Razprave

Torek, 14. december 2010 - Strasbourg

1. Otvoritev seje

PREDSEDSTVO: GIANNI PITTELLA
podpredsednik

(Seja se je začela ob 9.00)

2. Predložitev dokumentov: gl. zapisnik

3. Vprašanja za ustni odgovor (predložitev): gl. zapisnik

4. Razprave o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države (razglasitev vloženih predlogov resolucij): gl. zapisnik

5. Temeljne pravice v Evropski uniji (2009) - učinkovito izvajanje po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe (razprava)

  Predsednik. – Naslednja točka je poročilo o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji (2009) – učinkovito izvajanje po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe, ki ga je v imenu Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve vložila gospa Gál (2009/2161(INI) (A7-0344/2010).

  Kinga Gál, poročevalka. – (HU) Gospod predsednik, gospe in gospodje, s sprejetjem Lizbonske pogodbe smo dobili vizijo in idejo o močni Evropi v zvezi s pristojnostmi Skupnosti. Pogodba državljanom obljublja uresničitev te vizije. To velja tudi za varstvo temeljnih pravic, zato letošnje poročilo v nasprotju s poročili prejšnjih let obravnava te nove pravne podlage in okrepljene ter na novo vzpostavljene pristojnosti in institucije ter nudi temeljit pregled stanja, ki je s tem nastalo. Cilj poročila je ponuditi nov in celovit pristop na področju varstva temeljnih pravic.

Varstvo temeljnih pravic vse od decembra 2009 sloni na več stebrih znotraj Evropske unije. Na eni strani temelji na Lizbonski pogodbi in Listini o temeljnih pravicah, ki je zdaj postala pravno zavezujoča. Listina je postala standard za oblikovanje in uporabo zakonov EU tako v institucijah EU kot s strani držav članic. Podoben steber pravnega sistema Skupnosti bo naš pristop k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic, kar je pravkar v teku, sistem zajamčenih človekovih pravic, vključen v pravni sistem vsake države članice, pa bo ostal podoben steber še naprej. To pravno podlago bodo utrdile tudi vzpostavljene institucije Skupnosti, tako na ravni Skupnosti kot na ravni držav članic. Na ravni Skupnosti bi želela omeniti Komisijo, delovno področje komisarke za temeljne pravice, delovne skupine Sveta, Parlamenta in agencij; predvsem bi želela poudariti vlogo Agencije za temeljne pravice.

Cilj mojega poročila je osveščati, da bi te obstoječe institucije in mehanizmi delovali učinkovito in pregledno, bodisi pri spremljanju sprejemanja odločitev ali zakonodaje, zbiranja podatkov ali prenosa informacij, in da ne bi dajali prednosti nekaterim pravicam v škodo drugih. Pomembno je, da posamezne institucije ne samo poročajo, temveč da se tudi odzivajo in dajejo pripombe druga o drugi. Izkoristiti morajo delo, ki ga vsaka izmed njih opravlja na področju varstva človekovih pravic, ter na tem delu graditi, odločitve pa morajo sprejemati dosledno, nepristransko in na podlagi dejstev.

Zato smo v tem poročilu preučili, kaj od teh inštitucij pričakuje Parlament. Podali smo pripombe o sporočilu Komisije, ki je bilo izdano oktobra in ki sledi podobnemu okviru. Eden izmed glavnih ciljev poročila je poudariti, da se mora sedanji ustroj temeljnih pravic začeti in končati pri posamezniku, tj. državljanu. To pomeni, da moramo državljanom zagotoviti dovolj informacij, da bi se seznanili s svojimi priložnostmi, jih razumeli in izkoristili. Sistem varstva temeljnih pravic mora biti razumljiv, dostopen in učinkovito uporaben, saj je celoten ustroj vreden le toliko, kolikor ga lahko državljani EU uveljavljajo. Pri izpolnjevanju teh ciljev morajo omenjene institucije in države članice prevzeti uravnoteženo vlogo, da bi EU v očeh državljanov lahko povečala svojo verodostojnost. Moje poročilo je osredotočeno tudi na tista področja, ki ne zahtevajo zgolj hitrega ukrepanja, temveč tudi srednjeročne in dolgoročne strategije, kot so vključevanje Romov, boj proti revščini otrok in vprašanje uporabe jezikov v manjšinskih skupnostih, če naj omenim le nekatere.

Upam, da bomo s poročilom, ki bo sprejeto jutri, lahko takoj poslali razumljivo in jasno sporočilo omenjenim institucijam: Komisiji, Svetu, agencijam, organom držav članic ter sodiščem, da bi lahko ta sistem postal še učinkovitejši. Pri tem vas prosim, da jutri daste svojo podporo, da bi v obdobju po Lizbonski pogodbi, ko so temelji, institucije, že postavljeni, lahko delovali v tem duhu.

  Viviane Reding, podpredsednica Komisije. – Gospod predsednik, današnja razprava o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji je zelo pomembna, ne samo zato, ker prihaja 10 let po razglasitvi listine - obletnica listine je namreč bila v začetku tega meseca - temveč tudi zato, ker gre za prvo razpravo v Parlamentu, ki je namenjena temu, kar poročevalka, gospa Gál, imenuje „novi ustroj temeljnih pravic po Lizbonski pogodbi“. Ima popolnoma prav. Za pomen človekovih in temeljnih pravic v Evropi se je začel nov začetek. Rada bi se zahvalila poročevalki in članom Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve za njihov zelo dragocen prispevek k tej razpravi.

Dobili smo pravno zavezujočo listino, ki je del primarne zakonodaje EU. Kar moramo storiti zdaj, je, da listino začnemo izvajati. Prav zaradi tega je Komisija oktobra sprejela sporočilo o strategiji za učinkovito izvajanje listine. Glavni cilj Komisije pri tem je, da bodo pravice, ki jih zagotavlja listina, čim učinkovitejše v korist vseh ljudi, ki živijo v EU in ki jih predstavljate vi, poslanci tega parlamenta.

Listina mora biti naš kompas in biti moramo za zgled, predvsem pri sprejemanju zakonov. To velja za pripravljalno delo znotraj Komisije in sprejemanja v Evropskem parlamentu in Svetu, kakor tudi za uporabo novih predpisov v državah članicah.

Komisija je s pomočjo kontrolnega seznama temeljnih pravic, ki naj bi ga uporabljali vsi oddelki Komisije, opravila sistematično oceno učinka novih zakonodajnih predlogov na temeljne pravice. Vesela sem, da poročilo gospe Gál podpira ta pristop. Predvsem poudarja, kako je za Evropski parlament in Svet pomembno, da v teku celotnega zakonodajnega postopka pazita na skladnost z listino. Ne samo da mora biti predloženo besedilo usklajeno z listino, temveč je treba upoštevati tudi učinke poznejših sprememb na navedeno besedilo. Vsaka institucija mora zato premisliti, kako bo zagotovila ustrezno oceno sprememb zakonodajnih predlogov. Pozdravljam dejstvo, da poročilo poziva k boljšemu medinstitucionalnemu sodelovanju.

Preučiti moramo tudi, kako se listina uporablja pri izvajanju prava EU s strani držav članic. V tem parlamentu bi želela ponoviti, da se ne bom bala sprožiti postopke za ugotavljanje kršitev, kadar koli bo to potrebno.

Poročilo poudarja tudi pristop Evropske unije k Evropski konvenciji o človekovih pravicah. Čim prejšnji pristop Evropske unije h konvenciji je glavna prednostna naloga Komisije. Pogajanja že potekajo in se premikajo naprej hitro in konstruktivno. Če bo šlo vse dobro, kot se zdi, da gre, potem upam, da bomo lahko dokončen sporazum sklenili v prvi polovici leta 2011. Zadeve se torej hitro odvijajo in odvijajo se dobro.

V celoti podpiram tudi cilj zagotavljanja nemotenega sodelovanja z mednarodnimi organizacijami. To počnemo vsak dan, kot je to običajno. Komisija pri pripravi novih predlogov, ki lahko vplivajo na otroke, že upošteva konvencijo OZN o otrokovih pravicah. Nedavno smo imeli tudi razpravo o invalidih in jasno je, da tudi na tem področju uporabljamo konvencijo OZN, tako na ravni držav članic kot na ravni Evropske unije.

Poročevalka je govorila o Agenciji za temeljne pravice, katere glavna naloga je, da nam zagotovi primerljive in zanesljive podatke o razmerah v 27 državah članicah na področjih, na katerih lahko ukrepa EU. Tudi tu želimo delati ne samo v teoriji, temveč tudi v praksi. Sama sem na primer prosila agencijo, da sodeluje pri delu delovne skupine za Rome. Komisija podpira podaljšanje mandata agencije, da bi zagotovila, da bo lahko svoje strokovno znanje in izkušnje ponudila tudi na področjih pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah in policijskega sodelovanja. Da bi to omogočila, je Komisija 2. decembra sprejela predlog o spremembi večletnega okvira, ki navaja tematska področja, na katerih lahko agencija dela.

Zdaj pa bi želela omeniti nekaj novega, kar se po mojem mnenju popolnoma ujema s stališčem poročevalke, to pa je zagon, ki ga je ustvarila Lizbonska pogodba, ki jo moramo podpirati. V skladu s tem bo Komisija spomladi 2011 objavila svoje prvo letno poročilo o uporabi listine. Zamislili smo si, da bi se tovrstno letno poročilo objavljalo vsako pomlad. Mislim, da bi to bil čas za Parlament, da se vključi in sproži pravo razpravo o tem, kako se listina uporablja v praksi. Ko bomo spomladi 2011 pripravili naše prvo letno poročilo o uporabi listine, bom posebno pozornost namenila poročilu Evropskega parlamenta ter njegovim drugim dejavnostim na področju temeljnih pravic. To nam ne bo omogočilo samo, da bomo imeli razpravo o človekovih pravicah zunaj Evropske unije, kot je v navadi v tem parlamentu; imeli bomo priložnost tudi za vsakoletno razpravo o temeljnih pravicah in o tem, kako jih izvajajo različne vlade znotraj Evropske unije, hkrati pa bomo lahko preverili, ali evropske institucije svoje dolžnosti opravljajo, kot bi morale.

  Simon Busuttil, v imenu skupine PPE. – (MT) Gospod predsednik, na začetku bi se želel zahvaliti gospe Kingi Gál za njeno poročilo in predvsem za poudarek, ki ga je namenila tako pomembni temi, tj. Listini Evropske unije o temeljnih pravicah ter njenem izvajanju. Mislim, da je osredotočenje Kinge Gál na to vprašanje bilo letos ključnega pomena. Rad bi poudaril, kako pomembno je, da človekove pravice ves čas štejemo za temeljne človekove pravice, saj se bojim, da pojma temeljnih pravic ne razumejo vedno vsi enako. Prvič, jasno je treba povedati, da človekove pravice ne pomenijo, da moramo prezreti na primer pojem subsidiarnosti ali da moramo pohoditi različne vrednote držav članic. Na žalost obstajajo nekateri, ki poskušajo manipulirati z vprašanjem temeljnih pravic, da bi storili prav to. Evropska unija mora reševanje etičnih vprašanj, kot sta evtanazija in splav, prepustiti državam članicam. Drugič, poskrbeti moramo za to, da zagotovimo, da bodo temeljne pravice zares temeljne pravice in da ne bodo vključevale drugih pravic, ki kljub svoji pomembnosti vendarle niso temeljne, zaradi česar obstaja tveganje, da bi bile nerealne, če se nanje pogleda z vidika današnjih razmer. Takšen primer bi bile pravice, povezane z vprašanji priseljevanja, ki so precejšnjega pomena, ki pa vendar niso vedno temeljne pravice. Poleg tega pa si moramo prizadevati za sprejetje ustreznih stališč na primer o varnosti in pomenu varstva podatkov. Za konec naj torej povem, da sem prepričan, da potrebujemo temeljne pravice, vendar pa moramo obenem zagotoviti, da bodo te tako razumne kot realne.

  Monika Flašíková Beňová, v imenu skupine S&D. – (SK) Gospod predsednik, gospe in gospodje, tudi jaz bi se želela zahvaliti poročevalki, gospe Gál, saj menim, da je uspela izpolniti glavni cilj poročila, to pa je predvsem pojasniti vlogo, ki jo bodo posamezne institucije in mehanizmi igrali v novem ustroju temeljnih pravic po Lizbonski pogodbi.

Po mojem mnenju so tri področja, ki jih vsebuje poročilo, temeljnega pomena. Za Unijo je pomembno, da ne zagovarja samo pravic svojih državljanov ali ljudi na njenem ozemlju, temveč da na tem področju prevzame vodilno vlogo na svetu. Ključno vlogo s tega vidika lahko igra novo ustanovljena Evropska služba za zunanje delovanje. Zato bi želela pozvati Komisijo, da zagotovi, da bodo struktura, sredstva in dejavnosti diplomatske službe organizirana na način, ki bo evropski diplomaciji omogočil, da temeljne pravice uspešno podpira tudi v tujini.

Drugič, po Lizbonski pogodbi imajo demokracija in človekove pravice nov izraz v evropski državljanski pobudi. Pobuda krepi vlogo državljanov EU, ki lahko prek nje sprožijo sprejemanje evropske zakonodaje. Tretjič, želela bi izraziti zadovoljstvo zaradi dejstva, da poročilo poziva države članice in institucije EU, da si še bolj prizadevajo za osveščanje javnosti o temeljnih pravicah.

Na koncu bi se želela poročevalki zahvaliti, ker se je odzvala na naše pripombe in ker poročilo v oddelku, ki govori o ukrepih, potrebnih za namen varstva temeljnih pravic, na našo željo izrecno navaja boj proti revščini in socialni izključenosti.

  Renate Weber, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, jutri popoldne bomo lahko izrazili svoje mnenje o razmerah na področju človekovih pravic v svetu, danes dopoldne pa smo osredotočeni na to, kakšne so razmere v zvezi s temi pravicami v Evropski uniji. Razpravljati najprej o Evropski uniji in šele potem o preostalem svetu je po mojem mnenju pravi vrstni red, saj moramo pomesti pred svojim pragom, preden začnemo kritizirati druge. Če si zares želimo, da bi nas jemali resno, ne smemo zatiskati oči pred kršenjem človekovih pravic na naših lastnih tleh.

Ta resolucija, za katero želim čestitati poročevalki, gospe Gál, je osredotočena na nadaljnjo pot politike EU na področju varstva človekovih pravic in napredovanja po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe. Ne govori samo o tem, kdo je odgovoren za kaj, temveč se osredotoča tudi na teme, ki morajo biti v središču naših skrbi za prihodnost.

Rada bi poudarila samo dva vidika. Na moje zadovoljstvo je Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve podprl zamisel o nekakšnem mehanizmu zamrznitve, s katerim lahko Komisija nacionalne sporne predpise ali odločitve zamrzne do sprejetja uradne odločitve o morebitni sprožitvi postopka za ugotavljanje kršitev. Mislim, da bo tak mehanizem ustvaril dodano vrednost, saj bo oblikoval bolj verodostojno politiko o temeljnih pravicah znotraj Evropske unije. Zato upam, da bo na jutrišnjem glasovanju ta mehanizem podprl celoten Parlament.

Drug vidik zadeva pravico in dolžnost tega Parlamenta, da neprekinjeno analizira razmere na področju človekovih pravic v državah članicah in da kritično izraža svoja stališča ter po potrebi tudi razkriva.

  Hélène Flautre, v imenu skupine Verts/ALE. – (FR) Gospod predsednik, to je zelo dobro poročilo in prvo po sprejetju Lizbonske pogodbe. Na začetku bi se želela zahvaliti poročevalki Kingi Gál za njeno trdo delo, dovzetnost in plodno sodelovanje. Ponovno bi omenila štiri sporočila, ki jih vsebuje to poročilo.

Prvo se nanaša na našo zahtevo, da naj Komisija izpolni svojo nalogo v zvezi z novimi sredstvi, ki jih ima na voljo, in v zvezi z začetkom veljavnosti Listine o temeljnih pravicah. Razmere romskih prebivalcev so žal prvi tak praktični primer in Komisija je na koncu pri tem opravila le polovico dela ter izključno izhajala iz Direktive o prostem gibanju.

Komisija se je izognila vprašanju o nediskriminaciji na podlagi člena 21 Listine o temeljnih pravicah, vendar pa v prihodnosti ne more biti tako nezavzeta glede na ratifikacijo Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic s strani Unije, zato sem vesela, da si Unija prizadeva, da to izpelje do konca.

Dodana vrednost tega poročila leži tudi v dejstvu, da poudarja potrebo po zgodnjem odkrivanju morebitnih kršitev s sistemom zgodnjega opozarjanja. Ta sistem med drugim določa zamrznitev ukrepov, za katere obstaja sum, da pomenijo takšne kršitve, medtem pa se izvaja pospešen postopek ugotavljanja, ali so ti ukrepi v nasprotju s temeljnimi pravicami.

Vztrajala bi tudi pri potrebi glede vzpostavitve sistema preprečevanja, na primer na modelu splošnega rednega pregleda znotraj Sveta Združenih narodov.

Še enkrat bi želela poudariti absolutno potrebo po doslednosti med notranjimi in zunanjimi procesi, kar ste že omenili, gospa Reding. V tem smislu podpisovanje sporazumov EU o ponovnem sprejemu predstavlja pravi izziv.

Te sporazume namreč slepo potrjujemo, medtem ko se o dejanskih pogojih njihovega izvajanja odločajo skupni odbori, iz katerih je Parlament izključen.

  Konrad Szymański, v imenu skupine ECR. – (PL) Gospod predsednik, zdaj, ko je Listina o temeljnih pravicah postala pravno zavezujoča v Evropi, govorimo o dveh sistemih za zaščito človekovih pravic, ki do določene mere drug z drugim tekmujeta. Eden izmed teh sistemov temelji na Listini o temeljnih pravicah in sodni praksi Sodišča Evropske unije, drugi pa temelji na Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice. Mislim, da je temeljni izziv, ki je opredeljen v poročilu gospe Gál, zagotavljanje skladnosti med tema sistemoma, tako v vsebinskem kot institucionalnem smislu.

Listine o temeljnih pravicah se ne sme tolmačiti na način, ki bi predvideval nove pristojnosti za Evropsko unijo. O tem jasno govori člen 51, vendar pa se mi zdi vredno spomniti vse, predvsem pa poslance tega parlamenta, da vprašanj v zvezi z zakonskim pravom, kazenskim pravom in pravno varnostjo nerojenih otrok ni mogoče urejati na ravni EU, ne neposredno ne s tožbami katerih koli sodišč. Takšna politizacija instrumentov za zaščito človekovih pravic lahko povzroči samo eno – tj. pomanjkanje zaupanja v mednarodno sodstvo.

  Marie-Christine Vergiat, v imenu skupine GUE/NGL. – (FR) Gospod predsednik, sama bi se rada zahvalila naši poročevalki za njeno pripravljenost prisluhniti in za njeno delo, prav tako pa se zahvaljujem tudi poročevalcem v senci, ki so prispevali h kakovosti tega poročila.

Za nas je to poročilo pomembno zato, ker prihaja do sklepov na podlagi enega izmed redkih pozitivnih rezultatov izvajanja Lizbonske pogodbe, če se seveda učinkovito izvaja. Učinkovito izvajanje temeljnih pravic v Evropski uniji je pomembno, če ne celo temeljno vprašanje za prihodnost Evropske unije. Vendar pa olepšane besede ne bodo dovolj.

Pogodba, Listina o temeljnih pravicah in kmalu tudi pristop k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic na bodo zagotovili nova orodja na tem področju, Evropski uniji in njenim članicam pa omogočili, da dosežejo novo raven.

Mnogi pravijo, da so človekove pravice del temeljnih vrednot Evropske unije, vendar jih le nekateri priznavajo kot zares splošne in nedeljive. Kot nedeljive, kar pomeni, da imajo vse človekove pravice, ki so vključene v Listino, a tudi v Evropsko konvencijo in v vse evropske in mednarodne konvencije, ki izhajajo iz Splošne deklaracije o človekovih pravicah, enako vrednost, ne glede na to, za katere pravice gre.

Državljanske in politične pravice niso prav nič pomembnejše od gospodarskih in socialnih pravic. Pravica do dostojnega življenja je prav tako pomembna kot na primer verska svoboda.

Izraz splošno pomeni, da so človekove pravice enake za vse, ne glede na njihovo narodnost, ne glede na njihov pravni status. Vendar pa vemo, da sta pravica do izobrazbe in pravica do družinskega življenja, tudi v tem primeru, nenehno kršeni v skoraj vseh državah članicah. Za to so na žalost značilne razmere v zvezi z romskim prebivalstvom. Komisija se torej dejansko mora odločiti za sprožitev postopkov za ugotavljanje kršitev in biti enako stroga kot na področju gospodarskih zadev.

Izraz splošno pomeni tudi, da imajo človekove pravice enako vrednost po vsem svetu, kar spet pomeni, da mora Evropska unija pripisati človekovim pravicam enak pomen, kot ga pripisuje gospodarskim ali diplomatskim vprašanjem v svoji zunanji politiki in sporazumih o partnerstvu. To pa ne velja za države, kot so Tunizija, Libija in Kolumbija, in lahko bi omenila še mnoge druge. Torej je to dejansko temeljno vprašanje; gre za verodostojnost Evropske unije in prihodnost njene zunanje politike.

  Krisztina Morvai (NI). – (HU) Gospod predsednik, kot Madžarka in ženska v politiki sem ponosna, da je prav madžarska poslanka, gospa Kinga Gál, tista, ki je z velikim prizadevanjem opravila to zelo pomembno delo pri uveljavljanju človekovih pravic in ga predstavila Evropski uniji. Za to se ji želim zahvaliti.

Kar pa po mojem mnenju primanjkuje, je poudarek na tradicionalnih državljanskih in političnih svoboščinah: tu, v EU, skorajda ni nikogar, ki bi bil v boljšem položaju od nas, Madžarov, da bi poudarila, da problem v Evropski uniji, ko govorimo o človekovih pravicah, ni v diskriminaciji manjšin ali vključevanju Romov, temveč v svobodi izražanja, zbiranja in govora, in tega ne more nič tako dobro ilustrirati, kot prav stanje na Madžarskem med letoma 2002 in 2010. Moje vprašanje za poročevalko na eni strani je, ali bo to madžarsko poročilo končno predstavljeno Evropski uniji v sedanjem stanju in ali ga bo Evropska unija preučila, saj bi to dejansko bil pravi znak, da so se na področju človekovih pravic zgodile neke spremembe. Na drugi strani pa, če lahko sploh govorimo o večjih možnostih uveljavljanja človekovih pravic v Evropski uniji, kako se lahko bolje izognemo incidentom, kakršen se je zgodil na Madžarskem leta 2006, ko se je streljalo ljudem v oči, zlasti če je podpredsednik Odbora LIBE še vedno človek, ki je bil v tistem času član vlade, ki je ukazala, naj se ljudem strelja v oči?

  Salvatore Iacolino (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospa komisarka, poročilo, kot ga je sestavila poročevalka, gospa Gál, in ki zelo natančno in podrobno opisuje stanje v zvezi z izvajanjem temeljnih pravic, lahko samo pohvalimo.

Želel bi omeniti dve manjši točki v zvezi s samim izvajanjem. Zahvaljujoč Listini o temeljnih pravicah, ki je zdaj obvezna, in lizbonskemu procesu, ki se zdaj ne more ustaviti, ni nobenega dvoma, da ta podpora blaginji in ljudem izhaja iz niza vrednot, ki so zares skupne, kar na otipljiv način kažejo tudi dejanski doseženi rezultati.

Zato moramo upoštevati Lizbonsko pogodbo, stockholmski program in temeljna načela, kot so solidarnost, vključevanje in boj proti organiziranemu kriminalu in terorizmu. Ne smemo pozabiti, da načelo subsidiarnosti nikakor ne sme ovirati izvajanja temeljnih pravic v Evropi ljudi.

Čez nekaj dni bomo potrdili nov dokument in novo uredbo v zvezi z zakonodajno pobudo, ki podpira državljane v boju proti trgovini z ljudmi. Ta dokumenta sta povezana drug z drugim in nedvomno tvorita dopolnjen pravni referenčni okvir. Vsi ukrepi imajo jasen cilj: ceniti človekovo dostojanstvo.

Na koncu, gospod predsednik, bi rad rekel, da je treba pristojnosti na področju pregledov in izvajanja pravih sankcij ustrezno izvajati v letu 2013, tj. evropskem letu državljanstva. To bi zagotovo lahko bil pomemben dejavnik za pravo oceno pomena ukrepa.

  Michael Cashman (S&D). – Gospod predsednik, če govorimo o predlizbonskem ali polizbonskem obdobju, nimamo veliko tega, na kar bi lahko bili ponosni. Ženska v Evropi je lahko še vedno žrtev diskriminacije. To smo danes slišali tudi v tej dvorani: ženska se ne more odločiti, kaj bo storila s svojim telesom. Lahko ste diskriminirani na podlagi starosti, invalidnosti, vere, prepričanja, spolne usmerjenosti. Na področju zagotavljanja blaga in storitev ni pri direktivi Sveta nobenega napredka. Ne glede na to ali ste v istospolni ali zunajzakonski zvezi ali če ste poročeni, vas lahko država članica diskriminira na podlagi pojma subsidiarnosti. Na tej podlagi lahko podpirate neenakost.

Imamo Evropo dveh hitrosti, v kateri so nekateri ljudje enaki, drugi pa ne. Sedimo tu in ne storimo nič, medtem ko opazujemo, kako se širijo ksenofobija, rasizem, antisemitizem, homofobija in transfobija, in seveda, samo poglejte si, kaj se dogaja Romom.

Ali se iz druge svetovne vojne nismo naučili ničesar? Ali se nismo naučili ničesar iz 30-tih let prejšnjega stoletja, ko smo se obrnili stran in nismo storili ničesar, ker so bili ljudje drugačni od nas? Mar res ne vidimo, da se vera, dobra vera, izkorišča kot izgovor za širjenje diskriminacije zlasti proti lezbijkam, homoseksualcem, biseksualcem in transseksualcem? Mar res ne vidimo, da zmanjševanje pravic drugega na koncu zmanjšuje naše pravice? Ničesar ni, na kar bi lahko bili ponosni.

  Daniël van der Stoep (NI). – (NL) Gospod predsednik, popolnoma jasno je, da je Lizbonska pogodba drugače pristopila k temeljnim pravicam, kot smo bili vajeni prej. Razlog za to je predvsem pristop Evropske unije k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic, s čimer so se ustvarile nenavadne razmere, v katerih sodišča drug z drugim tekmujejo. Še vedno ni jasno, kako se bodo stvari v tej zvezi obrnile. Bojim se, da smo s pristopom EU k EKČP pristali na zakonitem minskem polju. Ali lahko gospa komisarka pove kaj o tem?

Moja druga točka zadeva trajni vpliv Listine o temeljnih pravicah na evropsko pravo. Imam posebno vprašanje za gospo komisarko v zvezi z odločbo, ki jo je Sodišče Evropske unije izdalo 9. novembra 2010. Gre za združeni zadevi Volker in Hartmut Eifert pod referenčnima številkama C 92/09 in C 93/09. Na kratko, pri teh zadevah je šlo za pravico do zasebnosti proti pravici do dostopa javnosti do evropskih tokov sredstev.

V teh odločbah je Sodišče sklenilo, da pravica do zasebnosti prevladuje nad splošnim evropskim interesom po preglednosti. To me je zelo presenetilo, zato me zelo zanima stališče gospe komisarke o tej zadevi, in sicer v zvezi s trajnim vplivom temeljnih pravic, ki jih zagotavlja Listina, na sedanjo in prihodnjo zakonodajo EU.

  Milan Zver (PPE). – (SL) Najprej čestitke kolegici Gál, ki je pripravila dobro poročilo. Res je v Evropski uniji nastala nova situacija pri zaščiti človekovih pravic. Jaz mislim, da se polje svobode širi in to je dobro. Poročilo je dokaj modernistično, moderno, govori celo o tretji generaciji človekovih pravic in podobno.

Vendar varovanje človekovih pravic in svoboščin vključuje tudi popravo storjenih krivic v preteklosti.

V besedilu izpostavljamo mnoge tako imenovane tretje generacije pravic, pozabljamo pa vprašanja, recimo, vračanja lastnine ljudem, ki jim je bila zaplenjena v totalitarnih režimih, ali pa vprašanje pokopa, dostojnega pokopa ljudi, ki so bili barbarsko pobiti leta petinštirideset v mnogih ad hoc grobiščih srednje in vzhodne Evrope.

Tudi zato smo generacija, ki tukaj odloča, politična generacija, sedanja generacija, odgovorna, da popravimo te krivice, ki so se zgodile v preteklosti. Šele takrat bomo lahko s čisto vestjo govorili o novih ali pa tako imenovanih tretjih generacijah pravic in svoboščin človeka za sedanjost in pa tudi prihodnost.

  Kinga Göncz (S&D). – (HU) Gospod predsednik, gospa komisarka, z Lizbonsko pogodbo je postala pravno zavezujoča tudi Listina o temeljnih pravicah, ki omogoča, da se v primeru njene kršitve sprožijo postopki za ugotavljanje kršitev. V nekaterih državah članicah je zaradi socialnih napetosti, ki so nastale po krizi, namesto do ukrepov v tej smeri prišlo do omejitve demokratičnih pravic. Omejena je svoboda medijev, omejena je pravica do stavke, spregledan in omejen je socialni dialog, diskriminacija se je povečala, temelji pravne države in pravne gotovosti pa so se razrahljali. Komisija je kot varuhinja pogodb obvezna, da upošteva te znake. Mislimo, da je oblikovanje delovnega področja za komisarke za človekove pravice pomemben korak, zato pozivamo gospod Reding, da redno spremlja države članice in opozarja na primere kršitev temeljnih pravic in temeljnih načel demokracije, da bi zagotovila, da ta ne bodo obvezna za države kandidatke samo pred njihovim pristopom, temveč tudi pozneje, saj se bo brez tega verodostojnost EU še bolj zmanjšala.

  Monica Luisa Macovei (PPE). – (RO) Gospod predsednik, dovolite mi, da na začetku čestitam Kingi Gál za njeno poročilo.

Imamo skupnost vrednot in načel, ki se kažejo v večplastnem sistemu varstva človekovih pravic, ki vključuje Listino o temeljnih pravicah, najnaprednejši regionalni kodeks na tem področju. Države članice morajo pri uporabi zakonodaje EU upoštevati določbe Listine. Te lahko neposredno uporabljajo nacionalna sodišča, kar slednjim nalaga tudi večjo odgovornost.

Drugič, imamo Evropsko konvencijo in sodno prakso Sodišča v Strasbourgu. Slednji zagotavljata posamezne pravice v državah članicah. Pristop Evropske unije h Konvenciji bo zagotovil, da se bo Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic uporabljala tudi pri ukrepih, ki jih bosta sprejemali EU kot institucija in država članica, ki uporablja zakonodajo EU. Zagotovo moramo pozorno spremljati reformo Sodišča v Strasbourgu in njen vpliv na krajšanje postopkov.

Tretjič, na nacionalni ravni imajo države članice dolžnost in priložnost, da neposredno izvajajo določbe, s katerimi so zagotovljene temeljne pravice, da jih torej uporabljajo doma v okviru odločitev svojih institucij.

Obstajajo torej tako pravni kot institucionalni mehanizmi. Ključna beseda je izvajanje, ki mora biti hitro in učinkovito za žrtve. Druga ključna beseda je usklajevanje med institucijami, ki razpravljajo o kršenju pravic in dodeljujejo odškodnino.

  Joanna Senyszyn (S&D). – (PL) Gospod predsednik, vključitev Listine o temeljnih pravicah v pravo EU ne povečuje obsega pristojnosti EU in je skladna z načelom subsidiarnosti, saj je Listina sestavni del politike EU. Zato še enkrat pozivam poljske organe, da izpolnijo svoje obveznosti in sprejmejo Listino o temeljnih pravicah. Za izvzetje Poljske iz Listine ni nikakršne jasne utemeljitve. To je politična odločitev, ki ruši ugled moje države in škodi poljskim državljanom.

Sprejetje Listine je zlasti pomembno zaradi prihodnjega poljskega predsedovanja. Vsi Evropejci morajo imeti enake pravice ne glede na to, kje živijo in v kolikšnem obsegu je njihova država podrejena duhovščini. Na žalost pa tega ne razume vedno niti ustavno sodišče na Poljskem. Po mojem mnenju je predvsem pomembno, da se spoštujejo pravice žensk, ki so edina diskriminirana večina. Zato še enkrat pozivam k sprejetju evropske direktive o nasilju nad ženskami, vključno z nasiljem na področju spolnih in reproduktivnih pravice, ki ga izvajajo nekatere države članice ob polni podpori domače zakonodaje.

  Ádám Kósa (PPE). – (HU) Gospod predsednik, mnogi moji kolegi poslanci so že govorili o delu poročila, ki gleda v prihodnost. Končno smo dobili poročilo, ki zajema različna vprašanja, povezana s človekovimi pravicami, ne da bi pri tem enemu področju dajalo prednost na škodo drugega. Predvsem sem vesel, da poročilo posebej poudarka nediskriminacijo in enake možnosti. Temelji na Listini o temeljnih pravicah. To je bistvo mojega govora. Spoštovanje in izvrševanje Listine sta lahko uspešni, če bo evropska družba priznala, da so vsi ljudje enaki in da je to enakost mogoče uresničiti samo z enakim obravnavanjem. Če je kdor koli v kakršnem koli pogledu in ne po svoji krivdi prikrajšan, mora dobiti ustrezno in sorazmerno pomoč, da lahko postane oseba enake vrednosti, državljan enake vrednosti. Pot, ki pelje k temu cilju, je težka in lotiti se je bomo morali preudarno. Poročilo gospe Gál je pomemben mejnik na tej poti. Zahvaljujem se ji za to zelo pomembno delo.

  Anna Záborská (PPE). – (SK) Gospod predsednik, želela bi opozoriti na eno nevarnost. Kombinacija različnih oblik boja proti diskriminaciji lahko pripelje do diskriminacije. Razprava o tem je potekala tudi prejšnji teden na Dunaju v okviru srečanja OVSE.

To je protislovje, toda ko protidiskriminacijska politika postane ideologija, ljudje začnejo diskriminirati. Lahko vidimo, kako dejanski pojem diskriminacije presega svojo opredelitev. Če ima Evropska unija kakršno koli resno pomanjkljivost na tem področju, potem se ta skriva v potrebi po povrnitvi prvotnega pomena besede „diskriminacija“, saj je ne razumejo več ne aktivisti na področju človekovih pravic in včasih niti naša lastna Agencija EU za temeljne pravice. Zato pozivam k demokratičnem nadzoru te institucije. Če se to ne zgodi, lahko postane tudi finančno drago breme, ki ne bo očrnilo samo slovesa Evropske komisije, temveč neposredno tudi celotne Evropske unije.

  Csaba Sándor Tabajdi (S&D). – (HU) Gospod predsednik, poročevalka je opravila odlično delo. A če citiram priljubljen madžarski pregovor, če se to delo ne bo izvajalo, bo vredno prav toliko, kot podkve na mrtvem konju. V Evropski komisiji ne opažam politične volje za izvrševanje teh pravic in za sprožitev postopkov za ugotavljanje kršitev proti državam članicam. Gospe Reding močno zaupam. Ima več poguma kot vsi komisarji skupaj in drznila saj si je drznila nasprotovati gospodu Sarkozyju, čeprav jo je gospod Barroso dolgo časa poskušal odvrniti od tega. V prihodnjem obdobju se bo srečala s precejšnjim izzivom, saj madžarska vlada, ki bo prevzela predsedovanje EU, resno krši temeljne pravice. Omejuje svobodo medijev, odpravlja pravice sindikatov v zvezi z javnimi uslužbenci, s prilaščanjem zasebnih pokojninskih prihrankov treh milijonov državljanov pa ne ščiti zasebne lastnine. Ta vlada krši temeljne pravice, vi, gospa Reding, pa morate imeti pogum, da sprožite postopek za ugotavljanje kršitev.

  Sonia Alfano (ALDE). – (IT) Gospod predsednik, kljub Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic, Listini o temeljnih pravicah, členoma 6 in 7 Pogodbe o Evropski uniji in nacionalnim ustavam se človekove pravice v Evropski uniji in državah članicah vsak dan resno in vztrajno kršijo.

V moji državi – Italiji – imamo veljavno ureditev, ki omogoča, da se krši svoboda tiska, da se politične stranke udeležujejo volitev s predložitvijo ponarejenih podpisov, da država z molčanjem prikriva nasilne napade (tudi mafijske), da naš predsednik vlade – čeprav upamo, da ne bo dolgo – ustvarja dobiček iz mednarodnega sodelovanja z režimi, kot sta ruski in libijski, kar je potrdil tudi WikiLeaks. Evropska unija si ne more privoščiti, da bi pred tem zatiskala oči.

Zato podpiram poročilo, ki vsebuje številne predloge sprememb, ki sem jih predložila jaz in ki jih je potrdil Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. Med temi bi želela izpostaviti odstavka 20 in 40, ki pozivata k spremljanju in kaznovanju kršitev človekovih pravic in k temu, da je treba nacionalne zakonodajne predloge, ki bi lahko povzročili kršenje človekovih pravic,začasno zaustaviti še preden postanejo del zakonodaje, dokler jih ne potrdi EU.

Podprla sem tudi pobudo za uporabo členov 6 in 7 Pogodbe o Evropski uniji za namen obravnave kršitev človekovih pravic in povečanja pristojnosti Agencije za temeljne pravice.

Poročilo vsebuje številne pozitivne omembe manjšin, pravic, lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev, priseljencev in iskalcev azila, svobode tiska in socialnih pravic. Zato bi pozvala svoje kolege poslance, da poročilo podprejo.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL). – (PT) Gospod predsednik, vsi se zavedamo, da v državah Evropske unije še vedno obstajajo številne oblike diskriminacije, ki jih čutijo različni deli prebivalstva in kulturne manjšine. Vendar pa ne smemo pozabiti na splošno diskriminacijo žensk: diskriminacija žensk se še naprej v večji ali manjši meri čuti na mnogih različnih področjih v državah članicah EU. Ženske še vedno s težavo najdejo zaposlitev in s težavo napredujejo na svoji poklicni poti, poleg tega pa so še vedno žrtev nizkih plač in drugih oblik diskriminacije, ki jo ves čas čutijo. Razkorak v plačilu med spoloma v EU je približno 18-odstoten. Zato so potrebni nujni ukrepi, da bi se premagal ta diskriminatorni položaj.

  Franz Obermayr (NI). – (DE) Gospod predsednik, pristop EU h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin prikriva tveganje, da bo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) lahko odločalo o vseh pravnih aktih EU; sodniki Sodišča Evropske unije so že posvarili pred tem dejanjem.

Močno dvomim, da bo ESČP vedno sprejemal nepristranske in primerne odločbe. Celo njegov predsednik je priznal, da bo zadeve, ki jih bodo predložili iskalci azila, preučil natančneje kot druge zadeve. Prednostna obravnava določenih pritožnikov ni ustrezno ravnanje za nepristranskega sodnika. ESČP poskuša zdaj prekiniti izvajanje Dublinske konvencije in preprečiti izgone iz Avstrije v Grčijo. Zakaj je to tako? Ali Grčija ni varna? Ali zares želimo sodišče, ki želi prepovedati križ v razredih? Križ je simbol krščanstva, ki je eden od temeljev Evrope in naših temeljnih vrednot.

Če Evropsko sodišče za človekove pravice tako očitno ne spoštuje takšnih človekovih pravic, potem ne vidim, kako ga lahko tukaj priznamo kot odobren in primeren organ za sprejemanje odločitev.

  Alajos Mészáros (PPE). – (HU) Gospod predsednik, Evropska unija je bila vedno pripravljena kritizirati države zunaj svojih meja, da bi tako izrazila podporo temeljnim pravicam. Pri svojih državah članicah pa je po njihovem pristopu pogosto brez moči. To se ne bi smelo več dogajati, saj nas danes ne povezujejo samo gospodarska načela. Poročilo gospe Kinge Gál povzema najnujnejše in najpomembnejše ukrepe na področju oblikovanja varstva temeljnih pravic znotraj Unije. Potrebujemo učinkovit sistem varstva pravic, ki ga bomo z Lizbonsko pogodbo zdaj tudi lahko vzpostavili. Kršitve temeljnih pravic državljanov ne smejo ostati brez posledic. Moramo biti sposobni, da tiste, ki zakrivijo kršitve pripravimo, da za to odgovarjajo tako na ravni države članice kot na ravni Evropske unije.

Lahko se samo strinjam z gospo Reding, da bi Komisija morala izvrševati pravico, da v vseh utemeljenih primerih sproži postopek za ugotavljanje kršitev. Postopek z učinkom blokiranja, dodan sklopu razpoložljivih postopkov, lahko služi kot učinkovito orodje, ki bo zaščitilo pravice pred ukrepi države članice, ki kršijo temeljne pravice. Zaščititi moramo invalide, odpraviti moramo diskriminacijo in nenazadnje moramo zaščititi tudi jezikovno raznolikost Evrope.

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D). – (LT) Gospod predsednik, vprašanje človekovih pravic je treba obravnavati na evropski ravni, države članice pa morajo prav tako prevzeti odgovornost za zagotavljanje temeljnih pravic svojih državljanov. Na evropski ravni je na primer zelo pomembno, da se oblikuje strategija Evropske unije o otrokovih pravicah, saj vse države članice niso zmožne zagotoviti varstva otrokovih pravic na nacionalni ravni. Zato je treba razviti praktične ukrepe za boj proti zlorabi in spolnem izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji.

Invalidi, ki so še vedno žrtve diskriminacije v svojem družbenem, poklicnem in kulturnem življenju, so druga prednostna naloga. Zato moramo vzpostaviti jasen sistem zakonodaje EU o pravicah invalidov in oblikovati strategijo EU za invalide.

Želim poudariti, da je boj proti trgovini z ljudmi, zlasti ženskami in otroki, še vedno zelo velik problem in ena najhujših kršitev človekovih pravic.

Zelo pomembno pa je tudi boj proti revščini in socialni izključenosti, predvsem kar zadeva starejše, ki so v času recesije pretrpeli največ.

  Viviane Reding, podpredsednica Komisije. – (FR) Gospod predsednik, želela bi se zahvaliti vsem članom odbora, ki so na teh področjih sodelovali s poročevalko, gospo Gál, kakor tudi vsem tistim poslancem Evropskega parlamenta, ki so danes tukaj govorili in s tem pokazali, da so temeljne pravice zelo pomembne. Lahko samo podprem, kar so povedali že nekateri poslanci Evropskega parlamenta, in sicer da je skrajni čas, da se osredotočimo na temeljne pravice v Evropski uniji, da bi bili verodostojni in da bi lahko o temeljnih pravicah govorili tudi zunaj Evropske unije. To vprašanje smo nekoliko zanemarjali. V prihodnosti ga ne bomo več.

Mislim, da nam bo letno poročilo Komisije o uporabi Listine, ki bo obravnavalo vsa opažanja v zvezi z različnimi oblikami diskriminacije, zares omogočilo, da bomo lahko vsako leto imeli razpravo o tem, kaj ne deluje, in da bomo skušali to popraviti.

Popraviti kako? Obstaja ideja o „mehanizmu začasne zaustavitve“, kot je to imenovala poročevalka, o tem preventivnem sistemu, na podlagi katerega bi posameznik lahko posredoval v zvezi z nekim ukrepom v državi članici do te točke, na kateri se ukrep izvaja. Moje strokovnjake sem prosila, da to analizirajo, institucionalna vprašanja, ki jih takšen mehanizem odpira, pa so zelo zapletena. Čeprav bomo morali z analizo nadaljevati in ugotoviti, kaj se res dogaja, se mi zaenkrat zdi, da nimamo nobene pravne podlage za takšno ukrepanje in da bi bila za sprožitev takšnega preventivnega mehanizma potrebna sprememba Pogodbe. To je mikavna zamisel. Še naprej bomo iskali mehanizem, ki bi lahko uporabili, ne da bi nam bilo treba za reševanje najbolj perečih vprašanj spreminjati Pogodbe.

Kljub temu bi vas rada opozorila na dejstvo, da Listina ni absolutno veljavna, saj je to splošno zmotno prepričanje. Veljavna je samo, kadar države članice izvajajo evropska pravila, na primer kadar se evropska direktiva, o kateri sta se odločila Svet in Parlament, nato vključi v evropsko pravo. V navedenem primeru se Listina uporablja, vendar ne absolutno. V absolutnem smislu, torej v vseh drugih primerih, imajo sodno pristojnost nacionalna sodišča.

Ko Evropska unija pristopi h Konvenciji Sveta Evrope bomo dobili dodatno razsežnost, ki jo bomo morali izvajati, to pa je način vodenja naše politike na področju pravic. Zdi se mi, da je to najbolj pomembno, in mislim, da je poleg vseh specifičnih vprašanj, ki so bila zastavljena – na katera bom odgovorila posamezno vsem poslancem Evropskega parlamenta, ki so jih zastavili – glavno vprašanje tudi temeljno.

Pomen Listine zunaj EU, v naših državah članicah, znotraj vlad še ni v celoti uresničen. Imamo torej nekaj dela na področju osveščanja, da bi ta kultura pravic, ta politika vrednot obstajala v vsej Evropi, in da bi se pri sprejetju zakona, pri uporabi zakona, ljudje lahko povsod vprašali, ali ta zakon spoštuje vrednote, ki jih podpiramo; to pomeni, da se moramo kot politični voditelji, kadar ukrepamo, skoraj sistematično vprašati, ali je to, kar počnemo, v skladu s temeljnimi pravicami, ki jih podpiramo.

To se mi zdi najpomembnejše. Lahko vam dejansko povem, da mora Komisija prav danes sprejeti odločitev o tem, ali bo opustila eksekvaturo, z drugimi besedami, da bo predložen predlog o tem, da morajo biti sodne odločbe veljavne kjer koli v Evropi. To je zelo pomembna odločitev in pri predlogu te nove zakonodaje je to bilo prvič, da smo se osredotočili na spoštovanje temeljnih pravic. Nismo opravili samo ekonomske analize ali študije vpliva na trg; preučili smo tudi vpliv na vrednote.

Kot lahko vidite, se postopoma približujemo tej novi politiki in mislim, da bi skupaj – Komisija, Svet in Parlament – morali zagotoviti, da bo to letno poročilo o uporabi Listine, ki ga bom predložila v imenu Komisije in ki ga bo Parlament kritiziral ali potrdil, velik trenutek resnice in priložnost, da si zadeve pogledamo pobližje. Gre tudi za to, da zunanjemu svetu, našim volivcem, dejansko pokažemo, da je Listina živ organizem. Ni samo besedilo; je tu, da bi se začela izvajati. In če se ne bo izvajala, bodo izvoljeni predstavniki ljudi to tudi jasno in glasno povedali.

To je tisto, kar moramo vzpostaviti v času dveh oziroma treh let pred naslednjimi volitvami. Mislim, da ta cilj lahko postopoma dosežemo in prva takšna vaja se bo zgodila že spomladi, nakar bomo to tradicijo vzpostavili v tem parlamentu, da nihče ne bi mogel več reči, ko boste ob sredah ali četrtkih govorili o človekovih pravicah zunaj Unije, da „niste pometli pred svojim pragom“. Storimo to skupaj!

  Kinga Gál, poročevalka. – (HU) Gospod predsednik, zahvaljujem se vam, gospe in gospodje, za spodbudne besede in besede podpore. Predvsem se želim zahvaliti gospe Reding za odkritost in sodelovanje, kajti skupaj delava že dalj časa, in za jasne in natančne odgovore ter sporočila. Mislim, da so stališča poročevalcev v senci in kolegov poslancev navsezadnje v celoti vključena v to poročilo in da so bili doseženi sprejemljivi kompromisi. Zato ne morem sprejeti pisnih predlogov sprememb, ki so bili zdaj ponovno vloženi na plenarnem zasedanju, saj menim, da je poročilo že sprejemljivo. Želela bi poudariti, da v tem splošnem sistemu varstva temeljnih pravic nikakor ne smemo zavreči tudi tistega, kar je dobro, in da moramo zato vedno upoštevati vsa dejanska dejstva ter poskusiti prenesti pričakovanja, o katerih danes tukaj razpravljamo, v nekaj oprijemljivega.

Zato sem vesela, da bomo na jutrišnji plenarni seji slišali jasna dejstva v okviru teme o boju proti trgovini z ljudmi, kjer bo posebna zaščita na področju zaščite žrtev zagotovljena otroškim žrtvam. O tem bomo zdaj govorili tudi v okviru sprejetja pobude državljanov, zaradi katere bomo lahko zares govorili o Evropi državljanov, saj bodo ti evropski državljani lahko vplivali na zakonodajni postopek. Mislim pa, da je tudi simbolično, da bomo jutri razpravljali in sprejeli poročilo o razmerah na področju človekovih pravic v svetu. Dejstvo, da madžarsko predsedstvo oblikuje svoje prednostne naloge v podobnem duhu in da poudarek namenja okrepitvi EU, ki je blizu svojim državljanom, je dobrodošlo. Vendar pa moram opozoriti svoje kolege poslance, da se moramo izogniti dvojnim standardom, zlasti v tem parlamentu. To pravim mojim kolegom poslancem, ki so pomagali, mogoče tudi več let – in s tem se obračam na madžarske kolege poslance iz vrst socialistov –, pri najhujših kršitvah človekovih pravic, zdaj pa druge neutemeljeno obtožujejo, samo da bi ponovno pridobili zaupanje volivcev, ki so ga izgubili verjetno prav zaradi teh kršitev človekovih pravic. Vsem se zahvaljujem za sodelovanje in pomoč.

  Michael Cashman (S&D). – Gospod predsednik, moram nasprotovati žalitvi gospe Gál, ki je namenjena socialistom in s katero pravi, da so spodkopavali človekove pravice. Takšnih obtožb ne morete izrekati, ne da bi bili popolnoma jasni in ne da bi predložili popolnoma ključne dokaze, ki temeljijo na dejstvih.

  Predsednik. – Razprava je končana.

Pisne izjave (člen 149)

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – Poročevalki Kingi Gál bi se želel iskreno zahvaliti za njeno prizadevanje, da bi odprla problem kršitev človekovih pravic v Evropski uniji. Kako lahko grajamo ali učimo nekoga zunaj EU, če se zakoni redno kršijo v naši Skupnosti? Latvija, članica EU, do zdaj še ni sprejela resolucije Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2004, v kateri Parlament „predlaga, naj latvijski organi dopustijo možnost, da bi nedržavljanom, ki dalj časa prebivajo v državi, omogočili, da se udeležijo lokalnih volitev.“ Tristo petintrideset tisoč prebivalcev Latvije s stalnim prebivališčem (15 %) ne uživa svojih osnovnih pravic, a to ne skrbi nikogar. Evropski parlament lahko razpravlja o primerih kršitev človekovih pravic povsod, razen na svojem lastnem ozemlju. Pobudo gospe Kinge Gál sem podprl. Nudim svojo polno podporo in hvaležnost 335.000 ljudi.

  Kristiina Ojuland (ALDE), v pisni obliki. – Želela bi izkoristiti to priložnost in se zahvaliti poročevalki, da je osvetlila tako pomembno vprašanje. Lizbonska pogodba je na mnogih področjih na novo opredelila pristojnosti in odgovornosti, pri tem pa Listino o temeljnih pravicah določila kot pravno zavezujočo. Evropski parlament je igral vlogo čuvaja temeljnih pravic in Lizbonska pogodba je to dejstvo okrepila. Močno podpiram krepitev vloge Evropskega parlamenta v zvezi s sistematičnim pristopom k zakonodajnim predlogom in spremembam. Medtem ko smo kritični do kršitev človekovih pravic po svetu, moramo prav tako nadzorovati, kaj se dogaja znotraj meja Evropske unije. Nobenega razloga ni za preveliko zadovoljstvo, saj v državah članicah veliko prepogosto vidimo znake rasizma, ksenofobije, seksizma in drugih oblik diskriminacije. Pred nami je še vedno ogromno dela, vendar sem več kot prepričana, da nam bo doslednost pri ohranjanju temeljnih pravic v EU pomagala, da zmagamo.

  Csaba Sógor (PPE), v pisni obliki. – (HU) Evropska unija kot skupnost držav, ki nudi visoko raven varstva človekovih pravic, vedno pogumno dviguje svoj glas proti resnim kršitvam, ki se dogajajo v drugih delih sveta. Evropski parlament ponavadi s hvalevredno enoglasnostjo obsoja dejanja, ki kažejo popolno nespoštovanje splošnih temeljnih načel človekovih pravic, kjer koli se to že zgodi. Manj pogosto pa se s podobno odločnostjo odzivamo na kršitve znotraj meja EU, čeprav bi tako lahko najučinkoviteje poslali sporočilo tistim državam po svetu, ki ne spoštujejo človekovih pravic. Skupno ukrepanje na ravni EU bi lahko dosegli najboljše rezultate, če bi svoje nezadovoljstvo v zvezi z uveljavljanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin z enako odločnostjo in neomajnostjo izrazili na našem ozemlju. Zelo redko se pozivamo k odgovornosti v zvezi s temi ideali, ki so sestavni del evropskega duha in ki so zaradi Listine o temeljnih pravicah pravno zavezujoči že eno leto. Če pa to že storimo, smo nemočni in nesposobni, ker nimamo ustreznih sankcij. To pa neizogibno vpliva na jakost in verodostojnost naših kritik, usmerjenih v tretje države, ter naših zunanjepolitičnih prizadevanjih za podporo človekovim pravicam in demokraciji. Mislim, da se Evropa temu v prihodnosti ne sme odpovedati.

6. Evropska odredba o zaščiti (razprava)

  Predsednik. – Naslednja točka je poročilo o pobudi za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o evropski odredbi o zaščiti, ki sta ga v imenu Odbora za pravice žensk in enakost spolov predložili gospa Jiménez-Becerril Barrio in gospa Romero López (00002/2010 - C7-0006/2010 - 2010/0802(COD)) (A7-0354/2010).

  Teresa Jiménez-Becerril Barrio, poročevalka. – (ES) Gospod predsednik, danes je pomemben dan za vse žrtve, kajti danes bomo sprejeli evropsko odredbo o zaščiti, kar je pomemben korak naprej v smislu njihovih pravic. Žrtve so po krivici pozabljene in pravo protislovje je, da imajo napadalci pogosto veliko več pravic in da se o pravicah napadalcev govori več kot o pravicah žrtev.

Parlament se bo danes poklonil vsem žrtvam in tiste, ki verjamejo, da jih bodo pri preganjanju njihovih žrtev ščitile meje, opozoril, da bo ta evropska odredba o zaščiti od danes naprej v Evropski uniji ščitila vse žrtve enako.

Pred več kot enim letom smo se lotili dela, da bi dosegli ta cilj in da bi napredovali na področju svobode in varnosti, ki je bilo omenjeno v stockholmskem programu, danes pa lahko z določeno mero ponosa rečemo, da smo to dosegli, kljub temu da pot ni bila lahka, saj mnogi ljudje odredbe pogosto niso razumeli in so dvomili v njeno učinkovitost in jasnost.

Moram reči, da smo po tristranskih pogovorih z belgijskim predsedstvom in številnih pogovorih s Komisijo dobili besedilo, s katerim so zadovoljne skoraj vse politične skupine. Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in Odbor za pravice žensk in enakost spolov sta zato na skupnem glasovanju sprejela z veliko večino, brez glasov proti.

Upam, da bo Parlament danes premislil o odločitvi, ki sta jo sprejela navedena odbora in vsi tisti izmed nas, ki smo pripravili to poročilo, ki je bilo sprejeto z veliko večino. S tem bomo Svetu poslali jasno sporočilo o želji Evropejcev, ki ni nič drugega, kot da bi živeli na območju varnosti in pravice in da bi bili zaščiteni, za žrtev, ki je dobila prepoved približevanja za svojega napadalca v svoji državi pa, da ji ne bo treba začeti nadaljnjih postopkov na sodišču, ko se preseli v drugo državo.

Naša obveznost je, da olajšamo dostop do pravosodja za Evropejce, zlasti pa za žrtve, ki so najranljivejše. Zaščita vseh žrtev brez izjeme je bila ves čas moje vodilo pri oblikovanju tega poročila. Hotela sem torej vključiti žrtve terorizma, trgovine z ljudmi, organiziranega kriminala in zločinov iz časi, dodala pa sem tudi posebno poglavje za mladoletnike, ki so najranljivejše žrtve, kljub temu pa nikoli ne razmišljamo o tem, kako bi jih zaščitili.

Čeprav bo ta odredba zaščitila vse žrtve, bo ta instrument za pravosodno sodelovanje prinesel največ koristi ženskam, ki trpijo nasilje v družini, saj njihovi napadalci ne bodo več mogli nekaznovano potovati po Evropi in vedeli bodo, da bodo preganjani na enak način kot v državi, v kateri so napadli svoje partnerje.

Parlament mora zato danes Svetu poslati jasno sporočilo o tem, kaj želimo. Zato bomo glasovali z očmi, uprtimi v žrtve, v tiste, ki trpijo, v tiste, ki potrebujejo našo zaščito, v tiste, ki se bojijo in v življenju potrebujejo svobodo in upanje.

Temu pravičnemu in potrebnemu cilju, ki ga podpira večina Evropejcev, se ne bomo odrekli samo zato, ker je nekaj takšnih, ki se bojijo in ki si nikdar ne upajo narediti nega koraka več. Moramo biti pogumni, države članice morajo biti pogumne in upam, da bomo na današnjem glasovanju dobili podporo večine, in da bomo opogumili tiste, ki še vedno dvomijo v to, da bo ta instrument odprl vrata za žrtve. Upam tudi, da bo Komisija v bližnji prihodnosti predložila obsežno zakonodajo v korist pravic žrtev, za kar ima mojo polno podporo, prepričana pa sem tudi, da ima podporo Parlamenta.

Ponavljam: ta majhen, toda pomemben korak, ki ga predstavlja evropska odredba o zaščiti, bo izboljšal zaščito za vse žrtve, preprečil nadaljnja kazniva dejanja in olajšal posledice tistih, ki so bila že storjena.

Naša obveznost danes je, da odpravimo ovire, ki so do zdaj onemogočale pravo zaščito v Evropi. Z našim današnjim glasovanjem imamo priložnost, da rešimo življenja, kar bomo tudi storili in na kar moramo biti resnično ponosni.

  Carmen Romero López, poročevalka. – (ES) Gospod predsednik, ta predlog direktive, ki ga danes predstavljamo na plenarnem zasedanju, da bi se onemogočilo približevanje napadalcem, ki preganjajo svoje žrtve, dokler jih ne ubijejo, kjer koli se že skrivajo, je jasno sporočilo, ki ga Parlament mora poslati evropski družbi in Svetu.

Ne bomo še naprej nemočni pred zločini, ki se vsak dan znova in znova dogajajo v evropskih državah in ostajajo skriti za zidovi domov ljudi. Ti zločini ostajajo skriti tudi v statističnih podatkih, kot da bi zakon o preživetju najmočnejšega imel izključno prednost sredi sobivanja, medtem ko si prizadevamo za izvrševanje Listine o temeljnih pravicah, ki smo jo potrdili z Lizbonsko pogodbo.

Mar tistim, ki so pripravljali poglavje I Listine ni padlo na pamet, da grožnja telesni celovitosti in dostojanstvu ne prihaja nujno samo iz državnih institucij in države, temveč da se lahko skriva tudi pod krinko ljubezni? Mučitelji 25 % evropskih žensk, ki v tem trenutku trpijo neko obliko nasilja, imajo lastno ime: to, da se morajo ženske braniti pred napadi, tem mučiteljem ne dovoljuje, da bi bili državljani.

Po ugotovitvah nevladnih organizacij vsako leto v Evropski uniji umre 2.500 žensk, pri tem pa se nikoli ne vprašamo, ali bi te zločine bilo mogoče preprečiti oziroma se jim izogniti. Evropske ženske so zato pozdravile pobudo držav članic in španskega predsedstva, da se Parlamentu predloži evropska odredba o zaščiti.

Oblikujemo evropsko območje varnosti: evropski nalog za prijetje pomeni, da niti ena izmed naših držav ne more biti zatočišče za zločince. Ustvarimo ozračje vzajemnega zaupanja; z odredbo o zaščiti ustvarjamo območje pravice in svobode, saj žrtve teh kaznivih dejanj lahko sprejme katera koli država, ne da bi jim bilo treba skozi nove postopke, kar je povedala tudi moja soporočevalka, gospa Jiménez-Becerril.

Gospe in gospodje, govorimo o „zasebnem terorizmu“, ki je izraz, s katerim se danes označujejo ponavljajoče se kaznivo dejanje napadov, skritih v zasebnosti doma. Govorimo tudi o preventivnih ukrepih iz drugega vira. Države nimajo oziroma niti ne bodo imele enako pravno tradicijo: bolj ko napredujemo, bolj bomo potrebovali instrument, ki lahko zagotovi našo raznolikost. Takšnega mnenja so tako pravne službe Sveta kot pravne službe Parlamenta. Kako se je mogoče upreti? Zagotovo ne, gospe in gospodje, z večplastnostjo našega pravnega sistema, ki bo obstajal še naprej.

Pravo ni orodje za ustvarjanje sporov, temveč za njihovo reševanje. Takšno je stališče konzervativnih vlad, ki so podprle pobudo na podlagi tehtne presoje. Če smo govorili o zagotovilih in temeljnih pravicah, ko smo govorili o terorizmu, kako smo potem lahko izvajali mednarodne sporazume, če ne zato, ker smo govorili o varnosti? Mar 2.500 žensk vsako leto ne pomeni problema varnosti za Evropo?

Pravo se z izzivom ne srečuje prvič v zgodovini. Zato obžalujemo stališče Komisije v postopku, saj ne moremo govoriti o pravni podlagi, ko govorimo o politični volji. Ne sklicujmo se na pravo samo takrat, ko nam to ustreza.

To besedilo je rezultat sporazuma. Vključene izboljšave v zvezi s pravico do informacij, prevoda in postopkovnih jamstev so upoštevale dejstvo, da je to instrument priznavanja, Parlament pa se je odločil, da je prednostna naloga držav članic, da razkrijejo obstoječe podatke.

Nismo pozabili na pravice žrtev do psihološke in pravne pomoči. Za to se bomo borili še naprej in upajmo, da bosta ti obliki pomoči vključeni v naslednjem svežnju v zvezi z žrtvami.

Želeli bi se zahvaliti belgijskemu predsedstvu za delo, ki ga je opravilo, obenem pa tudi poročevalcem v senci in naši skupini. Z današnjim glasovanjem želimo Svetu poslati sporočilo, da je to volja Parlamenta; zdaj je na vrsti Svet, da opravi svojo dolžnost. Če nekatere države članice menijo, da nimamo problema, ker nimamo podatkov, potem ne bomo dosegli uspeha pri preprečevanju.

Zdaj je na vrsti Svet, da odloči, ali bo Evropa resnično vključena v boj proti nasilju in obrambo temeljnih pravic.

  Viviane Reding, podpredsednica Komisije. – Gospod predsednik, zaščita državljanov, ki so v praksi večinoma ženske, ki trpijo nasilje ali jim nasilje grozi, je zelo visoko na dnevnem redu v vseh institucijah, ki se trenutno ukvarjajo s to temo.

Pomembno je, da je na dnevnem redu, saj imamo skupen cilj: zagotoviti zaščito žrtvam v najboljšim možnih pogojih prek meja EU. Zato tudi že od samega začetka podpiram cilj te zaščite in prav to je tudi razlog, da pripravljam obsežen sveženj na področju pravic žrtev, ki bo sprejet spomladi 2011.

Popolnoma se zavedam dela, ki sta ga opravili soporočevalki, gospa Jiménez-Becerril Barrio in gospa Romero López, pa tudi Odbor za pravice žensk in enakost spolov in Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, ki so v veliki meri povečali vrednost tekočega dela, da bi izboljšali zaščito žrtev. Naj omenim nekatere izmed vaših predlogov: na primer da žrtvam ni treba plačevati stroškov, da morajo imeti na voljo storitve prevajanja in tolmačenja ali da se zmanjšajo zamude v postopkih priznavanja. Pripravljena sem delati na učinkovitem in pravno utemeljenem mehanizmu, katerega namen je pomagati žrtvam, da v vsej Evropski uniji koristijo zaščitne ukrepe civilnega prava.

Delali smo na postopkovnih pravicah obtožencev. Logična posledica tega je, da delamo na pravicah oseb, ki so žrtve, saj zelo pogosto govorimo o obtoženih v sodnih postopkih, pozabljamo pa, da je tu tudi žrtev, ki jo moramo torej prestaviti v središče pozornosti.

Zaradi tega bo prihodnji sveženj Komisije v zvezi z žrtvami izhajal iz odličnega dela španskega in belgijskega predsedstva, Sveta in seveda tudi Evropskega parlamenta, ter to delo nadalje razvijal. Slednje je namreč zelo pomembno. Delo se bo združilo, tako da bo, ko bo predložen sveženj v zvezi z žrtvami, celovito, popolno in da bo vsem žrtvam - bodisi ženskam, otrokom ali moškim, čeprav so to večinoma ženske in otroci - prineslo neke prave spremembe, nam pa omogočilo, da hitro oblikujemo dejanske ukrepe, ki bodo uporabni in ne bodo ustvarjali pravne negotovosti. Hvala za vaše delo. Pri pripravi svežnja v zvezi z žrtvami ga bomo upoštevali.

  Monica Luisa Macovei, v imenu skupine PPE. – (RO) Gospod predsednik, odredbe o zaščiti, ki so veljavne v Španiji, so letos prinesle koristi približno 8.000 romunskim ženskam, tj. žrtvam, v Španiji, Te morajo veljati tudi v Romuniji in drugih državah članicah, v katere potujejo.

Po neuradnih ocenah je v Evropi približno 100.000 žensk, ki imajo koristi od odredb o zaščiti, ki so veljavne v državi, v kateri so bile izdane. Pobuda za direktivo spreminja omejen, ozemeljski vidik teh zaščitnih ukrepov. Instrument, ki se uvaja, bo zagotovil, da bo odredba o zaščiti, ki jo izda ena država članica, priznana tudi v državah članicah, v katere žrtev potuje, s tem pa bo območje svobode, varnosti in pravice postalo resničnost, žrtve nasilja ali druge žrtve pa bodo lahko živele in potovale brez strahu.

Želja Parlamenta je, da bi se razširil obseg zaščite žrtev. Zato po tej direktivi prosimo in pričakujemo od Komisije naslednji korak, tj. povečati zaščito žrtev na tem skupnem območju pravice in varnosti. Z vso vnetostjo in zanimanjem torej pričakujemo sveženj, ki bo predložen spomladi 2011.

Na koncu bi želela poudariti, da Skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) daje svojo podporo zaščiti žrtev, tej pobudi za direktivo in povečani zaščiti žrtev.

  Silvia Costa, v imenu skupine S&D. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, s to pobudo za direktivo – za katero bi se želela močno zahvaliti poročevalkam, s katerima sem delala kot poročevalka v senci – Parlament podpira in razširja predlog Sveta, ki je bil oblikovan zato, da bi se v vseh 27 državah članicah zaščitili ljudje, ki so žrtve različnih oblik preganjanja ali resnih in nenehnih groženj s strani poznanih in predhodno identificiranih oseb – pogosto nekdanjih fantov, soprogov ali partnerjev –, ki ogrožajo njihovo telesno celovitost in spolno nedotakljivost, dostojanstvo in osebno svobodo.

Število napadov in ubojev – predvsem med ženskami – dejansko narašča. Policija in pravosodni organi njihovih pritožb pogosto ne jemljejo resno, odredbe o zaščiti in zaščitni ukrepi proti napadalcem pa trenutno veljajo samo v državi, v kateri so bili sprejeti. Komisarka Reding, ukrep, ki je v postopku odobritve, mogoče ni popoln, vendar zapira zakonodajni vakuum.

Navsezadnje smo pri oblikovanju evropskega območja svobode, varnosti in pravice vedno ravnali v skladu z izkustvi in občasno sprejemali določene zadeve, kjer je to bilo potrebno. Prepričani smo, da je ta pobuda pomembna, saj bo vsem državljanom Evropske unije – moškim in ženskam – in vsem evropskim prebivalcem omogočila, da bodo svobodno potovali v druge države in da bodo pri tem lahko uveljavljali človekove pravice in pravice do zaščite in varnosti, kot določa člen 3 Lizbonske pogodbe, ki smo jo v Skupini naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu želeli za pravno podlago, da bi strukturi predloga zagotovili doslednejšo usmeritev.

Z vzpostavitvijo evropske odredbe o zaščiti se zaščiteni osebi zagotavlja varstvo v drugih državah članicah, in sicer s hitrimi in brezplačnimi postopki. Vsaka država članica mora imenovati pristojni organ, ki bo žrtve obveščal o njihovih pravicah, izvajal kampanje, zbiral statistične podatke in obvestil osebo takoj, ko bo izdana njena nacionalna odredba o zaščiti. Poleg tega ta odredba nudi močno podporo oblikovanju evropskega pravnega prostora in izvajanju svobode gibanja, uporablja pa tudi redni zakonodajni postopek, ki prvič vključuje soodločanje Sveta in Parlamenta.

Upam, da bo Svet potrdil to zavezo, in upam, da Komisija – kljub temu da usmerja posebno pozornost prihodnjemu svežnju ukrepov „Varnost za žrtve“ – ne bo izpustila te posebne priložnosti, da se takoj odzove na to skrajno resno stanje, o katerem pričajo tudi evropski in nacionalni statistični podatki. To bi med drugim lahko pripeljalo do pomembnega pravnega zbliževanja med državami članicami.

Zato predlagam, da se izognemo vsakršnemu odlašanju in damo posebno zavezo tej posebni obliki zaščite žrtev.

  Izaskun Bilbao Barandica, v imenu skupine ALDE. – (ES) Gospod predsednik, želim si, da bi evropska odredba o zaščiti bila zlasti učinkovita pri preprečevanju nasilja nad ženskami in da bi predstavljala koristen uvod k predlogu, ki ga pripravlja Komisija, da bi nam zagotovila podoben instrument za vse oblike kaznivih dejanj.

Obžalujem dejstvo, da je bila priprava tega besedila tako težka in zahtevna kljub dejstvu, da si vsi prizadevamo za njegov osrednji cilj.

Želela bi tudi, da bi ta odredba vključevala dve vprašanji. Prvič, evropski register odredb o zaščiti z ustreznimi zagotovili glede zasebnosti, da bi se upravičenci lahko izognili birokratskim postopkom in da bi odredbe lahko začele veljati takoj. S tem bi se zmanjšali tudi stroški postopkov, ki jih bodo morali izvajati pristojni organi, na koncu pa bi dobili tudi standardizirane statistične podatke, ki bi se nenehno dopolnjevali.

Drugič, menimo, da bi se morali potruditi in preučiti možnosti sodelovanja s tretjimi državami na tem področju, zlasti če si pozorno ogledamo statistične podatke o izvoru žrtev in njihovi možni spremembi prebivališča.

Evropska služba za zunanje delovanje, ki je še v povojih, je s tem izgubila priložnost, da se javno predstavi s takšno nalogo, ki jo Evropejci razumejo in ki rešuje probleme, ki so v tem trenutku resnični za vse Evropejce.

Želela bi se zahvaliti poročevalkama za njuno delo in upam, da bo komisarka Reding imela posluh za to pobudo.

  Raül Romeva i Rueda, v imenu skupine Verts/ALE. – (ES) Gospod predsednik, mislim, da moramo v Parlamentu biti zelo odgovorni in da moramo ravnati v okviru pristojnosti, ki so nam bile podeljene, to pa pomeni, da moramo tudi na evropski ravni zaščititi ženske, ki so žrtve nasilja, ter zaustaviti morilce.

Kot je bilo povedano, gre tu za boj proti obliki socialnega terorizma, ki je šovinistično nasilje. Zato se ne smemo pustiti ujeti v statistiko ali pravne podrobnosti. Govorimo o pravici, osnovnih pravicah, življenju in smrti, obrambi vseh tistih, ki jih je treba braniti pred njihovimi napadalci, in, kar je najpomembnejše, o tem, da ne sme priti do tega, da bi obžalovali dejstvo, da je vsako leto 2.500 žensk žrtev počasnosti pravnih postopkov, v katero smo vsi pogreznjeni.

Vsi se zavedamo pravnih težav in da je to nova vaja v polizbonski medinstitucionalni dinamiki. Vendar pa te težave ne smejo v nobenih okoliščinah biti izgovor za to, da ne napredujemo. Zaščita pravic žensk, ki so ali bi lahko bile žrtve nasilja in umorov, ter preprečevanje takšnih dejanj ne smeta biti podrejena zgolj nekaj pravnim vprašanjem. Pokazati moramo politično voljo, ki jo zahtevata nujnost in pomen te zadeve.

Samoumevno je, da je pomembno, da se stvari dobro opravijo, predvsem pa je bistveno, da jih opravimo, kar je po mojem mnenju temeljna vizija, ki jo lahko s tem besedilom, za katerega upam, da ga bomo sprejeli, posredujemo tako Svetu kot Komisiji. Treba je razumeti, da ne smemo pod nobenimi pogoji ohromiti pobud, saj obstajajo nekatere strokovne težave, ki jih prej še nismo uspeli rešiti.

Želel bi izkoristiti to priložnost, da se zahvalim poročevalkama ter španskemu in belgijskemu predsedstvu za delo, ki so ga opravili, da bi se še naprej dosegal napredek, opravljalo delo in premagovale nadloge, ki so posledica, ponavljam, šovinističnega nasilja.

  Timothy Kirkhope, v imenu skupine ECR. – Gospod predsednik, pozorno sem spremljal tristranske pogovore in rad bi se zahvalil svojim kolegom, zlasti iz skupin EPP in S&D, za delo, ki so ga opravili.

Kot pravnik iz Združenega kraljestva imam dolgoletne izkušnje pri ponujanju pravnega svetovanja in pomoči osebam, ki so žrtve nasilja v družini, zalezovanja ali nadlegovanja s strani sorodnika ali nekdanjega partnerja. Iz prve roke sem lahko videl trpljenje, ki ga lahko povzročijo telesne, psihične in spolne zlorabe, ter stanje ranljivosti žrtev zlorab.

V celoti podpiram cilje tega predloga. Vendar pa moram izraziti tudi pomisleke glede pravne podlage in obsega. Videti je, da ima ta predlog samo kazensko podlago, kar se kaže z uporabo člena 82 Pogodbe o delovanju EU. Po svoji naravi in po zakonu nekatere kršitve, ki jih želi zajeti ta predlog, sodijo v civilno pravo, vendar pa je opazno, da se člen 81 ne uporablja.

Pravnemu sodelovanju v EU sicer ne nasprotujem, sem pa trdno prepričan, da moramo zagotoviti, da bo zakonodaja, ki jo oblikujemo na ravni EU, pravno utemeljena, močna in da jo bo mogoče na ravni držav članic izvajati, ne da bi se s tem ogrozili obstoječi pravni sistemi držav članic.

  Paul Nuttall, v imenu skupine EFD. – Gospod predsednik, zaščito žrtev podpiram. A ko sem si prvič ogledal evropsko odredbo o zaščiti, sem pomislil, da zveni strašljivo, kot tudi evropski nalog za prijetje, ki je po mojem mnenju eden izmed najbolj vsiljivih in diktatorskih delov zakonodaje, ki je bil kdaj koli vsiljen britanskemu narodu.

Hvaljeni predlog evropske odredbe o zaščiti pravi, da gre za zaščito žensk. Rekli so nam, da gre pri evropskem nalogu za prijetje za pomoč v boju proti terorizmu – vsi pa vemo, da je postal precej več kot to. Bodimo torej jasni in pošteni: cilj, ki leži za tem, je vzpostaviti temelje za vseevropski pravosodni sistem, ki bo nedvomno omajal britansko pravo. Če potrebujemo dokaze, si lahko samo ogledamo evropski nalog za prijetje.

Menim tudi, da bi bilo te odredbe izredno težko izvrševati v Združenem kraljestvu, saj se bomo znašli v položaju, v katerem bo odredbo izdal tuj sodnik v tuji deželi, ki ne ve nič o razmerah v nekem britanskem mestu ali o našem načinu življenja. V Angliji imamo pregovor: „osel gre samo enkrat na led“. Evropski nalog za prijetje nas je enkrat že speljal na led. Predlagam, da se evropski odredbi o zaščiti zato izognemo.

  Jarosław Leszek Wałęsa (PPE). – (PL) Gospod predsednik, če upoštevamo predlagane spremembe, je povsem jasno dejstvo, da je zadevna direktiva ena izmed prvih pobud, katere namen je doseči te pomembne cilje. Zagotoviti moramo ne samo to, da bodo žrtve nasilja varne pred novimi napadi v njihovi državi, temveč da jim bodo ti zaščitni ukrepi koristili v vsej Evropski uniji. Zato menim, da moramo stališče poročevalke podpreti.

Treba je tudi povedati, da je obseg pobude namerno širok. Čeprav se večina izdanih odredb o zaščiti nanaša na ženske, ki so žrtve nasilja zaradi spola, lahko ta pobuda zajame vse žrtve nasilja – otroke in odrasle obeh spolov pod pogojem, da je storilec kaznivega dejanja identificiran. V tem okviru stockholmski program določa, da posebno pomoč in pravno varstvo potrebujejo žrtve kaznivih dejanj, med drugim tudi terorizma, ki so najranljivejše ali ki so posebej izpostavljene, kot na primer osebe, ki so žrtve ponavljajočega se nasilja v tesnih odnosih, osebe, ki so žrtve nasilja zaradi spola, ali osebe, ki so žrtve drugih oblik kaznivih dejanj v državi članici, katere državljani so ali kjer imajo stalno prebivališče.

Na podlagi navedenega se mora evropska odredba o zaščiti uporabljati za vse žrtve vseh kaznivih dejanj, vključno s trgovino z ljudmi, pohabljanjem ženskih spolnih organov, prisilnimi porokami, umori iz časti, incesti in drugimi kaznivimi dejanji te oblike. To pobudo je torej treba podpreti, zato dajem svojo polno podporo poročevalki.

  Emine Bozkurt (S&D). – (NL) Gospod predsednik, evropska odredba o zaščiti trenutno prinaša koristi sto tisoč ljudem. Ena izmed njih je Rasja, ki se želi s svojimi otroki preseliti v Španijo. Če odredba, izdana proti njenemu zalezovalcu na Nizozemskem, ne bo šla v Španijo skupaj z njo, bodo tako ona kot njeni otroci tam odkrita tarča, če španski organi te odredbe ne bodo priznali ali izvrševali. Na srečo Španija to odredbo priznava.

Ta zaščita velja tudi za tiste, ki so žrtve pregona, ker so uveljavljali svojo pravico do svobode govora. Slednjim mora biti omogočeno, da bodo lahko govorili v drugih evropskih državah, pri tem pa morajo vedeti, da tisti, ki so jim grozili, ne bodo sedeli v občinstvu. Evropska odredba o zaščiti to omogoča; gre za odlično pobudo, ki jo je podprla tudi nizozemska vlada. Na žalost pa se je položaj ljudi, ki imajo takšno zaščito, z novo koalicijo obrnil za 180 stopinj: ženske, moške in otroke, ki morajo živeti vsak dan v strahu, je brezčutno pustila na cedilu. Preprosto nesprejemljivo je, da se mora varnost posameznika ustaviti na meji.

V imenu sto tisoč ljudi podpiram evropsko odredbo o zaščiti. Pričakujem, da bodo vse vlade, vključno z vlado moje države, storile vse, kar je v njihovi moči, da bi povečale varnost, zaščito in svobodo državljanov, da bi lahko vsi ljudje živeli svobodno in varno življenje.

  Nathalie Griesbeck (ALDE). – (FR) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, najprej bi se seveda želela zahvaliti soporočevalkama, ki sta po težkih pogajanjih v okviru tristranskih pogovorov, predložili kompromisni sporazum, kot poročevalka v senci za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter za mojo skupino pa vas seveda vabim, da ga podprete.

Drugič, čeprav obžalujem, kot so danes rekli že nekateri, da določene točke, na primer prevod dokumentov za žrtve, niso bile vključene v besedilo tega sporazuma oziroma da niso bili dovolj natančno opredeljeni elementi poenostavitve – in pri tem računam na „sveženj v zvezi z žrtvami“, da jih bo izpilil –, želim poudariti, da je vse to danes vendarle videti kot zdrava pamet, kot logično nadaljevanje čedalje večjega povezovanja evropskega območja svobode in pravice in vzpostavitev ustreznega pravnega sistema.

To dokazuje določena mera politične drznosti in volje za odpravljanje političnega nastopanja velike večine izmed nas, da bi dobili jasno orodje za sodelovanje v kazenskih zadevah. Navedeno orodje do neke mere, kot je prej poudarila gospa Reding, predstavlja pravo politiko „pravic“ v Evropi, tj. pravo politiko za ljudi, zlasti za ženske, katere telesna celovitost je lahko ogrožena, politiko, ki ustreza svobodi gibanja, ki obstaja že dolgo časa, torej politiko „pravic“.

PREDSEDSTVO: ROBERTA ANGELILLI
podpredsednica

  Véronique Mathieu (PPE). – (FR) Gospa predsednica, gospa komisarka, gospe in gospodje, najprej naj povem, da obžalujem, da je Svet od včeraj odsoten, saj je na splošno bil prisoten na vseh pogajanjih o vseh vprašanjih, o katerih razpravljamo od včeraj, torej o vprašanjih v zvezi z državljanskimi svoboščinami, pravosodjem in notranjimi zadevami. Obžalujemo dejstvo, da Svet ni tukaj, da bi prisluhnil Parlamentu; to je prava škoda.

Želela bi čestitati soporočevalkama – ki sta opravili veliko dela pri tem besedilu – za ta prelomni napredek za žrtve vseh vrst: predvsem za žrtve nasilja v družini – ali ste vedeli, da je 45 % evropskih žensk žrtev nasilja v družini, pa tudi nekaj moških, saj ne smemo pozabiti na tiste moške, ki trpijo nasilje žensk –, nato pa še za žrtve terorizma, vključno z otroki, ki so seveda posebej ranljivi.

Besedilo, ki nam je danes predstavljeno, je izredno pomembno, zato bi želela še enkrat izraziti svoje čestitke. Z nestrpnostjo čakamo na „sveženj v zvezi z žrtvami“, ki nam ga boste predstavili naslednje leto, gospa komisarka, in s katerim se bo dokončalo besedilo, o katerem bomo glasovali jutri.

  Antigoni Papadopoulou (S&D). – Gospa predsednica, nasilje v družini, pohabljanje spolnih organov, zločini iz časti, prisilne poroke in trgovina so samo nekatere oblike nasilja nad 45 % žensk po vsej Evropi.

Ženske in mladoletniki potrebujejo boljšo zaščito. Evropska odredba o zaščiti je dober korak naprej, da storimo prav to, in sicer popolnoma v skladu z vizijo stockholmskega programa o združeni Evropi: območju svobode, varnosti in pravice, ki služi državljanom.

Odredbe o zaščiti, ki bodo v eni državi članici izdane proti kršiteljem, se bodo tako izvrševale v vseh drugih 26 državah članicah EU. Pobuda španskega predsedstva, ki jo danes podpiramo vsi, poudarja zaščito žrtev in preprečevanje ter podpira enotnost v pravnih postopkih. Žrtvam daje moč, da prekinejo tišino in poiščejo zaščito zunaj geografskih meja v Evropi.

Upam, da bo Komisija v celoti podprla poročilo soporočevalk v svojem svežnju o pravicah žrtev.

  Salvatore Iacolino (PPE). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, nobenega dvoma ni, da je ta direktiva o evropski odredbi o zaščiti za namen zaščite žrtev še en znak pomembnega zasuka v dejanskih zagotovilih, predvsem za ženske, vendar ne izključno zanje, kot je bilo že povedano.

Smernice za ta ukrep so bile že razvite, najprej v okviru Lizbonske pogodbe, potem pa še v okviru stockholmskega programa. Predvsem bi želel čestitati poročevalkama, gospe Jiménez-Becerril Barrio in gospe Romero López, za njuno marljivo delo in obravnavanje številnih problemov, na katere je naletel Svet, da bi olajšali pot za ta posebej pomemben predlog, za območje svobode, pravice in varnosti, ki bo zares služilo državljanom.

Predlog se neomajno in odločno bori proti nasilju v družini in vsebuje dokaj pomemben niz ukrepov ter obseg, za katerega se zdi, da je v celoti dosleden. Ti prikladni, pravočasni in učinkoviti preventivni ukrepi so nas prepričali, da bi ta predlog bilo mogoče učinkovito uporabiti tudi za zaščito družin žrtev. Z zanimanjem čakamo na bolj strukturiran sveženj, ki ga je napovedala komisarka Reding, in sicer v zvezi z zaščito žrtev nasilja, ki bo pripravljen v prihodnjih tednih.

Na koncu, gospa predsednica, želim reči, kako pomembno je, da imamo tesno sodelovanje med državami članicami, kakor tudi veliko posluha za uporabo teh ukrepov v praksi, enako pomembno pa je tudi, da ne pozabimo na pomen psihološke podpore žrtvam. Prepričan sem, da bo Komisija to ustrezno upoštevala v zaključni fazi zakonodajnega procesa.

  Heidi Hautala (Verts/ALE). – (FI) Gospa predsednica, evropska odredba o zaščiti je pomemben korak k zaščiti žrtev v vsej Evropi. Svetu in Komisiji pošiljamo močan znak, da si Parlament zelo želi to odredbo o zaščiti in da bi zato morala kmalu začeti veljati. Zdaj moramo premagati nasprotovanje tej odredbi, ki ga kaže Svet, in vse pravne razloge za nasprotovanje odredbi, ki jih predstavlja Komisija.

Pomembno je, da se področje uporabe direktive razširi. Vključevati mora ne samo odredbe v zvezi s kaznivimi dejanji, temveč tudi različne druge vrste odredb o zaščiti. Ne sme vsebovati nikakršnega pravnega dlakocepljenja. Ta odredba o zaščiti mora biti tudi dovolj prožna, da bi lahko upoštevala razlike v nacionalni zakonodaji.

Pomembno je, da se Parlament ne osredotoči samo na žrtve nasilja zaradi spola, temveč tudi na druge žrtve nasilja. Direktiva mora jasno določati, katere so pravice žrtev in kakšni so postopki za vložitev pritožbe, v stališču Parlamenta pa obstaja še nekaj stvari, ki sem jih tudi sama želela poudariti. Pomembno je tudi, da država, v kateri se zaprosi za odredbo o zaščiti, obvesti svoje državljane o teh postopkih.

Ko odredba o zaščiti začne veljati, se delo tam še ne ustavi. Organe je treba izobraževati, saj ne moremo biti zares zadovoljni z informativno kampanjo, ki je zgolj omejena na okvir sedanje.

  Joanna Katarzyna Skrzydlewska (PPE). – (PL) Gospa predsednica, določbe, vključene v poročilo, o katerem razpravljamo danes, me navdajajo z velikim navdušenjem. Zagotovilo, da bo zaščita, ki bo žrtvam dodeljena v eni državi članici, veljala v vseh drugih evropskih državah članicah, kamor so prisiljene odpotovati zaradi strahu pred ponovitvijo nasilja, predstavlja za te žrtve priložnost, da začnejo živeti normalno življenje. Evropska odredba o zaščiti bo pomenila, da bodo zaščitne ukrepe, ki bodo sprejeti v eni državi članici EU, priznala, uporabljala in izvrševala sodišča v drugih državah članicah.

Poleg tega razširitev uporabe direktive na žrtve kakršne koli oblike nasilja, ne samo nasilja zaradi spola, predstavlja še dodaten mejnik. Vse žrtve si zaslužijo spoštovanje in pričakujejo, da bodo povzročitelji njihovega trpljenja tudi pravično kaznovani. Zdi se mi, da je učinkovit lahko samo tisti zaščitni mehanizem, ki spremlja žrtev, in da lahko prepreči isto kršitev ter obenem nudi žrtvi pravo zaščito. Zelo sem vesela, da je bila Poljska ena izmed držav, ki so predložile to pobudo.

  Monika Flašíková Beňová (S&D). – (SK) Gospa predsednica, če naj Evropska unija postane pravo območje svobode, varnosti in pravice, moramo odpraviti razlike, ki še vedno obstajajo med državami članicami na tem področju.

Žrtve nasilja je treba pred povzročitelji zaščititi tako v njihovih državah, kot po vsej EU, kjer morajo biti na voljo zaščitni ukrepi. Čeprav je ta predlog širok, se neposredno nanaša na ženske, ki so žrtve nasilja v družini. Dobro je, da nudi tudi priložnost za obravnavanje razmer drugih potencialnih žrtev, bodisi trgovine z ljudmi, prisilnih porok, umorov iz časti ali incesta, oziroma razmer prič ali žrtev terorizma in organiziranega kriminala. Osebno močno pozdravljam prizadevanje, da se najboljša možna zaščita žrtvam zagotovi med drugim tudi z zagotavljanjem potrebne pravne gotovosti. Žrtve morajo imeti možnost, da se zanesejo na jasna pravila, in morajo biti vedno obveščene o ukrepih, ki jih imajo na voljo v svoji državi izvora in v državah, v katere se želijo preseliti ali v katere so se že preselili.

  Sonia Alfano (ALDE). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, vse spoštovanje delu, ki sta ga opravili poročevalki. Toda problem te pobude za direktivo je v tem, da temelji na najbolj običajni obliki zalezovanja, pri katerem je ena oseba žrtev nasilja druge, zaradi česar jo je treba zaščititi pred ponavljanjem vsakršne telesne ali duševne zlorabe, ki se je zgodila. To je seveda vprašanje temeljnega pomena za več sto tisoč žensk v Evropski uniji, zato vsebino pobude v celoti podpiram.

Žal pa ti ukrepi ne upoštevajo žrtev organiziranega kriminala, ki jih v večini primerov ni treba ščititi pred osebo, ki je bila identificirana ali ki jo je mogoče identificirati, temveč pred organizacijami, proti katerim se prepoved približevanja očitno ne more uporabljati. Zato mislim, da mora Evropski parlament to direktivo razumeti kot prvi korak pri izvajanju stockholmskega programa, ki jasno govori o ukrepih za zaščito žrtev kaznivega dejanja, in zdi se mi, da sta enakega mnenja tudi gospa Jiménez in komisarka Reding.

Pozivam Evropsko komisijo, naj zagotovi, da bo sveženj ukrepov za zaščito žrtev, ki je predviden za leto 2011, zaščitil tudi žrtve organiziranega kriminala in žrtve, ki so utrpele poškodbe pri izvajanju svoje dolžnosti na evropski ravni.

  Cornelia Ernst (GUE/NGL). – (DE) Gospa predsednica, evropska odredba o zaščiti je korak v pravo smer. Določiti je treba načelo, po katerem bodo vse priznane žrtve nasilja deležne enake ravni zaščite v vseh državah članicah. Najboljša rešitev bi bila uskladitev zakonov držav članic o tej zadevi, vendar tega ni bilo mogoče doseči. Pozitivni vidik te odredbe o zaščiti je, da bo v čim večji možni meri koristila vsem žrtvam nasilja, njen obseg pa je širok: spolno nasilje, zalezovanje in predvsem izkoriščanje mladoletnikov, kar je po mojem mnenju zelo, zelo pomembno. Zato pošilja pozitivno sporočilo žrtvam nasilja in predvsem ženskam. Vendar pa moti ena stvar: razlogi za nepriznanje v členu 9 so zelo obsežni in lahko do neke mere predstavljajo sredstvo, s pomočjo katerega se bodo države članice lahko izognile upoštevanju direktive. Zato moramo po preteku enega leta zelo natančno oceniti, kako bi lahko poglobili to razpravo, saj vse žrtve v vseh državah potrebujejo enako zaščito.

  Jaroslav Paška (EFD). – (SK) Gospa predsednica, želel bi podpreti idejo, vsebovano v osnutku evropske odredbe o zaščiti.

Zaščita ogroženih oseb se zdi na ravni držav članic v mnogih primerih nezadostna. Zahvaljujoč odprtosti evropskega prostora danes, mladi ljudje pogosto sklepajo mednarodne zakonske zveze in iz njih izhajajoče obveznosti. Nekatere izmed teh obveznosti pa ne trajajo dolgo, pri čemer so otroci pogosto talci sporov med starši. Sprti starši pogosto ne želijo spoštovati odločb sodišč iz drugih držav, ki dodelijo skrbništvo otroka enemu od njih, zato preprosto vzamejo pravico v svoje roke in odpeljejo otroke od nekdanjih partnerjev v svojo državo, pri tem pa izkoriščajo razlike v pravnih sistemih posameznih držav članic, da bi zaobšli veljavne sodne odločbe. Žrtve te evropske pravne anarhije so pogosto majhni, nedolžni otroci. Upam, da bo evropska odredba o zaščiti ta problem rešila.

  Andreas Mölzer (NI). – (DE) Gospa predsednica, čeprav so bili v zadnjih letih sprejeti nekateri ukrepi za zaščito žrtev, so mnoge izmed prizadetih osebe pogosto prepuščene same sebi. Medtem ko pravniki in sodniki v okviru svojih usposabljanj slišijo veliko o pravicah obtožencev, se o obravnavanju žrtev naučijo malo. To pa ni edino področje, kjer je treba poskrbeti za večje osveščanje. Slednje je potrebno tudi pri medicinskem usposabljanju, da bi bilo mogoče bolje prepoznati uporabo nasilja. Za otroške žrtve je bistvenega pomena vprašanje zastaranja civilnih odškodninskih zahtevkov je bistvenega pomena v primeru spolnega nasilja. Delo z otroki lahko opravljajo samo tisti, ki nimajo nikakršne kazenske evidence. Če se na primer preganjajo prisilne poroke v Liechtensteinu, celo brez soglasja žrtev, in je mogoče pravno ukrepati v primeru pohabljanja spolnih organov mladoletne osebe, to jasno kaže na morebitno nevarnost opevanega bogastva večkulturnosti. Mislim, da je pomembno, da upoštevamo ta razvoj dogodkov v EU, kakor tudi njegov pomen v boju proti trgovini z ljudmi.

  Krisztina Morvai (NI). – (HU) Gospa predsednica, kot pravnica sem se več kot deset let ukvarjala s primeri žrtev nasilja nad ženskami in otroki, bodisi nasilja v družini, posilstva ali trgovine z ženskami, in imela sem se priložnost sama prepričati, da je odredba o zaščiti, ki je tema naše današnje razprave, eno izmed pomembnih in nepogrešljivih sredstev za zaščito žrtev, vendar je daleč od tega, da bi bila edino takšno sredstvo. Potrebni so večplastni ukrepi, kot so pravno svetovanje, psihološka pomoč, pomoč zadevnim otrokom, in zelo pomembno je, da prisluhnemo žrtvam, ki so, na žalost, največji strokovnjaki za to, kar potrebujejo.

Za gospo Reding in poročevalki imam dve vprašanji. Prvič, zanima me, v kolikšni meri so v to delo vključene žrtve nasilja nad ženskami, da bi se slednjim omogočilo, da izmenjujejo svoje izkušnje. Drugič, zanima me, v kolikšni meri so gospa Reding in poročevalki seznanjene s konvencijo o nasilju nad ženskami, ki jo pripravlja dvojček Evropske unije, tj. Svet Evrope, in v kolikšni meri sodelujejo pri pripravi tega dela.

  Angelika Werthmann (NI). – (DE) Gospa predsednica, varnost prizadetih žensk bi morala zadevati vsakogar izmed nas. Ne glede na to, kje se žrtve nahajajo, vprašanje v tem primeru ni samo prejemanje fizične zaščite pred njihovimi napadalci, temveč tudi upoštevanje njihovega človekovega dostojanstva. Ta evropska odredba o zaščiti bi morala veljati za vse žrtve nasilja, ne glede na njihovo starost ali spol.

  Antonyia Parvanova (ALDE). – Gospa predsednica, tudi jaz bi se rada zahvalila poročevalki. Zaščita življenja, telesne in duševne celovitosti, kakor tudi spolne nedotakljivosti in svobode, so glavni cilji, ko gre za zaščito žrtev. S svojo politično podporo direktivi o evropski odredbi o zaščiti smo temu vprašanju zagotovili prepoznavnost, ki si jo zasluži, in vzpostavili vseevropski, celovit sveženj posebnih zaščitnih ukrepov, ki so učinkoviti znotraj Unije in ki nudijo pravno zaščito in pomoč žrtvam kaznivih dejanj, predvsem nasilnih kaznivih dejanj.

Pravica do zaščite pred nasiljem je osnovna človekova pravica ne glede na etnično pripadnost, pravni položaj ali status priseljenca, zato je moralna dolžnost vseh nas, da to pravico podpiramo tako znotraj kot zunaj naših meja. Prepričana sem, da ta nov pristop k zaščiti ranljivih žrtev predstavlja zelo močno politično sporočilo, katerega namen je okrepiti svobodo, varnost in pravico v Evropski uniji.

  Teresa Jiménez-Becerril Barrio, poročevalka. – (ES) Gospa predsednica, mislim, da ta razprava jasno kaže, da se vsi strinjamo glede podpore cilja tega poročila.

Podporo tej direktivi, ki žrtvam nudi večjo zaščito, so ponudile različne politične skupine. Zato se moje vprašanje glasi: katere so ovire za sprejetje tega instrumenta? Ponavljam: kateri so strahovi, ki onemogočajo, da bi nekaj tako bistvenega in preprostega, kot je enaka zaščita za žrtve po vsej Evropi, končno postala resničnost?

V upanju, da bo Parlament to poročilo podprl z večino, bi se želela obrniti na Svet in Komisijo ter ju spomniti, da smo premagali pravne ovire v naših pogajanjih, zato pozdravljam dejstvo, da Komisija priznava naše delo, kakor tudi mi priznavamo delo, ki ga bo Komisija opravila v prihodnosti.

Ne smemo torej izključevati drug drugega, temveč si moramo pomagati tako, da bomo danes sprejeli ta bolj specifičen instrument, jutri pa širši sveženj ukrepov za pomoč žrtvam, ki ga bo predstavila Komisija in kateri sem obljubila svoje sodelovanje.

Bodimo torej pogumni in odgovorni in pomagajmo vsem tistim, ki imajo pravico živeti v varnejši Evropi. Ponavljam: pomagajmo vsem, pa naj so to moški, ženske ali otroci. Pomagajmo tistim, ki danes čakajo na nas, da jim zagotovimo boljše življenje, življenje, ki jim bo vrnilo njihovo svobodo, njihovo varnost in predvsem njihovo dostojanstvo.

  Carmen Romero López, poročevalka. – (ES) Gospa predsednica, gospa komisarka, vemo, da v sveženj, ki se pripravlja za žrtve, niso vključeni nobeni pravni ukrepi. To je v Parlamentu pravkar kritiziral Evropski ženski lobi: govori se o dobri praksi in usklajevanju, vendar je pred nami še vedno dolga pot.

Želim tudi reči, da nasilje, ki smo mu priča, ne izvira iz eksotičnih krajev: to je naše nasilje. Svetu in državam članicam želim povedati, da je pravni instrument potreben tudi za nasilje, ki prihaja iz drugih kultur. Brez tovrstnega instrumenta ni mogoče premagati pohabljanja spolnih organov, zločinov iz časi in vseh nadlegovanj, ki jih trpijo ženske iz drugih kultur.

Zato je tako pomembno, da so vključene tudi te oblike nasilja, Parlament pa si je z vsemi predlogi sprememb, ki so jih podali poročevalci v senci, prizadeval, da zagotovi, da bodo v ta pravni instrument vključene tudi vse te žrtve.

Zato je tako pomembno, da pri tem vprašanju sodelujemo, in zato tudi obžalujemo dejstvo, da se Parlament in Komisija v okviru tega postopka nista mogli strinjati o enem besedilu. Tudi če bi se, bi pred nami še vedno bil boj.

Gospa komisarka, žrtvam nasilja ni veliko v pomoč, če menimo, da bi zanje bilo bolje, da pobudo preložimo za dve, tri ali štiri leta, saj to ne drži.

V svojem prejšnjem nastopu ste povedali, da se nismo zavedali pomena Listine o temeljnih pravicah. V resnici smo se zavedali njenega pomena. Problem je, da jo je treba uporabljati; problem je, da moramo sprejeti ukrepe in da so ti ukrepi včasih pravni in da so na njihovi poti včasih ovire. Največja ovira je politična volja.

Zato je tako pomembno, da se vsi strinjamo o tovrstni pobudi, in zdaj je na vrsti Svet. Na vrsti so države članice, da se odločijo, ali je ta instrument res tisti, ki bo za žrtve učinkovit in potreben. Mislimo, da je, zato smo ga tudi zagovarjali in zato smo tudi tu. Zagovarjamo tudi njegovo nujnost.

Zato želimo, da ga Parlament podpre z veliko večino, da bodo države, ki se še niso odločile ali ki so se odločile, da tej pobudi nasprotujejo, v njem prepoznale edini postopek, ki ga lahko uporabljamo danes in v prihodnosti. Ta instrument je zapleten in večplasten, vendar odpira pot in nudi zaščito žrtvam ter državljanstvu žensk.

  Viviane Reding, podpredsednica Komisije. – Gospa predsednica, nisem imela namena ponovno govoriti, a to, kar je bilo povedano, je treba popraviti. Ukrepi, ki bodo del svežnja v zvezi z žrtvami, vključujejo glavno sporočilo, lizbonizacijo okvirnega sklepa iz leta 2001 o položaju žrtev v kazenskih postopkih, predloga o zaščitnih ukrepih na področju civilnega prava in, po potrebi, predloga o zaščitnih ukrepih na področju kazenskega prava. To bo v tem parlamentu predstavljeno maja naslednje leto.

Svojih zamisli ne moremo samo zapisati na papir. Vse naše predloge mora spremljati temeljita ocena učinka. To moramo vzeti zelo resno in si prizadevati za trdne študije s pravo dodano vrednostjo. In to je tisto, kar počnemo zdaj. Zaključujemo oceno učinka, da bi opredelili podrobnosti vseh dejanj na področju zakonodajnih in praktičnih ukrepov in da bi s tem vzpostavili pravno gotovost ter hitre in učinkovite zaščitne ukrepe.

Ob tem želim ta parlament tudi obvestiti, da so nacionalni parlamenti do zdaj poslali štiri mnenja o odredbi o zaščiti: pozitivna so poslali italijanski, grški in portugalski parlament, negativno mnenje pa nemški Bundesrat, v katerem trdi, da direktiva presega področje uporabe člena 82, saj zajema ukrepe, ki niso kazenske narave, ter preprečevanje kaznivih dejanj. To mnenje je bilo zavrnjeno na podlagi subsidiarnosti. Smo sredi zelo zapletenega vprašanja. Z izvajanjem resnih analiz pred predložitvijo pravnih predlogov in predlogov, ki niso pravne narave, bom poskusila predlagati ukrepe, ki bodo dovolj trdni, da ne bodo še drugič preganjali žrtev, ko bo prišlo do zaščitnih ukrepov.

  Predsednica. – Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo danes ob 12.00.

Pisne izjave (člen 149)

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) Ocenjuje se, da incidenti nasilja v družini v Romuniji vsako leto prizadenejo 1.200.000 ljudi, a le 1 % žrtev nasilja ima dovolj poguma, da ga prijavi oblastem. Zaradi pogostih napetosti in pretepanj v družini družinski člani postanejo trpinčene žrtve, ki so prisiljene takšno stanje sprejeti kot normo. Nasilje škodi normalnemu in harmoničnemu razvoju otroka. Študije kažejo, da se vzorec nasilnega vedenja prenaša iz ene generacije v drugo v 75 % primerov. Stockholmski sindrom je treba obravnavati, vendar ne z medlimi reformami, kot se dogaja v Romuniji. Za boj proti temu pojavu so potrebni proaktivni ukrepi, skupaj s spremembo ustreznega zakonodajnega okvira in vzpostavitvijo dialoga in sodelovanja med vsemi državnimi institucijami, ki imajo pristojnosti na tem področju, ter civilno družbo. Evropska odredba o zaščiti mora biti zato trden instrument, ki lahko žrtvam nasilja zagotovi varnejše zatočišče onkraj meja držav članic. To bo vključevalo tudi zaščito pred nasilnimi dejanji, katerih storilci so skupine ljudi, in bo veljalo za vse žrtve kaznivih dejanj, kot so žrtve trgovine z ljudmi, pohabljanja ženskih spolnih organov, prisilnih porok, zločinov iz časti, incesta, nasilja zaradi spola, ter za priče in žrtve terorizma in organiziranega kriminala.

7. Trgovina z ljudmi (razprava)

  Predsednica. – Naslednja točka je poročilo o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti žrtev, ki razveljavlja Okvirni sklep 2002/629/PNZ, ki sta ga v imenu Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve predložili gospa Bauer in gospa Hedh (KOM(2010)0095 - C7-0087/2010 - 2010/0065(COD)) (A7-0348/2010).

  Edit Bauer, soporočevalka. – Gospa predsednica, najprej bi se želela zahvaliti moji soporočevalki gospe Hedh, Svetu in Komisiji ter vsem tistim, ki so bili vključeni v to zahtevno delo.

Sedanje stanje na področju trgovine z ljudmi je zaskrbljujoče. Po ocenah gre za več sto tisoč žrtev v Evropi, zaradi česar je to drugi največji posel, povezan s kriminalom, katerega dobiček naj bi znašal 32 milijonov USD. Znotraj trgovine z ljudmi se pojavljajo novi trendi. Imamo več žrtev prisilnega dela. Imamo več žrtev, ki prihajajo iz držav članic, poleg tega pa je med žrtvami več otrok. Svetovni delež otroških žrtev naj bi znašal od 40 % do 50 %. Nedavno poročilo OVSE poziva države, da spremenijo svoj pogled, v okviru katerega trgovina z ljudmi velja za obroben pojav, in jih namesto tega spodbuja, da ga priznajo kot sodobno obliko suženjstva velikih razsežnosti.

Za boj proti trgovini z ljudmi je potreben celovit pristop, kljub temu da imamo samo omejen niz orodij. Naša naloga je spremeniti zakonodajo. Lizbonska pogodba nam je dala novo pravno podlago – člen 83. Ta nam nudi sredstvo za vzpostavitev skupnega pristopa za namen oblikovanja bolj odvračajočega okolja za trgovce in obenem močnejše zaščite za žrtve.

Predlog, ki ga predstavlja konsolidirano besedilo, o katerem sta se dogovorila Svet in Komisija, širi opredelitev pojma trgovine z ljudmi, pri čemer upošteva, da se oblike in trendi spreminjajo. Osnutek nudi priložnost za višje kazni, opredeljuje torej najnižji znesek najvišjih kazni, spodbuja zasego in zaplembo premoženjske koristi in dobička, ki sta bila pridobljena s trgovino z ljudmi. Predlog odpira vprašanje viktimizacije žrtev in sodišča pooblašča, da žrtev ne kaznujejo za kazniva dejanja, ki so jih morali storiti pod prisilo.

Pomoč in podporo je treba žrtvam zagotoviti pred in med kazenskim postopkom ter ustrezno obdobje po koncu kazenskega postopka, vendar pa pomoč in podpora žrtvam nista pogojeni s pripravljenostjo žrtve, da sodeluje v kazenski preiskavi, pri pregonu in sojenju. Predlog vsebuje posebne določbe za povečanje zaščite otrok med preiskavo ter pomoči.

Osnutek direktive vsebuje tudi določbo o evropskem koordinatorju za boj proti trgovini z ljudmi, ki bi v prihodnosti lahko prispeval k celovitejši, doslednejši in bolj usklajeni politiki boja proti trgovini z ljudmi.

  Anna Hedh, soporočevalka. – (SV) V letu 2010 se ljudje po Evropi kupujejo in prodajajo kot sužnji. To se dogaja kljub dejstvu, da je bilo suženjstvo prepovedano pred več kot 250 leti. Prisiljeni so v prostitucijo, prisilno delo ali prosjačenje. Nenadoma se znajdejo pri lastniku, za katerega pogosto dovolj absurdno mislijo, da jih je nekako zadolžil. Trgovina z ljudmi je eno izmed najbolj resnih kaznivih dejanj na svetu, žal pa se ves čas razrašča. Gre za resno kršenje človekovih pravic, ki jih v EU tako srdito zagovarjamo in za katere se vsak dan borimo.

Zato bi se na začetku rada zahvalila gospe Malmström za tako hitro oblikovanje zakonodajnega predloga o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej. Za odlično sodelovanje se želim zahvaliti tudi kolegici poslanki iz Odbora za pravice žensk in enakost spolov, gospe Bauer, kakor tudi vsem poročevalcem v senci, ki so delali na tej direktivi. Na koncu pa še velika hvala vsem drugim članom osebja, ki so opravili izjemno delo.

Trgovina z ljudmi je v tem trenutku najhitreje rastoče čezmejno kaznivo dejanje. Na podlagi poročila ZN „Trgovina z ljudmi“ za leto 2009 je trgovina z ljudmi dejavnost, ki za nedovoljenim prometom z orožjem prinaša drugi največji prihodek kriminalnim mrežam. Popolnoma jasno je, da nobena država ne more sama rešiti problema trgovine z ljudmi. Trgovina z ljudmi je prisotna v vseh državah v Evropi, trgovci z ljudmi pa vsak dan selijo svoje žrtve prek državnih meja.

Zato moramo sodelovati, naša zakonodaja na tem področju pa mora biti čim bolj usklajena. Predlog o imenovanju koordinatorja EU za boj proti trgovini z ljudmi, ki bo pregledal in usklajeval delo EU skupaj z nacionalnimi koordinatorji, je torej tudi dober.

Da bi se lotili reševanja problema trgovine z ljudmi, potrebujemo kazni, ki bodo odražale resnost kaznivega dejanja in ki bodo prav zares bolele tiste, ki služijo na trgovini z ljudmi. Mislim, da smo s predlogi kazni, ki so vsebovani v zakonodajnem predlogu, dosegli določen napredek. Predlagano je tudi, da naj države članice na pravno zanesljiv način zasežejo dobiček trgovcev z ljudmi, ki ga ustvarijo s svojim kaznivim dejanjem.

Vendar pa to ni dovolj, da bi se kaznovali storilci. Izboljšati je treba tudi zaščito žrtev trgovine z ljudmi. Brez zaščite žrtev ne bomo nikoli mogli preganjati trgovcev z ljudmi. Žrtve morajo dobiti pomoč, ki jo potrebujejo, predvsem pa je pomembno, da se ustvari varno okolje, ki jim bo omogočilo, da se odločijo za sodelovanje s policijo.

Predlagan je tudi odlok v zvezi z večjo zaščito otrok, ki so žrtve trgovine z ljudmi, in zaradi tega sem zelo zadovoljna. Ker je 79 % žrtev trgovine z ljudmi žensk in ker je spolno izkoriščanje daleč najpogostejša oblika trgovine z ljudmi, je zelo pomembno, da na zakonodajo gledamo z vidika spolov in da se predlagani ukrepi analizirajo z vidika spolov.

In če se želimo kdaj koli spopasti s tem problemom, moramo storiti nekaj v zvezi z neenakomerno porazdelitvijo moči med moškimi in ženskami. Neenakost med moškimi in ženskami prispeva k ranljivosti, ki pelje k trgovini z ljudmi.

Da bi se problem trgovine z ljudmi začel zares reševati, morajo vse države članice vložiti veliko truda v delo na področju preprečevanja. Pri tem gre načeloma za to, da se v naših državah zmanjša povpraševanje po storitvah, ki jih nudijo žrtve trgovine z ljudmi. Če lahko zmanjšamo povpraševanje, se bo zmanjšal tudi dostop do storitev. To pomeni, da se moramo lotiti tistih, zaradi katerih je trgovina z ljudmi dobičkonosna. Zato predlagamo, da naj za vse države članice postane obvezna inkriminacija tistih, ki zavestno uporabljajo storitve žrtev trgovine z ljudmi. V okviru veljavne zakonodaje EU velja za kazniv prekršek, če delodajalci izkoriščajo trgovino z ljudmi. Isto načelo bi moralo veljati za posameznike, ki izkoriščajo žrtve.

Na žalost nismo uspeli, da bi bil ta predlog sprejet. Zato države članice ne bodo prisiljene inkriminirati teh ljudi, temveč bodo morale poročati o ukrepih, ki so jih sprejele, da bi obravnavale povpraševanje po storitvah, ki jih nudijo žrtve trgovine z ljudmi.

Smo pa uvrstili to vprašanje na dnevni red, naš predlog pa je na ravni EU prejel podporo ustreznih odborov Parlamenta ter strokovnjakov, policije in prostovoljskih organizacij. Mislim, da smo s sporazumom, o katerem bomo glasovali danes, opravili precejšen del poti. Stopimo skupaj in zaustavimo trgovino z ljudmi v Evropi, to sodobno obliko suženjstva.

Ne smemo se vdati, saj je pravica ljudi, da se odločajo o svojem življenju in svojem telesu človekova pravica, ki je ni mogoče kupiti in prodati za denar kakor vezalke ali banane.

  Cecilia Malmström, članica Komisije. – Gospa predsednica, dovolite mi, da na začetku povem, da je to besedilo, ki ga bomo – upam – danes sprejeli, tj. na glasovanju, ki bo potekalo čez nekaj minut, zares zgodovinsko besedilo.

Gre za prvi instrument EU s področja kazenskega prava po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe. Mislim, da smo lahko s sporazumom, ki ga imamo danes, zadovoljni.

Gre za uravnotežen kompromis med institucijami. Seveda se zavedam, da bi si Parlament, ki ga predstavljata poročevalki, in Komisija želela nekoliko drugačne ubeseditve nekaterih odstavkov. Na splošno pa je to dober rezultat, ki je popolnoma skladen s cilji Parlamenta, Sveta in Komisije, tj. bojem proti trgovini z ljudmi, tej strahotni sodobni obliki suženjstva, ki ni vredna Evrope leta 2010 in ki predstavlja grobo kršitev temeljnih pravic tako velikega števila državljanov.

Nekatere izmed teh žrtev sem tudi srečala: otroke, moške in mnoge ženske v poslu spolnega suženjstva. Njihove zgodbe so seveda grozljive. Danes, ko bo ta direktiva sprejeta, bomo imeli boljše orodje, s katerim jim bomo lahko pomagali. To je resnično lepo božično darilo.

Rada bi se zahvalila Parlamentu, predvsem pa poročevalkama, gospe Bauer in gospe Hedh, poročevalcem v senci in vsem drugim, ki so poskrbeli, da smo sklenili sporazum.

Evropski parlament je na več načinov pomagal izboljšati direktivo. Omenila bi posebno določbo v členu 14 v zvezi s položajem in pravicami mladoletnikov brez spremstva, ki so žrtve trgovine z ljudmi. Ta je bila vključena na vašo zahtevo in strinjamo se, da je direktiva zaradi tega boljša. Obstajajo tudi drugi primeri.

Omenila bi eno točko, pri kateri obžalujem, da Svet ni podprl predloga Komisije, čeprav smo dobili vašo podporo. Vendar pa na Svetu ni bilo mogoče skleniti sporazuma v zvezi z ekstrateritorialno pristojnostjo za kazniva dejanja, ki so jih v tujini storile osebe s stalnim prebivališčem v EU.

Še vedno verjamem, da bi dodana vrednost določbe, ki bi zagotavljala, da bi bile vse osebe, ki živijo z nami v Evropi in storijo kaznivo dejanje trgovine z ljudmi v drugih državah, preganjane v EU, bila precejšnja. Vendar to ni bilo mogoče. K tem vprašanju se bomo vrnili, ko bomo obravnavali direktivo o izkoriščanju otrok in otroški pornografiji. Ekstrateritorialna pristojnost za osebe s stalnim prebivališčem bo celo še pomembnejša, ko bomo govorili o možnostih sojenja pedofilskim spolnim turistom, ki živijo v Evropi.

Mislim, da bi morali v pogovorih s Svetom skupaj še naprej vztrajati pri vključitvi takšne določbe v direktivo. Kot sem rekla, vsi skupaj smo opravili zelo dobro delo. Danes imamo zelo pomembno orodje za boj proti trgovini z ljudmi, zaščito žrtev in zagotovitev, da bomo poslali jasno sporočilo, da je to zelo resno kaznivo dejanje. Slednje je treba ustrezno kaznovati, obenem pa je zdaj tudi enako opredeljeno v vseh državah članicah. Še enkrat hvala za vaše prispevke.

  Agustín Díaz de Mera García Consuegra, v imenu skupine PPE. – (ES) Gospa predsednica, gospa komisarka, trgovina z ljudmi je kruta resničnost v EU.

Spolno izkoriščanje je glavni cilj mafijskih združb, ki trgujejo z ljudmi, sledijo pa mu prisilno delo, služabništvo, prisilne poroke, izkoriščanje otrok za prosjačenje, nezakonita posvojitev in odstranitev organov, ki so še druge nadloge in vidiki problema.

Da bi se okrepila zakonodaja EU na tem področju, je treba uporabiti nove pristojnosti, ki jih člen 63 Lizbonske pogodbe daje Parlamentu. To med drugim vključuje zahtevo po razvrstitvi kaznivih dejanj, ki jih nekatere evropske kazenske zakonodaje še vedno ne vključujejo.

Da bi zaščitili žrtve trgovine z ljudi, moramo našo zakonodajo okrepiti na dveh področjih: na področju preprečevanja in zaščite in na področju vključevanja v družbo in na trg dela. Oblikovati moramo posebne ukrepe za zaščito mladoletnikov, inkriminirati moramo trgovce z ljudmi in posrednike; oblikovati moramo ukrepe za odvračanje od povpraševanja in zaplembo premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem; vzpostaviti moramo kazensko odgovornost vseh pravnih oseb, ki so udeleženi v kateri koli fazi trgovine z ljudmi; poostriti moramo delovno inšpekcijo in kazni za izkoriščanje zaposlenih ter nezakonito zaposlovanje nezakonitih priseljencev; okrepiti moramo vlogo Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah ter uradnikov za zvezo za priseljevanje pri odkrivanju kanalov, ki jih izkoriščajo trgovci z ljudmi, in njihovim načinom delovanja; in na koncu moramo okrepiti še vlogo skupnih preiskovalnih enot Evropskega policijskega urada (Europol) v boju proti mafijskim združbam.

Na koncu bi želela dodati, da bi lahko pomemben prispevek k omenjenim ciljem dal tudi sam koordinator EU za boj proti trgovini z ljudmi, vendar je treba njegove pristojnosti in zmogljivosti jasno opredeliti, da bi se preprečilo podvajanje ukrepov ali poseganje v naloge, ki so zaupane Europolu.

  Monika Flašíková Beňová, v imenu skupine S&D. – (SK) Gospa predsednica, na začetku bi želela čestitati gospe Bauer in gospe Hedh za njuno celovito obravnavo tega izredno pomembnega vprašanja.

Trgovina z ljudmi je nezaslišan pojav v današnji civilizirani družbi. Je tretja oblika najdonosnejše nedovoljene trgovine na svetu po prometu z orožjem in prepovedanimi drogami. Ta tako imenovana sodobna oblika suženjstva je resno kaznivo dejanje, ki krši temeljne človekove pravice. Lizbonska pogodba je okrepila dejavnosti Evropske unije na različnih področjih kazenskega prava, med drugim tudi v boju proti trgovini z ljudmi. Evropski parlament pri tem igra pomembno vlogo kot skupni zakonodajni organ. Toda izkušnje kažejo, da sedanji pravni okviri ni dovolj učinkovit in da moramo storiti še več, da bi zaščitili človekove pravice. Sprejeti moramo preventivne ukrepe, ki bodo usmerjeni v samo trgovino z ljudmi. Največ pozornosti je treba nameniti otrokom in ženskam, ki sta najranljivejši skupini. Storiti moramo vse, kar je v naši moči, da bi prispevali k dostojnim življenjskim pogojem potencialnih žrtev tega kaznivega dejanja, ki so običajno ljudje, ki živijo na robu družbe.

  Antonyia Parvanova, v imenu skupine ALDE. – Gospa predsednica, kljub čedalje večjim prizadevanjem za boj proti trgovini z ljudmi, se ta zapleten problem še naprej razrašča in širi po Evropi. To je razlog za okrepljena dejanja in ustrezne ukrepe za zaščito posameznikov pred trgovino z ljudmi za različne namene, za preganjanje trgovcev z ljudmi in za zagotavljanje učinkovitih popravnih ukrepov za žrtve na nacionalni ravni in na ravni EU.

Sedanji pravni okvir bo učinkovito reševal večplastne mednarodne probleme in uskladil skupna prizadevanja tako na nacionalni ravni kot na ravni EU, ko bo obravnaval to hudo zlorabo človekovih pravic in posebno obliko nasilja nad ženskami. S pomočjo tega pravnega instrumenta dajemo skupno zavezo, da bomo zagotovili, da bodo pravice žensk po vsej Evropi postavljene na prednostno raven ob upoštevanju, da ima ta širši problem nedvomno nesorazmeren vpliv na ženske in deklice.

Želela bi poudariti še eno pomembno vprašanje in predlagam, da se ga vključi v ta del zakonodaje. Gre za socialno-ekonomske vidike tega razširjenega problema v evropskih državah in regijah, kjer so socialne in ekonomske neenakosti najpomembnejši in edini vzrok trgovine z ljudmi. Zahvaljujoč našim skupnim prizadevanjem smo dosegli pozitiven rezultat z določbo o vprašanju, povezanem s praksami, kot je nezakonita posvojitev.

Na koncu bi rada posebej poudarila, da so za boj proti trgovini z ljudmi v prvi vrsti odgovorne države članice. Te bi morale sprejeti jasne ukrepe za preprečevanje in zaustavitev trgovine z ljudmi ter varstvo človekovih pravic oseb, ki so žrtve trgovine z ljudmi, večjo vlogo pa bi morale igrati tudi pri obravnavanju tega pomembnega problema.

  Judith Sargentini, v imenu skupine Verts/ALE. – (NL) Gospa predsednica, dovolite mi, da se na začetku zahvalim gospe Hedh in gospe Bauer za trdo delo, ki sta ga opravili kot soporočevalki.

Ta direktiva se nanaša na pregon, preprečevanje in zaščito na področju trgovine z ljudmi. Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze bi želela, da bi se nekoliko temeljitejše delo opravilo predvsem pri zaščiti žrtev trgovine z ljudmi. Tu zlasti mislim na pravico do prebivališča v državi, potem ko je bila žrtev že vključena v trgovino in mogoče rešena. Kako naj zagotovimo, da si bodo žrtve res lahko zgradile novo življenje?

To vprašanje s to direktivo ni zadosti urejeno. Tu govorimo le o obliki začasnega dovoljenja za prebivanje, po izteku katerega ne veste, ali vas bodo mogoče poslali nazaj tja, od koder so vas pripeljali trgovci z ljudmi. Vse naše upe torej polagamo v prenovitev direktive, da bi lahko prišli do ene ali druge rešitve. Upamo, da nam bo to omogočilo, da bomo lahko žrtvam ponudili pravo pomoč.

Drug vidik, ki je vzrok razgrete razprave v tem parlamentu, je vprašanje, ali je treba uporabnike storitev, ki jih nudijo žrtve trgovine z ljudmi, kaznovati ali ne. Večina iz Skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze še vedno meni, da kaznovanje teh ljudi služi samo temu, da se posamezno žrtev trgovine z ljudmi potisne v še globljo nesrečo, saj v tem primeru njegova ali njena dejavnost postane popolnoma nezakonita.

Vesela sem tudi, ker vidim, da bodo države članice s to direktivo ohranile svobodo izbire pri tej točki, vendar bi želela vsako državo članico, ki se ukvarja s takšnimi problemi, vprašati naslednje: kako naj potem okrepimo položaj žrtev?

  Andrea Češková, v imenu skupine ECR. – (CS) Gospa predsednica, menim, da so izboljšani pravni ukrepi na področju boja proti trgovini z ljudmi skupaj z evropsko odredbo o zaščiti izredno pomembni, saj predstavljajo še en korak k zaščitit žensk in otrok predvsem pred nasiljem. Velik del besedila je namenjen zaščiti otroških žrtev in pomoči tem žrtvam, ki predstavljajo najranljivejši del prebivalstva. Vesela sem, da je bil s Svetom dosežen kompromis in da je to besedilo dovolj sočutno ter obenem omogoča, da se ohranijo ključne določbe konkretnega kazenskega prava. Menim, da bi lahko bil pravni ukrep na evropski ravni, ki inkriminira posameznike, ki uporabljajo storitve žrtev trgovine z ljudmi, izredno problematičen. Želim se torej zahvaliti za to direktivo, ki si zasluži našo polno podporo.

  Cornelia Ernst, v imenu skupine GUE/NGL. – (DE) Gospa predsednica, najprej bi se rada zahvalila poročevalkama. Opravili sta ogromno dela, zaradi česar je bil dosežen jasen napredek. Lahko rečemo, da je osnutek direktive izredno pomemben za več sto tisoč žrtev trgovine z ljudmi in da bi moral dokončno odpraviti njihov brezpravni položaj. Pravi celo, da morajo vlogo igrati ne samo zaščita, temveč tudi preprečevanje in predvsem odškodnine.

Njeno področje uporabe v zvezi s trgovino z ljudmi je široko. Prepričani smo, da je tako prav, čeprav imamo seveda težave s problemom prosjačenja – kar odkrito priznam – in v mnogih pogledih tudi z nezakonitim priseljevanjem.

Prav je, da direktiva v vseh svojih delih govori o spolih in – kar se mi zdi najpomembnejše –, da je v primeru mladoletnikov brez spremstva upoštevana blaginja otrok. Z nemškega vidika bi želela še povedati, da nas v tem smislu čaka še veliko dela, zato sem zelo vesela, da ta vidik, povezan z otroki, v tem osnutku direktive igra zelo pomembno vlogo.

Druga točka, ki jo velja priznati, je dejstvo, da je treba pri reševanju tega problema posebej upoštevati nosečnice ter bolne ljudi in invalide. Preventivni ukrepi, kot sta usposabljanje javnih uslužbencev in imenovanje koordinatorjev v državah članicah, predstavljajo pomembne korake v pravo smer. Če bomo na današnjem glasovanju to podprli, si zaslužimo čestitke.

Upam tudi, da bodo države članice resneje jemale to temo, saj morajo zdaj predložiti poročila. Mogoče bo to nekoliko prispevalo tudi k temu, da to dosežemo.

  Mara Bizzotto, v imenu skupine EFD. – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, na podlagi ocen mednarodnih organizacij in policije, je trgovina z ljudmi danes drugi največji vir dobička za organizirani kriminal na svetu po nedovoljenem prometu s prepovedanimi drogami. Približno 30 milijonov ljudi naj bi bilo žrtev trgovine z organi, prostitucije in prisilnega dela.

To pomeni, da je boj proti temu ogromnemu kriminalnemu pojavu predvsem boj za varnost naših državljanov pred nezakonitim priseljevanjem in kaznivimi dejanju, iz katerih se porajajo nova kazniva dejanja. Evropa, ki se spopada s problemom teh razsežnosti, mora sprejeti ostre ukrepe proti tistim, ki na različne načine izkoriščajo ljudi.

Boj proti temu pojavi zahteva sodelovanje med državami članicami in med policijo, predvsem pa gotovost glede kaznovanja trgovcev z ljudmi. Prav tako ne smemo pozabiti, da se številne ljudi izkorišča, ker v svojih državah izvora nimajo zagotovljenih dostojnih življenjskih pogojev: živijo v revščini in obupu in so pripravljeni storiti vse – celo zapustiti svojo državo zaradi obljube po boljšem življenju, ki pa ga žal nikoli ne najdejo.

Evropa si mora poleg preprečevanja kaznivih dejanj in zaščite žrtev trgovine z ljudmi bolj in odločneje prizadevati tudi za to, da bi tem ljudem zagotovila, da jih bodo v njihovih državah pričakali sprejemljivi življenjski pogoji. Temeljno načelo evropskega političnega ukrepanja mora biti „pomagajte jim na njihovem domu“, da naša prizadevanja ne bi bila usmerjena zgolj v zatiranje, temveč tudi v preprečevanje.

  Andrew Henry William Brons (NI). – Gospa predsednica, trgovina z ljudmi je popolnoma upravičeno slabšalni izraz, saj označuje nagnusno početje. Z ljudmi, med katerimi je nesorazmerno več žensk in ki se jih prevaža, izkorišča in pogosto zlorablja, se ravna kot z blagom, celo kot z živino.

Vendar pa je ta izraz preozek. Zelo majhen delež zakonitega gospodarskega preseljevanja je zares prostovoljne narave. Večina ljudi bi temu ustrezno rajši ostala s svojim narodom v svoji državi. Selijo se, da bi si ekonomsko opomogli, ali pa zato, ker so jim gospodarske sile odvzele sredstva za zagotavljanje njihovega preživetja.

Preseljevanje je stranski produkt globalnega kapitalizma, ki v ljudeh ne vidi človeška bitja, temveč dejavnike proizvodnje, ki so nadomestljivi. Gospodarsko preseljevanje je prav tako oblika trgovine z ljudmi, kot je nezakonito preseljevanje, ki ga organizirajo kriminalne mreže. Trgovci z ljudmi so vlade, ki namerno spuščajo z vajeti domnevno slepe gospodarske sile v službi globalnega kapitalizma. Gospodarstva bi morala obstajati zato, da bi služila ljudem. Ljudje ne obstajajo zato, da bi služili gospodarskim silam.

  Barbara Matera (PPE). – (IT) Gospa predsednica, gospa komisarka, gospe in gospodje, razsežnost spolov v tem predlogu direktive omogoča oblikovanje instrumenta za zaščito najranljivejših ljudi. Dejstvo, da so v njem številna sklicevanja na trgovino z ljudmi, obravnavano v okviru Lizbonske pogodbe, potrjuje nujnost in resnost problema. Člen 5(3) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah to prakso prepoveduje, saj jo opredeljuje kot obliko suženjstva in prisilnega dela.

Poročevalki sta razširili obseg zaščite s posebnim poudarkom na otrocih in ženskah ter ranljivih razmerah, zaradi katerih je takšno obliko suženjstva lažje izvajati. Poročilo tudi pravilno navaja, da se za trgovino z ljudmi skrivajo tudi nezakonite oblike posvojitev in prisilne poroke.

Moram poudariti tudi težave, s katerimi se pri boju proti nezakonitem priseljevanju spopadajo države članice EU na zunanjih mejah. Predvsem Italija, moja država, se mora vsak dan spopadati s primeri trgovine z ljudmi, ki se usipajo na naše ceste in v naš prostor. Moramo obveščati in s tem osveščati, da bi vključili civilno družbo. Predloženo poročilo predvideva temeljito zaščito žrtev s ciljem odprave tega problema. Zato predložen predlog podpiram in tudi čestitam poročevalkama.

  Silvia Costa (S&D). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, kot poročevalka v senci se želim zahvaliti poročevalkama in reči, da je ta direktiva po mojem mnenju izjemno pomembna, ker je tokrat prvič, da je Evropska unija sprejela pravno zavezujoč ukrep v boju proti trgovini z ljudmi.

Petdeset let po konvenciji Združenih narodov je v naši civilizirani Evropi še vedno več sto tisoč ljudi – predvsem žensk in otrok –, ki so prisiljeni v suženjstvo. EU je tokrat prvič opremljena z enotnim instrumentom za boj proti trgovini z ljudmi zaradi spolnega izkoriščanja ali izkoriščanja delovne sile, vključno s prisilnim prosjačenjem.

Naša skupina je imela tri prednostne naloge: udariti trgovce z ljudmi z enotnimi, strožjimi sankcijami, vključno z zaplembo dobička in uporabo tega dobička za pomoč žrtvam trgovine z ljudmi; zagotoviti visoko raven zaščite in socialno rehabilitacijo žrtev z brezplačnim pravnim zastopanjem in imuniteto pred pregoni zaradi kaznivih dejanj, ki so jih storili kot žrtve trgovine z ljudmi; in podpirati ključno vlogo nevladnih organizacij, tako posvetnih kot verskih, ki s svojim delom pomagajo žrtvam.

Upam pa, da bo spremenjena direktiva iz leta 2004 o dovoljenjih za prebivanje za žrtve. Želela bi tudi poudariti, da v predlogu zagotavljamo zaščito otrok s poostrenimi ukrepi, zato podpiram poziv komisarke Malmström po nadaljnjih ukrepih proti spolnemu turizmu in otroški pornografiji.

  Nadja Hirsch (ALDE). – (DE) Gospa predsednica, gospa komisarja, kot poročevalka v senci za Skupino zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo, bi s tudi jaz želela iskreno zahvaliti poročevalkama. Zahvaljujem se vam za sodelovanje. Mislim, da smo danes oblikovali dober dokument. Danes lahko sprejmemo odločitev, ki bo lahko trgovino z ljudmi prav zares pokopala. Izziv pa bo prepričati države članice, da začnejo to direktivo izvajati. Ključnega pomena je, da se izvršilni organi, kot so policija in sodišča, seznanijo s tem, kako lahko dejansko prepoznajo in preganjajo to kaznivo dejanje. To je zelo pomembno, prav tako pomembno pa je tudi osveščanje javnosti – kot je omenila že gospa Matera –, da bi se ljudje zavedali dejstva, da se trgovina z ljudmi dogaja v EU. Ne dogaja se samo nekje drugje; teoretično bi se lahko dogajalo tudi pred mojimi vrati.

Druga pomembna točka, s katero smo predvsem liberalci iz Nemčije imeli težave – čeprav je to zdaj pozitivno rešeno z okrepitvijo položaja držav članic –, je inkriminacija ljudi, ki uporabljajo tovrstne storitve, kajti če je nekdo podvržen pregonu, lahko odkloni dati izjavo v kasnejšem postopku. Če nekdo izkoristi svojo pravico do zavrnitve predložitve dokazov – na primer moški, ki je bil s prostitutko, ki je bila žrtev trgovine z ljudmi –, bodo s tem izgubljene informacije, ki bi se lahko še uporabile, da bi se končno razkrila ta mreža trgovcev z ljudmi. Zato je dobro, da to ostane v rokah držav članic, vam pa se zahvaljujem za sodelovanje.

  Peter van Dalen (ECR). – (NL) Gospa predsednica, temelj za številne sedanje dosežke je bil položen že pred sto leti. S tem mislim na industrijsko revolucijo, prihod reprezentativne demokracije in odpravo suženjstva.

Sedanji boj proti trgovini z ljudmi je nadaljevanje boja, ki ga je nekoč pričel William Wilberforce. Na žalost je trgovina z ljudmi eden izmed najskrivnostnejših problemov v Evropski uniji. Spodkopava temeljne pravice naših ljudi in temelje naše demokracije. Zato to poročilo v celoti podpiram.

A kolikor razumem, bo predlagana kazen za osebe, ki kaznivo dejanje ponovijo, na žalost ostala nizka. Sedanji predlog ne zahteva nikakršnih posebej težkih kazni za trgovce z ljudmi, ki so bili že nemalokrat aretirani. To se mi zdi žalostno. Podpiram namreč pristop, po katerem mora trgovec z ljudmi, ki je bil aretiran za drugo ali tretje kaznivo dejanje, dobiti dosmrtno kazen.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL). – (PT) Gospa predsednica, pomembno je, da se vsi pridružijo boju proti trgovini z ljudmi, da bi se ta trgovina izkoreninila. Znano je, da je tovrstna sodobna oblika suženjstva zelo dobičkonosna za kriminalne organizacije, ki jo izvajajo na mnoge načine, vse od spolnega izkoriščanja in prisilnega dela do nezakonite trgovine s človeškimi organi ali celo služabništvom in drugimi oblikami neprijavljenega dela.

Proti tem praksam – ki predvsem vključujejo ženske in, čedalje pogosteje, otroke – se je torej treba učinkovito boriti, in sicer z inkriminacijo storilcev takšnih kaznivih dejanj in zagotavljanjem pomoči žrtvam, da bi se lahko otresle odvisnosti od kriminalnih organizacij. Zato je zelo pomembno, da premagamo vzroke za to stanje, tako da ustvarimo pogoje za reševanje ljudi iz revščine, da podpiramo politike za pravično razporeditev bogastva, da zagotovimo dostop do osnovnih javnih storitev in da podpremo ustvarjanje delovnih mest s pravicami in takšno višino plač, ki lahko zagotovi dostojno življenje. Tudi to je pot naprej, ki jo je treba podpreti tu v Evropski uniji.

  Niki Tzavela (EFD). – (EL) Gospa predsednica, gospa komisarka, dokazano je, da je najučinkovitejši način za premagovanje trgovine z ljudmi, da se postavi zgled z uvedbo strogih kazni za trgovce z ljudmi. Ker smo v Parlamentu nagnjeni k določanju ciljev in govorimo „20 %“ ali „30 %“, priporočam, da predlagamo standardno evropsko zakonodajo, v kateri bo najnižja zaporna kazen za trgovce z ljudmi od 10 do 15 let, ki se ne bo mogla znižati niti nadomestiti z denarno kaznijo. Boste videli, kako bo to učinkovito. Standardna zakonodaja EU in najnižja doba zaporne kazni 10–15 let. Mislim, da bi to bil najučinkovitejši ukrep, ki smo ga kdaj koli sprejeli. Ne moremo sprejemati ukrepov o podnebnih spremembah in onesnaževanju okolja, ne da bi opredelili merljive cilje za boj proti tej obliki kaznivega dejanja.

  Regina Bastos (PPE). – (PT) Gospa predsednica, gospa komisarka, gospe in gospodje, najprej moram čestitati gospe Bauer in gospe Hedh za odlično delo, ki sta ga opravili pri tem poročilu. Trgovina z ljudmi je sramota za našo družbo in zahteva močan, družen odziv od vseh nas.

Organizirani kriminal, ki se skriva za spolnim izkoriščanjem, prisilnim delom, trgovino s človeškimi organi in njihovim odstranjevanjem ter druga nizkotna početja je treba učinkovito premagovati, predvsem pa ga je treba preprečiti. Gre za obrambo človekovih pravic in zaščito najranljivejših posameznikov, predvsem žensk in otrok. Izkušnje kažejo, da veljaven pravni okvir ni dovolj učinkovit in da si mora Evropska unija bolj prizadevati.

Temeljnega pomena je tesnejše čezmejno sodelovanje in tudi učinkovita izmenjava informacij ter dobre prakse. Ta predlog upravičeno poudarka pristop, usmerjen v žrtev. Politike na tem področju morajo pokrivati vidike, povezane s socialnimi zadevami in socialnim vključevanjem, kot je socialna rehabilitacija žrtev.

  Claude Moraes (S&D). – Gospa predsednica, to ni navaden dan za Parlament. Moramo biti ponosni na zgodovinski korak, ki je bil danes storjen tako pri vprašanju trgovine z ljudmi kot dejansko tudi pri evropski odredbi o zaščiti. Kazensko pravo in vsa sredstva, ki jih imamo na voljo po sprejetju Lizbonske pogodbe, so se danes prvič začeli izvajati pri enem izmed najbolj zapletenih in grozljivih problemov, s katerim se moramo vsi skupaj spopasti.

V skupini S&D smo ponosni na delo, ki sta ga opravili Anna Hedh in njena soporočevalka, gospa Bauer, in ponosni smo na vse, kar se s tem poročilom dogaja prvič. EU bo v zavezujočem zakonodajnem aktu prvič opredelila visoko raven kazni za trgovino z ljudmi. Prvič imamo trdna zagotovila v zvezi z zaščito žrtev, posebna pozornost pa je namenjena otroškim žrtvam, nepreganjanju žrtev, ki prekršijo zakon zaradi svojega suženjstva, in priznavanju vloge in podpore NVO v tem procesu.

Zapletenost te zadeve v zvezi z otroki in ženskami – kajti pomikali smo se v kazensko pravo –, ne bi smela biti razlog za zaustavitev zelo dobrega poročila. V naši skupini smo zelo ponosni, da se je to zgodilo v celotnem Parlamentu. To je dan velikega ponosa za celoten Parlament.

  Axel Voss (PPE). – (DE) Gospa predsednica, gospa komisarka, s to direktivo bomo naredili velik korak naprej v učinkovitem boju proti trgovini z ljudmi. Poročevalki sta dosegli dober rezultat v zvezi z najnižjo višino kazni, sodno pristojnostjo, nepreganjanjem in zakonskimi omejitvami – vse to mogoče ni tako, kot bi si želeli, vendar je rešitev kljub temu zelo praktična. Kar koli drugega bi tudi do neke mere poseglo v nacionalno kazensko pravo v pravnih sistemih držav članic. V tem smislu moramo biti bolj zadržani. Prepričan sem tudi, da bi si naredili medvedjo uslugo, če bi stranke prostitutk podvrgli pregonu, saj je to nekaj, česar sicer ne bi preganjali.

Želim pa se vrniti k splošnemu vprašanju kazenskega prava in kazenskega postopka v državah članicah. To je zelo občutljivo področje nacionalne zakonodaje, ki se je razvijalo več sto let. Zato bi morali biti pri teh področjih zelo previdni. To omenjam tudi zaradi skorajšnjega evropskega preiskovalnega naloga.

Vendar pa smo danes vzpostavili dobro podlago za čezmejno sodelovanje v kazenskih zadevah. Vesel sem, da smo naredili ta korak.

  Britta Thomsen (S&D). – (DA) Gospa predsednica, gospa komisarka, gospe in gospodje, če vemo, da se vsako leto v zahodno Evropo proda več sto tisoč ljudi kot sužnjev, je naša dolžnost, da ukrepamo. Zato sem zelo zadovoljna, da sta Svet in Parlament uspešno sklenila sporazum o tej novi direktivi o preprečevanju trgovine z ljudmi in bojem proti njej. Nova zakonodaja je precej močnejša od veljavne in predstavlja veliko zmago v prizadevanjih, da se žrtvam zagotovi boljša pomoč in zaščita. Obenem bo lov na pokvarjene ljudi, ki se skrivajo za tem, postal še bolj usmerjen in učinkovit.

Vesela sem, da direktiva poudarja dejstvo, da je treba žrtve zaščititi pred vsako obliko pregona ali kazni. Če je nekdo prisiljen v kaznivo dejanje, je treba kaznovati ljudi, ki so za tem, in ne žrtev. Evropski parlament tudi meni, da je pomembno, da se pomoč žrtvam vedno nudi v jeziku in obliki, ki ju lahko razumejo. Ne smemo niti pozabiti, da igrajo ključno vlogo tako pri preprečevanju trgovine z ljudmi kot boju proti njej prostovoljske in neprofitne organizacije. Danes bi lahko bil pomemben dan desetletja, saj upamo, da bo Evropski parlament podprl to novo zakonodajo, ki bo zagotovila veliko pomoči žrtvam in pripeljala do intenzivnega lova na ljudi, ki izvajajo ta kazniva dejanja.

  Miroslav Mikolášik (PPE). – (SK) Gospa predsednica, kaznovanje pravnih oseb za zločine, povezane s trgovino z ljudmi, pomaga okrepiti boj proti tej sodobni obliki suženjstva.

Seveda pa kaznovanje pravne osebe ne sme izključevati kaznovanja tistih fizičnih oseb, ki so bili kakor koli vpleteni v to dejavnost. Učinkoviti ukrepi proti pravnim osebam poleg nalaganja denarnih kazni po mojem mnenju vključujejo izključitev iz upravičenosti do javnih ugodnosti ali pomoči, začasno prepoved opravljanja poslovnih dejavnosti in predvsem odločitve sodišča o zaprtju podjetja te pravne osebe. Države članice zagotoviti sprejetje pravnih ukrepov, da bi se njihovi nacionalni organi lahko odločili, da žrtev trgovine z ljudmi ne preganjajo ali kaznujejo, s čimer lahko nadaljujejo s preiskavami tudi, če žrtve prekličejo svojo izjavo. Nenazadnje želim tudi poudariti, da so žrtve teh grozljivih kaznivih dejanj pogosto viktimizirane še naprej in da se znajdejo v zelo negotovih okoliščinah, kar je razlog za posebno zaščito in pomoč. Posebno pozornost je treba nameniti tudi mladoletnim žrtvam, za katere je treba poiskati celo še celovitejše in trajnejše rešitve.

  Olga Sehnalová (S&D). – (CS) Gospa predsednica, vsa poročila, o katerih razpravljamo danes dopoldne, imajo eno skupno točko – zaščito temeljnih človekovih pravic v Evropski uniji in skupen evropski proces na tem področju. Skoraj nepojmljivo je, da je v EU v 21. stoletju več sto tisoč ljudi na leto žrtev trgovine z ljudmi, med njimi pa so večinoma ženske in otroci. Žalostno dejstvo je, da je v današnji dobi ta problem izredno aktualen, statistični podatki pa žal ne kažejo, da bi se zmanjševal. Ravno nasprotno. Storilci tega hudega kaznivega dejanja služijo s trgovino z ljudmi astronomski dobiček, ki naj bi po ocenah dosegal do 32 milijard USD na leto. Zaščita človekovih pravic in človekovega dostojanstva mora biti pri našem delu jasna prednostna naloga, temeljnega pomena pri tem pa je skupen pristop držav članic. Zato v celoti podpiram predlog direktive, ki bo v primerjavi z obstoječimi pravnimi ukrepi uvedla nove instrumente za boj proti tej obliki kaznivega dejanja in bo poskušala doseči bolj usklajen pristop na ravni EU.

  Sonia Alfano (ALDE). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, zelo sem vesela, da je v končni različici poročila vključenost v kriminalne organizacije v primeru kaznivih dejanj, povezanih s trgovino z ljudmi, oteževalni dejavnik, ki podvaja višino najnižjih kazni s pet na deset let zapora. Poleg tega člen 6a jasno govori o zasegu in zaplembi sredstev in premoženjske koristi, pridobljenih s takšno obliko kaznivega dejanja.

Ta pristop – ki je po mojem mnenju popolnoma pravi in upam, da ga bo mogoče prenesti tudi v drugo zakonodajo – se neposredno srečuje z dejstvi in priznava, da trgovino z ljudmi za namen različnih oblik izkoriščanja, kot so na primer prostitucija, kriminalne dejavnosti in trgovina s človeškimi organi, izvajajo mednarodne kriminalne organizacije.

Zadovoljna sem tudi z določbami člena 7, ki državam članicam nalaga, naj ne preganjajo ljudi zaradi njihove vpletenosti v kazniva dejanja, ki so jih bili prisiljeni izvesti kot žrtve trgovine z ljudmi. Dejstvo je, da tisti, ki trpijo nasilje trgovine z ljudmi, pogosto ne utrpijo samo poškodb, temveč tudi žalitve zaradi inkriminacije, ker so počeli nekaj, v kar so bili prisiljeni, značilen primer za to pa je prostitucija. Zato to poročilo podpiram in se želim zahvaliti poročevalkama.

  Elie Hoarau (GUE/NGL). – (FR) Gospa predsednica, osnutek direktive poročevalk, ki bi jo morali razširiti na vse države članice, da bi dobili močnejšo in trdno sodno pristojnost in tako preganjali in strogo kaznovali storilce kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, pa tudi zaščitili žrtve, med katerimi prevladujejo ženske in otroci, jim pomagali in jih rehabilitirali, lahko samo podpremo.

Da pa bi Evropa kot naslednica v zgodovini evropskih držav v tem boju bila učinkovitejša in bolj verodostojna, mora trgovino s sužnji in suženjstvo priznati kot zločin proti človeštvu, kar je storilo nekaj držav članic, pri tem pa želim predvsem omeniti Francijo.

  Oreste Rossi (EFD). – (IT) Gospa predsednica, epidemija trgovine z ljudmi je pojav, ki je dobil še posebej zaskrbljujoče razsežnosti. Medtem ko je prvotno predvsem vključeval ženske in otroke, in sicer za namen prostitucije, so danes žrtve ljudje vseh starosti in obeh spolov, ki pristanejo v krogu izkoriščanja, ki ni nujno samo spolno, temveč tudi ekonomsko. Mreže organiziranega kriminala izrabljajo socialno ranljivost, družinske težave, nasilje v družini in invalidnost, da bi podprli priseljevanje, pri tem pa izkoriščajo ljudi z uporabo sile, zlorabljanjem in grožnjami.

Predlagano direktivo podpiramo. Zvišati moramo kazni za trgovce z ljudmi in zaseči njihov dobiček. Poleg tega so potrebna tudi usklajena prizadevanja vseh držav članic, da bi se okrepile politike o preprečevanju trgovine z ljudmi in usposabljanju ljudi, da prepoznajo žrtve ali potencialne žrtve.

  Krisztina Morvai (NI). – Gospa predsednica, to poročilo je zagotovo bilo pomemben korak na poti k boju proti trgovini z ljudmi na splošno in predvsem trgovini z ženskami. Naslednji pomemben korak bi morala predstavljati preučitev kristalno jasnega odnosa in povezave med trgovino z ženskami in prostitucijo.

Na eni strani o trgovini z ženskami upravičeno govorimo kot o okrutnem, strahotnem kaznivem dejanju, proti kateremu se moramo boriti. Na drugi strani pa govorimo o prostituciji kot o „seksualnem delu“, kot o storitvi. O zvodnikih in upraviteljih bordelov govorimo kot o podjetnikih in prostitucijo normaliziramo.

Kar želim reči, je, da stranka, ki gre v bordel, ali stranka, ki prostitutko prosi za usluge, v resnici ne more na noben način vedeti, ali je ta prostitutka „običajna“ – če kaj takšnega sploh obstaja, saj gre pri tem za drugo vprašanje, ali na prostitucijo sploh lahko pristanemo –, ali pa je to ženska, ki je žrtev trgovine z ljudmi.

Trgovine z ljudmi torej na noben način ni mogoče zares napasti, ne da bi napadli seksualne industrije.

  Cecilia Malmström, članica Komisije. – Gospa predsednica, hvala za to pomembno razpravo. Želim vas obvestiti, da bo Komisija danes imenovala koordinatorja za boj proti trgovini z ljudmi, ki bo prevzel dolžnosti naslednji mesec. Ta oseba bo izboljšala usklajeno in dosledno ravnanje med institucijami EU, agencijami in državami članicami ter pomagala zagotoviti izmenjavo najboljših praks v različnih državah članicah, oblikovala obstoječe in prihodnje politike ter vzpostavila stik s tretjimi državami. To je zelo pomembno. Z združevanjem preprečevanja, izvrševanja zakonodaje in zaščite žrtev lahko zagotovi ustrezno uporabo in izvajanje ustreznih metod za boj proti trgovini z ljudmi. Koordinatorja za boj proti trgovini z ljudmi bom prosila, da ohranja tesen stik z Evropskim parlamentom in vas obvešča o teh dosežkih.

Vprašanje kriminalizacije si zasluži razpravo samo po sebi, vendar je v členu 19 direktive navedeno, da Komisija v teku določenih let Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem „oceni učinek veljavne nacionalne zakonodaje, ki inkriminira uporabnike storitev, ki so predmet izkoriščanja trgovine z ljudmi, na preprečevanje trgovine z ljudmi, po potrebi skupaj z ustreznimi predlogi“. K temu vprašanju se bomo gotovo še vrnili, zato ne izključujem tega, da bomo o tem imeli dodatne predloge.

Mislim, da smo glede na vse to lahko ponosni na današnjo direktivo. Ta je zelo pomembno orodje za boj proti trgovini z ljudmi in zaščito žrtev. Dala nam je zelo pomembno orodje, pokazala je svetu našo zavezo boju proti sodobni obliki suženjstva in okrepila bo naša prizadevanja.

Soporočevalkama, gospe Bauer in gospe Hedh, bi se želela iskreno zahvaliti. Današnja razprava nam je pokazala, kako pomembno je bilo vajino delo, saj imata podporo vseh skupin. Za to vama želim čestitati.

  Edit Bauer, poročevalka. (FR) Gospa predsednica, gospe Malmström se želim predvsem zahvaliti zato, ker je to poročilo imenovala zgodovinsko besedilo. Ta izjava je verjetno točna, saj tokrat prvič sprejemamo kazenski zakon, ki temelji na Lizbonski pogodbi, obenem pa upam, da je to velik korak naprej pri zagotavljanju, da niti eden storilec, niti en sam storilec dejanja trgovine z ljudmi, ne bo ostal nekaznovan. Posebej pomirjujoča na današnji razpravi tukaj je bila prisotnost politične volje. Strašno, a pogosto sem namreč videla - in včasih sem o tem tudi spregovorila –, da je za resnejši napredek na tem področju preprosto primanjkovalo politične volje. Kar sem slišala danes, je prav nasprotno, zato se želim svojim kolegom poslancem zahvaliti, da so pokazali to politično voljo za velikanski korak naprej pri vprašanju trgovine z ljudmi.

Od skupine EFD smo prejeli dva predloga sprememb in prosila bi svoje kolege poslance, da ju ne podprejo, saj nameravata zmanjšati kazen na minimum. Želim se zahvaliti tudi gospe Cavela, ker je zahtevala ravno nasprotno, da torej kazen še poostrimo. Prepričana sem, da je to pomemben korak, vendar morajo današnjemu koraku slediti še mnogi drugi. Veliko dela nas še čaka pri odpravi povpraševanja. Zagotovo ne moremo rešiti vseh problemov, povezanih s ponudbo, vendar pa lahko storimo veliko v zvezi s povpraševanjem, imam pa občutek, da še ni pravi čas, da je tukaj politična volja mogoče še premajhna, da bi se naredil korak naprej. Prepričana sem, da bo področje uporabe zakona treba prej ali slej razširiti na storilce iz tretjih držav, ki na podlagi dovoljenja za prebivanje prebivajo v EU, enako prepričana pa sem tudi, da bomo morali pregledati direktivo o začasnih dovoljenjih za prebivanje, da bi zagotovili doslednost zakonodaje na tem področju. Najlepša hvala za vašo podporo.

  Anna Hedh, poročevalka. – (SV) Gospa predsednica, želela bi se zahvaliti za vse odlične prispevke in podporo, ki smo jo za to zakonodajo o preprečevanju trgovine z ljudmi prejeli v tem parlamentu. Zdaj upam, da bomo v prihodnosti lahko to zakonodajo celo izboljšali in poostrili naša skupna pravila EU proti trgovini z ljudmi.

Vendar pa ne smemo ustaviti našega dela na pravih vzrokih in koreninah celotne trgovine z ljudmi, to pa so revščina, socialna izključenost in povpraševanje. Svojo energijo moramo usmeriti predvsem v te probleme, da bi se lahko spopadli s problemom trgovine z ljudmi.

Kot sem rekla, ne smemo se vdati. Pravica ljudi, da se odločajo o svojem življenju in svojem telesu je človekova pravica, ki je ni mogoče kupiti in prodati za denar kakor kakšno staro blago. Boj proti trgovini z ljudmi v Evropi in drugod po svetu se bo nadaljeval. Hvala za vašo podporo.

  Predsednica. – Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo danes, čez nekaj minut.

Pisne izjave (člen 149)

  Sergio Berlato (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Trgovina z ljudmi – v različnih možnih oblikah, vključno s spolnim izkoriščanjem, nezakonito trgovino s človeškimi organi, prisilnim delom ali nezakonitimi posvojitvami – predstavlja resno kršitev človekovih pravic, opredeljenih v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.

Razsežnost tega problema je osupljiva, izkušnje pa kažejo, da veljavni pravni okvir Evropske unije o tem vprašanju ni dovolj učinkovit. Sodelovanje med Parlamentom, Komisijo in Svetom zato igra strateško vlogo pri razvoju evropske politike, s katero bo mogoče učinkovito obravnavati ta problem.

Lizbonska pogodba je povečala pristojnosti Evropske unije v zvezi s sodnim in policijskim sodelovanjem med državami članicami v kazenskih zadevah. Vendar pa menim, da je treba kazni za trgovce z ljudmi še povečati in bolj razviti pomoč, namenjeno žrtvam nasilja.

Strinjam se, da bi bilo za odvračanje od povpraševanja zelo dobro, da bi se Evropska unija in države članice bolj zavezale kampanjam za večjo osveščenost v izvornih, tranzitnih in namembnih državah trgovine z ljudmi. Podpiram tudi imenovanje koordinatorja za boj proti trgovini z ljudmi, ki bo upravljal delo in politike Evropske unije v tem konkretnem sektorju.

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Želela bi čestitati obema poročevalkama za delo, ki sta ga opravili, saj je ta zgodovinska direktiva zares zelo pomemben korak v boju proti razsežnosti trgovine z ljudmi, ker določa jasne višine kazni in sankcij. Čeprav so bili na tem področju že sprejeti številni zakoni na ravni EU in nacionalni zakoni in čeprav so bile dane večletne politične zaveze, podatki kažejo, da je vsako leto več sto tisoč ljudi žrtev trgovine z ljudmi znotraj EU in zunaj njenih meja. To dokazuje, da je boj proti trgovini z ljudmi, zlasti ženskami in otroki, še vedno zelo velik problem in ena najhujših kršitev človekovih pravic. Glede na dejstvo, da so otroci ranljivejši in da jim grozi večje tveganje, da bodo postali žrtve trgovine z ljudmi, želim poudariti, da je treba tej skupini žrtev nameniti posebno pozornost. Ker je trgovina z ljudmi sodobna oblika suženjstva in izredno dobičkonosen posel za organizirani kriminal, je treba več pozornosti nameniti prizadevanjem pri preprečevanju, zaščiti žrtev in socialnim vprašanjem. Poleg tega je treba za trgovce z ljudmi ustvariti sovražno okolje. Višina kazni in sankcij za ljudi, ki s trgovino z ljudmi ustvarjajo dobiček, mora odražati resnost storjenega kaznivega dejanja in učinkovito odvračati od takšnih dejavnosti. Poleg kazni morajo države članice vključiti tudi sankcije, kot je zaseg premoženja, ter sprejeti potrebne ukrepe za zaseg in zaplembo sredstev in premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivimi dejanji, saj le tako ta kazniva dejanja ne bodo več gospodarsko izvedljiva.

  Nessa Childers (S&D), v pisni obliki. – Današnje glasovanje o trgovini z ljudmi prihaja v ključnem trenutku v stalnem boju proti tej obliki sodobnega suženjstva. Irski režiser Ciarán O'Connor je lansko leto v svojem filmu „Trafficked“, v katerem je dokumentiral sedanji vpliv trgovine z ljudmi na Irskem, trgovino opisal kot zločin, ki se ob močnejšem boju oblasti, da bi jo pregnali, čedalje bolj razrašča in postaja čedalje bolj neusmiljena. Ukrepi, kot je ta, so zelo pomembni, saj oblastem zagotavljajo sredstva in skupen namen, ki jih potrebujejo, da bi se spopadli s tem vseevropskim problemom. Zakonodajna telesa morajo na nacionalni ravni močneje pritisniti na obtožence, policija pa mora imeti na voljo sredstva, da trgovina z ljudmi ne bi imela možnosti za nadaljevanje zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ali človeških virov. Vendar je to zločin brez meja, zato bodo suženjstvo v Evropi zares ustavili tako evropska zakonodaja kot nacionalni zakoni.

  Giovanni Collino (PPE), v pisni obliki. – (IT) Ukrepanje Evropske unije na področju trgovine z ljudmi se ne more omejiti na njeno javno obsodbo, temveč priznava potrebo po temeljitih, naknadnih ukrepih, ki bodo zagotovili, da tisti, ki so odgovorni za tako barbarsko početje, ne bodo ostali nekaznovani.

Ti ukrepi vključujejo uskladitev kazni, kakor tudi posredovanj, ki jih zagotavlja EU, s tistimi, ki jih že izvajajo druge mednarodne organizacije, kot so Združeni narodi. Naknadne ukrepe je treba združiti s preventivnimi, ki so prav tako pomembni. Predvsem je potrebno tesno sodelovanje med sodnimi organi in organi finančne policije, ki bo zagotovilo, da bodo ekonomski sistemi, ki se vrtijo okoli teh kriminalnih dejavnosti, zatrti že pri samem viru in da bodo onemogočene vse posledice.

Poleg tega je čedalje pomembnejše, da imamo natančne in zanesljive podatkovne baze, ki ločujejo med različnimi posebnostmi in nudijo izhodišče za niz posredovanj, ki prispevajo, da se vsakega posameznega primera lotimo prav v njegovem jedru. Evropska unija namerava s tem predlogom direktive napasti celotno dobavno verigo nečloveške trgovine, ki tepta njena načela in temeljne vrednote.

  Ioan Enciu (S&D), v pisni obliki. – Pojav organiziranega kriminala je nekaj, česar se mora Evropska unija neposredno lotiti. Moramo pokazati, da v zvezi s trgovino z ljudmi ukrepamo vnaprej, namesto da se nanjo zgolj odzivamo. Pomembno je, da zdaj raziščemo nove načine trgovine z ljudmi, da bi prestregli in predvideli njene nove poti. Kot član skupine S&D bi žele poudariti, da je eden izmed naših ključnih ciljev boj proti čezmejnemu kriminalu. Zato sem to zakonodajno pobudo podprl. Kot zakonodajalci Evropske unije moramo zagotoviti, da se bodo spoštovale pravica do človeškega dostojanstva, pravica do celovitosti, prepoved mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja ter prepoved suženjstva in prisilnega dela. Ne moremo dovoliti, da bi se nadaljevala trgovina in nadaljnje trgovanje z otroki. Trgovci pri iskanju ljudi izkoriščajo tudi internet. To je zelo zaskrbljujoče, saj imajo mnogi otroci dostop do interneta.

  Zita Gurmai (S&D), v pisni obliki. – Trgovina z ljudmi je zločin proti človeškemu dostojanstvu, ki uničuje življenja številnih otrok in žensk po vsem svetu. Ta predlog predstavlja preboj, saj žrtve postavlja na prvo mesto, problema pa se loteva večplastno in ob upoštevanju njegove čezmejne narave. Ti novi ukrepi bodo olajšali prepoznavanje in pregon primerov trgovine z ljudmi ter žrtve spodbudili k sodelovanju z oblastmi. To bo zavezujoča zakonodaja, ki jo bodo morale države izvrševati. Tovrstni predpis je edini, ki lahko prinese spremembe za vse ranljive ljudi, ki bi lahko postali plen trgovcev z ljudmi. Države članice tudi pozivam, da upoštevajo predlog v tem besedilu in kaznujejo vse tiste, ki zavestno sprejemajo usluge žrtve trgovine z ljudmi. Boj proti povpraševanju je ključnega pomena za izkoreninjenje trgovine z ljudmi. To poročilo je tako z moralnega kot strokovnega vidika odličen predlog, zato zanj čestitam mojima cenjenima kolegicama, gospe Bauer in gospe Hedh. Zlasti sem vesela, da so Svet ter odbora FEMM in LIBE uspeli oblikovati besedilo, ki ima podporo vseh ustreznih institucij v EU. Upam, da bo kmalu tudi uradno sprejeti in da bo preneseno v nacionalno zakonodajo. Žrtve na to že komaj čakajo.

  Anneli Jäätteenmäki (ALDE), v pisni obliki. – (FI) Direktiva o trgovini z ljudmi je pomemben korak naprej, saj je trgovina z ljudmi resničnost celo v Evropi. Najpomembneje je, da trgovina z ljudmi prepreči z reševanjem problemov revščine in neenakosti in z večjim seznanjanjem ljudi s tem problemom.

Ključno je, da se prizna obstoj trgovine z ljudmi in da se ponudi pomoč njenim žrtvam. Žrtve so lahko ženske ali moški, otroci ali odrasli. Delavec na gradbišču je lahko žrtev trgovine z ljudmi. Življenjske okoliščine romskega berača se lahko ujemajo z merili trgovine z ljudmi, če so organizirane in če temeljijo na prisili.

Žal je trgovina z ljudmi pogosto povezana s spolnimi uslugami: ženske in dekleta končajo kot prostitutke ali pa so v prostitucijo prisiljene. Pomembno je, da se žrtvam trgovine z ljudmi omogoči zaščita in pravno svetovanje.

  Lívia Járóka (PPE), v pisni obliki. – Zaradi škodljivih trendov, ki prizadenejo romske skupnosti – kot so nizka izobrazba, globoka revščina, marginalizacija in diskriminacija – so romske ženske in otroci izredno ranljivi za trgovino z ljudmi. Ta sodobna oblika suženjstva je globoko zakoreninjena v revščini in izključenosti, zato mora biti odprava nesprejemljivih življenjskih pogojev, s katerimi se spopadajo mnogi Romi, glavni strateški cilj. Poleg tega morajo EU in organi držav članic veliko ostreje ukrepati, da bi premagali ta pojav, predvsem kar zadeva izkoreninjenje organiziranega kriminala in zaščito ogroženih skupin, tj, žensk in mladoletnikov iz manjšin.

Cilj te pobude je sprejeti širši okvir tega, kar naj bi veljalo za trgovino z ljudmi, in menim, da mora v to področje uporabe spadati tudi izkoriščanje za namen prosjačenja, vključno z izkoriščanjem osebe, ki je odvisna od trgovine z ljudmi, za ta namen ne glede na njegovo ali njeno razmerje s storilci. Kazni morajo biti strožje, kadar se kaznivo dejanje stori proti ljudem, ki veljajo za ranljive na podlagi starosti, spola, nosečnosti, zdravstvenega stanja ali invalidnosti, pri tem pa je treba ustrezno upoštevati primere, v katerih so bile žrtve podvržene mučenju, prisilnemu jemanju prepovedanih drog ali zdravil, posilstvu ali drugim hudim oblikam psihičnega, fizičnega in spolnega nasilja.

  Debora Serracchiani (S&D), v pisni obliki. – (IT) V Evropi se vsako leto proda več sto tisoč ljudi, kot da bi bili predmeti, na srečo pa danes čutimo vse večjo potrebo, da bi zaščitili žrtve trgovine z ljudmi pred uporabo ponarejenih dokumentov, prostitucijo in priseljevanjem.

Ko govorimo o trgovini z ljudmi, ne smemo misliti samo na spolno izkoriščanje, prisilno delo in nezakonite posvojitve, temveč tudi na problem trgovine z organi, ki postaja čedalje bolj razširjen zločin. Evropska pravna struktura ni dovolj učinkovita, Evropska unija in države članice pa morajo storiti več. Vzpostaviti moramo strukturo za usklajevanje med institucijami in agencijami EU, kakor tudi držav članic in mednarodnih partnerjev.

  Artur Zasada (PPE), v pisni obliki. – (PL) Na današnji razpravi bi se rad dotaknil problema trgovine z otroki. Na vsak način si moramo prizadevati, da razvijemo in izboljšamo pravne in institucionalne sisteme ter sisteme varstva otrok v vseh državah članicah. Pregledati in razširiti je treba obseg dejavnosti na področju trgovine z ljudmi. Samo tako bomo lahko preprečili probleme, kot so: 1) komercialna posvojitev ali, z drugimi besedami, zasebna posvojitev, ki vključuje odvzem otrokovih pravic pred družinskimi sodišči, najpogosteje v zameno za plačilo; 2) nosečnice, ki zapustijo državo in se vrnejo brez otroka; 3) izginotje otrok, katerih starši so umrli v državah, ki so jih prizadeli oboroženi spopadi.

Ker se zdaj veliko število zločinov stori prek interneta, je treba vzpostaviti posebne interdisciplinarne enote, ki bodo usposobljene prav za boj proti tej obliki kriminala. Te se ne bi ukvarjale samo z nadzorovanjem kriminalnega okolja, temveč bi tudi zbirale dokaze s pomočjo spremljanja finančnega položaja posameznikov, vpletenih v trgovino z otroki. Usposabljati bi morali javne uslužbence in jih bolj seznanjati s položajem otrok v družinah, iz katerih bi lahko padli v roke trgovcev z ljudmi. To predvsem velja za službe, ki se ukvarjajo z družinami, ki zaradi svojega težkega materialnega položaja prejemajo državno pomoč. Edini način, ki na bo omogočil kakršno koli možnost za odpravo ali vsaj omejitev trgovine z ljudmi in predvsem z otroki, je vzpostavitev večstranskih in usklajenih ukrepov, in sicer na ravni 27 držav članic.

(Seja je bila za nekaj minut prekinjena)

PREDSEDSTVO: ALEJO VIDAL-QUADRAS
podpredsednik

8. Dobrodošlica

  Predsednik. – Z zadovoljstvom vas obveščam, da je v dvorani prisotna uradna delegacija, ki jo sestavljajo verski voditelji, predvsem iz krščanskega sveta na Bližnjem vzhodu, iz Iraka in Libanona.

(Aplavz)

Zavedamo se težkega položaja mnogih krščanskih skupnosti v regiji, zato z navdušenjem izražamo svojo podporo. Prisrčno dobrodošli v Evropskem parlamentu.

9. Čas glasovanja

  Licia Ronzulli (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, želela bi izkoristiti nekaj sekund, da izrazim nestrinjanje z odločitvijo Sveta o zavrnitvi poročila gospe Estrela o materinskem dopustu.

Danes nastopam kot predstavnica več milijonov evropskih mater in očetov, ki so prav tako kot jaz razočarani nad odločitvijo Sveta. To je priznanje pomanjkanja vrednot, s čimer se ne morem poistovetiti in kar obsojam z vsem svojim bitjem. Sprašujem se, kakšno Evropo želimo ustvariti. Zavrnitev tega predloga je odločitev, ki ni prizadela samo današnjih družin, temveč bo predvsem prizadela prihodnje družine.

  Predsednik. – Sedaj bomo prešli na glasovanje.

(Za izide in druge podrobnosti glasovanja: glej zapisnik)

9.1. Uporaba sredstev Solidarnostnega sklada EU: Portugalska/poplave - Francija/nevihta Xynthia (A7-0335/2010, Reimer Böge) (glasovanje)

9.2. Predlog spremembe proračuna št. 9/2010: Solidarnostni sklad EU (poplave na Portugalskem, neurje Xynthia v Franciji) - Oživitev gospodarstva: evropsko omrežje za vetrne elektrarne na morju (A7-0341/2010, László Surján) (glasovanje)

9.3. Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: SI/Mura, Slovenija (A7-0336/2010, Barbara Matera) (glasovanje)

9.4. Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: Heidelberger Druckmaschinen AG/Nemčija (A7-0337/2010, Barbara Matera) (glasovanje)

9.5. Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: Wielkopolskie Automotive, Poljska (A7-0359/2010, Barbara Matera) (glasovanje)

9.6. Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: Aragón, trgovina na drobno, Španija (A7-0358/2010, Barbara Matera) (glasovanje)

9.7. Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: Comunidad Valenciana, tekstilna industrija, Španija (A7-0357/2010, Barbara Matera) (glasovanje)

9.8. Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: Comunidad Valenciana - naravni kamen/Španija (A7-0356/2010/2010, Barbara Matera) (glasovanje)

9.9. Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: Lear, Španija (A7-0351/2010, Barbara Matera) (glasovanje)

9.10. Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: H. Cegielski-Poznań, Poljska (A7-0352/2010, Barbara Matera) (glasovanje)

9.11. Razširitev področja uporabe Direktive 2003/109/ES na upravičence do mednarodne zaščite (A7-0347/2010, Claude Moraes) (glasovanje)

9.12. Sporazum med Evropsko unijo in Gruzijo o poenostavitvi izdajanja vizumov (A7-0345/2010, Nathalie Griesbeck) (glasovanje)

9.13. Vzpostavitev zmogljivosti za hitro odzivanje EU (A7-0332/2010, Iva Zanicchi) (glasovanje)

9.14. Regulacija trgovanja s finančnimi instrumenti - „dark pools“ itd. (A7-0326/2010, Kay Swinburne) (glasovanje)

9.15. Krepitev jedrske, radiološke, kemične in biološke varnosti v Evropski uniji – akcijski načrt EU na področju JRKB varnosti (A7-0349/2010, Ana Gomes) (glasovanje)

– Pred glasovanjem:

  Ana Maria Gomes, poročevalka. – (PT) Gospod predsednik, jedrska, radiološka, kemična in biološka (JRKB) tveganja so del možnih terorističnih napadov, industrijskih nesreč in naravnih nesreč. Takšni dogodki, ki so po izvoru bodisi nesreče ali kazniva dejanja, ne poznajo meja in lahko uničijo človeška življenja, infrastrukturo, okolje in zdravje ljudi. Ne dogajajo se samo na oddaljenih območjih: spomniti se moramo samo na nedavno nesrečo, ki jo je povzročilo uhajanje strupenega blata iz tovarne na Madžarskem, ter niza pisemskih bomb iz Jemna, ki so prispele na razne naslove v Združenih državah in Evropi.

Ključnega pomena za Evropsko unijo je, da si kar najbolj prizadeva za vzpostavitev potrebnega sodelovanja med civilnimi in vojaškimi zmogljivostmi in sredstvi držav članic, da bi se napadi ali nesreče, ki vključujejo JRKB tveganja, preprečili in odkrili in da bi se nanje učinkovito odzvali. Za takšno sodelovanje je potreben poseben evropski mehanizem za odzivanje v kriznih razmerah, ki bo sodeloval z evropsko enoto civilne zaščite. Ta parlament je v resnici dolgo časa pozival k ustanovitvi takšne enote.

Akcijski načrt EU je torej treba okrepiti. Obstoječi načrt, ki ga je leta 2009 odobril Svet, je namreč slav in v praksi ga ne izvajajo vse države članice. Pretrgati se mora samo en člen, da bi propadla celotna veriga posredovanj. Ključnega pomena je, da se Komisiji podeli močnejša vloga na področju spremljanja, usmerjanja in usklajevanja, načrt pa morajo nujno začeti izvajati vse države članice.

To poročilo predlaga večje civilno-vojaško sodelovanje v smislu združevanja prizadevanj za preprečevanje, odkrivanje ter pripravo in odziv na nesreče, ki vključujejo JRKB tveganja. EU mora združiti vse države članice, da bodo oblikovale celovite nacionalne sisteme za izvajanje načrta. V tem smislu je Akcijski načrt JRKB priložnost za uresničitev klavzule o solidarnosti, ki je vsebovana v Lizbonski pogodbi.

9.16. Dobro upravljanje v regionalni politiki EU (A7-0280/2010, Ramona Nicole Mănescu) (glasovanje)

9.17. Vzpostavitev mreže uradnikov za zvezo za priseljevanje (A7-0342/2010, Agustín Díaz de Mera García Consuegra) (glasovanje)

9.18. Enoten postopek za pridobitev dovoljenja za bivanje in delo (A7-0265/2010, Véronique Mathieu) (glasovanje)

  Francesco Enrico Speroni (EFD). –(IT) Gospod predsednik, ali se lahko seznam sprememb vrne na ekran?

  Predsednik. – Da, gospod Speroni, pravkar preverjajo, kaj se dogaja.

Ali ga mogoče lahko vidite na vašem majhnem ekranu? Da? No, tudi to je nekaj.

– Po glasovanju o spremembi predloga:

  Neelie Kroes , podpredsednica Komisije. – Gospod predsednik, kot veste, samo poslušam in gledam. Dobila sem sporočilo, da moram sedeti tukaj in odnesti sporočilo – ki je tudi jasno – na kolegij. Obljubim, da bom sporočilo prenesla in seveda bo tudi objektivno, saj se je tu kar veliko dogajalo. K temu pa se bo po razpravi na kolegiju vrnil moj kolega.

  Predsednik. – Predlog bo torej poslan nazaj Komisiji.

  Alejandro Cercas, (S&D) . – (ES) Gospod predsednik, v skladu s členom 175(56) Poslovnika moramo vedeti, ali Komisija umika ta zakonodajni predlog. Zato se predloge ne more avtomatično poslati nazaj odgovornemu odboru. Komisija se mora zdaj odločiti, ali bo svoj predlog umaknila, ter predložiti Parlamentu nov predlog.

  Predsednik. – Gospod Cercas, iz besed komisarke sem sklepal, da bo šel nazaj na Komisijo. Tako sem sklepal jaz. Vendar bomo prosili komisarko, da pojasni stališče Komisije.

Gospa komisarka, prosim vas, da pojasnite stališče Komisije.

  Véronique Mathieu, poročevalka. – (FR) Gospod predsednik, moram priznati, da sem presenečena.

(Hrup)

O tem besedilu se pogajamo že eno leto. Na začetku bi vam želela reči, da smo dosegli sporazum s Skupino zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo. Nato sem v zadnjem hipu ugotovil, da so bili dani nasveti glede glasovanja, ki so bili popolnoma v nasprotju s sporazumom, ki smo ga dosegli. Odkrila sem, da se sporazumi, ki smo jih sklenili s skupino ALDE, niso upoštevali. Te sporazume, ki niso bili upoštevani, smo predstavili na plenarnem zasedanju.

Drugič, gospod Cercas predlaga, da spremenimo – prosim, da mi omogočite, da govorim, sicer tole nima smisla –; torej, skupina socialistov in predvsem gospod Cercas predlagajo, da naj Komisija spremeni predlog.

Toda, gospod Cercas, o tem zdaj govorimo že eno leto. Predlagate veliko stvari. V vsem letu nam ni uspelo doseči sporazuma. Zakaj bi torej začeli spet od začetka? O tem lahko razpravljamo 10 let, gospod Cercas, pa se vi še vedno ne boste strinjali. Poskusili smo vse mogoče in nikoli se niste strinjali z nikomer.

Zato mi ni jasno, kako lahko predložitev novih predlogov pomeni, da se premikamo naprej. To je prava sramota. Nasprotovali ste priseljencem, ki vstopajo v Evropsko unijo. Skupina socialistov tem priseljencem odreka enako obravnavo, ki velja za evropske delavce.

(Nasprotovanje)

To je vse, kar želim reči, in vse skupaj je res prava škoda, saj se je skupina strinjala o tem vprašanju enake obravnave, zato se mi zdi to stanje obžalovanja vredno.

(Aplavz)

  Predsednik. – Gospe in gospodje, prosim, za hip nehajte vpiti in uporabili bomo Poslovnik.

Komisija nam mora povedati, ali bo ohranila predlog ali ne.

Zato, prosim, dovolite komisarki, da nam pove, brez objektivnih sporočil, ali bo ohranila predlog ali ne.

  Neelie Kroes , podpredsednica Komisije. – Gospod predsednik, ne boste mi zamerili, če bom po tej razpravi, ki ni bila popolnoma jasna, rezultate te razprave odnesla v Bruselj. Zagotovo jih bom predstavila kolegiju. Komisija vas bo pozneje obvestila o rezultatih svojih razprav.

  Predsednik. – Komisarka nam je torej jasno povedala: predloga zaenkrat ne umika.

Tako je rekla; videli bomo, kaj se bo zgodilo zdaj.

Komisija predloga zaenkrat ne umika.

9.19. Evropska odredba o zaščiti (A7-0354/2010, Teresa Jiménez-Becerril Barrio) (glasovanje)

- Pred glasovanjem o spremenjenem predlogu:

  Teresa Jiménez-Becerril Barrio, poročevalka. – (ES) Gospod predsednik, prosila sem vas za besedo, da bi vas spomnila na pomen današnjega glasovanja, s katerim bomo poslali jasno sporočilo Svetu, ki je namenjeno državam, ki na tem področju še vedno niso poskrbele za varnost. Mislim, da imamo danes priložnost, da stopimo v bran žrtvam in zagotovimo, da bodo lahko živeli v svobodi in brez strahu. To ni samo zelo pomembno za ženske, temveč tudi za moške, otroke, žrtve terorizma, žrtve organiziranega kriminala, žrtve trgovine z ženskami in žrtve na splošno.

  Carmen Romero López, poročevalka. – (ES) Gospod predsednik, poročevalki sva dve. Želela bi samo spomniti liberalne ministre Evropske unije, da je potrditev tega poročila trenutno tudi zelo pomembna za podporo temeljnih pravic žensk. Je v rokah liberalnih ministrov, a tudi drugih vlad, ki ga do zdaj še niso sprejele. Videli bomo, če bodo to pobudo podprli zdaj.

9.20. Trgovina z ljudmi (A7-0348/2010, Edit Bauer) (glasovanje)

9.21. Sporazum med Evropsko unijo in Gruzijo o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja (A7-0346/2010, Nathalie Griesbeck) (glasovanje)

9.22. Ozemeljska, socialna in gospodarska kohezija (A7-0309/2010, Petru Constantin Luhan) (glasovanje)

  Predsednik. – S tem je glasovanje končano.

10. Obrazložitev glasovanja

  Predsednik. – Sedaj bomo prešli na obrazložitve glasovanja.

Ustne obrazložitve glasovanja

Poročilo: Claude Moraes (A7-0347/2010)

  Daniel Hannan (ECR). – Gospod predsednik, ni prvič, da se v tej dvorani počutim, kot da bi padli skozi neko zanko v časovno-prostorskem kontinuumu, v neko warp hitrost ali v nek tunel, ki me pelje nazaj v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja. Smo v svetu, v katerem država obvladuje industrijo ter cenovno in dohodkovno politiko, omejene delovne ure in subvencije neprofitnim korporacijam.

Lahko samo preberem na glas seznam glasovanja, o katerem smo danes glasovali: subvencije za SI/Mura v Sloveniji, za Heidelberger Druckmaschinen AG v Nemčiji, za avtomobilsko industrijo v Wielkopolskiju na Poljskem, za trgovino na drobno v Aragónu v Španiji, za tekstilno industrijo v Comunidad Valenciani v Španiji, za Lear v Španiji in za H. Cegielski iz Poznańa na Poljskem. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja smo govorili o izbiranju zmagovalcev. To, kar počnemo danes, je izbiranje poražencev. EU silimo, da z denarjem posreduje tam, kjer se je prosti trg že dokazal kot neuspeh.

Zakaj to delamo? Ker je EU zdaj mehanizem za prerazporejanje bogastva privilegiranim skupinam klientov. Gospod predsednik, tako kot jaz dobro veste, da je to nesmisel. Ste izredno uspešen konzervativni vodja v Kataloniji. Razumete pomen svobodnih narodov in prostih trgov, naši volivci pa tudi. Denarja zmanjkuje. Prihajamo v čas, v katerem se bodo ljudje, kot se je odlično metaforično izrazil George Orwell, otresli sistema, kot se konj otrese bolh.

Poročilo: Nathalie Griesbeck (A7-0345/2010)

  Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė (PPE). – (LT) Gospod predsednik, Evropski parlament je pokazal trdo stališče, ko je storil korak naprej h globljemu sodelovanju med Evropsko unijo in južnim Kavkazom. Južni Kavkaz in Gruzija sta regiji, ki sta strateško pomembni za EU. Moja država, Litva, je imela vedno poseben odnos z Gruzijo. Podprli smo jo v najtežjih trenutkih in ne samo na ravni države kot vlada. Ta država je bila vedno deležna velike javne podpore. Mislim, da si vsa Evropska unija želi, da bi Gruzija postala del družine evropskih narodov. Ta država si je močno prizadevala, da bi postala del Evrope, zato moramo o njej temu primerno presojati. Poenostavitev vizumskih postopkov bo pomagala zagotoviti mobilnost ljudi, njihovo sodelovanje in obenem tudi gospodarske in kulturne povezave. Zelo si želim, da bi s tem sklepom, ki je bil danes sprejet v Evropskem parlamentu, izrekli dobrodošlico Gruziji in njenim prebivalcem. EU jim pošilja sporočilo, da pričakujemo, da bodo postali člani Evropske unije.

Poročilo: Ramona Nicole Mănescu (A7-0280/2010)

  Jarosław Kalinowski (PPE). – (PL) Gospod predsednik, ne moremo dovoliti, da bi potratili ogromno vsoto denarja, ki ga porabimo za kohezijsko politiko, ali da bi ta denar razsipavali. Zato je zelo pomembno, da se izboljša način upravljanja denarja in da se zagotovi, da bo učinkoviteje porabljen. Ključno vlogo pri tem igrajo lokalni organi, ki najbolj poznajo potrebe svoje regije. Pozornost je treba nameniti tudi čezmejnim območjem, da bi se olajšalo njihovo povezovanje. Da bi vzpostavili ustrezno vertikalno in horizontalno sodelovanje, je treba racionalizirati postopke, več denarja pa je treba porabiti za usposabljanje strokovnjakov iz izvajalskih organov v posameznih državah članicah. Podpreti moramo tudi posodobitev in razširitev sistema IT, kar bo zagotovilo neoviran in enak dostop do informacij za vse upravičence.

  Mario Pirillo (S&D). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, strinjam se s poročevalko, da bi si morali prizadevati za upravljanje na več ravneh, da bi se organi na podnacionalni ravni bolj vključili v pripravo razvojnih politik predvsem na območjih, ki so uvrščena pod konvergenčni cilj in ki želijo povečati svojo zmožnost uskladitve z območji držav članic ter biti konkurenčne na svetovnem trgu.

Da bi bile politike regionalnega razvoja učinkovitejše, moramo vključiti tiste, ki poznajo svoje regije in lahko pomagajo pri spodbujanju njihovega razvoja. To je povezava med upravljanjem na več ravneh in teritorialno kohezijo, ki jo poudarja poročevalka.

V zvezi s poenostavitvijo postopkov lahko rečemo, da se bo z zmanjšanjem birokratskega bremena povečala spodbuda in kakovost evropskih naložb za regionalni razvoj. Večja pomoč organom upravljanja iz Komisije bi prispevala k zmanjšanju napak, storjenih v preteklosti, na prvi ravni nadzora.

  Alajos Mészáros (PPE). – (HU) Gospod predsednik, možnost nadzora in učinkovitost regionalne politike prispeva k varnosti ekonomskega in socialnega položaja državljanov EU. Dobro upravljanje, kot ga določa Parlament, sem podprl, saj se strinjam, da je tesnejše regionalno sodelovanje ključ do napredka naših držav. Zato bi bilo dobro pozvati države članice, da bolje izkoristijo razpoložljive oblike sodelovanja prek regionalnih meja. Prednostno upravljanje na več ravneh je natanko tisto, kar lahko regionalnim organom ter zasebnemu in javnemu sektorju pomaga, da najdejo drugi druge.

Podporo si zasluži tudi zamisel v zvezi z izvajanjem, po kateri je v oblikovanje politike treba vključiti tudi lokalne in regionalne organe. Veliko število udeležencev, vključenih v politiko na ravni Skupnosti ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, predstavlja tako priložnosti kot negotovosti. Okvir, ki ga določa EU, mora zagotoviti ustrezno ravnovesje med njimi.

  Hannu Takkula (ALDE). - (FI) Gospod predsednik, najprej bi se želel zahvaliti poročevalki, gospe Mǎnescu, za njeno odlično delo. Zelo pomembno je, da poudarimo, da regionalna politika potrebuje dobro upravljanje. Po mojem mnenju dobro upravljanje vključuje predvsem načeli pravičnosti in nepristranskosti. Evropsko unijo moramo razumeti kot celoto, namesto da samo odbiramo, kar je koristno za nas, in dajemo podporo samo nekaterim območjem. Celotna Evropa se mora nepristransko razvijati, s pomočjo sredstev regionalne politike pa moramo zagotoviti tudi, da se to lahko stori in da tudi bo storjeno.

Zelo sem zaskrbljen tudi zato, ker pri obravnavanju meril za regionalno politiko in financiranje ne bi smeli upoštevati samo BDP. Slednji sam po sebi ni trajnostno merilo, saj bomo preučevali oddaljene regije v EU, zato je pomembno, da vključimo tudi pojma redko poseljenih območij in dolgih razdalj.

Ko govorimo o dobrem upravljanju, govorimo predvsem o nepristranskem, pravičnem upravljanju znotraj regionalne politike Evropske unije.

Poročilo: Agustín Díaz de Mera García Consuegra (A7-0342/2010)

  Hannu Takkula (ALDE). – (FI) Gospod predsednik, vprašanje priseljevanja je v vsej Evropski uniji zelo aktualno. Zato je zelo pomembno, da vzpostavimo mrežo uradnikov za zvezo. Poskusiti moramo tudi ukrepati tako, da bomo v Evropi postali bolj objektivni pri teh vprašanjih.

Vendar pa so se v zadnjem času pojavili zaskrbljujoči primeri naših neuspehov pri nekaterih vidikih politike priseljevanja. Ljudje, ki so prispeli v Evropo in se tukaj nastanili, niso pripravljeni sprejeti temeljnih evropskih vrednot. Glede na to moramo kot Evropejci predvsem zagotoviti, da se bodo te osrednje vrednote, na katerih temelji celotna Evropska unija, ohranile in da se jih bo spoštovalo. To so demokracija, človekove pravice in svoboda mnenja. Prav te so tiste, ki jih moramo še posebej podpreti.

Zato je poleg vzpostavitve mreže uradnikov za zvezo pomembno tudi, da se zanjo oblikujeta etični kodeks in kodeks vrednot, ki bo služil kot referenčna točka pri določanju politike priseljevanja. Pomembno je, da se priseljenci v času, ko prebivajo v Evropski uniji, lahko vključijo v družbo in sprejmejo temeljne evropske vrednote.

Poročilo: Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Carmen Romero López (A7-0354/2010)

  Andrea Češková (ECR). – (CS) Gospa predsednica, želela bi spregovoriti o glasovanju o evropski odredbi o zaščiti, saj osebno menim, da je ta instrument izredno pomemben. Dobro si predstavljam položaj žensk, na katere se ta odredba v glavnem nanaša in ki so se znašle v položaju, v katerem so dobesedno preganjane, se želijo preseliti in potrebujejo zaščito. Zaradi tega me skrbi, da besedilo, o katerem smo glasovali, ne temelji na zanesljivi pravni podlagi. Trdno pa sem prepričana, da je besedilo mogoče prilagoditi, zato mislim, da bo ta očitno dobra zamisel v celoti izpeljana. Vendar sem se tokrat iz teh razlogov glasovanja vzdržala.

  Jens Rohde (ALDE). – Gospod predsednik, rad bi samo povedal, da moja glasovalna naprava ni delovala, ko smo glasovali o evropski odredbi o zaščiti, sicer bi jo podprl, saj je to zelo pomembno vprašanje in za Parlament je prav tako pomembno, da je danes evropsko odredbo o zaščiti tudi sprejel.

Ta zakonodaja je bistvenega pomena za Evropo. Vzajemno priznavanje sodb in sodnih odločb je temeljnega pomena v območju svobode, varnosti in pravice. Da bi preprečili kaznivo dejanje ali novo kaznivo dejanje, storjeno proti zaščiteni osebi, država izvršiteljica zdaj nudi pravno podlago za priznanje odločbe, ki je bila predhodno sprejeta v drugi državi članici.

Ta zakonodaja je potrebna za preprečevanje nasilja nad ženskami in drugimi žrtvami nasilja. Bistveno in pomembno je, da se žrtvam omogoči prebivanje ali začasno prebivanje kjer koli v EU in da se tem tudi zanje začne veljati svoboda gibanja.

Poročilo: Edit Bauer, Anna Hedh (A7-0348/2010)

  Diane Dodds (NI). – Gospod predsednik, trgovina z ljudmi je zelo resen problem. Od leta 2008 je v mojem volilnem okrožju na Severnem Irskem pred izkoriščanjem bilo rešenih 35 ljudi; od tega jih je bilo 25 rešenih leta 2009. Vendar pa še nihče ni bil obsojen za kaznivo dejanje trgovine z ljudmi. Gre za obliko sodobnega suženjstva, resen zločin in kršenje temeljnih človekovih pravic posameznika. Mnoge ženske, ki so bile pripeljane na Severno Irsko ali tam rešene, dejansko prihajajo z Daljnega vzhoda, tja pa so jih pripeljale organizirane kriminalne združbe, ki ustvarjajo ogromen dobiček in izkoriščajo te ljudi za delo in spolne usluge.

Poročilo sicer vsebuje številne dobre vidike in menim tudi, da gre tu za področje, v katerem bi lahko vzpostavili veliko sodelovanje policije – policija Severne Irske je pri tem dejansko igrala vodilno vlogo –, vendar sem se glasovanja vzdržala, ker sem trdno prepričana, da je določitev najnižjih kazni zgolj stvar držav članic.

  Hannu Takkula (ALDE). – (FI) Gospod predsednik, trgovina z ljudmi je eden izmed največjih in najpomembnejših problemov ter ena izmed najresnejših groženj, s katerimi se spopada Evropska unija. Problem moramo prepoznati in priznati, da obstaja, četudi se pogosto zdi, kot da se skrivamo za nečim, kar smo že razrešili. Žal to ne drži. Poskrbeti moramo, da bodo temeljne pravice vsakega posameznika postale resničnost.

Angleški izraz „human trafficking“, ki bi ga dobesedno lahko prevedli kot „človeška trgovina“, je nekoliko neustrezen, saj pri tem ni nič človeškega. To je strahoten posel, ki ljudem odvzema enkratno priložnost za življenje in človeško dostojanstvo. Posebna ogrožena skupina so ženske in otroci. Najvidnejši primeri te trgovine sta prostitucija in trgovina z organi.

Evropsko unijo želim pozvati, da dejansko začne ukrepati – ne samo govoriti, temveč ukrepati –, da bi se trgovina z ljudmi v Evropski uniji dokončno odpravila, pri tem pa da uporabi to poročilo kot referenčno točko. Ukrepati moramo tako, da se bomo proti trgovini borili ustrezno, tj. z uporabo sankcij, ki bodo vsakemu posamezniku ponudile priložnost, da ohrani človeško dostojanstvo in uživa lepo življenje.

  Anna Záborská (PPE). – (SK) Gospod predsednik, to direktivo sem podprla, ker trgovina z ljudmi pomeni odrekanje svobode v najširšem pomenu besede.

Vesela sem, da nova direktiva državam nalaga dolžnost, da izboljšajo svojo zakonodajo, da bi se lahko učinkoviteje spopadli s tem kaznivim dejanjem, vendar pa želim tudi poudariti, da je pred pregonom trgovcev z ljudmi treba izreči obsodbo izkoriščanju, in sicer na ravni celotne Skupnosti. V vsaki trgovini imamo kupce, ki so pogosto ljudje iz bogatih demokratičnih držav in so lahko naši sosedje. Poročilo namenja pozornost žrtvam, vendar moramo storiti še več, odpreti moramo oči in gledati, kaj se dogaja okoli nas, da ljudje, ki ne vidijo izhoda iz svoje revščine, ne bi nikoli postali žrtve.

Usmeriti se moramo v izobraževanje otrok in mladine, obveščati moramo starše in učitelje in govoriti moramo o tem v medijih, saj je najučinkovitejša oblika preprečevanja pomanjkanje povpraševanja.

  Licia Ronzulli (PPE). - (IT) Gospod predsednik, prosila sem za besedo, da bi podala obrazložitev glasovanja o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej.

Poročilo gospe Bauer sem seveda podprla, kajti boj proti trgovini z ljudmi je in mora ostati ena izmed naših prednostnih nalog. Ta problem se je tako razširil, da ga lahko imenujemo nova oblika suženjstva. Najranljivejši člani družbe – ženske in otroci – so odpeljani v tujino, kjer se jih izkorišča za najbolj ostudne namene, kot so prostitucija, suženjstvo in pornografija.

Ta pojav vsako leto vključuje 1 milijon žrtev po vsem svetu in 500.00 žrtev samo v Evropi. Tisti, ki ta pojav izkoriščajo, so storilci kaznivega dejanja, financirajo trgovino z ljudmi in izkoriščajo ljudi kot blago, ki ga je mogoče kupovati in prodajati.

Kot poudarja poročilo, moramo ukrepati v tistih državah, iz katerih in v katere prihajajo žrtve trgovine z ljudmi. Rešitev bomo lahko našli samo s skupnim prizadevanjem, s skupnim osveščanjem in nudenjem podpore in pomoči žrtvam, predvsem pa tako, da se bomo borili proti temeljnim vzrokom za ta pojav, sa bi zadevnim državam pomagali oblikovati ustrezno zakonodajo za boj proti vsem oblikam suženjstva.

Poročilo: Nathalie Griesbeck (A7-0346/2010)

  Peter Jahr (PPE). – (DE) Gospod predsednik, vesel sem, da danes v Parlamentu nismo govorili samo o sporazumu med Evropsko unijo in Gruzijo o poenostavitvi vizumskih postopkov, temveč tudi o sporazumu med Evropsko unijo in Gruzijo o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja.

V tej zvezi je pomembno, da se ne ukvarjamo samo s prijetnimi stvarmi v življenju, temveč tudi z resnimi vprašanji, in upam, da bomo v tem parlamentu, mogoče čez leto dni, prejeli vmesno poročilo o izvajanju tega sporazuma med Evropsko unijo in Gruzijo in predvsem o tem, kako dobro deluje. Želim si tudi, da bi bil Evropski parlament naslednjič bolj vključen v uvodne razprave.

Poročilo: Iva Zanicchi (A7-0332/2010)

  Nirj Deva (ECR). – Gospod predsednik, želel sem pojasniti, zakaj se je moja skupina skupaj z mano vzdržala glasovanja o zmogljivosti za hitro odzivanje EU. Vedno večje število velikih nesreč zunaj EU v zadnjih letih je pripeljalo do večjega števila pozivov k izboljšanju učinkovitosti zmogljivosti za hitro odzivanje EU. Sicer se strinjam s številnimi odličnimi točkami, ki jih omenja to poročilo, vendar pa ne morem podpreti poziva k oblikovanju nove evropske enote civilne zaščite.

Pozive, naj EU uskladi svoj odziv na humanitarne nesreče s širšo skupnostjo za razvoj, podpiram, vendar takšna dejanja lahko podprem samo, če se dogajajo znotraj že obstoječih mehanizmov, kot je mehanizem civilne zaščite Skupnosti. Medtem ko je izredno pomembno, da se EU učinkovito odziva na humanitarne nesreče, je enako pomembno tudi, da pri tem nismo edini.

Poleg tega da namenjamo pozornost izboljšanju odziva EU, se moramo usmeriti tudi v povečanje zmogljivosti držav v razvoju in regij ter podregionalnih zmogljivosti na prizadetem območju, da bi to storili skupaj kot mednarodna skupnost. V nasprotnem primeru bomo mi opravili težko delo, oni pa ne bodo naredili ničesar.

Poročilo: Petru Constantin Luhan (A7-0309/2010)

  Jarosław Kalinowski (PPE). – (PL) Gospod predsednik, mnogi državljani EU se še ne zavedajo, kakšen pomen ima kohezijska politika pri razvoju ne zgolj posameznih regij, temveč celotnih držav. Njena glavna naloga je ustvariti enake pogoje za regije v Evropski uniji. Tako bodo prebivalci manj privilegiranih regij s težkimi kmetijskimi pogoji in slabim dostopom do komunikacij lahko izkoristili enako raven dostopa do socialnih, izobraževalnih, prevoznih in energetskih storitev, kakor tudi prebivalci območij, ki so v boljšem socialnem in ekonomskem položaju. Pomena same kohezije torej ni mogoče preceniti.

Zato moramo podpreti vse ukrepe, usmerjene v boljšo uporabo denarja, ki prihaja iz strukturnih skladov, in v učinkovitejše izkoriščanje njene povezovalne vloge, predvsem zato, ker se bodo učinki kohezijske politike zelo močno čutili na lokalni ravni, s tem pa v veliki meri tudi na podeželju. Zaradi tega sem to poročilo podprl.

  Miroslav Mikolášik (PPE). – (SK) Gospod predsednik, želel bi spregovoriti o poročilu gospoda Luhana, ki je zadnja tema današnje razprave.

Konkurenčnost in kohezija sta elementa, ki drug drugega dopolnjujeta in podpirata. Vendar pa se konkurenčnost EU v celoti lahko zagotovi samo, če je gospodarska rast zares trajnostna. Mnoge naložbe, ki so jih sofinancirali strukturni skladi, so pokazali svojo vrednost, pri tem pa bi rad poudaril izboljšanje infrastrukture, saj je to pritegnilo tuje naložbe v številne regije, kar prispeva h gospodarskemu razvoju. Vendar pa je tudi kohezijska politika pokazala svojo vrednost, saj je v času finančne krize igrala vlogo učinkovitega instrumenta za prožen odziv na nove socialno-ekonomske izzive.

Strinjam se tudi z mnenjem poročevalca, da je gospodarska konkurenčnost EU tesno povezana s povprečno stopnjo zaposlovanja, izobraževanjem in usposobljenostjo delovne sile, socialno varnostjo in dostopom do javnih storitev, saj je podpora socialni koheziji ključnega pomena za splošno regionalno konkurenčnost celo na svetovni ravni.

Pisne obrazložitve glasovanja

Poročilo: Reimer Böge (A7-0335/2010)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Poročilo o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije (poplave na Madeiri na Portugalskem in nevihta v Franciji) sem podprl. Portugalska je zaprosila za pomoč iz Solidarnostnega sklada, ko so februarja 2010 zaradi nenavadnega in izredno močnega deževja na otoku Madeira nastali zemeljski plazovi in hude poplave, ki so povzročili škodo na javnih in zasebnih infrastrukturnih objektih, škodo pa so utrpela tudi podjetja in kmetijstvo. Portugalski organi so skupno neposredno škodo, ki so jo povzročile poplave na Madeiri, ocenili na 1,08 milijarde EUR. Solidarnostni sklad prispeva približno 31 milijonov EUR. Tudi sam sem bil na Madeiri in ugotovil sem, da mora ta sklad postati prožnejši in bolj velikodušen v svoji podpori, zlasti ko gre za oddaljene in otoške regije, ki jih slabo vreme pogosto prizadene.

  Jean-Pierre Audy (PPE), v pisni obliki. – (FR) Na podlagi poročila mojega cenjenega nemškega kolega, gospoda Bögeja, sem podprl predlog Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije v višini 67 milijonov EUR za pomoč Madeiri (Portugalska), ki so jo prizadeli zemeljski plazovi in poplave, kakor tudi Franciji, ki so jo poplave prizadele po nevihti Xynthia februarja 2010. Naj poudarim, da ta znesek predstavlja 2,7 % ocenjene skupne neposredne škode, ki znaša 2,5 milijarde EUR. Seveda je to velik znesek finančnih sredstev, a glede na to da predstavlja sorazmerno majhen delež skupne škode (2,7 %), se moram vprašati, ali ne bi bilo bolje, če bi Evropska unija ta sklad uporabila za financiranje evropske enote civilne zaščite, ki bi lahko takoj ponudila pomoč žrtvam nesreč, saj bi tako obvladala izjemno akutne razmere, ki so zunaj zmogljivosti nacionalnih enot. Ta enota ne bi bila zelo draga, saj bi na začetku vključevala usklajevanje nacionalnih enot civilne zaščite. Poleg tega bi se lahko uporabila za misije v tujini (na primer na Haitiju).

  Regina Bastos (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pozdravljam sprejetje poročila, ki iz Solidarnostnega sklada Evropske unije dodeljuje 31.255.790 EUR Portugalski po poplavah, ki so februarja lani prizadele Madeiro. Dež, ki je lil v curkih na otok Madeira, je povzročil kaos in ogromno materialno škodo; povzročil je zemeljske plazove, porušili so se mostovi, zaprle so se avtoceste, poplave pa so odnašale hiše in avtomobile.

V nesreči, ki je udarila Madeiro, je umrlo dvainštirideset ljudi, 13 pa jih je izginilo. Evropski parlament je danes tukaj v Strasbourgu priča pravemu prikazu evropske solidarnosti, ki je ena izmed najpomembnejših vrednot evropskega projekta in ki si zasluži, da jo poudarimo.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) To poročilo sem podprla, ker se strinjam, da je v okviru splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010 treba uporabiti Solidarnostni sklad Evropske unije za zagotovitev zneska 66.891.540 EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil, da bi se obravnavala prošnja Portugalske za odziv na nesrečo, ki so jo povzročili zemeljski plazovi in poplave na otoku Madeira, ter prošnja Francije v zvezi z nesrečo, ki jo je povzročila nevihta Xynthia.

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Seveda pozdravljam uporabo Solidarnostnega sklada za pomoč žrtvam tragedije, ki je po izredno močnem deževju prizadela Madeiro. Kolegu poslancu, gospodu Teixeiru, čestitam za njegova uspešna in nenehna prizadevanja pri osveščanju v evropskih institucijah in oblikovanju podlage za potrebno podporo. Naj ponovim, da sem trdno prepričan, da je treba postopke poenostaviti, da bi bilo Solidarnostni sklad v prihodnosti mogoče hitreje uporabiti. Nujna pomoč, ki pride prepozno, ruši učinkovito podobo Unije in zmanjšuje občutek evropske solidarnosti.

  Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) Portugalska je zaprosila za pomoč iz Solidarnostnega sklada, ko so februarja 2010 zaradi nenavadnega in izredno močnega deževja na otoku Madeira nastali zemeljski plazovi in hude poplave, ki so povzročili škodo na lokalnih javnih in zasebnih infrastrukturnih objektih, škodo pa so utrpela tudi podjetja in kmetijstvo. Portugalski organi so skupno neposredno škodo skupaj z regionalnimi organi Madeire ocenili na 1,08 milijarde EUR, kar pomeni približno 0,68 % portugalskega bruto nacionalnega dohodka. Poplave so povzročile precejšnjo škodo številnim domovom, kmetijam, cestam in vodovodom. Finančna pomoč, ki bo sproščena iz sklada, bo portugalskim organom, predvsem pa regionalnim organom Madeire, omogočila, da povrnejo del izdatkov, ki so nastali pri odzivu na izredne razmere. To poročilo sem v celoti podprl zaradi odgovornosti in zaveze, da se je treba izogniti nepotrebnim zamudam pri uporabi finančne pomoči za regije Portugalske in Francije, ki so jih prizadele naravne nesreče.

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Deset mesecev po tem, ko je francosko obalo prizadela nevihta Xynthia, v kateri je umrlo 53 ljudi, 80 ljudi je bilo ranjenih, poleg tega pa je nastala tudi ogromna materialna škoda, je Parlament sprejel spremembo proračuna, da bi uporabil Solidarnostni sklad EU v višini 35,6 milijona EUR. A če pustimo proces obnove ob strani, koliko drugih tragedij se bo moralo še zgoditi, da bomo končno na področju preprečevanja naravnih nesreč končno oblikovali pristop na ravni Skupnosti? Naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, so čedalje pogostejše, zato moramo zagotoviti, da bodo nacionalni ukrepi učinkovitejši in bolj usklajeni ter da bodo evropski ukrepi prožnejši. Želim poudariti tudi, da imamo od leta 2006 poročilo gospoda Barniera o vzpostavitvi enote za hitro posredovanje za odziv na naravne nesreče: kaj nam brani, da ga ne sprejmemo? Kaj nam brani, da ga ne uporabimo?

  Christine De Veyrac (PPE), v pisni obliki. – (FR) To poročilo sem danes podprla, kar pomeni, da se bo Solidarnostni sklad EU lahko uporabil za škodo, ki je nastala po velikih poplavah na Portugalskem in po nevihti Xynthia leta 2010. To je dokaz močnih vezi med državami članicami Unije in poudarja pomen pridobivanja pomoči s strani regij, ki so jih prizadele naravne nesreče. Vesela sem, da je bilo iz Solidarnostnega sklada sproščenih več kot 35 milijonov EUR za popravilo precejšnje škode, ki jo je nevihta Xynthia povzročila na nekaterih obalnih območjih, predvsem v departmajih Charente-Maritime, Vendée in Côtes-d’Armor.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Komisija predlaga uporabo Solidarnostnega sklada v skupnem znesku 66.891.540 EUR za Portugalsko in Francijo: 31.255.790 za Portugalsko in 35.635.750 za Francijo. Portugalska je zaprosila za pomoč po nevihti na Madeiri februarja 2010, ki je povzročila hudo škodo na javnih in zasebnih infrastrukturnih objektih, v podjetjih in na kmetijah. Francija pa je za pomoč iz Solidarnostnega sklada zaprosila po nevihti Xynthia, ki se je prav tako zgodila februarja 2010 in je prizadela velik del države: v njej je umrlo 53 ljudi, 80 jih je bilo ranjenih, povzročila pa je tudi hudo škodo na nasipih in jezovih, javnih in zasebnih infrastrukturnih objektih, cestnih in železniških povezavah, kmetijah in podjetjih.

Medtem ko v celoti podpiram to uporabo sklada, nenazadnje tudi zaradi njenega pomena za avtonomno regijo Madeira, moram izraziti razočaranje nad tem, da je pomoč na voljo šele decembra, torej 10 mesecev po tem, ko sta nesreči prizadeli francosko obalo in otok Madeira. Nujno moramo poiskati hitrejše načine, da bo začel postopek v zvezi s Solidarnostnim skladom delovati, in v to usmeriti vsa naša prizadevanja.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) To poročilo, v katerem se predlaga uporaba Solidarnostnega sklada za popravilo ogromne škode, ki jo je na otoku Madeira povzročila nevihta, ki je regijo prizadela februarja 2010, smo seveda podprli. Kljub temu želimo tukaj ponovno omeniti nekatere pripombe.

V skladu z uredbo o Solidarnostnem skladu mora Skupnost „v primeru večje nesreče [...] izkazati solidarnost s prebivalstvom v zadevnih regijah z zagotovitvijo finančne pomoči, da prispeva k čim hitrejši vzpostavitvi običajnih pogojev za življenje v prizadetih regijah“. V uredbi je tudi navedeno, da mora ta instrument omogočati „hitro in učinkovito ukrepanje Skupnosti, da bo brez odlašanja pomagala mobilizirati službe za ukrepanje ob izrednih dogodkih za zadovoljevanje neposrednih potreb prebivalstva in kratkoročno obnovo poškodovane ključne infrastrukture“.

Vendar pa so pravila in postopki v zvezi z uporabo sklada že pokazali, da se to načelo hitrega nudenja pomoči prizadetim prebivalcem v praksi ne upošteva. V tem primeru ta parlament glasuje o uporabi sklada šele 10 mesecev po nesreči. Zato smo trdili – in to počnemo tudi zdaj –, da je treba pravila za uporabo tega sklada prilagoditi, da bi se omogočila prožnejša in pravočasna uporaba in da bi se skrajšal čas med nesrečo ter trenutkom, ko so sredstva na voljo.

  Estelle Grelier (S&D), v pisni obliki. – (FR) Po mojem mnenju je Solidarnostni sklad tako kot Sklad za prilagoditev globalizaciji eno izmed proračunskih instrumentov, ki v praksi najmočneje izražajo vrednoto „solidarnost“, ki si jo člani Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu prizadevamo spodbujati, ko pripravljamo politike Skupnosti. 27. in 28. februarja 2010 je v nevihti Xynthia v departmajih Vendée in Charente-Maritime umrlo 53 ljudi, poškodovanih pa jih je bilo približno 80. To je bila prava travmatična izkušnja za to regijo in prebivalce, psihološki in gospodarski vpliv pa se čuti tudi 10 mesecev kasneje. Od plenarnega zasedanja v marcu 2010 je Parlament sprejel zelo veliko resolucij, v katerih poziva k uporabi tega sklada, da bi se zagotovila pomoč žrtvam.

Današnje glasovanje, s katerim je bila potrjena sprostitev 35,6 milijona EUR za ta departmaja, kakor tudi 31,2 milijona EUR za Portugalsko, saj je ta nevihta na Madeiri povzročila poplave, je dober primer te skupne želje, da pokažemo pravo solidarnost med evropskimi državljani. To je Evropa, ki jo želimo zgraditi, Evropa, ki je blizu svojim državljanom, ki je pozorna na vsa vprašanja, ki nanje vplivajo, in ki lahko ta vprašanja kolektivno obravnava.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za uporabo Evropskega solidarnostnega sklada. Menim namreč, da je sklad dragoceno orodje, ki Evropski uniji omogoča, da pokaže solidarnost s prebivalstvom regij, ki so jih prizadele naravne nesreče, s finančno podporo za hitrejšo obnovo normalnih življenjskih pogojev. Današnje glasovanje se je nanašalo na dve prošnji za pomoč. Prvo je vložila Portugalska po izredno močnem deževju na otoku Madeira, v katerem so nastali zemeljski plazovi in hude poplave, ki so povzročili škodo na javnih in zasebnih infrastrukturnih objektih, škodo pa so utrpela tudi podjetja in kmetijstvo.

Drugo prošnjo za uporabo je vložila Francija po nevihti Xynthia, v kateri je umrlo 53 ljudi in ki je povzročila poplave, ki so zajele širša območja, vključno s poseljenimi kraji, in povzročile hudo škodo na nasipih in jezovih, javnih in zasebnih infrastrukturnih objektih, cestnih in železniških povezavah, škodo pa so utrpela tudi podjetja in kmetijstvo. Na koncu naj dodam, da uporabljena sredstva iz sklada znašajo 31.255.790 EUR za poplave na Madeiri in 35.635.750 EUR za nevihto Xynthia, kar je skupaj 66.891.540 EUR.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Pozdravljam to poročilo, ki iz Solidarnostnega sklada EU Portugalski dodeljuje 31 milijonov evrov, Franciji pa 35 milijonov evrov. To je pomembna poteza podpore po poplavah in zemeljskih plazovih, ki so nastali februarja na Poljskem, in po razdejanju, ki ga je na atlantski obali v Franciji povzročila nevihta „Xynthia“.

  Véronique Mathieu (PPE), v pisni obliki. – (FR) Uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije za območja na Portugalskem, ki so jih prizadele poplave, ter regije v Franciji, ki jih je februarja 2010 prizadela nevihta Xynthia, sem podprla. Najbolj prizadete so bile regije atlantske obale, saj je nevihta poplavila širša območja, vključno s poseljenimi kraji, in povzročila hudo človeško in materialno škodo. Današnje glasovanje je odgovor na prošnjo francoskih organov, ki so za te regije med drugim zaprosili za evropsko finančno pomoč za „neobičajn[o] nesreč[o], zlasti naravn[o], ki prizadene večji del njenega prebivalstva ter resno in trajno vpliva na življenjske razmere in pogoje za gospodarsko stabilnost regije“. Od ocenjenih 1.425,43 milijona EUR neposredne škode, ki jo je povzročila nesreča, bo Franciji izplačanih 35.635.750 EUR. Uporaba Solidarnostnega sklada je praktičen izraz Evrope, ki je blizu svojim državljanom, to pa državljani tudi pričakujejo. Evropske institucija si morajo še naprej prizadevati za hitrejše ukrepanje in postopke, ki jih upravičujeta nujnost in razsežnost naravnega pojava.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Pomoč, ki jo Evropska unija dodeljuje Portugalski in Franciji po nevihtah v februarju 2010, je dobra novica. Vendar pa je žalostno, da EU pri pomoči državljanom, ki trpijo hude posledice podnebnih sprememb, ne ukrepa tako hitro, kot to počne, ko mora reševati banke.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Evropska unija je območje solidarnosti in Solidarnostni sklad EU sodi v ta okvir. Pomoč iz sklada je ključnega pomena za območja, ki so jih prizadele naravne nesreče, kot na primer poplave na Madeiri (Portugalska) in nevihta Xynthia v Franciji. Po potrditvi, da obe vlogi izpolnjujeta merila za upravičenost iz Uredbe (ES) št. 2012/2002, je Komisija predlagala uporabo Solidarnostnega sklada v znesku 31.255.790 EUR za Portugalsko (poplave na Madeiri) in 35.635.750 EUR za Francijo (nevihta Xynthia), kar skupaj znaša 66.891.540 EUR, kar se odšteje od zgornje meje v višini 1 milijarde EUR v obliki odobritev za prevzem obveznosti in plačila. Vendar pa bi želel opozoriti na zamudo pri uporabi tovrstne pomoči. Postopek mora postati manj birokratski in bolj racionaliziran, da bi se v prihodnosti pravočasno odzvali na nesreče.

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. – (ES) Čeprav sem ta predlog o dodelitvi pomoči podprl, menim, da je to samo analgetik in blažilno sredstvo za posledice kapitalističnega modela in da ne predstavlja nikakršnega napredka v boju proti temeljnim vzrokom krize. Strinjam se z uporabo sredstev iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za državljane, ki so bili odpuščeni zaradi strukturnih sprememb v poslovnih modelih ali zaradi neposrednih posledic sedanje gospodarske in finančne krize. Mislim, da vsota, ki znaša več kot 250 milijonov EUR, za katero je bila vložena prošnja in ki predstavlja dodatno podporo ter pomoč za več kot 600 delavcev, ki so bili odpuščeni iz maloprodajnega sektorja na Nizozemskem, lahko pomaga doseči končen cilj olajšanja ponovnega vključevanja teh delavcev na trg dela. To sem podprl tudi zato, ker sem prepričan, da ta podpora dopolnjuje pomoč za odpuščene delavce, ki je zagotovljena v vseh nacionalnih zakonodajah in kolektivnih sporazumih. Zato ta uporaba sredstev iz ESPG ne more v nobenem primeru nadomestiti pravne odgovornosti vlad in podjetij do delavcev, ki so bili odpuščeni, ali omogočiti izogibanje tem odgovornostim.

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – (LV) V takšnih primerih je podpora potrebna, da bi vse države članice EU imele občutek, da pripadajo povezani družini. Bilo bi veliko ceneje, če bi se sredstva Evropske unije dodelila projektom, ki so imeli to možnost, da ublažijo posledice naravnih nesreč. Na primer gradnja jezov in zaščitnih struktur ter naložbe v ukrepe na področju obveščanja in opozarjanja javnosti. Menim, da bi bilo koristno tudi pripraviti gradbene predpise za bolj ogrožene regije. Če Evropska unija samo zagotavlja sredstva in si ne prizadeva za preprečevanje naravnih nesreč, bo to lahko imelo v prihodnosti še hujše posledice.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (PT) Portugalska je zaprosila za pomoč iz Solidarnostnega sklada, ko so februarja 2010 zaradi nenavadnega deževja na otoku Madeira nastali zemeljski plazovi in hude poplave, ki so povzročili škodo na javnih in zasebnih infrastrukturnih objektih, škodo pa so utrpela tudi podjetja in kmetijstvo. Portugalske oblasti ocenjujejo, da skupni znesek neposredne škode znaša 1.080 milijonov EUR. Francija je za pomoč iz Solidarnostnega sklada zaprosila, ko je februarja 2010 velik del Francije zajela nevihta Xynthia, ki je najbolj prizadela regijo atlantske obale, predvsem departmaja Charente-Maritime in Vendée. V nevihti je izgubilo življenje 53 ljudi, skoraj 80 pa jih je bilo ranjenih. Francoski organi ocenjujejo, da skupni znesek neposredne škode, ki jo je v tem območju povzročila nesreča, znaša 1.425,43 milijona EUR.

Po potrditvi, da obe vlogi izpolnjujeta merila za upravičenost iz Uredbe (ES) št. 2012/2002, je Komisija predlagala uporabo Solidarnostnega sklada v znesku 31.255.790 EUR za Portugalsko (poplave na Madeiri) in 35.635.750 EUR za Francijo (nevihta Xynthia), kar skupaj znaša 66.891.540 EUR. Ker so vsi pogoji za pridobitev pomoči izpolnjeni, sem poročilo podprl, da bi pokazal solidarnost do prizadetih žrtev in držav.

  Elisabeth Morin-Chartier (PPE), v pisni obliki. – (FR) Podprla sem glas Evropskega parlamenta, ki je danes, 14. decembra 2010, odobril sprostitev 35,6 milijona EUR za Francijo, kjer je nevihta Xynthia februarja deloma opustošila atlantsko obalo. Ta denar se bo uporabil za financiranje obnove infrastrukture, ki je bila poškodovana v nesreči. Kot poslanka Evropskega parlamenta iz najbolj prizadetih regij pozdravljam dodelitev teh sredstev za popravilo škode, ki jo je povzročila nevihta: je prava pomoč vsem prizadetim francoskim departmajem. Ta uporaba dokazuje, da solidarnost ni samo prazna beseda, ko gre za Evropsko unijo.

Na koncu želim poudariti, da je nevihta Xynthia februarja 2010 prizadela velik del Francije, pri čemer je najhuje bilo v departmajih Charente-Maritime in Vendée, kjer je umrlo 53 ljudi, 80 pa jih je bilo ranjenih. Ocenjena materialna škoda znaša 1.425,43 milijona EUR. Za popravilo te škode je iz Solidarnostnega sklada EU sproščenih 35,6 milijona EUR.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) V skladu s poročilom gospoda Bögeja je za odpravo posledic hudih naravnih nesreč v Franciji in na Portugalskem na voljo 66,9 milijona EUR. Zato sem glasoval za poročilo.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) To poročilo sem podprla, ker se strinjam, da je treba v okviru splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010 uporabiti Solidarnostni sklad Evropske unije za zagotovitev zneska v višini 66.891.540 EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil, da bi se rešili prošnji, ki sta ju vložili:

- Portugalska, in sicer za uporabo sklada zaradi nesreče, ki so jo povzročili zemeljski plazovi in poplave na otoku Madeira, in

- Francija, in sicer za uporabo sklada v zvezi z nesrečo, ki jo je povzročila nevihta Xynthia.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Toplo pozdravljam sprejetje tega poročila o dodelitvi 31.255.790 EUR za Portugalsko za odpravo ogromne škode, ki jo je povzročila nesreča, ki je februarja 2010 prizadela otok Madeira. V tem smislu moram poudariti veliko zavzetost portugalske delegacije iz stranke Partido Social Democrata, predvsem pa delo, ki ga je opravil gospo Teixeira, ki se je izkazalo kot odločilno za dosego tega rezultata.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Komisija predlaga uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije v korist Portugalske in Francije, in sicer v skladu s točko 26 medinstitucionalnega sporazum z dne 17. maja o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju. Medinstitucionalni sporazum dovoljuje uporabo sredstev Solidarnostnega sklada v višini do 1 milijarde EUR letno. Komisija je v letu 2010 do sedaj predložila en sam predlog za uporabo Solidarnostnega sklada, in sicer v predlogu z dne 24. septembra 2010 za uporabo 13,02 milijona EU po hudih poplavah na Irskem novembra leta 2009 (http://ec.europa.eu/prelex/liste_resultats.cfm?CL=sl&ReqId=0&DocType=COM&DocYear=2010&DocNum=0543" ). Ta predlog in ustrezni predlog spremembe proračuna (št. 8/2010) sta še vedno v postopku sprejemanja pri obeh vejah proračunskega organa. Komisija je skupaj s predlogom za uporabo sklada za Portugalsko in Francijo predložila tudi predlog spremembe proračuna (št. 9/2010 z dne 13. oktobra 2010), da bi v proračun za leto 2010 vnesla sredstva za prevzem obveznosti in za plačila, kot zahteva točka 26 medinstitucionalnega sporazuma.

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) Solidarnostni sklad je bil vzpostavljen zato, da bi se pokazala solidarnost Evropske unije do prebivalcev regij, ki jih prizadenejo naravne nesreče. Februarja letos je regijo Madeira, od koder prihajam tudi sam, prizadela nesreča, ki so jo povzročili zemeljski plazovi in poplave. Po tej tragediji je Portugalska vložila prošnjo za uporabo Solidarnostnega sklada za namen odprave škode, predvsem pa za popravilo infrastrukture in ponovno izgradnjo prizadetih območij.

Prošnjo za uporabo sklada so po nevihti Xynthia vložili tudi francoski organi. Skupna škoda, ki sta jo povzročili obe nesreči, je ocenjena na 66.891.540 EUR, ta znesek pa bo uporabljen takoj, ko bo spremenjen predlog proračuna, kot se zahteva, da bi bil sklad lahko na voljo. Prebivalci so posledice februarske nesreče lahko občutili takoj, saj je povzročila hudo škodo na javnih in zasebnih infrastrukturnih objektih, pa tudi na podjetjih in pridelkih. A čeprav so bile posledice tragedije, ki je opustošila regijo, tako hude, evropska pomoč ni bila takoj na voljo. Minilo je že deset mesecev. Ker se strinjam, da je treba celoten postopek pospešiti, glasujem za uporabo sklada za prizadete regije in pozivam, da se to opravi čim prej.

  Bernadette Vergnaud (S&D), v pisni obliki. – (FR) Sprejetje spremembe proračuna za namen uporabe Solidarnostnega sklada EU v višini 35,6 milijona EUR na podlagi predloga Komisije je dobra novica na današnjem plenarnem zasedanju. To je odgovor na prošnjo francoske vlade po nevihti Xynthia, ki je 27. in 28. februarja 2010 prizadela francosko obalo in v kateri je v departmajih Vendée in Charente-Maritime umrlo 53 ljudi, 80 pa jih je bilo ranjenih. Postopek je nedvomno predolg in potreben izboljšave, vendar sem vesela, da se na takšen način kaže evropska solidarnost, in sicer vpričo tragedije, ki so jo izkusile žrtve. Komisarju Hahnu sem pisala, da podpre prošnjo francoske vlade za pomoč, in zavezo, ki mi jo je dal, je izpolnil med svojim obiskom v La Rochellu v začetku marca. Ta sklad je več kot močno potrebna finančna pomoč; simbolizira namreč skupne vrednote naše celine.

Poročilo: László Surján (A7-0341/2010)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glede na mnenje Odbora za regionalni razvoj in predlog za zmanjšanje plačil iz proračunske vrstice „Energetski projekti za podporo oživitvi gospodarstva – evropsko omrežje za pridobivanje vetrne energije na morju“, da bi se iz Solidarnostnega sklada zagotovila pomoč državam (Portugalska in Francija), ki so ju prizadele velike naravne nesreče, in tudi ob upoštevanju dejstva, da ta sklep določa temeljna merila za delovanje Solidarnostnega sklada, se s tem poročilom strinjam.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Vsi se spominjamo nevihte Xynthia, ki je pred skoraj enim letom opustošila obalo departmaja Vendée. Po tej nesreči je bila tam, kjer je voda uničila vse, potrebna obnova. Solidarnostni sklad Evropske unije je odličen instrument za podporo lokalnim prizadevanjem. Z glasovanjem za to besedila sem pomagala pri sprostitvi 35.635.750 EUR, ki niso namenjeni za nadomestilo škode, ki so jo utrpeli posamezniki, temveč so namenjeni za obnovo infrastrukturnih objektov. Solidarnostni sklad, ki je bil vzpostavljen po poplavah v letu 2002, ki so zajele Nemčijo, Avstrijo, Češko republiko in Francijo, je namenjen za pomoč evropskim regijam, ki jih prizadenejo nepredvidljive nesreče. To besedilo dodeljuje enak znesek tudi območjem na Portugalskem, ki so jih prizadele nedavne poplave.

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Seveda pozdravljam uporabo Solidarnostnega sklada za pomoč žrtvam tragedije, ki je po izredno močnem deževju prizadela Madeiro. Kolegu poslancu, gospodu Teixeiru, čestitam za njegova uspešna in nenehna prizadevanja pri osveščanju v evropskih institucijah in oblikovanju podlage za potrebno podporo. Naj ponovim, da sem trdno prepričan, da je treba postopke poenostaviti, da bi bilo Solidarnostni sklad v prihodnosti mogoče hitreje uporabiti. Nujna pomoč, ki pride prepozno, ruši učinkovito podobo Unije in zmanjšuje občutek evropske solidarnosti.

  Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) Edini namen predloga spremembe proračuna št. 9/2010 je, da se prilagoditev proračuna, ki izhaja iz uporabe Solidarnostnega sklada Evropske unije, uradno vključi v proračun za leto 2010. Ker sem že podprl sorodni osnutek poročila, ki predlaga, da se odobri uporaba Solidarnostnega sklada za Portugalsko (poplave na Madeiri) in Francijo (nevihta Xynthia), z istim čutom odgovornosti podpiram tudi to poročilo o spremembi proračuna za uporabo 31.255.790 EUR za Portugalsko in 35.635.750 EUR za Francijo, kar skupaj znaša 66.891.540 EUR, kar se odšteje od zgornje meje sklada.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Kljub pomenu investicijskih projektov v energetsko infrastrukturo in predvsem v energijo vetra, glasujem za zmanjšanje odobritev plačil iz proračunske vrstice 06 04 14 03, da bi se sredstva lahko prerazporedila v okvir zneska 66.891.540 EUR v odobritvah plačil (proračunska vrstica 13 06 01), ki je potreben, da bi se izpolnile potrebe glede uporabe Solidarnostnega sklada Evropske unije.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Pri glasovanju o tem predlogu spremembe proračuna, ki bo omogočil uporabo Solidarnostnega sklada v korist prebivalcev Madeire in regij Francije, ki jih je prizadela nevihta Xynthia – kar seveda podpiramo – je treba poleg zamude pri uporabi sklada poudariti nekaj točk, ki smo jih že omenili.

Komisija meni, da so bila merila za upravičenost do uporabe, kar zadeva prag za škodo, izpolnjena predvsem v primeru Madeire. Vendar je treba opozoriti, da bo podpora Unije, ki je zdaj na voljo, pokrila samo 2,89 % skupne škode, ki jo je povzročila nesreča. Madeira spada med najbolj oddaljene regije, zato se mora spopadati z določenimi ovirami. Prizadeva si tudi za konvergenčni cilj (kljub škodljivim spremembam, ki se na tem področju dogajajo po zadnji širitvi). Te posebne značilnosti je treba torej upoštevati s povečanjem podpore, namenjene regiji, bodisi iz tega sklada ali z drugimi ukrepi.

Zato smo v okviru razprave o pravilih sklada predlagali, da bi se preučila zamisel o povečanju finančne pomoči kohezijskim državam in konvergenčnim regijam, in sicer tako, da se v to vprašanje zagotavljanja pomoči v primeru škode, ki so jo povzročile naravne nesreče, uvede nepogrešljiva kohezijska razsežnost. S tem bi se zmanjšala tudi razhajanja med različnimi regijami in državami članicami v Evropski uniji.

  Nathalie Griesbeck (ALDE), v pisni obliki. – (FR) V času, v katerem se srečujemo s čedalje pogostejšimi naravnimi nesrečami v Evropi, mora Evropska unija biti zmožna zagotoviti ustrezno pomoč svojim državam članicam, kadar jih prizadenejo tovrstne nesreče. Zato je bilo po nevihti Xynthia, ki je marca prizadela obalna območja departmajev Charente-Maritime in Vendée, in po poplavah, ki so februarja prizadele otok Madeira na Portugalskem, samoumevno, da moram podpreti uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije za namen nadomestila za škodo, ki sta jo povzročili ti nesreči. Menim, da takšen izid glasovanja priča o solidarnosti, ki obstaja med narodi Evrope in ki bi morala obstajati tudi na mnogih drugih področjih.

  Jarosław Kalinowski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Kadar se spopadamo z naravno nesrečo – in tovrstne nesreče so čedalje pogostejše –, mora Evropska unija nujno zagotoviti pomoč državam članicam in regijam, ki se spopadajo s trajnimi posledicami takšnih tragedij. Solidarnostni sklad EU je bil vzpostavljen prav za ta namen.

Sklad omogoča dodelitev finančne pomoči žrtvam na področjih, ki so jih prizadele „velike naravne katastrofe“, kot so portugalski otok Madeira, ki so ga uničile poplave, ali francoske regije, ki jih je opustošila nevihta Xynthia. V spomin na letošnje poplave na Poljskem in v drugih delih Evrope, ki je v mojih mislih še svež, se strinjam s predlogom o dodelitvi podpore državam, ki sta pretrpeli nesrečo, v solidarnosti do več tisoč prebivalcev regij, ki so jih prizadele tako uničujoče kataklizme.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – To poročilo, s katerim je odobren prenos 66 milijonov evrov iz evropskega sistema za pridobivanje vetrne energije na morju v Solidarnostni sklad EU, da bi se tako pomagalo žrtvam poplav na Portugalskem in nevihte v Franciji, sem podprl.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ta predlog spremembe proračuna je smiseln, če upoštevamo, da so sredstva iz Solidarnostnega sklada namenjena za odpravo posledic zemeljskih plazov in hudih poplav, ki so se zgodile na otoku Madeira na Portugalskem, ter posledic nevihte Xynthia v Franciji. Po potrditvi, da obe vlogi izpolnjujeta merila za upravičenost iz Uredbe (ES) št. 2012/2002, je Komisija predlagala uporabo Solidarnostnega sklada v znesku 31.255.790 EUR za Portugalsko (poplave na Madeiri) in 35.635.750 EUR za Francijo (nevihta Xynthia), kar skupaj znaša 66.891.540 EUR, kar se odšteje od zgornje meje v višini 1 milijarde EUR v obliki odobritev za prevzem obveznosti in plačila. Vendar pa bi želel opozoriti na zamudo pri uporabi tovrstne pomoči. Postopek mora postati manj birokratski in bolj racionaliziran, da bi se v prihodnosti pravočasno odzvali na nesreče.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Povečanje proračuna v času finančne in gospodarske krize bi morali načeloma zavrniti. V tem primeru pa gre za prilagoditev zaradi škode, ki jo je v Franciji in na Portugalskem povzročila nevihta Xynthia. Vzajemna pomoč in podpora v primeru naravnih nesreč je pravi znak aktivne evropske solidarnosti, zato ju je treba pozdraviti in podpreti. Zaradi tega sem poročilo podprl.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) V skladu s poročilom je treba zagotoviti, da se bodo sredstva, ki so na voljo za Portugalsko in Francijo, uporabila kot pomoč za obnovo infrastrukture v obeh državah, uporabiti pa jih je treba kot „instrument za refinanciranje“. Zato sem poročilo podprl. Prizadetim ljudem je treba pomagati, njihove življenjske pogoje in gospodarsko stabilnost regije pa izboljšati.

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. – (PL) V celoti podpiram uporabo Solidarnostnega sklada EU kot odziv na naravne nesreče v Franciji in na Portugalskem. Menim, da je Solidarnostni sklad eden izmed najpomembnejših načinov, da med državljani EU vzpostavimo evropsko identiteto in čut za skupnost. Leta 2010 je bila Poljska ena izmed držav, ki so izkoristile Solidarnostni sklad, to pa je naletelo na pozitiven odziv v medijih. Želim opozoriti na potrebo po osveščanju javnosti v zvezi s Solidarnostnim skladom in učinki njegove uporabe.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) To poročilo sem podprla, ker se strinjam, da je treba v okviru splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010 uporabiti Solidarnostni sklad Evropske unije za zagotovitev zneska v višini 66.891.540 EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil, da bi se rešili prošnji, ki sta ju vložili:

- Portugalska, in sicer za uporabo sklada zaradi nesreče, ki so jo povzročili zemeljski plazovi in poplave na otoku Madeira, in

- Francija, in sicer za uporabo sklada v zvezi z nesrečo, ki jo je povzročila nevihta Xynthia.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pozdravljam ta predlog spremembe proračuna, s katerim bo omogočena uporaba Solidarnostnega sklada Evropske unije, da bi se v odobritvah za prevzem obveznosti in plačil zagotovila skupna vsota 66.891.540 EUR, od katerih je 31.255.790 EUR namenjenih za prošnjo za pomoč, ki jo je vložila Portugalska zaradi velike škode, ki jo je povzročila nevihta, ki je februarja 2010 prizadela avtonomno regijo Madeira.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – V skladu s členom 37(1) finančne uredbe lahko Komisija predloži predlog spremembe proračuna, „če obstajajo neodložljive, izjemne ali nepredvidene okoliščine“. Glede na ta vidik in v zvezi z uporabo Solidarnostnega sklada EU Komisija predlaga uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije v korist Portugalske in Francije, in sicer v skladu s točko 26 medinstitucionalnega sporazum z dne 17. maja o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju. Medinstitucionalni sporazum dovoljuje uporabo sredstev Solidarnostnega sklada v višini do 1 milijarde EUR letno. Pogoji za upravičenost do uporabe sklada so podrobno navedeni v omenjeni točki, pa tudi v Uredbi Sveta št. 2012/2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije (EUSF). Treba je opozoriti, da sklad ni namenjen poplačilu zasebne škode, temveč popravilu infrastrukture in refinanciranju. Komisija je v letu 2010 do sedaj predložila en sam predlog za uporabo Solidarnostnega sklada, in sicer v predlogu z dne 24. septembra 2010 za uporabo 13,02 milijona EU po hudih poplavah na Irskem novembra leta 2009 (http://ec.europa.eu/prelex/liste_resultats.cfm?CL=sl&ReqId=0&DocType=COM&DocYear=2010&DocNum=0543" ).

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) Cilj tega dokumenta Evropskega parlamenta je potrditi stališče Sveta o predlogu spremembe proračuna št. 9/2010, da bi se izvedle spremembe, ki so potrebne za uporabo Solidarnostnega sklada. Komisija je nesreči, ki sta se zgodili v Madeiri in Franciji, opredelila kot „velika naravna nesreča“ oziroma „neobičajna nesreča v regiji“, sprejeti pa sta bili obe prošnji za uporabo sklada, ki so ju vložili nacionalni organi.

V skladu s finančno uredbo lahko Komisija predloži predlog spremembe proračuna, „če obstajajo neodložljive, izjemne ali nepredvidene okoliščine“. V tem primeru je Komisija predlagala uporabo Solidarnostnega sklada, da bi se zagotovilo 31.255.790 EUR za Portugalsko in 35.635.750 EUR za Francijo, kar skupaj znaša 66.891.540 EUR. Danes v imenu evropske solidarnosti potrjujemo prerazporeditev tega zneska v odobritvah plačil iz proračunske vrstice 06 04 14 03: Energetski projekti za podporo oživitvi gospodarstva – evropsko omrežje za pridobivanje vetrne energije na morju, in sicer za popravilo infrastrukture in obnovo območij, ki sta jih prizadeli nesreči.

Pozdravljam sprejeti ukrep, zaradi samega obsega tragedije, ki je opustošila regijo, iz katere prihajam, tj. avtonomno regijo Madeira, pa obžalujem pa počasnost celotnega postopka za uporabo sklada.

Poročilo: Barbara Matera (A7-0336/2010)

  Jean-Pierre Audy (PPE), v pisni obliki. – (FR) Na podlagi poročila moje izvrstne italijanske kolegice Barbare Matera sem podprl predlog sklepa o uporabi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) v višini 2,2 milijona EUR za pomoč Sloveniji, ki se spopada z odpuščanjem presežnih delavcev v tekstilni industriji. Obrat, o katerem govorimo, je Mura – evropska hiša mode, v katerem je bilo odpuščenih 2.554 delavcev. Zdi se mi čudno, da ima 583 oziroma 22,8 % presežnih delavcev dolgotrajne zdravstvene težave ali so invalidi. Nisem prepričan, da izpolnjujejo merilo ESPG. Omeniti je treba, da 1.114 od 2.554 odpuščenih delavcev „nima zaključene osnovne šole“. Legitimno je, da se vprašamo o stopnji izobrazbe zaposlenih in njihovi ustreznosti glede na sedanje industrijske standarde. Sprašujem se o neodvisnosti javnih uslužbencev na slovenskem Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ki morajo prevzeti vlogo organa za potrjevanje za namen nadzora tega izdatka.

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Tako kot predlogi, ki jih je gospa Matera predstavila na zadnjem plenarnem zasedanju, so tudi njene resolucije, ki zagovarjajo uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v šestih specifičnih primerih popolnoma upravičene. Ta sklad bo zagotovil podporo zaposlenim, ki so jih prizadeli škodljivi učinki globalizacije v Sloveniji, Nemčiji, na Poljskem in v Španiji. Vedno sem menil, da je uporaba tega sklada učinkovita, saj ustvarja konkretne rezultate in izpolnjuje specifične in popolnoma jasne potrebe. Kot član Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve sem sprejetje teh resolucij lahko samo podprl.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ker je Slovenija zaprosila za pomoč za 2.544 presežnih delavcev v podjetju Mura – evropska hiša mode, ki deluje v sektorju proizvodnje oblačil, sem resolucijo podprla, saj se s predlogom Komisije, kot ga je popravil Parlament, strinjam. Strinjam se tudi, da bi predlog Komisije v svoji obrazložitvi moral vključevati jasne in podrobne informacije o vlogi ter analiza meril za upravičenost, pojasnjeni pa so tudi razlogi za odobritev vloge, kar je v skladu z zahtevami Parlamenta.

  Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pomoč presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi prestrukturiranja in selitve proizvodnje, mora biti dinamična in prožna, da bi se lahko hitro in učinkovito izvršila. Zaradi strukturnih sprememb v mednarodni trgovini je pomembno, da lahko evropsko gospodarstvo hitro izvaja instrumente v podporo delavcem, ki jih je to prizadelo, ter da jim omogoči pridobitev znanj in sposobnosti, da se hitro ponovno vključijo na trg dela. Finančno pomoč je zato treba odobravati individualno. Treba je tudi poudariti, da ta pomoč ne more nadomestiti ukrepov, za katere so običajno odgovorna podjetja, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij. Ker je Slovenija zaprosila za pomoč za 2554 presežnih delavcev v podjetju Mura – evropska hiša mode, ki deluje v sektorju proizvodnje oblačil v Pomurju, regiji NUTS III, in ker je 7 % vseh ljudi, zaposlenih v Pomurju, delalo v Muri, dohodki v tej regiji pa so že bili pod slovenskim povprečjem, sem v celoti podprl to poročilo o uporabi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za Slovenijo.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Število primerov v zadnjih mesecih, v katerih je ta parlament odobril uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), ki je bil vzpostavljen zato, da bi zagotovil dodatno podporo delavcem, ki trpijo posledice velikih sprememb v strukturi svetovne trgovine, je po mojem mnenju močan pokazatelj krize, ki jo Evropa trenutno prestaja. ESPG ni odgovor na to krizo, vendar predstavlja veliko, pomembno pomoč. V tem posebnem primeru je pomoč namenjena za odpravo posledic odpuščanja 2.554 presežnih delavcev v podjetju Mura – evropska hiša mode iz Slovenije, ki deluje v sektorju proizvodnje oblačil. Ta sektor je utrpel še posebej hude posledice zaradi sprememb v strukturi svetovne trgovine in je žrtev uvoza poceni tekstilnih proizvodov.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Zaradi socialnega vpliva svetovne gospodarske krize, ki je še zlasti vplivala na zaposlovanje, je ustrezna uporaba Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) ključnega pomena za lajšanje stiske številnih evropskih posameznikov in družin, saj prispeva k njihovi ponovni vključitvi v družbo in poklicnem razvoju, obenem pa usposablja delovno silo, primerno za potrebe podjetij in krepitev gospodarstva. V tem okviru je predložen tudi ta intervencijski načrt za Slovenijo, in sicer v zvezi z odpuščanjem 2.554 presežnih delavcev v podjetju Mura – evropska hiša mode iz Slovenije, ki deluje v sektorju proizvodnje oblačil. Zato upam, da bodo evropske institucije močno okrepile svoja prizadevanja pri izvajanju ukrepov, ki pospešujejo in izboljšujejo stopnje uporabe tako pomembnega vira, kot je ESPG, katerega trenutna uporaba je na zelo nizki ravni. Letos se je zaprosilo za samo 11 % od 500 milijonov EUR, ki so na voljo.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Prošnje za uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji se vlagajo mesec za mesecem. Tako imamo zdaj osem novih prošenj iz štirih držav članic: Slovenije, Nemčije, Poljske in Španije. Tu je še več sto podjetij, ki se zapirajo v različnih sektorjih, vse od proizvodnje avtomobilov, prek maloprodaje, do tekstilnega sektorja. Skupaj je bilo odpuščenih 6.500 presežnih delavcev (natančneje 6.592). To je skoraj 10.000, če dodamo še tiste delavce, o katerih smo govorili tukaj pred enim mesecem.

Ko potrjujemo to uporabo sredstev, se ne morem izogniti temu, da ne bi ponovil, da moramo v celoti prekiniti z neoliberalnimi politikami, ki so vzrok za to, da se države Evropske unije spopadajo z očitno gospodarsko in socialno katastrofo. Blažilni ukrepi so res potrebni, toda obravnavati je treba vzroke te katastrofe.

Zdi se, da je čedalje bolj nujno, da začnemo izvajati predlog, ki smo ga dali v okviru razprave o proračunu za leto 2011, da bi oblikovali evropski program za zaposlovanje in trajnostni razvoj, za katerega bi se dodelil 1 % bruto domačega proizvoda EU, ki bi ga dopolnjevala sredstva iz držav članic. Cilj tega bi bila prava konvergenca, spodbujanje potenciala vseh držav, trajnostna uporaba njihovih virov, naložbe v proizvodnjo in ustvarjanje delovnih mest s pravicami.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za Slovenijo sem podprl, ker menim, da je ta instrument dragocen vir podpore za delavce, ki jih je gospodarska kriza pahnila v težave. ESPG je bil ustanovljen leta 2006, da bi zagotovil praktično podporo presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni bodisi zaradi razlogov, povezanih s selitvijo njihovih podjetij, ali po spremembi v letu 2009, zaradi gospodarske krize, da bi s tem pomagali pri njihovem ponovnem vključevanju na trg dela.

Današnje glasovanje se je nanašalo na prošnjo za pomoč za 2.554 presežnih delavcev podjetja Mura – evropska hiša mode, ki deluje v sektorju oblačil; vsota te pomoči, ki jo financira ESPG, znaša 2.247.940 EUR. Pozdravljam sprejetje poročila, ki kaže, da je ESPG koristno in učinkovito sredstvo za reševanje brezposelnosti, ki je posledica globalizacije in gospodarske krize.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Pozdravljam uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za pomoč 2.554 presežnim delavcem slovenskega podjetja Mura – evropska hiša mode. Upam, da bo 2,2 milijona EUR v pomoč delavcem in regiji, da si hitro opomorejo od strukturnih sprememb, s katerimi se spopadajo.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Vzdržal sem se iz spoštovanja do slovenskih delavcev Skupine Mura, ki so bili žrtvovani na oltarju globalizacije. V položaju, v katerega so pahnjeni zaradi neoliberalnih politik, ki jih zagovarja Evropska unija, te zamika, da bi glasoval proti glede na uborni znesek te miloščine. Toda tisto malo, kar dobijo, jim lahko olajša stisko. Toda zaradi tega logika Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji ni nič manj nesprejemljiva. To potrjuje logiko, ki je naložbene sklade, ki so lastniki te skupine, ter banke privedla k temu, da vložijo vanje in na njihov račun ustvarjajo dobičke.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) EU je območje solidarnosti in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) sodi v ta okvir. Ta podpora je ključna za pomoč brezposelnim in žrtvam selitev podjetij, do katerih prihaja v globaliziranem svetu. Seli se čedalje večje število podjetij, ki izkoriščajo nižje stroške dela v številnih državah, predvsem na Kitajskem in v Indiji, kar povzroča škodo v tistih državah, ki spoštujejo pravice delavcev. Cilj ESPG je pomagati delavcem, ki so žrtve selitev podjetij, in je temeljnega pomena pri lajšanju dostopa do nove zaposlitve. ESPG so v preteklosti uporabljale druge države EU, zato je zdaj primerno, da to pomoč dodelimo Sloveniji, ki je zaprosila zanjo zaradi 2.554 presežnih delavcev v podjetju Mura – evropska hiša mode, ki deluje v sektorju proizvodnje oblačil.

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – (LV) Glasoval sem za, kot sem storil tudi pri prejšnjih primerih v zvezi z uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji. Ljudem, ki so izgubili službo, moramo pomagati in jim dati možnost, da svoj potencial uporabijo na različnih področjih. Prava škoda je, da kljub dejstvu, da sem se osebno obrnil na predsednika vlade Republike Latvije in ga opozoril na priložnost za uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, Latvija te priložnosti vendarle ni izkoristila, čeprav je 15 % njenih prebivalcev brezposelnih. Zdi se, da je vodstvu Evropske komisije treba poslati znak o neizvajanju pooblastil v Republiki Latviji. Več kot 100.000 prebivalcev Latvije je že zapustilo svojo domovino. Zdi se, da se vlada Republike Latvije sploh ne meni za usodo teh ljudi.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Slovensko tekstilno podjetje Mura – evropska hiša mode, je med 21. oktobrom 2009 in 20. februarjem 2010 zaradi gospodarske in finančne krize moralo odpustiti 2.544 presežnih delavcev. Slovenija zato prosi za 2.247.940 EUR iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, da bi lahko sprejela ukrepe za hitro ponovno vključevanje prizadetih delavcev na trg dela. Poročilo sem podprl, ker je uporaba sredstev povsem utemeljena.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) V skladu s poročilom gospe Matera moramo zagotoviti, da se bodo presežni delavci iz Slovenije, ki so bili odpuščeni zaradi svetovne finančne in gospodarske krize, lahko ponovno vključili na trg dela. Mislim, da je to pozitivno, zato sem to podprl.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ker je Slovenija zaprosila za pomoč za 2.544 presežnih delavcev v podjetju Mura – evropska hiša mode, ki deluje v sektorju proizvodnje oblačil, sem resolucijo podprla, saj se s predlogom Komisije, kot ga je popravil Parlament, strinjam.

Strinjam se tudi z naslednjim:

- Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) bi moral nuditi podporo ponovnemu vključevanju posameznih presežnih delavcev v proces zaposlovanja in rada bi ponovno poudarila, da pomoč iz ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalne zakonodaje ali kolektivnih pogodb, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij oziroma sektorjev;

- delovanje in dodano vrednost ESPG bi morali oceniti v okviru splošne ocene programov in različnih drugih instrumentov, vzpostavljenih z medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006.

Pozdravljam predlog Komisije o vzpostavitvi dodatnega vira odobritve plačil za neporabljena sredstva Evropskega socialnega sklada, ki je sledil številnim opozorilom Evropskega parlamenta, da je bil ESPG ustanovljen kot ločen in poseben instrument z lastnimi cilji in roki in da je zaradi tega treba opredeliti ustrezne proračunske vrstice za prerazporeditve.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Prošnja za pomoč iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), ki jo je Slovenija vložila za 2.554 presežnih delavcev, ki so bili iz podjetja Mura – evropska hiša mode, ki deluje v sektorju proizvodnje oblačil, odpuščeni v obdobju od 21. oktobra 2009 do 20. februarja 2010, izpolnjuje vsa zakonsko predpisana merila za upravičenost. Uredba (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji je namreč začasno razširila področje delovanja ESGP tako, da zajema tudi posredovanje v takšnih okoliščinah, ko je neposredno zaradi svetovne gospodarske in finančne krize odpuščenih „vsaj 500 presežnih delavcev v obdobju štirih mesecev v podjetju v državi članici“. Zato sem resolucijo podprl v upanju, da bodo uporaba ESPG tem delavcem pomagala, da se uspešno ponovno vključijo na trg dela.

Poročilo: Barbara Matera (A7-0337/2010)

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ker je Nemčija zaprosila za pomoč za 1.181 presežnih delavcev iz štirih proizvodnih obratov podjetja Heidelberger Druckmaschinen v Baden-Württembergu, ki je proizvajalec tiskarskih strojev, sem resolucijo podprla, saj se s predlogom Komisije, kot ga je popravil Parlament, strinjam. Strinjam se tudi, da bi bilo treba zagotoviti, da bo Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) podprl ponovno vključevanje posameznih presežnih delavcev na trg dela, zato želim ponoviti, da pomoč iz ESPG ne sme nadomestiti katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalne zakonodaje ali kolektivnih pogodb, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij oziroma sektorjev.

  Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pomoč presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi prestrukturiranja in selitve proizvodnje, mora biti dinamična in prožna, da bi se lahko hitro in učinkovito izvršila. Zaradi strukturnih sprememb v mednarodni trgovini je pomembno, da lahko evropsko gospodarstvo hitro izvaja instrumente v podporo delavcem, ki jih je to prizadelo, ter da jim omogoči pridobitev znanj in sposobnosti, da se hitro ponovno vključijo na trg dela. Finančno pomoč je zato treba odobravati individualno. Treba je tudi poudariti, da ta pomoč ne more nadomestiti ukrepov, za katere so običajno odgovorna podjetja, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij. Ker je Nemčija zaprosila za pomoč za 1.181 presežnih delavcev iz štirih proizvodnih obratov podjetja Heidelberger Druckmaschinen v Baden-Württembergu, ki je proizvajalec tiskarskih strojev, v celoti podpiram to resolucijo o uporabi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za Nemčijo.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Danes potrjujemo sveženj pomoči iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za Nemčijo v višini 8.308.555 EUR za odpravo posledic odpuščanja 1.181 presežnih delavcev iz štirih proizvodnih obratov podjetja Heidelberger Druckmaschinen AG v Baden-Württembergu, ki je proizvajalec tiskarskih strojev. Čeprav je takšna pomoč, kot vedno poudarjam, izredno pomembna za reševanje trenutnih simptomov, to ni dokončna rešitev za probleme, ki so doleteli različne sektorje evropske industrije in ki niso samo posledica gospodarske krize, ki jo prestajamo, temveč tudi potrebe po tem, da se mora Evropa prilagoditi spreminjajočemu se svetu, v katerem je treba biti konkurenčen.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Zaradi socialnega vpliva svetovne gospodarske krize, ki je še zlasti vplivala na zaposlovanje, je ustrezna uporaba Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) ključnega pomena za lajšanje stiske številnih evropskih posameznikov in družin, saj prispeva k njihovi ponovni vključitvi v družbo in poklicnem razvoju, obenem pa usposablja delovno silo, primerno za potrebe podjetij in krepitev gospodarstva. V tem okviru je predložen tudi ta intervencijski načrt za Nemčijo, in sicer v zvezi z odpuščanjem 1.181 presežnih delavcev iz štirih proizvodnih obratov podjetja Heidelberger Druckmaschinen v Baden-Württembergu, ki je proizvajalec tiskarskih strojev. Zato upam, da bodo evropske institucije močno okrepile svoja prizadevanja pri izvajanju ukrepov, ki pospešujejo in izboljšujejo stopnje uporabe tako pomembnega vira, kot je ESPG, katerega trenutna uporaba je na zelo nizki ravni. Letos se je zaprosilo za samo 11 % od 500 milijonov EUR, ki so na voljo.

  Peter Jahr (PPE), v pisni obliki. – (DE) S pomočjo današnjega sklepa bodo delavci iz podjetja Heidelberger Druckmaschinen AG v Baden-Württembergu, ki jim grozi odpuščanje, prejeli približno 8 milijonov EUR v obliki pomoči iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji. Ta sredstva naj bi delavcem pomagala, da čim prej najdejo novo zaposlitev. Osebno se mi zdi pomembno, da ti ljudje ta sredstva prejmejo hitro in brez večjih birokratskih frikcijskih izgub. Pomoč je potrebna zdaj in ne čez šest mesecev ali eno leto. Evropska unija in države članice si morajo tudi bolj prizadevati, namesto da se samo zoperstavljajo negativnim posledicam globalizacije. Globalizacija je proces, katerega napredek lahko in dejansko moramo imeti pod nadzorom.

  Wolf Klinz (ALDE), v pisni obliki. – (DE) Razlog mojega vzdržanja pri tem glasovanju ni samo skeptična drža nemške Svobodne demokratske stranke do Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, temveč izhaja tudi iz možnega navzkrižja interesov, ki bi jih lahko imel kot delničar v podjetju Heidelberger Druckmaschinen AG.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za Nemčijo sem podprl, ker menim, da je ta instrument dragocen vir podpore za delavce, ki jih je gospodarska kriza pahnila v težave. ESPG je bil ustanovljen leta 2006, da bi zagotovil praktično podporo presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni bodisi zaradi razlogov, povezanih s selitvijo njihovih podjetij, ali po spremembi v letu 2009, zaradi gospodarske krize, da bi s tem pomagali pri njihovem ponovnem vključevanju na trg dela.

Današnje glasovanje se je nanašalo na prošnjo za pomoč za 1.181 presežnih delavcev iz štirih proizvodnih obratov podjetja Heidelberger Druckmaschinen v Baden-Württembergu, ki je proizvajalec tiskarskih strojev; vsota te pomoči, ki jo financira ESPG, znaša 8.308.555 EUR. Pozdravljam sprejetje poročila, ki kaže, da je ESPG koristno in učinkovito sredstvo za reševanje brezposelnosti, ki je posledica globalizacije in gospodarske krize.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji je bil vzpostavljen zato, da bi se zagotovila pomoč delavcem, ki trpijo posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih. 1.181 presežnih delavcev iz štirih proizvodnih obratov podjetja Heidelberger Druckmaschinen v Baden-Württembergu (ki je proizvajalec tiskarskih strojev) spada prav v to kategorijo, zato sem podprl uporabi 8.308.555 EUR za pomoč tem delavcem.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Vzdržal sem se iz spoštovanja do nemških delavcev Skupine Heidelberger Druckmaschinen, ki so bili žrtvovani na oltarju globalizacije. V položaju, v katerega so pahnjeni zaradi neoliberalnih politik, ki jih zagovarja Evropska unija, te zamika, da bi glasoval proti glede na uborni znesek te miloščine. Toda tisto malo, kar dobijo, jim lahko olajša stisko. Toda zaradi tega logika Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji ni nič manj nesprejemljiva. To potrjuje logiko, ki je to skupino, ki igra vodilno vlogo na svetu pri proizvodnji tiskarskih strojev, pripeljala k temu, da se preseli za namen povečanja svojega dobička.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) EU je območje solidarnosti in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) sodi v ta okvir. Ta podpora je ključna za pomoč brezposelnim in žrtvam selitev podjetij, do katerih prihaja v globaliziranem svetu. Seli se čedalje večje število podjetij, ki izkoriščajo nižje stroške dela v številnih državah, predvsem na Kitajskem in v Indiji, kar povzroča škodo v tistih državah, ki spoštujejo pravice delavcev. Cilj ESPG je pomagati delavcem, ki so žrtve selitev podjetij, in je temeljnega pomena pri lajšanju dostopa do nove zaposlitve. ESPG so v preteklosti uporabljale druge države EU, zato je zdaj primerno, da to pomoč dodelimo Nemčiji, ki je zaprosila zanjo zaradi 1.181 presežnih delavcev iz štirih proizvodnih obratov podjetja Heidelberger Druckmaschinen v Baden-Württembergu, ki je proizvajalec tiskarskih strojev.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Po vsej Evropi se še vedno čutijo posledice gospodarske krize. Tudi v Nemčiji se nekaj podjetij še vedno bori za preživetje in odpušča veliko presežnih delavcev. V obdobju od 26. januarja in 26. maja 2010 je proizvajalec tiskarskih strojev, Durkmaschinen AG s sedežem v Heidelbergu zaradi krize moral odpustiti 1.181 presežnih delavcev. Zvezna republika Nemčija je zato iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji zaprosila za 8.308.555 EUR v obliki pomoči. Poročilo podpiram, saj so izpolnjena vsa opredeljena merila za uporabo sredstev.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) Podpiram uporabo sklada v zvezi s to prošnjo, saj lahko ta ukrep zagotovi dodatno podporo delavcem, ki so jih prizadele posledice večjih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, in pomaga pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela. Zato sem to podprl.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ker je Nemčija zaprosila za pomoč za 1.181 presežnih delavcev iz štirih proizvodnih obratov podjetja Heidelberger Druckmaschinen v Baden-Württembergu, ki je proizvajalec tiskarskih strojev, sem resolucijo podprla, saj se s predlogom Komisije, kot ga je popravil Parlament, strinjam.

Strinjam se tudi z naslednjim:

- Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) bi moral nuditi podporo ponovnemu vključevanju posameznih presežnih delavcev v proces zaposlovanja in rada bi ponovno poudarila, da pomoč iz ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalne zakonodaje ali kolektivnih pogodb, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij oziroma sektorjev;

- delovanje in dodano vrednost ESPG bi morali oceniti v okviru splošne ocene programov in različnih drugih instrumentov, vzpostavljenih z medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006.

Pozdravljam predlog Komisije o vzpostavitvi dodatnega vira odobritve plačil za neporabljena sredstva Evropskega socialnega sklada, ki je sledil številnim opozorilom Evropskega parlamenta, da je bil ESPG ustanovljen kot ločen in poseben instrument z lastnimi cilji in roki in da je zaradi tega treba opredeliti ustrezne proračunske vrstice za prerazporeditve.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Prošnja za pomoč iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), ki jo je Nemčija vložila za 1.181 presežnih delavcev, ki so bili iz štirih proizvodnih obratov podjetja Heidelberger Druckmaschinen v Baden-Württembergu, ki je proizvajalec tiskarskih strojev, odpuščeni v obdobju od 26. januarja do 26. maja 2010, izpolnjuje vsa zakonsko predpisana merila za upravičenost. Uredba (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji je namreč začasno razširila področje delovanja ESPG tako, da zajema tudi posredovanje v takšnih okoliščinah, ko je neposredno zaradi svetovne gospodarske in finančne krize odpuščenih „vsaj 500 presežnih delavcev v obdobju štirih mesecev v podjetju v državi članici“. Zato sem resolucijo podprl v upanju, da bodo uporaba ESPG tem delavcem pomagala, da se uspešno ponovno vključijo na trg dela.

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. – (DE) Z izjemo prošnje podjetja Heidelberger Druckmaschinen sem brez zadržkov podprla vse druge prošnje za uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, o katerih smo glasovali danes, saj podpiram temeljni namen Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji in predvsem neposredno podporo, ki je dana ljudem, ki so, ne po svoji krivdi temveč zaradi globalizacije, izgubili službo. V primeru zgoraj navedenega podjetja Heidelberger Druckmaschinen pa sem se glasovanja vzdržala. V tem primeru imam namreč jasne zadržke. Dobro znano je, da je podjetje Heidelberger Druckmaschinen dragulj nemškega sektorja strojništva. Več let je ustvarjalo velike dobičke.

Zatem je res nastopilo tudi obdobje dveh ali treh finančno težkih let. Heidelberger Druckmaschinen se je odzval tako, kot se že značilno odzivajo velika podjetja: zmanjšal je število zaposlenih na območju, kjer so bile plače visoke, torej v Nemčiji, in obenem vlagal in povečal število zaposlenih na Kitajskem, kjer so plače nizke. Če je sredi takšnega početja vložena prošnja za uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, je to samo negativen primer za to, kako se socialno pomemben in zelo odgovoren ukrep EU izkorišča s strani mednarodnih podjetij, da bi se izognila svoji družbeni odgovornosti.

Poročilo: Barbara Matera (A7-0359/2010)

  Jean-Pierre Audy (PPE), v pisni obliki. – (FR) Na podlagi poročila moje izvrstne italijanske kolegice Barbare Matera sem podprl predlog sklepa o uporabi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) v višini 0.6 milijona EUR za pomoč Poljski, ki se spopada z odpuščanjem presežnih delavcev v tekstilni industriji. Dve podjetji iz avtomobilske industrije sta odpustili petsto devetdeset presežnih delavcev. Podpiram dejstvo, da to pomoč upravljajo in nadzorujejo organi, ki so na Poljskem zadolženi za Evropski socialni sklad (ESS), saj se stroški spremljanja s tem omejijo na zgolj 2.000 EUR. Tako kot gospa Matera, tudi jaz čestitam Komisiji, ker je v okviru uporabe ESPG predlagala druge vire sredstev za plačila za neporabljena sredstva ESS. Vendar pa obžalujem dejstvo, da so bile odobritve plačil za namen uporabe ESPG v korist temu primeru vzete iz proračunske postavke, ki je namenjena podpori MSP in inovacijam. Obsoditi moramo pomanjkljivosti Komisije pri izvajanju programov s področja konkurenčnosti in inovacij, zlasti v času gospodarske krize, ki bo skoraj gotovo močno povečala potrebe po pomoči.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ker je Poljska zaprosila za pomoč v zvezi s 590 presežnimi delavci v dveh podjetjih, ki sta razvrščeni v oddelek 29 NACE Revizija 2 (proizvodnja motornih vozil, priklopnikov in polpriklopnikov), v regiji Wielkopolskie na ravni NUTS II, sem resolucijo podprla, ker se strinjam s predlogom Komisije in spremembami predloga, ki jih je predložil Parlament. Pozdravljam predlog Komisije v zvezi z uporabo ESPG, in sicer o vzpostavitvi dodatnega vira odobritve plačil za neporabljena sredstva Evropskega socialnega sklada, ki je sledil številnim opozorilom Evropskega parlamenta, da je bil ESPG ustanovljen kot ločen in poseben instrument z lastnimi cilji in roki in da je zaradi tega treba opredeliti ustrezne proračunske vrstice za prerazporeditve.

  Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pomoč presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi prestrukturiranja in selitve proizvodnje, mora biti dinamična in prožna, da bi se lahko hitro in učinkovito izvršila. Zaradi strukturnih sprememb v svetovni trgovini je pomembno, da lahko evropsko gospodarstvo učinkovito izvaja instrumente, namenjene podpori delavcem, ki jih je to prizadelo, ter da jim s prekvalificiranjem pomaga pri hitri ponovni vključitvi na trg dela. Finančno pomoč je zato treba odobravati individualno. Treba je tudi poudariti, da ta pomoč ne more nadomestiti ukrepov, za katere so običajno odgovorna podjetja, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij. Ker je Poljska zaprosila za pomoč v zvezi s 590 presežnimi delavci v dveh podjetjih, ki sta razvrščeni v oddelek 29 NACE Revizija 2 (proizvodnja motornih vozil, priklopnikov in polpriklopnikov), v regiji Wielkopolskie na ravni NUTS II, sem resolucijo podprl, ker se strinjam s predlogom Komisije o uporabi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za Poljsko.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Finančna in gospodarska kriza, ki jo prestajamo, je skupaj z nenehnimi spremembami na trgu dela, ki jih je povzročila drugačna struktura svetovne trgovine, privedla do neštetih žrtev brezposelnosti, ki je v mnogih primerih dolgoročna. Za odziv na takšne razmere je bil ustanovljen Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji. V tem posebnem primeru govorimo o uporabi več kot 600.000 EUR v korist Poljski za podporo 613 presežnim delavcem v dveh podjetjih iz sektorja proizvodnje motornih vozil, ki so bili odpuščeni v obdobju od 1. marca 2009 do 30. novembra 2009. Ker je Komisija preučila to prošnji in meni, da je ustrezna ter da izpolnjuje pogoje, in ker predlaga, da naj se prošnji ugodi, sem to podprl.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Zaradi socialnega vpliva svetovne gospodarske krize, ki je še zlasti vplivala na zaposlovanje, je ustrezna uporaba Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) ključnega pomena za lajšanje stiske številnih evropskih posameznikov in družin, saj prispeva k njihovi ponovni vključitvi v družbo in poklicnem razvoju, obenem pa usposablja delovno silo, primerno za potrebe podjetij in krepitev gospodarstva. V tem okviru je bil predložen tudi ta intervencijski načrt za Poljsko, in sicer v zvezi z odpuščanjem 590 presežnih delavcev v dveh podjetjih, ki sta razvrščeni v oddelek 29 NACE Revizija 2 (proizvodnja motornih vozil, priklopnikov in polpriklopnikov), v regiji Wielkopolskie na ravni NUTS II. Zato upam, da bodo evropske institucije močno okrepile svoja prizadevanja pri izvajanju ukrepov, ki pospešujejo in izboljšujejo stopnje uporabe tako pomembnega vira, kot je ESPG, katerega trenutna uporaba je na zelo nizki ravni. Letos se je zaprosilo za samo 11 % od 500 milijonov EUR, ki so na voljo.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za Poljsko sem podprl, ker menim, da je ta instrument dragocen vir podpore za delavce, ki jih je gospodarska kriza pahnila v težave. ESPG je bil ustanovljen leta 2006, da bi zagotovil praktično podporo presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni bodisi zaradi razlogov, povezanih s selitvijo njihovih podjetij, ali po spremembi v letu 2009, zaradi gospodarske krize, da bi s tem pomagali pri njihovem ponovnem vključevanju na trg dela.

Prošnja za pomoč se nanaša na 1.104 presežne delavce (izmed katerih bo pomoč namenjena 590 delavcem), ki so bili odpuščeni v dveh podjetjih, ki sta razvrščeni v oddelek 29 NACE Revizija 2 (proizvodnja motornih vozil, priklopnikov in polpriklopnikov), kar znaša 633.077 EUR, financiranih iz ESPG. Pozdravljam sprejetje poročila, ki kaže, da je ESPG koristno in učinkovito sredstvo za reševanje brezposelnosti, ki je posledica globalizacije in gospodarske krize.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Komisija predlaga dodelitev 633.077 EUR iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za pomoč 1.104 delavcem, ki so bili odpuščeni na Poljskem v dveh podjetjih, ki delujeta v proizvodnji motornih vozil, priklopnikov in polpriklopnikov. Ta predlog sem podprl.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Vzdržal sem se iz spoštovanja do delavcev iz poljske avtomobilske industrije, ki so bili žrtvovani na oltarju globalizacije. V položaju, v katerega so pahnjeni zaradi neoliberalnih politik, ki jih zagovarja Evropska unija, te zamika, da bi glasoval proti glede na uborni znesek te miloščine. Toda tisto malo, kar dobijo, jim lahko olajša stisko. Toda zaradi tega logika Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji ni nič manj nesprejemljiva. To potrjuje logiko, ki je podjetja, kot sta SEWS in Loni Atokabel, pripeljala k temu, da se preselijo za namen povečanja svojega dobička.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) EU je območje solidarnosti in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) sodi v ta okvir. Ta podpora je ključna za pomoč brezposelnim in žrtvam selitev podjetij, do katerih prihaja v globaliziranem svetu. Seli se čedalje večje število podjetij, ki izkoriščajo nižje stroške dela v številnih državah, predvsem na Kitajskem in v Indiji, kar povzroča škodo v tistih državah, ki spoštujejo pravice delavcev. Cilj ESPG je pomagati delavcem, ki so žrtve selitev podjetij, in je temeljnega pomena pri lajšanju dostopa do nove zaposlitve. V preteklosti so ESPG že uporabile druge države EU, zato je prav, da odobrimo pomoč tudi Poljski, ki je vložila prošnjo v zvezi s 590 presežnimi delavci iz dveh podjetij, ki sta razvrščeni v razdelek 29 NACE Revizija 2 (proizvodnja motornih vozil, priklopnikov in polpriklopnikov), v regiji Wielkopolskie na ravni NUTS II.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Da bi lahko preprečili velik porast stopnje brezposelnosti, ki je posledica finančne in gospodarske krize, države članice EU potrebujejo sredstva za namen hitrega in učinkovitega izvajanja političnih ukrepov. Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji v ta namen daje vsako leto na voljo 500 milijonov EUR. Če je v določenem obdobju iz enega ali več podjetij odpuščenih 500 presežnih delavcev, se lahko vloži prošnja za uporabo teh sredstev. Poročilo podpiram, saj je pomoč v višini 633.077 EUR za 1.104 presežne delavce iz podjetij, ki sta razvrščeni v oddelek 29 NACE Revizija 2, popolnoma upravičena.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) Poročilo sem podprl, saj zadeva usmerjene ukrepe za pomoč delavcem, ki so utrpeli posledice gospodarske krize.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ker je Poljska zaprosila za pomoč v zvezi s 590 presežnimi delavci v dveh podjetjih, ki sta razvrščeni v oddelek 29 NACE Revizija 2 (proizvodnja motornih vozil, priklopnikov in polpriklopnikov), v regiji Wielkopolskie na ravni NUTS II, sem resolucijo podprla, ker se strinjam s predlogom Komisije in spremembami predloga, ki jih je predložil Parlament.

Strinjam se tudi z naslednjim:

- Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) bi moral nuditi podporo ponovnemu vključevanju posameznih presežnih delavcev v proces zaposlovanja in rada bi ponovno poudarila, da pomoč iz ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalne zakonodaje ali kolektivnih pogodb, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij oziroma sektorjev;

- delovanje in dodano vrednost ESPG bi morali oceniti v okviru splošne ocene programov in različnih drugih instrumentov, vzpostavljenih z medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006.

Pozdravljam predlog Komisije o vzpostavitvi dodatnega vira odobritve plačil za neporabljena sredstva Evropskega socialnega sklada, ki je sledil številnim opozorilom Evropskega parlamenta, da je bil ESPG ustanovljen kot ločen in poseben instrument z lastnimi cilji in roki in da je zaradi tega treba opredeliti ustrezne proračunske vrstice za prerazporeditve.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Poljska prošnja za pomoč iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) v zvezi z 590 presežnimi delavci iz dveh podjetij, ki sta razvrščeni v oddelek 29 NACE Revizija 2 (proizvodnja motornih vozil, priklopnikov in polpriklopnikov), v regiji Wielkopolskie na ravni NUTS II, izpolnjuje vsa zakonsko predpisana merila za upravičenost. Uredba (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji je namreč začasno razširila področje delovanja ESGP tako, da zajema tudi posredovanje v takšnih okoliščinah, ko je neposredno zaradi svetovne gospodarske in finančne krize odpuščenih „vsaj 500 presežnih delavcev v obdobju devetih mesecev, zlasti v malih in srednje velikih podjetjih, v oddelku NACE 2 v eni regiji ali dveh sosednjih regijah po ravni NUTS II“. Zato sem resolucijo podprl v upanju, da bodo uporaba ESPG tem delavcem pomagala, da se uspešno ponovno vključijo na trg dela.

Poročilo: Barbara Matera (A7-0358/2010)

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE), v pisni obliki. – (ES) Pomoč regiji Aragón sem podprla. Gostota prebivalstva te avtonomne skupnosti je manjša od povprečja EU (112 prebivalcev na kvadratni kilometer); njena tradicionalna gospodarska panoga je gojenje žit in ovčereja; njena trgovina na drobno je utrpela odpuščanje 1.154 presežnih delavcev iz 593 podjetij v devetmesečnem obdobju; 56 % ljudi v tem storitvenem sektorju je brezposelnih od februarja 2010, od teh pa jih je 73 % žensk; 73,9 % presežnih delavcev so bili prodajalci v trgovinah in marketih; 14,4 % jih je opravljalo nekvalificirana dela. Žalostno je, da se ukrepi sprejemajo prepozno, 11 mesecev po prvih odpuščanjih.

Bilo bi zanimivo analizirati rezultate začasnih in izrednih ukrepov pomoči za presežne delavce, ki bodo sprejeti za namen njihovega ponovnega vključevanja na trg dela. Vendar pa mora biti jasno, da ti ukrepi ne smejo nadomestiti ukrepov, ki so jih podjetja dolžna sprejeti v skladu z nacionalno zakonodajo oziroma kolektivnimi pogodbami.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ker je Španija zaprosila za pomoč v zvezi s 1.154 presežnimi delavci v 593 podjetjih, ki so razvrščena v oddelek 47 NACE Revizija 2 (trgovina na drobno, razen z motornimi vozili), v regiji Aragón na ravni NUTS II, sem resolucijo podprla, ker se strinjam s predlogom Komisije in spremembami predloga, ki jih je predložil Parlament. Strinjam se tudi, da je treba delovanje in dodano vrednost Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji ovrednotiti v okviru splošnega ocenjevanja programov in raznih drugih instrumentov, ustvarjenih z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006, v procesu vmesnega pregleda večletnega finančnega okvira 2007-2013.

  Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pomoč presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi prestrukturiranja in selitve proizvodnje, mora biti dinamična in prožna, da bi se lahko hitro in učinkovito izvršila. Zaradi strukturnih sprememb v svetovni trgovini je pomembno, da lahko evropsko gospodarstvo učinkovito izvaja instrumente, namenjene podpori delavcem, ki jih je to prizadelo, ter da jim s prekvalificiranjem pomaga pri hitri ponovni vključitvi na trg dela. Finančno pomoč je zato treba odobravati individualno. Treba je tudi poudariti, da ta pomoč ne more nadomestiti ukrepov, za katere so običajno odgovorna podjetja, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij. Ker je Španija zaprosila za pomoč v zvezi s 1.154 presežnimi delavci v 593 podjetjih, ki so razvrščena v oddelek 47 NACE Revizija 2 (trgovina na drobno, razen z motornimi vozili), v regiji Aragón na ravni NUTS II, sem to poročilo oziroma uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za Španijo v celoti podprl.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Finančna in gospodarska kriza, ki jo prestajamo, je skupaj z nenehnimi spremembami na trgu dela, ki jih je povzročila drugačna struktura svetovne trgovine, privedla do neštetih žrtev brezposelnosti, ki je v mnogih primerih dolgoročna. Za odziv na takšne razmere je bil ustanovljen Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji. V tem posebnem primeru govorimo o uporabi več kot 1,5 milijona EUR v korist Španiji za podporo 1.154 presežnim delavcem v 593 podjetjih iz sektorja trgovine na drobno, ki so bili odpuščeni v obdobju od 1. junija 2009 do 28. februarja 2010. Ker je Komisija preučila to prošnji in meni, da je ustrezna ter da izpolnjuje pogoje, in ker predlaga, da naj se prošnji ugodi, sem to podprl.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Zaradi socialnega vpliva svetovne gospodarske krize, ki je še zlasti vplivala na zaposlovanje, je ustrezna uporaba Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) ključnega pomena za lajšanje stiske številnih evropskih posameznikov in družin, saj prispeva k njihovi ponovni vključitvi v družbo in poklicnem razvoju, obenem pa usposablja delovno silo, primerno za potrebe podjetij in krepitev gospodarstva. V tem okviru je bil predložen tudi ta intervencijski načrt za Španijo, in sicer v zvezi z odpuščanjem 1.154 presežnih delavcev v 593 podjetjih, ki so razvrščena v oddelek 47 (trgovina na drobno, razen z motornimi vozili), v regiji Aragón na ravni NUTS II. Zato upam, da bodo evropske institucije močno okrepile svoja prizadevanja pri izvajanju ukrepov, ki pospešujejo in izboljšujejo stopnje uporabe tako pomembnega vira, kot je ESPG, katerega trenutna uporaba je na zelo nizki ravni. Letos se je zaprosilo za samo 11 % od 500 milijonov EUR, ki so na voljo.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za Španijo sem podprl, ker menim, da je ta instrument dragocen vir podpore za delavce, ki jih je gospodarska kriza pahnila v težave. ESPG je bil ustanovljen leta 2006, da bi zagotovil praktično podporo presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni bodisi zaradi razlogov, povezanih s selitvijo njihovih podjetij, ali po spremembi v letu 2009, zaradi gospodarske krize, da bi s tem pomagali pri njihovem ponovnem vključevanju na trg dela.

Današnja prošnja za pomoč se nanaša na 1.154 presežnih delavcev v 593 podjetjih, razvrščenih v oddelek 47 NACE Revizija 2 (trgovina na drobno, razen z motornimi vozili), znesek pomoči pa znaša 1.560.000 EUR in se bo financiral iz ESPG. Podariti moram tudi pomen ESPG, ki se je pokazal kot koristno in učinkovito sredstvo za reševanje brezposelnosti, ki je posledica globalizacije in gospodarske krize.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – V tej prošnji Španije za uporabo 1.560.000 EUR iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za pomoč 1.154 presežnim delavcem v 593 različnih maloprodajnih podjetjih, ki so bili odpuščeni v obdobju devetih mesecev, se kaže obseg svetovne recesije. To prošnjo sem podprl.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) EU je območje solidarnosti in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) sodi v ta okvir. Ta podpora je ključna za pomoč brezposelnim in žrtvam selitev podjetij, do katerih prihaja v globaliziranem svetu. Seli se čedalje večje število podjetij, ki izkoriščajo nižje stroške dela v številnih državah, predvsem na Kitajskem in v Indiji, kar povzroča škodo v tistih državah, ki spoštujejo pravice delavcev. Cilj ESPG je pomagati delavcem, ki so žrtve selitev podjetij, in je temeljnega pomena pri lajšanju dostopa do nove zaposlitve. V preteklosti so ESPG že uporabile druge države EU, zato je prav, da odobrimo pomoč tudi Španiji, ki je vložila prošnjo v zvezi s 1.154 presežnimi delavci iz 593 podjetij, ki so razvrščena v oddelek 47 NACE Revizija 2 (trgovina na drobno, razen z motornimi vozili), v regiji Aragón na ravni NUTS II.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) 593 španskih podjetij, razvrščenih v oddelek 47 NACE Revizija 2 v regiji Aragón na ravni NUTS II, je odpustilo 1.154 presežnih delavcev. Finančna in gospodarska kriza sta povzročili hud upad prodaje v sektorju trgovine na drobno. Te razmere imajo resne posledice zlasti za regijo Aragón, katere gostota prebivalstva je nižja od povprečja EU. Bojimo se, da bo prišlo do nadaljnjega izseljevanja iz te regije, kjer je pred krizo bilo čutiti majhen porast. Poročilo podpiram, saj je treba nemudoma ukrepati, da bi se odzvali na porast stopenj brezposelnosti, zlasti v majhnih regijah s pešajočim gospodarstvom.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) Ker gre pri tem za dodatno podporo za delavce, ki so bili odpuščeni zaradi posledic svetovne finančne in gospodarske krize in ki naj bi na tak način pridobili dodatna sredstva za ponovno vključevanje na trg dela, sem to podprl.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ker je Španija zaprosila za pomoč v zvezi s 1.154 presežnimi delavci v 593 podjetjih, ki so razvrščena v oddelek 47 NACE Revizija 2 (trgovina na drobno, razen z motornimi vozili), v regiji Aragón na ravni NUTS II, sem resolucijo podprla, ker se strinjam s predlogom Komisije in spremembami predloga, ki jih je predložil Parlament.

Strinjam se tudi z naslednjim:

- Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) bi moral nuditi podporo ponovnemu vključevanju posameznih presežnih delavcev v proces zaposlovanja in rada bi ponovno poudarila, da pomoč iz ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalne zakonodaje ali kolektivnih pogodb, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij oziroma sektorjev;

- delovanje in dodano vrednost ESPG bi morali oceniti v okviru splošne ocene programov in različnih drugih instrumentov, vzpostavljenih z medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006.

Pozdravljam predlog Komisije o vzpostavitvi dodatnega vira odobritve plačil za neporabljena sredstva Evropskega socialnega sklada, ki je sledil številnim opozorilom Evropskega parlamenta, da je bil ESPG ustanovljen kot ločen in poseben instrument z lastnimi cilji in roki in da je zaradi tega treba opredeliti ustrezne proračunske vrstice za prerazporeditve.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Španska prošnja za pomoč iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) v zvezi z 1.154 presežnimi delavci iz 593 podjetij, ki so razvrščena v oddelek 47 NACE Revizija 2 (trgovina na drobno, razen z motornimi vozili), v regiji Aragón na ravni NUTS II, izpolnjuje vsa zakonsko predpisana merila za upravičenost. Uredba (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji je namreč začasno razširila področje delovanja ESGP tako, da zajema tudi posredovanje v takšnih okoliščinah,ko neposredno zaradi svetovne gospodarske in finančne krize „v obdobju devetih mesecev izgubi delo vsaj 500 delavcev, zlasti v malih in srednje velikih podjetjih, v oddelku NACE 2 v eni regiji ali dveh sosednjih regijah na ravni NUTS II“. Zato sem resolucijo podprl v upanju, da bodo uporaba ESPG tem delavcem pomagala, da se uspešno ponovno vključijo na trg dela.

Poročilo: Barbara Matera (A7-0357/2010)

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE), v pisni obliki. – (ES) Pomoč iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za Valencio sem podprla, ker je bilo zaradi strukturnih sprememb v svetovni trgovini in finančne krize v obdobju od 13. aprila 2009 do 12. januarja 2010 nepričakovano odpuščenih 544 presežnih delavcev v 143 podjetjih iz tekstilnega sektorja v Valencii, kar je imelo resne posledice na lokalni ravni. Med odpuščenimi delavci je 61,7 % moških, 22 % jih je starejših od 55 let, 79,9 % jih ima dokončano samo osnovno izobrazbo, štirje pa so invalidi.

Mislim, da bodo z usposabljanjem, ki jim bo omogočeno v 14 mesecih plačanega dela za polovični delovni čas, izboljšali svojo poklicno usposobljenost, da bi se lahko vključili na trg dela. Kot že v prejšnjem primeru je žalostno, da se ukrepi sprejemajo prepozno, eno leto in dva meseca po prvih odpuščanjih.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ker je Španija zaprosila za pomoč v zvezi s 350 presežnimi delavci v 143 podjetjih, ki so razvrščena v oddelek 13 NACE Revizija 2 (proizvodnja oblačil), v regiji Comunidad Valenciana na ravni NUTS II, sem resolucijo podprla, ker se strinjam s predlogom Komisije in spremembami predloga, ki jih je predložil Parlament. Strinjam se tudi, da bi predlog Komisije v svoji obrazložitvi moral vključevati jasne in podrobne informacije o vlogi ter analiza meril za upravičenost, pojasnjeni pa so tudi razlogi za odobritev vloge, kar je v skladu z zahtevami Parlamenta.

  Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pomoč presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi prestrukturiranja in selitve proizvodnje, mora biti dinamična in prožna, da bi se lahko hitro in učinkovito izvršila. Zaradi strukturnih sprememb v svetovni trgovini je pomembno, da lahko evropsko gospodarstvo učinkovito izvaja instrumente, namenjene podpori delavcem, ki jih je to prizadelo, ter da jim s prekvalificiranjem pomaga pri hitri ponovni vključitvi na trg dela. Finančno pomoč je zato treba odobravati individualno. Treba je tudi poudariti, da ta pomoč ne more nadomestiti ukrepov, za katere so običajno odgovorna podjetja, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij. Ker je Španija zaprosila za pomoč v zvezi s 350 presežnimi delavci v 143 podjetjih, ki so razvrščena v oddelek 13 NACE Revizija 2 (proizvodnja oblačil), v regiji Comunidad Valenciana, sem to poročilo oziroma uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za Španijo v celoti podprl.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Finančna in gospodarska kriza, ki jo prestajamo, je skupaj z nenehnimi spremembami na trgu dela, ki jih je povzročila drugačna struktura svetovne trgovine, privedla do neštetih žrtev brezposelnosti, ki je v mnogih primerih dolgoročna. Za odziv na takšne razmere je bil ustanovljen Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji. V tem posebnem primeru govorimo o uporabi več kot 2 milijona EUR v korist Španiji za podporo 544 presežnim delavcem v 143 podjetjih iz tekstilnega sektorja, ki so bili odpuščeni v obdobju od 13. aprila 2009 do 12. januarja 2010. Ker je Komisija preučila to prošnji in meni, da je ustrezna ter da izpolnjuje pogoje, in ker predlaga, da naj se prošnji ugodi, sem to podprl.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Zaradi socialnega vpliva svetovne gospodarske krize, ki je še zlasti vplivala na zaposlovanje, je ustrezna uporaba Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) ključnega pomena za lajšanje stiske številnih evropskih posameznikov in družin, saj prispeva k njihovi ponovni vključitvi v družbo in poklicnem razvoju, obenem pa usposablja delovno silo, primerno za potrebe podjetij in krepitev gospodarstva. V tem okviru je bil predložen tudi ta intervencijski načrt za Španijo, in sicer v zvezi z odpuščanjem 350 presežnih delavcev v 143 podjetjih, ki so razvrščena v oddelek 13 NACE Revizija 2 (proizvodnja oblačil), v regiji Comunidad Valenciana na ravni NUTS II. Zato upam, da bodo evropske institucije močno okrepile svoja prizadevanja pri izvajanju ukrepov, ki pospešujejo in izboljšujejo stopnje uporabe tako pomembnega vira, kot je ESPG, katerega trenutna uporaba je na zelo nizki ravni. Letos se je zaprosilo za samo 11 % od 500 milijonov EUR, ki so na voljo.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za Španijo sem podprl, ker menim, da je ta instrument dragocen vir podpore za delavce, ki jih je gospodarska kriza pahnila v težave. ESPG je bil ustanovljen leta 2006, da bi zagotovil praktično podporo presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni bodisi zaradi razlogov, povezanih s selitvijo njihovih podjetij, ali po spremembi v letu 2009, zaradi gospodarske krize, da bi s tem pomagali pri njihovem ponovnem vključevanju na trg dela.

Današnja prošnja za pomoč se nanaša na 544 presežnih delavcev (izmed katerih bo pomoč namenjena 350 delavcem), ki so bili odpuščeni v 143 podjetjih, ki so razvrščena v oddelek 13 NACE Revizija 2 (proizvodnja oblačil), kar znaša 2.059.466 EUR, financiranih iz ESPG. Pozdravljam sprejetje poročila, ki kaže, da je ESPG koristno in učinkovito sredstvo za reševanje brezposelnosti, ki je posledica globalizacije in gospodarske krize.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Tekstilni sektor se trenutno v vsej Evropi spopada s težkimi časi. Komisija v odziv na odpuščanje 528 presežnih delavcev v 33 podjetjih v tem sektorju v Španiji predlaga uporabo 1.422.850 EUR. Glasoval sem za.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) EU je območje solidarnosti in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) sodi v ta okvir. Ta podpora je ključna za pomoč brezposelnim in žrtvam selitev podjetij, do katerih prihaja v globaliziranem svetu. Seli se čedalje večje število podjetij, ki izkoriščajo nižje stroške dela v številnih državah, predvsem na Kitajskem in v Indiji, kar povzroča škodo v tistih državah, ki spoštujejo pravice delavcev. Cilj ESPG je pomagati delavcem, ki so žrtve selitev podjetij, in je temeljnega pomena pri lajšanju dostopa do nove zaposlitve. V preteklosti so ESPG že uporabile druge države EU, zato je prav, da odobrimo pomoč tudi Španiji, ki je vložila prošnjo v zvezi s 350 presežnimi delavci iz 143 podjetij, ki so razvrščena v oddelek 13 NACE Revizija 2 (proizvodnja oblačil), v regiji Comunidad Valenciana na ravni NUTS II.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) V obdobju od 13. aprila 2009 do 12. januarja 2010 je bilo iz 143 podjetij, razvrščenih v oddelek 13 NACE Revizija 2 (proizvodnja oblačil) odpuščenih 544 španskih delavcev. Da bi se lahko 350 izmed njih zagotovila pomoč, je Španija zaprosila za uporabo 2.059.466 EUR iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji. Poročilo podpiram, saj so v celoti izpolnjena vsa merila za uporabo sklada.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) Ker je delež malih in srednje velikih podjetij, ki so predvsem specializirana za proizvodnjo pohištva, obutve, oblačil, keramičnih izdelkov in igrač, v regiji Comunidad Valenciana zelo visok in ker storitveni sektor predstavlja 60 % skupne stopnje zaposlenosti v tej regiji, je visoko število odpuščenih presežnih delavcev v zadnjih dveh letih ta sektor še posebej močno prizadelo. To ima velike posledice na lokalni ravni. Zato je zelo pomembno, da tekstilni sektor okrepimo in mu še naprej nudimo podporo. Zato sem to prošnjo podprl.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ker je Španija zaprosila za pomoč v zvezi s 350 presežnimi delavci v 143 podjetjih, ki so razvrščena v oddelek 13 NACE Revizija 2 (proizvodnja oblačil), v regiji Comunidad Valenciana na ravni NUTS II, sem resolucijo podprla, ker se strinjam s predlogom Komisije in spremembami predloga, ki jih je predložil Parlament.

Strinjam se tudi z naslednjim:

- Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) bi moral nuditi podporo ponovnemu vključevanju posameznih presežnih delavcev v proces zaposlovanja in rada bi ponovno poudarila, da pomoč iz ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalne zakonodaje ali kolektivnih pogodb, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij oziroma sektorjev;

- delovanje in dodano vrednost ESPG bi morali oceniti v okviru splošne ocene programov in različnih drugih instrumentov, vzpostavljenih z medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006.

Pozdravljam predlog Komisije o vzpostavitvi dodatnega vira odobritve plačil za neporabljena sredstva Evropskega socialnega sklada, ki je sledil številnim opozorilom Evropskega parlamenta, da je bil ESPG ustanovljen kot ločen in poseben instrument z lastnimi cilji in roki in da je zaradi tega treba opredeliti ustrezne proračunske vrstice za prerazporeditve.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Prošnja Španije za pomoč iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) se nanaša na 544 presežnih delavcev (med katerimi je do podpore upravičenih 350 delavcev) v 143 podjetjih, ki so razvrščena v oddelek 14 NACE Revizija 2 (proizvodnja oblačil) v regiji Comunidad Valenciana na ravni NUTS II. Po oceni Komisije ta prošnja izpolnjuje vsa zakonsko predpisana merila za upravičenost. Uredba (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji je namreč začasno razširila področje delovanja ESGP tako, da zajema tudi posredovanje v takšnih okoliščinah,ko neposredno zaradi svetovne gospodarske in finančne krize „v obdobju devetih mesecev izgubi delo vsaj 500 delavcev, zlasti v malih in srednje velikih podjetjih, v oddelku NACE 2 v eni regiji ali dveh sosednjih regijah na ravni NUTS II“. Zato sem resolucijo podprl v upanju, da bodo uporaba ESPG tem delavcem pomagala, da se uspešno ponovno vključijo na trg dela.

Poročilo: Barbara Matera (A7-0356/2010)

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE), v pisni obliki. – (ES) To pobudo sem podprla, da bi se 330 ljudem od 528, ki so bili odpuščeni v obdobju devetih mesecev v 66 podjetjih v Valencii v sektorju obdelave naravnega kamna, lahko zagotovila dodatna pomoč, da bi se lahko ponovno vključili na trg dela. Med odpuščenimi jih j1 62 % starejših od 45 let, trije so invalidi, 51 % ni opravilo nikakršnega usposabljanja, 34,4 % pa ima dokončano samo osnovno izobrazbo.

Ta skupnost je že prejela drugo pomoč zaradi izgub delovnih mest v proizvodnem sektorju. Zato je treba nujno sprejeti še druge ukrepe. Uporaba Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji je lahko samo del teh ukrepov. Še enkrat obžalujem dejstvo, da je Španija sprejela ukrepe prepozno: tj. eno leto in tri mesece po odpuščanjih, ko bi vendar te ukrepe bilo treba uporabiti takoj in po nujnem postopku.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ker je Španija zaprosila za pomoč v zvezi s 300 presežnimi delavci v 66 podjetjih, ki so razvrščena v oddelek 23 NACE Revizija 2 (proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov) v regiji Comunidad Valenciana na ravni NUTS II, sem resolucijo podprla, ker se strinjam s predlogom Komisije in spremembami predloga, ki jih je predložil Parlament. Strinjam se tudi, da je treba delovanje in dodano vrednost Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji ovrednotiti v okviru splošnega ocenjevanja programov in raznih drugih instrumentov, ustvarjenih z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006, v procesu vmesnega pregleda večletnega finančnega okvira 20072013.

  Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pomoč presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi prestrukturiranja in selitve proizvodnje, mora biti dinamična in prožna, da bi se lahko hitro in učinkovito izvršila. Zaradi strukturnih sprememb v mednarodni trgovini je pomembno, da lahko evropsko gospodarstvo hitro izvaja instrumente v podporo delavcem, ki so jih te spremembe prizadele, ter da jim omogoči pridobitev znanj in sposobnosti, da se hitro ponovno vključijo na trg dela. Na tej podlagi je treba finančno pomoč zagotavljati individualno. Treba je tudi poudariti, da ta pomoč ne more nadomestiti običajnih ukrepov, za katere so odgovorna podjetja, niti ni namenjena za financiranje podjetij ali njihovo prestrukturiranje. Ker je Španija zaprosila za pomoč v zvezi s 300 presežnimi delavci v 66 podjetjih, ki so razvrščena v oddelek 23 NACE Revizija 2 (proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov), v regiji Comunidad Valenciana, sem to poročilo oziroma uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za Španijo v celoti podprl.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Danes potrjujemo uporabo svežnja pomoči v višini 1.422.850 EUR iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, in sicer v korist Španije, države, ki jo je svetovna gospodarska kriza hudo prizadela in ki se predvsem spopada s porastom brezposelnosti, ki je višja od evropskega povprečja. V tem posebnem primeru se pomoč nanaša na 528 presežnih delavcev v 66 podjetjih, razvrščeni v oddelek 23 NACE Revizija 2 (proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov). Upam, da se bo špansko gospodarstvo lahko ustrezno odzvalo na krizo, saj je uporaba te pomoči le del tega odziva.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Zaradi socialnega vpliva svetovne gospodarske krize, ki je še zlasti vplivala na zaposlovanje, je ustrezna uporaba Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) ključnega pomena za lajšanje stiske številnih evropskih posameznikov in družin, saj prispeva k njihovi ponovni vključitvi v družbo in poklicnem razvoju, obenem pa zagotavlja nova ustrezna sredstva za izpolnjevanje potreb podjetij in krepitev gospodarstva. V tem okviru je bil oblikovan tudi ta intervencijski načrt za Španijo, in sicer v zvezi s 66 podjetji, ki so razvrščena v oddelek 23 NACE Revizija 2 (proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov), v regiji Comunidad Valenciana na ravni NUTS II. Zato upam, da bodo evropske institucije okrepile svoja prizadevanja pri izvajanju ukrepov, ki pospešujejo in izboljšujejo stopnjo uporabe tako pomembnega vira, kot je ESPG, katerega trenutna uporaba je trenutno na zelo nizki ravni. Letos se je zaprosilo za samo 11 % od 500 milijonov EUR, ki so na voljo.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za Španijo sem podprl, ker menim, da je ta instrument dragocen vir podpore za delavce, ki jih je gospodarska kriza pahnila v težave. ESPG je bil ustanovljen leta 2006, da bi zagotovil praktično podporo presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni bodisi zaradi razlogov, povezanih s selitvijo njihovih podjetij, ali po spremembi v letu 2009, zaradi gospodarske krize, da bi s tem pomagali pri njihovem ponovnem vključevanju na trg dela.

Današnja prošnja za pomoč se nanaša na 528 presežnih delavcev (izmed katerih bo pomoč namenjena 300 delavcem), ki so bili odpuščeni v 66 podjetjih, razvrščenih v oddelek 23 NACE Revizija 2 (proizvodnja nekovinskih mineralih izdelkov), kar znaša 1.422.850 EUR, financiranih iz ESPG.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Ta prošnja se nanaša na uporabo skupnega zneska v višini 1.422.850 EUR iz ESPG za Španijo. Nanaša se na 528 presežnih delavcev v 66 podjetjih, razvrščenih v oddelek 23 NACE Revizija 2, tj. „proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov“, ki so bili odpuščeni v devetmesečnem referenčnem obdobju od 31. marca do 30 decembra 2009. Ocena Komisije je temeljila na: oceni povezave med odpuščanji in velikimi strukturnimi spremembami v svetovnih trgovinskih tokovih ali finančno krizo; nepredvidljivosti zadevnih odpuščanj; prikazu števila odpuščenih delavcev in skladnosti z merilom iz člena 2(a); obrazložitvi nepredvidljivosti navedenih odpuščanj; določitvi podjetij, ki odpuščajo delavce, in delavcev, ki jim bo namenjena pomoč, zadevnega ozemlja ter organov in zainteresiranih strani na tem ozemlju; vplivu odpuščanj na zaposlovanje na lokalni, regionalni oziroma nacionalni ravni; usklajenem svežnju storitev, prilagojenih posameznikom, ki jih bo treba financirati, vključno s skladnostjo z ukrepi, ki se financirajo iz strukturnih skladov, datumih, ko se bodo storitve, prilagojene posameznim prizadetim delavcem, začele izvajati oziroma ko naj bi se začele izvajati; postopkih za posvetovanje s socialnimi partnerji, vodstvom in nadzornimi sistemi. V skladu z oceno Komisije prošnja izpolnjuje merila za upravičenost, ki jih določa uredba ESPG, zato jo podpiram.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Vzdržal sem se iz spoštovanja do španskih delavcev iz podjetij, kot je Levantina, ki so bili žrtvovani na oltarju globalizacije. V položaju, v katerega so pahnjeni zaradi neoliberalnih politik, ki jih zagovarja Evropska unija, te zamika, da bi glasoval proti glede na uborni znesek te miloščine. Toda tisto malo, kar dobijo, jim lahko olajša stisko. Toda zaradi tega logika Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji ni nič manj nesprejemljiva. To potrjuje logiko, ki je omogočila družbam Charterhouse in Impala Funds, da povečata svoj kapital na račun delavcev iz podjetja Levantina v regiji Comunidad Valenciana.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) EU je območje solidarnosti in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) sodi v ta okvir. Ta podpora je ključna za pomoč brezposelnim in žrtvam selitve podjetij, do katerih prihaja v dobi globalizacije. Seli se čedalje večje število podjetij, ki izkoriščajo nižje stroške dela v številnih državah, predvsem na Kitajskem in v Indiji, kar povzroča škodo v državah, ki spoštujejo pravice delavcev. Cilj ESPG je pomagati delavcem, ki so žrtve selitve podjetij, in je temeljnega pomena pri olajšanju dostopa do nove zaposlitve. V preteklosti so ESPG že uporabile druge države EU, zato je prav, da odobrimo pomoč tudi Španiji, ki je vložila prošnjo v zvezi s 300 presežnimi delavci iz 66 podjetij, ki delujejo v panogi, razvrščeni v oddelek 23 NACE Revizija 2 (proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov), v regiji Comunidad Valenciana na ravni NUTS II.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) 500 milijonov EUR je letni najvišji znesek sredstev, ki jih je mogoče uporabiti iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji. Ker je v Španiji v obdobju od 31. marca 2009 do 30. decembra 2009 bilo odpuščenih skupaj 528 presežnih delavcev v 66 podjetjih, uporaba sredstev iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v višini 1.422.850 EUR ni niti najmanj presenetljiva. Poročilo podpiram, sa je polna uporaba Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji nadvse dobrodošla.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) Podpiram to prošnjo, ki želi ublažiti posledice številnih odpuščanj v tem sektorju in delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi svetovne finančne in gospodarske krize, pomagati, da se ponovno vključijo na trg dela.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ker je Španija zaprosila za pomoč v zvezi s 300 presežnimi delavci v 66 podjetjih, ki so razvrščena v oddelek 23 NACE Revizija 2 (proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov) v regiji Comunidad Valenciana na ravni NUTS II, sem resolucijo podprla, ker se strinjam s predlogom Komisije in spremembami predloga, ki jih je predložil Parlament.

Strinjam se tudi z naslednjim:

- Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) bi moral nuditi podporo ponovnemu vključevanju posameznih presežnih delavcev v proces zaposlovanja in rada bi ponovno poudarila, da pomoč iz ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalne zakonodaje ali kolektivnih pogodb, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij oziroma sektorjev;

- delovanje in dodano vrednost ESPG bi morali oceniti v okviru splošne ocene programov in različnih drugih instrumentov, vzpostavljenih z medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006.

Pozdravljam predlog Evropske komisije o oblikovanju alternativnega vira sredstev za neporabljena sredstva Evropskega socialnega sklada v odgovor na ponavljajoče se izjave Evropskega parlamenta, da je treba opredeliti ustrezne proračunske mehanizme za prenos sredstev glede na to, da je bil ESPG oblikovan kot poseben in ločen instrument z lastnimi cilji in obdobji financiranja.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Španska prošnja za pomoč iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) v zvezi s 300 od 528 odpuščenih delavcev iz 66 podjetij, ki so razvrščena v oddelek 23 NACE Revizija 2 (proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov), v regiji Comunidad Valenciana na ravni NUTS II, izpolnjuje vsa zakonsko predpisana merila za upravičenost. V skladu z Uredbo (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, se je področje delovanja ESPG začasno razširilo: zajema namreč tudi posredovanje v takšnih okoliščinah, ko neposredno zaradi svetovne gospodarske in finančne krize „v obdobju devetih mesecev izgubi delo vsaj 500 delavcev, zlasti v malih in srednje velikih podjetjih, v oddelku NACE 2 v eni regiji ali dveh sosednjih regijah na ravni NUTS II“. Zato sem resolucijo podprl in upam, da bodo sredstva iz ESPG prispevala k uspešni ponovni vključitvi teh delavcev na trg dela.

Poročilo: Barbara Matera (A7-0351/2010)

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE), v pisni obliki. – (ES) Kriza je povzročila 28 % upad registracij vozil. V območju Terres de l'Ebre (Katalonija) je zaposlenost v storitvenem sektorju 60-odstotna. Zaprtje podjetja Lear Automotive je povzročilo 4-odstotno porast brezposelnosti na tem območju, ki je leta 2009 znašala 22,7 %.

Namen te pomoči je zagotoviti sveženj posamezniku prilagojenih storitev, podoben drugi pomoči, ki je bila odobrena v isti regiji in za isti sektor v primeru 1.429 od 2.330 presežnih delavcev. V tem primeru gre za 508 od 515 presežnih delavcev, ki so bili odpuščeni po zaprtju podjetja Lear Automotive v obdobju štirih mesecev v letu 2010. Ta pobudo sem podprla, da bi ta prošnja lahko vsem prizadetim omogočila ponovno vključitev na trg dela in da bo pomagala zmanjšati brezposelnost.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ker je Španija zaprosila za pomoč za 508 presežnih delavcev v podjetju Lear Automotive (EEDS) Spain, S.L. Sociedad Unipersonal, ki deluje v avtomobilskem sektorju, sem resolucijo podprla, saj se s predlogom Komisije, kot ga je popravil Parlament, strinjam. Strinjam se tudi, da bi predlog Komisije v svoji obrazložitvi moral vključevati jasne in podrobne informacije o vlogi ter analiza meril za upravičenost, pojasnjeni pa so tudi razlogi za odobritev vloge, kar je v skladu z zahtevami Parlamenta.

  Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pomoč presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi prestrukturiranja in selitve proizvodnje, mora biti dinamična in prožna, da bi se lahko hitro in učinkovito izvršila. Zaradi strukturnih sprememb v svetovni trgovini je pomembno, da lahko evropsko gospodarstvo učinkovito izvaja instrumente, namenjene podpori delavcem, ki jih je to prizadelo, ter da jim s prekvalificiranjem pomaga pri hitri ponovni vključitvi na trg dela. Finančno pomoč je zato treba odobravati individualno. Treba je tudi poudariti, da ta pomoč ne more nadomestiti ukrepov, za katere so običajno odgovorna podjetja, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij. Ker je Španija zaprosila za pomoč v zvezi s 508 presežnimi delavci v podjetju Lear Automotive (EEDS), ki deluje v avtomobilskem sektorju v regiji Katalonija, sem to poročilo oziroma uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za Španijo v celoti podprl.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ponovno smo tu, da bi sprejeli uporabo svežnja pomoči iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) v višini 382.000 EUR za namen podpore španski avtomobilski industriji. V tem posebnem primeru se pomoč nanaša na 515 delovnih mest, ki so bila izgubljena v podjetju Lear Automotive (EEDS) Spain, S.L. Sociedad Unipersonal, ki deluje v avtomobilskem sektorju v Kataloniji. Pred krizo je bil avtomobilski sektor najpomembnejši vir izvoza Španije. Vendar pa padec povpraševanja za te proizvode v Evropski uniji, ki je posledica krize, grozi s še več odpuščanji, ne samo v Španiji, temveč po vsej Uniji, zato je pomembno, da uporaba ESPG lahko učinkovito pomaga sektorju, ki je tako pomemben za evropsko gospodarstvo.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Zaradi socialnega vpliva svetovne gospodarske krize, ki je še zlasti vplivala na zaposlovanje, je ustrezna uporaba Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) ključnega pomena za lajšanje stiske številnih evropskih posameznikov in družin, saj prispeva k njihovi ponovni vključitvi v družbo in poklicnem razvoju, obenem pa zagotavlja nova ustrezna sredstva za izpolnjevanje potreb podjetij in krepitev gospodarstva. V tem okviru je bil oblikovan tudi ta intervencijski načrt za Španijo, ki bo ponudil pomoč 508 posameznikom, ki so izgubili službo v podjetju Lear Automotive (EEDS) Spain, S.L. Sociedad Unipersonal, ki deluje v avtomobilskem sektorju. Zato upam, da bodo evropske institucije okrepile svoja prizadevanja pri izvajanju ukrepov, ki pospešujejo in izboljšujejo stopnjo uporabe tako pomembnega vira, kot je ESPG, katerega trenutna uporaba je trenutno na zelo nizki ravni. Letos se je zaprosilo za samo 11 % od 500 milijonov EUR, ki so na voljo.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za Španijo sem podprl, ker menim, da je ta instrument dragocen vir podpore za delavce, ki jih je gospodarska kriza pahnila v težave. ESPG je bil ustanovljen leta 2006, da bi zagotovil praktično podporo presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni bodisi zaradi razlogov, povezanih s selitvijo njihovih podjetij, ali po spremembi v letu 2009, zaradi gospodarske krize, da bi s tem pomagali pri njihovem ponovnem vključevanju na trg dela.

Današnja prošnja za pomoč se nanaša na 515 presežnih delavcev (izmed katerih bo pomoč namenjena 508 delavcem) v podjetju Lear Automotive (EEDS) Spain, ki deluje v avtomobilskem sektorju v Kataloniji, kar znaša 382.200 EUR, financiranih iz ESPG. Pozdravljam sprejetje poročila, ki kaže, da je ESPG koristno in učinkovito sredstvo za reševanje brezposelnosti, ki je posledica globalizacije in gospodarske krize.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Gospodarska recesija v avtomobilskem sektorju je pripeljala do odpuščanja 515 presežnih delavcev v podjetju Lear Automotive (Španija). Predlog za uporabo 382.200 EUR iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, ki bodo namenjeni za pomoč tem delavcem, podpiram.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Vzdržal sem se iz spoštovanja do španskih delavcev podjetja Lear Automotive, ki so bili žrtvovani na oltarju globalizacije. V položaju, v katerega so pahnjeni zaradi neoliberalnih politik, ki jih zagovarja Evropska unija, te zamika, da bi glasoval proti glede na uborni znesek te miloščine. Toda tisto malo, kar dobijo, jim lahko olajša stisko. Toda zaradi tega logika Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji ni nič manj nesprejemljiva. Potrjuje logiko, ki je to ameriško multinacionalko in njena glavna delničarja, družbo Pezna Investment Management in pokojninski sklad učiteljev Kalifornije, pripeljala do tega, da se preselijo brez ozira na tiste, ki so poskrbeli za njihovo bogastvo.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) EU je območje solidarnosti in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) sodi v ta okvir. Ta podpora je ključna za pomoč brezposelnim in žrtvam selitve podjetij, do katerih prihaja v dobi globalizacije. Seli se čedalje večje število podjetij, ki izkoriščajo nižje stroške dela v številnih državah, predvsem na Kitajskem in v Indiji, kar povzroča škodo v državah, ki spoštujejo pravice delavcev. Cilj ESPG je pomagati delavcem, ki so žrtve selitve podjetij, in je temeljnega pomena pri olajšanju dostopa do nove zaposlitve. V preteklosti so ESPG že uporabile druge države EU, zato je prav, da zdaj odobrimo to pomoč tudi Španiji, in sicer v zvezi s 508 presežnimi delavci iz podjetja Lear Automotive (EEDS) Spain, S.L. Sociedad Unipersonal, ki deluje v avtomobilskem sektorju v Kataloniji.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Da bi lahko zaprosili za sredstva iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji in da bi ta prošnja bila odobrena, je treba izpolniti jasno opredeljena merila. Sklad je namenjen presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi posledic svetovne finančne in gospodarske krize, saj določa ukrepe, ki bodo zagotovili njihovo hitro ponovno vključitev na trg dela. Za takšne primere vsako leto namenja znesek v višini 500 milijonov EUR. A da bi Španija lahko zaprosila za sredstva, mora podjetje odpustiti najmanj 500 presežnih delavcev – kot je storilo špansko podjetje Lear Automotive, ki izpolnjuje vsa merila. Poročilo podpiram, sa so sredstva iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji temu tudi namenjena.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ker je Španija zaprosila za pomoč za 508 presežnih delavcev v podjetju Lear Automotive (EEDS) Spain, S.L. Sociedad Unipersonal, ki deluje v avtomobilskem sektorju, sem resolucijo podprla, saj se s predlogom Komisije, kot ga je popravil Parlament, strinjam.

Strinjam se tudi z naslednjim:

- Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) bi moral nuditi podporo ponovnemu vključevanju posameznih presežnih delavcev v proces zaposlovanja in rada bi ponovno poudarila, da pomoč iz ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalne zakonodaje ali kolektivnih pogodb, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij oziroma sektorjev;

- delovanje in dodano vrednost ESPG bi morali oceniti v okviru splošne ocene programov in različnih drugih instrumentov, vzpostavljenih z medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006.

Pozdravljam predlog Evropske komisije o oblikovanju alternativnega vira sredstev za neporabljena sredstva Evropskega socialnega sklada v odgovor na ponavljajoče se izjave Evropskega parlamenta, da je treba opredeliti ustrezne proračunske mehanizme za prenos sredstev glede na to, da je bil ESPG oblikovan kot poseben in ločen instrument z lastnimi cilji in obdobji financiranja.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Španska prošnja za pomoč iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) v zvezi s 508 presežnimi delavci iz podjetja Lear Automotive (EEDS) Spain, S.L. Sociedad Unipersonal, ki deluje v avtomobilskem sektorju, izpolnjuje vsa zakonsko predpisana merila za upravičenost. V skladu z Uredbo (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, se je področje delovanja ESPG začasno razširilo: posredovanje je bilo predvideno v takšnih okoliščinah, ko je neposredno zaradi svetovne gospodarske in finančne krize odpuščenih „vsaj 500 presežnih delavcev v obdobju štirih mesecev v podjetju v državi članici“. Zato sem resolucijo podprl in upam, da bodo sredstva iz ESPG prispevala k uspešni ponovni vključitvi teh delavcev na trg dela.

Poročilo: Barbara Matera (A7-0352/2010)

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ker je Poljska zaprosila za pomoč v zvezi s 189 presežnimi delavci v podjetju H. Cegielski-Poznań in v štirih podjetjih, ki so njegovi dobavitelji, podjetja pa se ukvarjajo s proizvodnjo ladijskih dizelskih motorjev, sem resolucijo podprla, saj se strinjam s predlogom Komisije in spremembami tega predloga, ki jih je predlagal Parlament. Strinjam se tudi, da bi bilo treba zagotoviti, da bo Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) podprl ponovno vključevanje posameznih presežnih delavcev na trg dela, zato želim ponoviti, da pomoč iz ESPG ne sme nadomestiti katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalne zakonodaje ali kolektivnih pogodb, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij oziroma sektorjev.

  Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pomoč presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi prestrukturiranja in selitve proizvodnje, mora biti dinamična in prožna, da bi se lahko hitro in učinkovito izvršila. Zaradi strukturnih sprememb v mednarodni trgovini je pomembno, da lahko evropsko gospodarstvo hitro izvaja instrumente v podporo delavcem, ki so jih te spremembe prizadele, ter da jim omogoči pridobitev znanj in sposobnosti, da se hitro ponovno vključijo na trg dela. Na tej podlagi je treba finančno pomoč zagotavljati individualno. Treba je tudi poudariti, da ta pomoč ne more nadomestiti običajnih ukrepov, za katere so odgovorna podjetja, niti ni namenjena za financiranje podjetij ali njihovo prestrukturiranje. Ker je Poljska zaprosila za pomoč v zvezi s 189 presežnimi delavci v podjetju H. Cegielski-Poznań in v štirih podjetjih, ki so njegovi dobavitelji, podjetja pa se ukvarjajo s proizvodnjo ladijskih dizelskih motorjev in električnih postaj, sem to poročilo oziroma uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za Poljsko v celoti podprl.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Danes smo tu, da bi sprejeli sveženj pomoči iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) v višini 114.250 EUR za Poljsko, in sicer za odpravo posledic 658 odpuščanj v štirih proizvodnih obratih podjetja H. Cegielski-Poznań in v štirih podjetjih, ki so njegovi dobavitelji, podjetja pa se ukvarjajo s proizvodnjo ladijskih dizelskih motorjev v mestu Poznań in okrožju Poznań. Čeprav je takšna pomoč, kot vedno poudarjam, izredno pomembna za reševanje trenutnih simptomov, to ni dokončna rešitev za probleme, ki so doleteli različne sektorje evropske industrije in ki niso samo posledica gospodarske krize, ki jo prestajamo, temveč tudi potrebe po tem, da se mora Evropa prilagoditi spreminjajočemu se svetu, v katerem je treba biti konkurenčen.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Zaradi socialnega vpliva svetovne gospodarske krize, ki je še zlasti vplivala na zaposlovanje, je ustrezna uporaba Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) ključnega pomena za lajšanje stiske številnih evropskih posameznikov in družin, saj prispeva k njihovi ponovni vključitvi v družbo in poklicnem razvoju, obenem pa zagotavlja nova ustrezna sredstva za izpolnjevanje potreb podjetij in krepitev gospodarstva. V tem okviru je bil oblikovan tudi ta intervencijski načrt za Poljsko, in sicer v zvezi s 189 posamezniki, ki so izgubili službo v podjetju H. Cegielski-Poznań in v štirih podjetjih, ki so njegovi dobavitelji, podjetja pa se ukvarjajo s proizvodnjo ladijskih dizelskih motorjev. Zato upam, da bodo evropske institucije okrepile svoja prizadevanja pri izvajanju ukrepov, ki pospešujejo in izboljšujejo stopnjo uporabe tako pomembnega vira, kot je ESPG, katerega trenutna uporaba je trenutno na zelo nizki ravni. Letos se je zaprosilo za samo 11 % od 500 milijonov EUR, ki so na voljo.

  Jarosław Kalinowski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Svetovna gospodarska kriza je povzročila velike strukturne spremembe v mnogih podjetjih, zaradi česar je veliko število ljudi izgubilo službo. Predlog, ki ga obravnavamo, se nanaša na pomoč veliki skupini delavcev, ki so bili odpuščeni v poljski regiji Wielkopolskie. Drugi predlog za finančno pomoč, o katerem glasujemo danes, zadeva še nekaj sto več odpuščanj v isti regiji. Na lokalnem trgu v tej regiji Poljske je torej prišlo do ogromnih pretresov. Vesel sem, da je Evropska komisija potrdila, da prošnja izpolnjuje zahtevane pogoje za odobritev finančne podpore. Zaradi tega bodo odpuščeni delavci lahko bodisi dobili nazaj svoje stare službe ali poiskali nove, lastniki podjetij pa bodo lahko s pomočjo podpore ublažili negativne učinke svetovne krize in obdržali svoj položaj na trgu.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) v korist Poljske sem podprl. ESPG je bil ustanovljen leta 2006, da bi zagotovil praktično podporo presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni bodisi zaradi razlogov, povezanih s selitvijo njihovih podjetij, ali po spremembi v letu 2009, zaradi gospodarske krize, da bi s tem pomagali pri njihovem ponovnem vključevanju na trg dela. Današnja prošnja za pomoč se nanaša na 658 presežnih delavcev (izmed katerih bo pomoč namenjena 189 delavcem), ki so bili odpuščeni v podjetju H. Cegielski-Poznań in v štirih podjetjih, ki so njegovi dobavitelji, podjetja pa se ukvarjajo s proizvodnjo ladijskih dizelskih motorjev v Poznańu in Poviatu, kar znaša 114.250 EUR, financiranih iz ESPG.

Nazadnje želim omeniti, da sprejetje današnjega poročila ponovno govori o pomenu ESPG, ki je dragocen vir pomoči delavcem, ki so se zaradi gospodarske krize znašli v težavah, obenem pa je tudi učinkovito orodje za boj proti brezposelnosti.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – To prošnjo za uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za pomoč 658 presežnim delavcem iz podjetja H. Cegielski-Poznań in štirih podjetij, ki so njegovi dobavitelji, podjetja pa se ukvarjajo s proizvodnjo ladijskih dizelskih motorjev v Poznańu in njegovi okolici, sem podprl. Komisija je predlagala uporabo 114.250 EUR, kar podpiram.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Vzdržal sem se iz spoštovanja do delavcev iz poljske avtomobilske industrije, ki so bili žrtvovani na oltarju globalizacije. V položaju, v katerega so pahnjeni zaradi neoliberalnih politik, ki jih zagovarja Evropska unija, te zamika, da bi glasoval proti glede na uborni znesek te miloščine. Toda tisto malo, kar dobijo, jim lahko olajša stisko. Toda zaradi tega logika Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji ni nič manj nesprejemljiva. Potrjuje logiko, ki je v privatizacijo pripeljala državna podjetja, kot je Ciegielski-Poznań.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) EU je območje solidarnosti in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) sodi v ta okvir. Ta podpora je ključna za pomoč brezposelnim in žrtvam selitve podjetij, do katerih prihaja v dobi globalizacije. Seli se čedalje večje število podjetij, ki izkoriščajo nižje stroške dela v številnih državah, predvsem na Kitajskem in v Indiji, kar povzroča škodo v državah, ki spoštujejo pravice delavcev. Cilj ESPG je pomagati delavcem, ki so žrtve selitve podjetij, in je temeljnega pomena pri olajšanju dostopa do nove zaposlitve. V preteklosti so ESPG že uporabile druge države EU, zato je prav, da odobrimo pomoč tudi Poljski, ki je vložila prošnjo v zvezi s 189 presežnimi delavci v podjetju H. Cegielski-Poznań in v štirih podjetjih, ki so njegovi dobavitelji, podjetja pa se ukvarjajo s proizvodnjo ladijskih dizelskih motorjev.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) EU je vzpostavila Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, da bi države, v katerih so bili delavci odpuščeni zaradi posledic svetovne finančne in gospodarske krize, lahko slednjim ponudile praktično pomoč. Uporaba sredstev je namenjena olajšati ponovno vključevanje vseh odpuščenih delavcev na trg dela. Poročilo podpiram, saj mora Poljska pomagati 658 delavcem, ki so bili odpuščeni v podjetju H. Cegielski-Poznán.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ker je Poljska zaprosila za pomoč v zvezi s 189 presežnimi delavci v podjetju H. Cegielski-Poznań in v štirih podjetjih, ki so njegovi dobavitelji, podjetja pa se ukvarjajo s proizvodnjo ladijskih dizelskih motorjev, sem resolucijo podprla, saj se strinjam s predlogom Komisije in spremembami tega predloga, ki jih je predlagal Parlament.

Strinjam se tudi z naslednjim:

- Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) bi moral nuditi podporo ponovnemu vključevanju posameznih presežnih delavcev v proces zaposlovanja in rada bi ponovno poudarila, da pomoč iz ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalne zakonodaje ali kolektivnih pogodb, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij oziroma sektorjev;

- delovanje in dodano vrednost ESPG bi morali oceniti v okviru splošne ocene programov in različnih drugih instrumentov, vzpostavljenih z medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006.

Pozdravljam predlog Evropske komisije o oblikovanju alternativnega vira sredstev za neporabljena sredstva Evropskega socialnega sklada v odgovor na ponavljajoče se izjave Evropskega parlamenta, da je treba opredeliti ustrezne proračunske mehanizme za prenos sredstev glede na to, da je bil ESPG oblikovan kot poseben in ločen instrument z lastnimi cilji in obdobji financiranja.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Poljska prošnja za pomoč iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) v zvezi s 189 od 658 presežnih delavcev, ki so bili v obdobju od 1. septembra 2009 do 1. januarja 2010 odpuščeni v podjetju H. Cegielski-Poznań in v štirih podjetjih, ki so njegovi dobavitelji, podjetja pa se ukvarjajo s proizvodnjo ladijskih dizelskih motorjev, izpolnjuje vsa zakonsko predpisana merila za upravičenost. V skladu z Uredbo (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, se je področje delovanja ESPG začasno razširilo: posredovanje je bilo predvideno v takšnih okoliščinah, ko je neposredno zaradi svetovne gospodarske in finančne krize odpuščenih „vsaj 500 presežnih delavcev v obdobju štirih mesecev v podjetju v državi članici, vključno z delavci, ki postanejo presežni pri dobaviteljih ali proizvajalcih v poproizvodni fazi“. Zato sem resolucijo podprl in upam, da bodo sredstva iz ESPG prispevala k uspešni ponovni vključitvi teh delavcev na trg dela.

Poročilo: Barbara Matera (A7-0336/2010), (A7-0337/2010), (A7-0359/2010), (A7-0358/2010), (A7-0357/2010), (A7-0356/2010), (A7-0351/2010), (A7-0352/2010)

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – S sprejetjem tega besedila EP zahteva od vpletenih institucij, naj si ustrezno prizadevajo za pospešitev uporabe ESPG. Opozarja tudi, da so institucije zavezane zagotoviti nemoten in hiter potek postopka za sprejetje sklepov o uporabi ESPG, iz katerih se zagotavlja enkratna in časovno omejena individualna podpora za delavce, ki so bili odpuščeni zaradi globalizacije ter finančne in gospodarske krize. Poudarja vlogo, ki jo ima lahko ESPG pri ponovni vključitvi odpuščenih delavcev na trg dela. Na koncu poudarja tudi, da bi morali v skladu s členom 6 Uredbe o ESPG zagotoviti, da bo ESPG podpiral ponovno vključevanje posameznih presežnih delavcev na trg dela, in ponovno opozarja, da pomoč iz sklada ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so glede na nacionalno zakonodajo ali kolektivne pogodbe odgovorna podjetja, prav tako pa ne sme financirati prestrukturiranja podjetij ali sektorjev.

Poročilo: Claude Moraes (A7-0347/2010)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Žalostno je, da ta predlog, ki sega v leto 2003 in katerega namen je beguncem po petih letih neprekinjenega zakonitega prebivanja zagotoviti status rezidenta za daljši čas, v vmesnem obdobju še ni bil izveden. S spremembami, ki jih je aprila 2008 predlagal Evropski parlament in ki poleg drugih ukrepov določajo izračun petih let prebivanja pred vložitvijo vloge za priznanje statusa rezidenta za daljši čas, in glede na neenotnost v Svetu, bo ta nov predlog neposredno pomagal upravičencem do mednarodne zaščite, ki na ozemlju EU prebivajo več kot pet let, vendar še nimajo statusa rezidenta.

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Podprla sem to poročilo, ki podpira uporabo predloga tako za begunce po Ženevski konvenciji kot za upravičence do nadomestne zaščite. Evropski parlament v svojem predlogu podpira predlog Evropske komisije in upošteva zavezo za zaščito interesov upravičencev do mednarodne zaščite. Želela bi opozoriti na dejstvo, da je sedanji položaj državljanov tretjih držav, ki so upravičenci do mednarodne zaščite, nejasen, saj pogoji za dodelitev tega statusa niso usklajeni. V skladu s predlogom Komisije bodo pogoji in postopek za dodelitev statusa v Evropski uniji enostavnejši in bolj jasni. Poleg tega bo ta nova direktiva upravičencem do mednarodne zaščite, ki postanejo rezidenti za daljši čas, omogočila uveljavljanje pravice do prebivanja v drugi državi članici in ne zgolj v tisti, ki jim je dodelila mednarodno zaščito.

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ta pobuda je bila predložena po predlogu direktive o razširitvi statusa rezidenta za daljši čas na begunce in upravičence do nadomestne zaščite, ki ni nikoli dosegla enotnosti v Svetu, ki je bila potrebna pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe. Cilj pobude je zagotoviti pravno varnost upravičencem do mednarodne zaščite, ki so pet let zakonito prebivali v državi članici, glede njihovih pravice do prebivanja v državi članici, pa tudi sklop pravic, primerljivih tistim, ki jih imajo državljani EU.

Dosežen kompromis je izredno pomemben, ne samo zato, ker beguncem v EU omogoča visoko raven zaščite in pravne varnosti, temveč tudi zato, ker končno odpravlja diskriminatorno obravnavo vseh državljanov držav zunaj EU.

Je tudi pomemben politični signal, saj sprejetje te prve pobude o nizu šestih delov zakonodaje ni samo prvi korak, temveč tudi odraz konstruktivnega pristopa, ki vodi tri institucije pri vzpostavitvi skupnega evropskega azilnega sistema, ki naj bi ga dobili leta 2012.

  Ioan Enciu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glasoval sem za sprejetje te direktive. Predlog direktive spreminja direktivo iz leta 2003, da bi se tudi upravičencem do mednarodne zaščite (predvsem beguncem) dodelila pravica, po kateri so upravičeni do dovoljenja za prebivanje za daljši čas v EU, če zadevna oseba že vsaj pet let zakonito prebiva v EU. Ko bodo dobili to dovoljenje, bodo lahko uživali podobne pravice kot drugi državljani in bodo lahko na primer potovali in se nastanili v kateri koli državi EU (razen v Združenem kraljestvu, na Danskem in na Irskem). Poleg tega je določeno, da se te upravičence do mednarodne zaščite še vedno lahko izžene iz EU, vendar ob upoštevanju zelo strogih pravil in načela vračanja ter pravic, ki so zagotovljene v Listini o temeljnih pravicah.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Namen tega predloga je razširiti obseg uporabe Direktive Sveta 2003/109/ES o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas, ter upravičencev do mednarodne pomoči, ki več kot pet let zakonito prebivajo v državi članici. S tem, ko se upravičenci do mednarodne zaščite obravnavajo enako v vseh državah članicah, takšen ukrep odpravlja neenakosti, ki so do zdaj obstajale med državami članicami, zadevnim posameznikom pa bo omogočil da prebivajo v drugi državi članici in ne zgolj v tisti, ki jim je dodelila mednarodno zaščito, to pa je nekaj, kar se do zdaj še ni zgodilo. Ti ukrepi so pomembni ravno zaradi tega, ker vzpostavljamo skupno območje svobode in varnosti v Evropi, ki ustvarja območje, v kateri morajo tisti, ki jim je bila zaščita v okviru mednarodnega prava upravičeno dodeljena, uživati enake pravice v različnih državah članicah.

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. – (FR) Po prvem neuspelem poskusu je bil že skrajni čas, da so upravičenci do mednarodne zaščite končno deležni enake obravnave kot drugi prebivalci iz tretjih držav, ki imajo status rezidenta za daljši čas. Dejansko ni nobenega razloga, zakaj bi jih morali obravnavati tako različno ali zakaj bi moralo biti toliko negotovosti glede njihovega statusa v Uniji. Zato sem podprla poročilo Clauda Moraesa, ki med drugim omogoča nadaljnjo povečanje zagotovil proti „vračanju“ in, kljub nekaterim izraženim zadržkom, določa ustrezno dolgo obdobje petletnega prebivanja. Drugo pomembno dejstvo, ki ga je treba pozdraviti, je, da je to edino besedilo iz „azilnega svežnja“, ki je bilo sprejeto pod belgijskim predsedstvom Sveta Evropske unije, in to kljub zavezam, ki so bile dane na začetku njegovega mandata. Zato si moramo še naprej prizadevati, da bi zagotovili, da se bo skupni evropski azilni sistem, ki med drugim temelji na skupnih postopkih in pogojih za sprejem, v Uniji končno uresničil. Danes je jasno, za kaj gre: skupni sistem bomo lahko imeli samo, če bomo izboljšali in uskladili nacionalne azilne sisteme, ki se trenutno tako močno razlikujejo.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/109/ES, da se razširi njeno področje uporabe na upravičence do mednarodne zaščite, sem podprl. To sem storil zato, ker menim, da je pomembno, da se beguncem zagotovijo enake pravice, kot jih uživajo državljani iz tretjih držav, ki imajo dovoljene za prebivanje za daljši čas.

Z današnjim glasovanjem je Evropski parlament zaprl luknjo v pravu Evropske unije, ki ureja pravni status zakonitih rezidentov za daljši čas, ki niso zaprosili za status begunca in upravičenca do mednarodne zaščite. Zahvaljujoč novim pravilom bodo ti ljudje lahko uživali večjo pravno varnost v zvezi s svojim pravnim statusom v Evropski uniji in ne bodo več deležni neenake obravnave v primerjavi z državljani iz tretjih držav.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Podprl sem ta predlog, katerega namen je upravičencem do mednarodne zaščite, ki več kot 5 let zakonito prebivajo na ozemlju EU, zagotoviti status rezidenta za daljši čas. To jim daje priložnost, da se vključijo v družbo, kar pomeni, da bodo lahko komunicirali v uradnem jeziku njihove države članice prebivanja in da bodo bolj seznanjeni s svojimi pravicami in obveznostmi, kakor tudi s temeljnimi vrednotami države članice prebivanja. Zato mora država članica rezidentom za daljši čas zagotoviti učenje jezika. Države članice je treba tudi spodbujati k oblikovanju programov usposabljanja o temeljnih zakonih in vrednotah države članice prebivanja ter načelih demokracije, človekovih pravic in enakosti, kakor tudi o posameznih pravicah in obveznostih v tej državi članici.

  Clemente Mastella (PPE), v pisni obliki. – (IT) To poročilo sem podprl, ker sem prepričan, da bo imelo pozitiven učinek za vse upravičence do mednarodne zaščite, ki na ozemlju Evropske unije zakonito prebivajo več kot pet let, ki pa trenutno niso nikakor upravičeni do statusa rezidenta za daljši čas.

Prepričani smo, da je treba zagotoviti večjo pravno varnost v zvezi z njihovim pravnim položajem v EU, pri čemer se je treba izogniti različni obravnavi glede na druge državljane iz tretjih držav. Tako kot nekatere države članice smo tudi mi resno zaskrbljeni, da bo zaradi njihovega posebnega geografskega ali demografskega položaja tam prebivalo nesorazmerno veliko število upravičencev do mednarodne zaščite.

Zato se zdi, da so zdaj bolj kot kdaj koli prej potrebni dodatni ukrepi, ki bodo reševali morebitne neželene posledice, to pa pomeni, da je med drugim treba sprejeti ukrepe, ki bodo tem ljudem olajšali selitev in pridobitev prebivališča v drugi državi članici in ne zgolj v tisti, ki jim je dodelila mednarodno zaščito. Zato podpiramo vse možne predlagane zaščitne ukrepe proti vračanju (dovoljenje za izvajanje izgona bi morale imeti samo tiste države članice, ki so dodelile mednarodno zaščito), da bi si prizadevali za ohranitev družinske enotnosti, kjer je to zaželeno.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Namen tega je, da bo sprejetje tega poročila razširilo obseg uporabe Direktive Sveta 2003/109/ES o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas, ter upravičencev do mednarodne pomoči, ki več kot pet let zakonito prebivajo v državi članici. S tem bo od zdaj naprej omogočeno enako obravnavanje upravičencev do mednarodne zaščite v vseh državah članicah, zadevni posamezniki pa bodo lahko prebivali tudi v drugi državi članici in ne zgolj v tisti, ki jim je dodelila mednarodno zaščito, kar se do zdaj še ni zgodilo. Pomen teh ukrepov je neposredno povezan s ciljem vzpostavitve skupnega območja svobode in varnosti v Evropi, ki ustvarja območje, v kateri morajo tisti, ki jim je bila zaščita v okviru mednarodnega prava upravičeno dodeljena, uživati enake pravice v različnih državah članicah.

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – (LV) Mednarodno pravo in moralna načela dajejo Evropski uniji priložnost, da pospeši dodelitev pravnega statusa posameznikom, katerih življenje v njihovi domovini, zunaj Evropske unije, ni mogoče. Vsaka posameznik ima pravico do obravnave, ki je dostojna človeka. Vendar pa je status begunca treba opredeliti ob upoštevanju vseh okoliščini in pri tem prepovedati vse oblike špekulativnih dejanj, bodisi finančne narave ali takšne, ki se nanašajo na politiko preseljevanja. Žal pa se dejstva, ki niso bila temeljito preverjena, pogosto sprejemajo kot resnična, tako v Evropski uniji kot v Evropskem parlamentu. Včasih se kot resnične jemljejo neresnične izjave zagovornikov pravic in raznih posameznikov. Pomembno je, da ne dopuščamo populizma. V nasprotnem primeru se bodo narodi lahko naseljevali v Evropo v okviru statusa begunca.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Ali, pod kakšnimi pogoji in po preteku katerega obdobja zakonitega prebivanja se beguncem dodeli dovoljenje za prebivanje za daljši čas, je odločitev držav članic in tega ne sme narekovati EU. Dejstvo, da je bil ta predlog sprejet dve leti prepozno in v spremenjeni obliki, ima svoje težave, saj bo pravilno tolmačenje pogosto citirane Ženevske konvencije pripeljalo do tega, da bo sprejet samo del prošenj za azil. Dejstvo, da morajo upravičenci do mednarodne zaščite po petih letih zakonitega prebivanja dobiti pravice, ki so primerljive tistim, ki jih imajo državljani EU, je povzročilo težave in odprlo vprašanja, zlasti v tistih državah EU z močnimi socialnimi sistemi, to pa bo povzročilo stroške, ki jih ne bo mogoče oceniti.

Razširitev področja uporabe za namen vključitve beguncev in upravičencev do nadomestne zaščite lahko predstavlja samo še večje breme državni blagajni. Predvsem moramo vedno upoštevati skušnjavo za begunce, z drugimi besedami dejstvo, da so ukrepi, ki naj bi zagotovili zaščito in finančno varnost, natanko tisti, ki predstavljajo spodbudo za mnoge ekonomske priseljence, da se nezakonito priselijo v Evropo pod pretvezo iskanja azila pred nehumanimi in življenjsko nevarnimi razmerami. Enako vprašljiva je zamisel, da bi se upoštevalo trajanje azilnega postopka pri izračunu upravičenosti do dovoljenja za prebivanje. Zato tega poročila nisem podprl.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) Po petletnem prebivanju v državi članici je treba beguncem dodeliti dovoljenje za prebivanje za daljši čas, ki mora potem veljati po vsej EU. Ker so azilni sistemi v različnih državah članicah različno strogi, bi se dobro obveščeni begunec lahko na začetku naselil v državi članici, ki ima najbolj ohlapno azilno zakonodajo z največ luknjami. Po petih letih bo lahko zapustil svoj kraj prebivanja in se preselil v katero koli drugo državo članico Evropske unije, ki bi si jo izbral. Rezultat tega je sekundarno preseljevanje iz držav z nizkimi standardi v države članice z velikodušnim socialnim sistemom. Ljudje bodo države članice najprej izbirali glede na strogost azilne zakonodaje, nato pa glede na raven socialnih storitev. To bi seveda povzročilo posebno breme za države, kot so Avstrija, Nemčija ali Nizozemska. Pristop, ki ga sprejema to poročilo, zagotovo ni pameten način za reševanje izzivov na področju azila v EU in izvajanje ustrezne politike vključevanja. Zato tega poročila nisem podprl.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) To poročilo sem podprla, ker se strinjam z razširitvijo področja uporabe Direktive 2003/109/ES, da bi se zagotovil status rezidenta za daljši čas tistim posameznikom, ki jim je bila dodeljena zaščita v okviru mednarodnega prava in ki že pet let zakonito prebivajo na ozemlju države članice.

Predvsem želim poudariti vključujočo naravo politike, ki bo rezultat tega predloga. Status rezidenta za daljši čas nudi priložnost za vključevanje teh posameznikov, predvsem z učenjem jezika, ki ga morajo rezidentom za daljši čas zagotoviti države članice.

Iz istih razlogov podpira predlog poročevalca, da je treba države članice spodbujati, da oblikujejo izobraževalne programe o temeljnih vrednotah in pravnih načelih države članice prebivanja, kakor tudi o temeljnih načelih demokracije, človekovih pravicah in pravicah ter dolžnostih posameznikov.

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Gospodu Moraesu bi se želel zahvaliti za odlično delo in reči, da se strinjam z njegovo zamislijo glede sprejetja konstruktivnega pristopa, ki vključuje večino sprememb, ki jih je predlagala Komisija, kakor tudi številne tehnične spremembe, ki so bile dogovorjene na Svetu med pogajanji o tem instrumentu. Osnutek poročila odraža željo po upoštevanju nekaterih pomislekov držav članic, da bi se sporazum dosegel že na prvi obravnavi, kakor tudi zavezo zaščiti interesov upravičencev do mednarodne zaščite, preden pridobijo status rezidenta za daljši čas in potem, ko ga že imajo.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) To poročilo sem podprl, saj menim, da je razširitev statusa rezidenta za daljši čas na upravičence do mednarodne zaščite, ki pet let zakonito prebivajo v državi članici, povsem jasno upravičena, ker zagotavlja enako obravnavanje vseh državljanov tretjih držav in podpira ekonomsko in socialno kohezijo Evropske unije.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Leta 2001 je Komisija predstavila predlog direktive o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas. V tem predlogu je bilo že predvideno, da bi begunci lahko bili upravičeni za status rezidenta za daljši čas po petih letih zakonitega in neprekinjenega prebivanja v državi članici. V teku pogajanj pa so se države članice kljub temu odločile, da begunce izključilo iz področja uporabe direktive. Kasneje je bilo s skupno izjavo Sveta in Komisije, sprejeto na Svetu PNZ 8. maja 2003, dogovorjeno, da bo Komisija vložila predlog direktive o razširitvi statusa rezidenta za daljši čas na begunce in osebe pod nadomestno zaščito.

Ta predlog je Komisija vložila junija 2007 z uporabo iste pravne podlage kot pri aktu, ki naj bi ga spremenila, tj. členu 63(3)(a) in členu 63(4) Pogodbe ES. Glavni cilj predloga je zagotoviti pravno varnost upravičencem do mednarodne zaščite, ki so 5 let zakonito prebivali v državi članici, glede njihovih pravice do prebivanja v državi članici, pa tudi sklop pravic, primerljivih tistim, ki jih imajo državljani EU.

Poročilo: Nathalie Griesbeck (A7-0345/2010)

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. – To resolucijo, ki potrjuje sklenitev sporazuma z Gruzijo o poenostavitvi izdajanja vizumov, sem podprla. Ta sporazum kaže jasno voljo po približevanju Gruzije in EU, ki se je v zadnjih letih pokazala v nizu pomembnih političnih dejanj od krepitve dvostranskega sodelovanja med EU in Gruzijo do članstva Gruzije v Svetu Evrope ali priključitve k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic. Resolucijo sem podprla, ker sem trdno prepričana, da bo sporazum o poenostavitvi izdajanja vizumov olajšal medosebne stike, ki so zelo pomemben pogoj za razvoj gospodarskih, socialnih, človekoljubnih, kulturnih, znanstvenih in drugih vezi.

Mislim, da bo odprava vizumske zahteve za državljane Gruzije pomemben korak na poti njihove evropske integracije. Brezvizumski režim je zelo pomemben za življenje ljudi, saj utrjuje stike med narodi in pomaga uresničevati zamisel o prostem gibanju, ki je ena od temeljnih pravic v Evropi.

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) To priporočilo Evropskega parlamenta o poenostavitvi izdajanja vizumov za Gruzijo sem podprla, saj je širitev Evropske unije predstavljala priložnost za Unijo, da oblikuje nov okvir za sodelovanje s svojimi sosedami na vzhodu in jugu. Sporazum o poenostavitvi izdajanja vizumov bo predvsem olajšal medosebne stike, ki so glavni predpogoj za razvoj gospodarskih, človekoljubnih, kulturnih, znanstvenih in drugih vezi. Poleg tega je brezvizumski režim je zelo pomemben za življenje ljudi, saj utrjuje stike med narodi in pomaga uresničevati zamisel o prostem gibanju, ki je ena od temeljnih pravic v Evropi. Odprava vizumske zahteve za državljane Gruzije bo tudi pomemben korak na poti njihove evropske integracije. Strinjam se s stališčem Evropskega parlamenta, da sporazumi med Unijo in Gruzijo, kot sta sporazum o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja, ter sporazum o poenostavitvi izdajanja vizumov, predstavljajo v prvi vrsti zelo pomembno točko, korak naprej v odnosih med Evropsko unijo in Gruzijo. Poleg tega so ti sporazumi pomembni tudi z regionalnega vidika in bodo podprli prizadevanja EU za okrepitev sodelovanja z drugimi državami v regiji.

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Evropska unija je pospešila proces odpiranja proti državam južnega Kavkaza vse od svoje širitve proti vzhodni Evropi v času, ko je ta regija postala izredno pomembna s strateškega vidika ter vidika stabilnosti in varnosti. Evropa ima zdaj dolžnost do držav v tej regiji. Njena zaveza je jasna, zlasti glede na bližino teh držav vzhodni meji EU. Poleg gospodarskega in komercialnega potenciala, ki ju nudijo te države, je sporazum med EU in Gruzijo o poenostavitvi izdajanja vizumov državljanom iz te države tudi ukrep za spodbujanje demokracije v tej državi. Pomembno je, da EU izvaža načela dobrega upravljanja, pravice in popolnega spoštovanja človekovih pravic. Ta ukrep bosta spodbudila tudi sporazuma, ki sta bila nedavno sklenjena z Gruzijo. Prvi se nanaša na ponoven sprejem oseb, ki prebivajo brez dovoljenja, drugi pa na poenostavitev izdajanja vizumov.

Odprava obvezne zahteve, po kateri so gruzijski državljani morali imeti vizume, bo pomenila pomemben korak na njihovi poti približevanja Evropi. Režim poenostavitve izdajanja vizumov je izredno pomemben za življenje ljudi, saj spodbuja stike med njimi in uresničuje idejo prostega gibanja, ene izmed temeljnih pravi Evropske unije.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ukrepi Evropske unije morajo temeljiti na načelih dobrega upravljanja in spoštovanja demokracije in človekovih pravic. EU mora biti v svojih odnosih z regijo južnega Kavkaza njen partner in ji pomagati pri gospodarskem in trgovinskem razvoju, varnosti, stabilnosti, pospeševanju blaginje in reševanju sporov. Sporazum o poenostavitvi vizumskega postopka za Gruzijo bo prispeval k razširjeni sosedski politiki EU s podpiranjem sodelovanja in izmenjavo posameznikov med dvema stranema. Zato sem to resolucijo podprla.

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ta sporazum nedvomno pomeni precejšen napredek v odnosih med EU in Gruzijo. Izhaja iz okrepljenega dvostranskega sodelovanja z EU in iz članstva Gruzije v Svetu Evrope ter priključitve k Evropski konvenciji o človekovih pravicah, zato predstavlja še en korak k boljšemu izvajanju pravice in večjemu spoštovanju temeljnih svoboščin s strani Gruzije. Lahko upamo, da bo ta sporazum Gruzijo spodbudil, da izvede potrebne reforme na področju svobode, pravice in varnosti.

Obenem bi moral državljanom obeh pogodbenic olajšati gibanje in ohranjanje osebnih stikov, kar je temeljnega pomena za zagotavljanje razvoja gospodarskih, človekoljubnih, kulturnih in drugih vezi. Upam tudi, da bo Gruzija organizirala potrebne informativne kampanje, da bi gruzijske prebivalce seznanila tako z začetkom veljavnosti tega poenostavljenega vizumskega režima kot z novimi priložnostmi, ki jih bodo zdaj lahko izkoristili.

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Pravkar smo sprejeli dva sporazuma, pomembna za odnose med Evropsko unijo in Gruzijo: enega o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja, in drugega o poenostavitvi izdajanja vizumov. Ta sporazuma predstavljata prvi korak v procesu krepitve odnosov med Evropsko unijo in Gruzijo. EU zato želi spodbuditi Gruzijo k izvajanju potrebnih reform na področju svobode, varnosti in pravice. Ta sporazuma pa sta koristna tudi na regionalni ravni. Prispevala bosta k prizadevanjem, s katerimi želi Unija okrepiti sodelovanje z drugimi državami v regiji južnega Kavkaza, kot sta Armenija in Azerbajdžan.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Čedalje tesnejše odnose Gruzije z Evropsko unijo, ki se odražajo v vrsti nedavnih dejavnosti, je treba pozdraviti. Sporazum o poenostavitvi izdajanja vizumov je še en pomemben korak na poti evropske integracije Gruzije. Svoboda gibanja oseb je ena izmed najpomembnejših pravic, ki jo EU zagotavlja svojim državljanom, zato podpiram sodelovanje med EU in Gruzijo. Boj proti nezakonitem priseljevanju in zagotavljanje pobud za reforme na področju varnosti, svobode in pravice lahko obrodi veliko sadov, če obstaja duh zaveze na obeh straneh.

  Sandra Kalniete (PPE), v pisni obliki. – (LV) Vedno sem poudarjala, da je dolžnost Evropske unije, da pomaga tistim narodom, ki čutijo, da pripadajo, ali ki želijo pripadati zahodu in sprejeti naše vrednote. V času rožnate revolucije je narod Gruzije zavrnil stagnacijo, nepošteno upravljanje, preteklost in pokomunistično obdobje, ter se izbral razvoj, prihodnost in zahodne vrednote. S svojimi dejanji je ta država potrdila, da si želi biti partnerja sodobni mednarodni družbi in da se izmika odgovornosti. Gruzija je v kratkem času dosegla veliko. V veliki meri je izboljšala strukture upravljanja, pritegnila velike naložbe in močno zmanjšala korupcijo. Poenostavitev izdajanja vizumov je po mojem mnenju temeljni korak pri odpiranju novih priložnosti za študij gruzijskim državljanom in omogočanju gruzijskim podjetjem, da vzpostavijo nove stike s podjetniki iz držav članic Evropske unije. Na ta način bomo vsi zmagovalci, a največji zmagovalci bodo državljani Gruzije. Tako kot smo Evropejci ponosni na naše dosežke, našo zgodovino in kulturne vrednote, tako so tudi Gruzijci ponosni na svojo državo, njeno naravno lepoto in starodavno kulturo. Upam, da bo poenostavljen vizumski režim med EU in Gruzijo spodbudil tudi Evropejce, da spoznajo Gruzijo.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – To poročilo o sporazumu med EU in Gruzijo o poenostavitvi izdajanja vizumov sem podprl. Proces utrjevanja odnosov med EU in državami južnega Kavkaza, vključno z Gruzijo, bo nedvomno prispeval k boljšemu izvajanju pravice in spoštovanju svoboščin. Sporazuma, ki sta bila nedavno sklenjena z Gruzijo, eden o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja, in drugi o poenostavitvi izdajanja vizumov, bosta vsekakor prispevala k doseganju teh ciljev.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Gruzija si je močno prizadevala razviti tesnejše odnose z Evropsko unijo, kot kaže vrsta nedavnih dejavnosti. Ta sporazum o poenostavitvi izdajanja vizumov je s tem še en pomemben korak na poti evropske integracije Gruzije. Svoboda gibanja oseb je ena izmed najpomembnejših pravic, ki jo EU zagotavlja svojim državljanom, zato je to sodelovanje med EU in Gruzijo zelo pomembno. Vendar pa je nujno, da se še naprej borimo proti nezakonitem priseljevanju in da še naprej prihaja do pobud za reformo na področju varnosti, svobode in pravice v Gruziji.

  Louis Michel (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Južni Kavkaz je strateškega pomena za Evropsko unijo. Proces utrjevanja odnosov med Evropsko unijo in državami južnega Kavkaza, vključno z Gruzijo, bo prispeval k boljšemu izvajanju pravice in ravni spoštovanja svoboščin. Ta sporazum je pomembna točka v odnosih med Evropsko unijo in Gruzijo ter spodbuden korak naprej glede na evropske težnje Gruzije. Poleg tega je sporazum koristen tudi na regionalni ravni in bo prispeval k prizadevanjem Unije za okrepitev sodelovanja z drugimi državami v regiji.

Za Gruzijo to pomeni tudi korak naprej in spodbudo za nadaljnje sodelovanje s sosedami in Evropsko unijo. Poleg tega bo takšen sporazum spodbudil Gruzijo k izvajanju reform, ki so potrebne na področju svobode, varnosti in pravice, kot so boj proti nezakonitemu priseljevanju, povečanje demokracije, pravna država in človekove pravice.

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – (LV) Glasovanja sem se vzdržal, ker sem dobro seznanjen z razmerami v Gruziji in ker vem za namero gruzijskega predsednika, da si s podpisom tega sporazuma še poveča svojo veljavo. Gospod Sakašvili je zame vojni zločinec. Njegov režim je kriv za smrt več tisoč nedolžnih državljanov. To sem videl na lastne oči avgusta 2008 v mestu Činvali. Vsako spogledovanje s tem zločincem, ga bo samo spodbudilo k novim zločinom.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Sporazum z Gruzijo bo povzročil val lažnih iskalcev azila. Zato moramo najprej poskrbeti za naše skrbi glede varnosti. Kot kažejo izkušnje z Balkanom, se potovanje brez vizumov ne uporablja samo za namen potovanja v EU, temveč sproža pravo nakupovanje azila. Povsem mogoče je, da se bo enako zgodilo tudi v primeru poenostavitve izdajanja vizumov za državljane Gruzije. Poenostavitev izdajanja vizumov državljanom držav, ki niso članice EU, na splošno ne bi smela biti odobrena prehitro. Preden se to stori, je treba čim skrbneje preučiti, ali bi lahko ustrezni sporazumi o ponovnem sprejemu lažnih prosilcev za azil in ekonomskih priseljencev preprečili zlorabo sistema.

Vnaprej je treba rešiti tudi težave z drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema. Nazadnje, potovanje brez vizumov ne sme koristiti predvsem prosilcem za azil ali celo storilcem kaznivih dejanj. Omenjeni predpogoji niso bili izpolnjeni, zato najodločneje zavračam razširitev območja brez vizumov.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) V skladu s poročilom bo liberalizacija vizumskega režima za Gruzijo dala spodbudo za potrebne reforme na področju svobode, pravice in varnosti. Ne glede na možnosti za zlorabo sistema, ki jih odpira liberalizacija vizumskega režima, je treba to logiko postaviti na glavo: nobenih pogajanj o vizumih dokler ne bodo izvršene vse potrebne reforme. Tu gre navsezadnje za varnost državljanov EU, ki morajo biti zaščiteni pred vizumskimi turisti in organiziranim kriminalom. Zato tega poročila nisem podprl.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Proces krepitve odnosov med Evropsko unijo in državami južnega Kavkaza, vključno z Gruzijo, je nujno potreben za vzpostavitev trdne, skladne in učinkovite zunanje politike. Sklenitev sporazuma o poenostavitvi vizumskega postopka je jasno prispevala k uresničitvi tega cilja.

Predlagani sklep o sklenitvi sporazuma vsebuje običajne sestavine sporazumov EU o poenostavitvi izdajanja vizumov in določa roke za odločitev o izdaji vizuma, višino in oprostitve stroškov, zahtevano dokumentacijo in izjeme, pa tudi skupno izjavo o sodelovanju v zvezi s potovalnimi listinami. Podpiram predlog o vključitvi izjave EU o poenostavitvi za družinske člane v odziv na specifične zahteve Gruzije, da se olajša mobilnost večjega števila ljudi, ki imajo družinske vezi z gruzijskimi državljani, ki zakonito prebivajo na ozemljih držav članic.

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) V zvezi z izvajanjem dveh sporazumov, ki sta bila nedavno sklenjena z Gruzijo, v celoti podpiram trditev gospe Griesbeck, da ljudje morajo biti obveščeni o novem stanju in imeti korist od novih priložnosti, ki jih to stanje prinaša. Poleg tega je treba spremembe vizumske politike prav tako čim prej objaviti na spletnih straneh evropskih institucij.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za podpis tega sporazuma, saj mislim, da skupaj s sporazumom o ponovnem sprejemu nezakonitih rezidentov predstavlja zelo pomemben napredek v odnosih med EU in Gruzijo, označuje pomembno stopnjo njenega vključevanja v Evropo in hkrati zagotavlja spodbudo za države pri podpiranju potrebnih reform na področju svobode, varnosti in pravice.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Širitev Evropske unije na 25 držav članic leta 2004 in potem na 27 leta 2007 je bila priložnost za oblikovanje novega okvira za sodelovanje s sosedami na vzhodu in jugu. Evropska unija se je tako vključila v razširjeno sosedsko politiko, ki se širi vse tja do držav regije južnega Kavkaza in katere namen je poglobiti odnose EU z državami na njenih zunanjih mejah, pri čemer podpira njihovo varnost, stabilnost in razvoj ter preprečuje nove delitve na evropski celini. Evropa je s tem pokazala svoj čedalje večji interes za države južnega Kavkaza, zato se mora danes posvetiti ukvarjanju z državami te regije kot območja, ki ga je treba zaščititi ob njegovih novih mejah.

Proces utrjevanja odnosov med EU in državami južnega Kavkaza, vključno z Gruzijo, bo nedvomno prispeval tudi k boljšemu izvajanju pravice in spoštovanju svoboščin. Sporazuma, ki sta bila nedavno sklenjena z Gruzijo – eden o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja, in drugi o poenostavitvi izdajanja vizumov –, bosta vsekakor v celoti prispevala k doseganju teh ciljev.

Poročilo: Iva Zanicchi (A7-0332/2010)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za poročilo o predlogu priporočila Evropskega parlamenta Svetu o vzpostavitvi zmogljivosti za hitro odzivanje EU na različne naravne nesreče ali nesreče, ki jih povzroči človek, ki se v zadnjih letih pojavljajo zunaj EU. Prepričan sem namreč, da je pomembno, da se izboljša učinkovitost zmogljivosti EU za odzivanje na nesreče in da postaja preventivni akcijski načrt vse bolj potreben kot globalni celovit odziv EU. Nesreča, ki se je zgodila na Haitiju, je pokazala, da mora EU izvesti temeljne reforme za hiter in učinkovit odziv na izredne razmere in katastrofe. Za hiter in učinkovit odziv pa mislim, da je potrebno tudi več politične volje različnih vpletenih strani. Treba je izvesti tudi preoblikovanje pristojnosti in s tem zagotoviti večjo skladnost in usklajevanje odzivov EU na nesreče. Prepričan sem, da je bistveno, da se v prakso prenesejo nekateri konkretni predlogi, ki jih vsebuje Barnierjevo poročilo iz leta 2006 o uvedbi evropske enote za civilno zaščito.

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. – Podprla sem to resolucijo, ker je očitno, da je povečanje števila velikih nesreč zunaj Evropske unije v preteklih letih vodilo v povečanje pozivov k izboljšanju učinkovitosti obstoječe zmogljivosti odzivanja EU na nesreče. Eden glavnih korakov k celovitejšemu odzivanju je bila vključitev civilne zaščite in humanitarne pomoči v portfelj enega samega komisarja, da bi ustvarili možnosti za večjo skladnost in usklajenost odzivanja EU na nesreče. Seveda pa je obžalovanja vredno, da je še dve leti po objavi sporočila Komisije iz leta 2008 ostalo še toliko ukrepov, ki jih je treba izvesti, odziv EU na zadnje krize pa je razkril omejitve obstoječega sistema.

Če so bila v nedavnem odzivu EU izvedena prizadevanja za skladnost in usklajenost med enoto civilne zaščite in humanitarno pomočjo, manjka še zelo malo do ustanovitve evropske enote za civilno zaščito. Torej je potrebna močna politična volja za učinkovitejše in hitrejše odzivanje na izredne razmere.

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Podpiram potrebo po tem, da EU v primeru nesreče zagotovi usklajen, skladen in prepoznaven odziv. Zato menim, da je pomembno, da EU razvije civilne zmogljivosti, ki bodo trajno na voljo, in ukrepa neodvisno od vojaških struktur. Mislim, da bi morala enota civilne zaščite EU poudariti instrumente, ki so trenutno na voljo, bodisi glede usposabljanja za odzivanje na nesreče bodisi glede obvladovanja nesreč s pripravo pobud, sprejetih med pripravljalnimi ukrepi.

  Jean-Pierre Audy (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glede na številne hude nesreče po svetu in njihovo naraščajočo pogostost, ki jo povzročajo predvsem podnebne spremembe, sem glasoval za čudovito poročilo moje italijanske kolegice, gospe Zanicchi, ki je vsebovalo predlog priporočila Evropskega parlamenta Svetu o vzpostavitvi zmogljivosti za hitro odzivanje. Prišel je čas, da se izboljša odzivanje EU na nesreče v smislu učinkovitosti, usklajenosti in prepoznavnosti. Vse bolj nujno postaja, da se oblikuje zmogljivost za hitro odzivanje EU ali „evropska enota za civilno zaščito“, kot je predlagal gospod Barnier. Očitno je usklajevanje nacionalnih enot za civilno zaščito uporaben način za pomoč državi članici, ki sama ni kos obsežni nesreči (požar, poplava, naravna nesreča in tako dalje). Ta evropska enota za civilno zaščito bi bila zelo uporabna tudi za ukrepanje v zunanjih primerih, kakršen je Haiti. V času, ko bomo proslavili evropsko leto za prostovoljstvo 2011, bi tak ukrep spodbudil evropsko zanimanje in bi lahko pomagal utrditi evropsko državljanstvo.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za to poročilo. Število nesreč, ki povzročajo znatno človeško, gospodarsko in okoljsko škodo po vsem svetu, narašča in te nesreče so vse pogostejše in vse bolj razširjene povsod po svetu. Čeprav je bil v zadnjih letih dosežen napredek glede skladnejšega odzivanja EU na nesreče, si je treba še naprej prizadevati za zagotavljanje učinkovitih, skladnih in usklajenih ukrepov EU na tem področju.

Treba je pripraviti akcijski načrt s številnimi konkretnimi ukrepi za pripravo učinkovitejšega usklajevanja med različnimi instrumenti za odzivanje na nesreče in oceniti možne odzive EU in držav članic. V te dejavnosti je treba vključiti nedavno ustanovljeno Evropsko službo za zunanje delovanje, da bo učinkoviteje usklajevala pomoč zunaj EU. Poleg tega je treba zagotoviti, da bo dovolj finančnih sredstev za financiranje potrebnih ukrepov pomoči.

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za to poročilo, ker je povečanje števila velikih naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, zunaj Evropske unije v preteklih letih vodilo v povečanje pozivov k reformiranju zmogljivosti odzivanja EU na nesreče in izboljšanju učinkovitosti obstoječe zmogljivosti EU za odzivanje na nesreče. Poudarjeno je bilo, na primer, tudi pomanjkanje prepoznavnosti odzivanja EU, kot ena glavnih pomanjkljivosti odzivanja na nesreče. Torej bi bilo treba uvesti jasne sporazume in postopke, da bi zagotovili dvojno prepoznavnost (za države članice in Evropsko unijo) za sredstva, ki jih uporabijo države članice za civilno zaščito v okviru mehanizma civilne zaščite EU. Drug problem v zvezi z odzivanjem EU se nanaša na usklajevanje in zato je Evropski parlament prepričan, da bo Evropska služba za zunanje delovanje ustvarila enoten odziv na krize, kar bo zahtevalo racionalizacijo obstoječih kriznih platform. Poleg tega bi bilo treba zagotoviti jasne mehanizme usklajevanja med Komisijo in Svetom, tudi v zvezi z usklajevanjem in uporabo vojaških sredstev EU v primeru nesreč.

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. – (RO) S hitrim odzivanjem agencije za reševanje izrednih razmer bi bile intervencije Evropske unije v primeru naravnih ali naključnih nesreč veliko bolj povezane in učinkovite. Ob uničujočem potresu na Haitiju je Evropska unija očitno hitro posredovala in se odzvala na resnične potrebe. Vendar je prav tako očitno tudi, da se moramo iz resničnih razmer učiti in vsakič izboljšati storitve, ki jih dajemo. Potresu na Haitiju je takoj sledilo obdobje zmede glede tega, kdo naj bi prevzel vodstvo za usklajevanje celotne akcije EU. V prihodnje pričakujemo, da bo ESZD poskrbela za enotno odzivanje na krize, kar bo zahtevalo racionalizacijo obstoječih kriznih platform.

Treba bo za vsako državo članico jasno opredeliti odgovornosti v primeru nesreče, s potrebnimi logističnimi pripravami tako, da se bodo lahko zmogljivosti čim prej uporabile po najvišjih možnih standardih. Posredovanje na Haitiju je pokazalo, da so tovrstni ukrepi učinkoviti, kadar se vsaka država specializira za določeno storitev, tako kot je bilo v primeru Francije, ki je zagotovila enoto za čiščenje vode, in Italije, ki je priskrbela napredno zdravstveno enoto.

  Jan Březina (PPE), v pisni obliki. – (CS) Pričakujem priporočilo za oblikovanje instrumenta za hitro odzivanje EU, ki bo ustvaril večji pritisk na izboljšanje učinkovitosti obstoječih zmogljivosti EU za odzivanje na katastrofe, naravne ali tiste, ki jih povzroči človek. Menim, da je obstoječi mehanizem Skupnosti pomemben, vendar ne zadosten korak k resnično operativnemu mehanizmu civilne obrambe, ki mora biti čim učinkovitejša. Omejitve sedanjega mehanizma civilne obrambe so bile očitne, na primer, v letošnji krizi na Haitiju, ko je bil odziv razmeroma prožen in obsežen, vendar po drugi strani premalo učinkovit, usklajen in prepoznaven. Prav tako ni bilo jasno, kdo naj bi vodil usklajevanje celotne operacije EU. Glede na obseg krize je visoka predstavnica gospa Ashton nazadnje zagotovila usklajevanje pomoči EU v tesnem sodelovanju s komisarko Georgievo, ki je odgovorna za humanitarno pomoč, civilno obrambo in mednarodno sodelovanje. Možnosti za razširitev operativne zmogljivosti EU za spopadanje s katastrofami vidim zlasti v uvedbi stalno razpoložljive civilne zmogljivosti, ki bo delovala neodvisno od vojaških struktur, in v oblikovanju proračunov in raziskovalno-industrijskega potenciala (na primer satelitskega snemanja v programih GMES).

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glede na naraščajočo pogostost in vpliv naravnih nesreč, ki so imele resne posledice v človeškem gospodarskem, socialnem in okoljskem smislu, je priporočilo Evropskega parlamenta Svetu o vzpostavitvi zmogljivosti za hitro odzivanje EU še posebno pomembno. Glasovala sem za predlog, ker sem prepričana, da zajema temeljna vprašanja, ki jih je treba upoštevati. Med temi vprašanji ponovno poudarja, da bi sodelovanje med državami članicami lahko imelo operativne in finančne koristi, in ugotavlja, da je za upravljanje nesreč potreben celovit pristop, ki vključuje tudi preprečevanje nesreč, pripravo nanje in njihovo upravljanje, pa tudi obnovo po nesreči. Poleg tega sem prepričana, da je pomembno, da se izboljša sodelovanje in učinkovitost evropskega odziva, ne nazadnje z evropsko enoto za civilno zaščito.

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Vzdržal sem se glasovanja o poročilu o vzpostavitvi zmogljivosti za hitro odzivanje EU ob humanitarnih nesrečah, kajti čeprav vsebuje pozitivne zamisli in elemente, dodaja tej zmogljivosti tudi vojaška sredstva in vojaško navzočnost. Zelo dobro je, da poročilo navaja, da „mora morebitna uporaba sredstev civilne zaščite v humanitarnih krizah temeljiti na potrebah in dopolnjevati humanitarno pomoč ..., da se zagotovi spoštovanje humanitarnih načel nevtralnosti, humanosti, nepristranskosti in neodvisnosti“. Vendar so v poročilu tudi točke, ki gredo v povsem nasprotno smer, zato sem se vzdržal. Na primer, zmogljivost naj bi se odzivala tudi na „vojaške krize“ ali „uporabljala vojaška in civilna obrambna sredstva“, pa čeprav le „izjemoma“.

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Nedavne naravne nesreče, ki so prizadele svet, so še poudarile nujno potrebo, da se njihov pogubni socialni, gospodarski in kulturni vpliv na prizadete regije zmanjša s hitrim in učinkovitim mehanizmom odzivanja.

Po prejšnjih resolucijah Evropskega parlamenta, zlasti tistih o potresu na Haitiju in preprečevanju naravnih nesreč ali nesreč, ki jih povzroči človek, se ta parlament spet ubada s to temo. Na splošno podpiram poročilo kolegice, gospe Zanicchi, in poudarjam, da mora bodoča zmogljivost EU, ki se nanaša na nesreče, temeljiti na mehanizmu, ki bo na voljo na evropski in mednarodni ravni, se izogniti vsakemu podvajanju, čim bolje uporabljati vire in omogočiti evropski enoti za civilno zaščito, da temelji na obstoječem mehanizmu Skupnosti za civilno zaščito.

Pozdravljam dejstvo, da je po tragediji na Haitiju večja politična volja in več prizadevanj za okrepitev skladnosti in usklajenosti med sektorjem civilne zaščite in humanitarne pomoči. Pozdravljam tudi delo, ki so ga opravile vpletene strani pri doseganju tega cilja. Vendar je žalostno, da prejšnji predlogi Evropskega parlamenta še vedno niso v celoti izvedeni, zlasti tisti, ki se nanašajo na poročilo gospoda Barnierja.

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Vedno, ko gre za nesrečo, bodisi na Haitiju po januarskem potresu bodisi v Pakistanu po poletnih poplavah, Evropa stori veliko, vendar na neorganiziran način. Vsaka država članica pošlje svoj kader, svoje reševalne pse, svoja letala itd. Vendar pa na hitro organizirani posamezni odzivi ne morejo nikoli preseči načrtovanega in organiziranega evropskega odziva. Evropska unija je s svojimi 27 državami članicami, ki delujejo skupno, največja donatorka humanitarne in razvojne pomoči na svetu. Na voljo imamo obsežno zbirko civilnih in vojaških sredstev za reševanje izrednih razmer in potreb obnove. A dokler bodo obstajali ti nacionalni refleksni odzivi, na žalost ne bomo sposobni doseči nobene resnične koristi iz te navidezne kolektivne sile. To, kar potrebujemo, je prava „zmogljivost za hitro odzivanje“. Enako je za večjo učinkovitost in hitrost pri ukvarjanju z izrednimi razmerami potrebna močna politična volja različnih vpletenih strani.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Hitro odzivanje na katastrofe in naravne nesreče je bistveno, kajti v prvih nekaj urah, ki sledijo takemu dogodku, je mogoče rešiti največ ljudi. Poleg tega smo bili v zadnjih letih priča znatnemu povečanju nesreč, naravnih in tistih, ki jih povzroči človek, in to zahteva visoko raven tehničnega strokovnega znanja in usklajevanja različnih sredstev v odzivanju na nesreče. Oblikovanje mehanizma Skupnosti za civilno zaščito je lahko prvi korak, vendar se strinjam s poročevalko, da je treba na tem področju več narediti. Usklajevanje EU in sodelovanje pri hitrem in učinkovitem odzivanju na nesreče je lahko zelo uspešno, kot je bilo v primeru potresa na Haitiju januarja 2010. Bistveno je, da gre za takšno odzivanje.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Naravne nesreče se lahko in se morajo preprečiti. Dejavniki, kot so intenzivna uporaba zemlje, slabo načrtovana urbana rast, beg s podeželja in širjenje puščav, so med drugim vzroki za povečano tveganje nesreč. Spodbujanje razumne uporabe zemlje ter gospodarskega in socialnega razvoja v sožitju z naravo je bistveni dejavnik za preprečevanje nesreč. Pri tem gre predvsem za to, da bi morala EU povečati prizadevanja pri izpolnjevanju priporočil, danih v zadnjem parlamentarnem poročilu, in okrepiti ta vidik svoje politike sodelovanja.

Tudi pri odzivih na nesreče, ki se jih ne da preprečiti, je očitno mogoče okrepiti sodelovanje, vzajemno pomoč in posredovanje med različnimi državami članicami in tretjimi državami.

Najboljše oblike in sredstva za doseganje tega cilja morajo biti rezultat razprave, ki vključuje različne nacionalne civilne zaščite in druge organe ob spoštovanju suverenosti vsake države članice. To bi morala biti pot, določena v poročilu, ne pa „takojšnja ustanovitev enote civilne zaščite EU“ ali uporaba vojaških sredstev v odzivanju na razmere humanitarne pomoči, za katero poročilo priznava, da bi se lahko izvajala brez okrilja in usklajevanja ZN.

  Elisabetta Gardini (PPE), v pisni obliki. – (IT) To glasovanje pomeni pomemben korak k oblikovanju evropske enote za civilno zaščito, ki bi lahko hitro in učinkovito posredovala povsod, kjer so resne izredne razmere.

Kot se vsi spominjamo, je bilo kljub temu, da je bil evropski odziv pri zagotavljanju pomoči ljudem na Haitiju hiter in obsežen, opaziti številne kritične probleme pri upravljanju, usklajevanju in prepoznavnosti delovanja v zvezi z ustrojem sedanjega sistema, ki temelji na prostovoljnih in ad hoc prispevkih, odvisnih od različnih nacionalnih procesov odločanja.

Nedavno sporočilo Evropske komisije o vlogi civilne zaščite in humanitarne pomoči ima natančno ta namen, da bi postavili temelje za učinkovito in skladno sinergijo ukrepov, ki se že sprejemajo na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Lizbonska pogodba zagotavlja priložnost za pripravo temeljitejše, usklajene in funkcionalne zmogljivosti odzivanja na nesreče. Zdaj je torej prišel čas za pospešitev procesa, ki bo dal EU sodobno in učinkovito zmogljivost civilne zaščite.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za poročilo o predlogu priporočila Evropskega parlamenta Svetu o vzpostavitvi zmogljivosti za hitro odzivanje Evropske unije, ker sem prepričan, da si mora Evropska unija znatno prizadevati za zagotovitev usklajenih in učinkovitih odzivov na različne hude nesreče, ki smo jim priča v zadnjem času.

Potreba po takšni zavezi je bila poudarjena v zadnjem sporočilu Komisije o „okrepitvi zmogljivosti odzivanja Unije na nesreče“, ki vključuje akcijski načrt za uvedbo celovitega usklajevanja med različnimi instrumenti za odzivanje na nesreče. Poleg tega se strinjam z gospo Zanicchi, da je skrajni čas, da priznamo politični pomen okrepitve zmogljivosti EU za odzivanje na nesreče, in da je treba uporabiti vsa sredstva, da se doseže ta cilj.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Pozdravljam to poročilo, ki:

opominja na osrednjo vlogo visoke predstavnice/podpredsednice pri usklajevanju operacij EU v tretjih državah in regijah;

poudarja, da bi morale biti sestava in delovne metode Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS) usmerjene v doseganje skladnosti in doslednosti ukrepov EU v kriznih razmerah;

zato poziva Svet, naj visoki predstavnici/podpredsednici dodeli trajni mandat, ki ji bo omogočil aktiviranje krizne celice, ki bo združevala predstavnike iz vseh ustreznih služb Komisije in Sveta ter vseh evropskih služb za načrtovanje (center za spremljanje in obveščanje, direktorat za krizno upravljanje in načrtovanje, vojaški štab Evropske unije, civilna zmogljivost za načrtovanje in izvajanje operacij) kar bo omogočilo usklajevanje odziva EU v primeru nesreč in hiter začetek dela, ne da bi se zato morali sistematično obrniti na Svet;

predlaga, da bi to celico podpirala skupina, ki bi jo lahko uporabili v prvih urah krize in bi vključevala civilne (skupina za civilno odzivanje, center za spremljanje in obveščanje), vojaške in civilno-vojaške (vojaški štab Evropske unije, civilna zmogljivost za načrtovanje in izvajanje operacij) strokovnjake ter strokovnjake iz situacijskega in satelitskega centra;

opozarja, da je treba doseči optimalno usklajevanje med zmogljivostmi EU za odzivanje ob nesrečah in drugimi instrumenti EU – zlasti civilnimi in vojaškimi misijami ter instrumenti (npr. bojnimi skupinami) v okviru skupne varnostne in obrambne politike.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Oblikovanje sredstva za hitro odzivanje na katastrofe in naravne nesreče je bistveno, kajti v prvih nekaj urah, ki sledijo takemu dogodku, je mogoče rešiti največ ljudi. Poleg tega smo bili zadnja leta na žalost priča znatnemu povečanju nesreč, naravnih ali takih, ki jih povzroči človek, in to zahteva zmogljivost smiselnega in hitrega posredovanja. Zato je oblikovanje mehanizma Skupnosti za civilno zaščito zelo pomembno, vendar je treba na tem področju še veliko narediti.

  Louis Michel (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Število velikih nesreč v državah EU ves čas narašča in enako v tretjih državah, nenazadnje zaradi podnebnih sprememb in večje urbanizacije. Nesreče najhuje prizadenejo države v razvoju, kjer je posebno veliko število smrtnih žrtev. Tudi gospodarski stroški takih nesreč so v teh državah veliko večji. Oblikovanje enote za hitro odzivanje bo omogočilo EU in državam članicam boljše usklajevanje njihovih prizadevanj in dalo dejavnosti EU boljšo prepoznavnost. Zato sem podprl to priporočilo. Tako kakor njegova avtorica pozivam, da se upoštevajo številni odlični praktični predlogi iz poročila gospoda Barnierja.

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – (LV) Poročevalka, gospa Zanicchi, je z znatno zamudo ponovno odprla vprašanje možnosti hitrega odzivanja, vendar aktualnost ni zato nič manjša. Prepričan sem, da je dolžnost Evropske unije, da znatno poveča financiranje priprave, zagotovitve in razširitve enot za hitro odzivanje. Naravne kataklizme se bodo zaradi podnebnih sprememb pojavljale še pogosteje. Ne moremo mimo tega brez strokovne reševalne ekipe, ki bo s strokovno pripravljenostjo omogočila hitro lokalizacijo in učinkovit nadzor nad požari in tehnogenimi nesrečami. Glasoval sem za.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Močna enota za hitro odzivanje bi bila dobra stvar in bi lahko pomagala državljanom Evrope in drugih držav v času, ko jim je najtežje. Žalostno je, da se poročevalka, kot kaže, ne zanima za krepitev humanitarne pomoči ali program EU za civilno zaščito, ampak ji gre le za to, da bo čim bolj vidna oznaka „EU“. Cilj te enote za hitro odzivanje ne sme biti promocija EU po vsem svetu. Zaradi vodstva Združenih narodov in vključitve vojske v zagotavljanje nujne pomoči tvegamo tudi, da se bomo odpovedali svoji neodvisnosti, tega pa ne želim podpreti. Zato sem glasoval proti temu poročilu.

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Izkazalo se je, da je potrebno izboljšati učinkovitost obstoječe zmogljivosti odzivanja EU na nesreče v številnih razmerah, ki smo jih reševali v preteklih letih. Rad bi omenil samo katastrofalne poplave ali gozdne požare, ki so prizadeli številne evropske države. Drug primer je nedavna obsežna okoljska nesreča, ki se je zgodila na Madžarskem. Nobena država, ki se spopada s takimi izrednimi dogodki, nima zmogljivosti, da bi se sama odzvala na dovolj visoki ravni. Med državami članicami EU obstaja tudi dolžnost solidarnosti. Poročilo navaja merila, ki jih mora izpolniti enota za hitro posredovanje, pa tudi pogoje, ki bi jih potrebovala za izvajanje svojih dejavnosti.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) Zdi se, da ima poročilo manj opraviti s povečanjem učinkovitosti razvoja pomoči ali zaščito državljanov kot s promoviranjem in pritegnitvijo pozornosti k blagovni znamki „EU“. Zato sem glasoval proti temu poročilu.

  Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Potreba po učinkoviti zmogljivosti Evropske unije za hitro odzivanje, ki bi se ukvarjala z naraščajočim številom velikih nesreč v zadnjih letih, je tisto, kar me je vodilo h glasovanju za to poročilo. V zadnjih nekaj letih je bilo veliko pozivov EU, naj se izboljša učinkovitost odzivanja, in kot priznavamo, je treba še veliko narediti, da bomo zagotovili skladnejši in vidnejši napredek. Po mojem mnenju moramo uporabiti vse razpoložljive vire, da bomo dosegli ta cilj, saj smo od leta 2008 in zadnjega sporočila Komisije o tej temi napredovali v smeri celovitega in povezanega odziva EU. Vsi pričakujemo, da bo izvedba tega poročila privedla do konkretnega akcijskega načrta za postopno oblikovanje bolj povezanega usklajevanja med različnimi instrumenti za odzivanje na nesreče.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Soglašam s predlogom priporočila Evropskega parlamenta Svetu o vzpostavitvi zmogljivosti za hitro odzivanje EU na naravne nesreče. Dejansko analiza nauka, ki smo ga dobili na Haitiju, jasno kaže potrebo po ponovni reformi zmogljivosti EU za odzivanje na nesreče, kot sem jo pravzaprav že navedla v svojem mnenju „o skupnostnem pristopu k preprečevanju naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek“.

Hitro in učinkovito odzivanje v izrednih razmerah je ključnega pomena, če hočemo zagotoviti, da bo EU pokazala solidarnost z državami članicami ali s tretjimi državami in to zahteva močno politično voljo različnih organov odločanja.

Splošno je znano, da se glavna prizadevanja, ki so trenutno v teku, nanašajo na okrepitev skladnosti in usklajevanja med enotami civilne zaščite in različnimi področji humanitarne pomoči. Vendar je treba sprejeti smiselne korake k oblikovanju evropske enote za civilno zaščito, kot je navedeno tudi v mojem mnenju „o skupnostnem pristopu k preprečevanju naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek“. Strinjam se s poročevalko: čas je, da naredimo večji napredek v tej smeri, zlasti glede izvajanja konkretnih predlogov iz Barnierjevega poročila iz leta 2006.

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Soglašam z mnenjem poročevalke, gospe Zanicchi, da je skrajni čas, da priznamo politični pomen krepitve zmogljivosti Evropske unije za odzivanje na nesreče, in da je treba uporabiti vsa sredstva, da se doseže ta cilj. Prav tako se strinjam s stališčem gospe Zanicchi, da je treba dodatno oceniti spodbudne rezultate pripravljalnih ukrepov iz leta 2008 in da je treba nadaljevati razvoj zamisli o prostovoljnem zbiranju sredstev držav članic kot rezerve za takojšnjo uporabo v operacijah EU.

V tem smislu je poročevalka želela spomniti Svet in Komisijo na priporočila iz poročila gospoda Barnierja, v skladu s katerimi lahko samo preventivna organizacija in zbiranje obstoječih virov povzročita pojav enote za civilno zaščito.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za to poročilo, ker soglašam, da je bistveno, da si prizadevamo izvajati politike za okrepitev zmogljivosti EU za odzivanje na nesreče, spodbujanje učinkovitosti, usklajevanje in prepoznavnost teh dejavnosti.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Povečanje števila velikih nesreč (naravnih in tistih, ki jih povzroči človek) zunaj Evropske unije v zadnjih letih je vodilo v povečanje pozivov k izboljšanju učinkovitosti obstoječe zmogljivosti odzivanja EU na nesreče. Čeprav se je zmogljivost odzivanja EU na nesreče od ustanovitve mehanizma civilne zaščite Skupnosti leta 2001 stalno razvijala, poročevalka meni, da je treba še veliko več narediti za zagotovitev usklajenega, skladnega in prepoznavnega odzivanja EU. Ta potreba po skladnejšem odzivanju je bila poudarjena tudi v zadnjem sporočilu Komisije o „okrepitvi zmogljivosti odzivanja Unije na nesreče“, ki sega nazaj v marec 2008. To sporočilo naj bi bilo prvi korak na poti k celovitemu in povezanemu odzivu EU. Vključuje tudi akcijski načrt s številnimi praktičnimi ukrepi, s katerimi bi postopoma zgradili bolj povezano sodelovanje med različnimi instrumenti za odzivanje na nesreče. Danes je tu odziv parlamenta na ta problem.

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. – (NL) Zdaj, ko se je zaradi podnebnih sprememb število naravnih nesreč po svetu, ki povzročajo hudo humanitarno, gospodarsko in okoljsko škodo, povečalo, je nujno, da je Evropska unija sposobna hitro ukrepati. Oblikovanje evropske enote za civilno zaščito zagotavlja jasno strukturo za hiter odziv te vrste. Po potresu na Haitiju smo spoznali, da moramo povečati učinkovitost, usklajevanje in prepoznavnost Unije. Zato sem za to, da se civilna zaščita in humanitarna pomoč združita v portfelju enega komisarja. Verjamem tudi, da bi bilo treba operacije humanitarne pomoči vedno, kadar je to mogoče, izvajati pod usklajevalnim okriljem ZN.

V tem poročilu je bila Komisija povabljena, da vzpostavi na prizadetih območjih programe v sodelovanju z nacionalnimi vladami, lokalnimi organi in nevladnimi organizacijami, da bodo lokalne skupnosti sposobne preprečiti in upravljati nesreče. Vojaški viri in civilna obramba naj bi se za nesreče uporabljali samo v skrajni sili.

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pojavnost naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, se povečuje, ne le po številu, ampak tudi po vplivu in obsegu in posledično v smislu človeškega, socialno-ekonomskega in okoljskega vpliva. To zavezuje EU, da ponovno premisli o svoji strategiji odzivanja glede preprečevanja, upravljanja in pomoči tako, da bo postala bolj usklajena in učinkovita v operativnem smislu.

Pozdravljam sprejetje tega poročila, ki je uporabilo nedavno nesrečo na Haitiju za študijo primera in pozvalo po ustanovitvi enote civilne zaščite Evropske unije, ki bo sposobna ustvarjati sinergije med državami članicami in evropskimi institucijami za preprečevanje nesreč in pomagati tretjim državam, zlasti vsaki državi v razvoju, ki jo prizadene nesreča. Humanitarna narava te pobude je značilna za naraščajočo konkretno naravo zunanjih razsežnosti solidarnosti EU.

Vendar sem prepričan, da je izjemno pomembno, da se na to isto pobudo gleda kot na vodilno pri usklajevanju in vodenju tistih nesreč, ki se zgodijo znotraj Evropske unije. Spominjam se nesreče, ki je lansko leto februarja opustošila otok Madeiro, in zato menim, da je bistveno, da oblikujemo enoto civilne zaščite, hkrati pa kar najbolje uporabimo obstoječe mehanizme.

Poročilo: Kay Swinburne (A7-0326/2010)

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Delo se nadaljuje na področju finančne regulacije. Glasovala sem za to samoiniciativno poročilo Evropskega parlamenta, ki si prizadeva vse finančne produkte podrediti nadzoru tržnih organov. Pomanjkanje preglednosti je v nasprotju s tržno učinkovitostjo in je še pripomoglo k poglabljanju finančne krize. Direktiva o trgih finančnih instrumentov olajšuje prenos tržnih dejavnosti na bolje regulirana in preglednejša mesta za pogajanje. Če ponovim sklepe skupine G 20 s srečanja na vrhu septembra 2009 v Pittsburghu, je cilj tega poročila zagotoviti, da se „z vsemi standardiziranimi zunajborznimi izvedenimi finančnimi instrumenti trguje na borzah ali platformah za elektronsko trgovanje“.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Od uveljavitve direktive o trgih finančnih instrumentov evropski finančni trgi prestajajo spremembe, kakršnih še ni bilo, tako zaradi direktive kot zaradi drugih razlogov, povezanih s krizo. Posledično ni bilo mogoče doseči zaželenih regulativnih ciljev. Izvajanje direktive o trgih finančnih instrumentov je povzročilo razdrobljenost trgov, kar je spodbudilo eksplozivno rast strategij visokofrekvenčnega trgovanja. Trg se je prilagodil uporabi sistema, ki omogoča mesta prikritega trgovanja za trgovanje z velikimi naročili na stičiščih posrednikov za trgovanje, in izjemam iz direktive o trgih finančnih instrumentov za tovrstne dejavnosti, ki se izvajajo na organiziranih mestih trgovanja, imenovanih „prikrite transakcije“, kjer so se prej odvijale transakcije na reguliranih trgih. Bistveno je, da se uporablja zakonodaja, namenjena zagotavljanju učinkovite regulacije in preglednosti tega tehnološkega razvoja, da se prepreči ustvarjanje vsakega sistemskega tveganja za splošno delovanje trgov.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Evropski parlament nadaljuje s sprejemanjem poročil, ki se nanašajo na nekatere elemente finančne regulacije, ne da bi se kdaj poglobil v zadevo. Seveda je boljše, da obstaja neka regulacija finančnih transakcij zasebnih borznih posrednikov in/ali finančnih institucij. Vendar to ni temeljno vprašanje.

Poročilo ne presega argumentov za večjo regulacijo platform trgovanja in se sklicuje na potrebo po „povečanju preglednosti in varnosti na trgih finančnih instrumentov“ in potrebo po „enakem obravnavanju“ večstranskih sistemov trgovanja in reguliranih trgov.

Temeljno vprašanje pri tem je nadaljnji obstoj istega starega špekulativnega sistema, vendar se poročilo loteva le oblike te špekulacije, ne pa najpomembnejšega vidika, to je vsebine.

Mi bomo še naprej zagovarjali konec trga izvedenih finančnih instrumentov in davčnih oaz, pa tudi, da je boljši učinkovit nadzor finančne moči s strani političnih moči kakor obratno. Dokler se to ne bo zgodilo, bo vsaka druga politika samo kozmetika.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo. Zdi se, da je pomembna posledica konkurence, ki jo je povzročilo izvajanje direktive o trgih finančnih instrumentov, razdrobljenost trga, ki je sama spodbudila eksplozivno rast strategij visokofrekvenčnega trgovanja. Regulacija mora odražati dejstvo, da je treba ta tehnološki napredek ustrezno zakonsko urediti, da ne bi padel v zakonodajne vrzeli in nenamerno povzročil sistemskih tveganj za splošno delovanje trgov.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Z nedavno uveljavitvijo direktive o trgih finančnih instrumentov so evropski finančni trgi doživeli spremembe, kakršnih še ni bilo, tako zaradi direktive kot zaradi drugih razlogov, povezanih s krizo. Posledično ni bilo mogoče doseči regulativnih ciljev, namenjenih sprejetju direktive o trgih finančnih instrumentov. Trg se je prilagodil uporabi sistema, ki omogoča mesta prikritega trgovanja za trgovanje z velikimi naročili na stičiščih posrednikov za trgovanje, in na izjeme iz direktive o trgih finančnih instrumentov za tovrstne dejavnosti, ki se izvajajo na organiziranih mestih trgovanja, imenovanih „prikrite transakcije“, kjer so se prej odvijale transakcije na reguliranih trgih. Zato je bistveno, da se začne uporabljati zakonodaja, namenjena zagotavljanju učinkovite regulacije in preglednosti tega tehnološkega razvoja, da se prepreči, da bi se v prihodnosti spet ustvarilo sistemsko tveganje za splošno delovanje trgov.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Stroški pridobivanja podatkov so v Evropi veliko previsoki. Včasih so desetkrat višji kakor v Združenih državah. Poročilo vsebuje nekatere dobre predloge za zmanjšanje teh in drugih nepotrebnih stroškov. Vendar se bojim, da je avtorica na napačni poti s svojimi načrti, da bi ta cilj znižanja stroškov dosegli z uvedbo številnih dodatnih predpisov. Obstaja nevarnost, da bi s takim početjem samo nadomestili eno birokratsko oviro z drugo. Zato sem se vzdržal glasovanja.

  Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Moja odločitev, da glasujem za poročilo A7-0326/2010 je v skladu s sedanjimi razmerami na evropskih kapitalskih trgih, ki prestajajo obdobje nestabilnosti, kakršnega še ni bilo, zaradi novega tehnološkega napredka. Zaradi uvedbe direktive o trgih finančnih instrumentov, ki spodbuja konkurenco med mesti trgovanja za izvedbene storitve, se je povečala učinkovitost procesa oblikovanja cen, kar povečuje izbiro vlagateljev. Razdrobljenost trga pa je povzročila slabo preglednost zunajborznega trgovanja po trgovanju in te razmere pomenijo, da je potreben učinkovitejši regulativni okvir za konsolidirane podatke po trgovanju. Po mojem mnenju morajo zakonodajalci zagotoviti, da lahko kadar koli obnovijo vsako podrobnost trgovanja, da bi razumeli dinamiko trga in delovanje udeležencev na njem. Vpliv novih tehnologij in prihod novih udeležencev na trg sta povzročila hitrejše trgovanje in povečanje neposrednega dostopa za stranke članov platforme trgovanja na trg. Čeprav je uvedba direktive o trgih finančnih instrumentov povzročila inovacije, se zdi, da je prispevala tudi k razdrobljenosti trga. Glasoval sem za poročilo, ker verjamem, da je treba ta tehnološki napredek ustrezno regulirati, da ne bi povzročili sistemskega tveganja za splošno delovanje trgov.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Podpiram poziv Komisiji, naj okrepi tržne infrastrukture na vseh mestih trgovanja in v klirinških sistemih, da jim bo omogočila obvladovanje prihodnjega tveganja z večjo preglednostjo, izboljšanjem prožnosti in rednimi pregledi vsega trgovanja. Tako sem glasovala za resolucijo Parlamenta, ker podpira zamisel, da:

– bi večstranske sisteme trgovanja pregledovali na enaki ravni in torej regulirali na primerljiv način;

– morajo naložbena podjetja zagotoviti najboljšo izvedbo naložbenim podjetjem, ki zagotavljajo storitev upravljanja portfelja in delujejo kot upravitelji portfelja;

– mora Komisija oceniti učinke določitve minimalnega obsega naročila za prikrite transakcije;

– je treba analizirati podjetja, ki izvajajo strategije visokofrekvenčnega trgovanja, da bi zagotovili, da imajo trdne sisteme in nadzor s stalnimi predpisanimi pregledi algoritmov, ki jih uporabljajo.

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Popolnoma podpiram poročevalko, gospo Swinburne, in njeno zamisel, da se spodbudi konkurenca med mesti trgovanja za izvedbene storitve. To je povečalo izbiro, ki je na voljo vlagateljem, znižalo stroške transakcij in pripomoglo k povečanju učinkovitosti procesa oblikovanja cen. Zdaj je 136 večstranskih sistemov trgovanja, ki poleg glavnih borz sestavljajo organizirana mesta trgovanja.

Na teh organiziranih mestih se izvede kakih 60 % obsega trgovanja, preostanek pa izvedejo borznoposredniške družbe, kar označujemo s skupnim izrazom trgovanje zunaj organiziranega trga vrednostnih papirjev (zunajborzno trgovanje). Dvostranska trgovina, kjer stranka da borznemu posredniku naročilo in ta poišče nasprotno naročilo („match“) se je premaknila od pretežno ustnih naročil k elektronskim. Čeprav za zunajborzno trgovanje zaradi njegove narave ni preglednosti pred trgovanjem, je treba po direktivi o trgih finančnih instrumentov o njem vseeno poročati.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Strinjam se, da bi morala Komisija oceniti vpliv določitve minimalnega obsega naročila za prikrite transakcije in ali ga je mogoče strogo izvajati, da se ohrani ustrezen pretok trgovanja prek „preglednih“ mest trgovanja (lit venues) v interesu ugotavljanja cen.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Zdi se, da je pomembna posledica konkurence, ki jo je povzročilo izvajanje direktive o trgih finančnih instrumentov, razdrobljenost trga, ki je sama spodbudila eksplozivno rast strategij visokofrekvenčnega trgovanja. Regulacija mora priznati, da je treba ta tehnološki napredek ustrezno zakonsko urediti, da ne bi padel v zakonodajne vrzeli in nenamerno povzročil sistemskih tveganj za splošno delovanje trgov. To je, na kratko, predlog besedila, ki ga je danes sprejel EP.

  Peter Skinner (S&D), v pisni obliki. – To samoiniciativno poročilo določa okvir za razpravo o direktivi o trgih finančnih instrumentov, na katero se nanašajo direktiva o zunajborznem trgovanju, nastanek Evropskega organa za vrednostne papirje (ESMA) in seveda Uredba o infrastrukturi evropskega trga (EMIR). Celo naslov tega poročila omogoča ljudem, da razumejo naravo potrebnih, vendar pogosto zapletenih zakonodajnih sprememb.

Nereguliranim trgom je bil s pomočjo sponzoriranja omogočen nefiltriran dostop do uradnih mest trgovanja. To se mora spremeniti.

Podobno se lahko strinjam s poročevalko, da je treba izboljšati preglednost pred trgovanjem in po trgovanju, in zlasti, da se podatki po trgovanju z nelastniškimi vrednostnimi papirji zagotovijo že v konsolidirani obliki.

Bistveno je razumevanje dinamike trga in da se zakonodajalcem priskrbijo instrumenti in informacije ter podatki.

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. – (DE) Banke, borze in skladi tako hitro razvijajo nove finančne produkte in prakse trgovanja, da je direktiva o trgih finančnih instrumentov že zastarela. Tudi obseg pravil preglednosti je treba razširiti tako, da bodo vključevala notranje sisteme trgovanja bank, izjeme pa je treba ožje opredeliti, tako da se finančni inštituti in finančni produkti ne bodo mogli izogniti učinkovitemu nadzoru.

Razkritje podatkov pred trgovanjem in po njem, ki so bili prej opredeljeni samo za deleže, je treba zdaj razširiti še na obveznice, centralno obračunane izvedene finančne instrumente, strukturirane produkte, sklade in potrdila, kar bo povečalo učinkovitost in preglednost procesa oblikovanja cen.

Poročilo: Ana Gomes (A7-0349/2010)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za to poročilo, ker sem prepričan, da je za EU bistveno, da je pripravljena na jedrska, radiološka, kemična in biološka (JRKB) tveganja, ki so dala novo razsežnost terorističnim napadom, nesrečam v industriji in naravnim nesrečam, kajti takšna tveganja ne poznajo meja in lahko povzročijo neštete žrtve. Odziv EN na takšno nevarnost ne sme biti omejen na naknadne intervencijske programe, temveč se začne precej prej, pri ravnanju s takimi materiali, ustreznem skladiščenju, omejenem dostopu in nadzoru takega materiala. Menim, da je bistveno, da je intervencija, ki sledi nezgodi, usklajena z znatnim sodelovanjem različnih organov države članice (civilna zaščita, vojska, policija itd.), pa tudi z nacionalnimi organi različnih držav članic in evropskimi institucijami. Z drugimi besedami, menim, da mora biti bistven usklajen in celovit pristop. Junija 2009 je Komisija predložila triletni akcijski načrt EU na področju JRKB varnosti za 2010–2012 z naslednjimi elementi: preprečevanje, odkrivanje ter pripravljenost in odziv. V tem smislu sem prepričan, da je priznavanje pomembnosti vsake od teh stopenj ključno za zagotovitev ustreznega izvajanja študij za ocenjevanje tveganj, odzivov in protiukrepov.

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. – Glasovala sem za to pomembno resolucijo, ker je skrajni čas, da se pozornost posveti jedrskim, radiološkim, kemičnim in biološkim (JRKB) tveganjem, ki so nova razsežnost možnih terorističnih napadov, nezgod, naravnih nesreč in/ali pandemij zaradi njihove nadnacionalne narave in množičnih žrtev. Treba se je začeti ukvarjati s takimi materiali in ustreznim skladiščenjem, omejenim dostopom, nadzorom itd. že od samega začetka in ne ustvarjati naknadnih intervencijskih programov. Hkrati naknadna intervencija zahteva množično sodelovanje različnih nacionalnih organov v posameznih državah članicah. Zato mora akcijski načrt na področju JRKB varnosti zagotoviti učinkovito usklajenost nacionalnih pobud in pobud EU pri odzivanju na JRKB tveganja in pripraviti ustrezne ukrepe.

Ker JRKB nesreče ali napadi resno ogrožajo varnost ljudi, ki živijo v Evropski uniji, in lahko povzročijo motnje v delovanju kritične infrastrukture in onemogočijo normalno delovanje družb v eni ali več državah članicah EU ne glede na meje, podpiram resolucijo Evropskega parlamenta, ki poziva Svet in Komisijo, naj hitro pregledata in okrepita akcijski načrt v skladu s priporočili iz tega poročila in zagotovita njegovo hitro izvajanje.

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Jedrska, radiološka, kemična in biološka (JRKB) tveganja pomenijo nov izziv za družbo, pa tudi novo podlago za morebitne teroristične napade, nezgode, naravne nesreče ali pandemije. Rada bi izkoristila to priložnost, da pozdravim poročilo gospe Gomes, kajti to poročilo nam bo omogočilo, da bomo vzpostavili temelje za mehanizem ustreznega odzivanja na nesreče. Upoštevati moramo tudi predloge Parlamenta, namenjene izboljšanju osnovnih področij, ki izboljšujejo varnost v primeru takih tveganj, in obenem ponovno oceniti akcijski načrt EU na področju JRKB varnosti. Strinjam se, da je bistveno, da se izmenjajo primeri najboljše prakse z državami, ki so razvile posebne mehanizme na področju ocenjevanja, preprečevanja, odkrivanja, sporočanja in odzivanja na tveganja JRKB.

Mislim, da je pomembno, da poudarimo potrebo po vzdrževanju dobro vodenih zalog, ki zagotavljajo, da so sredstva za odzivanje na nesreče, zdravstvena ali druga ustrezna oprema popolnoma funkcionalni, z nepretečenim rokom uporabe in sodobni. Zato sem glasovala za to poročilo.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Jedrske, radiološke, kemične in biološke nesreče, ki se zgodijo naključno ali zaradi terorističnega napada, resno ogrožajo varnost in zdravje državljanov EU in so vzrok za onesnaženost in kontaminacijo okolja. Čeprav je bilo število nezgod v EU, ki so vključevale JRKB snovi, do zdaj razmeroma majhno in so nastale zaradi nesreč v industriji ali povečanja in širjenja nevarnih patogenov po svetu, je tveganje za JRKB nesreče, bodisi naključne bodisi namerne, ostalo. Glasoval sem za to poročilo, ker soglašam s stališčem poročevalke, da akcijski načrt na področju JRKB varnosti, ki ga je predlagala Evropska komisija in katerega cilj je zagotoviti učinkovito usklajenost nacionalnih pobud in pobud EU pri odzivanju na JRKB tveganja in pripraviti ustrezne ukrepe, podcenjuje tveganja, ki jih ne omejujejo meje EU. Prepričan sem, da bi bilo treba mednarodna JRKB tveganja primerno oceniti in vključiti v akcijski načrt na področju JRKB varnosti in zato morajo preventivni ukrepi zagotoviti mednarodno razsežnost, ki bo poudarila izvajanje mednarodnih sporazumov na področjih jedrskega in kemičnega orožja.

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Bistveno je, da sprejmemo učinkovit akcijski načrt, da se bomo lahko spoprijeli z obstoječim in stalnim tveganjem jedrskih, radioloških, kemičnih in bioloških (JRKB) nesreč na ozemlju EU. Ne glede na to, ali so naključne ali namerne, predstavljajo resno grožnjo in imajo potencial, da povzročijo uničujoče in daljnosežne učinke na varnost, blaginjo in zdravje evropske javnosti, pa tudi na okolje, našo kulturno dediščino in osnovno infrastrukturo. Na srečo je bilo število nezgod, povezanih z JRKB snovmi, vključno s terorističnimi dejanji, razmeroma majhno.

Ta akcijski načrt kaže potrebo po obsežnem in nadnacionalnem odzivu, kajti učinki JRKB nesreče ne poznajo meja in tak načrt mora temeljiti na naslednjih elementih: preprečevanje, odkrivanje ter pripravljenost in odziv. Zagotoviti mora tudi učinkovito usklajenost nacionalnih pobud in pobud EU za spopadanje z JRKB tveganji ter pripravo zmogljivosti za odzivanje in omejitev posledic. Tako kot poročevalka, gospa Gomes, ne dvomim, da moramo sprejeti akcijski načrt EU, vendar obžalujem dejstvo, da ni bila Komisija ambicioznejša, kajti predlagani akcijski načrt kaže pomanjkanje moči in skladnosti pri nekaterih zadevah.

  Cornelis de Jong (GUE/NGL), v pisni obliki. – Čeprav sem soglašal z večino poročila gospe Gomes, sem glasoval proti, ker se preveč osredotoča na usklajevanje civilno-vojaškega sodelovanja EU. Vojaške pristojnosti morajo imeti še naprej države članice in ne EU ali Komisija. Nič nimam proti temu, da države članice v primeru JRKB dogodka sodelujejo na enakopravni ravni – in v primeru okoljske nesreče, ki je posledica take nezgode, je to ključno – vendar me zelo skrbi, da bi to poročilo lahko odprlo vrata militarizaciji EU.

  Ioan Enciu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glasoval sem za to poročilo, ker mislim, da predlaga učinkovite ukrepe za preprečevanje, zmanjševanje in obvladovanje jedrskih, radioloških, kemičnih in bioloških (JRKB) nesreč. Izredno pomembno je, da to poročilo spodbuja zamisel o mehanizmu za hitro odzivanje v primeru JRKB nesreč v eni od držav članic. Poleg tega bi ta mehanizem temeljil na odzivu, ki bi ga spodbudila solidarnost vseh držav članic EU. Naslednja točka, ki je prav tako pomembna, je, da poročilo, ki ga je sprejel Parlament, predlaga oblikovanje mešanih evropskih ekip za hitro intervencijo, ki bi jih sestavljalo vojaško osebje, policisti in medicinski kader, kar bi zagotavljalo učinkovit odziv v primeru jedrskih, radioloških, kemičnih in bioloških nesreč.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Zaradi kompromisov, ki jih je dosegla poročevalka v senci iz skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), moja kolegica gospa Hankiss, je besedilo, o katerem danes glasujemo, veliko preveč podrobno in uravnoteženo in daje številnim posebnim zadevam v zvezi z jedrsko, radiološko, kemično in biološko varnostjo znatno prednost, ne le v smislu preprečevanja nesreč in ustreznega odzivanja na naravne nesreče, temveč tudi v zvezi z jasno in sedanjo nevarnostjo, ki jo predstavlja terorizem te vrste. Vedno bolj se srečujemo z različnimi in nekonvencionalnimi grožnjami in z mislijo na to mora imeti Evropa ustrezno strategijo za preprečevanje, odkrivanje in zaščito, tako da bo lahko zajamčila varnost in zdravje Evropejcev. Komisija mora nadaljevati v tej smeri, zato sem glasoval za.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Jedrska, radiološka, kemična in biološka (JRKB) tveganja so dala novo razsežnost terorističnim napadom, nesrečam v industriji, naravnim nesrečam in pandemijam glede na to, da te grožnje ne poznajo meja in lahko povzročijo neštete žrtve. Junija 2009 je Komisija predložila akcijski načrt EU na področju JRKB varnosti, ki ga je Svet dopolnil v novembru. Načrt bo izveden v naslednjih treh letih – 2010–2012 – in temelji na treh glavnih elementih: preprečevanje, odkrivanje ter pripravljenost in odziv. Vendar po spremembah, ki jih je uvedel Svet, akcijski načrt ni več tako trden, načrtovani ukrepi in njihovo spremljanje ter pregledi uporabe pa so manj zavezujoči. Zato pozdravljam sprejetje tega poročila, ki namerava zaupati Komisiji močnejšo zakonodajno vlogo, kajti prepričan sem, da je to edini način, s katerim bo mogoče zapolniti obstoječe vrzeli v pristojnostih, ki jih imajo na tem področju različne države članice.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Če bi obstajala resnična zaskrbljenost glede jedrskih, radioloških, kemičnih in bioloških (JRKB) groženj, ne bi nekatere države EU vztrajale pri ohranjanju izredno močnih jedrskih zalog, ki se lahko uporabijo v vojaških napadih. Prav tako ne bi bilo ameriško jedrsko orožje še vedno nameščeno v različnih evropskih državah, ker je ta ukrep v očitnem nasprotju z enim od treh stebrov Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT), ki naj bi jo podpirali.

Poročilo ne omenja nobenega sklepa, kot je na primer sklep, ki ga je pred kratkim sprejelo Združeno kraljestvo, da bo prodalo jedrsko tehnologijo Indiji, državi, ki ni podpisnica NPT, ali sklep Francije in Nemčije, da bosta sodelovali pri ohranjanju svojega jedrskega orožja in to opravičujeta s hinavsko „racionalizacijo stroškov“. Nič ni rečenega niti o pomoči, ki so jo dale glavne sile EU in Nato projektu za namestitev protiraketnih sistemov v Evropi, ali o sklepu Nata, da obdrži svojo vlogo „jedrske zveze.“

V času, ko se je kriza kapitalizma okrepila, je to poročilo jasno pokazalo, da so tisto, kar šteje, konkretni ukrepi in ne izjave o nameri. Takšni ukrepi kažejo, da je vojska lahko še naprej vir, ki ga uporablja kapitalistična gospodarska globalizacija.

  Kartika Tamara Liotard (GUE/NGL), v pisni obliki. – Razlaga glasovanja o poročilu gospe Gomes „Krepitev jedrske, radiološke, kemične in biološke (JRKB) varnosti v Evropski uniji – akcijski načrt EU na področju JRKB varnosti“ (A7-0349/2010). Čeprav sem soglašala z večino poročila gospe Gomes, sem glasovala proti, ker se preveč osredotoča na usklajevanje civilno-vojaškega sodelovanja EU. Vojaške pristojnosti morajo imeti še naprej države članice in ne EU ali Komisija. Nič nimam proti temu, da države članice v primeru JRKB dogodka sodelujejo na enakopravni ravni – in v primeru okoljske nesreče, ki je posledica take nezgode, je to ključno – vendar me zelo skrbi, da bi to poročilo lahko odprlo vrata militarizaciji EU.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Jedrska, radiološka, kemična in biološka (JRKB) tveganja so nova razsežnost možnih terorističnih napadov, nezgod, naravnih nesreč in/ali pandemij zaradi njihove nadnacionalne narave in množičnih žrtev. Ustrezen odziv na takšno nevarnost ne vsebuje le naknadnih intervencijskih programov, temveč se začne precej prej, pri ravnanju s takšnimi materiali, ustreznem skladiščenju, omejenem dostopu, nadzoru itd. Hkrati naknadna intervencija zahteva množično sodelovanje različnih nacionalnih organov v posameznih državah članicah (civilna zaščita, vojska, organi pregona itd.) in nacionalnih organov različnih držav članic ter organov EU, zato je potreben usklajen pristop za vse nevarnosti. Glasoval sem za to poročilo, ki določa tak usklajen pristop.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Nedvomno se moramo zaščititi pred vsako zlonamerno uporabo jedrskih, radioloških, kemičnih in bioloških materialov in organizmov. Vendar moramo biti previdni predvsem pri njihovi vsakdanji uporabi. Dejstvo je, da to besedilo niti enkrat ne omeni potrebe po tem, da bi poiskali nadomestno rešitev za jedrsko energijo. Danes ta predstavlja resno grožnjo za naše državljane. Vprašanje glede terorizma, ki je jedro tega poročila, pa je, zakaj pozivati Nato, organizacijo, ki predstavlja največjo grožnjo svetovnemu miru, naj se ukvarja z njim? Vse to so neskladja, ki mi ne dopuščajo, da bi glasoval za to besedilo.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Mislim, da bi morala biti EU pripravljena, da se spopade s katerim koli napadom ali nesrečo, ki ogroža evropsko varnost in zdravje. Zato je jedrski, radiološki, kemični in biološki akcijski načrt nujen za preprečevanje in odzivanje na katero koli vrsto grožnje ali nezgodo, ki bi se pojavila na ozemlju EU. Sedanje grožnje so različne, kar pomeni, da je to vprašanje zapletene narave, vendar imamo zdaj primeren in ustrezen mehanizem, da se spoprimemo z najrazličnejšimi razmerami. Zato sem glasoval tako, kot sem.

  Louis Michel (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Jedrska, radiološka, kemična in biološka (JRKB) tveganja so nova razsežnost možnih terorističnih napadov, nezgod, naravnih nesreč in/ali pandemij zaradi njihove nadnacionalne narave in množičnih žrtev. Ustrezen odziv na takšno nevarnost se začne z ravnanjem s takimi materiali, njihovim skladiščenjem, omejenim dostopom in nadzorom. Naknadne intervencije zahtevajo množično sodelovanje različnih nacionalnih organov v posameznih državah članicah, pa tudi nacionalnih organov v različnih državah članicah in evropskih organov. Prednostna naloga je okrepiti režim neširjenja orožja in razoroževanja prek celovitega in popolnega izvajanja vseh zadevnih pogodb in mednarodnih sporazumov.

Pomembno je, da se lotimo tudi tveganja širjenja orožja s strani teroristov. Nujno potrebna je tudi vzpostavitev evropskega mehanizma za odzivanje na krizo, ki bi moral usklajevati civilna in vojaška sredstva ter zagotoviti, da bo imela Evropska unija zmogljivost za hitro odzivanje, ki se bo ukvarjala z JRKB nesrečami. Nazadnje, treba bo sprejeti tudi evropske standarde kakovosti in varnosti.

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – (LV) Glasoval sem za, ker se Evropska unija, če v danem trenutku ne bo nobenega izboljšanja glede jedrske, radiološke, kemične in biološke varnosti, na žalost ne bo v celoti zavedala možnih posledic. To poročilo je kratko sporočilo z razlago, ne pa akcijski načrt. Za sestavo obsežnega dokumenta o vprašanju jedrske varnosti bi morali sodelovati specialisti z obširnimi izkušnjami iz jedrske energije in uporabe jedrske tehnologije. Takšno delo lahko zahteva več let, vendar ga je treba opraviti. Evropska unija, še zlasti Evropski parlament, ne more sama sestaviti takega dokumenta. Glasoval sem za, vendar menim, da je to poročilo zgolj epilog za knjigo o jedrski varnosti EU. Upam, da se bo samo delo s to knjigo začelo v bližnji prihodnosti.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Varnost civilnega prebivalstva v primeru možne nesreče jedrske, radiološke, kemične in biološke narave je zelo pomembna in ambicije v tem smislu je treba v celoti podpreti. Na žalost imam v zvezi s tem poročilom občutek, da gre za željo po boju proti oblikam terorja, ki v tej visoko organizirani obliki v Evropi, na srečo, ne obstajajo. Namen je torej ustvariti več panike, da bi bili potem sposobni izpeljati določeno politiko. Še več, zdi se, da se poročilo ukvarja predvsem z vprašanjem solidarnosti. Prepričan sem, da so ukrepi za preprečevanje terorja točka, na kateri moramo reči „dovolj“, in enako velja za solidarnost EU. Zato sem se vzdržal glasovanja o tem poročilu.

  Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė (PPE), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za večjo jedrsko, radiološko, kemično in biološko varnost v Evropski uniji in veseli me, da imam možnost biti poročevalka v senci za to vprašanje. Čeprav sta preprečevanje in zaščita pred nesrečami, ustvarjenimi z navedenimi snovmi, vprašanje za države članice same, potrebujemo skupni pristop. To sporočilo Evropske komisije je korak k skupnemu akcijskemu načrtu, usmerjenemu v zaščito javnosti v EU pred različnimi nesrečami. Živimo v razmeroma nestabilnih časih in grožnje se pojavljajo ne le zaradi neodgovorne človekove dejavnosti in nesreč, temveč tudi zaradi namernih dejanj. To vprašanje je še zlasti ustrezno v moji državi, Litvi, ki je obkrožena s kemičnimi in jedrskimi tveganji. Prvič, na dnu Baltskega morja so ostanki kemičnega orožja iz druge svetovne vojne in, drugič, obstajajo načrti za gradnjo dveh jedrskih elektrarn blizu litvanske meje. Moramo oceniti razmere, trenutno veljavne varnostne standarde in njihovo primernost za sedanje potrebe. Samo na podlagi ocene obstoječih razmer se bomo lahko odločili, ali potrebujemo nove varnostne standarde. Ta ocena in določitev okvira standardov morata biti dovolj prožna, da se bosta lahko sprejela za spreminjajoče tehnologije, ki lahko poleg tega, da nam olajšujejo življenje, postanejo tudi smrtonosno orožje, če so v rokah teroristov. Po drugi strani pa zagotavljanje varnosti ne sme postati vzrok ali izgovor za centraliziranje civilne zaščite. Čeprav bi vzpostavitev in nadzor skupnih varnostnih standardov pomagala zagotoviti varnost, ne smemo v nobenem primeru ustvarjati novih institucij ali neupravičeno zapletenih postopkov.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Za poročilo o krepitvi jedrske, radiološke, kemične in biološke varnosti v Evropski uniji – akcijski načrt EU na področju JRKB varnosti sem glasovala iz enakih razlogov kot za tiste, ki jih je predložila skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov). Poudarila bi potrebo po pristopu na ravni EU za preprečevanje in odkrivanje napadov in/ali nezgod, kajti grožnja JRKB napadov je „globalna“, in če hočemo preprečiti teroristične napade, se moramo osredotočiti na potrebo po krepitvi JRKB varnosti.

Poudarila bi tudi pomen kompromisa, doseženega med dvema največjima političnima skupinama glede zmanjšanja obsega, v katerem naj bi bila celotna kemična industrija dolžna zamenjati nevarne snovi ne glede na vključena tveganja.

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Poročevalko, gospo Gomes, lahko samo podprem in v celoti se strinjam s ciljem, da se sprejme akcijski načrt na področju jedrske, radiološke, kemične in biološke (JRKB) varnosti. Ta načrt mora zagotoviti učinkovito vzajemno delovanje nacionalnih pobud in pobud Evropske unije pri reševanju JRKB tveganj in pripravi potrebnega odziva.

Seveda pa se strinjam, da je sprejeti akcijski načrt EU na področju JRKB varnosti slaboten in da mu na več mestih manjka skladnosti. Bistvenega pomena je poudariti, da akcijski načrt JRKB ponuja dragoceno priložnost za izvajanje solidarnostne klavzule, ki jo vsebuje Lizbonska pogodba. Na žalost akcijski načrt, ki ga je sprejel Svet, solidarnostne klavzule niti ne omenja.

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) Jedrska, radiološka, kemična in biološka (JRKB) tveganja so nova razsežnost možnih terorističnih napadov, nezgod, naravnih nesreč in/ali pandemij zaradi njihove nadnacionalne narave in množičnih žrtev. Ustrezen odziv na takšno nevarnost ne vsebuje le naknadnih intervencijskih programov, temveč se mora začeti precej prej, pri ravnanju s takšnimi materiali, ustreznem skladiščenju, omejenem dostopu, nadzoru itd. Hkrati naknadna intervencija zahteva množično sodelovanje različnih nacionalnih organov v posameznih državah članicah (civilna zaščita, vojska, policija itd.) in nacionalnih organov različnih držav članic in organov EU, zato je potreben usklajen pristop za vse nevarnosti.

Glasovala sem za to poročilo, ker poziva Svet in Komisijo, naj hitro pregledata in okrepita akcijski načrt v skladu s priporočili v tem poročilu in zagotovita njegovo hitro izvajanje, glede na to, da JRKB nesreče ali napadi resno ogrožajo varnost ljudi, ki živijo v Evropski uniji, in lahko povzročijo motnje v delovanju kritične infrastrukture in onemogočijo normalno delovanje družb v eni ali več državah članicah EU ne glede na meje.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Napadi z uporabo jedrskih, radioloških, kemičnih in bioloških (JRKB) materialov pomenijo hudo grožnjo evropski javnosti. To pomeni, da je treba spoznati potrebo po izvajanju učinkovitega akcijskega načrta, da bi zagotovili ustrezne povezave med pristopi in pobudami različnih držav članic in EU v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem ter pripravljenostjo in odzivom na JRKB nezgode.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Jedrska, radiološka, kemična in biološka (JRKB) tveganja so nova razsežnost možnih terorističnih napadov, nezgod, naravnih nesreč in/ali pandemij zaradi njihove nadnacionalne narave in množičnih žrtev. Ustrezen odziv na takšno nevarnost ne vsebuje le naknadnih intervencijskih programov, temveč se začne precej prej, pri ravnanju s takšnimi materiali, ustreznem skladiščenju, omejenem dostopu, nadzoru itd. Hkrati naknadna intervencija zahteva množično sodelovanje različnih nacionalnih organov v posameznih državah članicah (civilna zaščita, vojska, organi pregona itd.) in nacionalnih organov različnih držav članic ter organov EU, zato je potreben usklajen pristop za vse nevarnosti. To je tisto, kar nameravamo storiti s sprejetjem tega poročila.

Poročilo: Ramona Nicole Mănescu (A7-0280/2010)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za to poročilo in menim, da je zelo pomembno v tem času gospodarske in finančne krize, ker je treba zagotoviti skladen razvoj vseh regij Evropske unije. Soglašam s splošno namero, da se pripravi tristranski sporazum med EU, državami članicami in regijami, ker so posodobitev, medsebojno povezana infrastruktura in pomoč za načrte vlaganj in razvojne projekte, ki upoštevajo posebne značilnosti vsake regije, temeljnega pomena. Prav tako sem prepričan, da je bistveno nadaljevanje vlaganj v infrastrukturo v številnih evropskih regijah, zlasti na jugu in vzhodu. Glede na različne ravni decentralizacije evropskih regij je treba najti ravnotežje pri oblikovanju horizontalnega pristopa med različnimi ravnmi vlade in med vsemi področji dejavnosti. Prizadevanja za upravno posodobitev in reformo regij v kombinaciji z visokokakovostno tehnično pomočjo Komisije so bistveni predpogoj za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti vlaganj EU. Bistvena je poenostavitev postopkov in razporeditev sredstev strukturnih skladov in kohezijskega sklada na način, ki je dostopen vsem zainteresiranim stranem. S tem bo po eni strani zajamčena udeležba vseh akterjev v družbi in po drugi strani boljša uporaba programov, instrumentov in politik EU.

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. – Glasovala sem za to pomembno resolucijo, ker je izvedba kohezijske politike večinoma decentralizirana in temelji na podnacionalnih organih, ki prevzemajo odgovornost. Strinjam se, da bi se moral pristop na več ravneh uporabljati ne samo vertikalno ampak tudi horizontalno, med tistimi, ki delujejo na isti ravni, pri vseh politikah Unije z deljeno pristojnostjo, vključno s kohezijsko politiko, ki ji pripada pionirska vloga pri izvajanju upravljanja na več ravneh kot instrumentu za izboljšanje kakovosti postopkov odločanja, tako da aktivno vključuje podnacionalne organe iz predzakonodajnih stopenj razprav.

Prav tako je pomembno poudariti, da so postopki za vlaganje prošnje za financiranje preveč zapleteni in nadzor pretiran, zato obstaja možnost, da bodo odvrnili morebitne koristnike kohezijske politike od porabe sredstev in zagotovitve kar največjega učinka. Zato je treba računati na zadostno upravno zmogljivost na ravni EU, da bi se povečala dodana vrednost kohezijske politike in zagotovila trajnost ukrepov.

  Antonello Antinoro (PPE), v pisni obliki. – (IT) Odločil sem se, da bom glasoval za to poročilo, ker je potreben močan signal, da želi Evropa delati z lokalnimi in predvsem z regionalnimi upravami.

V času različnih stopenj decentralizacije v državah članicah moramo pokazati, da se je Evropski parlament popolnoma posvetil temu, da bi bile regionalne politike instrument za boljše upravljanje Evrope.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Po mojem mnenju je regionalna politika ena najpomembnejših politik EU. Sredstva, ki jih razdeli po vsej Evropi, prispevajo h koheziji med različnimi regijami in jim pomaga, da postanejo konkurenčne. Vendar je mogoče nekatere stvari izboljšati, zlasti na področju upravljanja na več ravneh, z drugimi besedami, usklajeno dejavnost Unije, držav članic ter regionalnih in lokalnih teles. Problem regionalne politike je zapletenost njenih postopkov, ki pogosto odvrača lokalne akterje od njene uporabe. A kljub tem postopkom je število nepravilnosti še vedno preveliko. Glasovala sem za to pobudo Evropskega parlamenta, ki poudarja ključno vlogo, ki jo imajo lokalni organi pri izvajanju regionalne politike, hkrati pa poziva po izboljšanju upravljanja na več ravneh. Komisiji priporoča tudi boljše spremljanje glede podpore regionalnim akterjem in zagotovitve, da se sredstva dobro uporabljajo.

  Jean-Pierre Audy (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za samoiniciativno poročilo moje romunske kolegice, poslanke gospe Mănescu, o dobrem upravljanju v regionalni politiki EU: postopki, s katerimi Komisija zagotavlja pomoč in nadzor. Pozdravljam zahtevo po poenostavitvi, ker je to predpogoj za boljše razumevanje in uporabo evropskih sredstev s strani lokalnih uradnikov. Tako kot velika večina mojih kolegov poslancev sem za močno kohezijsko politiko, pri kateri se finančna sredstva ohranijo po letu 2013 in zavrnejo vsi poskusi, da bi se vrnila na nacionalno raven. Osebno bi dodal, da je najboljši način, da se prepreči ponovna nacionalizacija kohezijske politike, v tem, da se „evropeizira“. Žal mi je, da se sredstva kohezijske politike vse prepogosto uporabljajo za projekte z regionalno ali včasih nacionalno razsežnostjo, le redko pa z evropsko.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Kohezijska politika Evropske unije je glavno sredstvo za zagotavljanje regionalnega razvoja. Izvajanje kohezijske politike je večinoma decentralizirano in temelji na podnacionalnih organih, ki prevzemajo odgovornost. Lizbonska pogodba je omogočila teritorialnim oblastem, da se bolj vključijo v postopek odločanja, da spodbujajo boljše in učinkovitejše izvajanje ukrepov kohezijske politike, prilagojenih potrebam posameznih regij in njihovega prebivalstva. Glasoval sem za to poročilo. Menim, da je treba kar najbolj povečati možnosti za teritorialno sodelovanje, ki so bile v nekaterih regijah do zdaj neizkoriščene in pospešiti dejavnejšo uporabo načela partnerstva, ki zagotavlja učinkovito sodelovanje med zasebnim in javnim sektorjem.

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Poročilo gospe Mănescu skuša približati Evropsko unijo njenim državljanom: zagovarja boljši nadzor Komisije nad vključevanjem lokalnih organov v razvoj kohezijske politike. Ta dokument je del procesa poenostavljanja zelo zapletenih upravnih postopkov, namenjenega razvoju naših regij in okrepitvi sodelovanja med lokalnimi organi v različnih državah članicah. Dejstvo, da ga je sprejela velika večina, potrjuje pomen, dan izboljšanju uporabe evropskih skladov.

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za to poročilo, ker so procesi odločanja v kohezijski politiki izboljšani z uporabo upravljanja na več ravneh in vključitvijo podnacionalnih organov. Nadzor Komisije, kot je trenutno predviden, ne šteje kot zadosten in ne more nadomestiti neučinkovitega nadzornega sistema na nacionalni ravni, ki vztraja skozi vse večletno obdobje. Zato je za izboljšanje nadzornega sistema in povečanje pomoči podnacionalnim organom nujno, da Komisija okrepi svojo nadzorno vlogo in postopke. Treba bi bilo zagotoviti večja vlaganja v finančno pomoč in usposabljanje za nacionalne in regionalne uprave, da bi povečali zmogljivosti organov, ki so odgovorni za vodenje programa, in njihovo poznavanje pravil. Treba je tudi opozoriti, da so sedanji postopki vlog za financiranje preveč zapleteni in bi lahko odvrnili morebitne upravičence kohezijske politike. Zato bomo morali v prihodnje razviti uporabnikom prijaznejšo politiko z bolje povezanimi predpisi za strukturne sklade.

  Philip Bradbourn (ECR), v pisni obliki. – Konzervativni poslanci smo se pri končnem glasovanju o poročilu gospe Mănescu vzdržali iz naslednjih razlogov.

Prvič, poročilo obljublja vzdrževanje močno financirane kohezijske politike, mi pa smo prepričani, da kohezijski in socialni sklad ne smeta biti rezervirana in bi bilo bolje, če bi se EU osredotočila na porabo za nove izzive, s katerimi se srečuje, namesto na stare prednostne naloge, kot je kohezijska politika. Prepričani smo tudi, da vsebina tega poročila ne omogoča resnega napredka glede strožjega in večjega nadzora nad financiranjem, ki se dodeljuje tem programom; če predlogi v tem poročilu služijo čemu, je to le nadaljnja zmeda pri pripravi mehanizmov in zamegljevanje situacije.

Prav tako bi nam bilo všeč, da bi se poročilo premišljeno lotilo vprašanj, ki jih je načelo Evropsko računsko sodišče v zvezi s takim financiranjem, ki nikakor ni uspešno. Zato smo se konzervativni poslanci pri končnem glasovanju vzdržali.

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Decentralizacija pristojnosti držav članic temelji na delitvi odgovornosti med različnimi ravnmi vlade. Zato je bila okrepljena zmogljivost regionalnih in lokalnih organov za izvajanje politike EU. Strinjam se s sprejetjem te resolucije, ker se osredotoča na posebno naravo lokalnih in regionalnih izzivov, usmerja pozornost na potrebo po upoštevanju povezanih pristopov, ki poudarjajo posebne značilnosti regij, kot so njihove geografske in naravne pomanjkljivosti, upadanje števila prebivalcev in posebne značilnosti najbolj oddaljenih regij, vendar priznava tudi različne upravne procese, ki obstajajo v različnih državah članicah. Ti pristopi morajo omogočiti tudi usklajevanje interesov različnih vključenih akterjev, da bi olajšali upravljanje na več ravneh. Resolucija opozarja tudi na dejstvo, da so postopki vlog preveč zapleteni in vsebujejo čezmerno število preverjanj, ki odvračajo morebitne upravičence kohezijske politike, pa tudi zahtev o posvetovanju s splošno javnostjo, da bi upravičili proces sprejemanja odločitev. Strinjam se tudi, da mora močnejša vloga regionalne in lokalne ravni ustrezati okrepljeni nadzorni vlogi Komisije in večji usklajenosti kohezijske in strukturne politike.

  George Sabin Cutaş (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glasoval sem za to poročilo, ki predlaga okrepitev upravljanja na več ravneh s ciljem, da bi dosegli večjo vključenost podnacionalnih organov na stopnji razvijanja politike. Mislim, da bodo interesi državljanov veliko bolje zastopani, če bodo lokalni organi vključeni v proces sprejemanja odločitev že od samega začetka.

Poleg tega ni mogoče oporekati vlogi, ki jo ima Evropska komisija pri spremljanju, kako se upravljajo strukturni skladi. Vendar je treba to revizijsko vlogo Evropske komisije okrepiti.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Kohezijski sklad predstavlja več kot eno tretjino skupnega proračuna EU. Njegov končni cilj je zmanjšati razlike med ravnmi gospodarskega razvoja v različnih regijah in usmerja sredstva predvsem v rast in zaposlovanje. Vendar je bila v časopisu Financial Times pred kratkim objavljena raziskava o tem, kako se sredstva kohezijskega sklada pravzaprav uporabljajo, in opisani scenarij je zelo zaskrbljujoč. Sredstva se uporabljajo za namene, ki nedvomno niso tisti, za katere so bila namenjena. Iz istega razloga menim, da je bistveno, da se okrepijo nadzorni postopki Komisije v zvezi z uporabo kohezijskega sklada, ki krepijo mehanizme dobrega upravljanja.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Strinjamo se, da je treba zajamčiti, da se spoštujejo merila, ki se nanašajo na uspešnost, učinkovitost, doslednost in preglednost „na vseh stopnjah programiranja in izvajanja strukturnih skladov“. Priznavamo, da je lahko „sedanja poenostavitev finančne uredbe in ureditve strukturnih skladov“ bistvena pri odpravljanju nekaterih obstoječih ovir za dostop do njih, zlasti v manj razvitih regijah. V zvezi z načelom sofinanciranja pa obenem, ko priznavamo pomen prevzemanja odgovornosti s strani nacionalnih organov pri uporabi kohezijske politike, menimo, da bi bilo glede na sedanjo globoko krizo, ki je še posebno prizadela nekatere države članice in njihove regije, treba poskrbeti, da so pravila sofinanciranja prožnejša. To bi omogočilo boljše prevzemanje skladov, namenjenih za kohezijsko politiko. Zlasti najvišja stopnja sofinanciranja bi se morala za vse strukturne sklade znižati na 10 %.

Še vedno se ne strinjamo z nekaterimi vidiki poročila in jim nasprotujemo. Eden od primerov je zagovarjanje „dobrega upravljanja“ javnih storitev, ki ga je po mnenju poročevalke mogoče doseči samo s partnerstvom „javnih in zasebnih akterjev“. Naslednji primer je mozaik nekritičnega sklicevanja na cilje strategije Evropa 2020, strategije, ki ji dajejo zagon liberalizacija, privatizacija in povečanje prožnosti trga dela, to pa je pristop, ki je v popolnem nasprotju s cilji kohezijske politike.

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. – (LT) Odobravam to poročilo, ker je poročilo Evropskega računskega sodišča iz leta 2006 pokazalo, da nadzorni sistemi za kohezijsko politiko niso dovolj učinkoviti in je bila stopnja napak pri povračilu odhodkov prevelika (12%). Poročilo iz leta 2008 je potrdilo te podatke z 11 % neupravičeno povrnjenih sredstev. Delno so za te napake odgovorna preveč zapletena pravila, ki urejajo strukturne sklade. Sistem deljenega upravljanja, ki je značilen za kohezijsko politiko, pomeni visoko stopnjo zapletenosti v razlagi in uporabi predpisov glede na številne vključene akterje. Zato je treba poenostaviti pravila in zagotoviti uporabnikom prijaznejšo politiko, ki ne bo odvračala morebitnih upravičencev od sodelovanja v projektih.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – V zadnjih desetletjih je decentralizacija moči v več državah članicah znatno okrepila pristojnosti regionalnih in lokalnih organov pri izvajanju politik Skupnosti. S pogodbo o reformi je bila v pravo Skupnosti vključena podnacionalna subsidiarnost za politike z deljeno pristojnostjo, kar teritorialnim oblastem danes omogoča, da so tako pri snovanju kot tudi pri izvajanju politik bolj vključene v postopek odločanja in tako kot enakovredne partnerice sodelujejo pri uresničevanju ciljev Skupnosti. Ta pomemben korak k boljšemu upravljanju na več ravneh je odgovor na ponavljajoče se zahteve Parlamenta po okrepitvi vloge podnacionalnih oblasti pri oblikovanju politik ob hkratnem spoštovanju različnih nacionalnih ustavnih ureditev.

Učinkovita izvedba je močno odvisna od tega, kako so politike zastavljene; vključitev lokalnih in regionalnih oblasti – torej tistih, ki najbolje poznajo potrebe svojega ozemlja in njegovega prebivalstva – že v tej fazi je zagotovilo za učinkovitejše rezultate v poznejši stopnji. Bistveno je pripisati večji pomen predzakonodajni stopnji procesa odločanja ter dodani vrednosti, ki jo izvajanje politik in najboljših praks na lokalni in regionalni ravni prinaša razvoju ozemeljskih strategij v Evropski uniji.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) To besedilo deluje kot ovira za oblikovanje evropskih makroregij. Da bi tem konkurenčnim grozdom še naprej nalagali, naj služijo interesom nedotakljivega skupnega trga, ta parlament predlaga, da bi jih nadzorovala Evropska komisija na škodo izvoljenih vlad. Regionalna politika EU bi morala biti osredotočena na zmanjševanje neenakosti v dohodkih in življenjskih razmerah tistih, ki živijo v evropskih regijah. Od tega pa smo še zelo daleč.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glede na to, da imajo nekatere regije očitne geografske in naravne pomanjkljivosti, med drugim npr. odliv prebivalstva, menim, da je to temeljni ukrep, če hočemo, da bo kohezijska politika učinkovitejša. Za zmanjšanje nesorazmerja med državami članicami in regijami v EU je temeljnega pomena doslednost v uporabi kohezijskega sklada. Na ta način bomo ustvarili proces, ki bo preglednejši, manj birokratski in bolj nepristranski glede porazdelitve sredstev. Posledično bo razkorak med stopnjami konkurenčnosti manjši. Zato sem glasoval tako, kot sem.

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – (LV) Končno! Končno je nekdo razmislil o tem, kar imenujemo regionalna politika. Če vzamem na primer samo Latvijo, lahko pošteno rečem, da niti jaz nisem mogel dobiti informacij od uradnikov na latvijskem ministrstvu za gospodarstvo o načrtih za uporabo strukturnih skladov EU. Te informacije se v Latviji prikrivajo pred ljudmi kot velika skrivnost. V zameno za katero vrsto „spoštovanja“ bi bilo torej mogoče izvedeti načrte Evropske komisije v zvezi z Latvijo in po možnosti pridobiti financiranje? Glasoval sem za v upanju, da bo postal ta proces dostopen vsem in da nihče ne bo prikrival načrtov Evropske komisije.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Namen poročila je okrepitev vloge Komisije v podpori regionalnim in lokalnim organom. To je poskus razširitve skupne pristojnosti Komisije in to je nekaj, čemur moram nedvomno izraziti nasprotovanje. Zato sem glasoval proti tej spremembi.

  Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Zadnja leta postajajo v Evropski uniji lokalne oblasti v državah članicah vedno pomembnejše. Decentralizacija upravljanja območij je pomenila, da so manjši, lokalni organi zaradi načela subsidiarnosti prevzeli večja pooblastila in vpliv, v glavnem v zvezi s posebnimi pristojnostmi, ki so jih nanje prenesle države članice. Regionalne oblasti so se zato znašle v neposrednem stiku z evropskimi institucijami. Glasoval sem za poročilo gospe Mănescu prav zato, ker je v teh razmerah potreben večji nadzor Evropske komisije in njena podpora regionalnim politikam. Poročilo se usmerja tudi v sprejetje bele knjige o teritorialni koheziji, ki bi bila za EU resničen korak naprej v smeri novega upravljanja na več ravneh, kar se povsem ujema z evropskimi, nacionalnimi in regionalnimi pristojnostmi.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Načelo podnacionalne subsidiarnosti, ki jo uvaja Lizbonska pogodba, v praksi uresničuje cilj vključevanja regij v proces evropskega sprejemanja odločitev. Povečanje dialoga z Evropsko komisijo vključuje načelo dobrega upravljanja v zvezi z regionalno politiko in sprejetjem drugih postopkov pomoči in nadzora. Glasovala sem za to poročilo, ki se ukvarja s pristojnostmi in vlogo regionalnih in lokalnih oblasti v procesu izvajanja kohezijske politike. Regionalne oblasti lahko zdaj bolj neposredno in dejavno sodelujejo v procesu sprejemanja odločitev. To pomeni, da sodelujejo pri sestavljanju in izvajanju politike in so obravnavane kot pravi partnerji v uresničevanju ciljev EU.

Pozdravljam ta pomemben korak k upravljanju, ki se odziva na večkratne pozive Evropskega parlamenta po večjem sodelovanju podnacionalnih subjektov pri sestavljanju in izvajanju evropske politike.

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Rad bi čestital poročevalki, gospe Mănescu, za odlično delo in strinjam se z njo, da bi se lahko možnosti teritorialnega sodelovanja bolje izkoristile z upravljanjem na več ravneh zaradi čezmejnih odnosov, ki so se razvili med zasebnimi in javnimi akterji. Strinjam se tudi s pospeševanjem izmenjave informacij med Evropskim združenjem za teritorialno sodelovanje (EZTS), ki je bilo že oblikovano, pa tudi med tistimi v procesu ustanavljanja v okviru obstoječih programov.

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – V zadnjih desetletjih je decentralizacija moči v več državah članicah znatno okrepila pristojnosti regionalnih in lokalnih organov pri razvoju politik Skupnosti. Poudarjanje predzakonodajne stopnje procesa odločanja in dodane vrednosti, ki jo izvajanje politik in najboljših praks na lokalni in regionalni ravni prinaša razvoju ozemeljskih strategij v EU, pomaga zagotoviti njihovo učinkovitost in trajnost. Da bi videli, kako se lahko izboljša upravljanje na več ravneh na področju kohezijske politike, je treba upoštevati naslednje vidike: vertikalno in horizontalno razsežnost upravljanja, vzpostavitev resničnega partnerstva z lokalnimi in regionalnimi organi, teritorialno kohezijo in sodelovanje, poenostavitev pravil na ravni EU in na nacionalni ravni (države članice bi morale poenostaviti svoje nacionalne določbe in razviti močnejšo kulturo ocenjevanja na vseh ravneh, da bi zagotovile učinkovit nadzor in se izognile napakam – v letu 2008 je bilo po pomoti povrnjenih 11 % sredstev).

Okrepiti je treba vlogo Komisije v podpori regionalnim in lokalnim organom, z resnim premislekom, na kakšne načine izboljšati upravljanje in posledično učinkovitost sistema izvajanja strukturnih skladov za obdobje po letu 2013.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Prepričan sem, da je treba izboljšati upravljanje na področju regionalne politike s ciljem, da bo upravljanje strukturnih skladov in kohezijske politike ne le učinkovitejše, ampak tudi bolj uravnoteženo. Soglašam s poročevalko, ki pričakuje od Komisije, da bo politika v prihodnje bolj poudarila rezultate, ki bodo temeljili predvsem na kakovosti intervencije in razvoju strateških projektov. Prav tako menim, da bi morala evropska omrežja za izmenjavo najboljših praks okrepiti svoje pobude, ker bi to prispevalo k našemu prepričanju glede uporabe teh postopkov v praksi.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – V zadnjih nekaj desetletjih je decentralizacija moči v več državah članicah znatno okrepila pristojnosti regionalnih in lokalnih organov pri izvajanju politik Skupnosti. S pogodbo o reformi je bila v pravo Skupnosti vključena podnacionalna subsidiarnost za politike z deljeno pristojnostjo, kar teritorialnim oblastem danes omogoča, da so tako pri snovanju kot tudi pri izvajanju politik bolj vključene v postopek odločanja in tako kot enakovredne partnerice sodelujejo pri uresničevanju ciljev Skupnosti. Ta pomemben korak k boljšemu upravljanju na več ravneh je odgovor na ponavljajoče se zahteve Parlamenta po okrepitvi vloge podnacionalnih oblasti pri oblikovanju politik ob hkratnem spoštovanju različnih nacionalnih ustavnih ureditev.

  Czesław Adam Siekierski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Decentralizacija vlade prinaša večjo odgovornost regionalnim in lokalnim organom. Res so organi na lokalni ravni tisti, ki najbolje razumejo potrebe svojih regij in ljudi, ki tam živijo, zato lahko splošne cilje prilagodijo lastnim zmogljivostim in možnostim. Uspeh bomo dosegli, če se bodo države članice poistovetile z delom, ki ga prevzemajo, in bo odgovornost za to dodeljena organom na ustrezni ravni. Podpreti moramo lokalni pristop, ki mora biti prožen in povezan.

Za kohezijsko politiko je pomembno, da je uporabnikom prijazna. Treba je zmanjšati upravne stroške in poenostaviti postopke, ki zaradi zapletenosti v številnih primerih ne samo povzročajo napake, ampak tudi odvračajo upravičence od uporabe podpore, ki jim je na voljo. Govorimo o zmanjševanju tveganja napak, vendar ne smemo pozabiti na načrte in cilje, za katere smo se odločili. Tu mislim na inovativne ukrepe. Inovativnim metodam smo dali pomembno mesto, zato moramo misliti na tveganje in možnost, da bodo storjene napake. Torej se moramo vprašati, ali se želimo lotiti eksperimentalnega dela v duhu prednostnih nalog strategije 2020 ali pa bi raje zmanjšali število napak, kar bi pomenilo odvračanje naših državljanov od sprejemanja inovativnega, vendar včasih negotovega dela.

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) Dobro upravljanje je v evropski regionalni politiki bistveno, če naj bi bila ta politika uspešna. Upravljanje mora biti bolj navzoče na več ravneh, da se bo okrepilo sodelovanje vseh institucij v zakonodajnem procesu. V skladu s tem pa je temeljno, da pride do povečanja vključitve regionalnih in lokalnih organov v predzakonodajni in izvedbeni fazi takih politik. Poudaril bi dejstvo, da Lizbonska pogodba priznava podnacionalno subsidiarnost ne le v območju regionalne politike, temveč tudi horizontalno, kar pomeni v vseh evropskih politikah.

Prepričan sem, da bi bil z večjo in boljšo udeležbo na različnih ravneh odločanja dosežen cilj teritorialne kohezije, ki temelji na viziji povezovanja. Vendar bi bilo treba sprejeti perspektivo od spodaj navzgor, kajti lokalne in regionalne institucije so tiste, ki lahko najbolje razumejo značilnosti in probleme regij. Teritorialni pakt lokalnih in regionalnih oblasti za strategijo Evropa 2020 lahko doda h krepitvi tega prispevka k ciljem pametne, trajnostne in vključujoče rasti. Načeli partnerstva in sofinanciranja bosta prispevali k povečanju odgovornosti teh institucij in Evropska komisija bo poskrbela za to, da se njena nadzorna vloga okrepi, zlasti z izboljšanjem nadzornega in revizijskega sistema.

  Derek Vaughan (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo, ker izraža pomembne pozive Komisiji, naj okrepi svojo vlogo spremljanja, da bo zmanjšala stopnjo napak, ki so bile poudarjene v nedavnem poročilu Računskega sodišča. Komisija bi se morala posvetovati tudi z lokalnimi in regionalnimi organi na vseh stopnjah zakonodaje v zvezi z regijami, da bi imele večjo odgovornosti pri pripravi politike, ki bo bolj usmerjena v rezultate. To naj bi pripomoglo tudi k zmanjševanju stopnje napak, izboljšalo nadzorne sisteme in povečalo pomoč podnacionalnim organom in upravičencem. Menim, da je to poročilo daljnosežno pri spodbujanju boljšega sodelovanja med regijami v različnih državah članicah, kar bo imelo samo pozitiven učinek na doseganje ciljev kohezijske politike v EU in zagotavljanje, da se bodo vse regije v Evropski uniji skladno razvijale.

Poročilo: Agustín Díaz de Mera García Consuegra (A7-0342/2010)

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. – Glasovala sem za to poročilo, katerega cilj je izkoristiti znanje in izkušnje uradnikov za zvezo za priseljevanje v korist agencije Frontex in obratno. Prvotna uredba, ki je bila sprejeta leta 2004 tega vprašanja ni obravnavala. Da bi izboljšali delovanje agencije Frontex, je vsekakor treba vanjo vključiti spremembe in nova vprašanja, kot so uporaba informacij, ki jih pridobijo mreže uradnikov za zvezo in njihova izmenjava prek ICONeta (varnega informacijskega in usklajevalnega omrežja, namenjenega službam držav članic za migracije), dostop do sredstev Sklada za zunanje meje, da bi spodbudili vzpostavitev mrež uradnikov za zvezo in omogočili njihovo delovanje ter, nazadnje, pospešitev sistema za izdajanje polletnih poročil. Prepričana sem, da so te spremembe zelo primerne in potrebne, saj se mora EU spopasti s povečanim tokom zakonitega – in tudi nezakonitega priseljevanja – in ga upravljati.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Z Uredbo Sveta (ES) št. 377/2004 z dne 19. februarja 2004 je bila ustanovljena mreža uradnikov za zvezo za priseljevanje. Ti uradniki so predstavniki držav članic, ki so napoteni v tretjo državo in so pristojni za spodbujanje ukrepov EU za boj proti nezakonitemu priseljevanju, zlasti z zbiranjem informacij za evropsko agencijo Frontex. Vendar pa je usklajevanje v okviru te politike, ki se še oblikuje, mogoče izboljšati. Morali bi organizirati srečanja teh uradnikov za zvezo s predstavniki Komisije in agencije Frontex. Poleg tega bi bilo treba spodbujati boljše sodelovanje z drugimi organi, kot sta Evropski urad za podporo prosilcem za azil in visoki komisar Združenih narodov za begunce. Zato je bilo treba spremeniti Uredbo (ES) št. 377/2004. To besedilo, ki poleg tega, da poudarja pogoje v zvezi s temeljnimi pravicami, ki jih mora ta politika izpolniti, določa tudi način za učinkovit nadzor upravljanja na zunanjih mejah EU, sem podprl.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) S spremembo uredbe, katere cilj je okrepiti sodelovanje med agencijo Frontex in uradniki za zvezo za priseljevanje, se strinjam. Aktivnejše sodelovanje bi pomagalo agenciji Frontex pri izvajanju njenih glavnih nalog v boju proti nezakonitemu priseljevanju, in sicer pri preprečevanju nezakonitega priseljevanja in vračanju nezakonitih priseljencev. Ker dejavnosti agencije zajemajo selitve na ozemlju EU, uradniki za zvezo za priseljevanje, ki so napoteni v tretje države, lahko odločilno prispevajo k doseganju ciljev agencije Frontex zunaj Unije.

Agencija bi tako imela priložnost za učinkovitejšo izmenjavo informacij s pristojnimi organi tretjih držav ali z mednarodnimi organizacijami glede vprašanj nadzora meja EU, z usposabljanjem mejnih straž, izmenjavo operativnih podatkov in skupnimi operacijami. Izmenjava informacij bi bila mogoča prek ICONeta (varnega informacijskega in usklajevalnega omrežja, namenjenega službam držav članic za migracije).

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za to poročilo Evropskega parlamenta, ker je zaradi povečanih selitvenih tokov pomembno, da se oblikujejo mreže uradnikov za zvezo. Ker je sedanja gospodarska, finančna in socialna kriza k preseljevanju spodbudila še več ljudi, mora Evropska unija narediti vse, kar je v njeni moči, da bi zagotovila primerno upravljanje tokov priseljevanja. Vzpostavitev mrež ne bi pripomogla le k urejanju zakonitega, nedovoljenega in nezakonitega priseljevanja, temveč bi tudi olajšala operativno sodelovanje med državami članicami in pospešila sistem za izdajanje polletnih poročil. Poleg tega bi tesnejše sodelovanje med uradniki zagotovilo boljšo izmenjavo tehničnega znanja in povezavo z njihovimi kolegi v tretjih državah. Rada bi poudarila, da bi si morale institucije Evropske unije vztrajno prizadevati za zagotavljanje varnega in hitrega procesa priseljevanja ter zagotavljati zaščito državljanov EU pred morebitnimi nevarnostmi nedovoljenega in nezakonitega priseljevanja. To je mogoče doseči le z uporabo vseh možnih učinkovitih instrumentov mednarodnega in notranjega sodelovanja.