Dobesedni zapisi razprav

Ponedeljek, 22. november 2010 - Strasbourg

23. Civilno-vojaško sodelovanje in razvoj civilno-vojaških zmogljivosti (kratka predstavitev)

  Predsednica. – Naslednja točka je poročilo gospoda Christiana Ehlerja v imenu Odbora za zunanje zadeve o civilno-vojaškem sodelovanju in razvoju civilno-vojaških zmogljivosti (2010/2071(INI)) (A7-0308/2010).

  Christian Ehler, poročevalec. – (DE) Gospa predsednica, komisarka, gospe in gospodje, države članice Evropske unije so se na mednarodni ravni zavezale, da bodo znatno prispevale k zmogljivostim za obvladovanje civilnih in vojaških kriz v svetu. Vendar v mnogih primerih ostajamo le pri besedah, čeprav je to večkrat oblikovano v glavnem helsinškem cilju, pa tudi drugje v drugih dokumentih. Dovolite mi, da spregovorim jasno in odkrito: 25 % mest, ki so jih države članice odobrile za aktivne civilne misije Evropske unije, kot sta EULEX ali EUPOL, je nezasedenih. Cilji in strukture civilnih in vojaških zmogljivosti Evropske unije, ki so jih države članice večkrat oblikovale, bi le stežka bili manj usklajeni s stvarnostjo, kot so zdaj. Zato se je Evropski parlament odločil, da bo pripravil samoiniciativno poročilo o razvoju civilnih in vojaških struktur in usklajevanju v Evropski uniji.

Predvsem: Parlament v tem poročilu ponovno navaja, da te posebne civilne in vojaške zmogljivosti Evropske unije spadajo med najpomembnejše inštrumente zunanje politike in skupne varnostne in obrambne politike. Pri izvajanju dolžnosti Parlamenta v sklopu lizbonskega procesa smo uporabili neobičajno pot. Nismo začeli s poročilom, ampak smo najprej pripravili empirično podlago tega poročila. Na podlagi teh številk smo izoblikovali zelo konkretne predloge in zaradi tega imamo tudi večinsko podporo Odbora za zunanje zadeve: na strateški ravni smo pripravili konkretne predloge za vzpostavitev strukture enakovrednega partnerstva med vojaškimi in civilnimi silami nove Evropske službe za zunanje delovanje; medtem ko smo se na operativni ravni odločili za vzpostavitev stalnega evropskega sedeža, v katerem bo osebje držav članic delalo na vprašanju, kako vzpostaviti privlačen sistem pobud, da bi v takšnih operacijah sodelovali državni strokovnjaki in da bi bilo mogoče zagotoviti rezervno osebje za prihodnost.

Pripravili smo posebne predloge za usposabljanje civilnega in vojaškega osebja. Navedeni so konkretni predlogi, kako financirati začetne misije, na primer ustanovitev začetnega sklada v skladu s členom 41 Pogodbe. Pripravljeni so predlogi o instrumentih za obvladovanje kriz, predvsem vprašanje tesnejšega prihodnjega sodelovanja med policijo in vojaškimi silami. Eden takšnih primerov je evropska policijska enota. Zastavlja pa se vprašanje, kako bi lahko ta dva instrumenta povezali v posebnih operativnih primerih in kako lahko rešimo vprašanje ločevanja izključno vojaških in civilnih operacij.

Podali smo predloge o prihodnosti bojnih skupin. Pozivamo k novemu pristopu k temu vprašanju. Želimo, da bi se bojne skupine financirale v skladu z mehanizmom Athena. Pozivamo k nadaljnjemu razvoju zmogljivosti bojnih skupin v skladu z direktivami iz Osla, krepitvi zmožnosti bojnih skupin, da varujejo civilne misije in širitvi opredelitve misij bojnih skupin. Obravnavamo vprašanje raziskav in tehnologije, vprašanje dvojne uporabe ter vključitev civilnih in vojaških misij v varnostni raziskovalni program, kot del raziskovalnega programa Evropske unije. Obravnavamo konkretna vprašanja v zvezi z opremo in zalogami, kot tudi v zvezi z mednarodnim sodelovanjem z Združenimi narodi in NATOM. Naša glava skrb pri tem je, kako se izogniti podvajanju, izboljšati uporabo sedanjih struktur, vprašanje usklajevanja deljenih kapacitet zračnega prometa in vprašanje izvajanja sporazumov Berlin Plus za boljše sodelovanje med obema organizacijama v primeru krize.

Povedano drugače, Parlament je opravil svoje nove naloge in dolžnosti. Poročilo je podprla velika večina iz vseh skupin v Odboru za zunanje zadeve, nanj pa gledamo kot na pomemben prispevek k vzpostavljanju prihodnjih civilnih in vojaških struktur v Evropski uniji.

  Csanád Szegedi (NI). – (HU) Gospa predsednica, gospe in gospodje, najprej moramo pojasniti, ali je za nas sploh pomembno, da civilne in vojaške sile ustrezno sodelujejo in to je zelo pomembno. Zame osebno in za mojo stranko Jobbik – Gibanje za boljšo Madžarsko – se odgovor jasno glasi da: menimo, da je sodelovanje med civilnimi in vojaškimi oblastmi pomembno. Zelo dober primer tega na Madžarskem je Magyar Gárda (Madžarska straža), ki je bila ustanovljena 2007 in dobro sodeluje – če lahko tako rečem – z vojaškimi oblastmi pri obrambi pred poplavami, zagotavljanju pomoči žrtvam poplave rdečega blata, darovanju krvi in razdeljevanju kruha, povedano drugače pri družbenih zadevah. Upravičeno se lahko vprašate, kakšno plačilo so prejeli za to – mogoče državne časti ali priznanje? Ničesar niso prejeli in namesto da bi se madžarska vlada zahvalila tem ljudem za požrtvovalnost, se je odločila, da bo razpustila Madžarsko stražo. Da bi lahko začeli s sodelovanjem med civilnimi in vojaškimi silami, moramo najprej spoštovati posameznike, ki sodelujejo v organizacijah, kot je Madžarska straža. Ljudem, ki želijo sodelovati v takšnih organizacijah zaradi ljubezni do države in ljudi ter varujejo okolje, moramo omogočiti, da to počnejo, prav tako pa morajo biti cenjeni člani naše družbe.

  Martin Ehrenhauser (NI) . – (DE) Gospa predsednica, združevanje civilnih in vojaških sil ni nič novega. Kot primer lahko navedemo poveljniški center, ki v Svetu deluje že nekaj časa. Vojaške in civilne informacije se tu že zbirajo. Situacijski center naj bi se zdaj preselil v Evropsko službo za zunanje delovanje. Predvsem moramo poudariti, da je Evropska unija zelo opazna na mednarodnem področju zaradi civilnih mehanizmov, kar ji je prineslo veliko pozitivne prepoznavnosti. Vendar menim, da moramo jasno ločevati med civilnimi in vojaškimi silami.

Rad bi nadaljeval s tistim, kar je pred nekaj trenutki že omenil gospod Szegedi. Izraziti želim resne pomisleke o pohodu, ki ga je nedavno organizirala madžarska stranka Jobbik v avstrijski zvezni deželi Gradiščanska, kjer smo lahko videli tudi puške in bajonete. Mislim, da to ni sprejemljivo. Izraziti želim jasno nasprotovanje takšnim dejanjem. Nobenega dvoma ni, da so v nasprotju z evropskim duhom.

(Govornik se je strinjal, da sprejme vprašanje v skladu s členom 149(8))

  Csanád Szegedi (NI). – (HU) Gospod predsednik, želim zelo, zelo kratek odgovor. Kar je povedal kolega poslanec, je čista laž. Niti Jobbik – Gibanje za boljšo Madžarsko – niti Madžarska straža nista nikoli zakrivili nobenega kaznivega dejanja – to lahko vsakdo enostavno preveri – nista nikoli nasprotovali nobenemu zakonu in gre torej le za del neoliberalne politične propagande, ki ju skuša prikazati v slabi luči, saj Madžarska straža ali člani stranke Jobbik niso bili nikoli v nobenem sporu z zakonom in tudi v prihodnje nameravamo delovati v skladu z zakoni.

  Martin Ehrenhauser (NI) . – (DE) Gospa predsednica, z ničemer nisem namigoval na to, da je stranka Jobbik zakrivila kaznivo dejanje. Trdim pa, da je omenjena mobilizacija na Gradiščanskem potekala s puškami in bajoneti. Tega ne morete zanikati.

  Maria Damanaki, članica Komisije. – Gospa predsednica, osredotočila se bom na poročilo, saj je zelo uporabno in pomembno. Gospodu Ehrenhauserju se želim zahvaliti za prispevek.

Poročilo je uporabno, ker je upravičeno osredotočeno na ključni element civilno-vojaškega sodelovanja, kar je tudi prednostna naloga Komisije. Obravnava glavne točke, povezane s celovitim pristopom EU k obvladovanju kriz. To prednostno nalogo izpostavlja tudi ustanovitev Evropske službe za zunanje delovanje Sam koncept službe, ki jo opravlja visoka predstavnica, je usklajen s tistim, navedenim v poročilu, predvsem z vključevanjem struktur skupne varnostne in obrambne politike v Evropsko službo za zunanje delovanje.

