Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 24. november 2010 - Strasbourg

9. Obrazložitev glasovanja

Ustna obrazložitev glasovanja

Poročilo: Christofer Fjellner (A7-0290/2010)

  Jarosław Kalinowski (PPE). – (PL) Gospod predsednik, za učinkovito zaščito javnega zdravja je ključno zagotoviti, da imajo bolniki obsežen dostop do visokokakovostnih informacij o zdravilih. Uskladitev zakonodaje na tem področju nam bo omogočila zagotoviti visoko raven ozaveščenosti evropskih bolnikov in pomagala odpraviti razlike v zdravstvenih razmerah v vseh državah članicah. Poleg tega nam bosta podrobnejša zakonodaja in zlasti obveznost zagotavljanja dostopa do informacij bolnikom omogočili farmacevtskim družbam preprečiti nepošteno oglaševanje njihovih proizvodov. Zdaj ta postopek ni ustrezno nadzorovan. Uvesti je treba tudi posebno zakonodajo o farmacevtskih učinkovinah in učinkovito uveljaviti njeno izvajanje v vseh državah članicah. Podprl sem poročilo.

  Jens Rohde (ALDE). – (DA) Gospod predsednik, najprej bi čestital gospodu Fjellnerju za odličen rezultat. Danski liberalci smo se odločili glasovati za direktivo v zvezi z informacijami o zdravilih na recept. Za državljane EU je pomembno, da imajo dostop do zanesljivih informacij o teh zdravilih, zato menimo, da je to dobro poročilo, ki bolnika postavlja na prvo mesto.

Glede na povedano smo se čutili dolžne, da ne glasujemo o sami ureditvi. Pri tem ne gre za to, da ne podpiramo dostopa naših državljanov do zanesljivih informacij o zdravilih na recept, ampak za to, da so deli predloga v nasprotju s številnimi nacionalnimi ustavami. Še pred predstavitvijo embalaže zdravil so številne države članice Komisijo opozorile na dejstvo, da obstaja pravni problem v zvezi z njihovimi nacionalnimi ustavami. Predhodno preverjanje informacij, ki se jih zagotavlja širši javnosti, s strani organov je v nasprotju z opredelitvijo svobode izražanja v številnih državah. Zato ne moremo glasovati za to, da Evropska agencija za zdravila preverja določeno vrsto informacij pred zagotavljanjem te širši javnosti. Vendar pa od Sveta in Komisije pričakujemo, da si bosta prizadevala za rešitev problema pred drugo obravnavo, in upamo, da bomo potem lahko glasovali za samo ureditev.

  Licia Ronzulli (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zakonodajni predlog, o katerem smo glasovali danes in ki sem ga podprla, poudarja pomen farmacevtske industrije v njeni občutljivi vlogi vira nepromocijskih informacij o njihovih proizvodih.

Boljša obveščenost bolnikov mora farmacevtski industriji dati občutek odgovornosti, to nalogo pa mora opraviti jasno in dosledno, s čimer bo prispevala k izogibanju prekomerni porabi zdravil zaradi težnje po dobičku. To glasovanje poudarja pomen tega, da morajo biti informacije o zdravilih na razpolago tudi na spletu ali v tiskani obliki v skladu s posebnimi pravili, ki so enaka v vseh državah članicah.

Vendar pa to zdravstvenih delavcev ne razrešuje njihove temeljne vloge kot glavnega in nenadomestljivega vira informacij za državljane glede zdravja in zdravljenja. Odnos med zdravnikom in bolnikom, podoben obveščanju, ostaja edinstven in nenadomestljiv, verbalna komunikacija pa je potrjeno temelj vsakega medicinskega zdravljenja. Poleg tega bolnikom omogoča boljšo obveščenost o zdravilih, ki jih uporabljajo, in jih vključuje v zdravljenje, ki ga morajo prestati, s čimer postanejo aktivni udeleženci v svojem zdravljenju.

  Paolo Bartolozzi (PPE). – (IT) Gospod predsednik, cilj poročil gospoda Fjellnerja je vključiti in izpopolniti obstoječe tovrstne predpise Evropske unije ter jih posodobiti in usposobiti za obravnavanje izzivov, ki jih je ustvaril tehnološki razvoj in jih predstavlja za javno zdravje.

Po našem mnenju je v središču poročila bolnik oziroma bolnica in njegova ali njena pravica do obveščenosti in do dostopa do znanstvenih informacij, ki so zdaj postale kakovostno in količinsko boljše in jih je treba spremljati, začenši z jasnejšim in natančnejšim razlikovanjem med znanstvenimi informacijami in oglaševanjem.

Poročili uporabljata natančna in standardizirana merila za določitev vrst informacij, ki jih je treba zagotoviti, določitev tega, kateri podatki so obvezni ali neobvezni, in tudi določitev kanalov, preko katerih jih je treba dati na razpolago, s čimer določata obveznosti farmacevtskih podjetij in držav članic.

Na podlagi tega izražamo svojo podporo temu poročilu in priznavamo njegove zasluge ne samo v smislu zdravja, ampak tudi v socialnem smislu.

  Miroslav Mikolášik (PPE). – (SK) Gospod predsednik, seveda sem glasoval za poročilo gospoda Fjellnerja, ki se poleg tega, da govori o informacijah za bolnike v navodilih za uporabo in posamezni embalaži zdravil, osredotoča zlasti na vedenje farmacevtskih podjetij. Do nedavnega so mnoga izmed njih združevala informacije o zdravilu s svojim oglaševanjem. Po mojem mnenju so neobjektivno vplivala na bolnike, da bi ti opazili določen proizvod.

Sem za to, da imajo bolniki najboljše in najsodobnejše informacije, ki so odobrene na primer sočasno z novim zdravilom, in menim, da smo pomembno prispevali k temu. Seveda je treba visokokakovostne informacije zagotoviti tudi v maternem jeziku na spletu, ki je sodobni komunikacijski medij. Zadovoljen sem, da smo s sprejetjem tega poročila dejansko zmanjšali razlike med državami EU, ki so na tem področju manj razvite, zadovoljen pa sem tudi, da to na noben način ni škodovalo odnosu med zdravnikom in bolnikom. To je glavni vir informacij.

  Hannu Takkula (ALDE). – (FI) Gospod predsednik, najprej se želim zahvaliti gospodu Fjellnerju za odlično poročilo. Povedati je treba, da je resnično pomembno spremeniti veljavno zakonodajo in jo posodobiti. Če govorimo prav o zdravilih in raziskanih podatkih o tem, kaj zdravila vsebujejo, je to zelo pomembno tudi za varnost bolnikov.

Zdaj ko ima oglaševanje še večjo vlogo, je ključnega pomena, da določimo merila, ki potrošnikom in bolnikom omogočajo popolno ozaveščenost in gotovost glede vrste učinkov, ki jih imajo ta zdravila. Te informacije morajo temeljiti na raziskanih podatkih in ne na domišljiji ali načinih in sredstvih za oglaševanje. Takšna zakonodaja, ki je sodobna in dobra za varnost bolnikov, je na splošno potrebna v Evropski uniji.

  Sonia Alfano (ALDE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, vprašanje informacij o zdravilih na recept je občutljiva tema, ker ima pomemben učinek na varstvo pravice do zdravja in blaginje vseh državljanov.

Evropska komisija nam je poslala predlog o pregledu direktive, ki je tvegal nastanek vrzeli v zakonodaji, ki bi farmacevtskim podjetjem omogočala izkoriščanje nejasne razlike med opredelitvama informacij in oglaševanja za promocijo njihovih zdravil na recept v škodo ljudem.

Seveda je treba še veliko storiti v zvezi z ustrezno strategijo glede informacij na zdravilih, vendar pa se je tokrat Evropski parlament na srečo odzval tako, kot bi se moral vedno. Parlament se je zavzel za zaščito državljanov in varstvo pravice bolnika do boljših informacij in ni podlegel pritiskom farmacevtskih podjetij.

  Daniel Hannan (ECR). – Gospod predsednik, omejevanje in v nekaterih primerih predpisovanje alternativnih zdravil, zdravil iz zdravilnih zelišč, višjih odmerkov vitaminskih in mineralnih dopolnil sta bila eden izmed velikih škandalov evropske ureditve.

Ne vem, kakšen je učinek teh zdravil. Moja žena prisega nanje, sam pa sem nekoliko bolj skeptičen, toda kot pravi kralj Salomon, je bolje imeti skodelico grenkih zelišč v hiši, ki je polna ljubezni, kot vola v hlevu in sovraštvo. Redko bi bil pregovor o grenkih zeliščih tako na mestu kot v tem primeru.

Toda naj bodo nekoristna ali koristna, vsekakor ne škodijo zdravju. Zakaj je torej Evropska unija kriminalizirala neškodljivo dejavnost približno 20 milijonov Evropejcev? Odgovor: lobiranje nekaterih velikih farmacevtskih družb, ki so videle priložnost, da majhne zeliščarje spravijo ob posel – nekaj, kar se je zdaj zgodilo po vsem mojem volilnem okrožju. Teh pravil nikoli ne bi spravili skozi nacionalne parlamente. Ponovno vidimo način, na katerega je bruseljski ustroj postal odskočna deska velikih gospodarskih družb.

  Philip Claeys (NI). – (NL) Gospod predsednik, to priložnost bi izkoristil za nasprotovanje vaši odločitvi, da gospodu Bloomu preprečite dostop do dvorane. Res je, da je uporabljal neparlamentarni jezik. Tokrat so bile te besede namenjene samemu gospodu Schulzu. Sam pogosto uporablja besedo „fašist“...

(Predsednik je prekinil govornika)

  Predsednik. – Gospod Claeys, to ni točka dnevnega reda o poročilu gospoda Fjellnerja in ne bom vam dovolil nadaljevati. Gospodu Gollnishu sem povedal, da lahko sproži vprašanje pravilnosti postopka takoj, ko bo predsedstvo prevzel naslednji, in tako bo.

Poročilo: Christofer Fjellner (A7-0289/2010)

  Anna Rosbach (EFD). – (DA) Gospod predsednik, govorila bi o poročilu gospoda Fjellnerja (A7-0289/2010) o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila, ki vsebuje številne dobre in pomembne pobude. Zato sem glasovala zanj. Dejansko sem to storila zelo težko, ker sem pravzaprav proti ustanovitvi še več agencij EU. Vendar pa se mi zdi ena splošna agencija za oceno zdravil in zagotavljanje informacij za širšo javnost o zdravilih na recept za humano in veterinarsko uporabo povsem smiselna, predvsem ker se dandanes zdravila vse pogosteje proizvajajo znotraj in zunaj meja EU.

  Daniel Hannan (ECR). – Gospod predsednik, lani, ko smo nekateri dvignili plakate z napisom „referendum“, je gospod Watson rekel, da ga naše vedenje spominja na nacionalsocialiste v nemškem reichstagu. Gospod Schulz je rekel, da ga naše vedenje spominja na Adolfa Hitlerja. Razumem, da ste v težki...

(Predsednik je prekinil govornika)

  Predsednik. – Gospod Hannan, vidim, kaj nameravate s tem. Povedal sem, da je glede teh vprašanj gospod Gollnisch zaprosil za ugotavljanje pravilnosti postopka. To bo storil, ko bo prisoten predsednik. Menim, da je to ustrezen način za obravnavanje tega. Če nimate povedati ničesar o poročilu gospoda Fjellnerja, bo zdaj na vrsti gospod Březina.

Slišal sem, kaj ste rekli. Rekli ste, da gospod Gollnisch ne govori v vašem imenu. O tem bom obvestil Parlament. Gospod Gollnisch je poslanec skupine samostojnih poslancev. Skupina samostojnih poslancev ni skupina, vendar pa govori v imenu pomembnega dela nje. To sprejemam, zato sem predlagal, da gospod Gollnisch zaprosi za ugotavljanje pravilnosti postopka, ko bo prisoten predsednik.

Ne predlagam, da se vam da besedo, gospod Hannan, kajti če jo dam vam, potem bodo vsi hoteli spregovoriti o tem občutljivem in pomembnem vprašanju, zato tega žal ne bom storil. Zdaj bomo nadaljevali z obrazložitvami glasovanja o poročilu gospe Evans.

Poročilo: Jill Evans (A7-0196/2010)

  Jan Březina (PPE). – (CS) Gospod predsednik, ta direktiva nedvomno predstavlja korak naprej na poti k preprečevanju nastajanja odpadkov in omejitvi uporabe nevarnih materialov. Vendar pa se mi zdi nekoliko sporno v področje uporabe direktive vključiti PVC med materiale, določene za prednostni pregled. Niti PVC, drugače povedano polivinil klorid, niti odpadki iz PVC v skladu z zakonodajo EU niso razvrščeni kot nevarni. Čeprav smo sprejeli ugovor, da so zakonodaja o nevarnih materialih in študije zdaj stare 10 let in so lahko zato z nekaterih vidikov zastarele, je na podlagi predhodnih raziskav jasno, da je mogoče PVC reciklirati ter da lahko njegova nadomestitev z alternativnimi materiali povzroči negativne učinke na okolje. Zato se ni mogoče strinjati s pogosto slišanim argumentom, da je zmanjševanje uporabe PVC v električni in elektronski opremi upravičeno zaradi emisij dioksina pri sežiganju zunaj. Ta argument popolnoma prezira dejstvo, da je sežiganje katere koli vrste odpadkov nezaželeno.

  Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė (PPE). – (LT) Gospod predsednik, elektronska oprema prej ali slej postane odpadek, ki žal še vedno vsebuje določene nevarne snovi. Države članice imajo včasih težave pri ravnanju s takšno odpadno elektronsko opremo, zato je ključnega pomena, da se postopno premaknemo k tako imenovanemu načelu, ki pravi, da je preprečevanje boljše kot zdravljenje. S poenotenjem kemikalij z Uredbo o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) z Direktivo o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi (RoHS) se vsaj nekoliko približujemo poenotenju drugih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi. Seveda to ne usklajuje povsem vseh sistemov in državam članicam pušča nekaj manevrskega prostora, vendar pa to usklajevanje vsaj odpravlja velike razlike, ki zdaj obstajajo med državami članicami. Omejevanje uporabe določenih nevarnih snovi v elektronski opremi in ukrepi, sprejeti danes, ne smejo preseči dveh omejitev. Prvič, ne smejo povzročiti nesorazmernih težav za mala podjetja. Drugič, seznam prepovedanih snovi ne sme ustaviti razvoja tehnologij. Ne smemo imeti predsodkov pred snovmi, ki se jih zdaj samo preizkuša in ki lahko v prihodnosti pomenijo dosežke v svetu tehnologije in elektronike.

  Sonia Alfano (ALDE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasovala sem za poročilo gospe Evans o prenovitvi direktive, ker resnično obžalujem dejstvo, da so v kompromisnem besedilu, ki je bilo sprejeto zaradi močnega pritiska industrijskih lobijev, izginile vse omembe PVC in halogeniranih zaviralcev gorenja, čeprav so vse študije, ki jih je izvedla Komisija, vse od leta 2000 pokazale, da odstranjevanje teh snovi predstavlja resno tveganje za zdravje ljudi in okolje.

Prenos stroškov industrije na okolje in državljane je pristop, ki ga nikakor ne moremo podpreti, ker poleg izkrivljanja prostega trga predstavlja tudi nesprejemljiv kompromis med kakovostjo življenja ljudi in dobički podjetij.

Upam, da bosta čez tri leta, ko bo direktiva ponovno posodobljena, pravica državljanov do zdravja in varstvo okolja umeščena v samo središče.

  Daniel Hannan (ECR). – Gospod predsednik, morda bi mi dovolili splošno pripombo, da v odprti družbi pravica do svobode govora prevlada nad pravico do nežaljenja, in v demokraciji so edini ljudje, ki lahko odločajo o tem, ali sedimo v dvorani in sprejemamo predpise, naši volivci.

Odstranitev poslanca lahko materialno vpliva na izid.

Če bomo nepristranski pri uporabi pravil, moramo obsoditi nesramna namigovanja katere koli strani, vendar pa menim, da je nekoliko samovoljno in nepošteno, če dovolimo, da se evroskeptike imenuje nacisti...

(Predsednik je prekinil govornika)

  Predsednik. – Ne, gospod Hannan, s splošnega ste prešli k podrobnemu. Gospod Kamall, o poročilu gospe Evans, v nasprotnem primeru vas bom prekinil.

  Syed Kamall (ECR). – Gospod predsednik, ne dvomim, da me boste poskusili prekiniti kot običajno, ko gre za svobodo govora, vendar pa bi resnično rad spregovoril o nevarnih snoveh in toksičnosti. Menim, da se vsi strinjamo glede ravni nevarnih in toksičnih snovi v tej opremi, kar vem kot nekdanji inženir elektronike. Povsem prav je, da se poskušamo spopasti s tem vprašanjem. Vendar pa bi rad spregovoril tudi o toksičnosti, ki danes prežema razprave in demokracijo tu v Evropskem parlamentu. Ko nemški državljan, socialist, govori...

(Predsednik je prekinil govornika)

  Zuzana Roithová (PPE). – (CS) Gospod predsednik, z veseljem sem glasovala za kompromisno različico Direktive o nevarnih snoveh v električni in elektronski opremi. Vsi smo predani varstvu narave in javnega zdravja, vendar pa je treba ohraniti tudi občutek za ravnotežje. Danes, sredi gospodarske krize, ni pametno z zelo strogimi predpisi povečati finančne obremenitve malih podjetij in potrošnikov. Zato spoštujem dejstvo, da je medinstitucionalna skupina Komisiji poverila pregled prvotnega seznama nevarnih snovi, namesto da bi jih takoj prepovedala, kar bi imelo negativen vpliv na mala in srednje velika podjetja ter socialni in gospodarski položaj EU.

Predlog resolucije B7-0617/2010 (trgovinski sporazum proti ponarejanju)

  Clemente Mastella (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasoval sem za ta predlog resolucije, ker predstavlja izid izredno težkih pogajanj med Evropsko komisijo in številnimi tretjimi državami, vključno s Kanado, Japonsko, Združenimi državami Amerike, Avstralijo in Mehiko.

Boj proti ponarejanju mora biti ena izmed naših prednostnih nalog in cilj vseh nacionalnih in mednarodnih politik. Zato je ključnega pomena sodelovanje med državami članicami, da bi dosegli učinkovite rezultate.

Doseženi sporazum vsekakor ne bo mogel rešiti zapletenih razmer na mednarodnih trgih, vendar pa predstavlja korak v pravo smer. Zdaj je naša naloga nadaljevati z delom glede zaščite naših geografskih oznak na področju civilnih zadev in carin, ki jim škoduje konkurenca, ki je najmanj nepoštena, zaradi nenehne uporabe imen in kratic, ki namigujejo na najbolj znane evropske znamke. Najočitnejša škoda bo nastala za naše industrije in proizvajalce v sektorjih agroživilstva, oblikovanja, mode in luksuznih proizvodov.

Menim, da si je Komisija prizadevala v vseh fazah pogajanj o mednarodnih sporazumih v celoti obveščati Evropski parlament. Tu bi ponovno omenil našo zahtevo, da se javnosti in Evropskemu parlamentu omogoči dostop do besedil. Za konec pozivam Evropsko komisijo, naj še naprej v celoti in točno obvešča Parlament glede vseh prihodnjih pobud, ki jih namerava sprejeti v zvezi s tem.

  Miroslav Mikolášik (PPE). – (SK) Gospod predsednik, menim, da je treba na področju varstva pravic intelektualne lastnine posebno pozornost posvetiti zagotavljanju pravice do zdravja, ki je tesno povezana z dejansko pravico do življenja.

Docela nesprejemljiv se mi zdi položaj, v katerem se pod pretvezo odločnega varstva pravic intelektualne lastnine – ki se v nekaterih primerih zdi pretirano – onemogoča dostop do osnovnih zdravil celi vrsti prebivalstva, zlasti v državah v razvoju. Zato Komisijo pozivam, naj spodbuja temeljna načela varstva javnega zdravja in dostop do zdravil, ko se bo pogajala o tehničnih podrobnostih trgovinskega sporazuma proti ponarejanju.

  Peter Jahr (PPE). – (DE) Gospod predsednik, boj proti ponarejanju je zelo pomembno vprašanje. Pred dvajsetimi leti smo se še lahko smejali, če je kdo za 10 USD kupil „uro Rolex“. Trga v tem segmentu najvišjih cen to ni ogrožalo. Danes je položaj povsem drugačen. Ponareja se tudi proizvode v segmentu nižjih in srednje visokih cen. Ponareja se majice, igrače in zaščitna oblačila ter tudi intelektualno lastnino. V tem primeru ne gre samo za finančne interese, ampak tudi za varnost pri delu, varstvo okolja in varstvo zdravja ter tudi socialne standarde. Vsak, ki hoče pošten svet, se mora odločno boriti proti ponarejanju.

  Jarosław Kalinowski (PPE). – (PL) Gospod predsednik, položaj, v katerem nepoštena konkurenca preplavlja evropski trg s ponarejenim blagom z vsega sveta, je krivičen in vsekakor nesprejemljiv. Pozornost bi rad pritegnil tudi k ne dovolj jasnemu besedilu v zvezi z uvedbo obveznosti nadzora ponudnikov internetnih storitev. To je v nasprotju s pravico do zasebnosti in se zdi kot poskus cenzure. Deluje tudi proti e-trgovini, ki je del gospodarstva, ki ga hočemo po eni strani zelo dinamično razviti z uporabo vse bolj inovativnih metod, medtem ko po drugi strani nadaljujemo z uvajanjem omejitev na tem področju. Danes sprejete odločitve o tej zadevi nekoliko izboljšujejo ta položaj.

  Zuzana Roithová (PPE). – (CS) Gospod predsednik, podprla sem skupno resolucijo o trgovinskem sporazumu proti ponarejanju (ACTA), čeprav sem glasovala drugače kot moja politična skupina, ker menim, da moramo Komisijo spodbuditi, naj pripravi študije, ki bodo odpravile zadnja vprašanja glede vpliva sporazuma ACTA na evropske državljane in se spopadle z informacijsko vrzeljo iz preteklosti, ki jo je povzročila nepripravljenost zagotoviti besedila, ki so bila dogovorjena. To vključuje predvsem mnenje evropskega nadzornika za varstvo podatkov, študije vplivov na obstoječo evropsko zakonodajo in zagotovila, da to ne bo vplivalo na izjeme za ponudnike internetnih povezav. Vendar pa se mi zdi nezaslišano, da sporazum ohranja možnost pregleda računalnikov in drugih osebnih predmetov posameznih potnikov na mejah.

Z zadovoljstvom sem podprla tudi resolucijo PPE, ki je zagotovila različico, ki je uravnotežena in ima zelo visok standard, seveda brez pomembnega pritiska na Komisijo pred pomembnimi pogajanji o končni obliki sporazuma.

  Syed Kamall (ECR). – Gospod predsednik, predvidevam, da bo vaš prst lebdel nad gumbom. Mnogi ljudje me sprašujejo, kaj pomeni ACTA, in bil sem eden izmed poročevalcev v senci za trgovinski sporazum proti ponarejanju.

Vem, da se bodo od danes dalje nekateri čudili naši ravni preglednosti, demokracije in svobode govora, vendar pa se hočem osredotočiti na pet razlogov, zaradi katerih se nismo strinjali z resolucijo. Zelo sem bil hvaležen za skupno resolucijo PPE/ECR. Prvič, ne presega pravnega reda Skupnosti. Drugič, Komisija je bila pregledna. Tretjič, o sporazumu se ne pogaja na ravni STO, ker sta bili Kitajska in Indija takoj proti njemu. Četrtič, ne vpliva na tranzit generičnih zdravil, in nazadnje, države v razvoju se lahko pridružijo sporazumu ACTA, če hočejo. Vendar se za to enostavno niso odločile. Gre za odprt mehanizem, ki se mu države lahko pridružijo, če hočejo. Sramotno je samo, da se ne držimo enakih načel svobode govora, ko gre za ta parlament.

Pisne obrazložitve glasovanja

Poročilo: László Surján (A7-0327/2010)

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Po poplavah leta 2002, ki so povzročile veliko človeško in materialno škodo v Nemčiji, Avstriji, Češki republiki in Franciji, je Svet Evropskih skupnosti vzpostavil instrument, ki omogoča hitro sprostitev sredstev za pomoč regijam, ki so jih prizadele naravne nesreče. Danes je Irska tista, ki so jo prizadele poplave in bo imela korist od teh sredstev. Glasovala sem za ta predlog spremembe proračuna EU, ker omogoča izplačilo te pomoči našim irskim prijateljem. To glasovanje simbolizira evropsko solidarnost spričo naravnih nesreč. To solidarnost se danes kaže na Irskem in jutri v Franciji. Naša država bo namreč kmalu prejela precejšnjo finančno pomoč za odpravo posledic viharja Ksintija, ki je divjal februarja 2010.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Poplave iz novembra 2009 so hudo prizadele Irsko in povzročile ogromno škodo, ocenjeno na več kot 520 milijonov EUR. Predlog spremembe proračuna zagotavlja uporabo Solidarnostnega sklada za pokritje povzročene škode v znesku 13.022.500 EUR v obveznostih in plačilih za škodo. Kot sem imel priložnost povedati včeraj, menim, da je uporaba sklada popolnoma upravičena, saj pomaga tistim, ki so najbolj trpeli zaradi naravne nesreče, zato je sprememba v skladu s proračunom EU.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Evropska komisija je 24. septembra 2010 predložila predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi solidarnostnega sklada, ki temelji na določbah točke 26 medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006. To je bil prvi predlog za uporabo solidarnostnega sklada v finančnem letu 2010. Medinstitucionalni sporazum omogoča uporabo solidarnostnega sklada do letne zgornje meje 1 milijarde EUR. Treba je opozoriti, da sklad ni namenjen poplačilu zasebne škode, temveč popravilu infrastrukture in refinanciranju.

Irske oblasti ocenjujejo, da skupna neposredna škoda, nastala zaradi naravne nesreče, znaša 520,9 milijona EUR. Komisija v okviru zgornje meje 1 milijarde EUR predlaga uporabo 13.022.500 EUR v obveznostih in plačilih za posledice poplav na Irskem. Ker so pravne zahteve izpolnjene, se strinjam s to spremembo proračuna.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Glasovali smo za uporabo Solidarnostnega sklada EU za Irsko po poplavah, ki so lani novembra prizadele to državo. Vendar pa bi ponovno podali pripombe glede zamud pri uporabi sklada. Med nesrečo in trenutkom, ko država članica dejansko prejme pomoč, minejo dolgi meseci: v tem primeru je trajalo več kot eno leto. Ta sklad in glede na okoliščine vsakega primera morebiti tudi druge je treba uporabiti hitreje, da bi pospešili učinkovit in hiter odziv na nujne razmere. Zmožnost obravnavanja posledic nesreč mora imeti kohezijsko razsežnost ter zmanjšati razlike med različnimi regijami in državami članicami EU. Ponovno moramo poudariti, da je pomembno okrepiti tudi preprečevanje nesreč in v praksi izvajati priporočila, ki jih je nedavno sprejel Parlament.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za odobritev predloga spremembe proračuna št. 8/2010, saj je ključnega pomena, če naj 13.022.500 EUR sredstev iz solidarnostnega sklada dodelimo Irski zaradi močnega deževja, ki je novembra 2009 povzročilo hude poplave.

Menim, da je solidarnostni sklad dragoceno orodje za omogočanje, da EU pokaže solidarnost s prebivalstvom regij, ki so jih prizadele naravne nesreče, in zagotovi finančno podporo, da bi pripomogla k hitri vrnitvi življenjskih pogojev, ki so kolikor je mogoče normalni. Skupni letni proračun, ki je na voljo za solidarnostni sklad, znaša 1 milijardo EUR. V letu 2010 sredstva še niso bila porabljena za predhodne vloge, zato je na voljo še celoten znesek.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za ta predlog o prenosu 13.022.500 EUR iz ESS v proračunsko vrstico, da bi pomagali Irski po hudih poplavah, ki jih je utrpela novembra 2009.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ta predlog spremembe proračuna je povsem smiseln glede na namen sredstev iz solidarnostnega sklada. Poplave na Irskem v novembru 2009 so povzročile veliko škodo, zlasti za kmetijski sektor, domove in podjetja, cestno omrežje in drugo infrastrukturo. Vendar pa bi opozoril na zamude pri uporabi tovrstne pomoči. Postopek mora postati manj birokratski in hitrejši, da bi se v prihodnosti pravočasno odzvali na nesreče.

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – (LV) Glasoval sem za predlog, ker menim, da se mora vsak narod EU počutiti kot del sistema združene Evropske unije. Kljub temu bi bilo zaželeno, če naslednjič poročevalec ne bi samo objavil dodelitve sredstev, ampak tudi povsem jasno navedel, za katera določena dela in ukrepe se porablja ta ogromna finančna sredstva (13.022.500 EUR). Drugače so zloraba sredstev in drugi prekrški neizogibni. Znesek mora biti točno določen in opravičljiv.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Za Evropski solidarnostni sklad je letno na voljo 1 milijarda EUR. V tem koledarskem letu še ni bilo prošenj za uporabo sklada. Pravila za uporabo sklada, ki nikakor ni namenjen poplačilu zasebne škode, temveč popravilu infrastrukture, so natančno določena. Irska je zdaj zaprosila za pomoč, namenjeno odpravi škode, ki so jo povzročile poplave. Glasujem za poročilo, ker letos sredstva še niso bila uporabljena in je treba proračun resnično koristno porabiti. Poleg tega Irska izpolnjuje vsa merila.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za to poročilo. Kot sem povedal že včeraj med glasovanjem za poročilo gospoda Bögeja, menim, da je dolžnost Evropske unije zagotoviti pomoč in podporo nekaterim regijam, ki so jih prizadele naravne nesreče in katastrofe. Menim, da je koncept solidarnosti povezan z idejo in vrednotami, na katerih temelji Evropska unija. Je ena izmed osrednjih vrednot, ki so omogočile ustanovitev Unije in zagotovile, da se je sčasoma razvila in se širila. To je razlog, da ta dodelitev sredstev ni samo upravičena in dobro utemeljena, ampak praktično dolžnost. Zato upam, da se bo tovrstno pomoč zagotovilo tudi italijanskim regijam, ki so jih močno prizadele nedavne poplave, ki so lokalna gospodarstva spravile na kolena.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glede na to, da predlog spremembe proračuna št. 8/2010 za splošni proračun za leto 2010 zajema uporabo solidarnostnega sklada EU v znesku 13.022.500 EUR v obveznostih in plačilih za škodo, ki so jo povzročile poplave na Irskem, in ustrezno zmanjšanje plačil za 13.022.500 EUR v vrstici 04 02 01 – Dovršitev Evropskega socialnega sklada (ESS) – Cilj 1 (2000–2006), sem glasovala za odobritev stališča Sveta glede predloga spremembe proračuna št. 8/2010.

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Gospodu Surjánu se želim zahvaliti za njegovo odlično delo. Strinjam se in glasoval sem za odobritev predloga spremembe proračuna št. 8/2010, ki dodeljuje zneske pomoči solidarnostnemu skladu in Solidarnostnemu skladu Evropske unije – države članice in prerazporeja 13.022.500 EUR v plačilih iz področja politike 4 – Zaposlovanje in socialne zadeve.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pozdravljam ta predlog spremembe proračuna, ki zagotavlja uporabo Evropskega solidarnostnega sklada (ESS) v znesku 13.022.500 EUR v obveznostih in plačilih za škodo, ki so jo novembra 2009 povzročile poplave na Irskem, ki imajo za posledico precejšnje izgube za kmetijski in poslovni sektor ter infrastrukturo, zlasti cestno omrežje in omrežje za oskrbo z vodo, kot tudi v stanovanjskih območjih, ki znašajo več kot 520 milijonov EUR.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – V skladu s členom 37(1) finančne uredbe lahko Komisija predloži predlog spremembe proračuna, „če obstajajo neodložljive, izjemne ali nepredvidene okoliščine“. Glede na različne točke predloga spremembe proračuna št. 8/2010 poročilo, ki smo ga sprejeli, zadeva uporabo Solidarnostnega sklada EU. Evropska komisija je 24. septembra 2010 predložila predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi solidarnostnega sklada, ki temelji na določbah točke 26 medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006. Pogoji za upravičenost do uporabe sredstev sklada so podrobno navedeni v omenjeni točki, pa tudi v uredbi Sveta št. 2012/2002 o ustanovitvi solidarnostnega sklada. Treba je opozoriti, da sklad ni namenjen poplačilu zasebne škode, temveč popravilu infrastrukture in refinanciranju.

Priporočilo: Graham Watson (A7-0300/2010)

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Evropska komisija začenja razpravo o pregledu evropske sosedske politike, da bi opredelila prihodnje odnose med EU in njenimi južnimi in vzhodnimi sosedami. Cilj pobude vzhodnega partnerstva EU mora biti spodbujanje skupnih evropskih vrednosti s poudarkom na delovanju demokratičnih institucij in spoštovanju človekovih pravic in svoboščin. Podprl sem to poročilo, ki določa splošna načela za sodelovanje Republike Moldavije v programih in agencijah Skupnosti. Menim, da bi sklenitev protokola Moldaviji ob krepitvi političnih odnosov omogočila postopno odpiranje določenih programov Skupnosti ali intenzivnejše sodelovanje v njih in tako ponudila priložnost za spodbujanje nadaljnjih kulturnih, izobraževalnih, okoljskih, tehničnih in znanstvenih povezav. Za Moldavijo je bistveno, da nadaljuje z izvajanjem akcijskega načrta ESP in reform, da bi dosegla cilje politične stabilnosti in demokratičnega razvoja.

  Elena Băsescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Glasoval sem za priporočilo gospoda Watsona, ker sklenitev protokola Republiki Moldaviji zagotavlja nove priložnosti za sodelovanje v programih Skupnosti, ki jo zanimajo. Postopno odpiranje programov in agencij EU državam evropske sosedske politike bo spodbudilo prizadevanja teh držav za izvajanje prenove in posodobitve. To bo pripomoglo k spodbujanju sodelovanja z EU na pomembnih področjih kot so carina, promet ali konkurenčnost. Menim, da bo sodelovanje Republike Moldavije v pomembnih pobudah pripomoglo k vzpostavitvi povezave med njeno domačo politiko in evropskimi politikami. Obenem bo dalo zagon postopku pogajanj o podpisu novega pridružitvenega sporazuma. V smeri tega je že bil dosežen zadovoljiv napredek. Pozdravljam tudi namero Sveta, da nadaljuje z odobritvami makrofinančne pomoči Republiki Moldaviji in zagotovi strokovno svetovanje vladi v Kišinjevu.

Kot je poudarilo tudi poročilo Evropske komisije o napredku, si je Republika Moldavija odločno prizadevala za učinkovito izvajanje strukturnih reform v skladu s priporočili EU. Poleg tega je platforma evropskega povezovanja zdajšnje uprave pripomogla k brezprimernemu dinamičnemu razvoju v odnosih z EU. Zato je krepitev sodelovanja Republike Moldavije v programih in agencijah Skupnosti naravni korak v postopku uskladitve z evropskimi standardi.

  Corina Creţu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glasovala sem za sklenitev protokola, ki bo Republiki Moldaviji omogočil obsežnejše sodelovanje v določenih programih Skupnosti in tako ponudil priložnost za spodbujanje sodelovanja na področju kulture, izobraževanja, medijev, znanosti in tehnologije ter tudi utrdil politične odnose prek vzhodnega partnerstva in pospešil pogajanja o novem pridružitvenem sporazumu. Politična stabilnost in demokratični razvoj sta bistvena za celovito izvajanje protokola in za omogočanje sklepanja potrebnih memorandumov o soglasju. Zato trenutno ustavno mrtvilo v Republiki Moldaviji povzroča skrbi in ga je treba obravnavati hitro in učinkovito. Za Republiko Moldavijo je bistveno, da nadaljuje z izvajanjem akcijskega načrta ESP in reform v dokumentu „Rethink Moldova“ (Ponovni premislek o Moldaviji). Izvedba volitev, kakor to zahteva ustava, je bistvena za prihodnjo stabilnost in blaginjo Republike Moldavije ter razvoj njenih odnosov z EU.

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Težnje Republike Moldavije k poti k Evropi kot delu Unije in njene priprave na to omogoča Sporazum o partnerstvu in sodelovanju med EU in Republiko Moldavijo, vključen v evropsko sosedsko politiko. Pozdravljam sodelovanje Republike Moldavije v določenih programih Skupnosti, ki bo pripomoglo k spodbujanju sodelovanja na področju kulture, izobraževanja, medijev, znanosti in tehnologije in tudi utrdilo politične odnose prek vzhodnega partnerstva ter pospešilo pogajanja o novem pridružitvenem sporazumu.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Nizka udeležba na nedavnem referendumu o tem, kako izvoliti predsednika Republike Moldavije, in dejstvo, da državo vodi začasni predsednik, kažeta težave v upravljanju države in razočaranje javnosti. Razmere v Pridnjestrju se slabšajo in posebno obremenjujejo oblasti in moldavsko javnost. Ta država ima pred seboj še dolgo pot do institucionalne stabilizacije in vzpostavitve popolne pravne države. Zato je vredna posebne podpore in pozornosti Evropske unije. Moldavsko sodelovanje v programih EU je pomemben korak na tej poti.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Sporazum o partnerstvu in sodelovanju med Moldavijo in Evropskima skupnostma je bil sklenjen 28. novembra 1994, Moldavija pa je od leta 2004 vključena v evropsko sosedsko politiko (ESP). Predmet osnutka priporočila je sodelovanje Republike Moldavije v programih Unije. Svet je 18. junija 2007 Komisiji izdal direktive za pogajanja o okvirnih sporazumih glede splošnih načel za sodelovanje v programih Skupnosti s trinajstimi državami iz soseščine. Pogajanja z Republiko Moldavijo so se začela marca 2008.

Republika Moldavija bo prispevala finančna sredstva za posebne programe, v katerih sodeluje. Finančni prispevek se razlikuje od programa do programa, določen pa je v memorandumu o soglasju. Sklenitev protokola bo Moldaviji ob krepitvi političnih odnosov prek vzhodnega partnerstva in pogajanj o novem pridružitvenem sporazumu omogočila postopno odpiranje določenih programov Skupnosti ali intenzivnejše sodelovanje v njih in tako ponudila priložnost za spodbujanje nadaljnjih kulturnih, izobraževalnih, okoljskih, tehničnih in znanstvenih povezav. Politična stabilnost in demokracija sta bistveni za celovito izvajanje protokola.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Sporazum o partnerstvu in sodelovanju med Moldavijo in ES je bil sklenjen 28. novembra 1994, Moldavija pa je od leta 2004 vključena v evropsko sosedsko politiko.

Svet je 18. junija 2007 Komisiji izdal direktive za pogajanja o okvirnih sporazumih glede splošnih načel za sodelovanje v programih Skupnosti s trinajstimi državami iz soseščine, pogajanja z Republiko Moldavijo pa so se začela marca 2008.

Protokol vsebuje okvirni sporazum o splošnih načelih za sodelovanje Republike Moldavije v programih Skupnosti in agencijah. Republika Moldavija je prispevala finančna sredstva za posebne programe, v katerih sodeluje. Ta se razlikujejo od programa do programa, določena pa so v memorandumu o soglasju.

Vendar pa je vprašanje, ki se zastavlja, zahteva EU v imenu „politične stabilnosti in demokracije“, s čimer si prizadeva vmešavati v notranje zadeve države in se odkrito pridružuje silam v Moldaviji, ki se zavzemajo za interese gospodarskih skupin EU, ter napada neodvisnost in suverenost države ter želje njenih prebivalcev. Zato se ne strinjamo s sprejeto resolucijo.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. – Podprl sem priporočilo gospoda Watsona in pozdravljam nadaljnje sodelovanje med EU in Moldavijo.

  Cătălin Sorin Ivan (S&D), v pisni obliki. – Vedno sem podpiral in spodbujal evropske cilje Republike Moldavije. Verjamem v močno sodelovanje z državo, ki je nedavno dokazala, da je pripravljena za evropsko pot. Poleg krepitve političnih odnosov prek vzhodnega partnerstva in pogajanj o novem pridružitvenem sporazumu bo sodelovanje Moldavije v določenih programih Skupnosti to sosednjo državo spodbudilo k izvajanju reform in ponudilo priložnost za spodbujanje nadaljnjih kulturnih, izobraževalnih, okoljskih, tehničnih in znanstvenih povezav. Podpiram priporočilo Grahama Watsona, ker spodbuja sodelovanje Moldavije v številnih programih in agencijah Evropske skupnosti v podporo prizadevanjem sosednje države za prenovo in posodobitev.

  Jarosław Kalinowski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Republika Moldavija je ena izmed najrevnejših evropskih držav. Raziskave so pokazale, da velika večina prebivalstva države živi v skrajni revščini. Notranje reforme, ki bi lahko pomagale gospodarstvu, običajno ustavijo politični ali etnični spori. Zato mora Evropska unija pomagati Moldaviji in omogočiti izboljšanje razmer v državi v smislu stabilnosti, varnosti in blaginje.

Evropska politika bi lahko rešila ustavni problem, s katerim se srečuje Republika Moldavija, posledica tega pa bi lahko bile nadaljnje koristne spremembe. Republika Moldavija izraža željo po sodelovanju v programih evropske sosedske politike, njeni finančni prispevki pa to dokazujejo. Evropska unija mora še odločneje podpreti takšne države, zato je okrepitev sodelovanja z Republiko Moldavijo vsekakor upravičena.

  Alan Kelly (S&D), v pisni obliki. – Sklenitev protokola bi omogočila okrepljeno sodelovanje z Moldavijo glede določenih programov. To bo vodilo k tesnejšemu povezovanju Moldavije in EU. Glede na število Moldavcev, ki živijo in delajo na Irskem ter prispevajo k družbi na Irskem, je to dobrodošel korak za prihodnost Evrope.

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. – (RO) Glavni ukrep za spodbujanje prenove, posodobitve in prehoda v državah, ki mejijo na Evropsko unijo, vključno z Republiko Moldavijo, je postopno odpiranje določenih programov, institucij in agencij Skupnosti sodelovanju partnerskih držav evropske sosedske politike. Glasoval sem za to poročilo, ker menim, da mora Evropska unija podpreti Republiko Moldavijo in ji olajšati dostop do nekaterih programov Skupnosti. To bo pripomoglo k spodbujanju dobrega sodelovanja med Unijo in Republiko Moldavijo na različnih področjih, kot so gospodarstvo, znanost, kultura in izobraževanje.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo o Protokolu k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med ES in Moldavijo. Čeprav imam resne pomisleke glede človekovih pravic v Moldaviji, so me spodbudile nedavne pripombe organizacije Amnesty International, zlasti glede ratifikacije Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča s strani Moldavije v oktobru, kar je zelo pozitiven korak.

  Jiří Maštálka (GUE/NGL), v pisni obliki. – (CS) Kot član delegacije Odbora za parlamentarno sodelovanje med EU in Moldavijo pozdravljam vsak korak, ki vodi ali bi lahko vodil k utrditvi političnih razmer v Moldaviji in k boljšemu življenjskemu standardu za njene prebivalce. Na priporočila, o katerih glasujemo danes in izvajanje katerih bi lahko pomenilo krepitev ustrezno povezujoče evropske sosedske politike, lahko gledamo kot na prav takšen korak. Strinjam se z mnenjem poročevalca, da je sedanja kriza v Moldaviji problem, ki ga je treba rešiti hitro in predvsem z zakonitimi sredstvi. Povsem nejasen in zavajajoč izraz „evropska rešitev“ je treba črtati. Jasno je, da poročevalec misli na rešitev, ki je v skladu s sporazumi in dokumenti Sveta Evrope in splošno sprejetimi demokratičnimi pravili. V vsakem primeru moramo enotno in odločno zavrniti vsako obliko namernega zunanjega vmešavanja v notranje zadeve Republike Moldavije. Vsak drugačen pristop bo vodil samo k zaostritvi napetosti v Moldaviji in ne k pozitivni rešitvi problemov, ki jih je delno povzročila EU s svojim nedoslednim pristopom v preteklosti.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Indeks človekovega razvoja v Moldaviji je eden izmed najnižjih v regiji. Hitre politike liberalizacije, oblikovane v korist finančnim elitam Evropske unije, so v veliki meri odgovorne za to. Čvrsti prijem Evropske komisije in Mednarodnega denarnega sklada, ki ga obljublja prihodnja makrofinančna pomoč, bo samo še poslabšal razmere.

Da se v takih razmerah dovoli moldavski vladi, da svoje prebivalce sili k financiranju tako negotovih evropskih programov in agencij, kot je Okvirni program za konkurenčnost in inovativnost ali raziskovalni program o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba (SESAR), čeprav Moldavija ni niti članica Evropske unije, spominja na cinizem. Glasujem proti temu poročilu.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) V zadnjih letih si je Moldavija prizadevala, da bi se bolj kot kdaj koli približala evropskim standardom svobode, demokracije in dobrega upravljanja. Opisana prizadevanja se skladajo z interesom Moldavije za nadaljevanje po poti k morebitni širitvi in ga tudi dokazujejo.

Nedavne volitve niso najbolje potekale in dejstvo, da ima država zdaj začasnega predsednika, ni najboljši znak, da je raven utrditve njene demokratične kulture na pravi poti. Temu je treba dodati vprašanje Pridnjestrja, ki bi lahko povzročilo nekakšno nestabilnost. EU mora nadaljevati s svojimi prizadevanji, da bi se reforme, ki jih je treba izvesti v Moldaviji, nadaljevale po pravi poti, kar pomeni v smeri tega protokola o partnerstvu in sodelovanju.

  Louis Michel (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Okrepitev sodelovanja Moldavije v programih Skupnosti bo ponudila priložnost za spodbujanje nadaljnjih kulturnih, izobraževalnih, okoljskih, tehničnih in znanstvenih povezav in poleg tega za krepitev političnih odnosov prek vzhodnega partnerstva in pogajanj o novem pridružitvenem sporazumu. Vendar pa sta politična stabilnost in demokratični razvoj v Moldaviji bistvena za izvajanje protokola. Neuspeh ustavnega referenduma 5. septembra 2010 je vreden obžalovanja. Za Republiko Moldavijo je bistveno, da nadaljuje z izvajanjem akcijskega načrta evropske sosedske politike (ESP) in reform v dokumentu „Rethink Moldova“ (Ponovni premislek o Moldaviji). Organizacija zakonodajnih volitev 28. novembra je bistvena za prihodnjo stabilnost in blaginjo Moldavije in razvoj njenih odnosov z Evropsko unijo. Te volitve morajo državi pomagati pri napredku v tej smeri in morajo popolnoma izpolnjevati mednarodne standarde o izvedbi svobodnih in poštenih volitev.

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – (LV) Žal se Moldavija danes nahaja na popolnoma nestabilnem območju gospodarskih in političnih sprememb. Protokol k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in Moldavijo o sodelovanju Republike Moldavije v programih EU, Moldavcem daje upanje na pozitivne spremembe. Sklenitev protokola spodbuja krepitev sodelovanja na področju kulture in izobraževanja ter drugih področjih. Glasoval sem za, ker upam, da bo partnerstvo pripomoglo k povezovanju Moldavije z Evropsko unijo.

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Kot večina v Parlamentu sem glasoval za priporočilo, ki ga pozdravljam, ker jasno podpira in spodbuja proevropske težnje Republike Moldavije. Ta država na meji Evropske unije se ne bo prebila skozi trenutno mrtvilo brez takšnih sporočil, ki navdihujejo prepričanje državljanov Moldavije, da je Evropa prava izbira. Prav tako zdaj, samo nekaj dni pred izvedbo zgodnjih parlamentarnih volitev v državi, ne bi mogel biti primernejši čas.

  Justas Vincas Paleckis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Podpiram protokol, ki določa splošna načela za sodelovanje Republike Moldavije v programih in agencijah Skupnosti. Moldaviji ponuja nove priložnosti za spodbujanje nadaljnjih kulturnih, izobraževalnih, okoljskih, tehničnih in znanstvenih povezav z državami članicami EU. Prepričan sem, da se bodo politični odnosi med EU in Moldavijo okrepili prek vzhodnega partnerstva in pogajanj o novem pridružitvenem sporazumu. Politična stabilnost in demokratični razvoj v Moldaviji sta bistvena za polno sodelovanje v programih Skupnosti, zato je zelo pomembno, da se dolgo obdobje nemirov in nestabilnosti po parlamentarnih volitvah konča.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Od leta 1994, ko je bil podpisan Sporazum o partnerstvu in sodelovanju med ES in Moldavijo, so vzpostavljeni prednostni odnosi z Moldavijo. Leta 2004 je bila Moldavija vključena v evropsko sosedsko politiko. Institucionalno sodelovanje med EU in sosednjimi državami bo morda vodilo k postopku pridružitve te države Evropski uniji. Ne glede na ta izid EU kot nadnacionalnemu subjektu vlada skupek vrednot, utemeljenih na miru, svobodi in demokraciji, za katere meni, da so ključni za blaginjo evropske celine.

Bistveno je, da sodelovanje s sosednjimi državami spremljata posebna pozornost, ki jo Unija namenja stabilnosti teh držav, brez vmešavanja, in podpora institucijam na poti k učinkovitemu izvajanju načela pravne države in popolnega spoštovanja človekovih pravic. Ratifikacija Rimskega statuta, ki ustanavlja Mednarodno kazensko sodišče, s strani Moldavije oktobra letos je zelo pozitiven korak v to smer.

V okviru tega sem glasovala za to zakonodajno resolucijo o podpisu dodatnega protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med EU in Moldavijo ter okvirnega sporazuma o splošnih načelih za sodelovanje Republike Moldavije v programih Skupnosti.

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Gospodu Watsonu se želim zahvaliti za njegovo odlično delo. Glasoval sem za, ker se strinjam, da je za Republiko Moldavijo bistveno, da nadaljuje z izvajanjem akcijskega načrta evropske sosedske politike (ESP) in reform v dokumentu „Rethink Moldova“ (Ponovni premislek o Moldaviji).

Izvedba volitev, kakor to zahteva ustava, je bistvena za prihodnjo stabilnost in blaginjo Moldavije ter razvoj njenih odnosov z EU. Vse strani se morajo združiti, da bi poiskale rešitev in odrazile zaupanje Moldavcev v evropsko rešitev. EU in Svet Evrope sta zagotovila znatno pomoč, s tem pa morata nadaljevati, da bo mogoče pravočasno izboljšati razmere, ki so zastale na mrtvi točki.

  Mario Pirillo (S&D), v pisni obliki. – (IT) Sprejetje protokola o splošnih načelih za sodelovanje Republike Moldavije v programih Evropske unije je temeljnega pomena za nadaljevanje po poti bolj strukturiranega sodelovanja, ki se mora v prihodnosti smiselno končati s pridružitvenim sporazumom.

Sedanje ustavno mrtvilo v Moldaviji bi lahko vplivalo na celovito izvajanje protokola in povezanih memorandumov o soglasju. Po neuspehu referenduma, ki je potekal septembra lani, je zelo pomembno, da vse politične sile spričo prihodnjih volitev, ki bodo 28. novembra 2010, ravnajo odgovorno. Politična stabilnost je conditio sine qua non za okrepljeno sodelovanje v programih EU. Enako bi lahko odločno proevropska izbira prispevala k utiranju poti gospodarskega in tudi demokratičnega razvoja v Moldaviji.

Gospod predsednik, zato sem danes glasoval za to resolucijo Evropskega parlamenta v upanju, da bo vse procese, začete v Moldaviji, spremljala tehnična in znanstvena podpora iz Evrope.

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) Kot del evropske sosedske politike je pobuda za postopno odpiranje nekaterih programov in agencij EU sodelovanju partnerskih držav evropske sosedske politike eden izmed številnih ukrepov, namenjenih spodbujanju prenove, posodobitve in prehoda v državah v soseščini Evropske unije. Marca 2008 je bila sprejeta odločitev o začetku pogajanj z Republiko Moldavijo, ki so bila zdaj zaključena. Ta osnutek protokola vsebuje Okvirni sporazum o splošnih načelih za sodelovanje Republike Moldavije v številnih programih in agencijah Skupnosti na področjih kot so promet, zanesljiva preskrba s hrano, carine, varnost v letalskem prometu in druga. Glasovala sem za to poročilo, ker ta pobuda podpira prizadevanja Republike Moldavije, sosede EU, za izvedbo prenove in posodobitve.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za podpis Protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med EU in Moldavijo, ker menim, da je pomoč, ki jo je EU zagotovila Moldaviji, bistvena za to, da bi lahko ta država izvedla potrebne reforme in dosegla želeno politično stabilnost ob popolnem spoštovanju načel demokratične pravne države.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – To poročilo zadeva osnutek Sklepa Sveta o sklenitvi Protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Republiko Moldavijo na drugi strani o Okvirnem sporazumu med Evropsko unijo in Republiko Moldavijo o splošnih načelih za sodelovanje Republike Moldavije v programih Unije. Z glasovanjem zanj Evropski parlament odobri sklenitev protokola.

  Traian Ungureanu (PPE), v pisni obliki. – Kot poročevalec EPP v senci za sporazume med EU in Republiko Moldavijo toplo pozdravljam glasovanje z veliko večino za sklenitev protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med EU in Republiko Moldavijo o sodelovanju Republike Moldavije v programih Unije. Celo pred sklenitvijo pridružitvenega sporazuma z Republiko Moldavijo se državi že ponuja pravno priložnost za sodelovanje v notranjih programih in agencijah EU in s tem nadaljevanje njenega približevanja standardom EU, zlasti na takšnih področjih kot so promet, zanesljiva preskrba s hrano, carine in varnost v letalskem prometu. Evropski parlament tik pred parlamentarnimi volitvami v Republiki Moldaviji pošilja močen znak podpore proevropskim reformam v tej sosednji državi in potrebi po njihovem odločnem izvajanju. Z zadovoljstvom ugotavljam, da je Evropski parlament izrazil soglasnost vseh strank na vsaki stopnji preučevanja zadeve v tem parlamentu in tako oblikoval enotno stališče o potrebi po čim prejšnji sklenitvi tega protokola in s tem Republiki Moldaviji zagotovil vse možne priložnosti za uživanje ugodnosti njenih odnosov z EU.

  Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. – (LT) Evropska unija, vključno z novimi državami članicami kot je Litva, je odgovorna za upoštevanje interesov naših vzhodnih sosed. Krepitev sodelovanja med EU in Moldavijo ter vključitev Moldavije v programe Skupnosti bosta pripomogli k približevanju te države standardom in normam EU. Sporazum o partnerstvu in sodelovanju bi omogočil spodbujanje novih povezav med EU in Moldavijo na področju kulture, izobraževanja in tehnologije. Posebno pomembno je, da EU mladim ljudem v Moldaviji pokaže koristi prihodnjega članstva v EU. Lani so moldavski izseljenci, ki delajo v drugih evropskih državah, včasih nezakonito, ustvarili 19 % BDP Moldavije. Revščina, korupcija in trgovina z ljudmi so težave, ki jih moramo rešiti skupaj. Med pripravami na pristop k EU se Moldavija sooča s številnimi resnimi strukturnimi reformami.

EU mora še naprej podpirati prizadevanja Moldavije. Posebno pomembno je krepiti demokracijo in pravno državo. Pridnjestrski spor je težava za Evropo, vendar pa je tudi priložnost za EU za tesnejše sodelovanje z Moldavijo, Rusijo in Ukrajino. Tega ne smemo prezreti. Upam, da bodo parlamentarne volitve 28. novembra Moldaviji omogočile premik naprej.

Poročilo: Christofer Fjellner (A7-0290/2010)

  Damien Abad (PPE) , v pisni obliki. – (FR) Parlament je danes na prvi obravnavi sprejel dve zakonodajni poročili: uredbo v zvezi z vidiki, svojstvenimi za Evropsko unijo, in direktivo o pravilih, ki jih morajo države članice izvajati na nacionalni ravni. Države članice bodo odgovorne za nacionalno zakonodajo, da bodo zagotovile, da so širši javnosti na razpolago objektivne in nepristranske informacije. Te vključujejo informacije na embalaži, poročilo o oceni proizvoda in informacije o preprečevanju bolezni. Bolniki morajo imeti boljši dostop do visokokakovostnih informacij o zdravilih na recept. Te vključujejo informacije o značilnostih zdravila in boleznih, ki jih zdravi. Dolžni smo zaščititi potrošnike in jih obveščati na pregleden način. Naše delo kot poslancev Evropskega parlamenta je tudi ustvariti Evropo, ki ščiti in obvešča, zato sem glasoval za ti besedili.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Direktiva 2001/83/ES vzpostavlja zakonik Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini. Določa pravila za informacije, ki morajo biti priložene zdravilom, v zvezi z njihovimi značilnostmi in uporabo. Kljub temu ne zagotavlja usklajenega okvira vsebine in kakovosti nepromocijskih informacij za bolnike. Poleg tega so izkušnje pokazale, da bi lahko različne razlage besedila vodile k razmeram, v katerih je širša javnost izpostavljena prikritemu oglaševanju, zlasti v internetu. Komisija je predložila direktivo, ki spreminja veljavno zakonodajo, da se izboljša način, na katerega se informacije v zvezi z zdravili na recept zagotavlja širši javnosti. Njen cilj je vzpostaviti pravni okvir, ki ureja širjenje določenih informacij o zdravilih, ki jih imetnik dovoljenja za promet zagotavlja širši javnosti. Evropski parlament je pripravil predlog zakonodajne resolucije, ki je bolj ambiciozen od predloga Komisije. Glasovala sem za to besedilo, ker izboljšuje informacije, ki so na voljo bolnikom in so nekoliko varnejše.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za to pomembno resolucijo, katere cilj je omogočiti bolnikom boljšo obveščenost o zdravilih, ki so jim predpisana. Z veljavnim pravnim okvirom in položajem znotraj Evrope so precejšnji problemi, ko gre za dostop bolnikov do informacij o zdravilih na recept. Zaradi razlik v razlagi direktive s strani držav članic imajo bolniki v različnih delih Evrope različen dostop do visokokakovostnih in celovitih informacij o zdravilih. V nekaterih državah članicah bolniki nimajo enostavnega dostopa niti do najosnovnejših informacij o zdravilih, ki so jim predpisana. Glede na različne razlage direktive v državah članicah menim, da morajo biti določbe jasnejše, da bi lahko vsi državljani EU dobili informacije, ki jih potrebujejo v zvezi z zdravili. Spremembe, ki jih je sprejel Evropski parlament, zagotavljajo tudi, da se informacije o zdravilih na recept javnosti zagotovi preko posebnih kanalov komuniciranja, vključno s specializiranimi in certificiranimi spletnimi stranmi, ki ščitijo interese bolnikov in katerih cilj je omejitev priložnosti za oglaševanje farmacevtskim družbam.

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Zagotavljanje boljšega dostopa bolnikom do kakovostnih informacij o zdravljenju, ki so ga deležni, povečuje možnosti, da razumejo odločitve, ki jih neposredno zadevajo. Zato se za tem skriva zelo dober namen; vendar pa mora biti del celovitejše strategije za zdravstveno izobraževanje, ki se osredotoča na bolnika in ne farmacevtsko družbo. Z veljavnim pravnim okvirom in položajem znotraj Evrope so številni problemi, ko gre za dostop bolnikov do informacij o zdravilih na recept. Zaradi razlik v razlagi direktive s strani držav članic imajo bolniki v različnih delih Evrope različen dostop do visokokakovostnih informacij o določenih zdravilih. V nekaterih državah članicah je težko dostopati celo do najosnovnejših informacij o predpisanih zdravilih. To ustvarja zdravstvene neenakosti. Bolniki lahko že v nekaj sekundah neomejeno dostopajo do nenadzorovanih in pogosto nepravilnih informacij o zdravilih na recept. Vendar pa morajo imeti dostop do nadzorovanih, varnih informacij, da se zadeve ne bi še bolj zapletle. Zato je treba posodobiti določbe o informacijah o zdravilih na recept.

  Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki. – (IT) Čestital bi poročevalcu, kolegu gospodu Fjellnerju, za njegovo delo v zvezi s tem poročilom. Glasoval sem za poročilo, saj menim, da je bolnikom bistveno zagotoviti dostop do informacij o zdravilih na recept.

Evropski parlament in tudi organizacije bolnikov so že nekaj časa zahtevali prilagoditev veljavnih predpisov, ki v zdajšnji obliki ne zagotavljajo potrebnih informacij. Prepogosto se izkaže, da sta tehnični razvoj in enostavna razpoložljivost informacij o uporabi zdravil v internetu iluzorna in neresnična.

Strinjam se z duhom, na katerem temelji to poročilo, katerega cilj je „pravico bolnika do obveščenosti“ umestiti v središče zakonodaje in ki posledično priporoča, da farmacevtska podjetja bolnikom dajo nekatere osnovne informacije.

Zato upam na večjo gotovost zakonodaje, ki je pogosto ni delno zaradi različnih obsegov, v katerih so države članice izvajale predhodno direktivo. Določbe v zvezi z informacijami o zdravilih na recept je torej treba posodobiti in sprejeti nova pravila, ki spodbujajo večjo zdravstveno opismenjenost in v večjem obsegu vključujejo zdravstveno industrijo v izvajanje njene temeljne vloge pri izboljšanju javnega zdravja.

  Alain Cadec (PPE), v pisni obliki. – (FR) Na področju zdravja dostop do celovitih, kakovostnih informacij zagotavlja boljše rezultate, saj je verjetneje, da se bodo bolniki držali zdravljenja, ki ga lahko razumejo. Soglašam s poročevalcem, ki poudarja težave pri dostopanju do tovrstnih informacij v nekaterih evropskih državah zaradi različne razlage direktive o informacijah o zdravilih s strani držav članic in tudi nezanesljivost in nejasnost teh informacij. V skladu s pravico bolnika do informacij moramo zagotoviti boljšo dostopnost do njih. Da bi se izognili ustvarjanju kakršnih koli neravnotežij med državami članicami, je bistveno opredeliti sredstva, preko katerih se zagotovi te informacije, in ne dajati prednosti enemu pred drugimi. Nazadnje je bistveno jasno razlikovati med informacijami in oglaševanjem ter farmacevtskim družbam preprečiti, da bi izkoriščale te informacijske kampanje za oglaševanje svojih izdelkov.

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za spremembe, ki jih je Evropski parlament predložil k predlogu Komisije v zvezi z informacijami o zdravilih, ker menim, da je za širšo javnost bistveno, da ima enostaven dostop do znanja v zvezi z zdravili, predvsem z informacijami, ki jih v vseh evropskih jezikih zagotovi v internetu.

  Françoise Castex (S&D), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem proti besedilu, ker farmacevtskim družbam in Komisiji ne smemo dovoliti, da bi zdravje spremenile v blago kot je vsako drugo. Ponovno je v središču razprave povezava med farmacevtsko industrijo v Evropi in farmakovigilanco. Ne moremo dovoliti, da bi farmacevtska podjetja obveščala javnost po svoji volji, prav tako pa ne moremo odobriti neposrednega oglaševanja zdravil na recept za širšo javnost. Komercialni pomisleki teh podjetij niso združljivi s cilji splošnega interesa, za katere si prizadevajo naše zdravstvene politike, in bilo bi nevarno zatiskati si oči.

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Prvotni predlog direktive Evropske komisije o informacijah za širšo javnost o zdravilih na recept je odprl vrata farmacevtskim podjetjem za oglaševanje njihovih zdravil. Današnje plenarno zasedanje je spremenilo prvotni predlog Komisije, ki je bil prilagojen farmacevtski industriji. Glasoval sem za vse predloge sprememb, ki so znatno izboljšali prvotno besedilo s premikom osredotočanja zakonodaje stran od pravice farmacevtske industrije do oglaševanja njenih proizvodov k pravici bolnika do zanesljivih, objektivnih in neodvisnih informacij. Glasoval sem tudi za predloge sprememb, ki prepovedujejo zagotavljanje informacij o zdravilih prek televizije in radia ter tudi tiska. Vendar pa je kljub izboljšavam, ki smo jih uvedli, ločnica med informacijami in oglaševanjem še vedno zabrisana in ima besedilo še vedno številne slabosti in vrzeli. Vzdržal sem se končnega glasovanja, ker menim, da bi bila najboljša rešitev, da Komisija pregleda svoj predlog direktive na podlagi smernic, ki smo ji jih dali danes. Prav tako ni slučaj, da so države članice v Svetu zavzele skoraj soglasno odklonilno stališče glede tega dokumenta.

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Menim, da morajo imeti bolniki dostop do boljših informacij o zdravilih na recept. To vključuje objektivne informacije o značilnostih zdravila in boleznih, za katere se priporoča, in tudi preprečevanje zagotavljanja nezaželenih informacij ali prikritega oglaševanja.

  Christine De Veyrac (PPE), v pisni obliki. – (FR) Razlikovanje med informacijami o zdravilih in oglaševanjem zdravil je bistveno za zaščito javnosti. Zato sem glasovala za poročilo gospoda Fjellnerja, ki zahteva, da se na embalažo zdravil vključi objektiven opis za potrebe bolnikov. Poleg tega je treba okrepiti dostop do jasnih in zanesljivih informacij tako, da se jih na odobrenih spletnih straneh in uradnih brošurah zagotovi v vseh jezikih Evropske unije. Pozdravljam sprejetje tega predloga, ki zaznamuje resničen napredek v smeri večje preglednosti v zdravstvenih zadevah.

  Anne Delvaux (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem proti temu poročilu, ki sem mu vedno močno nasprotovala. Čeprav se strinjam z zamislijo zagotavljanja boljših informacij bolnikom, se ne strinjam s sredstvi, ki se jih uporablja za to. Cilj farmacevtske industrije nikoli ne bo človekoljuben. Poleg tega je ločnica med informacijami in oglaševanjem zelo tanka. Res je, da besedilo, ki je bilo sprejeto skoraj soglasno, nima nič skupnega s prvotno zamislijo Komisije. Njena zamisel bi samo odprla vrata oglaševanju, skritemu pod oznako „informacije“. Ta predlog je poleg tega ustrezal jasnim pričakovanjem farmacevtskega sektorja, ki si je obetal, da se bo rešil pravne prepovedi oglaševanja zdravil. Poročilo, kot je bilo sprejeto danes, vključuje še mnoga zagotovila: da bodo informacije, ki jih bodo zagotovile farmacevtske družbe, predvsem predhodno preverjene in jih ne bodo dajali na razpolago mediji. Kljub temu odobritev objave povzetkov navodil za uporabo pomeni, da obstajajo podrobnosti, ki jih je treba poudariti, in druge, kot so neželeni učinki, ki se jih lahko redno izključi iz povzetkov, ker se ne „prodajajo“ dobro. Ali to ni že promocijska poteza? Je bil to resnično cilj? Je bilo to res vredno truda in stroškov?

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Podprla sem poročilo o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2001/83/ES o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini v zvezi z informacijami za širšo javnost o zdravilih na recept. Ta direktiva vzpostavlja zakonik Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini in pomaga zagotoviti pravico bolnikov do zanesljivih, dostopnih in neodvisnih informacij, ki jih odobrijo pristojni organi, o razpoložljivih zdravilih.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (ES) Direktiva 2001/83/ES, ki vzpostavlja zakonik Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini, zagotavlja usklajen okvir za oglaševanje zdravil na ravni Skupnosti, njegovo izvajanje pa ostaja odgovornost držav članic. Ta zakonodaja prepoveduje oglaševanje zdravil na recept za širšo javnost.

Vendar pa določbe, ki zadevajo informacije o zdravilih, niso urejene, saj zakonodaja določa samo, da se informacije o določenih aktivnostih izdajanja izvzame iz določb o oglaševanju. Zakonodaja Skupnosti torej državam članicam ne preprečuje vzpostavitve lastnih pristopov k zagotavljanju informacij o zdravilih, če upoštevajo omenjena pravila o oglaševanju. Strinjam se s predlogom poročevalca o izključitvi možnosti, da se informacije farmacevtskih družb dajejo na voljo prek časopisov, revij in podobnih publikacij ali prek televizije ali radia.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Ta predlog direktive spreminja predhodno direktivo v zvezi z informacijami za širšo javnost o zdravilih na recept. Na splošno se v prvi vrsti osredotoča na odgovornost farmacevtskih družb za obveščanje javnosti in zagotavlja, da te informacije nimajo narave oglaševanja. Drugič, Komisiji poverja vlogo spremljanja in sprejemanja odločitev z delegiranimi akti glede opredelitve tega, kaj predstavlja informacije in kaj oglaševanje. Menimo, da ta pristop pomeni, da je preveč vlog za zagotavljanje informacij zbranih v rokah farmacevtskih družb in znotraj Komisije in da je treba te vloge izvajati suvereno in usklajeno in jih morajo odobriti posebni nacionalni organi, da bi se izboljšalo informacije, ki se jih zagotovi bolnikom in javnosti, in zaščitilo njihove pravice.

  Elisabetta Gardini (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Odobritev nove zakonodaje o informacijah o zdravilih predstavlja nadaljnji korak k zagotavljanju bolnikom jasnejših in učinkovitejših informacij o zdravilih, ki jih uporabljajo in so jim predpisana.

Potrebujemo usklajen pravni okvir na evropski ravni, ki ne samo ohranja prepoved oglaševanja zdravil na recept, ampak upošteva tudi pravico bolnikov do informacij. To ni nepomembna zadeva, saj je včasih zabrisana ločnica med „oglaševanjem zdravila“ in „informacijami o zdravilu“ odgovorna za zmedenost bolnikov.

Ne smemo pozabiti, da imajo bolniki v zdravstvenem sektorju po vsej Evropski uniji vse aktivnejšo vlogo. Boljši dostop do nepromocijskih informacij lahko zato pomaga javnosti k boljšemu razumevanju zdravljenja, ki jim je bilo predpisano, in pripomore k njihovi ozdravitvi, seveda pa je to vse v interesu njihovega zdravja.

Za konec bi rada poudarila pomen pregledne opredelitve vrst informacij o zdravilih in kanalov, prek katerih se lahko te informacije dajejo na voljo. Zmanjšati moramo tveganje prikritega oglaševanja in tveganje preobilice nenadzorovanih in zavajajočih informacij.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za predlog direktive v zvezi z informacijami za širšo javnost o zdravilih na recept, ker menim, da je uskladitev zakonodaje v tem sektorju temeljno orodje za zaščito obveščenosti evropskih bolnikov. To je pravzaprav zelo občutljivo vprašanje, ker zadeva varovanje zdravja, ki je temeljna človekova pravica. Popolnoma podpiram poziv Parlamenta k jasnemu razlikovanju med terapevtskimi informacijami in oglaševanjem. Farmacevtske družbe pravice bolnikov do informacij ne smejo izkoriščati za prikrivanje svojih oglaševalskih ciljev, ampak jo morajo izkoristiti za to, da evropskim potrošnikom zagotovijo resnično poznavanje zdravil z znanstvenim navajanjem njihovih značilnosti, označevanjem in poročili o oceni. Omeniti je treba tudi, da lahko večji dostop do informacij v elektronski obliki, na voljo v internetu, in tudi tiskani obliki prav tako prispeva k doseganju boljših medicinskih rezultatov, ker je bolnik, ki je seznanjen s predpisanimi zdravili, bolnik, ki lahko igra aktivno in bolj obveščeno vlogo v procesu zdravljenja.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo, ki je del svežnja, ki bo spremenil veljavno direktivo iz leta 2001 o zdravilih za uporabo v humani medicini. Osredotoča se predvsem na zagotavljanje informacij o zdravilih na recept javnosti. Navedeni cilji direktive so omogočanje boljšega dostopa do informacij za bolnike in pojasnitev pravil, ki se jih trenutno v EU različno razlaga, kar povzroča zdravstvene neenakosti. Obravnava tudi informacije v internetu, ki trenutno niso zajete in so posebno težka tema, saj jih je težko urediti.

  Marisa Matias (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Ta predlog, ki je bil danes v Parlamentu sprejet z veliko večino, je velika izboljšava prvotnega predloga Komisije, saj se bolj zavzema za pravico bolnikov do informacij. Vendar pa sem se kljub jasnemu izboljšanju v poročilu Parlamenta vzdržala glasovanja, ker so nekatera izmed zagotovil, ki bi bila potrebna za to, da imajo ljudje dostop do jasnih in neodvisnih informacij o zdravilih, še vedno šibka.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Vse spremembe, ki jih je Parlament predložil k predlogu Komisije in Sveta, ne gredo v pravo smer. Strogo se držijo načela enotnega trga z zdravili in na zdravila v prosti prodaji še vedno gledajo kot na blago kot vsako drugo; avtorji celo govorijo o „potrošnikih“ namesto bolnikih. Spremembe ne predlagajo, naj se farmacevtskim družbam prepreči zagotavljanje informacij o njihovih zdravilih za širšo javnost.

Vendar pa imajo tudi dobro lastnost in si prizadevajo za to, da bi države članice v čim večji meri uredile širjenje informacij, ki jih objavljajo te družbe. Predvsem jim dajejo pravico, da javno obsodijo družbe, ki objavljajo informacije, ki niso v skladu z uradnimi državnimi podatki ali jih širijo zavajajoče. To je bolje kot nič. Vendar pa ne morem glasovati za tako šibko besedilo. Zato se bom vzdržal glasovanja.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Dostop do kakovostnih informacij o zdravilih na recept bo prispeval k doseganju boljših rezultatov v smislu zdravja bolnikov, saj bodo bolje razumeli odločitve v zvezi z njihovim zdravljenjem, če bodo dobro obveščeni. Zato cilja tega predloga ni mogoče omejiti na uskladitev evropske zakonodaje, ampak mora z izboljšanjem znanja na področju zdravja spodbujati tudi zdravje. Farmacevtska industrija mora pri spodbujanju opismenjenosti na področju zdravja odigrati pomembno vlogo, vendar pa mora biti ta vloga jasno opredeljena, prav tako pa mora biti strogo urejeno tudi sodelovanje sektorja, da bi preprečili, da bi komercialni nagibi vodili k prekomerni porabi zdravil.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Starejšim in kronično bolnim se predpisuje veliko zdravil, ki lahko imajo medsebojne neželene učinke – seveda ker zdravnik ne ve, kaj je predpisal njegov kolega. Medtem se čedalje več zdravil, od aspirina do zdravil proti prehladu in vse do uspaval, prodaja brez recepta. Ali sploh kdo dejansko razmišlja o možnosti, da bi lahko celo naravni rastlinski proizvodi medsebojno delujejo z različnimi zdravili? Tudi bolniki prispevajo k zmedi: nobenega govora ni o predpisanih zdravilih, ki smo jih vzeli ob napačnem času, ali zdravilih, ki smo jih samovoljno prenehali jemati ali smo jih zamenjali, in tako dalje. Gospodarska škoda, ki nastaja zaradi nezadostnega upoštevanja navodil za zdravljenje, gre v milijarde. Zato je pomembno jasno razlikovanje med oglaševanjem in informacijami, h kateremu poziva poročevalec. Upamo, da bo to imelo za posledico boljšo pojasnitev dejstva, da lahko zdravila, ki se izdajajo brez recepta, medsebojno delujejo z zdravili na recept. Lečeči zdravnik mora ostati primarni vir informacij, saj samo on izbere zdravilo, ki ustreza starosti, spolu, teži, znanim netolerancam bolnika in tako dalje. Glede na te pomisleke sem se vzdržala glasovanja.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za poročilo gospoda Fjellnerja, saj menim, da so sporočilo in zagotovljene smernice zelo pomembni. Evropski potrošniki so pogosto izgubljeni, ko se srečajo z navodili za uporabo zdravila, ker se jim zdijo zapletena in vsebujejo informacije, ki so pogosto nejasne.

Cilj predloga direktive v zvezi z informacijami za širšo javnost o zdravilih na recept je zagotoviti enostavne informacije, ki so lahko razumljive in jih je mogoče enostavno uporabiti, vendar se izogibajo oblikam oglaševanja. Pomembno je tudi, da so informacije poleg v navodilih za uporabo dostopne prek drugih kanalov, zato pozdravljam njihovo objavo v internetu.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Menim, da je razlikovanje med informacijami in oglaševanjem v zvezi z zdravili temeljnega pomena za zaščito državljanov. Moj glas, s katerim sem podprla poročilo gospoda Fjellnerja, je posledica jasnih izboljšanj, ki so bila uvedena v Direktivo 2001/83/ES. Velika večina, ki je podprla ta dokument, je bila prepričana o zaščiti pravice bolnika do informacij. Izpostaviti je treba delo, ki ga je opravil Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane pri izboljšanju predloga, ki ga je prvotno predložila Evropska komisija.

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Gospodu Fjellnerju se želim zahvaliti za njegovo odlično delo. Glasoval sem za, ker se strinjam, da morajo imetniki dovoljenja za promet bolnikom in širši javnosti dati na voljo nepromocijske informacije o zdravilih na podlagi izraženega zanimanja, kar pomeni, da dobijo bolniki oziroma širša javnost dostop do informacij, če jih potrebujejo, v nasprotju s primeri, ko imetniki dovoljenja za promet širijo informacije med bolniki in širšo javnostjo.

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) Informacije, ki se jih zagotovi bolnikom, morajo imeti naslednje glavne značilnosti:

- zanesljivost: informacije za bolnike morajo temeljiti na najnovejših znanstvenih spoznanjih, vir pa mora biti jasno naveden;

- neodvisnost: jasno mora biti, kdo zagotavlja in financira informacije, tako da potrošniki lahko prepoznajo morebitna navzkrižja interesov;

- biti morajo uporabniku prijazne in usmerjene k bolnikom: informacije morajo biti razumljive in lahko dostopne, pri tem pa je treba upoštevati posebne potrebe potrošnikov kot so starost, kulturne razlike in dostopnost v vseh evropskih jezikih. Informacije za bolnike o zdravilih na recept morajo biti del širše strategije „zagotavljanja informacij bolnikom“ in strategije za zdravstveno izobraževanje.

Bolniki in vsi zainteresirani bi morali biti sposobni poiskati natančne in nepristranske informacije o zdravem življenjskem slogu, preprečevanju bolezni in posebnih bolezni ter različnih možnostih zdravljenja. Zato menim, da je treba ta predlog dopolniti s kodeksom ravnanja v zvezi z informacijami, ki so na razpolago bolniku, pri njegovem oblikovanju pa morajo sodelovati organizacije bolnikov. To bo omogočilo, da se sliši glas bolnika.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za to poročilo, saj pozdravljam dejstvo, da bodo kompromisne spremembe, ki so bile uvedene k prvotnemu predlogu Komisije, odločilno prispevale k zagotavljanju dostopa bolnikom do zanesljivih in neodvisnih informacij o zdravilih na recept, ki so na trgu.

  Frédérique Ries (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Oglaševanje zdravil na recept je v Evropski uniji prepovedano in tudi ostaja prepovedano. Farmacevtske družbe morajo izpolnjevati jasna pravila o objektivnosti nepromocijskih informacij, ki jih zagotavljajo. To sta dve pomembni sporočili, poslani v času kosila s sprejetjem zakonodajnega svežnja o informacijah za bolnike. Sporazumno glasovanje Parlamenta (558 glasov za in 48 proti) zgolj potrjuje soglasno glasovanje Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane z enim glasom proti. Določene so bile številne zaščite. Evropska komisija je predlagala prepoved dajanja na voljo informacij o zdravilih na recept prek televizije ali radia, Evropski parlament pa se jo je odločil razširiti na tisk. Proizvajalci imajo številne obveznosti: povzetek značilnosti zdravila, strožje označevanje in predhodna odobritev s strani pristojnih organov. Ne razumem „razburjenosti“, ki jo je povzročilo vprašanje, zlasti v francosko govoreči Belgiji, med združenji potrošnikov in vzajemnimi družbami in ki so jo podpihovali določeni poslanci Evropskega parlamenta, ki so še pred začetkom razprav zavrnili ta dva zakona. To je površno politično nastopaštvo, ki ga obžalujem glede na velika pričakovanja bolnikov, ko so soočeni z boleznijo, in glede na to, da bi bila brez teh dveh zakonov javnost prepuščena na milost in nemilost kavbojem na spletu.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Odločili smo se glasovati za poročilo ali pa se vzdržati glasovanja glede na izid tretjega dela predloga spremembe 31, ki zagotavlja, da lahko farmacevtske družbe informacijsko gradivo dajo na razpolago zdravstvenim delavcem za lastno uporabo in ne za posredovanje bolnikom. To je bilo za Zelene/EFA ključno. Ker je bil nazadnje sprejet, smo se odločili poročilo podpreti na končnem glasovanju.

  Sergio Paolo Francesco Silvestris (PPE), v pisni obliki. – (IT) Naše glasovanje za ta ukrep je posledica uvedbe uradnega razlikovanja med informacijami o zdravilu in oglaševanjem.

Podpiramo večje širjenje informacij o zdravilih, če to izboljšuje ozaveščenost bolnikov. Ne strinjamo se in se nikoli ne bomo strinjali s kakršnim koli ukrepom, ki si odkrito ali skrivoma prizadeva uvesti oblike oglaševanja in etično zdravilo spreminja v komercialni proizvod. Zato cenimo dejstvo, da informacij o zdravilih ne bo dovoljeno objavljati v časopisih ali revijah niti jih širiti prek radia ali televizije.

Dobro je tudi, da ta predlog direktive pojasnjuje, katere informacije in koliko informacij se lahko in sme širiti, vključno z znanstvenimi informacijami, pri čemer je jasno izključeno gradivo za oglaševanje.

Predlog spremembe, ki uvaja certificiranje in spremljanje spletnih strani, ki objavljajo navedene informacije, nam daje dodatno zagotovilo, da informacije ne bodo predstavljale oglaševanja. Farmacija je in mora ostati osnovna zdravstvena služba in kot takšna zaščiteno področje glede pravil trgovanja in konkurence. Menimo, da to pravilo pomaga zdravstvenim službam izvajati njihovo težko vlogo v farmakovigilanci in izobraževanju o pravilni uporabi zdravil.

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. – (NL) V času, ko ljudje sami iščejo informacije, je treba bolnike jasno, objektivno, zanesljivo in dobro obveščati o učinkih zdravil. Čeprav je oglaševanje zdravil v Uniji prepovedano, je Komisija ustvarila okno. Njen predlog – ki ga nisem podprl – ni vključeval takšne strategije in razlikovanje oglaševanja je bilo preveč nejasno. Poleg tega je Komisija dala farmacevtski industriji preveč pravic in obveznosti. Vendar pa lahko zdaj, ko je Parlament uvedel velike spremembe, podprem predlog. Uporaba uradnih dokumentov (povzetek glavnih značilnosti zdravila, poročila o oceni) s strani družb in kanali, prek katerih lahko te dajo na razpolago informacije, so omejeni: zdravstveni časopisi in revije, spletne strani in pisma bolnikom niso več dovoljeni. Vsa navodila o zdravilih morajo pregledati in predhodno odobriti pristojni organi. To preprečuje samourejanje, česar prvotni predlog ni preprečeval. Še vedno dvomim o izvedljivosti predloga, ker bo obvezna vladna informacijska strategija še vedno močnejša od vladnega nadzora politike družb. Kljub temu sem glasoval za zakonodajni predlog, ker nenazadnje zagotavlja boljše informacije za bolnike.

  Marc Tarabella (S&D), v pisni obliki. – (FR) Poročilo gospoda Fjellnerja o informacijah v zvezi z zdravili vzbuja upravičene pomisleke glede možnosti farmacevtskih družb za oglaševanje bolnikom. Kolegi v Odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane so vsekakor izboljšali besedilo s tem, da niso podprli prikritega oglaševanja več vrst in so predlagali, da zdravstveni organi držav članic preverijo sporočila farmacevtskih družb o njihovih zdravilih na recept širši javnosti. Kljub temu ostajam zelo previden glede izredno nejasne ločnice med informacijami in oglaševanjem.

Odločno nasprotujem na primer zamisli, da se družbam dovoli njihova zdravila oglaševati bolnikom prek zdravstvenega osebja. Nočem, da se izvaja pritisk na zdravnike in da bi ti postali prodajalci farmacevtske industrije. Zato sem se kljub strogemu nadzoru, ki so ga določili kolegi, vzdržal glasovanja o besedilu, ki se mi zdi resnično težavno.

  Thomas Ulmer (PPE), v pisni obliki. – (DE) Glasoval sem za poročilo, ker zagotavlja jasno in trajnostno izboljšanje informacij za bolnike na ovojnini zdravil. Oglaševanje zdravil je še naprej prepovedano. Na odnos med zdravnikom in bolnikom direktiva ne bo negativno vplivala, pristojnost ponudnikov, da predpišejo zdravila, pa ostaja jasna. Na splošno je predlog direktive iz farmacevtskega svežnja za drugo obravnavo zelo uspešen.

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. – (DE) Ta direktiva bo prvič uvedla enotne predpise o zagotavljanju določenih informacij o zdravilih na recept za širšo javnost. Informacije so potrebne, da se bolnikom pojasni koristi in tveganja, povezana z zdravili na recept, da bi jim omogočili sprejemanje premišljenih odločitev. Po posvetovanjih med drugim z organizacijami bolnikov in zdravstvenimi delavci bo Komisija sprejela kakovostna merila za informacije. Ta merila bodo zagotovila zanesljivost danih podatkov – vključno na spletnih straneh in spletnih portalih –, farmacevtska industrija pa bo odgovorna za informacije, ki jih zagotavlja.

Predlogi sprememb gospoda Fjellnerja priporočajo tudi informacijske kampanje za ozaveščanje širše javnosti o tveganjih v zvezi s ponarejenimi zdravili, ki so že imela usodne posledice v državah članicah, kot je Združeno kraljestvo. Carinski organi EU že nekaj let opažajo hitro naraščanje uvoza ponarejenih zdravil, predvsem antibiotikov, protibolečinskih zdravil in celo zdravil za zdravljenje rakavih obolenj. V nasprotju z nekaterimi novicami v medijih direktiva zadeva samo zdravila na recept. Nikomur se ni treba bati za njegov zeliščni čaj.

Poročilo: Christofer Fjellner (A7-0289/2010)

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Uredba (ES) št. 726/2004 določa postopke Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter ustanavlja Evropsko agencijo za zdravila. Sprememba Direktive 2001/83/ES poudarja boljše informacije za bolnike, zlasti v zvezi z razlikovanjem med informacijami in oglaševanjem. Po uvedbi te spremembe je treba uredbo spremeniti tako, da se lahko določene informacije o zdravilih, ki jih zajema, podvrže tudi predhodnemu nadzoru s strani Evropske agencije za zdravila. S tem ciljem v mislih je Evropska komisija predložila predlog spremembe uredbe v zvezi z zagotavljanjem informacij o zdravilih na recept za uporabo v humani medicini za širšo javnost. Evropski parlament je po tem, ko je bil pozvan k predložitvi mnenja o predlogu, podal številne spremembe k besedilu Evropske komisije. To so razlogi, zaradi katerih sem glasovala za resolucijo o spremembi Direktive 2001/83/ES. Ta dva dela zakonodaje sodelujeta, da bi izboljšala informacije za bolnike o zdravilih, ki so jim predpisana.

  Charalampos Angourakis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Grška komunistična stranka je glasovala proti obema predlogoma uredbe in povezanima poročiloma Evropskega parlamenta, ker odgovornost za odgovorne, zanesljive in točne informacije za bolnike prelagajo z vladnih organov na multinacionalne farmacevtske družbe. Informacije za bolnike so odgovornost vlade in ne posameznika. Dobiček monopolnih farmacevtskih skupin in varstvo javnega zdravja se medsebojno izključujeta. Nedavna prevara s cepivom v zvezi z domnevno pandemijo „nove gripe“ je značilen primer, kako se usmerjene informacije spreminjajo v milijardni dobiček mednarodnih farmacevtskih družb. Menimo, da mora biti za informiranje državljanov o zdravilih na splošno in ne samo o zdravilih na recept, kot določa ta uredba, v izključni pristojnosti države. To je najmanj, kar se zahteva za zaščito bolnikov in delavcev. Zdravila, raziskave zdravil in sredstva za širjenje spoznanj in informacij so v rokah multinacionalk, katerih edino merilo je dobiček. Delavci in zdravstveni delavci ne morejo biti prepričani v kakovost in učinkovitost zdravil ter spoznanj in informacij, ki jih prejmejo. Proti tej politiki se je treba boriti, da bi s področja zdravja in zdravil odpravili podjetništvo. Potrebujemo vladne agencije za zdravila in svobodne nacionalne zdravstvene službe.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za to poročilo, ki si prizadeva zagotoviti ključni cilj EU pri zagotavljanju ustreznega delovanja notranjega trga za zdravila za uporabo v humani medicini in pri boljši zaščiti zdravja državljanov EU. Danes sprejeti dokument bo ustvaril pogoje za načrtovanje jasnega okvira za informacije za potrošnike o zdravilih na recept z namenom spodbujanja sprejemanja bolj premišljenih odločitev potrošnikov in bo zagotovil, da bo neposredno oglaševanje zdravil na recept za potrošnike prepovedano. Glede na predlog Evropskega parlamenta je treba v EU vzpostaviti javno dostopno farmacevtsko podatkovno zbirko v vseh uradnih jezikih Unije z zagotovilom, da se jo bo posodabljalo in upravljalo neodvisno od poslovnih interesov farmacevtskih družb. Vzpostavitev podatkovne zbirke bo poenostavila iskanje informacij in omogočila, da informacije razume tudi nestrokovna javnost.

