Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 15. december 2010 - Strasbourg

10. Obrazložitev glasovanja

  Predsednik. − Spoštovani kolegi, imamo veliko obrazložitev glasovanja, zato bomo morali zelo strogo upoštevati čas. Vse govornike bom prekinil po eni minuti. Opravičujem se za to, vendar tako bo.

Ustne obrazložitve glasovanja

Predlog splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2011, kot ga je spremenil Svet

  Ashley Fox (ECR). - Gospod predsednik, želim obrazložiti, zakaj sem glasoval proti proračunu za leto 2011. Proti temu proračunu sem glasoval, ker bi se morala EU v obdobju varčevanja omejiti. Svoje odhodke bi morali zmanjšati, ne pa povečati. Menim, da je sramotno, da je Komisija sprva predlagala 6-odstotno povečanje in da je Parlament to podprl.

Menim, da je moj predsednik vlade David Cameron ravnal prav, ker je izsilil, da se je raven povečanja zmanjšala na 2,9 %, vendar vemo, da je bil to kompromis. To ni kompromis, s katerim bi bili britanski konzervativci ravno zadovoljni, in s ponosom sem glasoval proti potratnosti EU.

  Sirpa Pietikäinen (PPE). - (FI) Gospod predsednik, pomembno je, da je imel Parlament prvič možnost, da odobri proračun. Menim, da bi moral Parlament v nadaljnji proračunski politiki zagotoviti, da so prednostne naloge to, da je EU sposobna povečati svoj prispevek, da proračun podpira učinkovito izrabo materialov in politiko o podnebnih spremembah prek politik po lastni izbiri ter da se na ta način uresničita strategija Evropa 2020 in bolj zeleno gospodarstvo.

  Syed Kamall (ECR). - Gospod predsednik, tako kot moj kolega gospod Fox imam tudi jaz pomisleke in tudi veliko britanskih konzervativcev jih je imelo.

Kako si v obdobju varčevanja, ko si vlade po vsej Evropski uniji – in pravzaprav vlade po vsem svetu – prizadevajo za to, da bi si zatisnile pas in obrzdale porabo, drznemo zahtevati povečanje zneska davkoplačevalskega denarja? Nedvomno je napočil čas, da zategnemo naše pasove in smo za zgled. Ne bi smeli zahtevati povečanja, zahtevati ne bi smeli niti zamrznitve, zahtevati bi morali zmanjšanje proračuna EU, tako da bi lahko davkoplačevalci po vsej Evropski uniji svoje politike vzeli resno in vedeli, da razumemo trpljenje, ki ga občutijo zdaj, in da tudi mi občutimo to trpljenje, ne pa da smo videti kot izvoljena elita, ki se ne ozira na ljudi, ki so nas postavili na to mesto.

Poročilo: Sidonia Elżbieta Jędrzejewska, Helga Trüpel (A7-0369/2010)

  Peter Jahr (PPE). – (DE) Gospod predsednik, pravica do priprave proračuna je osrednja pravica parlamenta. To velja tudi za Evropski parlament. Odgovornost, zaupanje in partnerstvo so trije ključni vidiki sodelovanja Parlamenta, Komisije in Sveta. V tem pogledu posvetovalni postopek v zvezi s proračunom za leto 2011 ni bil ukrep, ki bi vzpostavil zaupanje. Komisijo in zlasti Svet pozivam, naj spoštujeta pravice Evropskega parlamenta, ker je, kot sem že povedal, pravica do priprave proračuna osrednja pravica Evropskega parlamenta.

  Daniel Hannan (ECR). - Gospod predsednik, včeraj sem se spraševal, ali sem padel skozi zanko v prostorsko-časovnem kontinuumu in se znašel v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja. Danes se sprašujem, ali smo v sedemdesetih letih sedemnajstega stoletja.

Naj navedem pripombo Thomasa Jeffersona o oddaljeni vladi. Rekel je, da se tako oddaljeni in pred pogledi svojih volivcev skriti voditelji zagotovo nagibajo h korupciji, plenjenju in zapravljanju. To je odličen opis dogajanja v proračunu EU, ki ima neodobrena finančna poročila, napačno dodeljena sredstva in te stalno naraščajoče številke kljub poskusom 27 držav članic, da bi obrzdale svojo porabo. To se dogaja, ko ni povezave med obdavčitvijo, predstavniško ravnjo in odhodki, ko EU pričakuje pohvale za porabo denarja in nobenih kritik za povečanje porabe.

Te številke bomo lahko ponovno uskladili z javnim mnenjem le, če bomo ponovno vzpostavili proračunsko odgovornost do nacionalnih parlamentov in nacionalnih poslancev, ki se morajo zagovarjati pred svojimi volivci, ki so tudi njihovi davkoplačevalci.

Poročilo: Jean-Paul Gauzès (A7-0340/2010)

  Cristiana Muscardini (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, podpiramo ukrep in se zahvaljujemo poročevalcu, ki je bil zelo natančen.

Vendar menimo, da bi moralo to delo prisiliti evropske institucije k nadaljnjemu nadzoru prihodnjega razvoja dogodkov v tej novi disciplini, ker je v preteklosti na žalost prepogosto prihajalo do nejasnosti, ki so negativno vplivale na finančni sistem ter škodovale podjetjem in varčevalcem.

Menimo, da je zelo pomembno, da imamo nov evropski sistem za agencije in da se nadzirajo vsi osrednji bančni organi, tako da se zagotovi, da so bonitetne ocene dejansko v skladu s sodobnim finančnim sistemom in da so uporabne za javnost. Zato se zahvaljujem poročevalcu.

  Peter Jahr (PPE). – (DE) Gospod predsednik, vprašanje se glasi: Kdo nadzira nadzorne organe? Celo nogometni sodniki morajo opraviti postopek nadzora ali odobritve. Če to velja za nogomet, mora vsekakor veljati za finančne trge. Tukaj se je postopek ocenjevanja kreditne sposobnosti in trdnosti finančnih produktov, bank in celo držav prepustil bonitetnim agencijam. Vendar ko te agencije ustvarijo monopol in se jim uspe izogniti vsakršni obliki nadzora, potem si pridobijo status božanstva, ki se ga časti. Tega ne smemo dopustiti. V Svetem pismu piše: „Ne imej drugih bogov poleg mene!“ To poročilo poskuša urediti razmere z uvedbo nadzora bonitetnih agencij. Ob ustreznem času bi se Parlament moral vprašati, ali so bili ti ukrepi res uspešni.

Poročilo: Sidonia Elżbieta Jędrzejewska, Helga Trüpel (A7-0369/2010)

  Barbara Matera (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, današnje glasovanje o proračunu za leto 2011 potrjuje dokončanje novega postopka in v tem postopku se je – ne glede na to, kako naporen je morda bil – pokazal odgovoren in odločen odnos proračunskih organov.

Čeprav je to kompromisna rešitev, pri kateri sta morala popustiti tako Parlament kot Svet, je ta rešitev preprečila uvedbo sistema dvanajstin, ki bi imel resne posledice za financiranje programov Evropske unije.

Parlament je zadovoljen s cilji, ki smo jih dosegli. Vendar s prstom kaže na krivce, ki so povzročili neuspeh dogovora o programu mednarodnega termonuklearnega poskusnega reaktorja in prožnosti. Unija je dejansko izgubila verodostojnost pri svojih mednarodnih partnerjih in tvega, da ne bo sposobna financirati svojih obveznosti in da ne bo sposobna izpolniti zahtev na novih področjih delovanja, ki izhajajo iz Lizbonske pogodbe.

Zato moramo januarja 2011 določiti prednostne naloge in zagotoviti, da bodo te naloge v prihodnjih letih finančno zdržne.

Poročilo: Anja Weisgerber (A7-0050/2010)

  Mario Pirillo (S&D). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, potreba po posodobitvi merilnih sistemov in izboljšanju ureditve nas je spodbudila k razveljavitvi evropskih direktiv o meroslovju.

Tudi jaz sem prepričan, da je to prvi korak za začetek temeljite in natančnejše reforme na tem področju. Prav tako ni nobenega dvoma, da se moramo dogovoriti o ustreznem časovnem okviru, da bodo države članice lahko ocenile učinke razveljavitve teh predpisov na svoje zakone in opravile potrebne prilagoditve.

Za konec, odločitev o razveljavitvi različnih direktiv je popolnoma v skladu s potrebo po večji poenostavitvi, ki jo še posebej občutijo v vseh sektorjih. Upamo pa, da se ne bo izkazalo, da je zdravilo hujše od bolezni.

Poročilo: Zita Gurmai, Alain Lamassoure (A7-0350/2010)

  Clemente Mastella (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, Lizbonska pogodba je s tem novim, praktičnim orodjem za sodelovanje državljanov pri evropski razpravi in povezovanju uvedla ključno novost v demokratično delovanje Evropske unije.

Dejansko evropska državljanska pobuda uvaja nov koncept mednarodne demokracije in Evropski uniji zagotavlja novo obliko participativne demokracije. Vsi naši državljani se lahko obrnejo neposredno na Evropsko komisijo in vložijo zakonodajni predlog.

Pozdravljamo predlog Komisije, ker vključitev civilne družbe in oblikovanje politik pri odločanju krepita demokratično legitimnost naših institucij in Evropsko unijo približujeta njenim državljanom.

  Oriol Junqueras Vies (Verts/ALE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej bi rad povedal, da sem zadovoljen z odobritvijo evropske državljanske pobude, za katero sem bil poročevalec v senci Odbora za kulturo in izobraževanje, obenem pa obžalujem, da Parlament ni glasoval o dveh vprašanjih, ki sta po mojem mnenju temeljni: o pravicah mladih, starejših od 16 let, da podpišejo to pobudo, in o glasovanju za prebivalce.

Vemo, da te pobude niso zajete v Lizbonski pogodbi, in to so nekateri od razlogov za to, da nasprotujemo tej pogodbi.

  Jens Rohde (ALDE). – (DA) Gospod predsednik, Danska liberalna stranka je danes glasovala za državljansko pobudo, ker ta pobuda spodbuja sodelovanje državljanov, zaradi nje pa bo EU veliko bolj dostopna. Parlamentu je uspelo določiti nekaj standardiziranih pogojev, zaradi katerih bo državljanska pobuda dostopna ne glede na zadevno državo članico in ki bodo zagotovili, da bo uporaba instrumenta ostala enostavna. Vendar morajo državljani prihajati iz najmanj ene četrtine držav članic – število državljanov iz vsake države članice mora biti vsaj enako številu poslancev Evropskega parlamenta iz te države članice, pomnoženemu s faktorjem 750, in državljani morajo biti dovolj stari, da lahko glasujejo na parlamentarnih volitvah. Menimo, da so ti pogoji pomembni za zagotovitev tega, da državljanska pobuda dobi tudi veljavnost, ki je potrebna za to, da pobuda velja za resen prispevek k razvoju demokracije.

  Hannu Takkula (ALDE). - (FI) Gospod predsednik, rad bi povedal nekaj besed o državljanski pobudi. Res je, da je Lizbonska pogodba pomenila, da smo dobili novo pobudo, ki naše državljane spodbuja k sodelovanju v demokraciji. Ko milijon državljanov podpiše peticijo, Komisija privoli v to, da jo bo obravnavala, vendar, ali je to vse? Menim, da je to odlična pobuda, vendar moramo razmisliti o tem, kako naj jo izpeljemo.

Osnovno izhodišče je, da naj bi naši državljani sodelovali v demokratičnem postopku predvsem z glasovanjem na volitvah. Na ta način bi lahko zadeve, ki so pomembne za ljudi, obravnavali naprej. Seveda bo zato ta nova pobuda morda okrepila vključenost državljanov, čeprav po drugi strani menim, da bi lahko privedla do položaja, v katerem Komisija samo odgovarja na pobude, ne da bi nastalo kaj konkretnega. Zato moramo ponovno razmisliti o tem, kako bi lahko resnično spodbudili ljudi k sodelovanju pri političnem odločanju.

  Morten Løkkegaard (ALDE). – (DA) Gospod predsednik, k temu, kar je že bilo povedano v zvezi s podporo Danske liberalne stranke, bi rad pristavil, da je to, kakor je že bilo omenjeno, izjemno pomembna pobuda. To je tudi poskus, ki – in k temu pozivam – ga moramo zelo natančno nadzirati, in zagotoviti moramo dejansko nadaljnjo obravnavo triletnega obdobja, ki je bilo zdaj določeno za to pobudo, ter preučiti, ali je to dejansko prava državljanska pobuda ali pa se – če se smem tako izraziti – ta pobuda uporablja z drugimi interesi pred očmi. Za uspeh pobude – uspeh, za katerega vsi upamo, da ga bo imela ta pobuda – je pomembno, da so povsem preprosto državljani tisti, ki prevzamejo pobudo. V zvezi s tem bi rad povedal tudi to, da osebno upam, da bo predloženih nekaj naprednih, konstruktivnih in pozitivnih vprašanj, ki jih državljani želijo načeti v zvezi s projektom EU, tako da pobuda ne bo nenehno predstavljala tabora nasprotnikov, ki vedno monopolizira uporabo tovrstnih pobud.

  Sonia Alfano (ALDE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zelo pozorno sem spremljala zakonodajni postopek za evropsko državljansko pobudo in vesela sem – deloma zaradi izjav Sveta in Komisije –, da bodo prve peticije sprožene čez eno leto.

Prav tako sem ponosna, da lahko Evropski parlament obvestim, da je zaradi sprejetja nezaslišane direktive o raziskavah na živalih v Italiji nastalo obsežno ljudsko gibanje državljanov, združenj in odborov. To gibanje v tem letu ne bo stalo križemrok, temveč bo pripravljalo predlog za Komisijo: predlog, da se Evropski uniji zagotovijo sodobni in civilizirani zakoni, predlog, ki zavrača poskuse na živalih – kruto in znanstveno neučinkovito prakso –, obenem pa odločno spodbuja alternativne metode.

Zavrnitev vivisekcije mora biti cilj Evropske unije, saj je to želja njenih državljanov.

  Ashley Fox (ECR). - Gospod predsednik, menim, da bi bila državljanska pobuda lahko koristna, ker bo omogočila, da bodo državljani govorili neposredno s Komisijo, vendar pa ostaja vprašanje, kako se bo Komisija odzvala na predloge, ki ji ne bodo všeč.

Menim, da lahko pričakujemo veliko pobud, ki bodo Komisijo pozivale, naj naredi več, ki bodo zahtevale več Evrope, in nedvomno se bo Komisija z navdušenjem odzvala na te zahteve.

Kako pa se bo odzvala na predloge za manj Evrope ali morda za to, da bi Evropa delala bolje ali zapravljala manj denarja ali morda dala izjavo, da nikoli ne bo evropske obdavčitve? Z zanimanjem čakam na to, kako se bo Komisija odzvala na te predloge. Bo te predloge obravnavala spoštljivo? Če se bo odzivala le na predloge, ki so ji všeč, bo ta pobuda odveč.

  Seán Kelly (PPE). – (GA) Gospod predsednik, z veseljem sem glasoval za te predloge in menim, da sta poročevalca opravila zelo dobro delo ne samo za Evropsko unijo, temveč na splošno tudi za naše državljane.

Državljanska pobuda je bila zelo pomemben del Lizbonske pogodbe, ki je bila na Irskem sprejeta pred malo več kot enim letom, vendar se je nekaj časa zdelo, da bodo zapleti in ureditev onemogočili celotni postopek. Delo poročevalcev je postopek poenostavilo in še posebej dobrodošla je zamisel, da bo postopek lahko sprožil sedemčlanski odbor iz sedmih različnih držav. Menim, da bodo ta in drugi ukrepi zagotovili, da bo mogoče predložiti resnične pomisleke državljanov, obenem pa zaustaviti zasebne interese.

(GA) Zato bi rad končal s pregovorom v svojem jeziku, ki pravi, da je dober začetek pol dela. To se je dobro začelo.

  Nicole Sinclaire (NI). - Gospod predsednik, to je v resnici navidezna demokracije, mar ne? Prav škoda je, da dejansko niste hoteli prisluhniti prebivalcem Evrope, preden ste uvedli Lizbonsko pogodbo, ki je zagotovila to državljansko pobudo.

Če odgovorim gospodu Foxu, ki je govoril malo prej: po prvi fazi bi se Komisija lahko odločila, da se ta postopek ne izplača. To je problematično, saj nima zavezujočega pooblastila. Komisija lahko tega preprosto ne upošteva. Spet lahko vidimo, da Evropska unija ne upošteva želja prebivalcev Evrope. Za božjo voljo, prosim, prisluhnite ljudem, ker ljudje tega ne želijo.

Predlogi resolucij RC-B7-0688/2010

  Jim Higgins (PPE). - Gospod predsednik, pozdravljam delovni program Komisije za leto 2011, za katerega sem glasoval.

Finančna kriza je velik izziv, s katerim se je treba odločno spopasti. Komisiji želim vse dobro v zvezi s cilji, ki jih je določila. Kar zadeva evro, je z vidika celovitosti in kohezije Unije ter z vidika solidarnosti v Evropski uniji nujno potrebno, da imamo skupno valuto in da naredimo vse, kar je v naši moči, da jo zaščitimo.

Kar zadeva delovna mesta in gospodarstvo, pozdravljam dejstvo, da bo Komisija januarja 2011 sprejela svoj prvi letni pregled rasti. Ta letni pregled rasti bo analiziral gospodarski položaj Unije, vključno z morebitnimi neravnovesji in sistemskimi tveganji. To je nujno za prehod Evrope na pametno in trajnostno gospodarstvo.

Nenazadnje smo Skupnost 500 milijonov ljudi. Na evropskem prizorišču in mednarodno na svetovnem prizorišču se moramo spopasti z zelo ambicioznimi cilji. Komisiji želim vse dobro v prihodnjem letu.

  Philip Claeys (NI). - (NL) Proti temu predlogu sem glasoval iz številnih razlogov, vendar pa je najbolj nenavaden odstavek, v katerem je navedeno, da morajo države članice po mnenju tega parlamenta porabiti 0,7 % svojega bruto nacionalnega dohodka za razvojno pomoč in da mora Komisija zagotoviti izpolnitev te obveznosti.

Poleg tega, da se poraja vprašanje, ali je razvojna pomoč smiselna ali ne, je to tudi resna kršitev načela subsidiarnosti. Druga nenavadna stvar je odstavek 52, v katerem se Komisija poziva, naj izkoristi zagon, če temu lahko tako rečem, za proces širitve. Ali mi lahko kdo pove, kateri zagon? Ali pri tem govorite o nenehnem izzivanju Turčije ali množičnih kršitvah človekovih pravic v tej državi, da ne omenim čedalje večje islamizacije?

Predlogi resolucij RC-B7-0693/2010

  Philip Claeys (NI). - (NL) Vsekakor je v tej resoluciji nekaj dobrih stvari, kot sta obsodba udeležbe predsednika Mugabeja, ki je zločinec, na vrhunskem srečanju v Lizboni in omemba škodljivih posledic bega možganov z afriške celine.

Resolucija prav tako upravičeno poudarja ključno vlogo razvoja kmetijske zmogljivosti. Po drugi strani se resnično moramo znebiti tega nesmiselnega 0,7-odstotnega standarda. 1 milijarda USD razvojne pomoči, ki se je 60 let stekala v Afriko, ni služila ničemur drugemu kot temu, da se je ta celina pogreznila v še večjo bedo. Namesto tega, da namenjamo čedalje več pomoči, moramo svojo energijo med drugim usmeriti v boj proti nezakonitemu begu kapitala, kar je bilo v tej resoluciji že tako ali tako poudarjeno.

Prav tako me nikakor ni navdušil odstavek o preseljevanju, zato sem na koncu glasoval proti.

  Syed Kamall (ECR). - Gospod predsednik, seveda želimo vsi v EU in različnih državah članicah EU ob pogledu na slabo stanje, v katerem je mnogo afriških držav, pomagati tem državam iz revščine, vendar menim, da moramo svojo pomoč uporabiti razumneje. Ob nesreči je vsekakor prav, da ima pomoč kratkoročno ključno vlogo, vendar se naša pomoč z vidika dolgoročnega razvoja včasih napačno dodeli.

Seveda ni prav, da naši davkoplačevalci v različnih državah članicah EU pošiljajo denar vladam v Afriki, ki svojih držav ne upravljajo spodobno, in ta denar ne pride do tistih, ki ga resnično potrebujejo. Razvoju se lahko najbolje pomaga tako, da se pomaga podjetnikom v revnejših državah, ki lahko ustvarijo bogastvo v svojih skupnostih ter izvlečejo svoje prijatelje in sosede iz revščine.

Odprimo svoje trge, usmerimo svojo pomoč v spodbujanje trgovine in razvoja, ne pa samo v denarno pomoč.

  Daniel Hannan (ECR). - Gospod predsednik, skupaj s številnimi poslanci tega parlamenta sem se nedavno udeležil vrhunskega srečanja držav AKP v Kinšasi, v uradno drugi najslabši državi na svetu. OZN pripravlja indeks zadovoljstva in Demokratično republiko Kongo uvršča le pred Zimbabve. Vendar si Kongovci v nasprotju z Zimbabvejci seveda ne morejo reči, da bi se stvari izboljšale, če bi se zamenjala vlada: imeli so svoje večstrankarske volitve, svojo mednarodno priznano ustavo in tako dalje.

V Demokratični republiki Kongo se povečuje in zbira tragedija Afrike. Menim, da lahko tam nekoliko bolj krivite kolonialne izkušnje kot v sosednjih državah, ne da bi želeli ponoviti celotno tragedijo Svobodne države Kongo. Seveda tam obstaja prekletstvo naravnih virov, ki prekinja povezavo med obdavčitvijo in porabo in zaradi katerega je politika pehanje za častjo in bogastvom. Predvsem pa tam obstajajo heterogenost, pomanjkanje nacionalnih čustev, pomanjkanje jezikovne ali etnične enotnosti. „Če imaš rad svojo državo, plačaj davke,“ je pisalo na otožnem napisu v Kinšasi. Seveda jih nihče ne plača.

Prepričan sem, da lahko uganete, zakaj to omenjam. Predsednik Evropskega sveta je rekel, da patriotizem vodi v vojno. Torej, z veseljem bi ga odpeljal na kraj, kjer ni prav nikakršnega patriotizma, da bi videl, kam to pripelje.

Predlogi resolucij RC-B7-0688/2010

  József Szájer (PPE). – (HU) Gospod predsednik, vsi vemo, da državni steber pokojninskega sistema, ki zagotavlja večjo varnost, zaradi finančne krize postaja čedalje bolj privlačen v več evropskih državah. Veliko držav pregleduje svoje sisteme in si prizadeva okrepiti državni pokojninski sistem. Čeprav pokojninski sistem v bistvu spada na področje nacionalne pristojnosti, je smer, v katero gredo razprave pri teh vprašanjih v Evropi, še vedno pomembna. Zato pozdravljam dejstvo, da točka 30 sklepa o delovnem programu Komisije, ki je bil zdaj sprejet ob podpori treh največjih skupin v Evropskem parlamentu – ljudske, socialne in liberalne –, poudarja, da je treba okrepiti prvi, namreč državni steber pokojninskega sistema. Moja domovina Madžarska je naredila pomemben korak v tej ustrezni smeri z zakonom, ki je bil sprejet včeraj. Razprava o pokojninskem sistemu v EU v zvezi z belo in naknadno zeleno knjigo se mora nadaljevati v tem duhu, Evropski parlament poziva Komisijo k temu, in zato sem zelo zadovoljen s tem predlogom.

Poročilo: Kinga Gál (A7-0344/2010)

  Clemente Mastella (PPE). - (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, novi institucionalni okvir, ki ga je uvedla Lizbonska pogodba, poudarja, da učinkovito varstvo in spodbujanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin podpirata demokracijo in pravno državo v Evropski uniji.

To poročilo sem podprl, ker sem prepričan, da Unija potrebuje novo notranjo politiko na področju človekovih pravic, ki je učinkovita in celovita in ki bo na nacionalni ravni in na ravni EU prinesla učinkovite mehanizme odgovornosti za obravnavo številnih kršitev, ki jih vidimo vsak dan.

Želimo poudariti, da je uveljavitev Lizbonske pogodbe korenito spremenila pravno podobo Evropske unije. Listina o temeljnih pravicah ima zdaj enako pravno veljavo kot Pogodbe in je najsodobnejša kodifikacija temeljnih pravic, ki nudi dobro ravnovesje med pravicami in solidarnostjo ter zajema civilne, politične, gospodarske, socialne in kulturne pravice, pa tudi pravice tretje generacije.

  Antonello Antinoro (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, odločil sem se glasovati za to poročilo ne samo zato, ker se je tako odločila moja politična skupina, temveč tudi zato, ker sem popolnoma prepričan, da je to poročilo zelo pomembno v institucionalnem smislu in potrebno v času, ko so pristojnosti Parlamenta opredeljene, vendar organizacija teh pristojnosti poteka počasi.

Seveda smo si želeli, da bi bila naša prva odobritev proračuna v okviru Lizbonske pogodbe pomemben dogodek. Zaradi tega smo morali vsi določiti skupno stališče in zato si je poročevalka prizadevala najti kompromisne predloge sprememb, da bi preprečila odločitve, ki bi le upočasnile dokončno uskladitev glede uporabe Lizbonske pogodbe.

Zato se gospe Gál zahvaljujem za delo, ki ga je opravila, in upam, da bo to poročilo privedlo do skupnega izboljšanja dejavnosti evropskih institucij.

  Hannu Takkula (ALDE). - (FI) Gospod predsednik, najprej želim čestitati gospe Gál za to odlično poročilo o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji. Vendar je to le poročilo. Ne smemo pozabiti, da moramo v Evropski uniji še veliko narediti. Na žalost se v praksi ne uresničujejo temeljne pravice vsakogar, tudi če ljudje pravijo, da v teoriji se. Primer je velika romska manjšina, katere temeljne pravice se ne uresničujejo v vseh pogledih.

Prav tako imamo težave s svobodo izražanja mnenja. Zaradi svobode izražanja mnenja smo nagrado Saharova podelili kubanskemu oporečniku, vendar imamo tudi v Evropi še vedno težave. Ljudje ne morejo povsod govoriti svobodno ali izražati svojega mnenja. Konkreten primer tega je eden od kolegov poslancev tukaj v Evropskem parlamentu, ki ga povsod spremljajo varnostniki, ker se mora bati za svoje življenje. Zavzeti se moramo za temeljne pravice v Evropi in se boriti za to, da vsem v Evropski uniji zagotovimo svobodo izražanja.

  Sonia Alfano (ALDE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, splošno je znano, da dejavnosti italijanske vlade predstavljajo nenehno kršitev Listine o temeljnih pravicah. Spomniti se moramo samo na sporazum med Italijo in Libijo, ki mu je uspelo kršiti številne člene listine, ali na predlagani zakon bavaglio, ki naj bi grobo omejil tisk in pravni sistem.

Govorimo o vladi, ki jo podpira parlament, ki je bil izvoljen na nedemokratičen način, ne da bi imeli državljani možnost izraziti svojo željo, o vladi, ki je včeraj dobila zaupnico z glasovi iz opozicijskih klopi, od poslancev, ki so javno priznali, da so jim v zameno za glasove obljubili kandidaturo na prihodnjih volitvah in denar.

(Govornico je prekinil medklic)

Dejstva dokazujejo, da je šlo za korupcijo. To ni nič neobičajnega za podkupovalca gospoda Berlusconija, kakor razkrivata pravnomočni sodbi v primerih Mondadori in Mills.

(Menda niso v Evropskem parlamentu zdaj že branjevke?)

9. decembra je Evropski parlament praznoval mednarodni dan boja proti korupciji. Včeraj je italijanski parlament začel prvi dan postopka za legalizacijo korupcije poslancev.

  Predsednik. − Gospa Ronzulli, usedite se in nehajte govoriti, prosim. To ni primerno v dvorani Evropskega parlamenta. Nimate besede in ne smete motiti drugih govornikov na ta način. Prosim, upoštevajte to. Gospa Alfano, prosim, nadaljujte. Dam vam dodatnih 30 sekund.

  Sonia Alfano (ALDE). - (IT) Gospod predsednik, 9. decembra je Evropski parlament praznoval mednarodni dan boja proti korupciji. Včeraj je italijanski parlament začel prvi dan postopka za legalizacijo korupcije poslancev.

  Predsednik. − Gospa Ronzulli, tokrat vam bom to povedal zadnjič. Če boste še enkrat vstali in prekinili sejo, bom zahteval, da zapustite dvorano. Je to dovolj jasno? Ne ponovite tega.

  Sirpa Pietikäinen (PPE). - (FI) Gospod predsednik, po sprejetju Lizbonske pogodbe je eno od najpomembnejših novih področij za blaginjo naših državljanov Listina o temeljnih pravicah, ki nas zdaj vse zavezuje. Naslednji korak je, da se različne institucije EU osredotočijo na spremljanje in spodbujanje temeljnih pravic na vseh političnih področjih Unije in v vseh državah članicah na zavezujoč in kar se da učinkovit način.

Da bi to dosegli, je pomembno, da si posamezniki in tudi različne institucije prizadevajo zagotoviti nadaljnjo obravnavo direktive o enakem obravnavanju, ki je zdaj zastala v Svetu, in da zaradi tega dobimo pravno zavezujoča sredstva za posredovanje v primerih diskriminacije v državah članicah.

Naj povem tudi to, da je še posebej pomembno, da se posreduje v primerih tako tihe kot očitne diskriminacije. Tiha diskriminacija na primer prizadene starejše.

  Philip Claeys (NI). - (NL) Gospod predsednik, seveda sem glasoval proti temu politično korektnemu poročilu. Kot flamski nacionalist menim, da je popolnoma nesprejemljivo, da ta parlament avtomatično enači nacionalizem s ksenofobijo in diskriminacijo.

Predlog, da se postopki za ugotavljanje kršitev, uvedeni proti državam članicam, dopolnijo s postopkom, ki bo onemogočil nekatere politične ukrepe, dokler se Komisija ne bo odločila, ali naj uvede uradne postopke za ugotavljanje kršitev ali ne, je naravnost nevaren. To ne pomeni nič drugega kot nadzor držav članic in ta položaj je nesprejemljiv.

V prihodnosti bo Evropska komisija lahko onemogočila učinkovito politiko prisilne odstranitve in s tem bo močno presegla svoja pooblastila. Izpolnjevanje in izvajanje teh nalog bi bilo treba prepustiti posameznim državam članicam, ne Evropski komisiji.

  Daniel Hannan (ECR). - Gospod predsednik, v dodatku k 1984 je George Orwell napisal poglavje o „Novoreku“ in govoril je o tem, kako bi se jezik lahko spridil in spremenil in bi se s tem spremenile naše misli. Primer, ki ga je dal, je bila beseda „svoboden“. Rabo besede „svoboden“ v Novoreku si je lahko predstavljal samo v pomenu: „vezalke lahko dobiš na svobodnem trgu“; tako je izginil pojem intelektualne ali politične svobode, ker ni bilo besed, ki bi to izražale. To je bil grozljivo preroški primer, saj se je to bolj ali manj zgodilo z besedo „svoboden“ v času našega življenja.

Včasih je pomenila svobodo pred državnim omejevanjem: svobodo govora, svobodo zbiranja, svobodo čaščenja; zdaj pomeni upravičenost. Svobodno delam; svobodno uporabljam nacionalni sistem zdravstvenega varstva ali kar koli že. To poročilo o človekovih pravicah je s pojma pravic kot zagotovila osebne svobode prešlo na pravico kot terjatev do vseh drugih. Namesto da bi zagotovilo enako obravnavanje naših pravic, uveljavlja neenako obravnavanje naših pravic. V Evropi ni krize človekovih pravic, temveč kriza demokracije; in te krize se ne rešuje tako, da se pristojnost z izvoljenih predstavnikov prenese na neizvoljene pravnike.

***

  Licia Ronzulli (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, opravičujem se za tisto, kar se je zgodilo prej, vendar kot Italijanka ne prenesem določene vrste vedenja. Sita sem tega, da gospa Alfano še naprej zapravlja čas za obrazložitev glasovanja za to, da pripoveduje laži in izkrivlja resnično dogajanje v Italiji. Včeraj so v italijanskem parlamentu glasovali o zaupnici na uninominalni podlagi in v skladu s popolnoma demokratičnimi pogoji. Zato se odrekam svoji obrazložitvi glasovanja in izjavljam, da sem glasovala za poročilo gospoda Juvina.

Poročilo: Philippe Juvin (A7-0338/2010)

  Mario Pirillo (S&D). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, tudi jaz sem prepričan, da ima oglaševanje lahko pomembno vlogo pri spodbujanju konkurence in konkurenčnosti med podjetji za povečanje ponudbe za potrošnike.

Vendar mora Evropa uporabiti strožje predpise za sektor, za katerega sicer obstaja nevarnost, da bo čedalje bolj nasilen, zlasti zaradi uporabe novih tehnologij. Dejansko potrošniki čedalje pogosteje sporočajo občutljive podatke, ne da bi se zavedali posledic, ki lahko izhajajo iz teh podatkov.

Zato pozdravljam poročilo gospoda Juvina, zlasti zato, ker je poročilo osredotočeno na najranljivejše posameznike, kot so otroci, ki niso sposobni samostojno oceniti komercialnih ponudb, ki se oglašujejo čedalje agresivneje.

  Sirpa Pietikäinen (PPE). - (FI) Gospod predsednik, oglaševanje je za potrošnike pogosto koristen vir informacij in jim pomaga sprejeti razumne odločitve. Tudi industrija se je vključila v odlične postopke samonadzora, kar zadeva etične kodekse, ki določajo, kakšno oglaševanje je dovoljeno in dobro.

Vendar se je ta praksa v zadnjih letih opustila, kot lahko na primer vidimo pri tem, kako se uporabljajo otroci, in tudi pri ciljnem oglaševanju za otroke. Zaradi tega menim, da mora Parlament posredovati pri tej zadevi in pozneje uporabiti to odlično poročilo kot podlago za preučitev tega, ali je treba direktivo pregledati in poostriti.

  Anna Maria Corazza Bildt (PPE). - Gospod predsednik, oglaševanje je ključni del dobro delujočega notranjega trga, ki spodbuja konkurenco in potrošnikom zagotavlja ponudbo. Glasovala sem za poročilo o oglaševanju. Poročilo ne predlaga nove zakonodaje ali pravilnega oglaševanja in ne nadzira ali omejuje interneta.

Poročilo prispeva k ozaveščenosti o tem, da se mora odgovorno oglaševanje boriti proti nepoštenim poslovnim praksam v oglaševanju ter spoštovati osebne podatke in zasebnost potrošnikov.

Poslovno skupnost pozivam, naj prevzame svoj del odgovornosti s samoregulacijo, s prostovoljnimi ukrepi za preprečevanje zavajajočega, prikritega in vsiljivega oglaševanja. Še posebej pozivam k temu, da se iz oglaševanja izključijo otroci. Nehajte uporabljati Batmana, Spidermana in medvedka Bamseja proti našim otrokom.

Poročilo: Bendt Bendtsen (A7-0331/2010)

  Jim Higgins (PPE). – (GA) Gospod predsednik, pozdravljam poročilo gospoda Bendtsena in sem zanj tudi glasoval. Varčevanje z energijo moramo poudariti kot način za zmanjšanje povpraševanja po energiji in s tem za doseganje energetske učinkovitosti v celotni Evropski uniji. Pogosto razpravljamo o obnovljivih virih energije, vendar zlahka pozabimo na našo porabo elektrike. Glasoval sem za to poročilo, ker je izjemno pomembno. Rad bi čestital poročevalcu.

  Jens Rohde (ALDE). - Gospod predsednik, naš italijanski kolega tukaj je pokazal zanimivo agresijo.

Prejšnji teden je veliko ljudi od daleč pripotovalo v Cancún, vendar niso prišli daleč na področju boja proti podnebnim spremembam. Z današnjim glasovanjem o energetski učinkovitosti smo dejansko naredili korak naprej. Kot to poročilo pravilno poudarja, je energetska učinkovitost stroškovno najučinkovitejši in najhitrejši način za zmanjšanje emisij CO2. Toda ukrepi, ki so jih sprejele države članice, še zdaleč niso dovolj. Z zdajšnjimi prizadevanji bomo prišli samo na pol poti do 20-odstotnega zmanjšanja do leta 2020. Zato potrebujemo zavezujoč cilj na področju energetske učinkovitosti. To poročilo vsebuje mnoge rešitve. Zdaj jih je treba izvesti. Rad bi se zahvalil gospodu Bendtsenu in mu čestital za odlično delo pri tem poročilu.

  Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė (PPE). - (LT) Gospod predsednik, rada bi čestitala poročevalcu gospodu Bendtsenu za to zelo pomembno poročilo o pregledu akcijskega načrta o energetski učinkovitosti. Glasovala sem za, kajti verjamem, da je pomembno ne le zaradi gospodarskih vidikov, temveč tudi v luči konference v Cancúnu. Tam nismo uspeli najti skupnega stališča, zato je najpomembnejše, da doma nadaljujemo z delom, ki ga je začela Evropska unija za zmanjšanje emisij CO2. Energetska učinkovitost je ena od najprimernejših poti. Države članice morajo imeti učinkovite nacionalne akcijske načrte na tem področju, vključno s finančnimi mehanizmi. Države članice in Evropska komisija se morajo dogovoriti o posebni pomoči. Vsi Evropejci bi imeli korist od odločitev, kot je današnja, ker govorimo o mnogih neodvisnih področjih – promet, nove tehnologije in učinkovitost stavb, proizvodnja in prenos infrastrukture. Ta dokument je zbirka ukrepov, ki niso namenjeni samo za zaščito okolja, temveč tudi v pomoč nacionalnim gospodarstvom.

  Hannu Takkula (ALDE). - (FI) Gospod predsednik, tudi jaz sem glasoval za to poročilo gospoda Bendtsena o energetski učinkovitosti. V Evropski uniji nas program Evropa 2000 zavezuje tudi k energetski učinkovitosti, varčevanju z energijo in uporabi obnovljivih virov energije. Toda ne smemo pozabiti, da ko določimo takšne cilje zase, se jim morajo zavezati vsi. To je bila težava povsod po Evropi: cilji so bili dobri, toda države članice jim niso bile zavezane.

Seveda lahko upamo, da z govorjenjem o učinkoviti rabi energije le-ta ne bo omejena samo na Evropo, temveč se bo uporabljala širše. Seveda ne smemo v nobenem primeru dovoliti, da bi energetska učinkovitost in varčevanje z energijo postali ovira za konkurenčnost: poskrbeti moramo tudi, da smo lahko konkurenčni na svetovnih trgih, in s tem zagotoviti blaginjo in konkurenčnost v Evropi. Kot sem dejal, je pomembno, da spoštujemo zaveze, ki smo jih sprejeli.

  Sonia Alfano (ALDE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, mislim, da se Evropska unija ne sme umakniti pred energetskim izzivom, ki bo odločal o usodi našega planeta.

Razbiti moramo mit, da je gospodarski razvoj države tesno povezan z večjo porabo energije. Evropa mora biti začetnica novega trajnostnega gospodarskega modela na podlagi manjše porabe virov, vključno z energijo, in večje produktivnosti. Zato moramo prekiniti povezavo med gospodarsko rastjo in porastom energije, prodane industrijam in javnosti, ter jo namesto tega povezati s povečanjem na področju energetskih storitev, ki ustvarjajo delovna mesta in energetsko učinkovitost.

Zato menim, da energetska učinkovitost predstavlja prednostno nalogo za prihodnost EU v gospodarskem in okoljskem smislu, in upam, da bo Komisija takoj sprejela potrebne ukrepe za izvedbo zavezujočih ciljev, ki jih je Parlament določil danes.

  Sirpa Pietikäinen (PPE). - (FI) Gospod predsednik, glasovala sem za bolj zavezujočo in velikopotezno politiko v tem akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost in sem zelo zadovoljna s končnim stališčem Parlamenta o tej zadevi.

Podnebnih sprememb ne bo mogoče v prvi vrsti preprečiti samo z mednarodnimi zavezami ali deklaracijami: potrebujemo praktično rešitev za dosego ciljnega zmanjšanja emisij. Boljša energetska učinkovitost je nadvse ključen in pomemben projekt pri teh prizadevanjih. Če jo želimo doseči, potrebujemo zelo široko in celovito politiko o boljši energetski učinkovitosti, ki je zavezujoča in, če je potrebno, finančno motivirana, kar zajema sankcije. Akcijski načrt je dober korak v to smer.

***

  Predsednik. − Gospod Silvestris, ali mi ploskate ali imate vprašanje o pravilnosti postopka med obrazložitvami glasovanja? To je nenavadno, ampak kar izvolite.

  Sergio Paolo Francesco Silvestris (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, vidite, da ploskam, obenem pa bom ob tej priložnosti zastavil vprašanje o pravilnosti postopka.

Gospod predsednik, ali nameravate ukrepati tudi proti poslancem, ki imajo to srečo, da lahko čas, ki jim je na voljo, porabijo za žaljenje vlade lastne države?

V vaši navzočnosti je poslanka ravnokar užalila italijansko vlado, ki je včeraj pridobila zaupnico italijanskega parlamenta in tudi uživa zaupanje italijanske javnosti. Omenjeni poslanki to morda ne bo všeč, toda to je njena težava in jo lahko uredi s svojimi prijatelji. Ta poslanka je izkoristila svoj čas, da je užalila vlado svoje države, ki je tudi moja država, namesto da bi obrazložila svoje glasovanje.

Gospod predsednik, rad bi vas vprašal, ali nameravati te zadeve prenašati kljub poslovniku, kajti v tem primeru se bom v prihodnosti udeležil vseh obrazložitev glasovanja in govoril v prid vlade, ki zakonito vodi Italijo, s soglasjem države in njenega parlamenta.

  Predsednik. − Upam, da cenite, da sem vam dovolil govoriti, čeprav to, kar ste omenili, dejansko ne zadeva pravilnosti postopka. Moje delo ni nadzorovati, kaj se poslanci odločijo povedati. Moje delo je zagotoviti, da svoje povedo, ko je čas za to, in da ne prekinjajo drug drugega, in to, če smem dodati, razmeroma nevljudno in glasno. Zato se vam zahvaljujem za vašo pripombo. Vztrajal bom, vsaj ko bom jaz predsedoval, da se poslanci drug do drugega vedejo vljudno, in poskusil bom čim bolje uveljavljati časovne omejitve. Kar poslanci povedo v dvorani, v demokratični dvorani, kot je ta, pa je njihova stvar, ne moja.

***

  Seán Kelly (PPE). – (GA) Gospod predsednik, nekaj besed bi rad povedal o tej temi.

Mislim, da je bil v boju proti podnebnim spremembam do zdaj skoraj ves poudarek na obnovljivi energiji, ki je sicer zelo pomembna. Toda toliko več bi se še lahko naredilo na področju energetske učinkovitosti, zato pozdravljam to poročilo.

Na področju stavb bi bilo mogoče narediti še veliko več, zlasti glede te stavbe, stavb v Bruslju in mnogih drugih javnih stavb. Zelo pomembno je, da jih naredimo bolj energetsko učinkovite. Enako velja za številne načine prevoza. Toliko ogromnih motorjev, ki požirajo dizel. Proizvajalce bi morali prisiliti, da jih naredijo energetsko učinkovitejše.

Eno skupino pa bi rad pohvalil. V moji državi šole opravljajo fantastično delo na področju zelene zastave. To bi morali priznati in spodbujati, kajti prek njih dosežejo otroke in njihove starše ter ustvarjajo pozitiven odnos.

Pisne obrazložitve glasovanja

Poročilo: Reimer Böge (A7-0367/2010)

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Proračunska praksa Evropske unije je skladna z nekaterimi načeli, vključno z načelom specializacije. To pomeni, da se lahko vsota, ki je namenjena določeni politiki, uporabi samo za to politiko. To načelo skupaj z drugimi ščiti dobro finančno poslovodenje Unije. Vendar pa povzroča tudi določeno stopnjo neprožnosti proračuna. Letni proračun ne more predvideti vseh odhodkov, ki jih bo imela Unija, večletni finančni okvir pa še toliko manj. Zato imamo že nekaj let „instrument prilagodljivosti“. Ta zajema finančne rezerve, ki so vsako leto vključene v proračun. Omogočajo financiranje politik in projektov, katerih stroškov ni bilo mogoče predvideti. Poročilo mojega kolege gospoda Bögeja priporoča, da se ta instrument uporabi za financiranje programa vseživljenjskega učenja in programa za konkurenčnost in inovacije ter pomoč za Palestino. Ker na teh treh področjih verjamem v pozitivno delovanje Unije, sem brez oklevanja glasovala za to besedilo.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. − (LT) Strinjam se z odločitvijo Evropskega parlamenta, da dodeli dodatno finančno pomoč za izvajanje programa vseživljenjskega učenja in programa za konkurenčnost in inovacije v letu 2011. Cilj, ki je opredeljen v lizbonski strategiji, namreč da Evropska unija postane globalno konkurenčno in na znanju temelječe gospodarstvo na podlagi trajnostnega gospodarskega razvoja in novih delovnih mest, ki si prizadeva za socialno kohezijo, je mogoče doseči z izvajanjem teh programov.

Da bi povečali globalno konkurenčnost Evropske unije, je treba posebno pozornost posvetiti malim in srednje velikim podjetjem ter jim zagotoviti potrebno pomoč in finančno podporo. Poleg tega bi naložbe v zelene inovacije in razvoj strokovnih raziskav spodbudile uporabo obnovljivih virov energije, ki bi olajšali ustvarjanje novih trajnostnih delovnih mest v različnih sektorjih, med drugim v energetskem, proizvodnem in prometnem.

  Bastiaan Belder (EFD), v pisni obliki. − Poročilo gospoda Bögeja o uporabi instrumenta prilagodljivosti ne more računati na mojo podporo. Predlog Evropske komisije ne nudi ustrezne utemeljitve, zakaj je to dodatno financiranje potrebno. Poleg tega sem na splošno zelo kritičen glede uporabe instrumenta prilagodljivosti. Zaželeno je zmanjšati druge proračunske postavke, da se omogoči financiranje proračunskih postavk, za katere nastane utemeljena potreba po dodatnem financiranju.

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) Instrument prilagodljivosti omogoča možnost financiranja jasno določenih odhodkov, ki jih ni bilo mogoče financirati v okviru zgornjih meja enega ali več razdelkov večletnega finančnega okvira. Tako je njegova uporaba v okviru proračuna za leto 2011 povezana s potrebo po financiranju programov „vseživljenjsko učenje“ in „konkurenčnost in inovacije“ – v okviru strategije EU 2020 – kot tudi financiranjem finančne pomoči za Palestino, mirovni proces in Agencijo Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje (UNRWA). Ker so ti programi pomembni, nameravam glasovati za predlog.

  Mario Mauro (PPE), v pisni obliki. − (IT) Parlament mora nedvomno imeti pozitivno mnenje o poročilu gospoda Bögeja o uporabi instrumenta prilagodljivosti za program vseživljenjskega učenja in program za konkurenčnost in inovacije ter Palestino. Strinjam se s potrebo in posledično prerazporeditvijo izdatkov s prekoračitvijo zgornjih meja v razdelkih 1 in 4. Glede na obstoječe gospodarske razmere so ti izdatki nujni z različnih vidikov, za boj proti krizi in tudi za našo mednarodno verodostojnost.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Nesprejemljivo je, da so financiranje pomoči za Palestino, evropski programi izobraževanja in usposabljanja ter programi za spodbujanje konkurenčnosti in svobodne konkurence vključeni v eno samo besedilo. Zlonamerni naklep je očiten. Zaradi te kombinacije se moram vzdržati. Ponovno izrekam vso podporo cilju palestinskega ljudstva.

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. – (ES) Glasoval sem za to poročilo, da bi zagotovili uporabo sredstev EU v skupni višini okoli 70 milijonov EUR s prevzemom obveznosti in odobritvijo plačil iz Solidarnostnega sklada Evropske unije v zvezi z naravnimi nesrečami v državi Portugalski, ki je zaprosila za sredstva v povezavi z nesrečo, ki so jo povzročili zemeljski plazovi in poplave na otoku Madeira, ter tudi za Francijo, ki je za sredstva zaprosila po nesreči, ki jo je povzročil vihar Ksintija. Menim, da moramo tema državama članicama izkazati podporo, da se lahko spopadeta s posledicami teh naravnih pojavov in jih čim bolj omilita. Solidarnosti sklad EU je bil oblikovan z namenom, da Evropska unija izkaže solidarnost s prebivalci v regijah, ki so jih uničile naravne nesreče. Glasoval sem za to poročilo, ker mislim, da prosi za dodelitev sredstev v ta namen in s tem želi pravilno uporabiti mehanizem, ki je na voljo.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Zneski, ki se omenjajo v tem poročilu, so povsem nerealni. Poleg dejstva, da bi moral obstoječi finančni okvir zadostovati za pokritje teh ciljev, bi morali biti v primeru povečanja predvideni bistveno manjši zneski. Prilagoditev finančnega okvira predlogom v poročilu ne bi povzročila večje prožnosti Unije, temveč bi jo omejila. Zato sem glasoval proti temu poročilu.

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. – (PL) Najprej bi rad izrazil zadovoljstvo, da sta se Evropski parlament in Svet dogovorila o financiranju programa vseživljenjskega učenja ter programa konkurenčnosti in inovacij. Posebej bi rad izpostavil program vseživljenjskega učenja. Zajema štiri sektorske programe. Zlasti pomemben po mojem mnenju je program Erasmus, ki omogoča izmenjavo študentov v masovnem merilu. To je izjemno pomembno tako na področju pridobivanja novih znanj in spretnosti kot navezovanju poznanstev in spoznavanju kultur držav članic. Podobno vlogo – v povezavi z mladimi šoloobveznimi otroki – ima program Comenius.

Ta programa nista samo koristna za evropsko gospodarstvo, temveč zagotavljata vzpostavitev evropske zavesti na podlagi nadnacionalne mreže poznanstev. Programa bi morala imeti visoko prednost ne glede na proračunske razmere, saj sta naložba, ki bo koristila Evropski uniji na mnogih področjih – ne samo v gospodarstvu, temveč tudi kulturi in politiki. Odločitev o pomoči Palestini je pomembna iz drugih razlogov, vendar menim, da je ravno tako upravičena.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. − (IT) Evropska komisija je vložila predlog, da se instrument prilagodljivosti uporabi kot del novega proračunskega „manevra“ za leto 2011 po neuspešnem spravnem sestanku. Glasoval sem za, predvsem zato, ker povečanje vpliva na dva programa, namreč vseživljenjsko učenje ter konkurenčnost in inovacije (PKI), ki si zaslužita največjo podporo in največ sredstev Evropske unije. Instrument prilagodljivosti predvideva medinstitucionalni sporazum o proračunski disciplini. Po sporazumu med obema vejama proračunskega organa (Evropski parlament in Svet) je omogočeno financiranje prek zgornjih meja, določenih v finančnih perspektivah potreb, ki jih ni bilo mogoče predvideti ob opredelitvi večletnega finančnega okvira, v znesku največ 200 milijonov EUR letno. To je pomemben rezultat za Evropski parlament, saj označuje uspeh dialoga o proračunu s Svetom.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Rad bi pozdravil sporazum, dosežen na spravnem sestanku glede uporabe instrumenta prilagodljivosti za financiranje predvsem programa vseživljenjskega učenja. Menim, da je za Evropsko unijo ključno, da vlaga v razvoj kakovostnega izobraževanja in usposabljanja ter spodbujanje dosežkov na visoki ravni. Evropa lahko postane konkurenčnejša samo s strogim in kakovostnim poučevanjem.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 dopušča uporabo instrumenta prilagodljivosti za financiranje jasno določenih odhodkov, ki jih ni bilo mogoče financirati v okviru zgornjih meja enega ali več razdelkov večletnega finančnega okvira. V proračunu za leto 2011 so potrebni dodatni odhodki, ki presegajo zgornji meji razdelkov 1a in 4. Zato se predlaga uporaba instrumenta prilagodljivosti v skladu s točko 27 medinstitucionalnega sporazuma. Zneski, za katere se bo uporabil instrument prilagodljivosti: 18 milijonov EUR za program vseživljenjskega učenja v razdelku 1a; 16 milijonov EUR za program konkurenčnosti in inovacij v razdelku 1a; 71 milijonov EUR za Palestino v razdelku 4. Obe veji proračunskega organa se morata zavedati, da je treba sklep objaviti v Uradnem listu Evropske unije pred objavo proračuna za leto 2011.

Predlog splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2011, kot ga je spremenil Svet

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Predlog Skupnosti za leto 2011 zajema 141,8 milijarde odhodkov za odobritve in 126,5 milijardi odhodkov za plačila. Kot prednostni nalogi Parlamenta pri tem proračunu se lahko štejeta potrditev in okrepitev sredstev, namenjenih izobraževanju in inovacijam. Tako so sredstva v razdelku 1a – konkurenčnost za rast in zaposlovanje večja za 18 milijonov EUR za program vseživljenjskega učenja, v razdelku 3b – državljanstvo pa so 3 milijoni EUR več namenjeni za program „Mladi v akciji“.

Vesel sem, ker so se prihodnja štiri predsedstva EU (vlade Madžarske, Poljske, Danske in Cipra) zavezala, da bodo Evropski parlament vključila v prihodnje razgovore in pogajanja glede naslednjega večletnega finančnega okvira.

Pozdravljam zavezo Evropske komisije, da predstavi uraden predlog konec junija 2011, s čimer bo zagotovila, da se bo o predlogih glede njenih lastnih virov razpravljalo istočasno kot o večletnem finančnem okviru. Vključenost Evropskega parlamenta v te zadeve je predvidena tudi v Lizbonski pogodbi (členi 312, št. 5, 324 in 311).

Upam, da se potreba po enotnosti v Svetu za sprejetje naslednjega večletnega finančnega okvira in za nova lastna sredstva ne bo pretvorila v blokiranje.

  Bogusław Liberadzki (S&D), v pisni obliki. – (PL) Svet in Evropski parlament sta dosegla sporazum o proračunu za leto 2011. Glasoval sem za sprejetje proračuna glede na njegova osnovna politična in institucionalna načela, ki med drugim predlagajo okrepitev vloge Evropskega parlamenta v pogajanjih o novem finančnem okviru po letu 2013 in udeležbi v razpravi o novih virih prihodkov, ki zajema evro davek.

Dodatna prednost proračuna je njegova večja prožnost v nepredvidenih okoliščinah. Izognili smo se nevarnosti delovanja na podlagi začasnega proračuna, ki bi znatno ohromil delovanje Unije. Takšne razmere bi bile škodljive zlasti v času, ko se je treba intenzivno boriti proti gospodarski krizi in uveljaviti Lizbonsko pogodbo. Zasluga za to gre v veliki meri stališču Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu.

  Bogusław Sonik (PPE), v pisni obliki. – (PL) Sprejetje proračuna za leto 2011 priča o dejstvu, da je mogoče z Evropsko unijo doseči kompromis. Predlog finančnega načrta za leto 2011 je bil sprejet in izglasovan, za kar se lahko zahvalimo dobri volji vseh institucij, ki so ga pomagale izdelati. Ta kompromis bi morali ceniti zlasti zato, ker so postopki odločanja, ki sledijo začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe, novi, in prvič v zgodovini je Evropski parlament sprejel skupno odločitev o izdatkih enakopravno s Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo. Proračun ni idealen, vendar menim, da so izdatki smiselno porazdeljeni in pokrivajo vse prednostne naloge Evropske unije. Z glasovanjem za sprejetje proračuna za leto 2011 sem izrazil tudi podporo nadaljnjemu razvoju in pojmu evropskega povezovanja.

Poročilo: Sidonia Elżbieta Jędrzejewska, Helga Trüpel (A7-0369/2010)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za to poročilo, saj proračun Skupnosti za leto 2011, ki ga je predstavil parlamentarni Odbor za proračun med delnim zasedanjem, namenja več sredstev prednostnim nalogam, ki jih je opredelil Evropski parlament, kot so izobraževanje, inovacije, mirovni proces na Bližnjem vzhodu in v Palestini, program vseživljenjskega učenja, raziskovalni program „Ljudje“ ter program za konkurenčnost in inovativnost. Čestitam Parlamentu, Svetu in Komisiji, ker so se dogovorili tudi, da bodo, če bodo potrebna dodatna sredstva za izpolnitev pravnih obveznosti EU, med letom 2011 spreminjali proračune, saj po zakonu proračun EU ne sme imeti primanjkljaja. Poleg proračuna je imel Parlament nekatere politične zahteve v zvezi z izvajanjem pravil, ki so določena v Lizbonski pogodbi, namreč glede novega sistema lastnih sredstev, in v zvezi s temi je dobro vedeti, da je ES zdaj naznanila, da bo predstavila uradno pobudo do konca junija 2011, s katero bo zagotovila, da se o predlogih glede lastnih sredstev razpravlja istočasno kot o prihodnji finančni perspektivi.

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. − Glasovala sem za to resolucijo in podprla sem proračun EU za leto 2011. Pozdravljam sporazum, ki so ga končno dosegli Svet, Komisija in Evropski parlament, in upam, da bomo imeli trajnosten proračun, ki ga bo mogoče v celoti in predvidljivo izvajati od začetka finančnega leta. S sprejetjem te resolucije Evropejci zagotavljamo financiranje in stalnost proračuna, o katerem sta se dogovorila Svet in Odbor za proračun. Prepričana sem, da je bilo treba več sredstev nameniti za izobraževanje, raziskave in inovacije, saj mora EU povečati svojo učinkovitost in konkurenčnost, da se bo lahko izkopala iz finančne in gospodarske krize. Da bi dosegli ta cilj, mora EU oblikovati dolgoročno strategijo, katere del mora biti ta proračun.

  Charalampos Angourakis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Dejstvo, da je Evropski parlament odobril proračun Skupnosti za leto 2011 le nekaj dni zatem, ko ga je zavrnil, dokazuje, da je celoten postopek slabo zasnovana igra odvračanja od bistva proračuna, ki je bolje služiti velikim podjetjem s tem, da se breme gospodarske krize in vse večjih imperialističnih posegov preloži na delavce. Obenem ta dobro premišljena igra poudarja resno konkurenco med imperialisti in dejstvo, da se organi Skupnosti prerivajo za položaj, na katerem bo mogoče najbolje služiti interesom plutokracije po sprejetju Lizbonske pogodbe. Že pred časom je bila sprejeta odločitev o zmanjšanju najmanjših odobritev, ki bi se lahko uporabile za revne kmete, delavce in samozaposlene, ter o povečanju odobritev, ki se usmerjajo neposredno v monopolne skupine, v storitve in infrastrukture civilno-vojaških posredovanj ter v pregon in zatiranje delavskega razreda in ljudskega gibanja.

Politični zagovorniki kapitala se s takšnimi triki ne bodo mogli rešiti pred klevetami. Njihova vloga postaja vsak dan jasnejša. Delavski in ljudski razred krepita svoj boj proti politikam EU in meščanskim vladam ter s tem ustvarjata nove obete za ljudsko gospodarstvo, ki bo služilo njihovim potrebam in ne potrebam kapitala.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Priprava letnega proračuna za leto 2011 je ponovno povzročila prava politična pogajanja med poslanci Evropskega parlamenta in vladami držav članic. Glede na zdajšnja zmanjševanja proračuna je želel Svet Evropske unije, ki zastopa vlade držav članic, Unijo pripraviti do tega, da sodeluje v varčevalnih ukrepih, ki so si jih zadale evropske države. Čeprav je Evropski parlament, pa tudi Komisija, želel nasprotno, namreč da se krizo rešuje s prostovoljnimi politikami, se je postavil na stran Sveta in jasno izrazil solidarnost z državami članicami. V zameno za to priznanje je Parlament želel, da pride do razprave o sredstvih Unije in zlasti o tem, ali ima lahko Unija lastna sredstva, neodvisna od prispevkov držav članic. Svet je bil sprva neomajen, toda na koncu je popustil našim zakonitim zahtevam. Zato smo lahko drugi poslanci Evropskega parlamenta in jaz dali soglasje na ta proračun, katerega cilj je kratkoročen, vendar omogoča odpiranje novih možnosti za politike Unije v prihodnosti.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. − (LT) Glasoval sem za razrešnico za proračun za leto 2011. Ta proračun so okrepili novi postopki, opredeljeni v Lizbonski pogodbi. Ta dolga in težka pogajanja, da bi dosegli sporazum o proračunu za leto 2011 kažejo, da bomo z začetkom veljavnosti novih proračunskih načel prisiljeni najti racionalne institucionalne kompromise na najpomembnejših področjih politike EU. Prvič po uveljavitvi nove pogodbe je Evropski parlament izkoristil nove pristojnosti za polno sodelovanje pri sestavljanju proračuna Evropske unije. Neuspeh prvega poskusa sporazuma, ki bi zajel legitimne zahteve Evropskega parlamenta, je znak, da med institucijami še obstajajo nesoglasja, ki pa jih ne bi smelo biti, saj ovirajo učinkovito medinstitucionalno sodelovanje. Vse institucije EU se zavzemajo za čim bolj gladko sprejemanje sporazumov, ki so posebnega pomena za EU kot celoto in za njene državljane. Zato menim, da je treba v prihodnosti temeljito spremeniti načela delovanja samih institucij, vključitev Evropskega parlamenta v vse faze pogajanj, še zlasti pri sprejemanju proračuna, pa moramo obravnavati kot nujni pogoj za uresničevanje načela predstavniške demokracije.

  Dominique Baudis (PPE), v pisni obliki. – (FR) Evropska unija si mora zagotoviti proračun, ki je enakovreden njenim ciljem. Ne sme si dovoliti, da jo odnese kriza, temveč se mora spopasti z izzivi, ki ji pridejo na pot. Z Lizbonsko pogodbo se je Parlament izenačil s Svetom in uveljavil kot proaktivna sila. Glasoval sem za proračun za leto 2011, saj je naša dolžnost, da kot poslanci Evropskega parlamenta damo Evropi jasno politično usmeritev. Leta 2011 bo Evropa ohranila ciljno usmeritev svojih prednostnih nalog. Lahko bo popravila navzgor svoje finančne potrebe, da bo izvedla svoja nova pooblastila. Težkim gospodarskim razmeram navkljub je Parlament uspel pridobiti trdno zavezo držav članic.

Na predlog Parlamenta bo Komisija leta 2011 začela z razpravami o različnih vrstah lastnih sredstev, sredstev, ki jih Evropa potrebuje, da zagotovi svojo finančno avtonomnost v prihodnosti. Zelo pa sem zaskrbljen, ker Parlament ni našel soglasja o dodatnem financiranju, potrebnem za projekt „ITER“ od leta 2012 naprej. Termonuklearni poskusni reaktor, paradni projekt mednarodnih raziskav in evropske znanstvene dinamike, bi lahko koristil neporabljeni in presežni del proračuna za leto 2011.

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Zatem, ko se je Parlament dobro izkazal v pogajanjih s Svetom o proračunu za leto 2011, o pogojih za pripravo naslednjega večletnega finančnega okvira in vprašanju o lastnih sredstvih Unije, je izgubil bitko. S sprejetjem proračuna za leto 2011 na delnem zasedanju decembra smo pokazali, da je imel Svet prav. Niso nas skrbeli zneski, temveč politične zahteve. Nismo pozabili naših sedem zahtev, sprejetih na prejšnjem delnem zasedanju. Pozitivno pa je, da bo Komisija predlog o lastnih sredstvih predložila tudi spomladi leta 2011. Parlament bo vključen v to razpravo in v tiste razprave, ki so potrebne za pripravo finančnih perspektiv. Toda pogoje je treba opredeliti, zato se je boj za spoštovanje pravice soodločanja na tem področju šele začel.

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. – (RO) To, da je Parlament sprejel proračun EU za leto 2011, kaže, da je mogoče z dialogom med Komisijo in zakonodajnim organom urediti zadeve v obojestransko korist. Komisija je spoznala, da ima Evropski parlament zdaj večjo besedo pri financah Unije, in se je odločila, resda kasneje, da bo te razmere spoštovala. V praksi ostaja proračun v mejah, ki jih je določil Svet, toda obenem zajema nekatere prednostne naloge zakonodajnega organa. Preden je bil dosežen sporazum, smo bili v nenavadnem položaju, saj smo imele raznolike strategije in programe, ki sploh niso bili vključeni v proračunske napovedi za naslednje leto. Te strategije in programi ne morejo kar ostati na papirju, saj bi le poudarili neskladnost in pomanjkanje zaupanja v ukrepe, ki jih sprejme sama Evropska unija.

Jasno je, da ne moremo razviti programov, ki podpirajo mlade, inovacije in raziskave, ter ne moremo trditi, da smo aktiven akter v svetovni zunanji politiki, če nimamo sredstev, namenjenih za financiranje vseh teh načrtov. Parlament je pred Svetom uspešno zagovarjal potrebo po izvajanju rednih ocen koristi nove zakonodaje in njenega financiranja. Kot predstavniki, ki so jih izvolili neposredno državljani Evropske unije, moramo davkoplačevalcem pokazati, da se njihov denar dobro rabi.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Zadovoljna sem s proračunom, ki je bil odobren danes, saj ohranja prednostne smeri, ki jih je sprejel Parlament oktobra in ki krepijo ključna področja, kot so izobraževanje, mladi, raziskave in inovacije. Ključno je, da se EU zagotovi trajnosten proračun, ki ga je mogoče izvajati v celoti in na predvidljiv način od začetka finančnega leta, v nasprotju s sistemom začasnih dvanajstin, ki bi ogrozile izvajanje njenih politik. Ravno tako pomembno si je prizadevati za proračun, ki je vizionarski v času krize in ki krepi področja, ki prispevajo h gospodarski rasti ter številnejšim in boljšim delovnim mestom, na primer znanost in inovacije. Samo z velikopoteznim proračunom bo v Evropi mogoča oživitev gospodarstva.

  Frédéric Daerden (S&D), v pisni obliki. – (FR) Proračun za leto 2011 je bil izglasovan z odgovornostjo, grenkobo in prepričanjem. Odgovornost: Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu je prevzela svojo odgovornost s tem, ko je glasovala za ta proračun, da bi se izognila institucionalni slepi ulici in zatekanju k sistemu začasnih dvanajstin. Grenkoba: soodločanje o proračunskih zadevah je izgubljena bitka. Kljub priznanjem Parlamenta so nekatere države članice, ki v nasprotju z mano ne verjamejo v dodano vrednost evropskega proračuna, ostale neprožne. Prepričanje: prihodnost Unije je odvisna od novih lastnih sredstev in davka na finančne transakcije. Potrebujemo Komisijo in potrebujemo njeno predanost temu, če želimo, da ta temeljni cilj postane realnost. Potrebujemo olajševanje trgovine in prometa ter tudi proračun za leto 2011, zato sem se vzdržal glasovanja o spremembi, ki so jo glede te zadeve ponovno vložili Zeleni in ki je bila simbolična, vendar neodgovorna. Olajševanje trgovine in prometa je preveč pomembna tema, da bi se je lotili površno v okviru političnih strategij za vlaganje sprememb s strani neavtorjev, katerih proračunska postavka znaša nič. Prvotna socialistična sprememba naj bi to razpravo med proračunskim postopkom premaknila naprej, če pa bi bila sprejeta danes, bi to pomenilo, da smo izbrali Unijo brez proračuna.

  Christine De Veyrac (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za proračun, ki ni skoraj nič večji kot leta 2010, da bi pokazali, da lahko Parlament ravna zrelo in odgovorno v okviru gospodarske krize, ki hromi nacionalne vlade. Ni prav povečevati proračuna za leto 2011 v času, ko večina držav članic stopa v obdobje strogega proračunskega nadzora. Vesela sem, da so trda pogajanja med različnimi institucijami o tej zadevi privedla do kompromisa in da smo se izognili proračunski krizi za leto 2011.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo o novem predlogu proračuna za leto 2011, ker krepi financiranje na področjih, ki jih je Evropski parlament opredelil kot prednostne naloge, namreč izobraževanje, inovacije, konkurenčnost in kohezija za rast in zaposlovanje kot tudi ohranjanje in upravljanje naravnih virov.

  Göran Färm (S&D), v pisni obliki. − (SV) Švedski socialni demokrati smo danes glasovali za predlog splošnega proračuna Evropske unije za finančno leto 2011. Proračun je omejen, vendar vsebuje tudi pomembne naložbe v raziskave, pobude za mlade in potrebne pobude za pomoč za Palestino, obenem pa omogoča ustanovitev nove Evropske službe za zunanje delovanje EU in novih organov za finančni nadzor.

Vendar smo se vzdržali glasovanja o besedilu in predlaganih proračunskih postavkah glede novih lastnih sredstev za EU. Smo za revizijo sistema lastnih sredstev in pregled davka na finančne transakcije, vendar verjamemo, da imamo trenutno premalo informacij, da bi lahko oblikovali podrobno stališče o tej zadevi.

Radi bi poudarili, da mora biti novi sistem za prihodke EU ne glede na obliko, ki jo utegne imeti, proračunsko nevtralen in mora spoštovati pristojnost držav članic na področju obdavčevanja.

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) Proračun za leto 2011 bo prvi proračun Unije, o katerem se bo dogovorilo po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe. Čeprav ta sporazum, sklenjen v okviru novega postopka soodločanja, ne obravnava vseh pomislekov Evropskega parlamenta, predstavlja podlago za skupni dogovor o proračunskih prednostnih nalogah Unije. Glede na nove izzive, s katerimi se spopada Unija, je postalo ključno, da ima Komisija instrument, ki ji omogoča uvedbo sprememb v proračun, kadar so sredstva, namenjena za dosego strateških ciljev, nezadostna, namreč v okviru prednostnih nalog, oblikovanih v strategiji EU 2020.

Enako bo naloga Evropskega parlamenta in Sveta poiskati skupno stališče za hiter in učinkovit odziv z ustvarjanjem pogojev za bolj enakopravno in konkurenčno Unijo, ki bo kos novim izzivom.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Izid razprave o proračunu za leto 2011 je bil predvidljiv, če upoštevamo odgovornosti Sveta in glavne politične skupine v tem parlamentu, bodisi pri opredelitvi in sprejemu obstoječega večletnega finančnega okvira ali odobritvi naslednjih proračunov, ki jih bo moral pokrivati.

Vendar ta sporazum ne odpravlja, temveč dejansko krepi številne razloge, zaradi katerih smo lahko kritični do tega proračuna, ki smo ga pustili tu. Glede na poslabšanje gospodarske in socialne krize, brezposelnost in življenjske pogoje milijonov ljudi – k čemur v veliki meri prispevajo načrti za pravi socialni terorizem, ki jih namerava EU naložiti državam članicam – bomo vsi ponovno ugotovili, kaj je pravi pomen tako zelo opevane evropske solidarnosti: proračun, ki ne presega 1 % bruto nacionalnega dohodka (BND) Skupnosti in ne more izvajati svoje funkcije prerazporeditve bogastva niti zagotoviti gospodarske in socialne kohezije, kar bo nedvomno poudarilo škodljive učinke politik, ki jih izvaja EU. Ponovno pravimo, da obstaja alternativa temu proračunu, alternativa, ki ni le možna, ampak zares potrebna. Alternativa, ki bi zajemala znatno okrepitev proračuna Skupnosti na podlagi poštenih prispevkov držav članic v skladu z njihovim BND.

  Pat the Cope Gallagher (ALDE), v pisni obliki. – (GA) Pozdravljam sporazum med Evropskim parlamentom in vladami 27 držav članic, zlasti zato, ker bo prišlo do zaostanka pri plačilih irskim kmetom naslednje leto, če tega sporazuma ne bo.

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (S&D), v pisni obliki. – (PL) Zaradi nevarnosti uvedbe začasnega proračuna za leto 2011 sta Evropski parlament in Svet Evropske unije okrepila razprave, katerih rezultat – predlog proračuna, o katerem smo danes glasovali – se lahko šteje za pragmatičen kompromis. Pogajanja institucij so privedla do vključitve večine predlogov, ki jih je zagovarjal Parlament. Pridobili smo zagotovilo Sveta, da je pripravljen sodelovati med oblikovanjem finančnega okvira za obdobje 2014–2020, s katerim bodo v praksi izpolnjene določbe Lizbonske pogodbe. Parlament je o tej zadevi dosegel sporazum tudi s predsedniki vlad Madžarske, Poljske, Danske in Cipra, z drugimi besedami, s tistimi državami članicami, ki bodo v naslednjih dveh letih predsedovale Svetu EU. Zadovoljni smo tudi z odločitvijo Sveta, da bo ohranil mehanizem prilagodljivosti v proračunu Evropske unije na stopnji 0,03 % BDP EU. Ta sredstva bodo omogočila financiranje ključnih izdatkov, ki niso bili predvideni med pogajanji o prejšnjem finančnem okviru, kot sta na primer Evropska služba za zunanje delovanje in sistem Galileo. Parlament je popustil s tem, ko je prestavil razpravo o prihodnjih virih sredstev za Evropsko unijo, k čemur je pozivala tudi Evropska komisija. Zamisel, da ne bi bili obvezni nacionalni prispevki v proračun Unije, je bila zatrta z odločnim nasprotovanjem skupine držav članic, ki so se bale odziva javnosti. K tej razpravi se bomo nedvomno vrnili poleti leta 2011, ko bo Komisija predstavila več novih možnosti za financiranje EU.

  Julie Girling (ECR), v pisni obliki. − (v imenu delegacije konzervativcev Združenega kraljestva) Konzervativci Združenega kraljestva smo danes glasovali proti 2,9-odstotnemu povečanju proračuna, ker menimo, da ob tem, ko prestolnice držav iščejo načine za zmanjšanje svojih primanjkljajev ali izboljšanje davčnega položaja, ni primerno, da poslanci Evropskega parlamenta zahtevajo večjo evropsko porabo. Proračun EU se ne more, kot trdijo nekateri poslanci Evropskega parlamenta, uporabiti kot dopolnitev nacionalnih proračunov v času varčevanja; namesto tega bi moral odražati težke razmere, v katerih so se znašle države članice EU. Zato smo konzervativci prvotno vložili spremembo, ki poziva k dolgoročni zamrznitvi plačil na ravni leta 2010, kar bi v veliki meri zagotovilo državljanom, da si EU po svojih močeh prizadeva obvladati dolgoročno porabo in ji zagotoviti bolj trajnostno osnovo.

  Estelle Grelier (S&D), v pisni obliki. – (FR) Današnje sprejetje proračuna za leto 2011 je poudarilo dvojen neuspeh Evropskega parlamenta. Proračun, ki ga je sprejel, je premajhen: +2,91 %, kar je bistveno manj kot ob prvi obravnavi (+6 %) in kot je sprva predlagala Komisija (+5,8 %). Sprejeti zneski so točno taki, kot so bili predlagani in Svetu ne dajejo nobenega pravega prostora za pogajanje in komajda kaj upanja, da se bo mogoče pogajati o prihodnjih proračunih. Vse od izvedbe Lizbonske pogodbe je Parlament soodločal s Svetom o proračunskih zadevah: ker do zdaj še nimamo nobene točne zaveze o tem, kakšna bo vloga nas, poslancev Evropskega parlamenta, pri pripravi naslednjega finančnega okvira in o nujnem razmisleku o naših lastnih sredstvih, tvegamo, da bomo Svetu dovolili, da postane vladar prihodnosti evropskega projekta. Glede na stališče nekaterih držav članic obstaja realno tveganje, da bo ta projekt neuspešen. Najbolj pa sem osupla nad odnosom evropske desnice, saj je bila na začetku več kot odločena opustiti pogajanja, čim so zazvonili telefoni z voditelji držav ali vlad na drugi strani. Vsak se bo sam odločil o politični doslednosti takšnega preobrata.

  Małgorzata Handzlik (PPE), v pisni obliki. – (PL) Pozdravljam sprejetje proračuna EU za leto 2011 z veliko večino glasov. Sporazum, dosežen med Evropskim parlamentom in Svetom EU, je omogočil, da smo se izognili uporabi začasnega proračuna – kar bi lahko spodkopalo izvajanje kohezijske in kmetijske politike EU. To je dobra novca predvsem za poljske lokalne ravni države, kmete in poslovneže, ki v vse večjem številu uporabljajo sredstva Unije, kajti kljub gospodarski krizi se bodo plačila povečala za 2,91 % glede na leto 2010. Vesela sem tudi zaradi povečanja sredstev za prednostna področja, ki jih je sprejel Parlament, med drugim za mlade, izobraževanje, raziskave in inovacije.

  Constance Le Grip (PPE) , v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za novi proračun in vesela sem, da so evropske institucije končno našle skupen jezik. S tem glasovanjem namerava Evropski parlament zagotoviti Evropski uniji stabilen proračun, ki ga bo mogoče uvesti takoj na začetku leta 2011, tako da ne bo treba uporabiti sistema začasnih dvanajstin, ki bi ogrozil izvajanje mnogih evropskih politik. Vendar pa obžalujem pomanjkanje prožnosti, ki ga prinaša ta proračun, kot tudi izbiro nekaterih političnih skupin, zlasti socialistov, da ogrozijo ITER, edini temeljni dolgoročni raziskovalni projekt, v katerem ima Evropska unija vodilno vlogo, z odlaganjem glasovanja o njegovem financiranju. S tem, ko so se socialisti odpovedali 600 milijonom EUR posojil za financiranje ITER v razmerah krize, kjer so javna evropska sredstva pomanjkljiva, so pokazali svojo neodgovornost in nedoslednost ter ogrozili strateški projekt, ki ustvarja delovna mesta.

  Elżbieta Katarzyna Łukacijewska (PPE), v pisni obliki. – (PL) Vesela sem, da sta bila kljub mnogim zapletom mogoča dogovor in sprejetje proračuna EU za leto 2011 po spremembah, ki jih je uvedel Sveta. To je zelo pomembno, ne le zato, ker smo se izognili začasnemu proračunu, temveč predvsem zato, ker smo lahko prepričani o programiranju izdatkov, povezanih s kohezijsko politiko, kar je izjemno pomembno za prebivalce EU in predvsem za upravičence sredstev Unije. Poleg tega bi rada poudarila, da so se sredstva za kohezijsko politiko povečala za 10 %. Pomembno je, da smo dosegli političen sporazum. S tem smo dokazali evropsko solidarnost in to nam zdaj daje finančno stabilnost v letu 2011.

  Véronique Mathieu (PPE), v pisni obliki. – (FR) Danes sem glasovala za proračun za leto 2011. Po dolgotrajnih pogajanjih smo uspeli doseči sporazum, s katerim je Parlament zadovoljen. Dejansko Parlament čaka na izvedbo določb Lizbonske pogodbe. Pogodba vsebuje določbe o vključitvi naše institucije v pogajanja o naslednjem dolgoročnem proračunu in to spremembo je treba sprejeti na vseh ravneh. Poleg tega je želel Parlament ohraniti nekaj rezerv v proračunu za leto 2011. Tak primer je znesek 425 000 EUR, ki je v proračunu za leto 2011 namenjen za Evropsko policijsko akademijo (CEPOL) in se lahko zdaj sprosti le pod določenimi pogoji. Ker Parlament ni podprl izvajanja proračuna agencije, bo slednja torej morala izvesti priporočila poslancev Evropskega parlamenta, da bo mogoče sprejeti odločitev o polni dodelitvi proračuna CEPOL v letu 2011.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Proračun za leto 2011, prvi, ki ga je Parlament smel podrobno preučiti, samo dokazuje, kako malo vpliva ima naš organ. Nezadovoljen s potrjevanjem neoliberalnih protireform in delom za finančne trge namesto za državljane, ki so ga izvolili, gre celo tako daleč, da vrže puško v koruzo, ker naj bi bilo to nujno. Ne bom pripomogel k temu podlemu ravnanju s svojim glasovanjem.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Po intenzivnih pogajanjih je bilo končno mogoče doseči sporazum o proračunu za leto 2011; proračun ni bil idealen, vendar je kljub vsemu dokument, ki bo omogočil, da se dosežejo cilji, ki jih predlaga EU. Ta proračun Skupnosti za leto 2011, sprejet danes na delnem zasedanju, krepi sredstva za prednostne naloge, ki jih je opredelil Evropski parlament, kot so izobraževanje, inovacije in mirovni proces na Bližjem vzhodu in v Palestini.

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. − Če upoštevamo nešteto birokratov v Evropskem parlamentu kot tudi Evropski komisiji, se je Evropska skupnost s to resolucijo približala dobro premišljeni in učinkoviti porazdelitvi sredstev ES. Pozorno sem pregledal druge izjave v poročilu in z veseljem ugotavljam, da se nekatere osebe v Parlamentu zavedajo, da je treba denar porabiti pravi čas, ne ko je prepozno. Glasoval sem za.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Kot pri zadnjem predlogu o povečanju proračuna za leto 2011 sem moral tudi temu nasprotovati v interesu državljanov Evrope. Nemogoče je razumeti, kako si lahko EU privošči povečanje proračuna, medtem ko se povsod po Evropi uvajajo varčevalni programi. Zadnje povečanje se utemeljuje z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe in novimi institucijami, ki so se ob tem ustanovile, kot je Evropska služba za zunanje delovanje. Avstrijska svobodnjaška stranka je z veliko previdnostjo glasovala proti Lizbonski pogodbi, ki je sicer prinesla nekaj koristi, vendar je predvsem povzročila več birokracije in višje stroške za državljane. Zato sem nasprotoval proračunu za leto 2011.

  Elisabeth Morin-Chartier (PPE), v pisni obliki. – (FR) Podpiram glasovanje Evropskega parlamenta v sredo, 15. decembra 2010, na katerem je po razpravi, ki je potekala v torek, sprejel proračun za leto 2011 med svojim zasedanjem v Strasbourgu. Sprejeti proračun zajema več sredstev za večino prednostnih nalog, ki jih je opredelil Parlament, obenem pa spoštuje splošne omejitve, ki jih je določil Svet. Med pogajanji o letošnjem proračunu so moji kolegi poslanci Evropskega parlamenta sklenili sporazume tudi s Svetom in Komisijo o številnih političnih zahtevah glede proračuna.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. − (IT) Predlog proračuna, ki ga je spremenil Evropski svet, ne odraža povsem potreb in zahtev, ki jih je opredelil Parlament, toda Evropska unija ne more biti brez sprejetega proračuna v prvih mesecih leta 2011. Zato so na tristranskih pogovorih 6. decembra Komisija, Svet in Parlament našli pravi kompromis za proračun, ki ga je mogoče izvajati v celoti od samega začetka finančnega leta 2011. Glasoval sem za, kajti odgovorno stališče je skladno s prizadevanji Parlamenta, da državljanom in Uniji zagotovi ustrezna finančna sredstva, kot potrjuje sprejetje skupne izjave o odobritvah plačil.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za resolucijo Parlamenta, ker sem bila mnenja, da je bil kljub temu, da predlog proračuna, ki ga je spremenil Svet, ne izpolnjuje povsem dejanske potrebe Unije po proračunu, ki je trajnosten, skladen in učinkovit, dosežen cilj Parlamenta, da Uniji zagotovi proračun, ki ga je mogoče izvajati v celoti in na predvidljiv način od samega začetka finančnega leta.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za resolucijo Parlamenta, ker sem se strinjal, da je bil kljub temu, da predlog proračuna, ki ga je spremenil Svet, ne izpolnjuje povsem dejanske potrebe Unije po proračunu, ki je trajnosten, skladen in učinkovit, cilj Parlamenta ta, da Uniji zagotovi proračun, ki ga je mogoče izvajati v celoti in na predvidljiv način od samega začetka finančnega leta.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – (FR) Prejšnji mesec je bil zelo poseben trenutek, ko so vse politične skupine opravile svojo nalogo, da so dosegle političen sporazum o prihodnjem financiranju EU, ki presega proračun za leto 2011. Tako so po vsem direndaju, ki so ga povzročile med pogajanji, tri glavne politične skupine v zaključnem delu popustile. Evropski parlament je kljub izvajanju svojih novih pooblastil ravno zamudil priložnost, da se uveljavi v vlogi nosilca odločanja o proračunskih zadevah. Pismo belgijskega predsednika vlade, ki nam ga je pokazalo belgijsko predsedstvo in ki jamči, da se bo pogodba spoštovala (!) in da bo parlament vključen v prihodnje razprave, ne daje nobenega zagotovila o dobrem političnem izidu. Naše glasovanje odraža to zgrešeno priložnost in klavzulo „rendez-vous“, ki bo sledila.

Najboljši instrument, da se to doseže, je z uporabo enake metode kot pri Konvenciji združiti evropske in nacionalne parlamente, nacionalne vlade in Evropsko komisijo. Kar pa zadeva mega projekt ITER, ki potrebuje in bo še naprej potreboval oderuško veliko sredstev, nam ni žal, da je bil odložen. Ponovno bomo poskusili dokazati, kako finančno potraten je, čim se vrne na mizo Odbora EP za proračun.

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) Sprejeli bomo proračun Evropske unije za leto 2011, kar bomo prvič storili v skladu z novim režimom Lizbonske pogodbe. Zadovoljen sem s potrditvijo vloge Evropskega parlamenta v tej zadevi in podpiram glavne prednostne naloge, izpostavljene v dokumentu, o katerem glasujemo danes. V letu 2011 je treba posebno pozornost posvetiti temi mladi, izobraževanje in mobilnost, prednostni nalogi, ki se upošteva v vseh razdelkih proračuna. Vlagati moramo v naše mlade in v usposabljanje vseh evropskih državljanov, namreč prek programov vseživljenjskega učenja, Erasmus Mundus in Eures.

Prav tako je ključno spodbujanje naložb v raziskave in inovacije ter vloge malih in srednje velikih podjetij kot gonilne sile bolj dinamičnega gospodarstva. Glede na pomen kohezijske politike, ki je prevladujoč element vseh evropskih politik, pozdravljam dejstvo, da se namerava vključiti v dokument, ki je ključen za uspešno izvajanje te politike. Zaradi naštetih razlogov in ker menim, da Evropska unija prestaja obdobje, ki terja več prizadevanj, da bi Evropa postala močnejša in konkurenčnejša, obenem pa ohranila potrebo po okrepitvi medinstitucionalnega dialoga, glasujem za predlog, ki ga je predstavil Parlament.

  Thomas Ulmer (PPE), v pisni obliki. − (DE) Glasoval sem za poročilo. V pogajanjih s Svetom je Parlament pokazal zobe. Lansko leto je v okviru Lizbonske pogodbe Svet znatno popustil Parlamentu. V tej odločitvi o proračunu se je Parlament približal stališču Sveta. Zdi se, da je kompromis izvedljiv.

  Derek Vaughan (S&D), v pisni obliki. − Odločitev o proračunu za leto 2011 je bila sprejeta v težkem in nestabilnem času. V času, ko smo priča, kako se proračuni držav članic znatno zmanjšujejo, je še bolj kot kdaj prej pomembno zagotoviti, da Evropa zagotavlja sredstva za obvladovanje učinkov krize. Koristi financiranja EU so opazne v mojem celotnem volilnem okrožju in zagotavljajo pomoč tistim, ki jih bo prizadela zdajšnja uničujoča politika, ki se izvaja v Združenem kraljestvu.

Toda z nekaterimi deli proračuna se ne strinjam. Menim, na primer, da ni primerno glasovati za potratne kmetijske subvencije in povečanje izdatkov za reprezentanco. Mislim, da je v tem negotovem gospodarskem času pomembno pokazati samodisciplino pri porabi. Zato sem se odločil, da se vzdržim glasovanja o proračunu za leto 2011.

  Glenis Willmott (S&D), v pisni obliki. − Laburistični poslanci Evropskega parlamenta smo glasovali proti proračunskemu svežnju, saj menimo, da v času, ko se domača javna poraba tako zelo zmanjšuje, ni primerno povečati proračuna EU.

Vsekakor ne podpiramo načina, na katerega mnoge vlade postavljajo na kocko svoja gospodarstva s tem, ko klestijo javno porabo. Toda to ne pomeni, da bi morali avtomatično podpreti povečanje skupne porabe Evropske unije.

Naslednje leto bo EU opravljala veliko pomembnega dela, v mnogih primerih bo nudila pomoč tistim področjem, ki jih bo domače zmanjšanje najbolj prizadelo. Toda če so potrebni novi odhodki, smo prepričani, da bi bilo mogoče nekje prihraniti, da bi zagotovili sredstva za pomembne projekte.

Glede na zdajšnji pritisk na domača gospodarstva bi lahko bila ta proračunska pogajanja priložnost, da prepričamo voditelje EU, da se spopadejo s potratnimi odhodki EU na področjih, kot so kmetijske subvencije, ki pogosto spodkopavajo gospodarstva prav tistih držav, ki jim je namenjen proračun EU za mednarodno pomoč. Toda v tem proračunskem svežnju so omenjene subvencije tako rekoč nespremenjene.

Glede na to laburistični poslanci Evropskega parlamenta nismo mogli podpreti povečanja proračuna EU.

Poročilo: Barbara Matera (A7-0353/2010)

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glede na to, da je Nizozemska zaprosila za pomoč v zvezi s 613 presežnimi delavci v dveh podjetjih, ki delujeta v panogi, razvrščeni v oddelek 46 NACE (revizija 2) (trgovina na debelo, razen z motornimi vozili), v nizozemski regiji Severna Holandija na ravni NUTS II, sem glasovala za resolucijo, ker se strinjam s predlogom Evropske komisije in spremembami tega predloga, ki jih je predlagal Evropski parlament. Strinjam se tudi, da bi morali delovanje in dodano vrednost Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) oceniti v okviru splošne ocene programov in različnih drugih instrumentov, vzpostavljenih z medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006, pri vmesnem pregledu večletnega finančnega okvira 2007–2013.

  Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pomoč presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi prestrukturiranja in selitve proizvodnje, mora biti dinamična in prožna, da bi se lahko hitro in učinkovito izvršila. Zaradi strukturnih sprememb v mednarodni trgovini je pomembno, da lahko evropsko gospodarstvo hitro izvaja instrumente v podporo delavcem, ki so jih te spremembe prizadele, ter da jim omogoči pridobitev znanj in sposobnosti, da se hitro ponovno vključijo na trg dela. Finančno pomoč je zato treba odobravati individualno. Treba je tudi poudariti, da ta pomoč ne more nadomestiti ukrepov, za katere so običajno odgovorna podjetja, niti ni namenjena financiranju in prestrukturiranju podjetij. Upoštevajoč dejstvo, da je Nizozemska zaprosila za pomoč v zvezi s 613 presežnimi delavci v dveh podjetjih, ki delujeta v panogi, razvrščeni v oddelek 18 NACE (revizija 2) (trgovina na debelo, razen z motornimi vozili), v nizozemski regiji Severna Holandija, glasujem za to poročilo ali, če povem drugače, za to, da se ESPG uporabi za pomoč Nizozemski.

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) Finančna in gospodarska kriza, ki jo prestajamo, je skupaj z nenehnimi spremembami na trgu dela, ki jih je povzročila drugačna struktura mednarodne trgovine, privedla do neštetih žrtev brezposelnosti, ki je v mnogih primerih dolgoročna. Za odziv na takšne razmere je bil ustanovljen Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji. V tem primeru govorimo o uporabi nekoliko več kot dveh milijonov petsto tisoč evrov za Nizozemsko v podporo 613 presežnim delavcem v dveh trgovskih in maloprodajnih podjetjih med 1. majem 2009 in 31. januarjem 2010. Glasoval sem za, ker je Komisija med preučevanjem te vloge menila, da je ustrezna in izpolnjuje določene pogoje, ter priporoča, da se odobri.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Zaradi socialnega vpliva svetovne gospodarske krize, ki je še zlasti vplivala na zaposlovanje, je ustrezna uporaba Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji ključnega pomena za lajšanje stiske številnih evropskih državljanov in družin, saj prispeva k njihovi ponovni vključitvi v družbo in poklicnemu razvoju, obenem pa zagotavlja nova sredstva za izpolnjevanje potreb podjetij in krepitev gospodarstva. V tem okviru se predlaga ta načrt za pomoč Nizozemski v zvezi s 613 presežnimi delavci v dveh podjetjih, ki delujeta v panogi, razvrščeni v oddelek 46 NACE (revizija 2) (trgovina na debelo, razen z motornimi vozili), v nizozemski regiji Severna Holandija na ravni NUTS II. Zato upam, da bodo evropske institucije okrepile svojo zavezo k izvajanju ukrepov, ki pospešujejo in izboljšujejo stopnje uporabe tako pomembnega vira, kot je ESPG, katerega trenutna uporaba je na zelo nizki ravni. Letos se je zaprosilo za samo 11 % od 500 milijonov EUR, ki so na voljo.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) EU je območje solidarnosti in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji sodi v ta okvir. Ta podpora je ključna za pomoč brezposelnim in žrtvam selitve podjetij, do katerih prihaja v dobi globalizacije. Seli se čedalje večje število podjetij, ki izkoriščajo nižje stroške dela v številnih državah, predvsem na Kitajskem in v Indiji, kar povzroča škodo v državah, ki spoštujejo pravice delavcev. Cilj ESPG je pomagati delavcem, ki so žrtve selitve podjetij, in je temeljnega pomena pri olajšanju dostopa do nove zaposlitve. V preteklosti so ESPG že uporabile druge države EU, zato je prav, da odobrimo pomoč tudi Nizozemski, ki je vložila vlogo v zvezi s 613 presežnimi delavci v dveh podjetjih, ki delujeta v panogi, razvrščeni v oddelek 46 NACE (revizija 2) (trgovina na debelo, razen z motornimi vozili), v nizozemski regiji Severna Holandija na ravni NUTS II.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Zaposlenim, ki so izgubili zaposlitev zaradi gospodarske in finančne krize, bi morali dati priložnost, da se hitro vrnejo v svet dela. Države članice so dolžne sprejeti ustrezne ukrepe, da podprejo te ljudi. Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji nudi Sredstva za ta namen, za katera lahko zaprosijo države članice. Glasujem za poročilo, saj je Nizozemska povsem upravičena do uporabe sredstev sklada in je izpolnila vse pogoje.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glede na to, da je Nizozemska zaprosila za pomoč v zvezi s 613 presežnimi delavci v dveh podjetjih, ki delujeta v panogi, razvrščeni v oddelek 46 NACE (revizija 2) (trgovina na debelo, razen z motornimi vozili), v nizozemski regiji Severna Holandija na ravni NUTS II, sem glasovala za resolucijo, ker se strinjam s predlogom Evropske komisije in spremembami tega predloga, ki jih je vložil Evropski parlament.

Strinjam se tudi z naslednjim:

- ESPG bi moral nuditi podporo ponovnemu vključevanju posameznih presežnih delavcev v proces zaposlovanja in rada bi ponovno poudarila, da pomoč iz ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalne zakonodaje ali kolektivnih pogodb, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij oziroma sektorjev;

- delovanje in dodano vrednost ESPG bi morali oceniti v okviru splošne ocene programov in različnih drugih instrumentov, vzpostavljenih z medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006;

Pozdravljam predlog Evropske komisije o oblikovanju alternativnega vira sredstev za neporabljena sredstva ESPG v odgovor na ponavljajoče se izjave Evropskega parlamenta, da je treba opredeliti ustrezne proračunske mehanizme za prenos sredstev glede na to, da je bil ESPG oblikovan kot poseben in ločen instrument z lastnimi cilji in obdobji financiranja.

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. − (IT) Povsem se strinjam s poročevalko gospo Matera, ki z veseljem ugotavlja, da Komisija po številnih zahtevah Evropskega parlamenta še vedno opredeljuje vire plačil, ki so alternativa neporabljenim sredstvom Evropskega socialnega sklada.

Prav tako se strinjam s poročevalko, da nadomestne rešitve, ki so bile izbrane v zadnjih primerih (proračunska vrstica za podporo podjetništvu in inovacijam), niso zadovoljive glede na resne pomanjkljivosti, s katerimi se sooča Komisija pri izvajanju programov za konkurenčnost in inovacije. V obdobju gospodarske krize bi bilo treba ta sredstva pravzaprav povečati. Zaradi tega poročevalka poziva Komisijo, naj tudi v prihodnje išče ustreznejše proračunske vrstice za plačila.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Vloga za pomoč iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), ki jo je vložila Nizozemska v zvezi s 613 presežnimi delavci v dveh podjetjih, ki delujeta v panogi, razvrščeni v oddelek 46 NACE (revizija 2) (trgovina na debelo, razen z motornimi vozili), v nizozemski regiji Severna Holandija na ravni NUTS II, izpolnjuje vsa zakonsko predpisana merila za upravičenost. Uredba (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji je namreč začasno razširila področje delovanja ESGP, zato naj bi lahko posredoval tudi v takih okoliščinah, to je v primerih, ko neposredno zaradi svetovne gospodarske in finančne krize „v obdobju devetih mesecev izgubi delo vsaj 500 delavcev, še zlasti v malih in srednje velikih podjetjih, v sektorju NACE 2 v eni regiji ali dveh sosednjih regijah po ravni NUTS II“. Zato sem glasoval za resolucijo in upam, da bodo sredstva iz ESPG prispevala k uspešni vključitvi teh delavcev na trg dela.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − S tem glasovanjem Evropski parlament: (1) od institucij zahteva, naj naredijo vse potrebno, da bi pospešile uporabo sredstev iz ESPG; (2) opozarja, da so institucije zavezane zagotoviti nemoten in hiter potek postopka za sprejetje sklepov o uporabi sredstev ESPG, ki zagotavljajo enkratno in časovno omejeno individualno podporo za delavce, ki so bili odpuščeni zaradi globalizacije ter finančne in gospodarske krize, ter poudarja vlogo, ki jo lahko ima ESPG pri ponovnem vključevanju odpuščenih delavcev na trg dela; (3) poudarja, da bi bilo treba v skladu s členom 6 uredbe ESPG zagotoviti, da se s sredstvi tega sklada podpira ponovno vključevanje posameznih presežnih delavcev v proces zaposlovanja in poudarja, da pomoč iz ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalne zakonodaje ali kolektivnih pogodb, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij oziroma sektorjev.

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glasovala sem za resolucijo Evropskega parlamenta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za delavce v sektorju informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), odpuščene v regiji Severna Holandija na Nizozemskem.

Evropski sektor IKT so svetovna finančna in gospodarska kriza ter strukturne spremembe na svetovnem trgu IT zelo prizadele, zlasti zaradi selitve proizvodnje na Kitajsko in v Indijo, kar ponazarja tudi kazalnik IKT 5.

Kazalnik IKT 5 je povzetek glavnih rezultatov raziskav, povezanih s poslovnim ciklusom, stroški in proračuni, dodeljenimi sektorju IKT. Ta kazalnik za zahodno Evropo se je znižal s približno 160 v avgustu 2008 na približno 30 v aprilu 2009.

Nizozemska je pripravila usklajen sveženj posameznikom prilagojenih storitev za presežnih 613 delavcev, odpuščenih iz dveh podjetij, ki pripadata družbi Randstad, na primer svetovanje pri prehodu z enega delovnega mesta na drugo, vzpostavljanje centrov mobilnosti, zaposlovanje presežnih delavcev, zagotavljanje strokovnega usposabljanja in raziskovanje zaposljivosti. Skupni potrebni proračun je 3 934 055 EUR, Nizozemska pa je vlogo vložila 8. aprila 2010, da bi pridobila finančni prispevek iz ESPG v višini 2 557 135 EUR.

  Thomas Ulmer (PPE), v pisni obliki. − (DE) Glasoval sem za predlog poročila. Ponovno lahko pomagamo najti novo zaposlitev državljanom EU, ki so bili odpuščeni, ko je njihovo podjetje zašlo v težave.

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. − (DE) Ta vloga je le ena od številnih vlog Nizozemske, ki smo jih pred kratkim odobrili v Odboru za proračun. Seveda sem glasovala za poročilo gospe Matere o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za pomoč državljanom v Severni Holandiji, ki so bili odpuščeni. Namen ESPG je zagotoviti sredstva za pomoč posameznim državljanom, ki so izgubili zaposlitev zaradi globalizacije. Med pogajanji o proračunu zadnjih nekaj tednov je nizozemska vlada prekosila sama sebe s trmastim odzivom na zakonita stališča Evropskega parlamenta, ki je vedno pripravljen na kompromis. Na tej točki bi rada povedala, da se zdi, da je zaprositi za več deset milijonov evrov pomoči EU po eni strani, po drugi strani pa zavrniti zakonito razpravo o točkah, ki jih predloži Parlament, združljivo z nacionalnim dojemanjem politike.

Poročilo: Tadeusz Zwiefka (A7-0360/2010)

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. − (LT) Glasovala sem za to resolucijo, ker menim, da mora biti v EU okrepljeno sodelovanje na področju prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti. Menim, da bi morali biti predpisi EU na tem področju univerzalni. Z drugimi besedami, enotna kolizijska pravila EU lahko določijo katero koli veljavno pravo – udeležene države članice, neudeležene države članice ali pravo države, ki ni članica EU. Unija si je zadala cilj ohraniti in oblikovati območje svobode, varnosti in pravičnosti, v katerem je zagotovljeno prosto gibanje oseb, zato je treba, da se zakoncem omogoči, da svobodno izbirajo pravo, ki se uporablja in s katerim so tesno povezani, ali, če nimata možnosti izbire, da se to pravo uporablja za njuno razvezo ali prenehanje življenjske skupnosti, to pravo uporabljati tudi, če ni pravo udeležene države članice. Zaradi vedno večje mobilnosti državljanov je potrebna večja prožnost in hkrati tudi večja pravna varnost, ki jo nova uredba EU lahko poveča.

  Roberta Angelilli (PPE), v pisni obliki. − (IT) Potreba po oblikovanju jasnega in celovitega pravnega okvira o pravu, ki velja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti, izhaja iz nujne potrebe po reševanju težav, ki nastanejo pri „mednarodnih“ ločitvah. Do zdaj neskladja nacionalnih pravil niso bila v prid zaščiti enakih možnosti zakoncev niti niso ščitila največje koristi vpletenih otrok. Nasprotno, pomagala so spodbujati k tako imenovanemu „hitenju na sodišče“. Kot mediatorka Evropskega parlamenta za otroke, okrog katerih se prepirajo starši različne narodnosti, in na podlagi izkušenj, pridobljenih pri delu, ki sem ga izvajala, podpiram ta predlog uredbe o vzpostavitvi pravne varnosti zadevnih zakonskih parov in tudi zagotavljanju predvidljivosti in prožnosti.

Ena od novosti, ki jih vsebuje besedilo uredbe, je možnost posveta z družinskim mediatorjem pred, med in po postopku razveze. Ne le zato, ker ta posameznik veliko pripomore k seznanjanju zakonskega para o različnih oblikah in pogojih razveze in reševanju morebitnih sporov med njima, temveč tudi zato, ker ščiti pravice vpletenih otrok s tem, ko jim pomaga sprejeti ustrezne in soglasne odločitve, da zavarujejo blaginjo svojih potomcev.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Kar zadeva izboljšanje skladnosti evropskih predpisov o zakonskih sporih, je težko doseči soglasje 27 držav. Na srečo lahko od uvedbe Amsterdamske pogodbe leta 1997 države članice, ki to želijo, skupaj dosežejo napredek na določenem področju z „okrepljenim sodelovanjem“, tako da se lahko oblikuje skupina vodilnih držav, ki bi Unijo premaknila naprej. Zaradi težav, ki jih imajo zakonski pari pri priznavanju njihovega statusa v Evropi, zlasti med postopkom razveze ali prenehanja življenjske skupnosti, so se nekatere države združile, da bi skupaj izboljšale usklajevanje nacionalnih predpisov. Zares se zavzemam za to, da bi se to okrepljeno sodelovanje, v katerega Francija želi biti vključena, izvajalo. Po mojem mnenju je ta pobuda v interesu združevanja Evropejcev na področju, ki zadeva vse nas in kjer je pravna varnost ključna. Zato sem glasovala za predlog uredbe o vzpostavitvi okrepljenega sodelovanja. V prihodnosti je treba to okrepljeno sodelovanje uporabiti tako pogosto, kot je treba.

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE), v pisni obliki. (ES) Glasovala sem za to poročilo, ker je namen uredbe zagotoviti pravno varnost za zakonske pare, kjer sta zakonca državljana različnih držav članic in želita razvezo ali prenehanje življenjske skupnosti, in jim s tem zagotoviti predvidljivost in prožnost.

V tem pogledu je sprejeta pobuda korak naprej, vendar je obžalovanja vredno, da je bila zamujena priložnost, da se razširi področje uporabe na priznavanje zakonske zveze, razveljavitve, skrbništvo nad otroki in dediščino. Ravno tako ni zajet obstoj drugih vrst zvez, na primer istospolnih zakonskih zvez, ki so priznane v nekaterih državah članic.

Prav tako obžalovanja vredno pa je, da je samo 15 od 27 držav članic pripravljenih vzpostaviti okrepljeno sodelovanje, kar bo škodilo državljanom držav, ki tega ne bodo storile.

Zato upam in želim, da bo mogoče v prihodnosti razširiti področje uporabe in povečati število držav, ki se bodo vključile v okrepljeno sodelovanje: to dolgujejo državljanom, ki jih zastopajo.

  Vilija Blinkevièiūtė (S&D), v pisni obliki. − (LT) Glasovala sem za poročilo Evropskega parlamenta o okrepljenem sodelovanju na področju prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti, ker je treba vzpostaviti jasno in izrecno pravno podlago, skladno s katero bi se uporabljala pravila, povezana z veljavnim pravom. Rada bi poudarila, da je eden od glavnih ciljev Evropske unije vzpostavitev in razvoj področja svobode, varnosti in pravice, v katerem je zajamčeno svobodno gibanje oseb. Kar zadeva pravo, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti zakoncev, ki imajo različno državljanstvo, so pravne razmere na evropski ravni zelo begajoče, saj ni jasno, katero pravo je treba uporabiti. To pogosto privede do hitenja na sodišče, ko eden od zakoncev vloži tožbo za razvezo pred drugim, s čimer zagotovi, da postopek poteka v skladu s tistim pravom, ki je po njegovem mnenju ugodnejši zanj. Rada bi poudarila, da bi morala nova predlagana uredba zagotoviti pravno varnost za zadevne zakonce ter predvidljivost in prožnost.

  Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki. – (IT) Rad bi čestital gospodu Zwiefki, ker je pripravil to poročilo, ki ga podpiram. Namen tega ukrepa je vzpostaviti jasen in celovit pravni okvir v zakonodaji, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti, z zagotovitvijo določene stopnje avtonomije strank. Raznolikost teh pravil v državah članicah lahko dejansko povzroči težave v primeru „mednarodnih“ razvez.

Poleg pravne negotovosti glede ugotavljanja, kateri zakon se uporablja v vsakem posameznem primeru, lahko pride tudi do hitenja na sodišče, ki naj bi zagotovilo, da postopek poteka skladno s pravom, ki bolj ščiti enega zakonca. Evropska unija mora zato omejiti ta tveganja in pomanjkljivosti z uvedbo možnosti, da stranki sporazumno izbereta pravo, ki se uporablja. Zato se strinjam, da je treba strankam zagotoviti poštene in točne informacije, ki jim omogočajo, da se čim hitreje seznanijo z možnostmi, ki so jim na voljo.

  Zuzana Brzobohatá (S&D), v pisni obliki. – (CS) Lizbonska pogodba opredeljuje, da so lahko države članice zdaj udeležene v okrepljenem sodelovanju na področju svobode, varnosti in pravice ter, natančneje, na področju razveze in prenehanja življenjske skupnosti. Ta uredba opredeljuje okrepljeno sodelovanje med nekaterimi državami članicami (Avstrija, Belgija, Bolgarija, Francija, Nemčija, Madžarska, Italija, Latvija, Luksemburg, Malta, Portugalska, Romunija, Slovenija in Španija). Glavni cilj je izključiti vsako diskriminacijo na podlagi spola, zagotoviti enake možnosti za oba zakonca in postaviti v ospredje koristi otroka. Zakonca pogosto „tekmujeta“, kateri bo vložil tožbo za razvezo pred drugim, s čimer zagotovi, da postopek poteka v skladu s tistim pravom, ki bolj ščiti njegove interese. Namen te uredbe je izboljšati pravno varnost zadevnih zakoncev in obenem zajamčiti predvidljivost in prožnost postopka. Podprla sem uredbo, čeprav trenutno ne zadeva Češke republike. Na splošno menim, da bo uvedba te uredbe predstavljala dober zgled za druge države članice, vključno s Češko republiko. V prihodnosti bi se druge države članice lahko pridružile uredbi in imele korist od izkušenj držav članic, ki so utrle pot.

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) Ta predlog ne zagovarja usklajevanja materialnega prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti, temveč oblikovanje usklajenih pravil za reševanje mednarodnih sporov glede pristojnosti. To pomeni, da moramo delovati v okviru mednarodnega zasebnega prava in ne v okviru materialnega okvira družinskega prava, v katerem bo imela vsaka država še naprej lastne zakone.

Zato ne smemo pozabiti, na primer, da s spremembo člena 7a predlagana uredba ne zavezuje države, da prizna zakonsko zvezo – četudi samo za namen njenega prenehanja – kot akt, ki ga njena zakonodaja ne priznava kot takega ali bi bil v nasprotju z načelom subsidiarnosti. Toda to ne bo moglo omejiti pravic oseb, katerih zveza v državi ni priznana, za kar je treba poiskati kompromisno rešitev.

Glede na zgoraj povedano lahko določbo o večji pravni varnosti z vidika reševanja sporov mednarodne pristojnosti v okviru družinskega prava, zlasti glede razveze zakona in prenehanja življenjske skupnosti, razumem samo kot pomemben korak k oblikovanju okolja svobode in pravice, v katerem je svoboda gibanja oseb realnost.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Vesel sem zaradi sprejetja tega poročila, ki naj bi zakoncem, ki so državljani različnih držav članic ali ki ne prebivajo v svoji državi, omogočil, da bodo lahko izbrali pravo, ki se bo uporabljalo za njihovo razvezo.

Leta 2007 je bilo v EU odobrenih milijon razvez, od tega je bilo 13 % zakonskih parov, kjer imata zakonca različno državljanstvo. V teh postopkih so evropski državljani naleteli na pravne težave, ki so vplivale na njihovo ločitev.

Rad bi poudaril, da Portugalska sodeluje v postopku okrepljenega sodelovanja, ki bi omogočil napredek na tem področju, ki ga blokira Svet.

Poudaril bi, da to poročilo ne sme obvezovati države članice, da prizna zakonsko zvezo – četudi samo za namen njenega prenehanja – kot akt, ki ga njena zakonodaja ne priznava kot takega ali bi bil v nasprotju z načelom subsidiarnosti.

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (S&D), v pisni obliki. – (PL) Rada bi čestitala poročevalcu, ker je tako temeljito obdelal tako težko temo, kot je izbira prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti. Kako občutljiva je lahko ta tema, dokazuje dejstvo, da je Rim III prvi primer okrepljenega sodelovanja v zgodovini EU, ki se izvaja skladno s postopki, določenimi v pogodbah. Ozemeljsko področje veljavnosti uredbe bo torej omejeno na 14 izmed 27 držav članic EU. Poljska ni ena izmed njih. Mislim, da bo z uvedbo načela, ki strankam omogoča, da izberejo, katero pravo se uporablja za razvezo, uredba Rim III prispevala k večji pravni predvidljivosti in varnosti. Toda upoštevajoč omejeni obseg te uredbe – nanašala se bo samo na mednarodno razvezo – je ključno tudi odgovoriti na vprašanje, katero sodišče je pristojno v določenem primeru.

Ta težava je predmet druge uredbe EU – Bruselj IIa. Zato se strinjam s poročevalcem, da je nujno čim prej revidirati to uredbo, da se uvede pravilo forum necessitatis. To bo odpravilo bojazen mnogih držav članic, da bodo njihova sodišča prisiljena odločati o razvezah zakonskih parov, ki jih njihov pravni sistem ne šteje za poročene, to pa jih bo spodbudilo k sprejetju splošnih evropskih načel na področju mednarodne razveze, kar bo nedvomno olajšalo življenje številnih državljanov EU.

  Nathalie Griesbeck (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Če zakonca z različnim državljanstvom ali zakonca, ki nimata prebivališča v isti državi članici, načrtujeta razvezo, bi morala vedeti, katero sodišče je pristojno in v kateri državi. Od zdaj naprej bodo takšni zakonci lahko kmalu izbirali, kateri pravni sistem Evropske unije se bo uporabljal za njihovo razvezo. Še en poseben korak naprej je postopno oblikovanje „skupnega evropskega pravnega prostora“, ki se uporablja neposredno v vsakodnevnem življenju vsakega od nas. Pozdravljam sprejetje tega poročila in prvo uporabo tako imenovanega postopka okrepljenega sodelovanja, vendar obžalujem, da je bilo treba uporabiti ta postopek in da dogovora niso dosegle vse države članice EU. Upam, da se bodo druge države članice kmalu pridružile temu sodelovanju.

  Edvard Kožušník (ECR), v pisni obliki. – (CS) Češka republika je zastopana v Evropskem parlamentu. Češka republika se ni pridružila mehanizmu za okrepljeno sodelovanje na področju združljivosti predpisov, ki veljajo za kolizijo zakonov. To pa zato, ker se ji predlog uredbe ne zdi potreben ukrep za ustrezno delovanje notranjega trga. Podobno se zdi Češki republiki uredba vprašljiva z vidika načela subsidiarnosti, saj ne nudi nobene dodane vrednosti, ki bi opravičila kršitev nacionalnih določb družinskega prava držav članic. Češka republika meni tudi, da je predlog vprašljiv glede na načelo sorazmernosti, kajti izbrana pravna oblika uredbe ni primerno orodje za zagotovitev združljivosti predpisov o koliziji zakonov na področju mednarodnega družinskega prava. Toda kljub temu moj namen ni z glasovanjem preprečiti tistim državam, ki so se odločile za okrepljeno sodelovanje kot orodje za zagotovitev združljivosti predpisov o koliziji zakonov na področju prava, ki se uporablja v zakonskih sporih, da to storijo.

  Jiří Maštálka (GUE/NGL), v pisni obliki. – (CS) Predlog uredbe o okrepljenem sodelovanju na področju prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti, pripomore k obravnavi pogostih zapletenih in občutljivih vprašanj, povezanih s postopki razveze veljavnih zakonskih zvez, ki so jih sklenili zakonci z različnim državljanstvom. Tako so zadeve jasnejše za zakonca, ki sta v postopku razveze, in predlog bi jima omogočil, da izbereta, katero pravo se uporablja. Poleg tega je s tem od samega začetka bistveno večja njuna pravica do pravnega varstva. Ker sprejeta zakonodaja presega okvir pravnega reda Skupnosti, je uporaba mehanizma za okrepljeno sodelovanje korak, ki udeleženim državam članicam omogoča, da se spopadejo z nekaterimi zakonodajnimi težavami mednarodnega sodelovanja, povezanimi z razpadom takšnih zakonskih zvez.

Drugim državam članicam, ki ne sodelujejo na tej stopnji, pa nudi primerno priložnost za sčasoma ocenijo pozitivne in negativne učinke tega predloga uredbe in razmislijo o njenem sprejetju. V več ustrezno utemeljenih primerih se je na Češkem več let v postopku razveze uporabljalo tuje pravo.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Nova uredba bo mednarodnim zakonskim parom (kjer imata zakonca različno državljanstvo, živita v različnih državah ali živita skupaj v državi, ki ni njuna matična država) omogočila, da izberejo nacionalno pravo, ki se bo uporabilo za njuno razvezo, pod pogojem, da je eden od zakoncev povezan z zadevno državo, na primer prek običajnega prebivališča ali državljanstva. Novi predpisi tudi pojasnjujejo, katero pravo se uporablja v primeru, ko zakonca ne dosežeta sporazuma. Na primer, nova uredba bo omogočila špansko/portugalskemu zakonskemu paru, ki živi v Belgiji, da izbere, ali se bo za njuno razvezo uporabljalo portugalsko, špansko ali belgijsko pravo.

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. − Razveza je resna zadeva. Pogosto zajema razbito kuhinjsko posodo in razdeljeno premoženje. Iskreno občudujem idealizem poročevalca Tadeusza Zwiefke. Kaj se zgodi, če se želi mož Nemec ločiti v Nemčiji, žena pa se želi ločiti na Siciliji, ker je njena mati Sicilijanka? Kako razdelite sesalec in pralni stroj, če ni dogovora? Zamisel je dobra, vendar jo je treba izpiliti. 90 % razvez je tragičnih in škandaloznih. Sem sicer „za“, vendar preučimo podrobnosti, kadar obravnavamo takšen dokument. Potrebujemo zakon, ne predpisov.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Prenehanje življenjske skupnosti in razveza sta zapleteni zadevi in vedno imata cel niz pravnih posledic. Vse postane težavno, zlasti ko sta mož in žena iz različnih držav. V Evropski uniji smo iskali rešitev, vendar smo se uspeli dogovoriti samo o postopku okrepljenega sodelovanja, ki le malce olajša razmere za vpletene stranke, z drugimi besedami, zakonce, ki so v postopku razveze in prihajajo iz različnih držav članic EU. Obseg tega postopka ni bil opredeljen, zato tudi ni povsem jasen.

Seveda sodelovanje ne pomeni, da je treba sodne odločbe, na primer v primeru razveze, priznati v državi članici, kjer za to ni pravnih določb. Postopek tudi ne sme omogočiti, da se države članice skozi zadnja vrata prisili, da priznajo istospolne partnerske skupnosti. Prav tako majhna pozornost je bila posvečena pravicam staršev v primeru čezmejnih razvez. Zato sem se glasovanja vzdržal.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. − (IT) Glasoval sem za poročilo, ker menim, da je treba oblikovati jasen in celovit pravni okvir o pravu, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti. Z uvedbo člena 3a imajo zakonci prvič priložnost soglasno določiti, katero pravo se uporablja v postopku razveze. Menim tudi, da moramo zagotoviti, da je odločitev strank ozaveščena, z drugimi besedami, da sta bila oba zakonca ustrezno obveščena o praktičnih posledicah njune odločitve. V tem smislu je treba zagotoviti, da so informacije točne in popolne. Mislim, da je pomembno zaščititi odnos zakoncev, tako da se lahko življenjska skupnost prekine na jasen, pregleden in soglasen način, s čimer obe stranki postaneta nosilca odločanja z enako veljavo.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Poleg 13 drugih držav EU (Španija, Italija, Madžarska, Luksemburg, Avstrija, Romunija, Slovenija, Bolgarija, Francija, Nemčija, Belgija, Latvija in Malta) v prvem poskusu okrepljenega sodelovanja v zgodovini EU sodeluje tudi Portugalska. To okrepljeno sodelovanje se uporablja na področju prava, ki se uporablja za prenehanje življenjske skupnosti in delitev premoženja.

Glasovala sem za to poročilo o uredbi, ki oblikuje jasna pravila o postopku za mednarodne zakonske zveze (kjer imata zakonca različno državljanstvo), ko zakonca želita razvezo ali prenehanje življenjske skupnosti ali delitev premoženja v svoji domači državi ali državi prebivališča. To je povsem sporazumna zadeva, ki bo olajšala življenje mnogih Evropejcev. Gre pa tudi za simboličen trenutek, saj se prvič uporablja okrepljeno sodelovanje med državami članicami EU.

Namen teh določb je okrepiti pravno varnost in predvidljivost v zvezi z razvezo in prenehanjem življenjske skupnosti ter delitvijo premoženja. Sporazum omogoča samo uskladitev sporov in ne temeljnih nacionalnih pravil.

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. − (IT) Eden od glavnih ciljev Evropske unije je vzpostavitev in razvoj področja svobode, varnosti in pravice, v katerem je zajamčeno svobodno gibanje oseb. Kar zadeva pravo, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti zakoncev, ki imajo različno državljanstvo, so pravne razmere na evropski ravni zelo nejasne. To pogosto privede do hitenja na sodišče, ko eden od zakoncev vloži tožbo za razvezo pred drugim, s čimer zagotovi, da postopek poteka v skladu s tistim pravom, ki je po njegovem mnenju ugodnejši zanj. Namen predloga uredbe je vzpostaviti pravno varnost za zadevne zakonce in zagotoviti predvidljivost in prožnost. Zato se moram strinjati s poročevalcem gospodom Zwiefko, ki podpira vsebino predpisov za določanje prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti.

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) Belgija, Bolgarija, Nemčija, Grčija (svojo prošnjo je umaknila 3. marca 2010), Španija, Francija, Italija, Latvija, Luksemburg, Madžarska, Malta, Avstrija, Portugalska, Romunija in Slovenija so Komisiji poslale prošnjo, v kateri so navedle, da želijo vzpostaviti okrepljeno sodelovanje na področju prava, ki se uporablja v zakonskih sporih, ter jo pozvale, naj v ta namen predloži predlog Svetu. Zaradi vedno večje mobilnosti državljanov je potrebna večja prožnost in hkrati tudi večja pravna varnost. Za dosego tega cilja mora ta uredba okrepiti neodvisnost strank na področju razveze in prenehanja življenjske skupnosti ter jima obenem omogočiti, da izbereta pravo, ki se uporablja pri njuni razvezi ali prenehanju življenjske skupnosti.

Ta uredba se bo uporabljala samo za razvezo zakonske zveze ali prenehanje zakonskih obveznosti (prenehanje življenjske skupnosti) in se ne bo uporabljala za zadeve, povezane s pravno sposobnostjo fizičnih oseb, obstoj, veljavnost ali priznanje zakonske zveze, razveljavitev zakonske zveze, priimke zakoncev, premoženjske posledice zakonske zveze, starševsko odgovornost, preživninske obveznosti, upravljanje premoženja ali dedovanje, četudi se obravnavajo zgolj kot predhodno vprašanje ob postopku razveze ali prenehanja življenjske skupnosti.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Razvoj območja svobode, varnosti in pravice, v katerem je zajamčeno svobodno gibanje oseb, predstavlja enega od najbolj temeljnih ciljev Evropske unije. Zato pozdravljam ta predlog, ki uvaja večjo pravno varnost glede opredelitve prava, ki se uporablja za nacionalne razveze in prenehanje življenjske skupnosti, in želim, da bi se druge države članice pridružile prizadevanjem, da se doseže združljivost nacionalnih predpisov o pravnih sporih na tem področju.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − To besedilo naj bi rešilo težave, kot je naslednja. Oseba A in oseba B sta državljana različnih držav članic, ki sta sklenila istospolno zakonsko zvezo v eni od držav članic, ki so uvedle zakonodajo, ki omogoča take poroke. Tri leta običajno prebivata v državi članici, ki ne dovoljuje istospolnih porok, vendar je v okviru postopka okrepljenega sodelovanja sodelovala pri sprejetju uredbe o pravu, ki se uporablja. Osebi A in B bi radi razveljavili svojo zakonsko zvezo.

V skladu z določbami Uredbe št. 2201/2003 so v teh okoliščinah edina pristojna sodišča le sodišča države članice, v kateri imata zakonca običajno prebivališče. To očitno ni pošteno na zadevni par, ki bo trpel veliko neprijetnosti in izgubil veliko časa, da bi svoj postopek razveze zakonske zveze predložil drugemu pristojnemu sodišču.

  Alf Svensson (PPE), v pisni obliki. − (SV) Ko je Evropski parlament danes glasoval o predlogu uredbe Sveta o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti, sem se odločil, da se vzdržim glasovanja. Po mojem mnenju je družinsko pravo, kot je uredba o razvezah, področje, kjer je treba spoštovati načelo subsidiarnosti in kjer bi morale posamezne države članice odločati same. Sodelovanje, o katerem razpravlja poročilo, je prostovoljno za države članice EU in trenutno zajema 14 držav. Švedska ni ena izmed njih. Mislim, da ni povsem primerno, da kot švedski poslanec Evropskega parlamenta sprejmem stališče o zakonodaji, ki se nanaša zgolj na obliko sodelovanja, v katerem Švedska ne sodeluje.

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. − (DE) V EU je 16 milijonov mednarodnih zakonskih zvez, od katerih se jih po ocenah vsako leto 140.000 konča z razvezo, zato so pogajanja in sporazum o tem vprašanju ključni za zagotovitev potrebne pravne varnosti državljanov. Zatem ko so posamezne države članice uveljavile veto na številne pobude na tem področju, je postopek okrepljenega sodelovanja najmanj 14 državam zagotovil priložnost, da uvedejo potrebna merila.

Poročilo: Jean-Paul Gauzès (A7-0340/2010)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za to poročilo, ker je svetovna finančna kriza, za katero so delno odgovorne tudi bonitetne agencije, pokazala, da je treba vzpostaviti mehanizem za razvrstitev in nadzor bonitetnih agencij. Strinjam se s poročilom, ki spodbuja, da se na evropski ravni oblikuje sistem za registracijo in nadzor bonitetnih agencij, ki podajajo ocene, ki se uporabljajo v EU, in njegovo obravnavo pogojev, pod katerimi je mogoče v EU uporabljati bonitetne ocene, ki jih izdajo agencije tretjih držav. Doseženi sporazum o ureditvi evropskega nadzora, ki začne veljati 1. januarja 2011, zdaj omogoča učinkovito izvajanje nadzora nad temi bonitetnimi agencijami. Nujno je, da lahko Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) takoj po ustanovitvi izvaja pristojnosti za strog nadzor nad bonitetnimi agencijami, ki delujejo v Evropski uniji, pa tudi nad tistimi agencijami iz tretjih držav, katerih bonitetne ocene so dovoljene v Evropski uniji, v popolnem sodelovanju z njihovimi nacionalnimi organi. Pozdravljam tudi dejstvo, da so se tudi ZDA odločile, da sestavijo strožja pravila nadzora na tem področju glede na to, da Komisija razmišlja tudi o prizadevanjih za nadaljnjo mednarodno uskladitev.

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. − (LT) Glasovala sem za to resolucijo, ker menim, da je treba vzpostaviti mehanizem za spremljanje in nadzor bonitetnih agencij. Svetovna finančna kriza, za katero so delno odgovorne tudi bonitetne agencije, je vplivala na to pobudo. Strinjam se s predlogom Evropske komisije, da se organizira potrjevanje bonitetnih agencij in nadzor nad njimi, za kar bo pristojen Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA). Toda nujno je, da lahko ESMA takoj po ustanovitvi izvaja pristojnosti za strog nadzor nad bonitetnimi agencijami, ki delujejo v Evropski uniji, pa tudi nad tistimi agencijami iz tretjih držav, katerih bonitetne ocene bodo dovoljene v Evropski uniji.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Bonitetne agencije načeloma podajajo neodvisne ocene o kreditni sposobnosti subjekta, dolgu, finančni obveznosti ali finančnem instrumentu. Toda njihove ocene lahko včasih močno vplivajo na gospodarstvo države, katere finančno pravilnost ocenjujejo. Leta 2009 je Unija sprejela Uredbo (ES) št. 1060/2009, namenjeno ureditvi dejavnosti agencij, da se zaščiti vlagatelje in evropske finančne trge pred tveganjem malomarnosti. Uredba opredeljuje pogoje za izdajo bonitetnih ocen kot tudi pravila, ki urejajo registracijo in nadzor bonitetnih agencij. Medtem pa je strokovna skupina v svojem poročilu ugotovila, da je treba okvir nadzora izboljšati, da se bo zmanjšalo tveganje za prihodnje finančne krize in njihova resnost. Z uredbo o Evropskem organu za vrednostne papirje in trge (ESMA) je bil oblikovan evropski nadzorni organ. Za tekoče delovanje in pravilno vključitev tega organa v celoten okvir finančne ureditve je bilo treba spremeniti Uredbo (ES) št. 1060/2009. Glasovala sem za to poročilo, ker izboljšuje nadzor nad bonitetnimi agencijami.

  Jean-Pierre Audy (PPE), v pisni obliki. – (FR) Na podlagi poročila mojega odličnega kolege in prijatelja Jeana-Paula Gauzèsa iz skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) sem glasoval za predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe iz leta 2009 o bonitetnih agencijah in pooblastitvi novega Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA) za nadzor nad bonitetnimi agencijami. Podpiram izboljšave, ki jih predlaga poročevalec, predvsem prenos novih pooblastil, ki jih je Komisija nameravala obdržati zase, zlasti glede kazni, na Evropski organ za vrednostne papirje in trge. Po mojem mnenju je pomembno, da lahko ESMA prenese del svojih funkcij na nacionalne organe. Žal mi je, da predlog ne omenja (čeprav ta ureditvena sprememba najbrž ni pravo sredstvo za to) ocenjevanja držav in posebnega nadzora, ki bi se moral uporabljati pri oceni držav. Predlagam, da se ustanovi evropska javna agencija za ocenjevanje držav, s čimer bi bili zagotovljeni potrebni tehnični vidiki in neodvisnost.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. − (LT) Svetovna finančna kriza je pokazala, da je treba vzpostaviti mehanizem za spremljanje in nadzor bonitetnih agencij. Potrebna sta skupen pregled nad bonitetnimi agencijami in njihov celosten nadzor po celotni EU. Strinjal sem se s tem pomembnim dokumentom. Leta 2009 je bila sprejeta Uredba (ES) št. 1060/2009 o bonitetnih agencijah. Omogočila je oblikovanje evropskega sistema za registracijo in nadzorovanje bonitetnih agencij, ki izdajajo bonitetne ocene, uporabljene v Evropski uniji. Določa tudi pogoje, pod katerimi je mogoče v Evropski uniji uporabljati bonitetne ocene, ki jih izdajo agencije tretjih držav. Potreben je zanesljiv nadzorni in kontrolni sistem, zato podpiram predlagane spremembe, ki bodo okrepile Evropski organ za vrednostne papirje in trge. To institucijo je treba vključiti v nadzor bonitetnih agencij, ki delujejo v EU, in omogočeno ji mora biti učinkovito izvajanje njenih pristojnosti.

  Vilija Blinkevièiūtė (S&D), v pisni obliki. − (LT) Glasovala sem za to poročilo, ker je gospodarska in finančna kriza, ki je prizadela celotni svet, pokazala, da je treba vzpostaviti mehanizem za spremljanje in nadzor bonitetnih agencij. Zato je Evropska komisija vložila predlog, da se organizira potrjevanje bonitetnih agencij in nadzor nad njimi, za kar bo pristojen Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA). Pomembno je, da bodo temu organu dodeljena lastna pooblastila za nadzor, pa tudi preiskovalne pristojnosti, lahko pa bo tudi izrekal kazni za neupoštevanje te uredbe. Strinjam se s stališčem Evropskega parlamenta, da je treba vzpostaviti skupen pregled nad proizvodi bonitetnih agencij in njihov celosten nadzor po celotni EU. Parlament predlaga tudi, da se posvetimo vključitvi Evropskega organa za vrednostne papirje in trge v nadzor nad agencijami in določitvi njegovih novih nalog in pristojnosti. Nujno je, da lahko Evropski organ za vrednostne papirje in trge takoj po ustanovitvi izvaja pristojnosti za strog nadzor nad bonitetnimi agencijami, ki delujejo v Evropski uniji, pa tudi nad tistimi agencijami iz tretjih držav, katerih bonitetne ocene bodo dovoljene v Evropski uniji.

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Vzdržal sem se glasovanja o poročilu o bonitetnih agencijah. Te bonitetne agencije odkrito služijo interesom mednarodnih špekulantov. Od začetka krize igrajo negativno vlogo in to še vedno počnejo. Z usmerjenim in samovoljnim nižanjem bonitetne ocene držav tako v EU kot zunaj nje obsodijo te države na začaran krog špekulacij in izposojanja. Razlike med prodajnimi in nakupnimi tečaji stopnjujejo finančne težave podjetij, trgi pa bogatijo na njihov račun. Zlasti v evrskem območju imajo vloga in prakse bonitetnih agencij negativen vpliv tudi na stabilnost evra. EU nosi precejšnjo politično odgovornost, ker jim je dodelila pravico, da ocenjujejo podjetja in gospodarstva držav članic. Menim, da je treba takoj uvesti učinkovite ukrepe, da se naredi konec špekulativni naravi bonitetnih agencij in posledično radikalno spremeni Uredba (ES) št. 1060/2009. Poročilo vsebuje nekaj pozitivnih, a žal neprepričljivih predlogov ter dela le plahe korake v tej smeri.

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) Potreba po prizadevanjih za to spremembo izhaja iz potrebe, da se Uredba (ES) št. 1060/2009 prilagodi novi ureditvi evropskega nadzora, in iz uvedbe novega mehanizma za centralizacijo delovanja bonitetnih agencij.

V ta namen bodo evropskemu nadzornemu organu (Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge – ESMA) dodeljena lastna pooblastila za nadzor, preiskovanje in izrekanje kazni. Zdaj moramo zagotoviti, da bo ESMA lahko izvajal svoje pristojnosti in zagotovil strog nadzor nad bonitetnimi agencijami, ki delujejo v Evropski uniji, pa tudi nad tistimi agencijami iz tretjih držav, katerih bonitetne ocene so dovoljene v Evropski uniji.

  Pat the Cope Gallagher (ALDE), v pisni obliki. – (GA) To poročilo je tehnična sprememba obstoječe direktive in z njim se bodo z januarjem 2011 pristojnosti prenesle na nov nadzorni organ, ESMA. Ne smemo pozabiti, da se spomladi leta 2011 pričakuje bolj celovito izboljšanje bonitetnih agencij.

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, dejavnost bonitetnih agencij je teoretično že nadzorovana in urejena na evropski ravni. Toda ali je to postavilo pod vprašaj prevlado treh ameriških agencij, ki imajo glavno besedo na evropskih trgih, o državnem dolgu in s tem obrestnih merah, po katerih si evropske države lahko izposojajo sredstva? Žal ne. To ni preprečilo agenciji Standard & Poor, da ne bi pred kratkim zagrozila, da bo znižala bonitetno oceno Belgije, niti agenciji Moody's, da bi zagrozila Španiji, niti agenciji Fitch, da bi zagrozila Irski.

Nobene izmed teh agencij niso kaznovale njihove stranke niti ni bil omadeževan njihov ugled, ker niso ustrezno opravile svojega dela v primeru Enron ali med hipotekarno krizo. Zdaj trdijo, da imajo politično vlogo: grožnja Belgiji je poskus, da se prisilno oblikuje vlada; Franciji pa ne grozijo in s tem se umetno preprečuje razdrobljenost evrskega območja. V resnici imajo moč samo zato, ker trgi niso urejeni, in vaša besedila, za katera sem kljub vsemu glasoval, ne bodo bistveno izboljšala zadev.

  Takis Hadjigeorgiou (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Uredba zajema tako nadzor bonitetnih agencij, ki ga bo izvajal Evropski organ za vrednostne papirje in trge, kot tudi nadzor nad tem, kako posamezni subjekti pod nacionalnim nadzorom uporabljajo bonitetne ocene. Nacionalni nadzorni organi bodo še naprej odgovorni za nadzor nad tem, kako ti posamezni subjekti uporabljajo bonitetne ocene. Toda nacionalni organi ne bodo pooblaščeni za izvajanje nadzornih ukrepov proti bonitetnim agencijam, ki bodo kršile predpise. Ravno v tem smislu se preučuje skladnost predloga z načelom sorazmernosti. Predlog oblikuje nadzorni sistem, vendar v sklopu obstoječega neoliberalnega okolja ni zagotovljena njegova prava, bistvena uporaba; gre zgolj za psihološko nov ukrep, usmerjen predvsem v širšo javnost.

Njegov namen ni nadomestiti prejšnjega sistema; namenjen je uvedbi novega nadzornega sistema, ki prej ni obstajal, niti v tej obliki, zato so tudi lahko bonitetne agencije delale s polno paro ne glede na vse. V tem pogledu je morda bolje imeti ta sistem kot sploh nobenega.

  Jiří Havel (S&D), v pisni obliki. – (CS) Glasoval sem za poročilo o uvedbi centraliziranega nadzora nad bonitetnimi agencijami. Povsem se strinjam z vsebino poročila gospoda Gauzèsa o predlogu uredbe, ki opredeljuje model centraliziranega nadzora nad bonitetnimi agencijami, ki ga bo izvajal Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), zlasti upoštevajoč precejšnjo mobilnost storitev, ki jih nudijo bonitetne agencije, in njihov takojšen vpliv na finančne trge. Centralizirani nadzor bi lahko pripomogel k večji preglednosti v svetu bonitetnih agencij in spodbudil večjo konkurenco med njimi. Zato sem glasoval za poročilo. Toda skrbi me, da je obdobje za vse spremembe glede prenosa vseh pristojnosti in dolžnosti z zadevnih nadzornih organov držav članic na Evropski organ za vrednostne papirje in trge prekratko, in mislim, da bi ga bilo treba podaljšati.

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. − (LT) Soglašam s tem poročilom, ker je svetovna finančna kriza, za katero so delno odgovorne tudi bonitetne agencije, pokazala, da je treba vzpostaviti mehanizem za spremljanje in nadzor bonitetnih agencij. V ta namen je bila leta 2009 sprejeta Uredba (ES) št. 1060/2009 o bonitetnih agencijah. Omogočila je oblikovanje evropskega sistema za registracijo in nadzorovanje bonitetnih agencij, ki izdajajo bonitetne ocene, uporabljene v Evropski uniji. Določa tudi pogoje, pod katerimi je mogoče v Evropski uniji uporabljati bonitetne ocene, ki jih izdajo agencije tretjih držav. Doseženi sporazum o ureditvi evropskega nadzora, ki začne veljati 1. januarja 2011, Evropskemu organu za vrednostne papirje omogoča učinkovito izvajanje njegovih nadzornih pristojnosti predvsem glede bonitetnih agencij. Zato je treba spremeniti uredbo o bonitetnih agencijah, da se organizira potrjevanje bonitetnih agencij in nadzor nad njimi, za kar bo pristojen Evropski organ za vrednostne papirje in trge. Temu organu bodo dodeljena lastna pooblastila za nadzor, pa tudi preiskovalne pristojnosti, lahko pa bo tudi izrekal kazni za neupoštevanje te uredbe. Denarne kazni bodo zaračunavale države članice.

  Bogusław Liberadzki (S&D), v pisni obliki. – (PL) Mehanizem za spremljanje in nadzor bonitetnih agencij je potreben. Upoštevati moramo dejstvo, da so bonitetne agencije delno prispevale h krizi. Leta 2011 bomo prejeli predlog Komisije glede različnih dopolnilnih ukrepov v zvezi z bonitetnimi ocenami, uvedba teh ukrepov pa bo mogoča po sprejetju tega poročila. Zgoraj navedeno me je prepričalo, da podprem poročilo, kar sem storil, ker sem prepričan, da bo kmalu stopilo v veljavo in da bomo videli pozitivne rezultate.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Zasebnim bonitetnim agencijam so bile dodeljene nove pravice za opredelitev standardov in obljubljeno jim je bilo, da se bodo nanje prenesle pristojnosti javnih organov. Njihova odvisnost od zasebnih partnerjev nima meja. Ravno tako ne njihova samovoljnost. Javni organi so odnehali. To je sramotno.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ta sprememba je potrebna, da bo Uredba (ES) št. 1060/2009 prilagojena novi ureditvi evropskega nadzora in da bo mogoče uvesti nov mehanizem za centralizacijo delovanja bonitetnih agencij. V ta namen bodo evropskemu nadzornemu organu (Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge – ESMA) dodeljena lastna pooblastila za nadzor, preiskovanje in izrekanje kazni. Nujno je, da bo ESMA lahko izvajal svoje pristojnosti in zagotovil strog nadzor nad bonitetnimi agencijami, ki delujejo v Evropski uniji.

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. – (ES) Tega poročila nisem mogel podpreti, kajti čeprav podpiram mnoge točke, ki jih vsebuje, in splošne predloge glede večje preglednosti ter izboljšanega obveščanja in nadzora nad bonitetnimi agencijami in drugimi finančnimi subjekti, bo ta predlog služil interesom vlagateljev, ki so poklicni strokovnjaki in daleč od tistega, kar imenujemo „realno gospodarstvo“, saj jim daje večjo pravno varnost. Čeprav menim, da si je nujno treba močno prizadevati za preglednost in pravico do jasnih informacij v finančnem sistemu, kot navaja ta predlog, menim, da je pomembneje narediti konec finančnemu špekuliranju in si prizadevati za predpis, ki bo uvedel nadzor držav članic nad finančnimi trgi. To poročilo si prizadeva za preglednost, informacije in določeno mero nadzora nad finančnimi agenti, vendar to počne previdno in s prokapitalističnega stališča, ki naj bi ugodilo finančni industriji, s čimer se ne strinjam niti tega ne podpiram.

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. − To je zelo pomemben instrument za obveščanje državljanov EU o razmerah v podjetjih in bankah ter tudi za primerjavo konkurenčnosti različnih blagovnih znamk in izdelkov. Glasoval sem za. Upam tudi, da bo v prihodnosti ta uredba dopolnjena z nadzorom nad ocenami političnih strank in množičnih medijev, da se prepreči manipulacija javnega mnenja za denar. Bonitetne agencije si ne prizadevajo močno, da bi pridobile informacije in jih analizirale. Pripravljene so pokazati prikladen rezultat tistim, ki plačajo. Vsi tisti, ki manipulirajo z javnim mnenjem in s tem izdajo družbo, si zaslužijo strogo kazen.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Bolj kot kar koli drugega nam je finančna kriza jasno pokazala, da imajo bonitetne agencije nevaren monopol in da njihove ocene niso vedno primerne ter so včasih izjemno tvegane. Zato je pomembno vzpostaviti mehanizem za spremljanje in nadzor bonitetnih agencij. Ker predstavljajo del izjemno zapletenega sistema finančnih trgov, je bila sprejeta odločitev, da se za ta namen uvede dvojni sistem. Poleg tega poročilo določa pogoje, pod katerimi se lahko ocene, ki so jih izdale agencije tretjih držav, uporabljajo v Evropski uniji.

Seveda je nujno, da nadzorni sistem omogoča nalaganje kazni. Prihodnost bo pokazala, v kolikšni meri se bodo dejansko uporabljale. Za evropske davkoplačevalce ni dobro, da je bilo vzpostavljenih več nadzornih organov EU, kar prinaša več administracije in višje stroške. To sem upošteval pri glasovanju.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za resolucijo Parlamenta, ker se strinjam, da:

- bi morala biti registracija in stalni nadzor bonitetnih agencij v Uniji izključna odgovornost evropskega nadzornega organa, namreč Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA), ki bi moral imeti izključno pristojnost za podpis sporazumov o sodelovanju o izmenjavi informacij z zadevnimi organi v tretjih državah;

- bi moral biti ESA (ESMA) odgovoren za registracijo in stalni nadzor bonitetnih agencij in imeti pravico, da z zahtevo ali odločbo zaprosi za vse potrebne informacije od bonitetnih agencij, posameznikov, ki so vključeni v dejavnosti ocenjevanja bonitet, organizacij, ki se ocenjujejo, in tretjih oseb, povezanih z njimi, tretjih oseb, ki so jim dale bonitetne agencije v podizvajanje kakršne koli operativne naloge, in vseh drugih posameznikov, ki so tesno in vsebinsko povezani z bonitetnimi agencijami ali dejavnostmi;

- bi morala biti registracija bonitetne agencije, ki jo odobri ustrezni organ, veljavna v celotni Uniji po prenosu pooblastil za nadzor z zadevnih organov na ESA (ESMA).

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. − (LT) Svetovna finančna kriza, za katero so delno odgovorne tudi bonitetne agencije, je pokazala, da je treba vzpostaviti mehanizem za spremljanje in nadzor bonitetnih agencij. V ta namen je bila leta 2009 sprejeta Uredba (ES) št. 1060/2009 o bonitetnih agencijah.

Omogočila je oblikovanje evropskega sistema za registracijo in nadzorovanje bonitetnih agencij, ki izdajajo bonitetne ocene, uporabljene v Evropski uniji. Opredeljuje tudi pogoje, pod katerimi je mogoče v Evropski uniji uporabljati bonitetne ocene, ki jih izdajo agencije tretjih držav, za kar je uvedla dvojni sistem izenačevanja in priznavanja bonitetnih ocen. Zato sem glasoval za in podprl poročevalca gospoda Gauzesa, ki predlaga, da se posvetimo predvsem vključitvi Evropskega organa za vrednostne papirje in trge v nadzor nad agencijami in določitvi njegovih novih nalog in pristojnosti. Dejansko je nujno, da lahko ESMA takoj po ustanovitvi izvaja pristojnosti za strog nadzor nad bonitetnimi agencijami, ki delujejo v EU, pa tudi nad tistimi agencijami iz tretjih držav, katerih bonitetne ocene bodo dovoljene v Evropski uniji.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za resolucijo Parlamenta, ker se strinjam, da lahko preglednost informacij, ki jih zagotovi izdajatelj finančnega instrumenta, ki ga je ocenila pooblaščena bonitetna agencija, predstavlja znatno dodano vrednost za delovanje trga in zaščito vlagateljev.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Svetovna finančna kriza, za katero so delno odgovorne tudi bonitetne agencije, je pokazala, da je treba vzpostaviti mehanizem za spremljanje in nadzor bonitetnih agencij. V ta namen je bila leta 2009 sprejeta Uredba (ES) št. 1060/2009 o bonitetnih agencijah. Omogočila je oblikovanje evropskega sistema za registracijo in nadzorovanje bonitetnih agencij, ki izdajajo bonitetne ocene, uporabljene v Evropski uniji. Določa tudi pogoje, pod katerimi je mogoče v Evropski uniji uporabljati bonitetne ocene, ki jih izdajo agencije tretjih držav, za kar je uvedla dvojni sistem izenačevanja in priznavanja bonitetnih ocen. Med razpravami pred sprejetjem Uredbe (ES) št. 1060/2009 je vaš poročevalec poudaril, da je treba vzpostaviti skupen pregled nad proizvodi bonitetnih agencij in njihov celosten nadzor po celotni EU.

To načelo je bilo sprejeto, Komisija pa se je zavezala, da bo oblikovala zakonodajni predlog v tej smeri. Doseženi sporazum o ureditvi evropskega nadzora, ki začne veljati 1. januarja 2011, zdaj omogoča učinkovito izvajanje nadzora nad bonitetnimi agencijami. V Uredbi o ustanovitvi Evropskega organa za vrednostne papirje in trge je poudarjeno, da bo imel organ neodvisne nadzorne pristojnosti še zlasti v zvezi z bonitetnimi agencijami.

  Kyriacos Triantaphyllides (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Uredba zajema tako nadzor bonitetnih agencij, ki ga bo izvajal Evropski organ za vrednostne papirje in trge, kot tudi nadzor nad tem, kako posamezni subjekti pod nacionalnim nadzorom uporabljajo bonitetne ocene. Nacionalni nadzorni organi bodo še naprej odgovorni za nadzor nad tem, kako ti posamezni subjekti uporabljajo bonitetne ocene. Toda nacionalni organi ne bodo pristojni za izvajanje nadzornih ukrepov proti bonitetnih agencijam, ki bodo kršile predpise. Ravno v tem smislu se preučuje skladnost predloga z načelom sorazmernosti.

Predlog oblikuje nadzorni sistem, vendar v sklopu obstoječega neoliberalnega okolja ni zagotovljena njegova prava, bistvena uporaba zunaj okvira psihološko novega ukrepa, ki je usmerjen predvsem v širšo javnost. Toda njegov namen ni nadomestiti prejšnjega sistema; namenjen je uvedbi novega nadzornega sistema, ki prej ni obstajal, niti v tej obliki, zato so lahko bonitetne agencije delale s polno paro ne glede na vse. V tem pogledu je morda bolje imeti ta sistem kot sploh nobenega.

  Thomas Ulmer (PPE), v pisni obliki. − (DE) Z veseljem sem glasoval za to poročilo. Postopen proces urejanja finančnih trgov dobiva obliko. Zaščita vlagateljev je boljša in preglednost večja. Predpisi so zdaj obširnejši in celovitejši ter zato zagotavljajo boljšo zaščito vpletenih.

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. − (DE) Svetovna finančna kriza, h kateri so bonitetne agencije prispevale svoj delež, je pokazala, da je treba vzpostaviti mehanizem za spremljanje in nadzor bonitetnih agencij. Zato bo 1. januarja 2011 vzpostavljen Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA).

Obenem je treba zaradi še vedno trajajoče krize in nenehnih novih odkritij o tržnih mehanizmih stalno prilagajati in po potrebi širiti naloge in pristojnosti tega organa. Zato toplo pozdravljam podrobne specifikacije in pojasnila glede pristojnosti organa ESMA v odnosu z zadevnimi nacionalnimi organi. Zaradi tega sem glasovala za poročilo.

Poročilo: Anja Weisgerber (A7-0050/2010)

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za to poročilo, ker prispeva k potrebni poenostavitvi pravnega okvira EU. Mislim, da osem direktiv, ki trenutno veljajo na področju meroslovja, bolj otežuje kot lajša delo na tem področju. Obenem se strinjam s stališčem poročevalke, ki meni, da bi morale imeti države članice na voljo več časa, da bi preučile, ali bo razveljavitev direktiv povzročila pravno negotovost, kar bi pomenilo, da je uskladitev predpisov na evropski ravni nujna. Zato mislim, da je treba sprejeti rešitev o razveljavitvi direktiv, pod pogojem, da je v okviru širšega pregleda osnovnega pravnega instrumenta na tem področju na voljo dovolj časa za analizo možnih posledic.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Meroslovje je znanost meritev. Od starodavnih časov naprej so Evropejci sprejeli vrsto merilnih sistemov na vseh področjih (dolžina, prostornina, stopnja alkohola itd.). Sprejetje metričnega sistema, na primer, je pripeljalo do boljšega sodelovanja med različnimi gospodarskimi subjekti na celini in nato po celotnem svetu. Toda na mnogih področjih prevladujejo številne meritve in merilni sistemi. Unija želi odpraviti te ovire za sodelovanje med Evropejci, zato ima dolgotrajno politiko usklajevanja merilnih sistemov. Direktiva 2004/22 je bila pomemben korak pri tem. Med pripravami na revizijo te zakonodaje so se mnogi instrumenti izkazali za zastarele in jih je treba odstraniti, da bo direktiva razumljivejša. Podprla sem to besedilo, ker zagotavlja dobrodošlo prilagoditev zakona o meroslovju.

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) Strinjam se, da je treba poenostaviti pravni red Skupnosti in posodobiti direktive, ki se ne uporabljajo več, ter jih prilagoditi sedanjosti. Zadevne direktive so zastarele in ne prispevajo k boljši ureditvi. Komisija meni, da ni potrebe po usklajevanju zakonodaje o meroslovju, saj verjame, da države članice dovolj sodelujejo in da je zdajšnje stanje, kar zadeva skupno priznavanje pravil na podlagi mednarodnih parametrov različnih držav članic, zadovoljivo. Vendar je treba upoštevati, da bi bila luknja v predpisu o tem vprašanju škodljiva in da ne smemo prispevati k pravni negotovosti.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Poročilo, o katerem razpravljamo, omenja možnost umika do osmih direktiv, ki se nanašajo na meroslovje v šestih sektorjih, da bi poenostavili evropsko zakonodajo na tem področju: vodomeri za hladno vodo za surovo vodo (Direktiva 75/33/EGS); alkoholometri in alkoholne tablice (Direktivi 76/765/EGS in 76/766/EGS); uteži srednje točnosti in uteži nad srednjo točnostjo (Direktivi 71/317/EGS in 74/148/EGS); merilniki zračnega tlaka v plašču motornih vozil (Direktiva 86/217/EGS); masa žita (Direktiva 71/347/EGS) in umerjanje ladijskih cistern (Direktiva 71/349/EGS).

Komisija je ugotovila, da izmed različnih možnosti v zvezi s temi osmimi direktivami – popolna razveljavitev, razveljavitev s pogoji, neukrepanje – nobena ne izstopa. Toda zaradi boljše ureditve je Komisija naklonjena popolnemu preklicu vseh direktiv, kar pomeni, da se zavzema za novo ureditev v okviru merilnih instrumentov.

Podpiram izbiro Komisije s stališča zakonodajne odličnosti, čeprav menim, da bi morale imeti države članice na voljo dovolj časa za analizo možnih posledic v okviru širšega pregleda osnovnega pravnega instrumenta na tem področju, namreč direktive o merilnih instrumentih (Direktive 2004/22/ES).

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Preprost in posodobljen pravni red Skupnosti je eden od ciljev EU. Nesmiselno je ohranjati pravila, ki so povsem zastarela. Kar zadeva meroslovje, velja, da usklajevanje ni potrebno, saj veljavna zakonodaja predstavlja skupno priznavanje pravil na podlagi mednarodnih parametrov različnih držav članic. Toda pomembno je, da ne nastane vrzel v predpisih o tem vprašanju, tako da ni pravne negotovosti.

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. – (ES) Glasoval sem za to poročilo o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o razveljavitvi osmih direktiv Sveta o meroslovju, saj kot poročevalka podpiram splošni cilj boljše zakonodaje. Podpiram tudi mnenje, da bi morale imeti „države članice na voljo več časa, da bi preučile, ali bo razveljavitev direktiv povzročila pravno negotovost“. Menim, da je treba te direktive o merilnih instrumentih razveljaviti in poenostaviti z revizijo pravne podlage za meroslovje: direktive o merilnih instrumentih. Na splošno menim, da je poenostavitev zakonodaje EU pozitiven korak, saj bo državljanom zagotovil boljši dostop do te zakonodaje in omogočil učinkovitejše delo na tem področju.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Osem direktiv EU se zdaj nanaša na meroslovje na šestih različnih področjih. Komisija predlaga razveljavitev direktiv z namenom boljše priprave zakonodaje. Po mnenju komisije usklajevanje ni potrebno, saj trenutno stanje vzajemnega priznavanja nacionalnih zakonov deluje zadovoljivo. Poročevalka pa meni, da bi morale imeti države članice na voljo več časa, da bi preučile, ali bo razveljavitev direktiv povzročila pravno negotovost. Glasoval sem za poročilo, saj bo poročevalka upoštevala težave glede pravne negotovosti.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. − (IT) Razveljavitev evropskih direktiv bi načeloma lahko povzročila pravno praznino v sistemu Evropske unije, toda posodobitev sistema, kot je ta o meroslovju, je vsekakor korak proti širšemu in sodobnejšemu skupnemu sistemu. Zato sem glasoval za poročilo o razveljavitvi osmih direktiv Sveta o meroslovju. Načelo, o katerem se strinjata Svet in Komisija, pa je kljub temu prefinjeno uravnoteženo, saj se bo morala vsaka država članica zanesti na vzajemno priznavanje nacionalnih standardov, da ne bi povzročila težav podjetjem v sektorju, ki se zanaša na meroslovne predpise, dokler se ne izvede revizija direktive o merilnih instrumentih, s katero bo usklajena zadevna zakonodaja, sprejeta na evropski ravni.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Strinjam se s stališčem poročevalke, ki zagovarja boljšo ureditev področja meroslovja.

Komisija je bila za popolno razveljavitev vseh osmih direktiv o meroslovju; toda stališče poročevalke je bolj uravnoteženo in daje državam članicam več časa, da preučijo, ali bo razveljavitev direktiv povzročila pravno negotovost, kar bi pomenilo, da je uskladitev predpisov o meroslovju na evropski ravni nujna. Zato se je oblikovalo prehodno obdobje, da bo mogoče analizirati možne posledice razveljavitve direktiv in tudi, ali je potrebna revizija osnovne direktive na tem področju (Direktive 2004/22/ES).

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. − (IT) Strinjam se s poročevalko gospo Weisgerber, ki podpira boljšo pravno ureditev, ki je splošni cilj. Pri tem predlogu pa ni popolnoma jasno, katera je najboljša možnost. Komisija v svoji oceni učinka pri pregledovanju različnih možnosti v zvezi s temi osmimi direktivami o meroslovju (popolna razveljavitev, razveljavitev s pogoji, neukrepanje) ugotavlja, da nobena od možnosti ne izstopa.

Zaradi boljše pravne ureditve pa Komisija namesto usklajevanja (ponovna ureditev v okviru direktive o merilnih instrumentih) podpira popolno razveljavitev vseh direktiv (in računa na medsebojno priznavanje nacionalnih ureditev). Če ponovim, strinjam se s stališčem poročevalke, ki meni, da bi morale imeti države članice na voljo več časa, da bi preučile, ali bo razveljavitev direktiv povzročila pravno negotovost, kar bi pomenilo, da je uskladitev predpisov na evropski ravni nujna.

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) Razveljavitev vseh osmih direktiv bo najverjetneje povzročila dodatno upravno breme, saj se bodo države članice lahko odločile za uvedbo nacionalnih predpisov o izvajanju merilnih instrumentov, zajetih v razveljavljenih direktivah. Razveljavitev ali ohranitev direktiv ne bo zvišala skupne ravni varstva potrošnikov. To je mogoče doseči le z njihovo spremembo. Mislim, da bi morale imeti države članice na voljo več časa, da bi preučile, ali bo razveljavitev direktiv povzročila pravno negotovost, kar bi pomenilo, da je uskladitev predpisov na evropski ravni nujna. Podpiram tudi predlog poročevalke, da se postopek zaključi do 1. maja 2014. Zato sem glasovala za to poročilo, ker se odloča za rešitev, pri kateri bodo direktive razveljavljene, vendar zagotavlja tudi dovolj časa za analizo možnih posledic v okviru širšega pregleda direktive o merilnih instrumentih (2004/22/ES) kot osnovnega pravnega instrumenta na tem področju.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Strinjam se s splošnim ciljem, ki je boljša pravna ureditev področja meroslovja. Vendar menim, da je priporočljiv temeljitejši razmislek, saj lahko standardizacija v naglici povzroči več motenj in pravne negotovosti kot koristi.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − S tem glasovanjem Evropski parlament kaže, da podpira splošni cilj, ki je boljša pravna ureditev. Pri tem predlogu pa ni popolnoma jasno, katera je najboljša možnost. Komisija v svoji oceni učinka pri pregledovanju različnih možnosti v zvezi s temi osmimi direktivami o meroslovju (popolna razveljavitev, razveljavitev s pogoji, neukrepanje) ugotavlja, da nobena od možnosti ne izstopa. Zaradi boljše pravne ureditve pa Komisija namesto usklajevanja (ponovna ureditev v okviru direktive o merilnih instrumentih) podpira popolno razveljavitev vseh direktiv (in računa na medsebojno priznavanje nacionalnih ureditev). Evropski parlament meni, da bi morale imeti države članice na voljo več časa, da bi preučile, ali bo razveljavitev direktiv povzročila pravno negotovost, kar bi pomenilo, da je uskladitev predpisov na evropski ravni nujna.

Zato smo se odločili za rešitev, pri kateri bodo direktive razveljavljene, vendar zagotavlja tudi dovolj časa za analizo možnih posledic v okviru širšega pregleda direktive o merilnih instrumentih (2004/22/ES) kot osnovnega pravnega instrumenta na tem področju.

  Thomas Ulmer (PPE), v pisni obliki. − (DE) Glasoval sem za poročilo, ker znatno prispeva k manjši birokraciji, k čemur nenehno pozivamo, in omogoča razveljavitev več kot 20 direktiv, ki so zastarele ali nepotrebne. To je pravi pristop za preprostejšo in učinkovitejšo Evropo.

Poročilo: Zita Gurmai, Alain Lamassoure (A7-0350/2010)

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. − (LT) Odobravam to pomembno resolucijo, ker sem prepričana, da bo evropska državljanska pobuda zelo pomembno orodje pri oblikovanju programov in da bo spodbudila čezmejne razprave v EU. Državljanska pobuda daje evropskim državljanom pravico do zakonodajnega predloga. Da bi bila pobuda učinkovita, bi se morali organizatorji evropske državljanske pobude povezati v državljanski odbor, katerega člani bi prihajali iz različnih držav članic. S tem bi zagotovili, da bodo vprašanja, ki se bodo porajala, resnično evropska, hkrati pa bi od samega začetka doprinesli k zbiranju podpisov. Menim, da bo državljanska pobuda uspela le, če bo urejena na državljanom prijazen način in ne bo vsebovala nadležnih obveznosti, ki bi ustvarjale razočaranje med organizatorji. Zelo pomembno je, da je postopek v skladu z zahtevami EU na področju varstva podatkov in da je od začetka do konca popolnoma pregleden. Evropska državljanska pobuda je novo orodje participativne demokracije na celinski ravni. Zato je treba znatno pozornost posvetiti komunikaciji in informativnim kampanjam za krepitev ozaveščenosti o evropski državljanski pobudi.

  Charalampos Angourakis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Kompromis med Evropskim parlamentom in Svetom o uredbi o tako imenovani državljanski pobudi, ki jo spremlja smešno zmagoslavno govorjenje o krepitvi demokratičnih institucij EU, ni nič več kot žaljiv poskus manipulacije in preslepitve ljudi. Pobuda, ki je zavajajoče poimenovana državljanska, ni le nekoristna, temveč se lahko izkaže za nevarno za ljudi. Razen morebitnih postopkovnih zahtev, ki predpisujejo, da je treba zbrati 1.000.000 podpisov, da se Komisiji predlaga zakonodajna pobuda, bistvo ostaja enako: Komisija ni dolžna predlagati zakonodajne pobude in je njena vsebina ne zavezuje.

Nasprotno, takšno „državljansko pobudo“, ki jo usmerjajo in z njo manipulirajo mehanizmi kapitala in malomeščanski politični sistem, lahko organi EU uporabijo, da monopole in izbire EU, ki so najbolj naravnane proti navadnim ljudem in nazadnjaške, predstavijo kot na videz „priljubljeno zahtevo“. Poleg tega se bo s takšno „pobudo“ podpise, memorandume in zahteve uporabilo proti organiziranemu ljudskemu in delavskemu gibanju, množičnim demonstracijam in prizadevanjem ter različnim oblikam boja. Različne „državljanske pobude“ ne morejo skriti nazadnjaškega obličja EU niti ne morejo povzročiti preobrata v stopnjevanju razrednega boja in ljudskega boja.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Državljansko pobudo je obljubila Lizbonska pogodbe in zdaj se končno izvaja. Ta nova oblika udeležbe v oblikovanju politike Evropske unije omogoča evropskim državljanom, da se neposredno obrnejo na Komisijo in jo zaprosijo, da vloži predlog o zadevah, ki so zanje pomembne, pod pogojem, da sodijo v okvir pristojnosti EU. Čakali smo le na uvedbo poslovnika, da je lahko ta nova evropska državljanska pravica postala realnost. To je bilo storjeno in pri glasovanju sem predlog podprla. „Državljanski odbor“, sestavljen iz posameznikov iz najmanj sedmih držav članic, lahko prijavi pobudo Komisiji. Za tem se lahko začne postopek zbiranja podpisov na papirju ali spletu. Zahtevani milijon podpisov mora prihajati iz vsaj ene četrtine držav članic EU, zbrati pa jih je treba v 12 mesecih. Države članice bodo preverile izjave o podpori. Vsi podpisniki morajo biti državljani Evropske unije, ki so dovolj stari, da lahko volijo na volitvah v Evropski parlament. Za konec naj povem, da bo imela Komisija kot varuhinja pogodb končno besedo pri odločitvi, ali naj se predlagani zakonodajni postopek sproži.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. − (LT) Podpiram odločitev, ki jo je sprejel Evropski parlament o pravici do vložitve zakonodajnega predloga, ki jo daje evropska državljanska pobuda. S pobudo naj bi se resnično vzpostavilo neposredni odnos med državljani in institucijami, jih zbližalo in zagotovilo, da bodo institucije EU obravnavale konkretna vprašanja, ki so za državljane pomembna. Z evropsko državljansko pobudo lahko državljani EU neposredno pozovejo Evropsko komisijo, naj pripravi zakonodajni predlog. Komisija bo odločala o nadaljnji obravnavi uspešne državljanske pobude. Evropski parlament bo k doseganju teh ciljev lahko prispeval z organizacijo javnih predstavitev ali s sprejemanjem resolucij. Ker je to nova pobuda, bi bilo koristno, če bi Komisija vsaka tri leta predstavila poročilo o njenem izvajanju in po potrebi predlagala revizijo uredbe. Izogibati bi se bilo treba tudi zapletenim upravnim postopkom, da se zagotovi učinkovita uporaba pobude. Pomembno je tudi zagotoviti, da je postopek v skladu z zahtevami EU na področju varstva podatkov.

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Po kompromisu o predpisih, ki urejajo evropsko državljansko pobudo, je bilo poročilo sprejeto z zelo veliko večino: 628 za ter samo 15 proti in 24 vzdržanih glasov. Navdušen sem nad tem glasovanjem, ki z letom 2012 uvaja priložnost za evropske državljane, da se njihov glas sliši jasneje. Zamisel je preprosta, gre za neke vrste peticijo na evropski ravni: državljanski odbor, sestavljen iz članov iz najmanj sedmih držav članic, mora v enem letu zbrati milijon podpisov o temi javnega interesa, ki terja pozornost Komisije. Komisija se mora nato v treh mesecih odločiti, ali je zakonodajni predlog o tej temi primeren ali ne, in podati razloge za svojo odločitev. Morda res nasprotujemo nekaterim pogojem, ki so jih pridobile države članice, na primer zahtevi, da mora biti podpisnik peticije državljan in ne samo rezident Evropske unije; ali možnosti, da države zahtevajo osebno izkaznico posameznikov, da bi preverile njihov podpis. Kljub temu je državljanska pobuda pozitivna zamisel in korak v smeri participativne demokracije, ki jo zdaj moramo uvesti v prakso.

  Vilija Blinkevièiūtė (S&D), v pisni obliki. − (LT) Glasovala sem za to poročilo, ker je državljanska pobuda, ki jo je uvedla Lizbonska pogodba, ogromen korak v smeri tesnejših odnosov med Evropsko unijo in evropskimi državljani. Nova pobuda bo državljanom podelila enako moč pri oblikovanju političnih pobud, kot jo že imata Svet ministrov in Evropski parlament. Poleg tega bo državljanom omogočila, da se jim prisluhne, s tem ko jim bo dala na voljo sredstvo za naslovitev nekaterih pomembnih vprašanj na evropske institucije. Takšen dvostranski tok je vzajemno koristen. Uvedba pobude bo zajamčila, da bodo institucije Evropske unije obravnavale konkretna vprašanja, ki so za državljane pomembna. Poleg tega bo Evropski parlament lahko pomagal državljanom doseči te cilje z uporabo vseh sredstev, ki so mu na voljo za podporo izbranim državljanskim pobudam, zlasti z organizacijo javnih predstavitev ali s sprejemanjem resolucij.

Toda Evropska unija mora zagotoviti, da je postopek v skladu z zahtevami EU na področju varstva podatkov in da je od začetka do konca popolnoma pregleden. Le če državljanom zagotovimo varno okolje, v katerem lahko predstavijo predloge, bomo lahko pridobili njihovo zaupanje in spodbudili njihovo zanimanje za delo Evropske unije.

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Državljanska pobuda, ki milijonu Evropejcev daje pravico do zakonodajne pobude, uvaja koncept participativne demokracije v Evropsko unijo, kar dejansko določa Lizbonska pogodba. To je pomemben nov korak EU, Parlament pa bo s tem od državljanov, ki jih zastopa, prejel povratne informacije o tem, ali dobro opravlja svoje delo ali ne. Pozdravljam dejstvo, da si je Parlament po najboljših močeh prizadeval narediti postopek zakonodajne pobude čim preprostejši za državljane EU in enostaven za uporabo, saj so oni tisti, ki ga bodo dejansko uporabljali. Ne potrebujemo zapletenega postopka, ki bi le povzročil razočaranje državljanov EU.

Ključne zahteve Parlamenta so bile sprejete, na primer pravica do preverjanja dopustnosti na samem začetku in ne po tem, ko je zbranih prvih 300.000 podpisov. Dejstvo, da morajo podpisniki prihajati iz najmanj ene četrtine držav članic in ne tretjine, kot je bilo prvotno predlagano, vidim kot zmago Parlamenta in državljanov EU. Upam, da bodo leta 2012, ko bo odločitev Parlamenta stopila v veljavo, državljani EU vložili čim več pobud.

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Glasoval sem za poročilo o državljanski pobudi, saj dobro vem, da je to le orodje, s katerim lahko državljani Evrope izrazijo svojo voljo, ni pa pomembno orodje za sodelovanje pri tekočih politikah ali njihovo razveljavitev. Komisija se je vse do konca trudila omejiti to posebno državljansko pravico, zato končno besedilo ne odraža pravih ciljev; na primer, uvaja precej zapletene postopke za uveljavljanje te pravice. Žal so bile pomembne spremembe, ki jih je predlagala Konfederalna skupina Evropske združene levice/Zelene nordijske levice, zavrnjene, zato pobud ne morejo podpisati rezidenti EU, ki niso državljani države članice, kar pomeni, da ni mogoča enakovredna udeležba rezidentov ne glede na državljanstvo, prav tako pa ni zajamčeno, da se bodo podpisi ujemali z identifikacijskimi številkami podpisnikov.

Kljub temu je končno besedilo mnogo boljša različica prvotno predlaganega besedila, saj predpisuje četrtino držav članic kot najmanjše število, predlaga, da se pobude takoj objavijo v registru, in Komisiji nalaga, da organizira javno predstavitev za vsako uspešno pobudo in zagotovi popolno preglednost v povezavi s financiranjem vsake pobude.

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ta pobuda se mi od nekdaj zdi ena od najpomembnejših novosti Lizbonske pogodbe. Možnost, da lahko milijon državljanov iz določenega števila držav članic vloži zakonodajno pobudo, bi morala prispevati h krepitvi civilne družbe, organizirane na ravni EU, prek evropskega državljanstva. Poudaril sem obseg tega ukrepa glede na to, da poslanci Evropskega parlamenta nimajo pravice do zakonodajnih pobud. Upam, da se ne bo izkazalo, da je uporaba te zakonodajne pobude v praksi pretirano birokratska, kar bi odvračalo od uporabe tega novega instrumenta.

  Cornelis de Jong (GUE/NGL), v pisni obliki. − Čeprav povsem podpiram evropsko državljansko pobudo, sem glasoval proti končni zakonodajni resoluciji, ker sem razočaran nad tem, kako malo je bilo na koncu doseženo s tem obetavnim orodjem. Predvsem se ne strinjam s tem, da bi morali podpisniki v večini držav članic navesti svojo osebno identifikacijsko številko. Prav tako nasprotujem temu, da je sodelovanje v evropski državljanski pobudi omejeno samo na državljane EU.

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Sprejetje osnovnih pravil glede „državljanske pobude“, kot jo določa Lizbonska pogodba, zaznamuje še en korak v smeri neposredne demokracije v Evropi. V prihodnosti bo morala Komisija razmisliti o pripravi novega evropskega zakona, če bo to zahteval milijon državljanov iz vsaj ene četrtine vseh držav članic. Ta novi instrument torej daje evropskim državljanom možnost, da resnično vplivajo na zakonodajni postopek s tem, da zahtevo ali pomislek, ki izhaja iz volje ljudstva, umestijo na evropsko raven. To je zmaga za naše gibanje, ki je nenehno pozivalo k temu, da se Evropska unija približa svojim državljanom z oblikovanjem trdnejše, preglednejše in bolj dostopne Evrope.

  Christine De Veyrac (PPE), v pisni obliki. – (FR) Vesela sem, da sem skupaj z veliko večino poslancev glasovala za poročilo o „državljanski pobudi“, ki v zakonodajni postopek EU uvaja stopnjo udeležbe javnosti brez primere. Parlament se je izkazal kot dober primer participativne demokracije, s tem ko je dal milijonu državljanov pravico do politične pobude. To je zdaj pot naprej za Evropsko unijo: čimbolj se mora približati svojim državljanom.

  Martin Ehrenhauser (NI), v pisni obliki. − (DE) V primerjavi s prvotnim osnutkom so bile narejene nekatere majhne izboljšave. Zato sem glasoval za poročilo. Toda kljub temu bi rad povedal, da tudi ob tej neučinkoviti državljanski pobudi še vedno obstaja neverjeten demokratični primanjkljaj v EU, ki nima nobene oblike neposredne demokracije. Zato mora biti naslednji korak uvedba obveznih referendumov za uspešne pobude. Uvedba obvezne javne predstavitve, ki jo morata pripraviti Komisija in Parlament za pobudnike peticij, je zelo dobrodošla. Zdaj morajo države članice hitro izvesti državljansko pobudo, brez tratenja časa ali uvajanja čezmerne birokracije.

Preverjanje osebnih izkaznic, ki naj bi ga izvajali lokalni organi, kot na primer v primeru nacionalnih peticij za referendume, ne bo potrebno za oceno izjav o podpori. Nacionalni volilni organi bi se morali zanesti na naključno vzorčenje, kot je predlagal Evropski parlament.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o državljanski pobudi, ki je ena od najpomembnejših določb, ki jih uvaja Lizbonska pogodba, in skladno s katero lahko milijon državljanov zaprosi Komisijo, da vloži nekatere zakonodajne predloge. Predlogi, ki jih je sprejel Evropski parlament, bi morali omogočiti, da bi bila pravila glede državljanske pobude jasnejša, preprostejša in enostavnejša za uporabo.

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) Državljanska pobuda, ki je bila sprejeta danes, je še en korak več v smeri vzpostavitve Evrope, ki so jo ustvarili ljudje za ljudi, in krepi njeno demokratično naravo in preglednost ter Evropo spodbuja, da se približa svojim državljanom ter dejavni, zainteresirani in sodelujoči civilni družbi. Od zdaj naprej bodo lahko evropski državljani na Evropsko komisijo naslovili prošnjo, da predlaga zakonodajo o določenem vprašanju, pod pogojem, da je izpolnjen pogoj najnižjega števila podpisnikov iz najmanj ene petine držav članic.

Moram pa izraziti osuplost zaradi dejstva, da so kolektivni subjekti in organizacije izključeni iz „organizatorjev“ (člen 2, točka 3), pri čemer imam v mislih predvsem nevladne organizacije in politične stranke, ustanovitvene organizacije reprezentativne demokracije, kot tudi zaradi izbranega izraza – „državljanski odbor“ – za opredelitev skupine organizatorjev.

Obenem sem začuden nad poskusom, da se določi najnižja starost podpisnikov 16 let, medtem ko se volilna pravica, aktivna ali pasivna, v večini držav članic pridobi pri 18 letih. To bi moralo biti merilo, kot je predlagala Komisija v odstavkih 7 in 2 člena 3 predloga.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Zadovoljen sem s sprejetjem tega poročila o evropski državljanski pobudi, ki jo uvaja Lizbonska pogodba, katere cilj je dodeliti državljanom enake pristojnosti za politično pobudo, kot jih trenutno imata Svet ministrov in Evropski parlament.

Za vsako pobudo bo na voljo 12 mesecev, da se zbere milijon podpisov, pri čemer morajo biti podpisniki iz najmanj ene četrtine držav članic, trenutno sedmih. Najnižje število podpisnikov na državo sega od 74.250 v Nemčiji do 3750 na Malti. V primeru Portugalske bo najnižje število podpisnikov, ki morajo podpreti pobudo, omejeno na 16.500.

O veljavnosti izjav o podpori bodo presojale države članice. Na Portugalskem bo to zajemalo številko osebne izkaznice, potnega lista ali državljanske izkaznice. Podpisniki morajo biti državljani EU, ki so stari dovolj, da lahko volijo na volitvah v Evropski parlament (18 let na Portugalskem).

Nato bo Komisija pobudo analizirala in v treh mesecih odločila, ali bo vložila predlog za evropsko zakonodajo o zadevnem vprašanju. Izvršilni organ Skupnosti bo nato moral „navesti ukrepe, ki jih namerava izvesti, in razloge, ki jih opravičujejo ali ne“. Ta obrazložitev bo objavljena.

  Carlo Fidanza (PPE) , v pisni obliki. − (IT) Pozdravljam poročilo gospoda Lamassoura in gospe Gurmai o državljanski pobudi. Z glasovanjem smo sprejeli temeljna pravila za delovanje evropske državljanske pobude in celo pripomogli k njihovi opredelitvi, kot določa Lizbonska pogodba.

Državljanski odbor, sestavljen iz oseb, ki prihajajo iz najmanj sedmih držav članic, lahko registrira pobudo in začne zbirati milijon potrebnih podpisov, na papirju ali spletu, ko Komisija opravi preverjanje dopustnosti. Ta primer participativne demokracije veliko obeta, ker neposredno vključuje državljane in jim na določen način omogoča, da sodelujejo pri našem delu.

Skupno delo dveh soporočevalcev je pokazalo, da je mogoče premagati celo ideološka razhajanja, če se delo izvaja učinkovito in v interesu državljanov. To osnovno stališče je značilno za Skupino Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), ki je vedno proaktivna, odprta za dialog in sodelovanje, obenem pa zasidrana v trdnih in neomajnih vrednotah.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) To je nedvomno demagoška pobuda, propaganda Evropske unije, katere edini namen je poskusiti zakriti siromašenje demokracije, do katerega prihaja, in povzročiti, da bi pozabili, da so vodilni v Evropi tisti, ki so preprečili referendum o sami Lizbonski pogodbi, ki je opredelila državljansko pobudo.

Medtem pa sama Pogodba o Evropski uniji opredeljuje omejitve takšne državljanske pobude, saj člen 11 navaja, da je potreben milijon podpisov iz večjega števila držav članic, in nadaljuje, da lahko državljani Evropsko komisijo pozovejo, da v okviru svojih pristojnosti predloži ustrezen predlog samo v zadevah, za katere državljani menijo, da je za izvajanje Pogodb treba sprejeti pravni akt Unije.

Z drugimi besedami, po vsem delu, ki ga zajema zbiranje podpisov in izpolnjevanje zahtev, opredeljenih v predlogu uredbe, ni zagotovila, da se bodo želje državljanov upoštevale. Vendar pa poročilo, ki ga je odobril Evropski parlament, nekoliko izboljšuje predlog Evropske komisije, vendar mora biti skladno s pogoji Pogodbe, ki prvotno dejansko omejuje poglabljanje državljanske pobude. Zaradi tega smo se vzdržali glasovanja.

  Pat the Cope Gallagher (ALDE), v pisni obliki. – (GA) Vsako državljansko pobudo mora podpisati več kot milijon državljanov Evropske unije, ki morajo biti iz najmanj četrtine držav članic Evropske unije: to je bila najpomembnejša točka te uredbe. Irska vlada namerava preveriti podpisnike iz Irske s preverjanjem volilnega imenika za volitve v Evropski parlament.

  Robert Goebbels (S&D), v pisni obliki. – (FR) Vzdržal sem se glasovanja o uredbi o izvajanju evropske državljanske pobude. Po mojem mnenju je Parlament zaveden v želji, da čim bolj olajša te pobude, zlasti tako, da zmanjša število držav članic, iz katerih morajo biti podpisniki. Še naprej podpiram reprezentativno demokracijo. Državljanske pobude ne bodo pomagale rešiti gospodarskih, socialnih, okoljskih in družbenih težav EU. Tisto, kar imenujemo državljanske pobude, bo pravzaprav služilo ekstremističnim političnim silam, ki bodo te instrumente izkoristile za kampanjo za ponovno uvedbo smrtne kazni, proti gradnji minaretov, proti „vsiljeni islamizaciji“ Evrope in drugim populističnim temam.

  Nathalie Griesbeck (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Vsi smo čakali nanjo, odkar je lani stopila v veljavo Lizbonska pogodba: na uredbo o državljanski pobudi, ki določa postopke za njeno izvajanje, pravila in osnovne postopke in ki bo predvsem končno omogočila uporabo tega novega instrumenta. Od zdaj naprej lahko milijon evropskih državljanov, se pravi samo 0,2 % prebivalcev EU zaprosi Komisijo, da vloži predloge na določenih področjih: to je pomemben korak v smeri participativne demokracije, ki naj bi omogočil in spodbudil čezmejne razprave v Evropi, saj morajo pobudo vložiti državljani, ki prebivajo v različnih državah članicah; pomemben korak v smeri združevanja državljanov Evrope v upanju, da bodo ta novi instrument dejansko uporabljali evropski državljani, da bo učinkovit in da bo lahko Evropska komisija spremljala predloge državljanov.

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. – (FR) Evropska državljanska pobuda je ena od najbolj zanimivih novosti, ki jih opredeljuje Lizbonska pogodba. Gre za evropsko peticijo, ki bo enemu milijonu evropskih državljanov iz reprezentativnega števila držav članic EU omogočila, da uvrstijo neko zadevo v program Komisije. Z drugimi besedami, zaznamuje nastanek pristne zakonodajne pristojnosti evropskih državljanov, saj se bo Komisija dolžna odzvati na to državljansko pobudo tako, da bo naročila raziskavo ali predlagala direktivo. V okviru, v katerem je državljanski občutek pripadnosti Uniji še vedno prešibak in v katerem je število vzdržanih glasov zlasti na evropskih volitvah še posebej skrb zbujajoče, bo to novo orodje evropskim državljanom omogočilo, da bodo postali polnopravni akterji v evropski demokraciji. Zato se mi zdi nekoliko obžalovanja vredno, da danes slišim omembe tveganj, ki jih prinaša državljanska pobuda. Kompromis, dosežen s Svetom, je povsem pošten, merila o dopustnosti projekta pa bodo zagotovila, da nepoštene pobude ne bodo ugledale luči dneva. Ne smemo se bati razprav, ki jih bodo sprožili državljani, ki bodo uporabili to orodje. Glasovala sem za to besedilo.

  Salvatore Iacolino (PPE), v pisni obliki. − (IT) Evropska državljanska zakonodajna pobuda predstavlja temeljni korak v postopku gradnje Evrope na podlagi državljanskih pravic. Stroga merila dopustnosti, dostopni in poenostavljeni postopki ter predstavniki držav članic so ključni stebri instrumenta, ki ponovno vzpostavlja prevlado veljave articipativne demokracije.

Lizbonska pogodba v skladu z vrednotami Unije dodeljuje najmanj enemu milijonu državljanov, ki zastopajo vsaj eno četrtino držav članic, pristno priložnost, da učinkovito sodelujejo pri oblikovanju predpisov skladno s pričakovanji Evropejcev. Upamo, da bo ta instrument okrepil pravice državljanov in da bo kmalu napočil čas, ko bomo lahko pozitivno ocenili dosežene rezultate ter po potrebi izvedli popravke v interesu državljanov, da bo ta resnično inovativen projekt še racionalnejši in prožnejši. Na ta način bo Unija, temelječa na evru, usklajena z Evropo, ki temelji na pravici evropskega ljudstva do državljanstva.

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. − (LT) Podprl sem to poročilo, ker je evropska državljanska pobuda nov instrument participativne demokracije na celinski ravni. To je orodje, ki bi ga morali uporabljati sami državljani, namenjeno pa je krepitvi neposredne demokracije, dejavnega državljanstva in vpliva evropskih državljanov na politike Evropske unije. Pobudo je uvedla Pogodba o Ustavi za Evropo, nato pa Lizbonska pogodba, da bi državljanom dodelila enako moč pri oblikovanju političnih pobud, kot jo že imata Svet ministrov in Evropski parlament. Vesel sem, da poročilo spodbuja uporabo sodobnih tehnologij kot primernega instrumenta participativne demokracije. S pobudo se bo resnično vzpostavilo neposredni odnos med državljani in institucijami, jih zbližalo in zagotovilo, da bodo institucije EU obravnavale konkretna vprašanja, ki so za državljane pomembna.

  Peter Jahr (PPE), v pisni obliki. − (DE) Državljanska pobuda, ki je bila sprejeta danes, je pomemben korak k zbližanju Evropske unije z njenimi državljani. Državljanom Evropske unije daje priložnost, da končno dejavno sodelujejo pri političnih dogodkih. Ne omogoča jim le sodelovanja v politiki, temveč lahko tudi neposredno pozovejo Komisijo k ukrepanju.

Pomembno je, da je pobuda urejena na državljanom prijazen način in čim bolj preprosto ter tako, da se ne spodbuja njene zlorabe. Toda naj bo državljanska pobuda še tako uporabnikom prijazna, se bo ob čezmerni uporabi razvrednotila. Državljanska pobuda bo uvedla več demokracije in znatno doprinesla k sodobnejši Evropi in njeni oživitvi za državljane. Ponovno bi rad pozval Parlament in tudi Komisijo, da Odboru za peticije zagotovita ustrezno vlogo v tem procesu.

  Jarosław Kalinowski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Eden od glavnih ciljev evropske državljanske pobude je približati evropske institucije državljanom in običajnim Evropejcem olajšati uveljavljanje njihovih pravic in ugodnosti. Vsekakor bo izboljšala življenje rezidentov držav članic in pripomogla k oblikovanju prosocialne podobe Unije. Avtorja predloga sta se trudila doseči najpreprostejši možni model za organizacijo srečanj in zbiranje podpisov v sklopu pobude. Če bodo Evropejci želeli izraziti svoje mnenje o zadevi, ki je zanje pomembna, je naša dolžnost zagotoviti, da se jim prisluhne in da se njihove prošnje obravnava. Konec koncev to pomeni pravo demokracijo.

  Sandra Kalniete (PPE), v pisni obliki. – (LV) Evropski parlament je danes sprejel zgodovinsko odločitev, ki civilni družbi daje priložnost, da se mnogo bolj dejavno vključi v postopek odločanja. Dejavna civilna družba, ki sodeluje pri sprejemanju političnih odločitev, je eden od temeljev demokracije. To je temeljna zahteva za politiko visoke kakovosti, ki je v letih omogočila državam članicam Evropske unije, da dosežejo visoko stopnjo demokracije, človekovih pravic in blaginje, celotni Evropi pa, da postane najbolj razvita regija na svetu. Naloga civilne družbe ni zgolj sodelovanje na volitvah. Državljani se morajo vključiti tudi v vsakodnevni postopek odločanja in izraziti svoje mnenje o posameznih odločitvah ali dogodkih v politični agendi. V njihovem interesu je, da sodelujejo pri demokratičnem nadzoru nad oblastjo in kritizirajo dejavnosti politikov. Brez dejavne civilne družbe ne bi bilo mogoče povrniti neodvisnosti baltskih držav in zagotoviti naše vrnitve v Evropo. Zato zelo odločno glasujem za državljansko pobudo.

Do zdaj evropska zakonodaja ni vsebovala dovolj razvitih jasnih mehanizmov, ki bi Evropejcem omogočali, da se vključijo v postopek odločanja in pozornost evropskih institucij usmerijo v obstoječe težave državljanov. Menim, da bo državljanska pobuda okrepila zaupanje ljudi v Evropsko unijo in legitimnost odločitev, ki se sprejemajo.

  Tunne Kelam (PPE), v pisni obliki. − Glasoval sem za spremembe državljanske pobude, ki jih je predlagal Evropski parlament, ker menim, da krepijo pobudo in omogočajo sodelovanje več ljudem. To je zgodovinski trenutek, v katerem se evropskim državljanom daje konkreten ukrep, s katerim lahko pomembna vprašanja in teme postavijo na raven EU. Komisijo pozivam k upoštevanju spremembe, ki predlaga enostavne postopke in pregledne informacije za državljane. Eno je ustvariti takšen mehanizem, ki pa mora biti tudi dostopen in razumljiv državljanom EU, da bi ga lahko v celoti izkoristili. Parlament si prizadeva za omilitev meril glede podpisnikov in predlaga, da naj bi prihajali iz najmanj petine in ne tretjine držav članic.

Poziva tudi k oblikovanju brezplačnega sistema spletnega zbiranja podpisov, ki bi bil zlahka dostopen. Poudaril bi rad predvsem potrebo po sklicevanju državljanskih odborov za organizacijo pobud. Gibanje državljanskih odborov je bil eden od najpomembnejših dejavnikov, ki je leta 1991 privedel do ponovne neodvisnosti Estonije. To jasno kaže, da lahko državljani s skupnimi močmi rušijo zidove.

  Elisabeth Köstinger (PPE), v pisni obliki. − (DE) Podpiram odločitev Parlamenta, da se uvede možnost državljanske pobude za državljane EU. Novi sistem peticij na ravni EU je pomembno orodje, ki omogoča večjo vključenost državljanov in ki bo zagotovilo bolj neposredno demokracijo. Pogodba o Evropski uniji kot celota izboljšuje demokratično delovanje Unije. Državljani lahko sodelujejo v demokratičnem življenju Unije in se obrnejo neposredno na Komisijo. Državljanska pobuda daje državljanom podobno pravico do pobude, kot jo imata Evropski parlament in Svet. Da bi zagotovili pravilno izvajanje državljanske pobude, je potreben vsaj en milijon podpisov iz najmanj ene petine vseh držav članic. Poleg tega Parlament v svoji resoluciji priporoča ukrepe, ki bodo olajšali uporabo državljanske pobude.

Na primer, Komisija bi morala razmisliti o uporabi obstoječih programov, ki spodbujajo mobilnost in dejavno državljanstvo, kot tudi novih oblikah komunikacije, kot je socialno mreženje, ki spodbuja javno razpravo. Pozdravljam dejstvo, da bodo predstavništva in uradi v državah članicah delovali kot vmesniki in svetovalni organi.

  Sabine Lösing in Sabine Wils (GUE/NGL), v pisni obliki. − (DE) Kljub izboljšavam evropske državljanske pobude, ki so posledica kompromisa med Komisijo in Parlamentom, pri pobudi še vedno obstajajo nepotrebne birokratske ovire. Poleg tega obstaja tveganje, da jo bodo kot orodje uporabila, na primer, velika podjetja in organizacije, kajti čeprav je preglednost zajamčena, so donacije podjetij neomejene. To so nekateri izmed razlogov, da smo se vzdržali končnega glasovanja.

Nekaj naših kritik je:

1. Podjetja niso izključena iz pobude.

2. Ni bila sprejeta odločitev o tem, ali lahko sodelujejo mlajši državljani, stari 16 let. Zato je to odvisno od nacionalne volilne zakonodaje.

3. Državljani tretjih držav, ki živijo v EU, ne morejo sodelovati.

4. Za podpise nad 100.000 ni na voljo nadomestilo (0,005 EUR na podpis). To pomeni, da bo pobuda zelo draga za pobudnike in torej ne bo enako dostopna vsem.

5. Donacije podjetij za podporo evropske državljanske pobude niso prepovedane niti navzgor omejene.

6. Niso zagotovljene podrobne informacije o možnosti pritožbe na Sodišče Evropske unije, če je pobuda zavrnjena.

7. Če Evropska komisija zavrne povezani predlog zakonodajnega besedila, ni dolžna utemeljiti svoje odločitve.

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. – (RO) Državljanska pobuda bo vzpostavila neposredno povezavo med državljani in institucijami ter s tem zamašila obstoječo vrzel in institucije EU pripravila do tega, da bodo obravnavale glavne težave, s katerimi se spopadajo državljani. Rad bi poudaril nekaj točk, ki jih ne smemo spregledati:

1. Državljanska pobuda bo uspešna samo, če bo z njo povezana ureditev lahko razumljiva državljanom in preprosta za uporabo ter ne bo nalagala čezmernih obveznosti organizatorjem.

2. Po pogajanjih s Komisijo in Svetom smo prišli do sporazuma, ki določa, da morajo podporniki državljanske pobude zagotoviti določene elemente za identifikacijo, države članice pa morajo zagotoviti sredstva za njihovo preverjanje. Toda ključno je zagotoviti, da je proces skladen z zakonodajo EU na področju varstva podatkov. Vsaka organizacija, ki ima priložnost podpreti državljanske pobude, mora zagotoviti popolnoma pregledno podporo, tako da podpisniki vedo, kdo je v ozadju pobude, ki se jo odločijo podpreti.

3. Informacijski uradi Evropskega parlamenta v državah članicah in informacijska omrežja Komisije, kot sta Europe Direct in Kažipot za državljane, morajo sodelovati pri zagotavljanju vseh potrebnih informacij o državljanski pobudi.

  Elżbieta Katarzyna Łukacijewska (PPE), v pisni obliki. – (PL) Zadovoljna sem bila z rezultatom današnjega glasovanja o državljanski pobudi. Z uvedbo državljanske pobude je Lizbonska pogodba postala zakonodajno orodje državljanov EU, vendar ne smemo pozabiti, da milijon zbranih podpisov še ne pomeni, da bo oblikovan nov zakon. Ta postopek mora skozi celotno zakonodajno pot v EU, poslanci Evropskega parlamenta pa moramo zagotoviti, da so postopki poenostavljeni, tako da se izognemo razočaranju. Mislim, da bi morali izpeljati dobro informacijsko kampanjo o tem instrumentu v državah članicah, tako da bi se vprašanja, izpostavljena v evropski državljanski pobudi, ujemala z vsebino Pogodb in vrednotami EU.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ta pomembna pobuda Evropskega parlamenta bo milijonu evropskih državljanov omogočila, da zaprosijo Evropsko komisijo, da predlaga zakonodajo o določenem vprašanju. Pravila o izvajanju državljanske pobude, ki jih je danes sprejel Evropski parlament, navajajo, da morajo podpisniki prihajati iz najmanj sedmih držav članic. Na Portugalskem bo potrebno število podpisnikov, ki podprejo pobudo, omejeno na najmanj 16.500. Poleg Lizbonske pogodbe je bila ustvarjena „pravica državljanov do pobude“, ki milijonu evropskih državljanov daje možnost, da Evropsko komisijo zaprosijo, da predloži določene zakonodajne predloge. Uredba, ki je bila danes sprejeta na zasedanju, opredeljuje potrebne pogoje za vložitev prihodnjih državljanskih pobud.

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. – (ES) Glasoval sem za poročilo o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o državljanski pobudi, saj kljub temu, da le v majhni meri ustreza našemu stališču, ker ne obravnava pomembnih vprašanj, kot sta možnost pobud, ki predlagajo spremembe Pogodb, ali podaljšanje obdobja za zbiranje podpisov s predlaganih 12 na 18 mesecev, menim, da je poročilo znatno, čeprav premalo, boljše kot besedilo, ki ga je predlagala Komisija. Državljanska pobuda je mehanizem za udeležbo javnosti, kot predpisuje Lizbonska pogodba, ki naj bi državljanom in civilni družbi omogočil, da odigrata vlogo v postopku priprave evropskih politik. Podprl sem vloženo besedilo, ker spodbuja oblikovanje mehanizma in z njim povezanega postopka. Na primer, poenostavlja postopek za registracijo pobud in zmanjšuje zahtevo glede števila držav članic, ki jih morajo zastopati državljani (četrtina namesto tretjine). Predstavlja tudi napredek v primerjavi s predlogom Komisije, ker povečuje preglednost financiranja kampanj za zbiranje podpisov.

  Louis Michel (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Evropska državljanska pobuda bo pomembno orodje za oblikovanje programa Evropske unije. Pobuda, ki jo je uvedla Lizbonska pogodba, bo milijonu evropskih državljanov omogočila, da pozovejo Evropsko komisijo k vložitvi predlogov o temah, ki sodijo v njeno pristojnost. Ta pobuda daje državljanom EU pravico, da javno povedo svoje mnenje, in jim s tem podeljuje pravico do pobude, ki je podobna pravici, ki jo imata Evropski parlament in Svet.

Državljanske pobude bi spodbudile tudi širšo čezmejno razpravo, saj jih bodo morali pripraviti državljani različnih držav članic. Izvesti jih bo mogoče le, če bodo izpolnjevale nekatere postopkovne zahteve ali zahteve glede skladnosti s temeljnimi vrednotami Evropske unije, kar naj bi preprečilo, da se ta instrument uporabi za nedemokratične namene. Te zahteve jamčijo zanesljivost in s tem učinkovitost pobude. Zelo pomembno je, da se zagotovi skladnost postopka z zahtevami EU na področju varstva podatkov in da je od začetka do konca popolnoma pregleden.

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. − Ne strinjam se z mnenjem kolegov iz skupine S&D, zato sem se vzdržal glasovanja. Ni pomembno, kdo piše take nesmisle: širiti jih je neumno. Državljanska pobuda je nedvomno potrebna, toda zbrati milijon podpisov, da ti prisluhnejo, je neumnost. Poročevalca bi rad vprašal, ali sta kdaj zbirala podpise. Če sta, gotovo vesta, da stane vsak podpis, overjen pri notarju, najmanj 20 EUR. To pomeni 20–30 milijonov EUR za uvedbo novega zakona. Kdo bo to financiral? To lahko storijo le velika podjetja, ne pa navadni ljudje. Ali to torej ni goljufija? Ne pozabite: poslanci Evropskega parlamenta zastopamo te ljudi.

  Gay Mitchell (PPE), v pisni obliki. − Ta pobuda je bila obljubljena med lizbonskim postopkom, zato sem vesel, da se zdaj premika naprej.

Ključno je onemogočiti politično, poslovno in drugo manipulacijo državljanske pobude. Prepuščena mora biti pristni pobudi državljanov, ne sme pa se z njo manipulirati s skrivnimi nameni. Biti mora odprta in pregledna.

Da bi se začele stvari premikati, bi morala Komisija objaviti dogovorjene pogoje za pobudo, ko se bodo pač dogovorili.

Ali ne bi bilo smiselno, da bi za začetek postopka Komisija organizirala neke vrste neodvisen natečaj v EU, da bi preverila teren in ugotovila, glede katerih glavnih desetih vprašanj bi državljani pozdravili pobudo sodržavljanov.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Evropska državljanska pobuda je prvi majhen korak v pravi smeri. Glasoval sem za, ker je prvi neposredni demokratični instrument v EU. Toda na splošno bo državljanska pobuda predstavljala zgolj lažno neposredno demokracijo in povzročila, da bodo državljani verjeli, da imajo pravico soodločanja o nekaterih vprašanjih v Evropski uniji. Državljanska pobuda ne obsega nobenih posledic, ne glede na to, koliko ljudi jo podpiše. Vzporednica s sistemom peticij za referendum v Avstriji je očitna. V Avstriji se te peticije ponavadi potisnejo v predal, tako rekoč enako pa se bo zgodilo s pobudami državljanov EU. Poleg tega je bilo očitno poskrbljeno, da se lahko zatre drugačna mnenja. Komisija opravi zadnje preverjanje dopustnosti državljanske pobude. V pravi Evropski uniji voditelji uvajajo zakonodajo in direktive, želijo pa tudi nadzorovati voljo državljanov.

Toda evropska državljanska pobuda daje drugače mislečemu gibanju in strankam vsaj priložnost, da razvijejo svoje zamisli. V prihodnosti bo mogoče na ravni EU, kot je to mogoče v Avstriji, izvajati kampanje in državljanom pokazati, da obstajajo poti do drugačne in boljše Evrope, ki vodijo proč od slepih ulic v Bruslju.

  Vital Moreira (S&D), v pisni obliki. – (PT) Čeprav seveda podpiram uredbo o državljanski pobudi, se ne strinjam z možnostjo, da bi poslanci Evropskega parlamenta ali nacionalnih parlamentov lahko sodelovali v teh pobudah ali da bi prejeli sredstva političnih strank ali javnih organov.

Menim, da sta obe rešitvi v nasprotju z novim mehanizmom, katerega cilj je navadnim državljanom in civilni družbi zagotoviti sredstva za udeležbo v političnem življenju Unije. Prav tako se ne strinjam s pristojnostmi Komisije za sprejetje nekaterih tehničnih specifikacij, ki so potrebne za uporabo zakona z „izvršilnim aktom“. Splošno uporabni ukrepi, ki so bili dodeljeni Komisiji za uporabo zakonodajnih instrumentov, se ne smejo šteti za „izvedbene akte“, ki so pod nadzorom držav članic, temveč „delegirane akte“ pod neposrednim nadzorom zakonodajalca.

Ravno tako po Lizbonski pogodbi ni smiselno še naprej uporabljati „regulativnega postopka“ v sklopu tradicionalnega komitološkega sistema, saj se očitno nanaša na vprašanja, ki jih zdaj zajema zakonodajni postopek ali postopek „delegiranih aktov“. Omenjene določbe so torej v nasprotju z Lizbonsko pogodbo. Poleg teh posebnih ciljev menim, da je to na splošno odličen zakon, ki daje polno priznanje političnemu in ustavnemu pomenu tega novega mehanizma za participativno demokracijo v EU.

  Justas Vincas Paleckis (S&D), v pisni obliki. − (LT) Glasoval sem za stališče Evropskega parlamenta o evropski državljanski pobudi, ker povsem podpiram pravico državljanov, ki je opredeljena v Lizbonski pogodbi. Kot optimist menim, da je to morda eden od glavnih instrumentov, ki bo pomagal zbližati institucije Evropske unije z navadnimi ljudmi. Končno bo civilno dejaven del družbe lahko imel neposreden vpliv na odločitve, sprejete na ravni EU. Treba je upoštevati, da je bila evropska državljanska pobuda v času, ko javnost gleda razmeroma kritično na mnoge evropske pobude, od samega začetka ocenjena večinoma pozitivno in sprejeta z odobravanjem. Upam, da bomo sčasoma oblikovali jasna pravila, ki ne bodo obremenjena z nepotrebnimi birokratskimi zahtevami, kar bo pomagalo evropski družbi, da izrazi svoje mnenje.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. − (IT) To poročilo v celoti izpolnjuje moja pričakovanja, zlasti glede treh vprašanj. Prvič, 18 let je določena najnižja starost za podporo zakonodajne pobude, kar je starostna meja za udeležbo na volitvah v Evropski parlament in udeležbo pri instrumentih neposredne demokracije, kot so referendumi. Drugič, treba je zahtevati osebni dokument evropskih državljanov, ki so tudi rezidenti EU in nameravajo podpisati izjavo o podpori, da se lahko izvedejo preverjanja, ki jih predpisuje uredba skladno z veljavno zakonodajo. Zadnjič, treba je zagotoviti 12 mesecev za uporabo uredbe za tem, ko stopi v veljavo, pri čemer je cilj omogočiti pristojnim nacionalnim upravam – od katerih se bodo mnoge prvič srečali s takšnim instrumentom –, da pripravijo vse potrebne pravne, upravne in finančne ukrepe.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Z velikim zadovoljstvom glasujem za to poročilo o državljanski pobudi, ki je ena od največjih novosti Lizbonske pogodbe. Ta novi pravni instrument lahko postane sredstvo za podpiranje udeležbe evropskih državljanov. Milijoni državljanov bodo lahko Evropski komisiji predlagali sprejem zakonodaje o določenem vprašanju, kar je zelo pozitiven korak v smeri zbliževanja Evrope z njenimi državljani. Pozdravljam delo poročevalcev, katerih cilj je bil poenostaviti državljansko pobudo in odpraviti vsa birokratska bremena, da bi bila čim bolj dostopna.

Strinjam se z večino zahtev Evropskega parlamenta, zlasti glede preverjanja sprejemljivosti pobude ob njeni predstavitvi in ne po zbranih 300.000 podpisih, zaradi česar bi lahko bila pričakovanja podpisnikov večja. Podpiram nižje najmanjše število udeleženih držav članic pri prvotnem podpisovanju pobude. Prvotno je bilo predlagano, da naj bi bili podpisniki iz najmanj ene tretjine držav članic, Evropski parlament in Svet pa sta se dogovorila, da lahko prihajajo iz ene četrtine vseh držav članic.

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Podpiram pobudo poročevalcev gospe Gurmai in gospoda Lamassoura, namreč da bi se morali organizatorji evropske državljanske pobude zbrati v državljanski odbor, sestavljen iz oseb iz različnih držav članic. S tem bi zagotovili, da bodo vprašanja, ki se bodo porajala, resnično evropska, hkrati pa bi od samega začetka doprinesli k zbiranju podpisov.

Podpiram zamisel poročevalcev, da je evropska državljanska pobuda nov instrument participativne demokracije na celinski ravni. Zaradi tega ta uredba morda ni brez napak, praksa pa lahko prinese snovalcem evropske politike nove izzive. Zato se strinjam s pozivom poročevalcev, ki sta Komisijo zaprosila, da vsaka tri leta predstavi poročilo o njenem izvajanju in po potrebi predlaga revizijo uredbe.

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) Državljanska pobuda, ki jo je uvedla Lizbonska pogodba, je bila oblikovana, da bi državljanom dala pravico do udeležbe v demokratičnem življenju Evropske unije. Njen namen je zagotoviti državljanom orodje, da se jim prisluhne in da jim je na voljo sredstvo za naslovitev nekaterih pomembnih vprašanj na institucije EU. To so lahko težave, s katerimi se srečujejo v vsakdanjem življenju in ki jim po njihovem mnenju sindikati, politične ustanove ali drugi redni sogovorniki institucij ne namenjajo dovolj pozornosti oziroma podpore. S pobudo se bo resnično vzpostavilo neposredni odnos med državljani in institucijami, jih zbližalo in zagotovilo, da bodo institucije EU obravnavale konkretna vprašanja, ki so za državljane pomembna. Državljanska pobuda mora izpolnjevati nekatere zahteve, ki niso le administrativne narave, temveč med drugimi vključujejo tudi spoštovanje temeljnih vrednot EU. S tem bi zagotovili odgovornost pobude in njeno učinkovitost, kar je bistveno za njen uspeh.

Zato je treba nujno zagotoviti, da je postopek v skladu z zahtevami EU na področju varstva podatkov in da je popolnoma pregleden. Možnost podpore evropski državljanski pobudi bodo imele vse organizacije, združenja ali politične stranke, če bo ta podpora podvržena popolni preglednosti, tako da bodo podpisniki, preden se odločijo za podporo neki pobudi, vedeli, kdo stoji za njo.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Vesel sem, da je bilo to poročilo sprejeto, saj predstavlja zelo pomemben korak za potrditev ustavnega značaja Evropske unije, ki državljanom daje mehanizem za dostopno in učinkovito demokratično udeležbo, ki bo nedvomno prispevala k večji vključenosti in predanosti državljanov v zvezi z evropskim političnim življenjem ter okrepitvi solidarnostnih povezav med državami članicami.

  Frédérique Ries (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Participativna demokracija je zmagoslavno stopila v Evropo s sprejetjem tega poročila o evropski državljanski pobudi, ki je eno od glavnih področjih napredka, ki ga je prinesla Lizbonska pogodba. Zdaj bo lahko milijon državljanov na Komisijo naslovil prošnjo, da poda svoje mnenje o vprašanjih, ki zanimajo družbo, pod pogojem, da sodijo v okvir njenih pristojnosti. Milijon državljanov, ki morajo biti iz najmanj ene četrtine držav članic in biti dovolj stari, da lahko volijo, z drugimi besedami, samo 0,2 % prebivalcev EU. Podpise je treba zbrati pisno ali prek interneta in jih preveriti. Organizatorje bo treba identificirati: kdo so, kaj podpirajo, za koga delajo. To bi lahko bil velik skok naprej za demokratično legitimnost Evropske unije. To je korak v smeri zbliževanja državljanov z EU, ki jo pogosto, upravičeno ali ne, vidijo kot svetlobna leta daleč od njihovih vsakodnevnih skrbi.

Toda tveganja, da pobudo izkoristijo nekatere nevladne organizacije ali določen sektor industrije, ne smemo zanemariti. Če naj bo uspešna, mora pobuda resnično prihajati od državljanov. Pomagati mora premakniti razpravo naprej, spraviti državljane in Evropsko unijo ter prispevati k razvoju evropske civilne družbe.

  Crescenzio Rivellini (PPE), v pisni obliki. − (IT) Danes smo na plenarnem zasedanju glasovali o evropski državljanski pobudi. Ta pobuda je bila uvedena s členom 11 Lizbonske pogodbe, njen cilj pa je državljanom podeliti enako moč pri oblikovanju političnih pobud, kot jo že imata Svet ministrov in Evropski parlament. Evropska državljanska pobuda je novo orodje participativne demokracije na celinski ravni.

Komisija je 31. Marca 2010 predložila predlog uredbe, Svet pa je 14. junija odobril splošen pristop k evropski državljanski pobudi. Odbor Evropskega parlamenta za ustavne zadeve je to poročilo sprejel novembra, kar je vključevalo tudi pogajalski mandat. Na tristranskem pogajanju 30. novembra je bil dosežen dogovor o različnih predlogih sprememb. Glavne točke sporazuma se navezujejo na: združevanje prijave in dopustnosti; število podpisov, ki morajo biti iz najmanj četrtine držav članic; ustanovitev odbora državljanov; najnižjo starost za sodelovanje pri državljanski pobudi in sistem spletnega zbiranja.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – (FR) Naši državljani čakajo na ta nov instrument, ki jim bo dal nekaj vpliva na politiko EU. Dokazali so že, da ga bodo znali uporabiti in bodo s tem imeli priložnost sodelovati v zakonodajni razpravi: podati peticijo za moratorij na gensko spremenjene organizme (GSO), s katero sta začela Greenpeace in Avaaz in ki so jo prejšnji teden poslali predsedniku Komisije Joséju Manuelu Barrosu. Žalostno je, da so državljani ukrepali pred zakonodajalci in je peticija prišla, preden je bil opredeljen poslovnik, s katerim bo državljanska pobuda v začetku leta 2012 postala operativna.

Zato moramo poslanci prenesti in podpreti zahtevo, ki jo je izrazilo 1,2 milijona ljudi, in zagotoviti, da se jo bo ustrezno spremljalo. Parlament je v pogovorih s Svetom in Komisijo uspešno uporabil svoj vpliv, da bi bila pobuda čim bolj dostopna in učinkovita, in ji tako odprl vrata. Zdaj nič več ne more preprečiti državljanom, da bi neposredno sodelovali v delovanju EU.

  Debora Serracchiani (S&D), v pisni obliki. – (IT) Današnje glasovanje je prižgalo zeleno luč prvemu primeru evropske demokratične udeležbe. Evropska državljanska pobuda je ena od najbolj inovativnih določb Lizbonske pogodbe in prvi korak k neposredni demokraciji.

Pobuda je instrument, ki omogoča državljanom, da s posredovanjem milijona podpisov, ki predstavljajo 0,2% prebivalcev Evropske unije, pozovejo Evropsko komisijo, naj predloži zakonodajni predlog glede katerega koli vprašanja, za katerega menijo, da je v njihovem interesu. Vprašanja, povezana z okoljem, socialnimi zadevami in nesrečami, ki jih je povzročila finančna kriza, so med najbolj občutljivi temami, ki lahko mobilizirajo državljane, da pozovejo EU, naj pripravi zakonodajo o teh zadevah.

  Czesław Adam Siekierski (PPE), v pisni obliki. – (PL) S predlogom za državljansko pobudo, ki je bila sprejeta danes, uresničujemo pomemben element Lizbonske pogodbe, s čimer bodo lahko državljani neposredno sodelovali v razpravi o Evropski uniji. To je predvsem pomembno za Evropski parlament, ki je izvoljen z odločitvijo državljanov. Zdaj moramo vso pozornost nameniti temu orodju, ki predvideva še večjo demokratizacijo javnega življenja v Evropi. Ne bi bilo dobro, da ostane le na papirju in da bi državljani dobili vtis, da jim dajemo le teoretično možnost sodelovanja v zakonodajni pobudi. To bo pomemben preizkus za evropske institucije, glede tega do kolikšne mere te dejansko služijo državljanom in ne same sebi. Dobro je, da bomo lahko v treh letih od začetka veljavnosti te uredbe spremenili tiste določbe, ki se bodo izkazale za premalo učinkovite, da bo to res sistem, ki zagotavlja demokratično razpravo.

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. – (NL) Glasoval sem za sprejetje pravil za evropsko državljansko pobudo. Evropski parlament je v svojih pogajanjih s Svetom ministrov storil že dovolj. Državljanska pobuda daje prebivalcem Evropske unije možnost, da predlog vključijo na evropsko politično agendo. Ko je zbranih milijon podpisov, mora Evropska komisija preučiti predlog in navesti razloge, zakaj ga bo ali zakaj ga ne bo oblikovala v uraden zakonodajni predlog. Evropska unija je vztrajala, da je treba zbrati podpise iz vsaj devetih držav članic EU, Parlamentu pa je uspelo to omejitev zmanjšati na sedem. Poleg tega bodo lahko organizatorji, ki uspejo zbrati zadostno število podpisov, osebno predstavili svoj predlog Evropski komisiji in Evropskemu parlamentu. Škoda je, da Parlament ni uspel ukiniti pravila, da mora osemnajst držav od svojih državljanov zahtevati, da ob podpisu državljanske pobude navedejo številko osebne izkaznice. To bo ljudi prestrašilo. Nekateri se bodo bali lažnega prikazovanja identitete. So pa tudi države, ki številke osebne izkaznice ne bodo zahtevale. To bo v EU ustvarjalo neenakost v zakonodaji. Kako resno bodo vzeli evropske državljane, pa bo zdaj predvsem vprašanje za Evropsko komisijo.

  Ernst Strasser (PPE), v pisni obliki. − (DE) Današnje glasovanje o evropski državljanski pobudi vzpostavlja nov element neposredne demokracije skoraj natančno eno leto po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe. Svoj mandat v Evropskem parlamentu sem prevzel s ciljem, da v Bruslju predložim pomisleke ljudi v Avstriji. Temu načelu sem zavezan in zato je zame bistveno, da se pomisleki ljudi slišijo na evropski ravni. Evropsko državljansko pobudo je treba videti kot priložnost, da se ljudje bolj vključujejo v proces sprejemanja odločitev EU. Državljani EU imajo zdaj prvič možnost, da Komisiji predložijo zakonodajne pobude in tako dejavno vplivajo na politiko EU.

Po dolgih pogajanjih lahko na to, da je bila pregrada dopustnosti znižana z ravni 300 tisoč podpisov in je število držav članic zmanjšano na četrtino, gledamo kot na uspeh. Posebna značilnost v Avstriji je, da lahko mladi sodelujejo v državljanski pobudi od 16. leta starosti naprej. To še enkrat dokazuje, da je za Avstrijo pomembno, da mlade vključi v projekt EU, ker so ti na koncu tisti, ki bodo nadaljevali z evropskim duhom.

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) Evropska državljanska pobuda je instrument za sodelovanje javnosti, katerega namen je odzvati se na demokratični primanjkljaj in tako zmanjšati razdaljo, ki jo evropski državljani čutijo med seboj in evropskimi institucijami. Institucionalizacija te pobude, ki jo predvideva Lizbonska pogodba, evropskim državljanom omogoča, da posredno pozovejo Evropsko komisijo k predložitvi nekaterih zakonodajnih ukrepov, če te sodijo med njene pristojnosti.

Poročilo, ki ga je predstavil Evropski parlament, opredeljuje merila za izvajanje te evropske pravice do pobude, da bi bila le-ta preprostejša, dostopnejša, hitrejša, preglednejša in enotna v vseh državah članicah. Zaradi te pobude bo mogoče oblikovanje pravega evropskega javnega prostora, ki bo spodbudil civilni dialog in vključenost civilne družbe. Prepričan sem, da bi morali vse pobude, ki si prizadevajo za zmanjšanje razdalje med državljani in evropskim projektom, poudariti, izvajati in v celoti izpeljati.

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glasovala sem za poročilo o državljanski pobudi. Nove določbe, ki jih uvaja Lizbonska pogodba, spodbujajo participativno demokracijo. Dvainštirideset odstotkov evropskih državljanov zaupa v institucije EU. Eden od razlogov je morda v tem, da evropski državljani izvedo le za nekatere evropske pobude in politike, ki so osredotočene nanje. Prav zato državljanska pobuda evropskim državljanom ne le ponuja priložnost, da neposredno sodelujejo v postopku odločanja, ampak jih pooblašča, da prispevajo k opredelitvi evropskega programa. Državljanska pobuda bo tako pripomogla, da se bodo glavni pomisleki in zahteve evropskih državljanov predložili evropski zakonodajni oblasti. To ni nova zamisel. Leta 2007 smo predlagali zbiranje milijona podpisov, da bi od Komisije zahtevali, naj predloži direktivo za vključevanje invalidnih oseb v družbo.

Tedaj smo zbrali le okrog 700 tisoč podpisov, vendar smo zakonodajne predloge predložili Evropski komisiji. Da bomo izpolnili svojo zavezo do državljanov Evrope, bo zato bistveno, da zagotovimo, da bodo zahteve, predložene v obliki državljanske pobude, postale zakonodajni akti, ki bodo izboljšali razmere, v katerih so ti državljani.

  Derek Vaughan (S&D), v pisni obliki. − Pozdravljam to poročilo kot način spodbujanja sodelovanja državljanov v Evropi tako, da se državljanom EU dovoli, da predlagajo zakonodajo, ki bi lahko vplivala na njihovo vsakdanje življenje. Državljani bodo lahko Evropski uniji sporočili, kaj menijo o njenem delu. Ta pobuda z milijonom podpisov, ki morajo prihajati iz vsaj ene četrtine držav članic EU, ponovno vrača ljudem nekatere pristojnosti. Parlament je postopek poenostavil, da bi zagotovil lažjo uporabo in kar najbolj povečal udeležbo državljanov pri pobudi. Ko bodo preverjeni vsi podpisi, se bo Komisija v treh mesecih odločila, ali je mogoče predlagati novo zakonodajo, svoje razloge pa bo morala javno predstaviti.

  Anna Záborská (PPE), v pisni obliki. – (SK) V tem Parlamentu se pogosto sklicujemo na državljane Evropske unije, katerih interese zastopamo. Obenem pa so isti državljani menili, da so ne le Parlament, ampak vse evropske institucije, preveč oddaljene in neobčutljive za njihove probleme.

Evropska državljanska pobuda lahko to spremeni. Državljani bodo tako lahko neposredno rekli: hočemo to in nočemo tistega in to se mora spremeniti.

Prav tako radi govorimo o evropskem povezovanju. Kaj pa bolj združuje ljudi iz različnih držav kot potreba po skupnem stališču, oblikovanje skupnega predloga in pridobitev podpore ljudi, ki govorijo različne jezike? V praksi bo izvajanje državljanske pobude pomenilo, da bodo državljani iz različnih držav članic enotno nastopili v zvezi s tematikami, ki so zanje pomembne. Skupna pobuda in skupni interes bosta zemlja, iz katere bo lahko zrasla prava evropska identiteta.

Trdno sem prepričana, da se bo v bližnji prihodnosti začel oblikovati ta praktičen občutek evropejstva. Mislim, da bo v nasprotju s frazami v brošurah evropskih institucij, močna in izvedljiva, ker bo sam državljan vir nove evropske identitete in novega evropejstva.

Zato pozdravljam predlagani osnutek uredbe o tem, kako se bo izvajala državljanska pobuda, sama pa sem pripravljena storiti vse, kar je potrebno, da se ne bo le prisluhnilo glasu državljanov, ampak se ga bo tudi spoštovalo.

Predlog resolucije RC-B7-0688/2010

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Prepričan sem, da bi lahko delovni program Komisije za leto 2011, ki bi bil ambiciozen in bi si za svoj glavni cilj zastavil oživljanje evropskega gospodarstva prek političnih prednostnih nalog v strategiji EU 2020 skupaj s proračunom za leto 2011 v večletnem finančnem okviru, novimi ukrepi za financiranje in izdatke in z novo odločitvijo o „lastnih virih“, predstavljal pomisleke, da bo pogojeno financiranje morda še poslabšalo razmere v šibkejših nacionalnih gospodarstvih in ne bo imelo želenega učinka strategije EU 2020, kar je ponovni zagon gospodarstva. Mislim, da so strukturni skladi bistveni za oživitev gospodarstva in konkurenčnost evropskih regij, ker lahko pogojenost, ki se doda k varčevalnim ukrepom v času krize, še naprej škoduje notranjemu razvoju EU. Poudariti je treba reformo skupne kmetijske in ribiške politike ter kohezijske politike, pri čemer je treba vedno upoštevati različna izhodišča različnih regij, to pa vključuje ukrepe, ki so prilagojeni različnim stvarnostim. Mala in srednja podjetja naj bi igrala vidnejšo vlogo, zato je treba pohvaliti pristop, ki vključuje internacionalizacijo MSP v svetovnih trgovinskih odnosih in prizadevanja za njihovo modernizacijo in konkurenčnost, kar je predvideno s prednostnimi nalogami delovnega programa.

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. − Vašo pozornost bi rada usmerila na nekatera zelo pomembna vprašanja, ki manjkajo v delovnem programu Komisije za naslednje leto. To so vprašanja, ki so povezana s človekovimi pravicami. Ali namerava Komisija naslednje leto dati pobudo za določene ukrepe ali zakonodajo na področju človekovih pravic?

Slišali smo, da namerava podpredsednica Komisije in visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, baronica Ashton, v svojem mandatu nameniti posebno pozornost človekovim pravicam.Vendar pa je doslej v svojih ukrepih in izjavah namenila človekovim pravicam le malo pozornosti. Služba za zunanje delovanje naj bi prav tako okrepila delovanje EU na področju človekovih pravic, vendar pa ESZD zdaj, ko ni proračuna za leto 2011, od 1. januarja 2011 ne bo mogla v celoti opravljati svojih dolžnosti.

Gospod predsednik, nam lahko poveste, kaj je vaš načrt B in kako nameravate okrepiti verodostojnost EU, ko gre za zagovarjanje in spodbujanje človekovih pravic na svetu?

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Parlament je bil pozvan, da izrazi mnenje o izjavi Komisije o delovnem programu Komisije za leto 2011. Glasovala sem za to resolucijo, ki opozarja na potrebo po ustreznem sodelovanju med Komisijo in Parlamentom in na vlogo Komisije kot skrbnice pogodb in splošnega interesa EU. Resolucija prav tako posebej poudarja cilje v strategiji „Evropa 2020“ v zvezi z rastjo za delovna mesta ter pozdravlja „evropski semester“, ki je namenjen učinkovitejšemu upravljanju javnih financ. Ta rast mora biti pametna (spodbujati mora digitalno tehnologijo, raziskave in razvoj ter izobraževanje), trajnostna (s ciljem 20-odstotnega povečanja energetske učinkovitosti) in vključujoča (z bojem proti diskriminaciji med delavci in boljšimi industrijskimi odnosi). Komisija mora še naprej obravnavati notranji trg, območje svobode, varnosti in pravice ter svojo zunanjo politiko, ki je še vedno v povojih.

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. − (LT) Glasovala sem za skupno resolucijo Evropskega parlamenta, ker obravnava in ocenjuje prednostne naloge za dejavnosti Evropske komisije v letu 2011 in prihodnje izzive. Na zadnjem delnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu je predsednik Barroso predstavil delovni program Komisije za naslednje leto, zato je Evropski parlament prepričan, da je zelo pomembno vzpostaviti dialog s Komisijo in posebno pozornost nameniti temeljnim strateškim ciljem EU. Poleg tega Parlament poziva Komisijo, naj v zvezi z glavnimi predlogi zagotovi realističen in jasnejši časovni načrt, ki mora biti učinkovit, bolje prenesen v realno življenje in bolje izvajan kakor v preteklosti. Rada bi opozorila na dejstvo, da je Komisija sicer načrtovala ustvarjanje novih delovnih mest in čim prejšnje izvajanje ciljev strategije Evropa 2020, vendar pa na področju zaposlovanja in socialnih zadev v programu Komisije za naslednje leto ni nobenih posebnih predlogov glede ustvarjanja novih in kakovostnih delovnih mest. Komisija predlaga iste zakonodajne pobude o napotitvi delavcev in delovnem času, kot jih je predlagala za prejšnje leto, obenem pa prisega, da bo izboljšala pravice priseljenskih delavcev po vsej Evropski uniji. Popolna gospodarska oživitev zahteva skupno evropsko strategijo za trajnostno rast in odpiranje novih delovnih mest, podkrepljeno z zadostnimi pooblastili in sredstvi.

  Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) Če upoštevamo dejstvo, da sedanja kriza, v katero je bila pahnjena Evropa, še naprej vpliva na gospodarstva v državah članicah, je treba nujno izvesti ustrezne prilagoditve na nacionalni ravni in na ravni same Unije. Ob upoštevanju bistvenega pomena leta 2011 za uspeh Unije v prihodnje in izziva, ki ga to predstavlja za Evropsko komisijo in na splošno za Unijo kot celoto, glasujem za ta osnutek resolucije. Poleg tega bi rad izpostavil vse predloge, ki razkrivajo namero Evropske komisije, da bo raziskala potencial enotnega trga za rast. Prepričan sem, da ima lahko kar največje povečanje potenciala z večjo povezanostjo trgov in okrepljenim zaupanjem evropskih podjetij in potrošnikov učinek vzvoda na evropsko gospodarstvo. Vendar pa menim, da bi lahko šla Komisija v tej zadevi še dlje in predlagala velikopoteznejše in konkretnejše predloge, ki bi obravnavali potrebe tistih, ki poslujejo na trgu.

  Luigi Ciriaco De Mita (PPE), v pisni obliki. – (IT) Delovni program Komisije za leto 2011 potrebuje višjo raven duha Evropske unije in več poguma pri spopadanju z glavnimi političnimi in institucionalnimi težavami EU, še zlasti v zvezi z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe in usklajenostjo z njo. Vprašanja, ki jih je treba rešiti, vključujejo: 1. Več spoštovanja do vloge Evropskega parlamenta pri oblikovanju predlogov ob upoštevanju stališč, ki jih zavzame v svojih mnenjih in predlogih za pobude; 2. Tesnejše in medinstitucionalno bolj uravnoteženo sodelovanje glede proračuna in finančnih možnosti; 3. Več poguma pri oblikovanju predlogov za učinkovito rabo sredstev EU, kar omogoča doseganje zavezujočih ciljev in oprijemljivih meril; 4. Učinkovito in odločno upravljanje EU na področjih gospodarstva in financ ter finančna udeležba zaposlenih pri rezultatih podjetja, kar omogoča širok, uravnotežen in vključujoč gospodarski in socialni razvoj. Čeprav delovni program Komisije za leto 2011 zajema le nekatere od zgoraj navedenih točk, se mi zdi, da ga moram podpreti.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za resolucijo v zvezi z delovnim programom Komisije za leto 2011, ki naj bi jo v okviru novega programskega obdobja najprej sprejeli in naj bi prispevala k poglobitvi dialoga med Parlamentom in Komisijo z namenom izboljšanja odnosa med političnimi in proračunskimi prednostnimi nalogami na ravni EU.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Komisija je predstavila velikopotezen delovni program Komisije za leto 2011, ki vsebuje naslednje osnovne točke: (i) vključujočo rast; (ii) trajnostno rast in (iii) finančno ureditev. Glede teme vključujoče rasti, pri kateri Komisija poudarja vzdržnost sistemov socialne varnosti in boj proti revščini, zagovarjam potrebo po vzpostavitvi natančnega ravnovesja med varčevanjem in socialno podporo in po določitvi smeri, v katero naj bi šle reforme evropskih sistemov socialne varnosti.

V zvezi s trajnostno rastjo je pomembno, da razumemo, kako bo doseženo ravnovesje med potrebnim varstvom okolja in prihodnjimi reformami skupne kmetijske politike (SKP) in skupne ribiške politike (SRP). Glede finančne ureditve in okrepljenega gospodarskega upravljanja pa je treba na vse ukrepe, s katerimi bo evropski bančni sistem trdnejši in odpornejši na krizne scenarije in s katerimi se bodo okrepile proračunske politike držav članic in njihovo gospodarsko usklajevanje, gledati kot na prednostne naloge številka ena, ker bo glavni izziv v letu 2011 izhod iz krize in postavitev temeljev za politiko rasti.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Glasovali smo proti osnutku resolucije Evropskega parlamenta o delovnem programu Komisije za leto 2011, ker v zvezi z osnovnimi vprašanji podpira svoja stališča in spregleda resnično potrebo, da prekinemo z neoliberalnimi, militarističnimi in protisocialnimi politikami, ki jih podpira Evropska komisija.

Čeprav je Evropska komisija deležna kritike, da ni zagotovila odgovorov, ki jih je želel Parlament, je ta dejansko to storila, ko si čestita, da je dala prednost gospodarski reformi in je vzdržnost proračuna postavila na prvo mesto, socialna vzdržnost pa je drugotna, ali ko vztraja pri podpori širjenju enotnega trga, ali ko vztraja pri čimprejšnji sklenitvi kroga pogajanj v Dohi in pri svojih sporazumih o prosti trgovini.

Tako si večina v Parlamentu prizadeva za nadaljevanje iste politike, to je spodbujanje zgoraj omenjenih varčevalnih načrtov v različnih državah članicah ne glede na povečano brezposelnost, revščino, neenakost, neskladnost in gospodarsko recesijo, ki jo bodo ti varčevalni načrti povzročili, medtem pa gospodarske in finančne skupine dosegajo vse večje dobičke. Zato smo prisiljeni glasovati proti.

  Pat the Cope Gallagher (ALDE), v pisni obliki. – (GA) Leta 2011 bo Evropska komisija objavila predloge o spremembi skupne gospodarske politike in skupne ribiške politike. Ti dve pobudi sta izredno pomembni za irske kmete in ribiče.

  Elisabeth Köstinger (PPE), v pisni obliki. − (DE) Komisija bo leta 2011 podala predlog večletnega finančnega okvira za obdobje od 2013 do 2020. Zavedam se, da morata imeti kmetijstvo in razvoj podeželja enako raven financiranja kot zdaj in da je treba ljudem v Evropi zagotoviti neodvisno preskrbo s hrano. V prihodnje morata biti proizvodnja hrane in oživitev podeželskih regij kot gospodarskih in rekreacijskih območij, ki so lahko dostopna za mesta, med najpomembnejšimi prednostnimi nalogami Evrope. Zavezanost Komisije trajnostni in vključujoči rasti upošteva okoljske in podnebne cilje za leto 2020 in zahteva vlaganje v zelene tehnologije, ki bodo v zameno ustvarjale nova delovna mesta.

Pozdravljam poziv Parlamenta k novemu večletnemu finančnemu okviru za obdobje po letu 2013, da bi upoštevali širjenje odgovornosti EU. Načrti za trgovinsko politiko EU so izredno pomembni. Komisija mora uspešno zaključiti pogajanja s Svetovno trgovinsko organizacijo. Do vse večje osredotočenosti k dvostranskim sporazumom in še zlasti pogajanj z državami Mercosur, ki se bodo nadaljevala naslednje leto, moramo pristopiti nadvse kritično.

  Thomas Mann (PPE), v pisni obliki. − (DE) Pravkar sem glasoval za delovni program Komisije za leto 2011, vendar imam zadržke. Nič več ne vsebuje obljubljenega sporočila Generalnega direktorata za podjetništvo in industrijo (GD za podjetništvo) o družbeni odgovornosti gospodarskih družb. Namesto tega je Generalni direktorat za notranji trg in storitve začel s posvetovanjem prek spleta o nefinančnih informacijah, ki jih razkrivajo podjetja. To je zastrašujoče in kaže na možno spremembo politike. GD za notranji trg in storitve nič več ne sprašuje, ali je potrebna uredba EU o družbeni odgovornosti gospodarskih družb, ampak namesto tega sprašuje o tem, kakšno zgradbo naj bi imela. GD za podjetništvo je imel več delavnic o preglednosti, ki so pokazale, da so skoraj vsi delodajalci in sindikati močno nasprotovali obvezni družbeni odgovornosti gospodarskih družb. GD za podjetništvo to v celoti obravnava vse od leta 2006, ker pobude v zvezi s socialno odgovornostjo podjetij predstavljajo prispevke podjetij k trajnostni družbi kot del poslovnih dejavnosti podjetij. Ti so rezultat podjetniške zaveze in temeljijo na posamezni pobudi in odgovornosti. Glede tega osnovnega koncepta, ki se je razvijal vrsto let in na številnih večstranskih forumih, obstaja soglasje.

GD za podjetništvo ima institucionalno znanje, ki se uporablja za izvajanje nadzora nad temi procesi. Komisijo pozivam, naj odgovornost za upravljanje in strukturiranje socialne odgovornosti podjetij prepusti GD za podjetništvo. Še naprej nasprotujem zamisli o obveznem poročanju glede socialne odgovornosti podjetij, ker bo to pripeljalo do nove birokracije in odvračalo podjetja od dodatnih prostovoljnih zavez.

  Arlene McCarthy (S&D), v pisni obliki. − Finančna kriza resno škoduje gospodarstvom v vseh državah članicah. V tej resoluciji pozivamo, naj se Evropska komisija močno in odločno odzove, da bi spodbudila rast in zagotovila močno in trajno oživitev, ki bo koristila vsem državljanom Evrope. Podpiramo poziv za revizijo sistema lastnih sredstev, da se v zvezi z davčnim bremenom za državljane EU ustvari sistem, ki bo pravičen, jasen, pregleden in nevtralen; pozdravljamo obravnavo možnosti, ki bi zmanjšale stroške EU za njene državljane, na primer z odpravo sedanje prenizke obdavčenosti finančnega sektorja.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Delovni program Komisije za leto 2011 temelji na treh točkah: (1) vključujoči rasti; (2) trajnostni rasti in (3) finančni ureditvi. Zato si bomo morali prizadevati za doseganje trajnosti sistemov socialne varnosti, da bi se borili proti revščini, obenem pa dosegali gospodarsko rast, ki se prav tako nanaša na varstvo okolja, okrepitev gospodarskega upravljanja, evropski bančni sistem, ki postaja močnejši in odpornejši na prihodnje scenarije krize, krepitev proračunskih politik držav članic, saj je glavni izziv za leto 2011, da izidemo iz krize in obnovimo politiko rasti.

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. − Čestitam! Končno se je nekdo posvetil razliki med Evropsko komisijo in bogovi. Čas je, da prazno govorjenje nadomestimo s pravim delom. Evropska komisija ne sme prezreti vprašanj poslancev Evropskega parlamenta; njihova dolžnost je uresničevanje odločitev Evropskega parlamenta. Zdi se, da so nekateri komisarji to pozabili. Če niso, kaj se je potem zgodilo z resolucijo o celovitem poročilu o spremljanju, ki jo je Evropski parlament sprejel 11. marca 2004 in ki je odprla temo o priseljencih v Latviji? Kar izginila je z dnevnega reda. Kdo je bil odgovoren? Komu so zmanjšali plačo? Kdo je bil deležen graje? Nihče. Naj živi Evropski svet!

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za delovni program Komisije za leto 2011, ker se strinjam z njegovimi glavnimi cilji. Dejstvo je, da mora biti prizadevanje za gospodarsko okrevanje prednostna naloga za leto 2011. V delovnem programu Komisije bi rada pozornost zelo pozitivno usmerila na krepitev gospodarskega upravljanja in dokončanje reforme finančnega sektorja z ukrepi, ki omogočajo obnovitev rasti, da bi ustvarjali nova delovna mesta. Učinkovita, trajnostna in vključujoča rast gospodarstva je bistvena za povrnitev zaupanja in optimizma v EU. Naložbe v raziskave in razvoj, energetsko varnost in horizontalne politike dela, ki omogočajo pravi pretok delavcev, so zato temeljni stebri programa dela, ki je usmerjen v rast. Prav tako je treba poudariti cilj oblikovanja skupnega območja svobode, varnosti in pravice.

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) Delovni program Komisije za leto 2011 ne odraža ustrezno niti pomembnih dogodkov, ki vplivajo na Evropo vse od leta 2008, niti upov in pričakovanj državljanov Evrope. Obžalovanja vredno je, da se ta program ne osredotoča bolj na izgubo 7 milijonov delovnih mest, ki jih je povzročila finančna kriza, in ki tako rekoč zagotavlja nenehno brezposelnost v prihodnjih letih. Ta vidik je za EU eden od temeljnih izzivov v letu 2011. Zato bo morala Komisija najti način, da bodo njene pobude in predlogi ustvarjali dovolj spodobnih delovnih mest za navadne državljane. Komisija mora upoštevati stališča socialnih partnerjev na področju upokojevanja in zagotoviti, da bo prihodnja bela knjiga odražala pričakovanja zainteresiranih strani, kar vključuje krepitev prvega stebra, ki je javni steber.

Pozdravljam prenovo delovnega in svetovalnega portala mreže EURES, ki si prizadeva za boljši dostop mladih delavcev. Vendar pa obžalujem dejstvo, da je bil predlog odložen na leto 2012, mladi pa informacije potrebujejo že danes. Program Komisije ne omenja vprašanja spolov. Zato je potrebna evropska direktiva, ki se bo lotila 17,4-odstotnega razkoraka v plačilu moških in žensk, in direktiva o odpravi nasilja nad ženskami.

  Britta Reimers (ALDE), v pisni obliki. − (DE) Ker je bil glasovalni seznam na hitro spremenjen, nisem imela dovolj časa, da bi se odločila za eno ali drugo stran.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Zeleni/EFA smo podprli predlagano skupno resolucijo in številne spremembe, ki so bile predlagane. Zadovoljen sem, da je sklicevanje ostalo nedotaknjeno v tistem delu, kjer EP odločno poziva Komisijo, naj predloži drzne in inovativne predloge za vsebinsko revizijo sistema lastnih sredstev.

  Joanna Senyszyn (S&D), v pisni obliki. – (PL) Podprla sem sprejetje resolucije o delovnem programu Komisije za leto 2011. V prejšnjem govoru sem izpostavila vprašanja potrebne priprave osnutka direktive o nasilju nad ženskami, hitrega in učinkovitega prenosa stockholmskega programa in vključitev športa v proračun za naslednje leto. Prav tako je treba obnoviti prizadevanja za direktivo o nediskriminaciji. Komisijo in države članice pozivam, da v letu 2011 naredijo odločne korake v tej smeri.

Medtem ko državljani EU nestrpno čakajo na to direktivo, nekatere države članice še kar dvomijo v veljavnost njenega sprejetja. Težko je razumeti premajhno poznavanje potrebe po enotnem protidiskriminacijskem zakonu, ki bi zavaroval enako obravnavo vseh ljudi in ne le izbranih socialnih skupin. Finančni razlogi, ki poudarjajo visoke stroške uvajanja direktive za invalide, me ne prepričajo. Tudi med krizo mora Evropa še naprej enako obravnavati vse svoje državljane.

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) Komisija je svoj delovni program za leto 2011 predstavila v času, ki je za Evropsko unijo zelo občutljiv. Okrevanje po gospodarski krizi še ni povsem vzpostavljeno, kar pomeni, da se mora program za naslednje leto še naprej osredotočati na dinamiko oživitve evropskega gospodarstva. Leto 2011 mora biti leto, ko bo strategija EU 2020 povsem vključena v evropske postopke z namenom doseganja ciljev pametne, trajnostne in vključujoče rasti.

Še enkrat ponavljam pomen obnovitve rasti, ki sloni na ustvarjanju delovnih mest s pospešitvijo programa reform EU 2020. V tem okviru bi poudaril vlogo naslednjih vodilnih pobud: Unija inovacij, Digitalna agenda, Nova znanja za nova delovna mesta in Platforma proti revščini. Mislim, da je za izboljšanje evropske konkurenčnosti in pospešitev gospodarske rasti, še zlasti s politiko kohezije, ki spodbuja naložbe v realno gospodarstvo, bistveno zagotoviti strukturne reforme. Prihodnja kohezijska politika naj bi prav tako zagotovila, da bo novi večletni finančni okvir usmerjen v doseganje ciljev strategije EU 2020 in k evropskim politikam v okviru Lizbone. Evropski parlament mora pri tem dejavno sodelovati, Komisija pa mora nujno oblikovati model medinstitucionalnega sodelovanja.

Predlogi resolucij RC-B7-0693/2010

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. − (LT) Glasovala sem za to resolucijo, ker se morata EU in Afriška unija (AU) skupaj lotiti ključnih vprašanj, ki so v skupnem interesu, da bi uspešno izvajali partnerstvo med Afriko in EU, ki temelji na vzajemnem interesu za izkoriščanje njunih združenih potencialov. Da bi tesneje sodelovali, je treba zagotoviti demokratično upravljanje in človekove pravice, vendar pa je bil Robert Mugabe žal povabljen na 3. vrhunsko srečanje EU-Afrika in je na njem dejavno sodeloval. Zato pozivam vse akterje, da v prihodnje zavzamejo trdnejše stališče, da bi poslali jasno sporočilo, da EU trdno verjame v pravno državo in demokracijo.

Prav tako je pomembno, da vse države Afriške unije ratificirajo Listino Afriške unije o demokraciji, volitvah in upravljanju in v celoti podprejo Mednarodno kazensko sodišče. To bi zaščitilo načela demokracije, pravno državo in spoštovanje človekovih pravic, obenem pa bi to odprlo priložnosti za učinkovito sodelovanje na gospodarskem, socialnem, kulturnem in na drugih področjih.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Evropska unija je po vrhunskem srečanju EU-Afrika v Kairu leta 2000 začela z izredno široko zastavljeno zunanjo politiko o Afriki. Leta 2005 je EU uvedla svojo strategijo za Afriko. Dve leti pozneje je bilo stališče drugačno in tedaj se je vrh EU-Afrika v Lizboni končal z oblikovanjem strateškega partnerstva z Afriko. Tretji vrh Afrika-EU se je končal pred kratkim. To ni bil popoln uspeh: nismo na primer pozdravili prisotnosti diktatorja Roberta Mugabeja, nasprotno pa bi pozdravili prisotnost predstavnika iz Sudana. Glasovala sem za resolucijo Evropskega parlamenta o prihodnosti partnerstva. Novi akcijski načrt temelji na osmih glavnih novih temah: 1- mir in varnost; 2 - demokratično upravljanje in človekove pravice; 3 - trgovina, regionalno povezovanje in infrastruktura; 4 - razvojni cilji tisočletja; 5 - energija; 6 - podnebne spremembe; 7 - migracije, mobilnost in zaposlovanje; 8 - znanost, informacijska družba in vesolje.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. − (LT) Glasoval sem za to resolucijo. Strateško partnerstvo med Afriko in Evropsko unijo je treba še naprej razvijati, da bi se skupaj lotili skupnih izzivov, spodbujali trajnostno gospodarsko rast in razvili sodelovanje na področjih energije, trgovine in podnebnih sprememb. Pri razvijanju sodelovanja je treba nameniti precejšno podporo boju proti revščini, zaščiti človekovih pravic, vključno s socialnimi, gospodarskimi in okoljskimi pravicami, ter obravnavati izzive glede miru in varnosti na afriški celini. Pozdravljam načrt Afrika-EU za sodelovanje na področju obnovljivih energij in zaveze v zvezi z dostopom afriških državljanov do sodobnih in trajnostnih energetskih storitev, povečanjem uporabe obnovljivih virov energije v Afriki ter izboljšanjem energetske učinkovitosti v vseh sektorjih na tej celini. EU in Afriška unija naj združita prizadevanja za zmanjšanje emisij, ki so posledica krčenja in propadanja gozdov, ter sprejmeta učinkovite ukrepe za boj proti podnebnim spremembam. Zagotoviti je treba potrebna finančna sredstva za navedene dejavnosti ob zagotavljanju parlamentarnega nadzora nad uporabo finančne pomoči EU.

  Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) Z veseljem sem glasoval za ta skupni predlog resolucije o zaključkih tretjega vrhunskega srečanja EU-Afrika. Glede na potrebo afriške celine po povečani raznolikosti investicijskih partnerstev, predvsem z azijskimi in južnoameriškimi državami, je predlagani strateški akcijski načrt za obdobje 2010–2013 še zlasti pomemben in bo prispeval k Sredozemski uniji in sporazumu iz Cotonouja. Prepričan sem, da bodo regionalno povezovanje afriških držav prek Afriške unije in trgovina ter naložbe bistvenega pomena za politično in gospodarsko stabilnost in trajnostno rast v Afriki. Zato upam, da bodo afriški voditelji in voditelji EU ne le spoštovali zavezo iz Tripolija, ampak se bodo prav tako zavedali, da je to strateško partnerstvo med drugim tudi dragoceno orodje za spodbujanje notranje trgovine v Afriki. Tako kot predsednik Barroso sem tudi jaz prepričan, da je obnovljiva energija izredno pomembna za gospodarski in družbeni razvoj Afrike, in podpiram njegov poziv k revoluciji zelene energije v Afriki.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za resolucijo o prihodnosti strateškega partnerstva med EU in Afriko v obdobju pred tretjim vrhunskim srečanjem EU-Afrika, ker mislim, da bi se moralo partnerstvo, ustanovljeno med dvema celinama pred tremi leti med portugalskim predsedovanjem EU, še naprej krepiti, da bi se lahko skupaj spoprijeli s skupnimi izzivi in spodbujali trajnostni razvoj, mir in človekove pravice.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Decembra 2007 sem bil v Lizboni, ko je potekalo prvo vrhunsko zasedanje EU-Afrika, kar je bila podlaga za stalen dialog med Evropo in afriško celino, s katero nas povezujejo izredno pomembne zgodovinske, kulturne, gospodarske in trgovinske vezi, in je odprlo novo pot sodelovanju, kar je 3 leta pozneje evropske in afriške voditelje spet prineslo v Tripoli.

Menim, da je trajno in zdravo partnerstvo med EU in Afriko temeljno za razvoj in napredek in zato sem prepričan, da je vložek, ki sta ga obe strani namenili krepitvi odnosov, povsem upravičen. Živimo v času, ko politike tradicionalnega sodelovanja, ki so se izvajale zgolj s človekoljubno pomočjo, nič več ne ustrezajo potrebam držav v razvoju, še zlasti na afriški celini.

Tako verjamem, da bo prihodnje sodelovanje jasno prešlo k oblikovanju trgovinskih in gospodarskih partnerstev kot tudi k učinkoviti izmenjavi na področjih raziskav, inovacij in izobraževanja, področjih, kjer je treba okrepiti sodelovanje med EU in Afriko.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Tretje vrhunsko srečanje EU-Afrika je potekalo v Tripoliju od 29. do 30. novembra 2010. Obžalujem, da skupna strategija Afrika-EU ni mogla vzpostaviti novega strateškega odnosa.

Ponovno izražam upanje, da bo na naslednjem vrhu dosežen uspešen sporazum in trajnostni cilji za obe partnerici, da bi se lahko spopadli z revščino, zagotovili dostojen dohodek in preživetje ter uresničevanje temeljnih človekovih pravic, vključno s socialnimi, ekonomskimi in okoljskimi pravicami v Afriki.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Izzivi, ki so pred afriškimi državami v okviru hude krize svetovnega gospodarstva, so ogromni. Kriza, ki je bila predstavljena kot finančna, je končno razkrila meje gospodarske rasti, kot jo razume kapitalizem, in sicer so to razpoložljivost rodovitne zemlje za proizvodnjo hrane in drugih organskih surovin, geološke rezerve za črpanje mineralnih surovin in energija za pogon industrij.

Te razmere še pospešujejo pehanje za Afriko, celino, ki je izjemno bogata z naravnimi viri. Cilj je prevlada nad tržišči in naravnimi viri. Politiko EU do Afrike je treba razumeti v tem okviru; izsiljevanje za podpis tako imenovanih sporazumov o gospodarskem partnerstvu; spodbujanje odcepitve južnega Sudana; podpora in financiranje afriške strukture za mir in varnost, ki si prizadeva za namestitev svoje vojske za zatiranje svojih ljudi, da bi služili interesom EU in njenim gospodarskim in finančnim skupinam. To je le nekaj primerov.

Pri tej resoluciji gre torej za neokolonializem. Zrahljati je treba vezi, zaradi katerih so države v tej regiji podrejene interesom, ki so tuji njenim ljudem, s čimer se bo vzpostavilo pristno sodelovanje in pomoč, da bodo učvrstili svojo neodvisnost in suverenost, da bi se gospodarsko in družbeno razvili in napredovali.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Od zadnjega vrhunskega srečanja EU-Afrika, ki je bilo začetek dialoga, za katerega sta si prizadevali Evropa in afriška celina, so minila že tri leta. To partnerstvo je bistveno za razvoj in napredek in pomembno je, da si obe strani prizadevata za okrepitev odnosov. Partnerstva naj se nebi navezovala le na pomoč Skupnosti, vzpostaviti bi bilo treba tudi trgovinska in gospodarska partnerstva z izmenjavo izkušenj na področjih raziskav, inovacij in izobraževanja ter tako krepiti prihodnje odnose.

  Louis Michel (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Strateško partnerstvo Afrika-EU je edino orodje Evropske unije v zvezi z medcelinskimi odnosi. To pomeni premik v odnosu med EU in Afriko: postajata resnični partnerici, ki druga drugo enakopravno obravnavata in v dialogu zajemata širok razpon tematik, ki so v skupnem interesu. To ni več odnos med donatorji in prejemniki. To je strateško pomemben odnos, ki ga je treba oživiti in okrepiti, da se bosta Evropa in Afrika lahko spoprijeli z izzivi, ki so pred nami. V mislih imam izvajanje razvojnih ciljev tisočletja, prehransko krizo, gospodarsko in finančno krizo, podnebne spremembe in tako naprej. Tema vrha v Tripoliju: „Naložbe, gospodarska rast in ustvarjanje delovnih mest“ je opozorilo, da so mir in varnost, gospodarsko in politično upravljanje ter spoštovanje človekovih pravic osnovni pogoji za razvoj. Pravna in sodna nedotakljivost zasebnih naložb je ključna za gospodarski in socialni razvoj Afrike. Če ni blaginje, ni socialnega, človekovega in gospodarskega razvoja.

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. − Ta prihodnost je mračna, še zlasti zdaj, tik pred vrhom Afrika-EU. Najboljši način za njeno zagotovitev je financiranje javnih izobraževalnih programov. Ljudje, ki lahko pridobijo srednješolsko izobrazbo, bi raje živeli v svojih državah, kot pa prosjačili v Evropi. Podpreti moramo vlade, ki svoja prizadevanja usmerjajo v to, da bi bile njihove države privlačne za državljane. Glasoval sem za.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Pomembno je, da se EU tesno poveže z afriškimi državami in se s skupno strategijo lotita obstoječih in prihodnjih izzivov. Ti še zlasti vključujejo vzpostavitev demokracije v Afriki, izboljšanje življenjskih pogojev ljudi tam in trajnostno izkoriščanje surovin, kar prinaša koristi obema stranema. Drug problem, ki ga je treba rešiti, je korupcija. Ta številnim afriškim državam preprečuje, da bi se razvile tako, da bi povečale blaginjo svojih državljanov. Na žalost milijoni evrov pomoči iz EU še naprej izginjajo zaradi korupcije. To bi lahko konstruktivno uporabili, da bi neposredno služili državljanom. Uporabiti moramo načelo pomagati ljudem, da si bodo znali sami pomagati. Žal resolucija tega ne upošteva in zgolj predvideva nadaljevanje obstoječih praks.

Revščina je eden od glavnih razlogov, zakaj se ljudje izseljujejo iz Afrike in prihajajo v Evropo. Namesto da bi podvomili v prakso izvoznih subvencij, ki imajo ogromen vpliv na sposobnost nekaterih afriških držav, da preživijo, si še naprej izmišljujemo vse več praznih besed. Negativne posledice priseljevanja so olepšane in zato sem se čutil dolžnega, da glasujem proti tej resoluciji.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Odnosi med Evropsko unijo in Afriko so nedvomno bistvenega pomena. Zato sem zadovoljna s sprejetjem strateškega akcijskega načrta za obdobje 2010–2013 in z vzpostavljenimi partnerstvi. Med temi bi rada opozorila na tisto, ki je povezano z mirom in varnostjo, skupaj s prizadevanji za zagotovitev predvidljivega in vzdržnega financiranja za afriške mirovne operacije, in na potrebo po krepitvi lokalne vloge, vztrajnosti in odločenosti, da se v oboroženih spopadih zaščitijo civilisti. Prav tako moram poudariti prizadevanja za sodelovanje glede vprašanj skupnega interesa, kot so: demokratično upravljanje in človekove pravice, trgovina, regionalno povezovanje in infrastruktura in razvojni cilji tisočletja. V zvezi s tem zadnjim vidikom je treba poudariti zavezo držav Evropske unije, da bodo do leta 2015 ponovno namenile 0,7 % svojega bruto domačega proizvoda razvojni pomoči. To prizadevanje je ključnega pomena za uresničitev razvojnih ciljev tisočletja, še zlasti v zvezi s posebnimi politikami na področju zdravja mater, novorojenčkov in otrok, enakosti spolov, izobraževanja, kmetijske politike, trajnostnega razvoja, dostopa do vode in sanitarnih storitev.

  Crescenzio Rivellini (PPE), v pisni obliki. − (IT) Obžalujem prisotnost predsednika Zimbabveja, gospoda Mugabeja, na vrhu, ki je potekal 30. novembra v Tripoliju, in odsotnost številnih evropskih voditeljev držav ali vlad. Prav tako opažam, da je novi zakon Združenih držav o „krvavih mineralih“ velik korak naprej v boju proti nezakonitemu izkoriščanju ¸mineralov v Afriki.

Zato pozivam Komisijo in Svet, da predložita podobna predloga za zagotovitev sledljivosti mineralov, ki se uvažajo na trg EU, in Afriško unijo, naj sodeluje pri trajnostnem izkoriščanju surovin.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Med skupnimi točkami, glede katerih se je strinjalo več skupin, med katerimi je bila tudi naša, so naslednje: 1. pozdravlja sprejetje strateškega akcijskega načrta za obdobje 2010–2013 in partnerstev v okviru tega načrta ter upa, da bo prispeval k sporazumu iz Cotonouja in Sredozemski uniji ter da gre za izraz ambicioznega pristopa k medcelinskim odnosom; 2. poudarja, da bi morala biti načela skupne strategije Afrika-EU zasnovana tako, da bi podpirala trajnostne potrebe držav v razvoju, zato da bi se lahko spopadle z revščino, zagotovile dostojen dohodek in preživetje ter uresničevanje temeljnih človekovih pravic, vključno s socialnimi, ekonomskimi in okoljskimi pravicami; 3. želi, da bi bile težave, ki so se pojavile pri izvajanju prvega „akcijskega načrta“ 2008–2010, v poduk, in upa, da bodo uresničene namere, ki so jih predsedniki držav in vlad načelno izrazili v svoji končni izjavi; 4. z zanimanjem ugotavlja, da bi lahko zasebnemu sektorju in civilni družbi, zlasti iz Afrike, omogočili, da bi precej bolj učinkovito prispevala k strategiji kot doslej.

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. − (NL) Ameriški zakon je že zajezil nezakonito izkoriščanje "krvavih mineralov". Skupna resolucija o prihodnji strategiji EU-Afrika poziva EU, naj stori isto. Minerali, ki se uvažajo v EU, morajo biti sledljivi. Danes nezakonito izkoriščanje vse prepogosto povzroča državljanske vojne in konflikte, medtem ko bi bilo lahko to bogastvo gonilna sila trajnostnega gospodarskega razvoja.

Bistveni so ukrepi na področjih krepitve zmogljivosti, dobrega upravljanja, razvoja infrastrukture in naložb. Nepogrešljiva je politika, za katero je značilno sodelovanje in ki je družbeno in okoljsko odgovorna ter koristi ljudem. Tudi kmetijstvo je gonilna sila razvoja. Zato moramo trajnostno okrepiti sektor kmetijstva in ribištva, še zlasti kar zadeva male kmete in ribiče.

Razprava o kmetijskih površinah in lastništvu mora biti temeljita. Glede na velikanski potencial naravnih virov, kot so sonce, veter, reke in plimovanje, ki jih je v afriških državah pogosto v izobilju, je sporazum iz Cancuna bistven za omejevanje revščine. Besedilo resolucije se teh spornih vprašanj ne izogiba, zato sem jo podprl.

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) Tretje vrhunsko srečanje EU-Afrika, ki je potekalo v glavnem mestu Libije, v Tripoliju, si je prizadevalo okrepiti raven sodelovanja med celinama. Glede rasti, naložb in ustvarjanja delovnih mest je ta vrh poudaril potrebo po gospodarski rasti, ki bo lahko ustvarjala delovna mesta ob zagotavljanju trajnostnega socialnega razvoja.

Strategija Afrika-EU se bo uresničila v skladu z akcijskim načrtom, ki je bil sprejet za obdobje 2010–2013 in se osredotoča na osem prednostnih področij, ki so bila vzpostavljena že med vrhom v Lizboni leta 2007. Vsi konkretni ukrepi v zvezi z zasebnim podjetništvom, gospodarskim povezovanjem in socialnimi vprašanji, mirom in varnostjo na afriški celini, spoštovanjem človekovih pravic in izvajanjem razvojnih ciljev tisočletja so omenjeni v končni izjavi iz Tripolija.

Najprej pozdravljam to partnerstvo med celinama, ki je pokazalo dodano vrednost za obe partnerici, in pomen nadaljnjega prizadevanja za regionalno in svetovno povezovanje afriške celine. Vendar pa mislim, da je za Evropski parlament pomembno, da v tem partnerstvu sprejme dejavnejšo vlogo, pripraviti pa je treba tudi načrt financiranja za uspešno izvajanje akcijskega načrta za obdobje 2010–2013.

Poročilo: Kinga Gál (A7-0344/2010)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Pomen zaščite in spodbujanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin je v središču demokratičnih vrednot Evropske unije. Strinjam se, da imajo lahko lokalne in regionalne oblasti zelo pomembno vlogo pri izvajanju teh vrednot in predlagam pristop od spodaj navzgor. Na začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe bi morali gledati kot na krepitev sistema na več ravneh zaščite človekovih pravic, vključno z Listino. Zdaj je pomembno, da razmislimo o dogajanju na področju zaščite človekovih pravic po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe in pri tem ne pozabimo, da ima listina enako pravno vrednost kot pogodbe in jo je treba vključiti v primarno zakonodajo EU. Nove horizontalne obveznosti po Lizbonski pogodbi je treba pozdraviti, zaradi večje učinkovitosti pa bolje usklajevati prizadevanja institucij. Prav tako ne smemo pozabiti na ustanovitev novega resorja za „pravosodje, temeljne pravice in državljanstvo“ pri Komisiji, od nje pa lahko v tem novem okviru pričakujemo nove ukrepe. Glede na novo sporočilo Komisije lahko pričakujemo oprijemljive rezultate: strategijo za učinkovito izvajanje Listine o temeljnih pravicah v Evropski uniji.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Evropsko povezovanje je dolgo časa preprosto zajemalo le prizadevanja za oblikovanje notranjega trga. Vendar pa je v zadnjih desetih letih zakonodajalce EU zajela edinstvena želja po posnemanju. Sprva je šlo za samodejen tih sporazum o delitvi dela med Svetom Evrope, ki je odgovoren za zadeve v zvezi s posameznimi svoboščinami, in nedozorelim enotnim trgom, Evropsko skupnostjo. Vendar ni dolgo trajalo in nacionalna sodišča držav članic so morala obravnavati spore, ki so na podlagi človekovih pravic izpodbijali zakonodajo Skupnosti. Zato je bila po dolgem predporodnem obdobju leta 2000 sprejeta Listina o temeljnih pravicah, veljati pa je začela lani z Lizbonsko pogodbo. Z listino ima Sodišče Evropske unije enotno pravno podlago za zaščito temeljnih pravic državljanov. Vendar je to šele začetek tega novega sistema. Zato sem podprla to besedilo, ki vse zadevne evropske stranke, vključno z državami članicami in institucijami, spomni na njihove dolžnosti po Listini in na potrebo po oblikovanju pristne kulture državljanskih svoboščin in učinkovitega sodelovanja na tem področju.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. − (LT) Glasoval sem za to poročilo. Učinkovito varovanje in spodbujanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin je temelj demokracije in pravne države v EU. Zato podpiram obveznost, ki jo krepi Lizbonska pogodba, da bi zagotovili zaščito človekovih pravic, boj proti socialni izključenosti in diskriminaciji in spodbudili socialno pravičnost in varstvo. Čeprav je to doseženo, je treba zagotoviti sodelovanje med Evropsko unijo in nacionalnimi institucijami in tako vzpostaviti učinkovito medinstitucionalno sodelovanje pri spremljanju razmer na področju človekovih pravic v EU. Komisija bi morala nenehno spremljati izvajanje zakonodaje na področju zaščite človekovih pravic na nacionalni ravni, v primeru vrzeli pa bi morala zagotoviti predloge za posebne ukrepe. Koristno bi bilo, če bi poročilo o razmerah na področju temeljnih pravic v EU pripravili letno, da bi bili državljani EU resnično ustrezno obveščeni o novem ustroju temeljnih pravic. Poleg tega bi morale institucije EU okrepiti sodelovanje z mednarodnimi organizacijami na področju varstva človekovih pravic.

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. − (LT) Zadovoljna sem, da imamo po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe na področju človekovih pravic nekaj izjemnih dosežkov, prvič zaradi Listine Evropske unije o človekovih pravicah, ki je postala pravno zavezujoča, in drugič, ker je Evropska unija zavezana, da pristopi k Evropski konvenciji o človekovih pravicah. Glasovala sem za to poročilo, kajti kar zadeva Strategijo EU o otrokovih pravicah, je zelo pomembno razviti praktične ukrepe za boj proti zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji, za spodbujanje varne uporabe interneta in odpravo otroškega dela in revščine otrok. Boj proti trgovini z ljudmi, še zlasti ženskami in otroki, je še drug pereč problem. Čeprav so bili na tem področju že sprejeti številni zakoni na ravni EU in nacionalni zakoni, je še vedno več sto tisoč ljudi letno prodanih v Evropsko unijo ali znotraj nje, zato je nujno treba uporabiti novo predlagano direktivo Evropske unije o boju proti trgovini z ljudmi.

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki.

– (PT) Učinkovito varovanje temeljnih pravic in spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti in načela pravne države bi moral biti splošen cilj vseh evropskih politik in bistveni pogoj za utrjevanje evropskega območja svobode, varnosti in pravice. Leto 2009–2010 je bilo v tem pogledu zelo pomembno z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe, s katero je postala Listina EU o temeljnih pravicah pravno zavezujoča, s čimer so se temeljne vrednote preoblikovale v konkretne pravice in postale neposredno izvršljive na evropskih in nacionalnih sodiščih.

Treba je zagotoviti, da so vsi novi zakonodajni predlogi skladni z Listino in se kot del iste logike preverijo vsi že vzpostavljeni instrumenti. Pomembno je okrepiti sodelovanje in skladnost različnih odgovornih organov na evropski in nacionalni ravni, da bi se nadziral in uporabljal ta novi splošni okvir, ki ga je vzpostavila Lizbonska pogodba, da bi zagotovili učinkovito uporabo. Prav tako upam, da bo Komisija čim prej dokončala proces pristopa Evropske unije k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), kar bo zagotovilo dodaten mehanizem za spoštovanje človekovih pravic.

Zelo sem zadovoljna, da so državljani in zaščita njihovih pravic končno v osrčju evropske strukture.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji (2009) – učinkovito izvajanje po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe, ker sem prepričana, da je treba spodbujati kulturo temeljnih pravic v Evropski uniji in državah članicah. Varovanje temeljnih pravic bi moralo biti cilj vseh evropskih politik, še zlasti zunanje politike, v interesu spodbujanja miru, človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe oblikuje novo paradigmo na področju temeljnih pravic v Uniji, Listina o temeljnih pravicah pa z njo postaja pravno zavezujoča. Naša dolžnost je, da Unijo predstavimo kot skupnost, ki ščiti temeljne pravice, navznoter in navzven.

Še vedno je veliko preveč napadov na svobodo izražanja, kot sem že večkrat poročal, kot v nedavnih primerih v Savdski Arabiji in Azerbajdžanu. Poročevalka v tej resoluciji izpostavlja številne razmere, ki so nujnejše in pogostejše v državah članicah in Evropski uniji kot celoti. Zdaj je izziv v odzivu na ta vprašanja in sprejemu strategij ter ukrepov za reševanje teh težav.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Uveljavitev Lizbonske pogodbe je na področju človekovih pravic ustvarila nove razmere v EU z Listino o temeljnih pravicah, ki je postala pravno zavezujoča, in z Evropsko unijo, ki je pridobila status pravnega subjekta, kar ji omogoča, da podpisuje mednarodne pogodbe.

Učinkovito varovanje in spodbujanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin je temelj demokracije in pravne države v Evropski uniji in bistveni pogoj za utrjevanje evropskega območja svobode, varnosti in pravice, ta pa zahteva ukrepanje na več ravneh (mednarodni, evropski, nacionalni, regionalni in lokalni). V zvezi s tem je treba omeniti pomembno vlogo, ki jo pri konkretnem izvajanju in spodbujanju teh pravic lahko igrajo regionalne in lokalne oblasti.

Prav tako sem zadovoljen s pozivom Komisiji, naj leto 2013 razglasi za „evropsko leto državljanstva“, s čimer bi spodbudila razpravo o evropskem državljanstvu in državljane EU obveščala o njihovih pravicah, zlasti tistih, ki jih imajo od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe.

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) S poročilom o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji sta se kot običajno pojavili dve sprevrženi težnji: prva, ki zahteva vse več in več pravic za manjšine vseh vrst na škodo tistih, ki jih ima večina naših sodržavljanov, in druga, ki jo sestavljajo domoljubna politična gibanja s hudo kritiko, na katera se zgrinjajo iste stare levičarske, klevetniške žalitve, obenem pa se skuša nasprotovati zakonitosti njihovih volilnih zmag in brzdati njihovo svobodo izražanja. Ta militantna ksenofobija in protidomoljubje sta zelo naporna. Ne moremo presojati rezultatov demokratičnih volitev v demokratičnih državah. Nedavne zmage nacionalnih strank v Franciji, na Madžarskem, v Avstriji, na Švedskem, Nizozemskem in drugje niso znak nekakšne zaskrbljujoče sprevrženosti.

To je znamenje, da so evropski državljani naveličani vaših politik, vašega površnega odnosa do priseljevanja, slabosti pri zagovarjanju gospodarskih interesov naših narodov, vaše samozadovoljnosti glede finančnih interesov mogočnih in vašega spodkopavanja sistemov socialnega varstva. Vi ste tisti, ki nenehno kršite njihove pravice, zlasti pravice do varnosti, zaposlitve, dostojne plače, ohranjanja njihove kulture in odločanja o lastni prihodnosti.

  Jarosław Kalinowski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Na forumu Evropskega parlamenta smo že večkrat obravnavali zadeve, povezane s kršenjem človekovih pravic, načeli demokracije in diskriminacije nacionalnih manjšin, in to počnemo še naprej. Podeljujemo nagrado Saharova, podpiramo človekoljubne ukrepe in si prizadevamo, da bi dosegli pravice in privilegije ne le za ljudi v Evropi, ampak po vsem svetu. Vendar pa globoko obžalujem, da še vedno ne moremo uveljaviti spoštovanja človekovih pravic v državah članicah Unije.

Poljska narodna manjšina v Litvi, ki predstavlja skoraj 7 % celotnega prebivalstva, je še vedno diskriminirana, njene pravice pa so grobo kršene. Ponovno pozivam poslance Evropskega parlamenta, ki so zbrani v tej dvorani, pa tudi predsednika Evropskega parlamenta, Komisijo in Evropski svet k učinkovitim ukrepom, ki bi zagotovili, da bo litovska vlada podprla načela demokracije in spoštovala dostojanstvo svojih državljanov.

  Timothy Kirkhope (ECR), v pisni obliki. − Skupina ECR je vztrajna zagovornica človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Prepričani smo, da ima EU svojo vlogo pri zagovarjanju temeljnih pravic, vendar pa so države članice tiste, ki v skladu s svojimi tradicijami demokracije in pravno državo nosijo največjo odgovornost. Menimo, da poročilo gospe Gál vsekakor vsebuje dobre elemente, vendar na splošno preveč poudarja vlogo EU na področjih, za katera menimo, da so v izključni pristojnosti držav članic, kot so priseljevanje in pravosodni sistemi. Zato se moramo danes vzdržati glasovanja o tem poročilu.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe je EU prinesel več odgovornosti glede oblikovanja kulture zagovarjanja temeljnih pravic v EU in državah članicah. Bistveno je, da EU spodbuja temeljne pravice ne le doma, ampak tudi po svetu, kjer se na žalost še vedno vrstijo hudi napadi na te pravice. Samo tako lahko spodbujamo mir, človekove pravice in temeljne svoboščine.

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. – (ES) Obžalujem, da, kot je navedeno v poročilu, niti Svet niti Komisija nista sledila priporočilom v poročilu za leto 2007 o uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje zapornikov s strani ameriške obveščevalne agencije CIA in da informacij o tem nista delila s Parlamentom. Podpiram splošno oceno, da mora EU povečati prizadevanja za preprečevanje kršitev temeljnih človekovih pravic, ki so jih letos v zelo številnih primerih doživeli priseljenci in državljani tretjih držav, ki živijo v Evropski uniji. Čeprav se ne strinjam z delom ocene v poročilu glede vloge EU v svetu kot poroka človekovih pravic in glede vloge Evropske službe za zunanje delovanje, ker je nejasna v zvezi s skladnostjo te vloge s potrebo po spoštovanju načela nevmešavanja v domače zadeve drugih držav, sem glasoval za poročilo, ker podpiram splošno naravnanost, da mora EU spoštovati človekove pravice v vseh vidikih svojega dela.

  Louis Michel (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Varovanje in spodbujanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin je temelj demokracije in pravne države v Evropski uniji. Pristop Unije k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic bo prispeval nadaljnji mehanizem za podporo človekovim pravicam, in sicer možnost, da se takšni primeri postavijo pred Evropsko sodišče za človekove pravice. Prav tako je pomembno, da institucije EU in države članice obnovijo prizadevanja za večjo osveščenost, da bi zagotovile, da se državljani zavedajo teh temeljnih pravic, s tem pa bi poskrbele za boljše varstvo teh pravic. Potrebno je tudi učinkovitejše sodelovanje z mednarodnimi organizacijami, ki so dejavne na področju zaščite temeljnih pravic in svoboščin.

Evropska unija si mora prizadevati za oblikovanje strategije o pravicah otroka s praktičnimi ukrepi za boj proti zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji in za spodbujanje varne uporabe interneta in odpravo otroškega dela in revščine otrok. Boj proti trgovini z ljudmi, zlasti ženskami in otroki, ki predstavlja nesprejemljivo obliko suženjstva, mora ostati prednostna naloga.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Človekove pravice in temeljne svoboščine igrajo osrednjo vlogo v demokraciji in pravni državi. Zato je pomembno, da se v Evropski uniji zagotovi zaščita teh osnovnih vrednot. Temelj svobodne družbe je pravica do svobode govora, vere, zbiranja in združevanja skupaj s pravico do prostega gibanja in spoštovanjem človekove integritete in dostojanstva. Za poročilo nisem glasoval, ker se ne osredotoča na krščanske vrednote in omejitve, ki jih prebivalcem povzroča priseljevanje.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. − (DE) Pristop Unije k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic (EKČP), kot ga določa Lizbonska pogodba, je problematičen. Temeljne pravice postavlja pod nadzor Evropskega sodišča za človekove pravic (ESČP). Poleg pravnih problemov, na katere opozarjajo tudi sodniki Sodišča Evropske unije, je jasno, da sodišče, ki izreče sodbo, v kateri nasprotuje prisotnosti križev v učilnicah, ni ustrezen organ za sprejemanje odločitev za EU. Križ je simbol krščanstva, ki je eden od temeljev Evrope in naših temeljnih vrednot. Evropsko sodišče za človekove pravice je tudi nedavno pritegnilo pozornost s svojimi sodbami, vključno s poskusom preprečevanja premeščanja iz Avstrije v Grčijo v skladu z Dublinsko uredbo II. Zdi se, da je Evropsko sodišče za človekove pravice prepričano, da bi morale države članice z najboljšimi sistemi socialnih služb nositi celotno breme beguncev v EU. S sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice ne bomo prišli do boljšega vključevanja beguncev, prav tako pa to ni učinkovit način za obravnavo izzivov azila v EU. Poleg tega ni zagotovila o nevtralnosti sodnikov ESČP. Eden od sodnikov je priznal, da je bil nagnjen k podrobnejšemu pregledu pritožb prosilcev za azil kot v drugih primerih. Prednostna obravnava nekaterih strank, ki vlagajo pritožbe, je neustrezna. Poleg tega eden od sodnikov Evropskega sodišča za človekove pravice prihaja iz Turčije, kjer se človekove pravice ne spoštujejo in ki z vojsko zaseda območja EU. Zame ESČP ni niti evropsko sodišče niti ni sodišče za človekove pravice. Zato tega poročila nisem podprl.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. − (IT) Srce demokracije in pravne države je varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah je po sprejetju Lizbonske pogodbe lansko leto postala pravno zavezujoča, s čimer se je opredelil novi evropski pravni okvir, v katerem so se univerzalne vrednote, izražene v Listini, končno preoblikovale v konkretne pravice. Glasoval sem za poročilo gospe Gál, ker besedilo odobrava učinkovito izvajanje temeljnih pravic v Evropski uniji po Lizboni. To ni le korak znotraj EU, ampak tudi stališče, izraženo navzven, za zaščito in varstvo človekovih pravic in spodbujanje miru v dobrobit državljanov v ozračju, kjer zakonodaja zagotavlja duševni mir, varnost in pravico.

  Georgios Papanikolaou (PPE), v pisni obliki. – (EL) Danes sem glasoval za poročilo o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji (2009). To poročilo zagotavlja dodano vrednost s pojasnilom glede vloge, ki jo bodo institucije EU s spodbujanjem večje preglednosti, demokratičnega nadzora in dostopa do dokumentov med organi EU igrale v novem evropskem ustroju temeljnih pravic, še zlasti po Lizbonski pogodbi. Kar zadeva Listino o temeljnih pravicah, ki je zdaj zavezujoča in zajema širok razpon pravic, je Komisija pozvana, naj pripravi letno poročilo o skladnosti z določbami Listine in oceno uporabe različnih pravic.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) To poročilo poudarja obveznosti, ki izhajajo iz Lizbonske pogodbe v zvezi z bojem proti socialni izključenosti in diskriminaciji in spodbujanjem socialne pravičnosti in varstva, enakostjo moških in žensk, medgeneracijsko solidarnostjo in varovanjem otrokovih pravic. Poudarjanje teh točk in izrecna omemba pripadnikov manjšin, kar je še ena od temeljnih vrednot Unije, so razlogi, zakaj sem glasovala za. Podpiram stališče Evropskega parlamenta v zahtevi do Komisije, naj zaključi pogajanja in tehnična posvetovanja, da bo lahko Evropska unija brez nadaljnjega odlašanja pristopila k Evropski konvenciji o človekovih pravicah.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − EP s tem poročilom ponovno poudarja, da je učinkovito varovanje in spodbujanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin temelj demokracije in pravne države v EU in bistveni pogoj za utrjevanje evropskega območja svobode, varnosti in pravice, da pa zahteva ukrepanje na različnih ravneh (mednarodni, evropski, nacionalni, regionalni in lokalni); poudarja še vlogo, ki jo pri konkretnem izvajanju in spodbujanju teh pravic lahko igrajo regionalne in lokalne oblasti; zato vse institucije EU ter vlade in parlamente držav članic poziva, naj z novim institucionalnim in pravnim okvirom, ki je bil vzpostavljen z Lizbonsko pogodbo, za EU in države članice oblikujejo celovito notranjo politiko na področju človekovih pravic, ki bo na nacionalni ravni in na ravni EU prinesla učinkovite mehanizme odgovornosti za obravnavo kršitev človekovih pravic.

  Joanna Senyszyn (S&D), v pisni obliki. – (PL) Glasovala sem za poročilo gospe Gál o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji (2009). Pozornost bi rada usmerila na odstavek 13, ki poziva k popolnemu in doslednemu izvajanju stockholmskega programa. Septembra letos nam je gospod Barroso zagotovil, da se Komisija intenzivno ukvarja s tem področjem. Pomembno se je držati časovnega razporeda tega dela in ohranjati njegovo nemoteno napredovanje. Vsi Evropejci morajo imeti možnost, da izkoristijo enake pravice. V Evropi 21. stoletja ni prostora za diskriminacijo.

Madžarsko in poljsko predsedstvo bi rada vprašala, katere ukrepe nameravata sprejeti za učinkovito izvajanje stockholmskega programa. Izpolniti moramo svoje obveznosti do državljanov in izvajati zakonodajo, ki jo oblikujemo. Prav tako bi rada poudarila, da morajo države članice v skladu z odstavkom 39 resolucije zagotoviti stalno usposabljanje nacionalnih sodnikov, da bodo ti poznali temeljne pravice in svoboščine, vključno z novimi vidiki, ki jih na to področje prinaša uveljavitev Lizbonske pogodbe. Tudi najboljši zakon ne bo ničesar spremenil, če se nepravilno razlaga in izvaja.

Poročilo: Philippe Juvin (A7-0338/2010)

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. − (LT) Glasovala sem za poročilo, ker je treba ukrepati, da na področju oglaševanja zaustavimo nepoštene poslovne prakse, ki predvsem negativno vplivajo na potrošnike. Za doseganje oprijemljivih rezultatov je pomembno okrepiti evropsko sodelovanje v boju proti nepošteni praksi na področju spletnega oglaševanja, še posebej je treba zaščititi najbolj ranljive osebe, kot so otroci, najstniki, starejše osebe in tako naprej. Poudariti je treba, da ni dovolj informacij o pravicah potrošnikov na področju oglaševanja, zato podpiram predlog v zvezi z ukrepi, ki bi olajšali dostop do informacij in izboljšali preglednost oglaševanja. Prav tako je bistveno oblikovati kritičen odnos do kakovosti vsebin, ki jih ponujajo mediji, ker so dobro obveščeni potrošniki močnejši potrošniki. Glede na pomanjkljivo poznavanje oblik oglaševanja bi morali uvesti poseben izobraževalni program EU, ki bi bil namenjen otrokom in najstnikom in bi bil zasnovan tako, da bi jim pomagal bolje razumeti oglaševanje in bi jih učil, kako naj si ga razlagajo.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Evropska unija se je varstva potrošnikov na notranjem trgu lotila zelo častno. Tu ne gre le za moralo, ampak za politično strategijo. Večje zaupanje potrošnika v vrsto izdelkov, ki jih kar mrgoli na trgu, povečuje povpraševanje. V tem smislu je vloga oglaševanja protislovna. Je mogočno orodje za povečanje povpraševanja, obenem pa je lahko včasih zaradi vprašljivih praks negativen dejavnik v delovanju trga. Te kršitve so pogostejše pri spletnem oglaševanju, glavne žrtve pa so najšibkejši med nami. Glasovala sem za to resolucijo, ki Komisijo poziva, da naj po posvetovanju in raziskavi, ki ju je že izvedel Parlament, sprejme potrebne ukrepe za prenovo sedanjih predpisov. Obravnava teh novih goljufivih praks bo še korak več na poti k skupnemu trgu, ki bo spoštoval posameznika.

  Liam Aylward (ALDE), v pisni obliki. – (GA) Glasoval sem za to poročilo o vplivu oglaševanja na vedenje potrošnikov. Zavajajoče in vsiljivo oglaševanje skrbi potrošnike in podjetja, v poročilu pa je nekaj dobrih predlogov, kako se tega lotiti.

Evropske potrošnike in podjetja je treba zaščititi pred podjetji, ki vključujejo zavajajoče oglaševanje. V ta namen je treba ljudi in podjetja seznaniti z direktivo o nepoštenih poslovnih praksah in direktivo o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju, da bodo obveščeni o svojih pravicah. Proizvode, kot so alkohol in spletne stave, je treba nadzorovati, da bi zaščitili ranljive potrošnike.

Predvsem pozdravljam dejstvo, da to poročilo poziva Komisijo, naj preuči, kako vsiljivo oglaševanje vpliva na ranljive potrošnike, in zagotovi pravilno uporabo zadevnih pravnih predpisov za varstvo otrok.

Zaskrbljujoče je vedenjsko oglaševanje in uveljavljanje prakse vsiljujočih oblik oglaševanja, kot je uporaba socialnih omrežij in branje elektronske pošte, da bi pridobili informacije, ki jih nato uporabijo v oglaševanju. Komisija se mora lotiti tega vdiranja v zasebnost potrošnikov.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. − (LT) Glede na hiter razvoj tehnologije oglaševanja in širjenje oglaševanja prek interneta, mobilnih telefonov in socialnih omrežij je treba učinkovito ukrepati, da bi potrošnika zaščitili pred vplivi neželenega in zavajajočega oglaševanja. Posebno pozornost je treba nameniti najbolj ranljivim osebam, kar vključuje otroke in najstnike. Okrepiti je treba sodelovanje med državami članicami v boju proti nepošteni praksi na področju spletnega oglaševanja, da bi se izognili posledicam izkrivljanja notranjega trga in nepoštenim poslovnim praksam. Poleg tega je treba potrošnikom zagotoviti več informacij o njihovih pravicah na področju oglaševanja, te informacije pa morajo biti dostopnejše in preglednejše. Komisija bi morala nenehno spremljati in ocenjevati uporabo zakonodaje, ki ureja nepoštene poslovne prakse v državah članicah, in pripravljati poročila o izvajanju zakonodaje. Ker je še vedno premalo informacij o družbeno-psiholoških učinkih oglaševanja na potrošnika, je treba ukrepati, da bi te učinke raziskali.

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. − (LT) Glasovala sem za to poročilo, ker obravnava nepoštene poslovne prakse na področju oglaševanja in se posveča vprašanjem, ki jih prinašajo nove prakse in tehnologije oglaševanja. Rada bi poudarila, da oglaševanje močno vpliva na enakost spolov, zlasti, ker oglaševanje pogosto vsebuje diskriminatorna in/ali nedostojanstvena sporočila, ki temeljijo na vseh vrstah stereotipov o spolih, kar zavira strategije za enakost spolov. Zato se strinjam, da naj Evropski parlament pozove Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo strokovnjaki s področja medijev in oglaševanja zagotavljali spoštovanje človekovega dostojanstva in da se bodo borili proti diskriminaciji in vsakršnemu spodbujanju sovraštva na podlagi spola, rasnega ali etičnega porekla, vere ali prepričanja, spolne usmerjenosti, invalidnosti ali družbenega statusa. Glede zaščite ranljivih skupin ljudi mora Komisija preučiti, kako zavajajoče in vsiljivo oglaševanje vpliva na ranljive potrošnike. Rada bi poudarila, da je treba otroke, najstnike in starejše osebe še posebej zaščititi pred negativnim vplivom oglaševanja.

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Oglaševanje vključuje nepoštene prakse in vdiranje v javne in zasebne prostore, obenem pa številne ciljne skupine postajajo ranljive. Spletno oglaševanje je področje, ki je v zadnjih letih doživelo velik razmah in ustvarilo vrednost, ki sedaj zgolj na evropskem trgu presega 14 milijard EUR. Zato je pomembno, da okrepimo evropsko sodelovanje v boju proti nepoštenim praksam na področju spletnega oglaševanja glede na uspešnost tovrstnega sodelovanja v pobudi „Sweep“, ki pomeni sistematični in hkratni nadzor spletnih strani s strani držav članic, ki je bila doslej omejena na tri sektorje: letalske vozovnice, melodije zvonjenja za mobilne telefone in elektronske naprave. Ta preverjanja naj bi bila pogostejša, njihov obseg pa bi bilo treba razširiti. Samoregulacija nacionalnih trgov se loteva hitrega napredka v sektorju oglaševanja s poudarkom na prevzemanju odgovornosti s strani akterjev in razširjanju dobre prakse.

Na ravni EU je treba spodbuditi samoregulacijo, da bi se ustalila tradicija samodiscipline in odgovornega komuniciranja. Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah, ki zajema vidike, ki se navezujejo na spletno oglaševanje kot del odnosov med podjetji in potrošniki, je postala neustrezna, saj se področje spletnega oglaševanja razvija iz dneva v dan. Socialna omrežja so se razširila v obsegu, ki pred leti ni bil predviden.

  Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki. – (GA) Glasoval sem za to poročilo o vplivu oglaševanja na vedenje potrošnikov. Glede na vpliv, ki ga ima oglaševanje na potrošnike in gospodarstvo, je res, da je bolj kot kdaj koli prej treba ukrepati, da bi nekaterim nepoštenim oglaševalskim praksam preprečili vplivanje na poslovne odločitve in njihovo pogojevanje.

Razširjenost novih sistemov komuniciranja, kot je internet, pomeni, da je treba še več pozornosti nameniti potrošnikom, še zlasti bolj ranljivim delom družbe, kot so otroci in najstniki. Naša dolžnost je, da se borimo proti neresničnim in zavajajočim informacijam in predvsem nekaterim praksam, kot je neželena elektronska pošta, ki vdira v zasebna življenja uporabnikov in njihovo zasebnost.

Strinjam se s poročevalcem, gospodom Juvinom, ki poziva k ukrepom, s katerimi bi se s širitvijo področja veljavne direktive usmerili na zatiranje nepoštenih oglaševalskih praks. Prepričan sem, da ukrep, o katerem smo danes glasovali, ponuja ustrezno ravnovesje med svobodo izražanja in varstvom potrošnikov.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Oglaševanje je temeljni instrument za obstoj delujočega trga in konkurenčnost, na koncu koncev pa tudi za potrošnika, glede na to, da se ob ustrezni urejenosti zagotavlja bolj obveščeno odločanje. Vendar pa nove tehnologije v službi oglaševanja odpirajo novo področje za razvoj novih, nepoštenih promocijskih praks, kar upraviči spremembo direktive o nepoštenih poslovnih praksah.

Da bi oglaševanje izpolnilo svoje osnovne funkcije na prostem in konkurenčnem trgu, mora biti ta dobro urejen, poslovne prakse, ki izkrivljajo trg, pa morajo biti ustrezno kaznovane. To je predvsem pomembno za oblike spletnega oglaševanja prek interneta in telefona, ki pogosto pridejo do javnosti, ne da bi zanje zaprosili, in zastavljajo pomembna vprašanja, ki se med drugim navezujejo na nepoštene prakse in nepooblaščeno uporabo osebnih podatkov. Zato menim, da je to odlična pobuda, ki si zasluži mojo podporo.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) To poročilo obravnava nepoštene poslovne prakse v oglaševanju, ki so opredeljene v direktivi o nepoštenih poslovnih praksah (DNPP), in je osredotočeno na težave, povezane z razvojem novih oglaševalskih praks in tehnologij. Poročilo ne obravnava odnosov med podjetji, ki jih posebej zajema Direktiva 2006/114/ES.

Nepoštene prakse v oglaševanju se pojavljajo v številnih oblikah: vdiranje v javni prostor in področje ter osredotočenost na ljudi, ki so še zlasti ranljivi, kot so otroci. Glede na to, da so mladi ljudje in otroci najbolj izpostavljeni oglaševanju na internetu, podpiram potrebo po razvoju celostne evropske politike za boj proti neurejeni uporabi interneta in sredstev sporočanja.

Da bi to dosegli, predlagam oblikovanje novega obveznega področja, ki bi si predvsem prizadevalo za učenje o tveganjih, povezanih z uporabo interneta in sredstev sporočanja, še zlasti v zvezi z nepoštenimi poslovnimi praksami, ki so usmerjene k osnovnošolcem, ter uvedbo obveznega predmeta v zadnjem letu šolanja ali usposabljanja osnovnošolskih učiteljev in vzgojiteljev, da bi se naučili, kako otroke pripraviti na varno in odgovorno uporabo interneta in sredstev sporočanja, obenem pa bi stalno usposabljali in izobraževali strokovnjake na tem področju.

  Elisabetta Gardini (PPE) , v pisni obliki. − (IT) Razvoj komunikacijskih medijev in interneta je prispeval k širjenju prikritih oglaševalskih sporočil in nepoštenih oglaševalskih praks, ki pogosto vdirajo v zasebno življenje potrošnikov.

Bistveno je preučiti posledice, ki jih to lahko ima za najbolj ranljive skupine, ki jih je treba zaščititi pred škodljivim in nenadzorovanim počasnim doziranjem oglaševanja. Prav tako ne smemo pozabiti, da oglaševanje včasih prenaša socialne stereotipe, na primer skrajno malomaren pogled na spolnost in nasilje ali neustrezna sporočila, ki lahko negativno vplivajo na vedenje dovzetnih otrok in najstnikov, ki še nimajo potrebne kritične presoje.

Zato je treba posodobiti veljavno zakonodajo o tem in zagotoviti boljše izvajanje in razlaganje direktive o nepoštenih poslovnih praksah. Na koncu bi rada poudarila, da je pomembno, da so potrošniki ustrezno obveščeni o tem, kako se zbrani podatki uporabljajo in obdelujejo, še zlasti v primerih, ko te podatke zahtevajo od njih v zameno za nižjo ceno in druge promocijske ponudbe. V ta namen bi bilo koristno spodbuditi učinkovite informacijske kampanje o pomembnih pravicah potrošnikov in tako nadomestiti pomanjkanje znanja o vprašanjih, povezanih z uporabo osebnih podatkov.

  Louis Grech (S&D), v pisni obliki. − Glasoval sem za to poročilo o vplivu oglaševanja na vedenje potrošnikov, ker se strinjam s poročevalcem, da je oglaševanje v digitalni dobi dobilo novo razsežnost, kar zahteva, kot je priporočil poročevalec, izvajanje evropskega sistema spletnega označevanja, ki je oblikovano na evropskem pečatu zasebnosti, kar potrjuje, da je stran skladna z zakonodajo o zaščiti podatkov. Potrošniki potrebujejo informacije, ki so jasne, objektivne in ne manipulirajo, da lahko sprejemajo pametne odločitve. Prefinjene in agresivne tehnike oglaševanja so z leti potrošnikom preprečevale odločanje glede dobrin in storitev na podlagi informacij. To še zlasti velja za državljane, kot so otroci, ki so posebej ranljivi. Potrebujemo bolj discipliniran pristop, ki resnično ščiti interese državljanov.

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. − (LT) Glasoval sem za to poročilo, ker obravnava nepoštene poslovne prakse na področju oglaševanja, kot so opredeljene v direktivi o nepoštenih poslovnih praksah, in se posveča vprašanjem, ki jih prinašajo nove prakse in tehnologije oglaševanja. Oglaševanje je orodje, ki koristi notranjemu trgu, z drugimi besedami olji kolesa gospodarske dejavnosti s spodbujanjem konkurence, konkurenčnosti, inovacij in ustvarjalnosti, pa tudi potrošniku z večjo izbiro in nižanjem cen. To je ključni gospodarski sektor: trg spletnega oglaševanje je zgolj v EU vreden več kot 24 milijard EUR. Vendar pa ga ne smemo idealizirati: oglaševanje lahko prav tako vključuje nepoštene prakse, vdira v javne prostore prek reklamnih panojev in v zasebni prostor kot neželena elektronska pošta, usmerja se na ranljive osebe, kot so otroci, prezadolžene osebe, ustvarja možne ovire pri dostopu na notranji trg, kjer je strošek pri oglaševanju previsok, izkrivlja notranji trg, ker potrošnike prepriča za nakup blaga ali storitev, ki jih sicer ne bi kupili, ter povzroča hude izgube. Zaradi teh in drugih težav, ki so posledica uporabe novih tehnologij, poročevalec predlaga vrsto ukrepov za varstvo potrošnikov. Oglaševanje na podlagi specifičnih osebnih profilov, kot je ponudba izdelkov ali storitev po okusu potrošnika, samo po sebi sicer ni problematično, vendar ne sme privesti do vsiljivega oglaševanja na podlagi sledenja potrošnikom, saj bi bila s tem kršena načela varstva podatkov in zasebnega življenja.

  Peter Jahr (PPE), v pisni obliki. − (DE) Želimo, da so potrošniki odgovorni, dobro obveščeni in lahko sprejemajo razumne odločitve. Naš cilj je potrošnikom zagotoviti vse informacije, ki jih potrebujejo, da lahko sprejmejo prave odločitve v ekonomskem smislu. Tudi oglaševanje pomembno prispeva k obveščenosti potrošnikov. Vendar pa mora vsebovati objektivne, zanesljive in pomembne podrobnosti, sicer se bo to, kar naj bi bilo obveščanje potrošnikov, hitro spremenilo v nekaj zgrešenega ali celo zavajajočega za potrošnike. Namen politike je zagotoviti pošteno in varno trgovinsko okolje, da lahko potrošniki enakopravno sodelujejo na trgu. Zame je prav tako pomembno, da potrošniki ne postanejo žrtve. Z odločanjem o nakupu imajo lahko velik vpliv, vendar morajo zagotoviti, da ga dobro izkoristijo.

  Jarosław Kalinowski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Oglaševanje je bistveno orodje, ki zagotavlja ustrezno delovanje prostega trga. Znatne koristi prinaša gospodarstvu, prav tako pa tudi potrošnikom, ki jim oglaševanje zagotavlja širok razpon izdelkov. Žal se trajni razvoj novih tehnologij in predvsem interneta odraža v njihovi vse pogostejši uporabi s strani podjetij z nemoralnimi in nepoštenimi praksami na področju oglaševanja.

Kot poudarja poročevalec, obstoječa zakonodaja ne ureja vseh vprašanj v zadostni meri. Pomembno je ukrepati, da bi učinkovito zaščitili evropske potrošnike in jih prav tako izobraževali na področju pravic, do katerih so upravičeni. Skupine, ki so zaradi nemoralnih praks najbolj ogrožene, kot so otroci, mladi in starejši, naj bi bile posebej zaščitene. Zato se strinjam s predlogom, ki ga je podal poročevalec.

  Elisabeth Köstinger (PPE), v pisni obliki. − (DE) Novi mediji, predvsem spletne socialne mreže in blogi, odpirajo nove priložnosti za komunikacijo in oglaševanje. Možnosti spletnega trženja se odražajo v dodatnih zahtevah v zvezi z zakonom o varstvu potrošnikov. Sedanja direktiva o nepoštenih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ne ureja teh novih metod oglaševanja. Mladi potrošniki, predvsem najstniki in otroci, na široko uporabljajo te nove tehnologije in so lahko izpostavljeni zavajajočemu in agresivnemu oglaševanju. Raziskava „Otroci EU na spletu“ kaže, da ena tretjina uporabnikov v starosti med devetim in desetim letom vsak dan uporablja internet, podatek za otroke, stare od 15 do 16 let, pa je 77 %. Zato je še toliko pomembneje, da sprejmemo nujne ukrepe na tem področju, vključno z izvajanjem omejitev in hkratnim izobraževanjem in obveščanjem. Podpiram resolucijo, da bi potrošniki dobili več informacij o novih tehničnih komunikacijskih možnostih in tveganjih, ki jih te možnosti vključujejo.

  Edvard Kožušník (ECR), v pisni obliki. – (CS) Strinjam se s številnimi pripombami in predlogi v gradivu. Ne morem pa se strinjati z nekaterimi trditvami in predlogi, ki se nagibajo k temu, da bi pod pretvezo zaščite potrošnika dali državi dodatne pristojnosti. Po mojem mnenju naj bi poročilo bolj poudarilo izobraževanje uporabnikov o njihovem vedenju na spletu, o tem, kako zavarovati računalnik, in kako ter komu posredovati svoje osebne podatke. Države ne bodo zagotovile tehnoloških rešitev, ki bi se izvajale pod pretvezo varstva potrošnikov. Računalnik je prav tako ranljiv kot katera koli druga elektronska naprava, ki je na internet priključena prek elektronskega komunikacijskega omrežja. Politiki in države bi morali državljane poučiti, da je zasebnost nekaj, kar je treba zaščititi. Tako kot je treba zakleniti in zavarovati svoj dom, je danes prav tako pomembno, da v enaki meri zavarujemo elektronske naprave in sredstva komuniciranja s svetom. Politiki bi morali prav tako predpisati hude kazni za tiste, ki zlorabijo osebne podatke ali kršijo zasebnost. V bistvu ni pomembno, ali se to zgodi prek interneta ali prek drugih sredstev.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Glede na naslov tega poročila na lastno pobudo sem pomislil, da bo Parlament končno preučil model družbe, ki nam ga prodajajo oglaševalci, ne da bi od njih kar koli zahtevali. Vendar pa to besedilo razen nekaj zanimivih točk, kot so nadzor usmerjenega oglaševanja in diskriminacija v oglaševanju, ali poziv k zmanjšanju televizijskega oglaševanja, ki je namenjeno otrokom, nima tistega, kar smo morda pričakovali. Zadovolji se z grajanjem nezakonitega oglaševanja, ki domnevno omejuje našo nedotakljivo svobodo konkurence in razglaša prednosti, ki jih oglaševanje prinaša državljanom, ki jih imenuje potrošnike, in medijem. Vendar ne z mojim blagoslovom. Sem proti temu poročilu.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Treba se je boriti proti nepoštenim poslovnim praksam v oglaševanju. Vse bliže smo resnemu pojavu, ki se imenuje osebno zadolževanje. Storiti moramo vse, da bi preprečili nadaljnje zaostrovanje problema. Oglaševanje je lahko in bi moralo biti pomembno orodje za podjetja, ki bi služilo kot vir prihodka, ki spodbuja konkurenčnost, zagotavlja zdravo konkurenco in spodbuja ustvarjalnost. Vsi vemo, da obstajajo ranljivi ljudje, kot na primer otroci, ki so posebna tarča oglaševalskih kampanj. Zato se strinjam, da bi moralo biti to vprašanje v središču naše pozornosti, da bomo lahko zgradili družbo, ki bo trajnejša na gospodarski in socialni ravni. Zato sem glasoval tako, kot sem.

  Alajos Mészáros (PPE), v pisni obliki. − (HU) Kar zadeva vpliv oglaševanja na vedenje potrošnikov, je oglaševanje koristno za notranji trg, tako kot je koristno za potrošnike. Spodbuja konkurenco, povečuje konkurenčnost in stimulira inovacije in ustvarjalnost. Prav tako predstavlja pomemben sektor gospodarstva, saj zgolj trg spletnega oglaševanja posluje in ima letni promet v obsegu 14 milijonov EUR. Zavedati pa se moramo še druge plati kovanca. Številni oglasi skušajo manipulirati z ranljivo ciljno javnostjo, kot so otroci in močno zadolžene osebe. Prepričan sem, da je pomembno okrepiti skupno evropsko sodelovanje v boju proti nepoštenim praksam oglaševanja.

Menimo, da je pojav diskriminatornih spolnih stereotipov, ki lahko delujejo kot ovira za enakost spolov, nesprejemljiv. Z ustreznimi sredstvi moramo zagotoviti, da bodo strokovnjaki s področja trženja in oglaševanja zagotavljali spoštovanje človekovega dostojanstva in da bodo nasprotovali neposrednim in posrednim diskriminatornim ali stereotipnim podobam.

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. – (ES) Glasoval sem za to poročilo o vplivu oglaševanja na vedenje potrošnikov, ker jasno usmerja k izboljšanju obstoječega zakonodajnega okvira za varstvo potrošnikov pred oglaševanjem in pokaže na potrebo po pregledu tega okvira ob upoštevanju novih oglaševalskih medijev, ki še niso urejeni. Poročilo sem podprl tudi zato, ker si prizadeva za večjo usklajenost med državami članicami, da bi preprečili pravne vrzeli, ki omogočajo podjetjem, da v državah članicah EU uporabljajo zavajajoče oglaševalske prakse. Menim, da je omemba „prikritih“ oglaševalskih mehanizmov, ki so se oblikovali v internetu in se zdaj uporabljajo, ustrezna. V številnih primerih je oglaševanje prikrito kot mnenje ali pripomba na spletnih socialnih mrežah, forumih ali blogih. Prav tako sem zadovoljen, da poročilo Svetu in Komisiji posreduje zaskrbljenost v zvezi z resničnim tveganjem, ki ga predstavljajo podjetja, ki so hkrati ponudniki vsebin in oglaševalske hiše. To so med drugim glavni razlogi za to, da sem podprl to poročilo.

  Louis Michel (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Oglaševanje je prisotno povsod, na ulicah, v časopisih, na televiziji, radiu, internetu in če nam je všeč, ali ne, v veliki meri vpliva na vedenje potrošnikov. To je komunikacijski kanal. Medtem ko je informativna vloga za učinkovito delovanje notranjega trga bistvena, imajo potrošniki pravico, da so obveščeni in zaščiteni. Zato je poročilo o nepoštenih poslovnih praksah v oglaševanju in o težavah, povezanih z razvojem novih oglaševalskih praks in tehnologij, zelo pomembno. Nadzor nad oglaševanjem je zelo pomemben, da bo to ostalo pošteno in verodostojno. Bistveno je, da okrepimo evropsko sodelovanje na tem področju, prav tako pa je koristno spodbuditi skupno ureditev. In nazadnje, spletno oglaševanje je pogosto agresivno in vsiljivo. Treba ga je podrobno preučiti.

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. − Za sem glasoval iz številnih razlogov:

1. Čas je, da prepoznamo vse množične medije v internetu;

2. Lažne informacije in klevetanje bi morale biti zadeve s kazensko odgovornostjo;

3. da bi omejili dostop do ranljivih skupin, kot so otroci;

4. da bi očistili internet goljufij in kaznovali tiste, ki jih širijo;

5. da bi spodbudili zelo stroga pravila v zvezi z objavami;

6. da bi zavezali Parlament k vzpostavitvi posebne strukture, ki bi iskala spletkarje in hekerje in od njih terjala odgovornost.

Stopimo skupaj in opravimo to.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Oglaševanje je mogočno orodje za podjetja, ki se v nekaterih primerih lahko uporabi za vplivanje na podzavest. Namen oglaševanja je vplivati na potrošnika in njegove nakupovalne navade. Vendar pa je treba preprečiti uporabo nepoštenih poslovnih praks. Najpomembnejša naloga je zaščititi javne prostore, ranljive ljudi in zasebnost. Ocenjevanje, ali je oglaševanje prešlo omejitve, je seveda izredno dolgotrajno. V primeru občutljivih področij, ki vključujejo dovoljene droge, kot so alkohol in cigarete, so strogi predpisi že dolgo pripravljeni.

Za druga področja bo še naprej veljala samoregulacija v državah članicah kot dopolnitev določb v zakonodaji. Treba se je podvizati ne le na področju spletnega oglaševanja, ampak tudi pri primerih, kjer so dodatni stroški prikriti in kjer uporaba novih tehnologij in oglaševalskih metod, kot so spletne socialne mreže ali blogi, predstavlja novo področje. Ker je pomembno zaščititi potrošnike pred „prikritim“ oglaševanjem in podobnimi problematičnimi oglaševalskimi taktikami, sem glasoval za poročilo.

  Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė (PPE), v pisni obliki. − (LT) Sodobno oglaševanje je že zdavnaj preraslo pravni okvir na tem področju. Spletno oglaševanje – v iskalnikih, elektronski pošti, socialnih omrežjih in internetni televiziji – in oglaševanje prek mobilnih telefonov se potrošnikom pogosto posreduje brez njihovega soglasja in, kar je še slabše, uporabijo se njihovi podatki, ki se včasih zbirajo brez njihove seznanjenosti ali popolnega zavedanja. Poleg tega je v pravnem okviru takšnega oglaševanja na desetine vrzeli. Čeprav je na primer oglaševanje alkohola na televiziji prepovedano, je mladoletnikom še vedno dostopno na internetu. Na drugi strani pa spletno oglaševanje zlahka prečka državne meje. Zato je pobuda za poostritev predpisov za takšno oglaševanje in s tem zaščito potrošnikov, njihove zasebnosti in osebnih podatkov pred nepooblaščeno ali nesorazmerno rabo zelo dobrodošla.

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. – (PL) Oglaševanje je – kot je poudaril poročevalec – pomemben sektor gospodarstva. Vendar pa prinaša številne nevarnosti. V celoti se strinjam z mnenjem Odbora za pravice žensk in enakost spolov, ki poudarja, da je treba odstraniti oglaševalske vsebine, ki so diskriminatorne. Prav tako je izjemno pomembno – to pa je dejal poročevalec –, da zaščitimo skupine, kot so otroci, najstniki in starejši, ki so še zlasti ranljive in s katerimi oglaševanje manipulira. Podpiram predlog poročevalca, da bi po vsej Evropski uniji izvajali izobraževalni program, namenjen otrokom in zasnovan, da jim pomaga razumeti metode, ki se uporabljajo v oglaševanju. Prav tako bi morali preučiti pripravo podobnih programov, ki bi bili namenjeni dvema drugima skupinama, ki sta dovzetni za manipulacijo – najstnikom in starejšim. Morda bi bilo dobro, da bi tovrstno izobraževanje razširili na ljudi v drugih starostnih skupinah. Glede na te pripombe sem se odločil, da podprem poročilo o vplivu oglaševanja na vedenje potrošnikov.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. − (IT) Vpliv oglaševanja na potrošnika pogosto dosega razsežnosti, ki lahko privedejo do tveganja nepoštenih poslovnih praks. Odločitev, da podprem to poročilo, je posledica načina uporabe oglaševanja na trgu. Deluje kot orodje, ki koristi notranjemu trgu, saj olji kolesa gospodarske dejavnosti, in potrošnikom. Predvsem pa je to pomemben gospodarski sektor. Prav tako moramo seveda upoštevati negativne vidike, ki jih oglaševanje lahko ima: nepoštene prakse in vdiranje v javne in zasebne prostore, vplivanje na najbolj ranljive skupine, oblikovanje morebitnih ovir ob vstopu na trg in izkrivljanje notranjega trga. Zato je pomembno krepiti evropsko sodelovanje v boju proti nepoštenim praksam v oglaševanju s procesom koregulacije, s čimer bi se izboljšala učinkovitost in uporabnost ukrepov. Prav tako je po mojem mnenju bistveno zaščititi najbolj ranljive kategorije in okrepiti izobraževanje in informiranje ter povečati preglednost oglasov. Izvajanje kampanj obveščanja o pravicah potrošnikov z uporabo izobraževalnih gradiv je izredno dobra zamisel.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Vpliv oglaševanja na vedenje potrošnikov je stvarnost, ki je ne bi smeli pomesti pod preprogo, in to poročilo tega ne počne. To poročilo, ki sem ga podprla, obravnava nepoštene poslovne prakse v oglaševanju, ki so opredeljene v direktivi o nepoštenih poslovnih praksah (DNPP), in je osredotočeno na težave, povezane z razvojem novih oglaševalskih praks in tehnologij.

Oglaševanje je pozitivno orodje za notranji trg in za potrošnike. Vendar pa je pomembno, da se borimo proti različnim zlorabam, med katerimi bi rada poudarila: nepoštene prakse, vdor v javne prostore in v zasebni prostor kot neželena elektronska pošta, neustrezno usmerjanje na ranljive osebe in izkrivljanje notranjega trga, ker potrošnike prepriča za nakup blaga ali storitev, ki jih sicer ne bi kupili.

Analiza sedanje zakonodaje in predlogov zanjo bi se morala osredotočiti na oceno teh popačenj. Pridružujem se poročevalcu v njegovi želji po krepitvi evropskega sodelovanja v boju proti nepoštenim poslovnim praksam bodisi s povečanjem obsega bodisi pogostnosti.

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. − (IT) Strinjam se s poročevalcem, gospodom Juvinom, da je treba okrepiti sodelovanje v Uniji v boju proti nepošteni praksi na področju spletnega oglaševanja glede na uspešnost pobude „Sweep“ (sistematični in hkratni nadzor spletnih strani s strani držav članic), doslej omejene na tri sektorje: letalske vozovnice, melodije zvonjenja za mobilne telefone in elektronske naprave. Strinjam se s poročevalcem, ki predlaga, da se razširi področje delovanja pobude in da se ta izvaja pogosteje, prav tako spodbuja koregulacijo, ki povezuje posamezne interesne strani pri oblikovanju zakonodaje, s čimer bi se izboljšala učinkovitost in uporabnost ukrepov.

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. (RO) Poročilo obravnava nepoštene poslovne prakse na področju oglaševanja, kot so opredeljene v direktivi o nepoštenih poslovnih praksah, in se posveča vprašanjem, ki jih prinašajo nove prakse in tehnologije oglaševanja. Ne zajema odnosov med podjetji, ki jih zajema predvsem Direktiva 2006/114/ES. Oglaševanje je orodje, ki koristi notranjemu trgu, z drugimi besedami olji kolesa gospodarske dejavnosti s spodbujanjem konkurence, konkurenčnosti, inovacij in ustvarjalnosti, pa tudi potrošniku z večjo izbiro in nižanjem cen. To je pomemben gospodarski sektor, saj ima zgolj spletno oglaševanje na evropskem trgu vrednost, ki znaša več kot 14 milijard EUR. V času, ko so potrošniki premalo obveščeni o svojih pravicah na področju oglaševanja, je treba olajšati dostop do informacij in izboljšati preglednost oglaševanja.

Glede na to, da se širša javnost pogosto ne zaveda težav, povezanih z uporabo osebnih podatkov, in glede na razpoložljiva orodja, s katerimi se lahko tem težavam izognejo, so potrebne informacijske kampanje za ozaveščanje potrošnikov o njihovih pravicah na področju oglaševanja, zlasti glede uporabe osebnih podatkov, ki jih potrošniki sami posredujejo ali ki so samodejno zbrani. Prav tako je treba vzpostaviti izobraževalna orodja za ozaveščanje internetnih uporabnikov o tehnologijah za upravljanje „sledi“, ki jih pustimo na spletu, in o možnostih zaščite njihovega zasebnega življenja.

  Crescenzio Rivellini (PPE), v pisni obliki. – (IT) Gospodu Juvinu bi rad čestital za njegovo odlično delo. Ob direktivi o nepoštenih poslovnih praksah iz leta 2005, ki ne zagotavlja ustreznega pravnega okvira za boj proti zavajajočemu in agresivnemu oglaševanju, se prek interneta razvija vrsta novih in prepričljivejših oblik oglaševanja. Resolucija omogoča evropskim potrošnikom boljšo obveščenost o novih vsiljivih oblikah oglaševanja, prisotnih na internetu, poziva k boljšemu varstvu ranljivih potrošnikov in poudarja vlogo oglaševanja pri spodbujanju pozitivnih vzornikov.

Rad bi izrazil svojo zaskrbljenost predvsem glede vedenjskega oglaševanja, ki je postalo splošen pojav, in pojava vsiljujoče oblike oglaševanja (kot so branje elektronske pošte, uporaba socialnih omrežij in geolociranja in ponovno vedenjsko ciljanje), ki vdirata v zasebnost potrošnikov. Zato pozivam Komisijo, naj določi, da je treba v tovrstne spletne oglase obvezno vključiti jasno čitljiv napis „vedenjsko oglaševanje“.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − To poročilo obravnava nepoštene poslovne prakse na področju oglaševanja, kot so opredeljene v direktivi o nepoštenih poslovnih praksah, in se posveča vprašanjem, ki jih prinašajo nove prakse in tehnologije oglaševanja. Ne obravnava odnosov med podjetji, ki jih med drugim zajema predvsem Direktiva 2006/114/ES. Oglaševanje je orodje, ki koristi notranjemu trgu (olji kolesa gospodarske dejavnosti s spodbujanjem konkurence, konkurenčnosti, inovacij in ustvarjalnosti), pa tudi potrošniku (z večjo izbiro in nižanjem cen).

To je ključni gospodarski sektor: trg spletnega oglaševanje je zgolj v EU vreden več kot 14 milijard EUR. Vendar pa ga ne smemo idealizirati: oglaševanje lahko prav tako vključuje nepoštene prakse, vdira v javne prostore (npr. v obliki reklamnih panojev) in v zasebni prostor (npr. kot neželena elektronska pošta), usmerja se na ranljive osebe (kot so otroci, prezadolžene osebe), ustvarja možne ovire pri dostopu na notranji trg (kjer je strošek pri oglaševanju previsok), izkrivlja notranji trg (ker potrošnike prepriča za nakup blaga ali storitev, ki jih sicer ne bi kupili).

  Olga Sehnalová (S&D), v pisni obliki. – (CS) V poročilu gospoda Juvina bi rada poudarila predvsem vprašanje varstva podatkov na spletu. Pomembno je zagotoviti jasno, razumljivo in jedrnato obveščanje potrošnikov o tem, kako se njihovi osebni podatki zbirajo, obdelujejo in uporabijo. Vendar bi si namesto urejanja interneta bolj želel rešitev, ki bi vključila izobraževanje uporabnikov interneta, le v omejenih primerih pa bi se zatekli k predpisom in omejitvam. Uvedba metod cenzuriranja bo vodila le k drugim, še bolj prefinjenim ponarejenim programom in internetnim goljufijam, ki bodo vedno korak pred predpisi. Pomembne so dejavnosti obveščanja in izobraževanja uporabnikov, pa tudi ponujanje več možnosti internetnim uporabnikom glede obdelave njihovih osebnih podatkov. Pomembno je, da začne Komisija oblikovati informacijske kampanje o pravicah potrošnikov na področju oglaševanja, še zlasti, kadar to vključuje uporabo njihovih osebnih podatkov. Prav tako pozdravljam razvoj izobraževalnih programov EU, ki bi otroke in druge ranljive skupine naučili razumeti pasti oglaševanja. Prav tako pozdravljam poudarek, ki ga poročilo namenja zaščiti ranljivih skupin potrošnikov, in zagotavljanje spoštovanja človeškega dostojanstva v oglaševanju.

Z oglaševanjem je mogoče učinkovito oporekati stereotipom in jim nasprotovati. Lahko je pozitivna sila, ki deluje proti rasizmu, seksizmu, diskriminaciji in tako naprej. Vendar pa je lahko tudi negativen vpliv in prispeva k nasilju in odvisnostim, kot so kajenje in alkoholizem, ali k motnjam prehranjevanja, kot sta anoreksija in bulimija. Poročilo omenja še druge pomembne dejavnike, na katere moramo biti pozorni. Zato ga podpiram.

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. − (DE) Spletno oglaševanje se prilagaja vedenju uporabnikov. Oglaševalci lahko svoje oglaševanje usmerijo glede na uporabniški profil in se izognejo ljudem zunaj te ciljne skupine. Vendar raziskave kažejo, da uporabniki v veliki meri nasprotujejo spletnemu oglaševanju na podlagi osebnih profilov, ki ga pogosto dojemajo kot vsiljivega. Številni ljudje imajo celo občutek, da jih opazujejo. Skupaj 62 % vprašanih je zaskrbljenih, da se varstvo podatkov pri oglaševanju na podlagi osebnih profilov ne upošteva, pomisleke imajo tudi strokovnjaki za varstvo osebnih podatkov, ker se osebni podatki hranijo, primerjajo in povezujejo z drugimi podatki. Teoretično lahko vsak uporabnik to onemogoči. Vendar pa je težko najti povezavo, zato to poročilo predlaga, da bi potrošnikom z neposredno, delujočo hiperpovezavo olajšali zavrnitev nadaljnjih oglasov prek elektronske pošte.

Poleg tega poročilo omogoča jasno, razumljivo in jedrnato obveščanje potrošnikov o tem, kako se njihovi osebni podatki zbirajo, obdelujejo in uporabljajo. Njihove podatke je treba hraniti povsem ločeno od tistih, ki se zbirajo v okviru oglaševalskih akcij. Vsebine zasebnih sporočil prek elektronske pošte se nikakor ne sme zlorabiti v oglaševalske namene, za zaščito zasebnosti na internetu je treba uporabiti sistematično vzpostavitev samodejne nastavitve računalniških sistemov („privacy by design“).

Poročilo: Bendt Bendtsen (A7-0331/2010)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Strinjam se s splošnimi cilji tega akcijskega načrta, ki naj bi zagotavljal boljši pretok informacij na lokalni ravni ali vzpostavitev enotne točke za stike ob upoštevanju zmanjšanja sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) za ukrepe v zvezi z energetsko učinkovitostjo, države članice in regije pa se usmerjajo k horizontalnemu pristopu k energetski učinkovitosti za svoj razvoj, če to predstavlja koristno spodbujanje gospodarske konkurenčnosti in manjše pomanjkanje goriva. Prav tako se strinjam, da bi se morala Komisija glede opredelitve smeri razvoja energetske politike posvetovati z lokalnimi in regionalnimi predstavniki in zagotoviti finančno podporo lokalnim in regionalnim projektom prek inovativnih programov, ki uporabljajo obstoječe energetske vire in strukturne sklade. V tem okviru možnih ukrepov se predlaga oblikovanje glavnih spodbud za regije, ki so do zdaj imele nadpovprečno vlogo v zvezi z energetsko učinkovitostjo, saj so spodbujale svojo energetsko neodvisnost, na drugi strani pa delitev dobrih praks med temi regijami in tistimi, ki so na tem področju slabo razvite.

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. − (LT) Glasovala sem za to resolucijo, ker smo zavezani spoštovanju okolja, iskanju varčnih načinov proizvodnje energije in boju proti podnebnim spremembam. Treba je zagotoviti trajnosten razvoj, obenem pa je pomemben tudi gospodarski razvoj. Ti dve razsežnosti je treba uravnotežiti. Nemogoče se je boriti proti podnebnim spremembam, ne da bi upoštevali energetsko učinkovitost. V ta namen je treba določiti celostne in realistične cilje ter kazni, da energetska učinkovitost ne bo temeljila le na gospodarskih koristih. Energetska učinkovitost je povezana predvsem s stavbami, ker imajo stavbe velik potencial glede energetske učinkovitosti. Zato podpiram poročevalčevo mnenje, da bi morala biti v ospredju obnova obstoječih stavb, saj se hitrost gradnje novih stavb v EU vztrajno manjša, številne stare stavbe pa imajo največji potencial glede energetske učinkovitosti, če bodo pravilno obnovljene.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Vprašanje energije je glavni izziv za Evropo. Spomniti se moramo, koliko razvoj naše celine dolguje sorazmerno lahkemu dostopu do energije, ki ga evropske države uživajo več kot stoletje. Vprašanje energije je zdaj privzelo drugačen vidik. Uporaba fosilnih goriv je vse bolj stvar preteklosti. Dvojni pritisk, ki ga predstavljata vprašanje globalnega segrevanja in neizogibno povečevanje težav pri pridobivanju zalog nafte in manj plina, nas sili, da razmislimo o novih rešitvah. Energetski akcijski načrt, ki obstaja že od leta 2006, obravnava dva posebna vidika učinkovitosti. Da bi varčevali tako, da bi bila EU manj odvisna od mednarodnih partnerjev, se moramo lotiti učinkovitosti v proizvodnji in potrošnji: manj energetsko potratnih stavb, več varčnih strojev, pa tudi bolj racionalizirane proizvodne tehnologije, s katerimi bomo lahko povezali konkurenčnost in inovacije z ekonomijo obsega. Ni treba posebej omenjati, da sem podprla to zelo pomembno besedilo (vključno z zavezujočim ciljem nadaljnje 20-odstotne energetske učinkovitosti do leta 2020), ki EU uvršča med vodilne na teh področjih.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. − (LT) Od sprejetja akcijskega načrta za energetsko učinkovitost leta 2006 smo že veliko dosegli, vendar so se politične in gospodarske razmere od tedaj občutno spremenile. Zato je treba evropsko politiko za energetsko učinkovitost pregledati in jo uskladiti z aktualnimi prednostnimi nalogami in dogodki. Energetska učinkovitost je stroškovno najučinkovitejši in najhitrejši način za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida in drugih emisij. Njene ogromne prednosti se kažejo v gospodarski rasti in v ustvarjanju novih delovnih mest. Prepričan sem, da bi morali izvesti poglobljeno oceno dosežkov in pomanjkljivosti akcijskega načrta iz leta 2006, kar bi bila podlaga za pregled in prenovo evropske politike za energetsko učinkovitost. Vse bolj in bolj jasno je, da EU ne bo uresničila svojega cilja glede 20-odstotnega zmanjšanja, zato je treba sprejeti več učinkovitih ukrepov za spodbujanje energetske učinkovitosti. Veliko pozornosti je treba nameniti obnovi obstoječih stavb, saj smo do zdaj na tem področju malo napredovali. Hitrost gradnje novih stavb se v EU vztrajno niža, številne stare stavbe pa imajo največji potencial glede energetske učinkovitosti, če bodo pravilno obnovljene. To bi pospešilo zmanjšanje skupne energetske odvisnosti Evropske unije.

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE) , v pisni obliki. – (FR) Poročilo gospoda Bendta Bendtsena na lastno pobudo, ki je bilo sprejeto z veliko večino, je dobrodošel politični signal glede vprašanja energije več dni po vrhu v Cancúnu in dva meseca pred vrhunskim srečanjem o energiji 4. februarja 2011. Energetska učinkovitost je brez dvoma eno od ključnih vprašanj v boju za varstvo okolja. Energetska učinkovitost je stroškovno najučinkovitejši in najhitrejši način za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida in drugih emisij in izboljšanje varnosti oskrbe. V tem poročilu pozivamo k ponovnim prizadevanjem za doseganje cilja 20-odstotne energetske učinkovitosti do leta 2020. Vendar pa obžalujem, da poziv Evropski komisiji, naj naslednje leto začne izvajati pobudo za temeljito obnovo obstoječih stavb, ni dobil potrebne večine. Poročilo omenja le nove stavbe, ne pa vprašanja upravljanja obstoječih stavb. Pa vendar stavbe porabijo okoli 40 % energije in povzročijo okoli 36 % emisij toplogrednih plinov v EU.

  Vilija Blinkevièiūtė (S&D), v pisni obliki. − (LT) Glasovala sem za to poročilo, ker je treba v zvezi z izvajanjem akcijskega načrta za energetsko učinkovitost sprejeti posebne ukrepe, še zlasti, ker je vse bolj in bolj jasno, da EU ne bo uresničila svojega cilja glede 20-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Rada bi opozorila, da je energetska učinkovitost stroškovno najučinkovitejši način za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida in drugih emisij. Poleg tega pomeni edinstveno priložnost za podporo in ustvarjanje delovnih mest in hkratno zmanjšanje odvisnosti od uvoza energije. Evropski parlament zato poziva Komisijo, naj oblikuje nov akcijski načrt o energetski učinkovitosti ob upoštevanju potreb ranljivih potrošnikov energije. Prav tako poziva države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe in učinkovite politike, na primer nacionalne akcijske načrte ali ciljno usmerjene socialne ukrepe, da bi zmanjšale energetsko revščino, in naj redno poročajo o svojih ukrepih za odpravo tega problema. Komisija bi morala biti odgovorna tudi za objavljanje statistik o razvoju vseh glavnih elementov energetske politike EU.

  Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki. – (IT) Gospodu Bendtsenu bi rad čestital za to pomembno in aktualno poročilo o energetski učinkovitosti. Glasoval sem za to poročilo, ker sem prepričan, da nam lahko precejšna energetska učinkovitost znatno pomaga zmanjšati emisije CO2.

Tovrsten političen ukrep lahko prinese številne prednosti: prvič, ustvaril bi nova delovna mesta, prav tako pa bi bilo mogoče zagotoviti večjo udeležbo malih in srednje velikih podjetij, ki so vezivno tkivo italijanskega in evropskega gospodarstva, ki bi jima ta podjetja lahko zagotovila inovativne razvojne priložnosti. Da bi to dosegli, je treba urediti ustrezne finančne instrumente za okrepitev strokovnega usposabljanja, raziskav in dostopa do informacij. Zato se strinjam, da je treba pregledati politike Evropske unije v zvezi z energetsko učinkovitostjo in izvesti konkretne načrte za izboljšanje konkurenčnosti.

Kar zadeva stavbe in okoljsko primerno zasnovo izdelkov, se strinjam, da se je treba osredotočiti na obnovo obstoječih stavb, ker imajo izjemen potencial glede energetske učinkovitosti, če bodo pravilno obnovljene. Za doseganje teh ciljev je treba spodbuditi ukrepe, instrumente in finančno podporo na ravni držav članic in na evropski ravni, na primer z uvedbo začasnega sklada.

  Jan Březina (PPE), v pisni obliki. – (CS) Poročilo o energetski učinkovitosti upravičeno poziva, naj se bolj poudarijo rešitve, kot so pametna omrežja in pametni števci, prožneje vključujejo obnovljivi energetski viri in naj se oblikuje globalna strategija za proizvodnjo toplote. Tu je treba opozoriti, da je cilj opremiti 50 % domov s pametnimi števci do leta 2015, do leta 2020 pa bi se povzpeli na 80 % domov. Zadovoljen sem, da na področju energetske revščine ni bilo predlogov o uvedbi zakonodajnih ukrepov. Namesto tega je besedilo napisano tako, da je jasno, da so države članice tiste, ki so najbolj sposobne obravnavati problem energetske revščine, zato bi morali ta problem rešiti na ravni držav članic. Možnost uporabe do 15 % sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj za energetsko učinkovitost bi morala prav tako prispevati k izboljšanju energetske učinkovitosti. Vendar pa sem prepričan, da bi morala energetska učinkovitost postati horizontalna evropska prednostna naloga, ki bi se financirala s sredstvi, ki niso iz strukturnih skladov.

Menim, da je bilo prav, da smo zavrnili predloge za uvedbo vseevropskega energetskega davka ali davka na premog. Prav tako mislim, da cilji za področje energetske učinkovitosti ne bi smeli biti pravno zavezujoči in da ne bi smeli uvesti površne pogojenosti pomoči iz strukturnih skladov na podlagi energetske učinkovitosti.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Energetska učinkovitost je ključna za povečanje varnosti oskrbe, izboljšanje kakovosti zraka, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in povečanje konkurenčnosti naše družbe. Energetska učinkovitost pomeni, da se z „manjšo“ količino virov stori „več“. To poročilo določa velikopotezno vizijo energetske učinkovitosti, na primer prek uvedbe posameznih ciljev in pozitivnih spodbud. Uvedeni so pomembni elementi glede posodobitve energetske infrastrukture, kot so pametna omrežja, energetska učinkovitost na področju stavb in prometa, uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter razvoj znanstvenih raziskav na področju energije. V poročilu je izpostavljena potreba po podvojitvi financiranja znanstvenih raziskav na področju tehnološkega razvoja in predstavitev na področju energije. Poročilo glede financiranja spodbuja uporabo strukturnih skladov za podporo energetski učinkovitosti, kar bo prednostna naloga proračuna EU po letu 2013. Glede na vse to bi rada poročevalcu, gospodu Bendtsenu, čestitala za odlično opravljeno delo in za doseženo ravnovesje in vas vse vabim, da podprete to pomembno poročilo.

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Stavbe porabijo okoli 40 % energije in povzročijo okoli 36 % emisij toplogrednih plinov v Evropski uniji. Energetsko učinkovite stavbe bi morale biti prednostna naloga naslednje revizije akcijskega načrta o energetski učinkovitosti. Danes je v Evropi 30 % obstoječih domov nezdravih in plačujejo visoke račune za energijo. Zato je pomembno, da ne zagovarjamo le novih trajnostnih stavb, ampak da izvedemo tudi trajnostno obnovo že obstoječih stavb. Zato morajo države članice nemudoma uvesti program podpore temeljitim obnovam obstoječih stavb, da bi do leta 2050 dosegli porabo energije v stavbah, ki bi bila skoraj enaka nič. Prav tako obstaja povezava med energetsko učinkovitostjo in energetsko revščino. Zato pozivamo Komisijo, naj pripravi nov akcijski načrt o energetski učinkovitosti, da bi upoštevali potrebe ranljivih potrošnikov.

  Ioan Enciu (S&D), v pisni obliki. − Rad bi pozdravil to poročilo o energetski učinkovitosti, ker bo povečalo energetsko varnost in pomagalo oblikovati socialne in gospodarske prednosti gospodarstva EU. Skupina S&D je poudarila, da energetski viri niso enakomerno razporejeni med države članice. Pri pripravi zakonodaje za področje energetske učinkovitosti moramo vedno upoštevati evropsko solidarnost. Omenjeno je bilo, da je varčevanje z energijo ena najhitrejših poti do energetske učinkovitosti. Spodbujanje energetske učinkovitosti bo ustvarjalo delovna mesta, vlade držav članic pa bodo pri stroških ogrevanja letno privarčevale milijarde.

Toplo pozdravljam oblikovanje družbe z nižjimi emisijami ogljika, vendar moramo biti previdni, da bomo vzpostavili pravo ravnovesje med državami članicami glede na njihove možnosti in sredstva. Skrbi me, da bi morale države članice, kot je Romunija, delovati pod enakovrednimi pogoji kot druge države članice, kot je na primer Švedska, ki so na področju energetske učinkovitosti že dosegle dobre rezultate. Finančna perspektiva 8 bo odločilno orodje financiranja za spodbujanje energetske učinkovitosti od leta 2014 do 2020.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za to poročilo o akcijskem načrtu o energetski učinkovitosti, ker podaja pomembne predloge za okolje in gospodarstvo, predvsem predstavitev evropske zakonodaje, ki uvaja zavezujoče cilje za zmanjšanje porabe energije.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Evropa se je leta 2008 zavezala, da bo najpozneje do leta 2020 porabo energije zmanjšala za 20 %, in da bo do tedaj 20 % energije zagotovila iz obnovljivih virov. Ta cilj je bistven kot pomoč Evropi, da bo dosegla svoj cilj zmanjšanja emisij CO2 in zmanjšala odvisnost od fosilnih goriv, vendar pa mora biti še naprej cilj, ki mu različne države sledijo prostovoljno.

Da bi to dosegli, je bolj kot uvedba zavezujočih omejitev pomembno, da se države članice strinjajo glede rešitev, ki omogočajo večjo energetsko učinkovitost in manjše izgube energije, ne da bi vplivali na razvoj in ne da bi bilo to predrago za evropsko industrijo in proizvajalce, še zlasti v času gospodarske krize, kot je zdaj.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) To poročilo je osredotočeno na politiko energetske učinkovitosti v EU. V zvezi s tem podpiram potrebo po opredelitvi zavezujočih ciljev. V zeleni knjigi Komisije (2005/0265 konč.) o energetski učinkovitosti je ocena, da bi lahko v Evropi neposredno ali posredno ustvarili okrog milijon novih delovnih mest. Glede na to sporočilo Komisije so posebni upravičenci ukrepov energetske učinkovitosti mala in srednje velika podjetja, s tem pa lahko tudi povprečno gospodinjstvo z ukrepi energetske učinkovitosti privarčuje povprečno 1000 EUR letno.

Obvezni ukrepi za večjo energetsko učinkovitost so tudi ključni za zmanjšanje energetskega primanjkljaja, ki nastaja zaradi uvoza nafte in plina iz Zaliva in Rusije.

Zavezujoče cilje imamo že za povečanje kvote obnovljivih virov energije v Evropski uniji na 20 %. V sedanjem okviru bi lahko brez zavezujočih ciljev glede energetske učinkovitosti dosegli le polovico potenciala. Gre tudi za vprašanje pravne gotovosti in za pomemben signal za usmerjanje novih naložb.

Vidim, da ta zavezujoč cilj EU in Portugalski prinaša več koristi kot izgub. Poleg tega pa ta strategija ne bo ničesar dosegla, če cilji EU 2020 ne presegajo preprostih namer.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Obljube o povečanju energetske učinkovitosti so se pomnožile, vendar Evropska unija tvega, da predlaganih ciljev ne bo dosegla: doseganje 20 % do leta 2020. Najnovejši podatki kažejo na dejansko povprečje, ki je zgolj 9 %, kljub prispevku, ki bi ga povečana energetska učinkovitost lahko zagotovila za zmanjšanje emisij, porabe in energetske odvisnosti.

Poročilo vsebuje širok izbor elementov, ki precej ustrezno zajemajo široko področje energetske učinkovitosti, čeprav nakazuje poti, ki bi lahko otežile uspešno doseganje ciljev, za katere si prizadeva.

Obstajajo pa tudi vidiki, s katerimi se ne strinjamo, kot je trditev o povezavi med energetsko učinkovitostjo in tako imenovano strategijo Evropa 2020, ki določa oblikovanje enotnega energetskega trga, spodbujanje tržnih instrumentov in evropskega sistema trgovanja z emisijami, ki prikriva nekatere dobičke energetske učinkovitosti in spregleda, da je treba braniti zelo močan javni energetski sektor, ki ga mora spodbujati vsaka država.

Čeprav se strinjamo, da je treba za izvajanje ciljev zagotoviti sredstva iz skladov Skupnosti, še vedno dvomimo v praktično možnost, da bi za energetsko učinkovitost porabili do 15 % ESRR, ali da bi sredstva dobili iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), glede na to, da naj bi države članice opredelile svoje potrebe in prednostne naloge v zvezi z razdelitvijo teh sredstev.

  Françoise Grossetête (PPE), v pisni obliki. – (FR) Za izboljšanje energetske učinkovitosti v ključnih sektorjih, kot sta promet in grajeno okolje, je mogoče uvesti številne ukrepe, ki ponujajo neizkoriščene možnosti.

Kljub temu je za najmanj 20-odstotno izboljšanje energetske učinkovitosti do leta 2020 nerealno določiti zavezujoč cilj, ker ni metod vrednotenja in ker ni skupnih kazalnikov. Namesto tega se moramo osredotočiti na posebne sektorske cilje, kot je zaveza, da se bo poraba energije v obstoječih stavbah zmanjšala za 38 %.

Pomanjkanje finančnih sredstev je glavna ovira za prenovo stavb v stanovanjskem sektorju in v sektorju malih in srednje velikih podjetij. Evropska komisija bi morala namesto sodelovanja v boju za nerealne cilje predlagati inovativne rešitve in spodbuditi javno-zasebno partnerstvo, ker je ustvarjalna ekologija vir novih delovnih mest.

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. − (LT) Podprl sem to poročilo, ker si prizadeva povečati energetsko učinkovitost za vsaj 20 % do leta 2020 in s tem pospešiti prehod v trajnostno in zeleno gospodarstvo. Njene ogromne prednosti se kažejo v gospodarski rasti in v ustvarjanju novih delovnih mest. Nova delovna mesta bodo ustvarjena v podeželskih in mestnih območjih. Splošno znano je, da imajo stavbe velik potencial glede energetske učinkovitosti. V ospredju bi morala biti obnova obstoječih stavb, saj se hitrost gradnje novih stavb v EU vztrajno niža, številne stare stavbe pa imajo največji potencial glede energetske učinkovitosti, če bodo pravilno obnovljene. V panogi čiste tehnologije je treba premostiti razkorak med ZDA in Kitajsko na eni strani ter EU na drugi. Obe državi sta pri sprejemanju zakonodajnih ukrepov, ki spodbujajo energetsko učinkovite rešitve, precej naprednejši kot EU. Zato bi morale EU in države članice podpirati ukrepe in instrumente za povečanje financiranja. S finančnim instrumentom na evropski ravni bi bilo treba spodbuditi uvedbo nacionalnih skladov za energetsko učinkovitost, ki bi podpirali pogodbe o energetski učinkovitosti (ang. Energy Performance Contracting). Pogodbe o energetski učinkovitosti, s katerimi kupec kupi zajamčen energetski prihranek, so naložbeni vzvod, ki se povrne v obdobju 2–15 let. Tak model ustvarja nova delovna mesta v malih in srednje velikih podjetjih, potrošniki prihranijo pri računih za energijo, zmanjšajo pa se tudi emisije.

  Eija-Riitta Korhola (PPE), v pisni obliki. − (FI) Ko sem tako kot večina v moji skupini glasovala proti obveznemu cilju 20-odstotnega prihranka energije, nisem zavzela stališča glede pomena varčevanja z energijo, ampak glede načina, s katerim se to skuša spodbuditi. Pomena večjega varčevanja z energijo ni mogoče zanikati. Vendar pa poskusi reševanja problemov EU glede podnebja, energetske varnosti in oskrbe z energijo po mojem mnenju niso trajnostni ali preudarni.

V razvpitem podnebno-energetskem svežnju 202020 je bil cilj varčevanja z energijo edini, ki ni bil zavezujoč, saj so domnevali, da se bo to okrepilo v skladu z drugimi obveznimi cilji, kot so zmanjšane emisije in obnovljivi viri energije. Cilj varčevanja z energijo se ni izvajal tako, kot smo želeli, zdaj pa bi morali, namesto da obremenjujemo Skupnost s še enim zavezujočim ciljem, ki se prekriva z drugimi zavezujočimi cilji in za katerega ne vemo, kako bo dosežen, preučiti, ali so bili tisti drugi cilji sploh ustrezno zastavljeni.

Ko uvedemo zmanjšanje emisij in cilje glede obnovljivih virov energij, so naše države članice in njihova podjetja pod pritiskom, skušnjava, da bi oblikovali kratkovidne netrajnostne rešitve pa postane neustavljiva. In če zdaj uvedemo še eno omejitev, se bomo znašli v položaju, kjer si bo EU dobesedno odžagala vejo, na kateri sedi, obenem pa bomo povzročili obsežne prenose dohodkov brez nadaljnjih koristi za podnebje, okolje ali našo energetsko varnost.

V vnemi, da bi storili nekaj dobrega, smo dosegli ravno nasprotno. Industrija postaja v svetovnem merilu vse manj donosna, v imenu obnovljivih virov energije netrajnostno kurimo les, obenem pa sam problem, emisije ogljikovega dioksida, postaja vse resnejši in presega naše meje.

Čas je za razumno in trajnostno ukrepanje, ne pa za zatekanje h kratkovidnim prisilam, ki nimajo nič razumsko otipljivega.

  Elisabeth Köstinger (PPE), v pisni obliki. − (DE) Povečanje energetske učinkovitosti EU je osrednji del trajnostne evropske energetske strategije. Omogočila bo zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida, obenem pa se bo stroškovno učinkovito izboljšala energetska varnost. Pozdravljam dejstvo, da poročevalec poudarja povečanje energetske učinkovitosti stavb, kar bo ustvarjalo nova delovna mesta v gradbenem sektorju in v malih in srednjih podjetjih ter prineslo prihranke pri energiji vse do 1 tisoč EUR letno na gospodinjstvo. Poročilo prav tako navaja potrebo po povečanju energetske učinkovitosti v prometnem sistemu s prehodom z energetsko intenzivnih načinov prevoza, kot so tovornjaki in avtomobili, na načine prevoza z nizko porabo energije, kot je železniški prevoz. Pozdravljam vidike poročila, ki pozivajo Komisijo in države članice, naj energetski učinkovitosti namenijo zasluženo pozornost, obenem pa naj zagotovijo skladnost s številnimi zakonodajnimi določbami na tem področju, ki so že uveljavljene na ravni EU in na nacionalni ravni.

  Bogusław Liberadzki (S&D), v pisni obliki. – (PL) Na današnjem glasovanju sem podprl sprejem Bendtsenovega poročila o pregledu akcijskega načrta o energetski učinkovitosti. Nobenega dvoma ni, da je večja energetska učinkovitost stroškovno najučinkovitejši in najhitrejši način za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida. Dejstvo je, da stavbe predstavljajo okrog 40 % porabe energije in okrog 36 % emisij toplogrednih plinov v EU. Zato menim, da je ena od najpomembnejših zadev, ki jih je treba zagotoviti, povečanje energetske učinkovitosti stavb, to pa naj bi dosegli z začetkom obnove obstoječe opreme in z namestitvijo učinkovitejše skupne infrastrukture v stavbah in sistemih ogrevanja. Glasoval sem za financiranje izolacije stavb iz strukturnih skladov.

  Marian-Jean Marinescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Poročilo o energetski učinkovitosti je izredno pomembno, da bi sprejeli akcijski načrt EU na tem področju za prihodnja leta. Velik vpliv bo imelo na metode, ki se bodo uporabljale za zmanjšanje emisij CO2, gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest na področjih, kot so IKT, gradbeništvo in storitve. Glasoval sem za učinkovitejšo zaščito ranljivih potrošnikov. Ti potrošniki morajo imeti največ koristi od izboljšane energetske učinkovitosti. Vendar pa za potrebne naložbe potrebujemo veš finančnih sredstev. Poleg tega sem glasoval za vzpostavitev skladov za energetsko učinkovitost na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni. Ti skladi bi lahko igrali ključno vlogo pri razvoju malih in srednje velikih podjetij ter podjetij, ki zagotavljajo storitve energetske učinkovitosti. Glasoval sem proti vzpostavitvi pravno zavezujočega cilja, ki določa minimalne energetske prihranke v višini 20 % do leta 2020, ker bi lahko imel ta element prisile škodljiv vpliv na enotni trg. Menim, da bo tudi brez uvedbe pretiranih zakonodajnih ukrepov prišlo do prehoda v trajnostno, zeleno gospodarstvo.

  Mario Mauro (PPE), v pisni obliki. − (IT) V poročilu o pregledu akcijskega načrta o energetski učinkovitosti je gospod Bendtsen upravičeno izpostavil, da nacionalne politike potenciala na področju energetske učinkovitosti še vedno ne izkoriščajo v celoti. Zato moramo strategije Evropske unije okrepiti v to smer. Glasoval sem za predlog.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) To poročilo spodbuja načelo energetske učinkovitosti in zagovarja energijsko označevanje. To je dobro, čeprav bi si marsikdo želel, da bi razpravo razširili še na energetsko zmernost in ekološko označevanje. Ukvarja se tudi z energetsko revščino. To je dobra novica. Škoda pa je, da jo preoblikuje v instrumente zelenega kapitalizma, ki je naklonjen prosti konkurenci, da poziva k posredovanju finančnih posrednikov in v zvezde kuje vrline trga ogljika. S tem izniči napredek, ki ga obljublja.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Akcijski načrt, ki je v skladu z evropsko energetsko politiko, mora obravnavati naslednja vprašanja: premik v smeri nizkoogljičnega energetskega sistema, zagotovitev varnosti oskrbe z energijo in okrepitev konkurenčnosti EU ter zagotovitev energije po sprejemljivih cenah za vse potrošnike. Doseganje teh ciljev zahteva znatna finančna sredstva in človeško prizadevanje.

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. − To je 10 glavnih smernic za energetsko učinkovitost.

1. Energetsko učinkovite tehnologije; 2. Prevozne tehnologije; 3. Učinkovita raba energije; 4. Varnost energetskega prometnega tokokroga; 5. Zbiranje in skladiščenje blaga, ki se uporablja za proizvodnjo energije; 6. Izkoriščanje energije v državah – dobaviteljicah; 7. Pridobivanje in distribucija energetskih virov; 8. Protimonopolni programi za porabo energije in oskrbo z energijo; 9. Nanotehnologija in sektor oskrbe z energijo; 10. Učinkovita energetska zakonodaja.

Vendar pa sedanje poročilo teh vidikov ne obravnava. Glasoval sem za ob upoštevanju, da se je glavna naloga šele začela.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Energetska učinkovitost je področje z velikim potencialom za prihodnost, kjer ima EU že nekaj izkušenj. Poleg tega so v državah članicah EU številna vodilna tehnološka podjetja. Ta sektor ponuja poleg očitnih prednosti za okolje tudi priložnosti za spodbujanje gospodarske rasti in ustvarjanje delovnih mest. Vendar je v preteklosti že postalo jasno, da si EU pogosto določi velikopotezne cilje, nato pa ima težave, ker jih težko doseže, ali jih povsem zgreši. To bi se lahko zgodilo s stavbami, ki imajo seveda neverjeten potencial za varčevanje z energijo.

Znatno preprosteje je takšne ukrepe izvajati v novih stavbah kot pa v že zgrajenih starejših stavbah. Stavbe, ki veljajo za zgodovinske spomenike, predstavljajo posebne probleme. Nenazadnje pa ne smemo dopustiti, da nam stvari uidejo iz rok zaradi uvedbe ukrepov za večjo energetsko učinkovitost, ki so tako dragi, da si življenjskih stroškov ne moremo več privoščiti. Zato sem glasoval temu primerno.

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. – (PL) Lahko se le strinjamo s poročevalčevo trditvijo, da je „energetska učinkovitost stroškovno najučinkovitejši in najhitrejši način za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida in drugih emisij“. Ukrepi za večjo energetsko učinkovitost prav tako prispevajo k gospodarski rasti in ustvarjanju delovnih mest. Ta pojav lahko na primer opazujemo v novih državah članicah, kjer je obseg izzivov, ki jih je treba rešiti, velikanski.

Omeniti je treba tudi, da je pomoč Evropske unije za izolacijo stavb ena najvidnejših značilnosti kohezijske politike. Posodobljene stavbe so eden najboljših znakov Evropske unije v regiji. S tem v mislih sem podprl predloge v poročilu glede povečanja izdatkov za izboljšanje energetske učinkovitosti.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. − (IT) Glasoval sem za akcijski načrt o energetski učinkovitosti, ker sem prepričan, da je pomembno spodbuditi Evropsko unijo, da se razvija v zeleno in trajnostno prihodnost. Zmanjšanje porabe energije s sistemskimi inovacijami v energetskih infrastrukturah in pri razvoju mest je cilj, ki ga je Evropa določila v novem akcijskem načrtu, ki ga bo Komisija predložila februarja. Prav tako mislim, da cilji ne smejo biti zavezujoči, kajti če pospešimo časovni okvir, tvegamo, da bomo finančno škodili podjetjem in posameznikom. Ukrepi za akcijski načrt morajo biti usklajeni z nacionalnimi načrti, da bi določili skupno metodologijo za merjenje ciljev energetske učinkovitosti.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Poročevalec, član skupine PPE, v svojem pregledu akcijskega načrta o energetski učinkovitosti pripravi uravnotežen predlog za dosego cilja 20-odstotnih energetskih prihrankov, ki jih je Evropski svet določil leta 2007.

Pragmatično izvajanje politike energetske učinkovitosti, ki jo predlaga poročevalec, s posameznimi cilji in brez uvajanja zavezujočih ciljev, se mi zdi najprimernejši način doseganja zadevnega cilja v sedanjem gospodarskem in političnem okviru. Vendar pa je Odbor za industrijo, raziskave in energetiko (ITRE) sprejel rešitev, ki vključuje uvedbo obveznih ciljev z vsaj 20-odstotnim zmanjšanjem porabe energije, kar je predlog spremembe, ki so ga z glasovanjem odobrili socialisti, liberalci in zeleni.

V poročilu, za katerega sem glasovala, bi poudarila različne ukrepe Skupnosti in držav članic, ki podpirajo energetsko učinkovitost: uporaba obstoječe zakonodaje na tem področju, energetsko učinkovit razvoj mest, gradnja energetsko učinkovitih stavb in financiranje teh in drugih ukrepov z oblikovanjem nacionalnih skladov za energetsko učinkovitost. Treba bi bilo poudariti, da je to poročilo Evropskega parlamenta pomemben prispevek k pregledu akcijskega načrta o energetski učinkovitosti, ki ga izvaja Evropska komisija.

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. − (IT) Delno zaradi izboljšav k prvotnemu načrtu se strinjam z gospodom Bendtsenom, da je energetska učinkovitost najbolj stroškovno učinkovit ukrep za zmanjšanje emisij CO2 in drugih emisij ter predstavlja edinstveno priložnost za podporo in ustvarjanje delovnih mest in hkratno zmanjšanje odvisnosti od uvoza energije. Ugotavlja, da bi lahko po mnenju Komisije energetski prihranki na gospodinjstvo znašali več kot 1 tisoč EUR letno.

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) Energetska učinkovitost je stroškovno najučinkovitejši in najhitrejši način za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida in drugih emisij. Prednosti so ogromne v smislu trajnostne gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest na področju IT, v gradbeništvu in storitvah. Tako ustvarjena delovna mesta bodo v podeželskih in mestnih območjih, pogosto v malih in srednjih podjetjih, poleg tega bodo lokalna in se ne bodo selila. Komisija bo v začetku leta 2011 predložila nov revidiran načrt, ki mora vsebovati naslednje elemente: - zavezujoč cilj o najmanj 20-odstotnem povečanju energetske učinkovitosti do leta 2020 - ukrepi za boj proti energetski revščini, ki so del vseh energetskih politik - pregled direktive o energetskih storitvah leta 2011 - spodbujanje naložb držav članic v pametna omrežja v skladu z zahtevo tretjega zakonodajnega svežnja o notranjem trgu glede nameščanja pametnih števcev v vsaj 80 % gospodinjstev do leta 2020 - države članice morajo določiti cilje obnove obstoječega stavbnega fonda - Komisija mora predložiti politike za doseganje skoraj ničnih energetskih izgub v stavbah do leta 2050 - Komisija mora preučiti inovativne modele financiranja, kot so obnovljivi skladi, da bi dosegli cilje v tem sektorju.

  Teresa Riera Madurell (S&D), v pisni obliki. – (ES) Glasovala sem za to poročilo, ker menim, da je pomembno, da je cilj 20-odstotnega povečanja energetske učinkovitosti obvezen ne le zaradi zmanjšanja ogljikovega dioksida, ampak tudi iz socialnih razlogov. Stroški energije predstavljajo velik del izdatkov evropskih gospodinjstev. Uvedba ukrepov za večjo učinkovitost, ki zmanjšajo izgube energije in pomagajo zmanjšati energetsko revščino, je socialistični cilj.

  Frédérique Ries (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Do tedaj, ko se bo nori izziv sončne energije iz vesolja uresničil in bo ves svet lahko žel koristi te skoraj neizčrpne električne mane, Evropska unija glede sedanje energetske politike nima druge možnosti, kot da si zagotovi oskrbo iz čim številčnejših virov in se odloči za energetsko učinkovitost. To je prednostna naloga evropske strategije za naslednje desetletje, ki jo poudarja poročilo gospoda Bendtsena, ki ga je danes popoldan odobrila večina poslancev Evropskega parlamenta. Pozdravljam predvsem sprejetje zavezujočih ciljev 20-odstotnega prihranka energije do leta 2020, kar bi EU omogočilo, da prihrani približno 100 milijard EUR. Da bi to dosegli, pa bomo brez dvoma morali storiti več na tako različnih področjih, kot so energetske storitve, promet (do tedaj bomo že imeli okvir za standardizacijo električnih vozil?) in stavbe. Slednje zahtevajo posebno pozornost, saj vemo, da so v Evropski uniji odgovorne za porabo približno 40 % porabe energije in približno 36 % emisij toplogrednih plinov. Javne stavbe imajo na primer znaten potencial za energetske prihranke, kar bi pospešilo prehod v stabilno, zeleno gospodarstvo.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − To poročilo je mogočno in pravočasno opozorilo Komisiji in Svetu glede pomena zavezujočih ciljev energetskih prihrankov pred pomembnim vrhunskim srečanjem na temo energije 4. februarja 2011 in tudi zato, ker Komisija pripravi akcijski načrt o energetski učinkovitosti. Velikopotezni ukrepi EU za energetske prihranke in energetsko učinkovitost so bistveni, če se Evropa želi odzvati na izzive energetske varnosti in podnebnih sprememb. Prav tako so smiselni za gospodarstvo, ustvarjajo delovna mesta, potrošniki pa privarčujejo denar pri računih za energijo. Do zdaj so države članice z nezadostnim napredkom požrle svojo obljubo, da bodo do leta 2020 zmanjšale porabo energije za 20 %. Če cilji postanejo zavezujoči, bo to pomagalo (tak je tudi primer obnovljive energije) zagotoviti, da bodo vlade EU dejansko izkoristile ta potencial.

Poročilo prav tako poziva k močnejšim ukrepom za rešitev vprašanja porabe energije v stavbah, še zlasti z obnovo obstoječega stavbnega fonda. Glede na to, da stavbe predstavljajo 40 % porabe energije v EU, je pomembno, da se neposredno lotimo tega sektorja. Zeleni upamo, da se bo vrhunsko srečanje EU o energiji lotilo tudi tega ključnega vprašanja.

  Czesław Adam Siekierski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Akcijski načrt o energetski učinkovitosti je stroškovno učinkovito sredstvo za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in varnosti oskrbe Evropske unije z energijo. Načrt za izboljšanje energetske učinkovitosti je tudi odlična priložnost za razvoj malih in srednje velikih podjetij. Poročilo gospoda Bendtsena upravičeno usmerja pozornost na načine uspešne in učinkovite rabe energije, ne da bi bilo treba zmanjšati samo porabo, ker se ta v državah članicah še naprej dviguje. Uporaba novih energetskih tehnologij v gradbeništvu in prometu omogoča znatne prihranke na ravni celotne Unije. Za uporabo takšnih metod je potrebna informacijska kampanja za državljane in zmanjšanje stroškov tehnologij, ki omogočajo energetske prihranke. Visoka cena inovativne opreme je res največja ovira za začetek uporabe te opreme. Sprejetje zavezujočih ciljev za leto 2020 je za številne države članice težko.

Vendar ne smemo pozabiti, da je vsaka država članica na drugačni stopnji razvoja energetske politike. Zavezujoč cilj o 20 % obnovljive energije v končni porabi energije do leta 2020 se lahko izkaže za prevelik izziv, še zlasti v 12 novih državah članicah.

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. − (NL) Vesel sem, da se je Evropski parlament opredelil za obvezni cilj 20-odstotnega energetskega prihranka do leta 2020. Napovedi kažejo, da bo Evropa ob sedanji politiki dosegla le 11-odstotne energetske prihranke. Medtem pa bodo gospodinjstva še naprej izgubljala energijo v višini 1000 EUR na leto, mi pa letno izvozimo nič manj kot za 350 milijard EUR evropske blaginje narodom, ki so bogati z nafto. Boljša izolacija hiš, učinkovitejši prenos energije in učinkovitejši aparati zagotavljajo nižje račune za energijo potrošnikom in podjetjem.

Na poti do teh učinkovitih ukrepov pa se pogosto pojavljajo ovire, kot so visoki stroški naložb ali negotovost glede koristi. Če bodo evropski ministri podprli ta predlog, bodo morale vlade pospešiti svojo podporo ukrepom za varčevanje z energijo. Ti ukrepi bodo na koncu prinesli denar, ker bo račun za energijo nižji.

Varčevanje z energijo je najcenejši način, da dosežemo podnebni cilj, ki bo pomenil 560 milijonov ton manj CO2 emisij. Zaradi varčevanja z energijo je še lažje nekoliko dvigniti podnebni cilj. Na žalost pa še vedno brezupno capljamo zadaj; Evropski cilj je treba glede na nedavno poročilo potrojiti, če želimo doseči 20-odstotne energetske prihranke. Zato je pomembno, da se ta cilj uvede kot zavezujoč za vse države članice.

  Konrad Szymański (ECR), v pisni obliki. − Poslanci ECR v Evropskem parlamentu menijo, da ima energetska učinkovitost ključno vlogo, ko pomaga EU izpolniti cilje glede energije iz obnovljivih virov in cilje zmanjšanja emisij. Prav tako ima ključno vlogo pri zagotavljanju naše energetske varnosti in izboljšanju gospodarske konkurenčnosti. Podpiramo večji del tega poročila, kot je osredotočenost na pametna omrežja in števce, financiranje iz EIB in zasebnega sektorja in potencial za raziskave in razvoj, da bi pospešili energetsko učinkovitost. Vendar pa poslanci ECR ne podpiramo zavezujočih ciljev za energetsko učinkovitost. Prepričani smo, da so cilji obnovljivih virov in zmanjšanja emisij in cilji energetskih prihrankov v skladu z direktivo o energetskih storitvah že spodbudili EU in države članice k izvajanju politik energetske učinkovitosti. Zato smo se poslanci ECR vzdržali glasovanja o tem poročilu.

  Thomas Ulmer (PPE), v pisni obliki. − (DE) Glasoval sem proti poročilu gospoda Bendtsena, ker so številke ponovno spremenjene in so cilji omejevalni. Drži, da je to nezakonodajno poročilo, vendar so učinki direktive o okoljsko primerni zasnovi izdelkov že pokazali, kako previdno je treba obravnavati ta vprašanja. Zaradi prepovedi žarnic sem moral izprazniti sobo po tem, ko se je razbila energetsko varčna žarnica, ki je vsebovala živo srebro, da bi se izognil škodi, ki bi jo to povzročilo za zdravje ljudi. To je točno tisto, kar je treba pravočasno ustaviti.

  Hermann Winkler (PPE), v pisni obliki. − (DE) Tega poročila nisem podprl. Pozdravljam pristop v poročilu glede akcijskega načrta o energetski učinkovitosti. Vendar menim, da je uvajanje obveznih ciljev energetske učinkovitosti „od zgoraj“ in določanje ciljev obvezne posodobitve in obnove za zasebne in javne stavbe (kot so šole) napaka. V času, ko so proračuni pokrajin, lokalnih skupnosti in zasebnih gospodinjstev omejeni, bi nerealne zahteve zanje predstavljale preveliko obremenitev. Na primer Evropska komisija, katere stavbe so bile zajete z novimi merili za učinkovitost, je morala nedavno priznati, da ne more izpolniti dodatnih zahtev v zvezi s prenovo obstoječih stavb. EU ne sme od drugih zahtevati, da storijo, česar sama ne more.

Za številna srednje velika podjetja in še zlasti majhne pogodbene izvajalce v regiji Saška gredo ukrepi bistveno predaleč. Preobremenili bodo podjetja in se očitno odrazili v izgubi delovnih mest in povečanih stroških za potrošnike. Po mojem mnenju moramo zavzeti poseben pristop, še zlasti do poziva po merilih za energetsko učinkovitost, ki naj bi se uporabljala pri politiki javnega naročanja. Pravilen način varčevanja z energijo vključuje izobraževanje državljanov Evrope in vzpostavitev sistemov davčnih spodbud.

  Joachim Zeller (PPE), v pisni obliki. − (DE) Temu poročilu nasprotujem. Čeprav vsebuje nekaj predlogov, ki so vredni razmisleka, imam slabo mnenje glede takšnih gest politike, ki poziva k restriktivnim ukrepom, ki jih je v praksi skoraj nemogoče izvajati. Glede na finančno stanje vseh vpletenih so še zlasti nesmiselne zahteve do lokalnih in regionalnih oblasti in zasebnih lastnikov hiš, naj izvedejo energetsko obnovo svojih nepremičnin. Celo Komisija EU je morala priznati, da ne more izpolniti obsežnih zahtev za energetsko obnovo obstoječih zgradb. Poleg tega še nismo videli nikakršnega dokaza, da bi energetska obnova prinašala neposredno zmanjšanje stroškov. Zaradi naložb v proizvodnjo in vzdrževanje infrastrukture in obratov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov se stroški energije povečujejo hitreje kot morebitni prihranki z ukrepi za energetsko učinkovitost, ki bi te stroške lahko nadomestili. Obstoječo direktivo o energetski učinkovitosti iz leta 2002 so v posameznih državah članicah izvajali zelo različno, kar pomeni, da v Evropi ni skupnega pristopa glede tega vprašanja. Vztrajanje pri veliko večji mobilizaciji strukturnih skladov, da bi financirali ukrepe za energetsko učinkovitost, je glede na razprave o financah, ki še potekajo, neustrezno. Zelo močno podpiram razpravo o energetski učinkovitosti, ki temelji na širokem soglasju na vseh političnih ravneh in vključuje vse pomembne akterje in oblikovanje sistemov spodbud. Nasprotujem pa predpisom, ki so vsiljeni „od zgoraj“ in za katere morajo račun plačati drugi.