V celoti podpiramo razvoj civilnih zmogljivosti, da bi bilo tako mogoče zagotoviti pravo ravnotežje med viri. Ustrezne modalitete za novačenje so zdaj dogovorjene, v Evropski službi za zunanje delovanje pa je mogoče zagotoviti ustrezno strokovno znanje. Kot vsi veste, to prej ni bilo mogoče.

Upoštevane so bile številne točke poročila, sproženi pa so bili tudi posebni ukrepi. Povezani so predvsem z doseganjem civilno-vojaških sinergij, boljšo uporabo bojnih skupin EU, usposabljanjem, financiranjem in sodelovanjem s ključnimi partnerji, predvsem Natom in Združenimi narodi. Prav tako podpiramo krepitev odnosov med EU in Združenimi narodi.

Skupaj smo že veliko dosegli. Prejšnjo soboto se je visoka predstavnica spet sestala z generalnim sekretarjem ZN v Lizboni. Odnosi med EU in Natom so pomembno vprašanje, kot smo ponazorili včeraj na vrhu Nata v Lizboni. Prav tako smo naklonjeni izvedbi vseh praktičnih ukrepov, ki lahko okrepijo dejansko sodelovanje med EU in Natom, predvsem pa zagotovijo sodelovanje, ko obe delujeta na istem področju.

Komisija in visoka predstavnica se veselita sodelovanja z Evropskim parlamentom pri tem pomembnem vprašanju civilno-vojaškega sodelovanja.

  Predsednica. – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo v torek, 23. novembra 2010.

Pisne izjave (člen 149)

  Krzysztof Lisek (PPE), v pisni obliki. – (PL) Civilno-vojaško sodelovanje in razvoj civilno-vojaških zmogljivosti je eden izmed najpomembnejših komponent skupne varnostne in obrambne politike. Žal so številni povezani vidiki še vedno v fazi načrtovanja. V razpravah na to temo so se države članice strinjale, da je treba za to nameniti znatna sredstva. Načrti dejansko niso bili izvedeni in strukture še vedno niso povsem vzpostavljene. Zaradi vse večjih groženj naravnih katastrof, terorističnih dejanj in sporov zunaj meja EU upam, da bo to poročilo prispevalo k izrabi civilno-vojaških zmogljivosti in civilno-vojaškega sodelovanja. Poročilo vsebuje posebna priporočila na tem področju, med drugim se sklicuje tudi na ustanovitev civilno vojaških struktur znotraj Evropske službe za zunanje delovanje, uporabo bojnih skupin in evropskih policijskih skupin, optimizacijo obvladovanja kriz in uporabo sredstev iz prihodnjega okvirnega programa. Namen vsega tega je boljša izkoriščenost sredstev, da bi tako bilo mogoče kar v največji meri vzpostaviti civilno-vojaško sodelovanje. Drug pomemben cilj je izogibanje podvajanju prizadevanj v misijah, v katerih Nato sodeluje z evropskimi silami. Upam, da bo poročilo pomembno prispevalo k večjim prizadevanjem za vzpostavitev učinkovitih civilno-vojaških struktur. Baronica Ashton mora poskrbeti, da bodo priporočila, ki jih vsebuje poročilo, čim prej izvedena.

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. – (RO) Evropska unija se mora hitro odzivati na krizne razmere, zaradi tega pa potrebuje učinkovitejše usklajevanje civilnih in vojaških struktur. Največje pozitivne učinke civilno-vojaškega usklajevanja lahko dosežemo z ustanovitvijo stalnega operativnega sedeža EU, ki bo deloval vzporedno s civilno zmogljivostjo za načrtovanje in izvajanje operacij. V zvezi z zahtevo, ki izhaja iz poročila, v skladu s katero naj bi države članice zagotovile civilne zmogljivosti, da bi tako čim prej bilo mogoče doseči resničen napredek, želim poudariti, da Romunija na civilnem področju aktivno prispeva k uresničevanju civilnega globalnega cilja 2010. Romunija je zaradi znatnega sodelovanja v civilnih misijah EU zasedla tretje mesto na evropski lestvici z vidika sodelovanja na takšnih misijah in prispevanja različnih in pomembnih strokovnih znanj s pomočjo policistov, kadra vojaške policije, vojakov, diplomatov, sodnikov in strokovnjakov za človekove pravice. Romunija je prav tako v zaključni fazi procesa sprejemanja strategije nacionalnih civilnih zmogljivosti.