Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2010/2107(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0331/2010

Predložena besedila :

A7-0331/2010

Razprave :

PV 14/12/2010 - 18
CRE 14/12/2010 - 18

Glasovanja :

PV 15/12/2010 - 9.10
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0485

Razprave
Torek, 14. december 2010 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

18. Akcijski načrt o energetski učinkovitosti (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 

  Predsednik. – Naslednja točka je poročilo gospoda Bendta Bendtsena v imenu Odbora za industrijo, raziskave in energetiko o pregledu akcijskega načrta o energetski učinkovitosti (2010/2107(INI)) (A7-0331/2010).

 
  
MPphoto
 

  Bendt Bendtsen, poročevalec.(DA) Gospod predsednik, cilj EU, da do leta 2020 z energetsko učinkovitostjo doseže 20-odstotni prihranek, prav lahko postane še ena prazna lizbonska prerokba. Ob sedanjih pobudah so verjetnejši prihranki 10 do 11 %. To ni dovolj dobro. V energetsko učinkovitost moramo vlagati iz gospodarskih, poslovnih, okoljskih in družbenih razlogov. Če se temeljiteje posvetimo energetski učinkovitosti, bomo predvsem porabili manj energije. To bo prineslo prihranke in po podatkih Komisije bi znašali finančni prihranki ob doseženem 20-odstotnem cilju okoli 1000 EUR na leto na vsako gospodinjstvo.

Kitajska in Združene države Amerike danes precej vlagajo v to področje, v Evropi pa se zadeve premikajo počasneje. Zaostajamo. Na Kitajskem država subvencionira to področje. Združene države Amerike zagotavljajo sijajne okvirne pogoje za poslovanje, evropski državljani pa razmišljamo samo o tem, kakšno potrošno blago naj si omislimo iz svoje mesečne plače. Premalo smo usmerjeni v inovacije in doseganje rezultatov. V političnem smislu se moramo osredotočiti na nekaj področij, ki nam bodo omogočila, da bomo za seboj pustili boljši svet, kot smo ga prevzeli ─ na področja, ki bodo tudi ekonomsko donosna, ki bodo ustvarila nova delovna mesta in izboljšala našo konkurenčnost.

Energetska učinkovitost pa poleg vsega drugega pomeni poslovno priložnost za evropska mala in srednje velika podjetja. Trije osrednji stebri politike EU za energetsko učinkovitost so po mojem mnenju nacionalni akcijski načrti, politika za proizvode in politika za stavbe. To so tri zelo različne politike. Če najprej spregovorimo o nacionalnih akcijskih načrtih, se niso izkazali kot zelo učinkoviti, vseeno pa se v njih skrivajo velike možnosti. Zato jih moramo racionalizirati in omogočiti Komisiji, da jih bo lahko aktivno uporabljala kot orodje. Komisija bo lahko premalo velikopotezne akcijske načrte tudi zavrnila. Tako bodo zadeve pregledne za državljane. Skrajno pomembno pa je, da ohranimo neodvisnost držav članic in jim omogočimo samostojno odločanje o tem, kam želijo usmeriti svoja prizadevanja. V nekaterih državah so možnosti prihrankov v stavbah večje kot v drugih, nekatere države pa bodo verjetno svojo pozornost posvetile varčevanju energije v proizvodnji.

Drugi steber je politika za proizvode, ki zajema tako standarde kot označevanje. Daleč najpomembnejši pri tem so standardi in prihranke, ki jih bodo prinesli standardi, je zelo preprosto dokazati, obenem pa standardi spodbujajo inovacije.

Pomembna je tudi politika stavb. Cilji bodo zastavljeni v zvezi s časovnim načrtom do leta 2050. Stavbe so ključni element energetske in podnebne politike. Štirideset odstotkov energije porabimo v stavbah. To je področje, na katerem je mogoče doseči znatne in merljive prihranke. Prepričan sem, da bodo omenjena tri področja trden temelj, na katerem lahko v naslednjih letih gradimo svojo konkurenčnost in inovativnost. Zato v poročilu priporočamo ustanovitev finančnega instrumenta, ki bo naložbeni vzvod za projekte, povezane z energetsko učinkovitostjo. Zglede lahko že najdemo v nekaterih državah članicah, kjer so učinki takega vzvoda mnogokratni, zato se lahko vprašamo, zakaj neki ne bi financiranja uredila na tak način tudi EU. Upam, da se bo Parlament odločil za sprejetje tega poročila z veliko politično večino, saj je taka podpora pomembna ─ to področje je velikega pomena za Evropo in za naša podjetja.

 
  
MPphoto
 

  Günther Oettinger, član Komisije.(DE) Gospod predsednik, spoštovani poslanci, najprej naj povem, da sem hvaležen parlamentarnim Odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odboru za industrijo, raziskave in energetiko ter Odboru za regionalni razvoj za intenzivno razpravo in za poročilo, ki ga obravnavamo danes. Zahvala velja še zlasti gospodu Bendtsenu, pa tudi drugim poslancem, ki se že dalj časa ukvarjate s temi vprašanji in ste dokazali, da jih temeljito obvladate.

Preglejmo trenutno stanje v zvezi s tremi določenimi cilji „20 %“ ─ deležem CO2, mešanico obnovljivih virov energije in energetsko učinkovitostjo: kar zadeva CO2 in obnovljive vire energije, lepo napredujemo, na področju energetske učinkovitosti pa smo šele na začetku. Če ne bomo ukrepali, cilja ne bomo dosegli. To pomeni, da kljub cilju, ki smo si ga zastavili ─ Parlament, Svet, vse evropske institucije ─ s sedanjim tempom, še zlasti po krizi, najverjetneje ne bomo dosegli 20-odstotno večje energetske učinkovitosti, ampak, kot je videti danes, bo mogoče v desetih letih doseči največ kakšnih 8, 9 ali 10 %.

Moja druga točka je, da mi izraz energetska učinkovitost ni povsem všeč, saj ga ne razume nihče razen nas. Če povprašate sosede ali prijatelje, razumejo izraz prihranki energije, energetska učinkovitost pa je zanje zgolj nek nerazumljiv strokoven izraz. Težava v zvezi s tem ciljem je, da še nismo dokončno opredelili, kaj dejansko je treba doseči. Imamo splošno oceno porabe energije v letu 2005, dopolnjeno s podatki iz leta 2007 zaradi priključitve Romunije in Bolgarije, in to leto nam služi kot izhodiščno. Raven porabe v tem letu dobro poznamo. Takrat ─ še pred mojim mandatom ─ so vse odločitve temeljile na napovedi normalnih gibanj, z drugimi besedami, napovedi, da bo raba energije rasla, tako napovedane vrednosti pa so bile nato znižane za 20 %. Sprašujem pa se, ali bo naša poraba energije sploh naraščala, četudi ne upoštevamo prihrankov. V naši državi ─ Nemčiji ─ verjetno ne. V novih državah članicah ─ treba je pomisliti samo na motorna vozila, na število vozil na prebivalca, na velikosti stanovanj, na industrijski razvoj ─ pa bo gotovo naraščala. Doslej pa nismo imeli objektivnega poročila, ki bi ovrednotilo napovedi. Dvajset odstotkov ─ ne vemo pa, od kakšne osnove. Imamo PRIMES in druge modele ─ precej številskih napovedi pa me navdaja z dvomi. Tako imamo na primer ustanovne države članice Evropske unije, ki trdijo, da bo njihova poraba energije brez varčevanja do leta 2020 strmo narasla. Če od njihovih napovedi odštejemo 20 %, dobimo številke, kakršne so veljale leta 2005. To nikakor ni mogoče. To pomeni, da so najprej potrebne verodostojne številke in napovedi. Zbrati jih nameravamo do februarja ali marca.

Računam na voditelje držav in vlad, da bodo v februarju to zadevo vzeli enako resno, kot so jo jemali pred krizo, saj se mi zdi, da za zdaj države članice niso pripravljene glasovati za zavezujoče cilje. Lahko dobijo večinsko podporo v Parlamentu, države članice pa se zavzemajo za prostovoljne cilje in so daleč od tega, da bi sprejele zavezujoče cilje, kot je bilo dogovorjeno pred dvema ali tremi leti. Tako si moramo priti na čisto, kakšna je napoved do leta 2020 brez prihrankov energije ─ bolj s čisto teoretičnega vidika ─, in jo nato preprosto zmanjšati za 20 %.

Nato se moramo vprašati: kje bomo začeli? Najprej na področju obstoječih stavb. V stanovanjskem, poslovnem in industrijskem sektorju so največjih izboljšav potrebne obstoječe stavbe. Računam, da bodo pri tem za zgled služili javni lastniki stavb ─ občine, država. Z drugimi besedami, energetsko učinkovitost moramo najprej zahtevati pri vseh stavbah v državni lasti. Drugič, imamo strukturne programe na evropski ravni in različne programe za obnovo po državah članicah. To dvoje moramo povezati. Morda bomo morali začeti manj vlagati v tlakovanje mestnih trgov in se odreči kaki obvoznici, namesto tega pa več denarja nameniti energetski učinkovitosti. To ocenjujem tudi kot ključni cilj na evropski ravni v naslednjem proračunskem obdobju.

Naslednje področje je promet. Samoumevno je, da moramo na tem področju doseči prihranke, če vemo, da imajo v nekaterih državah članicah po 550 avtomobilov ─ z bencinskimi in dizelskimi motorji ─ na 1000 prebivalcev, v drugih pa po 100 ali 120. Te razlike se bodo postopoma izravnale, vendar ne na ravni 100 avtomobilov na 1000 državljanov v Nemčiji, ampak na ravni 400 do 500 avtomobilov na 1000 državljanov v Evropi. Zato mora postati promet energetsko bolj učinkovit. Mimogrede, najučinkovitejša oblika prometa je promet, ki se mu izognemo. Tretje področje je industrija, četrto pa energetski sektor.

O vprašanju, ali naj bodo taki ukrepi obvezni ali ne, je Evropski parlament že obširno razpravljal. Vprašanje smo odprli tudi na neuradnem kosilu na energetskem svetu pred nekaj tedni. Lahko vam zagotovim, da države članice in njihovi energetski ministri obravnavajo vprašanja energetske učinkovitosti zelo razumno, niso pa še pripravljeni sprejeti sklepov o zavezujočih ciljih. Vzemimo na primer državo članico v vzponu, kot je Poljska: ali ji bo uspelo doseči cilj 20 %? Dvomim. Vzemimo pa na primer že ustaljeno državo članico, kot so Nemčija, Avstrija ali Italija: kako naj pripravimo Avstrijo ali Nemčijo, naj sprejme zmanjšanje za 30 %, da bo lahko Poljska prilagodila svoj gospodarski razvoj, število vozil na prebivalca in podobno tem ciljem? V tem smislu nas čaka še nekaj ostrih razprav o podrobnostih izvedbe v različnih sektorjih ─ v industriji, energetskem sektorju, prometu in stanovanjskem sektorju ─ in v državah članicah.

Poročilo bom upošteval in zahvaljujem se vam zanj. O tej zadevi želim ponovno odpreti razpravo 4. februarja na Evropskem svetu in natančneje ugotoviti, kako resno jo jemljejo države članice, nato pa vam bom posredoval oprijemljiv predlog novega načrta o energetski učinkovitosti. Prepričan sem, da bomo imeli spomladi in poleti dovolj priložnosti za razpravo o vseh vprašanjih, vključno z vprašanjem zavezujočih ciljev.

Glede na načelo subsidiarnosti bi lahko bil pravi pristop dvofazni načrt. Prva faza bi bila prostovoljna. Pričakujemo, da bodo države posredovale nacionalne akcijske načrte o energetski učinkovitosti vsako leto, določili bomo, kaj od njih pričakujemo vsako leto v zvezi z uresničevanjem ciljev, nikakor pa ne bomo čakali na leto 2020. Nasprotno, če bo treba, bomo čez dve leti prešli na zavezujoče cilje, če bomo ugotovili, da v teh dveh letih prostovoljna faza v državah članicah ni prinesla napredka, potrebnega za uresničitev cilja 20 %. Najlepša hvala za danes.

 
  
MPphoto
 

  Peter Liese, poročevalec Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane. Gospod predsednik, gospod Oettinger, gospe in gospodje, najprej mi dovolite popravek: v nemškem prevodu piše, da sem predsednik Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, to pa ne drži. Sem poročevalec. V tej vlogi pa bi rad izrazil iskreno zahvalo gospodu Bendtsenu za sijajno opravljeno delo in odlično sodelovanje. Predstavil je ambiciozno strategijo za energetsko učinkovitost v Evropski uniji. Energetska učinkovitost je najgospodarnejša možnost za zmanjšanje izpustov in naše odvisnosti od uvoza energije. Ustvarila bo nova delovna mesta v Evropi, naložbeni denar pa ne bo več odtekal v Rusijo, na Bližnji Vzhod in v druge predele sveta, ampak bo ostal v našem gospodarstvu.

Odbor za okolje je sprejel obširno mnenje. Ni mi treba ponavljati vsega, kar piše v njem, je pa prav tako zelo ambiciozno. Seveda niso vse točke tega mnenja enako pomembne. Vseeno pa bi rad ponovno izpostavil dve točki. Prvič ─ o tem smo se pogovarjali, komisar ─ predlagamo, da si Evropska unija zastavi dolgoročen cilj na področju energetske učinkovitosti, saj moramo za načrtovanje do leta 2050 vedeti tudi to, koliko približno porabimo. Drugič, izpostavili smo tudi težave v zvezi z opredelitvijo. Prepričan sem, da bi morali kot osnovo uporabiti količino porabljene energije, saj je ta merljiva in imamo podatke o njej. Nimamo pa podatkov o ničemer drugem, na primer o vrednostih na enoto. Torej je po mojem mnenju tak pristop pravi in upam, da ga bomo lahko v naslednjih mesecih ustrezno vključili v strategijo.

 
  
MPphoto
 

  Lena Kolarska-Bobińska, poročevalka Odbora za regionalni razvoj.(PL) Gospod predsednik, komisar, energetska učinkovitost spada med glavne izzive, s katerimi se bo srečevala Evropska unija v naslednjih desetih letih. Je tudi ena od ključnih prvin naše energetske strategije. Danes je najpomembneje, da države članice upoštevajo koristne točke v poročilu in uveljavijo energetsko strategijo Komisije. Za to je treba rešiti več problemov. Na ravni EU še ostaja odprt problem merjenja energetske učinkovitosti. Trenutno v ta namen uporabljamo napovedi za leto 2020, smotrno pa bi bilo na podlagi teh napovedi sprejeti pravno zavezujoče cilje. Kar zadeva prihodnost, nismo jasnovidni. Zato je treba razviti novo in boljšo tehnologijo, kar je bilo v današnji razpravi že omenjeno. S to tehnologijo bomo lahko dosegli zastavljeni cilj.

Prav tako je pomembno, da se upoštevajo razlike med regijami. Energijo uporabljajo v Københavnu na drugačen način kot na vzhodu Poljske. En sam akcijski načrt ne more biti primeren za vse, zagotoviti pa moramo tudi združljivost naših načrtov s stvarnostjo. Za izvajanje politik energetske učinkovitosti bodo odgovorni regionalni in lokalni organi, torej morajo Evropska komisija in države članice svoje dejavnosti usklajevati z lokalnimi organi. Drugače bo prevladalo mnenje, da gre za birokratske muhe, ki lokalnim skupnostim in državljanom povzročajo samo ogromne stroške. Brez upravljanja na več ravneh in zagotovitve finančnih sredstev za ta cilj bo celoten projekt obsojen na polom.

 
  
MPphoto
 

  Herbert Reul, v imenu skupine PPE. – (DE) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, najprej bi se rad zavalil vsem, ki ste sodelovali pri pripravi tega poročila, še zlasti pa gospodu Bendtsenu. Rad bi omenil dva vidika in vam morda dal nekaj snovi za razmislek. Vsi se strinjamo, da je energetska učinkovitost, gospodarna raba energije, najpreprostejša in najrazumnejša rešitev. Zastavlja se vprašanje: kako naj dosežemo ta cilj? Rad bi zastavil še naslednje vprašanje: kaj pa smo v resnici dosegli v Parlamentu s tem, ko kar naprej zahtevamo nove in višje odstotke? Ali smo res dosegli kaj več in ali se to res kje pozna? Zakaj in na katerih področjih uporabljamo energijo učinkoviteje? Slišim, da industrija, ki je velika porabnica energije, uporablja energijo učinkoviteje, ker s tem prihrani in ker je to koristno zanjo. Slišim tudi, da se ljudje odločajo v prid energetski učinkovitosti, če vedo, ali kak aparat porabi več ali manj energije, z drugimi besedami, če vedo, da je to bolje zanje. Morda je uporaba odstotkov popolnoma napačen pristop in bi se bilo bolje odločiti za pristop s spodbudami.

Moje drugo vprašanje je: Komisija je zgovorno in jasno razložila, kako zapleteno je že samo razložiti, kaj energetska učinkovitost sploh je. Kaj je v resnici? Kakšne so razlike pri njenem uveljavljanju med državami članicami? Kolegica je pravkar opozorila, da se gospodarski in zemljepisni pogoji od ene do druge države članice močno razlikujejo ─ popolnoma razlikujejo. Ali je prava rešitev uporabljati eno samo zavezujočo številko, ali bi se morali domisliti česa drugega? Menim, da moramo, kar zadeva energetsko politiko, nekoliko opustiti razprave iz preteklosti, s katerimi smo skušali nekaj doseči z enostavnimi številkami, zavezujočimi cilji in čudežnimi rešitvami, saj z njimi očitno nismo dosegli dovolj. Morda bi morali vsaj enkrat poskusiti drugo pot, raznolike in raznovrstne rešitve, ki upoštevajo različne razmere, zato pa prinašajo rezultate. Pomemben je doseženi učinek, ne pa naše posebne okoliščine.

(Govornik se je strinjal, da sprejme vprašanje na podlagi modrega kartončka v skladu s členom 149(8))

 
  
MPphoto
 

  Hannes Swoboda (S&D). (DE) Gospod predsednik, imam samo eno vprašanje za gospoda Reula. Ali ni mogoče imeti zavezujočih ciljev v času razvoja in jih ob tem šteti za raznolike? „Zavezujoč“ in „raznolik“ vam pomenita nasprotje, osebno pa menim, da je ta dva pojma mogoče združiti. Popolnoma podpiram nekatere ukrepe, ki jih predlaga Komisija, morda pa lahko najdemo rešitev z raznolikimi cilji, glede na zemljepisne in druge okoliščine, na koncu pa še vedno pridemo do zavezujočih ciljev.

 
  
MPphoto
 

  Herbert Reul (PPE).(DE) Gospod predsednik, tudi sam zagovarjam raznolike rešitve, in, podobno kot vi, gospod Swoboda, prav zdaj razmišljam o tem, kako bi take rešitve lahko dosegli. Ne smemo izločiti prav nobene možnosti, ki bi nam lahko prinesla rezultate. Za izhodišče bom izbral današnji dan. Zaenkrat menim, da je pristop, pri katerem si kupujemo manevrski prostor z zavezujočimi cilji in odstotki, napačen. Rad bi nas vse pozval k dodatnemu razmisleku o tem, kaj lahko dosežemo s postopnim pristopom in kako. Žalosti me, da nam ni uspelo doseči več. Morda bi bilo zato dobro izbrati kak drugačen pristop.

 
  
MPphoto
 

  Britta Thomsen, v imenu skupine S&D. Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, rada bi začela z zahvalo gospodu Bendtsenu in drugim poročevalcem za plodno sodelovanje pri pripravi tega poročila.

Uspelo nam je doseči sporazum na precej področjih ─ nenazadnje o tem, da želimo obrati zrele sadeže, ki jih prinaša večja energetska učinkovitost. Ponekod pa se naša stališča razlikujejo. Nismo si enotni, ko gre za zastavljanje ambicioznih in zavezujočih ciljev na področju energetske učinkovitosti.

Po mojem mnenju je nujno, da trdno vztrajamo pri stališču, da je 20 % večja energetska učinkovitost minimalni cilj. To je prava pot, če hočemo vzpostaviti zeleno in trajnostno gospodarstvo, ki lahko ustvari milijone novih delovnih mest po Evropi. Ti cilji energetske učinkovitosti pa morajo biti nujno zavezujoči za države članice, saj vsi vidimo, da na vrsti področij priporočila in cilji, ki jih zastavlja EU, niso nikoli uresničeni v praksi, ker niso zavezujoči.

Obenem pa lahko ugotavljamo, da zavezujoči cilji delujejo. Očitno je torej, da bi to moralo veljati tudi za ukrepe na področju energetske učinkovitosti. Vemo, da je to daleč najcenejši način za zmanjšanje izpustov CO2 in zagotovitev varnosti oskrbe z energijo, obenem pa za zmanjšanje računov za ogrevanje, ki jih prejemajo naši potrošniki ─ manjši stroški ogrevanja pa bi bili prava pridobitev še zlasti za številne Evropejce, ki jih pesti tako imenovana energetska revščina.

Ljudje živijo v energetski revščini, če morajo sorazmerno velik del prihodkov nameniti za ogrevanje doma. Nimamo še enotnih opredelitev energetske revščine, pa tudi ne ustreznih političnih pobud za njeno odpravljanje. Posledice energetske revščine so pogubne. Posledice so poslabšanje zdravja in poslabšanje splošnih življenjskih pogojev skupin prebivalstva z nizkimi dohodki. Zato moramo zagotoviti ugodna posojila za naložbe v energetsko učinkovitost stanovanj; v ta namen moramo uporabiti tudi sredstva iz strukturnih skladov.

Z veseljem pričakujem jutrišnje glasovanje in upam, da bomo z veliko večino podprli poročilo in odločnejše ukrepanje proti energetski revščini.

 
  
MPphoto
 

  Fiona Hall, v imenu skupine ALDE. ─ Gospod predsednik, rada bi izrazila priznanje gospodu Bendtsenu, ki je pri pripravi poročila izredno trdo delal in tesno sodeloval s poročevalci v senci iz drugih strank. Uspelo mu je poenotiti poslance pri tej zadevi in zasluži si naše iskrene čestitke.

Prihranki energije bi rešili ogromno stvari. Prvič, podnebne spremembe. Cancún nas je opozoril, koliko moramo še narediti, varčevanje energije pa je najcenejša in najlažja pot do 30-odstotnega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov. Drugič, energetsko varnost. Prejšnji teden sem obiskala Zagreb in s kolegi liberalci razpravljala o pridružitvi Hrvaške; povedali so mi, da Hrvaška uvaža 50 % energije in da porabi dvakrat več energije, kot bi jo, če bi že poskrbela za ustrezno energetsko učinkovitost.

Ker je po Lizbonski pogodbi energija v pristojnosti Evrope, mora biti tudi energetska učinkovitost njena skupna odgovornost.

Če storimo več na področju varčevanja energije, s tem rešujemo tudi povsem praktične vsakodnevne probleme naših ljudi. Vse preveč ljudi živi v energetski revščini in se bori z mrazom v slabo izoliranih domovih. Če poskrbimo, da bodo domovi energetsko učinkovitejši, bo ljudem ostalo več denarja za druge dobrine, kar bo v sedanjih finančnih gospodarskih težavah zelo pomagalo lokalnim gospodarstvom. S tem pa bi ustvarili tudi tisoče delovnih mest v lokalnem gospodarstvu.

Glede na vse te pozitivne učinke človeka prav pretrese ugotovitev, da je prav cilj 20 % večje energetske učinkovitosti tisti del svežnja za obdobje do leta 2020, ki mu grozi polom, kot je dejal komisar. Najnovejši podatki res kažejo, da bomo od načrtovanih 20 % do leta 2020 dosegli samo 9 %.

Mislim, da je prišel čas, ko se moramo vdati in priznati, da leta 2008 nismo imeli prav. Takrat bi morali sprejeti zavezujoče cilje in danes moramo to popraviti in poiskati način, kako to uveljaviti.

Zahvaljujem se komisarju za pregled dejavnosti, ki jih pripravlja za naslednje leto. Menim, da je prišel čas za našo politično odločitev, da moramo sprejeti zavezujoče cilje za prihranke energije, saj brez tega dejansko spodkopavamo vsa naša druga prizadevanja na področjih gospodarstva, energetske varnosti in podnebnih sprememb.

 
  
MPphoto
 

  Yannick Jadot, v imenu skupine Verts/ALE. – (FR) Gospod predsednik, komisar, najprej bi rad čestital poročevalcu za kakovostno opravljeno delo in načeloma odločno podprl jutrišnje sprejetje poročila, ki ga je sprejel Odbor za industrijo, raziskave in energetiko.

Ozrimo se nekoliko na neverjetne potenciale, povezane s prihranki energije, ki so bili nocoj že omenjeni. Že v poročilu Evropske komisije piše, da bi lahko samo s prenehanjem prekomerne porabe energije, z zmanjšanjem njenega razsipanja za 20 %, ustvarili milijon delovnih mest, prihranili skoraj 1000 EUR na evropsko gospodinjstvo in znatno znižali stroške uvoza energije.

Prihranek oziroma zmanjšanje za 20 % v Evropi je v energetskem smislu enako 15 plinovodov Nabucco, za zdaj pa za tem ciljem zaostajamo. To je omenila gospa Hall in po moji oceni imamo težave z računstvom. Če poročila danes kažejo, da daleč zaostajamo za ciljem 20 %, lahko vsako leto ovrednotimo prihranke, ki jih dosežemo ali ne dosežemo. Znano je tudi, da pristop z okoljsko primernimi zasnovami in ekološkim označevanjem avtomobilov in drugih izdelkov ni celovito usklajen in da nam ne omogoča dosegati želenih rezultatov.

Rahlo sem presenečen nad nocojšnjo razpravo. Oprostite, komisar, ampak vaša trditev, da imamo težave z opredelitvijo energetske učinkovitosti, morda res drži s teoretičnega vidika, drži pa tudi, da je v podnebnem in energetskem svežnju cilj opredeljen zelo jasno. Velja, da moramo porabo energije zmanjšati za 20 % pod osnovno raven. To vprašanje nima zveze z opredelitvijo energetske učinkovitosti. Obstajajo ravni porabe energije, ki jih moramo ponovno doseči ─ to piše v podnebnem in energetskem svežnju.

Poslušamo, da ne potrebujemo zavezujočega cilja. Obenem pa ga sprejemamo na področju obnovljivih virov energije. Pred nekaj dnevi se je Evropska komisija v Cancúnu pogajala o zavezujočem sporazumu o podnebnih spremembah in je pri tem zagovarjala kjotski protokol, v naši zbornici pa poslušamo argumente Združenih držav in Kitajske: „Začeli bomo s prostovoljnimi cilji, če bomo kdaj kasneje ugotovili, da ne delujemo, pa bomo uvedli zavezujoče cilje“.

Kar zadeva poročilo, ki ga obravnavamo, je več poslancev predlagalo okrepitev dela o gradnji. Možno bi bilo sprožiti obširno evropsko pobudo na področju stavb, ki navsezadnje prispevajo 40 % k naši skupni porabi energije; lahko bi precej več naredili pri njihovi obnovi.

In nazadnje, državljanom danes grozi mraz. Za porabljeno energijo plačujejo zelo visoko ceno. Če se bo Evropa rešila iz sedanje krize, pa bo energija na mednarodnem trgu še mnogo dražja. Državljane bo zadela podvojitev cen energije. Delovati moramo mnogo hitreje in rad bi vas prosil, komisar, da gospoda Van Rompuya posebej opozorite, da mora biti na dnevnem redu srečanja, ki bo 4. Februarja, tudi poraba energije. Zame je časovni načrt, kakršnega predlaga zdaj, nezaslišan.

 
  
MPphoto
 

  Konrad Szymański, v imenu skupine ECR. – (PL) Gospod predsednik, predvsem bi se rad zahvalil poročevalcu za zelo konstruktivno in odprto sodelovanje pri pripravi poročila. V svojem govoru bi se rad osredotočil na eno vprašanje. Naša politična skupina ne bo mogla podpreti uvedbe zavezujočih ciljev energetske učinkovitosti za evropski sistem. Predvsem nimamo enotne metodologije merjenja učinkovitosti; vse preveč kazalnikov je neprimerljivih. Cilje bi morali zastaviti vsaki državi posebej ob upoštevanju razlik pri potencialih prihrankih, pa tudi dosedanjih dosežkov na tem področju. Naj kot primer navedem našo državo ─ od leta 1990 smo na Poljskem povečali energetsko učinkovitost za 50 %. Kljub temu pa je Poljska še vedno država z nizko energetsko učinkovitostjo v primerjavi z evropskim povprečjem. Uvedba enotnega zavezujočega cilja bi bila politično škodljiva in stroški sprememb bi bili neenakomerno porazdeljeni med državami članicami.

 
  
MPphoto
 

  Marisa Matias, v imenu skupine GUE/NGL.(PT) Gospod predsednik, tudi jaz bi rada začela z ugotovitvijo, da je zdaj pravi čas za vložitev predloga za pregled akcijskega načrta o energetski učinkovitosti, če pa kdo še dvomi v to, mu bo, sem prepričana, današnja razprava dvome razpršila. Politika energetske učinkovitosti je resnično temeljnega pomena v vrsti sektorjev, od stanovanjskega sektorja do sektorja energetske infrastrukture, informacijske in komunikacijske tehnologije, prometa, finančnih zadev, v vseh teh sektorjih, pa še v številnih drugih. Nujno so potrebne usklajene in združene politike, saj drugače ne moremo doseči svojih ciljev. Politiko energetske učinkovitosti tudi nujno potrebujemo za boj proti podnebnim spremembam, kot sem že omenila, v zvezi z zmanjševanjem izpustov, ki zahteva naše ukrepanje.

Ne moremo na eni strani, pri eni razpravi, podpirati zmanjševanja izpustov, na drugi strani, pri drugi razpravi o energetski učinkovitosti, pa trditi, da le-te ni mogoče izboljšati. Zato bi rada omenila nekaj točk, ki se mi zdijo temeljne pri tej razpravi. Prvič, pomembno je, da zastavimo zavezujoče cilje. Kot sem pred časom že omenila, nas je vztrajanje pri prostovoljnih merilih preprosto pripeljalo sem, kjer smo danes: ne moremo določiti zavezujočih ciljev, ker do leta 2020 ne bo mogoče doseči 20-odstotnega povečanja energetske učinkovitosti, zato bomo morali na koncu evropski javnosti priznati, da je bil ta cilj zgolj prazna obljuba, ki niti približno ne bo izpolnjena, saj bomo v resnici dosegli samo 9-odstotno povečanje. Prepričana sem, da tak argument ne zdrži in da je sam sebi protisloven, kajti prav to, da ne bomo dosegli 20-odstotnega povečanja energetske učinkovitosti, je razlog, zakaj ne določimo zavezujočih ciljev. Če imajo cilji tak učinek, bodo zagotovili tudi motivacijo za ustrezne politike in projekte. Če tega ne želimo storiti, ravnamo strahopetno, saj se ne moremo zanašati na dobro voljo. V tem primeru pa se moramo žal zanašati na politično voljo.

Upam, da se bo jutri politična volja nagnila v prid določitvi 20-odstotnega cilja za energetsko učinkovitost do leta 2020, ne le zato, ker bomo s tem odprli vrata za milijon novih delovnih mest: novih delovnih mest in v današnjih razmerah ne smemo opuščati priložnosti za ustvarjanje novih delovnih mest. Videti je, da gre pri tej predpostavki, da ne bomo dosegli skupnih zavez, za nekaj podobnega, kot pri ekonomski politiki na evropski ravni.

Evropska unija sama sebi dokazuje, da ni sposobna sprejeti ekonomske politike za ustvarjanje novih delovnih mest. Dokazuje si tudi, da ni sposobna imeti skupne politike energetske učinkovitosti. Upam, da ne bo ostalo tako, upam, da nam bo uspelo ne le na tem področju, ampak tudi na področju gradbeništva, in iskreno upam, da bomo jutri zmogli odziv, ki ne bo le usklajen in jasen, ampak pravi odziv na krizo, ki jo prestajamo.

 
  
MPphoto
 

  Jaroslav Paška, v imenu skupine EFD.(SK) Gospod predsednik, pogajanja o pregledu akcijskega načrta o energetski učinkovitosti razgrinjajo niz možnosti, ki bi lahko Evropski uniji pomagale uresničiti ambicije glede svetovnega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2020.

Filozofija predloženega elaborata temelji na logični predpostavki, da lahko dosežemo dramatično zmanjšanje proizvodnih stroškov in onesnaževanja okolja, če nam le uspe razumno ravnati z energijo in z nujnimi in izvedljivimi ukrepi omejiti razsipanje energije v vseh sektorjih rabe energije. Predlagani ukrepi se ne nanašajo le na energetsko infrastrukturo, z drugimi besedami, na pridobivanje in prenos energije, ampak tudi na gradbeni sektor, industrijo in promet. Ukrepi so na splošno prikazani kot temeljne zahteve, katerih pričakovanih koristi ni treba opisovati. Nedvomno je koristno, da bo EU dobila nekakšen zbirni seznam ukrepov, ki bodo omogočili postopno povečanje energetske učinkovitosti. Kar pa zadeva ciljno raven zaveze EU, da bo do leta 2020 zmanjšala izpuste toplogrednih plinov v Evropi za 20 %, bi bilo morda koristno razmisliti o ukrepih, obsegu, stroških in končnih rezultatih ukrepov, ki smo jih pripravljeni uresničiti v naslednjih 10 letih v okviru sedanjih možnosti in pristojnosti.

Nočem reči, da bi morali opustiti spodbujanje sprememb ali povečevanje učinkovitosti pridobivanja in prenosa energije, ampak glede na stroške in potrebni čas za načrtovanje, projektiranje in izvedbo menim, da velikih sprememb na tem področju do leta 2020 ne bo, pa tudi ne pri številnih drugih predlaganih ukrepih. Zato sem trdno prepričan, da bi bilo dobro, da bi Komisija iz omenjenega obsežnega seznama že zdaj izbrala ukrepe, ki so izvedljivi organizacijsko, finančno in časovno, na katere bi se osredotočili in tako dosegli močan zagonski sunek v smeri sprejema filozofije ravnanja z energijo kot načina razmišljanja, najprej v strokovni javnosti, kasneje pa še v širši javnosti. Nenazadnje, komisar, že zdaj skušamo zagotavljati pomoč na področju ogrevanja stavb in spodbujati ljudi k zamenjavi izdelkov široke porabe in avtomobilov, k nakupu bolj učinkovitih in boljših izdelkov. Nadaljujmo s tem še bolj zagnano, morda tudi bolj prefinjeno, in s tem tlakujmo pot uvajanju novih in smotrnih ukrepov. Po mojem je to pravi način za povečevanje energetske učinkovitosti.

 
  
MPphoto
 

  Arturs Krišjānis Kariņš (PPE).(LV) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, imam vprašanje. Kdo ve, koliko nafte in plina uvozimo v Evropo? Kdo ve, koliko nafte in plina pridobimo v Evropi? Odgovor se glasi: resda nekaj teh goriv pridobimo tudi v Evropi, vendar pretežno večino naše porabe krijemo z uvozom velikih množin teh goriv z Bližnjega Vzhoda in iz Rusije. Naša odvisnost od uvoza, ki še narašča, nam vedno bolj otežuje snovati odnose s temi tretjimi državami na objektivni osnovi. Zamislimo pa se za trenutek, gospe in gospodje, kaj ta uvoz nafte in plina pomeni? Kaj pomeni za naše prebivalstvo? Gre dejansko za odliv evropskega denarja v omenjene tretje države. Z uvozom nafte in plina v resnici izvažamo denar.

Kaj nam je znanega o prihodnosti? Vemo, da bodo cene nafte in plina v prihodnosti naraščale, saj so viri vedno teže dostopni in pridobivanje vedno dražje. To pomeni, da bomo v prihodnosti brez sprememb naših navad izvažali vedno več denarja iz Evropske unije v tretje države.

Gospe in gospodje, ta množični izvoz denarja iz Evropske unije lahko ustavimo na izredno preprost način: z varčevanjem. Z varčevanjem z energijo. Če varčujemo z energijo, dejansko pridobivamo denar, ki ga lahko vložimo ne v tretje države, ampak v lastna gospodarstva. Zato pozivam kolege poslance k podpori poročilu gospoda Bendtsena o energetski učinkovitosti, saj bomo s tem dejansko pomagali našemu gospodarstvu. Zahvaljujem se vam za pozornost.

 
  
MPphoto
 

  Marita Ulvskog (S&D). - (SV) Gospod predsednik, tudi jaz bi rada začela z zahvalo gospodu Bendtsenu. Sklep poročila je zelo jasen. Čim prej moramo sprejeti zavezujoče cilje, to je nujno iz vrste razlogov: ekonomskih razlogov, razlogov, povezanih s konkurenčnostjo, delovnimi mesti, okoljem in podnebjem.

Komisar Oettinger je omenil jezikovno vprašanje. Gre za razliko med prihranki energije in energetsko učinkovitostjo, vprašanje pa se glasi: o čem sploh govorimo? V naši deželi običajno pravimo, da je neumno metati polena skozi okno. Z drugimi besedami, energetske vire moramo uporabljati tako, da iz njih pridobimo čim več. To je precej samoumevno in nekaj govornikov je omenilo ravnovesje med pridobivanjem energije in s tem povezanimi stroški in tveganji na eni ter porabo energije na drugi strani. Seveda moramo ravnati kolikor mogoče razumno.

Kako naj merimo cilje, ki jih je omenil komisar? Tako kot pri vseh drugih skupnih ambicijah na evropski ravni se moramo dogovoriti za enotno merilno metodo in nato določiti zavezujoče cilje. Kar preverjamo zdaj, je, kako neučinkovito je, da nimamo zavezujočih ciljev, s postopnim pristopom pa samo prelagamo nujne spremembe na prihodnost. Menim, da bi morali s tem prenehati in podpreti gospoda Bendtsena.

 
  
MPphoto
 

  Jorgo Chatzimarkakis (ALDE).(DE) Gospod predsednik, komisar, energetska učinkovitost je že od nekdaj največji vir, ki ga imamo na voljo. To je zanemarjeni vir, ki skriva ogromne potenciale za evropsko energetsko gospodarstvo. Vse to drži, še lepše pa je, da na tem področju ni nikakršne ideologije. Predvsem pa se lahko tega področja lotimo tehnološko nevtralno.

Vse, kar nas pri tem zanima, to pa je točka, kjer se očitno nekoliko razhajamo, je, ali naj bodo cilji zavezujoči. S tem v zvezi moramo povedati, komisar, da mi je všeč vaš dvofazni pristop, pri katerem bi začeli z zaupanjem v države članice in oblikovanjem prostovoljnih sporazumov, če pa bi kasneje ugotovili, da ciljev do leta 2020 ne bomo dosegli, pa bi lahko vijak privili. To je pravi pristop.

Poročilo na splošno kaže v pravo smer ─ skoraj nimam kritike nanj. Vendarle pa bi rad odprl eno vprašanje, to je vprašanje vloge regionalnih skladov. To zadevo ste omenili, komisar. Regionalni skladi skupaj s kohezijskimi skladi so sijajno orodje Evropske unije, ki pa ga ne uporabljamo dovolj. Na področju energetske učinkovitosti bi končno lahko ustvarili evropsko dodano vrednost, ki bi jo lahko na izviren način uporabili pri spopadu z energetsko učinkovitostjo, na način, kakršnega doslej še nismo uporabljali. Kot poročevalec o proračunski razrešnici Komisiji prav sedaj ugotavljam, kako hudo zapravljamo denar na področju kohezije. Končajmo s takim zapravljanjem! Podpiram vašo pozornost temu vprašanju, komisar Oettinger, in vaša prizadevanja za boljšo izrabo teh sredstev, tudi za instrument za energetsko učinkovitost. Le tako bomo lahko zagotovili kohezijo, vsaj v energetskem sektorju.

Rad bi pa tudi posvaril pred umazanimi kampanjami, kakšne smo doživeli pri sijalkah in ročkah za prho. Take kampanje odvračajo državljane. Zato moramo poskrbeti, da si bomo prizadevali za energetsko učinkovitost na splošno in da bomo uresničevali ta cilj brez ideoloških umazanih kampanj, katerih končna posledica je izguba zaupanja državljanov v EU.

 
  
MPphoto
 

  Bas Eickhout (Verts/ALE).(NL) Najprej bi se rad zahvalil poročevalcu, gospodu Bendtsenu, za poročilo, ki ga je pripravil in ki določa bistvo tega, kar se mora tu zgoditi.

Vendar pa postavimo vse skupaj v pravo luč. Vsi vemo, da mora Evropa do leta 2050 zmanjšati svoje emisije toplogrednih plinov za 80 % oziroma za 95 %, kar zagovarjamo mi. To je neverjeten izziv. Kje lahko največ privarčujemo? Največ lahko privarčujemo, če bomo porabili še manj energije. Potem bi morali uvažati manj energije, nadomeščati manj energije, torej razvijati manj dodatnih možnosti in to je preprosto najcenejša pot naprej. Zato je nesmisel, da se, medtem ko se že zavedamo, da Evropa ne bo uspela izpolniti ravno tega cilja varčevanja z energijo, mi in zlasti tisti med nami, ki smo v Komisiji, še naprej osredotočamo na doseganje ciljev glede zmanjšanja in glede obnovljive energije. To pomeni, da je varčevanje z energijo ali manjša poraba energije cilj, ki nam ga ne bo uspelo doseči.

Vendar pa bi lahko pri vseh stvareh okoli nas privarčevali ogromno energije. Na primer pri grajenem okolju. Grajeno okolje porabi približno 40 % naše energije, 99 % tega pa predstavljajo obstoječe stavbe. Treba jih je prenoviti tako, da bodo energetsko učinkovitejše. Sedanja stopnja prenavljanja v Evropi znaša na leto 1,4 %: z drugimi besedami, potrebovali bomo več kot 60 let, da v celoti zamenjamo naše grajeno okolje. Tako bomo prišli do leta 2070, medtem pa smo si na drugi strani zadali cilje, ki jih moramo doseči do leta 2050!

Prav to je bistvo tega: poskrbeti moramo, da bomo na primer dosegli energetske prihranke v grajenem okolju v mnogo hitrejšem časovnem okviru, in zato smo predložili predlog spremembe za evropsko pobudo za stavbe. S tem bomo vsi prihranili, to je cenejša možnost, ki jo bomo sami pripravili za prihodnost, in – najpomembneje – zaradi nje bodo ljudje prihranili. Ne bo jim treba porabiti toliko denarja za energijo. To je utemeljitev, ki je skoraj nikoli ne slišite. Na koncu pa bodo navadni ljudje morali za energijo potrošiti manj denarja. Prav to je bistvo tega!

 
  
MPphoto
 

  Zbigniew Ziobro (ECR).(PL) Gospod predsednik, že od septembra 2009 Evropejci zamenjujejo običajne žarnice, na katere so se navadili, za tiste, ki so proizvedene z novo energetsko varčno tehnologijo. Potrebo po tej spremembi so zagovarjala gesla varčevanja z energijo in do spremembe je prišlo kljub znakom, da bi bili finančni stroški, ki jih bodo morali nositi državljani EU, previsoki, zlasti v tako kratkem obdobju. Javno znana skrivnost je, da so podatki, ki jih je takrat predstavila Evropska komisija glede učinkov takšne spremembe, izhajali iz oglaševalskih gradiv proizvajalcev teh žarnic, izdelanih z novo tehnologijo, in mnogo je dokazov, ki kažejo, da je bilo dejansko tako.

V poročilu, o katerem razpravljamo, smo podobno priča preveč optimističnim domnevam. Premalo je sklicevanja na razlike v razvoju med državami članicami EU in posledično na stroške, ki jih bodo morale nositi, če se bodo priporočila izvajala. Če želijo industrije letno povečati prihranke energije za 2 %, kakor je navedeno, in hkrati zmanjševati emisije toplogrednih plinov, bo posledica povečanje proizvodnih stroškov in prenos proizvodnje iz Evrope.

 
  
MPphoto
 

  Jacky Hénin (GUE/NGL).(FR) Gospod predsednik, poskus, da bi prihranili, je resničen izziv – izziv, ki nam bo omogočil zmanjšati odvisnost Evrope, izziv, ki nam bo omogočil sprostitev znatnih finančnih sredstev, ki lahko financirajo raziskave novih oblik proizvodnje energije, in izziv, ki nam bo omogočil oživitev naših regij.

Medtem ko mora biti energetska učinkovitost stavb v središču naših skrbi, pa je nujno, da se cilji in ukrepi Unije, in tudi cilji in ukrepi držav članic, osredotočajo na socialna stanovanja, ker morajo imeti najrevnejši največje koristi od naših prizadevanj za energetsko učinkovitost. Končati moramo ta škandal, ko najrevnejše prisiljujemo, da plačujejo najvišje račune za elektriko, hkrati pa se v imenu energetske učinkovitosti ustvarjajo davčne vrzeli, ki najbogatejšim omogočajo, da si znižajo zneske svojih računov in hkrati plačujejo manj davkov.

Resnična politika energetske učinkovitosti bi morala pomeniti tudi priložnost prodajanja električne energije po nižji ceni železnicam, podzemnim železnicam in tramvajem, kakor se je zgodilo v Franciji preden so to prepovedale evropske direktive o enotnem energetskem trgu.

Tako bi moral biti eden prvih ukrepov odprava enotnega trga z električno energijo v Uniji, ker je konkurenca pri proizvodih, kot je električna energija, ki je ni mogoče shranjevati in jo je težko dobavljati, v zvezi z energetsko učinkovitostjo napačna.

Nazadnje, energetska učinkovitost ne bo ustvarila kakovostnih delovnih mest, če ne bo temeljila na pravi strateški industrijski pobudi EU, na katero ne bo pritiskov prostega trga.

 
  
MPphoto
 

  Bogdan Kazimierz Marcinkiewicz (PPE).(PL) Gospod predsednik, strinjam se s poročevalcem, da je treba večji poudarek namenjati sistemskim inovacijam, kot so inteligentna omrežja, inteligentni merilni sistemi, lažje vključevanje obnovljivih virov energije in tudi razvoj obsežne strategije za proizvajalce in distributerje toplotne energije. Vendar pa menim, da je treba največ prihraniti in doseči največjo učinkovitost z gojenjem osebne odgovornosti vsakega državljana Evropske unije. Ravno tako kot smo se naučili varčevati z vodo, se moramo naučiti spoštovati energijo in jo učinkovito uporabljati. Vsi postopki za zagotavljanje dovoljenj za novo infrastrukturo bi morali biti poenostavljeni in pospešeni, da bi v največji meri povečali morebitne prihranke.

Energetska učinkovitost in energetska varnost bosta prednostni nalogi prihodnjega madžarskega predsedstva Evropske unije. Poljska, ki bo prevzela predsedstvo od Madžarske in ki je v svoj dnevni red vključila temo energetske varnosti, bo tudi okrepila razprave o sodobnih zakonodajnih in nezakonodajnih rešitvah, ki bodo evropskemu energetskemu sektorju omogočile, da ostane konkurenčen in hkrati izboljša energetsko učinkovitost.

Na tej točki moram izpostaviti, da je zame osebno vedno bolj odločilno vprašanje verodostojnost napovedi in kakovost modela PRIMES, ki ga uporablja Evropska unija, zlasti ob upoštevanju neuspeha pri doseganju soglasja v Cancúnu. To je tema za posebno razpravo, a zdaj bi rad pozval, da se upošteva novi pokrizni pristop k potrošnji in povpraševanju po energiji v Evropski uniji. Kaže, da je dobava najbolj učinkovit način za izvajanje sodobnih in energetsko učinkovitih rešitev. Energetsko učinkovitost v Evropski uniji bi bilo treba prilagoditi v smeri povpraševanja, ki je neposredno vezana na potrošnjo in na spremembe navad državljanov. Po mojem mnenju bodo spremembe povzročile izmerljive koristi za potrošnike in primerne pobude ter dolgoročne oblike financiranja proizvajalcev.

 
  
MPphoto
 

  Francesco De Angelis (S&D).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, poročilo gospoda Bendtsena je pozitivno zaradi vsaj štirih razlogov:

– potrjuje, da je energetska učinkovitost najučinkovitejši in najhitrejši način za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in da bo posledica trdne zaveze za zagotavljanje sredstev in naložb v to področje gospodarska rast in ustvarjanje delovnih mest v malih in srednje velikih podjetjih;

– podaja utemeljene predloge glede izvedljivih finančnih instrumentov in poziva Komisijo, naj se trdno osredotoči na poklicno usposabljanje, dostop do informacij za mala in srednje velika podjetja in na obnovo obstoječih stavb;

– določa posebne cilje in potrjuje pogodbeno zagotavljanje prihranka energije kot instrument za nakup zagotovljenih prihrankov energije in odskočno desko za ustvarjanje delovnih mest in zmanjšanje računov evropskih državljanov;

– nazadnje pa bo poročilo toliko koristnejše, če bodo lahko zavezujoči cilji glede emisij določeni brez kakršnega koli „če“ ali „ampak“.

Poskrbeti moramo, da bo cilj 20 % dosegljiv, ne smemo dovoliti, da nam ta priložnost uide, saj bi Evropi poslala spodbudni signal.

 
  
MPphoto
 

  Vladko Todorov Panayotov (ALDE).(BG) Gospod predsednik, doseganje visoke stopnje energetske učinkovitosti je temeljni politični cilj Evropske unije, saj je bistvena sestavina celotne strategije izgradnje konkurenčnega in nizkoogljičnega gospodarstva, ki bo aktivno spodbujajo poslovno dejavnost in izboljšalo zaposlovanje z ustvarjanjem velikega števila novih delovnih mest. Z jutrišnjim glasovanjem o načrtu za energetsko učinkovitost bo Evropski parlament Komisiji in Svetu poslal močan signal o potrebi po nujnih in ciljno usmerjenih ukrepih na tem področju.

Najprej pozivam Evropsko komisijo, naj izvede temeljito analizo učinkovitosti obstoječe zakonodaje o obnovi obstoječih stanovanjskih objektov in višjih energetskih standardih za nove stavbe. Ustvarjanje učinkovite energetske infrastrukture in razvoj sodobnih tehnologij za vozila so pomembne prednostne naloge, ki upam, da bodo del predlaganega novega načrta za energetsko učinkovitost Komisije za leto 2011.

Za zaključek želim povedati, da ima energetska učinkovitost možnost da postane in tudi mora postati dobičkonosna poslovna dejavnost. To lahko doseže sama po sebi in ustvari lahko visok socialni donos.

 
  
MPphoto
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL).(PT) Gospod predsednik, resničnost kaže, da ni dovolj le sprejeti Akcijski načrt za energetsko učinkovitost. Narediti je treba oceno rezultatov načrta za leto 2006 in določiti politike za pomoč pri izvajanju ciljev, pri tem pa je treba ustvariti čim več raznolikih načinov za povečanje energetske učinkovitosti. Utemeljitev krize se ne sme uporabljati kot izgovor za neizpolnjevanje 20-odstotnega cilja v letu 2020, prav tako pa tudi ne za napade na rešitve za reševanje resnega problema energetske revščine.

Pomembno je poročati o pozitivnih izkušnjah iz drugih držav, pri tem ne smemo pozabiti na Kitajsko in Združene države, in vlagati v financiranje ukrepov, ki povečujejo energetsko učinkovitost stavb, v socialna stanovanja ter v promet in industrijo. V proračun EU je treba vključiti nujna sredstva za podporo državam članicam in družinam z večjimi težavami. Energetska učinkovitost povečuje tudi zaposlenost, zmanjšuje revščino in je dejavnik pri napredku in družbenem razvoju. Vlagati moramo v to.

 
  
MPphoto
 

  Richard Seeber (PPE).(DE) Gospod predsednik, komisar, predložili ste zelo razumen načrt in gospod Bendtsen ga je še izboljšal. Odpraviti moramo enačbo „večja gospodarska rast je enaka hkratni večji potrošnji energije“. To za nas kot politike predstavlja poseben izziv, saj imamo običajen tehnološki napredek, za katerega je seveda značilno dejstvo, da imamo več energetsko učinkovitih proizvodov in načinov gospodarskega delovanja. Vendar pa nam mora uspeti zmanjšati naše račune za energijo kljub močnejši gospodarski rasti. V zvezi s tem moramo podpirati resnično inovativne rešitve in zagotoviti prave pobude s politiko. Tudi gospodarska zgodovina je pokazala, da so bile družbe, ki so dolgoročno doživele največ uspeha, tiste družbe, ki so poskrbele, da je ta učinkovitost – naj bo to v zvezi s surovinami ali energijo – vodilo, po katerem so živele. To je poseben izziv za nas Evropejce z našim visokim življenjskim standardom.

Če realno upamo, da bomo dosegli naše podnebne cilje, moramo nadaljevati z energetsko učinkovitostjo. Prav tako mi dovolite, da vas spomnim, da zmanjšanje odvisnosti od uvoza fosilnih goriv ostaja pomemben politični cilj. Poleg tega kapital, sproščen zaradi nižjih računov za energijo, sprošča velik potencial za potrošnjo, ki lahko poleg tega prispeva k dolgoročni gospodarski rasti.

Po tem, kar sem povedal, menim, da je pristop, ki ste ga izbrali, torej to, da niste določili ciljev v zavezujoči obliki, pravilen. Ne smemo si dovoliti, da se izgubimo v razpravah o opredelitvah in problemih merjenja. Pomembno je, da zarišemo pot naprej. Komisija in poročevalec sta v zvezi s tem izbrala pravi pristop. Vsekakor mora ta cilj ostati nezavezujoč, a to ne pomeni, da bi morali zmanjšati svoje ambicije. Zaradi navedenih razlogov je treba te ambicije še naprej postavljati visoko, a izbira poti, kjer je to mogoče doseči le z zavezujočim ciljem, ni prava in naša skupina bo zato zavrnila ta pristop.

 
  
MPphoto
 

  Hannes Swoboda (S&D). – (DE) Gospod predsednik, rad bi začel s čestitko gospodu Bendtsenu za zelo dobro poročilo. V bistvu bi rad podal le eno pripombo, komisar, in to je, da vi izhajate iz regionalne politike v veliki deželi v Nemčiji, medtem ko jaz iz lokalne politike. Ciljev ne bomo dosegli, ne glede na to, ali so zavezujoči ali ne – in zagovarjam zavezujoče cilje –, če ne bomo neposredno naslovili držav, regij in skupnosti in jim podrobno navedli, kaj je mogoče narediti. Ko pomislim na obnovo stavb, prometno politiko – ki jo hvala bogu vedno znova omenjate – in boj proti energetski revščini, so to področja, ki niso urejena na nacionalni ravni, ampak v osnovi na lokalni, regionalni in občinski ravni. Zato moramo biti aktivni na tej ravni. To bi pomenilo veliko priložnost za pridobivanje podpore mest in skupnosti za naš veliki evropski projekt energetske učinkovitosti, varčevanja z energijo in seveda za druga področja energetske politike.

Zato bi prosil, da ustrezno ukrepate in morda premislite tudi, kako lahko bolje dosežemo državljane, posebno preko mest, skupnosti in regij, saj je ta povezava popolnoma nujna, da bi omogočili, da se ti cilji dejansko sprejmejo – zavezujoči ali ne.

 
  
MPphoto
 

  Maria Da Graça Carvalho (PPE).(PT) Gospod predsednik, komisar, energetska učinkovitost je ključna za povečanje oskrbe, izboljšanje kakovosti zraka, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in povečanje konkurenčnosti naše družbe. Energetska učinkovitost pomeni, da se z manjšo količino virov stori več. To poročilo določa velikopotezno vizijo energetske učinkovitosti, na primer preko uvedbe posameznih ciljev in pozitivnih spodbud. Uvedeni so pomembni elementi glede posodobitve energetske infrastrukture, kot so pametna omrežja, energetska učinkovitost na področju stavb in prometa, uporaba informacij in komunikacijskih tehnologij ter razvoj znanstvenih raziskav na področju energije.

V področilu je izpostavljena potreba po podvojitvi financiranja znanstvenih raziskav na področju tehnološkega razvoja in predstavitev na področju energije. Na področju financiranja poročilo spodbuja uporabo strukturnih skladov v podporo energetski učinkovitosti in poziva, da mora to postati prednostna naloga v okviru proračuna EU po letu 2013.

Ob upoštevanju zgoraj navedenega bi rada čestitala poročevalcu gospodu Bendtsenu za odlično delo, ki ga je opravil, in za ravnotežje, ki ga je dosegel, in pozvala vse vas, da podprete to pomembno poročilo.

 
  
MPphoto
 

  Zigmantas Balčytis (S&D).(LT) Gospod predsednik, čeprav je bilo na področju energetske učinkovitosti in varčevanja uvedenih mnogo zakonodajnih ukrepov, pa nobeden od njih ne ustvarja želenih rezultatov. Glede na podatke znanstvenih raziskav po sedanjih stopnji napredka ne bomo dosegli niti polovice 20-odstotnega zastavljenega cilja. Zato je nujno sprejeti bolj zavezujoče ukrepe in ustvariti večji nadzor v državah članicah. Menim, da mora Evropska komisija pri pregledu Akcijskega načrta o energetski učinkovitosti resno upoštevati dejstvo, da države članice ne izkoriščajo zadosti priložnosti za varčevanje z energijo, kar preprečuje povečanje energetske neodvisnosti. Prav tako je nujno, da posamezne države članice določijo zavezujoče cilje za energetsko učinkovitost in spremljajo njihovo izvajanje, ker bodo v nasprotnem primeru velike možnosti za varčevanje z energijo ostale neizkoriščene.

 
  
MPphoto
 

  Lambert van Nistelrooij (PPE).(NL) Gospod predsednik, komisar, vesel sem, da lahko podam nekaj pripomb v zvezi s tem poročilom. To je odlično poročilo, ker nam bo omogočilo hkrati doseči več stvari: ne le okoljske cilje in cilje zmanjšanja emisij CO2, ampak tudi nekatere naše cilje na področju proizvodnje in druge cilje, oblikovane za zagotavljanje, da ohranimo konkurenčnost. Prijazno je do okolja in tudi do denarnic.

Komisar, govorili ste tudi o vaši ambiciji, da se v kratkem časovnem okviru ustvari akcijski načrt. Vendar pa mi dovolite, da povem tri zadeve: prva zadeva je povezana z nacionalnimi načrti o energetski učinkovitosti. V zvezi z njimi je še mnogo prostora za izboljšave in Evropska komisija jih mora kritično pregledati. Komisar, navedli ste, da boste delali v dveh stopnjah. V prvo stopnjo bodo vključena posvetovanja, a pri tem se bo uporabljalo tudi nekaj pritiska, v drugo stopnjo pa bo verjetno vključene nekoliko prisile. Pri svojih zgodnejših razpravah s komisarjem in v svojih predlogih sprememb sem vztrajal, da se uporabi pritisk, in vesel sem, da zdaj to vprašanje postaja pomembno.

Za komisarja imam le eno vprašanje. Ali boste imeli ustrezne instrumente, ki vam bodo omogočili, da ostanete na tej poti, ko pridete na stopnjo prisile? Ali nam lahko podate analizo tega, sedaj ali v bližnji prihodnosti ali v svojem akcijskem načrtu?

Moja druga pripomba je povezana z regionalno politiko. Gospod Swoboda je tudi govoril o tem. S temi sredstvi bi bilo mogoče storiti veliko več. V večini držav se sredstva, ki so na voljo, ne uporabljajo za izboljšanje energetske učinkovitosti. Zato sem predložil predlog spremembe k členu 81, da bi razjasnil njegovo besedilo. Ni nujno, da to vedno pomeni več denarja; tu gre tudi za pametnejšo potrošnjo obstoječih sredstev.

Nazadnje, moja tretja pripomba – in tudi tu se strinjam z gospodom Swobodo –, pa moramo poskrbeti, da bodo državljani, lokalne oblasti in podjetja bolj vključeni v varčevanje z energijo z ukrepi, kot so znaki kakovosti, sporazumi z župani in sporazumi z industrijo. V moji domači državi, na Nizozemskem, je že sam sporazum z industrijo prinesel 2-odstotno izboljšanje na področju energetske učinkovitosti na leto. To je merilo tistega, kar lahko dosežemo v konkretnem smislu. Najlepša hvala, želim vam veliko uspeha in hvala poročevalcu.

 
  
MPphoto
 

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D).(RO) Gospod predsednik, od 50 do 125 milijonov evropskih državljanov je prizadela energetska revščina. Zato menimo, da bi bilo treba prednostno obravnavati varčevanje z energijo in politike za energetsko učinkovitost na področju socialnih stanovanj.

Le 1 % stavb, ki bodo stale v letu 2020, bo novih stavb. Zato pri razpravah o obstoječih stavbah ne moremo govoriti o zavezujočih ciljih, ne da bi dodelili dovolj finančnih sredstev. Zaradi tega menimo, da so potrebne inovativne sheme financiranja, pa tudi davčne olajšave, ki bodo zagotovile, da bodo naložbe v energetsko učinkovitost privlačne, in dolgoročno institucionalno podporo.

Komisar, nedavno je v Parlamentu, pet let po tem, ko je bila ustanovljena, potekal sestanek programske skupine CONCERTO. Žal je 400 predstavnikov lokalnih in regionalnih oblasti omenilo, da na lokalni in regionalni ravni ni znano, da imajo vse države članice možnost uporabljati 4 % dodeljenega denarja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj na nacionalni ravni za energetsko učinkovite stavbe.

Zaradi tega razloga, komisar, bi rada zaključila s prošnjo za uporabo srednjeročne revizije za dodelitev večjega zneska financiranja za programe energetske učinkovitosti, zlasti za spodbujanje priložnosti za uporabo do 15 % Evropskega sklada za regionalni razvoj za energetsko učinkovitost v prihodnji finančni perspektivi.

 
  
MPphoto
 

  Antonio Cancian (PPE).(IT) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, najprej bi se želel zahvaliti poročevalcu gospodu Bendtsenu za njegovo natančno poročilo.

Komisar je odprl to sejo tako, da je povedal – in strinjam se z njim –, da danes v nekoliko retoričnem smislu govorimo o učinkovitosti, ki je negotovo povezana s ciljem 20 % odstotkov, glede na to, da je že bil razpolovljen in da v resnici ne vemo, na kaj se sklicujemo. Dodal bi, da kultura varčevanja z energijo in energetske učinkovitosti ne obstaja.

Znašli smo se torej v položaju in na točki, ko nimamo druge možnosti, kot da stvari spremenimo. Kako? Najprej, menim, da bi se morali pomikati v smeri inovacij in novih tehnologij na obeh področjih – energetske učinkovitosti stavb in zlasti energetske učinkovitosti prometa.

Osredotočil bi se rad tudi na pomembnost zadostne količine sredstev za dosego teh ciljev. Menim, da moramo, da bi prihranili, trošiti. Danes je v Parlamentu predsednik Barroso izjavil, da se evroobveznice ne bodo uporabljale in da je namenil druge finančne instrumente.

Komisar, nedavno smo sprejeli poročilo, ki vzpostavlja sklad za financiranje energetske učinkovitosti z uporabo sredstev, ki so ostala od preteklih načrtov za oživitev. Tudi z omejenim proračunom mislim, da je sklad izredno simboličen, do mere, da vzpostavlja načelo privabljanja zasebnega kapitala v model javno-zasebnega partnerstva (PPP), ki racionalizira sredstva, ki so nam že na voljo – kohezijski skladi in drugi – in jih shranjuje tam, kjer lahko pritegujejo denar, ki ga namesto razdajanja izposoja preko razvoja pomembnih projektov; to bi moral biti obnovljivi sklad, ki daje vsemu temu pomen.

Menim, da je to pravi sistem za iskanje sredstev in zagotavljanje, da učinkovitost ne bo več tabu tema.

 
  
MPphoto
 

  Mario Pirillo (S&D).(IT) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, Akcijski načrt o energetski učinkovitosti bi bilo treba pregledati v skladu s holističnim pristopom, ki združuje številne strateške politike Evrope.

Medtem ko je vlaganje v energetsko učinkovitost nujno, ker bo pomagalo omogočiti, da bodo cilji za zmanjšanje emisij doseženi do leta 2020, pa je pomembno poudariti tudi tiste pobude, ki nam bodo omogočile v celoti izkoristiti do zdaj neizkoriščene možnosti EU na področju varčevanja z energijo.

Zadovoljen sem, da se zadostna pozornost posveča energetski učinkovitosti stavb; v zvezi s tem je treba pobude izvajati tudi na evropski ravni. Naša podjetja bi morala ponovno premisliti, kako lahko poskrbijo za večjo učinkovitost njihovega proizvodnega procesa in njihovih proizvodov.

Nazadnje, določanje obveznih ciljev za energetsko učinkovitost je dobro, ker bo brez njih v EU težko doseči velikopotezne rezultate.

 
  
MPphoto
 

  Anni Podimata (S&D).(EL) Gospod predsednik, komisar, rada bi se vrnila k eni zadevi: k pomembnosti tega, da sprejmemo zavezujoč cilj za energetsko učinkovitost za evropsko gospodarstvo. Pod težkimi gospodarskimi pogoji v vrsti držav članic, ki potrebujejo močne spodbude za rast in za zaščito ter ustvarjanje delovnih mest, bo zavezujoč cilj ustvaril primerno okolje za vlaganja za okrepitev konkurenčnosti in izvoznih možnosti evropskih podjetij, zlasti malih in srednje velikih podjetij, ki trgujejo s tehnologijami in storitvami za energetsko učinkovitost.

Države članice bodo pridobile pobude, ki so potrebne za krepitev tistih trgov v vsakem gospodarstvu, kjer lahko ponudijo največjo dodano vrednost in ustvarijo največ delovnih mest. Poleg tega bodo imeli gospodinjstva, podjetja in javnih sektor znatne primerjalne gospodarske koristi, ker bodo njihovi računi za energijo nižji. Zato bi rada čestitala poročevalcu za njegovo poročilo in pozvala Evropsko komisijo, naj izvaja predloge v poročilu gospoda Bendtsena in tako hkrati pomaga našim podjetjem, da se hkrati rešijo iz krize.

 
  
MPphoto
 

  Peter Jahr (PPE).(DE) Gospod predsednik, komisar, jasno je, da je energetska učinkovitost zelo pomembna tema in seveda moramo biti zelo varčni s fosilnimi gorivi. Jasno je, da morajo ključne številke predstavljati izziv, a prav tako morajo ohraniti ustrezen smisel sorazmerja; vedno morajo biti realistične. Učinkovite morajo biti za družbo in tudi za posameznika in lastniki si jih morajo biti zmožni privoščiti. Za državljane morajo biti razumljive in razložljive in predvsem morajo biti za njih izvedljive v gospodarskem smislu. Tako je zato, ker brez sprejetja s strani javnosti ne bo zaščite podnebja. Zlasti ta vidik je element, ki menim, da v tem poročilu manjka.

 
  
MPphoto
 

  Kriton Arsenis (S&D).(EL) Gospod predsednik, komisar, pogajanja v Cancúnu so bila dokaj uspešna. Pogajanja o podnebnih spremembah napredujejo. Države, kot je Kitajska, čakajo na rezultate iz Cancúna. Sprejemale so ukrepe celo od neuspeha v Københavnu. Če ne bomo vlagali v sektorje, kot so energetska učinkovitost in energetski prihranki, bomo dvakrat izgubili. Na eni strani bodo naša gospodinjstva, naša podjetja in naše javne službe še naprej plačevali nesmiselne stroške, na drugi strani pa tvegamo, da bomo izgubili vodilno vlogo na področju zelenega gospodarstva v Evropi.

Zato moramo pomisliti na to, da če imamo že zdaj težave pri konkurenčnosti z državami, kot je Kitajska, kako bomo lahko v prihodnosti tekmovali z zeleno Kitajsko? Zato je za nas resnično pomembno, da podpremo zavezujoči cilj za Evropsko unijo, cilj, da dosežemo 20 % prihranka energije.

 
  
MPphoto
 

  Sonia Alfano (ALDE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, politike za energetsko učinkovitost, ki so jih do zdaj za leto 2020 izvajale različne države članice, nam ne bodo omogočile, da dosežemo cilj 20-odstotnega zmanjšanja potrošnje energije; srečo bomo imeli, če nam bo uspelo doseči 10-odstotno zmanjšanje, kar je nedvomno žalosten rezultat.

Če se bo potrošnja energije še naprej povečevala, bo morda doseganje cilja 20 % obnovljive energije tudi ogroženo, saj se ta cilj izračuna kot delež končne potrošnje energije EU. Močno sem naklonjena tudi določitvi zavezujočega cilja za energetsko učinkovitost, da bi zagotovili, da se bosta evropska podnebna in energetska politika med seboj krepili.

Žal dejstva kažejo, da ne moremo računati na dobro voljo posameznih držav članic. Evropska unija mora pokazati pot z jasnimi in učinkovitimi politikami in cilji. Prenehajmo vlagati v nove obrate za proizvajanje večje količine energije in vložimo svoj denar in trud v najčistejšo energijo na svetu, energijo, katere uporabi se lahko izognemo.

Nazadnje pa pozivam k sprejetju predloga spremembe 2, ki Komisijo poziva, naj sproži pobudo za energetsko učinkovitost obstoječih stavb v letu 2011.

 
  
MPphoto
 

  Oreste Rossi (EFD).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, energetska učinkovitost je ključna beseda našega prihodnjega gospodarstva, a treba jo je spodbujati in ne uveljavljati: države članice je treba vključiti v to in tako poskrbeti, da bo vsakdo, ki želi poskrbeti za večjo energetsko učinkovitost svojega podjetja ali doma, dobil pri tem pomoč.

Ne moremo si predstavljati, da bi prisilili zasebne posameznike, naj vlagajo, ne da bi jih k temu prepričali ali spodbudili: izboljšanje energetske učinkovitosti pomeni pomagati okolju in varčevati z viri, a na tako občutljivem področju, kot je ta, je nujno združiti te izbire z evropskimi politikami, usmerjenimi v enoten evropski energetski trg.

Zavezujoči cilji pomenijo le nepotrebno in zelo pogosto neučinkovito potrošnjo; bolje je prepričati državljane, ustanove in organe, da imajo prihranki na tem področju vpliv tudi na varnost in kakovost življenja ljudi.

 
  
MPphoto
 

  Csanád Szegedi (NI).(HU) Gospod predsednik, gospe in gospodje, naše stališče je, da vzrok podnebnih sprememb, ki ima danes vse večji vpliv, ne izvira izključno le iz okoljskega onesnaževanja, ki ga povzroča človeštvo. Vendar pa se vsi strinjamo z odgovornostjo, da se ustavi uničevanje našega okolja, v lokalnem in tudi v globalnem smislu, in da si prizadevamo za povrnitev njegovega prvotnega zdravega stanja po svojih najboljših močeh. V skladu s tem je tudi dobrodošel poziv za energetsko učinkovitost. Stavbe, ki jih uporabljamo, so odgovorne za približno 40 % svetovne potrošnje energije in zato je izredno pomembno obravnavati te stavbe. Izvesti moramo ukrepe za nove posesti z ničelnimi emisijami CO2, in najti moramo tudi rešitev za probleme nadgradnje obstoječih stavb v smislu energetske učinkovitosti. Poleg tega moramo še naprej zmanjševati potrošnjo in emisije onesnaževal iz vozil s pospeševanjem uvedbe hibridnih in popolnoma električnih tehnologij. Prepričan sem, da nas mora kot poslance tega parlamenta in politike voditi zgled, ko gre za energetsko učinkovitost.

 
  
MPphoto
 

  Elena Băsescu (PPE). – (RO) Gospod predsednik, tudi jaz bi rada poudarila pomembnost spodbujanja energetske učinkovitosti, saj lahko zagotavlja pomembne koristi za celotno gospodarstvo. Prav tako je treba omeniti socialne koristi, kamor sodi tudi ustvarjanje novih delovnih mest do leta 2020.

Menim, da je nujno razvijati in prodajati nove in napredne energetske tehnologije. To je način, kako ohraniti konkurenčnost energetsko intenzivnih evropskih podjetij ob globalni konkurenci. Podpiram doseganje skupne metodologije za merjenje nacionalnih ciljev za energetsko učinkovitost in spremljanje napredka glede njihovega doseganja.

Pozdravljam tudi delo Komisije za enotno evropsko energetsko omrežje. Predložiti bi morala praktične predloge za poenostavitev in pospešitev postopkov za odobritev infrastrukturnih projektov.

 
  
MPphoto
 

  Catherine Stihler (S&D). – Gospod predsednik, hvala gospodu Bendtsenu, ker je v svojih uvodnih pripombah omenil gradbeništvo. Njegovo pozornost bi rada pritegnila k svojemu poročilu o gradbenih proizvodih, o katerem bomo glasovali januarja, in tudi v tem poročilu smo razpravljali o energetski učinkovitosti.

Vendar pa želim na hitro omeniti dve zadevi. Gospod Swoboda je omenil pomembnost lokalnih oblasti. Pozornost Parlamenta sem želela usmeriti v občutljivost proračunskih zmanjšanj, ki ta trenutek v Združenem kraljestvu zagotovo prizadevajo lokalne oblasti. To bom morala izpostaviti v razpravah, ki bodo nastale.

Prav tako želim postaviti vprašanje Komisiji. V tem poročilu govorimo o pomembnosti pametnih števcev in v njem je konec leta 2011 podan kot datum za minimalne skupne funkcije. Komisar, ali nam bo uspelo to doseči? Žal mi je, da nocoj ni tu z nami nikogar iz predsedstva, a menim, da je to pomembno. Pridružiti se želim tudi prejšnjim govornikom, ki so izpostavili vprašanje o energetski revščini, kar menim, da se vsi v tem parlamentu strinjate, da je pomembno poudariti.

 
  
MPphoto
 

  Günther Oettinger, član Komisije. (DE) Gospod predsednik, spoštovani poslanci, najprej bi rad potrdil pripombo gospoda Swobode, da izvajanje poteka na kraju samem – v regionalnem in lokalnem smislu. Dejansko imamo mnogo različnih, v glavnem pozitivnih izkušenj s programi obnove – pogosto vsak evro javnega denarja pritegne šest ali sedem evrov zasebnih naložb. Prav tako bomo morali preveriti, če bodo naši regionalni programi vključeni v to. Težko si je predstavljati, da bi se lokalna skupnost prijavila neposredno Komisiji za financiranje, a povečanje odprtosti regionalnih programov za učinkovito obnovo obstoječih stavb bi bilo po mojem mnenju zelo pomemben korak najkasneje za naslednje obdobje financiranja.

Potem je tu še vprašanje popusta pri obrestni meri za posojila. Ali želimo za zmanjšanje obrstnih mer za posojila, povezana z obnovo stavb, uporabljati javne strukturne banke? Prav tako želim povedati nekaj glede stavbnega fonda. Mnogokrat je bilo povedano, da boste prihranili denar, če povečate energetsko učinkovitost. To je res, a ne neposredno. Če si ogledamo stanovanjski fond Evrope, vidimo, da bi povprečno zahtevana obnova za vsako bivališče – od oken do aktivne in pasivne izolacije in tja do ustrezne električne opreme in primernih izboljšav na ogrevalnih sistemih – znašala 30 tisoč do 60 tisoč EUR na bivališče. Denarja ne prihranite v prvem letu. Zaradi tega moramo vlagati za naslednjih 10 let, da bi se energetska potrošnja zmanjšala in ponovno vložila za naslednjih 40 let. V bistvu to predstavlja medgeneracijsko pogodbo v nasprotni smeri. Doslej je moja generacija ustvarila strahotne dolgove, kar so pokazale težave, ki jih imamo na področju valute. Sedaj imamo prvič možnost vlagati preko energetske učinkovitosti, da dodo v prihodnjih desetletjih naši otroci želi nagrade z manjšo potrošnjo za energijo. Ali lahko to naredimo? Ali smo pripravljeni to narediti? Računam na vas. Določiti moramo nove prednostne naloge glede vprašanj v zvezi s proračunom. Vsakdo, ki v evropski proračun vključi obnovo za energetsko učinkovitost, jo mora obravnavati tudi s stališča posledic. Prejeli ne bomo nič več denarja, kje se torej želimo reorganizirati? To bo ključno vprašanje v zvezi s to temo tudi na evropski proračunski ravni.

Izpostaviti želim tudi drugo vprašanje. Dva poslanca tega parlamenta, gospoda Jadot in Eickhout, sta dejala, da je osnova jasna. Vendar pa se ne strinjam s tem: ni jasna. To pravim glede odločitev Evropskega sveta, ki so tu predložene. Mimogrede, zadnja odločitev Evropskega sveta iz marca tega leta, v kateri je bilo navedeno – in navajam – „in približevanjem 20-odstotnemu povečanju energetske učinkovitosti“ je sama po sebi nekakšno zmanjšanje doslednosti. Tako je zato, ker „približevanjem 20-odstotnemu“ pomeni tudi, da bi zadostovalo tudi 18, 19 ali 17 %. Zvest ostajam 20 %, brez sprememb, čeprav je Evropski svet prvič sprejel nekakšen umik od tega v marcu. Odločitev iz marca 2007 se nanaša na projekcije potrošnje energije v letu 2020, ki naj bi se zmanjšale za 20 %.

Organ, ki Evropi zagotavlja študije v zvezi s tem, je PRIMES. Navedel bom tri stolpce številk, da vam pokažem, s kakšnimi težavami se srečujemo v zvezi s tem, ki do zdaj še niso bile izpostavljene. Potrošnja energije v Italiji za leto 2007 je znašala 173 milijonov ton. Projekcija za leto 2020 je prikazala povečanje na 208 milijonov ton, od tega pa bi bilo treba takrat 20 % odvzeti. Tako bo potem Italija ostala približno tam, kjer je bila prej. Projekcija prikaže povečanje in potem se odvzame 20 %.

Ali pa vzemimo primer resnično majhne države – Luksemburga. Potrošnja energije v Luksemburgu za leto 2007 je znašala 4,6 milijona ton. Predvideno povpraševanje se poveča na 5,6 milijona ton, a to se potem znova zmanjša na 4,5 milijona ton. Ali pa za primer vzemimo Portugalsko. Potrošnja za referenčno leto je znašala 23,8 milijona ton, kar se je potem povečalo na 30 milijonov ton preden se je spet zmanjšalo na 24 milijonov ton. Nujno moramo razpravljati o teh projekcijah. To je odločilna zadeva in je bila na splošno premalo obravnavana v razpravi po posameznih državah.

Mnogi med vami ste zagovarjali zavezujoče cilje. Sem optimist in realist. Če bi morala Komisija danes predložiti zavezujoč predlog za vsako državo članico, bi jih države članice, katerih državljani smo tudi vsi mi, zavrnile. Torej nimamo možnosti, da bi to storili, ker potem sploh ne bi ničesar dosegli. Morda bi bil načrt v dveh stopnjah, v katerega vključimo države članice, bolj realističen in prikladnejši. V takšnem načrtu bi državam članicam naročili, naj ustvarijo nacionalne načrte o učinkovitosti na prostovoljni osnovi, ampak 20 % bi se uporabljalo vsestransko. Če v roku dveh let ugotovimo, da nismo dosegli dovolj trdnega napredka, bomo izdali obvezujoče cilje, ki jih potem države članice domnevno ne bi mogle zavrniti. Vse vas prosim, da preverite, ali ne bi bila to – vključno z vednostjo vaših vlad – morda boljša evropska pot za naše skupne cilje.

Ne glede na to, ali so zavezujoči ali prostovoljni, so potrebni nacionalni akcijski načrti. Pregledamo lahko vsebino, skladnost in vpliv načrtov s stališča politike. Prav tako zagotovo ne bomo sprejeli nespremenjenega nobenega načrta, katerega vsebina ne izpolnjuje naših specifikacij. Na politični osnovi bi vrnili vsak takšen načrt.

Najlepša hvala vsem za današnjo razpravo. Z veseljem se vrnem v Parlament marca in uradno začnem razpravo s predlogom. To poročilo je odličen korak v tej smeri.

 
  
MPphoto
 

  Bendt Bendtsen, poročevalec.(DA) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, hvala za konstruktivno razpravo. Če ljudje to poslušajo, se morda zdi, kot da glede energetske učinkovitosti obstaja veliko nesoglasij. Ne glede na to, ali so cilji zavezujoči ali ne, energetska učinkovitost je nekaj, glede česar moramo zavzeti stališče. Je nekaj, glede česar moramo nekaj storiti. Rad bi izpostavil, da kljub temu, da smo imeli obsežno razpravo o tej temi – zavezujočih ciljih –, smo poročevalci seveda razpravljali tudi o dejstvu, da je za nas pomembno zagotoviti skladnost s sedanjo zakonodajo EU na tem področju in glede tega smo se strinjali. Zakonodajo smo predpisovali glede velikega števila stvari. Pomembno je, da se ravna v skladu z zakonodajo, in pomembno je, da se ta izvaja. Pomembno je tudi, da ukrepamo v zvezi z razvojem mest, stavbami, uporabo novih energetskih tehnologij in ob spoštovanju boljše politike proizvodov. Promet je tudi nekaj, o čemer moramo zavzeti stališče, nenazadnje je pomembno, da se v prihodnosti poskrbi za financiranje teh energetskih pobud. Z mojega stališča je še vedno dovolj zrelega sadja na dosegu, ki ga imamo priložnost obrati – z drugimi besedami, priložnosti za povečanje energetske učinkovitosti v Evropi.

Zakaj je to zdaj tako pomembno? Ne bom ponavljal tega, kar je povedal kolega poslanec, gospod Kariņš iz Latvije v tem smislu, namreč, da Evropa izplačuje veliko denarja tako Bližnjemu vzhodu kot Rusiji. Ali ne bi bilo tega denarja mogoče bolje uporabiti v Evropi? To ni vse: nedvomno je, da moramo nujno vlagati, če želi biti Evropa na tem področju vodilna. Naložbe bodo seveda prinesle dividende v obliki višje stopnje zaposlenosti, več inovativnih podjetij in novih delovnih mest – zlasti delovnih mest za mala in srednje velika podjetja v Evropi.

Glede na vse povedano bi se rad zahvalil vsem udeleženim. Rad bi se zahvalil Komisiji in ustreznim službam. Rad bi povedal, da ste bili vsi zelo pripravljeni sodelovati in rad bi se zahvalil svoji skupini, ki je pokazala zelo veliko zaupanja in me podpirala skozi celotno izdelavo poročila. Prav tako bi se rad zahvalil poročevalcem v senci za njihovo izredno konstruktivno sodelovanje, v katerem so pokazali tudi odpor. Vendar pa je zdaj, ko smo prišli tako daleč, pomembno, da se iz tega parlamenta v Komisijo pošlje jasen signal glede poti, po kateri moramo iti, da bi v prihodnosti dosegli energetsko učinkovitost.

 
  
  

PREDSEDSTVO: Edward McMILLAN-SCOTT
podpredsednik

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri (sreda, 15. december 2010).

Pisne izjave (člen 149)

 
  
MPphoto
 
 

  Cristian Silviu Buşoi (ALDE), v pisni obliki.(RO) Ukrepi za energetsko učinkovitost so nujni, da lahko EU doseže cilje, ki si jih je zastavila za boj proti podnebnim spremembam. Naš cilj je zmanjšanje potrošnje energije za 20 %. Vendar pa medtem ko imamo direktive za druga dva cilja, ki jasno določajo, kako bo dosežen ta cilj, nimamo takšnega instrumenta za energetsko učinkovitost. Zato vztrajam na potrebi po direktivi o energetski učinkovitosti.

Dalje, da bi lahko dosegli rezultate, ki jih želimo, je treba energetsko učinkovitost spodbujati na vseh ravneh, v vsaki nacionalni in evropski politiki. Inovacije so eden od ključev do uspeha v zvezi s tem. Zato menim, da bi moral prihodnji okvirni program za raziskave poskrbeti, da postane energetska učinkovitost prednostna naloga.

Nenazadnje pa menim, da morajo biti javni organi vzor v tem pogledu, in spremeniti stavbe, ki jih imajo v lasti, v energetsko učinkovite stavbe.

Poleg tega lahko države članice spodbujajo energetsko učinkovitost preko zahtev, določenih v postopkih javnega naročanja. Zato je treba prednost dati podjetjem, ki uporabljajo čistejše tehnologije.

Nazadnje pa lahko države članice povečajo povpraševanje po zelenih proizvodih z davčnimi ukrepi ali subvencijami, ki so v skladu z notranjim trgom.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabetta Gardini (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Akcijski načrt o energetski učinkovitosti ni tekmovanje, v katerem se nekomu na pot postavljajo ovire in zapreke, ampak začetek kulturnega procesa, ključnega cilja evropske politike, ki je usmerjen v vplivanje na vedenje posameznikov in podjetij. To je proces, ki ga ne olajšujejo stroge omejitve, ki ustvarjajo stroške, katerih si državljani in podjetja ne morejo privoščiti, ampak resnične spodbude; proces, ki se uresničuje z energetsko infrastrukturo, spreminjanjem razvoja mest, proizvodi, pakiranjem in prometom. Izpostaviti želim, da energetska učinkovitost velja za najbolj stroškovno učinkovit način za upravljanje emisij toplogrednih plinov in drugih emisij, ki nastajajo zaradi proizvodnje energije. Dalje, glede na podatke študije, ki jo je izvedlo združenje Confindustria, splošno združenje italijanske industrije, bi lahko imela energetska učinkovitost samo v Italiji socialno-ekonomski vpliv na celotno nacionalno gospodarstvo v vrednosti približno 238 milijard EUR in bi lahko povečala vrednost skupne proizvodnje, pri čemer bi se s tem povezana zaposlenost v obdobju 2010–2020 povečala za približno 1,6 milijona standardnih delovnih enot. Zato menim, da je nujno ne le preusmeriti naložbe v ta sektor, ampak tudi zagotoviti učinkovito izvajanje in krepitev evropskih instrumentov, ki so na voljo.

 
  
MPphoto
 
 

  Adam Gierek (S&D), v pisni obliki.(PL) Energetska učinkovitost v najbolj splošnem smislu je omejevanje potrošnje posameznika z racionalizacijo rabe strojev. Temeljne priložnosti za povečanje bruto energetske učinkovitosti pa lahko najdemo v fizičnih in kemijskih industrijskih procesih, ki temeljijo na: 1) boljši rabi toplotnih tokov iz fosilnih ali jedrskih goriv z a) prenosom Carnotovega krožnega procesa na višjo temperaturo in tlak, b) z uporabo ustrezne rekuperacije odpadne toplote, npr. v procesu kogeneracije; 2) zmanjšanju omskega upora med prenosom toka; 3) zmanjšanju toplotnega upora v izmenjalnikih toplote; 4) povečanju toplotnega upora z uporabo izolacijskih materialov v gradbeništvu; 5) zmanjšanju trenja; 6) zmanjšanju izgub magnetnega polja; 7) skrajšanjem predolgih verig pretvarjanja energije.

Politični cilj v višini 3x20 do leta 2020 zato ni povezan le z omejevanjem porabe energije za 20 % bruto, na primer kot posledica povečanja cen, saj bi to povzročilo znižanje življenjskih standardov, ampak prej z racionalizacijo, ki bi omogočila 20 % več pridobljenega koristnega dela iz enake količine primarne energije. Zato bodo potrebne ustrezne metode, da bodo lahko države članice ocenile izvajanje tega političnega cilja.

 
  
MPphoto
 
 

  András Gyürk (PPE), v pisni obliki. – (HU) Pregled akcijskega načrta o energetski učinkovitosti iz leta 2006 je vedno bolj nujna naloga, saj je v zvezi s cilji EU 20-20-20 pomanjkanje napredka najočitnejše na področju ciljev glede energetske učinkovitosti. Mnoge pobude že kažejo v pravo smer, a sedanje dosežke še vedno zasenči vrsta neizkoriščenih možnosti. Evropa je ravno začela priznavati svoje pomanjkanje napredka in je spoznala, da si ne more privoščiti razkošja, da bi razvoj energetske učinkovitosti jemala zlahka. Takšne naložbe lahko ceneje zmanjšajo emisije kot katere koli druge rešitve in lahko takoj okrepijo gospodarstvo. Eden od znakov pozitivnega preobrata je, da je na podlagi odločitve Evropskega parlamenta mogoče celo do zdaj neizkoriščena sredstva programa za oživitev gospodarstva uporabljati za razvoj energetske učinkovitosti in zelene naložbe.

Strategija Energija 2020, ki jo je novembra objavila Evropska komisija, energetsko učinkovitost razvršča kot najpomembnejšo prednostno nalogo. Sedaj je poročilo gospoda Bendtsena tisto, ki oblikuje posebna priporočila glede tega, kako lahko učinkoviteje izkoristimo svoje možnosti. Vesel sem, da so bile v poročilo vključene tudi inovativne rešitve, kot so pametna omrežja in podjetja za energetske storitve, ki izvajajo naložbe, ki ustvarjajo donos na energetsko učinkovitost. Vendar pa financiranje še vedno ostaja najpomembnejše vprašanje. Pomoči za energetsko učinkovitost je v treba vključiti tudi v prihodnje dolgoročne proračune EU in pri tem upoštevati zlasti programe za obnovo stavb nekdanjih socialističnih držav. To je področje, kjer je mogoče doseči izrazite prihranke z dokaj majhnimi stroški.

 
  
MPphoto
 
 

  Jiří Havel (S&D), v pisni obliki. (CS) Energetska učinkovitost je ena ključnih prednostnih nalog strategije Evropa 2020 in energetske strategije za Evropo v obdobju 2011–2020, zaradi katere je predloženo poročilo izredno pomembno in aktualno v zvezi z nedavnim vrhom v Cancúnu. Poročilo gradi na Akcijskem načrtu o energetski učinkovitosti iz leta 2006, poziva Komisijo, naj posodobi ta načrt, pregleda direktivo o energetskih storitvah in ustvari zavezujoče cilje za dosego 20-odstotnega izboljšanja energetske učinkovitosti do leta 2020. V poročilu so obravnavane utemeljitve za prednosti večje energetske učinkovitosti: socialne (mogoče ustvarjanje 1 milijona delovnih mest ali upad energetske revščine v EU), ekonomske (mogoči energetski prihranki do 100 milijard EUR), strateške (ohranitev konkurenčnosti evropskih podjetij preko energetskih prihrankov) in nenazadnje energetske varnosti (večja energetska samozadostnost za EU). V poročilu so vključena priporočila na področju energetske infrastrukture, razvoj mest in stavb, informacije in komunikacijski proizvodi, razpisi in financiranje. Po mojem mnenju je posebno pomembna vloga financiranja sredstev (strukturnih skladov, instrumenta Evropske investicijske banke ELENA, nacionalnih sredstev za energetsko učinkovitost itd.) v financiranje projektov za energetsko učinkovitost. Na splošno menim, da poročilo, ki ga je predložil gospod Bendtsen, vsebuje točno analizo tega vprašanja in tudi ustrezna priporočila za energetsko učinkovitost, zato priporočam, da se sprejme v predlagani obliki.

 
  
MPphoto
 
 

  Edit Herczog (S&D), v pisni obliki.(HU) V interesu EU in vseh njenih držav članic je, da čim bolje izkoristijo čim manjšo možno količino energije. S tem je mogoče zmanjšati odvisnost od zunanje energije, povečati energetsko varnost in tudi konkurenčnost Evropske unije. Energetska učinkovitost mora imeti za to posebno prednost pri izvajanju strategije Evropa 2020 in poskrbeti bi bilo treba, da bi postalo črpanje čim večje količine energetskih sredstev pogoj za njeno načelo. V skladu s cilji, za katere si prizadevamo v okviru strategije Evropa 2020 (od leta 2005 naprej) so v madžarskem nacionalnem akcijskem načrtu predvideni zelo resni ukrepi na področju energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije, in na področju energetske učinkovitosti. Sklad za kreditiranje energetske učinkovitosti (EHA) deluje od leta 1991 in nudi podporo naložbam državljanov za energetsko učinkovitost.

Dalje, madžarska vlada načrtuje izboljšanje energetske učinkovitosti največjih potrošnikov v javnem sektorju za 60 % z nadgradnjo javnih ustanov (vključno z namestitvijo solarnih zbiralnikov in posodobitvijo izolacijskih in ogrevalnih sistemov) na podlagi osnutka programa energije za kompleksne stavbe in zaščito podnebja. To so pomembni načrti, a njihovo izvajanje je resno ogrozila finančna in gospodarska kriza, ki se nadaljuje še danes. Zato moramo od Komisije zahtevati, naj resno pozornost posveti nacionalnim akcijskim načrtom in njihovemu izvajanju in naj zagotovi, da bodo do zdaj sprejete direktive EU prenesene v nacionalno zakonodajo, saj sta lahko od tega odvisna izvajanje energetske strategije za leto 2020 in dosega ciljev za zmanjšanje emisij CO2. Razen tega je mogoče napredek na tem področju pričakovati le s skupno rabo ustreznih finančnih instrumentov in vzpostavitvijo primernega zakonodajnega okvira.

 
  
MPphoto
 
 

  Jarosław Kalinowski (PPE), v pisni obliki.(PL) Povečanje energetske učinkovitosti prispeva neposredno k izboljšanju energetske varnosti za celotno EU. Če bodo spremembe uvedene ustrezno, bo njihova posledica zmanjšanje emisij onesnaževal. To je zagotovo izredno pozitivna smer razvoja, ki podpira naša prizadevanja za boj proti podnebnim spremembam. Uporaba sodobnih tehnologij pri posodobitvi infrastrukture bo zagotovila tudi finančne prihranke in posledično gospodarsko rast v državah članicah EU. Zaradi tega bodo, kakor poudarja sam poročevalec, ustvarjena nova delovna mesta ne le na območjih mest, ampak tudi na lokalnih trgih in na podeželju. Seveda bodo za vse te cilje na začetku potrebni ustrezna sredstva in naložbe. Vendar pa menim, da zagotovo velja zagotoviti, da bo imela Evropa energetsko varčno, učinkovito in okolju prijazno gospodarstvo.

 
  
MPphoto
 
 

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki.(RO) Evropska unija mora ukrepati in zagotoviti prihodnost zagotavljanja energije ter zaščititi svojih nujnih energetskih interesov. Ukrepi za energetsko učinkovitost igrajo ključno vlogo pri doseganju tega z zagotavljanjem, da bodo določeni podnebni in energetski cilji doseženi z najnižjimi možnimi stroški. Mislim, da je treba začeti obsežna posvetovanja z lokalnimi in regionalnimi predstavniki, da bi pripravili dobro opredeljene smernice za energetsko učinkovitost, in zagotoviti je treba podporo pri ustvarjanju projektov in zagotavljanju dostopa do 9 milijard EUR, ki jih je Komisija dala na razpolago preko kohezijske politike. Pametna raba teh sredstev nam bo omogočila doseganje 20-odstotnega cilja glede energetske učinkovitosti, ki bo v veliki meri pomagal pri izpolnjevanju ciljev Evropske unije glede trajnosti in konkurenčnosti. Dalje, zmanjšanje potrošnje preko energetske učinkovitosti je najbolj trajnostni način za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv in bo povzročil znatno zmanjšanje uvoza (približno 25–26 %).

 
  
MPphoto
 
 

  Alajos Mészáros (PPE), v pisni obliki. – (HU) Glede pregleda akcijskega načrta o energetski učinkovitosti je eden najučinkovitejših sredstev za zmanjšanje emisij CO2 in drugih plinov energetska učinkovitost. Ima tudi velike koristi na področju ustvarjanja delovnih mest in gospodarske rasti. Od sprejetja akcijskega načrta o energetski učinkovitosti leta 2006 se je gospodarsko okolje znatno spremenilo. Zato vsekakor menim, da je pregled politike EU o energetski učinkovitosti in njena uskladitev z našimi sedanjimi prednostnimi nalogami nujen korak. Menim, da bi morali uporabiti dokument, ki kot osnovo za to oceno ocenjuje rezultate in slabosti akcijskega načrta iz leta 2006. Storiti moramo vse, da bi lahko dosegli 20-odstotni cilj, določen v naši strategiji Evropa 2020.

Medtem ko je vrednote, ki se nanašajo na emisije in obnovljive vire energije, mogoče enostavno izmeriti, pa je podatke o energetski učinkovitosti težje izračunati. Pri tem potrebujemo pomoč Komisije. Preko statističnih podatkov, ki jih zagotavlja Komisija, bomo lahko sledili spremembam naše energetske politike. Splošno je znano, da so pri energetski učinkovitosti stavb tudi še znatne priložnosti. Zato moramo vztrajati pri nadgradnji obstoječih stavb, saj se delež na novo zgrajenih stavb zmanjšuje. Številne stavbe, v glavnem v srednjeevropskih državah, bi lahko imele po ustrezni obnovi resne možnosti v smislu učinkovitosti. Glede zakonodajnih ukrepov v podporo energetsko učinkovitim rešitvam sta ZDA in Kitajska daleč pred nami. Storiti moramo vse, da v največji meri zmanjšamo svoj neugoden položaj. Evropska unija in države članice morajo podpreti ukrepe in sredstva za povečanje financiranja na tem področju.

 
  
MPphoto
 
 

  Pavel Poc (S&D), v pisni obliki.(CS) Čeprav je Evropska unija določila cilje za zmanjšanje potrošnje energije za 20 % do leta 2020, ti niso zavezujoči, kar ne velja za cilje na področjih zmanjševanja emisij in obnovljivih virov energije. Države članice zato niso zadosti motivirane za doseganje najboljših možnih rezultatov na področju energetske učinkovitosti. Tehnologija in praktični procesi za izboljšanje energetske učinkovitosti že obstajajo, a ker ne bo več zavezujočih ciljev, ti projekti ne bodo ustrezno financirani in se posledično ne bodo izvajali. Vendar, če bi EU dosegla svoj cilj do leta 2020, bi to pomenilo finančne prihranke do 78 milijard EUR na leto. Poleg zmanjšanja odvisnosti od uvoza nafte in zemeljskega plina in s tem povečanja varnosti preskrbe z energijo bi to pomenilo tudi znatne prihranke za gospodinjstva. Menim, da je ta dejavnik izredno pomemben, ker se zdaj povečuje število ljudi, ki živijo v tako imenovani energetski revščini, kjer računi za električno energijo in plin požrejo večino družinskega proračuna. Vendar, če bi bili določeni zavezujoči cilji, bi gospodinjstva glede na podatke Evropske komisije prihranila do tisoč EUR na leto. Poleg večje konkurenčnosti bi izboljšana energetska učinkovitost povečala tudi ustvarjanje trajnih delovnih mest in pripeljala do zmanjšanja emisij CO2 za 780 milijonov ton, kar je več, kot zahteva Kjotski protokol.

 
  
MPphoto
 
 

  Daciana Octavia Sârbu (S&D), v pisni obliki. – Koristi zmanjšanja potrošnje energije in odvisnosti v Evropi bi bile takoj ekonomske, okoljske in politične. Načrt o energetski učinkovitosti ima zato daljnosežne posledice. Bila sem pripravljavka mnenja Odbora za okolje o prispevku IKT k energetski učinkovitosti in vem, da je ena najpomembnejših nalog tu olajšati vključitev virov obnovljive energije v preskrbo z energijo. Pametna omrežja lahko pomagajo to doseči, medtem ko nam lahko pametni števci v gospodinjstvih pomagajo, da se zavedamo, kdaj lahko prihranimo energijo, in nam tako pomagajo zmanjšati potrošnjo. Komisija se mora ustrezno osredotočiti na ta dva elementa v akcijskem načrtu in države članice morajo v celoti podpreti nameščanje infrastrukture, ki je potrebna za uresničitev tega, če je potrebno v okviru javnih naročil.

 
  
MPphoto
 
 

  Vladimir Urutchev (PPE), v pisni obliki. – Energetska učinkovitost je stroškovno najbolj učinkovit ukrep za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Z manjšo potrošnjo energije bomo manj odvisni od uvoza nafte in plina in od njunih nihajočih cen. Bistvenega pomena je, da naložbe osredotočimo na energetsko učinkovitost in da omejimo denar, ki ga potrošimo za uvažanje nafte in plinov. Ta denar bi moral ustvariti delovna mesta v naših MSP, kmetijstvu, gozdarskem sektorju in industriji. Ocene Komisije so pokazale, da bi lahko 20-odstotno povečanje energetske učinkovitosti potencialno ustvarilo celo milijon novih delovnih mest v Evropi in povprečno gospodinjstvo lahko prihrani vsaj 1000 EUR na leto. Od zadnjega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost je bilo doseženega mnogo, a ni dokazov, da je mogoče cilj doseči do leta 2020. Nove instrumente za povečanje energetskih prihrankov bi bilo treba uvesti na ravni EU in na nacionalni ravni, pri tem pa bi bilo treba poudariti dve glavni področji: obnovo obstoječih stavb in ukrepe za povečanje financiranja. Naše stavbe imajo največje možnosti za učinkovitost in manjkajo ustrezni finančni instrumenti za uporabo teh možnosti. Ti dve vprašanji bi bilo treba ustrezno obravnavati v reviziji akcijskega načrta o energetski učinkovitosti, da bi se začele stvari pomikati, kot je zaželeno.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov