Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2007/0255(NLE)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A7-0362/2010

Razprave :

PV 18/01/2011 - 3
PV 18/01/2011 - 5
CRE 18/01/2011 - 3
CRE 18/01/2011 - 5

Glasovanja :

PV 19/01/2011 - 6.8
PV 19/01/2011 - 6.9
CRE 19/01/2011 - 6.8
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2011)0015

Razprave
Torek, 18. januar 2011 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

5. Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum ES/Srbija - Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum ES/Srbija (nadaljevanje razprave)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 

  Predsednica. – Naslednja točka dnevnega reda je nadaljevanje skupne razprave o sporazumu ES/Srbija.

 
  
MPphoto
 

  Maria Eleni Koppa, v imenu skupine S&D.(EL) Gospa predsednica, tudi jaz želim čestitati gospodu Kacinu za uravnoteženo in podrobno besedilo, ki ga je predstavil. Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu močno podpira možnost pridružitve Srbije, države, ki je v zadnjih nekaj letih zelo napredovala in ki je temelj za utrditev miru in stabilnosti na Zahodnem Balkanu. To, da je Parlament danes potrdil Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum, je zgodovinski trenutek, ki ga pozdravljamo. V resoluciji Evropskega parlamenta prav tako pozdravljamo prošnjo za pristop, ki jo je vložila ta država, hkrati pa poudarjamo, da je treba opraviti še nekatere druge korake.

Jasno se moramo zavedati, da je razvoj regionalnega sodelovanja še vedno najpomembnejša prednostna naloga Unije na Zahodnem Balkanu. Glede na to je sodelovanje med Srbijo in Mednarodnim kazenskim sodiščem jasna mednarodna obveznost in mora hitro napredovati, ne zato, ker to hoče Evropa, ampak zaradi tega, ker je za zagotavljanje pravičnosti potrebna sprava s preteklostjo, hkrati pa omogoča izboljšanje odnosov med vsemi ljudmi nekdanje Jugoslavije.

Ne smemo pa pozabiti, da so bili Srbi žrtve te vojne. Srbija je država z največjim številom beguncev in notranje razseljenih ljudi v Evropi; ljudi, ki potrebujejo nego in nastanitev, hkrati pa morajo biti vključeni v trg dela. Unija mora praktično podpreti vsa prizadevanja v tej smeri, predvsem zaradi kreditne krize. Zato pozdravljamo nedavno zavezo predsednikov Srbije in Hrvaške, da bosta skupaj poiskala rešitve za težave beguncev.

Za stabilnost v regiji je še posebej pomembna odločitev o začetku dialoga z oblastmi na Kosovu. Podpiramo dialog, do katerega mora čim prej priti v korist vseh, ki živijo na Kosovu, in upam, da bo prispeval k skupni evropski prihodnosti za ljudi v regiji. Na koncu želim čestitati podpredsedniku srbske vlade, gospodu Đeliću, za njegovo včerajšnjo izjavo v Odboru za zunanje zadeve Evropskega parlamenta, da Srbija išče zgodovinski kompromis za Kosovo. Ta kompromis je res potreben in vsi moramo pomagati, da bi ga bilo mogoče doseči.

 
  
MPphoto
 

  Norica Nicolai, v imenu skupine ALDE.(RO) Gospa predsednica, kot liberalka moram poudariti, da je Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo skupina, ki je vedno podpirala proces širitve, saj verjamemo v Evropo, ki združuje vse njene članice, in sicer v močno, združeno Evropo. Kot Romunka lahko le pozdravim to evropsko pot, ki ji sledi Srbija, hkrati pa poudarjam, da je Srbija evropska država in njena pot v Evropo ne bo potekala brez težav, ki izhajajo iz burne zgodovine. Vendar pa se mora Srbija ozreti v prihodnost in skušati pozabiti na preteklost, saj sprava s preteklostjo ne sme ovirati prihodnosti v Evropi.

Poudariti želim, da morajo biti københavnska merila ustrezno, odločno in natančno izvedena za celotno regijo, kar pomeni tudi za Srbijo, saj zagotavljajo spoštovanje evropskih vrednot, pravne države in uspešnih demokracij. Zadnji dve leti od zgodovinske odločitve o evropski poti dokazujeta, da so vlada v Beogradu in Srbi motivirani in odločni. Trdno verjamejo v evropski projekt, saj je evropska odločitev vlade, ki v te odločitve ni bila prisiljena s pravnimi zahtevami ali zahtevami, ki bi jih narekovala pravila te politične igre, izjemno pomembna.

Ključno je, da Srbija stabilizira gospodarstvo. Znaki, ki jih opažamo v srbskem gospodarstvu, so odlični. Bistvenega pomena je, da stabilizira demokracijo. Veliko pozornost je treba nameniti multikulturnosti na Balkanu, kar je občutljivo vprašanje. Težava manjšin v tej regiji ne sme sprožati sporov. Nujno potrebujemo model spodbujanja pomoči in podpore manjšinam in kulturno spravo.

 
  
MPphoto
 

  Marije Cornelissen, v imenu skupine Verts/ALE.(NL) Gospa predsednica, Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze močno podpira pristop Srbije k EU. Zato smo zadovoljni s soglasno proevropsko podporo sedanje vlade. Menim pa, da nobena stran ne bo prejela nobene nagrade za način, na katerega obravnava pristopni proces. EU dopušča, da se iz nje norčujejo.

Da bi podprla srbsko proevropsko politiko, je odobrila odpravo vizumov, še preden je Srbija izpolnila vsa merila. Srbija je prejela objavo oktobra v zameno za zmerno stališče do Kosova. EU pošilja sporočilo, da je pristopni proces odvisen od politični igric, ne pa od izpolnjevanja meril. Srbije ne bi smeli nagraditi, da se obnaša kot zrela evropska demokracija. Dejansko bi morali pričakovati, da bo Srbija prevzela odgovorno vlogo regionalne voditeljice v zvezi s Kosovim in Bosno, ne da bi jo za to morali nagrajevati tako, kot damo malemu otroku sladkarijo, ker je priden.

Predvsem bi morali nehati popuščati, ko govorimo o lovu na Mladića in Hadžića. Govorimo o storilcih grozovitih vojnih zločinov in genocida. Ne bi smeli dopustiti, da ostaneta nekaznovana. Srbija lahko in mora storiti veliko več za njuno prijetje. Ne moremo dovoliti, da bi bilo popolno sodelovanje z MKSJ ogroženo zaradi interesov diplomacije. Za razsodbo o tem so odgovorni tisti, ki so pristojni za presojo, ali Srbija povsem sodeluje, in ta oseba je tožilec Brammertz. Zato vas pozivam, da glasujete za naš predlog spremembe.

 
  
MPphoto
 

  Charles Tannock, v imenu skupine ECR. – Gospa predsednica, napredek Srbije na poti za članstvo v EU se krepi in to povsem upravičeno, kot kaže tudi odlično poročilo gospoda Kacina.

Ko sem bil oktobra lani v Srbiji, sem bil navdušen nad zavezanostjo in prizadevanjem srbske dinamične, zahodno-usmerjene demokratične vlade. Srbija mora vsekakor opraviti še veliko dela pri reformi pravosodja in boju proti organiziranemu kriminalu. V skupini ECR prav tako upamo, da bo Ratko Mladić prijet in izročen v Haag, čeprav ni gotovo, da je na srbskem ozemlju. Ključnega pomena je, da napredek Srbije dopolnijo in nagradijo EU in njene države članice, na primer, zdaj z ratifikacijo ZSV, ne samo zaradi tega, ker so nekatere sosede Srbije, kot je Hrvaška, veliko dlje na poti do vstopa v EU.

Odnos Srbije s Kosovom je problematičen, ne pa tudi nerešljiv. Osebno verjamem, da je najboljša pot pravična popolna in dokončna poravnava, ki temelji na razdelitvi in načelu „zemlja za mir“, ki se uporablja na Bližnjem Vzhodu. EU mora ustrezno ovrednotiti to možnost v skorajšnjem dialogu, ki ga bo vodila visoka predstavnica. Zelo kratkovidno bi bilo, če bi ga zanemarili, to pa bi le še pripomoglo k nadaljevanju težav na Kosovem z vidika mednarodnega priznavanja na ravni EU, NATA in ZN.

 
  
MPphoto
 

  Miloslav Ransdorf, v imenu skupine GUE/NGL. (CS) Gospa predsednica, največja osebnost v srbski zgodovini, Sveti Sava, je rekel, da so Srbi ljudje vzhoda in zahoda. Zaradi tega ne zaupajo ljudem na zahodu, saj nase gledajo, kot na ljudi z vzhoda, hkrati pa ne zaupajo ljudem z vzhoda, ker gledajo nase, kot na ljudi z zahoda. Srbija je most med vzhodom in zahodom Evrope, ključna država za evropsko enotnost in celo roman velikega srbskega pisatelja Dobrice Ćosića, „Čas smrti“ govori o tem, da je Srbija ključnega pomena za enotnost ali razpad Evrope.

Čas je, da se zavemo temeljnega pomena Srbije za evropsko enotnost. Je ključno gospodarstvo na Balkanu in brez Balkana ne bo evropske enotnosti. Poudariti želim, da imamo skupne naloge, ki jih lahko relativno hitro obravnavamo, kot so težave z begunci v Srbiji (Srbija ima na svojem ozemlju približno 750 tisoč beguncev), okoljski problemi (nekateri segajo že v devetdeseta leta prejšnjega stoletja) in delovanje prometnih poti na Donavi (v Evropskem parlamentu imamo delujočo medskupino, osredotočeno na Donavo), prav tako pa si moramo prizadevati za pomoč Srbiji pri odločnih reformah pravosodja in pri boju proti organiziranemu kriminalu.

 
  
MPphoto
 

  Nikolaos Salavrakos, v imenu skupine EFD.(EL) Gospa predsednica, menim, da je poročilo gospoda Kacina uravnoteženo, za kar mu čestitam. Napredek Srbije pri potrebnih reformah je v tem poročilu realistično prikazan. Včeraj je podpredsednik Srbije Odboru za zunanje zadeve podal zadovoljivo predstavitev dogodkov.

Pomembno nerešeno vprašanje je sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem, vključno z izročitvijo zadnjih beguncev v Haag, kar je tudi temeljni pogoj za napredek Srbije pri pridružitvi.

Svoboda tiska je ena najpomembnejših težav, ki jih mora rešiti srbska vlada; ne sme priti do političnih pritiskov ali drugih vplivov, ki ovirajo neodvisnost srbskih novinarjev.

Druga težava, ki pesti Srbijo, je veliko število beguncev in notranje razseljenih oseb, ki so se znašle brez prebivališča in v revščini, medtem ko je brezposelnost skoraj 19-odstotna. Menim, da bi morali pomagati Srbiji, prav tako pa ne smemo pozabiti, da je bila država še pred kratkim v vojni.

 
  
MPphoto
 

  Barry Madlener (NI).(NL) Gospa predsednica, ne bi se smeli osredotočati le na aretacijo in sojenje vojnemu zločincu Mladiću. Srbija ima ogromne težave z organiziranim kriminalom. Mnogi govorniki so to že omenili in teh težav ne smemo podcenjevati. Napredek je bil dosežen, vendar še zdaleč ne zadostuje za doseganje sprejemljivega standarda.

Srbija je revna država, ko vse te države kandidatke. Gre za revne države in njihov vstop bo za evropske državljane zelo drag. Srbija je še bolj skorumpirana kot Romunija in Bolgarija. Romuniji in Bolgariji ne bi smeli nikoli dovoliti, da se pridružita Uniji. To bo pripeljalo do številnih težav, povezanih s korupcijo, Srbija pa je še bolj skorumpirana. Na to gledam, kot na trajno težavo, ki je ni mogoče enostavno odpraviti. Zato vas pozivam, da tega ne podcenjujete.

Zaradi morebitne pridružitve Srbije, ravno tako kot zaradi odprave vizumov, se bo povečalo priseljevanje v zahodno Evropo, priseljevanje, ki nam ne bo v korist.

 
  
MPphoto
 

  Adrian Severin (S&D). – Gospa predsednica, Sporazum o pridruževanju in evropski integracijski proces Srbije sta pomembna za Srbijo in Evropsko unijo.

Rad bi podal dve pripombi. Evropska unija bi morala identificirati in se zavedati lastnih interesov, da bi tako lahko ustrezno izpogajala sporazum in ustrezno nadzirala proces vključevanja. Evropa ima nerešeno težavo Albanije, nezadostno geopolitično usklajenost na svojem južnem boku in črno luknjo organiziranega kriminala in korupcije na balkanskem območju. To pomeni, da v središču Evrope potrebujemo razširjen delujoč in povezovalen trg ter boljše prometne povezave s tem območjem. Nobene te težave ni mogoče rešiti brez sodelovanja Srbije.

Drugič, Srbije ne smemo obravnavati kot drugorazredne evropske države in ji ob vsaki priložnosti pridigati. Srbija je zakrivila mnoge grehe, vendar je k tem grehom veliko prispevala tudi evroatlantska povezava. Leto 2011 je za Srbijo in Evropsko unijo res leto zahtevnih priložnosti. Teh priložnosti ne bomo mogli izkoristiti, če se ne bomo odrekli zagledanosti vase in če Srbije ne bomo obravnavali kot sebi enake.

Le dostojanstvena Srbija je lahko zanesljiva partnerica pri zgodovinski spravi na Balkanu in zgodovinski združitvi znotraj Evropske unije. Poročilo gospoda Kacina k temu izjemno prispeva.

 
  
MPphoto
 

  Sarah Ludford (ALDE). – Gospa predsednica, pridružujem se tistim, ki so pohvalili in pozdravili poročilo mojega kolega Jelka Kacina in povsem se strinjam z njegovimi pripombami, da je prihodnost Srbije v Evropski uniji in da bo Srbija postala pomembna akterka pri zagotavljanju varnosti in stabilnosti v regiji Zahodnega Balkana.

Že desetletje podpiram cilj članstva držav Zahodnega Balkana v EU, tudi takrat, ko sem bila podpredsednica delegacije za Balkan. Tesno sem sodelovala z našim poročevalcem pri zavzemanju za potovanja brez vizumov in bila sem presrečna, ko je bilo to pred letom zagotovljeno Srbiji. Menim, da gre za ključni prispevek k medsebojnim osebnim stikom, širjenju obzorja ter zagotavljanju varnosti in njenega širšega smisla.

Nekateri izzivi, s katerimi se srečuje Srbija, so že bili omenjeni. Nekaj želim dodati glede izziva pri reformi pravosodja. V poročilu Komisije o napredku prejšnjo jesen je bila izražena zaskrbljenost glede nepreglednega izvajanja postopkov ponovnega imenovanja, kar ogroža načelo neodvisnosti sodstva in pomeni visoko tveganje političnega vpliva. To je ključno vprašanje za pravno državo.

V zvezi s sodelovanjem z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo v Haagu je gospod Kacin včeraj zvečer Odboru za zunanje zadeve povedal, da Srbija počne, kar je v njeni moči, da bi našla in prijela zadnja dva obtoženca in ju izročila v Haag, vendar je Serge Brammertz, glavni tožilec, v svojem govoru v Varnostnem svetu ZN septembra povedal, da mora Srbija odpraviti razlike med navedeno zavezo o aretaciji in učinkovitostjo njenega početja na terenu. Ne vidimo nobenih rezultatov. Srbija mora sprejeti proaktivnejši pristop pri aretaciji ubežnikov, zato se bojim, da obstajajo razlike med trditvami in stvarnostjo, ki jih je vsekakor treba odpraviti.

 
  
MPphoto
 

  Franziska Katharina Brantner (Verts/ALE).(DE) Gospa predsednica, tudi mi zagovarjamo pridružitev Zahodnega Balkana Evropski uniji, seveda tudi Srbije. Vse države se razlikujejo, vendar pa je regija medsebojno povezana in dejanja posamezne države v regiji lahko ključno vplivajo na uspeh samega procesa.

V tem pogledu želim še enkrat izpostaviti, da po našem mnenju pristopni proces Srbije ne more napredovati brez jasnega pozitivnega sporočila Mednarodnega kazenskega sodišča in kot je moja kolegica pravkar povedala, brez proaktivnejšega in predvsem učinkovitejšega sodelovanja s sodiščem na terenu.

Zgodilo se je tudi več pozitivnih stvari. Ena takšnih stvari je bilo sprejetje Zakona o enakosti med spoloma, kar nas zelo veseli. Želimo si, da bi se čim prej začel izvajati in pozivamo Komisijo, da zagotovi sredstva ter tako podpre ta proces. Če želi ta regija skupaj rasti, potrebujemo večjo izbiro javnega prevoza v in skozi regijo. Tudi v zvezi s tem pozivam Komisijo, da zagotovi več podpore in sredstev na tem področju, in sicer z instrumentom za predpristopno pomoč (IPA), saj smo prepričani, da potrebujemo stike med ljudmi, ne le med voditelji. To bo veliko enostavnejše, če bo mogoče lažje zagotoviti mobilnost ljudi v regiji.

Mobilnost je tudi vprašanje, o katerem želim na koncu na kratko spregovoriti, predvsem v zvezi z registrskimi tablicami, ki jih Beograd še naprej izdaja za sedem regij na severu Kosova. Beograd pozivamo, da končno neha izdajati te registrske tablice za Kosovo.

 
  
MPphoto
 

  Ryszard Czarnecki (ECR). - (PL) Gospa predsednica, Srbija je evropska država. Srbija je del evropske zgodovine. Srbija je del evropske kulture. Srbija ni le del evropske geografije. Biti mora del političnega zemljevida Evrope, zato nehajmo iskati izgovore, s katerimi bi podaljšali pot Srbije v Evropsko unijo. Občutek imam, da je EU to državo včasih zanemarila, Srbija pa ni deležna enake obravnave, kot nekatere države na Balkanu. To neenakost moramo enkrat za vselej odpraviti. Ne iščimo izgovorov – to še enkrat ponavljam –, da bi podaljšali pot Srbije v Evropsko unijo. Srbija je storila dovolj, da čim prej dobi mesto med državami Evrope.

 
  
MPphoto
 

  Bastiaan Belder (EFD).(NL) Gospod predsednik, gospodarska kriza v Srbiji in Zahodnem Balkanu je zdaj najhujša. S temi resnimi razmerami je povezana nevarnost ponovnega vzpona populističnih in nacionalističnih čustev. Komisar Füle, ali ni zdaj čas, da vzpostavimo razvojni sklad za Zahodni Balkan, ki bo usklajen s povojnim Marshallovim načrtom.

Komisar, za vas imam še eno vprašanje. Včeraj so me obvestili o morebitnem novem žarišču v Srbiji Povezano je z dejavnostmi radikalnih islamističnih sil v Sandžaku. S temi dejavnostmi naj bi bil povezan regionalni mufti, gospod Zukorlić. Ali ima Evropska komisija konkretne informacije o tej zadevi in o kakšnih protiukrepih razmišlja?

 
  
MPphoto
 

  Dimitar Stoyanov (NI). (BG) Gospa predsednica, na vzhodu Srbije, na območjih okoli Bosilegrada in Caribroda, živi več deset tisoč Bolgarov. Gre za manjšinsko skupnost, ki je v Srbiji ostala po koncu prve svetovne vojne.

Skoraj z gotovostjo lahko rečem, da so med najrevnejšimi ljudmi v Evropi. Srbska vlada ni v zvezi s tem storila ničesar – kot so naložbe, s katerimi bi nekoliko spodbudila gospodarstvo regije, novembra lani pa je brez pojasnila in ob kršitvi mednarodnih obveznosti zaustavila skupino bolgarskih državljanov, ki je prinesla pomoč otrokom v regiji in jim hotela omogočiti šolanje v Bolgariji.

Predstavnike srbske vlade bi rad opozoril, da so prost pretok ljudi in odprte meje temeljne vrednote Evropske unije. Dokler tega ne boste spoznali in izvajali, nimate mesta med nami.

 
  
MPphoto
 

  Elmar Brok (PPE).(DE) Gospa predsednica, gospa Győri, gospe in gospodje, gospodu Kacinu bi se rad zahvalil za delo. Njegovo poročilo jasno izpostavlja, naj glasujemo z „da“.

Menim, da si je zaradi vseh vprašanj, kjer še naprej kritiziramo Srbijo, zaradi vseh zahtev po notranjih reformnih procesih, vseh potreb po sodelovanju z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo, zaradi vprašanj, povezanih z bojem proti korupciji, ki ima precejšen vpliv v Srbiji, predvsem dejavnosti mafije in njihov vpliv na gospodarsko življenje, treba skozi leta prizadevati v zvezi z vsemi temi potrebami in to je pogoj, da Srbija nadaljuje na pozitivni proevropski poti k članstvu v Evropski uniji, kot jim je bilo trdno obljubljeno v Solunu in te obljube se moramo držati.

Prav tako želim povedati, da moramo nujno sodelovati s Srbijo. Že bežen pogled na zgodovino regije nam pove, da ne bo trajnega, mirnega razvoja, če pri tem ne bo sodelovala Srbija, da moramo na Srbijo gledati kot na prosilko za članstvo v Evropski uniji in kot na ključno strateško partnerico pri občutljivem razvoju celotne regije in ravno zaradi tega jo moramo spodbujati in obravnavati enako kot države, ki so države članice Evropske unije ali ki so šele na začetku poti pridružitve, zaradi kakršnih koli zgodovinskih razlogov, kratkoročnih ali dolgoročnih. Glede na pogum, s katerim se predsednik Tadić bori za evropsko pot in glede na njegov trden položaj v Srbiji je nujno, da podpremo in spodbujamo te politične sile, saj bodo tako lahko pokazale svojemu prebivalstvu, da je prava pot pot v Evropo, ne pa nacionalistična pot.

Zato vabim vse, predvsem pa države članice, da hitro izvedejo proces ratifikacije in s tem pokažejo, da moramo podpreti Srbijo na poti v Evropo, saj bomo tako lahko zagotovili dolgoročno varnost v regiji.

 
  
MPphoto
 

  Hannes Swoboda (S&D).(DE) Gospa predsednica, pred nekaj dnevi sem bil na Hrvaškem in nikoli do zdaj se o Srbiji ni toliko govorilo v tako pozitivnem smislu, in sicer ravno zaradi tega, kar je povedal gospod Brok – pogumnih odločitev, ki jih je sprejel predsednik Tadić skupaj s predsednikom Josipovićem – hkrati pa se zavedam, da pri tem močno sodeluje tudi podpredsednik vlade Đelić – kar so pomembni koraki k Evropi. Gre za elemente regijskega sodelovanja, vendar za regijsko sodelovanje z velikim političnim in humanitarnim pomenom. Zato je zelo pomembno – in glede tega v celoti podpiram, kar so povedali gospod Brok in drugi poslanci –, da spodbudimo Srbijo pri nadaljnjem sprejemanju takšnih korakov.

To je seveda povezano tudi z odnosi z Bosno in Hercegovino. Vsi vemo, kako pomembno je pozitivno sodelovanje Srbije – to velja tudi za Hrvaško –, da bi ta država ostala cela in izvedla ustrezne reforme. V zvezi s tem je Srbija res zelo pogumna in ključnega pomena za regionalno sodelovanje.

Kljub temu pa želim izpostaviti eno vprašanje, in sicer sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo. Gospoda Brammertza sem povabil, da se pridruži delovni skupini Odbora za zunanje zadeve, ki ji predsedujem. Na tem področju nismo povsem zadovoljni – storiti je mogoče še več. Naši pozivi v zvezi s tem niso bili uresničeni. Zato pozivam vse, da pomagajo to uresničiti.

Kot je že povedala gospa Koppa, ne gre le za vprašanje, ki je pomembno za Evropo. Srbija mora ta vprašanja razrešiti tudi zaradi sebe. Tako kot je prišlo do opravičila v Vukovarju, ki bo nedvomno zapisano v zgodovino države, se mora nadaljevati tudi boj proti tistim, ki so zakrivili te hude zločine.

 
  
MPphoto
 

  Anna Ibrisagic (PPE).(SV) Gospa predsednica, ne moremo spregledati, da je Srbija v zadnjem času dosegla velik napredek. Naj navedem nekaj primerov: uspešna zaključitev procesa liberalizacije vizumov, regionalno sodelovanje na področju prometa in energije, politična pripravljenost za prispevanje k procesu sprave v regiji in novo politično vodstvo, ki se najbolj kaže v obisku predsednika Tadića v Srebrenici in Vukovarju.

Vse to ponazarja dobro vodstvo določenih posameznikov, veliko željo Srbije, da se približa članstvu v EU ter odločitev Srbov, da bodo izbrali ravno takšno vodstvo.

Zato smo veseli, da je bil dosežen Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum ES/Srbija in da smo Srbiji poslali sporočilo, s katerim izpostavljamo, da vidimo rezultate njenih prizadevanj in da Srbija spada v družino EU.

Odprta ostajajo še številna vprašanja: boj proti organiziranemu kriminalu, nadaljevanje reform pravosodja in iskanje rešitev za vprašanja manjšin. Večina teh težav ni značilna le za Srbijo, ampak so skupna tudi drugim državam Balkana.

Vprašanje, ki je edinstveno in ki ga moramo omeniti v sklopu tega, pa je sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo v Haagu. Srbska vlada ima dovolj politične volje. Obstaja zavedanje, da je sodelovanje s sodiščem nujno. Upamo, da bo Ratko Mladić kmalu v Haagu.

 
  
MPphoto
 

  María Muñiz De Urquiza (S&D).(ES) Gospa predsednica, na voljo imam minuto, v kateri želim izpostaviti, kako pomembno je, da dopolnimo podobo Evropske unije s članstvom Srbije, in upam, da bo zaradi znatnega napredka, ki ga je dosegla država, to lahko potrjeno že v tem letu. Tega napredka se zavedata tudi Svet, saj se je odločil, da bo nadaljeval s pristopnim procesom, in Parlament v poročilu gospoda Kacina, ki mu čestitam.

V tej minuti moram prav tako izpostaviti, da so različna stališča glede Kosova znotraj Evropske unije spodbudila Srbijo, da se je jasno zavezala Evropi, kar je ključnega pomena za utrditev miru in demokracije na Balkanu in za doseganje konstruktivnega pristopa k regionalnemu vključevanju, kar potrjuje srečanje na visoki ravni v Sarajevu, ki je potekalo 2. junija v času španskega predsedovanja.

Upam, da ima Srbija popolno podporo EU pri izvajanju reform pravosodja, v boju proti korupciji in medregijskem dialogu.

 
  
MPphoto
 

  Eduard Kukan (PPE). – Gospa predsednica, veseli me, da je Srbija pokazala močno odločnost in dosegla znaten napredek pri procesu vključevanja. Naslednja pomembna koraka na tej poti sta sklenitev in izvajanje Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma.

Srbski vladi bi morali čestitati za ukrepe, ki jih je izvedla za doseganje tega napredka. Prepričan sem, da bo Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum državi prinesel oprijemljive gospodarske in trgovinske koristi na področjih, kot so okolje, energetika, promet in mnogi drugi. Do zdaj je ta sporazum ratificiralo trinajst držav. Upam, da bo ratifikacija tega sporazuma v Evropskem parlamentu spodbudila tudi druge, da bodo ta proces kmalu zaključile.

Vendar pa Srbijo in EU še vedno čakajo nekateri izzivi. Srbija se mora zavezati polnemu sodelovanju z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo, s tem ko bo obsodila prestale vojne zločince. Prav tako mora doseči napredek v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter dodatnih reformah v pravosodju in javni upravi. Srbski parlament mora opustiti prakse praznih mandatov in poljubno dodeljevanje parlamentarnih sedežev.

Upam, da bo dialog med Srbijo in Kosovom prešel na pravo pot, kar bo navadnim ljudem zagotovilo boljše možnosti za prihodnost. Evropski parlament je vedno močno podpiral vključevanje Zahodnega Balkana. Srbija je ključni del te zaveze.

(Predsednica je prekinila govornika)

 
  
MPphoto
 

  Emine Bozkurt (S&D).(NL) Gospa predsednica, to je pomemben trenutek za stabilnost na Balkanu. Srbija je jasno dokazala, da se je odločila za evropsko prihodnost, vendar bo za uresničitev tega morala trdo delati. Na poti do morebitnega članstva v EU je veliko ovir. Poleg tega zadnja dva osumljenca MKSJ, Goran Hadžić in Ratko Mladić, še vedno nista bila aretirana. Žal Srbija, kot je očitno iz poročila glavnega tožilca Brammertza, ni prepričala mednarodne skupnosti, da počne vse, kar je v njeni moči, za prijetje teh zločincev.

Po mnenju gospoda Brammertza je srbska vlada storila zgolj minimalno, kar se je od nje pričakuje, in si ne prizadeva po najboljših močeh, da bi aretirala osumljenca. Potrebujemo jasno in enotno sporočilo srbske vlade. Prav tako je pomembno, da je Evropska unija pripravljena okrepiti pritisk. Visoko na srbski agendi morajo ostati tudi pravice žensk in homoseksualcev. Pričakujem, da bo Srbija odpravila vse blokade in omogočila odprt proces.

 
  
MPphoto
 

  Kinga Gál (PPE). (HU) Gospa predsednica, gospa Győri, komisar, najprej čestitke poročevalcu in poročevalcu v senci, ki sta v tem besedilu dosegla ustrezne kompromise in pripravila dobro poročilo. Srbija je lani močno napredovala v številnih pogledih, kar je upoštevano tudi v poročilu in zato želim omeniti le nekaj točk.

Ena izmed teh točk je potovanje brez vizumov, ki ga morajo srbske oblasti obravnavati zelo resno, v prihodnje pa morajo storiti vse, kar je v njihovi moči, da bi državljanom svetovale, naj ne zlorabijo te priložnosti, saj bo sicer ogrožen dostop mladih ljudi do evropske vizije, ker je to potovanje brez vizumov –, ki smo ga že podprli – namenjeno predvsem mladim generacijam, ki se združujejo in odpravljajo razlike v Evropi in tega ne smemo zapraviti. Hkrati pa mora Srbija takoj doseči napredek pri sodelovanju z mednarodnim sodiščem in doseči rezultate v pogajanjih s Kosovom.

Izpostaviti želim vprašanje pravic manjšin, navedenih v københavnskih merilih. Veseli me, da poročilo obravnava to tematiko, saj mora Srbija nadaljevati z dejavnostmi na tem področju: zakoni o statusu Vojvodine in o Državnih svetih se morajo v praksi izvajati tako, da bodo le ti lahko opravljali svoje delo. Evropska unija mora na podlagi pridružitev v letu 2004 in 2007 spoznati, da ta …

(Predsednica je prekinila govornico)

 
  
MPphoto
 

  Elena Băsescu (PPE).(RO) Gospa predsednica, odločitev Sveta, da bo sprožil postopek za ratifikacijo Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma, bo spodbudila Srbijo k nadaljnjemu izvajanju reform , da bi tako zagotovila skladnost s københavnskimi merili. Uveljavitev tega sporazuma bo sprostila trgovino med EU in Srbijo, hkrati pa bo zagotovila resne možnosti za pristop.

Do zdaj je bil dosežen znaten napredek, predvsem pri sodelovanju z EULEX na področjih reform preoblikovanja pravosodnega sistema in boja proti korupciji. Hkrati pa sem prepričana, da nepriznavanje neodvisnosti Kosova ne sme ovirati evroatlantskih prizadevanj Srbije. Srbska vlada je pokazala pripravljenost za sodelovanje v dialogu s Kosovom pod pokroviteljstvom EU.

Prav tako želim omeniti ključno vlogo Srbije pri ohranjanju miru na Balkanu. V zvezi s tem menim, da moramo še naprej nadaljevati s politiko odprtih vrat do vseh držav na Zahodnem Balkanu. Romunija brez zadržkov podpira širitev NATA in EU na to regijo, s posebnim poudarkom na Srbiji.

Na koncu želim poudariti, da moramo evropske države priznati in spodbujati prizadevanja in težnje te države. Dolžni smo podpreti naše partnerje na Balkanu na evroatlantski poti, za katero so se že odločili.

 
  
MPphoto
 

  Andrey Kovatchev (PPE). (BG) Gospa predsednica, gospa Győri, komisar, najprej se želim zahvaliti poročevalcu gospodu Kacinu za dobro delo, ki ga je opravil pri tem poročilu. Prihodnost Srbije in Zahodnega Balkana je v Evropski uniji. Prepričan sem, da je mogoče zgodovinske napake in krivice, ki so doletele Balkan v prejšnjem stoletju, premagati le z evropskim združevanjem.

Naš skupni cilj je spremeniti sedanje meje, da ne bodo več črte ločevanja, ampak črte združevanja. Ne bi smelo biti pomembno, na kateri strani meje živijo državljani, ne glede na njihovo narodnost: ne glede na to ali so v Nišu ali v Kalotini, v Caribrodu ali v Sofiji, v Prištini ali v Leskovacu, je evropsko združevanje edini način za stabilnost, varnost in napredek za srbske državljane in tudi za njihove sosede.

Poročilo gospoda Kacina obravnava, kaj je bilo doseženo v Srbiji in kaj je še treba storiti. Podpiramo Srbijo in tudi v prihodnje jo bomo podpirali na njeni poti k povezovanju. Mi, ki prihajamo iz vzhodne Evrope lahko našim srbskim prijateljem damo koristne nasvete in tako preprečimo, da bi ponovili naše napake.

Eden izmed takšnih nasvetov je zagotovitev dostopa do dokumentov represivnega komunističnega sistema v Jugoslaviji. V Bolgariji imamo slabe izkušnje z zamudami pri zagotavljanju dostopa do dokumentov. Nekdanje tajne službe so tesno povezane s korupcijo in organiziranim kriminalom v regiji. Čestitam Srbiji za njena prizadevanja pri omejevanju vpliva komunističnih struktur v njeni vladi. Prihodnost demokratične države ne sme nadzirati njena totalitarna preteklost.

V vzhodni Evropi se jasno zavedamo manipulacij bivših komunistov, ki počnejo vse, da bi svoje dejavnosti predstavili kot zaščito nacionalnih interesov. Ne dopustite, da vas zavajajo. Zanimajo jih le lastni interesi.

Kdor nadzira preteklost, nadzira tudi prihodnost. Zagotavljanje dostopa do dokumentacije komunističnih tajnih služb bo jasno sporočilo Evropi, da želi Srbija prekiniti stike z režimom, ki jo je za več desetletij odrezal od Evrope. Državljani nekdanje Jugoslavije imajo pravico poznati svojo nedavno zgodovino.

Srbiji želim uspeh na njeni poti pri evropskem združevanju, pri čemer jo podpiramo. Z veseljem pričakujemo, da bo postala del evropske demokratične družine.

 
  
MPphoto
 

  Georgios Koumoutsakos (PPE).(EL) Gospa predsednica, najprej se želim zahvaliti poročevalcu za odlično delo in besedilo, ki ga je predstavil o Srbiji. Podpis Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma EU/Srbija je zelo pomemben dogodek za Srbijo in Evropsko unijo. Naslednja faza, naslednji pomemben korak je pridobitev statusa države kandidatke. Prepričan sem, da bi se o tem lahko odločili do prihodnjega decembra. Ne pozabimo, da je leto 2011 za Srbijo predvolilno leto, parlamentarne in lokalne volitve pa bodo potekale marca 2012.

Vsi, ki smo imeli včeraj priložnost prisluhniti podpredsedniku Đeliću v Odboru za zunanje zadeve, smo bili priče zavezanosti in odločenosti Srbije, da bo storila vse, kar je v njeni moči, da bi izpolnila evropska merila in predpogoje. Prav tako smo bili priče pozitivnemu in konstruktivnemu stališču Srbije in srbske vlade o temeljnem dialogu s Prištino. Srbijo moramo spodbujati.

 
  
MPphoto
 

  Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė (PPE).(LT) Gospa predsednica, glede na sklepe Sveta o napredku Srbije na področju reform bi morali tej državi čestitati, vendar nas žal skrbijo nekatere zadeve. Pri približevanju Srbije Evropski uniji moramo še posebno pozornost nameniti nekaterim področjem, predvsem izboljšanju poslovnega okolja v Srbiji. Izkušnje litovskih vlagateljev sprožajo razumna vprašanja glede poslovnega okolja in zaščite naložb v Srbiji. Srbska vlada je obtožila litovska podjetja, ki so vložila 34 milijonov EUR, neizpolnjevanja pogojev in s kršitvijo sporazuma med Srbijo in Litvo, ki spodbuja vlaganje in medsebojno varstvo, odpovedala pogodbo o privatizaciji. Srbija mora najti rešitve za zagotavljanje preglednega in predvidljivega okolja za podjetja, hkrati pa odpraviti birokratske ovire, pravno negotovost in podobna vprašanja. Nobenega dvoma ni, da podpiramo prizadevanja Srbije pri vključevanju v Evropsko unijo in upamo, da bo Srbija razrešila vprašanja.

 
  
MPphoto
 

  Csaba Sándor Tabajdi (S&D). (HU) Gospa predsednica, gospa Győri, komisar Füle, zaključujemo postopek in hkrati upamo, da bomo lahko še letos začeli s pristopnimi pogajanji glede na to, kar je v zadnjem času dosegla Srbija. Omeniti želim dejstvo, da tudi glavni tožilec Brammertz obravnava sodelovanje z Mednarodnim sodiščem v Haagu kot brezhibno. To vprašanje je bilo dolgo občutljivo. Enako velja za partnerstvo v NATU, po mojem mnenju pa je v primeru Zahodnega Balkana še posebej pomembno, da ima Srbija pohvalno manjšinsko politiko, ki bi lahko bila za vzgled številnim državam članicam EU, saj obsežna kulturna avtonomija, ki se odraža v pristnem delovanju svetov različnih narodnih manjšin, zagotavlja nemoten obstoj manjšin. Zelo pomemben je napredek pri vprašanju Kosova, ki je čustveno zelo zapleteno in zahtevno vprašanje, vendar pa Srbija zelo dobro ...

(Predsednica je prekinila govornika)

 
  
MPphoto
 

  Ivo Vajgl (ALDE).(SL) Poročilo kolege Jelka Kacina je enako stvarno in vzpodbudno.

Polna integracija Srbije v Evropsko unijo je v interesu stabilnosti in varnosti Evrope, je tudi, zaradi tega pomeni tudi eliminiranje in pomemben korak pri eliminiranju sive cone na jugo-vzhodu Evrope.

Podpiram Srbijo in njene strateške cilje, o katerih nas je obvestil gospod podpredsednik Đelić.

Ključi so v rokah Srbije, ki mora izpolniti pogoje. Mogoče je tudi to priložnost, da sporočimo srbski javnosti, da Mladić ni ponos, ampak sramota srbskega naroda.

Rad bi tudi poudaril, da pozdravljam vse korake v graditvi dobrega sosedstva, ki jih dela srbska vlada in srbska javnost, obenem pa poudarjam, da je vprašanje meje eno izmed ključnih vprašanj, ko gre za sosedske odnose.

 
  
MPphoto
 

  Ulrike Lunacek (Verts/ALE).(DE) Gospa predsednica, tudi sama želim izraziti podporo pristopu Srbije k Evropski uniji in zamisli, da je prihodnost Srbov in celotnega Zahodnega Balkana v skupni Evropi. Podpiram Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum, čeprav moram hkrati izpostaviti, da sodelovanje Srbije z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo še vedno ni tako dobro, kot bi moralo biti. Tudi jaz upam, da bo večina na tem plenarnem zasedanju podprla našo spremembo in da bodo besede gospoda Brammertza veljale tudi v prihodnje.

Gospodu Kacinu se želim zahvaliti za poročilo in za, na nekaterih mestih, zelo pozitivno poročanje o napredku Srbije, pa tudi o tistih elementih, kjer težave še vedno obstajajo.

Prešla bom na odnose z Republiko Kosovo. Kot poročevalka Parlamenta za Kosovo na srbsko upravo naslavljam pritožbo. Zelo pozorno sem spremljala, kar je včeraj hotel povedati podpredsednik Đelić, ko je navedel, da obstaja pripravljenost za sklenitev tega zgodovinskega sporazuma, vendar je treba hkrati jasno navesti, da dialog med Republiko Srbijo in Republiko Kosovo …

(Predsednica je prekinila govornico)

 
  
MPphoto
 

  Jaroslav Paška (EFD). (SK) Gospa predsednica, najprej želim izraziti podporo sklenitvi pridružitvenega sporazuma s Srbijo.

Srbija je bila in je vplivna država na Balkanu. Državljani te države so mnogo let plačevali za napake svojih političnih vodij, ki so zaradi tveganih odločitev spravili državo v težek politični položaj. Če želimo dolgoročno stabilizirati politične razmere na Balkanu, moramo imeti odprte in korektne odnose z vsemi državami v regiji.

Srbija mora biti, tako kot druge stabilne države v regiji, naša enakovredna, resna partnerica, saj bomo lahko le z odprtim dialogom in dobrim sodelovanjem pomagali prebivalcem pri čim prejšnji vključitvi v skupnost svobodnih, demokratičnih evropskih držav.

 
  
MPphoto
 

  Krisztina Morvai (NI). (HU) Gospa predsednica, kot Madžarka sem zelo vesela madžarskega predsedovanja in Svetu želim veliko uspeha, vendar sem zaradi tega govora o pridruževanju Srbije v EU nekoliko žalostna in imam občutek, da nekaj manjka. To pa zaradi tega, ker nikjer niso omenjene skrajno grobe kršitve človekovih pravic Madžarov v Vojvodini in sprašujem se, ali madžarsko predsedstvo ali Komisija poznata poročila organizacij za človekove pravice in poročila opazovalcev, predvsem v primeru mladeničev iz Temerina. Primer mladeničev iz Temerina kaže na očitno kršitev človekovih pravic, s tem ko je bila petim mladeničem izrečena izredno stroga zaporna kazen, skupaj 61 let, za pretep v lokalu, ki jih morajo odslužiti ob pogojih, ki vladajo v državah tretjega sveta, ob mučenju in nehumanem, krutem ravnanju. To še stopnjuje dejstvo, da najhujši zločini, zakrivljeni nad Madžari, sploh niso preiskani. Ali vemo …

(Predsednica je prekinila govornico)

 
  
MPphoto
 

  Andreas Mölzer (NI).(DE) Gospa predsednica, v nasprotju s prepričanjem zagovornikov EU, ki gledajo skozi rožnata očala, sam pristop k Uniji še ne zadostuje za reševanje vseh konfliktov. Vidimo lahko, da EU uporablja dvojne standarde, kar je še posebej očitno, ko govorimo o državi prosilki Turčiji. Srbija je pripravljena sodelovati v pogovorih s Kosovom, čeprav EU nedosledno izkazuje svoj odnos: v Bosni so mnoge narodnostne skupine prisiljene živeti v multikulturni državi, medtem ko v primeru Kosova menimo, da je upravičeno, če se ena sama narodnostna skupina odcepi od države.

Srbija je izrazila pripravljenost na pogovore s Kosovom, prav tako pa se je opravičila za genocid v Srebrenici. Kljub temu je Beograd še vedo deležen obtožb, da ne sodeluje dovolj z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo v Haagu. Kršitve človekovih pravic v Turčiji, kjer je že razprava o genocidu nad Armenci kazniva, so očitno nekaj, kar lahko spregledamo.

Obtožbe proti kosovskemu predsedniku vlade Thaçiju o trgovanju s človeškimi organi prav tako dokazujejo, da vojnih zločinov ni mogoče obravnavati enostransko. Te obtožbe je treba v celoti razrešiti. Za pridružitev k EU je zelo pomembno, da Srbija in Kosovo najprej razrešita svoje spore.

 
  
MPphoto
 

  Victor Boştinaru (S&D). – Gospa predsednica, Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum s Srbijo je naslednji pomemben korak Srbije v procesu vključevanja v EU. Govorimo o državi, ki je v zadnjih letih že doživela izjemen napredek, in menim, da bo politično in gospodarsko vključevanje na podlagi Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma spodbuda, ki jo Srbija potrebuje na poti v EU.

Glede na pomembno vlogo, ki jo ima Srbija na Zahodnem Balkanu, bo Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum pozitivno vplival na EU in Srbijo, pa tudi na celotno regijo, saj se bodo okrepili varnost, stabilnost in razvoj, prav tako pa bo zagotovil trdno podlago za širitveni proces na Zahodnem Balkanu.

Upam, da bo po tem, ko je Evropski parlament prižgal zeleno luč, čim prej mogoče zaključiti proces Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma. Zato pozivam države članice, da poskrbijo za kar se da hiter in nemoten postopek ratifikacije.

 
  
MPphoto
 

  Jarosław Kalinowski (PPE).(PL) Gospa predsednica, sodelovanje z našimi evropskimi sosedi je ključni element politike EU. Srbija je, podobno kot vse države na Balkanskem polotoku, zelo posebna. Zaradi razpada Jugoslavije v osemdesetih letih prejšnjega stoletja in vojn, ki so tam divjale, se te države še danes borijo z gospodarskimi in političnimi težavami. Vloga Evropske unije je, da podpira te države in jim pomaga. Zgodovina nas uči, da politične razmere v regiji vplivajo na celotno celino in da njihove posledice še dolgo vsi čutimo.

Tudi Evropa je delno odgovorna za te dogodke. Zato imamo do teh držav moralno obveznost in sporazumi, o katerih govorimo danes – sodelovanje na vseh področjih in ukrepi za olajšanje življenj državljanov teh držav –, so ključni tudi zato, da se zgodovina ne bo ponovila.

 
  
MPphoto
 

  Zoran Thaler (S&D).(SL) Danes se je ponovno pokazalo, da ima Srbija, demokratična in evropska, veliko zaveznikov v Evropski uniji.

Dejstvo je, da je šele demokratična in proevropska Srbija prišla do možnosti, da nadomesti dvajsetletno zamudo v razvoju demokracije, gospodarstva in kvalitete življenja državljanov.

Demokratična vlada Srbije in predsednik Tadić si zaslužijo našo podporo. Srbija je ključ za stabilnost Balkana. Tu ima sodobna evropska Srbija svojo veliko odgovornost.

Prvič, pri zagotovitvi stabilne, evropske, mirne in boljše prihodnosti sosede Bosne in Hercegovine, in drugič, pri sklenitvi zgodovinskega kompromisa s sosednim albanskim narodom.

Oba dva ta cilja sta cilja sedanje vlade v Srbiji, sodelujmo z njo in podpirajmo jo v teh ciljih.

 
  
MPphoto
 

  Andrzej Grzyb (PPE).(PL) Gospa predsednica, komisar Füle je povedal, da je ravno od Srbije odvisno, ali bo sprejela prave odločitve. To nedvomno drži, hkrati pa se moramo zavedati, in to vemo, kot ena izmed novih držav članic, da moramo okrepiti ta proces. Srbija se je pravilno odločila, ko je podpisala Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum. S tem se je zavezala, da bo izvedla vrsto težkih reform. Kot Evropski parlament moramo okrepiti te reforme, saj mora poleg vlade pravilno evropsko odločitev sprejeti predvsem družba. Ko sem spremljal ustavni referendum, sem Srbom in evropskim kolegom dejal: „Poglejte Beograd in te ljudi, Srbe – to so Evropejci in pomagati jim moramo pri reformah“. Verjamem, da lahko vse, kar se dogaja v procesu ratifikacije Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma, kot tudi resolucija Evropskega parlamenta, Srbiji močno pomaga na tej poti.

 
  
MPphoto
 

  Štefan Füle, član Komisije. – Gospod predsednik, rad bi se zahvalil spoštovanim poslancem za to pestro razpravo, ki kaže na konstruktivno podporo Parlamenta procesu integracije Srbije v Evropsko unijo. Podpora ratifikacije Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma, ki jo zagotavlja Parlament, je pomembno sporočilo Srbiji in bo prispevala k okrepitvi njenih prizadevanj na poti v Evropsko unijo.

Naj se na kratko dotaknem nekaterih vprašanj, ki so bila izpostavljena med razpravo. Najprej vprašanje gospoda Belderja o Sandžaku, raje bi govoril o politizaciji vprašanja zastopanosti muslimanov kot o radikalnem islamizmu. V sklopu tega se veselimo naslednjih volitev v Bošnjaški nacionalni svet aprila letos, ki naj bi potekale mirno in bodo odprte za vse, hkrati pa bodo olajšale dialog in zmanjšale možnost radikalizacije.

Glede vprašanja o skladu za razvoj, s Srbijo in drugimi državami v regiji Zahodnega Balkana tesno sodelujemo v pogovorih o tem, kako najbolje uporabiti instrument za predpristopno pomoč in kako poskrbeti, da bo še učinkovitejši. V zvezi s podporo tehnološkemu razvoju poteka stalna presoja.

Glede vprašanja gospe Morvai naj povem, da posebno pozornost namenjamo človekovim pravicam in zaščiti pravic manjšin. Odpisal ji bom na vprašanje o konkretnem primeru, ki ga je navedla v govoru.

Osebno sem zelo vesel resnega in konstruktivnega pristopa Srbije k tej fazi širitvenega procesa. Včeraj smo govorili o pomislekih, danes pa govorimo o tem, da je Srbija na pravi poti pri obravnavi tako pomembnega vprašanja, kot je na primer reforma pravosodja. To je dobra podlaga za Srbijo, da povsem izkoristi potencial vključevanja, ki ga prinaša leto 2011.

 
  
MPphoto
 

  Enikő Győri, predsedujoča Svetu.(HU) Gospa predsednica, gospod Ðelić, komisar, gospe in gospodje, hvala za to izjemno razpravo. Podane so bile zelo dobre ugotovitve glede odličnega poročila in dejstvo, da je bila vanj vključena večina izpostavljenih vprašanj, dokazuje njegovo odličnost, zato menim, da je odlična podlaga za razpravo.

Vsi ste potrdili, da ne gre za dokončan postopek, temveč šele začetek. Verjamem, da bodo po tem začetku obravnavana vsa vprašanja, ki ste jih v razpravi izpostavili tudi vi. Dosežen je bil znaten napredek in ravno zaradi tega smo dosegli točko, na kateri smo zdaj v tem postopku, hkrati pa moramo opraviti še veliko dela. Sami ste izpostavili številna vprašanja, kot so krepitev demokracije, begunci, razvoj poslovnega okolja, težave, povezane s potovanjem brez vizumov, ali razmere manjšin.

Slišali smo, da je prišlo do znatnega napredka v manjšinski politiki v Srbiji, kar je izpostavil tudi gospod Tabajdi, hkrati pa velja københavnsko merilo in Komisija je to poudarila. To je za nas pomemben kazalnik in to bomo pozorno spremljali pri vsakem premiku in vsaki oceni, ki jo bomo izvedli.

Prav tako je bilo govora o tem, da so razmere nestabilne. S tem se povsem strinjam in ravno zaradi tega je še posebej pomembno, da spodbujamo Srbijo, naj vztraja na tej poti. To sta izpostavila tudi gospod Brok in gospod Swoboda. Prepričan sem, da je najpomembnejše to, kot je omenila gospa Nicolai, da se je Srbija za to odločila sama; da je Srbija zavezana Evropski uniji in članstvu v EU, mi pa bomo pri tem procesu pomagali z vsemi možnimi sredstvi. Na dejstvo, da so se za to pot odločili po svoji volji, gledam kot na zagotovilo, da bo Srbija izvedla vse potrebne ukrepe. Gospa predsednica, prepričan sem, da bo Parlament po tej dobro zaokroženi razpravi podprl Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum.

 
  
MPphoto
 

  Jelko Kacin, poročevalec.(SL) Današnja bogata razprava je najboljša ilustracija živega zanimanja in podpore, ki jo uživa Srbija tukaj v Evropskem parlamentu in drugih evropskih institucijah.

Ob vseh izzivih, ki so dediščina vojn iz devetdesetih let, je Srbija predvsem v procesu postavljanja temeljev vladavini prava.

Reforma pravosodja, ki se je začela leta 2009, je v marsičem nepopolna, to pa zahteva sistematske popravke.

Ključno københavensko merilo je vladavina prava, Srbija mora zagotoviti neodvisnost, kompetentnost in učinkovitost pravosodnih organov, da bi zagotovili pravno varnost in razvoj gospodarstva.

Pozdravljamo zadnje odzive Beograda, da razume vse te izzive. Tudi restitucija, tudi vračanje odvzetega premoženja, zaščita zasebne lastnine, je eden od teh elementov.

Veselim se prihoda predsednice narodne skupščine Srbije, ki nas bo v Evropskem parlamentu obiskala še ta mesec. Okrepiti moramo vlogo in odgovornost srbskega parlamenta in vseh parlamentark in parlamentarcev.

Bolj kvalitetno je potrebno pritegniti tudi srbsko opozicijo, ki mora prevzeti več odgovornosti za uspeh procesa integracije Srbije.

Izročitev odgovorov na vprašalnik Evropske komisije, ki jih bo predsednik vlade Cvetković izročil komisarju Füleju ta mesec, pa bo zgodovinski korak za državo Srbijo in tudi za vse njene državljane.

Verjamem, da bo ta korak prepričljiv in uspešen. Zato želim tudi obilo uspehov madžarskemu predsedstvu pri vzpodbujanju proevropskih sil v Srbiji.

Vem, da službe vlade za evropske zadeve, pod vodstvom Milice Delević, delajo odlično, in zato sodelovanje ne bo težko.

Tudi navzočnost podpredsednika vlade in ministra za znanost, Bože Đelića, danes tukaj, je dokaz živega interesa vlade za naše delo in za srbsko prihodnost v Evropski uniji.

In za konec še tale misel.

Pred manj kot tremi leti je bila Srbija na robu samoizolacije. Danes je ta nevarnost mimo in Srbija je odločno na poti v Evropsko unijo. S kakšnim tempom bo napredovala, pa je odvisno le od nje same.

S to resolucijo opogumljamo Srbijo na njeni zgodovinski poti, ko ji jasno sporočamo, da cenimo njene uspehe in opozarjamo na vse izzive pred katerimi je.

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. – Skupna razprava je zaključena.

Odbor za zunanje zadeve je predložil predlog resolucije o zaključku te razprave. Glasovanje bo potekalo jutri ob 12.30.

Pisne izjave (člen 149)

 
  
MPphoto
 
 

  Jiří Maštálka (GUE/NGL), v pisni obliki. (CS) Pozdravljam in podpiram vse korake, ki vodijo k hitremu vključevanju Srbije v EU, saj si večina Srbov želi te vključitve. Hkrati pa želim povedati, da je večina pomanjkljivosti, zaradi katerih so Srbi v osnutku resolucije Evropskega parlamenta deležni graje nezaupanja, povezanih s preteklimi leti uničujočega delovanja nekaterih držav članic EU na Balkanu in neposredne agresije NATA v Srbiji. Srbiji bi morali olajšati vstop v EU, saj članstvo za to državo ni nagrada, ampak priložnost za EU, da prispeva k reševanju številnih težav, ki jih je posredno in neposredno povzročila. Opozoriti moram na potrebo po zelo razumnem in uravnoteženem pristopu v zvezi z etničnimi manjšinami v Srbiji. Osnutek resolucije Evropskega parlamenta navaja „dodatne težnje albanske manjšine“ v Srbiji in omenja spoštovanje njene „pravice do pokrajinske avtonomnosti“. Če želimo, da bodo težave manjšin „rešene“ s pomočjo uvedbe kolektivne zakonodaje, ki jim bo zagotavljala posebne pravice, bo to „rešitev“ s katastrofalnimi posledicami za zadevno državo, to pa ne velja le za Srbijo. Manjšinske pravice je mogoče zagotoviti le z doslednim zagovarjanjem in spodbujanjem posameznih človekovih pravic.

 
  
MPphoto
 
 

  Csanád Szegedi (NI), v pisni obliki.(HU) Madžarska je ratificirala Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum EU/Srbija 16. novembra 2010. Madžarska, ki se pripravlja na mandat predsedovanja EU, se ni nič naučila iz zgodovinske napake, ko bi lahko pridružitev Romunije pogojevala z regionalno neodvisnostjo za avtohtono madžarsko manjšino v Transilvaniji. Posledice te zamujene priložnosti je mogoče čutiti še danes: madžarska pokopališča so oskrunjena; v Transilvaniji poteka tihi genocid nad Madžari. S Stabilizacijsko-pridružitvenim sporazumom EU/Srbija morata Evropska unija in madžarsko Ministrstvo za zunanje zadeve zagotoviti varovanje manjšin. Evropska unija je pod velikim pritiskom, saj mora državam kandidatkam s sklepanjem in pospeševanjem pridružitvenih sporazumov pokazati, da je pristop k EU uresničljiv cilj. Medtem ko Jobbik podpira na primer pridružitev Hrvaške, kot države, ki izpolnjuje merila, odločno nasprotuje nadaljnjim, prenagljenim korakom v primeru Srbije. Pogoj za nadaljevanje pristopnega procesa mora biti veliko večji obseg avtonomije avtohtone madžarske manjšine, ki živi v Srbiji, kot tudi popolna regionalna in kulturna samostojnost. Prav tako ne smemo opustiti zamisli, s katero bi ljudem v Vojvodini omogočili, da na referendumu izrazijo svojo voljo glede regionalnega statusa, s čimer bi vsaj nekoliko ublažili neizbrisne rane, prizadete Madžarom v Trianonu.

 
  
  

(Seja je bila prekinjena ob 10.25 in se je nadaljevala ob 10.30)

 
  
  

PREDSEDSTVO: Jerzy BUZEK
predsednik

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov