Razprave

Četrtek, 25. november 2010 - Strasbourg

Tibet – načrti, da bi kitajščina postala glavni jezik poučevanja

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, avtorica. – (PL) Gospa predsednica, oktobra smo bili priča mirnim protestom več tisoč Tibetancev proti načrtom kitajskih oblasti, da bi spremenile izobraževalno politiko. Obstoječi dvojezični model, ki dopušča, da se etnične manjšine poleg kitajščine lahko izobražujejo tudi v svojih nacionalnih jezikih, bo nadomestil model, po katerem bo kitajščina glavni jezik poučevanja.

Qiang Wei, sekretar kitajske komunistične stranke v provinci Qinghai, je v nekem članku izjavil, da bo standardna mandarinska kitajščina postala glavni jezik poučevanja v osnovnih šolah do leta 2015. Zaradi potrebe po tem, da bi Tibetanci in predstavniki drugih etničnih skupin lahko učinkovito delovali na kitajskem trgu dela, bi se morali učiti kitajščine, a ne za ceno tega, da ne bi mogli biti deležni primerne izobrazbe v svojem jeziku.

Ne smemo pozabiti, da pravice, za katere se borijo Tibetanci, izvirajo iz člena 4 kitajske ustave in iz člena 10 kitajskega zakona o regionalni narodni avtonomiji. Tibetanci zato zahtevajo, da se spoštujejo pravice, ki jih že imajo, in Parlament bi jih moral odločno podpreti v njihovih prizadevanjih, da ohranijo svojo kulturo, katere osnovni sestavni del je jezik. Menim, da nam besede Dokruja Choedake, borca za tibetanski jezik, da so šole in jezik osnova narodne identitete, zvenijo pravilno.