Dobesedni zapisi razprav

Ponedeljek, 13. december 2010 - Strasbourg

17. Vzpostavitev mreže uradnikov za zvezo za priseljevanje (razprava)

  Predsednica. – Naslednja točka je poročilo gospoda Agustína Díaza de Mere Garcíe Consuegre v imenu Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 377/2004 o vzpostavitvi mreže uradnikov za zvezo za priseljevanje (COM(2009)0322 – C7-0055/2009 – 2009/0098(COD)) (A7-0342/2010).

  Agustín Díaz de Mera García Consuegra, poročevalec. – (ES) Gospa predsednica, najprej se želim zahvaliti kolegom poslancem, gospe Guillaume, gospodu Ilčevu, gospe Keller, gospe Wikström in gospodu Tavaresu. Z njihovo pomočjo sem lahko izboljšal to poročilo.

Svet in Komisijo želim predvsem opozoriti na terminologijo. Menim, da bi bilo ustreznejše, če bi uporabili izraz „nedovoljeno priseljevanje“. Vse do zdaj smo tajno priseljevanje imenovali „nezakonito priseljevanje“ v vseh zakonodajnih instrumentih, ki jih je sprejela EU.

Čeprav drži, da je v nekaterih državah članicah nedovoljen vstop in bivanje kaznivo dejanje, v drugih pa pojem „nedovoljen“ nima pravnega ali semantičnega pomena, v mnogih drugih državah članicah nezakonit vstop in bivanje ni protipravno ravnanje in prav zaradi tega ne bi smeli na splošno kriminalizirati teh dejavnosti.

Zaradi tega se v obrazložitvi poročila poziva, da institucije ponovno pregledajo uporabljeno terminologijo, hkrati pa se vztraja pri iskanju ustreznejše in točnejše opredelitve za pojav tajnega priseljevanja.

Če preidemo na vsebino tega vprašanja, mreža uradnikov za zvezo za priseljevanje je bila vzpostavljena z Uredbo Sveta (ES) št. 377/2004. Ta instrument navaja, da bodo uradniki za zvezo predstavniki držav članic, ki so jih imenovali služba za priseljevanje ali drugi ustrezni organi z namenom, da bi vzpostavili in ohranili stike z oblastmi države gostiteljice, kar naj bi prispevalo k preprečevanju in boju proti tajnemu priseljevanju, vračanju priseljencev z neurejenim statusom v domovino in upravljanju zakonitega priseljevanja.

Po uveljavitvi uredbe je bila ustanovljena agencija Frontex, katere poslanstvo je, da usklajuje operativno sodelovanje med državami članicami na področju upravljanja zunanjih meja; pomaga državam članicam pri usposabljanju obmejne straže; izvaja ocene tveganja; spremlja potek razvoja nadzora zunanjih meja; pomaga državam članicam v okoliščinah, ko na zunanjih mejah potrebujejo tehnično in operativno pomoč in jim zagotavlja potrebno pomoč pri organizaciji skupnih operacij vračanja oseb.

Jasno je, da bi bilo mogoče pomembno misijo, ki je bila zaupana agenciji Frontex, učinkoviteje uresničiti, če bi izkoristili znanje in izkušnje mreže uradnikov za zvezo za priseljevanje, še zlasti, če upoštevamo dejstvo, da evropska agencija na ozemlju zunaj EU nima uradnikov ali predstavnikov.

Predlagana sprememba Uredbe (ES) št. 377/2004 je namenjena izkoriščanju znanja in izkušenj uradnikov organov, pristojnih za priseljevanje v agenciji Frontex in obratno, kar v prvotno uredbo ni bilo vključeno.

Poleg tega predlagana sprememba priporoča izvedbo ocene informacij, ki jih mreža uradnikov za zvezo ob črpanju iz sklada za zunanje meje pridobi prek varnega informacijskega omrežja za usklajevanje ICONet, ki je namenjeno službam držav članic za priseljevanje, da bi bilo tako mogoče spodbuditi vzpostavitev mreže uradnikov za zvezo in olajšati izvajanje mehanizma za predstavitev poročil o dejavnostih mreže in določanje poimenovanih interesnih območij na področju priseljevanja.

Člen 63(3)(b) in člen 66 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti sta ustrezna pravna podlaga tega predloga.

Tu bom končal gospa predsednica in podal dodatna opažanja v drugem krogu.

  Cecilia Malmström, članica Komisije. – Gospa predsednica, rada bi se zahvalila Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, še posebej pa poročevalcu gospodu Díazu de Meri Garcíi Consuegri in poročevalcem v senci za delo, ki so ga opravili pri tem zelo pomembnem dokumentu, hkrati pa pozdravljam sporazum, dosežen s Svetom.

Predlagana sprememba bo omogočila tesnejše sodelovanje med agencijo Frontex in mrežo uradnikov za zvezo za priseljevanje, to pa bo izboljšalo izmenjavo informacij prek varnih platform IT, ki temeljijo na spletni tehnologiji, hkrati pa bo poskrbljeno, da bosta Svet in Parlament ustrezno seznanjena z dejavnostmi teh omrežij.

Prav tako me veseli, da bo zaradi sprememb, ki jih je predložil Parlament, pri poročanju o razmerah v zadevah, ki so povezane z nedovoljenim priseljevanjem v izbranih tretjih državah, uporabljen pristop, ki temelji na človekovih pravicah. Naj povem, da se povsem strinjam s poročevalcem, da bi morali uporabiti pojem „nedovoljeno“ priseljevanje. Žal se pogodba v členu 79 sklicuje na „nezakonito“ in zato je vključeno tudi tu, sama pa vedno uporabljam pojem „nedovoljenjo“ priseljevanje in se povsem strinjam z vami.

Zaradi sprememb regulativnega okvira, ki ste jih predstavili, v skladu s stockholmskim programom, bodo mreže uradnikov za zvezo prilagojene na način, ki bo izboljšal njihov prispevek k boljšemu razumevanju glavnih razlogov za migracijska gibanja, da bi bilo tako mogoče pravilno obravnavati te pojave. Upam, da bo spremenjena uredba jutri, ko boste o njej glasovali, sprejeta brez kakršnih koli zamud in bomo tako lahko učinkoviteje uporabljali to zelo pomembno orodje sodelovanja pri upravljanju migracij.

  Carlos Coelho, v imenu skupine PPE. – (PT) Gospod predsednik, komisarka, gospe in gospodje, vedno podpremo predloge v Parlamentu, ki pomenijo odziv na potrebo po ustreznem upravljanju zakonitih, kot tudi nezakonitih ali tajnih migracijskih tokov. Ta predlog je prav tako del te dinamike in je namenjen uvedbi sprememb –, ki jih je odlično opisal gospod Díaz de Mera – Uredbe Sveta (ES) št 377/2004 o vzpostavitvi mreže uradnikov za zvezo za priseljevanje, da bi bilo tako mogoče doseči potrebne sinergije med tem pomembnim instrumentom za sodelovanje in evropsko agencijo za upravljanje ter operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (Frontex), ki je bila ustanovljena pozneje.

Uradniki za zvezo – zdaj delujejo v več kot 130 tretjih državah –, ki so predstavniki držav članic in delujejo v tujini, ohranjajo potrebne stike z oblastmi v državah gostiteljicah, da bi tako prispevali k preprečevanju in boju proti nezakonitemu priseljevanju pri vračanju nezakonitih priseljencih in upravljanju zakonitega priseljevanja. Ker Frontex nima stalnih predstavnikov zunaj ozemlja Unije, ni nobenega dvoma več, kako pomembno je zdaj takšno sodelovanje. Frontex mora na podlagi informacij, ki jih zberejo uradniki za zvezo, pripraviti ocene tveganj in okrepiti operativno sodelovanje med državami članicami in tretjimi državami.

Informacije, ki jih zberejo te mreže, bodo poslane z uporabo ICONet – varnega informacijskega omrežja za usklajevanje služb, odgovornih za upravljanje migracijskih tokov v državah članicah – hkrati pa bodo omogočile, da bodo ta omrežja lahko črpala sredstva iz evropskega sklada za zunanje meje.

Ker se gospod Díaz de Mera verjetno že sprašuje, zakaj tega še nisem omenila, želim zdaj poudariti, da je opravil odlično delo, ne samo z vidika kakovosti in napora, ki ga vedno vloži v poročila, ampak tudi z vidika napora za doseganje sporazuma o tem pomembnem vprašanju na prvi obravnavi.

  Claude Moraes, v imenu skupine S&D. – Gospa predsednica, spregovoril bom v imenu poročevalca v senci skupine S&D gospoda Guillauma in se zahvalil poročevalcu gospodu Díazu de Meri Garcíi Consuegri, da se je tudi tokrat aktivno posvetoval z vsemi poročevalci v senci in si uspešno prizadeval za napredek v pogajanjih s Svetom.

Čeprav predlog Komisije vključuje predvsem tehnične spremembe, menim, da je to poročilo omogočilo boljše razumevanje in obravnavanje celovitosti in obsega dejavnosti uradnikov za zvezo. Uradniki za zvezo izvajajo precej celovite in nejasne dejavnosti. Zato je nujno potrebno – zaradi preglednosti –, da poskrbimo za boljšo izmenjavo informacij z Evropskim parlamentom na eni strani in organizacijami, kot sta UNHCR in Evropski urad za podporo azilu, na drugi strani. Prav tako je ključnega pomena, da v misijah uradnikov za zvezo vključimo in spodbujamo pristop s poudarkom na človekovih pravicah, kar je komisarka pravkar omenila. Vsekakor ni treba ponavljati, da lahko v sklopu obravnavanja mešanih migracijskih gibanj imenovanje uradnikov za zvezo v tretjih državah sproži številne pomisleke z vidika temeljnih pravic, predvsem z vidika pravice posameznikov, da zapustijo državo, tudi svojo, in pravico prosilcev za azil, da bi pobegnili in našli zaščito pred pregonom.

Glede razgrete razprave o terminologiji pa naj povem, da imamo v obrazložitvenem memorandumu zadovoljiv kompromis za razpravo, ki ji ni videti konca. Na koncu se želim zahvaliti gospodu Díazu de Meri Garcíi Consuegri in povedati, da bo moja skupina v celoti podprla njegovo poročilo.

  Stanimir Ilchev, v imenu skupine ALDE. – (BG) Gospa predsednica, tudi sam se želim pridružiti tistim, ki so izrazili pohvale glede prizadevanj poročevalca gospoda Díaza de Mere, saj je poskrbel za vzdušje, v katerem smo lahko uspešno obravnavali njegove predlagane spremembe, uredili najzahtevnejše in dosegli dogovore, s katerimi smo lahko zadovoljni.

Kot predstavnik skupine ALDE želim najprej izpostaviti, da smo te rezultate dosegli predvsem zaradi dejstva, da so bile tokrat v širšo temo priseljevanja in upravljanja procesov priseljevanja vključene tudi človekove pravice. Na ta način lahko ob spoštovanju človekovih pravic zagotavljamo nenehen človekoljuben in primeren pristop uradnikov organov, pristojnih za priseljevanje, in osebja agencije Frontex.

Drugič, naše delo bo pomembno prispevalo k izboljšanju sodelovanja med uradniki za komunikacije ter med njimi in med agencijo Frontex. Agencija Frontex bo uporabila naša skupna prizadevanja in tako pridobila novo znanje, ki bo obsežnejše in pestrejše. To znanje bo na voljo institucijam in odgovornim osebam in jim bo omogočilo, da učinkoviteje nadzirajo procese priseljevanja. In zakaj je učinkovitejše upravljanje procesov priseljevanja nujno? Zaradi dejstva, da bodo procesi priseljevanja ostali aktivni in se bodo v bližji prihodnosti verjetno še okrepili.

  Franziska Keller, v imenu skupine Verts/ALE. – Gospa predsednica, zahvaliti se želim poročevalcu gospodu Díazu de Meri Garcíi Consuegri za odlično delo. Na uradnike za zvezo ne smemo gledati le kot na „osebe, ki olajšajo izgone“ – ne želim, da bi nanje gledali v tej luči – morali bi skrbno spremljati razmere na področju človekovih pravic v državah gostiteljicah, predvsem pa na področju varstva, ki je zagotovljeno prosilcem za azil in osebam, ki se vrnejo.

Zelo sem vesela, da je našemu poročevalcu večkrat uspelo vključiti sklicevanje na človekove pravice in poročanje o človekovih pravicah – vidik, ki je v prvotnem predlogu manjkal.

Prav tako pozdravljam večjo vlogo, podeljeno Evropskemu parlamentu, ki je edini neposredno izvoljeni organ na ravni EU in ki ima po uveljavitvi Lizbonske pogodbe še večjo vlogo – čeprav se zdi, da se tega še niso vsi zavedli.

  Rui Tavares, v imenu skupine GUE/NGL. – (PT) Gospa predsednica, najprej želim, kot je bilo že večkrat povedano, čestitati gospodu Díazu de Meri za odlično delo ter za njegovo sodelovanje in dialog z nami v tem postopku: predvsem glede perečega vprašanja v zvezi z informacijo, ali se reference, ki jih imamo v tem in v drugih besedilih, sklicujejo na „priseljence z neurejenim statusom“ ali na „nezakonite priseljence“. Poročevalec gospod Díaz de Mera ima zelo konstruktiven in dinamičen odnos do tega vprašanja. Prav tako drži, da mu pogodbe in stališče Sveta niso omogočili, da bi pri tem vprašanju dosegel še več in vzpostavil opredelitev, ki bi bila obsežnejša in tehnično pravilnejša za primere priseljencev z neurejenim statusom in neevidenitranih priseljencev.

Menim, da je v vseh naših razpravah o priseljevanju v Evropskem parlamentu poudarjeno, da imamo represivno politiko priseljevanja, ki je skoraj popolna: glavna funkcija Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (Frontex), schengenskega sporazuma in uradnikov za zvezo –, ki je že bila in bo spet spremenjena –, je, da nadzirajo meje, kar je represivna funkcija.

Prav tako vsi v Parlamentu, levica in vse bolj tudi na desnica. vemo, da politika priseljevanja, ki vsebuje le represivne ukrepe, ni dobra politika priseljevanja, saj mora politika, ki si zasluži to ime, vključevati tudi pravni oddelek del za kanale zakonitega priseljevanja.

Če bi glasovali le o poročilu gospoda Díaza de Mere, z zamislimi, ki jih je predložil, bi ga v celoti podprl. Vendar pa na prvi obravnavi namesto tega glasujemo o kompromisu s Svetom, zato menim, da nismo dosegli vsega, kar bi lahko.

  Paul Nuttall, v imenu skupine EFD. – Gospa predsednica, nadzor nad tem, kdo lahko in kdo ne more vstopiti v svojo državo, je eden izmed totemov suverene države. Žal so mnoge vlade v Združenem kraljestvu to pristojnost predale neizvoljenim, neznanim birokratom v Bruslju. To se je izkazalo za veliko napako. Smo v položaju, ko imamo nenadzorovano priseljevanje EU v našo državo, zaradi česar so se znižale plače, ljudje – avtohtoni prebivalci – pa ostajajo brez dela. Ne verjamem, da lahko mreža uradnikov za zvezo za priseljevanje to kakorkoli zaustavi.

V naši državi imamo tudi dvotirni sistem, kjer so vzpostavljene omejitve za državljane Avstralije in Nove Zelandije. Državljani Latvije in Poljske ali katere koli druge države EU pa lahko v našo državo vstopajo brez težav. To je povsem zgrešeno. Slišimo, da bo ta mreža pomagala pri nadzorovanju nezakonitega priseljevanja, kaj pa se bo zgodilo, če na primer država, kot je Romunija, podeli državljanstvo več sto tisočim nezakonitim priseljencem? Celoten sistem se bo spremenil v neslano šalo.

Podpiram izvoljene politike v Združenem kraljestvu, ki imajo nadzor nad našimi mejami. Ne podpiram pa neodgovornih, neizvoljenih izbrancev. Prepričan sem, da nam ne bi bilo treba krepiti te mreže, če bi imela vsaka posamezna država članica pristojnost, da nadzira, kdo lahko in kdo ne sme na njeno ozemlje. Zato vse pozivam, da zavrnete to poročilo.

(Govornik se je strinjal, da sprejme vprašanje v skladu s členom 149(8))

  Krisztina Morvai (NI). – (HU) Gospa predsednica, kolega poslanec iz Združenega kraljestva je govoril o težavah, s katerimi se spopadajo britanski zaposleni zaradi priseljevanja v njihovo državo. Sem iz Madžarske, kjer se je veliko število ljudi žal prisiljenih preseliti v Anglijo in si poiskati delo, na primer medicinske sestre ali zdravniki ali drugi usposobljeni zdravstveni delavci, ker so plače na Madžarskem zelo nizke. Ljudje so bili usposobljeni na Madžarskem v skladu z zelo visokimi standardi, Madžarska pa se spopada z razpadom …

(Predsednica je prekinila govornico)

  Paul Nuttall (EFD). – Gospa predsednica, če zdravniki, zobozdravniki in podobni ljudje želijo delati v Združenem kraljestvu – in potrebujemo njihovo znanje – potem naj pridejo, vendar smo se zdaj znašli v razmerah, ko je naš trg zasičen: ne moremo nadzirati, kdo pride iz EU in kdo ne. To je povsem zgrešeno. Je slabo in ljudje zaradi tega ostajajo brez dela.

Navedel bom primer. Voznik taksija, ki me je danes zjutraj odpeljal na letališče, je zidar, ki je ostal brez dela zaradi Poljakov, ki prihajajo v državo in ogrožajo britanske delavce, zdaj pa vozi taksi. To ne more biti prav.

  Philip Claeys (NI). – (NL) Gospa predsednica, ni treba poudarjati, da lahko vsaka agencija, ki se bori proti nezakonitemu priseljevanju, računa na mojo podporo. Če lahko uradniki za zvezo za priseljevanje prispevajo k učinkovitejšemu delu agencije Frontex, potem je to dobro.

Poudariti želim, da institucionalnih in birokratskih postopkov ne bi smeli obravnavati tako dolgo, da zaradi dlakocepstva pozabimo na bistvo. Težava nezakonitega priseljevanja je politična težava in če želimo najti rešitev, potrebujemo politično voljo.

Danes smo ugotovili, da nekatere države članice, kot je Belgija, še vedno nagrajujejo nezakonito priseljevanje zaradi političnih in ideoloških razlogov. Nezakonite priseljence nagrajujejo s tem, da urejajo njihov status ali jim podeljujejo dovoljenja za bivanje. S tem se ni mogoče bojevati proti nezakonitemu priseljevanju, ampak ga le še spodbujamo. Ne glede na število uradnikov za zvezo, ki skrbijo za priseljevanje, in osebja agencije Frontex, bo težava postajala vse hujša.

V tem poročilu me najbolj moti priporočilo, naj ne govorimo več o „nezakonitem priseljevanju“, ampak o „nedovoljenem priseljevanju“, kot ga zdaj imenujemo. Tega preprosto ne razumem: težavo skušamo rešiti tako, da jo preimenujemo ali pa se pretvarjamo, da je ni več. To vsekakor diši na Orwella. Recimo bobu bob; bodimo jasni in recimo nezakonito priseljevanje in nezakoniti priseljenci.

  Georgios Papanikolaou (PPE). – (EL) Gospa predsednica, že samo dejstvo, da je danes večina čestitala našemu poročevalcu gospodu Díazu de Meri Garcíi Consuegri in vsem sodelujočim poročevalcem v senci, kaže na zelo resna prizadevanja in izjemne dosežene rezultate, seveda pa vsem čestitam tudi sam. Današnja razprava je zelo pomembna, saj ponazarja naša prizadevanja na evropski ravni, da bi obvladali zakonito, nelegalno in nezakonito priseljevanje, naša prizadevanja, da bi uskladili in resnično pokazali solidarnost med državami članicami in bolje izkoristili vse instrumente, ki so nam na voljo.

Vzpostavili smo mrežo uradnikov za zvezo za priseljevanje. Kot smo že slišali, je v to mrežo vključenih približno 130 držav, omogoča pa nam, da dobimo dobre informacije. Vzpostavili smo agencijo Frontex, pred kratkim smo vzpostavili Evropski azilni podporni urad, podpisali smo sporazum o ponovnem sprejemu, črpamo vse evropske sklade, ki so nam na voljo, in jih vsako leto kar se da povečamo. Dejstvo, da smo prišli do točke, ko lahko uporabimo in združimo ta orodja – povedano drugače, vemo, kakšne so zahteve agencije Frontex, se povezujemo z mrežo uradnikov za zvezo ter še učinkoviteje združujemo vsa sredstva in instrumente, ki so nam na voljo – ponazarja, da smo učinkovitejši.

Seveda ne moremo govoriti, da smo dosegli želeno raven. Že dejstvo, da v Grčiji beležimo 90 % nezakonitih priseljencev v Evropo, pove, da je pred nami še veliko dela. Vendar to sodelovanje in sredstva, ki so nam na voljo, dokazujejo, da lahko še učinkoviteje dosežemo napredek. Lahko smo optimistični, kolikor je to mogoče, da ima Evropa na voljo sredstva ter da bomo lahko s solidarnostjo in tesnim sodelovanjem vseh v prihodnje dosegli še boljše rezultate. Komisarka, prepričani ste lahko, da bomo podprli vsa takšna prizadevanja Komisije. Vsekakor bomo podprli vse takšne vaše pobude.

  Andreas Mölzer (NI). – (DE) Gospa predsednica, kot vemo, opravljajo uradniki agencije Frontex za nadzor meja pomembno delo v sklopu operativnega sodelovanja med državami članicami in tretjimi državami za boj proti nezakonitemu priseljevanju. Menim, da se je treba s tem učinkovito spopasti, predvsem v tranzitnih državah. Gosta mreža uradnikov za zvezo za priseljevanje in njihovo tesno sodelovanje sta torej razumna ukrepa, s katerima se bomo lahko učinkovito spopadli z množičnim priseljevanjem v Evropo in negativnimi posledicami za ljudi v Evropi. Hkrati pa moramo zagotoviti, da bodo informacije in ocene, ki jih pripravijo uradniki za zvezo, čim prej in brez birokracije na voljo agenciji Frontex in nacionalnim organom.

Vsekakor pri vprašanjih o priseljevanju potrebujemo tesnejše sodelovanje vseh akterjev. Menim, da moramo čim prej okrepiti pristojnosti agencije Frontex – ob soglasju držav članic – ter tako zagotovili, da bo njeno delo enotno in učinkovito, predvsem na zunanjih mejah.

  Simon Busuttil (PPE). – (MT) Gospa predsednica, kot poročevalec za Uredbo Frontex z veseljem pozdravljam najnovejši napredek pri zakonu, ki je pred nami, saj nam bo v pomoč v postopku krepitve agencije Frontex. Moje poročilo o agenciji in spremembah, ki jih moramo izvesti za njeno delovanje, je bilo predstavljeno prejšnji mesec, rok, do katerega je treba predložiti spremembe, pa se izteče v tem tednu. Zato napovedujem da bo v prihodnjih mesecih – januarja in februarja – Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve sprejel spremembe o poročilu Frontex in da ga bomo lahko v odboru sprejeli. Upam, da bomo lahko sprožili postopek, da bi čim prej zaprli ta dokument. Vendar pa je dejstvo, da bomo imeli uradnike za zvezo za priseljevanje, ki bodo olajšali prenos informacij na agencijo Frontex, zelo pozitiven napredek.

  Oreste Rossi (EFD). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, to poročilo bi lahko bilo deležno podpore, vendar je bilo po našem mnenju spremenjeno z nepotrebnimi spremembami, ki bi se jim lahko izognili, s katerimi so bile besede „nezakonito“ in „prikrito“ zamenjane z besedo „nedovoljeno“, kot da bi se bali poimenovati stvari s pravimi imeni.

Pozitivno je, da poročilo določa vzpostavitev mreže uradnikov za zvezo za priseljevanje, ki delujejo v konzularnih organih in mednarodnih organizacijah in katerih naloga je, da preprečijo nezakonito priseljevanje in olajšajo vračanje nezakonitih priseljencev.

Poleg tega lahko neposredna izmenjava informacij o nezakonitih tokovih priseljevanja med državami, veleposlaništvi in mednarodnimi agencijami prispeva k boju proti dejavnostim kriminalnih združb. Uničenih je bilo že preveč življenj. Preprečevanje trgovine z ljudmi je eden izmed izzivov, ki jih mora EU premagati.

  Franz Obermayr (NI). – (DE) Gospa predsednica, države članice pošiljajo uradnike za zvezo za priseljevanje v tretje države, da bi se tako borile proti nezakonitemu priseljevanju skupaj z organi oblasti v teh državah. Zato menim, da je sodelovanje med temi uradniki in agencijo Frontex nujno potrebno. Potrebujemo smiselno izmenjavo informacij in najboljših praks, prav tako pa se moramo izogniti podvajanju struktur. Upam, da bodo takšne sinergije pripeljale do učinkovitejšega nadzora na mejah – predvsem zaradi tega, ker agencija Frontex nima svojih zunanjih uradnikov v tretjih državah.

Ključni element tega sodelovanja mora biti dosledna obdelava sporazumov o ponovnem sprejemu, pa naj bo to v vzhodni Evropi ali na afriški celini, saj na področju vračanja nezakonitih priseljencev v domovino v EU vlada kaos. Nekatere države članice so zelo zagnane, medtem ko so druge zelo počasne. Seveda to negativno vpliva na vse države članice.

Zato moramo nujno ukrepati. Okrepiti moramo agencijo Frontex, EU pa mora pritisniti na oblasti v državah članicah, da izpolnijo svoje obveznosti.

  Csanád Szegedi (NI). – (HU) Gospa predsednica, gospe in gospodje, poročilo in predlog, ki iz njega izhaja, sta očitno predvidena za in namenjena spodbujanju in lajšanju priseljevanja, kar menimo, da je nesprejemljivo. Vzpostavitev mreže uradnikov za zvezo za priseljevanje je en korak k centraliziranemu ukrepu, ki ga nadzira Evropska unija in je namenjen širitvi obsega priseljencev in beguncev. Nesprejemljivo je, da skušajo nadomestiti pojem „nezakonito priseljevanje“ s pojmom „nedovoljeno priseljevanje“ ter tako še dodatno upravičiti to sicer nezakonito dejanje. Ljudje v Evropi imajo dovolj priseljevanja in veseli bi bili, če bi se tega dejstva zavedali tudi izvoljeni poslanci, ki sedijo v Parlamentu. Žal o tem poročilu ne morem povedati drugega, kot da gre za karikaturo. Vsebina tega poročila je karikatura Evropskega parlamenta.

  Andrew Henry William Brons (NI). – Gospa predsednica, sprememba uredbe omogoča lažjo izmenjavo informacij, da bi tako bilo „mogoče upravljati zakonito in nezakonito priseljevanje“. Tega ne želim upravljati: to želim zaustaviti. Priseljevanje temelji na napačni domnevi, da smo produkt naše kulture in da bo izpostavljenost evropski kulturi neevropejce preoblikovala v Evropejce že v drugi generaciji, če ne v prvi. Posamezni narodi niso produkt posameznih kultur: posamezne kulture so produkt posameznih narodov.

Pripeljite prebivalce tretjega sveta v Evropo in v Evropo boste pripeljali tretji svet – ne začasno, ampak za vedno. To počnemo že šest desetletij.

  Krisztina Morvai (NI). – (HU) Gospa predsednica, zdaj je pravi čas, da končno skušamo najti in odpraviti glavne vzroke priseljevanja. Zaradi človekoljubnih razlogov predlagam uvedbo pravice vseh ljudi, da bivajo v svoji domovini, svoji državi; v svetu, tudi v državah, ki veljajo za drugorazredne države članice EU, pa moramo vzpostaviti ustrezne gospodarske in druge pogoje, ki bodo ljudem omogočali, da živijo v državi, ki je njihova domovina. Če nadaljujem s prejšnjo mislijo, zdravstveni sistem na Madžarskem se je porušil, ali pa je ravno na robu propada, saj so madžarski zdravniki, medicinske sestre in zaposleni v zdravstvenem sektorju prisiljeni, da se v velikem številu selijo znotraj EU, na primer v Anglijo, kot tudi v druge države in tako postanejo gospodarski begunci. Čas je, da raziščemo ta pojav in se borimo proti njemu na primer s tem, da od držav članic zahtevamo, da kjer je to potrebno, zagotovijo ustrezen dohodek za usposobljene zdravnike in bolniške sestre.

  Cecilia Malmström, članica Komisije. – Gospa predsednica, gospod Díaz de Mera, čeprav iz razprave ni razvidno, menim da je vaš predlog deležen močne podpore. Za to vam želim čestitati, saj kaže, da ste opravili zelo pomembno delo.

Prav tako želim še enkrat izraziti zadovoljstvo, da ste s spremembami odbora okrepili vidik človekovih pravic tega poročila. S tem bodo pri obravnavi države ali regije in kadar poročamo o zadevah, povezanih z nedovoljenim priseljevanjem v določeno državo ali regijo, upoštevani vsi ustrezni vidiki, predvsem človekove pravice. Vemo, da obstaja jasna povezava med razmerami na področju človekovih pravic in številom priseljencev ali prosilcev za azil. To je glavni dejavnik napredka.

To je tudi naloga Evropskega urada za podporo azilu. Zbral bo te informacije o državah izvora in tranzitnih državah prosilcev za azil. Glavna funkcija uradnikov za zvezo je, da vzpostavijo in ohranijo stike z organi oblasti držav gostiteljic, da bi tako preprečili nedovoljeno priseljevanje in se borili proti njemu. Vendar niso pristojni za zagotavljanje popolne ocene o razmerah na področju človekovih pravic v državi gostiteljici, čeprav je to pomembna naloga.

Menim, da smo z vašim predlogom izboljšali besedilo in z veseljem pričakujem jutrišnje glasovanje. Vam in poročevalcem v senci bi se rada še enkrat zahvalila za pomembno delo.

  Agustín Díaz de Mera García Consuegra, poročevalec. – (ES) Gospod predsednik, komisarka, hvala za vaše besede, pa tudi za vašo zavezanost. Še enkrat bi rad izrazil občudovanje načina, kako obvladujete področje, ki vam je bilo zaupano.

Danes popoldne smo slišali 18 govorov in večina skupin je podprla to poročilo. Zato želim še enkrat ponoviti globoko in iskreno hvaležnost, saj so aktivno sodelovale, obogatile in spremenile pomembna vprašanja, ki bi morala biti in zdaj so vključena.

Predvsem govorim o poglavju o človekovih pravicah, Evropskem uradu za podporo azilu in vlogi Visokega komisariata Združenih Narodov za begunce.

Jasno je, da se v tako raznolikem in številčnem Parlamentu nismo vsi dolžni strinjati z vsem, zato so naša prizadevanja, da bi dosegli široko soglasje, še toliko bolj pomembna. Gospe in gospodje, s stališča desne sredine in krščanskih demokratov pravim, da sem nedvomno naklonjen izrazu „nedovoljeno“ in da zavračam izraz „nezakonito“ kot pravno, semantično in etično nesprejemljiv.

Hvala vsem mojim kolegom poslancem za podporo, pa tudi za njihove govore, vključno z nasprotnimi mnenji.

  Predsednica. – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo v torek, 14. decembra.