Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 24. november 2010 - Strasbourg

21. Protidampinški primeri – stanje in obeti (razprava)

  Predsednik. – Naslednja točka je razprava o vprašanju Komisiji za ustni odgovor o protidampinških primerih – stanje in obeti, ki so ga v imenu Skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu, Skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze, Konfederalne skupine Evropske združene levice/Zelene nordijske levice in Skupine Evropskih konzervativcev in reformistov predložili Daniel Caspary, Cristiana Muscardini, Tokia Saïfi, Georgios Papastamkos, Kader Arif, Bernd Lange, Gianluca Susta, Metin Kazak, Niccolò Rinaldi, Marielle De Sarnez, Yannick Jadot, Carl Schlyter, Helmut Scholz, Robert Sturdy, Syed Kamall in Jan Zahradil (O-0132/2010 – B7-0562/2010).

  Daniel Caspary, vlagatelj. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, protidampinški ukrepi igrajo pomembno vlogo v svetu. Za nas v Evropskem parlamentu, in verjamem, da lahko govorim v imenu večine poslancev tukaj, ne gre zgolj za protekcionizem, temveč za razumno uporabo protidampinškega instrumenta. Moramo se znati zaščititi, če druge države izkrivljajo konkurenco z uporabo državnih subvencij. Moramo se znati zaščititi, če podjetja dajejo dampinške proizvode na trg, z drugimi besedami, če prodajajo proizvode po nižji ceni od njihovega proizvodnega stroška in tako izrivajo konkurente s trga in pridobivajo nezakonito prednost.

Poudariti želim predvsem eno točko. Želel bi slišati odgovore Komisije na naslednja vprašanja. Ali ima Komisija kakšne izkušnje ali povratne informacije od Sveta glede obsega sodelovanja tujih vlad pri teh dejavnostih? Ali obstajajo primeri, ko vlade držav, kjer imajo sedež določena podjetja, poskušajo vplivati na odločitve protidampinškega odbora STO? Ali obstajajo odzivi ali morda celo poskusi vplivanja, ki so povzročili drugačen izid glasovanj? To bi rad ugotovil, ker so se v zvezi s tem v preteklosti name obrnila podjetja s svojimi pomisleki.

Moj drugi pomislek je, da so večkrat doslej name obrnila podjetja in me prosila, naj stopim v stik s Komisijo in v nekaj primerih preprečim izvedbo protidampinških preiskav. Če odredite protidampinško dajatev, bo to negativno vplivala na poslovanje evropskih podjetij na drugih območjih, kot na primer v Aziji. Rad bi izvedel, kakšno je mnenje Komisije v zvezi s tem. Kakšno je trenutno stanje? Ali obstajajo tovrstni primeri?

  Vital Moreira, vlagatelj. – (PT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, rad bi izzval komisarja, da čim obširneje pojasni stališče Komisije glede instrumentov trgovinske zaščite, ki vključujejo protidampinške ukrepe. Dejstvo je, da je v nedavnem sporočilu Komisije bilo povedano, da je odprta trgovina odvisna od pravične konkurence med nacionalnimi in tujimi proizvajalci ter dodala: „Proizvodnjo EU ščitimo pred izkrivljanji in motnjami mednarodne trgovine z uporabo trgovinskih zaščitnih instrumentov v skladu s pravili [STO]“. To je vse lepo in prav. Kljub temu, pa moramo za doseganje teh ciljev imeti poleg dobre pravne osnove tudi učinkovit in predvidljiv mehanizem odločanja.

Moje vprašanje se glasi: ali je možno, da se nedaven predlog Sveta glede nadzora držav članic nad izvedbenimi akti Komisije, ki vključujejo ukrepe za zaščito trgovine, ujema z željo po zagotavljanju dejanskega izvajanja ukrepov za zaščito trgovine? Spomnim se, da ta odločitev Sveta zagotavlja izjeme za splošne določbe odbora, kar pomeni, da je mogoče otežiti, če ne celo preprečiti, upočasniti ali vsaj politizirati o odločanju glede te zadeve, ki je v pristojnosti Komisije. Moje drugo vprašanje zadeva naslednje: v tem sporočilu Komisija tudi omenja, da bo preučila, kako nadaljevati z dopolnjevanjem in posodabljanjem naših instrumentov trgovinske zaščite, skupaj s tehtnostjo takšnega početja. Skrbi me naslednje: Če se Komisija ne bo borila proti predlogu Sveta glede postopka odločanja o ukrepih trgovinske zaščite, ko bo prišlo do vprašanja o njihovem preverjanju, ali se bo lahko uprla državam članicam, ki želijo spodkopati in oslabiti uporabo ukrepov trgovinske zaščite?

  Niccolò Rinaldi, vlagatelj. – (IT) Gospod predsednik, Komisar, gospe in gospodje, samo nekaj nas je nocoj tukaj, ko govorimo o protidampingu, ki pa je kljub temu vprašanje, o katerem je v naših državah dosti govora. Verjamem, da ni ničesar v mednarodni trgovini, kar bi poslovneže, mala in srednje velika podjetja, sindikate in potrošnike bolj skrbelo, kot je damping. Spopadanje z dampingom je v bistvu dnevno opravilo velikega dela našega produktivnega gospodarstva.

Komisija si močno prizadeva in vsekakor opravlja svojo dolžnost glede protidampinških pobud, toda pozivamo k ukrepanju na podlagi naslednjih načel.

Prvič, preglednost ukrepanja, popolna preglednost postopkov, sprejetih meril ocenjevanja in njihovih rezultatov, in šele nato sporočanje in strategija sporočanja, saj bomo s protidampinškim ukrepanjem Evropske komisije pomirili naše poslovneže in delavce.

Drugič, obstaja možnost izvajanja diskrecijske pravice v protidampinških postopkih. To je logično, toda včasih imam občutek, da je sprejetih odločitvah preveč izvajanja diskrecijske pravice.

Tretjič, v skladu z Lizbonsko pogodbo, mora biti Evropski parlament bolj povezan, vključen in obveščen. Zdi se mi, da Komisija le s težavo priznava vlogo Parlamenta v mednarodni trgovini – čeprav je bilo veliko prizadevanja, za kar smo komisarju hvaležni – in Parlament mora vsekakor imeti več besede tudi pri protidampingu.

Nazadnje je tu še vprašanje dialoga z družbo. Morda ponovno, Komisija mora še veliko storiti glede tega vprašanja. Parlament ne more zgolj sedeti in poslušati akterjev v družbi, vključno v zvezi s protidampinškimi zadevami. V zvezi tem bi morala Komisija verjetno upoštevati nove zahteve glede izključnih pristojnosti na področju mednarodne trgovine, ki so ji bile priznane s strani Lizbonske pogodbe.

Nazadnje, zavedamo se, da mora biti protidamping del usklajene poslovne strategije in celovite politike, ki temelji na merilih poštenosti in odprtosti. Z upoštevanjem tega bo lahko Evropa s samozavestjo stopila korak naprej.

  Carl Schlyter, vlagatelj. – (SV) Gospod predsednik, zdaj lahko vidimo posledice. Žalostno je, da Komisija leta 2007 ni izkoristila priložnosti za reformo instrumentov trgovinske zaščite, ko je bilo govora o globalni Evropi, kar je bil verjetno prvotni namen. Ko gre za vprašanje Lizbonske pogodbe ter potrebnega postopka odločanja, verjetno noben od obstoječih dejansko ne ustreza našim namenom. Kljub temu pa Zeleni nimamo težav glede vprašanja izvajanja, česo pravila jasna, pregledna in pravična.

Rad bi poudaril, da je v tem okviru pomembno ne samo zavarovati interese proizvajalcev, ampak tudi vključiti interese potrošnikov in tudi sam namen, ki je, kot je povedal gospod Caspary, narediti konec dampingu cen pod dejanske stroške. Vendar pa bi v zvezi s tem rad izpostavil, da morajo dejanski stroški vključevati okoljski damping. Dosegati gospodarsko prednost z izogibanjem okoljski zakonodaji je isto, kot pridobiti dodatno obliko subvencije poleg gospodarskega dampinga, toda v obliki okolja. Pri vprašanju dampinga moramo omogočiti njegovo vključevanje.

Govorili smo o trgovinski politiki kot orodju za doseganje drugih ciljev. V tem primeru bi lahko bilo denimo bolj učinkovito uporabiti protidampinške ukrepe za preprečevanje selitve virov ogljikovega dioksida znotraj sistema trgovanja z emisijami. V sedanjem sistemu obstaja seznam stotine poslovnih sektorjev, ki zajemajo več deset tisoč podjetij, s štirimi različnimi merili za odobritev izvzetja iz sistema trgovanja z emisijami ali za pridobitev brezplačnih dodelitve. V tem primeru je seveda veliko lažje sprožiti protidampinške postopke, kadar evropsko podjetje prizadene nepoštena konkurenca zaradi pomanjkanja okoljske odgovornosti v drugih državah.

  Helmut Scholz, vlagatelj. – (DE) Gospod predsednik, gospod De Gucht, gospe in gospodje, že v prejšnji razpravi smo govorili o potrebi, da se trgovinska politika postavi v širši kontekst in se upošteva, ščiti ter izvaja mednarodno zakonodajo. Svetovna trgovinska organizacija (STO) je eden izmed pravnih okvirov, katerega del so Evropska unija in njene države članice. Vendar pa je moja skupina bila že od samega začetka kritična do njenih pomanjkljivosti, zlasti v zvezi s tem. Komisija je dolžna ščititi evropska podjetja in njihove zaposlene pred nepravično konkurenco s pomočjo protidampinških instrumentov, ki jih dopušča STO. V konkretnem smislu gre za prodajo proizvodov pod nabavno ceno. Pozivamo vas, da razširite opredelitev proizvodnih stroškov in to opredelitev uporabite večstransko, saj socialni damping in okoljski damping, kot so to že poudarili drugi govorniki, povzročata upad proizvodnih stroškov. Rezultat tega je nepravičen pritisk konkurence na evropska podjetja, ki lahko ogrozi celo njihov obstoj. Preti nam globalni strmoglavi propad, ki ga ne moremo in ne bomo sprejeli.

Ob upoštevanju tega moramo nadaljevati z opredeljevanjem objektivnih meril za uporabo instrumentov, saj se jih v državah znotraj in tudi zunaj Evropske unije zdaj drži sloves, da so pristranski. Eden izmed razlogov za to je pomanjkanje delujočega pritožbenega organa. Nekatera mala in srednje velika podjetja se pritožujejo, da se pri uporabi protidampinških instrumentov njihove interese šteje za manj pomembne v primerjavi z interesi večjih podjetij. To velja predvsem za globalno delitev dela za podjetja evropskih proizvajalcev. Ta podjetja se sprašujejo, ali ima Komisija še vedno jasen pregled nad posledicami ukrepov, ki jih uvaja. Rad bi, da Komisija to obravnava s pomočjo posebnega primera zadeve AD549, kjer je ključna beseda evropski koncern Saint–Gobain. Komisija bo s svojo odločitvijo morda podprla podjetje, toda z našega vidika obenem ogroža številna delovna mesta v malih in srednje velikih proizvodnih podjetjih. Moje vprašanje za vas, gospod De Gucht, je: ali so bile opravljene ustrezne preiskave, ali so obstajale primerne priložnosti za ugovor, ali so bile te priložnosti izkoriščene in ali so bila mala in srednje velika podjetja dovolj obveščena glede postopkov?

  Robert Sturdy, vlagatelj. – Gospod predsednik, gospodu komisarju bi rad povedal naslednje: vse od začetka gospodarskega nazadovanja je Komisija večkrat obljubila, da se ne bo zatekala k protekcionističnim politikam, temveč bo vključevala liberalizacijo – kar ste tudi sami zelo podpirali –, ustvarjala priložnosti za evropska podjetja in ustvarila v Evropi privlačnejše priložnosti za naložbe.

Sicer se strinjam, da je treba protidampinške ukrepe uporabiti tam, kjer je to potrebno, problem seveda nastane, če so uporabljeni kot protekcionistični ukrepi. Že samo število sedanjih protidampinških preiskav kaže, da so uporabljeni v te namene.

V zvezi s tem, komisar, se ne strinjam z vami glede posebnega problema v Belgiji s podjetjem, ki se ukvarja z elektroniko, o katerem sem z vami govoril pred tremi ali štirimi tedni. Dejansko so dosegli dogovor in sami rešili težavo, toda pri tem istem podjetju niste opustili protidampinške zakonodaje. Šlo je za kitajsko podjetje in belgijsko podjetje, ki se ukvarja z elektroniko. Težavo sta uredili sami in dejansko sodelujeta s posebnim namenom zagotavljanja zaposlitvenih priložnosti v Evropski uniji.

Navedel bom še drug primer. V Združenem kraljestvu – v Evropi, torej – smo priča razmeram, da uvozne dajatve na steklena vlakna (in glede tega me lahko popravite) zdaj znašajo 43,6 %. To je koristen proizvod, ki se ga uporablja po vsem Združenem kraljestvu in v Evropi za proizvodnjo številnih izdelkov.

Komisar, za konec mi dovolite, da vas spomnim, da niste vi ali vaš predhodnik sprejeli protidampinške zakonodaje o gnojilih, temveč jo je sprejel predhodnik vašega predhodnika. Kar zadeva kmetijske proizvode, smo zdaj zelo zaskrbljeni glede stroškov proizvodnje, zanesljive preskrbe s hrano in varnosti hrane. Vendar so se dejanski stroški gnojil – ker ste sprejeli protidampinško zakonodajo – povečali za 173 %. Zakaj se to dogaja? Svoje trge moramo odpreti. Od vseh ljudi zaupam prav vam, da boste odpravili ta protekcionizem v Evropi. Veselim se vaših odgovorov.

  Karel De Gucht, član Komisije. – Gospod predsednik, vesel sem, da Evropski parlament z nami deli mnenje, da je treba zaščito proizvodnje EU pred izkrivljanji na področju mednarodne trgovine šteti za nujen sestavni del odprte in pravične trgovinske strategije.

Strinjam se z vami, da morajo instrumenti trgovinske zaščite še naprej temeljiti na tehničnih in stvarnih elementih, in prepričan sem, da imamo enega najbolj učinkovitih in pravičnih sistemov trgovinske zaščite na svetu. Zavedam se, da protidampinške in protisubvencijske preiskave ogrožajo številne interese in da nekatere zainteresirane strani skušajo vplivati na odločitve. Kljub temu lahko potrdim, da je postopek odločanja učinkovit in pregleden ter temelji na stvarnih dokazih in temeljiti analizi.

Zavedam se, da so tretje strani nedavno skušale vplivati na naše odločitve s pritiskom na industrije ali dejansko na države članice ter na podjetja, ki poslujejo v teh tretjih državah. Močno obsojam taka dejanja. V tem okviru nam uveljavitev Lizbonske pogodbe nudi priložnost, da se spopademo s tem problemom.

Rad bi vam zagotovil, da bo srednje- in dolgoročno število zadev v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite ostalo nespremenjeno: torej v odgovor gospodu Sturdyu, ne, ne bo se povečalo. Uspeli smo se izogniti občutnemu povečanju, ki bi lahko bila posledica svetovne recesije, in zagotoviti, da se protidampinški instrumenti ne bi uporabljali v protekcionistične namene.

Večina statističnih podatkov kaže, da število zadev v EU ostaja manjše kot pri naših glavnih trgovinskih partnerjih. Kitajska ostaja na splošno glavni vir nepravične trgovine (okoli 35 % zadev je sprožila EU proti Kitajski). Odločen sem ukrepati, kjer je potrebno, tudi s protisubvencijskimi ukrepi.

Gospod Sturdy je postavil vprašanje glede nedavne zadeve, tako imenovane „sodobne zadeve“, pri kateri je Komisija preučila pravzaprav tri vidike: damping, subvencioniranje in tudi zaščitne ukrepe. Damping in subvencioniranje sta bila preiskana na podlagi pritožb zadevnega podjetja in pritožniki lahko skladno z osnovnimi predpisi umaknejo svoje pritožbe. Pravo EU določa, da se lahko pri umiku zadeve zaključijo postopki, razen če takšen zaključek ne bi bil skladen z interesi Skupnosti. Trenutno preučujemo posledice umikov. Poudariti bi bilo treba, da je Komisija sprejela takšne umike v preteklosti in je posledično zaključila preiskave, ne da bi ustrezno ukrepala.

Tretji primer, ki zadeva zaščitne ukrepe je dejansko sprožila zadevna vlada – belgijska vlada –, torej gre za nekoliko drugačen postopek. Podjetje (Option NV) je zdaj obvestilo Komisijo, da je belgijsko vlado prosilo za umik zahteve za uvedbo zaščitnih ukrepov, vendar belgijska vlada še ni obvestila Komisije, ali bo ugodila prošnji podjetja Option in tako čakamo, da belgijska vlada sprejme odločitev v zvezi s svojim stališčem. Točno to se je zgodilo tej zadevi.

Zdaj pa še k širšim vprašanjem, instrumenti trgovinske zaščite obstajajo z dobrimi razlogi. Brez pravil mednarodne konkurence in drugih pravil, ki se povezujejo s pravilno delujočimi trgi, so instrumenti trgovinske zaščite edini možen način zaščite naše industrije pred blagom, s katerim se trguje na nepravičen način. Ta pravila skušamo uporabiti na način, ki je najbolj učinkovit za naše industrije. Obstoj teh omejitev zagotavlja industriji možnost hitrega ukrepanja ter izvoznikom predvidljivost. V korist vseh zadevnih gospodarskih subjektov nameravam naše instrumente ohraniti učinkovite in pravične.

V Svetovni trgovinski organizaciji (STO) potekajo ponovna pogajanja o mednarodnih pravilih glede trgovinske zaščite. Tam je stališče EU jasno: želimo ohraniti učinkovitost naših instrumentov ter obenem zaščititi naša podjetja pred protekcionističnimi ukrepi drugih. Ta pogajanja v STO in tudi spremembe, ki jih je prinesla Lizbonska pogodba, so pomembne v povezavi s katerim koli pregledom pravil, ki bi se ga želeli lotiti.

Kar zadeva MSP, instrumenti trgovinske zaščite vsekakor predstavljajo izziv za MSP z vidika stroškov in tudi z vidika zapletenosti. Obstaja potreba po zmanjšanju upravnega bremena za MSP v preiskavah trgovinske zaščite. Zato sem naročil študijo, ki bo preučila posebne težave, s katerimi se pri instrumentih trgovinske zaščite spopadajo MSP in možne rešitve za ublažitev teh težav.

Glede institucionalnih vidikov boste ugotovili, da komitološki predlog, ki ga je Komisija predložila marca, določa, da mora biti Parlament v celoti obveščen o postopkih odbora. Komisija bo zagotovila tako informacije o predlaganih ukrepih, glede katerih bodo odbori podali mnenje, pa tudi o končnih ukrepih ter o dokončnem sprejetju s strani Komisije. Parlament lahko kadar koli na zahtevo pridobi dodatne informacije.

V tem kontekstu naj potrdim, da je Komisija dejansko pripravljena podati predlog o uskladitvi instrumentov trgovinske zaščite z novim sistemom nadzora delegiranih in izvedbenih aktov (to je tako imenovani „trgovinski omnibus“). Kakor veste, pa obstaja velika razprava med institucijami o celotnem vprašanju izvedbenih aktov. Komisija pozorno spremlja razpravo in na podlagi stikov z drugimi institucijami ocenjuje, kdaj naj sprejme takšen predlog.

Vendar pa naj pojasnim, da je edino vprašanje, kdaj bo predlog podan, in ne, ali bo podan.

Slišati je bilo tudi posebno vprašanje gospoda Moreira o komitologiji. Glede tega želim biti zelo jasen. V Lizbonski pogodbi ne vidim prav nobenega argumenta, zaradi katerega bi bila komitologija, kadar zadeva trgovino, deležna posebne obravnave, in s tem se ne bomo strinjali. Odločitev je seveda v rokah Parlamenta in Sveta, čeprav bi lahko imela tudi Komisija vlogo, kot bi jo lahko navsezadnje imelo tudi Evropsko sodišče. Uvedba drugačne večine – saj gre v resnici za to – za preglasovanje Komisije pri trgovinskih vprašanjih je za nas nesprejemljiva in je vsekakor nesprejemljiva tudi zame.

Nazadnje, od začetka gospodarske krize smo vsekakor priča povečanju uporabe instrumentov trgovinske zaščite s strani tretjih držav.

Rad bi vam zagotovil, da pozorno spremljamo delovanje trgovinske zaščite s strani tretjih držav in po potrebi ukrepamo – tudi s podrobnim spremljanjem, učinkovito podporo prizadetih izvoznikov EU in seveda s sprožanjem postopkov za reševanje sporov v STO.

V mnogih primerih so ukrepi Komisije privedli do zaključka preiskav brez uvedbe ukrepov. V drugih primerih je pogost izid takšnih posegov manjše število ukrepov za zadevne izvoznike EU.

Slišati je bilo tudi vprašanje o možnih oblikah povračila proti tretjim državam glede pritiskov na evropska podjetja. Glede te zadeve smo prejeli peticije s strani evropskih podjetij, vendar ne bomo razkrili njihovih imen, da bi jih zaščitili. Na primer, v nedavni zadevi, ki vključuje Kitajsko, je Kitajska napadla reševanje spora v STO in komisija nas je podprla, toda nismo objavili imen zadevnih podjetij in mislim, da je to bilo tudi zaradi njihove zaščite.

Zadnji dve vprašanji sta bili, ali bomo pregledali instrumente trgovinske zaščite. Ne bomo, ker resnično verjamem, da to ni potrebno. Glede trgovine je v prihodnjih letih treba opraviti še ogromno je dela in moram reči, da ne želim ponovno odpirati nekaterih razprav s takšnim postopkom pregleda. O tem bi razmislil po zaključku kroga pogajanj v Dohi.

Postavljeno je bilo tudi posebno vprašanje s strani člana Zelenih. Gospod Schlyter, moram reči, da je vaše vprašanje zelo zanimivo, saj kot verjetno veste, te protidampinške zadeve sprožijo podjetja. Sprejeti so na podlagi pritožbe s strani podjetja. Torej, če bi podjetje postavilo vprašanje, ki ste ga vložili glede selitve virov CO2, bi Komisija seveda raziskala in videla, ali bi morali glede zadeve biti sprejeti tudi ukrepi. Toda vprašanje nikakor ne presega obsega argumentov, ki jih preučujemo. Obravnavamo argumente, ki jih predložijo zadevna podjetja, torej če bi nam podjetje predložilo kaj takega, bi zadevo zagotovo preučili.

  Cristiana Muscardini, v imenu skupine PPE. – (IT) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, protidamping predstavlja enega najprodornejših instrumentov za zagovarjanje dostojnosti na področju trgovine v Evropski uniji in s tem omogoča pravično tekmovanje na trgu. Potrebuje jasna in izvršljiva pravila v okviru nove komitologije.

Lizbonska pogodba jasno določa, da je Komisija odgovorna za izvršilne akte. Svet in Parlament sta pristojna za spremljanje dela Komisije. Kompromis, ki ga danes preučujemo, odpravlja vlogo, ki jo je Parlamentu dodelila Lizbonska pogodba, s tem pa bi se lahko ustvaril nov demokratični primanjkljaj znotraj institucij.

Natančneje, ne razumemo in zavračamo predlog o različnem obravnavanju protidampinških ukrepov, ki uvaja elemente samovoljnega sprejemanja odločitev, politizacije in pravne negotovosti, v postopke, ki bi morali namesto tega biti usmerjeni v zaščito upravičenih interesov podjetij, ki so utrpeli škodo zaradi praks nepoštene konkurence.

V časih resne gospodarske krize, kot je sedanja, se zapleteno in morda nespametno zaključevanje protidampinških postopkov zdi neupravičeno in mazohistično. To bi dejansko bil rezultat sedanjega predloga, če ne bi bil spremenjen.

Sklicujemo se na občutek odgovornosti držav članic in Komisije, saj mora biti zagotavljanje večjega razvoja v njihovem skupnem interesu. Razvoj je možen le ob prisotnosti pravil, ki preprečujejo izkrivljanje trga, spoštujejo institucionalne vloge in pospešujejo postopke.

  Mario Pirillo, v imenu skupine S&D. – (IT) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, v zadnjih letih se je povečalo število protidampinških postopkov, prijavljenih s strani Evropske komisije. To je znak, da se je povečalo število nepravičnih praks, ki jih druge države izvajajo proti evropskim podjetjem. Kljub gospodarski in finančni krizi so naši mednarodni partnerji v zadnjih dveh letih sprejeli okrog 332 protekcionističnih ukrepov.

Verjamemo v prosto, a pravično mednarodno trgovino, ki temelji na skupnih pravilih, ki so enaka za vse. Pomembno je, da ščitimo učinkovitost evropskih instrumentov trgovske zaščite, ki so namenjeni popravljanju nezakonitih razmer.

Globoko sem zaskrbljen nad učinki, ki bi jih trenutna prizadevanja za preoblikovanje komitologije lahko imela na učinkovitost teh instrumentov. Z dopuščanjem, da politična in diplomatska pogajanja odločajo o uporabi protidampinških ukrepov, tvegamo popačenje postopka, ki bi moral namesto tega še naprej temeljiti na konkretnih in objektivnih informacijah.

  Jan Zahradil, v imenu skupine ECR. – (CS) Gospod predsednik, rad bi se vrnil k tistemu, o čemer je moj kolega, gospod Sturdy, tukaj govoril. Protidamping je dober služabnik, a slab gospodar. Tako kot lahko služi za zaščito evropskih podjetij in evropskega gospodarstva pred nepravično konkurenco in nepravičnimi trgovskimi praksami, se lahko žal tudi zlorabi za interese protekcionizma za zaprtje evropskih trgov pred uvozi iz tretjih držav. Zato pozivam Komisijo in vas, komisar, da ne dovolite takšnega razvoja ter da lahko posvarimo pred zlorabljanjem protidampinških ukrepov za interese protekcionizma in za interese zapiranja evropskega trga in evropskega gospodarstva pred preostalim svetom. Menim, da nam to ne bi koristilo, in menim, da zaprta trdnjava Evropa ne bi koristila nikomur, in menim, da zgodovina vedno kaže, da ima Evropa, če je odprta in sodeluje s preostalim svetom, od tega vedno koristi. Prosim, upoštevajte to.

  Elisabeth Köstinger (PPE). – (DE) Gospod predsednik, poceni delovna sila in socialni damping sta pogosto uporabljeni metodi v državah v razvoju in vzponu. Problem protidampinga kaže, kako pomembno je med pogajanji o sporazumih o prosti trgovini s tretjimi državami pozivati zlasti k okoljskim in socialnim standardom in tudi k ukrepom trgovinske zaščite. Evropska podjetja vseh področij proizvodnje ne smejo biti v slabšem položaju zaradi svojih standardov visoke kakovosti, ki se seveda odražajo v njihovih cenah. V zvezi s tem me zelo skrbi razvoj sedanjih pogajanj z državami Mercosur.

Ne smemo odpreti vrat socialnemu dampingu, temveč moramo vključiti trajnostni pristop v trgovinske sporazume. Damping je velik problem v kmetijski industriji, zlasti ko privede do izginotja malih neodvisnih kmetij, ki jih nadomestijo kmetijska podjetja.

V tem kontekstu bi želela poudariti poročilo na lastno pobudo o trgovinskih odnosih med EU in Latinsko Ameriko. V poročilu so jasno obrazloženi pomisleki Evropske unije glede socialnih, okoljskih in proizvodnih standardov. Rada bi se zahvalila poslancem, ki so Komisiji postavili to pomembno vprašanje.

  Karel De Gucht, član Komisije. – Gospod predsednik, to bo zelo kratek odgovor. Odgovoriti moram še na vprašanje gospoda Scholza glede zadeve podjetja Saint-Gobain in steklenih vlaken.

Protidampinške dajatve lahko podražijo dobavo – tudi za MSP. Komisija izračunava ta morebiten vpliv na podlagi preiskave javnega interesa. Mala in srednje velika podjetja lahko sodelujejo v postopku. Imamo linijo za pomoč MSP za lažje sodelovanje. Kljub temu pa je v tej zadevi vpliv majhen, saj ima Kitajska le 14 % trga EU.

Glede vprašanja gospoda Zahradila o uporabi instrumenta za trgovinsko zaščito kot protekcionističnega orodja in o tveganju, da bi se to zgodilo, je edini dejavnik, ki vpliva na število zadev, število pritožb, ki jih prejme Komisija in kakovost predloženih dokazov. Politika trgovinske zaščite Komisije je sistem, ki temelji na pravilih v skladu s pravili STO. Če je pritožba vložena in obstaja dovolj dejanskih dokazov o obstoju dampinga, potem Komisiji ne rpeostane nič drugega, kot da sproži preiskavo.

  Predsednik. – Razprava je končana.

Pisne izjave (člen 149)

  Jarosław Kalinowski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Za zaščito evropskega gospodarstva je treba uvesti učinkovite omejitve v procesu lobiranja za proizvode, ki izvirajo iz tretjih držav. Ti proizvodi so pogosto izdelani iz materialov, ki vsebujejo okolju in tudi ljudem škodljive snovi. Očiten primer so otroške igrače – nevarne sestavine v barvilih ali plastičnih delih lahko povzročijo zdravstvene težave in slaba izdelava lahko povzroči nesrečo, ki se konča z obiskom bolnišnice. Natanko tako, seveda – z uporabo cenenih materialov in brez upoštevanja izdelave – je mogoče doseči nizke maloprodajne cene in preplaviti trge. Dosledno moramo povečati nadzor nad proizvodnjo uvoženih predmetov in zagotoviti učinkovito izvrševanje zakonodaje, ki ureja vnos poceni proizvodov iz tretjih držav na evropski trg. Instrumenti trgovinske zaščite morajo biti učinkoviti in morajo vsem našim podjetjem zagotavljati poštene pogoje konkurence.