Dobesedni zapisi razprav

Četrtek, 16. december 2010 - Strasbourg

7. Obrazložitev glasovanja

Ustna obrazložitev glasovanja

Poročilo: Chrysoula Paliadeli (A7-0311/2010)

  Hannu Takkula (ALDE). – (FI) Gospa predsednica, povedal bi samo, da sem glasoval za to izvrstno poročilo. Gospa Paliadeli je opravila odlično delo glede vzpostavitve evropske kulturne dediščine in njenega lastnega znaka.

Po mojem mnenju je ta odličen pokazatelj, kako lahko z malo stroški dosežemo posebno dodano vrednost v Evropski uniji. Menim, da bodo spomeniki, ki bodo prejeli znak evropske dediščine, od njega vsekakor imeli koristi. To se bo odražalo v številu turistov, ki jih bodo obiskali, pripomoglo pa bo tudi k boljši prepoznavnosti Evrope.

Zelo pomembno je, da ne pozabimo, da je Evropa združena v svoji raznolikosti, in pomembno je, da zagotovimo, da lahko ljudje iz različnih držav Evrope odkrijejo mozaiku podobno evropsko identiteto na širši osnovi.

Gospa predsednica, to sem hotel povedati. Ko ljudje zapuščajo to dvorano, se je malo težje osredotočiti, vendar upam, da so poslušali, kar sem povedal.

  Antonello Antinoro (PPE). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, znak evropske dediščine je temeljnega pomena za celino, ki vključuje večino Unescovih spomenikov, in končno izpostavlja naravne, arheološke, mestne in kulturne znamenitosti, ki so imele pomembno vlogo v zgodovini, kulturi in povezovanju Evropske unije.

Odobritev znaka je pomemben korak za proces kohezije EU in je tudi izobraževalen ter oblikuje kulturni dialog. Vidimo lahko tudi, da je ta odločitev dobro znamenje za prihodnje generacije, ki bodo imele močnejšo vizijo evropske dediščine, ki jih lahko zgodovinsko in kulturno poveže.

Poročevalki se zahvaljujem za njena prizadevanja, obenem pa bi ji tudi toplo čestital za uspešen izid pogajanj s Komisijo o tej pobudi, ki je tako pomembna za prihodnost ohranjanja evropske kulture.

Priporočilo: Doris Pack (A7-0334/2010)

  Hannu Takkula (ALDE). – (FI) Gospa predsednica, povedal bi, da je program za vseživljenjsko učenje ena izmed evropskih zgodb o uspehu, gospe Pack pa se je treba zahvaliti za njeno odlično delo. Glasoval sem za to poročilo, posebno pa sem bil zadovoljen, da tudi tisti, ki odločno nasprotujejo evropskemu povezovanju, vidijo, da so potrebni projekti kot je program za vseživljenjsko učenje.

Zelo pomembno je, da se lahko ta program razširi na države zunaj Unije, in zdaj bo v njem sodelovala Švica. Poleg tega davkoplačevalce v Evropski uniji to ne bo nič stalo, saj Švica sama plačuje za svoje sodelovanje. Pomembno je, da se najboljše prakse in najboljše programe, ki obstajajo v Evropski uniji, razširi na ta način. Program za vseživljenjsko učenje in program „Mladi v akciji“ sta dobra zgleda. V zvezi s tem bi pozdravil Švico v evropskih mladinskih in kulturnih programih.

  Daniel Hannan (ECR). – Gospa predsednica, Parlamentu bi zastavil vprašanje. Zakaj gre Švici tako dobro? Mislili bi, da bo država, ki je posebno izpostavljena finančnemu sektorju, izredno trpela med nedavno bančno krizo, vendar pa je BDP na prebivalca v Helvetski konfederaciji leta 2009 znašal 214 % BDP na prebivalca EU. Njeni prebivalci so dvakrat bogatejši od državljanov držav članic.

Delno to seveda odraža dogovor, ki ga je Švica sklenila z Brusljem. Je na prostem trgu, zanjo velja prosti pretok blaga in storitev in tako dalje, vendar pa ni vključena v skupno kmetijsko politiko in skupno ribiško politiko, nadzoruje svoje meje, rešuje vsa svoja vprašanja človekovih pravic, v proračun plačuje samo simboličen prispevek in lahko podpiše sporazume s tretjimi državami na trgovinskih področjih.

Kakšen vzor za Britanijo! Če lahko sedem milijonov Švicarjev, odvisnih od dvostranskih sporazumov o prosti trgovini, svojim prebivalcem zagotovi najvišji življenjski standard na celini, kako bi to uspelo šele nam, narodu s 60 milijoni prebivalcev, trgovinski pomorski državi, katere kolonizacijske in podjetniške težnje so se dotaknile vsake celine?

In tega ne smemo prepustiti svojim odnosom z Brusljem! Ko bomo povrnili moč, moramo posnemati švicarski sistem lokalizma in neposredne demokracije in pristojnosti potisniti na najnižjo možno raven.

Poročilo: József Szájer (A7-0355/2010)

  Cristiana Muscardini (PPE). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, danes sem se vzdržala glasovanja o tem poročilu o komitologiji, ker poskušajo ljudje protidampinške postopke ponovno narediti neuporabne ali jih povezati z diskrecijskimi političnimi odločitvami, ki so, kot vemo, še vedno eden izmed maloštevilnih koristnih obrambnih instrumentov za preprečevanje nepoštene konkurence.

Čeprav je gospodu Szájerju uspelo najti kompromis s Svetom, je treba resnično poudariti, da temu predlogu ni uspelo uskladiti trgovinske politike s komitološkimi postopki, zlasti v delu, ki se nanaša na trgovinske politike, kar škodi evropskim podjetjem v času resne krize in ustvarja novo brezposelnost in nov val selitev.

Brez ustreznih pravil proti ponarejanju nima smisla govoriti o ukrepih za oživitev evropskega gospodarstva.

  Daniel Hannan (ECR). – Gospa predsednica, to bom povedal tako enostavno, kot le lahko. Irske davkoplačevalce in davkoplačevalce EU se goljufa, da bi se podprlo evropski bančni sistem in enotno valuto. Včeraj je spodnji dom v moji državi izglasoval sveženj dvostranskih posojil za Irsko, ki so ga po mojem mnenju podprli iskreni in velikodušni poslanci, ki so mislili, da pomagajo prijateljski državi.

Vendar pa se zadolženemu prijatelju ne pomaga tako, da se mu naloži še več posojil z ogromnimi obrestnimi merami. Irsko je uničila enotna valuta. Med leti 1998 in 2007 je imela realne obrestne mere v višini -1 %. Vsak irski ekonomist je lahko predvidel zlom, vendar pa ni mogel glede tega storiti nič, ker ni več bilo irskih obrestnih mer. Obrestnih mer ni bilo mogoče dvigniti. Ko zdaj pride do zloma, je ta še hujši zaradi nezmožnosti devalvacije. Narod se verjetno obsoja na obdobje deflacije, dolga in preseljevanja, da bi lahko ohranili ta naš projekt.

Namesto da pomagamo rešiti evro na Irskem, bi morali Irski pomagati, da se reši evra in ponovno uvede svojo valuto, morda z začasno povezavo z britanskim funtom, da bi ji tako omogočili odplačati posojila in ponovno vzpostavitev neodvisne in uspešne države.

Poročilo: Laima Liucija Andrikienė (A7-0339/2010)

  Cristian Dan Preda (PPE). – (RO) Gospa predsednica, najprej bi čestital gospe Andrikienė za njena prizadevanja pri pripravi tega poročila. Povedal bi tudi, da sem glasoval za predlog spremembe 25 kot celoto, ker menim, da je ozračje nekaznovanja v Rusiji izredno nevarno.

Namen Evropske unije je na mednarodnem prizorišču zagovarjati enaka načela, ki jo vodijo tudi notranje, in sicer demokracijo, pravno državo in človekove pravice. V vsakem primeru je povsem jasno, da so bili v zadnjih letih ubiti številni zagovorniki človekovih pravic, zaradi česar je vprašljiv razvoj prave demokracije v Rusiji.

Sporočilo, ki smo ga hoteli s predlogom spremembe 25 poslati ruskim oblastem, je nujna potreba po preiskavi smrti Sergeja Magnitskega. Odziv oblasti v Moskvi na to pobudo dejansko kaže, da Rusi poslušajo sporočilo Evropskega parlamenta. To je za nas še en razlog, da glasno obsodimo odsotnost preiskave tega primera. Svet pozivamo, naj pozorno spremlja to zadevo in sprejme potrebne ukrepe, če ne bo napredka.

  Jarosław Kalinowski (PPE). – (PL) Gospa predsednica, Evropska unija se zavzema za najšibkejše člane družbe in tiste, ki trpijo diskriminacijo, ter pomaga najrevnejšim in tistim, ki so v stiski. Nagrado Saharova podeljujemo nagrajencem po vsem svetu. Vendar pa Evropska unija pogosto ne uveljavlja spoštovanja človekovih pravic znotraj svojega ozemlja. Vašo pozornost bi rad pritegnil k nenehnemu problemu diskriminacije manjšin, vključno poljske manjšine v Litvi, državi članici EU, ki je podpisnica mednarodnih sporazumov in pogodb o varstvu človekovih pravic in manjšin. Litovski parlament naj bi danes sprejel odločitev o tem, ali naj se omeji možnosti izobraževanja v manjšinskem jeziku. Odločitev je preložil na bližnjo prihodnost.

Poslance Evropskega parlamenta, predsednika Parlamenta in Evropsko komisijo ponovno pozivam, naj zagotovijo učinkovito uveljavljanje spoštovanja načel demokracije in spoštovanja pravic manjšin v državah članicah EU. Omejitve števila ur poučevanja v maternem jeziku v šolah in ukrepi, namenjeni zaprtju poljskih šol v Litvi, niso nič drugega kot diskriminacija nacionalne manjšine.

  Tunne Kelam (PPE). – Gospa predsednica, tudi jaz sem podprl predlog spremembe 25, zlasti drugi del, v katerem Evropski parlament predlaga, da se „ruskim uradnikom, vpletenim v ta primer, prepove vstop v EU, in od organov pregona EU zahteva, naj sodelujejo pri zamrznitvi bančnih računov in drugega premoženja teh ruskih uradnikov v vseh državah članicah EU“.

Menim, da je to resnično ključno vprašanje za Rusijo in tudi Evropsko unijo, in Komisijo in Svet odločno spodbujam, naj upoštevata nasvet Evropskega parlamenta. Pristojnosti Evropskega parlamenta so se nedavno povečale. Zdaj je čas, da nehamo izjavljati in začnemo ukrepati ter tistim, ki so odgovorni za kršitve človekovih pravic, prizadejemo resnične bolečine in težave.

Menim, da ima sodelovanje Rusije in Evropske unije lahko resnične možnosti samo, če se najde pregledno rešitev primerov Magnitski in Hodorovski ter se kaznuje odgovorne.

  Hannu Takkula (ALDE). – (FI) Gospa predsednica, glasoval sem za poročilo gospe Andrikienė. Menim, da je zelo pomembno, da govorimo o vprašanjih človekovih pravic in jih postavimo v ospredje. To je v središču Evropske unije.

Zagotoviti moramo tudi, da delamo tako, kot pridigamo drugim. To je morda problem. Seveda imamo veliko resolucij, vendar pa je izziv, kako jih uresničiti.

Vse se začne s praktično stvarnostjo. Morda bi bil moral zaprositi za besedo, da bi načel vprašanje pravilnosti postopka v zvezi s poročilom gospoda Arlacchija. Na tisti strani dvorane jih je vstalo vsaj 50. Skupaj s kolegi smo jih prešteli. Ugotovili smo, da jih je manj kot 40, zato nismo ukrepali. Če z nekaterimi v tej dvorani ravnamo tako, z ljudmi, katerih mnenje se morda razlikuje od našega ali od mnenja večine, potem nimamo resnične pravice kritizirati držav z demokratičnim primanjkljajem.

V Evropski uniji moramo biti zelo temeljiti, da bi zagotovili, da je vse delo, ki ga opravimo tu, v skladu z zakonodajo, predpisi EU in vsemi pravnimi določbami o človekovih pravicah. Zato menim, da je tu prostor za izboljšave, da bomo lahko verodostojni, ko bomo te zadeve razlagali Rusiji in ostalemu svetu. Sami moramo zagotoviti, da ne diskriminiramo nobene manjšine. Vsak, ki dela v Evropski uniji, mora imeti priložnost uživati polne človekove pravice.

Poročilo: Pino Arlacchi (A7-0333/2010)

  Peter van Dalen (ECR). – (NL) Gospa predsednica, v tej razpravi gre Parlament ponovno v precej znano smer. Ameriški vojaki Nata naredijo zmedo v Afganistanu, Evropska unija pa mora nato posredovati kot angel varuh in prevzeti pobudo.

Kakšen je zatem običajni odziv številnih v tem parlamentu: če bi EU storila še malo več, bi bilo vse spet v redu! Predsednica, takšno razmišljanje se še poslabša, če preberete odstavek 63 poročila, ki priporoča udeležbo Irana pri iskanju rešitev za probleme v Afganistanu. Gospa predsednica, to sem moral trikrat prebrati, da bi se prepričal, da si tega ne domišljam, vendar je res napisano tako: „priporoča udeležbo Irana“! Redko sem naletel na predloge, ki so tako nenavadni kot ta. To je enako, kot če bi z belcebubom izganjali hudiča. Zato sem odločno glasoval proti poročilu.

  Daniel Hannan (ECR). – Gospa predsednica, na začetku leta sem imel čast z britanskimi silami obiskati Afganistan. Srečal sem ne samo naše vojake, ampak tudi vojake iz Estonije in Danske, s katerimi si delijo tabor. Za začetek bi povedal, da ne morem ustrezno izraziti svoje hvaležnosti moškim in ženskam iz različnih držav članic in tudi našim zaveznikom v tujini, ki si na vso moč prizadevajo prinesti mir tej nesrečni, vendar lepi državi.

O tem poročilu bi povedal samo eno stvar. Zdi se, da kot zahodno zavezništvo delamo napako, ki je posledica naše politike za odpravo maka za opij. Poslanci, ki tu zastopajo podeželska volilna okrožja, vedo, da na svetu ni nihče konzervativnejši od malega kmeta, vendar pa smo s svojo politiko odprave pridelkov maka v Afganistanu zajeli prebivalstvo, ki je bilo zelo zainteresirano za red in lastnino, in ga spremenili v zdraharja, razbojnika, zaradi naše politike uničevanja pridelka, za katerega obstaja trg: po vsem svetu primanjkuje opiatov in morfinov.

Če bi nam uspelo ponovno vzpostaviti lastninske pravice, bi Afganistanu dali podlago za uspešno civilno družbo z neodvisnim sodstvom in sčasoma tudi predstavniško vlado.

Predlog resolucije B7-0733/2010

  Joe Higgins (GUE/NGL). – Gospa predsednica, glasoval sem proti resoluciji o oblikovanju stalnega kriznega mehanizma za obvarovanje finančne stabilnosti evroobmočja, ker na Irskem in v Grčiji v resnici vidimo, da naj bi ti mehanizmi rešili finančni sistem, ki ga pesti kriza in ga obvladujejo špekulanti in morski psi, ki iščejo dobiček na račun delovnih ljudi, upokojencev in revnih.

Danes se bo Evropski svet v Bruslju verjetno odločil spremeniti Lizbonsko pogodbo, da bi si podelil večje pristojnosti za uveljavitev stroge pogojenosti za vsako finančno pomoč državam članicam, s čimer bo institucionaliziral doktrino, da mora družba plačati za krizo. Irsko vlado opozarjam, naj ne misli, da lahko Ircem to spremembo Lizbonske pogodbe vsili brez referenduma. Irska vlada je našo državo že spremenila v vazalsko državo MDS, ki očitno deluje v imenu špekulantov in finančnih trgov. Zahtevamo referendum o kakršni koli spremembi Lizbonske pogodbe, tako da bodo Irci imeli priložnost upreti temu, da bi postali popolni podložniki finančnih trgov.

Pisne obrazložitve glasovanja

Poročilo: Hrisula Paliadeli (Chrysoula Paliadeli) (A7-0311/2010)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za predlog Komisije, da se prvotni koncept znaka evropske dediščine iz medvladne pobude spremeni v uradni ukrep EU kot prispevek k močnejši evropski identiteti. Tako sem glasoval, ker menim, da predlagani namen tega znaka ne sme biti samo doseči spodbujanje notranje kohezije Evropske unije, ampak tudi pokazati evropsko enotnost in vrednote zunaj njenih mej. Znak je treba oceniti in prenesti v prakso po učinkovitem prikazu rezultatov v EU.

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za to resolucijo o predlogu Komisije, da se znak evropske dediščine uporabi kot orodje, med drugimi učinkovitejšimi sredstvi, za zapolnitev vrzeli med Evropsko unijo in njenimi državljani in kot sporočilo, da je evropska zgodovina rezultat raznolike, vendar bogate in dopolnjujoče se skupne kulturne dediščine. Strinjam se, da bo odločitev držav članic, da se znak evropske dediščine ureja na ravni EU, prispevala ne le k njegovi večji prepoznavnosti, ugledu in kredibilnosti, ampak tudi k doseganju že dolgo zastavljenih plemenitih ciljev o koheziji in solidarnosti med evropskimi državljani. Podpiram stališče poročevalke, da je treba zaradi simbolne vrednosti znaka, ki omogoča napredovanje k evropskemu združevanju, nadnacionalne spomenike ugodneje obravnavati, saj spodbujajo skupne značilnosti, mrežno povezovanje in sodelovanje med državami ali regijami. Menim, da je zamisel znaka dediščine Evropske unije, katere namen je okrepiti občutek evropskih državljanov, da si delijo skupno dediščino (s poznavanjem zgodovine in sodelovanjem pri ukrepih, ki podpirajo medkulturni dialog), in predstaviti izgradnjo EU kot proces, ki se še vedno razvija, korak v to smer.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Leta 2007 so številne države članice skupaj oblikovale znak evropske dediščine. Namen te pobude je bil okrepiti podporo Evropejcev skupni evropski identiteti in spodbujati občutek pripadnosti skupnemu kulturnemu prostoru z izbiro določenega števila posebnih spomenikov po vsej celini. Leta 2008 je Svet Evropske unije svoje sklepe predstavil Komisiji in jo pozval, naj predloži zakonodajni predlog, ki bi nam omogočil, tako kot v primeru pobude evropskih prestolnic kulture, to medvladno pobudo preoblikovati v pravi znak Evropske unije. V skladu z mnenjem Sveta je Komisija nato opravila oceno učinka in začela javna posvetovanja. Po teh posvetovanjih je Komisija podala predlog za sklep Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi ukrepa Evropske unije za znak evropske dediščine. To je besedilo, ki sem ga podprla.

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za to poročilo, ker je evropska zgodovina rezultat raznolike, vendar bogate in dopolnjujoče se skupne kulturne dediščine. To ponovno kaže, da je EU zakoreninjena v močnih vrednotah kot so svoboda, demokracija, spoštovanje človekovih pravic, kulturna raznolikost, strpnost in solidarnost. Zaradi široko priznanega prispevka evropske kulture k svetu Evropski parlament podpira zamisel znaka, ki bi segal preko meja Evropske unije in bi se uporabljal kot ambiciozno orodje, ki služi zunanji politiki. Znak evropske dediščine se mora za dosego svojega političnega cilja osredotočiti na simbolno in/ali izobraževalno vrednost spomenika. Poleg tega mora vztrajati pri tesnem sodelovanju med spomeniki, ki so prejeli znak, za izmenjavo najboljših praks in spodbujanje skupnih projektov. Poudarila bi, da bo odločitev držav članic, da se znak evropske dediščine ureja na ravni EU, prispevala ne le k njegovi večji prepoznavnosti, ugledu in kredibilnosti, ampak tudi k doseganju že dolgo zastavljenih plemenitih ciljev o koheziji in solidarnosti med evropskimi državljani.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ena izmed stvari, s katerimi je bogata Evropa, je kulturna raznolikost, ki se odlično odraža v raznolikosti njene kulture, umetnostni, arhitekturni in jezikovni dediščini. Zaradi te raznolikosti ter bogate zgodovine in velikega spoštovanja dediščine in njene ohranitve je Evropa edinstven prostor. Toda čeprav si delimo zelo bogato in sorazmerno majhen prostor, je res, da si v številnih primerih nismo preveč blizu ali se ne zanimamo drug za drugega. Zato menim, da bi ta pobuda lahko vodila k tesnejšim vezem med evropskimi državljani in povečala poznavanje evropske dediščine in skupnih vrednot, ki si jih delimo, s čimer bi Evropa postala resnično raznolika zveza.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Na splošno so spremembe, ki jih je predlagala poročevalka, izboljšale prvotni osnutek Komisije. Vendar pa obstajajo tudi nekateri negativni vidiki. V zvezi s spodbujanjem večjezičnosti se spremembe, ki jih je predlagala poročevalka, ne dotikajo osrednjega vprašanja in zato ne odpravijo resne pomanjkljivosti v prvotnem predlogu. Pravo in učinkovito spodbujanje večjezičnosti se ne doseže „z uporabo več jezikov Unije“, ampak z uporabo različnih jezikov Unije. Vendar pa so specifični cilji poročila precej manj pomembni od zmot, na katerih temelj. Znak evropske dediščine (ali znak dediščine Evropske unije) temelji na razvoju prevare enotne evropske identitete in enotne evropske kulture, utemeljenih na vrednotah, kot so svoboda, demokracija itd.

Enotna „evropska kulturna dediščina“ ne obstaja. Celotna kulturna zgodovina Evrope, tako kot na splošno njena celotna zgodovina, ni utemeljena samo na raznolikosti in čudoviti ustvarjalni in napredni energiji, ampak tudi na nasilnih, sovražnih sporih, nestrpnosti in številnih poskusih in kontekstih kulturne prevlade. Področje dediščine je posebno občutljivo zaradi svoje globoke povezanosti z zgodovino, kar je vzrok za resno zaskrbljenost, da bo to povzročilo zaskrbljujoč proces ponovnega pisanja zgodovine, ki smo mu bili nedavno priča.

  Jarosław Kalinowski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Podoba Evropske unije in njenih institucij v očeh državljanov je ključnega pomena. Žal rezultati javnomnenjskih raziskav kažejo, da postaja občutek evropske identitete in enotnosti med evropsko javnostjo vse redkejši, enako pa velja tudi za zaupanje v institucije EU. Spodbujanje poznavanja naše skupne zgodovine in skupnih kulturnih korenin je lahko posebno v pomoč v procesu približevanja EU njenim državljanom ter tudi pri vzpostavljanju občutka za kohezijo in solidarnost med njimi. Novi znak evropske dediščine je lahko v pomoč prav pri tem. Zaradi racionalizacije postopkov in standardizacije meril za podelitev znaka bo sam znak postal uglednejši in bo izboljšal podobo EU ter povečal zaupanje njenih državljanov v institucije, kakršna je Evropski parlament.

  Jacek Olgierd Kurski (ECR), v pisni obliki. – (PL) Danes sem glasoval za poročilo o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi ukrepa Evropske unije za znak evropske dediščine. Menim, da je to zanimiva in dragocena pobuda, ki bo pripomogla k promoviranju evropske kulture in dosežkov ter prispevala k razvoju turizma in posameznih regij. Pozdraviti je treba, da smo kot Parlament izpostavili, da bo znak evropske dediščine dopolnjeval druge pobude za kulturno dediščino, kot sta Unescov seznam svetovne dediščine in kulturnih poti Sveta Evrope, in ne bo podvajal teh pobud.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Pozdravljam predlog Komisije, da se znak evropske dediščine uporabi kot orodje, med drugimi učinkovitejšimi sredstvi, za zapolnitev vrzeli med Evropsko unijo in njenimi državljani in kot sporočilo, da je evropska zgodovina rezultat raznolike, vendar bogate in dopolnjujoče se skupne kulturne dediščine ter kot izraz spoštovanja, ker EU izvira iz trdnih vrednot kot so svoboda, demokracija, spoštovanje človekovih pravic, kulturna raznolikost, strpnost in solidarnost. Odločitev držav članic, da se znak evropske dediščine ureja na ravni EU, bo prispevala ne le k njegovi večji prepoznavnosti, ugledu in kredibilnosti, ampak tudi k doseganju že dolgo zastavljenih plemenitih ciljev o koheziji in solidarnosti med evropskimi državljani.

  Clemente Mastella (PPE), v pisni obliki. – (LT) Razveselil nas je predlog Komisije, da se znak evropske dediščine uporabi kot orodje, skupaj z drugimi pobudami, za zapolnitev vrzeli med Evropsko unijo in njenimi državljani in kot sporočilo, da je evropska zgodovina rezultat raznolike, vendar bogate in dopolnjujoče se skupne kulturne dediščine. To predstavlja priznanje, da je EU zakoreninjena v močnih vrednotah kot so svoboda, demokracija, spoštovanje človekovih pravic, kulturna raznolikost, strpnost in solidarnost.

Odločitev držav članic, da se znak evropske dediščine ureja na ravni EU, bo prispevala ne le k njegovi večji prepoznavnosti, ugledu in kredibilnosti, ampak tudi k doseganju že dolgo zastavljenih plemenitih ciljev o koheziji in solidarnosti med evropskimi državljani ter k oblikovanju skupne evropske identitete in spodbujanju zanimanja za Evropsko unijo in njen nastanek – to sta dva temeljna izziva za evropske institucije.

Vendar pa se mora novi znak osredotočiti na simbolno in izobraževalno vrednost in ne na estetsko vrednost spomenika ter vztrajati na tesnem sodelovanju med spomeniki, ki imajo ta znak, z izmenjavo zgledov najboljše prakse in pobudami za skupne projekte.

  Louis Michel (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Med drugimi pobudami je znak evropske dediščine dodaten način za približevanje Evropske unije njenim državljanom in krepitev njihovega občutka pripadnosti Evropi. Omogočil nam bo tudi povečati njihovo poznavanje skupne zgodovine in dediščine Evrope. Znak bo spodbujal večjezičnost in dialog med kulturami in podpiral vzpostavitev mrež za spodbujanje evropske dediščine. Spodbudil bo gospodarsko privlačnost, zlasti s kulturnim turizmom. S podporo temu znaku bomo izboljšali večkulturni dialog.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Zdi se mi, da se je mogoče vprašati o učinkovitosti znaka evropske dediščine, ker se lahko države članice same odločijo, ali bodo sodelovale v programu ali ne. Poleg tega – in tu se strinjam s poročevalko – predlagana izbirna merila in veliko število spomenikov, ki bi lahko pridobili znak, pomenijo, da bi se lahko izgubila kakovost in ugled znaka. Učinkovitejši pristop bi morda lahko bilo tesno sodelovanje z obstoječimi pobudami na področju kulturne dediščine, kot je Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Nisem glasoval za poročilo, ker ne obravnava dovolj natančno potrebe po uvedbi znaka kulturne dediščine na temelju navedenih ciljev.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Odločitev, da se znak evropske dediščine ureja na ravni Evropske unije, bo zagotovila okrepitev občutka pripadnosti državljanov Evropski uniji in spodbudila vzore kohezije, solidarnosti in povezovanja. Glasoval sem za poročilo o znaku evropske dediščine, ker si je Evropa zastavila cilj ustvariti skupno identiteto ter EU približati svojim državljanom z ozaveščanjem o bogati in raznoliki zgodovinski in kulturni dediščini, s katero se poistoveti vsak in s katero se lahko mladi učijo in odkrivajo svojo identiteto ter jo izmenjujejo z drugimi mladimi Evropejci. Formalizacija znaka bo pripomogla tudi k promociji tistih krajev, ki so bili zgodovinsko pomembni pri oblikovanju Evrope.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Z navdušenjem pozdravljam predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi znaka evropske dediščine. Cilj oblikovanja skupne evropske identitete in spodbujanja interesov Unije je ključnega pomena za mir in socialno kohezijo.

Predlagani ukrep promocije evropske dediščine z uporabo nadnacionalne spletne strani ugaja mladim Evropejcem in bi jih lahko spodbudil, da izvedo več o zgodovini celine, se seznanijo z večnacionalno dediščino in skupno kulturno dediščino ter izvedo več o ljudeh in zamislih, ki so vodile k ustanovitvi same Evropske unije.

Ta ukrep ima veliko simbolno in izobraževalno vrednost in bo predstavil evropsko zgodovino in kulturo kot celoto. Podpiram namere, izražene v poročilu, v zvezi z zagotavljanjem učinkovitega sodelovanja Evropskega parlamenta in Sveta pri izbiri spomenikov in predstavljene vsebine, da se zagotovi veliko preglednost in demokratičnost pobude.

  Crescenzio Rivellini (PPE), v pisni obliki. – (IT) Gospe Paliadeli čestitam za odlično delo. Evropski parlament je danes dal zeleno luč znaku evropske dediščine, registru zgodovinskih spomenikov, katerih pomembnost presega nacionalne meje. Evropska unija ima približno 500 milijonov prebivalcev, ki večinoma menijo, da so predvsem državljani svoje matične države in ne evropski državljani. Odsotnost močne evropske identitete je mogoče imeti za oviro za evropsko povezovanje, vendar pa sploh ni presenetljiva. Evropska celina je velik mozaik jezikov in običajev, razlike med državami, ki jo sestavljajo, pa so pogosto očitnejše od skupnih vodil.

Ta pobuda bo omogočila krepitev občutka pripadnosti Evropi in večjo kohezijo med državljani različnih držav. Zato je pomembno izpostaviti kraje, ki slavijo in simbolizirajo evropsko povezovanje, in tiste, ki slavijo zamisli in vrednote Evropske unije. Poleg tega morajo spomeniki, ki jim je bil podeljen evropski logotip, tako kot Unescov seznam svetovne dediščine, privlačiti večje število turistov, kar bo imelo ugoden učinek za lokalno gospodarstvo.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Oblikovanje skupne evropske identitete in povečanje zanimanja za Evropsko unijo ter njen nastanek sta izziva, s katerima se soočajo evropske institucije pri svojih prizadevanjih za dosego široke kohezije in solidarnosti. Vsekakor obstajajo drugi, radikalnejši in očitnejši načini za povečanje zaupanja Evropejcev v Evropsko unijo in njene voditelje (nedavna finančna kriza je pokazala, da je na višjih ravneh upravljanja treba doseči še veliko). Vendar pa lahko poznavanje zgodovine celine, seznanjenost z njeno večnacionalno, toda skupno kulturno dediščino, in izboljšanje izobraževanja mlajše generacije glede zamisli in ljudi, ki so vodili k ustanovitvi Evropske unije, dejansko prispevajo k premostitvi vrzeli med EU in njenimi državljani.

  Joanna Senyszyn (S&D), v pisni obliki. – (PL) Kot članica Odbora za kulturo in izobraževanje sem glasovala za resolucijo Parlamenta o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi ukrepa Evropske unije za znak evropske dediščine. Zamisel o uvedbi znaka EU je pomembna z vidika okrepljenega ozaveščanja državljanov o zgodovini in kulturni dediščini Evropske unije in oblikovanja evropske identitete in povezav med državami.

Z izbiro spomenikov v posameznih državah članicah, ki so se prijavile za podelitev znaka evropske dediščine EU, se bodo ljudje bolj zavedali dejstva, da zgodovina Evrope vpliva na vse nas, ne glede na to, kje živimo, na naš jezik ali našo kulturo. Preoblikovanje znaka evropske dediščine v pobudo EU bo pripomoglo k njegovi verodostojnosti, prepoznavnosti in ugledu. To ima lahko med drugim gospodarske in socialne koristi, saj bodo spomeniki, ki jim bo podeljen znak, privlačnejši za turiste. Izbira spomenikov za podelitev znaka bo pripomogla tudi k povečanju zanimanja mlajše generacije ter poznavanje zamisli in narodov Evrope, s čimer bo zbližala prebivalce Evrope.

  Czesław Adam Siekierski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Cilj pobude za znak evropske dediščine je promocija mest, ljudi in dejavnosti, ki so prispevali k procesu evropskega povezovanja. Njen namen je povečati ozaveščenost državljanov glede temeljnih vrednot, kot so demokracija, solidarnost, kulturna raznolikost in strpnost, na katerih temelji naša Skupnosti. Seznam spomenikov, ki jim je bil podeljen znak evropske dediščine, bo deloval kot nekakšen zemljevid običajev in kulture naše celine ter kot zemljevid krajev, ki so imeli ključno vlogo pri oblikovanju evropske identitete. Skupna, toda raznolika dediščina Evrope lahko okrepi občutek njenih državljanov za to identiteto in okrepi tudi evropsko kohezijo. Ta pobuda bo ustvarila platformo za sodelovanje med državami in regijami Evrope. Poleg tega ima lahko pozitiven vpliv na sektor turizma s tem, da pripomore k temu, da postanejo regije privlačnejše, obenem pa izboljša njihov gospodarski položaj. Strinjam se, da mora ta projekt postati uradna pobuda pod okriljem EU, saj se bo povečala njena prepoznavnost, verodostojnost in ugled. Zaradi večje prepoznavnosti projekta se bo lahko večje število ljudi poistovetilo z znaki, ki simbolizirajo in slavijo evropsko povezovanje.

Projekt mora delovati vzporedno in kot dopolnilo Unescovega mednarodnega projekta in projekta evropskih prestolnic kulture, saj znak evropske dediščine deluje na ravni izobraževalnih in simbolnih vrednot in v manjšem obsegu na ravni lepotnih in arhitektonskih kakovosti. Iskati moramo načine za krepitev občutek pripadnosti državljanov Evropi.

  Csanád Szegedi (NI), v pisni obliki. – (HU) Evropske vrednote, kot je stara madžarska runska pisava, se mi zdijo zelo pomembne, njihovo priznanje in spoštovanje s podelitvijo znaka pa nepogrešljivo. Vendar pa moramo v tem primeru ohraniti običaj podelitve znaka vrednotam, ki so dejansko locirane v EU. Nesprejemljivo je to razširiti na tretje države, saj bi s tem samo podvajali Unescov seznam svetovne dediščine. Po drugi strani upam, da nam bo ta znak pomagal vrniti se k tradicionalnim evropskim vrednotam, podelitev znaka pa bo izraz priznanja. Zaradi navedenih protislovij v poročilu sem se vzdržal glasovanja.

Priporočilo: Doris Pack (A7-0334/2010)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za priporočilo o pogojih za sodelovanje Švice v programu „Mladi v akciji“ in programu za vseživljenjsko učenje, ker menim, da je to pozitiven dejavnik v evropski strategiji za mlade; gre za stopnjo v postopku sodelovanja s to državo o sektorskih politikah znotraj Evropske unije. Ker je Švica v tem projektu, ki vključuje mlade, pripravljena sodelovati v človeškem, gospodarskem in socialnem smislu, ima lahko Evropska unija samo koristi od vključitve mladih iz tretjih držav kot je Švica v proces večje ozaveščenosti o postopku povezovanja EU med mlajšo generacijo.

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za to priporočilo, ker ne dvomim, da bo sodelovanje EU s Švico na področju izobraževanja, znanosti in mladine v obojestransko koristilo izboljšanju in učinkovitemu izvajanju politik na tem področju. Sodelovanje Švice v programih „Mladi v akciji“ in za vseživljenjsko učenje v obdobju 2007–2013 bo dalo tem programom dodaten zagon in bo ustvarilo priložnosti za izmenjavo udeležencev in izkušenj, obenem pa ohranilo finančne in druge interese EU.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Namen programa „Mladi v akciji“ je razviti in podpreti sodelovanje v Evropski uniji na področju mladine. Njegov cilj je spodbujanje sodelovanja mladih v javnem življenju, zlasti tistih z manj priložnostmi ali invalidnih oseb, in spodbujanje pobude, podjetništva in ustvarjalnosti. Program za izobraževanje in vseživljenjsko učenje pomaga razvijati Unijo kot napredno na znanju temelječe družbe v skladu s cilji lizbonske strategije. Njegov cilj je s podpiranjem in dopolnjevanjem ukrepov držav članic spodbujati izmenjavo, sodelovanje in mobilnost med sistemi Skupnosti za izobraževanje in usposabljanje, da bi postali svetovni zgled za kakovost. Švica, ki ni država članica EU, sedaj ne sodeluje v teh programih. Menim, da bi moral in da moramo svoje švicarske sosede vključiti v te politike v okviru odprte Unije. Zato sem glasovala za to zakonodajno resolucijo, ki vključuje Švico v te pomembne akcijske programe.

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za to priporočilo, ki ga je pripravil Evropski parlament, ker se strinjam z osnutkom sklepa Sveta o sodelovanju Švice v programih „Mladi v akciji“ in za vseživljenjsko učenje. Čeprav se je Švica odločila, da se ne pridruži Evropskemu gospodarskemu prostoru, tesno sodeluje z Evropsko unijo na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine. Ta sporazum je ustrezen, ker je Švica zavezana izpolnjevanju pogojev in določb Evropske komisije. Poleg tega bodo za projekte in pobude, ki jih predložijo sodelujoči iz Švice, veljali enaki pogoji, pravila in postopki kakor za projekte iz držav članic. Švica bo skrbela za skladnost z določbami EU o finančnem nadzoru in revizijah. V skladu z dvostranskim sporazumom bo Švica ustanovila nacionalno agencijo za usklajevanje izvajanja programov na nacionalni ravni in bo vsako leto plačala prispevek za vsak program (leta 2011 1,7 milijona EUR za program „Mladi v akciji“ in 14,2 milijona EUR za program za vseživljenjsko učenje).

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Sodelovanje s Švico glede izobraževanja je pomemben korak v odnosih med EU in Švico. Zadevna programa podpirata vseživljenjsko učenje in vključitev mladih v evropsko povezovanje s strpnostjo in solidarnostjo med mladimi Evropejci. Sporazum med Komisijo in Švico je ustrezen, saj za švicarske sodelujoče veljajo enaka pravila kot za druge mlade Evropejce in mora Švica skrbeti za skladnost z evropskimi pravili in nadzorom ter finančno prispevati k obema programoma.

  Pat the Cope Gallagher (ALDE), v pisni obliki. – Kot predsednik delegacije Evropskega parlamenta za odnose s Švico pozdravljam sprejetje tega poročila. Evropska komisija, Evropski parlament in države članice so se dogovorili o uvedbi programa „Mladi v akciji“, ki uveljavlja pravni okvir za podporo neformalnih izobraževalnih dejavnosti za mlade. Cilj tega predloga je zagotoviti sodelovanje Švice v programih „Mladi v akciji“ in za vseživljenjsko učenje. Švica je edina evropska država, ki sodeluje v teh programih, ne da bi bila članica Evropskega gospodarskega prostora, država kandidatka ali potencialna država kandidatka. Čeprav se je odločila, da se ne pridruži Evropskemu gospodarskemu prostoru, je Švica vedno kazala zanimanje za tesnejše sodelovanje z EU na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine.

  Jarosław Kalinowski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Vsi se dobro zavedamo, da je dober izobraževalni sistem, ki zagotavlja, da so mladi deležni najboljšega možnega izobraževanja, izredno pomemben za vsako državo. Dobra raven kvalifikacij, znanja in izobraževanja ima neposreden vpliv na kulturo in trg dela in s tem na življenjski standard državljanov. Vsaka država hoče biti ponosna na svoje mlade ljudi in vsaka mlada oseba hoče priložnost spoznati nove kulture in jezike ter pridobivanje strokovnih izkušenj v tujini. Evropska unija je lahko ponosna na svoj dobro razviti sistem izmenjave študentov in svoj odprti trg delovne sile, kar pomeni, da ima vsak mladi Evropejec številne priložnosti za intelektualni in poklicni razvoj. Sodelovanje Švice v programu „Mladi v akciji“ kaže, da je za to državo zelo pomembno sodelovanje z Evropsko unijo, predvsem na področju izobraževanja. Mladim švicarskim državljanom ne smemo odreči privilegijev in možnosti, ki jih ponuja izobraževanje Skupnosti.

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. – (RO) Pozornost, ki se osredotoča na izobraževanje in usposabljanje ter zlasti na vire, ki jih Evropski uniji zagotavljajo njeni mladi ljudje, se nenehno povečuje. Z zagotavljanjem novih priložnosti za učenje hočemo svojim državljanom ponuditi več možnosti. Programi izobraževanja, usposabljanja, kulture, raziskav in mladine so ključni elementi te strategije. Cilj programa „Mladi v akciji“ je zbuditi občutek aktivnega evropskega državljanstva, solidarnosti in strpnosti med Evropejci od mladosti do odraslosti.

Program spodbuja mobilnost znotraj meja EU in zunaj njih ter vključitev vseh mladih ne glede na njihovo izobraževalno, socialno in kulturno ozadje. Kot član delegacije za odnose s Švico in Norveško sem glasoval za to poročilo, ker menim, da je sporazum, podpisan med Komisijo in švicarskimi organi, popolnoma ustrezen in v obojestranskem interesu. To nam bo omogočilo čim več mladim zagotoviti pridobivanje novih znanj in spretnosti in jim ponuditi priložnosti za učenje z evropsko razsežnostjo.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Čeprav se je odločila, da se ne pridruži Evropskemu gospodarskemu prostoru, je Švica vedno kazala zanimanje za tesnejše sodelovanje z EU na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine. Sprva pravna podlaga za programe EU na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine ni omogočala švicarskega sodelovanja, vendar se je to leta 2006 spremenilo, ko sta Parlament in Svet sprejela sklepa za uvedbo programov „Mladi v akciji“ in za vseživljenjsko učenje za obdobje 2007–2013. Februarja 2008 je Svet pooblastil Komisijo, da je s Švico začela pogajanja za sodelovanje v teh dveh programih. Avgusta 2009 je bil dosežen sporazum in Svet je že sprejel sklep o odobritvi njegovega podpisa in začasni uporabi od leta 2011. Ta predlog sem podprl.

  Mario Mauro (PPE), v pisni obliki. – (IT) Sodelovanja Švice, države, ki se je odločila, da ne bo del Evropske unije, v programu „Mladi v akciji“ in v akcijskem programu na področju vseživljenjskega učenja, ni mogoče vnaprej izključiti, ampak ga je treba skrbno preučiti. Zato podpiram pogoje sporazuma, doseženega med Komisijo in švicarsko vlado, in sem zato glasoval za poročilo gospe Pack. Prav je, da koristi programa zagotovimo Švici, vendar pa je prav tudi, da zaščitimo vse finančne in druge interese Evropske unije.

  Louis Michel (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Čeprav ni država članica Evropskega gospodarskega prostora, je Švica vedno kazala zanimanje za tesnejše sodelovanje z Unijo na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine. Sklenitev tega sporazuma o sodelovanju Švice v programu „Mladi v akciji“ in akcijskem programu na področju izobraževanja in vseživljenjskega učenja je zelo pozitivna posledica tega. Koncept izobraževanja in vseživljenjskega učenja je ključnega pomena za konkurenčnost na znanju temelječega gospodarstva.

Uporabiti ga je mogoče za vsako stopnjo izobraževanja in usposabljanja; zadeva vsako obdobje življenja in vse različne oblike učenja. Razviti in okrepiti moramo izmenjave, sodelovanje in mobilnost. Poleg tega je pomembno spodbujati sodelovanje mladih v javnem življenju, zlasti tistih z manj priložnostmi ali invalidnih oseb, in spodbujati pobudo, podjetništvo in ustvarjalnost za krepitev občutka dejavnega evropskega državljanstva, razvoj solidarnosti in spodbujanje strpnosti..

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Razumljivo je, da si želi Švica, ki zagotavlja nekaj finančne podpore za program „Mladi v akciji“ in program za vseživljenjsko učenje, zdaj sodelovati v teh programih. V duhu učenja bi bil pozitiven razvoj tudi, če bi se EU zgledovala po Švici, ko gre za neposredno demokracijo. Ko se prebivalstvo Švice izreče proti gradnji minareta, se to odločitev sprejme. Enako velja za nedavno pobudo za izgon tujih zločincev. Švicarski organi se zavedajo, da ljudje, ko rečejo „ne“, tudi mislijo „ne“, zato ne glasujejo, dokler ne dobijo izida, ki ga hočejo, in potem izrazijo presenečenje zaradi zmanjšanja udeležbe volivcev. Primer Švice nas mora pripraviti k razmišljanju o pomislekih ljudi. Ne morem se popolnoma strinjati z ureditvami v tem poročilu, zaradi česar sem glasoval proti.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za priporočilo o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi sporazuma med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o pogojih za sodelovanje Švicarske konfederacije v programu „Mladi v akciji“ in programu na področju vseživljenjskega učenja (2007–2013), ker menim, da je sporazum, o katerem je Komisija vodila pogajanja s švicarskimi organi, precej pozitiven in povečuje koristi programa v Švici in ščiti interese Evropske unije, nenazadnje njene finančne interese.

  Crescenzio Rivellini (PPE), v pisni obliki. – (IT) Danes smo na plenarnem zasedanju glasovali o osnutku zakonodajne resolucije o sodelovanju Švice v programu „Mladi v akciji“ in akcijskem programu na področju vseživljenjskega učenja. Čeprav se je odločila, da se ne pridruži Evropskemu gospodarskemu prostoru, je Švica vedno kazala zanimanje za tesnejše sodelovanje z Evropsko unijo na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine. S tem priporočilom smo sklenili sporazum med EU in Švico, s čimer smo slednji omogočili sodelovanje v programu „Mladi v akciji“ in programu na področju vseživljenjskega učenja.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Čeprav se je odločila, da se ne pridruži Evropskemu gospodarskemu prostoru, je Švica vedno kazala zanimanje za tesnejše sodelovanje z EU na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine. Sprva pravna podlaga za programe EU na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine ni omogočala švicarskega sodelovanja, vendar se je to leta 2006 spremenilo, ko sta Parlament in Svet sprejela sklepa za uvedbo programov „Mladi v akciji“ in za vseživljenjsko učenje za obdobje 2007–2013. Februarja 2008 je Svet pooblastil Komisijo, da je s Švico začela pogajanja za sodelovanje v teh dveh programih. Avgusta 2009 je bil dosežen sporazum in Svet je že sprejel sklep o odobritvi njegovega podpisa in začasni uporabi od leta 2011. V skladu s členom 218(6) PDEU mora Svet pridobiti odobritev Evropskega parlamenta, preden začne sporazum veljati. S sklepoma Parlamenta in Sveta za ustanovitev programov „Mladi v akciji“ in za vseživljenjsko učenje, sprejetima leta 2006, je bilo sodelovanje Švice načeloma že predvideno. Sporazum, ki ga je Komisija dosegla s švicarskimi organi, je ustrezen: koristi programov širi na Švico, ščiti pa finančne in druge interese EU. Poročevalka zato priporoča, da Parlament osnutek sklepa Sveta sprejme.

  Czesław Adam Siekierski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Švica je država, ki se mora boriti s problemom neenakega dostopa do visokošolskega izobraževanja, čeprav ima odlične izobraževalne programe. Upajmo, da bo sodelovanje z EU pomenilo, da bodo imeli mladi Švicarji, zlasti tisti iz vrst priseljenskega prebivalstva, boljšo možnost za dostop do izobraževanja. Izkušnje držav članic s programih, ki spodbujajo izobraževalne izmenjave mladih, jasno kažejo, da ne spodbujajo samo dobrega izobraževanja, ampak imajo pozitivno vlogo tudi v smislu evropskega povezovanja zaradi spoznavanja jezikov, kultur in običajev posameznih držav. Program vseživljenjskega učenja obenem predstavlja odlično priložnost za pritegnitev pozornosti k vlogi žensk v Švici. Država je bila zadnja v Evropi, ki je v sedemdesetih letih 20. stoletja ženskam dala volilno pravico na zveznih volitvah, ženske pa so dolgo predstavljale tudi socialno skupino, ki se ne samo težko popolnoma udeležuje v civilni družbi, ampak ji je otežen tudi dostop težko do izobraževanja in poklicne samoizpolnitve.

Danes se ženske srednjih let, ki bi se rade vključila na trg dela, pogosto srečujejo s problemom pomanjkanja kvalifikacij ali izkušenj, saj jih je zaradi visokih stroškov za otroško varstvo veliko ostalo doma, da bi skrbele za svojo družino.

Poročilo: Laima Liucija Andrikienė (A7-0339/2010)

  Charalampos Angourakis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Obe poročili o človekovih pravicah v EU in v svetu predstavljata izziv za delavce, ki se med razvojem kapitalistične krize dušijo zaradi barbarskega napada na njihove pravice in življenje s strani EU, kapitala in buržoaznih vlad, ki hočejo doseči, da delavci plačajo stroške krize in ohranijo dobiček monopolov. Precej predrzno je, da politični predstavniki kapitala EU razglašajo za varuha človekovih pravic, ko je v postopku sprejetja nove, še reakcionarnejše doktrine Nata 2020 in je prva v vrsti, ko gre za izkoriščanje ljudi in naravnih virov ter podporo marionetnih in reakcionarnih režimov. Obenem se v vseh državah članicah EU zatira pravice delavcev in socialne pravice, pridobljene v težkih, krvavih bojih, kruto se obvladuje boje delavcev in navadnih ljudi, preganjanje priseljencev in rasizem sta vse večja, omejuje se temeljne svoboščine in demokratične pravice navadnih ljudi, komunistične stranke in komunistične simbole pa se prepoveduje v celi vrsti držav. Običajne omembe domnevnih kršitev človekovih pravic na Kubi in v drugih državah, ki se upirajo imperialističnim načrtom, so grobe grožnje, nasilje in pritisk, s katerim naj bi se zlomilo voljo ljudi, tako da bi se odrekli pravici o svobodnem odločanju o svoji usodi.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Običaj je, da je decembrsko plenarno zasedanje delno posvečeno človekovim pravicam. Eden izmed ustaljenih dogodkov, ki zaznamujejo zasedanje, je poleg podelitve nagrade Saharova sprejetje resolucije o letnem poročilu Parlamenta o človekovih pravicah v svetu in politiki Evropske unije na tem področju. Ena izmed mednarodnih obveznosti Unije je spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu. Letošnje poročilo opaža nadaljevanje hudih kršitev na tem področju in razmere, ki so jih še poslabšali gospodarska kriza, podnebne spremembe, nove tehnologije in bolj proti terorizmu. Priporoča uresničevanje ciljev Lizbonske pogodbe, zlasti prek nove Evropske službe za zunanje delovanje. Gospa Andrikienė, poročevalka, ki je pripravila besedilo, navaja, da mora dosledna evropska zunanja politika absolutno prednost nameniti spodbujanju demokracije in človekovih pravic.

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za letno poročilo o človekovih pravicah v svetu v letu 2009 in politiki Evropske unije na tem področju, ker preučuje, ocenjuje in v posebnih primerih zagotavlja analizo dela Evropske unije na področju človekovih pravic in demokracije ter prihodnjih izzivov. Glede nasilja nad ženskami Evropski parlament izraža globoko zaskrbljenost zaradi globoko zakoreninjene diskriminacije na podlagi spola in nasilja v družini v nekaterih državah, ter poudarja, da so ženske, ki živijo na podeželju, še posebej ranljiva skupina. Zato se strinjam z zahtevo Parlamenta, da je v vseh dialogih o človekovih pravicah treba pravice žensk izrecno izpostaviti, kar zlasti velja za preprečevanje in odpravljanje vseh oblik diskriminacije in nasilja nad ženskami in dekleti, vse oblike škodljivih tradicij in običajev, kot so pohabljenje ženskih spolnih organov in zgodnje ali prisilne poroke, vse oblike trgovine z ljudmi, nasilje v družini in umori žensk, okoriščanje z njihovim delom in gospodarsko izkoriščanje. Ker so milijoni otrok še vedno žrtve posilstev, nasilja v družini ter fizične, čustvene in spolne zlorabe, se strinjam, da mora EU nujno sprejeti dodatne ukrepe proti delu otrok in mora učinkoviteje uporabljati razpoložljive instrumente.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Vloga Evropske unije kot zagovornice človekovih pravic je temeljna značilnost, ki je institucije ne smejo opustiti in mora ostati prednostna naloga diplomatskih prizadevanj. Priloga I k temu poročilu je najboljši dokaz tega, saj našteva vse situacije, v katerih je prišlo do kršitev človekovih pravic, ki smo jih v Evropi obsodili ali pa se nismo izognili njihovemu obsojanju; od Afganistana do Somalije, od Rusije do Irana. Ne zatiskamo si oči ali skrivamo glave v pesek niti takrat, ko so na kocki strateška partnerstva, ker posameznih interesov ni mogoče postaviti pred zagovarjanje svobode in človekovih pravic.

Po mojem mnenju mora stališče Unije ostati kot sledi: interventno in pogumno v boju za človekove pravice in demokracijo.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) To poročilo je del ponavljajoče se naloge čistega hinavstva večine, ki ji vladajo desnica in socialni demokrati, ki si lastijo vlogo „ambasadorja“ za zagovarjanje človekovih pravic. To je naloga, ki se razkriva, ko gre skozi očitna nasprotja, ki jih vsebuje, nenazadnje z uporabo domnevnega zagovarjanja človekovih pravic za spodbujanje posredovanja v državah, v katerih so ogroženi njeni lastni interesi, in pranjem ugleda in podporo zaveznikov, zlasti ZDA.

Primeri tega vključujejo tako imenovane prelete Cie in sokrivdo številnih vlad držav EU pri ugrabitvah, mučenju in nezakonitih premestitvah zapornikov v Gvantanamo in nadaljevanje zasedbe Afganistana s strani sil Nata ter neprekinjene pokole civilnega prebivalstva pod pretvezo boja proti terorizmu. Nadaljnji primeri vključujejo vzdrževanje izraelske politike apartheida proti Palestincem in podporo nenehne maroške zasedbe Zahodne Sahare ter podporo nezakonite ameriške blokade Kube, ki jo je generalna skupščina Združenih narodov obsodila osemnajstkrat zapored. Te politike in večine, ki jih spodbujajo, imajo grenak priokus: prihaja čas, ko jih bodo ljudje lahko odpravili.

  Louis Grech (S&D), v pisni obliki. – Cilj direktive o preprečevanju in boju proti trgovini z ljudmi je ustvariti bolj sovražno okolje za trgovce z ljudmi s kaznovanjem zločincev in zagotavljanjem odločnejšega preprečevanja in zaščite žrtev. Nesprejemljivo je, da je trgovina z ljudmi še vedno resničnost v Evropi in prizadene sto tisoče ljudi predvsem iz ranljivih socialnih skupin, kot so manjšine, ženske in otroci zaradi spolnega izkoriščanja, prisilnega dela, sodobnega suženjstva in drugega. Odločno obsojam vsakršno izkoriščanje žrtev trgovine z ljudmi in zato sem za krepitev zaščite žrtev in uvedbo višjih kazni za trgovce z ljudmi. Izboljšanje sodelovanja med državami EU in krepitev usklajevanja med različnimi institucijami in organizacijami na evropski, nacionalni in regionalni ravni sta posebnega pomena za uspešno izvajanje direktive. EU mora uporabiti svoje mednarodne odnose, da svoje partnerje zaveže k zajezitvi trgovine z ljudmi in zagotavljanju, da se pravice žrtev spoštuje po vsem svetu. Poleg tega mora v svoje politične dialoge z državami zunaj EU vključiti politične norme, standarde in načela mednarodnega sistema človekovih pravic za boj proti trgovini z ljudmi in njeno preprečevanje.

  Sandra Kalniete (PPE), v pisni obliki. – (LV) Glasujem za to resolucijo in predlog, da se ruskim organom postavi kategorično zahtevo, naj osebe, krive za umor ruskega odvetnika Sergeja Magnitskega, privedejo pred sodišče, Parlament pa pozivam, naj preuči možnost prepovedi vstopa v Evropsko unijo ruskim uradnikom, vpletenim v primer, in zamrznitve bančnih računov in drugega premoženja teh uradnikov v vseh državah članicah EU. Takšna zahteva bi poslala močen signal ruskim organom, da državljani Evropske unije menijo, da so nesprejemljive resne pomanjkljivosti v ruskem pravosodnem sistemu, izbirna uporaba zakonov v interesu organov in dejstvo, da ostajajo osebe, krive za napade ali celo smrt zagovornikov človekovih pravic, neodvisnih novinarjev in odvetnikov, prepogosto nekaznovane. Ti signali bi potrdili podporo EU, ki jo namenja zagovornikom človekovih pravic v Rusiji, ki delujejo v posebno težkih razmerah.

  Bogusław Liberadzki (S&D), v pisni obliki. – (PL) Spoštovanje človekovih pravic je ena izmed temeljnih vrednot EU, hkrati pa vrednota, ki ji Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu namenja posebno pozornost, saj je na dnevnem redu skoraj vsakega srečanja naše skupine. Za Parlament kot celoto je pomembno, da svojo pozornost nameni tej temi. Priča smo nekaterim izboljšavam razmer po svetu, čeprav počasnim. Še vedno obstajajo države, katerih vlade vztrajno kršijo človekove pravice, vendar pa obstajajo tudi takšne, kjer prihaja do sprememb. Predlog ustne spremembe poročevalke je odražal te pozitivne težnje v Rusiji. Vendar pa so razmere na Kubi še vedno razlog za zaskrbljenost, kot je pokazala slovesna podelitev nagrade Saharova za leto 2010. Prepričano sem glasoval za to poročilo.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Letno poročilo o človekovih pravicah je v preteklost zazrta naloga, vendar ga kljub temu pozdravljam. To poročilo obravnava obdobje od julija 2008 do decembra 2009, tik pred uveljavitvijo Lizbonske pogodbe. Toplo pozdravljam zavezanost Cathy Ashton človekovim pravicam in njeno zagotavljanje med razpravo, da bodo človekove pravice vključene v delo ESZD. Upam, da bo to pomenilo, da bomo naslednje leto, ko bomo razpravljali o poročilu o človekovih pravicah, lahko poročali o skladnejšem in doslednejšem pristopu EU k človekovim pravicam.

  Clemente Mastella (PPE), v pisni obliki. – (IT) Cilj tega letnega poročila je poudariti močno odločenost in dolgoročna prizadevanja Evropskega parlamenta za varstvo človekovih pravic in demokracije v svetu z razvojem vse bolj integrirane in učinkovite evropske politike, ki lahko zagotovi večjo skladnost in doslednost na vseh političnih področjih bodisi z dvostranskimi odnosi s tretjimi državami bodisi s podporo mednarodnih in lokalnih organizacij civilne družbe. Predvsem vztrajamo pri pomembnosti priprave temeljite ocene vidikov človekovih pravic Evropske sosedske politike, ki bi morala zlasti upoštevati skladnost in učinkovitost obstoječih mehanizmov, na primer akcijskih načrtov, poročil o napredku, dialogov o človekovih pravicah in postopka odločanja za nadgradnjo odnosov z državami, ki niso članice EU.

Načrtovani pristop Evropske unije h Konvenciji o človekovih pravicah, s katerimi bo EU dobila priložnost, da dokaže svojo predanost boju za človekove pravice v okviru in zunaj svojih meja, bi radi naredili prepoznavnejši. Zato pozivamo države članice, naj to podprejo in k temu zavežejo tudi svoje državljane.

  Mario Mauro (PPE), v pisni obliki. – (IT) Poročilo o človekovih pravicah v svetu v letu 2009 in politika Evropske unije na tem področju sta izredno pomembno orodje za krepitev vloge Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) v zvezi s politiko o človekovih pravicah. Te stvari so vedno bile razpoznavno znamenje, zaradi katerega Evropska unija izstopa v svetu.

Strinjam se z gospo Andrikienė, ko poudarjam, da je svoboda veroizpovedi in prepričanja med vsemi človekovimi pravicami osnovna in temeljna pravica, ki jo je treba spoštovati, in da je treba močneje in učinkoviteje uresničevati pogoje v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic iz dvostranskih sporazumov z državami, ki niso članice EU. Zato je prav pozvati visoko predstavnico, naj svobodo veroizpovedi ali prepričanja vključi v politiko EU o človekovih pravicah in naj v letnem poročilu EU o človekovih pravicah pripravi izčrpno oceno razmer na področju svobode veroizpovedi ali prepričanja. Glasujem za poročilo gospe Andrikienė.

  Kyriakos Mavronikolas (S&D), v pisni obliki. – (EL) Evropska unija mora storiti vse, kar lahko, da zagotovi uporabo načel in svoboščin, ki veljajo za človekove pravice, tako da bo lahko imela vodilno vlogo na tem področju. Ustanoviti je treba posebno službo za človekove pravice, še pomembnejše pa je, da mora področja, na katerih so predstavniki EU, nadzorovati Unija. Evropska unija mora nadzorovati in pozorno spremljati tudi kršitve človekovih pravic v svojih državah članicah.

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. – (ES) Tega poročila nisem podprl, ker ne obsoja ali kritizira dvojnih standardov EU glede spoštovanja in spodbujanja človekovih pravic njenih državah članicah in tudi v tretjih državah, s katerimi ima posebne politične in trgovinske odnose. Ne navaja, da so vlade EU oblikovale in izvajale politike, ki radikalno nasprotujejo človekovim pravicam na področju kot so priseljevanja, z množičnimi izgoni in pridržanji na podlagi rase ali varnosti, in dopustile resne kršitve človekovih pravic kot so nezakonito pridržanje oseb in premestitev v tajne zapore, kjer se jih muči.

EU je sama sprejela direktive, ki so v nasprotju s človekovimi pravicami, kot na primer direktivo o vračanju, in je spodbudila ali razvila posebne trgovinske ali politične odnose z vladami držav kot so Maroko, Kolumbija ali Izrael, ki sistematično kršijo človekove pravice. Čeprav cenim dejstvo, da je prvič vključeno tudi stanje človekovih pravic na neavtonomnih ozemljih Zahodne Sahare, tega poročila ne podpiram zaradi izpustitve vseh prej naštetih elementov in negativnega vpliva sporazumov EU o prosti trgovini na človekove pravice, da ne omenjam njenega neutemeljenega in pretiranega kritiziranja držav kot sta Kuba in Venezuela.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Poročilo o človekovih pravicah v svetu v letu 2009 je zelo natančno in obravnava številna vprašanja. Žal se mi zdi, da je bil to obupan poskus brez jasne strategije vključiti vsa mogoča vprašanja. Dejstvo je, da mora biti spodbujanje demokracije po vsem svetu pomembno vprašanje za Evropsko unijo. Vendar pa to zahteva jasen pristop in opredeljeno, skladno strategijo za rešitev teh problemov, izmed katerih so nekateri izredno zapleteni. Ker ni niti sledu takšne strategije, sem se vzdržal končnega glasovanja.

  Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė (PPE), v pisni obliki. – (LT) Čeprav je od podpisa Splošne deklaracije o človekovih pravicah minilo več kot 60 let, je ta deklaracija na mnogih mestih po svetu še vedno samo list papirja. Žal je veliko teh mest tudi v Evropi, na celini, na kateri je nastalo varstvo človekovih pravic kot eno izmed načel demokracije. Evropska unija, za katero lahko odločno rečemo, da vodi svet v smislu človekovih pravic, si močno prizadeva zagotoviti, da so drugod po svetu zajamčeni vsaj minimalni standardi varstva človekovih pravic. Zato čestitam kolegici gospe Andrikienė, da je pripravila resnično celovito poročilo in pozornost pritegnila k zapletenim razmeram po vsem svetu. Upam, da bo to poročilo prispevalo k izboljšanju razmer in bodo takšna poročila v prihodnosti krajša.

  Justas Vincas Paleckis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za letošnje poročilo Evropskega parlamenta o človekovih pravicah, ker vključuje države, ki so geografsko blizu EU in tudi oddaljene od nje. V poročilu Evropski parlament poziva Kitajsko – državo z največjim številom usmrtitev –, naj javno objavi nacionalne podatke o usmrtitvah, tako da bo mogoča pregledna analiza zadeve in razprava o njej. To naj bi spodbudilo državo, da čim prej odpravi to barbarsko obliko kazni. Po drugi strani je sramotno, da se smrtna kazen dandanes še vedno uporablja v demokratičnih Združenih državah Amerike. Poročilo izraža veliko zaskrbljenost za otroke, ki so udeleženi v oboroženih spopadih, ali kako drugače prizadeti zaradi njih, ali so prisiljeni v njih celo dejavno sodelovati. V mojih spremembah k temu poročilu, ki jih je sprejel Odbor Evropskega parlamenta za zunanje zadeve, Komisijo in Svet pozivam, naj v odnosih s tretjimi državami zagotovita obvezno skladnost s smernicami EU o otrocih v oboroženih spopadih. Pozivam tudi k takojšnjim ukrepom institucij EU in ZN za razorožitev, rehabilitacijo in ponovno vključitev otrok, ki so dejavno sodelovali v vojni.

Severnokorejske oblasti pozivam, da naredijo konkreten in otipljiv korak v smeri izboljšanja razmer v zvezi s človekovimi pravicami. Pjongjang pozivam, naj neodvisnim mednarodnim strokovnjakom dovoli inšpekcijske preglede vseh vrst objektov za pridržanje in posebnim poročevalcem ZN omogoči, da obiščejo državo. Severnokorejske oblasti pozivam tudi, naj odpravijo omejitve glede možnosti mednarodnega osebja, da spremlja razdeljevanje pomoči, in zagotovijo, da bo mednarodna pomoč dosegla potrebne.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ti poročilo o letnem poročilu o človekovih pravicah po svetu (2009) in politiki Evropske unije na tem področju izčrpno navaja kršitve človekovih pravic po svetu. Tu je treba spomniti na neomajno odločenost in dolgoletna prizadevanja Evropskega parlamenta za varstvo človekovih pravic in demokracije po svetu z uporabo odločne in učinkovite politike pri varstvu človekovih pravic v EU.

Začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe pomeni priložnost za odpravo preostalih pomanjkljivosti v politiki EU na področju človekovih pravic in demokracije. Zato se pridružujem poročevalki in Evropsko službo za zunanje delovanje pozivam, naj v celoti spoštuje namen in duh Lizbonske pogodbe, da zagotovi, da bosta spoštovanje in spodbujanje človekovih pravic v središču različnih področij posredovanja zunanje politike Unije.

  Frédérique Ries (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Včeraj je Evropski parlament nagrado Saharova za svobodo misli podelil kubanskemu državljanu Guillermu Fariñasu, ki ni bil prisoten. Njegov stol je bil prazen, ker mu kubanska vlada ne bi dovolila, da se vrne domov. To je pretresljiv in simbolen primer, ki služi kot grob opomnik, da se položaj človekovih pravic po svetu ne izboljšuje. Izvajanje smrtne kazni blizu naše domovine, v Belorusiji, obešanje in kamenjanje v Iranu, pohabljanje ženskih spolnih organov v Somaliji, množična posilstva v Demokratični republiki Kongo, umori novinarjev v Rusiji, 215 milijonov otrok žrtev dela, samovoljna pridržanja, nepoštena sojenja, cenzura in še mnoga druga barbarstva od Evropske unije zahtevajo, da je odločna in nepopustljiva.

Danes sprejeto poročilo od nas zahteva, da človekove pravice postavimo v središče zunanjega delovanja Evropske unije, v njeno razvojno, obrambno, trgovinsko, ribiško in pravosodno politiko ter politiko priseljevanja. Univerzalnost teh vrednot mora prevladati nad geopolitiko, ki je bila ponovno cinično razkrita 10. decembra 2010, ko se je 15 držav bojazljivo odzvalo na izrecno zahtevi Kitajske, naj bojkotirajo podelitev Nobelove nagrade za mir kitajskemu državljanu Liuju Xiaobu.

  Crescenzio Rivellini (PPE), v pisni obliki. – (IT) Gospe Andrikienė bi čestital za njeno odlično delo. Letno poročilo Parlamenta o človekovih pravicah – letos za leto 2009 – je referenčna točka za vse, ki jih zanima to vprašanje. Ta izdaja je celo pomembnejša, ker je prva po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe, ki Evropski uniji podeljuje večje pristojnosti na področju zunanje politike. Največje upanje za človekove pravice je pravzaprav izvajanje Lizbonske pogodbe v smislu zunanje politike: Evropska služba za zunanje delovanje mora odražati prednostne naloge in duh Pogodbe.

Ena izmed prednostnih nalog usklajene zunanje politike mora biti spodbujanje demokracije in človekovih pravic. Nazadnje opažam, da letno poročilo Parlamenta o človekovih pravicah ne našteva samo dolgega seznama problemov; predlaga tudi rešitve. Poročilo poudarja odpravo smrtne kazni v številnih državah, doseženi napredek glede nasilja nad ženskami, zaščito otrok, boj proti mučenju, zaščito zagovornikov človekovih pravic, spodbujanje demokracije in verske svobode in tako dalje.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Kot običajno ima končno besedilo dobre in slabe strani. Med pozitivnimi točkami so: prvič, sprememba v dveh delih, ki zadeva Magnitskega, je bila sprejeta z veliko večino (318 glasov za, 163 proti in 95 vzdržanih glasov). Spremembe skupin S&D in ALDE so bile vse sprejete (LGBT, smrtna kazen/smrtonosna injekcija). Dve spremembi skupine GUE sta bili sprejeti (enak dostop do zdravstvene oskrbe/nege in Kolumbija). Vendar pa moramo med negativnimi točkami omeniti, da sta bili sprejeti dve spremembi, ki ju je predložila poročevalka (EPP) v zvezi z EIDHR in potrebo po tem, da se več projektov posveti demokraciji namesto človekovim pravicam.

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasovala sem za poročilo gospe Andrikienė, ker menim, da moramo ponovno poudariti, da je spoštovanje človekovih pravic odraz sodobne družbe. Vsi ljudje se rodijo svobodni in enaki in vsekakor je naša dolžnost, da storimo vse, kar je mogoče, da bi zagotovili, da je tako po vsem svetu. Ne glede na dejstvo, da je zunanja politika Evropske unije v zadnjih letih dosegla pomemben napredek, je pot do sprejetja skupne in usklajene politike za spodbujanje človekovih pravic še dolga.

Najprej morata Svet in Komisija izboljšati zmožnost Evropske unije za hitro odzivanje na kršitve v tretjih državah. Začenši z odločno obsodbo smrtne kazni po Evropski uniji, si moramo vsak dan prizadevati za dosego in potrditev človekovih pravic. V tem smislu bi rad zaključil s pripombo, da je, kot je dejal Mahatma Gandi, varstvo človekovih pravic nujen predpogoj za mir. Tega ne smemo nikoli pozabiti.

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. – (NL) Poročilo o letnem poročilu o človekovih pravicah v svetu v letu 2009 in politiki EU na tem področju zagotavlja skoraj popoln pregled težav v zvezi s človekovimi pravicami po vsem svetu. Poročilo načenja tudi nova vprašanja o človekovih pravicah, kot sta varstvo človekovih pravic in boj proti terorizmu. Zaradi sprememb skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze je bilo vključeno poglavje o vlogi človekovih pravic v novo vzpostavljeni Evropski službi za zunanje delovanje (ESZD). To je zelo pomembno glede na dejstvo, da nam lahko ESZD kot nov instrument zagotovi priložnost za pregled politike EU o človekovih pravicah in zagovarjanje človekovih pravic po vsem svetu na skladnejši in odločnejši način. Zato popolnoma podpiram predlog, naj se imenuje visokega predstavnika, ki bo skupaj s svojo službo redno usklajeval politiko Unije o človekovih pravicah. Temeljno sporočilo je jasno: človekove pravice morajo zavzeti osrednje mesto v zunanji politiki Evropske unije. Pred nami je še dolga pot, vendar pa bo Parlament spremljal zadevo. To je izredno pozitivna stvar.

Poročilo: Pino Arlacchi (A7-0333/2010)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za poročilo o novi strategiji za Afganistan. Menim, da je treba mednarodno pomoč posredovati neposredno afganistanskim organom in zaobiti posrednike. Glede mirovnega procesa mora EU vladi Karzaja omogočiti avtonomnost pri izbiri partnerjev za dialog, obenem pa vztrajati pri naslednjih pogojih: izgonu Al Kajde, odpravi pridelovanja maka in volji za vzpostavitev osnovnega spoštovanja temeljnih človekovih pravic. Glede strokovnega usposabljanja policijskih sil se strinjam s cilji, da se ne osredotoča samo na povečanje števila policistov in vojakov, ampak predvsem na usposabljanje, organizacijo in odnose policije s vzporednimi pravosodnimi institucijami.

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. – Glasovala sem za to resolucijo in podprla pragmatičen pristop k Afganistanu in novo politiko boja proti upornikom, ki je namenjena zaščiti lokalnega prebivalstva in obnovi območij, kjer je varnost že bila zagotovljena. Novi politiki boja proti upornikom je treba dati čas, da se pokažejo rezultate, obstajati mora politična rešitev in potekati pogajanja z vsemi stranmi. Prepričana sem, da mora vsaka dolgoročna rešitev vključevati konkretne ukrepe za odpravo revščine, nerazvitosti in diskriminacije žensk, za večje spoštovanje človekovih pravic in pravne države, za okrepitev mehanizmov sprave, zagotovitev konca pridelovanja opija, vzpostavitev odločnega pristopa k izgradnji države, in popolno vključitev Afganistana v mednarodno skupnost ter izgon Al Kajde iz države. Izkazati moramo spoštovanje vsem vojaškim uslužbencem in uslužbenkam zavezniških sil, ki so izgubili življenje pri branjenju svobode, in izraziti sožalje njihovim družinam ter družinam nedolžnih afganistanskih žrtev.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Razmere v Afganistanu so še vedno zaskrbljujoče. Skoraj deset let zatem, ko je zahodna koalicija spravila z oblasti talibane, sta mir in blaginja še vedno daleč od tega, da bi bila vsakodnevna resničnost za Afganistance. Strategija, ki se jo je leta uporabljalo v državi, je zastarela in jo je treba spremeniti. Unija mora uveljaviti svoje stališče o zadevi in upoštevati neuspeh vojaške policije ZDA v regiji. Naše čete so obtičale in v takšnih pogojih se ne zdi mogoče upanje na izhod. Zaradi tega sem podprla resolucijo Parlamenta, ki poziva k novi strategiji za Afganistan. Sistem, ki je bil vzpostavljen doslej, je treba spremeniti. Spopasti se moramo s korupcijo in izgubljanjem sredstev, da bi lahko mednarodna pomoč končno izpolnila svoj namen. Mir se bo vrnil z ukrepanjem državljanov. Koalicija mora biti pri nadzoru teh sredstev strožja. Po drugi strani se moramo nehati vmešavati v zadeve Afganistana. Afganistanska vlada mora imeti proste roke, da najde svoj modus vivendi z vsemi skupinami, ki sestavljajo afganistansko družbo. Pot do razvoja je še vedno dolga in ne smemo ogrožati teh krhkih ravnovesij.

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Vzdržal sem se glasovanja o poročilo o novi strategiji za Afganistan. Poročilo dejansko vsebuje številne pozitivne točke in priznava nadvse obžalovanja vredne vidike sedanjih razmer ter odgovornost mednarodne skupnosti, zlasti Nata, EU in držav članic, ki so na različne načine vključene v vojno v Afganistanu in „upravljanje“ njegove „obnove“. Poročilo poudarja tudi dejstvo, da razdeljevanje denarja in mednarodne pomoči ne doseže afganistanskega prebivalstva. Ponazarja tudi, kako negativno in absurdno je, da tuje čete ostanejo v Afganistanu, glede na to, da dokazuje, da so se razen vidika človeških žrtev poslabšale razmere v Afganistanu v smislu revščine afganistanskega prebivalstva, stopnje spoštovanja pravic žensk, strmega naraščanja pridelkov opija in celo pojava mafijskih organizacij in korupcije zaradi zasebnega varnostnega sistema, ki so ga uveljavile ZDA. Žal so spremembe konzervativnih sil, ki so v nasprotju s prvotnim besedilom, tega tudi spremenile. Pozdravlja „novo politiko boja proti upornikom“, sprejema časovni načrt predsednika Obame, poziva k boljšemu poistovetenju EU z Natom in ZDA ter priznava učinkovitost čet in potrebo po tem, da čete ostanejo in varujejo območje.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Devet let po začetku vojaškega posredovanja v Afganistanu se Evropa in njeni zavezniki soočajo z morda največjim izzivom v smislu tujega posredovanja in svetovne varnosti. Resnica je, da se je v zadnjem desetletju kljub močni – in neprekinjeni – mednarodni prisotnosti v Afganistanu varnost v državi poslabšala. Teroriste se še naprej podpira in usposablja, poleg tega pa so glavni socialno-ekonomski kazalniki nezadovoljivi. Trenutno mora biti glavni cilj mednarodne skupnosti in Evrope spodbujanje oblikovanja močne in stabilne vlade, da se bo mirovni proces še naprej podpiral, če bodo upoštevane tri osnovne zaveze, navedene v poročilu: (i) zaveza Afganistana k izgonu Al Kajde iz države; (ii) odprava pridelovanja maka in boj proti preprodaji mamil; in (iii) volja za vzpostavitev osnovnega spoštovanja temeljnih človekovih pravic.

V tem okviru in v skladu z mednarodnimi obveznostmi v okviru Nata je treba vojaško prisotnost v Afganistanu postopno zmanjševati, obenem pa ohraniti mednarodno podporo vzdrževanju miru in varnosti z namenom stabilnosti po posredovanju.

  Carlo Fidanza (PPE) , v pisni obliki. – (IT) To poročilo je morda najboljši kompromis, ki ga je danes mogoče doseči glede nove evropske strategije v Afganistanu. Tako je morda zaradi številnih in ključnih sprememb, ki jih je predložila skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in so ga naredile manj ideološkega in bolj pragmatičnega ter zmožnega priznati kritične točke, odkrite v devetih letih operacij na afganistanskem ozemlju, in opredeliti pozitivne zadeve in smer razvoja, da bi bila prisotnost mednarodne skupnosti učinkovitejša in bi podprla prehod k popolni predaji suverenosti afganistanskim organom.

Zgolj vojaški odziv ne more zadostovati, to je res. Vendar pa je bistven predhodnik za to, da se oslabi talibanske skupine in se jih prisili, da prekinejo vse povezave z Al Kajdo in se nato usedejo za pogajalsko mizo. Preprečevanje pokolov civilistov seveda ostaja prednostna naloga, vendar pa se ne smemo odreči uporabi letal brez pilota, ki so uspešna na območjih okoli meje s Pakistanom.

Zavezo policijske misije Evropske unije v Afganistanu (EUPOL) je treba okrepiti, da bi še naprej usposabljala policijo, ki bo zmožna vzdrževati javni red. Usposabljanje sodnikov in upravnih uslužbencev je treba pospešiti, da se podpre krepitev afganistanskih institucij, zmanjša korupcijo in ustvari pogoje za vrnitev Afganistana Afganistancem.

  Joe Higgins (GUE/NGL), v pisni obliki. – To poročilo je izpostavilo številne probleme, s katerimi se srečuje Afganistan. Kritično obravnava vlogo zasedbe Nata in ZDA ter kršitve človekovih pravic v Afganistanu, zlasti povečanje zatiranja žensk in višje ravni revščine. Protivojno gibanje je na te probleme opozarjalo od začetka vojne. Vendar pa sem se vzdržal glasovanja, ker se nisem mogel strinjati s podporo, ki jo poročilo namenja zasedbi in prisotnosti, ki jo izvaja Obamova administracija. Vzdržal sem se glasovanja o spremembah, ki pozivajo k večji podpori Afganistana. Podpiram spoštovanje suverenosti Afganistancev, vendar pa je režim Karzaja pokvarjen in ne odraža interesov večine Afganistancev. Pozivam k temu, da vso pomoč demokratično nadzorujejo mali kmetje, delavci in revni v Afganistanu. Strinjam se z izražanjem spoštovanja vojakom, ki so bili ubiti, in Afganistancem, ki so žrtve te vojne. Vendar pa se ne morem strinjati z izjavo, da so vojaški uslužbenci in uslužbenke izgubili življenje „pri branjenju svobode“. To je vojna, ki se vodi v interesu najpomembnejših imperialističnih sil in ne v interesu navadnih ljudi.

  Anneli Jäätteenmäki (ALDE), v pisni obliki. – (FI) Kam izginja naš denar v Afganistanu? Zadovoljna sem s predlogom resolucije o novi strategiji za Afganistan. Poročilo zelo dobro izpostavlja številne probleme v tej državi.

Za Afganistan ni vojaške rešitve, kar poročilo tudi navaja. Če čete Afganistanu niso mogle prinesti miru, ga ni niti denar, ki smo ga vložili. Poročilo celo navaja, da je bilo med letoma 2002 in 2009 Afganistanu namenjenih nad 40 milijard USD mednarodne pomoči. Od teh 40 milijard je samo šest milijard prejela afganistanska vlada, preostalih 34 milijard pa je bilo v državo posredovanih od drugod. 70 do 80 % te pomoči nikoli ni doseglo predvidenih upravičencev, afganistanskih ljudi.

Poleg tega so stroški vojne v Afganistanu v obdobju od leta 2001 do 2009 dosegli več kot 300 milijard USD. Vendar pa te ogromne vsote denarja prav nič ne koristijo afganistanskemu prebivalstvu. Namesto tega imajo od denarja, porabljenega v Afganistanu, koristi na primer industrija orožja, plačanci in mednarodna podjetja. Pomembno je, da poročilo dejansko poudari to nezadovoljivo stanje.

  Sandra Kalniete (PPE), v pisni obliki. – (LV) Popolnoma podpiram poročilo, kjer poziva k prizadevanjem za obnovo Afganistana in izboljšanju položaja človekovih pravic. Ni mogoče zanikati, da so varnostne razmere v Afganistanu danes precej boljše kot pred devetimi leti. Ljudje živijo v svobodnejši družbi, dekleta se lahko izobražujejo in zdravstvene storitve so dostopnejše kot pod talibanskim režimom. Vendar pa ostajajo resni problemi, navedeni v resoluciji, glede katerih ni bilo nobenega napredka. To je mogoče reči predvsem za boj proti mamilom, kot poročilo pravilno poudarja. Glede na strokovno mnenje se 92 % svetovnega opija pridobiva v Afganistanu in se ga nato razpošilja po svetu, vključno v Evropsko unijo. Upoštevati moramo dejstvo, da pridelovanje maka predstavlja pomemben vir dohodka na podeželskih območjih, kjer je težko najti druge oblike za preživetje. Zato uničenje plantaž maka brez zagotovitve alternativnih sredstev za preživetje ni učinkovita rešitev.

Afganistanska vlada mora bolj namensko uporabiti mednarodno pomoč za razvoj majhnih podjetij in kmetijstva v regijah, kjer se zdaj prideluje opij. Naložba Evropske unije v obnovo Afganistana je pomembna, vendar pa je treba storiti še veliko več. Najpomembneje je zagotoviti varnost. Poudarila bi, da bi prezgodnji umik sil iz Afganistana ne bil samo nevaren za lokalno prebivalstvo in grožnja za demokratični svet, ampak bi bile s tem uničene vse pozitivne stvari, dosežene v Afganistanu. Ljudje so plačali visoko ceno za mir v Afganistanu in ne smemo jih izneveriti.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Poročevalec se je odločil osredotočiti izključno na štiri področja, na katerih bi lahko usmerjeno ukrepanje prineslo resnične spremembe: mednarodno pomoč, posledice nedavno začetega mirovnega procesa, vpliv usposabljanja policistov in odpravo pridelovanja opija. Čeprav ne podpiram vseh ugotovitev poročevalca, sem glasoval za ta dobro premišljen in koristen prispevek k razpravi o Afganistanu.

  Mario Mauro (PPE), v pisni obliki. – (IT) Poročilo o novi strategiji za Afganistan je treba na splošno pozitivno oceniti, zato glasujem zanj. Velike probleme, ki danes ostajajo v Afganistanu in od katerih je vsak drugačen in izredno pomemben za prihodnost te bližnjevzhodne države, je treba obravnavati z novim pristopom z drugačno opredelitvijo prednostnih nalog glede na to, kaj je bilo storjeno doslej.

Najpomembnejše vprašanje – kot pravilno ugotavlja poročilo, o katerem bomo glasovali – je dejstvo, da „ne more biti stabilnosti ali miru brez države, ki predvsem zagotavlja varnost svojim državljanom na lastno odgovornost“. V zvezi s tem upam, da bo poročevalec ponovno preučil del, v katerem govori o uporabi letal brez pilota, morda z ustno spremembo.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) To poročilo prikazuje katastrofalno sliko posledic vojne, ki jo je ob sodelovanju in s podporo EU v Afganistanu vodil Nato. Obžalovanja vredno je, da poročilo ne obsoja same vojne in omahuje med obdržanjem vojaških sil Nata na območju ter njihovim potrebnim umikom. Kljub temu se bom ob upoštevanju vseh pomembnih kritik, ki jih vsebuje, vzdržal glasovanja.

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. – (ES) Eden izmed glavnih razlogov, da nisem podprl tega poročila, je, da ne samo predlaga takojšnji umik evropskih čet, ampak tudi „pozdravlja in podpira“ načrt za okrepitev ukrepov EU. Podobno komajda obravnava vlogo Mednarodnih varnostnih sil za pomoč (Isaf) in hude zlorabe človekovih pravic. Pozitivno se mi zdi, da poročilo vključuje izjave generala Stanleya McChrystala, v katerih zanika kakršno koli večjo prisotnost Al Kajde v Afganistanu, ki bi upravičevala razporeditev čet v Afganistanu. Menim tudi, da je pozitivno, da poročilo poziva k temu, naj se usposabljanje policije čim prej neha izvajati v okviru zasebnih izvajalcev, in tudi v uvodni izjavi poudarja, da zaradi dosedanjega militarizma in hujskanja na vidiku ni jasnega razpleta v Afganistanu. Poročila nisem podprl, ker me moja trdna, dosledna zavezanost pacifističnim vrednotam vodi h kritiziranju tega poročila, katerega duh in osredotočanje sta popolnoma v nasprotju s potrebo po demilitarizaciji zunanje politike EU in njenih zunanjih odnosov.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Poročevalec je na splošno pravilno opredelil razmere v Afganistanu. Zaveda se, da se sredstva in enote v Afganistanu razporeja povsem nepravilno ter da dodatna sredstva in enote tega ne bodo spremenili. Pravilno je ugotovil, da je prisotnost in ošabno vedenje koalicije glavni razlog, da jo lokalno prebivalstvo povsem zavrača. Zaveda se tudi, da Afganistancem ni mogoče vsiliti demokracije in zahodnih vrednot. Vendar pa je treba poročevalca kritizirati zaradi obravnavanja tem kot so pravice žensk, ki so, čeprav so zelo pomembne, popolnoma nesprejemljive na lokalni ravni in ima zaradi njih celotni mirovni proces še manj možnosti.

Poleg tega poročevalec, čeprav opredeli njihove negativne učinke, poziva tudi k številnejšim enotam in obsežnejšim sredstvom za Afganistan. Prepričan sem, da je afganistanski spor nepravična vojna in da nenehna zasedba države ne koristi ne Evropi ne samemu Afganistanu. Prva obrambna črta Evrope ni na Hindukušu. Zato sem glasoval proti temu poročilu.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) Države članice Evropske unije, ki se na strani Amerike borijo v vojni v Afganistanu, morajo čim prej umakniti svoje enote iz te države. Kmalu bo minilo devet let od začetka vojne v Afganistanu in še vedno ni nobenega znaka izboljšanja varnostnih razmer. Nasprotno se moč islamskih talibanov povečuje. Evropa zapravlja sredstva, namesto da bi jih razporedila tja, kjer so nujno potrebna, na primer na meje EU z Balkanom. Težko je razbrati, katere evropske interese naj bi se pravzaprav branilo na Hindukušu. Zdi se, da prednostna skrb ni vzpostaviti demokracije v Afganistanu v skladu z zahodnim modelom, kot trdijo Američani. Namesto tega osrednjo vlogo igrajo gospodarski interesi, zlasti ker se glede na časopis New York Times ocenjuje, da so naravni viri v Afganistanu vredni približno 1 milijardo USD. EU naj bi očitno pomagala ameriškim koncernom, da ta bogastva nemoteno izkoriščajo. Zato sem glasoval proti temu poročilu.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) To poročilo o novi strategiji za Afganistan je bilo pripravljeno po zasedanju Sveta za zunanje zadeve, na katerem se je razpravljalo o tem, kako nadaljevati z izvajanjem akcijskega načrta za Afganistan in Pakistan, in na katerem je bil predloženo prvo polletno poročilo o izvajanju.

Popolnoma podpiram strategijo, katere cilj je zaščititi prebivalstvo in obnoviti območja, kjer je zagotovljena varnost, in tudi politične rešitve, v katerih se vse vključene strani povabi k sodelovanju na pogajanjih. Pozdravljam cilj postopnega prenosa varnostnih pristojnosti afganistanskim silam, ki se bo začel zdaj in bo dokončan do leta 2014.

Brez pridržkov podpiram poziv Parlamenta, naj Komisija zagotovi popolno preglednost v zvezi z zagotavljanjem finančne pomoči afganistanski vladi, mednarodnim organizacijam in krajevnim nevladnim organizacijam. Samo s preglednim sistemom nam bo uspelo ohraniti usklajenost pomoči ter uspeh pri obnovi in razvoju Afganistana, kar je končni cilj.

  Crescenzio Rivellini (PPE), v pisni obliki. – (IT) Čestitati želim gospodu Arlacchiju. Danes sprejeto poročilo predlaga, da se novo strategijo Evropske unije za Afganistan utemelji na štirih ključnih dejavnikih: popolni podpori mirovnim pogajanjem med vlado Karzaja, talibani in drugimi uporniškimi skupinami, obsežnem načrtu usposabljanja za afganistansko policijo, odpravi pridelkov opija in zaustavitvi škandala v zvezi z mednarodno pomočjo, kjer 80 % pomoči izgine na poti od držav donatork do Afganistana. Glede zadnje izmed točk se ugotavlja, da se mednarodno pomoč za Afganistan troši za podkupnine, oblike „uzakonjene korupcije“ in vse vrste kraj, s katerimi se pogosto financira sovražnika.

Od leta 2002 je samo EU porabila 8 milijard EUR za to trpinčeno državo, kljub temu pa se je stopnja umrljivosti otrok povečala, stopnja pismenosti se je zmanjšala, število oseb, ki živijo pod pragom revščine, pa se je samo v zadnjih šestih letih povečalo za 130 %. Da bi popravili odsotnost usklajevanja in komunikacije med mednarodnimi donatorji, EU poziva k oblikovanju osrednje baze podatkov o vsej pomoči EU in razporeditvi sredstev neposredno posameznim projektom, ki se jih izvaja v sodelovanju z afganistanskimi institucijami.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Danes sprejeto poročilo je utemeljeno na obsežnih posvetovanjih, ki se jih je v zadnjih šestih mesecih udeležil poročevalec, o razmerah v Afganistanu in njegovih odnosih z mednarodno skupnostjo, da bi poskušal pojasniti, zakaj je bilo v Afganistanu kljub ogromnim vsotam denarja in prizadevanjem v zadnjih devetih letih doseženo tako malo. Vrzel med upanjem in resničnostjo v Afganistanu je postala očitnejša kot kdaj koli doslej, nova strategija EU v tej državi pa mora zato izhajati iz te predpostavke. Poročilo se osredotoča izključno na štiri področja, na katerih bi usmerjeno ukrepanje lahko prineslo resnične spremembe: mednarodno pomoč, posledice nedavno začetega mirovnega procesa, vpliv usposabljanja policistov in odpravo pridelovanja opija.

  Geoffrey Van Orden (ECR) , v pisni obliki. – To poročilo koristno omenja misije Nata/Isafa, globoke probleme nepismenosti in slabega ravnanja z ženskami, endemične razsežnosti korupcije in potrebo po novem razmišljanju. Lahko bi se ustavilo tu. Vendar se ni moglo upreti nenehnemu kritiziranju koalicije in prikrito tudi ZDA. Prizadeva si najti načine, da povzdigne vlogo EU. Zagovarja povečanje „financiranja EU“, čeprav je jasno, da niso potrebne večje vsote denarja, ampak boljši nadzor in boljša poraba ogromnih zneskov, ki so že zagotovljeni. Skupina ECR se je zato vzdržala glasovanja.

Poročilo: József Szájer (A7-0355/2010)

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za to resolucijo, ker menim, da Evropski parlament s tem dokumentom krepi svojo vlogo v odnosih s Komisijo. Strinjam se z mnenjem Odbora za zunanje zadeve, da je za popolno in pravočasno izvrševanje posebnih pravic Parlamenta izjemno pomembno, da Komisija dejavno obvešča Parlament o vseh osnutkih ukrepov, spremembah osnutkov ukrepov in končnih ukrepih, ki jih namerava sprejeti v skladu s členom 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki določa, da ko je treba imeti enotne pogoje za izvedbo pravno zavezujočih aktov Unije in so izvedbena pooblastila podeljena Komisiji, imajo nadzor nad izvajanjem izvedbenih pooblastil Komisije le države članice. Menim, da bi Parlament ob upoštevanju specifičnosti in politične občutljivosti izvedbenih aktov v okviru instrumentov zunanje finančne pomoči in v skladu z ustaljeno prakso dialoga demokratičnega nadzora moral imeti priložnost, da sodeluje v postopku, ki vodi k določitvi vsebine osnutkov izvedbenih aktov, ki naj se sprejmejo v okviru instrumentov zunanje finančne pomoči.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) V strukturi Evropske unije je vloga Komisije sorodna vlogi vlade v tipični državi. Komisija ima zakonodajno pobudo, vendar tudi pristojnosti za izvajanje uredb, direktiv in odločb. Komisijo se lahko zato ima za izvršilno oblast Unije. Dobila je pristojnosti, ki ji omogočajo sprejetje ukrepov za izvajanje besedil, sprejetih z rednim zakonodajnim postopkom. Tako kot morajo uredbe in okrožnice v Franciji upoštevati veljavno zakonodajo, tudi izvedbeni akti Komisije niso neodvisni od evropske zakonodaje. Vendar pa je mogoče, da Komisija pri izvrševanju te povsem naravne pristojnosti za izvajanje v večini primerov preseže svoja pooblastila, ne da bi to nujno hotela. Iz demokratičnih razlogov je naloga drugih institucij EU, da nadzorujejo dejavnosti Komisije, tako da se spoštuje delitev pristojnosti. Zato sem glasovala za ta predlog uredbe o določitvi splošnih načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Za to poročilo nisem mogel glasovati, ker žrtvuje nekatere izmed težko pridobljenih pristojnosti Evropskega parlamenta v mednarodni trgovini za morebiten sporazum s Svetom o izvedbenih pooblastilih na drugih področjih.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Predlog Komisije je usklajen napad na demokracijo. To poročilo se zadovoljuje z njegovo spremembo, ne da bi dejansko obsodilo to dejstvo. Komisija je edina skupina državnih uslužbencev, ki ostaja zunaj nadzora svoje vlade (Sveta). Glasoval bom proti tej najnovejši avtoritarni potezi.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Vedno so obstajala prizadevanja za centraliziranje nadzora znotraj Evropske unije. Zdi se, da so se ta prizadevanja nedavno okrepila skupaj s povečanjem birokracije, kljub vsem izjavam o nasprotnem. Države članice so tiste, ki morajo odločiti, katere pristojnosti hočejo prepustiti EU in/ali Komisiji. Tega ne morejo spremeniti sodbe Sodišča Evropske unije, za katerega se zdi, da si je za načelo centralizirane države že leta prizadeval v svojih sodbah. Enako se za ta namen ne sme izkoriščati Lizbonske pogodbe niti se takšnih ciljev ne sme uresničevati pod pretvezo kriznega upravljanja. V teoriji je načelo subsidiarnosti jasno sprejeto. Vendar pa se ga v praksi pogosto prezre ali zaobide. Glasoval sem za poročilo, ker v bistvu nasprotuje tem težnjam.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Doseženi kompromis pomeni, da se lahko trgovinsko politiko, vključno z instrumenti trgovinske zaščite, vključi v splošni okvir komitologije. Ta pristop je popolnoma usklajen in skladen z duhom in črko Lizbonske pogodbe. Predvsem popolnoma podpiram potrebo po krepitvi postopka sprejemanja odločitev in izvedbenega postopka, s čimer bodo Komisiji zagotovljeni zahtevani instrumenti v interesu Evropske unije, držav članic in vseh gospodarskih subjektov. Podpiram načelo, da mora Komisija sprejeti dokončne protidampinške in izravnalne ukrepe in da morajo države članice glasovati s kvalificirano večino.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) To poročilo o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije, so spodbudila nova pravila o izvedbenih aktiv, uvedena z Lizbonsko pogodbo.

To je občutljiva zadeva, nenazadnje v smislu vprašanj kmetijstva in ribištva. V skladu s sedanjim sistemom postopka v odborih je večina aktov povezana s skupno kmetijsko politiko.

Po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe bodo veljavna pravila o postopku v odborih morali nadomestiti delegirani akti in izvedbeni akti v skladu s pogoji členov 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Problemi s prilagoditvijo veljavne zakonodaje določbam Lizbonske pogodbe so zelo pomembni, zlasti za politike – kot sta politiki o kmetijstvu in ribištvu –, ki niso bile sprejete po postopku soodločanja.

Samo preskus nove zakonodaje, ki sta jo močno spremenila Evropski parlament in Svet, bo lahko pokazal, ali bo rezultat začrtane smeri učinkovitost in izvajanje evropskih politik.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Na splošno so poročilo vse skupine dobro sprejele, spremembe, ki jih je predložil odbor, pa odražajo sporazum, dosežen s Svetom in Komisijo, o dogovoru na prvi obravnavi. Naša skupina podpira dogovor.

Predlog resolucije B7-0733/2010

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za to resolucijo, ker obstaja potreba po oblikovanju stalnega kriznega mehanizma za obvarovanje finančne stabilnosti evroobmočja. Evropski mehanizem za stabilnost oziroma evropski monetarni sklad mora v vsakem primeru temeljiti na solidarnosti in zanj morajo veljati stroga pravila o pogojenosti, financirati pa bi ga bilo treba med drugim z globami, ki se državam članicam nalagajo kot rezultat postopka zaradi čezmernega primanjkljaja ali ukrepov v zvezi s prekomernim zadolževanjem ali čezmernimi neravnovesji. Menim, da je prav tako pomembno, da se financiranje stalnega kriznega mehanizma utemelji na „načelu onesnaževalec plača“, kar pomeni, da morajo države članice, ki s svojimi primanjkljaji in bremeni dolga ustvarjajo večje tveganje, financirati večji delež skupnih sredstev. Te globe bi bile eno izmed sredstev za izogibanje finančnim in gospodarskim krizam v državah evroobmočja, kakršna je bila tista, do katere je pred nekaj meseci prišlo v Grčiji in še vedno traja.

  Charalampos Angourakis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Vojna proti delavcem, samozaposlenim in majhnim kmetom je strateška izbira buržoaznih vlad in EU, da bi podprle donosnost kapitala. Dolg in primanjkljaj sta samo pretveza. Vse nacionalne vlade v državah članicah v evroobmočju in EU se poziva, naj pospešijo sprejetje in izvajanje še hujših, barbarskih in protidelavskih ukrepov in ukrepov, usmerjenim proti navadnim ljudem, ki jih usklajujejo EU, ECB in MDS. Vrh bo ustvaril „mehanizem za podporo“, ki je v bistvu mehanizem za stečaj. Razprava o sredstvih in udeležbi zasebnega kapitala je goljufanje delavcev. Cilj je zagotoviti, da plutokracija ne bo bankrotirala. Kapital je trge naredil bolj prepoznavne za absolutnega regulatorja mehanizmov Skupnosti in je Lizbonsko pogodbo spremenil tako, da zagotovi njegove dobičke s pretiranim izkoriščanjem delavcev in ropanjem bogastva, ki ga proizvajajo. Uveljavlja se okrepljeno gospodarsko upravljanje, da bi se nadzorovalo kapitalistična prestrukturiranja in okrepilo napad na življenje in pravice delavcev. Glede na ta vsestranski napad kapitala in plutokracije obstaja nujna potreba po tem, da se zberejo vsi navadni ljudje in radikalno obrnejo soodnosnost moči v korist zavezništva navadnih ljudi ter dosežejo izstop iz EU, moč navadnih ljudi in gospodarstvo navadnih ljudi.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) V četrtek, 16. decembra 2010, so se voditelji držav in vlad dogovorili o ohranitvi mehanizmov za finančno solidarnost, ki so bili oblikovani pred nekaj meseci kot odziv na krizo. Potrebni so za zagotavljanje stabilnosti evra kot celote v primeru težav v eni ali več državah članicah evroobmočja. Vendar pa bo odobritev finančne pomoči še vedno strogo pogojeno, kar je po mojem mnenju tudi potrebno. Tako kot resolucija Parlamenta tudi jaz pozdravljam to zavezanost držav članic, ki kaže pravo evropsko solidarnost. Zanesljiva solidarnost je danes najboljši odgovor, ki ga lahko damo trgom.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Letos so bile sprejete pomembne odločitve, katerih cilj je bil vzpostaviti okvir EU za gospodarsko upravljanje in finančni nadzor. EU bo dočakala začetek delovanja Evropskega odbora za sistemska tveganja, ki je pristojen za makrobonitetni nadzor finančnega sistema, da bi se izognili obdobjem razširjene finančne stiske in prispevali k nemotenemu delovanju notranjega trga, s čimer bi zagotovili trajnostni prispevek finančnega sektorja h gospodarski rasti. Podpiram predlog o oblikovanju stalnega evropskega mehanizma za stabilnost in s tem nadaljnje krepitve gospodarskega upravljanja, da bi lahko zagotovili učinkovit in strog gospodarski nadzor in usklajevanje, ki se bosta osredotočala na preprečevanje. Strinjam se s predlogom v resoluciji, da bi morale biti države članice, ki niso v evroobmočju, pritegnjene k oblikovanju tovrstnega mehanizma, treba pa jim je dati tudi priložnost, da po potrebi prejmejo finančno pomoč.

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za resolucijo Evropskega parlamenta, ki obravnava potrebo držav članic po oblikovanju stalnega kriznega mehanizma za obvarovanje finančne stabilnosti evroobmočja. Ta instrument je namenjen učinkovitemu in strogemu gospodarskemu nadzoru in usklajevanju, ki se bosta osredotočila na preprečevanje in bosta znatno zmanjšala verjetnost nastanka krize v prihodnosti. Da bi izboljšali sedanje procese usklajevanja ekonomske politike in odpravili prekrivanje, s čimer bi zagotovili, da bo strategija EU udeležencem na trgu in državljanom razumljiva, se je treba premakniti v smer bolj integriranega pristopa in zagotoviti spremembe v procesu odločanja. Strinjam se, da moramo okrepiti udeležbo Evropskega parlamenta v zakonodajnem postopku v zvezi s kriznim mehanizmom, da bi izboljšali demokratično odgovornost in se oprli na strokovno znanje, neodvisnost in nepristranskost Komisije. Ker je namen evropskega mehanizma za stabilnost dopolniti novi okvir okrepljenega gospodarskega upravljanja, Evropski parlament poziva Komisijo, naj po posvetovanjih z Evropsko centralno banko predloži sporočilo, ki bo vsebovalo celovit opis tega stalnega mehanizma za nadzor.

  George Sabin Cutaş (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glasoval sem za resolucijo Evropskega parlamenta o oblikovanju stalnega kriznega mehanizma za obvarovanje finančne stabilnosti evroobmočja glede na to, da je tovrstni mehanizem v sedanji gospodarski in finančni krizi postal nujnost.

To resolucijo podpiram tudi zato, ker poziva k oblikovanju mehanizma pod vplivom metode Skupnosti, ki vključuje sprejemanje odločitev na skupni evropski ravni. Stalen krizni mehanizem koristi vsem državam članicam, vključno s tistimi, ki še niso sprejele evra, zaradi medsebojne odvisnosti gospodarstev Evrope.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Glasovali smo proti tej resoluciji, ker se ne strinjamo s stališči glede finančnih problemov, ki jih doživljajo države članice, ne da bi bili upoštevani vzroki zanje in ne da bi bili predloženi temeljni ukrepi za opredelitev celotne rešitve. Te rešitve vključujejo takojšnjo odpravo pakta za stabilnost in rast, takojšnjo spremembo poslovnika in smernic Evropske centralne banke, takojšnje prenehanje liberalizacije kapitalskega trga in trga izvedenih finančnih instrumentov ter takojšnjo odpravo davčnih oaz.

Ker Evropska unija ne želi sprejeti nobenega izmed teh ukrepov, se odloča za možnosti, ki komajda zmanjšujejo trenutni problem, vendar so še vedno zelo odvisne od finančnega trga in bogatejših držav.

Resolucija vztraja tudi pri uvedbi kazni za države članice, ki ne izpolnjujejo obstoječih pravil, predvsem v paktu za stabilnost in rast, ki bodo poslabšale celotni položaj držav s šibkejšim gospodarstvom.

To pomeni, da je najpomembnejši interes velikih sil, kot je Nemčija, in da je tako opevana solidarnost še vedno pomanjkljiva.

  Jim Higgins, Seán Kelly, Mairead McGuinness in Gay Mitchell (PPE), v pisni obliki. – Glasovali smo proti skupni konsolidirani davčni osnovi za pravne osebe, vendar nismo hoteli preprečiti uspeha drugih pomembnih vidikov tega poročila. Naša podpora splošnim določbam ni podpora skupni konsolidirani davčni osnovi za pravne osebe.

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. – (LT) Strinjal sem se s predlogi resolucije, ker moramo oblikovati stalni krizni mehanizem, ki je verodostojen, trden, trajen, utemeljen na bistvenih tehničnih dejstvih in pod vplivom metode Skupnosti, s čimer zagotavlja stabilnost trga in večjo gotovost.

  Iliana Ivanova (PPE), v pisni obliki. – Glasovala sem za resolucijo Evropskega parlamenta o stalnem kriznem mehanizmu predvsem zaradi dejstva, da so bila med razpravami v Odboru za ekonomske zadeve črtana besedila o vzpostavitvi minimalne stopnje davka na dobiček v EU v višini 25 % . Trdno podpiram zamisel, da bi države članice obdržale svoje nacionalne davčne politike. Ključno je ohraniti davčno konkurenco kot orodje za pospešitev kohezije in povečanje gospodarske rasti EU. Kako bomo drugače upravljali konkurenčnost EU, če bomo ukinili enega izmed najboljših instrumentov za njeno spodbujanje, in kaj bomo rešili, če uskladimo davke brez soglasja vseh držav članic? Podpiram tudi predlog, da države članice, ki s svojim primanjkljajem in dolgom ustvarjajo večje tveganje, več prispevajo k sredstvom kriznega mehanizma, saj bi to vsekakor spodbudilo strogo davčno disciplino in povečalo dodano vrednost prave gospodarske in davčne politike.

  Bogusław Liberadzki (S&D), v pisni obliki. – (PL) Zelo sem zaskrbljen zaradi oblikovanja stalnega kriznega mehanizma za obvarovanje finančne stabilnosti evroobmočja. To je vprašanje ključnega pomena za države v evroobmočju in za preostale države članice Evropske unije. Več kot 150 milijonov državljanov EU živi zunaj evroobmočja. Stabilizacija evra jim bo olajšala dosego njihovih ambicij pridružitve temu območju in bi lahko celotni sistem zaščitila pred nadaljnjimi pretresi. Resolucija sama po sebi ne rešuje nobenega problema, vendar pa lahko pošlje močen signal Svetu in Komisiji ter državam članicam. Resolucija poudarja trdno namero Parlamenta, da okrepi pristop Unije in evropsko solidarnost. Glasoval sem za to resolucijo in si veliko obetam od nje.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Pozdravljam to resolucijo in predvsem predlog ustne spremembe Stephena Hughesa, ki „poziva Evropski svet, naj zagotovi potrebni politični signal za preiskavo Komisije o prihodnjem sistemu evroobveznic, z jasno določitvijo pogojev, pod katerimi bo takšen sistem ugoden za vse sodelujoče države članice in celotno evroobmočje“.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) To poročilo podpira oblikovanje evropskega mehanizma za finančno stabilnost in posledična socialna zmanjšanja. Zahteva popolno skladnost s predpisi Mednarodnega monetarnega sklada in vzpostavlja nadzor Evropske komisije nad nacionalnimi proračuni. Zato bom glasoval proti temu poročilu, ki ga tudi obsojam.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Predlog resolucije, ki je danes pred nami, z bleščečim naslovom „Oblikovanje kriznega mehanizma“, je dejansko obupan poskus imperialistov EU, da bi med seboj povezali vse države članice EU v skupno evropsko usodo v skladu z načelom „skupaj obstanemo, skupaj propademo“. Od samega začetka je bil evro popolnoma zgrešena konstrukcija, ki je bila obsojena na neuspeh. Ni mogoče združiti držav s popolnoma različnimi nacionalnimi gospodarstvi pod enotno skupno valuto. Ker ni želje po večjem povezovanju ali po prenosu davkov med narodi Evrope, bo nujno odpraviti obstoječo monetarno unijo in vzpostaviti unijo trdne valute. Zaradi tega mi je ljubše zaključiti to poglavje, namesto da se opotekamo iz ene katastrofe v drugo. Zato sem glasoval proti temu predlogu resolucije.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Ponovil bi, kar je bilo včeraj rečeno med razpravo, in povedal, da sem zelo vesel zaradi sprejetja predloga spremembe 12, čeprav bi moral dodati še neposrednejšo povezavo. Najti moramo nove in inovativne instrumente za financiranje kriznega mehanizma. Z izdajo evroobveznic bi bil krizni mehanizem financiran na trgih, se opiral na tuj kapital in ljudi, ki hočejo vlagati, brez negativnih učinkov na nacionalne proračune. Mehanizem, utemeljen samo na sorazmernih prispevkih v obliki preproste dodelitve rezerv, bi državam članicam naložil veliko breme, saj bi morale najti denar ali kapital za vlaganje, ki pa ne bi prinesel nobenega donosa. V sedanjih razmerah, ko se od držav članic po eni strani zahteva, naj izvajajo stroge proračunske politike za zmanjšanje primanjkljajev in dolgov, ter po drugi, naj plačujejo prispevke za sodelovanje v stabilizacijskem skladu, obstaja resno tveganje za zlom.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Ta resolucija med drugim Evropski svet poziva, naj čim prej opredeli spremembe Pogodbe, ki so potrebne za ustanovitev evropskega mehanizma za stabilnost. Parlament opozarja, da je pozdravil oblikovanje mehanizma za finančno stabilnost, da bi obravnaval plačilno tveganje državnih posojilojemalcev, pri čemer je delno uporabil člen 122 Pogodbe o delovanju Evropske unije kot pravno podlago tega načrta, in da je opazil posledični demokratični primanjkljaj in pomanjkanje odgovornosti sklepov Sveta o reševalnem svežnju, ki ni vključeval posvetovanj z Evropskim parlamentom. Zahteva tudi, da je Evropski parlament kot sozakonodajalec udeležen v prihodnjih predlogih in odločitvah o reševanju krize, ter poudarja, da pretresanje zakonodajnega svežnja o gospodarskem upravljanju z razumnega, praktičnega in demokratičnega vidika ne sme biti ločeno od sklepa Evropskega sveta o ustanovitvi stalnega mehanizma.

Predlog resolucije B7-0707/2010

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za to resolucijo, ki poziva k ponovni vzpostavitvi demokracije v Slonokoščeni obali po predsedniških volitvah, ki so potekale 28. novembra 2010. Nezakonita odločitev ustanovnega sveta Slonokoščene obale, katerega člani so imenovali predsednika v odhajanju, da spremeni izide, ki jih je objavila volilna komisija, s čimer je kršil pravo, ki ga je dolžan izvrševati, je v nasprotju z željami, ki so jih prebivalci Slonokoščene obale izrazili na volitvah. Odločitev je treba razveljaviti, drugače se ta država ne bo mogla osvoboditi političnega mrtvila, ki je sledilo volitvam, nasilje, o katerem se že poroča, pa se bo povečalo. V interesu blaginje prebivalcev Slonokoščene obale in miru v državi zato podpiram poziv gospodu Laurentu Gbagboju in poziv, naj odstopi in preda oblast Alassaneju Ouattari, ki so mu volivci dali svoje glasove kot znak njihovega zaupanja.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Slonokoščena obala je bila mnogo let pravzor dobre dekolonizacije. Zgledna študentka novo odkrite neodvisnosti je v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja doživela znatno rast. Žal je prikrita politična kriza postopno spodkopala Slonokoščeno obalo. Zadnje predsedniške volitve so na oblast pripeljale voditelja opozicije gospoda Ouattaro. Gospod Gbagbo, predsednik v odhajanju, ni hotel predati oblasti. Od takrat je država potonila v neverjetno zmedo. Dve stranki se borita za oblast, resni incidenti pa so zagovornike na obeh straneh stale življenja. Glasovala sem za resolucijo Evropskega parlamenta, ki gospoda Gbagbo poziva, naj spoštuje izide volitev in se takoj umakne svojemu legitimnemu nasledniku. Besedilo podpira tudi ukrepe Afriške unije, ki trenutno izvaja pritisk na državo, da bi zagotovila vrnitev demokracije.

  Corina Creţu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Način, na katerega je potekal drugi krog predsedniških volitev v Slonokoščeni obali, je vreden obžalovanja. Nasilje, ki je imelo za posledico smrti in poškodbe, je nazadnje vodilo k evakuaciji mednarodnih opazovalcev, kar je dejstvo, ki postavlja pod velik vprašaj pravilnost teh volitev, vendar tudi napredek v tej državi po volitvah.

Upam, da bo ta država, ki je bila nekoč zgled demokracije za afriško celino, uspešno rešila brezizhodni položaj volilnih soočenj.

Množična udeležba na voliščih kljub napetostim odraža veliko zavezanost prebivalcev Slonokoščene obale prihodnosti njihove države. Zato menim, da je ključno, da se spoštuje voljo državljanov, izraženo na volitvah, ki so bile v preteklosti šestkrat odpovedane.

Slonokoščena obala ima priložnost končati desetletje politične in vojaške krize in krize začasne vlade, ki je državo razdelila na lojalistični jug in uporniški sever. Edina uspešna rešitev je, da se spoštuje voljo volivcev.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Razmere v Slonokoščeni obali je treba obsoditi na vseh ravneh. Zaskrbljujoče je, da se ne spoštuje suverene volje volivcev in da je predsedniškemu kandidatu, ki je glede na podatke neodvisne volilne komisije v Slonokoščeni obali zmagal na volitvah, ustanovni svet preprečil prevzeti položaj. Med drugim krogom volitev je prihajalo do povezanih primerov resnih napadov na svoboščine, ozračja napetosti in nasilja, ki je vodilo k številnim smrtnim primerom in poškodbam. Politične razmere v Slonokoščeni obali so nevzdržne, vedenje ustanovnega sveta je nesprejemljivo in upiranje gospoda Gbagba zaradi poraza je v nasprotju z načeli demokracije in pravne države.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Popolnoma podpiram poziv v tem predlogu resolucije, naj odstopi in preda oblast Alassaneju Ouattari, demokratično izvoljenemu predsedniku Slonokoščene obale.

  Louis Michel (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Dolžni smo zagotoviti spoštovanje izida volitev, saj odražajo voljo prebivalcev Slonokoščene obale. Rezultati, ki jih je razglasil ustanovni svet Slonokoščene obale, so v nasprotju z voljo ljudi. Ne moremo sprejeti tega neustavnega, protidemokratičnega zastoja. 28. novembra 2010 je neodvisna volilna komisija Slonokoščene obale in skoraj celotna mednarodna skupnost gospoda Ouattaro razglasila za legitimnega zmagovalca predsedniških volitev. Za stabilnost države in podregije kot celote je nujno, da se strategija zavlačevanja, ki jo uporablja gospod Gbagbo, čim prej konča.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Politične razmere v Slonokoščeni obali so izredno kritične. Načeloma menim, da ni naloga Evropske unije, da igra vlogo svetovne policije, saj morajo biti tuje države zmožne določiti svojo usodo, ne da bi pri tem potrebovale blagoslov EU ali ZDA. Vendar pa v tem primeru nismo soočeni z voljo prebivalcev Slonokoščene obale, ampak s tiranskim podjarmljenjem teh ljudi s strani obstoječe elite. Pred nekaj leti smo v Evropi imeli situacijo, v kateri so politične sile, ki so imele na razpolago potrebna vojaška sredstva, ljudi prisilile v nadvse dvomljivo obliko države. Pomembno je, da se teh sil ne odstrani z njihovega položaja nasilno. Vendar pa je enako pomembno, da se uporabi miroljubna sredstva za izvajanje pritiska na te osebe, da bi jim otežili nadaljevanje njihove nepravične politike. Zato sem glasoval za ta predlog resolucije.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) To resolucijo je spodbudila resna politična in institucionalna kriza v Slonokoščeni obali po drugem krogu predsedniških volitev 28. novembra 2010.

Volitve, ki so jih nadzorovali Združeni narodi (ZN)in Evropska unija, so na splošno potekale zadovoljivo. Vendar pa je izide, ki jih je objavila neodvisna volilna komisija Slonokoščene obale, ki je razglasila zmago gospoda Ouattare, zavrnil ustanovni svet, ki je trdil, da je prišlo na nekaterih območjih do goljufij, in je zato spremenil izid volitev ter za zmagovalca razglasil sedanjega predsednika Laurenta Gbagboja.

Ker so edini vir demokratične legitimnosti splošne volitve, katerih rezultate so potrdili Združeni narodi, Evropski parlament uporablja to resolucijo, za katero glasujem, da bi gospoda Gbagboja pozval, naj odstopi in preda oblast Alassaneju Ouattari, in za odločno obsodbo ustrahovanj, usmerjenih proti opazovalcem EU. S to resolucijo Parlament pozdravlja sklep Evropskega sveta o sprejetju posebnih ukrepov proti tistim, ki ovirajo mirovni proces in nacionalno spravo, in podpira odločitev EU o uvedbi sankcij proti Laurentu Gbagboju.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Obsežno soglasje danes v glasovanju o razmerah v Slonokoščeni obali. Resolucija Evropskega parlamenta, ki je bila sprejeta z veliko večino, navaja, da Evropski parlament meni, da so edini vir demokratične legitimnosti splošne volitve, katerih rezultate so potrdili Združeni narodi, zato gospoda Gbagboja poziva, naj odstopi in preda oblast Alassaneju Ouattari; poziva vse politične in oborožene sile v Slonokoščeni obali, naj spoštujejo voljo ljudstva, ki je bila izražena z izidi volitev 28. novembra 2010, kot jih je objavila neodvisna volilna komisija in potrdil posebni predstavnik generalnega sekretarja Združenih narodov; in obžaluje nasilne spopade pred razglasitvijo rezultatov drugega kroga predsedniških volitev v Slonokoščeni obali ter izraža globoko solidarnost z žrtvami in njihovimi družinami; obžaluje tudi politično oviranje in poskuse ustrahovanja članov neodvisne volilne komisije, kar je privedlo do odloga objave začasnih rezultatov, s čimer je bil oviran normalen potek demokratičnega volilnega postopka.

Predlog resolucije B7-0705/2010

  Sonia Alfano (ALDE), v pisni obliki. – (IT) Menim, da je bila dobra zamisel, da se je Komisija danes udeležila razprave v Parlamentu, da bi poročala o prepovedi uporabe neizpopolnjenih sistemov baterijske reje za kokoši nesnice, ki bo začela veljati januarja 2012. Podatki o izvajanju niso preveč spodbudni, zato se zahteva zelo ostro ukrepanje proti državam članicam, ki iz brezbrižnosti že nekaj časa niso dosegle napredka. Prepoved teh kletk je bila znana od leta 1999, države članice, ki so se pridružile kasneje, pa so se dobro zavedale, da morajo ukrepati glede tega vprašanja v skladu z natančnimi časovnimi načrti. Odlašanje je nesprejemljivo. Roke je treba upoštevati, da bi bili ukrepi EU verodostojni. Pogodba o delovanju Evropske unije zahteva, da EU izvaja svoje politike, pri čemer ne sme pozabiti na dobro počutje živali kot čutečih bitij. Ne smemo se vedno skrivati za problemom konkurenčnosti, ki se je ne sme imeti za vprašanje količine in cen, ampak predvsem kakovosti, okoljske trajnosti in tudi etike. Kritičen in ozaveščen potrošnik mora biti v središču novega gospodarskega modela, ki ga mora uveljaviti EU. Zato upam, da bo Komisija hitro in odločno nadaljevala z izvajanjem Direktive Sveta 1999/74/ES, da bi zaščitila živali in potrošnike.

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za to resolucijo, ker se zavzemam za nekoliko prožnosti za tiste, ki so že začeli ta postopek prilagajanja, vendar ga zaradi sedanje krize niso mogli dokončati. Od 1. januarja 2012 bo reja kokoši nesnic v sistemih neizpopolnjene reje prepovedana, to pa bo vzpostavilo minimalne standarde v zvezi z zaščito kokoši nesnic. Zato je pomembno vedeti, da lahko Komisija pokaže, kakšen napredek so dosegle države članice pri pripravah na prepoved reje kokoši nesnic v običajnih sistemih baterijske reje od 1. januarja 2012, kako bo ukrepala proti državam članicam, katerih proizvajalci ne izpolnjujejo zahtev, in kakšne ukrepe bo sprejela za preprečevanje morebitne nepoštene konkurence iz tretjih držav na trgu EU z jajci po 1. januarju 2012.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Pred malo več kot 10 leti je Evropska unija sprejela direktivo, namenjeno zaščiti kokoši nesnic pred grozljivimi pogoji reje, v katerih jih je redilo preveč kmetij. Številne države članice so zahtevale pregled direktive, svoj argument pa utemeljile na precejšnjem poslabšanju situacije v sektorju, ki so ga spodkopale naraščajoče cene krme, ki so jih povzročile špekulacije na trgu žit. Direktivo je treba začet izvajati najkasneje leta 2012. Dve leti pred rokom številne kmetije niso niti blizu izpolnitvi novih standardov. Trenutna resolucija Parlamenta poziva Komisijo, naj bo glede tega vprašanja trdna. Pozdravlja posvetovanja, ki jih je Komisija začela s strokovnjaki iz sektorja, vendar pa Komisijo poziva, naj zavrne dodatni čas, za katerega so prosili nekateri kmetje. Direktiva je začela veljati pred 10 leti.

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Po 1. januarju 2012 se jajca, ki jih bodo znesle kokoši nesnice v kletkah, manjših od 550 cm, ne bodo več prodajala. Vendar pa številne farmske reje še vedno ne izpolnjujejo standardov. Lahko bi prišlo do pomanjkanja jajc in povišanja cen za potrošnike v primerih, v katerih nekatere države članice niso pripravljene spoštovati prepovedi. To bi vodilo tudi k povečanju uvoza jajc iz tretjih držav, ki ne spoštujejo vedno evropskih zdravstvenih standardov. Zato je Parlament sprožil alarm. Proizvajalci in države članice so bili pozvani k redu, tako da bodo hitro ukrepali, še posebno, če upoštevamo, da so do danes imeli več kot 12 let za uskladitev z zakonodajo. Proizvajalci, ki so vlagali v skladnost z zakonodajo, in rejci kokoši v sistemu proste reje morajo biti deležni poštene konkurence znotraj Evropske unije.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Vprašanje, ki smo ga načeli tu, je temeljnega pomena ne samo z vidika higiene in dobrega počutja živali, ampak tudi z vidika potrebe po zagotavljanju uveljavitve in učinkovitosti Direktive 1999/74/ES, s čimer bi se preprečilo morebitno izkrivljanje konkurence. V drugih situacijah, povezanih s prevozom živali, se je že pokazalo, da neizvajanje in neizpolnjevanje pravil EU s strani določenih proizvajalcev in distributerjev povzroča nepošteno konkurenco in izkrivljanja trga. Zato mora Unija nujno pokazati korektivno sposobnost pri uporabi in spoštovanju njenih direktiv po vsem njenem ozemlju, da bi trg deloval učinkoviteje in brez odstopanj in izkrivljanja ob upoštevanju teh istih pravil.

  Peter Jahr (PPE), v pisni obliki. – (DE) Prepoved običajnih sistemov baterijske reje leta 2012 predstavlja ogromen uspeh za dobro počutje živali. Vendar morajo ti enotni standardi veljati po vsej Evropi, drugače so nesmiselni. Ključno je, da se v interesu živali in proizvajalcev, ki so že vložili v alternativne kmetijske prakse, zavzamemo za ta rok, ki velja za vso Evropo. Da bi vzpostavili enake konkurenčne pogoje, mora Komisija zagotoviti, da se jajcem, ki niso proizvedena na pravilen način, ne dovoli priti na evropski trg. Potrošniki morajo imeti vsaj možnost prepoznati jajca in jajčne proizvode, proizvedene v skladu z evropskimi standardi. Ko se je Parlament odločil za to prepoved, sem bil predstavnik krščanskih demokratov za dobro počutje živali v nemškem zveznem parlamentu. Takrat sem zagovarjal resolucijo, ker naj bi veljala za celotno Evropo. Pričakujem, da bo Komisija sprejela ustrezne ukrepe, da zagotovi upoštevanje roka v vseh državah članicah. To pomeni, da se v Evropi po letu 2012 ne sme več uporabljati običajnih sistemov baterijske reje.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Prepoved reje kokoši nesnic v običajnih sistemih baterijske reje bo začela veljati januarja 2012. Zaskrbljeni smo zaradi tveganja, da številna podjetja ne bodo izpolnjevala zahtev. Bojimo se tudi morebitnega pomanjkanja oskrbe in povečanje cene jajc, ker bo prodaja jajc s kmetij, ki ne izpolnjujejo zahtev Direktive Sveta 1999/74/ES, prepovedana. Glasoval sem za resolucijo, ker bi bil odlog nepredstavljiv, vendar pa smo podprli države, kot sta Španija in Portugalska, pri uvedbi instrumenta, ki zagotavlja „mehek“ prehod za kmetije, ki so začele spreminjati svoje sisteme reje, vendar postopka do roka ne bodo končale. Moj namen ni škoditi dobremu počutju živali in prositi za odlog, ampak izpostaviti nekatere bistvene točke, ki jih je treba odločno ponoviti. Prvič, glede načela vzajemnosti se od Evropske komisije zahteva, da uvede sistem spremljanja za nadzor kakovosti jajc, uvoženih v Evropsko unijo, in zagotovi popolno spoštovanje evropskih standardov in pravil. Posledično se od držav članic zahteva, da v svoje načrte za regionalni razvoj vključijo ukrepe za podporo sektorju kokoši nesnic v teh težkih časih.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Odločno podpiram to resolucijo, ki zahteva, da vse države članice do roka, in sicer 1. januarja 2012, v celoti izvajajo vse določbe Direktive 1999/74/ES. Navaja, da je kakršno koli podaljšanje roka ali „obdobje postopnega uvajanja“ za katero koli državo članico nesprejemljivo – glede na to, da so imeli proizvajalci že 10 let časa za izpolnitev zahtev – in bi imelo pomembne posledice za uspešno in pravočasno izvajanje vseh prihodnjih predpisov o dobrem počutju živali. Zahteva tudi, da Komisija sproži hitre in učinkovite postopke za ugotavljanje kršitev z dragimi in odvračalnimi globami za neskladnost s posameznimi elementi direktive.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Enajst let po sprejetju določbe je težko razumeti, kako je mogoče, da je bilo sprejetih tako malo ukrepov za njeno izvajanje. To je mogoče očitati predvsem Komisiji, ki je v preteklosti pogosto omilila svoje prvotne določbe, tako da se jih ni več resno jemalo. Če se bo resnično izkazalo, da bo tudi tu dosežen slab kompromis, bo to ponovno spodkopalo verodostojnost EU. Močno upam, da s 1. januarjem 2012 na trgu ne bo več nezakonitih kmetij s sistemi baterijske reje ali da se jih bo vsaj kaznovalo s tako visokimi kaznovalnimi davki, da ne bodo več imele konkurenčne prednosti. Zato sem glasoval za poročilo.

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Glasoval sem za predlog spremembe 2, ki ga je predložila skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), ker je veliko število proizvajalcev že začelo vlagati z namenom posodobitve njihovih sistemov reje ali pa se pripravljajo na takšna vlaganja. Te naložbe niso mogoče čez noč in bi bilo za zadevne proizvajalce krivično, če bi jih kaznovali. Ta sprememba bo velikemu številu romunskih – in ne samo romunskih – proizvajalcev omogočila začeti posodobitvena dela v prihodnjem obdobju, tako da jim ne bo treba prenehati z dejavnostjo.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Direktiva Sveta 1999/74/ES določa, da se po 1. januarju 2012 neizpopolnjene kletke ne bodo več smele uporabljati. Evropski kmetje se bodo morali odločiti, ali bodo v svojih sistemih uporabljali izpopolnjene baterijske sisteme – ki so prostornejši, da se izboljša dobro počutje živali – ali pa kokoši nesnice redili v talni reji, prosti reji ali organskih sistemih. Glede na zadnje raziskave se domneva, da 30 % evropskih kmetij še vedno uporablja neizpopolnjene sisteme baterijske reje. Opažene so bile precejšnje težave pri prilagajanju novemu sistemu pred roki, ki jih določa direktiva. Tako je na primer v Italiji. Na zasedanju Sveta za kmetijstvo in ribištvo 22. februarja 2010 je Evropska komisija izjavila, da glede uporabe prepovedi niso predvidene izjeme. Vendar pa je sprememba k resoluciji pomenila, da je bila dosežena morebitna alternativna rešitev za tiste proizvajalce, ki so začeli svoje sisteme reje nadomeščati z novimi kletkami. Zato sem glasoval zanjo.

  Frédérique Ries (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Dobro počutje živali na splošno in zlasti kokoši nesnic je resna zadeva. Da bi to dokazala, Evropska unija ni samo sprejemala zakonodaje na podlagi direktive iz leta 1999, ki s 1. januarjem 2012 prepoveduje sisteme baterijske reje za kokoši nesnice, ampak je prenos besedila leta 2004 povzročil tudi spor med Valonci in Flamci. Ključno je, da smo v tej razpravi razumni in najdemo rešitev, ki upošteva dobro počutje živali in tudi gospodarske interese, ki so na kocki. Tisti, ki pravijo, da je treba pravila Skupnosti upoštevati, da je treba preprečiti nepošteno konkurenco med rejci in da je dvanajstletno prehodno obdobje dovolj za povrnitev naložb, imajo prav.

Vendar pa imajo nasprotniki, ki zahtevajo malo prožnosti pravil, zlasti v tem času varčevanja, in pravijo, da bo prehod na izpopolnjene sisteme baterijske reje ali sisteme brez kletk perutninski sektor, ki ni upravičen do neposredne pomoči iz skupne kmetijske politike, stal veliko denarja, tudi prav. Zato sem podprla tri predloge sprememb, ki jih je predložila skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in ki odražajo vsakodnevno resničnost evropskih rejcev.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – S sprejetjem te resolucije Evropski parlament poziva Komisijo, naj vztraja pri zahtevi o prepovedi baterijske reje od 1. januarja 2012, kot to določa direktiva o dobrem počutju kokoši nesnic (1999/74/ES), in naj se odločno upre morebitnim poskusom držav članic, da zagotovijo odlog tega roka; poudarja, da bi preložitev izvajanja prepovedi ali odstopanje od nje načeloma resno ogrozilo dobro počutje kokoši nesnic, izkrivilo razmere na trgu in kaznovalo tiste rejce, ki so svoja sredstva že naložili v nebaterijske sisteme in izpopolnjene baterijske sisteme; izraža globoko zaskrbljenost zaradi precejšnjega števila držav članic in pridelovalcev jajc, ki zaostajajo za časovnim načrtom za izpolnitev roka leta 2012.

  Csanád Szegedi (NI), v pisni obliki. – (HU) Vsekakor podpiram zamisel, da je treba najti rešitev za primere, ko je proizvajalec že začel nadomeščati kletke, vendar tega procesa verjetno ne bo dokončal do poteka dvanajstletnega obdobja. Takšnim kmetom je treba pomagati, da se zagotovi, da lahko posodobitev kmetije kljub bornim sredstvom končajo čim prej. Zato sem glasoval za predlog spremembe.

  Artur Zasada (PPE), v pisni obliki. – (PL) Glasoval sem proti resoluciji, čeprav sem odločno za zaščito dobrega počutja živali. Ni treba razpravljati o potrebi po posodobitvi za izpolnjevanje zahtev direktive, ki uvaja prepoved običajnih baterijskih kletk, vendar pa moramo vsem državam članicam dati enak čas za izpolnitev zahtev. Težave, s katerimi se pri prilagajanju predpisom, ki bodo začeli veljati s 1. januarjem 2012, srečujejo številni evropski proizvajalci, bodo povzročile pomanjkanje konzumnih jajc na trgu in precejšnje povišanje cene takšnih jajc, upad konkurenčnosti sektorja v primerjavi z jajci, uvoženimi iz tretjih držav, in najverjetneje ustavitev proizvodnje ali pa vsaj njeno precejšnje zmanjšanje. Pred dokončno uvedbo prepovedi moramo oceniti stanje izvajanja direktive, saj bi lahko tovrstna ocena vodila k predlogom za prehodne rešitve za postopen umik neizpopolnjenih baterijskih sistemov, ne da bi bili pri tem proizvajalci, ki so že izpolnili predpise, v neugodnem položaju.

(Seja je bila prekinjena ob 13.00 in se je nadaljevala ob 15.00)