Predsednica. – Naslednja točka je poročilo o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti žrtev, ki razveljavlja Okvirni sklep 2002/629/PNZ, ki sta ga v imenu Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve predložili gospa Bauer in gospa Hedh (KOM(2010)0095 - C7-0087/2010 - 2010/0065(COD)) (A7-0348/2010).
Edit Bauer, soporočevalka. – Gospa predsednica, najprej bi se želela zahvaliti moji soporočevalki gospe Hedh, Svetu in Komisiji ter vsem tistim, ki so bili vključeni v to zahtevno delo.
Sedanje stanje na področju trgovine z ljudmi je zaskrbljujoče. Po ocenah gre za več sto tisoč žrtev v Evropi, zaradi česar je to drugi največji posel, povezan s kriminalom, katerega dobiček naj bi znašal 32 milijonov USD. Znotraj trgovine z ljudmi se pojavljajo novi trendi. Imamo več žrtev prisilnega dela. Imamo več žrtev, ki prihajajo iz držav članic, poleg tega pa je med žrtvami več otrok. Svetovni delež otroških žrtev naj bi znašal od 40 % do 50 %. Nedavno poročilo OVSE poziva države, da spremenijo svoj pogled, v okviru katerega trgovina z ljudmi velja za obroben pojav, in jih namesto tega spodbuja, da ga priznajo kot sodobno obliko suženjstva velikih razsežnosti.
Za boj proti trgovini z ljudmi je potreben celovit pristop, kljub temu da imamo samo omejen niz orodij. Naša naloga je spremeniti zakonodajo. Lizbonska pogodba nam je dala novo pravno podlago – člen 83. Ta nam nudi sredstvo za vzpostavitev skupnega pristopa za namen oblikovanja bolj odvračajočega okolja za trgovce in obenem močnejše zaščite za žrtve.
Predlog, ki ga predstavlja konsolidirano besedilo, o katerem sta se dogovorila Svet in Komisija, širi opredelitev pojma trgovine z ljudmi, pri čemer upošteva, da se oblike in trendi spreminjajo. Osnutek nudi priložnost za višje kazni, opredeljuje torej najnižji znesek najvišjih kazni, spodbuja zasego in zaplembo premoženjske koristi in dobička, ki sta bila pridobljena s trgovino z ljudmi. Predlog odpira vprašanje viktimizacije žrtev in sodišča pooblašča, da žrtev ne kaznujejo za kazniva dejanja, ki so jih morali storiti pod prisilo.
Pomoč in podporo je treba žrtvam zagotoviti pred in med kazenskim postopkom ter ustrezno obdobje po koncu kazenskega postopka, vendar pa pomoč in podpora žrtvam nista pogojeni s pripravljenostjo žrtve, da sodeluje v kazenski preiskavi, pri pregonu in sojenju. Predlog vsebuje posebne določbe za povečanje zaščite otrok med preiskavo ter pomoči.
Osnutek direktive vsebuje tudi določbo o evropskem koordinatorju za boj proti trgovini z ljudmi, ki bi v prihodnosti lahko prispeval k celovitejši, doslednejši in bolj usklajeni politiki boja proti trgovini z ljudmi.
Anna Hedh, soporočevalka. – (SV) V letu 2010 se ljudje po Evropi kupujejo in prodajajo kot sužnji. To se dogaja kljub dejstvu, da je bilo suženjstvo prepovedano pred več kot 250 leti. Prisiljeni so v prostitucijo, prisilno delo ali prosjačenje. Nenadoma se znajdejo pri lastniku, za katerega pogosto dovolj absurdno mislijo, da jih je nekako zadolžil. Trgovina z ljudmi je eno izmed najbolj resnih kaznivih dejanj na svetu, žal pa se ves čas razrašča. Gre za resno kršenje človekovih pravic, ki jih v EU tako srdito zagovarjamo in za katere se vsak dan borimo.
Zato bi se na začetku rada zahvalila gospe Malmström za tako hitro oblikovanje zakonodajnega predloga o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej. Za odlično sodelovanje se želim zahvaliti tudi kolegici poslanki iz Odbora za pravice žensk in enakost spolov, gospe Bauer, kakor tudi vsem poročevalcem v senci, ki so delali na tej direktivi. Na koncu pa še velika hvala vsem drugim članom osebja, ki so opravili izjemno delo.
Trgovina z ljudmi je v tem trenutku najhitreje rastoče čezmejno kaznivo dejanje. Na podlagi poročila ZN „Trgovina z ljudmi“ za leto 2009 je trgovina z ljudmi dejavnost, ki za nedovoljenim prometom z orožjem prinaša drugi največji prihodek kriminalnim mrežam. Popolnoma jasno je, da nobena država ne more sama rešiti problema trgovine z ljudmi. Trgovina z ljudmi je prisotna v vseh državah v Evropi, trgovci z ljudmi pa vsak dan selijo svoje žrtve prek državnih meja.
Zato moramo sodelovati, naša zakonodaja na tem področju pa mora biti čim bolj usklajena. Predlog o imenovanju koordinatorja EU za boj proti trgovini z ljudmi, ki bo pregledal in usklajeval delo EU skupaj z nacionalnimi koordinatorji, je torej tudi dober.
Da bi se lotili reševanja problema trgovine z ljudmi, potrebujemo kazni, ki bodo odražale resnost kaznivega dejanja in ki bodo prav zares bolele tiste, ki služijo na trgovini z ljudmi. Mislim, da smo s predlogi kazni, ki so vsebovani v zakonodajnem predlogu, dosegli določen napredek. Predlagano je tudi, da naj države članice na pravno zanesljiv način zasežejo dobiček trgovcev z ljudmi, ki ga ustvarijo s svojim kaznivim dejanjem.
Vendar pa to ni dovolj, da bi se kaznovali storilci. Izboljšati je treba tudi zaščito žrtev trgovine z ljudmi. Brez zaščite žrtev ne bomo nikoli mogli preganjati trgovcev z ljudmi. Žrtve morajo dobiti pomoč, ki jo potrebujejo, predvsem pa je pomembno, da se ustvari varno okolje, ki jim bo omogočilo, da se odločijo za sodelovanje s policijo.
Predlagan je tudi odlok v zvezi z večjo zaščito otrok, ki so žrtve trgovine z ljudmi, in zaradi tega sem zelo zadovoljna. Ker je 79 % žrtev trgovine z ljudmi žensk in ker je spolno izkoriščanje daleč najpogostejša oblika trgovine z ljudmi, je zelo pomembno, da na zakonodajo gledamo z vidika spolov in da se predlagani ukrepi analizirajo z vidika spolov.
In če se želimo kdaj koli spopasti s tem problemom, moramo storiti nekaj v zvezi z neenakomerno porazdelitvijo moči med moškimi in ženskami. Neenakost med moškimi in ženskami prispeva k ranljivosti, ki pelje k trgovini z ljudmi.
Da bi se problem trgovine z ljudmi začel zares reševati, morajo vse države članice vložiti veliko truda v delo na področju preprečevanja. Pri tem gre načeloma za to, da se v naših državah zmanjša povpraševanje po storitvah, ki jih nudijo žrtve trgovine z ljudmi. Če lahko zmanjšamo povpraševanje, se bo zmanjšal tudi dostop do storitev. To pomeni, da se moramo lotiti tistih, zaradi katerih je trgovina z ljudmi dobičkonosna. Zato predlagamo, da naj za vse države članice postane obvezna inkriminacija tistih, ki zavestno uporabljajo storitve žrtev trgovine z ljudmi. V okviru veljavne zakonodaje EU velja za kazniv prekršek, če delodajalci izkoriščajo trgovino z ljudmi. Isto načelo bi moralo veljati za posameznike, ki izkoriščajo žrtve.
Na žalost nismo uspeli, da bi bil ta predlog sprejet. Zato države članice ne bodo prisiljene inkriminirati teh ljudi, temveč bodo morale poročati o ukrepih, ki so jih sprejele, da bi obravnavale povpraševanje po storitvah, ki jih nudijo žrtve trgovine z ljudmi.
Smo pa uvrstili to vprašanje na dnevni red, naš predlog pa je na ravni EU prejel podporo ustreznih odborov Parlamenta ter strokovnjakov, policije in prostovoljskih organizacij. Mislim, da smo s sporazumom, o katerem bomo glasovali danes, opravili precejšen del poti. Stopimo skupaj in zaustavimo trgovino z ljudmi v Evropi, to sodobno obliko suženjstva.
Ne smemo se vdati, saj je pravica ljudi, da se odločajo o svojem življenju in svojem telesu človekova pravica, ki je ni mogoče kupiti in prodati za denar kakor vezalke ali banane.
Cecilia Malmström, članica Komisije. – Gospa predsednica, dovolite mi, da na začetku povem, da je to besedilo, ki ga bomo – upam – danes sprejeli, tj. na glasovanju, ki bo potekalo čez nekaj minut, zares zgodovinsko besedilo.
Gre za prvi instrument EU s področja kazenskega prava po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe. Mislim, da smo lahko s sporazumom, ki ga imamo danes, zadovoljni.
Gre za uravnotežen kompromis med institucijami. Seveda se zavedam, da bi si Parlament, ki ga predstavljata poročevalki, in Komisija želela nekoliko drugačne ubeseditve nekaterih odstavkov. Na splošno pa je to dober rezultat, ki je popolnoma skladen s cilji Parlamenta, Sveta in Komisije, tj. bojem proti trgovini z ljudmi, tej strahotni sodobni obliki suženjstva, ki ni vredna Evrope leta 2010 in ki predstavlja grobo kršitev temeljnih pravic tako velikega števila državljanov.
Nekatere izmed teh žrtev sem tudi srečala: otroke, moške in mnoge ženske v poslu spolnega suženjstva. Njihove zgodbe so seveda grozljive. Danes, ko bo ta direktiva sprejeta, bomo imeli boljše orodje, s katerim jim bomo lahko pomagali. To je resnično lepo božično darilo.
Rada bi se zahvalila Parlamentu, predvsem pa poročevalkama, gospe Bauer in gospe Hedh, poročevalcem v senci in vsem drugim, ki so poskrbeli, da smo sklenili sporazum.
Evropski parlament je na več načinov pomagal izboljšati direktivo. Omenila bi posebno določbo v členu 14 v zvezi s položajem in pravicami mladoletnikov brez spremstva, ki so žrtve trgovine z ljudmi. Ta je bila vključena na vašo zahtevo in strinjamo se, da je direktiva zaradi tega boljša. Obstajajo tudi drugi primeri.
Omenila bi eno točko, pri kateri obžalujem, da Svet ni podprl predloga Komisije, čeprav smo dobili vašo podporo. Vendar pa na Svetu ni bilo mogoče skleniti sporazuma v zvezi z ekstrateritorialno pristojnostjo za kazniva dejanja, ki so jih v tujini storile osebe s stalnim prebivališčem v EU.
Še vedno verjamem, da bi dodana vrednost določbe, ki bi zagotavljala, da bi bile vse osebe, ki živijo z nami v Evropi in storijo kaznivo dejanje trgovine z ljudmi v drugih državah, preganjane v EU, bila precejšnja. Vendar to ni bilo mogoče. K tem vprašanju se bomo vrnili, ko bomo obravnavali direktivo o izkoriščanju otrok in otroški pornografiji. Ekstrateritorialna pristojnost za osebe s stalnim prebivališčem bo celo še pomembnejša, ko bomo govorili o možnostih sojenja pedofilskim spolnim turistom, ki živijo v Evropi.
Mislim, da bi morali v pogovorih s Svetom skupaj še naprej vztrajati pri vključitvi takšne določbe v direktivo. Kot sem rekla, vsi skupaj smo opravili zelo dobro delo. Danes imamo zelo pomembno orodje za boj proti trgovini z ljudmi, zaščito žrtev in zagotovitev, da bomo poslali jasno sporočilo, da je to zelo resno kaznivo dejanje. Slednje je treba ustrezno kaznovati, obenem pa je zdaj tudi enako opredeljeno v vseh državah članicah. Še enkrat hvala za vaše prispevke.
Agustín Díaz de Mera García Consuegra, v imenu skupine PPE. – (ES) Gospa predsednica, gospa komisarka, trgovina z ljudmi je kruta resničnost v EU.
Spolno izkoriščanje je glavni cilj mafijskih združb, ki trgujejo z ljudmi, sledijo pa mu prisilno delo, služabništvo, prisilne poroke, izkoriščanje otrok za prosjačenje, nezakonita posvojitev in odstranitev organov, ki so še druge nadloge in vidiki problema.
Da bi se okrepila zakonodaja EU na tem področju, je treba uporabiti nove pristojnosti, ki jih člen 63 Lizbonske pogodbe daje Parlamentu. To med drugim vključuje zahtevo po razvrstitvi kaznivih dejanj, ki jih nekatere evropske kazenske zakonodaje še vedno ne vključujejo.
Da bi zaščitili žrtve trgovine z ljudi, moramo našo zakonodajo okrepiti na dveh področjih: na področju preprečevanja in zaščite in na področju vključevanja v družbo in na trg dela. Oblikovati moramo posebne ukrepe za zaščito mladoletnikov, inkriminirati moramo trgovce z ljudmi in posrednike; oblikovati moramo ukrepe za odvračanje od povpraševanja in zaplembo premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem; vzpostaviti moramo kazensko odgovornost vseh pravnih oseb, ki so udeleženi v kateri koli fazi trgovine z ljudmi; poostriti moramo delovno inšpekcijo in kazni za izkoriščanje zaposlenih ter nezakonito zaposlovanje nezakonitih priseljencev; okrepiti moramo vlogo Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah ter uradnikov za zvezo za priseljevanje pri odkrivanju kanalov, ki jih izkoriščajo trgovci z ljudmi, in njihovim načinom delovanja; in na koncu moramo okrepiti še vlogo skupnih preiskovalnih enot Evropskega policijskega urada (Europol) v boju proti mafijskim združbam.
Na koncu bi želela dodati, da bi lahko pomemben prispevek k omenjenim ciljem dal tudi sam koordinator EU za boj proti trgovini z ljudmi, vendar je treba njegove pristojnosti in zmogljivosti jasno opredeliti, da bi se preprečilo podvajanje ukrepov ali poseganje v naloge, ki so zaupane Europolu.
Monika Flašíková Beňová, v imenu skupine S&D. – (SK) Gospa predsednica, na začetku bi želela čestitati gospe Bauer in gospe Hedh za njuno celovito obravnavo tega izredno pomembnega vprašanja.
Trgovina z ljudmi je nezaslišan pojav v današnji civilizirani družbi. Je tretja oblika najdonosnejše nedovoljene trgovine na svetu po prometu z orožjem in prepovedanimi drogami. Ta tako imenovana sodobna oblika suženjstva je resno kaznivo dejanje, ki krši temeljne človekove pravice. Lizbonska pogodba je okrepila dejavnosti Evropske unije na različnih področjih kazenskega prava, med drugim tudi v boju proti trgovini z ljudmi. Evropski parlament pri tem igra pomembno vlogo kot skupni zakonodajni organ. Toda izkušnje kažejo, da sedanji pravni okviri ni dovolj učinkovit in da moramo storiti še več, da bi zaščitili človekove pravice. Sprejeti moramo preventivne ukrepe, ki bodo usmerjeni v samo trgovino z ljudmi. Največ pozornosti je treba nameniti otrokom in ženskam, ki sta najranljivejši skupini. Storiti moramo vse, kar je v naši moči, da bi prispevali k dostojnim življenjskim pogojem potencialnih žrtev tega kaznivega dejanja, ki so običajno ljudje, ki živijo na robu družbe.
Antonyia Parvanova, v imenu skupine ALDE. – Gospa predsednica, kljub čedalje večjim prizadevanjem za boj proti trgovini z ljudmi, se ta zapleten problem še naprej razrašča in širi po Evropi. To je razlog za okrepljena dejanja in ustrezne ukrepe za zaščito posameznikov pred trgovino z ljudmi za različne namene, za preganjanje trgovcev z ljudmi in za zagotavljanje učinkovitih popravnih ukrepov za žrtve na nacionalni ravni in na ravni EU.
Sedanji pravni okvir bo učinkovito reševal večplastne mednarodne probleme in uskladil skupna prizadevanja tako na nacionalni ravni kot na ravni EU, ko bo obravnaval to hudo zlorabo človekovih pravic in posebno obliko nasilja nad ženskami. S pomočjo tega pravnega instrumenta dajemo skupno zavezo, da bomo zagotovili, da bodo pravice žensk po vsej Evropi postavljene na prednostno raven ob upoštevanju, da ima ta širši problem nedvomno nesorazmeren vpliv na ženske in deklice.
Želela bi poudariti še eno pomembno vprašanje in predlagam, da se ga vključi v ta del zakonodaje. Gre za socialno-ekonomske vidike tega razširjenega problema v evropskih državah in regijah, kjer so socialne in ekonomske neenakosti najpomembnejši in edini vzrok trgovine z ljudmi. Zahvaljujoč našim skupnim prizadevanjem smo dosegli pozitiven rezultat z določbo o vprašanju, povezanem s praksami, kot je nezakonita posvojitev.
Na koncu bi rada posebej poudarila, da so za boj proti trgovini z ljudmi v prvi vrsti odgovorne države članice. Te bi morale sprejeti jasne ukrepe za preprečevanje in zaustavitev trgovine z ljudmi ter varstvo človekovih pravic oseb, ki so žrtve trgovine z ljudmi, večjo vlogo pa bi morale igrati tudi pri obravnavanju tega pomembnega problema.
Judith Sargentini, v imenu skupine Verts/ALE. – (NL) Gospa predsednica, dovolite mi, da se na začetku zahvalim gospe Hedh in gospe Bauer za trdo delo, ki sta ga opravili kot soporočevalki.
Ta direktiva se nanaša na pregon, preprečevanje in zaščito na področju trgovine z ljudmi. Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze bi želela, da bi se nekoliko temeljitejše delo opravilo predvsem pri zaščiti žrtev trgovine z ljudmi. Tu zlasti mislim na pravico do prebivališča v državi, potem ko je bila žrtev že vključena v trgovino in mogoče rešena. Kako naj zagotovimo, da si bodo žrtve res lahko zgradile novo življenje?
To vprašanje s to direktivo ni zadosti urejeno. Tu govorimo le o obliki začasnega dovoljenja za prebivanje, po izteku katerega ne veste, ali vas bodo mogoče poslali nazaj tja, od koder so vas pripeljali trgovci z ljudmi. Vse naše upe torej polagamo v prenovitev direktive, da bi lahko prišli do ene ali druge rešitve. Upamo, da nam bo to omogočilo, da bomo lahko žrtvam ponudili pravo pomoč.
Drug vidik, ki je vzrok razgrete razprave v tem parlamentu, je vprašanje, ali je treba uporabnike storitev, ki jih nudijo žrtve trgovine z ljudmi, kaznovati ali ne. Večina iz Skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze še vedno meni, da kaznovanje teh ljudi služi samo temu, da se posamezno žrtev trgovine z ljudmi potisne v še globljo nesrečo, saj v tem primeru njegova ali njena dejavnost postane popolnoma nezakonita.
Vesela sem tudi, ker vidim, da bodo države članice s to direktivo ohranile svobodo izbire pri tej točki, vendar bi želela vsako državo članico, ki se ukvarja s takšnimi problemi, vprašati naslednje: kako naj potem okrepimo položaj žrtev?
Andrea Češková, v imenu skupine ECR. – (CS) Gospa predsednica, menim, da so izboljšani pravni ukrepi na področju boja proti trgovini z ljudmi skupaj z evropsko odredbo o zaščiti izredno pomembni, saj predstavljajo še en korak k zaščitit žensk in otrok predvsem pred nasiljem. Velik del besedila je namenjen zaščiti otroških žrtev in pomoči tem žrtvam, ki predstavljajo najranljivejši del prebivalstva. Vesela sem, da je bil s Svetom dosežen kompromis in da je to besedilo dovolj sočutno ter obenem omogoča, da se ohranijo ključne določbe konkretnega kazenskega prava. Menim, da bi lahko bil pravni ukrep na evropski ravni, ki inkriminira posameznike, ki uporabljajo storitve žrtev trgovine z ljudmi, izredno problematičen. Želim se torej zahvaliti za to direktivo, ki si zasluži našo polno podporo.
Cornelia Ernst, v imenu skupine GUE/NGL. – (DE) Gospa predsednica, najprej bi se rada zahvalila poročevalkama. Opravili sta ogromno dela, zaradi česar je bil dosežen jasen napredek. Lahko rečemo, da je osnutek direktive izredno pomemben za več sto tisoč žrtev trgovine z ljudmi in da bi moral dokončno odpraviti njihov brezpravni položaj. Pravi celo, da morajo vlogo igrati ne samo zaščita, temveč tudi preprečevanje in predvsem odškodnine.
Njeno področje uporabe v zvezi s trgovino z ljudmi je široko. Prepričani smo, da je tako prav, čeprav imamo seveda težave s problemom prosjačenja – kar odkrito priznam – in v mnogih pogledih tudi z nezakonitim priseljevanjem.
Prav je, da direktiva v vseh svojih delih govori o spolih in – kar se mi zdi najpomembnejše –, da je v primeru mladoletnikov brez spremstva upoštevana blaginja otrok. Z nemškega vidika bi želela še povedati, da nas v tem smislu čaka še veliko dela, zato sem zelo vesela, da ta vidik, povezan z otroki, v tem osnutku direktive igra zelo pomembno vlogo.
Druga točka, ki jo velja priznati, je dejstvo, da je treba pri reševanju tega problema posebej upoštevati nosečnice ter bolne ljudi in invalide. Preventivni ukrepi, kot sta usposabljanje javnih uslužbencev in imenovanje koordinatorjev v državah članicah, predstavljajo pomembne korake v pravo smer. Če bomo na današnjem glasovanju to podprli, si zaslužimo čestitke.
Upam tudi, da bodo države članice resneje jemale to temo, saj morajo zdaj predložiti poročila. Mogoče bo to nekoliko prispevalo tudi k temu, da to dosežemo.
Mara Bizzotto, v imenu skupine EFD. – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, na podlagi ocen mednarodnih organizacij in policije, je trgovina z ljudmi danes drugi največji vir dobička za organizirani kriminal na svetu po nedovoljenem prometu s prepovedanimi drogami. Približno 30 milijonov ljudi naj bi bilo žrtev trgovine z organi, prostitucije in prisilnega dela.
To pomeni, da je boj proti temu ogromnemu kriminalnemu pojavu predvsem boj za varnost naših državljanov pred nezakonitim priseljevanjem in kaznivimi dejanju, iz katerih se porajajo nova kazniva dejanja. Evropa, ki se spopada s problemom teh razsežnosti, mora sprejeti ostre ukrepe proti tistim, ki na različne načine izkoriščajo ljudi.
Boj proti temu pojavi zahteva sodelovanje med državami članicami in med policijo, predvsem pa gotovost glede kaznovanja trgovcev z ljudmi. Prav tako ne smemo pozabiti, da se številne ljudi izkorišča, ker v svojih državah izvora nimajo zagotovljenih dostojnih življenjskih pogojev: živijo v revščini in obupu in so pripravljeni storiti vse – celo zapustiti svojo državo zaradi obljube po boljšem življenju, ki pa ga žal nikoli ne najdejo.
Evropa si mora poleg preprečevanja kaznivih dejanj in zaščite žrtev trgovine z ljudmi bolj in odločneje prizadevati tudi za to, da bi tem ljudem zagotovila, da jih bodo v njihovih državah pričakali sprejemljivi življenjski pogoji. Temeljno načelo evropskega političnega ukrepanja mora biti „pomagajte jim na njihovem domu“, da naša prizadevanja ne bi bila usmerjena zgolj v zatiranje, temveč tudi v preprečevanje.
Andrew Henry William Brons (NI). – Gospa predsednica, trgovina z ljudmi je popolnoma upravičeno slabšalni izraz, saj označuje nagnusno početje. Z ljudmi, med katerimi je nesorazmerno več žensk in ki se jih prevaža, izkorišča in pogosto zlorablja, se ravna kot z blagom, celo kot z živino.
Vendar pa je ta izraz preozek. Zelo majhen delež zakonitega gospodarskega preseljevanja je zares prostovoljne narave. Večina ljudi bi temu ustrezno rajši ostala s svojim narodom v svoji državi. Selijo se, da bi si ekonomsko opomogli, ali pa zato, ker so jim gospodarske sile odvzele sredstva za zagotavljanje njihovega preživetja.
Preseljevanje je stranski produkt globalnega kapitalizma, ki v ljudeh ne vidi človeška bitja, temveč dejavnike proizvodnje, ki so nadomestljivi. Gospodarsko preseljevanje je prav tako oblika trgovine z ljudmi, kot je nezakonito preseljevanje, ki ga organizirajo kriminalne mreže. Trgovci z ljudmi so vlade, ki namerno spuščajo z vajeti domnevno slepe gospodarske sile v službi globalnega kapitalizma. Gospodarstva bi morala obstajati zato, da bi služila ljudem. Ljudje ne obstajajo zato, da bi služili gospodarskim silam.
Barbara Matera (PPE). – (IT) Gospa predsednica, gospa komisarka, gospe in gospodje, razsežnost spolov v tem predlogu direktive omogoča oblikovanje instrumenta za zaščito najranljivejših ljudi. Dejstvo, da so v njem številna sklicevanja na trgovino z ljudmi, obravnavano v okviru Lizbonske pogodbe, potrjuje nujnost in resnost problema. Člen 5(3) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah to prakso prepoveduje, saj jo opredeljuje kot obliko suženjstva in prisilnega dela.
Poročevalki sta razširili obseg zaščite s posebnim poudarkom na otrocih in ženskah ter ranljivih razmerah, zaradi katerih je takšno obliko suženjstva lažje izvajati. Poročilo tudi pravilno navaja, da se za trgovino z ljudmi skrivajo tudi nezakonite oblike posvojitev in prisilne poroke.
Moram poudariti tudi težave, s katerimi se pri boju proti nezakonitem priseljevanju spopadajo države članice EU na zunanjih mejah. Predvsem Italija, moja država, se mora vsak dan spopadati s primeri trgovine z ljudmi, ki se usipajo na naše ceste in v naš prostor. Moramo obveščati in s tem osveščati, da bi vključili civilno družbo. Predloženo poročilo predvideva temeljito zaščito žrtev s ciljem odprave tega problema. Zato predložen predlog podpiram in tudi čestitam poročevalkama.
Silvia Costa (S&D). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, kot poročevalka v senci se želim zahvaliti poročevalkama in reči, da je ta direktiva po mojem mnenju izjemno pomembna, ker je tokrat prvič, da je Evropska unija sprejela pravno zavezujoč ukrep v boju proti trgovini z ljudmi.
Petdeset let po konvenciji Združenih narodov je v naši civilizirani Evropi še vedno več sto tisoč ljudi – predvsem žensk in otrok –, ki so prisiljeni v suženjstvo. EU je tokrat prvič opremljena z enotnim instrumentom za boj proti trgovini z ljudmi zaradi spolnega izkoriščanja ali izkoriščanja delovne sile, vključno s prisilnim prosjačenjem.
Naša skupina je imela tri prednostne naloge: udariti trgovce z ljudmi z enotnimi, strožjimi sankcijami, vključno z zaplembo dobička in uporabo tega dobička za pomoč žrtvam trgovine z ljudmi; zagotoviti visoko raven zaščite in socialno rehabilitacijo žrtev z brezplačnim pravnim zastopanjem in imuniteto pred pregoni zaradi kaznivih dejanj, ki so jih storili kot žrtve trgovine z ljudmi; in podpirati ključno vlogo nevladnih organizacij, tako posvetnih kot verskih, ki s svojim delom pomagajo žrtvam.
Upam pa, da bo spremenjena direktiva iz leta 2004 o dovoljenjih za prebivanje za žrtve. Želela bi tudi poudariti, da v predlogu zagotavljamo zaščito otrok s poostrenimi ukrepi, zato podpiram poziv komisarke Malmström po nadaljnjih ukrepih proti spolnemu turizmu in otroški pornografiji.
Nadja Hirsch (ALDE). – (DE) Gospa predsednica, gospa komisarja, kot poročevalka v senci za Skupino zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo, bi s tudi jaz želela iskreno zahvaliti poročevalkama. Zahvaljujem se vam za sodelovanje. Mislim, da smo danes oblikovali dober dokument. Danes lahko sprejmemo odločitev, ki bo lahko trgovino z ljudmi prav zares pokopala. Izziv pa bo prepričati države članice, da začnejo to direktivo izvajati. Ključnega pomena je, da se izvršilni organi, kot so policija in sodišča, seznanijo s tem, kako lahko dejansko prepoznajo in preganjajo to kaznivo dejanje. To je zelo pomembno, prav tako pomembno pa je tudi osveščanje javnosti – kot je omenila že gospa Matera –, da bi se ljudje zavedali dejstva, da se trgovina z ljudmi dogaja v EU. Ne dogaja se samo nekje drugje; teoretično bi se lahko dogajalo tudi pred mojimi vrati.
Druga pomembna točka, s katero smo predvsem liberalci iz Nemčije imeli težave – čeprav je to zdaj pozitivno rešeno z okrepitvijo položaja držav članic –, je inkriminacija ljudi, ki uporabljajo tovrstne storitve, kajti če je nekdo podvržen pregonu, lahko odkloni dati izjavo v kasnejšem postopku. Če nekdo izkoristi svojo pravico do zavrnitve predložitve dokazov – na primer moški, ki je bil s prostitutko, ki je bila žrtev trgovine z ljudmi –, bodo s tem izgubljene informacije, ki bi se lahko še uporabile, da bi se končno razkrila ta mreža trgovcev z ljudmi. Zato je dobro, da to ostane v rokah držav članic, vam pa se zahvaljujem za sodelovanje.
Peter van Dalen (ECR). – (NL) Gospa predsednica, temelj za številne sedanje dosežke je bil položen že pred sto leti. S tem mislim na industrijsko revolucijo, prihod reprezentativne demokracije in odpravo suženjstva.
Sedanji boj proti trgovini z ljudmi je nadaljevanje boja, ki ga je nekoč pričel William Wilberforce. Na žalost je trgovina z ljudmi eden izmed najskrivnostnejših problemov v Evropski uniji. Spodkopava temeljne pravice naših ljudi in temelje naše demokracije. Zato to poročilo v celoti podpiram.
A kolikor razumem, bo predlagana kazen za osebe, ki kaznivo dejanje ponovijo, na žalost ostala nizka. Sedanji predlog ne zahteva nikakršnih posebej težkih kazni za trgovce z ljudmi, ki so bili že nemalokrat aretirani. To se mi zdi žalostno. Podpiram namreč pristop, po katerem mora trgovec z ljudmi, ki je bil aretiran za drugo ali tretje kaznivo dejanje, dobiti dosmrtno kazen.
Ilda Figueiredo (GUE/NGL). – (PT) Gospa predsednica, pomembno je, da se vsi pridružijo boju proti trgovini z ljudmi, da bi se ta trgovina izkoreninila. Znano je, da je tovrstna sodobna oblika suženjstva zelo dobičkonosna za kriminalne organizacije, ki jo izvajajo na mnoge načine, vse od spolnega izkoriščanja in prisilnega dela do nezakonite trgovine s človeškimi organi ali celo služabništvom in drugimi oblikami neprijavljenega dela.
Proti tem praksam – ki predvsem vključujejo ženske in, čedalje pogosteje, otroke – se je torej treba učinkovito boriti, in sicer z inkriminacijo storilcev takšnih kaznivih dejanj in zagotavljanjem pomoči žrtvam, da bi se lahko otresle odvisnosti od kriminalnih organizacij. Zato je zelo pomembno, da premagamo vzroke za to stanje, tako da ustvarimo pogoje za reševanje ljudi iz revščine, da podpiramo politike za pravično razporeditev bogastva, da zagotovimo dostop do osnovnih javnih storitev in da podpremo ustvarjanje delovnih mest s pravicami in takšno višino plač, ki lahko zagotovi dostojno življenje. Tudi to je pot naprej, ki jo je treba podpreti tu v Evropski uniji.
Niki Tzavela (EFD). – (EL) Gospa predsednica, gospa komisarka, dokazano je, da je najučinkovitejši način za premagovanje trgovine z ljudmi, da se postavi zgled z uvedbo strogih kazni za trgovce z ljudmi. Ker smo v Parlamentu nagnjeni k določanju ciljev in govorimo „20 %“ ali „30 %“, priporočam, da predlagamo standardno evropsko zakonodajo, v kateri bo najnižja zaporna kazen za trgovce z ljudmi od 10 do 15 let, ki se ne bo mogla znižati niti nadomestiti z denarno kaznijo. Boste videli, kako bo to učinkovito. Standardna zakonodaja EU in najnižja doba zaporne kazni 10–15 let. Mislim, da bi to bil najučinkovitejši ukrep, ki smo ga kdaj koli sprejeli. Ne moremo sprejemati ukrepov o podnebnih spremembah in onesnaževanju okolja, ne da bi opredelili merljive cilje za boj proti tej obliki kaznivega dejanja.
Regina Bastos (PPE). – (PT) Gospa predsednica, gospa komisarka, gospe in gospodje, najprej moram čestitati gospe Bauer in gospe Hedh za odlično delo, ki sta ga opravili pri tem poročilu. Trgovina z ljudmi je sramota za našo družbo in zahteva močan, družen odziv od vseh nas.
Organizirani kriminal, ki se skriva za spolnim izkoriščanjem, prisilnim delom, trgovino s človeškimi organi in njihovim odstranjevanjem ter druga nizkotna početja je treba učinkovito premagovati, predvsem pa ga je treba preprečiti. Gre za obrambo človekovih pravic in zaščito najranljivejših posameznikov, predvsem žensk in otrok. Izkušnje kažejo, da veljaven pravni okvir ni dovolj učinkovit in da si mora Evropska unija bolj prizadevati.
Temeljnega pomena je tesnejše čezmejno sodelovanje in tudi učinkovita izmenjava informacij ter dobre prakse. Ta predlog upravičeno poudarka pristop, usmerjen v žrtev. Politike na tem področju morajo pokrivati vidike, povezane s socialnimi zadevami in socialnim vključevanjem, kot je socialna rehabilitacija žrtev.
Claude Moraes (S&D). – Gospa predsednica, to ni navaden dan za Parlament. Moramo biti ponosni na zgodovinski korak, ki je bil danes storjen tako pri vprašanju trgovine z ljudmi kot dejansko tudi pri evropski odredbi o zaščiti. Kazensko pravo in vsa sredstva, ki jih imamo na voljo po sprejetju Lizbonske pogodbe, so se danes prvič začeli izvajati pri enem izmed najbolj zapletenih in grozljivih problemov, s katerim se moramo vsi skupaj spopasti.
V skupini S&D smo ponosni na delo, ki sta ga opravili Anna Hedh in njena soporočevalka, gospa Bauer, in ponosni smo na vse, kar se s tem poročilom dogaja prvič. EU bo v zavezujočem zakonodajnem aktu prvič opredelila visoko raven kazni za trgovino z ljudmi. Prvič imamo trdna zagotovila v zvezi z zaščito žrtev, posebna pozornost pa je namenjena otroškim žrtvam, nepreganjanju žrtev, ki prekršijo zakon zaradi svojega suženjstva, in priznavanju vloge in podpore NVO v tem procesu.
Zapletenost te zadeve v zvezi z otroki in ženskami – kajti pomikali smo se v kazensko pravo –, ne bi smela biti razlog za zaustavitev zelo dobrega poročila. V naši skupini smo zelo ponosni, da se je to zgodilo v celotnem Parlamentu. To je dan velikega ponosa za celoten Parlament.
Axel Voss (PPE). – (DE) Gospa predsednica, gospa komisarka, s to direktivo bomo naredili velik korak naprej v učinkovitem boju proti trgovini z ljudmi. Poročevalki sta dosegli dober rezultat v zvezi z najnižjo višino kazni, sodno pristojnostjo, nepreganjanjem in zakonskimi omejitvami – vse to mogoče ni tako, kot bi si želeli, vendar je rešitev kljub temu zelo praktična. Kar koli drugega bi tudi do neke mere poseglo v nacionalno kazensko pravo v pravnih sistemih držav članic. V tem smislu moramo biti bolj zadržani. Prepričan sem tudi, da bi si naredili medvedjo uslugo, če bi stranke prostitutk podvrgli pregonu, saj je to nekaj, česar sicer ne bi preganjali.
Želim pa se vrniti k splošnemu vprašanju kazenskega prava in kazenskega postopka v državah članicah. To je zelo občutljivo področje nacionalne zakonodaje, ki se je razvijalo več sto let. Zato bi morali biti pri teh področjih zelo previdni. To omenjam tudi zaradi skorajšnjega evropskega preiskovalnega naloga.
Vendar pa smo danes vzpostavili dobro podlago za čezmejno sodelovanje v kazenskih zadevah. Vesel sem, da smo naredili ta korak.
Britta Thomsen (S&D). – (DA) Gospa predsednica, gospa komisarka, gospe in gospodje, če vemo, da se vsako leto v zahodno Evropo proda več sto tisoč ljudi kot sužnjev, je naša dolžnost, da ukrepamo. Zato sem zelo zadovoljna, da sta Svet in Parlament uspešno sklenila sporazum o tej novi direktivi o preprečevanju trgovine z ljudmi in bojem proti njej. Nova zakonodaja je precej močnejša od veljavne in predstavlja veliko zmago v prizadevanjih, da se žrtvam zagotovi boljša pomoč in zaščita. Obenem bo lov na pokvarjene ljudi, ki se skrivajo za tem, postal še bolj usmerjen in učinkovit.
Vesela sem, da direktiva poudarja dejstvo, da je treba žrtve zaščititi pred vsako obliko pregona ali kazni. Če je nekdo prisiljen v kaznivo dejanje, je treba kaznovati ljudi, ki so za tem, in ne žrtev. Evropski parlament tudi meni, da je pomembno, da se pomoč žrtvam vedno nudi v jeziku in obliki, ki ju lahko razumejo. Ne smemo niti pozabiti, da igrajo ključno vlogo tako pri preprečevanju trgovine z ljudmi kot boju proti njej prostovoljske in neprofitne organizacije. Danes bi lahko bil pomemben dan desetletja, saj upamo, da bo Evropski parlament podprl to novo zakonodajo, ki bo zagotovila veliko pomoči žrtvam in pripeljala do intenzivnega lova na ljudi, ki izvajajo ta kazniva dejanja.
Miroslav Mikolášik (PPE). – (SK) Gospa predsednica, kaznovanje pravnih oseb za zločine, povezane s trgovino z ljudmi, pomaga okrepiti boj proti tej sodobni obliki suženjstva.
Seveda pa kaznovanje pravne osebe ne sme izključevati kaznovanja tistih fizičnih oseb, ki so bili kakor koli vpleteni v to dejavnost. Učinkoviti ukrepi proti pravnim osebam poleg nalaganja denarnih kazni po mojem mnenju vključujejo izključitev iz upravičenosti do javnih ugodnosti ali pomoči, začasno prepoved opravljanja poslovnih dejavnosti in predvsem odločitve sodišča o zaprtju podjetja te pravne osebe. Države članice zagotoviti sprejetje pravnih ukrepov, da bi se njihovi nacionalni organi lahko odločili, da žrtev trgovine z ljudmi ne preganjajo ali kaznujejo, s čimer lahko nadaljujejo s preiskavami tudi, če žrtve prekličejo svojo izjavo. Nenazadnje želim tudi poudariti, da so žrtve teh grozljivih kaznivih dejanj pogosto viktimizirane še naprej in da se znajdejo v zelo negotovih okoliščinah, kar je razlog za posebno zaščito in pomoč. Posebno pozornost je treba nameniti tudi mladoletnim žrtvam, za katere je treba poiskati celo še celovitejše in trajnejše rešitve.
Olga Sehnalová (S&D). – (CS) Gospa predsednica, vsa poročila, o katerih razpravljamo danes dopoldne, imajo eno skupno točko – zaščito temeljnih človekovih pravic v Evropski uniji in skupen evropski proces na tem področju. Skoraj nepojmljivo je, da je v EU v 21. stoletju več sto tisoč ljudi na leto žrtev trgovine z ljudmi, med njimi pa so večinoma ženske in otroci. Žalostno dejstvo je, da je v današnji dobi ta problem izredno aktualen, statistični podatki pa žal ne kažejo, da bi se zmanjševal. Ravno nasprotno. Storilci tega hudega kaznivega dejanja služijo s trgovino z ljudmi astronomski dobiček, ki naj bi po ocenah dosegal do 32 milijard USD na leto. Zaščita človekovih pravic in človekovega dostojanstva mora biti pri našem delu jasna prednostna naloga, temeljnega pomena pri tem pa je skupen pristop držav članic. Zato v celoti podpiram predlog direktive, ki bo v primerjavi z obstoječimi pravnimi ukrepi uvedla nove instrumente za boj proti tej obliki kaznivega dejanja in bo poskušala doseči bolj usklajen pristop na ravni EU.
Sonia Alfano (ALDE). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, zelo sem vesela, da je v končni različici poročila vključenost v kriminalne organizacije v primeru kaznivih dejanj, povezanih s trgovino z ljudmi, oteževalni dejavnik, ki podvaja višino najnižjih kazni s pet na deset let zapora. Poleg tega člen 6a jasno govori o zasegu in zaplembi sredstev in premoženjske koristi, pridobljenih s takšno obliko kaznivega dejanja.
Ta pristop – ki je po mojem mnenju popolnoma pravi in upam, da ga bo mogoče prenesti tudi v drugo zakonodajo – se neposredno srečuje z dejstvi in priznava, da trgovino z ljudmi za namen različnih oblik izkoriščanja, kot so na primer prostitucija, kriminalne dejavnosti in trgovina s človeškimi organi, izvajajo mednarodne kriminalne organizacije.
Zadovoljna sem tudi z določbami člena 7, ki državam članicam nalaga, naj ne preganjajo ljudi zaradi njihove vpletenosti v kazniva dejanja, ki so jih bili prisiljeni izvesti kot žrtve trgovine z ljudmi. Dejstvo je, da tisti, ki trpijo nasilje trgovine z ljudmi, pogosto ne utrpijo samo poškodb, temveč tudi žalitve zaradi inkriminacije, ker so počeli nekaj, v kar so bili prisiljeni, značilen primer za to pa je prostitucija. Zato to poročilo podpiram in se želim zahvaliti poročevalkama.
Elie Hoarau (GUE/NGL). – (FR) Gospa predsednica, osnutek direktive poročevalk, ki bi jo morali razširiti na vse države članice, da bi dobili močnejšo in trdno sodno pristojnost in tako preganjali in strogo kaznovali storilce kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, pa tudi zaščitili žrtve, med katerimi prevladujejo ženske in otroci, jim pomagali in jih rehabilitirali, lahko samo podpremo.
Da pa bi Evropa kot naslednica v zgodovini evropskih držav v tem boju bila učinkovitejša in bolj verodostojna, mora trgovino s sužnji in suženjstvo priznati kot zločin proti človeštvu, kar je storilo nekaj držav članic, pri tem pa želim predvsem omeniti Francijo.
Oreste Rossi (EFD). – (IT) Gospa predsednica, epidemija trgovine z ljudmi je pojav, ki je dobil še posebej zaskrbljujoče razsežnosti. Medtem ko je prvotno predvsem vključeval ženske in otroke, in sicer za namen prostitucije, so danes žrtve ljudje vseh starosti in obeh spolov, ki pristanejo v krogu izkoriščanja, ki ni nujno samo spolno, temveč tudi ekonomsko. Mreže organiziranega kriminala izrabljajo socialno ranljivost, družinske težave, nasilje v družini in invalidnost, da bi podprli priseljevanje, pri tem pa izkoriščajo ljudi z uporabo sile, zlorabljanjem in grožnjami.
Predlagano direktivo podpiramo. Zvišati moramo kazni za trgovce z ljudmi in zaseči njihov dobiček. Poleg tega so potrebna tudi usklajena prizadevanja vseh držav članic, da bi se okrepile politike o preprečevanju trgovine z ljudmi in usposabljanju ljudi, da prepoznajo žrtve ali potencialne žrtve.
Krisztina Morvai (NI). – Gospa predsednica, to poročilo je zagotovo bilo pomemben korak na poti k boju proti trgovini z ljudmi na splošno in predvsem trgovini z ženskami. Naslednji pomemben korak bi morala predstavljati preučitev kristalno jasnega odnosa in povezave med trgovino z ženskami in prostitucijo.
Na eni strani o trgovini z ženskami upravičeno govorimo kot o okrutnem, strahotnem kaznivem dejanju, proti kateremu se moramo boriti. Na drugi strani pa govorimo o prostituciji kot o „seksualnem delu“, kot o storitvi. O zvodnikih in upraviteljih bordelov govorimo kot o podjetnikih in prostitucijo normaliziramo.
Kar želim reči, je, da stranka, ki gre v bordel, ali stranka, ki prostitutko prosi za usluge, v resnici ne more na noben način vedeti, ali je ta prostitutka „običajna“ – če kaj takšnega sploh obstaja, saj gre pri tem za drugo vprašanje, ali na prostitucijo sploh lahko pristanemo –, ali pa je to ženska, ki je žrtev trgovine z ljudmi.
Trgovine z ljudmi torej na noben način ni mogoče zares napasti, ne da bi napadli seksualne industrije.
Cecilia Malmström, članica Komisije. – Gospa predsednica, hvala za to pomembno razpravo. Želim vas obvestiti, da bo Komisija danes imenovala koordinatorja za boj proti trgovini z ljudmi, ki bo prevzel dolžnosti naslednji mesec. Ta oseba bo izboljšala usklajeno in dosledno ravnanje med institucijami EU, agencijami in državami članicami ter pomagala zagotoviti izmenjavo najboljših praks v različnih državah članicah, oblikovala obstoječe in prihodnje politike ter vzpostavila stik s tretjimi državami. To je zelo pomembno. Z združevanjem preprečevanja, izvrševanja zakonodaje in zaščite žrtev lahko zagotovi ustrezno uporabo in izvajanje ustreznih metod za boj proti trgovini z ljudmi. Koordinatorja za boj proti trgovini z ljudmi bom prosila, da ohranja tesen stik z Evropskim parlamentom in vas obvešča o teh dosežkih.
Vprašanje kriminalizacije si zasluži razpravo samo po sebi, vendar je v členu 19 direktive navedeno, da Komisija v teku določenih let Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem „oceni učinek veljavne nacionalne zakonodaje, ki inkriminira uporabnike storitev, ki so predmet izkoriščanja trgovine z ljudmi, na preprečevanje trgovine z ljudmi, po potrebi skupaj z ustreznimi predlogi“. K temu vprašanju se bomo gotovo še vrnili, zato ne izključujem tega, da bomo o tem imeli dodatne predloge.
Mislim, da smo glede na vse to lahko ponosni na današnjo direktivo. Ta je zelo pomembno orodje za boj proti trgovini z ljudmi in zaščito žrtev. Dala nam je zelo pomembno orodje, pokazala je svetu našo zavezo boju proti sodobni obliki suženjstva in okrepila bo naša prizadevanja.
Soporočevalkama, gospe Bauer in gospe Hedh, bi se želela iskreno zahvaliti. Današnja razprava nam je pokazala, kako pomembno je bilo vajino delo, saj imata podporo vseh skupin. Za to vama želim čestitati.
Edit Bauer, poročevalka. (FR) Gospa predsednica, gospe Malmström se želim predvsem zahvaliti zato, ker je to poročilo imenovala zgodovinsko besedilo. Ta izjava je verjetno točna, saj tokrat prvič sprejemamo kazenski zakon, ki temelji na Lizbonski pogodbi, obenem pa upam, da je to velik korak naprej pri zagotavljanju, da niti eden storilec, niti en sam storilec dejanja trgovine z ljudmi, ne bo ostal nekaznovan. Posebej pomirjujoča na današnji razpravi tukaj je bila prisotnost politične volje. Strašno, a pogosto sem namreč videla - in včasih sem o tem tudi spregovorila –, da je za resnejši napredek na tem področju preprosto primanjkovalo politične volje. Kar sem slišala danes, je prav nasprotno, zato se želim svojim kolegom poslancem zahvaliti, da so pokazali to politično voljo za velikanski korak naprej pri vprašanju trgovine z ljudmi.
Od skupine EFD smo prejeli dva predloga sprememb in prosila bi svoje kolege poslance, da ju ne podprejo, saj nameravata zmanjšati kazen na minimum. Želim se zahvaliti tudi gospe Cavela, ker je zahtevala ravno nasprotno, da torej kazen še poostrimo. Prepričana sem, da je to pomemben korak, vendar morajo današnjemu koraku slediti še mnogi drugi. Veliko dela nas še čaka pri odpravi povpraševanja. Zagotovo ne moremo rešiti vseh problemov, povezanih s ponudbo, vendar pa lahko storimo veliko v zvezi s povpraševanjem, imam pa občutek, da še ni pravi čas, da je tukaj politična volja mogoče še premajhna, da bi se naredil korak naprej. Prepričana sem, da bo področje uporabe zakona treba prej ali slej razširiti na storilce iz tretjih držav, ki na podlagi dovoljenja za prebivanje prebivajo v EU, enako prepričana pa sem tudi, da bomo morali pregledati direktivo o začasnih dovoljenjih za prebivanje, da bi zagotovili doslednost zakonodaje na tem področju. Najlepša hvala za vašo podporo.
Anna Hedh, poročevalka. – (SV) Gospa predsednica, želela bi se zahvaliti za vse odlične prispevke in podporo, ki smo jo za to zakonodajo o preprečevanju trgovine z ljudmi prejeli v tem parlamentu. Zdaj upam, da bomo v prihodnosti lahko to zakonodajo celo izboljšali in poostrili naša skupna pravila EU proti trgovini z ljudmi.
Vendar pa ne smemo ustaviti našega dela na pravih vzrokih in koreninah celotne trgovine z ljudmi, to pa so revščina, socialna izključenost in povpraševanje. Svojo energijo moramo usmeriti predvsem v te probleme, da bi se lahko spopadli s problemom trgovine z ljudmi.
Kot sem rekla, ne smemo se vdati. Pravica ljudi, da se odločajo o svojem življenju in svojem telesu je človekova pravica, ki je ni mogoče kupiti in prodati za denar kakor kakšno staro blago. Boj proti trgovini z ljudmi v Evropi in drugod po svetu se bo nadaljeval. Hvala za vašo podporo.
Predsednica. – Razprava je končana.
Glasovanje bo potekalo danes, čez nekaj minut.
Pisne izjave (člen 149)
Sergio Berlato (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Trgovina z ljudmi – v različnih možnih oblikah, vključno s spolnim izkoriščanjem, nezakonito trgovino s človeškimi organi, prisilnim delom ali nezakonitimi posvojitvami – predstavlja resno kršitev človekovih pravic, opredeljenih v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.
Razsežnost tega problema je osupljiva, izkušnje pa kažejo, da veljavni pravni okvir Evropske unije o tem vprašanju ni dovolj učinkovit. Sodelovanje med Parlamentom, Komisijo in Svetom zato igra strateško vlogo pri razvoju evropske politike, s katero bo mogoče učinkovito obravnavati ta problem.
Lizbonska pogodba je povečala pristojnosti Evropske unije v zvezi s sodnim in policijskim sodelovanjem med državami članicami v kazenskih zadevah. Vendar pa menim, da je treba kazni za trgovce z ljudmi še povečati in bolj razviti pomoč, namenjeno žrtvam nasilja.
Strinjam se, da bi bilo za odvračanje od povpraševanja zelo dobro, da bi se Evropska unija in države članice bolj zavezale kampanjam za večjo osveščenost v izvornih, tranzitnih in namembnih državah trgovine z ljudmi. Podpiram tudi imenovanje koordinatorja za boj proti trgovini z ljudmi, ki bo upravljal delo in politike Evropske unije v tem konkretnem sektorju.
Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Želela bi čestitati obema poročevalkama za delo, ki sta ga opravili, saj je ta zgodovinska direktiva zares zelo pomemben korak v boju proti razsežnosti trgovine z ljudmi, ker določa jasne višine kazni in sankcij. Čeprav so bili na tem področju že sprejeti številni zakoni na ravni EU in nacionalni zakoni in čeprav so bile dane večletne politične zaveze, podatki kažejo, da je vsako leto več sto tisoč ljudi žrtev trgovine z ljudmi znotraj EU in zunaj njenih meja. To dokazuje, da je boj proti trgovini z ljudmi, zlasti ženskami in otroki, še vedno zelo velik problem in ena najhujših kršitev človekovih pravic. Glede na dejstvo, da so otroci ranljivejši in da jim grozi večje tveganje, da bodo postali žrtve trgovine z ljudmi, želim poudariti, da je treba tej skupini žrtev nameniti posebno pozornost. Ker je trgovina z ljudmi sodobna oblika suženjstva in izredno dobičkonosen posel za organizirani kriminal, je treba več pozornosti nameniti prizadevanjem pri preprečevanju, zaščiti žrtev in socialnim vprašanjem. Poleg tega je treba za trgovce z ljudmi ustvariti sovražno okolje. Višina kazni in sankcij za ljudi, ki s trgovino z ljudmi ustvarjajo dobiček, mora odražati resnost storjenega kaznivega dejanja in učinkovito odvračati od takšnih dejavnosti. Poleg kazni morajo države članice vključiti tudi sankcije, kot je zaseg premoženja, ter sprejeti potrebne ukrepe za zaseg in zaplembo sredstev in premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivimi dejanji, saj le tako ta kazniva dejanja ne bodo več gospodarsko izvedljiva.
Nessa Childers (S&D), v pisni obliki. – Današnje glasovanje o trgovini z ljudmi prihaja v ključnem trenutku v stalnem boju proti tej obliki sodobnega suženjstva. Irski režiser Ciarán O'Connor je lansko leto v svojem filmu „Trafficked“, v katerem je dokumentiral sedanji vpliv trgovine z ljudmi na Irskem, trgovino opisal kot zločin, ki se ob močnejšem boju oblasti, da bi jo pregnali, čedalje bolj razrašča in postaja čedalje bolj neusmiljena. Ukrepi, kot je ta, so zelo pomembni, saj oblastem zagotavljajo sredstva in skupen namen, ki jih potrebujejo, da bi se spopadli s tem vseevropskim problemom. Zakonodajna telesa morajo na nacionalni ravni močneje pritisniti na obtožence, policija pa mora imeti na voljo sredstva, da trgovina z ljudmi ne bi imela možnosti za nadaljevanje zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ali človeških virov. Vendar je to zločin brez meja, zato bodo suženjstvo v Evropi zares ustavili tako evropska zakonodaja kot nacionalni zakoni.
Giovanni Collino (PPE), v pisni obliki. – (IT) Ukrepanje Evropske unije na področju trgovine z ljudmi se ne more omejiti na njeno javno obsodbo, temveč priznava potrebo po temeljitih, naknadnih ukrepih, ki bodo zagotovili, da tisti, ki so odgovorni za tako barbarsko početje, ne bodo ostali nekaznovani.
Ti ukrepi vključujejo uskladitev kazni, kakor tudi posredovanj, ki jih zagotavlja EU, s tistimi, ki jih že izvajajo druge mednarodne organizacije, kot so Združeni narodi. Naknadne ukrepe je treba združiti s preventivnimi, ki so prav tako pomembni. Predvsem je potrebno tesno sodelovanje med sodnimi organi in organi finančne policije, ki bo zagotovilo, da bodo ekonomski sistemi, ki se vrtijo okoli teh kriminalnih dejavnosti, zatrti že pri samem viru in da bodo onemogočene vse posledice.
Poleg tega je čedalje pomembnejše, da imamo natančne in zanesljive podatkovne baze, ki ločujejo med različnimi posebnostmi in nudijo izhodišče za niz posredovanj, ki prispevajo, da se vsakega posameznega primera lotimo prav v njegovem jedru. Evropska unija namerava s tem predlogom direktive napasti celotno dobavno verigo nečloveške trgovine, ki tepta njena načela in temeljne vrednote.
Ioan Enciu (S&D), v pisni obliki. – Pojav organiziranega kriminala je nekaj, česar se mora Evropska unija neposredno lotiti. Moramo pokazati, da v zvezi s trgovino z ljudmi ukrepamo vnaprej, namesto da se nanjo zgolj odzivamo. Pomembno je, da zdaj raziščemo nove načine trgovine z ljudmi, da bi prestregli in predvideli njene nove poti. Kot član skupine S&D bi žele poudariti, da je eden izmed naših ključnih ciljev boj proti čezmejnemu kriminalu. Zato sem to zakonodajno pobudo podprl. Kot zakonodajalci Evropske unije moramo zagotoviti, da se bodo spoštovale pravica do človeškega dostojanstva, pravica do celovitosti, prepoved mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja ter prepoved suženjstva in prisilnega dela. Ne moremo dovoliti, da bi se nadaljevala trgovina in nadaljnje trgovanje z otroki. Trgovci pri iskanju ljudi izkoriščajo tudi internet. To je zelo zaskrbljujoče, saj imajo mnogi otroci dostop do interneta.
Zita Gurmai (S&D), v pisni obliki. – Trgovina z ljudmi je zločin proti človeškemu dostojanstvu, ki uničuje življenja številnih otrok in žensk po vsem svetu. Ta predlog predstavlja preboj, saj žrtve postavlja na prvo mesto, problema pa se loteva večplastno in ob upoštevanju njegove čezmejne narave. Ti novi ukrepi bodo olajšali prepoznavanje in pregon primerov trgovine z ljudmi ter žrtve spodbudili k sodelovanju z oblastmi. To bo zavezujoča zakonodaja, ki jo bodo morale države izvrševati. Tovrstni predpis je edini, ki lahko prinese spremembe za vse ranljive ljudi, ki bi lahko postali plen trgovcev z ljudmi. Države članice tudi pozivam, da upoštevajo predlog v tem besedilu in kaznujejo vse tiste, ki zavestno sprejemajo usluge žrtve trgovine z ljudmi. Boj proti povpraševanju je ključnega pomena za izkoreninjenje trgovine z ljudmi. To poročilo je tako z moralnega kot strokovnega vidika odličen predlog, zato zanj čestitam mojima cenjenima kolegicama, gospe Bauer in gospe Hedh. Zlasti sem vesela, da so Svet ter odbora FEMM in LIBE uspeli oblikovati besedilo, ki ima podporo vseh ustreznih institucij v EU. Upam, da bo kmalu tudi uradno sprejeti in da bo preneseno v nacionalno zakonodajo. Žrtve na to že komaj čakajo.
Anneli Jäätteenmäki (ALDE), v pisni obliki. – (FI) Direktiva o trgovini z ljudmi je pomemben korak naprej, saj je trgovina z ljudmi resničnost celo v Evropi. Najpomembneje je, da trgovina z ljudmi prepreči z reševanjem problemov revščine in neenakosti in z večjim seznanjanjem ljudi s tem problemom.
Ključno je, da se prizna obstoj trgovine z ljudmi in da se ponudi pomoč njenim žrtvam. Žrtve so lahko ženske ali moški, otroci ali odrasli. Delavec na gradbišču je lahko žrtev trgovine z ljudmi. Življenjske okoliščine romskega berača se lahko ujemajo z merili trgovine z ljudmi, če so organizirane in če temeljijo na prisili.
Žal je trgovina z ljudmi pogosto povezana s spolnimi uslugami: ženske in dekleta končajo kot prostitutke ali pa so v prostitucijo prisiljene. Pomembno je, da se žrtvam trgovine z ljudmi omogoči zaščita in pravno svetovanje.
Lívia Járóka (PPE), v pisni obliki. – Zaradi škodljivih trendov, ki prizadenejo romske skupnosti – kot so nizka izobrazba, globoka revščina, marginalizacija in diskriminacija – so romske ženske in otroci izredno ranljivi za trgovino z ljudmi. Ta sodobna oblika suženjstva je globoko zakoreninjena v revščini in izključenosti, zato mora biti odprava nesprejemljivih življenjskih pogojev, s katerimi se spopadajo mnogi Romi, glavni strateški cilj. Poleg tega morajo EU in organi držav članic veliko ostreje ukrepati, da bi premagali ta pojav, predvsem kar zadeva izkoreninjenje organiziranega kriminala in zaščito ogroženih skupin, tj, žensk in mladoletnikov iz manjšin.
Cilj te pobude je sprejeti širši okvir tega, kar naj bi veljalo za trgovino z ljudmi, in menim, da mora v to področje uporabe spadati tudi izkoriščanje za namen prosjačenja, vključno z izkoriščanjem osebe, ki je odvisna od trgovine z ljudmi, za ta namen ne glede na njegovo ali njeno razmerje s storilci. Kazni morajo biti strožje, kadar se kaznivo dejanje stori proti ljudem, ki veljajo za ranljive na podlagi starosti, spola, nosečnosti, zdravstvenega stanja ali invalidnosti, pri tem pa je treba ustrezno upoštevati primere, v katerih so bile žrtve podvržene mučenju, prisilnemu jemanju prepovedanih drog ali zdravil, posilstvu ali drugim hudim oblikam psihičnega, fizičnega in spolnega nasilja.
Debora Serracchiani (S&D), v pisni obliki. – (IT) V Evropi se vsako leto proda več sto tisoč ljudi, kot da bi bili predmeti, na srečo pa danes čutimo vse večjo potrebo, da bi zaščitili žrtve trgovine z ljudmi pred uporabo ponarejenih dokumentov, prostitucijo in priseljevanjem.
Ko govorimo o trgovini z ljudmi, ne smemo misliti samo na spolno izkoriščanje, prisilno delo in nezakonite posvojitve, temveč tudi na problem trgovine z organi, ki postaja čedalje bolj razširjen zločin. Evropska pravna struktura ni dovolj učinkovita, Evropska unija in države članice pa morajo storiti več. Vzpostaviti moramo strukturo za usklajevanje med institucijami in agencijami EU, kakor tudi držav članic in mednarodnih partnerjev.
Artur Zasada (PPE), v pisni obliki. – (PL) Na današnji razpravi bi se rad dotaknil problema trgovine z otroki. Na vsak način si moramo prizadevati, da razvijemo in izboljšamo pravne in institucionalne sisteme ter sisteme varstva otrok v vseh državah članicah. Pregledati in razširiti je treba obseg dejavnosti na področju trgovine z ljudmi. Samo tako bomo lahko preprečili probleme, kot so: 1) komercialna posvojitev ali, z drugimi besedami, zasebna posvojitev, ki vključuje odvzem otrokovih pravic pred družinskimi sodišči, najpogosteje v zameno za plačilo; 2) nosečnice, ki zapustijo državo in se vrnejo brez otroka; 3) izginotje otrok, katerih starši so umrli v državah, ki so jih prizadeli oboroženi spopadi.
Ker se zdaj veliko število zločinov stori prek interneta, je treba vzpostaviti posebne interdisciplinarne enote, ki bodo usposobljene prav za boj proti tej obliki kriminala. Te se ne bi ukvarjale samo z nadzorovanjem kriminalnega okolja, temveč bi tudi zbirale dokaze s pomočjo spremljanja finančnega položaja posameznikov, vpletenih v trgovino z otroki. Usposabljati bi morali javne uslužbence in jih bolj seznanjati s položajem otrok v družinah, iz katerih bi lahko padli v roke trgovcev z ljudmi. To predvsem velja za službe, ki se ukvarjajo z družinami, ki zaradi svojega težkega materialnega položaja prejemajo državno pomoč. Edini način, ki na bo omogočil kakršno koli možnost za odpravo ali vsaj omejitev trgovine z ljudmi in predvsem z otroki, je vzpostavitev večstranskih in usklajenih ukrepov, in sicer na ravni 27 držav članic.