Dobesedni zapisi razprav

Torek, 14. december 2010 - Strasbourg

5. Temeljne pravice v Evropski uniji (2009) - učinkovito izvajanje po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe (razprava)

  Predsednik. – Naslednja točka je poročilo o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji (2009) – učinkovito izvajanje po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe, ki ga je v imenu Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve vložila gospa Gál (2009/2161(INI) (A7-0344/2010).

  Kinga Gál, poročevalka. – (HU) Gospod predsednik, gospe in gospodje, s sprejetjem Lizbonske pogodbe smo dobili vizijo in idejo o močni Evropi v zvezi s pristojnostmi Skupnosti. Pogodba državljanom obljublja uresničitev te vizije. To velja tudi za varstvo temeljnih pravic, zato letošnje poročilo v nasprotju s poročili prejšnjih let obravnava te nove pravne podlage in okrepljene ter na novo vzpostavljene pristojnosti in institucije ter nudi temeljit pregled stanja, ki je s tem nastalo. Cilj poročila je ponuditi nov in celovit pristop na področju varstva temeljnih pravic.

Varstvo temeljnih pravic vse od decembra 2009 sloni na več stebrih znotraj Evropske unije. Na eni strani temelji na Lizbonski pogodbi in Listini o temeljnih pravicah, ki je zdaj postala pravno zavezujoča. Listina je postala standard za oblikovanje in uporabo zakonov EU tako v institucijah EU kot s strani držav članic. Podoben steber pravnega sistema Skupnosti bo naš pristop k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic, kar je pravkar v teku, sistem zajamčenih človekovih pravic, vključen v pravni sistem vsake države članice, pa bo ostal podoben steber še naprej. To pravno podlago bodo utrdile tudi vzpostavljene institucije Skupnosti, tako na ravni Skupnosti kot na ravni držav članic. Na ravni Skupnosti bi želela omeniti Komisijo, delovno področje komisarke za temeljne pravice, delovne skupine Sveta, Parlamenta in agencij; predvsem bi želela poudariti vlogo Agencije za temeljne pravice.

Cilj mojega poročila je osveščati, da bi te obstoječe institucije in mehanizmi delovali učinkovito in pregledno, bodisi pri spremljanju sprejemanja odločitev ali zakonodaje, zbiranja podatkov ali prenosa informacij, in da ne bi dajali prednosti nekaterim pravicam v škodo drugih. Pomembno je, da posamezne institucije ne samo poročajo, temveč da se tudi odzivajo in dajejo pripombe druga o drugi. Izkoristiti morajo delo, ki ga vsaka izmed njih opravlja na področju varstva človekovih pravic, ter na tem delu graditi, odločitve pa morajo sprejemati dosledno, nepristransko in na podlagi dejstev.

Zato smo v tem poročilu preučili, kaj od teh inštitucij pričakuje Parlament. Podali smo pripombe o sporočilu Komisije, ki je bilo izdano oktobra in ki sledi podobnemu okviru. Eden izmed glavnih ciljev poročila je poudariti, da se mora sedanji ustroj temeljnih pravic začeti in končati pri posamezniku, tj. državljanu. To pomeni, da moramo državljanom zagotoviti dovolj informacij, da bi se seznanili s svojimi priložnostmi, jih razumeli in izkoristili. Sistem varstva temeljnih pravic mora biti razumljiv, dostopen in učinkovito uporaben, saj je celoten ustroj vreden le toliko, kolikor ga lahko državljani EU uveljavljajo. Pri izpolnjevanju teh ciljev morajo omenjene institucije in države članice prevzeti uravnoteženo vlogo, da bi EU v očeh državljanov lahko povečala svojo verodostojnost. Moje poročilo je osredotočeno tudi na tista področja, ki ne zahtevajo zgolj hitrega ukrepanja, temveč tudi srednjeročne in dolgoročne strategije, kot so vključevanje Romov, boj proti revščini otrok in vprašanje uporabe jezikov v manjšinskih skupnostih, če naj omenim le nekatere.

Upam, da bomo s poročilom, ki bo sprejeto jutri, lahko takoj poslali razumljivo in jasno sporočilo omenjenim institucijam: Komisiji, Svetu, agencijam, organom držav članic ter sodiščem, da bi lahko ta sistem postal še učinkovitejši. Pri tem vas prosim, da jutri daste svojo podporo, da bi v obdobju po Lizbonski pogodbi, ko so temelji, institucije, že postavljeni, lahko delovali v tem duhu.

  Viviane Reding, podpredsednica Komisije. – Gospod predsednik, današnja razprava o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji je zelo pomembna, ne samo zato, ker prihaja 10 let po razglasitvi listine - obletnica listine je namreč bila v začetku tega meseca - temveč tudi zato, ker gre za prvo razpravo v Parlamentu, ki je namenjena temu, kar poročevalka, gospa Gál, imenuje „novi ustroj temeljnih pravic po Lizbonski pogodbi“. Ima popolnoma prav. Za pomen človekovih in temeljnih pravic v Evropi se je začel nov začetek. Rada bi se zahvalila poročevalki in članom Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve za njihov zelo dragocen prispevek k tej razpravi.

Dobili smo pravno zavezujočo listino, ki je del primarne zakonodaje EU. Kar moramo storiti zdaj, je, da listino začnemo izvajati. Prav zaradi tega je Komisija oktobra sprejela sporočilo o strategiji za učinkovito izvajanje listine. Glavni cilj Komisije pri tem je, da bodo pravice, ki jih zagotavlja listina, čim učinkovitejše v korist vseh ljudi, ki živijo v EU in ki jih predstavljate vi, poslanci tega parlamenta.

Listina mora biti naš kompas in biti moramo za zgled, predvsem pri sprejemanju zakonov. To velja za pripravljalno delo znotraj Komisije in sprejemanja v Evropskem parlamentu in Svetu, kakor tudi za uporabo novih predpisov v državah članicah.

Komisija je s pomočjo kontrolnega seznama temeljnih pravic, ki naj bi ga uporabljali vsi oddelki Komisije, opravila sistematično oceno učinka novih zakonodajnih predlogov na temeljne pravice. Vesela sem, da poročilo gospe Gál podpira ta pristop. Predvsem poudarja, kako je za Evropski parlament in Svet pomembno, da v teku celotnega zakonodajnega postopka pazita na skladnost z listino. Ne samo da mora biti predloženo besedilo usklajeno z listino, temveč je treba upoštevati tudi učinke poznejših sprememb na navedeno besedilo. Vsaka institucija mora zato premisliti, kako bo zagotovila ustrezno oceno sprememb zakonodajnih predlogov. Pozdravljam dejstvo, da poročilo poziva k boljšemu medinstitucionalnemu sodelovanju.

Preučiti moramo tudi, kako se listina uporablja pri izvajanju prava EU s strani držav članic. V tem parlamentu bi želela ponoviti, da se ne bom bala sprožiti postopke za ugotavljanje kršitev, kadar koli bo to potrebno.

Poročilo poudarja tudi pristop Evropske unije k Evropski konvenciji o človekovih pravicah. Čim prejšnji pristop Evropske unije h konvenciji je glavna prednostna naloga Komisije. Pogajanja že potekajo in se premikajo naprej hitro in konstruktivno. Če bo šlo vse dobro, kot se zdi, da gre, potem upam, da bomo lahko dokončen sporazum sklenili v prvi polovici leta 2011. Zadeve se torej hitro odvijajo in odvijajo se dobro.

V celoti podpiram tudi cilj zagotavljanja nemotenega sodelovanja z mednarodnimi organizacijami. To počnemo vsak dan, kot je to običajno. Komisija pri pripravi novih predlogov, ki lahko vplivajo na otroke, že upošteva konvencijo OZN o otrokovih pravicah. Nedavno smo imeli tudi razpravo o invalidih in jasno je, da tudi na tem področju uporabljamo konvencijo OZN, tako na ravni držav članic kot na ravni Evropske unije.

Poročevalka je govorila o Agenciji za temeljne pravice, katere glavna naloga je, da nam zagotovi primerljive in zanesljive podatke o razmerah v 27 državah članicah na področjih, na katerih lahko ukrepa EU. Tudi tu želimo delati ne samo v teoriji, temveč tudi v praksi. Sama sem na primer prosila agencijo, da sodeluje pri delu delovne skupine za Rome. Komisija podpira podaljšanje mandata agencije, da bi zagotovila, da bo lahko svoje strokovno znanje in izkušnje ponudila tudi na področjih pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah in policijskega sodelovanja. Da bi to omogočila, je Komisija 2. decembra sprejela predlog o spremembi večletnega okvira, ki navaja tematska področja, na katerih lahko agencija dela.

Zdaj pa bi želela omeniti nekaj novega, kar se po mojem mnenju popolnoma ujema s stališčem poročevalke, to pa je zagon, ki ga je ustvarila Lizbonska pogodba, ki jo moramo podpirati. V skladu s tem bo Komisija spomladi 2011 objavila svoje prvo letno poročilo o uporabi listine. Zamislili smo si, da bi se tovrstno letno poročilo objavljalo vsako pomlad. Mislim, da bi to bil čas za Parlament, da se vključi in sproži pravo razpravo o tem, kako se listina uporablja v praksi. Ko bomo spomladi 2011 pripravili naše prvo letno poročilo o uporabi listine, bom posebno pozornost namenila poročilu Evropskega parlamenta ter njegovim drugim dejavnostim na področju temeljnih pravic. To nam ne bo omogočilo samo, da bomo imeli razpravo o človekovih pravicah zunaj Evropske unije, kot je v navadi v tem parlamentu; imeli bomo priložnost tudi za vsakoletno razpravo o temeljnih pravicah in o tem, kako jih izvajajo različne vlade znotraj Evropske unije, hkrati pa bomo lahko preverili, ali evropske institucije svoje dolžnosti opravljajo, kot bi morale.

  Simon Busuttil, v imenu skupine PPE. – (MT) Gospod predsednik, na začetku bi se želel zahvaliti gospe Kingi Gál za njeno poročilo in predvsem za poudarek, ki ga je namenila tako pomembni temi, tj. Listini Evropske unije o temeljnih pravicah ter njenem izvajanju. Mislim, da je osredotočenje Kinge Gál na to vprašanje bilo letos ključnega pomena. Rad bi poudaril, kako pomembno je, da človekove pravice ves čas štejemo za temeljne človekove pravice, saj se bojim, da pojma temeljnih pravic ne razumejo vedno vsi enako. Prvič, jasno je treba povedati, da človekove pravice ne pomenijo, da moramo prezreti na primer pojem subsidiarnosti ali da moramo pohoditi različne vrednote držav članic. Na žalost obstajajo nekateri, ki poskušajo manipulirati z vprašanjem temeljnih pravic, da bi storili prav to. Evropska unija mora reševanje etičnih vprašanj, kot sta evtanazija in splav, prepustiti državam članicam. Drugič, poskrbeti moramo za to, da zagotovimo, da bodo temeljne pravice zares temeljne pravice in da ne bodo vključevale drugih pravic, ki kljub svoji pomembnosti vendarle niso temeljne, zaradi česar obstaja tveganje, da bi bile nerealne, če se nanje pogleda z vidika današnjih razmer. Takšen primer bi bile pravice, povezane z vprašanji priseljevanja, ki so precejšnjega pomena, ki pa vendar niso vedno temeljne pravice. Poleg tega pa si moramo prizadevati za sprejetje ustreznih stališč na primer o varnosti in pomenu varstva podatkov. Za konec naj torej povem, da sem prepričan, da potrebujemo temeljne pravice, vendar pa moramo obenem zagotoviti, da bodo te tako razumne kot realne.

  Monika Flašíková Beňová, v imenu skupine S&D. – (SK) Gospod predsednik, gospe in gospodje, tudi jaz bi se želela zahvaliti poročevalki, gospe Gál, saj menim, da je uspela izpolniti glavni cilj poročila, to pa je predvsem pojasniti vlogo, ki jo bodo posamezne institucije in mehanizmi igrali v novem ustroju temeljnih pravic po Lizbonski pogodbi.

Po mojem mnenju so tri področja, ki jih vsebuje poročilo, temeljnega pomena. Za Unijo je pomembno, da ne zagovarja samo pravic svojih državljanov ali ljudi na njenem ozemlju, temveč da na tem področju prevzame vodilno vlogo na svetu. Ključno vlogo s tega vidika lahko igra novo ustanovljena Evropska služba za zunanje delovanje. Zato bi želela pozvati Komisijo, da zagotovi, da bodo struktura, sredstva in dejavnosti diplomatske službe organizirana na način, ki bo evropski diplomaciji omogočil, da temeljne pravice uspešno podpira tudi v tujini.

Drugič, po Lizbonski pogodbi imajo demokracija in človekove pravice nov izraz v evropski državljanski pobudi. Pobuda krepi vlogo državljanov EU, ki lahko prek nje sprožijo sprejemanje evropske zakonodaje. Tretjič, želela bi izraziti zadovoljstvo zaradi dejstva, da poročilo poziva države članice in institucije EU, da si še bolj prizadevajo za osveščanje javnosti o temeljnih pravicah.

Na koncu bi se želela poročevalki zahvaliti, ker se je odzvala na naše pripombe in ker poročilo v oddelku, ki govori o ukrepih, potrebnih za namen varstva temeljnih pravic, na našo željo izrecno navaja boj proti revščini in socialni izključenosti.

  Renate Weber, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, jutri popoldne bomo lahko izrazili svoje mnenje o razmerah na področju človekovih pravic v svetu, danes dopoldne pa smo osredotočeni na to, kakšne so razmere v zvezi s temi pravicami v Evropski uniji. Razpravljati najprej o Evropski uniji in šele potem o preostalem svetu je po mojem mnenju pravi vrstni red, saj moramo pomesti pred svojim pragom, preden začnemo kritizirati druge. Če si zares želimo, da bi nas jemali resno, ne smemo zatiskati oči pred kršenjem človekovih pravic na naših lastnih tleh.

Ta resolucija, za katero želim čestitati poročevalki, gospe Gál, je osredotočena na nadaljnjo pot politike EU na področju varstva človekovih pravic in napredovanja po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe. Ne govori samo o tem, kdo je odgovoren za kaj, temveč se osredotoča tudi na teme, ki morajo biti v središču naših skrbi za prihodnost.

Rada bi poudarila samo dva vidika. Na moje zadovoljstvo je Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve podprl zamisel o nekakšnem mehanizmu zamrznitve, s katerim lahko Komisija nacionalne sporne predpise ali odločitve zamrzne do sprejetja uradne odločitve o morebitni sprožitvi postopka za ugotavljanje kršitev. Mislim, da bo tak mehanizem ustvaril dodano vrednost, saj bo oblikoval bolj verodostojno politiko o temeljnih pravicah znotraj Evropske unije. Zato upam, da bo na jutrišnjem glasovanju ta mehanizem podprl celoten Parlament.

Drug vidik zadeva pravico in dolžnost tega Parlamenta, da neprekinjeno analizira razmere na področju človekovih pravic v državah članicah in da kritično izraža svoja stališča ter po potrebi tudi razkriva.

  Hélène Flautre, v imenu skupine Verts/ALE. – (FR) Gospod predsednik, to je zelo dobro poročilo in prvo po sprejetju Lizbonske pogodbe. Na začetku bi se želela zahvaliti poročevalki Kingi Gál za njeno trdo delo, dovzetnost in plodno sodelovanje. Ponovno bi omenila štiri sporočila, ki jih vsebuje to poročilo.

Prvo se nanaša na našo zahtevo, da naj Komisija izpolni svojo nalogo v zvezi z novimi sredstvi, ki jih ima na voljo, in v zvezi z začetkom veljavnosti Listine o temeljnih pravicah. Razmere romskih prebivalcev so žal prvi tak praktični primer in Komisija je na koncu pri tem opravila le polovico dela ter izključno izhajala iz Direktive o prostem gibanju.

Komisija se je izognila vprašanju o nediskriminaciji na podlagi člena 21 Listine o temeljnih pravicah, vendar pa v prihodnosti ne more biti tako nezavzeta glede na ratifikacijo Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic s strani Unije, zato sem vesela, da si Unija prizadeva, da to izpelje do konca.

Dodana vrednost tega poročila leži tudi v dejstvu, da poudarja potrebo po zgodnjem odkrivanju morebitnih kršitev s sistemom zgodnjega opozarjanja. Ta sistem med drugim določa zamrznitev ukrepov, za katere obstaja sum, da pomenijo takšne kršitve, medtem pa se izvaja pospešen postopek ugotavljanja, ali so ti ukrepi v nasprotju s temeljnimi pravicami.

Vztrajala bi tudi pri potrebi glede vzpostavitve sistema preprečevanja, na primer na modelu splošnega rednega pregleda znotraj Sveta Združenih narodov.

Še enkrat bi želela poudariti absolutno potrebo po doslednosti med notranjimi in zunanjimi procesi, kar ste že omenili, gospa Reding. V tem smislu podpisovanje sporazumov EU o ponovnem sprejemu predstavlja pravi izziv.

Te sporazume namreč slepo potrjujemo, medtem ko se o dejanskih pogojih njihovega izvajanja odločajo skupni odbori, iz katerih je Parlament izključen.

  Konrad Szymański, v imenu skupine ECR. – (PL) Gospod predsednik, zdaj, ko je Listina o temeljnih pravicah postala pravno zavezujoča v Evropi, govorimo o dveh sistemih za zaščito človekovih pravic, ki do določene mere drug z drugim tekmujeta. Eden izmed teh sistemov temelji na Listini o temeljnih pravicah in sodni praksi Sodišča Evropske unije, drugi pa temelji na Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice. Mislim, da je temeljni izziv, ki je opredeljen v poročilu gospe Gál, zagotavljanje skladnosti med tema sistemoma, tako v vsebinskem kot institucionalnem smislu.

Listine o temeljnih pravicah se ne sme tolmačiti na način, ki bi predvideval nove pristojnosti za Evropsko unijo. O tem jasno govori člen 51, vendar pa se mi zdi vredno spomniti vse, predvsem pa poslance tega parlamenta, da vprašanj v zvezi z zakonskim pravom, kazenskim pravom in pravno varnostjo nerojenih otrok ni mogoče urejati na ravni EU, ne neposredno ne s tožbami katerih koli sodišč. Takšna politizacija instrumentov za zaščito človekovih pravic lahko povzroči samo eno – tj. pomanjkanje zaupanja v mednarodno sodstvo.

  Marie-Christine Vergiat, v imenu skupine GUE/NGL. – (FR) Gospod predsednik, sama bi se rada zahvalila naši poročevalki za njeno pripravljenost prisluhniti in za njeno delo, prav tako pa se zahvaljujem tudi poročevalcem v senci, ki so prispevali h kakovosti tega poročila.

Za nas je to poročilo pomembno zato, ker prihaja do sklepov na podlagi enega izmed redkih pozitivnih rezultatov izvajanja Lizbonske pogodbe, če se seveda učinkovito izvaja. Učinkovito izvajanje temeljnih pravic v Evropski uniji je pomembno, če ne celo temeljno vprašanje za prihodnost Evropske unije. Vendar pa olepšane besede ne bodo dovolj.

Pogodba, Listina o temeljnih pravicah in kmalu tudi pristop k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic na bodo zagotovili nova orodja na tem področju, Evropski uniji in njenim članicam pa omogočili, da dosežejo novo raven.

Mnogi pravijo, da so človekove pravice del temeljnih vrednot Evropske unije, vendar jih le nekateri priznavajo kot zares splošne in nedeljive. Kot nedeljive, kar pomeni, da imajo vse človekove pravice, ki so vključene v Listino, a tudi v Evropsko konvencijo in v vse evropske in mednarodne konvencije, ki izhajajo iz Splošne deklaracije o človekovih pravicah, enako vrednost, ne glede na to, za katere pravice gre.

Državljanske in politične pravice niso prav nič pomembnejše od gospodarskih in socialnih pravic. Pravica do dostojnega življenja je prav tako pomembna kot na primer verska svoboda.

Izraz splošno pomeni, da so človekove pravice enake za vse, ne glede na njihovo narodnost, ne glede na njihov pravni status. Vendar pa vemo, da sta pravica do izobrazbe in pravica do družinskega življenja, tudi v tem primeru, nenehno kršeni v skoraj vseh državah članicah. Za to so na žalost značilne razmere v zvezi z romskim prebivalstvom. Komisija se torej dejansko mora odločiti za sprožitev postopkov za ugotavljanje kršitev in biti enako stroga kot na področju gospodarskih zadev.

Izraz splošno pomeni tudi, da imajo človekove pravice enako vrednost po vsem svetu, kar spet pomeni, da mora Evropska unija pripisati človekovim pravicam enak pomen, kot ga pripisuje gospodarskim ali diplomatskim vprašanjem v svoji zunanji politiki in sporazumih o partnerstvu. To pa ne velja za države, kot so Tunizija, Libija in Kolumbija, in lahko bi omenila še mnoge druge. Torej je to dejansko temeljno vprašanje; gre za verodostojnost Evropske unije in prihodnost njene zunanje politike.

  Krisztina Morvai (NI). – (HU) Gospod predsednik, kot Madžarka in ženska v politiki sem ponosna, da je prav madžarska poslanka, gospa Kinga Gál, tista, ki je z velikim prizadevanjem opravila to zelo pomembno delo pri uveljavljanju človekovih pravic in ga predstavila Evropski uniji. Za to se ji želim zahvaliti.

Kar pa po mojem mnenju primanjkuje, je poudarek na tradicionalnih državljanskih in političnih svoboščinah: tu, v EU, skorajda ni nikogar, ki bi bil v boljšem položaju od nas, Madžarov, da bi poudarila, da problem v Evropski uniji, ko govorimo o človekovih pravicah, ni v diskriminaciji manjšin ali vključevanju Romov, temveč v svobodi izražanja, zbiranja in govora, in tega ne more nič tako dobro ilustrirati, kot prav stanje na Madžarskem med letoma 2002 in 2010. Moje vprašanje za poročevalko na eni strani je, ali bo to madžarsko poročilo končno predstavljeno Evropski uniji v sedanjem stanju in ali ga bo Evropska unija preučila, saj bi to dejansko bil pravi znak, da so se na področju človekovih pravic zgodile neke spremembe. Na drugi strani pa, če lahko sploh govorimo o večjih možnostih uveljavljanja človekovih pravic v Evropski uniji, kako se lahko bolje izognemo incidentom, kakršen se je zgodil na Madžarskem leta 2006, ko se je streljalo ljudem v oči, zlasti če je podpredsednik Odbora LIBE še vedno človek, ki je bil v tistem času član vlade, ki je ukazala, naj se ljudem strelja v oči?

  Salvatore Iacolino (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospa komisarka, poročilo, kot ga je sestavila poročevalka, gospa Gál, in ki zelo natančno in podrobno opisuje stanje v zvezi z izvajanjem temeljnih pravic, lahko samo pohvalimo.

Želel bi omeniti dve manjši točki v zvezi s samim izvajanjem. Zahvaljujoč Listini o temeljnih pravicah, ki je zdaj obvezna, in lizbonskemu procesu, ki se zdaj ne more ustaviti, ni nobenega dvoma, da ta podpora blaginji in ljudem izhaja iz niza vrednot, ki so zares skupne, kar na otipljiv način kažejo tudi dejanski doseženi rezultati.

Zato moramo upoštevati Lizbonsko pogodbo, stockholmski program in temeljna načela, kot so solidarnost, vključevanje in boj proti organiziranemu kriminalu in terorizmu. Ne smemo pozabiti, da načelo subsidiarnosti nikakor ne sme ovirati izvajanja temeljnih pravic v Evropi ljudi.

Čez nekaj dni bomo potrdili nov dokument in novo uredbo v zvezi z zakonodajno pobudo, ki podpira državljane v boju proti trgovini z ljudmi. Ta dokumenta sta povezana drug z drugim in nedvomno tvorita dopolnjen pravni referenčni okvir. Vsi ukrepi imajo jasen cilj: ceniti človekovo dostojanstvo.

Na koncu, gospod predsednik, bi rad rekel, da je treba pristojnosti na področju pregledov in izvajanja pravih sankcij ustrezno izvajati v letu 2013, tj. evropskem letu državljanstva. To bi zagotovo lahko bil pomemben dejavnik za pravo oceno pomena ukrepa.

  Michael Cashman (S&D). – Gospod predsednik, če govorimo o predlizbonskem ali polizbonskem obdobju, nimamo veliko tega, na kar bi lahko bili ponosni. Ženska v Evropi je lahko še vedno žrtev diskriminacije. To smo danes slišali tudi v tej dvorani: ženska se ne more odločiti, kaj bo storila s svojim telesom. Lahko ste diskriminirani na podlagi starosti, invalidnosti, vere, prepričanja, spolne usmerjenosti. Na področju zagotavljanja blaga in storitev ni pri direktivi Sveta nobenega napredka. Ne glede na to ali ste v istospolni ali zunajzakonski zvezi ali če ste poročeni, vas lahko država članica diskriminira na podlagi pojma subsidiarnosti. Na tej podlagi lahko podpirate neenakost.

Imamo Evropo dveh hitrosti, v kateri so nekateri ljudje enaki, drugi pa ne. Sedimo tu in ne storimo nič, medtem ko opazujemo, kako se širijo ksenofobija, rasizem, antisemitizem, homofobija in transfobija, in seveda, samo poglejte si, kaj se dogaja Romom.

Ali se iz druge svetovne vojne nismo naučili ničesar? Ali se nismo naučili ničesar iz 30-tih let prejšnjega stoletja, ko smo se obrnili stran in nismo storili ničesar, ker so bili ljudje drugačni od nas? Mar res ne vidimo, da se vera, dobra vera, izkorišča kot izgovor za širjenje diskriminacije zlasti proti lezbijkam, homoseksualcem, biseksualcem in transseksualcem? Mar res ne vidimo, da zmanjševanje pravic drugega na koncu zmanjšuje naše pravice? Ničesar ni, na kar bi lahko bili ponosni.

  Daniël van der Stoep (NI). – (NL) Gospod predsednik, popolnoma jasno je, da je Lizbonska pogodba drugače pristopila k temeljnim pravicam, kot smo bili vajeni prej. Razlog za to je predvsem pristop Evropske unije k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic, s čimer so se ustvarile nenavadne razmere, v katerih sodišča drug z drugim tekmujejo. Še vedno ni jasno, kako se bodo stvari v tej zvezi obrnile. Bojim se, da smo s pristopom EU k EKČP pristali na zakonitem minskem polju. Ali lahko gospa komisarka pove kaj o tem?

Moja druga točka zadeva trajni vpliv Listine o temeljnih pravicah na evropsko pravo. Imam posebno vprašanje za gospo komisarko v zvezi z odločbo, ki jo je Sodišče Evropske unije izdalo 9. novembra 2010. Gre za združeni zadevi Volker in Hartmut Eifert pod referenčnima številkama C 92/09 in C 93/09. Na kratko, pri teh zadevah je šlo za pravico do zasebnosti proti pravici do dostopa javnosti do evropskih tokov sredstev.

V teh odločbah je Sodišče sklenilo, da pravica do zasebnosti prevladuje nad splošnim evropskim interesom po preglednosti. To me je zelo presenetilo, zato me zelo zanima stališče gospe komisarke o tej zadevi, in sicer v zvezi s trajnim vplivom temeljnih pravic, ki jih zagotavlja Listina, na sedanjo in prihodnjo zakonodajo EU.

  Milan Zver (PPE). – (SL) Najprej čestitke kolegici Gál, ki je pripravila dobro poročilo. Res je v Evropski uniji nastala nova situacija pri zaščiti človekovih pravic. Jaz mislim, da se polje svobode širi in to je dobro. Poročilo je dokaj modernistično, moderno, govori celo o tretji generaciji človekovih pravic in podobno.

Vendar varovanje človekovih pravic in svoboščin vključuje tudi popravo storjenih krivic v preteklosti.

V besedilu izpostavljamo mnoge tako imenovane tretje generacije pravic, pozabljamo pa vprašanja, recimo, vračanja lastnine ljudem, ki jim je bila zaplenjena v totalitarnih režimih, ali pa vprašanje pokopa, dostojnega pokopa ljudi, ki so bili barbarsko pobiti leta petinštirideset v mnogih ad hoc grobiščih srednje in vzhodne Evrope.

Tudi zato smo generacija, ki tukaj odloča, politična generacija, sedanja generacija, odgovorna, da popravimo te krivice, ki so se zgodile v preteklosti. Šele takrat bomo lahko s čisto vestjo govorili o novih ali pa tako imenovanih tretjih generacijah pravic in svoboščin človeka za sedanjost in pa tudi prihodnost.

  Kinga Göncz (S&D). – (HU) Gospod predsednik, gospa komisarka, z Lizbonsko pogodbo je postala pravno zavezujoča tudi Listina o temeljnih pravicah, ki omogoča, da se v primeru njene kršitve sprožijo postopki za ugotavljanje kršitev. V nekaterih državah članicah je zaradi socialnih napetosti, ki so nastale po krizi, namesto do ukrepov v tej smeri prišlo do omejitve demokratičnih pravic. Omejena je svoboda medijev, omejena je pravica do stavke, spregledan in omejen je socialni dialog, diskriminacija se je povečala, temelji pravne države in pravne gotovosti pa so se razrahljali. Komisija je kot varuhinja pogodb obvezna, da upošteva te znake. Mislimo, da je oblikovanje delovnega področja za komisarke za človekove pravice pomemben korak, zato pozivamo gospod Reding, da redno spremlja države članice in opozarja na primere kršitev temeljnih pravic in temeljnih načel demokracije, da bi zagotovila, da ta ne bodo obvezna za države kandidatke samo pred njihovim pristopom, temveč tudi pozneje, saj se bo brez tega verodostojnost EU še bolj zmanjšala.

  Monica Luisa Macovei (PPE). – (RO) Gospod predsednik, dovolite mi, da na začetku čestitam Kingi Gál za njeno poročilo.

Imamo skupnost vrednot in načel, ki se kažejo v večplastnem sistemu varstva človekovih pravic, ki vključuje Listino o temeljnih pravicah, najnaprednejši regionalni kodeks na tem področju. Države članice morajo pri uporabi zakonodaje EU upoštevati določbe Listine. Te lahko neposredno uporabljajo nacionalna sodišča, kar slednjim nalaga tudi večjo odgovornost.

Drugič, imamo Evropsko konvencijo in sodno prakso Sodišča v Strasbourgu. Slednji zagotavljata posamezne pravice v državah članicah. Pristop Evropske unije h Konvenciji bo zagotovil, da se bo Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic uporabljala tudi pri ukrepih, ki jih bosta sprejemali EU kot institucija in država članica, ki uporablja zakonodajo EU. Zagotovo moramo pozorno spremljati reformo Sodišča v Strasbourgu in njen vpliv na krajšanje postopkov.

Tretjič, na nacionalni ravni imajo države članice dolžnost in priložnost, da neposredno izvajajo določbe, s katerimi so zagotovljene temeljne pravice, da jih torej uporabljajo doma v okviru odločitev svojih institucij.

Obstajajo torej tako pravni kot institucionalni mehanizmi. Ključna beseda je izvajanje, ki mora biti hitro in učinkovito za žrtve. Druga ključna beseda je usklajevanje med institucijami, ki razpravljajo o kršenju pravic in dodeljujejo odškodnino.

  Joanna Senyszyn (S&D). – (PL) Gospod predsednik, vključitev Listine o temeljnih pravicah v pravo EU ne povečuje obsega pristojnosti EU in je skladna z načelom subsidiarnosti, saj je Listina sestavni del politike EU. Zato še enkrat pozivam poljske organe, da izpolnijo svoje obveznosti in sprejmejo Listino o temeljnih pravicah. Za izvzetje Poljske iz Listine ni nikakršne jasne utemeljitve. To je politična odločitev, ki ruši ugled moje države in škodi poljskim državljanom.

Sprejetje Listine je zlasti pomembno zaradi prihodnjega poljskega predsedovanja. Vsi Evropejci morajo imeti enake pravice ne glede na to, kje živijo in v kolikšnem obsegu je njihova država podrejena duhovščini. Na žalost pa tega ne razume vedno niti ustavno sodišče na Poljskem. Po mojem mnenju je predvsem pomembno, da se spoštujejo pravice žensk, ki so edina diskriminirana večina. Zato še enkrat pozivam k sprejetju evropske direktive o nasilju nad ženskami, vključno z nasiljem na področju spolnih in reproduktivnih pravice, ki ga izvajajo nekatere države članice ob polni podpori domače zakonodaje.

  Ádám Kósa (PPE). – (HU) Gospod predsednik, mnogi moji kolegi poslanci so že govorili o delu poročila, ki gleda v prihodnost. Končno smo dobili poročilo, ki zajema različna vprašanja, povezana s človekovimi pravicami, ne da bi pri tem enemu področju dajalo prednost na škodo drugega. Predvsem sem vesel, da poročilo posebej poudarka nediskriminacijo in enake možnosti. Temelji na Listini o temeljnih pravicah. To je bistvo mojega govora. Spoštovanje in izvrševanje Listine sta lahko uspešni, če bo evropska družba priznala, da so vsi ljudje enaki in da je to enakost mogoče uresničiti samo z enakim obravnavanjem. Če je kdor koli v kakršnem koli pogledu in ne po svoji krivdi prikrajšan, mora dobiti ustrezno in sorazmerno pomoč, da lahko postane oseba enake vrednosti, državljan enake vrednosti. Pot, ki pelje k temu cilju, je težka in lotiti se je bomo morali preudarno. Poročilo gospe Gál je pomemben mejnik na tej poti. Zahvaljujem se ji za to zelo pomembno delo.

  Anna Záborská (PPE). – (SK) Gospod predsednik, želela bi opozoriti na eno nevarnost. Kombinacija različnih oblik boja proti diskriminaciji lahko pripelje do diskriminacije. Razprava o tem je potekala tudi prejšnji teden na Dunaju v okviru srečanja OVSE.

To je protislovje, toda ko protidiskriminacijska politika postane ideologija, ljudje začnejo diskriminirati. Lahko vidimo, kako dejanski pojem diskriminacije presega svojo opredelitev. Če ima Evropska unija kakršno koli resno pomanjkljivost na tem področju, potem se ta skriva v potrebi po povrnitvi prvotnega pomena besede „diskriminacija“, saj je ne razumejo več ne aktivisti na področju človekovih pravic in včasih niti naša lastna Agencija EU za temeljne pravice. Zato pozivam k demokratičnem nadzoru te institucije. Če se to ne zgodi, lahko postane tudi finančno drago breme, ki ne bo očrnilo samo slovesa Evropske komisije, temveč neposredno tudi celotne Evropske unije.

  Csaba Sándor Tabajdi (S&D). – (HU) Gospod predsednik, poročevalka je opravila odlično delo. A če citiram priljubljen madžarski pregovor, če se to delo ne bo izvajalo, bo vredno prav toliko, kot podkve na mrtvem konju. V Evropski komisiji ne opažam politične volje za izvrševanje teh pravic in za sprožitev postopkov za ugotavljanje kršitev proti državam članicam. Gospe Reding močno zaupam. Ima več poguma kot vsi komisarji skupaj in drznila saj si je drznila nasprotovati gospodu Sarkozyju, čeprav jo je gospod Barroso dolgo časa poskušal odvrniti od tega. V prihodnjem obdobju se bo srečala s precejšnjim izzivom, saj madžarska vlada, ki bo prevzela predsedovanje EU, resno krši temeljne pravice. Omejuje svobodo medijev, odpravlja pravice sindikatov v zvezi z javnimi uslužbenci, s prilaščanjem zasebnih pokojninskih prihrankov treh milijonov državljanov pa ne ščiti zasebne lastnine. Ta vlada krši temeljne pravice, vi, gospa Reding, pa morate imeti pogum, da sprožite postopek za ugotavljanje kršitev.

  Sonia Alfano (ALDE). – (IT) Gospod predsednik, kljub Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic, Listini o temeljnih pravicah, členoma 6 in 7 Pogodbe o Evropski uniji in nacionalnim ustavam se človekove pravice v Evropski uniji in državah članicah vsak dan resno in vztrajno kršijo.

V moji državi – Italiji – imamo veljavno ureditev, ki omogoča, da se krši svoboda tiska, da se politične stranke udeležujejo volitev s predložitvijo ponarejenih podpisov, da država z molčanjem prikriva nasilne napade (tudi mafijske), da naš predsednik vlade – čeprav upamo, da ne bo dolgo – ustvarja dobiček iz mednarodnega sodelovanja z režimi, kot sta ruski in libijski, kar je potrdil tudi WikiLeaks. Evropska unija si ne more privoščiti, da bi pred tem zatiskala oči.

Zato podpiram poročilo, ki vsebuje številne predloge sprememb, ki sem jih predložila jaz in ki jih je potrdil Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. Med temi bi želela izpostaviti odstavka 20 in 40, ki pozivata k spremljanju in kaznovanju kršitev človekovih pravic in k temu, da je treba nacionalne zakonodajne predloge, ki bi lahko povzročili kršenje človekovih pravic,začasno zaustaviti še preden postanejo del zakonodaje, dokler jih ne potrdi EU.

Podprla sem tudi pobudo za uporabo členov 6 in 7 Pogodbe o Evropski uniji za namen obravnave kršitev človekovih pravic in povečanja pristojnosti Agencije za temeljne pravice.

Poročilo vsebuje številne pozitivne omembe manjšin, pravic, lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev, priseljencev in iskalcev azila, svobode tiska in socialnih pravic. Zato bi pozvala svoje kolege poslance, da poročilo podprejo.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL). – (PT) Gospod predsednik, vsi se zavedamo, da v državah Evropske unije še vedno obstajajo številne oblike diskriminacije, ki jih čutijo različni deli prebivalstva in kulturne manjšine. Vendar pa ne smemo pozabiti na splošno diskriminacijo žensk: diskriminacija žensk se še naprej v večji ali manjši meri čuti na mnogih različnih področjih v državah članicah EU. Ženske še vedno s težavo najdejo zaposlitev in s težavo napredujejo na svoji poklicni poti, poleg tega pa so še vedno žrtev nizkih plač in drugih oblik diskriminacije, ki jo ves čas čutijo. Razkorak v plačilu med spoloma v EU je približno 18-odstoten. Zato so potrebni nujni ukrepi, da bi se premagal ta diskriminatorni položaj.

  Franz Obermayr (NI). – (DE) Gospod predsednik, pristop EU h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin prikriva tveganje, da bo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) lahko odločalo o vseh pravnih aktih EU; sodniki Sodišča Evropske unije so že posvarili pred tem dejanjem.

Močno dvomim, da bo ESČP vedno sprejemal nepristranske in primerne odločbe. Celo njegov predsednik je priznal, da bo zadeve, ki jih bodo predložili iskalci azila, preučil natančneje kot druge zadeve. Prednostna obravnava določenih pritožnikov ni ustrezno ravnanje za nepristranskega sodnika. ESČP poskuša zdaj prekiniti izvajanje Dublinske konvencije in preprečiti izgone iz Avstrije v Grčijo. Zakaj je to tako? Ali Grčija ni varna? Ali zares želimo sodišče, ki želi prepovedati križ v razredih? Križ je simbol krščanstva, ki je eden od temeljev Evrope in naših temeljnih vrednot.

Če Evropsko sodišče za človekove pravice tako očitno ne spoštuje takšnih človekovih pravic, potem ne vidim, kako ga lahko tukaj priznamo kot odobren in primeren organ za sprejemanje odločitev.

  Alajos Mészáros (PPE). – (HU) Gospod predsednik, Evropska unija je bila vedno pripravljena kritizirati države zunaj svojih meja, da bi tako izrazila podporo temeljnim pravicam. Pri svojih državah članicah pa je po njihovem pristopu pogosto brez moči. To se ne bi smelo več dogajati, saj nas danes ne povezujejo samo gospodarska načela. Poročilo gospe Kinge Gál povzema najnujnejše in najpomembnejše ukrepe na področju oblikovanja varstva temeljnih pravic znotraj Unije. Potrebujemo učinkovit sistem varstva pravic, ki ga bomo z Lizbonsko pogodbo zdaj tudi lahko vzpostavili. Kršitve temeljnih pravic državljanov ne smejo ostati brez posledic. Moramo biti sposobni, da tiste, ki zakrivijo kršitve pripravimo, da za to odgovarjajo tako na ravni države članice kot na ravni Evropske unije.

Lahko se samo strinjam z gospo Reding, da bi Komisija morala izvrševati pravico, da v vseh utemeljenih primerih sproži postopek za ugotavljanje kršitev. Postopek z učinkom blokiranja, dodan sklopu razpoložljivih postopkov, lahko služi kot učinkovito orodje, ki bo zaščitilo pravice pred ukrepi države članice, ki kršijo temeljne pravice. Zaščititi moramo invalide, odpraviti moramo diskriminacijo in nenazadnje moramo zaščititi tudi jezikovno raznolikost Evrope.

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D). – (LT) Gospod predsednik, vprašanje človekovih pravic je treba obravnavati na evropski ravni, države članice pa morajo prav tako prevzeti odgovornost za zagotavljanje temeljnih pravic svojih državljanov. Na evropski ravni je na primer zelo pomembno, da se oblikuje strategija Evropske unije o otrokovih pravicah, saj vse države članice niso zmožne zagotoviti varstva otrokovih pravic na nacionalni ravni. Zato je treba razviti praktične ukrepe za boj proti zlorabi in spolnem izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji.

Invalidi, ki so še vedno žrtve diskriminacije v svojem družbenem, poklicnem in kulturnem življenju, so druga prednostna naloga. Zato moramo vzpostaviti jasen sistem zakonodaje EU o pravicah invalidov in oblikovati strategijo EU za invalide.

Želim poudariti, da je boj proti trgovini z ljudmi, zlasti ženskami in otroki, še vedno zelo velik problem in ena najhujših kršitev človekovih pravic.

Zelo pomembno pa je tudi boj proti revščini in socialni izključenosti, predvsem kar zadeva starejše, ki so v času recesije pretrpeli največ.

  Viviane Reding, podpredsednica Komisije. – (FR) Gospod predsednik, želela bi se zahvaliti vsem članom odbora, ki so na teh področjih sodelovali s poročevalko, gospo Gál, kakor tudi vsem tistim poslancem Evropskega parlamenta, ki so danes tukaj govorili in s tem pokazali, da so temeljne pravice zelo pomembne. Lahko samo podprem, kar so povedali že nekateri poslanci Evropskega parlamenta, in sicer da je skrajni čas, da se osredotočimo na temeljne pravice v Evropski uniji, da bi bili verodostojni in da bi lahko o temeljnih pravicah govorili tudi zunaj Evropske unije. To vprašanje smo nekoliko zanemarjali. V prihodnosti ga ne bomo več.

Mislim, da nam bo letno poročilo Komisije o uporabi Listine, ki bo obravnavalo vsa opažanja v zvezi z različnimi oblikami diskriminacije, zares omogočilo, da bomo lahko vsako leto imeli razpravo o tem, kaj ne deluje, in da bomo skušali to popraviti.

Popraviti kako? Obstaja ideja o „mehanizmu začasne zaustavitve“, kot je to imenovala poročevalka, o tem preventivnem sistemu, na podlagi katerega bi posameznik lahko posredoval v zvezi z nekim ukrepom v državi članici do te točke, na kateri se ukrep izvaja. Moje strokovnjake sem prosila, da to analizirajo, institucionalna vprašanja, ki jih takšen mehanizem odpira, pa so zelo zapletena. Čeprav bomo morali z analizo nadaljevati in ugotoviti, kaj se res dogaja, se mi zaenkrat zdi, da nimamo nobene pravne podlage za takšno ukrepanje in da bi bila za sprožitev takšnega preventivnega mehanizma potrebna sprememba Pogodbe. To je mikavna zamisel. Še naprej bomo iskali mehanizem, ki bi lahko uporabili, ne da bi nam bilo treba za reševanje najbolj perečih vprašanj spreminjati Pogodbe.

Kljub temu bi vas rada opozorila na dejstvo, da Listina ni absolutno veljavna, saj je to splošno zmotno prepričanje. Veljavna je samo, kadar države članice izvajajo evropska pravila, na primer kadar se evropska direktiva, o kateri sta se odločila Svet in Parlament, nato vključi v evropsko pravo. V navedenem primeru se Listina uporablja, vendar ne absolutno. V absolutnem smislu, torej v vseh drugih primerih, imajo sodno pristojnost nacionalna sodišča.

Ko Evropska unija pristopi h Konvenciji Sveta Evrope bomo dobili dodatno razsežnost, ki jo bomo morali izvajati, to pa je način vodenja naše politike na področju pravic. Zdi se mi, da je to najbolj pomembno, in mislim, da je poleg vseh specifičnih vprašanj, ki so bila zastavljena – na katera bom odgovorila posamezno vsem poslancem Evropskega parlamenta, ki so jih zastavili – glavno vprašanje tudi temeljno.

Pomen Listine zunaj EU, v naših državah članicah, znotraj vlad še ni v celoti uresničen. Imamo torej nekaj dela na področju osveščanja, da bi ta kultura pravic, ta politika vrednot obstajala v vsej Evropi, in da bi se pri sprejetju zakona, pri uporabi zakona, ljudje lahko povsod vprašali, ali ta zakon spoštuje vrednote, ki jih podpiramo; to pomeni, da se moramo kot politični voditelji, kadar ukrepamo, skoraj sistematično vprašati, ali je to, kar počnemo, v skladu s temeljnimi pravicami, ki jih podpiramo.

To se mi zdi najpomembnejše. Lahko vam dejansko povem, da mora Komisija prav danes sprejeti odločitev o tem, ali bo opustila eksekvaturo, z drugimi besedami, da bo predložen predlog o tem, da morajo biti sodne odločbe veljavne kjer koli v Evropi. To je zelo pomembna odločitev in pri predlogu te nove zakonodaje je to bilo prvič, da smo se osredotočili na spoštovanje temeljnih pravic. Nismo opravili samo ekonomske analize ali študije vpliva na trg; preučili smo tudi vpliv na vrednote.

Kot lahko vidite, se postopoma približujemo tej novi politiki in mislim, da bi skupaj – Komisija, Svet in Parlament – morali zagotoviti, da bo to letno poročilo o uporabi Listine, ki ga bom predložila v imenu Komisije in ki ga bo Parlament kritiziral ali potrdil, velik trenutek resnice in priložnost, da si zadeve pogledamo pobližje. Gre tudi za to, da zunanjemu svetu, našim volivcem, dejansko pokažemo, da je Listina živ organizem. Ni samo besedilo; je tu, da bi se začela izvajati. In če se ne bo izvajala, bodo izvoljeni predstavniki ljudi to tudi jasno in glasno povedali.

To je tisto, kar moramo vzpostaviti v času dveh oziroma treh let pred naslednjimi volitvami. Mislim, da ta cilj lahko postopoma dosežemo in prva takšna vaja se bo zgodila že spomladi, nakar bomo to tradicijo vzpostavili v tem parlamentu, da nihče ne bi mogel več reči, ko boste ob sredah ali četrtkih govorili o človekovih pravicah zunaj Unije, da „niste pometli pred svojim pragom“. Storimo to skupaj!

  Kinga Gál, poročevalka. – (HU) Gospod predsednik, zahvaljujem se vam, gospe in gospodje, za spodbudne besede in besede podpore. Predvsem se želim zahvaliti gospe Reding za odkritost in sodelovanje, kajti skupaj delava že dalj časa, in za jasne in natančne odgovore ter sporočila. Mislim, da so stališča poročevalcev v senci in kolegov poslancev navsezadnje v celoti vključena v to poročilo in da so bili doseženi sprejemljivi kompromisi. Zato ne morem sprejeti pisnih predlogov sprememb, ki so bili zdaj ponovno vloženi na plenarnem zasedanju, saj menim, da je poročilo že sprejemljivo. Želela bi poudariti, da v tem splošnem sistemu varstva temeljnih pravic nikakor ne smemo zavreči tudi tistega, kar je dobro, in da moramo zato vedno upoštevati vsa dejanska dejstva ter poskusiti prenesti pričakovanja, o katerih danes tukaj razpravljamo, v nekaj oprijemljivega.

Zato sem vesela, da bomo na jutrišnji plenarni seji slišali jasna dejstva v okviru teme o boju proti trgovini z ljudmi, kjer bo posebna zaščita na področju zaščite žrtev zagotovljena otroškim žrtvam. O tem bomo zdaj govorili tudi v okviru sprejetja pobude državljanov, zaradi katere bomo lahko zares govorili o Evropi državljanov, saj bodo ti evropski državljani lahko vplivali na zakonodajni postopek. Mislim pa, da je tudi simbolično, da bomo jutri razpravljali in sprejeli poročilo o razmerah na področju človekovih pravic v svetu. Dejstvo, da madžarsko predsedstvo oblikuje svoje prednostne naloge v podobnem duhu in da poudarek namenja okrepitvi EU, ki je blizu svojim državljanom, je dobrodošlo. Vendar pa moram opozoriti svoje kolege poslance, da se moramo izogniti dvojnim standardom, zlasti v tem parlamentu. To pravim mojim kolegom poslancem, ki so pomagali, mogoče tudi več let – in s tem se obračam na madžarske kolege poslance iz vrst socialistov –, pri najhujših kršitvah človekovih pravic, zdaj pa druge neutemeljeno obtožujejo, samo da bi ponovno pridobili zaupanje volivcev, ki so ga izgubili verjetno prav zaradi teh kršitev človekovih pravic. Vsem se zahvaljujem za sodelovanje in pomoč.

  Michael Cashman (S&D). – Gospod predsednik, moram nasprotovati žalitvi gospe Gál, ki je namenjena socialistom in s katero pravi, da so spodkopavali človekove pravice. Takšnih obtožb ne morete izrekati, ne da bi bili popolnoma jasni in ne da bi predložili popolnoma ključne dokaze, ki temeljijo na dejstvih.

  Predsednik. – Razprava je končana.

Pisne izjave (člen 149)

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – Poročevalki Kingi Gál bi se želel iskreno zahvaliti za njeno prizadevanje, da bi odprla problem kršitev človekovih pravic v Evropski uniji. Kako lahko grajamo ali učimo nekoga zunaj EU, če se zakoni redno kršijo v naši Skupnosti? Latvija, članica EU, do zdaj še ni sprejela resolucije Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2004, v kateri Parlament „predlaga, naj latvijski organi dopustijo možnost, da bi nedržavljanom, ki dalj časa prebivajo v državi, omogočili, da se udeležijo lokalnih volitev.“ Tristo petintrideset tisoč prebivalcev Latvije s stalnim prebivališčem (15 %) ne uživa svojih osnovnih pravic, a to ne skrbi nikogar. Evropski parlament lahko razpravlja o primerih kršitev človekovih pravic povsod, razen na svojem lastnem ozemlju. Pobudo gospe Kinge Gál sem podprl. Nudim svojo polno podporo in hvaležnost 335.000 ljudi.

  Kristiina Ojuland (ALDE), v pisni obliki. – Želela bi izkoristiti to priložnost in se zahvaliti poročevalki, da je osvetlila tako pomembno vprašanje. Lizbonska pogodba je na mnogih področjih na novo opredelila pristojnosti in odgovornosti, pri tem pa Listino o temeljnih pravicah določila kot pravno zavezujočo. Evropski parlament je igral vlogo čuvaja temeljnih pravic in Lizbonska pogodba je to dejstvo okrepila. Močno podpiram krepitev vloge Evropskega parlamenta v zvezi s sistematičnim pristopom k zakonodajnim predlogom in spremembam. Medtem ko smo kritični do kršitev človekovih pravic po svetu, moramo prav tako nadzorovati, kaj se dogaja znotraj meja Evropske unije. Nobenega razloga ni za preveliko zadovoljstvo, saj v državah članicah veliko prepogosto vidimo znake rasizma, ksenofobije, seksizma in drugih oblik diskriminacije. Pred nami je še vedno ogromno dela, vendar sem več kot prepričana, da nam bo doslednost pri ohranjanju temeljnih pravic v EU pomagala, da zmagamo.

  Csaba Sógor (PPE), v pisni obliki. – (HU) Evropska unija kot skupnost držav, ki nudi visoko raven varstva človekovih pravic, vedno pogumno dviguje svoj glas proti resnim kršitvam, ki se dogajajo v drugih delih sveta. Evropski parlament ponavadi s hvalevredno enoglasnostjo obsoja dejanja, ki kažejo popolno nespoštovanje splošnih temeljnih načel človekovih pravic, kjer koli se to že zgodi. Manj pogosto pa se s podobno odločnostjo odzivamo na kršitve znotraj meja EU, čeprav bi tako lahko najučinkoviteje poslali sporočilo tistim državam po svetu, ki ne spoštujejo človekovih pravic. Skupno ukrepanje na ravni EU bi lahko dosegli najboljše rezultate, če bi svoje nezadovoljstvo v zvezi z uveljavljanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin z enako odločnostjo in neomajnostjo izrazili na našem ozemlju. Zelo redko se pozivamo k odgovornosti v zvezi s temi ideali, ki so sestavni del evropskega duha in ki so zaradi Listine o temeljnih pravicah pravno zavezujoči že eno leto. Če pa to že storimo, smo nemočni in nesposobni, ker nimamo ustreznih sankcij. To pa neizogibno vpliva na jakost in verodostojnost naših kritik, usmerjenih v tretje države, ter naših zunanjepolitičnih prizadevanjih za podporo človekovim pravicam in demokraciji. Mislim, da se Evropa temu v prihodnosti ne sme odpovedati.