Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2010/2987(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : O-0199/2010

Predložena besedila :

O-0199/2010 (B7-0659/2010)

Razprave :

PV 15/12/2010 - 5
CRE 15/12/2010 - 5

Glasovanja :

Sprejeta besedila :


Razprave
Sreda, 15. december 2010 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

5. Priprave na zasedanje Evropskega sveta (16.–17. december 2010) - Vzpostavitev stalnega kriznega mehanizma za ohranjanje finančne stabilnosti v evroobmočju (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 

  Predsednik. – Naslednja točka je skupna razprava o:

- izjavah Sveta in Komisije o pripravah na zasedanje Evropskega sveta (16.–17. december 2010),

- vprašanju za ustni odgovor (O-0199/2010) o vzpostavitvi stalnega kriznega mehanizma za ohranjanje finančne stabilnosti v evroobmočju, ki ga je v imenu Odbora za ekonomske in monetarne zadeve postavila gospa Bowles (B7-0659/2010).

 
  
MPphoto
 

  Olivier Chastel, predsedujoči Svetu. (FR) Gospod predsednik, predsednik Komisije, komisar, spoštovani poslanci, v imenu Sveta bi se vam, gospod predsednik, želel zahvaliti za priložnost, da lahko v Parlamentu predstavim vprašanja, ki jih bo obravnaval Evropski svet.

Vsekakor bo zasedanje Evropskega sveta jutri in pojutrišnjem odločilno za krepitev gospodarskega stebra gospodarske in denarne unije. Glavna točka dnevnega reda bo dejansko krepitev finančne stabilnosti. Živimo v izjemnih časih, v katerih se vlade in državljani srečujejo s pomembnimi izzivi, ki jim ni še videti konca. Storiti moramo vse, kar je potrebno, da premagamo sedanjo finančno krizo in ponovno vzpostavimo zaupanje.

Že od samega začetka krize smo pokazali odločenost, da sprejmemo potrebne ukrepe za ohranitev finančne stabilnosti in spodbujanje ponovne trajnostne rasti. Kriza pa je zlasti izpostavila potrebo po dodatnem instrumentu za ohranitev stabilnosti na evrskem območju. Vzpostaviti smo morali ad hoc mehanizem in nazadnje smo ga uporabili za podporo Irski. Vendar pa potrebujemo stalni mehanizem za srednjeročno obdobje.

Za dosego tega cilja in s tesnim sodelovanjem predsednika Evropskega sveta bo belgijska vlada na naslednjem zasedanju Evropskega sveta jutri zjutraj vložila predlog sklepa za spremembo Pogodbe, in sicer za spremembo člena 136, s katero bi uvedli mehanizem za ohranjanje finančne stabilnosti celotnega evrskega območja. Evropski svet bo pozvan, naj da svoje soglasje k osnutku sklepa in začetku poenostavljenega postopka revizije, kot ga določa člen 48.6 Pogodbe o Evropski uniji. Cilj je uradno sprejetje sklepa v marcu 2011 in njegova uveljavitev s 1. januarjem 2013.

Poleg tega je izvajanje poročila projektne skupine o gospodarskem upravljanju, ki ga je Evropski svet potrdil oktobra, pomemben korak k večji finančni disciplini, širšemu gospodarskemu nadzoru in globljemu usklajevanju. To vprašanje, ki mu pripisujemo zelo velik pomen, je zdaj pred Parlamentom in Svetom in bi moralo biti zaključeno naslednje poletje.

Nazadnje bi želel poudariti pomen nove strategije za rast in razvoj Evropa 2020, ki igra pomembno vlogo v premagovanju krize. Belgijsko predsedstvo se je zavezalo, da bo pospešilo njeno izvajanje in s tem tlakovalo pot za trajnostno oživitev gospodarstva.

Poleg teh gospodarskih vprašanj pa bi izpostavil še dve točki. Evropski svet bo obravnaval odnose med Unijo in njenimi strateškimi partnerji. Svet za zunanje zadeve, ki mu predseduje baronica Ashton, je pripravil poročila o napredku za tri svoje partnerje: Združene države Amerike, Kitajsko in Rusijo. Evropski svet bo torej pozorno prisluhnil predstavitvi odnosov Unije z njenimi strateškimi partnerji, ki jo bo podala baronica Ashton. Baronica Ashton bo pozvana, naj ta pristop uporabi tudi pri drugih partnerjih, kot so Ukrajina, Afrika, Indija in Brazilija, ter da v marcu 2011 predstavi poročilo, v katerem opiše svoje stike z našimi partnerji.

Moja zadnja točka zadeva prošnjo Črne gore za pristop k Evropski uniji. Svet za splošne zadeve je pozdravil mnenje Komisije o Črni gori. Država je dosegla napredek pri izpolnjevanju političnih meril, ki jih je Evropski svet postavil v Københavnu, in zahtev v zvezi s stabilizacijsko-pridružitvenim procesom. Ne glede na vse pa so potrebna še nadaljnja prizadevanja, zlasti za izvedbo sedmih glavnih prednostnih nalog, opredeljenih v mnenju Komisije. Svet je ob upoštevanju mnenja Komisije predlagal, da se Črni gori podeli status države kandidatke, to vprašanje pa bo nato preučil Evropski svet.

 
  
MPphoto
 

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. Gospod predsednik, predsednik Sveta, spoštovani poslanci, Evropski svet se bo v tem tednu osredotočil na dva glavna cilja: dogovoriti se o glavnih značilnostih prihodnjega stalnega evropskega mehanizma za stabilnost za evrsko območje in o manjši spremembi Pogodbe, ki bo temu mehanizmu dala pravno vzdržnost. Zato upam in pričakujem, da se bo Evropski svet osredotočil na rezultat, utrditev poti in krepitev soglasja. Če doseže sporazum, bo Evropski svet s tem poslal sporočilo o enotnosti, solidarnosti in neomajni podpori evropskemu projektu, vendar pa nas do tam čaka še veliko dela.

Vsi vemo, da je zdaj veliko stvari na kocki za Evropsko unijo, zlasti pa za evrsko območje. Veliko ljudi išče odgovore pri Evropski uniji: tako trgi kot naši partnerji in tudi, kar je najpomembneje, naši državljani. Kaj pričakujejo? Kako jih lahko najbolje pomirimo? Zame je odgovor jasen. Pokazati moramo, da Evropska unija obvladuje dogodke, da imamo začrtano pot delovanja, ki ji sledimo, ter da govorimo soglasno in delujemo enotno. Ne potrebujemo lepotnega tekmovanja voditeljev, neubranosti različnih scenarijev ali napovedi, ki jim ne sledijo dejanja.

Da, pred nami so veliki izzivi, a če stopite korak nazaj in si pogledate dejstva, lahko vidite, da se Evropska unija letos s temi izzivi spopada brezkompromisno. Dve posebni vprašanji sta bili Grčija in Irska. V obeh primerih smo sprejeli potrebne odločitve. Stvarnost je takšna, da je v obeh primerih EU lahko ukrepala, vendar pa moramo uvesti daljnosežne reforme, da zagotovimo, da se takšne razmere nikoli več ne ponovijo.

Pravo evropsko gospodarsko upravljanje je temeljni pogoj za to. Sveženj o gospodarskem upravljanju bi moral biti za nas glavni gradnik sistema, ki v Evropejcih in trgih vzbuja zaupanje v to, da so vzpostavljene prave strukture. Upam, da bo Parlament predloge Komisije še naprej obravnaval kot prednostno nalogo, da jih bo mogoče v celoti izvesti do srede naslednjega leta.

Naš prihodnji sistem bo temeljil na individualnih in kolektivnih prizadevanjih ter na odgovornosti in solidarnosti. Hitro se premikamo v tej smeri. Obenem pa je treba utrditi javne finance. Za ponovno vzpostavitev zaupanja, ki je tako nujno za rast, so potrebne močne javne finance. V veliko državah članicah je sedanja javnofinančna politika težko breme za dolgoročno vzdržnost javnih financ in zahteva popravljalne ukrepe.

Seveda mora naš pogled seči dlje od javnofinančne konsolidacije proti spodbujanju rasti, s pomočjo strategije Evropa 2020 pa sejemo semena prihodnje rasti Evrope. To ponuja resnično perspektivo rasti za Evropo. Vidim, da vse več držav članic v celoti izkorišča potencial Evrope 2020. Gradimo na tem, tako da pospešimo reforme za dvig rasti. Če jo vzamemo resno, lahko strategija Evropa 2020 naše lokalno, nacionalno in evropsko gospodarstvo usmeri k jutrišnjim virom rasti.

Močno si prizadevamo, da bi v enem mesecu predstavili raziskavo letne rasti. Prepričan sem, da bo to glavna tema Parlamenta v naslednjem letu. Enako velja za prihodnji proračun Unije in uporabo njegovega velikega potenciala v spodbujanju rasti in ustvarjanju novih delovnih mest.

Pogledati si moramo tudi naš bančni sistem in ustrezno ukrepati, da zagotovimo, da so banke sposobne ustrezno financirati gospodarstvo, zlasti mala in srednje velika podjetja. Pri stabilizaciji gospodarstev je bila večina naših ukrepov ad hoc ali začasnih. Drugi pomemben element našega pristopa za daljnosežne reforme mora biti stalni mehanizem za stabilnost.

To je cilj evropskega mehanizma za stabilnost. Po intenzivnih posvetovanjih, ki so bila zelo dobra, smo na koncu prejšnjega meseca uspeli pripraviti okvir tega mehanizma. Prepričan sem, da ga bo Evropski svet ta teden potrdil, čeprav bo natančneje opredeljen šele v prihodnjih tednih.

Mehanizem bi morala podpreti odločitev za premik naprej s pomočjo manjše in usmerjene spremembe Pogodbe. Zdaj ko države članice soglašajo, da spremenimo Pogodbo, je treba ta pristop hitro izvesti. Sprememba Pogodbe ima poseben namen. Gre za neposredno, praktično spremembo za izpolnitev posebne potrebe. Za izvedbo ni potrebno več kot le preprosta sprememba. Zato se uprimo skušnjavi pretiranega zapletanja ali namišljenih povezav z drugimi zadevami in ne dovolimo, da nas kar koli odvrne od zadane naloge. Za evrom stoji močna politična volja. Tako začasni mehanizem kot zdaj stalni mehanizem sta ključni odločitvi, ki kažeta, da so države članice bolj kot kdaj koli prej pripravljene prispevati svoj delež k stabilnosti in celovitosti evra.

Vsi ti elementi – gospodarsko upravljanje, javnofinančna konsolidacija, zagotovitev reform za spodbujanje rasti, učinkovite banke, evropski instrument za finančno stabilnost in njegov naslednik evropski mehanizem za finančno stabilizacijo – so medsebojno povezani. Obravnavati jih moramo kot celoto, ki jo tvorijo gibljivi deli, da ustvarimo celovit odziv na krizo in zagotovimo, da se kaj takega nikoli več ne ponovi.

Ukrep, ki ga izvaja Evropska centralna banka, je seveda pomemben prispevek k doseganju tega cilja.

Vsakdo se strinja, da je bil letošnji ukrep, zlasti za Grčijo in Irsko, v širšem interesu celotne Evropske unije in vseh njenih držav članic. Močno se opira na temeljna načela solidarnosti, kolektivne odgovornosti, delitve tveganj in medsebojne podpore v kriznih časih. Vem, da so ta načela Parlamentu pri srcu. Tudi meni so pri srcu, zato lahko razumem, zakaj so se pojavile še druge zamisli, saj lahko ta načela udejanjijo prek drugih možnih mehanizmov.

Glede te zadeve želim biti popolnoma jasen. Evroobveznice so same po sebi zanimiva zamisel. Komisija je to zamisel predstavila že leta 2008, ko je ocenila prvo desetletje GDU, vendar pa smo zdaj v krizi in že imamo na voljo finančne mehanizme za njeno reševanje, na primer evropski instrument za finančno stabilnost. Še zdaleč nismo izčrpali vseh mehanizmov in lahko jih izboljšamo in prilagodimo hitreje kot katere koli druge možnosti, najsi bodo še tako zanimive.

Čeprav vas razumem, da želite razmisliti o vseh možnih rešitvah, pa je zdaj čas za takojšnje ukrepanje. Ne uničimo zamisli za prihodnost, ampak se na tej točki osredotočimo na rešitev za hitro in odločno pridobitev soglasja držav članic.

Sodelujmo in letošnje leto zaključimo s sporočilom zaupanja, da ima Evropska unija enotno vizijo za svoje gospodarstvo in da to vizijo udejanja. Storimo to z jasnim pogledom na cilj in naj bo tudi ta cilj jasen: močno in stabilno evrsko območje v vse bolj povezani Evropski uniji.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. - Rad bi se zahvalil gospodu Chastelu, ki predseduje Svetu, in predsedniku Komisije gospodu Barrosu za njun uvod v razpravo. Govorimo o zelo pomembni stvari. Reševanje krize in ustvarjanje novih delovnih mest je prednostna naloga za naše državljane. Jutri in pojutrišnjem bo Evropski svet svojo pozornost namenil predvsem tej zadevi.

 
  
MPphoto
 

  Joseph Daul, v imenu skupine PPE.(FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zasedanje Evropskega sveta, ki se bo začelo ta teden, se odvija v posebnih okoliščinah: špekulativni napadi na evro, ponovna oživitev evroskepticizma in začetek razmišljanj o financah Evrope med pripravami Parlamenta na glasovanje o proračunu za leto 2011.

Vsi ti so seveda tesno povezani. Kriza evra in solidarnostni ukrepi vplivajo na kupno moč Evropejcev, ki se sprašujejo, ali imajo ta prizadevanja sploh smisel in ali vodijo k čemu, od tod pa izhaja evroskepticizem celo v državah, ki so bile doslej tradicionalno proevropsko naravnane. Gre za pojav, ki ga izkoriščajo populistične in skrajne politične struje, ki svojo moč črpajo iz strahu in skušnjave po umiku vase, a takrat, ko so v vladi, nimajo čudežnega zdravila.

Začel bom z evrom, ki ga moramo zaščititi in okrepiti, pri tem pa si postaviti nekaj temeljnih vprašanj.

Moje prvo vprašanje se glasi: ali je Evropa že kdaj imela tako stabilno valuto, kot je evro? To pravim tistim, ki imajo nostalgijo po nacionalnih valutah: korak nazaj bi imel za Evropo katastrofalne posledice.

Moje drugo vprašanje je: kdo stoji za napadi na evro, ki smo jim priča že več mesecev? Kdo se bo okoristil s tem zločinom, če mu lahko tako rečem? Nisem zagovornik teorije zarot, vendar pa so v mojih pogovorih s političnimi voditelji in finančnimi analitiki vse poti vodile k viru naših težav. Kdaj se bomo naučili? Mislim, da lahko s svojimi prijatelji govorimo odkrito.

Moje tretje vprašanje je: zakaj je menjalni tečaj za evro še vedno več kot 1,30 USD? To močno ovira naš izvoz in vsi pravijo, da je z evrom konec. Zakaj so naše države edine, ki izvajajo strogo ortodoksno politiko, medtem ko naši konkurenti s pomočjo svoje šibke valute spodbujajo svoja gospodarstva? To nas sprašujejo naši državljani. To so vprašanja, ki so mi jih v zadnjih dveh tednih postavili na srečanjih z izvoljenimi politiki.

Gospe in gospodje, potrebujemo sporočilo zaupanja, da bomo premagali krizo, ukrepe za spodbujanje ponovne rasti in konkretne ukrepe, kot jih je nedavno sprejela Barrosova Komisija, da ponovno zaženemo notranji trg ali finančne trge naredimo bolj etične. Kar potrebujemo – in to je kriza evra tudi dokazala –, je konvergenca naših socialnih in javnofinančnih politik. Za to je potreben pogum. Predsedujoči Svetu, predsednik Komisije, nadaljujte s še večjo hitrostjo in uspeli bomo rešiti kar nekaj težav.

Potrebovali bomo veliko poguma v prihodnjih letih, če želimo okrepiti svoje države na področju svetovne konkurence in če želimo denar davkoplačevalcev uporabiti na najbolj učinkovit način. Ta prizadevanja za racionalizacijo porabe morajo potekati na vseh ravneh: lokalni, regionalni, nacionalni in evropski. Politične in finančne prednostne naloge Unije je treba ponovno preučiti, javne finance Evrope pa morajo biti temeljito revidirane. Postaviti si moramo prava vprašanja in v skladu z dobljenimi odgovori prilagoditi svoj proračunski okvir za obdobje 2014–2020.

Evropski parlament poziva prav k tej bistveni razpravi in prav v teh vsebinskih razpravah nameravamo – kot neposredno izvoljeni predstavniki 500 milijonov Evropejcev – v celoti sodelovati, tudi če to ni všeč nekaterim vladam, ki nam želijo to pravico odreči.

Prosim Evropski svet, da nam da svoje soglasje, in če je potrebno, da glasuje, da tisti, ki nam odrekajo to priložnost za sodelovanje v razpravi, prevzamejo svoje odgovornosti. Za nas to ni vprašanje oblasti, ampak prispevek h ključni razpravi o prihodnosti evropske konstrukcije. Ukrepati moramo odločno, sprejeti moramo prave odločitve, nujne odločitve za zagotovitev, da evropski proračun vse bolj postaja investicijski proračun.

Če lahko naše države članice zaradi proračunskih omejitev vlagajo manj v izobraževanje, usposabljanje, raziskave in inovacije, naredimo enako tudi na evropski ravni s pomočjo združevanja sredstev ter na ta način vzpostavimo ekonomijo obsega.

Za skupino Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) se razprava o evropskih financah ne sme sprevreči v prepir med državami članicami, ki želijo svoj denar nazaj. Ravno nasprotno, razpravljati bi morali o spravi med našimi sodržavljani in Evropo, tako da jim predstavimo dodano vrednost skupnega in vizionarskega evropskega ukrepanja.

V tem obdobju ravnokar obiskujem prestolnice in lahko vam povem, da se razprava prijemlje. Ne zamudimo te priložnosti. Ker bo kmalu božič in novo leto in ker se bo tudi predsedovanje kmalu zaključilo, bi se želel zahvaliti belgijskemu predsedstvu za zelo dobro sodelovanje s Parlamentom, prav tako pa tudi Joséju Manuelu Barrosu, ki je bil dovolj pogumen, da je dokument o kapitalskih zahtevah predstavil pred koncem junija. Menim, da moramo skupaj nadaljevati v tej smeri in da nam morajo voditelji držav ali vlad slediti. Pokazati jim moramo pot.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Martin Schulz , v imenu skupine S&D. – (DE) Gospod predsednik, ne zgodi se pogosto, da se na koncu leta zberemo s še večjim razlogom za zaskrbljenost. Globoko smo zaskrbljeni, ker se je Evropa znašla sredi vse večje in širše krize zaupanja. Za krizo zaupanja obstajajo vzroki in nekatere od njih bi danes poskušal opisati. Menim, da se srečujemo s pristopom rezanja salame z obeh strani. Imamo pristop tistih, ki pred državljani neke države skušajo prikriti dejanske razmere. Zaupanje ljudi se močno zamaje, ko jim vlada sporoči: „Vse je v redu, ni problema, vse imamo pod nadzorom“, nato pa se nenadoma obrne in pojasni, da potrebuje težke milijarde evrov pomoči. To se je zdaj zgodilo dvakrat. Ne vem, ali bo spet kakšna vlada zatrdila, da ima vse pod nadzorom in da lahko financira svoje obveznice kljub rastočim obrestnim meram, nato pa si nenadoma premislila in rekla: „Potrebujemo reševalni sveženj. Pomagajte nam!“ To se ne sme zgoditi. Potrebujemo seznam dejanskih nacionalnih dolgov in bančnih dolgov. Menim, da bomo povečali zaupanje, če pojasnimo, kakšne so dejanske razmere, najsi bodo še tako slabe. Če so vse karte na mizi, nam je laže poiskati rešitev.

Vendar pa je tu še pristop rezanja salame z druge strani. To se zgodi, kadar močne države rečejo: „Ni nam treba pomagati“. Slišimo sporočilo o ponovni nacionalizaciji: „Nismo pripravljeni plačati za druge“, kljub temu da države, ki to govorijo, vedo, da bomo na koncu morali vsi stopiti skupaj in plačati. Pristop rezanja salame, kjer ljudem ne povemo resnice, čeprav vemo, da bomo morali za zaščito lastnega interesa plačati, prav tako spodkopava zaupanje.

Zdaj se pripravljamo na zasedanje Evropskega sveta. Kaj pa različna mnenja na zasedanju? Eden je za evroobveznice, drugi je proti. Eden je za stabilizacijo reševalnega svežnja in nadgraditev, drugi je proti. Sprašujem se, kje je logika v tem, da razlagamo, da so vse to samo začasni ukrepi, ker imamo vse pod nadzorom, obenem pa moramo te začasne ukrepe vključiti v Pogodbo, da bodo na voljo tudi dolgoročno. Vsak lahko opazi to protislovje, ki prav tako spodkopava zaupanje ljudi. Zaupanje se zamaje, če vlada poleti od svojih bank zahteva izvedbo testa izjemnih situacij, samo nekaj mesecev pozneje pa ugotovi, da je bil to dejansko test izjemnih situacij za evro in ne za banke.

Smo sredi krize zaupanja in reči vam moram, gospod Barroso, da se kljub temu da to, kar ste povedali danes zjutraj, morda drži, vseeno ne moremo znebiti vtisa, da bomo namesto iskanja in izvedbe najboljših rešitev raje razpravljali o minimalnem soglasju, ki ga lahko dosežemo v petek. To preprosto ni dovolj. Samo poglobilo bo krizo zaupanja. Politika, ki kratkoročno umirja nacionalne trge, ni dovolj. Potrebujemo politiko, ki stabilizira trge in evro. Zakaj nihče tu v Parlamentu ali v Evropskem svetu ne govori o zunanji vrednosti evra? Danes je menjalni tečaj evra 1,34 USD. Njegova najnižja vrednost med krizo je bila 1,20 in ob uvedbi je bil vreden 1,15. Evro je stabilna valuta. V medcelinski konkurenci, kjer svetovne regije v gospodarskem smislu tekmujejo ena z drugo, niso več pomembne posamezne nacionalne valute, ampak valutna struktura celotne regije. V gospodarskem in socialnem smislu je evrsko območje nedvomno najmočnejša regija na svetu. Politično jo slabijo samo oblikovalci politike, ki izvajajo politike, katerih cilj je dolgoročno zatreti nacionalno razpravo. Evro je močan in bi lahko bil še močnejši, če bi tisti, ki delujejo kot njegov politični okvir, in tisti, ki so odgovorni zanj, končno izpolnili svoje obveznosti in sprejeli drzne, usklajene odločitve o socialnih in gospodarskih vprašanjih, ki bi odpravile krizo zaupanja. Samo poglejte, kaj se dogaja v Londonu, Parizu in Rimu. Če ne odpravimo krize zaupanja, bomo imeli v naslednjih nekaj letih velike probleme.

Zato bi želel Svetu povedati, da sem za evroobveznice. Če je še kakšen primeren ukrep, ga prosim sprejmite, vendar pa se morate končno dogovoriti o notranji stabilizaciji evra, kajti zunaj je že dovolj močan.

 
  
MPphoto
 

  Guy Verhofstadt, v imenu skupine ALDE.(FR) Gospod predsednik, menim, da v življenju obstaja pravilo, ki velja povsod: ko je skupina napadena, se mora odzvati enotno in solidarno. Ravno nasprotno pa se je zgodilo leta 2010, ko je bil napaden evro, kajti že vse od grške krize se v razpravah pojavljajo samo nesoglasja, med nami ni enotnosti, solidarnosti pa je odločno premalo.

Zdaj moramo biti pogumni – to govorim tudi predsedniku Komisije – in priznati, da vsi sprejeti začasni ukrepi preprosto niso dovolj. To ni moja analiza, je analiza Mednarodnega denarnega sklada (MDS), Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ter gospoda Tricheta – ki je navsezadnje glavni za evro, saj je predsednik Evropske centralne banke –, ki tudi meni, da so vsi ukrepi, tako sprejeti kot v pripravi, premalo daljnosežni.

Vsi pravijo, da je treba ukrepati glede štirih zadev: prvič, pakt za stabilnost s pravimi mehanizmi sankcioniranja; drugič, stalni in razširjeni krizni sklad – sicer to ni moj predlog, kajti gospod Trichet pravi, da bi ga bilo treba povečati, voditelji držav ali vlad ga ne želijo povečati, mi pa si želimo, da se na trge vrne zaupanje; tretjič, pravo gospodarsko in javnofinančno upravljanje ter finančna in gospodarska unija in, četrtič, enoten trg evroobveznic.

To so štiri stvari, ki bi morale biti izvedene, kajti nikjer na svetu, kolegi in kolegice, ni valute, ki je ne bi podpirali vlada, gospodarska strategija in trg obveznic. Kaj takega ne obstaja nikjer na svetu. In kaj nam danes tu govorijo? Govorijo nam: „Da, dobra zamisel je, vendar moramo še malo počakati.“ Počakati moramo na kaj? Morda moramo počakati na popoln kaos ali na propad evra.

Torej je pravi čas, da sprejmemo odločitev, in od Komisije ne pričakujem, gospod predsednik, da nam danes reče: „Da, težko bo, ne smemo nadaljevati s temi razpravami o evroobveznicah; zamisel je dobra, vendar ni pravi čas, kajti imamo krizni sklad, ki bo sedaj postal stalen.“ Eno z drugim ni povezano. Krizni sklad je zdaj nujen za kljubovanje napadom na evro, evroobveznice pa so tudi potrebne za srednje- in dolgoročno stabilnost evra. Med njima ni protislovja. Oba sta potrebna, in to velja tudi za preostali svet.

Zato – poleg voditeljev držav ali vlad, ki bodo jutri in pojutrišnjem razpravljali in rekli: „Da, spremenili bomo Pogodbo, krizni sklad, ki ga je vsekakor treba povečati, saj k temu vsi ostali pozivajo, pa lahko postane stalen“ –, pa sam menim, da je pravi čas, da Komisija čim prej predstavi sveženj, ki je v svojem pristopu precej tehtnejši, pogumnejši ter bolj globalen in povezan. Kar zadeva pakt za stabilnost in rast, ki vsebuje prave mehanizme sankcioniranja, pa lahko Parlament opravi svoje delo, kajti sveženj že imamo in vrnili se bomo k prvotnim predlogom Komisije. Kar zadeva ostale tri točke, razširjeni krizni sklad – da, ampak predlagajte ga. Predlagajte ga! Zavzemite stališče o tej zadevi in recite, da je krizni sklad treba povečati. Zakaj? Ker bo večji krizni sklad ustavil špekulacije proti evru. Drugič, predlagajte svetovni sveženj za finančno in gospodarsko unijo in, tretjič, ne bojte se, predlagajte enotni trg evroobveznic. Vemo, da bo konec koncev ravno to dolgoročno stabiliziralo evro.

 
  
MPphoto
 

  Daniel Cohn-Bendit, v imenu skupine Verts/ALE. (FR) Gospod predsednik, predsednik Komisije, gospe in gospodje, v vsem tem je vseeno nekaj čudnega. Gospod Chastel, govorili ste o naslednjem srečanju na vrhu. Lahko bi nam povedali, da bodo pred tem srečanjem zadeve nekoliko negotove. Lahko bi nam povedali, da boste morali nekatere razprave omejiti.

Gospod Barroso, mislim, da ob vsem tem besedičenju ne bomo dosegli nikakršnega napredka in se ne bomo uspeli premakniti naprej. Martin Schulz ima prav: krizo moramo realno opisati in reči bobu bob, realno pa moramo tudi povedati, da smo politično nemočni in zakaj smo nemočni. Nič ne pomaga samo govoriti, da smo sprejeli prave odločitve. Dobro veste, kot vem tudi sam in vsi ostali tu, da smo jih vedno sprejeli prepozno. Naredimo korak naprej in nato dva nazaj. Ne pravim, da je to vaša krivda. Prav nasprotno, menim, da je v teh zamegljenih časih Komisija delovala kot točka stabilnosti. Vendar pa – menim, da je Guy Verhofstadt postavil pravo vprašanje –, kakšna naj bo naša strategija v naslednjih mesecih?

Po mojem je strategija preprosta: Komisija naj predlaga pakt za stabilnost, kar je že storila, ki opredeljuje potrebno stabilnost in s tem odgovornost vseh do evra, ter pakt za solidarnost, ki opredeljuje potrebno solidarnost. Ni stabilnosti brez solidarnosti. Te razprave med gospo Merkel in gospodom Untelom nas več ne zanimajo. Da, stališče nekaterih držav, vključno z Nemčijo, ki pravijo, da je stabilnost nujna in da se takšni dogodki ne smejo več ponoviti, je pravo. Da, če obenem ne rečemo, da nas solidarnost sili k ustvarjanju priložnosti za zaščito evra z evroobveznicami za vlaganja in za nadaljevanje ekološke in gospodarske preobrazbe. Moramo vlagati, vendar pa na nacionalni ravni to ni več mogoče. Imamo dvostransko valuto: na eni strani stabilnost in na drugi solidarnost, na sredi pa odgovornost.

Predsednik Komisije, pripravite predlog za spremembo funkcij Unije, da dosežemo stabilnost in solidarnost z evroobveznicami na tak način, da ne bo več mogoče špekulirati z dolgovi nekaterih držav, evroobveznice pa vam hkrati nudijo priložnost za vlaganje.

Gospod Oettinger nam pravi, da potrebuje tisoč milijard evrov za reformo energetskega sektorja, ampak kje pa bo dobil ta denar? Bo igral na loteriji ali kaj? Docela absurdno je reči, da potrebuje tisoč milijard evrov, ne da bi nam povedal, kako bomo zagotovili potrebna sredstva za to nujno gospodarsko preobrazbo.

Torej je strategija preprosta: Komisija predlaga, Parlament spreminja in sprejme odločitev, nato imamo stališče Komisije in Evropskega parlamenta za ali proti Svetu, Svet pa se mora odzvati na to skupno stališče. To je to. Edina rešitev v današnji razpravi. Če čakamo na gospo Merkel, da se odloči in odločitev sprejme četrt ure preden bi jo morala sprejeti, lahko čakamo do konca dni. Medtem ko se odloča, bomo zamudili vlak. Seveda mi lahko rečete, da bo prišel drugi vlak in da ni pomembno, saj lahko vedno ulovimo naslednjega. Ampak to ne drži. Gorbačov je imel prav, ko je dejal: „Nevarnosti čakajo samo na tiste, ki se ne odzovejo življenju.“

(Predsednik je prekinil govornika.)

Nočem, da zgodovina kaznuje Evropo. Sprejmite svoje odgovornosti. Mi sprejemamo svoje in moramo Svetu pokazati, da je potrebna politična stabilnost tukaj, v Komisiji in v Parlamentu, ter da se bomo zoperstavili nestabilnosti Sveta.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Timothy Kirkhope, v imenu skupine ECR. – Gospod predsednik, tudi sam upam, da se bo Evropski svet uspel dogovoriti o ukrepih, da pomirimo trge in evrskemu območju ponovno zagotovimo stabilnost, kajti to bi moralo biti v interesu nas vseh, ne glede na to, ali smo njegovi člani ali ne.

Pred zasedanjem nam pravite, da bo osrednji del rešitve več sankcij, vendar morajo biti te sankcije verodostojne, da bi bile učinkovite, Unija pa se je v preteklosti na tem področju precej slabo odrezala. Tudi če postanejo avtomatične, ne bodo kaj bolj verodostojne, če smo še vedno mnenja, da bi se jim lahko izognili s politično rešitvijo. Popolnoma nujno je, da imajo članice evrskega območja politično voljo za izpolnitev svojih sedanjih obveznosti.

Slišimo govorice, da je ključni del rešitve ta, da bo moral zasebni sektor deliti breme prihodnjih finančnih injekcij. Vendar pa bi bilo skrajno protislovno, če bi bila največja posledica takšne pobude povišanje stroškov izposojanja za nekatere šibkejše države članice, ki so članice evrskega območja, saj bi s tem pripomogli k naslednji krizi.

Ob nedavnem zaključku postopka reformiranja Pogodbe bi sveženj reform, kot pravijo, zaprl poglavje o spremembi Pogodbe za celo generacijo. Samo po nekaj mesecih smo se očitno znašli na pragu druge krize.

Prepričujejo nas, vključno s predsednikom Komisije, da morajo biti spremembe samo manjše, vendar pa nemška vlada po vsem sodeč ni takšnega mnenja. Kot je videti, je nemški finančni minister dr. Schäuble odprl vrata za nov krog združevanja, ki bo peljalo k finančni združitvi in nazadnje k politični združitvi.

Kje se bo to končalo? Upam, da ne bomo izgubili še enega desetletja z neustreznimi reformami? Evropa potrebuje gospodarsko reformo, javnofinančno disciplino, poglobitev notranjega trga, spremembe delovnega prava za rast zaposlovanja in sveženj ukrepov, če želi, da program Evropa 2020 uspe.

To so glavne reforme, ki jih je pogumno in pravilno izpostavil predsednik Barroso v programu za njegovo Komisijo, vendar se bojim, da nam ta priložnost že polzi med prsti. Strašno tveganje je, da je kljub govorjenju o izgradnji Evrope ta morda že ogrožena, medtem ko upamo, da bo Evropa postala močnejša, pa jo bo neuspešno reševanje gospodarskih problemov dejansko samo oslabilo.

Menimo, da morajo prednostne naloge Evropskega sveta vključevati dogovor o manjšem številu posebnih ukrepov, tako da si lahko članice evrskega območja medsebojno pomagajo prebroditi sedanjo krizo, brez obremenjevanja držav članic, ki so se odločile, da ostanejo zunaj, in nato ponovno potrditev ključnega pomena reševanja dolgoročne krize, s katero se srečujemo: tveganje trajnega padca naše gospodarske konkurenčnosti.

 
  
MPphoto
 

  Lothar Bisky, v imenu skupine GUE/NGL. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, s svetovno gospodarsko in finančno krizo se ukvarjamo že tri leta. Eden od zaključkov, ki ga lahko potegnemo iz te dolgotrajne razprave, je ta, da naši ukrepi očitno ne sežejo do vzrokov za krizo, ampak samo zdravijo simptome. Ponovno bi poudaril, da finančni trgi ne smejo krojiti odločitev na ravni EU. Ne smemo dovoliti, da se banke izvlečejo iz tega nekaznovane, da še naprej špekulirajo in državam članicam prepuščajo odgovornost za tvegane transakcije, ki so jih prav one začele. Zaradi strogih varčevalnih svežnjev za Grčijo in Irsko bodo morali ljudje nositi stroške krize, ki je niso povzročili. To bo omejilo potrošnjo prebivalstva in preprečilo ponoven vzpon gospodarstva. Drastični varčevalni ukrepi bodo druge države, ki so zdaj izpostavljene tveganju, kot sta Portugalska in Španija, postavili v enak položaj, kot ga imata Grčija in Irska.

Samo prilagoditi finančne instrumente ali postaviti nove varnostne mreže ne bo pomagalo. Trajni mehanizem za ohranjanje finančne stabilnosti mora vključevati ukrepe, ki regulirajo dejavnosti trgov. Med njimi sta tudi uvedba davka na finančne transakcije in obveznost izpolnjevanja minimalnih družbenih standardov. Za nas je tudi pomembno, da spremenimo statut Evropske centralne banke, da ji omogočimo odobritev neposredne finančne pomoči za pešajoče države, pri tem pa se izognemo bankam.

To so prvi koraki, ki bi jih morali narediti, smo pa z njimi v precejšnji zamudi. Popolnoma jasno nam mora biti – ozkogled nacionalni pristop onemogoča predpise, ki jih potrebujemo za učinkovit nadzor finančnih trgov. Voditelji držav ali vlad nam preprečujejo napredek v pravi smeri. Med njimi je tudi nemška kanclerka.

 
  
MPphoto
 

  Nigel Farage, v imenu skupine EFD. – Gospod predsednik, leto 2010 bomo pomnili kot leto, v katerem so se razkrile hude pomanjkljivosti projekta evro, evropska javnost pa je sprevidela, kako neumne voditelje ima.

In tako imamo še eno srečanje na vrhu, še eno krizo, zaupanje v evro pa iz tedna v teden upada. Kot bi gledali avtomobilsko nesrečo v počasnem posnetku, vi pa zdaj želite stalni mehanizem finančne pomoči. Prepričani ste, da bo vse v najlepšem redu, če imate sklad, vreden recimo milijardo evrov. Ampak ne bo v redu. Padec evra nima nič opraviti s špekulacijami. Nič nima opraviti s trgi, najsi bodo valutni ali obvezniški, gre samo za to, da sever in jug Evrope ne moreta biti združena v enotni denarni uniji niti danes niti kdaj koli. Ne bo delovalo.

V političnem smislu pa morate seveda spremeniti Pogodbo. Razlog je ta, da bodo štirje nemški profesorji v Karlsruheju zmagali in dokazali, da so bile finančne injekcije, ki ste jih uvedli, nezakonite že v skladu s pogodbami.

Vendar pa z več vidikov pozdravljam to spremembo Pogodbe, saj to pomeni, da bo moral biti na Irskem referendum. In nikoli se ne ve, David Cameron bo morda celo držal svojo obljubo in pripravil referendum v Združenem kraljestvu. Prepričan sem, da boste kot demokrati vsi pozdravili referendum o EU v Združenem kraljestvu.

Na koncu leta 2010 bi morali razmisliti ne samo o stanju Unije, ampak tudi o stanju Belgije. Šest mesecev je belgijsko predsedstvo sedelo tu in nam govorilo, da se moramo še globlje povezati. Kakšna farsa! V svoji lastni državi pa nimate vlade že od meseca junija. In tako imamo ne-državo, ki želi odpraviti našo državo. To je resnično prava farsa, vendar si tega nihče tukaj ne upa priznati, kajti vsi samo zanikate. Belgija je mikrokozmos celotne Evropske unije. Belgija bo razpadla na koščke in za njo še vse ostalo. Vesel božič vsem.

 
  
MPphoto
 

  Sharon Bowles, avtorica. Gospod predsednik, ponovno preverjamo obliž in se sprašujemo, če je dovolj velik in dovolj močan, da bo prekril rano. Prejšnjega julija sem spraševala, kdaj bo pričakovani zakonodajni predlog za stalni mehanizem upravljanja javnih dolgov po predvidevanjih Komisije pripravljen in kaj bo njegova pravna osnova. Spraševala sem precej več, tudi o relativni razvrstitvi različnih skladov in sorazmernih deležih njihove uporabe. Dogodki so pokazali, da je odgovor dejansko, da ne vemo in da bomo zadeve reševali sproti.

Pravzaprav sem temu nekoliko naklonjena, dokler smo na neraziskanih tleh in je treba pripraviti nove načrte. Vendar pa ponavljam, da se vse koristi sklepov izničijo, če izjavam tako Komisije kot Sveta ne sledi obširno spremljanje. Odgovori na moja julijska vprašanja so prišli šele pri reševanju Irske, kar pa je po mojem mnenju obžalovanja vredno, zlasti kadar se najmanjši sklad, ki prihaja iz proračuna EU, uporabi v enakem razmerju kot večji skladi. S Parlamentom se niste posvetovali, kljub mojim vnaprejšnjim vprašanjem.

Danes vas ponovno sprašujem o nadaljnjih podrobnostih sklepov oktobrskega zasedanja Sveta, na katerem je bila Komisija zaprošena, da pripomore k manjši spremembi Pogodbe, ki je nujna za vzpostavitev stalnega mehanizma za reševanje kriz. Dejali so tudi, da bi moral pri tem sodelovati zasebni sektor, kar je trg prestrašilo, saj ni bilo ustrezno pojasnjeno. V ospredje je prišel tudi regulatorni problem, ki sem ga omenila, in sicer nično tehtanje tveganja pri javnih dolgovih v evrskem območju, kar je spodkopalo tržno disciplino in ustvarilo sprevržene pobude.

Nato je evrska skupina naznanila, da bo stalni mehanizem temeljil na evropskem instrumentu za finančno stabilnost in da bo morda vključeval zasebni sektor na podlagi prakse MDS za vsak posamezen primer posebej. Prvič, ali lahko zdaj dobimo natančnejše podatke o spremembi Pogodbe in o postopku? Parlament mora vedeti, ali bo ustrezna. Še malo poigravanja s členom 136 ni pravi odgovor. Drugič, ali bo novi instrument temeljil na medvladnem pristopu, kajti tako deluje evropski instrument za finančno stabilnost, ali bo dejansko temeljil na Skupnosti, kot tudi mislimo, da bi moral? Tretjič, kakšne so tehnične možnosti in pogoji? Nujno je, da mehanizem temelji na dejanskih tehničnih danostih in da je trden, verodostojen in trajen – k čemur bi dodala še to, da mora biti cenovno dostopen. Četrtič, ali bodo tudi države članice, ki še nimajo evra, povabljene, da se vključijo v mehanizem? To se zdi še posebej pomembno za tiste, ki dolg ustvarjajo v evrih.

Vprašali smo, kdaj bo vzpostavljen, in rekli ste januarja 2013, ampak kakšno vlogo bo po mnenju Komisije v tem imel Parlament? Parlament in moj odbor smo resnično odločeni, da odigramo svojo vlogo, še toliko bolj, ker smo s svojimi razmišljanji že ves čas korak pred drugimi. Če se z nami ne boste ustrezno posvetovali in nas obveščali, kako potem kaže z nacionalnimi parlamenti in državljani? To vprašanje je neločljivo povezano s svežnjem za gospodarsko upravljanje. Namen ukrepov za izboljšanje pakta za stabilnost in rast, nadzora in evropskega semestra je preprečiti novo krizo in pomagati pri spremljanju reševanja sedanje gospodarske krize.

Ta mehanizem ni talisman ki ga lahko obesimo na steno in tako odganjamo tržno disciplino. Prava rešitev za evro je v tem, da prepoznamo potrebo po popolni politični disciplini z roko v roki s popolno tržno disciplino. Znašli smo se v krizi, ker sta bili v preteklosti obe oslabljeni.

 
  
MPphoto
 

  Olli Rehn, član Komisije. Gospod predsednik, spoštovani poslanci, naj se zahvalim Sharon Bowles za njeno vprašanje in tudi za osnutek resolucije o stalnem mehanizmu. Poskušal vam bom predstaviti stališče Komisije o petih vprašanjih, vključenih v vprašanje za ustni odgovor.

Na oktobrskem zasedanju Evropskega sveta je bil predsednik Van Rompuy pozvan, da skupaj s Komisijo opravi posvetovanja o manjši spremembi Pogodbe, ki je nujna za vzpostavitev stalnega mehanizma za reševanje kriz. Jasno je, da manjša sprememba Pogodbe zahteva uporabo poenostavljene različice revizijskega postopka, ki izhaja iz člena 48 Pogodbe.

Omejitve pri tem postopku pa so naslednje: prvič, omogoča samo takšne spremembe Pogodbe, ki ne povečajo pristojnosti Unije, in, drugič, možne so samo spremembe tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki se nanaša na politike in notranje delovanje Unije.

Videti je, da so države članice naklonjene zelo majhni spremembi Pogodbe, ki bo predvidoma narejena v členu 136, katerega določbe veljajo za države članice iz evrskega območja. Zadevo bo seveda ta teden obravnaval Evropski svet. Ne glede na to, kakšna sprememba bo predlagana, se bomo o njej posvetovali s Parlamentom.

Po sklepu Evropskega sveta v oktobru, je evrska skupina na svojem izrednem srečanju novembra soglašala z glavnimi načeli evropskega mehanizma za stabilnost (ESM). Glede na sporazum evrske skupine bo ESM medvladni mehanizem, katerega upravljanje bo temeljilo na modelu evropskega instrumenta za finančno stabilnost.

O konkretnih podrobnostih finančnega mehanizma se je treba še odločiti, kar bo potekalo v prvem četrtletju naslednjega leta. Financiranje bo seveda ključno vprašanje. Prihodnji instrument bo moral biti dovolj trden in bo moral na trgih uživati veliko zaupanje.

Kakršna koli podpora iz ESM bo temeljila na strogi pogojnosti. Pomoč, ki bo dodeljena državi članici iz evrskega območja, bo temeljila na strogem programu gospodarske in finančne ocene in na podrobni analizi vzdržnosti dolga, ki ju bo opravila Komisija v sodelovanju z MDS in v povezavi z Evropsko centralno banko.

Kljub medvladnemu načinu financiranja v okviru mehanizma pa bodo pogoji politike ostali trdno zasidrani v Pogodbi, da se zagotovi popolna skladnost s skupnim večstranskim nadzornim okvirom, na katerem dejansko temelji celotna gospodarska in denarna unija.

Da odgovorim na eno od petih vprašanj gospe Bowles – nismo še sprejeli odločitve, ali lahko države članice, ki niso članice evrskega območja, sodelujejo v mehanizmu. Vseeno pa se zdi, da je večina držav članic naklonjena preglednemu in jasnemu okviru, v katerem bi države članice zunaj evrskega območja pokrival mehanizem plačilne bilance, države članice znotraj evrskega območja pa evropski mehanizem za stabilnost.

Ne glede na to pa bi bilo še vedno mogoče nekatere države članice zunaj evrskega območja vključiti v podporno operacijo prek dvostranskih prispevkov, kar danes v primeru Irske že velja za Združeno kraljestvo, Švedsko in Dansko.

Dovolite mi nekaj pripomb tudi na razpravo o evroobveznicah. Spomnimo se, da je v okviru vzpostavitve finančne podpore prejšnjega 9. maja – Schumanov dan – in naslednjo noč Komisija pripravila predlog za evropski mehanizem za finančno stabilizacijo, ki je instrument Skupnosti, sprejet v znesku do 60 milijard EUR, na podlagi posojilnih garancij iz proračuna Unije v skladu s sklepom o lastnih virih.

Poleg proračuna Unije smo predlagali tudi, da ta mehanizem temelji na posojilnih garancijah držav članic, ki bi bile prek tega mehanizma posredovane državam, ki bi potrebovale finančno pomoč zaradi finančne nestabilnosti evrskega območja kot celote.

To pa je Svet Ecofin 9. in 10. maja zavrnil. Zakaj? Ker je veliko držav članic menilo, da je ta predlog preveč podoben evroobveznici.

Zaradi tega je bil potem oblikovan evropski instrument za finančno stabilnost, ki je medvladna ureditev, zdaj pa za Irsko uporabljamo tako mehanizem kot instrument.

Vprašanje evroobveznic je zagotovo zelo pomembno, vendar pa moramo upoštevati, da je ne tako dolgo nazaj ta predlog Svet na svojih majskih razpravah o evropskem mehanizmu za finančno stabilnost zavrnil.

Za zaključek naj poudarim, da bo prihodnji evropski mehanizem za stabilnost del celovitega odziva za omejitev krize in stabilizacijo evropskega gospodarstva, ESM pa bo dopolnil novi okvir okrepljenega gospodarskega upravljanja, ki se bo najprej osredotočil na preprečevanje in bo korenito zmanjšal verjetnost ponovitve krize v prihodnje.

To je ključni namen novega sistema gospodarskega upravljanja in zelo sem hvaležen za vašo podporo predlogom Komisije na tem področju.

 
  
MPphoto
 

  Werner Langen (PPE).(DE) Gospod predsednik, če ste poslušali prvi sklop govorov, ste dobili predstavo, kdo je odgovoren za krizo zaupanja – in res je, da je zdaj postala natanko to. Najprej je bila Komisija, nato špekulanti in potem še Svet, zlasti pa gospa Merkel. Zelo preprosto je.

Na srečo pa je nekdo poudaril – to je bil predsednik Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu –, da je evro stabilen, ne samo od zunaj ampak tudi od znotraj, in ima najnižjo stopnjo inflacije. Špekulacija ne more biti vzrok problema. Evro je stabilna valuta. Posredi so osnovni pogoji Pogodbe in burne razprave v Svetu Ecofin. Zdaj se razburjajo že na vsakem zasedanju Ecofina.

Gospod Rehn je pravkar poudaril, da je Komisija predlagala uporabo evropskega mehanizma, a Svet ni bil pripravljen sodelovati. Zdaj govorimo, da Komisija ni ukrepala. Nisem med tistimi, ki ves čas poveličujejo Komisijo, vendar je bilo prav, da je Komisija leta 2008 pripravila podroben pregled desetletnega obstoja evra.

Navedla je štiri točke, ki so zahtevale ukrepanje: prvič, dosleden evropski nadzorni mehanizem, drugič, dosledno gospodarsko upravljanje ali kakor koli želite temu reči, tretjič, dosledno zunanje zastopanje in, četrtič, dosleden krizni mehanizem. Vse te stvari so zdaj na mizi. Želel bi izpostaviti dejstvo, da jih drugi niso upoštevali. Če iščemo krivce, potem je samo en krivec, ki ga ne smemo spregledati, in to so države članice, ki so zadolžene do vratu in niso izkoristile prednosti uvedbe evra za izvajanje reform in zmanjšanje dolga, ampak so živele preko svojih zmožnosti.

Poudaril bi tudi, da imajo vse te države skupno točko. Ne glede na to, kdo konkretno je bil na oblasti, vedno je bila vlada socialdemokratska in je vladala dolgo obdobje, nekatere vse do danes. Med temi državami so Portugalska, Španija, Združeno kraljestvo, Madžarska in Latvija. V Grčiji so enake neumnosti počeli štiri leta. To je rezultat. Če ne spregovorimo odkrito o glavnem vzroku previsokih dolgov v državah članicah, ne bomo uspeli rešiti težav.

(Govornik se je strinjal, da sprejme vprašanje v skladu s postopkom modrega kartončka (člen 149(8) poslovnika)).

 
  
  

PREDSEDSTVO: Libor ROUČEK
podpredsednik

 
  
MPphoto
 

  Martin Schulz (S&D).(DE) Gospod Langen, lahko se spet usedete. Govorili ste zelo prepričljivo in ste povedali svoje. Imam vprašanje za vas. Irska ni južnoevropska država, kolikor vem. Je na severu Evrope. Irska ima velike dolgove. Nam lahko pojasnite, od kod izvirajo ti irski dolgovi? Bi bili tako prijazni in nam povedali, katera stranka je na oblasti na Irskem zadnjih 30 let?

 
  
MPphoto
 

  Werner Langen (PPE).(DE) Gospod predsednik, z veseljem bom odgovoril na vprašanje. Irska vlada je storila napako in je izdajala jamstva, ne da bi zahtevala reformo bančnega sektorja. To je bilo neodgovorno in zato ima zdaj 32-odstotni proračunski primanjkljaj. To vemo. Vendar pa probleme drugih držav ne smete mešati s problemi Irske. Irska je popolnoma drugačen primer, saj gre za drugo stopnjo bančne krize in ne za strukturni problem kot v drugih državah. Gospod Schulz, to veste prav tako dobro kot jaz. Prosim, ne skušajte nam preusmerjati pozornosti.

(Govornik se je strinjal, da sprejme vprašanje v skladu s postopkom modrega kartončka (člen 149(8) poslovnika)).

 
  
MPphoto
 

  Victor Boştinaru (S&D).(RO) Gospod predsednik, motiti se je človeško. Vztrajati je hudičevo. Ali veste, kdo je bil grški predsednik vlade, v času katere so se nakopičili vsi ti dolgovi, ki so povzročili krizo v Grčiji? To nikakor ni bil gospod Papandreou. Ali se spomnite, kateri politični rodbini je ta predsednik vlade pripadal? To je rodbina Karamanlis.

 
  
MPphoto
 

  Werner Langen (PPE).(DE) Gospod predsednik, po štirih letih vlade Karamanlisa … (nemir). Ne, strukturni problemi v Grčiji segajo še dlje nazaj. Leta 2000 je Parlament razpravljal, ali bi se morala Grčija pridružiti evrskemu območju. Socialdemokrati – nemška vlada – so k temu pozivali. Z vašo pomočjo je bila v Parlamentu dvotretjinska večina za to, da se Grčija pridruži evrskemu območju. To je dejstvo in nima nič opraviti z nacionalizmom.

Odgovoriti bi želel na vprašanje gospoda Schulza o dolgovih v Nemčiji in Španiji. Seveda je španski javni dolg manjši od nemškega. Španiji ni bilo treba financirati postopka ponovne združitve. Vendar pa ima vlada Zapatera v Španiji druge probleme. Šestim milijonom ljudi je dovolila vstop v državo in 2 milijonoma podelila špansko državljanstvo, zdaj pa je brezposelnost več kot 20-odstotna. To je strukturni problem, povzročila pa ga je ena oseba: gospod Zapatero.

 
  
MPphoto
 

  Stephen Hughes (S&D). – Gospod predsednik, v Svetu in Komisiji jih veliko meni, da lahko v svetovnem gospodarstvu uspemo samo, če razvrednotimo delavske pravice, svoje sisteme kolektivnega pogajanja in pokojnine. Z drugimi besedami, pravijo nam, da moramo oslabiti svoj socialni model. Javne finance naj bi se reorganizirale z izključnim ciljem zmanjšati javni dolg na okvirnih 60 % BDP, primanjkljaji pa se morajo v glavnem odpraviti.

To je isti Svet, ki je, če se prav spomnim, soglašal s strategijo Evropa 2020, a mu je očitno vseeno, od kod bo prišel denar za izvajanje te strategije. Če moramo močno zmanjšati svoj javni dolg na medletni ravni, če se moramo izogibati primanjkljajem nad 1 %, kot predlaga Komisija, in če moramo vse to storiti v okolju nizke rasti z visoko brezposelnostjo, kako lahko sploh izpolnimo strategijo Evropa 2020?

To je zgrešena gospodarska strategija stroškovne konkurenčnosti in izredne finančne strogosti, Evropo pa bo zapeljala v propad v njenem ključnem zgodovinskem trenutku. Predsednika Barrosa trenutno ni tu, vendar menim, da bi moral Svetu sporočiti, naj ponovno opredeli svojo politično agendo na vsaj treh področjih.

Prvič, gospodarsko in denarno unijo moramo dopolniti z ustanovitvijo evropske agencije za stabilnost za splošne evroobveznice, in veseli me, da predsednik Barroso danes ni zavrnil zamisli o evroobveznicah. To bo zaustavilo špekulativne napade, zagotovilo likvidnost trga za javni dolg ter zmanjšalo skupne stroške dolga za evrsko območje.

Drugič, ponovno moramo uskladiti predlagano zakonodajo o gospodarskem upravljanju. Strinjamo se, da bo finančna disciplina zahtevala trdna pravila in dosledno izvajanje, vendar pa moramo to uskladiti tudi z dejanskim izvajanjem ciljev Evrope 2020 v vsaki državi, kar se mora odraziti v zakonodaji.

Nazadnje pa potrebujemo nove vire javnega financiranja. Kriza je izbrisala leta proračunskih prizadevanj. Davek na finančne transakcije že krepko zamuja in škandalozno je, da je Svet očitno otrpnil v svetlobi žarometov in ne more sprejeti odločitve o tem davku. To so reforme, ki jih nujno potrebujemo.

 
  
MPphoto
 

  Sylvie Goulard (ALDE).(FR) Gospod predsednik, v vsej zgodovini parlamentov so ti redko dobili pristojnosti. Če so parlamenti dobili več pristojnosti, so jih običajno sprejeli. Razprava današnje jutro pa me je prepričala, da imamo poročevalci o svežnju gospodarskega upravljanja prav, da gremo še dlje od predlaganega, kajti v bistvu, komisar, nam Komisija pravi: „Poskušali smo, a neuspešno.“ Svet pa nam pravi: „Ne želimo iti dlje.“ Vendar pa je tu še Parlament. Poleg tega pa je ravno Svet želel povečati pravice Parlamenta in ni Parlament tisti, ki neupravičeno izvaja pooblastila. Po Lizbonski pogodbi smo sozakonodajalci.

Zato mi je v veliko zadovoljstvo, da lahko napovem, da poročilo, ki sem ga danes zjutraj predložila, vključuje tudi evroobveznice, kajti razprava mora potekati tu, na plenarnem zasedanju. Ne sprejmem, da nam gospod Barroso reče: „Olala, vse skupaj je zelo zapleteno; v Svetu smo naredili že precej neumnosti, zato vas moramo zdaj utišati.“ Mi pa bomo naredili ravno nasprotno. Govorili bomo o tem v smislu demokracije.

Drugič, obstaja tudi zamisel o evropskem denarnem skladu, kajti dejansko ni nujno, da so vse te rešitve, ki so po besedah Martina Schulza prehodnega značaja, tisto, kar naši državljani pričakujejo. Lahko gledate vlake, ki drvijo mimo, ali pa delate. Ta parlament bo poskušal delati. Nimamo načrta in ne trdimo, da poznamo absolutno resnico, vendar menim, da je popolnoma nesprejemljivo, da razprava poteka v časopisih Financial Times ali Zeit in ne v Evropskem parlamentu. Zato bomo opravili svoje delo.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Philippe Lamberts (Verts/ALE).(FR) Gospod predsednik, iskreno pozdravljam poziv Martina Schulza k ponovni vzpostavitvi zaupanja naših državljanov, kar pomeni govoriti resnico in ne iskati bližnjic s pretiranim poenostavljanjem.

Prva pretirana poenostavitev je izjava, da evroobveznice državam članicam odvzamejo odgovornost. To je povsem zgrešeno, kajti nihče ni nikoli zahteval, da države članice združijo 100 % svojih dolgov. V vsakem primeru pa bodo morale države članice v okviru programa evroobveznic nekatere od svojih dolgov reševati neposredno na trgih, kjer bodo lahko ocenile, koliko je vreden njihov podpis, kajti to se bo odrazilo v obrestni meri, ki jo bodo morale plačati. To je pretirano poenostavljanje, ki se mu moramo izogibati.

Drugi primer pretiranega poenostavljanja je izjava: „Te Grke, te nesposobne Irce rešujemo iz finančnih težav.“ Vsekakor bi želel izpostaviti, da denar posojamo, in to po takšnih obrestnih merah, ki so zlasti ugodne za posojilodajalca. To je za nas dobra kupčija. In tako imamo dve možnosti: bodisi smo mnenja, da s pomočjo naših posojil Grčija in Irska ne predstavljata več tveganja in bi jima morali denar posoditi po obrestni meri, ki ustreza ničnemu tveganju ali izredno majhnemu tveganju, bodisi smo mnenja, da obstaja tveganje za njun neuspeh. Zato je treba predreti gnojni tur, dolgove prestrukturirati in končati to negotovost.

Končati želim z besedami za naše nemške prijatelje, zlasti Krščansko demokratsko unijo (CDU). Gospod Langen, govorili ste o ponovni združitvi in imate prav. Ko se je Nemčija ponovno združila, je celotno območje deutschmark, h kateremu je spadala Belgija in kateremu je bila Francija nazadnje zelo lojalna, za to plačalo z zelo visokimi obrestmi. A to je bilo edino prav, tako zgodovinsko – kajti ponovna združitev Nemčije je predstavljala ponovno združitev Evrope, kot jo poznamo – kot gospodarsko, kajti na koncu bi vsi imeli koristi od hitrejše rasti kot posledice združitve.

Zato danes pravim CDU, naj to upošteva, prosimo pa tudi Nemčijo, da stori enako.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Martin Callanan (ECR). – Gospod predsednik, zdi se nekoliko ironično prikladno, da bo Evropski svet razpravljal o stalnem kriznem mehanizmu, saj evro nedvomno pada iz ene krize v drugo. Čeprav nas je veliko v Združenem kraljestvu vedno menilo, da je bil evro zgodovinska napaka, tako za našo državo kot za Evropo kot celoto, pa nam seveda takšno stanje ni v zadovoljstvo. Želimo, da se reši na evropski ravni z odločno ponovno vzpostavitvijo finančne discipline po vsej Uniji.

Ne bo se rešilo z večjim zadolževanjem, niti na ravni EU niti na lokalni ravni. Vendar pa moramo jasno povedati, kdo je odgovoren za takšno stanje evra. Dolžnost vsake države v evrskem območju je izpolniti njene zaveze do tega območja, naloga drugih sodelujočih držav pa je zagotoviti, da to storijo. To je eden od ključnih razlogov za ločeno zasedanje ministrov evrskega območja. Odkrito povedano, stabilno upravljanje evrskega območja je predvsem odgovornost članic evrskega območja. Ostali lahko ponudimo politično podporo, ampak to je tudi vse. Ni nobenega opravičila za to, da tiste države članice, ki se odločijo, da ne bodo storile napake in se pridružile evrskemu območju, nosijo nadaljnja bremena ali sankcije.

 
  
MPphoto
 

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL).(EL) Gospod predsednik, gospe in gospodje, točno eno leto je minilo, odkar se je grško gospodarstvo začelo sesedati in se je Grčija vključila v katastrofalen memorandum in mehanizem podpore. Po enem letu, gospod Langen, je država na robu bankrota: prvič, socialni bankrot, kajti brezposelnost bo naslednje leto dosegla 15 %, ravno včeraj pa je vlada sprejela osnutek zakona, ki odpravlja kolektivne pogodbe, in danes vsa država stavka, in, drugič, gospodarski bankrot, vendar tokrat primanjkljaja in dolga niso povečali „lažnivi Grki“ iz PASOK-a in Nove demokracije, ampak komisarji alkimisti z uporabo statistike Eurostata, saj so se odločili, da na ta način povečajo dolgove šibkih in zmanjšajo dolgove močnih.

Če se torej sprejme enak mehanizem kot za Grčijo, smo zagotovo na poti v bankrot. Če Svet pripravlja tak mehanizem, bo države pahnil v recesijo, ki bo povzročila brezposelnost, bankam in velikim podjetjem pa prinesla koristi. Zanima me, ali je to evropska vizija, o kateri je gospod Barroso – ki zdaj ni prisoten, da bi pojasnil – govoril na začetku.

 
  
MPphoto
 

  Timo Soini (EFD).(FI) Gospod predsednik, po mojem mnenju je vsaka država odgovorna za svoje gospodarstvo. Države druga drugi ne odgovarjajo za dolgove. To določa tudi člen 125 Pogodbe. Ko je prikladno, se Pogodba upošteva, ko pa ni, se ne upošteva. To smo videli na referendumih: Francija reče „ne“, Nizozemska reče „ne“ in Irska reče „ne“. Dva od teh izidov obravnava Parlament, enega pa se rešuje z novim referendumom. Razlaga členov Pogodbe je očitno odvisna od smeri vetra.

Finska vlada je finskim davkoplačevalcem naložila takšne vrste nepravične odgovornosti poroka, ki jih bomo nazadnje morali plačati. Ne razumemo, zakaj bi finski delavci in mali podjetniki morali potiti krvavi pot, da odplačajo dolgove hazarderjev in lažnivcev. To enostavno ni prav.

Ko so bile težave v Sovjetski zvezi, so pozivali k več socializma. Ljudje so se zbrali v Moskvi: več socializma. Ko so težave v Evropi, se ljudje zberejo v Bruslju: več združevanja. Končni rezultat bo popolnoma enak. To ne bo delovalo.

Zdrave družbe se gradijo od spodaj navzgor. Demokracija se gradi od spodaj navzgor: ne z visokega slonokoščenega stolpa navzdol. Tako pač je. Skupna gospodarska politika za Evropo ne bo delovala. Evropa lahko dela samo kot gospodarsko in prostotrgovinsko območje, in to bi morala ponovno postati.

Rad bi še nekaj povedal o evroobveznicah. Šel sem v četrt Mellunmäki v Helsinkih, da bi govoril o evroobveznicah, in ko sem povedal, kaj so te evroobveznice, so ženske tiščale k sebi svoje torbice, možje pa so se spraševali, če imajo še vedno svojo denarnico v žepu. To ne bo delovalo.

 
  
MPphoto
 

  Hans-Peter Martin (NI).(DE) Gospod predsednik, pravkar smo bili priča tragični obtožbi proti Nemčiji. To nas zlovešče spomni na pozna 20. leta prejšnjega stoletja.

Kot navdušen zagovornik Evrope in trmast podpornik evra vas želim vprašati: ali niste opazili, da Evropsko unijo, ta čudovit projekt za mir in gospodarsko blaginjo, peljete v propad? Gospod Cohn-Bendit je pravilno povedal, da se vedno odzovemo prepozno in vedno za nazaj. Zdaj se moramo ozreti v prihodnost. Ali niste opazili, kaj se dogaja zunaj? Ljudi ne zanima več pričkanje med socialisti in konservativci, niti v moji domovini in niti tu, v Evropskem parlamentu. Zanimajo jih rešitve in to, ali je njihov denar še vedno varen. Odkrito jim moramo povedati, da ni več tako.

Storiti moramo naslednji korak in priznati, da potrebujemo pogum za odpis dolgov, končno moramo prisiliti banke, da plačajo, pa čeprav to ogroža naše police življenjskega zavarovanja, in vzpostaviti nov evropski politični projekt, ki ga ne obremenjujejo problemi Lizbonske pogodbe.

Ujeti smo v pasti. Če spremenimo ta člen, bomo ugotovili, da bo Irska na referendumu izglasovala „ne“. Lahko pričakujemo, da se bo enako zgodilo tudi v moji domovini. Poleg tega imamo v Združenem kraljestvu velik problem. Gospe in gospodje, zbudite se in poglejte, kaj se dogaja.

 
  
MPphoto
 

  Corien Wortmann-Kool (PPE).(NL) Gospod predsednik, v teh kriznih časih ne bi smeli izgubiti spred oči dejstva, da nam je v preteklih desetih letih evro prinesel veliko blaginjo in stabilnost in tudi veliko delovnih mest. Zato se torej splača evro močno braniti. Vendar pa to zahteva odločen evropski vrh in veliko več prizadevanj na področju enotnosti. Enotnosti nam obupno primanjkuje, ne samo pri stalnem kriznem mehanizmu, ampak tudi pri trdnem finančnem upravljanju.

V tej razpravi, gospod predsednik, je videti, kot da je beseda „evroobveznice“ čudežna, kot da bodo z njeno pomočjo težave z javnimi dolgovi skopnele kot sneg. Vendar pa bi se vsi tisti v Parlamentu, ki pozivate k evroobveznicam, morali tudi zavedati, da te prinašajo velike obveznosti in strogo proračunsko disciplino, ki seže dlje od predlogov za krepitev pakta za stabilnost in rast, ki so zdaj pred nami.

Predsednik Trichet je rekel „finančna unija“. Ali ste tisti, ki zagovarjate evroobveznice, pripravljeni na to? Dvomim.

Gospod predsednik, svojo energijo moramo usmeriti v predloge, ki so na mizi, da utrdimo temelje, na katerih stoji evro. To je nujno, v Parlamentu pa trdo delamo, da bi to dosegli. Za preventivni del pakta za stabilnost in rast potrebujemo pristop, utemeljen na pravilih, kajti preprečevati je bolje kot zdraviti. Spodbujati moramo tudi višjo raven skupne odgovornosti med državami članicami, ne samo za koristi, ampak tudi za odgovornosti in zaveze, ki izhajajo iz pakta za stabilnost in rast.

 
  
MPphoto
 

  Udo Bullmann (S&D).(DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v kritičnih razmerah je Evropa vedno našla pot iz krize. Ne zato ker bi se različne interese ščuvalo drugega proti drugemu, ampak zato ker smo znali svoje interese povezati in tako ubrati nove poti.

Gospodu Barrosu bi prav rad postavil vprašanje, ampak ga žal ni več tu. Seveda bodo kmalu potekale pomembne tiskovne konference o tem, kako lahko rešimo Evropo z uporabo najmanjšega skupnega imenovalca, vendar pa lahko gospod Rehn posreduje naprej moje vprašanje. Ne razumem, zakaj ne gremo po tej poti. Evroobveznice so pametna rešitev. Gospod Schulz je to povedal v imenu naše skupine, pa tudi v Nemčiji, kjer je to vprašanje ključnega pomena, moja stranka govori isto. Pomisleke ima zlasti nemška vlada, opažamo pa jih tudi v drugih državah, ki kažejo manj zanimanja. Zakaj ne nadaljujemo v tej smeri? Pravimo, da je te probleme mogoče rešiti. Zdaj načrtujemo izdajo evroobveznic, vendar sestavljamo razumen sveženj. Kaj potrebujemo, da Evropo pripravimo do ukrepanja? Kako lahko napolnimo svojo blagajno? Kako lahko ustvarimo večji potencial obdavčitve za razumno, dolgoročno gospodarstvo? Izdajamo evroobveznice in to povezujemo z uvedbo davka na finančne transakcije v Evropski uniji. Ta sveženj bi nam lahko prinesel optimalen rezultat za vse, od katerega bi vsi imeli koristi. Vprašajte gospo Merkel na evropskem srečanju na vrhu, če je pripravljena to storiti. Zakaj to ni mogoče? Zakaj Komisija ne pripravi takšnega predloga? Pomagal bi vsem in bi omogočil večji nov projekt, da se Evropa izkoplje iz krize. Čakam, da Komisija pripravi ta predlog.

Prenehati morate z izgovarjanjem. Čas je, da ukrepate v interesu državljanov Evrope in v interesu držav članic, da lahko ponovno najdemo razumno pot do rasti. Naša usoda je v vaših rokah, vendar morate biti pogumni in pobudo prevzeti zdaj.

 
  
MPphoto
 

  Carl Haglund (ALDE).(SV) Gospod predsednik, menim, da nam preteklo leto kaže, da skupna valuta zahteva jasna in enotna pravila, očitno pa je, da jih nimamo. Jasno je tudi, da na evrskem območju odločno primanjkuje verodostojnosti – tako menijo ljudje in tudi finančni trg. Ne strinjam se z gospodom Bullmanom. Menim namreč, da je Komisija opravila dobro delo in pripravila velikopotezne predloge. Kar zadeva izzive, ki jih zdaj premagujemo, pa menim, da problem ni v Komisiji, ampak v Svetu. Seveda pa v naslednjih nekaj dneh Svet čaka zahtevno zasedanje.

Rad bi povedal, kako sem zadovoljen, da je Komisija vložila predlog, s katerim bomo lahko popravili makroekonomska neravnovesja v prihodnje. Doslej smo se osredotočali samo na finance in primanjkljaje v mestih, kar je popolnoma neprimerno, kot nam jasno kaže primer Irske.

Manj pa sem zadovoljen z delom Sveta – primer tega je mešetarjenje gospoda Sarkozyja in gospe Merkel –, katerega cilj je narediti razumne predloge Komisije manj zavezujoče, kar pomeni, da predlog ne bo prinesel nobenih izboljšav. Spomniti se moramo, kaj se je zgodilo leta 2005, ko je bil pakt za stabilnost in rast oslabljen. Iste države so takrat ustvarile razmere, ki bi na dolgi rok lahko pripeljale do tega, kar se je zdaj zgodilo v Grčiji. Upam, da se bo Svet prijel v roke in spoznal, kakšno vrsto odločitve potrebujemo – drugače se ne bomo izkopali iz tega položaja.

 
  
MPphoto
 

  Derk Jan Eppink (ECR). Gospod predsednik, flamski politik Bart De Wever je v intervjuju za časopis Der Spiegel dejal, da je Belgija postala prehodna družba. To dejstvo je srž problema v Belgiji in ne vprašanje jezika. Solidarnost je postala enosmerna ulica.

EU je na tem, da stori popolnoma enako. Storitveno družbo spreminjamo v prehodno družbo, evro pa je le eno od sredstev za dosego tega. V številnih državah odpira pot do poceni denarja. Kot je dejal predsednik Sveta EU gospod Van Rompuy, postal je uspavalna tableta. Spodkopava konkurenčnost različnih držav. Zdaj veliko evropskih politikov poziva k uvedbi druge uspavalne tablete, to so evroobveznice. Tako se bo razkorak le povečal. Če nadaljujemo s tem načinom, bo v nekaj letih EU v enakem položaju kot zdaj Belgija: prehodna družba z razpadajočimi temelji.

Med božičnimi prazniki bom prebral knjigo „Rešite naš denar“ gospoda Henkla, nekdanjega predsednika Zveze nemške industrije. Morda bi morali tudi vi to storiti, da bi spoznali, o čem razmišljajo ljudje v Nemčiji.

 
  
MPphoto
 

  Mario Borghezio (EFD).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, po razkritjih v časopisu New York Times v Združenih državah potekajo preiskave skrivnega kluba devetih bank – med njimi je ena evropska –, katerih vodilni se srečajo vsako sredo, da sprejmejo odločitev, kako ravnati glede izvedenih finančnih instrumentov. Krizni odbor o tem ni vedel popolnoma ničesar, Evropa pa je zgolj opazovalka.

Ameriška centralna banka (Fed) je morala upravičiti 13 bilijonov USD za finančno reševanje bank. Bi nam lahko povedali, kaj je Fed zahtevala v zameno za svežnje za reševanje evropskih bank? Ali niso kritične razmere v bankah – in ne državnih proračunih – tiste, ki zahtevajo podvojitev zneska evropskega reševalnega sklada in pripravo finančne injekcije v vrednosti 2 tisoč milijard EUR?

Kaj nam preprečuje pozvati Evropsko centralno banko, naj pregledno in podrobno utemelji svoje ukrepe, kot je morala to storiti Fed v Združenih državah? To bi naredilo konec sumom, da je delovala in še naprej deluje samovoljno in ne v splošnem interesu državljanov in davkoplačevalcev držav članic Evropske unije.

Zakaj za božjo voljo ni bilo nikoli razprav o sprejetju ukrepov za uvedbo pravega in učinkovitega ločevanja med poslovnimi in špekulativnimi bankami, kot v Zakonu Glass-Steagall?

(Predsednik je prekinil govornika.)

 
  
MPphoto
 

  Alfredo Pallone (PPE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, vsi se strinjamo, da je treba ustvariti instrument, ki ga lahko uporabimo v primeru krize. Ta instrument mora biti nujno povezan s strogimi in premišljenimi proračunskimi politikami v državah članicah. Upam, da to pomeni, da se krize, kot je ta, ki jo doživljamo v teh mesecih, ne bodo ponovile.

Današnja razprava je odvisna od najprimernejšega načina financiranja tega instrumenta. Kot se vsi zavedamo, je bil zasebni sektor delno odgovoren za krizo v nekaterih državah, in v takšnih primerih je prav, da nosi del odgovornosti, čeprav bi bilo treba ta delež oceniti za vsak primer posebej.

Vendar pa mislim, da potrebujemo nove in inovativne načine za financiranje protikriznega instrumenta. En primer so lahko evroobveznice, ki jih nekateri vidijo kot breme za nacionalne proračune. Vendar ni tako. Prav nasprotno, z izdajo evroobveznic bi lahko protikrizni instrument financirali prek trga, pri tem pa črpali iz tujega kapitala in potencialnih vlagateljev.

Mehanizem, ki temelji izključno na sorazmernih prispevkih s pomočjo preproste dodelitve rezerv, bi državam članicam naložil veliko breme, saj bi morale najti sredstva in kapital za vlaganje, ki pa ne bi prinesel nobenega donosa. V sedanjih razmerah, ko se od držav članic zahteva, naj izvajajo stroge proračunske politike za zmanjšanje primanjkljajev in dolgov ter plačujejo prispevke za sodelovanje v protikriznem skladu, obstaja resno tveganje za zlom.

Evropsko gospodarstvo ne more ponovno oživeti, če hkrati ne uporabimo moči evra na mednarodnih trgih in posledično višje bonitete za njegovo zdravljenje.

 
  
MPphoto
 

  Elisa Ferreira (S&D).(PT) Gospod predsednik, komisar, slišali ste zelo jasno sporočilo Parlamenta, in sicer zahtevo, naj Komisija ukrepa, da posreduje. Zahtevamo, da Komisija svoje vloge ne omeji na zgolj avtomatično potrjevanje najmanjšega možnega soglasja med državami, kar tudi pomeni, da Komisija ne sme več dopustiti, da jo omejuje volja najmočnejših. Komisija mora izpolniti svojo dolžnost in obveznost prevzeti pobudo.

Z obžalovanjem ugotavljam, da zaključki, ki jih pričakujemo na naslednjem srečanju na vrhu, ne bodo prinesli rešitve, zlasti zato, ker morajo predvideni mehanizem za poseganje soglasno sprejeti vse države članice, mi pa potrebujemo evropsko razsežnost in ne takšne, ki omogoča vse vrste izkrivljanj ter prevlado enih držav nad drugimi. Po drugi strani pa bo pregled Pogodbe v tem času odprl Pandorino skrinjico. Vsekakor bi želela odgovor na naslednje vprašanje: ali bo novi mehanizem lahko kupil državne obveznice?

Komisar, potrebujemo poglobljen pregled, Komisija pa mora upoštevati sedanjo razpravo o evroobveznicah ter odgovoriti na pobude, ki jih medtem podajajo različni akterji, in sicer Juncker, Mário Monti, nekateri deli tega parlamenta in skupine strokovnjakov. Komisija mora vložiti predlog in ga mora biti sposobna zagovarjati.

Na koncu pa še ena stvar: območje evra nima svetovnega problema – ima sicer svetovni problem, vendar se ta kaže v njegovi nezadostni rasti in ne v neenakomerni rasti znotraj njega. Kje so orodja, ki jih je treba postaviti ob bok gospodarskemu upravljanju in kaznovanju, da učinkovito spodbudimo strategijo Evropa 2020, da obrodi sadove?

 
  
MPphoto
 

  Wolf Klinz (ALDE). - (DE) Gospod predsednik, gospod Schulz ima prav. Smo sredi velike krize zaupanja in člani Sveta državljanom mečejo pesek v oči. Govorijo jim, da je vse pod nadzorom, da moramo narediti le manjše spremembe v Pogodbi in uvesti stalni mehanizem za stabilnost – in potem bo problem rešen. Dejansko pa situacija ni pod nadzorom. Države članice se odzivajo, namesto da bi ukrepale. Obupno gasijo ogenj, a plamenov ne uspejo pogasiti. Trgi se sprašujejo: kdo dejansko vodi Evropo in evrsko območje?

EU je dosegla kritično prelomnico. Če zdaj ne izberemo prave poti, ne bomo ohraniti niti statusa quo. Namesto tega bomo napravili korak nazaj. Kar potrebujemo, so nadaljnji koraki k združevanju. Potrebujemo več Evrope. Zaključiti moramo vzpostavljanje notranjega trga, vključno s storitvenim sektorjem. Poleg denarne unije potrebujemo gospodarsko, proračunsko in finančno unijo. Potrebujemo tudi močno Komisijo, ki ima pravico in pristojnosti za nadzorovanje in spremljanje te gospodarske unije ter za samodejno izrekanje sankcij, ko je to upravičeno. Če naredimo te korake proti večjemu združevanju, potem lahko govorimo o uvedbi evroobveznic. Takrat bomo postavili temelje zanje. Vendar pa moramo med vsem tem zagotoviti, da imamo na voljo dolgoročno financiranje vlaganj, ki jih potrebujemo, kljub vsem upravičenim varčevalnim ukrepom, da zavarujemo konkurenčno sposobnost Evropske unije tako srednjeročno kot dolgoročno.

Državljanom pa moramo končno povedati resnico. Potrebujemo rešitve brez plašnic, o vprašanjih moramo razpravljati brez vpletanja ideologij in ne smemo več skušati zgolj prebroditi težave. Zahtevamo dolgoročno ukrepanje in ne kratkoročne odzive.

 
  
  

PREDSEDSTVO: Dagmar ROTH-BEHRENDT
podpredsednica

 
  
MPphoto
 

  Vicky Ford (ECR). – Gospa predsednica, začnimo z dobrimi novicami. Da, opažamo znake okrevanja v nekaterih delih širšega gospodarstva Evrope. Vendar pa temu grozi dolgotrajna negotovost, zaradi katere lahko presahne financiranje in obstanejo vlaganja. Vsak v Evropi, vključno z Združenim kraljestvom, ima svoje interese za okrepitev gospodarstva evrskega območja.

Trdno in pregledno gospodarsko načrtovanje za nadzor potratne državne potrošnje in netrajnostne ravni dolgov je bistvenega pomena za vseh 27 držav članic. Države evrskega območja so priznale potrebo po trajni rešitvi za krizo, vendar pa obstaja mnogo vprašanj, med katerimi so nekatera obravnavana v tej resoluciji Parlamenta.

Prvič, na kakšen način naj se vključi zasebni sektor? Pozdravljam predlog, da sledimo precedensu MDS za zaščito javnega denarja s statusom prednostnega upnika. Drugič, o katerih spremembah Pogodbe govorite? To zadevo je treba pojasniti.

Nazadnje, stalni krizni mehanizem je bil opisan kot orodje za krepitev evrskega območja. Tiste države, ki bi se želele pridružiti evru, bi morale dobiti priložnost za sodelovanje, tiste med nami, ki smo se odločile, da se ne bomo pridružile, pa ne bi smele biti prisiljene prispevati.

 
  
MPphoto
 

  Alain Lamassoure (PPE).(FR) Gospa predsednica, kar skrbi tako državljane Evrope kot finančne trge, je dvom. Ali so Evropejci zdaj, ko imajo skupno usodo, to sprejeti v duhu solidarnosti?

Danes se solidarnost kaže v globini krize. To je dobro, vendar ni dovolj. Evropejci morajo združeni v stiski pokazati, da pri načrtovanju poti v prihodnost delujejo solidarno, kajti razlog za to, da je kriza Evropo pestila dlje kot druge celine, je ta, da je bilo naše gospodarstvo že oslabljeno z desetletno polžjo rastjo – povprečno samo 1 % na leto. Deset let Lizbonske pogodbe je bilo izgubljeno desetletje.

V Agendi 2020 so evropski voditelji pripravili načrt za oživitev našega gospodarstva, vendar pa niso povedali, kako bo financiran in upravljan ali kakšne bodo spodbude in morebitne sankcije. Zato je prišel čas za dopolnitev pakta za stabilnost in rast s paktom solidarnosti, kot je bilo že rečeno na tem plenarnem zasedanju.

Beseda „solidarnost“ se v Pogodbi pojavi 23-krat: spremenimo to besedo v dejanja. Pripravlja se postopek za usklajevanje fiskalnih politik za zagotavljanje stabilnosti s preprečevanjem primanjkljajev. Torej razširimo njegov obseg, uskladimo enega z drugim in zagotovimo prihodnje financiranje. Porabiti moramo manj, vendar bolje – ne vsak posebej doma, pod grožnjo sankcij, ampak vsi skupaj. Če se želijo izogniti najhujšemu, se morajo Evropejci združiti in pripraviti najboljše.

 
  
MPphoto
 

  Zoran Thaler (S&D).(SL) Evropejci živimo v zanimivem paradoksu. Po eni strani je evro v dvanajstletnem življenju pokazal, da je najstabilnejša svetovna valuta. Povprečna inflacija po uradnih podatkih Centralne banke v Frankfurtu v tem času je bila 1,97 %, torej le 3 stotinke odstotka pod ciljno vrednostjo 2 %. Vrednost evra proti dolarju je praktično ves čas višja, kot je bila ob ustanovitvi skupne evropske valute. Po drugi strani poslušamo zadnje čase, da obstaja celo nevarnost propada evra. Kako smo lahko prišli v tako situacijo?

Nenormalno obnašanje populističnih politik, levih in desnih, neodgovorno obnašanje nas je pripeljalo do tega. Ali bomo res dovolili, da se bo demokracija kazala šibkejša od bolj avtoritarnih režimov v obrambi svoje valute? Potrebujemo odgovorno obnašanje, potrebujemo pet zlatih pravil odgovornega obnašanja naših politik. Sprejmimo jih tukaj v Parlamentu, določimo, po čem bomo merili odgovorno in solidarno obnašanje naših politik v državah članicah.

Ključna temelja naj bosta zato davek na finančne transakcije in evroobveznice. To je naša dolžnost danes, da jih sprejmemo za obrambo naše skupne valute.

 
  
MPphoto
 

  José Manuel García-Margallo y Marfil (PPE).(ES) Gospa predsednica, zdaj potrebujemo jasna pravila, delamo pa ravno nasprotno. Zato bom predstavil nekaj predlogov, da se zadeve razjasnijo.

V evropskem semestru se želi Parlament posvetiti celi vrsti razprav, ki zdaj niso osredotočene in ne sovpadajo z javnim mnenjem. Želimo, da se politični odgovori na priporočila za države članice v naslednjih šestih mesecih upoštevajo pri uvedbi kazni, ki jih opredeljuje zakonodajni sveženj o upravljanju.

Moja skupina bi želela razjasniti, da v zakonodajnem svežnju ni čudežnih rešitev, ki bi nas spravile iz krize. Vsebuje dobro znane metode proračunske discipline in strukturnih reform za ohranitev konkurenčnosti.

Kar zadeva krizni mehanizem, kot ste dejali včeraj, komisar, nam je predsednik Barroso tu obljubil, da bo to evropski mehanizem. Danes Svet predlaga medvladni mehanizem. Je evropski – po besedah gospoda Barrosa –, kajti zdi se, da bo sklad imel sedež v Evropi in ne na Kajmanskih otokih, ali nam namerava Komisija pomagati ustvariti mehanizem po postopku EU, h kateremu tudi Parlament prispeva svoj delež?

Kar zadeva evroobveznice, Komisija, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in strokovnjaki pravijo, da je zamisel dobra, vendar preuranjena – torej smo pozni.

Komisiji predlagam, da začnemo razpravo za oblikovanje sistema evroobveznic, ki ponuja razumno financiranje državam, ki igrajo po pravilih, in kaznuje tiste, ki tega ne počnejo, tako da jih prisili, da se odpravijo na trg, kjer so stopnje resnično zastrašujoče. To je edini delujoči način združevanja finančne discipline in gospodarske rasti.

Ne vračajte se k meni z razpravami o tem, ali je prezgodaj ali prepozno, kajti zdaj vemo, da smo bili vedno prepozni. Poglejmo, če smo lahko enkrat s to spremembo pravil zgodnji.

 
  
MPphoto
 

  Catherine Trautmann (S&D).(FR) Gospa predsednica, evro je naša skupna dobrina in danes so sindikati Parlamentu sporočili, da so zaskrbljeni, da delavci sami plačujejo ceno za krizo s pomočjo šibkega evra, napadenega evra, in ne s pomočjo evra, ki spodbuja rast in ustvarja nova delovna mesta.

Zato je bistvenega pomena, da ne opravimo le preprostega tehničnega pregleda pogodb in da se odpravita glavni disfunkcionalnosti evrskega območja, ki ju je odkrila kriza.

Prvi pristop je uvedba evroobveznic, kot smo slišali. Evroobveznice ne bodo samo stabilizirale ravni evra, ampak bodo nemudoma odbile špekulativni napad.

Drugi pristop k uvedbi fiskalne pravice in k temu, da finančni trg plača ceno krize, je uvedba davka na finančne transakcije, da ne bodo zaposleni zaradi fiskalne krivice plačali cene te krize.

Nazadnje je treba ustanoviti evropsko dolžniško agencijo, ki mora biti sposobna združiti del državnega dolga držav članic.

Nazadnje bi želela podpreti gospoda Junckerja in reči, da je povečanje sklada za stabilnost, kot je predlagal generalni direktor Mednarodnega denarnega sklada (MDS) Dominique Strauss-Kahn, dobra zamisel.

Zgodnje posredovanje – kot smo lahko slišali –, pravočasno ukrepanje in odločitev, da postanemo močni, ne šibki, bi nam omogočili dejanje upravljanja, ki bi ponovno vzpostavilo zaupanje, h kateremu poziva naš predsednik Martin Schulz.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Paulo Rangel (PPE). (PT) Gospa predsednica, prva točka, ki bi jo želel tu razjasniti in za katero je pomembno, da jo v Parlamentu okrepimo, je ta, da je kljub temu, kar včasih preberemo v tisku in v izjavah nekaterih evropskih voditeljev, evro kot valuta ključna v našem odzivu na sedanjo krizo. Brez evra bi bili v izredno težkem položaju, saj bi bile valute šibkejših držav izpostavljene močni devalvaciji, zaradi tega pa bi se vrednost nemške marke izredno dvignila, da bi lahko vzdrževala nemško in evropska gospodarstva. Evro je bil torej dejavnik stabilizacije, ne samo za države v evrskem območju, ampak tudi za valute držav, ki se niso želele priključiti evrskemu območju.

Naj ponovim, ker moramo braniti Skupnost, ki se je uspela odzvati na krizo, kot še nikoli prej, in glede na to, da bomo na primer videli, kaj se bo zgodilo z dolarjem in Združenimi državami v prihodnje, bomo videli tudi, kakšne prednosti nam prinaša evro.

Zdaj smo v Svetu odgovorni, da naredimo vse, kar je v naših močeh, da zaščitimo evro, da ustanovimo sklad za stabilizacijo, ki uporablja metodologijo Skupnosti in lahko uvede odgovornost v državah, ki so v najbolj občutljivih razmerah, ter solidarnost v državah, ki so izpolnile svoje obveznosti in se niso vedno izkazale, vsaj v svojih zunanjih izjavah, da so sposobne postati solidarne v okviru evrskega območja.

 
  
MPphoto
 

  Juan Fernando López Aguilar (S&D).(ES) Gospa predsednica, leto, ki se pravkar zaključuje – 2010 – je bilo večkrat opisano kot leto, v katerem smo živeli nevarno. Zato menim, da bi morala biti ta razprava koristna pri izpostavljanju lekcij iz leta 2010, da lahko naredimo zaključke za leto 2011.

Prvi zaključek zadeva netrajnostna neravnovesja v finančnem sektorju evropskega gospodarstva in potvarjanja v realnem gospodarstvu.

Drugi zadeva netrajnostno neravnovesje v enotni valuti in potrebo po usklajevanju ekonomskih, finančnih in proračunskih politik, ki so še vedno krhke.

Tretji in glavni zaključek zadeva neravnovesje med hitrostjo krize in počasnostjo odzivnih časov. Z gospodarskega vidika to pomeni, da mora biti Evropska centralna banka dejavnejša pri odzivanju na špekulativne napade na državni dolg, v letu 2011 pa moramo postaviti temelje za evropsko dolžniško agencijo, ki lahko izda evroobveznice.

Prav tako moramo imeti v zvezi s paktom za stabilnost in rast razpravo o potrebnem obdavčenju, bančnem davku in davku na špekulacije, torej kratkoročne špekulativne transakcije, ter o potrebnih lastnih virih v Evropski uniji.

Vendar pa je razprava, ki je pomembna za Parlament, razprava o političnih posledicah krize, kajti moto Evropske unije je – to ponovno poudarjam – „Združeni v drugačnosti“, in pod nobenim pogojem „ločeni v nesreči“. Parlament se mora torej zoperstaviti tistim, ki želijo stigmatizirati samo nekatere države članice, razdeliti evropsko javno mnenje in Evropejce naščuvati drugega proti drugemu.

Parlament zastopa 500 milijonov Evropejcev iz Unije, ki združuje 27 držav članic, in enako kot na Orwellovi kmetiji tu ni nikogar, ki bi bil bolj enak kot drugi.

 
  
MPphoto
 

  Othmar Karas (PPE).(DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, pogovarjamo se o srečanju na vrhu, ki bo 16. decembra. Bilo bi dobro, če bi nam lahko Svet po srečanju dejal: „Zavedamo se vrzeli in napak, vemo, kje smo pogrešili, in zavedamo se omejitev Pogodbe.

Samozadovoljstvo in obtožbe krivcev, poskusi prikrivanja napak in površen pristop ne bodo rešili nobenih problemov ali ustvarili zaupanja. Prenehajmo se igrati z Evropo. Tu gre resnično za Evropo. Strinjam se z vsem, kar je povedal gospod Klinz.

Samo še nekaj dni je do božiča, zato bi želel reči naslednje: prižgimo svečo odločnosti in skupnega interesa, svečo, ki predstavlja novo resnost, odkritost in zaupanje v prihodnost Evropske unije. Prižgimo svečo za spremembo politične poti Evrope, za premik od krize h konkurenčnosti, od duha Deauvilla k politični uniji, od varčevanja k vlaganju in reformam, od denarne unije k politični uniji.

Zaradi ustavnih zapletov v Nemčiji je dodatek k Pogodbi samo politična bergla za nadaljnji razvoj rešilnega svežnja, nič več in nič manj. To ni rešitev. Ne pripisujmo mu več pomena, kot ga ima. Ustavimo vsakodnevno oblikovanje politike in pripravimo celovit koncept odziva na krizo, ki nas bo premaknil bliže politični uniji. Ustavimo prerekanja. Je dovolj, ni dovolj, dejansko ne vemo, kam gredo zadeve. Pozvati moramo Komisijo, naj pripravi koncept za gospodarsko, socialno in finančno unijo, da lahko naredimo naslednji korak k integraciji na koncu naslednjega leta in resnično opravimo delo, kot je treba.

 
  
MPphoto
 

  Anni Podimata (S&D).(EL) Gospa predsednica, komisar, jutri se bo začelo eno od najpomembnejših zasedanj Evropskega sveta v zgodovini Evropske unije kot celote in zlasti GDU, vprašanje pa je, ali bodo voditelji držav ali vlad tej nalogi kos. Zelo dvomimo, kajti filozofija, ki so jo nekateri voditelji uvedli v Evropskem svetu, ni filozofija premagovanja krize na osnovi solidarnosti in seveda odgovornosti. Gre za filozofijo kriznega managementa, ki se osredotoča izključno na podrobnosti stalnega mehanizma. Evropski svet ne bo kos svoji nalogi, ker ne bo posredoval sporočila o gospodarski in politični koheziji, ki ga je treba poslati, ne samo zato, da prepričamo trge, ampak zlasti da prepričamo „vkopane“ evropske državljane, ki drug drugega sumničavo ogledujejo in so začeli biti spet ksenofobični; da jih prepričamo o vrednosti evropske vizije in jih spomnimo, da je več stvari, ki nas družijo kot ločujejo.

 
  
MPphoto
 

  Gunnar Hökmark (PPE). – Gospa predsednica, ne morem razumeti, zakaj želijo socialisti ubežati odgovornosti socialističnih politik. Drži, da se razlogi za primanjkljaje, ki jih opažamo v Evropi, razlikujejo. Drži tudi, da se socialistične vlade srečujejo s problemom proračunskega primanjkljaja zaradi premišljene politike večje porabe in večjih primanjkljajev.

To razpravo smo imeli v Parlamentu spomladi leta 2009 in v številnih državah članicah. Spomnim se, da so švedski socialdemokrati kritizirali švedsko vlado, ker ni povečala primanjkljaja in porabe.

Nato smo videli, kaj se je zgodilo. Zame je to razlog, zakaj potrebujemo trdna pravila glede pakta za stabilnost in rast, pa tudi trdna pravila glede posledic. Ne moremo dopustiti, da se države članice, ki povzročajo probleme v finančnih sistemih in povečanje obrestnih mer, izognejo posledicam, tako da pustijo, da drugi državljani plačajo za te obrestne mere.

Vzpostaviti moramo stabilnost, evroobveznice pa niso rešitev tega problema. Morda lahko izdamo evroobveznice iz drugih razlogov. Finančni mehanizem pa mora biti financiran in osnovan na tveganjih, ki jih ustvarjajo države članice. Če prevzamete večje tveganje, ustvarite večji primanjkljaj, kar pomeni, da morate tudi finančni mehanizem nekoliko bolj financirati. Na ta način se prevzema odgovornost za premišljene politike. Ne pozabite, da so posledice, ki jih vidimo v veliko državah, posledice razprav v nacionalnih parlamentih in tudi v tem parlamentu, ko so nekateri med nami zagovarjali večjo porabo. Zdaj vidimo grenke rezultate.

(Govornik se je strinjal, da sprejme vprašanje na podlagi modrega kartončka v skladu s členom 149(8))

 
  
MPphoto
 

  Martin Schulz (S&D).(DE) Gospa predsednica, lahko vas razumem, gospod Hökmark, da morate za svoje rojake na Švedskem pripraviti lep govor. Vendar bi vas prosil, da mi odgovorite na naslednje vprašanje: katera država v Evropski uniji ima najvišjo dolgoročno raven državnega dolga in katera stranka je v vladi v tej državi?

 
  
MPphoto
 

  Gunnar Hökmark (PPE).(Gospod Schulz še naprej govori z izključenim mikrofonom.) Gospa predsednica, upam, da lahko nadaljujem brez prekinitev. Kot prvo, moje sporočilo je namenjeno predvsem vam, gospod Schulz, kajti rad bi, da se spomnite, kaj ste trdili v tem parlamentu pred dvema letoma. Trdili ste, da bi morala Unija in države članice povečati svojo porabo. Težava je v tem, da so nekatere države članice imele socialistično vlado in v teh vladah oziroma v vseh teh državah smo priča povečanju primanjkljaja kot posledici politik, ki ste jih zagovarjali. Gospod Schulz, lahko to zanikate?

(Govornik se je strinjal, da sprejme vprašanje na podlagi modrega kartončka v skladu s členom 149(8))

 
  
MPphoto
 

  Martin Schulz (S&D).(DE) Gospa predsednica, ker moj kolega ni odgovoril na vprašanje, bom to storil namesto njega. Država je Italija in njen predsednik vlade je gospod Berlusconi. Krščanski demokrati so v Italiji na oblasti skoraj nepretrgoma že od leta 1946.

 
  
MPphoto
 

  Liisa Jaakonsaari (S&D).(FI) Gospa predsednica, tudi sama želim vprašati kolega poslanca, kako so socialisti na Irskem in v Grčiji povzročili, da sta njuni državi zapadli v dolgove. Ker ste zdaj vodilna politična stranka v Evropi in je Komisija desno usmerjena, ali ni zdaj naloga desnice, da pokaže pot iz krize in ne krivi prejšnjih vlad ali vlad, ki so bile še pred temi?

 
  
MPphoto
 

  Gunnar Hökmark (PPE). – Gospa predsednica, rad bi spomnil kolege, da sem dejal, da je več različnih razlogov za naše probleme s primanjkljaji, dejal pa sem tudi, da je res – in niti gospod Schulz niti njegovi kolegi niso tega zanikali –, da smo te probleme opazili pri vseh socialističnih vladah, ker je bila to njihova premišljena politika. Popolnoma se strinjam, da so bile v primeru Irske storjene velike napake, vendar je zanimivo, da je bila premišljena politika tista, ki je povečala porabo in primanjkljaje, da bi se spopadla s krizo in težavami – zdaj pa vidimo rezultate. To je sporočilo gospodu Schulzu in drugim.

(Govornik se je strinjal, da sprejme vprašanje na podlagi modrega kartončka v skladu s členom 149(8))

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. − Kolegi, govornika in vse ostale želim seznaniti z dogajanjem – zdaj želijo še trije postaviti vprašanje na podlagi modrega kartončka. Ker je to možnost uvedla delovna skupina za parlamentarno reformo, sem ji zelo naklonjena, pa tudi časa imamo dovolj, vendar pa moram govornika vseeno vprašati, ali bo sprejel vsa ta vprašanja. Torej bi vas prosila, da najprej drug za drugim postavite vprašanja, nato pa bo gospod Hökmark odgovoril nanje. Zatem bomo zaključili ta del časa za govor.

 
  
MPphoto
 

  Philippe Lamberts (Verts/ALE). – Gospa predsednica, gospodu Hökmarku bi želel povedati, da njegova trditev o socialističnih vladah do neke mere morda res drži, vendar pa so se desničarske vlade dejansko odločile, da storijo enako, in so povečevale zasebni dolg namesto javnega. To za gospodarstvo ni nič boljše in je dejansko samo drug način do istega cilja, kar pa je nevzdržno.

 
  
MPphoto
 

  Werner Langen (PPE).(DE) Gospa predsednica, gospoda Hökmarka sem želel vprašati, ker je že toliko časa tu, ali se spomni, da so dolgovi Belgije, Grčije in Italije na začetku denarne unije presegli 130 % njihovega nacionalnega proizvoda in da se je številka v Grčiji še povečala, v Belgiji pa se je znižala za več kot 30 % in v Italiji za več kot 25 %. Ali se spomni tega?

 
  
MPphoto
 

  Anni Podimata (S&D).(EL) Gospa predsednica, gospodu Langenu in gospodu Hökmarku, ki rada idealizirata dolžniško krizo in očitno družno obsojata socialistične vlade, bi postavila preprosto vprašanje.

Ali ste kdaj izprašali svoje kolege iz skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), ki so mojo domovino vodili do pred letom dni, o dejstvu, da so vam in Evropski komisiji – lahko preverite pri gospodu Rehnu – predložili uradno statistiko, da je primanjkljaj Grčije v letu 2009 znašal 6,9 % in ne 15 %, kot je nedavno potrdil Eurostat?

 
  
MPphoto
 

  Gunnar Hökmark (PPE). – Gospa predsednica, ta razprava je pojasnila nekatere stvari, ki si jih moramo zapomniti.

Ne pozabimo na mojo prvo točko, in sicer – zanimivo je to, da nihče od mojih socialističnih kolegov tega ni zanikal – da so vse socialistične vlade, ki so izvajale socialistične politike, zašle v globoko krizo primanjkljajev. Zdaj vidimo, kako se kriza širi iz ene države v drugo zaradi premišljene politike, ki so jo gospod Schulz in drugi zagovarjali v tem parlamentu pred dvema letoma. Lahko pogledamo zapisnike Parlamenta in vidimo, da ste vi, gospod Schulz, in vaši kolegi v razpravi izjavili natanko to. Zdaj lahko vidite grenek rezultat. To sem želel poudariti. Opažam, da nimate nič drugega povedati kot: „Da, prav imate, vendar imajo tudi druge države težave“. Vseeno pa ne nasprotujete moji glavni točki, da so vaše politike ustvarile probleme. To si je vredno zapomniti. Mislim, da bi morali to dati v zapisnik.

Gospod Lamberts je tudi opozoril na te probleme. Vendar pa je zanimivo dejstvo, da čeprav je res, da ima veliko držav težave zaradi finančne krize, res tudi to – in menim, da bo gospod Lamberts to potrdil in razumel –, da vlade v večini držav, kjer imajo stabilen pogled na javne finance, niso socialistične. Mislim, da niti vi niti kdor koli v tej dvorani ne morete s prstom pokazati na socialistično vlado, ki nima težav s primanjkljajem.

 
  
MPphoto
 

  Ioannis Kasoulides (PPE). – Gospa predsednica, pomembne so politike in ne tisti, ki jih je uporabil. Naj prvi vrže kamen tisti … Kriza evra se morda ne bo končala z Irsko in morda še nismo doživeli najhujšega.

Tržni plenilci bodo brez premora napadali vsako ranljivo vrzel, kljub bolečim varčevalnim ukrepom vseh držav članic. Vendar če EU zmaga v tej bitki in v izjemno težkih časih uspe s svojo odločnostjo, da stori, kar koli je treba v solidarnosti in skupnih prizadevanjih, da onemogoči regulativne organe in prepriča trge, potem bo to zmagoslavje evropskega združevanja in velika zmaga.

To bomo dosegli s skupno modrostjo. Dokažimo, da se motijo tisti, ki napovedujejo konec evra in umik tako močnih kot šibkih držav iz evrskega območja. Finančna disciplina, gospodarsko upravljanje in reševanje evra ne bodo popolni brez medsebojno dogovorjenega načrta na evropski ravni za spodbujanje rasti. V preteklosti je ameriški Marshallov načrt rešil gospodarstvo Evrope. Danes je izziv enakovreden, od Evropejcev za Evropejce.

 
  
MPphoto
 

  Gay Mitchell (PPE). – Gospa predsednica, danes bo spodnji dom irskega parlamenta, Dáil, glasoval o svežnju finančne pomoči EU-MDS. To so za Irsko zelo težki časi, saj se davki povečujejo, poraba pa zmanjšuje. Proračun iz prejšnjega tedna je bil zgolj odsev težav, s katerimi se zdaj srečuje tako veliko Ircev. Ti so posledica 14-odstotnega znižanja plač v javnem in zasebnem sektorju.

Vendar pa močno verjamem, da bo finančni sveženj EU-MDS pomagal Irski ponovno vzpostaviti zaupanje, saj se bodo banke kapitalizirale in ponovno posojale, javne finance pa se bodo popravile. Ne soglašam nujno z vsemi podrobnostmi načrta, vendar stranka Fine Gael glavne podatke podpira. Temeljni gospodarski trendi na Irskem so dokaj dobri. Potrebovali bomo dobro upravljanje in nadzor Dáila, da zagotovimo, da nam finance nikoli več ne uidejo iz rok.

Prav tako pa bo potreben razmislek na ravni EU in ECB o prispevku nizkih obrestnih mer k nepremičninski inflaciji. Poltretje leto sem edini v tej dvorani, ki sem gospoda Tricheta spraševal o tej posebni težavi. Ob ustanovitvi stalnega naslednika evropskega mehanizma za finančno stabilnost, od koder bo Irska prejela 22,5 milijarde EUR posojil, če jih bo črpala, je sveženj EU-MDS pozitiven korak za evrsko območje.

Naj za zaključek povem, da je veliko ljudi tu, ki se imajo za federaliste in vendar želijo videti neke vrste uskladitev v obdavčenju. V Združenih državah se več kot 50 % podjetij, ki se ukvarjajo z avtorskimi pravicami, registrira v Delawaru. Zakaj to počnejo? Zaradi davčne ureditve v Delawaru. V tej dvorani smo slišali nekaj zelo nepoučenih komentarjev sebičnih ljudi, ki želijo z napačnimi izjavami uveljaviti svoje nacionalne interese, ampak vsi ti bodo izzvani.

 
  
MPphoto
 

  Tunne Kelam (PPE). – Gospa predsednica, finančna kriza je pokazala, da je potreba po več Evrope še večja. Lekcija, ki se je moramo naučiti, je ta, da ukrepanje predvsem na podlagi nacionalnih dejavnikov ne pomaga nobeni državi članici. Jutri imamo torej priložnost za skupno delovanje, finančno konsolidacijo in pakt za stabilnost s sankcijami.

To je tudi čas za reševanje dolgotrajnega paradoksa Evrope. EU temelji na enotnem trgu, vendar ta enotni trg še vedno ni popoln. Zdaj je čas, da zaženemo enotni digitalni trg. Vzpostaviti moramo stalni mehanizem za krizno upravljanje, po možnosti skupinskega. Drugič, ker je treba delovati na področju preprečevanja in zgodnjega poseganja, moramo bolje uskladiti pogoje za zgodnje poseganje in za zagon mehanizmov kriznega upravljanja, pri tem pa se seveda izogniti pretirani regulaciji. Tretjič, namen skladov za krizno upravljanje bi moral biti jasno opredeljen. Njihov cilj je zagotoviti makrofinančno stabilnost. Ne smejo biti uporabljeni za reševanje drugih tekočih problemov. Četrtič, nadzorne pravice morajo biti opredeljene natančneje na ravni EU kot v primeru morebitnega poseganja v dejavnosti finančnih institucij, kar bo vključevalo tudi pravico do prenehanja izplačevanja dividend ali prenehanja dejavnosti, ki predstavljajo neutemeljena tveganja.

 
  
MPphoto
 

  Jean-Paul Gauzès (PPE).(FR) Gospa predsednica, minister, komisar, to dolgo razpravo sem poslušal kot državljan.

Rekel bi, da so predlogi gospoda Barrosa zelo zanimivi. Želimo si, da bi se udejanjili. Jasna in razumljiva politična volja ter razprava, ki temelji na resnici, sta nujna pogoja za ponovno vzpostavitev zaupanja naših državljanov. Nujno je, da ne prikrivamo stvarnosti. Javno porabo moramo pokriti ali zmanjšati. Javne in zasebne dolgove moramo poplačati.

Imamo številne strokovnjake, ki imajo zamisli o vsem. Tisti, ki niso uspeli predvideti krize, imajo zdaj veliko sijajnih rešitev. Vendar pa moramo v težkih razmerah uporabljati zdravo pamet. V upravljanju javnih financ ne smemo ponavljati napak in zmot zasebnega sektorja, ki so pripeljale do finančne in bančne krize. Izumetničeni dogovori ne ustvarjajo vrednosti in bogastva. Ustvarjajo iluzije in pogosto koristijo samo špekulantom.

Dejstvo je, da so države članice živele prek svojih zmožnosti. Biti moramo pogumni in potegniti potrebne zaključke ter zagotoviti, da se breme okrevanja pravično porazdeli.

 
  
MPphoto
 

  Seán Kelly (PPE). – Gospa predsednica, najprej pritožba. Rekli ste, da je to pomembna razprava, in res je tako. Zdi se mi nekako nesprejemljivo, da so tako gospod Barroso kot veliko drugih političnih voditeljev zapustili dvorano, takoj ko so končali svoj govor. Naj bom pošten do gospoda Schulza, saj je tu od začetka do konca, za kar mu izrekam vse pohvale.

Drugič, želim povedati, da je eden od glavnih razlogov za finančno krizo navsezadnje ta, da vlade niso dobro vladale in politični voditelji niso dobro vodili. Na srečo imamo zdaj razmere vse bolj pod nadzorom zaradi nove nadzorne arhitekture, ki bi morala biti uvedena 1. januarja, poročila bonitetnih agencij, ki smo ga obravnavali sinoči, in današnjega stalnega mehanizma za finančno stabilnost. Vsi ti so dobrodošli.

Če bi bil gospod Barroso tu, bi ga vprašal, če lahko zagotovi, da na Irskem in drugod ne bo potreben referendum za izvedbo minimalnih sprememb Pogodbe, o katerih je govoril.

Nazadnje pa želim reči tistim, ki so zahtevali, naj poslanci podpišemo pisno deklaracijo, da je to neposredni napad na davek na dobiček na Irskem. Tega ne bi smeli storiti.

 
  
MPphoto
 

  Csaba Sándor Tabajdi (S&D).(HU) Gospa predsednica, gospe in gospodje, tu se je razvila ideološka razprava, čeprav bi lahko nanizali več primerov, kako je Schröderjeva vlada izvedla zelo resno reformno politiko ali kako je na Madžarskem desničarska vlada, ki je zdaj na oblasti, uporabila vsa sredstva, da bi tedanji levičarski vladi preprečila uvedbo finančne discipline po letu 2006. Pomembno je to, da bi Evropska unija morala končno začeti voditi proaktivno, ne pa reaktivno politiko. Bilo bi dobrodošlo, če bi na srečanju na vrhu ta teden dosegli dogovor o evropskem mehanizmu za stabilnost. Madžarsko predsedstvo, madžarska vlada, ki bo januarja prevzela rotirajoče predsedstvo EU, bo storila vse, kar je v njeni moči, da pospeši postopek ratifikacije in zagotovi, da Evropska unija lahko rešuje vsebinska vprašanja, kot je narediti Evropo bolj dinamično.

 
  
MPphoto
 

  Ildikó Gáll-Pelcz (PPE).(HU) Gospa predsednica, spoštovani Svet, spoštovana Komisija, države članice se skušajo odzvati na krizo, ki jo preživljajo, s posamičnimi rešitvami in lastnimi odzivi. Po določitvi strateške usmeritve bi morala Svet in Komisija združiti in usklajevati rešitve držav članic. To pomeni, da sankcioniranje držav članic ni dovolj za gospodarsko upravljanje. Seveda bi bilo dobro, če bi doslednost in strogost, ki smo jima bili danes priča, izvajali tudi nekateri komisarji, ko so pri prirejanju podatkov zamižali na eno oko. Prepričana sem, da odgovornost za neuspešno izpolnjevanje pakta za rast in stabilnost ni samo na strani držav članic, saj je Komisija sama popustila pri svojih nadzornih mehanizmih. Priznati moramo, da varčevalna politika, ki se je doslej izvajala, ni bila nikjer uspešna. Tako boste morali ponuditi nove in jasne odgovore. Inovativne in motivacijske rešitve. Lahko vam zagotovim, kolegi in kolegice, da bo prihajajoče madžarsko predsedstvo izpolnilo svojo usklajevalno vlogo.

 
  
MPphoto
 

  Proinsias De Rossa (S&D). - Gospa predsednica, Irska je bila v tej razpravi velikokrat omenjena. Za začetek bi rad pojasnil, da podpiram temeljitejše gospodarsko upravljanje v evropskem socialnem tržnem gospodarstvu. Irskim partnericam v Evropi bi se morali zahvaliti za solidarnost v tem obdobju krize – krize, ki so jo v veliki meri povzročile nesposobne vlade konzervativcev v preteklih letih.

Ne bo vas presenetilo, da evroskeptiki predstavljajo solidarnost kot izgubo neodvisnosti Irske. To sprevračanje stopnjuje dejstvo, da se Komisija in Svet skupaj s tem parlamentom nista lotila memoranduma o soglasju z Irsko. Kdaj, gospod Rehn, bo ta memorandum o soglasju predložen temu parlamentu?

Komisar Rehn, eden od najpodlejših pogojev in obveznosti v memorandumu o soglasju je obveznost, da se minimalna plača na Irskem zmanjša za 2000 EUR na leto. Irska vlada trdi, da ste zahtevali to zmanjšanje, gospod Rehn. Ali lahko temu parlamentu pojasnite to zadevo?

Drug nerazumljiv vidik tega sporazuma je 3-odstotna zgornja meja, ki ste jo zahtevali ...

(Predsednica je prekinila govornika)

 
  
MPphoto
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL). (PT) Gospa predsednica, nesprejemljivo je, da se še naprej odlagajo bistveni ukrepi, ukrepi, ki ne upoštevajo povečanja brezposelnosti, revščine, neenakosti, neskladja in gospodarske recesije, ki jih bodo povzročili ti varčevalni načrti, medtem ko gospodarske in finančne skupine še naprej ustvarjajo čedalje večje dobičke. To odpira samo še več vprašanj:

Zakaj se statuti in smernice Evropske centralne banke niso spremenili v zvezi z njihovimi neposrednimi posojili državam članicam z obrestno mero 1 % – enako kot za zasebne banke, ki potem zaračunavajo trikrat, štirikrat ali petkrat višje obrestne mere, s čimer povečujejo državni dolg? Zakaj ni bila sprejeta odločitev, da se uporabi davek na kapitalske transakcije, in niso bili sprejeti potrebni ukrepi za odpravo davčnih oaz in trgov izvedenih finančnih instrumentov, da se končajo špekulacije na področju državnega dolga? Zakaj se ne sprejme odločitev, da se poveča proračun Skupnosti za dejansko politiko gospodarske in socialne kohezije, katere namen je povečati proizvodnjo in ustvariti delovna mesta s pravicami …

(Predsednica je prekinila govornico)

 
  
MPphoto
 

  Jaroslav Paška (EFD). – (SK) Gospa predsednica, razpravljamo o predlaganem instrumentu za finančno stabilnost na evrskem območju – instrumentu, ki naj bi pomagal našim prijateljem iz držav, ki trenutno ne morejo odplačati svojih dolgov.

Tukaj vsi govorijo o vzpostavitvi skupnega mehanizma za finančno stabilnost, ki mu sredstva zagotavljajo vse države evrskega območja, in pričakujemo, da bodo tisti, ki jim je uspelo ohraniti svoje dolgove pod nadzorom, solidarni s tistimi, ki jim tega še ni uspelo.

Po izkušnjah z dosedanjimi rešitvami za pomoč Grčiji in nazadnje vzpostavljeno enkratno zaščito se sprašujem, kaj bi se zgodilo, če bi finančni čarovniki s trgov vzeli v roke svoje kalkulatorje in začeli presojati, kakšna je dejanska vrednost rešitve, ter ugotovili, da tudi to ni dovolj zanesljivo za to, da bi bili pripravljeni tvegati svoj denar za vlaganje na tem območju?

Sprašujem se, ali imamo pripravljene kakršne koli nadaljnje rešitve in nadaljnje ukrepe? Verodostojnost rešitve je v tem trenutku glede na ta scenarij zelo majhna.

 
  
MPphoto
 

  Andrew Henry William Brons (NI). - Gospa predsednica, za večino navadnih ljudi so krize tragedije. Za evrokrate pa so priložnost, da stegnejo svoje lovke po oblasti. Evropski svet bo odločal o stalnem kriznem mehanizmu za ohranjanje finančne stabilnosti celotnega evrskega območja, seveda na podlagi sprememb Pogodbe. Iz zanesljivih virov vemo, da bodo ti nadzori in seveda te spremembe Pogodbe veljali tudi za države, ki niso del evrskega območja.

Koalicijska vlada v Združenem kraljestvu je obljubila, da bo v primeru kakršnega koli nadaljnjega prenosa pristojnosti na Evropsko unijo razpisala referendum. Vendar bo ta obljuba tako zanesljiva in iskreno izpolnjena, kot je bila zaveza konzervativcev, da bodo razpisali referendum o Lizbonski pogodbi. Za konzervativce so obljube taktika, ne pa obveznost.

 
  
MPphoto
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE).(PL) Gospa predsednica, približuje se konec leta. Dobro bi bilo, da bi si podrobneje ogledali naše delo. Oglejmo si naše odločitve in izjave ter odgovorimo na to vprašanje: kaj smo naredili v zvezi s tem? Vsak od nas bi si moral pozorno ogledati naše odločitve na področjih, za katera smo bili pristojni. Dobro je, da želimo Pogodbi dodati nekatere določbe, ki bodo disciplinirale naše delo. Vendar imamo konec koncev še vedno pakt za stabilnost in rast, ki še vedno velja. Zakaj nismo upoštevali določb tega pakta? Zakaj se Komisija in njene službe v primeru Grčije ali Irske niso odzvale prej?

Evropska unija je demokratična institucija, ki vključuje veliko držav članic. Zato ne more ukrepati enostransko, tako kot lahko ukrepajo posamezne države – tukaj mislim na primer na Kitajsko, Združene države Amerike in druge države. Zato ni bilo odločnega ukrepanja za zaščito evra. Zato je treba razviti nov pristop h gospodarskemu upravljanju, ustvariti pravo gospodarsko unijo, izboljšati usklajevanje ter uskladiti finančno in celo davčno politiko.

 
  
MPphoto
 

  George Sabin Cutaş (S&D).(RO) Gospa predsednica, kakor so omenili tudi predhodni govorniki, Evropska unija do zdaj očitno ni dosegla zadostnega napredka v zvezi z zagotavljanjem finančne stabilnosti svojih trgov. Glede na to, da špekulanti vsakodnevno ogrožajo stabilnost enotne valute s tem, da osamijo države članice in izvajajo pritisk nanje, je rešitve mogoče doseči samo z ohranitvijo solidarnosti na ravni EU. Dejansko je vzpostavitev stalnega mehanizma za ohranjanje finančne stabilnosti evrskega območja postala nujna in jo bo treba uskladiti z metodo Skupnosti.

Interesi državljanov so najbolje zaščiteni, ko so institucije EU popolnoma vključene v postopek odločanja in ko imajo splošne koristi prednost pred interesi … Obenem moramo upoštevati, da je nujno, da je vseh 27 držav članic vključenih v ta prihodnji mehanizem v okviru enotnega trga. Nestabilnost drugih valut bo vedno pomembno vplivala na položaj evra.

 
  
MPphoto
 

  Diogo Feio (PPE). – (PT) Gospa predsednica, naslednje zasedanje Sveta je dejansko zelo pomembno. Pomembno zaradi odziva Sveta na krizo, ki je obsežna in mednarodna, pomembno tudi zaradi odziva Sveta na posebno krizo vlad, ki svoje domače naloge niso naredile pravočasno, ki so preveč zapravile in niso izvedle potrebnih strukturnih reform. Zato sem prišel podpret potrebo po stabilnem instrumentu za zaščito evra.

Odziv ne more in ne sme biti zasnovan za vsak primer posebej. Prav zaradi tega podpiram to, da se to naredi v skladu z metodo Skupnosti in ne v skladu z medvladno metodo, tako da se vlade na koncu ne nagradijo za to, da niso pravočasno naredile tistega, kar bi morale. Poudarjam, da mora imeti Evropski parlament v razpravi o teh zadevah čedalje večjo vlogo glede na razprave, kot je ta, ki jo imamo danes tukaj: ki je živahna, z razhajanji, vendar zagovarja močnejšo Evropsko unijo in čedalje boljši evro.

 
  
MPphoto
 

  Zigmantas Balčytis (S&D). – (LT) Gospa predsednica, dejansko se strinjam z vsemi danes omenjenimi zamislimi o vzpostavitvi kriznega mehanizma in o dodatnih ukrepih, o katerih bosta po mojem mnenju v prihodnosti razpravljala tako Evropski svet kot Parlament. Danes smo slišali veliko nasprotujočih si ocen in morda tudi nekaj obtožb zaradi napak v preteklosti. Te obtožbe so izrekle vse strani. Izrekli so jih države članice, Evropska komisija in Svet ter komercialne banke, katerih dejavnosti bodo po mojem mnenju v prihodnosti prav tako skrbno nadzorovane. Rad bi govoril o nečem drugem. Všeč mi je bila zamisel, ki jo je omenil predsednik Barroso, da moramo v tem težkem položaju složno sodelovati, z ramo ob rami, in, komisar, res bi vas rad pozval, da si na vso moč prizadevate zagotoviti sodelovanje vseh držav v tem na novo vzpostavljenem kriznem mehanizmu, ne glede na to, ali so del evrskega območja ali ne. Ker smo ob pristopu k Evropski uniji odprli svoje trge, plačujemo enak znesek denarja v proračun in še veliko drugih stvari.

 
  
MPphoto
 

  João Ferreira (GUE/NGL). - (PT) Gospa predsednica, nobenega mehanizma za stabilnost ni, ki bi obravnaval največje vzroke za nestabilnost v Evropski uniji. Politike, ki so nas privedle v to krizo, so iste politike, ki jih zdaj želijo nadaljevati in razvijati. Ekonomska in monetarna unija, ki je bila vzpostavljena v korist nekaterih in na škodo drugih, je sprostila vajeti za finančne špekulacije in dala prednost prostemu, to se pravi neoviranemu pretoku kapitala, vsiljevanju trga na vsa področja družbe, razvrednotenju dela kot vira za ustvarjanje blaginje in obenem pravic.

Na začetku drugega desetletja 21. stoletja se ta Evropska unija ni otresla povezanosti z največjim socialnim nazadovanjem, kar jih je Evropa utrpela v zadnjih desetletjih in ki je posledica napada na pravice in življenjske razmere ljudi brez primere. Gospodarske in finančne skupine še naprej kopičijo velikanske dobičke, brezposelnost še naprej raste in milijoni delavcev postajajo čedalje revnejši, medtem ko delajo. To je sporočilo, ki odmeva med protesti po vsej Evropi, in čas je, da mu prisluhnemo.

 
  
MPphoto
 

  Angelika Werthmann (NI). – (DE) Gospa predsednica, finančna kriza in politično manevriranje sta močno omajala zaupanje državljanov v Evropo in evro. Državljani Evrope potrebujejo lahko razumljiva, jasna in dolgoročno zanesljiva pričakovanja glede varnosti svoje valute. Pakt za stabilnost in rast opredeljuje zgornje meje za primanjkljaje in skupni dolg. Vendar je razmeroma neučinkovit. Novi reševalni svežnji morajo biti splošno sprejeti med državljani, kar je mogoče doseči le, če bodo ti svežnji zagotovili tudi učinkovite nadzore in sankcije. V primeru nadzorov je treba še okrepiti Eurostat, mehanizmi sankcij pa morajo biti enostavno izvedljivi in učinkoviti. Obstoječi sistem vključuje možnosti sankcij. Prihodnji reševalni svežnji morajo vključevati stalne nadzore, hiter in usklajen pristop ter učinkovite sankcije.

 
  
MPphoto
 

  Jean-Pierre Audy (PPE). – (FR) Gospa predsednica, komisar, predlagali boste vzpostavitev tega stalnega mehanizma v skladu s členom 136. Obžalujem dejstvo, da niste uporabili člena 122, ki bi nam omogočil, da bi vključili vse države članice, vendar politično razpravo začenjamo zaradi posvetovanja s Parlamentom v skladu s členom 48 o poenostavljenih postopkih za spremembo in rad bi predložil dve politični vprašanji.

Prvič, evrsko območje samo po sebi ne zadostuje. Komisar, vključiti bi morali vsaj vse tiste države, ki so dolžne nemudoma sprejeti evro za svojo valuto, in to predstavlja 25 držav članic.

Drugo vprašanje je povezano s parlamentarnim političnim nadzorom. To ni mehanizem za izredne razmere, to je stalni mehanizem. Zato je logično, da bi moral obstajati nekakšen parlamentarni politični nadzor ob ustreznih pogojih, pogojih, ki bi jih vi morali predlagati nam, ker je vloga parlamentov, zlasti Evropskega parlamenta, da nadzirajo izvršilni organ v zvezi s to določbo.

 
  
MPphoto
 

  Edite Estrela (S&D). - (PT) Gospa predsednica, obtoževanje ne odpravlja naših težav in v nekaterih primerih razkriva nepoznavanje različnih položajev. Potrebujemo ukrepe za zaustavitev špekulacij na področju državnega dolga. Veliko se govori o razmerah na Portugalskem, vendar je v poročilu, ki ga je ta mesec predstavil Mednarodni denarni sklad, naveden sklep, da je Portugalska ena od držav, ki so sprejele največ reform za zagotovitev vzdržnosti javnih financ in socialne varnosti.

Pred krizo, leta 2007, je gospodarska rast Portugalske znašala 2,4 % BDP, primanjkljaj pa 2,6 %. Med letoma 2005 in 2010 je bila Portugalska ena od držav, ki so najbolj povečale svoj izvoz; potrebujemo več enotnosti, več odgovornosti in več solidarnosti, tako da se bodo trgi umirili.

 
  
MPphoto
 

  Bogusław Liberadzki (S&D).(PL) Gospa predsednica, osredotočamo se na evrsko območje, vendar je zunaj tega območja 150 milijonov državljanov, kar pomeni vsak tretji državljan Evropske unije. Zato je pomembno, da imamo zdrav evro in zdravo evrsko območje. Zelo jasno želimo povedati – manj nacionalnih vlad, več Unije, več Parlamenta.

Na Poljskem je mnenje nemške kanclerke veliko pomembnejše od mnenja gospoda Van Rompuya in močno odmevajoči glas gospoda Camerona je pomembnejši od mnenja gospoda Barrosa. Potrebujemo torej pakt za stabilizacijo, pakt za stabilno evropsko solidarnost. Gospod Schulz ima prav, ko zahteva več Evrope v našem razmišljanju in nova orodja za naše delo, kot so davek na finančne transakcije, evroobveznice, nadzor bank in usklajena proračunska disciplina držav članic.

 
  
MPphoto
 

  Olli Rehn, član Komisije. − Gospa predsednica, spoštovani poslanci, naj se vam najprej zahvalim za zelo pomembno in odgovorno razpravo o evropskem odzivu na sedanjo krizo. Dejansko je ta zadnja stopnja finančne krize čedalje bolj sistemska, zaradi česar je potreben odziv Evropske unije, ki je prav tako sistemski.

Zato mora biti odziv evropske politike celovit, dosleden in odločen. Nujno bo moral združevati obsežnejše ukrepe, ki se bodo uporabili za vso Evropsko unijo, države članice pa bodo morale sprejeti posebne ukrepe.

Kaj je treba narediti? Po mnenju Komisije imamo pet sklopov ukrepov. Prvič, potrebujemo odločno, skupno prizadevanje za izpolnitev dogovorjenih proračunskih obveznosti. Vse države članice morajo upoštevati svoje davčne cilje. Najboljša obramba proti širjenju negativnih vplivov je ograditev naših proračunskih stanj. Na primer, Španija in Portugalska zdaj v ta namen sprejemata zelo prepričljive odločitve.

Drugič, pospešiti moramo naslednji krog testov izjemnih situacij za banke ter te teste izvesti še celoviteje in strožje kot zadnjič z novo evropsko strukturo finančne ureditve in nadzora, ki bo začela veljati januarja naslednje leto.

Tretjič, potrebujemo učinkovito finančno podporo in zato je Unija maja vzpostavila evropski mehanizem za finančno stabilnost in instrument za začasno obdobje treh let. Kmalu bo vzpostavljen stalni evropski mehanizem za stabilizacijo, ki bo začel veljati sredi leta 2013.

Če grem naprej in še dlje, je bilo v zadnjem času več pobud o evroobveznicah. Kot zamisel je evroobveznica obsežen sklop, ki zajema veliko različnih možnih uporab. Upravičeno in razumljivo je, da je oblikovanje politike zdaj osredotočeno na povečanje učinkovitosti in okretnosti obstoječega evropskega instrumenta za finančno stabilnost, da nam bo ta instrument pomagal pri takojšnjem odzivu na sedanjo stopnjo krize.

Vendar moramo vsekakor nadaljevati analitične razprave o takšnih racionalnih alternativah, ki Evropi lahko pomagajo odpraviti sistemsko krizo z izboljšanjem delovanja trgov obveznic, olajšanjem javnofinančne konsolidacije prek razumnejših stroškov najemanja posojil, z zagotovitvijo podlage za okrepljeno proračunsko usklajevanje med državami članicami in okrepitvijo spodbud za davčno preudarnost v državah članicah.

Četrti element celovitega odziva morajo biti strukturni ukrepi, kakor so bili predstavljeni v strategiji za Evropo 2020. Ti ukrepi so dejansko potrebni za povečanje naše potencialne rasti in vzpostavitev trajnostnega zaposlovanja. Kar se da dobro moramo izkoristiti svoj enotni trg, zlasti na področju storitev in energetike, poskrbeti moramo, da bodo sistemi davkov in dajatev bolj prispevali k rasti zaposlovanja, bolj osredotočeno moramo vlagati v znanje in inovacije ter poenostaviti naše zakonodajno okolje.

Petič, bistveni element našega sistemskega odziva, ki je v precejšnji meri v vaših rokah, spoštovani poslanci, je hitra in ambiciozna prilagoditev zakonodajnega svežnja o okrepljenem gospodarskem upravljanju, ki ga je Komisija predlagala septembra. Vesel sem, da sta se Parlament in Svet strinjala, da se ta sveženj dokonča do naslednjega poletja. Pri tem gre za verodostojnost ekonomske in monetarne unije celotne Evropske unije. To je tudi najučinkovitejši mehanizem za preprečevanje krize, saj krepi dolgoročno in kratkoročno zaupanje v evropsko gospodarstvo ter zaupanje v bližnjo prihodnost.

Poleg tega, v odgovor gospodu Karasu, je to tudi pomembna odskočna deska za dokončanje ekonomske in monetarne unije s tem, da se močna monetarna unija končno dopolni s pravo in delujočo ekonomsko unijo. Dejansko je skrajni čas, da se „E-ju“ v EMU vdahne življenje z vzpostavitvijo resnične in učinkovite ekonomske unije kot zadnjega koraka pri povezovanju evropske gospodarske politike.

komisar. – (FI) Gospa predsednica, zaradi govora gospoda Soinija bi rad še nekaj pripomnil v finščini. Morda se mu je zdaj uspelo vrniti, saj je pred kratkim odšel s tega zasedanja. Govore gospoda Soinija smo lahko sprejeli in bi jih morali sprejeti s smislom za humor, a ker je v zadnjem času dobil določeno mero podpore, jih očitno moramo začeti jemati resno.

Prvič, menim, da omalovaževanje Grkov na tak način, kot je to naredil gospod Soini, ni ravno koristno ali da celo ni strokovno primerno. Grčija trenutno uvaja pomembne, pravzaprav epohalne reforme, ki si zaslužijo naše spoštovanje in ne našega zaničevanja.

Menim, da bi se gospod Soini moral spomniti starega finskega pregovora, ki pravi, da se moramo zavedati svojega položaja in obenem spoštovati druge. To je veliko boljši način za vzpostavljanje miroljubne Evrope, ki temelji na sodelovanju.

Drugič, prav tako menim, da primerjanje Evropske Unije s Sovjetsko zvezo, kakor je to naredil gospod Soini, ni strokovno. Kdo, ki nima smisla za humor, bi utegnil celo pomisliti, da je to žaljivo. Sovjetske zveze niso odlikovale svoboda, demokracija in pravna država, so pa to temeljne vrednote Evropske unije, ki so jih Finci vedno zagovarjali, gospod Soini. Prav tako ne smemo podcenjevati sposobnosti razumevanja, ki jo imajo Finci, še celo ne sposobnosti razumevanja, ki jo imajo podporniki stranke Pravi Finci. Ljudje vsekakor vedo, da EU ni Sovjetska zveza.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Hannes Swoboda (S&D).(DE) Gospa predsednica, domnevam, da se strinjate z mano, da je zelo nesramno, da nekateri poslanci zastavijo vprašanja in potem odidejo. Rad bi se opravičil gospodu Rehnu, ker je resnično nezaslišano, da podrobno odgovarja potem, ko je nekaj poslancev že izginilo. Menim, da si moramo skupaj prizadevati za to, da se to v prihodnosti ne bo več dogajalo ali da se vsaj ne bo dogajalo tako pogosto.

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. − Gospod Swoboda, popolnoma podpiram to, kar ste povedali. To je zelo nesramno in nespoštljivo. Gospod De Rossa, vprašanje pravilnosti postopka?

 
  
MPphoto
 

  Proinsias De Rossa (S&D). - Gospa predsednica, po drugi strani komisar Rehn ni odgovoril na moja vprašanja, pa sem še vedno tukaj.

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. To se le bežno dotika vprašanja pravilnosti postopka. Gospod Rehn, ni se vam treba odzvati na to. Seveda se lahko odzovete, vendar to ni čas za vprašanja Komisiji. Naslednji govornik je gospod Chastel v imenu Sveta.

 
  
MPphoto
 

  Olivier Chastel, predsedujoči Svetu. – (FR) Gospa predsednica, komisar, spoštovani poslanci, osebno menim, da je Komisija dala veliko odgovorov na tej izjemno poučni razpravi, še toliko bolj, ker Parlament tesno sodeluje pri odzivu na to krizo. Tako kot Komisija bi tudi jaz rad obravnaval dve vprašanji, ki sta povezani s tem, za kar bo šlo jutri in pojutrišnjem na tem vrhu.

Prvič, rad bi poudaril gospodarsko upravljanje in vključenost Evropskega parlamenta. Kakor veste, je predsedstvo že stopilo v stik z Evropskim parlamentom, s tistimi, ki so odgovorni za vprašanje gospodarskega upravljanja v tem parlamentu. Poleg tega želi predsedstvo kar se da dobro sodelovati s tem parlamentom, zlasti prek neuradnega posvetovanja, pred začetkom uradnih pogajanj. Glede na pomen tega vprašanja in morebitne posledice na trgih se je predsedstvo, kot rečeno, zavezalo, da v skladu z željami Evropskega sveta to pospeši. Poleg tega je predsedstvo zato, da bi pospešilo delo, ustanovilo delovno skupino, ki obravnava samo to vprašanje. Potem ko se je temu vprašanju posvečal Odbor za ekonomske in monetarne zadeve, je konec novembra o njem začela razpravljati ta skupina.

Drugi element, na katerega se bodo jutri in pojutrišnjem osredotočili naši voditelji držav ali vlad, je prihodnji stalni mehanizem za obvladovanje krize. Razumem veliko vprašanj o tem mehanizmu, o obsegu odziva na krizo. Včeraj opoldne nas je bilo v Svetu za splošne zadeve, kjer je bil tudi predsednik Van Rompuy, veliko takih, ki še vedno nismo dobili odgovorov na vprašanja. Lahko vam potrdim, da so se države članice pripravljene odzvati na to krizo, da se zavedajo, da gre danes za celotni evropski trg in evro ter da to ni zgolj vprašanje ene države za drugo. Odziv mora biti celovit in narediti moramo vse, kar je v naši moči, da zmanjšamo negotovost, ki visi nad tem trgom.

Vendar menim, da prav tako ne smemo vzbuditi ali ustvariti pričakovanj, ki jih v tem trenutku ni mogoče izpolniti. Zato so vsi prispevali svoje nove zamisli o tem, kako naj se odzovemo na krizo. Če vemo, da za vsako novo zamisel potrebujemo soglasje številnih držav članic, se to danes ne zdi najboljša možna rešitev. Moram vam povedati, da bo jutri, pojutrišnjem, v petek, ob koncu te seje Evropskega sveta pomembno, prvič, da bomo lahko trgom poslali jasno sporočilo, da so se države članice danes pripravljene odzvati na finančno krizo, krizo evra; drugič, da bomo potrdili, da smo pripravljeni uvesti enostaven mehanizem za spremembo pogodb. Dobro veste, da mora biti to enostaven mehanizem zaradi ratifikacij, ki morajo biti opravljene v različnih državah članicah; in, za konec, da se bo vzpostavil ta prihodnji stalni mehanizem za obvladovanje krize, ki mora biti tudi pregleden, ker mora biti neizpodbiten, zlasti na sodišču v Karlsruheju.

 
  
  

PREDSEDSTVO: Diana WALLIS
podpredsednica (razprava)

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednica. − Prejela sem en predlog resolucije(1), predložen v skladu s členom 115(5) Poslovnika.

Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 16. decembra 2010.

Pisne izjave (člen 149)

 
  
MPphoto
 
 

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (S&D), v pisni obliki.(PL) Na naslednjem vrhu Evropskega sveta se bo verjetno odločalo o obliki stalnega protikriznega mehanizma za ohranjanje finančne stabilnosti evrskega območja po letu 2013 in začel se bo postopek za spremembo ustanovitvenih pogodb. Čeprav razumem potrebo po izrednih ukrepih zaradi gospodarske krize, sem zaskrbljena zaradi hitrosti sprememb in načina, na katerega nekatere države članice poskušajo vsiliti določene rešitve drugim državam članicam. Nekatere zamisli – kot so na primer evroobveznice – se zavračajo, ne da bi se skrbno preučile. Menim, da je treba odločitve, ki so pomembne za Evropsko unijo, kljub izjemnemu položaju sprejeti umirjeno in ob spoštovanju načela solidarnosti in enakih pravic vseh držav članic. Prav tako bi rada podprla stališče poljske vlade glede sprememb načina izračunavanja ravni javnega dolga. Poljska se je tako kot 10 drugih držav članic EU lotila reform svojega pokojninskega sistema in zaradi teh reform zdaj nastajajo znatni stroški za nacionalne proračune. V primeru Poljske je bila uvedba reform nujna zaradi čedalje večje neučinkovitosti starega sistema, ki je bil vir čedalje večjih stroškov. Zato sedanji dolg ne kaže na pomanjkanje preudarnega upravljanja, temveč je posledica sprememb, katerih dolgoročni cilj je zmanjšanje proračunskih odhodkov za izplačevanje pokojnin. Upam, da se bodo predstavniki držav članic strinjali s spremembami, ki jih je predlagala Poljska. Zahvaljujem se vam za pozornost.

 
  
MPphoto
 
 

  Iliana Ivanova (PPE), v pisni obliki. Vzpostavitev stalnega kriznega mehanizma za okrepitev finančne stabilnosti EU je korak v pravo smer. Skupaj z močnejšim in bolj usklajenim gospodarskim upravljanjem bi stalni krizni mehanizem lahko zagotovil in bo zagotovil stabilnost evrskega območja. Pri vzpostavitvi tega mehanizma bi bilo treba upoštevati tudi posebne razmere v novih državah članicah. Te države bi morale biti dejavno vključene v razpravo in bi morale imeti možnost, da sodelujejo pri mehanizmu, če to želijo. Obenem bi morale države članice ohraniti svoje nacionalne davčne politike. Pomembno je, da se davčna konkurenca ohrani kot orodje za olajšanje kohezije in povečanje gospodarske rasti EU. Preusmeritev politik k davčnemu usklajevanju ali skupni konsolidirani davčni osnovi bo samo še povečala razlike v gospodarski razvitosti in bo ovirala kohezijo. Države članice, ki s svojimi primanjkljaji in dolgovi ustvarjajo večje tveganje, bi morale več prispevati k sredstvom kriznega mehanizma. To bi vsekakor spodbudilo strožjo davčno disciplino in povečalo dodano vrednost ustrezne gospodarske in finančne politike.

 
  
MPphoto
 
 

  Astrid Lulling (PPE), v pisni obliki.(FR) Čeprav so morale vlade zaradi dogodkov v zadnjih mesecih sprejeti nujne ukrepe in odločitve, ki jih je bilo mogoče uporabiti neposredno, mora vzpostavitev stalnega kriznega mehanizma za ohranjanje finančne stabilnosti evrskega območja temeljiti na neizpodbitnih pravnih podlagah. Zato je očitno, da mora Evropski parlament pri izvajanju temeljnih reform, ki so nujne za stabilizacijo ekonomske in monetarne unije, posredovati kot sozakonodajalec. Povsem medvladna rešitev ne more biti pravi odgovor.

Reforma ekonomske in monetarne unije (EMU) je ključna naloga in naloga z znatnimi posledicami. Vsi se zavedamo pomena enotne valute za evropski projekt. Vendar so zaradi sedanje krhkosti EMU potrebne pogumne in inovativne rešitve.

V okviru, kakršen je ta, je zatekanje k „evroobveznicam“ ukrep, ki si zasluži, da ga preučimo in o njem razpravljamo, ne pa da ga izločimo. Vsekakor zdaj obstaja veliko ovir. Zavedati se moramo institucionalnega, pravnega in finančnega pomena uvedbe takšnega instrumenta, ki spreminja naravo Evropske unije. Nasprotno od tega, kar menijo nekateri njegovi zagovorniki, bi pomenil še večjo disciplino in strogost.

 
  
MPphoto
 
 

  Ulrike Rodust (S&D), v pisni obliki. – (DE) Svet bi rada opozorila na težavo, zaradi katere obstaja nevarnost, da se bo sodelovanje obeh institucij na področju ribiške politike prekinilo. Gre za uredbe o načrtih dolgoročnega upravljanja. Te uredbe so osrednji del skupne ribiške politike. Svet in večina držav članic ne sprejemajo tega, da je Evropski parlament z Lizbonsko pogodbo dobil pravico do soodločanja o teh uredbah. Ministri ravnajo v nasprotju s Svetom in pravno službo Sveta, v nasprotju z mnenjem Komisije in seveda v nasprotju z voljo Evropskega parlamenta. Svet ima trenutno dva načrta upravljanja, ki ju ni mogoče sprejeti. Komisija ne more predložiti nadaljnjih načrtov, ki so nujno potrebni za naše ribiče in naša morja in ki so bili že davno dokončani in ležijo v predalu. Ta položaj je nesprejemljiv. Belgijsko predsedstvo in prihodnje madžarsko predsedstvo pozivam, naj se takoj začneta pogajati s Parlamentom, da bomo lahko našli rešitev. Pripravljeni smo se začeti pogovarjati. Najlepša hvala.

 
  
MPphoto
 
 

  Edward Scicluna (S&D), v pisni obliki. Spomnimo se, da je kriza evrskega območja predvsem kriza državnega dolga, ki sta jo poglobila dva pomembna dogodka. Prvi dogodek je zagotavljanje finančne pomoči zasebnim finančnim institucijam, pri čemer je državni dolg prevzel zasebne dolgove, drugi dogodek pa so svežnji spodbud, ki so jih vlade uporabile za upočasnitev gospodarskega nazadovanja. Teh dveh dogodkov ne upoštevamo in vse države obravnavamo, kot da so lahkomiselna, brezskrbna skupina, ki lenari pod sredozemskim soncem. Vsak mehanizem, ki ga bomo vzpostavili za preprečevanje in odpravljanje krize, bo moral upoštevati, da so države v običajnih razmerah ustrezno uresničevale načrte za zmanjšanje svojih primanjkljajev in zato svojih dolgov. Zablodele države so bile izjema, ne pa pravilo. Vsekakor moramo okrepiti nadzorni mehanizem in uvesti nekaj razumnih sankcij, vendar ne smemo pozabiti na to, kar želimo srednjeročno doseči: rast in zaposlovanje. Teh dveh ciljev ni mogoče doseči s sankcijami in vsiljenimi varčevalnimi ukrepi. Ta cilja se uresničita, če razumemo, kako nastanejo neravnovesja in kako jih je mogoče odpraviti, in če ju skušamo doseči s skupnimi močmi. To je tisto, kar državljani EU pričakujejo od nas.

 
  
MPphoto
 
 

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D), v pisni obliki. – (RO) Evropski svet bo na seji, ki bo potekala 16. in 17. decembra, razpravljal in sprejel ukrepe, ki so potrebni za okrepitev gospodarskega stebra ekonomske in monetarne unije ter finančno stabilizacijo EU. V tem okviru moramo preučiti tudi ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev tega, da bo evropski bančni sistem lahko financiral evropsko gospodarstvo, zlasti mala in srednje velika podjetja.

Evropski državljani od institucij EU pričakujejo odločnejše ukrepe, katerih namen ni samo zagotoviti finančno stabilnost, temveč predvsem tudi ponovno vzpostaviti zdržno gospodarsko rast.

Leta 2008 je bilo tveganju revščine in socialne izključenosti izpostavljenih 116 milijonov evropskih državljanov. To število se je povečalo zaradi gospodarske in finančne krize, pri čemer so bili tveganju revščine in socialne izključenosti najbolj izpostavljeni mladi in starejše osebe.

Evropske državljane še vedno najbolj skrbi, kako bodo obdržali delo in si zagotovili dostojno življenje. Gospodarska in finančna kriza je močno vplivala na nacionalne proračune in je povzročila poslabšanje sistemov izobraževanja, zdravstvenega varstva in socialne zaščite. Čas je, da EU sprejme ukrepe, ki so potrebni za to, da se zagotovi zdržna gospodarska rast prek vlaganja v industrijsko politiko, ki ustvarja delovna mesta in zagotavlja konkurenčnost, ter prek ustreznega vlaganja v raziskave, izobraževanje in zdravje.

 
  

(1) Glej zapisnik.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov