Dobesedni zapisi razprav

Četrtek, 25. november 2010 - Strasbourg

12.3. Burma – potekanje volitev in izpustitev opozicijske voditeljice Aung San Suu Kyi

  Predsednica. – Naslednja točka je razprava o sedmih predlogih resolucij o Burmi – o potekanju volitev in izpustitvi opozicijske voditeljice Aung San Suu Kyi⁽¹⁾.

  Véronique De Keyser, avtorica. – (FR) Gospa predsednica, včasih prejmemo dobre novice, celo v izrednih razmerah. Zato bi želela, da se vsi spomnimo ganjenosti, ki nas je prevzela, ko smo po televiziji videli osvoboditev Aung San Suu Kyi. Res imamo posebno vez s to izjemno žensko, eno prvih dobitnic nagrade Saharova leta 1990, ki je v 20 ali 21 letih svojega življenja skoraj 15 let preživela v zaporu. Je simbol politične ženske, ki lahko v tako težavni državi, kot je Burma, ostane svobodna in vedno neomajna. To je povsem izjemno.

Vendar ob tem dogodku predvsem ne smemo pozabiti, da je njena svoboda krhka. V preteklosti so jo že osvobodili, a so jo potem ponovno dali v hišni pripor. Drugič, ne smemo pozabiti, da so bile volitve, ki so pravkar potekale v Burmi, v resnici farsa, posmeh demokraciji. Pred volitvami so bili izglasovani zakoni z namenom, da bi zatrli svobodo izražanja. Nekaterim ljudem, na primer menihom, so preprečili možnost glasovanja. Danes je v Burmi še 22.000 zapornikov vesti in država ostaja ena od najhujših diktatur na svetu.

Zato pozivamo burmanske oblasti, naj spoštujejo pravico do združevanja in svobodo izražanja ter osvobodijo politične zapornike. Upamo, da bo ta izjemna ženska, ki jo pričakujemo v Evropskem parlamentu ali ki jo bomo, če ne bo mogla prejeti svoje nagrade Saharova, obiskali, obdržala svoj svobodni duh v tej omajani državi.

  Marietje Schaake, avtorica. – Gospa predsednica, 13. novembra, manj kot teden dni po spornih nacionalnih volitvah, je bila Aung San Suu Kyi izpuščena iz hišnega pripora po tem, ko je bila v zadnjih 21 letih 15 let učinkovito zaprta zaradi svojih prodemokratičnih nazorov.

Neka Iranka je v filmu The Green Wave potem, ko so jo izpustili iz zapora Evin v Teheranu, izjavila: „V trenutku, ko sem stopila na prosto, sem se zavedla, da sem se pravkar preselila iz majhnega zapora v večjega: in ta zapor se imenuje Iran.“

Ljudje zaradi svojih nazorov ne bi smeli živeti v majhnih ali velikih zaporih. EU si bo prizadevala za svoboščine vseh državljanov Burme in jih spodbujala; ostaja tudi zaskrbljena glede dobrega počutja in varnosti San Suu Kyi, saj jo imajo državne varnostne službe pod nadzorom.

Dobrodošlo dejanje njene izpustitve se mora odraziti v nadaljnjem širjenju svoboščin na vse državljane, ki jih sistematično omejujeta ustava iz leta 2008 in vojaška hunta. Takšne volitve, kot so bile volitve v Burmi ta mesec, režimi pogosto izrabijo za sklicevanje na legitimnost in napeljevanje na to, da v državi vlada demokracija, pa čeprav potekajo v vzdušju strahu in zatiranja. A vsaka vlada črpa svojo legitimnost iz zagotavljanja blaginje za svoje državljane in demokracija je vedno več kot le „ena oseba, en glas“. Izvira iz demokratičnih institucij, dobrega upravljanja, vladavine prava in spoštovanja človekovih pravic.

  Adam Bielan, avtor. – (PL) Gospa predsednica, vsi tisti, ki so se slepili, da nas bodo tako imenovane volitve, ki so potekale 7. novembra – in so bile farsa –, približale k demokraciji v Burmi, so zagotovo razočarani. Res je, da je bila teden dni po volitvah izpuščena Nobelova nagrajenka Aung San Suu Kyi. Vendar pa to nikakor ne pomeni, da tudi druge politične zapornike v državi, ki jih je več kot dva tisoč, čaka enaka usoda. Pravzaprav smo pred nekaj dnevi prejeli informacije, da je v Burmi vladajoča vojaška hunta začasno ukinila objavo še devetih časopisov in tako dodatno omejila že tako omejeno svobodo govora v tej državi.

Zato je potreben nadaljnji pritisk mednarodne skupnosti. Predvsem pa bi morala Evropska unija usmeriti svoj pritisk na Kitajsko, saj se brez Kitajske v Burmi vladajoča hunta ne bi mogla obdržati na oblasti. Na koncu bi se želel zahvaliti predsedniku Parlamenta gospodu Buzeku, ker je povabil Aung San Suu Kyi na slovesnost ob podelitvi nagrade Saharova prihodnji mesec v Strasbourgu.

  Barbara Lochbihler, avtorica. – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, prizorov burmanske opozicijske voditeljice Aung San Suu Kyi po njeni izpustitvi iz hišnega pripora se še vedno živo spominjamo. Prikazovali so osebo, ki tudi po letih osamitve ni klonila, in tako v nas ni vzbudila nikakršnega dvoma, da bo nadaljevala svoj boj za demokratične spremembe v svoji državi. Dobrodošel je vsakršen korak k uveljavljanju demokracije in izboljšanju izjemno problematičnega položaja človekovih pravic.

To vsekakor ne bo lahek proces. Ustava, ki zdaj, po nedemokratičnih volitvah, velja v Burmi, postavlja predsednika nad zakon in zagotavlja amnestijo za primere nekdanjih kršitev človekovih pravic. Evropska unija mora najostreje obsoditi to in nenehne hude kršitve človekovih pravic etničnih manjšin, ki jih pogosto izženejo z njihove zemlje in prisilijo v suženjsko delo, mnoge izmed njihovih otrok pa rekrutirajo v vojsko.

Podvojiti moramo svoja prizadevanja, da bi se nam pridružile države, ki imajo pomemben vpliv na burmansko vlado, kot sta na primer Kitajska in Indija. Prepričati jih moramo, da uporabijo svoj vpliv v korist burmanskega ljudstva. Izpolniti morajo svoje zaveze glede človekovih pravic, ki so jih prevzele z ratifikacijo listine ASEAN, ki države članice poziva k ukrepom za boj proti sistematičnim kršitvam človekovih pravic.

  Rui Tavares, avtor. – (PT) Gospa predsednica, začnimo z volitvami. Kot vemo in kot je bilo tu v Parlamentu že omenjeno, so volitve potekale v vzdušju strahu in ustrahovanja. Bile so popolna farsa in služile so le namenu, da se vojaški hunti nadene civilen videz. Številnim ljudem so prepovedali voliti. Več tisoč Burmancev – 1000 po besedah generalov vojaške hunte – se je zateklo na Tajsko, kjer že živi 100.000 Burmancev in kjer je zdaj tveganje za oborožen spopad ob burmanski meji naraslo. To nas opominja, da kljub temu, da nas izpustitev Aung San Suu Kyi seveda radosti in nam daje upanje, da se bomo zdaj s to izjemno žensko lahko srečali, kot je bilo že omenjeno, in jo sprejeli tu v Parlamentu, ne smemo odvrniti svoje pozornosti od najpomembnejšega vprašanja za Burmo, osvoboditve vseh ljudi in več kot 2000 političnih zapornikov, skupaj z odpravo splošnega vzdušja ustrahovanja in strahu.

Evropska unija se zato ne bi smela preveč sprostiti. Potrebujemo veliko osredotočenosti, zbranosti in vztrajnosti: vsekakor si ne smemo privoščiti, da bi bili zadovoljni sami s seboj. Mislim, da je pri tem vredno povedati, da bi morale biti nekatere države članice bolj odločne in predvsem bolj dosledne pri zagovarjanju človekovih pravic. Podjetja, ki jih v Burmi še vedno imajo mnoge države članice, je treba uskladiti z zavezami EU glede človekovih pravic. Spomnim se na primer, da ima naftna družba TOTAL v Burmi holdinge, ki znašajo 7 % proračuna burmanske hunte. Parlament bo ohranil svojo osredotočenost in enotnost glede tega vprašanja in upam, da bodo tudi Komisija in države članice sledile temu pristopu.

  Bernd Posselt, avtor. – (DE) Gospa predsednica, govorim v svojem imenu in v imenu svoje kolegice gospe Andrikienė in zelo naju veseli, da je bila naša dobitnica nagrade Saharova izpuščena. Vendar pa ne smemo pozabiti, da je pod burmansko vojaško diktaturo še 2200 drugih političnih zapornikov, ki so zaprti v groznih pogojih. Kot je bilo že omenjeno, je vsa država kot odprt zapor. Zato moramo biti zdaj zelo kritični in pozorni. Je bila vse skupaj zgolj lepotna operacija ali so brutalno zmanipulirane volitve razkrile pravo naravo režima? Zdaj moramo uporabiti vse mehanizme, ki jih imamo na voljo, in si prizadevati za spremembo. To spremembo lahko obravnavamo kot preskus. Zavzeti se moramo za to, da bo dobitnica naše nagrade Saharova decembra lahko pripotovala sem in z dvajsetletno zamudo prevzela svojo nagrado ter da se bo lahko nemoteno vrnila v svojo domovino. Šele tedaj bomo lahko našli majhen razlog za upanje, da se položaj ljudi, ki so desetletja trpeli pod pokvarjeno socialistično diktaturo, spreminja.

  Cristian Dan Preda, v imenu skupine PPE. – (RO) Gospa predsednica, najprej bi seveda tudi jaz rad pozdravil izpustitev burmanske opozicijske voditeljice Aung San Suu Kyi po tolikih letih hišnega pripora. Prav tako bi rad izrazil upanje, da bo tej izpustitvi sledila izpustitev več kot 2000 političnih zapornikov, saj bomo sicer, kot je omenil gospod Posselt, to obravnavali le kot simbolično dejanje.

Prav tako vam moram povedati, da si želim, da bi Aung San Suu Kyi podprli pri ponovnem oblikovanju njene stranke Nacionalna liga za demokracijo, ki je bila maja nezakonito razpuščena. Vsekakor jo čaka veliko dela. Zato mislim, da bi se moral mednarodni pritisk še naprej izvajati, saj se vojaška hunta ni zavezala uveljavljanju demokracije, temveč so njena dejanja v popolnem nasprotju z njim, glede na to, da novembrske volitve niso bile niti svobodne niti poštene. Zato mislim, da ne smemo postati manj osredotočeni na to področje.

  David Martin, v imenu skupine S&D. – Gospa predsednica, navdušen sem nad veliko enotnostjo, ki jo je Evropska unija pokazala v primeru Burme. Prebral sem izjavo Sveta, izjavo baronice Ashton in seveda tudi izjavo našega predsednika. Te zelo pomanjkljive volitve v Burmi niso preslepile nikogar; vsi so pozdravili izpustitev Aung San Suu Kyi iz hišnega pripora; a vsi so prav tako obsodili še vedno obstoječe pomanjkanje drugih osvoboditev.

Toda če igramo na prave karte, gospa predsednica, bi te volitve za Burmo lahko – poudarek je na lahko – pomenile nov začetek. Če bi, kot so povedali že drugi kolegi, hunto zdaj lahko prepričali, da izpusti vse politične zapornike, če bi hunto lahko prepričali, da Aung San Suu Kyi omogoči popolno svobodo, tako v smislu gibanja kot v smislu javnih političnih izjav, in če bi končno tudi novi burmanski parlament in vlada začela krepiti spoštovanje človekovih in temeljnih pravic v državi ter izboljševati socialni in gospodarski položaj burmanskega ljudstva, bodo naše institucije čez nekaj let morda imele podlago za začetek pogajanj in sodelovanja z burmanskim režimom in morda bo državo čakala boljša prihodnost.

  Ryszard Czarnecki, v imenu skupine ECR. – (PL) Gospa predsednica, kar se je zgodilo, je to, da so oblasti izpustile zelo znano osebo, da bi svetu pokazale, da je njihova država demokratična, da je postala zagovornica človekovih pravic, toda pod krinko ni ničesar; nobenih resničnih, konkretnih sprememb. Tukaj gre za navadno igro – in hvala bogu, da je bila ta plemenita ženska izpuščena na prostost. Vendar pa je v ozadju te igre tragedija, saj je, kot smo omenili, več tisoč ljudi še vedno zaprtih. Geslo „izpustite politične zapornike“ zato v Burmi še vedno velja.

Mislim, da je sporočilo najbolj znane politične zapornice v tej regiji, ki je bila pravkar izpuščena, tako pomembno, da se širi po vsej Aziji. Kitajski disidenti se že obračajo nanjo. In mislim, da je to treba poudariti. Iz tega razloga se mora Parlament boriti za človekove pravice in osvoboditev političnih beguncev na tem območju.

  George Sabin Cutaş (S&D). – (RO) Gospa predsednica, Evropski parlament je februarja 2010 že pozval k izpustitvi Aung San Suu Kyi, ki je od leta 1990 živela v hišnem priporu. Odločitev burmanskih oblasti, da jo izpustijo nekaj mesecev po tej nujni zahtevi poslancev, je prvi korak v pravo smer. Vendar pa tega primera ne smemo imeti za začetek spoštovanja človekovih pravic v Burmi, saj so številni borci za demokracijo še vedno zaprti.

Lizbonska pogodba določa, da si Evropska unija prizadeva za krepitev miru, svojih vrednot in blaginje svojih narodov.

Skupne vrednote razumemo kot spoštovanje človeškega dostojanstva, svobode, demokracije in človekovih pravic. Dolžnost Evropske unije je, da se ne omeji na krepitev teh vrednot le na svojem ozemlju. Zato pozivam, naj se pošlje sporočilo o naši solidarnosti z burmanskimi državljani, ki jih vladne oblasti zatirajo in ki se neprestano borijo, da bi se spoštovale njihove temeljne pravice.

  Marc Tarabella (S&D). – (FR) Gospa predsednica, 7. novembra so v Burmi potekale volitve prvič po 20 letih. Toda ko bi se morali razveseliti, da je bil tak postopek končno vpeljan, smo ponovno prisiljeni obsoditi to državo, v kateri bi se morale med drugim spoštovati človekove pravice in svoboda izražanja. Volitve morajo biti sopomenka izbire, ki jo oseba izrazi s svojim glasovanjem.

Kako lahko govorimo o izbiri, če se opozicijskim strankam prepove govoriti, če se ne morejo svobodno izražati ali ustrezno zastopati vsega prebivalstva?

Ponovno govorimo o Burmi, državi, ki ni svobodna, temveč je že dolgo, dolgo let v rokah vojaške hunte. Kot ves svet ve, gre za okamenelo oblast, ki bo obdržala svoj položaj, vse dokler se ne organizirajo prave svobodne in poštene volitve.

Osvoboditev Aung San Suu Kyi je korak v pravo smer. To moramo priznati in pohvaliti.

Upajmo, da mu bodo sledila še druga dejanja, kot je bilo že omenjeno, zlasti glede številnih drugih političnih zapornikov.

  Sergio Paolo Francesco Silvestris (PPE). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, trenutno se še vedno veselimo izpustitve Aung San Suu Kyi in vsi se spominjamo prizora množice, ki jo je z navdušenjem pozdravila ob njeni vrnitvi domov, kjer se je srečala z otroki, ki jih je zapustila, ko so bili še majhni in ki so zdaj več kot odrasli.

To je čas velikega navdušenja, proslavljanja burmanskih ljudi in opozicije, a v vsem tem se bo zagotovo razkrilo neko dejstvo. Danes je naš sogovornik nedvomno vojaška hunta, ki ne more več odlašati z obrazložitvijo, ali je bila izpustitev Aung San Suu Kyi propagandno dejanje, pretveza ali, nasprotno, prvi korak k priznavanju njene pravice in tudi pravice vseh drugih burmanskih političnih zapornikov, k svobodi izražanja, in korak k svobodnim in demokratičnim volitvam.

To je tisto, kar mora Evropa želeti in zahtevati. Našemu navdušenju nad izpustitvijo Aung San Suu Kyi moramo nujno dodati trdno zahtevo.

  Bogusław Sonik (PPE). – (PL) Gospa predsednica, vsi se spomnimo let, ko je bil iz zapora izpuščen Lech Wałęsa in ko je bil po mnogih letih izpuščen Nelson Mandela. To nam je dalo upanje; upanje na svoboden svet, da je bil ves pritisk na tiste vlade učinkovit. Izpustitev burmanske opozicijske voditeljice gospe San Suu Kyi je prav tako velik izziv za nas. Brez truda mednarodne skupnosti, brez pritiska na vladajočo hunto v Burmi demokracija tam ne bo zavladala. Spomnim se časov, ko so med komunistično diktaturo na Poljsko prišli voditelji svobodnega sveta in so vsi poleg uradnih obiskov obiskali tudi voditelja ilegalnega gibanja Lecha Wałęso. Takšni politiki bi morali slediti tudi zdaj. Veseli me, da bo gospa Ashton kmalu odpotovala v Burmo in se srečala z gospo San Suu Kyi. Prav tako upam, da bo delegacija Evropskega parlamenta lahko kmalu govorila z njo v Burmi in v Strasbourgu.

  Janusz Lewandowski, član Komisije. – Gospa predsednica, tako kot vsi bi se tudi sam rad poklonil Aung San Suu Kyi, ki je bila pravkar izpuščena na prostost. Dobitnica Nobelove nagrade in nagrade Saharova, ki jo podeljuje Parlament, ostaja simbol poguma in upanja na boljšo prihodnost, ki si jo prebivalci njene države zaslužijo.

Neomejena svoboda gibanja in izražanja Aung San Suu Kyi je bistvenega pomena. Prav tako pomembno je, da se izpusti vse preostale politične zapornike − po besedah gospoda Posselta in gospoda Prede jih je več kot 2000. To bi omogočilo verodostojen prehod na bolj vključevalen sistem vladanja.

V Burmi/Mjanmarju so potekale volitve, ki niso bile v skladu z mednarodnimi standardi, zlasti glede pogojev sodelujočih opozicijskih strank. Kljub vsemu pa je dejstvo, da bi se civilna družba lahko delno politično organizirala, kljub težavam dobrodošlo. Priznavamo odločitev nekaterih opozicijskih strank, da ne bodo sodelovale, vendar tudi dejstvo, da so nekatere druge stranke, vključno s strankami etničnih skupin, sodelovale. Njihova odločitev, da izkoristijo priložnost, je bila hvalevredna.

Volitve same po sebi še ne pomenijo demokratične države. Kljub vsemu pa lahko ponudijo priložnost za nov začetek in vsaj uvedejo nekaj pluralizma v sistem. Če bodo volitve kljub očitnim pomanjkljivostim zaznamovale začetek pozitivnega razvoja dogodkov, bo to dobrodošel napredek.

Večkrat smo ponovili, da je bila EU pripravljena sodelovati z vlado, da bi priložnost volitev izkoristila za začetek novega in pozitivnega obdobja v zgodovini te države. Odslej moramo pozorno spremljati, kako odgovorna bosta novi parlament in vlada do družbe; ali bodo nove institucije zagotavljale spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin; in ali bodo oblikovale boljše politike, da bi izboljšale gospodarski in socialni položaj državljanov.

Da bi izboljšali položaj človekovih pravic v državi, je treba vzpostaviti tehten dialog med vsemi zainteresiranimi stranmi. Tak dialog bi moral − poleg že zdavnaj potrebnega prehoda na civilen, legitimen in odgovoren sistem vladanja − voditi v politični sistem, ki bi temeljil na načelih pravne države in na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. EU je večkrat ponovila, da je pripravljena podpreti tak proces.

Še naprej bomo uporabljali vsa sredstva, ki so nam na voljo – dialog in sodelovanje, kanale Združenih narodov in omejevalne ukrepe, a tudi pomoč –, da bi lažje prepričali novo vlado, naj izboljša svoje delovanje. Človekove pravice so vključene v naše programe pomoči. Poleg tega si prizadevamo za povezovanje s civilno družbo in deli uprave in se bomo trudili sodelovati z vlado glede njenih odgovornosti za doseganje razvojnih ciljev tisočletja. Krepitev naših vrednot − človekovih pravic, razvoja in dialoga − je in bo temelj naše politike.

  Predsednica. – Razprava je končana.

Pisne izjave (člen 149)

  Kristiina Ojuland (ALDE), v pisni obliki. – Pozdravljam dejstvo, da so burmanske oblasti Aung San Suu Kyi izpustile iz hišnega pripora. Vendar pa svojega odnosa do vojaške hunte ne bi smeli omiliti. Namesto tega bi morali kršitve človekovih pravic in civilnih svoboščin še naprej obravnavati tako odločno kot vedno. Dejstvo, da 2200 političnih zapornikov še vedno životari v groznih pogojih v objektih za pridržanje in da je burmanska vojska odgovorna za to, da se nadaljujejo izvensodni poboji, prisilno delo, spolno nasilje in druge kršitve človekovih pravic, se ne more izbrisati z izpustitvijo ene politične aktivistke, ne glede na njeno pomembnost. Znano je, da nas je Aung San Suu Kyi, prejemnica nagrade Saharova leta 1990, prosila, naj izkoristimo svojo svobodo za spodbujanje njihove. Rada bi izkoristila to priložnost in pozvala EU in njene države članice, naj uporabijo ves svoj gospodarski in politični vpliv, da bi pospešile prehod režima v Burmi.

  Jarosław Leszek Wałęsa (PPE), v pisni obliki. – Razmere v Burmi so kritične. Pomembno je, da Evropski parlament pri svojih odnosih z Burmo vztraja. Osredotočiti se moramo na odnos vlade do državljanov, saj je 40 % prebivalcev pripadnikov etnične manjšine, ki je po nedavnih volitvah morala pobegniti na Tajsko. Izpustitev Aung San Suu Kyi je pozitivna. Vendar pa nam je zgodovina pokazala, da se burmanska vlada ponavadi vrača na stare tirnice in zapre nekatere ali pa vse opozicijske nasprotnike. Trenutno je še vedno zaprtih več kot 1000 političnih zapornikov. Očitno neupoštevanje svobodnih volitev je jasen znak, da ima nova vlada malo interesa oziroma da nima nobenega interesa, da bi burmanskemu ljudstvu zagotovila pravo demokracijo. Predlog ZN za nadaljnji dialog z Burmo bi moral ta parlament podpreti in morali bi se še naprej truditi, da bi vse državljane Burme zaščitili pred prihodnjimi krivicami. Mislim, da je naš stalen nadzor in odprt dialog bistvenega pomena za burmansko ljudstvo in da moramo jasno pokazati enotnost tega parlamenta in drugih svetovnih organizacij.

(1) Gl. zapisnik