  Anne Delvaux (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem proti temu poročilu, ki sem mu vedno močno nasprotovala. Čeprav se strinjam z zamislijo zagotavljanja boljših informacij bolnikom, se ne strinjam s sredstvi, ki se jih uporablja za to. Cilj farmacevtske industrije nikoli ne bo človekoljuben. Poleg tega je ločnica med informacijami in oglaševanjem zelo tanka. Res je, da besedilo, ki je bilo sprejeto skoraj soglasno, nima nič skupnega s prvotno zamislijo Komisije. Njena zamisel bi samo odprla vrata oglaševanju, skritemu pod oznako „informacije“. Ta predlog je poleg tega ustrezal jasnim pričakovanjem farmacevtskega sektorja, ki si je obetal, da se bo rešil pravne prepovedi oglaševanja zdravil. Poročilo, kot je bilo sprejeto danes, vključuje še mnoga zagotovila: da bodo informacije, ki jih bodo zagotovile farmacevtske družbe, predvsem predhodno preverjene in jih ne bodo dajali na razpolago mediji. Kljub temu odobritev objave povzetkov navodil za uporabo pomeni, da obstajajo podrobnosti, ki jih je treba poudariti, in druge, kot so neželeni učinki, ki se jih lahko redno izključi iz povzetkov, ker se ne „prodajajo“ dobro. Ali to ni že promocijska poteza? Je bil to resnično cilj? Je bilo to res vredno truda in stroškov?

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe ES št. 726/2004 v zvezi z informacijami za širšo javnost o zdravilih na recept za uporabo v humani medicini. Ta uredba določa postopke Skupnosti za pridobitev dovoljenja in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo, ustanavlja Evropsko agencijo za zdravila in pomaga zagotoviti pravico bolnikov do zanesljivih, dostopnih in neodvisnih informacij, ki jih potrdijo pristojni organi, o razpoložljivih zdravilih.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glede na to, kako pomembna za uspešno zdravljenje sta sodelovanje bolnika in pravilna uporaba zdravil, je ključnega pomena, da ima javnost, to je bolniki, dostop do kakovostnih, nepromocijskih informacij, ki so resnične, sodobne in nezavajajoče, v skladu s povzetkom glavnih značilnosti zdravila. Najprimernejši organ za zagotavljanje sodobnih in točnih informacij o vsakem zdravilu je njegov imetnik dovoljenja za promet. Parlament se je pravilno odločil za osredotočanje na interese bolnikov in njihovo zaščito. S tem pristopom se ne bi mogel bolj strinjati, čeprav menim, da ni nobene potrebe po omejitvi možnosti, ki jih določa predlog Komisije glede razkritja informacij s strani farmacevtske industrije v skladu s širjenjem informacij. To je bil uravnotežen predlog, ki je upošteval interese vseh strani, vključil zdravstvene delavce in zaščitil javnost pred oglaševanjem zdravil na recept, ki povsem upravičeno ostaja prepovedano. Prepričan sem, da besedilo, ki je bilo pravkar sprejeto, dejansko ne bo prav dosti spremenilo resničnosti dostopa bolnikov do informacij, in menim, da je to zamujena priložnost.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. – Pomembno je, da so bolniki bolje obveščeni o zdravilih, ki jih uporabljajo. Prav tako je pomembno, da so informacije, ki jih prejmejo, objektivne in da farmacevtska industrija ne zabriše ločnice med informacijami in oglaševanjem. Odbor za ekonomske in monetarne zadeve (ECON) je s spremembo tega predloga opravil dobro delo, zato sem lahko podprl poročilo.

  Alan Kelly (S&D), v pisni obliki. – Ne strinjam se z neposrednim oglaševanjem za potrošnike v zvezi s farmacevtskimi proizvodi. Pomembno je, da imajo bolniki dostop do informacij o zdravilih, ki jih uporabljajo, vendar pa menim, da bi tovrstno oglaševanje spodkopalo vlogo zdravnika kot primarnega izvajalca zdravstvenih storitev in bi lahko škodilo njegovi odgovornosti do bolnika.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Gospodu Fjellnerju čestitam za njegovo pomembno delo v zvezi z informacijami za širšo javnost o zdravilih na recept za uporabo v humani medicini in natančneje v zvezi s postopki EU za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil.

Sedanji pravni okvir EU za znanstvene informacije, ki se jih zagotavlja evropskim potrošnikom, predstavlja številne probleme, zlasti glede različne razlage direktive s strani posameznih držav članic.

Cilj danes sprejetega poročila je izboljšati raven usklajenosti predpisov v sektorju v prizadevanjih za zaprtje vrzeli in odpravo razlik, ki obstajajo danes v zvezi z zaščito pravice do zdravja. Vse to je umeščeno v širšo strategijo zdravstvene opismenjenosti, katere cilj je zagotoviti, da lahko evropska javnost dejansko enostavno dostopa do znanstvenih informacij o zdravilih na recept.

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. – (RO) Glasoval sem za to poročilo, ker me posebno zanimajo teme, povezane z zdravjem, zlasti v zvezi z enakim dostopom bolnikov do zdravstvene oskrbe in informacij. Zdaj se raven informacij o zdravilih na trgu v Evropi zelo razlikuje, za kar bi lahko rekel, da je celo nepošteno do bolnikov. Bolniki morajo imeti pravico do popolnih, pravilnih informacij o zdravilih. Predlogi kolega Christoferja Fjellnerja so šli prav v to smer in tako dali prednost bolniku. Predlogi sprememb Evropskega parlamenta k zakonodajnemu predlogu Evropske komisije izpostavljajo, da morajo proizvajalci zdravil zagotoviti osnovne informacije, kot so značilnosti zdravila, označevanje, navodila za uporabo in javno dostopna različica poročila o oceni. Toda da bi lahko dosegli zanesljivost informacij, menim, da morajo nacionalni organi strogo nadzorovati specializirane strani, ki zagotavljajo te podatke.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) To poročilo vključuje opozorilo glede tega, kakšna mora biti Evropska agencija za zdravila. Ne moremo nasprotovati osnutku, ki navaja očitna dejstva, kot je potreba „poudariti pravice in interese bolnikov“, potreba po tem, da se podjetja obveže, da javno navedejo neželene učinke njihovih zdravil in potreba po objavi informacij v vseh uradnih jezikih Evropske unije.

Vendar pa nas lahko preseneti dejstvo, da je treba takšne banalnosti poudarjati 15 let po ustanovitvi te agencije. Parlament mora obsoditi pomanjkanje preglednosti agencije ter jasno in glasno povedati, da jo je treba prenoviti v interesu vseh.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Dostop do kakovostnih informacij o zdravilih na recept bo prispeval k doseganju boljših rezultatov v smislu zdravja bolnikov, ker bodo bolje razumeli odločitve v zvezi z njihovim zdravljenjem, če bodo dobro obveščeni. Zato cilja tega predloga ni mogoče omejiti na uskladitev evropske zakonodaje, ampak mora z izboljšanjem znanja na področju zdravja spodbujati tudi zdravje.

Farmacevtska industrija mora pri spodbujanju pismenosti na področju zdravja odigrati pomembno vlogo, vendar pa mora biti ta vloga jasno opredeljena, prav tako pa mora biti strogo urejeno tudi sodelovanje sektorja, da bi preprečili, da bi komercialni nagibi vodili k prekomerni porabi zdravil. Treba se je tudi izogibati zavajajočemu oglaševanju in si prizadevati za zagotavljanje boljših informacij potrošnikom (bolnikom), ki imajo dostop do vrste nenadzorovanih informacij pred spleta, kar ne velja za zanesljive informacije, ki jih zagotovijo farmacevtski laboratoriji.

  Louis Michel (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Da bi zaščitili pravice in interese bolnikov, morajo slednji imeti na razpolago visokokakovostne, objektivne, zanesljive in nepromocijske informacije o zdravilih. Če hočemo varovati zdravje, morajo biti farmacevtska navodila čim bolj jasna in celovita ter morajo izpolnjevati osnovna kakovostna merila. S tem istim prizadevanjem za zaščito bolnikov in zagotavljanje informacij za širšo javnost moramo spodbujati najlažji možni dostop do informacij, zlasti s povzetkom značilnosti zdravil in zagotavljanjem navodil zanje v elektronski in tudi tiskani obliki. Zato bomo morali zagotoviti razpoložljivost certificiranih in registriranih spletnih strani, ki bodo zagotavljale precejšnjo količino neodvisnih, objektivnih in nepromocijskih informacij.

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – (LV) Poročilo gospoda Fjellnerja je zelo primerno. Prikrito oglaševanje zdravil je nesprejemljivo. Zdravniki morajo biti zmožni svojim bolnikom dati priporočila glede zdravil. Zdravniki morajo voditi in predpisovati zdravila bolnikom, da bi se izognili špekulacijam in konkurenci med proizvajalci zdravil. Farmacevtske družbe morajo biti omejene na zagotavljanje podpore v obliki informacij, vendar pa se jim v nobenem primeru ne sme dovoliti vsiljevanja njihovih zdravil bolnikom. Zdravniki so odgovorni za zdravljenje; odločati morajo tudi, katera zdravila je treba med zdravljenjem dajati bolniku.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Glede na dejstvo, da samo v Nemčiji vsako leto zaradi posledic neželenih učinkov in medsebojnega delovanja zdravil umre okoli 25 tisoč ljudi in se lahko 3 % nesreč pripiše zdravilom na recept, je jasno, da moramo bolnikom zagotoviti boljše informacije. Kot primer bi lahko navedli Francijo, kjer je vsak vpliv na sposobnost vožnje jasno naveden na ovojnini. Bolnikom moramo zagotoviti informacije, vendar pa jim moramo tudi pomagati najti pot skozi zmešnjavo zdravil na primer tako, da se dogovorimo o dnevni rutini, obliki ovojnine ali posebnem označevanju. To bo prihranilo milijarde javni blagajni, bolnikom pa neželene učinke in medsebojno delovanje zdravil. Ta predlog vključuje nekaj pobud, namenjenih omogočanju boljše obveščenosti bolnikov o zdravilih, ki so jim bila predpisana, in uporabi teh zdravil. Glede na vedenje številnih bolnikov je vprašljivo, ali bodo ti dejansko uporabili izboljšani dostop do visokokakovostnih informacij. Kljub temu je pomembno, da so informacije na razpolago po vsej EU. Zato sem glasoval za poročilo.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Ker se osredotoča na pravico bolnikov do informacij, popolnoma podpiram poročilo, ki vključuje nekatere pomembne novosti.

Prva zadeva splet: Parlament namerava potrošnike opozoriti na tveganja, povezana z nakupom zdravil prek spleta, in si hkrati prizadevati tudi za predlog ad hoc zakonodaje o tem načinu prodaje.

Druga zadeva prepoved oglaševanja zdravil na recept, ker je pomembno potegniti ločnico med generičnimi in negeneričnimi zdravili ne samo z vidika informacij, ki jih je treba zagotoviti bolnikom, ampak predvsem z vidika skladnosti z dobrimi praksami pri proizvodnji učinkovin, zlasti zunaj Evrope.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Poročilo o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 726/2004 v zvezi z informacijami za širšo javnost o zdravilih na recept za uporabo v humani medicini uvaja nova pravila glede preglednosti in učinkovitosti informacij ter poudarja interese bolnikov in jih ščiti, zaradi česa sem glasoval zanj. Pomembne točke so ustanovitev Evropske agencije za zdravila in jasni prispevki k zagotavljanju pravice bolnikov do zanesljivih, dostopnih in neodvisnih informacij, ki jih za razpoložljiva zdravila odobrijo pristojni organi.

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) Obstaja veliko virov neodvisnih in z dokazi podprtih informacij o možnostih zdravljenja, ki so na razpolago v Evropski uniji. Ti viri upoštevajo kulturne posebnosti in okolje za prebivalstvo, tudi zdravstvene dejavnike. Večji dostop do kakovostnih informacij bo prispeval k uspešnejšemu zdravljenju bolnikov, saj bodo ti, če bodo bolje obveščeni, verjetneje nadaljevali potrebno zdravljenje in bolje razumeli odločitve v zvezi z njim. Predlog bo tako – če bo ustrezno oblikovan in se bo ustrezno izvajal – prinesel dodano vrednost.

Uredba, o kateri razpravljamo, ne upošteva tehničnega razvoja ter možnosti in izzivov interneta. Bolniki v Evropi lahko že v nekaj sekundah neomejeno dostopajo do nenadzorovanih in pogosto nepravilnih informacij o zdravilih na recept. Dostop do nadzorovanih in varnih informacij o teh izdelkih na internetu pa je za večino bolnikov zelo omejen. To je še zlasti težavno za tiste, ki potrebujejo informacijo v svojem maternem jeziku. Cilj predloga zato ne more biti le uskladitev evropske zakonodaje, temveč tudi izboljšanje zdravja prek spoznanj, povezanih z zdravjem.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za poročilo o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 726/2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila v zvezi z informacijami za širšo javnost o zdravilih na recept za uporabo v humani medicini. Menim, da je ključno bolnikom zagotoviti dostop do zanesljivih in neodvisnih informacij o zdravilih na recept, ki so na trgu.

  Crescenzio Rivellini (PPE), v pisni obliki. – (IT) Na današnjem zasedanju smo v prvi obravnavi glasovali o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z informacijami za širšo javnost o zdravilih (postopki EU za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil). Parlament in organizacije bolnikov so že dolgo pozivali k takšnemu predlogu, da bi bolnikom omogočili boljšo obveščenost o zdravilih, ki so jim predpisana in jih uporabljajo.

Sedanja uredba ni prilagojena tehničnemu razvoju ter možnostim in izzivom interneta. Bolniki v Evropi lahko že v nekaj sekundah neomejeno dostopajo do nenadzorovanih in pogosto nepravilnih informacij o farmacevtskih izdelkih.

Poročevalec je predlagal, da se spremeni osredotočenost predloga in pooblasti farmacevtska podjetja, da bolnikom zagotovijo nekatere informacije, s čimer bi pravice bolnikov do obveščenosti umestili v središče zakonodaje. Večji dostop do kakovostnih informacij bo prispeval k uspešnejšemu zdravljenju bolnikov, saj bodo ti, če bodo bolje obveščeni, verjetneje nadaljevali potrebno zdravljenje in bolje razumeli odločitve v zvezi z njim. Predlog bo tako prinesel dodano vrednost.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – To poročilo pozdravlja predlog Komisije o informacijah za bolnike o zdravilih na recept (KOM(2008)0662-0663). Parlament in organizacije bolnikov so že dolgo pozivali k takšnemu predlogu, da bi bolnikom omogočili boljšo obveščenost o zdravilih, ki so jim predpisana in jih uporabljajo. Večji dostop do kakovostnih informacij bo prispeval k uspešnejšemu zdravljenju bolnikov, saj bodo ti, če bodo bolje obveščeni, verjetneje nadaljevali potrebno zdravljenje in bolje razumeli odločitve v zvezi z njim; predlog bo tako – če bo ustrezno oblikovan in se bo ustrezno izvajal – prinesel dodano vrednost. Cilj predloga zato ne more biti le uskladitev evropske zakonodaje, temveč tudi izboljšanje zdravja prek večje zdravstvene opismenjenosti. Farmacevtska industrija ima pomembno vlogo pri spodbujanju zdravstvene opismenjenosti in dobrega zdravja, vendar mora biti njena vloga jasno opredeljena in njeno sodelovanje strogo pravno urejeno, da bi preprečili prekomerno porabo farmacevtskih izdelkov zaradi težnje po dobičku.

  Christel Schaldemose (S&D), v pisni obliki. – (DA) Danski socialni demokrati v Evropskem parlamentu (Dan Jørgensen, Christel Schaldemose, Britta Thomsen in Ole Christensen) smo se vzdržali glasovanja o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 726/2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila v zvezi z informacijami za širšo javnost o zdravilih na recept za uporabo v humani medicini. Čeprav poročilo vključuje številne dobre predloge, menimo, da ne moremo glasovati za predlog, ki je v nasprotju z dansko ustavo.

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glasovala sem za predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 726/2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila v zvezi z informacijami za širšo javnost o zdravilih na recept za uporabo v humani medicini, da bi ta v prihodnosti zagotovila pravni okvir EU, ki bo evropskim državljanom omogočil enak dostop do pravilnih in jasnih informacij o zdravilih.

Sklep poročila „o obstoječi praksi glede zagotavljanja informacij o zdravilih bolnikom“, ki ga je Komisija predložila 20. decembra 2007, je, da države članice sprejemajo različna pravila in prakse glede zagotavljanja informacij, kar vodi do situacije, v kateri imajo bolniki in širša javnost neenak dostop do informacij o zdravilih. Državljani Evrope so upravičeni do dostopa do pravilnih in jasnih informacij o zdravilih. Menim, da je pomembno, da uredba zaščiti interese bolnikov in zagotovi, da se za zagotavljanje informacij širši javnosti, ki so pravilne, dostopne in lahko razumljive, pregledno in neodvisno od komercialnih interesov farmacevtskih družb uporabljajo najnovejši komunikacijski mediji.

Poročilo: Christofer Fjellner (A7-0290/2010), (A7-0289/2010)

  Göran Färm (S&D), v pisni obliki. – (SV) Glede na dejstvo, da sem bil na predhodnem delovnem mestu svetovalec ene izmed zainteresiranih strani v tej zadevi, sem se danes vzdržal glasovanja o teh dveh poročilih, z drugimi besedami, o poročilih A7-0289/2010 in A7-0290/2010.

Poročilo: Jill Evans (A7-0196/2010)

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Ocenjuje se, da je v Evropi vsako leto 9,3 milijonov ton odpadne elektronske opreme. Dejstvo je, da ta oprema pogosto vsebuje znatno količino zelo onesnaževalnih snovi. Ti odpadki predstavljajo velik okoljski izziv. Poleg predelave se zdi pomembno od samega začetka omejiti uporabo teh nevarnih snovi. Velike industrijske skupine so že začele omejevati njihovo uporabo. Kljub temu potrebujemo jasna pravila, da bi zagotovili skupni okvir za to pomembno nalogo. Zato sem glasovala za zakonodajno resolucijo Evropskega parlamenta o sprejetju direktive o omejevanju uporabe teh snovi. Vendar pa to ni bilo enostavno glasovanje. Predlog vsebuje številna odstopanja, predvsem v zvezi s fotovoltaičnimi paneli. Ker omogočajo zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, se nam je zdelo primerno dopustiti snovi, ki jih vsebujejo. Seveda pa je to postalo vprašanje razprav o prednostnih nalogah okoljske politike Unije, ki se žal sooča z medsebojno nasprotujočimi si zadevami.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Podprl sem to poročilo. Samo v EU se vsako leto proda približno 9,3 milijonov ton električne in elektronske opreme (EEO), največji delež tega pa so veliki gospodinjski aparati ter oprema za IT in telekomunikacije. Zaradi nenehne rasti trga in vedno krajših inovacijskih ciklov se oprema vedno hitreje nadomešča, odpadna električna in elektronska oprema (OEEO) pa je zato najhitreje rastoči tok odpadkov. Po ocenah naj bi do leta 2020 skupna količina OEEO dosegla okrog 12,3 milijone ton. OEEO vključuje tudi številne nevarne snovi, ki se lahko izpustijo v okolje in škodujejo zdravju ljudi in okolju, zlasti če niso ustrezno obdelani. Ti problemi z RoHS 1.0 niso bili rešeni.

Podpiram predlog dokumenta, da mora Evropska komisija okrepiti preprečevanje uporabe škodljivih snovi in v rednih časovnih presledkih preučiti prepoved drugih nevarnih snovi in njihovo nadomestitev z okolju prijaznejšimi alternativnimi snovmi ali tehnologijami, ki bi zagotovile ustrezno raven zaščite zdravja ljudi in okolja.

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Evropski parlament je ratificiral sporazum s Svetom v skladu z rednim zakonodajnim postopkom s sprejetjem prenovitve direktive o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi v prvi obravnavi. To je dobra novica za evropske potrošnike: električna in elektronska oprema, prodana v Evropski uniji, predstavlja velik delež prodanega potrošniškega blaga. Ocenjuje se, da se samo v EU vsako leto proda približno 9,3 milijonov ton električne in elektronske opreme. Vse pogostejše nadomeščanje teh različnih artiklov predstavlja vprašanje odpadkov in nevarnih snovi, prisotnih v teh odpadkih. Zaradi varnosti in razlogov javnega zdravja je treba omejiti njihovo uporabo. Zamisel, ki se skriva za prenovitvijo sedanje direktive, ki izvira iz leta 2003, je nadaljnje napredovanje pri omejevanju uporabe nevarnih snovi. Komisija mora čez tri leta tudi pregledati zakonodajo, da bi jo še dodatno prilagodila prihodnjim inovacijam.

  Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki. – (IT) Čestitati želim poročevalki gospe Evans za njeno delo in dober kompromis, ki ji ga je uspelo doseči med našimi političnimi skupinami.

Sprejeto besedilo, prenovitev veljavne direktive, si prizadeva zastaviti bolj ambiciozne parametre za uporabo električne in elektronske opreme (EEO). Omeniti je treba, da so v zadnjih letih evropske institucije z velikimi prizadevanji dosegle pomemben napredek v zvezi s tem, da odstranjevanje in proizvodnja elektronske opreme bolj spoštujeta okolje in zdravje ljudi.

Glasoval sem za ta ukrep, ki ustreza temu okviru in vsekakor predstavlja obremenitev in tudi priložnost za družbe ter mala in srednje velika podjetja. Dejansko je možnost, da se potrošnikom ponudi proizvode, ki manj onesnažujejo, dobra priložnost za podjetja, da izboljšajo svoje poslovne postopke in svojo svetovno konkurenčnost. Novi parametri, preučeni v tem poročilu, bodo zagotovili večjo zaščito evropskih potrošnikov in tudi večje spoštovanje okolja.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi (prenovitev), ker menim, da sporazum, dosežen s Svetom, izpolnjuje cilj prispevanja k varstvu zdravja ljudi in okolja, poenostavitve in večje usklajenosti obstoječe zakonodaje.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Po mnenju Komisije se samo v EU vsako leto proda približno 9,3 milijonov ton električne in elektronske opreme (EEO), največji delež tega pa so veliki gospodinjski aparati ter oprema za IT in telekomunikacije. Zaradi nenehne rasti trga in vedno krajših inovacijskih ciklov se oprema vedno hitreje nadomešča, odpadna električna in elektronska oprema (OEEO) pa je zato najhitreje rastoči tok odpadkov. Po ocenah naj bi do leta 2020 skupna količina OEEO dosegla okrog 12,3 milijone ton. Prenovitev direktive o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi je namenjena razširitvi področja uporabe direktive in krepitvi njenega preprečevalnega dela, tako da se lahko okoljsko škodo prednostno odpravlja pri viru v skladu s členom 174(2) Pogodbe. Vendar pa se ta direktiva v bistvu osredotoča na velike proizvajalce in zanemarja proračunski vpliv, ki ga lahko ima na mala in srednje velika podjetja (MSP), ki proizvajajo EEO, ter ne zagotavlja rešitev spričo predloga KOM(2008)0809 in poročila o Bio Intelligence, ki je navajalo, da je verjetno, da se bodo v skladu s to novo shemo mala in srednje velika podjetja, ki proizvajajo medicinsko opremo za nadzor in spremljanje, srečala s težavami.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ta prenovitev v zvezi z omejevanjem uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi (RoHS) je glede na mnenje Komisije nujna zaradi negotovosti v zvezi s področjem uporabe, pomanjkanjem jasnosti glede pravnih določb in razlikami med državami članicami glede skladnosti zadevnih proizvodov.

Pred glasovanjem sem prejel več pozivov, naj se zavrne vključitev PVC na seznam snovi v Prilogi III Direktive RoHS, za katere je določen prednostni pregled. Povedal bi, da se ne strinjam z vključitvijo tega, ker seznam vrste sumljivih proizvodov, vključno s PVC, ki ne temelji na nobenem merilu, ni smiseln. Če se vnaprej domneva, da bo proizvod v prihodnosti brez kakršne koli znanstvene podlage prepovedan, nastane nesprejemljiva situacija odsotnosti zakonodajne opredelitve. V primeru PVC je prvotna ocena, izvedena v skladu z Uredbo REACH, zaključila, da ni zelo nevaren in ni prednostna snov za vključitev v Prilogo III. Glasoval sem za to poročilo, ker je bil ta seznam umaknjen med pogajanji, ki so potekala pred glasovanjem na plenarnem zasedanju. Komisija mora zdaj opraviti ponovno oceno tri leta po začetku veljavnosti te zakonodaje.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Količina prodane električne in elektronske opreme v EU in neizogibno povečanje te odpadne opreme pomeni, da je treba zamenjati nekatere nevarne snovi v njih, da bi zmanjšali njihov vpliv na okolje in zagotovili zaščito potrošnikov in javnega zdravja. Zavedamo se, da je to potrebno, in se nam iskanje rešitev, ki bi lahko dale odgovor, zdi dragoceno. Zato smo glasovali za to poročilo. Med postopkom razprav v zadnjih mesecih je Svet po pogajanjih o določenih spornejših in bolj zaskrbljujočih vprašanjih dosegel dogovor s Parlamentom. Dejstvo, da je predlagano končno besedilo iz področja uporabe direktive izključilo polivinilklorid, kar omogoča ohranitev proizvodnje v določenih industrijskih sektorjih, se nam zdi pozitivno, saj bi lahko bili ti sektorji močno prizadeti, če bi bilo to vključeno, kot se je predlagalo.

  Robert Goebbels (S&D), v pisni obliki. – (FR) Vzdržal sem se glasovanja o poročilu gospe Evans o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi, ker se mi pristop Parlamenta zdi nenavaden. Po eni strani poročilo brez kakršnega koli znanstvenega dokaza neizprosno nasprotuje nanodelcem, ki morajo biti, ker so majhni, nujno nevarni. Po drugi strani predlog direktive s tem, ko hoče spodbujati razvoj tehnologij za obnovljivo energijo, izključuje odpadke iz sončnih panelov. Snovi v električni opremi so bodisi nevarne bodisi nenevarne. Če je cilj uvesti „previdnostno načelo“, mora slednje veljati tudi za solarno tehnologijo.

  Matthias Groote (S&D), v pisni obliki. – (DE) Glasoval sem za poročilo o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi (RoHS), ker razširitev področja uporabe na vso elektronsko opremo vsekakor predstavlja izboljšanje. Vendar pa se mi zdi problematično dejstvo, da je tako veliko izjem. Predvsem na področju obnovljive energije ta direktiva ne zajema fotovoltaičnih modulov, ki so delno sestavljeni iz zmesi kadmijevega telurida. Ta snov ne samo škodi zdravju, ampak je tudi nevarna in bi jo bilo zato treba umestiti v področje uporabe direktive RoHS. Tako ne bi prišlo do posledične nevarnosti, da bi morali fotovoltaične naprave izginiti s streh. Na trgu so številne alternative, ki ne vsebujejo kadmijevega telurida. Zato se ne strinjam z odločitvijo večine v Parlamentu in Svetu.

  Françoise Grossetête (PPE), v pisni obliki. – (FR) Odpadne električne in elektronske opreme in s tem tudi številnih nevarnih snovi je vse več. Te snovi se lahko izpustijo v okolje in škodujejo zdravju ljudi, zlasti če niso ustrezno obdelane.

Ta direktiva bo številnim podjetjem s spodbujanjem tehnoloških inovacij omogočila še večji napredek pri oblikovanju nove in varnejše električne in elektronske opreme. Zmanjševanje nevarnih snovi pri viru bo vodilo tudi k zmanjšanju stroškov recikliranja. Nazadnje in najpomembnejše, uspelo nam je uveljaviti izjemo za sončne panele za spodbujanje razvoja tehnologij za obnovljivo energijo znotraj Evrope.

  Małgorzata Handzlik (PPE), v pisni obliki. – (PL) Poljska je ena izmed največjih proizvajalk televizijskih, radijskih in gospodinjskih električnih aparatov v Evropi. Je tudi država, v kateri se prodaja tovrstnih aparatov leto za letom povečuje. Razvoj tehnologije in povečanje povpraševanja po tovrstnem blagu prav tako povzročata povečanje količin tako imenovanih e-odpadkov, pri čemer se porajata problem obdelave teh odpadkov in učinek tega postopka na onesnaževanje okolja. Zato so nove določbe direktive o omejevanju nevarnih snovi izredno pomembne za proizvajalce tovrstnih aparatov. Potrebne so za odpravo nevarnih snovi in dvig varnostnih standardov za aparate, namenjene vsakodnevni uporabi. To so tudi dobre novice za potrošnike, ker nova pravila uvajajo obveznost uporabe snovi, ki so varne za zdravje in okolje, to pa velja za vse proizvajalce električnih aparatov po vsej Evropski uniji.

  Jutta Haug (S&D), v pisni obliki. – Čeprav ni zelo ambiciozen, kompromis v prvi obravnavi izboljšuje veljavno zakonodajo – zato sem glasovala zanj. Poleg nove metodologije za omejevanje snovi je ena izmed ključnih izboljšav odprto področje uporabe: vsa električna in elektronska oprema, vključno z opremo za pridobivanje električnega toka, bo v srednjeročnem obdobju spadala v področje uporabe zakonodaje RoHS. Veliko nazadovanje pa je dolg seznam izjem, vključno s fotovoltaičnimi paneli. Izvzetje te odločilne „čiste“ tehnologije iz okoljske zakonodaje bo poslalo napačen znak na ravni EU in svetovni ravni. Gre za določitev pravega ureditvenega okvira za skladne trajnostne naložbe! Četudi je proizvodnja fotovoltaičnih panelov z nevarnimi snovmi kot je kadmijev telurid morda stroškovno najučinkovitejša, že dolgo obstajajo manj problematične alternative, katerih delovanje se je izkazalo za odlično. Zato menim, da ni potrebe, da svoje strehe in polja prekrijemo z odpadki, ki so morda nevarni, in izziv odstranjevanja prenesejo na prihodnje generacije. Glede tega se nikakor ne strinjam s stališčem in odločitvijo večine v Evropskem parlamentu in Svetu.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. – Kompromis, ki ga je izpogajala kolegica Jill Evans, predstavlja napredek na tem zakonodajnem področju. Pravna gotovost, ki jo zagotavlja, bo vodila k izboljšavam varstva okolja, zato sem glasoval za poročilo.

  Jarosław Kalinowski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Nenehno povečevanje proizvodnje televizijskih, radijskih in gospodinjskih električnih aparatov je posledica razvoja modernih tehnologij in povečanega povpraševanja po tovrstnih proizvodih. Kot potrošniki od teh aparatov pričakujemo funkcionalnost in ergonomijo, vendar pa bi morali zahtevati predvsem, da so različne vrste proizvodov skladne z ustreznimi normami, ki urejajo varnostne standarde za potrošnike in tudi okolje. Uporabljene aparate menjamo za nove in proizvajamo zaskrbljujoče količine odpadkov, nevarne snovi, ki se uporabljajo pri njihovi proizvodnji, pa povzročajo nepopravljivo škodo ekosistemu.

Zato je nujno uvesti zakonodajne ureditve, ki bodo omejile uporabo nevarnih snovi pri proizvodnji aparatov, ki prihajajo v naše domove, in ki bodo hkrati podprle proizvajalce pri uvajanju inovativnih, ekoloških ukrepov.

  Alan Kelly (S&D), v pisni obliki. – Trenutna direktiva RoHS omejuje uporabo šestih nevarnih snovi, ki jih je nekoč vsebovala nekatera električna in elektronska oprema. Prenovitev je potrebna, da bi jo poenostavili in da bi proizvajalci lažje vedeli, katere snovi so prepovedane, da bi se tako izognili nepotrebnim pomotam, ki bi lahko bile nevarne za potrošnike in vire podjetij za odstranjevanje odpadkov.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Evropska unija je potrebovala natančna pravila o uporabi nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi. To zahtevo je mogoče razbrati iz podatkov Komisije, ki kažejo, da se samo v EU vsako leto proda približno 9,3 milijonov ton električne in elektronske opreme (EEO).

Zaradi nenehne rasti trga in vedno krajših inovacijskih ciklov se oprema vedno hitreje nadomešča, odpadna električna in elektronska oprema pa je zato najhitreje rastoči tok odpadkov. Po kratkem prehodnem obdobju, v katerem se bodo podjetja lahko prilagodila novi zakonodaji, bo uporaba nevarnih snovi prepovedana v vsej električni in elektronski opremi, čeprav z nekaj izjemami kot so fotovoltaični paneli. Ukrepi bodo zahtevali tudi, da konkurenčne industrije tretjih držav upoštevajo iste obveznosti, ki veljajo za naša podjetja, z izrecno zahtevo, da morajo uvoženi proizvodi izpolnjevati iste varnostne standarde, kot jih zagotavljajo pravila EU.

Zato sem prepričan, da je prednostna naloga zaščititi določene osnovne dobrine kot sta javno zdravje in okolje, čeprav ob zavedanju, da delujemo v pogojih, ki jih še kako opredeljuje huda gospodarska kriza, ki je prizadela Evropo in svet.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi. Veljavna direktiva o omejevanju nevarnih snovi omejuje uporabo šestih nevarnih materialov v proizvodnji določene električne in elektronske opreme. Namenjena je izogibanju strupenim odpadkom, ko se to opremo zavrže, da bi zagotovila, da neželeni mobilni telefoni, osebni računalniki in hladilniki v Evropi ne bi škodovali okolju ali zdravju ljudi s pronicanjem kemikalij na odlagališčih ali oddajanjem strupenih hlapov ob sežigu. Direktiva se poenostavlja.

  Marisa Matias (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Uporaba nevarnih snovi v električni in elektronski opremi je velik problem za javno zdravje, okolje in ravnanje z odpadki. Ta tveganja še povečajo postopki reciklaže in predelave v slabih pogojih v državah v razvoju, zlasti v primeru nezakonitega uvoza za odstranjevanje na odlagališčih v revnejših državah. S tem osnutkom zakonodaje bo ves zadevni material vključen v to direktivo. V prihodnosti bodo tako vsi materiali morali izpolnjevati določbe direktive, če se v okoljski oceni ugotovi, da je to potrebno.

Ta direktiva prispeva k določitvi jasnih pravil v državah članicah o dajanju teh snovi na trg in njihovi posledični ponovni uporabi. Direktiva bo vodila k precejšnjemu izboljšanju sedanje situacije, zaradi česar sem glasovala zanjo. Vendar pa menim, da je treba nekatere nevarne snovi, ki so bile izpuščene iz direktive, vključiti v naslednjih treh letih po pregledu in oceni njihovega vpliva.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Povečana uporaba električne in elektronske opreme skupaj z njenim velikim tehnološkim razvojem je vodila k vse krajšemu življenjskemu ciklu. To je vodilo k resnim problemom v zvezi z uporabo nevarnih snovi v tej opremi in tudi težavam pri ravnanju z vse večjimi količinami odpadkov. Zato je cilj te direktive o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi (RoHS) razširitev njenega področja uporabe in krepitev preprečevanja, da bi se okoljsko škodo lahko prednostno odpravljali pri viru v skladu s členom 174(2) Pogodbe. Ta prenovitev je bistvena za uspešno zmanjšanje nevarnih snovi v tovrstni opremi.

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – (LV) Popolnoma podpiram poročilo gospe Evans. Vendar pa bi dodal, da je treba temu vprašanju posvetiti večjo pozornost. Uporaba svinca, magnezija, živega srebra in redkih kovin v elektronski in industrijski tehnologiji je neizogibna. Naša naloga je prisiliti proizvajalce, da preidejo k manj nevarnim materialom. Kjer to ni mogoče, je ključnega pomena, da se javnost obvesti o morebitnih škodljivih učinkih vseh nevarnih snovi, ki so bile uporabljene, na potrošnike.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Direktiva o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi (RoHS) ureja uporabo nevarnih snovi v napravah in komponentah. Je tudi pomemben instrument za določitev evropskega in tudi svetovnega standarda za proizvajalce. Razširitev področja uporabe direktive je namenjena upoštevanju obdelave odpadnih nevarnih snovi. Vzdržal sem se glasovanja, ker poročilo še ne reši popolnoma vseh problemov, povezanih z ravnanjem z nevarnimi snovmi.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) Trg elektronske opreme je vsekakor hitro rasel, predvsem na področju IT in telekomunikacij. Posledica tega in vedno krajših inovacijskih ciklov so tudi vse večje količine električnih odpadkov. Cilj prenovitve direktive RoHS je preprečevanje uporabe nevarnih snovi, ki bi lahko škodovale okolju ali zdravju ljudi. Nekateri izmed predlogov so sporni: po eni strani so veliki proizvajalci osebnih računalnikov, kot so HP, ACER ali Sony Ericsson, izrekli za prepoved vseh bromiranih zaviralcev gorenja v električni in elektronski opremi. Po drugi strani rezultati študij Komisije vsekakor niso zelo prepričljivi vsaj v zvezi z morebitno škodo za okolje. Poleg tega industrija izraža zaskrbljenost v zvezi s prepovedjo PVC, zlasti na področju kabelske industrije. Oporeka se negativnim lastnostim PVC in obstaja bojazen, da se bodo stroški povišali, če bo uveljavljena prepoved kablov, prevlečenih s PVC. Te argumente je treba pretehtati pred določitvijo določenih prepovedi. Zato sem se vzdržal glasovanja.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Za poročilo sem glasoval iz različnih razlogov. Strinjam se, da je treba nepremične naprave in fotovoltaične panele izvzeti iz področja uporabe direktive. Zadovoljen sem tudi s sprejetjem metodologije za pregled nevarnih snovi, vključenih v Prilogo IV, saj to pomeni, da se lahko črta seznam snovi, ki ga mora preučiti Komisija (Priloga III). Menim tudi, da je ne pretirano široka opredelitev „odvisnosti“ v smislu potrebe po elektriki za delovanje opreme pravilna. Prav tako menim, da je prezgodaj, da bi zakonodaja zajemala oceno nanomaterialov, ki jih trenutno preučuje Komisija. Nazadnje pozdravljam dejstvo, da je področje uporabe „odprto“ za vključitev vse električne in elektronske opreme.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Za poročilo o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi (prenovitev) sem glasovala zaradi izboljšav, ki jih je uvedel medsebojni dogovor s Svetom, ki naj bi prispeval k pomembnim izboljšavam pri varstvu javnega zdravja in okolja ter pri ravnanju z odpadki. Poudarila bi poenostavitev in povečano skladnost nove zakonodaje. Reorganizacija in omejitev uporabe nevarnih snovi sta bila nujna spričo precejšnjega povečanja prodaje električne in elektronske opreme znotraj EU.

S to zakonodajo prispevamo k preprečevanju tega, da bi odpadki, ki jih povzročamo z električno in elektronsko opremo kot so mobilni telefoni, osebni računalniki in hladilniki, škodili okolju in zdravju ljudi z vnašanjem kemičnih proizvodov v okolje bodisi iz odlagališč ali s sproščanjem strupenih plinov pri sežiganju.

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Gospe Evans se želim zahvaliti za njeno odlično delo. Glasoval sem za, ker se strinjam, da mora prenova direktive RoHS upoštevati tudi mednarodne obveznosti EU v zvezi z zmanjšanjem skupnih emisij dioksinov in furanov s ciljem njihovega stalnega zmanjševanja in, kjer mogoče, dokončne odprave.

Končna usoda velikih količin odpadne električne in elektronske opreme (OEEO) ostaja neznanka. Izjema ostaja sežiganje pri visokih temperaturah. Ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo, ki ne dosega standardov – v EU in drugih državah – lahko ostane realnost za precejšnje količine. Emisije dioksinov in furanov je mogoče zmanjšati samo z izbiro materialov v fazi zasnove.

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) Samo v EU se vsako leto proda približno 9,3 milijonov ton električne in elektronske opreme (EEO), največji delež tega pa so veliki gospodinjski aparati ter oprema za IT in telekomunikacije. Zaradi nenehne rasti trga in vedno krajših inovacijskih ciklov se oprema vedno hitreje nadomešča, odpadna električna in elektronska oprema (OEEO) pa je zato najhitreje rastoči tok odpadkov. Po ocenah naj bi do leta 2020 skupna količina OEEO dosegla okrog 12,3 milijone ton.

Ključni vidiki prenovitve direktive so naslednji:

- odprto področje uporabe

- razlikovanje med RoHS in REACH

- spremembe meril za izjeme

- merila za določitev trajanja izjeme/podaljšanja trajanja izjeme po preteku

- postopek soodločanja za nadaljnje omejitve namesto postopka komitologije

- posebne določbe o nanomaterialih.

Pozdravljam, da je bil v prvi obravnavi dosežen dogovor. Za to poročilo sem glasovala, ker je novi predlog direktive enostavnejši in bo proizvajalcem zagotovil enostavnejši instrument za razporeditev njihovih proizvodov v kategorije, ki jih predvideva direktiva. Pri spremembi meril za izjeme upošteva tudi socialno-ekonomski vpliv, povezan z varovanjem zdravja in okolja.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Po mnenju Komisije je priporočljivo zaradi jasnosti in pravne gotovosti preoblikovati veljavno direktivo o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi, ki je bila sprejeta leta 2003. Ta prenovitev seveda zahteva razširitev področja uporabe direktive, da bi prispevala k varstvu zdravja ljudi in ekološko pravilnemu recikliranju in odstranjevanju odpadne električne in elektronske opreme. V zvezi s tem vprašanjem je zdaj ključno upoštevati morebitni vpliv priporočenih rešitev na mala in srednje velika podjetja.

  Frédérique Ries (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Pred skoraj osmimi leti je Evropski parlament sprejel direktivo o omejevanju nevarnih snovi (direktiva RoHS) in se s tem odzval na odločno zahtevo potrošnikov po varnih in neškodljivih vsakodnevnih potrošniških proizvodih. Ta varnostni pristop se je izvajal predvsem s prepovedjo uporabe svinca, živega srebra in kadmija v proizvodih, ki so tako raznoliki kot gospodinjski aparati, radijski in televizijski sprejemniki, električni vlaki in video igre. Pozdravljam pregled, sprejet danes, ki področje uporabe direktive razširja na druge proizvode, vendar brez prejudiciranja snovi, ki so tako pomembne kot PVC. Podobno je bilo pomembno ponovno preučiti omejevalno stališče o nanomaterialih, ki ga je junija sprejel Odbor za okolje. Ta revolucija neskončno majhnega si zasluži kaj več kot enostavno stališče: za ali proti, kot v primeru gensko spremenjenih organizmov (GSO). Bistveno je tudi, da je direktiva RoHS izvedljiva, in v zvezi s tem pozdravljam upoštevanje morebitnih učinkov teh snovi na zdravje in okolje, vzpostavitev metodologije ter zagotovljeno dopolnjevanje Uredbe o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH).

  Crescenzio Rivellini (PPE), v pisni obliki. – (IT) Na današnjem zasedanju sem glasoval za pregled direktive o omejevanju uporabe nevarnih snovi v električni in elektronski opremi.

Besedilo – prenovitev direktive iz leta 2003 – si delno zaradi novih znanstvenih spoznanj o zadevi prizadeva uvesti omejitev uporabe materialov kot so kadmij, klor, živo srebro in polivinil klorid (PVC), za katerega se je pokazalo, da ogroža zdravje ljudi.

Kljub temu, da se zavedam močnega nasprotovanja proizvajalcev v sektorju, predvsem omejevanju uporabe PVC, menim, da je prednostna naloga politike in s tem demokratično izvoljenih politikov, da si prizadevajo nadzorovati uporabo snovi, ki lahko, čeprav samo morebiti, škodujejo zdravju ljudi. Hkrati moramo spodbujati uporabo alternativnih in nadomestnih snovi v mejah razpoložljive tehnologije.

Menim, da je končni rezultat za odpadno električno in elektronsko opremo posebno pomemben, zlasti v primerih, v katerih ta oprema vsebuje materiale, za katere se kasneje ugotovi, da so nevarni. V takšnih primerih mora biti odstranjevanje pravzaprav še strožje in pazljivejše.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Po mnenju Komisije se samo v EU vsako leto proda približno 9,3 milijonov ton električne in elektronske opreme (EEO), največji delež tega pa so veliki gospodinjski aparati ter oprema za IT in telekomunikacije. Zaradi nenehne rasti trga in vedno krajših inovacijskih ciklov se oprema vedno hitreje nadomešča, odpadna električna in elektronska oprema (OEEO) pa je zato najhitreje rastoči tok odpadkov. Po ocenah naj bi do leta 2020 skupna količina OEEO dosegla okrog 12,3 milijone ton. OEEO je zapleten tok odpadkov, ki vključuje tudi številne nevarne snovi. Te snovi ali produkti njihove pretvorbe se lahko izpustijo v okolje in škodujejo zdravju ljudi, zlasti če niso ustrezno obdelani. Tveganje za zdravje ljudi in okolje še povečajo postopki reciklaže/predelave v državah v razvoju, ki niso v skladu s standardi. Glede na člen 174(2) Pogodbe je treba okoljsko škodo prednostno odpravljati pri viru. V hierarhiji ravnanja z odpadki v okvirni direktivi o odpadkih je na prvem mestu preprečevanje, ki je med drugim opredeljeno kot določitev ukrepov za preprečevanje nastajanja odpadkov, ki bodo zmanjšali vsebnost nevarnih snovi v materialih in proizvodih. Resnično upam, da bo poročilo pripomoglo k rešitvi teh problemov.

  Daciana Octavia Sârbu (S&D), v pisni obliki. – Elektronska oprema predstavlja najhitreje rastoči tok odpadkov v Evropi, zmanjšanje rakotvornih in strupenih snovi iz tega toka odpadkov pa mora biti prednostna naloga. Odprto področje uporabe zakonodaje, kot priporoča Odbor za okolje, je precej boljši pristop kot pristop, ki ga predlaga Komisija. Izčrpni seznam določenih proizvodov bi lahko iz ureditve izključil nove proizvode, zagotoviti pa moramo, da zakonodaja ne samo omogoča inovacije industrije, ampak jim tudi sledi. Spodbudno je videti, da številna podjetja zdaj odpravljajo uporabo nekaterih izmed teh morebiti škodljivih snovi v svojih proizvodih. Vendar pa moramo še vedno sprejeti ambiciozno zakonodajo, ki bo preostalo industrijo spodbudila, da sledi drugim in uvaja inovacije, da bi se zagotovilo boljše varstvo okolja.

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. – (NL) Podprl sem poročilo o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi. To poročilo je korak v pravo smer. Kategorijo opreme razširja med drugim na medicinske pripomočke. Poleg težkih kovin kot sta živo srebro in svinec so prepovedani tudi številni bromirani zaviralci gorenja. Poročilo poleg tega zagotavlja odprto področje uporabe in omogoča, da bo direktiva v prihodnosti zajemala vso elektronsko opremo s številnimi točno opredeljenimi izjemami in tudi druge nevarne snovi. Za to so opredeljena jasna merila. Vendar pa obžalujem, da prepoved PVC ni bila vključena v to direktivo, kot je predlagala skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze. Zelo pomembno je doseči zmanjšanje nevarnih snovi v odpadni električni in elektronski opremi. Čeprav evropska zakonodaja prepoveduje izvoz nevarnih odpadkov za recikliranje, so študije pokazale, da se izvozi več kot dve tretjini evropske odpadne električne in elektronske opreme. Pogosto se te e-odpadke nezakonito odlaga na krajih kot je zahodna Afrika, kjer postopki predelave niso v skladu s standardi in povzročajo velike zdravstvene probleme in onesnažujejo okolje. Na tem hitro rastočem trgu z odpadki se lahko zasluži veliko denarja, zato sta potrebna zanesljiv nadzor in spremljanje za zajezitev nezakonitega izvoza odpadne električne in elektronske opreme.

  Marianne Thyssen (PPE), v pisni obliki. – (NL) Nemogoče si je zamisliti naše vsakodnevno življenje brez električne in elektronske opreme. Sistem omejevanja nevarnih snovi (RoHS), ki ureja uporabo nevarnih snovi v tej električni in elektronski opremi, je dejansko postal univerzalen sistem, ki se uporablja v nič manj kot 28 državah, ki niso članice EU. Danes so omejitve na podlagi veljavne direktive RoHS že uveljavljene za živo srebro, svinec, kadmij in številne zaviralce gorenja. Hiter tehnološki napredek in boljša znanstvena dognanja so nas spodbudili k prenovitvi te zakonodaje. Prenovitev direktive je potrebna tudi zato, da direktiva RoHS postane učinkovit, prožen instrument. Odslej bo mogoče hitreje izključiti nevarne snovi, kar bo koristilo ljudem in okolju. Prav tako je določen tudi odnos med Uredbo o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) in direktivo RoHS, s čimer smo se izognili podvajanju ureditve. Iz teh razlogov sem danes prepričano podprla dogovor, ki ga je Parlament sklenil s Svetom. Upam, da se lahko hitro doseže tudi dogovor glede Direktive o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO). Nenazadnje sta oba zakonodajna instrumenta neločljivo povezana.

  Thomas Ulmer (PPE), v pisni obliki. – (DE) To je dobro poročilo, ki na uravnotežen način upošteva večino pomislekov industrije in pomisleke glede varstva okolja. Čeprav zagotovo ne bo mogoče doseči popolnega zadovoljstva v zvezi s tako zapleteno zadevo, je to zelo dober približek.

  Kathleen Van Brempt (S&D), v pisni obliki. – (NL) Glasovala sem za poročilo gospe Evans, ker je splošno ravnotežje dogovora, doseženega s Svetom, pozitivno. Kljub temu bi kot poročevalka v senci rada izrazila svoje nezadovoljstvo zaradi dejstva, da so bili sončni paneli izvzeti iz področja uporabe direktive. Posledično se še (najmanj) deset let dovoli uporabo kadmija v sončnih panelih, danih na evropski trg, vendar pa se tega ne dovoli za katero koli drugo električni ali elektronsko opremo. Izrecno se ne strinjam s položajem, v katerem se je sektor, ki bi moral biti gonilna sila v našem napredovanju na poti k zelenemu gospodarstvu, želel izogniti tej pomembni okoljski zakonodaji in v katerem se je večina v Parlamentu in Svetu vdala interesom predvsem tehnologije ene vrste (uporabi tankofilmskih sončnih panelov s kadmijevim teluridom).

  Artur Zasada (PPE), v pisni obliki. – (PL) V današnjem glasovanju sem podprl poročilo o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi. Nedavno smo lahko videli pomembnost problema, ki ga obravnava zakonodaja, ki smo jo sprejeli, ko je nekaj milijonov gospodinjstev po Evropski uniji svoje televizijske sprejemnike s katodnimi cevmi zamenjalo z modernimi sprejemniki s tekočimi kristali. Danes nekatera gospodinjstva razmišljajo o zamenjavi svojih LCD televizijskih sprejemnikov z LCD-LED televizijskimi sprejemniki.

Strokovnjaki zatrjujejo, da uporabljena električna in elektronska oprema postaja najhitreje rastoči tok odpadkov. Poleg tega so analize raziskovalnega inštituta Öko-Institut pokazale neželene učinke PVC in halogeniranih zaviralcev gorenja na okolje in zdravje ljudi. Prepričan sem, da bo danes sprejeti dokument prispeval k zmanjšanju količine tovrstnih nevarnih snovi.

Predlog resolucije B7-0617/2010 (trgovinski sporazum proti ponarejanju)

  Damien Abad (PPE) , v pisni obliki. – (FR) Parlament je danes sprejel predlog resolucije o mednarodnem trgovinskem sporazumu za boj proti ponarejanju (ACTA), da bi zagotovil boljšo mednarodno uporabo ukrepov proti ponarejanju. Sporazum ACTA je orodje za učinkovitejše veljavne predpise in zagotavljanje boljše zaščite pred kršitvami avtorskih pravic, blagovnih znamk, patentov, oblikovanja in geografskih označb. Glasoval sem za to resolucijo, ki jo je predložila moja politična skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), ker menim, da sporazum ACTA zagotavlja varovalo za evropsko industrijo. Zato bomo lahko zagotovili varstvo avtorskih pravic in tudi ustvarjalnost in inovativnost v kulturnih in znanstvenih zadevah. Danes se moramo ustaviti in razmisliti, kako se lahko bolje borimo proti piratstvu, ta mednarodni sporazum pa je korak v smeri učinkovitejše uporabe ukrepov za boj proti ponarejanju.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za skupni predlog resolucije, ki so ga predložili skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropski konzervativci in reformisti, o trgovinskem sporazumu za boj proti ponarejanju, znanem kot „sporazum ACTA“. Cilj tega sporazuma je boj proti širjenju ponarejanja in naraščajočemu piratstvu avtorsko zaščitenih del z vzpostavitvijo nove mednarodne strukture upravljanja. Menim, da je ključnega pomena ustvarjalnost zaščititi pred krajo, kar dejansko sta piratstvo in ponarejanje. Unija, katere cilj je postati najbolj konkurenčno svetovno na znanju temelječe gospodarstvo, spričo tega velikega problema ne more ostati ravnodušna. Zato pozdravljam sprejetje te resolucije. Gre za močno besedilo, ki bi bilo moralo združiti vse poslance Evropskega parlamenta. Žal je bilo sprejeto samo s tesno večino. Medtem ko je Evropska komisija zagotavljala zanesljiva jamstva glede spoštovanja temeljnih pravic, se je levica v Parlamentu raje odločila, da ostane zvesta neutemeljenim protestnim sloganom. Po mojem mnenju mora Evropska unija voditi ta boj proti nezanimanju in pomanjkanju zavezanosti, za katera sta na tem področju pogosto krivi Kitajska in Rusija. Ogrožena je naša konkurenčnost v globaliziranem gospodarstvu.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Boj proti ponarejanju je bistveni element politične strategije EU, katere cilj je zagotavljanje poštenosti, enotnih pogojev za naše proizvajalce, zaposlovanja za naše državljane in spoštovanja načel pravne države. S pojavom digitalnih tehnologij je ponarejanje dobilo neobvladljivo mednarodno razsežnost, zato je mednarodno sodelovanje glavno orodje za boj proti temu problemu. Podprl sem predlog resolucije, ki določa cilje in prednostne naloge Evropskega parlamenta v večstranskih pogajanjih o trgovinskem sporazumu o boju proti ponarejanju, ki si prvikrat prizadeva za vzpostavitev celovitega mednarodnega okvira za učinkovitejši boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine. Menim, da je pomembno zagotoviti, da ukrepi za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine ne ovirajo inovacij in konkurence ter ne škodijo omejitvam pravic intelektualne lastnine in varstvu osebnih podatkov ali da ni omejen prosti pretok informacij ali neutemeljeno ovirana zakonita trgovina.

  Françoise Castex (S&D), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem proti temu besedilu: evropska desnica je podlegla zahtevam določenih vlad in pritisku kulturnih industrij v škodo temeljnih pravic evropskih državljanov. Vsa jamstva, ki smo jih zahtevali od Komisije, je nepremišljeno zavrnila skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov). To pošilja slab znak Komisiji pred pogajanju v Sydney, ki bodo potekala naslednji teden. Poleg tega bi nejasna opredelitev pojma „trgovinsko pomembni obseg“ v zvezi s povečanjem kazenskih sankcij na področju spletnih kršitev avtorskih pravic lahko spodbudila države, da sprejmejo zakonodajo, ki bi vodila k inkriminaciji zasebnih uporabnikov in tehničnih posrednikov. Sporazum ACTA ne sme učinkovati tako, da bi Evropski uniji omogočil preiskovanje posameznikov ali uvajanje prožnih sistemov za odzivanje ali podobnega. Nazadnje mora Komisija hitro izvesti učinek izvajanja – bolje pred začetkom izvajanja sporazuma ACTA kot po njem – v zvezi z njegovo uporabo in njegovimi posledicami za temeljne pravice, varstvo podatkov in Direktivo o elektronskem poslovanju.

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) To bo omogočilo krepitev mednarodnega sodelovanja v boju proti ponarejanju in ustvarilo orodje za učinkovito varstvo pravic intelektualne lastnine. Besedilo ni namenjeno ustvarjanju novih pravic, ampak zagotavljanju spoštovanja obstoječih pravic z represivnimi ukrepi in vzpostavitvi celovitega mednarodnega okvira, ki bo v pomoč stranem. To je težaven sporazum z nasprotujočimi si interesi, ki puščajo manevrski prostor za sporne razlage njegovih učinkov. Varstvo pravic intelektualne lastnine je bistveno, vendar pa je po drugi strani ključno zagotoviti ravnotežje, tako da ne bodo ogrožene svoboda izražanja in inovacije in da ne bo ovirana zmožnost posameznika za izvajanje njegovih civilnih in temeljnih svoboščin. Ponarejanje je zelo resen problem, ki prinaša velika tveganja za evropsko industrijo, gospodarstvo in inovacije.

Upam, da bo ta sporazum korak v pravo smer in da bo med prihodnjimi pogajanji mogoče rešiti nejasnosti in opustitve, ki še vedno pestijo besedilo, tako kot pri navedbi napačnih geografskih lokacij. Komisiji bi čestital za njena prizadevanja pri povečanju preglednosti pogajanj in upam, da bo vztrajala pri tem stališču ter Parlament v celoti obveščala o napredku pogajanj.

  George Sabin Cutaş (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glasoval sem za skupni predlog resolucije o trgovinskem sporazumu za boj proti ponarejanju, ki ga je podala Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu skupaj s tremi drugimi političnimi skupinami iz evropske legislative. Namen, ki se skriva za to resolucijo, je bil spoštovanje temeljnih svoboščin in posameznih pravic ter tudi prost dostop do interneta. Resolucija si je prizadevala tudi zagotoviti dostop do zdravil v državah v razvoju. Obžalovanja vredno je, da tej resoluciji ni uspelo dobiti glasu Parlamenta, saj je stališče socialistov podprlo interese evropskih državljanov.

  Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) V celoti se strinjam s tem predlogom resolucije, ki zadeva trgovinski sporazum za boj proti ponarejanju (ACTA), potrjen po dolgih mesecih razprav in prizadevanjih za dosego kompromisne rešitve med različnimi političnimi skupinami, ki žal ni bila najdena. Zaradi zdravega delovanja trgov, zaščite enotnega trga, konkurenčnosti evropskih podjetij znotraj svetovnega gospodarstva ter ustvarjanja in ohranjanja delovnih mest znotraj EU je pomembno, da Unija v svoji notranji in mednarodni politiki prednostno ukrepa proti ponarejanju v njegovih različnih oblikah. Kljub temu, da se zavedam, da sporazum ACTA ne priporoča rešitve za zapleten in večrazsežnosten problem ponarejanja, kot je navedeno v odstavku 3, sem še vedno mnenja, da sporazum ACTA predstavlja dragoceno orodje za to, da se obstoječe standarde naredi učinkovitejše in se s tem koristi izvozu iz EU in zaščiti imetnike pravic, ko delujejo na svetovnem trgu, kjer so različni imetniki pravic industrijske in intelektualne lastnine trenutno žrtve sistematičnih in razširjenih kršitev avtorskih pravic, blagovnih znamk, patentov, oblikovanja in geografskih označb.

  Proinsias De Rossa (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem proti tej resoluciji, ki navaja stališče Evropskega parlamenta pred parafiranjem trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju (ACTA), ker konzervativna večina v tem parlamentu ni hotela zahtevati osnovnih jamstev za naše državljane spričo tega svetovnega sporazuma o avtorskih pravicah. Parlament se mora pred parafiranjem sporazuma prepričati, da je pravna podlaga za ta pogajanja skladna z Lizbonsko pogodbo. Komisija nam mora dokazati tudi, da sodelovanje med ponudniki storitev in imetniki avtorskih pravic ne bo kršilo temeljih pravic državljanov, predvsem pravice do zasebnosti, pravice do svobode izražanja in pravice do sodnega varstva. To zahteva oceno učinka sporazuma ACTA na varstvo podatkov in temeljne pravice. Svet in Komisija nam morata zagotoviti, da sporazum ACTA ne bo zahteval sprememb zakonodaje EU v zvezi s kazenskimi ukrepi glede uveljavljanja pravic intelektualne lastnine. Določbe o uveljavljanju v civilnih zadevah za patente bi prav tako lahko negativno vplivale na dostop do generičnih zdravil, Komisija pa mora to obravnavati. Odreči moramo soglasje sporazumu ACTA, dokler ne dobimo pisnih jamstev glede teh kritičnih vprašanj.

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Vsebina trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju (ACTA) ostaja vprašljiva. Glavni cilj tega sporazuma, o katerem se je leta dolgo v največji tajnosti pogajalo približno 10 držav, je boj proti ponarejanju in zaščita pravic intelektualne lastnine. Kljub temu je treba omeniti, da v teh pogajanjih niso sodelovale ne Kitajska, ne Brazilija in ne Indija. Čeprav se je proti ponarejanju treba boriti, dobro znane določbe v zadevni pogodbi narekujejo uvedbo ukrepov, za katere se lahko meni, da so napad na posamezne svoboščine: nadzor ponudnikov dostopa do interneta, krepitev mejnega nadzora in večje težave pri prevozu nizkocenovnih generičnih zdravil v države v razvoju. Vse to so pomisleki, ki so jih izrazili številni poslanci Evropskega parlamenta, ki ne želijo slepo zaupati pogajanjem, ki jih vodi Evropska komisija. Na to resolucijo, ki jo je sprejela tesna večina – za las –, se ne more gledati kot na podporo, ker še vedno obstajajo dvomi glede tega, ali je besedilo skladno s pravnim redom Skupnosti in ali je združljivo s spoštovanjem temeljnih pravic.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Vzdržala sem se glasovanja o resoluciji o trgovinskem sporazumu za boj proti ponarejanju (ACTA), ker menim, da je besedilo kljub temu, da ima nekaj pomembnih točk, pretirano kritično glede zadevnega sporazuma. Na splošno menim, da sporazum ACTA koristi gospodarskim interesom EU in da uravnoteža varstvo pravic intelektualne lastnine in zagotavljanje temeljnih pravic.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Po precejšnjem vztrajanju Parlamenta se je raven preglednosti pogajanj o trgovinskem sporazumu za boj proti ponarejanju (ACTA) znatno povečala in je bil Parlament vse od kroga pogajanj v novozelandskem parlamentu v celoti obveščan. Besedilo, o katerem so potekala pogajanja, odraža glavne pomisleke, ki jih je izrazil Parlament, zlasti o vprašanjih kot so spoštovanje temeljnih pravic, zasebnost in varstvo podatkov, spoštovanje pomembnosti svobodnega interneta, koristnost zaščite vloge ponudnikov storitev in potreba po zagotavljanju dostopa do zdravil. Boj proti ponarejanju je prednostna naloga, mednarodno sodelovanje pa je temeljno za dosego tega cilja. Z možnostjo, da nove države v vzponu in razvoju pristopijo k sporazumu in s tem spodbujajo razširjeno varstvo pravic intelektualne lastnine, bo sporazum ACTA lahko dosegel zahtevano večstranskost.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Sporazum, o katerem so tekla pogajanja, je pomemben korak v boju proti ponarejanju in je ključni element v politični strategiji EU za zagotavljanje pravice, enakih pogojev za evropske proizvajalce, ohranjanje delovnih mest za državljane in spoštovanje pravne države. Boj proti ponarejanju mora biti ena izmed prednostnih nalog notranje in mednarodne politične strategije, mednarodno sodelovanje pa je temeljno za dosego tega cilja.

Sporazum ACTA je orodje za to, da se obstoječe standarde naredi učinkovitejše in se s tem koristi izvozu iz EU in zaščiti imetnike pravic, ko delujejo na svetovnem trgu. Poudaril bi pomen zaščite geografskih označb za evropska podjetja in delovna mesta v EU in pozdravljam prizadevanja Komisije, da v področje uporabe sporazuma ACTA vključi zaščito geografskih označb. Nazadnje bi poudaril pomen potrditve Komisije, da uporaba sporazuma ACTA ne bo imela nobenega vpliva na temeljne pravice in varstvo podatkov, ali na trenutna prizadevanja EU v zvezi z uskladitvijo izvedbenih ukrepov za pravice intelektualne lastnine.

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Če se ne bi odločil bojkotirati zasedanja po obžalovanja vredni epizodi socialno-evrokratskega totalitarizma, ki smo mu pravkar bili priča, bi glasoval za skupni predlog resolucije skupin levice o sporazumu za boj proti ponarejanju. To bi storil ne zato, ker sem spremenil politično prepričanje, ampak ker menim, da ta sporazum ne zadostuje za zaščito naših industrij pred ponarejanjem, da mu ne uspeva zagotoviti upoštevanje geografskih označb, da je njegov namen majhen, če ne vključuje Kitajske, največje ponarejevalke na svetu, in da ogroža pravice in svoboščine državljanov, saj zadeva „nedotakljive“ lastninske pravice. Prav tako podpiram vse zahteve po predhodnem obveščanju, ocenah učinka in tako dalje, ki so opredeljene v tej resoluciji. Na kratko je ta sporazum, kakršen je, nesmiseln in morebiti škodljiv. O njem se ne bi smeli niti pogajati, še manj bi se spričo zadev, ki jih zajema, smela pogajati Evropska komisija sama.

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem proti predlogu resolucije o trgovinskem sporazumu za boj proti ponarejanju (ACTA), ki ga je predložila skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropski konzervativci in reformisti, ker to besedilo ne zadostuje za zaščito posameznih svoboščin. Poslanci Evropskega parlamenta so redno izražali svoje številne pomisleke glede pogajanj o tem mednarodnem sporazumu in preden so sporazum dokončno ratificirale države članice in Evropska unija, je bilo pomembno načeti številne probleme, predvsem tiste, povezane z dostopom do zdravil, odgovornostjo ponudnikov internetnih storitev in pregledom osebne prtljage potnikov na mejah. Žal skupni predlog resolucije, ki so ga predložile Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu, skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze, Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo in Konfederalna skupina Evropske združene levice/Zelene nordijske levice in za katerega sem glasovala ter je izražal te pomisleke, ni mogel biti sprejet, ker je enostavno prejel premalo zahtevanih glasov.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. – Razočaran sem, da resolucija, ki jo je podprla moja skupina, danes ni bila sprejeta. Trgovinski sporazum za boj proti ponarejanju (ACTA) ima potencial, da povzroči izredno negativne učinke na državljanske svoboščine, današnje glasovanje pa ni storilo ničesar, da bi zmanjšalo te strahove.

  Elisabeth Köstinger (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za skupni predlog resolucije, ki so ga predložili skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropski konzervativci in reformisti, o trgovinskem sporazumu za boj proti ponarejanju (ACTA). Resolucija glede varstva podatkov izraža enake pomisleke kot državljani EU. Izrecno zavrača ureditev treh opominov, o kateri se je razpravljalo kot o ukrepu, ki se ga uporabi v primeru kršitev avtorskih pravic. Resolucija poudarja tudi, da mora biti sporazum skladen s pravnim redom Skupnosti, z drugimi besedami, skupnim pravnim korpusom EU. Ponarejeni proizvodi in mednarodne kršitve avtorskih pravic škodijo evropskemu gospodarstvu, s čimer ogrožajo tudi evropska delovna mesta. Za preprečevanje tega je treba sprejeti odločne ukrepe.

  Edvard Kožušník (ECR), v pisni obliki. – (CS) Pozdravljam dejstvo, da so bile najbolj sporne določbe črtane iz končne oblike tega mednarodnega sporazuma, kot je odgovornost tretjih strani, obvezna preverjanja računalniškega spomina ob prestopu meje in obvezna uporaba „digitalne giljotine“. Čeprav pozdravljam prizadevanja za večje zaščito pravic intelektualne lastnine, nisem prepričan, da je sporazum v obliki, kot nam je predstavljena tu, resnično optimalen. Zelo sem zaskrbljen zaradi tega, ker države kot sta Kitajska in Rusija niso podpisnice sporazuma. Zaradi dejstva, da sporazum bolj poudarja zaščito imetnikov pravic in ne dejanskih avtorjev, sem zaskrbljen glede tega, ali bo sporazum resnično služil zaščiti splošnih pravic intelektualne lastnine in ne samo zaščiti pravic majhne skupine subjektov s sedežem predvsem v ZDA.

Poleg tega dejstvo, da v sporazum ni bilo mogoče vključiti geografskih označb, samo potrjuje moj strah. Morda ni treba ponovno komentirati metode pogajanj o sporazumu, vendar pa sem prepričan, da se podobno nepregledna oblika pogajanj, kot je bila izbrana za sporazum ACTA, ne bo ponovila in bo Parlament v prihodnosti pravočasno obveščen o pogajalskem postopku za podobne sporazume in o vsebini sporazumov.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Trgovinski sporazum za boj proti ponarejanju (ACTA) je povečal in še naprej povečuje učinkovitost pravil, ki spodbujajo izvoz Evropske unije in ščitijo tiste ljudi, ki so vse pogosteje žrtve razširjenih kršitev njihovih pravic intelektualne lastnine, ko delujejo na svetovnem trgu.

Kot je učinkovito poudarjeno v skupnem predlogu resolucije predstavlja boj proti ponarejanju na svetovni ravni ključni vidik politične strategije Evropske unije s ciljem zagotavljanja standardnih pogojev konkurence za vse evropske proizvajalce. Menim, da je bila v tem sektorju, tako kot v drugih, pomembna narava sodelovanja med državami jasno sprejeta. Zaščita avtorskih pravic, blagovnih znamk, patentov, oblikovanja in geografskih označb je vsekakor občutljivo vprašanje, ker zadeva temeljne človekove pravice, vendar pa današnji predlog predstavlja resen poziv k nadaljevanju v pravi smeri. Komisija se mora vsekakor zavezati zagotavljanju vključitve učinkovitih metod za dejansko izvajanje zaščite geografskih označb, saj je to ključnega pomena za podjetja in zaposlovanje evropskih državljanov.

  Constance Le Grip (PPE) , v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za skupni predlog resolucije o trgovinskem sporazumu za boj proti ponarejanju, ki so ga predložili skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropski konzervativci in reformisti. Ta resolucija PPE/ECR poudarja, da je boj proti ponarejanju prednostna naloga notranje in mednarodne politične strategije Unije in da je mednarodno sodelovanje ključni element v svetovnih prizadevanjih za dosego tega cilja. Z upoštevanjem pomislekov Evropskega parlamenta in naših sodržavljanov, kot so spoštovanje temeljnih pravic, varstvo zasebnosti in osebnih podatkov, priznanje ključne vloge neomejenega dostopa do interneta, pomen zaščite vloge ponudnikov storitev in potreba po zaščiti dostopa do zdravil, je akt veljavna pravila naredil učinkovitejša. Prizadeva si zagotoviti boljšo zaščito pred vsemi kršitvami pravic intelektualne lastnine, blagovnih znamk, oblikovanja in patentov v interesu izvoza Skupnosti in imetnikov teh pravic. V nasprotju s tem, kar so povedali njegovi nasprotniki, je ta sporazum popolnoma skladen s pravnim redom Skupnosti. Ne uvaja na primer tako imenovanega postopka treh opominov.

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. – (RO) Glasoval sem za predlog resolucije o trgovinskem sporazumu za boj proti ponarejanju (ACTA), ker: 1. je popolnoma skladen s pravnim redom Skupnosti; 2. bo imel pozitiven vpliv na ukrepe za zaščito pravic intelektualne lastnine na svetovni ravni in zaščito pred drugimi ozemlji kot so Azija, Avstralija, pacifiška regija in tako dalje; 3. bo zaščitil konkurenco na ravni EU in kulturno raznolikost ter prispeval k ustvarjanju delovnih mest.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to resolucijo o trgovinskem sporazumu za boj proti ponarejanju (ACTA). Sporazum ACTA zadeva izvajanje zakonodaje o pravicah intelektualne lastnine na mednarodni ravni in zadeva komercialne kršitve avtorskih pravic. To je zelo občutljiva zadeva, v zvezi s katero moramo imetnikom pravic zagotoviti ustrezno zaščito in primerno donosnost naložb, ne da bi pri tem po drugi strani kršili državljanske svoboščine, omejevali dostop do zdravil ali inkriminirali posameznike za nepomembne kršitve avtorskih pravic. Pravo mesto za izvedbo te ocene je v Odboru za trgovino, ko bo odločal o tem, ali naj da parlamentarno soglasje k sporazumu ACTA.

  Jiří Maštálka (GUE/NGL), v pisni obliki. – (CS) Zaščita pred ponarejanjem in zaščita intelektualne lastnine sta nedvomno pomemben element na mednarodni ravni. Vendar pa iz predlaganega sporazuma ACTA ne izhaja jasen pomen v smislu visoke kakovosti in posebno uravnotežene zaščite interesov vseh državljanov držav članic EU. Temu sporazumu, ki se ga je dolgo pripravljalo, je primanjkovalo preglednosti na različnih ravneh v pripravljalnem postopku, njegov okvir pa je prilagojen interesom ene skupine. Čeprav sporazum med drugim navaja tudi krepitev nadzora blaga v tranzitu s strani pristojnih organov in izvoznega režima ali pogajanj po uradni dolžnosti, se tu zastavlja vprašanje glede področja uporabe in drugih možnosti za izvajanje sporazuma, saj je o njegovem učinku brez dogovorjene ratifikacije s strani številnih pomembnih držav po vsem svetu mogoče razpravljati.

V zvezi z dejanskim zagotavljanjem zaščite intelektualne lastnine je mogoče povedati, da je zdaj na svetovni ravni cela vrsta priznanih, delujočih in zadostno preizkušenih instrumentov, institucij in pogodbenih razmerij, ki zdaj zagotavljajo zaščito pred ponaredki. Hkrati bi si zagotovilo, da ni treba spremeniti pravnega reda Skupnosti, za dokument takšnega pomena in značaja zaslužilo predložitev temeljitejše pravne analize.

  Marisa Matias (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za ta predlog resolucije, ker predstavlja pomemben korak v boju proti ponarejanju, ne da bi zaradi njega postale vprašljive zadeve kot je prevoz generičnih zdravil, in ker zagotavlja temeljne pravice kot sta pravica do zasebnosti in varstva podatkov.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Pogajanja o trgovinskem sporazumu za boj proti ponarejanju (ACTA) so potekala za hrbti naših državljanov ter ob nasprotovanju OZN in njene Svetovne organizacije za intelektualno lastnino, edinega organa, ki lahko zakonito sklene takšen sporazum. V primeru sporazuma ACTA se je peščica držav pogajala med seboj o pravilih, ki bodo prevladala na področju pravic intelektualne lastnine. Ta nezakonita uporaba mednarodnega prava v korist najbogatejših držav in njihovih najtesnejših zaveznikov je resnično nedopustna.

Zaradi negotovosti glede morebitnega patentiranja živih bitij in morebitnih ovir za promet generičnih zdravil je pomembno, da nismo zaskrbljeni zaradi tega ali to obžalujemo, medtem ko sprejemamo, da smo bili postavljeni pred izvršeno dejstvo. Glasujem proti temu besedilu.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Uvedba osnutka trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju 2. oktobra 2010 po krogu pogajanj v Tokiu je zelo pomembna. Prav tako mora Komisija Parlamentu in javnosti dati na razpolago končno besedilo sporazuma ACTA po srečanju, namenjenemu pogajanjem o tehničnih vidikih, ki je med 30. novembrom in 3. decembrom 2010 potekalo v Sydneyu.

Boj proti ponarejanju je ena izmed prednostnih nalog notranje in mednarodne politične strategije, mednarodno sodelovanje pa je temeljno za dosego tega cilja. Povsem dobro se zavedamo, da sporazum, o katerem potekajo pogajanja, ne bo rešil zapletenega in večrazsežnostnega problema ponarejanja, vendar pa je korak v pravo smer k odpravi tega resnega problema, ki je odgovoren za hude izgube gospodarstva EU in bruto domačega proizvoda držav članic.

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – (LV) Bistveno je, da ta sporazum začne veljati čim prej. Kakršno koli odlašanje bo odprlo vrata navadni kraji intelektualne lastnine. Stroški proizvajalcev presegajo vse predstavljive zneske. Piratstvo na internetu je v teh dneh izredno aktualno vprašanje. Številni ponudniki internetnih storitev in državljani Evropske unije so vpleteni v neetične dejavnosti. V tem okviru moramo urediti vse operacije, povezane s prenašanjem in tako imenovano izmenjavo informacij. Neukrepanje v zvezi s preprečevanjem ponarejanja spodbuja nekaznovanost in se zdi cinično. V celoti podpiram ta predlog resolucije.

  Vital Moreira (S&D), v pisni obliki. – (PT) Vzdržal sem se glasovanja o skupnem predlogu resolucije, ki so ga predložile Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu, skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze, Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo in Konfederalna skupina Evropske združene levice/Zelene nordijske levice, o trgovinskem sporazumu za boj proti ponarejanju, ker menim, da je zadevno besedilo preveč kritično in bi moralo biti bolj uravnoteženo. V predloženi različici je jasna navedba, da bo naše končno stališče nasprotovalo sprejetju sporazuma. Menim, da je sporazum na splošno ugoden za gospodarske interese Evropske unije, zlasti glede na dejstvo, da hočemo svoje gospodarstvo utemeljiti na inovacijah, raziskavah in razvoju ali „pametni rasti“.

Zato menim, da je za evropsko konkurenčnost ključnega pomena okrepljena zaščita pravic industrijske lastnine, vključno s patenti. Po drugi strani menim, da so bili prvotni pomisleki glede generičnih zdravil, zaščite pravice do dostopa do interneta in zaščite geografskih označb ali označb porekla med zadnjimi pogajanji zadovoljivo premagani. Ne moremo prezreti napredka, ki je bil dosežen. Seveda ni zadovoljivo vse, vendar pa je treba mednarodni sporazum ocenjevati na splošno.

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Glasoval sem za predlog resolucije skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov)/Evropskih konzervativcev in reformistov in proti drugim, ker mednarodni sporazum ACTA omogoča učinkovitejši boj proti ponarejanju, kar bo vodilo k boljši zaščiti avtorskih pravic in posledično pomagalo zaščititi evropsko industrijo. Poleg tega bo sporazum ACTA pomagal zaščititi potrošnike pred ponarejenimi proizvodi, ki vse bolj prevladujejo na evropskih trgih.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za predlog resolucije skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) o sporazumu ACTA, ker menim, da je izvajanje sporazuma ključnega pomena. Izvajanje se mora začeti hitro brez nadaljnjega odlašanja ali izgubljanja časa, drugače tvegamo zastoj v pogajanjih v škodo proizvajalcev in tudi evropskih potrošnikov.

Evropa je dolžna svoja prizadevanja še naprej osredotočati na dve zadevi. Prva zadeva je, da morajo biti evropske geografske označbe obvezno zaščitene v civilnem in carinskem smislu, saj danes trpijo zaradi škode, ki vpliva ne le na agroživilsko industrijo, katere ponarejeni proizvodi trpijo zaradi nepoštene konkurence z uporabo imen, ki posnemajo znane evropske blagovne znamke in spominjajo nanje, ampak tudi na industrije, ki delujejo v sektorjih oblikovanja in mode. Druga zadeva je obvezna potreba po skupnih pravilih za nadzor spletne prodaje. Ta sektor se je srečal s povečanjem prodaje knjig, filmov, glasbe in milijoni ponarejenega blaga, kar ne škoduje samo potrošnikom, ampak tudi evropskim proizvajalcem.

  Georgios Papanikolaou (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za skupni predlog resolucije, ki so ga predložili skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropski konzervativci in reformisti, o trgovinskem sporazumu za boj proti ponarejanju (ACTA), saj je to sporazum, namenjen zaščiti pravice in zdrave konkurence. Sporazum uveljavlja popoln mednarodni okvir za krepitev boja proti kršitvam pravic intelektualne lastnine. Spodbuja pristop drugih držav v razvoju k sporazumu, saj sodelovanje pri sporazumu ACTA ni omejeno.

Pogajanja o sporazumu zdaj upoštevajo glavne pomisleke EU, vključno s: spoštovanjem temeljnih pravic in zasebnosti, varstvom podatkov, spoštovanjem vloge svobodnega interneta, zaščito vloge ponudnikov storitev in potrebo po zaščiti dostopa do zdravil in javnega zdravja.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Prepričana sem, da ta predlog resolucije predstavlja pomemben korak v boju proti ponarejanju, hkrati pa ohranja potrebno ravnotežje med nasprotujočimi si vrednotami. Ne postavlja pod vprašaj svobode izražanja in inovacij in zagotavlja temeljne pravice kot sta pravica do zasebnosti in varstva podatkov.

Obstajajo nasprotujoči si interesi, ki otežujejo soglasje, vendar pa je bil tu z določenim uspehom dosežen sporazum, ki je v bistvu združitev skupnih želja. Preglednost, ki jo je z obveščanjem Evropskega parlamenta sprejela Komisija med temi pogajanji, je treba pohvaliti, in upam, da bo mogoče med naslednjimi pogajanji rešiti nejasnosti in opustitve, na katere še vedno opozarjajo vse strani. Menim, da bo doseženi sporazum okrepil mednarodno sodelovanje v boju proti ponarejanju in ustvaril orodje za učinkovito zaščito pravic intelektualne lastnine ter zagotovil temeljne pravice. Prav tako je bistveno zagotoviti spoštovanje obstoječih pravic z represivnimi ukrepi in vzpostavitev celovitega mednarodnega okvira, ki bo v pomoč udeleženim stranem.

  Miguel Portas (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za ta predlog resolucije, ker predstavlja pomemben korak v boju proti ponarejanju, ne da bi zaradi njega postale vprašljive zadeve kot je prevoz generičnih zdravil, in ker zagotavlja temeljne pravice kot sta pravica do zasebnosti in varstva podatkov.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Boj proti ponarejanju, ki je svetovni pojav, zahteva večstranski pristop, utemeljen na krepitvi sodelovanja med najpomembnejšimi stranmi, ki so vključene po vsem svetu. Zato sem prepričana, da ta sporazum, o katerem potekajo pogajanja, predstavlja korak v pravo smer, čeprav se zavedam, da ne bo rešil zapletenega problema ponarejanja.

  Crescenzio Rivellini (PPE), v pisni obliki. – (IT) Danes sem glasoval za nedavno dokončani mednarodni trgovinski sporazum za boj proti ponarejanju (ACTA).

Cilj novega večstranskega sporazuma ACTA, sklenjenega med Evropsko unijo, Združenimi državami, Avstralijo, Kanado, Japonsko, Mehiko, Marokom, Novo Zelandijo, Singapurjem, Južno Korejo in Švico, je krepitev zaščite intelektualne lastnine in prispevek k boju proti ponarejanju in piratstvu proizvodov kot so dobro znane znamke oblačil, glasba in filmi.

Menim, da ta sporazum, o katerem potekajo pogajanja, predstavlja korak v pravo smer, čeprav se zavedam, da ne bo rešil zapletenega in večrazsežnostnega problema ponarejanja. V vsakem primeru Evropsko komisijo pozivam, naj potrdi, da besedilo nima posledic za temeljne svoboščine in zakonodajo Evropske unije. Spomnil bi tudi, da ima Parlament pravico do uporabe veta na mednarodne sporazume.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Evropskemu parlamentu za las ni uspelo sprejeti resolucije, ki zahteva, da Komisija pojasni in oceni posledice trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju (ACTA). Bilo je 306 glasov za, 322 glasov proti in 26 vzdržanih glasov. Resolucijo so predložili skupina Zelenih (vključno s Piratsko stranko), socialni demokrati, liberalci in levica. Namesto tega je podporo dobila alternativna resolucija skupine Krščanskih demokratov EPP in konzervativne skupine. Ta resolucija v bistvu pozdravlja dosedanje delo pogajalcev in od Komisije ne zahteva nadaljnjih pojasnil ali ocen. To je bil poraz, vendar še zdaleč ne gre za zadnjo besedo glede vprašanja. Resolucija nima nobenega formalnega učinka, ampak zgolj odraža mnenje Parlamenta. Odločilno glasovanje bo (verjetno) potekalo v začetku naslednjega leta, ko bo Parlament naprošen za odobritev sporazuma. Če bo izid glasovanja ponovno „ne“, bo sporazum zavrnjen. Današnje glasovanje nas je opomnilo, da bomo morali še naprej trdo delati, da bi dobili več informacij o učinkih sporazuma ACTA, tako da lahko Evropski parlament na podlagi informacij sprejme odločitev na končnem glasovanju o odobritvi.

  Marie-Thérèse Sanchez-Schmid (PPE), v pisni obliki. – (FR) Trgovinski sporazum za boj proti ponarejanju (ACTA) je sporazum, ki ščiti naše državljane, naše ustvarjalce, naše umetnike in naša podjetja, zaradi česar ga podpiram. Pripomogel je k opredelitvi razpoložljivih pravnih sredstev v primeru očitnih kršitev pravic intelektualne lastnine v eni izmed držav podpisnic sporazuma. Komisija je bila pregledna, sporazum ACTA ne sme preseči pravnega reda Skupnosti, ne sme preseči katerega koli ukrepa, sprejetega v okviru evropskih direktiv, in nikakor ne sme kršiti temeljnih pravic. Pogajanja o njem so potekala zunaj običajnih mednarodnih institucij (Svetovne trgovinske organizacije in tako dalje), ker sta Kitajska in Indija nasprotovali kakršnemu koli sporazumu. Sporazum ACTA je odprt sporazum in vse tiste države, ki želijo svobodno sodelovati pri njem, se nam lahko pridružijo, tako da bi lahko skupaj zagotovili našim državljanom pravno in tudi fizično zaščito pred škodo, ki jo povzroča ponarejanje. Zato sem glasovala za ta predlog resolucije.

  Olle Schmidt (ALDE), v pisni obliki. – (SV) Evropski parlament je ob številnih priložnostih izrazil svoje mnenje o sporazumu ACTA. Glasoval sem na primer za predlog resolucije Parlamenta marca 2010 v zvezi s pomanjkanjem nadzora javnosti in preglednosti v pogajanjih in podpisal sem pisno izjavo Parlamenta o sporazumu ACTA. Takrat si je Komisija kot zdaj zaslužila kritiko zaradi pomanjkanja preglednosti v pogajanjih za poslance tega parlamenta in tudi državljane Evrope. Menim, da so glede na trenutno stanje zadev predhodna mnenja Parlamenta ustrezna, in sem glasoval proti vsem predlogom v resoluciji. Pomembno je, da Parlament svojo odgovornost za mednarodne sporazume jemlje zelo resno. Komisija se pogaja o sporazumih in jih podpiše. Parlament ima pravico biti popolnoma in takoj obveščen med postopkom in ima po tem, ko Komisija podpiše sporazum, pravico, da ga odobri ali zavrne. Pametno je, da Parlament jasno izrazi svoje stališče, kar smo storili na več načinov, da zagotovi, da se Komisija ne pogaja o sporazumih, ki jih Parlament ne podpira. Skupni predlog resolucije je od Komisije zahteval, da pred podpisom sporazuma predloži številne analize, ki terjajo veliko časa, s čimer bi tvegali nastanek situacije, v kateri bi začele druge strani dvomiti o tem, ali je Evropa resnično resna stran, s katero se naj sklepa mednarodne trgovinske sporazume. To bi škodilo možnosti Evrope, da v prihodnje sodeluje v pogajanjih o mednarodnih sporazumih o prosti trgovini.

  Bogusław Sonik (PPE), v pisni obliki. – (PL) Podprl sem predlog resolucije Evropskega parlamenta o trgovinskem sporazumu za boj proti ponarejanju (ACTA), ker menim, da je kot del boja proti piratstvu treba oblikovati splošna načela za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine. Problem ponarejanja blaga in nedovoljene uporabe intelektualne lastnine drugih oseb je še vedno zelo razširjen. Posebno težko je v primeru nedotakljivih pravic kot so avtorske pravice za glasbena in književna dela in patente. Sporazum ACTA je dobro orodje za vzpostavitev skupne pravne platforme, katere cilj bo boj proti ponarejanju in piratstvu.

  Thomas Ulmer (PPE), v pisni obliki. – (DE) Zelo sem zadovoljen, da je bilo sprejeto poročilo skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih konzervativcev in reformistov. Zaradi tega izprijeno, demagoško delo opozicije ni imelo nobene možnosti. Čestitam avtorjem, našemu koordinatorju gospodu Casparyju in celotni skupini za enotnost, ki so jo pokazali glede te pomembne zadeve.

  Dominique Vlasto (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za predlog resolucije moje skupine, ker je boj proti ponarejanju ključnega pomena in mora potekati po vsem svetu, če naj bo učinkovit. Ponarejanje je rastoče vzporedno gospodarstvo in gospodarstvo, ki omogoča pranje denarja v velikem obsegu. Poleg tega naše industrije, že kaznovane v smislu izvoza zaradi devalvacije juana in šibkosti dolarja, ne morejo dopuščati, da bi ponarejeno blago, proizvedeno zunaj EU, na notranjem trgu nepošteno konkuriralo njihovim proizvodom. Ta svetovno organizirana kraja ima resen učinek na ustvarjalnost in inovacije ter katastrofalne posledice za naša delovna mesta in varnost zavedenih potrošnikov. Naš razvojni model, ki je osredotočen na gospodarstvo, ki temelji na znanju, zahteva zaščito temeljne pravice, to je intelektualne lastnine, na mednarodni ravni. To glasovanje tako odpira pot ratifikaciji trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju, kar bo olajšalo vložitev pravne pritožbe v primeru kršitve pravic intelektualne lastnine v eni izmed držav podpisnic sporazuma. Na ta način polagamo temelje večstranske strategije, ki bo zaščitila tisto, zaradi česar je naš gospodarski razvoj dinamičen: naše inovacije, naše znamke in naša umetniška dela.