Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2010/0051(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0355/2010

Predložena besedila :

A7-0355/2010

Razprave :

PV 15/12/2010 - 19
CRE 15/12/2010 - 19

Glasovanja :

PV 16/12/2010 - 6.3
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0488

Razprave
Sreda, 15. december 2010 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

19. Nadzor držav članic nad izvajanjem izvedbenih pooblastil Komisije (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 

  Predsednik. – Naslednja točka je poročilo (A7-0355/2010) gospoda Százjerja v imenu Odbora za pravne zadeve o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo uresničevanje izvedbenih pooblastil Komisije (COM(2010)0083 - C7-0073/2010- 2010/0051(COD)).

 
  
MPphoto
 

  József Szájer, poročevalec. − Gospod predsednik, šele približno leto dni je od začetka veljave Lizbonske pogodbe, ki predvideva znatne spremembe pri prenosu pooblastil z Evropskega parlamenta in Sveta na Komisijo.

Pred nekaj meseci smo v tem parlamentu razpravljali o mojem poročilu o delegiranih aktih. Delegirani akti pomenijo, da Parlament in Svet preneseta svoja pooblastila, toda od zdaj naprej jih lahko, v nasprotju s preteklostjo, kadar koli vzamemo nazaj. Lahko postavimo rok, lahko spreminjamo in lahko damo veto, če Komisija ne ravna v skladu s tem, kar je želel zakonodajalec.

V primeru te uredbe, o kateri razpravljamo na podlagi člena 291 Pogodbe, govorimo o izvedbenih aktih. V primeru izvedbenih aktov je stanje nekoliko drugačno. Tu so države članice tiste, ki uveljavljajo svoje pravice glede tega, kako izvajati različno zakonodajo Evropske unije. Razlika je torej očitna.

Nova uredba in novi sistem delegiranih aktov nam dajeta zelo široka pooblastila. Z vidika Parlamenta to znatno spremeni naš vpliv, zlasti na nekaterih zakonodajnih področjih.

Toda na področju izvajanja imamo kot Parlament, kot zakonodajalec pravico do urejanja izvedbenega postopka za države članice.

Menim, da je Parlament po dolgih pogajanjih pravilno zavzel stališče, da bi radi potrditev in jasno zavezo Sveta in Komisije, da bodo pravice Parlamenta uveljavljene. Po zelo dolgih pogajanjih smo prišli do resnega napredka na tem področju, ki ima vpliv ne samo – in zlasti ne samo – na področju izvedbenih aktov, temveč tudi pri delegiranih aktih.

Celo v primeru izvedbenih aktov je Parlament dobil in ohranil pravico do nadzora, kar pomeni, da imamo na podlagi sporazuma z drugimi institucijami postopek, ki ga lahko uporabimo.

Največjo prednost sem dal temu, da bi lahko ohranili te pomembne položaje. Še za eno stvar gre, in sicer da v Parlamentu potekajo še druge razprave v drugih odborih – zlasti v odboru za mednarodno trgovino, Odboru za razvoj in Odboru za zunanje zadeve – ter tudi med Parlamentom in Svetom o zakonodaji v zvezi s finančnimi instrumenti in o tem, ali in kako naj bodo zakonsko urejeni.

Moj cilj v tem okviru je bil, da to urejanje ne bi smelo prejudicirati te razprave. Pomagati želimo kolegom, ki se borijo za naš položaj v pomembni razpravi s Svetom, da bomo lahko navsezadnje prišli do sodelovanja Sveta.

Na koncu bi se rad, ker nimam več časa, zahvalil Komisiji in Svetu za njuno prožnost pri pogajanjih. Razumem, da je bilo zelo težko doseči dogovor v Svetu. Menim, da je to dogovor, ki ga je Parlament želel, in da je ta dogovor lahko zadovoljiv za vse poslance, zlasti zato, ker ne gre samo za besedilo, o katerem razpravljamo zdaj, temveč pričakujemo, da se bosta Komisija in Svet pridružila skupnemu stališču v zvezi s temi pomembnimi vprašanji. Pričakujemo tudi izjave, s katerimi bo jasno povedano, da je Komisija odločno zavezana uskladitvi preostalega dela acquis communautaire. To besedilo, ki je priloženo mojemu poročilu, bi moralo biti zadovoljivo za vse poslance v tem parlamentu.

 
  
MPphoto
 

  Maroš Šefčovič, podpredsednik Komisije. Gospod predsednik, dopoldan smo slišali zelo dobro razpravo o državljanski pobudi in ta večer razpravljamo o zelo pomembni temi komitologiji. Menim, da je zelo dobro znamenje, da po začetku veljave Lizbonske pogodbe zdaj dejansko dokončujemo glavne predpise, ki so potrebni za njeno celovito izvajanje.

Uredba o izvedbenih aktih bo imela velik vpliv na način, kako bo Komisija v prihodnosti izvajala evropsko zakonodajo. Imela bo zelo pomemben vpliv na sposobnost Unije, da uresniči svoje politike v interesu državljanov. Ko smo predstavili naš predlog, smo navedli njen glavni cilj: da naj bi z novimi pravili vzpostavili sistem Komisije za sprejemanje izvedbenih aktov, ki bi bil preprostejši, učinkovitejši in preglednejši ter povsem skladen s Pogodbo.

Kako smo dosegli te cilje v predlogih, o katerih bomo zdaj razpravljali? Tako kot v preteklosti nadzorni mehanizem, predviden v uredbi, temelji na komitologiji, kar pomeni odbore, sestavljene iz predstavnikov iz držav članic, katerim bo Komisija predložila osnutke ukrepov, vendar v nasprotju s sedanjim sistemom ne bo prostora za posredovanje Sveta kot takega.

Kot je jasno navedeno v Pogodbi, lahko izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije nadzorujejo samo države članice in ne Svet. Poleg tega je v uredbi določeno, da ne bo več nobenih posebnih postopkov in da bo uredba veljala za vse izvedbene ukrepe, vključno s tistimi v zvezi s trgovino – različni ukrepi, kot so protidampinški ali izravnalni ukrepi. To bo prava revolucija na področju trgovinske politike.

Želimo preprostejše postopke, zato v novi uredbi ne bosta samo določena dva postopka – posvetovalni in preiskovalni – namesto štirih, temveč bo v njej predpisana tudi samodejna prilagoditev obstoječih komitoloških postopkov. Novi postopki se bodo za vso obstoječo zakonodajo začeli uporabljati s prvim dnem. Seveda to ne vpliva na značaj pooblastil, ki jih ima Komisija v zvezi s temeljnimi akti.

Komisija se je v izjavi zavezala, da bo pregledala ves acquis, da bi ga glede na zakonske zahteve prilagodila ureditvi o delegiranih aktih, in vem, kako pomembno je to za ta parlament. Do zdaj smo identificirali 153 aktov, za katere pred Lizbonsko pogodbo ni veljalo soodločanje in ki Komisiji dajejo pooblastila, ki jih je treba spremeniti v prenesena pooblastila. Poleg tega obstaja 299 aktov, ki so bili prej usklajeni po regulativnem postopku s pregledom in ki jih bo treba zdaj pregledati glede na določbe Pogodbe o delegiranih aktih. Toda naš cilj je, da bi bila pred koncem sedanjega zakonodajnega obdobja Parlamenta vsa obstoječa zakonodaja v celoti usklajena z novo določbo Lizbonske pogodbe.

To pomeni popolno uskladitev. Veste, kako ambiciozen je ta cilj, zato sem še posebej zadovoljen, da me je belgijski minister gospod Chastel prijazno prosil, naj Parlamentu sporočim zavezo in izjavo predsedstva.

Predsedstvo izjavlja, da se zaveda ambicioznih namenov Komisije v zvezi s tem; pozdravlja jih in podpira cilje. Potrjuje, da je pripravljeno storiti vse, kar je v njegovi moči, da poskrbi, da bo ta uskladitev končana čim prej, ko bodo predloženi predlogi Komisije. Predsedstvo je pripravljeno zvesto sodelovati s Parlamentom in Komisijo za dosego teh ciljev.

Seveda bi radi imeli to izjavo v uradni pisni obliki, toda menim, da moramo pozdraviti zelo sodelovalni duh in kolegialni pristop belgijskega predsedstva.

Želimo si sistema, ki bi bil učinkovitejši; skladno s tem nova pravila v celoti odražajo vlogo Komisije v skladu s Pogodbami – s samo eno obžalovanja vredno izjemo, o kateri bom še govoril –, saj lahko samo kvalificirana večina glasov odbora proti osnutku izvedbenega akta Komisiji prepreči, da bi ga sprejela.

Izjema, ki sem jo ravnokar omenil, pri kateri Komisija izrecno potrebuje pozitivno mnenje odbora, preden ji je dovoljeno sprejeti osnutek izvedbenega akta, se nanaša na dokončne zaščitne ukrepe v zvezi z večstransko trgovino. Čeprav se na tem področju sprejme le omejeno število aktov, smo bili proti tem izjemam iz institucionalnih razlogov, saj bi imeli raje popolno usklajenost z novimi pravili.

Tu sem želel predstaviti ta institucionalni vidik, čeprav je bil to na koncu edini možni temelj za kompromis za zakonodajalca, in to pozdravljamo. Želimo sistem, ki bo preglednejši; celoten postopek bo voden povsem pregledno.

Vsi dokumenti, predloženi odborom, se hkrati pošljejo Evropskemu parlamentu in Svetu; ti dve instituciji bosta imeli pravico do nadzora pod popolnoma enakimi pogoji. Kadar koli med postopkom lahko Komisiji povesta, da po njunem mnenju osnutek izvedbenega akta presega njena pooblastila; če prekoračimo naša pooblastila, imate pravico, da nam to zelo jasno poveste.

Za konec naj povem, da je na splošno besedilo zelo dober rezultat za Evropo; razločno krepi metodo Skupnosti in razločno širi nadzorno funkcijo Parlamenta na vsa področja.

V novi uredbi je na primer določeno, da je lahko Komisija v nekaterih primerih obvezana, da o zadevi razpravlja v odboru za pritožbe. Toda ta odbor bo običajen komitološki odbor, ki mu predseduje Komisija in za katerega veljajo ista pravila; samo kvalificirana večina glasov proti osnutku Komisije lahko Komisiji prepreči, da bi ga sprejela.

Če bo Evropski parlament danes sprejel komitološki uredbo, to ta začela veljati kmalu, že 1. marca 2011, in to je res dobra novica. Novi zakonski okvir potrebujemo čim prej, in upam tudi, da bomo lahko obenem sprožili splošno razmišljanje o razmejitvi med prenesenimi pooblastili in izvedbenimi pooblastili Komisije. To potrebujemo ne le za preprečevanje nadaljnjih sporov pri razpravljanju o predlogih za novo zakonodajo, temveč tudi za racionalizacijo usklajevanja.

Na koncu bi se rad zahvalil poročevalcu gospodu Szájerju za vse delo, ki ga je opravil v pogajalskem postopku, in tudi vsem političnim skupinam za njihovo sodelovanje in prilagodljivost, ki so jo pokazali. Za konec naj se zahvalim še belgijskemu predsedstvu, ki je opravilo izredno delo, ko je ta dokument spravilo skozi Svet in našlo ta zelo težki kompromis. Po mojem mnenju je to, o čemer bomo razpravljali in, upam, jutri sprejeli, zelo dobra novica za Evropo.

 
  
MPphoto
 

  Gay Mitchell, poročevalec Odbora za razvoj. Gospod predsednik, rad bi se zahvalil poročevalcu gospodu Szájerju za njegovo prizadevanje in poročilo.

Po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe bodo sedanje določbe o komitologiji nadomestili delegirani akti in izvedbeni akti iz členov 290 in 291, kot je bilo razloženo, toda zelo me skrbi vloga Komisije pri izvajanju določitev, sprejetih v zvezi z Lizbonsko pogodbo.

Zdi se mi, da sem ravnokar slišal komisarja reči, da je njihov cilj, da to storijo do konca mandata tega parlamenta. Do takrat je še tri leta in pol, pa še to je samo „cilj“! To ni društvo krajanov, to je Parlament! Če je udeležen Svet, je udeležen Parlament. Kot parlamentarcu – in tega ne rečem z nobenim veseljem – se mi zdi, da je Komisija pogosto preblizu Svetu, namesto da bi delovala kot pošten posrednik med Svetom in Parlamentom, medtem ko se Parlament, ker je tako številčen, z lahkoto razdeli in včasih na veliko prelahek način omogoči uveljavitev skupnega stališča, ki ga dosežeta Svet in Komisija.

Najprej moram poudariti, da po mojem mnenju Parlament ne bi smel biti pod nobenim pritiskom, da mora v celoti podpreti predlagano besedilo v prvi obravnavi v zvezi s tem. Najpomembneje je, da dosežemo pošten kompromis, ki bo najboljša razpoložljiva možnost za Parlament in za državljane, ki jih zastopamo, pri tem pa upoštevamo, kar je dejal naš kolega gospod Szájer. Če to pomeni čakanje na dogovor v drugi obravnavi, naj bo tako. Kot sem dejal, mora biti pravilo, da je v primeru udeležbe Sveta udeležen tudi Parlament. Pri tem smo soodločevalci, sozakonodajalci.

Kot poročevalec Odbora za razvoj menim, da je izredno pomembno, da uveljavimo neodvisnost Parlamenta in da Komisija spoštuje obe instituciji. Nisem prepričan, da lahko to dosežemo s tem „kompromisom“.

 
  
MPphoto
 

  Saïd El Khadraoui, pripravljavec mnenja Odbora za promet in turizem. (NL) Gospod predsednik, najprej bi se rad zahvalil poročevalcu za njegovo delo pri tem dokumentu, ki je zapleten in zelo tehničen, vendar vseeno zelo pomemben za naše prihodnje dejavnosti.

Stari komitološki postopek s štirimi različnimi možnostmi našemu Odboru za promet in turizem ni bil neznan in že dolgo vemo, kako ravnati pri izvedbenih odločbah. Toda glede prilagoditev, ki jih je treba opraviti v skladu z Lizbonsko pogodbo, bi rad povedal, da podpiramo kompromise, o katerih se je poročevalec dogovoril s Svetom. Vseeno menimo, da morate biti pozorni na dve stvari.

Prvič, želimo največji možni pretok informacij v Parlament in tudi največjo možno udeležbo Parlamenta pri pripravi odločitev odbora.

Drugič, rad bi poudaril pomen dobrega pristopa k prehodnemu obdobju, in v zvezi s tem pozivamo Komisijo, naj bo širokosrčna do Parlamenta pri reformiranju komitološkega postopka, kot je določeno v pravnem redu EU, v skladu z novimi delegiranimi in izvedbenimi akti, kadar je izbira med postopkoma odprta za razpravo.

To se torej ne nanaša samo na reformo, temveč tudi na uporabo pravnega reda EU pred reformo.

 
  
MPphoto
 

  Danuta Maria Hübner, poročevalka Odbora za regionalni razvoj. Gospod predsednik, skrbi me, da je lahko zavrnitev vključitve delegiranih aktov v finančne instrumente nevaren precedens za druge politike. Zbuja tudi medinstitucionalno nezaupanje in zaradi tega stanja smo vsi zaskrbljeni.

Prihajajoči predlogi v zvezi z zakonodajnim svežnjem glede regionalne politike po letu 2013 bodo morda zahtevali uporabo izvedbenih aktov, lahko pa zahtevajo tudi uporabo delegiranih aktov. Ne moremo sprejeti predhodne izključitve delegiranih aktov. To bi moral biti predmet pogajanj med sozakonodajalci za vsak primer posebej.

To stališče je po mojem mnenju politično in pravno skladno, in verjamem, da se bosta Svet in Komisija očitno strinjala s Parlamentom. Pred nami je nedvomno mnogo težkih let. Dolžnost evropskih institucij je, da čim bolje izkoristimo naše politike, in s preprečevanjem nepotrebnih sporov in postopkov smo lahko pri tej skupni nalogi učinkovitejši.

 
  
MPphoto
 

  Paolo De Castro, poročevalec Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja.(IT) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, kot predsednik Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja sem iz več razlogov globoko razočaran nad vsebino poročila gospoda Szájerja, o katerem bomo glasovali jutri.

Prvič, nobena od sprememb, za katere je naš odbor soglasno glasoval – poudarjam soglasno –, ni bila upoštevana, čeprav je skupna kmetijska politika ena od politik, pri katerih je večina aktov sprejetih po komitološkem postopku, in je zato ena izmed tistih, na katere prilagajanje zakonodajnih aktov v skladu z Lizbonsko pogodbo najbolj vpliva.

Drugič, v skladu z besedilom člena 10 Evropski parlament ne bo imel pooblastil za izvajanje pritiska niti prostora za pogajanja s Svetom v zvezi s prilagajanjem zakonodaje o skupni kmetijski politiki novi pogodbi.

V resnici se zavedamo, da je Svet že pokazal svojo nepripravljenost za dogovarjanje o aktih, delegiranih Evropskemu parlamentu, in s sprejetjem te uredbe Svet ne bo imel interesa za nadaljevanje pogajanj, ker samodejno prilagajanje – ki izključuje delegirane akte in zajema samo izvedbene akte – nima roka, ker je prehodno.

Zato sem skupaj z drugimi kolegi poslanci vložil spremembo, s katero bi samodejno prilagajanje resnično postalo začasno, in vse vas pozivam, da jo podprete, da bi okrepili vlogo Evropskega parlamenta. Resnično ni razloga, da bi že na prvi obravnavi dosegli dogovor o tako občutljivem dokumentu, v katerem so določena pravila za izvajanje Pogodbe v naslednjih letih. Zato imamo pri tem vsesplošno pomembnem dokumentu pravico – šel bi celo tako daleč, da bi rekel dolžnost –, da besedilo čim bolj izboljšamo in tako preidemo na drugo obravnavo, ne da bi pristali na izsiljevanje Sveta, ki grozi, da tega dokumenta ne bo dal naprej, da bi nas prisilil, da sprejmemo ta negativni dogovor.

Mislim, da je za proračunom to najpomembnejši dokument, o katerem moramo glasovati, saj ponovno opredeljuje ravnotežje moči med evropskimi institucijami. Tu v Parlamentu moramo odločno zagovarjati posebne pravice Parlamenta, ki je bil demokratično izvoljen in predstavlja vse evropske državljane.

 
  
MPphoto
 

  Antolín Sánchez Presedo, poročevalec Odbora za ekonomske in monetarne zadeve.(ES) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, Lizbonska pogodba uvaja znatne spremembe procesa oblikovanja in izvajanja zakonodaje EU s tem, ko razlikuje med delegiranimi akti in izvedbenimi akti. Prejšnja primarna zakonodaja je predvidevala samo izvedbene ukrepe.

Ta uredba je bistvena za urejen prehod iz starega sistema v novi sistem in za ustrezno uporabo izvedbenih pooblastil, ki jih ima Komisija v skladu z Lizbonsko pogodbo. Krepi demokratično načelo, ker Parlamentu priznava pravico do nadzora, povečuje preglednost z letnim poročilom in vključuje določbo o pregledu, da bi jo lahko izpopolnili na podlagi izkušenj. Zato izpolnjuje zahteve, ki jih je v zvezi s tem postavil Odbor za ekonomske in monetarne zadeve.

Na področju finančnih storitev bo pripomogla k večji pravni varnosti in učinkovitosti zakonodaje. Dopolnjuje cilj zbirne direktive, da se pooblastila Komisije iz starega okvira, ki so združljiva s sedanjim okvirom, omejijo na obdobje treh let od začetka veljavnosti nove pogodbe, vzpostavlja določbe, da bodo tehnični izvedbeni standardi, ki so del nove nadzorne strukture in sektorskih predpisov na področju finančnih storitev, končno lahko sprejeti.

Zato kot poročevalec Odbora za ekonomske in monetarne zadeve poročilo vidim kot pozitivno in čestitam gospodu Szájerju.

Rad bi se zahvalil predsedniku za njegovo velikodušnost, vsem skupaj pa želim vse najlepše med prazniki in v naslednjem letu.

 
  
MPphoto
 

  Klaus-Heiner Lehne, v imenu skupine PPE.(DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, potrebna je vrsta pojasnil, tudi tu na plenarnem zasedanju, v zvezi z zavajajočimi razpravami, ki so potekale v skupinah, na konferenci predsednikov odborov in v nekaterih primerih v odborih.

Prvič, pri tej uredbi ne gre za odločanje o tem, kaj so delegirani akti v skladu s členom 290 in kaj so izvedbeni akti v skladu s členom 291. S to uredbo odločitev o tem nikakor ne bo sprejeta. To je odločeno s temeljnim aktom. Z drugimi besedami, sam zakon bo odločal o pooblastilu v skladu s členom 290 ali členom 291, če bo tako določeno. Uredba se nanaša samo na postopek v primeru člena 291.

Moja druga pripomba se nanaša na kritiko člena 10. Tudi ta člen zadeva zgolj postopek in nič drugega. Glede tega je Komisija še enkrat pojasnila, da seveda namerava pregledati vse obstoječe akte iz predlizbonskega obdobja kot del usklajevanja in dati nove predloge obema zakonodajnima organoma: Parlamentu in Svetu. To je bilo še enkrat poudarjeno v primerjavi s prejšnjim medinstitucionalnim sporazumom.

Edina stvar, ki je res nova, je postopek v zvezi z zunanjo trgovino. Priznam, da je kompromis, ki ga je doseglo belgijsko predsedstvo, precej birokratski. O tem ni nobenega dvoma. Toda glede na dve nasprotujoči manjšini v Svetu je bila to edina mogoča rešitev.

Po mojem mnenju gre pri tem vprašanju za tehtanje koristi. Pretehtati moramo tudi, kot je dejal poročevalec, kaj je s pogajanji dosegel Parlament. Imamo postopek za pregledovanje izvedbenih aktov, ki v Pogodbi ni predviden. To je zelo pomemben korak naprej, zlasti kar zadeva udeleženost Parlamenta, ki je večja kot je določeno v Pogodbi. Ko se pretehtajo koristi, je torej jasno, da si to zasluži našo podporo. Zato sem za tako poročilo, kot je, brez sprememb. Na prvi obravnavi ne bomo mogli doseči nič več kot bi lahko dosegli z naknadnim usklajevanjem po nedoločenem času.

 
  
MPphoto
 

  Eva Lichtenberger, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, uredbo, o kateri danes razpravljamo, vsi odbori že dolgo časa precej prezirajo. Toda nekateri v tem parlamentu so se zbudili zdaj ob koncu postopka, ko so na mizi rezultati. Nekateri od njih žal niso prisostvovali razpravi, kar je škoda, ker bi bilo zelo zanimivo slišati njihova mnenja.

Kot nekdanja članica se jasno spomnim duha konvencije. Odprto je pozivala k temu, naj Evropski parlament dobi posebne pravice na več področjih, da bi ohranili njegovo verodostojnost v okviru institucij in v odnosu do državljanov.

Kljub zahtevam konvencije ni bilo storjeno nič. Pomemben napredek so omogočila zelo trda pogajanja belgijskega predsedstva s Svetom. Spomnim se, kaj je dejal gospod Lehne. Šlo je za vprašanje stalne možnosti preiskovanja, ali je Komisija prekoračila svoja pooblastila.

Nekateri predpisi, kot je mednarodni trgovinski sporazum, seveda niso ravno idealni, vendar se vseeno strinjam z rezultatom. Rada bi se zahvalila belgijskemu predsedstvu. Storili so vse, da bi zagotovili napredek. Rada bi se zahvalila tudi poročevalcu, ki se je pogajal z razumevanjem in inteligenco.

 
  
MPphoto
 

  Raffaele Baldassarre (PPE).(IT) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, ko bomo jutri glasovali o poročilu gospoda Szájerja, bomo dali zeleno luč enemu od novih instrumentov – za izvedbene akte – iz Lizbonske pogodbe.

S tem bo stari komitološki sistem poenostavljen. S tem ukrepom bo zagotovljena večja preglednost pri sprejemanju zakonodajnih aktov, saj ureja načine nadzora držav članic nad izvajanjem pooblastil, ki jih ima Komisija. Zaradi temeljnega pomena uredbe je postal zakonodajni postopek zapleten tako na medinstitucionalni ravni kot v Parlamentu, kjer bo, upam, mogoče zaradi udeleženosti – čeprav zapoznele – vseh odborov predlog sprejeti na prvi obravnavi.

Zato čestitam poročevalcu gospodu Szájerju, da mu je uspelo doseči prednostne cilje za Evropski parlament: v mislih imam zagotovila o uskladitvi sedanjih komitoloških postopkov, pravico Parlamenta in Sveta do nadzora, ustanovitev odbora za pritožbe, ki mu predseduje Komisija, in vključitev določbe o pregledu, ki bo omogočila ocenitev učinkovitosti postopka.

Dovolite mi še zadnjo pripombo glede tega, kaj je bila zadnja ovira za pogajanja: vključitev skupne trgovinske politike v področje uporabe prihodnje uredbe. Čeprav bo končni dogovor omogočal uporabo sistema glasovanja z navadno večino za sprejetje protidampinških ukrepov v prehodnem obdobju 18 mesecev, bodo nato taki ukrepi sprejeti s kvalificirano večino. Ta rešitev je rezultat težkega kompromisa, vendar sem prepričan, da zadovoljuje potrebe tako industrije kot izvršilnega organa Evropske unije, pri čemer preprečuje, da bi bile odločitve tehnične narave podvržene tveganju nevarne politizacije.

 
  
MPphoto
 

  Gianluca Susta (S&D). - (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, nikakor se ne strinjam z zadnjimi govorniki. Osebno menim, da je ta ukrep škodljiv za prednostne naloge Parlamenta in v nasprotju z duhom Lizbonske pogodbe.

S Svetom bomo na prvi obravnavi sklenili 70 % dogovorov, toda ne razumem, zakaj se tako mudi, da bi tako občutljiv ukrep, kot je ta, zaključili na prvi obravnavi, saj zadeva izvajanje Lizbonske pogodbe, ki je razširila naša pooblastila, zlasti v zvezi s trgovinsko politiko. Čisto na začetku protidampinških postopkov spreminjamo iz objektivnosti pravne varnosti v posredovanje držav članic, ki je v nevarnosti, da postane rezultat barantanja med Komisijo in državami članicami.

Zato menim, da je to korak nazaj, tako kot samodejno usklajevanje brez rokov iz starega komitološkega sistema v sedanji sistem na področju kmetijstva, kar krepi vlogo Parlamenta.

Zato menim, da ni modro hiteti v dogovor s Svetom na prvi obravnavi, saj tvegamo tudi spore na Sodišču.

 
  
MPphoto
 

  Maroš Šefčovič, podpredsednik Komisije. Gospod predsednik, rad bi se zahvalil vsem za njihove prispevke, iz katerih je razvidno, s kako zapletenim vprašanjem se ukvarjamo.

Naj odgovorim na nekatere pripombe. V zvezi s pregledom in našo zavezo, da ga bomo opravili pri vseh zadevnih aktih, je to zelo ambiciozen načrt in o njem sem govoril z gospodom Lehnejem med našimi razpravami o okvirnem sporazumu: uskladiti moramo 299 plus 153 aktov. Če rečemo, da bi radi to opravili v tem zakonodajnem obdobju, je to po mojem mnenju zelo ambiciozen načrt. Ko rečem „naša“ ambicija, to mislim v imenu vseh treh institucij, saj je za to seveda potrebno lojalno sodelovanje vseh nas.

Gospodu Mitchellu bi rad zagotovil, da Komisija nadvse spoštuje Parlament.

Rad bi izpostavil odstavek v osnutku izjave Komisije, ki je priložen predlogu. Kar prebral ga bom: „Med tem usklajevanjem bo Komisija Evropski parlament redno obveščala o osnutkih izvedbenih ukrepov v zvezi s temi instrumenti, ki naj bi v prihodnosti postali delegirani akti.“ Naša zavezanost preglednosti in jasnosti je torej povsem jasna. Tu v Parlamentu bi rad potrdil, da bomo Parlamentu dali čim več informacij. Parlament bo prejel vse informacije hkrati z odbori, torej bomo storili vse, kar je v naši moči, da bo Parlament sproti obveščen tudi v tem postopku.

Mislim, da se moram zahvaliti gospodu Lehneju za pojasnitev stanja v razpravi. Danes razpravljamo o izvedbenih aktih, in ta uredba nikakor ne prejudicira tega, ali naj v prihodnje uporabljamo delegirane ali izvedbene akte.

V zvezi z usklajevanjem mislim, da gospoda De Castra ni bilo tu, ko sem bral dogovorjeno izjavo belgijskega predsedstva s popolno zavezanostjo lojalnemu sodelovanju, da bi v prihodnjih letih dosegli ta ambiciozni cilj popolne uskladitve. Menim, da je to zagotovilo, da ni samo v interesu Parlamenta, da se postopa zelo hitro, temveč tudi v interesu Komisije in Sveta. Mislim, da je to zelo jasno, in prepričan sem, da bomo spoštovali ta dogovor.

Glede vprašanja politizacije protidampinških in izravnalnih ukrepov menim, da bomo pravzaprav doživeli obratno, saj veste, kakšen je sistem danes: navadna večina predstavnikov držav članic lahko blokira predlog Komisije. To bo v prihodnje veliko težje, saj bo za blokado potreba kvalificirana večina predstavnikov držav članic. Zato menim, da bo to, kar tu počnemo, dejansko okrepilo pristop Unije in položaj Komisije pri razgovorih o trgovini, točno tako kot je predpisano in predvideno v Lizbonski pogodbi.

Če dovolite, bom na koncu izpostavil pomen pravne varnosti v zvezi s tem, saj moramo seveda, kadar se ukvarjamo z občutljivimi vprašanji, kot so trgovina, protidampinški ukrepi ali izravnalni ukrepi, imeti dobro uveljavljene postopke ter jasno razmejitev vlog in odgovornosti. Parlament potrebuje zelo jasne pravice nadzora, ki jih je dobil z Lizbonsko pogodbo, in na tem zelo pomembnem zakonodajnem področju potrebujemo pravno varnost, ker veste, kako pogosto so ti ukrepi predmet spora na raznih mednarodnih forumih.

Zato pozivam spoštovane poslance, naj podprejo te predloge brez sprememb, saj menim, da so res dobri za položaj Evropske unije pri svetovnih zadevah.

 
  
MPphoto
 

  József Szájer, poročevalec. − Gospod predsednik, rad bi se zahvalil vsem za njihove prispevke, toda s tem vprašanjem se ukvarjamo zdaj in že zadnjih devet mesecev.

Najprej glede postopkovne zadeve. Številni kolegi so izrazili svojo zaskrbljenost nad tem, da pod pritiskom Sveta hitimo v dogovor na prvi obravnavi. Komisija in Svet ter več kolegov, ki so sodelovali pri pogajanjih, lahko potrdijo, da je bil pritisk obraten. Parlament in jaz sva rekla Svetu, da bo vsa stvar propadla, če ne bo dosežen dogovor.

Obe drugi instituciji sta se zelo jasno zavezali, ker sta tako kot Parlament, kot je ravnokar dejal gospod Šefčovič, za stabilnost Lizbonske pogodbe. Pozneje kot sprejmemo to vrsto uredbe, dlje se bo uporabljal stari komitološki postopek, ki nam ni všeč zaradi številnih težav v zvezi z njim. S tega vidika devet mesecev ni kratek čas in v njem bi lahko potekali dve obravnavi. Preglednost je popolna, o čemer lahko priča več kolegov.

V teh devetih mesecih sem bil šestkrat na konferenci predsednikov odborov in sem se sestal tudi s poročevalci v senci in koordinatorji iz vseh odborov. Jaz sem se odločil za dogovor, saj smo dobili vse, kar sem želel. Svetu in Komisiji to morda ni všeč, toda imamo vse.

Kaj stori poročevalec, ko je tu vse, kar smo jaz in različni odbori zahtevali, čeprav ne v obliki, ki jo želimo? Gospod De Castro ima prav. Njegove zahteve niso v obliki besedila te uredbe, toda ta zadeva izvedbene akte, so pa v zavezah Komisije. Tako usklajevanje – zbirno – sem že izkusil, in Komisija je dala enako zavezo, ki jo je spoštovala z majhnimi izjemami. Zato sem menil, da lahko tej obljubi zaupam, in če je Komisija ne bo izpolnila, bom vstal in to zahteval ter usklajeval, kot počne gospod De Castro.

V tem smislu ni pritiska. Pritiskal sem jaz. Z dobrim sodelovanjem pri številnih težkih pogajanjih smo se dogovorili o nečem, kar lahko brez zadržkov ponudim Parlamentu v sprejetje.

Hvala lepa vsem, zlasti kolegom, ki so sodelovali pri tem zelo težkem procesu. Opravičujem se splošni javnosti, ki ne razume niti besede tega, o čemer razpravljamo, vendar lahko z gotovostjo rečem, da bosta po sprejetju te uredbe preglednost in parlamentarni nadzor v Evropski uniji veliko boljša.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. − Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri.

Pisne izjave (člen 149)

 
  
MPphoto
 
 

  Vital Moreira (S&D), v pisni obliki.(PT) Ta zakonodajna pobuda Komisije o nadzoru „izvršilnih instrumentov“ je določena v Lizbonski pogodbi, v kateri je to vključeno med zakonodajna pooblastila Evropskega parlamenta. To je brez dvoma tudi na splošno pozitiven predpis ob upoštevanju obstoječega stanja.

Toda več vidikov ni v celoti v skladu z Lizbonsko pogodbo. Med temi negativnimi vidiki izstopata dva. Prvič, ni roka za obvezno prilagajanje neštetih obstoječih položajev novemu sistemu in Lizbonski pogodbi. Zaradi tega sem predložil spremembo, ki tako določbo uvaja. Drugič in predvsem pa so odstopanja, predvidena v primeru instrumentov trgovinske zaščite (in sicer protidampinških in protisubvencijskih instrumentov ter zaščitnih ukrepov), v skladu s katerimi bodo države članice imele več vsiljivega nadzora nad Komisijo, nesprejemljiva, ker bo zaradi njih te ukrepe težje uporabljati in ker bo to vodilo v politizacijo. Ti ukrepi so bistveni za zaščito evropskih podjetij pred konkurenco iz uvoza, ki ima korist od takih nezakonitih ugodnosti.

Ni ustavne ali politične podlage za to diskriminatorno obravnavo trgovinskih zaščitnih ukrepov, ki spodkopava sposobnost Komisije (in Unije), da ščiti evropsko industrijo pred nepošteno konkurenco, ki ne prihaja iz njenega lastnega evropskega notranjega trga.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov