Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Razprave
Torek, 18. januar 2011 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

6. Pregled belgijskega predsedovanja Svetu (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 

  Predsednik. – Kolegi, dovolite mi, da pozdravim predsednika vlade Yvesa Leterma. Pred pol leta je potekala predstavitev belgijskega predsedovanja. Zdaj bomo imeli predstavitev dosežkov tega predsedovanja: zakonodaja, Evropska služba za zunanje delovanje, finančni nadzor, pobuda državljanov, proračun – obravnavali bomo vse te točke.

Prav tako pozdravljam predsednika Barrosa, ki je z nami, in vse druge.

– Naslednja točka sta izjavi Sveta in Komisije: Pregled belgijskega predsedovanja Svetu.

 
  
MPphoto
 

  Yves Leterme, predsedujoči Svetu. (FR) Gospod predsednik, gospod Barroso, ekscelence, gospe in gospodje, kljub temu, da se zdi nekoliko nenavadno za Evropski parlament, bom kljub temu začel govor s citatom velikega severnoameriškega misleca Ralpha Walda Emersona, ki je dejal:

„Ne hodite po izhojeni poti. Podajte se tja, kjer ni poti in zapustite sledi“.

(FR) Z drugimi besedami: „Ne hodite po izhojeni poti. Podajte se tja, kjer ni poti in zapustite sledi“.

Gospe in gospodje, ravno to smo v zadnjih šestih mesecih počeli, skupaj z vami. Belgija, moja država, je prevzela predsedovanje Evropski uniji po rotacijskem sistemu po uveljavitvi Lizbonske pogodbe.

Res je, da se nismo podali na povsem neznano področje, kljub temu pa smo morali vzpostaviti merila za novo delovanje Evropske unije v skladu z novo pogodbo, z novimi institucijami, s katerimi se je opremila Evropska unija. Zato smo se v skladu z belgijsko tradicijo, tradicijo moje države, po najboljših močeh potrudili, da bi omogočili optimalno delovanje institucij ter tako vzpostavili prave precedense.

Gospe in gospodje, povem vam lahko, da Evropska unija, kot je bila oblikovana v skladu z Lizbonsko pogodbo, danes deluje dobro. Unija se je opremila z novimi instrumenti za nadzor finančnega sektorja, ki naj bi preprečili ponovitev kriz, kot je kriza, iz katere se še vedno skušamo izvleči. Dosežen je bil napredek pri upravljanju gospodarstva. Dosežen je bil sporazum o proračunu za leto 2011 in, še pomembnejše, v teh šestih mesecih sta Parlament in Svet skupaj dosegla skoraj štirideset sporazumov zakonodajne narave.

Gospe in gospodje, naša odločnost, da upoštevamo besedilo in duha Lizbonske pogodbe, je pomenila odločitev za prihodnost Unije, naložbo v vse tesnejše evropsko sodelovanje. Da bi to med predsedovanjem dosegli, smo sledili dvema glavnima smernicama.

Prvič, nismo se želeli izpostavljati. Namesto tega smo v evropsko agendo, v program Komisije, v zagon, ki so ga ustvarili voditelji držav ali vlad na ravni Evropskega sveta, v program trojke s španskimi in madžarskimi kolegi, vključili naš program, belgijski program, s petimi prednostnimi nalogami.

(NL) Drugič, gospe in gospodje, ker nismo hoteli vsiliti belgijske agende, smo se odločili za vključujoče predsedovanje. Učinkovito smo si prizadevali za čim tesnejše sodelovanje z vsemi evropskimi institucijami, pri tem pa upoštevali besedilo in duh Lizbonske pogodbe in odigrali vlogo, ki je bila dejansko le vloga povezovalca.

Sodelovali smo z vsemi stranmi, s Parlamentom in Komisijo, pa tudi z novim stalnim predsednikom Sveta, visoko predstavnico in seveda z državami članicami, hkrati pa lahko rečem, da smo v celem mandatu z veliko mero dovzetnosti posebno pozornost posvečali konstruktivnemu sodelovanju s Parlamentom, katerega pristojnosti so se v skladu z novimi pravili močno okrepile.

Nekaj skromnosti je seveda na mestu, vendar moramo povedati, da smo skupaj z vami poskrbeli, da je bila ta metoda uspešna. Še več, gospe in gospodje, danes Unija bolj kot kadar koli doslej pomeni usklajeno delovanje institucij in držav članic. Menim, da je bila ta metoda učinkovita in da je lahko učinkovita tudi v prihodnje, saj je bila in je še vedno osredotočena na rezultate, ne pa na grajenje ugleda. To velja za naše predsedovanje, hkrati pa velja tudi za Evropski parlament, čeprav morate o tem soditi vi sami.

Gospod predsednik, gospe in gospodje, v imenu belgijske vlade in v imenu kolegov, ki so sodelovali pri predsedovanju po rotacijskem sistemu, želim izraziti zadovoljstvo in hvaležnost za vaše sodelovanje. Upam si trditi, da smo večino sporazumov, ki smo jih dosegli, sprejeli z veliko večino. To priča o kakovosti vaših razprav in – to bi moralo povrniti zaupanje evropskih državljanov – pozornosti, ki ste jo namenili temu, kar je dobro za Evropo in je visoko nad nacionalnimi interesi.

Gospe in gospodje, teh šest mesecev je minilo. Seveda ne moremo ostati v preteklosti. V naslednjih mesecih in letih bomo morali storiti več, kot smo kadar koli do zdaj, saj se naša Unija, naša družba, spopada z zelo velikimi izzivi. Na kratko jih želim omeniti.

Prvi izziv je to, kar smo sprožili v zadnjih šestih mesecih, in sicer upravljanje gospodarstva. V teh šestih mesecih smo sodelovali in tako izvedli ukrepe, potrebne za odpravljanje krize v evrskem območju. Vendar blaženje simptomov, ki smo jih do zdaj opazili, ne zadostuje. Grožnje, s katerimi se srečujejo mnoge države v evrskem območju, so pokazale, da monetarna unija ne more delovati brez ekonomske unije, brez večje gospodarske konvergence. Zato moramo še naprej vztrajati na poti večje ekonomske kohezije, večje kohezije v finančnih, gospodarskih in socialnih politikah držav članic.

Upravljanje gospodarstva zahteva strogo spremljanje proračunskih in strukturnih politik držav članic Unije. V celoti moramo izkoristiti evropski semester, ki je bil uveden s tem namenom. Vrnitev na proračunsko disciplino ne sme biti le nezavezujoč cilj; biti mora preverljiv in po potrebi izvršljiv na evropski ravni. Ne gre le za disciplino samo; zdrave javne finance so nujno potrebne, če želimo spet zagotoviti trajnostno rast, verodostojno rast, ki ustvarja delovna mesta za naše državljane. Ta delovna mesta so seveda ključnega pomena za ohranjanje našega zelo posebnega evropskega socialnega modela, ki dopolnjuje politično in gospodarsko svobodo, socialno solidarnost in ekološko odgovornost.

(DE) Unija mora uporabiti nove instrumente, ki jih uvaja, da bi tako učinkovito nadzirala finančne trge. Ti instrumenti naj bi bili na voljo za uporabo do konca tega leta. To nujno potrebujemo, da bi preprečili kakršne koli nove težave na trgih.

Upravljanje gospodarstva, spremljanje nacionalnih proračunskih in strukturnih politik, novi instrumenti za spremljanje finančnih trgov – vse to lahko vzbuja vtis, da bo aparat Unije postal precej obsežen in zapleten. Seveda lahko prav tako pričakujemo, da se tesnejše spremljanje nacionalnih političnih odločitev držav članic ne bo nadaljevalo brez razprav in zapletov. Vendar nas to ne bi smelo odvrniti, saj gre za ključni del evropskega povezovanja.

Drugo področje, na katerem moramo to izvesti – pri katerem moramo ohraniti zagon –, je vloga Unije v svetu. Na tem področju moramo doseči napredek. Zaradi usklajenih priprav in enotne zastopanosti smo povečali vpliv v G20. V zadnjih mesecih je Unija začela graditi svojo lastno diplomatsko zastopanost po vsem svetu. Ta prizadevanja so dobra, vendar morajo biti usklajena.

Evropska unija nastopa enotno pri večini težav v svetu, vendar besede ne zadostujejo. Unija mora razviti večjo težo; sposobna mora biti odločno ukrepati in postati resnično središče vpliva in moči v večpolarnem svetu.

Tretjič, obravnavati moramo finančno perspektivo Unije. Res je, da zdaj ni čas, ko bi vlade lahko razmišljale o bistvenih povečanjih prispevkov v proračun Unije, kljub temu pa se ne moremo izogniti razpravi o dolgoročni finančni perspektivi.

Parlamentu je bilo obljubljeno, da bo prišlo do posvetovanj o filozofiji prihodnjega financiranja Unije, o načinih in sredstvih. Unija ne more živeti iz rok v usta: imeti mora dolgoročno perspektivo.

Povedati želim, da bomo te izzive lahko premagali le, če bomo bolj kot kadar koli do zdaj verjeli vase. V zvezi s tem izzivom v prihodnjih letih želim citirati francoskega misleca in pisatelja Andréja Frossarda. Najprej bom spregovoril v francoskem jeziku in potem prevedel:

(FR) „Evropa se želi povsem upravičeno opremiti s skupno politiko in valuto, vendar najbolj potrebuje dušo.“

„Evropa se želi povsem upravičeno opremiti s skupno politiko in valuto, vendar najbolj potrebuje dušo.“

Kolegi, res potrebujemo dušo. Zaupati moramo vase in v to, kar smo dosegli, hkrati pa se ne smemo opravičevati za to, kdo in kaj smo. Ne smemo pozabiti, da je bila Unija še pred trgom, pred valuto, pred obsegom institucij – naša Unija – vizija, prepričanje, želja. Bila je želja po miru na tej celini, ki so jo razdelile številne vojne.

Slišal sem, da je govorjenje o miru generacijam v Evropi, ki niso nikoli poznale vojne, postalo nekoliko passé. Rečem lahko le: „Ozrite se okoli sebe“. Poglejte na primer vse te begunce, ki bežijo k nam zaradi vojne, ki bežijo pred oboroženimi konflikti, bežijo pred nasiljem. Ti begunci vsekakor ne gledajo nespoštljivo na dosežek, kot je širitev miru in varnosti skoraj po celotni celini. Vsi ti begunci – ti ljudje – hrepenijo, tako kot številni drugi ljudje po svetu, po pravicah in svoboščinah, ki jih imajo mnogi naši državljani za samoumevne.

Vendar Unija ne pomeni le miru, pomeni tudi svobodo, demokracijo, temeljne državljanske pravice, pravno državo za naše državljane in tudi za priseljence. Verjamemo v pravico vsake osebe do človeškega dostojanstva, kar pomeni pravico ljudi, da živijo dostojno in ne v pokorščini, in v pravico, da svobodno mislijo, govorijo in verujejo.

V večkrat citirani izjavi je Jean Monnet povedal, da ni ničesar mogoče narediti brez ljudi, vendar ni nič večno brez institucij. To danes drži ravno tako kot takrat, ko je to izrekel, na drugi strani pa je tudi res, da bodo institucije zamrle, če jih ne bodo upravljali ljudje s trdnimi prepričanji. Ne smemo pozabiti, da nas bodo naši državljani podpirali le, če jim bomo zagotovili vizijo: če jim bomo zagotovili sanje.

Na koncu želim Madžarski zaželeti veliko uspeha ob prevzemu predsedovanja. Prepričan sem, da bo še naprej visoko nosila plamenico evropskih sanj o miru, evropskih sanj o svobodi in cilj o vse močnejši Uniji.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije.(FR) Gospod predsednik, gospod Leterme, gospe in gospodje, Unija je z učinkovitostjo in osredotočenostjo, s pragmatizmom in duhom Skupnosti dosegla pomemben napredek med belgijskim predsedovanjem, ki si zasluži naše občudovanje in priznanje.

V imenu Evropske komisije želim iskreno čestitati predsedniku vlade, gospodu Letermeju, njegovi celotni vladni skupini, upravi in vsem Belgijcem, ki so se po najboljših močeh potrudili, da bi bilo to predsedovanje uspešno.

Bilo je dobro in odlično predsedovanje v občutljivem in zahtevnem času za prihodnost Evropske unije. Le malo kdaj je bilo tako bistveno premagovati težave, le malo kdaj so bili izzivi tako pomembni. V teh dolgih mesecih vršanja in besnenja – če mi oprostite ta izraz – se je belgijsko predsedstvo trdno držalo začrtane poti evropskih politik. Njegovi ukrepi so bili vedno vključeni v bistvo obstoja Evropske unije, solidarnost za vse v splošnem evropskem interesu. Njegovi ukrepi so nam prav tako omogočili, da začrtamo najboljšo pot za uresničitev naših glavnih ciljev: stabilnost in ponoven zagon rasti, ki bo pripomogla k ustvarjanju delovnih mest.

Bili so meseci, ko je Evropa še vedno preživljala blazen ritem dogodkov, povezanih s finančno krizo in državnimi dolgovi. Vse oči so bile uprte v prihodnost evrskega območja in v našo odločenost, da ga zaščitimo. Ko govorimo, da bomo storili vse, kar je v naši moči, da bi zaščitili stabilnost celotnega evrskega območja, to ne smejo biti prazne obljube. Gre za izraz naše trdne politične volje, da zaščitimo skupno usodo. Prihodnost evrskega območja in prihodnost Evropske unije sta dve strani istega kovanca. Želimo, da bi bila ta prihodnost za nas in prihodnje generacije stabilna in uspešna. To je vedno bilo in še naprej ostaja bistvo evropskega povezovanja in duha Skupnosti.

Temeljne reforme, katerim smo se zavezali, kažejo, da se povsem zavedamo izziva, s katerim se srečuje Evropska unija. Prilagoditi se moramo novi politični, gospodarski in strateški stvarnosti hitro spreminjajočega se globaliziranega sveta. To prilagoditev moramo izvesti in hkrati ponovno potrditi naše vrednote, ščititi naše interese ter okrepiti verodostojnost in vpliv na mednarodnem prizorišču.

V osrčju tega napredka so osnovne odločitve, ki smo jih sprejeli glede krepitve evropskega upravljanja gospodarstva in obvladovanja naših makroekonomskih nesorazmerij. Ne gre za možnost, ampak za nujnost. Upam, da bosta v tem šestmesečnem obdobju Evropski parlament in Svet sprejela predloge o upravljanju gospodarstva.

Temeljno vprašanje ni, kdo med različnimi političnimi partnerji v Evropi bo zmagovalec ali poraženec, ampak ali smo vsi pripravljeni na sodelovanje ob popolnem spoštovanju medsebojnih privilegijev. Vprašanje je, ali bo celotna Evropska unija zmagovalka ali poraženka. Odgovor je jasen: če ne bomo okrepili upravljanja gospodarstva, bomo poraženci, v evrskem območju in v Evropski uniji.

Če ne bomo okrepili upravljanja gospodarstva, bomo v Evropi izgubili bitko za stabilnost, rast in zaposlovanje. Če ne bomo okrepili našega upravljanja gospodarstva, se lahko današnje trdne povezave jutri skrhajo. In če ne bomo okrepili upravljanja gospodarstva, bomo izgubili verodostojnost na mednarodnem prizorišču.

Čeprav so vprašanja upravljanja in makroekonomskih neravnovesij globalna vprašanja in jih obravnavamo na vrhu G20, kako lahko ostanemo verodostojni in vplivni pri naših mednarodnih partnerjih, če jih ne moremo rešiti niti na ravni EU? To govorim ob previdni izbiri besed: gre za eksistenčno vprašanje Evropske unije. Ukrepamo in se uveljavimo kot Unija, ali pa ne ukrepamo in dopustimo, da bomo odrinjeni na rob. Gre za vprašanje naše skupne usode.

Na srečo se znamo zavzeti zase. Zato želim iskreno čestitati belgijskemu predsedstvu. Sporazum, dosežen 17. septembra na Svetu za ekonomske in finančne zadeve, je pripeljal do zagona novih ciklov upravljanja gospodarstva, imenovanih evropski semester. Prvi korak je bil izveden prejšnji teden s predstavitvijo pregleda letne rasti, ki ga je pripravila Evropska komisija in v katerem zelo jasno navajamo, da so tri prednostne naloge, na katere moramo osredotočiti naša prizadevanja, krepitev makroekonomske stabilnosti – predvsem s strogo javnofinančno konsolidacijo –, strukturne reforme in rast, ki temelji na ustvarjanju delovnih mest.

Opazen uspeh smo dosegli tudi pri finančnem nadzoru, predvsem s sprejetjem nove evropske ureditve finančnega nadzora, ki je začela veljati 1. januarja 2011 z ustanovitvijo Evropskega odbora za sistemska tveganja in treh novih organov za finančni nadzor, ki pokrivajo trge, banke in zavarovalnice.

V teh šestih mesecih smo dosegli sporazume o upravljanju špekulativnega kapitala in drugega alternativnega naložbenega kapitala ter o bonitetnih agencijah. Za naše državljane varčevalni ukrepi niso nejasen koncept, ampak kruta realnost vsakodnevnega življenja. V Evropi je veliko skrbi in pomislekov, vendar obstajajo tudi visoka pričakovanja, da bodo reforme, s katerimi tako dolgo odlašamo, končno le izvedene, da bo evropski vidik sestavni del rešitve in da bo Evropa ohranila svoje projekte, vrednote in interese v svetu.

Zato je pomembno, da čim bolj razširimo novice o tem, kaj počne Unija, da bi povrnila rast, ki je trajnostna in lahko ustvarja delovna mesta, ter zgradila evropsko družbo, ki je bolj poštena in okolju prijaznejša.

Izpostaviti želim nekatere druge dosežke, predvsem v zvezi z zunanjo politiko in zunanjimi odnosi. Eden izmed takšnih dosežkov je sporazum o prosti trgovini z Južno Korejo, podpisan 6. oktobra, ki je najambicioznejši trgovinski sporazum, ki ga je do zdaj sklenila Evropska unija, in ki mora biti merilo za naše prihodnje dvostranske trgovinske sporazume.

V nasprotju s pričakovanji nekaterih pesimistov smo v Cancúnu prav tako zabeležili nek napredek pri multilateralizmu v boju proti podnebnim spremembam. Cancún je pokazal, kako pomembno je sodelovanje med predsedstvom in Komisijo, da lahko Evropa na mednarodnem prizorišču nastopa povezano in opazno.

V zvezi s praktičnimi rezultati se prav tako želim dotakniti sporazuma, ki smo ga med belgijskim predsedovanjem končno dosegli na področju prometa pri dokumentu evrovinjeta. To je za naše državljane zelo pomembno.

Belgijskemu predsedstvu bi se rad zahvalil za vzoren način, na katerega je omogočilo, da so bile upoštevane in izvedene najpomembnejše izboljšave, ki jih je prinesla Lizbonska pogodba. V težkih pogajanjih o proračunu Evropske unije za leto 2011, v skladu z novimi proračunskimi pravili pogodbe, je uporabilo vse svoje pogajalske sposobnosti, kar je prineslo odlične rezultate. Šlo je za ponazoritev evropskega duha in kulture doseganja kompromisov. Komisija je ponosna na svoj prispevek.

Jutri bom izpolnil zaveze, ki sem jih dal Parlamentu, in imel prvi sestanek s predsednikom Evropskega parlamenta, gospodom Buzekom, in predsednikom vlade Orbánom, ki bo na čelu predsedovanja po rotacijskem sistemu, kjer bomo razpravljali o naslednjih korakih v zvezi s proračunskimi zadevami.

Leto 2010 je bilo večkrat težko, včasih pa tudi zelo zahtevno leto. Vendar je bilo zelo produktivno. Pod predsedovanjem dveh držav, Belgije, pa tudi Španije, smo lahko dosegli odločen napredek pri evropskem združevanju. V tem vidim moč Unije in pravilno delovanje naših institucij. Zdaj je odvisno od tretje države v trojki, Madžarske, da ohrani ta zagon.

Pomembne odločitve, ki smo jih sprejeli v zadnjem letu, so dokaz, da vsi, Parlament, Svet, Komisija, države članice, vemo, kaj moramo narediti, da bi v Evropi zagotovili stabilno in uspešno prihodnost. Če vemo, kaj moramo storiti, moramo to storiti zdaj. Rekli smo, da smo to pripravljeni storiti; zdaj moramo pokazati, da lahko izpolnimo naše politične zaveze, ne da bi jih omehčali, ne da bi jih oslabili in ne da bi nas preslepili neodločni znaki oživljanja.

Uskladiti moramo naše ukrepe ter pokazati, da niso odziv na pritiske krize na trgih, ampak močna, ponovna potrditev naše pripravljenosti za skupno življenje v Uniji miru, solidarnosti in svobode.

 
  
MPphoto
 

  Jean-Luc Dehaene, v imenu skupine PPE. – (NL) Gospod predsednik, belgijsko predsedstvo je upravičeno prejelo pohvale z vseh strani. Vi in vaši kolegi, gospod predsednik vlade, ste dosegli izjemne dosežke. Ne bom komentiral posameznih dosežkov, ampak bom posebej izpostavil zlati standard, ki ste ga postavili pri predsedovanju. Ne nazadnje je bilo belgijsko predsedovanje Svetu prvo, ki je v celoti potekalo v skladu z institucionalnim okvirom Lizbonske pogodbe. Že to je bilo izziv.

Kot sem že navedel v poročilu o prejšnjem mandatu, se je zaradi pogodbe korenito spremenil institucionalni okvir. Zato sta Evropski Svet in Svet zdaj dve ločeni instituciji, vsaka s svojim predsedstvom. Novo je tudi to, da se v pogodbi uporablja povsem enako besedilo za opisovanje mandata Sveta, kot se uporablja za opisovanje mandata Parlamenta. Ne moremo se znebiti vtisa, da so se nekateri člani Sveta le stežka prilagodili na nov odnos med Parlamentom in Svetom. To je bilo očitno tudi pri razpravi o proračunu.

Vendar tega ne moremo trditi za belgijsko predsedstvo. Pri posvetovanju s Komisijo in Parlamentom je svoje napore vlagalo predvsem v uresničevanje evropske zakonodajne agende. Pri tem so imele evropske prednostne naloge vedno ključno vlogo. To tudi deloma pojasnjuje uspeh belgijskega predsedovanja. V preteklosti so predsedstva vse prepogosto skušala več pozornosti nameniti svojim nacionalnim prednostnim nalogam kot evropskim agencijam. Tokrat se to ni zgodilo, Evropa pa je med tem predsedovanjem dosegla resničen napredek. Zahtevna razprava o proračunu med belgijskim predsedovanjem je prav tako začrtala smer za enega izmed najzahtevnejših izzivov, s katerimi se bo Unija spopadala v prihodnjih letih, in sicer vzpostavitvi novega finančnega okvira. Belgija je od prejšnjih predsedstev prevzela obljubo, da bo Parlament sodeloval v razpravi o tem večletnem finančnem okviru. Komisija se je v okviru predloga o večletnem načrtu zavezala, da bo pripravila predloge o lastnih sredstvih Unije in ključnega pomena je, da se to tudi zgodi. Parlament bo zagotovil, da se bodo Komisija in vsa nadaljnja predsedstva držali teh zavez.

 
  
MPphoto
 

  Hannes Swoboda, v imenu skupine S&D. – (DE) Gospod predsednik, predsednik vlade Leterme, člani predsedstva, gospod Barroso, ta teden imamo priložnost, da primerjamo dve predsedstvi: eno, ki je pravkar zaključilo z delom, in eno, ki je pravkar začelo. Ko govorimo o belgijskem predsedstvu, moramo povedati, da je opravilo odlično delo – za to se zahvaljujem. To je doseglo kljub težkim razmeram – politične razmere doma niso ravno enostavne, nova je Lizbonska pogodba, pa tudi odnos z Evropskim svetom ni najbolj enostaven. Belgijsko predsedstvo je bilo jasno osredotočeno na Evropo. Želelo je, da Evropa napreduje.

V nasprotju z madžarskim predsedstvom – vsaj do zdaj –, kjer smo videli, da več pozornosti namenja domačim razmeram, povedano drugače, ohranjanju moči doma, zlasti v zvezi z zelo spornim medijskim zakonom, o katerem bodo kasneje tudi razpravljali. Upam, da bo gospod Orbán podrobno preučil potek belgijskega predsedstva in mu sledil.

Gospod Leterme, govorili ste o upravljanju gospodarstva. V zvezi s tem lahko v celoti podprem, kar je povedal gospod Barroso. Vse je omejeno na okoliščino ali/ali. Ali bo v Evropi prišlo do ponovne krize – ne samo v evrskem območju – ali pa bomo skušali vzpostaviti učinkovito upravljanje gospodarstva, ki bo temeljilo na sodelovanju vseh držav članic in na odločnih ukrepih, ki jih bo izvedla Komisija. V zvezi s tem vas povsem podpiramo, gospod Barroso. Na tem področju ste veliko dosegli, gospod Leterme, vendar moramo zdaj doseči še več, hkrati pa moramo izvesti naslednje korake.

Povedali ste, da gre predvsem za davčno, finančno in socialno sodelovanje. S tem bom prešel na drugo točko, pri kateri je bilo to belgijsko predsedstvo zelo uspešno, in sicer pri socialnem vidiku. Mislim, da je v interesu vseh nas – čeprav mogoče z drugačnimi poudarki –, da se ta socialni vidik ustrezno vzpostavi. Socialna Evropa ne pomeni, da morajo biti vse stvari izvedene v socialno političnem krogu Evrope; pomeni na primer stvari, o katerih ste govorili in jih uresničili v zvezi z bojem proti revščini. Nezaslišano je, da se revščina v Evropi še povečuje. Enako velja tudi za to, kar ste povedali o vse večjih razlikah pri razdeljevanju prihodkov. Med vašim predsedovanjem ste jasno povedali, da ne gre le za socialno vprašanje; gre tudi za gospodarsko vprašanje. Večja revščina in večje socialne neenakosti se odražajo v manjši konkurenčnosti. To je bilo dokazano z gospodarskega, finančnega in empiričnega vidika. Stvari, o katerih ste govorili, so zelo pomembne.

Prav tako pomembno je to, kar ste povedali o Evropi državljanov. Skupaj z gospodom Šefčovičem in poslanci Parlamenta ste znatno prispevali k vzpostavitvi pobude evropskih državljanov. To bo pomemben korak naprej, če ga bodo pri zbliževanju Evrope z državljani ustrezno uporabile tudi proevropske sile.

Seveda Belgiji tudi v prihodnje želimo vse najboljše. Ni nepomembno, kako se vedejo akterji na političnem prizorišču. Upam, da bodo vse politične sile v Belgiji skušale doseči resnično soglasje. Ljudem v regiji, ki jo je prizadela kriza, je težko povedati, da morajo doseči soglasje, da morajo sodelovati pri pomembnih vprašanjih, ko pa tega ni mogoče doseči v Belgiji – eni izmed osrednjih držav Evropske unije.

V zvezi s tem vam želim vse najboljše. V številnih pogledih ste opravili vzorno predsedovanje. Upam, da bodo naslednja predsedstva sledila vašemu zgledu.

(Aplavz)

(Govornik se je strinjal, da sprejme vprašanje v skladu s členom 149(8))

 
  
MPphoto
 

  Krisztina Morvai (NI). – Gospod predsednik, gospoda Swobodo želim vprašati, kako si drzne presojati madžarsko predsedstvo, ki je to funkcijo šele prevzelo. Stvari sploh ne pozna. Zakaj raje ne presoja svojih kolegov v socialistični skupini, ki so streljali na svoje ljudi ob petdeseti obletnici revolucije iz leta 1956 in ki so za zapahe poslali več sto ljudi? Njim bi moral zastaviti vprašanje in jih presojati.

 
  
MPphoto
 

  Hannes Swoboda (S&D). – Gospod predsednik, poznam to utemeljitev, ki navaja, da s presojanjem vlade presojaš njene ljudi. Nekoč se je to dogajalo tudi v moji državi.

Bodimo jasni. Razprave nismo sprožili mi. Sprožila jo je madžarska vlada – kot sem povedal – s tem spornim zakonom. Gre za zakon, ki mu mnogi Madžari, ki so trpeli zaradi komunističnega in nacističnega režima, ostro nasprotujejo. Bojijo se, da je ogrožena njihova svoboda izražanja. To bi morali obravnavati.

 
  
MPphoto
 

  Guy Verhofstadt, v imenu skupine ALDE.(NL) Gospod predsednik, predlagam, da o madžarskem predsedovanju razpravljamo jutri. Stvari moramo ločiti, ali pa bo predsednik vlade Leterme moral komentirati nov medijski zakon na Madžarskem in prepričan sem, da to ni njegova dolžnost.

Gospe in gospodje, vloga Parlamenta je sprejemati in nadzirati zakonodajo, kar tudi pomeni, da mora biti kritičen, ko stvari niso dobre, ko stvari ne potekajo dobro, hkrati pa mora izraziti pohvalo, kadar se iztečejo dobro. Trdimo lahko, da je bilo belgijsko predsedstvo dobro, zelo dobro, in da je bilo uspešno zaradi prizadevanj mnogih ljudi: belgijske vlade, pa tudi mnogih diplomatov, stalnega predstavnika, namestnika stalnega predstavnika in vseh tistih, ki so se vsak dan trudili, da bi bilo uspešno.

Gospod predsednik vlade, šlo je za uspeh, ki ga ni nihče pričakoval, saj smo se vedno znova vsi srečevali z naslednjim vprašanjem naših volivcev: kako lahko skrbniška vlada uspešno predseduje? Menim, da smo tokrat prvič imeli resnično evropsko vlado, saj je šlo za vlado, ki se je osredotočila le na evropske zadeve in evropska vprašanja in katere pozornosti niso odvračale zadeve držav članic.

To se skoraj sliši kot povabilo drugim vladam, naj postanejo skrbniške vlade, ko prevzamejo predsedovanje Evropski uniji, da se bodo šest mesecev lahko osredotočale na Evropo, ne pa da jo občasno vrinejo med druga vprašanja.

Menim, da je bilo belgijsko predsedstvo uspešno predvsem zaradi enega razloga (poglejte finančni nadzor, hedge sklade, bonitetne agencije): ker se je to predsedstvo zavedalo, da si moramo v skladu z novo pogodbo prizadevati za „več Evrope“ in ker si je v Svetu prizadevalo za „več Evrope“. Tega ne moremo trditi za vsa predsedstva. Jean-Luc Dehaene ima prav, ko pravi, da še vedno obstaja veliko držav članic, ki ne razumejo, da so se temeljna pravila spremenila.

Temeljna pravila so se spremenila in belgijsko predsedstvo je prvo, ki je to doumelo. Če smo dobili rešitev za evropski nadzor, pri čemer so bili cilji Evropskega parlamenta povsem ohranjeni, je to zaradi tega, ker je belgijsko predsedstvo našim kolegom v Svetu povedalo: „To ne bo delovalo, potrebujemo evropsko rešitev“, v nasprotju z rešitvijo, ki so jo decembra 2009 pripravili finančni ministri.

To velja tudi za evropski patent. To je bil izjemen napredek, gospod predsednik. Vas in vse ostale poslance pozivam, da v Evropskem parlamentu kmalu prižgete zeleno luč za ta patent, da bo po več kot 20 letih končno postal realnost.

 
  
MPphoto
 

  Isabelle Durant, v imenu skupine Verts/ALE. – (FR) Gospod predsednik, kot so pred mano povedali že drugi, je več kot očitno, da so do zdaj bili belgijski oblikovalci politik uspešnejši zunaj meja države, kot doma. Kakor koli že, to pozdravljam in vam čestitam. Belgijska skupina je opravila dobro delo in to je zelo pozitivno.

Hkrati sem prav tako mnenja, da nasprotovanje, na katerega ste naleteli v različnih svetih, spominja na nasprotovanje, s katerim se srečujemo v belgijski razpravi: solidarnost, prenosi, vsa ta vprašanja, povezana s prispevki ali umikanjem, so stvari, ki jih v Belgiji zelo dobro poznamo in na katere ste naleteli v Svetu.

Gospod Barroso, ker ste izrazili občudovanje in priznanje, bi mogoče Evropska unija v prihodnje Belgiji pomagala najti pravo smer in ji zagotovila pomoč. Ker je Belgija pomagala Evropski uniji, bi mogoče Evropska unija lahko pomagala Belgiji, da odpravi zastoj na zvezni ravni.

Če se vrnem na posamezna vprašanja, predvsem na vprašanje proračuna, predsednik vlade, na koncu predsedovanja nosite večjo odgovornost kot na začetku. Zato v zvezi s proračunom menim, da nimamo dovolj poguma za sprejetje predloga o dogovoru, ki bi ga lahko dosegli glede finančnih sredstev, vendar pa bo vprašanje lastnih sredstev v prihodnjih mesecih osrednje vprašanje in močno računam na Belgijo –, ki bo spet lahko svobodno spregovorila, saj ne bo več zastopala vseh držav članic, ampak bo govorila le v svojem imenu –, da bo prispevala k napredku na tem področju.

Drugo pomembno vprašanje je evropsko volilno okrožje. Gre za temo, ki jo bo Svet obravnaval v prihodnje. Vem, da nekateri v Belgiji ne želijo zvezne ureditve volilnega okrožja, kljub temu pa menim, da je potrebna in da jo mogoče Belgijci ravno zaradi tega, ker je ne želijo v Belgiji, želijo na evropski ravni. Evropsko volilno okrožje bi bilo v veliko pomoč pri zagotavljanju tega, kar imenujete „duša“ evropske unije, tj. dejstva, da se lahko tam evropski državljani enostavno štejejo za državljane, ki lahko volijo tudi za ostale, ne le nacionalne predstavnike. Mislim, da je to zelo pomembno vprašanje.

In tretje vprašanje, ki je že bilo omenjeno, je pobuda državljanov. Tudi tu se močno zanašam na Belgijo, da bo prispevala k pospešitvi procesa izvedbe. Gre za pomemben instrument poleg vseh reform upravljanja gospodarstva in upam, da bo lahko Belgija prispevala tudi k hitrejšemu in močnejšemu napredku procesa.

 
  
MPphoto
 

  Derk Jan Eppink, v imenu skupine ECR. – (NL) Gospod predsednik, v zadnjih šestih mesecih je Belgija dokazala, da je vredna predsedovanja. Ne bi si mislili, da je bila izvoljena belgijska vlada v odstopu. Ko pogledam dokumente, za katere sem usposobljen, da jih ocenim, je stanje pozitivno. Sporazum o uredbi regulaciji tveganega kapitala, uredba o nadzoru finančnih trgov in proračun za leto 2011. Dobro poznam Belgijo in Evropo. Evropska politika je v nekem smislu podaljšek belgijske politike z obsežnejšim namenom. Vključuje iskanje dogovorov s pomočjo posvetovanja in dolgih kosil, po potrebi pa tudi nekoliko dobrikanja, vse v interesu doseganja rezultata.

Zato nekateri pravijo, da je Belgija Evropa v malem. Ravno tu je nevarnost za Evropo, saj belgijski sistem sam ne more več delovati na dogovorih. O nasledniku gospoda Leterma ni še nič znanega. Če je Belgija prihodnost Evrope, potem se moramo vprašati: zakaj se čas belgijskemu sistemu izteka? Zakaj bo prenehal delovati?

Menim, da je razlog v tem, da je Belgija vzpostavila transferno gospodarstvo, ki ga ni mogoče več financirati. V imenu solidarnosti smo vzpostavili denarni tok iz Flandrije v Valonijo in Bruselj, a če je solidarnost vedno enosmerna, gospod Barroso, potem se ljudje odtujijo in ravno s tem se zdaj srečujemo v Belgiji.

V Evropi smo močno zaposleni z načrtovanjem transfernega gospodarstva. To počnete in zaradi tega je evro že bil zlorabljen. Zdaj slišimo pozive k izdaji evroobveznic. Gospod Verhofstadt vsak dan poziva k temu. Oglejte si Evropski sklad za pomoč, ki vsak dan bolj spominja na Ponzijevo shemo. Najprej je bil začasen, potem je bil trajen, zdaj pa moramo vanj dovajati vedno več denarja. To bo negativno vplivalo na konkurenčnost, saj se tuje naložbe v Evropo zmanjšujejo. Vsi, ki želijo videti jutrišnjo Evropo, naj pogledajo, kakšna je Belgija danes! Lahko si predstavljamo Nemčijo v vlogi Flandrije, ki pravi: „Nočemo več plačevati računov drugih“. Nekateri se boste temu smejali, vendar je ta nevarnost bližje, kot si mislite. Naj bo to opozorilo za vse.

Gospod Leterme, vedno sem vas zelo cenil. Želim vam veliko uspeha pri tem, kar boste počeli, vendar se bojim, da vas bo Belgija še nekoliko časa obdržala na sedanjem položaju.

 
  
MPphoto
 

  Patrick Le Hyaric, v imenu skupine GUE/NGL. – (FR) Gospod predsednik, gospod Leterme, čeprav se povsem zavedam, da ste predsedovanje Evropski uniji prevzeli v zelo težkih razmerah krize, ste kljub temu namignili, da bodo socialna vprašanja ena izmed vaših prednostnih nalog, hkrati pa ste najavili statut za zaščito javnih služb.

V zvezi s tem niste storili nič. Ni bilo nobene pobude za zaščito služb v splošnem interesu, danes pa, v skladu z okrepljenim paktom o stabilnosti, vstopamo v zaskrbljujoč začaran krog, v katerem mrhovinarji na finančnih trgih in njihove bonitetne agencije silijo države članice, da odprodajo svoje javne dobrine, ki so sredstvo za zagotavljanje pravičnosti in enakosti, da bi s tem zmanjšale svoj javni dolg.

V zvezi s socialnimi zadevami je bila potrebna vsa pazljivost Parlamenta, da je zavrnil podaljšanje delovnega časa voznikov tovornjakov ali tako imenovan projekt „enotnega dovoljenja“, ki je razširjena različica Bolkesteinove direktive.

Bili smo v evropskem letu boja proti revščini. V Evropski uniji ni niti ene revne osebe manj; vedno več jih je! Prav tako pa moramo priznati, da protikrizni ukrepi niso učinkoviti, saj zmanjšujejo odpravljajo socialne pravice.

Sprejeta strategija je namenjena nenehnemu pomirjanju upnikov držav članic, ki so močno zadolžene zaradi manjše obdavčitve kapitala in manjše rasti, ki je posledica upada kupne moči in varčevanja – beseda, ki jo je gospod Barroso tokrat prvič omenil. V ta namen želite preveriti proračune držav članic, še preden to storijo nacionalni parlamenti.

Prikrito ste sprožili pregled evropskih pogodb, za katere ste nam včeraj povedali, da so nedotakljive. Kljub temu pa še naprej odlašate z razpravo o vzpostavitvi sklada za socialni in okoljski razvoj, ki bi se financiral z davkom na kapitalske tokove, o pozitivnem usklajevanju obdavčitve kapitala, o zagotovitvi denarja Evropske centralne banke za odkup dolga držav članic in o razvoju javnih služb, ki so ključnega pomena za napredek pravosodja in družben napredek.

Predsednik vlade, na začetku predsedovanja ste povedali, da si želite treznega predsedovanja in to se je tudi zgodilo. Vendar pa moramo priznati, da so imeli največ koristi od vašega predsedovanja finančni trgi in veliki delničarji. Ljudje pa se vse bolj utapljajo v revščini.

 
  
MPphoto
 

  Niki Tzavela, v imenu skupine EFD.(EL) Gospod predsednik, najprej želim vsem, predvsem Komisiji, uradu in vsem poslancem zaželeti srečno novo leto, v letu, za katerega se zdi, da bo zelo težko. V odgovor na vrženo rokavico predsednika Komisije, gospoda Barrosa, ki je povedal, da mu bomo morali z globalnim upravljanjem gospodarstva pomagati dokazati, kaj Evropa v resnici je, želim podati bežno pripombo. Je enotna gospodarska, kulturna in mogoče tudi politična sila. Ravno zaradi tega moramo vsi podpreti Komisijo, da bo Evropa ostala pomembna sila.

V zvezi z belgijskim predsedstvom lahko na splošno ugotovimo, da je bilo zelo uspešno. Temu, kar je že bilo povedano, želim dodati dve točki, ki nista bili omenjeni in kažeta na uspeh belgijskega predsedstva. Prvič, Belgija je v delovala na evropski način; povedano drugače, upoštevala je program Komisije in Evropskega parlamenta. Predsedstva običajno dodajo nacionalna vprašanja. Belgija je postavila dober zgled in dokazala, da smo Evropa in da sledimo programu, ki ga je določila Komisija. Z ničemer si ni prizadevala, da bi vključila svoj program. Druga pohvale vredna točka belgijskega predsedstva je uporabljen model; model tristranskih pogovorov in tristranskega sodelovanja med Svetom, Parlamentom in Komisijo. Čestitke kolegom poslancem.

 
  
MPphoto
 

  Philip Claeys (NI).(NL) Gospod predsednik, gospod Leterme, prejeli ste veliko število pohval na delovanje belgijskega predsedstva in to je razumljivo. Evropska komisija in Parlament sta si oddahnila, da je belgijsko predsedovanje končano in da ni bilo nobenih večjih zapletov. Umetna država brez vlade, država, ki ne more vladati niti sebi, vsekakor ni najboljša kandidatka za prevzem predsedovanja EU.

Seveda lahko trdimo, da ste se vi in ministri lahko veliko ukvarjali s predsedstvom, saj ste vodili le skrbniško vlado. Lahko rečemo, da so vam pomagali diplomati, ki so dobro opravili svoje delo in da se je pomen predsedovanja po rotacijskem sistemu zmanjšal po uveljavitvi Lizbonske pogodbe.

Vse to je mogoče res, vendar menim, da ste najboljšo odločitev sprejeli, ko ste upoštevali nasvet Vlaamsa Belanga in ste ostali v ozadju. Storili bi lahko enake napake kot prejšnje belgijsko predsedstvo leta 2001. Pomislite na neuspešen „vrh pralin“ v Bruslju, kopičenje diplomatskih spodrsljajev in to, kar zdaj poznamo pod imenom Laekenska izjava, ki je bila uvod v polom evropske ustave.

Seveda belgijsko predsedovanje ni minilo brez zapletov: prvič, prišlo je do incidenta, ko je socialist, minister za pokojnine, Daerden, pijan predsedoval Svetu ministrov – o tem zgovorno priča izraz na obrazu komisarja Andorja; flamski davkoplačevalci in neto plačniki se temu ne morejo več smejati, saj vedo, da je ravno ta oseba odgovorna za njihove pokojnine.

Minister za zunanje zadeve, gospod Vanackere, si je obupano prizadeval, da bi za vsako ceno in proti volji ljudi odprl novo poglavje v pristopnih pogajanjih s Turčijo v času, ko Turčija ne bi smela razmišljati niti o pogajanjih.

 
  
MPphoto
 

  José Manuel García-Margallo y Marfil (PPE).(ES) Gospod predsednik, ne bom ponavljal, kar je bilo že povedano. Belgijsko predsedovanje je bilo odlično. Omenil bi rad dve pomembni stvari: finančni nadzor in evropski semester. V zvezi s tema pomembnima stvarema želim povedati, kaj je bilo narejenega in, še pomembneje, kaj je še treba narediti.

Ministru, gospodu Reyndersu, je v zvezi s finančnim nadzorom v 48 urah uspelo pridobiti dokument, ki je bil na mrtvi točki, mi pa smo Svetu in Komisiji lahko zagotovili, kar je od nas zahtevala Komisija: evropske organe, ki bi lahko začeli delovati 1. januarja 2011: močne, pristne evropske organe z udarno močjo.

Prihodnost pa je bolj negotova. Še vedno nimamo predsednikov teh organov; imamo izjemno majhen proračun, prav tako pa so mi povedali, da nagrade za tiste, ki bodo opravljali funkcije v teh organih, ne bodo bogate. Seveda so veliko manj bogate kot nagrade, ki so jih prejeli bančniki v Londonu.

Še vedno obstajata dve zadevi, ki ju moramo obravnavati: urejanje sistemskih organov ter prispevki in davki v bančništvu.

Pri urejanju sistemskih organov želimo, da bi bile evropske oblasti odgovorne za nadzor prek nacionalnih organov, ki bi v tem primeru delovali kot agenti, navodila pa bi prejemali od evropskih organov. Alternativna možnost ni smiselna.

Z vidika obdavčitev najnovejša ponudba komisarja Šemete določa vse možne davke za banke. Parlament je že sprejel dva prispevka: prispevek v usklajene jamstvene sklade in prispevek v sklade za stabilno bančništvo. To je dejstvo in nato bomo lahko obravnavali davek na bančništvo ali davke na bančne posle, poudarjam, vse ostalo so dejstva.

V zvezi s evropskim semestrom si želimo le, da bi bilo vse usklajeno: z evroobveznicami, z obveznicami projektov, z mehanizmom itd. …

(Predsednik je prekinil govornika)

 
  
MPphoto
 

  Kathleen Van Brempt (S&D).(NL) Gospod predsednik, mislim, da se bom ponavljala. Če sem odkrita, je bila ta razprava nekoliko monotona, vendar smo lahko ponosni nanjo in z veseljem se pridružujem pohvalam poslancev, namenjenim belgijskemu predsedstvu. Yves, vaša skupina, vaši ministri, pa tudi vaši politični in diplomatski organi, so opravili odlično delo. O tem sem se lahko prepričala sama. V veselje in zadovoljstvo mi je bilo sodelovati v dveh tristranskih pogovorih o okolju in – ne, ne smete dovoliti, da bi vam pohvale, ki jih boste dobili zdaj, stopile v glavo – čestitati vam želim za inteligenten način predaje predsedovanja.

Vendar pa moram tem pohvalam dodati en velik in en majhen „ampak“. Moj prvi „ampak“ je povezan s socialno politiko; menim, da smo dosegli napredek pri mnogih socialnih dokumentih. Kljub temu moramo biti odkriti in povedati – in za to ne krivim belgijskega predsedstva, ampak evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti –, da Evropejcev ta vprašanja ne zanimajo kaj dosti. Pri zakonodajnih zadevah nismo dosegli nobenega pravega napredka, ko na primer govorimo o evropskem minimalnem dohodku, zato nas tu čaka še veliko dela.

Moj drugi „ampak“ je povezan z vlogo, ki jo je belgijsko predsedstvo odigralo v obdobju po uveljavitvi Lizbonske pogodbe. Od gospodov Verhofstadta in Dehaena, dveh nekdanjih predsednikov vlade, ki zelo dobro poznata institucionalne zadeve, sem prejela pohvale. Seveda je pri tem tudi slaba stran, predvsem pomanjkanje političnega vodstva belgijskega predsedstva pri nekaterih ključnih dokumentih. Opazili smo lahko odlašanje in neaktivnost, čeprav bi lahko gospod Van Rompuy prevzel vodilno vlogo.

Sklicujem se na razpravo o upravljanju gospodarstva in na razpravo o dolžniški krizi v Evropski uniji. Drugi voditelji vlad – da ne omenjam predsednice vlade Merkel in predsednika Sarkozya – so obravnavali ta vprašanja. Menim, da so bili zaradi tega doseženi omejeni rezultati na zadnjem Svetu, med drugim tudi zaradi dolžniške krize. V preteklosti je belgijsko predsedstvo prevzelo politično vodstvo in upam, da bo prihodnja vlada resnično prevzela to vodenje Evropske unije.

 
  
MPphoto
 

  Chris Davies (ALDE). – Gospod predsednik, zakone sprejemamo skupaj, vendar vse prevečkrat ne vemo, kako jih države članice potem izvajajo. Jasno ste povedali, da Parlament podpira Komisijo, ki želi, da bi bile korelacijske tabele vključene v vse prihodnje zakone.

Belgijsko predsedstvo je bilo v veliko pomoč pri predložitvi dokumenta Svetu, v katerem zagovarja uporabo korelacijskih tabel in poudarja, da prispevajo k večji jasnosti in preglednosti in da bo zaradi njih uporaba zakonodaje EU hitrejša in učinkovitejša. Menim, da se je začelo obdobje obravnavanja te vsebine.

Predsednik vlade, ali bi v zaključnih pripombah lahko povedali, kakšen odgovor ste imeli na tisti dokument in ali si bo belgijsko predsedstvo, ki opravlja svojo vlogo v sklopu trojke in v sklopu Sveta, še naprej prizadevalo za vključitev korelacijskih tabel.

 
  
MPphoto
 

  Bart Staes (Verts/ALE).(NL) Gospod predsednik, gospe in gospodje, eno minuto imam, da pohvalim belgijsko predsedovanje. Stanje je na splošno pozitivno, vendar mislim, da si vsi enako zaslužimo pohvale. Dobro je, da sta bila komisar Potočnik in komisarka Hedegaard močno dejavna z vidika vsebine na glavni konferenci o biotski raznovrstnosti v Nagoji ter na konferenci o podnebnih spremembah v Cancúnu.

Govori se – včasih je bilo to mišljeno kot šala –, da je bilo belgijsko predsedovanje dobro zato, ker je imelo veliko časa in je lahko vso energijo osredotočilo na predsedovanje. Gospod Verhofstadt je na primer dejal, da je Evropa tokrat prvič imela vlado s polnim delovnim časom. S tem se strinjam. Vendar ne moremo spregledati dejstva, da je te skupine podpiralo veliko ljudi, da jih je podpirala diplomatska služba, ki je bila dobro pripravljena, dobro obveščena in ki je uporabila svoj neverjetni talent za pogajanja ter tako zagotovila, da je bilo predsedovanje uspešno.

Gospod Leterme, jutri bo v Belgiji podeljena nagrada Zlati čevelj. Če bi jaz podeljeval Zlati čevelj belgijskemu predsedstvu, najboljšemu igralcu v belgijskem predsedstvu, potem bi to nagrado nedvomno prejelo belgijsko diplomatsko osebje, ljudje, ki so sedeli za vami in ki so poskrbeli, da ste vi, vaša skupina in regionalna vlada opravili odlično delo.

 
  
MPphoto
 

  Paweł Robert Kowal (ECR).(PL) Gospod predsednik, ni treba poudarjati, da vam želim tudi sam čestitati in pohvaliti dogajanje med belgijskim predsedovanjem. Ko poslušam to razpravo, se izpostavljata dve pomembni vprašanji. Ali je res, da so med belgijskim predsedovanjem vsi v Evropi pozabili na nacionalne interese in se osredotočili le na interese, ki so jih določile institucije v Bruslju in ki jih je podprla belgijska vlada? To vsekakor ne drži. V zadnjih šestih mesecih smo opazovali dogajanja v Evropi in jasno lahko vidimo, da samo zaradi tega, ker se predsedstvo ne sklicuje na nacionalne interese, to še ne pomeni, da ne obstajajo.

In druga zadeva, ki je verjetno najbolj pomembna in vzbuja največ dvomov v tej razpravi: ne bi bilo dobro, če bi primerjali to, kar tu imenujemo evropske cilje, s tem, kar imenujemo nacionalne cilje. Nacionalni cilji, o katerih govorimo, so zamisli, ki prihajajo iz posameznih držav. Gre za poseben prispevek, brez katerega bi bila Evropa v precej slabšem položaju. Ne moremo vsiliti standarda, pri katerem ti cilji, ki se izoblikujejo v posameznih državah članicah, a so namenjeni Evropi, ne štejejo kot sredstvo ampak kot težava.

 
  
MPphoto
 

  Rui Tavares (GUE/NGL). – Gospod predsednik, ali lahko predsednika vlade prosim za malo pozornosti. Gospod predsednik vlade, sedim tukaj na vaši levi. Z vami se moram odkrito pogovoriti. Besedilo imam v portugalščini, vendar bom improviziral v angleščini, saj ste v delu svojega govora, ki je bil po mojem mnenju najpomembnejši, uporabili ravno ta jezik, namreč: „Poglejte begunce. Poglejte begunce, če menite, da vojna in mir nista pomembna za Evropo“. To ste naslovili na nove generacije.

Priznati moram, da mi je ob tem srce začelo hitreje biti, saj sem poročevalec za begunce v Evropskem parlamentu. Med vašim predsedovanjem bi lahko naredili kaj več in ne le gledali te begunce. Lahko bi pomagali; ni bilo težko. Svet bi lahko zaključil s postopkom soodločanja, ki ga je Parlament začel glede ponovne namestitve beguncev. V našem delu soodločanja smo povečali sredstva, ki jih namenjamo državam članicam za ponovno namestitev beguncev; uvedli smo prednostne kategorije za ljudi, ki so bili posiljeni, ki so bili mučeni, ki so bolni in ki na ponovno namestitev čakajo v taboriščih. Svet ni končal s soodločanjem. Zdi se, da zaradi člena 290 in delegiranih aktov – nekaj, kar je zapisano v Lizbonski pogodbi.

Pravite: „Poglejte begunce“. Pozivam vas, da storite to, kar smo storili mi, odpravite se v taborišče al-Hol v Siriji. Povejte beguncem, naj preberejo člen 290, preberejo delegirane akte. Rekli bodo: „O čem govorite? Moj otrok ne hodi v šolo; nimam potnega lista; obtičali smo v begunskem taborišču; zakaj govorite o manjših institucionalnih težavah, ko pa bi nam lahko pomagali pri reševanju težav?“ To bo pustilo madež na belgijskem predsedovanju. Žal mi je, da moram to povedati; to me žalosti.

 
  
MPphoto
 

  Corien Wortmann-Kool (PPE).(NL) Gospod predsednik, pridružujem se pohvalam, ki so jih moji kolegi poslanci izrekli belgijskemu predsedovanju in vam, gospod predsednik vlade, saj ste v času, ko je način oblikovanja vašega kabineta, ki je pri mnogih podjetjih povzročal hudo zaskrbljenost, resnično uspeli izkoristiti evropski duh in poskrbeti za popolno delovanje tega predsedovanja.

Mislim, da ste preveč skromni, ko se imenujete „povezovalec“, saj ste bili gonilna sila in vam je uspelo na ustvarjalen in predan način premagati težave, tudi tiste, ki ste jih imeli s Parlamentom. Zaradi vas imamo zdaj trden evropski nadzor, direktivo, ki ureja alternativne investicijske sklade, pa tudi evrovinjeto, še en težek pogajalski adut, ki se je končal z jasnim sklepom Sveta.

Vendar pa je iz evropskega duha, ki je preveval vaš govor v Parlamentu, razvidno, da razmišljate tudi o prihodnosti. Posebej želim izpostaviti eno točko vašega govora. Upravičeno trdite, da zaradi upravljanja gospodarstva ne bi smelo priti do razmer, ko bi zgolj zdravili simptome, ne da bi odpravljali tveganja, ki še vedno obstajajo, saj je trden pakt za stabilnost in rast, ki res lahko postane resničnost, zdaj le eden izmed glavnih delov upravljanja gospodarstva.

Našim državljanom želimo zagotoviti, da bi lahko skupaj izšli iz te gospodarske krize in bi spet lahko ustvarjali delovna mesta za naše državljane in mlade, za to pa potrebujemo stabilen evropski makroekonomski nadzor in zelo močno strategijo Evropa 2020. Ali bo evropski semester res pripomogel k temu? Ali se bodo države članice zavezale oblikovanju upravljanja gospodarstva tudi na tem področju? Kot Parlament bi morali v celoti izkoristiti sozakonodajno vlogo v svežnju upravljanja, zakonodajnem svežnju, da bi to lahko uresničili.

 
  
MPphoto
 

  Marc Tarabella (S&D). (FR) Gospod predsednik, gospod Leterme, ko ste julija lani predstavili program belgijskega predsedovanja, sem vam nekoliko v šali in v pozdrav rekel, da boste mogoče januarja še vedno na tem položaju in nam boste predstavili rezultate. Upal sem, da se motim, pa ne da bi vas hotel žaliti, predsednik vlade, saj si kot vsi Belgijci tudi sam želim, da bi danes pred nami bil voditelj vlade, ki bi bila izvoljena na volitvah 13. junija. Vendar ste morali predsedovanje prevzeti vi in čestitam vam in vsem ministrom sedanje vlade.

Pustimo ob strani notranjepolitične razmere in se osredotočimo na rezultat belgijskega predsedovanja.

Tudi jaz želim citirati znanega Američana, ki ni bil filozof, ampak teniški igralec. Arthur Ashe je dejal: „Samozaupanje je eden izmed ključev do uspeha. Pomemben ključ za samozaupanje pa je priprava“. In priznati moramo, da je belgijsko predsedstvo nedvomno navdih črpalo iz tega stavka.

Pri vprašanjih, pri katerih sam sodelujem, sem opazil velik napredek: tesnejše sodelovanje v zadevah, povezanih z razvezo; evropski nalog za zaščito žrtev nasilja; prihodnje izboljšano sodelovanje za bolnike in sporazum o Direktivi o zamudah pri plačilih ter o označevanju živil so uspehi, s katerimi se lahko pohvali belgijsko predsedstvo.

To velja tudi za skupno kmetijsko politiko (SKP) po letu 2013. Čeprav še nimamo sporazuma, sta bili načelo o trdni SKP z dvema stebroma in načelo o poenostavitvi že sprejeti. Kmetijstvo v prihodnje najbolj potrebuje uredbo, ki obvladuje nihanje trgov v določenih mejah. Pa vendar glede tega še nimamo sporazuma in močno sem zaskrbljen zaradi prihodnjih predsedstev, predvsem zaradi Madžarske in Poljske, za kateri se zdi, da uredbe nista vključili med prednostne naloge.

Poleg dobre pripravljenosti, popolne vključenosti ministrov, učinkovitosti diplomatov in belgijskih uradnikov, je bila skrivnost predsedovanja, kar ste tudi poudarili, v tem, da niste uveljavili svojega programa, ampak ste se zavezali sedanjim prednostnim vprašanjem na evropski ravni in ste se po najboljših močeh trudili za napredek pri teh vprašanjih ravno zaradi pragmatizma in kulture sklepanja dogovorov, ki sta značilna za nas.

Upam, da se bodo prihodnja predsedstva učila na tem primeru.

 
  
MPphoto
 

  Anne E. Jensen (ALDE).(DA) Gospod predsednik, rada bi se zahvalila belgijskemu predsedstvu za prispevek, predvsem na dveh področjih, ki ju najbolje poznam: proračun in promet. Za dejstvo, da je prišlo do prekinitve pogajanj o proračunu v prvem krogu, ni krivo predsedstvo in seveda smo potem našli rešitev v zvezi s proračunom za leto 2011. Upajmo, da bo napredek kmalu dosežen tudi pri vprašanju prožnosti in financiranja projekta fuzijske energije ITER.

Na področju prometa je belgijsko predsedstvo našlo rešitev za težko vprašanje evrovinjet. Belgijskemu predsedstvu se želim posebej zahvaliti, da je podprlo to, pri čemer že več let sodelujem, in sicer vzpostavitev mreže varnih počivališč v Evropi, da bi tako imeli vozniki tovornjakov, ki dobesedno držijo Evropo skupaj in ustvarjajo notranji trg, dobre in varne pogoje za delo. Želim, da bi bilo pozitivno stališče belgijske vlade o tej zadevi navdih vladam vseh drugih držav, saj bomo tako lahko končno nekaj dosegli v praksi.

 
  
MPphoto
 

  Mirosław Piotrowski (ECR). (PL) Gospod predsednik, Belgija, ki je ena izmed šestih držav ustanoviteljic Evropske unije, je pred kratkim končala šestmesečno predsedovanje. Kljub domačim političnim težavam, povezanim z nezmožnostjo oblikovanja vlade, Belgijcem uradno čestitamo za njihovo učinkovitost in uspeh pri uresničevanju skoraj vseh prednostnih nalog, ki so si jih zadali. Zato se želim pridružiti čestitkam, saj so se v tako kratkem obdobju in v sklopu določenih prednostnih nalog spopadli z gospodarsko krizo v Evropi, zaščitili evropsko okolje, zgradili odprto in varno Evropsko unijo, zgradili celosten socialni model v Evropski uniji in zagotovili temelje za skupno zunanjo politiko EU. Le redko kdaj je tako mala država v tako kratkem času naredila toliko v korist Evrope.

 
  
MPphoto
 

  Mathieu Grosch (PPE).(DE) Gospod predsednik, predsednik vlade Leterme, ko so imeli poslanci Parlamenta pred šestimi meseci toliko vprašanj o belgijskem predsedovanju in ko smo prebrali program, so mnogi poslanci še vedno močno dvomili v vas.

Danes, ko se vam in tudi stalnemu predstavništvu, zahvaljujemo za vaše izjemno delo in pripravo, smo toliko bolj zadovoljni. Jasno je, da uspeha ni bilo enostavno doseči. Slišali smo že o domačih političnih problemih v Belgiji, gospod Verhofstadt pa je prav tako izpostavil, da ne gre nujno za učinkovitost na nacionalni ravni v Belgiji ali na evropski ravni. Mogoče je to tudi ključ za uspeh v prihodnje – povedano drugače, da morajo politiki, ki so za to pristojni, doseči potrebno priznavanje tudi v Belgiji.

Vaš uspeh ni bil enostaven, saj tudi zunanji dejavniki niso bili najboljši. To je mogoče pripisati tudi temu – in to lahko rečem tudi v zvezi s prometom v imenu Poslanske skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) –, da si niste izbrali najenostavnejših tem. Omenjeno je bilo, da je bilo med drugimi temami razrešeno tudi vprašanje evrovinjet, kar nas zelo veseli. To ni le načelno vprašanje. Menim, da gre za nove vire financiranja in čisto, varno, pa tudi učinkovito mobilnost na evropski ravni. Gre za to, ali bomo jutri lahko ponovno odločneje prilagodili to področje – mobilnost – na evropski ravni.

Ker živim v obmejnem območju, sem prav tako zadovoljen z izvajanjem določb o varnosti v cestnem prometu. Za nas in za vsa obmejna območja je nesprejemljivo, da je od registrske tablice odvisno, ali bo resen prekršek kaznovan ali ne. Tega problema ste se lotili na pravem koncu in naredili prvi korak.

Pravice potnikov v avtobusnem prometu so pomemben korak, v skladu s katerim je Evropa svojim državljanom zagotovila pravice potnikov za vse različne oblike prevoza. Med krizo z vulkanom smo videli, kako pomembno je za podjetja, pa tudi za potnike, da je vzpostavljen takšen evropski okvir. Upam, da bomo lahko nadaljevali na ta način.

Vam in Belgiji želim le eno, da bi v Belgiji končno našli dovolj treznosti na zvezni ravni, ki ste jo pokazali na evropski ravni, in trezno razmislili, da mora tisti, ki postavlja zahteve – kot ste jih vi –, predstaviti tudi rešitve.

 
  
MPphoto
 

  Alejandro Cercas, (S&D) . – (ES) Gospod predsednik, gospod Leterme, v imenu vseh tistih v Skupini naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu, ki so odgovorni za zaposlovanje in socialne zadeve, se želim pridružiti kolegom poslancem pri izrekanju čestitk belgijskemu predsedovanju za zadnjih šest mesecev.

Kako je mogoče, da se pridružujem čestitkam, kljub dejstvu, da ste le bežno omenili socialni vidik in da v belgijskem predsedstvu ni veliko poudarka na obravnavanju dosežkov na socialnem področju?

Povsem preprosto, gospod Leterme, ker sem imel to čast, da sem lahko sodeloval z vašimi ministricami, gospo Onkelinx in gospo Milquet, in se zavedam njunih prizadevanj in prizadevanj njunih skupin, da bi dosegli napredek pri socialni agendi v tako težkih okoliščinah in v Svetu, ki je neobčutljiv za socialno Evropo. Kljub temu so delali hrabro, odgovorno in v trdnem proevropskem duhu, da bi vsi prisluhnili Parlamentu in Evropejcem v tem zelo resnem obdobju, ko je ogrožena prihodnost Evrope.

Zato vam tudi jaz čestitam, gospod Leterme, in upam, da se bo v prihodnje, ko se bomo spopadli z izzivi, uresničilo, kar ste povedali: da bo Evropa našla svojo dušo. Ta duša mora biti politična in družbena, ne le gospodarska.

Omeniti želim nekaj zadev, ki med vašim predsedovanjem niso bile razrešene, za katere upam, da jih boste v vašem proevropskem, humanističnem duhu predali madžarskemu predsedstvu, saj je ogrožena prihodnost Evrope. Sklicujem se na zadeve, povezane z evropsko politiko priseljevanja, enotnim dovoljenjem, dvema direktivama o začasnih delavcih in o premestitvah znotraj podjetja.

Predsedujoči Svetu, prosim, povejte svojim kolegom, naj gledajo na stvari dolgoročno. Delavci, ki prihajajo v Evropo, ne smejo biti deležni drugačne obravnave. Zagotovljena mora biti enaka obravnava, sicer bomo povzročili razkorak, ki bo imel nepredstavljive posledice za prihodnost Unije. Ne sme se zgoditi, da bi bili delavci, ki prihajajo v Evropo z namenom, da bi našli zaposlitev, deležni drugačne obravnave, saj bomo tako uničili Evropo.

Upam, da vam bo madžarsko predsedstvo v naslednjih šestih mesecih prisluhnilo in da boste spet pridobili svobodo govora v Svetu ter da se bo Svet osredotočil na dušo Evrope, ki je lahko le humanistična duša in duša napredka.

 
  
MPphoto
 

  Raffaele Baldassarre (PPE).(IT) Gospod predsednik, gospod Leterme, gospe in gospodje, vesel sem, da smo imeli predsedstvo, ki je dokazalo, da lahko deluje skladno z evropsko agendo na pragmatičen in učinkovit način, čeprav v težkih razmerah.

Od sprejetja prenovljene direktive o boju proti zamudam pri plačilih v javni upravi na prvi obravnavi, ki je ključnega pomena za prihodnost sistema podjetij, do sprejetja svežnja za finančni nadzor; belgijsko predsedstvo je dokazalo, da je pragmatično in dinamično.

Navedel bi lahko tudi druge primere, vendar se bom raje osredotočil na zaključke o tem, kaj se lahko naučimo iz predsedovanja, ki je pozitivno zaključilo svoj mandat. Prvič, potreben je realističen delovni program; drugič, potrebna je sposobnost za dinamično pogajanje in sklepanje kompromisov; in zadnjič, povsem je treba vključiti evropske institucije, tudi Parlament, in k nerešenim vprašanjem pristopiti na način, ki ni omejen in ne vključuje nacionalnih interesov.

Upam, da bo to predsedovanje zgled drugim. Izrekam iskrene čestitke.

 
  
MPphoto
 

  Pervenche Berès (S&D). (FR) Gospod predsednik, predsednik vlade, zelo dobro smo sodelovali z vašimi ministricami, Joëlle Milquet in Laurette Onkelinx, tako da je Svet, ko je sprejel smernice zaposlovanja, prisluhnil Parlamentu in upošteval naša stališča, to pa je storil tudi pri vprašanju javnih storitev, skupaj z njihovo vlogo, ki jo imajo za samo bistvo evropskega socialnega modela, ki je bil ponovno potrjen med vašim predsedovanjem. Upam, da se bo zagon, dosežen pri medinstitucionalnem dialogu, kazal tudi pri nadaljnjem delu Komisije in novega predsedstva.

Tesno smo sodelovali tudi na drugem področju, in sicer kako zagotoviti neodvisno upravljanje gospodarstva, na katerega ste se sklicevali, saj če vprašanje zaposlovanja obravnava kot ravnovesje, nas to vodi v propad. Skrbi me način, kako Komisija v svežnju evropskega semestra obravnava to področje, saj predlaga državam članicam, da brez težav znižajo plače, ali dobesedno slepo dvignejo upokojitveno starost in zmanjšajo pokojnine. Upravljanje gospodarstva v tem duhu ne more zagotoviti uspeha evropskega vprašanja, čeprav naši zaposleni in državljani pričakujejo ravno to.

 
  
MPphoto
 

  Morten Messerschmidt (EFD).(DA) Gospod predsednik, povedati želim, da je bilo belgijsko predsedovanje čudovit in izjemen primer, kako deluje EU. Kljub temu, da država ni imela vlade, predsedstvo prejema pohvale z vseh strani Parlamenta. Verjetno to dokazuje, da EU dejansko najbolje deluje brez izvoljenih predstavnikov in sploh brez ljudi. Ravno v času belgijskega predsedovanja se je zgodila največja prevara evropskih državljanov od uveljavitve Lizbonske pogodbe, in sicer uvedba zdaj stalnega kriznega mehanizma.

Ko smo morali prepričati evropske državljane o uvedbi Lizbonske pogodbe, ki je omogočila prenos do zdaj največjega obsega pooblastil na tujce v Bruslju, nam je bilo obljubljeno, da se ne more zgoditi vsaj ena stvar: nikoli ne bomo odgovorni za dolgove drugih. Ta obljuba je bila prelomljena v času belgijskega predsedovanja. Zdaj imamo zakon, ki bo začel veljati leta 2013, v skladu s katerim bomo za vedno odgovorni za dolgove drugih. To je zapuščina belgijskega predsedovanja in to je obžalovanja vredno.

 
  
MPphoto
 

  Ivo Belet (PPE).(NL) Gospod predsednik, gospod Leterme, gospa Győri, vi in vaše diplomatske službe ste dokazali, da smo lahko uspešni tudi v zelo težkih gospodarskih razmerah in da lahko te razmere obravnavamo na način, ki Evropo krepi. To je zelo pomembno. Seveda to zahteva, da sklepamo kompromise, težke dogovore. Zaradi tega bomo vedno deležni kritik, vendar menim, da v teh razmerah bolj kot kadar koli do zdaj velja zlato pravilo, „da sprejetje popolne rešitve ni vedno v najboljšem interesu“. Takšen sporazum je mogoče vedno utemeljiti, če omogoča napredek in če prispeva k blaginji in dobremu počutju naših državljanov.

Gospod Leterme, imam samo eno minuto in bom le na kratko komentiral naslednje belgijsko predsedovanje, ki bo verjetno potekalo okrog leta 2025. Takrat boste verjetno stari 65 let, jaz pa bom leto starejši. Predvidevam, da bo Evropa takrat še vedno močna akterka na svetovnem prizorišču, vendar bomo za to morali nadaljevati s takšnim zagonom, kot smo mu bili priče v zadnjih šestih mesecih. Kakor koli že, želim vam veliko uspeha, tu in v Bruslju.

 
  
MPphoto
 

  Csaba Sándor Tabajdi (S&D). (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, belgijski kolegi, čestitke! Izrekam vam spoštovanje! Kot Madžar bom zelo vesel, če bo madžarsko predsedovanje tako uspešno.

(HU) Nadaljeval bom v madžarščini. Med belgijskim predsedovanjem je bilo uspešno preprečeno poglabljanje krize v evrskem območju. Sveženj pomoči Irski je bil pripravljen v rekordnem času. Pripravljen je bil sistem za usklajevanje nove gospodarske politike, madžarsko predsedstvo pa zdaj čaka sprejetje šestih delov zakonodaje o upravljanju gospodarstva. Vzpostavljen je bil finančni nadzor, ustanovljena je bila Evropska služba za zunanje delovanje in pobuda državljanov. Občudujem napredek pri praktičnem prenosu Lizbonske pogodbe, čeprav so pred nami še številna odprta vprašanja.

(FR) Še enkrat čestitke belgijskim kolegom. Upam, da bomo prav tako uspešni med madžarskim predsedovanjem.

 
  
MPphoto
 

  Petru Constantin Luhan (PPE).(RO) Gospod predsednik, čeprav smo se bali, da bodo dogodki v belgijski domači politiki vplivali na uspešnost predsedovanja po rotacijskem sistemu, sem vesel, da je Belgija dokazala, da so bile te napovedi napačne, s tem, ko je evropske dokumente obravnavala pragmatično in učinkovito. Glavni dokumenti belgijskega predsedovanja so vrsto evropskih vprašanj obravnavali odlično: začetek delovanja Evropske službe za zunanje delovanje, gospodarska rast in javnofinančna konsolidacija, sprejetje uredbe o pobudi evropskih državljanov in začetek izvajanja strategije Evropa 2020.

Kar zadeva interese Romunije, je belgijsko predsedstvo zavzelo pošten in uravnovešen pristop. Pri dveh dokumentih, ki sta pomembna za Romunijo, je belgijsko predsedstvo izbralo možnosti, ki najbolje odražajo stališče, ki ga je zagovarjala Romunija, in sicer pri obravnavi vprašanja Romov z vidika socialne vključenosti in pri vodenju postopka za naslovitev osnutka sklepa o vstopu Bolgarije in Romunije v schengensko območje na Evropski parlament.

 
  
MPphoto
 

  Monika Flašíková Beňová (S&D). (SK) Gospod predsednik, najprej želim poudariti, da je Belgija prevzela predsedovanje po rotacijskem sistemu v razmerah, ki so bile težke na notranjem političnem prizorišču in na globalni ravni.

Zato ne moremo vseh neuspehov Unije pripisati Belgiji. Ravno nasprotno, povedati želim, da je Belgija opravila izjemno delo pri vodenju tristranskih pogovorov med Komisijo, Svetom in Parlamentom.

Z Belgijo na čelu je bil dosežen napredek na pomembnem področju nadzora in urejanja bančnega sektorja – vsaj deloma. Pogajanja o uredbi o hedge skladih, delniških družbah in bonitetnih agencijah so bila zaključena oktobra.

Na tem področju obstajajo tudi ambicioznejši ukrepi, vendar je Belgiji uspelo uskladiti vsaj stvari, ki so bile izvedljive, s čimer je dosegla vsaj nekaj napredka.

Zelo pomembno je bilo tudi področje mednarodnih odnosov. Unija je oblikovala svojo diplomatsko službo in tudi tu se je Belgija izkazala kot spretna posrednica.

Na koncu želim čestitati Belgiji in izraziti zahvalo njenemu predsedstvu, hkrati pa izraziti upanje, da bo tudi Madžarska sledila zgledu vašega predsedovanja.

 
  
MPphoto
 

  Mairead McGuinness (PPE). – Gospod predsednik, ali lahko zastavim širše vprašanje? Za božič je John Bruton, nekdanji irski voditelj in enkratni predsedujoči Svetu povedal, da polovična narava Evropskega sveta ne ustreza namenu, glede na obseg krize, s katero se spopada Evropa. Povedal je, da se tem zelo pomembnim vprašanjem nameni le toliko časa, kot ga voditelji preživijo na letu v Bruslju.

Pravi, da se spopadamo s finančno krizo – krizo socialne države v starajoči se družbi, krizo globalizacije nacionalnih držav in mogoče celo krizo učinkovitosti evropske demokracije. Meni, da se morajo voditelji pogovarjati, vse dokler ne bodo dosegli popolnega medsebojnega razumevanja glede tega, kaj je treba narediti: celotno delo, ne pa samo delci tega dela. Le s tako obsežnim projektom bo mogoče trgom zagotoviti trajno zaupanje. Pozivam ljudi, da o tem razpravljajo, saj ima John Bruton mogoče prav.

 
  
MPphoto
 

  Oreste Rossi (EFD).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, vaš govor, gospod Leterme, je vseboval nekatera pomembna vprašanja; res škoda, da se vas bomo spominjali predvsem kot predsednika vlade v državi, ki 219 dni po volitvah ni uspela oblikovati vlade.

O vas sem imel slabo mnenje – čeprav se je to mnenje sčasoma spremenilo – saj sem vas na dan imenovanja vprašal, v vaši posebni vlogi predsedujočega, kako boste ukrepali v zvezi z dejanji, uperjenimi proti katoliški cerkvi v vaši državi, preiskavami, ki so bile razglašene za nične in neveljavne, kar štejem za zelo resno in kar je naknadno obsodilo tudi pravosodje samo.

Niste mi odgovorili. To mi ni bilo všeč, ker menim, da bi predsednik moral zastopati vse. Če mu zastavijo vprašanje, bi predsednik moral skušati odgovoriti in sprejeti pogumno odločitev: reči bi moral „to podpiram“ ali „temu nasprotujem“ in pojasniti zakaj. Tega niste storili.

Danes lahko rečem, da ste vi in vaše predsedstvo opravili dobro delo. Če bi bili že od začetka nekoliko bolj na naši „ravni“, bi mogoče lahko imeli boljše odnose.

 
  
MPphoto
 

  Franz Obermayr (NI).(DE) Gospod predsednik, jasno je, da je Belgija prevzela predsedovanje Svetu v zelo težkem prehodnem obdobju, saj gospodarske krize še nismo premagali, hkrati pa tudi Lizbonska pogodba še ni bila v celoti izvedena, medtem ko je postala očitna tudi njena omejena ustreznost.

Celotna razprava o svežnju, namenjenem reševanju evra, pa vsebuje pomemben vidik, ki ga ne smemo spregledati, namreč da posojila Grčiji ter sveženj, namenjen reševanju evrskega območja, kršijo Lizbonsko pogodbo. Pri obeh ukrepih torej manjka potrebna pravna podlaga. To pomeni, da gre za jasen primer, kako je EU presegla svoje pristojnosti, zaradi česar je ustrezen postopek spreminjanja pogodbe nujen.

Po naslednjih kandidatkah za sveženj pomoči – kot sta Irska in Portugalska – tudi Španija povzroča težave evrskemu območju. Na drugi strani pa neto plačnice, kot sta Nemčija in Avstrija, vse bolj postajajo krave molznice Evropske unije. Jasno je, da se to ne more več nadaljevati. Belgiji ni uspelo obvladati nobenega izmed teh – zahtevnih, to moramo priznati – izzivov, in sicer premagovanje gospodarske krize in izvajanje Lizbonske pogodbe.

 
  
MPphoto
 

  Andrzej Grzyb (PPE).(PL) Gospod predsednik, o belgijskem predsedovanju so bila izražena mnoga dobra mnenja, predvsem o njegovi učinkovitosti pri pogajanjih in umirjenosti v zahtevnem obdobju krize, na vrhu G20, konferenci v Cancúnu in pri razpravi o proračunu. Glavni vprašanji sta bili vračanje stabilnosti na finančne trge in gospodarska stabilnost, vendar moramo povedati, da je nacionalni egoizem povsem podivjal, predvsem v zvezi s proračunom. Pohvaliti moramo belgijsko učinkovitost v pogajanjih, vendar je to bilo že dvanajsto predsedovanje Belgije. Predsednik vlade Leterme je rekel, da se je program predsedovanja ujemal s programom Sveta in Komisije, brez teženj po kakršnih koli nacionalnih prednostnih nalogah. Vendar moramo prihodnjim predsedstvom dovoliti, da izberejo svoje prednostne naloge. Zdi se mi, da je predsednik vlade Leterme govoril o bistvu in duhu povezovanja. Skrbi me kriza pri sprejemanju proračuna za leto 2011, predvsem pa ozadje tega in napoved, da v prihodnje nove finančne perspektive ne bo mogoče enostavno doseči.

 
  
MPphoto
 

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE).(ES) Gospod predsednik, za Evropo in regijo, kateri pripadam – Euskadi, Baskiji – je pomembno vsaj eno področje, na katerem niste storili popolnoma ničesar.

Lizbonska pogodba daje Parlamentu pristojnosti v zvezi z ribištvom. Svet je blokiral številne načrte za ribolov sardona. Na začetku vašega predsedovanja sem osebno izrazila stališče, da sem pripravljena nadaljevati s pogajanji, saj bi tako dosegli napredek pri pomembnih načrtih, vendar niste pokazali nobenega zanimanja za to. Zato vam ne morem čestitati, saj Svet ne priznava pristojnosti, ki jih Lizbonska pogodba podeljuje Parlamentu.

Menim, da ste zapravili priložnost, ko bi lahko rešili težavo, ki se vleče že vse od španskega predsedovanja. Z ničemer niste pokazali interesa; zato upam, da bo to lahko storilo prihodnje predsedstvo.

Vsem se zahvaljujem, da ste prisluhnili mojemu govoru.

 
  
MPphoto
 

  Edite Estrela (S&D).(PT) Gospod predsednik, tudi jaz želim čestitati belgijskemu predsedstvu za uspeh pri predsedovanju, kljub težkim razmeram, v katerih je potekalo in ki so že bile omenjene. Na področju, ki ga pozorno spremljam, želim čestitati gospe Milquet in se ji zahvaliti za njeno predanost in odločnost pri pripravi poročila o direktivi o porodniškem dopustu, čeprav se Svet ni strinjal z njo. Upamo, da bo madžarsko predsedstvo tej zadevi namenilo ustrezno pozornost. Gospod Leterme nas je spomnil na sanje, ki so bile poleg enotnega trga vodilo ustanoviteljem evropskega projekta, gospod Barroso pa je izpostavil pomembnost evropskega duha. Mislim, da so to dobra stališča v sedanjih razmerah, ko potrebujemo večjo enotnost in solidarnost, da bi se lahko spopadli z izzivi, ki nas čakajo.

 
  
MPphoto
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE).(PL) Gospod predsednik, belgijsko predsedovanje, zadnji dve predsedovanji, če smo natančni, sta potekali v času, ko se je izvajala Lizbonska pogodba, v EU pa se je izoblikoval nov red. Obe predsedstvi sta omejili svoj nacionalni pristop, da bi poglobili sodelovanje in usklajevanje v EU. Ta dobra pot je namenjena krepitvi skupnosti, ne pa vladnemu pristopu. Na drugi strani pa moramo biti previdni pri omejevanju vloge nacionalnih predsedstev, ko oblikujejo svoje prednostne naloge. Vzpostaviti je treba posebno ravnovesje. Nedvomen dosežek belgijskega predsedovanja je krepitev upravljanja gospodarstva. Agencije, ki nadzirajo finančne institucije, so začele z delom. Veliko je bilo storjenega za strožji nadzor proračunske discipline. Glavni instrument razvoja so postale dejavnosti, namenjene strukturni reformi. Končno je bil odpravljen zastoj pri odobritvi proračuna EU za leto 2011. Radi bi se vam zahvalili.

 
  
MPphoto
 

  Seán Kelly (PPE). – Gospod predsednik, zelo spodbudno je, da toliko poslancev z vseh strani Parlamenta izreka pohvale belgijskemu predsedovanju in to upravičeno. Bal sem se, da se bo zgodilo ravno nasprotno. Eden izmed razlogov za uspeh belgijskega predsedovanja je v tem, da so upoštevali stvarnost Lizbonske pogodbe. Prehod z enega predsedovanja na drugega mora potekati brez zapletov. Je kot štafetni tek: učinkovitejša kot je predaja – in manj je izpostavljanja – večji je uspeh, verjetno. Belgijci so to naredili izjemno dobro in so zgled za druge države, kaj naj delajo v prihodnje.

Posebej bi se jim rad zahvalil za delo, povezano s proračunom ter ustanovljenimi bančnimi in drugimi organi. Če bodo tako uspešni, kot upamo, bo belgijsko predsedstvo pridobilo na ugledu v prihodnjih letih, ko se bomo ozrli nazaj na te zelo pomembne odločitve.

 
  
MPphoto
 

  Frédéric Daerden (S&D).(FR) Gospod predsednik, strinjam se s praktično enotnim sporočilom, izraženim danes zjutraj. Predsednik vlade, belgijsko predsedovanje je bilo dobro, saj je doseglo napredek pri evropskem projektu v težkih nacionalnih razmerah, ki pa mu niso preprečile, da bi obravnavalo izzive, s katerimi se spopada Evropa. V mislih imam sprejetje proračuna za leto 2011, nekatere vidike, ki pa v ustih puščajo grenak priokus. Vendar pa ste se izognili neljubemu soočenju institucij.

Belgijsko predsedstvo se je v zvezi s socialnim vidikom že od vsega začetka srečevalo s prekomerno previdnostjo nekaterih v Svetu. Predvsem imam v mislih zamisel o okvirni direktivi o minimalnem dohodku. Kljub tem okoliščinam lahko Belgiji pripišemo nekaj resničnega napredka zaradi bojevitega duha vaših in naših ministrov: poročilo Sveta EPSCO pred vsakim Evropskim svetom, ki je potrebna protiutež Svetu za ekonomske in finančne zadeve; sklepi o storitvah socialnega skrbstva splošnega interesa; pokojnine, in sicer konferenca o pokojninah v Liègu, ki je izpostavila potrebno skupno obravnavo ustreznosti in vzdržnosti pokojnin, kar moram poudariti, in izjava Sveta EU za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje ter potrošnike o letu boja proti revščini.

Še enkrat čestitam. Upam, da se bo ta napredek nadaljeval tudi z novimi predsedstvi.

 
  
MPphoto
 

  Gay Mitchell (PPE). – Gospod predsednik, glede pravilnosti postopka vas pozivam, da izvedete raziskavo, kdo lahko govori po postopku „Catch-the-Eye“ in kdo ne. Zdi se mi, da ni poštene porazdelitve med posameznimi delnimi zasedanji. Pozivam vas, da to storite, ker nekateri izmed nas v nasprotju z nekaterimi drugimi zaradi drugih dolžnosti ne moremo sedeti v Parlamentu cel dan.

Menim, da morajo imeti poslanci pošteno možnost, da sodelujejo v razpravi. Se opravičujem za zavlačevanje, vendar vas pozivam, da izvedete to raziskavo.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Gospod Mitchell, vse kar lahko povem je, da imam seznam, ki ga lahko preverite. Možnost, da spregovorijo, ima skoraj 20 ljudi na seznamu. Če želite, lahko pridete v mojo pisarno, kjer vam bom pokazal seznam, ki ga lahko pojasnimo.

 
  
MPphoto
 

  Maroš Šefčovič, podpredsednik Komisije. – Gospod predsednik, danes zjutraj je bilo v Parlamentu izrečenih veliko pohval in pozitivnih ocen. V imenu Komisije želim povedati, da so upravičene. Belgijsko predsedstvo je s svojim evropskim duhom jasno dokazalo impresivno učinkovitost in zelo sodelovalni pristop. Ko se je belgijsko predsedstvo lotilo vprašanja, smo vsi vedeli, da bo sledilo evropskemu cilju – izključno evropskemu cilju – in da bo to storilo v duhu lojalnega sodelovanja med institucijami. Zelo dobro sodelovanje belgijskega predsedstva z Evropskim parlamentom in tesni stiki s Komisijo so pripeljali do zelo impresivnega seznama dosežkov.

Danes lahko rečemo, da se Lizbonska pogodba v celoti izvaja. Našim državljanom smo uspeli zagotoviti novo možnost, da sodelujejo s pobudo evropskih državljanov, in uspelo nam je doseči sporazum o preglednejših in učinkovitejših pravilih za komitologijo. Z državnim sekretarjem Olivierjem Chastelom sem sodeloval pri obeh vprašanjih in povedati moram, da sta me njegovo sodelovanje in visoka raven strokovnosti vedno navdušili.

Za konec razprave o proračunu za leto 2011 in začetek novega upravljanja gospodarstva v Evropi smo potrebovali miren in konstruktiven pristop. Belgijsko predsedstvo je uspelo doseči jasen napredek tudi pri zahtevnih, dolgotrajnih razpravah o vprašanjih, kot so razveza, finančni nadzor in patenti.

Jasno je, da moramo še naprej negovati pozitiven duh in učinkovitost belgijskega predsedovanja. Gospodarstvo, premagovanje krize in javnofinančna konsolidacija še naprej ostajajo naše skupne prednostne naloge. Prejšnji teden smo prejeli dobre novice pri uspešni prodaji portugalskih, španskih in italijanskih obveznic, hkrati pa smo bili priče zmanjšanju razkorakov v Belgiji in drugih državah. Prav tako je zelo jasno, da moramo vztrajati pri strukturnih reformah in da se moramo še močneje truditi. Če ne želimo, da se poveča število brezposelnih, moramo preučiti možnosti za reformo naših pravil na trgu dela in načine za odpravo ovir za večjo zaposlenost v Evropi. Hkrati pa moramo zaščititi ranljive v naši družbi in zmanjšati revščino. To je edini način za razvoj socialno tržnega gospodarstva v Evropi.

Veliko bo odvisno od tega, kako bomo začeli evropski semester in v kakšni meri si bomo v naših nacionalnih programih reform skupaj prizadevali za konsolidacijo in pri izvajanju strategije EU 2020. Belgijsko predsedstvo je močno prispevalo k začetku tega novega procesa upravljanja gospodarstva, mi pa moramo zdaj nadaljevati s tem odličnim delom.

Predsednik vlade, državni sekretar, zahvaliti se vama želim za odlično delo. Prav tako se zahvaljujem vsem vašim diplomatom, ki so ustvarili pozitivno vzdušje, v katerem lahko naslednje predsedstvo nadaljuje z delom, ki ste ga tako uspešno začeli pred šestimi meseci.

 
  
MPphoto
 

  Yves Leterme, predsedujoči Svetu.(FR) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, to so moje zadnje besede v imenu belgijskega predsedstva in bom zelo kratek. Veseli me, da je prisotnih toliko ljudi, hkrati pa se zavedam, da je to zaradi drugih točk dnevnega reda.

(NL) Gospe in gospodje, seveda se želim zahvaliti vsem vam, ki ste se zelo konstruktivno odzvali, kar bo imelo neprecenljivo vrednost v našem in vašem prihodnjem delu. Naj v zvezi z zelo pozitivno oceno našega predsedovanja, ki jo je podal Evropski parlament, predvsem povem, da skušam upoštevati načelo umirjenosti tudi pri negativnih odzivih in skromnosti pri pozitivnih odzivih, tudi kadar se izkaže, da pretiravam.

Na koncu želim izpostaviti tri elemente. Prvič – to očitno presega pristojnosti belgijskega predsedovanja – zelo pomembno je, da sprožimo najboljše prakse v zvezi z izvajanjem Lizbonske pogodbe. Vse države, ki prevzamejo šestmesečno predsedovanje Evropski uniji po rotacijskem sistemu, bi morale Evropo obdržati visoko na njenem programu.

Drugič, namen vodenja predsedovanja po rotacijskem sistemu mogoče ni, da delujemo le kot povezovalci, ampak tudi kot gonilna sila, kot je dejal nekdo izmed vas, saj bodo naše institucije le tako lahko opravile svoje delo. Vsi smo si močno prizadevali za ratifikacijo Lizbonske pogodbe. Seveda bi bilo nesmiselno, če bi predsedovanje po rotacijskem sistemu vodili na tak način, da ne bi upoštevali besedila in duha Lizbonske pogodbe. Še več, menim, da je to edini način za ohranitev smiselnosti prihodnjih predsedovanj po rotacijskem sistemu in morebitnih sprememb pogodbe ali novih sporazumov. Tretjič: ni vse popolno in mnogi poslanci so upravičeno izpostavili nekatere pomanjkljivosti. Še enkrat želim ponoviti, da bi morala biti Evropa velikopoteznejša pri socialni politiki.

(FR) Povedano res drži. Unija mora biti na ravni socialne politike v prihodnje velikopoteznejša, kljub temu pa verjamem, da je Belgija odigrala svojo vlogo. Belgijsko predsedovanje je okrepilo vlogo okoljskih politik v strategiji Evropa 2020, zagotovilo je, da bodo te politike vključene v novo upravljanje gospodarstva Evrope, prav tako pa verjamem, da je postavilo tudi temelje za socialni vidik strategije Evropa 2020 v boju proti revščini in pri socialni koheziji. Kot odgovor na nekatere govore se mi zdi, da smo kljub temu vključili vprašanje storitev splošnega pomena na evropsko agendo. Res pa je, da moramo storiti še več in doseči napredek, predvsem na zakonodajni ravni.

Kot sem prej povedal, naše predsedovanje ni popolno in menim, da je imel gospod Tavares prav, ko je izpostavil, da lahko na ravni begunske politike naredimo več.

(NL) Na koncu bom podal še dve končni pripombi, saj so na dnevnem redu ostale še druge točke. Predvsem želim nagovoriti belgijske poslance v Evropskem parlamentu, še zlasti dva, ki sta bila moja predhodnika.

V imenu belgijske vlade želim povedati, da prizadevanja, ki smo jih vložili v času belgijskega predsedovanja, štejemo kot neke vrste poklon vašemu delu. Gospe in gospodje, storili smo vse, kar je bilo v naši moči, da bi pravilno izvajali Lizbonsko pogodbo, kar je tudi neke vrste poklon pobudam, razvitim od enajstega predsedovanja, ko je bila pripravljena Laekenska pogodba, in kasneje, v skladu s pomembnim poročanjem, z namenom izvajanja duha Laekenske in Lizbonske pogodbe.

Povsem upravičeno je bilo izpostavljeno, da je predsedovanje po rotacijskem sistemu odvisno predvsem od predanosti in dosežkov mnogih ljudi, ki sodelujejo s politiki in ki morajo prevzeti odgovornost in se izpostaviti. Govorim o svetovalcih, diplomatih, o velikem številu ljudi, ki resnično opravljajo najpomembnejše delo.

Gospodu Staesu želim povedati, da čeprav je bila nagrada Zlati čevelj, ki bo jutri podeljena v Belgiji, vedno izročena ljudem, kot sta Lukaku in Boussoufa, bi si diplomatska služba, nekateri njeni člani sedijo za mano, vsekakor zaslužila Zlati čevelj, če bi ta nagrada bila izročena belgijskemu predsedstvu.

Naj z nekaj besedami nagovorim tudi gospoda Tabajdija in skušal bom spregovoriti v madžarščini:

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Predsednik vlade, hvala vam, v zadnje pol leta smo na različnih ravneh vzpostavili nove poti sodelovanja med dvema zakonodajnima institucijama Evropske unije: med Svetom in Evropskim parlamentom. Vaše predsedovanje je bilo zelo uspešno. Vse najboljše vaši državi in vse najboljše vam osebno.

(Aplavz)

Pisne izjave (člen 149)

 
  
MPphoto
 
 

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki.(IT) 31. decembra 2010 se je končalo precej dolgočasno predsedovanje, ki so ga nekateri opisali kot mlačno in šibko. To je vse, kar smo lahko pričakovali od belgijske vlade, ki osem mesecev ni obstajala. Belgijskim politikom ni uspelo pripraviti političnega načrta za svojo državo, ki je žrtev institucionalne krize, kot je še ni bilo. Ne razumem, kako bi lahko vodila tako zapleten subjekt, kot je Evropska unija – ki je danes sama krhka in nemočna –, skrbno in z vizijo za prihodnost. Belgijsko predsedstvo naj bi Evropo spravilo na pot obnove po gospodarski in finančni krizi. Pa vendar se spet ukvarjamo s špekulacijo, ki ogroža obstoj enotne valute, celo danes. Ravno belgijsko predsedstvo je podpiralo pospeševanje dodatne širitve meja EU. Kot smo v zadnjih letih lahko videli, je pristop gospodarsko šibkih držav zapletel delo evropskih institucij in oslabil vlogo Evrope, ki zdaj ne more več tako uspešno reševati domačih problemov novih držav članic.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki.(DE) Belgija je Evropski uniji predsedovala zadnjih šest mesecev in tega skoraj nihče ni opazil. Država se je – zelo neuspešno – ukvarjala predvsem s sestavo nove vlade, zaradi prerekanj med Flamci in Valonci pa ni mogla sprejeti nobenih političnih odločitev. Zato ni nič kaj presenetljivo, da so politiki EU imeli lahko delo, ko so si prizadevali za centralizacijo v Evropski uniji. Evrsko krizo so izkoristili kot izgovor za kovanje načrtov, povezanih z upravljanjem evropskega gospodarstva. Tako imenovani „stalni sveženj pomoči“ za evro ni nič drugega, kot napad na neto plačnice, ki bodo morale v prihodnje še globlje seči v žep. Na Belgijo bi morali gledati kot na svarilen primer, kaj se lahko zgodi, če mešamo ljudi z različnimi gospodarskimi sposobnostmi. Belgija, kjer očitno ni mogoče zgladiti razlik med Flamci in Valonci in kjer zvezni aparat pomeni mehanizem prerazporeditve od Flamcev do Valoncev, kaže, kaj lahko doleti Evropsko unijo in evrsko območje, če bosta še naprej sledila sedanji zgrešeni poti.

 
  
MPphoto
 
 

  Sławomir Witold Nitras (PPE), v pisni obliki.(PL) V povzetku belgijskega predsedovanja moramo izpostaviti predvsem njegovo zelo aktivno vlogo pri oblikovanju evropskega sistema za finančno stabilnost. Vsi tisti, ki so spremljali proces, vedo, da gre za zapleten postopek, ki je bil izveden pod časovnim pritiskom. Zaradi tega želim izraziti iskrene čestitke vsem tistim, ki so prispevali k uresničitvi projekta. V zvezi s tem je belgijsko predsedovanje madžarskemu predalo dobro opravljeno delo. Prav tako moramo poudariti, da so Belgijci zaznamovali našo pot pri prihodnjih predsedovanjih z vidika uveljavljanja Lizbonske pogodbe. Izraziti želim upanje, da bodo prihodnja predsedstva, vključno s poljskim, v večji meri skušala določiti obsežne in jasne prednostne naloge, hkrati pa jih umestiti v naše skupne, evropske cilje. Ta način dela omogoča načrtovanje in obsežnejše izvajanje politik evropskih institucij.

 
  
MPphoto
 
 

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki.(PL) Najprej želim čestitati belgijskemu predsedstvu, ki je izkazalo izjemne sposobnosti pri vodenju Evropskega sveta v zadnjih šestih mesecih. Glede na okoliščine, v katerih je država prevzela predsedovanje, je belgijska skupina še toliko bolj uspešna. Prvič, to je bilo prvo predsedovanje, ki je delovalo na podlagi pravil, uvedenih z Lizbonsko pogodbo, in drugič, EU in njene posamezne države članice so bile v zelo težkem finančnem položaju. Poleg tega se je morala Belgija med predsedovanjem ukvarjati z domačimi težavami. Kljub tako težkemu in zahtevnemu obdobju se je predsedovanje izkazalo za učinkovito in je pokazalo resničen evropski duh pri izvajanju vseh ukrepov. Težave in vprašanja doma je odrinilo na stran in se osredotočilo na izvajanje ukrepov, ki so se ujemali s predlogi Evropskega parlamenta, Evropske komisije in Evropskega sveta ter na zagotavljanje podpore tem institucijam. Predsedstvo je prevzelo vlogo posrednika. V zvezi s prednostnimi nalogami, ki jih je uresničilo predsedstvo, moramo izpostaviti ukrepe, osredotočene na boj proti gospodarski krizi; tu imam predvsem v mislih delo pri naslednjem večletnem finančnem okviru. Naslednji pomemben dosežek belgijskega predsedovanja je evrovinjeta. Na koncu želim povedati, da lahko na belgijsko predsedstvo gledamo kot na dobro lekcijo za prihodnje države, ki bodo prevzele predsedovanje Evropskemu svetu. Tak uspeh želim tudi madžarskemu in poljskemu predsedovanju, ki se bo začelo v drugi polovici 2011.

 
  
MPphoto
 
 

  Jarosław Leszek Wałęsa (PPE), v pisni obliki.(PL) Rad bi se zahvalil belgijskemu predsedstvu. Njegovo delo, ki se je pravkar končalo, je lahko zgled državam, ki bodo v prihodnje vodile delo Evropskega sveta. Ta tema mi je še zlasti pri srcu zaradi bližajočega se poljskega predsedovanja, za katerega upam, da bo sledilo vsem usmeritvam, ki jih je tako uspešno začrtalo belgijsko predsedstvo. Ne zgodi se pogosto, da država, ki predseduje, postavi ukrepe Skupnosti pred domače interese. Ključ uspeha predsedovanja, o katerem razpravljamo, je bilo dosledno izvajanje določb Lizbonske pogodbe, predvsem na ravni Evropskega sveta, ki je postal polnopravna institucija s stalnim predsednikom, in na ravni Sveta za zunanje zadeve pod vodstvom visoke predstavnice. Za pomembnega se je izkazal tudi boj proti gospodarski krizi, s sistematskim sistematičnim spremljanjem in umirjanjem finančnega trga pa bo sčasoma mogoče obnoviti njegov zbledeli ugled. To je še zlasti pomembno v času, ko ni veliko pritiskov za širitev evrskega območja. Če povzamem, iskreno upam, da bodo države, ki bodo v prihodnje prevzele predsedovanje, to pot, ki jo je začrtalo belgijsko predsedstvo, uporabile kot standard kakovosti. Naj bo blaginja Skupnosti vedno naša prednostna naloga. Hvala.

 
  
  

PREDSEDSTVO: ALEJO VIDAL-QUADRAS
podpredsednik

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov