Predsednik. – Naslednja točka je priporočilo za drugo obravnavo o stališču Sveta iz prve obravnave z namenom sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o odločitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/EGS, ki ga v imenu Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov predlaga gospa Stihler [10753/3/2010 – C7-0267/2010 – 2008/0098(COD)] (A7-0343/2010).
Catherine Stihler, poročevalka. – Gospod predsednik, dobro je, da novo leto začenjamo s to razpravo in jutrišnjim glasovanjem o dogovoru o tem pomembnem poročilu o gradbenih proizvodih, ki je bil sklenjen pod belgijskim predsedstvom.
Na začetku se želim zahvaliti vsem kolegom, ki so to omogočili s svojim trdim delom, svojo pozornostjo in zavzetostjo, da bi ta predlog postal resničnost. Pred vsemi se želim zahvaliti še odboru IMCO in belgijskemu predsedstvu, predvsem pa gospodu Vertessnu in gospodu Haeryncku za njuno predano delo.
Kot sem rekla v svojem poročilu, kjer sem citirala pesnika Roberta Frosta, „dobra ograda, dobri sosedje“ (z implicitnim vprašajem). Pomembno je, da ohranimo zagon za dokončanje notranjega trga in odpravo ovir v trgovini. Kot v svojem poročilu o enotnem trgu navaja Mario Monti, „je Evropa še zmeraj v fazi 'izgradnje trga', ki zahteva odstranjevanje ovir za čezmejne dejavnosti, odpravljanje nacionalnih upravnih in tehničnih ovir ter premagovanje korporativnega odpora“.
S tem predlogom poskušamo prispevati k učinkovitejšemu delovanju enotnega trga, poskušamo vzpostaviti jasnejše in preglednejše sisteme, da bi zagotovili najvišji standard proizvodov, danih v promet, in pravičnejši položaj gradbenega sektorja na trgu, v katerem bo posloval.
Gradbeni sektor se trenutno sooča z gospodarskimi izzivi, ki jih je povzročil svetovni finančni zlom v letu 2008 in ki jih je še bolj poglobila počasna oživitev gospodarstva, ki smo ji priča po vsej EU. Nikoli ne smemo pozabiti, kako pomemben je gradbeni sektor: 12 milijonov državljanov EU je neposredno zaposleno v tem sektorju, 26 milijonov državljanov EU pa je od njega odvisnih, kar pomeni, da je od sektorja odvisnih skupaj 38 milijonov ljudi. V smislu gospodarske rasti je gradbeništvo temeljnega pomena za delovna mesta in zaposlovanje.
Obenem pa je tudi eden najnevarnejših sektorjev za zaposlitev. Na primer v Nemčiji, ki dosega najboljši uspeh pri varnosti, bo nesrečo s smrtnim izidom utrpel eden od 5 000 gradbenih delavcev v njihovi življenjski dobi. Nikoli se ne sme pozabiti na zdravje in varnost tistih, ki delajo na gradbiščih, in pomembno je, da to navedemo tudi v tem poročilu.
In prav s tem v mislih smo na obeh straneh uspešno dosegli nekakšen sporazum o vprašanju označevanja nevarnih snovi, da bi poročilo bilo torej v skladu z direktivo REACH, a tudi da bi pomagalo tistim, ki pri svojem delu ravnajo s proizvodi, ki so v preteklosti povzročali kronične bolezni in smrt – bolezni, kot so mezoteliom zaradi azbesta in do določene mere kronična obstruktivna pljučna bolezen, ki so jo povzročali delovni pogoji in vdihavanje prahu.
Ustrezno označevanje nevarnih snovi lahko pomaga ljudem, ki imajo te pljučne bolezni, obenem pa prikazuje, kako povezano je naše delo na tem področju. Ponosna sem zaradi dejstva, da je bilo to poročilo pripravljeno in dokončano v okviru evropskega leta pljuč. Zdravje pljuč se pogosto zanemarja, zato sem bila vesela, da smo v tem parlamentu priznali njegov pomen.
Rada bi povedala tudi nekaj besed o MSP. V Parlamentu se od nas zahteva, da „najprej pomislimo na majhne“, in tako mora biti pri vsem našem delu. Zato smo uspeli vzpostaviti drugi tok za manjše korporacije, da bi lahko dale svoje proizvode na notranji trg, sistem pa bi moral zagotoviti, da bodo MSP na cenejši in bolj praktičen način lahko dosegle večje trge, ki lahko samo povečajo njihove možnosti za trgovanje.
V zvezi s posebnim problemom preglednosti, ki zadeva tiste, ki delajo v strokovnih organih in to, kako ti organi delujejo, mislim, da smo z organi, ki so zadolženi za odobritev proizvodov šli dlje, kot je bilo prvotno predvideno. Preglednost procesov in odobritve proizvodov lahko dejansko pomaga zrušiti zidove in odstraniti ovire, ki danes obstajajo v Evropski uniji. To bi moralo pomagati podjetjem v EU, posebni pogoji, določeni za mikro podjetja, pa so predvsem lahko v pomoč tudi v teh težkih gospodarskih razmerah.
V Evropski uniji si moramo vedno prizadevati za boljšo ureditev. Skupaj s poročevalci v senci sem spremenila tiste dele poročila, ki niso več pomembni in ki so bili tako nejasni, da jim nihče ni mogel slediti ali zagotoviti njihovo izvajanje. Za sektor, kot je gradbeni, je pomembno, da so pravila jasna, zato se veselim novosti, ki jih bodo prinesle te spremembe.
Obseg je zelo velik in izzivov je veliko, vendar bodo ta nova pravila, ki bodo v državah članicah začela veljati v naslednjih 24 mesecih, danes v pomoč gradbenemu sektorju, medtem ko si prizadevamo za ustvarjanje gospodarske rasti in s tem tudi delovnih mest.
Antonio Tajani, podpredsednik Komisije. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej bi se želel zahvaliti predsedniku, ki nas je počasti s predsedovanjem pri razpravi o vprašanju, ki je tako zelo pomembno za industrijsko politiko in notranji trg. Zahvaliti se želim tudi poročevalki, gospe Stihler, za njeno izčrpno delo na tem predlogu in za to, da nam je s svojo zavzetostjo omogočila, da dosežemo sporazum na drugi obravnavi.
Iskreno bi se zahvalil tudi vsem poročevalcem v senci in predsedniku Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, gospodu Harbourju. Vaša skupna prizadevanja so bila ključna, da so pogajanja med evropskimi institucijami o tem izredno strokovnem dokumentu dosegla prelomno točko.
Komisija pozdravlja kompromis med Parlamentom in Svetom na drugi obravnavi, saj je ta dokument, ne glede na svojo strokovno naravo, zelo pomemben. Sprejetje uredbe o gradbenih proizvodih predstavlja neizmeren korak naprej za celoten evropski gradbeni sektor. Gradbeni proizvodi predstavljajo 3 % bruto domačega proizvoda Evrope, dejavnosti, povezane s tem sektorjem pa v smislu zaposlovanja predstavljajo 6,5 % BDP Evrope in 7,5 % delovnih mest. Skupaj to pomeni, da gradbeni sektor predstavlja 10 % evropskega gospodarstva, kar je v svojem govoru navedla tudi poročevalka.
Poleg tega je sprejetje uredbe o gradbenih proizvodih tudi pomemben korak naprej v smislu poenostavitve in izboljšanja zakonodaje ter hkrati utrditve notranjega trga za gradbene proizvode. To je bila tudi prva praktična uporaba načel, vsebovanih v Aktu za mala podjetja. Pravo EU bo s tem evropskim podjetjem – in predvsem mikro podjetjem – zagotovilo orodja, ki jim bodo pomagala in nadomestila na primer obrazce za izpolnjevanje, birokratske postopke in dodatne obveznosti, katerih učinek je bil ravno nasproten.
S tem rezultatom sem lahko samo zadovoljen predvsem zaradi rešitev treh vprašanj, za katere je v preteklosti veljalo, da so bolj zapletena. Prvič, Komisija bo v zvezi z vprašanjem nevarnih snovi pripravila poročilo o tem pomembnem vprašanju, pri tem pa bo ves čas obveščala Parlament in po potrebi predstavila dodatne zakonodajne predloge.
Drugič, mikro podjetja bodo deležna posebne obravnave, kar je vedno veljajo za bistveno, da bi se ohranila načela Akta za mala podjetja. Dosežen rezultat izpolnjuje to merilo, saj ohranja možnost za uvedbo poenostavljenih postopkov za mikro podjetja.
Tretjič, različni deli besedila priznavajo potrebo po zmanjšanju upravnih obveznosti podjetij in njihovih obveznosti glede izvajanja preskusov, deloma z uvedbo poenostavljenih postopkov označevanja z oznako CE, a tudi z ohranjanjem neobvezne uporabe evropskih tehničnih ocen.
V vsakem primeru, kot je navedeno v izjavi Evropske komisije, priloženi k stališču Sveta iz prve obravnave, bomo morali preveriti, ali so izbrane rešitve res najboljše za obstoječe potrebe. Predvsem se bomo morali izogniti nalaganju neupravičenih ali v vsakem primeru nepotrebnih upravnih obveznosti podjetjem – in predvsem mikro podjetjem. Ta vidik nameravamo pozorno spremljati, naše sklepe pa bomo vključili v poročilo, namenjeno Evropskemu parlamentu in Svetu, ki bo pripravljeno pet let po začetku veljavnosti te uredbe.
Želim tudi jasno povedati, da Komisija namerava pri izvajanju te uredbe tesno sodelovati z Evropskim parlamentom in seveda Svetom. Zato sem svoje službe – ki se jim zahvaljujem za prispevek, ki ga vedno dajejo zakonodajnemu delu Komisije – prosil, naj pripravijo načrt izvajanja, ki vam ga nameravam čim prej poslati. Tu se obetajo predvsem tako imenovani komitološki vidiki. Parlament je glavni partner Komisije in lahko vam zagotovim, da nameravam z vami še naprej tesno sodelovati, med drugim tudi v zvezi z naslednjo fazo postopka sprejetja. Poleg tega 14 let v tem parlamentu ni bilo zaman.
Komisija je tudi menila, da je treba predstaviti izjavo v zvezi z odmikom od skupnega sporazuma med institucijami glede roka za predložitev ugovora na delegirane akte. Komisija želi poudariti, da načelo, določeno v osnutku skupnega sporazuma, zagotavlja dvomesečni rok za predložitev ugovorov, ki se lahko podaljša še za dva meseca.
Komisija zato meni, da ni nikakršnih posebnih okoliščin, ki bi lahko upravičile kršenje tega načela. Komisija obžaluje dejstvo, da načelo, dogovorjeno v osnutku skupnega sporazuma, ni bilo spoštovano, in v svoji izjavi poudarja, da to, kar se dogaja v primeru gradbenih proizvodov, ne more ustvariti precedensa.
Želim se zahvaliti Parlamentu – tudi prek predsednika, ki se mu še enkrat zahvaljujem za udeležbo na tej razpravi – za zanimanje, s katerim je preučil ta predlog za poenostavitev. Na koncu želim opozoriti na prednosti, ki jih lahko prinese ta nova uredba, kakor tudi tiste prednosti, ki se ustvarjajo za proizvajalce in uporabnike gradbenih proizvodov ter državne uprave.
Potrjujemo tudi pripravljenost Komisije, da upošteva obveznosti iz besedila uredbe, predvsem pa da pripravi zahtevana poročila.
Še enkrat se vam zahvaljujem, gospod predsednik, in hvala tudi vam, cenjeni poslanci, za zavzetost in sodelovanje, ki ste ju pokazali.
Andreas Schwab, v imenu skupine PPE. – (DE) Gospod predsednik, gospod Tajani, gospe in gospodje, tudi jaz bi se rad na začetku iskreno zahvalil vsem tistim, ki so aktivno prispevali k temu, da je ta uredba prišla na drugo obravnavo. Ta uredba – kot govori že njen naslov – predstavlja izboljšanje obstoječe direktive. V preteklosti so bili seveda gradbeni predpisi do določene mere v osrednji domeni avtonomnih držav. Dejstvo, da nam je tu uspelo z uredbo pomakniti evropski notranji trg v ospredje, je zelo pozitivno.
Drugič, uredba vsebuje številne pomembne poenostavitve predvsem za mala in srednje velika podjetja, ki bodo jim bodo omogočile lažje izvajanje njihove gospodarske dejavnosti in poslovanje na notranjem trgu Evrope. Ta uredba pa bo seveda prinesla koristi tudi potrošnikom, saj bo v veliki meri izboljšala varnost in zanesljivost gradbenih proizvodov.
Govorim lahko tudi v imenu našega poročevalca v senci, profesorja Mayerja, ki je zaradi nekih obveznosti, povezanih z njegovim volilnim okrožjem danes žal moral ostati doma. Prosil me je, da omeni, da ta uredba na koncu, tj. na drugi obravnavi, predstavlja kompromis, ki je po njegovem mnenju dober kompromis, da pa še obstajajo nekatera vprašanja, ki bodo zahtevala nadaljnje delo. Zelo sem hvaležen gospodu Tajaniju, ki je poudaril, da bo Parlament vključen tudi v nadaljnje delo, ki ga je treba še storiti. Profesor Mayer kot poročevalec v senci meni, da ni dovolj, da preprosto uredimo vedenje proizvajalcev gradbenih proizvodov ter prodajo njihovih proizvodov; to uredbo mora dopolnjevati še zakonodaja, ki vzpostavlja tudi načela in praktična pravila za uporabo in namestitev gradbenih proizvodov. Zato profesor Mayer meni, da bi Komisija morala preučiti možnost podelitve mandata Evropskemu odboru za standardizacijo (CEN), da bi lahko pripravil standardizirane evropske predpise.
Poudariti želi tudi, da je Komisija dolžna spremljati, ali nova uredba o gradbenih proizvodih pelje k ustrezni uskladitvi na vseh področjih in ali ne ustvarja novih problemov glede varnosti ter nepoštene konkurence. Vendar pa sem glede na to, kar je rekel gospod komisar Tajani, prepričan, da bomo to dosegli skupaj.
Evelyne Gebhardt , v imenu skupine S&D. – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, želela bi se iskreno zahvaliti poročevalki, gospe Stihler, ki je opravila zelo pomembno delo na tem izredno strokovnem področju.
Pred seboj nimamo samo strokovnega poročila; to poročilo je tudi zelo politično – v njem je bilo namreč treba upoštevati tudi visoke politične standarde. Uskladiti je bilo treba različne interese s področja industrije, varnosti in zaščite delavcev, po mnenju Evropskega parlamenta in Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu pa je poročevalka pri tem dosegla občudovanja vreden uspeh.
Bistveno je bilo, da se upoštevajo interesi industrije in da se ugotovi, ali imajo probleme na tem področju gradbene industrije. Poiskati je bilo tudi treba ravnovesje med velikimi in malimi ter srednje velikimi podjetji. Po našem mnenju je imela Komisija prav, ko je predlagala, da mala podjetja potrebujejo manj pravil. Vendar pa to ne pomeni – in prav tu je bil predlog Komisije izboljšan –, da se lahko dovoli nižja raven varnosti. Tudi raven standardov mora biti zares visoka, to pa je nekaj, kar smo na tem področju uspeli doseči.
Pomembno je seveda tudi, da varnost postavimo v ospredje. To je še posebej pomembno za potrošnike, kajti ko gre za proizvodnjo in namestitev gradbenega proizvoda, je treba zagotoviti, da bo uporabnik proizvoda na koncu prav tako varen, kot je bil tisti, ki je s proizvodom ravnal prej.
Tretja točka, ki je bila za nas socialne demokrate še posebej pomembna, je izboljšanje zaščite delavcev in dejstvo, da je bilo tudi to ponovno izrecno vključeno. Gospa Stihler je prav tako pripisala temu velik pomen v svojih pripombah. Ti gradbeni proizvodi navsezadnje pogosto vključujejo delo z nevarnimi snovmi in materiali. Izredno pomembno je, da se zagotovi najvišja možna raven zaščite na tem področju. To raven zaščite bo treba preučiti tudi kasneje – in to je nekaj, na čemer bomo verjetno morali še delati, gospod Tajani – v zvezi z odstranjevanjem teh proizvodov, ko ne bodo več potrebni.
Poročevalki bi se želel še enkrat iskreno zahvaliti za njeno zares odlično delo.
Heide Rühle, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospa predsednica, tudi jaz bi se želela zahvaliti gospe Stihler in poročevalcem v senci. Mislim, da smo v drugi obravnavni dosegli dober kompromis, kljub temu da niso vse strani zadovoljne, kar pa je seveda vedno značilno za kompromise.
Želela bi predvsem nadaljevati pri besedah profesorja Mayerja, kot nam jih je prenesel gospod Schwab. Mislim, da nas še vedno čaka nekaj dela v zvezi z označevanjem. Zdaj imamo dobro uskladitev gradbenih proizvodov, s čimer mislim na proizvodnjo gradbenih proizvodov. Področje, na katerem pa nas čaka še več dela, pa je področje namestitve in uporabe gradbenih proizvodov. Ena možnost je, da Komisija nadaljuje z delom v tej zvezi na področju evropskih standardov Eurocode, da bi se dosegel nek napredek.
Druga možnost je, da uskladimo področje izvajanja in uporabe, da v tem smislu ne bi zaostajali na nacionalni ravni in imeli samo evropsko uskladitev glede samih proizvodov in ne tudi v zvezi z njihovo uporabo. Tu moramo storiti več, Komisija pa bo tudi dobila našo polno podporo, če bodo potrebni nadaljnji ukrepi.
Želela bi omeniti še eno stvar, ki je bila pomembna na razpravi o tem, ali bi morali na glasovanju to podpreti ali ne. Žal je belgijsko predsedstvo na pogajanjih naredilo napako. Po prvi obravnavi je brez polnega soglasja Parlamenta v drugi obravnavi uvedlo nova področja – člen 8(3) in člen 8(6). Madžarsko predsedstvo zdaj to obravnava v pismu. Mislim pa, da madžarsko predsedstvo ni v celoti razumelo spora. Želim še enkrat poudariti, da v prihodnosti, če se bodo spet uvajale nove točke v drugi obravnavi, od Sveta pričakujem, da dejansko pristopi Parlamentu in poskusi z nami oblikovati dober kompromis.
Kljub temu pa glede na rezultat menimo, da ne bi bilo smiselno zavrniti ta kompromis samo zaradi takšne napake v postopku. Ta kompromis bomo podprli, ker menimo, da predstavlja pomemben korak proti nadaljnji uskladitvi sektorja, ki je izredno pomemben za gospodarstvo. Kompromisu v tej drugi obravnavi torej dajemo podporo.
Emma McClarkin, v imenu skupine ECR. – Gospa predsednica, želel bi se zahvaliti gospe Stihler za njeno trdo delo. To je bila zelo dolga pot.
Gradbeni sektor v Evropi danes neposredno zaposluje 12 milijonov državljanov EU. Poleg tega mala in srednje velika podjetja predstavljajo približno 92 % proizvajalcev gradbenih materialov – kar pomeni več kot 65 000 posameznih podjetij. Gradbeni sektor je seveda ključen za evropsko gospodarstvo in naša odgovornost do njega je, da ga podpremo, zlasti po gospodarski krizi.
To poročilo vsebuje številne vidike, ki so ustvarili nekakšen pat položaj med mnogimi izmed nas, kot je na primer narava zakonodaje EU. Ni popolno: je kompromis. Med ključnimi vprašanji sta izjava o uspešnosti ali označevanje CE, kjer je bil sklenjen uspešen sporazum, ki zagotavlja, da se mikro podjetja ne bodo soočala z enakimi bremeni kot večja podjetja. Pri obravnavi in opredelitvi nevarnih snovi v gradbenih proizvodih smo s pogajanju uspeli doseči kompromis, ki zagotavlja, da ne bo nesoglasij z obstoječimi predpisi REACH.
Upam, da bo ta sporazum, dosežen v drugi obravnavi, imel konkretne rezultate in da bo spodbudil prost pretok gradbenih proizvodov, izboljšal standarde v EU in podprl recikliranje gradbenih proizvodov v prihodnosti, pri čemer, kar je najpomembneje, ne bo povečal birokratskih bremen podjetij ali zmedel potrošnike.
Lara Comi (PPE). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, pozdravljam kompromis, ki je bil dosežen v zvezi z nekaterimi točkami, ki so po mojem mnenju ključnega pomena za uspešno doseganje ciljev, ki jih predlagamo v okviru tega zakonodajnega predloga.
S tem mislima na ohranitev pravil o poenostavljenih postopkih, katerih namen je zagotovo zmanjšati bremena in stroške v podjetjih, predvsem pa v malih in srednje velikih podjetjih. Dejansko mislim, da je v okviru negativnih gospodarskih razmer, kakršne so današnje, izredno pomembno, da prepoznamo pomen vloge malih in srednje velikih podjetij, ki tvorijo enega izmed najpomembnejših temeljnih kamnov, na katerem stoji naše gospodarstvo.
Poleg tega nova uredba z uvedbo poenostavljenega postopkovnega mehanizma in predvsem z zmanjšanjem obsega časa, potrebnega za dajanje novih proizvodov v promet, nedvomno podpira inovacije. Obenem pa ščiti tudi potrošnike, saj jim omogoča, da hitreje dobijo dostop do inovativnih proizvodov, ne da bi se morali odpovedati zagotovilom kakovosti in varnosti, ki jih mora zagotavljati oznaka CE.
Zato doseženi sporazum po mojem mnenju predstavlja odličen kompromis, ki bo ustvaril pravo ravnovesje med potrebami proizvajalcev in potrošnikov, s tem pa zagotovil ustrezno delovanje trga v sektorju, ki je prav zares gonilna sila našega evropskega gospodarstva.
Sylvana Rapti (S&D). – (EL) Gospa predsednica, gospe Stihler se moram zahvaliti za odlično delo, ki ga je opravila. Vsi govorimo o strokovnem vprašanju. Na srečo je gospa Gebhardt v imenu Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu poudarila dejstvo, da ne gre samo za strokovno vprašanje; gre tudi za zelo politično in gospodarsko vprašanje. Vsi vemo, da je gradbeništvo temeljni steber gospodarstva. Vsi vemo, da so mala in srednje velika podjetja hrbtenica našega gospodarstva, gospodarstva, ki se je v okviru Evropske unije znašlo v izredno težkem položaju. Zato je poročilo gospe Stihler zelo pomembno tudi s političnega vidika in pri tem je opravila odlično delo.
Uspeli smo doseči kompromis, ki bo dober za vse. Uspeli smo vzpostaviti ravnovesje, ki nam bo prineslo enostavne postopke, ki jih bo mogoče uporabljati, ne da bi se s tem ogrozil standard malih in srednje velikih podjetij, obenem pa tudi najboljši možni rezultat.
Uspeli smo urediti vprašanje nevarnih snovi. Vsi se spominjamo – starejši izmed nas pa se zelo dobro spominjajo – kontaminacije z azbestom v stavbi Berlaymont, ki je bila zaprta pred petimi ali šestimi leti. Pomislite, kaj bi se zgodilo celotnim državam v Evropski uniji, če ne bi zmogli rešiti vprašanja v zvezi z nevarnimi snovmi.
Še vedno pa nam ostaja vprašanje v zvezi z varnostjo in preglednostjo. Mislim, da je gospa Stihler tudi tu opravila odlično delo s svojim poročilom in doseženim kompromisom.
Za konec naj še povem, da verjamem, da se bomo izgradnje evropske države lotili enako uspešno, kot smo se gradbeništva.
Malcolm Harbour (ECR). – Gospa predsednica, kot predsednik Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov se želim pridružiti večini tega – pravzaprav kar vsemu, se mi zdi –, kar je bilo povedano v zvezi z delom, ki ga je opravila Catherine Stihler. Mislim, da je bil prenos zapletenega dokumenta v drugo obravnavo in prihod na naš odbor, da bi se to storilo, težka naloga, ki jo je izredno dobro opravila.
Pripomnil bi, da to kaže na pomen postopka druge obravnave v tem parlamentu, saj smo lahko naredili bistvene izboljšave v besedilu stališča, ki smo ga prejeli od Sveta. Gospa Rühle je posebej poudarila, da smo z njimi imeli nekaj nesoglasij. Imamo pismo madžarskega predsedstva o nekaterih podrobnih vprašanjih, ki bo objavljeno skupaj z zapisnikom.
Rad bi podal samo dve zaključni pripombi glede potrditve tega sporazuma. Prva je namenjena vam, gospod komisar: želim se vam zahvaliti, da ste delali z nami, in vam obenem reči, da moramo pri izvajanju tega predloga tesno sodelovati z vami. Kot ste poudarili, je tukaj nekaj pomembnih komitoloških vidikov in moj odbor v celoti podpira dejstvo, da je te predloge treba zelo resno spremljati.
Drugič, mislim, da je to izredno pomemben sektor in da ga moramo redno pregledovati, kot so dejali mnogi kolegi, da bi zagotovili, da se ne bi pojavile nobene tržne ovire, ki bi ustavile njegov pomemben prispevek k evropskemu gospodarstvu.
Zuzana Roithová (PPE). – (CS) Gospa predsednica, zelo sem zadovoljna z besedilom direktive o gradbenih proizvodih, o katerem so se za namen današnje druge obravnave dogovorili poročevalci ter komisarja Tajani in Barnier, ki sta bila zelo v pomoč. To bi moralo poenostaviti trg za gradbene proizvode. Besedilo zavzeto povezuje, poenostavlja dokumentacijo in odpravlja različne nepotrebne birokratske prakse. Pozdravljam dejstvo, da je končno prevladalo mnenje, da gradnja stavb pomeni zagotavljanje gradbenih storitev in ne trženje proizvodov ter da gradbena dejavnost vključuje tudi vgrajevanje neserijsko proizvedenih sestavnih delov v stavbo. To majhno reformo pozdravljajo tudi podjetja iz Češke republike, saj je stara direktiva povečala njihove stroške, ne da bi prinesla izboljšave pri kakovosti. Odbor IMCO, katerega članica sem tudi jaz, se je sestal in soglasno sprejel to besedilo, vključno s poenostavitvami za mikro podjetja. Prepričana sem, da bo jutri enako storil tudi celoten Parlament. To bo še en znak, da se pravno okolje v EU izboljšuje na način, ki mu bo omogočil, da podpre enoten trg.
Anja Weisgerber (PPE). – (DE) Gospa predsednica, vse točke kompromisa me niso povsem prepričale, vem pa, da nova uredba predstavlja jasno izboljšavo sedanjega pravnega položaja. Prvič, dobili bomo standardiziran evropski strokovni jezik za učinkovitost gradbenih proizvodov ter racionalizirane in poenostavljene postopke. Dosegli smo napredek pri evropskem notranjem trgu in s tem ustvarili koristi za podjetja, s standardiziranimi varnostnimi zahtevami pa tudi za potrošnike. Načeloma menim, da je zmanjšanje birokratskih predpisov za mikro podjetja pomembno in pametno. Vendar pa moramo tudi upoštevati dejstvo, da so mikro podjetja, ki obdelujejo gradbene proizvode, tudi uporabniki, ki jih je prav tako treba zaščititi.
Zato sem vesela, da je moj predlog bil vključen v kompromis. To zagotavlja poenostavljene postopke za mikro podjetja v zvezi z oceno značilnosti učinkovitosti gradbenih proizvodov. Toda če bodo mikro podjetja uporabila takšen postopek, potem morajo dokazati, da je uporabljen postopek enakovreden postopku, ki je dejansko določen po vsej Evropi. Samo tako lahko zagotovimo, da bodo podrobnosti o značilnostih učinkovitosti tudi točne in zanesljive in da bo varnost stavb zagotovljena po vsej Evropi.
Antonio Tajani, podpredsednik Komisije. – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, podpiram besede gospoda Harbourja, s katerimi poudarja pomen besedila, o katerem razpravljamo in ki bo sprejeto zahvaljujoč temu sporazumu iz Parlamenta. Razlog za to je, da je to nov del zakonodaje, ki bo zagotovil pomembne smernice za trg, obenem pa tudi vzpostavil dobra pravila, ki bodo omogočila malim in srednje velikim podjetjem, da se razširijo predvsem v tej zadnji fazi sedanje krize, v kateri moramo storiti vse, kar je mogoče, da bi malim in srednje velikim podjetjem zagotovili, da bodo lahko ustvarjala nova delovna mesta in da bodo lahko rasla. To je cilj Evropske komisije, ki ga podpira tudi Evropski parlament s svojo dejansko zavezo, kar je deloma rezultat izvajanja in razvoja Akta za mala podjetja.
Poenostavitev, ki med drugim vključuje zmanjšanje birokratskih postopkov, bo malim in srednje velikim podjetjem prineslo koristi. Vendar pa ta pravila glede liberalizacije in razvoja trga, kot je v svojem govoru dejala gospa Gebhardt, zagotavljajo tudi pravne smernice na področju varnosti, kar je zelo pomembno za delavce v gradbenem sektorju, pa tudi za potrošnike.
Mislim, da gre to poročilo v pravo smer. Komisija pa se pri sprejetju zakonodaje, ki izhaja iz sporazuma in kompromisa med Svetom in Parlamentom, ne namerava ustaviti. Na tem želimo delati tudi v prihodnjih letih, zato želim gospe Harbour – ki je poudarila potrebo po tem, da se premaknemo naprej – zagotoviti, da smo se zavezali pripraviti načrt za izvajanje, ki vam ga bom čim prej posredoval.
V teku te razprave so mnogi spoštovani poslanci govorili o usklajevanju v gradbenem sektorju, predvsem v zvezi z varnostjo. Popolnoma se zavedam tega problema in vesel sem, da smo z Evropsko organizacijo za standardizacijo sestavili standarde Eurocode, saj so to usklajena pravila, ki se posebej nanašajo na varnost v gradbeništvu. Kot veste, Komisija trenutno pripravlja sporočilo o standardizaciji, ki ga bomo v nekaj tednih posredovali Parlamentu in Svetu. Zato, gospa predsednica, spoštovani poslanci, menim, da bomo danes in jutri naredili pomemben korak naprej.
Naj ponovim: ne gre samo za strokovne predpise, čeprav bi se poročevalki rad zahvalil za njeno potrpežljivost, s katero je obravnavala te strokovne predpise, ki v vsakem primeru predstavljajo povzetek glavnih političnih zavez. Za temi strokovnimi podrobnostmi se skriva pomembna gospodarska izbira, ki daje prednost malim in srednje velikim podjetjem, ki lahko v prihodnjih letih ustvarijo nova delovna mesta, in ki obenem daje prednost pol milijarde evropskih državljanov.
Catherine Stihler, poročevalka. – Gospa predsednica, zahvaljujem se vsem kolegom, ki so si vzeli čas, da spregovorijo to popoldne in ta večer.
Mislim, da so besede komisarja Tajanija o delu partnerstva, načrtu in standardih Eurocode, kar sta omenila tudi gospa Rühle in (če se ne motim) gospod Schwab, pomembne in da gre naše dosedanje sodelovanje naprej. To, kar smo dosegli, je kompromis, in obstaja nekaj stvari, ki bi jih kolegi mogoče hoteli imeti v tem kompromisu, ki pa jih nismo uspeli vključiti, vendar pa je Parlament uspel zagotoviti 75 % sprememb, ki so bile po našem mnenju pomembne v tem besedilu, to pa le ni kar tako.
To je nekaj, kar me je prevzelo na tej razpravi. Gradbeni sektor je tako zelo pomemben za naša gospodarstva, za prihodnjo rast, za delovna mesta, zato želim predsednico vprašati, ali lahko zagotovi, da bomo v tem parlamentu imeli vsako leto razpravo o gradbenem sektorju, da bi poglobili sodelovanje, ki nam ga je ponudil komisar, in da bi zagotovili, da bomo gradbenemu sektorju vedno pripisovali pomen, kar bi ta parlament moral storiti, saj je v smislu zaposlitve od tega sektorja odvisnih 38 milijonov ljudi.
Hvala, gospa predsednica, in hvala, gospod komisar; veselim se tednov, mesecev in let, ki so pred nami, saj se bo razprava o gradbeništvu nadaljevala v Odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov, ki jo bom zagotovo spremljala.
Predsednica. – Razprava je zaključena.
Glasovanje bo potekalo v torek, 18. januarja 2011.
Pisne izjave (člen 149)
George Becali (NI), v pisni obliki. – (RO) Poročevalki želim čestitati za vsebino njenega poročila. Gradbeni proizvodi predstavljajo enega izmed sektorjev evropskega gospodarstva, ki je ranljiv in obenem pomemben in ki ga moramo uskladiti. Izraz „ranljiv“ ne uporabljam samo zaradi načina, s katerim se je ta sektor odzval na recesijo, temveč predvsem tudi zaradi števila delavcev in MSP v njem, tj. 12 milijonov delavcev in približno 65 000 MSP. Močno podpiram to, da moramo priznati potrebo po visoki ravni zdravja in varnosti pri delu, ki vključuje gradbene proizvode. S tem seveda ne mislim samo na nesreče pri delu, ki se dogajajo dokaj pogosto, temveč tudi na nevarne snovi, ki se uporabljajo v delovnih procesih. Želim dodati še zadnjo stvar. Enotni trg gradbenih proizvodov zahteva podporo, ki mora ustrezati njegovemu obsegu in specifični naravi, kar vključuje tudi ranljive vidike, ki sem jih omenil na začetku.