Kazalo 
Dobesedni zapisi razprav
PDF 3884k
Sreda, 24. november 2010 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL
1. Otvoritev seje
 2. Trgovinski sporazum za boj proti ponarejanju (ACTA) (vloženi predlogi resolucij): gl. zapisnik
 3. Izvedbeni ukrepi (člen 88 poslovnika): gl. zapisnik
 4. Sklepi seje Evropskega sveta o gospodarskem upravljanju (28.–29. oktober) (razprava)
 5. Dobrodošlica
 6. Sklepi seje Evropskega sveta o gospodarskem upravljanju (28.–29. oktober) (nadaljevanje razprave)
 7. Izidi vrhunskega srečanja skupine G20 (razprava)
 8. Čas glasovanja
  8.1. Predlog spremembe proračuna 8/2010: Oddelek III - Komisija - Evropski socialni sklad: poplave na Irskem - dokončanje ESS - Cilj 1 (2000 do 2006) (A7-0327/2010, László Surján) (glasovanje)
  8.2. Protokol k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in Republiko Moldavijo (A7-0300/2010, Graham Watson) (glasovanje)
  8.3. Informacije o zdravilih na recept (zakonik Skupnosti o zdravilih) (A7-0290/2010, Christofer Fjellner) (glasovanje)
  8.4. Informacije o zdravilih na recept (postopki Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil) (A7-0289/2010, Christofer Fjellner) (glasovanje)
  8.5. Omejevanje uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi (A7-0196/2010, Jill Evans) (glasovanje)
  8.6. Trgovinski sporazum za boj proti ponarejanju (ACTA) (B7-0617/2010) (glasovanje)
 9. Obrazložitev glasovanja
 10. Popravki in namere glasovanja: glej zapisnik
 11. Finančni nadzor (podpis aktov)
 12. Sprejetje zapisnika predhodne seje: gl. zapisnik
 13. Na poti k novi energetski strategiji za Evropo 2011–2020 (razprava)
 14. Priprave na konferenco o podnebnih spremembah v Cancunu (29. november–10. december) (razprava)
 15. Prihodnost strateškega partnerstva med Afriko in EU v pričakovanju 3. vrha EU-Afrika (razprava)
 16. Razmere v Zahodni Sahari (razprava)
 17. Zahteva za odvzem poslanske imunitete: glej zapisnik
 18. Sestava odborov in delegacij: glej zapisnik
 19. Ukrajina (razprava)
 20. Človekove pravice, socialni in okoljski standardi v mednarodnih trgovinskih sporazumih - Mednarodna trgovinska politika v okviru zahtev glede podnebnih sprememb - Družbena odgovornost gospodarskih družb v mednarodnih trgovinskih sporazumih (razprava)
 21. Protidampinški primeri – stanje in obeti (razprava)
 22. Dnevni red naslednje seje: gl. zapisnik
 23. Zaključek seje


  

PREDSEDSTVO: JERZY BUZEK
predsednik

 
1. Otvoritev seje
Video posnetki govorov
  

(Seja se je začela ob 09.05)

 

2. Trgovinski sporazum za boj proti ponarejanju (ACTA) (vloženi predlogi resolucij): gl. zapisnik

3. Izvedbeni ukrepi (člen 88 poslovnika): gl. zapisnik

4. Sklepi seje Evropskega sveta o gospodarskem upravljanju (28.–29. oktober) (razprava)
Video posnetki govorov
MPphoto
 

  Predsednik. – Naslednja točka je pomembna razprava o sklepih seje Evropskega sveta o gospodarskem upravljanju (28.–29. oktober) [2010/2654(RSP)].

V dvorani bi rad pozdravil predsednika Sveta gospoda Van Rompuya in predsednika Komisije gospoda Barrosa. Z nami so tudi predstavniki belgijskega predsedstva in Komisije. Začeli bomo z informacijami, ki nam jih bo posredoval predsednik Sveta gospod Van Rompuy.

 
  
MPphoto
 

  Herman Van Rompuy, predsednik Evropskega sveta. – Gospod predsednik, seja Evropskega sveta 28. in 29. oktobra je bila osredotočena na gospodarsko upravljanje naše Unije, zlasti s poročilom projektne skupine za gospodarsko upravljanje. Poročilo, ki ga je odobril Svet, in nadaljnje dogajanje – mislim predvsem na Irsko – sta na splošno ponazorila pomen te zadeve, še posebej pa pomen potrebe po finančnem mehanizmu, ki ga je mogoče hitro uporabiti in ki smo ga določili maja.

Spoštujem hitrost ukrepanja finančnih ministrov v zadnjem tednu in poudarjam, da to ponazarja raven naše odločenosti, da zagotovimo stabilnost evra.

„Finančna podpora EU in evrskega območja bo zagotovljena v okviru močnega političnega programa, ki ga bosta Komisija in MDS v sodelovanju z Evropsko centralno banko oblikovala na pogajanjih z irskimi oblastmi. […] Glede na trdne temelje irskega gospodarstva bi moralo odločno izvajanje programa omogočiti oživitev trdne in zdržne rasti ter zagotoviti ekonomsko in socialno kohezijo.“ Tu sem navedel ministre evrske skupine in Sveta ECOFIN.

Projektna skupina ni bila medvladna konferenca, temveč pregled naših metod dela, prednostnih nalog in postopkov na tem področju. Prizadevali smo si doseči pravo ravnovesje med določitvijo celovitega evropskega okvira glede potrebe po preprečevanju prekomernih fiskalnih primanjkljajev in gospodarskih neravnovesij znotraj Unije na eni strani ter omogočanjem, da se nacionalne vlade v skladu s svojimi nacionalnimi političnimi postopki in evropskim pravom svobodno odločajo glede tega, kaj želijo obdavčiti in kako želijo oblikovati porabo, na drugi strani.

Želimo zagotoviti, da bodo vse države članice v celoti upoštevale učinek gospodarskih in fiskalnih odločitev na svoje partnerice in stabilnost Evropske unije kot celote. Obenem želimo okrepiti sposobnost na ravni Unije za odzivanje v primerih, ko politike v državi članici predstavljajo tveganje za preostanek Unije.

Tako kot druga priporočila projektne skupine so tudi ta priporočila zelo podobna predlogom Komisije. Prav tako sem o teh vprašanjih dvakrat razpravljal z vodjami skupin v Evropskem parlamentu in predsedniki pristojnih odborov v skladu z obliko, ki ste jo zahtevali.

Eno pojasnilo. Nekateri pravijo, da so razočarani, ker pri odločanju ni več samodejnosti. Torej, več samodejnosti je ravno tisto, kar predlagamo. Svet – in to je bil Svet v skladu s Pogodbo – bo odločal o sankcijah na podlagi tako imenovane „obratne večine“. To pomeni, da velja predlog Komisije glede sankcij, razen če kvalificirana večina glasuje proti temu predlogu, medtem ko je do zdaj večina morala odobriti sankcije.

Še pred nekaj tedni so nekatere države članice zelo nasprotovale obratni večini. To je resnično napredek; poleg tega je projektna skupina predlagala celo vrsto drugih ukrepov za okrepitev Pakta za stabilnost, kot so boljše usklajevanje politik – evropski semester –, dobra statistika in neodvisni fiskalni sveti.

Države članice se morajo zavedati, da njihove politične odločitve vplivajo na vse njihove partnerice in Unijo kot celoto. To je pomemben nauk krize. Splošna pripomba: projektna skupina je bila politični okvir, namenjen temu, da se hitro doseže soglasje. Zdaj je treba vse napredke, ki smo jih dosegli, pretvoriti v zakonodajna besedila. To delo morajo opraviti Komisija, Svet in Parlament. Prepričan sem, da bodo vse institucije ohranile zagon. To je izjemno pomembna odgovornost.

Tretji in zadnji glavni element projektne skupine me je privedel tudi do nadaljnjih ukrepov po poročilu projektne skupine. Priporočamo trden in verodostojen trajni krizni mehanizem za zaščito finančne stabilnosti evrskega območja kot celote. Vsi voditelji držav ali vlad so se strinjali s to potrebo in s tem, da je za to potrebna omejena sprememba Pogodbe.

Preden končam s to točko, bi rad poudaril, da pri delu v zvezi s Paktom za stabilnost ne gre samo za kaznovanje držav članic ali popravljanje napak iz preteklosti. Na to delo je treba gledati v širšem kontekstu. Ne smemo pozabiti na širši izziv izboljšanja strukture, stopenj zdržne rasti in splošne gospodarske uspešnosti Evrope.

To je bilo središče strategije EU 2020, o kateri se je na začetku leta dogovoril Evropski svet. Odgovor tistim, ki jih skrbi, da se bodo zaradi varčevanja na fiskalnem področju zmanjšale stopnje gospodarske rasti, sta večja osredotočenost na temeljne strukturne dejavnike, ki ovirajo našo gospodarsko uspešnost, in izboljšanje teh dejavnikov. To bo glavni cilj sej Evropskega sveta februarja in marca naslednje leto.

Evropski svet je na kratko razpravljal tudi o proračunskih zadevah EU, to razpravo pa je med drugim spodbudil govor vašega predsednika na otvoritvi naše seje. Dogovorili smo se, da bomo o tem ponovno razpravljali decembra.

Medtem je v naših sklepih navedeno samo, da je, navajam, „pomembno, da se tudi v proračunu Evropske unije in prihodnjem večletnem finančnem okviru odražajo prizadevanja držav članic za konsolidacijo, katerih cilj je večja vzdržnost primanjkljaja in dolga. Evropski svet bo na svojem naslednjem zasedanju razpravljal o tem, kako bi lahko porabo na evropski ravni ustrezno prilagodili temu cilju, pri čemer bo“ – in to poudarjam – „upošteval vloge različnih institucij in potrebe, povezane z izpolnjevanjem evropskih ciljev“.

Naj vam ponovno zagotovim, da priznavamo novo vlogo Parlamenta v skladu z Lizbonsko pogodbo. Seveda pa se kot Evropski svet nismo opredelili do proračunskega postopka za leto 2011, saj sta za to pristojna Svet ministrov in Parlament.

Kot predsednik Evropskega sveta pozivam vse zadevne strani, naj nadaljujejo svoja posvetovanja, da se s kar se da majhno zamudo doseže kompromis glede proračuna za leto 2011. V kompromisu je treba upoštevati različne pomisleke, obenem pa seveda spoštovati pogodbe.

Ta seja Evropskega sveta je – tako kot bodo vse seje Evropskega sveta – služila tudi temu, da se pripravijo skupna stališča za Evropsko unijo pred večjimi mednarodnimi dogodki. V tem primeru smo pozornost namenili pripravi na vrh G20, na konferenco v Cancúnu o podnebnih spremembah in na številna dvostranska vrhunska srečanja.

V zvezi z vrhom G20, ki je zdaj seveda že mimo, smo se dogovorili glede prednostnih nalog, ki so jih potem spodbujali predstavniki Unije in držav članic EU, ki so članice G20. Mednje spada zagotovitev odobritve sporazumov Basel III o kapitalskih zahtevah in reformi MDS. Glede slednje bi rad poudaril, da je to prelomno reformo omogočil odprt in konstruktiven pristop Evropejcev. Odrekli smo se dvema sedežema, da je bilo mogoče doseči končni sporazum, in tako prevzeli velik del prizadevanj za prilagoditev.

Kar zadeva vprašanje neravnovesij v svetovnem gospodarstvu in politike menjalnih tečajev, so bile razprave pred zasedanjem G20 napete. Vrh je pripravil pravilno analizo in se dogovoril o postopku. Pozdravljamo odločitvi, da se določi sklop kazalnikov za neravnovesja in da se v letu 2011 pripravi ocena. Zdaj je nujno, da se dogovorimo o političnih sklepih in po potrebi o popravljalnem ukrepu na podlagi te ocene.

Kar zadeva Cancún, je Evropski svet pripravil tudi stališče EU za pogajanja, ki se bodo začela konec tega meseca. Po lanski konferenci v Københavnu so potekali številni pogovori – uradni ali neuradni –, vendar so ti pogovori počasni in še vedno zelo težki. Cancún bo verjetno le vmesni korak proti globalnemu okviru za boj proti podnebnim spremembam. Evropska unija to seveda obžaluje.

Za konec, v zvezi z našimi dvostranskimi vrhunskimi srečanji je Evropski svet razpravljal o naših prednostnih nalogah in strategijah za prihodnja vrhunska srečanja, namreč za srečanja z Združenimi državami, Rusijo, Ukrajino, Indijo in Afriko. To je izjemno koristno za predsednika Barrosa in zame in zagotavlja, da ob takih priložnostih ne bova govorila samo v imenu bruseljskih institucij, temveč v imenu vseh 27 držav. Moj namen je, da to postane stalnica sej Evropskega sveta.

Kolegi, s tem sem končal svoj povzetek zadnje seje Evropskega sveta, ki je potekala pred skoraj enim mesecem. Vsekakor pa bom vodjem vaših političnih skupin še naprej poročal takoj, v nekaj urah po koncu vsake seje Evropskega sveta. Veselim se predstavitve vaših stališč.

 
  
MPphoto
 

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. – Gospod predsednik, spoštovani poslanci, če je en teden v politiki veliko časa, se en mesec lahko zdi cela večnost. Veliko se je zgodilo od zadnje seje Evropskega sveta, ne nazadnje nedavni dogodki na Irskem. Načrtovani ukrep je nadaljnji, odločilni korak za zagotovitev finančne stabilnosti Irske, evrskega območja in celotne Evropske unije. Instrumenta, ki smo ju vzpostavili maja, sta učinkovito orodje, ki lahko opravi delo, za katerega je zasnovano. Irska mora obravnavati zelo specifična vprašanja in ta instrumenta se lahko odzoveta na to. To posredovanje bi moralo irskemu gospodarstvu zdaj omogočiti, da spet vzpostavi zdržno rast na podlagi svojih temeljnih prednosti.

Zadnji meseci so bili izziv. Prišli smo zelo daleč, vendar delo še ni končano. Naše gospodarsko upravljanje se preoblikuje. Projektna skupina, ki ji predseduje predsednik Van Rompuy, je predstavila svoje rezultate, ki so zelo pozitivni. Tej skupini je z znatnimi vložki Komisije uspelo doseči obsežno konvergenco glede zakonodajnih predlogov Komisije, zajela pa je tudi nekaj drugih zelo pomembnih vidikov gospodarskega upravljanja.

Izjemno pomembno je, da so se ohranili strožji davčni predpisi in obsežnejši gospodarski nadzor – to dvoje je temelj svežnja Komisije. Že velikokrat sem poudaril pomen tega, da novi okvir kar se da hitro postane pripravljen za izvajanje, zato sem bil zadovoljen, da je Evropski svet podprl našo zamisel o pospešenem pristopu in si zadal cilj, da se dogovor o zakonodajnih predlogih Komisije doseže do poletja 2011.

Treba je omeniti, da so se vprašanja, ki so se septembra porajala glede tega, da Komisija predlaga zakonodajne predloge, zdaj spremenila v željo, da se pospeši sprejemanje teh predlogov. Zdaj mora v prihodnjih mesecih potekati običajni zakonodajni postopek. Zanašam se na to, da bo metoda Skupnosti delovala tako dobro kot vedno ter nam pomagala okrepiti gospodarsko upravljanje na evrskem območju in v Evropi.

Prepričan sem, da bomo imeli na koncu stroge predpise, ki bodo temeljili na ustreznih spodbudah za skladnost, polavtomatičnem izvajanju in učinkovitem okviru za obravnavanje obsežnejših makroekonomskih neravnovesij. Potrebujemo okrepljeno in strogo gospodarsko upravljanje zato, da vzpostavimo stabilno in zdržno rast, ki je ključna za zaposlovanje in blaginjo naših državljanov.

Trajen mehanizem za reševanje krize za evrsko območje je bistveni del te sestavljanke. Začasni mehanizem, ki velja zdaj, bo prenehal veljati leta 2013, zato je nujno, da se do takrat vzpostavi nekaj, kar je verodostojno, trdno, trajno in utemeljeno na bistvenih tehničnih dejstvih. Zato je Komisija že začela s pripravljalnim delom v zvezi s splošnimi lastnostmi prihodnjega novega mehanizma za evrsko območje. Na ta mehanizem, ki ga pripravljamo ob intenzivnem posvetovanju s predsednikom Evropskega sveta, je treba gledati v okviru splošnega prizadevanja za okrepitev gospodarskega upravljanja v Evropski uniji in na evrskem območju.

Rad bi pojasnil, da bo mehanizem ostal „evropska“ pobuda, tudi če se bo financiral iz nacionalnih proračunov, in bo za svoje delovanje seveda lahko uporabljal strokovno znanje in izkušnje, neodvisnost in nepristranskost Komisije. Mehanizem bodo sestavljali trije glavni elementi: program makroekonomske prilagoditve, ureditev financiranja in vključitev zasebnega sektorja. Za slednjo je možnih veliko oblik, vendar želim pojasniti predvsem to, da bo vključenost zasebnega sektorja, kakršna koli že bo, veljala šele po letu 2013.

Voditelji držav ali vlad so soglasno sprejeli sklep, da je za vzpostavitev tega mehanizma potrebna sprememba Pogodbe. Ko smo lani sklenili Lizbonsko pogodbo, si ni nihče predstavljal, da bo kdo tako kmalu predlagal nove spremembe. Vsi vemo, da to ni nikoli enostaven postopek, in vsi se zavedamo nevarnosti. To je eden od razlogov, zakaj sem – na seji Evropskega sveta in tudi prej – pojasnil, da ne smemo sprejeti revizije Pogodbe, ki postavlja pod vprašaj glasovalne pravice držav članic. Vesel sem, da je bil ta argument sprejet in da bo vsaka revizija omejena – pravzaprav kirurška.

Prav tako je smiselno, da imamo kar se da enostaven postopek. Zato bi posvaril pred skušnjavo, da bi se to začelo povezovati z drugimi, s tem nepovezanimi temami.

Vsi ti ukrepi ne potekajo ločeno od vsega drugega. Seja Evropskega sveta, vrh G20, vrhunsko srečanje EU in Združenih držav v Lizboni prejšnji konec tedna so vmesne postaje, del našega širšega načrta za ponovno vzpostavitev stabilnosti in rasti v Evropi. O vrhu G20 bomo razpravljali v naslednji razpravi v tem parlamentu, zato naj se za zdaj zelo na kratko osredotočim na zelo pomembno vrhunsko srečanje EU in Združenih držav v Lizboni.

Vzdušje na vrhunskem srečanju je bilo prisrčno, prijazno in osredotočeno. Oba s predsednikom Van Rompuyem sva se strinjala s predsednikom Obamo, da je potrebna čezatlantska agenda za rast in zaposlovanje, vključno z zbliževanjem zakonodaj in zgodnjimi posvetovanji o vprašanjih, kot so konkurenčnost in globalna reforma. Ministrom in komisarjem smo naročili, naj nadaljujejo s tem konkretnim delom, predvsem prek čezatlantskega ekonomskega foruma.

Tudi svetovno gospodarstvo, G20 in gospodarstva v vzponu so bili na dnevnem redu. Menim namreč, da bo Evropska unija lahko dosegla svoje cilje samo, če bomo vključili vsa politična področja; če bomo unovčili odnos, ki ga imamo z vsemi našimi ključnimi partnerji; če bomo vzvod, ki nam je na voljo, uporabili na integriran način na vseh ravneh – na nacionalni, evropski in globalni ravni. Nekaj je jasno – naš zunanji vpliv bo večji, če se bomo lahko dogovorili med seboj, znotraj Evropske unije. V zvezi s tem me skrbi, da nekatera novejša stališča niso prispevala k osredotočenosti in usklajenosti našega skupnega ukrepanja.

Menim, da napredek, ki smo ga do zdaj dosegli na področju gospodarskega upravljanja, kaže na to, da z zadostno politično voljo vseh strani Evropa lahko postane močnejša svetovna sila, kar bo koristilo našim državljanom, vendar si bodimo na jasnem, da za to potrebujemo politično voljo in predanost skupnemu cilju ne samo v evropskih institucijah, temveč v vseh naših državah članicah. Danes želim pozvati k večji usklajenosti, večjemu zbliževanju in večji predanosti skupnemu cilju.

 
  
MPphoto
 

  Joseph Daul, v imenu skupine PPE.(FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v javnomnenjski raziskavi, ki sem jo prebral včeraj v časopisu, je navedeno, da 70 % Francozov meni, da so še zmeraj sredi krize in da kriza še ni odpravljena. Prepričan sem, da bi bil rezultat obsežnejše raziskave v Evropi enak.

Zato moramo obravnavati utemeljeno zaskrbljenost naših državljanov. Naši državljani živijo v težkih časih in se ne morejo sprijazniti s počasnim in zapletenim postopkom odločanja na evropski in globalni ravni. Veliko teh ljudi me je tudi vprašalo, kaj delamo mi in kaj dela Evropa zanje in za njihove družine. Ljudje so prestrašeni. Obenem opažam, da čedalje več politikov in čedalje več držav, celo v tem parlamentu, uporablja ta strah in to zaskrbljenost, z njima manipulira in ju izkorišča, nima pa nobenih predlogov.

Ta populistični pristop, ki kvari našo politiko, je resen in tu bi rad omenil, da se dejanskih in resnih težav, s katerimi se naše države in Evropa spopadajo v svetu, ne rešuje na tak način. Menim, da morajo politične stranke in parlamentarne skupine, ki nasprotujejo takemu populizmu in demagogiji, odločneje nastopiti proti temu.

Ne, odgovor na krizo ni to, da se krizi umaknemo ali da se zatečemo k protekcionizmu. Ne, ni hitre ali enostavne rešitve za krizo, s katero se spopadamo. Ne, ne moremo obrniti hrbta solidarnosti ali prizadevanjem za okrepitev vseh naših držav zaradi globalizacije, potem pa na koncu ugotoviti, da v težkih časih potrebujemo partnerje.

Dogodki na Irskem nam morajo biti v poduk in to ni kritika Irske, predsednika Sveta ali predsednika Komisije. To nam mora biti v poduk, ker težav, s katerimi se spopada ta država, niso povzročile samo banke, temveč tudi dolgoletna fiskalna in gospodarska politika sedanje vlade. Keltski tiger, ki je bil odgovoren le za lastno rast in je imel neznačilen davčni sistem, minimalno pravno ureditev bančništva in investicijska pravila, kakršnih nima nobena druga država v Evropski uniji, je danes priča razblinjenju svojega nepremičninskega balona, zadolženosti gospodinjstev, rekordni brezposelnosti in ohromljenemu bančnemu sektorju. Irska vlada je dala jamstvo za celotni bančni sistem in mu namenila 480 milijard EUR ali trikrat toliko, kolikor znaša njen BDP, zaradi česar se je njen javnofinančni primanjkljaj povišal na 32 %.

Danes je irska vlada zahtevala evropsko solidarnost in jo upravičeno dobila. To pozdravljam in, kakor je v ponedeljek prav tu, v tem parlamentu povedal komisar Rehn, bo pomoč, ki naj bi jo Irska kmalu prejela, zagotovila stabilnost celotnega evrskega območja. Vendar, ali je irska vlada to evropsko solidarnost, ki jo Dublin danes upravičeno prejema, tako kot jo je ob pridružitvi EU, pokazala v preteklih letih?

Kolikokrat so države članice poskušale uskladiti obdavčevanje – temeljni pogoj za dobro upravljanje evra, kot je danes še kako jasno? In vsakič je temu nasprotovalo istih nekaj držav.

Na nikogar ne kažem s prstom, menim pa, da je napočil čas, da se česa naučimo iz takšnega obnašanja za prihodnost. Kakor sem v tem parlamentu večkrat povedal, je kriza priložnost za spremembo in ne smemo se bati tega, da bi spremenili nekatere naše navade, ki niso imele pozitivnega vpliva, na katerega smo se zanašali.

Gospe in gospodje, ukrepi, ki jih je pred nekaj tedni sprejel Evropski svet, in smernice, ki so bile dogovorjene na vrhu G20 v Seulu, predstavljajo korak v pravo smer, vendar niso dovolj daljnosežne. Povedano drugače, zavedati se moramo, da je sodelovanje v Evropi in med velikimi regionalnimi bloki potrebno za obravnavanje nestabilnosti finančnih trgov in trgovinskih neravnovesij, pa tudi za preprečevanje valutne vojne.

Vsi vemo, da pri vseh teh vprašanjih naše države same ne bodo mogle najti zdržne dolgoročne rešitve, da bi izpolnile pričakovanja 500 milijonov Evropejcev, ki, kakor sem povedal na začetku, od svojih politikov – torej vseh nas tukaj in doma v naših glavnih mestih – pričakujejo, da bodo sprejeli odločitve, ki so usmerjene v prihodnost.

Predsednik Sveta, če smo se česar koli naučili iz krize, smo se naučili tega, da včerajšnje rešitve niso nujno jutrišnje rešitve. Plačujemo visok davek, ker to spoznavamo v času krize, vendar bomo plačali še višji davek, če tega ne bomo začeli upoštevati. Evropske institucije in vlade naših držav članic pozivam, naj se spremenijo, naj jim bo kriza v politični poduk in naj solidarnosti ne zahtevajo več samo takrat, ko je že prepozno.

Gospod predsednik, za konec bi rad dodal še nekaj. Pri tem ne gre za boj med Svetom in Parlamentom; gre za izvajanje pogodb, za izkazovanje solidarnosti in za sodelovanje. To je sporočilo, ki bi vam ga rad posredoval, tako da bomo krizo lahko premagali v korist naših sodržavljanov.

 
  
MPphoto
 

  Martin Schulz, v imenu skupine S&D.(DE) Gospod predsednik, ko sem poslušal predsednika Evropskega sveta, sem slišal drugačen ton, kot ga je imel predsednik Komisije. Predsednik Sveta nam je predložil poročilo in, gospod Van Rompuy, če si dopustim, da me poročilo prevzame, potem res lahko pridem le do sklepa, da je vse v najlepšem redu. A če prisluhnem gospodu Barrosu, dobim bolj vtis, da – navajam – „nekatera novejša stališča niso prispevala k usklajenosti“. To je predsednik Komisije povedal o Svetu, za katerega nam pravite, da je popolnoma usklajen.

Ne, resničnost v Evropi je nekoliko drugačna. Resničnost v Evropi je takšna, da je EU razdeljena na tri dele: na nemško-francoske nosilce odločanja, preostanek evrskega območja in preostanek, ki ni del evrskega območja, s posebnim položajem za Združeno kraljestvo. To je resničnost v Evropi.

Posebni položaj Združenega kraljestva si je treba še posebej dobro ogledati. Nemško-francosko partnerstvo za odločanje gospe Merkel in gospoda Sarkozyja se je dogovorilo z gospodom Cameronom. To vemo vsi in to je treba tudi odkrito povedati. Dogovor pa je tak: „Za Pakt za stabilnost potrebujem revizijo Pogodbe.“ „V redu,“ reče gospod Cameron, „to zame ni ravno lahka naloga, ker imam v spodnjem domu poslance, tako imenovane backbencherje, ki tega ne želijo, dobim pa zato drugačen proračun.“ Gospa Merkel in gospod Sarkozy potem rečeta: „Dobro, pa naredimo tako.“

To je resničnost v Evropi. Ne samo, da to nima nič opraviti z duhom Skupnosti, to je pristop, ki bo uničil usklajenost Evropske unije in bo dolgoročno uničil tudi Evropsko unijo. Bojim se, da si nekateri želijo, da bi se to zgodilo. Temu navdušeno ploskajo. Ti poslanci sedijo tamle.

(Aplavz)

Če ne želimo, da bi ti ljudje v prihodnosti odločali o tej celini, moramo Evropo popeljati v drugo smer.

(Medklici)

Poskušal bom nadaljevati. Gospod Langen se vedno zelo hitro razburi. Reforma Pakta za stabilnost v EU je postala odvisna od soglasja države, ki sploh ni del evrskega območja. Gospa Merkel se strinja z revizijo Pogodbe v času, ko nihče v tem parlamentu ne more napovedati, kaj se bo zgodilo na Irskem. Poleg tega ne vem, ali bo revizija Pogodbe EU na Irskem sprejeta tako zlahka, kakor to prikazuje vaše poročilo o seji Evropskega sveta.

Gospa Merkel pravi, da je treba vključiti zasebni sektor. Zastavil bi vam vprašanje, gospod Rehn, glede zasebnega sektorja na Irskem. Kako so irske banke pravzaprav lahko opravile teste izjemnih situacij? Ali nam lahko razložite to?

Ravnanje gospe Merkel predstavlja test izjemnih situacij za evro. Povedal vam bom, kaj se dogaja: vključenost zasebnega sektorja je dobra in prav je, da je ta sektor vključen. V Evropskem parlamentu – in pri tem vztrajam – smo s širokim soglasjem določili, na kakšen način bo vključen zasebni sektor, namreč z uvedbo vseevropskega davka na finančne transakcije.

(Aplavz)

O tem so na kratko razpravljali na vrhu G8, potem pa so rekli: „Ne, nočemo davka na finančne transakcije.“ Mi smo odvrnili: „V redu, potem pa ne.“ Davek na finančne transakcije je bil pokopan popoldne ob kavi. Če obstaja način za vključitev zasebnega sektorja, ki dejansko vpliva na ta zasebni sektor, potem je to ta davek. Zdaj se govori, da tega noče Združeno kraljestvo. Ali Združeno kraljestvo dejansko odloča o vsem v Evropi? Kaj pa če bi z davkom na finančne transakcije najprej začeli na primer na evrskem območju in rekli, da bomo na ta način pobirali dajatve od zasebnega finančnega sektorja na evrskem območju?

(Medklici)

Samo ponovil bom, kar je rekel, tako da bo to lahko povedal tolmač: „En narod, ena država, en voditelj.“ To je rekel ta človek.

Sem že skoraj pri koncu. Samo ko ta poslanec hodi po dvorani in vzklika: „En narod, ena država, en voditelj!“ lahko rečem le: ljudje, ki so to govorili v Nemčiji, so ljudje, proti miselnosti katerih se borim, vendar menim, da je ta gospod bliže tej miselnosti kot jaz.

 
  
MPphoto
 

  Joseph Daul (PPE).(FR) (namenjeno gospodu Bloomu) Ne morem sprejeti tega, kar ste rekli. Živimo v demokratičnem času in demokratičnem sistemu. Prosil bi vas za uradno opravičilo, sicer bomo vložili uradno tožbo. Nekateri ljudje so rekli še kaj manj od tega – to ni prav.

(Aplavz)

Toliko da ni dodal, da so se za rešitev vprašanja zgradila koncentracijska taborišča.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Spoštovani kolegi, nadaljevati moramo. To bom upošteval. Naj vam preberem člen 152(1) Poslovnika: „Predsednik na red opomni vsakega poslanca, ki moti nemoten potek seje ali katerega ravnanje ni v skladu z določbami iz člena 9.“ Prosim vas, kolega, da se opravičite dvorani.

 
  
MPphoto
 

  Godfrey Bloom (EFD). – Mnenja, ki jih izrazil Herr Schulz, ustrezajo temu. On je nedemokratičen fašist.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Kolegi, pričakovali smo nekaj povsem drugega. Ne želimo, da je naša razprava motena na tak način. Kolega, poklical vas bom na sestanek z menoj, da se odločiva o nadaljnjih ukrepih.

Naša razprava ne more potekati v takšnem vzdušju. Kolega, kakor vidite, dvorana zelo odločno nasprotuje vašemu obnašanju. Člen 152(3) bom prebral v svojem maternem jeziku.

 
  
 

„Če se motenje nadaljuje ali ob novi kršitvi reda, lahko predsednik kršitelju vzame besedo in ga da za preostanek seje odstraniti iz sejne dvorane. Tak ukrep lahko uporabi tudi takoj in brez drugega poziva k redu, če gre za izjemno moteče ravnanje. Generalni sekretar nemudoma poskrbi, da se disciplinski ukrep izvrši s pomočjo pristojnega osebja in, če je to potrebno, varnostne službe Parlamenta.“

Gospod Bloom, kakor vidite, večina poslancev v dvorani meni, da je vaše obnašanje popolnoma nesprejemljivo. Tudi zame je vaše obnašanje nesprejemljivo. Zato vas moram prositi, da zapustite dvorano.

 
  
 

Kakor veste, lahko razpravljate in izražate svoje mnenje, vendar ne tako, da motite drug drugega. Sicer ne moremo ohraniti reda v naši dvorani.

 
  
MPphoto
 

  Guy Verhofstadt, v imenu skupine ALDE.(FR) Gospod predsednik, najprej, menim, da je to, kar se je zgodilo, zelo resno. Prav tako menim, da se morajo politične skupine danes odzvati s skupnim stališčem glede tega, in upam, da vse politične skupine, razen seveda skupine tega poslanca, zelo jasno podpirajo ukrepe, ki ste jih sprejeli za to, da se to ne bo nikoli več ponovilo.

(Aplavz)

Menim, da to, kar je gospod Daul povedal o Irski, popolnoma drži – ker je v celoti analiziral položaj Irske –, vseeno pa bi mu rad povedal, da se Irska nikoli ne bi spopadala s težavami, s katerimi se spopada danes, če bi na začetku finančne krize oktobra 2008 oblikovali evropski načrt za reševanje bank, kakor je predlagala Komisija, a so to zavrnile države članice. Ta predlog je bil oktobra 2008 zavrnjen z besedami: „Ne, to ni potrebno. V Nemčiji imamo dovolj denarja za to, da sami odpravimo svoje težave.“ No, pa smo videli, kaj je nastalo iz tega.

Drugič, rad bi omenil sedanje vprašanje, ker je z njim še vedno povezana napetost. Kar se tiče mene, upam, da se bo evro jutri ali pojutrišnjem spet stabiliziral, saj se še vedno ni. Zato menim, da je treba to, kar sta včeraj povedala predsednik Evropske centralne banke in gospod Rehn, vzeti zelo resno.

Menim, da je to, kar je na včerajšnji razpravi povedal gospod Trichet – na razpravi ni bilo veliko ljudi –, zelo pomembno. Povedal je, da sveženj ne zadostuje za ponovno vzpostavitev stabilnosti na evrskem območju. Zato imamo v Parlamentu posebno odgovornost, saj smo nosilci skupnega odločanja na vseh teh področjih. To je treba vzeti resno. Dejansko, v čem natanko je težava? Nikjer na svetu ni valute, ki je ne bi podpirala vlada, enotna gospodarska politika, strategija in enotni trg obveznic. Na evrskem območju smo prepričani, da je mogoče ukrepati s 16 vladami, 16 trgi obveznic in 16 različnimi gospodarskimi politikami; menim, da je to tisto, na podlagi česar moramo ukrepati, in da je to sklep, ki ga moramo sprejeti. Iti moramo dlje, kot gredo sklepi Sveta. Gospod Rehn, menim celo, da moramo iti dlje, kot gredo predlogi Komisije, in da moramo podpreti gospoda Tricheta.

Če gospod Trichet, ki je konec koncev odgovoren za stabilnost evra, poziva Parlament in druge evropske organe, naj okrepijo sveženj, je edini sklep, ki ga lahko sprejmemo za finančne trge, okrepitev svežnja, prenos na raven Skupnosti, uvedba popolnoma samodejnih sankcij – ki zdaj niso določene – in vzpostavitev trga obveznic v evrih. Razlike med Grčijo in Nemčijo ter med Irsko in Nemčijo ne bodo izginile, če ne bo obstajal enotni trg obveznic. Lahko bi se uvedla tudi resnično učinkovita dodatna sankcija za države, ki ne izvajajo Pakta za stabilnost.

Za konec bi rad povedal, da potrebujemo pravo gospodarsko upravljanje, ki spodbuja vlaganje, in če nemška vlada zahteva, da se v ta namen spremeni člen 136 Pogodbe, ga spremenimo, vendar pa naredimo tudi to, kar je potrebno, ter v prihodnosti v člen 136 vključimo pravo gospodarsko upravljanje in popolnoma samodejne sankcije. Spremenimo te spremembe Pogodbe, ki so pred nami, v pravo priložnost za to, da pripravimo evro na prihodnost, to se pravi z vzpostavitvijo gospodarskega upravljanja na evrskem območju in v Evropski uniji.

(Govornik se je strinjal, da sprejme vprašanje na podlagi modrega kartončka v skladu s členom 149(8))

 
  
MPphoto
 

  William (The Earl of) Dartmouth (EFD). – Gospod predsednik, v primeru, da Komisija dobi gospodarsko upravljanje, ki si ga prizadeva dobiti in za katerega si prizadevate, da bi ga dobila, ali potem trdite, gospod Verhofstadt, da bo Komisija vedno sprejela pravilne odločitve?

 
  
MPphoto
 

  Guy Verhofstadt (ALDE). – Gospod predsednik, menim, da bolj zaupam nameri Evropske komisije, da bo ukrepala proti državam, ki ne izvajajo Pakta za stabilnost, kot samemu Svetu, v katerem so voditelji vlad. Devet let sem bil v Svetu in nikoli nisem videl, da bi ena država s prstom pokazala na drugo in rekla: „Ne izvajate Pakta za stabilnost.“

To smo videli leta 2004 in 2005 pri Franciji in Nemčiji. Ti državi nista izvajali Pakta za stabilnost, pa nobena od njiju ni bila kaznovana. Zaradi tega mora Evropska komisija, ki je institucija Skupnosti in resnično upošteva metodo gospodov Monneta in Schumana, prevzeti vodilno vlogo pri tem.

 
  
MPphoto
 

  Barry Madlener (NI). (NL) Gospod predsednik, tako je. Nisem dobil besede, ko ste iz dvorane poslali našega kolega poslanca iz Stranke za neodvisnost Združenega kraljestva (UKIP), vendar bi vseeno rad nasprotoval pristranskemu izvajanju Poslovnika. Gospod Schulz je mojemu kolegu gospodu van der Stoepu v tej dvorani rekel, da je fašist, pa niste ukrepali; nikakršnega opravičila ni bilo. Nobenega ukrepa proti gospodu Schulzu ni bilo. Gospod Schulz zdaj počne natanko to ...

(Govornik je nadaljeval, vendar je bil njegov mikrofon izključen)

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Ta pogovor moram prekiniti. Če imate kakršne koli pomisleke glede tega, kar se je zgodilo, se v zvezi s tem lahko oglasite pri meni. Pripravljen sem se pogovoriti z vami. O tem se bomo pogovorili skupaj.

 
  
 

Gospod Farage, kakor veste, sem tudi vas poklical na pogovor o nekaterih zelo pomembnih točkah in za vas sem osebno posredoval. Pojasnil sem vam svoje stališče in vedeli ste vse o mojem stališču. S tega vidika sem tudi vas vprašal, ali imate kakršen koli pomislek glede moje odločitve.

 
  
MPphoto
 

  Rebecca Harms, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v tako naelektrenem ozračju je precej težko govoriti. To do neke mere prikazuje tudi položaj, v katerem bi se lahko znašla Evropska unija, če ne bomo še enkrat pazljiveje in odločneje oblikovali evropske politike. Menim, gospod Schulz, da težava niso majhne spremembe Pogodbe, ki jih želi in potrebuje Nemčija – ker finančna kriza ni naravna nesreča. Temveč je težava to, da v tej krizi Evropski svet in zlasti predstavniki velikih držav v Evropskem svetu ne morejo več zagotoviti, da bo pozitivna iskra s seje v Bruslju preskočila na družbo v državah članicah Evropske unije. Menim, da je resnično nenavadno, kako hitro se je porazgubil ta proevropski duh. Menim, da je nenavadno tudi to, da od vseh držav prav Nemčija, ki je imela toliko koristi od solidarnosti v naši daljni in bližnji skupni preteklosti, ni več sposobna preusmeriti razprave, ki jo danes zaznamujeta sebičnost in malenkostnost, v razpravo o tem, zakaj je prav, da so države članice v Evropi tako tesno povezale svojo usodo ena z drugo, ter zakaj Svetu in tudi vam, gospod Van Rompuy, ne uspe več razložiti državljanom, katerih negotovost je tako dobro opisal gospod Daul, zakaj bo to krizo mogoče premagati samo, če bomo sodelovali, ne pa konkurirali eden drugemu. Popolna odsotnost tega duha je ena od naših težav.

Druga težava je to, da ni bilo nobene iskrene politične izjave o tem, da ne rešujemo vseh Grkov ali vseh Ircev, temveč da rešujemo posamezne banke in da Irska ni samo irska kriza, ampak je tudi nemška kriza in britanska kriza, tudi če je to sporočilo, ki ga morda ne bi radi slišali. Menim, da bo ta iskrenost zagotovila podlago za to, da bomo državljane prepričali, da bodo dejansko podprli odločitve v Bruslju v tem obdobju krize.

Moja tretja točka je, da ima gospod Verhofstadt po mojem mnenju popolnoma prav. Zdaj se mora oblikovati gospodarsko upravljanje. To vemo vsi. Ne glede na to, kolikokrat Svet ali Komisija izjavita, da želita kar se da hitro sprejeti potrebne ukrepe, sem vseeno zaskrbljena, ker bo ravno to pomanjkanje proevropskega duha solidarnosti pomenilo, da ti potrebni in logični ukrepi za povezovanje ne bodo sprejeti. Nekaj je zdaj govoriti o davčnem dampingu na Irskem. Tu se mora nekaj spremeniti. Drugo vprašanje je, kako to narediti. Kdaj in v kakšnem časovnem okviru, pa je spet drugo vprašanje. Vendar morajo države članice na splošno uskladiti svoje davčne politike, sicer se to v Evropski uniji ne bo dobro nadaljevalo.

Resno pa bi morali jemati naslednjo razpravo, saj je prav tako prišla v ospredje: vključenost upnikov, prestrukturiranje dolga, tudi med tistimi, ki so bili neposredni vzrok za krizo. Povedati vam moram, da izjemno težko presodim, kaj je v zvezi s tem pravilno in kaj napačno. Vemo, da se je začelo odštevanje za Španijo in Portugalsko. Vemo, da je samo vprašanje časa, kdaj bosta tudi ti državi zahtevali solidarnost in obvladovanje krize. Ne vem, ali bi si naredili uslugo, če bi zdaj vključili upnike, ali pa bi bilo zdaj dejansko bolje reči, da želimo to gospodarsko upravljanje, da želimo strogo ureditev bančnega sektorja, da želimo davek na finančne transakcije ali dajatve na kapital za tiste, ki ustvarjajo dobičke v krizi. To moramo pretehtati skupaj. Nobenega smisla nima, da se delamo, kot da pri tem ni treba sprejeti nobene odločitve. Zahvaljujem se vam za pozornost.

(Predsednik je prekinil govornico)

 
  
MPphoto
 

  Kay Swinburne, v imenu skupine ECR. – Gospod predsednik, vsaj enkrat Evropski svet in mediji v mojem valižanskem volilnem okrožju razpravljajo o istih dveh glavnih temah. Prvič, kako se bo EU spopadla s položajem na Irskem, in drugič, kako odpraviti brezizhodni položaj v zvezi s proračunom EU. V Walesu se v celoti zavedamo prejetih sredstev EU in vsi moji volivci se zavedajo, da mora biti evrsko območje stabilno. Vendar se o teh dveh temah v Cardiffu in Bruslju razpravlja na zelo različen način.

V Bruslju v Evropskem parlamentu o teh dveh vprašanjih razpravljamo ločeno. Odgovor Evropskega parlamenta in Sveta glede reševanja evra je, da potrebujemo boljše gospodarsko upravljanje, več pravil za nacionalne vlade ter izvajanje prek glob in sankcij.

V Cardiffu, mojem glavnem mestu, – in prepričana sem, da tudi v Dublinu – glede proračuna sicer menimo, da morajo države članice prenehati biti sebične in da morajo Evropi dati prednost pred svojimi potrebami, vendar gre pri naših razpravah za to, kako in kje naj se porabi denar davkoplačevalcev. Ljudje vedo, da so varčevalni svežnji nujni. Vsak dan poslušajo, kako zelo so zadolžene njihove države. Vedo, da je treba sprejeti težke odločitve, a želijo tudi sami odločati o tem, kako se porablja njihov težko prisluženi denar. To, da se od njih zahteva, naj se zaradi financiranja projektov EU prek povečanega proračuna EU odrečejo še večji količini denarja v času, ko se od njih zahteva, naj se odrečejo delu pokojnin v javnem sektorju ali v nekaterih primerih celo zagotavljanju osnovnega socialnega varstva, od katerega so odvisni, je za mnoge volivce preveč.

Ko EU sama prizna, da ni dovolj dobro opravila dela pri izvajanju lastnih pravil in standardov na evrskem območju, to državljanov res ne spodbudi k temu, da bi ji dali še več denarja. V tem obdobju strogo določene javne porabe in medtem ko pregledujemo pravila o gospodarskem upravljanju za države članice, moramo v Evropskem parlamentu upoštevati, da so države članice pod pritiskom, in sprejeti, da je treba vse projekte institucij EU, ki niso nujni, odložiti, da se omogoči določitev proračuna EU, v katerem se odraža naše težavno gospodarsko obdobje.

(Govornica se je strinjala, da sprejme vprašanje na podlagi modrega kartončka v skladu s členom 149(8))

 
  
MPphoto
 

  William (The Earl of) Dartmouth (EFD). – Gospod predsednik, ali govornica ve, da so tako imenovana sredstva EU, za katera pravi, da jih prejemajo njeni volivci, preprosto denar Združenega kraljestva, ki se vrne, a ki se vrne le deloma in šele potem, ko si Evropska unija vzame svoj delež? Ali gospa ve to, ali se zaveda tega?

 
  
MPphoto
 

  Kay Swinburne (ECR). – Gospod predsednik, kakor gospod ve, se v celoti zavedam, od kod prihaja denar in kdo so neto plačniki v proračun EU. Vendar moji volivci v Walesu vidijo samo to, da dobijo naložbe v ključne projekte, ko imajo dejansko nižji BDP kot katera koli druga regija v Združenem kraljestvu. Zato bom vedno zagovarjala porabo sredstev EU v mojem volilnem okrožju.

 
  
MPphoto
 

  Lothar Bisky, v imenu skupine GUE/NGL. – (DE) Gospod predsednik, če so se voditelji držav ali vlad dogovorili, da se vzpostavi trajni krizni mehanizem za zaščito finančne stabilnosti evrskega območja, lahko to le pozdravim. Rezultati večmesečnega dela projektne skupine gospoda Van Rompuya za gospodarsko upravljanje še zdaleč niso zadovoljivi – čeprav nimam enotnega mnenja o njih. Poskuša se opraviti kar se da strog nadzor proračunov, da se preprečijo dolgoročni primanjkljaji, vendar bo korenito zmanjšanje javne porabe takoj spet ogrozilo previdno okrevanje po krizi. To ni samo popolnoma protiproduktivno, ampak po mojem mnenju tudi absurdno. Zdi se, da se nismo ničesar naučili iz naših izkušenj s Paktom za stabilnost in rast v preteklosti. Ne morete naložiti dodatnih denarnih kazni državi, ki je že tako zelo zadolžena. Prepoved reševanja iz finančnih težav ter Pakt za stabilnost in rast uničujeta solidarnost med državami v monetarni uniji.

Ali gospodarstvo določa naše politike? Spet bodo posledice krize nosili ljudje. Pričakujemo lahko plačni damping in socialni damping, zmanjšanje sredstev v izobraževalnem sektorju in povečanje brezposelnosti. To bo še povečalo breme prizadetih držav in otežilo njihovo okrevanje. Čisto nobenega smisla nima povečati pritisk na države, kot so Irska, Grčija ali Portugalska. Nasprotno, treba je zmanjšati velike gospodarske razlike v Evropi, povedano drugače, potrebujemo gospodarsko upravljanje. Želimo socialno in pravično Evropo, ki temelji na načelu solidarnosti. Politika mora ohraniti ali ponovno dobiti prednost pred gospodarstvom.

 
  
MPphoto
 

  Nigel Farage, v imenu skupine EFD. – Gospod predsednik, gospod Van Rompuy je na položaju eno leto in v tem času se je začelo vse sesuvati. Vlada zmeda. Denarja zmanjkuje. Gospodu Van Rompuyu bi se moral zahvaliti. Morda bi gospod Van Rompuy moral postati novi obraz evroskeptičnega gibanja.

A samo ozrite se po tej dvorani danes dopoldne, gospod Van Rompuy. Samo poglejte te obraze. Poglejte strah. Poglejte jezo. Ubogi stari Barroso je tak, kot da bi videl prikazen. Veste, začenja se jim svitati, da je igre konec, a v obupani želji, da bi ohranili svoje sanje, še vedno želijo odstraniti vse ostanke demokracije iz sistema. Precej očitno je, da se nihče od vas ni ničesar naučil. Gospod Van Rompuy, ko sami pravite, da nam je evro zagotovil stabilnost, bi vam verjetno lahko zaploskal, ker imate smisel za humor. Vendar, ali ni to razmišljanje dejansko le zapiranje pred svetom?

Vaš fanatizem je razgaljen. Govorili ste o tem, da je zmotno misliti, da bi v globaliziranem svetu 21. stoletja lahko obstajala nacionalna država. No, morda to drži za Belgijo – ki je brez vlade že šest mesecev –, za vse druge pa ljudje v čisto vseh državah članicah v tej Uniji (in morda zato vidimo strah na obrazih) čedalje pogosteje govorijo: „Nočemo te zastave, nočemo himne, nočemo tega političnega razreda, želimo, da vse to odide na smetišče zgodovine.“

Na začetku leta smo imeli grško tragedijo in zdaj imamo težavo na Irskem. Vem, da imata omejenost in pohlep irskih politikov veliko opraviti pri tem. Nikoli ne bi smeli prevzeti evra. Prizadele so jih nizke obrestne mere, neutemeljen razcvet in strahovit padec. A poglejte, kako jim odgovarjate. Medtem ko jim pada vlada, jim pravite, da bi bilo zanje neugodno, če bi imeli splošne volitve. Dejansko je komisar Rehn tukaj rekel, da morajo najprej doseči dogovor o svojem proračunu, šele potem bodo smeli imeti splošne volitve.

Kdo, za vraga, pa mislite, da ste? Vsekakor ste zelo nevarni. Zaradi obsedenosti z ustanavljanjem te evrske države vas ne moti uničevanje demokracije. Zdi se, da vas ne moti, da je več milijonov ljudi brezposelnih in živi v revščini. Nešteto milijonov ljudi mora trpeti zato, da se lahko nadaljujejo vaše sanje o evru.

A tako ne bo šlo, ker je naslednja Portugalska. S svojim dolgom v višini 325 % BDP so Portugalci naslednji na seznamu. Domnevam, da bo potem sledila Španija. Finančna pomoč Španiji bo sedemkrat večja od finančne pomoči Irski in takrat bo porabljen ves denar za finančno pomoč. Ne bo ga več.

A se to ne konča zgolj pri gospodarstvu, saj ljudem, če se jim odvzame identiteta, če se jim odvzame demokracija, ostaneta le še nacionalizem in nasilje. Lahko samo upam in molim, da bodo trgi uničili projekt evra, preden se bo to res zgodilo.

 
  
MPphoto
 

  Angelika Werthmann (NI).(DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, za to, da odpravimo sedanjo finančno krizo, potrebujemo temeljne spremembe gospodarske odgovornosti v Evropi: okrepitev finančne discipline, nadzor gospodarske politike in izboljšanje usklajevanja obvladovanja krize. Okrepitev Pakta za stabilnost in rast bi neizogibno privedla do povečanja gospodarske odgovornosti.

Postopne sankcije bi se lahko vključile na začetni stopnji postopka proračunskega nadzora in upoštevala bi se merilo primanjkljaja in javni dolg. Konec koncev novi krizni mehanizem pomeni, da so med drugim na primer banke in ponudniki zavarovanj odgovorni za svoje ravnanje. Te institucije pozivam k večji odgovornosti do davkoplačevalcev.

Samo še nekaj bi rada povedala o Cancúnu. EU želi nastopati enotno. Prav ti težki časi so priložnost za vlaganje na primer v obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost in s tem za izboljšanje okolja in naše politike za rast.

 
  
MPphoto
 

  Marianne Thyssen (PPE). (NL) Gospod predsednik, gospod Van Rompuy, gospod Barroso, gospe in gospodje, v zadnjih dveh letih in pol smo v bančni krizi, gospodarski krizi in kriznih razmerah v javnih financah resnično izvedeli in bolj kot kdaj koli prej izkusili, kaj so krize. Do danes so bili odzivi organov, zlasti na evropski ravni, dobri. Obstoj in odpornost evra, pa tudi natančno ukrepanje Evropske centralne banke so preprečili, da bi se položaj stopnjeval. „V slogi je moč“, smo se naučili v Evropi, in solidarnost deluje. Vendar sedanje stanje dokazuje, da moramo še naprej izvajati strukturne prilagoditve in da moramo resnično napredovati proti gospodarskemu upravljanju. Tudi če nas je evro kar malo uspaval, predsednik Evropskega sveta, naj bo resnost te krize za nas opozorilo, da moramo v prihodnosti v celoti uporabiti našo evropsko moč. Za finančni sektor, javne proračune in dolg, pa tudi za izravnavo makroekonomskih neravnovesij so potrebna stroga pravila in zadostni mehanizmi uveljavljanja. Potrebni so za ponovno vzpostavitev zaupanja, povečanje konkurenčnosti, spodbujanje gospodarske rasti in izboljšanje možnosti za zaposlovanje in blaginjo. Upam, da se nihče ne bo ustrašil strogih ukrepov zaradi strahu, da bodo države članice Evropsko unijo prikazovale kot pošast, saj države članice v resnici potrebujejo zunanji pritisk, morda celo pošast, ker v dobi globalizacije naloge ne morejo opraviti same. Predsednik Evropskega sveta, sklepi, ki smo jih prebrali in so v zelo veliki meri delo vaše projektne skupine, bodo Unijo usmerili k potrebnim strukturnim prilagoditvam in v tem pogledu jih pozdravljamo. Vendar pa imam dve vprašanji. Prvo je, da je o več kot polovici svežnja o upravljanju treba odločati s postopkom soodločanja, vseeno pa pozivate k uporabi pospešenih postopkov pri odločanju. Zato se sprašujem, ali Svetu za ekonomske in finančne zadeve (Ecofin) puščate dovolj prostora za pogajanje s Parlamentom in za to, da bo Parlament lahko v celoti odigral svojo vlogo, saj to želimo. Drugič in zadnjič, Evropski svet nasprotuje samodejnosti v sistemu sankcij: nobene spremembe Pogodbe, nobenega odpiranja Pandorine skrinjice. Po drugi strani pa sami predlagate spremembo Pogodbe, da se omogoči vzpostavitev trajnega kriznega mehanizma, mehanizma, ki ga potrebujemo. Kako je torej s Pandoro, se sprašujem. Vnaprej se vam zahvaljujem za odgovora.

 
  
  

PREDSEDSTVO: LIBOR ROUČEK
podpredsednik

 
  
MPphoto
 

  Stephen Hughes (S&D). – Gospod predsednik, prepričan sem, da se vsi lahko strinjamo, da so voditelji držav ali vlad zelo zaposleni ljudje. Zato zelo težko razumem, da se sestanejo približno vsake tri mesece ter zapravijo ogromno časa in denarja za to, da sprejmejo zelo malo odločitev glede na krizo, na katero kričeče opozarjajo najnovejši dogodki na Irskem.

Samo poglejte si zamisel o davku na finančne transakcije. Ta zamisel je bila na dnevnem redu marčevske seje, junijske seje in oktobrske seje in vsak Svet jo je preložil na naslednjega. Zdaj je bila preložena na decembrsko sejo Sveta in verjetno še na pozneje, daleč v prihodnost. Nujno potrebujemo preskok naprej pri gospodarskem upravljanju; potrebujemo vizijo in ukrepanje, vzajemno solidarnost in tesno sodelovanje. Namesto tega pa imamo zgolj zmedo, odlašanje in medsebojno nezaupanje, kar vodi v trajno nestabilnost namesto v stabilnost.

Nekatere stvari so jasne. Prvič, nadaljnja poostritev Pakta za stabilnost in rast ne bo zadostovala. Še huje, obstaja precej velika nevarnost, da bo novi sistem, kot je predlagan, na koncu procikličen in zato protiproduktiven za rast in zaposlovanje. Drugič, gospodarska in monetarna unija mora postati veliko bolj učinkovita prek resnično uravnoteženega in učinkovitega usklajevanja gospodarske politike in ne samo prek nadzora in sankcij. Tretjič, tako ali drugače je potreben sistem skupnega upravljanja dolgov vsaj za delež javnega dolga – morda do višine 60 % BDP.

Gospodarske koristi takšnega sistema evroobveznic so velikanske in očitne. Predsednik Van Rompuy, znano je, da ne marate politikov z vizijo. Menim, da imate raje praktično ukrepanje; to razumem. Vendar menim, da to dvoje zdaj lahko začnete povezovati. Upam, da je pot prosta ter da davek na finančne transakcije in uravnotežen sistem usklajevanja gospodarske politike nista omejena samo na nadzor in skupno upravljanje dolgov. Predsednik Van Rompuy, menim, da je napočil čas za vizijo in ukrepanje.

 
  
MPphoto
 

  Alexander Graf Lambsdorff (ALDE).(DE) Gospod predsednik, pomembno je, da državljani vedo tudi to: Evropska unija ni zadolžena. Tukaj govorimo o dolžniški krizi v naših državah članicah. Evropska unija je edina politična raven v Evropi, ki nima dolgov. Rad bi, da tako tudi ostane. Vendar nas evro povezuje v skupni usodi. V tem smislu sta se gospa Harms in gospod Schulz upravičeno pritoževala nad pomanjkanjem evropskega duha. Deauville je bil napaka. Združeno kraljestvo je izsiljevalo Nemčijo in Francijo. Sankcije mora naložiti Komisija, ne pa finančni ministri. Gospod Van Rompuy, v Deauvillu je bila žrtvovana samodejnost sankcij v preventivni fazi. V tej fazi morajo finančni ministri ponovno odločati. Oni pa so tisti, ki so pred tem povzročili finančno krizo in dolžniško krizo v državah članicah.

Kaj je gospodarsko upravljanje? Vsi govorijo o gospodarskem upravljanju, a kaj natanko to dejansko pomeni? Ali res želimo, da se Evropska unija vmešava v podrobnosti naše politike trga dela in socialne politike? To je zelo pomembno vprašanje. Določitev pravnega okvira za podjetništvo, spodbujanje rasti, to je vse lepo in prav, a izziv je predvsem to, da se ponovno spravijo v red javne finance v državah članicah. Zato je evropski semester tako pomemben in zato ga je treba izvajati.

(Govornik se je strinjal, da sprejme vprašanje na podlagi modrega kartončka v skladu s členom 149(8))

 
  
MPphoto
 

  Martin Schulz (S&D).(DE) Gospod grof Lambsdorfski, vi ste seveda član zveznega izvršnega odbora Svobodne demokratske stranke. Ali se z vašo trditvijo, da je bil Deauville napaka, strinja tudi vodja vaše stranke in podpredsednik vlade Zvezne republike Nemčije ali pa je to le vaše osebno mnenje? Ali to lahko štejemo za mnenje stranke FDP ali pa le za mnenje gospoda grofa Lambsdorfskega?

 
  
MPphoto
 

  Alexander Graf Lambsdorff (ALDE).(DE) Gospod predsednik, seveda z veseljem odgovorim na to. Gospod Schulz je seveda tudi član predsedstva Socialdemokratske stranke Nemčije in je tukaj najbrž prav tako že kdaj izjavil kaj takega, kar se ne sklada povsem. Vseeno pa bi rad nekaj povedal, in sicer, da bi bil gospodu Schulzu hvaležen, če mi lahko pokaže, kdo iz stranke FDP je bil prisoten v Deauvillu. Naša izjava glede tega po koncu srečanja je bila sorazmerno jasna.

Menim, da smo ključno zadevo, namreč dejansko odpravo samodejnosti sankcij v preventivni fazi, zelo jasno kritizirali. Če dosežemo spremembo Pogodbe, bo to naknadno popravljeno. Vendar je bila odločitev v Deauvillu vsekakor napačna.

 
  
MPphoto
 

  Philippe Lamberts (Verts/ALE).(FR) Gospod predsednik, v preteklih 25 letih je preveč držav članic živelo z modelom gospodarske rasti, ki v bistvu temelji na dolgu – tako javnem kot zasebnem dolgu. Težava je v tem, da je ta dolg bolj financiral predvsem finančne špekulacije in porabo kot vlaganje ravno v času, ko je začel vlagati preostali svet, na primer Kitajska, Brazilija in Indija. Zgodovinske knjige bodo to morda opisovale kot trenutek, ko se je Evropa resnično izgubila.

Vendar ni nujno, da je tako. Seveda potrebujemo močno evropsko gospodarsko upravljanje, vendar moramo najprej odpraviti razdejanje, ki ga je povzročil ta dolg. Če mislimo, da težavo lahko odpravimo zgolj z zmanjšanjem javne porabe, potem ne upoštevamo stvarnosti. Te krize ne bomo premagali brez prestrukturiranja in reprogramiranja dolga, kjer je dolg presegel ravni zdržnosti in ga dolžniki dejansko ne morejo odplačati.

Tu moramo biti jasni. Tako dolžniki kot upniki so odgovorni za kopičenje dolga. Dejansko so se dolžniki zadolževali prek svojih zmožnosti, vendar so upniki neodgovorno posojali v upanju, da bodo ustvarili znatne dobičke brez tveganja, saj naj bi jim davkoplačevalci seveda vedno pomagali iz zagate.

Zato bodo morali tako dolžniki kot upniki sodelovati pri teh prizadevanjih in če tega ne bomo zagotovili, se bomo obsodili na scenarij, kakršen je bil japonski, to se pravi, na padec v Evropski uniji. Menim, da si državljani te celine zaslužijo veliko več od tega.

 
  
MPphoto
 

  Vicky Ford (ECR). – Gospod predsednik, to je razprava o gospodarskem upravljanju. Veliko držav po Evropi, vključno z mojo državo, se spopada s težkimi gospodarskimi časi. Ta konec tedna sta EU in Združeno kraljestvo povečala podporo našim prijateljem na drugi strani Irskega morja. To ni primeren čas za to, da bi si Evropski parlament privoščil zmerjanje ali kazanje s prstom, temveč se moramo zdaj učiti na naših napakah in sprejemati boljše odločitve v prihodnosti.

Prejšnji teden, sredi novembra, je Grčija že tretjič spremenila svoje decembrsko letno poročilo. Upam, da smo končno potegnili črto pod temi poročili. Če je kdaj obstajal dober razlog za to, da države zagotovijo boljše računovodstvo in napovedovanje, je bilo to to.

Evropski svet je šel zelo daleč pri svojih podrobnih načrtih za izmenjavo informacij v evropskem semestru. To izmenjavo je treba uresničiti. Da, moramo si izmenjevati dobre prakse med različnimi državami, vendar tudi priznati, da vse države niso enake in da je dobro gospodarsko upravljanje mogoče uresničiti na različne načine, a v korist vseh.

 
  
MPphoto
 

  Bairbre de Brún (GUE/NGL).(GA) Gospod predsednik, ker so MDS, Evropska centralna banka in Komisija uvedli težke pogoje, je jasno, da Irska uvaja zmanjšanje porabe, ki obsega več milijard evrov. Izgubili bomo delovna mesta, znatno se bo zmanjšal obseg javnih storitev in povišal se bo davek na prihodek za ljudi z nizkimi plačami. Banke bodo ohranile svoje dobičke, medtem ko bodo revni, bolni in upokojeni ljudje ter druge ranljive skupine pri vsem tem potegnili ta kratko. To ni nobena pomoč Evrope, zato temu odločno nasprotujemo.

Namesto da bi si irska vlada potem, ko sta MDS in EU preučila računovodske knjige, prizadevala dobiti mandat za to zmanjšanje obsega sredstev, se je odločila, da ne bo volitev, dokler ne bo sprejet ta proračun. Obstajala je tudi druga možnost, a se irska vlada ni odločila zanjo. Odločila se je, da bo ukrepala v korist svojih prijateljev v bankah in ne v korist navadnih prebivalcev Irske.

 
  
MPphoto
 

  Mario Borghezio (EFD). - (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, predsedniku Evropske centralne banke gospodu Trichetu se mora med to razpravo res kolcati. Če bi bili v antičnem rimskem senatu, bi kakšen senator, ovit v togo, gotovo vstal in gospodu Trichetu rekel: „Quousque tandem abutere, Trichete, patientia nostra? – Kako dolgo boste še preskušali naše potrpljenje, gospod Trichet?“

Dejansko se moramo vprašati, ali je prav, da preprečimo propad evra – kar je zelo težka naloga –, ali pa bi namesto tega morali preprečiti, da reševanje evra uniči gospodarstva naših držav članic potem, ko so evrofilne politike gospoda Prodija in tako dalje uničile našo industrijo, zlasti mala in srednje velika podjetja, na primer v Padski nižini, kar je prispevalo samo k odpuščanju in brezposelnosti.

Zakaj bi bilo treba države, ki preživljajo krizo, oskubiti za skoraj 100 milijard EUR, da bi rešili Irsko, ki je s svojo politiko davka na dohodek v višini 12,5 % do zdaj predstavljala nepošteno konkurenco drugim državam?

Kje je bilo evropsko upravljanje, če se je banka Anglo Irish Bank en mesec po opravljenih testih izjemnih situacij pogreznila v primanjkljaj 8 milijard EUR? Kje je bil gospod Trichet? Ali smo prepričani, da finančna pomoč Irski ni v nasprotju z Maastrichtsko pogodbo? Na srečo bo ustavno sodišče v Nemčiji razsodilo, da vključitev primanjkljaja druge države v proračun Nemčije ni ustavna. Zato je napočil čas, da se poslovimo od evra.

 
  
MPphoto
 

  Werner Langen (PPE).(DE) Gospod predsednik, tukaj sem slišal veliko pripomb na račun sklepa iz Deauvilla, vendar vsi vemo, da je bilo na začetku zadnjega srečanja vaše projektne skupine, gospod Van Rompuy, še vedno odprtih 20 točk. Ker za te točke velja načelo soglasja, je bilo treba najti rešitev. To vemo vsi. Vsi tudi vemo, da sta leta 2004 Pakt za stabilnost in rast kršili največji državi članici, Nemčija in Francija, čeprav so takrat, kakor tudi vemo, zvezno vlado Nemčije vodili socialni demokrati in zeleni. Zato je zmerjanje gospoda Schulza povsem neumestno.

Če danes pravimo, da bi moral Pakt za stabilnost in rast imeti močnejši ugriz, potem je prvi temeljni pogoj to, da države članice končno začnejo upoštevati ta pakt. Kaj nam pomaga močnejši ugriz, če Pakta nihče ne upošteva? Tu ni bilo upoštevanja Pakta. Imamo šest zakonodajnih predlogov, od katerih sta dva uredbi Sveta, štirje pa skupne uredbe Sveta in Evropskega parlamenta. Tega pritoževanja deloma nikakor ne razumem. Imeli bomo besedo v postopku soodločanja. V imenu svoje skupine lahko rečem, da bomo podprli predloge Komisije na tem področju. Potem se bomo o tej zadevi pogajali še s Svetom. Takšna je resničnost. Zakaj smo tako skromni in žalimo tretje strani, ki so del tega zakonodajnega postopka, namesto da bi uveljavljali svoje pravice?

Dovolite mi, da povem nekaj o potrebi po spremembah Pogodbe. Menim, da je bila Pogodba 9. maja razširjena do skrajnih mej. Potrebna je utemeljitev reševalnega svežnja v skladu s členom 122. To, da države članice ne želijo tega, ker bi se potem morda lahko vključila Komisija in Parlament, je po mojem mnenju napaka. Ne bo dovolj, če se spremeni samo člen 136; bolj kot to potrebujemo trdno pravno podlago za reševalni sveženj in potem se bodo vsa druga vprašanja rešila sama od sebe.

 
  
MPphoto
 

  Elisa Ferreira (S&D).(PT) Gospod predsednik, bodimo odkriti. Solidarnostni mehanizem za državni dolg ni deloval in ne deluje, cena grškega dolga se ni znižala, Irska je sredi gospodarskega pretresa in negativni vplivi še niso omejeni. Postopek je bil prepozno vzpostavljen. Postopek je medvladen in bi moral imeti drugačno obliko že ob prvotni uvedbi evra.

Predsednik Komisije zdaj predlaga konsolidacijo tega sistema. Vendar se vključitev zasebnega sektorja predlaga za tretjino predlaganih instrumentov. Ta predlog, ki ga je dobila kanclerka Merkel, smo že slišali in zaradi te prezgodnje in nepravočasne napovedi so trgi poskočili. Parlament bo uporabil vse svoje pristojnosti, največjo odgovornost in duh sodelovanja v postopku soodločanja, ki bo spremljal zakonodajni sveženj o gospodarskem upravljanju, vendar pri tem ne bo žrtvoval nujnosti in hitrosti ter postavil kakovosti na drugo mesto. Zato naj bo jasno, da bo Parlament dejavno sodeloval, vendar o tako resni zadevi, kot je reševanje državnega dolga, ni mogoče odločati kot o postranskem vprašanju ali brez vključenosti evropske javnosti in njenih predstavnikov; ta dva elementa sta povezana.

Za konec, Evropejci v teh kriznih časih potrebujemo jasno evropsko vizijo. Obstajati mora evropski mehanizem za konsolidacijo državnega dolga. Treba je izdati evroobveznice, evrsko območje pa je treba zaščititi na zdržen način z evropskimi in ne medvladnimi sistemi. Treba je okrepiti evropski proračun, saj ne moremo nadaljevati z 1-odstotno ravnjo evropskega proračuna, v središču političnih prednostnih nalog Evrope pa morata biti rast in resnična konvergenca. Komisija in novi predsednik morata podpreti to agendo. Predsednik Komisije ne sme biti zavezan Svetu Ecofin. To moramo pokazati evropski javnosti.

 
  
MPphoto
 

  Mirosław Piotrowski (ECR).(PL) Gospod predsednik, kriza na evrskem območju je dejstvo. O resnosti položaja pričajo prizadevanja za to, da bi se spremenile celo določbe Lizbonske pogodbe, ki je bila sprejeta ob tako velikem nasprotovanju. Po eni strani ni težko razumeti stališča Nemčije in Francije, ki ne želita plačevati za krizo v Grčiji ali na Irskem in morda v drugih državah. Po drugi strani je treba opozoriti na precedens, povezan z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe. Pogodba naj bi načeloma izboljšala delovanje Evropske unije. Povsem očitno se je zgodilo ravno nasprotno.

A ker smo prisiljeni spremeniti Lizbonsko pogodbo, to ne bi smelo zadevati samo vprašanj, povezanih z evrskim območjem, temveč tudi vprašanja, povezana z drugimi institucionalnimi mehanizmi, ki imajo težave. Veliko ekonomistov pravi, da grška kriza ne bi imela evropskih razsežnosti, če bi Grčija ohranila svojo valuto, katere menjalni tečaj bi se potem znatno znižal. To pomeni, da bi nacionalne valute Uniji zagotovile večjo stabilnost, kot ji jo zagotavlja evrsko območje.

 
  
MPphoto
 

  Mario Mauro (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, rad bi dal politično oceno tega, kar je bilo povedano med to razpravo.

Poslanci glavnih evropskih političnih družin povsem upravičeno kritiziramo evroskeptike, ker ne verjamejo v Evropo. Vendar menim, da je resnična težava to, da morda sami ne verjamemo v Evropo, zato ne moremo kriviti evroskeptikov za tisto, kar je v resnici naša odgovornost. Mi smo glavne evropske politične družine in vedno smo imeli močne, ambiciozne evropske ideale. Dejstvo pa je, da vse vlade, ki so izraz naših političnih družin, vsak dan mečejo polena pod noge pri uresničevanju teh velikih političnih projektov. V veliko primerih se tisto, za kar pravijo, da želijo narediti čez dan, potem razveljavi čez noč.

Zaradi tega imamo še večjo odgovornost, saj če ne bomo sposobni usmerjati izvajanja posebnih projektov z razpravo, od evroobveznic – če povem natančno  do izdaje obveznic Evropske unije, bomo našim državljanom zelo težko razložili, da smo predstavniki istih strank, ki doma za vse krivijo Evropo in pravijo, da bomo krizo lahko odpravili samo, ko bo Evropa zmanjšala svoje izdatke.

Menim, da je to načelo temeljne odgovornosti, in če bomo nanj pozabili, se bo izgubila sama narava evropskega projekta, mi pa bomo izgubili verodostojnost in v zameno dobili samo prazne dvorane in opuščene volilne skrinjice, na katerih bo svoj glas oddalo le še 40 % naših državljanov.

 
  
MPphoto
 

  Anni Podimata (S&D).(EL) Gospod predsednik, če je na podlagi odločitev zadnjega Evropskega sveta mogoče sprejeti kakšen temeljni sklep, se ta sklep glasi, da te odločitve niso prepričale trgov, da trgov niso pomirile. Ker imajo trgi danes prvo in zadnjo besedo, se moramo vprašati, zakaj.

Morda zato, ker se trgi poleg zelo strogih pravil proračunske discipline zavedajo tudi tega, da bolj povečujemo kot obravnavamo razkorak v ekonomski in politični koheziji na evrskem območju?

Morda zato, ker se je zdelo, da je obravnavanje, ki ga je skupina držav rezervirala za vzpostavitev trajnega mehanizma za obvladovanje krize – kar je bila ob tem, da bi vse drugo ostalo nespremenjeno, prava zamisel –, izničilo dodano vrednost takšnega mehanizma v praksi, s čimer je trgom poslalo napačno sporočilo in privedlo do tveganja, da bomo na koncu imeli mehanizem, ki je samoizpolnjujoča se prerokba nadzorovanega stečaja?

Če smo res odločeni, da vključimo zasebni sektor, da razdelimo breme, zakaj potem vztrajno zavračamo to, da bi šli še dlje in sprejeli davek na transakcije na evropski ravni?

Za konec, zakaj ne moremo razumeti, da je med poostritvijo pravil proračunske discipline in trajnim mehanizmom za obvladovanje krize pomembna vrzel? Vrzel, ki bi jo lahko zapolnili, če bi se odločili, da resno preučimo vzpostavitev skupnega mehanizma za upravljanje dela dolga držav članic z izdajo evroobveznic.

 
  
MPphoto
 

  Danuta Maria Hübner (PPE). – Gospod predsednik, za začetek naj povem, da se bodo dolgoročni pogoji konkurenčnosti v posameznih državah članicah med seboj razlikovali še veliko let. Zato bodo še naprej obstajali strukturni vzroki neravnovesij, medtem ko bo gospodarsko upravljanje kot postopek v pripravi še vedno precej šibko.

V tem okviru je nadvse pomembno, da Komisija s prvo raziskavo letne rasti ob začetku evropskega semestra v letu 2011 nujno preskusi kar se da veliko elementov novega gospodarskega upravljanja, zlasti ustreznost pregleda stanja in njegovo sposobnost za delovanje.

Drugič, zavedam se, da bi bilo za sistem popolnoma samodejnih sankcij treba spremeniti Pogodbo in da nas predlagani sistem lahko privede le do tja, do koder smemo znotraj omejitev Pogodbe. Zato sem prepričana, da bosta Komisija in Svet naredila vse, kar je v njuni moči, da se izognemo dodatnim stopnjam pri obravnavanju, ki bi po nepotrebnem podaljšale postopek.

Tretjič, gospodarsko zdravje EU ni zgolj vsota nacionalnih razmer. Poleg tega, ker sistem temelji na določitvi posameznih držav članic, ki se ne obnašajo ustrezno, ima lahko določitev njihovega neustreznega obnašanja negativne zunanje učinke.

Na druge države članice evrskega območja in preostanek Unije lahko vpliva predvsem obravnavanje neravnovesij. Te potencialne učinke je treba upoštevati pri posameznih obravnavanjih, tako da se izboljša gospodarsko zdravje Unije kot celote.

Za konec, zavedam se, da je za popolno in poglobljeno oceno učinka načrta gospodarskega upravljanja potreben čas, ki ga nimamo. Pri tem je v pomoč to, da si je Komisija v zadnjih dveh letih pridobila precejšnje in poglobljeno znanje o 27 gospodarstvih in vpogled vanje, zato bi zdaj rada pozvala k dvema ukrepoma. Zagotavljanje primerljivosti vseh elementov in odnosov med notranjimi in zunanjimi neravnovesji.

(Predsednik je prekinil govornico)

 
  
 

(Razprava je prekinjena)

 

5. Dobrodošlica
Video posnetki govorov
MPphoto
 

  Predsednik. – Kolegi, pozdravljam delegacijo iz parlamentov držav EGP in EFTA, namreč naše kolege z Islandije, iz Lihtenštajna in z Norveške ter opazovalce iz švicarske zvezne skupščine, ki so na častni galeriji.

Z veseljem pozdravljam to delegacijo v Evropskem parlamentu v Strasbourgu, kjer bodo danes in jutri sodelovali na 35. zasedanju skupnega parlamentarnega odbora EGP. Upam, da bo opredeljeno delo skupnega parlamentarnega odbora EGP ta teden produktivno ter da bo prispevalo k okrepljenemu parlamentarnemu sodelovanju ter zagotovitvi demokratičnega parlamentarnega nadzora v EGP. Pozdravljeni, kolegi.

 

6. Sklepi seje Evropskega sveta o gospodarskem upravljanju (28.–29. oktober) (nadaljevanje razprave)
Video posnetki govorov
MPphoto
 

  Predsednik. – Zdaj bomo nadaljevali z razpravo o sklepih seje Evropskega sveta o gospodarskem upravljanju (28.–29. oktober).

 
  
MPphoto
 

  Kathleen Van Brempt (S&D). (NL) Gospod predsednik, na današnji razpravi izstopa ena stvar, namreč veliko vprašanje gospodarskega upravljanja, ki je pomembno za skoraj vse politične skupine. Soglasje je zgolj navidezno, saj obstajajo velike razlike pri razlagi tega gospodarskega upravljanja. Ob preučevanju razlage Sveta, ki je razvidna tudi iz sklepov Sveta, se razkrije pristranska osredotočenost na to, kar Svet šteje za pomembno, namreč na varčevanje, varčevanje in še več varčevanja. To je že skoraj ideologija, ki je predelana v gospodarsko pravo: treba je samo dovolj varčevati in vse bo spet v redu. Mi si gospodarskega upravljanja ne razlagamo tako. Nasprotno, potrebnega bo nekaj povsem drugačnega in tega ne pravi samo naša skupina. Poglejte ekonomiste, poglejte včerajšnji De Tijd – ki ni ravno časopis za socialistično propagando –, ki pravi, parafraziram, da samo varčevanje spodkopava že tako opešana gospodarstva in čedalje bolj otežuje odplačevanje dolgov. Potrebno je tudi vlaganje. Zelo lep, očiten primer tega, kar je potrebno, je povišanje stopnje zaposlenosti. To bi omogočilo odplačevanje dolgov v vseh naših državah članicah. A za to je potreben pogum za vlaganje v izobraževanje in usposabljanje, pogum za vlaganje v usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Če pogledamo varčevanje v različnih državah članicah, vidimo, da se obseg sredstev zmanjšuje ravno pri tovrstnem vlaganju. Potrebna je vizija – pogled na gospodarsko politiko – kot podlaga za uporabo sredstev za to. Šele potem bi morali preučiti, kako bi bilo najbolje oblikovati Pakt za stabilnost in rast. Menim, da je to pomembna razlika med našim pogledom in pogledom Sveta na gospodarsko upravljanje.

 
  
MPphoto
 

  Paulo Rangel (PPE).(PT) Gospod predsednik, gospod Van Rompuy, gospod Barroso, seveda bi rad povedal, da je stališče skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) jasno; ta skupina meni, da je resno krizo, ki jo doživlja Evropa, mogoče odpraviti samo z razširitvijo gospodarskega upravljanja in metode Skupnosti. Ne dvomimo, da se s to krizo lahko spopademo in jo odpravimo le z več metode Skupnosti, več gospodarskega upravljanja in instrumenti, ki ustrezajo pravi enotni valuti na evrskem območju. Vendar to pomeni, da morajo prav vse institucije – Svet, Komisija in Parlament – pokazati javnosti, da so zavezane svojim odgovornostim. Treba je povedati, da je jasno, da so vsaj največje skupine v Parlamentu pripravljene iskreno sodelovati s povečanjem metode Skupnosti, uvedbo gospodarskega upravljanja in ustvarjanjem potrebnih pogojev za to, da enotna valuta premaga krizo v Evropi. Prav tako je danes jasno, da to velja tudi za Komisijo in njenega predsednika, ki je pokazal, da ni zavezan Svetu ali Parlamentu, temveč da si nasprotno od tega, kar trdijo socialisti in gospa Ferreira, prizadeva za evropske interese.

Preostane le še to, da Svet decembra prevzame svoje odgovornosti. Zanašamo se na to in na njihovo jasno zavezanost evropskemu dialogu, gospod Van Rompuy.

 
  
MPphoto
 

  Marietta Giannakou (PPE).(EL) Gospod predsednik, očitno je sprejeti trajni mehanizem podpore nedvomno pozitiven ukrep. Vendar še vedno manjka strateško načrtovanje, ki mora vključevati gospodarsko unijo in seveda gospodarsko upravljanje.

Evropska unija je bila ustanovljena po zaslugi vlad, ki so bile takrat močne. Do gospodarske krize je lahko prišlo zaradi šibkih vlad, kar je gospodarskim avtomatizmom gospodarske globalizacije omogočilo, da so nadomestili politične odločitve, ki jih Skupnost potrebuje, če naj deluje še naprej.

Evropa je 50 let zagotavljala blaginjo in danes je naša dolžnost, da našim državljanom še naprej zagotavljamo to blaginjo. Zato je jasno, da se mora rast nadaljevati. Vprašanje je, kakšno rast imamo v mislih v času, ko se spreminja celotni svetovni sistem. Kaj je Evropa zdaj? Kaj bo v prihodnosti? Območje industrije, malih in srednje velikih podjetij ter storitev, katalizator izvoza? Zato namesto sumničenja in medvladnosti, ki sta bila zadnje čase na dnevnem redu, potrebujemo močnejšo Evropo.

Določene države očitno niso izvajale Pakta za stabilnost, vendar je, kakor mi je povedal gospod Reinfeldt v odgovoru na vprašanje iz decembra lani, samo ena država natančno izvajala Pakt za stabilnost; druge niso spoštovale svojih obveznosti.

Zato moramo vsi sodelovati in podpreti države, ki se zdaj spopadajo s krizo, kajti, konec koncev, kje pa je moč velikih držav? Menim, da je v skupni prisotnosti majhnih držav prek evropskega sistema. Poleg tega bi bili stroški tega, da ne bi imeli Evrope, za vse nas preveliki.

 
  
MPphoto
 

  Tunne Kelam (PPE). – Gospod predsednik, ključ za odpravo gospodarske krize je sprejetje zavezujočih sklepov na podlagi te krize, ker je to predvsem kriza zaupanja in odgovornosti. Zaupanje temelji na ustreznem ravnovesju prihodkov in odhodkov.

Več kot 20 let je bila večina Evrope navajena živeti in porabljati danes na račun jutrišnjega in celo pojutrišnjega dne – na račun naslednjih generacij, katerih število strmo upada. Drugič, navajeni smo bili zelo liberalno obravnavati pravila, podprta s stabilnostjo. Če to v primeru domačih potreb lahko delajo velike države, je drugim toliko laže slediti temu zgledu. Zato bodo politike uravnoteženega proračuna preskusni kamen verodostojnosti Evrope za to, da se uresniči načelo fiskalne discipline in se ga spet v celoti vzpostavi.

Tretjič, obstaja očitna potreba po mehanizmih za preverjanje in izravnavo. Lahko le pozdravim to, da je Svet odobril sklepe o evropskem gospodarskem upravljanju, aktivacijo meril za dolg in možnost uporabe mehanizma za zgodnje posredovanje. A tisto, kar res potrebujemo – in lahko le podprem sklepe kolega gospoda Verhofstadta –, so pravo gospodarsko upravljanje in prave samodejne sankcije – sankcije, ki grizejo. Veselimo se okvirnih predlogov o prihodnjih kriznih mehanizmih, ki jih bo Komisija predložila naslednji mesec.

 
  
MPphoto
 

  Elena Băsescu (PPE).(RO) Gospod predsednik, rada bi pozdravila novi sveženj ukrepov za povečanje proračunske discipline in razširitev gospodarskega nadzora. Menim, da so bili predlagani ukrepi potrebni zaradi ugotovljenih razlik med državami članicami v zvezi z upoštevanjem fiskalnih in proračunskih politik. Zato je gospodarska kriza ustvarila skrb zbujajoče dojemanje več držav, vključno z Romunijo.

Menim, da je ključna inovacija oblikovanje novega okvira za makroekonomski nadzor. Ta okvir bo omogočil zaznavanje nastajajočih neravnovesij in tveganj.

Sprejetje poročila o gospodarskem upravljanju, ki ga je pripravila projektna skupina pod vodstvom gospoda Van Rompuya, je pomemben korak. Njegovo izvajanje bo zato oblikovalo nov, robusten okvir za obvladovanje krize.

Prav tako bi rada omenila pomen uredbe o zagotavljanju skladnosti nacionalnih proračunov s fiskalnimi standardi EU. V praksi to pomeni, da se nacionalni proračuni ne bodo več mogli izogibati fiskalnim predpisom EU.

 
  
MPphoto
 

  Csaba Sándor Tabajdi (S&D).(HU) Gospod predsednik, prihodnje madžarsko predsedstvo se bo moralo spopasti s precejšnjim izzivom izvajanja spremembe Lizbonske pogodbe in kar se da hitre uvedbe gospodarskega upravljanja. Države članice, ki niso del evrskega območja, osuple opazujejo krhanje evrskega območja na vseh straneh. Zavezuje nas pristopna pogodba in naša sposobnost dohitevanja je odvisna od tega, ali se bo bogatejša polovica Evrope stabilizirala in ali solidarnost Skupnosti lahko prevlada nad nacionalno sebičnostjo.

Z zaskrbljenostjo in sočutjem opazujemo irsko krizo in težave Grčije, Portugalske in Španije ter previdno čakamo, ali bo evrsko območje propadlo. Čeprav je bila odločitev Sveta kot običajno pozna, je bila konec koncev pravilna. Uvedba gospodarskega upravljanja bo morda označevala novo obdobje v zgodovini evropskega povezovanja, vendar bi bilo lahko izvajanje tega upravljanja tudi zavajajoče in polno zapletov. Prepričan sem, da bo madžarsko predsedstvo naredilo vse, kar bo v njegovi moči, za zagotovitev uspeha.

 
  
MPphoto
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL).(PT) Gospod predsednik, Portugalska doživlja največjo splošno stavko v zadnjih 20 letih. Ta protest sledi enako pomembnim protestom v več državah EU, med drugim v Grčiji in Franciji. Kakšen je odziv voditeljev Sveta in Komisije? Ne zmenijo se za proteste proti svojim protisocialnim politikam in vztrajajo ravno pri tistih politikah, ki so prispevale k sedanjemu položaju. Prikrivajo dejstvo, da je ranljivost evra neposredna posledica politik, ki jih izvajajo: liberalizacije kapitalskih trgov, neomejenih finančnih špekulacij in zahteve za nominalno konvergenco prek Pakta za stabilnost in rast. Ves ta čas se povečujejo prava razhajanja med gospodarstvi, brezposelnost in revščina dosegata nevzdržne ravni in povečujejo se družbene napetosti. Kako dolgo bodo vztrajali pri tej usmeritvi? Kaj je treba narediti za to, da končamo te politike in se bolj zavežemo proizvodnji, zaposlovanju in spoštovanju dela?

 
  
MPphoto
 

  Jaroslav Paška (EFD). (SK) Gospod predsednik, pogajanja Evropskega sveta konec oktobra so potekala v težkih razmerah. Vse države trenutno spreminjajo svoje gospodarske politike zato, da bi kar se da hitro prišle iz neugodnega gospodarskega položaja in dosegle vsaj nekakšno raven gospodarske rasti.

Po Grčiji in Irski tudi drugim državam evrskega območja grozi plačilna nesposobnost. Zato nam mora biti jasno, da je v tako težkem položaju voditeljem vlad zelo težko sprejeti odločitve, s katerimi bi se odrekli zmožnosti za oblikovanje in urejanje gospodarskega upravljanja svojih držav ter izročili nekaj pristojnosti na področju gospodarskega upravljanja evropskim institucijam.

Zato moramo zelo občutljivo razpravljati o naših skupnih zamislih o tem, kako naj Evropo kar se da varno in hitro spravimo iz sedanjega težkega položaja, obenem pa ne podcenimo prizadevanja posameznih vladnih predstavnikov, da bi težave svojih držav rešili s svojimi pristojnostmi in zmožnostmi tako, da ne bi prišli navzkriž z evropskimi interesi.

 
  
MPphoto
 

  Andrew Henry William Brons (NI). – Gospod predsednik, Evropski svet je ponovil izrabljeni, stari slogan, da se je treba izogniti vsem oblikam protekcionizma in gibanjem menjalnih tečajev, ki so namenjeni zagotovitvi konkurenčne prednosti.

Ker je Evropska unija sprejela globalizem, so evropske države postale plen za konkurenco iz gospodarstev v vzponu, zlasti s Kitajske, ki jim ne moremo konkurirati. Ta gospodarstva ne upoštevajo mednarodnih patentov in avtorskih pravic, delavcem pa izplačujejo dohodke na ravni eksistenčnega minimuma in včasih suženjskega dela. Kitajska je določila umetno nizko raven svoje valute, da bi bilo njeno blago še cenejše.

Evropske države morajo posamič – to bi mi bilo ljubše – ali skupaj zaščititi svoje delodajalce in delavce pred to nepošteno konkurenco. Medtem ko se menjalni tečaji ne bi smeli ohranjati na umetno nizki ravni zaradi konkurenčne prednosti, se prav tako ne bi smeli umetno ohranjati na skupni ravni – evro –, saj to vse države evrskega območja postavlja v podrejen položaj. Če bi dovolili, da se zniža vrednost valut neuspešnih držav, bi sledilo okrevanje.

 
  
MPphoto
 

  Jean-Pierre Audy (PPE).(FR) Gospod predsednik, gospod Van Rompuy, gospod Barroso, za začetek bi se rad posvetil vprašanju javne porabe na evropski ravni.

Sprašujem se, ali glede na precejšnje izzive, ki so pred nami, ni napočil čas za obsežno razpravo z našimi nacionalnimi kolegi in Evropskim parlamentom o prenosu naše javne porabe na Skupnost in njenem združevanju. Uporabil bom primer gospoda Lamassoura: imamo 27 vojsk in nobenega sovražnika; eno carinsko unijo in 27 uprav; raziskovalne programe, ki so bili financirani od 15-krat do 20-krat brez vsakršnega usklajevanja; vseevropska omrežja, ki bi morala biti povezana med seboj; energetska omrežja; in seznam se še nadaljuje.

Predlagam, da neodvisnega revizorja zadolžimo za revizijo javne porabe na naslednjih treh ravneh: na evropski in nacionalni ravni ter na ravni lokalnih izvršilnih organov. Ta revizija bi bila predložena poslancem nacionalnih parlamentov in Evropskega parlamenta, da se omogoči obsežna razprava o javni porabi, in lahko bi jo izročili Evropskemu računskemu sodišču in 27 nacionalnim računskim sodiščem.

To zamisel bi rad predlagal zato, da se zagotovita boljši nadzor in upravljanje naše javne porabe na evropski ravni.

 
  
MPphoto
 

  Monika Flašíková Beňová (S&D). (SK) Gospod predsednik, sejo Evropskega sveta so zaznamovala pričakovanja, da bodo voditelji Evrope obravnavali težave, ki jim jih je naprtila gospodarska recesija. Kakor sem do zdaj že večkrat povedala, ni dovolj, da se osredotočimo samo na proračune. Strukturna neravnovesja, ki jih je kriza samo še poslabšala, presegajo dolgove. Če ne bo sprejet mehanizem, ki bo lahko vplival tudi na druge vidike, bomo morali resno podvomiti o njegovem uspehu.

Druga tema je bila razprava o tem, ali bi zmanjšanje proračuna zaradi pokojninskih reform privedlo do primanjkljaja. Po eni strani govorimo o poostritvi in sistematizaciji pravil, a potem nemudoma določimo izjeme. Prav tako, če so pokojninske reforme tako pomembne, kakor se jih prikazuje – sama menim, da niso –, bi bilo mogoče najti tudi druge primere uspešnih programov. Kdo bo potem presodil, kaj je bolj in kaj manj pomembno in zakaj?

Trdno sem prepričana, da ne smemo začeti razprave o izjemah, medtem ko se pogovarjamo o spremembah sistema.

 
  
MPphoto
 

  John Bufton (EFD). – Gospod predsednik, rad bi samo nekaj pripomnil glede tega, kar sta danes dopoldne povedala predsednik Van Rompuy in predsednik Barroso. Zdi se, da si oba zatiskata oči – da si zatiskata oči pred dejstvom, da je evrsko območje v krizi in da smo zdaj na robu propada. Tam je veliko ljudi, ki si prav tako zatiskajo oči. Za božjo voljo, zbudite se.

Ljudje gledajo to v svojih domovinah in ugotavljajo, da tako ali tako ni veliko ljudi v tej dvorani. To je največja kriza, kar ste jih kdaj imeli, in povem vam, da je to resno. Gospoda Barrosa in gospoda Van Rompuya prosim, naj mi povesta – govorila bosta čez nekaj minut –, kakšen je vaš načrt B? Obstajati mora načrt B ali pa boste preprosto dvignili roke in pustili, da to propade? Menim, da je to največja kriza, kar smo jih imeli. Države članice so prizadete po celotnem spektru. Zaradi ljudi ste dolžni imeti načrt B. Prosim, povejte nam, ali ga imate.

 
  
MPphoto
 

  Ildikó Gáll-Pelcz (PPE).(HU) Gospod predsednik, gospe in gospodje, rada bi izrazila svoje veselje, ker je bil med posvetovanjem priznan pomen reform pokojninskega sistema. Vendar reforme v okviru Pakta za stabilnost in rast ne zagotavljajo enakih možnosti za vse.

Tudi Madžarska nasprotuje diskriminaciji in poziva EU, naj pri izračunu nacionalnih primanjkljajev preuči stroške pokojninskih reform. Menim, da je treba pri določanju proračunskega primanjkljaja upoštevati plačila v zasebne pokojninske sklade, če nočete diskriminirati držav, ki uveljavljajo svobodno odločanje. To vprašanje je treba nujno rešiti. Dobra novica je, da se bo priložnost za to, da se najde zadovoljiva rešitev, ponudila že na decembrski seji Sveta. Pozivam vas, da sprejmete nediskriminatorno politično odločitev in jo kar se da hitro posredujete Komisiji, tako da se zakonodajni postopek lahko kar se da hitro začne in morda konča z zadovoljim rezultatom za vse prizadete strani.

 
  
MPphoto
 

  Antigoni Papadopoulou (S&D).(EL) Gospod predsednik, Grčija, Irska, Portugalska in Španija trpijo zaradi posledic gospodarske krize. Vajeti so nam že ušle iz rok. Ni vrnitve, treba je sprejeti ukrepe. Sumničenje in evroskepticizem nam ne bosta pomagala okrevati po mednarodni gospodarski krizi.

Nasprotno, potrebujemo solidarnost Skupnosti, politično voljo, vizijo, zaupanje v dinamiko Evrope, predvsem pa usklajeno ukrepanje, ukrepanje, ki bo zagotovilo strukturne spremembe tako na nacionalni ravni kot v Evropski uniji. V Evropski uniji potrebujemo več zaposlovanja, več rasti, pospešitev, več delovnih mest, izvajanje strategije EU, racionalizacijo in prestrukturiranje upravljanja podjetij, preglednost gospodarskega upravljanja, preverjanje nacionalnih statistik in trajni skupni mehanizem za obvladovanje krize, vendar le v korist evropskih državljanov.

Kriza zadeva vse, ne samo države, ki jih je prizadela kriza. Potrebujemo tako solidarnost Skupnosti kot usklajeno ukrepanje.

 
  
MPphoto
 

  Barry Madlener (NI). (NL) Gospod predsednik, evrsko območje zdaj propada in predsednik Barroso mora nadzirati ta propad. Konec koncev milijardna pomoč, ki so jo države, kot so Grčija, Španija, Portugalska in Irska, prejemale več let, ni privedla do tega, da bi ta šibka gospodarstva lahko konkurirala močnima gospodarstvoma Nemčije in Nizozemske; namesto tega je ta milijardna pomoč privedla do nesprejemljivega ravnanja socialistov. Na primer, eden od treh grških delavcev je javni uslužbenec; tudi val nezahodnih priseljencev, ki so prišli v Evropo, je vsako državo stal več milijard in ti priseljenci so zdaj doma brez službe. Tako so ravnali predvsem socialisti. Se spomnite? Španija, ki je pred nekaj leti legalizirala milijon nezakonitih priseljencev, ima zdaj 20-odstotno stopnjo brezposelnosti. Zdaj moramo močnejša gospodarstva tem državam spet ponuditi milijardno pomoč, vendar bo to obliž, ki bo držal le kratek čas. Na dolgi rok pa bo ostalo vprašanje, ali smo pripravljeni še naprej strukturno podpirati šibke države z milijardami davkoplačevalskega denarja. Odgovor na to je: „Ne.“ Zato bi predsednika Barrosa rad vprašal: ali ni ponovna uvedba grške valute, drahme, in tudi irske valute edina dolgoročna rešitev, ki nas bo rešila iz teh težav? Ali se o tej rešitvi resno razpravlja s tema državama?

 
  
MPphoto
 

  Seán Kelly (PPE). – Gospod predsednik, kot irskemu poslancu Evropskega parlamenta mi ni ravno v veselje biti danes dopoldne tukaj in poslušati, kako skoraj vsi govorniki omenjajo Irsko zaradi našega gospodarskega položaja, še posebej, ker smo pred nekaj leti veljali skoraj za zgled gospodarskega uspeha v Evropski uniji.

Vendar menim, da smo na Irskem odločeni, da popravimo stvari, in menim, da bi velika večina ljudi pozdravila podporo naših evropskih prijateljev in kolegov.

Priti moramo do nekaj spoznanj. Menim, da se gospod Farage ni dosti zmotil, ko je rekel, da sta veliko tega povzročila neumnost in pohlep irskih politikov, ki so bili skupaj z bankami in regulatorji del pajdaškega kapitalizma. Priti moramo do spoznanj. Druga zelo pomembna stvar pa bo to, da bo morala delovati nadzorna struktura, ki bo vzpostavljena 1. januarja, tako da bo s testi izjemnih situacij in tako dalje mogoče ugotoviti, kaj se bo dogajalo v prihodnosti, in obrzdati ljudi, če bodo skrenili s poti.

 
  
MPphoto
 

  Zigmantas Balčytis (S&D).(LT) Gospod predsednik, resnično je zelo dobro, da smo zdaj začeli razpravljati o zelo pomembnih zadevah, to je o skupnem upravljanju prihodnjega gospodarstva. Prepričan sem, da bomo kmalu začeli razpravljati tudi o morebitnem skupnem davčnem sistemu. Poleg tega danes lahko vidimo precejšnji negativni učinek, ki ga ima okrepljeni menjalni tečaj evra skupaj z veliko drugimi dejavniki. Danes me je razočaralo dejstvo, da je bil pred šestimi meseci opravljen preskus banke, rezultati tega preskusa pa še niso potrjeni. To nazorno prikazuje, da v Evropski uniji ponovno nimamo zanesljivih informacij. Brez njih ne moremo najti načina za izhod iz precej zapletenega položaja. Zato bi za konec rad pozval Evropsko komisijo, naj bo v prihodnosti veliko bolj dejavna pri dajanju predlogov, ker je položaj zapleten in bo zahteval veliko prizadevanj, veliko finančnih sredstev in morda povsem drugačno razumevanje gospodarskega in finančnega nadzora ter drugih vrst nadzora.

 
  
MPphoto
 

  Milan Zver (PPE).(SL) Spoštovani gospod predsednik Sveta, predsednik Komisije, dovolite, da se tudi sam vključim na kratko v to razpravo. Meni so relativno jasne stvari: kdo je kriv za nastalo veliko krizo? To je del bančnega sektorja, ki je posloval brez realnega kritja in preveliko tvegal. In drugi – del evropskih vlad, ki so spodbujale preveliko porabo in pa spodbujale neko distributivno mentaliteto med ljudmi.

Tudi dva tipa govorov lahko danes tukaj zasledimo: eni so tisti, ki kličejo po čim večji solidarnosti, češ pomagajte, drugi poslanci pa poskušajo apelirati predvsem na večjo odgovornost, tudi v času izhoda iz krize. Ne bi bilo prav, da bi tisti, ki so povzročili to veliko krizo, iskali tudi formule za rešitev, izhod iz te krize. Tisti, ki kritizirajo preveliko varčevanje, zagotovo so na napačni poti.

Prav bi bilo, da tisti davkoplačevalci iz tistih držav in tiste države, ki rešujejo nastalo situacijo, da niso utišane v teh razmerah.

 
  
MPphoto
 

  Petru Constantin Luhan (PPE).(RO) Gospod predsednik, pozdravljam dejstvo, da poročilo o gospodarskem upravljanju zagotavlja novo podlago za vzpostavitev zdržnega sistema za naše delovanje v zvezi s tem.

Menim, da so v poročilu navedena priporočila glede trdnejših institucij za veliko bolj učinkovito gospodarsko upravljanje, kot je vzpostavitev javne institucije na nacionalni ravni, ki bo zagotavljala neodvisne analize, ocene in napovedi za vprašanja notranje davčne politike, podlaga za vzpostavitev preglednega evropskega sistema.

Menim, da je nujno, da se vsaki državi članici ponudi možnost, da dokaže podlago, ki je bila uporabljena za analizo in oceno vsakega predlaganega domačega fiskalnega ukrepa, tako da se razvije pristop, ki temelji na zaupanju in medsebojnem ozaveščanju.

Ponovno potrjujem to, da je treba sprejeti posebne ukrepe, ki bodo omogočili gospodarsko upravljanje na podlagi poglobljenega in preglednega znanja ter odprto razpravo o vseh domačih ukrepih, ki jih sprejmejo države članice in lahko imajo učinek na ravni EU.

 
  
MPphoto
 

  Elisa Ferreira (S&D). (Vprašanje za gospoda Rangela v skladu s postopkom modrega kartončka, člen 149(8) Poslovnika) (PT) Gospod predsednik, zahvaljujem se vam za besedo, vendar sem prosila za nastop v skladu s členom o modrem kartončku, ker me je gospod Rangel neposredno izzval, in zato si želim, da bi besedo dobila prej.

To priložnost bi rada izkoristila za to, da gospoda Rangela prosim, naj nam razloži, po čem natanko se v zvezi z upravljanjem državnega dolga po njegovem mnenju predlogi kanclerke Merkel razlikujejo od predlogov Komisije, in nam pove, zakaj je bil prvi predlog Komisije o upravljanju državnega dolga – ki je bil dejansko evropski – zavržen brez vsakršne razprave ali javne razprave, ko se je ugotovilo, da ne ustreza interesom Nemčije.

 
  
MPphoto
 

  Paulo Rangel (PPE). (Odgovor na vprašanje gospe Ferreira v skladu s postopkom modrega kartončka, člen 149(8) Poslovnika)(PT) Zelo na kratko bi rad povedal, da ni nikakršnega dvoma o tem, da v evropskem procesu seveda stalno potekajo pogajanja med institucijami, da pa je stališče Komisije ves čas bilo, da se podpira metoda Skupnosti in zagovarja okrepitev enotne valute. Seveda pa obstajajo poslanci, ki v Parlamentu radi izvajajo nacionalno politiko, kakor je v primeru gospe Ferreira.

 
  
MPphoto
 

  Diogo Feio (PPE).(PT) Gospod predsednik, Evropska unija je pred obdobjem velikih reform. Zato se mora odzvati na krizo in podpreti enotno valuto, ki potrebuje svoja pravila za vse države članice. Parlament je že prevzel vodilno vlogo v zvezi z gospodarskim upravljanjem, pri čemer zagovarja tesnejše sodelovanje med 27 državami članicami na področju rasti, trdno stališče o izvajanju Pakta za stabilnost in rast ter solidarnost med državami članicami, in je kot tak prva institucija, ki je opozorila na potrebo po skladu za dolg različnih držav, ki so v EU. Zato bomo še naprej sodelovali s Komisijo in njenim predsednikom, prav tako pa upamo, da bomo še naprej sodelovali s Svetom. Prav zdaj se razpravlja o šestih poročilih, do katerih se bomo zelo jasno opredelili.

 
  
MPphoto
 

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. – Gospod predsednik, odgovoril bom na dve konkretni vprašanji in po razpravi, ki je potekala danes dopoldne, dal tudi splošno pripombo.

Najprej vprašanje, ki ga je zastavil gospod Schulz, pomembno vprašanje o irskih testih izjemnih situacij. Naj povem naslednje. O skupni metodologiji testov izjemnih situacij smo se dogovorili na evropski ravni; ta metodologija je bila zelo stroga in je zajemala neugodne makroekonomske scenarije. Vendar pa so bili za izvajanje testov odgovorni nacionalni nadzorni organi. Na ravni Evropske unije je izvajanje usklajeval CEBS, vendar za to ni bilo nobenih pristojnosti Evropske unije. Želim poudariti, da Evropska unija kot taka do nedavnega ni imela tovrstne odgovornosti. To se bo spremenilo januarja. Do takrat bomo po predlogih Komisije in dogovoru s Svetom in Parlamentom vzpostavili novo strukturo finančne ureditve in nadzora.

Imeli bomo tri evropske mikrobonitetne nadzornike za bančništvo, vrednostne papirje in zavarovanja ter Evropski odbor za sistemska tveganja za makrofinančno stabilnost in z njo povezana tveganja. In to bo zagotovilo veliko močnejša orodja in infrastrukturo za to, da bo izvajanje testov naslednjič bolj enotno, strožje in bolj koherentno. Zato želim poudariti naslednje. Pred krizo nismo imeli instrumentov, ki jih vzpostavljamo zdaj.

Potem drugo vprašanje glede tega, kako zdaj obravnavamo nekatera občutljiva vprašanja, kot je trajni krizni mehanizem. Želim pojasniti, da tega nisem nameraval načeti, a ker je bilo zastavljeno konkretno vprašanje, moram odgovoriti.

Voditelji držav ali vlad so soglasno – in ponavljam, soglasno – sprejeli odločitev, da zahtevajo trajni krizni mehanizem s posredovanjem zasebnega sektorja. Bil sem med tistimi, ki so Evropski svet posvarili pred tveganji tega, da se to vprašanje načne brez ustrezne priprave in komunikacije. A vprašanje se je načelo in sprejeta je bila odločitev o njem in zdaj ga moramo obravnavati na kar se da odgovoren način. Zato menim, da nekateri današnji komentarji tukaj res niso bili koristni.

Še vedno živimo v zelo težkih razmerah. Menim, da zdaj potrebujemo ukrepanje in ne še več pripomb. Opraviti imamo z zelo občutljivimi globalnimi finančnimi trgi. Nekateri komentarji imajo včasih učinek samoizpolnjujoče se prerokbe. Zato ni koristno, če začnemo postavljati domneve o državah, ki utegnejo biti ogrožene. Te države moramo pozvati, naj izvajajo vse potrebne ukrepe za to, da se doseže finančna in proračunska stabilnost.

Zato ne bom postavljal domnev o načrtu B. Skupaj s predsednikom Van Rompuyem opravljava svoje delo in odgovorno razpravljava o vprašanjih z našimi državami članicami. Glede vloge Komisije želim biti ponovno izjemno jasen. Komisija – in večina vas je priznala to – vedno daje ambiciozne predloge. Podpiramo ambiciozno gospodarsko upravljanje za Evropo.

A na koncu moramo biti realistični. Skupaj ne smemo preseči tega, kar določa skupni dogovor z našimi državami članicami. Če obstaja dogovor – dogovor, ki v primerjavi s prejšnjim položajem vsekakor predstavlja napredek –, ni koristno, če se govori o idealnih rešitvah, za katere zelo dobro veste, da se ne bodo uresničile.

Zato Komisija izpolnjuje svojo vlogo in bo izpolnjevala svojo vlogo ter pozivala k večji ambicioznosti na področju predanosti skupnemu cilju, gospodarskega upravljanja, stabilnosti evrskega območja – in ne samo evrskega območja.

To želim zelo jasno poudariti, ker menim, da med današnjo razpravo to ni bilo poudarjeno. Nekateri ste rekli, da težave izvirajo iz evrskega območja. Žal moram reči, da ne izvirajo samo iz evrskega območja. Evro ni težava. Popolnoma sem prepričan, da bi bil položaj veliko slabši, če ne bi imeli evra.

(Aplavz)

Nekateri radi pozabljate, da imajo nekatere države, ki niso del evrskega območja, popolnoma enake težave, v nekaterih primerih celo hujše težave z državnim dolgom, in da je država, ki ni niti v Evropski uniji in zdaj prosi za pridružitev Evropski uniji – Islandija –, šla v stečaj, pa nima evra. V resnici evro ni bil vzrok težave. Intelektualno in politično ni pošteno namigovati, da je težava evro.

(Aplavz)

Zdaj moramo določiti posebnosti položaja na evrskem območju, obravnavati težave in pozvati vse države članice, naj se zavežejo, da bodo sodelovale; tiste, ki so del evrskega območja, in tiste, ki niso. Menim, da so vse države članice razumele, da pri skupnem pristopu za reševanje te krize obstaja skupni interes. Komisija bo to naredila na odgovoren način in si seveda prizadevala za največjo stopnjo ambicioznosti, vendar bo na koncu dobro in lojalno sodelovala z vsemi institucijami, s tem Parlamentom, kakor smo sodelovali, ter s Svetom in Evropskim svetom. To je odgovorna metoda, ki jo moramo izvajati.

V obdobju, v katerem so trgi izjemno živčni, moramo ohraniti trezno glavo in močan občutek za odgovornost, seveda tudi z močno predanostjo skupnemu evropskemu cilju.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Herman Van Rompuy, predsednik Evropskega sveta. – (FR) Gospod predsednik, spoštovani poslanci, prej je bilo rečeno, da se analiza predsednika Komisije razlikuje od moje, vendar je to prvič, gospod Schulz, da sem obtožen sprenevedanja, da je vse v redu, če ni. To je resnično prvič v moji karieri.

Lahko vam zagotovim, da nikakor ne podcenjujem krize in da živimo v težkih časih. Razen če so nekateri moji komentarji vzeti iz konteksta, sem običajno zelo preudaren človek in menim, da je v evropskem okviru – ne v Parlamentu – danih veliko preveč izjav, hujskaških ali drugačnih. Zdaj moramo umiriti stvari, ne pa kar naprej omenjati resnosti krize. To že vemo. Čas je za ukrepanje.

Nekateri ste rekli, da moramo priti do spoznanj. Francoski pregovor pravi: „Naša dejanja nam sledijo.“ Spoštovani poslanci, ko sem prevzel položaj, je obstajal Pakt za stabilnost in rast, ki je pred nekaj leti postal malo prožnejši in se ni uporabljal. Ko sem prevzel položaj, sem podedoval Lizbonsko pogodbo, ki določa nekatere postopke, ki so med drugim povezani s sankcijami in odločitvijo, ki se sprejme, ko je država v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Svet sprejema te odločitve v skladu z Lizbonsko pogodbo. Ko sem prevzel položaj, ni bilo kriznega mehanizma in to smo morali popraviti.

Zato bomo okrepili Pakt za stabilnost in rast ter prvič uvedli sistem makroekonomskega nadzora. Lahko vam zagotovim, da se težave, ki jih imajo nekatere države, ne bi nikoli pojavile, če bi imeli ta mehanizem pred nekaj leti. Odkrili bi nepremičninske balone. Odkrili bi težave s konkurenčnostjo v nekaterih državah. Zato bomo ta mehanizem uvedli zdaj. Ta mehanizem je nov in inovativen. V celoti upošteva spoznanja, do katerih smo prišli v krizi.

Kar zadeva Lizbonsko pogodbo, jo nameravamo spremeniti, da bo dobila pravno podlago na nekaterih ustavnih sodiščih – pravno podlago za trajni krizni mehanizem. To je edini razlog. Upam, da ne bomo tvegali, da se začne še ena obsežna razprava o institucijah, saj menim, da nas v sedanjem vzdušju to ne bi nikamor pripeljalo in bi našo pozornost še bolj odvrnilo od reševanja krize.

Prej nismo imeli kriznega mehanizma. Ko smo se spopadli s težavo Grčije, smo morali iznajti mehanizem, ker ga ni bilo. Ko smo vključili še en ukrep, reševalni sveženj v višini 750 milijard EUR, smo morali biti ustvarjalni pri naši razlagi Lizbonske pogodbe, da smo lahko uporabili ta ukrep.

Zato se učimo iz krize in ponavljam, da nam naša dejanja sledijo. Imeli smo Pakt za stabilnost, ki je bil šibek in se ni uporabljal; na področju makroekonomskega nadzora nismo imeli ničesar; in ni bilo kriznega mehanizma.

Ali so države članice prevzele svoje odgovornosti? Veliko jih je. Izvajajo reforme, ki jim je javno mnenje pogosto zelo nasprotovalo. Sprejele so ukrepe, ki so bili pogosto zelo pogumni, ne samo v državah, ki imajo težave, temveč tudi v drugih. Prevzemamo svoje odgovornosti.

Spoštovani poslanci, ne spravljajmo se vedno na napačnega sovražnika. Pogosto imam občutek, da se preveč osredotočamo na vlade in parlamente držav članic. Ne bodimo v zmoti glede tega, kdo je naš sovražnik.

Danes nekateri ne govorijo samo o Irski, temveč tudi o Portugalski. Dovolite mi, da navedem številke. Leta 2009 je javnofinančni primanjkljaj Portugalske znašal 9,3 %; leta 2010 bo znašal 7,3 % in leta 2011 bo znašal 4,6 %. Obrestna mera za portugalski javni dolg v povprečju znaša 3,6 %. To je izjemno malo. Na Portugalskem ni nepremičninske krize ali nepremičninskega balona. Njen finančni sektor ni previsok za državo. Njene banke so dobro kapitalizirane. Ne spravljajmo se na napačnega sovražnika. Nekateri pravijo, da je krizni položaj nalezljiv, a za to nimajo gospodarske utemeljitve ali razumne podlage. Vztrajam pri tem: ne spravljajmo se na napačnega sovražnika.

Tistim, ki so pozvali k večjemu sodelovanju med institucijami, lahko zagotovim, da si predsedstva na vso moč prizadevajo za sodelovanje. Poročilo, ki ga je izdala projektna skupina, so sprejeli člani te skupine, med drugim predstavnik Evropske komisije komisar Rehn. Sodelujemo tudi na drugih področjih, kot je trajni krizni mehanizem.

Upam, da bomo enak duh sodelovanja videli tudi med oblikovanjem proračuna za leto 2011. Obžalujem dejstvo, da nam ni uspelo doseči dogovora.

Vendar mi dovolite, da nekaj pripomnim glede sodelovanja. Vsi ste poslanci Evropskega parlamenta in pripadate posebnim političnim skupinam. Rad bi omenil, da se to, kar slišim v Evropskem svetu od predsednikov vlad in različnih posameznikov, včasih zelo razlikuje od tega, kar slišim v tej dvorani od istih poslancev iste politične skupine. Ne kritiziram. Ni treba, da se človek popolnoma strinja s svojo politično stranko. V svoji karieri sem pogosto videl spore znotraj svoje stranke. Vendar delam vse, kar je v moji moči, za to, da se dosežeta usklajenost in sodelovanje med institucijami. Zato bi rekel, da moramo sodelovati na vseh političnih ravneh, da dosežemo bolj usklajeno stališče, kot ga imamo zdaj.

Strinjam se s tistimi, ki pravijo, da imamo strogo politiko, da pa samo to ni dovolj za izhod iz krize. Prav imajo, vendar moramo najprej prek te stopnje. Če bi bili bolj previdni na področju makroekonomije in načrtovanja proračuna, danes ne bi bili v tem položaju. Vendar potrebujemo pozitivno politiko za rast in zaposlovanje. Kljub vsem negativnim vidikom, ki jih je treba upoštevati, sem vesel, da se je po enajstih mesecih recesije v Evropi spet vzpostavila gospodarska rast. Že večkrat sem v Parlamentu povedal, da kriza iz tridesetih let prejšnjega stoletja, ki se je prav tako začela s finančno krizo, ni bila nikoli v celoti odpravljena.

Enajst mesecev po izbruhu finančne krize smo ponovno vzpostavili pozitivno rast. Letos bo povprečna rast znašala približno 1,5 %. V nekaterih državah – ne tistih, ki imajo že omenjene težave – bo rast znašala približno 2 %, v drugih državah pa bo znašala celo 3 % ali 3,5 %. Stopnje zaposlenosti v EU bodo v povprečju ponovno začele rasti leta 2011. Seveda je stopnja brezposelnosti previsoka, vendar sem zelo vesel, da so naše napovedi rasti v primerjavi z napovedmi izpred šestih mesecev veliko boljše od pričakovanih in da je rast bolj stabilna, kakor smo mislili, da bo. Ta rast ne temelji samo na obnovi, programih za oživitev in izvozu. To rast poganja tudi notranje povpraševanje.

Za konec bi rad povedal, da sem kljub vsem težavam, ki jih dejansko imamo v nekaterih državah, prepričan, da bomo ponovno premagali krizo, s katero se spopadamo danes.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Razprava je končana.

Pisne izjave (člen 149)

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki.(FR) Na seji Evropskega sveta 28.–29. oktobra 2010 je bil narejen nov korak k podreditvi držav in odvzemu njihove suverenosti. Predvsem prek psevdogospodarskega upravljanja, ki v resnici pomeni prevzem nadzora nad njihovimi gospodarstvi: siljenje držav članic v to, da njihove proračune predhodno odobrijo uradniki v Bruslju; nadzor vseh njihovih gospodarskih politik; vzpostavitev samodejnih preventivnih sankcij še preden se presežejo dovoljene meje za dolgove in primanjkljaje; možnost začasnega odvzema glasovalnih pravic krivih držav članic. Vse to se odobri v zameno za to, da Nemčija ohrani sklad za finančno stabilizacijo. Vendar ta mehanizem predstavlja zgolj pravico držav članic in Komisije EU, da se zadolžijo ali na trgih zagotovijo garancije za posojila državam članicam, ki so v težavah, ker so žrtve tržnih špekulacij, ki so oškodovale njihov nacionalni dolg. Še več, ker so del evrskega območja. To je neverjetno. Poleg tega se je Evropski svet odločili za reformo pogodb, da se bo lahko izvajal mehanizem za obvladovanje krize. Prvič se bo uporabil poenostavljeni postopek revizije, ta protidemokratična metoda, ki ne predvideva parlamentarne razprave. To ni upravljanje; to je totalitarizem.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki.(DE) Do leta 2007 se je preostala Evropa čudila gospodarskemu razvoju Irske, „keltskega tigra“, ki je dosegal sanjske gospodarske podatke z nizkimi davki od dobička pravnih oseb in neznatno ureditvijo. Zdaj pa je prišla trda stvarnost. Izkazalo se je, da je keltski tiger hroma raca, ki ji mora preostala Evropa priskočiti na pomoč in ji podpreti mlahava krila. Zdaj naj bi se na Irsko steklo 90 milijard EUR iz reševalnega svežnja za evro – to je 300 EUR na avstrijskega državljana. To niso le teoretične državne garancije, ki se po črni ovci Grčiji zdaj stekajo na Irsko in potem morda tudi v Španijo in na Portugalsko; to je resnični denar davkoplačevalcev. To je prav tako nadaljnji korak evropske monetarne unije proti uniji nakazil, v kateri morajo evrske države, ki dobro upravljajo svoja gospodarstva, imeti odprte denarnice za to, da plačujejo za slabo upravljanje drugih. EU je veliko prepozno začela obravnavati to vprašanje in za zdaj se še ne ve, ali bodo odločitvam Evropskega sveta dejansko sledili ukrepi. Nehati moramo zapravljati milijarde davkoplačevalskega denarja za špekulativne banke in države, ki slabo upravljajo svoja gospodarstva. Unija nakazil se mora končati. Potrebujemo mehanizem, ki državam v stečaju dopušča dejansko plačilno nesposobnost, potem pa te države tudi izključi z evrskega območja. Ne moremo kar naprej krpati bolehne monetarne unije. Namesto tega potrebujemo močno, čvrsto evropsko monetarno unijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Tako Grčija kot Irska sta se morali obrniti na Evropsko unijo za pomoč. Vendar je treba omeniti nekaj razlik med tema dvema primeroma: irski primanjkljaj je eksplodiral, ker je morala država zajeziti težave v bančnem sektorju, ki je bil v krizi zaradi posledic svetovne finančne krize, ki jih je še poslabšalo razpočenje nepremičninskega balona. To posredovanje je v času strukturne krize pomenilo, da javne finance niso več mogle vzdrževati takšnega položaja. Po drugi strani je razlog za posredovanje v Grčiji nekoliko nepremišljeno upravljanje javne porabe, zaradi česar je bila potrebna denarna infuzija iz prodaje državnih obveznic. Glede na reformo gospodarskega upravljanja je treba pripomniti naslednje. Vsekakor moramo izvajati stroge proračunske politike za nadzor in za to, da se zagotovi, da v prihodnosti ne bodo nastale podobne razmere. Vendar ta dva primera prikazujeta, kako pomembno je, da se upoštevajo vsi dejavniki, povezani s financami in trdnostjo države, in ne samo strukturiran javni dolg. Dejansko to lahko predstavlja le končni podatek, vendar moramo preveriti elemente in vzroke, ki so za tem podatkom, in ugotoviti, kako je prišlo do takšnega položaja.

 
  
MPphoto
 
 

  Monika Smolková (S&D), v pisni obliki. (SK) Pakt za stabilnost in rast je doslej vključeval sankcije, vendar je za nalaganje sankcij potrebno soglasje 2/3 ministrov, za to pa nikoli ni bilo politične volje. Skeptična sem glede protikriznega mehanizma. Predsednik Sveta Van Rompuy ne bi smel spremeniti člena 125 Lizbonske pogodbe, v katerem je navedeno, da vsaka država jamči za svoje obveznosti. Po drugi strani bi moral razmisliti o razširitvi člena 122, ki govori o solidarnosti – zagotavljanju medsebojne pomoči ob naravnih nesrečah ali energetskih krizah. Sprememba tega člena lahko nasprotuje temeljnemu načelu delovanja EU, povedano drugače, solidarnosti in zaradi tega lahko ostanemo brez solidarnosti. Če bi protikrizni mehanizem deloval v skladu s členom 122 o zagotavljanju finančnih sredstev posameznim državam, bi Svet odločal na podlagi predloga Komisije in samo obvestil Evropski parlament. Obstaja nevarnost, da bodo odgovorne države plačevale za neodgovornost posameznih držav.

 

7. Izidi vrhunskega srečanja skupine G20 (razprava)
Video posnetki govorov
MPphoto
 

  Predsednik. – Naslednja točka sta izjavi Sveta in Komisije o izidih vrhunskega srečanja skupine G20.

 
  
MPphoto
 

  Olivier Chastel, predsedujoči Svetu. – (FR) Gospod predsednik, spoštovani poslanci, predsedstvo Sveta in Evropski parlament sta že imela priložnost razpravljati o vrhunskem srečanju skupine G20 20. oktobra 2010; takrat smo bili tik pred ministrskim srečanjem skupine G20 in smo čakali na razvoj dogodkov v Seulu.

Kot Evropejci smo bili dobro pripravljeni na ta srečanja tako na ministrski ravni kot na ravni voditeljev držav ali vlad. Spoznali smo, da bi Evropska unija zaradi pomanjkanja kohezije med Evropejci hitro izgubila verodostojnost na mednarodnem prizorišču. Treba je povedati, da je bilo vrhunsko srečanje v Seulu deležno mešanih odzivov z vsega sveta. Sam menim, da moramo biti kljub vsemu – tudi če izidi niso bili tako prepričljivi, kakor smo si želeli – še naprej optimistični.

Pred vrhunskim srečanjem v Seulu smo bili prepričani, da bo najtežji in najpomembnejši preskus ohranitev našega zagona. Ne smemo zmotno misliti, da ne potrebujemo več globalnega sodelovanja, z izgovorom, da nismo več v kritičnem položaju, v katerem smo bili pred 18 meseci ali celo pred šestimi meseci. Še vedno menimo, da so politični voditelji odgovorni za sprejemanje odločitev. Res so in to je dejansko bistvo politike. Vendar menim, da imajo tudi drugo, še pomembnejšo odgovornost – zagotavljanje, da odločitve ne ostanejo na papirju, temveč da imajo konkretne rezultate in se izvajajo v celoti.

Vrhunsko srečanje v Seulu je pokazalo, da je resnični izziv za skupino G20 in zato za vse nas razumevanje tega, kako naj nadaljujemo izvajanje in ga dejansko pospešimo. Dobre namene moramo pretvoriti v praktične rezultate in vse to je pomembno vsaj iz dveh razlogov. Prvič, trgom niso dovolj samo izjave. Trgi opazujejo razvoj dogodkov v dveh, desetih in tridesetih dneh po vrhunskem srečanju, ko mediji že odidejo domov. Stanje evropskega gospodarstva je treba razumeti kot celoto; to ni zgolj rezultat napredka, doseženega na dvodnevnem vrhunskem srečanju. Napredek, za katerega si prizadevamo, je mogoče doseči le z neprestanim, vsakodnevnim delom in kot poslanci Evropskega parlamenta to veste bolje kot kdor koli drug.

Drugi razlog je tako pomemben kot prvi in neposredno zadeva vse vas. Menim, da Parlament in nacionalni parlamenti lahko opravijo nalogo nadzora in tudi zagotovijo politične spodbude za evropsko in mednarodno gospodarsko agendo s tem, da se zagotovi pravilno izvajanje med dvema vrhunskima srečanjema in da G20 postane proces in ne zgolj niz srečanj.

Kar zadeva vsebino, je prispevek Unije k močni, trajni in uravnoteženi rasti zdaj jasen in temelji na določenem številu načel: načrti za javnofinančno konsolidacijo, namenjeni zdržni in diferencirani rasti; strategija Evropa 2020 za strukturne reforme, ki so potrebne predvsem za podpiranje ustvarjanja delovnih mest; program reform finančnega sektorja in trgov ter, na koncu, okrepitev gospodarskega upravljanja v EU. Dodal bi, da je Unija zelo zainteresirana za postopek medsebojnega pregleda v okviru skupine G20. Kot Evropejci smo navajeni na to in vemo, kako koristen je lahko tovrsten postopek. Seveda mora vsak opraviti svoje delo in pokazati, da je ponovno pripravljen prispevati k ukrepanju za rast.

Ponovno in v duhu mojih prejšnjih komentarjev bi rad povedal, da v boju proti protekcionizmu ni mogoče zmagati enkrat za vselej, temveč le z vsakodnevnim ohranjanjem potrebne ravni globalne pripravljenosti.

Sicer pa bi rad poudaril tri pomembne dogodke v preteklem mesecu. Prvi je reforma Mednarodnega denarnega sklada (MDS), saj je EU jasno pokazala, da je pripravljena opravit svoj del za to, da bi novi MDS lahko bolje predstavljal novo mednarodno gospodarsko stvarnost in da bi tako gospodarstva v vzponu lahko uveljavila svoj glas in imela večjo vlogo. Strinjali smo se z zmanjšanjem naše prisotnosti v izvršnem odboru MDS in znatno smo popustili na področju deležev. Menim, da smo ohranili tisto, kar je za nas najpomembnejše, in da je pridobila celotna mednarodna skupnost.

Drugi dogodek zadeva sporazum Basel III. Menim, da gremo v zvezi z zahtevami za kapital bank v pravo smer in da je seveda nujno, da vse zadevne države članice izpolnijo svoje obveznosti glede izvajanja sporazuma Basel III. Jasno je, da bo to vprašanje izvajanja ostalo na političnem dnevnem redu tako EU kot skupine G20.

Ob upoštevanju tega, kar se je v zadnjih tednih zgodilo v zvezi s tako imenovano valutno vojno, menim, da je Evropska unija dobro opravila delo in je lahko zagovarjala uravnotežen položaj, kar pomeni, da se morajo v menjalnih tečajih odražati gospodarske osnove in da se nam ni treba zateči h konkurenčni devalvaciji.

Za konec, po vrhunskem srečanju v Seulu je Francija prevzela odgovornost za predsedovanje skupini G20 in menim, da je to edinstvena priložnost za Evropejce in Evropsko unijo kot tako. Zelo pomembno bo, da bomo sodelovali usklajeno in tako zagotovili, da bo skupina G20 vse prihodnje leto – in ob upoštevanju vrhunskega srečanja skupine G20 v Cannesu novembra 2011 in obdobja potem – v skladu s pričakovanji, ki jih je ustvarila.

Resnični izziv, ki je pred nami, je to, da pokažemo, da lahko tudi forum, ustanovljen za reševanje krize, zagotovi prispevek in spodbudo, ki sta potrebna za doseganje srednjeročnih ciljev, kot so močnejša, trajnejša in bolj uravnotežena svetovna rast; jasna, poštena pravila za mednarodni finančni trg; in mednarodne organizacije, ki bolje predstavljajo današnji svet in lahko bolj pomagajo nacionalnim vladam in evropskim institucijam pri spopadanju z globalizacijo. Gospod predsednik, menim, da mora skupina G20 v prihodnjih letih pokazati, da globalizacija ni samo gospodarski, temveč tudi, in dejansko predvsem, politični proces.

 
  
MPphoto
 

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. – Gospod predsednik, pred vrhunskim srečanjem v Seulu ta mesec smo bili zaskrbljeni, da bo skupina G20 potem, ko se bo začel zmanjševati pritisk krize, ki je združila države skupine G20, ugotovila, da ne more izpolniti svoje vloge glavnega foruma za globalno gospodarsko usklajevanje. Po vrhunskem srečanju v Seulu ta mesec vam lahko ponovno zagotovim, da ta negativni scenarij ni bil potrjen. Videli smo, da je skupina G20 s kriznega načina delovanja prešla na stabilnejši pristop do globalnega upravljanja.

Kljub težkim vprašanjem, o katerih se je razpravljalo, in dejstvu, da ni bil dosežen dogovor o nekaterih drugih vprašanjih, kot je obdavčitev finančnega sektorja, je skupina G20 ponovno poslala pomembno sporočilo glede globalne odločenosti; dosegla je resničen in stabilen napredek pri obravnavanju globalnih gospodarskih izzivov. Vem, da so bili izidi sprejeti nekoliko skeptično, ker ni bilo veličastnega uspeha v zadnjem trenutku in ravno ob pravem času za večerna poročila. Vendar skeptiki ne razumejo, da je proces skupine G20 sam po sebi veličastna novica; ta proces ni tak kot naš evropski, bolj povezani proces, pri katerem imajo vsi za mizo skupno kulturo pogajanja in kompromisa.

Poleg Evropske unije in nekaterih njenih držav članic so v skupini G20 različne države, kot so ZDA in Kitajska, Rusija, Brazilija in Japonska, Argentina, Saudova Arabija, Koreja, Južna Afrika. Samo dejstvo, da so vključene v skupni proces obravnavanja svetovnega neravnovesja in dogovarjanja, na primer o finančni ureditvi, je treba priznati kot to, kar je: velikanski napredek, ki pred nekaj leti preprosto ne bi bil možen, in vrhunsko srečanje v Seulu je bilo pomemben nadaljnji korak v tem procesu in uvedba nove agende, ne pa enkratni veličastni dogodek.

Zato, da, to je bil uspeh in menim, da je Evropska unija, ki sva jo zastopala skupaj s predsednikom Evropskega sveta, lahko zadovoljna s sklepi vrhunskega srečanja. Pravzaprav je bil naš prispevek zelo pomemben tudi na ravni finančnih ministrov, kjer je Evropsko unijo zastopal Olli Rehn, komisar za to področje. Na splošno se v sklepih odražajo prednostne naloge, ki jih je Evropska unija določila pred vrhunskim srečanjem v Seulu, in Evropska unija bi morala biti ponosna na svoj zelo pomemben prispevek k temu procesu.

Naj poudarim nekatere ključne dosežke: Evropska unija si je želela predvsem to, da bi se na tem vrhunskem srečanju dosegel napredek pri skupnem ukrepanju za povečanje svetovne rasti in zaposlovanja ter dobili odgovori na to, kako obravnavati svetovna neravnovesja in valutne napetosti. Vsi smo vedeli, da bo zelo naporno najti skupno dogovorjeni način za obravnavanje svetovnih neravnovesij, vendar se je skupina G20 po dolgih, težkih pogajanjih odločila za rešitev na podlagi sodelovanja z vzpostavitvijo mehanizma in časovnega okvira, ki združuje naša gospodarstva pri obravnavanju tega vprašanja.

Partnerice skupine G20 so se zavezale, da bodo zmanjšale čezmerna neravnovesja in da bodo neravnovesja v tekočem računu ohranile na ravneh zdržnosti. Ne podcenjujte pomena tega. Razprava skupine G20 o tem, kako obravnavati neravnovesja, je pokazala, da je EU naprednejša od večine. Voditelji držav skupine G20 so na podlagi rezultatov našega razmišljanja o notranjih neravnovesjih Evropske unije menili, da je to najboljši način za obravnavanje svetovnih neravnovesij. Osnova za novi mehanizem skupine G20 je naša metoda, da se s kazalniki spodbudi priprava ocene makroekonomskih neravnovesij in temeljnih vzrokov zanje. Mehanizem bo vzpostavljen do sredine leta 2011 in prva ocena bo pripravljena pred naslednjim vrhunskim srečanjem novembra 2011.

Zdaj se bomo osredotočili na to, da se ta mehanizem čim bolj okrepi in da se zagotovi njegova pravilna uporaba med francoskim predsedovanjem skupini G20 v letu 2011. Zato so bili sklepi pomembni, vendar se strinjam, da moramo zdaj videti, kako se bodo izvajali.

Drugi dosežek je povezan z valutnimi tečaji. Uravnoteženje rasti ne bo uspešno, če ne bomo obravnavali valutnih napetosti. Evropska unija je ponovno pomagala vzpostaviti soglasje skupine G20 o rešitvah na podlagi sodelovanja. Dogovorili smo se za približevanje bolj tržno določenim sistemom menjalnih tečajev, v katerih se odražajo temeljne gospodarske osnove. Prav tako smo se dogovorili, da se bomo vzdržali primerjanja ocen in da bomo pozorni na čezmerno nestanovitnost in neurejeno gibanje menjalnih tečajev.

Ta odločitev zagotavlja politični zagon za francosko predsedstvo skupine G20, ki se bo lotilo celovite reforme mednarodnega denarnega sistema. Prav tako sem vesel, da je bila na vrhunskem srečanju skupine G20 podprta zgodovinska reforma MDS. Dejansko smo presegli pričakovanja z vrhunskega srečanja v Pittsburghu glede premika kvot in zastopanosti gospodarstev v vzponu. Zaradi odprtosti in pripravljenosti držav članic EU na sodelovanje naše znatno popuščanje in naša sposobnost za prevzem dela odgovornosti pomenita, da ima sklad zdaj legitimnost, ki jo potrebuje za to, da se loti zahtevnih nalog, ki so pred njim, zlasti obravnavanja neravnovesij in valutnih napetosti. Gospodarstva v vzponu morajo zdaj dokazati, da so v zameno za večjo zastopanost pripravljena podpreti povečano odgovornost za globalno gospodarsko upravljanje.

Četrti dosežek na vrhunskem srečanju je bila ohranitev zagona za reformo svetovnega finančnega sistema, ki bo jasno osredotočena na izvajanje. Pozdravljamo potrditev reforme sporazuma Basel III in dejstvo, da bo skupina G20 nadaljevala delo na področju sistemsko pomembnih finančnih institucij. Prizadevanja skupine G20 za finančno reformo se bodo nadaljevala na področjih, kot so okviri makrobonitetne politike, bančništvo v senci, trgi izvedenih blagovnih instrumentov ter celovitost in učinkovitost trgov.

Evropska unija je na čelu pri veliko teh točkah in naše notranje delo se bo vključilo v proces skupine G20. Zdaj je pomembno, da se zagotovi strogo in dosledno izvajanje vseh teh zavez v skladu z dogovorjenim časovnim razporedom, da se zagotovijo enaki pogoji na svetovni ravni. Od Združenih držav smo prejeli trdna zagotovila, da so glede tega enako odločni kot mi. Na vrhunskem srečanju v Seulu je bil ustvarjen tudi nov zagon za dokončanje kroga pogajanj v Dohi in ponovno je bila potrjena zaveza, da se bo skupina G20 borila proti vsem oblikam protekcionizma.

Dosežek, s katerim sem osebno zadovoljen, je to, da smo s soglasjem o razvoju iz Seula, ki povezuje razvoj, trgovino in vlaganje, razvoj trdno umestili na dnevni red skupine G20. Ta novi pristop, ki je usmerjen v rast, bo dopolnil obstoječe osredotočene dejavnosti donatorjev in sistem Združenih narodov. Okrepil bo naša prizadevanja za to, da se dosežejo razvojni cilji tisočletja, in je popolnoma v skladu z nedavnimi predlogi Komisije v njeni zeleni knjigi o prihodnosti razvojne politike. Ta zelena knjiga je zdaj na voljo za posvetovanje in veselim se prispevka tega parlamenta.

Za konec, toplo pozdravljam to, da se je skupina G20 zavezala akcijskemu načrtu skupine G20 za boj proti korupciji, prihodnjemu delu na področju vprašanj, povezanih z energijo, ter temu, da si bo z vsemi močmi prizadevala doseči uravnotežen in uspešen rezultat na pogajanjih o podnebju v Cancúnu.

(FR) Gospod predsednik, spoštovani poslanci, čedalje večje zanimanje, ki ga kažejo predstavniki podjetij in sindikatov, je jasen dokaz, da se je proces skupine G20 zdaj uveljavil kot glavni forum za globalno gospodarsko usklajevanje. Tudi jaz sem se udeležil poslovnega vrhunskega srečanja skupine G20, na katerem sem poudaril pomen družbene odgovornosti podjetij. Pozdravil sem tudi delegacije sindikalistov iz Evrope, Severne in Južne Amerike ter Azije. Strinjal sem se z delegacijami, ki jih je pripeljala Evropska konfederacija sindikatov (ETUC), da mora imeti zaposlovanje prednost, in poudaril sem dejstvo, da je Evropa dejansko predlagala, da se v sklepe vključita zaposlovanje in socialna razsežnost.

Po vrhunskem srečanju v Seulu smo svojo pozornost začeli namenjati naslednjemu predsedstvu skupine G20 in vrhunskemu srečanju v Cannesu novembra 2011. Kar se da dobro moramo izkoristiti to priložnost, da imamo za krmilom eno od naših držav članic. Nemudoma moramo zavzeti stališče in dejavno pomagati pri usklajenem oblikovanju dnevnega reda skupine G20.

Komisija je pripravljena v celoti podpreti vse prednostne naloge francoskega predsedstva. Ena od teh prednostnih nalog je reforma Mednarodnega denarnega sklada (MDS), za kar bomo morali določiti vrsto doslednih predlogov, zlasti za to, da se poveča stabilnost in zmanjša nestanovitnost menjalnih tečajev.

Druga prednostna naloga zadeva nestanovitnost cen surovin. Komisija bo v prihodnjih mesecih pripravila oceno primarnih trgov vseh surovin.

Francosko predsedovanje moramo šteti za edinstveno priložnost za to, da Evropa pusti pečat na svetovni agendi skupine G20. Če bomo na ravni skupine G20 še naprej ukrepali skupaj, bo Evropa utrdila svoj položaj v središču globalne gospodarske in finančne razprave in bo imela ključno vlogo pri oblikovanju našega odziva na globalne izzive.

 
  
MPphoto
 

  Jean-Paul Gauzès, v imenu skupine PPE.(FR) Gospod predsednik, mislim, da imam na voljo eno minuto, če drži to, kar so mi povedali.

Predsedujoči Svetu iz belgijskega predsedstva, predsednik Komisije, gospe in gospodje, najprej bi rad povedal, minister, da zelo cenim vašo prodorno oceno zadnjega vrhunskega srečanja skupine G20 in da zelo podpiram vaše predloge za prihodnost.

Menim, da je resnično treba povedati, da so bili izidi precej skromni, čeprav sta bila odobrena sporazum Basel III in reforma MDS. Tako kot predsednik Komisije lahko samo upamo, da bo vrhunsko srečanje v Seulu utrlo pot izvajanju ambicioznih predlogov francoskega predsedstva, ki jih utemeljujejo takojšnja potreba in težke razmere, ki še trajajo. Evropska unija bo morala biti dosledna, če bo želela nositi breme, ki si ga zasluži.

Pomembni so konkretni rezultati in strinjam se z vami, predsednik Komisije, ko pravite, da naši sodržavljani pričakujejo dejanja in ne zgolj besed ali izjav. Zaradi globalizacije gospodarstva in financ moramo doseči resničen napredek pri mednarodnem usklajevanju predpisov. Trgi se odzivajo veliko hitreje kot politiki. Evropa ne sme biti naivna in mora zagotoviti vzajemnost.

 
  
MPphoto
 

  Udo Bullmann, v imenu skupine S&D.(DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, danes dopoldne je gospa Harms v svojem govoru zastavila vprašanje, zakaj iskra z vrhunskih srečanj ne preskoči več na ljudi ter zakaj iz razprav na vrhunskih srečanjih ne izhajata nov pogum in novo zaupanje. Ko sem vas poslušal danes dopoldne in tudi ravnokar, gospod Barroso, pa tudi gospoda Van Rompuya ali Svet, mi je postalo jasno, zakaj iskra ne preskoči. Iskra ne preskoči niti tukaj v dvorani – samo ozrite se. Seveda je pomembno, da je tukaj prisotnih več poslancev. Zakaj jih ni tukaj? Ni prav, da jih ni tukaj. A tako ali tako v resnici ne slišijo ničesar novega. Pripovedujete nam stvari, ki so bile v časopisih že velikokrat povedane, in ne odgovarjate na zelo ostra vprašanja, ki so bila zastavljena. Kaj se dogaja v zvezi z davkom na finančne transakcije? Gospod Schulz je večkrat spraševal o tem. Kje je odgovor? Ni ga na dnevnem redu vrhunskega srečanja skupine G20 v Seulu. Rad bi dobil obrazložitev.

Prav tako bi rad vedel, zakaj je Evropski svet, belgijsko predsedstvo, reklo, da to podpira, zakaj pa je Evropski svet na svojih zadnjih treh vrhunskih srečanjih rekel le, da je priporočil študijo na globalni ravni, ne pa na evropski ravni. Zakaj pravzaprav ne? Ali Svet ne vidi slepe ulice, v katero peljete to zadevo? Še enkrat vas bom vprašal, gospod Barroso: kdaj bo gospod Šemeta izpolnil zahtevo, ki jo je ta parlament postavil na začetku tega leta, namreč, da želimo študijo izvedljivosti tudi za Evropo? Če boste predstavili mnenje o tej temi, bo ta dvorana dejansko polna in poslušali vas bomo. Vendar se ne izogibajte temu vprašanju še naprej. Samo za Evropo govorimo o 200 milijardah EUR na leto. Vprašajte poslance, ki so v Odboru za proračun, o kakšnih nepomembnih, majhnih zneskih se trenutno prerekajo s Svetom. S pobudo bi napredovali. V vloge moramo vdahniti življenje in potem bo iskra spet preskakovala. To pričakujemo od vas.

 
  
MPphoto
 

  Marielle De Sarnez, v imenu skupine ALDE.(FR) Gospod predsednik, lahko bi imeli nešteto vrhunskih srečanj in zasedanj, a če Evropa ne bo sprejela skupnega ofenzivnega pristopa, potem ne bo prevzela bremena in na naslednjem vrhunskem srečanju skupine G20 bo prišlo zgolj do neodločenega položaja med Kitajsko in Združenimi državami, mi pa bomo neizbežno postali poraženci. A spornih vprašanj ne manjka.

Medtem ko ima evrsko območje svoje težave, za katere so potrebni odločni notranji odzivi, je mednarodni denarni sistem v zelo kritičnem obdobju, ki še povečuje naše težave in ustvarja destabilizirajočo in nepošteno konkurenco Evropi. To je prva točka. Evropejci morajo skupini G20 predložiti načrte za novi svetovni monetarni red, ki temelji na obračunski enoti na podlagi košarice valut, ki vključuje zlasti dolar, evro in juan.

Prav tako bomo morali ponovno obravnavati vprašanje finančne ureditve. V praksi še vedno niso izpolnjene obveznosti do boja proti davčnim oazam in dejavnosti bonitetnih agencij so še vedno brez nadzora. To je še toliko bolj obžalovanja vredno, ker obstajajo drugi izzivi, kot je ureditev trga surovin: fosilnih, mineralnih in kmetijskih. V zvezi s tem vam bom nekaj predlagala. Menim, da bi morali Evropejci v zvezi s tem vprašanjem predlagati ustanovitev svetovne organizacije za surovine.

Dejansko obstaja resnična nevarnost za svetovno gospodarstvo zaradi pomanjkanja, ki ga ustvarjajo določene države proizvajalke, in pri tem mislim na Kitajsko. Poleg tega je špekuliranje s kmetijskimi surovinami globoko nemoralno, saj nevarnostim podnebnih sprememb dodaja še nevarnost lakote v državah v razvoju.

V zvezi z vsemi temi velikimi vprašanji, ki so vsekakor povezana z globalnim ravnovesjem, sem prepričana o nečem. Prepričana sem, da bo francosko predsedstvo resnično koristno samo, če bo že od samega začetka umeščeno v evropski okvir.

 
  
MPphoto
 

  Patrick Le Hyaric, v imenu skupine GUE/NGL.(FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zaradi razsežnosti svetovne krize ter socialnih in okoljskih zahtev je potrebno odločno ukrepanje Evropske unije pri skupini G20 na podlagi izjav o nameri glede ureditve mednarodnih financ.

Prvič, pogajanja Svetovne trgovinske organizacije sveta ne smejo spremeniti v kapitalistično džunglo, temveč morajo pri sistemu trgovanja uporabiti socialne in okoljske standarde ter standarde za ustvarjanje delovnih mest. Ta pogajanja se morajo lotiti nadloge brezposelnosti, zaradi katere je na planetu trenutno prizadetih več kot 250 milijonov ljudi, s končanjem sedanjih varčevalnih politik.

Po drugi strani je treba odpraviti davčne oaze in iznajti mehanizem za obdavčitev kapitalskih transakcij; treba je ustanoviti mednarodni sklad za stabilizacijo cen surovin, v prvi vrsti cen kmetijskih surovin; treba je prenoviti mednarodni denarni sistem z novo vlogo za Mednarodni denarni sklad na področjih zaposlovanja in trajnostnega človekovega razvoja ter z uvedbo univerzalne svetovne valute, ki bo izpodbijala prevlado dolarja.

Prav tako je treba odpraviti to nezaslišano stanje, v katerem bonitetne agencije sodijo same sebi, kar koristi samo bankam. Ljudje morajo imeti možnost, da soodločajo o vseh teh vprašanjih, ki jih zadevajo.

 
  
MPphoto
 

  Georgios Papanikolaou (PPE).(EL) Gospod predsednik, izjave o izidih vrhunskega srečanja skupine G20 so bile pomembne, o tem ni dvoma; vendar se ob ponovnem branju zastavijo pomembna vprašanja glede nekaterih točk.

Če sem natančen, dvajset razvitih držav je poslalo ostro opozorilo vsem državam, ki uporabljajo neusklajene gospodarske politike, in vse to v času, ko eno gospodarsko politiko uporabljajo Združene države, ki povečujejo količino denarja v obtoku, drugo uporabljajo države članice Evropske unije, ki so se trenutno odločile za varčevanje, spet drugo pa uporablja Kitajska, ki se je odločila, da bo še naprej imela podcenjeno valuto.

Zato poskušam razumeti naslednje: kaj je smisel takšne izjave in komu je ta izjava pravzaprav namenjena? Zelo težko verjamem, da je to sporočilo namenjeno državam, katerih pomen za svetovno gospodarstvo je majhen. Če pa je skupina G20 dala takšno izjavo v svojo korist, moramo resnično pomisliti, da obstaja zelo resno vprašanje politične zarote v obdobju, ko je v gospodarstvu potreben takojšen odziv.

 
  
MPphoto
 

  Charles Goerens (ALDE).(FR) Gospod predsednik, moje vprašanje je bilo sprva namenjeno gospodu Barrosu, a ker ga ni tukaj, bi ga rad zastavil belgijskemu predsedstvu.

Danes je mogoče izvajati trgovinski damping, ne da bi se kršila protidampinška pravila Svetovne trgovinske organizacije (STO). Dejansko s kronično podcenjeno valuto pridete do enakega rezultata. Tudi če začnemo, čeprav neodločno, obravnavati temo konkurenčne devalvacije valut, še vedno ostaja vprašanje, kaj je sprejemljivo za Evropsko unijo.

Belgijsko predsedstvo sprašujem: ali menite, da ne bi bilo nikakršnih negativnih posledic za pogajanja STO, če skupini G20 ne uspe odpraviti motenj na monetarnem področju?

 
  
MPphoto
 

  Nikolaos Salavrakos (EFD).(EL) Gospod predsednik, menim, da na novembrskem vrhunskem srečanju skupine G20 niso bili doseženi nobeni bistveni rezultati. Ponovno se je izkazalo, da so Združene države na vodilnem položaju in da si Kitajska poskuša zagotoviti prostor na mednarodnem prizorišču.

Kakor vsi vemo, je svetovna gospodarska kriza, ki se je začela leta 2007, izbruhnila, ko so investicijske banke v Združenem kraljestvu druga za drugo naletele na težave z likvidnostjo. Kakor smo videli – in kakor ve ves svet –, je bila ameriška administracija prisiljena natisniti več denarja, 700 milijard USD na prvi stopnji in nadaljnjih 600 milijard USD pred kratkim na drugi stopnji.

V nasprotju s tem odzivom Združenih držav na denarna vprašanja sta Evropa na splošno, zlasti pa evrsko območje ostala zvesta načelu proračunske discipline, strogo nadzorovani denarni politiki, s čimer sta pustila prostor za to, da so se trgi šli špekulativne igrice na račun manj trdnih gospodarstev na splošno v Evropi, zlasti pa na evrskem območju.

Predlagam, da se preuči vprašanje izdaje novega denarja v Evropi, bodisi v obliki bankovcev bodisi v obliki evroobveznic.

 
  
MPphoto
 

  Michel Dantin (PPE).(FR) Gospod predsednik, naši sodržavljani računajo na nas, računajo na Evropo pri vprašanju svetovnega upravljanja. Biti moramo proaktivna sila, biti moramo odločilna sila. Danes dopoldne je več govornikov poudarilo, da bi francosko predsedovanje skupini G20 lahko bila priložnost za Evropo. Vsekakor se strinjam s tem in menim, da bi moralo predsedstvo redno obveščati naš parlament o napredovanju dela skupine G20. Mislim, da bi bil predsednik Francoske republike pripravljen priti sem in nas nagovoriti. Gospod predsednik, menim, da bi ga morali povabiti.

 
  
MPphoto
 

  Andris Piebalgs, član Komisije. – Gospod predsednik, skupina G20 je vsekakor zelo posebna struktura, v kateri se vse odločitve sprejmejo s soglasjem. A kakor sta poudarila naš predsednik Komisije in belgijski predsednik, proces napreduje in omenil bom le eno od vprašanj, namreč obdavčitev finančnega sektorja.

Tudi če ni bilo napredka, je bil sklenjen dogovor o tem, da se med francoskim predsedovanjem nadaljuje delo na področju inovativnega financiranja. Evropska unija je pripravljena podpreti delo v skupini G20, da se preuči in razvije davek na finančne transakcije na globalni ravni. Kakor sem rekel, skupina G20 deluje po načelu soglasja in veliko partneric skupine G20 se na tej stopnji ne strinja z nami glede tega vprašanja, vendar si bomo še naprej prizadevali za soglasje.

Medtem pa moramo pripravljati druge načine za to, da se zagotovi enakovreden prispevek finančnega sektorja z ukrepi, kot je davek na finančne dejavnosti. Komisija je 7. oktobra 2010 predstavila svoje stališče o tem vprašanju in bo uresničevala naslednje cilje. Prvič, zagotoviti moramo, da bo finančni sektor pošteno prispeval k javnim financam. To je še posebej pomembno, če upoštevamo podporo, ki jo je prejel med krizo. Drugič, zagotoviti moramo, da bo vsak davek, ki ga bomo predložili, zagotavljal resnične koristi in da bo povečal bistvene prihodke, ne da bi spodkopal konkurenčnost EU. Tretjič, zagotoviti moramo, da skupek različnih nacionalnih davkov za finančni sektor ne bo ustvaril novih ovir za enotni trg.

Na tej podlagi je Komisija pripravila dvojni pristop k obdavčitvi finančnega sektorja. Zdi se, da je davek na finančne dejavnosti najboljši način za obravnavanje tega vprašanja v EU. Obdavčitev dobičkov in plač finančnega sektorja bi lahko zagotovila pošteno obdavčitev tega sektorja, obenem pa ustvarila tudi zelo potrebne prihodke. Poleg tega bi bil davek na finančne dejavnosti lahko manj izpostavljen nevarnostim za konkurenčnost EU, ki bi jih predstavljala druga orodja za obdavčitev, če bi bila uvedena enostransko.

Davek na finančne transakcije bi bilo treba spodbujati na globalni ravni. Mednarodni davek na transakcije za globalizirani finančni sektor je najboljši način za financiranje mednarodnih ciljev na področjih, kot so razvojna pomoč in podnebne spremembe. S pravo izbiro davka in ustreznim izvajanjem bi lahko imeli pomemben nov vir prihodkov, obenem pa bi ohranili svojo konkurenčnost.

Komisija namerava še naprej pripravljati te možnosti, da bo v letu 2011 lahko predložila politične pobude. Prvi korak bo ocena učinka obdavčitve finančnega sektorja, ki bo zajemala zamisli, ki smo jih pripravili. V zvezi s tem bomo upoštevali tudi analizo držav članic. Pred kakršnim koli predlogom bo potrebna ocena skupnega učinka nove ureditve, morebitnih bančnih dajatev in davkov na institucije finančnega sektorja.

Osebno bi omenil tudi nekaj zelo pomembnega: skupina G20 je zelo jasno vključila cilje razvojne politike v svojo agendo. Menim, da je to, da bi proces skupine G20 ob ustrezni odločenosti Evropske unije lahko bil koristen za naše državljane, dobro znamenje.

 
  
MPphoto
 

  Olivier Chastel, predsedujoči Svetu.(FR) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, za konec te razprave bi rad najprej na splošno ponovil, da nam je bilo pred srečanji skupine G20 res zelo jasno, da je pomembno, da Unija doseže zadovoljiv rezultat pri številnih vprašanjih, in da si moramo prizadevati za to, da zagotovimo, da skupina G20 ostane predvsem verodostojen in legitimen forum, ki je sposoben ustvariti konkretne rezultate, kakor sem pravkar povedal, in zagotoviti usklajeno politično spodbudo za globalizacijo, tako da lahko predvsem Unija uveljavi svoj glas v tem okviru. Ne da bi prikrival težave – in veliko vas je omenilo te težave –, menim, da je Unija izpolnila svoje obveznosti in da delo evropskih institucij in držav Unije, ki sodelujejo na teh razpravah skupine G20, lahko ocenimo kot zadovoljivo.

Vrhunsko srečanje v Seulu je bilo peto srečanje v dveh letih in predložene so bile številne skupne zaveze. Veliko teh zavez je imelo pozitivne učinke na področjih gospodarske rasti in svetovne finančne stabilnosti, čeprav to delo vsekakor še zdaleč ni končano.

V Uniji in v povezavi s tem, kar nam je Komisija pravkar povedala o bančnih dajatvah in davku na finančne transakcije, je v sklepih Evropskega sveta z dne 29. oktobra jasno navedeno, da se morajo prizadevanja pri teh dveh vprašanj nadaljevati tako v Uniji kot pri mednarodnih vprašanjih. Kar zadeva vprašanje dajatev, se povečuje soglasje glede podlage in duha takšnih dajatev. Še vedno pa ni nobenega soglasja niti glede cilja niti glede uporabe prihodkov.

Medtem so države članice v postopku vzpostavljanja nacionalnih sistemov, ki se med seboj precej razlikujejo. Kratkoročno je zato treba uvesti minimalno raven usklajevanja, srednjeročno pa se je treba usmeriti k okviru rešitve, ki v veliko večji meri usklajuje ureditve za reševanje krize, zlasti na podlagi zakonodajnih predlogov Komisije. Na tej podlagi je Evropski svet na oktobrski seji sklenil, da je treba različne sisteme dajatev, ki obstajajo zdaj, bolj uskladiti, in pozval Svet ECOFIN, naj na decembrski seji Evropskega sveta predloži sklepe.

Za konec, kar zadeva davek na finančne transakcije, ki ga je pravkar omenila Komisija, je Evropski svet pozval Svet in zato Svet ECOFIN, naj preuči načine, na katere bi danes lahko razmislili o različnih možnostih za preprečevanje davčnih oaz in davčnih utaj, in Svet ECOFIN je skupini na visoki ravni za fiskalne zadeve v okviru Sveta naložil, naj preuči ta težka vprašanja.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Razprava je končana.

Pisne izjave (člen 149)

 
  
MPphoto
 
 

  Ioan Mircea Paşcu (S&D), v pisni obliki. – Naša mednarodna institucionalna gospodarska in finančna struktura – ki izvira iz časa po koncu vojne – je trenutno pod velikim pritiskom. Mednarodni sistem, ki se korenito spreminja, in svetovna kriza jo obremenjujeta do skrajnih zmogljivosti in silita k temu, da se prilagodi novim razmeram. Poleg tega se za odziv na te razmere ustanavljajo nove institucije, kot je skupina G20. Vendar je to v bistvu medvladni organizem, katerega odločitve, ki vplivajo na vse nas, je treba izvajati nacionalno. Zato je pomembno, da njegove odločitve ne upoštevajo samo interesov njegovih članic, temveč interese vseh nas.

S tega vidika je spodbudno, da je bilo na vrhunskem srečanju v Seulu poudarjeno sodelovanje med članicami, kar zagotavlja izvajanje odločitev, ter da sta bila omenjena rešitev z izvajanjem temeljnih strukturnih sprememb in spodbujanje rasti prek ustvarjanja delovnih mest, ne da bi se pozabilo na potrebe držav v razvoju. Upajmo, da bo EU kot taka imela koristi od odločitev organa, pri katerem sodelujejo le nekatere njene članice, in da bodo imele koristi tudi članice, ki niso del evrskega območja.

 
  
 

(Seja je bila prekinjena ob 11.55)

(Med 11.55 in 12.10 so se poslanci zbrali na podelitvi nagrade LUX)

(Seja se je nadaljevala ob 12.05)

 
  
  

PREDSEDSTVO: Edward McMILLAN-SCOTT
podpredsednik

 

8. Čas glasovanja
Video posnetki govorov
MPphoto
 

  Predsednik. – Najprej, po incidentu danes dopoldne v dvorani želi gospod Schulz podati osebno izjavo.

 
  
MPphoto
 

  Martin Schulz (S&D).(DE) Gospod predsednik, med razpravo o Evropskem svetu danes dopoldne se je tukaj zgodil incident, v katerega se ne želim ponovno poglabljati, ker sem bil tarča žalitve. Povedal pa bom, da obstajajo ravni, na katerih me ni mogoče užaliti in kjer tega tudi ne štejem za žalitev, ker me lahko užali le človek, ki premore določeno mero resnosti. Vsekakor se želim iskreno zahvaliti za številne izraze solidarnosti, ki sem jih do zdaj prejel v tem parlamentu. Zelo toplo bi se rad zahvalil kolegom poslancem iz vseh skupin. To je izraz skupnega, demokratičnega in proevropskega prepričanja, ki ga ima velika večina v tem parlamentu. Za to bi se vam rad zelo iskreno zahvalil.

(Bučen aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Omenjeni incident je bil protest gospoda Blooma, v katerem je z izrazi iz vojne namigoval na gospoda Schulza. Predsednik je rekel, da je to nesprejemljivo, in pozval gospoda Blooma, naj se opraviči. Gospod Bloom se takrat ni opravičil. Pozivam ga, naj to naredi zdaj. Če tega ne bo naredil, mora zapustiti dvorano.

(Glasen aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Godfrey Bloom (EFD). – Gospod predsednik, spet obstaja eno pravilo za Herr Schulza in drugo za vse druge. To je sramota. Prebivalci Yorkshira (vašega volilnega okrožja, naj dodam) so me izvolili – ponovno izvolili – za to, da glasujem v tej dvorani z demokratičnim mandatom, ki ga vi nimate, gospod predsednik, ker ste zamenjali stranko, volivci pa so glasovali za konzervativce. Ne nameravam se opravičiti, ne nameravam zapustiti te dvorane; morali me boste dati odstraniti iz dvorane, gospod!

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Gospod Bloom, najprej, konzervativna stranka me je izključila, ker sem zagovarjal načelo, ki je tesno povezano z zadevami, ki ste jih načeli danes dopoldne.

(Aplavz)

Drugič, niste se opravičili za besede, ki so povsem neprimerne za Evropski parlament, in pozivam vas, da odidete.

(Glasen aplavz in vzkliki „Vprašanje pravilnosti postopka“ in „Motite se“)

Gospod Bloom, žal mi je, vendar ne bom sprejel nobenega vprašanja pravilnosti postopka v zvezi s tem.

Imam predlog. Varnostno službo lahko prosim, naj odstrani gospoda Blooma, vendar nameravam dati to na glasovanje. Ali Parlament želi, da gospod Bloom odide? Tisti, ki to podpirate, prosim, dvignite roke.

(Glasno nasprotovanje in vzkliki skupine EFD „Ne!“)

Tisti, ki želijo, da gospod Bloom ostane, prosim, dvignite roke. Tisti, ki se vzdržite.

(Nadaljnje glasno nasprotovanje skupine EFD in odgovori „Utihnite!“ Nadaljevanje kričanja in žvižganja)

Sprejel bom izjavo gospoda Faraga, vodje te skupine.

 
  
MPphoto
 

  Nigel Farage (EFD). – Gospod predsednik, ljudje se jezijo in kričijo zato, ker pravil tega parlamenta dejansko ne uporabljamo za vse enako. Gospod Schulz je z žaljivkami večkrat obkladal tako mene kot veliko poslancev tega parlamenta; rekel je, da evroskeptiki in tisti, ki glasujejo proti, odpirajo vrata fašizmu. Danny Cohn-Bendit nas je označil za duševno bolne.

Gospod predsednik, če v skladu s pravili nekaj velja za žalitev in se poslanca pozove, naj odide, tudi prav. Vendar se jezimo – tudi sam sem jezen –, ker se ta pravila ne uporabljajo za vse enako. Gospod Schulz redno pravi drugim ljudem, da so fašisti, ko pa kakšen drug poslanec to reče njemu, se tega poslanca pozove, naj odide. To ni prav. To ni pravično.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Gospod Farage, ne želim podaljševati tega, vendar, če smem samo pripomniti, to ne drži. Oba nastopa gospoda Blooma – nastop, ko je imel besedo, in nastop s sedeža – je slišalo veliko ljudi in oba sta bila v parlamentarnem smislu nesprejemljiva. Parlament želi, da gospod Bloom odide. Tako se je Parlament izrekel. Če ne bo odšel, bo iz tega razvidno, kakšen je njegov odnos do demokratičnega postopka.

Gospod Bloom, uveljavil bom člen 152. Če ne boste odšli, vas bom dal odstraniti. O tem sem se pogovoril s predsednikom in imam njegovo podporo za to.

(Vzklik gospoda Blooma: „Dajte vse od sebe!“)

 
  
MPphoto
 

  Joseph Daul (PPE).(FR) Gospod predsednik, če dovolite, danes dopoldne sem rekel, da se je gospod Bloom vedel nesprejemljivo.

Drugič, smo v demokratičnem parlamentu. Demokratično smo se odločili, gospod Bloom, da morate zapustiti ta parlament. V imenu demokracije in vsega, kar predstavlja ta parlament, vas prosim, da danes zapustite ta parlament. Prosim vas, da to naredite zaradi spoštovanja demokratičnih pravic.

Gospod Gollnisch, ni me treba prekinjati. Poznamo vaše metode. Vaše metode so nesprejemljive, protidemokratične. To je vse, kar sem vam hotel povedati.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – V skladu s členom 152(4) obžalujem, da ta incident ovira dobro delo Parlamenta. Zato nameravam sejo prekiniti za pet minut.

(Seja je bila prekinjena za pet minut)

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Vprašanje pravilnosti postopka? (Neslišne pripombe brez mikrofona in vzkliki „Vprašanje pravilnosti postopka!“)

 
  
MPphoto
 

  Christian Ehler (PPE). – Gospod predsednik, kot predsednik delegacije za odnose s Korejskim polotokom pozivam poslance, naj na plenarnem zasedanju ostro obsodijo včerajšnji topniški napad DLRK na južnokorejski otok.

(Aplavz)

Bilo je veliko žrtev med južnokorejskimi vojaki in zlasti med civilnimi prebivalci tega otoka. Vasi so bile v plamenih in treba je bilo evakuirati prebivalce.

Pozdravljamo napoved predsednika Južne Koreje Lija Mjung Baka, da se kljub temu nasilnemu dejanju namerava izogniti zaostritvi na korejskem otoku.

Pozdravljamo dejstvo, da je baronica Ashton, visoka predstavnica, skupaj z drugimi mednarodnimi akterji, našimi zavezniki in našo strateško partnerico Republiko Korejo izrazila zaskrbljenost in obsodila to očitno kršitev korejskega sporazuma o premirju, sklenjenega pod okriljem OZN. Pričakujemo, da bo tudi Kitajska jasno obsodila to dejanje.

DLRK pozivamo, naj se izogne vsakršni nadaljnji zaostritvi in naredi vse potrebno za ohranitev miru in stabilnosti na Korejskem polotoku. Radi bi izrazili sožalje družinam žrtev.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Hvala, gospod Ehler. Samo trenutek, prosim. Samo pomirite se, prosim. Ob tveganju, da bom označen za fašističnega diktatorja, sem danes dopoldne sprejel določene ukrepe. Vendar je gospod Schulz predlagal, naj med tistimi, ki so nasprotovali odstranitvi gospoda Blooma iz dvorane, izberem enega govornika. Prva oseba, ki je danes dopoldne prosila za besedo, je bil gospod Madlener. Gospodu Madlenerju sem povedal, da bom, če bo prevzel besedo, ponovil pripombe gospoda Blooma, ki so bile namenjene neposredno gospodu Schulzu. Gospod Madlener, beseda je vaša.

 
  
MPphoto
 

  Barry Madlener (NI). (NL) Gospod predsednik, najlepša hvala, ker mi še vedno dovolite zastaviti vprašanje pravilnosti postopka, saj je tukaj seveda pomembno, da se pravila izvajajo dosledno in za vse enako. Rad bi opozoril na nedoslednost predsedstva Parlamenta: pravkar ste odstranili gospoda Blooma zaradi pripomb, ki jih je namenil gospodu Schulzu, čeprav je gospod Schulz mojemu kolegu gospodu van der Stoepu v tej dvorani rekel, da je fašist, in predsedstvo ni ukrepalo v zvezi s tem. Gospod Schulz se do zdaj še ni opravičil, zato bi bilo od gospoda Schulza lepo, če bi zdaj zapustil dvorano, tako kot jo je gospod Bloom.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Torej – hvala. Kakor sem rekel, po dogovoru z gospodom Schulzem in gospodom Madlenerjem bom zdaj ponovil zelo razločno izgovorjene pripombe gospoda Blooma, ki so bile danes dopoldne namenjene gospodu Schulzu in ki jim je nasprotoval predsednik in ki jim nasprotujem jaz in večina Parlamenta, če se jo vpraša.

Gospod Bloom je gospodu Schulzu rekel: „Ein Volk, ein Reich, ein Führer.“ Nesprejemljivo je, da poslanec uporabi te besede za drugega poslanca. Te besede daleč presegajo to, kar bi šteli za sprejemljivo v tem Parlamentu. S tem je zadeva končana. Obravnavali jo bomo prek predsedstva. Zdaj želim nadaljevati z glasovanjem, ker želim končati do 13.00.

 
  
MPphoto
 

  Bruno Gollnisch (NI).(FR) Gospod predsednik, zelo kratek bom. Govoril bom o členu 152.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Ne, žal mi je. Prosim, ne dajte mikrofona gospodu Gollnischu. Gospodu Gollnischu sem povedal, da lahko ima besedo naslednjič, ko bo predsedstvo prevzel predsednik. Najlepša hvala. Gospod Salatto je prosil za besedo.

 
  
MPphoto
 

  Potito Salatto (PPE). (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, ne glede na to vprašanje bi predsedstvu rad predložil problem.

Menim, da nekateri še niso povsem dojeli vloge Evropskega parlamenta po Lizbonski pogodbi. Menim, da moram tukaj poudariti temeljni problem: komisar za promet gospod Kallas je večkrat zavrnil srečanje z odborom medskupine „Sky and Space“, na katerem bi razpravljali o projektu stroškovno učinkovitega malega zrakoplova (CESAR), ki z vidika gospodarstva, okolja in varnosti zadeva vsakogar. Predsedstvo bi pozval, naj komisarja Kallasa povabi v to dvorano, da bo razložil program, ki ga namerava izvajati v tem sektorju, ki je zelo občutljiv in pomemben za Evropski parlament.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. – Naslednja točka je glasovanje.

(Za izide in druge podrobnosti glasovanja: glej zapisnik)

 

8.1. Predlog spremembe proračuna 8/2010: Oddelek III - Komisija - Evropski socialni sklad: poplave na Irskem - dokončanje ESS - Cilj 1 (2000 do 2006) (A7-0327/2010, László Surján) (glasovanje)

8.2. Protokol k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in Republiko Moldavijo (A7-0300/2010, Graham Watson) (glasovanje)

8.3. Informacije o zdravilih na recept (zakonik Skupnosti o zdravilih) (A7-0290/2010, Christofer Fjellner) (glasovanje)

8.4. Informacije o zdravilih na recept (postopki Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil) (A7-0289/2010, Christofer Fjellner) (glasovanje)
  

Pred glasovanjem o spremembi 13:

 
  
MPphoto
 

  Christofer Fjellner, poročevalec. – Gospod predsednik, imam majhno ustno spremembo na podlagi kompromisa, ki so ga skupine dosegle v zadnjem trenutku, in sicer v zvezi s spremembo 13, kjer je v besedilu, kakršno je zdaj, navedeno „v 60 dneh po prejemu obvestila“. To se spremeni v „v 90 dneh po prejemu obvestila“.

O tem so se dogovorile vse politične skupine.

 
  
 

(Ustna sprememba je bila sprejeta)

 

8.5. Omejevanje uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi (A7-0196/2010, Jill Evans) (glasovanje)

8.6. Trgovinski sporazum za boj proti ponarejanju (ACTA) (B7-0617/2010) (glasovanje)

9. Obrazložitev glasovanja
Video posnetki govorov
  

Ustna obrazložitev glasovanja

 
  
  

Poročilo: Christofer Fjellner (A7-0290/2010)

 
  
MPphoto
 

  Jarosław Kalinowski (PPE).(PL) Gospod predsednik, za učinkovito zaščito javnega zdravja je ključno zagotoviti, da imajo bolniki obsežen dostop do visokokakovostnih informacij o zdravilih. Uskladitev zakonodaje na tem področju nam bo omogočila zagotoviti visoko raven ozaveščenosti evropskih bolnikov in pomagala odpraviti razlike v zdravstvenih razmerah v vseh državah članicah. Poleg tega nam bosta podrobnejša zakonodaja in zlasti obveznost zagotavljanja dostopa do informacij bolnikom omogočili farmacevtskim družbam preprečiti nepošteno oglaševanje njihovih proizvodov. Zdaj ta postopek ni ustrezno nadzorovan. Uvesti je treba tudi posebno zakonodajo o farmacevtskih učinkovinah in učinkovito uveljaviti njeno izvajanje v vseh državah članicah. Podprl sem poročilo.

 
  
MPphoto
 

  Jens Rohde (ALDE).(DA) Gospod predsednik, najprej bi čestital gospodu Fjellnerju za odličen rezultat. Danski liberalci smo se odločili glasovati za direktivo v zvezi z informacijami o zdravilih na recept. Za državljane EU je pomembno, da imajo dostop do zanesljivih informacij o teh zdravilih, zato menimo, da je to dobro poročilo, ki bolnika postavlja na prvo mesto.

Glede na povedano smo se čutili dolžne, da ne glasujemo o sami ureditvi. Pri tem ne gre za to, da ne podpiramo dostopa naših državljanov do zanesljivih informacij o zdravilih na recept, ampak za to, da so deli predloga v nasprotju s številnimi nacionalnimi ustavami. Še pred predstavitvijo embalaže zdravil so številne države članice Komisijo opozorile na dejstvo, da obstaja pravni problem v zvezi z njihovimi nacionalnimi ustavami. Predhodno preverjanje informacij, ki se jih zagotavlja širši javnosti, s strani organov je v nasprotju z opredelitvijo svobode izražanja v številnih državah. Zato ne moremo glasovati za to, da Evropska agencija za zdravila preverja določeno vrsto informacij pred zagotavljanjem te širši javnosti. Vendar pa od Sveta in Komisije pričakujemo, da si bosta prizadevala za rešitev problema pred drugo obravnavo, in upamo, da bomo potem lahko glasovali za samo ureditev.

 
  
MPphoto
 

  Licia Ronzulli (PPE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zakonodajni predlog, o katerem smo glasovali danes in ki sem ga podprla, poudarja pomen farmacevtske industrije v njeni občutljivi vlogi vira nepromocijskih informacij o njihovih proizvodih.

Boljša obveščenost bolnikov mora farmacevtski industriji dati občutek odgovornosti, to nalogo pa mora opraviti jasno in dosledno, s čimer bo prispevala k izogibanju prekomerni porabi zdravil zaradi težnje po dobičku. To glasovanje poudarja pomen tega, da morajo biti informacije o zdravilih na razpolago tudi na spletu ali v tiskani obliki v skladu s posebnimi pravili, ki so enaka v vseh državah članicah.

Vendar pa to zdravstvenih delavcev ne razrešuje njihove temeljne vloge kot glavnega in nenadomestljivega vira informacij za državljane glede zdravja in zdravljenja. Odnos med zdravnikom in bolnikom, podoben obveščanju, ostaja edinstven in nenadomestljiv, verbalna komunikacija pa je potrjeno temelj vsakega medicinskega zdravljenja. Poleg tega bolnikom omogoča boljšo obveščenost o zdravilih, ki jih uporabljajo, in jih vključuje v zdravljenje, ki ga morajo prestati, s čimer postanejo aktivni udeleženci v svojem zdravljenju.

 
  
MPphoto
 

  Paolo Bartolozzi (PPE).(IT) Gospod predsednik, cilj poročil gospoda Fjellnerja je vključiti in izpopolniti obstoječe tovrstne predpise Evropske unije ter jih posodobiti in usposobiti za obravnavanje izzivov, ki jih je ustvaril tehnološki razvoj in jih predstavlja za javno zdravje.

Po našem mnenju je v središču poročila bolnik oziroma bolnica in njegova ali njena pravica do obveščenosti in do dostopa do znanstvenih informacij, ki so zdaj postale kakovostno in količinsko boljše in jih je treba spremljati, začenši z jasnejšim in natančnejšim razlikovanjem med znanstvenimi informacijami in oglaševanjem.

Poročili uporabljata natančna in standardizirana merila za določitev vrst informacij, ki jih je treba zagotoviti, določitev tega, kateri podatki so obvezni ali neobvezni, in tudi določitev kanalov, preko katerih jih je treba dati na razpolago, s čimer določata obveznosti farmacevtskih podjetij in držav članic.

Na podlagi tega izražamo svojo podporo temu poročilu in priznavamo njegove zasluge ne samo v smislu zdravja, ampak tudi v socialnem smislu.

 
  
MPphoto
 

  Miroslav Mikolášik (PPE). (SK) Gospod predsednik, seveda sem glasoval za poročilo gospoda Fjellnerja, ki se poleg tega, da govori o informacijah za bolnike v navodilih za uporabo in posamezni embalaži zdravil, osredotoča zlasti na vedenje farmacevtskih podjetij. Do nedavnega so mnoga izmed njih združevala informacije o zdravilu s svojim oglaševanjem. Po mojem mnenju so neobjektivno vplivala na bolnike, da bi ti opazili določen proizvod.

Sem za to, da imajo bolniki najboljše in najsodobnejše informacije, ki so odobrene na primer sočasno z novim zdravilom, in menim, da smo pomembno prispevali k temu. Seveda je treba visokokakovostne informacije zagotoviti tudi v maternem jeziku na spletu, ki je sodobni komunikacijski medij. Zadovoljen sem, da smo s sprejetjem tega poročila dejansko zmanjšali razlike med državami EU, ki so na tem področju manj razvite, zadovoljen pa sem tudi, da to na noben način ni škodovalo odnosu med zdravnikom in bolnikom. To je glavni vir informacij.

 
  
MPphoto
 

  Hannu Takkula (ALDE).(FI) Gospod predsednik, najprej se želim zahvaliti gospodu Fjellnerju za odlično poročilo. Povedati je treba, da je resnično pomembno spremeniti veljavno zakonodajo in jo posodobiti. Če govorimo prav o zdravilih in raziskanih podatkih o tem, kaj zdravila vsebujejo, je to zelo pomembno tudi za varnost bolnikov.

Zdaj ko ima oglaševanje še večjo vlogo, je ključnega pomena, da določimo merila, ki potrošnikom in bolnikom omogočajo popolno ozaveščenost in gotovost glede vrste učinkov, ki jih imajo ta zdravila. Te informacije morajo temeljiti na raziskanih podatkih in ne na domišljiji ali načinih in sredstvih za oglaševanje. Takšna zakonodaja, ki je sodobna in dobra za varnost bolnikov, je na splošno potrebna v Evropski uniji.

 
  
MPphoto
 

  Sonia Alfano (ALDE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, vprašanje informacij o zdravilih na recept je občutljiva tema, ker ima pomemben učinek na varstvo pravice do zdravja in blaginje vseh državljanov.

Evropska komisija nam je poslala predlog o pregledu direktive, ki je tvegal nastanek vrzeli v zakonodaji, ki bi farmacevtskim podjetjem omogočala izkoriščanje nejasne razlike med opredelitvama informacij in oglaševanja za promocijo njihovih zdravil na recept v škodo ljudem.

Seveda je treba še veliko storiti v zvezi z ustrezno strategijo glede informacij na zdravilih, vendar pa se je tokrat Evropski parlament na srečo odzval tako, kot bi se moral vedno. Parlament se je zavzel za zaščito državljanov in varstvo pravice bolnika do boljših informacij in ni podlegel pritiskom farmacevtskih podjetij.

 
  
MPphoto
 

  Daniel Hannan (ECR). – Gospod predsednik, omejevanje in v nekaterih primerih predpisovanje alternativnih zdravil, zdravil iz zdravilnih zelišč, višjih odmerkov vitaminskih in mineralnih dopolnil sta bila eden izmed velikih škandalov evropske ureditve.

Ne vem, kakšen je učinek teh zdravil. Moja žena prisega nanje, sam pa sem nekoliko bolj skeptičen, toda kot pravi kralj Salomon, je bolje imeti skodelico grenkih zelišč v hiši, ki je polna ljubezni, kot vola v hlevu in sovraštvo. Redko bi bil pregovor o grenkih zeliščih tako na mestu kot v tem primeru.

Toda naj bodo nekoristna ali koristna, vsekakor ne škodijo zdravju. Zakaj je torej Evropska unija kriminalizirala neškodljivo dejavnost približno 20 milijonov Evropejcev? Odgovor: lobiranje nekaterih velikih farmacevtskih družb, ki so videle priložnost, da majhne zeliščarje spravijo ob posel – nekaj, kar se je zdaj zgodilo po vsem mojem volilnem okrožju. Teh pravil nikoli ne bi spravili skozi nacionalne parlamente. Ponovno vidimo način, na katerega je bruseljski ustroj postal odskočna deska velikih gospodarskih družb.

 
  
MPphoto
 

  Philip Claeys (NI).(NL) Gospod predsednik, to priložnost bi izkoristil za nasprotovanje vaši odločitvi, da gospodu Bloomu preprečite dostop do dvorane. Res je, da je uporabljal neparlamentarni jezik. Tokrat so bile te besede namenjene samemu gospodu Schulzu. Sam pogosto uporablja besedo „fašist“...

(Predsednik je prekinil govornika)

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. – Gospod Claeys, to ni točka dnevnega reda o poročilu gospoda Fjellnerja in ne bom vam dovolil nadaljevati. Gospodu Gollnishu sem povedal, da lahko sproži vprašanje pravilnosti postopka takoj, ko bo predsedstvo prevzel naslednji, in tako bo.

 
  
  

Poročilo: Christofer Fjellner (A7-0289/2010)

 
  
MPphoto
 

  Anna Rosbach (EFD).(DA) Gospod predsednik, govorila bi o poročilu gospoda Fjellnerja (A7-0289/2010) o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila, ki vsebuje številne dobre in pomembne pobude. Zato sem glasovala zanj. Dejansko sem to storila zelo težko, ker sem pravzaprav proti ustanovitvi še več agencij EU. Vendar pa se mi zdi ena splošna agencija za oceno zdravil in zagotavljanje informacij za širšo javnost o zdravilih na recept za humano in veterinarsko uporabo povsem smiselna, predvsem ker se dandanes zdravila vse pogosteje proizvajajo znotraj in zunaj meja EU.

 
  
MPphoto
 

  Daniel Hannan (ECR). – Gospod predsednik, lani, ko smo nekateri dvignili plakate z napisom „referendum“, je gospod Watson rekel, da ga naše vedenje spominja na nacionalsocialiste v nemškem reichstagu. Gospod Schulz je rekel, da ga naše vedenje spominja na Adolfa Hitlerja. Razumem, da ste v težki...

(Predsednik je prekinil govornika)

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. – Gospod Hannan, vidim, kaj nameravate s tem. Povedal sem, da je glede teh vprašanj gospod Gollnisch zaprosil za ugotavljanje pravilnosti postopka. To bo storil, ko bo prisoten predsednik. Menim, da je to ustrezen način za obravnavanje tega. Če nimate povedati ničesar o poročilu gospoda Fjellnerja, bo zdaj na vrsti gospod Březina.

Slišal sem, kaj ste rekli. Rekli ste, da gospod Gollnisch ne govori v vašem imenu. O tem bom obvestil Parlament. Gospod Gollnisch je poslanec skupine samostojnih poslancev. Skupina samostojnih poslancev ni skupina, vendar pa govori v imenu pomembnega dela nje. To sprejemam, zato sem predlagal, da gospod Gollnisch zaprosi za ugotavljanje pravilnosti postopka, ko bo prisoten predsednik.

Ne predlagam, da se vam da besedo, gospod Hannan, kajti če jo dam vam, potem bodo vsi hoteli spregovoriti o tem občutljivem in pomembnem vprašanju, zato tega žal ne bom storil. Zdaj bomo nadaljevali z obrazložitvami glasovanja o poročilu gospe Evans.

 
  
  

Poročilo: Jill Evans (A7-0196/2010)

 
  
MPphoto
 

  Jan Březina (PPE). (CS) Gospod predsednik, ta direktiva nedvomno predstavlja korak naprej na poti k preprečevanju nastajanja odpadkov in omejitvi uporabe nevarnih materialov. Vendar pa se mi zdi nekoliko sporno v področje uporabe direktive vključiti PVC med materiale, določene za prednostni pregled. Niti PVC, drugače povedano polivinil klorid, niti odpadki iz PVC v skladu z zakonodajo EU niso razvrščeni kot nevarni. Čeprav smo sprejeli ugovor, da so zakonodaja o nevarnih materialih in študije zdaj stare 10 let in so lahko zato z nekaterih vidikov zastarele, je na podlagi predhodnih raziskav jasno, da je mogoče PVC reciklirati ter da lahko njegova nadomestitev z alternativnimi materiali povzroči negativne učinke na okolje. Zato se ni mogoče strinjati s pogosto slišanim argumentom, da je zmanjševanje uporabe PVC v električni in elektronski opremi upravičeno zaradi emisij dioksina pri sežiganju zunaj. Ta argument popolnoma prezira dejstvo, da je sežiganje katere koli vrste odpadkov nezaželeno.

 
  
MPphoto
 

  Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė (PPE).(LT) Gospod predsednik, elektronska oprema prej ali slej postane odpadek, ki žal še vedno vsebuje določene nevarne snovi. Države članice imajo včasih težave pri ravnanju s takšno odpadno elektronsko opremo, zato je ključnega pomena, da se postopno premaknemo k tako imenovanemu načelu, ki pravi, da je preprečevanje boljše kot zdravljenje. S poenotenjem kemikalij z Uredbo o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) z Direktivo o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi (RoHS) se vsaj nekoliko približujemo poenotenju drugih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi. Seveda to ne usklajuje povsem vseh sistemov in državam članicam pušča nekaj manevrskega prostora, vendar pa to usklajevanje vsaj odpravlja velike razlike, ki zdaj obstajajo med državami članicami. Omejevanje uporabe določenih nevarnih snovi v elektronski opremi in ukrepi, sprejeti danes, ne smejo preseči dveh omejitev. Prvič, ne smejo povzročiti nesorazmernih težav za mala podjetja. Drugič, seznam prepovedanih snovi ne sme ustaviti razvoja tehnologij. Ne smemo imeti predsodkov pred snovmi, ki se jih zdaj samo preizkuša in ki lahko v prihodnosti pomenijo dosežke v svetu tehnologije in elektronike.

 
  
MPphoto
 

  Sonia Alfano (ALDE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasovala sem za poročilo gospe Evans o prenovitvi direktive, ker resnično obžalujem dejstvo, da so v kompromisnem besedilu, ki je bilo sprejeto zaradi močnega pritiska industrijskih lobijev, izginile vse omembe PVC in halogeniranih zaviralcev gorenja, čeprav so vse študije, ki jih je izvedla Komisija, vse od leta 2000 pokazale, da odstranjevanje teh snovi predstavlja resno tveganje za zdravje ljudi in okolje.

Prenos stroškov industrije na okolje in državljane je pristop, ki ga nikakor ne moremo podpreti, ker poleg izkrivljanja prostega trga predstavlja tudi nesprejemljiv kompromis med kakovostjo življenja ljudi in dobički podjetij.

Upam, da bosta čez tri leta, ko bo direktiva ponovno posodobljena, pravica državljanov do zdravja in varstvo okolja umeščena v samo središče.

 
  
MPphoto
 

  Daniel Hannan (ECR). – Gospod predsednik, morda bi mi dovolili splošno pripombo, da v odprti družbi pravica do svobode govora prevlada nad pravico do nežaljenja, in v demokraciji so edini ljudje, ki lahko odločajo o tem, ali sedimo v dvorani in sprejemamo predpise, naši volivci.

Odstranitev poslanca lahko materialno vpliva na izid.

Če bomo nepristranski pri uporabi pravil, moramo obsoditi nesramna namigovanja katere koli strani, vendar pa menim, da je nekoliko samovoljno in nepošteno, če dovolimo, da se evroskeptike imenuje nacisti...

(Predsednik je prekinil govornika)

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Ne, gospod Hannan, s splošnega ste prešli k podrobnemu. Gospod Kamall, o poročilu gospe Evans, v nasprotnem primeru vas bom prekinil.

 
  
MPphoto
 

  Syed Kamall (ECR). – Gospod predsednik, ne dvomim, da me boste poskusili prekiniti kot običajno, ko gre za svobodo govora, vendar pa bi resnično rad spregovoril o nevarnih snoveh in toksičnosti. Menim, da se vsi strinjamo glede ravni nevarnih in toksičnih snovi v tej opremi, kar vem kot nekdanji inženir elektronike. Povsem prav je, da se poskušamo spopasti s tem vprašanjem. Vendar pa bi rad spregovoril tudi o toksičnosti, ki danes prežema razprave in demokracijo tu v Evropskem parlamentu. Ko nemški državljan, socialist, govori...

(Predsednik je prekinil govornika)

 
  
MPphoto
 
 

  Zuzana Roithová (PPE). (CS) Gospod predsednik, z veseljem sem glasovala za kompromisno različico Direktive o nevarnih snoveh v električni in elektronski opremi. Vsi smo predani varstvu narave in javnega zdravja, vendar pa je treba ohraniti tudi občutek za ravnotežje. Danes, sredi gospodarske krize, ni pametno z zelo strogimi predpisi povečati finančne obremenitve malih podjetij in potrošnikov. Zato spoštujem dejstvo, da je medinstitucionalna skupina Komisiji poverila pregled prvotnega seznama nevarnih snovi, namesto da bi jih takoj prepovedala, kar bi imelo negativen vpliv na mala in srednje velika podjetja ter socialni in gospodarski položaj EU.

 
  
  

Predlog resolucije B7-0617/2010 (trgovinski sporazum proti ponarejanju)

 
  
MPphoto
 

  Clemente Mastella (PPE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasoval sem za ta predlog resolucije, ker predstavlja izid izredno težkih pogajanj med Evropsko komisijo in številnimi tretjimi državami, vključno s Kanado, Japonsko, Združenimi državami Amerike, Avstralijo in Mehiko.

Boj proti ponarejanju mora biti ena izmed naših prednostnih nalog in cilj vseh nacionalnih in mednarodnih politik. Zato je ključnega pomena sodelovanje med državami članicami, da bi dosegli učinkovite rezultate.

Doseženi sporazum vsekakor ne bo mogel rešiti zapletenih razmer na mednarodnih trgih, vendar pa predstavlja korak v pravo smer. Zdaj je naša naloga nadaljevati z delom glede zaščite naših geografskih oznak na področju civilnih zadev in carin, ki jim škoduje konkurenca, ki je najmanj nepoštena, zaradi nenehne uporabe imen in kratic, ki namigujejo na najbolj znane evropske znamke. Najočitnejša škoda bo nastala za naše industrije in proizvajalce v sektorjih agroživilstva, oblikovanja, mode in luksuznih proizvodov.

Menim, da si je Komisija prizadevala v vseh fazah pogajanj o mednarodnih sporazumih v celoti obveščati Evropski parlament. Tu bi ponovno omenil našo zahtevo, da se javnosti in Evropskemu parlamentu omogoči dostop do besedil. Za konec pozivam Evropsko komisijo, naj še naprej v celoti in točno obvešča Parlament glede vseh prihodnjih pobud, ki jih namerava sprejeti v zvezi s tem.

 
  
MPphoto
 

  Miroslav Mikolášik (PPE). (SK) Gospod predsednik, menim, da je treba na področju varstva pravic intelektualne lastnine posebno pozornost posvetiti zagotavljanju pravice do zdravja, ki je tesno povezana z dejansko pravico do življenja.

Docela nesprejemljiv se mi zdi položaj, v katerem se pod pretvezo odločnega varstva pravic intelektualne lastnine – ki se v nekaterih primerih zdi pretirano – onemogoča dostop do osnovnih zdravil celi vrsti prebivalstva, zlasti v državah v razvoju. Zato Komisijo pozivam, naj spodbuja temeljna načela varstva javnega zdravja in dostop do zdravil, ko se bo pogajala o tehničnih podrobnostih trgovinskega sporazuma proti ponarejanju.

 
  
MPphoto
 

  Peter Jahr (PPE).(DE) Gospod predsednik, boj proti ponarejanju je zelo pomembno vprašanje. Pred dvajsetimi leti smo se še lahko smejali, če je kdo za 10 USD kupil „uro Rolex“. Trga v tem segmentu najvišjih cen to ni ogrožalo. Danes je položaj povsem drugačen. Ponareja se tudi proizvode v segmentu nižjih in srednje visokih cen. Ponareja se majice, igrače in zaščitna oblačila ter tudi intelektualno lastnino. V tem primeru ne gre samo za finančne interese, ampak tudi za varnost pri delu, varstvo okolja in varstvo zdravja ter tudi socialne standarde. Vsak, ki hoče pošten svet, se mora odločno boriti proti ponarejanju.

 
  
MPphoto
 

  Jarosław Kalinowski (PPE).(PL) Gospod predsednik, položaj, v katerem nepoštena konkurenca preplavlja evropski trg s ponarejenim blagom z vsega sveta, je krivičen in vsekakor nesprejemljiv. Pozornost bi rad pritegnil tudi k ne dovolj jasnemu besedilu v zvezi z uvedbo obveznosti nadzora ponudnikov internetnih storitev. To je v nasprotju s pravico do zasebnosti in se zdi kot poskus cenzure. Deluje tudi proti e-trgovini, ki je del gospodarstva, ki ga hočemo po eni strani zelo dinamično razviti z uporabo vse bolj inovativnih metod, medtem ko po drugi strani nadaljujemo z uvajanjem omejitev na tem področju. Danes sprejete odločitve o tej zadevi nekoliko izboljšujejo ta položaj.

 
  
MPphoto
 

  Zuzana Roithová (PPE). (CS) Gospod predsednik, podprla sem skupno resolucijo o trgovinskem sporazumu proti ponarejanju (ACTA), čeprav sem glasovala drugače kot moja politična skupina, ker menim, da moramo Komisijo spodbuditi, naj pripravi študije, ki bodo odpravile zadnja vprašanja glede vpliva sporazuma ACTA na evropske državljane in se spopadle z informacijsko vrzeljo iz preteklosti, ki jo je povzročila nepripravljenost zagotoviti besedila, ki so bila dogovorjena. To vključuje predvsem mnenje evropskega nadzornika za varstvo podatkov, študije vplivov na obstoječo evropsko zakonodajo in zagotovila, da to ne bo vplivalo na izjeme za ponudnike internetnih povezav. Vendar pa se mi zdi nezaslišano, da sporazum ohranja možnost pregleda računalnikov in drugih osebnih predmetov posameznih potnikov na mejah.

Z zadovoljstvom sem podprla tudi resolucijo PPE, ki je zagotovila različico, ki je uravnotežena in ima zelo visok standard, seveda brez pomembnega pritiska na Komisijo pred pomembnimi pogajanji o končni obliki sporazuma.

 
  
MPphoto
 

  Syed Kamall (ECR). – Gospod predsednik, predvidevam, da bo vaš prst lebdel nad gumbom. Mnogi ljudje me sprašujejo, kaj pomeni ACTA, in bil sem eden izmed poročevalcev v senci za trgovinski sporazum proti ponarejanju.

Vem, da se bodo od danes dalje nekateri čudili naši ravni preglednosti, demokracije in svobode govora, vendar pa se hočem osredotočiti na pet razlogov, zaradi katerih se nismo strinjali z resolucijo. Zelo sem bil hvaležen za skupno resolucijo PPE/ECR. Prvič, ne presega pravnega reda Skupnosti. Drugič, Komisija je bila pregledna. Tretjič, o sporazumu se ne pogaja na ravni STO, ker sta bili Kitajska in Indija takoj proti njemu. Četrtič, ne vpliva na tranzit generičnih zdravil, in nazadnje, države v razvoju se lahko pridružijo sporazumu ACTA, če hočejo. Vendar se za to enostavno niso odločile. Gre za odprt mehanizem, ki se mu države lahko pridružijo, če hočejo. Sramotno je samo, da se ne držimo enakih načel svobode govora, ko gre za ta parlament.

 
  
  

Pisne obrazložitve glasovanja

 
  
  

Poročilo: László Surján (A7-0327/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. (FR) Po poplavah leta 2002, ki so povzročile veliko človeško in materialno škodo v Nemčiji, Avstriji, Češki republiki in Franciji, je Svet Evropskih skupnosti vzpostavil instrument, ki omogoča hitro sprostitev sredstev za pomoč regijam, ki so jih prizadele naravne nesreče. Danes je Irska tista, ki so jo prizadele poplave in bo imela korist od teh sredstev. Glasovala sem za ta predlog spremembe proračuna EU, ker omogoča izplačilo te pomoči našim irskim prijateljem. To glasovanje simbolizira evropsko solidarnost spričo naravnih nesreč. To solidarnost se danes kaže na Irskem in jutri v Franciji. Naša država bo namreč kmalu prejela precejšnjo finančno pomoč za odpravo posledic viharja Ksintija, ki je divjal februarja 2010.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Poplave iz novembra 2009 so hudo prizadele Irsko in povzročile ogromno škodo, ocenjeno na več kot 520 milijonov EUR. Predlog spremembe proračuna zagotavlja uporabo Solidarnostnega sklada za pokritje povzročene škode v znesku 13.022.500 EUR v obveznostih in plačilih za škodo. Kot sem imel priložnost povedati včeraj, menim, da je uporaba sklada popolnoma upravičena, saj pomaga tistim, ki so najbolj trpeli zaradi naravne nesreče, zato je sprememba v skladu s proračunom EU.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Evropska komisija je 24. septembra 2010 predložila predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi solidarnostnega sklada, ki temelji na določbah točke 26 medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006. To je bil prvi predlog za uporabo solidarnostnega sklada v finančnem letu 2010. Medinstitucionalni sporazum omogoča uporabo solidarnostnega sklada do letne zgornje meje 1 milijarde EUR. Treba je opozoriti, da sklad ni namenjen poplačilu zasebne škode, temveč popravilu infrastrukture in refinanciranju.

Irske oblasti ocenjujejo, da skupna neposredna škoda, nastala zaradi naravne nesreče, znaša 520,9 milijona EUR. Komisija v okviru zgornje meje 1 milijarde EUR predlaga uporabo 13.022.500 EUR v obveznostih in plačilih za posledice poplav na Irskem. Ker so pravne zahteve izpolnjene, se strinjam s to spremembo proračuna.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Glasovali smo za uporabo Solidarnostnega sklada EU za Irsko po poplavah, ki so lani novembra prizadele to državo. Vendar pa bi ponovno podali pripombe glede zamud pri uporabi sklada. Med nesrečo in trenutkom, ko država članica dejansko prejme pomoč, minejo dolgi meseci: v tem primeru je trajalo več kot eno leto. Ta sklad in glede na okoliščine vsakega primera morebiti tudi druge je treba uporabiti hitreje, da bi pospešili učinkovit in hiter odziv na nujne razmere. Zmožnost obravnavanja posledic nesreč mora imeti kohezijsko razsežnost ter zmanjšati razlike med različnimi regijami in državami članicami EU. Ponovno moramo poudariti, da je pomembno okrepiti tudi preprečevanje nesreč in v praksi izvajati priporočila, ki jih je nedavno sprejel Parlament.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za odobritev predloga spremembe proračuna št. 8/2010, saj je ključnega pomena, če naj 13.022.500 EUR sredstev iz solidarnostnega sklada dodelimo Irski zaradi močnega deževja, ki je novembra 2009 povzročilo hude poplave.

Menim, da je solidarnostni sklad dragoceno orodje za omogočanje, da EU pokaže solidarnost s prebivalstvom regij, ki so jih prizadele naravne nesreče, in zagotovi finančno podporo, da bi pripomogla k hitri vrnitvi življenjskih pogojev, ki so kolikor je mogoče normalni. Skupni letni proračun, ki je na voljo za solidarnostni sklad, znaša 1 milijardo EUR. V letu 2010 sredstva še niso bila porabljena za predhodne vloge, zato je na voljo še celoten znesek.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za ta predlog o prenosu 13.022.500 EUR iz ESS v proračunsko vrstico, da bi pomagali Irski po hudih poplavah, ki jih je utrpela novembra 2009.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki.(PT) Ta predlog spremembe proračuna je povsem smiseln glede na namen sredstev iz solidarnostnega sklada. Poplave na Irskem v novembru 2009 so povzročile veliko škodo, zlasti za kmetijski sektor, domove in podjetja, cestno omrežje in drugo infrastrukturo. Vendar pa bi opozoril na zamude pri uporabi tovrstne pomoči. Postopek mora postati manj birokratski in hitrejši, da bi se v prihodnosti pravočasno odzvali na nesreče.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. (LV) Glasoval sem za predlog, ker menim, da se mora vsak narod EU počutiti kot del sistema združene Evropske unije. Kljub temu bi bilo zaželeno, če naslednjič poročevalec ne bi samo objavil dodelitve sredstev, ampak tudi povsem jasno navedel, za katera določena dela in ukrepe se porablja ta ogromna finančna sredstva (13.022.500 EUR). Drugače so zloraba sredstev in drugi prekrški neizogibni. Znesek mora biti točno določen in opravičljiv.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki.(DE) Za Evropski solidarnostni sklad je letno na voljo 1 milijarda EUR. V tem koledarskem letu še ni bilo prošenj za uporabo sklada. Pravila za uporabo sklada, ki nikakor ni namenjen poplačilu zasebne škode, temveč popravilu infrastrukture, so natančno določena. Irska je zdaj zaprosila za pomoč, namenjeno odpravi škode, ki so jo povzročile poplave. Glasujem za poročilo, ker letos sredstva še niso bila uporabljena in je treba proračun resnično koristno porabiti. Poleg tega Irska izpolnjuje vsa merila.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za to poročilo. Kot sem povedal že včeraj med glasovanjem za poročilo gospoda Bögeja, menim, da je dolžnost Evropske unije zagotoviti pomoč in podporo nekaterim regijam, ki so jih prizadele naravne nesreče in katastrofe. Menim, da je koncept solidarnosti povezan z idejo in vrednotami, na katerih temelji Evropska unija. Je ena izmed osrednjih vrednot, ki so omogočile ustanovitev Unije in zagotovile, da se je sčasoma razvila in se širila. To je razlog, da ta dodelitev sredstev ni samo upravičena in dobro utemeljena, ampak praktično dolžnost. Zato upam, da se bo tovrstno pomoč zagotovilo tudi italijanskim regijam, ki so jih močno prizadele nedavne poplave, ki so lokalna gospodarstva spravile na kolena.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki.(PT) Glede na to, da predlog spremembe proračuna št. 8/2010 za splošni proračun za leto 2010 zajema uporabo solidarnostnega sklada EU v znesku 13.022.500 EUR v obveznostih in plačilih za škodo, ki so jo povzročile poplave na Irskem, in ustrezno zmanjšanje plačil za 13.022.500 EUR v vrstici 04 02 01 – Dovršitev Evropskega socialnega sklada (ESS) – Cilj 1 (2000–2006), sem glasovala za odobritev stališča Sveta glede predloga spremembe proračuna št. 8/2010.

 
  
MPphoto
 
 

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. (IT) Gospodu Surjánu se želim zahvaliti za njegovo odlično delo. Strinjam se in glasoval sem za odobritev predloga spremembe proračuna št. 8/2010, ki dodeljuje zneske pomoči solidarnostnemu skladu in Solidarnostnemu skladu Evropske unije – države članice in prerazporeja 13.022.500 EUR v plačilih iz področja politike 4 – Zaposlovanje in socialne zadeve.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Pozdravljam ta predlog spremembe proračuna, ki zagotavlja uporabo Evropskega solidarnostnega sklada (ESS) v znesku 13.022.500 EUR v obveznostih in plačilih za škodo, ki so jo novembra 2009 povzročile poplave na Irskem, ki imajo za posledico precejšnje izgube za kmetijski in poslovni sektor ter infrastrukturo, zlasti cestno omrežje in omrežje za oskrbo z vodo, kot tudi v stanovanjskih območjih, ki znašajo več kot 520 milijonov EUR.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – V skladu s členom 37(1) finančne uredbe lahko Komisija predloži predlog spremembe proračuna, „če obstajajo neodložljive, izjemne ali nepredvidene okoliščine“. Glede na različne točke predloga spremembe proračuna št. 8/2010 poročilo, ki smo ga sprejeli, zadeva uporabo Solidarnostnega sklada EU. Evropska komisija je 24. septembra 2010 predložila predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi solidarnostnega sklada, ki temelji na določbah točke 26 medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006. Pogoji za upravičenost do uporabe sredstev sklada so podrobno navedeni v omenjeni točki, pa tudi v uredbi Sveta št. 2012/2002 o ustanovitvi solidarnostnega sklada. Treba je opozoriti, da sklad ni namenjen poplačilu zasebne škode, temveč popravilu infrastrukture in refinanciranju.

 
  
  

Priporočilo: Graham Watson (A7-0300/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Evropska komisija začenja razpravo o pregledu evropske sosedske politike, da bi opredelila prihodnje odnose med EU in njenimi južnimi in vzhodnimi sosedami. Cilj pobude vzhodnega partnerstva EU mora biti spodbujanje skupnih evropskih vrednosti s poudarkom na delovanju demokratičnih institucij in spoštovanju človekovih pravic in svoboščin. Podprl sem to poročilo, ki določa splošna načela za sodelovanje Republike Moldavije v programih in agencijah Skupnosti. Menim, da bi sklenitev protokola Moldaviji ob krepitvi političnih odnosov omogočila postopno odpiranje določenih programov Skupnosti ali intenzivnejše sodelovanje v njih in tako ponudila priložnost za spodbujanje nadaljnjih kulturnih, izobraževalnih, okoljskih, tehničnih in znanstvenih povezav. Za Moldavijo je bistveno, da nadaljuje z izvajanjem akcijskega načrta ESP in reform, da bi dosegla cilje politične stabilnosti in demokratičnega razvoja.

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Băsescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za priporočilo gospoda Watsona, ker sklenitev protokola Republiki Moldaviji zagotavlja nove priložnosti za sodelovanje v programih Skupnosti, ki jo zanimajo. Postopno odpiranje programov in agencij EU državam evropske sosedske politike bo spodbudilo prizadevanja teh držav za izvajanje prenove in posodobitve. To bo pripomoglo k spodbujanju sodelovanja z EU na pomembnih področjih kot so carina, promet ali konkurenčnost. Menim, da bo sodelovanje Republike Moldavije v pomembnih pobudah pripomoglo k vzpostavitvi povezave med njeno domačo politiko in evropskimi politikami. Obenem bo dalo zagon postopku pogajanj o podpisu novega pridružitvenega sporazuma. V smeri tega je že bil dosežen zadovoljiv napredek. Pozdravljam tudi namero Sveta, da nadaljuje z odobritvami makrofinančne pomoči Republiki Moldaviji in zagotovi strokovno svetovanje vladi v Kišinjevu.

Kot je poudarilo tudi poročilo Evropske komisije o napredku, si je Republika Moldavija odločno prizadevala za učinkovito izvajanje strukturnih reform v skladu s priporočili EU. Poleg tega je platforma evropskega povezovanja zdajšnje uprave pripomogla k brezprimernemu dinamičnemu razvoju v odnosih z EU. Zato je krepitev sodelovanja Republike Moldavije v programih in agencijah Skupnosti naravni korak v postopku uskladitve z evropskimi standardi.

 
  
MPphoto
 
 

  Corina Creţu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glasovala sem za sklenitev protokola, ki bo Republiki Moldaviji omogočil obsežnejše sodelovanje v določenih programih Skupnosti in tako ponudil priložnost za spodbujanje sodelovanja na področju kulture, izobraževanja, medijev, znanosti in tehnologije ter tudi utrdil politične odnose prek vzhodnega partnerstva in pospešil pogajanja o novem pridružitvenem sporazumu. Politična stabilnost in demokratični razvoj sta bistvena za celovito izvajanje protokola in za omogočanje sklepanja potrebnih memorandumov o soglasju. Zato trenutno ustavno mrtvilo v Republiki Moldaviji povzroča skrbi in ga je treba obravnavati hitro in učinkovito. Za Republiko Moldavijo je bistveno, da nadaljuje z izvajanjem akcijskega načrta ESP in reform v dokumentu „Rethink Moldova“ (Ponovni premislek o Moldaviji). Izvedba volitev, kakor to zahteva ustava, je bistvena za prihodnjo stabilnost in blaginjo Republike Moldavije ter razvoj njenih odnosov z EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Težnje Republike Moldavije k poti k Evropi kot delu Unije in njene priprave na to omogoča Sporazum o partnerstvu in sodelovanju med EU in Republiko Moldavijo, vključen v evropsko sosedsko politiko. Pozdravljam sodelovanje Republike Moldavije v določenih programih Skupnosti, ki bo pripomoglo k spodbujanju sodelovanja na področju kulture, izobraževanja, medijev, znanosti in tehnologije in tudi utrdilo politične odnose prek vzhodnega partnerstva ter pospešilo pogajanja o novem pridružitvenem sporazumu.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Nizka udeležba na nedavnem referendumu o tem, kako izvoliti predsednika Republike Moldavije, in dejstvo, da državo vodi začasni predsednik, kažeta težave v upravljanju države in razočaranje javnosti. Razmere v Pridnjestrju se slabšajo in posebno obremenjujejo oblasti in moldavsko javnost. Ta država ima pred seboj še dolgo pot do institucionalne stabilizacije in vzpostavitve popolne pravne države. Zato je vredna posebne podpore in pozornosti Evropske unije. Moldavsko sodelovanje v programih EU je pomemben korak na tej poti.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Sporazum o partnerstvu in sodelovanju med Moldavijo in Evropskima skupnostma je bil sklenjen 28. novembra 1994, Moldavija pa je od leta 2004 vključena v evropsko sosedsko politiko (ESP). Predmet osnutka priporočila je sodelovanje Republike Moldavije v programih Unije. Svet je 18. junija 2007 Komisiji izdal direktive za pogajanja o okvirnih sporazumih glede splošnih načel za sodelovanje v programih Skupnosti s trinajstimi državami iz soseščine. Pogajanja z Republiko Moldavijo so se začela marca 2008.

Republika Moldavija bo prispevala finančna sredstva za posebne programe, v katerih sodeluje. Finančni prispevek se razlikuje od programa do programa, določen pa je v memorandumu o soglasju. Sklenitev protokola bo Moldaviji ob krepitvi političnih odnosov prek vzhodnega partnerstva in pogajanj o novem pridružitvenem sporazumu omogočila postopno odpiranje določenih programov Skupnosti ali intenzivnejše sodelovanje v njih in tako ponudila priložnost za spodbujanje nadaljnjih kulturnih, izobraževalnih, okoljskih, tehničnih in znanstvenih povezav. Politična stabilnost in demokracija sta bistveni za celovito izvajanje protokola.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Sporazum o partnerstvu in sodelovanju med Moldavijo in ES je bil sklenjen 28. novembra 1994, Moldavija pa je od leta 2004 vključena v evropsko sosedsko politiko.

Svet je 18. junija 2007 Komisiji izdal direktive za pogajanja o okvirnih sporazumih glede splošnih načel za sodelovanje v programih Skupnosti s trinajstimi državami iz soseščine, pogajanja z Republiko Moldavijo pa so se začela marca 2008.

Protokol vsebuje okvirni sporazum o splošnih načelih za sodelovanje Republike Moldavije v programih Skupnosti in agencijah. Republika Moldavija je prispevala finančna sredstva za posebne programe, v katerih sodeluje. Ta se razlikujejo od programa do programa, določena pa so v memorandumu o soglasju.

Vendar pa je vprašanje, ki se zastavlja, zahteva EU v imenu „politične stabilnosti in demokracije“, s čimer si prizadeva vmešavati v notranje zadeve države in se odkrito pridružuje silam v Moldaviji, ki se zavzemajo za interese gospodarskih skupin EU, ter napada neodvisnost in suverenost države ter želje njenih prebivalcev. Zato se ne strinjamo s sprejeto resolucijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. – Podprl sem priporočilo gospoda Watsona in pozdravljam nadaljnje sodelovanje med EU in Moldavijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Cătălin Sorin Ivan (S&D), v pisni obliki. – Vedno sem podpiral in spodbujal evropske cilje Republike Moldavije. Verjamem v močno sodelovanje z državo, ki je nedavno dokazala, da je pripravljena za evropsko pot. Poleg krepitve političnih odnosov prek vzhodnega partnerstva in pogajanj o novem pridružitvenem sporazumu bo sodelovanje Moldavije v določenih programih Skupnosti to sosednjo državo spodbudilo k izvajanju reform in ponudilo priložnost za spodbujanje nadaljnjih kulturnih, izobraževalnih, okoljskih, tehničnih in znanstvenih povezav. Podpiram priporočilo Grahama Watsona, ker spodbuja sodelovanje Moldavije v številnih programih in agencijah Evropske skupnosti v podporo prizadevanjem sosednje države za prenovo in posodobitev.

 
  
MPphoto
 
 

  Jarosław Kalinowski (PPE), v pisni obliki.(PL) Republika Moldavija je ena izmed najrevnejših evropskih držav. Raziskave so pokazale, da velika večina prebivalstva države živi v skrajni revščini. Notranje reforme, ki bi lahko pomagale gospodarstvu, običajno ustavijo politični ali etnični spori. Zato mora Evropska unija pomagati Moldaviji in omogočiti izboljšanje razmer v državi v smislu stabilnosti, varnosti in blaginje.

Evropska politika bi lahko rešila ustavni problem, s katerim se srečuje Republika Moldavija, posledica tega pa bi lahko bile nadaljnje koristne spremembe. Republika Moldavija izraža željo po sodelovanju v programih evropske sosedske politike, njeni finančni prispevki pa to dokazujejo. Evropska unija mora še odločneje podpreti takšne države, zato je okrepitev sodelovanja z Republiko Moldavijo vsekakor upravičena.

 
  
MPphoto
 
 

  Alan Kelly (S&D), v pisni obliki. – Sklenitev protokola bi omogočila okrepljeno sodelovanje z Moldavijo glede določenih programov. To bo vodilo k tesnejšemu povezovanju Moldavije in EU. Glede na število Moldavcev, ki živijo in delajo na Irskem ter prispevajo k družbi na Irskem, je to dobrodošel korak za prihodnost Evrope.

 
  
MPphoto
 
 

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. (RO) Glavni ukrep za spodbujanje prenove, posodobitve in prehoda v državah, ki mejijo na Evropsko unijo, vključno z Republiko Moldavijo, je postopno odpiranje določenih programov, institucij in agencij Skupnosti sodelovanju partnerskih držav evropske sosedske politike. Glasoval sem za to poročilo, ker menim, da mora Evropska unija podpreti Republiko Moldavijo in ji olajšati dostop do nekaterih programov Skupnosti. To bo pripomoglo k spodbujanju dobrega sodelovanja med Unijo in Republiko Moldavijo na različnih področjih, kot so gospodarstvo, znanost, kultura in izobraževanje.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo o Protokolu k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med ES in Moldavijo. Čeprav imam resne pomisleke glede človekovih pravic v Moldaviji, so me spodbudile nedavne pripombe organizacije Amnesty International, zlasti glede ratifikacije Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča s strani Moldavije v oktobru, kar je zelo pozitiven korak.

 
  
MPphoto
 
 

  Jiří Maštálka (GUE/NGL), v pisni obliki. (CS) Kot član delegacije Odbora za parlamentarno sodelovanje med EU in Moldavijo pozdravljam vsak korak, ki vodi ali bi lahko vodil k utrditvi političnih razmer v Moldaviji in k boljšemu življenjskemu standardu za njene prebivalce. Na priporočila, o katerih glasujemo danes in izvajanje katerih bi lahko pomenilo krepitev ustrezno povezujoče evropske sosedske politike, lahko gledamo kot na prav takšen korak. Strinjam se z mnenjem poročevalca, da je sedanja kriza v Moldaviji problem, ki ga je treba rešiti hitro in predvsem z zakonitimi sredstvi. Povsem nejasen in zavajajoč izraz „evropska rešitev“ je treba črtati. Jasno je, da poročevalec misli na rešitev, ki je v skladu s sporazumi in dokumenti Sveta Evrope in splošno sprejetimi demokratičnimi pravili. V vsakem primeru moramo enotno in odločno zavrniti vsako obliko namernega zunanjega vmešavanja v notranje zadeve Republike Moldavije. Vsak drugačen pristop bo vodil samo k zaostritvi napetosti v Moldaviji in ne k pozitivni rešitvi problemov, ki jih je delno povzročila EU s svojim nedoslednim pristopom v preteklosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) Indeks človekovega razvoja v Moldaviji je eden izmed najnižjih v regiji. Hitre politike liberalizacije, oblikovane v korist finančnim elitam Evropske unije, so v veliki meri odgovorne za to. Čvrsti prijem Evropske komisije in Mednarodnega denarnega sklada, ki ga obljublja prihodnja makrofinančna pomoč, bo samo še poslabšal razmere.

Da se v takih razmerah dovoli moldavski vladi, da svoje prebivalce sili k financiranju tako negotovih evropskih programov in agencij, kot je Okvirni program za konkurenčnost in inovativnost ali raziskovalni program o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba (SESAR), čeprav Moldavija ni niti članica Evropske unije, spominja na cinizem. Glasujem proti temu poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) V zadnjih letih si je Moldavija prizadevala, da bi se bolj kot kdaj koli približala evropskim standardom svobode, demokracije in dobrega upravljanja. Opisana prizadevanja se skladajo z interesom Moldavije za nadaljevanje po poti k morebitni širitvi in ga tudi dokazujejo.

Nedavne volitve niso najbolje potekale in dejstvo, da ima država zdaj začasnega predsednika, ni najboljši znak, da je raven utrditve njene demokratične kulture na pravi poti. Temu je treba dodati vprašanje Pridnjestrja, ki bi lahko povzročilo nekakšno nestabilnost. EU mora nadaljevati s svojimi prizadevanji, da bi se reforme, ki jih je treba izvesti v Moldaviji, nadaljevale po pravi poti, kar pomeni v smeri tega protokola o partnerstvu in sodelovanju.

 
  
MPphoto
 
 

  Louis Michel (ALDE), v pisni obliki. (FR) Okrepitev sodelovanja Moldavije v programih Skupnosti bo ponudila priložnost za spodbujanje nadaljnjih kulturnih, izobraževalnih, okoljskih, tehničnih in znanstvenih povezav in poleg tega za krepitev političnih odnosov prek vzhodnega partnerstva in pogajanj o novem pridružitvenem sporazumu. Vendar pa sta politična stabilnost in demokratični razvoj v Moldaviji bistvena za izvajanje protokola. Neuspeh ustavnega referenduma 5. septembra 2010 je vreden obžalovanja. Za Republiko Moldavijo je bistveno, da nadaljuje z izvajanjem akcijskega načrta evropske sosedske politike (ESP) in reform v dokumentu „Rethink Moldova“ (Ponovni premislek o Moldaviji). Organizacija zakonodajnih volitev 28. novembra je bistvena za prihodnjo stabilnost in blaginjo Moldavije in razvoj njenih odnosov z Evropsko unijo. Te volitve morajo državi pomagati pri napredku v tej smeri in morajo popolnoma izpolnjevati mednarodne standarde o izvedbi svobodnih in poštenih volitev.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. (LV) Žal se Moldavija danes nahaja na popolnoma nestabilnem območju gospodarskih in političnih sprememb. Protokol k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in Moldavijo o sodelovanju Republike Moldavije v programih EU, Moldavcem daje upanje na pozitivne spremembe. Sklenitev protokola spodbuja krepitev sodelovanja na področju kulture in izobraževanja ter drugih področjih. Glasoval sem za, ker upam, da bo partnerstvo pripomoglo k povezovanju Moldavije z Evropsko unijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Kot večina v Parlamentu sem glasoval za priporočilo, ki ga pozdravljam, ker jasno podpira in spodbuja proevropske težnje Republike Moldavije. Ta država na meji Evropske unije se ne bo prebila skozi trenutno mrtvilo brez takšnih sporočil, ki navdihujejo prepričanje državljanov Moldavije, da je Evropa prava izbira. Prav tako zdaj, samo nekaj dni pred izvedbo zgodnjih parlamentarnih volitev v državi, ne bi mogel biti primernejši čas.

 
  
MPphoto
 
 

  Justas Vincas Paleckis (S&D), v pisni obliki. (LT) Podpiram protokol, ki določa splošna načela za sodelovanje Republike Moldavije v programih in agencijah Skupnosti. Moldaviji ponuja nove priložnosti za spodbujanje nadaljnjih kulturnih, izobraževalnih, okoljskih, tehničnih in znanstvenih povezav z državami članicami EU. Prepričan sem, da se bodo politični odnosi med EU in Moldavijo okrepili prek vzhodnega partnerstva in pogajanj o novem pridružitvenem sporazumu. Politična stabilnost in demokratični razvoj v Moldaviji sta bistvena za polno sodelovanje v programih Skupnosti, zato je zelo pomembno, da se dolgo obdobje nemirov in nestabilnosti po parlamentarnih volitvah konča.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Od leta 1994, ko je bil podpisan Sporazum o partnerstvu in sodelovanju med ES in Moldavijo, so vzpostavljeni prednostni odnosi z Moldavijo. Leta 2004 je bila Moldavija vključena v evropsko sosedsko politiko. Institucionalno sodelovanje med EU in sosednjimi državami bo morda vodilo k postopku pridružitve te države Evropski uniji. Ne glede na ta izid EU kot nadnacionalnemu subjektu vlada skupek vrednot, utemeljenih na miru, svobodi in demokraciji, za katere meni, da so ključni za blaginjo evropske celine.

Bistveno je, da sodelovanje s sosednjimi državami spremljata posebna pozornost, ki jo Unija namenja stabilnosti teh držav, brez vmešavanja, in podpora institucijam na poti k učinkovitemu izvajanju načela pravne države in popolnega spoštovanja človekovih pravic. Ratifikacija Rimskega statuta, ki ustanavlja Mednarodno kazensko sodišče, s strani Moldavije oktobra letos je zelo pozitiven korak v to smer.

V okviru tega sem glasovala za to zakonodajno resolucijo o podpisu dodatnega protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med EU in Moldavijo ter okvirnega sporazuma o splošnih načelih za sodelovanje Republike Moldavije v programih Skupnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Gospodu Watsonu se želim zahvaliti za njegovo odlično delo. Glasoval sem za, ker se strinjam, da je za Republiko Moldavijo bistveno, da nadaljuje z izvajanjem akcijskega načrta evropske sosedske politike (ESP) in reform v dokumentu „Rethink Moldova“ (Ponovni premislek o Moldaviji).

Izvedba volitev, kakor to zahteva ustava, je bistvena za prihodnjo stabilnost in blaginjo Moldavije ter razvoj njenih odnosov z EU. Vse strani se morajo združiti, da bi poiskale rešitev in odrazile zaupanje Moldavcev v evropsko rešitev. EU in Svet Evrope sta zagotovila znatno pomoč, s tem pa morata nadaljevati, da bo mogoče pravočasno izboljšati razmere, ki so zastale na mrtvi točki.

 
  
MPphoto
 
 

  Mario Pirillo (S&D), v pisni obliki. (IT) Sprejetje protokola o splošnih načelih za sodelovanje Republike Moldavije v programih Evropske unije je temeljnega pomena za nadaljevanje po poti bolj strukturiranega sodelovanja, ki se mora v prihodnosti smiselno končati s pridružitvenim sporazumom.

Sedanje ustavno mrtvilo v Moldaviji bi lahko vplivalo na celovito izvajanje protokola in povezanih memorandumov o soglasju. Po neuspehu referenduma, ki je potekal septembra lani, je zelo pomembno, da vse politične sile spričo prihodnjih volitev, ki bodo 28. novembra 2010, ravnajo odgovorno. Politična stabilnost je conditio sine qua non za okrepljeno sodelovanje v programih EU. Enako bi lahko odločno proevropska izbira prispevala k utiranju poti gospodarskega in tudi demokratičnega razvoja v Moldaviji.

Gospod predsednik, zato sem danes glasoval za to resolucijo Evropskega parlamenta v upanju, da bo vse procese, začete v Moldaviji, spremljala tehnična in znanstvena podpora iz Evrope.

 
  
MPphoto
 
 

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) Kot del evropske sosedske politike je pobuda za postopno odpiranje nekaterih programov in agencij EU sodelovanju partnerskih držav evropske sosedske politike eden izmed številnih ukrepov, namenjenih spodbujanju prenove, posodobitve in prehoda v državah v soseščini Evropske unije. Marca 2008 je bila sprejeta odločitev o začetku pogajanj z Republiko Moldavijo, ki so bila zdaj zaključena. Ta osnutek protokola vsebuje Okvirni sporazum o splošnih načelih za sodelovanje Republike Moldavije v številnih programih in agencijah Skupnosti na področjih kot so promet, zanesljiva preskrba s hrano, carine, varnost v letalskem prometu in druga. Glasovala sem za to poročilo, ker ta pobuda podpira prizadevanja Republike Moldavije, sosede EU, za izvedbo prenove in posodobitve.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za podpis Protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med EU in Moldavijo, ker menim, da je pomoč, ki jo je EU zagotovila Moldaviji, bistvena za to, da bi lahko ta država izvedla potrebne reforme in dosegla želeno politično stabilnost ob popolnem spoštovanju načel demokratične pravne države.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – To poročilo zadeva osnutek Sklepa Sveta o sklenitvi Protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Republiko Moldavijo na drugi strani o Okvirnem sporazumu med Evropsko unijo in Republiko Moldavijo o splošnih načelih za sodelovanje Republike Moldavije v programih Unije. Z glasovanjem zanj Evropski parlament odobri sklenitev protokola.

 
  
MPphoto
 
 

  Traian Ungureanu (PPE), v pisni obliki. – Kot poročevalec EPP v senci za sporazume med EU in Republiko Moldavijo toplo pozdravljam glasovanje z veliko večino za sklenitev protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med EU in Republiko Moldavijo o sodelovanju Republike Moldavije v programih Unije. Celo pred sklenitvijo pridružitvenega sporazuma z Republiko Moldavijo se državi že ponuja pravno priložnost za sodelovanje v notranjih programih in agencijah EU in s tem nadaljevanje njenega približevanja standardom EU, zlasti na takšnih področjih kot so promet, zanesljiva preskrba s hrano, carine in varnost v letalskem prometu. Evropski parlament tik pred parlamentarnimi volitvami v Republiki Moldaviji pošilja močen znak podpore proevropskim reformam v tej sosednji državi in potrebi po njihovem odločnem izvajanju. Z zadovoljstvom ugotavljam, da je Evropski parlament izrazil soglasnost vseh strank na vsaki stopnji preučevanja zadeve v tem parlamentu in tako oblikoval enotno stališče o potrebi po čim prejšnji sklenitvi tega protokola in s tem Republiki Moldaviji zagotovil vse možne priložnosti za uživanje ugodnosti njenih odnosov z EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. (LT) Evropska unija, vključno z novimi državami članicami kot je Litva, je odgovorna za upoštevanje interesov naših vzhodnih sosed. Krepitev sodelovanja med EU in Moldavijo ter vključitev Moldavije v programe Skupnosti bosta pripomogli k približevanju te države standardom in normam EU. Sporazum o partnerstvu in sodelovanju bi omogočil spodbujanje novih povezav med EU in Moldavijo na področju kulture, izobraževanja in tehnologije. Posebno pomembno je, da EU mladim ljudem v Moldaviji pokaže koristi prihodnjega članstva v EU. Lani so moldavski izseljenci, ki delajo v drugih evropskih državah, včasih nezakonito, ustvarili 19 % BDP Moldavije. Revščina, korupcija in trgovina z ljudmi so težave, ki jih moramo rešiti skupaj. Med pripravami na pristop k EU se Moldavija sooča s številnimi resnimi strukturnimi reformami.

EU mora še naprej podpirati prizadevanja Moldavije. Posebno pomembno je krepiti demokracijo in pravno državo. Pridnjestrski spor je težava za Evropo, vendar pa je tudi priložnost za EU za tesnejše sodelovanje z Moldavijo, Rusijo in Ukrajino. Tega ne smemo prezreti. Upam, da bodo parlamentarne volitve 28. novembra Moldaviji omogočile premik naprej.

 
  
  

Poročilo: Christofer Fjellner (A7-0290/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Damien Abad (PPE) , v pisni obliki. (FR) Parlament je danes na prvi obravnavi sprejel dve zakonodajni poročili: uredbo v zvezi z vidiki, svojstvenimi za Evropsko unijo, in direktivo o pravilih, ki jih morajo države članice izvajati na nacionalni ravni. Države članice bodo odgovorne za nacionalno zakonodajo, da bodo zagotovile, da so širši javnosti na razpolago objektivne in nepristranske informacije. Te vključujejo informacije na embalaži, poročilo o oceni proizvoda in informacije o preprečevanju bolezni. Bolniki morajo imeti boljši dostop do visokokakovostnih informacij o zdravilih na recept. Te vključujejo informacije o značilnostih zdravila in boleznih, ki jih zdravi. Dolžni smo zaščititi potrošnike in jih obveščati na pregleden način. Naše delo kot poslancev Evropskega parlamenta je tudi ustvariti Evropo, ki ščiti in obvešča, zato sem glasoval za ti besedili.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. (FR) Direktiva 2001/83/ES vzpostavlja zakonik Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini. Določa pravila za informacije, ki morajo biti priložene zdravilom, v zvezi z njihovimi značilnostmi in uporabo. Kljub temu ne zagotavlja usklajenega okvira vsebine in kakovosti nepromocijskih informacij za bolnike. Poleg tega so izkušnje pokazale, da bi lahko različne razlage besedila vodile k razmeram, v katerih je širša javnost izpostavljena prikritemu oglaševanju, zlasti v internetu. Komisija je predložila direktivo, ki spreminja veljavno zakonodajo, da se izboljša način, na katerega se informacije v zvezi z zdravili na recept zagotavlja širši javnosti. Njen cilj je vzpostaviti pravni okvir, ki ureja širjenje določenih informacij o zdravilih, ki jih imetnik dovoljenja za promet zagotavlja širši javnosti. Evropski parlament je pripravil predlog zakonodajne resolucije, ki je bolj ambiciozen od predloga Komisije. Glasovala sem za to besedilo, ker izboljšuje informacije, ki so na voljo bolnikom in so nekoliko varnejše.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasoval sem za to pomembno resolucijo, katere cilj je omogočiti bolnikom boljšo obveščenost o zdravilih, ki so jim predpisana. Z veljavnim pravnim okvirom in položajem znotraj Evrope so precejšnji problemi, ko gre za dostop bolnikov do informacij o zdravilih na recept. Zaradi razlik v razlagi direktive s strani držav članic imajo bolniki v različnih delih Evrope različen dostop do visokokakovostnih in celovitih informacij o zdravilih. V nekaterih državah članicah bolniki nimajo enostavnega dostopa niti do najosnovnejših informacij o zdravilih, ki so jim predpisana. Glede na različne razlage direktive v državah članicah menim, da morajo biti določbe jasnejše, da bi lahko vsi državljani EU dobili informacije, ki jih potrebujejo v zvezi z zdravili. Spremembe, ki jih je sprejel Evropski parlament, zagotavljajo tudi, da se informacije o zdravilih na recept javnosti zagotovi preko posebnih kanalov komuniciranja, vključno s specializiranimi in certificiranimi spletnimi stranmi, ki ščitijo interese bolnikov in katerih cilj je omejitev priložnosti za oglaševanje farmacevtskim družbam.

 
  
MPphoto
 
 

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. (RO) Zagotavljanje boljšega dostopa bolnikom do kakovostnih informacij o zdravljenju, ki so ga deležni, povečuje možnosti, da razumejo odločitve, ki jih neposredno zadevajo. Zato se za tem skriva zelo dober namen; vendar pa mora biti del celovitejše strategije za zdravstveno izobraževanje, ki se osredotoča na bolnika in ne farmacevtsko družbo. Z veljavnim pravnim okvirom in položajem znotraj Evrope so številni problemi, ko gre za dostop bolnikov do informacij o zdravilih na recept. Zaradi razlik v razlagi direktive s strani držav članic imajo bolniki v različnih delih Evrope različen dostop do visokokakovostnih informacij o določenih zdravilih. V nekaterih državah članicah je težko dostopati celo do najosnovnejših informacij o predpisanih zdravilih. To ustvarja zdravstvene neenakosti. Bolniki lahko že v nekaj sekundah neomejeno dostopajo do nenadzorovanih in pogosto nepravilnih informacij o zdravilih na recept. Vendar pa morajo imeti dostop do nadzorovanih, varnih informacij, da se zadeve ne bi še bolj zapletle. Zato je treba posodobiti določbe o informacijah o zdravilih na recept.

 
  
MPphoto
 
 

  Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki. (IT) Čestital bi poročevalcu, kolegu gospodu Fjellnerju, za njegovo delo v zvezi s tem poročilom. Glasoval sem za poročilo, saj menim, da je bolnikom bistveno zagotoviti dostop do informacij o zdravilih na recept.

Evropski parlament in tudi organizacije bolnikov so že nekaj časa zahtevali prilagoditev veljavnih predpisov, ki v zdajšnji obliki ne zagotavljajo potrebnih informacij. Prepogosto se izkaže, da sta tehnični razvoj in enostavna razpoložljivost informacij o uporabi zdravil v internetu iluzorna in neresnična.

Strinjam se z duhom, na katerem temelji to poročilo, katerega cilj je „pravico bolnika do obveščenosti“ umestiti v središče zakonodaje in ki posledično priporoča, da farmacevtska podjetja bolnikom dajo nekatere osnovne informacije.

Zato upam na večjo gotovost zakonodaje, ki je pogosto ni delno zaradi različnih obsegov, v katerih so države članice izvajale predhodno direktivo. Določbe v zvezi z informacijami o zdravilih na recept je torej treba posodobiti in sprejeti nova pravila, ki spodbujajo večjo zdravstveno opismenjenost in v večjem obsegu vključujejo zdravstveno industrijo v izvajanje njene temeljne vloge pri izboljšanju javnega zdravja.

 
  
MPphoto
 
 

  Alain Cadec (PPE), v pisni obliki. (FR) Na področju zdravja dostop do celovitih, kakovostnih informacij zagotavlja boljše rezultate, saj je verjetneje, da se bodo bolniki držali zdravljenja, ki ga lahko razumejo. Soglašam s poročevalcem, ki poudarja težave pri dostopanju do tovrstnih informacij v nekaterih evropskih državah zaradi različne razlage direktive o informacijah o zdravilih s strani držav članic in tudi nezanesljivost in nejasnost teh informacij. V skladu s pravico bolnika do informacij moramo zagotoviti boljšo dostopnost do njih. Da bi se izognili ustvarjanju kakršnih koli neravnotežij med državami članicami, je bistveno opredeliti sredstva, preko katerih se zagotovi te informacije, in ne dajati prednosti enemu pred drugimi. Nazadnje je bistveno jasno razlikovati med informacijami in oglaševanjem ter farmacevtskim družbam preprečiti, da bi izkoriščale te informacijske kampanje za oglaševanje svojih izdelkov.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za spremembe, ki jih je Evropski parlament predložil k predlogu Komisije v zvezi z informacijami o zdravilih, ker menim, da je za širšo javnost bistveno, da ima enostaven dostop do znanja v zvezi z zdravili, predvsem z informacijami, ki jih v vseh evropskih jezikih zagotovi v internetu.

 
  
MPphoto
 
 

  Françoise Castex (S&D), v pisni obliki. (FR) Glasovala sem proti besedilu, ker farmacevtskim družbam in Komisiji ne smemo dovoliti, da bi zdravje spremenile v blago kot je vsako drugo. Ponovno je v središču razprave povezava med farmacevtsko industrijo v Evropi in farmakovigilanco. Ne moremo dovoliti, da bi farmacevtska podjetja obveščala javnost po svoji volji, prav tako pa ne moremo odobriti neposrednega oglaševanja zdravil na recept za širšo javnost. Komercialni pomisleki teh podjetij niso združljivi s cilji splošnega interesa, za katere si prizadevajo naše zdravstvene politike, in bilo bi nevarno zatiskati si oči.

 
  
MPphoto
 
 

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Prvotni predlog direktive Evropske komisije o informacijah za širšo javnost o zdravilih na recept je odprl vrata farmacevtskim podjetjem za oglaševanje njihovih zdravil. Današnje plenarno zasedanje je spremenilo prvotni predlog Komisije, ki je bil prilagojen farmacevtski industriji. Glasoval sem za vse predloge sprememb, ki so znatno izboljšali prvotno besedilo s premikom osredotočanja zakonodaje stran od pravice farmacevtske industrije do oglaševanja njenih proizvodov k pravici bolnika do zanesljivih, objektivnih in neodvisnih informacij. Glasoval sem tudi za predloge sprememb, ki prepovedujejo zagotavljanje informacij o zdravilih prek televizije in radia ter tudi tiska. Vendar pa je kljub izboljšavam, ki smo jih uvedli, ločnica med informacijami in oglaševanjem še vedno zabrisana in ima besedilo še vedno številne slabosti in vrzeli. Vzdržal sem se končnega glasovanja, ker menim, da bi bila najboljša rešitev, da Komisija pregleda svoj predlog direktive na podlagi smernic, ki smo ji jih dali danes. Prav tako ni slučaj, da so države članice v Svetu zavzele skoraj soglasno odklonilno stališče glede tega dokumenta.

 
  
MPphoto
 
 

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Menim, da morajo imeti bolniki dostop do boljših informacij o zdravilih na recept. To vključuje objektivne informacije o značilnostih zdravila in boleznih, za katere se priporoča, in tudi preprečevanje zagotavljanja nezaželenih informacij ali prikritega oglaševanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Christine De Veyrac (PPE), v pisni obliki. (FR) Razlikovanje med informacijami o zdravilih in oglaševanjem zdravil je bistveno za zaščito javnosti. Zato sem glasovala za poročilo gospoda Fjellnerja, ki zahteva, da se na embalažo zdravil vključi objektiven opis za potrebe bolnikov. Poleg tega je treba okrepiti dostop do jasnih in zanesljivih informacij tako, da se jih na odobrenih spletnih straneh in uradnih brošurah zagotovi v vseh jezikih Evropske unije. Pozdravljam sprejetje tega predloga, ki zaznamuje resničen napredek v smeri večje preglednosti v zdravstvenih zadevah.

 
  
MPphoto
 
 

  Anne Delvaux (PPE), v pisni obliki. (FR) Glasovala sem proti temu poročilu, ki sem mu vedno močno nasprotovala. Čeprav se strinjam z zamislijo zagotavljanja boljših informacij bolnikom, se ne strinjam s sredstvi, ki se jih uporablja za to. Cilj farmacevtske industrije nikoli ne bo človekoljuben. Poleg tega je ločnica med informacijami in oglaševanjem zelo tanka. Res je, da besedilo, ki je bilo sprejeto skoraj soglasno, nima nič skupnega s prvotno zamislijo Komisije. Njena zamisel bi samo odprla vrata oglaševanju, skritemu pod oznako „informacije“. Ta predlog je poleg tega ustrezal jasnim pričakovanjem farmacevtskega sektorja, ki si je obetal, da se bo rešil pravne prepovedi oglaševanja zdravil. Poročilo, kot je bilo sprejeto danes, vključuje še mnoga zagotovila: da bodo informacije, ki jih bodo zagotovile farmacevtske družbe, predvsem predhodno preverjene in jih ne bodo dajali na razpolago mediji. Kljub temu odobritev objave povzetkov navodil za uporabo pomeni, da obstajajo podrobnosti, ki jih je treba poudariti, in druge, kot so neželeni učinki, ki se jih lahko redno izključi iz povzetkov, ker se ne „prodajajo“ dobro. Ali to ni že promocijska poteza? Je bil to resnično cilj? Je bilo to res vredno truda in stroškov?

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Podprla sem poročilo o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2001/83/ES o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini v zvezi z informacijami za širšo javnost o zdravilih na recept. Ta direktiva vzpostavlja zakonik Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini in pomaga zagotoviti pravico bolnikov do zanesljivih, dostopnih in neodvisnih informacij, ki jih odobrijo pristojni organi, o razpoložljivih zdravilih.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (ES) Direktiva 2001/83/ES, ki vzpostavlja zakonik Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini, zagotavlja usklajen okvir za oglaševanje zdravil na ravni Skupnosti, njegovo izvajanje pa ostaja odgovornost držav članic. Ta zakonodaja prepoveduje oglaševanje zdravil na recept za širšo javnost.

Vendar pa določbe, ki zadevajo informacije o zdravilih, niso urejene, saj zakonodaja določa samo, da se informacije o določenih aktivnostih izdajanja izvzame iz določb o oglaševanju. Zakonodaja Skupnosti torej državam članicam ne preprečuje vzpostavitve lastnih pristopov k zagotavljanju informacij o zdravilih, če upoštevajo omenjena pravila o oglaševanju. Strinjam se s predlogom poročevalca o izključitvi možnosti, da se informacije farmacevtskih družb dajejo na voljo prek časopisov, revij in podobnih publikacij ali prek televizije ali radia.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Ta predlog direktive spreminja predhodno direktivo v zvezi z informacijami za širšo javnost o zdravilih na recept. Na splošno se v prvi vrsti osredotoča na odgovornost farmacevtskih družb za obveščanje javnosti in zagotavlja, da te informacije nimajo narave oglaševanja. Drugič, Komisiji poverja vlogo spremljanja in sprejemanja odločitev z delegiranimi akti glede opredelitve tega, kaj predstavlja informacije in kaj oglaševanje. Menimo, da ta pristop pomeni, da je preveč vlog za zagotavljanje informacij zbranih v rokah farmacevtskih družb in znotraj Komisije in da je treba te vloge izvajati suvereno in usklajeno in jih morajo odobriti posebni nacionalni organi, da bi se izboljšalo informacije, ki se jih zagotovi bolnikom in javnosti, in zaščitilo njihove pravice.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabetta Gardini (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Odobritev nove zakonodaje o informacijah o zdravilih predstavlja nadaljnji korak k zagotavljanju bolnikom jasnejših in učinkovitejših informacij o zdravilih, ki jih uporabljajo in so jim predpisana.

Potrebujemo usklajen pravni okvir na evropski ravni, ki ne samo ohranja prepoved oglaševanja zdravil na recept, ampak upošteva tudi pravico bolnikov do informacij. To ni nepomembna zadeva, saj je včasih zabrisana ločnica med „oglaševanjem zdravila“ in „informacijami o zdravilu“ odgovorna za zmedenost bolnikov.

Ne smemo pozabiti, da imajo bolniki v zdravstvenem sektorju po vsej Evropski uniji vse aktivnejšo vlogo. Boljši dostop do nepromocijskih informacij lahko zato pomaga javnosti k boljšemu razumevanju zdravljenja, ki jim je bilo predpisano, in pripomore k njihovi ozdravitvi, seveda pa je to vse v interesu njihovega zdravja.

Za konec bi rada poudarila pomen pregledne opredelitve vrst informacij o zdravilih in kanalov, prek katerih se lahko te informacije dajejo na voljo. Zmanjšati moramo tveganje prikritega oglaševanja in tveganje preobilice nenadzorovanih in zavajajočih informacij.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za predlog direktive v zvezi z informacijami za širšo javnost o zdravilih na recept, ker menim, da je uskladitev zakonodaje v tem sektorju temeljno orodje za zaščito obveščenosti evropskih bolnikov. To je pravzaprav zelo občutljivo vprašanje, ker zadeva varovanje zdravja, ki je temeljna človekova pravica. Popolnoma podpiram poziv Parlamenta k jasnemu razlikovanju med terapevtskimi informacijami in oglaševanjem. Farmacevtske družbe pravice bolnikov do informacij ne smejo izkoriščati za prikrivanje svojih oglaševalskih ciljev, ampak jo morajo izkoristiti za to, da evropskim potrošnikom zagotovijo resnično poznavanje zdravil z znanstvenim navajanjem njihovih značilnosti, označevanjem in poročili o oceni. Omeniti je treba tudi, da lahko večji dostop do informacij v elektronski obliki, na voljo v internetu, in tudi tiskani obliki prav tako prispeva k doseganju boljših medicinskih rezultatov, ker je bolnik, ki je seznanjen s predpisanimi zdravili, bolnik, ki lahko igra aktivno in bolj obveščeno vlogo v procesu zdravljenja.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo, ki je del svežnja, ki bo spremenil veljavno direktivo iz leta 2001 o zdravilih za uporabo v humani medicini. Osredotoča se predvsem na zagotavljanje informacij o zdravilih na recept javnosti. Navedeni cilji direktive so omogočanje boljšega dostopa do informacij za bolnike in pojasnitev pravil, ki se jih trenutno v EU različno razlaga, kar povzroča zdravstvene neenakosti. Obravnava tudi informacije v internetu, ki trenutno niso zajete in so posebno težka tema, saj jih je težko urediti.

 
  
MPphoto
 
 

  Marisa Matias (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Ta predlog, ki je bil danes v Parlamentu sprejet z veliko večino, je velika izboljšava prvotnega predloga Komisije, saj se bolj zavzema za pravico bolnikov do informacij. Vendar pa sem se kljub jasnemu izboljšanju v poročilu Parlamenta vzdržala glasovanja, ker so nekatera izmed zagotovil, ki bi bila potrebna za to, da imajo ljudje dostop do jasnih in neodvisnih informacij o zdravilih, še vedno šibka.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) Vse spremembe, ki jih je Parlament predložil k predlogu Komisije in Sveta, ne gredo v pravo smer. Strogo se držijo načela enotnega trga z zdravili in na zdravila v prosti prodaji še vedno gledajo kot na blago kot vsako drugo; avtorji celo govorijo o „potrošnikih“ namesto bolnikih. Spremembe ne predlagajo, naj se farmacevtskim družbam prepreči zagotavljanje informacij o njihovih zdravilih za širšo javnost.

Vendar pa imajo tudi dobro lastnost in si prizadevajo za to, da bi države članice v čim večji meri uredile širjenje informacij, ki jih objavljajo te družbe. Predvsem jim dajejo pravico, da javno obsodijo družbe, ki objavljajo informacije, ki niso v skladu z uradnimi državnimi podatki ali jih širijo zavajajoče. To je bolje kot nič. Vendar pa ne morem glasovati za tako šibko besedilo. Zato se bom vzdržal glasovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Dostop do kakovostnih informacij o zdravilih na recept bo prispeval k doseganju boljših rezultatov v smislu zdravja bolnikov, saj bodo bolje razumeli odločitve v zvezi z njihovim zdravljenjem, če bodo dobro obveščeni. Zato cilja tega predloga ni mogoče omejiti na uskladitev evropske zakonodaje, ampak mora z izboljšanjem znanja na področju zdravja spodbujati tudi zdravje. Farmacevtska industrija mora pri spodbujanju opismenjenosti na področju zdravja odigrati pomembno vlogo, vendar pa mora biti ta vloga jasno opredeljena, prav tako pa mora biti strogo urejeno tudi sodelovanje sektorja, da bi preprečili, da bi komercialni nagibi vodili k prekomerni porabi zdravil.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki.(DE) Starejšim in kronično bolnim se predpisuje veliko zdravil, ki lahko imajo medsebojne neželene učinke – seveda ker zdravnik ne ve, kaj je predpisal njegov kolega. Medtem se čedalje več zdravil, od aspirina do zdravil proti prehladu in vse do uspaval, prodaja brez recepta. Ali sploh kdo dejansko razmišlja o možnosti, da bi lahko celo naravni rastlinski proizvodi medsebojno delujejo z različnimi zdravili? Tudi bolniki prispevajo k zmedi: nobenega govora ni o predpisanih zdravilih, ki smo jih vzeli ob napačnem času, ali zdravilih, ki smo jih samovoljno prenehali jemati ali smo jih zamenjali, in tako dalje. Gospodarska škoda, ki nastaja zaradi nezadostnega upoštevanja navodil za zdravljenje, gre v milijarde. Zato je pomembno jasno razlikovanje med oglaševanjem in informacijami, h kateremu poziva poročevalec. Upamo, da bo to imelo za posledico boljšo pojasnitev dejstva, da lahko zdravila, ki se izdajajo brez recepta, medsebojno delujejo z zdravili na recept. Lečeči zdravnik mora ostati primarni vir informacij, saj samo on izbere zdravilo, ki ustreza starosti, spolu, teži, znanim netolerancam bolnika in tako dalje. Glede na te pomisleke sem se vzdržala glasovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za poročilo gospoda Fjellnerja, saj menim, da so sporočilo in zagotovljene smernice zelo pomembni. Evropski potrošniki so pogosto izgubljeni, ko se srečajo z navodili za uporabo zdravila, ker se jim zdijo zapletena in vsebujejo informacije, ki so pogosto nejasne.

Cilj predloga direktive v zvezi z informacijami za širšo javnost o zdravilih na recept je zagotoviti enostavne informacije, ki so lahko razumljive in jih je mogoče enostavno uporabiti, vendar se izogibajo oblikam oglaševanja. Pomembno je tudi, da so informacije poleg v navodilih za uporabo dostopne prek drugih kanalov, zato pozdravljam njihovo objavo v internetu.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki.(PT) Menim, da je razlikovanje med informacijami in oglaševanjem v zvezi z zdravili temeljnega pomena za zaščito državljanov. Moj glas, s katerim sem podprla poročilo gospoda Fjellnerja, je posledica jasnih izboljšanj, ki so bila uvedena v Direktivo 2001/83/ES. Velika večina, ki je podprla ta dokument, je bila prepričana o zaščiti pravice bolnika do informacij. Izpostaviti je treba delo, ki ga je opravil Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane pri izboljšanju predloga, ki ga je prvotno predložila Evropska komisija.

 
  
MPphoto
 
 

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Gospodu Fjellnerju se želim zahvaliti za njegovo odlično delo. Glasoval sem za, ker se strinjam, da morajo imetniki dovoljenja za promet bolnikom in širši javnosti dati na voljo nepromocijske informacije o zdravilih na podlagi izraženega zanimanja, kar pomeni, da dobijo bolniki oziroma širša javnost dostop do informacij, če jih potrebujejo, v nasprotju s primeri, ko imetniki dovoljenja za promet širijo informacije med bolniki in širšo javnostjo.

 
  
MPphoto
 
 

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) Informacije, ki se jih zagotovi bolnikom, morajo imeti naslednje glavne značilnosti:

- zanesljivost: informacije za bolnike morajo temeljiti na najnovejših znanstvenih spoznanjih, vir pa mora biti jasno naveden;

- neodvisnost: jasno mora biti, kdo zagotavlja in financira informacije, tako da potrošniki lahko prepoznajo morebitna navzkrižja interesov;

- biti morajo uporabniku prijazne in usmerjene k bolnikom: informacije morajo biti razumljive in lahko dostopne, pri tem pa je treba upoštevati posebne potrebe potrošnikov kot so starost, kulturne razlike in dostopnost v vseh evropskih jezikih. Informacije za bolnike o zdravilih na recept morajo biti del širše strategije „zagotavljanja informacij bolnikom“ in strategije za zdravstveno izobraževanje.

Bolniki in vsi zainteresirani bi morali biti sposobni poiskati natančne in nepristranske informacije o zdravem življenjskem slogu, preprečevanju bolezni in posebnih bolezni ter različnih možnostih zdravljenja. Zato menim, da je treba ta predlog dopolniti s kodeksom ravnanja v zvezi z informacijami, ki so na razpolago bolniku, pri njegovem oblikovanju pa morajo sodelovati organizacije bolnikov. To bo omogočilo, da se sliši glas bolnika.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki.(PT) Glasoval sem za to poročilo, saj pozdravljam dejstvo, da bodo kompromisne spremembe, ki so bile uvedene k prvotnemu predlogu Komisije, odločilno prispevale k zagotavljanju dostopa bolnikom do zanesljivih in neodvisnih informacij o zdravilih na recept, ki so na trgu.

 
  
MPphoto
 
 

  Frédérique Ries (ALDE), v pisni obliki. (FR) Oglaševanje zdravil na recept je v Evropski uniji prepovedano in tudi ostaja prepovedano. Farmacevtske družbe morajo izpolnjevati jasna pravila o objektivnosti nepromocijskih informacij, ki jih zagotavljajo. To sta dve pomembni sporočili, poslani v času kosila s sprejetjem zakonodajnega svežnja o informacijah za bolnike. Sporazumno glasovanje Parlamenta (558 glasov za in 48 proti) zgolj potrjuje soglasno glasovanje Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane z enim glasom proti. Določene so bile številne zaščite. Evropska komisija je predlagala prepoved dajanja na voljo informacij o zdravilih na recept prek televizije ali radia, Evropski parlament pa se jo je odločil razširiti na tisk. Proizvajalci imajo številne obveznosti: povzetek značilnosti zdravila, strožje označevanje in predhodna odobritev s strani pristojnih organov. Ne razumem „razburjenosti“, ki jo je povzročilo vprašanje, zlasti v francosko govoreči Belgiji, med združenji potrošnikov in vzajemnimi družbami in ki so jo podpihovali določeni poslanci Evropskega parlamenta, ki so še pred začetkom razprav zavrnili ta dva zakona. To je površno politično nastopaštvo, ki ga obžalujem glede na velika pričakovanja bolnikov, ko so soočeni z boleznijo, in glede na to, da bi bila brez teh dveh zakonov javnost prepuščena na milost in nemilost kavbojem na spletu.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Odločili smo se glasovati za poročilo ali pa se vzdržati glasovanja glede na izid tretjega dela predloga spremembe 31, ki zagotavlja, da lahko farmacevtske družbe informacijsko gradivo dajo na razpolago zdravstvenim delavcem za lastno uporabo in ne za posredovanje bolnikom. To je bilo za Zelene/EFA ključno. Ker je bil nazadnje sprejet, smo se odločili poročilo podpreti na končnem glasovanju.

 
  
MPphoto
 
 

  Sergio Paolo Francesco Silvestris (PPE), v pisni obliki. (IT) Naše glasovanje za ta ukrep je posledica uvedbe uradnega razlikovanja med informacijami o zdravilu in oglaševanjem.

Podpiramo večje širjenje informacij o zdravilih, če to izboljšuje ozaveščenost bolnikov. Ne strinjamo se in se nikoli ne bomo strinjali s kakršnim koli ukrepom, ki si odkrito ali skrivoma prizadeva uvesti oblike oglaševanja in etično zdravilo spreminja v komercialni proizvod. Zato cenimo dejstvo, da informacij o zdravilih ne bo dovoljeno objavljati v časopisih ali revijah niti jih širiti prek radia ali televizije.

Dobro je tudi, da ta predlog direktive pojasnjuje, katere informacije in koliko informacij se lahko in sme širiti, vključno z znanstvenimi informacijami, pri čemer je jasno izključeno gradivo za oglaševanje.

Predlog spremembe, ki uvaja certificiranje in spremljanje spletnih strani, ki objavljajo navedene informacije, nam daje dodatno zagotovilo, da informacije ne bodo predstavljale oglaševanja. Farmacija je in mora ostati osnovna zdravstvena služba in kot takšna zaščiteno področje glede pravil trgovanja in konkurence. Menimo, da to pravilo pomaga zdravstvenim službam izvajati njihovo težko vlogo v farmakovigilanci in izobraževanju o pravilni uporabi zdravil.

 
  
MPphoto
 
 

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. (NL) V času, ko ljudje sami iščejo informacije, je treba bolnike jasno, objektivno, zanesljivo in dobro obveščati o učinkih zdravil. Čeprav je oglaševanje zdravil v Uniji prepovedano, je Komisija ustvarila okno. Njen predlog – ki ga nisem podprl – ni vključeval takšne strategije in razlikovanje oglaševanja je bilo preveč nejasno. Poleg tega je Komisija dala farmacevtski industriji preveč pravic in obveznosti. Vendar pa lahko zdaj, ko je Parlament uvedel velike spremembe, podprem predlog. Uporaba uradnih dokumentov (povzetek glavnih značilnosti zdravila, poročila o oceni) s strani družb in kanali, prek katerih lahko te dajo na razpolago informacije, so omejeni: zdravstveni časopisi in revije, spletne strani in pisma bolnikom niso več dovoljeni. Vsa navodila o zdravilih morajo pregledati in predhodno odobriti pristojni organi. To preprečuje samourejanje, česar prvotni predlog ni preprečeval. Še vedno dvomim o izvedljivosti predloga, ker bo obvezna vladna informacijska strategija še vedno močnejša od vladnega nadzora politike družb. Kljub temu sem glasoval za zakonodajni predlog, ker nenazadnje zagotavlja boljše informacije za bolnike.

 
  
MPphoto
 
 

  Marc Tarabella (S&D), v pisni obliki. (FR) Poročilo gospoda Fjellnerja o informacijah v zvezi z zdravili vzbuja upravičene pomisleke glede možnosti farmacevtskih družb za oglaševanje bolnikom. Kolegi v Odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane so vsekakor izboljšali besedilo s tem, da niso podprli prikritega oglaševanja več vrst in so predlagali, da zdravstveni organi držav članic preverijo sporočila farmacevtskih družb o njihovih zdravilih na recept širši javnosti. Kljub temu ostajam zelo previden glede izredno nejasne ločnice med informacijami in oglaševanjem.

Odločno nasprotujem na primer zamisli, da se družbam dovoli njihova zdravila oglaševati bolnikom prek zdravstvenega osebja. Nočem, da se izvaja pritisk na zdravnike in da bi ti postali prodajalci farmacevtske industrije. Zato sem se kljub strogemu nadzoru, ki so ga določili kolegi, vzdržal glasovanja o besedilu, ki se mi zdi resnično težavno.

 
  
MPphoto
 
 

  Thomas Ulmer (PPE), v pisni obliki. (DE) Glasoval sem za poročilo, ker zagotavlja jasno in trajnostno izboljšanje informacij za bolnike na ovojnini zdravil. Oglaševanje zdravil je še naprej prepovedano. Na odnos med zdravnikom in bolnikom direktiva ne bo negativno vplivala, pristojnost ponudnikov, da predpišejo zdravila, pa ostaja jasna. Na splošno je predlog direktive iz farmacevtskega svežnja za drugo obravnavo zelo uspešen.

 
  
MPphoto
 
 

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki.(DE) Ta direktiva bo prvič uvedla enotne predpise o zagotavljanju določenih informacij o zdravilih na recept za širšo javnost. Informacije so potrebne, da se bolnikom pojasni koristi in tveganja, povezana z zdravili na recept, da bi jim omogočili sprejemanje premišljenih odločitev. Po posvetovanjih med drugim z organizacijami bolnikov in zdravstvenimi delavci bo Komisija sprejela kakovostna merila za informacije. Ta merila bodo zagotovila zanesljivost danih podatkov – vključno na spletnih straneh in spletnih portalih –, farmacevtska industrija pa bo odgovorna za informacije, ki jih zagotavlja.

Predlogi sprememb gospoda Fjellnerja priporočajo tudi informacijske kampanje za ozaveščanje širše javnosti o tveganjih v zvezi s ponarejenimi zdravili, ki so že imela usodne posledice v državah članicah, kot je Združeno kraljestvo. Carinski organi EU že nekaj let opažajo hitro naraščanje uvoza ponarejenih zdravil, predvsem antibiotikov, protibolečinskih zdravil in celo zdravil za zdravljenje rakavih obolenj. V nasprotju z nekaterimi novicami v medijih direktiva zadeva samo zdravila na recept. Nikomur se ni treba bati za njegov zeliščni čaj.

 
  
  

Poročilo: Christofer Fjellner (A7-0289/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki.(FR) Uredba (ES) št. 726/2004 določa postopke Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter ustanavlja Evropsko agencijo za zdravila. Sprememba Direktive 2001/83/ES poudarja boljše informacije za bolnike, zlasti v zvezi z razlikovanjem med informacijami in oglaševanjem. Po uvedbi te spremembe je treba uredbo spremeniti tako, da se lahko določene informacije o zdravilih, ki jih zajema, podvrže tudi predhodnemu nadzoru s strani Evropske agencije za zdravila. S tem ciljem v mislih je Evropska komisija predložila predlog spremembe uredbe v zvezi z zagotavljanjem informacij o zdravilih na recept za uporabo v humani medicini za širšo javnost. Evropski parlament je po tem, ko je bil pozvan k predložitvi mnenja o predlogu, podal številne spremembe k besedilu Evropske komisije. To so razlogi, zaradi katerih sem glasovala za resolucijo o spremembi Direktive 2001/83/ES. Ta dva dela zakonodaje sodelujeta, da bi izboljšala informacije za bolnike o zdravilih, ki so jim predpisana.

 
  
MPphoto
 
 

  Charalampos Angourakis (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Grška komunistična stranka je glasovala proti obema predlogoma uredbe in povezanima poročiloma Evropskega parlamenta, ker odgovornost za odgovorne, zanesljive in točne informacije za bolnike prelagajo z vladnih organov na multinacionalne farmacevtske družbe. Informacije za bolnike so odgovornost vlade in ne posameznika. Dobiček monopolnih farmacevtskih skupin in varstvo javnega zdravja se medsebojno izključujeta. Nedavna prevara s cepivom v zvezi z domnevno pandemijo „nove gripe“ je značilen primer, kako se usmerjene informacije spreminjajo v milijardni dobiček mednarodnih farmacevtskih družb. Menimo, da mora biti za informiranje državljanov o zdravilih na splošno in ne samo o zdravilih na recept, kot določa ta uredba, v izključni pristojnosti države. To je najmanj, kar se zahteva za zaščito bolnikov in delavcev. Zdravila, raziskave zdravil in sredstva za širjenje spoznanj in informacij so v rokah multinacionalk, katerih edino merilo je dobiček. Delavci in zdravstveni delavci ne morejo biti prepričani v kakovost in učinkovitost zdravil ter spoznanj in informacij, ki jih prejmejo. Proti tej politiki se je treba boriti, da bi s področja zdravja in zdravil odpravili podjetništvo. Potrebujemo vladne agencije za zdravila in svobodne nacionalne zdravstvene službe.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasoval sem za to poročilo, ki si prizadeva zagotoviti ključni cilj EU pri zagotavljanju ustreznega delovanja notranjega trga za zdravila za uporabo v humani medicini in pri boljši zaščiti zdravja državljanov EU. Danes sprejeti dokument bo ustvaril pogoje za načrtovanje jasnega okvira za informacije za potrošnike o zdravilih na recept z namenom spodbujanja sprejemanja bolj premišljenih odločitev potrošnikov in bo zagotovil, da bo neposredno oglaševanje zdravil na recept za potrošnike prepovedano. Glede na predlog Evropskega parlamenta je treba v EU vzpostaviti javno dostopno farmacevtsko podatkovno zbirko v vseh uradnih jezikih Unije z zagotovilom, da se jo bo posodabljalo in upravljalo neodvisno od poslovnih interesov farmacevtskih družb. Vzpostavitev podatkovne zbirke bo poenostavila iskanje informacij in omogočila, da informacije razume tudi nestrokovna javnost.

 
  
MPphoto
 
 

  Anne Delvaux (PPE), v pisni obliki. (FR) Glasovala sem proti temu poročilu, ki sem mu vedno močno nasprotovala. Čeprav se strinjam z zamislijo zagotavljanja boljših informacij bolnikom, se ne strinjam s sredstvi, ki se jih uporablja za to. Cilj farmacevtske industrije nikoli ne bo človekoljuben. Poleg tega je ločnica med informacijami in oglaševanjem zelo tanka. Res je, da besedilo, ki je bilo sprejeto skoraj soglasno, nima nič skupnega s prvotno zamislijo Komisije. Njena zamisel bi samo odprla vrata oglaševanju, skritemu pod oznako „informacije“. Ta predlog je poleg tega ustrezal jasnim pričakovanjem farmacevtskega sektorja, ki si je obetal, da se bo rešil pravne prepovedi oglaševanja zdravil. Poročilo, kot je bilo sprejeto danes, vključuje še mnoga zagotovila: da bodo informacije, ki jih bodo zagotovile farmacevtske družbe, predvsem predhodno preverjene in jih ne bodo dajali na razpolago mediji. Kljub temu odobritev objave povzetkov navodil za uporabo pomeni, da obstajajo podrobnosti, ki jih je treba poudariti, in druge, kot so neželeni učinki, ki se jih lahko redno izključi iz povzetkov, ker se ne „prodajajo“ dobro. Ali to ni že promocijska poteza? Je bil to resnično cilj? Je bilo to res vredno truda in stroškov?

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe ES št. 726/2004 v zvezi z informacijami za širšo javnost o zdravilih na recept za uporabo v humani medicini. Ta uredba določa postopke Skupnosti za pridobitev dovoljenja in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo, ustanavlja Evropsko agencijo za zdravila in pomaga zagotoviti pravico bolnikov do zanesljivih, dostopnih in neodvisnih informacij, ki jih potrdijo pristojni organi, o razpoložljivih zdravilih.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Glede na to, kako pomembna za uspešno zdravljenje sta sodelovanje bolnika in pravilna uporaba zdravil, je ključnega pomena, da ima javnost, to je bolniki, dostop do kakovostnih, nepromocijskih informacij, ki so resnične, sodobne in nezavajajoče, v skladu s povzetkom glavnih značilnosti zdravila. Najprimernejši organ za zagotavljanje sodobnih in točnih informacij o vsakem zdravilu je njegov imetnik dovoljenja za promet. Parlament se je pravilno odločil za osredotočanje na interese bolnikov in njihovo zaščito. S tem pristopom se ne bi mogel bolj strinjati, čeprav menim, da ni nobene potrebe po omejitvi možnosti, ki jih določa predlog Komisije glede razkritja informacij s strani farmacevtske industrije v skladu s širjenjem informacij. To je bil uravnotežen predlog, ki je upošteval interese vseh strani, vključil zdravstvene delavce in zaščitil javnost pred oglaševanjem zdravil na recept, ki povsem upravičeno ostaja prepovedano. Prepričan sem, da besedilo, ki je bilo pravkar sprejeto, dejansko ne bo prav dosti spremenilo resničnosti dostopa bolnikov do informacij, in menim, da je to zamujena priložnost.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. – Pomembno je, da so bolniki bolje obveščeni o zdravilih, ki jih uporabljajo. Prav tako je pomembno, da so informacije, ki jih prejmejo, objektivne in da farmacevtska industrija ne zabriše ločnice med informacijami in oglaševanjem. Odbor za ekonomske in monetarne zadeve (ECON) je s spremembo tega predloga opravil dobro delo, zato sem lahko podprl poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Alan Kelly (S&D), v pisni obliki. – Ne strinjam se z neposrednim oglaševanjem za potrošnike v zvezi s farmacevtskimi proizvodi. Pomembno je, da imajo bolniki dostop do informacij o zdravilih, ki jih uporabljajo, vendar pa menim, da bi tovrstno oglaševanje spodkopalo vlogo zdravnika kot primarnega izvajalca zdravstvenih storitev in bi lahko škodilo njegovi odgovornosti do bolnika.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) Gospodu Fjellnerju čestitam za njegovo pomembno delo v zvezi z informacijami za širšo javnost o zdravilih na recept za uporabo v humani medicini in natančneje v zvezi s postopki EU za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil.

Sedanji pravni okvir EU za znanstvene informacije, ki se jih zagotavlja evropskim potrošnikom, predstavlja številne probleme, zlasti glede različne razlage direktive s strani posameznih držav članic.

Cilj danes sprejetega poročila je izboljšati raven usklajenosti predpisov v sektorju v prizadevanjih za zaprtje vrzeli in odpravo razlik, ki obstajajo danes v zvezi z zaščito pravice do zdravja. Vse to je umeščeno v širšo strategijo zdravstvene opismenjenosti, katere cilj je zagotoviti, da lahko evropska javnost dejansko enostavno dostopa do znanstvenih informacij o zdravilih na recept.

 
  
MPphoto
 
 

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za to poročilo, ker me posebno zanimajo teme, povezane z zdravjem, zlasti v zvezi z enakim dostopom bolnikov do zdravstvene oskrbe in informacij. Zdaj se raven informacij o zdravilih na trgu v Evropi zelo razlikuje, za kar bi lahko rekel, da je celo nepošteno do bolnikov. Bolniki morajo imeti pravico do popolnih, pravilnih informacij o zdravilih. Predlogi kolega Christoferja Fjellnerja so šli prav v to smer in tako dali prednost bolniku. Predlogi sprememb Evropskega parlamenta k zakonodajnemu predlogu Evropske komisije izpostavljajo, da morajo proizvajalci zdravil zagotoviti osnovne informacije, kot so značilnosti zdravila, označevanje, navodila za uporabo in javno dostopna različica poročila o oceni. Toda da bi lahko dosegli zanesljivost informacij, menim, da morajo nacionalni organi strogo nadzorovati specializirane strani, ki zagotavljajo te podatke.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) To poročilo vključuje opozorilo glede tega, kakšna mora biti Evropska agencija za zdravila. Ne moremo nasprotovati osnutku, ki navaja očitna dejstva, kot je potreba „poudariti pravice in interese bolnikov“, potreba po tem, da se podjetja obveže, da javno navedejo neželene učinke njihovih zdravil in potreba po objavi informacij v vseh uradnih jezikih Evropske unije.

Vendar pa nas lahko preseneti dejstvo, da je treba takšne banalnosti poudarjati 15 let po ustanovitvi te agencije. Parlament mora obsoditi pomanjkanje preglednosti agencije ter jasno in glasno povedati, da jo je treba prenoviti v interesu vseh.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Dostop do kakovostnih informacij o zdravilih na recept bo prispeval k doseganju boljših rezultatov v smislu zdravja bolnikov, ker bodo bolje razumeli odločitve v zvezi z njihovim zdravljenjem, če bodo dobro obveščeni. Zato cilja tega predloga ni mogoče omejiti na uskladitev evropske zakonodaje, ampak mora z izboljšanjem znanja na področju zdravja spodbujati tudi zdravje.

Farmacevtska industrija mora pri spodbujanju pismenosti na področju zdravja odigrati pomembno vlogo, vendar pa mora biti ta vloga jasno opredeljena, prav tako pa mora biti strogo urejeno tudi sodelovanje sektorja, da bi preprečili, da bi komercialni nagibi vodili k prekomerni porabi zdravil. Treba se je tudi izogibati zavajajočemu oglaševanju in si prizadevati za zagotavljanje boljših informacij potrošnikom (bolnikom), ki imajo dostop do vrste nenadzorovanih informacij pred spleta, kar ne velja za zanesljive informacije, ki jih zagotovijo farmacevtski laboratoriji.

 
  
MPphoto
 
 

  Louis Michel (ALDE), v pisni obliki. (FR) Da bi zaščitili pravice in interese bolnikov, morajo slednji imeti na razpolago visokokakovostne, objektivne, zanesljive in nepromocijske informacije o zdravilih. Če hočemo varovati zdravje, morajo biti farmacevtska navodila čim bolj jasna in celovita ter morajo izpolnjevati osnovna kakovostna merila. S tem istim prizadevanjem za zaščito bolnikov in zagotavljanje informacij za širšo javnost moramo spodbujati najlažji možni dostop do informacij, zlasti s povzetkom značilnosti zdravil in zagotavljanjem navodil zanje v elektronski in tudi tiskani obliki. Zato bomo morali zagotoviti razpoložljivost certificiranih in registriranih spletnih strani, ki bodo zagotavljale precejšnjo količino neodvisnih, objektivnih in nepromocijskih informacij.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. (LV) Poročilo gospoda Fjellnerja je zelo primerno. Prikrito oglaševanje zdravil je nesprejemljivo. Zdravniki morajo biti zmožni svojim bolnikom dati priporočila glede zdravil. Zdravniki morajo voditi in predpisovati zdravila bolnikom, da bi se izognili špekulacijam in konkurenci med proizvajalci zdravil. Farmacevtske družbe morajo biti omejene na zagotavljanje podpore v obliki informacij, vendar pa se jim v nobenem primeru ne sme dovoliti vsiljevanja njihovih zdravil bolnikom. Zdravniki so odgovorni za zdravljenje; odločati morajo tudi, katera zdravila je treba med zdravljenjem dajati bolniku.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki.(DE) Glede na dejstvo, da samo v Nemčiji vsako leto zaradi posledic neželenih učinkov in medsebojnega delovanja zdravil umre okoli 25 tisoč ljudi in se lahko 3 % nesreč pripiše zdravilom na recept, je jasno, da moramo bolnikom zagotoviti boljše informacije. Kot primer bi lahko navedli Francijo, kjer je vsak vpliv na sposobnost vožnje jasno naveden na ovojnini. Bolnikom moramo zagotoviti informacije, vendar pa jim moramo tudi pomagati najti pot skozi zmešnjavo zdravil na primer tako, da se dogovorimo o dnevni rutini, obliki ovojnine ali posebnem označevanju. To bo prihranilo milijarde javni blagajni, bolnikom pa neželene učinke in medsebojno delovanje zdravil. Ta predlog vključuje nekaj pobud, namenjenih omogočanju boljše obveščenosti bolnikov o zdravilih, ki so jim bila predpisana, in uporabi teh zdravil. Glede na vedenje številnih bolnikov je vprašljivo, ali bodo ti dejansko uporabili izboljšani dostop do visokokakovostnih informacij. Kljub temu je pomembno, da so informacije na razpolago po vsej EU. Zato sem glasoval za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) Ker se osredotoča na pravico bolnikov do informacij, popolnoma podpiram poročilo, ki vključuje nekatere pomembne novosti.

Prva zadeva splet: Parlament namerava potrošnike opozoriti na tveganja, povezana z nakupom zdravil prek spleta, in si hkrati prizadevati tudi za predlog ad hoc zakonodaje o tem načinu prodaje.

Druga zadeva prepoved oglaševanja zdravil na recept, ker je pomembno potegniti ločnico med generičnimi in negeneričnimi zdravili ne samo z vidika informacij, ki jih je treba zagotoviti bolnikom, ampak predvsem z vidika skladnosti z dobrimi praksami pri proizvodnji učinkovin, zlasti zunaj Evrope.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki.(PT) Poročilo o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 726/2004 v zvezi z informacijami za širšo javnost o zdravilih na recept za uporabo v humani medicini uvaja nova pravila glede preglednosti in učinkovitosti informacij ter poudarja interese bolnikov in jih ščiti, zaradi česa sem glasoval zanj. Pomembne točke so ustanovitev Evropske agencije za zdravila in jasni prispevki k zagotavljanju pravice bolnikov do zanesljivih, dostopnih in neodvisnih informacij, ki jih za razpoložljiva zdravila odobrijo pristojni organi.

 
  
MPphoto
 
 

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) Obstaja veliko virov neodvisnih in z dokazi podprtih informacij o možnostih zdravljenja, ki so na razpolago v Evropski uniji. Ti viri upoštevajo kulturne posebnosti in okolje za prebivalstvo, tudi zdravstvene dejavnike. Večji dostop do kakovostnih informacij bo prispeval k uspešnejšemu zdravljenju bolnikov, saj bodo ti, če bodo bolje obveščeni, verjetneje nadaljevali potrebno zdravljenje in bolje razumeli odločitve v zvezi z njim. Predlog bo tako – če bo ustrezno oblikovan in se bo ustrezno izvajal – prinesel dodano vrednost.

Uredba, o kateri razpravljamo, ne upošteva tehničnega razvoja ter možnosti in izzivov interneta. Bolniki v Evropi lahko že v nekaj sekundah neomejeno dostopajo do nenadzorovanih in pogosto nepravilnih informacij o zdravilih na recept. Dostop do nadzorovanih in varnih informacij o teh izdelkih na internetu pa je za večino bolnikov zelo omejen. To je še zlasti težavno za tiste, ki potrebujejo informacijo v svojem maternem jeziku. Cilj predloga zato ne more biti le uskladitev evropske zakonodaje, temveč tudi izboljšanje zdravja prek spoznanj, povezanih z zdravjem.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za poročilo o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 726/2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila v zvezi z informacijami za širšo javnost o zdravilih na recept za uporabo v humani medicini. Menim, da je ključno bolnikom zagotoviti dostop do zanesljivih in neodvisnih informacij o zdravilih na recept, ki so na trgu.

 
  
MPphoto
 
 

  Crescenzio Rivellini (PPE), v pisni obliki. (IT) Na današnjem zasedanju smo v prvi obravnavi glasovali o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z informacijami za širšo javnost o zdravilih (postopki EU za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil). Parlament in organizacije bolnikov so že dolgo pozivali k takšnemu predlogu, da bi bolnikom omogočili boljšo obveščenost o zdravilih, ki so jim predpisana in jih uporabljajo.

Sedanja uredba ni prilagojena tehničnemu razvoju ter možnostim in izzivom interneta. Bolniki v Evropi lahko že v nekaj sekundah neomejeno dostopajo do nenadzorovanih in pogosto nepravilnih informacij o farmacevtskih izdelkih.

Poročevalec je predlagal, da se spremeni osredotočenost predloga in pooblasti farmacevtska podjetja, da bolnikom zagotovijo nekatere informacije, s čimer bi pravice bolnikov do obveščenosti umestili v središče zakonodaje. Večji dostop do kakovostnih informacij bo prispeval k uspešnejšemu zdravljenju bolnikov, saj bodo ti, če bodo bolje obveščeni, verjetneje nadaljevali potrebno zdravljenje in bolje razumeli odločitve v zvezi z njim. Predlog bo tako prinesel dodano vrednost.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – To poročilo pozdravlja predlog Komisije o informacijah za bolnike o zdravilih na recept (KOM(2008)0662-0663). Parlament in organizacije bolnikov so že dolgo pozivali k takšnemu predlogu, da bi bolnikom omogočili boljšo obveščenost o zdravilih, ki so jim predpisana in jih uporabljajo. Večji dostop do kakovostnih informacij bo prispeval k uspešnejšemu zdravljenju bolnikov, saj bodo ti, če bodo bolje obveščeni, verjetneje nadaljevali potrebno zdravljenje in bolje razumeli odločitve v zvezi z njim; predlog bo tako – če bo ustrezno oblikovan in se bo ustrezno izvajal – prinesel dodano vrednost. Cilj predloga zato ne more biti le uskladitev evropske zakonodaje, temveč tudi izboljšanje zdravja prek večje zdravstvene opismenjenosti. Farmacevtska industrija ima pomembno vlogo pri spodbujanju zdravstvene opismenjenosti in dobrega zdravja, vendar mora biti njena vloga jasno opredeljena in njeno sodelovanje strogo pravno urejeno, da bi preprečili prekomerno porabo farmacevtskih izdelkov zaradi težnje po dobičku.

 
  
MPphoto
 
 

  Christel Schaldemose (S&D), v pisni obliki. – (DA) Danski socialni demokrati v Evropskem parlamentu (Dan Jørgensen, Christel Schaldemose, Britta Thomsen in Ole Christensen) smo se vzdržali glasovanja o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 726/2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila v zvezi z informacijami za širšo javnost o zdravilih na recept za uporabo v humani medicini. Čeprav poročilo vključuje številne dobre predloge, menimo, da ne moremo glasovati za predlog, ki je v nasprotju z dansko ustavo.

 
  
MPphoto
 
 

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D), v pisni obliki. (RO) Glasovala sem za predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 726/2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila v zvezi z informacijami za širšo javnost o zdravilih na recept za uporabo v humani medicini, da bi ta v prihodnosti zagotovila pravni okvir EU, ki bo evropskim državljanom omogočil enak dostop do pravilnih in jasnih informacij o zdravilih.

Sklep poročila „o obstoječi praksi glede zagotavljanja informacij o zdravilih bolnikom“, ki ga je Komisija predložila 20. decembra 2007, je, da države članice sprejemajo različna pravila in prakse glede zagotavljanja informacij, kar vodi do situacije, v kateri imajo bolniki in širša javnost neenak dostop do informacij o zdravilih. Državljani Evrope so upravičeni do dostopa do pravilnih in jasnih informacij o zdravilih. Menim, da je pomembno, da uredba zaščiti interese bolnikov in zagotovi, da se za zagotavljanje informacij širši javnosti, ki so pravilne, dostopne in lahko razumljive, pregledno in neodvisno od komercialnih interesov farmacevtskih družb uporabljajo najnovejši komunikacijski mediji.

 
  
  

Poročilo: Christofer Fjellner (A7-0290/2010), (A7-0289/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Göran Färm (S&D), v pisni obliki.(SV) Glede na dejstvo, da sem bil na predhodnem delovnem mestu svetovalec ene izmed zainteresiranih strani v tej zadevi, sem se danes vzdržal glasovanja o teh dveh poročilih, z drugimi besedami, o poročilih A7-0289/2010 in A7-0290/2010.

 
  
  

Poročilo: Jill Evans (A7-0196/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki.(FR) Ocenjuje se, da je v Evropi vsako leto 9,3 milijonov ton odpadne elektronske opreme. Dejstvo je, da ta oprema pogosto vsebuje znatno količino zelo onesnaževalnih snovi. Ti odpadki predstavljajo velik okoljski izziv. Poleg predelave se zdi pomembno od samega začetka omejiti uporabo teh nevarnih snovi. Velike industrijske skupine so že začele omejevati njihovo uporabo. Kljub temu potrebujemo jasna pravila, da bi zagotovili skupni okvir za to pomembno nalogo. Zato sem glasovala za zakonodajno resolucijo Evropskega parlamenta o sprejetju direktive o omejevanju uporabe teh snovi. Vendar pa to ni bilo enostavno glasovanje. Predlog vsebuje številna odstopanja, predvsem v zvezi s fotovoltaičnimi paneli. Ker omogočajo zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, se nam je zdelo primerno dopustiti snovi, ki jih vsebujejo. Seveda pa je to postalo vprašanje razprav o prednostnih nalogah okoljske politike Unije, ki se žal sooča z medsebojno nasprotujočimi si zadevami.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Podprl sem to poročilo. Samo v EU se vsako leto proda približno 9,3 milijonov ton električne in elektronske opreme (EEO), največji delež tega pa so veliki gospodinjski aparati ter oprema za IT in telekomunikacije. Zaradi nenehne rasti trga in vedno krajših inovacijskih ciklov se oprema vedno hitreje nadomešča, odpadna električna in elektronska oprema (OEEO) pa je zato najhitreje rastoči tok odpadkov. Po ocenah naj bi do leta 2020 skupna količina OEEO dosegla okrog 12,3 milijone ton. OEEO vključuje tudi številne nevarne snovi, ki se lahko izpustijo v okolje in škodujejo zdravju ljudi in okolju, zlasti če niso ustrezno obdelani. Ti problemi z RoHS 1.0 niso bili rešeni.

Podpiram predlog dokumenta, da mora Evropska komisija okrepiti preprečevanje uporabe škodljivih snovi in v rednih časovnih presledkih preučiti prepoved drugih nevarnih snovi in njihovo nadomestitev z okolju prijaznejšimi alternativnimi snovmi ali tehnologijami, ki bi zagotovile ustrezno raven zaščite zdravja ljudi in okolja.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE), v pisni obliki.(FR) Evropski parlament je ratificiral sporazum s Svetom v skladu z rednim zakonodajnim postopkom s sprejetjem prenovitve direktive o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi v prvi obravnavi. To je dobra novica za evropske potrošnike: električna in elektronska oprema, prodana v Evropski uniji, predstavlja velik delež prodanega potrošniškega blaga. Ocenjuje se, da se samo v EU vsako leto proda približno 9,3 milijonov ton električne in elektronske opreme. Vse pogostejše nadomeščanje teh različnih artiklov predstavlja vprašanje odpadkov in nevarnih snovi, prisotnih v teh odpadkih. Zaradi varnosti in razlogov javnega zdravja je treba omejiti njihovo uporabo. Zamisel, ki se skriva za prenovitvijo sedanje direktive, ki izvira iz leta 2003, je nadaljnje napredovanje pri omejevanju uporabe nevarnih snovi. Komisija mora čez tri leta tudi pregledati zakonodajo, da bi jo še dodatno prilagodila prihodnjim inovacijam.

 
  
MPphoto
 
 

  Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki. (IT) Čestitati želim poročevalki gospe Evans za njeno delo in dober kompromis, ki ji ga je uspelo doseči med našimi političnimi skupinami.

Sprejeto besedilo, prenovitev veljavne direktive, si prizadeva zastaviti bolj ambiciozne parametre za uporabo električne in elektronske opreme (EEO). Omeniti je treba, da so v zadnjih letih evropske institucije z velikimi prizadevanji dosegle pomemben napredek v zvezi s tem, da odstranjevanje in proizvodnja elektronske opreme bolj spoštujeta okolje in zdravje ljudi.

Glasoval sem za ta ukrep, ki ustreza temu okviru in vsekakor predstavlja obremenitev in tudi priložnost za družbe ter mala in srednje velika podjetja. Dejansko je možnost, da se potrošnikom ponudi proizvode, ki manj onesnažujejo, dobra priložnost za podjetja, da izboljšajo svoje poslovne postopke in svojo svetovno konkurenčnost. Novi parametri, preučeni v tem poročilu, bodo zagotovili večjo zaščito evropskih potrošnikov in tudi večje spoštovanje okolja.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi (prenovitev), ker menim, da sporazum, dosežen s Svetom, izpolnjuje cilj prispevanja k varstvu zdravja ljudi in okolja, poenostavitve in večje usklajenosti obstoječe zakonodaje.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Po mnenju Komisije se samo v EU vsako leto proda približno 9,3 milijonov ton električne in elektronske opreme (EEO), največji delež tega pa so veliki gospodinjski aparati ter oprema za IT in telekomunikacije. Zaradi nenehne rasti trga in vedno krajših inovacijskih ciklov se oprema vedno hitreje nadomešča, odpadna električna in elektronska oprema (OEEO) pa je zato najhitreje rastoči tok odpadkov. Po ocenah naj bi do leta 2020 skupna količina OEEO dosegla okrog 12,3 milijone ton. Prenovitev direktive o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi je namenjena razširitvi področja uporabe direktive in krepitvi njenega preprečevalnega dela, tako da se lahko okoljsko škodo prednostno odpravlja pri viru v skladu s členom 174(2) Pogodbe. Vendar pa se ta direktiva v bistvu osredotoča na velike proizvajalce in zanemarja proračunski vpliv, ki ga lahko ima na mala in srednje velika podjetja (MSP), ki proizvajajo EEO, ter ne zagotavlja rešitev spričo predloga KOM(2008)0809 in poročila o Bio Intelligence, ki je navajalo, da je verjetno, da se bodo v skladu s to novo shemo mala in srednje velika podjetja, ki proizvajajo medicinsko opremo za nadzor in spremljanje, srečala s težavami.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki.(PT) Ta prenovitev v zvezi z omejevanjem uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi (RoHS) je glede na mnenje Komisije nujna zaradi negotovosti v zvezi s področjem uporabe, pomanjkanjem jasnosti glede pravnih določb in razlikami med državami članicami glede skladnosti zadevnih proizvodov.

Pred glasovanjem sem prejel več pozivov, naj se zavrne vključitev PVC na seznam snovi v Prilogi III Direktive RoHS, za katere je določen prednostni pregled. Povedal bi, da se ne strinjam z vključitvijo tega, ker seznam vrste sumljivih proizvodov, vključno s PVC, ki ne temelji na nobenem merilu, ni smiseln. Če se vnaprej domneva, da bo proizvod v prihodnosti brez kakršne koli znanstvene podlage prepovedan, nastane nesprejemljiva situacija odsotnosti zakonodajne opredelitve. V primeru PVC je prvotna ocena, izvedena v skladu z Uredbo REACH, zaključila, da ni zelo nevaren in ni prednostna snov za vključitev v Prilogo III. Glasoval sem za to poročilo, ker je bil ta seznam umaknjen med pogajanji, ki so potekala pred glasovanjem na plenarnem zasedanju. Komisija mora zdaj opraviti ponovno oceno tri leta po začetku veljavnosti te zakonodaje.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Količina prodane električne in elektronske opreme v EU in neizogibno povečanje te odpadne opreme pomeni, da je treba zamenjati nekatere nevarne snovi v njih, da bi zmanjšali njihov vpliv na okolje in zagotovili zaščito potrošnikov in javnega zdravja. Zavedamo se, da je to potrebno, in se nam iskanje rešitev, ki bi lahko dale odgovor, zdi dragoceno. Zato smo glasovali za to poročilo. Med postopkom razprav v zadnjih mesecih je Svet po pogajanjih o določenih spornejših in bolj zaskrbljujočih vprašanjih dosegel dogovor s Parlamentom. Dejstvo, da je predlagano končno besedilo iz področja uporabe direktive izključilo polivinilklorid, kar omogoča ohranitev proizvodnje v določenih industrijskih sektorjih, se nam zdi pozitivno, saj bi lahko bili ti sektorji močno prizadeti, če bi bilo to vključeno, kot se je predlagalo.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Goebbels (S&D), v pisni obliki. (FR) Vzdržal sem se glasovanja o poročilu gospe Evans o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi, ker se mi pristop Parlamenta zdi nenavaden. Po eni strani poročilo brez kakršnega koli znanstvenega dokaza neizprosno nasprotuje nanodelcem, ki morajo biti, ker so majhni, nujno nevarni. Po drugi strani predlog direktive s tem, ko hoče spodbujati razvoj tehnologij za obnovljivo energijo, izključuje odpadke iz sončnih panelov. Snovi v električni opremi so bodisi nevarne bodisi nenevarne. Če je cilj uvesti „previdnostno načelo“, mora slednje veljati tudi za solarno tehnologijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Matthias Groote (S&D), v pisni obliki.(DE) Glasoval sem za poročilo o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi (RoHS), ker razširitev področja uporabe na vso elektronsko opremo vsekakor predstavlja izboljšanje. Vendar pa se mi zdi problematično dejstvo, da je tako veliko izjem. Predvsem na področju obnovljive energije ta direktiva ne zajema fotovoltaičnih modulov, ki so delno sestavljeni iz zmesi kadmijevega telurida. Ta snov ne samo škodi zdravju, ampak je tudi nevarna in bi jo bilo zato treba umestiti v področje uporabe direktive RoHS. Tako ne bi prišlo do posledične nevarnosti, da bi morali fotovoltaične naprave izginiti s streh. Na trgu so številne alternative, ki ne vsebujejo kadmijevega telurida. Zato se ne strinjam z odločitvijo večine v Parlamentu in Svetu.

 
  
MPphoto
 
 

  Françoise Grossetête (PPE), v pisni obliki. (FR) Odpadne električne in elektronske opreme in s tem tudi številnih nevarnih snovi je vse več. Te snovi se lahko izpustijo v okolje in škodujejo zdravju ljudi, zlasti če niso ustrezno obdelane.

Ta direktiva bo številnim podjetjem s spodbujanjem tehnoloških inovacij omogočila še večji napredek pri oblikovanju nove in varnejše električne in elektronske opreme. Zmanjševanje nevarnih snovi pri viru bo vodilo tudi k zmanjšanju stroškov recikliranja. Nazadnje in najpomembnejše, uspelo nam je uveljaviti izjemo za sončne panele za spodbujanje razvoja tehnologij za obnovljivo energijo znotraj Evrope.

 
  
MPphoto
 
 

  Małgorzata Handzlik (PPE), v pisni obliki. – (PL) Poljska je ena izmed največjih proizvajalk televizijskih, radijskih in gospodinjskih električnih aparatov v Evropi. Je tudi država, v kateri se prodaja tovrstnih aparatov leto za letom povečuje. Razvoj tehnologije in povečanje povpraševanja po tovrstnem blagu prav tako povzročata povečanje količin tako imenovanih e-odpadkov, pri čemer se porajata problem obdelave teh odpadkov in učinek tega postopka na onesnaževanje okolja. Zato so nove določbe direktive o omejevanju nevarnih snovi izredno pomembne za proizvajalce tovrstnih aparatov. Potrebne so za odpravo nevarnih snovi in dvig varnostnih standardov za aparate, namenjene vsakodnevni uporabi. To so tudi dobre novice za potrošnike, ker nova pravila uvajajo obveznost uporabe snovi, ki so varne za zdravje in okolje, to pa velja za vse proizvajalce električnih aparatov po vsej Evropski uniji.

 
  
MPphoto
 
 

  Jutta Haug (S&D), v pisni obliki. – Čeprav ni zelo ambiciozen, kompromis v prvi obravnavi izboljšuje veljavno zakonodajo – zato sem glasovala zanj. Poleg nove metodologije za omejevanje snovi je ena izmed ključnih izboljšav odprto področje uporabe: vsa električna in elektronska oprema, vključno z opremo za pridobivanje električnega toka, bo v srednjeročnem obdobju spadala v področje uporabe zakonodaje RoHS. Veliko nazadovanje pa je dolg seznam izjem, vključno s fotovoltaičnimi paneli. Izvzetje te odločilne „čiste“ tehnologije iz okoljske zakonodaje bo poslalo napačen znak na ravni EU in svetovni ravni. Gre za določitev pravega ureditvenega okvira za skladne trajnostne naložbe! Četudi je proizvodnja fotovoltaičnih panelov z nevarnimi snovmi kot je kadmijev telurid morda stroškovno najučinkovitejša, že dolgo obstajajo manj problematične alternative, katerih delovanje se je izkazalo za odlično. Zato menim, da ni potrebe, da svoje strehe in polja prekrijemo z odpadki, ki so morda nevarni, in izziv odstranjevanja prenesejo na prihodnje generacije. Glede tega se nikakor ne strinjam s stališčem in odločitvijo večine v Evropskem parlamentu in Svetu.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. – Kompromis, ki ga je izpogajala kolegica Jill Evans, predstavlja napredek na tem zakonodajnem področju. Pravna gotovost, ki jo zagotavlja, bo vodila k izboljšavam varstva okolja, zato sem glasoval za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Jarosław Kalinowski (PPE), v pisni obliki.(PL) Nenehno povečevanje proizvodnje televizijskih, radijskih in gospodinjskih električnih aparatov je posledica razvoja modernih tehnologij in povečanega povpraševanja po tovrstnih proizvodih. Kot potrošniki od teh aparatov pričakujemo funkcionalnost in ergonomijo, vendar pa bi morali zahtevati predvsem, da so različne vrste proizvodov skladne z ustreznimi normami, ki urejajo varnostne standarde za potrošnike in tudi okolje. Uporabljene aparate menjamo za nove in proizvajamo zaskrbljujoče količine odpadkov, nevarne snovi, ki se uporabljajo pri njihovi proizvodnji, pa povzročajo nepopravljivo škodo ekosistemu.

Zato je nujno uvesti zakonodajne ureditve, ki bodo omejile uporabo nevarnih snovi pri proizvodnji aparatov, ki prihajajo v naše domove, in ki bodo hkrati podprle proizvajalce pri uvajanju inovativnih, ekoloških ukrepov.

 
  
MPphoto
 
 

  Alan Kelly (S&D), v pisni obliki. – Trenutna direktiva RoHS omejuje uporabo šestih nevarnih snovi, ki jih je nekoč vsebovala nekatera električna in elektronska oprema. Prenovitev je potrebna, da bi jo poenostavili in da bi proizvajalci lažje vedeli, katere snovi so prepovedane, da bi se tako izognili nepotrebnim pomotam, ki bi lahko bile nevarne za potrošnike in vire podjetij za odstranjevanje odpadkov.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) Evropska unija je potrebovala natančna pravila o uporabi nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi. To zahtevo je mogoče razbrati iz podatkov Komisije, ki kažejo, da se samo v EU vsako leto proda približno 9,3 milijonov ton električne in elektronske opreme (EEO).

Zaradi nenehne rasti trga in vedno krajših inovacijskih ciklov se oprema vedno hitreje nadomešča, odpadna električna in elektronska oprema pa je zato najhitreje rastoči tok odpadkov. Po kratkem prehodnem obdobju, v katerem se bodo podjetja lahko prilagodila novi zakonodaji, bo uporaba nevarnih snovi prepovedana v vsej električni in elektronski opremi, čeprav z nekaj izjemami kot so fotovoltaični paneli. Ukrepi bodo zahtevali tudi, da konkurenčne industrije tretjih držav upoštevajo iste obveznosti, ki veljajo za naša podjetja, z izrecno zahtevo, da morajo uvoženi proizvodi izpolnjevati iste varnostne standarde, kot jih zagotavljajo pravila EU.

Zato sem prepričan, da je prednostna naloga zaščititi določene osnovne dobrine kot sta javno zdravje in okolje, čeprav ob zavedanju, da delujemo v pogojih, ki jih še kako opredeljuje huda gospodarska kriza, ki je prizadela Evropo in svet.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi. Veljavna direktiva o omejevanju nevarnih snovi omejuje uporabo šestih nevarnih materialov v proizvodnji določene električne in elektronske opreme. Namenjena je izogibanju strupenim odpadkom, ko se to opremo zavrže, da bi zagotovila, da neželeni mobilni telefoni, osebni računalniki in hladilniki v Evropi ne bi škodovali okolju ali zdravju ljudi s pronicanjem kemikalij na odlagališčih ali oddajanjem strupenih hlapov ob sežigu. Direktiva se poenostavlja.

 
  
MPphoto
 
 

  Marisa Matias (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Uporaba nevarnih snovi v električni in elektronski opremi je velik problem za javno zdravje, okolje in ravnanje z odpadki. Ta tveganja še povečajo postopki reciklaže in predelave v slabih pogojih v državah v razvoju, zlasti v primeru nezakonitega uvoza za odstranjevanje na odlagališčih v revnejših državah. S tem osnutkom zakonodaje bo ves zadevni material vključen v to direktivo. V prihodnosti bodo tako vsi materiali morali izpolnjevati določbe direktive, če se v okoljski oceni ugotovi, da je to potrebno.

Ta direktiva prispeva k določitvi jasnih pravil v državah članicah o dajanju teh snovi na trg in njihovi posledični ponovni uporabi. Direktiva bo vodila k precejšnjemu izboljšanju sedanje situacije, zaradi česar sem glasovala zanjo. Vendar pa menim, da je treba nekatere nevarne snovi, ki so bile izpuščene iz direktive, vključiti v naslednjih treh letih po pregledu in oceni njihovega vpliva.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Povečana uporaba električne in elektronske opreme skupaj z njenim velikim tehnološkim razvojem je vodila k vse krajšemu življenjskemu ciklu. To je vodilo k resnim problemom v zvezi z uporabo nevarnih snovi v tej opremi in tudi težavam pri ravnanju z vse večjimi količinami odpadkov. Zato je cilj te direktive o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi (RoHS) razširitev njenega področja uporabe in krepitev preprečevanja, da bi se okoljsko škodo lahko prednostno odpravljali pri viru v skladu s členom 174(2) Pogodbe. Ta prenovitev je bistvena za uspešno zmanjšanje nevarnih snovi v tovrstni opremi.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. (LV) Popolnoma podpiram poročilo gospe Evans. Vendar pa bi dodal, da je treba temu vprašanju posvetiti večjo pozornost. Uporaba svinca, magnezija, živega srebra in redkih kovin v elektronski in industrijski tehnologiji je neizogibna. Naša naloga je prisiliti proizvajalce, da preidejo k manj nevarnim materialom. Kjer to ni mogoče, je ključnega pomena, da se javnost obvesti o morebitnih škodljivih učinkih vseh nevarnih snovi, ki so bile uporabljene, na potrošnike.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki.(DE) Direktiva o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi (RoHS) ureja uporabo nevarnih snovi v napravah in komponentah. Je tudi pomemben instrument za določitev evropskega in tudi svetovnega standarda za proizvajalce. Razširitev področja uporabe direktive je namenjena upoštevanju obdelave odpadnih nevarnih snovi. Vzdržal sem se glasovanja, ker poročilo še ne reši popolnoma vseh problemov, povezanih z ravnanjem z nevarnimi snovmi.

 
  
MPphoto
 
 

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki.(DE) Trg elektronske opreme je vsekakor hitro rasel, predvsem na področju IT in telekomunikacij. Posledica tega in vedno krajših inovacijskih ciklov so tudi vse večje količine električnih odpadkov. Cilj prenovitve direktive RoHS je preprečevanje uporabe nevarnih snovi, ki bi lahko škodovale okolju ali zdravju ljudi. Nekateri izmed predlogov so sporni: po eni strani so veliki proizvajalci osebnih računalnikov, kot so HP, ACER ali Sony Ericsson, izrekli za prepoved vseh bromiranih zaviralcev gorenja v električni in elektronski opremi. Po drugi strani rezultati študij Komisije vsekakor niso zelo prepričljivi vsaj v zvezi z morebitno škodo za okolje. Poleg tega industrija izraža zaskrbljenost v zvezi s prepovedjo PVC, zlasti na področju kabelske industrije. Oporeka se negativnim lastnostim PVC in obstaja bojazen, da se bodo stroški povišali, če bo uveljavljena prepoved kablov, prevlečenih s PVC. Te argumente je treba pretehtati pred določitvijo določenih prepovedi. Zato sem se vzdržal glasovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) Za poročilo sem glasoval iz različnih razlogov. Strinjam se, da je treba nepremične naprave in fotovoltaične panele izvzeti iz področja uporabe direktive. Zadovoljen sem tudi s sprejetjem metodologije za pregled nevarnih snovi, vključenih v Prilogo IV, saj to pomeni, da se lahko črta seznam snovi, ki ga mora preučiti Komisija (Priloga III). Menim tudi, da je ne pretirano široka opredelitev „odvisnosti“ v smislu potrebe po elektriki za delovanje opreme pravilna. Prav tako menim, da je prezgodaj, da bi zakonodaja zajemala oceno nanomaterialov, ki jih trenutno preučuje Komisija. Nazadnje pozdravljam dejstvo, da je področje uporabe „odprto“ za vključitev vse električne in elektronske opreme.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Za poročilo o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi (prenovitev) sem glasovala zaradi izboljšav, ki jih je uvedel medsebojni dogovor s Svetom, ki naj bi prispeval k pomembnim izboljšavam pri varstvu javnega zdravja in okolja ter pri ravnanju z odpadki. Poudarila bi poenostavitev in povečano skladnost nove zakonodaje. Reorganizacija in omejitev uporabe nevarnih snovi sta bila nujna spričo precejšnjega povečanja prodaje električne in elektronske opreme znotraj EU.

S to zakonodajo prispevamo k preprečevanju tega, da bi odpadki, ki jih povzročamo z električno in elektronsko opremo kot so mobilni telefoni, osebni računalniki in hladilniki, škodili okolju in zdravju ljudi z vnašanjem kemičnih proizvodov v okolje bodisi iz odlagališč ali s sproščanjem strupenih plinov pri sežiganju.

 
  
MPphoto
 
 

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Gospe Evans se želim zahvaliti za njeno odlično delo. Glasoval sem za, ker se strinjam, da mora prenova direktive RoHS upoštevati tudi mednarodne obveznosti EU v zvezi z zmanjšanjem skupnih emisij dioksinov in furanov s ciljem njihovega stalnega zmanjševanja in, kjer mogoče, dokončne odprave.

Končna usoda velikih količin odpadne električne in elektronske opreme (OEEO) ostaja neznanka. Izjema ostaja sežiganje pri visokih temperaturah. Ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo, ki ne dosega standardov – v EU in drugih državah – lahko ostane realnost za precejšnje količine. Emisije dioksinov in furanov je mogoče zmanjšati samo z izbiro materialov v fazi zasnove.

 
  
MPphoto
 
 

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. (RO) Samo v EU se vsako leto proda približno 9,3 milijonov ton električne in elektronske opreme (EEO), največji delež tega pa so veliki gospodinjski aparati ter oprema za IT in telekomunikacije. Zaradi nenehne rasti trga in vedno krajših inovacijskih ciklov se oprema vedno hitreje nadomešča, odpadna električna in elektronska oprema (OEEO) pa je zato najhitreje rastoči tok odpadkov. Po ocenah naj bi do leta 2020 skupna količina OEEO dosegla okrog 12,3 milijone ton.

Ključni vidiki prenovitve direktive so naslednji:

- odprto področje uporabe

- razlikovanje med RoHS in REACH

- spremembe meril za izjeme

- merila za določitev trajanja izjeme/podaljšanja trajanja izjeme po preteku

- postopek soodločanja za nadaljnje omejitve namesto postopka komitologije

- posebne določbe o nanomaterialih.

Pozdravljam, da je bil v prvi obravnavi dosežen dogovor. Za to poročilo sem glasovala, ker je novi predlog direktive enostavnejši in bo proizvajalcem zagotovil enostavnejši instrument za razporeditev njihovih proizvodov v kategorije, ki jih predvideva direktiva. Pri spremembi meril za izjeme upošteva tudi socialno-ekonomski vpliv, povezan z varovanjem zdravja in okolja.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Po mnenju Komisije je priporočljivo zaradi jasnosti in pravne gotovosti preoblikovati veljavno direktivo o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi, ki je bila sprejeta leta 2003. Ta prenovitev seveda zahteva razširitev področja uporabe direktive, da bi prispevala k varstvu zdravja ljudi in ekološko pravilnemu recikliranju in odstranjevanju odpadne električne in elektronske opreme. V zvezi s tem vprašanjem je zdaj ključno upoštevati morebitni vpliv priporočenih rešitev na mala in srednje velika podjetja.

 
  
MPphoto
 
 

  Frédérique Ries (ALDE), v pisni obliki. (FR) Pred skoraj osmimi leti je Evropski parlament sprejel direktivo o omejevanju nevarnih snovi (direktiva RoHS) in se s tem odzval na odločno zahtevo potrošnikov po varnih in neškodljivih vsakodnevnih potrošniških proizvodih. Ta varnostni pristop se je izvajal predvsem s prepovedjo uporabe svinca, živega srebra in kadmija v proizvodih, ki so tako raznoliki kot gospodinjski aparati, radijski in televizijski sprejemniki, električni vlaki in video igre. Pozdravljam pregled, sprejet danes, ki področje uporabe direktive razširja na druge proizvode, vendar brez prejudiciranja snovi, ki so tako pomembne kot PVC. Podobno je bilo pomembno ponovno preučiti omejevalno stališče o nanomaterialih, ki ga je junija sprejel Odbor za okolje. Ta revolucija neskončno majhnega si zasluži kaj več kot enostavno stališče: za ali proti, kot v primeru gensko spremenjenih organizmov (GSO). Bistveno je tudi, da je direktiva RoHS izvedljiva, in v zvezi s tem pozdravljam upoštevanje morebitnih učinkov teh snovi na zdravje in okolje, vzpostavitev metodologije ter zagotovljeno dopolnjevanje Uredbe o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH).

 
  
MPphoto
 
 

  Crescenzio Rivellini (PPE), v pisni obliki. (IT) Na današnjem zasedanju sem glasoval za pregled direktive o omejevanju uporabe nevarnih snovi v električni in elektronski opremi.

Besedilo – prenovitev direktive iz leta 2003 – si delno zaradi novih znanstvenih spoznanj o zadevi prizadeva uvesti omejitev uporabe materialov kot so kadmij, klor, živo srebro in polivinil klorid (PVC), za katerega se je pokazalo, da ogroža zdravje ljudi.

Kljub temu, da se zavedam močnega nasprotovanja proizvajalcev v sektorju, predvsem omejevanju uporabe PVC, menim, da je prednostna naloga politike in s tem demokratično izvoljenih politikov, da si prizadevajo nadzorovati uporabo snovi, ki lahko, čeprav samo morebiti, škodujejo zdravju ljudi. Hkrati moramo spodbujati uporabo alternativnih in nadomestnih snovi v mejah razpoložljive tehnologije.

Menim, da je končni rezultat za odpadno električno in elektronsko opremo posebno pomemben, zlasti v primerih, v katerih ta oprema vsebuje materiale, za katere se kasneje ugotovi, da so nevarni. V takšnih primerih mora biti odstranjevanje pravzaprav še strožje in pazljivejše.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Po mnenju Komisije se samo v EU vsako leto proda približno 9,3 milijonov ton električne in elektronske opreme (EEO), največji delež tega pa so veliki gospodinjski aparati ter oprema za IT in telekomunikacije. Zaradi nenehne rasti trga in vedno krajših inovacijskih ciklov se oprema vedno hitreje nadomešča, odpadna električna in elektronska oprema (OEEO) pa je zato najhitreje rastoči tok odpadkov. Po ocenah naj bi do leta 2020 skupna količina OEEO dosegla okrog 12,3 milijone ton. OEEO je zapleten tok odpadkov, ki vključuje tudi številne nevarne snovi. Te snovi ali produkti njihove pretvorbe se lahko izpustijo v okolje in škodujejo zdravju ljudi, zlasti če niso ustrezno obdelani. Tveganje za zdravje ljudi in okolje še povečajo postopki reciklaže/predelave v državah v razvoju, ki niso v skladu s standardi. Glede na člen 174(2) Pogodbe je treba okoljsko škodo prednostno odpravljati pri viru. V hierarhiji ravnanja z odpadki v okvirni direktivi o odpadkih je na prvem mestu preprečevanje, ki je med drugim opredeljeno kot določitev ukrepov za preprečevanje nastajanja odpadkov, ki bodo zmanjšali vsebnost nevarnih snovi v materialih in proizvodih. Resnično upam, da bo poročilo pripomoglo k rešitvi teh problemov.

 
  
MPphoto
 
 

  Daciana Octavia Sârbu (S&D), v pisni obliki. – Elektronska oprema predstavlja najhitreje rastoči tok odpadkov v Evropi, zmanjšanje rakotvornih in strupenih snovi iz tega toka odpadkov pa mora biti prednostna naloga. Odprto področje uporabe zakonodaje, kot priporoča Odbor za okolje, je precej boljši pristop kot pristop, ki ga predlaga Komisija. Izčrpni seznam določenih proizvodov bi lahko iz ureditve izključil nove proizvode, zagotoviti pa moramo, da zakonodaja ne samo omogoča inovacije industrije, ampak jim tudi sledi. Spodbudno je videti, da številna podjetja zdaj odpravljajo uporabo nekaterih izmed teh morebiti škodljivih snovi v svojih proizvodih. Vendar pa moramo še vedno sprejeti ambiciozno zakonodajo, ki bo preostalo industrijo spodbudila, da sledi drugim in uvaja inovacije, da bi se zagotovilo boljše varstvo okolja.

 
  
MPphoto
 
 

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. (NL) Podprl sem poročilo o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi. To poročilo je korak v pravo smer. Kategorijo opreme razširja med drugim na medicinske pripomočke. Poleg težkih kovin kot sta živo srebro in svinec so prepovedani tudi številni bromirani zaviralci gorenja. Poročilo poleg tega zagotavlja odprto področje uporabe in omogoča, da bo direktiva v prihodnosti zajemala vso elektronsko opremo s številnimi točno opredeljenimi izjemami in tudi druge nevarne snovi. Za to so opredeljena jasna merila. Vendar pa obžalujem, da prepoved PVC ni bila vključena v to direktivo, kot je predlagala skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze. Zelo pomembno je doseči zmanjšanje nevarnih snovi v odpadni električni in elektronski opremi. Čeprav evropska zakonodaja prepoveduje izvoz nevarnih odpadkov za recikliranje, so študije pokazale, da se izvozi več kot dve tretjini evropske odpadne električne in elektronske opreme. Pogosto se te e-odpadke nezakonito odlaga na krajih kot je zahodna Afrika, kjer postopki predelave niso v skladu s standardi in povzročajo velike zdravstvene probleme in onesnažujejo okolje. Na tem hitro rastočem trgu z odpadki se lahko zasluži veliko denarja, zato sta potrebna zanesljiv nadzor in spremljanje za zajezitev nezakonitega izvoza odpadne električne in elektronske opreme.

 
  
MPphoto
 
 

  Marianne Thyssen (PPE), v pisni obliki. (NL) Nemogoče si je zamisliti naše vsakodnevno življenje brez električne in elektronske opreme. Sistem omejevanja nevarnih snovi (RoHS), ki ureja uporabo nevarnih snovi v tej električni in elektronski opremi, je dejansko postal univerzalen sistem, ki se uporablja v nič manj kot 28 državah, ki niso članice EU. Danes so omejitve na podlagi veljavne direktive RoHS že uveljavljene za živo srebro, svinec, kadmij in številne zaviralce gorenja. Hiter tehnološki napredek in boljša znanstvena dognanja so nas spodbudili k prenovitvi te zakonodaje. Prenovitev direktive je potrebna tudi zato, da direktiva RoHS postane učinkovit, prožen instrument. Odslej bo mogoče hitreje izključiti nevarne snovi, kar bo koristilo ljudem in okolju. Prav tako je določen tudi odnos med Uredbo o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) in direktivo RoHS, s čimer smo se izognili podvajanju ureditve. Iz teh razlogov sem danes prepričano podprla dogovor, ki ga je Parlament sklenil s Svetom. Upam, da se lahko hitro doseže tudi dogovor glede Direktive o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO). Nenazadnje sta oba zakonodajna instrumenta neločljivo povezana.

 
  
MPphoto
 
 

  Thomas Ulmer (PPE), v pisni obliki.(DE) To je dobro poročilo, ki na uravnotežen način upošteva večino pomislekov industrije in pomisleke glede varstva okolja. Čeprav zagotovo ne bo mogoče doseči popolnega zadovoljstva v zvezi s tako zapleteno zadevo, je to zelo dober približek.

 
  
MPphoto
 
 

  Kathleen Van Brempt (S&D), v pisni obliki. (NL) Glasovala sem za poročilo gospe Evans, ker je splošno ravnotežje dogovora, doseženega s Svetom, pozitivno. Kljub temu bi kot poročevalka v senci rada izrazila svoje nezadovoljstvo zaradi dejstva, da so bili sončni paneli izvzeti iz področja uporabe direktive. Posledično se še (najmanj) deset let dovoli uporabo kadmija v sončnih panelih, danih na evropski trg, vendar pa se tega ne dovoli za katero koli drugo električni ali elektronsko opremo. Izrecno se ne strinjam s položajem, v katerem se je sektor, ki bi moral biti gonilna sila v našem napredovanju na poti k zelenemu gospodarstvu, želel izogniti tej pomembni okoljski zakonodaji in v katerem se je večina v Parlamentu in Svetu vdala interesom predvsem tehnologije ene vrste (uporabi tankofilmskih sončnih panelov s kadmijevim teluridom).

 
  
MPphoto
 
 

  Artur Zasada (PPE), v pisni obliki.(PL) V današnjem glasovanju sem podprl poročilo o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi. Nedavno smo lahko videli pomembnost problema, ki ga obravnava zakonodaja, ki smo jo sprejeli, ko je nekaj milijonov gospodinjstev po Evropski uniji svoje televizijske sprejemnike s katodnimi cevmi zamenjalo z modernimi sprejemniki s tekočimi kristali. Danes nekatera gospodinjstva razmišljajo o zamenjavi svojih LCD televizijskih sprejemnikov z LCD-LED televizijskimi sprejemniki.

Strokovnjaki zatrjujejo, da uporabljena električna in elektronska oprema postaja najhitreje rastoči tok odpadkov. Poleg tega so analize raziskovalnega inštituta Öko-Institut pokazale neželene učinke PVC in halogeniranih zaviralcev gorenja na okolje in zdravje ljudi. Prepričan sem, da bo danes sprejeti dokument prispeval k zmanjšanju količine tovrstnih nevarnih snovi.

 
  
  

Predlog resolucije B7-0617/2010 (trgovinski sporazum proti ponarejanju)

 
  
MPphoto
 
 

  Damien Abad (PPE) , v pisni obliki.(FR) Parlament je danes sprejel predlog resolucije o mednarodnem trgovinskem sporazumu za boj proti ponarejanju (ACTA), da bi zagotovil boljšo mednarodno uporabo ukrepov proti ponarejanju. Sporazum ACTA je orodje za učinkovitejše veljavne predpise in zagotavljanje boljše zaščite pred kršitvami avtorskih pravic, blagovnih znamk, patentov, oblikovanja in geografskih označb. Glasoval sem za to resolucijo, ki jo je predložila moja politična skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), ker menim, da sporazum ACTA zagotavlja varovalo za evropsko industrijo. Zato bomo lahko zagotovili varstvo avtorskih pravic in tudi ustvarjalnost in inovativnost v kulturnih in znanstvenih zadevah. Danes se moramo ustaviti in razmisliti, kako se lahko bolje borimo proti piratstvu, ta mednarodni sporazum pa je korak v smeri učinkovitejše uporabe ukrepov za boj proti ponarejanju.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki.(FR) Glasovala sem za skupni predlog resolucije, ki so ga predložili skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropski konzervativci in reformisti, o trgovinskem sporazumu za boj proti ponarejanju, znanem kot „sporazum ACTA“. Cilj tega sporazuma je boj proti širjenju ponarejanja in naraščajočemu piratstvu avtorsko zaščitenih del z vzpostavitvijo nove mednarodne strukture upravljanja. Menim, da je ključnega pomena ustvarjalnost zaščititi pred krajo, kar dejansko sta piratstvo in ponarejanje. Unija, katere cilj je postati najbolj konkurenčno svetovno na znanju temelječe gospodarstvo, spričo tega velikega problema ne more ostati ravnodušna. Zato pozdravljam sprejetje te resolucije. Gre za močno besedilo, ki bi bilo moralo združiti vse poslance Evropskega parlamenta. Žal je bilo sprejeto samo s tesno večino. Medtem ko je Evropska komisija zagotavljala zanesljiva jamstva glede spoštovanja temeljnih pravic, se je levica v Parlamentu raje odločila, da ostane zvesta neutemeljenim protestnim sloganom. Po mojem mnenju mora Evropska unija voditi ta boj proti nezanimanju in pomanjkanju zavezanosti, za katera sta na tem področju pogosto krivi Kitajska in Rusija. Ogrožena je naša konkurenčnost v globaliziranem gospodarstvu.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Boj proti ponarejanju je bistveni element politične strategije EU, katere cilj je zagotavljanje poštenosti, enotnih pogojev za naše proizvajalce, zaposlovanja za naše državljane in spoštovanja načel pravne države. S pojavom digitalnih tehnologij je ponarejanje dobilo neobvladljivo mednarodno razsežnost, zato je mednarodno sodelovanje glavno orodje za boj proti temu problemu. Podprl sem predlog resolucije, ki določa cilje in prednostne naloge Evropskega parlamenta v večstranskih pogajanjih o trgovinskem sporazumu o boju proti ponarejanju, ki si prvikrat prizadeva za vzpostavitev celovitega mednarodnega okvira za učinkovitejši boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine. Menim, da je pomembno zagotoviti, da ukrepi za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine ne ovirajo inovacij in konkurence ter ne škodijo omejitvam pravic intelektualne lastnine in varstvu osebnih podatkov ali da ni omejen prosti pretok informacij ali neutemeljeno ovirana zakonita trgovina.

 
  
MPphoto
 
 

  Françoise Castex (S&D), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem proti temu besedilu: evropska desnica je podlegla zahtevam določenih vlad in pritisku kulturnih industrij v škodo temeljnih pravic evropskih državljanov. Vsa jamstva, ki smo jih zahtevali od Komisije, je nepremišljeno zavrnila skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov). To pošilja slab znak Komisiji pred pogajanju v Sydney, ki bodo potekala naslednji teden. Poleg tega bi nejasna opredelitev pojma „trgovinsko pomembni obseg“ v zvezi s povečanjem kazenskih sankcij na področju spletnih kršitev avtorskih pravic lahko spodbudila države, da sprejmejo zakonodajo, ki bi vodila k inkriminaciji zasebnih uporabnikov in tehničnih posrednikov. Sporazum ACTA ne sme učinkovati tako, da bi Evropski uniji omogočil preiskovanje posameznikov ali uvajanje prožnih sistemov za odzivanje ali podobnega. Nazadnje mora Komisija hitro izvesti učinek izvajanja – bolje pred začetkom izvajanja sporazuma ACTA kot po njem – v zvezi z njegovo uporabo in njegovimi posledicami za temeljne pravice, varstvo podatkov in Direktivo o elektronskem poslovanju.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. (PT) To bo omogočilo krepitev mednarodnega sodelovanja v boju proti ponarejanju in ustvarilo orodje za učinkovito varstvo pravic intelektualne lastnine. Besedilo ni namenjeno ustvarjanju novih pravic, ampak zagotavljanju spoštovanja obstoječih pravic z represivnimi ukrepi in vzpostavitvi celovitega mednarodnega okvira, ki bo v pomoč stranem. To je težaven sporazum z nasprotujočimi si interesi, ki puščajo manevrski prostor za sporne razlage njegovih učinkov. Varstvo pravic intelektualne lastnine je bistveno, vendar pa je po drugi strani ključno zagotoviti ravnotežje, tako da ne bodo ogrožene svoboda izražanja in inovacije in da ne bo ovirana zmožnost posameznika za izvajanje njegovih civilnih in temeljnih svoboščin. Ponarejanje je zelo resen problem, ki prinaša velika tveganja za evropsko industrijo, gospodarstvo in inovacije.

Upam, da bo ta sporazum korak v pravo smer in da bo med prihodnjimi pogajanji mogoče rešiti nejasnosti in opustitve, ki še vedno pestijo besedilo, tako kot pri navedbi napačnih geografskih lokacij. Komisiji bi čestital za njena prizadevanja pri povečanju preglednosti pogajanj in upam, da bo vztrajala pri tem stališču ter Parlament v celoti obveščala o napredku pogajanj.

 
  
MPphoto
 
 

  George Sabin Cutaş (S&D), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za skupni predlog resolucije o trgovinskem sporazumu za boj proti ponarejanju, ki ga je podala Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu skupaj s tremi drugimi političnimi skupinami iz evropske legislative. Namen, ki se skriva za to resolucijo, je bil spoštovanje temeljnih svoboščin in posameznih pravic ter tudi prost dostop do interneta. Resolucija si je prizadevala tudi zagotoviti dostop do zdravil v državah v razvoju. Obžalovanja vredno je, da tej resoluciji ni uspelo dobiti glasu Parlamenta, saj je stališče socialistov podprlo interese evropskih državljanov.

 
  
MPphoto
 
 

  Mário David (PPE), v pisni obliki.(PT) V celoti se strinjam s tem predlogom resolucije, ki zadeva trgovinski sporazum za boj proti ponarejanju (ACTA), potrjen po dolgih mesecih razprav in prizadevanjih za dosego kompromisne rešitve med različnimi političnimi skupinami, ki žal ni bila najdena. Zaradi zdravega delovanja trgov, zaščite enotnega trga, konkurenčnosti evropskih podjetij znotraj svetovnega gospodarstva ter ustvarjanja in ohranjanja delovnih mest znotraj EU je pomembno, da Unija v svoji notranji in mednarodni politiki prednostno ukrepa proti ponarejanju v njegovih različnih oblikah. Kljub temu, da se zavedam, da sporazum ACTA ne priporoča rešitve za zapleten in večrazsežnosten problem ponarejanja, kot je navedeno v odstavku 3, sem še vedno mnenja, da sporazum ACTA predstavlja dragoceno orodje za to, da se obstoječe standarde naredi učinkovitejše in se s tem koristi izvozu iz EU in zaščiti imetnike pravic, ko delujejo na svetovnem trgu, kjer so različni imetniki pravic industrijske in intelektualne lastnine trenutno žrtve sistematičnih in razširjenih kršitev avtorskih pravic, blagovnih znamk, patentov, oblikovanja in geografskih označb.

 
  
MPphoto
 
 

  Proinsias De Rossa (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem proti tej resoluciji, ki navaja stališče Evropskega parlamenta pred parafiranjem trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju (ACTA), ker konzervativna večina v tem parlamentu ni hotela zahtevati osnovnih jamstev za naše državljane spričo tega svetovnega sporazuma o avtorskih pravicah. Parlament se mora pred parafiranjem sporazuma prepričati, da je pravna podlaga za ta pogajanja skladna z Lizbonsko pogodbo. Komisija nam mora dokazati tudi, da sodelovanje med ponudniki storitev in imetniki avtorskih pravic ne bo kršilo temeljih pravic državljanov, predvsem pravice do zasebnosti, pravice do svobode izražanja in pravice do sodnega varstva. To zahteva oceno učinka sporazuma ACTA na varstvo podatkov in temeljne pravice. Svet in Komisija nam morata zagotoviti, da sporazum ACTA ne bo zahteval sprememb zakonodaje EU v zvezi s kazenskimi ukrepi glede uveljavljanja pravic intelektualne lastnine. Določbe o uveljavljanju v civilnih zadevah za patente bi prav tako lahko negativno vplivale na dostop do generičnih zdravil, Komisija pa mora to obravnavati. Odreči moramo soglasje sporazumu ACTA, dokler ne dobimo pisnih jamstev glede teh kritičnih vprašanj.

 
  
MPphoto
 
 

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Vsebina trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju (ACTA) ostaja vprašljiva. Glavni cilj tega sporazuma, o katerem se je leta dolgo v največji tajnosti pogajalo približno 10 držav, je boj proti ponarejanju in zaščita pravic intelektualne lastnine. Kljub temu je treba omeniti, da v teh pogajanjih niso sodelovale ne Kitajska, ne Brazilija in ne Indija. Čeprav se je proti ponarejanju treba boriti, dobro znane določbe v zadevni pogodbi narekujejo uvedbo ukrepov, za katere se lahko meni, da so napad na posamezne svoboščine: nadzor ponudnikov dostopa do interneta, krepitev mejnega nadzora in večje težave pri prevozu nizkocenovnih generičnih zdravil v države v razvoju. Vse to so pomisleki, ki so jih izrazili številni poslanci Evropskega parlamenta, ki ne želijo slepo zaupati pogajanjem, ki jih vodi Evropska komisija. Na to resolucijo, ki jo je sprejela tesna večina – za las –, se ne more gledati kot na podporo, ker še vedno obstajajo dvomi glede tega, ali je besedilo skladno s pravnim redom Skupnosti in ali je združljivo s spoštovanjem temeljnih pravic.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Vzdržala sem se glasovanja o resoluciji o trgovinskem sporazumu za boj proti ponarejanju (ACTA), ker menim, da je besedilo kljub temu, da ima nekaj pomembnih točk, pretirano kritično glede zadevnega sporazuma. Na splošno menim, da sporazum ACTA koristi gospodarskim interesom EU in da uravnoteža varstvo pravic intelektualne lastnine in zagotavljanje temeljnih pravic.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Po precejšnjem vztrajanju Parlamenta se je raven preglednosti pogajanj o trgovinskem sporazumu za boj proti ponarejanju (ACTA) znatno povečala in je bil Parlament vse od kroga pogajanj v novozelandskem parlamentu v celoti obveščan. Besedilo, o katerem so potekala pogajanja, odraža glavne pomisleke, ki jih je izrazil Parlament, zlasti o vprašanjih kot so spoštovanje temeljnih pravic, zasebnost in varstvo podatkov, spoštovanje pomembnosti svobodnega interneta, koristnost zaščite vloge ponudnikov storitev in potreba po zagotavljanju dostopa do zdravil. Boj proti ponarejanju je prednostna naloga, mednarodno sodelovanje pa je temeljno za dosego tega cilja. Z možnostjo, da nove države v vzponu in razvoju pristopijo k sporazumu in s tem spodbujajo razširjeno varstvo pravic intelektualne lastnine, bo sporazum ACTA lahko dosegel zahtevano večstranskost.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki.(PT) Sporazum, o katerem so tekla pogajanja, je pomemben korak v boju proti ponarejanju in je ključni element v politični strategiji EU za zagotavljanje pravice, enakih pogojev za evropske proizvajalce, ohranjanje delovnih mest za državljane in spoštovanje pravne države. Boj proti ponarejanju mora biti ena izmed prednostnih nalog notranje in mednarodne politične strategije, mednarodno sodelovanje pa je temeljno za dosego tega cilja.

Sporazum ACTA je orodje za to, da se obstoječe standarde naredi učinkovitejše in se s tem koristi izvozu iz EU in zaščiti imetnike pravic, ko delujejo na svetovnem trgu. Poudaril bi pomen zaščite geografskih označb za evropska podjetja in delovna mesta v EU in pozdravljam prizadevanja Komisije, da v področje uporabe sporazuma ACTA vključi zaščito geografskih označb. Nazadnje bi poudaril pomen potrditve Komisije, da uporaba sporazuma ACTA ne bo imela nobenega vpliva na temeljne pravice in varstvo podatkov, ali na trenutna prizadevanja EU v zvezi z uskladitvijo izvedbenih ukrepov za pravice intelektualne lastnine.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. (FR) Če se ne bi odločil bojkotirati zasedanja po obžalovanja vredni epizodi socialno-evrokratskega totalitarizma, ki smo mu pravkar bili priča, bi glasoval za skupni predlog resolucije skupin levice o sporazumu za boj proti ponarejanju. To bi storil ne zato, ker sem spremenil politično prepričanje, ampak ker menim, da ta sporazum ne zadostuje za zaščito naših industrij pred ponarejanjem, da mu ne uspeva zagotoviti upoštevanje geografskih označb, da je njegov namen majhen, če ne vključuje Kitajske, največje ponarejevalke na svetu, in da ogroža pravice in svoboščine državljanov, saj zadeva „nedotakljive“ lastninske pravice. Prav tako podpiram vse zahteve po predhodnem obveščanju, ocenah učinka in tako dalje, ki so opredeljene v tej resoluciji. Na kratko je ta sporazum, kakršen je, nesmiseln in morebiti škodljiv. O njem se ne bi smeli niti pogajati, še manj bi se spričo zadev, ki jih zajema, smela pogajati Evropska komisija sama.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki.(FR) Glasovala sem proti predlogu resolucije o trgovinskem sporazumu za boj proti ponarejanju (ACTA), ki ga je predložila skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropski konzervativci in reformisti, ker to besedilo ne zadostuje za zaščito posameznih svoboščin. Poslanci Evropskega parlamenta so redno izražali svoje številne pomisleke glede pogajanj o tem mednarodnem sporazumu in preden so sporazum dokončno ratificirale države članice in Evropska unija, je bilo pomembno načeti številne probleme, predvsem tiste, povezane z dostopom do zdravil, odgovornostjo ponudnikov internetnih storitev in pregledom osebne prtljage potnikov na mejah. Žal skupni predlog resolucije, ki so ga predložile Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu, skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze, Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo in Konfederalna skupina Evropske združene levice/Zelene nordijske levice in za katerega sem glasovala ter je izražal te pomisleke, ni mogel biti sprejet, ker je enostavno prejel premalo zahtevanih glasov.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. – Razočaran sem, da resolucija, ki jo je podprla moja skupina, danes ni bila sprejeta. Trgovinski sporazum za boj proti ponarejanju (ACTA) ima potencial, da povzroči izredno negativne učinke na državljanske svoboščine, današnje glasovanje pa ni storilo ničesar, da bi zmanjšalo te strahove.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabeth Köstinger (PPE), v pisni obliki.(FR) Glasovala sem za skupni predlog resolucije, ki so ga predložili skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropski konzervativci in reformisti, o trgovinskem sporazumu za boj proti ponarejanju (ACTA). Resolucija glede varstva podatkov izraža enake pomisleke kot državljani EU. Izrecno zavrača ureditev treh opominov, o kateri se je razpravljalo kot o ukrepu, ki se ga uporabi v primeru kršitev avtorskih pravic. Resolucija poudarja tudi, da mora biti sporazum skladen s pravnim redom Skupnosti, z drugimi besedami, skupnim pravnim korpusom EU. Ponarejeni proizvodi in mednarodne kršitve avtorskih pravic škodijo evropskemu gospodarstvu, s čimer ogrožajo tudi evropska delovna mesta. Za preprečevanje tega je treba sprejeti odločne ukrepe.

 
  
MPphoto
 
 

  Edvard Kožušník (ECR), v pisni obliki. (CS) Pozdravljam dejstvo, da so bile najbolj sporne določbe črtane iz končne oblike tega mednarodnega sporazuma, kot je odgovornost tretjih strani, obvezna preverjanja računalniškega spomina ob prestopu meje in obvezna uporaba „digitalne giljotine“. Čeprav pozdravljam prizadevanja za večje zaščito pravic intelektualne lastnine, nisem prepričan, da je sporazum v obliki, kot nam je predstavljena tu, resnično optimalen. Zelo sem zaskrbljen zaradi tega, ker države kot sta Kitajska in Rusija niso podpisnice sporazuma. Zaradi dejstva, da sporazum bolj poudarja zaščito imetnikov pravic in ne dejanskih avtorjev, sem zaskrbljen glede tega, ali bo sporazum resnično služil zaščiti splošnih pravic intelektualne lastnine in ne samo zaščiti pravic majhne skupine subjektov s sedežem predvsem v ZDA.

Poleg tega dejstvo, da v sporazum ni bilo mogoče vključiti geografskih označb, samo potrjuje moj strah. Morda ni treba ponovno komentirati metode pogajanj o sporazumu, vendar pa sem prepričan, da se podobno nepregledna oblika pogajanj, kot je bila izbrana za sporazum ACTA, ne bo ponovila in bo Parlament v prihodnosti pravočasno obveščen o pogajalskem postopku za podobne sporazume in o vsebini sporazumov.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki.(IT) Trgovinski sporazum za boj proti ponarejanju (ACTA) je povečal in še naprej povečuje učinkovitost pravil, ki spodbujajo izvoz Evropske unije in ščitijo tiste ljudi, ki so vse pogosteje žrtve razširjenih kršitev njihovih pravic intelektualne lastnine, ko delujejo na svetovnem trgu.

Kot je učinkovito poudarjeno v skupnem predlogu resolucije predstavlja boj proti ponarejanju na svetovni ravni ključni vidik politične strategije Evropske unije s ciljem zagotavljanja standardnih pogojev konkurence za vse evropske proizvajalce. Menim, da je bila v tem sektorju, tako kot v drugih, pomembna narava sodelovanja med državami jasno sprejeta. Zaščita avtorskih pravic, blagovnih znamk, patentov, oblikovanja in geografskih označb je vsekakor občutljivo vprašanje, ker zadeva temeljne človekove pravice, vendar pa današnji predlog predstavlja resen poziv k nadaljevanju v pravi smeri. Komisija se mora vsekakor zavezati zagotavljanju vključitve učinkovitih metod za dejansko izvajanje zaščite geografskih označb, saj je to ključnega pomena za podjetja in zaposlovanje evropskih državljanov.

 
  
MPphoto
 
 

  Constance Le Grip (PPE) , v pisni obliki.(FR) Glasovala sem za skupni predlog resolucije o trgovinskem sporazumu za boj proti ponarejanju, ki so ga predložili skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropski konzervativci in reformisti. Ta resolucija PPE/ECR poudarja, da je boj proti ponarejanju prednostna naloga notranje in mednarodne politične strategije Unije in da je mednarodno sodelovanje ključni element v svetovnih prizadevanjih za dosego tega cilja. Z upoštevanjem pomislekov Evropskega parlamenta in naših sodržavljanov, kot so spoštovanje temeljnih pravic, varstvo zasebnosti in osebnih podatkov, priznanje ključne vloge neomejenega dostopa do interneta, pomen zaščite vloge ponudnikov storitev in potreba po zaščiti dostopa do zdravil, je akt veljavna pravila naredil učinkovitejša. Prizadeva si zagotoviti boljšo zaščito pred vsemi kršitvami pravic intelektualne lastnine, blagovnih znamk, oblikovanja in patentov v interesu izvoza Skupnosti in imetnikov teh pravic. V nasprotju s tem, kar so povedali njegovi nasprotniki, je ta sporazum popolnoma skladen s pravnim redom Skupnosti. Ne uvaja na primer tako imenovanega postopka treh opominov.

 
  
MPphoto
 
 

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za predlog resolucije o trgovinskem sporazumu za boj proti ponarejanju (ACTA), ker: 1. je popolnoma skladen s pravnim redom Skupnosti; 2. bo imel pozitiven vpliv na ukrepe za zaščito pravic intelektualne lastnine na svetovni ravni in zaščito pred drugimi ozemlji kot so Azija, Avstralija, pacifiška regija in tako dalje; 3. bo zaščitil konkurenco na ravni EU in kulturno raznolikost ter prispeval k ustvarjanju delovnih mest.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to resolucijo o trgovinskem sporazumu za boj proti ponarejanju (ACTA). Sporazum ACTA zadeva izvajanje zakonodaje o pravicah intelektualne lastnine na mednarodni ravni in zadeva komercialne kršitve avtorskih pravic. To je zelo občutljiva zadeva, v zvezi s katero moramo imetnikom pravic zagotoviti ustrezno zaščito in primerno donosnost naložb, ne da bi pri tem po drugi strani kršili državljanske svoboščine, omejevali dostop do zdravil ali inkriminirali posameznike za nepomembne kršitve avtorskih pravic. Pravo mesto za izvedbo te ocene je v Odboru za trgovino, ko bo odločal o tem, ali naj da parlamentarno soglasje k sporazumu ACTA.

 
  
MPphoto
 
 

  Jiří Maštálka (GUE/NGL), v pisni obliki. (CS) Zaščita pred ponarejanjem in zaščita intelektualne lastnine sta nedvomno pomemben element na mednarodni ravni. Vendar pa iz predlaganega sporazuma ACTA ne izhaja jasen pomen v smislu visoke kakovosti in posebno uravnotežene zaščite interesov vseh državljanov držav članic EU. Temu sporazumu, ki se ga je dolgo pripravljalo, je primanjkovalo preglednosti na različnih ravneh v pripravljalnem postopku, njegov okvir pa je prilagojen interesom ene skupine. Čeprav sporazum med drugim navaja tudi krepitev nadzora blaga v tranzitu s strani pristojnih organov in izvoznega režima ali pogajanj po uradni dolžnosti, se tu zastavlja vprašanje glede področja uporabe in drugih možnosti za izvajanje sporazuma, saj je o njegovem učinku brez dogovorjene ratifikacije s strani številnih pomembnih držav po vsem svetu mogoče razpravljati.

V zvezi z dejanskim zagotavljanjem zaščite intelektualne lastnine je mogoče povedati, da je zdaj na svetovni ravni cela vrsta priznanih, delujočih in zadostno preizkušenih instrumentov, institucij in pogodbenih razmerij, ki zdaj zagotavljajo zaščito pred ponaredki. Hkrati bi si zagotovilo, da ni treba spremeniti pravnega reda Skupnosti, za dokument takšnega pomena in značaja zaslužilo predložitev temeljitejše pravne analize.

 
  
MPphoto
 
 

  Marisa Matias (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za ta predlog resolucije, ker predstavlja pomemben korak v boju proti ponarejanju, ne da bi zaradi njega postale vprašljive zadeve kot je prevoz generičnih zdravil, in ker zagotavlja temeljne pravice kot sta pravica do zasebnosti in varstva podatkov.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) Pogajanja o trgovinskem sporazumu za boj proti ponarejanju (ACTA) so potekala za hrbti naših državljanov ter ob nasprotovanju OZN in njene Svetovne organizacije za intelektualno lastnino, edinega organa, ki lahko zakonito sklene takšen sporazum. V primeru sporazuma ACTA se je peščica držav pogajala med seboj o pravilih, ki bodo prevladala na področju pravic intelektualne lastnine. Ta nezakonita uporaba mednarodnega prava v korist najbogatejših držav in njihovih najtesnejših zaveznikov je resnično nedopustna.

Zaradi negotovosti glede morebitnega patentiranja živih bitij in morebitnih ovir za promet generičnih zdravil je pomembno, da nismo zaskrbljeni zaradi tega ali to obžalujemo, medtem ko sprejemamo, da smo bili postavljeni pred izvršeno dejstvo. Glasujem proti temu besedilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki.(PT) Uvedba osnutka trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju 2. oktobra 2010 po krogu pogajanj v Tokiu je zelo pomembna. Prav tako mora Komisija Parlamentu in javnosti dati na razpolago končno besedilo sporazuma ACTA po srečanju, namenjenemu pogajanjem o tehničnih vidikih, ki je med 30. novembrom in 3. decembrom 2010 potekalo v Sydneyu.

Boj proti ponarejanju je ena izmed prednostnih nalog notranje in mednarodne politične strategije, mednarodno sodelovanje pa je temeljno za dosego tega cilja. Povsem dobro se zavedamo, da sporazum, o katerem potekajo pogajanja, ne bo rešil zapletenega in večrazsežnostnega problema ponarejanja, vendar pa je korak v pravo smer k odpravi tega resnega problema, ki je odgovoren za hude izgube gospodarstva EU in bruto domačega proizvoda držav članic.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. (LV) Bistveno je, da ta sporazum začne veljati čim prej. Kakršno koli odlašanje bo odprlo vrata navadni kraji intelektualne lastnine. Stroški proizvajalcev presegajo vse predstavljive zneske. Piratstvo na internetu je v teh dneh izredno aktualno vprašanje. Številni ponudniki internetnih storitev in državljani Evropske unije so vpleteni v neetične dejavnosti. V tem okviru moramo urediti vse operacije, povezane s prenašanjem in tako imenovano izmenjavo informacij. Neukrepanje v zvezi s preprečevanjem ponarejanja spodbuja nekaznovanost in se zdi cinično. V celoti podpiram ta predlog resolucije.

 
  
MPphoto
 
 

  Vital Moreira (S&D), v pisni obliki. (PT) Vzdržal sem se glasovanja o skupnem predlogu resolucije, ki so ga predložile Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu, skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze, Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo in Konfederalna skupina Evropske združene levice/Zelene nordijske levice, o trgovinskem sporazumu za boj proti ponarejanju, ker menim, da je zadevno besedilo preveč kritično in bi moralo biti bolj uravnoteženo. V predloženi različici je jasna navedba, da bo naše končno stališče nasprotovalo sprejetju sporazuma. Menim, da je sporazum na splošno ugoden za gospodarske interese Evropske unije, zlasti glede na dejstvo, da hočemo svoje gospodarstvo utemeljiti na inovacijah, raziskavah in razvoju ali „pametni rasti“.

Zato menim, da je za evropsko konkurenčnost ključnega pomena okrepljena zaščita pravic industrijske lastnine, vključno s patenti. Po drugi strani menim, da so bili prvotni pomisleki glede generičnih zdravil, zaščite pravice do dostopa do interneta in zaščite geografskih označb ali označb porekla med zadnjimi pogajanji zadovoljivo premagani. Ne moremo prezreti napredka, ki je bil dosežen. Seveda ni zadovoljivo vse, vendar pa je treba mednarodni sporazum ocenjevati na splošno.

 
  
MPphoto
 
 

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za predlog resolucije skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov)/Evropskih konzervativcev in reformistov in proti drugim, ker mednarodni sporazum ACTA omogoča učinkovitejši boj proti ponarejanju, kar bo vodilo k boljši zaščiti avtorskih pravic in posledično pomagalo zaščititi evropsko industrijo. Poleg tega bo sporazum ACTA pomagal zaščititi potrošnike pred ponarejenimi proizvodi, ki vse bolj prevladujejo na evropskih trgih.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za predlog resolucije skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) o sporazumu ACTA, ker menim, da je izvajanje sporazuma ključnega pomena. Izvajanje se mora začeti hitro brez nadaljnjega odlašanja ali izgubljanja časa, drugače tvegamo zastoj v pogajanjih v škodo proizvajalcev in tudi evropskih potrošnikov.

Evropa je dolžna svoja prizadevanja še naprej osredotočati na dve zadevi. Prva zadeva je, da morajo biti evropske geografske označbe obvezno zaščitene v civilnem in carinskem smislu, saj danes trpijo zaradi škode, ki vpliva ne le na agroživilsko industrijo, katere ponarejeni proizvodi trpijo zaradi nepoštene konkurence z uporabo imen, ki posnemajo znane evropske blagovne znamke in spominjajo nanje, ampak tudi na industrije, ki delujejo v sektorjih oblikovanja in mode. Druga zadeva je obvezna potreba po skupnih pravilih za nadzor spletne prodaje. Ta sektor se je srečal s povečanjem prodaje knjig, filmov, glasbe in milijoni ponarejenega blaga, kar ne škoduje samo potrošnikom, ampak tudi evropskim proizvajalcem.

 
  
MPphoto
 
 

  Georgios Papanikolaou (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za skupni predlog resolucije, ki so ga predložili skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropski konzervativci in reformisti, o trgovinskem sporazumu za boj proti ponarejanju (ACTA), saj je to sporazum, namenjen zaščiti pravice in zdrave konkurence. Sporazum uveljavlja popoln mednarodni okvir za krepitev boja proti kršitvam pravic intelektualne lastnine. Spodbuja pristop drugih držav v razvoju k sporazumu, saj sodelovanje pri sporazumu ACTA ni omejeno.

Pogajanja o sporazumu zdaj upoštevajo glavne pomisleke EU, vključno s: spoštovanjem temeljnih pravic in zasebnosti, varstvom podatkov, spoštovanjem vloge svobodnega interneta, zaščito vloge ponudnikov storitev in potrebo po zaščiti dostopa do zdravil in javnega zdravja.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki.(PT) Prepričana sem, da ta predlog resolucije predstavlja pomemben korak v boju proti ponarejanju, hkrati pa ohranja potrebno ravnotežje med nasprotujočimi si vrednotami. Ne postavlja pod vprašaj svobode izražanja in inovacij in zagotavlja temeljne pravice kot sta pravica do zasebnosti in varstva podatkov.

Obstajajo nasprotujoči si interesi, ki otežujejo soglasje, vendar pa je bil tu z določenim uspehom dosežen sporazum, ki je v bistvu združitev skupnih želja. Preglednost, ki jo je z obveščanjem Evropskega parlamenta sprejela Komisija med temi pogajanji, je treba pohvaliti, in upam, da bo mogoče med naslednjimi pogajanji rešiti nejasnosti in opustitve, na katere še vedno opozarjajo vse strani. Menim, da bo doseženi sporazum okrepil mednarodno sodelovanje v boju proti ponarejanju in ustvaril orodje za učinkovito zaščito pravic intelektualne lastnine ter zagotovil temeljne pravice. Prav tako je bistveno zagotoviti spoštovanje obstoječih pravic z represivnimi ukrepi in vzpostavitev celovitega mednarodnega okvira, ki bo v pomoč udeleženim stranem.

 
  
MPphoto
 
 

  Miguel Portas (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za ta predlog resolucije, ker predstavlja pomemben korak v boju proti ponarejanju, ne da bi zaradi njega postale vprašljive zadeve kot je prevoz generičnih zdravil, in ker zagotavlja temeljne pravice kot sta pravica do zasebnosti in varstva podatkov.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki.(PT) Boj proti ponarejanju, ki je svetovni pojav, zahteva večstranski pristop, utemeljen na krepitvi sodelovanja med najpomembnejšimi stranmi, ki so vključene po vsem svetu. Zato sem prepričana, da ta sporazum, o katerem potekajo pogajanja, predstavlja korak v pravo smer, čeprav se zavedam, da ne bo rešil zapletenega problema ponarejanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Crescenzio Rivellini (PPE), v pisni obliki. (IT) Danes sem glasoval za nedavno dokončani mednarodni trgovinski sporazum za boj proti ponarejanju (ACTA).

Cilj novega večstranskega sporazuma ACTA, sklenjenega med Evropsko unijo, Združenimi državami, Avstralijo, Kanado, Japonsko, Mehiko, Marokom, Novo Zelandijo, Singapurjem, Južno Korejo in Švico, je krepitev zaščite intelektualne lastnine in prispevek k boju proti ponarejanju in piratstvu proizvodov kot so dobro znane znamke oblačil, glasba in filmi.

Menim, da ta sporazum, o katerem potekajo pogajanja, predstavlja korak v pravo smer, čeprav se zavedam, da ne bo rešil zapletenega in večrazsežnostnega problema ponarejanja. V vsakem primeru Evropsko komisijo pozivam, naj potrdi, da besedilo nima posledic za temeljne svoboščine in zakonodajo Evropske unije. Spomnil bi tudi, da ima Parlament pravico do uporabe veta na mednarodne sporazume.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Evropskemu parlamentu za las ni uspelo sprejeti resolucije, ki zahteva, da Komisija pojasni in oceni posledice trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju (ACTA). Bilo je 306 glasov za, 322 glasov proti in 26 vzdržanih glasov. Resolucijo so predložili skupina Zelenih (vključno s Piratsko stranko), socialni demokrati, liberalci in levica. Namesto tega je podporo dobila alternativna resolucija skupine Krščanskih demokratov EPP in konzervativne skupine. Ta resolucija v bistvu pozdravlja dosedanje delo pogajalcev in od Komisije ne zahteva nadaljnjih pojasnil ali ocen. To je bil poraz, vendar še zdaleč ne gre za zadnjo besedo glede vprašanja. Resolucija nima nobenega formalnega učinka, ampak zgolj odraža mnenje Parlamenta. Odločilno glasovanje bo (verjetno) potekalo v začetku naslednjega leta, ko bo Parlament naprošen za odobritev sporazuma. Če bo izid glasovanja ponovno „ne“, bo sporazum zavrnjen. Današnje glasovanje nas je opomnilo, da bomo morali še naprej trdo delati, da bi dobili več informacij o učinkih sporazuma ACTA, tako da lahko Evropski parlament na podlagi informacij sprejme odločitev na končnem glasovanju o odobritvi.

 
  
MPphoto
 
 

  Marie-Thérèse Sanchez-Schmid (PPE), v pisni obliki. (FR) Trgovinski sporazum za boj proti ponarejanju (ACTA) je sporazum, ki ščiti naše državljane, naše ustvarjalce, naše umetnike in naša podjetja, zaradi česar ga podpiram. Pripomogel je k opredelitvi razpoložljivih pravnih sredstev v primeru očitnih kršitev pravic intelektualne lastnine v eni izmed držav podpisnic sporazuma. Komisija je bila pregledna, sporazum ACTA ne sme preseči pravnega reda Skupnosti, ne sme preseči katerega koli ukrepa, sprejetega v okviru evropskih direktiv, in nikakor ne sme kršiti temeljnih pravic. Pogajanja o njem so potekala zunaj običajnih mednarodnih institucij (Svetovne trgovinske organizacije in tako dalje), ker sta Kitajska in Indija nasprotovali kakršnemu koli sporazumu. Sporazum ACTA je odprt sporazum in vse tiste države, ki želijo svobodno sodelovati pri njem, se nam lahko pridružijo, tako da bi lahko skupaj zagotovili našim državljanom pravno in tudi fizično zaščito pred škodo, ki jo povzroča ponarejanje. Zato sem glasovala za ta predlog resolucije.

 
  
MPphoto
 
 

  Olle Schmidt (ALDE), v pisni obliki.(SV) Evropski parlament je ob številnih priložnostih izrazil svoje mnenje o sporazumu ACTA. Glasoval sem na primer za predlog resolucije Parlamenta marca 2010 v zvezi s pomanjkanjem nadzora javnosti in preglednosti v pogajanjih in podpisal sem pisno izjavo Parlamenta o sporazumu ACTA. Takrat si je Komisija kot zdaj zaslužila kritiko zaradi pomanjkanja preglednosti v pogajanjih za poslance tega parlamenta in tudi državljane Evrope. Menim, da so glede na trenutno stanje zadev predhodna mnenja Parlamenta ustrezna, in sem glasoval proti vsem predlogom v resoluciji. Pomembno je, da Parlament svojo odgovornost za mednarodne sporazume jemlje zelo resno. Komisija se pogaja o sporazumih in jih podpiše. Parlament ima pravico biti popolnoma in takoj obveščen med postopkom in ima po tem, ko Komisija podpiše sporazum, pravico, da ga odobri ali zavrne. Pametno je, da Parlament jasno izrazi svoje stališče, kar smo storili na več načinov, da zagotovi, da se Komisija ne pogaja o sporazumih, ki jih Parlament ne podpira. Skupni predlog resolucije je od Komisije zahteval, da pred podpisom sporazuma predloži številne analize, ki terjajo veliko časa, s čimer bi tvegali nastanek situacije, v kateri bi začele druge strani dvomiti o tem, ali je Evropa resnično resna stran, s katero se naj sklepa mednarodne trgovinske sporazume. To bi škodilo možnosti Evrope, da v prihodnje sodeluje v pogajanjih o mednarodnih sporazumih o prosti trgovini.

 
  
MPphoto
 
 

  Bogusław Sonik (PPE), v pisni obliki.(PL) Podprl sem predlog resolucije Evropskega parlamenta o trgovinskem sporazumu za boj proti ponarejanju (ACTA), ker menim, da je kot del boja proti piratstvu treba oblikovati splošna načela za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine. Problem ponarejanja blaga in nedovoljene uporabe intelektualne lastnine drugih oseb je še vedno zelo razširjen. Posebno težko je v primeru nedotakljivih pravic kot so avtorske pravice za glasbena in književna dela in patente. Sporazum ACTA je dobro orodje za vzpostavitev skupne pravne platforme, katere cilj bo boj proti ponarejanju in piratstvu.

 
  
MPphoto
 
 

  Thomas Ulmer (PPE), v pisni obliki.(DE) Zelo sem zadovoljen, da je bilo sprejeto poročilo skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih konzervativcev in reformistov. Zaradi tega izprijeno, demagoško delo opozicije ni imelo nobene možnosti. Čestitam avtorjem, našemu koordinatorju gospodu Casparyju in celotni skupini za enotnost, ki so jo pokazali glede te pomembne zadeve.

 
  
MPphoto
 
 

  Dominique Vlasto (PPE), v pisni obliki.(FR) Glasovala sem za predlog resolucije moje skupine, ker je boj proti ponarejanju ključnega pomena in mora potekati po vsem svetu, če naj bo učinkovit. Ponarejanje je rastoče vzporedno gospodarstvo in gospodarstvo, ki omogoča pranje denarja v velikem obsegu. Poleg tega naše industrije, že kaznovane v smislu izvoza zaradi devalvacije juana in šibkosti dolarja, ne morejo dopuščati, da bi ponarejeno blago, proizvedeno zunaj EU, na notranjem trgu nepošteno konkuriralo njihovim proizvodom. Ta svetovno organizirana kraja ima resen učinek na ustvarjalnost in inovacije ter katastrofalne posledice za naša delovna mesta in varnost zavedenih potrošnikov. Naš razvojni model, ki je osredotočen na gospodarstvo, ki temelji na znanju, zahteva zaščito temeljne pravice, to je intelektualne lastnine, na mednarodni ravni. To glasovanje tako odpira pot ratifikaciji trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju, kar bo olajšalo vložitev pravne pritožbe v primeru kršitve pravic intelektualne lastnine v eni izmed držav podpisnic sporazuma. Na ta način polagamo temelje večstranske strategije, ki bo zaščitila tisto, zaradi česar je naš gospodarski razvoj dinamičen: naše inovacije, naše znamke in naša umetniška dela.

 

10. Popravki in namere glasovanja: glej zapisnik
 

(Seja je bila prekinjena ob 13.20 in se je nadaljevala ob 15.00)

 
  
  

PREDSEDSTVO: JERZY BUZEK
predsednik

 

11. Finančni nadzor (podpis aktov)
Video posnetki govorov
MPphoto
 

  Predsednik. – Kolegi, naj na kratko predstavim podpis aktov o svežnju o finančnem nadzoru. To bomo storili čez nekaj minut. Ta sveženj bo predstavljal naše dejavnosti za finančni nadzor, sprejete v skladu z rednim zakonodajnim postopkom.

Danes v zakonodajo vpisujemo Evropski odbor za sistemska tveganja, ki bo pristojen za nadzor finančnega sistema znotraj Unije in bo prispeval k nemotenemu delovanju notranjega trga.

Drugič, ustanavljamo tudi tri druge evropske nadzorne organe za zaščito javnega interesa. Nadzorovali bodo banke, vrednostne papirje in trge ter tudi zavarovanja in poklicne pokojnine.

Podpisujemo zbirno direktivo, ki spreminja sklop 11 direktiv, da bi jih uskladila z evropskim sistemom finančnega nadzora in Lizbonsko pogodbo.

Vložena so bila obsežna prizadevanja, menim pa tudi, da so evropske institucije odlično sodelovale. Postopek je bil zelo hiter in učinkovit. Zaporedni predsedstvi, špansko in belgijsko, sta bili zelo dejavni in zahvaljujem se jima za njuno sodelovanje. Komisija je bila zelo dejavna in sodelovanje je bilo tesno. Poslancem Evropskega parlamenta, ki bodo ostali v tej dvorani, medtem ko bomo odšli k podpisovanju, in komisarju naj povem: to je velik dosežek. Komisiji, ki je bila ves čas tako dejavna na pripravljalnih srečanjih in v vseh razpravah, se zahvaljujem za njeno predanost.

Seveda pa naše delo ni končano. Sveženj o gospodarskem upravljanju, o katerem bomo razpravljali v kratkem, bo prav tako zelo pomemben. Dobro vemo, da je v našem zakonodajnem postopku, in upamo, da bomo čim prej pripravljeni.

Kaj naj povem za konec? Celotni sveženj, ki ga bomo podpisali danes, bo začel v Evropski uniji veljati 1. januarja 2011, torej zelo kmalu. To je zelo pomembna informacija za vse izmed nas, za trge in za naše državljane, saj je namenjena pomoči našim državljanom. Zdaj bomo odšli in podpisali zakonodajni sveženj.

(Predsednik je nato skupaj z Olivierjem Chastelom (predsedujočim Svetu) v navzočnosti Michela Barniera (člana Komisije), Joséja Manuela García-Margallo y Marfila (poročevalca), Sylvie Goulard (poročevalke), Antolína Sáncheza Preseda (poročevalca) in Petra Skinnerja (poročevalca) podpisal akte)

 
  
  

PREDSEDSTVO: GIANNI PITTELLA
podpredsednik

 

12. Sprejetje zapisnika predhodne seje: gl. zapisnik
Video posnetki govorov

13. Na poti k novi energetski strategiji za Evropo 2011–2020 (razprava)
Video posnetki govorov
MPphoto
 

  Predsednik. – Naslednja točka je poročilo gospe Kolarske-Bobińske v imenu Odbora za industrijo, raziskave in energetiko o „poti k novi energetski strategiji za Evropo 2011–2020“ (2006/2212(INI)) (A7-0313/2010).

 
  
MPphoto
 

  Lena Kolarska-Bobińska, poročevalka.(PL) Gospod predsednik, komisar, nedavno smo veliko govorili o institucionalnih spremembah, ki so posledica Lizbonske pogodbe. Te vključujejo Evropsko službo za zunanjepolitično delovanje in postopke dela v zvezi s proračunom, vendar pa Lizbonska pogodba navaja tudi politike Unije. Danes razpravljamo o prvi postlizbonski energetski strategiji, ki jo je Komisija pripravila za obdobje 2011–2020.

Poudariti je treba, da strategija Komisije in tudi poročilo Parlamenta odražata duh Lizbonske pogodbe – kar pravi o energetski solidarnosti in njeno zaskrbljenost glede zanesljive oskrbe z energijo. Strategija Komisije in poročilo Parlamenta poudarjata tudi krepitev energetske politike in to, da je treba njen značaj narediti bolj evropski. To lahko dosežemo s sprejetjem določenih ukrepov.

Prvič, hitro moramo začeti izvajati veljavno evropsko energetsko zakonodajo v državah članicah. Zato popolnoma podpiramo Komisijo pri sprejemanju strogih ukrepov proti vladam in podjetjem, ki ne ukrepajo na tem področju. Drugič, da bi dosegli skupne cilje, mora skupni energetski trg dobro delovati. To zadeva tudi potrebo po vzpostavitvi trga z obnovljivo energijo v Evropi. Za dosego naših ciljev je zato ključnega pomena, da razširimo in posodobimo evropsko in čezmejno energetsko infrastrukturo. Temu pogosto nasprotujejo monopoli in vlade, ki jih ščitijo. Vendar pa ključni cilji Evropske unije brez vseevropskega omrežja ne bodo doseženi.

Premagati je treba dve glavni oviri: administracijo in finance. V zvezi z administracijo moramo predvsem opredeliti jasne prednostne naloge in pravila za izbiro ključnih projektov. Brez teh meril in brez jasnih pravil bo izbira projektov povzročila veliko sporov in nesoglasij ter bo vzbudila sum namesto upanja. Vendar pa so na nacionalni ravni ključnega pomena regulativni ukrepi, zlasti v okviru čezmejnih projektov.

Preidimo k najpomembnejšemu problemu – financiranju infrastrukture. Poznamo napetosti, ki trenutno spremljajo potrditev proračuna za naslednje leto, vendar pa bodo še večje napetosti prizadele finančni okvir po letu 2013. Vendar pa morajo izdatki, ki jih načrtujemo, odražati cilje politike Evropske unije, s čimer imam v mislih zanesljivo oskrbo z energijo za državljane. Prav tako bomo morali najti nove načine za privabitev naložb podjetij in bank. O tem govorimo v poročilu.

Energetska politika je danes vse bolj povezana z zunanjo politiko Evropske unije. Naše odnose z zunanjimi energetskimi partnerji morajo oblikovati načela evropskega notranjega trga. Tuja podjetja, ki vstopajo na evropski trg, morajo poslovati pregledno in v skladu z zakonodajo in jih je treba upravljati v skladu s preglednimi sporazumi. To zadeva prihodnje cevovode in tudi tiste, ki se jih trenutno gradi.

Komisar, cenim pomoč, ki ste jo naklonili Poljski v naših pogajanjih z Rusijo o plinovodu Jamal. Vendar pa bi si želela podobnega ukrepanja tudi v primeru drugih plinovodov, vključno s Severnim tokom. Poudarila bi, da mora preglednost veljati za vse sedanje in prihodnje projekte in ne samo za nekatere izmed njih.

Če povzamem, gospod predsednik, potrebuje Unija dolgoročno vizijo energetske politike. Potrebujemo Evropsko skupnost za energijo. Če hoče Komisija pospešiti ukrepanje podjetij in držav članic, mora biti tudi sama verodostojna in resnično uveljaviti to zelo dobro strategijo in tudi infrastrukturni sveženj. V prihodnosti bo Evropski parlament hotel nadzorovati izvajanje strategije, saj je mišljeno, da bo imela resničen vpliv na razmere in ne bo samo izraz naših pobožnih želja.

Nazadnje, nekaj, kar je zelo pomembno, je odnos držav članic do ciljev strategije Evropske komisije in mojega poročila. Ali bodo pripravljene brzdati nacionalne interese v prid skupnega, evropskega dobra? Ali bodo nasprotovale dejavnosti velikih interesnih skupin in upoštevale varnost in dobro potrošnikov? Kot poslanci Evropskega parlamenta vztrajamo pri tem. Komisar, čestitam vam za energetsko strategijo za naslednjih 10 let.

 
  
MPphoto
 

  Günther Oettinger, član Komisije.(DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, za začetek bi povedal, da sem navdušen nad številom in kakovostjo vaših zamisli, kritičnih pripomb in konstruktivnih prispevkov v zvezi s tem, kar je Komisija predstavila kot osnutek energetske strategije za obdobje od 2011 do 2020. Gospe Kolarski-Bobiński bi se zahvalil za njeno predstavitev in da je na inteligenten način zbrala prispevke kolegov poslancev ter za opredelitev prednostnih nalog, za kar osebno menim, da je pomembno. Z zadovoljstvom bomo vaše poročilo v prihodnjih tednih vključili v naše delo, saj bo naslednjih nekaj tednov v zvezi z energetsko politiko zelo dejavnih. Svet za energijo 3. decembra, ki mu bo sledila edinstvena priložnost za voditelje držav ali vlad, da 4. februarja obravnavajo vprašanje energije, bo zagotovil zagon za naše skupne cilje in evropeizacijo energetske politike. Menim, da je Parlament v tem ključni partner.

Naš izhodiščni položaj bi lahko opisali kot izredno težek. Imamo enotni trg, ki še ni dokončan. Že 12 let je zakon za električno energijo in plin, vendar pa še ni postal resničnost. Imamo več podtrgov in regionalnih mej in storiti moramo vse, da zagotovimo, da se lahko v naslednjih petih letih enotni trg izvaja tudi za industrijo in potrošnike s ciljem večje konkurence in preglednosti.

Drugič, pomanjkanje infrastrukture je očitno. Če pogledate temelje, ki obstajajo na enotnem trgu za druge proizvode, blago in storitve – ceste, železnice, letalske linije, letališča, digitalni svet, vodne poti –, lahko vidite, da smo še vedno daleč od tega, kar potrebujemo v smislu infrastrukture za prenos energije, zlasti plina in električne energije, da bi izpolnili cilje naše evropske energetske politike, in sicer zanesljivost preskrbe z energijo, solidarnost, konkurenco in interese potrošnikov. V naslednjih dveh desetletjih moramo nadoknaditi, kar je bilo v zadnjih dveh desetletjih razvito v primeru cest in železnic ter v zadnjih desetih letih v primeru digitalnega sveta. To ima opraviti s sprejemom s strani ljudi in preglednostjo. Preglednost potrebujemo za dosego večjega sprejema za razvoj infrastrukture za električno energijo in plin, potrebujemo pa tudi ustrezna finančna sredstva, ki jih morajo zagotoviti predvsem potrošniki prek cen energije in ki so, kjer so vpleteni evropski interesi, tudi javna odgovornost evropskega proračuna.

Tretjič, na področju energetske učinkovitosti imamo obsežen neizkoriščen potencial. Vsak, ki je tako kot mi odvisen od uvoza in hoče hkrati doseči napredek v smislu trajnosti, varstva podnebja in varstva okolja, mora nasprotovati izgubam energije in voditi z usmerjenimi energetskimi pobudami, varčevanjem z energijo in povečano energetsko učinkovitostjo v javnem, industrijskem in zasebnem sektorju. Energetska učinkovitost bo zato naslednja točka dnevnega reda pri obeh. Z velikim zanimanjem pričakujem samoiniciativno poročilo Parlamenta, ki je pred zaključkom in na podlagi katerega bo javnosti, vam in Svetu naslednje leto spomladi predstavljena naša strategija za energetsko učinkovitost.

Drug del naše strategije je vprašanje cenovne dostopnosti energije. Belgijsko predsedstvo upravičeno opozarja, da lahko predvsem električna energija povzroči tudi razkol v družbi zaradi dejstva, da postaja energija dražja in zato ni več dostopna za vse. To pomeni, da moramo zanesljivost oskrbe v naši strategiji razširiti, da bo vključevala področje cenovno dostopne energije za industrijo in delovna mesta in zasebna gospodinjstva. Raziskave so drug pomemben vidik. Evropa ne more poskrbeti za vse, vendar pa se lahko evropski proračun v naslednjih nekaj letih in partnerstvo med javnimi organi in industrijo, ki izvaja raziskave, osredotočita na raziskave.

Potem je tu še vprašanje zunanjih odnosov, zunanja razsežnost: gospa Kolarska-Bobińska je našo pozornost že pritegnila k temu. Potrebujemo skupno, usklajeno evropsko strategijo v naši zunanji energetski politiki, kjer gre za pomembne interese Evrope. Še vedno smo največji trg za energijo v smislu porabe in prednjačimo pred Kitajsko in Združenimi državami. Če osredotočimo našo kupno moč in naše strategije za infrastrukturo, bomo imeli moč. Če začne veljati staro reklo „deli in vladaj“, nam bodo drugi lažje nasprotovali. Nočemo, da se to zgodi. S tem v mislih bi se vam zahvalil za vaše raznolike in pametne prispevke ter vaše poročilo. Vodilo me bo pri nadaljnjih prizadevanjih za našo strategijo, ki jo bomo nato predložili Evropskemu svetu.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Pilar del Castillo Vera, v imenu skupine PPE.(ES) Gospod predsednik, komisar, za začetek bi čestitala poročevalki, ki je opravila odlično delo. Njeno poročilo je seveda vsaj tako ambiciozno kot je obsežno, povedati pa moram, da je rezultat težkih in uspešnih pogajanj, zaradi katerih ga je Odbor za industrijo, raziskave in energetiko sprejel praktično soglasno.

V nadaljevanju te teme bi izpostavila nekaj, česar se vsi zavedamo, vendar pa ni nobene škode, če to povem: energetska situacija v Evropi ni ravno optimalna. Nismo samo vse bolj odvisni od uvoza energije iz držav zunaj Evrope, ampak se moramo spopasti tudi z obsežnimi naložbami v našo energetsko infrastrukturo v času, ko Evropa še vedno trpi zaradi posledic krize. Vse to v okviru tega, da nam še ni uspelo uporabiti naše energetske zakonodaje.

Zdaj imamo v tem parlamentarnem obdobju instrument, ki v prejšnjem ni bil na razpolago. Lizbonska pogodba ne opredeljuje samo vrste jasnih ciljev kot so notranji energetski trg, zanesljivost oskrbe, energetska učinkovitost in spodbujanje energetskih omrežij, ampak Evropski uniji zagotavlja tudi pravni okvir in trdno pravno podlago – člen 194 – za ukrepanje na področju energetske politike.

V tem novem okviru, v katerem poteka ta razprava, kolege poslance pozivam, naj podprejo to poročilo, ki predlaga vrsto ukrepov, namenjenih zagotavljanju oskrbe z energijo in celovitemu izvajanju veljavne zakonodaje in programov. Poudarja tudi potrebo po naložbah v raziskave, spodbuja razvoj vseevropskih energetskih omrežij in vzpostavitvi notranjega energetskega trga daje prednost, ki si jo zasluži.

Najlepša hvala, vse pa pozivam, da jutri podprete to poročilo.

 
  
MPphoto
 

  Marita Ulvskog, v imenu skupine S&D.(SV) Gospod predsednik, zahvalila bi se poročevalki gospe Kolarski-Bobiński za njeno odlično in odprto sodelovanje. Zame kot socialno demokratko je bilo pomembno prizadevati si za dosego energetske politike in strategije za oskrbo z energijo, ki ima jasno potrošniško perspektivo in ki zagotavlja tudi preglednost na trgu za trgovanje z energijo in zagotavlja tudi, da ima podnebna kriza posledice za naše odločitve glede našega prehoda na obnovljive, trajnostne in varne energetske vire in energetske sisteme. V zvezi s tem smo prav tako dosegli določen uspeh, zaradi česar sem zelo zadovoljna. Besedilo v zvezi s pravicami potrošnikov je bilo izboljšano in je jasnejše, enako pa tudi besedilo, kot pravi komisar, ki zadeva pravico do nabave energije po razumnih cenah, da si jo bodo gospodinjstva lahko privoščila. Nekaj je treba storiti glede odprave energetske revščine. Jasnejše je tudi besedilo v zvezi z vprašanjem podnebja, čeprav je treba tozadevno še veliko storiti.

Menim tudi, da je pomembno, da se odgovornost držav članic na primer glede mešanice energetskih virov v strategiji jasno navede. Največje razočaranje je, da poročilo ne vključuje kakršnih koli zavezujočih ciljev za varčevanje z energijo in povečanje učinkovitosti – to je sramota. Države članice verjetno ne bodo dosegle cilja 20 %, kar je po naših standardih velik neuspeh, saj je varčevanje z energijo eden izmed najboljših načinov za zmanjšanje naše odvisnosti od uvoza, krepitev naše konkurenčnosti in ustvarjanje delovnih mest. K temu vprašanju se bomo v Parlamentu vrnili v drugačnem okviru in upam, da bomo takrat dobili močno podporo te celotne dvorane in tudi Komisije.

 
  
MPphoto
 

  Jens Rohde, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, za začetek bi se rad zahvalil gospe Kolarski-Bobiński in ji čestital za odlično poročilo, nadaljeval pa bi z zgodbico iz resničnega sveta. Kitajska pred desetimi leti ni proizvedla niti enega mlina na veter; danes ima Kitajska eno izmed desetih vrhunskih svetovnih podjetij za vetrno energijo. Pričakuje, da bo čez dve leti imela dve podjetji med prvimi petimi. Pred desetimi leti ni bilo nič. Danes Kitajska predstavlja 50 % svetovne proizvodnje vetrne energije. Kitajska napreduje, in sicer hitro.

Glede na to moram žal povedati, da je nova energetska strategija Komisije nespodbudna zaradi svojega pomanjkanja ambicij za bolj zeleno prihodnost. Potrebujemo ambiciozno energetsko strategijo za Evropo ne samo v resoluciji COP 16, ki je tako ali tako nihče ne bere. V Evropi moramo izvajati ambiciozne, konkretne politične cilje. Zdi se, da je strategija Sveta in Komisije „ob pravem času lahko postanemo ambiciozni“. Prišel je pravi čas in ne moremo sedeti prekrižanih rok in čakati na kakšen zavezujoč mednarodni sporazum, preden ukrepamo.

Da bi lahko energetska strategija dosegala rezultate v zvezi s podnebjem, rastjo in delovnimi mesti, potrebujemo precej bolj ambiciozen in na trgu temelječ pristop, da bi lahko tržni mehanizem uporabili v svojo korist. Naša naloga je, da ustvarimo gonilo na trgu, da pokažemo pionirjem, kam hočemo iti, da nas lahko popeljejo tja. Zato skupina ALDE poziva EU, naj se premakne k cilju 30-odstotnega zmanjšanja CO2. Trg ogljika, glavni mehanizem za naše zmanjšanje CO2 in zelene naložbe, ne deluje. Preplavljen je s kvotami in cena je prenizka, zato ni spodbud za naložbe v zelene tehnologije. Menimo, da mora EU storiti ta korak zavoljo naše gospodarske rasti, podnebja in oskrbe z energijo. Dajmo, Evropa, dajmo, Komisija; preidimo od besed k dejanjem.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Claude Turmes, v imenu skupine Verts/ALE. – Gospod predsednik, najprej bi se skupaj s svojo skupino zahvalil za delo, ki so ga opravili Lena Kolarska-Bobińska in tudi vsi poročevalci v senci. Verjetno nas ni bilo lahko spraviti skupaj – kot pasti ovce –, vendar vam je uspelo.

Moje prvo sporočilo je „izvajati, izvajati, izvajati“. Ne potrebujemo nove energetske politike. Izvajati moramo podnebni sveženj, tretji sveženj o notranjem trgu in zanesljivost oskrbe z zemeljskim plinom. Nato moramo temu dodati usmerjene politike. Omenili ste energetsko učinkovitost. Ta je ključna, čakamo pa na poročilo gospoda Bendtsena, ki jo bo natančneje obravnavalo.

Drugo sporočilo zadeva notranji trg. Komisar, menim, da ste opravili odlično delo v zvezi z infrastrukturnim svežnjem, vendar pa upam, da ne bo popuščanja, v določenem smislu, glede politike konkurence. V zadnjih petih letih smo dosegli velik napredek v boju proti prevladi na trgu in na to mora biti izrecno osredotočena evropska energetska politika.

V zvezi z obnovljivimi viri energije je naše poročilo precej neposrednejše, vaša strategija EU in energetska strategija 2020 pa sta zelo nejasni. Jens Rohde ima prav. V naslednjih desetih letih bodo obnovljivi viri energije v Evropi predstavljali 70 % vseh naložb v energetiko. Tehnologija za obnovljive vire energije je naš največji izvozni trg izmed vseh energetskih tehnologij. Menim, da oslabitev obnovljivih virov energije v strategiji EU 2020 ne pošilja pravega sporočila. Potrebovali bi posebno poglavje za to, kar bo največja naložba naslednjih desetih let.

V svojem poročilu smo tudi veliko previdnejši glede ponovnega odprtja razprave o nacionalnih oskrbovalnih sistemih in drugih sistemih. Vlade hočejo nacionalne programe podpore in ne smemo zmesti te razprave s ponovnim odprtjem omenjene.

V prihodnosti bosta pomembna plin in tudi nafta. Za vas imam dve konkretni vprašanji. Prvo je, kako si zamišljate trg s plinom v energetskem sektorju v naslednjih desetletjih. Drugič, na svoji tiskovni konferenci ste bili zelo jasni glede vrhunca proizvodnje nafte in tudi tveganja, da bo cena za sodček dosegla 200 USD, torej kako je to povezano s prometno politiko na ravni Komisije?

 
  
MPphoto
 

  Konrad Szymański, v imenu skupine ECR. – (PL) Gospod predsednik, seveda bi se pridružil zahvali poročevalki za njeno zelo dobro sodelovanje pri pripravi tega zelo težkega poročila. Poročilo poudarja vse najpomembnejše izzive, s katerimi se sooča evropska energetska politika. Menim, da mora Unija obravnavati predvsem protitržne klavzule v sporazumih s tretjimi državami. To je ena izmed največjih ovir.

Predvsem Rusija uveljavlja omejitve dostopa do plinovodov in prepoveduje tudi ponovni izvoz, s čimer omejuje lastninske pravice evropskih podjetij v zvezi s plinom, ki je že bil kupljen. To se je zgodilo v primeru poljske pogodbe, ki jo komisar pozna. Namen ruske politike je čim dlje ohraniti monopol nad trgom s plinom. Monopol Gazproma v srednji Evropi se ohranja na škodo skupnega trga, na škodo konkurence in nazadnje na škodo pravic potrošnikov. V takšnih primerih se mora Unija odzvati zelo odločno in ne sme izključiti diplomatskega dejavnika in vloge visoke predstavnice za zunanjo politiko. Drugače bo naš odziv enostavno neuravnotežen.

Diplomacija Unije mora na splošno nameniti večjo pozornost vprašanjem v zvezi s surovinami. To je tema, katere pomembnost narašča in je velik izziv za naše službe ob upoštevanju pristojnosti na področju trgovinske politike EU. V svoji energetski politiki moramo vsekakor popolnoma podpreti moderne tehnologije, infrastrukturo za utekočinjen zemeljski plin, geotermalno energijo in plin iz skrilavca. Dokler ne zagotovimo zanesljivosti in raznolikosti oskrbe s plinom, si ne moremo dovoliti, da bi nenadoma opustili premog. V nasprotnem primeru bomo samo povečali svojo odvisnost od plina, zlasti v srednji Evropi, kjer premog še vedno igra izredno pomembno vlogo.

Še zadnja zadeva: menim, da je treba omeniti določen institucionalni problem. Vse zadeve, o katerih je v svojem poročilu govorila gospa Kolarska-Bobińska, so bile deležne zelo neustrezne pozornosti v sporočilu Evropske komisije, ki je bilo očitno sestavljeno, ne da bi upoštevalo stališče Parlamenta. To je zelo nesrečno naključje – ta postopek se je precej izjalovil. Menim, da tako ne bi smeli ravnati.

 
  
MPphoto
 

  Niki Tzavela, v imenu skupine EFD.(EL) Gospod predsednik, gospe Kolarski-Bobiński bi čestitala za odlično in zelo težko delo. Ker smo tu slišali veliko ambicioznih ciljev – in spoštovani prijatelj gospod Turmes je večkrat omenil uporabo –, menim, da moramo vsi čestitati Komisiji za nedavno sporočilo o vprašanjih energetske strategije, ki ga je objavila novembra. To je prva realistična strategija, ki smo ji priča. Komisija izrecno in jasno omenja težave; težave opredeli in navede, katere so te težave in kje je za nas meja za izvajanje ciljev, ki smo jih zastavili.

Komisar, ker ste nam predložili realistično energetsko strategijo, kar resnično pozdravljam, bi predlagala praktično in realistično rešitev za Južni tok. Imamo dva majhna plinovoda: ITGI in TAP. Sta pripravljena, sta dovolj hitra. Lahko se premaknete naprej. Nabucco je velik in je zato zapleteno ter bo morda prišlo do zamud. Nadaljujte torej z obema majhnima plinovodoma.

 
  
MPphoto
 

  Dimitar Stoyanov (NI).(BG) Gospod predsednik, izrazil bi svojo podporo poročilu, ki je bilo pripravljeno, zlasti njegovemu zadnjemu delu, ki poziva, naj interesi državljanov prevladajo nad političnimi argumenti.

Razlog za to je zelo enostaven primer. Trenutno se razvija dva pomembna projekta: Južni tok in Nabucco. Nekatere radikalne politične frakcije v Bolgariji pravijo, da sta ta dva projekta medsebojno nezdružljiva. Gre skoraj za to, da se odločimo bodisi za Južni tok bodisi za Nabucco. Menim, da je konkurenca med tema dvema projektoma edini možni način, da zagotovimo zanesljivo, poceni energijo za evropske državljane.

Druga izredno pomembna zadeva, ki se je nikakor ne sme spregledati, je jedrska energija in njen razvoj v zvezi s politizacijo tega vprašanja. Razlog, da sem načel to temo, je, da je bila odločitev o ustavitvi reaktorjev v elektrarni Kozloduj v Bolgariji politična. Namesto da bi z njimi ustvarjale milijarde evrov, izmed katerih bi lahko nekatere celo vključili v proračun EU, morajo države članice zdaj plačati odškodnino zaradi politične odločitve o ustavitvi reaktorjev.

Poleg tega smo nedavno opazili histerijo v zvezi z vprašanjem jedrskih elektrarn. Pozval bi vas, da se s sprejetjem nepristranskih ukrepov zoperstavimo tem aktivističnim organizacijam, da bi se soočili z vprašanjem; predvsem zato, ker ne zagotavljajo alternativne možnosti. Pravzaprav je jedrska energija možnost, ki lahko prav tako zagotovi zanesljivo, poceni energijo.

 
  
MPphoto
 

  Herbert Reul (PPE).(DE) Gospod predsednik, gospod Oettinger, gospe in gospodje, tudi sam bi se rad zahvalil gospe Kolarski-Bobiński za njeno zelo konstruktivno in intenzivno delo. S tem, ko se zahvaljujem, podpiram tudi poročilo v nasprotju z nekaterimi kolegi poslanci, ki hvalijo poročilo, vendar bodo jutri poskušali z nekaterimi ključnimi predlogi sprememb v nekatere njegove dele vnesti radikalne spremembe. Zato bi se rad posvetil zahtevi, ki je bila večkrat izražena, in sicer da moramo biti bolj ambiciozni. Nisem prepričan, ali je to, kar je bilo navedeno v zvezi s tem, ambiciozno ali pretirano.

Gospe Kolarski-Bobiński sem zelo hvaležen, da je predstavila realistično politiko, saj se ta zahteva v času gospodarske in finančne krize. Ni nam treba razviti novih sanj, ampak moramo predložiti nekaj, kar nam bo omogočilo čez eno, dve, tri ali štiri leta pokazati, da nam je uspelo.

Zelo sem ji hvaležen, da je omenila pomembnost mešanice energetskih virov in odgovornost držav članic, ki se bodo nato same odločile, kaj hočejo. Ne bomo vztrajali pri tem, da obstaja samo ena perspektiva, in sicer obnovljivi viri energije. Perspektiva vključuje obnovljive vire energije, premog, nafto, plin in jedrsko energijo ter tudi jedrsko fuzijo. Zelo bi bil zadovoljen, če bi dejansko obdržali vse, kar je napisala gospa Kolarska-Bobińska in je prejelo podporo velike večine.

Posvetila se je vprašanju finančne odgovornosti, potrebi po razvoju in vzpostavitvi infrastrukture in ne samo zahtevi po tem in pričakovanju, da bo denar od nekod prišel. Poudarila je tudi odgovornost podjetij.

To nas pripelje do enotnega trga. V zvezi s tem nam ni treba pozivati k novemu svežnju in novi zakonodaji. Namesto tega moramo zahtevati izvajanje in pregled in biti realistični, da bi standarde, ki smo jih vzpostavili, prenesli tudi v prakso. Nenazadnje ne moremo samo dodati novih stvari in biti na koncu presenečeni, ko bodo cene energije tako visoke, da jih državljani ne bodo mogli več plačati. Ali je ambiciozno ali neodgovorno samo lotevati se novih stvari, povečati stroške in se nato pritoževati zaradi energetske revščine med državljani?

Včasih se razprava v zvezi z njo osredotoča samo na industrijo, vendar pa bo energetska revščina v naslednjih nekaj mesecih in letih močno prizadela državljane. Želim si, da bi v nekaterih razpravah na začetku razmislili, kakšen bo končni rezultat.

 
  
MPphoto
 

  Teresa Riera Madurell (S&D).(ES) Gospod predsednik, komisar, najprej čestitam gospe Kolarski-Bobiński in tudi poročevalki v senci iz moje skupine gospe Ulvskog ter drugim poročevalcem za njihovo odlično delo.

Glede na njegovo strateško naravo je to obsežno poročilo, ki se natančno spopada z različnimi vidiki energetske politike EU ter oblikuje strategijo na podlagi precejšnje količine zakonodaje, ki smo jo sprejeli v zadnjih letih. V kratkem času, ki ga imam na razpolago, bi poudarila dva zelo pomembna vidika tega poročila: povezave in obdavčenje.

Zdaj moramo zelo nujno odločno izvajati zakonodajne in finančne mehanizme, ki so nam na razpolago, da bi v ustreznem časovnem okviru okrepili šibke povezave v vseevropskih energetskih omrežjih, kar je zelo pomembno.

Glede obdavčenja menim, da učinkovitost, varčevanje z energijo in obnovljivi viri energije, da bi bili razviti do tržne ravni, potrebujejo ne samo posebne davčne ukrepe, ampak tudi davčne spodbude v obliki ustreznih olajšav ali izvzetij.

 
  
MPphoto
 

  Lena Ek (ALDE). – Gospod predsednik, imamo velike probleme z energetskim trgom in omrežji v Evropi, da ne omenjam, da proizvodnja energije temelji predvsem na fosilnih gorivih. Če nekdo reče izvajanje, izvajanje, izvajanje, bi sama rekla osredotočanje, osredotočanje, osredotočanje, in navedla nekaj primerov.

Še vedno nam primanjkuje 50 % financiranja za Načrt SET. Pogajanja o proračunu gredo v povsem drugo smer kot energetska strategija. Hudičevo – oprostite, nočem, da me odstranijo iz dvorane – se moramo boriti za evropski načrt za oživitev gospodarstva, energetsko učinkovitost in alternativna goriva, pri raziskavah pa imamo enak problem.

Isti teden, ko razpravljamo o strategiji, ki je, priznam, delno dobra, komisar, glasujemo o poročilu o subvencioniranju premoga, ki pravi, da Španija subvencionira premog na nekonkurenčnem trgu s premogom v višini 50 000 EUR na delovno mesto, medtem ko znaša povprečje 17 000 EUR na delovno mesto. Kako smo lahko konkurenčni in sodobni, če sprejemamo takšne odločitve? To spodkopava celotno strategijo.

 
  
MPphoto
 

  Jaroslav Paška (EFD). (SK) Gospod predsednik, izkušnje iz prejšnjih let, ko sta prekinitev oskrbe s plinom iz Ukrajine in obsežni izpadi električnega toka v številnih državah EU pokazali, da naš energetski sistem nima rezerv, potrebnih za obvladovanje kriznih situacij, nam dajejo vedeti, da bo katera koli rešitev zahtevala obsežne naložbe. Zato bomo morali, ko se bomo odločali o potrebnih spremembah, ravnati usklajeno in previdno, da bi iz vloženih sredstev potegnili kar največjo korist.

Predloženo poročilo se odziva na takšno stanje zadev na zelo celovit način in upošteva skorajda vsa vprašanja, ki jih bomo morali obravnavati, da bi rešili naše probleme z energijo. To vključuje vse od zakonodajne podlage in porazdelitve pristojnosti do trgovinskih pravil, posodobitve omrežja in financiranja.

Tako kot zagotavljanje zanesljivosti preskrbe z energijo in podpore raziskavam in razvoju ni bila pozabljena niti potreba po večji energetski učinkovitosti in uporabi obnovljivih virov energije. S svojim celovitim in uravnoteženim pristopom je to poročilo po mojem mnenju dobro izhodišče za nadaljnje delo v zvezi z izboljšanjem evropskega energetskega sistema.

 
  
MPphoto
 

  Bendt Bendtsen (PPE).(DA) Gospod predsednik, najprej bi se zahvalil poročevalki za izvrstno delo in dobro uravnoteženo poročilo. Ni dvoma, da obstaja hitro naraščajoča potreba po novi energetski strategiji za Evropo, prav tako pa o tem ne dvomijo evropska podjetja. Postajamo vse bolj odvisni od plina iz Rusije in nafte iz Bližnjega vzhoda. Energetska strategija je postala del evropske zunanje in varnostne politike ter tudi vprašanje varnosti oskrbe. Naše odločitve v Evropi so ključne za našo konkurenčnost. Obstaja potreba po obsežnih naložbah v prihodnosti, ki nam bodo omogočile vzpostaviti popoln in povezan notranji trg, vendar pa obstaja tudi potreba po obsežnih naložbah v energetsko učinkovitost. Varčevanje z denarjem je pomembno. Energetska učinkovitost je tudi najcenejši način za zmanjšanje emisij CO2.

Zahvalil bi se komisarju Oettingerju za njegove današnje pripombe v zvezi z energetsko učinkovitostjo. Glede energetske učinkovitosti – ne glede na to, ali so cilji zavezujoči ali ne – sem zadovoljen s sporočilom Komisije, ki navaja veliko število področij, na katerih lahko storimo več. Odprt sem tudi za to, da dobi Komisija večje pristojnosti za zavrnitev nacionalnih akcijskih načrtov, če niso primerni za dosego našega cilja 20 % do leta 2020.

Poleg tega Združene države in Kitajska obsežno vlagajo v področja, ki bodo povečala energetsko učinkovitost. Vsi se povsem zavedamo, da se bo cena energije v prihodnosti dvignila, Evropa pa trenutno trpi zaradi pomanjkanja konkurenčnosti v globalnem svetu. S premišljenimi naložbami v energetsko učinkovitost, infrastrukturo, pametna omrežja in tako dalje moramo zato našim podjetjem dati priložnost, da dosežejo večjo konkurenčnost. Dodatna korist bodo nova delovna mesta in inovativna podjetja v Evropi, ki trenutno izgublja tisoče delovnih mest.

 
  
MPphoto
 

  Ivari Padar (S&D).(ET) Gospod predsednik, čestitam poročevalki in kolegom za to uspešno poročilo. Vzpostavitev vseevropskega energetskega trga je v interesu vseh Evropejcev. Vendar pa smo z odprtjem energetskih trgov spregledali vprašanje preglednosti in celovitosti trga.

Zaskrbljen sem zaradi dejstva, da med tem, ko gredo na stotine milijard evrov vredni električna energija, plin in kvote emisij CO2 na trgu iz rok v roke, obstaja jasna nadzorna in zakonodajna vrzel. Zato pozdravljam pobudo Evropske komisije za zapolnitev vrzeli. Upam, da bo sporočilo Komisije, ki bo sprejeto v kratkem, osredotočeno na varstvo potrošnikov in bo opredelilo jasen vseevropski regulativni okvir, ki vzpostavlja enotna pravila in opredelitve, da bi se izognili trgovanju z notranjimi informacijami in manipulaciji trga ter povečali likvidnost trga.

Menim, da mora Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev, regulator energetskega trga Evropske unije, ki jo je vzpostavil tretji sveženj o notranjem trgu, izvajati nadzor trgovanja z električno energijo, plinom in trgovanja z emisijami, in predlagam, da se nadzor teh treh trgov prenese pod okrilje enotnega regulatorja v državah članicah.

 
  
MPphoto
 

  Fiona Hall (ALDE). – Gospod predsednik, vesela sem, da energetska strategija Komisije do leta 2020 omenja nenehen pregled v zvezi z vplivom spremembe posredne rabe tal. Ključnega pomena je, da Komisija izpolni svojo obveznost in do konca leta predloži predlog o tem, da bi pomirila razširjeno zaskrbljenost javnosti, da nekatera biogoriva, ki so trenutno na trgu, ne povzročajo neto zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, in tudi zaradi industrije, ki razvija inovativne postopke, katerih dodana vrednost si zasluži priznanje.

Glede vprašanja energetske gotovosti bi Komisijo pozvala tudi, naj ponovno razmisli o svojih pripombah o uskladitvi nacionalnih programov podpore za obnovljive vire energije. Vsekakor sem za ukrepanje na evropski ravni, če ima dodano vrednost, vendar pa so države članice šele nedavno izdale nacionalne akcijske načrte za energijo iz obnovljivih virov in si jih prizadevajo izvajati; to bi bila pretirana uskladitev.

 
  
MPphoto
 

  Maria Da Graça Carvalho (PPE).(PT) Gospod predsednik, komisar, za začetek bi čestitala poročevalki za odlično delo v zvezi s tem poročilom. Energetski sektor je gonilna sila gospodarske rasti. Evropa ima od leta 2008 strategijo za energijo in boj proti podnebnim spremembam. Izvajanje te strategije je ključnega pomena, vendar pa nam Lizbonska pogodba omogoča iti še dlje in odpira pot k vzpostavitvi prave energetske skupnosti znotraj Evrope.

Poglobiti moramo notranji energetski trg, zgraditi in vzpostaviti povezave med omrežji, zagotoviti energetsko solidarnost in potrošnika postaviti v središče naše pozornosti. Obstaja potreba po povečanju javnega financiranja in razvoju orodij in programov za spodbujanje energetske učinkovitosti. Znanstvene raziskave in tehnologija imajo pri doseganju teh ciljev ključno vlogo.

Glede na to pozdravljam uvedbo različnih evropskih industrijskih pobud v skladu z evropskim strateškim načrtom za energetsko tehnologijo in pozivam Komisijo, da ostale ukrepe v tem načrtu uveljavi v praksi. Osmi okvirni program mora raziskavam in razvoju inovativnih tehnologij prav tako dati prednost na področju energije. Zato je ključnega pomena, da obstaja ustrezno financiranje za podporo čistih in trajnostnih tehnologij. To je edini način, da bomo sposobni ohraniti konkurenčnost naše industrije, spodbujati gospodarsko rast in ustvarjati delovna mesta.

 
  
MPphoto
 

  Kathleen Van Brempt (S&D).(NL) Gospod predsednik, beseda, ki smo jo danes največkrat slišali tu, je „strategija“; in to upravičeno. Zato pozdravljamo strategijo Komisije. Kljub temu se nam zdi nekoliko razočarljiva, komisar, ker dobra strategija vključuje izvedbo temeljite ocene – ocene težav s preskrbo in predvsem ekoloških problemov in tudi socialnih problemov –, na podlagi te ocene pa določimo prednostne naloge. Velik pomen pripisujem pojmu „prednostna naloga“, saj to pomeni razvrstitev zadev glede na pomembnost. Energetska učinkovitost je na vrhu te razvrstitve. To ste omenili, toda zakaj je, če se nam zdi energetska učinkovitost tako pomembna, tako težko opredeliti cilje, ki jih hočemo doseči v naših državah članicah? To je ključnega pomena. Vemo, da to deluje in je način, da pridemo tja, kamor moramo. Zato bi komisarja pozvala, naj sprejme to prednostno nalogo in jo tudi resnično predstavi v svojih pripravah na pomemben vrh v februarju.

 
  
MPphoto
 

  Romana Jordan Cizelj (PPE).(SL) Spoštovani gospod komisar, danes se opredeljujemo do razvoja energetike do leta 2020, vendar je to mnogo prekratko obdobje. Postopki za umeščanje energetskih objektov v prostor trajajo več let. Tudi gradnja omrežij ter elektrarn terja svoj čas. Življenjska doba takih objektov je več desetletij. Zato investitorji potrebujejo dokaj stabilne politične smernice za mnogo daljše obdobje. Če želimo uresničiti cilje na področju podnebnih sprememb in cilje trajnostne energetike, moramo oblikovati politični okvir mnogo bolj v prihodnost. Potrebujemo strateški dokument razvoja energetike vsaj do leta 2050.

Jedrska energija je vedno bolj navzoča kot eden izmed virov energije v prihodnosti in zato želim sedaj poudariti tri naloge, ki jih vidim, da nas čakajo na evropskem nivoju v zvezi s tem. Prva naloga: z zakonodajnimi ukrepi moramo poskrbeti za varno razgradnjo jedrskih elektrarn ter odlaganje radioaktivnih odpadkov v skladu z načelom onesnaževalec plača.

Drugič, z učinkovitimi in transparentnimi postopki moramo zagotoviti gradnjo novih elektrarn v skladu z najvišjimi možnimi varnostnimi standardi. To lahko storimo z uvedbo minimalnih standardov za odobritev in potrditev zasnov novih jedrskih elektrarn. Še več, razmisliti moramo o licenciranju novih tipov jedrskih elektrarn na evropskem nivoju. Tako bi lahko izkoristili sinergijo znanja ter pomagali državam, ki jedrsko energijo šele uvajajo, in državam z objektivno manjšimi upravnimi organi.

In tretjič, v procese odločanja na jedrskem področju moramo vnesti več demokratičnosti. Jedrska energija je le eden od mnogih možnih virov energije, zato morajo biti postopki odločanja takšni, kot so za premog, obnovljive vire, plin in nafto. Evropski parlament mora dobiti pristojnosti soodločanja. Ni treba odpirati pogodbe Euratom, ampak lahko to naredimo z medinstitucionalnim dogovorom.

 
  
MPphoto
 

  Adam Gierek (S&D).(PL) Gospod predsednik, energija predstavlja približno 40 % proizvodnih stroškov, medtem ko znaša delovna sila zgolj 15 %, vendar pa pridobivanje surovin za proizvodnjo energije samo zahteva energijo. Zato bo konkurenčnost gospodarstva odvisna od energije. Dogma v zvezi z učinkom svetovnega podnebja in spodbujanje tega, kar se imenuje „brezogljično“ gospodarstvo, je nesmisel. Obtičati v zavezujočih ciljih glede ogljika je primer predlogov, ki so socialno in gospodarsko neodgovorni, tako kot tehnologija CCS, ki je bila vsiljena termoelektrarnam na premog – toda zakaj ne na druga goriva? Zakaj ni gonilna sila napredka učinkovitost?

Opozoriti moram na socialno nezadovoljstvo v zvezi s povzročanjem energetske revščine. V novih državah članicah predstavlja energija približno 40 % družinskih izdatkov. Opozoriti moram tudi na izgubo varnosti preskrbe z energijo zaradi zakonodaje, ki je bila uveljavljena, in predvsem podnebnega in energetskega svežnja. Še nekaj – zakaj se ne morejo države članice same odločiti, kako bodo zmanjšale svoje emisije CO2, tako kot se odločajo o svoji mešanici energetskih virov?

 
  
MPphoto
 

  Lambert van Nistelrooij (PPE).(NL) Gospod predsednik, nova Lizbonska pogodba je energijo naredila za skupno odgovornost EU in držav članic. Drugi energetski sveženj, ki pravzaprav predstavlja temelj te strategije, si jasno zasluži dodatke, in poročilo v zvezi s tem zagotavlja dobro analizo. Vendar pa se morajo pridružiti države članice in njihove zasebne in javne stranke. Operativni programi med državami članicami in znotraj njih postajajo vse pomembnejši. Določenih je bilo dovolj odstotnih ciljev za podnebje in tudi energijo. Ni potrebe po dodatnih zavezujočih ciljih. Kot je že bilo povedano, je izvajanje tisto, ki šteje in zaradi katerega se nam bodo pridružili državljani – potrošniki. Morda je tudi tako, da mora Komisija izboljšati svojo oceno nacionalnih programov in da morajo biti od tega odvisna naša sredstva, po možnosti evroobveznice. Med besedami in dejanji je še vedno vrzel. Prva izmed dveh osrednjih točk je energetska učinkovitost: odlična priložnost. To prispeva h konkurenčnosti naših podjetij in tudi k zaposlovanju – v sektorju napeljav in gradbenem sektorju. Poglejte tudi svojo državo: kot posledica je bilo v Nemčiji ustvarjenih deset tisoče delovnih mest. Druga osrednja točka je – da, omenili ste jo – infrastruktura, ki povezuje države, in infrastruktura znotraj držav ter pametna omrežja. Tu so potrebne evroobveznice. Za komisarja imam vprašanje: bo decembra dosežen napredek glede teh evroobveznic? Govorimo o novih sredstvih – potrebujemo denar – in rad bi, da nam poveste, ali boste resnično na te načine zbirali denar? Ukrepanje: to je tisto, kar je potrebno.

 
  
MPphoto
 

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D).(RO) Gospod predsednik, energetska strategija Evropske unije se mora osredotočiti na energetsko učinkovitost, zmanjšanje porabe primarne energije in energetsko revščino ter tudi na spodbujanje energije iz obnovljivih virov in zanesljivost preskrbe Unije z energijo. Vendar pa je vsekakor nujno, da je energetska strategija Unije povezana tudi z industrijsko politiko, prometno politiko, politiko raziskav in inovacij in tudi politiko za boj proti podnebnim spremembam.

Komisijo in države članice pozivamo, naj razvijejo finančne in davčne instrumente, potrebne za energetsko učinkovitost, zlasti v gradbenem sektorju, ter naj energetski učinkovitosti in pametni energetski infrastrukturi namenita prednost v prihodnjem večletnem finančnem okviru.

Unija mora večji pomen pripisovati vzhodnemu partnerstvu, zlasti regiji Črnega morja, ki ima poseben geopolitični pomen za varnost preskrbe z energijo in raznovrstnost poti za oskrbo Unije z energijo.

Komisijo in države članice pozivamo tudi, naj nadaljujejo s projektom evropskega južnega plinskega koridorja, zlasti projektom Nabucco, ki bi lahko znatno povečal varnost oskrbe z energijo.

 
  
MPphoto
 

  Alajos Mészáros (PPE).(HU) Gospod predsednik, gospa Kolarska-Bobińska in tudi komisar Oettinger si zaslužita pohvalo za to delo, ki je vsekakor pomemben prispevek. Zaradi Lizbonske pogodbe bo energetska strategija Evropske unije zgrajena na štirih novih stebrih: enotni energetski trg, zanesljivost oskrbe, energetska učinkovitost in medsebojna povezanost evropskih energetskih omrežij.

Pri oblikovanju naše nove strategije ne smemo pozabiti na nekatere izzive. Medtem ko se naše zaloge fosilnih goriv postopno zmanjšujejo, lahko povečamo razpoložljive zaloge z novimi nahajališči surovin ter raziskavami in prizadevanji za razvoj. Odvisnost Evrope od energije se povečuje sorazmerno z večanjem njenega prebivalstva. Do leta 2030 bo Evropa morala zagotoviti 65 % svojega uvoza energije iz virov zunaj EU. Za dobavo zemeljskega plina lahko ta številka doseže 80 %. Naš cilj mora biti nadaljnja raznovrstnost transportnih poti in virov pridobivanja. Tudi prenova elektrarn, ki trenutno delujejo, je lahko ključnega pomena.

Ne zadostuje, da za razgradnjo zastarelih elektrarn namenimo precejšnja sredstva – moramo jih tudi vzdrževati. Države članice morajo izvesti splošni pregled svojega stališča do jedrske energije. Nadaljevati moramo s svojimi prizadevanji na področju razvoja jedrske energije, drugače ne bomo mogli izpolniti naših ciljev v zvezi s podnebnimi spremembami. Priporočam previdnost na tem področju, da bi zagotovili, da naši ambiciozni načrti ne bodo predstavljali grožnje za našo industrijsko in gospodarsko konkurenčnost. V tem smislu imamo pred seboj uravnoteženo poročilo, ki vključuje zaveze, ki jih realno lahko izpolnimo, zaradi česar poročilo odločno podpiram.

 
  
MPphoto
 

  Mario Pirillo (S&D).(IT) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, zagotavljanje trajnostne, varne in dostopne energije predstavlja enega izmed najpomembnejših izzivov za Evropo v naslednjih letih.

Cilji politike Evropske unije zahtevajo vrsto ukrepov, česar ni mogoče prezreti. Popolna uresničitev notranjega energetskega trga je cilj, ki ga je mogoče doseči samo, če bodo veljavno zakonodajo v zvezi z energetskim svežnjem izvajale vse države članice.

Menim, da se ne smemo izogibati naložbam v sodobno in inteligentno infrastrukturo, zlasti v raziskave in uporabo obnovljive energije, da bi v celoti izpolnili cilje strategije. Prav te naložbe predstavljajo ne samo najbolj ekonomsko koristno rešitev za zmanjšanje energetske odvisnosti EU, ampak bodo prispevale tudi k boju proti podnebnim spremembam.

 
  
  

PREDSEDSTVO: STAVROS LAMBRINIDIS
podpredsednik

 
  
MPphoto
 

  Hannes Swoboda (S&D).(DE) Gospod predsednik, iskreno bi se zahvalil poročevalki in poročevalcem v senci ter tudi vam, gospod Oettinger, saj je to, kar ste predstavili v zadnjih nekaj dneh in tednih ključno za razvoj Evropske unije. Vendar pa tako kot gospa Van Brempt, gospod Turmes in drugi menim, da moramo iti še korak naprej, saj je – če smem tako reči – smiselna, okolju prijazna energetska politika skorajda raketa za zeleno rast in zelena delovna mesta.

O tem smo s predsednikom Komisije ponovno razpravljali včeraj. Žal je bilo danes o tem zelo malo povedanega. Kljub temu moramo storiti te dodatne korake. Seveda so številne zadeve, vključene energetsko politiko, usmerjeno k okolju, še vedno dražje. Toda če upoštevamo okoljske koristi in kaj za evropsko industrijo pomeni vodilna vloga, potem vidimo, da je tudi zelo pomembno za delovna mesta.

Gospod Reul ima prav: potrebujemo številne energetske vire. Morda ne vseh – glede tega se naša mnenja razlikujejo v številnih točkah. Vendar pa moramo poznati smer, v katero gredo energetska učinkovitost, varčevanje z energijo in obnovljivi viri energije. To so gonila evropskega gospodarstva, usmerjenega v prihodnost.

 
  
MPphoto
 

  Petru Constantin Luhan (PPE).(RO) Gospod predsednik, vprašanje energije je pomembna prednostna naloga, s katero ne smemo več odlašati. Pomembno je, da prihodnji akcijski načrt za obdobje 2011–2020 znatno prispeva h krepitvi skupne politike Evropske unije.

Potrebno je tesno sodelovanje, zlasti na področju energetske infrastrukture, in tudi ustrezno financiranje EU. Menim, da se moramo razen na pridobitev javnega financiranja in financiranja EU bolj osredotočiti na zasebni sektor in naložbe iz njega, da bi razvili strateško infrastrukturo EU, ki bo vključevala razširitev in vključitev vseh lokalnih, regionalnih in evropskih energetskih trgov.

Menim, da je dober način za dosego tega spodbujanje javno-zasebnih partnerstev z zagotavljanjem potrebne politične in upravne podpore, določene stopnje financiranja in nekaterih javnih jamstev. To nam bo pomagalo uspešno pridobiti financiranje, ki je tako ključno za prihodnost vsake energetske politike.

 
  
MPphoto
 

  Arturs Krišjānis Kariņš (PPE).(LV) Gospod predsednik, komisar, danes bi na kratko spregovoril o blaginji naših državljanov in o otokih. Običajno so misli o otokih prijetne, radi odpotujemo nanje – sonce, toplota. Izoliranost južnih otokov celo koristi blaginji otočanov, ker privablja turiste, toda ko gre za energijo, je izoliranost ali status otoka posebno škodljiv za prebivalstvo. Prav tega ne potrebujemo. Zakaj? Izoliranost na področju energije pomeni običajno prevlado nekega monopola na tem trgu, za ljudi pa to pomeni nezanesljivo preskrbo in tudi visoke cene. To poročilo vključuje rešitev. Infrastruktura, infrastruktura, infrastruktura. Zgradimo medsebojne povezave v Evropski uniji, da bi povezali vse nas in da bi lahko naši državljani uživali dostojne cene in zanesljivost preskrbe. Hvala.

 
  
MPphoto
 

  Francesco De Angelis (S&D).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, izrazil bi svoje priznanje tej resoluciji, ki je odlično delo s štirih vidikov.

Prvič, ponovno trdi, da sta energetska učinkovitost in varčevanje z energijo gospodarsko koristni prednostni nalogi za zmanjšanje energetske odvisnosti Evrope in boj proti podnebnim spremembam. Drugič, poudarja inteligentno infrastrukturo. Tretjič, poziva nas, naj v celoti izvajamo veljavno evropsko zakonodajo. Četrtič, prizadeva si za energetsko politiko s trdno in dosledno mednarodno razsežnostjo.

Nazadnje bi poudaril pomen varnosti oskrbe in naložb v raziskave, razvoj in inovacije za čim boljšo zaščito interesov potrošnikov, podjetij in državljanov.

 
  
MPphoto
 

  Zigmantas Balčytis (S&D).(LT) Gospod predsednik, resnično menim, da vse države članice Evropske unije zdaj doživljajo največji glavobol zaradi energije, najprej pa bi se rad iskreno zahvalil poročevalki in poročevalcem v senci, da smo imeli praktično vsi izmed nas, predstavniki vseh držav članic, priložnost podati svoje predloge, in zaradi nekaterih pametnih kompromisov je nastal zelo dober dokument. Menim tudi, da ni tako pomembno imeti ambiciozne načrte, kot je pomembno imeti dejanske načrte, to je dejanske infrastrukture, medsebojne povezave, dejanske priložnosti za ljudi, da izberejo dobavitelja energije, od katerega bodo kupovali energijo, in seveda dejansko tržno ceno. Menim, da bomo dosegli veliko, če nam to uspe. Mislim, da moramo v prihodnosti imeti boljši nadzor nad željami in interesi držav članic, ker je treba te interese uskladiti, če vzpostavljamo skupni energetski trg. Komisar, zahvalil bi se vam tudi za to, da ste se takoj odzvali na podpis določenih sporazumov, in hvaležen sem, da je načelo solidarnosti globoko zakoreninjeno na ravni EU.

 
  
MPphoto
 

  Sonia Alfano (ALDE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, pozorno sem prebrala poročilo in ga v celoti podpiram. Vendar pa so me nekoliko zmedle različne navedbe o prihodnosti premoga v evropski strategiji, predvsem v odstavku 52, v katerem se Komisijo poziva, naj pripravi pravne predpise, ki bodo omogočali gradnjo termoelektrarn na premog.

Pred nekaj leti se je v Združenih državah začelo politično gibanje in gibanje državljanov, ki je dejansko vodilo k nekakšnemu moratoriju gradnje termoelektrarn na premog. Tako kot emisije CO2, je tudi ta odločitev utemeljena na problemu ravnanja s pepelom, ki vsebuje številne strupene snovi. Zato vsekakor ne podpiram zagovarjanja termoelektrarn na premog in poudarjam, da je tako imenovani „čisti premog“ v številnih primerih bolj slogan kot resničnost.

Prav tako sem slišala, da so številni kolegi poslanci goreče zagovarjali jedrsko energijo v smislu stroškov in tudi varnosti. Žal vsak, ki to reče, kaže, da ne ve, o čem govori. Alternative obstajajo, so obnovljive, so pristne, Evropska unija pa mora začrtati svojo pot v prihodnjem desetletju v tej smeri.

 
  
MPphoto
 

  Oreste Rossi (EFD).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, to poročilo ponuja nekatere zelo zanimive točke in pazljivo analizira metode in časovne okvire, pri čemer izhaja iz osnovnega koncepta, da mora Evropa pripraviti skupno energetsko politiko.

Ko sem govoril na Evropskem forumu za energijo, ki ga je organiziral predsednik Buzek, med predstavniki 27 držav članic EU in Evropskega parlamenta, sem izrazil pozitivno mnenje o skupnem energetskem načrtu, ki bi omogočil enake pogoje za dostop do energije zasebnikom in podjetjem in s tem odpravil včasih opazne razlike v ceni, do katerih prihaja zdaj.

Žal mi je, da so bile zdaj v tako dobro poročilo vključena sklicevanja na odgovornost Evropske unije v boju proti podnebnim spremembam. S to temo so povezani določeni dokumenti in zdi se mi odveč, da še naprej dodajamo sklice nanje, da bi ugodili določenim okoljskim skrajnežem.

Kar zadeva nas, lahko do drugega obdobja obveznosti po Kjotskem protokolu pride samo v svetovnem okviru in vključuje vsa glavna gospodarstva s pravno zavezujočim sporazumom.

 
  
MPphoto
 

  Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė (PPE).(LT) Gospod predsednik, čestitala bi poročevalki in se zahvalila komisarju, ki s tako dobro voljo obravnava energetsko strategijo in politiko. Imamo ambiciozne cilje zmanjšati proces podnebnih sprememb. Kar zadeva varstvo okolja, je lahko energija partner, vendar pa je lahko tudi sovražnik. V Evropski uniji smo odvisni od fosilnih goriv, ki se uporabljajo za pridobivanje energije. Z izčrpavanjem virov EU smo vse bolj odvisni od tretjih držav, zato ni pomembno samo razviti obnovljivo energijo, ampak tudi vlagati v raziskave za povečanje energetske učinkovitosti. Na predhodnem delnem zasedanju smo razpravljali o razporeditvi dodatnega denarja za energijo v skladu z evropskim načrtom za oživitev gospodarstva. Morda bi bilo primerno tudi razporediti denar iz drugih finančnih mehanizmov Evropske unije, namenjenih za splošno energetsko učinkovitost. Obnovljiva energija je za nas pomembna ne samo zaradi podnebnih sprememb, ampak tudi zaradi varnosti preskrbe. Dvostranski sporazumi nekaterih držav članic, ki izvajajo projekte kot je Severni tok, vzbujajo nezaupanje ne samo glede okoljskih vprašanj, ampak tudi glede načela solidarnosti, zato mora biti to področje pregledno.

 
  
MPphoto
 

  Elena Băsescu (PPE).(RO) Gospod predsednik, po mojem mnenju je potencial obnovljive energije EU eden izmed ključnih elementov poročila. Zato bi spomnila, da bo regija Dobrogea na jugovzhodu Romunije čez nekaj let postala največji park vetrne energije v Evropi. Gradnja 522 turbin bo končana leta 2011. To bo regiji Dobrogea omogočilo zagotoviti 50 % nacionalne porabe energije.

Infrastruktura je drug ključni element za učinkovit energetski trg. EU mora izbrati med tistimi projekti, ki dokazujejo svojo učinkovitost in gospodarsko donosnost. Povezava AGRI, ki je eden izmed glavnih prispevkov Romunije k razvoju energetske infrastrukture, povzroča majhne stroške in ponuja alternativo.

Raznolikost virov oskrbe z energijo je nujna tudi v naftnem sektorju. Naftovod P8 je dober primer tega. Romunija in Srbija sta nedavno nadaljevali s študijami izvedljivosti za gradnjo prvega dela naftovoda med Constanzo in Pančevom.

 
  
MPphoto
 

  Ioan Enciu (S&D).(RO) Gospod predsednik, raznolikost virov, nova energetska infrastruktura in povečanje deleža obnovljivih virov energije so pomembni za energetsko prihodnost Evropske unije. Hkrati ne smemo prenehati uporabljati starih virov energije, ki jih je zagotovo mogoče izboljšati z uporabo inovativnih tehnologij v skladu z možnostmi in potrebami vsake države članice.

Vendar pa je zame in državljane, ki jih predstavljam, pri tem najpomembnejši dejavnik, da moramo obdržati dostopno ceno za vse potrošnike ter tudi ohraniti in celo ustvariti nova delovna mesta na tem področju.

Ne smemo končati v situaciji, v kateri bo na evropskem energetskem trgu na razpolago presežek energije, ker je zaradi visokih cen nihče ne bo kupil.

 
  
MPphoto
 

  Kyriakos Mavronikolas (S&D).(EL) Gospod predsednik, mislil sem, da je po uveljavitvi Lizbonske pogodbe samoumevno, da bo Evropski parlament lahko veliko bolj prispeval k energetski politiki.

Strinjam se z vsem, kar je povedala poročevalka, in bi poudaril dejstvo, da je dandanes energetska politika neposredno in posredno veliko bolj povezana z zunanjo politiko držav članic na splošno in tudi same Unije. Strinjam se, da danes obstaja potreba po nujnih delih, infrastrukturnih delih, in da potrebujemo tudi predpise o tem, kako izvajati sporazume.

Danes pozivamo k jasnim pogodbam, preglednosti in posebno sklicevanje na obnovljive vire energije. Toda kar vidimo pred seboj, komisar, je potreba po skupnem energetskem trgu. To bi pomagalo predvsem majhnim otoškim državam Unije, tako da bi lahko na enem velikem trgu pregledno obravnavali pomembno vprašanje energije.

 
  
MPphoto
 

  Nick Griffin (NI). – Gospod predsednik, komisarju bi povedal, da se poročilo o novi energetski strategiji ne zmeni za nekaj zelo očitnega: vrhunec naftne proizvodnje. Vendar pa se je Komisija vsaj prebudila spričo te velike in neposredne grožnje. V trenutku, ko priznamo vrhunec naftne proizvodnje, večina tega dobronamernega poročila žal postane gorivo sežigalnice.

Ogromne energetske vrzeli, ki se odpira, ne more zapolniti obnovljiva energija ali ogljik iz skrilavca Mikija Miške. Premog, jedrska fuzija – in dolgoročno jedrska fuzija in cepitev – sta edina dovolj pogosta energetska vira, ki nas bosta rešila, ko se bo končalo obdobje nafte.

Komisar, zdaj ko smo to sprevideli, se lahko veselimo novega, resnega pristopa k energiji? Znebiti se moramo vsega nesmisla o omrežjih za vetrno energijo in globalnem segrevanju in se osredotočiti na prave znanstvene rešitve krize vrhunca naftne proizvodnje.

 
  
MPphoto
 

  Günther Oettinger, član Komisije.(DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, tu začenjamo razpravo in če povzamem točke, na katere so se osredotočali vaši govori, imamo v Evropski uniji, državah članicah in tudi v Parlamentu veliko mešanico energetskih virov. Slišal sem vse od 100-odstotno obnovljivih energij pa vse do jedrske fuzije, jedrske energije in premoga. To pomeni, da bo zanimivo vprašanje: se bomo dogovorili o dolgoročni strategiji? Bomo v Evropi dosegli soglasje? Če bomo, kakšno bo to soglasje?

Trenutno si prizadevamo za strategijo, ki združuje tri cilje, in sicer 20 % obnovljive energije, 20-odstotno zmanjšanje CO2 in 20-odstotno povečanje učinkovitosti. To je strategija za novo desetletje. Res je, da potrebujemo dolgoročno strategijo. Načrt, ki vam ga bomo naslednjo pomlad predstavili v grobem osnutku, jo bo zagotovil. S tem načrtom nameravamo naslednje leto z vami in državami članicami obravnavati naslednjih 40 let in predložiti napovedi zahtev po energiji, mešanice energetskih virov, okoljskih ciljev in zanesljivosti preskrbe za naslednja štiri desetletja. To ni lahka naloga. Predstavljajte si, da smo v letu 1970, pred naftno krizo, pred padcem berlinskega zidu in s samo nekaj državami članicami in da bi morali uporabiti strokovno znanje, da bi osvetlili leto 2010 in trenutne energetske razmere. Naše ocene bi bile popolnoma napačne. Ali vemo, kakšne tehnične zmogljivosti se bodo pojavile v naslednjih 40 letih? Kakšne nove politične interese bodo imele države članice? Kljub temu sem za to, da poskusimo pripraviti načrt do leta 2050.

Zatem je bilo načeto vprašanje, zakaj potrebujemo zavezujoče cilje zmanjšanja CO2 in zakaj tega ne morejo storiti države članice. Povsem enostavno zato, ker je bilo tako odločeno. Strinjam se z 20 % CO2 in 30 %, če najdemo druge partnerje po vsem svetu. To je sklep Parlamenta, katerega poslanci ste, in Sveta, jaz pa ga izvajam. Če hočete kaj drugega, mi povejte. Menim, da države članice, če ne bi bilo zavezujočih ciljev, ciljev enostavno ne bi izpolnjevale. Če opustimo zavezujoče cilje, bodo države članice storile manj ali pa sploh nič, zlasti v težkih gospodarskih časih.

Omenjena je bila energetska učinkovitost. V naši strategiji pripravljamo samo naslove. Podrobnosti o izvajanju v praksi in instrumentih, ukrepih in finančnem koridorju bodo sledili spomladi, ko bomo morali predstaviti strategijo za energetsko učinkovitost, o kateri trenutno razpravljate.

Načeta so bila vprašanja o notranjem trgu. Prosim, zaupajte gospodu Almunii in meni. Zagotovila bova popolno skladnost z drugim in tretjim svežnjem o notranjem trgu, obravnavala bova postopke za ugotavljanje kršitev pogodbe in storila vse, kar lahko, da bi zagotovila, da bosta v naslednjih petih letih plin in električna energija dobila notranji trg s konkurenco in preglednostjo. V zadnjih nekaj tednih smo svetovali državam članicam – poljski vladi v zadevi Jamal, bolgarski vladi v zadevi Južni tok in v zvezi z oskrbo Bolgarije s plinom. Države članice dejansko niso vedno pripravljene ali v položaju zagotoviti skladnost s pravili notranjega trga v svojih dvostranskih sporazumih. Kjer se prosi za naš nasvet, ga zagotovimo, vendar pa je potrebna tudi udeležba držav članic. Obstajajo tudi velike države članice, v katerih notranji trg ne deluje. Ena država ni daleč odtod in morda je celo država, v kateri se zdaj nahajamo. Zato bi poslance iz Francije vprašal: ste pripravljeni sodelovati z mano, da vzpostavimo notranji trg v Franciji in drugih državah? Pri tem potrebujem vašo podporo – ne na nacionalni, ampak na evropski ravni.

V zvezi z južnim koridorjem bo odločitev glede Nabucca, TAP ali ITGI po mojem mnenju sprejeta v prvi četrtini naslednjega leta. Vendar pa plinska infrastruktura od nas zahteva, da razpravljamo o vprašanju, koliko plina bomo v naslednjih desetletjih potrebovali za ogrevanje in pretvorbo električne energije? Trenutno poraba znaša 500 milijard kubičnih metrov letno. Bo znašala manj ali več? Tudi to bo obravnavano v načrtu do leta 2050.

Gospod Rohde je omenil primer Kitajske. Po mojem mnenju je Kitajsko vedno dobro uporabiti za primerjavo, vendar pa po možnosti ne kot primer, ki ga je treba posnemati. Prav imate, da je bilo na Kitajskem veliko naložb v vetrno energijo. To je res, vendar pa ste pozabili omeniti dejstvo, da Kitajska trenutno kupuje svetovni premog in veliko več vlaga vanj. Lani je Kitajska v obnovljive vire energije vložila več kot Nemčija, to je res. Kljub temu delež obnovljive energije, proizvedene na Kitajskem, upada, ker se precej več vlaga v jedrsko energijo in premog. Poleg tega Kitajska omenja jedrsko energijo kot obliko obnovljive energije. S tem se ne strinjam. Zaradi tega je primerjava s Kitajsko pomembna, vendar pa bi resno odsvetoval, da se Kitajsko daje za zgled, ki mu moramo slediti pri naših evropskih prizadevanjih.

Še enkrat se vam zahvaljujem. Potrebujem vas tudi, ko gre za evropski proračun. Pozivalo se je, da je treba storiti več in zagotoviti več sredstev za raziskave in infrastrukturo. Strinjam se s tem. Vzamem vsak evro, ki mi ga daste, toda o proračunu odločata Svet in Parlament. Na podlagi naših dobrih izkušenj z načrtom SET, s financiranjem energetskih raziskav in načrtom za oživitev gospodarstva sem prepričan, da bomo pripravili dober predlog za infrastrukturo in da ga boste podprli, tako da bo v naslednjem desetletju zagotovljeno zadostno evropsko financiranje z dodano vrednostjo za ustrezne evropske ukrepe na področju infrastrukture in raziskav. Ob upoštevanju tega imamo zagotovo zadostne možnosti za konstruktivno sodelovanje.

 
  
MPphoto
 

  Lena Kolarska-Bobińska, poročevalka.(PL) Gospod predsednik, kot je mogoče videti so teme razprav in izražena mnenja v Evropskem parlamentu zelo raznoliki in različni. Zato je to poročilo rezultat kompromisa, ki smo si ga prizadevali doseči. Menim, da je poročilo zelo dobro, ker smo dosegli soglasje.

Zahvalila bi se poročevalkam in poročevalcem v senci – gospe Ulvskog, gospodu Rohdeju, gospodu Turmesu, gospodu Szymańskemu in drugim – za dejstvo, da smo na tako prijeten način dosegli to soglasje. Zahvalila bi se tudi gospe Castillo Vera za njeno sodelovanje, pomoč in podporo, gospe Toth iz skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) za njeno pomoč, gospodu Hillmanu in tudi komisarju in osebju Komisije, ki so odgovorili na moja številna vprašanja in se odzvali glede mojih različnih zamisli.

V Bruslju danes poteka boj med zagovorniki zamisli o medvladnosti in tistimi, ki hočejo delovati v skladu z zamislijo o solidarnosti. Evropski parlament in Komisija se soočata z nujnostjo, da zagotovita, da solidarnost na prihodnjih zasedanjih Evropskega sveta prevlada nad posameznimi nacionalnimi interesi. Dosegli smo določeno soglasje. Imamo strategijo, ki jo moramo, kot je dejal gospod Turmes, spričo tega izvajati, izvajati in še enkrat izvajati ter se zaščititi pred različnimi posameznimi interesi.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri, v četrtek, 25. novembra, ob 12.00.

Pisne izjave (člen 149 poslovnika)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Menim, da je ta nova energetska strategija nujna za pripravo konkurenčne, trajnostne in varne strategije. V času, ko je Evropa vse bolj odvisna od uvoza energije, se mi zdi bistveno, da z osredotočanjem na inovacije in tehnologijo še naprej igra svojo prevladujočo vodilno vlogo v energetskih zadevah. Da bo naša energetska strategija postala bolj trajnostna, bo potrebno nenehno osredotočanje na energijo iz obnovljivih virov z uvedbo večje konkurenčnosti v sektorju, da bi lahko učinkovito izvajali notranji trg za energijo. To bo zmanjšalo stroške in povečalo konkurenčnost gospodarstva, prav tako pa bo ustvarjalo bogastvo in delovna mesta, ki so pomembna za zdravo uravnoteženost trgovine. Prihajam iz najbolj oddaljene regije, katere stopnja energetske samozadostnosti je trenutno okoli 27 % in hoče doseči 75 % do leta 2010. Azori so si zastavili bolj ambiciozne specifične cilje kot EU, rezultati pa so že priznani na evropski ravni, zlasti v zvezi z geotermalno energijo, in doseženi z ambiciozno energetsko politiko partnerstev med regijami in najboljšimi nacionalnimi in mednarodnimi raziskovalnimi centri. Unija mora preučiti te primere in povečati svojo podporo na področju raziskav, inovacij in razvoja projektov.

 
  
MPphoto
 
 

  George Sabin Cutaş (S&D), v pisni obliki.(RO) Čas je, da spregovorimo o pravi evropski energetski strategiji. V izvajanju energetske zakonodaje EU so trenutno vrzeli. Določbe Lizbonske pogodbe Evropski uniji zagotavljajo trden pravni okvir za razvoj učinkovitega enotnega notranjega trga, ki bo zagotavljal varnost oskrbe, trajnost, medsebojno povezanost omrežij in solidarnost. V tem okviru nove države članice, ki so precej bolj ranljive za zunanje prekinitve njihove energetske oskrbe, potrebujejo podporo Evropske unije, da bi se spopadle s temi izzivi.

Poleg tega bi vas pozval k temu, da se možnost subvencioniranja premogovnikov s strani držav članic ohrani vsaj do leta 2018. V kapitalističnem svetu je pojem „nekonkurenčen“ sopomenka za družbeno nadlogo. Upoštevati moramo človeški dejavnik in razmisliti o neželenih družbenogospodarskih posledicah zaprtja premogovnikov, ki zagotavljajo pomemben vir delovnih mest, preden premogovnik označimo za nekonkurenčen.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) To poročilo si prizadeva prispevati k novemu energetskemu akcijskemu načrtu v okviru strategije Evropa 2020. Načeloma se lahko novi načrt izkaže za pomembno pobudo, če bodo upoštevane napake in pomanjkljivosti predhodnih načrtov. Nesmiselno je vztrajati pri istem pristopu in predlogih, zaradi katerih zaostajamo.

Strateške pomanjkljivosti evropske energetske politike, ki jih je treba upoštevati, vključujejo naslednje točke.

Energetska politika je bila umeščena kot dodatek k „okoljski“ politiki, katere končni cilj je odpreti nova področja finančnim špekulacijam s tem, da dovoljenja za emisije toplogrednih plinov postanejo donosna. Vendar pa si vprašanje energije zasluži prilagojen pristop, utemeljen na izboljšanju določenih kazalnikov kot je energetska intenzivnost ali energetski primanjkljaj.

Na področju energije se domneva tudi, da bo z izvajanjem delovanja trgov, na katerih delujejo zasebni vlagatelji, čudežno rešeno vse. Izdani so bili že trije zaporedni zakonodajni svežnji, javna sredstva so bila porabljena, še vedno pa nimamo konkurenčnih trgov, naložb v infrastrukturo ali dostopnejše energije za potrošnike. To predstavlja neuspeh z vseh vidikov navedenih ciljev.

Argument, da bi biogoriva prinesla samo okoljske koristi in evropskim državam zagotovila velik razvoj kmetijstva in industrije, ni vzdržal.

 
  
MPphoto
 
 

  András Gyürk (PPE), v pisni obliki. – (HU) Veseli me, da je v Evropi vse večja zavezanost uresničitvi enotnega energetskega trga. To dobro kaže dejstvo, da poročilo gospe Kolarske-Bobińske in tudi najnovejša energetska strategija in infrastrukturne prednostne naloge Evropske komisije pozivajo k strukturnim spremembam. Končno začenjamo dojemati, da izreden uspeh zahteva precejšnje naložbe, konkretne akcijske načrte in odpravo upravnih obremenitev. To je edina možnost za vse države članice, da dosežejo glavne cilje Lizbonske pogodbe: enotni trg, varnost oskrbe, energetsko učinkovitost in razširitev obnovljivih virov energije.

Po mojem mnenju je bistven korak naprej, da prej omenjeni dokumenti prizadevanja za energetski razvoj v srednji in vzhodni Evropi obravnavajo kot nujno prednostno nalogo. Lani je plinska kriza zahodnim državam jasno pokazala, da so države članice v naši regiji močno odvisne od samo enega vira plina in da enotni trg tu ne deluje. Evropa se je zavedla, da dostop do alternativnih virov plina, vzpostavitev plinskega koridorja sever-jug in odprava izoliranih trgov povečujejo varnost regionalne oskrbe in hkrati pomenijo pomemben korak k dosegi enotnega trga.

Hkrati krepitev električnih omrežij in regionalna medsebojna povezanost naftovodov povečujeta tudi prožnost naše regije. Vendar pa se raven zavezanosti ne more ustaviti samo pri vzpostavitvi strategije. Prepričan sem, da bodo kmalu uvedene strukturne spremembe, ki podpirajo uspešno vzpostavitev enotnega trga, in da bomo dosegli hiter in pregleden postopek izdajanja dovoljenj, ustvarili regionalne spodbude in zagotovili dostop do novih instrumentov financiranja.

 
  
MPphoto
 
 

  Tunne Kelam (PPE) , v pisni obliki. – Po številnih dramatičnih izkušnjah z oskrbo z energijo je postalo jasno, da je energija ključni dejavnik varnosti EU. Očitna je potreba po dolgoročni strateški viziji o energiji. Cilj nove predlagane energetske strategije je izpolniti to potrebo. Evropa potrebuje predvsem skladen in usklajen notranji energetski trg, ki mora vključevati različna energetska omrežja in jih medsebojno povezati. To je absolutna prednostna naloga za stabilnost in varnost EU. Danes še vedno obstajajo izolirane regije EU, ki so skoraj povsem odvisne od zunanje oskrbe z energijo. V primeru uvoženega plina to velja za tri baltske države članice. Odvisne so od ruskega izvoza plina, ki ga Moskva uporablja kot orodje svoje zunanje politike. Posledica je, da baltske države, ki so neposredne sosede Rusije, za isti ruski plin plačujejo 30 % več kot Nemčija. Cilj nove strategije za Baltsko morje mora biti razvoj integriranega omrežja okoli Baltskega morja. Podpiram dodelitev večjega deleža proračuna za skupno energetsko politiko. Za razvoj sodobnih in učinkovitih energetskih infrastruktur bodo potrebne prednostne naložbe. Povečanje energetske učinkovitosti pomeni večje naložbe v raziskave in razvoj ter nove energetske tehnologije.

 
  
MPphoto
 
 

  Marian-Jean Marinescu (PPE), v pisni obliki.(RO) Predlagana energetska strategija mora dolgoročno spodbujati raznoliko kombinacijo virov energije, vključno z obnovljivimi viri energije in tudi jedrsko energijo. Vendar pa ta strategija ne bo izvedljiva, dokler ne bo okrepljeno prenosno omrežje, da bo lahko podprlo povezovanje trgov in razvoj trajnostne proizvodnje energije v velikem obsegu.

Poleg tega je izrednega pomena utrditev medsebojnih povezav in povezav s tretjimi državami. Distribucijska omrežja je treba nujno razširiti in posodobiti, da bi lahko povezali vse pogostejšo distribuirano proizvodnjo. Samoumevno je, da povezovanje trgov zahteva tudi boljšo uporabo obstoječega operativnega omrežja na podlagi čezmejnega usklajevanja tržne strukture in razvoja skupnih evropskih modelov za upravljanje medsebojnih povezav. Nenazadnje je še en ključno pomemben dejavnik vzpostavitev „pametnega“ omrežja EU, ki lahko upravlja, distribuira in meri v realnem času vse različne modele proizvodnje in porabe, da se zagotovi varno, učinkovito delovanje prihodnjega sistema za električno energijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE), v pisni obliki.(RO) Pozdravil bi to poročilo, zlasti omembe razvoja potenciala sektorja energije iz biomase. Potencial tega sektorja v Evropi ni izkoriščen. Pomemben dejavnik v tem okviru je, da se nekatere države članice soočajo s položajem, ko so velika območja kmetijskih površin vsako leto neobdelana. Te zapuščene površine bi se lahko prav tako uporabilo z vidika obnovljivih virov energije. Razmere v Romuniji, ki so mi najbolj znane, so jasen primer tega: približno 3 milijoni hektarjev površin ostajajo neizkoriščeni, medtem ko je izguba električne energije na tem območju približno 187 teravatov na uro. Menim, da je treba to vprašanje preučiti med razpravami o prihodnosti skupne kmetijske politike. Zahteva Komisiji, naj predlaga politični okvir in podpre nadaljnje spodbujanje uporabe trajnostnih biogoriv druge generacije v Evropi, je pravočasna in upam, da jo bo EU sprejela.

 
  
MPphoto
 
 

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. – (PL) Pridobivanje energije je eden izmed najpomembnejših izzivov, s katerimi se danes sooča svet. Že dolgo časa nazaj je Evropska unija podprla politiko pridobivanja energije z uporabo tehnologij, ki zagotavljajo nizke emisije CO2. Prepoznanje te zamisli kot strateškega cilja s strani poročevalke ni presenečenje in ima mojo popolno podporo. Drugi strateški cilj – zagotoviti zanesljivost oskrbe z energijo za vse države članice – ima prav tako mojo popolno podporo. Poročevalka ta cilj povezuje z vzpostavitvijo gospodarstva z nizkimi emisijami. Ta zadeva je posebno pomembna za Poljsko. Ni skrivnost, da je varnost preskrbe Poljske utemeljena na premogu. Zato je, da bi uspešno dosegli ta cilj, ključnega pomena močna finančna podpora EU. Poljska – in mnoge druge države članice – priznava potrebo po vzpostavitvi gospodarstva z nizkimi emisijami, vendar pa tega cilja ne more doseči brez pomoči Evrope. Nazadnje bi rad izrazil svoje zadovoljstvo, da je poročevalka prepoznala potrebo po zagotovitvi energije državljanom po dostopnih cenah kot enega izmed strateških ciljev nove energetske strategije za Evropo. S podporo trem glavnim strateškim ciljem nove energetske strategije za Evropo bi rad odločno podprl predlog resolucije o poti k novi energetski strategiji za Evropo 2011–2020.

 
  
MPphoto
 
 

  Indrek Tarand (Verts/ALE), v pisni obliki.(SV) Zelo sem zadovoljen, da imamo danes v Evropskem parlamentu ponovno priložnost aktivno razpravljati o vprašanjih v zvezi z varnostjo preskrbe z energijo. Ne razumite napačno – to vprašanje je prav tako občutljivo kot vprašanje plina. V zadnjih letih je EU kot celota povečala svojo odvisnost od oskrbe z energijo iz določenih tretjih držav. Tveganje na trgu ni povezano samo z gospodarskim vidikom, ampak tudi s pomanjkanjem demokratičnih pravic in človekovih pravic in sodelovanjem podjetij, ki nimajo dobrih poslovnih konceptov. Žal moramo priznati, da se o poročilu gospe Kolarske-Bobińske, ki je odlično delo, razpravlja in glasuje nekoliko prepozno. Evropska komisija je že 10. novembra objavila svojo energetsko strategijo za Evropo 2011–2020, zato je verjetno prepozno, da bi lahko vplivalo nanjo. Toda bolje pozno kot nikoli. Zato bom današnjim mnenjem dodal dejstvo, da se je Francija odločila Rusiji prodati bojno ladjo vrste Mistral. Domnevamo, da iskreno obžaluje svojo odločitev.

 
  
MPphoto
 
 

  Zbigniew Ziobro (ECR), v pisni obliki.(PL) V predloženem predlogu resolucije še vedno nista izrecno omenjeni dve pomembni zadevi. Prva je finančna podpora iz proračuna Evropske unije pri iskanju alternativnih virov energije kot je plin iz skrilavca. Uporaba plina iz skrilavca je zdaj ZDA omogočila zagotoviti svojo neodvisnost v smislu oskrbe z energijo. Znanstveniki in geologi poročajo, da se tudi za Evropsko unijo kaže podobna možnost energetske avtonomije. Menim, da je pomembno spremeniti tozadevno politiko Unije, da bi podprla iskanje in uporabo plina iz skrilavca. Pomembno je tudi zagotoviti finančno podporo institucijam, ki so vključene v razvoj tehnologije za pridobivanje in prenos plina iz skrilavca – vključno z uporabo CO2 v postopku lomljenja skrilavca. Druga zadeva je odsotnost izrecne navedbe posebnih naložb v projekte prenosa goriva. To je še en dokument, ki nima nobene povezave s strategijo. Evropski parlament mora končno določiti energetske projekte, ki so pomembni za njegovo varnost, in načine, na katere bodo financirani. Kljub podanim izjavam v vzhodnem partnerstvu in programih sinergije Črnega morja se gradnjo plinovoda Nabucco, ki bo povezal nahajališča v Aziji z uporabniki v Evropi, še vedno odlaga. Strategija tudi ne omenja možnosti uporabe nahajališč v Afriki in na Arktiki. Zadnja zadeva, ki ni bila vključena, je odsotnost jasne razlage pojma „zanesljiva oskrba EU z energijo“. Kaj dejansko pomeni? Naj bi zajemal Unijo kot celoto ali na stanje zanesljivosti oskrbe individualnih držav članic, ki danes sestavljajo Evropsko unijo?

 

14. Priprave na konferenco o podnebnih spremembah v Cancunu (29. november–10. december) (razprava)
Video posnetki govorov
MPphoto
 

  Predsednik. – Naslednja točka sta izjavi Sveta in Komisije o pripravah na konferenco o podnebnih spremembah v Cancunu (29. november–10. december).

 
  
MPphoto
 

  Joke Schauvliege, predsedujoča Svetu.(NL) Gospod predsednik, spoštovani poslanci, po konferenci v Københavnu se je Evropska unija kar hitro odločila, da bo v prihodnosti nadaljevala s postopnim in pragmatičnim pristopom. Ni se več mogoče osredotočati na pristop „vse ali nič“. Postopoma je treba sestaviti gradnike za okvir po letu 2012. Zavedamo se, da pogajanja o oblikovanju velikopoteznega režima za boj proti podnebnim spremembam po letu 2012 zelo počasi napredujejo. Udeleženci imajo zelo različne poglede, kar je bilo očitno pred kratkim med zadnjim krogom uradnih pogajanj v Tianjinu, kjer je bil dosežen zelo omejen napredek.

Spoštovani poslanci, glede na to sta Svet za okolje in Evropski svet dokončno izoblikovala stališče Evropske unije za konferenco v Cancunu. Stališča drugih institucij in seveda tudi vaš predlog resolucije so bili upoštevani v postopku. Ugotovljeno je že bilo, da Cancun ne bo dal pravno zavezujočega okvira za obdobje po letu 2012. Ker vsebina svežnja ukrepov za Cancun še ni jasna, Evropska unija v svojem stališču, ki bo evropskim pogajalcem nudil tudi potrebno prožnost, predlaga različne elemente. V vsakem primeru je jasno, da mora biti sveženj ukrepov za Cancun uravnotežen, kar pomeni, da mora vsebovati elemente, ki so ugodni tako za države v razvoju kot razvite države. Kaj so torej glavni elementi stališča EU?

Predvsem je treba doseči uravnotežen rezultat; pogajalske pravice je treba uskladiti v smislu Kjotskega protokola in Konvencije na eni strani ter znotraj samih okvirov na drugi strani.

Drugič, Kjotski protokol določa pogoje za drugo obdobje obveznosti.

Tretjič, obstajajo osnutki ključnih sestavnih delov balijskega akcijskega načrta, namreč skupna vizija, blaženje, prilagajanje, tehnologije in financiranje. EU še vedno meni, da je en sam pravno zavezujoč instrument najboljši način, da se izoblikuje okvir za obdobje po letu 2012. Ker je lansko leto to stališče povzročilo precej nesporazumov in ker je to zelo pomembno za mednarodna pogajanja, namerava EU zavzeti prožno stališče: prožno, kar zadeva drugo obdobje obveznosti, vendar pod pogojem, da so izpolnjeni nekateri pogoji. Kateri so ti pogoji? V ta okvir za obdobje po letu 2012 morajo biti vključena vsa glavna gospodarstva. Okvir mora biti velikopotezen in učinkovit, zagotovljena mora biti okoljska celovitost in doseči je treba napredek pri preoblikovanju sedanjih tržnih mehanizmov in uvedbi novih. Poleg tega morajo razvite države dokazati, da zares izpolnjujejo svoje finančne obveznosti, zlasti glede financiranja za hiter začetek. Evropska unija in njene države članice so predstavile prvo poglobljeno, pregledno poročilo o izvajanju teh finančnih obveznosti in bodo v letu 2010 prispevale 2,2 milijardi EUR. Upam, da bo to poročilo pripomoglo k ponovni vzpostavitvi zaupanja med udeleženimi stranmi.

Po mnenju belgijskega predsedstva so potrebni oprijemljivi, posebni ukrepi, da se izpolnijo pričakovanja udeleženih strani ter zagotovi zaupanje v večstranski proces v okviru Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC). Po najboljših močeh si bomo prizadevali, da bomo prispevali k izpolnitvi ciljev Evropske unije. Pri tem bomo računali tudi na vas, kot vedno, spoštovani poslanci, da boste pomagali širiti in seveda krepiti to sporočilo.

 
  
MPphoto
 

  Connie Hedegaard, članica Komisije. – Gospod predsednik, seveda se zelo strinjam s tem, kar smo ravnokar slišali od belgijskega predsedstva. Veselim se tudi sodelovanja z vami v Cancunu. Zelo jasno je, da pravno zavezujoči dogovor, na katerega je bila EU pripravljena lansko leto in na katerega smo še vedno pripravljeni, žal ne bo izid Cancuna – ne zaradi nas, temveč zato, ker drugi niso pripravljeni nanj. Res smo na poti k svežnju, ki je uravnotežen, mislim pa, da je tudi tehten in velikopotezen.

Dejansko smo bili to pomlad februarja/marca prvi, ki smo predstavili zamisel postopnega pristopa, da bi oblikovali københavnski dogovor in zagotovili zagon, ki se zdaj nadaljuje v Cancunu. Sicer se strinjamo, da moramo to prinesti domov iz Cancuna – uravnotežen sveženj –, a preprosto je reči, da bi bilo to pogodu vsem udeleženim stranem, težje pa se je dogovoriti o tem, kaj to pomeni.

Kaj je tehten uravnotežen sveženj? Z evropskega stališča bi rekla, da je jasno, da bomo vztrajali pri tem, da se utrdijo zaveze glede blažitve, vzpostavi okrepljen sistem spremljanja, poročanja in preverjanja ter spodbujajo trgi ogljika. Seveda moramo sprejeti tudi odločitve o REDD+, prilagajanju, tehnologiji, financah in krepitvi zmogljivosti. Sveženj, ki je po našem mnenju uravnotežen, bo moral odražati vse te elemente.

Ena stvar, ki bi jo rada poudarila, je, da moramo mi, Evropska unija, ostati jasni glede naših pogojev za drugo obdobje obveznosti po Kjotskem protokolu. Te pogoje moramo uporabiti, da dvignemo raven ambicij in druge pripravimo k dejanjem. Pogoji, ki se nanašajo na drugo obdobje obveznosti, so zelo pomembni za okoljsko celovitost in ambicijo prihodnjega podnebnega režima. Sama EU v okviru drugega obdobja obveznosti ni niti zadostna niti verodostojna. Zato se moramo držati naših pogojev, da izkoristimo pozitivne odzive naših partnerjev kot vzvod. Moram reči, da se mi zdi očitno – tudi iz dogodkov pred konferenco pogodbenic –, da dobivajo naše trditve v zvezi s tem vse večjo veljavo.

Osnutek resolucije, ki je pred nami, obravnava vsa področja, ki sem jih ravnokar omenila. Komisija toplo pozdravlja usmeritev, ki jo nudi Parlament, čeprav je ni mogoče upoštevati v celoti.

Če navedem le en primer: nekateri izmed vas ste predlagali, da postavimo drug cilj in ne cilj 2 °C. Naša glavna prednostna naloga v Cancunu bo preprečiti ponovno odprtje københavnskega dogovora in nazadovanje glede na že doseženo.

Ob tej priložnosti bi rada tudi poudarila, da mora EU izpolniti naše zaveze glede hitrega začetka iz Københavna. Danes vam lahko odkrito povem: skoraj smo že tam. Toda od držav članic potrebujemo še 200 milijonov EUR, da bomo točno tam, kjer smo v Københavnu obljubili, da bomo. Kolikor vem, vam je jasna razlika med tem, da lahko v Cancunu v imenu Evropske unije rečemo: „uspelo nam je“ ali pa: „skoraj nam je uspelo“. Res mislim, da bi morali v dneh, ki so še preostali do Cancuna, poskusiti izpolniti vse, kar smo obljubili v Københavnu.


Nisem omenila ciljev: ne zato, ker niso pomembni, saj vsekakor so, in letos bi EU kot lansko leto rekla, da smo še vedno pripravljeni iti do 30 %, pod pogojem, da to storijo tudi ostali. To se ni spremenilo. Mislim, da se o ciljih zdaj ne razpravlja toliko, ker mnoge druge udeležene strani niso tako pripravljene – iz vam znanih razlogov – razpravljati o ciljih v Cancunu. Mislim, da je pomembno, da se zaveze iz københavnskega dogovora umestijo v uradno besedilo. Na tej podlagi lahko izboljšamo zadeve.

Vendar moram reči tudi, da ne glede na to, kakšen bo izid Cancuna, mislim, da je za nas ključno, da po Cancunu nadaljujemo z inteligentno podnebno politiko z velikopoteznimi cilji, obenem pa se ukvarjamo z energetskimi izzivi, o čemer ste ravnokar razpravljali. Lahko stremimo k inovacijam in ustvarjanju delovnih mest in lahko določimo velikopotezne cilje.

Moja zadnja točka je, da si prizadevamo zagotoviti izvajanje Lizbonske pogodbe – kar je očitno –, in lahko vam zagotovim, da bomo obveščali delegacijo Parlamenta na vseh stopnjah napredka pogajanj. Seveda bodo potekali vsakodnevni informativni sestanki z delegacijo Parlamenta in poskusili bomo zelo tesno sodelovati.

Močno pozdravljamo podporo, ki je razvidna iz predloga resolucije, da se zagotovi enoglasnost EU. Mislim, da je to eden od glavnih izzivov v Cancunu: ne glede na to, kdo govori v imenu Evropske unije, so lahko naši partnerji zunaj Evrope prepričani, da bodo slišali enake prednostne naloge in enaka sporočila. To je način, da se našim prednostnim nalogam kar najbolj prisluhne.

 
  
MPphoto
 

  Karl-Heinz Florenz, v imenu skupine PPE.(DE) Gospod predsednik, gospa Schauvliege, komisarka, če se bomo kar koli naučili iz Københavna, kjer ste bili seveda vi, komisarka, predsednica, potem se moramo naučiti, da mora Evropska unija govoriti v en glas na takšnih prihodnjih konferencah. Naše mnenje se tu lahko razlikuje v eni ali dveh točkah, toda če tam kot Evropejci ne govorimo enotno, ne bomo videti verodostojni, in če nismo verodostojni, nam drugi ne bodo sledili. In zakaj bi nam? Zato je prav, da se številke, ki smo jih določili s kanclerko Merkel, v osnovi ohranijo in da predstavljajo osnovo za ta pogajanja. Strinjam se z vami, da zdaj ne bi smeli resno dvomiti o velikopoteznih ciljih 2 °C in razmišljati o znatno nižji številki, saj bo zato mnogo težje doseči te cilje, ljudje pa se nas bodo izogibali.

Zelo me skrbi, da postavljamo na kocko našo intelektualno lastnino. Naša industrija vlaga denar in človeške vire v razvoj. Če zdaj znižamo ograjo okrog te intelektualne lastnine in pustimo v njej zdajšnje luknje, bomo izgubili dragocene elemente, namreč našo intelektualno lastnino. Sam povsem podpiram prenos tehnologije, toda našim podjetjem se mora zdeti smiselno vlagati vanjo, zato intelektualna lastnina ne sme zvodeneti.

Kar zadeve zaveze, se nagibam tudi k temu, da bi od naših partnerjev po vsem svetu zahtevali resne zaveze. Slednje pa morajo biti verodostojne in izvedljive za te države, sicer bodo povzročile ravno nasprotno od želenega, z drugimi besedami, oddaljili se bodo od nas. Zato je pomembno, da se v Cancunu predstavimo na verodostojen način. Glavne odločitve bodo nato sprejete kasneje v Johannesburgu, vendar moramo pripraviti podlago v Cancunu. Po poklicu sem kmet. Če tla niso ustrezno pripravljena, ne bo žetve. Osredotočimo se na pripravo dobrih tal.

 
  
MPphoto
 

  Marita Ulvskog, v imenu skupine S&D.(SV) Gospod predsednik, pred vrhom v Københavnu smo imeli zelo visoka pričakovanja. Izid ni bil tako dober. Tisti dan, ko smo zapustili København, je močno snežilo in v sejnih sobah je bilo izjemno hladno. Ohladilo se ni samo v Københavnu, temveč celotna razprava o okolju. Lahko bi rekli, da je podnebje zdaj na nižjem mestu v politični agendi kot pred Københavnom. To je obžalovanja vredno, toda dejstvo je, da je naše delo zagotoviti, da vrh v Cancunu doseže boljše rezultate, ter obravnavati in izboljšati izid Københavna. Kako bomo to storili? Tako, da bomo kot predstavniki Evrope prevzeli vodilno vlogo. Točno k temu je pozivala glavna uradnica ZN za podnebje, Christina Figueres, ko je med video konferenco govorila s tistimi izmed nas iz Evropskega parlamenta, ki bomo šli v Cancun. Pokazati moramo vodstvo in to bomo med drugim storili tako, da dejansko izvedemo vse, kar smo obljubili v Københavnu – ne le skoraj vse, ampak čisto vse.

Zatem pa moramo seveda poskrbeti, da se nam pridruži več ljudi. Skupaj z drugimi posameznimi odločitvami v Cancunu o krčenju gozdov, prenosu tehnologije in tem, kako naprej za drugo obdobje obveznosti po Kjotu, bi lahko to tlakovalo pot mednarodnemu podnebnemu sporazumu leta 2011. Mislim, da pred Cancunom ne smemo imeti premajhnih pričakovanj.

 
  
MPphoto
 

  Chris Davies, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, trenutno ni veliko navdušenja za obravnavo globalnega segrevanja, temveč razširjen dvom v javnosti. V začetku leta smo videli sneg, toda če pogledate podatke, boste videli, da je bilo prvih šest mesecev letošnjega leta najtoplejših v svetovni zgodovini. To je preprosto dejstvo.

Želim, da se čim prej sprejme mednarodni sporazum, vendar imam pomisleke glede značaja takšnega sporazuma. Razlika med razvitimi državami in državami v razvoju se mi zdi nenavadna. Sprašujem se, koliko časa bo minilo, preden nekatere države v razvoju prehitijo najrevnejše evropske države. Gledam konference o podnebnih spremembah, navdušenje, s katerim Saudova Arabija podpira zamisel o vključitvi zajemanja in skladiščenja ogljika v mehanizem čistega razvoja. Saudova Arabija lahko zagotovo vloži nekaj svojega denarja v te stvari. Zakaj bi ga morali prispevati mi?

Skrbi me, da bo Evropska unija zaostala za spremembami, in mislim, da pobude glede podnebnih sprememb in naša sposobnost reševanja problemov globalnega segrevanja nudijo velike priložnosti. Kitajska namerava v naslednjem desetletju zmanjšati svojo intenzivnost ogljika za 45 %. To pomeni naložbe v nove elektrarne, ki bodo nadomestile stare; in pomeni izboljšanje njene energetske učinkovitosti. Prava težava je v tem, da če se že zdaj ne moremo kosati s Kitajsko, kako se bomo z energetsko učinkovitejšo Kitajsko v naslednjih letih?

Rad bi, da poostrimo naše omejitve. Želim, da preidemo z 20 % na 30 %. Želim, da smo priča povišanju cen ogljika, da lahko v prihodnosti spodbujamo nizkoogljične naložbe. Rad bi bil bolj prepričan, da so se člani Komisije strinjali, da je to res treba obravnavati in storiti. Toda zdi se mi, da se to zdaj ne dogaja. Vem, da je ta komisarka predana tej temi. Nisem pa prepričan, da ima celotno podporo kolegija. Morda pa potrebujemo rezervno stališče?

Potrebujemo rezervno stališče in v osnovi mora to biti spodbujanje naše energetske učinkovitosti. Pred vsega nekaj minutami smo slišali načrte komisarja Oettingerja o predložitvi nekaterih zakonodajnih aktov v novem letu. Ta zakonodaja mora biti velikopotezna. Varčevati moramo z našimi viri. Postati moramo bolj konkurenčni.

 
  
MPphoto
 

  Yannick Jadot, v imenu skupine Verts/ALE. – (FR) Gospod predsednik, komisarka, gospe in gospodje, v govoru bi vas lahko spomnil samo na poletne podobe iz Rusije ali južne Azije, na nadvse nujno potrebo po boju proti podnebnim spremembam in, ker govorimo o Evropi, po takojšnjem ukrepanju ali čim hitrejšem možnem, s ciljem 30 % do leta 2020 na področju emisij toplogrednih plinov. Če danes ne bomo nič spremenili, bomo dosegli 19 %. Cilj, ki smo si ga zadali sami, smo tako rekoč že dosegli, zato ne moremo več govoriti o evropski ambiciji, če govorimo o 20 %.

Kar zadeva mene, nisem odkrit pristaš trga ogljika, toda če ostanemo pri 20 %, smo lahko prepričani, da bomo trg ogljika obravnavali kot vrsto, ki ji grozi izumrtje, in ne kot vzvod v boju proti podnebnim spremembam. Če bi cilj povečali na 30 %, bi z dražbami kvot lahko zbrali 8 milijard EUR za evropske proračune. Vemo, da je 30 % možno. Samo zavezujoč cilj 20-odstotne energetske učinkovitosti bi pomenil milijon delovnih mest v Evropi. To pomeni prihranek v znesku 1 000 EUR na gospodinjstvo v Evropi, kar je enakovredno 15 Nabuccom, ko je že komisar Oettinger omenil Nabucco.

Ali to pomeni, da bomo uničili evropska podjetja, če se povzpnemo do 30 %? Seveda ne. Vse raziskave tako kažejo. To vpliva na nekatere sektorje, ki so lahko izpostavljeni tveganju, toda sredstva obstajajo in do zdaj so bili sektorji, katerih obstoj je v Evropi ogrožen, tisti sektorji, ki so bili upravičenci evropske energetske politike. Zaradi evropske podnebne politike so pridobili več milijard evrov.

S povečanjem na 30 % bi se jasno postavili na stran tistih, ki prinašajo spremembe, tistih, ki ustvarjajo jutrišnji svet. Rad bi navedel tudi nekaj številk. Po barometru družbe Ernst & Young za leto 2010 so Kitajska in Združene države najprivlačnejše države za razvoj obnovljivih virov energije. Nedavna raziskava kaže, da se samo tri podjetja od 50, ki veljajo za vodilne v svetu na področju zelene tehnologije, nahajajo v Evropi; druga so v Aziji ali Združenih državah.

Zato je bistveno preiti na 30 %, za konec pa bom ponovil besede Baracka Obame, ki je dejal, da lahko delovna mesta prihodnosti prepustimo našim konkurentom ali pa zgrabimo priložnost stoletja, kar so oni že začeli. Narod, ki bo pionir na področju energije prihodnosti, bo vodilni narod 21. stoletja, je rekel. Izgubil je volitve. Prevzemimo ta vodilni položaj na področju prenosa energije in v novem gospodarstvu.

 
  
MPphoto
 

  Miroslav Ouzký, v imenu skupine ECR.(CS) Gospod predsednik, čeprav sem podpisnik resolucije o prihajajoči konferenci o podnebju, imam nekaj kritičnih pripomb in zadržkov glede naše resolucije. Veste, veseli me, da optimizem, ki smo ga v preteklosti vedno oglaševali svetu pred vsako konferenco, nato pa se je spremenil v ogromen dvom, tokrat ne prevladuje tako močno. Vesel sem, ker se zavedamo, da ta konferenca ne bo dala globalnega sporazuma, in vsi v tej dvorani vemo, da brez globalnega sporazuma Evropa sama ne bi imela niti najmanjšega vpliva na globalne podnebne spremembe, tudi če bi velikopotezno povečala svoje načrte za 100 %.

Slepo zaostrovanje naših standardov bi lahko ogrozilo Evropo in priznam, da v celoti nasprotujem skrivni uvedbi evropskih davkov pod pretvezo boja proti podnebnim spremembam.

Da pa ne bom povsem črnogled, vidim velike obete v podpori sodelovanja z državami v razvoju in zlasti v zaščiti pitne vode kot tudi v naših prizadevanjih zagotoviti dostop do pitne vode vsem državljanom, zlasti v državah v razvoju. Čeprav imam kritične zadržke, ne nameravam preklicati svojega podpisa in upam, da bo bližajoča se konferenca kljub vsemu prinesla nekakšen nadaljnji napredek.

 
  
MPphoto
 

  Bairbre de Brún, v imenu skupine GUE/NGL. – (GA) Gospod predsednik, ne smemo ponoviti napak, ki smo jih storili lansko leto v Københavnu. Za omejitev dviga temperature na 1,5 °C sta potrebna pravo vodstvo in politična volja. Ta cilj je pomemben.

EU bi morala ukrepati enostransko, da bi povečala cilj zmanjšanja emisij za leto 2020 in prepričala druge razvite države, da se dogovorijo o skupnem cilju zmanjšanja emisij za 80 % do 95 % do leta 2020. To ne bo le pripomoglo pogajanjem v Cancunu, temveč moramo to storiti tudi za lastno dobro.

Razvite države morajo zagotoviti tudi ustrezna sredstva za podnebje; sredstva in financiranje za hiter začetek skupaj z močno politično zavezo in popolno preglednostjo. Potrebni so tudi novi dolgoročni viri financiranja. Med njimi bi morali biti mednarodni davčni in finančni ukrepi ter financiranje iz mednarodnega letalskega in ladijskega prometa.

Pozivam vas, da glasujete proti spremembam, katerih namen je omiliti sporočilo tega Parlamenta. Potrebno je močno sporočilo. Svetovne gospodarske krize se ne sme uporabiti kot izgovor za neukrepanje ali odrekanje podnebne pravičnosti. Podnebne spremembe so težava, s katero se je treba spopasti globalno, za to pa moramo vzpostaviti medsebojno zaupanje.

 
  
MPphoto
 

  Oreste Rossi, v imenu skupine EFD.(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, kljub temu, da sem v tem odboru in tej dvorani napovedal neuspeh københavnske konference o podnebju in dokumenta, ki ga je vložil ta parlament, se iz te izkušnje nismo naučili nič.

Če bomo še naprej postavljali enostranske zahteve, da mora Evropa zmanjšati svoje emisije za veliko več, kot predvideva Kjotski protokol, bo tudi naslednji vrh v Cancunu – 16. konferenca pogodbenic – neuspešen in Parlament bo ponovno videti grozno.

Resolucija, ki jo je sprejel odbor, ne le poudarja, da prispevki državam v gospodarskem vzponu ne bi smeli biti manjši od 30 milijard EUR letno do leta 2020, temveč tudi bodri EU, naj spodbudi ustanovitev zelenega podnebnega sklada, kamor bi od leta 2020 naprej dajali na stran 100 milijard EUR letno.

V dokumentu je tudi zapisano, kako najti sredstva, namreč z obdavčitvijo vseh mogočih virov, na primer z davki na finančne transakcije, trgovinsko izmenjavo in letalske vozovnice, kar pomeni, da bi denar dejansko vzeli iz žepa državljanov in podjetij.

Poročilo se nato poda v utopične zahteve. Zahteva celo, da do leta 2020 zmanjšamo emisije CO2 v ozračje za 30 %, namesto za 20 %, in Komisijo poziva k predložitvi predloga, da lahko EU sama enostransko določi te cilje.

Od ljudi in podjetij zahtevati, da se tako žrtvujejo v času gospodarske krize, kot je zdajšnja, je zadnja v dolgi vrsti evropskih neumnosti. Naše stališče je enako kot stališče Sveta, namreč, da bo Evropska unija lahko razmišljala o drugem obdobju obveznosti po Kjotskem protokolu samo v celotnem okviru, ki zajema vsa glavna gospodarstva, pred sklenitvijo svetovnega, pravno zavezujočega sporazuma.

 
  
MPphoto
 

  Nick Griffin (NI). – Gospod predsednik, izbira sončne Mehike za 16. konferenco pogodbenic je bila dobra poteza. Prihranjena nam bo zadrega, v kakršni smo bili lansko leto, ko so udeleženci, prepričani, da smo ljudje sami odgovorni za podnebne spremembe, drgetali v Københavnu v najhladnejšem decembru zadnjih desetletij. Podobno lahko uporaba varljivega dvoumnega izraza „podnebne spremembe“ namesto izraza „globalno segrevanje“ naredi nekatere britanske davkoplačevalce slepe za ironijo, ki se kaže v tem, da je bil dogodek organiziran ravno, ko je nenavadno hladnemu poletju sledila zgodnja, ledena zima. Še boljši trik bi bil, če bi te dogodke organizirali spomladi: poglejte, vsak dan je topleje.

Kako dolgo bo še fašistična EU lahko uveljavljala vse bolj kaznovalne davke in nadzor nad običajnimi državljani pod pretvezo globalnega segrevanja, ki ga je povzročil človek, ko pa vse večje število pravih znanstvenikov zavrača to teorijo kot neutemeljeno in porušeno? Antropogeno globalno segrevanje je neutemeljena propaganda, velika laž zelenega industrijskega kompleksa, vredna Josefa Goebbelsa, ker podpirajo masovni prenos bogastva od malih ljudi na prevarante, ki trgujejo z ogljikom, kot sta Al Gore in Goldman Sachs. To pa izkoriščajo levičarske politične elite za zaključek deindustrializacije zahoda, saj so konzervativci brez hrbtenice preveč prestrašeni zaradi histerije glede globalnega segrevanja, da bi vstali in povedali zares neprijetno resnico: podnebne spremembe zaradi človekovega vpliva so najbolj donosna prevarantska ukana v zgodovini.

Na letošnji konferenci Bilderberga, ki je bila v Španiji junija, je potekala seja o nevarnostih globalnega ohlajanja. Kdaj bo novi realizem ljudi, ki resnično oblikujejo globalno politiko, pronical sem, med ljudi, ki samo mislijo, da to počnejo?

 
  
MPphoto
 

  Richard Seeber (PPE).(DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zares sem pretresen zaradi zamisli, ki jih ljudje, kot je gospod Griffin, razglašajo tu v imenu podnebnih sprememb. Zame je prava uganka, kaj ima fašizem opraviti s podnebnimi spremembami. Mislim tudi, da je to, kar je povedal tu, škandalozno, in menim, da takšne izjave ne sodijo v ta parlament, saj je problem preresen za to.

Zaskrbljen sem tudi, ker se stopnja emisij toplogrednih plinov v našem ozračju zares povečuje. Poglejte podatke Svetovne meteorološke organizacije. Pretresen sem tudi zaradi nizke stopnje sprejemanja med prebivalstvom. Na to stavi tudi gospod Griffin in zdi se mi tudi pretresljivo, da veliki onesnaževalci, ko so Združene države in Kitajska, niso pripravljeni skleniti mednarodnega sporazuma na tem področju.

Spomnite se prosim razprave, ki smo jo imeli tu lansko leto pred Københavnom. Če nismo preveč ambiciozni in začnemo ta pogajanja realno, potem lahko mi kot Evropa – manj pomemben onesnaževalec – še vedno kaj dosežemo.

Kako lahko to storimo? Komisarka, cenim vaše navdušenje, vendar mislim, da je komunikacija z državljani izjemno pomembna. Ljudje ne razumejo te težave. Zakaj? Ker so podatki Svetovne meteorološke organizacije jasni – povprečni so. Res je v Evropi trenutno hladneje kot pred nekaj leti, toda splošno gledano temperature po celotnem svetu naraščajo. To je treba sporočiti, če pa nam to ne uspe, ne bomo pridobili podpore državljanov, zato bodo ljudje, kot je gospod Griffin, lahko vpletli fašizem v problematiko podnebnih sprememb. To je problem. Zato vas prosim, gospa komisarka, da to poskusite izboljšati.

Drugič, dosezimo prehod na trajnostne vire energije s pobudami, ki jih cenimo. Moji kolegi poslanci so predstavili podatke. Najboljša podjetja so na Kitajskem, tu v Evropi pa stanje ni tako dobro. Zato se moramo domisliti česa dobrega, da bodo naša podjetja dejansko lahko izvedla ta prehod. Ali so ti zavezujoči cilji zares pravo zdravilo, da jih vedno slavimo?

Seveda potrebujemo tudi poštenost na trgih. Kar se dogaja v povezavi z mehanizmom čistega razvoja – 60 % denarja gre Kitajski – ne bi smelo biti dovoljeno. V tem pogledu ne zadostuje, da se skrijemo za povsem pravnimi trditvami. Pristopimo k razpravi odkrito, kajti ta zadeva je preveč pomembna. Imate našo podporo, komisarka.

(Govornik se je strinjal, da sprejme vprašanje na podlagi modrega kartončka v skladu s členom 149(8))

 
  
MPphoto
 

  Lucas Hartong (NI).(NL) Gospod predsednik, gospod Seeber je dejal, da javnost ne razume razprave o podnebju. Želim mu zastaviti naslednje vprašanje: ali je mogoče, da jo javnost pravzaprav razume, vendar ima preprosto drugačno mnenje kot moj kolega?

 
  
MPphoto
 

  Richard Seeber (PPE).(DE) Gospod predsednik, ne vem, ali sem to prav razumel. Pomembno je, da imamo z našimi državljani odkrito razpravo o tem in – kot sem dejal – na podlagi podatkov Svetovne meteorološke organizacije. To so zgolj povprečni podatki za svet, ki kažejo, da se temperatura povečuje za 0,63 stopinje, toda v Evropi so naše vrednosti drugačne. Razlog za to je v tem, da je vreme lokalen pojav, mi pa govorimo o podnebju, ki je dolgoročen globalen pojav. Zato sprejmimo to odločitev. Če rečemo, da postaja vse hladneje in da se zime začenjajo prej, moramo to sporočiti pravilno. Zato je moj poziv k večji komunikaciji pomemben.

 
  
MPphoto
 

  Jo Leinen (S&D).(DE) Gospod predsednik, gospa Schauvliege, komisarka, skrbi me, da gremo iz ene skrajnosti v drugo. Pred Københavnom smo bili morda preveč ambiciozni, zdaj, pred Cancunom, pa me skrbi, da smo premalo. Zato mislim, da je pametno, da v svoji resoluciji Parlament obravnava vsa vprašanja, ki so po našem mnenju pomembna za napredek in da dosežemo rezultate že v Cancunu.

Imamo eno glavno zahtevo, namreč da EU zamenja svojo strategijo. Pred Københavnom smo se naredili odvisne od dejanj Združenih držav in morda Kitajske. Tam to ni delovalo in tudi v Cancunu ne bo delovalo. Zato moramo uvesti ukrepe za zaščito podnebja, da zaščitimo lastne interese. Zato poziv večine v odboru, in upam, da tudi jutri na zasedanju, k povečanju cilja z 20 % na 30 %. To bo v vsakem primeru potrebno med postopkom. Ta cilj moramo doseči, vsaj preden gremo v Južno Afriko. Mislim tudi, da smo še vedno na napačni poti, kar zadeva Kjoto. Tudi tu se zanašamo na vse druge. Mislim, da bi morali ponuditi oblikovanje Kjota II. S tem ne bomo imeli težav; to bomo dosegli.

Kar pa zadeva enoglasnost EU: videl sem, kako je to delovalo v Nagoji. Imeli smo en mikrofon za EU. Lahko so govorili različni ljudje, vendar so morali posredovati enako sporočilo. Rad bi videl, da bi Svet in Komisija naredila to tudi v Cancunu.

 
  
MPphoto
 

  Corinne Lepage (ALDE).(FR) Gospod predsednik, gospa Schauvliege, komisarka, vsaj nekaj je gotovo po Københavnu, namreč da je dezinformacijska kampanja, ki se je začela pred Københavnom, propadla in da so informacije, ki nam jih je posredoval Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC), v celoti potrdili vsi strokovnjaki, ki jih imajo na razpolago Združeni narodi. To je prva točka, ki bi jo rada poudarila.

To kaže na pomembnost in nujnost tega, kar moramo narediti. Upoštevati moramo posledice nazadovanja, ki smo ga izkusili v Københavnu, zato je nadvse nujno, da si Evropska unija sama zastavi cilje po lastni svobodni volji. Zato je ključno, tako za podnebje kot tudi za naše industrije in gospodarstvo, da se 30-odstotni cilj, ki ga omenja resolucija, jutri izglasuje.

Cilj 20 % je bil tako rekoč že dosežen, kot je ravnokar poudaril kolega poslanec. Če želimo spodbuditi naše industrije, če želimo ostati voditelji ali postati voditelji v novih sektorjih, bodisi na področju energetske učinkovitosti ali obnovljive energije, je ključno, da si določimo ta cilj v Uniji.

Druga točka je verodostojnost. Moramo stati za svojimi zavezami do južnih držav, obenem pa moramo razlikovati med različnimi kategorijami držav na jugu, saj Kitajske in Afrike dejansko ne moremo metati v isti koš. Zato je po mojem mnenju nujno – in zdaj izražam osebno mnenje, ne nujno mnenje moje celotne skupine –, da imamo davek na finančne transakcije, ki bi nam omogočil, da pridobimo 100 milijard EUR, ki smo jih predvideli za leto 2020.

Na koncu naj povem, da upam, da bo mogoče v Cancunu skleniti vsaj sporazum o gozdovih, sporazum o zmanjšanju emisij zaradi krčenja in propadanja gozdov (REDD), saj bi to bil že velik korak naprej. Ne pozabimo, da krčenje gozdov predstavlja 20 % emisij toplogrednih plinov.

 
  
MPphoto
 

  Satu Hassi (Verts/ALE).(FI) Gospod predsednik, gospe in gospodje, strinjam se z vsemi tistimi, ki so pokazali podporo za večje, 30-odstotno zmanjšanje emisij v EU. Ne gre samo za prihodnost človeške rase: v našem interesu je, da ostanemo konkurenčni v revoluciji energetske tehnologije, ki se je začela.

Če želi biti EU verodostojna voditeljica na področju podnebja, mora v Cancunu spodbujati pravo strategijo varovanja podnebja in ne ustvarjati novih pravnih vrzeli. Žal se zdi, da EU deluje drugače, kar zadeva računovodska pravila za gozdne ponore ogljika. Zdi se, da EU odobrava prihodnje napovedi kot merilo za gozdne ponore, ki so neizogibno naključni. To bi pomenilo še več težav za industrializirane države, in to ne v majhnem obsegu. Težave, ki jih omenjam, bi lahko predstavljale od 3 % do 5 % vseh njihovih emisij, se pravi toliko kot obvezno zmanjšanje emisij skupaj za vse industrializirane države po Kjotskem protokolu do leta 2012.

Še ena pomanjkljivost politike EU je prenos zmanjšanja emisij na tretje države prek mehanizma čistega razvoja. Kratkovidno, pa tudi nespametno z vidika poštene konkurence je, da uporabljamo mehanizem čistega razvoja za podporo tistih industrijskih sektorjev na Kitajskem, ki se na primer tu pritožujejo zaradi nevarnosti selitve virov CO2. Dobropisi na podlagi projektov bi morali biti omejeni na najrevnejše države v razvoju.

 
  
MPphoto
 

  Zbigniew Ziobro (ECR).(PL) Gospod predsednik, boj proti globalnemu segrevanju je nedvomno postal eden od najpomembnejših ciljev Evropske unije. Mislim, da je pomemben dejavnik pri tem smotrna politika za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida in toplogrednih plinov v ozračje. Predlog resolucije, ki ga je Parlament sestavil pred konferenco v Cancunu, vsebuje del, ki omenja znatno zmanjšanje emisij CO2 v državah članicah – za več kot 20 %. Kot kaže, Unija s tem, ko predlaga takšno politiko, ne misli na resne posledice za gospodarstva svojih držav članic.

Omenja se tako veliko zmanjšanje na strani Unije, izjava o stališču Unije glede zmanjšanja plinastih emisij v Združenih državah in azijskih državah pa je zelo neodločna. To je velika napaka. Danes, ko Evropa doživlja gospodarsko nazadovanje, se moramo bolj osredotočiti na ukrepe, namenjene okrepitvi gospodarstva Unije, in je ne obremenjevati z dodatnimi stroški. Glavne onesnaževalke niso države članice Evropske unije, temveč hitro rastoče države, kot sta Kitajska in Indija, te pa ne nameravajo zmanjšati emisij. Zato lahko pride do izvoza industrijske proizvodnje in posledično delovnih mest v države zunaj Evropske unije. Naše gospodarstvo bo postalo šibkejše, emisije pa se ne bodo zmanjšale, temveč povečale. Ta politika ne vodi nikamor. Zato je treba ponovno pretehtati takšno usmeritev politike na področju boja proti globalnemu segrevanju.

 
  
MPphoto
 

  Sabine Wils (GUE/NGL).(DE) Gospod predsednik, konferenca o podnebju v Cancunu mora izvršiti pozitiven pritisk na naše države, da bi dosegli napredek v smislu mednarodnega sodelovanja in nacionalne zakonodaje za varovanje podnebja. V sklopu zavezništva na področju odgovornosti mora EU dokazati, da je politični vodja, ne glede na to, kaj storijo Združene države, in dovoliti, da se jo presoja na podlagi načela podnebne pravičnosti. To pomeni, da je potrebno drugo obdobje obveznosti za industrializirane države po Kjotskem protokolu. Za financiranje podnebnih ukrepov je treba zagotoviti dodatna sredstva. Kar zadeva dolgoročno financiranje, mora EU na pogajanjih položiti svoje karte na mizo. EU mora predstaviti zdajšnje velikopotezne cilje za zmanjšanje toplogrednih plinov. Globalna temperatura se pod nobenim pogojem ne sme povečati za več kot 1,5 °C. Ta cilj bo privedel do tehničnih inovacij in delovnih mest v času gospodarske krize.

 
  
MPphoto
 

  Anna Rosbach (EFD).(DA) Gospod predsednik, decembra bodo vsi – uradniki, politiki, novinarji, aktivisti in mnogi drugi – namenjeni na vrh v Mehiki. Udeležen bo tudi ta parlament, čeprav je vedno zmeda glede števila poslancev, ki naj bi smeli oditi.

Ko bomo šli na vrh o podnebju, ne smemo pozabiti vzeti s sabo ene pomembne stvari: realizma. Zelo dobro se zavedam, da tega ne slišimo najraje, toda pomembno je, če želimo, da nas ljudje po svetu štejejo za verodostojne. EU bi morala biti vodilna, kot je bilo lepo povedano – z drugimi besedami, morali bi prevzeti vodstvo in dati dober zgled. Vse lepo in prav, toda paziti moramo, da ne bomo tako daleč spredaj, da nam nihče ne bo sledil. Nima smisla izvajati politike, ki jo želi ali lahko povzema le nekaj držav. S tem bomo dosegli le eno, in sicer naše delovno intenzivne industrije se bodo prestavile iz Evrope v države z mnogo ohlapnejšo zakonodajo, nižjimi plačami in slabšimi delovnimi pogoji. Izgubili bomo delovna mesta in to bo škodovalo evropskim gospodarstvom. Zato si moramo prizadevati za rešitve, ki jih lahko sprejmejo države v hitrem gospodarskem vzponu, kot so Kitajska, Indija in južnoameriške države. Upam, da se bomo iz izkušnje na lanskoletnem srečanju v Københavnu kaj naučili in si letos prizadevali za dosegljive cilje, namesto da ciljamo na nemogoče.

 
  
MPphoto
 

  Lucas Hartong (NI).(NL) Gospod predsednik, naslednji teden bo potekala konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah v Cancunu. Resnično smešno je, da EU sodeluje v tem, saj dejansko ni nič narobe z našim podnebjem. Kar doživljamo, so običajna temperaturna nihanja. Smem nekaj časa posvetiti resničnim dejstvom glede te nepotrebne konference? Naslednji teden se bo na stotine udeležencev vkrcalo na letala za Mehiko, kar bo povzročilo emisije CO2. Kaj je že bil cilj konference o podnebnih spremembah? Saj res, zmanjšanje emisij CO2. Trenutno se v Cancunu izsekava 11 000 hektarov gozda mangrov. Kaj je že bil cilj konference o podnebnih spremembah? Saj res, zaščita gozdov. Gospod predsednik, ali lahko EU ponudim skromen nasvet? Prepustite podnebno politiko resnično neodvisnim strokovnjakom, saj povzroča le velike stroške davkoplačevalcem; v zadnjih desetletjih ni dala nobenih rezultatov, razen pristranska poročila Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) in njegovega mazaškega predsednika Rajendre Pachaurija.

 
  
MPphoto
 

  Pilar del Castillo Vera (PPE).(ES) Gospod predsednik, gospa Schauvliege, komisarka, najprej bi rada povedala, da sta po mojem mnenju govora predsedujoče Svetu in komisarke predstavila pogled na konferenco v Cancunu, ki se močno razlikuje od tistega na konferenci v Københavnu. Je mnogo bolj realen in izvedljiv, zato je veliko večja verjetnost, da bo uspešen.

Če je šlo pri vrhu v Københavnu za vse ali nič – kot je dejala predsedujoča Svetu –, mora biti vrh v Cancunu tak, da nudi številne izvedljive in učinkovite možnosti.

Boj proti podnebnim spremembam odlikujeta dve temeljni lastnosti: prvič, biti mora globalen in zajemati vse glavne onesnaževalce, od Združenih držav do Brazilije, Kitajske in Indije. Drugič, vključevati mora vrsto ukrepov, ki učinkovito vplivajo na podnebne spremembe, katerih vpliv mora biti mogoče izmeriti, ne smejo pa škoditi gospodarski rasti.

Pri tem moramo biti dovolj skromni, da priznamo, da globalni izziv boja proti podnebnim spremembam nudi številne tehnološke in politične možnosti.

Obstajajo zavezujoči sporazumi in ti lahko obstajajo, obstajajo sektorski sporazumi, obstaja prenos tehnologije in podpora za raziskave. Uvesti je treba vse možnosti, skupaj z radikalnim povečanjem energetske učinkovitosti v vseh sektorjih gospodarstva in družbe. Le na ta način se bomo lahko učinkovito spopadli s problemi podnebnih sprememb. S tega vidika bo velik uspeh, če bo rezultat vrha v Cancunu vrsta izvedljivih in učinkovitih sporazumov.

 
  
MPphoto
 

  Kriton Arsenis (S&D).(EL) Gospod predsednik, komisarka, strinjam se z gospodom Leinenom, da smo zares šli iz ene skrajnosti v drugo. V Københavnu smo imeli zelo visoka pričakovanja in morda bi morali imeti v Cancunu zelo nizka.

Naše zahteve se v osnovi nanašajo na dve vprašanji: sporazum REDD in financiranje. Če ne dosežemo napredka pri teh dveh vprašanjih, obstaja nevarnost, da ne bo napredka pri pogajanjih in bodo morda ogrožena. Če v Cancunu ne bo dosežen napredek, bo ogrožen celoten pogajalski proces. Zato se zanašamo na vaša prizadevanja, prizadevanja Evropske unije, da dosežemo napredek, čeprav samo pri teh dveh vprašanjih, in da pogajanja kot celoto zaščitimo pred nevarnostjo.

Mnogi poslanci so dejali, da smo dejansko dosegli 17,3-odstotno zmanjšanje emisij leta 2009. Cilj 20 % do leta 2020 je dosegljiv; lahko ga dosežemo v naslednjih nekaj letih. Ni razloga, da ne bi prešli na 30 % ali več, če želimo posodobiti naše gospodarstvo, ustvariti nova delovna mesta in ponovno postati konkurenčni.

Gospa Hassi je govorila tudi o rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu (LULUCF). Povsem prav ima. Stališče EU, da ne smemo primerjati zmanjšanj emisij, povezanih z LULUCF, z letom 1990, temveč da moramo uporabiti pristop poslovanja brez sprememb, prekomerne emisije in koliko manjše so povzročene emisije od morebitnih ciljev, je absurdno.

Zanašamo se na vas, da bodo doseženi rezultati o teh dveh ključnih vprašanjih med pogajanji v Cancunu.

 
  
MPphoto
 

  Bas Eickhout (Verts/ALE).(NL) Gospod predsednik, najlepša hvala komisarki in predsedujoči Svetu iz belgijskega predsedstva za njuna uvodna govora, toda rad bi opomnil Parlament, da je bil københavnski dogovor izjemno šibek in da je celo tisto, kar je navedeno v njem, včasih pozabljeno. Cilj 2 °C ali celo 1,5 °C je omenjen v københavnskem dogovoru in če ga želimo doseči, se moramo zdaj zares lotiti posla in zmanjšati lastne emisije – za več kot 20 % – in tudi zagotoviti sredstva za prva tri leta. Københavnski dogovor zelo jasna navaja, da morajo biti ta sredstva iz novih in dodatnih virov. Komisarka Hedegaard, rekli ste, da smo skoraj tam, toda sredstva niso nova in dodatna, kar pomeni, da še zdaleč nismo tam. Bodimo odkriti glede tega. Potem je tu še vprašanje vloge EU, vodstva. To je pravzaprav vprašanje za predsedujočo Svetu iz belgijskega predsedstva: kako bomo to storili v Cancunu? Zdaj smo dobili pooblastilo od Sveta, toda v Cancunu bodo potrebna pogajanja. Če to prilagodimo, ali bo ponovno potrebna soglasnost vseh držav članic ali bo sprememba sprejeta s kvalificirano večino? Konec koncev lahko le tedaj dejansko uresničimo to vodilno vlogo. Potrebujemo več ambicij, več sredstev in boljša pogajanja.

 
  
MPphoto
 

  Peter van Dalen (ECR).(NL) Gospod predsednik, izziv za Cancun je zapleten in zadeva je zelo nujna, vendar vidim obete, saj se mi zdi izid Nagoje obetaven in ohrabrujoč. Veliko se je razpravljalo o tem, kako uporabiti Evropsko unijo v tej razpravi. Ali si prizadevamo za 20-odstotno zmanjšanje CO2 ali celo 30-odstotno? Kar zadeva mene, manj CO2 ne pomeni isto kot manj gospodarske dejavnosti, zato se lahko osredotočimo na cilj zmanjšanja za več kot 20 %, saj bo to predstavljalo priložnost za bolj zelena delovna mesta, inovacije in trajnostno gospodarsko rast. Obenem bi rad pozval Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC), da bi zares resno vzel kritiko svojih poročil ter ustvaril platformo za odprto znanstveno razpravo, da se lahko vse pomembne informacije upoštevajo in da se ne porazgubijo. Če mu to ne uspe, bo ozračje nezaupanja še naprej obdajalo poročila IPCC, kar mislim, da je nepotrebno in neželeno.

 
  
MPphoto
 

  Marisa Matias (GUE/NGL).(PT) Gospod predsednik, ponovila bom nekaj stvari, ki so bile povedane tukaj. Rečeno je bilo, da naj bi bil Cancun pomemben vmesni korak v boju proti podnebnim spremembam ter da ne more iti dlje, biti bolj ambiciozen kot København ali sprejeti izida vrha v Københavnu. Vemo, da je bil ta boren, toda če se znanstveni dokazi in podatki, ki so nam na voljo, niso spremenili, se mi zdi, da se je spremenila politična volja in da je tu prisotno pomanjkanje poguma ter da se odpravljamo v Cancun v strahu.

Mislim, da umik iz ene od najhujših kriz našega časa ne pride v poštev. Rada bi povedala tudi, da imamo priložnost, da se v Cancunu preizkusimo v različnih zadevah, ki so bile tu omenjene, in da preizkusimo tudi naše sposobnosti v smislu prerazporeditve in podpore revnejših držav in najrevnejših ljudstev. Mislim, da odziv na okoljsko krizo pomeni tudi enoten in pošten odziv na gospodarsko in socialno krizo, ki jo zdaj doživljamo. To je realistično.

 
  
MPphoto
 

  Derek Roland Clark (EFD). – Gospod predsednik, vesel sem, da lahko preberem ta govor v imenu gospoda Blooma, ki je bil – po mojem mnenju – danes popoldne nepošteno izključen iz te dvorane.

Pred enim letom smo imeli v Københavnu polom, ko je 15 tisoč nekvalificiranih ljudi, vključno s poslanci Evropskega parlamenta in celotnim spremstvom, pristalo v tem mestu in s tem podvojilo njegov ogljikov odtis za obdobje dveh tednov ter se zapletlo v brezupno afero „Climategate“, ki je nastala ravno ob pravem času, da je zadušila postopek.

Da, vsi se spomnimo, da se je Univerza Vzhodne Anglije pokazala v pravi luči: kot središče lažne znanosti, ki jo proizvajajo kupljeni in plačani znanstveniki, ki sredstva za raziskave in laboratorije pridobivajo od GD EU za raziskave in „super kvazi nevladne organizacije“ ZN, plače pa od davkoplačevalcev v Združenem kraljestvu. Razkrinkani so bili kot ponarejevalci podatkov, ponarejevalci računalniških modelov, skrivalci neugodnih podatkov in zarotniki Obaminih zelenih klečeplazcev.

Davkoplačevalci so brez dvoma ugotovili, da gre pri EU in globalni zeleni agendi samo za višanje naših davkov na ogljik in zastraševanje, da bi se podredili.

Seveda Cancun še zdaleč ne bi bil tako slab. Tam je mnogo topleje. Prijetna zima je in zarotniki bodo letos mnogo previdnejše skrivali svoj načrt globalnega upravljanja. Toda opozarjam vas: mi, ljudje, smo vas spregledali.

 
  
MPphoto
 

  Francisco Sosa Wagner (NI).(ES) Gospod predsednik, komisarka, želim si enako kot ta parlament. Želim, da predlogi evropske delegacije v Cancunu pridobijo podporo, ki si jo zaslužijo.

V okviru te razprave je treba poudariti pomen mest pri ohranjanju okolja. Več kot tisoč županov Evropske unije je sklenilo sporazum, ki dokazuje, da ti organi, ki morajo ukrepati, da bomo uspešni, priznavajo težavo. Naše lepe besede niso vredne nič, če nimamo sodelovanja županov mest.

Da bi si zagotovili to sodelovanje, je zelo pomembno, da se razkrijejo emisije, saj mesta ustvarijo 80 % toplogrednih plinov. Emisije trenutno niso razkrite, še huje pa je, da ni enotnega standarda za njihovo merjenje.

Obstaja neprofitna organizacija z imenom „projekt za razkrivanje CO2“, ki zbira informacije od tisočih podjetij in bi jo po mojem mnenju lahko uporabile tudi lokalne oblasti. Brez sodelovanja lokalnih oblasti in županov okoljski ukrepi ne bodo dali rezultatov, prav temu pa se želimo izogniti.

 
  
MPphoto
 

  Theodoros Skylakakis (PPE) . – (EL) Gospod predsednik, nastaja velik okoljski škandal, ki ga je treba obravnavati na konferenci v Cancunu. Šestdeset odstotkov pravic v okviru mehanizma čistega razvoja, prodanih v sistemu trgovanja z emisijami, je namenjenih za uničenje industrijskega toplogrednega plina HFC-23 po 70 % višji ceni, kot je realna, kar plačujejo predvsem evropski porabniki elektrike.

Do danes smo zapravili okoli 1,5 milijarde EUR in če se bodo te razmere nadaljevale, bomo do leta 2013 zapravili še dodatne 3,5 milijarde EUR, medtem ko je prava vrednost uničenja plina samo 80 milijonov EUR. To bo prineslo masovne neupravičene dobičke nekaj podjetjem po vsem svetu, a brez koristi za okolje, saj se je HFC-23 v ozračju povečal v zadnjih letih.

To je nesprejemljiv položaj, ki postavlja pod vprašaj poštenost naše okoljske politike in kjotskega mehanizma. Evropa mora uvrstiti to težavo v okvir 16. konference pogodbenic, kajti sprememba mednarodne politike o tem vprašanju predstavlja resno priložnost za takojšnjo drastično omejitev emisij toplogrednih plinov z zelo nizkimi stroški in poziv državam, kot je Kitajska, ki trenutno oddaja ogromne količine HFC-23 v ozračje, kar bi lahko zmanjšala na nič, če bi uporabila nekaj denarja, ki ga dobi z davki na te neupravičene dobičke, da se bolj dejavno vključijo v prizadevanja za boj proti podnebnim spremembam.

Zapraviti več kot 4 milijarde EUR denarja evropskih davkoplačevalcev je nesprejemljivo. Delo nas v Evropskem parlamentu je, da branimo javne interese in interese potrošnikov.

 
  
MPphoto
 

  Edite Estrela (S&D).(PT) Gospod predsednik, mednarodno ozadje te konference ni ugodno: imamo svetovno gospodarsko krizo, politično in upravno negotovost v ZDA, pogajanja med ZDA in Kitajsko pa so na mrtvi točki. Zato so pričakovanja majhna, toda kljub temu je treba na vrh v Cancunu gledati kot na priložnost, da se povrne zaupanje v večstranski proces o podnebnih spremembah ter okrepi københavnski dogovor. To je najmanj, kar se lahko naredi, in celo to zahteva odločnost in politično vodstvo med pogajanji, poleg tega pa tudi velikopoteznost pri sprejemanju odločitev. Predvsem je treba doseči napredek na področjih, ki vplivajo na države v razvoju: financiranje, prenos tehnologije in krepitev zmogljivosti. Pričakuje se napredek na področju blažitve, vendar zlasti pri določanju velikopoteznih in zavezujočih ciljev za zmanjšanje emisij in postopke prenosa, predvsem spremljanje, zagotavljanje informacij in preverjanje.

Ne glede na izid mednarodnih sporazumov bi si morala Evropska unija prizadevati za cilj zmanjšanja emisij CO2 za več kot 20 %, da bi ustvarila „zelena“ delovna mesta in gospodarsko rast. Če povzamem, rezultati Cancuna bi morali pripomoči k opredelitvam za obdobje po letu 2012, da bi leta 2011 dosegli mednarodni sporazum, ki je pravno zavezujoč in izpolnjuje globalni cilj omejitve naraščanja globalne temperature na dve stopinji.

 
  
MPphoto
 

  Roger Helmer (ECR). – Gospod predsednik, dovolite mi, da v svojem imenu opomnim kolege, da javnost ne verjame več v globalno segrevanje, ki ga je povzročil človek. Volivci so siti tega, da se jih krivi za podnebne spremembe, in niso več pripravljeni plačevati zanje.

Vse več znanstvenikov v javnosti izpodbija podnebno ortodoksijo. Verodostojnost IPPC se je izničila. Nedavne blage podnebne spremembe so povsem skladne z uveljavljenimi dolgoročnimi naravnimi podnebnimi cikli. København je bil neuspešen iz istega razloga, kot bo Cancun. ZDA s svojo novo republikansko večino v parlamentu ne bo sprejela sistema omejitve in trgovanja. Indija in Kitajska se ne bosta odrekli napredku zaradi podnebnega preplaha. Naše zelene politike so verjetno nepotrebne, zagotovo pa so neučinkovite in pogubno drage.

Če bo Evropa ukrepala sama, bomo uničili naša gospodarstva in osiromašili naše vnuke, obenem pa ne bo vpliva na podnebje. Po lastni volji sprejemamo revščino v imenu sporne znanstvene teorije. Čas je za drugačno usmeritev.

 
  
MPphoto
 

  Catherine Soullie (PPE).(FR) Gospod predsednik, gospa Schauvliege, komisarka, jutri, ko bomo glasovali o naši resoluciji za 16. konferenco pogodbenic Konvencije o spremembi podnebja, bosta prikazana enotnost in realizem, tako vsaj upam. Zato upam, da bo lahko naša komisarka, zadolžena za to področje, ohranila pragmatične cilje, ki jih moramo izpolniti skupaj, pa tudi zagovarjala s tem povezane pogoje, ki jih je določila Evropa in o katerih se ni mogoče pogajati.

Na teh pogajanjih tudi ne smemo pozabiti na pričakovanja naših sodržavljanov in industrij glede poštenega ravnovesja. Svet je tisti, ki se mora boriti proti podnebnim spremembam, ne Evropa sama.

Zato bo ključno prepoznati pomen intelektualne lastnine, ki je neustrezno zaščitena. Zelene tehnologije morajo koristiti čim več ljudem, toda to ne pomeni, da moramo poceni prodati naše zdajšnje in prihodnje znanje, tudi zavoljo tega ključnega boja proti podnebnim spremembam ne.

Podobno se zdi zahteva po skupnih metodah izračuna emisij kot tudi preverjanju in objavi podatkov, ki omogočajo, da bodo vse onesnaževalne industrije obravnavane enako, povsem upravičena in ne neka pogajalska taktika.

Končno so pravne vrzeli v zdajšnjem mehanizmu čistega razvoja bolj kontroverzne, kot so moji kolegi poslanci ravnokar omenili, in je o njih tudi treba razpravljati. Gospe in gospodje, žal se vsi dobro zavedamo, da prava pogajalska moč ne leži v rokah Evropskega parlamenta. Toda pripravljenost mnogih poslancev Evropskega parlamenta, vključno z mano, da si prizadevajo in sodelujejo pri pozitivnem izidu te konference, je treba spodbujati in ne zanemariti, kot je bilo čutiti v zadnjih nekaj dneh. Če želi biti Evropa močna v osrčju mednarodnih dialogov, morajo biti močni tudi vsi njeni zakonodajalci.

 
  
MPphoto
 

  Rovana Plumb (S&D). – Gospod predsednik, ker sem optimistična oseba, menim, da je zdaj mogoč korak naprej v Cancunu v obliki uravnoteženega svežnja, ki bo državam omogočal hitrejše in močnejše ukrepanje na vseh področjih podnebnih sprememb. Zato je izredno pomembno ponovno vzpostaviti vodilni položaj Evrope v mednarodnih pogajanjih o podnebju z uvedbo načela podnebne diplomacije, Evropska unija in njene države članice pa morajo opredeliti in izvesti načelo podnebne pravičnosti in torej zagovarjati klavzulo enakosti v prihodnjih mednarodnih pogajanjih o podnebju.

Poudarjam, da je pomembno vzpostaviti mehanizem, ki ureja financiranje finančnih vidikov podnebnih sprememb. Potrebni bodo novi inovativni viri prihodkov, kot je davek na finančne transakcije, zeleni skladi in zasebni viri, da se zberejo sredstva, potrebna za izvedbo projektov blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje ter za dosego zelene rasti, ki prispeva k dobremu življenju državljanov, in poštene rasti. V politikah o podnebnih spremembah ne smemo pozabiti tudi na razsežnost spola.

 
  
MPphoto
 

  Romana Jordan Cizelj (PPE).(SL) Spoštovana gospa komisarka, drage kolegice in kolegi. Razlika med pričakovanji in doseženimi rezultati konference v Københavnu je bila nedopustno velika, zato je terjala od nas, da nekaj spremenimo. Tokrat odhajamo v Cancun z mnogo bolj realnimi, a še vedno ambicioznimi cilji. Spoštovana gospa komisarka, vi ste zaslužni za to, da odhaja Unija na podnebno konferenco tokrat mnogo bolj pripravljena, in za to se vam tudi zahvaljujem.

Želim pa komentirati še nekaj vloženih amandmajev. Dogovor v Københavnu je prinesel nekaj pomembnih rezultatov in mednje zagotovo sodi odločitev, da moramo ukrepati tako, da bomo omejili globalni dvig temperature pod 2 °C. Pri tem cilju moramo vztrajati, trenutek ni primeren, da ga spremenimo, pa četudi na nižjo vrednost. Ostati moramo kredibilni. Tako pomembnih odločitev ne moremo spreminjati iz leta v leto.

Želim se odzvati tudi na predloge, naj Unija enostransko zmanjša izpuste toplogrednih plinov za 30 %. Menim, da se ne smemo spet preveč oddaljiti od tretjih držav. Cilj bomo zvišali in ga moramo zvišati, vendar ko bodo za to ustrezne okoliščine. Poskrbeti pa moramo, da bo postopek za to odločitev vnaprej določen in da bo seveda tudi Evropski parlament ustrezno vključen v odločanje.

Potrebno je tudi spodbujati razvoj in uporabo čistih tehnologij na globalni ravni. Dogovor o prenosu tehnologij je izredno pomemben, pri čemer pa moramo tudi ustrezno poskrbeti za varstvo intelektualne lastnine. Le tako bodo podnebne spremembe priložnost in ne breme.

Nenazadnje, pri vprašanju o financiranju podnebnih prizadevanj držav v razvoju naj poudarim, da imamo v Evropski uniji že vzpostavljen finančni mehanizem, tj. Evropska shema za trgovanje z emisijami, t. i. shema ETS. Potrebno je zagotoviti njegovo dobro delovanje, učinkovitost ter transparentno in namensko črpanje finančnih sredstev. Menim, da ustvarjanje novih finančnih obremenitev v času finančne in gospodarske krize ni primerno.

 
  
MPphoto
 

  Justas Vincas Paleckis (S&D).(LT) Gospod predsednik, svet bo kmalu prejel dobre ali, kot je navada v zadnjem času, slabe novice o podnebnih spremembah, tokrat iz Cancuna. Velika večina znanstvenikov pravi, da se izteka čas, v katerem lahko človek ustavi podnebne spremembe, toda število ljudi, ki to zanikajo ali nočejo ukrepati, ni upadlo. Evropska unija je bila in mora ostati gonilna sila napredka pri pogajanjih. V Cancunu mora EU bolje uskladiti stališča držav članic. Pomembno je, da naredimo domačo nalogo in dokažemo, da je mogoče imeti trajnosten gospodarski razvoj in okolju prijazen način življenja. Druge lahko pozivamo, naj sledijo našemu zgledu, samo če se sami spremenimo.

Zares bi podprl enostranski ukrep EU za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 30 % do leta 2020. Zlasti pomembno je, da se novo oblikovano načelo podnebne pravičnosti upošteva v Cancunu. Če se podnebne spremembe ne ustavijo ali vsaj omejijo, bodo na našem hitro pregrevajočem se planetu prve zgorele najrevnejše države in najrevnejši ljudje.

Kaže, da nekateri ljudje, podjetja in države upoštevajo star, a prenovljen rek: za mano – za tem, ko sem ustvaril ogromen dobiček – poplava. Ta odnos ne sme zmagati v Cancunu.

 
  
MPphoto
 

  Elisabetta Gardini (PPE).(IT) Gospod predsednik, gospa Schauvliege, komisarka, gospe in gospodje, želja Evrope, da določi velikopotezne cilje pred naslednjo konferenco o podnebnih spremembah, je vsekakor zaveza, ki jo je treba vztrajno izpolnjevati, njeni rezultati pa bodo pogojevali prihodnost našega planeta.

Toda prav zato moramo biti realni in pazljivejši pri naših pričakovanjih, gospe in gospodje. Kolikor vemo, pripravljalna mednarodna pogajanja za konferenco v Cancunu ne le, da niso zabeležila znatnega napredka v smeri globalnega sporazuma, temveč so tudi potrdila opreznost in odpor do zavez, prevzetih v Københavnu.

To je že bilo omenjeno, a bi na tej točki rada omenila Kitajsko. Kitajska, na primer, si dovoli povečati emisije CO2 za 5 milijard ton do leta 2020, posledice tega pa bo mogoče izničiti samo z zmanjšanjem evropskih industrijskih emisij za 100 % do istega leta, torej 2020 – pa še to morda ne bo dovolj.

Zaradi tega predlog za brezpogojno 30-odstotno zmanjšanje ni samo nerealističen – in mu odločno nasprotujemo –, temveč povzroča, da mnogi neodvisni opazovalci domnevajo, da se bodo globalne emisije do tega datuma povečale, in to celo znatno. V tem protislovnem položaju bi bilo najmanj tvegano in celo demagoško posredovati podatke in orisati privlačne, a nerealistične scenarije, kjer se neznane količine neizogibno odražajo v višini stroškov.

Upam, da bo Evropska unija v Cancunu predstavila skupen, realističen in trajnosten predlog, kajti sporazum, ki obrodi realne, oprijemljive rezultate, je vedno bolj zaželen kot pričakovanja, ki so neizogibno obsojena na propad in zaradi katerih so prizadevanja vlad na področju glavnih okoljskih vprašanj še manj verodostojna v očeh mednarodne javnosti, kar bi bilo zares težko popraviti.

 
  
MPphoto
 

  Jolanta Emilia Hibner (PPE).(PL) Gospod predsednik, gospa Schauvliege, komisarka, sprejetje resolucije za 16. konferenco pogodbenic v Mehiki je prvi korak v globalni razpravi. To je zelo težak kompromis za vse države. Ne smemo se slepiti, da bomo takoj dosegli uspeh. Predložiti moramo čim bolj daljnose