaj časa živijo v razmerah resne krize. V prid resolucije sem glasoval ravno zato, da bi se podali na pot, ki bo v kratkem privedla do ponovne stabilizacije prihodkov za tiste ljudi, za katere je živinoreja njihovo življenjsko delo. Le ljudje, ki verjamejo v svoje delo, se lahko sprijaznijo s sedanjimi hudimi pogoji, se pogosto znajdejo v težkih okoliščinah in morajo svoja proizvodna sredstva kupovati po visokih cenah. V tem smislu mi dovolite, da izrazim svoje iskreno sočustvovanje z vsemi tistimi kmeti na območju Italije, ki so jih v zadnjem času prizadele poplave, v upanju, da bo morda tudi resolucija, o kateri smo glasovali danes, prispevala k njihovemu okrevanju in jim omogočila zadovoljiv način življenja in dela.

 
  
MPphoto
 
 

  Astrid Lulling (PPE), v pisni obliki. (DE) Evropska živinorejska industrija preživlja zdaj glavno krizo, saj skokovita rast proizvodnih stroškov evropske proizvajalce vse bolj potiska na rob preživetja.

Ti zelo visoki proizvodni stroški so neposredno povezani z visokimi cenami krme in našo odvisnostjo od tretjih držav na področju žit in beljakovinsko bogatih rastlin.

Pričakujem, da bo Komisija v svoj usmerjen zakonodajni predlog o prihodnosti skupne kmetijske politike (SKP) vključila učinkovite tržne instrumente in potrebna finančna sredstva, da bi zagotovila stabilnost trga krmil in žit ter živinorejcem zajamčila varno načrtovanje prihodnosti.

Prav tako pa potrebujemo evropski beljakovinski načrt, ki bo spodbujal pridelavo beljakovinsko bogatih rastlin in stročnic in zmanjšal odvisnost mlečnega sektorja glede te strateške vrste krme.

Poleg tega pa moramo okrepiti podporne ukrepe za živinorejo na prikrajšanih območjih, vključno z Luksemburgom.

Komisija bi morala zavzeti previden pristop v svojih predlogih v zvezi s pridelavo mleka, saj 70 % rdečega mesa, proizvedenega v EU, izvira od krav mlekaric.

V Evropi imamo najstrožjo ureditev na področju higiene in dobrega počutja živali na svetu. Zato menim, da morajo iste zahteve veljati tudi za uvoženo hrano, da bi zmanjšali slabši konkurenčni položaj naših proizvajalcev, ki ga povzroča nepoštena konkurenca.

 
  
MPphoto
 
 

  Véronique Mathieu (PPE), v pisni obliki. (FR) Živinorejski sektor nosi posledice strogih predpisov, ki jih zahtevajo naše institucije, najstrožjih na svetu v smislu varnosti in kakovosti hrane, okolja, zdravja in dobrega počutja živali. Na žalost pa negativni učinki krize v tem sektorju zdaj vodijo k velikim izgubam prihodkov proizvajalcev, do česar ne moremo ostati ravnodušni. Najmanj, kar bi morali obljubiti, in kar proizvajalci upravičeno pričakujejo, je vzajemnost teh pravil za uvoze. Ker bo varnost hrane slej kot prej postala skrb celotnega sveta, se mora Evropa odzvati, da ohrani obstoj živinoreje, ko je ta ogrožena. Ta naložba v prihodnost je bistvena. Zato je treba izvesti presojo gospodarskega vpliva zahtevanih predpisov, namreč zakonodaje v zvezi z dobrim počutjem živali, in jo vključiti v dolgoročen načrt za prihodnost kmetijskega in zlasti živinorejskega sektorja.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasujem v prid te resolucije, saj je zaradi vse višjih stroškov proizvodnih dejavnikov ter stroškov, povezanih s skladnostjo s predpisi EU, donosnost evropske živinoreje zdaj nesprejemljiva: cene, ki jih nekateri kmetje dosegajo za osnovne mesne izdelke, so nižje od proizvodnih stroškov. Evropski kmetijski sektor smo žrtvovali zaradi možnosti, da bi EU v te države izvažala druge vrste izdelkov iz številnih gospodarskih sektorjev, a največ iz živinorejskega sektorja. Ta resolucija zagovarja ukrepe, ki bi lahko na koncu pomagali v boju proti krizi v tem sektorju, ki so mu škodo prizadejale špekulacije na trgu blaga, pa tudi pretirano strogo upoštevanje predpisov EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Kriza v živinorejskem sektorju ni zgolj posledica rastočih proizvodnih stroškov. Sodobna družba zahteva zdravo hrano in visoke higienske standarde ter standarde na področju dobrega počutja živali, ki veljajo v podjetjih, ki se ukvarjajo z malim kmetijstvom, ter na ekoloških kmetijah. Ti povzročajo rast proizvodnih stroškov in potrošniki nato izberejo cenejše izdelke. Ker za naše domače kmete veljajo strogi predpisi, je težko spremljati standarde, ki veljajo za cenene kmetijske uvoze. Zato potrebujemo poštene cene in spremembe v sistemu kmetijskih subvencij. Nehati moramo podpirati večnacionalne kmetijske koncerne in velike ljubiteljske kmete kot je kraljica in namesto tega podpreti male kmete, ki lahko s kmetovanjem preživijo zgolj kot polkmetje poleg druge zaposlitve. To poročilo tega problema ne obravnava v zadostni meri, zato sem se vzdržal.

 
  
MPphoto
 
 

  Mariya Nedelcheva (PPE), v pisni obliki. (BG) Danes sem z veseljem glasovala za resolucijo o krizi v živinorejskem sektorju. Poziva k sprejetju bistvenih ukrepov za podporo živinorejskega sektorja v Evropski uniji, z osredotočanjem pozornosti na nihanje cen krme in na sprejetje takšnih ukrepov, da bodo izdelki, uvoženi v EU, izpolnjevali enake zahteve, kot jih izpolnjuje evropsko blago.

Težavne razmere v živinorejskem sektorju pretijo po celotni EU. Živinorejski sektor se spopada z najrazličnejšimi izzivi: rastočimi cenami krme, tržnimi špekulacijami, vse višjimi cenami energije in naraščajočimi odhodki, povezanimi z izvrševanjem evropskih predpisov. Vsi ti dejavniki so proizvodnjo v Evropi podražili. S temi težavami se spopadajo prav vsi živinorejci po vsej Evropski uniji.

Vendar pa se povrhu teh težav pojavljajo še dodatne težave, s katerimi se spopadajo nekatere države članice, kot denimo moja država, Bolgarija. V Bolgariji je le 10 % živinorejcev tudi lastnikov zemlje, kar posledično pomeni, da ima lahko le teh 10 % koristi od neposrednih plačil. Te razmere zaostrujejo krizo v bolgarskem živinorejskem sektorju. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev za nakup potrebnih količin krme za zimo bodo mnogi bolgarski kmetje prisiljeni zaklati svoje živali.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za pomembno resolucijo o živinorejskem sektorju v upanju na izboljšanje usode živinorejcev in celotnega sektorja, ki je v krizi zaradi hudih špekulacij za dvig cen krme za živali. Cilj mojega glasu v prid tej resoluciji je podpora vseh živinorejcev, ki se spopadajo z bankrotom. S to resolucijo Parlament poziva Evropsko unijo poziva, ki še ni sprejela sprememb skupne kmetijske politike, da sprosti majhno količino uskladiščenega žita za živali, da bi znižala stroške za kmete, medtem pa obrzda sedanje hude špekulacije in uvede strožji nadzor cen, da bi zaščitila kmetijski trg.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Ta predlog skupne resolucije o krizi v živinorejskem sektorju Evropske unije je podala skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in vključila številne moje kolege in tudi mene osebno. Zaskrbljeni smo, da so se evropski proizvajalci v tem sektorju znašli v hudi stiski in odločeni smo, da bomo ukrepali v upanju, da jim bomo pomagali prestati to težko obdobje. Zato sem glasovala v prid tej resoluciji, saj pomeni glasen poziv k pomoči temu sektorju, pa tudi iz prepričanja, da bi lahko z ukrepi, ki bi jih sprejeli zdaj, resnično pripomogli k stabilnosti in razvoju tega sektorja.

Iz te resolucije bi izvzela in izpostavila poziv, da se zaščitijo interesi evropskih delavcev tako v okviru skupne kmetijske politike po letu 2013, pa tudi dvostranskih pogajanj, zlasti z Mercosurjem. Od ukrepov, za katere se zavzemamo, pa bi poudarila: učinkovite in prožne mehanizme na trgu mesa; boj proti špekulacijam na področju žit in vzpostavitev varnostne mreže v tem sektorju; ustrezno zaščito kmetijskih delavcev na najbolj prikrajšanih območjih, in več pristojnosti organizacij proizvajalcev.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za resolucijo, saj menim, da je dobra zamisel, da pozornost usmerimo v krizo in njene posledice, ki jih zdaj doživlja živinorejski sektor. Upam, da bodo ukrepi, potrebni za zagotavljanje trajnosti in razvoja sektorja, dejansko sprejeti.

 
  
MPphoto
 
 

  Britta Reimers (ALDE), v pisni obliki. (DE) Predlog skupne resolucije o krizi v živinorejskem sektorju, ki ga je sprejel Evropski parlament, poziva k uvedbi novih mehanizmov tržnega upravljanja v živinorejski industriji in varnostne mreže v vseh žitnih sektorjih. Nasprotujem tem poseganjem na trg. Vendar pa predlog skupne resolucije vključuje pomembne liberalne zahteve za pragmatične pragove za GSO v uvoženi krmi in revizijo prepovedi mesne in kostne moke. Zato nisem glasovala proti resoluciji, sem se pa namesto tega vzdržala končnega glasovanja. Da bi evropskemu živinorejskemu sektorju zagotovili oskrbo s krmo, moramo kmete rešiti bremena birokracije in vzpostaviti okvir pravne gotovosti. Tržna usmerjenost v kmetijski industriji bo pomenila tudi, da lahko kmetje prevzamejo odgovornost za svoja lastna gospodarstva in jim ni treba pričakovati nenehnih zaščitnih poseganj na trg s strani politikov. Če kmetijska politika temelji le na interesih posameznikov, potem bomo priča vrtincu izjem, ki ga ne bo moč financirati in bo izkrivil trg. To bo kmete spremenilo v žrtve birokratskega državnega nadzornega sistema. Da bi trg učinkovito deloval, potrebujemo jasno opredeljen okvir za celotno kmetijsko industrijo in ne le za posamezna področja.

 
  
MPphoto
 
 

  Frédérique Ries (ALDE), v pisni obliki. (FR) Ta resolucija o živinorejskem sektorju je samo še en poziv Parlamenta, da se začnejo upoštevati vse hujše težave, s katerimi se spopadajo evropski kmetje. Kmetje morajo izpolnjevati vedno večje število pravil sledljivosti, higiene, dobrega počutja živali in varstva okolja, njihovi proizvodni stroški pa uhajajo izpod nadzora: gorivo, gnojila in zlasti žita, zdaj predstavljajo okoli 60 % vseh stroškov. Komisijo in komisarja Cioloşa pozivamo k sprejetju več ukrepov za brzdanje nahajanja cen in vzpostavitve varnostne mreže. Naši živinorejci morajo preživeti pritisk uvozov in delati znotraj trga, na katerem vlada poštena konkurenca. Ker nihče ne plačuje, zato da lahko dela, jim želimo preprosto omogočiti, da zaslužijo s svojim poklicem.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Kot Zeleni smo sodelovali v pogajanjih o predlogu skupne resolucije o tej temi. Izid ni bil soglasen, saj so druge skupine vztrajale pri poudarjanju visokih okoljskih standardov in standardov za dobro počutje živali kot razlogov za slabšo konkurenčnost v živinorejskem sektorju EU. Prav tako se ne bi strinjale, da se upoštevajo vprašanja o podnebnih spremembah v zvezi z živinorejo. Vendar pa resolucija zadeva zahteve, sprejete v poročilu gospoda Bovéja in poziva k ukrepom za brzdanje špekulacij in nihanja cen, prav tako pa izpostavlja ključno zahtevo iz poročila gospoda Häuslinga za beljakovinski načrt, ki bo zmanjšal odvisnost od uvozov stročnic (v glavnem GS soje), in posebne potrebe razširjene pašne govedoreje.

 
  
MPphoto
 
 

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. (IT) Takoj ko so bili pripravljeni temelji za novo skupno kmetijsko politiko v upanju na ohranitev konkurenčnosti evropskih kmetijskih koncernov v primerjavi s tistimi iz tretjih držav, ki nedvomno uživajo prednosti zaradi več zemlje in občutno nižjih stroškov dela, pa se je pojavila nova nevarnost za naše živinorejce v obliki skokovitega porasta cen krme za živali, povezanega z dvigom cen žita. Komisija mora sprejeti ukrepe za stabilizacijo cen žita, da bi preprečila, da bi trg prizadelo njihovo pretirano nihanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Søren Bo Søndergaard (GUE/NGL), v pisni obliki.(DA) Ne morem podpreti predloga skupne resolucije, saj ne potrebujemo več pomoči za kmetijski sektor. Kmetijska pomoč že predstavlja skoraj 40 % celotnega proračuna EU. Poleg tega predlog skupne resolucije ne vsebuje popolnoma nobene kritične ocene skupne kmetijske politike, ki jo moramo resnično omejiti pred letom 2013, ko se bo odločalo o naslednjem večletnem finančnem okviru.

 
  
MPphoto
 
 

  Eva-Britt Svensson (GUE/NGL), v pisni obliki.(SV) Vzdržala sem se glasovanja o resoluciji. Kmetijski sektor ne potrebuje več subvencij. Pobira več kot 40 % celotnega proračuna EU. Resolucija ne zavzema nobenega kritičnega stališča na podlagi sistema skupne kmetijske politike, pri kateri vsekakor moramo zmanjšati delež odhodkov pred odločanjem o novem dolgoročnem proračunu leta 2013.

 
  
MPphoto
 
 

  Marc Tarabella (S&D), v pisni obliki. (FR) Z veliko mero dovzetnosti sem sledil obravnavi prvotnega predloga skupne resolucije o krizi, s katero se zdaj spopada živinorejski sektor, ki zlasti obsoja pomanjkanje preglednosti znotraj verige preskrbe s hrano, ki proizvajalce in potrošnike spreminja v šibke člene verige, nadalje pa obsoja tudi skrajno nestanovitnost trga, s katero se srečuje zlasti mlečni sektor, in izkrivljanje konkurence med proizvajalci EU in tistimi iz tretjih držav, kjer ne veljajo tako stroga pravila za kakovost in varnost hrane, in ki ponovno poudarja potrebo po učinkoviti ureditvi trga in po trdnem proračunu za skupno kmetijsko politiko po letu 2013. Vendar pa na koncu zavračam sprejetje te resolucije in zlasti predlogov sprememb 1, 2 in 3, ki utirajo pot gensko spremenjeni soji in koruzi iz tretjih držav na evropskih tleh, omogočajo pa tudi ponovno uporabo mesne in kostne moke v hrani neprežvekovalcev, kjer varnosti hrane ni mogoče zajamčiti. Zato sem upošteval svojo odgovornost in glasoval proti temu predlogu skupne resolucije, saj deluje v nasprotju s previdnostnim načelom, ki bi moral predstavljati naše vodilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. (PT) Živinorejski sektor v Evropski uniji je resno ogrožen predvsem zaradi nedavnega povišanja cen žita. Učinek, ki ga imajo špekulacije v sektorju žita na živinorejo, je zaskrbljujoč. Ne doživljamo le nestanovitnosti trga, povezane z gospodarsko krizo, temveč tudi resno nevarnost motenj v vseh panogah živinoreje, ki zahteva nujno sprejetje vrste pravih ukrepov, s katerimi se bo mogoče boriti proti krizi, ki smo ji zdaj priča, da bi preprečili negativne razvoje v prihodnosti. Prav tako kot nujna tehnična pravila o varnosti hrane in dobrem počutju živali pa bi bilo zaželeno, če bi lahko izvajali druge izboljšane ukrepe, ki lahko preprečijo, da bi se sedanje razmere razmahnile v še resnejše, na primer sprostitev zalog žita, uskladiščenega v intervenciji, da bi omogočili zmanjšanje pomena problema nihanja cen in preprečili, da bi se občutljive razmere, ki smo jim priča, še poslabšale.

 
  
MPphoto
 
 

  Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. (LT) Gospe in gospodje, prehrambni sektor je eden izmed prednostnih sektorjev tako za Litvo in za celotno Evropsko unijo. Že smo se lahko prepričali, kaj se lahko zgodi z oskrbo z energijo in cenami, če je EU odvisna od uvozov. To se ne sme ponoviti v prehrambnem sektorju. Živinorejska gospodarstva se spopadajo z resno nevarnostjo zaradi nekdanjega dviga cen žit v EU, pa tudi zaradi izrednih podnebnih razmer in špekulacij. To pomeni, da so določeni sektorji EU, tako kot denimo sektor prašičjega mesa (pomembna panoga litvanskega kmetijstva) utrpeli udarec zaradi cen krme, ki predstavljajo do 60 % vseh proizvodnih stroškov. Živinorejski sistemi EU so pomembni za ohranjanje sredstev za preživetje. Litva lahko občuti resne posledice, ko so rezultat krize v živinorejskem sektorju. Kmetijski sektor, ki zaposluje okoli 8 % naših delavcev, predstavlja pomemben del našega gospodarstva. Pšenica in ostala žita so temeljna proizvodna področja. V EU–27 je več kot 130 milijonov živinorejskih obratov. Po statistiki EU je število živine od leta 1990 upadlo za 25 %. Nadaljnje upadanje števila živine v EU lahko povzroči bistvene spremembe v proizvodnji, ki lahko poruši preskrbo s hrano v EU. Takšna nihanja lahko povzročijo resne motnje v živinorejskem sektorju.

 
  
MPphoto
 
 

  Peter van Dalen (ECR), v pisni obliki. (NL) Nasprotujem pozivu Komisiji, kot to želita skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo, naj ponovno premisli o prepovedi krmljenja z mesno in kostno moko iz neprežvekovalcev. Ta prepoved mora ostati v veljavi iz dveh razlogov.

Prvič, prepoved se ne velja zaman, uvedena je bila zato, da se ustavi krizo BSE. Vemo, da bi pomenilo določeno tveganje, če bi to prepoved preklicali. Nočem, da se to zgodi. Dosti bolj se zavzemam za varnost hrane za potrošnike: ne tvegaj, če ne veš, kolikšno je to tveganje in kako bi lahko vplivalo.

Drugič, v zadnjih letih smo videli, da virusi, ki se pojavljajo v živih živalih, hitro mutirajo. Če bi preklicali prepoved krmljenja z mesno in kostno moko iz neprežvekovalcev, bi tvegali s spodbujanjem procesa mutacij virusov. Tega ne smemo storiti.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov