Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2009/0153(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A7-0184/2010

Razprave :

PV 22/11/2010 - 16
CRE 22/11/2010 - 16

Glasovanja :

PV 23/11/2010 - 6.21
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0423

Razprave
Torek, 23. november 2010 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

9. Obrazložitev glasovanja
Video posnetki govorov
PV
  

Ustna obrazložitev glasovanja

 
  
  

Poročilo: David Casa (A7-0325/2010)

 
  
MPphoto
 

  Daniel Hannan (ECR). ─ Gospod predsednik, ali bi vi zaupali napovedim ekonomista, ki je pred kratkim izjavil naslednje: „Evro je k uveljavljanju proračunske discipline v ostalem delu Evrope prispeval več kot vsa svarila in pozivi MDS ali OECD“? Ali naslednje: „Evro je evrskemu območju že zagotovil notranjo trdnost“? Ali naslednje: „Če odpravimo britanski funt in sprejmemo evro, bomo odpravili tudi krize v zvezi s funtom in njegovo precenjenostjo. Tako si bomo zagotovili resničen nadzor nad našimi ekonomskimi okoliščinami.“

Vse tri navedene izjave sta dala naša nekdanja kolega poslanca, Nick Clegg in Chris Huhne ─ ki sta zdaj, na našo skrb, ministra britanske vlade. Ob tem pa se je izkazalo, da imamo nasprotniki evra ─ tega ni mogoče povedati ponižno ─ popolnoma prav. Že ves čas trdimo, da bi bile obrestne mere, ki jih ECB določa po potrebah osrednjih držav, uničujoče za obrobje.

Ne pričakujem nikakršnega priznanja napak od tistih, ki so nas zapeljali v tako napačno smer. Prepričan sem, da nam jih bo BBC še naprej ponujala kot nepristranske izvedence, in prepričan sem, da bomo mi še naprej veljali za dogmatične skrajneže. Verjemite mi, da ne govorim iz privoščljivosti. Pred kratkim je eden od mojih prijateljev dejal, da ni nič bolj motečega od generalov po bitki. Ampak, lepo vas prosim, naslednjič nam prisluhnite pravočasno. Skupna valuta sili države v napačne monetarne politike, ki imajo uničujoče posledice za prejemnike in plačnike finančne pomoči.

 
  
MPphoto
 
 

  Syed Kamall (ECR). ─ Gospod predsednik, tudi mene skrbi ta obsedenost z usklajevanjem, ki jo je pravkar omenil kolega poslanec. Ob pobudah k poenotenju osnov za DDV poslušamo pozive poslancev vseh skupin k vedno tesnejšemu usklajevanju, na ravni EU pa bi v resnici potrebovali več davčne konkurenčnosti. To bi potrebovali tudi na svetovni ravni, da v prid gospodarstvu in gospodarski konkurenčnosti davki ne bi zajedali proizvodnih zmogljivosti in proizvodnih sil ─ naše delo je namreč spodbujati podjetništvo in inovacije v naših državah, najboljši način za to pa je davčna konkurenca.

Ta obsedenost z usklajevanjem nas je privedla do skupne valute, ki ne upošteva razlik med državami in razlik v gospodarskih ciklih. Zaradi tega trpijo škodo države, to je tudi del vzrokov za sedanje težave Irske in čas bi bil za usmeritev k davčni konkurenčnosti namesto k poenotenju davčnih osnov.

 
  
  

Poročilo: Burkhard Balz (A7-0314/2010)

 
  
MPphoto
 

  Clemente Mastella (PPE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, poročilo obravnava letno poročilo in delo v letošnjem letu. Gospodarsko in finančno dejavnost, vedno bolj pa tudi politično dejavnost, še vedno močno zaznamuje mednarodna finančna kriza.

Dogodki v Grčiji in v drugih državah našega območja imajo seveda večplastne vzroke. Težave so pretežno notranjega izvora, saj izvirajo iz pomanjkanja strukturnih reform.

Nikakršnega dvoma ne more biti, da evropska monetarna unija ne deluje tako, kot je bilo zastavljeno. Načela pakta stabilnosti in rasti niso dosledno upoštevana, kršitve, ki so sprva veljale za nepomembne, pa so se sčasoma razvile v resno grožnjo celotnemu paktu.

Iz tega stanja moramo zato potegniti ustrezne nauke. Evropsko monetarno unijo moramo ponovno uravnotežiti, zagotoviti večjo preglednost in učinkovitejše obvladovanje kriz na finančnem trgu ter obnoviti temeljno zaupanje javnosti. To je hud izziv, obenem pa priložnost, ki smo jo dolžni izkoristiti.

 
  
MPphoto
 
 

  Daniel Hannan (ECR). ─ Gospod predsednik, vidimo lahko, kako je evro privedel Irsko republiko v sedanje težave. Že leta 2001 so irski ekonomisti zaskrbljeno opozarjali, da mora Irska nujno zvišati obrestne mere, da bo lahko obrzdala nevzdržno rast. Seveda pa irskih obrestnih mer ni bilo, bila je samo Evropska centralna banka, ki je z zadovoljevanjem potreb osrednjih držav članic zasipala obrobne članice z nečem, česar sploh niso potrebovale, namreč z umetno poceni denarjem.

Irske težave ne bodo odpravljene, dokler bomo imeli skupno valuto. Pomoč bankam bo Irski morda res omogočila, da se bo nekako prebila do prve naslednje priložnosti, ko bi se morala odločiti za drugačno monetarno politiko kot druge države evrskega območja. Norost je, da si mora naša država, ki že sama dolguje 850 milijard GBP, izposoditi še 7 milijard GBP za pomoč Irski. Ta denar ne bo le vržen stran, pač pa bo povzročil dodatno škodo, saj bo Republiko Irsko trajno ujel v past njenih sedanjih tegob.

Če jim res želimo pomagati, lahko našim prijateljem in sosedom ponudimo daleč hitrejšo in bolj praktično rešitev, namreč, lahko jih sprejmemo v začasno unijo z britanskim funtom, jim omogočimo pretvorbo njihovih posojil v funte in nato vrnitev na pot rasti z izvozom.

 
  
  

Poročilo: Christian Ehler (A7-0308/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Anneli Jäätteenmäki (ALDE).(FI) Gospod predsednik, rada bi poudarila pomen usposabljanja. Z drugih vidikov je predlog resolucije odličen, rada pa bi opozorila, da bi bilo z vidika spola koristno, če bi EU in druge države, vključene v operacije civilnega kriznega upravljanja, upoštevale izkušnje, ki jih imata na področju usposabljanja Švedska in Finska.

Prav tako bi rada poudarila, da je zelo pomembno, kako sodelovanje deluje v praksi, in da moramo uspešnost operacij preverjati in analizirati. Zaenkrat sistem še ni popoln.

 
  
  

Poročilo: Pat the Cope Gallagher (A7-0296/2010)

 
  
MPphoto
 

  Jim Higgins (PPE). ─ Gospod predsednik, rad bi pojasnil, zakaj sem glasoval proti spremembama 30 in 31 točke 5 poročila gospoda Gallagherja: preprosto zato, ker bi s tem ločili območje TAC Biskajskega zaliva od ostalega območja. Predlagatelji sprememb preprosto trdijo, da je na tem območju veliko malih ribiških ladij, ki nimajo velikega vpliva na stalež šura v teh vodah.

Na to bi rad odgovoril, da bi lahko enak argument v obrambo interesov svojih ribičev navedla prav vsaka obalna skupnost v skoraj vsaki državi. Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor nikjer ne omenja, da, je mogoče ribje staleže ločevati po vodnih območjih. Ribe se selijo in potujejo z enega območja na drugo in tako ločevanje ni v skladu z Lizbonsko pogodbo.

V načrt dolgoročnega upravljanja staležev Severnega Atlantika ne bi smeli nestrokovno posegati. Če že imamo skupno ribiško politiko, mora biti skupna za vse, brez izjem, brez izvzetij, saj bi bile njihove dolgoročne posledice hudo resne.

 
  
MPphoto
 
 

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE).(ES) Gospod predsednik, glasovala sem za spremembi 30 in 31, ker je treba tako pri delitvi na območja celotnih dovoljenih ulovov (TAC) kot pri vzpostavljanju območij TAC upoštevati značilnosti in cilje posameznih flot ─ malih oziroma industrijskih ─,da bomo tudi v prihodnje ohranili njihove dosedanje možnosti ribolova.

Poseganje v te možnosti bi lahko spremenilo okvirne pogoje za ribolov in celo povzročilo spore z lokalnimi ribiči, ki lovijo šura predvsem za obogatitev svoje ponudbe kakovostnih rib za široko potrošnjo.

Območja TAC moramo ločevati tako pri šuru kot pri drugih ribjih vrstah, ki jih zajema skupna ribiška politika.

 
  
  

Poročilo: Marek Józef Gróbarczyk (A7-0295/2010)

 
  
MPphoto
 

  Jarosław Kalinowski (PPE). ─ Gospod predsednik, problem upadanja ribjih staležev ne zadeva le nas Evropejcev, pač pa ribiče in potrošnike po vsem svetu. Pomanjkanje primernih ribolovnih območij ogroža zanesljivost preskrbe s hrano. Lahko pa privede tudi do porušenja ravnovesja vodnih ekosistemov, s tem pa tudi celotnega okolja na našem planetu.

Ob podnebnih spremembah Baltskemu morju grozi izumrtje nekaterih vrst rib, zaradi napak v evropski ribiški zakonodaji, ki prepoveduje različne oblike ribolova, pa se razmere še zaostrujejo. Zato je nujno ustrezno revidirati skupno ribiško politiko, ki zagotavlja trajnostni ribolov v vodah naše regije. Iz teh razlogov sem poročilo podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Hannu Takkula (ALDE). - (FI) Gospod predsednik, glasoval sem za poročilo. Tudi sam menim, da moramo zagotoviti obstoj ribjih staležev in resnično trajnosten ribolov, tudi v regiji Baltskega morja. Upadanje ribjih staležev je zelo zaskrbljujoč pojav. Tokrat obravnavamo predvsem iverko in romba, reforma pa je v glavnem tehnične narave in je potrebna zaradi sprememb po uveljavitvi Lizbonske pogodbe. Z drugimi besedami, potrdili smo dosedanjo ureditev.

Zdaj pa bi morali našo razpravo razširiti. Skrbi me stalež prosto živečega lososa, še zlasti na območju Baltika, in menim, da bi morali poskrbeti za obnovitev njegovega staleža na tem območju in posvetiti resno pozornost skrbi za trajnostni ribolov v Baltskem morju.

 
  
  

Poročilo: João Ferreira (A7-0184/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Antoniozzi (PPE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, predlog Komisije, naj se vnosi in prenosi, ki vključujejo uporabo zaprtih ribogojskih objektov, izvzamejo iz zahtev za pridobitev dovoljenja, bi morale spremljati natančnejše opredelitve zahtev, ki jih morajo izpolnjevati taki objekti. Zato ima poročilo gospoda Ferreire mojo polno podporo.

Vseeno pa bi rad ob tej priložnosti opozoril na nezadostno podporo znanstvenim raziskavam in tehnološkemu razvoju za namene gojenja avtohtonih vrst. Večja podpora temu področju je nujna za trajnostni razvoj evropskega kmetijstva. Samo tako bomo lahko ohranili raznovrstnost pridobivanja in oskrbe s hrano in zagotovili boljšo kakovost ter okoljsko varnost.

 
  
  

Poročilo: Bernhard Rapkay (A7-0324/2010)

 
  
MPphoto
 

  Giommaria Uggias (ALDE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, enotni trg je eden od nosilnih stebrov Evropske unije. Ob na splošno enakih pogojih vsekakor velja, da podjetja lahko proizvajajo in prodajajo svoje izdelke in storitve brez javne pomoči, vendar vsi sektorji in panoge ne delujejo pod enakimi pogoji. Zato je pravično v posameznih primerih omiliti ekonomsko prikrajšani položaj podjetij in jim omogočiti, da še naprej delujejo in ohranjajo stopnje zaposlenosti, na primer tudi v pokrajini Sulcis, kjer bi brez takih posegov 500 družin ostalo brez dela, dohodka in dostojanstva.

Zavedati se moramo, da je premog povezan z območji, ki nimajo nikakršnih drugih možnosti preživetja in bi jim morali zagotoviti možnost, da uvedejo proizvodne tehnologije, ki bodo konkurenčne in združljive s prostim trgom in z okoljem. Seveda mora podaljšanje roka do leta 2018 za podjetja in institucije predstavljati zapoved, da se morajo takoj lotiti vzpostavljanja tehnoloških, finančnih in okoljskih razmer za obvladovanje izzivov v prihodnosti.

 
  
MPphoto
 

  Hannu Takkula (ALDE).(FI) Gospod predsednik, ko govorimo o državni pomoči, ne smemo pozabiti, da lahko taka pomoč v nekaterih primerih izkrivlja konkurenco.

Ko v zvezi z enotnim trgom govorimo o premogovnikih in pomoči premogovnikom, velja tudi povedati, da bi morala Evropa izbrati bolj trajnostno prihodnost. Premog je danes eno od najbolj škodljivih fosilnih goriv: različni izpusti vsako leto dokazano pomorijo več sto tisoč živali. Zato upam, da bo Evropi uspelo postopno odpraviti premog kot vir energije in ga nadomestiti z obnovljivimi viri energije. Zavedam se, da bo to povezano s prehodnimi obdobji na nekaterih območjih, kjer je premog tesno povezan z delovnimi mesti, v bistvu pa bi se morali preusmeriti k obnovljivi tehnologiji in energiji.

 
  
MPphoto
 

  Anneli Jäätteenmäki (ALDE).(FI) Gospod predsednik, menim, da EU ne bi smela podpirati okolju škodljivih premogovnikov. Podpirati bi morali naložbe in pridobivanje obnovljive energije. Ne smemo hkrati pritiskati na plin in na zavoro. Glede tega soglašam s Skupino zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo, pri končnem glasovanju pa sem se zmotila. Napako sem že uradno popravila, želela pa sem to tudi povedati.

 
  
MPphoto
 
 

  Bogusław Liberadzki (S&D).(PL) Gospod predsednik, oglašam se, ker Poljska spada med države, ki so jih že doletele zelo hude težave ob skokovitem zmanjšanju porabe in pridobivanja premoga. Pred desetimi leti smo sprejeli radikalen program zapiranja rudnikov, zdaj pa poljski premog nadomeščamo z uvozom 10 milijonov ton premoga iz Rusije. Zagotavljam vam, da ima poljski premog enake izpuste CO2 kot ruski premog. Dobro pa je, da imamo nacionalni program in da Komisija soglaša z njim. Podprl sem poročilo. Po mojem mnenju pa bi morali ohraniti ravnovesje. Naš cilj ni zapiranje rudnikov samo po sebi, ampak zagotavljanje energetske varnosti ─ rudnike pa obravnavamo, kot da bi bili navadna podjetja.

 
  
  

Poročilo: Eva Joly (A7-0315/2010)

 
  
MPphoto
 

  Clemente Mastella (PPE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, skupna parlamentarna skupščina AKP-EU je s svojim kakovostnim delom postala nepogrešljiv dejavnik v sodelovanju med Severom in Jugom.

Krepitev parlamentarne razsežnosti pri sodelovanju je bistvena za dobro uporabo sredstev in za zagotovitev, da bodo porabljena tako, da bodo kar najbolje zadovoljila potrebe prebivalstva in izpolnila razvojne cilje tisočletja na področju zdravja in izobraževanja.

Pred časom je Evropska komisija uvedla prakso, da strateške nacionalne in regionalne dokumente predloži Evropskemu parlamentu in nacionalnim parlamentom.

Glasoval sem za poročilo, ker podpiram dosedanje delovanje naše zbornice, katere vloga je danes še toliko pomembnejša, saj zajema tudi nadzor nad pogajanji o sporazumih o gospodarskem partnerstvu.

Leta 2009 je Evropska komisija skupaj z državami AKP predstavila predloge za drugo revizijo sporazuma o partnerstvu in upam, da nam bo uspelo zagotoviti ohranitev in nadaljnji razvoj te institucije, ki je temeljnega pomena za sodelovanje in demokratizacijo preostalega sveta.

 
  
MPphoto
 

  Licia Ronzulli (PPE). - (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej bi rada čestitala gospe Joly za odlično poročilo.

Videti je, da človeška zgodovina v današnjem svetu ubira zelo različne poti. Na nekaterih celinah nam dneve bogatijo inovacije, tehnološki dosežki in splošno blagostanje, na drugih celinah pa se ljudje iz ure v uro, od zore do mraka, borijo za golo preživetje.

Leta 2009 se je skupna parlamentarna skupščina posvetila prizadevanjem, da bi njene številne predloge prevedli v vsebinske zaveze in oprijemljive cilje. Evropska unija se je odločno zavzemala za pravočasno, ciljno in usklajeno ukrepanje v podporo najhuje prizadetim državam, še zlasti najrevnejšim in najbolj ranljivim.

1. decembra bo imela skupščina AKP-EU svoje dvajseto plenarno zasedanje v Kinšasi. Na njem bodo razpravljali tudi o pomembnem poročilu o razvojnih ciljih tisočletja. Kot poročevalka in namestnica predsednika skupščine si bom prizadevala, da sprejeti ukrepi ne bi bili zgolj prazne besede, pač pa trdne zaveze za nadaljevanje poti k pravičnejšemu svetu in predvsem svetu brez revščine.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Antoniozzi (PPE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, skupna parlamentarna skupščina AKP-EU je postala nepogrešljivo orodje pri krepitvi odprtega in demokratičnega dialoga, v katerega uspešno vključuje tudi nacionalne parlamente, lokalne organe in nevladne organizacije.

Soglašam s splošnim pristopom poročila, še zlasti pa pozdravljam poziv Komisiji, naj podrobneje obvešča parlamente držav AKP. Te parlamente moramo nujno pritegniti v aktivno sodelovanje pri pripravi razvojnih strategij njihovih držav.

Gospe Joly izražam svojo podporo. Pred obravnavo uvedbe davka na mednarodne finančne transakcije pa bi morali raziskati, kakšni bi lahko bili njegovi učinki.

 
  
  

Poročilo: Luigi Berlinguer (A7-0252/2010)

 
  
MPphoto
 

  Clemente Mastella (PPE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, cilj stockholmskega programa, ki ga je sprejel Evropski svet lanskega decembra, je v nekaj naslednjih letih vzpostaviti evropski prostor svobode, varnosti in pravice, v katerem bodo lahko državljani uživali vse svoje temeljne pravice.

Končni cilj evropske zakonodaje mora zato biti lajšanje mobilnosti in čim hitrejše oblikovanje evropskega pravosodnega prostora za državljane.

Akcijski načrt, ki ga predlaga Evropska komisija, predvideva niz ukrepov, ki izhajajo iz novih instrumentov, na voljo od uveljavitve Lizbonske pogodbe, za uskladitev potreb državljanov na enotnem trgu z različnimi pravosodnimi tradicijami držav članic.

Glasoval sem za poročilo, saj ob navedbi potrebnih predpostavk poziva države članice k aktivnemu sodelovanju pri izvajanju načrta in posebej navaja področja, ki jih je treba obravnavati prednostno, in sicer civilne vidike, vzajemno priznavanje dokumentov in sodb, skupni referenčni okvir, premoženje dolžnikov in skupno izobraževanje pravosodnih organov.

Še enkrat poudarjam svoje prepričanje, da se mora Evropski parlament vključiti v te postopke usklajevanja po skrbni preučitvi nacionalnih pravnih sistemov. Danes sta usklajenost pravnih sistemov in veljavnost civilnega ter kazenskega prava na mnogih področjih že povezana in nedeljivo prisotna v razpravah o mednarodnih trgovinskih pogajanjih, saj te zadeve odpirajo vrsto še nerešenih pravnih vprašanj.

 
  
MPphoto
 

  Peter van Dalen (ECR).(NL) Gospod predsednik, evropsko sodelovanje na področju svobode, varnosti in pravice je občutljiva tema in zahteva pazljivo obravnavo. Sodelovanje med pravosodnimi organi je sicer potrebno za preprečevanje nezakonitih dejanj in za zagotavljanje pravice in pravne gotovosti na evropskem notranjem trgu. Sodelovanje na področju svobode, varnosti in pravice pa prinaša tudi skrito tveganje, da se lahko Evropa začne ukvarjati z zadevami, ki spadajo v nacionalno pristojnost. Odstavek 40 Berlinguerjevega poročila poudarja vzajemno priznavanje zakonskih zvez in družinskega prava, ne glede na člen 81(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Po omenjenem členu pa so za zadeve družinskega prava s čezmejnimi vplivi suvereno pristojne države članice. Odločil sem se, da poročila ne bom podprl, saj ne upošteva dosledno tega evropskega načela, pa tudi zato, ker so bile zavrnjene spremembe Evropskih konzervativcev in reformistov.

 
  
MPphoto
 
 

  Miroslav Mikolášik (PPE). (SK) Gospod predsednik, vzdržal sem se glasovanja, ker nisem prepričan, da poročilo spoštuje načelo subsidiarnosti na področju družinskega prava. Evropska unija mora pri sprejemanju zakonodaje v celoti spoštovati delitev pristojnosti med Unijo in državami članicami. Zato v celoti podpiram pristop, ki dosledno upošteva razlike med državami članicami na področju pravnih pristopov in ustavnih tradicij, ki izvirajo iz posebnosti držav članic, še zlasti na področjih, ki se nanašajo na temeljne vrednote družbe, na primer vrednote, ki so podlaga družinske zakonodaje.

Namen evropskega pristopa bi moral biti krepiti razumevanje in podpirati uresničevanje potreb vseh državljanov vseh držav, ne pa ustvarjati nekakšne enobarvne družbe. Zato ne smemo s posameznimi ukrepi na silo prekoračiti meja, saj bi s tem lahko ogrozili temeljne vrednote posameznih držav članic na nekaterih področjih civilnega in družinskega prava.

 
  
  

Poročilo: Bernhard Rapkay (A7-0324/2010)

 
  
MPphoto
 

  Jarosław Kalinowski (PPE).(PL) Gospod predsednik, rad bi povedal, da je premog surovina, velikega pomena za blagostanje družbe in energetsko varnost. Ob vseh raziskavah in iskanju alternativnih virov energije povpraševanje po premogu še vedno raste. Zato je razumljivo, da si moramo prizadevati za zagotavljanje trajnega dostopa do zalog premoga.

Ko pa premogovnik postane nedonosen, ohranjanje njegovega delovanja z državno pomočjo moti delovanje trga, izkrivlja konkurenco in s tem moti delovanje gospodarstva zadevne države. Zato je potrebna ustrezna zakonodaja, ki bo omogočila učinkovito in varno zapiranje takih rudnikov. Osnutek uredbe omogoča uresničevanje teh ciljev in zagotavlja konkurenčnost na trgu energije, obenem pa spodbuja razvoj s premogom povezanih panog. Ni treba posebej omenjati, da sem podprl poročilo.

 
  
  

Pisne obrazložitve glasovanja

 
  
  

Poročilo: Reimer Böge (A7-0328/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE), v pisni obliki. Glasoval sem za poročilo nemškega kolega gospoda Bögeja o predlogu sklepa o uporabi sredstev iz Solidarnostnega sklada Evropske unije v znesku 13 milijonov EUR za pomoč Irski, ki so jo novembra 2009 prizadele hude poplave. Znesek pomoči se mi zdi zasmehljivo nizek (2,5 % od skupne škode, ki je ocenjena na 500 milijonov EUR), pomoč pa je tudi mnogo prepozna. Vprašajmo se, ali ne bi bilo bolje namesto odobravanja smešno majhnih zneskov pomoči del teh sredstev nameniti za financiranje evropske civilne zaščite, ki bi državam priskočila na pomoč ob nesrečah, za katerih obvladovanje same niso usposobljene (ob požarih, poplavah, naravnih nesrečah, čezmejnih nesrečah in podobnih), ali za mednarodno sodelovanje ob hudih nesrečah, kakršna je na primer doletela Haiti.

 
  
MPphoto
 
 

  Liam Aylward (ALDE), v pisni obliki. (GA) Popolnoma soglašam s podporo, ki jo poročilo izraža sklepu Komisije, da Irski odobri 13,02 milijona EUR iz Solidarnostnega sklada EU za obnovo infrastrukture in za izvedbo preventivnih ukrepov na prizadetih območjih.

Poplave na Irskem novembra 2009 so povzročile veliko škodo na stanovanjskih hišah, kmetijah, poslovnih objektih, infrastrukturi, cestah in vodnih virih na prizadetih območjih. Sredstva, ki jih je odobrila Komisija, bodo delno pokrila stroške, ki so nastali ob nesreči. Zelo pomembno je tudi, koliko teh sredstev bo usmerjenih v naložbe za preprečevanje poplav na prizadetih območjih.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasoval sem za odobritev pomoči Irski iz Solidarnostnega sklada EU. Leta 2009 so po hudem deževju obsežne poplave povzročile veliko škodo kmetijstvu, stanovanjskim stavbam in podjetjem ter poškodovale cestno omrežje ter drugo infrastrukturo. Irski je bila pomoč odobrena izjemoma, saj obseg škode, ki so jo povzročile poplave, ni izpolnjeval pogojev za običajno pomoč iz Solidarnostnega sklada. Ob spreminjanju podnebja v Evropi in po svetu se množijo tudi naravne nesreče, ki terjajo življenja in hudo materialno škodo. Zato mora Evropska unija sprejeti ukrepe za ustrezno in pravočasno finančno pomoč ob takih nesrečah. Marca je Evropski parlament v svoji resoluciji jasno izrazil svoje stališče, da je za učinkovitejše reševanje težav ob naravnih nesrečah potrebna nova uredba o Solidarnostnem skladu. Prepričan sem, da mora biti cilj revizije uredbe vzpostavitev močnejših in prožnejših ukrepov, ki nam bodo omogočili učinkovitejše odzivanje na nove izzive, ki jih prinašajo podnebne spremembe, in pravočasno zagotavljanje pomoči žrtvam naravnih nesreč.

 
  
MPphoto
 
 

  Gerard Batten, John Bufton, David Campbell Bannerman, Derek Roland Clark, Trevor Colman in Nigel Farage (EFD), v pisni obliki. ─ Glede na nelegitimnost, nedemokratično sestavo, podkupljivost in megalomanske skrite cilje Evropske unije v celoti in še zlasti Komisije člani UKIP ne moremo sprejeti monopola Komisije nad porabo javnih sredstev v kakršen koli namen in zato tudi vztrajamo pri prepričanju, da sredstva, ki jih Komisija namenja za odpravo škode zaradi lanskih poplav na Irskem, ne bodo uporabljena ustrezno ter da samo prikrivajo potrebo po pravilnem dodeljevanju in usmerjanju pomoči ob nesrečah, kar bi moralo biti naloga demokratično izvoljenih vlad.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE), v pisni obliki. (FR) Solidarnostni sklad Evropske unije, namenjen pomoči državam pri obvladovanju naravnih nesreč, smo od ustanovitve pred osmimi leti aktivirali 33-krat. Izkazalo se je, da je sklad koristen, dodelitev pomoči iz tega sklada za odpravljanje posledic poplav na Irskem novembra 2009, ki jih vsi še pomnimo, pa je po mojem mnenju povsem upravičena.

 
  
MPphoto
 
 

  Slavi Binev (NI), v pisni obliki. – (BG) Rad bi pojasnil, zakaj sem glasoval za predlog. Prepričan sem, da je naša solidarnost ob takih težavah nujna, saj lahko podobne težave doletijo vsakogar od nas. S takim ravnanjem izkazujemo svojo enotnost in empatijo ob naravnih nesrečah. Verjamem, da bo pomoč uporabljena na najboljši možni način in da bo pomagala odpraviti posledice poplav na Irskem.

 
  
MPphoto
 
 

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Prošnjo Irske za pomoč iz sredstev Solidarnostnega sklada po hudih nalivih in obsežnih poplavah novembra 2009 ocenjujem kot utemeljeno in jo pozdravljam. Poplave so povzročile hudo škodo v kmetijstvu, na stanovanjskih objektih in poslovnih obratih, na cestnem omrežju in drugi infrastrukturi.

 
  
MPphoto
 
 

  Mário David (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za poročilo, saj je Irska zaprosila za pomoč in dodelitev sredstev iz Solidarnostnega sklada Evropske unije po razdejanju, ki so ga povzročile hude poplave novembra 2009, saj so poplave naredile znatno škodo na številnih stanovanjskih objektih, kmetijah, cestah in vodovodnih omrežjih, finančna pomoč iz sklada pa bo irskim oblastem pokrila del stroškov reševanja teh izrednih razmer. <>

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. Glasovala sem za dodelitev pomoči iz Solidarnostnega sklada Evropske unije Irski po poplavah, ki so povzročile hudo škodo v kmetijstvu, na stanovanjskih objektih in poslovnih obratih, na cestnem omrežju in drugi infrastrukturi. Skupna škoda sicer ne presega običajnega praga, vendar je bila vloga Irske preučena po merilu „neobičajne nesreče v regiji“, ki določa pogoje za dodelitev sredstev iz Solidarnostnega sklada „v izjemnih okoliščinah“. Zaželeno bi bilo, da bi Svet odpravil blokado nove uredbe o Solidarnostnem skladu, ki jo je Parlament že odobril.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Kot sem že omenil, sem prepričan, da solidarnost med državami članicami EU, še zlasti pa evropska pomoč državam po naravnih nesrečah, jasno kaže, da EU ni več zgolj območje proste trgovine. V času, ko mnogi dvomijo v smiselnost našega skupnega projekta, posebni instrumenti pomoči, kakršen je Solidarnostni sklad Evropske unije, dokazujejo, da znamo ohraniti enotnost v stiski, tudi v razmerah, ki pomenijo hudo preizkušnjo ljudi in materialnih virov. Poplave iz novembra 2009 so hudo prizadele Irsko in povzročile ogromno škodo, ocenjeno na več kot 520 milijonov EUR. Zato sem prepričan, da je odobritev sredstev povsem utemeljena, saj bomo z njimi pomagali tistim, ki jih je ta naravna nesreča najbolj prizadela, in rad bi čestital predsednici Odbora regionalni razvoj za hitro pripravo mnenja, saj smo se tako izognili nepotrebnim zamudam v parlamentarnem postopku.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. Poročilo omogoča uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije (ESS) v pomoč Irski pri odpravljanju posledic naravne nesreče, ki so jo povzročili hudo deževje in poplave leta 2009. Poplave so povzročile hudo škodo v kmetijstvu, na stanovanjskih objektih in poslovnih obratih, na cestnem omrežju in drugi infrastrukturi. Skupna škoda sicer ne presega običajnega praga, vendar je bila vloga Irske preučena po merilu „neobičajne nesreče v regiji“, ki določa pogoje za dodelitev sredstev iz Solidarnostnega sklada „v izjemnih okoliščinah“.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Poročilo odobrava uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije (ESS) v pomoč Irski pri odpravljanju posledic naravne nesreče, ki so jo povzročili nalivi in poplave leta 2009. V zadnjih letih je države članice EU prizadelo precej naravnih nesreč. V prvih šestih letih delovanja ESS je Komisija prejela 62 vlog za finančno pomoč od 21 držav. Od teh vlog se jih je približno ena tretjina nanašala na „večje nesreče“. Mnoge od teh vlog niso bile odobrene. Ob drugih nesrečah prizadeti za pomoč iz sklada sploh niso zaprosili, tudi ob takih, ki so imele hude in pogosto dolgoročne posledice na prebivalstvo, okolje in gospodarstvo.

Treba je prilagoditi pravila za uporabo tega sklada, da bo njegovo delovanje bolj prožno in pravočasno, da bo zajel širši nabor nesreč s pomembnimi posledicami in da bo čas od nesreče do razpoložljivosti pomoči iz sklada krajši. Pomembno pa je tudi poudariti, da si moramo predvsem prizadevati za preprečevanje nesreč in v praksi uveljaviti priporočila, ki jih je nedavno sprejel Parlament.

 
  
MPphoto
 
 

  Pat the Cope Gallagher (ALDE), v pisni obliki. (GA) Pozdravljam odločitev Evropskega parlamenta, da odobri vlogo irske vlade za finančno pomoč za odpravo posledic poplav iz Solidarnostnega sklada EU. Poplave na Irskem so povzročile ogromno škodo, še zlasti na severozahodu države. Irska bo iz Solidarnostnega sklada EU prejela 13 milijonov EUR. Ta sredstva bo porabila za delno kritje stroškov, ki so jih imeli lokalni organi po nesreči konec leta 2009.

Skupna škoda znaša 520,9 milijonov EUR, vendar ─ če verjamete ali ne ─ ta znesek še vedno ne dosega praga Solidarnostnega sklada. Evropska komisija je odobrila znesek 13 milijonov EUR za Irsko, ker je Komisija presodila, da so bile poplave, ki so prizadele Irsko konec leta 2009, „neobičajna nesreča v regiji“.

 
  
MPphoto
 
 

  Seán Kelly (PPE), v pisni obliki. ─ Z veseljem sem podprl predlog in bi rad izrazil hvaležnost naše države za odobreno solidarnostno pomoč ob poplavah v novembru 2009. Prejšnji teden sem se udeležil irskega foruma o poplavah in moje sporočilo, da bo Parlament danes glasoval o tej pomoči, je poželo številne zahvale.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za uporabo Evropskega solidarnostnega sklada. Menim namreč, da je sklad dragoceno orodje, ki Evropski uniji omogoča, da pokaže solidarnost s prebivalstvom regij, ki so jih prizadele naravne nesreče, s finančno podporo za hitrejšo obnovo normalnih življenjskih pogojev.

Prošnjo, ki smo jo odobrili z današnjim glasovanjem, je vložila Irska in se nanaša na hude nalive, ki so povzročili velike poplave novembra 2009. Poplave so povzročile hudo škodo v kmetijstvu, na stanovanjskih objektih in poslovnih obratih, na cestnem omrežju in drugi infrastrukturi. Irske oblasti ocenjujejo, da skupna neposredna škoda, nastala zaradi naravne nesreče, znaša 520,9 milijona EUR.

Škoda je sicer nižja od praga, ki ga določa uredba, vendar je Komisija vlogo obravnavala po merilu tako imenovane „neobičajne nesreče v regiji“. Po tem merilu je regija upravičena do pomoči iz sklada, če jo je doletela nesreča, predvsem naravna nesreča, ki je prizadela večino prebivalstva in hudo ter trajno ogrozila življenjske razmere ter gospodarsko stabilnost regije. Naj za konec dodam, da je bilo iz sklada odobrenih skupaj 13 022 500 EUR.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. Pozdravljam poročilo, ki odobrava dodelitev sredstev EU za pomoč žrtvam poplav na Irskem. Irska je zaprosila za pomoč iz Evropskega solidarnostnega sklada po hudih nalivih in poplavah novembra 2009. Poplave so povzročile hudo škodo v kmetijstvu, na stanovanjskih objektih in poslovnih obratih, na cestnem omrežju in drugi infrastrukturi. Po preučitvi vloge je Komisija predlagala dodelitev sredstev iz Solidarnostnega sklada EU v skupnem znesku 13 022 500 EUR. Velja pripomniti, da je to prva odobrena vloga za sredstva iz sklada v letu 2010 in da bo v Evropskem solidarnostnem skladu tudi po tem ostalo na voljo še 98 % sredstev za leto 2010.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) EU je območje solidarnosti in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) sodi v ta okvir. Ta podpora je ključna za pomoč brezposelnim in žrtvam selitev podjetij, do katerih prihaja v svetovnem okviru. Seli se čedalje večje število podjetij, ki izkoriščajo nižje stroške dela v številnih državah, predvsem na Kitajskem in v Indiji, kar povzroča škodo v državah, ki spoštujejo pravice delavcev. Cilj ESPG je pomagati delavcem, ki so žrtve selitve podjetij, in je temeljnega pomena pri zagotavljanju dostopa do nove zaposlitve v prihodnosti. Sredstva iz ESPG so bila v preteklosti že dodeljena drugim državam članicam EU, zato je prav, da zdaj to pomoč prejme tudi Irska, ki je zaprosila za pomoč iz sklada po hudih nalivih, ki so povzročili poplave v novembru 2009. Poplave so povzročile hudo škodo v kmetijstvu, na stanovanjskih objektih in poslovnih obratih, na cestnem omrežju in drugi infrastrukturi.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) V zadnjih letih so nesreče, povezane z okoljem, vse pogostejše. Hudi nalivi vedno pogosteje povzročajo poplave, ki imajo uničujoče posledice na okolje in povzročajo materialno škodo, katere odpravljanje ogromno stane.

Sredstva iz Solidarnostnega sklada Evropske unije bodo uporabljena za odpravo škode, ki so jo povzročile poplave na Irskem leta2009 (škode v kmetijstvu, na stanovanjskih objektih in poslovnih obratih, na cestnem omrežju in drugi infrastrukturi). Skupna neposredna škoda, ki jo je povzročila ta nesreča, je ocenjena na približno 520 milijonov EUR. Prispevek 13 milijonov EUR iz proračuna EU bo pomagal pri obnovi. Glasoval sem za odobritev te pomoči.

 
  
MPphoto
 
 

  Claudio Morganti (EFD), v pisni obliki. (IT) Komisija je storila prav, ko je odobrila 13 022 500 EUR iz Solidarnostnega sklada in obenem predstavila predlog spremembe proračuna (DAB št. 8/2010) na osnovi prošnje za pomoč, ki jo je vložila Irska v zvezi s poplavami v novembru 2009, ki so povzročile obsežno škodo na državni infrastrukturi v znesku okoli 520 milijonov EUR. Naravne nesreče in ujme v državah morajo biti naša prednostna skrb in upam, da bo v prihodnje Evropska komisija ukrepala hitreje.

Poplave na Irskem so bile novembra 2009, parlament pa je pomoč odobril šele danes, več kot leto dni po dogodkih. Nedavno so poplave prizadele tudi Beneško regijo in močno upam, da bo Komisija ukrepala hitreje kot v preteklosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za poročilo gospoda Bögeja, ker verjamem, da je dolžnost Evropske unije pomagati regijam, ki jih prizadenejo naravne nesreče in katastrofe.

Menim, da je koncept solidarnosti povezan z idejo in vrednotami, na katerih temelji Evropska unija. Je ena izmed osrednjih vrednot, ki so omogočile ustanovitev Unije in zagotovile, da se je sčasoma razvila in se širila. To je razlog, da ta dodelitev sredstev ni samo upravičena in dobro utemeljena, ampak praktično dolžnost.

Zato upam, da se bo tovrstno pomoč zagotovilo tudi italijanskim regijam, ki so jih močno prizadele nedavne poplave, ki so lokalna gospodarstva spravile na kolena.

 
  
MPphoto
 
 

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. Soglašam z gospodom Bögejem, ki mu tudi čestitam, da je treba dodeliti sredstva iz Evropskega solidarnostnega sklada Irski na osnovi točke 26 medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. marca 2006. Le-ta dovoljuje uporabo sredstev Solidarnostnega sklada v višini do 1 milijarde EUR letno. To je prvi predlog za uporabo sklada v letu 2010.

Podpiram in poudarjam priporočila poročevalca Komisiji, glede na težavno gospodarsko stanje v Evropi in še zlasti na Irskem, pa soglašam, da moramo izkazati svojo solidarnost.

Nazadnje bi rad opozoril še na to, da moramo po naravni nesreči v severni Italiji takoj ukrepati tudi v pomoč tem prizadetim regijam.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. ─ Podprli smo resolucijo o predlogu Komisije o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije na podlagi točke 26 medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006. Medinstitucionalni sporazum dovoljuje uporabo sredstev Solidarnostnega sklada v višini do 1 milijarde EUR letno. To je prvi predlog za uporabo Solidarnostnega sklada v letu 2010.

Skupaj s predlogom je Komisija predstavila tudi predlog spremembe proračuna (DAB št. 8/2010 z dne 24. septembra 2010), po katerem bi v proračun vnesli ustrezno zavezo in proračunsko postavko, kot predvideva točka 26 medinstitucionalnega sporazuma. Irska je zaprosila za pomoč iz sklada po hudih nalivih in poplavah novembra 2009. Poplave so povzročile hudo škodo v kmetijstvu, na stanovanjskih objektih in poslovnih obratih, na cestnem omrežju in drugi infrastrukturi.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. (PT) Predlog o uporabi Evropskega solidarnostnega sklada (ESS) ugotavlja, da Irska potrebuje pomoč zaradi poplav novembra 2009, ki so povzročile hudo škodo v kmetijstvu in industriji, na infrastrukturi, predvsem cestah in vodovodih, in na stanovanjskih objektih. Glede ne to in ob upoštevanju nesreče, ki je doletela otok Madeiro februarja 2010, ter posledic viharja Ksintija po Evropi, pozdravljam predlog Komisije, naj se Irski dodeli pomoč v skupnem znesku 13 022 500 EUR po merilu „neobičajne nesreče v regiji“. To merilo se upošteva, kadar se izkaže, da škoda prizadene večji del prebivalstva regije ter resno in trajno vpliva na življenjske razmere in pogoje za gospodarsko stabilnost regije. Rad pa bi tudi ponovil poziv k reviziji sedanje ureditve ESS, s katero bi zagotovili hitrejše in učinkovitejše odpravljanje trajnih posledic naravnih nesreč.

 
  
MPphoto
 
 

  Jarosław Leszek Wałęsa (PPE), v pisni obliki. ─ Glasoval sem za uporabo Solidarnostnega sklada EU: Irska ─ poplave v novembru 2009. Tako kot v moji domovini, Poljski, so katastrofalne poplave uničile toliko skupnosti in družin, da je naša pomoč irskim prijateljem nujna. Sredstva bodo dodeljena iz Solidarnostnega sklada, ki je namenjen prav za take večje katastrofe. Sredstva bodo prejele skupnosti, ki so bile prizadete najhuje, in z njimi pomagale družinam in podjetjem, ki so jim poplave povzročile največ škode, pri obnovi in nadomestitvi vsaj dela izgube dohodka zaradi uničenja njihovih obratov. EU mora tudi v prihodnje pomagati državam članicam v stiski in negovati duh solidarnosti.

 
  
  

Poročilo: Barbara Matera (A7-0318/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE), v pisni obliki. (FR) Kot član Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve sem preprosto moral glasovati za šest resolucij, ki jih je predložila gospa Matera v podporo nizozemskim delavcem, ki so bili odpuščeni neposredno zaradi svetovne finančne in gospodarske krize. Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji je učinkovit instrument, namenjen predvsem dolgoročnemu ponovnemu vključevanju delavcev, odpuščenih zaradi globalizacije, na trg dela. Zato sem prepričan, da je uporaba tega instrumenta v posameznih primerih v celoti upravičena. Med razpravami o proračunu se je več ljudi zavzemalo za takojšnjo odpravo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: na tem primeru vidimo, da je v posameznih primerih še vedno koristen, saj še danes občutimo posledice svetovne krize.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Razlaga mojega glasovanja je naslednja. Glede na to, da je Nizozemska vložila vlogo za pomoč v zvezi z 821 presežnimi delavci iz 70 podjetij, ki delujejo v panogi, razvrščeni v razdelek 18 po drugi reviziji NACE (tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev podatkov), v dveh sosednjih regijah na ravni NUTS II, Noord Brabant in Zuid Holland, sem glasovala za resolucijo, ker soglašam s predlogom Komisije in s spremembami, ki jih je predložil Parlament. Soglašam tudi s pozivom sodelujočim institucijam, naj pospešijo postopke uporabe Solidarnostnega sklada Evropske unije (ESS).

 
  
MPphoto
 
 

  Mário David (PPE), v pisni obliki. (PT) Pomoč presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi prestrukturiranja in selitve proizvodnje, mora biti dinamična in prožna, da bi se lahko hitro in učinkovito izvršila. Zaradi strukturnih sprememb v mednarodni trgovini je pomembno, da lahko evropsko gospodarstvo učinkovito izvaja instrumente v podporo delavcem, ki jih je to prizadelo, ter da jim s prekvalificiranjem pomaga pri hitri ponovni vključitvi na trg dela. Finančno pomoč je zato treba odobravati individualno. Treba je tudi poudariti, da ta pomoč ne more nadomestiti ukrepov, za katere so običajno odgovorna podjetja, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij. Glasujem za poročilo o vlogi Nizozemske za pomoč v zvezi z 821 presežnimi delavci iz 70 podjetij, ki delujejo v panogi, razvrščeni v razdelek 18 po drugi reviziji NACE (tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev podatkov), v dveh sosednjih regijah, Noord Brabant in Zuid Holland.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) 821 presežnih delavcev v 70 tiskarskih podjetjih v nizozemskih regijah Nord Brabant in Zuid Holland kaže, da svetovna gospodarska in finančna kriza ne prizanaša niti panogam, ki se na prvi pogled zdijo varne pred njenimi učinki. To je zaskrbljujoč znak krčenja števila tiskarskih in založniških podjetij na Nizozemskem, s tem pa tudi nazadovanja gospodarstva v celoti. Evropska komisija je ocenila, da je vloga za pomoč podjetjem, ki se ukvarjajo s tiskom in razmnoževanjem posnetih nosilcev podatkov, utemeljena, njeno odločitev pa je prepričljivo podprl tudi ustrezni parlamentarni odbor. Zato sem prepričan, da so izpolnjeni vsi pogoji, da lahko podprem uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) v tem primeru. Upam, da bo ta začasna pomoč omogočila presežnim delavcem uspešnejšo ponovno vključitev na trg dela.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Zaradi socialnega vpliva svetovne gospodarske krize, ki je še zlasti vplivala na zaposlovanje, je ustrezna uporaba Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) ključnega pomena za lajšanje stiske številnih evropskih posameznikov in družin, saj prispeva k njihovi ponovni vključitvi v družbo in poklicnem razvoju, obenem pa usposablja delovno silo, primerno za potrebe podjetij in krepitev gospodarstva. Načrt za poseg na Nizozemsko v pomoč 821 presežnim delavcem iz 70 podjetij v regijah Nord Brabant in Zuid Holland spada prav v ta okvir. Zato upam, da bodo evropske institucije močno okrepile svoja prizadevanja pri izvajanju ukrepov, ki pospešujejo in izboljšujejo stopnje uporabe tako pomembnega vira, kot je ESPG, katerega trenutna uporaba je na zelo nizki ravni. Letos se je zaprosilo za samo 11 % od 500 milijonov EUR, ki so na voljo.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Prejeli smo šest novih vlog za sredstva iz Solidarnostnega sklada zaradi zaprtja več sto podjetij po Evropi. Skupaj je bilo odpuščenih še več kot 3 000 delavcev. Prve ocene števila ljudi, ki bodo deležni pomoči iz sklada, iz časa ob ustanovitvi sklada so že zdavnaj presežene. Še bolj kot sistematična uporaba tega instrumenta je potreben odločen prelom z neoliberalističnimi politikami, ki pred našimi očmi povzročajo gospodarsko in socialno katastrofo v državah Evropske unije. V stiski so seveda potrebna sredstva za omilitev, predvsem pa moramo odpraviti vzroke stiske.

Vsak nov zahtevek za uporabo sredstev tega sklada povečuje nujnost ukrepov, ki jih zagovarjamo in katerih namen je učinkovit boj proti brezposelnosti, povečanje gospodarske dejavnosti, izkoreninjenje dela brez varnosti ter zmanjšanje delovnih ur brez zmanjšanja plačila. Med te ukrepe spada tudi boj proti selitvi podjetij. Na koncu pa moramo izpostaviti tudi nepravičnost uredbe, ki bolj koristi državam z višjimi dohodki, predvsem tistim z višjimi plačami in podporo za brezposelnost.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) Uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za Nizozemsko sem podprl, ker menim, da je ta instrument dragocen vir podpore za delavce, ki jih je gospodarska kriza pahnila v težave.

ESPG je bil ustanovljen leta 2006, da bi zagotovil praktično podporo presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni bodisi zaradi razlogov, povezanih s selitvijo njihovih podjetij, ali po spremembi v letu 2009, zaradi gospodarske krize, da bi s tem pomagali pri njihovem ponovnem vključevanju na trg dela.

Danes smo glasovali o vlogi za pomoč 821 presežnim delavcem iz 70 podjetij ki delujejo v panogi, razvrščeni v razdelek 18 po drugi reviziji NACE (tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev podatkov), v dveh sosednjih regijah na ravni NUTS II, Noord Brabant in Zuid Holland, v znesku 2 890 027 EUR iz sklada ESPG. Pozdravljam sprejetje poročila, ki kaže, da je ESPG koristno in učinkovito sredstvo za reševanje brezposelnosti, ki je posledica globalizacije in gospodarske krize.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. ─ Pozdravljam poročilo, ki podpira predlog Komisije o uporabi 2 890 027 EUR iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za podporo ponovnega vključevanja delavcev, ki so zaradi gospodarske krize izgubili delo, na trg dela. Vloga zajema 821 delavcev, ki so v devetih mesecih izgubili delo v 70 podjetjih (tiskanje in razmnoževanje posnetih nosilcev podatkov). Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji je bil ustanovljen prav za pomoč ob takih žalostnih dogodkih.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) EU je območje solidarnosti in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) sodi v ta okvir. Ta podpora je ključna za pomoč brezposelnim in žrtvam selitev podjetij, do katerih prihaja v svetovnem okviru. Seli se čedalje večje število podjetij, ki izkoriščajo nižje stroške dela v številnih državah, predvsem na Kitajskem in v Indiji, kar povzroča škodo v državah, ki spoštujejo pravice delavcev. Cilj ESPG je pomagati delavcem, ki so žrtve selitve podjetij, in je temeljnega pomena pri zagotavljanju dostopa do nove zaposlitve v prihodnosti. V preteklosti so ESPG že uporabile druge države EU, zato je prav, da odobrimo pomoč tudi Nizozemski, ki je vložila zahtevek v zvezi z 821 presežnimi delavci iz 70 podjetij, ki delujejo v panogi, razvrščeni v razdelek 18 po drugi reviziji NACE (tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev podatkov), v dveh sosednjih regijah na ravni NUTS II, Noord Brabant in Zuid Holland.

 
  
MPphoto
 
 

  Claudio Morganti (EFD), v pisni obliki. (IT) Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je bil ustanovljen za podporo za ponovno vključevanje delavcev, ki izgubijo delo zaradi sedanje globalizacije svetovnega trga, na trg dela. Vloge za pomoč iz ESPG ocenjuje Komisija, ki je v tem primeru presodila, da je vloga utemeljena. Zdaj pa je potrebna še odobritev organa za nadzor proračuna.

Zahtevek, ki ga obravnava poročilo in je devetnajsti v proračunskem letu 2010, v znesku 453 632 EUR (upoštevati moramo, da sredstva iz tega sklada letno ne smejo presegati 500 milijonov EUR), je vložila Nizozemska v zvezi s 140 presežnimi tiskarskimi delavci iz regije Drenthe. Gospodarska kriza potiska številna podjetja v težave in vedno več delavcev izgublja delo. Te delavce moramo zaščititi. Ne morem glasovati drugače kot za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. (DE) Sredstva iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji nej bi prejelo 70 podjetij in z njimi rešilo 821 delovnih mest. Zato sem glasoval za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) Spet smo se znašli v tej dvorani, da odobrimo izjemno pomoč prejemnikom na našem ozemlju. Le da na današnjem zasedanju odobravamo šest vlog. To pravim z obžalovanjem, saj so taki ukrepi povezani s krizo in z nizom težav, ki pestijo gospodarstvo, trg dela, delavce in njihove družine. Na srečo pa imamo na razpolago potrebna sredstva.

Prav v takih okoliščinah Evropska unija izkazuje vrednote, ki jo odlikujejo. Evropska solidarnost in obramba evropskih potreb sta vrednoti, ki ju je treba obvarovati in zaščititi. To je sporočilo, ki ga želita poslati Evropski parlament in Evropska unija, in upam, da bomo pri tem sporočilu bolj rahločutni, nenazadnje tudi za utišanje lahkotne protievropske retorike, namesto tega na se le izkaže, kako bistveni sta podpora in pomoč na evropski ravni.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Nizozemska vloga za pomoč iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) v zvezi z 821 presežnimi delavci iz 70 podjetij, ki delujejo v panogi, razvrščeni v razdelek 18 po drugi reviziji NACE (tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev podatkov), v dveh sosednjih regijah na ravni NUTS II, Noord Brabant in Zuid Holland, izpolnjuje vsa predpisana merila.

Uredba (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji je namreč začasno razširila področje delovanja ESGP tako, da zajema tudi posege v takih okoliščinah, to je primere, ko neposredno zaradi svetovne gospodarske in finančne krize „v obdobju devetih mesecev izgubi delo vsaj 500 delavcev, še zlasti v malih in srednjih podjetjih, v sektorju NACE 2 v eni regiji ali dveh sosednjih regijah po ravni NUTS II“. Zato sem glasoval za resolucijo in upam, da bodo sredstva iz ESPG prispevala k uspešni vključitvi teh delavcev na trg dela.

 
  
MPphoto
 
 

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D), v pisni obliki. (RO) Glasovala sem za resolucijo Evropskega parlamenta o uporabi sredstev ESPG za odobritev pomoči presežnim delavcem. Decembra 2009 je Nizozemska vložila zahtevek za pomoč iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v zvezi s presežnimi delavci iz podjetij grafične panoge iz osmih regij. Zahtevek se nanaša na 821 presežnih delavcev v 70 podjetjih, ki se ukvarjajo s tiskanjem in razmnoževanjem posnetih nosilcev podatkov. Delavci so izgubili delo v obdobju od 1. aprila do 29. decembra 2009 v dveh sosednjih regijah Nord Brabant in Zuid Holland.

Gospodarska in finančna kriza je povzročila tudi padec povpraševanja po tiskarskih in založniških storitvah, in sicer za približno 32 % pri tiskanih oglaševalskih gradivih in med 7,5 % in 18,2 % pri revijah in časopisih. Nizozemska tiskarska in založniška industrija se je morala za ohranitev konkurenčnosti s turškimi, kitajskimi in indijskimi podjetji te vrste korenito prestrukturirati. Prepričana sem, da je treba postopek dodeljevanja poenostaviti, da bodo sredstva iz ESGP prizadetim podjetjem laže dostopna.

 
  
  

Poročilo: Barbara Matera (A7-0321/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Razlaga mojega glasovanja je naslednja. Glede na to, da je Nizozemska vložila vlogo za pomoč v zvezi z 140 presežnimi delavci iz dveh podjetij, ki delujeta v panogi, razvrščeni v razdelek 18 po drugi reviziji NACE (tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev podatkov), v regiji na ravni NUTS II, Drenthe, sem glasovala za resolucijo, ker soglašam s predlogom Komisije in s spremembami, ki jih je predložil Parlament. Menim pa tudi, da ESPG ni nadomestilo za ukrepe, ki so po nacionalni zakonodaji ali kolektivnih pogodbah odgovornost podjetij, prav tako pa ne financira prestrukturiranja podjetij ali sektorjev.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Sicer podpiram vse zahtevke Nizozemske za uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v zvezi z zaskrbljujočim valom tehnoloških presežkov v dveh grafičnih panogah ─ tiskarstvu in razmnoževanju posnetih nosilcev podatkov ─ vendar menim, da bi lahko nizozemske oblasti navedle podrobnejše podatke o obsegu in ustreznosti ukrepov, da bi bilo mogoče ukrepe natančneje oceniti. Upam, da si bo panoga opomogla in da bo presežnim delavcem, še zlasti starejšim, uspelo urediti svoja življenja in se vrniti na trg dela.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Zaradi socialnega vpliva svetovne gospodarske krize, ki je še zlasti vplivala na zaposlovanje, je ustrezna uporaba Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) ključnega pomena za lajšanje stiske številnih evropskih posameznikov in družin, saj prispeva k njihovi ponovni vključitvi v družbo in poklicnem razvoju, obenem pa usposablja delovno silo, primerno za potrebe podjetij in krepitev gospodarstva.

Načrt za poseg na Nizozemsko v pomoč 140 presežnim delavcem iz dveh podjetij v regiji Drenthe spada prav v ta okvir. Zato upam, da bodo evropske institucije močno okrepile svoja prizadevanja pri izvajanju ukrepov, ki pospešujejo in izboljšujejo stopnje uporabe tako pomembnega vira, kot je ESPG, katerega trenutna uporaba je na zelo nizki ravni. Letos se je zaprosilo za samo 11 % od 500 milijonov EUR, ki so na voljo.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) Uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za Nizozemsko sem podprl, ker menim, da je ta instrument dragocen vir podpore za delavce, ki jih je gospodarska kriza pahnila v težave.

ESPG je bil ustanovljen leta 2006, da bi zagotovil praktično podporo presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni bodisi zaradi razlogov, povezanih s selitvijo njihovih podjetij, ali po spremembi v letu 2009, zaradi gospodarske krize, da bi s tem pomagali pri njihovem ponovnem vključevanju na trg dela.

Danes smo glasovali o vlogi za pomoč 140 presežnim delavcem iz dveh podjetij ki delujeta v panogi, razvrščeni v razdelek 18 po drugi reviziji NACE (tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev podatkov), v regiji na ravni NUTS II, Drenthe, v znesku 453 632 EUR iz sklada ESPG. Pozdravljam sprejetje poročila, ki kaže, da je ESPG koristno in učinkovito sredstvo za reševanje brezposelnosti, ki je posledica globalizacije in gospodarske krize.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. ─ Glasoval sem za poročilo, ki podpira zahtevek za uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v zvezi s 140 presežnimi delavci iz 2 podjetij (tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev podatkov) v devetih mesecih v nizozemski regiji Drenthe. Zahtevek spada v sveženj šestih povezanih zahtevkov v zvezi s presežnimi delavci v osmih nizozemskih regijah. Povpraševanje po tiskarskih in založniških storitvah se je zaradi gospodarske krize znatno zmanjšalo. Pozdravljam naš izkaz solidarnosti z delavci v stiski.

 
  
MPphoto
 
 

  Iosif Matula (PPE), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za osnutek poročila Barbare Matera o uporabi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za pomoč Nizozemski, saj sem prepričan, da mora Evropska unija zagotoviti podporo presežnim delavcem z dinamično, učinkovito finančno pomočjo. V sedanji gospodarski in socialni krizi moramo svoje delovanje usmeriti v pomoč tistim, ki so pomoči potrebni. Vsi se zavedamo, da mora biti naša glavna naloga zaščititi državljane EU pred škodljivimi učinki globalizacije in svetovne recesije. Menim, da ima lahko Unija pomembno vlogo v boju proti učinkom gospodarske krize in pri zmanjševanju brezposelnosti med našimi državljani.

Ob tej priložnosti bi rad opomnil, da države članice EU lahko zaprosijo za pomoč iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji in da je to njihova dolžnost. S tem v zvezi bi rad povedal, da je moja domovina, Romunija, zgledna članica Evropske unije glede solidarnosti v kriznih razmerah, pa naj gre za Grčijo, Nizozemsko ali kako drugo državo, saj smo pravzaprav vsi skupaj velika družina: družina združene Evrope.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) EU je območje solidarnosti in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) sodi v ta okvir. Ta podpora je ključna za pomoč brezposelnim in žrtvam selitev podjetij, do katerih prihaja v svetovnem okviru. Seli se čedalje večje število podjetij, ki izkoriščajo nižje stroške dela v številnih državah, predvsem na Kitajskem in v Indiji, kar povzroča škodo v državah, ki spoštujejo pravice delavcev.

Cilj ESPG je pomagati delavcem, ki so žrtve selitve podjetij, in je temeljnega pomena pri zagotavljanju dostopa do nove zaposlitve v prihodnosti. V preteklosti so ESPG že uporabile druge države EU, zato je prav, da odobrimo pomoč tudi Nizozemski, ki je vložila zahtevek v zvezi z 140 presežnimi delavci iz dveh podjetij, ki delujeta v panogi, razvrščeni v razdelek 18 po drugi reviziji NACE (tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev podatkov), v regiji na ravni NUTS II, Drenthe.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Zaradi globalizacije vedno več ljudi izgublja delo. V devetmesečnem referenčnem obdobju od 1. aprila 2009 do 29. decembra 2009 je v dveh podjetjih v nizozemski regiji Drenthe izgubilo delo 140 delavcev. Zdaj bomo uporabili Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za pomoč v znesku 453 632 EUR. Glasoval sem za poročilo, saj omogoča uresničevanje nalog ESPG.

 
  
MPphoto
 
 

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki.(DE) Sredstva iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji naj bi prejeli dve podjetji in z njimi rešili 140 delovnih mest. Zato sem glasoval za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Zahtevek je vložen na osnovi člena 2(c) Uredbe o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (ESPG) in spada v širši sveženj šestih povezanih zahtevkov, ki se vsi nanašajo na presežne delavce v osmih nizozemskih regijah na ravni NUTS II, v podjetjih v grafičnem sektorju, ki ga je svetovna gospodarska in finančna kriza hudo prizadela. Natančneje gre za 140 presežnih delavcev iz dveh podjetij, ki delujeta v panogi, razvrščeni v razdelek 18 po drugi reviziji NACE (tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev podatkov), v regiji na ravni NUTS II, Drenthe, v kateri so razmere zelo težavne, saj ima tretjo najvišjo stopnjo brezposelnosti na Nizozemskem (7,5 %) in dohodek na prebivalca znatno pod državnim povprečjem. Zato sem prepričan, da zahtevek izpolnjuje vsa merila za uporabo ESPG, in upam, da bo naša pomoč presežnim delavcem hitra in učinkovita.

 
  
  

Poročilo: Barbara Matera (A7-0323/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Razlaga mojega glasovanja je naslednja. Glede na to, da je Nizozemska vložila vlogo za pomoč v zvezi z 129 presežnimi delavci iz devetih podjetij, ki delujejo v panogi, razvrščeni v razdelek 18 po drugi reviziji NACE (tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev podatkov), v regiji na ravni NUTS II, Limburg, sem glasovala za resolucijo, ker soglašam s predlogom Komisije in s spremembami, ki jih je predložil Parlament.

Strinjam se tudi s predlogom Komisije o viru financiranja za alternativna plačila za neporabljena sredstva Evropskega socialnega sklada (ESS) v povezavi z uporabo sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), ki je sledil številnim opozorilom Evropskega parlamenta, da je bil ESPG ustanovljen kot ločen in poseben instrument z lastnimi cilji in roki ter da je zaradi tega treba opredeliti ustrezne proračunske vrstice za prerazporeditve.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Dejavnosti tiskarstva in razmnoževanja posnetih nosilcev podatkov, ki spadata v grafični sektor, na Nizozemskem doživljata hude udarce, kar kažejo tudi zahtevki za uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji. Tudi regija Drenthe, ki ima tretjo najvišjo stopnjo brezposelnosti v državi, se temu trendu ni mogla izogniti. Treba je poudariti, da mora biti uporaba tega sklada hitra in učinkovita, s čim manj birokracije, da bo mogoče presežne delavce bolje usposabljati in jim olajšati ponovno vključitev na trg dela pod boljšimi pogoji, kot so z njega izpadli.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Zaradi socialnega vpliva svetovne gospodarske krize, ki je še zlasti vplivala na zaposlovanje, je ustrezna uporaba Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) ključnega pomena za lajšanje stiske številnih evropskih posameznikov in družin, saj prispeva k njihovi ponovni vključitvi v družbo in poklicnem razvoju, obenem pa usposablja delovno silo, primerno za potrebe podjetij in krepitev gospodarstva.

Načrt za poseg na Nizozemsko v pomoč 129 presežnim delavcem iz 9 podjetij v regiji Limburg spada prav v ta okvir. Zato upam, da bodo evropske institucije močno okrepile svoja prizadevanja pri izvajanju ukrepov, ki pospešujejo in izboljšujejo stopnje uporabe tako pomembnega vira, kot je ESPG, katerega trenutna uporaba je na zelo nizki ravni. Letos se je zaprosilo za samo 11 % od 500 milijonov EUR, ki so na voljo.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) Uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za Nizozemsko sem podprl, ker menim, da je ta instrument dragocen vir podpore za delavce, ki jih je gospodarska kriza pahnila v težave.

ESPG je bil ustanovljen leta 2006, da bi zagotovil praktično podporo presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni bodisi zaradi razlogov, povezanih s selitvijo njihovih podjetij, ali po spremembi v letu 2009, zaradi gospodarske krize, da bi s tem pomagali pri njihovem ponovnem vključevanju na trg dela.

Danes smo glasovali o vlogi za pomoč 129 presežnim delavcem iz devetih podjetij ki delujejo v panogi, razvrščeni v razdelek 18 po drugi reviziji NACE (tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev podatkov), v regiji na ravni NUTS II, Limburg, v znesku 549 946 EUR iz sklada ESPG. Pozdravljam sprejetje poročila, ki kaže, da je ESPG koristno in učinkovito sredstvo za reševanje brezposelnosti, ki je posledica globalizacije in gospodarske krize.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. ─ Podpiram ta izraz evropske solidarnosti s 129 delavci iz 9 podjetij (tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev podatkov), ki so izgubili delo. Odobreni znesek 549 946 EUR jim bo v pomoč pri ponovnem vključevanju na trg dela.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) EU je območje solidarnosti in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) sodi v ta okvir. Ta podpora je ključna za pomoč brezposelnim in žrtvam selitev podjetij, do katerih prihaja v svetovnem okviru. Seli se čedalje večje število podjetij, ki izkoriščajo nižje stroške dela v številnih državah, predvsem na Kitajskem in v Indiji, kar povzroča škodo v državah, ki spoštujejo pravice delavcev.

Cilj ESPG je pomagati delavcem, ki so žrtve selitve podjetij, in je temeljnega pomena pri zagotavljanju dostopa do nove zaposlitve v prihodnosti. V preteklosti so ESPG že uporabile druge države EU, zato je prav, da odobrimo pomoč tudi Nizozemski, ki je vložila zahtevek v zvezi z 129 presežnimi delavci iz devetih podjetij, ki delujejo v panogi, razvrščeni v razdelek 18 po drugi reviziji NACE (tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev podatkov), v regiji na ravni NUTS II, Limburg.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Eden od daljnosežnih učinkov globalizacije je tudi naraščanje števila ljudi, ki izgubljajo delo. Odpusti delavcev so vedno bolj vsakdanji pojav. Od 1. aprila 2009 do 29. decembra 2009 je proizvajalec strojev in opreme iz nizozemske regije Limburg odpustil 129 delavcev. Nizozemska je predložila zahtevek za pomoč prizadetim v znesku 549 946 EUR iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG). Glasoval sem za poročilo, ki bo presežnim delavcem prihranilo nadaljnje finančne težave.

 
  
MPphoto
 
 

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. (DE) Sredstva iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji lahko rešijo 129 delovnih mest v devetih podjetjih. Zato sem glasoval za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Zahtevek je vložen na osnovi člena 2(c) Uredbe o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (ESPG) in spada v širši sveženj šestih povezanih zahtevkov, ki se vsi nanašajo na presežne delavce v osmih nizozemskih regijah na ravni NUTS II, v podjetjih v grafičnem sektorju, ki ga je svetovna gospodarska in finančna kriza hudo prizadela. Natančneje gre za 129 presežnih delavcev iz devetih podjetij, ki delujejo v panogi, razvrščeni v razdelek 18 po drugi reviziji NACE (tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev podatkov), v regiji na ravni NUTS II, Limburg, v kateri so razmere zelo težavne, saj ima drugo najvišjo stopnjo brezposelnosti na Nizozemskem (8%) in dohodek na prebivalca znatno pod državnim povprečjem. Zato sem prepričan, da zahtevek izpolnjuje vsa merila za uporabo ESPG, in upam, da bo naša pomoč presežnim delavcem hitra in učinkovita.

 
  
  

Poročilo: Barbara Matera (A7-0322/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Glede na to, da je Nizozemska vložila vlogo za pomoč v zvezi z 650 presežnimi delavci iz 45 podjetij, ki delujejo v panogi, razvrščeni v razdelek 18 po drugi reviziji NACE (tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev podatkov), v dveh sosednjih regijah na ravni NUTS II, Gelderland in Overijssel, sem glasovala za resolucijo, ker soglašam s predlogom Komisije in s spremembami, ki jih je predložil Parlament. Soglašam tudi z izjavo Parlamenta, da obžaluje resne napake, ki jih je storila Evropska komisija pri izvajanju programov za konkurenčnost in inovativnost, zlasti med gospodarsko krizo, ki bi morala znatno povečati potrebe po takšni podpori.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Delo je izgubilo 650 delavcev v 45 podjetjih, ki se ukvarjajo s tiskarstvom in razmnoževanjem posnetih nosilcev podatkov v grafičnem sektorju v nizozemskih regijah Gelderland in Overijssel, kar še otežuje splošno stisko delavcev in podjetij v tej državi. Ob zahtevkih za uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji moramo paziti na to, kakšno bo usmerjanje delavcev prejemnikov in kako trajnostne so spodbude za samozaposlitev, da se ne bodo ponovile zgodbe tistih, ki so bili doslej pri tem neuspešni. Inovativnost in podjetnost sta tradicionalni potezi nizozemske družbe, zato ju velja v teh težkih časih pomniti in spodbujati.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Zaradi socialnega vpliva svetovne gospodarske krize, ki je še zlasti vplivala na zaposlovanje, je ustrezna uporaba Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) ključnega pomena za lajšanje stiske številnih evropskih posameznikov in družin, saj prispeva k njihovi ponovni vključitvi v družbo in poklicnem razvoju, obenem pa usposablja delovno silo, primerno za potrebe podjetij in krepitev gospodarstva.

Načrt za poseg na Nizozemsko v pomoč 650 presežnim delavcem iz 45 podjetij v regijah Gelderland in Overijssel spada prav v ta okvir. Zato upam, da bodo evropske institucije močno okrepile svoja prizadevanja pri izvajanju ukrepov, ki pospešujejo in izboljšujejo stopnje uporabe tako pomembnega vira, kot je ESPG, katerega trenutna uporaba je na zelo nizki ravni. Letos se je zaprosilo za samo 11 % od 500 milijonov EUR, ki so na voljo.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) Uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za Nizozemsko sem podprl, ker menim, da je ta instrument dragocen vir podpore za delavce, ki jih je gospodarska kriza pahnila v težave.

ESPG je bil ustanovljen leta 2006, da bi zagotovil praktično podporo presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni bodisi zaradi razlogov, povezanih s selitvijo njihovih podjetij, ali po spremembi v letu 2009, zaradi gospodarske krize, da bi s tem pomagali pri njihovem ponovnem vključevanju na trg dela.

Danes smo glasovali o vlogi za pomoč 650 presežnim delavcem iz 45 podjetij, ki delujejo v panogi, razvrščeni v razdelek 18 po drugi reviziji NACE (tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev podatkov), v dveh regijah na ravni NUTS II, Gelderland in Overijssel, v znesku 2 013 619 EUR iz sklada ESPG. Pozdravljam sprejetje poročila, ki kaže, da je ESPG koristno in učinkovito sredstvo za reševanje brezposelnosti, ki je posledica globalizacije in gospodarske krize.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. ─ Pozdravljam poročilo, ki podpira načrt za dodelitev 2 013 619 EUR za pomoč delavcem v regiji Overijssel, ki so zaradi krize v tiskarski panogi izgubili delo. Podpora iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji naj delavcem pomaga pri ponovni vključitvi na trg dela in veseli me ta dejavni izkaz evropske solidarnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) EU je območje solidarnosti in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) sodi v ta okvir. Ta podpora je ključna za pomoč brezposelnim in žrtvam selitev podjetij, do katerih prihaja v svetovnem okviru. Seli se čedalje večje število podjetij, ki izkoriščajo nižje stroške dela v številnih državah, predvsem na Kitajskem in v Indiji, kar povzroča škodo v državah, ki spoštujejo pravice delavcev.

Cilj ESPG je pomagati delavcem, ki so žrtve selitve podjetij, in je temeljnega pomena pri zagotavljanju dostopa do nove zaposlitve v prihodnosti. V preteklosti so ESPG že uporabile druge države EU, zato je prav, da odobrimo pomoč tudi Nizozemski, ki je vložila zahtevek v zvezi z 650 presežnimi delavci iz 45 podjetij, ki delujejo v panogi, razvrščeni v razdelek 18 po drugi reviziji NACE (tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev podatkov), v dveh sosednjih regijah na ravni NUTS II, Gelderland in Overijssel.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) V devetmesečnem referenčnem obdobju od 1. aprila 2009 do 29. decembra 2009 je izgubilo delo 650 delavcev v 45 podjetjih v nizozemskih regijah Gelderland in Overijssel. Odpusti so posledica gospodarske krize in strukturnih sprememb v svetovni trgovini. Za izboljšanje obetov za ljudi, ki so izgubili delo, smo ustanovili Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) z letnim proračunom 500 milijonov EUR, za posege v takih primerih. Glasoval sem za poročilo, saj si presežni delavci zaslužijo podporo iz ESPG.

 
  
MPphoto
 
 

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki.(DE) Sredstva iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji lahko rešijo 650 delovnih mest v 45 podjetjih. Zato sem glasoval za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Nizozemska vloga za pomoč iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) v zvezi z 650 presežnimi delavci iz 45 podjetij, ki delujejo v panogi, razvrščeni v razdelek 18 po drugi reviziji NACE (tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev podatkov), v dveh sosednjih regijah na ravni NUTS II, Gelderland in Overijssel, izpolnjuje vsa predpisana merila. Uredba (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji je namreč začasno razširila področje delovanja ESGP tako, da zajema tudi posege v takih okoliščinah, to je primere, ko neposredno zaradi svetovne gospodarske in finančne krize „v obdobju devetih mesecev izgubi delo vsaj 500 delavcev, še zlasti v malih in srednjih podjetjih, v sektorju NACE 2 v eni regiji ali dveh sosednjih regijah po ravni NUTS II“. Zato sem glasoval za resolucijo in upam, da bodo sredstva iz ESPG prispevala k uspešni vključitvi teh delavcev na trg dela.

 
  
  

Poročilo: Barbara Matera (A7-0319/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Glede na to, da je Nizozemska vložila vlogo za pomoč v zvezi z 720 presežnimi delavci iz 79 podjetij, ki delujejo v panogi, razvrščeni v razdelek 18 po drugi reviziji NACE (tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev podatkov), v dveh sosednjih regijah na ravni NUTS II, Noord Holland in Utrecht, sem glasovala za resolucijo, ker soglašam s predlogom Komisije in s spremembami, ki jih je predložil Parlament.

Strinjam se tudi s predlogom Komisije o viru financiranja za alternativna plačila za neporabljena sredstva Evropskega socialnega sklada (ESS) v povezavi z uporabo sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), ki je sledil številnim opozorilom Evropskega parlamenta, da je bil ESPG ustanovljen kot ločen in poseben instrument z lastnimi cilji in roki ter da je zaradi tega treba opredeliti ustrezne proračunske vrstice za prerazporeditve.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Kriza v grafičnem sektorju na Nizozemskem je prizadela več regij te države, vključno z regijama Noord Holland in Utrecht. V primeru, ki ga obravnavamo, gre za 720 presežnih delavcev v 79 podjetjih. Ta zahtevek je eden od šestih zahtevkov, ki jih je vložila Nizozemska in sta jih podprla Evropska komisija in Odbor za proračun. Tudi sam osebno ga podpiram in upam, da se bo sektor uspešno prestrukturiral, presežni delavci pa bodo našli novo delo, bodisi spet v dejavnosti tiskarstva in razmnoževanja posnetih nosilcev podatkov, ali pa v drugih dejavnostih, za katere so že ali lahko še postanejo primerno usposobljeni. Odobrena podpora je lahko korak v to smer.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Zaradi socialnega vpliva svetovne gospodarske krize, ki je še zlasti vplivala na zaposlovanje, je ustrezna uporaba Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) ključnega pomena za lajšanje stiske številnih evropskih posameznikov in družin, saj prispeva k njihovi ponovni vključitvi v družbo in poklicnem razvoju, obenem pa usposablja delovno silo, primerno za potrebe podjetij in krepitev gospodarstva.

Načrt za poseg na Nizozemsko v pomoč 720 presežnim delavcem iz 79 podjetij v regijah Noord Holland in Utrecht spada prav v ta okvir. Zato upam, da bodo evropske institucije močno okrepile svoja prizadevanja pri izvajanju ukrepov, ki pospešujejo in izboljšujejo stopnje uporabe tako pomembnega vira, kot je ESPG, katerega trenutna uporaba je na zelo nizki ravni. Letos se je zaprosilo za samo 11 % od 500 milijonov EUR, ki so na voljo.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) To je eno od šestih poročil o zahtevkih Nizozemske za uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za pomoč delavcem, ki so zaradi gospodarske in finančne krize izgubili delo, pri ponovnem vključevanju na trg dela. Velja izpostaviti nekaj posebnih vidikov teh šestih zahtevkov, poleg zamud v postopku odobravanja zahtevkov pri Evropski komisiji, ki so, žal, postale že pravilo. Ti posebni vidiki se nanašajo na ozadje šestih zahtevkov, ki so vsi povezani s presežnimi delavci v osmih nizozemskih regijah, še zlasti v malih podjetjih grafičnega sektorja, ki se ukvarjajo s tiskarstvom, razmnoževanjem posnetih nosilcev podatkov in založništvom. Tokrat bo Nizozemska iz ESPG prejela 2 266 625 EUR.

 
  
MPphoto
 
 

  Estelle Grelier (S&D), v pisni obliki. – (FR) Opraviti imamo s časovnim sovpadanjem dveh zadev: Danes mora Parlament podati svoje mnenje o šestih zahtevkih za pomoč iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), ki jih je vložila Nizozemska, obenem pa imamo zastoj pri pogajanjih o proračunu za leto 2011, ker Nizozemska in še dve državi članici zavračajo vključitev v odgovoren in konstruktiven dialog o prihodnosti evropskega proračuna. Današnja glasovanja so zato po mojem mnenju priložnost za opomin, da evropski proračun ni zgolj splošno nelagodje zbujajoč računovodski instrument: je predvsem temelj „moči“ Evropske unije, ki nam omogoča vsak dan ščititi naše državljane, prek ESPG pa še posebej ščititi brezposelne.

Glasovanje o dodelitvi pomoči nizozemskim delavcem iz ESPG bi lahko izkoristili za „protest“ proti nizozemski vladi, ki graja prav tisto, kar nato zahteva. Namesto tega pa je Parlament glasovanje uporabil za ponoven izraz prepričanja, da mora biti solidarnost temelj vseh odločitev, ki jih sprejema EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) Uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za Nizozemsko sem podprl, ker menim, da je ta instrument dragocen vir podpore za delavce, ki jih je gospodarska kriza pahnila v težave.

ESPG je bil ustanovljen leta 2006, da bi zagotovil praktično podporo presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni bodisi zaradi razlogov, povezanih s selitvijo njihovih podjetij, ali po spremembi v letu 2009, zaradi gospodarske krize, da bi s tem pomagali pri njihovem ponovnem vključevanju na trg dela. Danes smo glasovali o vlogi za pomoč 720 presežnim delavcem iz 79 podjetij, ki delujejo v panogi, razvrščeni v razdelek 18 po drugi reviziji NACE (tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev podatkov), v dveh regijah na ravni NUTS II, Noord Holland in Utrecht, v znesku 2 266 625 EUR iz sklada ESPG.

Pozdravljam sprejetje poročila, ki kaže, da je ESPG koristno in učinkovito sredstvo za reševanje brezposelnosti, ki je posledica globalizacije in gospodarske krize.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. ─ Veseli me, da smo iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji odobrili pomoč v znesku 2 266 625 EUR za ponovno vključitev delavcev, ki so zaradi svetovne gospodarske krize izgubili delo v panogi tiskarstva, na trg dela. Zahtevek se nanaša na 720 presežnih delavcev v 79 podjetjih v nizozemskih regijah Noord Holland in Utrecht.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) EU je območje solidarnosti in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) sodi v ta okvir. Ta podpora je ključna za pomoč brezposelnim in žrtvam selitev podjetij, do katerih prihaja v svetovnem okviru. Seli se čedalje večje število podjetij, ki izkoriščajo nižje stroške dela v številnih državah, predvsem na Kitajskem in v Indiji, kar povzroča škodo v državah, ki spoštujejo pravice delavcev.

Cilj ESPG je pomagati delavcem, ki so žrtve selitve podjetij, in je temeljnega pomena pri zagotavljanju dostopa do nove zaposlitve v prihodnosti. V preteklosti so ESPG že uporabile druge države EU, zato je prav, da odobrimo pomoč tudi Nizozemski, ki je vložila zahtevek v zvezi z 720 presežnimi delavci iz 79 podjetij, ki delujejo v panogi, razvrščeni v razdelek 18 po drugi reviziji NACE (tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev podatkov), v dveh sosednjih regijah na ravni NUTS II, Noord Holland in Utrecht.

 
  
MPphoto
 
 

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki.(DE) Sredstva iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji naj bi prejelo 79 podjetij in z njimi rešilo 720 delovnih mest. Zato sem glasoval za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Nizozemska vloga za pomoč iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) v zvezi z 720 presežnimi delavci iz 79 podjetij, ki delujejo v panogi, razvrščeni v razdelek 18 po drugi reviziji NACE (tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev podatkov), v dveh sosednjih regijah na ravni NUTS II, Noord Holland in Utrecht, izpolnjuje vsa predpisana merila. Uredba (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji je namreč začasno razširila področje delovanja ESGP tako, da zajema tudi posege v takih okoliščinah, to je primere, ko neposredno zaradi svetovne gospodarske in finančne krize „v obdobju devetih mesecev izgubi delo vsaj 500 delavcev, še zlasti v malih in srednjih podjetjih, v sektorju NACE 2 v eni regiji ali dveh sosednjih regijah po ravni NUTS II“. Zato sem glasoval za resolucijo in upam, da bodo sredstva iz ESPG prispevala k uspešni vključitvi teh delavcev na trg dela.

 
  
  

Poročilo: Barbara Matera (A7-0320/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Glede na to, da je Nizozemska vložila vlogo za pomoč v zvezi z 598 presežnimi delavci iz osmih podjetij, ki delujejo v panogi, razvrščeni v razdelek 58 po drugi reviziji NACE (založništvo), v dveh sosednjih regijah na ravni NUTS II, Noord Holland in Zuid Holland, sem glasovala za resolucijo, ker soglašam s predlogom Komisije in s spremembami, ki jih je predložil Parlament. Soglašam tudi s pozivom sodelujočim institucijam, naj pospešijo postopke uporabe Solidarnostnega sklada Evropske unije (ESS).

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Kdor koli spremlja obseg in zemljepisno porazdelitev presežkov delavcev v grafičnem sektorju na Nizozemskem, v zvezi s katerimi država vlaga zahtevke za uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), je lahko samo hudo zaskrbljen tako nad obsegom kot nad razširjenostjo tega pojava. Samo v sosednjih regijah Noord Holland in Zuid Holland je v samo devetih mesecih delo izgubilo 598 delavcev v založniški dejavnosti. Ključna dejavnika teh dogajanj sta konkurenca tretjih držav in pustošenje gospodarske krize po vsej Evropi, zato je jasno, da moramo najti rešitve za trenutne probleme prizadetih ljudi: za njihovo ponovno vključitev na trg dela in njihovo usposobitev za samostojno preživljanje v prihodnje. ESPG lahko trenutne težave blaži in spodbudi reševanje, vsekakor pa sam ne zadošča za rešitev hudih težav, ki pestijo množico družin.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Zaradi socialnega vpliva svetovne gospodarske krize, ki je še zlasti vplivala na zaposlovanje, je ustrezna uporaba Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) ključnega pomena za lajšanje stiske številnih evropskih posameznikov in družin, saj prispeva k njihovi ponovni vključitvi v družbo in poklicnem razvoju, obenem pa usposablja delovno silo, primerno za potrebe podjetij in krepitev gospodarstva.

Načrt za poseg na Nizozemsko v pomoč 598 presežnim delavcem iz 8 podjetij v regijah Noord Holland in Zuid Holland spada prav v ta okvir. Zato upam, da bodo evropske institucije močno okrepile svoja prizadevanja pri izvajanju ukrepov, ki pospešujejo in izboljšujejo stopnje uporabe tako pomembnega vira, kot je ESPG, katerega trenutna uporaba je na zelo nizki ravni. Letos se je zaprosilo za samo 11 % od 500 milijonov EUR, ki so na voljo.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) Uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za Nizozemsko sem podprl, ker menim, da je ta instrument dragocen vir podpore za delavce, ki jih je gospodarska kriza pahnila v težave.

ESPG je bil ustanovljen leta 2006, da bi zagotovil praktično podporo presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni bodisi zaradi razlogov, povezanih s selitvijo njihovih podjetij, ali po spremembi v letu 2009, zaradi gospodarske krize, da bi s tem pomagali pri njihovem ponovnem vključevanju na trg dela. Danes smo glasovali o vlogi za pomoč 598 presežnim delavcem iz osmih podjetij, ki delujejo v panogi, razvrščeni v razdelek 58 po drugi reviziji NACE (založništvo), v dveh regijah na ravni NUTS II, Noord Holland in Zuid Holland, v znesku 2 326 459 EUR iz sklada ESPG.

Poudariti moram, da današnje sprejetje šestih poročil kaže, da je ESPG koristno in učinkovito sredstvo za reševanje brezposelnosti, ki je posledica globalizacije in gospodarske krize.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. ─ Pozdravljam poročilo in odobreno podporo presežnim delavcem iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji. Predlagana je pomoč 2 326 459 EUR za 598 delavcev iz 8 podjetij iz panog tiskarstva in razmnoževanja posnetih nosilcev podatkov, ki so izgubili delo zaradi gospodarske krize. Odobritev je pomemben zgled evropske solidarnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) EU je območje solidarnosti in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) sodi v ta okvir. Ta podpora je ključna za pomoč brezposelnim in žrtvam selitev podjetij, do katerih prihaja v svetovnem okviru. Seli se čedalje večje število podjetij, ki izkoriščajo nižje stroške dela v številnih državah, predvsem na Kitajskem in v Indiji, kar povzroča škodo v državah, ki spoštujejo pravice delavcev.

Cilj ESPG je pomagati delavcem, ki so žrtve selitve podjetij, in je temeljnega pomena pri zagotavljanju dostopa do nove zaposlitve v prihodnosti. V preteklosti so ESPG že uporabile druge države EU, zato je prav, da odobrimo pomoč tudi Nizozemski, ki je vložila zahtevek v zvezi s 598 presežnimi delavci iz osmih podjetij, ki delujejo v panogi, razvrščeni v razdelek 58 po drugi reviziji NACE (založništvo), v dveh sosednjih regijah na ravni NUTS II, Noord Holland in Zuid Holland.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) V devetmesečnem referenčnem obdobju od 1. aprila 2009 do 29. decembra 2009 je v osmih podjetjih v regijah Noord Holland in Zuid Holland izgubilo delo 598 delavcev. Vsi ti delavci so žrtve globalizacije. Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) smo ustanovili prav za blaženje socialnih krivic te vrste. Glasoval sem za poročilo, saj so izpolnjena vsa merila za uporabo sklada ESPG.

 
  
MPphoto
 
 

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki.(DE) Sredstva iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji naj bi prejelo osem podjetij in z njimi rešilo 598 delovnih mest. Zato sem glasoval za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Nizozemska vloga za pomoč iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) v zvezi z 598 presežnimi delavci iz osmih podjetij, ki delujejo v panogi, razvrščeni v razdelek 58 po drugi reviziji NACE (založništvo), v dveh sosednjih regijah na ravni NUTS II, Noord Holland in Zuid Holland, izpolnjuje vsa predpisana merila. Uredba (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji je namreč začasno razširila področje delovanja ESGP tako, da zajema tudi posege v takih okoliščinah, to je primere, ko neposredno zaradi svetovne gospodarske in finančne krize „v obdobju devetih mesecev izgubi delo vsaj 500 delavcev, še zlasti v malih in srednjih podjetjih, v sektorju NACE 2 v eni regiji ali dveh sosednjih regijah po ravni NUTS II“. Zato sem glasoval za resolucijo in upam, da bodo sredstva iz ESPG prispevala k uspešni vključitvi teh delavcev na trg dela.

 
  
  

Poročili: Barbara Matera (A7-0318/2010), (A7-0319/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) dobiva sredstva v višini 500 milijonov EUR letno, da zagotavlja finančno pomoč delavcem, ki jih prizadenejo velike strukturne spremembe v svetovnih trgovinskih tokovih. Ocene kažejo, da bi to pomoč lahko vsako leto koristilo od 35 tisoč do 50 tisoč zaposlenih. Denar se lahko porabi za plačilo pomoči pri iskanju nove zaposlitve, prilagojeno usposabljanje, pomoč pri samozaposlitvi ali zagonu podjetja, mobilnosti in pomoč za prikrajšane in starejše delavce. Glasoval sem za poročilo, ker je uporaba sredstev iz sklada povsem utemeljena.

 
  
  

Poročila: Barbara Matera (A7-0328/2010), (A7-0318/2010), (A7-0321/2010), (A7-0323/2010), (A7-0322/2010), (A7-0319/2010), (A7-0320/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Mário David (PPE), v pisni obliki. (PT) V zvezi z nizozemskim zahtevkom za pomoč v zvezi s 140 presežnimi delavci iz dveh podjetij v regiji Drenthe, ki delujeta v panogi, razvrščeni v razdelek 18 po drugi reviziji NACE (tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev podatkov), kot obrazložitev svojega glasu za poročilo navajam argumente, ki sem jih podal v obrazložitvi glasovanja o poročilu A7-0318/2010.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Goebbels (S&D), v pisni obliki. (FR) Vzdržal sem se glasovanj o vseh poročilih gospe Matera o uporabi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za pomoč različnim nizozemskim regijam, ne zaradi nasprotovanja tem načrtom, pač pa v opozorilo nizozemski vladi, katere politika je populistična in protievropska. Nizozemska nasprotuje povečanju evropskega proračuna, brez zadržkov pa sprejema evropsko pomoč. Še več, Nizozemska je za Nemčijo glavna prejemnica pomoči na notranjem trgu. Čas bi bil, da se nizozemski politiki globoko zamislijo. Nizozemska je, nenazadnje, ena od ustanovnih članic EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. ─ Kot že večkrat doslej smo podprli besedilo, ki: 1. od zadevnih institucij zahteva, naj združijo vse potrebne moči za pospešitev uporabe sredstev ESPG; 2. opozarja, da so institucije zavezane zagotoviti nemoten in hiter potek postopka za sprejetje sklepov o uporabi sredstev ESPG, iz katerih se zagotavlja enkratna in časovno omejena individualna podpora za delavce, ki so bili odpuščeni zaradi globalizacije ter finančne in gospodarske krize, poudarja vlogo ESPG pri ponovnem vključevanju presežnih delavcev na trg dela; 3. poudarja, da bi morali v skladu s členom 6 Uredbe o ESPG zagotoviti, da bo ESPG podpiral ponovno vključevanje posameznih presežnih delavcev na trg dela, ponovno opozarja, da pomoč iz sklada ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so glede na nacionalno zakonodajo ali kolektivne pogodbe odgovorna podjetja, prav tako pa ne sme financirati prestrukturiranja podjetij ali sektorjev.

 
  
MPphoto
 
 

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. (DE) Parlament je podprl sveženj šestih nizozemskih zahtevkov za uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG). Seveda sem tudi sama glasovala za odobritev nizozemskih zahtevkov, saj je naša dolžnost zagotoviti hitro pomoč državljanom vsake od držav članic, ki izgubijo delo, in ESPG je bil ustanovljen prav v ta namen. Mojo podporo šestim zahtevkom pa spremlja precejšnja nejevolja nad zelo zaviralno držo nizozemske vlade med proračunskimi pogajanji prejšnji ponedeljek v Bruslju. Po mojem mnenju sta gladko zavračanje pravice Parlamentu do resne razprave o svojem sodelovanju pri prihodnjem finančnem okviru na eni strani in poziv Parlamentu, naj glasuje za finančno pomoč Nizozemski, na drugi strani povsem nezdružljiva.

 
  
  

Poročilo: Paolo De Castro (A7-0305/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Slavi Binev (NI), v pisni obliki. – (BG) Gospe in gospodje, poročila Komisije ne kažejo nikakršne kršitve konkurence na notranjem trgu s strani nemškega alkoholnega monopola. Zato predlog podpiram. Poročilo tudi poudarja pomen teh določb za nemško podeželsko gospodarstvo, zlasti za majhne žganjarne.

 
  
MPphoto
 
 

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Zaradi pomena, ki ga ima za majhne žganjarne sodelovanje v monopolu, zaradi potrebe, da se približajo trgu, in ob dejstvu, da predstavljena poročila ne kažejo na kršitve konkurence na enotnem trgu, menim, da bi bilo smiselno veljavnost monopola podaljšati največ do leta 2013, ko začne veljati nova SKP.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo, ker sem prepričana, da je potrebno več časa, da se nemškim malim žganjarnam olajša postopek prilagoditve in jim omogoči preživetje na prostem trgu. Strinjam se s predlogom Evropske komisije, naj se rok za zaključek postopka odprave monopola podaljša za nekaj let, in s predlogom, naj bo zadnji rok za odpravo leto 2017.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Soglašam s poročevalcem, da je obžalovanja vredno, da se bo sedanje stanje, na primer posebna ureditev pomoči v okviru nemškega alkoholnega monopola iz Uredbe o enotni SUT, zavleklo tudi v čas po uveljavitvi skupne kmetijske politike leta 2013. Zavedam pa se, da je treba rok za odpravo monopola podaljšati, saj tako zahtevajo potrebe nemškega podeželskega gospodarstva, še zlasti v nekaterih zveznih državah. Evropska pravila bi sicer morala biti predvidljiva in nepristranska, obenem pa morajo biti dovolj prožna, da zajamejo posebne potrebe trgov in evropske javnosti, v tem primeru lastnikov žganjarn v Nemčiji.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Strinjam se s stališčem Komisije, saj kršitev konkurence na notranjem trgu ni. Svet soglasno podpira ta predlog, ki je za nemško podeželsko gospodarstvo velikega pomena. Predlogu Komisije je priložen časovni razpored zmanjšanja količin alkohola, proizvedenega v skladu z monopolom, do popolne odprave 1. januarja 2018.

V skladu s členom 182(4) Uredbe o enotni SUT in kot izjemo od pravil o državni pomoči lahko Nemčija dodeli državno pomoč v okviru nemškega alkoholnega monopola za proizvode, ki jih po nadaljnjem preoblikovanju trži monopol, na primer etilni alkohol kmetijskega porekla. Skupna dovoljena državna pomoč je omejena na 110 milijonov EUR letno, večinoma pa se izplača kmetom, ki preskrbujejo s surovinami, in žganjarnam, ki surovine uporabljajo. Dejansko uporabljeni proračun pa je manjši od tega zneska in se od leta 2003 stalno znižuje. Poleg tega se veliko žganjarn že prizadevno pripravlja za vstop na prosti trg z ustanavljanjem zadrug, vlaganjem v energetsko učinkovitejšo opremo in z intenzivnejšim neposrednim trženjem svojega alkohola.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Glasovali smo za poročilo, čeprav se ne strinjamo z utemeljitvami, ki jih navajata Komisija in poročevalec za podaljšanje državne pomoči. Komisija in poročevalec menita, da bi bilo treba še tistih nekaj intervencijskih ukrepov, ki še veljajo, popolnoma odpraviti in kmetijstvo popolnoma prepustiti „prostemu trgu“. Zato se omejita na ugotovitev: „Vendar je potrebno več časa, da se olajša postopek prilagoditve in žganjarnam omogoči preživetje na prostem trgu“. V nasprotju s poročevalcem smo prepričani, da bi morali biti posegi na trg in regulativni instrumenti pravilo, ne pa izjema.

Edino na ta način lahko zagotovimo preživetje kmetom, še zlasti malim in srednjim. To je tudi edina pot za ohranitev prihodnosti za male in srednje kmetije, pa tudi za ohranitev pridelave hrane in pravice vsake države do zanesljive in neodvisne preskrbe s hrano. Namesto da odobravamo izjemo Nemčiji za posebno vrsto proizvoda, bi morali razmisliti tudi o posegih v drugih državah in pri drugih proizvodih.

 
  
MPphoto
 
 

  Peter Jahr (PPE), v pisni obliki. (DE) Najprej bi se rad iskreno zahvalil predsedniku odbora gospodu De Castru in poročevalki v senci za Skupino Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) gospe Jeggle za prizadevno opravljeno delo. Končno podaljšanje nemškega alkoholnega monopola, ki smo ga sprejeli danes, je pomemben korak naprej. Našim žganjarnam zagotavlja možnost varnega načrtovanja delovanja v obdobju po letu 2010.

To je pomembno, saj jim omogoča priprave za prehod na prosti trg, obenem pa ohranja eno od enkratnih nemških kulturnih krajin. To obdobje pa moramo zdaj nujno dejavno izkoristiti za potrebne prilagoditve, saj se monopol ne bo več podaljševal. To je pravo sporočilo današnjega poročila.

 
  
MPphoto
 
 

  Jarosław Kalinowski (PPE), v pisni obliki.(PL) Rad bi izrazil svojo podporo poročilu, predvsem zato, ker so glavni prejemniki nemške državne pomoči kmetje in male žganjarne. Pomoč ne pomeni nikakršne kršitve načel konkurence, pač pa je oblika pomoči najmanjšim podjetjem. Čeprav je oblika izvajanja pomoči ustrezna, pa podpiram predlog, da je potrebno obveščanje o razvoju dogodkov v zvezi s to pomočjo. Ne smemo dopustiti nikakršnih kršitev, saj bi bilo to nepravično do drugih proizvajalcev, ki so pogosto še v neugodnejšem položaju in še bolj revni. Obhajajo pa me dvomi, ali ne bo taka podpora gospodarstva v eni sami državi oslabila trdnosti evropskega trga. Uporabo instrumentov te vrste bi bilo treba omogočiti tudi drugim državam članicam, da bi lahko pomagale svojim gospodarstvom.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabeth Köstinger (PPE), v pisni obliki.(DE) Nemški alkoholni monopol kot koncept se odpravlja. Prizadeti kmetje se pripravljajo na prehod na prosti trg. Tako pomoči ne izkoriščajo več v celoti, v teku pa so tudi nekateri ukrepi odpiranja trgu, na primer ustanavljanje zadrug in uvajanje neposrednega trženja. Za te ukrepe pa je potreben določen čas. Navsezadnje nova ureditev ne zadeva velikih podjetij, pač pa množico malih kmetov na podeželju. Zaradi tega podpiram podaljšanje sedanje ureditve.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo. Trenutno lahko nemške oblasti kot izjemo od pravil o državni pomoči dodeljujejo pomoč v okviru nemškega alkoholnega monopola za proizvode, ki se tržijo kot alkohol kmetijskega porekla. Sedanje odstopanje se izteče 31. decembra 2010, osnutek uredbe pa podaljšuje odstopanje in predlaga postopno odpravo proizvodno/prodajnega monopola, tako da bo monopol končno odpravljen do 1. januarja 2018. Tako postopno odpravo podpiram.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Naša prizadevanja za delujoč enotni trg niso združljiva z obstojem monopolov v katerem koli sektorju. V primeru nemškega alkoholnega monopola pa posebne okoliščine omogočajo njegovo ohranjanje. V skladu s priporočili iz tega poročila pa moramo do leta 2013 popolnoma odpraviti kmetijsko vezane žganjarne, do leta 2017 pa tudi žganjarne, za katere je proizvodnja v davčne namene ocenjena po standardni stopnji.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Ohranitev ali odprava nemškega alkoholnega monopola, njegova oblika in spremembe v njegovem delovanju ─ vse to bo imelo učinke predvsem na mala in srednja podjetja (MSP). EU ves čas trdi, da si prizadeva za več podpore malim in srednjim podjetjem, ki so lokomotiva gospodarstva in zagotavljajo največ delovnih mest. V tem smislu je potrebna pravna varnost, torej podaljšanje monopola za daljši čas. Le tako bodo lahko mala in srednja podjetja zmogla naložbe, potrebne za bližajočo se deregulacijo, na primer v ustanavljanje zadrug, posodabljanje opreme ali krepitev neposrednega trženja. Seveda bi lahko vprašanje monopola povezali s postopno odpravo skupne kmetijske politike in novo ureditvijo, ki bo veljala po letu 2013.

Za to pa ni nujne potrebe. Pomembno je zagotoviti, da bodo postopki prilagajanja zastavljeni tako, da bodo lahko žganjarne preživele tudi po odpravi monopola. O tem se s poročevalcem strinjam. Nisem pa naklonjen notranjemu postopku, ki ne izpolnjuje vseh zahtev preglednosti in demokratičnosti. Zato sem se glasovanja vzdržal.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) Podpiram predlog, vendar menim, da bi bilo treba upoštevati še cel niz dejavnikov.

Prvič, menim, da bi morali opravljati redne ocene učinkov in da podaljšanje monopola ne sme trajati dlje kot do konca leta 2013, ko stopi v veljavo nova skupna kmetijska politika (SKP).

Vendar zaradi pomena, ki ga ima za majhne žganjarne sodelovanje v monopolu, zaradi potrebe, da se približajo trgu, in ob dejstvu, da predstavljena poročila ne kažejo na kršitve konkurence na enotnem trgu, podaljšanje podpiram.

Upam pa, da bodo taki dejavniki upoštevani pri reformi nove SKP in da nam bo uspelo najti uravnoteženo rešitev za popolno odprtje trga ob ohranitvi tradicionalnih lokalnih dejavnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za poročilo, ker sem prepričan, da potrebe nemškega podeželskega gospodarstva upravičujejo podaljšanje veljavnosti izjeme, ki jo predvideva člen 182(4) Uredbe o enotni SUT, tako da se bodo male žganjarne lahko kar najbolje pripravile za vstop na prosti trg.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. ─ Naša skupina je podprla besedilo in stališča poročevalca, namreč njegovo podporo predstavljenemu predlogu, seveda ob upoštevanju nekaterih posebnih dejstev pri izvajanju uredbe. Poročevalec meni, da bi morali opravljati redne ocene učinkov in da podaljšanje monopola ne sme trajati dlje kot do konca leta 2013, ko stopi v veljavo nova SKP. Vendar je zaradi pomena, ki ga ima za majhne žganjarne sodelovanje v monopolu, zaradi potrebe, da se približajo trgu, in ob dejstvu, da predstavljena poročila ne kažejo na kršitve konkurence na enotnem trgu, poročevalec pripravljen podpreti predlog.

 
  
  

Poročilo: Vital Moreira (A7-0316/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za poročilo, ki odobrava vključitev dodatnih 718 farmacevtskih in kemičnih izdelkov na sedanji seznam 8 619 izdelkov, za katere velja dajatev prosta obravnava pri uvozu v EU, ki naj začne veljati 1. januarja 2011, saj sem prepričan, da je ta datum začetka pomemben, ker so ZDA določile, da je pogoj za izvajanje posodobljenega seznama to, da se začne izvajati 1. januarja.

Rad bi čestital poročevalcu za odlično poročilo, ki dokazuje, kako pomemben je četrti pregled (Pharma IV), sprožen leta 2009, za sledenje hitrim spremembam na področju proizvodov farmacevtske industrije. Glede na to, da sezname pripravlja industrija, udeleženci pa jih soglasno potrjujejo, pozdravljam sporazum med vsemi državami članicami, s katerim so podprle dosedanje preglede in podpirajo tudi seznam izdelkov, ki je bil predmet četrtega pregleda.

 
  
MPphoto
 
 

  Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki. (IT) Čestitam poročevalcu gospodu Moreiri za opozorilo na pomen rednih pregledov seznama farmacevtskih in kemičnih izdelkov, ki prihajajo na trg Evropske unije brez dajatev.

Podpiram ta ukrep ─ tudi glasoval sem zanj ─ saj je okolje, v katerem deluje farmacevtska industrija, izredno dinamično, zato je stalno posodabljanje seznama, ki danes obsega že več kot 8 000 proizvodov, nujno. Vse države članice, ki so podprle že dosedanje posodobitve seznama, soglašajo tudi s predlogom razširitve seznama s 718 novimi proizvodi. Podpiram tudi uporabljeni mehanizem, saj ščiti interese in zdravje evropskih potrošnikov.

 
  
MPphoto
 
 

  Lara Comi (PPE), v pisni obliki. Predlog podpiram, vendar pod pogojem, da se opravljajo znanstveni preskusi in da se seznam zdravil, vmesnih izdelkov in aktivnih snovi, ki jih zajema sporazum o obravnavi brez dajatev, razširi.

Predlog pošilja jasno sporočilo trgom. Pomeni predvsem zavezo nekaterih pomembnih članic Svetovne trgovinske organizacije načelom prostega trga. Poleg tega širi meje trga za izdelke na osnovi novih raziskovalnih dosežkov na nekaterih področjih, s tem pa spodbuja naložbe v ta področja, s tem pa v boj proti boleznim, proti katerim danes še nimamo učinkovitih zdravil. Nazadnje pa predlog pomeni tudi zgled za države, ki morajo zdravila za svoje mlade generacije zagotavljati iz proračunov, in poziv tem državam k usmeritvi v politiko razvoja in blagostanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. Glasovala sem za poročilo, saj podpiram vključitev novih 718 farmacevtskih in kemičnih izdelkov na seznam izdelkov, za katere velja dajatev prosta obravnava pri uvozu v EU. Pregledi tega seznama izdelkov so nujni, saj se okolje izdelkov v farmacevtskem sektorju hitro spreminja.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Glede na pomen trgovine s farmacevtskimi izdelki, ne le za javno zdravje, pač pa tudi za gospodarstvo, pozdravljam odločitev o vključitvi 718 novih izdelkov na seznam izdelkov, za katere velja dajatev prosta obravnava pri uvozu v EU. Ta dogovor farmacevtska industrija soglasno podpira, saj odpravlja dajatve na vhodne in vmesne izdelke, ki jih je bilo doslej treba plačevati tudi pri prenosih znotraj podjetij, s tem pa olajšuje mednarodno trgovino s temi izdelki in koristi farmacevtskim podjetjem. Lahko pričakujemo, da bo ta sporazum ugodno vplival tudi na maloprodajne cene zdravil.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Ta predlog poziva Svet in Parlament k odobritvi vključitve novih 718 farmacevtskih in kemičnih izdelkov na sedanji seznam 8 619 izdelkov, za katere velja dajatev prosta obravnava pri uvozu v EU. Zadeva ni sporna, saj z razširitvijo seznama soglašajo vsi udeleženci, pa tudi vse države članice.

Sezname sestavlja industrija, potrjujejo pa jih, soglasno, vsi udeleženci. Vključitev novih izdelkov je potrebna, saj se okolje izdelkov v farmacevtskem sektorju hitro spreminja. Predvideni datum uveljavitve je 1. januar 2011. ZDA so določile, da je pogoj za izvajanje posodobljenega seznama to, da se začne izvajati 1. januarja. Pričakuje se, da bodo drugi udeleženci sledili temu zgledu, razen Japonske, ki je najavila predvideno šestmesečno zamudo pri izvajanju.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. ─ Farmacevtska industrija po svetu podpira pravila STO o obravnavi brez dajatev v zvezi s farmacevtskimi sestavinami. Ta industrija je na Škotskem pomembna, saj je v njej zaposlenih približno 5 000 ljudi. EU spada med glavne proizvajalke in porabnice farmacevtskih izdelkov in poročilo sem z veseljem podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Ta predlog poziva Svet in Parlament k odobritvi vključitve novih 718 farmacevtskih in kemičnih izdelkov na sedanji seznam 8 619 izdelkov, za katere velja dajatev prosta obravnava pri uvozu v EU. Glasoval sem zanj.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Trgovina s farmacevtskimi izdelki je pomemben del svetovne trgovine. Vključitev novih 718 izdelkov na seznam izdelkov, za katere velja dajatev prosta obravnava, je ukrep, koristen tako za gospodarstvo kot za javno zdravje. Odločitev za razširitev sedanjega seznama 8 619 izdelkov bo lahko ugodno vplivala tudi na končne cene zdravil, kar bo koristilo vsem.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) V okviru sporazuma Svetovne trgovinske organizacije (STO) so EU, ZDA, Japonska, Kanada, Švica, Norveška in Macau (Kitajska) sklenili dogovor, da dajatve za nekatere farmacevtske izdelke in aktivne snovi zmanjšajo na nič. Seznam izdelkov se seveda ves čas spreminja in širi glede na nove raziskovalne in razvojne dosežke v farmacevtskem okolju. Seznam izdelkov, za katere velja dajatev prosta obravnava, je prvotno obsegal 6 000 postavk, sestavila ga je industrija, potrdile pa udeležene države; zdaj se bo seznam razširil na več kot 8 600 farmacevtskih in kemičnih izdelkov.

Obravnavo farmacevtskih in kemičnih snovi in aktivnih sestavin brez dajatev je treba utemeljiti. Ves sistem pa je videti precej zapleten, zato bo povečal obseg administracije pri carinskih organih. Postopno širjenje seznama, tokrat za več kot eno tretjino, bo sčasoma zadelo ob omejitve podatkovnih zmogljivosti carinskega sistema. Zato pozivam k poenostavitvi temeljnih načel in zato sem se vzdržal glasovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Poročevalcu gospodu Moreiri, s katerim soglašam, da so potrebni redni pregledi seznama farmacevtskih izdelkov, za katere velja obravnava brez dajatev, moram pa tudi poudariti, da bo uvedeni novi mehanizem koristil predvsem končnim uporabnikom.

Glasoval sem za predlog, saj sem prepričan, da so redni pregledi seznama farmacevtskih izdelkov, ki so prosti carin, nujni, saj se okolje izdelkov v farmacevtskem sektorju hitro spreminja. Vse države članice so podprle dosedanje preglede in podpirajo tudi seznam izdelkov, ki je bil predmet četrtega pregleda. Zato sodelujočim čestitam za opravljeno delo in potrjujem, da sem glasoval za predlog.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Vključitev novih 718 izdelkov na sedanji seznam 8 619 izdelkov, za katere velja dajatev prosta obravnava pri uvozu v EU, so v postopku pregleda soglasno podprli farmacevtska industrija in drugi udeleženci, zato zasluži mojo podporo.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – To besedilo v bistvu zadeva poziv Svetu in Parlamentu k odobritvi vključitve novih 718 farmacevtskih in kemičnih izdelkov na sedanji seznam 8 619 izdelkov, za katere velja dajatev prosta obravnava pri uvozu v EU. Gre za strokoven predlog. Naša skupina je glasovala zanj.

 
  
MPphoto
 
 

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. (IT) Soglašamo s predlogom uredbe o dajatve prosti obravnavi določenih farmacevtskih aktivnih snovi, saj zadeva farmacevtske in kemične izdelke, ki jih farmacevtska industrija nujno potrebuje. Pregled je bil potreben, saj je treba nekaj izdelkov dodati, nekaj pa umakniti. Odločitev je bila sprejeta v dogovoru z interesnimi skupinami, soglasno pa so jo potrdili vsi udeleženci in vse države članice.

 
  
  

Poročilo: Herbert Reul (A7-0306/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. (LT) Strinjam se, da bi bilo treba Sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Ukrajino podaljšati za pet let. Ta odločitev bo omogočila Skupnosti in Ukrajini nadaljevati, poglobiti in okrepiti sodelovanje na področjih, kjer imata skupne znanstvene in tehnološke interese. Cilj tega sodelovanja je aktivnejša vključitev Ukrajine v evropski raziskovalni prostor. Sodelovanje bo pomagalo Ukrajini nadgraditi svoj sistem upravljanja znanstvene dejavnosti in reformirati ter prestrukturirati svoje raziskovalne ustanove, s tem pa vzpostaviti pogoje za oblikovanje v gospodarsko konkurenčno na znanju temelječo družbo.

Znanstveni in tehnološki napredek na podlagi posebnih raziskovalnih programov lahko koristi tako Ukrajini kot Evropski uniji. Sprejem te odločitve bo omogočil izmenjavo posebnih znanj in prenos praktičnih izkušenj v prid raziskovalne skupnosti, gospodarstva in državljanov. Zato se odločno strinjam, da morata Ukrajina in Evropska unija nadaljevati svoje tesno sodelovanje na tem področju.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Znanstveno in tehnološko sodelovanje med Evropsko skupnostjo in tretjimi državami je ključnega pomena za tehnološki razvoj in vse pridobitve, ki jih prinaša, tudi za izboljšanje kakovosti življenja državljanov. Zato sem glasovala za podaljšanje sporazuma med ES in Ukrajino.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Ukrajino je bil podpisan 4. julija 2002 v Københavnu in se je začel izvajati 11. februarja 2003. Glede na velik pomen znanosti in tehnologije za EU, njene zmogljivosti na teh področjih in tudi pomen, ki ga ima lahko sodelovanje z EU za Ukrajino, sem prepričan, da je podaljšanje sporazuma v interesu Unije, saj bi to omogočilo nadaljnje sodelovanje z Ukrajino na znanstvenih in tehnoloških področjih, ki so pomembna za obe strani in na katerih lahko sodelovanje koristi obema stranema. Upam, da bo pravkar podaljšani sporazum tudi v prihodnje koristil obema stranema.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Ukrajino je bil sklenjen 4. julija 2002 v Københavnu in se je začel izvajati 11. februarja 2003, njegov namen pa je spodbujanje, razvoj in lajšanje sodelovanja na področjih skupnega interesa, na primer pri znanstvenih in tehnoloških raziskavah in razvoju. Glasoval sem za sporazum, saj verjamem, da bo podaljšanje prispevalo h krepitvi skupnega evropskega raziskovalnega prostora in pomenilo katalizator za strateško partnerstvo med EU in Ukrajino. Upam, da bo podaljšanje prineslo sadove obema stranema.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. ─ Glasoval sem za poročilo o prošnji Sveta Parlamentu za odobritev sklepa o podaljšanju sporazume o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropsko unijo in Ukrajino. Na vrhu v Ukrajini novembra 2008 sta obe strani potrdili svoj interes za podaljšanje sporazuma za pet let in to odločitev pozdravljam.

 
  
MPphoto
 
 

  Iosif Matula (PPE), v pisni obliki. (RO) Pozdravljam našo odobritev osnutka sklepa o podaljšanju Sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju z Ukrajino. Pomen teh sektorjev za gospodarski in družbeni razvoj tako v Evropski uniji kot v Ukrajini se potrjuje prek sodelovanja na različnih področjih skupnega interesa: okolja in podnebnih sprememb, zdravja, zelene energije, informacijske družbe, industrije, kmetijstva itd. Finančni učinkovitosti projektov lahko koristi ne le dostop do raziskovalne infrastrukture, pač pa tudi dvostranska in večstranska izmenjava izkušenj med raziskovalci iz EU in iz Ukrajine, saj se lahko na ta način izognemo podvajanju dela in učinkoviteje izkoristimo vire.

Ukrajinska akademska skupnost mora resno pretehtati konkurenčne prednosti, ki jih nudi sodelovanje z EU, in mora evropska finančna sredstva izkoristiti za okrepitev svojih zmogljivosti, ne le kot dodatni finančni vir. Znanstveno sodelovanje je nedvomno ključni element evropskega raziskovalnega prostora in tlakuje pot k svetovnim omrežjem na tem področju.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Ukrajino, ki se je začel izvajati 11. februarja 2003, je zgodba o uspehu in je velikega pomena za obe strani. Podaljšanje sporazuma ta uspeh potrjuje in upamo, da bo tako tudi v prihodnje.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. (LV) Ukrajina se je vrsto let dušila v ustavni in politični negotovosti. Zdaj je končno dobila predsednika, ki je sposoben sprejemati odločitve. Podpiram namero gospoda Janukoviča, da uvede red v Ukrajini. Izkoristiti moramo vse možnosti za pomoč ukrajinski industriji pri čim hitrejšem povezovanju z Evropsko unijo. Pri tem lahko Sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Ukrajino koristi obema pogodbenicama. Drugič, sporazum je pomemben politični signal vsem političnim silam v Ukrajini, da podpiramo politiko uveljavljanja pravne države.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) V današnjem svetu dinamičnega razvoja tehnike spodbujanje znanstvenega in tehnološkega sodelovanja koristi obema stranema. Podaljšanje sporazuma je tudi v interesu Evropske unije, saj očitno prinaša gospodarske in družbene koristi obema stranema. Stroški izvajanja sporazuma v obliki delavnic, seminarjev, srečanj itd. bodo kriti iz ustreznih proračunskih postavk znanstvenih programov v proračunu EU.

Podaljšanje sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju z Ukrajino sem podprl, saj spodbuja naš tehnični napredek in konkurenčnost v globalnem svetu, skupne tehnološke dosežke pa uživamo ne le v vsakdanjem življenju, pač pa tudi na posebnih področjih, na primer v medicini.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za resolucijo, saj sem prepričan, da bo podaljšanje sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Ukrajino prineslo znaten napredek in skupne koristi obema stranema.

 
  
MPphoto
 
 

  Teresa Riera Madurell (S&D), v pisni obliki. (ES) Sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropsko unijo in Ukrajino moramo nujno podaljšati, saj olajšuje naše sodelovanje na pomembnih področjih znanosti in tehnologije in prinaša gospodarske in družbene koristi obema stranema. Zato sem na plenarnem zasedanju podprla našo odobritev podaljšanja sporazuma v skladu s sklepom Odbora za industrijo, raziskave in energetiko.

Ta sporazum bo v obojestransko korist Ukrajini in EU, saj jima bo ne le nudil nove znanstvene in tehnične dosežke s skupnimi raziskovalnimi programi, pač pa tudi omogočal prenos znanja v prid znanstveni skupnosti, industriji in Evropejcem.

Otipljiv dosežek podaljšanja sporazuma pa bo nadaljevanje izmenjave dognanj na področju znanstvene in raziskovalne politike med EU in Ukrajino. Ukrajina se bo med drugim lahko vključila v nekatere dejavnosti v okviru Evropskega okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj, mogoče pa bo tudi usposabljanje prek programov mobilnosti raziskovalcev in strokovnjakov obeh strani.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. ─ Prav preprosta odločitev. Predlog smo preprosto morali podpreti in to smo tudi storili.

 
  
  

Poročilo: Herbert Reul (A7-0303/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Znanstveno in tehnološko sodelovanje med Evropsko unijo in tretjimi državami je ključnega pomena za tehnološki razvoj in vse pridobitve, ki jih prinaša, tudi za izboljšanje kakovosti življenja državljanov. Zato sem glasovala za podaljšanje sporazume med ES in Ferskimi otoki.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. EU in vlada Ferskih otokov sta zaključili pogajanja o sporazumu o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju in sporazum parafirali 13. julija 2009. Sporazum temelji na načelih obojestranskih koristi, obojestranskega dostopa do programov in dejavnosti, povezanih s sporazumom, nediskriminacije, zaščite intelektualne lastnine in poštene delitve pravic intelektualne lastnine. Ta pridružitveni sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju bo pomagal organizirati in izboljšati sodelovanje na tem področju med EU in Ferskimi otoki z rednimi srečanji skupnega odbora, na katerih bodo podrobneje načrtovali sodelovanje. Upam, da bo sprejeti sporazum koristil obema stranema.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) EU in vlada Ferskih otokov sta zaključili pogajanja o sklenitvi sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju, katerega cilji so prosto gibanje in bivanje raziskovalcev, ki sodelujejo v dejavnostih iz sporazuma, in prost čezmejni pretok blaga, ki se uporablja v teh dejavnostih. Glasoval sem za sporazum, saj verjamem, da njegovo podaljšanje prispeva h krepitvi skupnega evropskega raziskovalnega prostora. Upam, da bo podaljšanje sporazuma prineslo sadove obema stranema.

 
  
MPphoto
 
 

  Elie Hoarau (GUE/NGL), v pisni obliki. Glasoval sem proti Sporazumu med Evropsko unijo in vlado Ferskih otokov o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju, ne zaradi nasprotovanja znanstvenemu sodelovanju med Unijo in Ferskimi otoki, pač pa iz prepričanja, da bi morali sprožiti pritisk na Ferske otoke, da bi enkrat za vselej ustavili pokol mrkih pliskavk ─ vsako leto jih pobijejo skoraj tisoč. Dokler bodo trajali ti pokoli, bom tudi v prihodnje glasoval proti vsakemu sporazumu med Evropsko unijo in Ferskimi otoki in proti vsaki obliki finančne pomoči tej državi.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. Komisija je v imenu Evropske unije junija 2010 zaključila pogajanja z vlado Ferskih otokov o sporazumu o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju. Glasoval sem za poročilo, ki odobrava predlog sporazuma.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. Sporazum med Evropsko unijo in vlado Ferskih otokov o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju, ki je začel veljati julija 2009, je uspešen in ima velik pomen za obe strani. Podaljšanje sporazuma ta uspeh potrjuje in upamo, da bo tako tudi v prihodnje.

 
  
MPphoto
 
 

  Louis Michel (ALDE), v pisni obliki. (FR) Uveljavitev Sporazuma med Evropsko unijo in vlado Ferskih otokov o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju bo omogočila Ferskim otokom polno vključitev v Sedmi okvirnim program Evropske unije za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti. Raziskovalna skupnost Ferskih otokov je res številčno skromna, vendar njihovi raziskovalci že uspešno sodelujejo v projektih, ki jih financira EU. Njihova strokovna znanja so vezana predvsem na raziskovalna področja, povezana z zemljepisno lego Ferskih otokov, še zlasti na raziskave morskih virov in okolja. Sporazum bo tem raziskovalcem omogočil delo tudi na drugih področjih, npr. na področjih energije, živil, kmetijstva, ribištva in biotehnologije. Redna srečanja bodo omogočala ugotavljanje skupnih prednostnih raziskovalnih področij in področij, na katerih lahko združevanje dela koristi obema stranema. Poleg tega bo sporazum olajšal mobilnost študentov in podiplomskih raziskovalcev.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Evropska unija ima na področju tehnologije ambiciozne cilje, ki niso vezani le na lizbonsko strategijo. Ti cilji so v naših kratkoročnih načrtih, v strategiji Evropa 2020, še poudarjeni. Zato je znanstveno in tehnološko sodelovanje še toliko bolj pomembno. V tem smislu moramo pozdraviti niz sporazumov, ki smo jih sklenili s tretjimi državami za spodbujanje sodelovanja npr. prek delavnic, srečanj in seminarjev. EU pripisuje takemu sodelovanju tolikšen pomen, da je v okviru Sedmega okvirnega programa za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti predvidela posebno postavko za subvencije.

Zdaj podaljšujemo sporazum z otočjem v Severnem Atlantiku, s Ferskimi otoki. V nasprotju z Dansko Ferski otoki niso vključeni niti v Evropsko unijo niti v carinsko unijo z EU. Vzpostavili pa so enotni gospodarski prostor z Islandijo. V prid tehnološkemu napredku sem glasoval za podaljšanje sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju s Ferskimi otoki.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za sklenitev Sporazuma med Evropsko unijo in vlado Ferskih otokov o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju, saj sem prepričan, da lahko usklajevanje naših dejavnosti na teh strateških področjih koristi obema stranema.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. ─ Ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (11365/2010), osnutka sporazuma med Evropsko unijo in vlado Ferskih otokov o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju, ki Ferske otoke pridružuje k sedmemu okvirnemu programu Unije za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (05475/2010), in zahteve za odobritev, ki jo je Svet vložil v skladu s členom 186 in členom 218(6), drugi pododstavek, točka (a), Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7–0184/2010).

Ob upoštevanju členov 81, 90(8) in 46(1) Poslovnika Parlamenta in ob upoštevanju priporočila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A7-0303/2010) sprejemamo naslednja sklepa:

1. Odobravamo sklenitev sporazuma;

2. Naročamo svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Ferskih otokov.

 
  
  

Poročilo: Herbert Reul (A7-0302/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Slavi Binev (NI), v pisni obliki.(BG) Inovativnost in globalizacija sta glavni gonili gospodarskega napredka v svetu. Neposredno pospešujeta produktivnost, zaposlovanje in blagostanje državljanov ter ponujata rešitve za različne izzive, s katerimi se sooča svet, na primer na področju zdravstva in okolja. Tudi politika mora upoštevati njuno vedno vidnejšo in jasnejšo vlogo. Japonska je država z bogato znanstveno in tehnološko tradicijo. Zato sem glasoval za sodelovanje s to državo.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Znanstveno in tehnološko sodelovanje med Evropsko skupnostjo in tretjimi državami je ključnega pomena za tehnološki razvoj in vse pridobitve, ki jih prinaša, tudi za izboljšanje kakovosti življenja državljanov. Zato sem glasovala za sklenitev sporazuma med EU in japonsko vlado.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Glede na velik pomen znanosti in tehnologije za razvoj Evrope in Japonske ter vrsta izzivov gospodarske rasti, konkurenčnosti industrije, zaposlovanja, trajnostnega razvoja in podnebnih sprememb, ki so skupni obema stranema, sta EU in Japonska izrazili željo po izboljšanju in poglobitvi sodelovanja na področjih skupnega interesa, tudi na področju znanosti in tehnologije. Leta 2003 sta začeli pogajanja o sporazumu o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju, izid pogajanj pa je osnutek besedila, o katerem smo pravkar glasovali. Ne smemo pozabiti, da lahko tako partnerstvo Evropi izredno koristi, saj spada Japonska med vodilne države na svetu po vlaganjih v raziskave, z deležem 3,61 % BDP v letu 2008, več kot 81,6 % teh sredstev pa prihaja iz zasebnega sektorja. Upam, da bo sprejeti sporazum koristil obema stranema.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Evropska unija in Japonska se spopadata z nizom skupnih izzivov gospodarske rasti, konkurenčnosti industrije, zaposlovanja, socialne in regionalne kohezije, trajnostnega razvoja, in morda še najpomembnejšim izzivom prilagajanja svojih gospodarstev staranju prebivalstva in sedanji finančni krizi.

Tudi pri raziskavah imata podobna prednostna področja, na primer naravoslovne in komunikacijske vede, zato bo sporazum lahko okrepil sodelovanje na področjih skupnega interesa, na primer naravoslovnih ved, informacijskih in komunikacijskih ved ter okoljskih tehnologij v povezavi s podnebnimi spremembami in obnovljivo energijo. Glasoval sem za sporazum, saj menim, da njegova sklenitev prispeva h krepitvi skupnega evropskega raziskovalnega prostora in pomeni katalizator za strateško partnerstvo med EU in Japonsko, ki že danes spada med vodilne države na svetu po vlaganjih v raziskave (3,61 % bruto domačega proizvoda v letu 2008, od tega več kot 81,6 % iz zasebnega sektorja).

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. ─ Komisija je zaključila pogajanja z Japonsko o sporazumu o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju in sporazum je bil podpisan 30. novembra 2009. Pozdravljam poročilo, ki sporazum odobrava, menim pa, da bi si morala EU prizadevati za še intenzivnejše odnose z Japonsko.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. Pogajanja o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Japonsko so se začela že leta 2003, zaključila pa so se šele pred kratkim. Glede na veliko težo, ki jo ima Japonska na področju znanstvenih in tehnoloških raziskav, je pravkar sklenjeni sporazum izrednega pomena za obe strani.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. (LV) Sporazum pomeni zeleno luč za dostop Evropske unije do japonske tehnologije, to je do tehnologije ene od najnaprednejših industrijskih držav na svetu. To je velik korak naprej za Evropsko unijo. Upam pa, da bo sodelovanje teklo v obe smeri, saj naše izkušnje iz sodelovanja z japonskimi podjetji kažejo, da se japonska stran ne drži vedno načel vzajemnosti. Glasuje za sporazum in upam, da sodelovanje ne bo koristilo samo Japonski, pač pa tudi Evropski uniji.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Japonska je zgled tehnološkega napredka. Japonska ima najsodobnejšo tehnologijo, pa naj gre za hibridne pogonske sisteme ali zabavno elektroniko. Ta država ni le uveljavljena izvoznica izdelkov visoke tehnologije ─ skrbi, da je tehnologija v prid tudi njenim državljanom. Na Japonskem je na primer že danes varno plačevati blago in storitve prek mobilnega telefona. Pomanjkanje redkih zemljin, ki so ključna surovina pri proizvodnji elektronskih delov za tehnološko najsodobnejše izdelke, je posledica strategije Kitajske, ki z umetnim omejevanjem ponudbe teh snovi na trgu vzdržuje njihovo visoko ceno. To stanje pospešuje iskanje alternativnih rešitev.

Sodelovanje na področju znanosti in tehnologije ter podaljšanje ustreznega sporazuma pa zaslužita našo podporo tudi iz drugih razlogov. Pomemben dejavnik so tudi zahteve lizbonske strategije in strategije Evropa 2020, v katerih si je Evropska unija zastavila visoke cilje na področju tehnologije.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Evropska unija in Japonska se spopadata z nizom skupnih izzivov gospodarske rasti in trajnostnega razvoja, zato velja sklenitev tega sporazuma pozdraviti, saj bo okrepil naše sodelovanje na področju znanosti in tehnologije v prid obeh strani.

 
  
MPphoto
 
 

  Teresa Riera Madurell (S&D), v pisni obliki. (ES) EU in Japonska se spopadata z nizom skupnih izzivov gospodarske rasti in konkurenčnosti industrije.

Poleg tega ju nuja prilagajanja družbe in gospodarstva staranju prebivalstva in sedanja gospodarska kriza postavljata v podoben položaj in jima zastavlja podobne prednostne naloge na področju raziskav, razvoja in inovacij.

Glasujem za priporočilo, s katerim Parlament odobrava sklenitev sporazuma med EU in Japonsko o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju, saj moramo poskrbeti za čim tesnejše sodelovanje med njima na področju znanosti in tehnologije.

Sporazum, ki je sklenjen za pet let, bo koristil obema stranema, predvideva pa redna srečanja EU in Japonske, na katerih bosta podrobneje načrtovali skupne dejavnosti, tudi usklajene razpise projektov. Vse to bo EU in Japonski, ki že zdaj sodelujeta pri več pomembnih projektih, npr. pri projektu mednarodnega termonuklearnega poskusnega reaktorja, omogočilo še poglobiti sodelovanje na področjih skupnega interesa, na primer na področjih naravoslovnih ved, informacijskih in komunikacijskih ved, proizvodnih tehnologij in okolja, vključno s podnebnimi spremembami in obnovljivimi viri energije.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. ─ S tem glasovanjem Evropski parlament, ob upoštevanju predloga sklepa Sveta (11363/2010), ob upoštevanju osnutka sporazuma med Evropsko skupnostjo in vlado Japonske o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju (13753/2009), ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet vložil v skladu s členom 186 in členom 218(6), drugi pododstavek, točka (a), Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7–0183/2010), ob upoštevanju člena 81, člena 90(8) in člena 46(1) svojega poslovnika, ob upoštevanju priporočila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A7–0302/2010): 1. odobrava sklenitev sporazuma, 2. naroča svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Japonske.

 
  
MPphoto
 
 

  Thomas Ulmer (PPE), v pisni obliki. Glasoval sem za poročilo, saj menim, da je prav in potrebno uporabiti sredstva Solidarnostnega sklada za pomoč žrtvam poplav iz preteklih let. Sredstva EU bodo neposredno koristila prizadetim.

 
  
  

Poročilo: Herbert Reul (A7-0304/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Znanstveno in tehnološko sodelovanje med Evropsko skupnostjo in tretjimi državami je ključnega pomena za tehnološki razvoj in vse pridobitve, ki jih prinaša, tudi za izboljšanje kakovosti življenja državljanov. Zato sem glasovala za sklenitev sporazuma med EU in Hašemitsko kraljevino Jordanijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Znanstveno in tehnološko sodelovanje med Evropsko unijo in Jordanijo je eno od prednostnih področij odnosov med EU in sredozemskimi državami v okviru evropske sosedske politike in naše strategije krepitve vezi s sosednimi državami. Je tudi v skladu z akcijskim programom jordanske vlade za pospeševanje trajnih družbenih in gospodarskih reform v tej državi. Menim, da je sodelovanje pri raziskavah, tehnološkem razvoju in predstavitvenih dejavnostih na področjih skupnega interesa koristno za obe strani, dosežki sodelovanja pa lahko služijo obema stranema glede na skupne gospodarske in družbene interese.

 
  
MPphoto
 
 

  Mário David (PPE), v pisni obliki. (PT) EU goji tesne partnerske odnose z Jordanijo, državo, ki si prizadeva postati sila napredka in reform v svoji politično razburkani regiji. EU podpira Jordanijo pri njenih prizadevanjih prek odnosov, katerih težišče je na tesnem sodelovanju pri demokratičnih reformah in posodabljanju gospodarstva. Kot predsednik delegacije za odnose z državami Mašreka z veseljem glasujem za poročilo, katerega cilj je okrepiti znanstveno in tehnološko sodelovanje med Evropsko unijo in Jordanijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) EU in Jordanija se od leta 2008 pogajata o sporazumu o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju in ta sporazum je treba zdaj odobriti. Naše partnerstvo z Jordanijo je velikega pomena za nas z vidika odnosov med Evropo in Sredozemljem, saj poleg velikih možnosti, ki jih nudi samo sodelovanje, ta država služi tudi kot izhodišče za naše sodelovanje z drugimi državami na tem območju. Poleg tega ima Jordanija precej razvito mrežo univerz in drugih visokošolskih ustanov, pa tudi dobro opremljenih raziskovalno-tehnoloških centrov, ki delujejo na področjih, zelo pomembnih tudi za Evropo, na primer na področjih kmetijstva in agronomije. Država je tudi vključena v različna mednarodna in regionalna znanstvena omrežja. Upam, da bo sprejeti sporazum koristil obema stranema.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Znanstveno in tehnološko sodelovanje med Evropsko unijo in Jordanijo spada med prednostna področja evro-sredozemskega pridružitvenega sporazuma, ki je bil sklenjen leta 2002. Glasoval sem za preloženi sporazum, saj sem prepričan, da bo njegovo podaljšanje prispevalo h krepitvi skupnega evropskega raziskovalnega prostora in pomenilo katalizator za strateško partnerstvo med EU in Jordanijo, ki ima s svojo strateško lego na Bližnjem vzhodu lahko pomembno vlogo pri pospeševanju znanstvenega sodelovanja z drugimi državami tega območja.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. ─ Komisija je zaključila pogajanja med EU in Jordanijo o sporazumu o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju. Sporazum je bil podpisan 30. novembra 2009. Glasoval sem za poročilo, ki odobrava sklenitev sporazuma.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Pogajanja o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Hašemitsko kraljevino Jordanijo so se začela leta 2008, zaključila pa so se šele pred kratkim. Sporazum odpira pomembne možnosti izmenjave med Evropo in to bližnjevzhodno kraljevino. Prav tako velja poudariti, da dosega Jordanija tudi velik napredek na področju visokega izobraževanja, kar lahko precej prispeva k uspehu našega sodelovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Okoljska vprašanja so na Bližnjem vzhodu danes sicer v senci spopadov, verjetno pa bo to območje enkrat le ugotovilo, da potrebuje naprednejše tehnološke rešitve. Strategije Jordanije in Izraela za ravnanje s pitno vodo postopoma zmanjšujejo pretok reke Jordan in povečujejo onesnaženost vode. Glede na to bo potreben obsežen tehnološki razvoj, na primer na področju naprav za čiščenje vode in komunalnih odpadkov.

Znanstveno in tehnološko sodelovanje je pomembno za izmenjavo znanja in za vzpostavljanje temeljev za razvoj novih tehnologij. Zato sem glasoval za podaljšanje sporazuma s Kraljevino Jordanijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. Sodelovanje pri znanstvenih in tehnoloških raziskavah med Evropsko unijo in Jordanijo velja za prednostno področje evro-sredozemskega sporazuma o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami ter Hašemitsko kraljevino Jordanijo, ki je v veljavi od leta 2002. Zato menim, da je treba sklenitev sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med EU in Jordanijo pozdraviti, saj pomeni nov korak pri krepitvi našega partnerstva. Upam, da bo usklajevanje našega dela na teh strateških področjih koristno za obe strani.

 
  
MPphoto
 
 

  Teresa Riera Madurell (S&D), v pisni obliki. (ES) Znanstveno in tehnološko sodelovanje med EU in Jordanijo je prednostno področje njunega evro-sredozemskega pridružitvenega sporazuma, ki je v veljavi od leta 2002.

Pogajanja o sklenitvi sporazuma med EU in Jordanijo o znanstvenem sodelovanju so se začela leta 2007. Naša odobritev sklenitve sporazuma je korak v pravo smer. Moja podpora sklenitvi sporazuma temelji na prepričanju, da se bo z njim EU še bolj približala Jordaniji, ki ima upoštevanja vredne zmogljivosti na področju znanosti in tehnologije. Jordanija ima obsežno mrežo univerz in raziskovalnih centrov.

Upam lahko tudi, da bo Jordanija pospešila tudi naše znanstveno sodelovanje s širšo regijo. Ima strateški načrt raziskav in se lahko vključuje v mednarodne raziskave na različnih področjih, med katera spadajo energija, trajnostni razvoj, zdravje in kmetijstvo.

To so po sedmem okvirnem programu tudi prednostna področja Evrope. Zato sporazum moramo odobriti, saj bo omogočil še nadaljnje zbližanje EU in te sredozemske partnerke na področju znanosti in tehnologije v obojestransko korist.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. ─ S tem glasovanjem Evropski parlament, ob upoštevanju predloga sklepa Sveta (11362/2010), ob upoštevanju osnutka sporazuma med Evropsko skupnostjo in Hašemitsko kraljevino Jordanijo o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju (11790/2009), ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet vložil v skladu s členom 186 in členom 218(6), drugi pododstavek, točka (a), Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7–0182/2010), ob upoštevanju člena 81, člena 90(8) in člena 46(1) svojega poslovnika, ob upoštevanju priporočila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A7–0304/2010): 1. odobrava sklenitev sporazuma, 2. naroča svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Hašemitske kraljevine Jordanije.

 
  
  

Poročilo: Maria do Céu Patrão Neves (A7-0292/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za to resolucijo, saj obravnava resolucijo, ki jo je sprejel Parlament 25. februarja, in zeleno knjigo o reformi skupne ribiške politike z vidika regionalnega sodelovanja in trajnosti zunaj voda EU. Resolucija razveljavlja triletni sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju, ki je začel veljati 9. oktobra 2006 in omogoča plovilom Skupnosti nadaljevanje ribolovnih dejavnosti, kar je za EU še posebej pomembno, saj zagotavlja uspešno delovanje njenega sektorja tuna v Pacifiku. Predvideva tudi izrazito zmanjšanje ribolovnih možnosti za tune zaradi ukrepov za ohranjanje in upravljanje, ki jih je sprejela Medameriška komisija za tropske tune (IATTC).

Poleg tega je treba upoštevati, da bo sporazum Salomonovim otokom zagotovil reden dohodek, ki ga bodo lahko porabili za podporo izvajanju nacionalne ribiške politike po načelih trajnosti in dobrega upravljanja ribolovnih virov.

 
  
MPphoto
 
 

  Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki. (IT) Čestitam gospe Patrão Neves za to predstavitev podaljšanja sporazuma o partnerstvu s Salomonovimi otoki.

Po sprejetju Lizbonske pogodbe ima Evropski parlament širše pristojnosti glede partnerskih sporazumov na področju ribištva, reforma skupne ribiške politike pa uvaja v sporazume zavezo k spodbujanju odgovornega in trajnostnega ribištva po vsem svetu.

Glasoval sem za sporazum, ker predvideva spodbujanje sodelovanja na ravni podregije, s čimer uveljavlja cilj Evrope, da se krepi okvir regionalnih organizacij za upravljanje ribištva kot sredstva za spodbujanje upravljanja ribištva.

Poleg tega menim, da so dobri odnosi Evropske unije s Salomonovimi otoki, v katerih vodah je obilo tunov, tudi v našem ekonomskem interesu. Prispevajo h gospodarnosti ribolova na tune v Pacifiku za oskrbo Evropske unije, saj nam odpirajo dostop do 4 000 ton rib, kar je upoštevanja vreden vir za evropsko industrijo in trg, ki lahko delno nadomesti tudi predvideno zmanjšanje možnosti lova na tune v vzhodnem Atlantiku.

 
  
MPphoto
 
 

  Ole Christensen, Dan Jørgensen, Christel Schaldemose in Britta Thomsen (S&D), v pisni obliki.(DA) Štirje danski socialni demokrati v Evropskem parlamentu smo se odločili za glasovanje proti Sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko unijo in Salomonovimi otoki. Naša odločitev temelji na zaskrbljenosti, da lahko sporazum privede do prekomernega izkoriščanja in prelova tuna. Še zlasti sta ogroženi dve vrsti tuna ─ rumenoplavuti tun in velikooki tun ─ zato bi bilo treba lov nanju kolikor mogoče omejiti ali ukiniti. Ta sporazum o ribištvu staleže tuna ogroža, saj prižiga zeleno luč za ribolov, če le evropski ribiči plačujejo nadomestilo za vsako tono ujetega tuna. Posledica tega bo najverjetneje neobvladljiv prelov, v najslabšem primeru pa bo lahko ogrožena celo ohranitev tuna na tem območju.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Lizbonska pogodba širi pristojnosti Evropskega parlamenta v zvezi s sporazumi o partnerstvu v ribiškem sektorju, saj mora vsak sporazum pred sprejemom odobriti Parlament. V tem smislu sem glasovala za poročilo o sporazumu o partnerstvu v sektorju ribištva med EU in Salomonovimi otoki, saj sem prepričana, da prispeva k odgovornem, trajnostnem ribolovu in je tako v skladu z legitimnimi interesi obeh podpisnic.

 
  
MPphoto
 
 

  Göran Färm, Anna Hedh, Olle Ludvigsson in Marita Ulvskog (S&D), v pisni obliki.(SV) Socialni demokrati smo se odločili za glasovanje proti sporazumu o partnerstvu v sektorju ribištva s Salomonovimi otoki. Menimo, da je nadzor nad izvajanjem sporazuma pomanjkljiv in da sporazum ne upošteva dovolj vidikov okolja, kar zadeva prelov staležev.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) EU ima danes sklenjenih 16 sporazumov o partnerstvu v sektorju ribištva. Ti sporazumi omogočajo floti EU dostop do ribolovnih virov, ki jih pogodbenice iz enega ali drugega razloga ne morejo ali ne želijo izkoriščati. Zdaj nameravamo podaljšati partnerski sporazum s Salomonovimi otoki za tri leta. Po besedah poročevalke „Evropska unija v novem sporazumu Salomonovim otokom ponuja na razpolago enako finančno pomoč kot v starem kljub zmanjšanju števila izdanih dovoljenj za ribolov in dovoljene količine ulovljenih rib.“ To je še posebej pomembno, če upoštevamo, da so po prejšnjem partnerskem sporazumu lovila v izključni ekonomski coni Salomonovih otokov tudi štiri portugalska plovila za ribolov s površinskimi parangali, po novem sporazumu pa to ne bo več mogoče, saj ne predvideva možnosti ribolova s površinskimi parangali. Res pa je, da sporazum vsebuje klavzulo, po kateri je mogoče po potrebi uvesti tudi nove ribolovne možnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Reforma skupne ribiške politike (SRP) iz leta 2002 je uvedla načelo partnerstva, katerega cilj je pomoč partnericam pri razvoju njihovih ribiških sektorjev. Po letu 2004 se sporazumi imenujejo „sporazumi o partnerstvu v sektorju ribištva“ (FPA). Po Lizbonski pogodbi ima Parlament širše pristojnosti v zvezi s temi sporazumi. Po členu 218(6)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) mora pred sklenitvijo vsak tak sporazum odobriti tudi Parlament.

Februarja 2004 sta vlada Salomonovih otokov in Evropska skupnost podpisali triletni partnerski sporazum, ki je začel veljati 9. oktobra 2006. Strinjam se, da je treba ta sporazum razveljaviti in nadomestiti z novo različico, ki je del svežnja treh sporazumov za regijo zahodnega in srednjega Pacifika, v katerega sta vključena tudi sporazuma o partnerstvu s Kiribatijem in Federativnimi državami Mikronezije. Po sporazumih z afriškimi in pacifiškimi državami je del finančnega prispevka Evropske unije posebej namenjen podpori nacionalnim ribiškim politikam, ki temeljijo na načelu trajnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) EU s sklepanjem dvostranskih sporazumov o ribištvu s tretjimi državami odpira svoji ribiški floti dostop do ribolovnih virov, pomembnih kakovostno in količinsko, obenem pa tem državam zagotavlja finančna sredstva, ki pogosto pomenijo velik del proračunov, ki jih imajo te države na razpolago za izvajanje različnih področnih politik, ne le ribiške. To velja tudi za ta sporazum. Glasovali smo za poročilo, imamo pa resne pomisleke glede dosedanjega izvajanja sporazuma, od katerih je nekatere povsem upravičeno navedla tudi poročevalka.

Pri tem mislim med drugim tudi na to, da se skupni odbor v okviru prejšnjega sporazuma sploh ni sestal, da niso bila določena merila odgovornih ribolovnih praks v izključni ekonomski coni Salomonovih otokov in da ni bil določen način spremljanja količin ulova. Zaradi teh pomanjkljivosti je bilo uresničevanje ciljev sporazuma resno ogroženo, zato jih v podaljšanem sporazumu ne smemo več dopustiti. Komisija se je zavezala, da bo storila vse, da se to ne bi ponovilo: zdaj mora svojo zavezo izpolniti.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. Glasoval sem za predlog sporazuma o partnerstvu v sektorju ribištva med EU in Salomonovimi otoki, vendar z resnimi zadržki. Politiko EU za razvojno sodelovanje in skupno ribiško politiko je treba uskladiti tako, da se bosta dosledno dopolnjevali, da bosta lahko skupaj pomagali odpravljati revščino v državah, ki imajo neizkoriščene ribolovne vire in jih želijo izkoriščati trajnostno, obenem pa zagotoviti razvoj svojim lokalnim skupnostim.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) EU ima sklenjenih več sporazumov o partnerstvu v ribiškem sektorju; ti sporazumi ji omogočajo dostop do različnih ribolovnih območij v zameno za finančne prispevke za pomoč gospodarstvom tretjih držav pogodbenic. Na ta način EU pomaga tem državam pri razvoju, obenem pa odpira svojim ribičem dostop do kakovostnih ribolovnih območij in s tem podpira njihovo poslovanje, ki je velikega gospodarskega pomena za EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. (LV) V tem primeru moramo sistematično in odločno rešiti dva problema. Prvi problem so ribolovne kvote, drugi pa izmenjava znanja in izkušenj na področju tehnologij obdelave in konzerviranja ulova na Pacifiku. Upam, da bodo vsa v sporazumu našteta področja spodbujala sodelovanje in izmenjavo izkušenj.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Dvostranski sporazumi o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko unijo in tretjimi državami prinašajo EU znatne gospodarske koristi. V teku so pogajanja o novem sporazumu med EU in Salomonovimi otoki. Med slabosti novega sporazuma spadajo večji prispevki, ki jih plačajo lastniki plovil, manjša donosnost za EU od donosnosti drugih sporazumov o ribolovu tunov ter enaka finančna pomoč EU kljub zmanjšanju ribolovnih kvot.

Po oceni poročevalke pa so pozitivni vidiki sporazuma naslednji: Salomonovi otoki potrebujejo devizne rezerve za ohranitev svoje makroekonomske stabilnosti, dogovorjena referenčna kvota 4 000 ton rib je sorazmerno velika količina za EU, treba je spodbujati sodelovanje na regionalni podlagi kot sredstvo za doseganje trajnosti zunaj voda Evropske unije. Glasovanja sem se vzdržal, ker razmerje med pridobitvami EU in stroški ni dovolj jasno.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za predlog sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Salomonovimi otoki, saj sem prepričan, da je sporazum v bistvenih točkah v interesu obeh strani. Verjamem, da je regionalno sodelovanje odličen način za doseganje trajnosti zunaj voda Evropske unije in spodbujanje upravljanja ribištva.

Sporazum ne bo le ponudil trden pravni okvir za obe pogodbenici, pač pa tudi zagotovil Salomonovim otokom stalen dohodek za obdobje najmanj treh let, katerega del bo porabljen za podporo izvajanju njihove nacionalne ribiške politike. Odnosi s Salomonovimi otoki na področju ribištva so za EU velikega pomena, saj prispevajo k uspešnemu delovanju njenega sektorja tuna v Pacifiku z dostopom do velikih količin rib.

 
  
MPphoto
 
 

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Čestitam gospe Patrão Neves za to predstavitev podaljšanja sporazuma o partnerstvu s Salomonovimi otoki.

Glasoval sem za predlog, saj sporazum spodbuja sodelovanje na podregionalni ravni, kar je v skladu z evropskim ciljem krepitve regionalnih organizacij za upravljanje ribištva in spodbujanja upravljanja ribištva prek teh organizacij. Podpiram pa tudi predlog poročevalke, naj Komisija posebej poskrbi za to, da bosta Evropski parlament in Svet deležna nepristranske obravnave v zvezi s pravico do popolne in takojšnje obveščenosti, da bosta lahko ustrezno spremljala in ocenjevala izvajanje vseh mednarodnih sporazumov na področju ribištva.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za sklenitev tega sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju, saj menim, da je v bistvenih točkah v interesu obeh strani, saj na eni strani omogoča EU dostop do 4 000 ton tuna na leto, kar ni zanemarljiva količina za industrijo in trg Skupnosti, na drugi strani pa zagotavlja Salomonovim otokom znatna finančna sredstva, katerih del bo porabljen za podporo izvajanju njihove nacionalne ribiške politike. Menim pa tudi, da je treba storiti vse za odpravo problemov, na katere upravičeno opozarja poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. ─ Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko unijo in Salomonovimi otoki se je lanskega oktobra iztekel. Novi protokol velja od 9. oktobra 2009 do 8. oktobra 2012 in se začasno že uporablja, čaka pa še na odobritev Evropskega parlamenta. Po odstavku 2 člena 43 in odstavku 6(a) člena 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije lahko Parlament tak sporazum odobri ali pa odobritev zavrne. Večina v EP je sicer glasovala za odobritev, naša skupina, Zeleni/EFA, pa je glasovala proti.

 
  
  

Poročilo: David Casa (A7-0325/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Pridružujem se pomisleku poročevalca, da bi morala Komisija preučiti ne le ožje vprašanje splošne stopnje in druge stopnje davka na dodano vrednost (DDV), pač pa tudi širše vprašanje nove strategije DDV, vključno z njegovim obsegom in odstopanji. Glede na to, da je sedanji sistem DDV vedno bolj zapleten glede stopenj, mu ne uspe dohitevati razvoja notranjega trga, zato so podjetja, še zlasti mala in srednja, v slabšem položaju. Spomniti se moramo, da je Parlament že opozoril Komisijo, da je sistem DDV, kot je zasnovan in uveljavljen v državah članicah, pomanjkljiv, kar s pridom izkoriščajo goljufi, davčni priliv pa je zaradi tega za milijarde evrov manjši. Pozdravljam namero Komisije, da bo pripravila zeleno knjigo o reviziji sistema DDV, s katero bi za podjetja ustvarila ugodnejše okolje, za države članice pa preprostejši in trdnejši sistem.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasoval sem za to poročilo. S predlagano direktivo Komisija predlaga, da se sedanja obveznost za države članice EU o najnižji 15-odstotni splošni stopnji DDV podaljša za pet let. Predlog torej ne bo vplival na davčne stopnje. Komisija predlaga, naj podaljšanje velja od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2015. Za ohranitev že dosežene ravni usklajenosti davčnih stopenj je Komisija dvakrat predlagala, da se določi splošna stopnja v razponu od najmanj 15 % do največ 25 %. Ta razpon je izpeljala iz stopenj držav članic, ki so se vedno gibale med 15 % in 25 %. Oba predloga o približevanju stopenj je Svet spremenil in ohranil samo načelo najnižje stopnje. Soglašam s stališčem Komisije, da namen podaljšanja ni le ta, da se podjetjem zagotovi potrebna pravna varnost, ampak tudi, da se nadalje oceni, kakšna je ustrezna višina splošne stopnje DDV na ravni EU. Menim, da bi morala v napovedani zeleni knjigi o reviziji sistema DDV Komisija preučiti ne le ožje vprašanje splošne stopnje in drugih stopenj DDV, pač pa tudi širše vprašanje nove strategije DDV, vključno z njegovim obsegom in odstopanji.

 
  
MPphoto
 
 

  Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki. (IT) Čestitam poročevalcu gospodu Casi za to poročilo, ki nam odpira nov pogled na vprašanja temeljnega pomena, to je na vprašanja DDV in približevanja davčnih stopenj.

Pridružujem se poročevalcu pri ugotovitvi, da sedanji sistem DDV, deloma tudi zaradi svoje vedno večje zapletenosti, ne uspe dohitevati razvoja notranjega trga, pač pa podjetja, še zlasti mala in srednja, postavlja v neugoden položaj, saj znatno hromi njihovo konkurenčnost. Sedanja davčna zakonodaja ima tudi vrsto vrzeli, ki lahko služijo za izogibanje davkom.

Zato podpiram predlog Komisije, naj se vzpostavitev skupnega sistema VAT odloži, da bi podjetjem zagotovili potrebno pravno gotovost, obenem pa pozivam Komisijo, naj čim prej zaključi svojo analizo in sestavi zeleno knjigo o reviziji sistema DDV v sodelovanju z našo zbornico.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za resolucijo, ker se strinjam s predlogom Komisije in predlogi sprememb, ki jih je podal Parlament. Soglašam s predlogom Komisije v skladu s členom 113 Pogodbe o delovanju Evropske unije, naj se sedanja obveznost za države EU o najnižji splošni 15-odstotni splošni stopnji davka na dodano vrednost (DDV) podaljša za pet let.

Glede sprememb, ki jih je predložil Parlament, menim, da je še zlasti pomembno, da mora nova strategija DDV zmanjšati administrativne obremenitve, odpraviti davčne ovire in izboljšati pogoje za podjetja, še zlasti mala, srednja in delovno intenzivna, obenem pa zagotoviti odpornost sistema proti goljufijam.

 
  
MPphoto
 
 

  Corina Creţu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Menim, da je ob ponovnem podaljšanju začasne ureditve, ki predvideva 15-odstotno raven, potreben strog nadzor nad najnižjo stopnjo DDV. Poleg tega menim, da bi morali več pozornosti posvetiti pojavu, da vedno več držav članic EU v boju proti izzivom gospodarske krize dviguje stopnjo DDV na najvišjo dovoljeno raven. To dokazuje, da nimamo ustreznih rešitev, obenem pa otežuje pogoje gospodarstvu in greni življenje ljudem. S tem v zvezi pozivam k odpravi pretiranega obdavčenja in uskladitvi davčnih stopenj.

 
  
MPphoto
 
 

  George Sabin Cutaş (S&D), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za poročilo, saj menim, da Evropska unija potrebuje novo strategijo DDV. EU mora to priložnost uporabiti za zmanjšanje administrativnih obremenitev in odpravo finančnih ovir za razvoj malih in srednjih podjetij. Menim tudi, da podaljšanje začasne ureditve najnižje stopnje DDV do 31. decembra 2015 lahko prepreči strukturna neravnovesja v Evropski uniji.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Podaljšanje veljavnosti najnižje 15-odstotne splošne stopnje davka na dodano vrednost (DDV) v državah članicah, ki ga predlaga Komisija, narekuje pravna gotovost. To načelo v celoti podpiram, zato sem glasoval za predlog. Moram pa poudariti, da so v zvezi s tem davkom nujno potrebni korenitejši ukrepi. Ti ukrepi morajo okrepiti davčno konkurenčnost Evropske unije in zaščititi mala in srednja podjetja. Vedno jasneje postaja, da davčna politika ni nevtralna. Dosedanja uspešnost DDV ne sme preprečevati njegovega prilagajanja novim časom.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) V skladu s členom 113 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) Komisija predlaga, da se sedanja obveznost za države EU o najnižji 15-odstotni splošni stopnji davka na dodano vrednost (DDV) podaljša za pet let, torej predlog ne bo vplival na davčne stopnje.

Komisija predlaga, naj podaljšanje velja od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2015. Namen podaljšanja ni le ta, da se podjetjem zagotovi potrebna pravna varnost, ampak tudi, da se nadalje oceni, kakšna je ustrezna višina splošne stopnje DDV na ravni EU. Sedanji sistem DDV, ki postaja ne le glede davčnih stopenj vedno bolj zapleten, ne uspe dohitevati razvoja notranjega trga, evropska podjetja, še zlasti mala in srednja, pa so zaradi njega v slabšem položaju. Parlament je že večkrat opozoril, da je sistem DDV, kot je zasnovan in uveljavljen v državah članicah, pomanjkljiv, kar s pridom izkoriščajo goljufi, davčni priliv pa je zaradi tega za milijarde evrov manjši.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. Poročilo obravnava predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES o najnižji 15-odstotni splošni stopnji davka na dodano vrednost (DDV), s katero naj se sedanja ureditev ─ ki se bo iztekla konec letošnjega leta ─ podaljša še za pet let, ker ni bilo mogoče doseči soglasja o končni uskladitvi stopenj DDV.

Poročevalec pa je ob tej priložnosti navedel nekaj predlogov Svetu, posebej v zvezi z novo strategijo DDV, katere namen bi moral biti po njegovi oceni „odprava davčnih ovir in izboljšanje poslovnega okolja, zlasti za mala in srednja podjetja ter delovno intenzivna podjetja, obenem pa tudi zagotovitev čvrstega sistema proti goljufijam“. Ob tej priložnosti tudi poziva Svet, naj doseže napredek proti dokončnemu sistemu do 31. decembra 2015, Komisijo pa, naj do konca leta 2013 predstavi zakonodajne predloge za nadomestitev sedanje prehodne davčne stopnje.

To zadevo bomo skrbno spremljali, saj bi lahko leta 2013 predstavljeni predlog imel skrajno negativne posledice.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. ─ Glasoval sem za poročilo, ki obravnava predlog Komisije, da se sedanja obveznost za države EU o najnižji 15-odstotni splošni stopnji DDV podaljša za pet let, do 31. decembra 2015. To bi bilo potrebno že v normalnih razmerah, v današnjem času gospodarske krize pa je še toliko bolj. Davčna konkurenca, ki potiska stopnje DDV navzdol, bi imela uničujoče učinke na prizadevanja držav za ohranitev ustrezne ravni javnih storitev.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Zavedati se moramo, da sedanji sistem DDV, ki postaja ne le glede davčnih stopenj vedno bolj zapleten, ne uspe dohitevati razvoja notranjega trga. Evropska podjetja, še zlasti mala in srednja (MSP), so zaradi tega v slabšem položaju.

Parlament je poleg tega že večkrat opozoril, da je sistem DDV, kot je zasnovan in uveljavljen v državah članicah, pomanjkljiv, kar s pridom izkoriščajo goljufi, davčni priliv pa je zaradi tega za milijarde evrov manjši. Nova strategija DDV bi morala biti zato usmerjena v reformiranje pravil DDV v skladu s cilji notranjega trga. Cilji nove strategije DDV bi morali biti zmanjšanje administrativnih obremenitev, odprava davčnih ovir in izboljšanje poslovnega okolja, zlasti za MSP ter delovno intenzivna podjetja, obenem pa tudi zagotovitev čvrstega sistema proti goljufijam.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. (LV) To vprašanje je izrednega pomena za razvoj evropskega podjetništva kot celote. Sistem stopenj DDV mora biti usklajen in mora veljati v vseh državah članicah Evropske unije. Zagotoviti moramo dolgoročno celovito ureditev davčnega sistema, ki bo zajemala vse vrste podjetij in panoge. Le tako bo lahko davčna politika uspešna. Danes nekateri latvijski politiki, ki se ne zavedajo nevarnosti nestabilnega davčnega sistema, neprestano krpajo proračun s spreminjanjem davčne zakonodaje. To hudo ogroža možnosti davčnega razbremenjevanja v prihodnosti in množično uničuje mala in srednja podjetja. Menim, da je Komisija svojo pobudo predstavila ob pravem času.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Najnižja stopnja davka na dodano vrednost je le en vidik približevanja evropskih davčnih stopenj. Tem premikom proti poenotenju pa moramo nasprotovati. Na eni strani lahko privedejo do poskusov vzpostavitve davčne suverenosti EU skozi zadnja vrata, na drugi strani pa uredbe te vrste pomenijo posege v suverenost držav članic. Države članice morajo ohraniti svoje pristojnosti glede določanja davčnih stopenj; vsaka država mora sama odločati o svojih prednostnih nalogah in o tem, kako razporeja svoje finančne vire. Vse to je tudi izraz zgodovinskega razvoja Evrope. Zavrniti moramo pozive k predpisovanju najnižjih davčnih stopenj, saj se s tem borimo proti pritiskom k poenotenju, proti centralizmu Bruslja in za zmanjšanje obsega birokracije v EU.

Odločno nasprotujem podaljšanju veljavnosti obvezne najnižje 15-odstotne splošne stopnje DDV še za pet let. EU bi se morala posvečati sodelovanju v boju proti davčnim goljufijam, saj so zaradi njih prilivi prek davka na dodano vrednost manjši za več milijard evrov. Na tem področju bi veljajo podrobneje razpravljati o nizu uresničljivih rešitev.

 
  
MPphoto
 
 

  Claudio Morganti (EFD), v pisni obliki. Poročilo podaljšuje prehodno ureditev, ki jo je uvedla Direktiva Sveta 92/77/EGS z najnižjo splošno stopnjo DDV, ki ne sme biti nižja od 15 %.

Danes je določanje najnižjih stopenj običajna praksa, saj v Uniji še nismo vzpostavili trajnega sistema usklajenih posrednih davkov. Kar zadeva DDV, nas ta ureditev varuje pred strukturnimi neravnovesji in izkrivljanjem konkurence, ki bi jih lahko povzročilo strmo povečevanje razlik med splošnimi stopnjami po državah članicah. Veljavne splošne stopnje se danes gibljejo v območju od 15 % do 25 %, kar še omogoča pravilno delovanje notranjega trga.

Podaljšanje bo podjetjem zagotovilo potrebno pravno varnost, pa tudi omogočilo nadaljnjo oceno, kakšna je ustrezna višina splošne stopnje DDV na ravni EU. Poročilo tudi poziva Komisijo, naj čim prej objavi zeleno knjigo o strategiji DDV in začne posvetovanja o usklajevanju davkov v prihodnje. Glasoval sem za poročilo, saj pričakujem, da bo sistem usklajevanja davkov privedel do enotne stopnje DDV po vsej Uniji.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za poročilo gospoda Case, ki mu čestitam za opravljeno delo in zgledno sodelovanje v Odboru za ekonomske in monetarne zadeve.

Poročilo predlaga, da se sedanja obveznost za države članice EU o najnižji 15-odstotni splošni stopnji DDV podaljša za pet let. Poročilo poudarja pomen obvezne najnižje davčne stopnje, ob tem pa poudarja tudi nujnost oblikovanja nove strategije DDV, saj sedanji sistem, ki je vse bolj zapleten, pa ne le glede stopenj, ne uspe dohitevati razvoja notranjega trga.

Tudi gospod Monti je v svojem poročilu o ponovnem zagonu enotnega trga poudaril, da bi lahko neusklajene davčne stopnje in različni življenjski stroški po državah članicah spodkopali duh enotnega trga. Zaradi tega so evropska podjetja, še zlasti MSP, v slabšem položaju.

Poleg tega sistem DDV, kot je zasnovan in uveljavljen v državah članicah, ni učinkovit proti čezmejnim davčnim goljufijam, davčni priliv pa je zaradi tega za milijarde evrov manjši.

 
  
MPphoto
 
 

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Čestitam gospodu Casi za to poročilo, ki nam omogoča ponovno obravnavo temeljnega vprašanja, namreč DDV in davčnega usklajevanja.

Strinjam se z ugotovitvami poročila, namreč, da sedanji sistem DDV ne dohaja razvoja notranjega trga, ampak nasprotno postavlja podjetja in MSP v slabši položaj in opazno krni njihovo konkurenčnost.

Zato podpiram predlog Komisije o podaljšanju, ki nam bo omogočilo vzpostavitev skupnega sistema DDV in podjetjem zagotovilo potrebno pravno varnost, ob tem pa pozivam Komisijo, naj čim prej zaključi svojo analizo in ob pomoči naše zbornice sestavi zeleno knjigo o reformi sistema DDV.

 
  
MPphoto
 
 

  Miguel Portas (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Glasujem za to poročilo. Moram pa poudariti, da je zaporedno odlaganje dokončne ureditve davka na dodano vrednost (DDV) znak zastoja, v katerem je obtičal proces evropskega povezovanja. Četudi bi Komisija v kratkem predstavila predlog za revizijo sistema DDV, nam je lahko jasno, da bodo razlike med interesi držav članic, ki se izražajo v Svetu, privedle do blokade predloga o približevanju davčnih stopenj. Ne smemo pozabiti, da je DDV, sicer regresivna oblika obdavčitve, že ves čas le zasilna davčna ureditev, ki služi predvsem politiki zategovanja pasu, ki jo vsiljujeta Komisija in Svet.

Danes največjo oviro približevanju stopenj DDV pomenijo pritiski k „proračunski konsolidaciji“ na države članice. Če se samo spomnimo, da je predlog Komisije o „evropskem DDV“ kot finančnemu viru Unije več držav članic gladko in takoj zavrnilo, nam mora biti jasno, da pozivati Komisijo, naj oblikuje „novo strategijo DDV“, nima prav velikega smisla.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za poročilo, posvečeno predlogu Komisije, da se sedanja obveznost za države članice EU o najnižji 15-odstotni splošni stopnji davka na dodano vrednost (DDV) podaljša za pet let. Po besedah poročevalca moramo ugotoviti, da sedanji sistem DDV potrebuje korenito reformo, da bo lahko uspešno podpiral cilje enotnega trga in s tem prispeval k ustvarjanju ugodnejšega okolja za podjetja, še zlasti mala in srednja. Zato z vsem srcem pozdravljam namero Komisije, da bo pripravila zeleno knjigo o reviziji sistema DDV.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. ─ Večina poslancev nas je glasovalo za besedilo, po katerem Evropski parlament ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2010)0331), ob upoštevanju člena 113 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7–0173/2010), ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, ob upoštevanju člena 55 svojega poslovnika in ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A7–0325/2010) odobrava predlog Komisije, kakor je bil spremenjen, poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril, poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije, naroča svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilja Savisaar-Toomast (ALDE), v pisni obliki. (ET) Poročilo o skupnem sistemu davka na dodano vrednost in o podaljšanju veljavnosti obvezne najnižje splošne davčne stopnje lahko samo pozdravimo. Predpisana najnižja 15-odstotna splošna davčna stopnja bo ostala v veljavi do leta 2015. Komisija je sicer že večkrat predlagala tudi uvedbo najvišje, 25-odstotne stopnje, vendar Evropski svet teh predlogov ni podprl. Splošna stopnja danes v nobeni državi članici ne presega 25 %. Estonija s svojo 20-odstotno splošno stopnjo DDV spada med 19 držav članic, v katerih veljajo stopnje 20 % ali več. Glede na to bi rada poudarila, da močno podpiram podaljšanje veljavnosti najnižje 15-odstotne davčne stopnje, saj bo to omogočilo vsaki državi članici, da si bo sama izbrala višino davčne stopnje. Poleg tega poročilo zagotavlja pravno varnost našim podjetnikom, ki se lahko zdaj zanesejo, da bo evropska zakonodaja naslednjih pet let prepovedovala dviganje splošnih stopenj DDV.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. (PT) Predlog Evropske komisije predvideva, da se sedanja obveznost za države EU o najnižji 15-odstotni splošni stopnji davka na dodano vrednost (DDV) podaljša za pet let, do 15. decembra 2015. Smisel predloga je ohraniti usklajeno davčno strukturo z dvema obveznima stopnjama DDV in razponom 10 %: z drugimi besedami, med 15 % in 25 %. Države članice se zavezujejo, da sedanjega razpona ne bodo povečevale prek najnižjih splošnih stopenj, ki jih uporabljajo sedaj. Soglašam s poročevalcem, da sedanji sistem DDV s svojo vedno večjo zapletenostjo ne dohaja razvoja notranjega trga. Upam tudi, da bo Evropska komisija v prihodnje proučila ne le vprašanje splošne stopnje DDV, pač pa tudi širše vprašanje revizije sedanjega sistema, vključno z negovim obsegom in odstopanji, in da bo oblikovala novo strategijo tega davka. Iz navedenih razlogov sem glasoval za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Marianne Thyssen (PPE), v pisni obliki. (NL) Seveda sem glasovala za poročilo gospoda Case. Strinjam se ne le s pogledi poročevalca na direktivo, ampak tudi z njegovimi opombami k poročilu. Evropska unija uporablja prehodni sistem DDV že vse od leta 1993. Vsi dosedanji poskusi premika k dokončnemu sistemu so spodleteli. To pa nas ne sme odvrniti od novih poskusov.

Pri sistemu DDV ne gre le za stopnje in razpone, ampak tudi za preprosto, pravno gotovo ureditev, ki lahko učinkovito deluje na notranjem trgu in ki je ukrojena po meri MSP ter odporna proti davčnim goljufijam. Dobra novica je, da se namerava Komisija ponovno posvetiti temu področju. Pristojnega komisarja bi rada spodbudila, naj se le loti te težavne problematike.

 
  
MPphoto
 
 

  Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. (LT) Menim, da bo treba v novi strategiji za DDV posebno pozornost posvetiti reformi pravil DDV po načelih, ki aktivno spodbujajo uresničevanje ciljev notranjega trga. Poročevalec poudarja, da sedanji sistem DDV, ki postaja ne le glede davčnih stopenj vedno bolj zapleten, ne uspe dohitevati razvoja notranjega trga. Januarja 2009 je Litva dvignila svojo stopnjo DDV z 18 % na 19 %, septembra pa na 21 %. Poskrbeti moramo, da spremembe teh stopenj v prihodnje ne bodo odvrnile tujih vlagateljev od Litve. Predlagati moramo zanje ugodne možnosti za davčno načrtovanje.

Z novo strategijo DDV si moramo prizadevati za zmanjšanje administrativnih obremenitev, za odpravo davčnih ovir in izboljšanje pogojev za podjetja, še zlasti mala in srednja. Pred sprejemom končne odločitve bi se morala Komisija temeljito posvetovati z javnim in zasebnim sektorjem. Na teh posvetovanjih bi morali obravnavati stopnje DDV, pa tudi širša vprašanja, kot sta smiselnost določitve najvišje stopnje DDV in različne možnosti izvedbenega okvira. Zato z zanimanjem pričakujem zeleno knjigo Komisije o pregledu sistema DDV.

 
  
  

Poročilo: Burkhard Balz (A7-0314/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za letno poročilo Evropske centralne banke (ECB), ker menim, da so ukrepi za ohranitev nizke inflacijske stopnje, okoli 2 %, ob povečevanju likvidnosti na trgih, obvarovali pred propadom številne finančne institucije. Ugotavljam pa, da ukrepi ECB niso razvili celotnega potenciala za okrevanje gospodarstva, ker likvidnost ni bila vedno prenesena na realno gospodarstvo. Spomniti se moramo tudi, da se je kriza začela kot finančna, kasneje pa razširila tudi na gospodarsko.

Vlade držav članic in ECB so se morale spopasti z najhujšo krizo od tridesetih let prejšnjega stoletja. Doživeli smo padec bruto domačega proizvoda, upad gospodarskih dejavnosti in povečanje proračunskih primanjkljajev, vse to pa je zmanjšalo davčne prilive in nevzdržne ravni javnega dolga: težko je dosegati ravni, primerljive s tistimi, ki smo jih poznali pred krizo. Te razmere so posledica pomanjkanja strukturnih reform v EU, ki je očitno tudi iz dogodkov v Grčiji in drugih državah evrskega območja. Zato menim, da se moramo nujno spopasti s slabostmi finančnega sistema na svetovni ravni in čim bolje uporabiti vse izkušnje, pridobljene v krizi, predvsem za kakovostnejše obvladovanje tveganj in večjo preglednost finančnih trgov.

 
  
MPphoto
 
 

  Charalampos Angourakis (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Poročilo o letnem poročilu Evropske centralne banke kaže, da je Evropski parlament najvztrajnejši pomagač in podpornik kapitala pri njegovih napadih na delavstvo Evropske unije. Poročilo v bistvu ponavlja proti ljudstvu uperjene sklepe oktobrskega vrha EU o vzpostavitvi mehanizma za nadzorovane stečaje, o zaostritvi pogojev Pakta stabilnosti in njegovem izvajanju do zadnje podrobnosti ter o uvedbi kazni za države članice, ki teh pogojev ne izpolnjujejo. Pozdravlja zagotovitev sredstev za finančno pomoč borzam in drugim nosilcem kapitala na ravni EU in držav članic, ki bo prejemnikom zagotovila ustrezne donose tudi med krizo kapitalizma. Podpira vse barbarske ukrepe, uperjene proti delavstvu in ljudstvu, ki jih izvajajo meščanske vlade vseh držav članic EU. Politični predstavniki kapitala predlagajo, naj se za rešitev EU iz kapitalistične gospodarske krize pospeši kapitalistično prestrukturiranje v vseh državah članicah, kar bo ohranilo donosnost poslovanja monopolnih skupin na račun delavcev, ki jim izstavljajo račun za krizo. Irska je najnovejši, a nikakor ne zadnji zgled tragičnih posledic, ki jih prinaša delavcem spodbujanje suverenosti in donosnosti monopolov.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE), v pisni obliki. (FR) Glasoval sem za resolucijo o poročilu Evropske centralne banke, po zaslugi odličnega poročila nemškega kolega gospoda Balza. ECB, ki je po uveljavitvi Lizbonske pogodbe evropska institucija, je sicer neodvisna institucija, vendar ne more biti gluha za želje evropskih ljudi, ki jih predstavljajo nacionalni parlamenti oziroma vlade držav članic. Zato podpiram zahtevo, da mora ECB delovati in odločati pregledno. Med krizo je ECB znižala obrestne mere na 1 % in vse leto 2009 izvajala obsežne nestandardne ukrepe za podporo posojilni dejavnosti brez primere. Ti ukrepi so obrodili rezultate. Podpiram zamisel, naj se ti ukrepi odpravijo v skrbno načrtovanem zaporedju in usklajeno z vladami držav članic. Še zlasti koristno bi bilo, če bi ECB v okviru svoje politike določanja intervencijskih obrestnih mer za izhod iz krize opravila oceno inflacije na svetovni, ne le regionalni ravni.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) V resoluciji Evropskega parlamenta o letnem poročilu ECB za leto 2009 je zapisano, da se načela pakta o stabilnosti in rasti v preteklosti niso vedno v celoti spoštovala in da je zato treba v prihodnje poskrbeti za doslednejše in učinkovitejše izvajanje pakta v državah članicah. Resolucijo sem podprl in prepričan sem, da monetarna unija potrebuje čvrsto usklajevanje ekonomskih politik ter zapolnitev sedanjih vrzeli v makrobonitetnem nadzoru z ustanovitvijo Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB). Menim, da zasnova, v skladu s katero ESRB oblikuje le opozorila in priporočila brez dejanskega uveljavljanja, ni zadovoljiva za učinkovito izvajanje in odgovornost; poleg tega pa ESRB ne more sama razglasiti izrednih razmer. Zato mora imeti ESRB večje pristojnosti. Še zlasti nujno moramo pozvati Evropsko komisijo, da se ne sme omejiti samo na spremembo uredbe o bonitetnih agencijah, s katero bi se povečala njihova odgovornost, pač pa naj predstavi predlog za ustanovitev evropske bonitetne agencije, ki bi lahko objektivneje ocenjevala ekonomski in finančni položaj držav članic.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za resolucijo Parlamenta, saj menim, da je finančna kriza v nekaterih državah evrskega območja resna zadeva za evrsko območje kot celoto in odraža motnje v njegovem delovanju, menim pa tudi, da to kaže na potrebo po reformi in močnejšem usklajevanju gospodarskih politik. Soglašam tudi s pozivom k neomejenemu in skladnejšemu uveljavljanju pakta o stabilnosti in rasti, saj menim, da bi morali pakt dopolniti z razvojem sistema zgodnjega opozarjanja za ugotavljanje morebitnih neskladnosti, na primer v obliki „evropskega polletja“, da bi ne le povečali nadzora in okrepili usklajenosti ekonomske politike ter tako zagotovili fiskalno konsolidacijo, ampak ─ poleg proračunske razsežnosti ─ obravnavali tudi druga makroekonomska neravnovesja in okrepili postopke uveljavitve.

Monetarna unija za svojo trdnost potrebuje dobro in okrepljeno usklajenost gospodarskih politik. Rada bi pozvala Komisijo, naj predstavi predloge za okrepitev pakta o stabilnosti in rasti, v katere bo vključila specifične cilje za odpravo vrzeli v konkurenčnosti med evropskimi gospodarstvi, da se spodbudi rast, ki ustvarja delovna mesta.

 
  
MPphoto
 
 

  Lara Comi (PPE), v pisni obliki. – (IT) Napore Evropske centralne banke zelo cenim. Prepričana sem namreč, da je ECB dokazala, da je sposobna uresničevati zastavljene cilje, njena strokovna usposobljenost pa se izkaže ob vsakem izzivu, tudi v današnjih časih hude krize.

Že ob samem pojavu nepričakovanih nihanj ključnih makroekonomskih kazalnikov pa bi se morali zamisliti nad tem, kakšni so prenosni mehanizmi med monetarno politiko in realnim gospodarstvom. Zato menim, da ne zadostuje samo vzpostaviti dodatne nadzorne in kontrolne organe v pomoč ECB, pač pa bi morali še zlasti popolniti področja odgovornosti, ki doslej niso veljala za pomembna.

Poseben razlog za zaskrbljenost je bližajoča se vključitev Estonije v evrsko območje. Razširjena monetarna unija namreč potrebuje več notranje usklajenosti. Ne glede na makroekonomsko uspešnost omenjene baltske države moramo po merilih, ki jih predpisuje EU, doseči tesnejše zbližanje držav evrskega območja, nenazadnje tudi za boljšo akcijsko usposobljenost institucij, ki bdijo nad stabilnostjo in vrednostjo evra.

 
  
MPphoto
 
 

  Corina Creţu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glasovala sem za letno poročilo ECB za leto 2009. ECB je nadaljevala svojo politiko iz leta 2008, nastavila ciljno inflacijsko stopnjo na približno 2 % in hkrati povečevala likvidnost na trgih. ECB je tako obrestne mere znižala na 1 % in ohranila obsežne nestandardne ukrepe, ki jih je uvedla leta 2008, skozi vse leto 2009. Pet bistvenih elementov povečane kreditne podpore: celotna dodelitev s fiksno obrestno mero, razširitev seznama jamstev, daljše zapadlosti za operacije refinanciranja, zagotavljanje likvidnosti v tujih valutah in podpora finančnemu trgu z omejenim, a znatnim nakupom kritih obveznic. Potrebno je tesno sodelovanje z vladami držav članic v zvezi z njihovimi programi in da države članice zmanjšajo te programe, zlasti glede na finančno krizo v Grčiji, zdaj pa še na Irskem, in na temne obete širjenja kroga takih držav.

 
  
MPphoto
 
 

  George Sabin Cutaş (S&D), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za „Letno poročilo ECB za leto 2009“, saj menim, da predlaga niz ukrepov, ki lahko koristijo gospodarstvu Evropske unije. Med take ukrepe spadajo vzpostavitev stalnega mehanizma za zaščito evrskega območja pred napadi špekulantov, spremljanje dejavnosti sedanjih bonitetnih agencij in morebitna ustanovitev evropske bonitetne agencije. Kot poročevalec za mojo politično skupino sem opozoril tudi na omejitve pakta za stabilnost in rast v sedanji obliki. Pakt bi morali dopolniti s sistemom za zgodnje opozarjanje, ki bo okrepil usklajevanje ekonomskih politik v Evropski uniji.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo, ker sem zagovornica reforme in tesnejšega usklajevanja ekonomskih politik v evrskem območju, saj je finančna kriza povzročila motnje v delovanju sedanjega sistema. V predlogu o okrepitvi pakta za stabilnost in rast je treba upoštevati tudi razlike v konkurenčnosti posameznih evropskih nacionalnih gospodarstev, da bo pakt lahko spodbujal rast s posebnim poudarkom na ustvarjanju novih delovnih mest.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Kriza, ki jo preživljamo, je priložnost za pregled in izboljšanje zadev, ki v preteklosti niso tekle pravilno. Če želimo v prihodnje preprečiti neravnovesja v evrskem območju, sta nujna okrepitev pakta za stabilnost in rast ter spremljanje njegovega spoštovanja. Ustanovitev evropskega odbora za sistemska tveganja in zamenjava nadzornih odborov s tremi novimi organi za finančni nadzor sta ukrepa, ki bosta prispevala k boljšemu ekonomskemu nadzoru. Strinjam se s poročevalcem, da je v zvezi s pobudami za zakonodajno ureditev finančnih trgov potrebna previdnost. Kot pogosto trdimo: podrobnejša zakonodajna ureditev še ne pomeni nujno tudi boljše zakonodajne ureditve.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Z Lizbonsko pogodbo je Evropska centralna banka (ECB) dobila status institucije EU, kar povečuje odgovornost Parlamenta kot institucije EU, preko katere je ECB odgovorna evropskim državljanom. Letno poročilo ECB za leto 2009 obravnava predvsem odziv ECB na krizo, izhod iz krize in upravljanje. Finančna kriza, ki se je začela pred približno dvema letoma s krizo drugorazrednih hipotekarnih posojil v ZDA, je hitro zajela tudi EU, nato se je razširila v gospodarsko krizo in zadela tudi realno gospodarstvo. Splošni BDP v evrskem območju se je v letu 2009 skrčil za 4,1 %, povprečni delež splošnega javnofinančnega primanjkljaja se je povečal na približno 6,3 %, delež javnega dolga glede na BDP pa z 69,4 % BDP v letu 2008 na 78,7 % v letu 2009.

ECB je ukrepala pravilno: obrestne mere je znižala na 1 %, ob tem pa tudi izvajala obsežne nestandardne ukrepe za podporo posojilni dejavnosti brez primere. To je pred propadom rešilo množico finančnih institucij. Likvidnost pa se ni vedno prenesla na realno gospodarstvo. Kriza je jasno pokazala, da sta potrebni večja preglednost in boljše obvladovanje tveganj na finančnih trgih, prav tako pa je nujno obnoviti zaupanje javnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. (FR) Mednarodni finančni sistem je res nemoralen. Najnovejši dogodki v zvezi z irsko krizo so pomirili banke, da bodo lahko tudi v prihodnje radodarno nagrajevale svoje delničarje in mirno prevzemale tveganja, saj jih bodo države članice in evropski davkoplačevalci izvlekli iz vsakega škripca. Privatizacija dobičkov in socializacija ogromnih izgub ... Če bo glava, dobim jaz, če bo grb, izgubiš ti ... Paradoksalno in prav sramotno, je da so pretresi na borznih trgih zaradi irskega državnega dolga neposredna posledica finančne pomoči te države svojim bankam ─ pomoči, ki je pognala primanjkljaj te države na rekordno raven in povečala njeno zadolženost čez vse mere. Še več, prav banke, ki jih je država rešila, ali njihove sestrske banke zdaj špekulirajo proti njej. Glavni nauk zgodbe pa je, da je evro mlinski kamen, ki visi na vratu držav članic, politika Evropske centralne banke, pa tudi menjalni tečaj evra, pa ustreza samo Nemčiji. Najbolje so jo odnesle tiste države članice, ki so ohranile nekaj prožnosti pri svojih valutah in menjalnih tečajih. Namreč: svoje nacionalne valute! Skrajni čas bi že bil, da bi se iz tega česa naučili.

 
  
MPphoto
 
 

  Alan Kelly (S&D), v pisni obliki. ─ Ta letošnja pobuda Parlamenta je še posebnega pomena, saj omogoča poslancem izraziti svoje poglede na odziv Evropske centralne banke na krizo v bančnem sektorju. Z glasovanjem smo lahko izrazili tudi svoja mnenja o nekaterih drugih vidikih sedanjih gospodarskih razmer, kot so vzroki krize, upravljanje in reforma finančnega sistema. Prav je, da se sliši tudi beseda z ljudske strani Evropske unije o tako pomembnih vprašanjih.

 
  
MPphoto
 
 

  Thomas Mann (PPE), v pisni obliki. – (DE) Glasoval sem v podporo letnemu poročilu Evropske centralne banke (ECB) za leto 2009, saj jasno poudarja dosledno ravnanje ECB in njen glavni cilj, to je ohranjanje stabilnosti cen. ECB je v krizi leta 2009 delovala in se odzivala učinkovito. S svojo neodvisnostjo in odločnostjo je postavila temelje za trajno zaupanje vanjo. Dosledno mora udejanjiti naš najpomembnejši predlog za izboljšavo. Z drugimi besedami, ECB mora delovati pregledneje, da bo še okrepila svojo legitimnost. Z novo Lizbonsko pogodbo, ki je začela veljati 1. decembra 2009, je ECB postala organ Evropske unije. To spremembo toplo pozdravljam, saj ECB zdaj odgovarja predvsem Parlamentu, česar se mnogi niti ne zavedajo. Banka mora tudi v prihodnje ohraniti možnosti za neodvisno odločanje o finančni politiki, brez političnih vplivov, in mora svoje odločitve zagovarjati pred državljani, katerih predstavniki smo mi.

ECB je bila in ostaja zanesljiv zaveznik pri iskanju ravnovesja med zdravjem javnih financ in potrebnim zmanjševanjem zadolženosti držav članic. Ves čas poudarja, da je za evrsko območje potreben pakt za stabilnost, podprt z ustrezno avtoriteto. Pakt moramo izvajati dosledno, brez izmikanja ali spodkopavanja.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. ─ Glasoval sem za poročilo, ki obravnava letno poročilo ECB za leto 2009. Naša skupina (Skupina S&D) je ob tej priložnosti opozorila na naše temeljne makroekonomske politične usmeritve, ki vključujejo: usklajevanje makroekonomskih politik med državami članicami, stalen okvir za obvladovanje kriz, okrepitev pakta za stabilnost in rast, morebitno ustanovitev evropske bonitetne agencije, posojila za MSP, prožna odprava vladnih podpor ob izhodu iz krize.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Globoko gospodarsko krizo, ki je zajela ves svet, smo hudo občutili tudi v EU. Odziv Evropske centralne banke na krizo je bil učinkovit, res pa je, da banki lahko očitamo pozno ali premalo odločno ukrepanje, še zlasti pri politiki zniževanja obrestnih mer, ki je bilo v Združenem kraljestvu in v Združenih državah Amerike bolj radikalno in učinkovito.

Iz teh napak se moramo nekaj naučiti, tako da se jim bomo v prihodnje lahko izognili. Finančna kriza v nekaterih državah članicah evrskega območja je zato resna zadeva za evrsko območje kot celoto in odraža motnje v njegovem delovanju. To kaže, da sta potrebna reforma in tesnejše usklajevanje ekonomskih politik v evrskem območju. To nalogo morajo opraviti vse države članice evrskega območja, da se bo območje utrdilo in se rešilo pritiskov, ki jih doživlja danes.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. (LV) Poročilo gospoda Balza ne razjasnjuje vprašanja, kako je Evropska centralna banka (ECB) nadzorovala in upravljala transakcije in monetarno politiko v času krize. Poročilo je le poskus orisa delovanja banke z ohlapnimi in opreznimi frazami. Nujno pa bi bilo ne le opisovati stanje, pač pa tudi odpraviti vse simptome, ki ogrožajo razvoj gospodarstva. Le tako bi se lahko pravočasno pripravili in se izognili pojavom, kakršni so proračunski primanjkljaj Grčije v znesku 110 milijard EUR, proračunski primanjkljaj Madžarske v znesku 28 milijard EUR ali proračunski primanjkljaj Latvije v znesku 7,8 milijard EUR. Vseeno pa menim, da je, gledano v celoti, poročilo o ECB korak v pravo smer.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za poročilo gospoda Balza, s katerim sem imel priložnost sodelovati v Odboru za ekonomske in monetarne zadeve pri pripravi poročila.

Evropska centralna banka ima v krizi v zadnjih letih pomembno in osrednjo vlogo, njeni predstavniki pa so nam pogosto posredovali koristna opozorila na težave v evrskem območju. Države članice jim sicer niso vedno prisluhnile, vseeno pa si usklajevanje, ki nam ga omogoča ta frankfurtska institucija, zagotovo zasluži pozitivno oceno. Brez uglednega organa, kar ECB je, ne bi bilo mogoče zbrati svežnja pomoči za Grčijo, niti se ne bi mogli tako hitro odzivati.

Poleg tega bo po nedavni odobritvi svežnja o evropskih nadzornih organih ECB pridobila širša pooblastila pri spremljanju sistema in opozarjanju na nepravilnosti v njem. To je nujno, prav tako nujno pa je, da ECB ohrani svojo neodvisnost in ne pade pod vpliv nobene države članice.

 
  
MPphoto
 
 

  Georgios Papanikolaou (PPE), v pisni obliki. – (EL) Letno poročilo ECB obravnava odzive banke in njeno strategijo za izhod iz krize v letu 2009. Poleg tega pa Evropski parlament poročilo, ki sem ga pri glasovanju podprl, posebej poudarja pomen postopnega umika izrednih ukrepov, ki jih je ECB uvedla leta 2008 za reševanje finančne krize (obrestne mere 1 %, olajšav in ohranjanja inflacije pod 2 %).

To je še posebej pomembno za Grčijo in nekatere druge države članice evrskega območja, saj se za njih recesija v letu 2009 ni končala, pač pa se je, nasprotno, prelevila v hudo proračunsko krizo. Zato bo morala ECB pri vsaki spremembi svojih pogledov upoštevati nove razmere in spremembe uveljaviti v tesnem sodelovanju z državami članicami, ki jih pesti dolžniška kriza.

 
  
MPphoto
 
 

  Miguel Portas (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Tega poročila ne podpiram. Poročilo zanemarja ali vsaj podcenjuje recesijski učinek politike zmanjševanja javne porabe, ki jo je uvedla večina držav članic EU ravno takrat, ko se je EU začela izvijati iz globoke recesije, ki se je začela leta 2008. S sprejemom tega poročila glasujemo za odpravo politike usklajenih spodbud, ki smo jo uvedli leta 2009. Neoliberalistična ideologija, ki prevladuje v Evropski centralni banki (ECB), po kateri na nas ves čas preži inflacija, tudi takrat, ko imamo neizkoriščene znatne dele proizvodnih zmogljivosti, potiska evro v položaj talca finančnih trgov. Ta ideologija je spet dvignila glavo in nas opominja, da varčevalni ukrepi sami še ne zadostujejo, da sta potrebna tudi znižanje plač in nadaljnja sprostitev trga dela.

Ko bo zmanjšanje agregatnega povpraševanja leta 2011 vplivalo na izvajanje proračuna v Grčiji in na Irskem, pa nam bo ECB razložila, da je bila njena politika varčevalnih ukrepov na mestu, ni pa bila dovolj korenita ali dovolj obsežna. To poročilo vsebuje prave žalitve razuma.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) V sedanji gospodarski in finančni krizi se je izkazalo, da EU potrebuje reforme, ki bodo okrepile nadzor nad ekonomskimi politikami in njihovo usklajevanje v evrskem območju ter obnovile zaupanje v evropske javne finance.

Spremljamo lahko pomembne korake v tej smeri, še zlasti ustanovitev Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB), ki bo zapolnil sedanje vrzeli pri makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema EU, nujno pa je treba nadaljevati tudi s predlogi o okrepitvi pakta za stabilnost in rast, če želimo uravnotežiti proračune, odpraviti različna makroekonomska neravnovesja in okrepiti postopke izvrševanja. Poročilo, ki sem ga pri glasovanju podprl, tudi opozarja, da varčevalni svežnji, ki jih sprejemajo vlade držav članic, ne bi smeli vezati rok vladam pri spodbujanju gospodarskega okrevanja, pri tem pa je pomembno doseči ravnovesje med uravnoteženjem javnih financ in potrebnimi naložbami v nova delovna mesta in trajnostni razvoj z ukrepi in instrumenti, ki bodo sedanje žrtve, ki jih zahtevajo od javnosti, nagradili z uresničitvijo otipljivih končnih ciljev.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. ─ Poročilo ocenjuje letno poročilo Evropske centralne banke (ECB) za leto 2009 in delo ECB v tem letu. Ker smo izjavo Evropskega parlamenta o letnem poročilu ECB za leto 2008 sprejeli z zamudo zaradi parlamentarnih volitev leta 2009, od zadnje izjave Evropskega parlamenta o delovanju ECB še ni poteklo veliko časa. Poročilo za leto 2008 je obravnavalo predvsem delovanje ECB v finančni in gospodarski krizi. Žal se razmere po tem še niso spremenile. Naše gospodarsko, finančno in vedno bolj tudi politično delovanje je pretežno v znamenju krize. Letno poročilo ECB za leto 2009 tako obravnava predvsem odziv ECB na krizo, strategijo za izhod iz krize in upravljanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE), v pisni obliki.(PL) V zadnjem času se Evropska centralna banka posveča predvsem boju proti finančni krizi in poskusom ponovne stabilizacije ekonomske in monetarne unije. Za odpravo učinkov tako globoke krize bodo morale države sprejeti nov model ekonomskega upravljanja. Evropska centralna banka bi morala podpirati ukrepe za uravnoteženje proračunov in spodbujati odplačevanje dolgov, namesto da odobrava nova posojila že zdaj močno zadolženim gospodarstvom.

Finančna kriza po državah članicah Evropske unije nevarno ogroža stabilnost evra. Razodeva tudi pomanjkljivosti v delovanju evrskega območja in opozarja, da sta nujni reforma in učinkovitejša gospodarska konsolidacija članic Unije. Poskrbeti moramo tudi za oblikovanje preventivnih mehanizmov, ki nas bodo opozorili na morebitno poglabljanje krize ali na njen prehod v novo fazo. Evropska unija in evrsko območje sicer lahko izideta iz krize močnejša kot doslej, izkušnje zadnjih mesecev pa nam morajo biti podlaga za ustrezne ugotovitve in sklepe. Prepričan sem, da bodo imele pri tem odločilno vlogo Evropska centralna banka in vlade držav članic EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. (DE) Letno poročilo Evropske centralne banke (ECB) je predvsem analiza odzivov ECB na finančno in gospodarsko krizo. ECB se je odzvala hitro in delovala uspešno. Z nizom izrednih ukrepov ji je uspelo izboljšati likvidnost na trgih. Zdaj pa je treba sprejete ukrepe pazljivo in postopoma odpraviti, saj „izredni ukrepi“ že po svoji naravi ne smejo postati pravilo. Banke, v zadnjem času pa tudi države članice, ki so zaradi izgube zaupanja pri akterjih na finančnih trgih danes glede dostopa do finančnih sredstev odvisne od posredniških posegov ECB, morajo spet postati neodvisne. Centralna banka ves čas poudarja, da je neodvisna, kriza v zadnjem času pa kaže, da to ni več tako pomembno, da bi lahko povsem mirno govorili o neodvisnosti. Po obsežnem kapitalskem vložku v obliki izrednih posojil irskemu bančnemu sistemu in nakupa vladnih obveznic je ECB zdaj pravzaprav odvisna od pripravljenosti in odločitve Irske, ali bo sprejela reševalni sveženj EU in z njegovo pomočjo lahko odplačevala posojila ECB. ECB se mora upreti vsakemu poskusu, da bi jo spremenili v političen organ.

 
  
  

Poročilo: Christian Ehler (A7-0308/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Charalampos Angourakis (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Poročilo Evropskega parlamenta o razvoju civilno-vojaških zmogljivosti EU razkriva odvraten imperialističen obraz EU in političnih predstavnikov kapitala. Je pravzaprav pošasten priročnik za imperialistične posege EU in zločine proti človeštvu. Odkrito podpira „novo doktrino“ Nata o „prepletenosti notranje in zunanje varnosti“ in poziva EU k vzpostavitvi in načrtovanju civilnih in vojaških sil, da bo lahko s civilnimi in vojaškimi sredstvi neposredno posegala v vse kotičke sveta pod krinko „kriznega upravljanja“ in „ohranjanja miru“. Politični predstavniki monopolov brez vsake zadrege predlagajo niz ukrepov za povečanje učinkovitosti vojaških misij EU, okrepitev lastnih položajev v vojni med imperialisti, ki nebrzdano divja tako na svetovni ravni kot v sami EU. Med take predloge spadajo tudi ustanovitev stalnega operativnega štaba EU v obliki „skupnega štaba EU za krizno upravljanje“, nove „integrirane policijske enote“, boljša uporaba evropskih orožniških sil, nova „ekipa strokovnjakov“ za hiter odziv civilnih zmogljivosti, tesnejše sodelovanje z Natom, ureditev, po kateri se bo Nato lahko zanašal na „civilne zmogljivosti EU“, in usklajevanje „razvojnih zmogljivosti“ EU s standardi Nata.

 
  
MPphoto
 
 

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. (RO) Vedno jasnejša postaja tesna prepletenost notranje in zunanje varnosti. V takih razmerah je razvoj politik in zmogljivosti za krizno upravljanje in preprečevanje sporov pravzaprav naložba v varnost državljanov Evropske unije. Evropska služba za zunanje delovanje bi morala biti glavni dejavnik pri oblikovanju resnično celovitega evropskega pristopa na področju upravljanja civilnih in vojaških kriz na evropski ravni ter na področju preprečevanja konfliktov, ki bi EU opremil z ustreznimi strukturami, različnimi kadri in finančnimi viri za izpolnjevanje njene globalne odgovornosti. Po ustanovitvi ESZD bo treba premestiti strukture SVOP, vključno z direktoratom za krizno upravljanje in načrtovanje, civilno zmogljivostjo za načrtovanje in izvajanje operacij, vojaškim osebjem EU in situacijskim centrom, v ESZD, pod neposredno oblast in pristojnost podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.

Za vključitev in usklajeno delovanje teh struktur odgovarja neposredno visoka predstavnica. Za uspešnejše oblikovanje celovitega pristopa EU Nujno je nujno tesno sodelovanje med ESZD in drugimi službami Komisije, še zlasti tistimi, odgovornimi za področja razvoja, človekoljubne pomoči, civilne zaščite in javnega zdravja.

 
  
MPphoto
 
 

  Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki. (IT) Čestitam poročevalcu gospodu Ehlerju za predstavitev področja temeljnega pomena za Evropsko unijo, namreč, civilno-vojaškega sodelovanja.

Glasoval sem za poročilo, ker zagovarjam tesnejše sodelovanje med civilnimi in vojaškimi zmogljivostmi, saj bodo tako njihovi odzivi na krize in grožnje današnjih časov, vključno z naravnimi nesrečami, učinkovitejši.

Pozdravljam tudi zamisel o sprejemu bele knjige Evropske unije o varnosti in obrambi, ki bi temeljila na sistematičnih in strogih pregledih varnosti in obrambe, ki bi jih izvajale države v skladu s skupnimi merili in časovnim razporedom, in bi jasneje opredelila varnostne in obrambne cilje, interese in potrebe Unije v povezavi s sredstvi in viri, ki so na voljo.

Nedavna kriza na Haitiju nas je opomnila, da se mora Evropska unija usposobiti za bolj usklajeno in hitrejšo razmestitev vojaških virov v okviru pomoči pri elementarnih nesrečah, zlasti zmogljivosti letalskega prevoza. Glede na pomen takih misij menim, da bi morali rešitve za njihovo financiranje poiskati hitreje, in, za večjo preglednost, za vsako misijo oblikovati posebno proračunsko vrstico.

 
  
MPphoto
 
 

  Alain Cadec (PPE), v pisni obliki. (FR) Poročevalec prepričljivo utemeljuje potrebo po učinkovitejšem usklajevanju in delitvi nalog med civilnimi in vojaškimi silami pri kriznem upravljanju. Razmejitev med strateškimi in operativnimi razsežnostmi še ni dovolj jasna. Zato podpiram predlog poročevalca, naj se ustanovi stalni štab, ki bo odgovoren za načrtovanje in izvajanje vojaških operacij. V zvezi z razvojem civilno-vojaških zmogljivosti bi si morale države članice postaviti cilje v skladu z razpoložljivimi človeškimi viri. Prav tako bi bilo koristno vzpostaviti resnično finančno solidarnost med državami članicami. Veliko prednosti pa bi prineslo tudi več sinergije med civilnimi in vojaškimi raziskavami, saj bi nam usklajevanje prihranilo dvojno delo, s tem pa tudi nepotrebne stroške.

 
  
MPphoto
 
 

  Lara Comi (PPE), v pisni obliki. – (IT)Si vis pacem, para bellum“ („Če hočeš mir, se pripravi na vojno“) so besede starih modrecev. Časi oboroževalne tekme so k sreči za nami. Sporočilo latinskega izreka pa velja še danes. Ne moremo se resno in prepričljivo zavzemati za mir, če nismo sposobni miru tudi zagotoviti, v skladu z resnimi in objektivnimi pravili.

Ni sicer naloga Evropske unije posegati v prav vsak konflikt na svetu, kot pomembna gospodarska in politična sila pa bi morala dati čutiti svojo prisotnost povsod tam, kjer gre za njene interese, po potrebi tudi z vojaškimi sredstvi, in obnoviti red in mir, ki sta pogoj za uspešno reševanje konfliktov. Iz tega sledi, da večja avtonomija, obenem pa tesnejše povezave z Natom in drugimi organizacijami, lahko samo okrepijo avtoriteto, prepričljivost in kohezijo Evrope.

 
  
MPphoto
 
 

  Corina Creţu (S&D), v pisni obliki. Naša želja je, da bi ustanovitev Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) prispevalo k oblikovanju resnično celovitega evropskega pristopa k civilnemu in vojaškemu kriznemu upravljanju na evropski ravni, preprečevanju konfliktov in vzpostavljanju miru tako, da bi EU opremila z ustreznimi strukturami, človeškimi in finančnimi viri za izpolnjevanje njene globalne odgovornosti v skladu z Ustanovno listino OZN. Glede na to, da je za vzdrževanje mednarodnega miru in mednarodne varnosti primarno odgovoren varnostni svet ZN; je treba vzpostaviti tesno sodelovanje med EU in ZN na področju civilnega in vojaškega kriznega upravljanja, zlasti pri operacijah človekoljubne pomoči, v katerih ima vodilno vlogo Urad Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA). To sodelovanje bi bilo koristno tudi okrepiti, še zlasti na območjih, kjer ena organizacija prevzema naloge od druge, na kar nas opozarjajo nekateri spodrsljaji na Kosovu.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. Glasovala sem za poročilo, saj menim, da je za učinkovito odzivanje na današnje krize in varnostne grožnje, vključno z naravnimi nesrečami, pogosto treba uporabiti civilne in vojaške zmogljivosti in da morajo le-te tesneje sodelovati med seboj.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Živimo v svetu, kjer je, prvič, vedno manj verjeten konvencionalen vojaški napad na EU ali katero od njenih držav članic, in drugič, kjer so varnostne grožnje vedno bolj razpršene po vsej obli, pa naj gre za mednarodni terorizem, kibernetske napade na življenjsko pomembne informacijske sisteme, napade z raketami velikega dosega na evropske cilje ali piratstvo v mednarodnih vodah. Kot organizacija, ki si prizadeva za ohranitev miru, preprečevanje konfliktov in obnovo po konfliktih ter krepitev mednarodne varnosti, mora biti EU sposobna tudi na tem področju delovati kot svetovni akter in zagotavljati varnost državljanom na lastnem ozemlju. Zato menim, da mora EU sodelovati z Združenimi narodi, na evroatlantskem območju pa z Natom, ki ta teden sprejema svoj novi strateški koncept, katerega namen je okrepiti sposobnost Zavezništva za obvladovanje nekonvencionalnih varnostnih groženj in okrepiti njegove vezi z Evropsko unijo, kar vključuje tudi „praktično sodelovanje pri operacijah v vseh vrstah kriz, od usklajenega načrtovanja do medsebojne podpore na terenu“.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) EU se je zavezala, da bo opredelila in zasledovala skupno politiko in dejavnosti za ohranjanje miru, preprečevanje konfliktov, podporo obnovi po konfliktih in krepitev mednarodne varnosti v skladu z načeli Ustanovne listine OZN. S svojim civilnim kriznim upravljanjem EU že danes opazno prispeva k varnosti na svetu in tako uveljavlja svoja temeljna načela in vrednote. Ustanovitev Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) bi morala še dodatno prispevati k razvoju res celovitega evropskega pristopa k civilnemu in vojaškemu kriznemu upravljanju, preprečevanju konfliktov in vzpostavljanju miru tako, da bi EU opremila z ustreznimi strukturami, različnimi kadri in finančnimi viri za izpolnjevanje njene globalne odgovornosti. Pri tem bi rad poudaril, da moramo pospešiti urejanje financiranja civilnih misij in poenostaviti postopke odločanja ter organiziranja izvedbe. Zato mora Svet po posvetovanju s Parlamentom čim prej sprejeti ustrezne sklepe o ustanovitvi zagonskega sklada, ki ga predvideva člen 41 Pogodbe o Evropski uniji (TEU).

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) To poročilo jasno ponazarja krizo kapitalizma in diplomacijo topnjač, s katero jo skuša reševati EU v sodelovanju z Natom in ZDA.

Glasniki interesov velikega kapitala ─ večina poslancev naše zbornice ─ vztrajno skušajo zamegliti zgodovinske in današnje odgovornosti EU za varnostne probleme na svetu. Zato ta resolucija utemeljuje tezo o preventivnih vojnah z zablodo, da je mogoče „varnost“ državljanov EU zagotoviti s politiko posegov, kršenja suverenosti držav in ljudstev ter sprožanja vojn povsod tam, kjer gre za interese gospodarskih skupin EU; taka politika pa se bo z ustanovitvijo Evropske službe za zunanje delovanje samo še razmahnila.

Vedno jasneje pa postaja, da EU v resnici spada med grožnje, ki visijo nad glavami naših ljudi. V času, ko delavci izgubljajo pomembne pravice in ljudje trpijo drakonske ukrepe, češ da primanjkuje denarja, je usmerjanje sredstev v nabavo orožja in krepitev vojaške industrije vredno vse obsodbe.

 
  
MPphoto
 
 

  Richard Howitt (S&D), v pisni obliki. ─ Kar zadeva glasovanje o poročilu gospoda Ehlerja, smo laburistični poslanci poročilo z veseljem podprli. Z laburističnimi kolegi z veseljem podpiramo koristno civilno-vojaško sodelovanje in krepitev zmogljivosti za ohranjanje miru, preprečevanje konfliktov in podporo obnovi po konfliktih. V današnji finančni stiski po vsej Evropi pa se sprašujemo, ali je res treba ustanavljati skupni operativni štab EU in koliko bi taka ustanovitev sploh prispevala k dejavnostim, ki že uspešno tečejo.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. ─ Pozdravljam nekatere točke v poročilu, ki obravnava civilno-vojaško sodelovanje in razvoj civilno-vojaških zmogljivosti. Še zlasti pozdravljam sodelovanje ob humanitarnih krizah in naravnih nesrečah.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Poskrbeti moramo za učinkovito odzivanje na današnje krize in varnostne grožnje, vključno z naravnimi nesrečami, zato moramo pogosto uporabljati civilne in vojaške zmogljivosti skupaj, ob tesnejšem medsebojnem sodelovanju. Razvoj celovitega pristopa EU in združitev vojaških ter civilnih zmogljivosti za krizno upravljanje spadata med pomembne vidike skupne varnostne in obrambne politike (SVOP) in sta njena osrednja dodana vrednost. Ustanovitev Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) bi morala še dodatno prispevati k razvoju res celovitega evropskega pristopa k civilnemu in vojaškemu kriznemu upravljanju, preprečevanju konfliktov in vzpostavljanju miru tako, da bi EU opremila z ustreznimi strukturami, različnimi kadri in finančnimi viri za izpolnjevanje njene globalne odgovornosti v skladu z Ustanovno listino OZN.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Glasoval sem proti poročilu o civilno-vojaškem sodelovanju in razvoju civilno-vojaških zmogljivosti. Poročilo zelo podrobno opisuje sedanja dogajanja na področju varnostne politike. Po mojem mnenju pa ne daje jasnih, prepričljivih in oprijemljivih odgovorov na pomembna vprašanja, na primer, ali naj se EU dolgoročno postavi na svoje noge ali ohrani sedanje zelo tesne povezave z Natom in tako še naprej prepušča svoje zunanjepolitične odgovornosti ZDA.

 
  
MPphoto
 
 

  Justas Vincas Paleckis (S&D), v pisni obliki. ─ S postopnim zatonom vojn med državami in vzponom državljanskih in etničnih vojn, ki bodo očitno zaznamovale 21. stoletje, postaja ločnica med ohranjanjem miru in vzpostavljanjem miru vedno nejasnejša. Nove značilnosti konfliktov zahtevajo tesnejše sodelovanje med civilnimi in vojaškimi zmogljivostmi. Zelo uspešna nadzorna misija v Acehu (AMM) pod vodstvom EU v letih od 2005 do 2006 nam mora biti zgled in opomin, kako lahko s sinergijami med civilnim in vojaškim delovanjem hitro in učinkovito utrdimo mir in vzpostavimo zaupanje v nemirnih okoljih. V času, ko je skupina za demobilizacijo, ki so jo sestavljali predvsem vojaški strokovnjaki, nadzirala hitro in uspešno razorožitev, je civilna skupina AMM že vzpostavljala podlage za politični dialog in zavezo obeh strani k trajnemu miru. Delovanja civilnih in vojaških strokovnjakov ne bi smeli omejevati s tehničnimi oznakami narave njihovih operacij, pač pa bi ga morali usmerjati glede na primernost in stroškovno učinkovitost. Glasoval sem za poročilo, ker lahko po mojem mnenju odločilno prispeva k razvoju neagresivne, pa vendar dosledne in učinkovite zunanje politike EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za poročilo gospoda Ehlerja, ker menim, da obravnava pomembno področje na resen način, ob celovitem upoštevanju niza vidikov.

Sodelovanje, kakršnega predvideva poročilo, je značilna sestavina operacij ohranjanja miru, pri katerih vojaške zmogljivosti sodelujejo s civilnimi (lokalnimi organi, državnimi, mednarodnimi in nevladnimi organizacijami in agencijami) pri obnavljanju ustreznih življenjskih razmer in zagonu obnove. Take dejavnosti vzpostavljajo in ohranjajo polno sodelovanje med vojaškimi silami, civilnim prebivalstvom in lokalnimi institucijami pri ustvarjanju razmer, potrebnih za uresničevanje zastavljenih ciljev. Zato je pomembno, da Evropska unija podpira in spodbuja sodelovanje te vrste.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za poročilo, saj soglašam, da mora Evropa za izpolnjevanje svojih nalog na področju ohranjanja miru, preprečevanja konfliktov, krepitve mednarodne varnosti in podpore ljudem po nesrečah nujno spodbujati sodelovanje med civilnimi in vojaškimi zmogljivostmi in poskrbeti za ustrezne vire za okrepitev svoje sposobnosti kriznega upravljanja na svetovni ravni.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. ─ Vzdržali smo se glasovanja o poročilu, saj menimo, da je še vedno vse preveč pozornosti posvečene vojaškim zmogljivostim, vse premalo pa civilnim in preventivnim dejavnostim.

 
  
MPphoto
 
 

  Rafał Trzaskowski (PPE), v pisni obliki. (PL) Parlament je ponovno odločno in glasno podprl razvoj skupne varnostne in obrambne politike EU, pri čemer pa se vztrajno brani sprejeti aktivno vlogo pri oblikovanju te politike. Zavedamo se dodane vrednosti te politike, ki predvsem odpira možnosti za sodelovanje med civilnimi in vojaškimi zmogljivostmi, čeprav nas v praksi, kot opominja tudi poročilo, čaka še precej dela pri tem. Podpiram vključitev institucionalnih struktur te politike v Evropsko službo za zunanje delovanje, ob tem pa bi rad ponovil opozorilo poročevalca, da mora ESZD tesno sodelovati z organi, ki bodo pri tem ostali v okviru Komisije.

 
  
MPphoto
 
 

  Geoffrey Van Orden (ECR) , v pisni obliki. ─ Načelo krepitve civilno-vojaškega sodelovanja pri nekaterih dejavnostih smo sicer pripravljeni odločno podpreti, vendar poročilo meri v povsem drugo smer. V bistvu to poročilo prek podpihovanja ambicij EU na obrambnem področju spodbuja združevanje EU. Teh ciljev ne podpiramo. Natančneje: ne podpiramo zamisli o beli knjigi EU o obrambi, ki naj bi „jasno opredelila možnosti za združevanje obrambnih zmogljivosti na ravni EU“, zahteve po novih kadrih za podvojene vojaške strukture EU, ustanovitve stalnega „operativnega štaba EU, ki bi bil odgovoren za operativno načrtovanje in izvedbo vseh civilnih misij in vojaških operacij EU“ in zamisli o pionirski skupini držav, ki bi utirala pot združitvi obrambnih zmogljivosti na podlagi mehanizma „stalnega strukturnega sodelovanja“ iz Lizbonske pogodbe. Takih primerov pe je še precej. Zaradi vseh teh razlogov smo glasovali proti tej resoluciji.

 
  
MPphoto
 
 

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. (DE) Z Lizbonsko pogodbo se je oblikovanje skupne obrambne politike uvrstilo med konkretne cilje EU. Z zagotovitvijo in učinkovitejšo uporabo finančnih virov in civilnih ter vojaških zmogljivosti želi Evropska unija okrepiti svoje sposobnosti na področju kriznega upravljanja. Na ravni EU bodo vojaške zmogljivosti razvijale tiste države, ki se za to odločijo, v okviru stalnega strukturnega sodelovanja. Gospod Ehler v svojem poročilu poziva k opredelitvi pogojev za vojaško sodelovanje in k jasni opredelitvi stalnega strukturnega sodelovanja. Kot Avstrijko me take jasne opredelitve zelo zanimajo, še zlasti v zvezi z uresničevanjem solidarnostne klavzule iz člena 222 Pogodbe o delovanju Evropske unije in klavzule o medsebojni pomoči iz člena 42(7) Pogodbe o Evropski uniji, ki sta tudi omenjeni v poročilu. Klavzula o medsebojni pomoči izrecno določa, da ne posega v varnostne in obrambne politike posameznih držav članic, kar pomeni jamstvo za ohranitev nevtralnosti teh držav.

Solidarnostna klavzula pa še naprej prepušča državnim organom odločitve o tem, ali bodo zahtevali pomoč od EU in kakšna naj bo ta pomoč. Državljani Avstrije pa smo po vrsti poročil v javnih občilih precej zaskrbljeni, zato si želimo določnejših informacij o novih vojaških razsežnostih EU.

 
  
  

Poročilo: Izaskun Bilbao Barandica (A7-0299/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi dolgoročnega načrta za stalež sardona v Biskajskem zalivu in ribištvo, ki izkorišča za stalež, ker lahko uredba prispeva k ohranjanju ravni biomase, ki bo omogočala trajnostno izkoriščanje, na podlagi znanstvenih priporočil.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Glede na velik pomen ribolova sardonov v Biskajskem zalivu, na škodo, ki ga je povzročilo zaprtje ribolova skupinam ljudi, ki so od te dejavnosti odvisne (ribičem, popravljavcem ribiških mrež, konzervni industriji) in na to, da države članice s kompenzacijami niso pokrile izpada dohodka, je nujno sprejeti dolgoročni načrt za obnovitev staleža sardona, da bodo lahko ribiči spet začeli izkoriščati te ribolovne vire, pri tem pa ne bodo ogrozili staleža te ribje vrste, tako pomembne za evropsko ribištvo in konzervno industrijo. Kar zadeva 10-odstotno zmanjšanje ribolovnih kvot in način izračunavanja izkoriščanja, menim, da so taki ukrepi pretirani, saj ne upoštevajo gospodarskih in družbenih učinkov na prizadeto industrijo in prebivalstvo.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Namen tega predloga uredbe je določiti dolgoročni načrt za stalež sardona v Biskajskem zalivu in ribištvo, ki izkorišča ta stalež. Ribolov na sardona je v Biskajskem zalivu od leta 2005 zaprt, in sicer zaradi nezadostnega staleža te ribje vrste. Za povečanje staleža sardona v Biskajskem zalivu na raven, ki bo omogočala trajnostno izkoriščanje, moramo sprejeti dolgoročne ukrepe za upravljanje, s katerimi bomo zagotovili, da bo izkoriščanje staleža trajnostno, s tem pa prispevali k stabilnosti ribištva ob čim manjšem tveganju izčrpanja staleža. Pozdravljam odobritev dolgoročnega načrta v poročilu in nasprotujem letnemu ad hoc dodeljevanju ribolovnih možnosti, saj le dolgoročni načrt lahko zagotovi ribištvu stabilnost in okrepi nadzor in izvrševanje. Pridružujem se podpori vključitvi pristojnih regionalnih uprav v nadzor, inšpekcije in spremljanje, saj so te uprave bližje dogajanju, pa tudi zahtevi, da se pred začetkom vsake ribolovne sezone sestavi in objavi poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Zaradi zaskrbljujočega stanja staleža sardona v Biskajskem zalivu je ribolov na to vrsto od leta 2005 zaprt. Zaprtje ribolova ─ ki je imelo neizogibne tragične gospodarske in družbene učinke, ki jih je seveda treba kolikor mogoče preprečevati ali vsaj omiliti ─ je prispevalo k obnovi staleža sardona, tako da je njegovo izkoriščanje spet mogoče. Menimo, da morajo vse odločitve v zvezi z zapiranjem ribolova, ponovnim odpiranjem in določanjem pogojev za izkoriščanje ribolovnih virov obvezno temeljiti predvsem na strokovnem znanju in priporočilih glede stanja virov. Zato mora biti strokovno znanje čim bolj kakovostno in temeljito, treba pa ga je tudi sproti osveževati, torej moramo zagotoviti ustrezna finančna sredstva v ta namen, in sicer prek finančnih instrumentov skupne ribiške politike.

Dolgoročni načrti so pomemben instrument upravljanja ribištva, omogočajo nujno ohranjanje ribolovnih virov na trajnostnih ravneh, obenem pa določajo srednjeročne pogoje za izkoriščanje teh virov, kar je zelo pomembno za gospodarsko in družbeno stabilnost ribištva in skupnosti, ki so d njega odvisne.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. ─ Ribolov na sardona je v Biskajskem zalivu od leta 2005 zaprt, in sicer zaradi nezadostnega staleža te ribje vrste. Poročilo našteva cilje načrta, po katerem naj bi ohranili stalež sardona v Biskajskem zalivu na ravni, ki bo omogočala trajnostno izkoriščanje ob največjem donosu v skladu z znanstvenimi priporočili, ter ribiškemu sektorju zagotovili čim večjo stabilnost in donosnost. Načrt je podoben drugim dolgoročnim načrtom za pelagične vrste (kot je pred kratkim sprejeti načrt za stalež sledi v vodah zahodno od Škotske), saj predvideva pravila za nadzor ulova ob dolgoročno visokih donosih, obenem pa stalež ščiti pred izčrpanjem.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Začasno zaprtje ribolova na sardona v Biskajskem zalivu, ki velja od leta 2005, je ljudem in podjetjem, ki se s to dejavnostjo preživljajo, povzročilo hude težave. V petih letih od zaprtja ribolova se je stalež te ribje vrste v Biskajskem zalivu okrepil na sprejemljivo raven, tako da je danes mogoče ribolov spet odpreti, vendar v skladu z dolgoročnim načrtom za ohranjanje staleža sardona, tako da obstoj te vrste ne bo ogrožen, ribolov pa bo razširil gospodarske možnosti na tem območju.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Za sardona so bile v Biskajskem zalivu spet uvedene ribolovne kvote, to pa ne velja za pelagične ribje vrste in tuna. Število ribiških plovil na tem območju se je skrčilo s 391 plovil leta 2005 na 239 plovil v letu 2009, to pa je hud udarec za njegovo gospodarstvo. Poročevalka pa ugotavlja, da se stalež sardona še ni povsem obnovil. Za odpravo problemov v zvezi s staležem sardona je potreben nov načrt za upravljanje, tako da ne bodo več potrebna vsakoletna pogajanja.

Poročevalka meni, da bi moral novi načrt tudi opredeliti mehanizme za nadzor ulova. Glasovanja sem se vzdržal, ker poročevalka pojasnjuje, da se bodo točke iz načrta, povezane z nadzorom, najverjetneje še spremenile z novo uredbo Sveta o nadzoru, ne ve pa, kakšne bodo te spremembe.

 
  
MPphoto
 
 

  Claudio Morganti (EFD), v pisni obliki. (IT) Ribolov na sardone v Biskajskem zalivu ima velik gospodarski in družbeni pomen. Ta ribolov je od leta 2005 zaprt, ribiška flota se je skrčila s 391 plovil v letu 2005 na 239 plovil v letu 2009, zaprtje pa je neposredno prizadelo 2500 družin. Zaprtje je prizadejalo resno škodo pri skupinah, ki so od te dejavnosti odvisne (ribiči, popravljavci ribiških mrež, konzervna industrija itd.). Izguba dohodka ni bila krita s kompenzacijsko pomočjo, ki bi jo odobrile države članice.

Sprejem tega načrta bo omogočil umik upravljanja staleža sardona z vsakoletnih decembrskih političnih pogajanj in njegovo uvrstitev med dolgoročne cilje upravljanja evropskih virov, kar bo zagotovilo trajnost staleža in največji donos.

Predvideno je pravilo o izkoriščanju, po katerem se celotni dovoljeni ulov za vsako leto (od julija do junija naslednjega leta) določa na podlagi ocene drstitvene biomase v maju, tik pred ribolovno sezono, kar pomeni, da bodo na voljo najnovejši podatki. Vsi prizadeti težko pričakujejo ponovno odprtje ribolova in so precej prispevali pri pisanju tega dokumenta. Zato sem se odločil glasovati za poročilo kot celoto.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) Ribolov na sardone v Biskajskem zalivu ima velik gospodarski in družbeni pomen. Ribolov pa je že pet let zaprt, to pa je neposredno prizadelo ribiče in njihove družine, pa tudi zmanjšalo dohodke dejavnosti, povezanih z ribištvom, med katere spadata tudi popravljanje ribiških mrež in konzervna industrija. Žal tudi pomoč, ki so jo odobrile države članice, ni v celoti pokrila teh znatnih izgub dohodkov. Zaprtje ribolova je treba zato ponovno preučiti in sprejeti dolgoročni načrt reševanja, v katerem bodo upoštevane vse potrebe in zahteve.

Zato sem glasoval za poročilo gospe Bilbao Barandica. Tako sem se odločil predvsem zato, ker predvideva pravilo o izkoriščanju, ki bo omogočilo največji donos ob spoštovanju načela previdnosti in zagotovilo ribičem največji možni obseg dejavnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Ribolov na sardone v Biskajskem zalivu ima velik gospodarski in družbeni pomen, njegovo zaprtje leta 2005 pa je hudo prizadelo skupine, ki so odvisne od te dejavnosti (ribiče, popravljavce ribiških mrež, konzervno industrijo itd.). Glasoval sem za poročilo, saj sem prepričan, da je sprejem dolgoročnega načrta prava rešitev za racionalizacijo izkoriščanja tega vira, da bo zagotovil dolgoročno trajnost ribištva, obenem pa omilil tveganje izčrpanja staleža sardona.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. (ES) Naša razprava o stanju ribjega staleža in o načrtu za njegovo obnovitev je, kot smo že slišali, prelomna, tako za to ribjo vrsto kot za odnose med Svetom, Parlamentom in Komisijo.

Naša skupina že od vsega začetka podpira previdnostne predloge Komisije, še zlasti: 1) pravilo o izkoriščanju (pri katerem se zavzemamo, da ne bi smelo presegati vrednosti 0,3), 2) upoštevanje živih vab v celotnem dovoljenem ulovu, in 3) zmanjšanje celotnega dovoljenega ulova za najmanj 25 %, če bo potrebno.

Te tri točke je večina članov Odbora za ribištvo na koncu sprejela in prepričan sem, da bo tako tudi pri glasovanju na plenarnem zasedanju. Ta primer je prelomnega pomena in upam, da smo se iz njega kaj naučili, da bomo končno začeli ravnati kot holistični zdravniki, ki zdravijo, ne več zgolj kot forenziki.

 
  
  

Poročilo: Pat the Cope Gallagher (A7-0296/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za resolucijo, saj sem prepričan, da so ukrepi za spremljanje in nadzor ribolovnih območij, ki jih je predstavila Komisija, potrebni. Resolucija se poskuša soočiti s pomanjkanjem informacij o staležu tako, da določi formulo za plovila, udeležena v ulovu šura, glede na letno kvoto najvišjega letnega iztovora šura iz navedenih območij.

Predlagani načrt zadeva predvsem lastnike, operaterje in posadke oceanskega ribiškega ladjevja, ki delujejo na območju zahodnega staleža šura, to je v Severnem morju, zahodno od Britanskega otočja, v zahodnem angleškem kanalu, v vodah zahodne Bretanje, Biskajskem zalivu ter severno in severozahodno od Španije, njegov glavni cilj pa je zagotoviti izkoriščanje živih vodnih virov, ki omogoča trajnostne gospodarske, okoljske in socialne pogoje. Pomembna je tudi ugotovitev, da je Portugalski uspelo zaščititi svoje ribolovne interese in ohraniti svoje zgodovinske pravice do ribolova na teh območjih. Rad bi poudaril tudi ugodno rešitev za malo priobalno ribištvo, ki je v celoti združljiva z zaščito virov.

 
  
MPphoto
 
 

  Slavi Binev (NI), v pisni obliki.(BG) Zahodni staleži so gospodarsko najpomembnejši staleži šura v vodah EU. Zato jih moramo obravnavati z vidika dolgoročnega izkoriščanja živih vodnih virov, ki bo zagotovilo potrebno trajnost in razvoj, pa tudi s socialnega vidika ─ vidika lastnikov, operaterjev in posadk ribiških plovil. Zato soglašam s predlogom Komisije o določitvi dolgoročnega načrta za zahodni stalež šura in ribištvo, ki izkorišča ta stalež.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo o predlogu o določitvi dolgoročnega načrta za zahodni stalež šura in ribištvo, ki izkorišča ta stalež, saj pomeni prispevek k gospodarsko, okoljsko in socialno trajnostnega izkoriščanja staleža. Predlog, ki je zadeva tudi Portugalsko, upošteva različen značaj in namen zadevnih flot, med drugimi tudi obrtniška plovila za oskrbo splošne javnosti z visoko kakovostnimi svežimi ribami.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Če se zavzemamo za ribištvo in gospodarske ter socialne interese, povezane z njim ─ predvsem prehranske ─ še ne pomeni, da se zavzemamo za pravico do ribolova brez vseh pravil in omejitev. Znano je, da so ribolovni viri omejeni in da se ob intenzivnem ribolovu izkoriščani staleži ne morejo sproti obnavljati. Zato je nujno določiti načrte za vzdrževanje in ohranjanje ribjih staležev, ki uravnovešajo gospodarske in socialne interese z ohranjanjem ribjih vrst, kar je ključnega pomena za dolgoročno zagotavljanje ribolovnih možnosti. S predlaganimi in sprejetimi spremembami se poročilo zavzema za tradicionalni ribolov na šura, še zlasti pa omogoča 30 portugalskim plovilom nadaljevati ribolov v vodah Biskajskega zaliva, kar je velikega nacionalnega interesa, kot poudarja tudi gospa Patrão Neves, poročevalka v senci za Skupino Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov).

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Predlog se poskuša soočiti s pomanjkanjem informacij o staležu tako, da določi formulo za plovila, udeležena v ulovu šura, glede na letno kvoto najvišjega letnega iztovora šura iz navedenih območij. Ta formula temelji na najboljših trenutno dosegljivih znanstvenih in bioloških pokazateljih o razvoju staleža. Veseli me, da zajema tudi dejavnost obrtniških flot, ki se s tem ribolovom že od nekdaj ukvarjajo za oskrbo lokalnih potrošnikov s svežimi ribami, zato ribolovna območja ne smejo biti preveč oddaljena od obale. Rad bi poudaril tudi pomembno vlogo, ki jo je imel Parlament pri razveljavitvi in spremembah zadevnih delegiranih aktov Komisije.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Večletni načrti so pomemben instrument upravljanja ribištva, omogočajo nujno ohranjanje ribolovnih virov na trajnostnih ravneh, obenem pa določajo srednjeročne pogoje za izkoriščanje teh virov, kar je zelo pomembno za gospodarsko in družbeno stabilnost ribištva in skupnosti, ki so d njega odvisne. Zato pozdravljamo sprejem tega poročila, pa tudi sprejem sprememb, ki jih je predlagala naša skupina v zvezi s porazdelitvijo skupnih dovoljenih ulovov med ribolovnimi območji, ki se nam zdi bistvenega pomena za gospodarsko in socialno pravično upravljanje staleža. Ko določamo omejitve ribolova, priobalnega in obrtniškega ribolova, namenjenega oskrbe lokalnih potrošnikov s svežimi ribami, ne bi smeli obravnavati enako kot industrijski ribolov za industrijsko predelavo in izvoz.

Če hočemo, da bo upravljanje ribolovnih virov uspešno zajelo biološke, okoljske, gospodarske in socialne vidike, moramo pri določanju celotnega dovoljenega ulova upoštevati tudi značilnosti posameznih flot in končni trg rib.

 
  
MPphoto
 
 

  Pat the Cope Gallagher (ALDE), v pisni obliki. (GA) Moje poročilo obravnava dolgoročni načrt za upravljanje enega od najpomembnejših ribjih staležev v Evropi. Z dolgoročnim načrtom za šura želimo poskrbeti, da bodo staleži v prihodnosti dosegli najvišjo trajnostno raven. Izvirni predlog je prišel iz regionalnega posvetovalnega sveta za pelagične staleže, v njem pa je orisan velik pomen evropskega pelagičnega sektorja pri trajnostnem upravljanju ribjih staležev.

Člani iz Španije in Portugalske so se zavzemali za vzpostavitev dveh območij celotnega dovoljenega ulova, vendar to ne bi bilo smiselno, saj bi bilo v škodo irski pelagični floti. Pri končnem glasovanju mi je uspelo te spremembe prilagoditi.

To poročilo spada med prve zakonodajne pobude na področju ribištva po uveljavitvi Lizbonske pogodbe, zato je bilo pri njegovi pripravi nekaj postopkovnih zastojev.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. ─ Pomen zahodnega šura za moje volivce se je lansko leto precej povečal, saj so ga samo v škotskih pristaniščih iztovorili s tujih plovil za več kot 2 milijona GBP. Ta številka kaže, kako pomemben je šur za niz držav, pa tudi, kako pomembno je ustrezno upravljanje njegovega staleža. Popolnoma se strinjam z gospodom Gallagher, da je treba zahodni stalež šura obravnavati kot enovit stalež, menim pa tudi, da bi morale imeti pravico do sodelovanja pri upravljanju tega pomembnega vira vse zadevne ribiške države.

 
  
MPphoto
 
 

  Alan Kelly (S&D), v pisni obliki. ─ Namen predloga je zagotoviti izkoriščanje živih vodnih virov na gospodarsko, okoljsko in socialno trajnosten način. Ker je to prva obravnava, lahko pričakujemo, da bo predlog v kasnejših fazah še spremenjen. Na splošno pa gre predlog v pravo smer in zdaj moramo dati besedo še drugim.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. ─ Predlog določa dolgoročni načrt za zahodni stalež šura in ribištvo, ki izkorišča ta stalež. Komisija je predpisala pravne instrumente za upravljanje staleža šura na podlagi razpoložljivih referenčnih vrednosti ohranjanja vrste in dognanj o dolgoročni trajnosti. Namen predloga je zagotoviti izkoriščanje živih vodnih virov na gospodarsko, okoljsko in socialno trajnosten način.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Sprejem dolgoročnega načrta za zahodni stalež šura in ribištvo, ki izkorišča ta stalež, je nujen za učinkovito in ustrezno izkoriščanje ribolovnih virov. Načrt bo, če se bodo seveda njegova pravila spoštovala, preprečil izčrpanje ribjega staleža in omogočil njegovo trajnostno izkoriščanje. Pri tem poročilu je pomembno tudi to, da je Portugalska ohranila dosedanje ribolovne kvote, kar je potrebno za uspešno delovanje njenega ribiškega sektorja, ki je v zadnjem času doživel precej udarcev.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) V časih, ko je prelov posameznih ribjih staležev vedno pogostejši pojav, bi morali več razpravljati o določanju kvot, pa tudi o načinih njihovega uveljavljanja in nadzora. Znanstvenikom pa še ni uspelo natančno ugotoviti ribjih staležev, v tem primeru zahodnega staleža šura. Tako vsi ukrepi, ki jih sprejemamo, temeljijo na ocenah. Vendarle bi morali te ocene uporabljati pri določanju celotnih dovoljenih ulovov. Glasovanja sem se vzdržal, ker poročilo ne namenja dovolj pozornosti gospodarskim vidikom ribolova na šura.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za poročilo gospoda Gallagherja, ker podpiram njegovo vsebino in sporočilo.

Menim namreč, da lahko ob novih znanstvenih dognanjih referenčne biološke vrednosti spremenimo v skladu z novimi znanstvenimi priporočili. Glede na to je očitno, da mora načrt predvideti tudi možnost prilagajanja referenčnih faktorjev.

Strinjam se s poročevalcem glede dostopa ribiških plovil do ribolovnih območij za šura. Priporočljivo bi bilo oblikovati bolj prožna pravila, kot jih je predlagala Komisija. Plovila, ki lovijo na enem ribolovnem območju, bi morala imeti možnost ulov iztovoriti tudi v pristanišču v drugem območju. Torej meni, da je ureditev, po kateri bi moral poveljnik ribiškega plovila beležiti ulov in območje ulova, izvedljiva in pravična.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Večletni načrti so temeljni instrumenti za gospodarsko, okoljsko in socialno trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov. Zato sem podprl poročilo o predlogu o določitvi večletnega načrta za upravljanje zahodnega staleža šura in pozdravljam sprejem spremembe, ki jo je predložila gospa Patrão Neves, saj je ta sprememba bistvenega pomena za zaščito malega ribištva in s tem povezanih interesov Portugalske.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. ─ Institucije si niso enotne predvsem glede tega, kateri del načrta za upravljanje ribištva zadeva določanje celotnih dovoljenih ulovov, ki je v izključni pristojnosti Sveta. Nekaj držav članic se zavzema, naj celotni načrt določa Svet, vendar ne uživajo široke podpore, niti podpore pravne službe Sveta. Večina držav članic meni, da bi moral Svet določati matematična pravila za določanje celotnih dovoljenih ulovov, a ne v postopku soodločanja. Dne 1. decembra 2009, na dan uveljavitve Lizbonske pogodbe, smo imeli v Odboru za ribištvo „okvirno glasovanje“ o spremembi, ki so jo predložili gospod Gallagher in še nekateri poslanci, končnega glasovanja o osnutku poročila s spremembami pa nismo imeli. Namen glasovanja je bil dati poročevalcema (gospodu Gallagherju v zvezi s šurom in gospe Bilbao Barandica v zvezi s sardonom) politični mandat za pogajanja s Svetom. Po več kot letu dni oklevanj v Svetu se je Odbor za ribištvo odločil za končno glasovanje v odboru kot obliko pritiska na Svet, naj zadevo premakne naprej.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. (PT) Zahodni stalež šura je gospodarsko najpomembnejši stalež te ribje vrste v vodah EU. Predlog Evropske komisije določa dolgoročni načrt za ta stalež, pa tudi za ribištvo, ki ga izkorišča. Namen je zagotoviti izkoriščanje živih vodnih virov na gospodarsko, okoljsko in socialno trajnosten način. Ta predlog bi bil lahko celo zgled za prihodnje večletne načrte za urejanje ribolovnih možnosti v vodah Evropske unije. Podpiram spremembe, ki jih je predložil Odbor za ribištvo Evropskega parlamenta, v zvezi z večjo prožnostjo pri določanju bioloških referenc in v zvezi z načinom izračunavanja celotnega ulova s pomočjo spodnje in zgornje meje, pa tudi v zvezi z uskladitvijo z zakonodajo Skupnosti o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike. Zato glasujem za to poročilo.

 
  
  

Poročilo: Marek Józef Gróbarczyk (A7-0295/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Odbor za varstvo morskega okolja Mednarodne pomorske organizacije je označil Baltsko morje kot „posebno občutljivo morsko območje“. To uvršča Baltsko morje med najdragocenejše in najobčutljivejše morske ekosisteme na svetu. Glasoval sem za določbe v dokumentu, ki odpirajo pot za trajnostno izkoriščanje staležev rib, ne da bi se morali tržni standardi znižati. Za učinkovito preprečevanje prilova in omejitev zavržka prevelikega števila mladih in premajhnih primerkov iz ciljnih ali neciljnih vrst je ključnega pomena spodbujanje ribiške industrije k uporabi najbolj selektivne ribiške opreme in k izogibanju ribolovnim področjem z velikim številom premajhnih rib ali neciljnih vrst. Potrebna je revizija sistema zavržkov in menim, da bo to ena od najpomembnejših tem razprav o reformi skupne ribiške politike EU v letu2011.

 
  
MPphoto
 
 

  Slavi Binev (NI), v pisni obliki. (BG) Z veliko zaskbljenostjo spremljamo učinke človekovih dejavnosti in nenadzorovanega industrijskega ribolova na okolje in krčenje ribjih staležev. Zato glasujem za uvedbo trajnostnega izkoriščanja živih vodnih virov in za revizijo zaščitenih območij na Baltskem morju.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasovala sem za poročilo, ker poziva k omejitvi ribolova iverke in romba v Baltskem morju. Industrijski ribolov v Baltskem morju je treba nemudoma ustaviti. Ker zanesljivih znanstvenih podatkov ni dovolj, da bi se lahko ocenil ulov v industrijskem ribolovu, je bistveno, da se nemudoma uvede dokumentiranje celotnega ulova skupaj s celovitim nadzorom plovil, udeleženih v teh ribolovnih dejavnostih. Soglašam s stališčem Evropskega parlamenta, da je treba nemudoma ukrepati prek skupne ribiške politike, da bi se uredilo vprašanje industrijskega ribolova v Baltskem morju, ob tem pa upoštevati, da je takšen ribolov z okoljskega vidika škodljiv za baltski ekosistem.

Upoštevati moramo, da spada Baltsko morje med najdragocenejše morske ekosisteme na svetu in da je območje Baltskega morja označeno kot „posebno občutljivo morsko območje“. Poleg tega se podnebje na Baltskem morju spreminja, na kar se številne vrste rib prilagajajo, kar pomeni, da se spreminjajo tudi njihovi vzorci selitev in drstenja. Zato soglašam s pozivom Parlamenta Komisiji, naj opravi revizijo zaščitenih morskih območij na Baltskem morju.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Za Evropsko unijo, še zlasti za države, ki so kot Portugalska usmerjene na morje in v ribištvo, pa tudi za industrijsko ribištvo in konzervno industrijo je ključnega pomena, da se ribištvo ohrani kot donosna in trajnostna gospodarska dejavnost. Portugalska ribolov potrebuje, zato je zanjo pomembno, da ji bo morje tudi v prihodnje nudilo dovolj rib in da se bodo ribje vrste lahko ohranjale. Prav zato soglašam z besedami poročevalca, da je „za učinkovito preprečevanje prilova in omejitev zavržka prevelikega števila mladih in premajhnih primerkov iz ciljnih ali neciljnih vrst ključnega pomena spodbujanje ribiške industrije k uporabi najbolj selektivne ribiške opreme in k izogibanju ribolovnim področjem z velikim številom premajhnih rib ali neciljnih vrst“.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Za učinkovito preprečevanje višanja vrednosti ulova in omejitev zavržka prevelikega števila mladih in premajhnih primerkov iz ciljnih ali neciljnih vrst je velikega pomena spodbujanje ribiške industrije k uporabi najbolj selektivne ribiške opreme in k izogibanju ribolovnim področjem z velikim številom premajhnih rib ali neciljnih vrst.

Menim, da bi bila popolna prepoved zavržka pri iverki ali drugih ribah iz družine iverk neprimerna, saj bi imela škodljive učinke na staleže iverke. Prepoved zavržka pa bi lahko celo zlorabili kot argument za legalizacijo obsežnega ribolova premajhne trske v Baltskem morju. Opozoriti velja tudi, da je odbor za varstvo morskega okolja Mednarodne pomorske organizacije označil Baltsko morje kot „posebno občutljivo morsko območje“.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. ─ Glasoval sem za poročilo, ki podpira predlog za poenostavitev administracije, ne posega pa vsebinsko v omejitev ribolova iverke in romba v Baltskem morju.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Ribištvo mora biti dolgoročno trajnostna gospodarska dejavnost, to pa lahko zagotovimo le s skrbnim upravljanjem ribolovnih virov. Opozorila poročevalca so zato upravičena in utemeljena s skrbjo za zaščito ribjih vrst in ohranitev biotske raznovrstnosti. Zato se strinjam s prepovedmi in omejitvami, ki jih predlaga.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. (LV) Glede na omejene ribje staleže v Baltskem morju je nujna dosledna ureditev ulova dragocenih ribjih vrst. V ta namen moramo jasno opredeliti naloge pristojnih organizacij Evropske unije, da bo mogoče izvajati nadzor in uveljavljati omejitve nerazumnemu izkoriščanju morskih virov. Nujno moramo uveljaviti kvote, da se bodo lahko staleži rib v Baltskem morju obnovili. Vsem, ki se ukvarjajo z ribolovom, moramo jasno sporočiti, da bi lahko nerazumno izkoriščanje ribolovnih virov imelo hude posledice.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Vedno več ribjih vrst v Baltskem morju je neposredno ogroženih. Danes na primer v Baltskem morju ulovijo manj trsk kot pred 15 leti, ribe pa so manjše in manj kakovostne. K temu upadu prispevata največ industrijsko ribištvo in način ravnanja s prilovom. Ponekod lahko trajnostno upravljanje ribjih staležev zagotovi le tradicionalno malo priobalno ribištvo. Glasovanja sem se vzdržal, ker v poročilu jasno piše, da na tem področju nimamo nobenih zanesljivih znanstvenih podatkov.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. ─ (IT) Glasoval sem za resolucijo.

Izkušnje pri izvajanju sistema zavržkov v Baltskem morju kažejo, da sistem deluje in da je za nekatere vrste rib izvedljiv. Nekatere ribje vrste iz prilova imajo nižjo tržno vrednost, nekatere sploh niso primerne za prehrano ljudi, nekatere je prepovedano iztovarjati. Vzpostavljamo torej temelje za trajnostno izkoriščanje staležev rib, ne da bi se morali tržni standardi znižati. Za učinkovito preprečevanje prilova in omejitev zavržka prevelikega števila mladih in premajhnih primerkov iz ciljnih ali neciljnih vrst je velikega pomena spodbujanje ribiške industrije k uporabi najbolj selektivne ribiške opreme in k izogibanju ribolovnim področjem z velikim številom premajhnih rib ali neciljnih vrst.

Uvesti bi bilo treba tudi premična obdobja lovopusta, ki bi se prilagajala ciklom drstenja rib. Podnebje na Baltskem morju se spreminja, na kar se številne vrste rib prilagajajo, kar pomeni, da se spreminjajo tudi njihovi vzorci selitev in drstenja. Glede na vse to je očitno potrebna revizija zaščitnih območij.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za poročilo, saj je po mojem mnenju nujno spodbujati trajnostno upravljanje morskih virov za ohranitev ribjih staležev v Baltskem morju, enem od najbolj dragocenih in občutljivih ekosistemov na svetu.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. ─ Uredba Sveta št. 2187/2005 določa podrobna tehnična pravila za ribolov v Baltskem morju (velikosti zank mrež, zaščitna območja itd.). Pred uveljavitvijo Lizbonske pogodbe pa je Svet za hitrejšo uveljavitev takih pravil pogosto izbiral bližnjice in pravila vključeval v uredbe o kvotah. Tak primer je Uredba Sveta (ES) št. 1226/2009 o določitvi kvot za leto 2010, ki vsebuje določbe v zvezi s tehničnimi ukrepi, namreč člen 7 o prepovedi višanja vrednosti ulova in Prilogo III o omejitvah ribolova iverke in romba. Lizbonska pogodba takih postopkov ne dopušča več, zato je treba Uredbo Sveta št. 2187/2005 spremeniti. To je tudi edini namen predloga in Odbor za ribištvo ga je soglasno sprejel.

 
  
MPphoto
 
 

  Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. (LT) Evropski parlament bo drugo leto razpravljal o reformi skupne ribiške politike (SRP). Strinjam se, da morajo biti v to zajeti tudi ukrepi za bolj trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov in za bolj učinkovito upravljanje morskih virov. Mednarodna pomorska organizacija je Baltsko morje označila kot „posebno občutljivo morsko območje“. Torej spada Baltsko morje med najobčutljivejše morske ekosisteme na svetu, vendar pri tem ne smemo spregledati tudi človeške plati tega vprašanja, ki je poročilo ne obravnava. Ribištvo ima v Litvi globoke tradicije. Ribištvo sicer prispeva sorazmerno majhen delež k BDP, je pa za litovsko gospodarstvo posebnega pomena. Predele Litve, ki so odvisni od ribištva, so upadanje ribjih staležev in ukrepi za njihovo ohranitev v zadnjih letih hudo gospodarsko in socialno prizadeli.

V Litvi se je danes vedno težje preživljati z ribištvom ali dejavnostmi, povezanimi z njim. Zaradi nizkih plačil taka dela za mlade niso zanimiva. Zato morajo Litva in druge države članice EU tudi v prihodnje čim bolj prizadevno izvajati politike, opredeljene v okviru Evropskega sklada za ribištvo. Pomoč iz tega sklada lahko prispeva k ustvarjanju novih delovnih mest, zviša vrednost ribiških izdelkov, spodbuja ekološki turizem itd.

 
  
  

Poročila: Izaskun Bilbao Barandica (A7-0299/010), Pat the Cope Gallagher (A7-0296/2010), Marek Józef Gróbarczyk (A7-095/2010), João Ferreira (A7-0184/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Andrew Henry William Brons in Nick Griffin (NI), v pisni obliki. ─ Vzdržala sva se glasovanja o poročilih gospe Bilbao Barandica, gospoda Gallagherja in gospoda Ferreire, saj vsak od njih vsebuje tako koristne kot škodljive predloge. Sva pa glasovala za poročilo gospoda Gróbarczyka, kljub pomislekom glede nekaterih točk v njem (npr. trditve, da bi bil lahko sistem zavržkov primeren za nekatere vrste rib ─ sama v celoti nasprotujeva sistemu zavržkov). Za poročilo sva glasovala, ker napoveduje revizijo sistema zavržkov. To pa je tudi vse, kar lahko pričakujemo v okviru skupne ribiške politike.

 
  
  

Poročilo: João Ferreira (A7-0184/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Na splošno se strinjam s predloženimi spremembami, saj je vnos tujih vrst med glavnimi razlogi za večjo zmedo v ekosistemih in skupaj z uničenjem naravnih habitatov med dejavniki, ki najbolj prispevajo k izgubljanju svetovne biotske raznovrstnosti, kot ugotavlja Komisija. Zato podpiram predloge o določitvi pogojev za vnos tujih in lokalno neprisotnih vrst, z roko v roki z natančno opredelitvijo zahtev, ki jih morajo izpolnjevati zaprti ribogojski objekti, in potrebnim nadzorom objektov, da se zagotovi ustrezno upoštevanje in spoštovanje tehničnih zahtev, ki so jih predlagali strokovnjaki.

Še zlasti v času oblikovanja nove evropske strategije na tem področju ribogojstvo terja močno podporo znanstvenim raziskavam in tehnološkemu razvoju za namene gojenja avtohtonih vrst, da bi se omogočila večja raznovrstnost proizvodnje. Strinjam se s spremembami, ki s prilagoditvijo dosedanjih komitoloških postopkov določbam Pogodbe o delovanju Evropske unije zagotavljajo tesnejšo vključitev Parlamenta na to področje.

 
  
MPphoto
 
 

  Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki. (IT) Najprej bi rad čestital poročevalcu gospodu Ferreiri za to poročilo, ki je pri glasovanju prejelo tudi mojo podporo.

Pregledi, opravljeni v zadnjem času, kažejo, da evropsko ribogojstvo nujno potrebuje intenzivnejši razvoj in več znanstvenih raziskav na področju gojenja avtohtonih vrst. Tako bomo lahko zagotovili večjo varnost, kakovost in raznovrstnost ponudbe potrošnikom, obenem pa tudi boljše varstvo okolja.

Kar zadeva vnos eksotičnih vrst v zaprte ribogojske sisteme, ki po ugotovitvah Komisije zadeva predvsem „dejavnosti ribogojstva in obnavljanja“, menim, da mora tak vnos spremljati strog nadzor ribogojskih objektov in sistemov ter ravnanja pri prevozu živali, da le-te ne bi uhajale in povzročale motenj v izvirnih ekosistemih in naravnih habitatih, ki spadajo med pomembne dejavnike upadanja biotske raznovrstnosti na svetovni ravni.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo o uporabi tujih in lokalno neprisotnih vrst v ribogojstvu, saj bo omogočilo zaostritev zahtev, ki veljajo za zaprte ribogojske objekte in prevoz organizmov takih vrst, da bodo učinki na ekosisteme in biotsko raznovrstnost čim manjši.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Evropski ribogojski sektor sestavlja več kot 16.500 podjetij, njegov skupni letni prihodek presega 3,5 milijarde EUR, neposredno ali posredno pa zaposluje približno 64.000 ljudi. Ob vedno siromašnejših ribolovnih virih pa ribogojstvo odpira vedno nove poslovne priložnosti za evropsko gospodarstvo. Predlagana sprostitev postopka vnosa tujih vrst v ribogojstvu mora iti z roko v roki z natančno opredelitvijo zahtev, ki jih morajo izpolnjevati zaprti ribogojski objekti, in potrebnim nadzorom objektov, da se zagotovi ustrezno upoštevanje in spoštovanje tehničnih zahtev, ki so jih predlagali strokovnjaki.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Spremembe uredbe, ki jih je predlagala Komisija, temeljijo na rezultatih projekta IMPASSE, skupnega ukrepa, ki se osredotoča na okoljske učinke tujih vrst v ribogojstvu. Pri tem projektu je nastala operativna opredelitev zaprtega ribogojskega objekta, ki je poostrila in poglobila trenutno uporabljeno opredelitev in obsega pristop, po katerem „bi bilo mogoče bistveno (po možnosti na sprejemljivo raven) zmanjšati stopnjo tveganja, povezano s tujimi vrstami, če bi se upoštevale možnosti za pobeg ciljnih in neciljnih organizmov med prevozom in s primerno opredeljenimi protokoli v sprejemnem objektu“. Glasoval sem za poročilo, saj se strinjam, da moramo odpraviti dovoljenja, ki jih morajo sedaj za vnos ali selitev pridobivati zaprti ribogojni objekti, ter tako upravljavcem prihraniti nepotrebne administrativne opravke.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Osrednja novost, ki jo po ugotovitvah v razpravi predvideva predlog ─ sprostitev postopkov vnosa tujih vrst v „zaprtih objektih“ v ribogojstvu ─ mora iti z roko v roki s čimbolj natančno opredelitvijo zahtev, ki jih morajo izpolnjevati taki objekti, v skladu z najnovejšimi tehničnimi in znanstvenimi dognanji. Pred zagonom in med delovanjem takih objektov mora biti zagotovljen tudi ustrezen nadzor. Trajnostni razvoj evropskega ribogojstva terja močno podporo znanstvenim raziskavam in tehnološkemu razvoju za namene gojenja avtohtonih vrst. Te vrste morajo imeti prednost pred tujimi, saj bomo le tako lahko zagotovili raznovrstnost proizvodnje in ponudbe živil višje kakovosti ob večji okoljski varnosti.

Kar zadeva postopek sestavljanja poročila, pa me veseli, da je Komisija v svoj predlog uredbe vključila predloge, ki jih je sprejel Odbor za ribištvo. Obžalujem le to, da je ocenila, da je neogibno predstaviti nov predlog, kar je povzročilo nekaj zamude pri oblikovanju soglasja v prvi obravnavi.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. ─ Ribogojstvo je pomembna dejavnost z vidikov zaposlovanja in oskrbe s hrano, vendar ne sme ogrožati širšega okolja. Že sedanja zakonodaja ima take cilje in današnji predlog ureditve ne bo oslabil. To poročilo sem zato podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabeth Köstinger (PPE), v pisni obliki.(DE) Ob postopnem izčrpavanju ribjih staležev v svetovnih morjih in nujnem omejevanju ulova ima gojenje rib in školjk v zadnjih letih vedno večji pomen. Ribogojstvo je gospodarska dejavnost v vzponu in to poročilo ga obravnava ustrezno pozorno. Celinski ribogojni objekti, na primer v ribnikih ali tekoči vodi, svoj obseg dejavnosti povečujejo hitreje kot druge živilske panoge in so po obsegu proizvodnje že prerasli objekte na morju. Še zlasti bogato tradicijo ima gojenje rib v ribnikih: ribe in rake gojimo že stoletja, predvsem v umetnih ribnikih. Zaprti ribogojni objekti ponujajo velike okoljske prednosti, zmanjšujejo pa tudi težave, povezane z antibiotiki. Podpiram poročilo, ki poziva k vzpostavitvi čvrstih okvirnih pogojev za zaprte ribogojne objekte in natančno opredeljuje pogoje za vnos tujih vrst rib. Da vnos tujih vrst ne bi rušil ravnotežja v domačih ekosistemih, se moramo zavzemati za gojenje rib v zaprtih sistemih.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. ─ Poročilo gospoda Ferreire obravnava spremembo Uredbe Sveta št. 708/2006, ki določa okvirne pogoje za ribogojne dejavnosti, povezane s tujimi in lokalno neprisotnimi vrstami. Po zaključku projekta IMPASSE je bila sprožena revizija tega okvira, njen cilj pa je oblikovati smernice za okolju primeren vnos in selitev takih vrst v ribogojstvu. Glasoval sem za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Marisa Matias (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Vnos tujih vrst je eden od glavnih vzrokov upadanja biotske raznovrstnosti in motenj v ekosistemih na Zemlji. Vnos tujih vrst v ribogojstvu mora biti zato vezan na natančno opredelitev zahtev za zaprte ribogojske objekte in njihov nadzor. Tudi prevoz ciljnih in neciljnih vrst mora potekati po strogih pravilih in pod nadzorom. Zato sem glasovala za poročilo. Menim pa, da bi bilo treba okrepiti raziskave in razvoj za namene gojenja avtohtonih vrst, s čimer bi zmanjšali tveganja, povezana z vnosom tujih vrst, in pospešili bolj trajnostno gojenje.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Vnos tujih vrst je ob uničevanja naravnih habitatov eden od glavnih vzrokov motenj v ekosistemih in upadanja biotske raznovrstnosti po svetu. Sprostitev postopka vnosa tujih vrst v ribogojstvu mora biti uravnotežena z natančno opredelitvijo zahtev, ki jih morajo izpolnjevati zaprti ribogojski objekti upoštevaje rezultate projekta IMPASSE, in potrebnim nadzorom objektov, da se zagotovi ustrezno upoštevanje in spoštovanje tehničnih zahtev, ki so jih predlagali strokovnjaki.

Trajnostni razvoj evropskega ribogojstva terja močno podporo znanstvenim raziskavam in tehnološkemu razvoju za namene gojenja avtohtonih vrst, da bi se omogočila večja raznovrstnost proizvodnje in dobave živil ter izboljšala njihova kakovost, hkrati pa povečala okoljska varnost.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Ob uničevanju naravnih habitatov je vnos tujih vrst v naše ekosisteme eden od razlogov za upadanje biotske raznovrstnosti po vsem svetu. Vedno več živalskih vrst izumira, to pa pušča trajne rane v celotnem ekosistemu. Glasovanja sem se vzdržal, ker poročilo ne obravnava dovolj podrobno dejanskih problemov na tem področju.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) Vnos tujih vrst je med glavnimi razlogi za večjo zmedo v ekosistemih in skupaj z uničenjem naravnih habitatov med dejavniki, ki najbolj prispevajo k izgubljanju svetovne biotske raznovrstnosti. Vnos tujih vrst v evropske priobalne in celinske vode je povezan večinoma z „ribogojstvom in obnavljanjem“.

Sprostitev postopka vnosa tujih vrst v ribogojstvu mora iti z roko v roki z natančno opredelitvijo zahtev, ki jih morajo izpolnjevati zaprti ribogojski objekti, in potrebnim nadzorom objektov, da se zagotovi ustrezno upoštevanje in spoštovanje tehničnih zahtev, ki so jih predlagali strokovnjaki.

Trajnostni razvoj evropskega ribogojstva terja močno podporo znanstvenim raziskavam in tehnološkemu razvoju za namene gojenja avtohtonih vrst, da bi se omogočila večja raznovrstnost proizvodnje in dobave živil ter izboljšala njihova kakovost, hkrati pa povečala okoljska varnost. Zato upam, da bo uresničevanje teh ciljev uživalo močno podporo.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. Glasoval sem za poročilo, saj rezultati projekta IMPASSE kažejo, da „bi bilo mogoče bistveno (po možnosti na sprejemljivo raven) zmanjšati stopnjo tveganja, povezano s tujimi vrstami, če bi se upoštevale možnosti za pobeg ciljnih in neciljnih organizmov med prevozom in s primerno opredeljenimi protokoli v sprejemnem objektu“. Zato je povsem utemeljeno odpraviti sistem dovoljenj za vnos tujih vrst v zaprte ribogojne objekte.

Zmanjšanje administrativnih bremen in stroškov za pridobitev dovoljenj pomeni pomembno spodbudo za ribogojsko dejavnost. Če bosta sprostitev spremljala natančna opredelitev zahtev, ki jih morajo izpolnjevati zaprti ribogojski objekti, in ustrezen nadzor spoštovanja teh zahtev, ne bo ogrozila biotske raznovrstnosti in okolja.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. ─ Predlog Komisije se nanaša na spremembe uredbe o uporabi tujih vrst v ribogojstvu na podlagi rezultatov projekta IMPASSE, ki je bil osredotočen na okoljske učinke tujih vrst v ribogojstvu. Pri tem projektu je nastala operativna opredelitev zaprtega ribogojskega objekta, ki je poostrila in poglobila trenutno uporabljeno opredelitev in obsega pristop, po katerem bi bilo mogoče bistveno zmanjšati stopnjo tveganja, povezano s tujimi vrstami. Glede na te rezultate Komisija predlaga, da se vnosi in prenosi, ki vključujejo uporabo zaprtih ribogojskih objektov, izvzamejo iz zahtev za pridobitev dovoljenja in tako upravljavcem ne bo treba opravljati te formalnosti. Poročevalec ugotavlja, da je vnos tujih vrst med glavnimi razlogi za večjo zmedo v ekosistemih in skupaj z uničenjem naravnih habitatov med dejavniki, ki najbolj prispevajo k izgubljanju svetovne biotske raznovrstnosti. Vnos tujih vrst v evropske priobalne in celinske vode je večinoma povezan z „ribogojstvom in obnavljanjem“. Glede na to je poročevalec predložil spremembo, po kateri je „zaprti ribogojski objekt“ samo objekt na kopnem, da je možnost preživetja pobeglih organizmov čim manjša. Druge spremembe so komitološke narave.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. (PT) Uporaba tujih in lokalno neprisotnih vrst v ribogojstvu škoduje naravnim ekosistemom, ki se jih je EU zavezala varovati, in še zlasti povzroča upadanje svetovne biotske raznovrstnosti. Projekt IMPASSE, skupni ukrep, osredotočen na okoljske učinke tujih vrst v ribogojstvu, ki je dokazal, da je treba preprečiti pobege organizmov teh vrst in biološkega materiala med prevozom. Pozdravljam poročilo Evropskega parlamenta, saj se zavzema za biološko varnost, obenem pa zmanjšuje obseg administrativnih formalnosti, povezanih s pridobivanjem dovoljenj za vnos tujih vrst v zaprte ribogojne objekte in prevoz takih organizmov. Jasna in natančna opredelitev „zaprtih ribogojnih objektov“ in redno posodabljanje seznama vseh takih objektov v državah članicah bosta prispevala k trajnostnemu razvoju te panoge. Države članice morajo same nadzirati objekte in prevozna sredstva za organizme teh vrst. Podpiram tudi poziv k okrepitvi znanstvenih raziskav in tehnološkega razvoja za omilitev škodljivih učinkov te dejavnosti na naravne ekosisteme. Nazadnje pa bi rad poudaril še to, da smo uredbo spremenili po rednem zakonodajnem postopku s soodločanjem, kot predvideva Lizbonska pogodba.

 
  
  

Poročilo: Bernhard Rapkay (A7-0324/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  William (grof) Dartmouthski (William (The Earl of) Dartmouth), v pisni obliki. ─ Stranka UKIP nasprotuje vsakemu vmešavanju EU v naše gospodarstvo, saj mora biti odločanje o prihodnosti in morebitnim subvencijam premogovnikom prepuščeno izvoljenim vladam držav. V tem primeru pa EU omogoča vladam večjo prožnost pri urejanju subvencij premogovnikom, kot jo določajo pravila o državni pomoči. Spremembi 25 in 36 zahtevata podaljšanje veljavnosti te prožne ureditve pred ponovno uveljavitvijo pravil o državni pomoči ─ stranka UKIP lahko tako podaljšanje deloma podpre. Stranka UKIP se je pri končnem glasovanju vzdržala glasovanja o teh dveh spremembah, saj pravil EU o državni pomoči sicer ne podpiramo (o višini subvencij bi morale odločati nacionalne vlade), vendar sta večja prožnost, prepuščena državam članicam, in podaljšanje veljavnosti koristna in bolj demokratično odgovorna, ker pristojnosti za te odločitve prenašata nazaj na vlade.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Podprl sem to poročilo. Čeprav pomeni le še majhen del evropskega energetskega trga, premogovništvo daje delo državljanom EU in omogoča gospodarski razvoj na redko poseljenih in odročnih območjih, kjer navadno delujejo premogovniške družbe. Strinjam se s spremembami, ki podaljšujejo rok za zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov do leta 2018, in uvajajo možnost podaljšanja njihovega delovanja, če do tega roka postanejo konkurenčni. Ob zapiranju nekonkurenčnih premogovnikov je treba poskrbeti za ustrezna dolgoročna finančna sredstva za zaščito okolja in okoljsko sanacijo nekdanjih premogovnikov. V nekaterih predelih je premogovništvo edina gospodarska panoga, zato bo ob zaprtju premogovnikov ostalo veliko ljudi brez dela. Zato jim je nujno zagotoviti večletno podporo in sprejeti ustrezne ukrepe, kot je prekvalifikacija, in jim s tem odpreti možnosti za vrnitev na trg dela. Zato sem podprl predlog Evropske komisije, da se taka podpora predvidi do leta 2026.

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Băsescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Glasovala sem z aporočilo gospoda Rapkaya, saj med drugimi ukrepi podpiram tudi podaljšanje roka za zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov. Menim, da gre pri tem za poskus, kako preprečiti val množičnih odpuščanj v državah članicah EU, ki jih nova uredba najbolj prizadeva, to je v Romuniji, Španiji in Nemčiji. Prepričana sem, da mora zapiranje vsakega nekonkurenčnega rudnika potekati po načrtu za zaprtje, razen če do predvidenega roka spet postane konkurenčen.

Priporočam, da je pomoč degresivna, namenjena za pokrivanje proizvodnih izgub, v okviru natančno opredeljenega načrta za zaprtje premogovnika. Po 11. januarju 2011 bo polovica romunskih premogovnikov zajeta v načrt za zaprtje. Glede na to menim, da bo treba podporo usmerjati bolj v odpravljanje socialnih in okoljskih posledic.

 
  
MPphoto
 
 

  Gerard Batten, John Bufton, Derek Roland Clark, Trevor Colman in Nigel Farage (EFD), v pisni obliki. ─ Stranka UKIP nasprotuje vsakemu vmešavanju EU v naše gospodarstvo, saj mora biti odločanje o prihodnosti in morebitnim subvencijam premogovnikom prepuščeno izvoljenim vladam držav. V tem primeru pa EU omogoča vladam večjo prožnost pri urejanju subvencij premogovnikom, kot jo določajo pravila o državni pomoči. Spremembi 25 in 36 zahtevata podaljšanje veljavnosti te prožne ureditve pred ponovno uveljavitvijo pravil o državni pomoči, stranka UKIP pa je pripravljena tako podaljšanje deloma podpreti. Stranka UKIP se je pri končnem glasovanju vzdržala glasovanja o teh dveh spremembah, saj pravil EU o državni pomoči sicer ne podpiramo, ker bi o višini subvencij morale odločati nacionalne vlade, vendar sta večja prožnost, prepuščena državam članicam, in podaljšanje veljavnosti koristna in bolj demokratično odgovorna, ker pristojnosti za te odločitve prenašata nazaj na vlade.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE), v pisni obliki. (FR) Po predhodnem posvetovanju z Evropskim parlamentom je Komisija le-tega pozvala, naj danes, v torek, 23. novembra, sprejme uradno stališče v zvezi z državno pomočjo za lažje zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov. Glavni kamen spotike je bil rok veljavnosti omenjene ureditve državne pomoči. Komisija je kot datum izteka obdobja predlagala 1. oktober 2014. Menim, da moramo v prid okolju poskrbeti za večjo raznovrstnost naših virov energije in spodbujati trajnostne načine njenega pridobivanja. Leto 2014 je tako smiselna izbira prenehanja veljavnosti. Glede na socialne posledice zapiranja rudnikov in težave pri prezaposlovanju rudarjev pa je treba v času zapiranja zagotavljati podporo. Večina poslancev Evropskega parlamenta se je zato odločila za podaljšanje ureditve državne pomoči do 31. decembra 2018. Pri končnem glasovanju sem se vzdržal, ker sem prepričan, da morajo imeti trajnostni viri energije prednost, obenem pa ne smemo spregledati gospodarskih in socialnih posledic zapiranja rudnikov.

 
  
MPphoto
 
 

  George Sabin Cutaş (S&D), v pisni obliki. (RO) Odločil sem sem za podporo poročilu gospoda Bernharda Rapkaya o „državnih pomočeh za lažje zaprtje nekonkurenčnh premogovnikov“. Poročilo predlaga odlog roka za zaprtje nekonkurenčnh premogovnikov za štiri leta: z leta 2014, kot je prvotno predlagala Evropska komisija, na leto 2018.

Poročilo tudi poziva Evropsko komisijo, naj oblikuje strategijo za prekvalificiranje delavcev, ki jih bo prizadelo zapiranje premogovnikov. Upoštevati moramo, da so nekatera območja Evropske unije gospodarsko in socialno povsem odvisna od rudarstva, med njimi tudi romunska regija Valea Jiului. V rudarstvu je v Evropski uniji zaposlenih 100.000 ljudi.

 
  
MPphoto
 
 

  Luigi Ciriaco De Mita (PPE), v pisni obliki. (IT) Današnja gospodarska kriza, ki je hudo prizadela gospodarstva „razvitih“ zahodnih držav, razkriva, da paradigma učinkovitega delovanja in samouravnavanja trgov v resnici ne velja, saj bi gospodarski in tržni akterji, še zlasti finančniki, morali ravnati odgovorno in etično, v zadnjem času pa za njihovo ravnanje velja ravno nasprotno. Finančne motnje, ki zajemajo celotna gospodarstva, kažejo, da bi industrijski sektor potreboval obsežno podporo, saj je še vedno temeljnega pomena za gospodarstvo, še zlasti za realno gospodarstvo. Pri tehtanju konkurenčnih in primerjalnih prednosti in slabosti posameznih regij, še zlasti na mednarodni ravni, ne smemo spregledati, da je rudarstvo prisotno predvsem na območjih, na katerih bi morali še pred zaprtjem rudnikov spodbuditi razvoj alternativnih možnosti gospodarskih dejavnosti in zaposlovanja in okrepiti socialne podpore, da bomo preprečili bolečo rast števila brezposelnih težko zaposljivih prebivalcev. Poročilo o državnih pomočeh za lažje zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov, o katerem glasujemo, vsaj delno kaže v to smer.

 
  
MPphoto
 
 

  Ioan Enciu (S&D), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za poročilo, saj verjamem, da bi morali nekonkurenčnim premogovnikom zagotoviti državno pomoč, saj bi se brez nje premogovniki zaprli, to pa bi povzročilo hudo povečanje brezposelnosti in resne socialne probleme. Pomembno je, da zagotovimo prehodno obdobje, v katerem naj premogovniki postanejo spet konkurenčni ali se zaprejo. Prehodno obdobje bo na eni strani omogočilo prekvalifikacijo zaposlenih v premogovnikih, na drugi strani pa olajšalo prehod na čistejše vire energije.

 
  
MPphoto
 
 

  Göran Färm, Anna Hedh, Olle Ludvigsson in Marita Ulvskog (S&D), v pisni obliki.(SV) Švedski socialni demokrati menimo, da ohranitev subvencij za nekonkurenčne premogovnike ni smiselna, niti z okoljskega vidika niti z vidika konkurence. Obenem pa menimo, da bi morali sprejeti celovite ukrepe za zaposlovanje in okoljske ukrepe na območjih, ki jih bosta prizadela zaprtje premogovnikov in prenehanje državnih subvencij. Na splošno menimo, da je predlog Komisije s tem v zvezi uravnotežen in ustrezno upošteva oba omenjena vidika. Subvencije bodo postopoma odpravljene, vendar premišljeno, ob upoštevanju obeh vidikov, delovnih mest in okolja. Zato smo se odločili za podporo predlogom Komisije.

Kar pa zadeva vprašanje, ali naj se omogoči nadaljnje delovanje premogovnikom, ki bodo v prehodnem obdobju obnovili konkurenčnost, menimo, tako kot Komisija, da te možnosti ne bi bilo primerno vključevati v uredbo. Državna pomoč se lahko pravilno uporabi le na osnovi načrta za dokončno zaprtje. Kar zadeva leto izteka veljavnosti državnih pomoči, ne izključujemo nobenega od predlogov, vseeno pa se nam zdi leto 2014, ki ga predlaga Komisija, primernejše kot leto 2018, ki ga predlaga poročevalec.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Ker po izteku veljavnosti sedanje uredbe dne31. decembra 2010 ne bo posebne uredbe za državno pomoč premogovnikom, moramo sprejeti pravila, po katerih bodo lahko izbrane države članice, ki so prisiljene zapirati svoje premogovnike, omilile socialne in gospodarske posledice tega zapiranja. Ker je večina takih premogovnikov zbrana na omejenih območjih (v Nemčiji, Španiji in Romuniji), so lahko socialni učinki njihovega zapiranja na teh območjih občutni. Kar zadeva zaposlovanje, je na tehtnici približno 100.000 delovnih mest, odpuščeni delavci morda ne bodo mogli dovolj hitro najti dela v drugih dejavnostih in jim grozi celo trajna brezposelnost. Prav zaradi tega predlog ponuja državam članicam pravni okvir za obvladovanje morebitnih škodljivih posledic zaprtja rudnikov, ki bi jih lahko pustilo postopno opuščanje subvencij, še zlasti socialnih in okoljskih posledic. Predlog skuša tudi omejiti izkrivljanje konkurence na notranjem trgu.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Pomoč evropskemu premogovništvu ureja Uredba Sveta (ES) št. 1407/2002 z dne 23. julija 2002, ki pa 31. decembra 2010 preneha veljati. Dokler ni novega okvira, ki bi državam članicam omogočal nekatere posebne vrste državne pomoči za premogovništvo, lahko pomoč dodeljujejo samo v mejah splošnih pravil o državni pomoči, ki veljajo za vse sektorje. V primerjavi z uredbo o premogovništvu pa splošna pravila o državnih pomočeh državam članicam znatno omejujejo možnosti pomoči premogovništvu. Tako bi bila nekatere države članice najverjetneje prisiljene svoje premogovnike zapreti, ta odločitev pa bi imela hude socialne posledice in posledice za premogovna območja. Ker so premogovniki zgoščeni na posameznih območjih, bi bile lahko socialne posledice sočasnega zaprtja občutne. Če upoštevamo tudi dejavnosti, povezane s premogovništvom, bi bilo lahko ogroženih do 100.000 delovnih mest. Zato se strinjam, da je treba načrt za zaprtje podaljšati do 31. decembra 2018, ko bodo dokončno zaprte še zadnje enote, če do takrat ne bodo dosegle konkurenčnega delovanja in če ne bodo njihove ohranitve narekovale energetske potrebe EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Poročilo obravnava in izboljšuje predlog Evropske komisije o spremembah uredbe, s katerim se podaljšuje obdobje veljavnosti državnih pomoči premogovništvu. Če uredbe ne bi spremenili, bi se obdobje izteklo 31. decembra 2010.

Po novem predlogu Evropske komisije naj bi pomoč podaljšali do leta 2014. Evropski parlament pa je izglasoval predlog o podaljšanju pomoči do leta 2018. Tako podaljšanje je namenjeno reševanju socialnih problemov ─ preprečevanju brezposelnosti in težav pri vključevanju odpuščenih delavcev na trg dela ─ in okoljskih problemov z namensko pomočjo, za katero se zavzema Parlament.

Prav tako velja pozdraviti predlog o ohranitvi premogovnikov, ki bodo v tem času spet postali konkurenčni ob upoštevanju okoljskih vidikov in vidikov javnega zdravja.

Posebej je poudarjena tudi nujnost okoljske sanacije nekdanjih premogovnikov: odstranitev stare rudarske opreme, podzemna dela v zvezi z varnostjo, čiščenje rudnika in odstranitev odpadnih voda.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Goebbels (S&D), v pisni obliki. (FR) Glasoval sem za poročilo gospoda Rapkaya in za državne pomoči premogovnikom. Premog je še danes pomemben del mešanice svetovnih energetskih virov. Če premoga ne bi več mogli pridobivati v Evropi, bi ga morali uvažati iz Združenih držav Amerike ali Avstralije.

 
  
MPphoto
 
 

  Peter Jahr (PPE), v pisni obliki. (DE) Prilagajanje na spremembe v družbenem ustroju terja čas in zaupanje v lastne moči. Tako nameravata Evropska unija in Nemčija opustiti subvencije nedonosnim premogovnikom. Čas do leta 2018 bomo izkoristili za ustrezne ukrepe prestrukturiranja. Doseženi kompromis je ugoden in dokazuje daljnovidnost vseh udeležencev.

Glede na veliko število zaposlenih v tej dejavnosti morajo Evropska unija in države članice storiti vse, da bodo čimbolj omilile in omejile negativne socialne in regijske učinke teh sprememb. Zato me zelo veseli, da je Evropski parlament danes podprl tako ravnanje. S tem bomo omogočili težavno, a nujno prilagajanje v Evropski uniji in v Nemčiji, na uravnotežen način in ob trdni politični podpori.

 
  
MPphoto
 
 

  Karin Kadenbach (S&D), v pisni obliki. (DE) Pri vprašanju podaljšanja subvencij nedonosnim premogovnikom sem se v nasprotju z odločitvijo naše skupine glasovanja vzdržala. Po mojem mnenju so Parlament pri glasovanju vodili nacionalistični refleksi in kratkoročno razmišljanje. Subvencijam nasprotujem, ker menim, da sta uporaba premoga in z njim povezani izpusti CO2 že načeloma v nasprotju z vsemi našimi napori v boju proti podnebnim spremembam. Namesto, da bi denar vložili v obnovljive vire energije, ga dobesedno mečemo v jamo brez dna. Po mojem mnenju bi morali iskati trajnostne alternative na področju pridobivanja energije.

Potrebne pa so tudi alternativne rešitve na trgu dela. Očitno je, da smo v preteklosti delali napake in da so bile naše politike zaposlovanja kratkovidne. Glede na to, koliko delovnih mest je ogroženih, bi se mi zdelo finančna sredstva primerneje usmeriti v prekvalifikacijo prizadetih delavcev kot pa v nadaljnje subvencioniranje premogovnikov. Zato sem se odločila, da se bom glasovanja vzdržala, ne pa glasovala proti poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Alan Kelly (S&D), v pisni obliki. ─ Glasoval sem za poročilo, saj se strinjam z osrednjo ugotovitvijo, da bi morali imeti za ta sektor „prehodno“ uredbo. Premog in njegovo pridobivanje sicer hudo onesnažujeta okolje, obenem pa v nekaterih državah zagotavljata množico delovnih mest. Zato bi nenadna odprava državnih pomoči lahko imela zelo resne učinke v nekaterih državah članicah EU; samo premogovništvo pa mora spoznati, da se v prihodnje ne bo moglo več zanašati izključno na državno pomoč.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) Ker so domači viri energije v Uniji revni, menim, da je podpora premogovništvu združljiva z našo politiko spodbujanja obnovljivih virov in pridobivanja električne energije iz nizkoogljičnih fosilnih goriv. Prepričan pa sem, da to še ne upravičuje podaljševanja podpore nekonkurenčnih premogovnikov v nedogled. Glede na resne družbene in gospodarske posledice zapiranja rudnikov, še zlasti na redko poseljenih predelih, bi morali razmisliti o možni podpori in pomoči.

Da pa bo pomoč čim manj izkrivila konkurenco na notranjem trgu, bo morala Komisija poskrbeti za vzpostavitev, vzdrževanje in ohranjanje natančnih pogojev za učinkovito konkurenco. Kar zadeva varstvo okolja, pa bodo morale države članice sprejeti programe za omilitev okoljskih učinkov uporabe premoga, programe za učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije ali za zajem in shranjevanje ogljika.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Marie Le Pen (NI), v pisni obliki. (FR) Proevropejci želijo pospešiti zaprtje še zadnjih premogovnikov v Evropi s kratkoročnimi državnimi pomočmi. Glede na to, da Nemčija in Romunija več kot 40 % električne energije pridobita iz premoga, bo tako več kot 100.000 ljudi žrtvovanih na oltarju ultraliberalizma pod pretvezo svobodne konkurence in „zelene“ politične korektnosti, po kateri bi morali električno energijo pridobivati iz vetra. Med svojim tekom za „obnovljivimi“ viri energije bosta omenjeni državi prisiljeni nadomestiti lastno elektriko iz premoga z uvozom elektrike iz jedrskih elektrarn.

Kot nekdanjega rudarja me globoko boli spomin na vse evropske in francoske premogovnike, ki so jih že zaprli, in na uničenje, ki ga je to prineslo celim pokrajinam ─ spremenili so jih v socialne in gospodarske puščave in mnoge od njih si niso nikoli več opomogle. Torej lahko žal le ugotovim, da na tem in še na veliko drugih področjih bruseljska Evropa ne naredi nič za zaščito naših gospodarstev in delovnih mest, ampak raje zapravlja gore denarja za projekte globalizacije, ki nimajo nikakršne zveze s težavami naših sodržavljanov.

 
  
MPphoto
 
 

  Thomas Mann (PPE), v pisni obliki. – (DE) Glasoval sem za poročilo gospoda Rapkaya, saj nas je načrt za postopno odpravo subvencij premogovnikom k sreči podprla velika večina iz vseh političnih skupin. Primer Nemčije kaže, kako lahko s paktom med osrednjo vlado, zveznimi državami, sindikati in upravami dosežemo učinkovito pridobivanje premoga brez vsakega odpuščanja delavcev. Predlog zagotavlja večjo varnost 100.000 delavcem po vsej Evropi. Da bodo zadeve povsem jasne, pa se moramo zavedati, da ta pomoč ni trajna in da ni namenjena podpiranju nekonkurenčnih podjetij. Pomeni samo odgovorno ravnanje s tradicionalno evropsko gospodarsko vejo. Uporaba premoga, bodisi kot goriva pri pridobivanju električne energije, bodisi kot surovine v kemični industriji, je povsem smotrna, še zlasti, če upoštevamo, da je nafte in plina vedno manj. Pridobivanje premoga v minimalnih količinah krepi našo energetsko varnost in nas varuje pred popolno odvisnostjo od uvoza. Ni res, da bo odprava subvencij premogovnikom prispevala k varstvu okolja.

Z vidika podnebnih sprememb je vseeno, ali uporabljamo domače ali uvožene surovine. Tudi v prihodnje moramo podpirati okolju prijazne tehnologije uporabe premoga in si zagotavljati energetsko varnost z domačimi surovinami. Aktivna industrijska politika ni stvar preteklosti, pač pa naša dolžnost do prihodnosti, temeljiti pa mora na usklajeni strategiji konkurenčnosti in razumni socialni politiki, ki mora zajemati tudi varnost zaposlitve.

 
  
MPphoto
 
 

  Marian-Jean Marinescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Ob izteku veljavnosti uredbe o premogu dne 31. decembra 2010 bi morale nekatere države članice zapreti svoje rudnike črnega premoga. Glasoval sem za podaljšanje veljavnosti uredbe do 31. decembra 2030, ne pa do 31. decembra 2026, kot je predlagala Evropska komisija. Žal pa ta sprememba ni prejela večinske podpore. Pač pa je prejela podporo točka poročila, po kateri se upočasni zmanjševanje skupne pomoči za zapiranje premogovnikov, ki jo lahko odobri država članica. Poleg tega bo delovanje prizadetih proizvodnih enot urejal načrt za trajno zaprtje, ki bi moral veljati do 31. decembra 2020, saj je leto 2020 pomembno z vidika projektov zajemanja, prevoza in skladiščenja ogljika, ki jih izvajajo v nekaterih državah članicah.

Večinsko podporo je dobil rok 31. december 2018. Rad bi poudaril, da tudi ta rok veljavnosti subvencij pomeni določen dosežek Evropskega parlamenta, saj smo rok za odpravo subvencij, leto 2014, ki ga je predlagala Evropska komisija, prestavili za štiri leta.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. ─ Glasoval sem za poročilo o državnih pomočeh za lažje zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov. Premog je izvzet iz pravil za državne pomoči že 35 let. Komisija je predlagala, da se to izvzetje odpravi, tako da bi lahko države članice odobravale pomoč samo premogovnikom, katerih zaprtje je predvideno do leta 2014. Vsak premogovnik, ki se do takrat ne bi zaprl, bi moral državi vrniti prejeto pomoč, države, ki odobravajo tako pomoč, pa morajo sprejeti načrte za omilitev podnebnih sprememb. Nemčija načrtuje, da bo nekonkurenčne premogovnike zaprla do leta 2018, zato je poročevalec predlagal spremembo, po kateri se rok odprave subvencij podaljša do leta 2018. Zdelo se mi je razumno podpreti ta predlog.

 
  
MPphoto
 
 

  Marisa Matias (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo, saj morajo ob vseh pomembnih okoljskih vprašanjih, kot sta vprašanji energetskih virov in podnebnih sprememb, in ekonomskih vprašanjih, kot je primernost ohranjanja nekonkurenčnih proizvodnih enot, v času gospodarske in socialne krize vendarle pretehtati socialna vprašanja. Ne smemo sprejemati ukrepov, ki bi krizo še poglobili. Na krizo se moramo odzvati z naložbami in zaščito prebivalstva, kar v tem primeru terja vzpostavitev razmer, ki bodo omogočale zaprtje premogovnikov v času, ko bo kriza predvidoma že nekaj časa premagana, saj s tem ščitimo delovna mesta in se borimo proti brezposelnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Pomoč, ki jo predvideva poročilo, je ključnega pomena za podporo delavcem v tej panogi, katerih delovna mesta so ogrožena. Takoj moramo oblikovati programe prekvalifikacij delavcev, ki jih bo prizadelo zaprtje rudnikov in preučiti moramo vse možnosti financiranja teh programov iz regionalnih in državnih skladov ter skladov EU.

Dolgoročno financiranje ukrepov za varstvo okolja in pokrivanje stroškov zaprtja premogovnikov bi se moralo nadaljevati tudi po letu 2014. Prezgodnja odprava državnih subvencij premogovništvu bi lahko povzročila hude okoljske in finančne probleme v prizadetih regijah in bi bila lahko celo dražja od postopnega odpravljanja subvencij.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Evropskemu premogovništvu je treba podporo zagotavljati tudi v prihodnje, da bo mogoče nekonkurenčne premogovnike zapreti postopoma. Vendar predlog Komisije ni dovolj daljnosežen. Premogovništvo je zgoščeno v le nakaj regijah in te regije bodo morale v naslednjih letih popolnoma prestrukturirati svoja gospodarstva. V preteklosti smo lahko že velikokrat spremljali, kako hud prehodni socialni in gospodarski propad so utrpele rudarske regije, ki so izgubile konkurenčnost. Do takrat so bile številne od teh regij pravi „črni biseri“ gospodarske uspešnosti.

Če jim zagotovimo dovolj časa za prilagoditev spremembam, bodo lahko tudi v prihodnje lokomotive gospodarstva. Če pa jih pustimo na cedilu, si bomo nakopali znatne stroške v obliki brezposelnosti in bankrotov. Argument Zelenih, da naše ravnanje škoduje okolju, je čista izmišljotina. Domači premog je okolju mnogo bolj prijazen od uvoženega. Zaradi tega sem glasoval za poročilo, ki zadeve opisuje zelo jasno.

 
  
MPphoto
 
 

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za poročilo, saj bodo ukrepi, ki jih predvideva, če jih bo seveda odobril tudi Svet, mnoge države članice Evropske unije obvarovali pred hudimi socialnimi težavami. Rok, ki ga je predložila Komisija, so vse prekratek in neizvedljiv. Subvencije za premogovnike črnega premoga je bilo zato nujno podaljšati do leta 2018. Romunija, država članica, iz katere prihajam, že tako trpi zelo hude socialne težave in prepričan sem, da je podaljšanje roka nujen in dobrodošel korak.

 
  
MPphoto
 
 

  Sławomir Witold Nitras (PPE), v pisni obliki. (PL) Danes sprejeto stališče Evropskega parlamenta o državnih pomočeh za lažje zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov me je razveselilo.

Zavedati se moramo, da mora država pomoč te vrste odobravati le kot izjemen ukrep in v skladu z ustreznimi uredbami, ki dejansko omogočajo podaljšanje delovanja premogovnikov in ne zahtevajo izrecno vračila pomoči, če se rudnik ne zapre. Ne smemo dopustiti, da bi rudniki proračunska sredstva izkoriščali za doseganje konkurenčnosti. Danes smo potrdili mehanizem, po katerem morajo države članice dosledno omejevati pomoč iz javnih sredstev in ki pomeni postopen prehod k splošni ureditvi, ki velja za vse gospodarske panoge.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za poročilo gospoda Rapkaya, ker se strinjam s podaljšanjem roka za odpravo subvencij do leta 2018. Leto 2014, ki ga je predlagala Komisija, ni primerno, celo po oceni učinkov, ki jo je opravila sama Komisija.

Iz te ocene učinkov in kot logičen nasledek Uredbe (ES) št. 1407/2002 izhaja, da je primeren rok za odpravo subvencij leto 2018, saj bo to omogočilo socialno sprejemljivo rešitev brez množičnih odpuščanj v mnogih državah članicah. Menim, da v današnjih kriznih časih ni primerno zapirati rudnikov in odpuščati na tisoče delavcev po vsej Evropi.

V to zadevo pa prav tako ne smemo mešati problemov onesnaževanja. Zaprtje rudnikov namreč težav ne bi odpravilo, saj bi morali premog iz njih nadomestiti z uvoženim. Rešitve za preprečitev podnebnih sprememb moramo iskati v energetskih obratih, ki uporabljajo premog. Izpuste lahko zmanjšamo le s predelavami teh obratov.

 
  
MPphoto
 
 

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Zahvaljujem se gospodu Rapkayu za odlično opravljeno delo in podprl bom predložene spremembe. Glasoval sem za poročilo, saj odobravam ukrepe za preprečevanje izredno resnih socialnih in gospodarskih posledic zaprtja premogovnikov, še zlasti na redko poseljenih območjih.

Ker so domači viri energije v Uniji revni, je podpora premogovništvu združljiva z našo politiko spodbujanja obnovljivih virov in pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov in nizkoogljičnih fosilnih goriv. Zato podpiram prizadevanja, ki so tudi v skladu z našo strategijo „20-20-20“.

 
  
MPphoto
 
 

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. (RO) Na podlagi mnenja Evropskega parlamenta o predlogu uredbe se rok za odpravo subvencij premogovništvu podaljšuje do 31. decembra 2018 (za štiri leta v primerjavi s predlogom Komisije), subvencije pa se omejijo na črni premog. Premogovništvo zagotavlja delo približno 100.000 ljudem. Rudnike, katerih delovanje je odvisno od državne pomoči, najdemo predvsem v nemškem Porurju, na severozahodu Španije in v romunski pokrajini Valea Jiului. Romunija pridobi približno 40 % električne energije iz premoga, pretežno črnega. Rok 2014 za zaprtje premogovnikov (ki ga predlaga Komisija) je samovoljen in ga ocena učinkov, ki so jo opravili sami uradniki EU, ne utemeljuje. Leto 2018 pa glede na ugotovitve ocene učinkov omogoča sprejemljivo rešitev.

Poročevalec se zavzema za postopno zmanjševanje pomoči. Letno zmanjšanje pomoči ne sme biti manjše od 10 % pomoči, odobrene v prvem letu, in mora temeljiti na načrtu za zaprtje, ki ga je treba skrbno spremljati. Glasovala sem za poročilo, saj bo uredba, kakršno predlaga Evropski parlament, omilila socialne posledice zapiranja rudnikov, ukrep pa zadeva tudi premogovnike v romunski pokrajini Valea Jiului.

 
  
MPphoto
 
 

  Miguel Portas (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za poročilo, saj morajo ob vseh pomembnih okoljskih vprašanjih, kot sta vprašanji energetskih virov in podnebnih sprememb, in ekonomskih vprašanjih, kot je primernost ohranjanja nekonkurenčnih proizvodnih enot, v času gospodarske in socialne krize vendarle pretehtati socialna vprašanja. Ne smemo sprejemati ukrepov, ki bi krizo še poglobili. Na krizo se moramo odzvati z naložbami in zaščito prebivalstva, kar v tem primeru terja vzpostavitev razmer, ki bodo omogočale zaprtje premogovnikov v času, ko bo kriza predvidoma že nekaj časa premagana, saj s tem ščitimo delovna mesta in se borimo proti brezposelnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Uredba Sveta (ES) št. 1407/2002 z dne 23. julija 2002 o državnih pomočeh premogovništvu preneha veljati 31. decembra 2010. Na ta dan bi bilo nekaj držav članic prisiljeno zapreti svoje premogovnike in se spoprijeti s hudimi socialnimi in regionalnimi posledicami sočasnega zaprtja. Po predlogu Komisije bi se veljavnost pravnega okvira za državne pomoči takim rudnikom podaljšal do 31. decembra 2014, Parlament pa je to obdobje podaljšal do 31. decembra 2018, s tem pa je zagotovil pogoje za trajnostno rešitev socialnih in okoljskih težav.

 
  
MPphoto
 
 

  Teresa Riera Madurell (S&D), v pisni obliki. (ES) Če bi bile pomoči za zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov odpravljene leta 2014 ─ kot je predlagala Komisija ─ bi nekatere regije EU, v katerih so premogovniki še danes pomemben vir zaposlitev, utrpele hude socialne in gospodarske posledice. Zato je poziv Parlamenta, naj se odprava subvencij odmakne v leto 2018, zelo pomemben.

Moj glas je izraz prepričanja, da bi morali zaprtje teh premogovnikov odložiti, saj bi s tem prizadetim regijam in državam članicam ─ predvsem Španiji, Nemčiji in Romuniji ─ v sedanjih kriznih časih dali na voljo več časa za potrebno prestrukturiranje.

Prestrukturiranje mora zajeti na eni strani prehod na bolj trajnostne gospodarske dejavnosti s kakovostnimi delovnimi mesti, na drugi strani pa, kjer je le mogoče, usposobitev premogovništva za bolj konkurenčno in trajnostno delovanje in čistejšo uporabo premoga.

V ta namen mora Odbor za industrijo, raziskave in energetiko podpreti raziskave in inovacije na področjih, kot so zajem in shranjevanje CO2 ter razvoj okolju prijaznejših postopkov zgorevanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Frédérique Ries (ALDE), v pisni obliki. (FR) Ali naj Evropska unija še naprej subvencionira gospodarske dejavnosti, ki so zapisane izginotju z evropskega prizorišča? Na to težavno vprašanje smo morali odgovoriti ob sprejemanju poročila gospoda Rapkaya o državnih pomočeh za lažje zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov. Evropska komisija je predlagala odpravo subvencij oktobra 2014. Ta predlog je razumen, saj upošteva škodljive okoljske učinke subvencioniranja premogovništva in potrebe držav članic, ki morajo pipraviti načrte za ukrepanje, na primer na področjih učinkovite rabe energije, obnovljivih virov energije in zajema ter shranjevanja ogljika.

Dejstva so kruta: Pomoč v znesku 1.288 milijonov EUR za pridobivanje premoga, s katero so subvencije premogovništvu od leta 2003 do leta 2008 narasle na skupni znesek 2,9 milijarde EUR, ni prav nič omilila padanja tržnega deleža, niti ni 100.000 zaposlenim v tej panogi zagotovila potrebne podpore pri prekvalifikaciji. Zato obžalujem, da Evropska unija v današnjem opoldanskem premoru ni zbrala poguma, da bi rekla „ne“ podaljšanju veljavnosti uredbe o pomoči premogovnikom do konca leta 2018 ali se odločno usmerila k novim virom energije, ki bi zagotovili delovna mesta Evropejcem.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. ─ Današnje glasovanje je v nasprotju z gospodarskimi, energetskimi in podnebnimi interesi EU. Subvencioniranje nekonkurenčnih premogovnikov je zapravljanje milijard proračunskih evrov, še zlasti ob današnjih pritiskih na javne finance. Podaljšanje pomoči premogovnikom ne odpravlja upravičene zaskrbljenosti rudarjev glede svoje prihodnosti. Nasprotno, lahko celo upočasni naš prehod k zelenemu gospodarstvu ─ v katerem bo energetika temeljila na učinkoviti rabi energije in obnovljivih virih energije ─ ki bo ustvarilo tisoče novih, varnih delovnih mest v regijah, v katerih so nekdaj pridobivali premog.

 
  
MPphoto
 
 

  Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. (LT) Premogovništvo sicer ni pomembna panoga litovskega gospodarstva, pa vendar je to poročilo velikega pomena za mojo domovino. Ob prenehanju veljavnosti Uredbe (ES) št. 1407/2002 bodo nekatere države članice prisiljene takoj zapreti svoje premogovnike in se soočiti s hudimi socialnimi in regionalnimi posledicami zaprtja. Litva še kako dobro pozna težave, povezane s takimi zaprtji. Ustavitev naše jedrske elektrarne Ignalina je pomenila hudo izgubo dohodkov in delovnih mest. Hudo je ogrozila tudi našo energetsko neodvisnost, pri tem pa ne bi smeli pozabiti, da Evropska unija temelji tudi na energetski solidarnosti. Danes so Litva in druge baltske države energetsko izolirani otoki brez povezav z evropskimi plinskimi in električnimi omrežji. Ta mesec so me razveselila sporočila, da Evropska komisija podpira načrt povezovanja baltskega energetskega trga.

Upam, da bodo projekti te vrste, povezani z jedrsko elektrarno Visaginas in povezavo plinovodnih omrežij Litve in Poljske, deležni tudi finančne pomoči EU. To bi koristilo vsej Evropi. Pozornost pa moramo posvetiti tudi varnosti rudarjev in delavcev v drugih vejah energetike. Na to nas opominjata tudi nedavni nesreči v Čilu in na Novi Zelandiji.

 
  
MPphoto
 
 

  Anna Záborská (PPE), v pisni obliki. – (SK) Premogovništvo v Evropi ni donosno in je odvisno od subvencij. Enako ─ ali še bolj ─ nedonosni pa so tudi tako imenovani alternativni viri energije. Torej imajo elektrarne na premog vendarle nekaj skupnega s sončnimi ali vetrnimi elektrarnami. V njih pridobljena energija je preprosto predraga. Države torej lahko subvencionirajo premogovništvo ali pa odkupujejo energijo, katere proizvodna cena presega ceno, ki jo plačajo končni porabniki. Vsak način pridobivanja električne energije ima svoje prednosti in slabosti. Izkušnje pa so nas izučile, da ni dobro, če se zanašamo na en sam vir energije. Če nam je energetska varnost Evrope res tako pomembna, bi bilo napak odreči se enemu od razpoložljivih virov energije. Države ne bi smele trošiti davkoplačevalskega denarja za podporo podjetjem, ki ne delujejo. Propadu niso nujno zapisani vsi premogovniki, ki danes ne morejo preživeti na trgu brez subvencij. Nekateri lahko dosežejo konkurenčnost, če jim le damo čas za prestrukturiranje. Poročilo gospoda Rapkaya jim skuša to omogočiti. Prihajam iz pokrajine Prievidza, ki ima bogato rudarsko tradicijo. Znano mi je, koliko družin bi izguba dela v rudnikih pahnila v revščino. Tudi v njihovem imenu sem glasovala za poročilo, ki odpira možnosti za rešitev tisočev delovnih mest v tej slovaški rudarski regiji.

 
  
  

Poročilo: Eva Joly (A7-0315/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za poročilo o delu skupne parlamentarne skupščine skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP) in EU (SPS) v letu 2009, saj je po mojem menju nujno, da ta skupščina tudi v prihodnje spremlja pogajanja o sporazumih o gospodarskem partnerstvu in spodbuja sodelovanje med poslanci ter tako zagotovi večjo preglednost vseh postopkov.

S tem v zvezi menim, da je nujno okrepiti parlamentarno razsežnost sodelovanja, saj sta ustanovitev Afriške unije in vse večji pomen vseafriškega parlamenta nedvomno izziv za sodelovanje med državami AKP in EU, s tem pa tudi za skupno parlamentarno skupščino AKP-EU. Komisija in države AKP so leta 2009 predstavile predloge za drugo revizijo Sporazuma o partnerstvu iz Cotonouja, zato je pomembno, da SPS budno spremlja razvoj dogodkov na tem področju, ker je le tako mogoče zagotoviti razvoj in preživetje te institucije. Sodelovanje med Parlamentom in SPS se je začelo leta 2007, leta 2009 pa smo ustanovili ustrezno delegacijo za odnose s SPS.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasoval sem za resolucijo, ki ocenjuje delo skupne parlamentarne skupščine skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP) in EU v letu 2009. Delo te skupščine je izrednega pomena za krepitev demokratičnih procesov v omenjenih državah, zato soglašam z opozorilom iz resolucije, da morajo biti parlamenti tesno vključeni v demokratični postopek in nacionalne razvojne strategije. Prepričan sem, da nam bo druga revizija Sporazuma iz Cotonouja pomagala pri soočanju z novimi izzivi, ki so se pojavili v tem desetletju po podpisu sporazuma, in da bo prispevala k opaznejši vlogi nacionalnih parlamentov, civilne družbe in zasebnega sektorja v političnem in gospodarskem življenju teh držav. Strinjam se tudi s stališčem, da je treba Evropski razvojni sklad vključiti v proračun Evropske unije za boljšo skladnost, preglednost in učinkovitost politike razvojnega sodelovanja ter za zagotovitev demokratičnega nadzora nad njim.

 
  
MPphoto
 
 

  Proinsias De Rossa (S&D), v pisni obliki. ─ Podpiram poročilo o delu skupne parlamentarne skupščine skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP) in EU. Pozdravljam pozitiven odziv komisarja za trgovino na zahteve držav AKP po ponovnem pregledu spornih vprašanj, ki so se pojavila na pogajanjih o sporazumih o gospodarskem partnerstvu. V prihodnje je potreben natančen parlamentarni nadzor nad pogajanji o sporazumih o gospodarskem sodelovanju ter nad njihovim izvajanjem. Parlamentarci držav AKP bi morali vztrajati pri svojem sodelovanju pri sprejemanju in izvajanju državnih in regionalnih strateških dokumentov, saj so le-ti glavna orodja za načrtovanje razvojne pomoči. Kar zadeva zaskrbljenost SPS zaradi posledic sedanje krize na države v razvoju, moramo raziskati dodatne vire financiranje, kot je mednarodni davek na finančne transakcije. Vlade držav AKP pa se morajo bolj posvetiti vprašanjem izkoreninjenja davčnih oaz, izogibanja davkom in nezakonitega bega kapitala. Ustanovitev stalne delegacije Evropskega parlamenta za za odnose z vseafriškim parlamentom na začetku tega parlamentarnega mandata je vsekakor zelo pozitiven korak, ki bo še pripomogel k okrepitvi političnega delovanja parlamentarne skupščine AKP-EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Anne Delvaux (PPE), v pisni obliki. (FR) Pozdravljam sprejem tega poročila, saj se je skupna parlamentarna skupščina (SPS) s svojim kakovostnim delom uveljavila kot nepogrešljiv dejavnik v sodelovanju med Severom in Jugom. Med drugim je Skupščina imela nadvse pomembno vlogo (in jo še vedno ima) pri nadaljevanju pogajanj o sporazumih o gospodarskem partnerstvu. Poleg tega je bilo sprejetih nekaj pomembnih sprememb, na primer poziv, naj SPS razišče dodatne in inovativne vire financiranja za razvoj, kot je mednarodni davek na finančne transakcije; in poziv, naj se posveti vprašanju izkoreninjenja davčnih oaz.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo o delu skupne parlamentarne skupščine AKP-EU v letu 2009, saj sem prepričana, da skupščina še naprej zagotavljala okvir za odprt, demokratičen in poglobljen dialog med Evropsko unijo in skupino afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP). Da bo sodelovanje še bolj učinkovito in demokratično, se morajo parlamenti držav AKP še bolj vključiti v pripravo in oblikovanje strateških načrtov za sodelovanje in še bolj dejavno sodelovati z evropskimi organi v pogajanjih o sporazumih o gospodarskem partnerstvu.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Ne dvomim v pomen dela, ki ga je opravila skupna parlamentarna skupščina AKP-EU (SPS) v letu 2009, ali v njen nesporni prispevek k razvoju sodelovanja, izraziti pa moram zaskrbljenost nad vsebino 6. točke poročila gospe Joly: „spodbuja SPS, naj še naprej deluje na tem področju ter razišče dodatne in inovativne vire financiranja za razvoj, kot je mednarodni davek na finančne transakcije“. Nisem prepričan, da lahko mednarodni davek na finančne transakcije prav dosti koristi skupini afriških, karibskih in pacifiških držav.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. Skupna parlamentarna skupščina (SPS) se je v letu 2009, v katerem sta Komisija in skupina afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP) predlagali drugi ponovni pregled Sporazuma o partnerstvu iz Cotonouja v letu 2010, sestala dvakrat. Pomembno je, da SPS ob upoštevanju procesa regionalizacije držav AKP prek sporazumov o gospodarskem partnerstvu budno spremlja razvoj dogodkov na tem področju, ker je le tako mogoče zagotoviti razvoj in preživetje te institucije. Rad bi opozoril tudi na zaskrbljenost SPS zaradi posledic sedanje finančne krize in zaradi tega, ker so bile v Luandi sprejete resolucija o učinkih finančne krize v državah AKP ter resolucije o učinkih in odpravljanju krize v državah AKP.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Da bo lahko skupna parlamentarna skupščina AKP-EU tudi v prihodnje ─ kot omenja poročevalec ─ koristen dejavnik sodelovanja med Severom in Jugom ter krepitve parlamentarne razsežnosti tega sodelovanja, mora ohraniti temeljne značilnosti svojega delovanja. Njena široka reprezentativnost je hkrati njena prednost in nujni pogoj za njeno ustrezno delovanje. Zato moramo zavrniti vsak poskus skrčenja reprezentativnosti skupščine pod pretvezo varčevanja in ohraniti njeno pluralistično naravo, saj brez nje skupščina ne bi mogla ustrezno uveljavljati načel in temeljnih ciljev svojega delovanja. Poskrbeti moramo za še tesnejše in širše sodelovanje vseh poslancev, tistih, ki zastopajo EU, še bolj pa tistih iz skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP).

Zato z zaskrbljenostjo spremljamo spodrsljaje pri zagotavljanju razmer za širše sodelovanje, še zlasti v zvezi s storitvami tolmačenja. Pogosto se na srečanjih ne upoštevajo uradni jeziki EU in držav AKP; vsaj sa portugalščino je bilo doslej že večkrat tako. To je hud spodrsljaj in ga je treba nujno odpraviti.

 
  
MPphoto
 
 

  Nathalie Griesbeck (ALDE), v pisni obliki. (FR) Kot članica skupne parlamentarne skupščine AKP-EU (afriških, karibskih in pacifiških držav ter EU) sem brez omahovanja glasovala za poročilo o delu skupščine v letu 2009. Skupna parlamentarna skupščina AKP-EU je edinstvena institucija, ki se je že uveljavila kot nepogrešljiv dejavnik v odnosih med Evropo in Afriko ter sodelovanju med Severom in Jugom. Potrdila se je s svojim kakovostnim delom po načelih sodelovanja, posvetovanja, preglednosti in demokratičnega dialoga in z vedno tesnejšim sodelovanjem med parlamentarci EU in držav AKP. Ob začetku 20. zasedanja v Kinšasi kličem skupščini, naj tudi v prihodnje uspešno deluje in goji sodelovanje. Seveda sem glasovala tudi za točko, ki poziva k iskanju možnosti uvedbe mednarodnega davka na finančne transakcije in k izkoreninjenju davčnih oaz.

 
  
MPphoto
 
 

  Filip Kaczmarek (PPE), v pisni obliki. – (PL) Podprl sem poročilo gospe Joly o delu skupne parlamentarne skupščine AKP-EU v letu 2009. Podrobneje pa bi morali razčleniti vprašanje regionalnih srečanj SPS. Taka srečanja so brez dvoma potrebna. Menim pa, da bi morali podrobneje preučiti in razjasniti pravila za ta srečanja.

Jasneje bi morali določiti delovne metode regionalnih srečanj. Ta srečanja so dragocena zato, ker so lahko bolj osredotočena na regionalne probleme. Z natančnejšo opredelitvijo uradnih postopkov lahko povečamo vplivnost regionalnih srečanj skupščine AKP-EU. Prav v ta namen moramo urediti to zadevo. Najlepša hvala.

 
  
MPphoto
 
 

  Alan Kelly (S&D), v pisni obliki. ─ Skupina Evropskega parlamenta, katere član sem, je predložila precej vsebinskih sprememb poročila. Poročila tako poziva vlade držav AKP k strožjim klavzulam o nediskriminaciji in k sodelovanju v boju proti izogibanju davkom ter davčnim oazam. Okrepitev sodelovanja med EU in državami AKP terja dejavnejšo vključitev parlamentov držav AKP in civilne družbe ─ prek finančne in tehnične pomoči.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za sprejem poročila o delu skupne parlamentarne skupščine AKP-EU v letu 2009, saj je njen prispevek k sodelovanju med Severom in Jugom temeljnega pomena. SPS je namreč že nekaj časa nepogrešljiv dejavnik vključevanja lokalnih organov in teles v pogajanja o sporazumih o gospodarskem partnerstvu.

Iz teh razlogov se pridružujem pozivu kolegov poslancev Komisiji, naj na vsak način poskrbi za sprotno obveščanje o pogajanjih, da bo Parlament lahko učinkovito spremljal izvajanje sporazumov in pomagal Komisiji pri tem. Nazadnje naj še poudarim, da je ustrezno obveščanje ključnega pomena za delovanje Evropskega parlamenta ─ ne le v zvezi s pogajanji ─ saj je prav parlament institucija, ki zagotavlja preglednost postopkov in zastopa potrebe lokalnih skupnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. Podprl sem poročilo o delu skupne parlamentarne skupščine AKP-EU v letu 2009. Za čim učinkovitejšo uporabo razvojnih sredstev EU in uresničevanje razvojnih ciljev tisočletje je nujno okrepiti parlamentarni nadzor. Skupščina je imela in še ima ključno vlogo pri spremljanju pogajanj o sporazumih o gospodarskem partnerstvu in omogoča, da parlamentarci iz držav AKP neposredno posredujejo svoje skrbi in zadržke poslancem EP, s tem pa prispeva k našemu učinkovitejšemu nadzoru Komisije pri pogajanjih in izvajanju sporazumov.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. Skupna parlamentarna skupščina skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP) in EU (SPS) je imela v letu 2009 dve zasedanji in je na njih sprejela pomembne sklepe, še zlasti v zvezi s prehransko in finančno krizo, z razmerami v Somaliji, s podnebnimi spremembami in z razmerami na Madagaskarju. Tudi delovne skupine so na srečanjih razpravljale o različnih temah, med drugim o: usposabljanju za boljše vodenje, gradbenih projektih in ponovnem poseljevanju mest, invalidih, kmečkem turizmu in pravicah manjšin na Češkem. Ta redna srečanja so pomembna zaradi svoje raznovrstnosti in razprav o vprašanjih, pomembnih za obe strani, ter iskanja rešitev za težave prikrajšanih regij.

 
  
MPphoto
 
 

  Louis Michel (ALDE), v pisni obliki. (FR) Glasoval sem za odlično poročilo gospe Joly o delu skupne parlamentarne skupščine AKP-EU, ki je ─ ponavljam ─ po svoji sestavi in pripravljenosti na skupno delo pri krepitvi odnosov med Severom in Jugom, ne le z zakonodajnimi sredstvi, pač pa tudi z demokratičnim dialogom in sodelovanjem, edinstvena institucija na svetu. Ob tem poročilu bi se rad zavzel za uvedbo davka na mednarodne finančne transakcije, saj bi z zbranimi sredstvi nekateri donatorji lahko izpolnili svoje zaveze glede uradne finančne pomoči in tako pomagali državam v razvoju pri prilagajanju podnebnim spremembam. Rad bi poudaril, da so soglasje iz Monterreya iz leta 2002, nadaljnje zasedanje konference v Dohi leta 2008 in plenarno zasedanje na visoki ravni o razvojnih ciljih tisočletja septembra 2010 v New Yorku izrazili ugodno mnenje o inovativnih in alternativnih virih za financiranje razvoja in poudarili pomen uravnoteženja gospodarskih, socialnih in okoljskih vidikov razvoja.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Glasoval sem proti poročilu o delu skupne parlamentarne skupščine AKP-EU v letu 2009, saj je njegova vsebina ohlapna, besedilo pa nenatančno. Poleg tega ne vsebuje nikakršnih načrtov za učinkovitejše razvojno sodelovanje s skupino afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP). Razvojna pomoč je v današnji obliki neuspešna v 80 odstotkih primerov. Preprosto samo pahne države prejemnice v odvisnost od zunanje pomoči. Tem državami bi morali pomagati, da bi se naučile pomagati same sebi. Vsekakor bi morale postopoma razviti delujoča nacionalna gospodarstva. Pri tem ima pomembno vlogo tudi sposobnost teh držav, da se same prehranijo. Poročilo pa trmasto brani status quo, zato sem glasoval proti njemu.

 
  
MPphoto
 
 

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. – (PL) Sodelovanje z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami spada med najpomembnejše vidike zunanje politike Evropske unije. Zato me žalostijo novice o finančnih težavah skupine AKP. Ne glede na te težave je skupna parlamentarna skupščina AKP-EU danes eden od najpomembnejših forumov sodelovanja med Severom in Jugom. Pozdravljam krepitev regionalnega povezovanja med afriškimi in karibskimi državami, ki omogoča učinkovit dialog med Evropskim parlamentom in svetovnim Jugom. Glede na vse to in v podporo razvoju dialoga med EU in državami Juga sem glasoval za poročilo o delu skupne parlamentarne skupščine AKP-EU v letu 2009.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za poročilo o delu skupne parlamentarne skupščine AKP-EU, ker menim, da je njena vloga zelo pomembna in da prizadevno išče rešitve vprašanj, ki so včasih tudi zapletena. Čeprav ima le vlogo posvetovalnega organa, je skupščina pomemben forum in prostor za skupne razprave in iskanje rešitev.

Od vseh sprejetih pomembnih poročil in resolucij naj omenimo le resolucije o razmerah na Madagaskarju, o podnebnih spremembah, o razmerah v Nigeriji in o drugem ponovnem pregledu Sporazuma iz Cotonouja. Omeniti pa velja tudi resolucijo o posledicah finančne krize v državah AKP, ki poudarja, da te države, čeprav ne nosijo nikakršne odgovornosti za sedanje pretrese po svetu, na koncu plačujejo najvišjo ceno zanje, v obliki povečanja stroškov, usihanja pomoči od bogatih držav in večjih cen dobrin.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za poročilo o delu skupne parlamentarne skupščine (SPS) skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP) in EU v letu 2009. SPS ima zelo pomembno vlogo, saj se je uveljavila kot nepogrešljiv dejavnik v sodelovanju med Severom in Jugom in spodbuja odprt in demokratičen dialog med EU in skupino držav AKP.

 
  
MPphoto
 
 

  Crescenzio Rivellini (PPE), v pisni obliki. (IT) Danes smo na plenarnem zasedanju glasovali o predlogu resolucije o delu skupne parlamentarne skupščine v letu 2009.

Skupna parlamentarna skupščina se je v letu 2009 sestala dvakrat. Sprejela je 10 resolucij in potrdila izjavo iz Luande o drugi reviziji Sporazuma o partnerstvu iz Cotonouja. V tem letu sta bili tudi dve regionalni srečanji, v Gvajani (karibska regija) in v Burkini Faso (afriška regija).

Leto 2009 pa je zaznamovala odločitev sveta ministrov držav AKP, ki so decembra 2008 sklenili korenito zmanjšati proračun sekretariata AKP za službene poti osebja. To je bistveno vplivalo na njihovo sposobnost zagotavljanja storitev na srečanjih SPS zunaj Bruslja.

Svet AKP je decembra 2009 sprejel ukrepe, s katerimi je v letu 2010 zagotovil proračunska sredstva za dve plenarni zasedanji, srečanje na regionalni ravni in do dve dodatni misiji. V sedanjih razmerah moramo nadaljevati delo na tem področju in iskati dodatne in inovativne vire financiranja razvojne pomoči, namreč iz davka na mednarodne finančne transakcije.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. ─ Pozdravljam resolucijo kolegice Eve Joly, ki izraža zadovoljstvo, da je SPS v letu 2009 še naprej zagotavljala okvir za odprt, demokratičen in poglobljen dialog med Evropsko unijo in državami AKP, ter poziva k okrepljenemu političnemu dialogu, pozdravlja pozitiven odziv komisarja za trgovino na zahteve mnogih držav in regij AKP po ponovnem pregledu spornih vprašanj, ki so se pojavila na pogajanjih o sporazumih o gospodarskem partnerstvu, v skladu z izjavami predsednika Komisije, in poudarja, da je potreben natančen parlamentarni nadzor nad pogajanji o sporazumih o gospodarskem sodelovanju ter nad njihovim izvajanjem.

 
  
MPphoto
 
 

  Joanna Senyszyn (S&D), v pisni obliki.(PL) Kot članica delegacije v skupni parlamentarni skupščini AKP-EU sem podprla poročilo o delu SPS v letu 2009. Z delom skupščine v tem letu sem zadovoljna, med drugim tudi s sprejemom resolucij o učinkih svetovne krize na socialne razmere in o podnebnih spremembah.

Naslednji teden, na 20. zasedanju skupščine, bomo obravnavali me drugim tudi uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja. Kot članica Odbora SPS za socialne zadeve in okolje menim, da bo v prihodnjem letu nujno opraviti celovito analizo in široko razpravo o okoljskih in socialnih razmerah v državah AKP. Pregled sedanjih dejavnosti nam bo omogočil učinkovitejše načrtovanje ciljev za prihodnja leta. V skladu z mnenjem Evropskega ekonomsko-socialnega odbora se zavzemam tudi za večjo podporo in upoštevanje afriškega socialnega podjetništva.

Vključitev afriškega socialnega podjetništva z programe EU bi lahko okrepila njegovo sodelovanje z mednarodnimi organizacijami, kot sta Mednarodna organizacija dela in Svetovna banka, s tesnejšo vključitvijo evropskega socialnega podjetništva pa bi lahko tudi povečala evropsko javnomnenjsko podporo zunanji pomoči EU. Menim, da bi lahko SPS natančneje preučila vlogo afriškega socialnega podjetništva pri odpravljanju revščine. Upam, da se bo SPS dejavno vključila v izvajanje skupne strategije EU in Afrike.

 
  
MPphoto
 
 

  Marie-Christine Vergiat (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) Glasovala sem za poročilo, ki obravnava naše sodelovanje z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami (AKP). S tem besedilom Evropski parlament opozarja, da je uspešno delovanje skupne parlamentarne skupščine vezano na odprt, demokratičen in poglobljen dialog med Evropsko unijo in državami AKP.

Poročilo ponovno opozarja na pomen načela univerzalnosti človekovih pravic in opominja Svet, da ga je Evropski parlament že večkrat pozval, naj v revidirani Cotonoujski sporazum vključi strožjo klavzulo o nediskriminaciji.

Še posebej pozdravljam izid glasovanja o spremembi, ki omenja davek na finančne transakcije kot možen odziv na krizo, res pa je, da si ne delam utvar glede nasprotujočih si pogledov na to vprašanje v Evropskem parlamentu. S to spremembo Evropski parlament poziva k iskanju dodatnih in inovativnih virov financiranja za razvoj, kot je mednarodni davek na finančne transakcije; prav tako pa „poziva SPS, naj se posveti vprašanju izkoreninjenja davčnih oaz“.

Upajmo, da poročilo ne bo naletelo na gluha ušesa in da bo lahko vsem evropskim institucijam v pomoč tudi pri razvoju drugih odnosov z državami AKP.

 
  
  

Poročilo: Luigi Berlinguer (A7-0252/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Odobravam poročilo, ki poudarja pomen člena 67 v zvezi s spoštovanjem različnih pravnih sistemov in tradicij ter lažjim dostopom do sodnega varstva, zlasti s pomočjo načela vzajemnega priznavanja; ker to zahteva vzajemno zaupanje, to pa zahteva boljše razumevanje različnih pravnih tradicij in metod. Prepričan sem, da smo na področju civilnega prava v EU dosegli že izreden napredek in da ta ambiciozni načrt za uveljavitev bolj strateškega, manj razdrobljenega pristopa na področju civilnega prava temelji na pravih potrebah državljanov in podjetij. Upoštevati pa mora, da je težko sprejemati zakonodajo na področju v skupni pristojnosti, kjer usklajevanje pogosto ni možno in se je treba izogibati prekrivanju.

Zato moramo spoštovati razlike v pravnih pristopih in ustavnih tradicijah med državami članicami, obenem pa moramo domisliti pristop na ravni EU za reševanje splošnih zadev. Omeniti velja še to, da moramo že sprejete rešitve in že doseženi napredek v praksi še utrditi, da bomo lahko usklajeno nadaljevali z uresničevanjem Stockholmskega programa.

 
  
MPphoto
 
 

  Roberta Angelilli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Stockholmski program uvaja ambiciozno evropsko politiko na področju prava in varnosti, s katero želimo zgraditi Evropo državljanov.

Med cilje na tem področju spada tudi zakonodajni predlog o okrepitvi sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo. V Evropi 20 odstotkov vseh razvez zadeva mednarodne pare. Take razveze so ponekod povezane z neskončnimi birokratskimi zapleti in nejasnimi rešitvami v nacionalnih sistemih. Sodni postopki pogosto potiskajo ranljivejšega partnerja in otroke v hude čustvene stiske in negotovost. Kjer je le mogoče, bi bilo najbolje vzpostaviti mediacijo, ki bi partnerjema pomagala poiskati sporazumno rešitev. V ta namen bi lahko služile tudi rešitve, ki jih opredeljujeta Direktiva 2008/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o nekaterih vidikih mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah ter evropski kodeks ravnanja za mediatorje.

Prav tako pomembno je vsem državljanom prek podatkovne zbirke Komisije zagotoviti dostop do tekočih, kakovostnih informacij o bistvenih vidikih nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU ter o postopkih, ne le tistih, povezanih z razvezo in prenehanjem življenjske skupnosti, pač pa tudi o postopkih mediacije.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Namen Stockholmskega programa je ustvariti območje svobode, varnosti in pravice, ki bo državljanom zagotavljalo temeljne pravice, vključno s svobodo podjetništva, za razvoj podjetništva na vseh gospodarskih področjih. Od časa, ko je Unija prvič dobila pristojnost za pravosodje in notranje zadeve in ko je bilo posledično ustanovljeno območje svobode, varnosti in pravice, je bil dosežen velik napredek na področju civilnega prava ter usklajevanja predpisov mednarodnega zasebnega prava. To je zelo pomembno, saj je to področje prava najustreznejše sredstvo za vzajemno priznavanje in medsebojno spoštovanje pravnih sistemov. Akcijski načrt, ki ga je predstavila Komisija, se mi zdi ambiciozen, pri tem pa moramo skrbno oceniti učinkovitost in skladnost z zastavljenimi cilji že sprejetih ukrepov z vidika potreb državljanov, podjetij in odvetnikov.

 
  
MPphoto
 
 

  Slavi Binev (NI), v pisni obliki.(BG) Podpiram predlog Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, naj se v resolucijo o civilnem, gospodarskem, družinskem in mednarodnem zasebnem pravu vključijo tudi vidiki enotnega trga. Po mojem mnenju enotni trg pospešuje razvoj evropskega območja svobode, varnosti in pravice in prispeva h krepitvi evropskega modela socialnega tržnega gospodarstva, obenem pa tudi h krepitvi varstva potrošnikov. Bolgarija, država na obrobju EU, je priljubljena tarča trgovcev z nevarnim ali potencialno nevarnim ponarejenim blagom. Pred kratkim so na primer na bolgarskem trgu odkrili 20 let staro ovčje meso. To pa je le eden od mnogih primerov. Vzpostavitev Evropskega območja svobode, varnosti in pravice bo okrepila enotni trg, zlasti varstvo potrošnikov in pozivam vas, gospe in gospodje, da podprete Komisijo pri iskanju rešitev in oblikovanju zakonodaje, ki bo zagotovila pravilno delovanje enotnega trga v prid potrošnikom.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasovala sem za poročilo, v katerem Evropski parlament poziva Komisijo, naj čim prej in čim bolj učinkovito zagotovi, da se bodo v stockholmskemu akcijskemu načrtu resnično odražale potrebe evropskih državljanov, zlasti kar zadeva mobilnost po vsej Evropski uniji, pravice zaposlenih, potrebe podjetij in enake možnosti za vse. Rada bi poudarila, da mora pravo Unije služiti državljanom, še posebej na družinskem in civilnem področju, zato me veseli, da je bil od časa, ko je Unija prvič dobila pristojnost za pravosodje in notranje zadeve in ko je bilo posledično ustanovljeno območje svobode, varnosti in pravice, storjen velik napredek na področju civilnega prava.

Poudariti je treba, da je namen Stockholmskega programa ustvariti evropsko območje svobode, varnosti in pravice, ki bo državljanom zagotavljalo temeljne pravice, vključno s svobodo podjetništva, za razvoj podjetništva na vseh gospodarskih področjih. Torej je zdaj pravi trenutek za razmislek o nadaljnjem razvoju območja svobode, varnosti in pravice, zato Evropski parlament poziva Komisijo, naj začne široko razpravo, ki bi vključevala vse zainteresirane strani, zlasti sodnike in odvetnike.

 
  
MPphoto
 
 

  Zuzana Brzobohatá (S&D), v pisni obliki. (CS) Poročilo vsebuje niz priporočil, ki zadevajo civilno, gospodarsko in družinsko pravo, pa tudi mednarodno zasebno pravo. Obravnava predvsem ukrepe za olajšanje uveljavljanja prava v čezmejnih sporih ter, v duhu stockholmskega programa, ukrepe za krepitev sodelovanja med pravosodnimi organi držav članic. Akcijski načrt tudi predlaga zakonodajno pobudo za uredbo o večji učinkovitosti izvrševanja sodb v zvezi s transparentnostjo premoženja dolžnikov in podobno uredbo o zaplembi bančnih računov. Menim, da bi bilo smotrno tudi poenotenje osebnih podatkov v dokumentih držav članic EU, saj bi to odpravilo prepreke pri potovanju.

Poročilo tudi poziva Komisijo, ki je že ustanovila delovno skupino za arbitražo, naj ne sprejme nobene zakonodajne pobude na tem področju brez odprtega posvetovanja, saj imajo vprašanja arbitraže pomemben vpliv na mednarodno trgovino. Krepi, predlagani v poročilu, bodo prispevali k uveljavljanju prava v EU, zato sem glasovala za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlo Casini (PPE) , v pisni obliki. Pri končnem glasovanju o resoluciji gospoda Berlinguerja sem se vzdržal, ker je bila iz nje odstranjena sprememba 2. Ta sprememba je bila zelo pomembna, saj je odpravljala nevarnost napačnih razlag točke 40, po kateri Parlament „odločno podpira načrte, da se omogoči medsebojno priznanje učinkov dokumentov o civilnem statusu“. To bi lahko, na primer, pomenilo tudi obvezno priznavanje istospolne zveze, sklenjene v državi članici, v kateri so take zveze dovoljene, po vsej Evropski uniji.

Razločevati moramo namreč med učinki pravnega dejanja (kar je sklenitev zakonske zveze) in med učinki dokumenta o uradni registraciji. Tak dokument je samo dokazilo svoje vsebine (npr., dokazilo, da je bila na Nizozemskem sklenjena homoseksualna zakonska zveza) in ta javni dokument učinkuje kot uradni dokument o zakonskem stanu. Učinki dokumenta o uradni registraciji pa so drugačni in jih v državi, ki takih učinkov (na primer družinske pokojnine) ne priznava, ni mogoče uveljavljati. Vsekakor pa je družinsko pravo v neodtujljivi pristojnosti držav članic in vanj pravo EU ne sme posegati. Zaradi nevarnosti drugačnih razlag sem se odločil, da se bom glasovanja vzdržal.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. (PT) Pozdravljam velik napredek, ki smo ga dosegli na področju civilnega prava od časa, ko je Unija prvič dobila pristojnost za pravosodje in notranje zadeve in ko je bilo posledično ustanovljeno območje svobode, varnosti in pravice. Rad bi tudi čestital Komisiji za njen zelo ambiciozen načrt, ki upošteva znaten del zahtev Parlamenta. Nujen je bolj strateški, manj razdrobljen pristop, ki temelji na pravih potrebah državljanov in podjetij pri uveljavljanju pravic in svoboščin na enotnem trgu.

Stockholmski akcijski načrt mora odražati njihove potrebe, kar zadeva, med drugim, mobilnost, pravice zaposlenih, potrebe podjetij, enake možnosti, obenem pa mora spodbujati pravno varnost in dostop do hitrega in učinkovitega pravnega varstva. Ne smemo si zatiskati oči pred dejstvom, da je težko sprejemati zakonodajo na področju v skupni pristojnosti, kjer usklajevanje pogosto ni možno in se je treba izogibati prekrivanju. Razhajanja med pravnimi pristopi in ustavnimi tradicijami različnih pravnih sistemov so lahko vir navdiha pri gradnji evropske pravne kulture in ne bi smela biti ovira za nadaljnji razvoj evropskega prava.

 
  
MPphoto
 
 

  Lara Comi (PPE), v pisni obliki. – (IT) Med civilnopravnimi ureditvami 27 držav članic, pa tudi držav, ki se bodo EU pridružile v kratkem, obstajajo razlike. Akcijski načrt pomeni korak naprej na tem področju, ugotavlja podobnosti in opozarja na razlike, ki bi jih bilo treba zmanjšati.

V zvezi s področjem, s katerim se ukvarja parlamentarni odbor, katerega članica sem, sem prepričana, da je za pravilno delovanje enotnega trga nujno oblikovati skupna pravila in vzpostaviti celovit pravosodni sistem. Vsekakor je treba spoštovati pravne tradicije in posebnosti vsake od članic, današnji izzivi pa zahtevajo od nas skupne napore za zbližanje evropskih zakonodaj.

Zato pozdravljam poročilo, ki poziva Komisijo, naj skuša čim bolj odpraviti pravne ovire pri uveljavljanju pravic v državah članicah in omiliti težave, ki jih te ovire povzročajo državljanom v čezmejnih pravnih postopkih, saj je to nujen pogoj za vzpostavitev „evropske pravosodne kulture“, le-ta pa je pogoj za oblikovanje skupnega območja svobode, varnosti in pravice v Evropi.

 
  
MPphoto
 
 

  Anna Maria Corazza Bildt (PPE), v pisni obliki.(SV) Obrazložitev glasovanja: dne 23. novembra 2010 smo člani Švedske delegacije konzervativcev glasovali za poročilo (A7-0252/2010) o vidikih civilnega, gospodarskega, družinskega in mednarodnega zasebnega prava v Akcijskem načrtu za uresničevanje Stockholmskega programa. Radi pa bi poudarili, da se bi bilo po našem mnenju usklajevanja različnih oblik usposabljanja pravniških poklicev v državah članicah lotiti skrajno pazljivo, in opozorili, da to usklajevanje ne spada v okvir Stockholmskega programa. Poleg tega po našem mnenju ni utemeljeno od pravnikov zahtevati znanja dveh jezikov. Nazadnje pa bi radi poudarili še to, da je avtonomija strank skrajno pomemben vidik gospodarskega pogodbenega prava in da mora tako ostati tudi v prihodnje.

 
  
MPphoto
 
 

  Luigi Ciriaco De Mita (PPE), v pisni obliki. (IT) Stockholmski program je naslednji ključni korak pri razvoju evropskega območja svobode, varnosti in pravice ob večjem poudarku na posamezniku. Ta poudarek ne pomeni le odpiranja bolj celovitih razsežnosti državljanstva, ki vključujejo tudi spoštovanje človeka in človekovega dostojanstva, pač pa tudi odpiranje bolj celovitih razsežnosti zakonodaje in sodstva, njune dostopnosti po vsej Uniji, tako da bo lahko posameznik uveljavljal svoje pravice v prostoru brez notranjih meja. Ta poudarek na posamezniku mora veljati splošno, tudi v zvezi z vedno širšim pojavom priseljevanja in iskanja azila, seveda pa ob doslednem spoštovanju pravil civilnopravne skladnosti in varnosti. Akcijski načrt Komisije je celovita preslikava Stockholmskega programa. Pri razvoju evropskega območja svobode, varnosti in pravice pa moramo seveda spoštovati načelo subsidiarnosti, ki jamči spoštovanje posameznikov in tradicij, ki so nedeljiv del zgodovine. Poročilo o vidikih civilnega, gospodarskega, družinskega in mednarodnega zasebnega prava v Akcijskem načrtu za uresničevanje Stockholmskega programa, o katerem smo glasovali, po mojem mnenju kaže v to smer.

 
  
MPphoto
 
 

  Ioan Enciu (S&D), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za poročilo, saj je po mojem mnenju pravilna uveljavitev ukrepov iz Stockholmskega programa bistvenega pomena za okrepitev območja svobode, varnosti in pravice. To lahko dosežemo z izboljšanjem sodelovanja med pravosodnimi organi držav članic, spodbujanjem evropske pravosodne kulture in odpravo neskladnosti med različnimi zasnovami procesnega prava v državah članicah. Akcijski načrt Komisije za uresničevanje Stockholmskega programa mora upoštevati vse vidike, omenjene v poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo, saj se zavzema za oprijemljive ukrepe za spodbujanje pravne gotovosti in dostopa do hitrega in učinkovitega pravnega varstva. V okviru Stockholmskega programa moramo poskrbeti, da bodo pri izmenjavi najboljših praks med pravnimi sistemi še posebej upoštevane potrebe državljanov-posameznikov in podjetij, kar zadeva mobilnost po EU, pravice zaposlenih in enake možnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Področja civilnega, gospodarskega, družinskega in mednarodnega zasebnega prava spadajo med najbolj občutljiva področja prava v državah članicah EU. Zato menim, da se moramo sprememb na teh področjih lotevati še posebej pazljivo in ob polnem spoštovanju načela subsidiarnosti. Evropski zakonodajalci morajo pri svojem delu vedno upoštevati razlike med pravnimi sistemi, doseženo stopnjo soglasja s predlogi v vsaki od političnih skupnosti in legitimne izbire; ne morejo in ne smejo prezreti dejstva, da imajo opravka z narodi in državami s trdnimi, uveljavljenimi in globoko zakoreninjenimi pravnimi sistemi. Zato priporočam, naj bodo spremembe primerne in sorazmerne s stvarnimi potrebami ljudi in naj se vsi predlogi načrtov in pobud pred uveljavljanjem natančno preverijo. Sprejemanje ukrepov na tem področju pazljivo spremljam in jasno mi je, da so nekateri pravni odnosi že po svoji naravi taki, da jih lahko urejajo samo zakonodaje več držav. Ugotavljam, da je večina predlogov v poročilu koristnih, saj se zavzema za izmenjavo najboljših praks in uresničevanje pravega območja svobode, varnosti in pravice.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Stockholmski program, ki ga je sprejel Svet v decembru 2009, določa prednostna področja razvoja evropskega območja svobode, varnosti in pravice v naslednjih petih letih. Zakonodaja Unije poenostavlja mobilnost in omogoča uveljavljanje pravice do prostega pretoka ljudi, s tem pa v javnosti krepi zaupanje v evropski pravosodni prostor. Akcijski načrt Komisije za uresničevanje Stockholmskega programa vključuje tudi uporabo orodij, ki so nam na voljo po uveljavitvi Lizbonske pogodbe, za olajšanje življenja in poslovanja državljanov EU, za usklajevanje potreb javnosti in notranjega trga ter raznovrstnosti pravnih tradicij držav članic. Poročilo podpiram, rad pa bi pripomnil, da bi morali nameniti posebno prednost nekaterim področjem, kot so civilne zadeve in vzajemno priznavanje uradnih dokumentov.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) To samoiniciativno poročilo se loteva več zahtevnih tem, povezanih z vidiki civilnega, gospodarskega, družinskega in mednarodnega zasebnega prava v Akcijskem načrtu za uresničevanje Stockholmskega programa. Zato so tudi naša mnenja o priporočilih poročevalca deljena.

Nekatera priporočila se nam zdijo koristna, še zlasti tista, ki se nanašajo na razpravo o težavah v zvezi s pomorskim, gospodarskim in družinskim pravom. Na Portugalskem smo prav zdaj pred odprtim vprašanjem specializacije sodnikov za ta področja. Očitno je namreč, da zaradi same narave zadev sodniki za delo na sodiščih za družinske zadeve potrebujejo posebna znanja.

Obstaja pa tudi več problemov na področju gospodarskega prava in morda bi veljalo prenesti zaščito blagovnih znamk s področja kazenskega na področje civilnega prava. Tudi na tem področju imamo na Portugalskem zelo velike zaostanke in očitno je, da ima precej sodnikov težave pri razsojanju v zelo specifičnih zadevah.

 
  
MPphoto
 
 

  Christofer Fjellner, Gunnar Hökmark in Anna Ibrisagic (PPE), v pisni obliki. – (SV) Obrazložitev glasovanja: dne 23. novembra 2010 smo člani Švedske delegacije konzervativcev glasovali za poročilo (A7-0252/2010) o vidikih civilnega, gospodarskega, družinskega in mednarodnega zasebnega prava v Akcijskem načrtu za uresničevanje Stockholmskega programa. Radi pa bi poudarili, da se bi bilo po našem mnenju usklajevanja različnih oblik usposabljanja pravniških poklicev v državah članicah lotiti skrajno pazljivo, in opozorili, da to usklajevanje ne spada v okvir Stockholmskega programa. Poleg tega po našem mnenju ni utemeljeno od pravnikov zahtevati znanja dveh jezikov. Nazadnje pa bi radi radi poudarili še to, da je avtonomija strank skrajno pomemben vidik gospodarskega pogodbenega prava in da mora tako ostati tudi v prihodnje.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. (FR) Glasovali smo proti temu poročilu. Nesprejemljivo je na področjih civilnega prava ustvarjati še 28. pravosodno ureditev, četudi neobvezno, samo za to, da bomo lahko obšli nacionalne sisteme. Poleg tega je skrajno dvolično trditi, da je raznolikost sistemov prednost, obenem pa priporočati „regulatorno posnemanje“ za obvladovanje njihovih razhajanj ─ z drugimi besedami, v končni fazi njihovo poenotenje. Nedopustno pa je izrabljati prost pretok ljudi in nediskriminatoren dostop do ugodnosti socialnega varstva v državah bivanja kot pretvezo za zahteve po vzajemnem priznavanju dokumentov o civilnem statusu, saj pravi namen takih predlogov ni olajšati življenje evropskim družinam, ki bivajo v kaki drugi državi EU. Pravi namen je vsiliti istospolne poroke in posvojitve s strani homoseksualnih parov tudi tistim državam članicam, katerih nacionalni zakonodaje teh pravic ne priznavajo. Družinsko pravo je strogo in izključno domena držav članic in tako mora tudi ostati. Ustaviti pa moramo enostranske razsodbe nemškega pravosodja v zvezi z dodelitvami skrbništva nad otroci pri razvezah parov različnih državljanstev, in do skrajnosti pretirane pristojnosti Jugendamt, glede katerih se nam pritožujejo tudi naši volivci.

 
  
MPphoto
 
 

  Nathalie Griesbeck (ALDE), v pisni obliki. (FR) Veseli me, da smo sprejeli to poročilo, ki odobrava akcijski načrt za uresničevanje Stockholmskega programa, še posebej njegove elemente v zvezi s civilnim pravom, gospodarskim pravom, družinskim pravom in civilnim mednarodnim pravom. Evropska unija si prizadeva ustvariti „evropski pravosodni prostor“ in ta prostor temelji na ideji, da bi morale tudi sodbe, podobno kot ljudje, uživati „prost pretok“ po vsej Uniji in tako zagotavljati evropskim državljanom nemoten dostop do pravnega varstva. Ta „skupni pravosodni prostor“ temelji na načelu vzajemnega priznavanja sodb med državami članicami, vzajemno priznavanje pa je ključnega pomena na področjih družinskega prava ter urejanja pogodb, dedovanja in oporok, premoženja zakoncev in podobnih zadev. Ta področja so življenjskega pomena za vsakogar med nami. Naše poročilo med drugim poudarja pomen usposabljanja pravosodnih organov, pravnega izobraževanja, vzpostavljanja omrežij sodnikov in uvedbe izmenjave praks. Te cilje v celoti podpiram.

 
  
MPphoto
 
 

  Martin Kastler (PPE), v pisni obliki. (DE) Glasoval sem za spremembe in proti poročilu gospoda Berlinguer, ker nisem prepričan, da dovolj poudarja pomen načela subsidiarnosti. Menim, da ne bi smeli zanemarjati pomembnih podrobnosti samo zato, ker gre za obširen sveženj direktiv. Taka strategija se nam bo maščevala. Zame pomeni jedro problema točka 40, ki bo v obliki, v kakršni smo jo sprejeli danes, v povezavi z drugimi elementi Stockholmskega programa privedla do sporov o pristojnosti. Natančneje, obstajajo dvomi glede tega, ali naj vzajemno priznavanje dokumentov civilnega statusa, to je poročnih listov, ureja družinsko pravo, ali naj bo odločanje o opredelitvi zakonske zveze v pristojnosti držav članic, v skladu s členom 81(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Dokler ti dvomi ne bodo razjasnjeni, bo lahko prihajalo do navzkrižij med preprostimi postopki civilnega prava in zahtevnimi postopki čezmejnega družinskega prava. Nevarnost takih navzkrižij bi z lahkoto odpravili z enim samim stavkom, čemur je bila namenjena sprememba 3. Te drobne izboljšave večina v Parlamentu danes žal ni podprla. Še vedno sem mnenja, da morata zakonska zveza in družina uživati posebno zaščito države. Ostati morata v izključni pristojnosti držav članic. Zato tega samoiniciativnega poročila nisem podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Alan Kelly (S&D), v pisni obliki. ─ Ta resolucija poziva Komisijo in Svet, naj Parlament celovito vključita v posvetovanja o organizaciji in ureditvi usposabljanja pravosodnih organov. Ta pobuda bo okrepila evropsko pravosodno kulturo in prispevala k pravični obravnavi vseh državljanov EU ob spoštovanju njihovega dostojanstva.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za poročilo o akcijskem načrtu za uresničevanje Stockholmskega programa, saj menim, da je gradnja območja svobode, varnosti in pravice izrednega pomena. Od vzpostavitve tega območja smo na področju prava, tudi civilnega, v resnici dosegli že izreden napredek.

Prepričan sem, da moramo razlike v pravnih pristopih in ustavnih tradicijah med državami članicami spoštovati, obenem pa sem prepričan, da moramo prav te razlike obravnavati kot prednost, ki jo velja izkoristiti pri nadaljnjem razvoju evropskega prava. Pri tem je treba vključiti evropsko pravosodno skupnost, saj lahko njen prispevek okrepi pravo evropsko pravosodno kulturo z izmenjavo znanj in dognanji primerjalnega prava.

Zato v celoti podpiram predlog o vzpostavitvi foruma, kjer bi lahko sodniki s pravnih področij, kjer se pogosto pojavijo čezmejna vprašanja, kot so denimo pomorsko, gospodarsko in družinsko pravo ter odškodninske zadeve, razpravljali o svojem delu in poglabljali svoje znanje. In nazadnje, menim, da bi moral biti, ob izpolnitvi pogojev, akcijski načrt za uresničevanje Stockholmskega programa usmerjen v zadovoljevanje zahtev glede evropskega pravnega varstva, ki jih izražajo državljani-posamezniki in podjetja pri uveljavljanju svojih pravic in svoboščin.

 
  
MPphoto
 
 

  Marine Le Pen (NI), v pisni obliki. (FR) Stockholmski program (2010-2015), katerega vsebina je navidez sodelovanje v območju svobode, varnosti in pravice, v resnici pripravlja temelje za evropsko nadvlado na vrsti področij, njegov namen pa je odpraviti vse še preostale ovire „prostemu pretoku“ med državami članicami EU. Naj gre za temeljne pravice, zasebnost, pravice manjšin, „državljanstvo Evropske unije“ ali politiko azila in priseljevanja ─ ta z vseh vetrov zneseni nabor pojmov je v resnici samo pretveza za podpihovanje federalističnih ambicij evropske birokratske naddržave. Menim, da so pravo, šege in navade temeljne prvine duha in identitete naroda in suverene države. Podpirati idejo nepreglednega evropskega usklajevanja, še zlasti na področjih civilnega in družinskega prava, v resnici pomeni zatajiti vse napore in vse dosežke preteklih stoletij. Glede na to, da po pravnih standardih in standardih socialnega varstva danes spada v sam vrh sveta, Francija od napredka ne bo imela ničesar, pač pa bo tudi v prihodnje zgolj žrtev proevropske, ultraliberalne in globalizacijske trmoglavosti.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. ─ Pozdravljam pootrditev poročila o Stockholmskem programu, ki poudarja nujnost vzajemnega priznavanja dokumentov, ki jih izdajajo upravni organi držav članic. To vzajemno priznavanje zajema tudi istospolne zveze, kar pomeni, da bodo partnerji takih zvez v primeru nesreče na tujem veljali za svojce oziroma uživali enake pravice glede davčnih olajšav med bivanjem ali delom v drugi držav članici.

 
  
MPphoto
 
 

  Jiří Maštálka (GUE/NGL), v pisni obliki. (CS) Cilji Stockholmskega programa in načrta njegovega uresničevanja so pozitivni. Po mojem mnenju predvsem zato, ker je namen programa vzpostaviti podlage in razmere, v katerih bodo lahko državljani EU polno uživali in uveljavljali svoje pravice in svoboščine. Uresničevanje Stockholmskega programa je povezano in bo tudi v prihodnje povezano s težavami. Na eni strani imamo objektivno nujnost poenotenja zakonodaje (na primer na področju pravice do svobode gibanja), na drugi strani pa nevarnost zlorab z različnimi razlagami poenotenih pravnih določb. Pobudo iz Stockholmskega programa glede vzajemnega priznavanja uradnih dokumentov držav članic lahko pozdravimo. Vendar ta mehanizem ne sme delovati v neposrednem navzkrižju s temeljnimi predpisi držav članic, še zlasti ne na področju družinskega prava. Glede na to, da družinsko pravo odseva dolgoletne tradicije in s težavami dosežena družbena soglasja, poseganje v suverenost držav članic na tem področju ni dopustno, niti z najbolje zamišljenimi poskusi usklajevanja. Paziti moramo, da poenotenje zakonodaje ne bi krnilo že doseženih pravnih standardov in pravic (npr. civilnih, socialnih ipd.) v posameznih državah članicah. Prav tako moramo paziti, da poenotenje predpisov ne bo odprlo možnosti za lastninske zahtevke in ogrožanje celovitosti državnega ozemlja, jasno pa moramo tudi opredeliti, kdo in kako bo skrbel za uveljavljanje enotne evropske zakonodaje.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Področja civilnega, gospodarskega, družinskega in mednarodnega zasebnega prava spadajo med najbolj občutljiva področja prava v državah članicah EU. Glasovanja o tem poročilu sem se vzdržal, ker menim, da je treba pri vseh takih zadevah, še zlasti tistih, povezanih z družinskim pravom, vzajemnim priznavanjem prava zakonske zveze in družinskega prava ter podobnimi vprašanji, spoštovati načelo subsidiarnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Alajos Mészáros (PPE), v pisni obliki. – (HU) Kaj nameravamo izboljšati pri sodelovanju med evropskimi pravosodnimi organi, kakršno je danes? Sprejeti dokument osvetljuje najpomembnejše dele načrta Komisije. Izpostavlja naloge, ki nas čakajo v prihodnjem obdobju, z vidika državljanov. Kot politik in učitelj se strinjam, da je treba še izboljšati komunikacijo med visokošolskimi institucijami, tako da se bodo pravniki nove generacije že med univerzitetnim študijem lahko seznanili z raznolikostjo evropske pravne kulture. Izpopolnjevanje pravosodja je tudi v interesu držav članic. V izobraževanje vložena energija prinaša večjo učinkovitost pravosodnega sistema. Poskrbeti moramo, da bodo povsod na voljo primerna sredstva za usposabljanje. Največ lahko pri odpravljanju ovir za čezmejno sodelovanje prispevajo strokovnjaki, ki imajo tudi izkušnje iz tujine, seveda ob ustreznem znanju jezikov. S spoznavanjem sistemov drugih držav članic se krepi tudi zaupanje vanje. Študente je treba spodbujati k udeležbi v programih mednarodne izmenjave.

Pomembno je tudi podpirati forume za vzpostavljanje in razvoj strokovnega dialoga. Predstavnikom pravne stroke moramo dati priložnost, da redno izražajo svoja mnenja o zadevah, povezanih z območjem svobode, varnosti in pravice. Prav ti strokovnjaki se namreč srečujejo s konkretnimi problemi v praksi. Nanje naslavljamo svoja vprašanja glede rezultatov dosedanjih ukrepov. Kot zastopniki interesov državljanov si moramo prizadevati, da EU v očeh državljanov ne bo zakonski in pravni labirint. Zakonodaja, ki ureja zadeve potrošnikov in podjetij, mora biti namenjena njim in mora reševati njihove težave.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. Točka 40 poročila o vidikih civilnega, gospodarskega, družinskega in mednarodnega zasebnega prava v Akcijskem načrtu za uresničevanje Stockholmskega programa pomeni resno poseganje v nacionalno zakonodajo, saj zahteva priznavanje istospolnih zakonskih zvez in skupnosti, sklenjenih v eni od držav članic, v vseh drugih državah članicah. Premeteno ohlapno besedilo je poskus, da bi tako ureditev vtihotapili skozi stranska vrata. V nemški različici predloga, domnevam pa, da tudi v vrsti drugih jezikovnih različic, dejanski namen te točke ni tako jasno zapisan, kot bi moral biti. Ker iz načelnih razlogov nasprotujem istospolnim zakonskim zvezam, še bolj pa takemu sleparskemu političnemu slogu, sem glasoval proti tej točki in proti poročilu. Poročilo bi lahko celo spodbujalo poročni turizem, podobno, kot se dogaja v zvezi s splavi in umetnim oplojevanjem.

Sklenitev partnerske zveze v državi, v kateri so istospolne partnerske zveze zakonsko veljavne, bi takima partnerjema omogočalo tudi v svoji domači državi uveljavljati pravice, ki veljajo samo za zakonske zveze. Ta resolucija lahko na koncu privede do popolnega izničenja razlik med ureditvami tega področja po posameznih državah članicah.

 
  
MPphoto
 
 

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Poročilo obravnava skrajno pomembno vprašanje, namreč, kako EU izpolnjuje potrebe svojih državljanov in podjetij na pravnem področju, še zlasti v zvezi s čezmejnimi civilnimi in gospodarskimi spori. Obžalujem pa, ker v poročilu ne najdem nobene omembe ukrepov, s katerimi bi državljane in vodstva podjetij obveščali o priložnostih, ki jim jih odpira evropska zakonodaja za varstvo njihovih interesov v pravosodnih postopkih. Te priložnosti so vse premalo znane, zato tudi niso dovolj izkoriščene. Delo s sodniki in pravniki je sicer pomembno, vendar to še ne zagotavlja državljanom nemotenega dostopa do takih informacij.

 
  
MPphoto
 
 

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. – (PL) Glasoval sem za sprejem poročila o vidikih civilnega, gospodarskega, družinskega in mednarodnega zasebnega prava v Akcijskem načrtu za uresničevanje Stockholmskega programa. Od časa, ko je EU prvič dobila pristojnost za pravosodje in notranje zadeve in ko je bilo posledično ustanovljeno območje svobode, varnosti in pravice, za katerega so danes skupaj pristojne EU in države članice, smo dosegli velik napredek na področju civilnega prava. Sporočilo Evropske komisije z naslovom „Območje svobode, varnosti in pravice za državljane“ (COM(2009)0262) predstavlja ambiciozen načrt za razvoj omenjenega območja v letih 2010-2014.

Ni dvoma, da bo za nadaljnji napredek na tem področju potreben bolj strateški pristop, usmerjen predvsem na potrebe državljanov in podjetij v zvezi z uveljavljanjem pravic in svoboščin na enotnem trgu. Potrebni bodo postopna uskladitev, približevanje in standardizacija, na primer na področju varstva potrošnikov. Samoumevno je, da moramo pri utrjevanju že sprejetih ukrepov spoštovati in usklajevati bistvene razlike med pravnimi sistemi in tradicijami. Menim pa, da nam morajo te razlike pri iskanju skupnih rešitev za evropsko zakonodajo pomeniti prednost in navdih, ne pa oviro. Komisija bo lahko kos tem izzivom le na podlagi odprte razprave s predstavniki pravosodnega sistema, še zlasti s pravnimi strokovnjaki.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za poročilo gospoda Berlinguerja, saj obravnava vprašanja, ki so temeljnega pomena za obrat k Evropi državljanov in k spodbujanju razvoja evropske pravosodne kulture.

Poročilo med drugim uravnoteženo in izčrpno obravnava vprašanja usposabljanja sodnikov, sodelovanja med pravosodnimi organi, evropskega pogodbenega prava, temeljnih pravic, tudi svobodo poslovanja in uveljavljanja podjetništva v vseh gospodarskih panogah, ter vzajemnega priznavanja uradnih dokumentov upravnih organov držav članic, vključno s pravnimi učinki dokumentov o civilnem statusu.

 
  
MPphoto
 
 

  Georgios Papanikolaou (PPE), v pisni obliki. – (EL) Namen Stockholmskega programa je utrditi temeljne pravice državljanov v območju svobode, varnosti in pravice. Razlike med pravnimi sistemi držav članic pa pomenijo ovire pri oblikovanju evropske zakonodaje. Zato sem glasoval za sprejetje resolucije Evropskega parlamenta, ki se zavzema zbliževanje in usklajevanje civilnega, gospodarskega, družinskega in mednarodnega zasebnega prava in poudarja pomen sodelovanja med pravnimi sistemi držav članic s:

• spodbujanjem skupne evropske pravosodne kulture,

• izobraževanjem in usposabljanjem sodnikov, tožilcev in drugih uslužbencev sodišč in vzajemno seznanjanje s pravnimi ureditvami drugih držav članic za učinkovitejše reševanje čezmejnih pravnih sporov,

• vzpostavitvijo rednega foruma, kjer bi lahko sodniki s pravnih področij, kjer se pogosto pojavijo čezmejna vprašanja, razpravljali o področjih pravnih sporov ali težav, da se izgradi vzajemno zaupanje,

• uvedbo evropskega pogodbenega prava,

• vzpostavitvijo sodelovanja med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Stockholmski program, ki je bil sprejet v decembru 2009, določa prednostna področja razvoja evropskega območja svobode, varnosti in pravice v naslednjih petih letih. Pri tem moramo poudariti pomemben napredek, ki smo ga že dosegli, in izraziti upanje, da so priporočeni ukrepi primeren odziv na stvarne potrebe javnosti in podjetij, da poenostavljajo njihovo mobilnost in jim omogočajo uveljavljati pravice in svoboščine na enotnem trgu, pri tem pa ne spodkopavajo načela subsidiarnosti in spoštovanja razlik med državami članicami glede pravnih pristopov in ustavnih tradicij.

 
  
MPphoto
 
 

  Crescenzio Rivellini (PPE), v pisni obliki. (IT) Danes smo na plenarnem zasedanju glasovali o predlogu resolucije o vidikih pozitivnega prava v akcijskem načrtu za uresničevanje Stockholmskega programa, z drugimi besedami, o prednostnih nalogah Evropske unije pri razvoju območja svobode, varnosti in pravice v letih 2010-2014, še zlasti na področjih civilnega, gospodarskega in mednarodnega zasebnega prava.

Poročilo poziva Komisijo, naj predstavljeni predlog izboljša in skuša premostiti nekatere težave in odpraviti nekatere kritične točke, še zlasti v zvezi z mednarodno pravosodno prakso. Med dragocene prispevke v tehtni razpravi poenotenega predloga resolucije k razvoju evropske zakonodaje lahko štejemo tudi pomoč sodnikom v državah članicah pri tehničnih zadevah pri oblikovanju zakonodaje in vzpostavitev neodvisnega evropskega instrumenta za prizive, ki bi med drugim vsaj delno odpravil težave zaradi različnih razlag nacionalnih določb postopkovnega prava.

Na področjih, ki so za državljane tako pomembna, kot je civilno pravo, moramo spoštovati in upoštevati bistvene razlike pri pravnih pristopih in ustavnih tradicijah, obenem pa moramo preprečiti negativne pravne posledice teh razlik na državljane.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. ─ Gre za koristno uredbo, ki se predvsem zavzema za krepitev evropske pravosodne kulture, še zlasti z izobraževanjem in usposabljanjem pravnikov.

 
  
MPphoto
 
 

  Marco Scurria (PPE), v pisni obliki. (IT) Glede na to, kolikšnega pomena so za vsakodnevno življenje evropskih državljanov, upam, da bomo ukrepe, naštete v akcijskem načrtu, uresničili v napovedanih rokih. Italija se že od nekdaj zavzema za večje medsebojno zaupanje med državami članicami in je naklonjena širitvi prava EU na področjih pravosodja in notranjih zadev.

Glede na to odločno podpiramo splošno usmeritev akcijskega načrta, ki temelji na načelu vzajemnega priznavanja odločitev v duhu krepitve vzajemnega zaupanja. Naj še poudarim, da si moramo z vsemi močmi prizadevati za spodbujanje evropske pravosodne kulture, še zlasti z izobraževanjem in usposabljanjem pravnikov.

 
  
MPphoto
 
 

  Debora Serracchiani (S&D), v pisni obliki. (IT) Rada bi izrazila zadovoljstvo nad pozornostjo, ki jo poročilo posveča zadevam civilnega prava, kot sta zakonodajni predlog o okrepitvi sodelovanja na področju ločitvenega prava in vzajemno priznavanje ter oblikovanje uradnih zapuščinskih dokumentov. Še zlasti me veseli, da se poročilo zavzema za ukrepe in programe za spodbujanje evropske pravosodne kulture z usposabljanjem sodnikov in vseh drugih pravnikov v okviru programa Erasmus.

Ukrepi, ki jih predvideva načrt, so nujni za boljše pravno varstvo evropskih državljanov, potreben pa je bolj strateški, manj razdrobljen pristop ob upoštevanju pravih potreb državljanov in podjetij pri uveljavljanju pravic. Na eni strani se moramo zavedati težav pri sprejemanju usklajene zakonodaje na področjih skupnih pristojnosti, na drugi strani pa si moramo prizadevati za širjenje evropske zakonodaje na področjih pravosodja in notranjih zadev. Na ta način razjasnjujemo in utrjujemo pravno gotovost ter tlakujemo pot k resnično skupni pravni teoriji in praksi Evropske unije.

 
  
MPphoto
 
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE), v pisni obliki.(PL) Stockholmski program bo državljanom držav članic omogočil uveljavljati pravice na področju civilnega, gospodarskega in delovnega prava po vsej Evropski uniji. Program državljanom prinaša nekatere prednosti in večjo preglednost. Obenem pa bo zagotovil večjo preglednost sistema zakonodaje v Evropski uniji.

Pri gradnji enotnejših zakonodajnih ureditev pa sta nujna tesnejše sodelovanje in izmenjava izkušenj med državami članicami Unije. To velja še zlasti za pravosodni sistem, tudi pri skrajno pomembnih vprašanjih preseljevanja in boja proti organiziranemu kriminalu. V sedanjih razmerah gospodarskih težav bo nujno razviti učinkovite mehanizme ukrepanja na področjih krepitve enotnega trga in gospodarskega združevanja; s tem mislim na načela svobodnejše trgovinske menjave med državami članicami Evropske unije in na oblikovanje zakonodaje o trgovinski izmenjavi s tretjimi državami. Za udeležence gospodarskih procesov pa je predvsem nujno opredeliti pravice podjetij in potrošnikov glede varstva in tudi v prihodnje učinkovito nadzirati izvajanje in izvrševanje uredb o enotnem trgu.

 
  
MPphoto
 
 

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. Od časa, ko je Evropska unija dobila pristojnost za pravosodje in notranje zadeve, smo dosegli velik napredek na področju civilnega prava. Člen 67 Pogodbe o delovanju Evropske unije poudarja pomen spoštovanja razlik med pravnimi sistemi in tradicijami v EU, gospod Berlinguer pa v poročilu to raznolikost izpostavlja kot eno od prednosti EU. Subsidiarnost spada med temeljna načela prava EU, pogoj za delovanje tega načela pa je, da lahko podrejena članica neodvisno rešuje probleme in opravlja svoje naloge. Pravosodje in notranje zadeve so po tradiciji v pristojnosti držav članic. Vsaka država članica ima svoje značilnosti in tradicije, ki odsevajo kulturno raznolikost Evrope. Da bomo ostali v koraku s spremembami v današnjem svetu, pa morajo države članice del pristojnosti prenesti tudi na Evropsko unijo.

Danes so pogodbe s čezmejnimi pravnimi učinki že pravilo, skupnosti in družine, katerih člani so iz različnih držav, pa so že nekaj povsem vsakdanjega. Ta pojav pa pomeni izziv za nacionalne civilne zakonodaje in na ta izziv se moramo ustrezno odzvati. Po besedah poročevalca je prišel čas, ko moramo ob nacionalnih pravosodnih kulturah razviti tudi evropsko pravosodno kulturo.

 
  
MPphoto
 
 

  Anna Záborská (PPE), v pisni obliki. – (SK) Škoda je, da je Parlament sprejel odločitev, da razpravo o Stockholmskem programu preprosto umakne z dnevnega reda. Če ni razprave, tudi vprašanj ne moremo zastavljati. Ne moremo niti izmenjati kritičnih pogledov na procese združevanja, to pa samo še poglablja zaskrbljenost med državljani naših držav. Eden od razlogov za zaskrbljenost so govorice o oblikovanju civilnopravne ureditve zakonske zveze. Precej združenj za družinske zadeve po državah članicah opozarja, da bi lahko mehanizem iz Stockholmskega programa izkoristili istospolni pari. Vprašanje je mogoče reševati ne le po postopkih civilnega prava in mednarodnega zasebnega prava, pač pa tudi po zahtevnih postopkih družinskega prava v skladu s členom 81(3) Pogodbe o delovanju EU. Če bi Stockholmski program zlorabili v tak namen, bi to pomenilo posredno spremembo zakonodaje, proti čemur se Unija že ves čas bori. Komisija in Svet morata torej pojasniti, da niti družbeno-pravni mehanizmi niti Stockholmski program ne bodo nikoli pripeljali do vzpostavitve pravnega statusa zakonske zveze za istospolne pare. Če res želimo zgraditi trdno Unijo, tega ne smemo početi na račun omejevanja pristojnosti držav članic ali v škodo splošnih koristi. Skupina ECR je vložila več predlogov sprememb, ki poudarjajo pristojnosti držav članic. Če ti predlogi ne bodo sprejeti, bom glasovala proti predloženemu poročilu.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov