Kazalo 
Razprave
PDF 4689k
Sreda, 15. december 2010 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL
1. Otvoritev seje
 2. Predstavitev delovnega programa Komisije za leto 2011 (vloženi predlogi resolucij): gl. zapisnik
 3. Prihodnost strateškega partnerstva med Afriko in EU po tretjem vrhunskem srečanju EU-Afrika (vloženi predlogi resolucij): gl. zapisnik
 4. Izvedbeni ukrepi (člen 88 poslovnika): gl. zapisnik
 5. Priprave na zasedanje Evropskega sveta (16.–17. december 2010) - Vzpostavitev stalnega kriznega mehanizma za ohranjanje finančne stabilnosti v evroobmočju (razprava)
 6. Državljanska pobuda (razprava)
 7. Čas glasovanja
  7.1. Uporaba instrumenta prilagodljivosti za program vseživljenjskega učenja, program za konkurenčnost in inovacije ter za Palestino (A7-0367/2010, Reimer Böge) (glasovanje)
  7.2. Predlog splošnega proračuna Evropske unije za finančno leto 2011, kot ga je spremenil Svet (glasovanje)
  7.3. Stališče Parlamenta o novem predlogu proračuna za leto 2011, kot ga je spremenil Svet (A7-0369/2010, Sidonia Elżbieta Jędrzejewska in Helga Trüpel) (glasovanje)
 8. Podelitev nagrade Saharova (slavnostna seja)
 9. Čas glasovanja (nadaljevanje)
  9.1. Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: Noord Holland ICT/Nizozemska (A7-0353/2010, Barbara Matera) (glasovanje)
  9.2. Pravo, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti (A7-0360/2010, Tadeusz Zwiefka) (glasovanje)
  9.3. Bonitetne agencije (A7-0340/2010, Jean-Paul Gauzès) (glasovanje)
  9.4. Razveljavitev direktiv o meroslovju (A7-0050/2010, Anja Weisgerber) (glasovanje)
  9.5. Državljanska pobuda (A7-0350/2010, Zita Gurmai/Alain Lamassoure) (glasovanje)
  9.6. Predstavitev delovnega programa Komisije za leto 2011 (B7-0688/2010) (glasovanje)
  9.7. Prihodnost strateškega partnerstva med Afriko in EU v pričakovanju 3. vrhunskega srečanja EU-Afrika (B7-0693/2010) (glasovanje)
  9.8. Temeljne pravice v Evropski uniji (2009) - učinkovito izvajanje po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe (A7-0344/2010, Kinga Gál) (glasovanje)
  9.9. Vpliv oglaševanja na vedenje potrošnikov (A7-0338/2010, Philippe Juvin) (glasovanje)
  9.10. Akcijski načrt o energetski učinkovitosti (A7-0331/2010, Bendt Bendtsen) (glasovanje)
 10. Obrazložitev glasovanja
 11. Popravki in namere glasovanja: gl. zapisnik
 12. Sprejetje zapisnika predhodne seje: gl. zapisnik
 13. Gospodarsko upravljanje in člen 9 Lizbonske pogodbe (razprava)
 14. Človekove pravice v svetu v letu 2009 in politika Evropske unije na tem področju (razprava)
 15. Sestava Parlamenta: gl. zapisnik
 16. Nova strategija za Afganistan (razprava)
 17. Izid vrhunskega srečanja Nata v Lizboni (razprava)
 18. Razmere v Slonokoščeni obali (razprava)
 19. Nadzor držav članic nad izvajanjem izvedbenih pooblastil Komisije (razprava)
 20. Dnevni red naslednje seje: glej zapisnik
 21. Zaključek seje


  

PREDSEDSTVO: Jerzy BUZEK
predsednik

 
1. Otvoritev seje
Video posnetki govorov
 

(Seja se je začela ob 8.35)

 

2. Predstavitev delovnega programa Komisije za leto 2011 (vloženi predlogi resolucij): gl. zapisnik

3. Prihodnost strateškega partnerstva med Afriko in EU po tretjem vrhunskem srečanju EU-Afrika (vloženi predlogi resolucij): gl. zapisnik

4. Izvedbeni ukrepi (člen 88 poslovnika): gl. zapisnik

5. Priprave na zasedanje Evropskega sveta (16.–17. december 2010) - Vzpostavitev stalnega kriznega mehanizma za ohranjanje finančne stabilnosti v evroobmočju (razprava)
Video posnetki govorov
MPphoto
 

  Predsednik. – Naslednja točka je skupna razprava o:

- izjavah Sveta in Komisije o pripravah na zasedanje Evropskega sveta (16.–17. december 2010),

- vprašanju za ustni odgovor (O-0199/2010) o vzpostavitvi stalnega kriznega mehanizma za ohranjanje finančne stabilnosti v evroobmočju, ki ga je v imenu Odbora za ekonomske in monetarne zadeve postavila gospa Bowles (B7-0659/2010).

 
  
MPphoto
 

  Olivier Chastel, predsedujoči Svetu. (FR) Gospod predsednik, predsednik Komisije, komisar, spoštovani poslanci, v imenu Sveta bi se vam, gospod predsednik, želel zahvaliti za priložnost, da lahko v Parlamentu predstavim vprašanja, ki jih bo obravnaval Evropski svet.

Vsekakor bo zasedanje Evropskega sveta jutri in pojutrišnjem odločilno za krepitev gospodarskega stebra gospodarske in denarne unije. Glavna točka dnevnega reda bo dejansko krepitev finančne stabilnosti. Živimo v izjemnih časih, v katerih se vlade in državljani srečujejo s pomembnimi izzivi, ki jim ni še videti konca. Storiti moramo vse, kar je potrebno, da premagamo sedanjo finančno krizo in ponovno vzpostavimo zaupanje.

Že od samega začetka krize smo pokazali odločenost, da sprejmemo potrebne ukrepe za ohranitev finančne stabilnosti in spodbujanje ponovne trajnostne rasti. Kriza pa je zlasti izpostavila potrebo po dodatnem instrumentu za ohranitev stabilnosti na evrskem območju. Vzpostaviti smo morali ad hoc mehanizem in nazadnje smo ga uporabili za podporo Irski. Vendar pa potrebujemo stalni mehanizem za srednjeročno obdobje.

Za dosego tega cilja in s tesnim sodelovanjem predsednika Evropskega sveta bo belgijska vlada na naslednjem zasedanju Evropskega sveta jutri zjutraj vložila predlog sklepa za spremembo Pogodbe, in sicer za spremembo člena 136, s katero bi uvedli mehanizem za ohranjanje finančne stabilnosti celotnega evrskega območja. Evropski svet bo pozvan, naj da svoje soglasje k osnutku sklepa in začetku poenostavljenega postopka revizije, kot ga določa člen 48.6 Pogodbe o Evropski uniji. Cilj je uradno sprejetje sklepa v marcu 2011 in njegova uveljavitev s 1. januarjem 2013.

Poleg tega je izvajanje poročila projektne skupine o gospodarskem upravljanju, ki ga je Evropski svet potrdil oktobra, pomemben korak k večji finančni disciplini, širšemu gospodarskemu nadzoru in globljemu usklajevanju. To vprašanje, ki mu pripisujemo zelo velik pomen, je zdaj pred Parlamentom in Svetom in bi moralo biti zaključeno naslednje poletje.

Nazadnje bi želel poudariti pomen nove strategije za rast in razvoj Evropa 2020, ki igra pomembno vlogo v premagovanju krize. Belgijsko predsedstvo se je zavezalo, da bo pospešilo njeno izvajanje in s tem tlakovalo pot za trajnostno oživitev gospodarstva.

Poleg teh gospodarskih vprašanj pa bi izpostavil še dve točki. Evropski svet bo obravnaval odnose med Unijo in njenimi strateškimi partnerji. Svet za zunanje zadeve, ki mu predseduje baronica Ashton, je pripravil poročila o napredku za tri svoje partnerje: Združene države Amerike, Kitajsko in Rusijo. Evropski svet bo torej pozorno prisluhnil predstavitvi odnosov Unije z njenimi strateškimi partnerji, ki jo bo podala baronica Ashton. Baronica Ashton bo pozvana, naj ta pristop uporabi tudi pri drugih partnerjih, kot so Ukrajina, Afrika, Indija in Brazilija, ter da v marcu 2011 predstavi poročilo, v katerem opiše svoje stike z našimi partnerji.

Moja zadnja točka zadeva prošnjo Črne gore za pristop k Evropski uniji. Svet za splošne zadeve je pozdravil mnenje Komisije o Črni gori. Država je dosegla napredek pri izpolnjevanju političnih meril, ki jih je Evropski svet postavil v Københavnu, in zahtev v zvezi s stabilizacijsko-pridružitvenim procesom. Ne glede na vse pa so potrebna še nadaljnja prizadevanja, zlasti za izvedbo sedmih glavnih prednostnih nalog, opredeljenih v mnenju Komisije. Svet je ob upoštevanju mnenja Komisije predlagal, da se Črni gori podeli status države kandidatke, to vprašanje pa bo nato preučil Evropski svet.

 
  
MPphoto
 

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. Gospod predsednik, predsednik Sveta, spoštovani poslanci, Evropski svet se bo v tem tednu osredotočil na dva glavna cilja: dogovoriti se o glavnih značilnostih prihodnjega stalnega evropskega mehanizma za stabilnost za evrsko območje in o manjši spremembi Pogodbe, ki bo temu mehanizmu dala pravno vzdržnost. Zato upam in pričakujem, da se bo Evropski svet osredotočil na rezultat, utrditev poti in krepitev soglasja. Če doseže sporazum, bo Evropski svet s tem poslal sporočilo o enotnosti, solidarnosti in neomajni podpori evropskemu projektu, vendar pa nas do tam čaka še veliko dela.

Vsi vemo, da je zdaj veliko stvari na kocki za Evropsko unijo, zlasti pa za evrsko območje. Veliko ljudi išče odgovore pri Evropski uniji: tako trgi kot naši partnerji in tudi, kar je najpomembneje, naši državljani. Kaj pričakujejo? Kako jih lahko najbolje pomirimo? Zame je odgovor jasen. Pokazati moramo, da Evropska unija obvladuje dogodke, da imamo začrtano pot delovanja, ki ji sledimo, ter da govorimo soglasno in delujemo enotno. Ne potrebujemo lepotnega tekmovanja voditeljev, neubranosti različnih scenarijev ali napovedi, ki jim ne sledijo dejanja.

Da, pred nami so veliki izzivi, a če stopite korak nazaj in si pogledate dejstva, lahko vidite, da se Evropska unija letos s temi izzivi spopada brezkompromisno. Dve posebni vprašanji sta bili Grčija in Irska. V obeh primerih smo sprejeli potrebne odločitve. Stvarnost je takšna, da je v obeh primerih EU lahko ukrepala, vendar pa moramo uvesti daljnosežne reforme, da zagotovimo, da se takšne razmere nikoli več ne ponovijo.

Pravo evropsko gospodarsko upravljanje je temeljni pogoj za to. Sveženj o gospodarskem upravljanju bi moral biti za nas glavni gradnik sistema, ki v Evropejcih in trgih vzbuja zaupanje v to, da so vzpostavljene prave strukture. Upam, da bo Parlament predloge Komisije še naprej obravnaval kot prednostno nalogo, da jih bo mogoče v celoti izvesti do srede naslednjega leta.

Naš prihodnji sistem bo temeljil na individualnih in kolektivnih prizadevanjih ter na odgovornosti in solidarnosti. Hitro se premikamo v tej smeri. Obenem pa je treba utrditi javne finance. Za ponovno vzpostavitev zaupanja, ki je tako nujno za rast, so potrebne močne javne finance. V veliko državah članicah je sedanja javnofinančna politika težko breme za dolgoročno vzdržnost javnih financ in zahteva popravljalne ukrepe.

Seveda mora naš pogled seči dlje od javnofinančne konsolidacije proti spodbujanju rasti, s pomočjo strategije Evropa 2020 pa sejemo semena prihodnje rasti Evrope. To ponuja resnično perspektivo rasti za Evropo. Vidim, da vse več držav članic v celoti izkorišča potencial Evrope 2020. Gradimo na tem, tako da pospešimo reforme za dvig rasti. Če jo vzamemo resno, lahko strategija Evropa 2020 naše lokalno, nacionalno in evropsko gospodarstvo usmeri k jutrišnjim virom rasti.

Močno si prizadevamo, da bi v enem mesecu predstavili raziskavo letne rasti. Prepričan sem, da bo to glavna tema Parlamenta v naslednjem letu. Enako velja za prihodnji proračun Unije in uporabo njegovega velikega potenciala v spodbujanju rasti in ustvarjanju novih delovnih mest.

Pogledati si moramo tudi naš bančni sistem in ustrezno ukrepati, da zagotovimo, da so banke sposobne ustrezno financirati gospodarstvo, zlasti mala in srednje velika podjetja. Pri stabilizaciji gospodarstev je bila večina naših ukrepov ad hoc ali začasnih. Drugi pomemben element našega pristopa za daljnosežne reforme mora biti stalni mehanizem za stabilnost.

To je cilj evropskega mehanizma za stabilnost. Po intenzivnih posvetovanjih, ki so bila zelo dobra, smo na koncu prejšnjega meseca uspeli pripraviti okvir tega mehanizma. Prepričan sem, da ga bo Evropski svet ta teden potrdil, čeprav bo natančneje opredeljen šele v prihodnjih tednih.

Mehanizem bi morala podpreti odločitev za premik naprej s pomočjo manjše in usmerjene spremembe Pogodbe. Zdaj ko države članice soglašajo, da spremenimo Pogodbo, je treba ta pristop hitro izvesti. Sprememba Pogodbe ima poseben namen. Gre za neposredno, praktično spremembo za izpolnitev posebne potrebe. Za izvedbo ni potrebno več kot le preprosta sprememba. Zato se uprimo skušnjavi pretiranega zapletanja ali namišljenih povezav z drugimi zadevami in ne dovolimo, da nas kar koli odvrne od zadane naloge. Za evrom stoji močna politična volja. Tako začasni mehanizem kot zdaj stalni mehanizem sta ključni odločitvi, ki kažeta, da so države članice bolj kot kdaj koli prej pripravljene prispevati svoj delež k stabilnosti in celovitosti evra.

Vsi ti elementi – gospodarsko upravljanje, javnofinančna konsolidacija, zagotovitev reform za spodbujanje rasti, učinkovite banke, evropski instrument za finančno stabilnost in njegov naslednik evropski mehanizem za finančno stabilizacijo – so medsebojno povezani. Obravnavati jih moramo kot celoto, ki jo tvorijo gibljivi deli, da ustvarimo celovit odziv na krizo in zagotovimo, da se kaj takega nikoli več ne ponovi.

Ukrep, ki ga izvaja Evropska centralna banka, je seveda pomemben prispevek k doseganju tega cilja.

Vsakdo se strinja, da je bil letošnji ukrep, zlasti za Grčijo in Irsko, v širšem interesu celotne Evropske unije in vseh njenih držav članic. Močno se opira na temeljna načela solidarnosti, kolektivne odgovornosti, delitve tveganj in medsebojne podpore v kriznih časih. Vem, da so ta načela Parlamentu pri srcu. Tudi meni so pri srcu, zato lahko razumem, zakaj so se pojavile še druge zamisli, saj lahko ta načela udejanjijo prek drugih možnih mehanizmov.

Glede te zadeve želim biti popolnoma jasen. Evroobveznice so same po sebi zanimiva zamisel. Komisija je to zamisel predstavila že leta 2008, ko je ocenila prvo desetletje GDU, vendar pa smo zdaj v krizi in že imamo na voljo finančne mehanizme za njeno reševanje, na primer evropski instrument za finančno stabilnost. Še zdaleč nismo izčrpali vseh mehanizmov in lahko jih izboljšamo in prilagodimo hitreje kot katere koli druge možnosti, najsi bodo še tako zanimive.

Čeprav vas razumem, da želite razmisliti o vseh možnih rešitvah, pa je zdaj čas za takojšnje ukrepanje. Ne uničimo zamisli za prihodnost, ampak se na tej točki osredotočimo na rešitev za hitro in odločno pridobitev soglasja držav članic.

Sodelujmo in letošnje leto zaključimo s sporočilom zaupanja, da ima Evropska unija enotno vizijo za svoje gospodarstvo in da to vizijo udejanja. Storimo to z jasnim pogledom na cilj in naj bo tudi ta cilj jasen: močno in stabilno evrsko območje v vse bolj povezani Evropski uniji.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. - Rad bi se zahvalil gospodu Chastelu, ki predseduje Svetu, in predsedniku Komisije gospodu Barrosu za njun uvod v razpravo. Govorimo o zelo pomembni stvari. Reševanje krize in ustvarjanje novih delovnih mest je prednostna naloga za naše državljane. Jutri in pojutrišnjem bo Evropski svet svojo pozornost namenil predvsem tej zadevi.

 
  
MPphoto
 

  Joseph Daul, v imenu skupine PPE.(FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zasedanje Evropskega sveta, ki se bo začelo ta teden, se odvija v posebnih okoliščinah: špekulativni napadi na evro, ponovna oživitev evroskepticizma in začetek razmišljanj o financah Evrope med pripravami Parlamenta na glasovanje o proračunu za leto 2011.

Vsi ti so seveda tesno povezani. Kriza evra in solidarnostni ukrepi vplivajo na kupno moč Evropejcev, ki se sprašujejo, ali imajo ta prizadevanja sploh smisel in ali vodijo k čemu, od tod pa izhaja evroskepticizem celo v državah, ki so bile doslej tradicionalno proevropsko naravnane. Gre za pojav, ki ga izkoriščajo populistične in skrajne politične struje, ki svojo moč črpajo iz strahu in skušnjave po umiku vase, a takrat, ko so v vladi, nimajo čudežnega zdravila.

Začel bom z evrom, ki ga moramo zaščititi in okrepiti, pri tem pa si postaviti nekaj temeljnih vprašanj.

Moje prvo vprašanje se glasi: ali je Evropa že kdaj imela tako stabilno valuto, kot je evro? To pravim tistim, ki imajo nostalgijo po nacionalnih valutah: korak nazaj bi imel za Evropo katastrofalne posledice.

Moje drugo vprašanje je: kdo stoji za napadi na evro, ki smo jim priča že več mesecev? Kdo se bo okoristil s tem zločinom, če mu lahko tako rečem? Nisem zagovornik teorije zarot, vendar pa so v mojih pogovorih s političnimi voditelji in finančnimi analitiki vse poti vodile k viru naših težav. Kdaj se bomo naučili? Mislim, da lahko s svojimi prijatelji govorimo odkrito.

Moje tretje vprašanje je: zakaj je menjalni tečaj za evro še vedno več kot 1,30 USD? To močno ovira naš izvoz in vsi pravijo, da je z evrom konec. Zakaj so naše države edine, ki izvajajo strogo ortodoksno politiko, medtem ko naši konkurenti s pomočjo svoje šibke valute spodbujajo svoja gospodarstva? To nas sprašujejo naši državljani. To so vprašanja, ki so mi jih v zadnjih dveh tednih postavili na srečanjih z izvoljenimi politiki.

Gospe in gospodje, potrebujemo sporočilo zaupanja, da bomo premagali krizo, ukrepe za spodbujanje ponovne rasti in konkretne ukrepe, kot jih je nedavno sprejela Barrosova Komisija, da ponovno zaženemo notranji trg ali finančne trge naredimo bolj etične. Kar potrebujemo – in to je kriza evra tudi dokazala –, je konvergenca naših socialnih in javnofinančnih politik. Za to je potreben pogum. Predsedujoči Svetu, predsednik Komisije, nadaljujte s še večjo hitrostjo in uspeli bomo rešiti kar nekaj težav.

Potrebovali bomo veliko poguma v prihodnjih letih, če želimo okrepiti svoje države na področju svetovne konkurence in če želimo denar davkoplačevalcev uporabiti na najbolj učinkovit način. Ta prizadevanja za racionalizacijo porabe morajo potekati na vseh ravneh: lokalni, regionalni, nacionalni in evropski. Politične in finančne prednostne naloge Unije je treba ponovno preučiti, javne finance Evrope pa morajo biti temeljito revidirane. Postaviti si moramo prava vprašanja in v skladu z dobljenimi odgovori prilagoditi svoj proračunski okvir za obdobje 2014–2020.

Evropski parlament poziva prav k tej bistveni razpravi in prav v teh vsebinskih razpravah nameravamo – kot neposredno izvoljeni predstavniki 500 milijonov Evropejcev – v celoti sodelovati, tudi če to ni všeč nekaterim vladam, ki nam želijo to pravico odreči.

Prosim Evropski svet, da nam da svoje soglasje, in če je potrebno, da glasuje, da tisti, ki nam odrekajo to priložnost za sodelovanje v razpravi, prevzamejo svoje odgovornosti. Za nas to ni vprašanje oblasti, ampak prispevek h ključni razpravi o prihodnosti evropske konstrukcije. Ukrepati moramo odločno, sprejeti moramo prave odločitve, nujne odločitve za zagotovitev, da evropski proračun vse bolj postaja investicijski proračun.

Če lahko naše države članice zaradi proračunskih omejitev vlagajo manj v izobraževanje, usposabljanje, raziskave in inovacije, naredimo enako tudi na evropski ravni s pomočjo združevanja sredstev ter na ta način vzpostavimo ekonomijo obsega.

Za skupino Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) se razprava o evropskih financah ne sme sprevreči v prepir med državami članicami, ki želijo svoj denar nazaj. Ravno nasprotno, razpravljati bi morali o spravi med našimi sodržavljani in Evropo, tako da jim predstavimo dodano vrednost skupnega in vizionarskega evropskega ukrepanja.

V tem obdobju ravnokar obiskujem prestolnice in lahko vam povem, da se razprava prijemlje. Ne zamudimo te priložnosti. Ker bo kmalu božič in novo leto in ker se bo tudi predsedovanje kmalu zaključilo, bi se želel zahvaliti belgijskemu predsedstvu za zelo dobro sodelovanje s Parlamentom, prav tako pa tudi Joséju Manuelu Barrosu, ki je bil dovolj pogumen, da je dokument o kapitalskih zahtevah predstavil pred koncem junija. Menim, da moramo skupaj nadaljevati v tej smeri in da nam morajo voditelji držav ali vlad slediti. Pokazati jim moramo pot.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Martin Schulz , v imenu skupine S&D. – (DE) Gospod predsednik, ne zgodi se pogosto, da se na koncu leta zberemo s še večjim razlogom za zaskrbljenost. Globoko smo zaskrbljeni, ker se je Evropa znašla sredi vse večje in širše krize zaupanja. Za krizo zaupanja obstajajo vzroki in nekatere od njih bi danes poskušal opisati. Menim, da se srečujemo s pristopom rezanja salame z obeh strani. Imamo pristop tistih, ki pred državljani neke države skušajo prikriti dejanske razmere. Zaupanje ljudi se močno zamaje, ko jim vlada sporoči: „Vse je v redu, ni problema, vse imamo pod nadzorom“, nato pa se nenadoma obrne in pojasni, da potrebuje težke milijarde evrov pomoči. To se je zdaj zgodilo dvakrat. Ne vem, ali bo spet kakšna vlada zatrdila, da ima vse pod nadzorom in da lahko financira svoje obveznice kljub rastočim obrestnim meram, nato pa si nenadoma premislila in rekla: „Potrebujemo reševalni sveženj. Pomagajte nam!“ To se ne sme zgoditi. Potrebujemo seznam dejanskih nacionalnih dolgov in bančnih dolgov. Menim, da bomo povečali zaupanje, če pojasnimo, kakšne so dejanske razmere, najsi bodo še tako slabe. Če so vse karte na mizi, nam je laže poiskati rešitev.

Vendar pa je tu še pristop rezanja salame z druge strani. To se zgodi, kadar močne države rečejo: „Ni nam treba pomagati“. Slišimo sporočilo o ponovni nacionalizaciji: „Nismo pripravljeni plačati za druge“, kljub temu da države, ki to govorijo, vedo, da bomo na koncu morali vsi stopiti skupaj in plačati. Pristop rezanja salame, kjer ljudem ne povemo resnice, čeprav vemo, da bomo morali za zaščito lastnega interesa plačati, prav tako spodkopava zaupanje.

Zdaj se pripravljamo na zasedanje Evropskega sveta. Kaj pa različna mnenja na zasedanju? Eden je za evroobveznice, drugi je proti. Eden je za stabilizacijo reševalnega svežnja in nadgraditev, drugi je proti. Sprašujem se, kje je logika v tem, da razlagamo, da so vse to samo začasni ukrepi, ker imamo vse pod nadzorom, obenem pa moramo te začasne ukrepe vključiti v Pogodbo, da bodo na voljo tudi dolgoročno. Vsak lahko opazi to protislovje, ki prav tako spodkopava zaupanje ljudi. Zaupanje se zamaje, če vlada poleti od svojih bank zahteva izvedbo testa izjemnih situacij, samo nekaj mesecev pozneje pa ugotovi, da je bil to dejansko test izjemnih situacij za evro in ne za banke.

Smo sredi krize zaupanja in reči vam moram, gospod Barroso, da se kljub temu da to, kar ste povedali danes zjutraj, morda drži, vseeno ne moremo znebiti vtisa, da bomo namesto iskanja in izvedbe najboljših rešitev raje razpravljali o minimalnem soglasju, ki ga lahko dosežemo v petek. To preprosto ni dovolj. Samo poglobilo bo krizo zaupanja. Politika, ki kratkoročno umirja nacionalne trge, ni dovolj. Potrebujemo politiko, ki stabilizira trge in evro. Zakaj nihče tu v Parlamentu ali v Evropskem svetu ne govori o zunanji vrednosti evra? Danes je menjalni tečaj evra 1,34 USD. Njegova najnižja vrednost med krizo je bila 1,20 in ob uvedbi je bil vreden 1,15. Evro je stabilna valuta. V medcelinski konkurenci, kjer svetovne regije v gospodarskem smislu tekmujejo ena z drugo, niso več pomembne posamezne nacionalne valute, ampak valutna struktura celotne regije. V gospodarskem in socialnem smislu je evrsko območje nedvomno najmočnejša regija na svetu. Politično jo slabijo samo oblikovalci politike, ki izvajajo politike, katerih cilj je dolgoročno zatreti nacionalno razpravo. Evro je močan in bi lahko bil še močnejši, če bi tisti, ki delujejo kot njegov politični okvir, in tisti, ki so odgovorni zanj, končno izpolnili svoje obveznosti in sprejeli drzne, usklajene odločitve o socialnih in gospodarskih vprašanjih, ki bi odpravile krizo zaupanja. Samo poglejte, kaj se dogaja v Londonu, Parizu in Rimu. Če ne odpravimo krize zaupanja, bomo imeli v naslednjih nekaj letih velike probleme.

Zato bi želel Svetu povedati, da sem za evroobveznice. Če je še kakšen primeren ukrep, ga prosim sprejmite, vendar pa se morate končno dogovoriti o notranji stabilizaciji evra, kajti zunaj je že dovolj močan.

 
  
MPphoto
 

  Guy Verhofstadt, v imenu skupine ALDE.(FR) Gospod predsednik, menim, da v življenju obstaja pravilo, ki velja povsod: ko je skupina napadena, se mora odzvati enotno in solidarno. Ravno nasprotno pa se je zgodilo leta 2010, ko je bil napaden evro, kajti že vse od grške krize se v razpravah pojavljajo samo nesoglasja, med nami ni enotnosti, solidarnosti pa je odločno premalo.

Zdaj moramo biti pogumni – to govorim tudi predsedniku Komisije – in priznati, da vsi sprejeti začasni ukrepi preprosto niso dovolj. To ni moja analiza, je analiza Mednarodnega denarnega sklada (MDS), Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ter gospoda Tricheta – ki je navsezadnje glavni za evro, saj je predsednik Evropske centralne banke –, ki tudi meni, da so vsi ukrepi, tako sprejeti kot v pripravi, premalo daljnosežni.

Vsi pravijo, da je treba ukrepati glede štirih zadev: prvič, pakt za stabilnost s pravimi mehanizmi sankcioniranja; drugič, stalni in razširjeni krizni sklad – sicer to ni moj predlog, kajti gospod Trichet pravi, da bi ga bilo treba povečati, voditelji držav ali vlad ga ne želijo povečati, mi pa si želimo, da se na trge vrne zaupanje; tretjič, pravo gospodarsko in javnofinančno upravljanje ter finančna in gospodarska unija in, četrtič, enoten trg evroobveznic.

To so štiri stvari, ki bi morale biti izvedene, kajti nikjer na svetu, kolegi in kolegice, ni valute, ki je ne bi podpirali vlada, gospodarska strategija in trg obveznic. Kaj takega ne obstaja nikjer na svetu. In kaj nam danes tu govorijo? Govorijo nam: „Da, dobra zamisel je, vendar moramo še malo počakati.“ Počakati moramo na kaj? Morda moramo počakati na popoln kaos ali na propad evra.

Torej je pravi čas, da sprejmemo odločitev, in od Komisije ne pričakujem, gospod predsednik, da nam danes reče: „Da, težko bo, ne smemo nadaljevati s temi razpravami o evroobveznicah; zamisel je dobra, vendar ni pravi čas, kajti imamo krizni sklad, ki bo sedaj postal stalen.“ Eno z drugim ni povezano. Krizni sklad je zdaj nujen za kljubovanje napadom na evro, evroobveznice pa so tudi potrebne za srednje- in dolgoročno stabilnost evra. Med njima ni protislovja. Oba sta potrebna, in to velja tudi za preostali svet.

Zato – poleg voditeljev držav ali vlad, ki bodo jutri in pojutrišnjem razpravljali in rekli: „Da, spremenili bomo Pogodbo, krizni sklad, ki ga je vsekakor treba povečati, saj k temu vsi ostali pozivajo, pa lahko postane stalen“ –, pa sam menim, da je pravi čas, da Komisija čim prej predstavi sveženj, ki je v svojem pristopu precej tehtnejši, pogumnejši ter bolj globalen in povezan. Kar zadeva pakt za stabilnost in rast, ki vsebuje prave mehanizme sankcioniranja, pa lahko Parlament opravi svoje delo, kajti sveženj že imamo in vrnili se bomo k prvotnim predlogom Komisije. Kar zadeva ostale tri točke, razširjeni krizni sklad – da, ampak predlagajte ga. Predlagajte ga! Zavzemite stališče o tej zadevi in recite, da je krizni sklad treba povečati. Zakaj? Ker bo večji krizni sklad ustavil špekulacije proti evru. Drugič, predlagajte svetovni sveženj za finančno in gospodarsko unijo in, tretjič, ne bojte se, predlagajte enotni trg evroobveznic. Vemo, da bo konec koncev ravno to dolgoročno stabiliziralo evro.

 
  
MPphoto
 

  Daniel Cohn-Bendit, v imenu skupine Verts/ALE. (FR) Gospod predsednik, predsednik Komisije, gospe in gospodje, v vsem tem je vseeno nekaj čudnega. Gospod Chastel, govorili ste o naslednjem srečanju na vrhu. Lahko bi nam povedali, da bodo pred tem srečanjem zadeve nekoliko negotove. Lahko bi nam povedali, da boste morali nekatere razprave omejiti.

Gospod Barroso, mislim, da ob vsem tem besedičenju ne bomo dosegli nikakršnega napredka in se ne bomo uspeli premakniti naprej. Martin Schulz ima prav: krizo moramo realno opisati in reči bobu bob, realno pa moramo tudi povedati, da smo politično nemočni in zakaj smo nemočni. Nič ne pomaga samo govoriti, da smo sprejeli prave odločitve. Dobro veste, kot vem tudi sam in vsi ostali tu, da smo jih vedno sprejeli prepozno. Naredimo korak naprej in nato dva nazaj. Ne pravim, da je to vaša krivda. Prav nasprotno, menim, da je v teh zamegljenih časih Komisija delovala kot točka stabilnosti. Vendar pa – menim, da je Guy Verhofstadt postavil pravo vprašanje –, kakšna naj bo naša strategija v naslednjih mesecih?

Po mojem je strategija preprosta: Komisija naj predlaga pakt za stabilnost, kar je že storila, ki opredeljuje potrebno stabilnost in s tem odgovornost vseh do evra, ter pakt za solidarnost, ki opredeljuje potrebno solidarnost. Ni stabilnosti brez solidarnosti. Te razprave med gospo Merkel in gospodom Untelom nas več ne zanimajo. Da, stališče nekaterih držav, vključno z Nemčijo, ki pravijo, da je stabilnost nujna in da se takšni dogodki ne smejo več ponoviti, je pravo. Da, če obenem ne rečemo, da nas solidarnost sili k ustvarjanju priložnosti za zaščito evra z evroobveznicami za vlaganja in za nadaljevanje ekološke in gospodarske preobrazbe. Moramo vlagati, vendar pa na nacionalni ravni to ni več mogoče. Imamo dvostransko valuto: na eni strani stabilnost in na drugi solidarnost, na sredi pa odgovornost.

Predsednik Komisije, pripravite predlog za spremembo funkcij Unije, da dosežemo stabilnost in solidarnost z evroobveznicami na tak način, da ne bo več mogoče špekulirati z dolgovi nekaterih držav, evroobveznice pa vam hkrati nudijo priložnost za vlaganje.

Gospod Oettinger nam pravi, da potrebuje tisoč milijard evrov za reformo energetskega sektorja, ampak kje pa bo dobil ta denar? Bo igral na loteriji ali kaj? Docela absurdno je reči, da potrebuje tisoč milijard evrov, ne da bi nam povedal, kako bomo zagotovili potrebna sredstva za to nujno gospodarsko preobrazbo.

Torej je strategija preprosta: Komisija predlaga, Parlament spreminja in sprejme odločitev, nato imamo stališče Komisije in Evropskega parlamenta za ali proti Svetu, Svet pa se mora odzvati na to skupno stališče. To je to. Edina rešitev v današnji razpravi. Če čakamo na gospo Merkel, da se odloči in odločitev sprejme četrt ure preden bi jo morala sprejeti, lahko čakamo do konca dni. Medtem ko se odloča, bomo zamudili vlak. Seveda mi lahko rečete, da bo prišel drugi vlak in da ni pomembno, saj lahko vedno ulovimo naslednjega. Ampak to ne drži. Gorbačov je imel prav, ko je dejal: „Nevarnosti čakajo samo na tiste, ki se ne odzovejo življenju.“

(Predsednik je prekinil govornika.)

Nočem, da zgodovina kaznuje Evropo. Sprejmite svoje odgovornosti. Mi sprejemamo svoje in moramo Svetu pokazati, da je potrebna politična stabilnost tukaj, v Komisiji in v Parlamentu, ter da se bomo zoperstavili nestabilnosti Sveta.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Timothy Kirkhope, v imenu skupine ECR. – Gospod predsednik, tudi sam upam, da se bo Evropski svet uspel dogovoriti o ukrepih, da pomirimo trge in evrskemu območju ponovno zagotovimo stabilnost, kajti to bi moralo biti v interesu nas vseh, ne glede na to, ali smo njegovi člani ali ne.

Pred zasedanjem nam pravite, da bo osrednji del rešitve več sankcij, vendar morajo biti te sankcije verodostojne, da bi bile učinkovite, Unija pa se je v preteklosti na tem področju precej slabo odrezala. Tudi če postanejo avtomatične, ne bodo kaj bolj verodostojne, če smo še vedno mnenja, da bi se jim lahko izognili s politično rešitvijo. Popolnoma nujno je, da imajo članice evrskega območja politično voljo za izpolnitev svojih sedanjih obveznosti.

Slišimo govorice, da je ključni del rešitve ta, da bo moral zasebni sektor deliti breme prihodnjih finančnih injekcij. Vendar pa bi bilo skrajno protislovno, če bi bila največja posledica takšne pobude povišanje stroškov izposojanja za nekatere šibkejše države članice, ki so članice evrskega območja, saj bi s tem pripomogli k naslednji krizi.

Ob nedavnem zaključku postopka reformiranja Pogodbe bi sveženj reform, kot pravijo, zaprl poglavje o spremembi Pogodbe za celo generacijo. Samo po nekaj mesecih smo se očitno znašli na pragu druge krize.

Prepričujejo nas, vključno s predsednikom Komisije, da morajo biti spremembe samo manjše, vendar pa nemška vlada po vsem sodeč ni takšnega mnenja. Kot je videti, je nemški finančni minister dr. Schäuble odprl vrata za nov krog združevanja, ki bo peljalo k finančni združitvi in nazadnje k politični združitvi.

Kje se bo to končalo? Upam, da ne bomo izgubili še enega desetletja z neustreznimi reformami? Evropa potrebuje gospodarsko reformo, javnofinančno disciplino, poglobitev notranjega trga, spremembe delovnega prava za rast zaposlovanja in sveženj ukrepov, če želi, da program Evropa 2020 uspe.

To so glavne reforme, ki jih je pogumno in pravilno izpostavil predsednik Barroso v programu za njegovo Komisijo, vendar se bojim, da nam ta priložnost že polzi med prsti. Strašno tveganje je, da je kljub govorjenju o izgradnji Evrope ta morda že ogrožena, medtem ko upamo, da bo Evropa postala močnejša, pa jo bo neuspešno reševanje gospodarskih problemov dejansko samo oslabilo.

Menimo, da morajo prednostne naloge Evropskega sveta vključevati dogovor o manjšem številu posebnih ukrepov, tako da si lahko članice evrskega območja medsebojno pomagajo prebroditi sedanjo krizo, brez obremenjevanja držav članic, ki so se odločile, da ostanejo zunaj, in nato ponovno potrditev ključnega pomena reševanja dolgoročne krize, s katero se srečujemo: tveganje trajnega padca naše gospodarske konkurenčnosti.

 
  
MPphoto
 

  Lothar Bisky, v imenu skupine GUE/NGL. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, s svetovno gospodarsko in finančno krizo se ukvarjamo že tri leta. Eden od zaključkov, ki ga lahko potegnemo iz te dolgotrajne razprave, je ta, da naši ukrepi očitno ne sežejo do vzrokov za krizo, ampak samo zdravijo simptome. Ponovno bi poudaril, da finančni trgi ne smejo krojiti odločitev na ravni EU. Ne smemo dovoliti, da se banke izvlečejo iz tega nekaznovane, da še naprej špekulirajo in državam članicam prepuščajo odgovornost za tvegane transakcije, ki so jih prav one začele. Zaradi strogih varčevalnih svežnjev za Grčijo in Irsko bodo morali ljudje nositi stroške krize, ki je niso povzročili. To bo omejilo potrošnjo prebivalstva in preprečilo ponoven vzpon gospodarstva. Drastični varčevalni ukrepi bodo druge države, ki so zdaj izpostavljene tveganju, kot sta Portugalska in Španija, postavili v enak položaj, kot ga imata Grčija in Irska.

Samo prilagoditi finančne instrumente ali postaviti nove varnostne mreže ne bo pomagalo. Trajni mehanizem za ohranjanje finančne stabilnosti mora vključevati ukrepe, ki regulirajo dejavnosti trgov. Med njimi sta tudi uvedba davka na finančne transakcije in obveznost izpolnjevanja minimalnih družbenih standardov. Za nas je tudi pomembno, da spremenimo statut Evropske centralne banke, da ji omogočimo odobritev neposredne finančne pomoči za pešajoče države, pri tem pa se izognemo bankam.

To so prvi koraki, ki bi jih morali narediti, smo pa z njimi v precejšnji zamudi. Popolnoma jasno nam mora biti – ozkogled nacionalni pristop onemogoča predpise, ki jih potrebujemo za učinkovit nadzor finančnih trgov. Voditelji držav ali vlad nam preprečujejo napredek v pravi smeri. Med njimi je tudi nemška kanclerka.

 
  
MPphoto
 

  Nigel Farage, v imenu skupine EFD. – Gospod predsednik, leto 2010 bomo pomnili kot leto, v katerem so se razkrile hude pomanjkljivosti projekta evro, evropska javnost pa je sprevidela, kako neumne voditelje ima.

In tako imamo še eno srečanje na vrhu, še eno krizo, zaupanje v evro pa iz tedna v teden upada. Kot bi gledali avtomobilsko nesrečo v počasnem posnetku, vi pa zdaj želite stalni mehanizem finančne pomoči. Prepričani ste, da bo vse v najlepšem redu, če imate sklad, vreden recimo milijardo evrov. Ampak ne bo v redu. Padec evra nima nič opraviti s špekulacijami. Nič nima opraviti s trgi, najsi bodo valutni ali obvezniški, gre samo za to, da sever in jug Evrope ne moreta biti združena v enotni denarni uniji niti danes niti kdaj koli. Ne bo delovalo.

V političnem smislu pa morate seveda spremeniti Pogodbo. Razlog je ta, da bodo štirje nemški profesorji v Karlsruheju zmagali in dokazali, da so bile finančne injekcije, ki ste jih uvedli, nezakonite že v skladu s pogodbami.

Vendar pa z več vidikov pozdravljam to spremembo Pogodbe, saj to pomeni, da bo moral biti na Irskem referendum. In nikoli se ne ve, David Cameron bo morda celo držal svojo obljubo in pripravil referendum v Združenem kraljestvu. Prepričan sem, da boste kot demokrati vsi pozdravili referendum o EU v Združenem kraljestvu.

Na koncu leta 2010 bi morali razmisliti ne samo o stanju Unije, ampak tudi o stanju Belgije. Šest mesecev je belgijsko predsedstvo sedelo tu in nam govorilo, da se moramo še globlje povezati. Kakšna farsa! V svoji lastni državi pa nimate vlade že od meseca junija. In tako imamo ne-državo, ki želi odpraviti našo državo. To je resnično prava farsa, vendar si tega nihče tukaj ne upa priznati, kajti vsi samo zanikate. Belgija je mikrokozmos celotne Evropske unije. Belgija bo razpadla na koščke in za njo še vse ostalo. Vesel božič vsem.

 
  
MPphoto
 

  Sharon Bowles, avtorica. Gospod predsednik, ponovno preverjamo obliž in se sprašujemo, če je dovolj velik in dovolj močan, da bo prekril rano. Prejšnjega julija sem spraševala, kdaj bo pričakovani zakonodajni predlog za stalni mehanizem upravljanja javnih dolgov po predvidevanjih Komisije pripravljen in kaj bo njegova pravna osnova. Spraševala sem precej več, tudi o relativni razvrstitvi različnih skladov in sorazmernih deležih njihove uporabe. Dogodki so pokazali, da je odgovor dejansko, da ne vemo in da bomo zadeve reševali sproti.

Pravzaprav sem temu nekoliko naklonjena, dokler smo na neraziskanih tleh in je treba pripraviti nove načrte. Vendar pa ponavljam, da se vse koristi sklepov izničijo, če izjavam tako Komisije kot Sveta ne sledi obširno spremljanje. Odgovori na moja julijska vprašanja so prišli šele pri reševanju Irske, kar pa je po mojem mnenju obžalovanja vredno, zlasti kadar se najmanjši sklad, ki prihaja iz proračuna EU, uporabi v enakem razmerju kot večji skladi. S Parlamentom se niste posvetovali, kljub mojim vnaprejšnjim vprašanjem.

Danes vas ponovno sprašujem o nadaljnjih podrobnostih sklepov oktobrskega zasedanja Sveta, na katerem je bila Komisija zaprošena, da pripomore k manjši spremembi Pogodbe, ki je nujna za vzpostavitev stalnega mehanizma za reševanje kriz. Dejali so tudi, da bi moral pri tem sodelovati zasebni sektor, kar je trg prestrašilo, saj ni bilo ustrezno pojasnjeno. V ospredje je prišel tudi regulatorni problem, ki sem ga omenila, in sicer nično tehtanje tveganja pri javnih dolgovih v evrskem območju, kar je spodkopalo tržno disciplino in ustvarilo sprevržene pobude.

Nato je evrska skupina naznanila, da bo stalni mehanizem temeljil na evropskem instrumentu za finančno stabilnost in da bo morda vključeval zasebni sektor na podlagi prakse MDS za vsak posamezen primer posebej. Prvič, ali lahko zdaj dobimo natančnejše podatke o spremembi Pogodbe in o postopku? Parlament mora vedeti, ali bo ustrezna. Še malo poigravanja s členom 136 ni pravi odgovor. Drugič, ali bo novi instrument temeljil na medvladnem pristopu, kajti tako deluje evropski instrument za finančno stabilnost, ali bo dejansko temeljil na Skupnosti, kot tudi mislimo, da bi moral? Tretjič, kakšne so tehnične možnosti in pogoji? Nujno je, da mehanizem temelji na dejanskih tehničnih danostih in da je trden, verodostojen in trajen – k čemur bi dodala še to, da mora biti cenovno dostopen. Četrtič, ali bodo tudi države članice, ki še nimajo evra, povabljene, da se vključijo v mehanizem? To se zdi še posebej pomembno za tiste, ki dolg ustvarjajo v evrih.

Vprašali smo, kdaj bo vzpostavljen, in rekli ste januarja 2013, ampak kakšno vlogo bo po mnenju Komisije v tem imel Parlament? Parlament in moj odbor smo resnično odločeni, da odigramo svojo vlogo, še toliko bolj, ker smo s svojimi razmišljanji že ves čas korak pred drugimi. Če se z nami ne boste ustrezno posvetovali in nas obveščali, kako potem kaže z nacionalnimi parlamenti in državljani? To vprašanje je neločljivo povezano s svežnjem za gospodarsko upravljanje. Namen ukrepov za izboljšanje pakta za stabilnost in rast, nadzora in evropskega semestra je preprečiti novo krizo in pomagati pri spremljanju reševanja sedanje gospodarske krize.

Ta mehanizem ni talisman ki ga lahko obesimo na steno in tako odganjamo tržno disciplino. Prava rešitev za evro je v tem, da prepoznamo potrebo po popolni politični disciplini z roko v roki s popolno tržno disciplino. Znašli smo se v krizi, ker sta bili v preteklosti obe oslabljeni.

 
  
MPphoto
 

  Olli Rehn, član Komisije. Gospod predsednik, spoštovani poslanci, naj se zahvalim Sharon Bowles za njeno vprašanje in tudi za osnutek resolucije o stalnem mehanizmu. Poskušal vam bom predstaviti stališče Komisije o petih vprašanjih, vključenih v vprašanje za ustni odgovor.

Na oktobrskem zasedanju Evropskega sveta je bil predsednik Van Rompuy pozvan, da skupaj s Komisijo opravi posvetovanja o manjši spremembi Pogodbe, ki je nujna za vzpostavitev stalnega mehanizma za reševanje kriz. Jasno je, da manjša sprememba Pogodbe zahteva uporabo poenostavljene različice revizijskega postopka, ki izhaja iz člena 48 Pogodbe.

Omejitve pri tem postopku pa so naslednje: prvič, omogoča samo takšne spremembe Pogodbe, ki ne povečajo pristojnosti Unije, in, drugič, možne so samo spremembe tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki se nanaša na politike in notranje delovanje Unije.

Videti je, da so države članice naklonjene zelo majhni spremembi Pogodbe, ki bo predvidoma narejena v členu 136, katerega določbe veljajo za države članice iz evrskega območja. Zadevo bo seveda ta teden obravnaval Evropski svet. Ne glede na to, kakšna sprememba bo predlagana, se bomo o njej posvetovali s Parlamentom.

Po sklepu Evropskega sveta v oktobru, je evrska skupina na svojem izrednem srečanju novembra soglašala z glavnimi načeli evropskega mehanizma za stabilnost (ESM). Glede na sporazum evrske skupine bo ESM medvladni mehanizem, katerega upravljanje bo temeljilo na modelu evropskega instrumenta za finančno stabilnost.

O konkretnih podrobnostih finančnega mehanizma se je treba še odločiti, kar bo potekalo v prvem četrtletju naslednjega leta. Financiranje bo seveda ključno vprašanje. Prihodnji instrument bo moral biti dovolj trden in bo moral na trgih uživati veliko zaupanje.

Kakršna koli podpora iz ESM bo temeljila na strogi pogojnosti. Pomoč, ki bo dodeljena državi članici iz evrskega območja, bo temeljila na strogem programu gospodarske in finančne ocene in na podrobni analizi vzdržnosti dolga, ki ju bo opravila Komisija v sodelovanju z MDS in v povezavi z Evropsko centralno banko.

Kljub medvladnemu načinu financiranja v okviru mehanizma pa bodo pogoji politike ostali trdno zasidrani v Pogodbi, da se zagotovi popolna skladnost s skupnim večstranskim nadzornim okvirom, na katerem dejansko temelji celotna gospodarska in denarna unija.

Da odgovorim na eno od petih vprašanj gospe Bowles – nismo še sprejeli odločitve, ali lahko države članice, ki niso članice evrskega območja, sodelujejo v mehanizmu. Vseeno pa se zdi, da je večina držav članic naklonjena preglednemu in jasnemu okviru, v katerem bi države članice zunaj evrskega območja pokrival mehanizem plačilne bilance, države članice znotraj evrskega območja pa evropski mehanizem za stabilnost.

Ne glede na to pa bi bilo še vedno mogoče nekatere države članice zunaj evrskega območja vključiti v podporno operacijo prek dvostranskih prispevkov, kar danes v primeru Irske že velja za Združeno kraljestvo, Švedsko in Dansko.

Dovolite mi nekaj pripomb tudi na razpravo o evroobveznicah. Spomnimo se, da je v okviru vzpostavitve finančne podpore prejšnjega 9. maja – Schumanov dan – in naslednjo noč Komisija pripravila predlog za evropski mehanizem za finančno stabilizacijo, ki je instrument Skupnosti, sprejet v znesku do 60 milijard EUR, na podlagi posojilnih garancij iz proračuna Unije v skladu s sklepom o lastnih virih.

Poleg proračuna Unije smo predlagali tudi, da ta mehanizem temelji na posojilnih garancijah držav članic, ki bi bile prek tega mehanizma posredovane državam, ki bi potrebovale finančno pomoč zaradi finančne nestabilnosti evrskega območja kot celote.

To pa je Svet Ecofin 9. in 10. maja zavrnil. Zakaj? Ker je veliko držav članic menilo, da je ta predlog preveč podoben evroobveznici.

Zaradi tega je bil potem oblikovan evropski instrument za finančno stabilnost, ki je medvladna ureditev, zdaj pa za Irsko uporabljamo tako mehanizem kot instrument.

Vprašanje evroobveznic je zagotovo zelo pomembno, vendar pa moramo upoštevati, da je ne tako dolgo nazaj ta predlog Svet na svojih majskih razpravah o evropskem mehanizmu za finančno stabilnost zavrnil.

Za zaključek naj poudarim, da bo prihodnji evropski mehanizem za stabilnost del celovitega odziva za omejitev krize in stabilizacijo evropskega gospodarstva, ESM pa bo dopolnil novi okvir okrepljenega gospodarskega upravljanja, ki se bo najprej osredotočil na preprečevanje in bo korenito zmanjšal verjetnost ponovitve krize v prihodnje.

To je ključni namen novega sistema gospodarskega upravljanja in zelo sem hvaležen za vašo podporo predlogom Komisije na tem področju.

 
  
MPphoto
 

  Werner Langen (PPE).(DE) Gospod predsednik, če ste poslušali prvi sklop govorov, ste dobili predstavo, kdo je odgovoren za krizo zaupanja – in res je, da je zdaj postala natanko to. Najprej je bila Komisija, nato špekulanti in potem še Svet, zlasti pa gospa Merkel. Zelo preprosto je.

Na srečo pa je nekdo poudaril – to je bil predsednik Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu –, da je evro stabilen, ne samo od zunaj ampak tudi od znotraj, in ima najnižjo stopnjo inflacije. Špekulacija ne more biti vzrok problema. Evro je stabilna valuta. Posredi so osnovni pogoji Pogodbe in burne razprave v Svetu Ecofin. Zdaj se razburjajo že na vsakem zasedanju Ecofina.

Gospod Rehn je pravkar poudaril, da je Komisija predlagala uporabo evropskega mehanizma, a Svet ni bil pripravljen sodelovati. Zdaj govorimo, da Komisija ni ukrepala. Nisem med tistimi, ki ves čas poveličujejo Komisijo, vendar je bilo prav, da je Komisija leta 2008 pripravila podroben pregled desetletnega obstoja evra.

Navedla je štiri točke, ki so zahtevale ukrepanje: prvič, dosleden evropski nadzorni mehanizem, drugič, dosledno gospodarsko upravljanje ali kakor koli želite temu reči, tretjič, dosledno zunanje zastopanje in, četrtič, dosleden krizni mehanizem. Vse te stvari so zdaj na mizi. Želel bi izpostaviti dejstvo, da jih drugi niso upoštevali. Če iščemo krivce, potem je samo en krivec, ki ga ne smemo spregledati, in to so države članice, ki so zadolžene do vratu in niso izkoristile prednosti uvedbe evra za izvajanje reform in zmanjšanje dolga, ampak so živele preko svojih zmožnosti.

Poudaril bi tudi, da imajo vse te države skupno točko. Ne glede na to, kdo konkretno je bil na oblasti, vedno je bila vlada socialdemokratska in je vladala dolgo obdobje, nekatere vse do danes. Med temi državami so Portugalska, Španija, Združeno kraljestvo, Madžarska in Latvija. V Grčiji so enake neumnosti počeli štiri leta. To je rezultat. Če ne spregovorimo odkrito o glavnem vzroku previsokih dolgov v državah članicah, ne bomo uspeli rešiti težav.

(Govornik se je strinjal, da sprejme vprašanje v skladu s postopkom modrega kartončka (člen 149(8) poslovnika)).

 
  
  

PREDSEDSTVO: Libor ROUČEK
podpredsednik

 
  
MPphoto
 

  Martin Schulz (S&D).(DE) Gospod Langen, lahko se spet usedete. Govorili ste zelo prepričljivo in ste povedali svoje. Imam vprašanje za vas. Irska ni južnoevropska država, kolikor vem. Je na severu Evrope. Irska ima velike dolgove. Nam lahko pojasnite, od kod izvirajo ti irski dolgovi? Bi bili tako prijazni in nam povedali, katera stranka je na oblasti na Irskem zadnjih 30 let?

 
  
MPphoto
 

  Werner Langen (PPE).(DE) Gospod predsednik, z veseljem bom odgovoril na vprašanje. Irska vlada je storila napako in je izdajala jamstva, ne da bi zahtevala reformo bančnega sektorja. To je bilo neodgovorno in zato ima zdaj 32-odstotni proračunski primanjkljaj. To vemo. Vendar pa probleme drugih držav ne smete mešati s problemi Irske. Irska je popolnoma drugačen primer, saj gre za drugo stopnjo bančne krize in ne za strukturni problem kot v drugih državah. Gospod Schulz, to veste prav tako dobro kot jaz. Prosim, ne skušajte nam preusmerjati pozornosti.

(Govornik se je strinjal, da sprejme vprašanje v skladu s postopkom modrega kartončka (člen 149(8) poslovnika)).

 
  
MPphoto
 

  Victor Boştinaru (S&D).(RO) Gospod predsednik, motiti se je človeško. Vztrajati je hudičevo. Ali veste, kdo je bil grški predsednik vlade, v času katere so se nakopičili vsi ti dolgovi, ki so povzročili krizo v Grčiji? To nikakor ni bil gospod Papandreou. Ali se spomnite, kateri politični rodbini je ta predsednik vlade pripadal? To je rodbina Karamanlis.

 
  
MPphoto
 

  Werner Langen (PPE).(DE) Gospod predsednik, po štirih letih vlade Karamanlisa … (nemir). Ne, strukturni problemi v Grčiji segajo še dlje nazaj. Leta 2000 je Parlament razpravljal, ali bi se morala Grčija pridružiti evrskemu območju. Socialdemokrati – nemška vlada – so k temu pozivali. Z vašo pomočjo je bila v Parlamentu dvotretjinska večina za to, da se Grčija pridruži evrskemu območju. To je dejstvo in nima nič opraviti z nacionalizmom.

Odgovoriti bi želel na vprašanje gospoda Schulza o dolgovih v Nemčiji in Španiji. Seveda je španski javni dolg manjši od nemškega. Španiji ni bilo treba financirati postopka ponovne združitve. Vendar pa ima vlada Zapatera v Španiji druge probleme. Šestim milijonom ljudi je dovolila vstop v državo in 2 milijonoma podelila špansko državljanstvo, zdaj pa je brezposelnost več kot 20-odstotna. To je strukturni problem, povzročila pa ga je ena oseba: gospod Zapatero.

 
  
MPphoto
 

  Stephen Hughes (S&D). – Gospod predsednik, v Svetu in Komisiji jih veliko meni, da lahko v svetovnem gospodarstvu uspemo samo, če razvrednotimo delavske pravice, svoje sisteme kolektivnega pogajanja in pokojnine. Z drugimi besedami, pravijo nam, da moramo oslabiti svoj socialni model. Javne finance naj bi se reorganizirale z izključnim ciljem zmanjšati javni dolg na okvirnih 60 % BDP, primanjkljaji pa se morajo v glavnem odpraviti.

To je isti Svet, ki je, če se prav spomnim, soglašal s strategijo Evropa 2020, a mu je očitno vseeno, od kod bo prišel denar za izvajanje te strategije. Če moramo močno zmanjšati svoj javni dolg na medletni ravni, če se moramo izogibati primanjkljajem nad 1 %, kot predlaga Komisija, in če moramo vse to storiti v okolju nizke rasti z visoko brezposelnostjo, kako lahko sploh izpolnimo strategijo Evropa 2020?

To je zgrešena gospodarska strategija stroškovne konkurenčnosti in izredne finančne strogosti, Evropo pa bo zapeljala v propad v njenem ključnem zgodovinskem trenutku. Predsednika Barrosa trenutno ni tu, vendar menim, da bi moral Svetu sporočiti, naj ponovno opredeli svojo politično agendo na vsaj treh področjih.

Prvič, gospodarsko in denarno unijo moramo dopolniti z ustanovitvijo evropske agencije za stabilnost za splošne evroobveznice, in veseli me, da predsednik Barroso danes ni zavrnil zamisli o evroobveznicah. To bo zaustavilo špekulativne napade, zagotovilo likvidnost trga za javni dolg ter zmanjšalo skupne stroške dolga za evrsko območje.

Drugič, ponovno moramo uskladiti predlagano zakonodajo o gospodarskem upravljanju. Strinjamo se, da bo finančna disciplina zahtevala trdna pravila in dosledno izvajanje, vendar pa moramo to uskladiti tudi z dejanskim izvajanjem ciljev Evrope 2020 v vsaki državi, kar se mora odraziti v zakonodaji.

Nazadnje pa potrebujemo nove vire javnega financiranja. Kriza je izbrisala leta proračunskih prizadevanj. Davek na finančne transakcije že krepko zamuja in škandalozno je, da je Svet očitno otrpnil v svetlobi žarometov in ne more sprejeti odločitve o tem davku. To so reforme, ki jih nujno potrebujemo.

 
  
MPphoto
 

  Sylvie Goulard (ALDE).(FR) Gospod predsednik, v vsej zgodovini parlamentov so ti redko dobili pristojnosti. Če so parlamenti dobili več pristojnosti, so jih običajno sprejeli. Razprava današnje jutro pa me je prepričala, da imamo poročevalci o svežnju gospodarskega upravljanja prav, da gremo še dlje od predlaganega, kajti v bistvu, komisar, nam Komisija pravi: „Poskušali smo, a neuspešno.“ Svet pa nam pravi: „Ne želimo iti dlje.“ Vendar pa je tu še Parlament. Poleg tega pa je ravno Svet želel povečati pravice Parlamenta in ni Parlament tisti, ki neupravičeno izvaja pooblastila. Po Lizbonski pogodbi smo sozakonodajalci.

Zato mi je v veliko zadovoljstvo, da lahko napovem, da poročilo, ki sem ga danes zjutraj predložila, vključuje tudi evroobveznice, kajti razprava mora potekati tu, na plenarnem zasedanju. Ne sprejmem, da nam gospod Barroso reče: „Olala, vse skupaj je zelo zapleteno; v Svetu smo naredili že precej neumnosti, zato vas moramo zdaj utišati.“ Mi pa bomo naredili ravno nasprotno. Govorili bomo o tem v smislu demokracije.

Drugič, obstaja tudi zamisel o evropskem denarnem skladu, kajti dejansko ni nujno, da so vse te rešitve, ki so po besedah Martina Schulza prehodnega značaja, tisto, kar naši državljani pričakujejo. Lahko gledate vlake, ki drvijo mimo, ali pa delate. Ta parlament bo poskušal delati. Nimamo načrta in ne trdimo, da poznamo absolutno resnico, vendar menim, da je popolnoma nesprejemljivo, da razprava poteka v časopisih Financial Times ali Zeit in ne v Evropskem parlamentu. Zato bomo opravili svoje delo.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Philippe Lamberts (Verts/ALE).(FR) Gospod predsednik, iskreno pozdravljam poziv Martina Schulza k ponovni vzpostavitvi zaupanja naših državljanov, kar pomeni govoriti resnico in ne iskati bližnjic s pretiranim poenostavljanjem.

Prva pretirana poenostavitev je izjava, da evroobveznice državam članicam odvzamejo odgovornost. To je povsem zgrešeno, kajti nihče ni nikoli zahteval, da države članice združijo 100 % svojih dolgov. V vsakem primeru pa bodo morale države članice v okviru programa evroobveznic nekatere od svojih dolgov reševati neposredno na trgih, kjer bodo lahko ocenile, koliko je vreden njihov podpis, kajti to se bo odrazilo v obrestni meri, ki jo bodo morale plačati. To je pretirano poenostavljanje, ki se mu moramo izogibati.

Drugi primer pretiranega poenostavljanja je izjava: „Te Grke, te nesposobne Irce rešujemo iz finančnih težav.“ Vsekakor bi želel izpostaviti, da denar posojamo, in to po takšnih obrestnih merah, ki so zlasti ugodne za posojilodajalca. To je za nas dobra kupčija. In tako imamo dve možnosti: bodisi smo mnenja, da s pomočjo naših posojil Grčija in Irska ne predstavljata več tveganja in bi jima morali denar posoditi po obrestni meri, ki ustreza ničnemu tveganju ali izredno majhnemu tveganju, bodisi smo mnenja, da obstaja tveganje za njun neuspeh. Zato je treba predreti gnojni tur, dolgove prestrukturirati in končati to negotovost.

Končati želim z besedami za naše nemške prijatelje, zlasti Krščansko demokratsko unijo (CDU). Gospod Langen, govorili ste o ponovni združitvi in imate prav. Ko se je Nemčija ponovno združila, je celotno območje deutschmark, h kateremu je spadala Belgija in kateremu je bila Francija nazadnje zelo lojalna, za to plačalo z zelo visokimi obrestmi. A to je bilo edino prav, tako zgodovinsko – kajti ponovna združitev Nemčije je predstavljala ponovno združitev Evrope, kot jo poznamo – kot gospodarsko, kajti na koncu bi vsi imeli koristi od hitrejše rasti kot posledice združitve.

Zato danes pravim CDU, naj to upošteva, prosimo pa tudi Nemčijo, da stori enako.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Martin Callanan (ECR). – Gospod predsednik, zdi se nekoliko ironično prikladno, da bo Evropski svet razpravljal o stalnem kriznem mehanizmu, saj evro nedvomno pada iz ene krize v drugo. Čeprav nas je veliko v Združenem kraljestvu vedno menilo, da je bil evro zgodovinska napaka, tako za našo državo kot za Evropo kot celoto, pa nam seveda takšno stanje ni v zadovoljstvo. Želimo, da se reši na evropski ravni z odločno ponovno vzpostavitvijo finančne discipline po vsej Uniji.

Ne bo se rešilo z večjim zadolževanjem, niti na ravni EU niti na lokalni ravni. Vendar pa moramo jasno povedati, kdo je odgovoren za takšno stanje evra. Dolžnost vsake države v evrskem območju je izpolniti njene zaveze do tega območja, naloga drugih sodelujočih držav pa je zagotoviti, da to storijo. To je eden od ključnih razlogov za ločeno zasedanje ministrov evrskega območja. Odkrito povedano, stabilno upravljanje evrskega območja je predvsem odgovornost članic evrskega območja. Ostali lahko ponudimo politično podporo, ampak to je tudi vse. Ni nobenega opravičila za to, da tiste države članice, ki se odločijo, da ne bodo storile napake in se pridružile evrskemu območju, nosijo nadaljnja bremena ali sankcije.

 
  
MPphoto
 

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL).(EL) Gospod predsednik, gospe in gospodje, točno eno leto je minilo, odkar se je grško gospodarstvo začelo sesedati in se je Grčija vključila v katastrofalen memorandum in mehanizem podpore. Po enem letu, gospod Langen, je država na robu bankrota: prvič, socialni bankrot, kajti brezposelnost bo naslednje leto dosegla 15 %, ravno včeraj pa je vlada sprejela osnutek zakona, ki odpravlja kolektivne pogodbe, in danes vsa država stavka, in, drugič, gospodarski bankrot, vendar tokrat primanjkljaja in dolga niso povečali „lažnivi Grki“ iz PASOK-a in Nove demokracije, ampak komisarji alkimisti z uporabo statistike Eurostata, saj so se odločili, da na ta način povečajo dolgove šibkih in zmanjšajo dolgove močnih.

Če se torej sprejme enak mehanizem kot za Grčijo, smo zagotovo na poti v bankrot. Če Svet pripravlja tak mehanizem, bo države pahnil v recesijo, ki bo povzročila brezposelnost, bankam in velikim podjetjem pa prinesla koristi. Zanima me, ali je to evropska vizija, o kateri je gospod Barroso – ki zdaj ni prisoten, da bi pojasnil – govoril na začetku.

 
  
MPphoto
 

  Timo Soini (EFD).(FI) Gospod predsednik, po mojem mnenju je vsaka država odgovorna za svoje gospodarstvo. Države druga drugi ne odgovarjajo za dolgove. To določa tudi člen 125 Pogodbe. Ko je prikladno, se Pogodba upošteva, ko pa ni, se ne upošteva. To smo videli na referendumih: Francija reče „ne“, Nizozemska reče „ne“ in Irska reče „ne“. Dva od teh izidov obravnava Parlament, enega pa se rešuje z novim referendumom. Razlaga členov Pogodbe je očitno odvisna od smeri vetra.

Finska vlada je finskim davkoplačevalcem naložila takšne vrste nepravične odgovornosti poroka, ki jih bomo nazadnje morali plačati. Ne razumemo, zakaj bi finski delavci in mali podjetniki morali potiti krvavi pot, da odplačajo dolgove hazarderjev in lažnivcev. To enostavno ni prav.

Ko so bile težave v Sovjetski zvezi, so pozivali k več socializma. Ljudje so se zbrali v Moskvi: več socializma. Ko so težave v Evropi, se ljudje zberejo v Bruslju: več združevanja. Končni rezultat bo popolnoma enak. To ne bo delovalo.

Zdrave družbe se gradijo od spodaj navzgor. Demokracija se gradi od spodaj navzgor: ne z visokega slonokoščenega stolpa navzdol. Tako pač je. Skupna gospodarska politika za Evropo ne bo delovala. Evropa lahko dela samo kot gospodarsko in prostotrgovinsko območje, in to bi morala ponovno postati.

Rad bi še nekaj povedal o evroobveznicah. Šel sem v četrt Mellunmäki v Helsinkih, da bi govoril o evroobveznicah, in ko sem povedal, kaj so te evroobveznice, so ženske tiščale k sebi svoje torbice, možje pa so se spraševali, če imajo še vedno svojo denarnico v žepu. To ne bo delovalo.

 
  
MPphoto
 

  Hans-Peter Martin (NI).(DE) Gospod predsednik, pravkar smo bili priča tragični obtožbi proti Nemčiji. To nas zlovešče spomni na pozna 20. leta prejšnjega stoletja.

Kot navdušen zagovornik Evrope in trmast podpornik evra vas želim vprašati: ali niste opazili, da Evropsko unijo, ta čudovit projekt za mir in gospodarsko blaginjo, peljete v propad? Gospod Cohn-Bendit je pravilno povedal, da se vedno odzovemo prepozno in vedno za nazaj. Zdaj se moramo ozreti v prihodnost. Ali niste opazili, kaj se dogaja zunaj? Ljudi ne zanima več pričkanje med socialisti in konservativci, niti v moji domovini in niti tu, v Evropskem parlamentu. Zanimajo jih rešitve in to, ali je njihov denar še vedno varen. Odkrito jim moramo povedati, da ni več tako.

Storiti moramo naslednji korak in priznati, da potrebujemo pogum za odpis dolgov, končno moramo prisiliti banke, da plačajo, pa čeprav to ogroža naše police življenjskega zavarovanja, in vzpostaviti nov evropski politični projekt, ki ga ne obremenjujejo problemi Lizbonske pogodbe.

Ujeti smo v pasti. Če spremenimo ta člen, bomo ugotovili, da bo Irska na referendumu izglasovala „ne“. Lahko pričakujemo, da se bo enako zgodilo tudi v moji domovini. Poleg tega imamo v Združenem kraljestvu velik problem. Gospe in gospodje, zbudite se in poglejte, kaj se dogaja.

 
  
MPphoto
 

  Corien Wortmann-Kool (PPE).(NL) Gospod predsednik, v teh kriznih časih ne bi smeli izgubiti spred oči dejstva, da nam je v preteklih desetih letih evro prinesel veliko blaginjo in stabilnost in tudi veliko delovnih mest. Zato se torej splača evro močno braniti. Vendar pa to zahteva odločen evropski vrh in veliko več prizadevanj na področju enotnosti. Enotnosti nam obupno primanjkuje, ne samo pri stalnem kriznem mehanizmu, ampak tudi pri trdnem finančnem upravljanju.

V tej razpravi, gospod predsednik, je videti, kot da je beseda „evroobveznice“ čudežna, kot da bodo z njeno pomočjo težave z javnimi dolgovi skopnele kot sneg. Vendar pa bi se vsi tisti v Parlamentu, ki pozivate k evroobveznicam, morali tudi zavedati, da te prinašajo velike obveznosti in strogo proračunsko disciplino, ki seže dlje od predlogov za krepitev pakta za stabilnost in rast, ki so zdaj pred nami.

Predsednik Trichet je rekel „finančna unija“. Ali ste tisti, ki zagovarjate evroobveznice, pripravljeni na to? Dvomim.

Gospod predsednik, svojo energijo moramo usmeriti v predloge, ki so na mizi, da utrdimo temelje, na katerih stoji evro. To je nujno, v Parlamentu pa trdo delamo, da bi to dosegli. Za preventivni del pakta za stabilnost in rast potrebujemo pristop, utemeljen na pravilih, kajti preprečevati je bolje kot zdraviti. Spodbujati moramo tudi višjo raven skupne odgovornosti med državami članicami, ne samo za koristi, ampak tudi za odgovornosti in zaveze, ki izhajajo iz pakta za stabilnost in rast.

 
  
MPphoto
 

  Udo Bullmann (S&D).(DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v kritičnih razmerah je Evropa vedno našla pot iz krize. Ne zato ker bi se različne interese ščuvalo drugega proti drugemu, ampak zato ker smo znali svoje interese povezati in tako ubrati nove poti.

Gospodu Barrosu bi prav rad postavil vprašanje, ampak ga žal ni več tu. Seveda bodo kmalu potekale pomembne tiskovne konference o tem, kako lahko rešimo Evropo z uporabo najmanjšega skupnega imenovalca, vendar pa lahko gospod Rehn posreduje naprej moje vprašanje. Ne razumem, zakaj ne gremo po tej poti. Evroobveznice so pametna rešitev. Gospod Schulz je to povedal v imenu naše skupine, pa tudi v Nemčiji, kjer je to vprašanje ključnega pomena, moja stranka govori isto. Pomisleke ima zlasti nemška vlada, opažamo pa jih tudi v drugih državah, ki kažejo manj zanimanja. Zakaj ne nadaljujemo v tej smeri? Pravimo, da je te probleme mogoče rešiti. Zdaj načrtujemo izdajo evroobveznic, vendar sestavljamo razumen sveženj. Kaj potrebujemo, da Evropo pripravimo do ukrepanja? Kako lahko napolnimo svojo blagajno? Kako lahko ustvarimo večji potencial obdavčitve za razumno, dolgoročno gospodarstvo? Izdajamo evroobveznice in to povezujemo z uvedbo davka na finančne transakcije v Evropski uniji. Ta sveženj bi nam lahko prinesel optimalen rezultat za vse, od katerega bi vsi imeli koristi. Vprašajte gospo Merkel na evropskem srečanju na vrhu, če je pripravljena to storiti. Zakaj to ni mogoče? Zakaj Komisija ne pripravi takšnega predloga? Pomagal bi vsem in bi omogočil večji nov projekt, da se Evropa izkoplje iz krize. Čakam, da Komisija pripravi ta predlog.

Prenehati morate z izgovarjanjem. Čas je, da ukrepate v interesu državljanov Evrope in v interesu držav članic, da lahko ponovno najdemo razumno pot do rasti. Naša usoda je v vaših rokah, vendar morate biti pogumni in pobudo prevzeti zdaj.

 
  
MPphoto
 

  Carl Haglund (ALDE).(SV) Gospod predsednik, menim, da nam preteklo leto kaže, da skupna valuta zahteva jasna in enotna pravila, očitno pa je, da jih nimamo. Jasno je tudi, da na evrskem območju odločno primanjkuje verodostojnosti – tako menijo ljudje in tudi finančni trg. Ne strinjam se z gospodom Bullmanom. Menim namreč, da je Komisija opravila dobro delo in pripravila velikopotezne predloge. Kar zadeva izzive, ki jih zdaj premagujemo, pa menim, da problem ni v Komisiji, ampak v Svetu. Seveda pa v naslednjih nekaj dneh Svet čaka zahtevno zasedanje.

Rad bi povedal, kako sem zadovoljen, da je Komisija vložila predlog, s katerim bomo lahko popravili makroekonomska neravnovesja v prihodnje. Doslej smo se osredotočali samo na finance in primanjkljaje v mestih, kar je popolnoma neprimerno, kot nam jasno kaže primer Irske.

Manj pa sem zadovoljen z delom Sveta – primer tega je mešetarjenje gospoda Sarkozyja in gospe Merkel –, katerega cilj je narediti razumne predloge Komisije manj zavezujoče, kar pomeni, da predlog ne bo prinesel nobenih izboljšav. Spomniti se moramo, kaj se je zgodilo leta 2005, ko je bil pakt za stabilnost in rast oslabljen. Iste države so takrat ustvarile razmere, ki bi na dolgi rok lahko pripeljale do tega, kar se je zdaj zgodilo v Grčiji. Upam, da se bo Svet prijel v roke in spoznal, kakšno vrsto odločitve potrebujemo – drugače se ne bomo izkopali iz tega položaja.

 
  
MPphoto
 

  Derk Jan Eppink (ECR). Gospod predsednik, flamski politik Bart De Wever je v intervjuju za časopis Der Spiegel dejal, da je Belgija postala prehodna družba. To dejstvo je srž problema v Belgiji in ne vprašanje jezika. Solidarnost je postala enosmerna ulica.

EU je na tem, da stori popolnoma enako. Storitveno družbo spreminjamo v prehodno družbo, evro pa je le eno od sredstev za dosego tega. V številnih državah odpira pot do poceni denarja. Kot je dejal predsednik Sveta EU gospod Van Rompuy, postal je uspavalna tableta. Spodkopava konkurenčnost različnih držav. Zdaj veliko evropskih politikov poziva k uvedbi druge uspavalne tablete, to so evroobveznice. Tako se bo razkorak le povečal. Če nadaljujemo s tem načinom, bo v nekaj letih EU v enakem položaju kot zdaj Belgija: prehodna družba z razpadajočimi temelji.

Med božičnimi prazniki bom prebral knjigo „Rešite naš denar“ gospoda Henkla, nekdanjega predsednika Zveze nemške industrije. Morda bi morali tudi vi to storiti, da bi spoznali, o čem razmišljajo ljudje v Nemčiji.

 
  
MPphoto
 

  Mario Borghezio (EFD).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, po razkritjih v časopisu New York Times v Združenih državah potekajo preiskave skrivnega kluba devetih bank – med njimi je ena evropska –, katerih vodilni se srečajo vsako sredo, da sprejmejo odločitev, kako ravnati glede izvedenih finančnih instrumentov. Krizni odbor o tem ni vedel popolnoma ničesar, Evropa pa je zgolj opazovalka.

Ameriška centralna banka (Fed) je morala upravičiti 13 bilijonov USD za finančno reševanje bank. Bi nam lahko povedali, kaj je Fed zahtevala v zameno za svežnje za reševanje evropskih bank? Ali niso kritične razmere v bankah – in ne državnih proračunih – tiste, ki zahtevajo podvojitev zneska evropskega reševalnega sklada in pripravo finančne injekcije v vrednosti 2 tisoč milijard EUR?

Kaj nam preprečuje pozvati Evropsko centralno banko, naj pregledno in podrobno utemelji svoje ukrepe, kot je morala to storiti Fed v Združenih državah? To bi naredilo konec sumom, da je delovala in še naprej deluje samovoljno in ne v splošnem interesu državljanov in davkoplačevalcev držav članic Evropske unije.

Zakaj za božjo voljo ni bilo nikoli razprav o sprejetju ukrepov za uvedbo pravega in učinkovitega ločevanja med poslovnimi in špekulativnimi bankami, kot v Zakonu Glass-Steagall?

(Predsednik je prekinil govornika.)

 
  
MPphoto
 

  Alfredo Pallone (PPE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, vsi se strinjamo, da je treba ustvariti instrument, ki ga lahko uporabimo v primeru krize. Ta instrument mora biti nujno povezan s strogimi in premišljenimi proračunskimi politikami v državah članicah. Upam, da to pomeni, da se krize, kot je ta, ki jo doživljamo v teh mesecih, ne bodo ponovile.

Današnja razprava je odvisna od najprimernejšega načina financiranja tega instrumenta. Kot se vsi zavedamo, je bil zasebni sektor delno odgovoren za krizo v nekaterih državah, in v takšnih primerih je prav, da nosi del odgovornosti, čeprav bi bilo treba ta delež oceniti za vsak primer posebej.

Vendar pa mislim, da potrebujemo nove in inovativne načine za financiranje protikriznega instrumenta. En primer so lahko evroobveznice, ki jih nekateri vidijo kot breme za nacionalne proračune. Vendar ni tako. Prav nasprotno, z izdajo evroobveznic bi lahko protikrizni instrument financirali prek trga, pri tem pa črpali iz tujega kapitala in potencialnih vlagateljev.

Mehanizem, ki temelji izključno na sorazmernih prispevkih s pomočjo preproste dodelitve rezerv, bi državam članicam naložil veliko breme, saj bi morale najti sredstva in kapital za vlaganje, ki pa ne bi prinesel nobenega donosa. V sedanjih razmerah, ko se od držav članic zahteva, naj izvajajo stroge proračunske politike za zmanjšanje primanjkljajev in dolgov ter plačujejo prispevke za sodelovanje v protikriznem skladu, obstaja resno tveganje za zlom.

Evropsko gospodarstvo ne more ponovno oživeti, če hkrati ne uporabimo moči evra na mednarodnih trgih in posledično višje bonitete za njegovo zdravljenje.

 
  
MPphoto
 

  Elisa Ferreira (S&D).(PT) Gospod predsednik, komisar, slišali ste zelo jasno sporočilo Parlamenta, in sicer zahtevo, naj Komisija ukrepa, da posreduje. Zahtevamo, da Komisija svoje vloge ne omeji na zgolj avtomatično potrjevanje najmanjšega možnega soglasja med državami, kar tudi pomeni, da Komisija ne sme več dopustiti, da jo omejuje volja najmočnejših. Komisija mora izpolniti svojo dolžnost in obveznost prevzeti pobudo.

Z obžalovanjem ugotavljam, da zaključki, ki jih pričakujemo na naslednjem srečanju na vrhu, ne bodo prinesli rešitve, zlasti zato, ker morajo predvideni mehanizem za poseganje soglasno sprejeti vse države članice, mi pa potrebujemo evropsko razsežnost in ne takšne, ki omogoča vse vrste izkrivljanj ter prevlado enih držav nad drugimi. Po drugi strani pa bo pregled Pogodbe v tem času odprl Pandorino skrinjico. Vsekakor bi želela odgovor na naslednje vprašanje: ali bo novi mehanizem lahko kupil državne obveznice?

Komisar, potrebujemo poglobljen pregled, Komisija pa mora upoštevati sedanjo razpravo o evroobveznicah ter odgovoriti na pobude, ki jih medtem podajajo različni akterji, in sicer Juncker, Mário Monti, nekateri deli tega parlamenta in skupine strokovnjakov. Komisija mora vložiti predlog in ga mora biti sposobna zagovarjati.

Na koncu pa še ena stvar: območje evra nima svetovnega problema – ima sicer svetovni problem, vendar se ta kaže v njegovi nezadostni rasti in ne v neenakomerni rasti znotraj njega. Kje so orodja, ki jih je treba postaviti ob bok gospodarskemu upravljanju in kaznovanju, da učinkovito spodbudimo strategijo Evropa 2020, da obrodi sadove?

 
  
MPphoto
 

  Wolf Klinz (ALDE). - (DE) Gospod predsednik, gospod Schulz ima prav. Smo sredi velike krize zaupanja in člani Sveta državljanom mečejo pesek v oči. Govorijo jim, da je vse pod nadzorom, da moramo narediti le manjše spremembe v Pogodbi in uvesti stalni mehanizem za stabilnost – in potem bo problem rešen. Dejansko pa situacija ni pod nadzorom. Države članice se odzivajo, namesto da bi ukrepale. Obupno gasijo ogenj, a plamenov ne uspejo pogasiti. Trgi se sprašujejo: kdo dejansko vodi Evropo in evrsko območje?

EU je dosegla kritično prelomnico. Če zdaj ne izberemo prave poti, ne bomo ohraniti niti statusa quo. Namesto tega bomo napravili korak nazaj. Kar potrebujemo, so nadaljnji koraki k združevanju. Potrebujemo več Evrope. Zaključiti moramo vzpostavljanje notranjega trga, vključno s storitvenim sektorjem. Poleg denarne unije potrebujemo gospodarsko, proračunsko in finančno unijo. Potrebujemo tudi močno Komisijo, ki ima pravico in pristojnosti za nadzorovanje in spremljanje te gospodarske unije ter za samodejno izrekanje sankcij, ko je to upravičeno. Če naredimo te korake proti večjemu združevanju, potem lahko govorimo o uvedbi evroobveznic. Takrat bomo postavili temelje zanje. Vendar pa moramo med vsem tem zagotoviti, da imamo na voljo dolgoročno financiranje vlaganj, ki jih potrebujemo, kljub vsem upravičenim varčevalnim ukrepom, da zavarujemo konkurenčno sposobnost Evropske unije tako srednjeročno kot dolgoročno.

Državljanom pa moramo končno povedati resnico. Potrebujemo rešitve brez plašnic, o vprašanjih moramo razpravljati brez vpletanja ideologij in ne smemo več skušati zgolj prebroditi težave. Zahtevamo dolgoročno ukrepanje in ne kratkoročne odzive.

 
  
  

PREDSEDSTVO: Dagmar ROTH-BEHRENDT
podpredsednica

 
  
MPphoto
 

  Vicky Ford (ECR). – Gospa predsednica, začnimo z dobrimi novicami. Da, opažamo znake okrevanja v nekaterih delih širšega gospodarstva Evrope. Vendar pa temu grozi dolgotrajna negotovost, zaradi katere lahko presahne financiranje in obstanejo vlaganja. Vsak v Evropi, vključno z Združenim kraljestvom, ima svoje interese za okrepitev gospodarstva evrskega območja.

Trdno in pregledno gospodarsko načrtovanje za nadzor potratne državne potrošnje in netrajnostne ravni dolgov je bistvenega pomena za vseh 27 držav članic. Države evrskega območja so priznale potrebo po trajni rešitvi za krizo, vendar pa obstaja mnogo vprašanj, med katerimi so nekatera obravnavana v tej resoluciji Parlamenta.

Prvič, na kakšen način naj se vključi zasebni sektor? Pozdravljam predlog, da sledimo precedensu MDS za zaščito javnega denarja s statusom prednostnega upnika. Drugič, o katerih spremembah Pogodbe govorite? To zadevo je treba pojasniti.

Nazadnje, stalni krizni mehanizem je bil opisan kot orodje za krepitev evrskega območja. Tiste države, ki bi se želele pridružiti evru, bi morale dobiti priložnost za sodelovanje, tiste med nami, ki smo se odločile, da se ne bomo pridružile, pa ne bi smele biti prisiljene prispevati.

 
  
MPphoto
 

  Alain Lamassoure (PPE).(FR) Gospa predsednica, kar skrbi tako državljane Evrope kot finančne trge, je dvom. Ali so Evropejci zdaj, ko imajo skupno usodo, to sprejeti v duhu solidarnosti?

Danes se solidarnost kaže v globini krize. To je dobro, vendar ni dovolj. Evropejci morajo združeni v stiski pokazati, da pri načrtovanju poti v prihodnost delujejo solidarno, kajti razlog za to, da je kriza Evropo pestila dlje kot druge celine, je ta, da je bilo naše gospodarstvo že oslabljeno z desetletno polžjo rastjo – povprečno samo 1 % na leto. Deset let Lizbonske pogodbe je bilo izgubljeno desetletje.

V Agendi 2020 so evropski voditelji pripravili načrt za oživitev našega gospodarstva, vendar pa niso povedali, kako bo financiran in upravljan ali kakšne bodo spodbude in morebitne sankcije. Zato je prišel čas za dopolnitev pakta za stabilnost in rast s paktom solidarnosti, kot je bilo že rečeno na tem plenarnem zasedanju.

Beseda „solidarnost“ se v Pogodbi pojavi 23-krat: spremenimo to besedo v dejanja. Pripravlja se postopek za usklajevanje fiskalnih politik za zagotavljanje stabilnosti s preprečevanjem primanjkljajev. Torej razširimo njegov obseg, uskladimo enega z drugim in zagotovimo prihodnje financiranje. Porabiti moramo manj, vendar bolje – ne vsak posebej doma, pod grožnjo sankcij, ampak vsi skupaj. Če se želijo izogniti najhujšemu, se morajo Evropejci združiti in pripraviti najboljše.

 
  
MPphoto
 

  Zoran Thaler (S&D).(SL) Evropejci živimo v zanimivem paradoksu. Po eni strani je evro v dvanajstletnem življenju pokazal, da je najstabilnejša svetovna valuta. Povprečna inflacija po uradnih podatkih Centralne banke v Frankfurtu v tem času je bila 1,97 %, torej le 3 stotinke odstotka pod ciljno vrednostjo 2 %. Vrednost evra proti dolarju je praktično ves čas višja, kot je bila ob ustanovitvi skupne evropske valute. Po drugi strani poslušamo zadnje čase, da obstaja celo nevarnost propada evra. Kako smo lahko prišli v tako situacijo?

Nenormalno obnašanje populističnih politik, levih in desnih, neodgovorno obnašanje nas je pripeljalo do tega. Ali bomo res dovolili, da se bo demokracija kazala šibkejša od bolj avtoritarnih režimov v obrambi svoje valute? Potrebujemo odgovorno obnašanje, potrebujemo pet zlatih pravil odgovornega obnašanja naših politik. Sprejmimo jih tukaj v Parlamentu, določimo, po čem bomo merili odgovorno in solidarno obnašanje naših politik v državah članicah.

Ključna temelja naj bosta zato davek na finančne transakcije in evroobveznice. To je naša dolžnost danes, da jih sprejmemo za obrambo naše skupne valute.

 
  
MPphoto
 

  José Manuel García-Margallo y Marfil (PPE).(ES) Gospa predsednica, zdaj potrebujemo jasna pravila, delamo pa ravno nasprotno. Zato bom predstavil nekaj predlogov, da se zadeve razjasnijo.

V evropskem semestru se želi Parlament posvetiti celi vrsti razprav, ki zdaj niso osredotočene in ne sovpadajo z javnim mnenjem. Želimo, da se politični odgovori na priporočila za države članice v naslednjih šestih mesecih upoštevajo pri uvedbi kazni, ki jih opredeljuje zakonodajni sveženj o upravljanju.

Moja skupina bi želela razjasniti, da v zakonodajnem svežnju ni čudežnih rešitev, ki bi nas spravile iz krize. Vsebuje dobro znane metode proračunske discipline in strukturnih reform za ohranitev konkurenčnosti.

Kar zadeva krizni mehanizem, kot ste dejali včeraj, komisar, nam je predsednik Barroso tu obljubil, da bo to evropski mehanizem. Danes Svet predlaga medvladni mehanizem. Je evropski – po besedah gospoda Barrosa –, kajti zdi se, da bo sklad imel sedež v Evropi in ne na Kajmanskih otokih, ali nam namerava Komisija pomagati ustvariti mehanizem po postopku EU, h kateremu tudi Parlament prispeva svoj delež?

Kar zadeva evroobveznice, Komisija, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in strokovnjaki pravijo, da je zamisel dobra, vendar preuranjena – torej smo pozni.

Komisiji predlagam, da začnemo razpravo za oblikovanje sistema evroobveznic, ki ponuja razumno financiranje državam, ki igrajo po pravilih, in kaznuje tiste, ki tega ne počnejo, tako da jih prisili, da se odpravijo na trg, kjer so stopnje resnično zastrašujoče. To je edini delujoči način združevanja finančne discipline in gospodarske rasti.

Ne vračajte se k meni z razpravami o tem, ali je prezgodaj ali prepozno, kajti zdaj vemo, da smo bili vedno prepozni. Poglejmo, če smo lahko enkrat s to spremembo pravil zgodnji.

 
  
MPphoto
 

  Catherine Trautmann (S&D).(FR) Gospa predsednica, evro je naša skupna dobrina in danes so sindikati Parlamentu sporočili, da so zaskrbljeni, da delavci sami plačujejo ceno za krizo s pomočjo šibkega evra, napadenega evra, in ne s pomočjo evra, ki spodbuja rast in ustvarja nova delovna mesta.

Zato je bistvenega pomena, da ne opravimo le preprostega tehničnega pregleda pogodb in da se odpravita glavni disfunkcionalnosti evrskega območja, ki ju je odkrila kriza.

Prvi pristop je uvedba evroobveznic, kot smo slišali. Evroobveznice ne bodo samo stabilizirale ravni evra, ampak bodo nemudoma odbile špekulativni napad.

Drugi pristop k uvedbi fiskalne pravice in k temu, da finančni trg plača ceno krize, je uvedba davka na finančne transakcije, da ne bodo zaposleni zaradi fiskalne krivice plačali cene te krize.

Nazadnje je treba ustanoviti evropsko dolžniško agencijo, ki mora biti sposobna združiti del državnega dolga držav članic.

Nazadnje bi želela podpreti gospoda Junckerja in reči, da je povečanje sklada za stabilnost, kot je predlagal generalni direktor Mednarodnega denarnega sklada (MDS) Dominique Strauss-Kahn, dobra zamisel.

Zgodnje posredovanje – kot smo lahko slišali –, pravočasno ukrepanje in odločitev, da postanemo močni, ne šibki, bi nam omogočili dejanje upravljanja, ki bi ponovno vzpostavilo zaupanje, h kateremu poziva naš predsednik Martin Schulz.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Paulo Rangel (PPE). (PT) Gospa predsednica, prva točka, ki bi jo želel tu razjasniti in za katero je pomembno, da jo v Parlamentu okrepimo, je ta, da je kljub temu, kar včasih preberemo v tisku in v izjavah nekaterih evropskih voditeljev, evro kot valuta ključna v našem odzivu na sedanjo krizo. Brez evra bi bili v izredno težkem položaju, saj bi bile valute šibkejših držav izpostavljene močni devalvaciji, zaradi tega pa bi se vrednost nemške marke izredno dvignila, da bi lahko vzdrževala nemško in evropska gospodarstva. Evro je bil torej dejavnik stabilizacije, ne samo za države v evrskem območju, ampak tudi za valute držav, ki se niso želele priključiti evrskemu območju.

Naj ponovim, ker moramo braniti Skupnost, ki se je uspela odzvati na krizo, kot še nikoli prej, in glede na to, da bomo na primer videli, kaj se bo zgodilo z dolarjem in Združenimi državami v prihodnje, bomo videli tudi, kakšne prednosti nam prinaša evro.

Zdaj smo v Svetu odgovorni, da naredimo vse, kar je v naših močeh, da zaščitimo evro, da ustanovimo sklad za stabilizacijo, ki uporablja metodologijo Skupnosti in lahko uvede odgovornost v državah, ki so v najbolj občutljivih razmerah, ter solidarnost v državah, ki so izpolnile svoje obveznosti in se niso vedno izkazale, vsaj v svojih zunanjih izjavah, da so sposobne postati solidarne v okviru evrskega območja.

 
  
MPphoto
 

  Juan Fernando López Aguilar (S&D).(ES) Gospa predsednica, leto, ki se pravkar zaključuje – 2010 – je bilo večkrat opisano kot leto, v katerem smo živeli nevarno. Zato menim, da bi morala biti ta razprava koristna pri izpostavljanju lekcij iz leta 2010, da lahko naredimo zaključke za leto 2011.

Prvi zaključek zadeva netrajnostna neravnovesja v finančnem sektorju evropskega gospodarstva in potvarjanja v realnem gospodarstvu.

Drugi zadeva netrajnostno neravnovesje v enotni valuti in potrebo po usklajevanju ekonomskih, finančnih in proračunskih politik, ki so še vedno krhke.

Tretji in glavni zaključek zadeva neravnovesje med hitrostjo krize in počasnostjo odzivnih časov. Z gospodarskega vidika to pomeni, da mora biti Evropska centralna banka dejavnejša pri odzivanju na špekulativne napade na državni dolg, v letu 2011 pa moramo postaviti temelje za evropsko dolžniško agencijo, ki lahko izda evroobveznice.

Prav tako moramo imeti v zvezi s paktom za stabilnost in rast razpravo o potrebnem obdavčenju, bančnem davku in davku na špekulacije, torej kratkoročne špekulativne transakcije, ter o potrebnih lastnih virih v Evropski uniji.

Vendar pa je razprava, ki je pomembna za Parlament, razprava o političnih posledicah krize, kajti moto Evropske unije je – to ponovno poudarjam – „Združeni v drugačnosti“, in pod nobenim pogojem „ločeni v nesreči“. Parlament se mora torej zoperstaviti tistim, ki želijo stigmatizirati samo nekatere države članice, razdeliti evropsko javno mnenje in Evropejce naščuvati drugega proti drugemu.

Parlament zastopa 500 milijonov Evropejcev iz Unije, ki združuje 27 držav članic, in enako kot na Orwellovi kmetiji tu ni nikogar, ki bi bil bolj enak kot drugi.

 
  
MPphoto
 

  Othmar Karas (PPE).(DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, pogovarjamo se o srečanju na vrhu, ki bo 16. decembra. Bilo bi dobro, če bi nam lahko Svet po srečanju dejal: „Zavedamo se vrzeli in napak, vemo, kje smo pogrešili, in zavedamo se omejitev Pogodbe.

Samozadovoljstvo in obtožbe krivcev, poskusi prikrivanja napak in površen pristop ne bodo rešili nobenih problemov ali ustvarili zaupanja. Prenehajmo se igrati z Evropo. Tu gre resnično za Evropo. Strinjam se z vsem, kar je povedal gospod Klinz.

Samo še nekaj dni je do božiča, zato bi želel reči naslednje: prižgimo svečo odločnosti in skupnega interesa, svečo, ki predstavlja novo resnost, odkritost in zaupanje v prihodnost Evropske unije. Prižgimo svečo za spremembo politične poti Evrope, za premik od krize h konkurenčnosti, od duha Deauvilla k politični uniji, od varčevanja k vlaganju in reformam, od denarne unije k politični uniji.

Zaradi ustavnih zapletov v Nemčiji je dodatek k Pogodbi samo politična bergla za nadaljnji razvoj rešilnega svežnja, nič več in nič manj. To ni rešitev. Ne pripisujmo mu več pomena, kot ga ima. Ustavimo vsakodnevno oblikovanje politike in pripravimo celovit koncept odziva na krizo, ki nas bo premaknil bliže politični uniji. Ustavimo prerekanja. Je dovolj, ni dovolj, dejansko ne vemo, kam gredo zadeve. Pozvati moramo Komisijo, naj pripravi koncept za gospodarsko, socialno in finančno unijo, da lahko naredimo naslednji korak k integraciji na koncu naslednjega leta in resnično opravimo delo, kot je treba.

 
  
MPphoto
 

  Anni Podimata (S&D).(EL) Gospa predsednica, komisar, jutri se bo začelo eno od najpomembnejših zasedanj Evropskega sveta v zgodovini Evropske unije kot celote in zlasti GDU, vprašanje pa je, ali bodo voditelji držav ali vlad tej nalogi kos. Zelo dvomimo, kajti filozofija, ki so jo nekateri voditelji uvedli v Evropskem svetu, ni filozofija premagovanja krize na osnovi solidarnosti in seveda odgovornosti. Gre za filozofijo kriznega managementa, ki se osredotoča izključno na podrobnosti stalnega mehanizma. Evropski svet ne bo kos svoji nalogi, ker ne bo posredoval sporočila o gospodarski in politični koheziji, ki ga je treba poslati, ne samo zato, da prepričamo trge, ampak zlasti da prepričamo „vkopane“ evropske državljane, ki drug drugega sumničavo ogledujejo in so začeli biti spet ksenofobični; da jih prepričamo o vrednosti evropske vizije in jih spomnimo, da je več stvari, ki nas družijo kot ločujejo.

 
  
MPphoto
 

  Gunnar Hökmark (PPE). – Gospa predsednica, ne morem razumeti, zakaj želijo socialisti ubežati odgovornosti socialističnih politik. Drži, da se razlogi za primanjkljaje, ki jih opažamo v Evropi, razlikujejo. Drži tudi, da se socialistične vlade srečujejo s problemom proračunskega primanjkljaja zaradi premišljene politike večje porabe in večjih primanjkljajev.

To razpravo smo imeli v Parlamentu spomladi leta 2009 in v številnih državah članicah. Spomnim se, da so švedski socialdemokrati kritizirali švedsko vlado, ker ni povečala primanjkljaja in porabe.

Nato smo videli, kaj se je zgodilo. Zame je to razlog, zakaj potrebujemo trdna pravila glede pakta za stabilnost in rast, pa tudi trdna pravila glede posledic. Ne moremo dopustiti, da se države članice, ki povzročajo probleme v finančnih sistemih in povečanje obrestnih mer, izognejo posledicam, tako da pustijo, da drugi državljani plačajo za te obrestne mere.

Vzpostaviti moramo stabilnost, evroobveznice pa niso rešitev tega problema. Morda lahko izdamo evroobveznice iz drugih razlogov. Finančni mehanizem pa mora biti financiran in osnovan na tveganjih, ki jih ustvarjajo države članice. Če prevzamete večje tveganje, ustvarite večji primanjkljaj, kar pomeni, da morate tudi finančni mehanizem nekoliko bolj financirati. Na ta način se prevzema odgovornost za premišljene politike. Ne pozabite, da so posledice, ki jih vidimo v veliko državah, posledice razprav v nacionalnih parlamentih in tudi v tem parlamentu, ko so nekateri med nami zagovarjali večjo porabo. Zdaj vidimo grenke rezultate.

(Govornik se je strinjal, da sprejme vprašanje na podlagi modrega kartončka v skladu s členom 149(8))

 
  
MPphoto
 

  Martin Schulz (S&D).(DE) Gospa predsednica, lahko vas razumem, gospod Hökmark, da morate za svoje rojake na Švedskem pripraviti lep govor. Vendar bi vas prosil, da mi odgovorite na naslednje vprašanje: katera država v Evropski uniji ima najvišjo dolgoročno raven državnega dolga in katera stranka je v vladi v tej državi?

 
  
MPphoto
 

  Gunnar Hökmark (PPE).(Gospod Schulz še naprej govori z izključenim mikrofonom.) Gospa predsednica, upam, da lahko nadaljujem brez prekinitev. Kot prvo, moje sporočilo je namenjeno predvsem vam, gospod Schulz, kajti rad bi, da se spomnite, kaj ste trdili v tem parlamentu pred dvema letoma. Trdili ste, da bi morala Unija in države članice povečati svojo porabo. Težava je v tem, da so nekatere države članice imele socialistično vlado in v teh vladah oziroma v vseh teh državah smo priča povečanju primanjkljaja kot posledici politik, ki ste jih zagovarjali. Gospod Schulz, lahko to zanikate?

(Govornik se je strinjal, da sprejme vprašanje na podlagi modrega kartončka v skladu s členom 149(8))

 
  
MPphoto
 

  Martin Schulz (S&D).(DE) Gospa predsednica, ker moj kolega ni odgovoril na vprašanje, bom to storil namesto njega. Država je Italija in njen predsednik vlade je gospod Berlusconi. Krščanski demokrati so v Italiji na oblasti skoraj nepretrgoma že od leta 1946.

 
  
MPphoto
 

  Liisa Jaakonsaari (S&D).(FI) Gospa predsednica, tudi sama želim vprašati kolega poslanca, kako so socialisti na Irskem in v Grčiji povzročili, da sta njuni državi zapadli v dolgove. Ker ste zdaj vodilna politična stranka v Evropi in je Komisija desno usmerjena, ali ni zdaj naloga desnice, da pokaže pot iz krize in ne krivi prejšnjih vlad ali vlad, ki so bile še pred temi?

 
  
MPphoto
 

  Gunnar Hökmark (PPE). – Gospa predsednica, rad bi spomnil kolege, da sem dejal, da je več različnih razlogov za naše probleme s primanjkljaji, dejal pa sem tudi, da je res – in niti gospod Schulz niti njegovi kolegi niso tega zanikali –, da smo te probleme opazili pri vseh socialističnih vladah, ker je bila to njihova premišljena politika. Popolnoma se strinjam, da so bile v primeru Irske storjene velike napake, vendar je zanimivo, da je bila premišljena politika tista, ki je povečala porabo in primanjkljaje, da bi se spopadla s krizo in težavami – zdaj pa vidimo rezultate. To je sporočilo gospodu Schulzu in drugim.

(Govornik se je strinjal, da sprejme vprašanje na podlagi modrega kartončka v skladu s členom 149(8))

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. − Kolegi, govornika in vse ostale želim seznaniti z dogajanjem – zdaj želijo še trije postaviti vprašanje na podlagi modrega kartončka. Ker je to možnost uvedla delovna skupina za parlamentarno reformo, sem ji zelo naklonjena, pa tudi časa imamo dovolj, vendar pa moram govornika vseeno vprašati, ali bo sprejel vsa ta vprašanja. Torej bi vas prosila, da najprej drug za drugim postavite vprašanja, nato pa bo gospod Hökmark odgovoril nanje. Zatem bomo zaključili ta del časa za govor.

 
  
MPphoto
 

  Philippe Lamberts (Verts/ALE). – Gospa predsednica, gospodu Hökmarku bi želel povedati, da njegova trditev o socialističnih vladah do neke mere morda res drži, vendar pa so se desničarske vlade dejansko odločile, da storijo enako, in so povečevale zasebni dolg namesto javnega. To za gospodarstvo ni nič boljše in je dejansko samo drug način do istega cilja, kar pa je nevzdržno.

 
  
MPphoto
 

  Werner Langen (PPE).(DE) Gospa predsednica, gospoda Hökmarka sem želel vprašati, ker je že toliko časa tu, ali se spomni, da so dolgovi Belgije, Grčije in Italije na začetku denarne unije presegli 130 % njihovega nacionalnega proizvoda in da se je številka v Grčiji še povečala, v Belgiji pa se je znižala za več kot 30 % in v Italiji za več kot 25 %. Ali se spomni tega?

 
  
MPphoto
 

  Anni Podimata (S&D).(EL) Gospa predsednica, gospodu Langenu in gospodu Hökmarku, ki rada idealizirata dolžniško krizo in očitno družno obsojata socialistične vlade, bi postavila preprosto vprašanje.

Ali ste kdaj izprašali svoje kolege iz skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), ki so mojo domovino vodili do pred letom dni, o dejstvu, da so vam in Evropski komisiji – lahko preverite pri gospodu Rehnu – predložili uradno statistiko, da je primanjkljaj Grčije v letu 2009 znašal 6,9 % in ne 15 %, kot je nedavno potrdil Eurostat?

 
  
MPphoto
 

  Gunnar Hökmark (PPE). – Gospa predsednica, ta razprava je pojasnila nekatere stvari, ki si jih moramo zapomniti.

Ne pozabimo na mojo prvo točko, in sicer – zanimivo je to, da nihče od mojih socialističnih kolegov tega ni zanikal – da so vse socialistične vlade, ki so izvajale socialistične politike, zašle v globoko krizo primanjkljajev. Zdaj vidimo, kako se kriza širi iz ene države v drugo zaradi premišljene politike, ki so jo gospod Schulz in drugi zagovarjali v tem parlamentu pred dvema letoma. Lahko pogledamo zapisnike Parlamenta in vidimo, da ste vi, gospod Schulz, in vaši kolegi v razpravi izjavili natanko to. Zdaj lahko vidite grenek rezultat. To sem želel poudariti. Opažam, da nimate nič drugega povedati kot: „Da, prav imate, vendar imajo tudi druge države težave“. Vseeno pa ne nasprotujete moji glavni točki, da so vaše politike ustvarile probleme. To si je vredno zapomniti. Mislim, da bi morali to dati v zapisnik.

Gospod Lamberts je tudi opozoril na te probleme. Vendar pa je zanimivo dejstvo, da čeprav je res, da ima veliko držav težave zaradi finančne krize, res tudi to – in menim, da bo gospod Lamberts to potrdil in razumel –, da vlade v večini držav, kjer imajo stabilen pogled na javne finance, niso socialistične. Mislim, da niti vi niti kdor koli v tej dvorani ne morete s prstom pokazati na socialistično vlado, ki nima težav s primanjkljajem.

 
  
MPphoto
 

  Ioannis Kasoulides (PPE). – Gospa predsednica, pomembne so politike in ne tisti, ki jih je uporabil. Naj prvi vrže kamen tisti … Kriza evra se morda ne bo končala z Irsko in morda še nismo doživeli najhujšega.

Tržni plenilci bodo brez premora napadali vsako ranljivo vrzel, kljub bolečim varčevalnim ukrepom vseh držav članic. Vendar če EU zmaga v tej bitki in v izjemno težkih časih uspe s svojo odločnostjo, da stori, kar koli je treba v solidarnosti in skupnih prizadevanjih, da onemogoči regulativne organe in prepriča trge, potem bo to zmagoslavje evropskega združevanja in velika zmaga.

To bomo dosegli s skupno modrostjo. Dokažimo, da se motijo tisti, ki napovedujejo konec evra in umik tako močnih kot šibkih držav iz evrskega območja. Finančna disciplina, gospodarsko upravljanje in reševanje evra ne bodo popolni brez medsebojno dogovorjenega načrta na evropski ravni za spodbujanje rasti. V preteklosti je ameriški Marshallov načrt rešil gospodarstvo Evrope. Danes je izziv enakovreden, od Evropejcev za Evropejce.

 
  
MPphoto
 

  Gay Mitchell (PPE). – Gospa predsednica, danes bo spodnji dom irskega parlamenta, Dáil, glasoval o svežnju finančne pomoči EU-MDS. To so za Irsko zelo težki časi, saj se davki povečujejo, poraba pa zmanjšuje. Proračun iz prejšnjega tedna je bil zgolj odsev težav, s katerimi se zdaj srečuje tako veliko Ircev. Ti so posledica 14-odstotnega znižanja plač v javnem in zasebnem sektorju.

Vendar pa močno verjamem, da bo finančni sveženj EU-MDS pomagal Irski ponovno vzpostaviti zaupanje, saj se bodo banke kapitalizirale in ponovno posojale, javne finance pa se bodo popravile. Ne soglašam nujno z vsemi podrobnostmi načrta, vendar stranka Fine Gael glavne podatke podpira. Temeljni gospodarski trendi na Irskem so dokaj dobri. Potrebovali bomo dobro upravljanje in nadzor Dáila, da zagotovimo, da nam finance nikoli več ne uidejo iz rok.

Prav tako pa bo potreben razmislek na ravni EU in ECB o prispevku nizkih obrestnih mer k nepremičninski inflaciji. Poltretje leto sem edini v tej dvorani, ki sem gospoda Tricheta spraševal o tej posebni težavi. Ob ustanovitvi stalnega naslednika evropskega mehanizma za finančno stabilnost, od koder bo Irska prejela 22,5 milijarde EUR posojil, če jih bo črpala, je sveženj EU-MDS pozitiven korak za evrsko območje.

Naj za zaključek povem, da je veliko ljudi tu, ki se imajo za federaliste in vendar želijo videti neke vrste uskladitev v obdavčenju. V Združenih državah se več kot 50 % podjetij, ki se ukvarjajo z avtorskimi pravicami, registrira v Delawaru. Zakaj to počnejo? Zaradi davčne ureditve v Delawaru. V tej dvorani smo slišali nekaj zelo nepoučenih komentarjev sebičnih ljudi, ki želijo z napačnimi izjavami uveljaviti svoje nacionalne interese, ampak vsi ti bodo izzvani.

 
  
MPphoto
 

  Tunne Kelam (PPE). – Gospa predsednica, finančna kriza je pokazala, da je potreba po več Evrope še večja. Lekcija, ki se je moramo naučiti, je ta, da ukrepanje predvsem na podlagi nacionalnih dejavnikov ne pomaga nobeni državi članici. Jutri imamo torej priložnost za skupno delovanje, finančno konsolidacijo in pakt za stabilnost s sankcijami.

To je tudi čas za reševanje dolgotrajnega paradoksa Evrope. EU temelji na enotnem trgu, vendar ta enotni trg še vedno ni popoln. Zdaj je čas, da zaženemo enotni digitalni trg. Vzpostaviti moramo stalni mehanizem za krizno upravljanje, po možnosti skupinskega. Drugič, ker je treba delovati na področju preprečevanja in zgodnjega poseganja, moramo bolje uskladiti pogoje za zgodnje poseganje in za zagon mehanizmov kriznega upravljanja, pri tem pa se seveda izogniti pretirani regulaciji. Tretjič, namen skladov za krizno upravljanje bi moral biti jasno opredeljen. Njihov cilj je zagotoviti makrofinančno stabilnost. Ne smejo biti uporabljeni za reševanje drugih tekočih problemov. Četrtič, nadzorne pravice morajo biti opredeljene natančneje na ravni EU kot v primeru morebitnega poseganja v dejavnosti finančnih institucij, kar bo vključevalo tudi pravico do prenehanja izplačevanja dividend ali prenehanja dejavnosti, ki predstavljajo neutemeljena tveganja.

 
  
MPphoto
 

  Jean-Paul Gauzès (PPE).(FR) Gospa predsednica, minister, komisar, to dolgo razpravo sem poslušal kot državljan.

Rekel bi, da so predlogi gospoda Barrosa zelo zanimivi. Želimo si, da bi se udejanjili. Jasna in razumljiva politična volja ter razprava, ki temelji na resnici, sta nujna pogoja za ponovno vzpostavitev zaupanja naših državljanov. Nujno je, da ne prikrivamo stvarnosti. Javno porabo moramo pokriti ali zmanjšati. Javne in zasebne dolgove moramo poplačati.

Imamo številne strokovnjake, ki imajo zamisli o vsem. Tisti, ki niso uspeli predvideti krize, imajo zdaj veliko sijajnih rešitev. Vendar pa moramo v težkih razmerah uporabljati zdravo pamet. V upravljanju javnih financ ne smemo ponavljati napak in zmot zasebnega sektorja, ki so pripeljale do finančne in bančne krize. Izumetničeni dogovori ne ustvarjajo vrednosti in bogastva. Ustvarjajo iluzije in pogosto koristijo samo špekulantom.

Dejstvo je, da so države članice živele prek svojih zmožnosti. Biti moramo pogumni in potegniti potrebne zaključke ter zagotoviti, da se breme okrevanja pravično porazdeli.

 
  
MPphoto
 

  Seán Kelly (PPE). – Gospa predsednica, najprej pritožba. Rekli ste, da je to pomembna razprava, in res je tako. Zdi se mi nekako nesprejemljivo, da so tako gospod Barroso kot veliko drugih političnih voditeljev zapustili dvorano, takoj ko so končali svoj govor. Naj bom pošten do gospoda Schulza, saj je tu od začetka do konca, za kar mu izrekam vse pohvale.

Drugič, želim povedati, da je eden od glavnih razlogov za finančno krizo navsezadnje ta, da vlade niso dobro vladale in politični voditelji niso dobro vodili. Na srečo imamo zdaj razmere vse bolj pod nadzorom zaradi nove nadzorne arhitekture, ki bi morala biti uvedena 1. januarja, poročila bonitetnih agencij, ki smo ga obravnavali sinoči, in današnjega stalnega mehanizma za finančno stabilnost. Vsi ti so dobrodošli.

Če bi bil gospod Barroso tu, bi ga vprašal, če lahko zagotovi, da na Irskem in drugod ne bo potreben referendum za izvedbo minimalnih sprememb Pogodbe, o katerih je govoril.

Nazadnje pa želim reči tistim, ki so zahtevali, naj poslanci podpišemo pisno deklaracijo, da je to neposredni napad na davek na dobiček na Irskem. Tega ne bi smeli storiti.

 
  
MPphoto
 

  Csaba Sándor Tabajdi (S&D).(HU) Gospa predsednica, gospe in gospodje, tu se je razvila ideološka razprava, čeprav bi lahko nanizali več primerov, kako je Schröderjeva vlada izvedla zelo resno reformno politiko ali kako je na Madžarskem desničarska vlada, ki je zdaj na oblasti, uporabila vsa sredstva, da bi tedanji levičarski vladi preprečila uvedbo finančne discipline po letu 2006. Pomembno je to, da bi Evropska unija morala končno začeti voditi proaktivno, ne pa reaktivno politiko. Bilo bi dobrodošlo, če bi na srečanju na vrhu ta teden dosegli dogovor o evropskem mehanizmu za stabilnost. Madžarsko predsedstvo, madžarska vlada, ki bo januarja prevzela rotirajoče predsedstvo EU, bo storila vse, kar je v njeni moči, da pospeši postopek ratifikacije in zagotovi, da Evropska unija lahko rešuje vsebinska vprašanja, kot je narediti Evropo bolj dinamično.

 
  
MPphoto
 

  Ildikó Gáll-Pelcz (PPE).(HU) Gospa predsednica, spoštovani Svet, spoštovana Komisija, države članice se skušajo odzvati na krizo, ki jo preživljajo, s posamičnimi rešitvami in lastnimi odzivi. Po določitvi strateške usmeritve bi morala Svet in Komisija združiti in usklajevati rešitve držav članic. To pomeni, da sankcioniranje držav članic ni dovolj za gospodarsko upravljanje. Seveda bi bilo dobro, če bi doslednost in strogost, ki smo jima bili danes priča, izvajali tudi nekateri komisarji, ko so pri prirejanju podatkov zamižali na eno oko. Prepričana sem, da odgovornost za neuspešno izpolnjevanje pakta za rast in stabilnost ni samo na strani držav članic, saj je Komisija sama popustila pri svojih nadzornih mehanizmih. Priznati moramo, da varčevalna politika, ki se je doslej izvajala, ni bila nikjer uspešna. Tako boste morali ponuditi nove in jasne odgovore. Inovativne in motivacijske rešitve. Lahko vam zagotovim, kolegi in kolegice, da bo prihajajoče madžarsko predsedstvo izpolnilo svojo usklajevalno vlogo.

 
  
MPphoto
 

  Proinsias De Rossa (S&D). - Gospa predsednica, Irska je bila v tej razpravi velikokrat omenjena. Za začetek bi rad pojasnil, da podpiram temeljitejše gospodarsko upravljanje v evropskem socialnem tržnem gospodarstvu. Irskim partnericam v Evropi bi se morali zahvaliti za solidarnost v tem obdobju krize – krize, ki so jo v veliki meri povzročile nesposobne vlade konzervativcev v preteklih letih.

Ne bo vas presenetilo, da evroskeptiki predstavljajo solidarnost kot izgubo neodvisnosti Irske. To sprevračanje stopnjuje dejstvo, da se Komisija in Svet skupaj s tem parlamentom nista lotila memoranduma o soglasju z Irsko. Kdaj, gospod Rehn, bo ta memorandum o soglasju predložen temu parlamentu?

Komisar Rehn, eden od najpodlejših pogojev in obveznosti v memorandumu o soglasju je obveznost, da se minimalna plača na Irskem zmanjša za 2000 EUR na leto. Irska vlada trdi, da ste zahtevali to zmanjšanje, gospod Rehn. Ali lahko temu parlamentu pojasnite to zadevo?

Drug nerazumljiv vidik tega sporazuma je 3-odstotna zgornja meja, ki ste jo zahtevali ...

(Predsednica je prekinila govornika)

 
  
MPphoto
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL). (PT) Gospa predsednica, nesprejemljivo je, da se še naprej odlagajo bistveni ukrepi, ukrepi, ki ne upoštevajo povečanja brezposelnosti, revščine, neenakosti, neskladja in gospodarske recesije, ki jih bodo povzročili ti varčevalni načrti, medtem ko gospodarske in finančne skupine še naprej ustvarjajo čedalje večje dobičke. To odpira samo še več vprašanj:

Zakaj se statuti in smernice Evropske centralne banke niso spremenili v zvezi z njihovimi neposrednimi posojili državam članicam z obrestno mero 1 % – enako kot za zasebne banke, ki potem zaračunavajo trikrat, štirikrat ali petkrat višje obrestne mere, s čimer povečujejo državni dolg? Zakaj ni bila sprejeta odločitev, da se uporabi davek na kapitalske transakcije, in niso bili sprejeti potrebni ukrepi za odpravo davčnih oaz in trgov izvedenih finančnih instrumentov, da se končajo špekulacije na področju državnega dolga? Zakaj se ne sprejme odločitev, da se poveča proračun Skupnosti za dejansko politiko gospodarske in socialne kohezije, katere namen je povečati proizvodnjo in ustvariti delovna mesta s pravicami …

(Predsednica je prekinila govornico)

 
  
MPphoto
 

  Jaroslav Paška (EFD). – (SK) Gospa predsednica, razpravljamo o predlaganem instrumentu za finančno stabilnost na evrskem območju – instrumentu, ki naj bi pomagal našim prijateljem iz držav, ki trenutno ne morejo odplačati svojih dolgov.

Tukaj vsi govorijo o vzpostavitvi skupnega mehanizma za finančno stabilnost, ki mu sredstva zagotavljajo vse države evrskega območja, in pričakujemo, da bodo tisti, ki jim je uspelo ohraniti svoje dolgove pod nadzorom, solidarni s tistimi, ki jim tega še ni uspelo.

Po izkušnjah z dosedanjimi rešitvami za pomoč Grčiji in nazadnje vzpostavljeno enkratno zaščito se sprašujem, kaj bi se zgodilo, če bi finančni čarovniki s trgov vzeli v roke svoje kalkulatorje in začeli presojati, kakšna je dejanska vrednost rešitve, ter ugotovili, da tudi to ni dovolj zanesljivo za to, da bi bili pripravljeni tvegati svoj denar za vlaganje na tem območju?

Sprašujem se, ali imamo pripravljene kakršne koli nadaljnje rešitve in nadaljnje ukrepe? Verodostojnost rešitve je v tem trenutku glede na ta scenarij zelo majhna.

 
  
MPphoto
 

  Andrew Henry William Brons (NI). - Gospa predsednica, za večino navadnih ljudi so krize tragedije. Za evrokrate pa so priložnost, da stegnejo svoje lovke po oblasti. Evropski svet bo odločal o stalnem kriznem mehanizmu za ohranjanje finančne stabilnosti celotnega evrskega območja, seveda na podlagi sprememb Pogodbe. Iz zanesljivih virov vemo, da bodo ti nadzori in seveda te spremembe Pogodbe veljali tudi za države, ki niso del evrskega območja.

Koalicijska vlada v Združenem kraljestvu je obljubila, da bo v primeru kakršnega koli nadaljnjega prenosa pristojnosti na Evropsko unijo razpisala referendum. Vendar bo ta obljuba tako zanesljiva in iskreno izpolnjena, kot je bila zaveza konzervativcev, da bodo razpisali referendum o Lizbonski pogodbi. Za konzervativce so obljube taktika, ne pa obveznost.

 
  
MPphoto
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE).(PL) Gospa predsednica, približuje se konec leta. Dobro bi bilo, da bi si podrobneje ogledali naše delo. Oglejmo si naše odločitve in izjave ter odgovorimo na to vprašanje: kaj smo naredili v zvezi s tem? Vsak od nas bi si moral pozorno ogledati naše odločitve na področjih, za katera smo bili pristojni. Dobro je, da želimo Pogodbi dodati nekatere določbe, ki bodo disciplinirale naše delo. Vendar imamo konec koncev še vedno pakt za stabilnost in rast, ki še vedno velja. Zakaj nismo upoštevali določb tega pakta? Zakaj se Komisija in njene službe v primeru Grčije ali Irske niso odzvale prej?

Evropska unija je demokratična institucija, ki vključuje veliko držav članic. Zato ne more ukrepati enostransko, tako kot lahko ukrepajo posamezne države – tukaj mislim na primer na Kitajsko, Združene države Amerike in druge države. Zato ni bilo odločnega ukrepanja za zaščito evra. Zato je treba razviti nov pristop h gospodarskemu upravljanju, ustvariti pravo gospodarsko unijo, izboljšati usklajevanje ter uskladiti finančno in celo davčno politiko.

 
  
MPphoto
 

  George Sabin Cutaş (S&D).(RO) Gospa predsednica, kakor so omenili tudi predhodni govorniki, Evropska unija do zdaj očitno ni dosegla zadostnega napredka v zvezi z zagotavljanjem finančne stabilnosti svojih trgov. Glede na to, da špekulanti vsakodnevno ogrožajo stabilnost enotne valute s tem, da osamijo države članice in izvajajo pritisk nanje, je rešitve mogoče doseči samo z ohranitvijo solidarnosti na ravni EU. Dejansko je vzpostavitev stalnega mehanizma za ohranjanje finančne stabilnosti evrskega območja postala nujna in jo bo treba uskladiti z metodo Skupnosti.

Interesi državljanov so najbolje zaščiteni, ko so institucije EU popolnoma vključene v postopek odločanja in ko imajo splošne koristi prednost pred interesi … Obenem moramo upoštevati, da je nujno, da je vseh 27 držav članic vključenih v ta prihodnji mehanizem v okviru enotnega trga. Nestabilnost drugih valut bo vedno pomembno vplivala na položaj evra.

 
  
MPphoto
 

  Diogo Feio (PPE). – (PT) Gospa predsednica, naslednje zasedanje Sveta je dejansko zelo pomembno. Pomembno zaradi odziva Sveta na krizo, ki je obsežna in mednarodna, pomembno tudi zaradi odziva Sveta na posebno krizo vlad, ki svoje domače naloge niso naredile pravočasno, ki so preveč zapravile in niso izvedle potrebnih strukturnih reform. Zato sem prišel podpret potrebo po stabilnem instrumentu za zaščito evra.

Odziv ne more in ne sme biti zasnovan za vsak primer posebej. Prav zaradi tega podpiram to, da se to naredi v skladu z metodo Skupnosti in ne v skladu z medvladno metodo, tako da se vlade na koncu ne nagradijo za to, da niso pravočasno naredile tistega, kar bi morale. Poudarjam, da mora imeti Evropski parlament v razpravi o teh zadevah čedalje večjo vlogo glede na razprave, kot je ta, ki jo imamo danes tukaj: ki je živahna, z razhajanji, vendar zagovarja močnejšo Evropsko unijo in čedalje boljši evro.

 
  
MPphoto
 

  Zigmantas Balčytis (S&D). – (LT) Gospa predsednica, dejansko se strinjam z vsemi danes omenjenimi zamislimi o vzpostavitvi kriznega mehanizma in o dodatnih ukrepih, o katerih bosta po mojem mnenju v prihodnosti razpravljala tako Evropski svet kot Parlament. Danes smo slišali veliko nasprotujočih si ocen in morda tudi nekaj obtožb zaradi napak v preteklosti. Te obtožbe so izrekle vse strani. Izrekli so jih države članice, Evropska komisija in Svet ter komercialne banke, katerih dejavnosti bodo po mojem mnenju v prihodnosti prav tako skrbno nadzorovane. Rad bi govoril o nečem drugem. Všeč mi je bila zamisel, ki jo je omenil predsednik Barroso, da moramo v tem težkem položaju složno sodelovati, z ramo ob rami, in, komisar, res bi vas rad pozval, da si na vso moč prizadevate zagotoviti sodelovanje vseh držav v tem na novo vzpostavljenem kriznem mehanizmu, ne glede na to, ali so del evrskega območja ali ne. Ker smo ob pristopu k Evropski uniji odprli svoje trge, plačujemo enak znesek denarja v proračun in še veliko drugih stvari.

 
  
MPphoto
 

  João Ferreira (GUE/NGL). - (PT) Gospa predsednica, nobenega mehanizma za stabilnost ni, ki bi obravnaval največje vzroke za nestabilnost v Evropski uniji. Politike, ki so nas privedle v to krizo, so iste politike, ki jih zdaj želijo nadaljevati in razvijati. Ekonomska in monetarna unija, ki je bila vzpostavljena v korist nekaterih in na škodo drugih, je sprostila vajeti za finančne špekulacije in dala prednost prostemu, to se pravi neoviranemu pretoku kapitala, vsiljevanju trga na vsa področja družbe, razvrednotenju dela kot vira za ustvarjanje blaginje in obenem pravic.

Na začetku drugega desetletja 21. stoletja se ta Evropska unija ni otresla povezanosti z največjim socialnim nazadovanjem, kar jih je Evropa utrpela v zadnjih desetletjih in ki je posledica napada na pravice in življenjske razmere ljudi brez primere. Gospodarske in finančne skupine še naprej kopičijo velikanske dobičke, brezposelnost še naprej raste in milijoni delavcev postajajo čedalje revnejši, medtem ko delajo. To je sporočilo, ki odmeva med protesti po vsej Evropi, in čas je, da mu prisluhnemo.

 
  
MPphoto
 

  Angelika Werthmann (NI). – (DE) Gospa predsednica, finančna kriza in politično manevriranje sta močno omajala zaupanje državljanov v Evropo in evro. Državljani Evrope potrebujejo lahko razumljiva, jasna in dolgoročno zanesljiva pričakovanja glede varnosti svoje valute. Pakt za stabilnost in rast opredeljuje zgornje meje za primanjkljaje in skupni dolg. Vendar je razmeroma neučinkovit. Novi reševalni svežnji morajo biti splošno sprejeti med državljani, kar je mogoče doseči le, če bodo ti svežnji zagotovili tudi učinkovite nadzore in sankcije. V primeru nadzorov je treba še okrepiti Eurostat, mehanizmi sankcij pa morajo biti enostavno izvedljivi in učinkoviti. Obstoječi sistem vključuje možnosti sankcij. Prihodnji reševalni svežnji morajo vključevati stalne nadzore, hiter in usklajen pristop ter učinkovite sankcije.

 
  
MPphoto
 

  Jean-Pierre Audy (PPE). – (FR) Gospa predsednica, komisar, predlagali boste vzpostavitev tega stalnega mehanizma v skladu s členom 136. Obžalujem dejstvo, da niste uporabili člena 122, ki bi nam omogočil, da bi vključili vse države članice, vendar politično razpravo začenjamo zaradi posvetovanja s Parlamentom v skladu s členom 48 o poenostavljenih postopkih za spremembo in rad bi predložil dve politični vprašanji.

Prvič, evrsko območje samo po sebi ne zadostuje. Komisar, vključiti bi morali vsaj vse tiste države, ki so dolžne nemudoma sprejeti evro za svojo valuto, in to predstavlja 25 držav članic.

Drugo vprašanje je povezano s parlamentarnim političnim nadzorom. To ni mehanizem za izredne razmere, to je stalni mehanizem. Zato je logično, da bi moral obstajati nekakšen parlamentarni politični nadzor ob ustreznih pogojih, pogojih, ki bi jih vi morali predlagati nam, ker je vloga parlamentov, zlasti Evropskega parlamenta, da nadzirajo izvršilni organ v zvezi s to določbo.

 
  
MPphoto
 

  Edite Estrela (S&D). - (PT) Gospa predsednica, obtoževanje ne odpravlja naših težav in v nekaterih primerih razkriva nepoznavanje različnih položajev. Potrebujemo ukrepe za zaustavitev špekulacij na področju državnega dolga. Veliko se govori o razmerah na Portugalskem, vendar je v poročilu, ki ga je ta mesec predstavil Mednarodni denarni sklad, naveden sklep, da je Portugalska ena od držav, ki so sprejele največ reform za zagotovitev vzdržnosti javnih financ in socialne varnosti.

Pred krizo, leta 2007, je gospodarska rast Portugalske znašala 2,4 % BDP, primanjkljaj pa 2,6 %. Med letoma 2005 in 2010 je bila Portugalska ena od držav, ki so najbolj povečale svoj izvoz; potrebujemo več enotnosti, več odgovornosti in več solidarnosti, tako da se bodo trgi umirili.

 
  
MPphoto
 

  Bogusław Liberadzki (S&D).(PL) Gospa predsednica, osredotočamo se na evrsko območje, vendar je zunaj tega območja 150 milijonov državljanov, kar pomeni vsak tretji državljan Evropske unije. Zato je pomembno, da imamo zdrav evro in zdravo evrsko območje. Zelo jasno želimo povedati – manj nacionalnih vlad, več Unije, več Parlamenta.

Na Poljskem je mnenje nemške kanclerke veliko pomembnejše od mnenja gospoda Van Rompuya in močno odmevajoči glas gospoda Camerona je pomembnejši od mnenja gospoda Barrosa. Potrebujemo torej pakt za stabilizacijo, pakt za stabilno evropsko solidarnost. Gospod Schulz ima prav, ko zahteva več Evrope v našem razmišljanju in nova orodja za naše delo, kot so davek na finančne transakcije, evroobveznice, nadzor bank in usklajena proračunska disciplina držav članic.

 
  
MPphoto
 

  Olli Rehn, član Komisije. − Gospa predsednica, spoštovani poslanci, naj se vam najprej zahvalim za zelo pomembno in odgovorno razpravo o evropskem odzivu na sedanjo krizo. Dejansko je ta zadnja stopnja finančne krize čedalje bolj sistemska, zaradi česar je potreben odziv Evropske unije, ki je prav tako sistemski.

Zato mora biti odziv evropske politike celovit, dosleden in odločen. Nujno bo moral združevati obsežnejše ukrepe, ki se bodo uporabili za vso Evropsko unijo, države članice pa bodo morale sprejeti posebne ukrepe.

Kaj je treba narediti? Po mnenju Komisije imamo pet sklopov ukrepov. Prvič, potrebujemo odločno, skupno prizadevanje za izpolnitev dogovorjenih proračunskih obveznosti. Vse države članice morajo upoštevati svoje davčne cilje. Najboljša obramba proti širjenju negativnih vplivov je ograditev naših proračunskih stanj. Na primer, Španija in Portugalska zdaj v ta namen sprejemata zelo prepričljive odločitve.

Drugič, pospešiti moramo naslednji krog testov izjemnih situacij za banke ter te teste izvesti še celoviteje in strožje kot zadnjič z novo evropsko strukturo finančne ureditve in nadzora, ki bo začela veljati januarja naslednje leto.

Tretjič, potrebujemo učinkovito finančno podporo in zato je Unija maja vzpostavila evropski mehanizem za finančno stabilnost in instrument za začasno obdobje treh let. Kmalu bo vzpostavljen stalni evropski mehanizem za stabilizacijo, ki bo začel veljati sredi leta 2013.

Če grem naprej in še dlje, je bilo v zadnjem času več pobud o evroobveznicah. Kot zamisel je evroobveznica obsežen sklop, ki zajema veliko različnih možnih uporab. Upravičeno in razumljivo je, da je oblikovanje politike zdaj osredotočeno na povečanje učinkovitosti in okretnosti obstoječega evropskega instrumenta za finančno stabilnost, da nam bo ta instrument pomagal pri takojšnjem odzivu na sedanjo stopnjo krize.

Vendar moramo vsekakor nadaljevati analitične razprave o takšnih racionalnih alternativah, ki Evropi lahko pomagajo odpraviti sistemsko krizo z izboljšanjem delovanja trgov obveznic, olajšanjem javnofinančne konsolidacije prek razumnejših stroškov najemanja posojil, z zagotovitvijo podlage za okrepljeno proračunsko usklajevanje med državami članicami in okrepitvijo spodbud za davčno preudarnost v državah članicah.

Četrti element celovitega odziva morajo biti strukturni ukrepi, kakor so bili predstavljeni v strategiji za Evropo 2020. Ti ukrepi so dejansko potrebni za povečanje naše potencialne rasti in vzpostavitev trajnostnega zaposlovanja. Kar se da dobro moramo izkoristiti svoj enotni trg, zlasti na področju storitev in energetike, poskrbeti moramo, da bodo sistemi davkov in dajatev bolj prispevali k rasti zaposlovanja, bolj osredotočeno moramo vlagati v znanje in inovacije ter poenostaviti naše zakonodajno okolje.

Petič, bistveni element našega sistemskega odziva, ki je v precejšnji meri v vaših rokah, spoštovani poslanci, je hitra in ambiciozna prilagoditev zakonodajnega svežnja o okrepljenem gospodarskem upravljanju, ki ga je Komisija predlagala septembra. Vesel sem, da sta se Parlament in Svet strinjala, da se ta sveženj dokonča do naslednjega poletja. Pri tem gre za verodostojnost ekonomske in monetarne unije celotne Evropske unije. To je tudi najučinkovitejši mehanizem za preprečevanje krize, saj krepi dolgoročno in kratkoročno zaupanje v evropsko gospodarstvo ter zaupanje v bližnjo prihodnost.

Poleg tega, v odgovor gospodu Karasu, je to tudi pomembna odskočna deska za dokončanje ekonomske in monetarne unije s tem, da se močna monetarna unija končno dopolni s pravo in delujočo ekonomsko unijo. Dejansko je skrajni čas, da se „E-ju“ v EMU vdahne življenje z vzpostavitvijo resnične in učinkovite ekonomske unije kot zadnjega koraka pri povezovanju evropske gospodarske politike.

komisar. – (FI) Gospa predsednica, zaradi govora gospoda Soinija bi rad še nekaj pripomnil v finščini. Morda se mu je zdaj uspelo vrniti, saj je pred kratkim odšel s tega zasedanja. Govore gospoda Soinija smo lahko sprejeli in bi jih morali sprejeti s smislom za humor, a ker je v zadnjem času dobil določeno mero podpore, jih očitno moramo začeti jemati resno.

Prvič, menim, da omalovaževanje Grkov na tak način, kot je to naredil gospod Soini, ni ravno koristno ali da celo ni strokovno primerno. Grčija trenutno uvaja pomembne, pravzaprav epohalne reforme, ki si zaslužijo naše spoštovanje in ne našega zaničevanja.

Menim, da bi se gospod Soini moral spomniti starega finskega pregovora, ki pravi, da se moramo zavedati svojega položaja in obenem spoštovati druge. To je veliko boljši način za vzpostavljanje miroljubne Evrope, ki temelji na sodelovanju.

Drugič, prav tako menim, da primerjanje Evropske Unije s Sovjetsko zvezo, kakor je to naredil gospod Soini, ni strokovno. Kdo, ki nima smisla za humor, bi utegnil celo pomisliti, da je to žaljivo. Sovjetske zveze niso odlikovale svoboda, demokracija in pravna država, so pa to temeljne vrednote Evropske unije, ki so jih Finci vedno zagovarjali, gospod Soini. Prav tako ne smemo podcenjevati sposobnosti razumevanja, ki jo imajo Finci, še celo ne sposobnosti razumevanja, ki jo imajo podporniki stranke Pravi Finci. Ljudje vsekakor vedo, da EU ni Sovjetska zveza.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Hannes Swoboda (S&D).(DE) Gospa predsednica, domnevam, da se strinjate z mano, da je zelo nesramno, da nekateri poslanci zastavijo vprašanja in potem odidejo. Rad bi se opravičil gospodu Rehnu, ker je resnično nezaslišano, da podrobno odgovarja potem, ko je nekaj poslancev že izginilo. Menim, da si moramo skupaj prizadevati za to, da se to v prihodnosti ne bo več dogajalo ali da se vsaj ne bo dogajalo tako pogosto.

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. − Gospod Swoboda, popolnoma podpiram to, kar ste povedali. To je zelo nesramno in nespoštljivo. Gospod De Rossa, vprašanje pravilnosti postopka?

 
  
MPphoto
 

  Proinsias De Rossa (S&D). - Gospa predsednica, po drugi strani komisar Rehn ni odgovoril na moja vprašanja, pa sem še vedno tukaj.

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. To se le bežno dotika vprašanja pravilnosti postopka. Gospod Rehn, ni se vam treba odzvati na to. Seveda se lahko odzovete, vendar to ni čas za vprašanja Komisiji. Naslednji govornik je gospod Chastel v imenu Sveta.

 
  
MPphoto
 

  Olivier Chastel, predsedujoči Svetu. – (FR) Gospa predsednica, komisar, spoštovani poslanci, osebno menim, da je Komisija dala veliko odgovorov na tej izjemno poučni razpravi, še toliko bolj, ker Parlament tesno sodeluje pri odzivu na to krizo. Tako kot Komisija bi tudi jaz rad obravnaval dve vprašanji, ki sta povezani s tem, za kar bo šlo jutri in pojutrišnjem na tem vrhu.

Prvič, rad bi poudaril gospodarsko upravljanje in vključenost Evropskega parlamenta. Kakor veste, je predsedstvo že stopilo v stik z Evropskim parlamentom, s tistimi, ki so odgovorni za vprašanje gospodarskega upravljanja v tem parlamentu. Poleg tega želi predsedstvo kar se da dobro sodelovati s tem parlamentom, zlasti prek neuradnega posvetovanja, pred začetkom uradnih pogajanj. Glede na pomen tega vprašanja in morebitne posledice na trgih se je predsedstvo, kot rečeno, zavezalo, da v skladu z željami Evropskega sveta to pospeši. Poleg tega je predsedstvo zato, da bi pospešilo delo, ustanovilo delovno skupino, ki obravnava samo to vprašanje. Potem ko se je temu vprašanju posvečal Odbor za ekonomske in monetarne zadeve, je konec novembra o njem začela razpravljati ta skupina.

Drugi element, na katerega se bodo jutri in pojutrišnjem osredotočili naši voditelji držav ali vlad, je prihodnji stalni mehanizem za obvladovanje krize. Razumem veliko vprašanj o tem mehanizmu, o obsegu odziva na krizo. Včeraj opoldne nas je bilo v Svetu za splošne zadeve, kjer je bil tudi predsednik Van Rompuy, veliko takih, ki še vedno nismo dobili odgovorov na vprašanja. Lahko vam potrdim, da so se države članice pripravljene odzvati na to krizo, da se zavedajo, da gre danes za celotni evropski trg in evro ter da to ni zgolj vprašanje ene države za drugo. Odziv mora biti celovit in narediti moramo vse, kar je v naši moči, da zmanjšamo negotovost, ki visi nad tem trgom.

Vendar menim, da prav tako ne smemo vzbuditi ali ustvariti pričakovanj, ki jih v tem trenutku ni mogoče izpolniti. Zato so vsi prispevali svoje nove zamisli o tem, kako naj se odzovemo na krizo. Če vemo, da za vsako novo zamisel potrebujemo soglasje številnih držav članic, se to danes ne zdi najboljša možna rešitev. Moram vam povedati, da bo jutri, pojutrišnjem, v petek, ob koncu te seje Evropskega sveta pomembno, prvič, da bomo lahko trgom poslali jasno sporočilo, da so se države članice danes pripravljene odzvati na finančno krizo, krizo evra; drugič, da bomo potrdili, da smo pripravljeni uvesti enostaven mehanizem za spremembo pogodb. Dobro veste, da mora biti to enostaven mehanizem zaradi ratifikacij, ki morajo biti opravljene v različnih državah članicah; in, za konec, da se bo vzpostavil ta prihodnji stalni mehanizem za obvladovanje krize, ki mora biti tudi pregleden, ker mora biti neizpodbiten, zlasti na sodišču v Karlsruheju.

 
  
  

PREDSEDSTVO: Diana WALLIS
podpredsednica (razprava)

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednica. − Prejela sem en predlog resolucije(1), predložen v skladu s členom 115(5) Poslovnika.

Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 16. decembra 2010.

Pisne izjave (člen 149)

 
  
MPphoto
 
 

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (S&D), v pisni obliki.(PL) Na naslednjem vrhu Evropskega sveta se bo verjetno odločalo o obliki stalnega protikriznega mehanizma za ohranjanje finančne stabilnosti evrskega območja po letu 2013 in začel se bo postopek za spremembo ustanovitvenih pogodb. Čeprav razumem potrebo po izrednih ukrepih zaradi gospodarske krize, sem zaskrbljena zaradi hitrosti sprememb in načina, na katerega nekatere države članice poskušajo vsiliti določene rešitve drugim državam članicam. Nekatere zamisli – kot so na primer evroobveznice – se zavračajo, ne da bi se skrbno preučile. Menim, da je treba odločitve, ki so pomembne za Evropsko unijo, kljub izjemnemu položaju sprejeti umirjeno in ob spoštovanju načela solidarnosti in enakih pravic vseh držav članic. Prav tako bi rada podprla stališče poljske vlade glede sprememb načina izračunavanja ravni javnega dolga. Poljska se je tako kot 10 drugih držav članic EU lotila reform svojega pokojninskega sistema in zaradi teh reform zdaj nastajajo znatni stroški za nacionalne proračune. V primeru Poljske je bila uvedba reform nujna zaradi čedalje večje neučinkovitosti starega sistema, ki je bil vir čedalje večjih stroškov. Zato sedanji dolg ne kaže na pomanjkanje preudarnega upravljanja, temveč je posledica sprememb, katerih dolgoročni cilj je zmanjšanje proračunskih odhodkov za izplačevanje pokojnin. Upam, da se bodo predstavniki držav članic strinjali s spremembami, ki jih je predlagala Poljska. Zahvaljujem se vam za pozornost.

 
  
MPphoto
 
 

  Iliana Ivanova (PPE), v pisni obliki. Vzpostavitev stalnega kriznega mehanizma za okrepitev finančne stabilnosti EU je korak v pravo smer. Skupaj z močnejšim in bolj usklajenim gospodarskim upravljanjem bi stalni krizni mehanizem lahko zagotovil in bo zagotovil stabilnost evrskega območja. Pri vzpostavitvi tega mehanizma bi bilo treba upoštevati tudi posebne razmere v novih državah članicah. Te države bi morale biti dejavno vključene v razpravo in bi morale imeti možnost, da sodelujejo pri mehanizmu, če to želijo. Obenem bi morale države članice ohraniti svoje nacionalne davčne politike. Pomembno je, da se davčna konkurenca ohrani kot orodje za olajšanje kohezije in povečanje gospodarske rasti EU. Preusmeritev politik k davčnemu usklajevanju ali skupni konsolidirani davčni osnovi bo samo še povečala razlike v gospodarski razvitosti in bo ovirala kohezijo. Države članice, ki s svojimi primanjkljaji in dolgovi ustvarjajo večje tveganje, bi morale več prispevati k sredstvom kriznega mehanizma. To bi vsekakor spodbudilo strožjo davčno disciplino in povečalo dodano vrednost ustrezne gospodarske in finančne politike.

 
  
MPphoto
 
 

  Astrid Lulling (PPE), v pisni obliki.(FR) Čeprav so morale vlade zaradi dogodkov v zadnjih mesecih sprejeti nujne ukrepe in odločitve, ki jih je bilo mogoče uporabiti neposredno, mora vzpostavitev stalnega kriznega mehanizma za ohranjanje finančne stabilnosti evrskega območja temeljiti na neizpodbitnih pravnih podlagah. Zato je očitno, da mora Evropski parlament pri izvajanju temeljnih reform, ki so nujne za stabilizacijo ekonomske in monetarne unije, posredovati kot sozakonodajalec. Povsem medvladna rešitev ne more biti pravi odgovor.

Reforma ekonomske in monetarne unije (EMU) je ključna naloga in naloga z znatnimi posledicami. Vsi se zavedamo pomena enotne valute za evropski projekt. Vendar so zaradi sedanje krhkosti EMU potrebne pogumne in inovativne rešitve.

V okviru, kakršen je ta, je zatekanje k „evroobveznicam“ ukrep, ki si zasluži, da ga preučimo in o njem razpravljamo, ne pa da ga izločimo. Vsekakor zdaj obstaja veliko ovir. Zavedati se moramo institucionalnega, pravnega in finančnega pomena uvedbe takšnega instrumenta, ki spreminja naravo Evropske unije. Nasprotno od tega, kar menijo nekateri njegovi zagovorniki, bi pomenil še večjo disciplino in strogost.

 
  
MPphoto
 
 

  Ulrike Rodust (S&D), v pisni obliki. – (DE) Svet bi rada opozorila na težavo, zaradi katere obstaja nevarnost, da se bo sodelovanje obeh institucij na področju ribiške politike prekinilo. Gre za uredbe o načrtih dolgoročnega upravljanja. Te uredbe so osrednji del skupne ribiške politike. Svet in večina držav članic ne sprejemajo tega, da je Evropski parlament z Lizbonsko pogodbo dobil pravico do soodločanja o teh uredbah. Ministri ravnajo v nasprotju s Svetom in pravno službo Sveta, v nasprotju z mnenjem Komisije in seveda v nasprotju z voljo Evropskega parlamenta. Svet ima trenutno dva načrta upravljanja, ki ju ni mogoče sprejeti. Komisija ne more predložiti nadaljnjih načrtov, ki so nujno potrebni za naše ribiče in naša morja in ki so bili že davno dokončani in ležijo v predalu. Ta položaj je nesprejemljiv. Belgijsko predsedstvo in prihodnje madžarsko predsedstvo pozivam, naj se takoj začneta pogajati s Parlamentom, da bomo lahko našli rešitev. Pripravljeni smo se začeti pogovarjati. Najlepša hvala.

 
  
MPphoto
 
 

  Edward Scicluna (S&D), v pisni obliki. Spomnimo se, da je kriza evrskega območja predvsem kriza državnega dolga, ki sta jo poglobila dva pomembna dogodka. Prvi dogodek je zagotavljanje finančne pomoči zasebnim finančnim institucijam, pri čemer je državni dolg prevzel zasebne dolgove, drugi dogodek pa so svežnji spodbud, ki so jih vlade uporabile za upočasnitev gospodarskega nazadovanja. Teh dveh dogodkov ne upoštevamo in vse države obravnavamo, kot da so lahkomiselna, brezskrbna skupina, ki lenari pod sredozemskim soncem. Vsak mehanizem, ki ga bomo vzpostavili za preprečevanje in odpravljanje krize, bo moral upoštevati, da so države v običajnih razmerah ustrezno uresničevale načrte za zmanjšanje svojih primanjkljajev in zato svojih dolgov. Zablodele države so bile izjema, ne pa pravilo. Vsekakor moramo okrepiti nadzorni mehanizem in uvesti nekaj razumnih sankcij, vendar ne smemo pozabiti na to, kar želimo srednjeročno doseči: rast in zaposlovanje. Teh dveh ciljev ni mogoče doseči s sankcijami in vsiljenimi varčevalnimi ukrepi. Ta cilja se uresničita, če razumemo, kako nastanejo neravnovesja in kako jih je mogoče odpraviti, in če ju skušamo doseči s skupnimi močmi. To je tisto, kar državljani EU pričakujejo od nas.

 
  
MPphoto
 
 

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D), v pisni obliki. – (RO) Evropski svet bo na seji, ki bo potekala 16. in 17. decembra, razpravljal in sprejel ukrepe, ki so potrebni za okrepitev gospodarskega stebra ekonomske in monetarne unije ter finančno stabilizacijo EU. V tem okviru moramo preučiti tudi ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev tega, da bo evropski bančni sistem lahko financiral evropsko gospodarstvo, zlasti mala in srednje velika podjetja.

Evropski državljani od institucij EU pričakujejo odločnejše ukrepe, katerih namen ni samo zagotoviti finančno stabilnost, temveč predvsem tudi ponovno vzpostaviti zdržno gospodarsko rast.

Leta 2008 je bilo tveganju revščine in socialne izključenosti izpostavljenih 116 milijonov evropskih državljanov. To število se je povečalo zaradi gospodarske in finančne krize, pri čemer so bili tveganju revščine in socialne izključenosti najbolj izpostavljeni mladi in starejše osebe.

Evropske državljane še vedno najbolj skrbi, kako bodo obdržali delo in si zagotovili dostojno življenje. Gospodarska in finančna kriza je močno vplivala na nacionalne proračune in je povzročila poslabšanje sistemov izobraževanja, zdravstvenega varstva in socialne zaščite. Čas je, da EU sprejme ukrepe, ki so potrebni za to, da se zagotovi zdržna gospodarska rast prek vlaganja v industrijsko politiko, ki ustvarja delovna mesta in zagotavlja konkurenčnost, ter prek ustreznega vlaganja v raziskave, izobraževanje in zdravje.

 
  

(1) Glej zapisnik.


6. Državljanska pobuda (razprava)
Video posnetki govorov
MPphoto
 

  Predsednica. − Naslednja točka je poročilo gospe Zite Gurmai in gospoda Alaina Lamassoura v imenu Odbora za ustavne zadeve o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o državljanski pobudi (KOM(2010)0119 – C7-0089/2010 – 2010/0074(COD)) (A7-0350/2010).

 
  
MPphoto
 

  Zita Gurmai, poročevalka. Gospa predsednica, evropska državljanska pobuda je edinstvena priložnost. To je prvič, da se evropski državljani lahko zberejo in nam z enim močnim glasom sporočijo, če mislijo, da evropski nosilci odločanja svojega dela ne opravljamo ustrezno ali da smo spregledali pomembna vprašanja.

To nujno potrebujemo. V času, ko si samo 42 % ljudi, ki imajo pravico glasovati na evropskih volitvah, vzame čas in dejansko voli, je vsak nov evropski instrument – zlasti instrument, kot je evropska državljanska pobuda – zelo pomemben. Vendar se zavedamo, da visoka pričakovanja v zvezi z evropsko državljansko pobudo lahko privedejo do nezadovoljstva in razočaranja. Temu se lahko izognemo z uredbo, ki zagotavlja varno in učinkovito uporabo te pobude, in lahko pomagamo premostiti znani razkorak med nami in evropskimi državljani. Tukaj bi rada pozdravila tudi državljane.

Gospod Lamassoure, gospa Wallis, gospod Häfner in jaz smo se zavedali velike odgovornosti na naših plečih. Na razpravah je bilo izpostavljenih veliko stvari in pri svojem delu smo se morali opreti na močan občutek vseh za sklepanje kompromisov. Imeli smo srečo, da smo pri tem imeli dobre partnerje, ki so bili ustrezno prilagodljivi in so imeli enak cilj kot poročevalci Parlamenta, namreč, da se kar se da hitro doseže dogovor, obenem pa ohrani kakovost našega dela in zagotovi, da imamo eno leto po sprejetju Lizbonske pogodbe uredbo za določbo Pogodbe, ki najbolj temelji na državljanih.

Rada bi se zahvalila komisarju Šefčoviču in belgijskemu predsedstvu, zlasti gospodu Chastelu, ter njunim skupinam. Prav tako ne smemo pozabiti na špansko predsedstvo, ki je prispevalo k napredovanju dokumenta na samem začetku postopka.

Danes vam predstavljamo kompromisno besedilo, ki ga podpira Komisija in ga je sprejel tudi odbor Coreper. Če se ga odločimo podpreti in če ga sprejme Svet – upamo, da ga bo –, lahko uredba začne veljati 1. januarja in se začne uporabljati 12 mesecev pozneje v letu 2012.

Z zadovoljstvom lahko povemo, da so bile na razpravah sprejete ključne zahteve Parlamenta. Preverjanje dopustnosti pobude bo temeljilo na jasnih merilih ob prijavi in ne šele potem, ko se že zbere veliko podpisov. Da se zagotovi utemeljenost in evropska razsežnost pobud, je treba za prijavo pobude ustanoviti državljanski odbor, v katerem je vsaj sedem članov iz sedmih držav članic.

Državljanski odbor poleg tega, da zmanjšuje tveganje neresnih pobud, ponuja tudi nesporne ugodnosti za organizatorje. Če so pobudniki evropske državljanske pobude na začetku postopka neorganizirani, imajo mrežo in imajo veliko jezikovnih različic svoje pobude. Imeli bi precej manj težav pri zbiranju enega milijona podpisov.

Čeprav se sprva zdi, da je zahteva po državljanskem odboru omejitev, je jasno, da bi v resnici racionalizirala preostanek postopka. Komisija bo organizatorjem pobude pomagala s pripravo uporabnikom prijaznega vodnika in vzpostavitvijo točke za stike. Če bo za pobudo zbranih milijon podpisov, bo zagotovljena ustrezna nadaljnja obravnava, vključno z javno predstavitvijo v Parlamentu.

Pregled uredbe je ključnega pomena, saj je to prvo tovrstno orodje. V skladu z našimi predlogi je izjemno koristen v zvezi s težkim vprašanjem preverjanja podpisov. To morajo narediti države članice, vendar smo jih pozvali, naj zahtevajo kar se da malo osebnih podatkov. Države članice bodo imele nekaj prožnosti pri določanju potrebnih informacij v posamezni državi, vendar lahko z veseljem povem, da se jih veliko odloča za manj podatkov, kot je bilo sprva načrtovano. Menimo, da je uredba, kakršna je v kompromisnem besedilu, državljanom prijazna, da organizatorjem ne nalaga okornih obveznosti in da med njimi ne bo povzročila nezadovoljstva.

 
  
MPphoto
 

  Alain Lamassoure, poročevalec.(FR) Gospa predsednica, danes se Evropska unija odpira participativni demokraciji. To še ni neposredna demokracija, državljani ne bodo sami sprejemali odločitev, vendar pa bodo imeli pravico, da bodo neposredno, javno, v velikem številu zastavljali vprašanja tistim, ki sprejemajo odločitve v Evropi, ne da bi bile v to vključene njihove vlade in njihovi izvoljeni predstavniki.

Od zdaj naprej bodo državljani imeli enako pristojnost za dajanje političnih pobud, kot jo imata tukaj Svet ministrov in Evropski parlament. V pomoč sta nam bila, kakor je povedala gospa Gurmai, odlično pripravljalno delo komisarja Šefčoviča in njegovih skupin ter inteligentna in učinkovita podpora belgijskega predsedstva.

Kar zadeva Parlament, je besedilo rezultat dela štirih poročevalcev, štiričlanske druščine, v kateri ste bili tudi vi, gospa predsednica. V čast nam je, da ste tukaj.

Želeli smo predložiti najenostavnejši in državljanom najprijaznejši postopek za javnost. Kdo lahko sodeluje? Državljani, to se pravi fizične osebe, vsi državljani, med drugim morda tudi izvoljeni predstavniki, vendar samo evropski državljani. Pogodba glede tega ne pušča nobenega dvoma.

Pravica do sodelovanja pri državljanski pobudi je zdaj še ena od pravic, ki jih imajo državljani povsod po Evropi. Kdo lahko sproži pobudo? Potrebnih je le sedem državljanov v organizacijskem odboru, ne 300 tisoč, kakor je predlagala Komisija, in ne 100 tisoč, kakor je predvidel Svet, temveč sedem državljanov iz sedmih različnih držav, kar je četrtina držav članic.

Na koga se je treba obrniti za informacije, če želimo sprožiti pobudo? Komisija bo objavila vodnik o državljanski pobudi in vzpostavila posebno točko za stike. Kakšen je postopek? Izjemno preprost. Ena vloga za prijavo pobude in preverjanje njene dopustnosti. Merila dopustnosti? Pogodba, celotna Pogodba in nič drugega kot Pogodba, vključno z Listino o temeljnih pravicah. Kakšna podpora se lahko uporabi za pobudo? Kakršna koli podpora: politična, finančna, lokalna, nacionalna, evropska, mednarodna, podpora lobijev, nevladnih organizacij, cerkev in tako dalje.

Obstaja samo en pogoj: popolna preglednost. Tisti, ki jih pozovejo k podpisu, morajo vedeti, kaj je v ozadju pobude. Zato morajo državljani prevzeti svoje odgovornosti. Kakšni so uradni postopki za zbiranje podpisov? Neverjetno preprosti. Podpisi na papirju in tudi prek interneta. Seveda jih lahko nadzirajo samo države članice, vendar smo bili previdni, kakor je povedala gospa Gurmai, in smo zagotovili, da so obrazci kar se da dobro usklajeni.

Dolgoročno bo treba v vseh 27 državah članicah sprejeti pravi enotni evropski sistem in tretjina držav članic je že pripravljenih nanj.

In končno, kakšne bodo politične posledice? Glede tega je bil Parlament zelo vztrajen. Dejansko bo v skladu s Pogodbo Komisija edina, ki bo presojala, ali bo uspešni pobudi sledila nadaljnja zakonodajna obravnava ali ne. Zato mora biti Komisija zaščitena pred političnim pritiskom, da bi se širila zakonodaja v času, ko Unija že tako preveč ureja. Vendar morajo biti državljani obenem zaščiteni pred tveganjem, da ne pride do nadaljnje obravnave v primeru, ko Komisija meni, da je dodatna zakonodaja neustrezna. Zato sta bili oblikovani dve novi pravici za avtorje uspešnih pobud: pravica do tega, da jih sprejme Komisija in da ji predstavijo svoj predlog, ter pravica do javne predstavitve, ki lahko poteka pred samim Evropskim parlamentom.

Skratka, tukaj imamo preprost, inovativen, demokratičen postopek. Zdaj imajo besedo državljani.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Gerald Häfner, poročevalec Odbora za peticije. – (DE) Gospa predsednica, tako kot nobena druga politika tudi evropska politika ne sme izključevati državljanov, potekati brez njihove vednosti ali za njihovimi hrbti. Evropsko politiko morajo oblikovati državljani, oblikovana mora biti za državljane in prek državljanov. Želimo zapreti vrzel med državljani in politiko ter državljani in institucijami. Za to potrebujemo postopke, ki državljanom omogočajo, da se vključijo v odločanje in izrazijo svoje mnenje. Uspelo nam je vzpostaviti več demokracije v Evropski uniji, vendar nismo naredili dovolj za to, da bi državljani lahko učinkoviteje sodelovali pri odločitvah in v evropskih razpravah. To bo zagotovila današnja odločitev o uvedbi evropske državljanske pobude. Trdo smo se pogajali in dosegli smo veliko bistvenih izboljšav.

Gospe in gospodje, če pogledate dokument, o katerem glasujemo danes, boste videli, da je vse krepko besedilo – in to je pravkar omenil tudi gospod Lamassoure – besedilo, ki smo ga predlagali in ki nadomešča rezultate pogajanj, prvotni osnutek Komisije. Opazili boste, da smo nanovo napisali približno dve tretjini besedila in znatno izboljšali dokument, ki nam ga je tako vneto predložila Komisija. Omenil bom samo najpomembnejše točke. Znatno smo zmanjšali ovire. Predvsem bo podpise treba zbirati le v najmanj eni četrtini držav članic in ne eni tretjini. Seveda si želimo, da bi se podpisi zbirali po vsej Evropi, vendar tukaj govorimo o minimalnih ravneh. Najpomembneje je to, da nam je uspelo skoraj v celoti odpraviti oviro, za katero je že od samega začetka obstajala nevarnost, da bo izjemno neuspešna, in ki je določala, da se po 300 tisoč podpisih preveri dopustnost, šele potem pa lahko državljani nadaljujejo zbiranje podpisov. „Skoraj v celoti“ pomeni, da smo predlagali zamisel, da se na začetku vključi odbor pobudnikov, kar bo zagotovilo, da v polni upravni postopek ne bo vključena vsaka pošta, ki jo prejme Komisija in ki ima v vrstici z zadevo navedeni besedi državljanska pobuda. Pobude morajo biti ustrezno resne. Povedano drugače, kdor želi zbrati milijon podpisov, mora v svoj predlog najprej vključiti vsaj sedem držav.

Uvedli smo večjo preglednost in obvezne predstavitve na koncu postopka. Te predstavitve bodo potekale v Evropskem parlamentu ob prisotnosti Parlamenta in Komisije. Državljanom bodo omogočile, da bodo izrazili svoje pomisleke. To predstavlja pomemben korak naprej. Za to se nismo borili zaradi nas, temveč – in tega ne smemo nikoli pozabiti – zaradi državljanov Evrope, njihovih pravic ter učinkovitejšega in enostavnejšega postopka vključevanja državljanov v Evropo.

Obstaja nekaj stvari, ki jih nismo dosegli, in veliko teh je zdaj v predlogih sprememb, ki jih je predložila levica. Kakor koli že, pogajanja so zdaj končana. Dosegli smo dogovor s Svetom in Komisijo. Pri nekaterih točkah smo morali popustiti, vendar je tudi druga stran zelo popustila in vemo, da gre pri predlogih sprememb bolj za videz kot za vsebino. To pomeni, da ne bo priložnosti za spremembo rezultatov. Vendar bomo to lahko naredili med pregledom čez tri leta.

Vsem, ki so sodelovali, tudi zaposlenim, sekretariatom, soporočevalcem, Komisiji in Svetu, bi se rad zahvalil za učinkovito sodelovanje. Menim, da bi bilo takšno sodelovanje odborov in skupin lahko zgled za prihodnost. Na splošno si želim Evrope za državljane, v kateri se imajo državljani za del Evrope in se dejavneje vključujejo, kot so se v preteklosti.

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. − Rada bi samo povedala, da mi je bilo v veliko čast, da sem sodelovala v skupini Parlamenta pri nečem, kar je po mojem mnenju zelo prepričljivo delo v imenu evropskih državljanov.

 
  
MPphoto
 

  Olivier Chastel, predsedujoči Svetu.(FR) Gospa predsednica, komisar, spoštovani poslanci, še posebej poročevalci, ena od najpomembnejših obljub Lizbonske pogodbe je bila, da bomo Evropo približali državljanom.

Menim, da mi tukaj ni treba našteti primerov, ki so nam pred in po podpisu Lizbonske pogodbe decembra 2009 pokazali, kako zelo potrebno je takšno približevanje. Zato ne preseneča, da je vsak ukrep, ki podpira cilj, da se pri državljanih vzbudi zanimanje za evropsko povezovanje in da se državljani vključijo v to povezovanje, prednostna naloga vseh institucij, tudi Sveta.

Zato sem še posebej zadovoljen, da vas lahko nagovorim v zvezi z uredbo o izvajanju državljanske pobude, te vodilne inovacije Lizbonske pogodbe, kar zadeva izboljšano sodelovanje državljanov pri odločitvah na evropski ravni.

Ta uredba je bila seveda ena od treh prednostnih nalog belgijskega predsedstva Sveta, saj utegne biti ta državljanska pobuda najprimernejši simbol nove vloge državljana v Uniji po uveljavitvi Lizbonske pogodbe. Prek državljanske pobude, kakor so povedali že poročevalci, bo milijon evropskih državljanov lahko Komisiji predložilo zakonodajni predlog, ki ga bo morala Komisija obvezno preučiti in o njem podati mnenje.

Za trenutek bi se morali ustaviti, da ocenimo to inovacijo, ki jo uvajamo danes in ki je samo prvi element, kakor je rekel gospod Lamassoure, participativne demokracije na nadnacionalni ravni. Zato ni samo prvi na evropski ravni, temveč je čisto preprosto prvi na svetu.

Vrnimo se k zakonodajnemu vprašanju, o katerem razpravljamo danes. Zadovoljen sem s kompromisom, ki je bil dosežen v zvezi s to uredbo na pogajanjih med tremi institucijami, in seveda tudi jaz pozdravljam duha sodelovanja in pripravljenost na sklepanje kompromisov, ki sta prevladovala v treh institucijah ves čas pogajanj.

Seveda bi se rad osebno zahvalil poročevalcem Odbora za ustavne zadeve (AFCO) in Odbora za peticije (PETI), seveda gospe Gurmai, gospodu Lamassouru, gospe Wallis in gospodu Häfnerju za njihova prizadevanja in konstruktivne prispevke pri pripravi te uredbe.

Zato sem še posebej zadovoljen s ponedeljkovim glasovanjem v odboru AFCO, ki je potrdil besedilo, ki so ga odobrile institucije. Če bo na prihodnjem glasovanju potrjeno isto besedilo, kot ga je ratificiral odbor AFCO, bomo ta dogovor na prvi obravnavi lahko šteli za vzor hitre in učinkovite zakonodaje na evropski ravni. V zvezi s tem nikakor ne smemo pozabiti pohvaliti tudi komisarja Šefčoviča za njegovo dosegljivost in proaktivnost.

Skratka, menim, da smo pri tej zadevi vsi imeli koristi od številnih mnenj, ki so bila podana za pogajalsko mizo. Evropski državljan je zmagovalec teh tristranskih pogovorov in tega dogovora.

Prepričan sem, da kompromis, ki so ga dosegle institucije, ni dober samo zaradi tega, ker je vsaki instituciji uspelo dobiti tisto, kar si je želela, kakor smo pravkar omenili, temveč tudi zaradi tega, ker bo zagotovil dobro uredbo, ki bo omogočila prožno in učinkovito organizacijo državljanskih pobud.

V imenu Sveta pozdravljam pripravljenost drugih dveh institucij, da upoštevata potrebe in omejitve, ki jih imajo države članice pri izvajanju naloge, ki jim je bila naložena, namreč, preverjanje podpisov, ki morajo biti seveda pristni, in zagotavljanje, da zbiranje podpisov poteka brez goljufij in manipulacij.

Poleg tega je bilo treba državam članicam zagotoviti dovolj časa za to, da prilagodijo ukrepe nacionalnega prava, ki so potrebni za uporabo uredbe. Vsekakor razumem, da si Parlament želi, da se državljanska pobuda začne izvajati kar se da hitro, in tega si želim tudi sam. Po drugi strani je jasno, da morajo obstajati nacionalni ukrepi, če naj se ta pobuda pravilno razvije, zato je treba zagotoviti dovolj časa za to, da se ti ukrepi prilagodijo v skladu z obstoječim regulativnim okvirom.

Dejansko je Svet vedno menil, da mora biti državljanska pobuda kot element sodelovanja državljanov pri evropskih odločitvah povezana z drugim elementom, to je, volitvami Evropskega parlamenta.

Če za konec povzamem, zadovoljen sem s kompromisom, ki je bil dosežen na pogajanjih, in vam seveda lahko le priporočim, da ga na današnjem glasovanju sprejmete, državljanski pobudi pa želim veliko uspeha, ki se ji napoveduje. Ugotavljam, da so prve pobude že v pripravi, in upam, da bo veliko število pobud zagotovilo nov zagon in nove zamisli za evropsko povezovanje.

Rad bi se samo še enkrat toplo zahvalil vsem za sodelovanje pri tej zadevi.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. − Najlepša hvala za vaše vodenje med predsedovanjem, da smo to lahko dokončali.

 
  
MPphoto
 

  Maroš Šefčovič, podpredsednik Komisije. Gospa predsednica, tudi jaz sem zelo vesel, da sem danes dopoldne tukaj z vami, ker smo skupaj dosegli zelo dobre stvari. Samo eno leto po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe razpravljamo o prihodnjem sprejetju uredbe o državljanski pobudi. Kakor je povedal gospod Lamassoure, uvajamo povsem novo raven participativne demokracije, ki bo dopolnila predstavniško demokracijo, v kateri delujemo v Evropski uniji.

Vendar pa državljanom prvič ponujamo inovativen način za izražanje želja, sodelovanje z institucijami in oblikovanje delovnega programa Evropske unije. Menim, da je ta pobuda zelo pomembna kot sredstvo za širjenje evropskega prostora. Zelo pomembna je v zvezi s tem, da se v glavna mesta držav pripelje več evropskih tem in da se vzpostavi vseevropska razprava. Vsi vemo, da Evropska unija to zelo potrebuje.

Da dosežemo potencialne koristi, ki nam jih lahko zagotovita Lizbonska pogodba in državljanska pobuda, moramo vzpostaviti jasen postopek. Iz javnih posvetov in posvetov z Evropskim parlamentom je bilo zelo jasno, da potrebujemo postopek, ki je enostaven, razumljiv, uporabnikom prijazen in uravnotežen. Menim, da smo ta cilj dosegli. Dejansko smo ga dosegli po zaslugi zelo pogostih poglobljenih razprav tukaj v Evropskem parlamentu. Vsem bi se rad zahvalil za organizacijo številnih predstavitev ne samo v Odboru za ustavne zadeve (AFCO) in Odboru za peticije (PETI), temveč tudi v večini političnih skupin, ker so bile te predstavitve zelo pomembne za vse nas. Lahko vam zagotovim, da so bile zelo pomemben vir navdiha in novih ustvarjalnih zamisli, ki so nam na koncu pomagali izboljšati prvotni predlog Komisije.

Cenim tudi inovativni način, na katerega je Evropski parlament obravnaval to pobudo. Imeli smo štiri poročevalce iz dveh različnih odborov. Alain Lamassoure jih je poimenoval štiričlanska druščina. Moram reči, da je bila ta druščina zelo prijetna. Prijetno je bilo sodelovati z vami. Z zadovoljstvom sem prejel vaš novi ustvarjalni prispevek k našemu skupnemu razmišljanju, ker je vsak od vas pristopil k temi z drugega zornega kota in vnesel svoje izkušnje glede tega, kako izboljšati prvotni predlog Komisije. To resnično cenim.

Po zaslugi tega novega inovativnega pristopa smo dosegli široko soglasje v Evropskem parlamentu. Še posebej sem zadovoljen z zelo jasnim glasovanjem v odboru AFCO.

Ena od pomembnih zamisli poročevalcev je bilo to, kakšno nadaljnjo obravnavo naj zagotovimo državljanski pobudi. Mislim, da je Evropski parlament predlagal zamisel, da organizatorje pobude po uspešnem dokončanju pobude sprejme predstavnik Komisije na ustrezno visoki ravni. Iz te dvorane je prišla tudi zamisel o organizaciji predstavitev kot obvezne stopnje, na kateri bi lahko obširneje razpravljali o ciljih pobude.

Rad bi poudaril, da smo zelo veseli in zadovoljni, da bode te javne predstavitve organizirane na nevtralnem ozemlju, tukaj v Evropskem parlamentu, ker Komisija tako ne bo v neprijetnem položaju, da bi bila hkrati sodnica in porotnica. Na teh predstavitvah bodo prisotni predstavniki Komisije na ustrezno visoki ravni, če bo le mogoče komisar ali generalni direktor, ki je pristojen za temo, in bodo pozorno spremljali razpravo.

Vam in prek vas vsem evropskim državljanom bi rad zagotovil, da se v Komisiji v celoti zavedamo pomena in vrednosti tega, da določen predlog podpira milijon državljanov. To bomo obravnavali spoštljivo in zelo skrbno.

Pri tej razpravi obžalujem le to, da bomo morali malo počakati, preden se bo državljanska pobuda lahko uporabljala v celoti. Vendar se moramo zavedati, da moramo spremeniti nekatera notranja pravila v državah članicah in razviti programsko opremo za spletni sistem zbiranja podpisov, če želimo našim državljanom ponuditi izboljšano storitev. Kljub temu pa sem prepričan, da bomo to naredili v predpisanem času in da bodo evropski državljani lahko začeli uporabljati to pobudo kar se da hitro.

Zato zelo cenim dejstvo, da si prizadevamo doseči dogovor na prvi obravnavi, ker bodo naši državljani tako lahko začeli uporabljati ta novi instrument veliko prej, kot se je sprva pričakovalo.

Naj se vam še enkrat zahvalim za odlično sodelovanje z vsemi poročevalci, z gospo Gurmai, z našo predsednico gospo Wallis, z gospodom Häfnerjem in gospodom Lamassourom. Kakor sem povedal, so vsi prispevali zelo nove in zelo pomembne zamisli, zaradi katerih je ta predlog boljši od prvotnega predloga Komisije.

Prav tako bi se rad osebno zahvalil Olivierju Chastelu, ker je pokazal svojo velikansko sposobnost za vzpostavljanje soglasja. Vem, kako težko je bilo v Svetu, koliko razhajanj je moral preseči, in po zaslugi njegovih prizadevanj in odličnega dela belgijskega predsedstva imamo zdaj to široko soglasje tudi v Svetu.

 
  
MPphoto
 

  Róża, grofica Thun und Hohenstein (Róża Gräfin von Thun und Hohenstein), poročevalka Odbora za kulturo in izobraževanje.(PL) Gospa predsednica, rada bi se iskreno zahvalila poročevalcem za pripravo besedila, o katerem bomo glasovali danes. Upam, da bomo danes ta mehanizem predali državljanom in da ga bo Komisija še naprej razvijala. Seveda se strinjam. Mehanizem je kar se da preprost. Danes bomo glasovali o rezultatu kompromisa – včasih težavnega kompromisa – in vem, da so gospod Lamassoure in drugi poročevalci v našem imenu dosegli rezultat, ki je praktičen in izvedljiv. Osebno obžalujem, da smo se morali odreči določbi, ki šestnajstletnikom zagotavlja pravico do podpisa pobude, vendar bom podprla besedilo v obliki, doseženi na pogajanjih, ker sem prepričana, da ne smemo več odlašati in da je treba pobudo predati državljanom.

Prepričana sem, da danes dejansko vzpostavljamo ta naslednji del sistema za to, da ukrepamo v zvezi s tem, kar je v tej dvorani velikokrat omenil pokojni Bronisław Geremek – Evropa je združena in napočil je čas za dejavne Evropejce. Danes bomo naredili konstruktiven korak v tej smeri. Tukaj ne pišemo svetega pisma. Čez tri leta bo mogoče preučiti in izboljšati danes predložene predloge pod pogojem, da se bodo uporabljali, in ljudi močno spodbujam k temu, da jih uporabljajo.

 
  
MPphoto
 

  Kinga Göncz, poročevalka Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. (HU) Gospa predsednica, kot ena od predstavnikov odbora LIBE bi se rada pridružila tistim, ki so čestitali poročevalcem, in rada bi se zahvalila Komisiji za njeno delo ter gospodu Šefčoviču in gospodu Chastelu za njuno delo v Svetu, saj sta znatno prispevala k vzpostavitvi dobrega in izvedljivega besedila, ki resnično predstavlja korak k poenostavitvi in za katerega menim, da bo dobil široko podporo. Potekale so intenzivne razprave in predloženih je bilo veliko dobrih predlogov. Veliko število dobrih predlogov je pomenilo tudi, da jih je bilo treba združiti, da bi bil končni predlog kar se da prijazen do uporabnikov. To, da se zbere milijon podpisov, je velikanski dosežek, za katerega je potrebno ogromno dela. Radi bi ustregli tudi tistim, ki ne morejo prispevati po spletu, temveč bi svoja mnenja raje izrazili na papirju. Veseli bi bili, če bi dobili povratne informacije, in veseli bi bili, če bi lahko kar se da hitro rešili kakršne koli težave v postopku. Nedvomno bo imela Evropa od tega instrumenta veliko koristi.

 
  
MPphoto
 

  Cecilia Wikström, poročevalka Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve.(SV) Gospa predsednica, pred odločitvijo, da se sprejme Lizbonska pogodba, so politiki z naklonjenostjo govorili o možnosti, ki jo bo zagotovila državljanska pobuda. Zdaj moramo zagotoviti, da to postane močna reforma za demokracijo, ne pa papirnati tiger.

Bila sem poročevalka Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in z veseljem sem vložila predloge, ki bi državljanom olajšali stvari. Na primer, želeli smo vključiti mlade in zato smo predlagali starostno omejitev 16 let za sprožitev pobude. Sprejeta je bila odločitev o starostni omejitvi 18 let, ki jo lahko obžalujem, vendar še vedno govorimo o mladih. Prav tako smo podaljšali časovni okvir na 24 mesecev. Zdaj je to 12 mesecev, vendar sem vseeno zadovoljna, da imamo kompromis, saj sem v bistvu pozitivna oseba.

Po drugi strani ugotavljamo, da bodo morali vlagatelji pobud opraviti veliko dela, vendar upam, da bomo sprejeli izziv in zagotovili, da bodo državljanske pobude v institucijah EU sprejete s spoštovanjem ter v konstruktivnem in pozitivnem duhu.

Za konec bi se vsem kolegom poslancem rada zahvalila za njihovo odlično sodelovanje pri tej pomembni pobudi.

 
  
MPphoto
 

  Íñigo Méndez de Vigo, v imenu skupine PPE. – (ES) Gospa predsednica, skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) bo z navdušenjem glasovala za to poročilo in rad bi čestital poročevalcem, Komisiji in Svetu za ta dogovor.

Gospe in gospodje, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja smo skovali izraz „demokratični primanjkljaj“. S tem smo mislili na to, da je v Evropski uniji odločitve sprejemal samo Svet ministrov na podlagi predlogov Komisije, s Parlamentom pa je bil opravljen samo posvet.

Parlament se je od osemdesetih let prejšnjega stoletja prek Maastrichtske in Amsterdamske pogodbe, Pogodbe iz Nice, Ustavne pogodbe in Lizbonske pogodbe boril za odpravo tega demokratičnega primanjkljaja in menim, da smo z Lizbonsko pogodbo, novimi pristojnostmi Parlamenta in sodelovanjem nacionalnih parlamentov dosegli ta cilj.

Temu dosežku danes dodajamo to državljansko pobudo, ki je rezultat dela Konvencije zaradi dobrega sodelovanja nacionalnih parlamentov in Evropskega parlamenta. Danes bi tukaj rad opozoril na naslednji imeni: Jürgen Meyer, naš kolega nemški socialni demokrat, in Alain Lamassoure, ki sta bila odgovorna za predložitev te pobude na plenarnem zasedanju Konvencije in za njeno sprejetje.

Zato menim, da smo sklenili krog, gospa predsednica. Menim, da bomo danes s sprejetjem te pobude podpisali smrtno obsodbo zamisli o „demokratičnem primanjkljaju“.

Zdaj moramo odgovorno ukrepati, gospe in gospodje, in danes imamo tudi možnost za to. S sprejetjem proračuna Unije bomo izpolnili to, kar se pričakuje od nas kot odgovornega Parlamenta s pristojnostmi za soodločanje.

Gospe in gospodje, menim, da je to dober dan za Evropo.

 
  
MPphoto
 

  Enrique Guerrero Salom, v imenu skupine S&D. (ES) Gospa predsednica, Democracy: The Unfinished Journey [Demokracija: nedokončano potovanje] je naslov knjige priznanega analitika teoretičnih in praktičnih sprememb, ki so jim podvržene sodobne demokracije.

Dejansko smo sredi nedokončanega potovanja, med katerim je bilo opravljenih veliko etap, vendar smo v obdobju tveganj, negotovosti in številnih dvomov. Vseeno pa je med temi dvomi nekaj gotovosti.

Prva gotovost je, da je struktura, ki se je ohranila, predstavniška demokracija – naše institucije; brez svobodnih parlamentov, ki temeljijo na volji ljudi, demokracija ni nikoli preživela.

Vendar je res tudi to, da demokracija zdaj potrebuje inovacije, reforme in spremembe, da se izboljša njena kakovost, obenem pa ohranijo strukture, ki so nam služile do zdaj, in moč njihovih temeljev.

Kakšne spremembe potrebujemo? Približati se moramo takšni demokraciji, ki širi participativni forum, tako da državljani postanejo več kot zgolj volivci vsake štiri ali pet let. Potrebujemo demokracijo, ki povečuje prostor za razpravo, v katerem državljani razpravljajo, utemeljujejo in si izmenjujejo mnenja, in demokracijo, ki povečuje socialni kapital, v katerem državljani niso več izolirani in se lahko vključijo v skupnost. Za takšno demokracijo potrebujemo tudi evropsko razsežnost.

Menim, da smo to dosegli s predložitvijo zakonodaje za to državljansko pobudo. Zdaj ni več dveh vrst legitimnosti, temveč obstajata dva glasova za državljane: eden je tukaj v Parlamentu in drugi je v državljanski pobudi. To nam bo zagotovilo močnejšo, bolj participativno in bolj legitimno demokracijo.

 
  
MPphoto
 

  Anneli Jäätteenmäki, v imenu skupine ALDE. (FI) Gospa predsednica, vsem se želim zahvaliti za sodelovanje. To je bil izjemno enostaven postopek sodelovanja. Državljanska pobuda je dobrodošel dodatek k dejavnemu državljanstvu. Upam, da bo ta pobuda pomembna za spodbujanje politične razprave. Vse pobude ne dobijo zadostne podpore, vendar lahko vnesejo nove vidike v razpravo.

Parlament je želel, da bi bila državljanska pobuda kar se da prijazna do uporabnikov, in to mu je v glavnem uspelo. Še posebej sem vesela, da bosta morala Komisija in Parlament organizirati javno predstavitev, ko bo zbranih milijon podpisov. To bo institucije EU prisililo, da bodo dejansko prisluhnile temu, kar predlagajo podpisniki. Obenem jim bo morala Komisija temeljito pojasniti svoje morebitno negativno mnenje.

Vesela bi bila, če bi to državljansko pobudo lahko podpisali ne samo ti državljani, temveč tudi ljudje, ki živijo v posamezni državi, vendar za to ni bilo dovolj podpore.

Pomen državljanske pobude ne bo viden, dokler pobuda ne bo začela veljati. Upam, da bo pobuda nekega dne spodbudila razpravo o zadevah EU, ki bo obsežnejša od današnje.

 
  
MPphoto
 

  Indrek Tarand, v imenu skupine Verts/ALE.(ET) Gospa predsednica, zelo sem vesel, da smo zdaj razrešili ta spor, za katerega se je še nedavno zdelo, da nima konca. Tako kot fokstrot z našo preljubo Evropsko službo za zunanje delovanje je to trajalo predolgo. Zaradi počasnega fokstrota vas začne boleti hrbet in vaš partner je na koncu lahko razočaran. Tukaj pa partner ni nihče drug kot naši državljani. Upam, da bo tej novi obliki demokracije uspelo in da ne bomo razočarali naših državljanov. Zame je bilo pri celotni razpravi najbolj žalostno to, da smo prepogosto videli nezaupanje do državljanov, strah, da bodo državljani predlagali nepremišljene zamisli. Ta strah je neutemeljen, kakor bomo seveda videli.

Gospod Šefčovič, želim si, da bi tudi Komisija bolj zaupala svojim državljanom. Kot predstavnik Estonije se želim zahvaliti tudi Svetu, ki je ohranil možnost digitalnega podpisa, saj je to pomembno za moje rojake. Evropa nestrpno pričakuje ustvarjalne zamisli svojih državljanov. Hvala.

 
  
MPphoto
 

  Emma McClarkin, v imenu skupine ECR. Gospa predsednica, evropska državljanska pobuda je zelo potrebno znamenje zavzetosti EU ter odlična priložnost za povečanje demokratičnega sodelovanja v Evropi in okrepitev povezav med državljani in politiki.

Čeprav v dveh tretjinah držav članic ostaja v uporabi ovira, ki jo predstavlja obveznost, da se predloži številka potnega lista, smo jaz in drugi poslanci skupine ECR z izbrisom izjemno birokratskega dvojnega preverjanja dopustnosti, ki ga je predlagala Komisija, in zagotovitvijo, da je evropska državljanska pobuda na voljo ljudskim gibanjem in ne samo velikim organiziranim interesnim skupinam, prispevali k temu, da je ta državljanska pobuda bolj prijazna do uporabnikov.

Resnično ljudske pobude imajo zdaj možnost za uspeh, tudi če ne upoštevajo duha evropskega federalizma. Najpomembneje je to, da bo Komisija morala navesti natančne razloge za zavrnitev evropske državljanske pobude ter natančno navesti, kako namerava obravnavati uspešno pobudo v nadaljevanju. Preglednost v tem postopku je ključnega pomena.

Čas je že, da Evropska unija ustrezno prizna mnenja evropskih državljanov in prisluhne glasu ljudstva. Upam, da bo ta projekt okrepil občutek za demokracijo in demokratično odgovornost Evropske komisije ter spodbudil razpravo o prihodnji poti EU.

 
  
MPphoto
 

  Helmut Scholz, v imenu skupine GUE/NGL. – (DE) Gospa predsednica, gospod Šefčovič, gospe in gospodje, med razpravo o prihodnjem zasedanju Evropskega sveta danes dopoldne je že postalo jasno, da imamo v Evropski uniji težavo z legitimnostjo. Težava izvira predvsem iz tega, da se politika prepogosto ne zmeni za vsakodnevne interese državljanov. Državljani upravičeno pričakujejo, da bodo bolj vključeni v oblikovanje politike. Protesti v številnih državah EU so zgovoren izraz tega. Uvedba evropske državljanske pobude, o kateri glasujemo danes, pomeni, da bo prvič v zgodovini EU obstajal instrument, ki bo državljanom Evrope omogočal, da bodo neposredno izrazili svoja pričakovanja in zahteve, takoj sprožili pobude, jih podvrgli nadaljnji obravnavi ter neposredno sodelovali pri oblikovanju politike.

Sedanja uredba je dobra, vendar moja skupina meni, da bi lahko bila in da bi morala biti še boljša. Ali bodo državljani in prebivalci Evrope dejansko uporabljali državljansko pobudo, bo na koncu odvisno od nas tukaj v Parlamentu. Kako resno jemljemo zavezo, ki smo si jo določili sami, namreč, da bomo podpirali potrebno odprtost? Ali bomo čez tri leta pripravljeni in sposobni za to, da se soočimo s Svetom in Komisijo glede nadaljnjega razvoja pobude? Teme so določene že v sedanji uredbi in danes želimo še enkrat glasovati o teh točkah. Pomena državljanske pobude se ne bo merilo po medinstitucionalnem kompromisu, doseženem med Svetom in Komisijo, temveč po tem, ali se ta pobuda dejansko uporablja. Današnji rezultat je znatno boljši – in rad bi se zahvalil zlasti gospe Gurmai, gospe Wallis, gospodu Lamassouru in gospodu Häfnerju za tesno sodelovanje in dober napredek pri preoblikovanju te uredbe – tudi zaradi tega, ker je veliko članov civilne družbe večkrat preskusilo uresničljivost in uporabnost naših razmislekov in razprav. Ob tej priložnost bi se rad zahvalil tudi njim.

Državljane Evrope pozivam, naj prevzamejo pobudo.

 
  
MPphoto
 

  Morten Messerschmidt, v imenu skupine EFD.(DA) Gospa predsednica, od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe pred enim letom je bilo na institucije EU prenesenih več pristojnosti kot kdaj koli prej in v preteklem letu smo videli, da je ta položaj lahko izkoriščal predvsem Evropski parlament – s tem, ko je državam članicam odvzel ogromno pristojnosti.

Ob začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe sta posijala dva žarka. Eden od njiju je bila državljanska pobuda. Zaradi tega sem se – v imenu svoje stranke na Danskem in svoje skupine tukaj v Evropskem parlamentu – tudi vključil v pogajanja prav z namenom, da se vzpostavi državljanska pobuda, ki je bila kljub vsemu šibek žarek v sicer zelo temni in zelo federalni EU.

Bilo je nekaj področij, na katerih se nismo strinjali. Več poročevalcev je že omenilo, da si nekateri želijo razširiti pravico do vloge državljanske pobude na ljudi, ki niso državljani, in da si drugi želijo, da bi lahko odločali o starostni meji za udeležbo na volitvah v drugih državah članicah in tako dalje – o tem nismo mogli doseči dogovora. Vendar okvir, o katerem smo se zdaj dogovorili, vseeno vsebuje pozitivne elemente in zato bo v duhu demokracije in zaradi spodbujanja pozitivnih elementov, ki so kljub vsemu v Lizbonski pogodbi, tudi moja skupina podprla to pobudo.

 
  
MPphoto
 

  Bruno Gollnisch (NI).(FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, državljanska pobuda, kakor je predlagana v pogodbah in določena v tej uredbi, je parodija demokracije. Prvič, državljane zavaja v zmotno prepričanje, da bo evrokracija slišala njihov glas kljub temu, da jim sistematično ni hotela prisluhniti, ko so na referendumu jasno povedali, da nočejo ustanovitve evropske naddržave. Zato začnite s tem, da prisluhnete javnosti, ko reče „ne“ ali ko vam reče, da se ustavite.

To je tudi parodija demokracije, kar zadeva omejitve dopustnosti. Državljanske pobude morajo biti v skladu s pogodbami in tako imenovanimi načeli, na katerih temeljijo te pogodbe. Zato se bo v imenu načel prostega pretoka, vključenih v pogodbe, neusmiljeno zavrnila vsaka zahteva, da se zaščitijo naša gospodarstva, da se kakor koli zaustavi financirana globalizacija, katere uničujoče posledice so nas prizadele, da se na kakršen koli način obrnejo migracijski tokovi. Vsako pobudo, da bi se zaustavila pogajanja s Turčijo, bo verjetno doletela enaka usoda, saj od Komisije lahko zahtevamo, da ukrepa, ne moremo pa zahtevati, da neha ukrepati. Če pobuda prejme dovolj podpisov, je Komisija ni dolžna uveljaviti, temveč mora zgolj utemeljiti svojo odločitev. To je resnična parodija demokracije.

 
  
MPphoto
 

  Mariya Nedelcheva (PPE). – (FR) Gospa predsednica, najprej bi rada izrazila priznanje obsežnemu delu, ki so ga opravili poročevalci. Gospe in gospodje, v Evropskem parlamentu je bilo nekaj dogodkov brez primere. Današnji dogodek je eden izmed njih. Državljanom smo želeli zagotoviti jasen, enostaven in učinkovit instrument, da bi jih približali institucijam.

Prvič, poudariti moramo prizadevanja, ki so bila vložena za poenostavitev postopka. Stopnja prijave je zdaj hitra in jasna. Naša dolžnost je, da posredujemo merila, ki jih mora izpolnjevati pobuda za to, da jo je mogoče prijaviti: spoštovanje vrednot Unije, spoštovanje pristojnosti Komisije v povezavi z uporabo pogodb.

Drugič, opozorila bi vas na enoletni rok za države članice. Dejstvo, da upoštevajo ta rok in zagotavljajo varstvo podatkov, je močno sporočilo za naše državljane.

Tretjič, rada bi povedala, da sem zadovoljna s trimesečnim rokom, političnimi in pravnimi argumenti ter postopkom, ki ga mora upoštevati Komisija pri organizaciji javnih predstavitev skupaj s Parlamentom. Ob teh treh točkah je vsekakor mogoče reči, da bo evropski državljan kmalu dobil instrument, ki je enostavnejši, kot se je pričakovalo, jasnejši, kot se zdi na prvi pogled, in verjetno učinkovitejši.

Za konec, še naprej bom pozorna na morebitne zlorabe v zvezi s financiranjem pobud s strani političnih strank in še vedno menim, da nam bodo državljani to morda lahko očitali. Po drugi strani se zanašam na vse nas, da bomo ob prvih znakih uporabe pobude v strankarskopolitične namene sprožili alarm, ker je to predvsem naša zaveza in ker bomo glasovali za instrument participativne demokracije, ki pripada samo državljanom.

 
  
MPphoto
 

  Victor Boştinaru (S&D). - Gospa predsednica, naj vam za začetek čestitam za vaš prispevek, ki ste ga dali kot soporočevalka našega Odbora za peticije.

Kakor verjetno veste, je bila državljanska pobuda pomembna prednostna naloga naše skupine S&D. Prvič, rad bi čestital vsem štirim soporočevalcem iz Odbora za ustavne zadeve in Odbora za peticije za njihovo skupno delo pri pripravi tega izjemnega poročila ter za način, na katerega so se pogajali s Svetom in Komisijo, da so dosegli tako dober rezultat. Prav tako bi rad omenil zelo posebno vlogo, ki jo je imel podpredsednik Evropske komisije, komisar Šefčovič, ter njegovo pripravljenost, odprtost in zavzetost za pogajanje s Svetom in Parlamentom.

Vesel sem, da danes, samo nekaj mesecev po začetku postopka glasujemo o tem edinstvenem in ključnem instrumentu za participativno demokracijo v Evropski uniji. Evropski parlament je veliko prispeval k temu besedilu. Za dve tretjini besedila je poskrbel Parlament in s tem ponovno pokazal svojo nenehno zavezanost temu, da evropske državljane vključi v politično razpravo in jim približa Evropsko unijo.

Menim, da je ta dokument uravnotežen in da prispeva k našemu skupnemu cilju, namreč, da se državljanski pobudi zagotovi pomembna vloga v praksi evropske demokracije in da se okrepi zmožnost vplivanja evropskih državljanov na evropske politike. Dejansko je ta instrument oblikovan za spodbujanje poglobljene razprave v celotni civilni družbi. Kakor je naša skupina poudarjala že od začetka, je ta instrument dostopen in enostavno oblikovan ter jasen in podroben, tako da ne bo povzročal nezadovoljstva.

Rad bi se vam toplo zahvalil in vam zaželel veliko uspeha po tem izjemnem začetku.

 
  
MPphoto
 

  Andrew Duff (ALDE). - Gospa predsednica, v nasprotju z domnevami nekaterih govornikov sem prepričan, da je bila državljanska pobuda vedno namenjena temu, da jo državljani lahko uporabijo za to, da od Komisije zahtevajo, naj predlaga spremembo pogodb.

Zelo sem zadovoljen, da je v končnem besedilu člena 2 uredbe natančno ponovljeno besedilo člena 11(4) Pogodbe. Vsekakor je Komisija s tem, ko je predlagala spremembo pogodb, delovala zakonito v okviru svojih pristojnosti in iz izkušenj vsi vemo, da je pogodbe treba pogosto spreminjati za to, da se lahko v celoti dosežejo njihovi cilji.

Zato morajo biti državljani drzni in morajo v celoti izkoristiti ta odlični novi poskus v postnacionalni demokraciji.

 
  
MPphoto
 

  Marek Henryk Migalski (ECR).(PL) Gospa predsednica, kakor je povedala gospa McClarkin, bo naša politična skupina podprla ta projekt, ker je dober in ga je na glasovanju treba podpreti. Zadovoljen sem, da je bilo med pripravljanjem projekta mogoče odpraviti več stvari, ki so vzbujale pomisleke. Med drugim se je okrepilo varstvo osebnih podatkov in najnižja starost za podpiranje pobude se je s 16 let zvišala na 18 let. To je dober rezultat.

Vendar imam nekaj kritičnih pripomb. Prvič, kakor je povedala moja kolegica gospa McClarkin, je dejansko Komisija tista, ki bo odločala o tem, ali je pobuda sprejeta ali ne, in tako bo glas ljudstva še vedno odvisen od uradnikov, tudi če bodo ti ravnali v dobri veri. Druga zadeva je, da je treba preučiti, ali 300 tisoč glasov, potrebnih za pobudo, in ena četrtina držav članic, ki morajo biti zastopane, ni prenizek prag. Na Poljskem se mora pod tovrstno pobudo podpisati 100 tisoč ljudi. Menim, da je to pri veliko večji razsežnosti celotne Evropske unije – Poljaki predstavljajo le 8 % prebivalstva – sporno. Vendar se projekt kljub tem dvomom splača podpreti in Evropski konzervativci in reformisti ga bomo vsekakor podprli.

 
  
MPphoto
 

  Bairbre de Brún (GUE/NGL).(GA) Gospa predsednica, najprej bi se rada zahvalila vam in poročevalcem. Delo poročevalcev predstavlja znatno izboljšanje predloga Komisije.

Vendar sem razočarana, ker bodo zaradi nekaterih vidikov predloga izključeni ljudje, ki bi morali biti vključeni. Parlament bi pozvala, naj resno razmisli o predlogih sprememb, ki jih je sprejela velika večina v Odboru za peticije in smo jih ponovno vložili na plenarnem zasedanju – o predlogih sprememb 71, 72, 73 in 74. Zagotoviti moramo predvsem to, da ljudem, ki prebivajo v EU in nimajo državljanstva, ne bomo sporočili, da njihova mnenja niso potrebna ali dobrodošla. Podobno je treba tudi mlade spodbujati k sodelovanju pri vprašanjih, povezanih s politikami EU.

V sedanjem položaju državljanske pobude ne bodo mogli podpisati vsi prebivalci EU – med drugim rezidenti za daljši čas. Sodelovali bodo lahko le tisti, ki imajo državljanstvo EU.

Zato je namen predlogov sprememb 72 in 73, ki smo jih ponovno vložili na plenarnem zasedanju, zagotoviti, da bodo podpisi prebivalcev vključeni v 1 milijon podpisov, ki pozivajo Komisijo k ukrepanju.

 
  
MPphoto
 

  Daniël van der Stoep (NI). - (NL) Gospa predsednica, ne vem, kaj naj si mislim o tej državljanski pobudi. Večje vključevanje državljanov v odločanje se resda lepo sliši, čeprav bi bilo seveda bolje, da bi se tem istim državljanom omogočilo glasovanje o Lizbonski pogodbi na referendumu.

Menim, da je cinično in ironično, da se Pogodba, ki je bila vsiljena našim državljanom, označuje za dialog z državljani. Gospa predsednica, bojim se, da se bo izkazalo, da je državljanska pobuda zgolj veliko olepševanje. Komisija ima pri neupoštevanju predlogov proste roke. Seveda pa bodo sprejete priljubljene teme leve evrofilske elite, ki jasno zagovarja proevropsko stališče.

Ali pa me komisar lahko razbremeni teh skrbi? Recimo, da bi imeli državljanske pobude za zaustavitev pogajanj s Turčijo ali za ukinitev tega parlamenta – kar bi bilo seveda krasno. Jih bo Komisija vzela resno? Rad bi slišal vaše mnenje o tem.

Gospa predsednica, zaupanje državljanov v Evropsko unijo je že na najnižji točki. Domnevam, da ta državljanska pobuda tega ne bo ravno močno spremenila, kar pa me pravzaprav ne skrbi, kajti čim več ljudi se bo zavedalo propada Evropske unije, tem bolje bo.

 
  
MPphoto
 

  Anna Maria Corazza Bildt (PPE). - Gospa predsednica, kot poročevalka v senci Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve sem bila povsem predana temu, da sem pomagala oblikovati to novo pravico do politične pobude za državljane Evrope z namenom, da se ljudem resnično zagotovijo pooblastila.

Podpiram končni kompromis in čestitam gospodu Lamassouru. Zaradi tega je pobuda uporabnikom prijazna, enostavna in dostopna za državljane. Pozdravljam zlasti preglednost v zvezi s politično in finančno podporo. Obžalujem pa dejstvo, da je dovoljeno financiranje s strani političnih strank in skupin ter da nacionalni politiki smejo biti pobudniki.

Ne želim pokvariti zabave, kolegi, vendar bodimo realistični. Obstaja nevarnost, da se demokratični postopek v Evropi ne bo samo okrepil, temveč da bi se lahko znašel tudi na slepem tiru, skrajneži in populisti pa bi ga lahko izkoriščali, če se ga ne bi celo polastili.

Menim, da moramo zdaj vsi prevzeti skupno odgovornost in zagotoviti, da se bo pobuda dejansko uporabljala za državljane. Izvoljene politike v državah članicah pozivam, naj spoštujejo dejstvo, da imajo za izražanje svojih mnenj na voljo predstavniško demokracijo in da je ta pobuda namenjena državljanom. Komisijo pozivam, naj ustrezno obvesti državljane, da ne bomo vzbujali lažnih pričakovanj, in naj bo stroga v zvezi z merili dopustnosti.

Medije pozivam, naj prevzamejo svojo vlogo pri zagotavljanju pravilnih informacij, in države članice pozivam, naj spoštujejo osebne podatke, da bodo ljudje imeli dovolj zaupanja, da bodo sodelovali. Resnično upam, da bomo našim državljanom lahko zagotovili možnost, da se bodo vključili v to razpravo in z veseljem uporabljali ta instrument.

 
  
MPphoto
 

  Hannes Swoboda (S&D).(DE) Gospa predsednica, nisem član nobenega od odborov, ki so neposredno vpleteni, vendar sem vseeno v celoti podprl našo poročevalko gospo Gurmai in rad bi se zahvalil vsem poročevalcem. Menim, da smo naredili pomemben korak naprej v postopku demokratizacije Evropske unije.

Vem, da je veliko ljudi zaskrbljenih zaradi morebitne zlorabe instrumenta. Vendar smo mi tisti, ki moramo pri svojih politikah upoštevati skrbi in težave državljanov, in potem državljani državljanske pobude ne bodo mogli zlorabiti. Mi smo tisti, ki moramo s svojimi politikami nasprotovati državljanskim pobudam, če menimo, da gredo te pobude v napačno smer. Vsekakor je koristnejše, da jim nasprotujemo, kot da jih ne upoštevamo.

V nasprotju z gospo Corazza Bildt menim, da je bil dosežen dober kompromis. Menim, da politične stranke ne smejo uporabljati instrumenta pobude, saj za to obstajajo politične stranke in Parlament. Seveda je povsem pravilno, da politiki ne smejo biti izključeni iz razprave. Zato menim, da ta instrument predstavlja korak v pravo smer.

Zdaj so politične stranke tiste, ki morajo izvajati prave politike pod budnim očesom državljanov in državljanske pobude, se lotiti želja in skrbi državljanov, jih predstaviti v Parlamentu in se začeti veliko bolj intenzivno pogovarjati z državljani. Ta instrument prav tako sili politike k temu, da razumneje ukrepajo in oblikujejo Evropo tako, da je resnično blizu državljanom, ne pa oddaljena od njih, kar mnogi upravičeno kritizirajo.

Poročevalcem bi se rad še enkrat zahvalil za trdo delo. Menim, da je to pomemben korak naprej za demokracijo v Evropi in da je to konec koncev tisto, za kar se borimo v Parlamentu: demokratična Evropa.

 
  
MPphoto
 

  Tadeusz Cymański (ECR).(PL) Gospa predsednica, rad bi se pridružil izrazom podpore in pohval temu projektu. Po drugi strani izražanje določenih dvomov in pripomb ne kaže na pomanjkanja podpore, temveč se v tem zgolj odraža skrb za to, da se bo projekt pravilno uporabljal. Tukaj bi rad poudaril, da je veliko priložnosti, upov in tudi strahov, o katerih se govori – med drugim je to omenil gospod Migalski –, povezanih z upanjem, da se to orodje, ki je tako zelo potrebno in ki bo toliko prispevalo k okrepitvi in razširitvi demokracije, v praksi ne bo zlorabljalo.

Paradoksalno je, da lahko to orodje v praksi brez težav zlorabijo ne samo skrajneži, temveč tudi zelo močne in vplivne interesne skupine, in to pravim zato, ker menimo, da milijon izjav o podpori ni visok prag glede na demografski potencial Unije. Če poudarimo, da bo odločitev o sprejetju ali zavrnitvi pobude v veliki meri odvisna od samovoljne ocene, lahko tudi to postane tarča resnih kritik državljanov. Če povzamem, menim, da moramo pospešiti prizadevanja za projekt in da mora projekt postati prednostna naloga, prav tako pa je potrebna zelo temeljita, preudarna in razumna analiza projekta.

 
  
MPphoto
 

  Diane Dodds (NI). - Gospa predsednica, tukaj sem kot demokratka in nekdo, ki meni, da je treba spodbujati večjo vključenost v demokratični postopek. Bodimo iskreni, oblikovalci politike in državljani niso povezani med seboj. Zato je zelo pomembno, da se sliši glas navadnega državljana.

V teoriji je evropska državljanska pobuda dobra zamisel, vendar je moje navdušenje splahnelo zaradi tega, ker ima Komisija še vedno veliko pristojnosti. Prav tako ne moremo spregledati dejstva, da lahko mehanizem za zbiranje podpisov za evropsko državljansko pobudo – ne glede na zmanjšanje zahteve za sodelovanje na četrtino držav članic – pomeni, da bo te zahtevane podpise težko zbral kdor koli drug kot velike lobistične organizacije, ki že delujejo na vseevropski podlagi. To mora dejansko biti orodje državljanov in ne nevladnih organizacij.

 
  
MPphoto
 

  Paulo Rangel (PPE).(PT) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, člani Sveta, želel sem povedati, da ta državljanska pobuda predstavlja zelo pomemben korak k priznanju ustavnosti Evropske unije. Samo ustavni subjekt, ne glede na to, ali ima pisno ustavo ali ne, lahko svojim državljanom zagotovi instrument, ki ima to zmožnost, in priznavam, da ima naš ukrep velik pomen – pomen, da se Evropski uniji zagotovi ta ustavnost.

Prav tako sem želel povedati, da je to zelo pomemben korak za državljane in solidarnost med državljani. S tem, ko je minimalni pogoj za sprožitev pobude ena četrtina držav, vzpostavljamo tudi vseevropsko in panevropsko gibanje, saj lobiji ali strankarski interesi dosti težje prevzamejo pobudo. V nasprotju s tem, kar se govori tukaj, je dosti težje, če zahtevamo, da to pobudo podpišejo državljani sedmih ali osmih držav, in zato sem prepričan, da bo to tudi način za okrepitev solidarnosti med evropskimi državami, solidarnosti med državljani evropskih držav, solidarnosti, ki bo zdaj, dva dni pred decembrskim zasedanjem Evropskega sveta, tako odločilna, solidarnosti, ki jo potrebujemo bolj kot kdaj koli prej.

 
  
MPphoto
 

  Roberto Gualtieri (S&D).(IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, postopek je bistvo demokracije in zato uresničevanje državljanske pobude ni bilo zgolj tehnični postopek, temveč je zahtevalo tudi ključne odločitve, ki so omogočile, da se je državljanska pobuda pretvorila v instrument, ki je dejansko sposoben prispevati k vzpostavljanju pristnega evropskega političnega prostora.

Parlament je svoje pristojnosti nedvomno uveljavil na zgleden način ter znatno izboljšal prvotni predlog. Glavni rezultati so že bili omenjeni in ni potrebe po tem, da bi vas opomnil nanje. Vendar bi rad poudaril še en rezultat, h kateremu je znatno prispevala naša skupina: tudi evropske politične stranke bodo lahko spodbujale državljansko pobudo. To je zelo pomemben rezultat, ker je v njegovem jedru usoda evropske demokracije, saj pristna mednarodna demokracija ne more obstajati, če evropske politične stranke ne prevzamejo učinkovite vloge v demokratičnem postopku. Danes bomo naredili korak naprej v tej smeri in tudi zaradi tega je to odličen dan za evropsko demokracijo.

 
  
MPphoto
 

  Erminia Mazzoni (PPE).(IT) Gospa predsednica, komisar, predsedujoči Svetu, gospe in gospodje, rada bi se zahvalila vsem poročevalcem za pravočasnost opravljenega dela in dober kompromis, ki je bil dosežen. Dovolite mi, da se kot predsednica Odbora za peticije še posebej zahvalim gospe Wallis in gospodu Häfnerju, pa tudi poročevalcem v senci, ki jim je – v precej veliki skupini – uspelo pravilno usmeriti vsa čustva, ki so se pojavila med razpravo v Odboru za peticije.

Menim, da smo se pri delu popolnoma zavedali pomena naloge, ki smo jo opravljali. Dejansko je državljanska pobuda pomemben cilj v postopku vzpostavljanja Evrope ljudi, demokratične Evrope in resnično participativne Evrope.

V Odboru za peticije smo pri delu imeli to v mislih in smo sodelovali z Odborom za ustavne zadeve ob uporabi postopka iz člena 50 Poslovnika. Kakor je poudarilo veliko kolegov poslancev in poročevalcev, smo si prizadevali, da bi bil postopek kar se da uporaben, neobremenjujoč, pregleden in učinkovit.

Pri delu smo imeli to v mislih zato, da bi Komisiji naložili obveznosti in omejili njeno področje ocenjevanja v zvezi z merili dopustnosti, ki smo jih uvedli. Rada bi pomirila kolege poslance, ki so izrazili upravičene in razumljive pomisleke, zajete med razpravo, in na veliko teh pomislekov smo si prizadevali odgovoriti.

Za konec, ker mi je ta tema blizu, bi rada poudarila pomen uvedbe javne predstavitve za predstavnike državljanske pobude, ki jo bo Komisija organizirala skupaj z Evropskim parlamentom. Kot predsednica Odbora za peticije bi rada izrazila zadovoljstvo, ker bo v skladu z dogovorom med vpletenimi stranmi ta naloga v okviru Parlamenta verjetno zaupana odboru, ki mu predsedujem.

 
  
MPphoto
 

  Matthias Groote (S&D).(DE) Gospa predsednica, najprej bi se rad zahvalil vsem, ki so to omogočili, in zlasti nekdanji podpredsednici gospe Sylvii-Yvonne Kaufmann, ki je v prejšnjem parlamentarnem mandatu opravila veliko pripravljalnega dela za to, da je prišel dan, ko bo evropska državljanska pobuda postala resničnost.

Včasih se državljanom EU zdi, da so Evropa in njene institucije zelo oddaljene. Ta instrument, evropska državljanska pobuda, bo institucije približal državljanom. To je odličen instrument, ki bo okrepil demokracijo, bolj vključil ljudi in jim omogočil, da bodo prevzeli pobudo. Menim, da bosta v naslednjih nekaj mesecih zelo pomembni dve stvari. Prva je vzpostavljanje dostopa, med drugim digitalnega dostopa, do državljanske pobude prek interneta na tak način, da bo uporaba enostavna, vendar tudi varna. Druga stvar je, da mora uspešni državljanski pobudi slediti pravni akt. Komisijo zato sprašujem: kako bomo v prihodnosti odločali o tem, katerim pobudam bo sledil pravni akt in katerim zgolj predstavitev? Morda bi lahko to obrazložili, gospod Šefčovič. Prav tako bi se vam rad še enkrat zahvalil za vaše delo in za delo, ki ga je opravil Svet.

 
  
MPphoto
 

  György Schöpflin (PPE). - Gospa predsednica, uvedba državljanske pobude je nedvomno eden od najpomembnejših dogodkov v procesu evropskega povezovanja. Predstavlja kvalitativno prerazporeditev pristojnosti znotraj Evropske unije in lahko ustvari pomembno novost v evropski politiki.

Umestitev državljanov na isto raven, na kateri sta Parlament in Svet, s tem, ko se državljanom ponudi pravica do tega, da pozovejo Komisijo k predložitvi zakonodaje, ima daljnosežne posledice. Na primer, nova institucija ustvarja prostor za razmislek o eni od temeljnih lastnosti načina, na katerega je oblikovan celotni proces povezovanja – namreč, da ga že od začetka vodi elita. Z veliko vidikov je bilo to zelo uspešno, vendar zdaj tudi ni več dvoma, da bo proces povezovanja brez dejavne podpore državljanov naletel na ovire. Dejansko je čedalje več dokazov, da se državljanom zdi EU oddaljena, zapletena in nerazumljiva. Niso imeli prav veliko razlogov za poglabljanje v EU, ker ni bilo sredstev za to.

To bo popravila državljanska pobuda. Ta pobuda vzpostavlja instrument, ki lahko premosti razkorak med EU in ljudstvom. Vsem je v interesu, da bi instrument zdaj deloval in da bi deloval kar se da učinkovito.

 
  
MPphoto
 

  Sylvie Guillaume (S&D).(FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, najprej bi rada čestitala vsem poročevalcem, zlasti svoji kolegici in sosedi gospe Gurmai, za odlično delo, ki so ga opravili v zvezi s tem vprašanjem.

Vzpostavitev državljanske pobude je ena od najzanimivejših novosti Lizbonske pogodbe. Menim, da predstavlja novo zakonodajno pristojnost znotraj evropskih institucij, ki je v rokah državljanov.

V okviru, v katerem je občutek pripadnosti Uniji še vedno prešibak in v katerem je število vzdržanih glasov zlasti na evropskih volitvah še posebej skrb zbujajoče, bo to novo orodje evropskim državljanom omogočilo, da bodo postali polnopravni akterji v evropski demokraciji. Poleg tega to vprašanje vzbuja veliko radovednosti in nesporno zanimanje.

Zato bi zgolj s poudarjanjem tveganj, ki bi jih utegnile predstavljati državljanske pobude, poslali negativno sporočilo. Čeprav je seveda treba ustrezno obravnavati ta mehanizem, se ne smemo bati morebitnih razprav.

Kompromis med Parlamentom in Svetom je popolnoma uravnotežen in po sprejetju tega besedila bo treba zagotoviti, da bo to orodje začelo kar se da hitro veljati, ker državljani to pričakujejo od nas in ker je to pomembna priložnost.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Carlo Casini (PPE).(IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, kot predsednik Odbora za ustavne zadeve se oglašam predvsem zato, da se zahvalim vsem članom svojega odbora za dobro opravljeno delo, zlasti gospodu Lamassouru in gospe Gurmai, ki sta odlično opravila delo, saj sta dosegla uresničitev ene od najpomembnejših sprememb v Lizbonski pogodbi.

Odbor je prisluhnil tudi mnenju vseh nacionalnih parlamentov in strokovnjakov ter tesno sodeloval s Komisijo – za kar se iskreno zahvaljujem komisarju Šefčoviču – ob pripravljenosti Sveta na dialog, za kar bi se rad zahvalil gospodu Chastelu.

Zelo dobro je delovala tudi uporaba člena 50 Poslovnika, ki nam je omogočila učinkovito sodelovanje z Odborom za peticije.

Osebno sem podprl potrebo po enoletnem roku za začetek veljavnosti uredbe in namen tega vsekakor ni bilo to, da se odloži njena uporaba, temveč ravno nasprotno, da se zagotovi, da bo njena začetna uporaba celovita in dosledna, tako da bodo vse države članice, brez izjeme, lahko izpolnile zahtevo glede priprave instrumentov za sodelovanje in preverjanje.

Menim, da je najpomembnejši pozitivni učinek novega projekta okrepitev ozaveščenosti o državljanstvu EU, ki je zdaj bogatejše za pristojnost v zvezi s sodelovanjem v zakonodajnem postopku, vključno z zagotavljanjem spodbude. Prav tako sem prepričan, da bodo predvideni mehanizmi zagotovili enostavno sodelovanje državljanov, obenem pa tudi preprečili zlorabo.

Za konec, menim, da sprejetje te uredbe le nekaj dni pred božičnimi prazniki predstavlja lepo darilo za evropske državljane in samo Evropo.

 
  
MPphoto
 

  Jo Leinen (S&D).(DE) Gospa predsednica, vesel sem, da lahko govorim za mojim naslednikom v Odboru za ustavne zadeve, ker sem ta projekt podpiral 10 let in ker je bila evropska državljanska pobuda vključena v besedilo Pogodbe skoraj v zadnjem trenutku. Takrat so poslanci tega parlamenta in nacionalnih parlamentov prevzeli pobudo v Konvenciji. To odpira novo poglavje v odnosih med državljani in evropskimi institucijami. Vsi upamo, da se bo s tem zmanjšala oddaljenost ljudi od politike v Evropi. Državljanska pobuda ni zdravilo za vse naše tegobe, vendar pa je lahko v veliko pomoč. Predvsem si želim več odprtosti v Evropi v obliki čezmejne razprave o sodobnih vprašanjih, ki zanimajo državljane. Na mojem področju, na področju okolja, mi pride na misel veliko tem, ki bi lahko bile s tem instrumentom uvrščene na dnevni red Evropske unije in zlasti na dnevni red Komisije kot evropske vlade ali izvršilnega organa. Komisijo bi rad tudi vprašal, kako se pripravlja na te prihodnje pobude. Ljudi ne smemo razočarati.

Rad bi se zahvalil vsem, zlasti poročevalcema gospe Gurmai in gospodu Lamassouru, za odlično opravljeno delo.

 
  
MPphoto
 

  Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė (PPE). - (LT) Gospa predsednica, to je resnično vesel in pomemben dan za Evropski parlament. Močno upam, da bomo potrdili ta mehanizem, ki bo našim državljanom omogočil, da bodo sodelovali pri oblikovanju prihodnosti Evropske unije, da ne bodo samo volili v Evropski parlament, temveč da bodo tudi dejavno sodelovali v postopku oblikovanja. Zelo pomembno je, da se slišijo glasovi državljanov. Pred nekaj leti sem imela priložnost zastopati več deset tisoč državljanov Evropske unije, ko sem Evropskemu parlamentu predložila peticijo, in zelo zadovoljna sem, da je Evropski parlament takrat sprejel resolucijo na podlagi peticije. Čudovito je, ko se zaveš, da se tvoj glas, glas, ki ga imaš kot državljan, sliši v institucijah Evropske unije. Med Evropsko komisijo in državljani mora obstajati dialog in ne sme biti nobenih razmer, ki bi državljanom jemale motivacijo. To je korak proti tesnejšemu sodelovanju ne samo med institucijami in državljani, temveč tudi med samimi državljani. Gre za prepoznavanje in opredeljevanje določenih težav ter zagotavljanje enotne rešitve zanje, vendar mora biti postopek varen in pregleden in uporabiti moramo načelo subsidiarnosti.

 
  
MPphoto
 

  Ioan Enciu (S&D). - Gospa predsednica, najprej želim čestitati gospe Ziti Gurmai in gospodu Alainu Lamassouru za to poročilo. Toplo pozdravljam mehanizem državljanske pobude. To je zelo pozitivna ljudska pobuda. S to pobudo se bo zelo zmanjšal demokratični primanjkljaj med ljudmi in institucijami Evropske unije. Predvsem ta pobuda državljanom zagotavlja platformo za izražanje in predlaganje zamisli za evropsko zakonodajo. To, da je za zbiranje podpisov za pobudo potrebna najmanj ena četrtina vseh držav članic, zagotavlja, da bo pobuda predstavljala potrebo različnih predstavnikov družbe po zakonodajnem predlogu.

Za konec bi rad poudaril, da je pomembno, da imamo popolno preglednost v zvezi s sprožitvijo pobude in viri finančne podpore za organizatorje.

 
  
MPphoto
 

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE).(ES) Gospa predsednica, rada bi čestitala poročevalcem, ker bo njihovo delo evropskim moškim in ženskam zagotovilo možnost, da bodo svoje skrbi pretvorili v pobude v Evropskem parlamentu.

Danes bomo izboljšali demokracijo, približali postopke odločanja državljanom in poskrbeli, da bodo ti postopki bolj odprti in posvetovalni ter vedno usmerjeni k ljudem.

Ta uredba je del politike Evropa 2020 in je osnovno orodje za upravljanje znanja in nadarjenosti, ki sta na voljo v družbi. Zaradi te uredbe se bomo morali naučiti tudi novih spretnosti, tako da bomo bolj vidni kot politični voditelji v virtualnih skupnostih, v digitalni družbi ter da bomo vodili na drugačen način, ki je bližje ljudem in je bolj človeški. To je korak proti politični novosti, ki nam mora pomagati pri povečanju preglednosti in ponovni vzpostavitvi zaupanja ljudi v politiko.

Za konec, državljanska pobuda bo priložnost za to, da regije odpravijo pomanjkanje priznavanja, s katerim se spopadajo v sedanji institucionalni strukturi Unije. Prepričana sem, da bodo z odločnostjo in iznajdljivostjo tudi regije uporabile ta mehanizem za to, da bodo svoje predloge predstavile neposredno v tem parlamentu.

 
  
MPphoto
 

  Oreste Rossi (EFD).(IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, do Lizbonske pogodbe Evropska unija ni bila odprta za zahteve svojih državljanov, deloma zato, ker sta dva od njenih glavnih organov – Komisija in Svet – imenovana in ne izvoljena tako kot Parlament, pa tudi zato, ker sodelovanje javnosti ni bilo predvideno.

Z začetkom veljavnosti nove pogodbe lahko evropski državljani vložijo predlagane pobude, če zberejo zadostno število podpisov. Do neke mere podpiramo uredbo, ker izboljšuje prvotno besedilo Komisije. Postopek preverjanja dopustnosti predloga je združen s postopkom prijave, temu pa sledita zbiranje in preverjanje podpisov.

Žal je poročilo pomanjkljivo, ker ne vsebuje nobenega mehanizma za preverjanje pristnosti podpisov. To bi lahko privedlo do predložitve lažnih podpisov in tako zmanjšalo ljudski, demokratični pomen pobude.

 
  
MPphoto
 

  Andrew Henry William Brons (NI). - Gospa predsednica, državljanska pobuda ima veliko obrazov. Je to peticija? Da, vendar peticija, ki je ni mogoče pripraviti brez omejitev. Pobudniku peticije se vnaprej določi, kaj lahko zahteva, torej tisto, kar spada med pristojnosti Komisije, in česa ne sme zahtevati, torej tisto, za kar Komisija meni, da ni resno ali da je v nasprotju s tako imenovanimi evropskimi vrednotami.

Je to referendum? Nikakor ne. To se napačno označuje kot zgled neposredne demokracije. Vendar ne bo ljudskega glasovanja, ki bi vključevalo vse državljane. Tudi če bo zbranih milijon podpisov, Komisiji v zvezi s tem ne bo treba ukrepati.

To v resnici ne bo niti državljanska pobuda. Ni ravno veliko verjetnosti, da se bodo navadni državljani samostojno organizirali. Mnenje bodo zlahka spodbudili le močni interesi. Predvsem bo to kvazidemokratična maska za nedemokratično institucijo.

Ali to pomeni, da tej pobudi nasprotujemo? Ne. Prepričan sem, da jo bodo zadevni nasprotniki uporabili za to, da bodo odpravili evropski projekt.

 
  
MPphoto
 

  Jarosław Leszek Wałęsa (PPE).(PL) Gospa predsednica, evropska državljanska pobuda naj bi bila orodje, ki državljanom omogoča intenzivnejše sodelovanje v življenju Unije, kar naj bi okrepilo očitno oslabljeno komunikacijo med Evropsko unijo in državljani. Ime, naslov, državljanstvo in podpis – popolnoma se strinjam, da bi to moralo zadostovati za to, da se zagotovi, da podpisana oseba obstaja in da se ni podpisala dvakrat. Odprava zahteve za identifikacijo z osebnim dokumentom – odločitev, ki žal ni bila sprejeta – bi lahko močno vplivala na vzpostavitev državljanom prijaznega orodja.

V obdobju, ko varstvo osebnih podatkov vzbuja znatne pomisleke, lahko zbiranje zaupnih osebnih podatkov, kot so identifikacijske številke, odvrne veliko državljanov od tega, da bi podpisali pobudo. Uradniki, ki so spodbujali obveznost predložitve osebnega dokumenta, tega očitno niso upoštevali. To, da se evropskim državljanom omogoči, da vložijo predloge nove zakonodaje o zadevi, ki ima družben pomen, je neprecenljiv del demokracije in počaščen sem, da sem lahko vključen v postopek predaje tega orodja prebivalcem Evrope.

 
  
MPphoto
 

  Kriton Arsenis (S&D).(EL) Gospa predsednica, rad bi čestital poročevalcem za odlično opravljeno delo. Odločili smo se, da v našo evropsko ustavo, Lizbonsko pogodbo, vključimo pravico državljanov do tega, da zahtevajo zakonodajne pobude Komisije. Naši državljani so to sprejeli in že sprožili prvo pobudo s tem, da so zbrali več kot milijon podpisov. Vprašanje, ki so ga izbrali, je vprašanje, ki resnično zadeva vse nas, vprašanje, v zvezi s katerim bi morala Komisija prevzeti pobudo tudi brez podpisov. Načeli so vprašanje neodvisnosti Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) zaradi interesov biotehnoloških podjetij, vprašanje, ki ga je priznal komisar Dalli, in zahtevali so moratorij na pridelke, dokler ne bo mogoče vzpostaviti zanesljivih nadzornih mehanizmov za preverjanje vpliva gensko spremenjenih organizmov na zdravje ljudi, biotsko raznovrstnost in varnost hrane. Pozivam Komisijo, naj prevzame to pobudo.

 
  
MPphoto
 

  Constance Le Grip (PPE).(FR) Gospa predsednica, tudi jaz bi se rada zahvalila našim štirim poročevalcem, ki so opravili izjemno delo in vnesli pomembno dodano vrednost Evropskega parlamenta v besedilo, ki ga je prvotno predlagala Komisija.

Državljanska pobuda, ki jo nameravamo v skupini Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) pravkar navdušeno sprejeti, je pomemben korak naprej od Lizbonske pogodbe. Bodimo si na jasnem, ta instrument lahko resnično spremeni evropsko politično prizorišče, če ga bomo uporabljali razumno in drzno. Ta instrument lahko prispeva k temu, da bodo evropski državljani neposredno sodelovali v evropski politični razpravi. Lahko prispeva k temu, da pride na plan evropsko javno mnenje, namreč mnenje evropskih moških in žensk, ki skupaj razpravljajo, sprejemajo skupna stališča in se zbirajo ob resnično evropskih vprašanjih. Vendar ne razočarajmo naših državljanov.

Pozovimo naše države članice, naj hitro sprejmejo ukrepe za uporabo, kjer je to potrebno, ne razočarajmo naših državljanov, saj je od tega odvisna okrepitev evropske demokracije.

 
  
MPphoto
 

  Judith A. Merkies (S&D). - (NL) Gospa predsednica, tudi jaz bi rada čestitala vsem, zlasti našim državljanom, in veselim se našega konstruktivnega sodelovanja.

Dejansko drži, da moramo zagotoviti predvsem to, da se ohrani nizek prag, in to pomeni, da je treba vsem omogočiti, da sodelujejo v državljanski pobudi. Zato je škoda, da se mlajšim od 18 let odreka ta možnost, ker si ravno te ljudi tako zelo želimo vključiti v politiko.

Prav tako je škoda, da smo državam članicam prepustili odločitev, ali naj se pobude vzpostavijo na spletu ali ne. Vsekakor ne morete pričakovati, da bomo še vedno delali s papirjem v današnjem času, ko se je izkazalo, da je prisotnost na spletu zelo učinkovito orodje za organizacijo ljudi tako na političnem področju kot na področju njihovih interesov.

Kaj natanko pričakujemo, da bomo lahko dosegli z državljansko pobudo? Menim, da bi morala Komisija na zelo zgodnji stopnji povedati, ali bodo določeni predlogi, kot so ti, ki so bili predloženi tukaj, kot je predlog o ukinitvi Parlamenta, dejansko predstavljali državljansko pobudo ali ne. Kaj lahko storite v zvezi s tem? Kdo bo pripravil te stvari in kdaj lahko pričakujemo zakonodajni predlog?

Politiki živimo v steklenjakih. Ljudje smejo gledati noter in zdaj bodo lahko tudi stopili naprej in sodelovali. Veselim se konstruktivnega sodelovanja.

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. − Tistim v dvorani, ki ste želeli sodelovati v razpravi v skladu s postopkom „catch-the-eye“, sporočam, da ne morem več sprejemati govornikov, vendar bi vas opomnila, da v skladu s Poslovnikom lahko vložite pisno izjavo, ki bo priložena dobesednemu zapisu seje, zato vas pozivam, da to storite, če želite.

 
  
MPphoto
 

  Maroš Šefčovič, podpredsednik Komisije. Gospa predsednica, najprej bi se rad zahvalil spoštovanim poslancem tega parlamenta, ker so močno podprli to uredbo. Prav tako bi se jim rad zahvalil za zelo pozitivno evropsko energijo, ki jo oddaja ta parlament med to razpravo. Kakor smo videli danes dopoldne, je to leto precej zahtevno za Evropo, vendar menim, da je ta razprava pokazala, da je danes zelo dober dan za evropske državljane in zelo dober dan za Evropo. Rad bi poudaril, da si Komisija želi, da bi bila ta pomembna pobuda uspešna, in da jo bomo obravnavali v zelo konstruktivnem duhu.

V odgovor na nekatera vprašanja, ki so jih zastavili poslanci, bi poslancem rad zagotovil, da bomo pomagali organizatorjem. Organizirali bomo točke za stike in organizirali bomo službo za pomoč, prek katere bomo organizatorje obveščali o tem, kaj je možno in kaj ne, kakšne uredbe se pripravljajo, kakšne pobude se organizirajo ali kakšne konkurenčne ali nasprotne predloge smo prejeli od drugih organizacijskih odborov. Poskušali bomo biti kar se da prijazni do uporabnikov in kar se da naklonjeni državljanskim pobudam.

Zelo resno jemljemo pomisleke, ki sta jih izrazila gospa Corazza Bildt in gospod Casini. Zato bomo med celotnim postopkom vztrajali pri tem, da je treba v tej uredbi ohraniti institucionalno ravnovesje in da mora Komisija ohraniti izključno pravico do pobude, ker ima Komisija odgovornost do vseh državljanov – ne samo do organizatorjev pobude, temveč tudi do splošnih evropskih interesov. V tem postopku moramo upoštevati tudi to.

V odgovor gospodu Grooteju, rad bi mu zagotovil, da bomo upoštevali postopek iz uredbe, ko bo evropska državljanska pobuda uspešna. Organizatorje bomo sprejeli na ustrezni ravni – na ravni komisarja ali generalnega direktorja –, potem pa bomo na predstavitvah, ki jih bo organiziral Evropski parlament, prisotni na najvišji možni ravni. V roku treh mesecev bomo v sporočilu navedli zelo natančne razloge za nadaljnjo obravnavo zakonodajnih predlogov, za temeljitejšo preučitev vprašanja ali v primeru, da bo pobuda preveč sporna, zavrnitev naknadnih predlogov.

Upam, da bo ta novi instrument prispeval k temu, da bomo imeli boljšo evropsko razpravo v Evropi in več evropskih tem v glavnih mestih držav. Upam, da bo evropska državljanska pobuda zelo uspešen projekt in da bomo to ugotovili, ko jo bomo prvič pregledali. Hvala za vašo podporo.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Olivier Chastel, predsedujoči Svetu.(FR) Gospa predsednica, spoštovani poslanci, naj povem nekaj besed za komisarjem Šefčovičem.

Kakor se je izkazalo med razpravo, je to zanimiva tema. Nekaj vprašanj ostaja odprtih in nismo pregnali vseh strahov. To je pravi kompromis.

Vdahnimo življenje državljanski pobudi. Uredbo presodimo z dolgoročnega vidika, saj nam bo to očitno omogočilo, da bomo razvili njene mehanizme.

Še enkrat se vam zahvaljujem za sodelovanje. Državljanski pobudi želim vse najboljše.

 
  
MPphoto
 

  Zita Gurmai, poročevalka. Gospod predsednik, rada bi se zahvalila kolegom za vse njihove pripombe. Zelo sem vesela, da nas večina podpira, da se naši evropski demokraciji doda nov vidik.

Povsem normalno in čisto pričakovano je, da obstajajo strahovi, vendar če poskusimo nekaj povsem novega, ne moremo vnaprej odgovoriti na vsa vprašanja in pomiriti vseh strahov. Prepričana pa sem, da se uredba, ki jo predlagamo danes, uspešno loteva številnih izzivov, ki smo si jih lahko zamislili med pripravo uredbe.

Ne smemo se bati tega novega vidika demokracije. Glasovom evropskih državljanov moramo prisluhniti pozorneje in tega se ne smemo bati. To je eden od dolgoročnih ciljev, mar ne? Bati se moramo le tega, da se evropska državljanska pobuda ne bo uporabljala v duhu Pogodbe, v predvideni namen, temveč da se bo zlorabljala ali pa se sploh ne bo uporabljala.

Naredili smo vse, kar je bilo v naši moči, za zmanjšanje tega tveganja v uredbi ob pomoči gospe Sylvie Kaufmann, ki je pripravila prvo poročilo o evropski državljanski pobudi v tem parlamentu. Prav tako bi se rada zahvalila celotnima skupinama gospoda Maroša Šefčoviča in gospoda Alaina Lamassoura ter drugim našim kolegom. Za sodelovanje bi se zahvalila tudi skupini, ki dela za madžarsko predsedstvo Evropske unije.

Rada bi poudarila, da je izvajanje uredbe ključnega pomena in v ta namen bi rada ponudila svojo pomoč in sodelovanje prihajajočemu madžarskemu predsedstvu.

Prepričana sem, da bomo na glasovanju čez eno uro podprli kompromis med evropskimi institucijami. Le tako bomo evropskim državljanom lahko poklonili lepo božično darilo: zanesljivo uredbo o evropski državljanski pobudi. Ne pustimo jih več čakati.

Najlepše se vam zahvaljujem za pozornost in rada bi vam in vsem državljanom, ki so bili prisotni pri tem, zaželela vesel božič in srečno novo leto.

 
  
MPphoto
 

  Alain Lamassoure, poročevalec. Gospa predsednica, zdaj, ko je bilo vse povedano, vam z veseljem prepuščam zadnjo besedo pri tej zadevi, ki jo poznate tako dobro kot jaz.

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. − Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo kmalu.

Pisne izjave (člen 149)

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Băsescu (PPE), v pisni obliki.(RO) Avtorjem poročila želim čestitati za rezultat glasovanja v Odboru. Državljanska pobuda ima velik simbolni pomen in zagotavlja enega od najučinkovitejših načinov krepitve demokracije v EU. Za državljane mora biti novi instrument preprost za uporabo, dostopen in verodostojen. Naj omenim, da je Romuniji med pogajanji s Svetom uspelo doseči ravnovesje med dostopnostjo pobude in določitvijo določb, ki preprečujejo njeno zlorabo. Menim, da najnovejši predlogi sprememb vključujejo hitrejšo „dopustnost“ za preverjanje predlogov, nižji prag za število sodelujočih držav in enostavnejši postopek podpisovanja pobud. Rada bi poudarila, da je zelo pomembno, da se ta instrument uredi po vsej Evropi. Iskati moramo rešitev, ki bo spodbujala vključevanje širše javnosti. V zvezi s tem imajo komunikacijske dejavnosti in kampanje obveščanja pomembno vlogo.

 
  
MPphoto
 
 

  Dominique Baudis (PPE), v pisni obliki.(FR) Državljanska pobuda bo končno zagledala luč sveta. Ta izjemna demokratična novost bo položila temelje za novo evropsko državljanstvo. Postala bo instrument, ki bo evropski javnosti omogočal, da bo neposredno izražala svoje pomisleke glede tem, ki utegnejo biti ključne za našo skupno prihodnost. Možnost posredovanja je tako pomembna kot razširitev pristojnosti Unije. Evropski parlament spodbuja hitro in učinkovito izvajanje. Ta pobuda je bila uvedena z Lizbonsko pogodbo, vendar so se evropske institucije še vedno morale dogovoriti o praktičnih ureditvah. Pogoji za organizacijo pobude, za katere si je Parlament želel, da bi bili prožni (milijon ljudi iz vsaj ene četrtine držav članic, kar danes pomeni iz sedmih držav), bodo zadevnim državljanom zagotovili vse, kar potrebujejo za to, da Komisijo pozovejo, naj predlaga novo zakonodajno besedilo. To bo postalo možno naslednje leto.

 
  
MPphoto
 
 

  Piotr Borys (PPE), v pisni obliki.(PL) Z Lizbonsko pogodbo smo prebivalcem EU podelili državljanstvo. Naslednji korak je, da se državljanom EU zagotovi državljanska pobuda. Redko se zgodi, da zakonodajni ali izvršilni organ prenese nekaj svojih pristojnosti na državljane. To kaže na veliko zrelost. S tem smo se odzvali na demokratični primanjkljaj.

Naše delo ne temelji samo na predstavniški demokraciji – temelji tudi na participativni demokraciji. Predhodna razvojna politika in posvetovanje z državljani v postopku odločanja nista vedno izpolnila pričakovanj prebivalcev Evropske unije. Državljanska pobuda, ki je rezultat težavnega kompromisa, je, prvič, zagotovila popolno preglednost. Drugič, poenostavili smo celotni sistem. Prav tako smo uvedli novost v obliki možnosti, da se izjave o podpori vložijo po spletu. Zdaj je pred nami obsežno spodbujanje državljanske pobude, za kar si bodo morali prizadevati tako Komisija in Parlament kot države članice. Preučiti moramo tudi to, ali bi demagoški ali populistični predlogi lahko ogrozili odprtost za državljansko pobudo. Menim, da se to ne bo zgodilo. Vsaka pobuda, ki jo bodo predložili državljani, bo nujno vključevala povečano odgovornost Komisije in Parlamenta.

 
  
MPphoto
 
 

  Zuzana Brzobohatá (S&D), v pisni obliki.(CS) Lizbonska pogodba je položila temelj za novo evropsko državljansko pobudo, ki je v postopku odločanja Evropske unije do zdaj ni bilo. Osebno pozdravljam to novo možnost, ki je odgovor na pogoste kritike glede demokratičnega primanjkljaja v delovanju EU pri postopkih odločanja. To novo orodje državljanom EU omogoča, da neposredno pristopijo h Komisiji in jo pozovejo, naj predloži zakonodajni predlog za obravnavanje določene zadeve. To poglablja odnos med državljani EU in institucijami EU, saj odpravlja ta pogosto kritizirani demokratični primanjkljaj v postopkih odločanja, in državljane neposredno vključuje v odločanje. Menim, da evropska državljanska pobuda približuje evropske institucije državljanom in s tem izpolnjuje načelo subsidiarnosti kot temeljno načelo mehanizmov odločanja Evropske unije. Prav tako bi rada omenila, da je Odbor regij povedal, da se za evropsko državljansko pobudo zanimajo lokalni in regionalni organi. Takšni organi bi se lahko vključili v postopek kot organizatorji ali podporniki; konec koncev so ti organi najbližje državljanom EU. To je le eden od številnih razlogov za to, da podpiram uvedbo evropske državljanske pobude.

 
  
MPphoto
 
 

  Jim Higgins (PPE), v pisni obliki. Zelo sem si želel, da bi evropski državljani začeli kar se da hitro uporabljati ta močan instrument, in vesel sem, da se je zakonodajni postopek končal eno leto po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe. Državljanska pobuda je pomembna novost Lizbonske pogodbe. Evropskim državljanom zagotavlja novo pravico, v skladu s katero lahko milijon državljanov pozove Evropsko komisijo, naj predlaga novo pravo EU, kar Evropo približuje državljanom. Državljanska pobuda je dragoceno orodje, s katerim lahko državljani dosežejo ambiciozne rezultate prek skupinskega dela – to je bistvo evropskega projekta. Ta pobuda bo zagotovila, da bodo institucije še naprej obravnavale vprašanja, ki so najbolj pereča za državljane, obenem pa bo spodbujala čezmejno razpravo o evropskih vprašanjih. To je delo, ki nenehno poteka, in Komisija bo vsake tri leta predložila poročilo o izvajanju pobude.

 
  
MPphoto
 
 

  Martin Kastler (PPE), v pisni obliki.(DE) Današnje glasovanje o evropski državljanski pobudi je prelomnica za okrepitev demokracije v Evropi. Pozdravljam kompromis in podprl ga bom, ker je poročilo, ki sta ga pripravila gospod Lamassoure in gospa Gurmai, prvi korak v pravo smer. Gospe in gospodje, ne smemo se bati tega, da imajo državljani več možnosti za izražanje svoje volje. Državljanom Evrope moramo zagotoviti več pravic do soodločanja, ne pa da jih imajo samo vsakih pet let na evropskih volitvah. Za to so potrebni pogum, vzdržljivost in moč. Pogum, da se vedno znova vrnemo k dialogu. Vzdržljivost, ker ni nujno, da bo odločitve mogoče sprejemati hitreje, in moč, ker naša predstavniška demokracija po mojem mnenju konec koncev vključuje več participativnih elementov. Naš cilj mora biti okrepitev dialoga med državljani in politiki v Evropi. Zadovoljen sem, da bomo danes z evropsko državljansko pobudo korak bližje Evropi državljanov. Prepričan sem, da bomo Evropejci nekega dne sprejemali skupne evropske odločitve v obliki državljanskih pobud.

 
  
MPphoto
 
 

  Tunne Kelam (PPE), v pisni obliki. Kako Evropo približati državljanom in kako državljane približati Evropi, je eno od glavnih vprašanj, o katerih se verjetno razpravlja že od začetka Evropske skupnosti. Konvencija o prihodnosti Evrope je pripravila podlago za sedanjo Lizbonsko pogodbo in tudi temelj za mehanizem državljanske pobude. To imamo zdaj pred seboj v konkretni obliki in zelo kmalu bodo vsi državljani v EU imeli možnost, da bodo na vprašanja, ki so pomembna zanje, opozorili evropske nosilce odločanja. Ta pobuda je eden od najmočnejših ukrepov za povezovanje državljanov v Evropi – pobuda, za katero so potrebni skupno ukrepanje, sodelovanje, usklajevanje in pripravljenost na skupno prizadevanje za skupni evropski cilj. Vsak glas v družbi je pomemben, vendar lahko le enoten glas doseže dejanske spremembe. Komisijo in države članice pozivam, naj spodbujajo to pobudo in zagotovijo, da bo lahko dostopna vsem. Še posebej pozdravljam predlog za skupne predstavitve s Komisijo in Parlamentom. Izjemno pomembno je, da neposredno izvoljeni Evropski parlament tesno sodeluje in upošteva pomisleke in vprašanja državljanov.

 
  
MPphoto
 
 

  Ádám Kósa (PPE), v pisni obliki.(HU) Zelo pomembno je, da imajo državljani možnost, da kar se da hitro, na vnaprej določen način in v ustreznem okviru prevzamejo pobude v povezavi z vprašanji, ki najbolj vplivajo na njihova življenja. Kakor je splošno znano, sem vodja ene od najstarejših predstavniških skupin za invalide na Madžarskem, več kot stoletje starega madžarskega združenja gluhih in naglušnih. Na podlagi izkušenj, ki sem jih pridobil med delom v tem združenju, bi si upal že zdaj trditi, da bo imelo delo gospoda Lamassoura in gospe Gurmai oprijemljive rezultate v obliki državljanskih pobud. Obžalujem predvsem neuspeh pobude „million4disability“, ki jo je leta 2007 sprožila skupnost 80 milijonov invalidov iz Evropske unije in za katero je bilo zbranih 1,35 milijona verodostojnih podpisov. Takšna pobuda bi zdaj imela posledice in rezultate in vsem se zahvaljujem za delo, ki so ga opravili v zvezi s tem.

 
  
MPphoto
 
 

  Sirpa Pietikäinen (PPE), v pisni obliki. (FI) Državljanska pobuda je dobrodošel dodatek k dejavnemu državljanstvu. Skupaj z dejansko pravno pobudo bo imela pomembno vlogo pri spodbujanju politične razprave.

Vendar obseg državljanske pobude za zdaj še ni dokončno določen. Evropska državljanska pobuda bi morala biti način za doseganje sprememb pogodb EU. V skladu z Lizbonsko pogodbo je celo Komisija pristojna za predloge v zvezi s tem. Zato bi tudi državljanska pobuda morala imeti možnost za oblikovanje pobud. Lahko se izkaže, da obstaja potreba po pobudah, na primer na področju socialnih vprašanj, in utemeljitev tega bi morda lahko bila v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Zato se razprava o potrebi po spremembi pogodb ne bi smela končati z ozko razlago državljanske pobude; biti mora bolj prožna in upoštevati mora javno mnenje.

 
  
MPphoto
 
 

  Cristian Dan Preda (PPE), v pisni obliki.(RO) Uvedba evropske državljanske pobude dokazuje, da je približevanje Evropske unije državljanom – kar je bil eden od glavnih ciljev postopka pregleda pogodb, ki je privedel do sprejetja Lizbonske pogodbe –, več kot zgolj preprost abstrakten pojem. Evropska državljanska pobuda bo znatno prispevala k temu, da bo evropski politični sistem postal bolj demokratičen, saj vzpostavlja neposredno povezavo med državljani držav članic in institucijami EU. Besedilo Parlamenta izpolnjuje zahteve glede tega, da se državljanom zagotovi enostaven in lahko dostopen instrument, možnost zbiranja podpisov na spletu pa dokazuje sposobnost za prilagajanje stvarnosti v sodobnih družbah. Pobuda bo evropskim političnim strankam ponudila priložnost, da se iz struktur, ki združujejo nacionalne stranke, spremenijo v organizacije, ki spodbujajo voljo državljanov pri skupnih projektih. Vendar se učinka evropske državljanske pobude ne sme meriti samo na evropski ravni, temveč ga je treba meriti tudi na nacionalni ravni. Vsekakor dejstva, da bo od zdaj naprej najmanj 24.750 romunskih državljanov lahko združilo moči z drugimi državljani iz vsaj ene četrtine držav članic in predlagalo takšne pobude, ne smemo ločiti od drugega dejstva, namreč, da je v skladu z romunsko ustavo za predložitev zakonodajne pobude v strogo nacionalnem okviru potrebnih najmanj 100 tisoč romunskih državljanov.

 
  
MPphoto
 
 

  Algirdas Saudargas (PPE), v pisni obliki. (LT) Vesel sem, da je bil komaj eno leto po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe dosežen dogovor o uredbi o državljanski pobudi. Ta uredba je velik dosežek, ki krepi načela demokracije v Evropski uniji. Pravica do sprožitve zakonodajnega postopka, ki jo je dobil milijon državljanov, bo spodbudila zanimanje za politike EU in sodelovanje pri teh politikah. Zelo pomembno je, da je Parlamentu uspelo poenostaviti postopke za vlogo in organizacijo pobud. Pobuda bo uspešna le, če bo njeno izvajanje enostavno in če bo dostopna vsem. Biti mora jasna in razumljiva, državljani pa morajo imeti možnost sodelovati pri njej in si tega želeti. Po drugi strani je treba zagotoviti tudi preglednost organizacije in financiranja te pobude in pobuda mora ostati izraz volje državljanov, ne pa političnih ali drugih skupin. Menim, da bo končno besedilo uredbe, o katerem bomo glasovali danes, pomagalo zagotoviti to ravnovesje. Eden od ciljev Lizbonske pogodbe je približati državljane Evropi in državljanska pobuda nam bo pomagala doseči ta cilj z vzpostavitvijo te nove edinstvene oblike sodelovanja državljanov v politiki.

 
  
MPphoto
 
 

  Olga Sehnalová (S&D), v pisni obliki.(CS) Določitev pogojev za delovanje evropske državljanske pobude je predstavljala zapleten postopek pogajanj in sklepanja kompromisov, ki je vključeval veliko razprav v Evropskem parlamentu, Komisiji in Svetu. Vključen je bil tudi neprofitni sektor. Med razpravo so postala očitna nekatera težavna področja, kot so način ohranitve evropske razsežnosti pobude, preglednost, način zbiranja podpisov in druga postopkovna vprašanja. Vendar je najpomembnejše vprašanje splošni pristop k državljanski pobudi. Če naj kar se da dobro izkoristimo to novo sredstvo, se odprte razprave ne smemo bati prekiniti in ga dejansko uvesti. Da, obstajala bodo populistična in težka vprašanja, vendar bo ravno zato tako pomembno, da imamo postopek za prijavo pobude pred kakršnim koli zbiranjem podpisov. V tem postopku se bo ocenilo, ali so predlogi v skladu s temeljnimi vrednotami Evropske unije ali ne. Kot poročevalka v senci Odbora za kulturo in izobraževanje pozdravljam doseženi kompromis, zlasti zmanjšanje minimalnega števila držav, potrebnih za prijavo pobude, na eno četrtino držav članic, in dejstvo, da bo Evropski parlament imel dejavno vlogo pri javni predstavitvi uspešnih predlogov pobud. Seveda menim, da morajo tudi izvoljeni predstavniki imeti možnost, da sodelujejo pri organizaciji pobud. Trdno sem prepričana, da bo evropska državljanska pobuda v prihodnosti postala resnični izraz evropskega državljanstva.

 
  
  

PREDSEDSTVO: Jerzy BUZEK
predsednik

 

7. Čas glasovanja
Video posnetki govorov
MPphoto
 

  Predsednik. – Naslednja točka je glasovanje.

(Za izide in druge podrobnosti glasovanja: glej zapisnik)

 
  
MPphoto
 

  Jean-Pierre Audy (PPE).(FR) Gospod predsednik, rad bi posredoval v skladu s členoma 146 in 148 našega poslovnika v zvezi z večjezičnostjo in poslabšanjem večjezičnosti v Evropskem parlamentu.

Dejstvo, da resolucija o delovnem programu Evropske komisije, vključno s predlogi sprememb od 19 do 28, ob 12:40 ni bila prevedena v francoski jezik, izkoriščam za to, da vas opozorim na nesprejemljivo poslabšanje večjezičnosti v Evropskem parlamentu.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Hvala. To bomo v prihodnosti upoštevali in pozorni bomo na take zadeve. To je zelo pomembno.

 

7.1. Uporaba instrumenta prilagodljivosti za program vseživljenjskega učenja, program za konkurenčnost in inovacije ter za Palestino (A7-0367/2010, Reimer Böge) (glasovanje)

7.2. Predlog splošnega proračuna Evropske unije za finančno leto 2011, kot ga je spremenil Svet (glasovanje)
 

– Pred glasovanjem o spremembi 13:

 
  
MPphoto
 

  Martin Schulz (S&D).(DE) Gospod predsednik, v imenu naše skupine bi v zvezi s predlogom spremembe 13 rad pojasnil naslednje. To je predlog spremembe, ki ga je moj kolega gospod Färm v imenu naše skupine vložil v Odboru za proračun. Tega predloga spremembe nismo vložili še enkrat, vendar ga je s 40 podpisi ponovno vložila skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze. Vzdržali se bomo glasovanja o tem predlogu spremembe. Vendar sem se o tem sporazumel z Zelenimi in smo popolnoma enakega mnenja. Ker smo rekli, da kot skupina ne bomo vložili nobenih novih predlogov sprememb, se bomo vzdržali. Vendar bi rad natančno pojasnil, da podpiramo to točko, davek na finančne transakcije, in upamo, da nas bodo poslanci na drugi strani Parlamenta podprli pri glasovanju v bližnji prihodnosti.

 

7.3. Stališče Parlamenta o novem predlogu proračuna za leto 2011, kot ga je spremenil Svet (A7-0369/2010, Sidonia Elżbieta Jędrzejewska in Helga Trüpel) (glasovanje)
 

– Pred glasovanjem:

 
  
MPphoto
 

  Sidonia Elżbieta Jędrzejewska (PPE).(PL) Gospod predsednik, menim, da je potrebna kratka obrazložitev za poslance. Glasujemo o nespremenjenem predlogu, ki nam ga je predložil Svet, ker je ta predlog povsem enak kot stališče, ki ga je prejšnji teden sprejel Odbor za proračun. Predlog je v skladu s tem, o čemer smo se dogovorili na zelo dolgih pogajanjih, ki so trajala 10 mesecev.

To priložnost bi rada izkoristila za to, da se zahvalim zlasti strokovnim poročevalcem iz odborov Evropskega parlamenta. Zahvaljujem se vam za nenehno zaupanje in podporo. Zahvaljujem se vam za to, da ste nam danes omogočili sprejetje proračuna za leto 2011, tako da se bo proračun lahko začel učinkovito izvrševati že na začetku januarja naslednje leto.

 
  
 

– Po glasovanju:

 
  
MPphoto
 

  Olivier Chastel, predsedujoči Svetu. (FR) Gospod predsednik, spoštovani poslanci, Parlament je tako sprejel stališče Sveta o predlogu proračuna za leto 2011 brez sprememb. Seveda sem v imenu Sveta zadovoljen z našim skupnim dogovorom o proračunu za leto 2011.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Prosim, prisluhnite tej izjavi. Pomembna je. Prvič v zgodovini smo uporabili postopek iz Lizbonske pogodbe. Lani smo uporabili poenostavljen postopek. Tokrat je bil prvič uporabljen celotni postopek Lizbonske pogodbe. Zato bi rad dal naslednjo izjavo. Evropski parlament je sprejel stališče Sveta z dne 10. decembra 2010 o predlogu splošnega proračuna, ki ga je Komisija predložila 26. novembra 2010. Proračunski postopek je bil končan v skladu s členom 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije. V skladu s tem členom in točko 4(a) tega člena razglašam, da je proračun za leto 2011 dokončno sprejet, in zdaj bom uradno podpisal dokument.

 
  
 

Spoštovani kolegi, za konec bom povedal nekaj besed. Rad bi se zahvalil in čestital vsem kolegom iz Spravnega odbora Evropskega parlamenta, 27 ljudem, za njihovo trdo delo in za to, da so na koncu dosegli pozitiven rezultat.

Prosil bi, da trije ključni akterji pridejo sem na fotografiranje: gospod Alain Lamassoure, predsednik Odbora za proračun, in poročevalki gospa Sidonia Jędrzejewska in gospa Helga Trüpel.

(Aplavz)

Naj se zahvalim tudi predsedstvu Sveta, belgijskemu predsedstvu, za odlično sodelovanje in dejavnost, zlasti predsedniku vlade Yvesu Letermu in državnemu sekretarju Melchiorju Watheletu, ki ju zdaj ni tukaj. Bila sta zelo dejavna v imenu belgijskega predsedstva.

Naj se zahvalim tudi predsedniku Komisije Barrosu, ki ni prisoten, in komisarju Lewandowskemu za pripravo proračuna in olajšanje sklenitve današnjega dogovora. Prosim, pridite sem na kratko fotografiranje.

(Aplavz)

 

8. Podelitev nagrade Saharova (slavnostna seja)
Video posnetki govorov
MPphoto
 

  Predsednik. − Spoštovani predsedujoči Svetu gospod Chastel, spoštovana visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednica Komisije lady Ashton, spoštovani gostje.

 
  
 

(PL) Nagrada Saharova je simbol Evropskega parlamenta v boju za spoštovanje človekovih pravic po vsem svetu. Prazni stol sredi naše dvorane kaže na to, kako zelo je ta nagrada potrebna in kako zelo nujno je treba danes opozarjati na najpomembnejše primere ljudi na svetu, ki se borijo za svobodo izražanja. Pisal sem predsedniku Kube in ga prosil, naj gospodu Fariñasu dovoli priti v Strasbourg, vendar ta prizadevanja žal niso bila uspešna. V petek je podoben stol ostal prazen v Oslu, namenjen pa je bil zaprtemu kitajskemu oporečniku in Nobelovemu nagrajencu za mir Liuju Xiaobu. V preteklosti tudi drugi nagrajenci – Hu Jia s Kitajske in Dame v belem s Kube – niso mogli osebno prevzeti nagrade Saharova. Olega Orlova, ki je nagrado Saharova prejel lani v imenu Memoriala, danes ni z nami, čeprav je bil povabljen na slovesnost.

Gospe in gospodje, gospod Guillermo Fariñas je prejel nagrado za svoj boj za ponovno vzpostavitev svobode govora na Kubi. Leta je dejavno nasprotoval cenzuri, tvegal je življenje in zdravje ter 23-krat gladovno stavkal. 11 let je preživel v zaporu. Nedavno bi med gladovno stavko skoraj umrl, vendar so ravno takrat na Kubi začeli izpuščati na prostost predstavnike opozicije in zapornike vesti. Veliko zaslug za to ima katoliška cerkev. Cerkev tako kot nekoč pri nas v moji državi izpolnjuje vlogo institucij civilne družbe za prebivalce Kube. Na žalost je 11 ljudi še vedno zaprtih in med njimi so možje nekaterih Dam v belem. Tukaj in zdaj v imenu vseh nas pozivam k njihovi takojšnji izpustitvi.

(Glasen in dolg aplavz)

Navajam iz resolucije, ki smo jo sprejeli marca in v kateri visoko predstavnico za zunanje zadeve in varnostno politiko in podpredsednico Komisije ter komisarko za mednarodno sodelovanje pozivamo, naj nemudoma začneta in organizirata dialog s kubansko civilno družbo in sektorji, ki podpirajo miroljubno tranzicijo na otoku. Danes je pred nami še vedno razprava o poročilu gospe Andrikienė o človekovih pravicah v svetu v letu 2009 in politiki EU na tem področju. Zato bomo lahko ugotovili, kakšni so načrti gospe Ashton za krepitev politike Unije na področju človekovih pravic.

Gospe in gospodje, kljub temu, da ljudi, kot je gospod Guillermo Fariñas, preganjajo in zapirajo, njihovega glasu ni mogoče utišati. Vloga Evropskega parlamenta in vloga vseh nas je, da ta glas okrepimo. Zato vas z velikim zadovoljstvom obveščam, da bomo čez trenutek prisluhnili sporočilu, kratkemu govoru, ki ga je za nas posnel letošnji dobitnik nagrade Saharova gospod Guillermo Fariñas. To je trenutek, v katerem bi bilo treba nagrajencu podeliti priznanje. Na žalost bom prisiljen priznanje postaviti na prazen stol, vendar upam, da mi boste dovolili, da našemu nagrajencu v imenu vseh nas zaželim veliko moči in zdravja, uspeha v boju za svobodo in nazadnje, da bo v prihodnosti lahko prišel k nam v Evropski parlament in osebno sprejel svoje priznanje in nagrado. Najlepša hvala.

(Glasen in dolg aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Guillermo Fariñas (PPE).(ES) Sporočilo Evropskemu parlamentu: Santa Clara, 14. december 2010

Spoštovani g. Jerzy Buzek, predsednik Evropskega parlamenta

Spoštovani podpredsedniki in evropski poslanci tega demokratičnega in večnacionalnega foruma

Zaradi pomanjkanja strpnosti na tem nemirnem planetu žal ne morem biti med vami kot zastopnik upornega kubanskega naroda in tistih kubanskih državljanov, ki so izgubili strah pred totalitarno vladavino, ki nas zatira že sramotnih 52 let in katere zadnja žrtev je Orlando Zapata Tamayo.

Menim, da tistim, ki nam v naši lastni državi slabo vladajo, ni v čast, da z otoka, na katerem sem se rodil, ne morem prostovoljno oditi in se nanj vrniti, kar je neizpodbiten dokaz za to, da se avtokratski sistem v moji državi ni prav nič spremenil.

Sedanji kubanski voditelji nas državljane obravnavajo tako, kot so obravnavali moje prednike, ki so jih v preteklih stoletjih ugrabili v Afriki in jih na silo pripeljali v Ameriko. Da bi lahko potoval v tujino, potrebujem tako kot vsak drug kubanski državljan dovolilnico, ko so jo včasih potrebovali sužnji, le da se danes imenuje bela karta.

Moje največje upanje je, da se ne boste pustili zapeljati sirenskemu petju krutega režima „primitivnega komunizma“, ki prek navideznih gospodarskih sprememb stremi edino k temu, da bi Unija in Evropski parlament sprejela skupno stališče, na podlagi katerega bi bil upravičen do posojil in naložb, ki so v okviru sporazuma iz Cotonouja namenjena pomoči tretjemu svetu.

Z vami bodo verjetno sedeli nekdanji politični zaporniki ali zaporniki vesti, ki so pod „primitivnim komunizmom“ nedavno prišli iz zapora. Zmotno bi bilo meniti, da so bili izpuščeni; skupaj s svojimi družinami namreč preživljajo „psihološko izgnanstvo“, saj so njihovi najdražji izpostavljeni grdemu ravnanju neostalinistične kubanske vlade.

Kot miroljubni nasprotniki v državi, ki smo najbolj prikrajšani del prebivalstva, potrpežljivo in razumno prenašamo vse materialne ali duševne težave, tudi nevarnosti, ki ogrožajo našo svobodo ali celo življenje. Tu na Kubi vsi trpimo, vendar se ne pritožujemo, zato si želimo, da bi lahko računali na vašo pomoč.

Spoštovani evropski poslanci, pozivam vas, da ne ugodite zahtevam kubanske vladne elite, temveč si prizadevate, da ta izpolni naslednjih pet točk:

prvič: še naprej naj spušča na prostost vse politične zapornike in zapornike vesti, ne da bi jih izgnala, in se javno obveže, da ne bo nikoli več zapirala nenasilnih političnih nasprotnikov;

drugič: nemudoma naj odpravi nasilje in grožnje miroljubnim nasprotnikom v državi, ki jih izvajajo vojaški in paravojaški privrženci režima;

tretjič: oznani naj, da bodo preučeni in odpravljeni vsi kubanski zakoni, ki so v nasprotju s splošno deklaracijo o človekovih pravicah;

četrtič: v vsakdanji praksi naj omogoči oblikovanje opozicijskih političnih strank, tiska, ki ne bo podrejen sistemu državnega socializma, neodvisnih sindikatov ali katere koli druge vrste miroljubnih družbenih subjektov;

petič: javno naj sprejme, da bodo imeli vsi Kubanci, ki živijo v diaspori, pravico do udeležbe v kulturnem, gospodarskem, političnem in družbenem življenju Kube.

V tem odločilnem zgodovinskem trenutku, v katerem je moja domovina, morate biti skupaj z vsemi ljudmi dobre volje po svetu pozorni na družbene pretrese in proteste v državi, ki so odraz nezadovoljstva nad premočjo vlade, ki bi lahko odredila ubijanje mojih rojakov.

Upajmo, da Bog ne bo dopustil, da bi prišlo do nepotrebne državljanske vojne med Kubanci, ker zaradi zaslepljenosti ne bi priznali, da je državni socializem politični model, ki je doživel in še doživlja neuspeh na vseh geografskih območjih, kjer so ga skušali uvesti. To je pred tujim tiskom priznal sam zgodovinski vodja neprimerno imenovane kubanske revolucije.

Stari kubanski voditelji ob nenehnem zaničevanju svojega naroda nočejo razumeti, da bi morali služiti državi in da vsi tisti, ki ji resnično služijo, svojim rojakom dajo možnost, da jih zamenjajo ali potrdijo. Noben voditelj ne sme od svojega naroda zahtevati, da mu služi, tako kot se to dogaja na Kubi.

Z vsemi soborci za uresničitev demokratičnih idej, tako tistimi, ki so še vedno zaprti, kot tistimi, ki so bili očitno spuščeni na prostost in so se znašli na ulici ter odšli na težko pot izgnanstva, bomo nadaljevali neenak in nenasilen boj proti zatiralnemu režimu Fidela Castra in če nam bo Bog pomagal, bomo zmagali brez prelivanja krvi.

Kar lahko storim skupaj s svojimi prijatelji oporečniki, je, da iz svojega srca preženem vsakršno mržnjo do svojih političnih nasprotnikov. Resnica, ki nas je naredila močnejše za obnovo domovine, je, da sem se v tem boju naučil ravnati po besedah prvega znanega oporečnika Jezusa Kristusa: „Ljubite svoje sovražnike“.

Zahvaljujem se Evropskemu parlamentu, da ni zapustil kubanskega ljudstva v tem več ko pol stoletja trajajočem boju za demokracijo. Nagrado Andreja Saharova za svobodo misli za leto 2010, ki mi je bila podeljena, sprejmem samo zato, ker se počutim kot delček tega uporniškega duha, ki ga nosi v sebi ta narod, kateremu s ponosom in častjo pripadam.

Spoštovani evropski poslanci, neizmerno sem vam hvaležen, da niste pozabili na naše trpljenje in da ste s tem moji domovini približali luč svobode.

Naj Bog da, da bi bila na Kubi kmalu dosežena sprava med njenimi sinovi, ki bi bila blagoslovljena z demokracijo.

Guillermo Fariñas Hernández

diplomirani psiholog

knjižničar in neodvisni novinar, nekdanji trikratni politični zapornik

(Aplavz)

 
  
  

PREDSEDSTVO: Stavros LAMBRINIDIS
podpredsednik

 

9. Čas glasovanja (nadaljevanje)
Video posnetki govorov
MPphoto
 

  Nicole Sinclaire (NI). - Gospod predsednik, čeprav gospodu Fariñasu želim vse najboljše in mu čestitam za nagrado, bi Parlament opomnila, da so bili pred enim letom tukaj predstavniki Memoriala, ki so si prav tako popolnoma zaslužili nagrado. Od takrat sta bila dva od njih aretirana, vendar je bilo Rusiji kljub temu dodeljeno prestižno nogometno tekmovanje – svetovno prvenstvo – leta 2018, za katerega se je potegovalo tudi pet držav EU.

Zakaj Evropski parlament ni izrazil svojih pomislekov? Če naj ta nagrada kaj pomeni, se morate upreti tem zlorabam človekovih pravic.

 

9.1. Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: Noord Holland ICT/Nizozemska (A7-0353/2010, Barbara Matera) (glasovanje)

9.2. Pravo, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti (A7-0360/2010, Tadeusz Zwiefka) (glasovanje)
 

- Po glasovanju:

 
  
MPphoto
 

  Tadeusz Zwiefka, poročevalec.(PL) Gospod predsednik, pred nekaj meseci je Evropski parlament prvič dal Svetu soglasje za začetek postopka okrepljenega sodelovanja. Prvič v zgodovini Evropske unije. To je izjemno pomemben korak, ki uvaja popolnoma novo podlago za sodelovanje skupine držav članic Evropske unije v primerih, v katerih ni mogoče doseči soglasja vseh 27 držav članic. To je zelo pomembna odločitev. Danes smo potrdili, da ta postopek dobro deluje.

Zelo iskreno bi se rad zahvalil zlasti Svetu za stališče, ki ga je sprejel v okviru svojega sodelovanja z Evropskim parlamentom. To je primer popolnega medinstitucionalnega sodelovanja. Med pripravo te resolucije je Parlament sodeloval le kot posvetovalni organ, medtem ko sta pogostost srečanj in dejstvo, da je Svet vključil vse predloge, ki jih je predložil Evropski parlament in o katerih je glasoval Odbor za pravne zadeve – ti predlogi so bili vključeni v končni dokument –, odličen zgled, ki je dobra napoved za postopek okrepljenega sodelovanja v prihodnosti. Svetu se zahvaljujem tudi za to, da je odločno podprl naš predlog o hitrem pregledu uredbe Bruselj IIa, ki je nujno potreben za to, da se najdejo podrobne rešitve, na primer za vprašanja v zvezi s potrebo po pravilu forum necessitatis, zadevo, ki omogoča, da države članice ohranijo pravno varnost delovanja svojih notranjih pravnih sistemov, obenem pa našim državljanom dajo upanje, da bodo v prihodnosti lahko svobodno izbirali ne le pravo, ki se uporablja, temveč tudi sodišče. Prav tako bi se rad zahvalil svojim poročevalcem v senci iz Odbora za pravne zadeve in poročevalcem iz odborov, ki so bili zaprošeni za mnenje.

 

9.3. Bonitetne agencije (A7-0340/2010, Jean-Paul Gauzès) (glasovanje)
 

- Pred glasovanjem o spremembi 81:

 
  
MPphoto
 

  Jean-Paul Gauzès, poročevalec.(FR) Gospod predsednik, to je povsem tehničen predlog spremembe, namenjen temu, da se upoštevata datum začetka veljavnosti uredbe o ustanovitvi Evropskega organa za vrednostne papirje in trge ter dejstvo, da ta uredba lahko začne veljati šele pozneje.

Zaradi tega bi morali prilagoditi eno uvodno izjavo in en člen besedila, o katerem bomo glasovali. V uvodni izjavi 22 bi morali črtati drugi stavek in predlagam, da tudi v členu 2 črtamo drugi stavek. Ta ustna sprememba je bila predmet sporočila in dogovora različnih skupin, ki so podpisale kompromisni dogovor. Besedilo, o katerem bomo glasovali danes, zaokroža ureditev na področju bonitetnih agencij in je del politike Evropske unije za izboljšanje ureditve na področju finančnih storitev.

To priložnost bi rad izkoristil za to, da se zahvalim komisarju Barnierju in belgijskemu predsedstvu za njuno zelo intenzivno sodelovanje pri tem vprašanju.

 
  
 

(Parlament se je strinjal z ustno spremembo.)

 

9.4. Razveljavitev direktiv o meroslovju (A7-0050/2010, Anja Weisgerber) (glasovanje)

9.5. Državljanska pobuda (A7-0350/2010, Zita Gurmai/Alain Lamassoure) (glasovanje)

9.6. Predstavitev delovnega programa Komisije za leto 2011 (B7-0688/2010) (glasovanje)
  

- Pred glasovanjem o spremembi 7:

 
  
MPphoto
 
 

  Doris Pack (PPE).(DE) Gospod predsednik, rada bi, da se spremeni besedilo na koncu tega predloga spremembe. Besedilo je zelo negativno in rada bi, da bi se glasilo:

Pobuda „Mladi na potezi“ poudarja pomembnost navedenih programov.

 
  
 

(Parlament se je strinjal z ustno spremembo.)

- Pred glasovanjem o spremembi 14:

 
  
MPphoto
 

  József Szájer (PPE). - Gospod predsednik, rad bi samo povedal, da umikamo predlog spremembe 14.

 
  
 

- Pred glasovanjem o spremembi 16:

 
  
MPphoto
 
 

  Hannes Swoboda (S&D).(DE) Gospod predsednik, gre za Unijo za Sredozemlje. Vemo, da je zdaj prišlo do zastoja in da si želimo oživitve. V besedilu to ni dovolj jasno izraženo, zato bi radi vstavili naslednje besedilo:

Sedanji zastoj Unije za Sredozemlje.

(DE) Vem, da je tukaj protislovje. Morda bi bilo možno kakšno drugačno besedilo, vendar se besedilo, ki ga predlagamo, glasi:

Sedanji zastoj Unije za Sredozemlje.

 
  
 

(Parlament je zavrnil ustno spremembo.)

 

9.7. Prihodnost strateškega partnerstva med Afriko in EU v pričakovanju 3. vrhunskega srečanja EU-Afrika (B7-0693/2010) (glasovanje)
  

- Pred glasovanjem o odstavku 8:

 
  
MPphoto
 

  Michael Gahler (PPE).(DE) Gospod predsednik, gre samo za pravilno ime, za to, kaj se omenja. Besedilo bi se moralo glasiti: pobude za preglednost v ekstraktivni industriji. To je bilo napačno v besedilu.

 
  
 

(Parlament se je strinjal z ustno spremembo.)

 
  
 

- Po glasovanju:

 
  
MPphoto
 

  Paul Rübig (PPE).(DE) Gospod predsednik, ali nam lahko poveste, kako je ime osebi v sekretariatu, ki je odgovorna za sedežni red, in ali je ta oseba morda v dvorani?

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. − Obvestili so me, da sedežni red določijo politične skupine na plenarnem zasedanju.

 

9.8. Temeljne pravice v Evropski uniji (2009) - učinkovito izvajanje po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe (A7-0344/2010, Kinga Gál) (glasovanje)

9.9. Vpliv oglaševanja na vedenje potrošnikov (A7-0338/2010, Philippe Juvin) (glasovanje)

9.10. Akcijski načrt o energetski učinkovitosti (A7-0331/2010, Bendt Bendtsen) (glasovanje)

10. Obrazložitev glasovanja
Video posnetki govorov
MPphoto
 

  Predsednik. − Spoštovani kolegi, imamo veliko obrazložitev glasovanja, zato bomo morali zelo strogo upoštevati čas. Vse govornike bom prekinil po eni minuti. Opravičujem se za to, vendar tako bo.

 
  
  

Ustne obrazložitve glasovanja

 
  
  

Predlog splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2011, kot ga je spremenil Svet

 
  
MPphoto
 

  Ashley Fox (ECR). - Gospod predsednik, želim obrazložiti, zakaj sem glasoval proti proračunu za leto 2011. Proti temu proračunu sem glasoval, ker bi se morala EU v obdobju varčevanja omejiti. Svoje odhodke bi morali zmanjšati, ne pa povečati. Menim, da je sramotno, da je Komisija sprva predlagala 6-odstotno povečanje in da je Parlament to podprl.

Menim, da je moj predsednik vlade David Cameron ravnal prav, ker je izsilil, da se je raven povečanja zmanjšala na 2,9 %, vendar vemo, da je bil to kompromis. To ni kompromis, s katerim bi bili britanski konzervativci ravno zadovoljni, in s ponosom sem glasoval proti potratnosti EU.

 
  
MPphoto
 

  Sirpa Pietikäinen (PPE). - (FI) Gospod predsednik, pomembno je, da je imel Parlament prvič možnost, da odobri proračun. Menim, da bi moral Parlament v nadaljnji proračunski politiki zagotoviti, da so prednostne naloge to, da je EU sposobna povečati svoj prispevek, da proračun podpira učinkovito izrabo materialov in politiko o podnebnih spremembah prek politik po lastni izbiri ter da se na ta način uresničita strategija Evropa 2020 in bolj zeleno gospodarstvo.

 
  
MPphoto
 
 

  Syed Kamall (ECR). - Gospod predsednik, tako kot moj kolega gospod Fox imam tudi jaz pomisleke in tudi veliko britanskih konzervativcev jih je imelo.

Kako si v obdobju varčevanja, ko si vlade po vsej Evropski uniji – in pravzaprav vlade po vsem svetu – prizadevajo za to, da bi si zatisnile pas in obrzdale porabo, drznemo zahtevati povečanje zneska davkoplačevalskega denarja? Nedvomno je napočil čas, da zategnemo naše pasove in smo za zgled. Ne bi smeli zahtevati povečanja, zahtevati ne bi smeli niti zamrznitve, zahtevati bi morali zmanjšanje proračuna EU, tako da bi lahko davkoplačevalci po vsej Evropski uniji svoje politike vzeli resno in vedeli, da razumemo trpljenje, ki ga občutijo zdaj, in da tudi mi občutimo to trpljenje, ne pa da smo videti kot izvoljena elita, ki se ne ozira na ljudi, ki so nas postavili na to mesto.

 
  
  

Poročilo: Sidonia Elżbieta Jędrzejewska, Helga Trüpel (A7-0369/2010)

 
  
MPphoto
 

  Peter Jahr (PPE).(DE) Gospod predsednik, pravica do priprave proračuna je osrednja pravica parlamenta. To velja tudi za Evropski parlament. Odgovornost, zaupanje in partnerstvo so trije ključni vidiki sodelovanja Parlamenta, Komisije in Sveta. V tem pogledu posvetovalni postopek v zvezi s proračunom za leto 2011 ni bil ukrep, ki bi vzpostavil zaupanje. Komisijo in zlasti Svet pozivam, naj spoštujeta pravice Evropskega parlamenta, ker je, kot sem že povedal, pravica do priprave proračuna osrednja pravica Evropskega parlamenta.

 
  
MPphoto
 
 

  Daniel Hannan (ECR). - Gospod predsednik, včeraj sem se spraševal, ali sem padel skozi zanko v prostorsko-časovnem kontinuumu in se znašel v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja. Danes se sprašujem, ali smo v sedemdesetih letih sedemnajstega stoletja.

Naj navedem pripombo Thomasa Jeffersona o oddaljeni vladi. Rekel je, da se tako oddaljeni in pred pogledi svojih volivcev skriti voditelji zagotovo nagibajo h korupciji, plenjenju in zapravljanju. To je odličen opis dogajanja v proračunu EU, ki ima neodobrena finančna poročila, napačno dodeljena sredstva in te stalno naraščajoče številke kljub poskusom 27 držav članic, da bi obrzdale svojo porabo. To se dogaja, ko ni povezave med obdavčitvijo, predstavniško ravnjo in odhodki, ko EU pričakuje pohvale za porabo denarja in nobenih kritik za povečanje porabe.

Te številke bomo lahko ponovno uskladili z javnim mnenjem le, če bomo ponovno vzpostavili proračunsko odgovornost do nacionalnih parlamentov in nacionalnih poslancev, ki se morajo zagovarjati pred svojimi volivci, ki so tudi njihovi davkoplačevalci.

 
  
  

Poročilo: Jean-Paul Gauzès (A7-0340/2010)

 
  
MPphoto
 

  Cristiana Muscardini (PPE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, podpiramo ukrep in se zahvaljujemo poročevalcu, ki je bil zelo natančen.

Vendar menimo, da bi moralo to delo prisiliti evropske institucije k nadaljnjemu nadzoru prihodnjega razvoja dogodkov v tej novi disciplini, ker je v preteklosti na žalost prepogosto prihajalo do nejasnosti, ki so negativno vplivale na finančni sistem ter škodovale podjetjem in varčevalcem.

Menimo, da je zelo pomembno, da imamo nov evropski sistem za agencije in da se nadzirajo vsi osrednji bančni organi, tako da se zagotovi, da so bonitetne ocene dejansko v skladu s sodobnim finančnim sistemom in da so uporabne za javnost. Zato se zahvaljujem poročevalcu.

 
  
MPphoto
 
 

  Peter Jahr (PPE).(DE) Gospod predsednik, vprašanje se glasi: Kdo nadzira nadzorne organe? Celo nogometni sodniki morajo opraviti postopek nadzora ali odobritve. Če to velja za nogomet, mora vsekakor veljati za finančne trge. Tukaj se je postopek ocenjevanja kreditne sposobnosti in trdnosti finančnih produktov, bank in celo držav prepustil bonitetnim agencijam. Vendar ko te agencije ustvarijo monopol in se jim uspe izogniti vsakršni obliki nadzora, potem si pridobijo status božanstva, ki se ga časti. Tega ne smemo dopustiti. V Svetem pismu piše: „Ne imej drugih bogov poleg mene!“ To poročilo poskuša urediti razmere z uvedbo nadzora bonitetnih agencij. Ob ustreznem času bi se Parlament moral vprašati, ali so bili ti ukrepi res uspešni.

 
  
  

Poročilo: Sidonia Elżbieta Jędrzejewska, Helga Trüpel (A7-0369/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Barbara Matera (PPE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, današnje glasovanje o proračunu za leto 2011 potrjuje dokončanje novega postopka in v tem postopku se je – ne glede na to, kako naporen je morda bil – pokazal odgovoren in odločen odnos proračunskih organov.

Čeprav je to kompromisna rešitev, pri kateri sta morala popustiti tako Parlament kot Svet, je ta rešitev preprečila uvedbo sistema dvanajstin, ki bi imel resne posledice za financiranje programov Evropske unije.

Parlament je zadovoljen s cilji, ki smo jih dosegli. Vendar s prstom kaže na krivce, ki so povzročili neuspeh dogovora o programu mednarodnega termonuklearnega poskusnega reaktorja in prožnosti. Unija je dejansko izgubila verodostojnost pri svojih mednarodnih partnerjih in tvega, da ne bo sposobna financirati svojih obveznosti in da ne bo sposobna izpolniti zahtev na novih področjih delovanja, ki izhajajo iz Lizbonske pogodbe.

Zato moramo januarja 2011 določiti prednostne naloge in zagotoviti, da bodo te naloge v prihodnjih letih finančno zdržne.

 
  
  

Poročilo: Anja Weisgerber (A7-0050/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Mario Pirillo (S&D).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, potreba po posodobitvi merilnih sistemov in izboljšanju ureditve nas je spodbudila k razveljavitvi evropskih direktiv o meroslovju.

Tudi jaz sem prepričan, da je to prvi korak za začetek temeljite in natančnejše reforme na tem področju. Prav tako ni nobenega dvoma, da se moramo dogovoriti o ustreznem časovnem okviru, da bodo države članice lahko ocenile učinke razveljavitve teh predpisov na svoje zakone in opravile potrebne prilagoditve.

Za konec, odločitev o razveljavitvi različnih direktiv je popolnoma v skladu s potrebo po večji poenostavitvi, ki jo še posebej občutijo v vseh sektorjih. Upamo pa, da se ne bo izkazalo, da je zdravilo hujše od bolezni.

 
  
  

Poročilo: Zita Gurmai, Alain Lamassoure (A7-0350/2010)

 
  
MPphoto
 

  Clemente Mastella (PPE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, Lizbonska pogodba je s tem novim, praktičnim orodjem za sodelovanje državljanov pri evropski razpravi in povezovanju uvedla ključno novost v demokratično delovanje Evropske unije.

Dejansko evropska državljanska pobuda uvaja nov koncept mednarodne demokracije in Evropski uniji zagotavlja novo obliko participativne demokracije. Vsi naši državljani se lahko obrnejo neposredno na Evropsko komisijo in vložijo zakonodajni predlog.

Pozdravljamo predlog Komisije, ker vključitev civilne družbe in oblikovanje politik pri odločanju krepita demokratično legitimnost naših institucij in Evropsko unijo približujeta njenim državljanom.

 
  
MPphoto
 

  Oriol Junqueras Vies (Verts/ALE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej bi rad povedal, da sem zadovoljen z odobritvijo evropske državljanske pobude, za katero sem bil poročevalec v senci Odbora za kulturo in izobraževanje, obenem pa obžalujem, da Parlament ni glasoval o dveh vprašanjih, ki sta po mojem mnenju temeljni: o pravicah mladih, starejših od 16 let, da podpišejo to pobudo, in o glasovanju za prebivalce.

Vemo, da te pobude niso zajete v Lizbonski pogodbi, in to so nekateri od razlogov za to, da nasprotujemo tej pogodbi.

 
  
MPphoto
 

  Jens Rohde (ALDE).(DA) Gospod predsednik, Danska liberalna stranka je danes glasovala za državljansko pobudo, ker ta pobuda spodbuja sodelovanje državljanov, zaradi nje pa bo EU veliko bolj dostopna. Parlamentu je uspelo določiti nekaj standardiziranih pogojev, zaradi katerih bo državljanska pobuda dostopna ne glede na zadevno državo članico in ki bodo zagotovili, da bo uporaba instrumenta ostala enostavna. Vendar morajo državljani prihajati iz najmanj ene četrtine držav članic – število državljanov iz vsake države članice mora biti vsaj enako številu poslancev Evropskega parlamenta iz te države članice, pomnoženemu s faktorjem 750, in državljani morajo biti dovolj stari, da lahko glasujejo na parlamentarnih volitvah. Menimo, da so ti pogoji pomembni za zagotovitev tega, da državljanska pobuda dobi tudi veljavnost, ki je potrebna za to, da pobuda velja za resen prispevek k razvoju demokracije.

 
  
MPphoto
 

  Hannu Takkula (ALDE). - (FI) Gospod predsednik, rad bi povedal nekaj besed o državljanski pobudi. Res je, da je Lizbonska pogodba pomenila, da smo dobili novo pobudo, ki naše državljane spodbuja k sodelovanju v demokraciji. Ko milijon državljanov podpiše peticijo, Komisija privoli v to, da jo bo obravnavala, vendar, ali je to vse? Menim, da je to odlična pobuda, vendar moramo razmisliti o tem, kako naj jo izpeljemo.

Osnovno izhodišče je, da naj bi naši državljani sodelovali v demokratičnem postopku predvsem z glasovanjem na volitvah. Na ta način bi lahko zadeve, ki so pomembne za ljudi, obravnavali naprej. Seveda bo zato ta nova pobuda morda okrepila vključenost državljanov, čeprav po drugi strani menim, da bi lahko privedla do položaja, v katerem Komisija samo odgovarja na pobude, ne da bi nastalo kaj konkretnega. Zato moramo ponovno razmisliti o tem, kako bi lahko resnično spodbudili ljudi k sodelovanju pri političnem odločanju.

 
  
MPphoto
 

  Morten Løkkegaard (ALDE).(DA) Gospod predsednik, k temu, kar je že bilo povedano v zvezi s podporo Danske liberalne stranke, bi rad pristavil, da je to, kakor je že bilo omenjeno, izjemno pomembna pobuda. To je tudi poskus, ki – in k temu pozivam – ga moramo zelo natančno nadzirati, in zagotoviti moramo dejansko nadaljnjo obravnavo triletnega obdobja, ki je bilo zdaj določeno za to pobudo, ter preučiti, ali je to dejansko prava državljanska pobuda ali pa se – če se smem tako izraziti – ta pobuda uporablja z drugimi interesi pred očmi. Za uspeh pobude – uspeh, za katerega vsi upamo, da ga bo imela ta pobuda – je pomembno, da so povsem preprosto državljani tisti, ki prevzamejo pobudo. V zvezi s tem bi rad povedal tudi to, da osebno upam, da bo predloženih nekaj naprednih, konstruktivnih in pozitivnih vprašanj, ki jih državljani želijo načeti v zvezi s projektom EU, tako da pobuda ne bo nenehno predstavljala tabora nasprotnikov, ki vedno monopolizira uporabo tovrstnih pobud.

 
  
MPphoto
 

  Sonia Alfano (ALDE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zelo pozorno sem spremljala zakonodajni postopek za evropsko državljansko pobudo in vesela sem – deloma zaradi izjav Sveta in Komisije –, da bodo prve peticije sprožene čez eno leto.

Prav tako sem ponosna, da lahko Evropski parlament obvestim, da je zaradi sprejetja nezaslišane direktive o raziskavah na živalih v Italiji nastalo obsežno ljudsko gibanje državljanov, združenj in odborov. To gibanje v tem letu ne bo stalo križemrok, temveč bo pripravljalo predlog za Komisijo: predlog, da se Evropski uniji zagotovijo sodobni in civilizirani zakoni, predlog, ki zavrača poskuse na živalih – kruto in znanstveno neučinkovito prakso –, obenem pa odločno spodbuja alternativne metode.

Zavrnitev vivisekcije mora biti cilj Evropske unije, saj je to želja njenih državljanov.

 
  
MPphoto
 

  Ashley Fox (ECR). - Gospod predsednik, menim, da bi bila državljanska pobuda lahko koristna, ker bo omogočila, da bodo državljani govorili neposredno s Komisijo, vendar pa ostaja vprašanje, kako se bo Komisija odzvala na predloge, ki ji ne bodo všeč.

Menim, da lahko pričakujemo veliko pobud, ki bodo Komisijo pozivale, naj naredi več, ki bodo zahtevale več Evrope, in nedvomno se bo Komisija z navdušenjem odzvala na te zahteve.

Kako pa se bo odzvala na predloge za manj Evrope ali morda za to, da bi Evropa delala bolje ali zapravljala manj denarja ali morda dala izjavo, da nikoli ne bo evropske obdavčitve? Z zanimanjem čakam na to, kako se bo Komisija odzvala na te predloge. Bo te predloge obravnavala spoštljivo? Če se bo odzivala le na predloge, ki so ji všeč, bo ta pobuda odveč.

 
  
MPphoto
 

  Seán Kelly (PPE).(GA) Gospod predsednik, z veseljem sem glasoval za te predloge in menim, da sta poročevalca opravila zelo dobro delo ne samo za Evropsko unijo, temveč na splošno tudi za naše državljane.

Državljanska pobuda je bila zelo pomemben del Lizbonske pogodbe, ki je bila na Irskem sprejeta pred malo več kot enim letom, vendar se je nekaj časa zdelo, da bodo zapleti in ureditev onemogočili celotni postopek. Delo poročevalcev je postopek poenostavilo in še posebej dobrodošla je zamisel, da bo postopek lahko sprožil sedemčlanski odbor iz sedmih različnih držav. Menim, da bodo ta in drugi ukrepi zagotovili, da bo mogoče predložiti resnične pomisleke državljanov, obenem pa zaustaviti zasebne interese.

(GA) Zato bi rad končal s pregovorom v svojem jeziku, ki pravi, da je dober začetek pol dela. To se je dobro začelo.

 
  
MPphoto
 
 

  Nicole Sinclaire (NI). - Gospod predsednik, to je v resnici navidezna demokracije, mar ne? Prav škoda je, da dejansko niste hoteli prisluhniti prebivalcem Evrope, preden ste uvedli Lizbonsko pogodbo, ki je zagotovila to državljansko pobudo.

Če odgovorim gospodu Foxu, ki je govoril malo prej: po prvi fazi bi se Komisija lahko odločila, da se ta postopek ne izplača. To je problematično, saj nima zavezujočega pooblastila. Komisija lahko tega preprosto ne upošteva. Spet lahko vidimo, da Evropska unija ne upošteva želja prebivalcev Evrope. Za božjo voljo, prosim, prisluhnite ljudem, ker ljudje tega ne želijo.

 
  
  

Predlogi resolucij RC-B7-0688/2010

 
  
MPphoto
 

  Jim Higgins (PPE). - Gospod predsednik, pozdravljam delovni program Komisije za leto 2011, za katerega sem glasoval.

Finančna kriza je velik izziv, s katerim se je treba odločno spopasti. Komisiji želim vse dobro v zvezi s cilji, ki jih je določila. Kar zadeva evro, je z vidika celovitosti in kohezije Unije ter z vidika solidarnosti v Evropski uniji nujno potrebno, da imamo skupno valuto in da naredimo vse, kar je v naši moči, da jo zaščitimo.

Kar zadeva delovna mesta in gospodarstvo, pozdravljam dejstvo, da bo Komisija januarja 2011 sprejela svoj prvi letni pregled rasti. Ta letni pregled rasti bo analiziral gospodarski položaj Unije, vključno z morebitnimi neravnovesji in sistemskimi tveganji. To je nujno za prehod Evrope na pametno in trajnostno gospodarstvo.

Nenazadnje smo Skupnost 500 milijonov ljudi. Na evropskem prizorišču in mednarodno na svetovnem prizorišču se moramo spopasti z zelo ambicioznimi cilji. Komisiji želim vse dobro v prihodnjem letu.

 
  
MPphoto
 
 

  Philip Claeys (NI). - (NL) Proti temu predlogu sem glasoval iz številnih razlogov, vendar pa je najbolj nenavaden odstavek, v katerem je navedeno, da morajo države članice po mnenju tega parlamenta porabiti 0,7 % svojega bruto nacionalnega dohodka za razvojno pomoč in da mora Komisija zagotoviti izpolnitev te obveznosti.

Poleg tega, da se poraja vprašanje, ali je razvojna pomoč smiselna ali ne, je to tudi resna kršitev načela subsidiarnosti. Druga nenavadna stvar je odstavek 52, v katerem se Komisija poziva, naj izkoristi zagon, če temu lahko tako rečem, za proces širitve. Ali mi lahko kdo pove, kateri zagon? Ali pri tem govorite o nenehnem izzivanju Turčije ali množičnih kršitvah človekovih pravic v tej državi, da ne omenim čedalje večje islamizacije?

 
  
  

Predlogi resolucij RC-B7-0693/2010

 
  
MPphoto
 

  Philip Claeys (NI). - (NL) Vsekakor je v tej resoluciji nekaj dobrih stvari, kot sta obsodba udeležbe predsednika Mugabeja, ki je zločinec, na vrhunskem srečanju v Lizboni in omemba škodljivih posledic bega možganov z afriške celine.

Resolucija prav tako upravičeno poudarja ključno vlogo razvoja kmetijske zmogljivosti. Po drugi strani se resnično moramo znebiti tega nesmiselnega 0,7-odstotnega standarda. 1 milijarda USD razvojne pomoči, ki se je 60 let stekala v Afriko, ni služila ničemur drugemu kot temu, da se je ta celina pogreznila v še večjo bedo. Namesto tega, da namenjamo čedalje več pomoči, moramo svojo energijo med drugim usmeriti v boj proti nezakonitemu begu kapitala, kar je bilo v tej resoluciji že tako ali tako poudarjeno.

Prav tako me nikakor ni navdušil odstavek o preseljevanju, zato sem na koncu glasoval proti.

 
  
MPphoto
 

  Syed Kamall (ECR). - Gospod predsednik, seveda želimo vsi v EU in različnih državah članicah EU ob pogledu na slabo stanje, v katerem je mnogo afriških držav, pomagati tem državam iz revščine, vendar menim, da moramo svojo pomoč uporabiti razumneje. Ob nesreči je vsekakor prav, da ima pomoč kratkoročno ključno vlogo, vendar se naša pomoč z vidika dolgoročnega razvoja včasih napačno dodeli.

Seveda ni prav, da naši davkoplačevalci v različnih državah članicah EU pošiljajo denar vladam v Afriki, ki svojih držav ne upravljajo spodobno, in ta denar ne pride do tistih, ki ga resnično potrebujejo. Razvoju se lahko najbolje pomaga tako, da se pomaga podjetnikom v revnejših državah, ki lahko ustvarijo bogastvo v svojih skupnostih ter izvlečejo svoje prijatelje in sosede iz revščine.

Odprimo svoje trge, usmerimo svojo pomoč v spodbujanje trgovine in razvoja, ne pa samo v denarno pomoč.

 
  
MPphoto
 
 

  Daniel Hannan (ECR). - Gospod predsednik, skupaj s številnimi poslanci tega parlamenta sem se nedavno udeležil vrhunskega srečanja držav AKP v Kinšasi, v uradno drugi najslabši državi na svetu. OZN pripravlja indeks zadovoljstva in Demokratično republiko Kongo uvršča le pred Zimbabve. Vendar si Kongovci v nasprotju z Zimbabvejci seveda ne morejo reči, da bi se stvari izboljšale, če bi se zamenjala vlada: imeli so svoje večstrankarske volitve, svojo mednarodno priznano ustavo in tako dalje.

V Demokratični republiki Kongo se povečuje in zbira tragedija Afrike. Menim, da lahko tam nekoliko bolj krivite kolonialne izkušnje kot v sosednjih državah, ne da bi želeli ponoviti celotno tragedijo Svobodne države Kongo. Seveda tam obstaja prekletstvo naravnih virov, ki prekinja povezavo med obdavčitvijo in porabo in zaradi katerega je politika pehanje za častjo in bogastvom. Predvsem pa tam obstajajo heterogenost, pomanjkanje nacionalnih čustev, pomanjkanje jezikovne ali etnične enotnosti. „Če imaš rad svojo državo, plačaj davke,“ je pisalo na otožnem napisu v Kinšasi. Seveda jih nihče ne plača.

Prepričan sem, da lahko uganete, zakaj to omenjam. Predsednik Evropskega sveta je rekel, da patriotizem vodi v vojno. Torej, z veseljem bi ga odpeljal na kraj, kjer ni prav nikakršnega patriotizma, da bi videl, kam to pripelje.

 
  
  

Predlogi resolucij RC-B7-0688/2010

 
  
MPphoto
 
 

  József Szájer (PPE).(HU) Gospod predsednik, vsi vemo, da državni steber pokojninskega sistema, ki zagotavlja večjo varnost, zaradi finančne krize postaja čedalje bolj privlačen v več evropskih državah. Veliko držav pregleduje svoje sisteme in si prizadeva okrepiti državni pokojninski sistem. Čeprav pokojninski sistem v bistvu spada na področje nacionalne pristojnosti, je smer, v katero gredo razprave pri teh vprašanjih v Evropi, še vedno pomembna. Zato pozdravljam dejstvo, da točka 30 sklepa o delovnem programu Komisije, ki je bil zdaj sprejet ob podpori treh največjih skupin v Evropskem parlamentu – ljudske, socialne in liberalne –, poudarja, da je treba okrepiti prvi, namreč državni steber pokojninskega sistema. Moja domovina Madžarska je naredila pomemben korak v tej ustrezni smeri z zakonom, ki je bil sprejet včeraj. Razprava o pokojninskem sistemu v EU v zvezi z belo in naknadno zeleno knjigo se mora nadaljevati v tem duhu, Evropski parlament poziva Komisijo k temu, in zato sem zelo zadovoljen s tem predlogom.

 
  
  

Poročilo: Kinga Gál (A7-0344/2010)

 
  
MPphoto
 

  Clemente Mastella (PPE). - (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, novi institucionalni okvir, ki ga je uvedla Lizbonska pogodba, poudarja, da učinkovito varstvo in spodbujanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin podpirata demokracijo in pravno državo v Evropski uniji.

To poročilo sem podprl, ker sem prepričan, da Unija potrebuje novo notranjo politiko na področju človekovih pravic, ki je učinkovita in celovita in ki bo na nacionalni ravni in na ravni EU prinesla učinkovite mehanizme odgovornosti za obravnavo številnih kršitev, ki jih vidimo vsak dan.

Želimo poudariti, da je uveljavitev Lizbonske pogodbe korenito spremenila pravno podobo Evropske unije. Listina o temeljnih pravicah ima zdaj enako pravno veljavo kot Pogodbe in je najsodobnejša kodifikacija temeljnih pravic, ki nudi dobro ravnovesje med pravicami in solidarnostjo ter zajema civilne, politične, gospodarske, socialne in kulturne pravice, pa tudi pravice tretje generacije.

 
  
MPphoto
 

  Antonello Antinoro (PPE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, odločil sem se glasovati za to poročilo ne samo zato, ker se je tako odločila moja politična skupina, temveč tudi zato, ker sem popolnoma prepričan, da je to poročilo zelo pomembno v institucionalnem smislu in potrebno v času, ko so pristojnosti Parlamenta opredeljene, vendar organizacija teh pristojnosti poteka počasi.

Seveda smo si želeli, da bi bila naša prva odobritev proračuna v okviru Lizbonske pogodbe pomemben dogodek. Zaradi tega smo morali vsi določiti skupno stališče in zato si je poročevalka prizadevala najti kompromisne predloge sprememb, da bi preprečila odločitve, ki bi le upočasnile dokončno uskladitev glede uporabe Lizbonske pogodbe.

Zato se gospe Gál zahvaljujem za delo, ki ga je opravila, in upam, da bo to poročilo privedlo do skupnega izboljšanja dejavnosti evropskih institucij.

 
  
MPphoto
 

  Hannu Takkula (ALDE). - (FI) Gospod predsednik, najprej želim čestitati gospe Gál za to odlično poročilo o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji. Vendar je to le poročilo. Ne smemo pozabiti, da moramo v Evropski uniji še veliko narediti. Na žalost se v praksi ne uresničujejo temeljne pravice vsakogar, tudi če ljudje pravijo, da v teoriji se. Primer je velika romska manjšina, katere temeljne pravice se ne uresničujejo v vseh pogledih.

Prav tako imamo težave s svobodo izražanja mnenja. Zaradi svobode izražanja mnenja smo nagrado Saharova podelili kubanskemu oporečniku, vendar imamo tudi v Evropi še vedno težave. Ljudje ne morejo povsod govoriti svobodno ali izražati svojega mnenja. Konkreten primer tega je eden od kolegov poslancev tukaj v Evropskem parlamentu, ki ga povsod spremljajo varnostniki, ker se mora bati za svoje življenje. Zavzeti se moramo za temeljne pravice v Evropi in se boriti za to, da vsem v Evropski uniji zagotovimo svobodo izražanja.

 
  
MPphoto
 

  Sonia Alfano (ALDE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, splošno je znano, da dejavnosti italijanske vlade predstavljajo nenehno kršitev Listine o temeljnih pravicah. Spomniti se moramo samo na sporazum med Italijo in Libijo, ki mu je uspelo kršiti številne člene listine, ali na predlagani zakon bavaglio, ki naj bi grobo omejil tisk in pravni sistem.

Govorimo o vladi, ki jo podpira parlament, ki je bil izvoljen na nedemokratičen način, ne da bi imeli državljani možnost izraziti svojo željo, o vladi, ki je včeraj dobila zaupnico z glasovi iz opozicijskih klopi, od poslancev, ki so javno priznali, da so jim v zameno za glasove obljubili kandidaturo na prihodnjih volitvah in denar.

(Govornico je prekinil medklic)

Dejstva dokazujejo, da je šlo za korupcijo. To ni nič neobičajnega za podkupovalca gospoda Berlusconija, kakor razkrivata pravnomočni sodbi v primerih Mondadori in Mills.

(Menda niso v Evropskem parlamentu zdaj že branjevke?)

9. decembra je Evropski parlament praznoval mednarodni dan boja proti korupciji. Včeraj je italijanski parlament začel prvi dan postopka za legalizacijo korupcije poslancev.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. − Gospa Ronzulli, usedite se in nehajte govoriti, prosim. To ni primerno v dvorani Evropskega parlamenta. Nimate besede in ne smete motiti drugih govornikov na ta način. Prosim, upoštevajte to. Gospa Alfano, prosim, nadaljujte. Dam vam dodatnih 30 sekund.

 
  
MPphoto
 

  Sonia Alfano (ALDE). - (IT) Gospod predsednik, 9. decembra je Evropski parlament praznoval mednarodni dan boja proti korupciji. Včeraj je italijanski parlament začel prvi dan postopka za legalizacijo korupcije poslancev.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. − Gospa Ronzulli, tokrat vam bom to povedal zadnjič. Če boste še enkrat vstali in prekinili sejo, bom zahteval, da zapustite dvorano. Je to dovolj jasno? Ne ponovite tega.

 
  
MPphoto
 

  Sirpa Pietikäinen (PPE). - (FI) Gospod predsednik, po sprejetju Lizbonske pogodbe je eno od najpomembnejših novih področij za blaginjo naših državljanov Listina o temeljnih pravicah, ki nas zdaj vse zavezuje. Naslednji korak je, da se različne institucije EU osredotočijo na spremljanje in spodbujanje temeljnih pravic na vseh političnih področjih Unije in v vseh državah članicah na zavezujoč in kar se da učinkovit način.

Da bi to dosegli, je pomembno, da si posamezniki in tudi različne institucije prizadevajo zagotoviti nadaljnjo obravnavo direktive o enakem obravnavanju, ki je zdaj zastala v Svetu, in da zaradi tega dobimo pravno zavezujoča sredstva za posredovanje v primerih diskriminacije v državah članicah.

Naj povem tudi to, da je še posebej pomembno, da se posreduje v primerih tako tihe kot očitne diskriminacije. Tiha diskriminacija na primer prizadene starejše.

 
  
MPphoto
 

  Philip Claeys (NI). - (NL) Gospod predsednik, seveda sem glasoval proti temu politično korektnemu poročilu. Kot flamski nacionalist menim, da je popolnoma nesprejemljivo, da ta parlament avtomatično enači nacionalizem s ksenofobijo in diskriminacijo.

Predlog, da se postopki za ugotavljanje kršitev, uvedeni proti državam članicam, dopolnijo s postopkom, ki bo onemogočil nekatere politične ukrepe, dokler se Komisija ne bo odločila, ali naj uvede uradne postopke za ugotavljanje kršitev ali ne, je naravnost nevaren. To ne pomeni nič drugega kot nadzor držav članic in ta položaj je nesprejemljiv.

V prihodnosti bo Evropska komisija lahko onemogočila učinkovito politiko prisilne odstranitve in s tem bo močno presegla svoja pooblastila. Izpolnjevanje in izvajanje teh nalog bi bilo treba prepustiti posameznim državam članicam, ne Evropski komisiji.

 
  
MPphoto
 

  Daniel Hannan (ECR). - Gospod predsednik, v dodatku k 1984 je George Orwell napisal poglavje o „Novoreku“ in govoril je o tem, kako bi se jezik lahko spridil in spremenil in bi se s tem spremenile naše misli. Primer, ki ga je dal, je bila beseda „svoboden“. Rabo besede „svoboden“ v Novoreku si je lahko predstavljal samo v pomenu: „vezalke lahko dobiš na svobodnem trgu“; tako je izginil pojem intelektualne ali politične svobode, ker ni bilo besed, ki bi to izražale. To je bil grozljivo preroški primer, saj se je to bolj ali manj zgodilo z besedo „svoboden“ v času našega življenja.

Včasih je pomenila svobodo pred državnim omejevanjem: svobodo govora, svobodo zbiranja, svobodo čaščenja; zdaj pomeni upravičenost. Svobodno delam; svobodno uporabljam nacionalni sistem zdravstvenega varstva ali kar koli že. To poročilo o človekovih pravicah je s pojma pravic kot zagotovila osebne svobode prešlo na pravico kot terjatev do vseh drugih. Namesto da bi zagotovilo enako obravnavanje naših pravic, uveljavlja neenako obravnavanje naših pravic. V Evropi ni krize človekovih pravic, temveč kriza demokracije; in te krize se ne rešuje tako, da se pristojnost z izvoljenih predstavnikov prenese na neizvoljene pravnike.

 
  
 

***

 
  
MPphoto
 
 

  Licia Ronzulli (PPE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, opravičujem se za tisto, kar se je zgodilo prej, vendar kot Italijanka ne prenesem določene vrste vedenja. Sita sem tega, da gospa Alfano še naprej zapravlja čas za obrazložitev glasovanja za to, da pripoveduje laži in izkrivlja resnično dogajanje v Italiji. Včeraj so v italijanskem parlamentu glasovali o zaupnici na uninominalni podlagi in v skladu s popolnoma demokratičnimi pogoji. Zato se odrekam svoji obrazložitvi glasovanja in izjavljam, da sem glasovala za poročilo gospoda Juvina.

 
  
  

Poročilo: Philippe Juvin (A7-0338/2010)

 
  
MPphoto
 

  Mario Pirillo (S&D).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, tudi jaz sem prepričan, da ima oglaševanje lahko pomembno vlogo pri spodbujanju konkurence in konkurenčnosti med podjetji za povečanje ponudbe za potrošnike.

Vendar mora Evropa uporabiti strožje predpise za sektor, za katerega sicer obstaja nevarnost, da bo čedalje bolj nasilen, zlasti zaradi uporabe novih tehnologij. Dejansko potrošniki čedalje pogosteje sporočajo občutljive podatke, ne da bi se zavedali posledic, ki lahko izhajajo iz teh podatkov.

Zato pozdravljam poročilo gospoda Juvina, zlasti zato, ker je poročilo osredotočeno na najranljivejše posameznike, kot so otroci, ki niso sposobni samostojno oceniti komercialnih ponudb, ki se oglašujejo čedalje agresivneje.

 
  
MPphoto
 

  Sirpa Pietikäinen (PPE). - (FI) Gospod predsednik, oglaševanje je za potrošnike pogosto koristen vir informacij in jim pomaga sprejeti razumne odločitve. Tudi industrija se je vključila v odlične postopke samonadzora, kar zadeva etične kodekse, ki določajo, kakšno oglaševanje je dovoljeno in dobro.

Vendar se je ta praksa v zadnjih letih opustila, kot lahko na primer vidimo pri tem, kako se uporabljajo otroci, in tudi pri ciljnem oglaševanju za otroke. Zaradi tega menim, da mora Parlament posredovati pri tej zadevi in pozneje uporabiti to odlično poročilo kot podlago za preučitev tega, ali je treba direktivo pregledati in poostriti.

 
  
MPphoto
 
 

  Anna Maria Corazza Bildt (PPE). - Gospod predsednik, oglaševanje je ključni del dobro delujočega notranjega trga, ki spodbuja konkurenco in potrošnikom zagotavlja ponudbo. Glasovala sem za poročilo o oglaševanju. Poročilo ne predlaga nove zakonodaje ali pravilnega oglaševanja in ne nadzira ali omejuje interneta.

Poročilo prispeva k ozaveščenosti o tem, da se mora odgovorno oglaševanje boriti proti nepoštenim poslovnim praksam v oglaševanju ter spoštovati osebne podatke in zasebnost potrošnikov.

Poslovno skupnost pozivam, naj prevzame svoj del odgovornosti s samoregulacijo, s prostovoljnimi ukrepi za preprečevanje zavajajočega, prikritega in vsiljivega oglaševanja. Še posebej pozivam k temu, da se iz oglaševanja izključijo otroci. Nehajte uporabljati Batmana, Spidermana in medvedka Bamseja proti našim otrokom.

 
  
  

Poročilo: Bendt Bendtsen (A7-0331/2010)

 
  
MPphoto
 

  Jim Higgins (PPE).(GA) Gospod predsednik, pozdravljam poročilo gospoda Bendtsena in sem zanj tudi glasoval. Varčevanje z energijo moramo poudariti kot način za zmanjšanje povpraševanja po energiji in s tem za doseganje energetske učinkovitosti v celotni Evropski uniji. Pogosto razpravljamo o obnovljivih virih energije, vendar zlahka pozabimo na našo porabo elektrike. Glasoval sem za to poročilo, ker je izjemno pomembno. Rad bi čestital poročevalcu.

 
  
MPphoto
 

  Jens Rohde (ALDE). - Gospod predsednik, naš italijanski kolega tukaj je pokazal zanimivo agresijo.

Prejšnji teden je veliko ljudi od daleč pripotovalo v Cancún, vendar niso prišli daleč na področju boja proti podnebnim spremembam. Z današnjim glasovanjem o energetski učinkovitosti smo dejansko naredili korak naprej. Kot to poročilo pravilno poudarja, je energetska učinkovitost stroškovno najučinkovitejši in najhitrejši način za zmanjšanje emisij CO2. Toda ukrepi, ki so jih sprejele države članice, še zdaleč niso dovolj. Z zdajšnjimi prizadevanji bomo prišli samo na pol poti do 20-odstotnega zmanjšanja do leta 2020. Zato potrebujemo zavezujoč cilj na področju energetske učinkovitosti. To poročilo vsebuje mnoge rešitve. Zdaj jih je treba izvesti. Rad bi se zahvalil gospodu Bendtsenu in mu čestital za odlično delo pri tem poročilu.

 
  
MPphoto
 

  Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė (PPE). - (LT) Gospod predsednik, rada bi čestitala poročevalcu gospodu Bendtsenu za to zelo pomembno poročilo o pregledu akcijskega načrta o energetski učinkovitosti. Glasovala sem za, kajti verjamem, da je pomembno ne le zaradi gospodarskih vidikov, temveč tudi v luči konference v Cancúnu. Tam nismo uspeli najti skupnega stališča, zato je najpomembnejše, da doma nadaljujemo z delom, ki ga je začela Evropska unija za zmanjšanje emisij CO2. Energetska učinkovitost je ena od najprimernejših poti. Države članice morajo imeti učinkovite nacionalne akcijske načrte na tem področju, vključno s finančnimi mehanizmi. Države članice in Evropska komisija se morajo dogovoriti o posebni pomoči. Vsi Evropejci bi imeli korist od odločitev, kot je današnja, ker govorimo o mnogih neodvisnih področjih – promet, nove tehnologije in učinkovitost stavb, proizvodnja in prenos infrastrukture. Ta dokument je zbirka ukrepov, ki niso namenjeni samo za zaščito okolja, temveč tudi v pomoč nacionalnim gospodarstvom.

 
  
MPphoto
 

  Hannu Takkula (ALDE). - (FI) Gospod predsednik, tudi jaz sem glasoval za to poročilo gospoda Bendtsena o energetski učinkovitosti. V Evropski uniji nas program Evropa 2000 zavezuje tudi k energetski učinkovitosti, varčevanju z energijo in uporabi obnovljivih virov energije. Toda ne smemo pozabiti, da ko določimo takšne cilje zase, se jim morajo zavezati vsi. To je bila težava povsod po Evropi: cilji so bili dobri, toda države članice jim niso bile zavezane.

Seveda lahko upamo, da z govorjenjem o učinkoviti rabi energije le-ta ne bo omejena samo na Evropo, temveč se bo uporabljala širše. Seveda ne smemo v nobenem primeru dovoliti, da bi energetska učinkovitost in varčevanje z energijo postali ovira za konkurenčnost: poskrbeti moramo tudi, da smo lahko konkurenčni na svetovnih trgih, in s tem zagotoviti blaginjo in konkurenčnost v Evropi. Kot sem dejal, je pomembno, da spoštujemo zaveze, ki smo jih sprejeli.

 
  
MPphoto
 

  Sonia Alfano (ALDE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, mislim, da se Evropska unija ne sme umakniti pred energetskim izzivom, ki bo odločal o usodi našega planeta.

Razbiti moramo mit, da je gospodarski razvoj države tesno povezan z večjo porabo energije. Evropa mora biti začetnica novega trajnostnega gospodarskega modela na podlagi manjše porabe virov, vključno z energijo, in večje produktivnosti. Zato moramo prekiniti povezavo med gospodarsko rastjo in porastom energije, prodane industrijam in javnosti, ter jo namesto tega povezati s povečanjem na področju energetskih storitev, ki ustvarjajo delovna mesta in energetsko učinkovitost.

Zato menim, da energetska učinkovitost predstavlja prednostno nalogo za prihodnost EU v gospodarskem in okoljskem smislu, in upam, da bo Komisija takoj sprejela potrebne ukrepe za izvedbo zavezujočih ciljev, ki jih je Parlament določil danes.

 
  
MPphoto
 

  Sirpa Pietikäinen (PPE). - (FI) Gospod predsednik, glasovala sem za bolj zavezujočo in velikopotezno politiko v tem akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost in sem zelo zadovoljna s končnim stališčem Parlamenta o tej zadevi.

Podnebnih sprememb ne bo mogoče v prvi vrsti preprečiti samo z mednarodnimi zavezami ali deklaracijami: potrebujemo praktično rešitev za dosego ciljnega zmanjšanja emisij. Boljša energetska učinkovitost je nadvse ključen in pomemben projekt pri teh prizadevanjih. Če jo želimo doseči, potrebujemo zelo široko in celovito politiko o boljši energetski učinkovitosti, ki je zavezujoča in, če je potrebno, finančno motivirana, kar zajema sankcije. Akcijski načrt je dober korak v to smer.

 
  
 

***

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. − Gospod Silvestris, ali mi ploskate ali imate vprašanje o pravilnosti postopka med obrazložitvami glasovanja? To je nenavadno, ampak kar izvolite.

 
  
MPphoto
 

  Sergio Paolo Francesco Silvestris (PPE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, vidite, da ploskam, obenem pa bom ob tej priložnosti zastavil vprašanje o pravilnosti postopka.

Gospod predsednik, ali nameravate ukrepati tudi proti poslancem, ki imajo to srečo, da lahko čas, ki jim je na voljo, porabijo za žaljenje vlade lastne države?

V vaši navzočnosti je poslanka ravnokar užalila italijansko vlado, ki je včeraj pridobila zaupnico italijanskega parlamenta in tudi uživa zaupanje italijanske javnosti. Omenjeni poslanki to morda ne bo všeč, toda to je njena težava in jo lahko uredi s svojimi prijatelji. Ta poslanka je izkoristila svoj čas, da je užalila vlado svoje države, ki je tudi moja država, namesto da bi obrazložila svoje glasovanje.

Gospod predsednik, rad bi vas vprašal, ali nameravati te zadeve prenašati kljub poslovniku, kajti v tem primeru se bom v prihodnosti udeležil vseh obrazložitev glasovanja in govoril v prid vlade, ki zakonito vodi Italijo, s soglasjem države in njenega parlamenta.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. − Upam, da cenite, da sem vam dovolil govoriti, čeprav to, kar ste omenili, dejansko ne zadeva pravilnosti postopka. Moje delo ni nadzorovati, kaj se poslanci odločijo povedati. Moje delo je zagotoviti, da svoje povedo, ko je čas za to, in da ne prekinjajo drug drugega, in to, če smem dodati, razmeroma nevljudno in glasno. Zato se vam zahvaljujem za vašo pripombo. Vztrajal bom, vsaj ko bom jaz predsedoval, da se poslanci drug do drugega vedejo vljudno, in poskusil bom čim bolje uveljavljati časovne omejitve. Kar poslanci povedo v dvorani, v demokratični dvorani, kot je ta, pa je njihova stvar, ne moja.

***

 
  
MPphoto
 

  Seán Kelly (PPE).(GA) Gospod predsednik, nekaj besed bi rad povedal o tej temi.

Mislim, da je bil v boju proti podnebnim spremembam do zdaj skoraj ves poudarek na obnovljivi energiji, ki je sicer zelo pomembna. Toda toliko več bi se še lahko naredilo na področju energetske učinkovitosti, zato pozdravljam to poročilo.

Na področju stavb bi bilo mogoče narediti še veliko več, zlasti glede te stavbe, stavb v Bruslju in mnogih drugih javnih stavb. Zelo pomembno je, da jih naredimo bolj energetsko učinkovite. Enako velja za številne načine prevoza. Toliko ogromnih motorjev, ki požirajo dizel. Proizvajalce bi morali prisiliti, da jih naredijo energetsko učinkovitejše.

Eno skupino pa bi rad pohvalil. V moji državi šole opravljajo fantastično delo na področju zelene zastave. To bi morali priznati in spodbujati, kajti prek njih dosežejo otroke in njihove starše ter ustvarjajo pozitiven odnos.

 
  
  

Pisne obrazložitve glasovanja

 
  
  

Poročilo: Reimer Böge (A7-0367/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. (FR) Proračunska praksa Evropske unije je skladna z nekaterimi načeli, vključno z načelom specializacije. To pomeni, da se lahko vsota, ki je namenjena določeni politiki, uporabi samo za to politiko. To načelo skupaj z drugimi ščiti dobro finančno poslovodenje Unije. Vendar pa povzroča tudi določeno stopnjo neprožnosti proračuna. Letni proračun ne more predvideti vseh odhodkov, ki jih bo imela Unija, večletni finančni okvir pa še toliko manj. Zato imamo že nekaj let „instrument prilagodljivosti“. Ta zajema finančne rezerve, ki so vsako leto vključene v proračun. Omogočajo financiranje politik in projektov, katerih stroškov ni bilo mogoče predvideti. Poročilo mojega kolege gospoda Bögeja priporoča, da se ta instrument uporabi za financiranje programa vseživljenjskega učenja in programa za konkurenčnost in inovacije ter pomoč za Palestino. Ker na teh treh področjih verjamem v pozitivno delovanje Unije, sem brez oklevanja glasovala za to besedilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Strinjam se z odločitvijo Evropskega parlamenta, da dodeli dodatno finančno pomoč za izvajanje programa vseživljenjskega učenja in programa za konkurenčnost in inovacije v letu 2011. Cilj, ki je opredeljen v lizbonski strategiji, namreč da Evropska unija postane globalno konkurenčno in na znanju temelječe gospodarstvo na podlagi trajnostnega gospodarskega razvoja in novih delovnih mest, ki si prizadeva za socialno kohezijo, je mogoče doseči z izvajanjem teh programov.

Da bi povečali globalno konkurenčnost Evropske unije, je treba posebno pozornost posvetiti malim in srednje velikim podjetjem ter jim zagotoviti potrebno pomoč in finančno podporo. Poleg tega bi naložbe v zelene inovacije in razvoj strokovnih raziskav spodbudile uporabo obnovljivih virov energije, ki bi olajšali ustvarjanje novih trajnostnih delovnih mest v različnih sektorjih, med drugim v energetskem, proizvodnem in prometnem.

 
  
MPphoto
 
 

  Bastiaan Belder (EFD), v pisni obliki. − Poročilo gospoda Bögeja o uporabi instrumenta prilagodljivosti ne more računati na mojo podporo. Predlog Evropske komisije ne nudi ustrezne utemeljitve, zakaj je to dodatno financiranje potrebno. Poleg tega sem na splošno zelo kritičen glede uporabe instrumenta prilagodljivosti. Zaželeno je zmanjšati druge proračunske postavke, da se omogoči financiranje proračunskih postavk, za katere nastane utemeljena potreba po dodatnem financiranju.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. (PT) Instrument prilagodljivosti omogoča možnost financiranja jasno določenih odhodkov, ki jih ni bilo mogoče financirati v okviru zgornjih meja enega ali več razdelkov večletnega finančnega okvira. Tako je njegova uporaba v okviru proračuna za leto 2011 povezana s potrebo po financiranju programov „vseživljenjsko učenje“ in „konkurenčnost in inovacije“ – v okviru strategije EU 2020 – kot tudi financiranjem finančne pomoči za Palestino, mirovni proces in Agencijo Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje (UNRWA). Ker so ti programi pomembni, nameravam glasovati za predlog.

 
  
MPphoto
 
 

  Mario Mauro (PPE), v pisni obliki. (IT) Parlament mora nedvomno imeti pozitivno mnenje o poročilu gospoda Bögeja o uporabi instrumenta prilagodljivosti za program vseživljenjskega učenja in program za konkurenčnost in inovacije ter Palestino. Strinjam se s potrebo in posledično prerazporeditvijo izdatkov s prekoračitvijo zgornjih meja v razdelkih 1 in 4. Glede na obstoječe gospodarske razmere so ti izdatki nujni z različnih vidikov, za boj proti krizi in tudi za našo mednarodno verodostojnost.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) Nesprejemljivo je, da so financiranje pomoči za Palestino, evropski programi izobraževanja in usposabljanja ter programi za spodbujanje konkurenčnosti in svobodne konkurence vključeni v eno samo besedilo. Zlonamerni naklep je očiten. Zaradi te kombinacije se moram vzdržati. Ponovno izrekam vso podporo cilju palestinskega ljudstva.

 
  
MPphoto
 
 

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. (ES) Glasoval sem za to poročilo, da bi zagotovili uporabo sredstev EU v skupni višini okoli 70 milijonov EUR s prevzemom obveznosti in odobritvijo plačil iz Solidarnostnega sklada Evropske unije v zvezi z naravnimi nesrečami v državi Portugalski, ki je zaprosila za sredstva v povezavi z nesrečo, ki so jo povzročili zemeljski plazovi in poplave na otoku Madeira, ter tudi za Francijo, ki je za sredstva zaprosila po nesreči, ki jo je povzročil vihar Ksintija. Menim, da moramo tema državama članicama izkazati podporo, da se lahko spopadeta s posledicami teh naravnih pojavov in jih čim bolj omilita. Solidarnosti sklad EU je bil oblikovan z namenom, da Evropska unija izkaže solidarnost s prebivalci v regijah, ki so jih uničile naravne nesreče. Glasoval sem za to poročilo, ker mislim, da prosi za dodelitev sredstev v ta namen in s tem želi pravilno uporabiti mehanizem, ki je na voljo.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Zneski, ki se omenjajo v tem poročilu, so povsem nerealni. Poleg dejstva, da bi moral obstoječi finančni okvir zadostovati za pokritje teh ciljev, bi morali biti v primeru povečanja predvideni bistveno manjši zneski. Prilagoditev finančnega okvira predlogom v poročilu ne bi povzročila večje prožnosti Unije, temveč bi jo omejila. Zato sem glasoval proti temu poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki.(PL) Najprej bi rad izrazil zadovoljstvo, da sta se Evropski parlament in Svet dogovorila o financiranju programa vseživljenjskega učenja ter programa konkurenčnosti in inovacij. Posebej bi rad izpostavil program vseživljenjskega učenja. Zajema štiri sektorske programe. Zlasti pomemben po mojem mnenju je program Erasmus, ki omogoča izmenjavo študentov v masovnem merilu. To je izjemno pomembno tako na področju pridobivanja novih znanj in spretnosti kot navezovanju poznanstev in spoznavanju kultur držav članic. Podobno vlogo – v povezavi z mladimi šoloobveznimi otroki – ima program Comenius.

Ta programa nista samo koristna za evropsko gospodarstvo, temveč zagotavljata vzpostavitev evropske zavesti na podlagi nadnacionalne mreže poznanstev. Programa bi morala imeti visoko prednost ne glede na proračunske razmere, saj sta naložba, ki bo koristila Evropski uniji na mnogih področjih – ne samo v gospodarstvu, temveč tudi kulturi in politiki. Odločitev o pomoči Palestini je pomembna iz drugih razlogov, vendar menim, da je ravno tako upravičena.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) Evropska komisija je vložila predlog, da se instrument prilagodljivosti uporabi kot del novega proračunskega „manevra“ za leto 2011 po neuspešnem spravnem sestanku. Glasoval sem za, predvsem zato, ker povečanje vpliva na dva programa, namreč vseživljenjsko učenje ter konkurenčnost in inovacije (PKI), ki si zaslužita največjo podporo in največ sredstev Evropske unije. Instrument prilagodljivosti predvideva medinstitucionalni sporazum o proračunski disciplini. Po sporazumu med obema vejama proračunskega organa (Evropski parlament in Svet) je omogočeno financiranje prek zgornjih meja, določenih v finančnih perspektivah potreb, ki jih ni bilo mogoče predvideti ob opredelitvi večletnega finančnega okvira, v znesku največ 200 milijonov EUR letno. To je pomemben rezultat za Evropski parlament, saj označuje uspeh dialoga o proračunu s Svetom.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Rad bi pozdravil sporazum, dosežen na spravnem sestanku glede uporabe instrumenta prilagodljivosti za financiranje predvsem programa vseživljenjskega učenja. Menim, da je za Evropsko unijo ključno, da vlaga v razvoj kakovostnega izobraževanja in usposabljanja ter spodbujanje dosežkov na visoki ravni. Evropa lahko postane konkurenčnejša samo s strogim in kakovostnim poučevanjem.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 dopušča uporabo instrumenta prilagodljivosti za financiranje jasno določenih odhodkov, ki jih ni bilo mogoče financirati v okviru zgornjih meja enega ali več razdelkov večletnega finančnega okvira. V proračunu za leto 2011 so potrebni dodatni odhodki, ki presegajo zgornji meji razdelkov 1a in 4. Zato se predlaga uporaba instrumenta prilagodljivosti v skladu s točko 27 medinstitucionalnega sporazuma. Zneski, za katere se bo uporabil instrument prilagodljivosti: 18 milijonov EUR za program vseživljenjskega učenja v razdelku 1a; 16 milijonov EUR za program konkurenčnosti in inovacij v razdelku 1a; 71 milijonov EUR za Palestino v razdelku 4. Obe veji proračunskega organa se morata zavedati, da je treba sklep objaviti v Uradnem listu Evropske unije pred objavo proračuna za leto 2011.

 
  
  

Predlog splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2011, kot ga je spremenil Svet

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Predlog Skupnosti za leto 2011 zajema 141,8 milijarde odhodkov za odobritve in 126,5 milijardi odhodkov za plačila. Kot prednostni nalogi Parlamenta pri tem proračunu se lahko štejeta potrditev in okrepitev sredstev, namenjenih izobraževanju in inovacijam. Tako so sredstva v razdelku 1a – konkurenčnost za rast in zaposlovanje večja za 18 milijonov EUR za program vseživljenjskega učenja, v razdelku 3b – državljanstvo pa so 3 milijoni EUR več namenjeni za program „Mladi v akciji“.

Vesel sem, ker so se prihodnja štiri predsedstva EU (vlade Madžarske, Poljske, Danske in Cipra) zavezala, da bodo Evropski parlament vključila v prihodnje razgovore in pogajanja glede naslednjega večletnega finančnega okvira.

Pozdravljam zavezo Evropske komisije, da predstavi uraden predlog konec junija 2011, s čimer bo zagotovila, da se bo o predlogih glede njenih lastnih virov razpravljalo istočasno kot o večletnem finančnem okviru. Vključenost Evropskega parlamenta v te zadeve je predvidena tudi v Lizbonski pogodbi (členi 312, št. 5, 324 in 311).

Upam, da se potreba po enotnosti v Svetu za sprejetje naslednjega večletnega finančnega okvira in za nova lastna sredstva ne bo pretvorila v blokiranje.

 
  
MPphoto
 
 

  Bogusław Liberadzki (S&D), v pisni obliki.(PL) Svet in Evropski parlament sta dosegla sporazum o proračunu za leto 2011. Glasoval sem za sprejetje proračuna glede na njegova osnovna politična in institucionalna načela, ki med drugim predlagajo okrepitev vloge Evropskega parlamenta v pogajanjih o novem finančnem okviru po letu 2013 in udeležbi v razpravi o novih virih prihodkov, ki zajema evro davek.

Dodatna prednost proračuna je njegova večja prožnost v nepredvidenih okoliščinah. Izognili smo se nevarnosti delovanja na podlagi začasnega proračuna, ki bi znatno ohromil delovanje Unije. Takšne razmere bi bile škodljive zlasti v času, ko se je treba intenzivno boriti proti gospodarski krizi in uveljaviti Lizbonsko pogodbo. Zasluga za to gre v veliki meri stališču Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu.

 
  
MPphoto
 
 

  Bogusław Sonik (PPE), v pisni obliki.(PL) Sprejetje proračuna za leto 2011 priča o dejstvu, da je mogoče z Evropsko unijo doseči kompromis. Predlog finančnega načrta za leto 2011 je bil sprejet in izglasovan, za kar se lahko zahvalimo dobri volji vseh institucij, ki so ga pomagale izdelati. Ta kompromis bi morali ceniti zlasti zato, ker so postopki odločanja, ki sledijo začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe, novi, in prvič v zgodovini je Evropski parlament sprejel skupno odločitev o izdatkih enakopravno s Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo. Proračun ni idealen, vendar menim, da so izdatki smiselno porazdeljeni in pokrivajo vse prednostne naloge Evropske unije. Z glasovanjem za sprejetje proračuna za leto 2011 sem izrazil tudi podporo nadaljnjemu razvoju in pojmu evropskega povezovanja.

 
  
  

Poročilo: Sidonia Elżbieta Jędrzejewska, Helga Trüpel (A7-0369/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za to poročilo, saj proračun Skupnosti za leto 2011, ki ga je predstavil parlamentarni Odbor za proračun med delnim zasedanjem, namenja več sredstev prednostnim nalogam, ki jih je opredelil Evropski parlament, kot so izobraževanje, inovacije, mirovni proces na Bližnjem vzhodu in v Palestini, program vseživljenjskega učenja, raziskovalni program „Ljudje“ ter program za konkurenčnost in inovativnost. Čestitam Parlamentu, Svetu in Komisiji, ker so se dogovorili tudi, da bodo, če bodo potrebna dodatna sredstva za izpolnitev pravnih obveznosti EU, med letom 2011 spreminjali proračune, saj po zakonu proračun EU ne sme imeti primanjkljaja. Poleg proračuna je imel Parlament nekatere politične zahteve v zvezi z izvajanjem pravil, ki so določena v Lizbonski pogodbi, namreč glede novega sistema lastnih sredstev, in v zvezi s temi je dobro vedeti, da je ES zdaj naznanila, da bo predstavila uradno pobudo do konca junija 2011, s katero bo zagotovila, da se o predlogih glede lastnih sredstev razpravlja istočasno kot o prihodnji finančni perspektivi.

 
  
MPphoto
 
 

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. Glasovala sem za to resolucijo in podprla sem proračun EU za leto 2011. Pozdravljam sporazum, ki so ga končno dosegli Svet, Komisija in Evropski parlament, in upam, da bomo imeli trajnosten proračun, ki ga bo mogoče v celoti in predvidljivo izvajati od začetka finančnega leta. S sprejetjem te resolucije Evropejci zagotavljamo financiranje in stalnost proračuna, o katerem sta se dogovorila Svet in Odbor za proračun. Prepričana sem, da je bilo treba več sredstev nameniti za izobraževanje, raziskave in inovacije, saj mora EU povečati svojo učinkovitost in konkurenčnost, da se bo lahko izkopala iz finančne in gospodarske krize. Da bi dosegli ta cilj, mora EU oblikovati dolgoročno strategijo, katere del mora biti ta proračun.

 
  
MPphoto
 
 

  Charalampos Angourakis (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Dejstvo, da je Evropski parlament odobril proračun Skupnosti za leto 2011 le nekaj dni zatem, ko ga je zavrnil, dokazuje, da je celoten postopek slabo zasnovana igra odvračanja od bistva proračuna, ki je bolje služiti velikim podjetjem s tem, da se breme gospodarske krize in vse večjih imperialističnih posegov preloži na delavce. Obenem ta dobro premišljena igra poudarja resno konkurenco med imperialisti in dejstvo, da se organi Skupnosti prerivajo za položaj, na katerem bo mogoče najbolje služiti interesom plutokracije po sprejetju Lizbonske pogodbe. Že pred časom je bila sprejeta odločitev o zmanjšanju najmanjših odobritev, ki bi se lahko uporabile za revne kmete, delavce in samozaposlene, ter o povečanju odobritev, ki se usmerjajo neposredno v monopolne skupine, v storitve in infrastrukture civilno-vojaških posredovanj ter v pregon in zatiranje delavskega razreda in ljudskega gibanja.

Politični zagovorniki kapitala se s takšnimi triki ne bodo mogli rešiti pred klevetami. Njihova vloga postaja vsak dan jasnejša. Delavski in ljudski razred krepita svoj boj proti politikam EU in meščanskim vladam ter s tem ustvarjata nove obete za ljudsko gospodarstvo, ki bo služilo njihovim potrebam in ne potrebam kapitala.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. (FR) Priprava letnega proračuna za leto 2011 je ponovno povzročila prava politična pogajanja med poslanci Evropskega parlamenta in vladami držav članic. Glede na zdajšnja zmanjševanja proračuna je želel Svet Evropske unije, ki zastopa vlade držav članic, Unijo pripraviti do tega, da sodeluje v varčevalnih ukrepih, ki so si jih zadale evropske države. Čeprav je Evropski parlament, pa tudi Komisija, želel nasprotno, namreč da se krizo rešuje s prostovoljnimi politikami, se je postavil na stran Sveta in jasno izrazil solidarnost z državami članicami. V zameno za to priznanje je Parlament želel, da pride do razprave o sredstvih Unije in zlasti o tem, ali ima lahko Unija lastna sredstva, neodvisna od prispevkov držav članic. Svet je bil sprva neomajen, toda na koncu je popustil našim zakonitim zahtevam. Zato smo lahko drugi poslanci Evropskega parlamenta in jaz dali soglasje na ta proračun, katerega cilj je kratkoročen, vendar omogoča odpiranje novih možnosti za politike Unije v prihodnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasoval sem za razrešnico za proračun za leto 2011. Ta proračun so okrepili novi postopki, opredeljeni v Lizbonski pogodbi. Ta dolga in težka pogajanja, da bi dosegli sporazum o proračunu za leto 2011 kažejo, da bomo z začetkom veljavnosti novih proračunskih načel prisiljeni najti racionalne institucionalne kompromise na najpomembnejših področjih politike EU. Prvič po uveljavitvi nove pogodbe je Evropski parlament izkoristil nove pristojnosti za polno sodelovanje pri sestavljanju proračuna Evropske unije. Neuspeh prvega poskusa sporazuma, ki bi zajel legitimne zahteve Evropskega parlamenta, je znak, da med institucijami še obstajajo nesoglasja, ki pa jih ne bi smelo biti, saj ovirajo učinkovito medinstitucionalno sodelovanje. Vse institucije EU se zavzemajo za čim bolj gladko sprejemanje sporazumov, ki so posebnega pomena za EU kot celoto in za njene državljane. Zato menim, da je treba v prihodnosti temeljito spremeniti načela delovanja samih institucij, vključitev Evropskega parlamenta v vse faze pogajanj, še zlasti pri sprejemanju proračuna, pa moramo obravnavati kot nujni pogoj za uresničevanje načela predstavniške demokracije.

 
  
MPphoto
 
 

  Dominique Baudis (PPE), v pisni obliki. (FR) Evropska unija si mora zagotoviti proračun, ki je enakovreden njenim ciljem. Ne sme si dovoliti, da jo odnese kriza, temveč se mora spopasti z izzivi, ki ji pridejo na pot. Z Lizbonsko pogodbo se je Parlament izenačil s Svetom in uveljavil kot proaktivna sila. Glasoval sem za proračun za leto 2011, saj je naša dolžnost, da kot poslanci Evropskega parlamenta damo Evropi jasno politično usmeritev. Leta 2011 bo Evropa ohranila ciljno usmeritev svojih prednostnih nalog. Lahko bo popravila navzgor svoje finančne potrebe, da bo izvedla svoja nova pooblastila. Težkim gospodarskim razmeram navkljub je Parlament uspel pridobiti trdno zavezo držav članic.

Na predlog Parlamenta bo Komisija leta 2011 začela z razpravami o različnih vrstah lastnih sredstev, sredstev, ki jih Evropa potrebuje, da zagotovi svojo finančno avtonomnost v prihodnosti. Zelo pa sem zaskrbljen, ker Parlament ni našel soglasja o dodatnem financiranju, potrebnem za projekt „ITER“ od leta 2012 naprej. Termonuklearni poskusni reaktor, paradni projekt mednarodnih raziskav in evropske znanstvene dinamike, bi lahko koristil neporabljeni in presežni del proračuna za leto 2011.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE), v pisni obliki. (FR) Zatem, ko se je Parlament dobro izkazal v pogajanjih s Svetom o proračunu za leto 2011, o pogojih za pripravo naslednjega večletnega finančnega okvira in vprašanju o lastnih sredstvih Unije, je izgubil bitko. S sprejetjem proračuna za leto 2011 na delnem zasedanju decembra smo pokazali, da je imel Svet prav. Niso nas skrbeli zneski, temveč politične zahteve. Nismo pozabili naših sedem zahtev, sprejetih na prejšnjem delnem zasedanju. Pozitivno pa je, da bo Komisija predlog o lastnih sredstvih predložila tudi spomladi leta 2011. Parlament bo vključen v to razpravo in v tiste razprave, ki so potrebne za pripravo finančnih perspektiv. Toda pogoje je treba opredeliti, zato se je boj za spoštovanje pravice soodločanja na tem področju šele začel.

 
  
MPphoto
 
 

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. (RO) To, da je Parlament sprejel proračun EU za leto 2011, kaže, da je mogoče z dialogom med Komisijo in zakonodajnim organom urediti zadeve v obojestransko korist. Komisija je spoznala, da ima Evropski parlament zdaj večjo besedo pri financah Unije, in se je odločila, resda kasneje, da bo te razmere spoštovala. V praksi ostaja proračun v mejah, ki jih je določil Svet, toda obenem zajema nekatere prednostne naloge zakonodajnega organa. Preden je bil dosežen sporazum, smo bili v nenavadnem položaju, saj smo imele raznolike strategije in programe, ki sploh niso bili vključeni v proračunske napovedi za naslednje leto. Te strategije in programi ne morejo kar ostati na papirju, saj bi le poudarili neskladnost in pomanjkanje zaupanja v ukrepe, ki jih sprejme sama Evropska unija.

Jasno je, da ne moremo razviti programov, ki podpirajo mlade, inovacije in raziskave, ter ne moremo trditi, da smo aktiven akter v svetovni zunanji politiki, če nimamo sredstev, namenjenih za financiranje vseh teh načrtov. Parlament je pred Svetom uspešno zagovarjal potrebo po izvajanju rednih ocen koristi nove zakonodaje in njenega financiranja. Kot predstavniki, ki so jih izvolili neposredno državljani Evropske unije, moramo davkoplačevalcem pokazati, da se njihov denar dobro rabi.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Zadovoljna sem s proračunom, ki je bil odobren danes, saj ohranja prednostne smeri, ki jih je sprejel Parlament oktobra in ki krepijo ključna področja, kot so izobraževanje, mladi, raziskave in inovacije. Ključno je, da se EU zagotovi trajnosten proračun, ki ga je mogoče izvajati v celoti in na predvidljiv način od začetka finančnega leta, v nasprotju s sistemom začasnih dvanajstin, ki bi ogrozile izvajanje njenih politik. Ravno tako pomembno si je prizadevati za proračun, ki je vizionarski v času krize in ki krepi področja, ki prispevajo h gospodarski rasti ter številnejšim in boljšim delovnim mestom, na primer znanost in inovacije. Samo z velikopoteznim proračunom bo v Evropi mogoča oživitev gospodarstva.

 
  
MPphoto
 
 

  Frédéric Daerden (S&D), v pisni obliki. (FR) Proračun za leto 2011 je bil izglasovan z odgovornostjo, grenkobo in prepričanjem. Odgovornost: Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu je prevzela svojo odgovornost s tem, ko je glasovala za ta proračun, da bi se izognila institucionalni slepi ulici in zatekanju k sistemu začasnih dvanajstin. Grenkoba: soodločanje o proračunskih zadevah je izgubljena bitka. Kljub priznanjem Parlamenta so nekatere države članice, ki v nasprotju z mano ne verjamejo v dodano vrednost evropskega proračuna, ostale neprožne. Prepričanje: prihodnost Unije je odvisna od novih lastnih sredstev in davka na finančne transakcije. Potrebujemo Komisijo in potrebujemo njeno predanost temu, če želimo, da ta temeljni cilj postane realnost. Potrebujemo olajševanje trgovine in prometa ter tudi proračun za leto 2011, zato sem se vzdržal glasovanja o spremembi, ki so jo glede te zadeve ponovno vložili Zeleni in ki je bila simbolična, vendar neodgovorna. Olajševanje trgovine in prometa je preveč pomembna tema, da bi se je lotili površno v okviru političnih strategij za vlaganje sprememb s strani neavtorjev, katerih proračunska postavka znaša nič. Prvotna socialistična sprememba naj bi to razpravo med proračunskim postopkom premaknila naprej, če pa bi bila sprejeta danes, bi to pomenilo, da smo izbrali Unijo brez proračuna.

 
  
MPphoto
 
 

  Christine De Veyrac (PPE), v pisni obliki. (FR) Glasovala sem za proračun, ki ni skoraj nič večji kot leta 2010, da bi pokazali, da lahko Parlament ravna zrelo in odgovorno v okviru gospodarske krize, ki hromi nacionalne vlade. Ni prav povečevati proračuna za leto 2011 v času, ko večina držav članic stopa v obdobje strogega proračunskega nadzora. Vesela sem, da so trda pogajanja med različnimi institucijami o tej zadevi privedla do kompromisa in da smo se izognili proračunski krizi za leto 2011.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo o novem predlogu proračuna za leto 2011, ker krepi financiranje na področjih, ki jih je Evropski parlament opredelil kot prednostne naloge, namreč izobraževanje, inovacije, konkurenčnost in kohezija za rast in zaposlovanje kot tudi ohranjanje in upravljanje naravnih virov.

 
  
MPphoto
 
 

  Göran Färm (S&D), v pisni obliki. (SV) Švedski socialni demokrati smo danes glasovali za predlog splošnega proračuna Evropske unije za finančno leto 2011. Proračun je omejen, vendar vsebuje tudi pomembne naložbe v raziskave, pobude za mlade in potrebne pobude za pomoč za Palestino, obenem pa omogoča ustanovitev nove Evropske službe za zunanje delovanje EU in novih organov za finančni nadzor.

Vendar smo se vzdržali glasovanja o besedilu in predlaganih proračunskih postavkah glede novih lastnih sredstev za EU. Smo za revizijo sistema lastnih sredstev in pregled davka na finančne transakcije, vendar verjamemo, da imamo trenutno premalo informacij, da bi lahko oblikovali podrobno stališče o tej zadevi.

Radi bi poudarili, da mora biti novi sistem za prihodke EU ne glede na obliko, ki jo utegne imeti, proračunsko nevtralen in mora spoštovati pristojnost držav članic na področju obdavčevanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. (PT) Proračun za leto 2011 bo prvi proračun Unije, o katerem se bo dogovorilo po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe. Čeprav ta sporazum, sklenjen v okviru novega postopka soodločanja, ne obravnava vseh pomislekov Evropskega parlamenta, predstavlja podlago za skupni dogovor o proračunskih prednostnih nalogah Unije. Glede na nove izzive, s katerimi se spopada Unija, je postalo ključno, da ima Komisija instrument, ki ji omogoča uvedbo sprememb v proračun, kadar so sredstva, namenjena za dosego strateških ciljev, nezadostna, namreč v okviru prednostnih nalog, oblikovanih v strategiji EU 2020.

Enako bo naloga Evropskega parlamenta in Sveta poiskati skupno stališče za hiter in učinkovit odziv z ustvarjanjem pogojev za bolj enakopravno in konkurenčno Unijo, ki bo kos novim izzivom.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Izid razprave o proračunu za leto 2011 je bil predvidljiv, če upoštevamo odgovornosti Sveta in glavne politične skupine v tem parlamentu, bodisi pri opredelitvi in sprejemu obstoječega večletnega finančnega okvira ali odobritvi naslednjih proračunov, ki jih bo moral pokrivati.

Vendar ta sporazum ne odpravlja, temveč dejansko krepi številne razloge, zaradi katerih smo lahko kritični do tega proračuna, ki smo ga pustili tu. Glede na poslabšanje gospodarske in socialne krize, brezposelnost in življenjske pogoje milijonov ljudi – k čemur v veliki meri prispevajo načrti za pravi socialni terorizem, ki jih namerava EU naložiti državam članicam – bomo vsi ponovno ugotovili, kaj je pravi pomen tako zelo opevane evropske solidarnosti: proračun, ki ne presega 1 % bruto nacionalnega dohodka (BND) Skupnosti in ne more izvajati svoje funkcije prerazporeditve bogastva niti zagotoviti gospodarske in socialne kohezije, kar bo nedvomno poudarilo škodljive učinke politik, ki jih izvaja EU. Ponovno pravimo, da obstaja alternativa temu proračunu, alternativa, ki ni le možna, ampak zares potrebna. Alternativa, ki bi zajemala znatno okrepitev proračuna Skupnosti na podlagi poštenih prispevkov držav članic v skladu z njihovim BND.

 
  
MPphoto
 
 

  Pat the Cope Gallagher (ALDE), v pisni obliki. (GA) Pozdravljam sporazum med Evropskim parlamentom in vladami 27 držav članic, zlasti zato, ker bo prišlo do zaostanka pri plačilih irskim kmetom naslednje leto, če tega sporazuma ne bo.

 
  
MPphoto
 
 

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (S&D), v pisni obliki.(PL) Zaradi nevarnosti uvedbe začasnega proračuna za leto 2011 sta Evropski parlament in Svet Evropske unije okrepila razprave, katerih rezultat – predlog proračuna, o katerem smo danes glasovali – se lahko šteje za pragmatičen kompromis. Pogajanja institucij so privedla do vključitve večine predlogov, ki jih je zagovarjal Parlament. Pridobili smo zagotovilo Sveta, da je pripravljen sodelovati med oblikovanjem finančnega okvira za obdobje 2014–2020, s katerim bodo v praksi izpolnjene določbe Lizbonske pogodbe. Parlament je o tej zadevi dosegel sporazum tudi s predsedniki vlad Madžarske, Poljske, Danske in Cipra, z drugimi besedami, s tistimi državami članicami, ki bodo v naslednjih dveh letih predsedovale Svetu EU. Zadovoljni smo tudi z odločitvijo Sveta, da bo ohranil mehanizem prilagodljivosti v proračunu Evropske unije na stopnji 0,03 % BDP EU. Ta sredstva bodo omogočila financiranje ključnih izdatkov, ki niso bili predvideni med pogajanji o prejšnjem finančnem okviru, kot sta na primer Evropska služba za zunanje delovanje in sistem Galileo. Parlament je popustil s tem, ko je prestavil razpravo o prihodnjih virih sredstev za Evropsko unijo, k čemur je pozivala tudi Evropska komisija. Zamisel, da ne bi bili obvezni nacionalni prispevki v proračun Unije, je bila zatrta z odločnim nasprotovanjem skupine držav članic, ki so se bale odziva javnosti. K tej razpravi se bomo nedvomno vrnili poleti leta 2011, ko bo Komisija predstavila več novih možnosti za financiranje EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Julie Girling (ECR), v pisni obliki. (v imenu delegacije konzervativcev Združenega kraljestva) Konzervativci Združenega kraljestva smo danes glasovali proti 2,9-odstotnemu povečanju proračuna, ker menimo, da ob tem, ko prestolnice držav iščejo načine za zmanjšanje svojih primanjkljajev ali izboljšanje davčnega položaja, ni primerno, da poslanci Evropskega parlamenta zahtevajo večjo evropsko porabo. Proračun EU se ne more, kot trdijo nekateri poslanci Evropskega parlamenta, uporabiti kot dopolnitev nacionalnih proračunov v času varčevanja; namesto tega bi moral odražati težke razmere, v katerih so se znašle države članice EU. Zato smo konzervativci prvotno vložili spremembo, ki poziva k dolgoročni zamrznitvi plačil na ravni leta 2010, kar bi v veliki meri zagotovilo državljanom, da si EU po svojih močeh prizadeva obvladati dolgoročno porabo in ji zagotoviti bolj trajnostno osnovo.

 
  
MPphoto
 
 

  Estelle Grelier (S&D), v pisni obliki. (FR) Današnje sprejetje proračuna za leto 2011 je poudarilo dvojen neuspeh Evropskega parlamenta. Proračun, ki ga je sprejel, je premajhen: +2,91 %, kar je bistveno manj kot ob prvi obravnavi (+6 %) in kot je sprva predlagala Komisija (+5,8 %). Sprejeti zneski so točno taki, kot so bili predlagani in Svetu ne dajejo nobenega pravega prostora za pogajanje in komajda kaj upanja, da se bo mogoče pogajati o prihodnjih proračunih. Vse od izvedbe Lizbonske pogodbe je Parlament soodločal s Svetom o proračunskih zadevah: ker do zdaj še nimamo nobene točne zaveze o tem, kakšna bo vloga nas, poslancev Evropskega parlamenta, pri pripravi naslednjega finančnega okvira in o nujnem razmisleku o naših lastnih sredstvih, tvegamo, da bomo Svetu dovolili, da postane vladar prihodnosti evropskega projekta. Glede na stališče nekaterih držav članic obstaja realno tveganje, da bo ta projekt neuspešen. Najbolj pa sem osupla nad odnosom evropske desnice, saj je bila na začetku več kot odločena opustiti pogajanja, čim so zazvonili telefoni z voditelji držav ali vlad na drugi strani. Vsak se bo sam odločil o politični doslednosti takšnega preobrata.

 
  
MPphoto
 
 

  Małgorzata Handzlik (PPE), v pisni obliki.(PL) Pozdravljam sprejetje proračuna EU za leto 2011 z veliko večino glasov. Sporazum, dosežen med Evropskim parlamentom in Svetom EU, je omogočil, da smo se izognili uporabi začasnega proračuna – kar bi lahko spodkopalo izvajanje kohezijske in kmetijske politike EU. To je dobra novca predvsem za poljske lokalne ravni države, kmete in poslovneže, ki v vse večjem številu uporabljajo sredstva Unije, kajti kljub gospodarski krizi se bodo plačila povečala za 2,91 % glede na leto 2010. Vesela sem tudi zaradi povečanja sredstev za prednostna področja, ki jih je sprejel Parlament, med drugim za mlade, izobraževanje, raziskave in inovacije.

 
  
MPphoto
 
 

  Constance Le Grip (PPE) , v pisni obliki. (FR) Glasovala sem za novi proračun in vesela sem, da so evropske institucije končno našle skupen jezik. S tem glasovanjem namerava Evropski parlament zagotoviti Evropski uniji stabilen proračun, ki ga bo mogoče uvesti takoj na začetku leta 2011, tako da ne bo treba uporabiti sistema začasnih dvanajstin, ki bi ogrozil izvajanje mnogih evropskih politik. Vendar pa obžalujem pomanjkanje prožnosti, ki ga prinaša ta proračun, kot tudi izbiro nekaterih političnih skupin, zlasti socialistov, da ogrozijo ITER, edini temeljni dolgoročni raziskovalni projekt, v katerem ima Evropska unija vodilno vlogo, z odlaganjem glasovanja o njegovem financiranju. S tem, ko so se socialisti odpovedali 600 milijonom EUR posojil za financiranje ITER v razmerah krize, kjer so javna evropska sredstva pomanjkljiva, so pokazali svojo neodgovornost in nedoslednost ter ogrozili strateški projekt, ki ustvarja delovna mesta.

 
  
MPphoto
 
 

  Elżbieta Katarzyna Łukacijewska (PPE), v pisni obliki.(PL) Vesela sem, da sta bila kljub mnogim zapletom mogoča dogovor in sprejetje proračuna EU za leto 2011 po spremembah, ki jih je uvedel Sveta. To je zelo pomembno, ne le zato, ker smo se izognili začasnemu proračunu, temveč predvsem zato, ker smo lahko prepričani o programiranju izdatkov, povezanih s kohezijsko politiko, kar je izjemno pomembno za prebivalce EU in predvsem za upravičence sredstev Unije. Poleg tega bi rada poudarila, da so se sredstva za kohezijsko politiko povečala za 10 %. Pomembno je, da smo dosegli političen sporazum. S tem smo dokazali evropsko solidarnost in to nam zdaj daje finančno stabilnost v letu 2011.

 
  
MPphoto
 
 

  Véronique Mathieu (PPE), v pisni obliki. (FR) Danes sem glasovala za proračun za leto 2011. Po dolgotrajnih pogajanjih smo uspeli doseči sporazum, s katerim je Parlament zadovoljen. Dejansko Parlament čaka na izvedbo določb Lizbonske pogodbe. Pogodba vsebuje določbe o vključitvi naše institucije v pogajanja o naslednjem dolgoročnem proračunu in to spremembo je treba sprejeti na vseh ravneh. Poleg tega je želel Parlament ohraniti nekaj rezerv v proračunu za leto 2011. Tak primer je znesek 425 000 EUR, ki je v proračunu za leto 2011 namenjen za Evropsko policijsko akademijo (CEPOL) in se lahko zdaj sprosti le pod določenimi pogoji. Ker Parlament ni podprl izvajanja proračuna agencije, bo slednja torej morala izvesti priporočila poslancev Evropskega parlamenta, da bo mogoče sprejeti odločitev o polni dodelitvi proračuna CEPOL v letu 2011.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) Proračun za leto 2011, prvi, ki ga je Parlament smel podrobno preučiti, samo dokazuje, kako malo vpliva ima naš organ. Nezadovoljen s potrjevanjem neoliberalnih protireform in delom za finančne trge namesto za državljane, ki so ga izvolili, gre celo tako daleč, da vrže puško v koruzo, ker naj bi bilo to nujno. Ne bom pripomogel k temu podlemu ravnanju s svojim glasovanjem.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Po intenzivnih pogajanjih je bilo končno mogoče doseči sporazum o proračunu za leto 2011; proračun ni bil idealen, vendar je kljub vsemu dokument, ki bo omogočil, da se dosežejo cilji, ki jih predlaga EU. Ta proračun Skupnosti za leto 2011, sprejet danes na delnem zasedanju, krepi sredstva za prednostne naloge, ki jih je opredelil Evropski parlament, kot so izobraževanje, inovacije in mirovni proces na Bližjem vzhodu in v Palestini.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. Če upoštevamo nešteto birokratov v Evropskem parlamentu kot tudi Evropski komisiji, se je Evropska skupnost s to resolucijo približala dobro premišljeni in učinkoviti porazdelitvi sredstev ES. Pozorno sem pregledal druge izjave v poročilu in z veseljem ugotavljam, da se nekatere osebe v Parlamentu zavedajo, da je treba denar porabiti pravi čas, ne ko je prepozno. Glasoval sem za.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Kot pri zadnjem predlogu o povečanju proračuna za leto 2011 sem moral tudi temu nasprotovati v interesu državljanov Evrope. Nemogoče je razumeti, kako si lahko EU privošči povečanje proračuna, medtem ko se povsod po Evropi uvajajo varčevalni programi. Zadnje povečanje se utemeljuje z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe in novimi institucijami, ki so se ob tem ustanovile, kot je Evropska služba za zunanje delovanje. Avstrijska svobodnjaška stranka je z veliko previdnostjo glasovala proti Lizbonski pogodbi, ki je sicer prinesla nekaj koristi, vendar je predvsem povzročila več birokracije in višje stroške za državljane. Zato sem nasprotoval proračunu za leto 2011.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabeth Morin-Chartier (PPE), v pisni obliki. (FR) Podpiram glasovanje Evropskega parlamenta v sredo, 15. decembra 2010, na katerem je po razpravi, ki je potekala v torek, sprejel proračun za leto 2011 med svojim zasedanjem v Strasbourgu. Sprejeti proračun zajema več sredstev za večino prednostnih nalog, ki jih je opredelil Parlament, obenem pa spoštuje splošne omejitve, ki jih je določil Svet. Med pogajanji o letošnjem proračunu so moji kolegi poslanci Evropskega parlamenta sklenili sporazume tudi s Svetom in Komisijo o številnih političnih zahtevah glede proračuna.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) Predlog proračuna, ki ga je spremenil Evropski svet, ne odraža povsem potreb in zahtev, ki jih je opredelil Parlament, toda Evropska unija ne more biti brez sprejetega proračuna v prvih mesecih leta 2011. Zato so na tristranskih pogovorih 6. decembra Komisija, Svet in Parlament našli pravi kompromis za proračun, ki ga je mogoče izvajati v celoti od samega začetka finančnega leta 2011. Glasoval sem za, kajti odgovorno stališče je skladno s prizadevanji Parlamenta, da državljanom in Uniji zagotovi ustrezna finančna sredstva, kot potrjuje sprejetje skupne izjave o odobritvah plačil.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za resolucijo Parlamenta, ker sem bila mnenja, da je bil kljub temu, da predlog proračuna, ki ga je spremenil Svet, ne izpolnjuje povsem dejanske potrebe Unije po proračunu, ki je trajnosten, skladen in učinkovit, dosežen cilj Parlamenta, da Uniji zagotovi proračun, ki ga je mogoče izvajati v celoti in na predvidljiv način od samega začetka finančnega leta.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za resolucijo Parlamenta, ker sem se strinjal, da je bil kljub temu, da predlog proračuna, ki ga je spremenil Svet, ne izpolnjuje povsem dejanske potrebe Unije po proračunu, ki je trajnosten, skladen in učinkovit, cilj Parlamenta ta, da Uniji zagotovi proračun, ki ga je mogoče izvajati v celoti in na predvidljiv način od samega začetka finančnega leta.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. (FR) Prejšnji mesec je bil zelo poseben trenutek, ko so vse politične skupine opravile svojo nalogo, da so dosegle političen sporazum o prihodnjem financiranju EU, ki presega proračun za leto 2011. Tako so po vsem direndaju, ki so ga povzročile med pogajanji, tri glavne politične skupine v zaključnem delu popustile. Evropski parlament je kljub izvajanju svojih novih pooblastil ravno zamudil priložnost, da se uveljavi v vlogi nosilca odločanja o proračunskih zadevah. Pismo belgijskega predsednika vlade, ki nam ga je pokazalo belgijsko predsedstvo in ki jamči, da se bo pogodba spoštovala (!) in da bo parlament vključen v prihodnje razprave, ne daje nobenega zagotovila o dobrem političnem izidu. Naše glasovanje odraža to zgrešeno priložnost in klavzulo „rendez-vous“, ki bo sledila.

Najboljši instrument, da se to doseže, je z uporabo enake metode kot pri Konvenciji združiti evropske in nacionalne parlamente, nacionalne vlade in Evropsko komisijo. Kar pa zadeva mega projekt ITER, ki potrebuje in bo še naprej potreboval oderuško veliko sredstev, nam ni žal, da je bil odložen. Ponovno bomo poskusili dokazati, kako finančno potraten je, čim se vrne na mizo Odbora EP za proračun.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. (PT) Sprejeli bomo proračun Evropske unije za leto 2011, kar bomo prvič storili v skladu z novim režimom Lizbonske pogodbe. Zadovoljen sem s potrditvijo vloge Evropskega parlamenta v tej zadevi in podpiram glavne prednostne naloge, izpostavljene v dokumentu, o katerem glasujemo danes. V letu 2011 je treba posebno pozornost posvetiti temi mladi, izobraževanje in mobilnost, prednostni nalogi, ki se upošteva v vseh razdelkih proračuna. Vlagati moramo v naše mlade in v usposabljanje vseh evropskih državljanov, namreč prek programov vseživljenjskega učenja, Erasmus Mundus in Eures.

Prav tako je ključno spodbujanje naložb v raziskave in inovacije ter vloge malih in srednje velikih podjetij kot gonilne sile bolj dinamičnega gospodarstva. Glede na pomen kohezijske politike, ki je prevladujoč element vseh evropskih politik, pozdravljam dejstvo, da se namerava vključiti v dokument, ki je ključen za uspešno izvajanje te politike. Zaradi naštetih razlogov in ker menim, da Evropska unija prestaja obdobje, ki terja več prizadevanj, da bi Evropa postala močnejša in konkurenčnejša, obenem pa ohranila potrebo po okrepitvi medinstitucionalnega dialoga, glasujem za predlog, ki ga je predstavil Parlament.

 
  
MPphoto
 
 

  Thomas Ulmer (PPE), v pisni obliki. (DE) Glasoval sem za poročilo. V pogajanjih s Svetom je Parlament pokazal zobe. Lansko leto je v okviru Lizbonske pogodbe Svet znatno popustil Parlamentu. V tej odločitvi o proračunu se je Parlament približal stališču Sveta. Zdi se, da je kompromis izvedljiv.

 
  
MPphoto
 
 

  Derek Vaughan (S&D), v pisni obliki. Odločitev o proračunu za leto 2011 je bila sprejeta v težkem in nestabilnem času. V času, ko smo priča, kako se proračuni držav članic znatno zmanjšujejo, je še bolj kot kdaj prej pomembno zagotoviti, da Evropa zagotavlja sredstva za obvladovanje učinkov krize. Koristi financiranja EU so opazne v mojem celotnem volilnem okrožju in zagotavljajo pomoč tistim, ki jih bo prizadela zdajšnja uničujoča politika, ki se izvaja v Združenem kraljestvu.

Toda z nekaterimi deli proračuna se ne strinjam. Menim, na primer, da ni primerno glasovati za potratne kmetijske subvencije in povečanje izdatkov za reprezentanco. Mislim, da je v tem negotovem gospodarskem času pomembno pokazati samodisciplino pri porabi. Zato sem se odločil, da se vzdržim glasovanja o proračunu za leto 2011.

 
  
MPphoto
 
 

  Glenis Willmott (S&D), v pisni obliki. Laburistični poslanci Evropskega parlamenta smo glasovali proti proračunskemu svežnju, saj menimo, da v času, ko se domača javna poraba tako zelo zmanjšuje, ni primerno povečati proračuna EU.

Vsekakor ne podpiramo načina, na katerega mnoge vlade postavljajo na kocko svoja gospodarstva s tem, ko klestijo javno porabo. Toda to ne pomeni, da bi morali avtomatično podpreti povečanje skupne porabe Evropske unije.

Naslednje leto bo EU opravljala veliko pomembnega dela, v mnogih primerih bo nudila pomoč tistim področjem, ki jih bo domače zmanjšanje najbolj prizadelo. Toda če so potrebni novi odhodki, smo prepričani, da bi bilo mogoče nekje prihraniti, da bi zagotovili sredstva za pomembne projekte.

Glede na zdajšnji pritisk na domača gospodarstva bi lahko bila ta proračunska pogajanja priložnost, da prepričamo voditelje EU, da se spopadejo s potratnimi odhodki EU na področjih, kot so kmetijske subvencije, ki pogosto spodkopavajo gospodarstva prav tistih držav, ki jim je namenjen proračun EU za mednarodno pomoč. Toda v tem proračunskem svežnju so omenjene subvencije tako rekoč nespremenjene.

Glede na to laburistični poslanci Evropskega parlamenta nismo mogli podpreti povečanja proračuna EU.

 
  
  

Poročilo: Barbara Matera (A7-0353/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Glede na to, da je Nizozemska zaprosila za pomoč v zvezi s 613 presežnimi delavci v dveh podjetjih, ki delujeta v panogi, razvrščeni v oddelek 46 NACE (revizija 2) (trgovina na debelo, razen z motornimi vozili), v nizozemski regiji Severna Holandija na ravni NUTS II, sem glasovala za resolucijo, ker se strinjam s predlogom Evropske komisije in spremembami tega predloga, ki jih je predlagal Evropski parlament. Strinjam se tudi, da bi morali delovanje in dodano vrednost Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) oceniti v okviru splošne ocene programov in različnih drugih instrumentov, vzpostavljenih z medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006, pri vmesnem pregledu večletnega finančnega okvira 2007–2013.

 
  
MPphoto
 
 

  Mário David (PPE), v pisni obliki. (PT) Pomoč presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi prestrukturiranja in selitve proizvodnje, mora biti dinamična in prožna, da bi se lahko hitro in učinkovito izvršila. Zaradi strukturnih sprememb v mednarodni trgovini je pomembno, da lahko evropsko gospodarstvo hitro izvaja instrumente v podporo delavcem, ki so jih te spremembe prizadele, ter da jim omogoči pridobitev znanj in sposobnosti, da se hitro ponovno vključijo na trg dela. Finančno pomoč je zato treba odobravati individualno. Treba je tudi poudariti, da ta pomoč ne more nadomestiti ukrepov, za katere so običajno odgovorna podjetja, niti ni namenjena financiranju in prestrukturiranju podjetij. Upoštevajoč dejstvo, da je Nizozemska zaprosila za pomoč v zvezi s 613 presežnimi delavci v dveh podjetjih, ki delujeta v panogi, razvrščeni v oddelek 18 NACE (revizija 2) (trgovina na debelo, razen z motornimi vozili), v nizozemski regiji Severna Holandija, glasujem za to poročilo ali, če povem drugače, za to, da se ESPG uporabi za pomoč Nizozemski.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. (PT) Finančna in gospodarska kriza, ki jo prestajamo, je skupaj z nenehnimi spremembami na trgu dela, ki jih je povzročila drugačna struktura mednarodne trgovine, privedla do neštetih žrtev brezposelnosti, ki je v mnogih primerih dolgoročna. Za odziv na takšne razmere je bil ustanovljen Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji. V tem primeru govorimo o uporabi nekoliko več kot dveh milijonov petsto tisoč evrov za Nizozemsko v podporo 613 presežnim delavcem v dveh trgovskih in maloprodajnih podjetjih med 1. majem 2009 in 31. januarjem 2010. Glasoval sem za, ker je Komisija med preučevanjem te vloge menila, da je ustrezna in izpolnjuje določene pogoje, ter priporoča, da se odobri.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Zaradi socialnega vpliva svetovne gospodarske krize, ki je še zlasti vplivala na zaposlovanje, je ustrezna uporaba Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji ključnega pomena za lajšanje stiske številnih evropskih državljanov in družin, saj prispeva k njihovi ponovni vključitvi v družbo in poklicnemu razvoju, obenem pa zagotavlja nova sredstva za izpolnjevanje potreb podjetij in krepitev gospodarstva. V tem okviru se predlaga ta načrt za pomoč Nizozemski v zvezi s 613 presežnimi delavci v dveh podjetjih, ki delujeta v panogi, razvrščeni v oddelek 46 NACE (revizija 2) (trgovina na debelo, razen z motornimi vozili), v nizozemski regiji Severna Holandija na ravni NUTS II. Zato upam, da bodo evropske institucije okrepile svojo zavezo k izvajanju ukrepov, ki pospešujejo in izboljšujejo stopnje uporabe tako pomembnega vira, kot je ESPG, katerega trenutna uporaba je na zelo nizki ravni. Letos se je zaprosilo za samo 11 % od 500 milijonov EUR, ki so na voljo.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) EU je območje solidarnosti in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji sodi v ta okvir. Ta podpora je ključna za pomoč brezposelnim in žrtvam selitve podjetij, do katerih prihaja v dobi globalizacije. Seli se čedalje večje število podjetij, ki izkoriščajo nižje stroške dela v številnih državah, predvsem na Kitajskem in v Indiji, kar povzroča škodo v državah, ki spoštujejo pravice delavcev. Cilj ESPG je pomagati delavcem, ki so žrtve selitve podjetij, in je temeljnega pomena pri olajšanju dostopa do nove zaposlitve. V preteklosti so ESPG že uporabile druge države EU, zato je prav, da odobrimo pomoč tudi Nizozemski, ki je vložila vlogo v zvezi s 613 presežnimi delavci v dveh podjetjih, ki delujeta v panogi, razvrščeni v oddelek 46 NACE (revizija 2) (trgovina na debelo, razen z motornimi vozili), v nizozemski regiji Severna Holandija na ravni NUTS II.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Zaposlenim, ki so izgubili zaposlitev zaradi gospodarske in finančne krize, bi morali dati priložnost, da se hitro vrnejo v svet dela. Države članice so dolžne sprejeti ustrezne ukrepe, da podprejo te ljudi. Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji nudi Sredstva za ta namen, za katera lahko zaprosijo države članice. Glasujem za poročilo, saj je Nizozemska povsem upravičena do uporabe sredstev sklada in je izpolnila vse pogoje.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Glede na to, da je Nizozemska zaprosila za pomoč v zvezi s 613 presežnimi delavci v dveh podjetjih, ki delujeta v panogi, razvrščeni v oddelek 46 NACE (revizija 2) (trgovina na debelo, razen z motornimi vozili), v nizozemski regiji Severna Holandija na ravni NUTS II, sem glasovala za resolucijo, ker se strinjam s predlogom Evropske komisije in spremembami tega predloga, ki jih je vložil Evropski parlament.

Strinjam se tudi z naslednjim:

- ESPG bi moral nuditi podporo ponovnemu vključevanju posameznih presežnih delavcev v proces zaposlovanja in rada bi ponovno poudarila, da pomoč iz ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalne zakonodaje ali kolektivnih pogodb, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij oziroma sektorjev;

- delovanje in dodano vrednost ESPG bi morali oceniti v okviru splošne ocene programov in različnih drugih instrumentov, vzpostavljenih z medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006;

Pozdravljam predlog Evropske komisije o oblikovanju alternativnega vira sredstev za neporabljena sredstva ESPG v odgovor na ponavljajoče se izjave Evropskega parlamenta, da je treba opredeliti ustrezne proračunske mehanizme za prenos sredstev glede na to, da je bil ESPG oblikovan kot poseben in ločen instrument z lastnimi cilji in obdobji financiranja.

 
  
MPphoto
 
 

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. (IT) Povsem se strinjam s poročevalko gospo Matera, ki z veseljem ugotavlja, da Komisija po številnih zahtevah Evropskega parlamenta še vedno opredeljuje vire plačil, ki so alternativa neporabljenim sredstvom Evropskega socialnega sklada.

Prav tako se strinjam s poročevalko, da nadomestne rešitve, ki so bile izbrane v zadnjih primerih (proračunska vrstica za podporo podjetništvu in inovacijam), niso zadovoljive glede na resne pomanjkljivosti, s katerimi se sooča Komisija pri izvajanju programov za konkurenčnost in inovacije. V obdobju gospodarske krize bi bilo treba ta sredstva pravzaprav povečati. Zaradi tega poročevalka poziva Komisijo, naj tudi v prihodnje išče ustreznejše proračunske vrstice za plačila.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Vloga za pomoč iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), ki jo je vložila Nizozemska v zvezi s 613 presežnimi delavci v dveh podjetjih, ki delujeta v panogi, razvrščeni v oddelek 46 NACE (revizija 2) (trgovina na debelo, razen z motornimi vozili), v nizozemski regiji Severna Holandija na ravni NUTS II, izpolnjuje vsa zakonsko predpisana merila za upravičenost. Uredba (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji je namreč začasno razširila področje delovanja ESGP, zato naj bi lahko posredoval tudi v takih okoliščinah, to je v primerih, ko neposredno zaradi svetovne gospodarske in finančne krize „v obdobju devetih mesecev izgubi delo vsaj 500 delavcev, še zlasti v malih in srednje velikih podjetjih, v sektorju NACE 2 v eni regiji ali dveh sosednjih regijah po ravni NUTS II“. Zato sem glasoval za resolucijo in upam, da bodo sredstva iz ESPG prispevala k uspešni vključitvi teh delavcev na trg dela.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. S tem glasovanjem Evropski parlament: (1) od institucij zahteva, naj naredijo vse potrebno, da bi pospešile uporabo sredstev iz ESPG; (2) opozarja, da so institucije zavezane zagotoviti nemoten in hiter potek postopka za sprejetje sklepov o uporabi sredstev ESPG, ki zagotavljajo enkratno in časovno omejeno individualno podporo za delavce, ki so bili odpuščeni zaradi globalizacije ter finančne in gospodarske krize, ter poudarja vlogo, ki jo lahko ima ESPG pri ponovnem vključevanju odpuščenih delavcev na trg dela; (3) poudarja, da bi bilo treba v skladu s členom 6 uredbe ESPG zagotoviti, da se s sredstvi tega sklada podpira ponovno vključevanje posameznih presežnih delavcev v proces zaposlovanja in poudarja, da pomoč iz ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalne zakonodaje ali kolektivnih pogodb, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij oziroma sektorjev.

 
  
MPphoto
 
 

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D), v pisni obliki. (RO) Glasovala sem za resolucijo Evropskega parlamenta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za delavce v sektorju informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), odpuščene v regiji Severna Holandija na Nizozemskem.

Evropski sektor IKT so svetovna finančna in gospodarska kriza ter strukturne spremembe na svetovnem trgu IT zelo prizadele, zlasti zaradi selitve proizvodnje na Kitajsko in v Indijo, kar ponazarja tudi kazalnik IKT 5.

Kazalnik IKT 5 je povzetek glavnih rezultatov raziskav, povezanih s poslovnim ciklusom, stroški in proračuni, dodeljenimi sektorju IKT. Ta kazalnik za zahodno Evropo se je znižal s približno 160 v avgustu 2008 na približno 30 v aprilu 2009.

Nizozemska je pripravila usklajen sveženj posameznikom prilagojenih storitev za presežnih 613 delavcev, odpuščenih iz dveh podjetij, ki pripadata družbi Randstad, na primer svetovanje pri prehodu z enega delovnega mesta na drugo, vzpostavljanje centrov mobilnosti, zaposlovanje presežnih delavcev, zagotavljanje strokovnega usposabljanja in raziskovanje zaposljivosti. Skupni potrebni proračun je 3 934 055 EUR, Nizozemska pa je vlogo vložila 8. aprila 2010, da bi pridobila finančni prispevek iz ESPG v višini 2 557 135 EUR.

 
  
MPphoto
 
 

  Thomas Ulmer (PPE), v pisni obliki. (DE) Glasoval sem za predlog poročila. Ponovno lahko pomagamo najti novo zaposlitev državljanom EU, ki so bili odpuščeni, ko je njihovo podjetje zašlo v težave.

 
  
MPphoto
 
 

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. (DE) Ta vloga je le ena od številnih vlog Nizozemske, ki smo jih pred kratkim odobrili v Odboru za proračun. Seveda sem glasovala za poročilo gospe Matere o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za pomoč državljanom v Severni Holandiji, ki so bili odpuščeni. Namen ESPG je zagotoviti sredstva za pomoč posameznim državljanom, ki so izgubili zaposlitev zaradi globalizacije. Med pogajanji o proračunu zadnjih nekaj tednov je nizozemska vlada prekosila sama sebe s trmastim odzivom na zakonita stališča Evropskega parlamenta, ki je vedno pripravljen na kompromis. Na tej točki bi rada povedala, da se zdi, da je zaprositi za več deset milijonov evrov pomoči EU po eni strani, po drugi strani pa zavrniti zakonito razpravo o točkah, ki jih predloži Parlament, združljivo z nacionalnim dojemanjem politike.

 
  
  

Poročilo: Tadeusz Zwiefka (A7-0360/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. (LT) Glasovala sem za to resolucijo, ker menim, da mora biti v EU okrepljeno sodelovanje na področju prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti. Menim, da bi morali biti predpisi EU na tem področju univerzalni. Z drugimi besedami, enotna kolizijska pravila EU lahko določijo katero koli veljavno pravo – udeležene države članice, neudeležene države članice ali pravo države, ki ni članica EU. Unija si je zadala cilj ohraniti in oblikovati območje svobode, varnosti in pravičnosti, v katerem je zagotovljeno prosto gibanje oseb, zato je treba, da se zakoncem omogoči, da svobodno izbirajo pravo, ki se uporablja in s katerim so tesno povezani, ali, če nimata možnosti izbire, da se to pravo uporablja za njuno razvezo ali prenehanje življenjske skupnosti, to pravo uporabljati tudi, če ni pravo udeležene države članice. Zaradi vedno večje mobilnosti državljanov je potrebna večja prožnost in hkrati tudi večja pravna varnost, ki jo nova uredba EU lahko poveča.

 
  
MPphoto
 
 

  Roberta Angelilli (PPE), v pisni obliki. (IT) Potreba po oblikovanju jasnega in celovitega pravnega okvira o pravu, ki velja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti, izhaja iz nujne potrebe po reševanju težav, ki nastanejo pri „mednarodnih“ ločitvah. Do zdaj neskladja nacionalnih pravil niso bila v prid zaščiti enakih možnosti zakoncev niti niso ščitila največje koristi vpletenih otrok. Nasprotno, pomagala so spodbujati k tako imenovanemu „hitenju na sodišče“. Kot mediatorka Evropskega parlamenta za otroke, okrog katerih se prepirajo starši različne narodnosti, in na podlagi izkušenj, pridobljenih pri delu, ki sem ga izvajala, podpiram ta predlog uredbe o vzpostavitvi pravne varnosti zadevnih zakonskih parov in tudi zagotavljanju predvidljivosti in prožnosti.

Ena od novosti, ki jih vsebuje besedilo uredbe, je možnost posveta z družinskim mediatorjem pred, med in po postopku razveze. Ne le zato, ker ta posameznik veliko pripomore k seznanjanju zakonskega para o različnih oblikah in pogojih razveze in reševanju morebitnih sporov med njima, temveč tudi zato, ker ščiti pravice vpletenih otrok s tem, ko jim pomaga sprejeti ustrezne in soglasne odločitve, da zavarujejo blaginjo svojih potomcev.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. (FR) Kar zadeva izboljšanje skladnosti evropskih predpisov o zakonskih sporih, je težko doseči soglasje 27 držav. Na srečo lahko od uvedbe Amsterdamske pogodbe leta 1997 države članice, ki to želijo, skupaj dosežejo napredek na določenem področju z „okrepljenim sodelovanjem“, tako da se lahko oblikuje skupina vodilnih držav, ki bi Unijo premaknila naprej. Zaradi težav, ki jih imajo zakonski pari pri priznavanju njihovega statusa v Evropi, zlasti med postopkom razveze ali prenehanja življenjske skupnosti, so se nekatere države združile, da bi skupaj izboljšale usklajevanje nacionalnih predpisov. Zares se zavzemam za to, da bi se to okrepljeno sodelovanje, v katerega Francija želi biti vključena, izvajalo. Po mojem mnenju je ta pobuda v interesu združevanja Evropejcev na področju, ki zadeva vse nas in kjer je pravna varnost ključna. Zato sem glasovala za predlog uredbe o vzpostavitvi okrepljenega sodelovanja. V prihodnosti je treba to okrepljeno sodelovanje uporabiti tako pogosto, kot je treba.

 
  
MPphoto
 
 

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE), v pisni obliki. (ES) Glasovala sem za to poročilo, ker je namen uredbe zagotoviti pravno varnost za zakonske pare, kjer sta zakonca državljana različnih držav članic in želita razvezo ali prenehanje življenjske skupnosti, in jim s tem zagotoviti predvidljivost in prožnost.

V tem pogledu je sprejeta pobuda korak naprej, vendar je obžalovanja vredno, da je bila zamujena priložnost, da se razširi področje uporabe na priznavanje zakonske zveze, razveljavitve, skrbništvo nad otroki in dediščino. Ravno tako ni zajet obstoj drugih vrst zvez, na primer istospolnih zakonskih zvez, ki so priznane v nekaterih državah članic.

Prav tako obžalovanja vredno pa je, da je samo 15 od 27 držav članic pripravljenih vzpostaviti okrepljeno sodelovanje, kar bo škodilo državljanom držav, ki tega ne bodo storile.

Zato upam in želim, da bo mogoče v prihodnosti razširiti področje uporabe in povečati število držav, ki se bodo vključile v okrepljeno sodelovanje: to dolgujejo državljanom, ki jih zastopajo.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevièiūtė (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasovala sem za poročilo Evropskega parlamenta o okrepljenem sodelovanju na področju prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti, ker je treba vzpostaviti jasno in izrecno pravno podlago, skladno s katero bi se uporabljala pravila, povezana z veljavnim pravom. Rada bi poudarila, da je eden od glavnih ciljev Evropske unije vzpostavitev in razvoj področja svobode, varnosti in pravice, v katerem je zajamčeno svobodno gibanje oseb. Kar zadeva pravo, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti zakoncev, ki imajo različno državljanstvo, so pravne razmere na evropski ravni zelo begajoče, saj ni jasno, katero pravo je treba uporabiti. To pogosto privede do hitenja na sodišče, ko eden od zakoncev vloži tožbo za razvezo pred drugim, s čimer zagotovi, da postopek poteka v skladu s tistim pravom, ki je po njegovem mnenju ugodnejši zanj. Rada bi poudarila, da bi morala nova predlagana uredba zagotoviti pravno varnost za zadevne zakonce ter predvidljivost in prožnost.

 
  
MPphoto
 
 

  Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki. (IT) Rad bi čestital gospodu Zwiefki, ker je pripravil to poročilo, ki ga podpiram. Namen tega ukrepa je vzpostaviti jasen in celovit pravni okvir v zakonodaji, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti, z zagotovitvijo določene stopnje avtonomije strank. Raznolikost teh pravil v državah članicah lahko dejansko povzroči težave v primeru „mednarodnih“ razvez.

Poleg pravne negotovosti glede ugotavljanja, kateri zakon se uporablja v vsakem posameznem primeru, lahko pride tudi do hitenja na sodišče, ki naj bi zagotovilo, da postopek poteka skladno s pravom, ki bolj ščiti enega zakonca. Evropska unija mora zato omejiti ta tveganja in pomanjkljivosti z uvedbo možnosti, da stranki sporazumno izbereta pravo, ki se uporablja. Zato se strinjam, da je treba strankam zagotoviti poštene in točne informacije, ki jim omogočajo, da se čim hitreje seznanijo z možnostmi, ki so jim na voljo.

 
  
MPphoto
 
 

  Zuzana Brzobohatá (S&D), v pisni obliki.(CS) Lizbonska pogodba opredeljuje, da so lahko države članice zdaj udeležene v okrepljenem sodelovanju na področju svobode, varnosti in pravice ter, natančneje, na področju razveze in prenehanja življenjske skupnosti. Ta uredba opredeljuje okrepljeno sodelovanje med nekaterimi državami članicami (Avstrija, Belgija, Bolgarija, Francija, Nemčija, Madžarska, Italija, Latvija, Luksemburg, Malta, Portugalska, Romunija, Slovenija in Španija). Glavni cilj je izključiti vsako diskriminacijo na podlagi spola, zagotoviti enake možnosti za oba zakonca in postaviti v ospredje koristi otroka. Zakonca pogosto „tekmujeta“, kateri bo vložil tožbo za razvezo pred drugim, s čimer zagotovi, da postopek poteka v skladu s tistim pravom, ki bolj ščiti njegove interese. Namen te uredbe je izboljšati pravno varnost zadevnih zakoncev in obenem zajamčiti predvidljivost in prožnost postopka. Podprla sem uredbo, čeprav trenutno ne zadeva Češke republike. Na splošno menim, da bo uvedba te uredbe predstavljala dober zgled za druge države članice, vključno s Češko republiko. V prihodnosti bi se druge države članice lahko pridružile uredbi in imele korist od izkušenj držav članic, ki so utrle pot.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. (PT) Ta predlog ne zagovarja usklajevanja materialnega prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti, temveč oblikovanje usklajenih pravil za reševanje mednarodnih sporov glede pristojnosti. To pomeni, da moramo delovati v okviru mednarodnega zasebnega prava in ne v okviru materialnega okvira družinskega prava, v katerem bo imela vsaka država še naprej lastne zakone.

Zato ne smemo pozabiti, na primer, da s spremembo člena 7a predlagana uredba ne zavezuje države, da prizna zakonsko zvezo – četudi samo za namen njenega prenehanja – kot akt, ki ga njena zakonodaja ne priznava kot takega ali bi bil v nasprotju z načelom subsidiarnosti. Toda to ne bo moglo omejiti pravic oseb, katerih zveza v državi ni priznana, za kar je treba poiskati kompromisno rešitev.

Glede na zgoraj povedano lahko določbo o večji pravni varnosti z vidika reševanja sporov mednarodne pristojnosti v okviru družinskega prava, zlasti glede razveze zakona in prenehanja življenjske skupnosti, razumem samo kot pomemben korak k oblikovanju okolja svobode in pravice, v katerem je svoboda gibanja oseb realnost.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Vesel sem zaradi sprejetja tega poročila, ki naj bi zakoncem, ki so državljani različnih držav članic ali ki ne prebivajo v svoji državi, omogočil, da bodo lahko izbrali pravo, ki se bo uporabljalo za njihovo razvezo.

Leta 2007 je bilo v EU odobrenih milijon razvez, od tega je bilo 13 % zakonskih parov, kjer imata zakonca različno državljanstvo. V teh postopkih so evropski državljani naleteli na pravne težave, ki so vplivale na njihovo ločitev.

Rad bi poudaril, da Portugalska sodeluje v postopku okrepljenega sodelovanja, ki bi omogočil napredek na tem področju, ki ga blokira Svet.

Poudaril bi, da to poročilo ne sme obvezovati države članice, da prizna zakonsko zvezo – četudi samo za namen njenega prenehanja – kot akt, ki ga njena zakonodaja ne priznava kot takega ali bi bil v nasprotju z načelom subsidiarnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (S&D), v pisni obliki.(PL) Rada bi čestitala poročevalcu, ker je tako temeljito obdelal tako težko temo, kot je izbira prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti. Kako občutljiva je lahko ta tema, dokazuje dejstvo, da je Rim III prvi primer okrepljenega sodelovanja v zgodovini EU, ki se izvaja skladno s postopki, določenimi v pogodbah. Ozemeljsko področje veljavnosti uredbe bo torej omejeno na 14 izmed 27 držav članic EU. Poljska ni ena izmed njih. Mislim, da bo z uvedbo načela, ki strankam omogoča, da izberejo, katero pravo se uporablja za razvezo, uredba Rim III prispevala k večji pravni predvidljivosti in varnosti. Toda upoštevajoč omejeni obseg te uredbe – nanašala se bo samo na mednarodno razvezo – je ključno tudi odgovoriti na vprašanje, katero sodišče je pristojno v določenem primeru.

Ta težava je predmet druge uredbe EU – Bruselj IIa. Zato se strinjam s poročevalcem, da je nujno čim prej revidirati to uredbo, da se uvede pravilo forum necessitatis. To bo odpravilo bojazen mnogih držav članic, da bodo njihova sodišča prisiljena odločati o razvezah zakonskih parov, ki jih njihov pravni sistem ne šteje za poročene, to pa jih bo spodbudilo k sprejetju splošnih evropskih načel na področju mednarodne razveze, kar bo nedvomno olajšalo življenje številnih državljanov EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Nathalie Griesbeck (ALDE), v pisni obliki. (FR) Če zakonca z različnim državljanstvom ali zakonca, ki nimata prebivališča v isti državi članici, načrtujeta razvezo, bi morala vedeti, katero sodišče je pristojno in v kateri državi. Od zdaj naprej bodo takšni zakonci lahko kmalu izbirali, kateri pravni sistem Evropske unije se bo uporabljal za njihovo razvezo. Še en poseben korak naprej je postopno oblikovanje „skupnega evropskega pravnega prostora“, ki se uporablja neposredno v vsakodnevnem življenju vsakega od nas. Pozdravljam sprejetje tega poročila in prvo uporabo tako imenovanega postopka okrepljenega sodelovanja, vendar obžalujem, da je bilo treba uporabiti ta postopek in da dogovora niso dosegle vse države članice EU. Upam, da se bodo druge države članice kmalu pridružile temu sodelovanju.

 
  
MPphoto
 
 

  Edvard Kožušník (ECR), v pisni obliki.(CS) Češka republika je zastopana v Evropskem parlamentu. Češka republika se ni pridružila mehanizmu za okrepljeno sodelovanje na področju združljivosti predpisov, ki veljajo za kolizijo zakonov. To pa zato, ker se ji predlog uredbe ne zdi potreben ukrep za ustrezno delovanje notranjega trga. Podobno se zdi Češki republiki uredba vprašljiva z vidika načela subsidiarnosti, saj ne nudi nobene dodane vrednosti, ki bi opravičila kršitev nacionalnih določb družinskega prava držav članic. Češka republika meni tudi, da je predlog vprašljiv glede na načelo sorazmernosti, kajti izbrana pravna oblika uredbe ni primerno orodje za zagotovitev združljivosti predpisov o koliziji zakonov na področju mednarodnega družinskega prava. Toda kljub temu moj namen ni z glasovanjem preprečiti tistim državam, ki so se odločile za okrepljeno sodelovanje kot orodje za zagotovitev združljivosti predpisov o koliziji zakonov na področju prava, ki se uporablja v zakonskih sporih, da to storijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Jiří Maštálka (GUE/NGL), v pisni obliki.(CS) Predlog uredbe o okrepljenem sodelovanju na področju prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti, pripomore k obravnavi pogostih zapletenih in občutljivih vprašanj, povezanih s postopki razveze veljavnih zakonskih zvez, ki so jih sklenili zakonci z različnim državljanstvom. Tako so zadeve jasnejše za zakonca, ki sta v postopku razveze, in predlog bi jima omogočil, da izbereta, katero pravo se uporablja. Poleg tega je s tem od samega začetka bistveno večja njuna pravica do pravnega varstva. Ker sprejeta zakonodaja presega okvir pravnega reda Skupnosti, je uporaba mehanizma za okrepljeno sodelovanje korak, ki udeleženim državam članicam omogoča, da se spopadejo z nekaterimi zakonodajnimi težavami mednarodnega sodelovanja, povezanimi z razpadom takšnih zakonskih zvez.

Drugim državam članicam, ki ne sodelujejo na tej stopnji, pa nudi primerno priložnost za sčasoma ocenijo pozitivne in negativne učinke tega predloga uredbe in razmislijo o njenem sprejetju. V več ustrezno utemeljenih primerih se je na Češkem več let v postopku razveze uporabljalo tuje pravo.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Nova uredba bo mednarodnim zakonskim parom (kjer imata zakonca različno državljanstvo, živita v različnih državah ali živita skupaj v državi, ki ni njuna matična država) omogočila, da izberejo nacionalno pravo, ki se bo uporabilo za njuno razvezo, pod pogojem, da je eden od zakoncev povezan z zadevno državo, na primer prek običajnega prebivališča ali državljanstva. Novi predpisi tudi pojasnjujejo, katero pravo se uporablja v primeru, ko zakonca ne dosežeta sporazuma. Na primer, nova uredba bo omogočila špansko/portugalskemu zakonskemu paru, ki živi v Belgiji, da izbere, ali se bo za njuno razvezo uporabljalo portugalsko, špansko ali belgijsko pravo.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. Razveza je resna zadeva. Pogosto zajema razbito kuhinjsko posodo in razdeljeno premoženje. Iskreno občudujem idealizem poročevalca Tadeusza Zwiefke. Kaj se zgodi, če se želi mož Nemec ločiti v Nemčiji, žena pa se želi ločiti na Siciliji, ker je njena mati Sicilijanka? Kako razdelite sesalec in pralni stroj, če ni dogovora? Zamisel je dobra, vendar jo je treba izpiliti. 90 % razvez je tragičnih in škandaloznih. Sem sicer „za“, vendar preučimo podrobnosti, kadar obravnavamo takšen dokument. Potrebujemo zakon, ne predpisov.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Prenehanje življenjske skupnosti in razveza sta zapleteni zadevi in vedno imata cel niz pravnih posledic. Vse postane težavno, zlasti ko sta mož in žena iz različnih držav. V Evropski uniji smo iskali rešitev, vendar smo se uspeli dogovoriti samo o postopku okrepljenega sodelovanja, ki le malce olajša razmere za vpletene stranke, z drugimi besedami, zakonce, ki so v postopku razveze in prihajajo iz različnih držav članic EU. Obseg tega postopka ni bil opredeljen, zato tudi ni povsem jasen.

Seveda sodelovanje ne pomeni, da je treba sodne odločbe, na primer v primeru razveze, priznati v državi članici, kjer za to ni pravnih določb. Postopek tudi ne sme omogočiti, da se države članice skozi zadnja vrata prisili, da priznajo istospolne partnerske skupnosti. Prav tako majhna pozornost je bila posvečena pravicam staršev v primeru čezmejnih razvez. Zato sem se glasovanja vzdržal.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za poročilo, ker menim, da je treba oblikovati jasen in celovit pravni okvir o pravu, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti. Z uvedbo člena 3a imajo zakonci prvič priložnost soglasno določiti, katero pravo se uporablja v postopku razveze. Menim tudi, da moramo zagotoviti, da je odločitev strank ozaveščena, z drugimi besedami, da sta bila oba zakonca ustrezno obveščena o praktičnih posledicah njune odločitve. V tem smislu je treba zagotoviti, da so informacije točne in popolne. Mislim, da je pomembno zaščititi odnos zakoncev, tako da se lahko življenjska skupnost prekine na jasen, pregleden in soglasen način, s čimer obe stranki postaneta nosilca odločanja z enako veljavo.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Poleg 13 drugih držav EU (Španija, Italija, Madžarska, Luksemburg, Avstrija, Romunija, Slovenija, Bolgarija, Francija, Nemčija, Belgija, Latvija in Malta) v prvem poskusu okrepljenega sodelovanja v zgodovini EU sodeluje tudi Portugalska. To okrepljeno sodelovanje se uporablja na področju prava, ki se uporablja za prenehanje življenjske skupnosti in delitev premoženja.

Glasovala sem za to poročilo o uredbi, ki oblikuje jasna pravila o postopku za mednarodne zakonske zveze (kjer imata zakonca različno državljanstvo), ko zakonca želita razvezo ali prenehanje življenjske skupnosti ali delitev premoženja v svoji domači državi ali državi prebivališča. To je povsem sporazumna zadeva, ki bo olajšala življenje mnogih Evropejcev. Gre pa tudi za simboličen trenutek, saj se prvič uporablja okrepljeno sodelovanje med državami članicami EU.

Namen teh določb je okrepiti pravno varnost in predvidljivost v zvezi z razvezo in prenehanjem življenjske skupnosti ter delitvijo premoženja. Sporazum omogoča samo uskladitev sporov in ne temeljnih nacionalnih pravil.

 
  
MPphoto
 
 

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. (IT) Eden od glavnih ciljev Evropske unije je vzpostavitev in razvoj področja svobode, varnosti in pravice, v katerem je zajamčeno svobodno gibanje oseb. Kar zadeva pravo, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti zakoncev, ki imajo različno državljanstvo, so pravne razmere na evropski ravni zelo nejasne. To pogosto privede do hitenja na sodišče, ko eden od zakoncev vloži tožbo za razvezo pred drugim, s čimer zagotovi, da postopek poteka v skladu s tistim pravom, ki je po njegovem mnenju ugodnejši zanj. Namen predloga uredbe je vzpostaviti pravno varnost za zadevne zakonce in zagotoviti predvidljivost in prožnost. Zato se moram strinjati s poročevalcem gospodom Zwiefko, ki podpira vsebino predpisov za določanje prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. (RO) Belgija, Bolgarija, Nemčija, Grčija (svojo prošnjo je umaknila 3. marca 2010), Španija, Francija, Italija, Latvija, Luksemburg, Madžarska, Malta, Avstrija, Portugalska, Romunija in Slovenija so Komisiji poslale prošnjo, v kateri so navedle, da želijo vzpostaviti okrepljeno sodelovanje na področju prava, ki se uporablja v zakonskih sporih, ter jo pozvale, naj v ta namen predloži predlog Svetu. Zaradi vedno večje mobilnosti državljanov je potrebna večja prožnost in hkrati tudi večja pravna varnost. Za dosego tega cilja mora ta uredba okrepiti neodvisnost strank na področju razveze in prenehanja življenjske skupnosti ter jima obenem omogočiti, da izbereta pravo, ki se uporablja pri njuni razvezi ali prenehanju življenjske skupnosti.

Ta uredba se bo uporabljala samo za razvezo zakonske zveze ali prenehanje zakonskih obveznosti (prenehanje življenjske skupnosti) in se ne bo uporabljala za zadeve, povezane s pravno sposobnostjo fizičnih oseb, obstoj, veljavnost ali priznanje zakonske zveze, razveljavitev zakonske zveze, priimke zakoncev, premoženjske posledice zakonske zveze, starševsko odgovornost, preživninske obveznosti, upravljanje premoženja ali dedovanje, četudi se obravnavajo zgolj kot predhodno vprašanje ob postopku razveze ali prenehanja življenjske skupnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Razvoj območja svobode, varnosti in pravice, v katerem je zajamčeno svobodno gibanje oseb, predstavlja enega od najbolj temeljnih ciljev Evropske unije. Zato pozdravljam ta predlog, ki uvaja večjo pravno varnost glede opredelitve prava, ki se uporablja za nacionalne razveze in prenehanje življenjske skupnosti, in želim, da bi se druge države članice pridružile prizadevanjem, da se doseže združljivost nacionalnih predpisov o pravnih sporih na tem področju.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. To besedilo naj bi rešilo težave, kot je naslednja. Oseba A in oseba B sta državljana različnih držav članic, ki sta sklenila istospolno zakonsko zvezo v eni od držav članic, ki so uvedle zakonodajo, ki omogoča take poroke. Tri leta običajno prebivata v državi članici, ki ne dovoljuje istospolnih porok, vendar je v okviru postopka okrepljenega sodelovanja sodelovala pri sprejetju uredbe o pravu, ki se uporablja. Osebi A in B bi radi razveljavili svojo zakonsko zvezo.

V skladu z določbami Uredbe št. 2201/2003 so v teh okoliščinah edina pristojna sodišča le sodišča države članice, v kateri imata zakonca običajno prebivališče. To očitno ni pošteno na zadevni par, ki bo trpel veliko neprijetnosti in izgubil veliko časa, da bi svoj postopek razveze zakonske zveze predložil drugemu pristojnemu sodišču.

 
  
MPphoto
 
 

  Alf Svensson (PPE), v pisni obliki. (SV) Ko je Evropski parlament danes glasoval o predlogu uredbe Sveta o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti, sem se odločil, da se vzdržim glasovanja. Po mojem mnenju je družinsko pravo, kot je uredba o razvezah, področje, kjer je treba spoštovati načelo subsidiarnosti in kjer bi morale posamezne države članice odločati same. Sodelovanje, o katerem razpravlja poročilo, je prostovoljno za države članice EU in trenutno zajema 14 držav. Švedska ni ena izmed njih. Mislim, da ni povsem primerno, da kot švedski poslanec Evropskega parlamenta sprejmem stališče o zakonodaji, ki se nanaša zgolj na obliko sodelovanja, v katerem Švedska ne sodeluje.

 
  
MPphoto
 
 

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. (DE) V EU je 16 milijonov mednarodnih zakonskih zvez, od katerih se jih po ocenah vsako leto 140.000 konča z razvezo, zato so pogajanja in sporazum o tem vprašanju ključni za zagotovitev potrebne pravne varnosti državljanov. Zatem ko so posamezne države članice uveljavile veto na številne pobude na tem področju, je postopek okrepljenega sodelovanja najmanj 14 državam zagotovil priložnost, da uvedejo potrebna merila.

 
  
  

Poročilo: Jean-Paul Gauzès (A7-0340/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za to poročilo, ker je svetovna finančna kriza, za katero so delno odgovorne tudi bonitetne agencije, pokazala, da je treba vzpostaviti mehanizem za razvrstitev in nadzor bonitetnih agencij. Strinjam se s poročilom, ki spodbuja, da se na evropski ravni oblikuje sistem za registracijo in nadzor bonitetnih agencij, ki podajajo ocene, ki se uporabljajo v EU, in njegovo obravnavo pogojev, pod katerimi je mogoče v EU uporabljati bonitetne ocene, ki jih izdajo agencije tretjih držav. Doseženi sporazum o ureditvi evropskega nadzora, ki začne veljati 1. januarja 2011, zdaj omogoča učinkovito izvajanje nadzora nad temi bonitetnimi agencijami. Nujno je, da lahko Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) takoj po ustanovitvi izvaja pristojnosti za strog nadzor nad bonitetnimi agencijami, ki delujejo v Evropski uniji, pa tudi nad tistimi agencijami iz tretjih držav, katerih bonitetne ocene so dovoljene v Evropski uniji, v popolnem sodelovanju z njihovimi nacionalnimi organi. Pozdravljam tudi dejstvo, da so se tudi ZDA odločile, da sestavijo strožja pravila nadzora na tem področju glede na to, da Komisija razmišlja tudi o prizadevanjih za nadaljnjo mednarodno uskladitev.

 
  
MPphoto
 
 

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. (LT) Glasovala sem za to resolucijo, ker menim, da je treba vzpostaviti mehanizem za spremljanje in nadzor bonitetnih agencij. Svetovna finančna kriza, za katero so delno odgovorne tudi bonitetne agencije, je vplivala na to pobudo. Strinjam se s predlogom Evropske komisije, da se organizira potrjevanje bonitetnih agencij in nadzor nad njimi, za kar bo pristojen Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA). Toda nujno je, da lahko ESMA takoj po ustanovitvi izvaja pristojnosti za strog nadzor nad bonitetnimi agencijami, ki delujejo v Evropski uniji, pa tudi nad tistimi agencijami iz tretjih držav, katerih bonitetne ocene bodo dovoljene v Evropski uniji.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Bonitetne agencije načeloma podajajo neodvisne ocene o kreditni sposobnosti subjekta, dolgu, finančni obveznosti ali finančnem instrumentu. Toda njihove ocene lahko včasih močno vplivajo na gospodarstvo države, katere finančno pravilnost ocenjujejo. Leta 2009 je Unija sprejela Uredbo (ES) št. 1060/2009, namenjeno ureditvi dejavnosti agencij, da se zaščiti vlagatelje in evropske finančne trge pred tveganjem malomarnosti. Uredba opredeljuje pogoje za izdajo bonitetnih ocen kot tudi pravila, ki urejajo registracijo in nadzor bonitetnih agencij. Medtem pa je strokovna skupina v svojem poročilu ugotovila, da je treba okvir nadzora izboljšati, da se bo zmanjšalo tveganje za prihodnje finančne krize in njihova resnost. Z uredbo o Evropskem organu za vrednostne papirje in trge (ESMA) je bil oblikovan evropski nadzorni organ. Za tekoče delovanje in pravilno vključitev tega organa v celoten okvir finančne ureditve je bilo treba spremeniti Uredbo (ES) št. 1060/2009. Glasovala sem za to poročilo, ker izboljšuje nadzor nad bonitetnimi agencijami.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE), v pisni obliki. (FR) Na podlagi poročila mojega odličnega kolege in prijatelja Jeana-Paula Gauzèsa iz skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) sem glasoval za predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe iz leta 2009 o bonitetnih agencijah in pooblastitvi novega Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA) za nadzor nad bonitetnimi agencijami. Podpiram izboljšave, ki jih predlaga poročevalec, predvsem prenos novih pooblastil, ki jih je Komisija nameravala obdržati zase, zlasti glede kazni, na Evropski organ za vrednostne papirje in trge. Po mojem mnenju je pomembno, da lahko ESMA prenese del svojih funkcij na nacionalne organe. Žal mi je, da predlog ne omenja (čeprav ta ureditvena sprememba najbrž ni pravo sredstvo za to) ocenjevanja držav in posebnega nadzora, ki bi se moral uporabljati pri oceni držav. Predlagam, da se ustanovi evropska javna agencija za ocenjevanje držav, s čimer bi bili zagotovljeni potrebni tehnični vidiki in neodvisnost.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Svetovna finančna kriza je pokazala, da je treba vzpostaviti mehanizem za spremljanje in nadzor bonitetnih agencij. Potrebna sta skupen pregled nad bonitetnimi agencijami in njihov celosten nadzor po celotni EU. Strinjal sem se s tem pomembnim dokumentom. Leta 2009 je bila sprejeta Uredba (ES) št. 1060/2009 o bonitetnih agencijah. Omogočila je oblikovanje evropskega sistema za registracijo in nadzorovanje bonitetnih agencij, ki izdajajo bonitetne ocene, uporabljene v Evropski uniji. Določa tudi pogoje, pod katerimi je mogoče v Evropski uniji uporabljati bonitetne ocene, ki jih izdajo agencije tretjih držav. Potreben je zanesljiv nadzorni in kontrolni sistem, zato podpiram predlagane spremembe, ki bodo okrepile Evropski organ za vrednostne papirje in trge. To institucijo je treba vključiti v nadzor bonitetnih agencij, ki delujejo v EU, in omogočeno ji mora biti učinkovito izvajanje njenih pristojnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevièiūtė (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasovala sem za to poročilo, ker je gospodarska in finančna kriza, ki je prizadela celotni svet, pokazala, da je treba vzpostaviti mehanizem za spremljanje in nadzor bonitetnih agencij. Zato je Evropska komisija vložila predlog, da se organizira potrjevanje bonitetnih agencij in nadzor nad njimi, za kar bo pristojen Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA). Pomembno je, da bodo temu organu dodeljena lastna pooblastila za nadzor, pa tudi preiskovalne pristojnosti, lahko pa bo tudi izrekal kazni za neupoštevanje te uredbe. Strinjam se s stališčem Evropskega parlamenta, da je treba vzpostaviti skupen pregled nad proizvodi bonitetnih agencij in njihov celosten nadzor po celotni EU. Parlament predlaga tudi, da se posvetimo vključitvi Evropskega organa za vrednostne papirje in trge v nadzor nad agencijami in določitvi njegovih novih nalog in pristojnosti. Nujno je, da lahko Evropski organ za vrednostne papirje in trge takoj po ustanovitvi izvaja pristojnosti za strog nadzor nad bonitetnimi agencijami, ki delujejo v Evropski uniji, pa tudi nad tistimi agencijami iz tretjih držav, katerih bonitetne ocene bodo dovoljene v Evropski uniji.

 
  
MPphoto
 
 

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Vzdržal sem se glasovanja o poročilu o bonitetnih agencijah. Te bonitetne agencije odkrito služijo interesom mednarodnih špekulantov. Od začetka krize igrajo negativno vlogo in to še vedno počnejo. Z usmerjenim in samovoljnim nižanjem bonitetne ocene držav tako v EU kot zunaj nje obsodijo te države na začaran krog špekulacij in izposojanja. Razlike med prodajnimi in nakupnimi tečaji stopnjujejo finančne težave podjetij, trgi pa bogatijo na njihov račun. Zlasti v evrskem območju imajo vloga in prakse bonitetnih agencij negativen vpliv tudi na stabilnost evra. EU nosi precejšnjo politično odgovornost, ker jim je dodelila pravico, da ocenjujejo podjetja in gospodarstva držav članic. Menim, da je treba takoj uvesti učinkovite ukrepe, da se naredi konec špekulativni naravi bonitetnih agencij in posledično radikalno spremeni Uredba (ES) št. 1060/2009. Poročilo vsebuje nekaj pozitivnih, a žal neprepričljivih predlogov ter dela le plahe korake v tej smeri.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) Potreba po prizadevanjih za to spremembo izhaja iz potrebe, da se Uredba (ES) št. 1060/2009 prilagodi novi ureditvi evropskega nadzora, in iz uvedbe novega mehanizma za centralizacijo delovanja bonitetnih agencij.

V ta namen bodo evropskemu nadzornemu organu (Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge – ESMA) dodeljena lastna pooblastila za nadzor, preiskovanje in izrekanje kazni. Zdaj moramo zagotoviti, da bo ESMA lahko izvajal svoje pristojnosti in zagotovil strog nadzor nad bonitetnimi agencijami, ki delujejo v Evropski uniji, pa tudi nad tistimi agencijami iz tretjih držav, katerih bonitetne ocene so dovoljene v Evropski uniji.

 
  
MPphoto
 
 

  Pat the Cope Gallagher (ALDE), v pisni obliki. (GA) To poročilo je tehnična sprememba obstoječe direktive in z njim se bodo z januarjem 2011 pristojnosti prenesle na nov nadzorni organ, ESMA. Ne smemo pozabiti, da se spomladi leta 2011 pričakuje bolj celovito izboljšanje bonitetnih agencij.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, dejavnost bonitetnih agencij je teoretično že nadzorovana in urejena na evropski ravni. Toda ali je to postavilo pod vprašaj prevlado treh ameriških agencij, ki imajo glavno besedo na evropskih trgih, o državnem dolgu in s tem obrestnih merah, po katerih si evropske države lahko izposojajo sredstva? Žal ne. To ni preprečilo agenciji Standard & Poor, da ne bi pred kratkim zagrozila, da bo znižala bonitetno oceno Belgije, niti agenciji Moody's, da bi zagrozila Španiji, niti agenciji Fitch, da bi zagrozila Irski.

Nobene izmed teh agencij niso kaznovale njihove stranke niti ni bil omadeževan njihov ugled, ker niso ustrezno opravile svojega dela v primeru Enron ali med hipotekarno krizo. Zdaj trdijo, da imajo politično vlogo: grožnja Belgiji je poskus, da se prisilno oblikuje vlada; Franciji pa ne grozijo in s tem se umetno preprečuje razdrobljenost evrskega območja. V resnici imajo moč samo zato, ker trgi niso urejeni, in vaša besedila, za katera sem kljub vsemu glasoval, ne bodo bistveno izboljšala zadev.

 
  
MPphoto
 
 

  Takis Hadjigeorgiou (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Uredba zajema tako nadzor bonitetnih agencij, ki ga bo izvajal Evropski organ za vrednostne papirje in trge, kot tudi nadzor nad tem, kako posamezni subjekti pod nacionalnim nadzorom uporabljajo bonitetne ocene. Nacionalni nadzorni organi bodo še naprej odgovorni za nadzor nad tem, kako ti posamezni subjekti uporabljajo bonitetne ocene. Toda nacionalni organi ne bodo pooblaščeni za izvajanje nadzornih ukrepov proti bonitetnim agencijam, ki bodo kršile predpise. Ravno v tem smislu se preučuje skladnost predloga z načelom sorazmernosti. Predlog oblikuje nadzorni sistem, vendar v sklopu obstoječega neoliberalnega okolja ni zagotovljena njegova prava, bistvena uporaba; gre zgolj za psihološko nov ukrep, usmerjen predvsem v širšo javnost.

Njegov namen ni nadomestiti prejšnjega sistema; namenjen je uvedbi novega nadzornega sistema, ki prej ni obstajal, niti v tej obliki, zato so tudi lahko bonitetne agencije delale s polno paro ne glede na vse. V tem pogledu je morda bolje imeti ta sistem kot sploh nobenega.

 
  
MPphoto
 
 

  Jiří Havel (S&D), v pisni obliki.(CS) Glasoval sem za poročilo o uvedbi centraliziranega nadzora nad bonitetnimi agencijami. Povsem se strinjam z vsebino poročila gospoda Gauzèsa o predlogu uredbe, ki opredeljuje model centraliziranega nadzora nad bonitetnimi agencijami, ki ga bo izvajal Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), zlasti upoštevajoč precejšnjo mobilnost storitev, ki jih nudijo bonitetne agencije, in njihov takojšen vpliv na finančne trge. Centralizirani nadzor bi lahko pripomogel k večji preglednosti v svetu bonitetnih agencij in spodbudil večjo konkurenco med njimi. Zato sem glasoval za poročilo. Toda skrbi me, da je obdobje za vse spremembe glede prenosa vseh pristojnosti in dolžnosti z zadevnih nadzornih organov držav članic na Evropski organ za vrednostne papirje in trge prekratko, in mislim, da bi ga bilo treba podaljšati.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. − (LT) Soglašam s tem poročilom, ker je svetovna finančna kriza, za katero so delno odgovorne tudi bonitetne agencije, pokazala, da je treba vzpostaviti mehanizem za spremljanje in nadzor bonitetnih agencij. V ta namen je bila leta 2009 sprejeta Uredba (ES) št. 1060/2009 o bonitetnih agencijah. Omogočila je oblikovanje evropskega sistema za registracijo in nadzorovanje bonitetnih agencij, ki izdajajo bonitetne ocene, uporabljene v Evropski uniji. Določa tudi pogoje, pod katerimi je mogoče v Evropski uniji uporabljati bonitetne ocene, ki jih izdajo agencije tretjih držav. Doseženi sporazum o ureditvi evropskega nadzora, ki začne veljati 1. januarja 2011, Evropskemu organu za vrednostne papirje omogoča učinkovito izvajanje njegovih nadzornih pristojnosti predvsem glede bonitetnih agencij. Zato je treba spremeniti uredbo o bonitetnih agencijah, da se organizira potrjevanje bonitetnih agencij in nadzor nad njimi, za kar bo pristojen Evropski organ za vrednostne papirje in trge. Temu organu bodo dodeljena lastna pooblastila za nadzor, pa tudi preiskovalne pristojnosti, lahko pa bo tudi izrekal kazni za neupoštevanje te uredbe. Denarne kazni bodo zaračunavale države članice.

 
  
MPphoto
 
 

  Bogusław Liberadzki (S&D), v pisni obliki.(PL) Mehanizem za spremljanje in nadzor bonitetnih agencij je potreben. Upoštevati moramo dejstvo, da so bonitetne agencije delno prispevale h krizi. Leta 2011 bomo prejeli predlog Komisije glede različnih dopolnilnih ukrepov v zvezi z bonitetnimi ocenami, uvedba teh ukrepov pa bo mogoča po sprejetju tega poročila. Zgoraj navedeno me je prepričalo, da podprem poročilo, kar sem storil, ker sem prepričan, da bo kmalu stopilo v veljavo in da bomo videli pozitivne rezultate.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) Zasebnim bonitetnim agencijam so bile dodeljene nove pravice za opredelitev standardov in obljubljeno jim je bilo, da se bodo nanje prenesle pristojnosti javnih organov. Njihova odvisnost od zasebnih partnerjev nima meja. Ravno tako ne njihova samovoljnost. Javni organi so odnehali. To je sramotno.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Ta sprememba je potrebna, da bo Uredba (ES) št. 1060/2009 prilagojena novi ureditvi evropskega nadzora in da bo mogoče uvesti nov mehanizem za centralizacijo delovanja bonitetnih agencij. V ta namen bodo evropskemu nadzornemu organu (Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge – ESMA) dodeljena lastna pooblastila za nadzor, preiskovanje in izrekanje kazni. Nujno je, da bo ESMA lahko izvajal svoje pristojnosti in zagotovil strog nadzor nad bonitetnimi agencijami, ki delujejo v Evropski uniji.

 
  
MPphoto
 
 

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. (ES) Tega poročila nisem mogel podpreti, kajti čeprav podpiram mnoge točke, ki jih vsebuje, in splošne predloge glede večje preglednosti ter izboljšanega obveščanja in nadzora nad bonitetnimi agencijami in drugimi finančnimi subjekti, bo ta predlog služil interesom vlagateljev, ki so poklicni strokovnjaki in daleč od tistega, kar imenujemo „realno gospodarstvo“, saj jim daje večjo pravno varnost. Čeprav menim, da si je nujno treba močno prizadevati za preglednost in pravico do jasnih informacij v finančnem sistemu, kot navaja ta predlog, menim, da je pomembneje narediti konec finančnemu špekuliranju in si prizadevati za predpis, ki bo uvedel nadzor držav članic nad finančnimi trgi. To poročilo si prizadeva za preglednost, informacije in določeno mero nadzora nad finančnimi agenti, vendar to počne previdno in s prokapitalističnega stališča, ki naj bi ugodilo finančni industriji, s čimer se ne strinjam niti tega ne podpiram.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. To je zelo pomemben instrument za obveščanje državljanov EU o razmerah v podjetjih in bankah ter tudi za primerjavo konkurenčnosti različnih blagovnih znamk in izdelkov. Glasoval sem za. Upam tudi, da bo v prihodnosti ta uredba dopolnjena z nadzorom nad ocenami političnih strank in množičnih medijev, da se prepreči manipulacija javnega mnenja za denar. Bonitetne agencije si ne prizadevajo močno, da bi pridobile informacije in jih analizirale. Pripravljene so pokazati prikladen rezultat tistim, ki plačajo. Vsi tisti, ki manipulirajo z javnim mnenjem in s tem izdajo družbo, si zaslužijo strogo kazen.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Bolj kot kar koli drugega nam je finančna kriza jasno pokazala, da imajo bonitetne agencije nevaren monopol in da njihove ocene niso vedno primerne ter so včasih izjemno tvegane. Zato je pomembno vzpostaviti mehanizem za spremljanje in nadzor bonitetnih agencij. Ker predstavljajo del izjemno zapletenega sistema finančnih trgov, je bila sprejeta odločitev, da se za ta namen uvede dvojni sistem. Poleg tega poročilo določa pogoje, pod katerimi se lahko ocene, ki so jih izdale agencije tretjih držav, uporabljajo v Evropski uniji.

Seveda je nujno, da nadzorni sistem omogoča nalaganje kazni. Prihodnost bo pokazala, v kolikšni meri se bodo dejansko uporabljale. Za evropske davkoplačevalce ni dobro, da je bilo vzpostavljenih več nadzornih organov EU, kar prinaša več administracije in višje stroške. To sem upošteval pri glasovanju.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za resolucijo Parlamenta, ker se strinjam, da:

- bi morala biti registracija in stalni nadzor bonitetnih agencij v Uniji izključna odgovornost evropskega nadzornega organa, namreč Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA), ki bi moral imeti izključno pristojnost za podpis sporazumov o sodelovanju o izmenjavi informacij z zadevnimi organi v tretjih državah;

- bi moral biti ESA (ESMA) odgovoren za registracijo in stalni nadzor bonitetnih agencij in imeti pravico, da z zahtevo ali odločbo zaprosi za vse potrebne informacije od bonitetnih agencij, posameznikov, ki so vključeni v dejavnosti ocenjevanja bonitet, organizacij, ki se ocenjujejo, in tretjih oseb, povezanih z njimi, tretjih oseb, ki so jim dale bonitetne agencije v podizvajanje kakršne koli operativne naloge, in vseh drugih posameznikov, ki so tesno in vsebinsko povezani z bonitetnimi agencijami ali dejavnostmi;

- bi morala biti registracija bonitetne agencije, ki jo odobri ustrezni organ, veljavna v celotni Uniji po prenosu pooblastil za nadzor z zadevnih organov na ESA (ESMA).

 
  
MPphoto
 
 

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. (LT) Svetovna finančna kriza, za katero so delno odgovorne tudi bonitetne agencije, je pokazala, da je treba vzpostaviti mehanizem za spremljanje in nadzor bonitetnih agencij. V ta namen je bila leta 2009 sprejeta Uredba (ES) št. 1060/2009 o bonitetnih agencijah.

Omogočila je oblikovanje evropskega sistema za registracijo in nadzorovanje bonitetnih agencij, ki izdajajo bonitetne ocene, uporabljene v Evropski uniji. Opredeljuje tudi pogoje, pod katerimi je mogoče v Evropski uniji uporabljati bonitetne ocene, ki jih izdajo agencije tretjih držav, za kar je uvedla dvojni sistem izenačevanja in priznavanja bonitetnih ocen. Zato sem glasoval za in podprl poročevalca gospoda Gauzesa, ki predlaga, da se posvetimo predvsem vključitvi Evropskega organa za vrednostne papirje in trge v nadzor nad agencijami in določitvi njegovih novih nalog in pristojnosti. Dejansko je nujno, da lahko ESMA takoj po ustanovitvi izvaja pristojnosti za strog nadzor nad bonitetnimi agencijami, ki delujejo v EU, pa tudi nad tistimi agencijami iz tretjih držav, katerih bonitetne ocene bodo dovoljene v Evropski uniji.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za resolucijo Parlamenta, ker se strinjam, da lahko preglednost informacij, ki jih zagotovi izdajatelj finančnega instrumenta, ki ga je ocenila pooblaščena bonitetna agencija, predstavlja znatno dodano vrednost za delovanje trga in zaščito vlagateljev.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. Svetovna finančna kriza, za katero so delno odgovorne tudi bonitetne agencije, je pokazala, da je treba vzpostaviti mehanizem za spremljanje in nadzor bonitetnih agencij. V ta namen je bila leta 2009 sprejeta Uredba (ES) št. 1060/2009 o bonitetnih agencijah. Omogočila je oblikovanje evropskega sistema za registracijo in nadzorovanje bonitetnih agencij, ki izdajajo bonitetne ocene, uporabljene v Evropski uniji. Določa tudi pogoje, pod katerimi je mogoče v Evropski uniji uporabljati bonitetne ocene, ki jih izdajo agencije tretjih držav, za kar je uvedla dvojni sistem izenačevanja in priznavanja bonitetnih ocen. Med razpravami pred sprejetjem Uredbe (ES) št. 1060/2009 je vaš poročevalec poudaril, da je treba vzpostaviti skupen pregled nad proizvodi bonitetnih agencij in njihov celosten nadzor po celotni EU.

To načelo je bilo sprejeto, Komisija pa se je zavezala, da bo oblikovala zakonodajni predlog v tej smeri. Doseženi sporazum o ureditvi evropskega nadzora, ki začne veljati 1. januarja 2011, zdaj omogoča učinkovito izvajanje nadzora nad bonitetnimi agencijami. V Uredbi o ustanovitvi Evropskega organa za vrednostne papirje in trge je poudarjeno, da bo imel organ neodvisne nadzorne pristojnosti še zlasti v zvezi z bonitetnimi agencijami.

 
  
MPphoto
 
 

  Kyriacos Triantaphyllides (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Uredba zajema tako nadzor bonitetnih agencij, ki ga bo izvajal Evropski organ za vrednostne papirje in trge, kot tudi nadzor nad tem, kako posamezni subjekti pod nacionalnim nadzorom uporabljajo bonitetne ocene. Nacionalni nadzorni organi bodo še naprej odgovorni za nadzor nad tem, kako ti posamezni subjekti uporabljajo bonitetne ocene. Toda nacionalni organi ne bodo pristojni za izvajanje nadzornih ukrepov proti bonitetnih agencijam, ki bodo kršile predpise. Ravno v tem smislu se preučuje skladnost predloga z načelom sorazmernosti.

Predlog oblikuje nadzorni sistem, vendar v sklopu obstoječega neoliberalnega okolja ni zagotovljena njegova prava, bistvena uporaba zunaj okvira psihološko novega ukrepa, ki je usmerjen predvsem v širšo javnost. Toda njegov namen ni nadomestiti prejšnjega sistema; namenjen je uvedbi novega nadzornega sistema, ki prej ni obstajal, niti v tej obliki, zato so lahko bonitetne agencije delale s polno paro ne glede na vse. V tem pogledu je morda bolje imeti ta sistem kot sploh nobenega.

 
  
MPphoto
 
 

  Thomas Ulmer (PPE), v pisni obliki. (DE) Z veseljem sem glasoval za to poročilo. Postopen proces urejanja finančnih trgov dobiva obliko. Zaščita vlagateljev je boljša in preglednost večja. Predpisi so zdaj obširnejši in celovitejši ter zato zagotavljajo boljšo zaščito vpletenih.

 
  
MPphoto
 
 

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. (DE) Svetovna finančna kriza, h kateri so bonitetne agencije prispevale svoj delež, je pokazala, da je treba vzpostaviti mehanizem za spremljanje in nadzor bonitetnih agencij. Zato bo 1. januarja 2011 vzpostavljen Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA).

Obenem je treba zaradi še vedno trajajoče krize in nenehnih novih odkritij o tržnih mehanizmih stalno prilagajati in po potrebi širiti naloge in pristojnosti tega organa. Zato toplo pozdravljam podrobne specifikacije in pojasnila glede pristojnosti organa ESMA v odnosu z zadevnimi nacionalnimi organi. Zaradi tega sem glasovala za poročilo.

 
  
  

Poročilo: Anja Weisgerber (A7-0050/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki.(LT) Glasovala sem za to poročilo, ker prispeva k potrebni poenostavitvi pravnega okvira EU. Mislim, da osem direktiv, ki trenutno veljajo na področju meroslovja, bolj otežuje kot lajša delo na tem področju. Obenem se strinjam s stališčem poročevalke, ki meni, da bi morale imeti države članice na voljo več časa, da bi preučile, ali bo razveljavitev direktiv povzročila pravno negotovost, kar bi pomenilo, da je uskladitev predpisov na evropski ravni nujna. Zato mislim, da je treba sprejeti rešitev o razveljavitvi direktiv, pod pogojem, da je v okviru širšega pregleda osnovnega pravnega instrumenta na tem področju na voljo dovolj časa za analizo možnih posledic.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. (FR) Meroslovje je znanost meritev. Od starodavnih časov naprej so Evropejci sprejeli vrsto merilnih sistemov na vseh področjih (dolžina, prostornina, stopnja alkohola itd.). Sprejetje metričnega sistema, na primer, je pripeljalo do boljšega sodelovanja med različnimi gospodarskimi subjekti na celini in nato po celotnem svetu. Toda na mnogih področjih prevladujejo številne meritve in merilni sistemi. Unija želi odpraviti te ovire za sodelovanje med Evropejci, zato ima dolgotrajno politiko usklajevanja merilnih sistemov. Direktiva 2004/22 je bila pomemben korak pri tem. Med pripravami na revizijo te zakonodaje so se mnogi instrumenti izkazali za zastarele in jih je treba odstraniti, da bo direktiva razumljivejša. Podprla sem to besedilo, ker zagotavlja dobrodošlo prilagoditev zakona o meroslovju.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. (PT) Strinjam se, da je treba poenostaviti pravni red Skupnosti in posodobiti direktive, ki se ne uporabljajo več, ter jih prilagoditi sedanjosti. Zadevne direktive so zastarele in ne prispevajo k boljši ureditvi. Komisija meni, da ni potrebe po usklajevanju zakonodaje o meroslovju, saj verjame, da države članice dovolj sodelujejo in da je zdajšnje stanje, kar zadeva skupno priznavanje pravil na podlagi mednarodnih parametrov različnih držav članic, zadovoljivo. Vendar je treba upoštevati, da bi bila luknja v predpisu o tem vprašanju škodljiva in da ne smemo prispevati k pravni negotovosti.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Poročilo, o katerem razpravljamo, omenja možnost umika do osmih direktiv, ki se nanašajo na meroslovje v šestih sektorjih, da bi poenostavili evropsko zakonodajo na tem področju: vodomeri za hladno vodo za surovo vodo (Direktiva 75/33/EGS); alkoholometri in alkoholne tablice (Direktivi 76/765/EGS in 76/766/EGS); uteži srednje točnosti in uteži nad srednjo točnostjo (Direktivi 71/317/EGS in 74/148/EGS); merilniki zračnega tlaka v plašču motornih vozil (Direktiva 86/217/EGS); masa žita (Direktiva 71/347/EGS) in umerjanje ladijskih cistern (Direktiva 71/349/EGS).

Komisija je ugotovila, da izmed različnih možnosti v zvezi s temi osmimi direktivami – popolna razveljavitev, razveljavitev s pogoji, neukrepanje – nobena ne izstopa. Toda zaradi boljše ureditve je Komisija naklonjena popolnemu preklicu vseh direktiv, kar pomeni, da se zavzema za novo ureditev v okviru merilnih instrumentov.

Podpiram izbiro Komisije s stališča zakonodajne odličnosti, čeprav menim, da bi morale imeti države članice na voljo dovolj časa za analizo možnih posledic v okviru širšega pregleda osnovnega pravnega instrumenta na tem področju, namreč direktive o merilnih instrumentih (Direktive 2004/22/ES).

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki.(PT) Preprost in posodobljen pravni red Skupnosti je eden od ciljev EU. Nesmiselno je ohranjati pravila, ki so povsem zastarela. Kar zadeva meroslovje, velja, da usklajevanje ni potrebno, saj veljavna zakonodaja predstavlja skupno priznavanje pravil na podlagi mednarodnih parametrov različnih držav članic. Toda pomembno je, da ne nastane vrzel v predpisih o tem vprašanju, tako da ni pravne negotovosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. (ES) Glasoval sem za to poročilo o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o razveljavitvi osmih direktiv Sveta o meroslovju, saj kot poročevalka podpiram splošni cilj boljše zakonodaje. Podpiram tudi mnenje, da bi morale imeti „države članice na voljo več časa, da bi preučile, ali bo razveljavitev direktiv povzročila pravno negotovost“. Menim, da je treba te direktive o merilnih instrumentih razveljaviti in poenostaviti z revizijo pravne podlage za meroslovje: direktive o merilnih instrumentih. Na splošno menim, da je poenostavitev zakonodaje EU pozitiven korak, saj bo državljanom zagotovil boljši dostop do te zakonodaje in omogočil učinkovitejše delo na tem področju.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Osem direktiv EU se zdaj nanaša na meroslovje na šestih različnih področjih. Komisija predlaga razveljavitev direktiv z namenom boljše priprave zakonodaje. Po mnenju komisije usklajevanje ni potrebno, saj trenutno stanje vzajemnega priznavanja nacionalnih zakonov deluje zadovoljivo. Poročevalka pa meni, da bi morale imeti države članice na voljo več časa, da bi preučile, ali bo razveljavitev direktiv povzročila pravno negotovost. Glasoval sem za poročilo, saj bo poročevalka upoštevala težave glede pravne negotovosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) Razveljavitev evropskih direktiv bi načeloma lahko povzročila pravno praznino v sistemu Evropske unije, toda posodobitev sistema, kot je ta o meroslovju, je vsekakor korak proti širšemu in sodobnejšemu skupnemu sistemu. Zato sem glasoval za poročilo o razveljavitvi osmih direktiv Sveta o meroslovju. Načelo, o katerem se strinjata Svet in Komisija, pa je kljub temu prefinjeno uravnoteženo, saj se bo morala vsaka država članica zanesti na vzajemno priznavanje nacionalnih standardov, da ne bi povzročila težav podjetjem v sektorju, ki se zanaša na meroslovne predpise, dokler se ne izvede revizija direktive o merilnih instrumentih, s katero bo usklajena zadevna zakonodaja, sprejeta na evropski ravni.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Strinjam se s stališčem poročevalke, ki zagovarja boljšo ureditev področja meroslovja.

Komisija je bila za popolno razveljavitev vseh osmih direktiv o meroslovju; toda stališče poročevalke je bolj uravnoteženo in daje državam članicam več časa, da preučijo, ali bo razveljavitev direktiv povzročila pravno negotovost, kar bi pomenilo, da je uskladitev predpisov o meroslovju na evropski ravni nujna. Zato se je oblikovalo prehodno obdobje, da bo mogoče analizirati možne posledice razveljavitve direktiv in tudi, ali je potrebna revizija osnovne direktive na tem področju (Direktive 2004/22/ES).

 
  
MPphoto
 
 

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. (IT) Strinjam se s poročevalko gospo Weisgerber, ki podpira boljšo pravno ureditev, ki je splošni cilj. Pri tem predlogu pa ni popolnoma jasno, katera je najboljša možnost. Komisija v svoji oceni učinka pri pregledovanju različnih možnosti v zvezi s temi osmimi direktivami o meroslovju (popolna razveljavitev, razveljavitev s pogoji, neukrepanje) ugotavlja, da nobena od možnosti ne izstopa.

Zaradi boljše pravne ureditve pa Komisija namesto usklajevanja (ponovna ureditev v okviru direktive o merilnih instrumentih) podpira popolno razveljavitev vseh direktiv (in računa na medsebojno priznavanje nacionalnih ureditev). Če ponovim, strinjam se s stališčem poročevalke, ki meni, da bi morale imeti države članice na voljo več časa, da bi preučile, ali bo razveljavitev direktiv povzročila pravno negotovost, kar bi pomenilo, da je uskladitev predpisov na evropski ravni nujna.

 
  
MPphoto
 
 

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. (RO) Razveljavitev vseh osmih direktiv bo najverjetneje povzročila dodatno upravno breme, saj se bodo države članice lahko odločile za uvedbo nacionalnih predpisov o izvajanju merilnih instrumentov, zajetih v razveljavljenih direktivah. Razveljavitev ali ohranitev direktiv ne bo zvišala skupne ravni varstva potrošnikov. To je mogoče doseči le z njihovo spremembo. Mislim, da bi morale imeti države članice na voljo več časa, da bi preučile, ali bo razveljavitev direktiv povzročila pravno negotovost, kar bi pomenilo, da je uskladitev predpisov na evropski ravni nujna. Podpiram tudi predlog poročevalke, da se postopek zaključi do 1. maja 2014. Zato sem glasovala za to poročilo, ker se odloča za rešitev, pri kateri bodo direktive razveljavljene, vendar zagotavlja tudi dovolj časa za analizo možnih posledic v okviru širšega pregleda direktive o merilnih instrumentih (2004/22/ES) kot osnovnega pravnega instrumenta na tem področju.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Strinjam se s splošnim ciljem, ki je boljša pravna ureditev področja meroslovja. Vendar menim, da je priporočljiv temeljitejši razmislek, saj lahko standardizacija v naglici povzroči več motenj in pravne negotovosti kot koristi.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. S tem glasovanjem Evropski parlament kaže, da podpira splošni cilj, ki je boljša pravna ureditev. Pri tem predlogu pa ni popolnoma jasno, katera je najboljša možnost. Komisija v svoji oceni učinka pri pregledovanju različnih možnosti v zvezi s temi osmimi direktivami o meroslovju (popolna razveljavitev, razveljavitev s pogoji, neukrepanje) ugotavlja, da nobena od možnosti ne izstopa. Zaradi boljše pravne ureditve pa Komisija namesto usklajevanja (ponovna ureditev v okviru direktive o merilnih instrumentih) podpira popolno razveljavitev vseh direktiv (in računa na medsebojno priznavanje nacionalnih ureditev). Evropski parlament meni, da bi morale imeti države članice na voljo več časa, da bi preučile, ali bo razveljavitev direktiv povzročila pravno negotovost, kar bi pomenilo, da je uskladitev predpisov na evropski ravni nujna.

Zato smo se odločili za rešitev, pri kateri bodo direktive razveljavljene, vendar zagotavlja tudi dovolj časa za analizo možnih posledic v okviru širšega pregleda direktive o merilnih instrumentih (2004/22/ES) kot osnovnega pravnega instrumenta na tem področju.

 
  
MPphoto
 
 

  Thomas Ulmer (PPE), v pisni obliki. (DE) Glasoval sem za poročilo, ker znatno prispeva k manjši birokraciji, k čemur nenehno pozivamo, in omogoča razveljavitev več kot 20 direktiv, ki so zastarele ali nepotrebne. To je pravi pristop za preprostejšo in učinkovitejšo Evropo.

 
  
  

Poročilo: Zita Gurmai, Alain Lamassoure (A7-0350/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. (LT) Odobravam to pomembno resolucijo, ker sem prepričana, da bo evropska državljanska pobuda zelo pomembno orodje pri oblikovanju programov in da bo spodbudila čezmejne razprave v EU. Državljanska pobuda daje evropskim državljanom pravico do zakonodajnega predloga. Da bi bila pobuda učinkovita, bi se morali organizatorji evropske državljanske pobude povezati v državljanski odbor, katerega člani bi prihajali iz različnih držav članic. S tem bi zagotovili, da bodo vprašanja, ki se bodo porajala, resnično evropska, hkrati pa bi od samega začetka doprinesli k zbiranju podpisov. Menim, da bo državljanska pobuda uspela le, če bo urejena na državljanom prijazen način in ne bo vsebovala nadležnih obveznosti, ki bi ustvarjale razočaranje med organizatorji. Zelo pomembno je, da je postopek v skladu z zahtevami EU na področju varstva podatkov in da je od začetka do konca popolnoma pregleden. Evropska državljanska pobuda je novo orodje participativne demokracije na celinski ravni. Zato je treba znatno pozornost posvetiti komunikaciji in informativnim kampanjam za krepitev ozaveščenosti o evropski državljanski pobudi.

 
  
MPphoto
 
 

  Charalampos Angourakis (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Kompromis med Evropskim parlamentom in Svetom o uredbi o tako imenovani državljanski pobudi, ki jo spremlja smešno zmagoslavno govorjenje o krepitvi demokratičnih institucij EU, ni nič več kot žaljiv poskus manipulacije in preslepitve ljudi. Pobuda, ki je zavajajoče poimenovana državljanska, ni le nekoristna, temveč se lahko izkaže za nevarno za ljudi. Razen morebitnih postopkovnih zahtev, ki predpisujejo, da je treba zbrati 1.000.000 podpisov, da se Komisiji predlaga zakonodajna pobuda, bistvo ostaja enako: Komisija ni dolžna predlagati zakonodajne pobude in je njena vsebina ne zavezuje.

Nasprotno, takšno „državljansko pobudo“, ki jo usmerjajo in z njo manipulirajo mehanizmi kapitala in malomeščanski politični sistem, lahko organi EU uporabijo, da monopole in izbire EU, ki so najbolj naravnane proti navadnim ljudem in nazadnjaške, predstavijo kot na videz „priljubljeno zahtevo“. Poleg tega se bo s takšno „pobudo“ podpise, memorandume in zahteve uporabilo proti organiziranemu ljudskemu in delavskemu gibanju, množičnim demonstracijam in prizadevanjem ter različnim oblikam boja. Različne „državljanske pobude“ ne morejo skriti nazadnjaškega obličja EU niti ne morejo povzročiti preobrata v stopnjevanju razrednega boja in ljudskega boja.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. (FR) Državljansko pobudo je obljubila Lizbonska pogodbe in zdaj se končno izvaja. Ta nova oblika udeležbe v oblikovanju politike Evropske unije omogoča evropskim državljanom, da se neposredno obrnejo na Komisijo in jo zaprosijo, da vloži predlog o zadevah, ki so zanje pomembne, pod pogojem, da sodijo v okvir pristojnosti EU. Čakali smo le na uvedbo poslovnika, da je lahko ta nova evropska državljanska pravica postala realnost. To je bilo storjeno in pri glasovanju sem predlog podprla. „Državljanski odbor“, sestavljen iz posameznikov iz najmanj sedmih držav članic, lahko prijavi pobudo Komisiji. Za tem se lahko začne postopek zbiranja podpisov na papirju ali spletu. Zahtevani milijon podpisov mora prihajati iz vsaj ene četrtine držav članic EU, zbrati pa jih je treba v 12 mesecih. Države članice bodo preverile izjave o podpori. Vsi podpisniki morajo biti državljani Evropske unije, ki so dovolj stari, da lahko volijo na volitvah v Evropski parlament. Za konec naj povem, da bo imela Komisija kot varuhinja pogodb končno besedo pri odločitvi, ali naj se predlagani zakonodajni postopek sproži.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Podpiram odločitev, ki jo je sprejel Evropski parlament o pravici do vložitve zakonodajnega predloga, ki jo daje evropska državljanska pobuda. S pobudo naj bi se resnično vzpostavilo neposredni odnos med državljani in institucijami, jih zbližalo in zagotovilo, da bodo institucije EU obravnavale konkretna vprašanja, ki so za državljane pomembna. Z evropsko državljansko pobudo lahko državljani EU neposredno pozovejo Evropsko komisijo, naj pripravi zakonodajni predlog. Komisija bo odločala o nadaljnji obravnavi uspešne državljanske pobude. Evropski parlament bo k doseganju teh ciljev lahko prispeval z organizacijo javnih predstavitev ali s sprejemanjem resolucij. Ker je to nova pobuda, bi bilo koristno, če bi Komisija vsaka tri leta predstavila poročilo o njenem izvajanju in po potrebi predlagala revizijo uredbe. Izogibati bi se bilo treba tudi zapletenim upravnim postopkom, da se zagotovi učinkovita uporaba pobude. Pomembno je tudi zagotoviti, da je postopek v skladu z zahtevami EU na področju varstva podatkov.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE), v pisni obliki. (FR) Po kompromisu o predpisih, ki urejajo evropsko državljansko pobudo, je bilo poročilo sprejeto z zelo veliko večino: 628 za ter samo 15 proti in 24 vzdržanih glasov. Navdušen sem nad tem glasovanjem, ki z letom 2012 uvaja priložnost za evropske državljane, da se njihov glas sliši jasneje. Zamisel je preprosta, gre za neke vrste peticijo na evropski ravni: državljanski odbor, sestavljen iz članov iz najmanj sedmih držav članic, mora v enem letu zbrati milijon podpisov o temi javnega interesa, ki terja pozornost Komisije. Komisija se mora nato v treh mesecih odločiti, ali je zakonodajni predlog o tej temi primeren ali ne, in podati razloge za svojo odločitev. Morda res nasprotujemo nekaterim pogojem, ki so jih pridobile države članice, na primer zahtevi, da mora biti podpisnik peticije državljan in ne samo rezident Evropske unije; ali možnosti, da države zahtevajo osebno izkaznico posameznikov, da bi preverile njihov podpis. Kljub temu je državljanska pobuda pozitivna zamisel in korak v smeri participativne demokracije, ki jo zdaj moramo uvesti v prakso.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevièiūtė (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasovala sem za to poročilo, ker je državljanska pobuda, ki jo je uvedla Lizbonska pogodba, ogromen korak v smeri tesnejših odnosov med Evropsko unijo in evropskimi državljani. Nova pobuda bo državljanom podelila enako moč pri oblikovanju političnih pobud, kot jo že imata Svet ministrov in Evropski parlament. Poleg tega bo državljanom omogočila, da se jim prisluhne, s tem ko jim bo dala na voljo sredstvo za naslovitev nekaterih pomembnih vprašanj na evropske institucije. Takšen dvostranski tok je vzajemno koristen. Uvedba pobude bo zajamčila, da bodo institucije Evropske unije obravnavale konkretna vprašanja, ki so za državljane pomembna. Poleg tega bo Evropski parlament lahko pomagal državljanom doseči te cilje z uporabo vseh sredstev, ki so mu na voljo za podporo izbranim državljanskim pobudam, zlasti z organizacijo javnih predstavitev ali s sprejemanjem resolucij.

Toda Evropska unija mora zagotoviti, da je postopek v skladu z zahtevami EU na področju varstva podatkov in da je od začetka do konca popolnoma pregleden. Le če državljanom zagotovimo varno okolje, v katerem lahko predstavijo predloge, bomo lahko pridobili njihovo zaupanje in spodbudili njihovo zanimanje za delo Evropske unije.

 
  
MPphoto
 
 

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. (RO) Državljanska pobuda, ki milijonu Evropejcev daje pravico do zakonodajne pobude, uvaja koncept participativne demokracije v Evropsko unijo, kar dejansko določa Lizbonska pogodba. To je pomemben nov korak EU, Parlament pa bo s tem od državljanov, ki jih zastopa, prejel povratne informacije o tem, ali dobro opravlja svoje delo ali ne. Pozdravljam dejstvo, da si je Parlament po najboljših močeh prizadeval narediti postopek zakonodajne pobude čim preprostejši za državljane EU in enostaven za uporabo, saj so oni tisti, ki ga bodo dejansko uporabljali. Ne potrebujemo zapletenega postopka, ki bi le povzročil razočaranje državljanov EU.

Ključne zahteve Parlamenta so bile sprejete, na primer pravica do preverjanja dopustnosti na samem začetku in ne po tem, ko je zbranih prvih 300.000 podpisov. Dejstvo, da morajo podpisniki prihajati iz najmanj ene četrtine držav članic in ne tretjine, kot je bilo prvotno predlagano, vidim kot zmago Parlamenta in državljanov EU. Upam, da bodo leta 2012, ko bo odločitev Parlamenta stopila v veljavo, državljani EU vložili čim več pobud.

 
  
MPphoto
 
 

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Glasoval sem za poročilo o državljanski pobudi, saj dobro vem, da je to le orodje, s katerim lahko državljani Evrope izrazijo svojo voljo, ni pa pomembno orodje za sodelovanje pri tekočih politikah ali njihovo razveljavitev. Komisija se je vse do konca trudila omejiti to posebno državljansko pravico, zato končno besedilo ne odraža pravih ciljev; na primer, uvaja precej zapletene postopke za uveljavljanje te pravice. Žal so bile pomembne spremembe, ki jih je predlagala Konfederalna skupina Evropske združene levice/Zelene nordijske levice, zavrnjene, zato pobud ne morejo podpisati rezidenti EU, ki niso državljani države članice, kar pomeni, da ni mogoča enakovredna udeležba rezidentov ne glede na državljanstvo, prav tako pa ni zajamčeno, da se bodo podpisi ujemali z identifikacijskimi številkami podpisnikov.

Kljub temu je končno besedilo mnogo boljša različica prvotno predlaganega besedila, saj predpisuje četrtino držav članic kot najmanjše število, predlaga, da se pobude takoj objavijo v registru, in Komisiji nalaga, da organizira javno predstavitev za vsako uspešno pobudo in zagotovi popolno preglednost v povezavi s financiranjem vsake pobude.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. (PT) Ta pobuda se mi od nekdaj zdi ena od najpomembnejših novosti Lizbonske pogodbe. Možnost, da lahko milijon državljanov iz določenega števila držav članic vloži zakonodajno pobudo, bi morala prispevati h krepitvi civilne družbe, organizirane na ravni EU, prek evropskega državljanstva. Poudaril sem obseg tega ukrepa glede na to, da poslanci Evropskega parlamenta nimajo pravice do zakonodajnih pobud. Upam, da se ne bo izkazalo, da je uporaba te zakonodajne pobude v praksi pretirano birokratska, kar bi odvračalo od uporabe tega novega instrumenta.

 
  
MPphoto
 
 

  Cornelis de Jong (GUE/NGL), v pisni obliki. Čeprav povsem podpiram evropsko državljansko pobudo, sem glasoval proti končni zakonodajni resoluciji, ker sem razočaran nad tem, kako malo je bilo na koncu doseženo s tem obetavnim orodjem. Predvsem se ne strinjam s tem, da bi morali podpisniki v večini držav članic navesti svojo osebno identifikacijsko številko. Prav tako nasprotujem temu, da je sodelovanje v evropski državljanski pobudi omejeno samo na državljane EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. (FR) Sprejetje osnovnih pravil glede „državljanske pobude“, kot jo določa Lizbonska pogodba, zaznamuje še en korak v smeri neposredne demokracije v Evropi. V prihodnosti bo morala Komisija razmisliti o pripravi novega evropskega zakona, če bo to zahteval milijon državljanov iz vsaj ene četrtine vseh držav članic. Ta novi instrument torej daje evropskim državljanom možnost, da resnično vplivajo na zakonodajni postopek s tem, da zahtevo ali pomislek, ki izhaja iz volje ljudstva, umestijo na evropsko raven. To je zmaga za naše gibanje, ki je nenehno pozivalo k temu, da se Evropska unija približa svojim državljanom z oblikovanjem trdnejše, preglednejše in bolj dostopne Evrope.

 
  
MPphoto
 
 

  Christine De Veyrac (PPE), v pisni obliki. (FR) Vesela sem, da sem skupaj z veliko večino poslancev glasovala za poročilo o „državljanski pobudi“, ki v zakonodajni postopek EU uvaja stopnjo udeležbe javnosti brez primere. Parlament se je izkazal kot dober primer participativne demokracije, s tem ko je dal milijonu državljanov pravico do politične pobude. To je zdaj pot naprej za Evropsko unijo: čimbolj se mora približati svojim državljanom.

 
  
MPphoto
 
 

  Martin Ehrenhauser (NI), v pisni obliki. (DE) V primerjavi s prvotnim osnutkom so bile narejene nekatere majhne izboljšave. Zato sem glasoval za poročilo. Toda kljub temu bi rad povedal, da tudi ob tej neučinkoviti državljanski pobudi še vedno obstaja neverjeten demokratični primanjkljaj v EU, ki nima nobene oblike neposredne demokracije. Zato mora biti naslednji korak uvedba obveznih referendumov za uspešne pobude. Uvedba obvezne javne predstavitve, ki jo morata pripraviti Komisija in Parlament za pobudnike peticij, je zelo dobrodošla. Zdaj morajo države članice hitro izvesti državljansko pobudo, brez tratenja časa ali uvajanja čezmerne birokracije.

Preverjanje osebnih izkaznic, ki naj bi ga izvajali lokalni organi, kot na primer v primeru nacionalnih peticij za referendume, ne bo potrebno za oceno izjav o podpori. Nacionalni volilni organi bi se morali zanesti na naključno vzorčenje, kot je predlagal Evropski parlament.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o državljanski pobudi, ki je ena od najpomembnejših določb, ki jih uvaja Lizbonska pogodba, in skladno s katero lahko milijon državljanov zaprosi Komisijo, da vloži nekatere zakonodajne predloge. Predlogi, ki jih je sprejel Evropski parlament, bi morali omogočiti, da bi bila pravila glede državljanske pobude jasnejša, preprostejša in enostavnejša za uporabo.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. (PT) Državljanska pobuda, ki je bila sprejeta danes, je še en korak več v smeri vzpostavitve Evrope, ki so jo ustvarili ljudje za ljudi, in krepi njeno demokratično naravo in preglednost ter Evropo spodbuja, da se približa svojim državljanom ter dejavni, zainteresirani in sodelujoči civilni družbi. Od zdaj naprej bodo lahko evropski državljani na Evropsko komisijo naslovili prošnjo, da predlaga zakonodajo o določenem vprašanju, pod pogojem, da je izpolnjen pogoj najnižjega števila podpisnikov iz najmanj ene petine držav članic.

Moram pa izraziti osuplost zaradi dejstva, da so kolektivni subjekti in organizacije izključeni iz „organizatorjev“ (člen 2, točka 3), pri čemer imam v mislih predvsem nevladne organizacije in politične stranke, ustanovitvene organizacije reprezentativne demokracije, kot tudi zaradi izbranega izraza – „državljanski odbor“ – za opredelitev skupine organizatorjev.

Obenem sem začuden nad poskusom, da se določi najnižja starost podpisnikov 16 let, medtem ko se volilna pravica, aktivna ali pasivna, v večini držav članic pridobi pri 18 letih. To bi moralo biti merilo, kot je predlagala Komisija v odstavkih 7 in 2 člena 3 predloga.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Zadovoljen sem s sprejetjem tega poročila o evropski državljanski pobudi, ki jo uvaja Lizbonska pogodba, katere cilj je dodeliti državljanom enake pristojnosti za politično pobudo, kot jih trenutno imata Svet ministrov in Evropski parlament.

Za vsako pobudo bo na voljo 12 mesecev, da se zbere milijon podpisov, pri čemer morajo biti podpisniki iz najmanj ene četrtine držav članic, trenutno sedmih. Najnižje število podpisnikov na državo sega od 74.250 v Nemčiji do 3750 na Malti. V primeru Portugalske bo najnižje število podpisnikov, ki morajo podpreti pobudo, omejeno na 16.500.

O veljavnosti izjav o podpori bodo presojale države članice. Na Portugalskem bo to zajemalo številko osebne izkaznice, potnega lista ali državljanske izkaznice. Podpisniki morajo biti državljani EU, ki so stari dovolj, da lahko volijo na volitvah v Evropski parlament (18 let na Portugalskem).

Nato bo Komisija pobudo analizirala in v treh mesecih odločila, ali bo vložila predlog za evropsko zakonodajo o zadevnem vprašanju. Izvršilni organ Skupnosti bo nato moral „navesti ukrepe, ki jih namerava izvesti, in razloge, ki jih opravičujejo ali ne“. Ta obrazložitev bo objavljena.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlo Fidanza (PPE) , v pisni obliki. (IT) Pozdravljam poročilo gospoda Lamassoura in gospe Gurmai o državljanski pobudi. Z glasovanjem smo sprejeli temeljna pravila za delovanje evropske državljanske pobude in celo pripomogli k njihovi opredelitvi, kot določa Lizbonska pogodba.

Državljanski odbor, sestavljen iz oseb, ki prihajajo iz najmanj sedmih držav članic, lahko registrira pobudo in začne zbirati milijon potrebnih podpisov, na papirju ali spletu, ko Komisija opravi preverjanje dopustnosti. Ta primer participativne demokracije veliko obeta, ker neposredno vključuje državljane in jim na določen način omogoča, da sodelujejo pri našem delu.

Skupno delo dveh soporočevalcev je pokazalo, da je mogoče premagati celo ideološka razhajanja, če se delo izvaja učinkovito in v interesu državljanov. To osnovno stališče je značilno za Skupino Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), ki je vedno proaktivna, odprta za dialog in sodelovanje, obenem pa zasidrana v trdnih in neomajnih vrednotah.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) To je nedvomno demagoška pobuda, propaganda Evropske unije, katere edini namen je poskusiti zakriti siromašenje demokracije, do katerega prihaja, in povzročiti, da bi pozabili, da so vodilni v Evropi tisti, ki so preprečili referendum o sami Lizbonski pogodbi, ki je opredelila državljansko pobudo.

Medtem pa sama Pogodba o Evropski uniji opredeljuje omejitve takšne državljanske pobude, saj člen 11 navaja, da je potreben milijon podpisov iz večjega števila držav članic, in nadaljuje, da lahko državljani Evropsko komisijo pozovejo, da v okviru svojih pristojnosti predloži ustrezen predlog samo v zadevah, za katere državljani menijo, da je za izvajanje Pogodb treba sprejeti pravni akt Unije.

Z drugimi besedami, po vsem delu, ki ga zajema zbiranje podpisov in izpolnjevanje zahtev, opredeljenih v predlogu uredbe, ni zagotovila, da se bodo želje državljanov upoštevale. Vendar pa poročilo, ki ga je odobril Evropski parlament, nekoliko izboljšuje predlog Evropske komisije, vendar mora biti skladno s pogoji Pogodbe, ki prvotno dejansko omejuje poglabljanje državljanske pobude. Zaradi tega smo se vzdržali glasovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Pat the Cope Gallagher (ALDE), v pisni obliki. (GA) Vsako državljansko pobudo mora podpisati več kot milijon državljanov Evropske unije, ki morajo biti iz najmanj četrtine držav članic Evropske unije: to je bila najpomembnejša točka te uredbe. Irska vlada namerava preveriti podpisnike iz Irske s preverjanjem volilnega imenika za volitve v Evropski parlament.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Goebbels (S&D), v pisni obliki. (FR) Vzdržal sem se glasovanja o uredbi o izvajanju evropske državljanske pobude. Po mojem mnenju je Parlament zaveden v želji, da čim bolj olajša te pobude, zlasti tako, da zmanjša število držav članic, iz katerih morajo biti podpisniki. Še naprej podpiram reprezentativno demokracijo. Državljanske pobude ne bodo pomagale rešiti gospodarskih, socialnih, okoljskih in družbenih težav EU. Tisto, kar imenujemo državljanske pobude, bo pravzaprav služilo ekstremističnim političnim silam, ki bodo te instrumente izkoristile za kampanjo za ponovno uvedbo smrtne kazni, proti gradnji minaretov, proti „vsiljeni islamizaciji“ Evrope in drugim populističnim temam.

 
  
MPphoto
 
 

  Nathalie Griesbeck (ALDE), v pisni obliki. (FR) Vsi smo čakali nanjo, odkar je lani stopila v veljavo Lizbonska pogodba: na uredbo o državljanski pobudi, ki določa postopke za njeno izvajanje, pravila in osnovne postopke in ki bo predvsem končno omogočila uporabo tega novega instrumenta. Od zdaj naprej lahko milijon evropskih državljanov, se pravi samo 0,2 % prebivalcev EU zaprosi Komisijo, da vloži predloge na določenih področjih: to je pomemben korak v smeri participativne demokracije, ki naj bi omogočil in spodbudil čezmejne razprave v Evropi, saj morajo pobudo vložiti državljani, ki prebivajo v različnih državah članicah; pomemben korak v smeri združevanja državljanov Evrope v upanju, da bodo ta novi instrument dejansko uporabljali evropski državljani, da bo učinkovit in da bo lahko Evropska komisija spremljala predloge državljanov.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. (FR) Evropska državljanska pobuda je ena od najbolj zanimivih novosti, ki jih opredeljuje Lizbonska pogodba. Gre za evropsko peticijo, ki bo enemu milijonu evropskih državljanov iz reprezentativnega števila držav članic EU omogočila, da uvrstijo neko zadevo v program Komisije. Z drugimi besedami, zaznamuje nastanek pristne zakonodajne pristojnosti evropskih državljanov, saj se bo Komisija dolžna odzvati na to državljansko pobudo tako, da bo naročila raziskavo ali predlagala direktivo. V okviru, v katerem je državljanski občutek pripadnosti Uniji še vedno prešibak in v katerem je število vzdržanih glasov zlasti na evropskih volitvah še posebej skrb zbujajoče, bo to novo orodje evropskim državljanom omogočilo, da bodo postali polnopravni akterji v evropski demokraciji. Zato se mi zdi nekoliko obžalovanja vredno, da danes slišim omembe tveganj, ki jih prinaša državljanska pobuda. Kompromis, dosežen s Svetom, je povsem pošten, merila o dopustnosti projekta pa bodo zagotovila, da nepoštene pobude ne bodo ugledale luči dneva. Ne smemo se bati razprav, ki jih bodo sprožili državljani, ki bodo uporabili to orodje. Glasovala sem za to besedilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Salvatore Iacolino (PPE), v pisni obliki. (IT) Evropska državljanska zakonodajna pobuda predstavlja temeljni korak v postopku gradnje Evrope na podlagi državljanskih pravic. Stroga merila dopustnosti, dostopni in poenostavljeni postopki ter predstavniki držav članic so ključni stebri instrumenta, ki ponovno vzpostavlja prevlado veljave articipativne demokracije.

Lizbonska pogodba v skladu z vrednotami Unije dodeljuje najmanj enemu milijonu državljanov, ki zastopajo vsaj eno četrtino držav članic, pristno priložnost, da učinkovito sodelujejo pri oblikovanju predpisov skladno s pričakovanji Evropejcev. Upamo, da bo ta instrument okrepil pravice državljanov in da bo kmalu napočil čas, ko bomo lahko pozitivno ocenili dosežene rezultate ter po potrebi izvedli popravke v interesu državljanov, da bo ta resnično inovativen projekt še racionalnejši in prožnejši. Na ta način bo Unija, temelječa na evru, usklajena z Evropo, ki temelji na pravici evropskega ljudstva do državljanstva.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. (LT) Podprl sem to poročilo, ker je evropska državljanska pobuda nov instrument participativne demokracije na celinski ravni. To je orodje, ki bi ga morali uporabljati sami državljani, namenjeno pa je krepitvi neposredne demokracije, dejavnega državljanstva in vpliva evropskih državljanov na politike Evropske unije. Pobudo je uvedla Pogodba o Ustavi za Evropo, nato pa Lizbonska pogodba, da bi državljanom dodelila enako moč pri oblikovanju političnih pobud, kot jo že imata Svet ministrov in Evropski parlament. Vesel sem, da poročilo spodbuja uporabo sodobnih tehnologij kot primernega instrumenta participativne demokracije. S pobudo se bo resnično vzpostavilo neposredni odnos med državljani in institucijami, jih zbližalo in zagotovilo, da bodo institucije EU obravnavale konkretna vprašanja, ki so za državljane pomembna.

 
  
MPphoto
 
 

  Peter Jahr (PPE), v pisni obliki. (DE) Državljanska pobuda, ki je bila sprejeta danes, je pomemben korak k zbližanju Evropske unije z njenimi državljani. Državljanom Evropske unije daje priložnost, da končno dejavno sodelujejo pri političnih dogodkih. Ne omogoča jim le sodelovanja v politiki, temveč lahko tudi neposredno pozovejo Komisijo k ukrepanju.

Pomembno je, da je pobuda urejena na državljanom prijazen način in čim bolj preprosto ter tako, da se ne spodbuja njene zlorabe. Toda naj bo državljanska pobuda še tako uporabnikom prijazna, se bo ob čezmerni uporabi razvrednotila. Državljanska pobuda bo uvedla več demokracije in znatno doprinesla k sodobnejši Evropi in njeni oživitvi za državljane. Ponovno bi rad pozval Parlament in tudi Komisijo, da Odboru za peticije zagotovita ustrezno vlogo v tem procesu.

 
  
MPphoto
 
 

  Jarosław Kalinowski (PPE), v pisni obliki.(PL) Eden od glavnih ciljev evropske državljanske pobude je približati evropske institucije državljanom in običajnim Evropejcem olajšati uveljavljanje njihovih pravic in ugodnosti. Vsekakor bo izboljšala življenje rezidentov držav članic in pripomogla k oblikovanju prosocialne podobe Unije. Avtorja predloga sta se trudila doseči najpreprostejši možni model za organizacijo srečanj in zbiranje podpisov v sklopu pobude. Če bodo Evropejci želeli izraziti svoje mnenje o zadevi, ki je zanje pomembna, je naša dolžnost zagotoviti, da se jim prisluhne in da se njihove prošnje obravnava. Konec koncev to pomeni pravo demokracijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Sandra Kalniete (PPE), v pisni obliki. (LV) Evropski parlament je danes sprejel zgodovinsko odločitev, ki civilni družbi daje priložnost, da se mnogo bolj dejavno vključi v postopek odločanja. Dejavna civilna družba, ki sodeluje pri sprejemanju političnih odločitev, je eden od temeljev demokracije. To je temeljna zahteva za politiko visoke kakovosti, ki je v letih omogočila državam članicam Evropske unije, da dosežejo visoko stopnjo demokracije, človekovih pravic in blaginje, celotni Evropi pa, da postane najbolj razvita regija na svetu. Naloga civilne družbe ni zgolj sodelovanje na volitvah. Državljani se morajo vključiti tudi v vsakodnevni postopek odločanja in izraziti svoje mnenje o posameznih odločitvah ali dogodkih v politični agendi. V njihovem interesu je, da sodelujejo pri demokratičnem nadzoru nad oblastjo in kritizirajo dejavnosti politikov. Brez dejavne civilne družbe ne bi bilo mogoče povrniti neodvisnosti baltskih držav in zagotoviti naše vrnitve v Evropo. Zato zelo odločno glasujem za državljansko pobudo.

Do zdaj evropska zakonodaja ni vsebovala dovolj razvitih jasnih mehanizmov, ki bi Evropejcem omogočali, da se vključijo v postopek odločanja in pozornost evropskih institucij usmerijo v obstoječe težave državljanov. Menim, da bo državljanska pobuda okrepila zaupanje ljudi v Evropsko unijo in legitimnost odločitev, ki se sprejemajo.

 
  
MPphoto
 
 

  Tunne Kelam (PPE), v pisni obliki. Glasoval sem za spremembe državljanske pobude, ki jih je predlagal Evropski parlament, ker menim, da krepijo pobudo in omogočajo sodelovanje več ljudem. To je zgodovinski trenutek, v katerem se evropskim državljanom daje konkreten ukrep, s katerim lahko pomembna vprašanja in teme postavijo na raven EU. Komisijo pozivam k upoštevanju spremembe, ki predlaga enostavne postopke in pregledne informacije za državljane. Eno je ustvariti takšen mehanizem, ki pa mora biti tudi dostopen in razumljiv državljanom EU, da bi ga lahko v celoti izkoristili. Parlament si prizadeva za omilitev meril glede podpisnikov in predlaga, da naj bi prihajali iz najmanj petine in ne tretjine držav članic.

Poziva tudi k oblikovanju brezplačnega sistema spletnega zbiranja podpisov, ki bi bil zlahka dostopen. Poudaril bi rad predvsem potrebo po sklicevanju državljanskih odborov za organizacijo pobud. Gibanje državljanskih odborov je bil eden od najpomembnejših dejavnikov, ki je leta 1991 privedel do ponovne neodvisnosti Estonije. To jasno kaže, da lahko državljani s skupnimi močmi rušijo zidove.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabeth Köstinger (PPE), v pisni obliki. (DE) Podpiram odločitev Parlamenta, da se uvede možnost državljanske pobude za državljane EU. Novi sistem peticij na ravni EU je pomembno orodje, ki omogoča večjo vključenost državljanov in ki bo zagotovilo bolj neposredno demokracijo. Pogodba o Evropski uniji kot celota izboljšuje demokratično delovanje Unije. Državljani lahko sodelujejo v demokratičnem življenju Unije in se obrnejo neposredno na Komisijo. Državljanska pobuda daje državljanom podobno pravico do pobude, kot jo imata Evropski parlament in Svet. Da bi zagotovili pravilno izvajanje državljanske pobude, je potreben vsaj en milijon podpisov iz najmanj ene petine vseh držav članic. Poleg tega Parlament v svoji resoluciji priporoča ukrepe, ki bodo olajšali uporabo državljanske pobude.

Na primer, Komisija bi morala razmisliti o uporabi obstoječih programov, ki spodbujajo mobilnost in dejavno državljanstvo, kot tudi novih oblikah komunikacije, kot je socialno mreženje, ki spodbuja javno razpravo. Pozdravljam dejstvo, da bodo predstavništva in uradi v državah članicah delovali kot vmesniki in svetovalni organi.

 
  
MPphoto
 
 

  Sabine Lösing in Sabine Wils (GUE/NGL), v pisni obliki. (DE) Kljub izboljšavam evropske državljanske pobude, ki so posledica kompromisa med Komisijo in Parlamentom, pri pobudi še vedno obstajajo nepotrebne birokratske ovire. Poleg tega obstaja tveganje, da jo bodo kot orodje uporabila, na primer, velika podjetja in organizacije, kajti čeprav je preglednost zajamčena, so donacije podjetij neomejene. To so nekateri izmed razlogov, da smo se vzdržali končnega glasovanja.

Nekaj naših kritik je:

1. Podjetja niso izključena iz pobude.

2. Ni bila sprejeta odločitev o tem, ali lahko sodelujejo mlajši državljani, stari 16 let. Zato je to odvisno od nacionalne volilne zakonodaje.

3. Državljani tretjih držav, ki živijo v EU, ne morejo sodelovati.

4. Za podpise nad 100.000 ni na voljo nadomestilo (0,005 EUR na podpis). To pomeni, da bo pobuda zelo draga za pobudnike in torej ne bo enako dostopna vsem.

5. Donacije podjetij za podporo evropske državljanske pobude niso prepovedane niti navzgor omejene.

6. Niso zagotovljene podrobne informacije o možnosti pritožbe na Sodišče Evropske unije, če je pobuda zavrnjena.

7. Če Evropska komisija zavrne povezani predlog zakonodajnega besedila, ni dolžna utemeljiti svoje odločitve.

 
  
MPphoto
 
 

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. (RO) Državljanska pobuda bo vzpostavila neposredno povezavo med državljani in institucijami ter s tem zamašila obstoječo vrzel in institucije EU pripravila do tega, da bodo obravnavale glavne težave, s katerimi se spopadajo državljani. Rad bi poudaril nekaj točk, ki jih ne smemo spregledati:

1. Državljanska pobuda bo uspešna samo, če bo z njo povezana ureditev lahko razumljiva državljanom in preprosta za uporabo ter ne bo nalagala čezmernih obveznosti organizatorjem.

2. Po pogajanjih s Komisijo in Svetom smo prišli do sporazuma, ki določa, da morajo podporniki državljanske pobude zagotoviti določene elemente za identifikacijo, države članice pa morajo zagotoviti sredstva za njihovo preverjanje. Toda ključno je zagotoviti, da je proces skladen z zakonodajo EU na področju varstva podatkov. Vsaka organizacija, ki ima priložnost podpreti državljanske pobude, mora zagotoviti popolnoma pregledno podporo, tako da podpisniki vedo, kdo je v ozadju pobude, ki se jo odločijo podpreti.

3. Informacijski uradi Evropskega parlamenta v državah članicah in informacijska omrežja Komisije, kot sta Europe Direct in Kažipot za državljane, morajo sodelovati pri zagotavljanju vseh potrebnih informacij o državljanski pobudi.

 
  
MPphoto
 
 

  Elżbieta Katarzyna Łukacijewska (PPE), v pisni obliki. – (PL) Zadovoljna sem bila z rezultatom današnjega glasovanja o državljanski pobudi. Z uvedbo državljanske pobude je Lizbonska pogodba postala zakonodajno orodje državljanov EU, vendar ne smemo pozabiti, da milijon zbranih podpisov še ne pomeni, da bo oblikovan nov zakon. Ta postopek mora skozi celotno zakonodajno pot v EU, poslanci Evropskega parlamenta pa moramo zagotoviti, da so postopki poenostavljeni, tako da se izognemo razočaranju. Mislim, da bi morali izpeljati dobro informacijsko kampanjo o tem instrumentu v državah članicah, tako da bi se vprašanja, izpostavljena v evropski državljanski pobudi, ujemala z vsebino Pogodb in vrednotami EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Ta pomembna pobuda Evropskega parlamenta bo milijonu evropskih državljanov omogočila, da zaprosijo Evropsko komisijo, da predlaga zakonodajo o določenem vprašanju. Pravila o izvajanju državljanske pobude, ki jih je danes sprejel Evropski parlament, navajajo, da morajo podpisniki prihajati iz najmanj sedmih držav članic. Na Portugalskem bo potrebno število podpisnikov, ki podprejo pobudo, omejeno na najmanj 16.500. Poleg Lizbonske pogodbe je bila ustvarjena „pravica državljanov do pobude“, ki milijonu evropskih državljanov daje možnost, da Evropsko komisijo zaprosijo, da predloži določene zakonodajne predloge. Uredba, ki je bila danes sprejeta na zasedanju, opredeljuje potrebne pogoje za vložitev prihodnjih državljanskih pobud.

 
  
MPphoto
 
 

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. (ES) Glasoval sem za poročilo o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o državljanski pobudi, saj kljub temu, da le v majhni meri ustreza našemu stališču, ker ne obravnava pomembnih vprašanj, kot sta možnost pobud, ki predlagajo spremembe Pogodb, ali podaljšanje obdobja za zbiranje podpisov s predlaganih 12 na 18 mesecev, menim, da je poročilo znatno, čeprav premalo, boljše kot besedilo, ki ga je predlagala Komisija. Državljanska pobuda je mehanizem za udeležbo javnosti, kot predpisuje Lizbonska pogodba, ki naj bi državljanom in civilni družbi omogočil, da odigrata vlogo v postopku priprave evropskih politik. Podprl sem vloženo besedilo, ker spodbuja oblikovanje mehanizma in z njim povezanega postopka. Na primer, poenostavlja postopek za registracijo pobud in zmanjšuje zahtevo glede števila držav članic, ki jih morajo zastopati državljani (četrtina namesto tretjine). Predstavlja tudi napredek v primerjavi s predlogom Komisije, ker povečuje preglednost financiranja kampanj za zbiranje podpisov.

 
  
MPphoto
 
 

  Louis Michel (ALDE), v pisni obliki. (FR) Evropska državljanska pobuda bo pomembno orodje za oblikovanje programa Evropske unije. Pobuda, ki jo je uvedla Lizbonska pogodba, bo milijonu evropskih državljanov omogočila, da pozovejo Evropsko komisijo k vložitvi predlogov o temah, ki sodijo v njeno pristojnost. Ta pobuda daje državljanom EU pravico, da javno povedo svoje mnenje, in jim s tem podeljuje pravico do pobude, ki je podobna pravici, ki jo imata Evropski parlament in Svet.

Državljanske pobude bi spodbudile tudi širšo čezmejno razpravo, saj jih bodo morali pripraviti državljani različnih držav članic. Izvesti jih bo mogoče le, če bodo izpolnjevale nekatere postopkovne zahteve ali zahteve glede skladnosti s temeljnimi vrednotami Evropske unije, kar naj bi preprečilo, da se ta instrument uporabi za nedemokratične namene. Te zahteve jamčijo zanesljivost in s tem učinkovitost pobude. Zelo pomembno je, da se zagotovi skladnost postopka z zahtevami EU na področju varstva podatkov in da je od začetka do konca popolnoma pregleden.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. Ne strinjam se z mnenjem kolegov iz skupine S&D, zato sem se vzdržal glasovanja. Ni pomembno, kdo piše take nesmisle: širiti jih je neumno. Državljanska pobuda je nedvomno potrebna, toda zbrati milijon podpisov, da ti prisluhnejo, je neumnost. Poročevalca bi rad vprašal, ali sta kdaj zbirala podpise. Če sta, gotovo vesta, da stane vsak podpis, overjen pri notarju, najmanj 20 EUR. To pomeni 20–30 milijonov EUR za uvedbo novega zakona. Kdo bo to financiral? To lahko storijo le velika podjetja, ne pa navadni ljudje. Ali to torej ni goljufija? Ne pozabite: poslanci Evropskega parlamenta zastopamo te ljudi.

 
  
MPphoto
 
 

  Gay Mitchell (PPE), v pisni obliki. Ta pobuda je bila obljubljena med lizbonskim postopkom, zato sem vesel, da se zdaj premika naprej.

Ključno je onemogočiti politično, poslovno in drugo manipulacijo državljanske pobude. Prepuščena mora biti pristni pobudi državljanov, ne sme pa se z njo manipulirati s skrivnimi nameni. Biti mora odprta in pregledna.

Da bi se začele stvari premikati, bi morala Komisija objaviti dogovorjene pogoje za pobudo, ko se bodo pač dogovorili.

Ali ne bi bilo smiselno, da bi za začetek postopka Komisija organizirala neke vrste neodvisen natečaj v EU, da bi preverila teren in ugotovila, glede katerih glavnih desetih vprašanj bi državljani pozdravili pobudo sodržavljanov.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Evropska državljanska pobuda je prvi majhen korak v pravi smeri. Glasoval sem za, ker je prvi neposredni demokratični instrument v EU. Toda na splošno bo državljanska pobuda predstavljala zgolj lažno neposredno demokracijo in povzročila, da bodo državljani verjeli, da imajo pravico soodločanja o nekaterih vprašanjih v Evropski uniji. Državljanska pobuda ne obsega nobenih posledic, ne glede na to, koliko ljudi jo podpiše. Vzporednica s sistemom peticij za referendum v Avstriji je očitna. V Avstriji se te peticije ponavadi potisnejo v predal, tako rekoč enako pa se bo zgodilo s pobudami državljanov EU. Poleg tega je bilo očitno poskrbljeno, da se lahko zatre drugačna mnenja. Komisija opravi zadnje preverjanje dopustnosti državljanske pobude. V pravi Evropski uniji voditelji uvajajo zakonodajo in direktive, želijo pa tudi nadzorovati voljo državljanov.

Toda evropska državljanska pobuda daje drugače mislečemu gibanju in strankam vsaj priložnost, da razvijejo svoje zamisli. V prihodnosti bo mogoče na ravni EU, kot je to mogoče v Avstriji, izvajati kampanje in državljanom pokazati, da obstajajo poti do drugačne in boljše Evrope, ki vodijo proč od slepih ulic v Bruslju.

 
  
MPphoto
 
 

  Vital Moreira (S&D), v pisni obliki. (PT) Čeprav seveda podpiram uredbo o državljanski pobudi, se ne strinjam z možnostjo, da bi poslanci Evropskega parlamenta ali nacionalnih parlamentov lahko sodelovali v teh pobudah ali da bi prejeli sredstva političnih strank ali javnih organov.

Menim, da sta obe rešitvi v nasprotju z novim mehanizmom, katerega cilj je navadnim državljanom in civilni družbi zagotoviti sredstva za udeležbo v političnem življenju Unije. Prav tako se ne strinjam s pristojnostmi Komisije za sprejetje nekaterih tehničnih specifikacij, ki so potrebne za uporabo zakona z „izvršilnim aktom“. Splošno uporabni ukrepi, ki so bili dodeljeni Komisiji za uporabo zakonodajnih instrumentov, se ne smejo šteti za „izvedbene akte“, ki so pod nadzorom držav članic, temveč „delegirane akte“ pod neposrednim nadzorom zakonodajalca.

Ravno tako po Lizbonski pogodbi ni smiselno še naprej uporabljati „regulativnega postopka“ v sklopu tradicionalnega komitološkega sistema, saj se očitno nanaša na vprašanja, ki jih zdaj zajema zakonodajni postopek ali postopek „delegiranih aktov“. Omenjene določbe so torej v nasprotju z Lizbonsko pogodbo. Poleg teh posebnih ciljev menim, da je to na splošno odličen zakon, ki daje polno priznanje političnemu in ustavnemu pomenu tega novega mehanizma za participativno demokracijo v EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Justas Vincas Paleckis (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasoval sem za stališče Evropskega parlamenta o evropski državljanski pobudi, ker povsem podpiram pravico državljanov, ki je opredeljena v Lizbonski pogodbi. Kot optimist menim, da je to morda eden od glavnih instrumentov, ki bo pomagal zbližati institucije Evropske unije z navadnimi ljudmi. Končno bo civilno dejaven del družbe lahko imel neposreden vpliv na odločitve, sprejete na ravni EU. Treba je upoštevati, da je bila evropska državljanska pobuda v času, ko javnost gleda razmeroma kritično na mnoge evropske pobude, od samega začetka ocenjena večinoma pozitivno in sprejeta z odobravanjem. Upam, da bomo sčasoma oblikovali jasna pravila, ki ne bodo obremenjena z nepotrebnimi birokratskimi zahtevami, kar bo pomagalo evropski družbi, da izrazi svoje mnenje.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) To poročilo v celoti izpolnjuje moja pričakovanja, zlasti glede treh vprašanj. Prvič, 18 let je določena najnižja starost za podporo zakonodajne pobude, kar je starostna meja za udeležbo na volitvah v Evropski parlament in udeležbo pri instrumentih neposredne demokracije, kot so referendumi. Drugič, treba je zahtevati osebni dokument evropskih državljanov, ki so tudi rezidenti EU in nameravajo podpisati izjavo o podpori, da se lahko izvedejo preverjanja, ki jih predpisuje uredba skladno z veljavno zakonodajo. Zadnjič, treba je zagotoviti 12 mesecev za uporabo uredbe za tem, ko stopi v veljavo, pri čemer je cilj omogočiti pristojnim nacionalnim upravam – od katerih se bodo mnoge prvič srečali s takšnim instrumentom –, da pripravijo vse potrebne pravne, upravne in finančne ukrepe.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki.(PT) Z velikim zadovoljstvom glasujem za to poročilo o državljanski pobudi, ki je ena od največjih novosti Lizbonske pogodbe. Ta novi pravni instrument lahko postane sredstvo za podpiranje udeležbe evropskih državljanov. Milijoni državljanov bodo lahko Evropski komisiji predlagali sprejem zakonodaje o določenem vprašanju, kar je zelo pozitiven korak v smeri zbliževanja Evrope z njenimi državljani. Pozdravljam delo poročevalcev, katerih cilj je bil poenostaviti državljansko pobudo in odpraviti vsa birokratska bremena, da bi bila čim bolj dostopna.

Strinjam se z večino zahtev Evropskega parlamenta, zlasti glede preverjanja sprejemljivosti pobude ob njeni predstavitvi in ne po zbranih 300.000 podpisih, zaradi česar bi lahko bila pričakovanja podpisnikov večja. Podpiram nižje najmanjše število udeleženih držav članic pri prvotnem podpisovanju pobude. Prvotno je bilo predlagano, da naj bi bili podpisniki iz najmanj ene tretjine držav članic, Evropski parlament in Svet pa sta se dogovorila, da lahko prihajajo iz ene četrtine vseh držav članic.

 
  
MPphoto
 
 

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. (IT) Podpiram pobudo poročevalcev gospe Gurmai in gospoda Lamassoura, namreč da bi se morali organizatorji evropske državljanske pobude zbrati v državljanski odbor, sestavljen iz oseb iz različnih držav članic. S tem bi zagotovili, da bodo vprašanja, ki se bodo porajala, resnično evropska, hkrati pa bi od samega začetka doprinesli k zbiranju podpisov.

Podpiram zamisel poročevalcev, da je evropska državljanska pobuda nov instrument participativne demokracije na celinski ravni. Zaradi tega ta uredba morda ni brez napak, praksa pa lahko prinese snovalcem evropske politike nove izzive. Zato se strinjam s pozivom poročevalcev, ki sta Komisijo zaprosila, da vsaka tri leta predstavi poročilo o njenem izvajanju in po potrebi predlaga revizijo uredbe.

 
  
MPphoto
 
 

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. (RO) Državljanska pobuda, ki jo je uvedla Lizbonska pogodba, je bila oblikovana, da bi državljanom dala pravico do udeležbe v demokratičnem življenju Evropske unije. Njen namen je zagotoviti državljanom orodje, da se jim prisluhne in da jim je na voljo sredstvo za naslovitev nekaterih pomembnih vprašanj na institucije EU. To so lahko težave, s katerimi se srečujejo v vsakdanjem življenju in ki jim po njihovem mnenju sindikati, politične ustanove ali drugi redni sogovorniki institucij ne namenjajo dovolj pozornosti oziroma podpore. S pobudo se bo resnično vzpostavilo neposredni odnos med državljani in institucijami, jih zbližalo in zagotovilo, da bodo institucije EU obravnavale konkretna vprašanja, ki so za državljane pomembna. Državljanska pobuda mora izpolnjevati nekatere zahteve, ki niso le administrativne narave, temveč med drugimi vključujejo tudi spoštovanje temeljnih vrednot EU. S tem bi zagotovili odgovornost pobude in njeno učinkovitost, kar je bistveno za njen uspeh.

Zato je treba nujno zagotoviti, da je postopek v skladu z zahtevami EU na področju varstva podatkov in da je popolnoma pregleden. Možnost podpore evropski državljanski pobudi bodo imele vse organizacije, združenja ali politične stranke, če bo ta podpora podvržena popolni preglednosti, tako da bodo podpisniki, preden se odločijo za podporo neki pobudi, vedeli, kdo stoji za njo.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Vesel sem, da je bilo to poročilo sprejeto, saj predstavlja zelo pomemben korak za potrditev ustavnega značaja Evropske unije, ki državljanom daje mehanizem za dostopno in učinkovito demokratično udeležbo, ki bo nedvomno prispevala k večji vključenosti in predanosti državljanov v zvezi z evropskim političnim življenjem ter okrepitvi solidarnostnih povezav med državami članicami.

 
  
MPphoto
 
 

  Frédérique Ries (ALDE), v pisni obliki. (FR) Participativna demokracija je zmagoslavno stopila v Evropo s sprejetjem tega poročila o evropski državljanski pobudi, ki je eno od glavnih področjih napredka, ki ga je prinesla Lizbonska pogodba. Zdaj bo lahko milijon državljanov na Komisijo naslovil prošnjo, da poda svoje mnenje o vprašanjih, ki zanimajo družbo, pod pogojem, da sodijo v okvir njenih pristojnosti. Milijon državljanov, ki morajo biti iz najmanj ene četrtine držav članic in biti dovolj stari, da lahko volijo, z drugimi besedami, samo 0,2 % prebivalcev EU. Podpise je treba zbrati pisno ali prek interneta in jih preveriti. Organizatorje bo treba identificirati: kdo so, kaj podpirajo, za koga delajo. To bi lahko bil velik skok naprej za demokratično legitimnost Evropske unije. To je korak v smeri zbliževanja državljanov z EU, ki jo pogosto, upravičeno ali ne, vidijo kot svetlobna leta daleč od njihovih vsakodnevnih skrbi.

Toda tveganja, da pobudo izkoristijo nekatere nevladne organizacije ali določen sektor industrije, ne smemo zanemariti. Če naj bo uspešna, mora pobuda resnično prihajati od državljanov. Pomagati mora premakniti razpravo naprej, spraviti državljane in Evropsko unijo ter prispevati k razvoju evropske civilne družbe.

 
  
MPphoto
 
 

  Crescenzio Rivellini (PPE), v pisni obliki. (IT) Danes smo na plenarnem zasedanju glasovali o evropski državljanski pobudi. Ta pobuda je bila uvedena s členom 11 Lizbonske pogodbe, njen cilj pa je državljanom podeliti enako moč pri oblikovanju političnih pobud, kot jo že imata Svet ministrov in Evropski parlament. Evropska državljanska pobuda je novo orodje participativne demokracije na celinski ravni.

Komisija je 31. Marca 2010 predložila predlog uredbe, Svet pa je 14. junija odobril splošen pristop k evropski državljanski pobudi. Odbor Evropskega parlamenta za ustavne zadeve je to poročilo sprejel novembra, kar je vključevalo tudi pogajalski mandat. Na tristranskem pogajanju 30. novembra je bil dosežen dogovor o različnih predlogih sprememb. Glavne točke sporazuma se navezujejo na: združevanje prijave in dopustnosti; število podpisov, ki morajo biti iz najmanj četrtine držav članic; ustanovitev odbora državljanov; najnižjo starost za sodelovanje pri državljanski pobudi in sistem spletnega zbiranja.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki.(FR) Naši državljani čakajo na ta nov instrument, ki jim bo dal nekaj vpliva na politiko EU. Dokazali so že, da ga bodo znali uporabiti in bodo s tem imeli priložnost sodelovati v zakonodajni razpravi: podati peticijo za moratorij na gensko spremenjene organizme (GSO), s katero sta začela Greenpeace in Avaaz in ki so jo prejšnji teden poslali predsedniku Komisije Joséju Manuelu Barrosu. Žalostno je, da so državljani ukrepali pred zakonodajalci in je peticija prišla, preden je bil opredeljen poslovnik, s katerim bo državljanska pobuda v začetku leta 2012 postala operativna.

Zato moramo poslanci prenesti in podpreti zahtevo, ki jo je izrazilo 1,2 milijona ljudi, in zagotoviti, da se jo bo ustrezno spremljalo. Parlament je v pogovorih s Svetom in Komisijo uspešno uporabil svoj vpliv, da bi bila pobuda čim bolj dostopna in učinkovita, in ji tako odprl vrata. Zdaj nič več ne more preprečiti državljanom, da bi neposredno sodelovali v delovanju EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Debora Serracchiani (S&D), v pisni obliki. – (IT) Današnje glasovanje je prižgalo zeleno luč prvemu primeru evropske demokratične udeležbe. Evropska državljanska pobuda je ena od najbolj inovativnih določb Lizbonske pogodbe in prvi korak k neposredni demokraciji.

Pobuda je instrument, ki omogoča državljanom, da s posredovanjem milijona podpisov, ki predstavljajo 0,2% prebivalcev Evropske unije, pozovejo Evropsko komisijo, naj predloži zakonodajni predlog glede katerega koli vprašanja, za katerega menijo, da je v njihovem interesu. Vprašanja, povezana z okoljem, socialnimi zadevami in nesrečami, ki jih je povzročila finančna kriza, so med najbolj občutljivi temami, ki lahko mobilizirajo državljane, da pozovejo EU, naj pripravi zakonodajo o teh zadevah.

 
  
MPphoto
 
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE), v pisni obliki.(PL) S predlogom za državljansko pobudo, ki je bila sprejeta danes, uresničujemo pomemben element Lizbonske pogodbe, s čimer bodo lahko državljani neposredno sodelovali v razpravi o Evropski uniji. To je predvsem pomembno za Evropski parlament, ki je izvoljen z odločitvijo državljanov. Zdaj moramo vso pozornost nameniti temu orodju, ki predvideva še večjo demokratizacijo javnega življenja v Evropi. Ne bi bilo dobro, da ostane le na papirju in da bi državljani dobili vtis, da jim dajemo le teoretično možnost sodelovanja v zakonodajni pobudi. To bo pomemben preizkus za evropske institucije, glede tega do kolikšne mere te dejansko služijo državljanom in ne same sebi. Dobro je, da bomo lahko v treh letih od začetka veljavnosti te uredbe spremenili tiste določbe, ki se bodo izkazale za premalo učinkovite, da bo to res sistem, ki zagotavlja demokratično razpravo.

 
  
<