Dobesedni zapisi razprav

Ponedeljek, 13. december 2010 - Strasbourg

21. Vpliv oglaševanja na vedenje potrošnikov (kratka predstavitev)

  Predsednik. – Naslednja točka je poročilo gospoda Juvina v imenu Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov o vplivu oglaševanja na vedenje potrošnikov (2010/2052(INI)) (A7-0338/2010).

  Philippe Juvin, poročevalec. – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zakaj poročilo o oglaševanju? Ker je lahko oglaševanje hkrati najboljša in najslabša stvar.

Lahko je najslabša stvar, če je zavajajoče, če je vsiljivo, če je zmotno, če ni v skladu s pravili, če ne zagotavlja tega, kar potrošnik pričakuje, se pravi informacij. Lahko je najboljša stvar, saj je oglaševanje tudi izjemno orodje za gospodarski razvoj. Oglaševanje maže kolesje gospodarstva in kot so nekateri ljudje omenili, oglaševanje, če je dobro izvedeno, potrošniku omogoča primerjavo in tako na nek način spodbuja konkurenčnost.

Oglaševanje ni nič novega, zakaj torej novo besedilo, če pa besedila že obstajajo? Zaradi številnih razlogov. Prvič, ker oglaševaje danes ni več takšno, kot je bilo. Pred kratkim sem bral ameriško poročilo, razmere pa so podobne tudi v Evropi, da je lani 29. novembra spletna trgovina v enem dnevu dosegla promet, ki je presegal 1 milijardo USD. To pomeni znatno povečanje trgovine na spletu in orodij za spletno oglaševanje. Ena izmed utemeljitev za to poročilo je v tem, da so besedila, ki urejajo oglaševanje, včasih povsem neprimerna za orodja, ki so se pojavila v zadnjih letih.

Oglaševanje je lahko vsiljivo in to se tudi vse bolj dogaja; posega v zasebno življenje. V oglaševanju je tudi nekaj povsem novega, česar besedila ne obravnavajo. Oglaševanje je lahko prikrito. Ni nujno, da je oglaševanje odkrito. Znan je primer na enem izmed družbenih omrežij, Facebook – novemu orodju, ki ga zakonodaja ne vključuje – kjer skupine ljudi poročajo o domnevnih napakah izdelka. Vse to lahko dobesedno uniči blagovno znamko v nekaj dneh ali tednih.

Jasno je, da včerajšnje oglaševanje ni v ničemer podobno današnjemu oglaševanja, pri katerem se uporabljajo orodja, ki jih prej še ni bilo. Tu govorim o oglaševanju na podlagi vedenja, ciljnem oglaševanju in prebiranju vaših zasebnih elektronskih sporočil. Ali kdo izmed vas želi ali se strinja, da bi drugi brali njegova zasebna elektronska sporočila? To se danes dogaja za namene oglaševanja.

Gospe in gospodje, menim, da moramo razmisliti o nekaterih zelo preprostih vrednotah: spoštovanju zasebnega življenja, zaščiti najranljivejših ljudi, saj vsi dobro vemo, da otroci spadajo med najranljivejše ljudi, ki prejemajo tako imenovano oglaševanje na podlagi vedenja, kar pomeni, da je oglaševanje osredotočeno na njihove navade. Ti otroci ne razumejo, da to oglaševanje ni le oglaševanje, ki jim je bilo naključno poslano. Gre za oglaševanje, ki cilja na njihove posamezne odločitve. Odrasli to lahko razumemo, otroci pa ne.

Nove tehnologije prinašajo nove izzive: znatne gospodarske izzive. Opazimo lahko, da je to politična razprava. Po trditvah nekaterih strokovnjakov, ki ne želijo, da bi bilo oglaševanje prizadeto, je zadeva rešena. Prav tako drži, da nam nekateri strokovnjaki pojasnjujejo, kako so potrošniki s tem seznanjeni v dolgih in zelo podrobnih politikah o zaupnosti na spletnih mestih. Vsi vemo, da nihče ne bere teh dolgih, nerazumljivih politik o zaupnosti, če pa jih že preberejo, jih ne razumejo, saj je to praktično nemogoče. Opazimo lahko, da se vedno znova vračamo k istemu vprašanju. Oglaševanje mora biti pošteno, spoštovati mora druge ljudi, hkrati pa mora spoštovati zasebno življenje. Za potrošniki ne sme nihče vohuniti, prav tako pa ne smejo biti obravnavani brez njihove vednosti. Potrošnike, državljane je treba spoštovati.

Gospod predsednik, tu bom zaključil, prizadevati si moramo za dva cilja. Prvič, oglaševanje mora biti pošteno: bolj pošteno, bolj spoštljivo, s tem tudi učinkovitejše, poleg tega pa mora v večji meri upoštevati zasebno življenje, hkrati pa se morajo državljani, državljani, ki so potrošniki, bolj zavedati, biti morajo bolje obveščeni in razsodni, ne pa da drugi z njimi manipulirajo. To je glavni namen tega poročila.

Gospod predsednik, gospe in gospodje, upam, da boste sprejeli to poročilo in zanj glasovali v Parlamentu.

  Zuzana Roithová (PPE). – (CS) Gospod predsednik, pozdravljam poročilo o vplivu oglaševanja na vedenje potrošnikov. Ker to poročilo ne govori o urejanju oglaševanja iger na srečo, želim omeniti, da spletne igre na srečo in njihovo oglaševanje ne poznajo nobenih meja in so mladim enostavno dostopne. Sedem držav članic je prepovedalo spletne igre na srečo, kljub temu pa so v teh državah še vedno dostopne. Trdno sem prepričana, da si moramo prizadevati in preprečiti negativne posledice, ki jih prinaša zasvojenost z igrami na srečo. Spodbujati moramo prepoved oglaševanja iger na srečo v Evropi, ki je namenjeno otrokom in mladim, saj je zaradi tega, ker so otroci izpostavljeni vplivom oglaševanja virtualnih iger na srečo, njihova prihodnost ravno tako ogrožena, kot če bi bili izpostavljeni neomejenemu oglaševanju alkohola, cigaret in drugih snovi, ki povzročajo odvisnost. Za kazine in oglaševanje iger na srečo ne veljajo vedno omejitve, tudi kadar ta dejavnost ne poteka prek interneta, zato lahko kazine in oglaševanje večkrat najdemo v bližini šol. Upam, da bo današnja razprava dala Komisiji svež zagon, da bo predlagala prepoved oglaševanja iger na srečo, kar je nesporno v interesu javnosti.

  Antigoni Papadopoulou (S&D). – (EL) Gospod predsednik, čestitke poročevalcu Philippu Juvinu za to poročilo o vplivu oglaševanja na vedenje potrošnikov.

Poročilo ocenjuje sedanjo zakonodajo, izpostavlja težave pri uporabi in nepravične trgovinske prakse ter pomen samourejanja, zaščite ranljivih potrošnikov, kot so otroci, najstniki in starejši, pa tudi potrebo po uporabi oglaševanja kot močnega katalizatorja v boju proti stereotipom in predsodkom.

Pripravila sem mnenje Odbora za pravice žensk in enakost spolov in navdušena sem, da je poročevalec vključil vse naše predloge za zaščito enakosti spolov in človeškega dostojanstva, in se mu za to zahvaljujem. Vse pozivam, naj tesno sodelujejo v boju proti zasmehovalnim in zavajajočim oglasom, ki omalovažujejo podobo žensk, in spodbujajo standarde na področju zdravja, da bo lahko oglaševanje pozitivno vplivalo na družbene zaznave človeškega dostojanstva in vloge spolov.

  Christian Engström (Verts/ALE). – Gospod predsednik, želel bi govoriti o zadnji alineji 25. odstavka, o kateri bomo glasovali posebej in ki jo bomo lahko, upam, izbrisali iz poročila. V tej alineji je navedeno, da bi bilo treba zahtevati odobritev lastnika blagovne znamke vsakič, ko iskalniki prikažejo oglas – tj. nekdo vnese iskalni niz, ki je blagovna znamka.

To se navzven mogoče sliši občutljivo, vendar je kot tako popolnoma v nasprotju z zakonodajo o blagovnih znamkah. Najprej, blagovne znamke so registrirane za 45 različnih razredov blaga in storitev, lahko pa imate enako znamko v različnih razredih v istem registru. To bi na primer pomenilo, da mora Volkswagen vsem odobriti uporabo besede „golf“, če jo nekdo želi prikazati v svojem oglasu.

Druga težava je veliko število blagovnih znamk. V Evropi je več milijonov blagovnih znamk. Že samo pri OHIM, Alicante, jih je 600 tisoč, med vsemi ostalimi, in če bi kdo želel objavljati nekaj, kar vsebuje besedo „srebro“, bi moral najbrž pridobiti odobritev več tisoč lastnikov blagovnih znamk. To je enostavno nepraktično. Če bi to uvedli – kar upam, da ne bomo –, bi s tem onemogočili razvoj iskalnikov v Evropi in s tem legitimno oglaševanje in konkurenco. Zato prosim kolege, naj glasujejo …

(Predsednik je prekinil govornika)

  Jaroslav Paška (EFD). – (SK) Gospod predsednik, naj najprej povem, da je dobro, da smo začeli v Evropskem parlamentu razpravljati o nepoštenih praksah v oglaševanju, še zlasti v povezavi z razvojem novih načinov in tehnologij oglaševanja.

Nove metode digitalne komunikacije so odprle pot številnim možnostim, ki so na voljo oglaševalskim agencijam. Z novimi možnostmi oglaševanja pa nastajajo tudi nove težave, kot so agresivno oglaševanje, zavajanje in izkoriščanje naivnih otrok in mladostnikov v obliki napadanja njihovih čustev. Ureditev oglaševanja na internetu mora ustrezati iznajdljivosti piscev reklamnih besedil, zato je nujno treba omejiti načine in tehnike, ki kršijo zaščito zasebnosti ali etičnih okvirov, ali se vmešavajo v nemoten razvoj otroka. Zato se moramo osredotočiti na temeljito analizo in pregled sedanjih trendov, s poudarkom na dosledni uporabi novih pravil za omejitev tehnologij in tistih možnosti, ki kršijo zasebnost družin in otrok ter škodijo zdravemu razvoju družine.

  Csanád Szegedi (NI). – (HU) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej bi se rad zahvalil poročevalcu. S stališča vrednot, ki jih spoštujem, smo obravnavali eno najpomembnejših tem zadnjega obdobja. Edina stvar, ki me moti, je to, da razprava poteka tako pozno. V poročilu je izpostavljeno, da so najbolj občutljivi na oglase otroci in najstniki, ki še nimajo močne lastne volje in na katere se da močno vplivati. To pa ne velja le za nepravilne, napačne in agresivne oglase, ampak za oglase na splošno, saj živimo v novem svetu, v katerem se ljudje srečujejo z močnim pritiskom, da bi se že v mladih letih vključili v potrošniško družbo. V otroških programih bi bilo treba izrecno prepovedati vse vrste oglaševanja.

Nadalje moram povedati, da tradicionalni mediji, kot sta televizija in radio, niti ne predstavljajo največje grožnje za mlade ljudi v primerjavi z internetom. Tam je oglaševanje najbolj agresivno in lahko povzroči največjo škodo med ciljno publiko potrošnikov. Najbolj brezvestna podjetja ne spoštujejo niti varovanja osebnih podatkov in vdirajo v zasebnost ljudi prek družabnih omrežij. To je treba prepovedati in kaznovati. S tega vidika si moramo vsi prizadevati za sprejetje ustreznih ukrepov znotraj Evropske unije.

  Lara Comi (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, popolnoma podpiram predlog resolucije o vplivu oglaševanja na vedenje potrošnikov, ki ga je predložil gospod Juvin. Upoštevajoč pomembnost oglaševanja ne le za gospodarstvo, ampak tudi za domač trg in potrošnike, menim, da je pomembno ukrepati in preprečiti negativen vpliv, ki ga imajo nekatere oblike oglaševanja.

Še zlasti pozdravljam oceno poročevalca o obstoječem zakonskem in nezakonskem okviru in pomanjkljivosti, ki jih je navedel v obrazložitvi in izvedbi in ki so preprečile želeno raven uskladitve.

Svoja prizadevanja moramo usmeriti v boj proti nepoštenim poslovnim praksam v oglaševalskem sektorju s širitvijo obsega obstoječih pravil.

Predlog zagotavlja ustrezno rešitev obstoječe težave doseganja ustreznega ravnotežja med prednostnimi nalogami, kot so svoboda izražanja in varstvo potrošnikov.

Na koncu naj se še enkrat zahvalim poročevalcu in poročevalcem v senci.

  Miroslav Mikolášik (PPE). – (SK) Gospod predsednik, različne vrste oglaševanja, ki se širijo prek novih komunikacijskih sredstev, so v zadnjih letih postale družben pojav, ki s seboj prinaša tveganje izkoriščanja zaupanja navadnega potrošnika.

Po mojem mnenju je pri varstvu potrošnikov na tem področju treba zagotoviti vsaj najmanjšo zakonsko podporo in strinjam se s poročevalcem ter mu čestitam za poročilo in za konstruktivno obravnavo zadeve v korist ranljivih skupin, kot so otroci in mladi ljudje, kar so omenili že nekateri pred mano. Kot zdravnik to močno podpiram. Preprečiti moramo primere namernega zavajanja, ko se potrošniki odločajo na podlagi informacij, za katere domnevajo, da temeljijo na objektivnih dejstvih ali preverjenih študijah, vendar pa imajo v resnici le promocijski ali komercialni namen. Skrbi me razvoj oglaševalskih praks, usmerjenih v zasebne potrošnike, kot je branje elektronske pošte, katere vsebino nato izkoriščajo tretje osebe za komercialne namene. Oglaševalske prakse, ki jih uporabljajo podjetja, morajo brez dvoma spoštovati zaupnost zasebne korespondence in zakonodajo o varovanju zasebnosti.

  Seán Kelly (PPE). – (GA) Gospod predsednik, v tej zadevi smo težko gotovi, še zlasti glede vpliva oglaševanja na vedenje državljanov. Dnevno nastajajo nove raziskave in vsaka predstavlja drugačne rezultate.

Vseeno pa se oglaševanje splača; zasebna podjetja porabijo milijone za radijske, televizijske in časopisne oglase ter prikrito oglaševanje v obliki sponzorstva. Hkrati pa obstaja dilema pri njegovem ocenjevanju. Po eni strani ljudje govorijo, da je prepoved oglaševanja eno od zdravil za alkoholizem. Kljub temu pa smo priča skokovitemu naraščanju uporabe drog v zadnjih desetletjih in ker so nezakonite, ne le da niso predmet oglaševanja, ampak jih niti ni mogoče kupiti v prosti prodaji.

Zato menim, da obstaja potreba po neodvisni analizi in ustreznem nadzoru na ravni EU brez vpletanja različnih interesov, da bi lahko ugotovili, kaj je dobro in kaj slabo, kaj je koristno in kaj ne, nato pa sprejeli ustrezne predpise. Brez tega bomo še naprej iz dneva v dan prejemali obvestila o različnih raziskavah z rezultati, kakršne želijo ljudje, ki jih objavljajo.

  Johannes Hahn , član Komisije. – Gospod predsednik, v imenu Komisije, in zlasti podpredsednika Redinga, se želim zahvaliti poročevalcu za to cenjeno poročilo, ki analizira številne ključne vidike vpliva sodobnega oglaševanja in vedenja potrošnikov. Da bi ugotovili, kako se najbolje spopasti z izzivi, ki izhajajo iz razvoja internetne in novih tehnologij, je Komisija opravila številna obsežna posvetovanja o obstoječem pravnem okviru za zaščito podatkov v letih 2009 in 2010.

Posvetovanja so potrdila, da osnovna načela sedanje zakonodaje EU o varstvu podatkov še vedno veljajo. Poleg tega pa je tudi jasno, da EU potrebuje celovitejši in doslednejši pristop k politiki varstva osebnih podatkov v EU in zunaj njenih meja. Posledično je Komisija 4. novembra sprejela sporočilo o celovitejšem pristopu k varstvu osebnih podatkov v Evropski uniji.

Spletno oglaševanje evropskim državljanom prinaša mnoge koristi, še zlasti prost dostop do storitev. Številne tehnike ciljanja – prikaz, nekateri oglasi, povezani z iskanjem in sobesedilom itd. – ne vključujejo nobenega sledenja in niso predmet pomembnih razprav. Kolegica, podpredsednica Neelie Kroes, je pozvala industrijo, naj vzpostavi samourejevalni okvir za spletno oglaševanje, ki bo temeljil na pravnem okviru EU in štirih načelih učinkovite preglednosti, ustrezne oblike in potrditve ali soglasja, prijaznosti do uporabnikov ter uspešnega izvrševanja. Komisija bo nadzirala prizadevanja industrije, da oceni, če so potrebni dodatni regulativni ukrepi.

Pred letom dni sprejeta reforma telekomov je okrepila in pojasnila pravila o zasebnosti EU glede oglaševanja prek elektronske pošte in zaupnosti komunikacij. Poleg tega je državam članicam naložila jasno obveznost uvedbe odvračilnih ukrepov in zagotovitve ustreznih organov, ki nimajo le potrebnih pooblastil za njihovo izvajanje ampak tudi zadostne vire. Države članice imajo do maja 2011 čas za prenos teh določb v nacionalno zakonodajo.

Komisija se strinja, da obstajajo določena nesoglasja v prenosu Direktive o nepoštenih poslovnih praksah med državami članicami. Komisija meni, da ta nesoglasja, ki jih med drugim rešuje v sodelovanju z državami članicami, niso bistvena in da je bila očitno že dosežena želena raven usklajenosti.

Uporaba splošnih določb državam članicam daje nekaj svobode, hkrati pa zagotavlja trajnostni značaj direktive. V zvezi s tem je usmeritev o uporabi Direktive o nepoštenih poslovnih praksah ena od pobud, ki jih je sprejela Komisija za zagotovitev učinkovite in popolne skladnosti; povedano drugače, za zagotovitev enakega načina uporabe in razlaganja enakih pravil v državah članicah. Kot je predlagano v osnutku poročila, bomo vsekakor nadaljevali z usmerjanjem in posodabljanjem tega dokumenta in tako zagotovili upoštevanje novih spoznanj in dosežkov. Komisija tudi razvija pravno podatkovno bazo o zakonodaji, sodni praksi in akademskem delu, ki bo spodbujalo enotno uporabo direktive v državah članicah.

V zvezi z izjavami, povezanimi z oglaševanjem v obliki komentarjev, objavljenih na socialnih omrežjih, forumih in blogih, je treba omeniti, da vsako ravnanje potrošnika v imenu trgovca in/ali ravnanje, ki ga na kakršen koli način financira trgovec in ki daje določene izjave, kar pa ni jasno navedeno v mnenju ali izjavi, v skladu z Direktivo o nepoštenih poslovnih praksah šteje kot prikrito oglaševanje. Seveda pa sama mnenja ne štejejo kot oglaševanje.

V tej zvezi Komisija meni, da zakonodaja o oglaševanju ni najustreznejši instrument, saj je predmet svobode izražanja. Direktiva pa vsebuje posebne varovalke v zvezi z ranljivimi potrošniki. Pri ocenjevanju poštenosti neke prakse je starost eden od dejavnikov, ki ga morajo upoštevati nacionalne oblasti. Poročilo o uporabi Direktive o nepoštenih poslovnih praksah, ki mora biti pripravljeno v letu 2011, bo temeljilo na izkušnjah držav članic na področju oglaševanja otrokom in mladostnikom, če bodo za to na voljo ustrezni podatki.

  Predsednik. – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo v sredo ob 12.30.

Pisne izjave (člen 149)

  Tiziano Motti (PPE), v pisni obliki. – (IT) Strinjam se z večino stališč gospoda Juvina o vplivu oglaševanja na vedenje potrošnikov. Kljub temu pa menim, da je mogoče preprečevanje širjenja komentarjev prek družabnih omrežij, forumov in blogov – ki že po svojih temeljnih značilnostih vključujejo tveganje, da postanejo sodobne oblike „prikritega oglaševanja“ – doseči z ugotavljanjem novih oblik internetnih prekrškov in razširitvijo pravil o hranjenju podatkov ponudnikov spletnih vsebin, ne pa z uporabo cenzure, saj menim, da je treba vsakomur zagotoviti pravico, da izrazi svoje mnenje na internetu, razen če s tem dokazano krši zakonodajo, in te pravice tudi spoštovati. Presenečen sem, da ljudje pomislijo na potrebo po cenzuriranju komentarja na forumu, če menijo, da bi lahko vplival na odločitve potrošnikov za nakup, hkrati pa menijo, da razširitev sedanje Direktive 2006/24/ES o hrambi podatkov za uporabo pri ugotavljanju pedofilov, ki iščejo otroke prek družabnih forumov, pomeni napad na zasebnost. Ali so to dvojni standardi? Potrošnike, zlasti najmlajše, je treba zavarovati pred prikritim oglaševanjem. Kljub vsemu pa je treba zagotoviti sorazmerno zaščito svobode izražanja, ki je eden od temeljev demokracije. Zato upam, da je mogoče ustreznim organom zagotoviti ustrezna orodja za iskanje tistih, ki zagrešijo internetne prekrške, z razširitvijo Direktive 2006/24/ES, tako da bo vključevala ponudnike vsebin, k čemur poziva tudi Izjava Parlamenta P7_DCL(2010)0029 z dne 23. junija 2010.