14. Sporazum med Evropsko unijo in Kamerunom o zakonodaji na področju gozdov - Sporazum med Evropsko unijo in Republiko Kongo o zakonodaji na področju gozdov - Prostovoljni partnerski sporazumi FLEGT (razprava)
Predsednica. – Naslednja točka je skupna razprava – Zakonodaja na področju gozdov (Kamerun, Demokratična republika Kongo)
– Sporazum med Evropsko unijo in Kamerunom o zakonodaji na področju gozdov
Priporočilo gospoda Yannicka Jadota v imenu Odbora za mednarodno trgovino (A7-0371/2010)
Priporočilo o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi prostovoljnega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Republiko Kamerun o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov pri uvozu lesa in lesnih proizvodov v Evropsko unijo (FLEGT)
– Sporazum med Evropsko unijo in Republiko Kongo o zakonodaji na področju gozdov
Priporočilo gospoda Yannicka Jadota v imenu Odbora za mednarodno trgovino (A7-0370/2010)
Priporočilo o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi prostovoljnega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Republiko Kongo o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov pri uvozu lesa in lesnih proizvodov v Evropsko unijo (FLEGT)
– Vprašanje za ustni odgovor [2010/3015(RSP)] o prostovoljnih partnerskih sporazumih FLEGT s Kongom in Kamerunom ter drugih načrtovanih prostovoljnih partnerskih sporazumih, ki so ga Komisiji postavili Yannick Jadot, Catherine Bearder, David Martin, Joe Higgins in Daniel Caspary (O-0202/2010 - B7-0802/2010) v imenu
Skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze
Skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo
Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu.
Konfederalne skupina Evropske združene levice – Zelene nordijske levice
Skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov)
Yannick Jadot, poročevalec. – (FR) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, na začetku bi se želel zahvaliti vsem svojim kolegom poslancem za delo, ki so ga skupaj opravili pri tem vprašanju, kar je vsem političnim skupinam v tem parlamentu omogočilo, da oblikujejo skupno stališče, ter jim omogočilo, da vložijo vprašanje za ustni odgovor in sestavijo resolucijo, k bo spremljala prostovoljne sporazume o partnerstvu.
Ta tema je pomembna. Kot veste, se gozd redči. Vsaki dve sekundi se na svetu uniči toliko gozda, kolikor je veliko nogometno igrišče; v enem letu se izseka gozd v velikosti cele Grčije. Jasno je, da je to tragično. To je tragično z vidika raznovrstnosti: ogroženih je več tisoč rastlinskih in živalskih vrst, najbolj prizadeti gozdovi – tropski gozdovi – pa vsebujejo polovico svetovne biotske raznovrstnosti. To je seveda tragično tudi z vidika podnebnih sprememb: s krčenjem gozdov se ustvari 20 % emisij toplogrednih plinov. Krčenje gozdov na koncu povzroča nevarnost za več sto milijonov ljudi – tiste, ki bodisi živijo v gozdovih ali od njih.
Izkoriščanje gozdov in gozdarski sektor sta med glavnimi vzroki krčenja, predvsem pa na območju, na katerega se osredotočamo danes: v kotlini Konga. Ocenjeno je, da je 20 do 40 % lesa, ki se ga poseka in trži v svetu, nezakonitega. Vprašanje, ki ga odpiramo danes, je torej osrednjega pomena.
Ti prostovoljni sporazumi o partnerstvu so bili odobreni v okviru postopka odobritve na Odboru za mednarodno trgovino. Zahvaljujoč Lizbonski pogodbi ta postopek omogoča Evropskemu parlamentu, da izrazi svoje stališče. Vendar lahko obenem reče samo da ali ne. Zato je ta razprava izredno pomembna, saj nam omogoča, da se tega lotimo podrobneje, vam, gospod komisar, pa omogoča, da kot predstavnik Komisije odgovorite na vprašanja, ki vam jih zastavi Parlament.
Ti sporazumi so pomembni; omogočajo nam, da zagotovimo sledljivost lesa. Vzpostavljajo pa tudi neodvisne postopke preverjanja in dopolnjujejo predpise v zvezi z gozdovi in upravljanje gozdov v zadevnih državah. Danes govorimo o Republiki Kongo in Kamerunom.
Vendar pa bi rad, preden nadaljujem s temi sporazumi in vprašanji Parlamenta, na začetku rekel samo še nekaj: resnično moramo ločevati med zakonitim lesom in trajnostnim lesom. Očitno je, da imamo tu opravka z zakonitostjo lesa, vendar zakoniti les ne pomeni nujno trajnostnega izkoriščanja gozdov.
Zato se prvo vprašanje, ki ga želim zastaviti Komisiji, glasi: kako bo Komisija ukrepala, da bi zagotovila celovito doslednost pri vprašanju v zvezi z gozdovi – leto 2011 je bilo mednarodno leto gozdov – ob upoštevanju tega, kar je bilo rečeno v Nagoji in kar je bilo odločeno v Cancúnu, zlasti v zvezi z mehanizmom REDD+, ter tudi ob upoštevanju trgovinskih sporazumov, ki so bili predmet pogajanj in ki včasih z liberalizacijo trgovine z lesom prispevajo h krčenju gozdov ?
Naslednje: še vedno čakamo na odgovor Evropske komisije na vprašanje v zvezi z biogorivi in posrednimi spremembami pri rabi zemljišč. Kot veste, vas je Parlament prosil, da ta vprašanja povežete merilo za ocenjevanje trajnosti biogoriv.
Natančneje, v zvezi s prostovoljnimi sporazumi o partnerstvu je veliko pozitivnih elementov: zelo smo bili hvaležni za prizadevanja na pogajanjih, predvsem za vključitev članov civilne družbe v Kamerunu in Republiki Kongo. Vemo, da to ni lahko in da kaže, da so ti prostovoljni sporazumi o partnerstvu zato tudi uspešni.
A pravkar sem rekel, da ostaja še veliko število vprašanj in zahtev. Gospod komisar, ali ste pripravljeni priti na primer vsakih šest mesecev ali pa šest mesecev po podpisu sporazuma, da bi nam poročali o poteku izvajanja sporazuma? To sprašujem zato, ker je jasno, da so pogajanja in izvajanje sporazuma lahko zelo različnega uspeha. Zato bi si želel, da bi prišli in nam povedali, ali so zadevne strani, predvsem člani civilne družbe, še naprej vključeni v njegovo izvajanje. Ali so v državah, v katerih se še vedno ni preprosto pritožiti, predvsem kadar obstaja korupcija, vzpostavljeni pritožbeni mehanizmi – predvsem neodvisni –, da bi se ti člani civilne družbe lahko pritožili zaradi slabega izvajanja in poročali o tem, da jih več nihče ne posluša? Prav tako si želimo, da bi redno poročali o vplivih izvajanja teh sporazumov, s čimer bi nam lahko povedali, kaj smo z njimi dosegli, tako v smislu splošne doslednosti ukrepov Komisije na področju gozdov in v smislu drugih posebnih izvajanj pri vprašanju zakonitosti lesa.
In še zadnja točka: trdite, da za te sporazume ni nobenega proračuna. A očitno bomo potrebovali proračune, da bi podprli te politike, zato vas prosim, da pojasnite proračunsko vprašanje v zvezi s temi prostovoljnimi sporazumi o partnerstvu.
Catherine Bearder, vlagateljica. – Gospa predsednica, tropski deževni gozdovi v Kamerunu in Kongu so dragoceni, zato moramo pozdraviti te prostovoljne sporazume, da bi se lotili trajnosti sečnje njihovega lesa.
Gozdovi ne pripadajo samo prebivalcem teh držav, temveč so tudi del ekosistema planeta, so ključni za sisteme za ohranjanje življenja in vsebujejo na milijarde ton ogljika.
Zaustavitev krčenja gozdov je eden izmed načinov, s katerimi bi se morali lotiti podnebnih sprememb, vlade po vsem svetu pa to poskušajo storiti že leta. Zadevnima državama je treba čestitati za pogum in daljnovidnost, ki sta ju pokazali s podpisom teh prostovoljnih sporazumov z EU.
Vendar pa bo urejanje in izvrševanje teh sporazumov pravi izziv. Bog ve, da je dovolj težka že sama vključitev trajnostnega upravljanja virov naše lastne celine. A volja je tu in zaradi tega moramo biti zelo zadovoljni. Skrbno upravljanje lahko zmanjša količino nezakonitega in netrajnostno uvoženega lesa.
Količina lesa, ki se trenutno nezakonito izsekava in uvaža v EU, tvori skoraj eno petino lesnih proizvodov na naših trgih, kljub temu da si Parlament prizadeva, da to reši. Izvrševanje bo enostavnejše, če se bodo vanj vključili lokalni prebivalci in civilna družba teh držav, zagotoviti pa moramo, da se ohrani njihova pravica do tega, da se jih sliši in vključi in da se jim prisluhne. Navsezadnje so oni tisti, ki lahko izgubijo največ, če bodo njihovi gozdovi posekani.
Razširjeno sečnjo tropskega lesa spodbujajo nenasitni apetiti po proizvodih, s katerimi vnašamo eleganco v naše domove. Te vire bi morali bolj ceniti; bolj bi morali skrbeti za tiste vire, ki ne ohranjajo zgolj množice rastlinskih in živalskih vrst, temveč tudi počasi rastejo in dozorijo šele po mnogih letih.
Prizadevati si moramo, da našega lastnega truda v boju proti krčenju gozdov in podnebnim spremembam ne zmanjšamo s tem, da bomo sočasno ponujali največji trg proizvodov iz nezakonitega lesa na svetu.
Rezultat teh sporazumov je lahko tudi višja cena tropskega lesa, to pa je nekaj, čemur ne bi smeli nasprotovati. Ne gre zgolj za omejen vir, temveč tudi za edino stvar, ki jo lahko prodajajo lokalni prebivalci. Oni poznajo pravo vrednost svojega vira, s tem sporazumom pa jo bomo spoznali tudi mi.
Ti ljudje so naše oči in ušesa v gozdu, zato potrebujemo njihovo pomoč pri izvrševanju sporazumov. Oni potrebujejo nas, da jim pomagamo izraziti njihove skrbi. Ti sporazumi so dvosmeren proces, zato, gospod komisar, pričakujemo, da ga boste izvršili.
Prostovoljni sporazumi o partnerstvu so koristni za planet, so koristni za partnerske države in za EU. Zagotoviti moramo, da bodo delovali in da se bodo morebitne kršitve spremljale in obravnavale. Nato moramo poiskati še druge države Afrike, Azije in Južne Amerike, da bi čim prej podpisali podobne sporazume; sodelovanja z vami in Komisijo na tem področju se že veselim.
David Martin, vlagatelj. – Gospa predsednica, dovolite mi, da se najprej zahvalim Yannicku Jadotu za njegovo zgledno sodelovanje s poročevalci v senci. Vsi smo zelo dobro delali na tem poročilu in vesel sem – kot je dejal –, da smo uspeli doseči široko soglasje.
Sporazumi s Kongom in Kamerunom, če jih vzamemo skupaj z Gano, pomenijo, da je nekaj najranljivejših gozdov Afrike zdaj zajetih v prostovoljnih sporazumih o partnerstvu. Kot sta dejala prejšnja govornika, je te sporazume treba toplo pozdraviti. Nudijo namreč mehanizem za obravnavanje množične nezakonite trgovine lesa. Nudijo priložnost za boljše upravljanje pomembnega naravnega vira in upam, da bodo prispevali k večji preglednosti ter nam pomagali obravnavati korupcijo v gozdarskem sektorju, ki je na žalost v Afriki v tem trenutku zelo razširjena.
A kljub temu, da te sporazume pozdravljam, sem prav tako kot poročevalec zaskrbljen zaradi številnih stvari. Nocoj bi rad omenil le tri.
Prvič, nevarnost – to ni namen, vendar gre za nevarnost – sprejetja takšnega okvira je v tem, da se to razume kot določanje okvira za obsežno izkoriščanje naših gozdov, katerega namen je nasproten namenu sporazuma, to pa je nadaljnje uničenje in nadaljnje krčenje gozdov, kar lahko dejansko prispeva k uničenju globalnega okolja, čemur se poskušamo izogniti. To, kar si želimo, je sporazum, ki bo prispeval k ohranjanju in trajnostnem upravljanju naših virov biotske raznovrstnosti. Strinjam se s poročevalcem, da to pomeni, da mora Komisija nenehno spremljati stanje in nam redno poročati o napredku pri izvajanju sporazuma.
Drugič, ta sporazum mora prinesti koristi avtohtonim prebivalcem, ki so pogosto žrtve izkoriščanja okolja. Vlada Konga mora izpolniti obljubo, ki jo je dala v prostovoljnem sporazumu o partnerstvu, in sicer da bo podprla zakon, ki bo zagotovil podporo in spoštovanje pravic avtohtonih prebivalcev. Komisijo ponovno pozivam, da prek svojih stikov z vlado ves čas zahteva izpolnitev te obljube, da bo vključena tudi v pravni red Konga.
Tretjič, zagotoviti moramo – in pri tem se strinjam s Catherine Bearder –, da bodo na voljo ustrezna finančna sredstva za ustrezno izvajanje tega sporazuma. Ne glede na to kako dober je sporazum na papirju, bo brez sredstev za njegovo izvajanje to samo nepomemben list papirja. Kot je bilo navedeno, sam sporazum ne spremljajo nikakršni finančni svežnji. Od nas je odvisno – Komisija mora podati predlog, Parlament in Svet pa morata nato v proračun vključiti ustrezna proračunska sredstva –, ali bo ta sporazum deloval. To pomeni, da moramo imeti denar, da bi preverili zakonitost lesa, ki prihaja v Evropsko unijo, da bi usposobili, opremili in posredovali strokovno znanje vsem tistim, ki delujejo v afriških državah, s katerimi smo sklenili prostovoljne sporazume o partnerstvu, in da potrebujemo tudi sredstva za izvajanje spremljanja, o katerem sem že govoril.
Poskrbeti torej moramo, da bomo v prihodnjih mesecih oblikovali finančni okvir, da bi bili ti sporazumi uspešni. Ponavljam, da so to dobri sporazumi, a tako kot vsi ostali bodo tudi ti odvisni od pripravljenosti in pozornosti posameznikov – nevladnih organizacij, držav članic, vlad Konga in Kameruna – pri izpolnjevanju svojih obljub, s čimer bodo ti sporazumi lahko delovali tudi v praksi. Povzročiti morajo boljše upravljanje naših gozdov in boljše upravljanje pomembnih svetovnih virov; če pa se bo z njimi narobe ravnalo, nas lahko odpeljejo tudi v nasprotno smer. Od Komisije pričakujemo, da bo pozorno spremljala napredek na tem področju.
Joe Higgins , vlagatelj. – Gospa predsednica, strinjam se s splošnim pristopom Yannicka Jadota k tem vprašanju. Pozdravljam vsak sporazum, ki zagotavlja zaščito deževnih gozdov našega planeta, če takšni sporazumi večajo tudi zaščito avtohtonih prebivalcev, ki živijo na območju teh gozdov, in zagotavljajo boljše življenje večini prebivalcev zadevnih držav.
Na začetku je treba reči, da imata Republika Kongo in Kamerun skrajno represivni vladi. Kamerun je uvrščen zelo visoko na indeksu korupcije, ki ga vodi organizacija Transparency International, v Republiki Kongo pa se dogaja grozljivo izkoriščanje nekaterih delov prebivalstva, predvsem pigmejcev, čeprav je bil pravkar sprejet nov zakon in bodo ljudje morali še počakati, da bi videli, na kakšen način bo zaščitil avtohtone prebivalce.
Lesna industrija v teh državah je vpletena v korupcijo in izkoriščanje delavcev, krčenje gozdov pa predstavlja hudo grožnjo obstoju avtohtonih prebivalcev. To je razlog, da izvirna resolucija Skupine Evropske združene levice poziva k temu, da lesna industrija pride v javno lastništvo in pod demokratičen nadzor, ki mora vključevati delavce v industriji in skupnosti avtohtonih prebivalcev v gozdovih, v katerih se izvaja sečnja.
Resolucija levice poudarja tudi, da je nezakonita sečnja povezana z ravnmi revščine v zadevnih državah. Ponudi lahko namreč prihodek tistim posameznikom in njihovim družinam, ki bi sicer trpeli lakoto, zato je zaustavitev nezakonite sečnje povezana tudi z odpravo revščine in pomanjkanja v številnih skupnostih teh držav.
Tega ne bodo storile skorumpirane lokalne elite niti evropske multinacionalne korporacije, katerih ključna motivacija je osebni dobiček, temveč bodo to dosegli gozdni delavci in sami avtohtoni prebivalci, ki bodo prevzeli demokratično upravljanje svojih virov. V tej zvezi se lahko prebivalci podsaharske Afrike zgledujejo pri svojih bratih in sestrah v Tuniziji in njihovem junaškem boju proti skorumpirani diktaturi v zadnjih nekaj tednih.
Daniel Caspary, vlagatelj. – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, več držav, ki izvažajo tropski trdi les že podpisuje prostovoljne sporazume o partnerstvu z EU v okviru akcijskega načrta za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (FLEGT). Evropska unija bo ponudila podporo reformam in izgradnji zmogljivosti na področju upravljanja gozdov, predvsem pa pri izvajanju sistemov sledljivosti in preverjanja zakonitosti proizvodov na osnovi lesa.
Menim, da je predvsem pomembno naslednje: če bo to pomagalo izboljšati preglednost in preprečiti okoljsko škodo, ki jo povzročajo gozdarske dejavnosti, potem bi za partnerje bilo dobro, da se zavzamejo za spremembo in izboljšanje veljavnih pravnih določb. Posebej pozdravljam tudi dejstvo, da se je Evropska unija zavezala zagotoviti podporo izgradnji zmogljivosti v državah, ki pridelujejo les, predvsem v zvezi z izvajanjem sistemov sledljivosti in preverjanja zakonitosti lesa in proizvodov na osnovi lesa.
Omeniti pa želim še dve točki. Cilj prostovoljnih sporazumov o partnerstvu je zaustaviti trgovino nezakonito posekanega lesa in proizvodov iz tega lesa ter pomagati zaustaviti krčenje in uničevanje gozdov ter njune vplive v obliki emisij CO2, pa tudi izgube biotske raznovrstnosti, po vsem svetu.
Nadaljnje obsežno izkoriščanje tropskih in drugih gozdov, ki so še posebej bogati z vrstami in ki imajo visoko zmogljivost shranjevanja ogljika, je neodgovorno dejanje, ki lahko pripelje do nadaljnjega krčenja in uničevanja gozdov, kar bi lahko imelo uničujoče posledice za okolje po vsem svetu.
Ti sporazumi so torej majhen, vendar pozitiven korak v pravo smer. V celoti se strinjam se s tem, kar so povedali prejšnji govorniki. Želim se zahvaliti poročevalcu za njegovo odlično sodelovanje; bil bi zelo vesel, če bi s temi sporazumi lahko ustvarili pravi napredek, da bi naš svet postal vsaj malce boljši.
Andris Piebalgs, član Komisije. – Gospa predsednica, na začetku bi se rad zahvalil poročevalcu, gospodu Jadotu, za njegovo podporo prostovoljnim sporazumom o partnerstvu o izvrševanju, upravljanju in trgovanju na področju gozdov s Kongom in Kamerunom. Upam, da bo ta parlament upošteval priporočila glede soglasja sklenitvi teh dveh sporazumov. To bi spodbudilo tudi parlament tako v Kamerunu kot Kongu, da zaključijo svojo obravnavo.
Pomembno je, da Evropska unija in naše partnerske države potrdijo prostovoljne sporazume o partnerstvu, saj nezakonita sečnja predstavlja problem za vse. Vem, da je nezakonita sečnja le viden vrh ledene gore. V resnici govorimo o začetku sodelovanja na področju trajnostnega upravljanja gozdnih virov. In če takoj odgovorim na enega izmed predlogov poročevalca, lahko rečem: da, pripravljen sem priti sem vsakih šest mesecev, ko me Parlament pokliče, da bi poročal o spremljanju teh sporazumov.
Res je, da je to zaveza. Obstajajo tveganja, vendar je to po mojem mnenju edini način, da dosežemo zares trajnostno upravljanje tega vira, kajti če tega ne bomo storili, potem tudi s samimi izjavami ne bomo mogli doseči uspeha.
Pred našimi partnerskimi državami je veliko zavez, vendar menim, da je eden izmed pomembnih dejavnikov izguba, ki jo povzroča nezakonita sečnja. Vsako leto se izgubi 10-15 milijard USD v prihodkih. Nezakonita sečnja ima skrajno negativne posledice za avtohtone prebivalce in biotsko raznovrstnost, pa tudi v smislu podnebnih sprememb.
Obenem je tudi zelo pomembno, da poudarimo, da je EU eden izmed največjih trgov tropskega lesa. To pomeni, da je naš pristop k obravnavi celotnega vprašanja izredno pomemben. 20 % tropskega lesa, ki prihaja v EU, prihaja iz nezakonitih virov, zato smo dolžni zagotoviti, da bomo dobavljali samo zakonit les.
Vprašanje podnebnih sprememb je druga skrb vseh nas, varstvo gozdov pa se mora nekje začeti. Zelo preprosto je reči, da moramo za varstvo gozdov plačati: to je preprosta enačba, a za njeno uporabo je potrebno veliko zavez na obeh straneh.
Poskusil bom odgovoriti na nekaj vprašanj, ki ste mi jih postavili. V zvezi z izvrševanjem in izvajanjem prostovoljni sporazum o partnerstvu vzpostavljajo skupen odbor za spremljanje njegovega izvajanja. Vzpostavil bo tudi neodvisno inšpekcijo, da bi se analizirala zakonitost sistema zagotavljanja in njegova učinkovitost in uspešnost. Tu je tudi mehanizem letnega poročanja; letna poročila bodo tudi objavljena in zagotovo na voljo Evropskemu parlamentu.
Poleg tega smo v pripravo prostovoljnih sporazumov o partnerstvu vključili civilno družbo in avtohtone narode. Do zdaj so bili ti popolnoma izključeni iz procesa, zato smo se v okviru novih sporazumov dogovorili, da vzpostavimo odbore, ki jih bo sestavljalo več zainteresiranih strani in ki bodo spremljali ali usmerjali proces izvajanja, v katerega so vključeni avtohtoni prebivalci.
Poleg tega prostovoljni sporazumi o partnerstvu vključujejo mehanizem za pritožbe, neodvisni inšpektor pa bo moral oceniti in upoštevati informacije iz širokega niza virov, vključno s civilno družbo in skupnostmi.
V smislu sredstev gre za jasen strošek. V obdobju 2002–2008 je EU prispevala 544 milijonov EUR za gozdarstvo sveta v razvoju na splošno, nekaj teh sredstev pa je namenila delu na področju FLEGT v posameznih državah. Komisija je do zdaj porabila dodatnih 35 milijonov EUR za splošno podporo FLEGT, v obdobju 2011–2013 pa bo porabila še 35 milijonov EUR več. Rad bi tudi poudaril, da države članice dajejo tudi javnofinančne prispevke.
Za izvajanje FLEGT smo namenili tudi človeške vire. Sam imam sedem javnih uslužbencev, ki se s tem ukvarjajo in ki tesno sodelujejo z Evropskim inštitutom za gozdove in nacionalnimi gozdarskimi organi.
Dodatno prizadevanje predstavlja uredba o nezakonitem lesu, ki je bila leta 2010 sprejeta kot ključni element akcijskega načrta FLEGT, to pa bo dopolnjevalo pristop s prostovoljnimi sporazumi o partnerstvu. Ta uredba bo odvračala od nereguliranega in netrajnostnega izkoriščanja gozdov.
Zadnji sporazum iz Cancúna o ukrepanjih za zmanjšanje emisij zaradi krčenja in uničevanja gozdov (t.i. „REDD“) bo Komisiji še bolj olajšal zagotavljanje podpore državam v razvoju. Naše prihodnje delo na področju upravljanja gozdov s pomočjo prostovoljnih sporazumov o partnerstvu bo podprlo tudi dejstvo, da sporazum REDD določa tudi upravljanje in upoštevanje pravic avtohtonih narodov in članov lokalnih skupnosti.
Sam upoštevam stanje na področju človekovih pravic v partnerskih državah. Strinjam se z osnutkom predloga resolucije, v katerem je navedeno, da bi Komisija morala biti še naprej osredotočena na ta vprašanja. Lahko vam zagotovim, da je vprašanje o človekovih pravicah v središču našega političnega dialoga s partnerskimi državami, in lahko vam tudi zagotovim, da je boj proti korupciji eno izmed vprašanj, s katerim se ukvarjamo, ko se pogovarjamo s partnerskimi državami.
Vendar želim poudariti eno posebno točko, ki predstavlja spodbudo za celoten proces: dejstvo, da se partnerske države čutijo vključene. Zaradi vseh slabosti na upravni ravni brez prave vključitve naših partnerskih držav ne bomo mogli učinkovito zaščititi gozdov.
Vem, da je to šele začetek procesa, vendar je kljub temu začetek, ki se dogaja na obeh straneh, zato sem vedno pripravljen priti v Parlament in poročati o tem, kako poteka izvajanje. S FLEGT pa zagotovo ne gremo v napačno smer. To je korak v pravo smer: tveganja ne povečujemo. Mogoče ne dajemo najbolj učinkovitih rešitev, a to je kljub vsemu vendarle dostojen korak, na katerega moramo biti ponosni.