Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2008/0098(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A7-0343/2010

Razprave :

PV 17/01/2011 - 12
CRE 17/01/2011 - 12

Glasovanja :

PV 18/01/2011 - 7.4
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2011)0004

Razprave
Torek, 18. januar 2011 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

8. Obrazložitve glasovanja
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 

  Predsednik. – Zdaj bomo prešli na obrazložitve glasovanja.

 
  
  

Ustne obrazložitve glasovanja

 
  
  

Priporočilo za drugo obravnavo: Catherine Stihler (A7-0343/2010)

 
  
MPphoto
 

  Jarosław Kalinowski (PPE).(PL) Gospod predsednik, gradbeništvo je zelo pomembna gospodarska veja vseh držav. Pri prizadevanjih za gospodarsko rast in izboljšanje življenjskega standarda ne smemo spregledati tako pomembnega dela trga. Vsi se zavedamo, kako pomembne so pravilno zgrajene ali posodobljene zgradbe za varnost in udobje. Hkrati pa si vsi prizadevamo za zmanjšanje stroškov pri izgradnji domov, industrijskih in javnih zgradb. Poročilo skuša odpraviti tržne ovire, zagotoviti učinkovito prodajo gradbenega materiala in konkurenčne cene v sektorju. Prednosti te pobude bo mogoče čutiti v celi Evropi. Povsem podpiram tudi predloge avtorice v zvezi s povečanjem varstva delavcev v industriji.

 
  
MPphoto
 

  Alfredo Antoniozzi (PPE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v zvezi s poročilom gospe Stihler je jasno, kako pomembno vlogo ima gradbeništvo v Evropi. Enostavno smo se morali spoprijeti s težavami, s katerimi se srečuje 12 milijonov državljanov, ki so neposredno zaposleni v tem sektorju.

Poročilo gospe Stihler je dragoceno orodje za odpravo nacionalnih upravnih in tehničnih ovir, ki preprečujejo trženje gradbenih proizvodov v Evropski uniji, in za nadaljnjo izgradnjo enotnega trga v tem sektorju.

Podpiram pozornost, namenjeno malim in srednje velikim podjetjem v gradbenem sektorju, ravno tako pa podpiram posebno pozornost, namenjeno potrebi po recikliranju gradbenih proizvodov, ki je zelo pomembno vprašanje v boju proti podnebnim spremembam. Ob tej priložnosti pa želim opozoriti na vprašanje zdravja in varnosti delavcev, ki so zaposleni v gradbeništvu. Smernice, ki jih je poročevalka vključila v to temo, so uporabne, vendar jih je treba razširiti.

Naša dolžnost je, da v bližnji prihodnosti še dodatno obravnavamo in razvijemo te predloge, ter tako zagotovimo, da bodo delavci, zaposleni v gradbeništvu, deležni visoke stopnje zaščite. Tragedija smrti, povezanih z delom, je vprašanje, ki bi moralo skrbeti celo Evropo. Upam, da bomo z našim delom lahko te nezgode preprečili.

 
  
MPphoto
 

  Hannu Takkula (ALDE).(FI) Gospod predsednik, najprej se želim zahvaliti gospe Stihler za to odlično poročilo. Zelo pomembno je, da se osredotočimo na uskladitev trženja gradbenih proizvodov, saj bomo v prihodnje potrebovali boljšo in kakovostnejšo gradnjo.

Ne smemo pozabiti, da je končni rezultat pomembnejši od konkurenčnosti same, čeprav je to zelo konkurenčna industrija. Pomembno je, da so zgradbe, zgrajene v Evropi, varne za njihove uporabnike in da so prav tako varne za gradbince in druge zaposlene v času gradnje.

Zelo pomembno je, da prav tako zagotovimo usklajevanje na področju trženja gradbenih proizvodov, ker bomo tako lahko izmenjali najboljše prakse. Res je, da v mnogih državah v Evropi še vedno uporabljajo materiale, ki niso zdravi za stanovalce. V mnogih državah članicah Evropske unije imamo velike težave s plesnijo in ravno zaradi tega je pomembno, da uporabljamo najboljše prakse in inovacije ter tako skušamo zagotoviti, da bo trženje gradbenih proizvodov povezano s proizvodi, ki so zdravi in ustrezni za uporabnike.

Zato se želim zahvaliti gospe Stihler za to odlično poročilo. Evropa potrebuje dobre gradbene proizvode in sistem trženja, ki upošteva varnostne predpise.

 
  
MPphoto
 
 

  Daniel Hannan (ECR). – Gospod predsednik, prejšnji teden je francoski predsednik vlade obiskal London in povedal, da se moramo združiti v projektu, namenjenemu pomoči evru. Za trenutek pustimo ob strani vprašanje, ali naj spet pustimo, da nas zvlečejo v težave nekoga drugega; namesto tega se osredotočimo na glavno logično napako v logiki. Pravi: „Evropsko združevanje ne deluje, zato poskrbimo za več evropskega združevanja!“ Prepričan sem, da lahko opazite težavo v njegovem razmišljanju. „Moj čolniček se nenehno prevrača, zato želim postati kapitan čezoceanke“. „Moj go-kart se je zaletel, prosim, spustite me za volan velikega tovornjaka“. Zdi se, da je odgovor za vse težave vedno mogoče najti v tesnejšem evropskem združevanju.

EU je rešitev, ki išče težave, nedvomno pa se približuje dan, ko se ne bomo mogli več zanašati na trge in javno mnenje. Urok popušča in vračeve magične besede izgubljajo moč.

 
  
  

Poročilo: Michèle Striffler (A7-0375/2010)

 
  
MPphoto
 

  Clemente Mastella (PPE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, Evropska unija je v svetu največja donatorka humanitarne pomoči, saj njen prispevek presega 40 % celotne mednarodne humanitarne pomoči. Humanitarna politika Unije je praktičen prikaz njene zavezanosti podpori ljudem v tretjih državah, ki jo potrebujejo, kadar so najbolj ranljivi.

Evropsko soglasje o humanitarni pomoči, ki so ga 18. decembra podpisali predsedniki Sveta Evropske unije, Evropskega parlamenta in Komisije, je pomemben korak naprej. Tu moram izpostaviti, da zaveze, ki izhajajo iz soglasja, veljajo za države članice in za Evropsko komisijo.

V zadnjih letih smo opazili, da se nehumanitarni organi vse bolj vključujejo v odziv na humanitarne krize. Ključnega pomena je, da se politični organi in vojaške ali humanitarne organizacije, ki delujejo v istem delovnem okolju, bolje spoznajo in sprožijo dialog, hkrati pa upoštevajo svoje ustrezne vloge in vpliv in jih ne ogrožajo. Kadar se uporabljajo zmogljivosti civilne zaščite, mora to potekati v skladu z mednarodnimi smernicami, kot so določene v evropskem soglasju.

 
  
MPphoto
 

  Antonello Antinoro (PPE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, prepričan sem, da je danes sprejeto poročilo – za kar se zahvaljujem in čestitam poročevalki gospe Striffler – besedilo, ki bo izboljšalo učinkovitost in doslednost humanitarne pomoči.

Evropski parlament danes vabi Unijo, da tesneje sodeluje in tako doseže soglasje, namenjeno krepitvi našega skupnega odziva na humanitarne krize, predvsem pa močni podpori popolni skladnosti z mednarodnim humanitarnim skladom.

Zagotoviti moramo, da bodo imeli humanitarna pomoč in humanitarni delavci boljši dostop do ljudi, ki potrebujejo pomoč, ker pa se število teh ljudi povečuje, moramo storiti še več, kot smo do zdaj, prek Komisije ali prek dvostranskih programov. Čeprav obstajajo velike potrebe, postaja distribucija pomoči vse težja, pa tudi tvegana in nevarna zaradi vse bolj zapletenega mednarodnega okvira.

Glede na te zahteve sporazum torej spodbuja evropsko soglasje, v katerem je potrjeno, da pomoč EU jasno temelji na humanitarnih načelih nevtralnosti, neodvisnosti in nepristranskosti, hkrati pa mora biti žrtvam krize zagotovljena hitro in učinkovito na podlagi ugotovljene potrebe.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Antoniozzi (PPE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, dramatično povečanje števila in čedalje večja intenzivnost naravnih nesreč, skupaj z vse večjo pojavnostjo zapletenih kriz, pomenita čedalje hujše kršitve mednarodnega humanitarnega prava in kršenje „humanitarnega prostora“.

Nedavne tragedije na Haitiju in v Pakistanu spet dokazujejo, da moramo izboljšati orodje, ki ga ima EU na voljo pri odzivanju na naravne nesreče. Strinjam se s splošnim pristopom poročila, predvsem z izjavo, da mora Evropska unija neprestano spodbujati humanitarna načela. Zunanje delovanje Evropske unije, določeno z Lizbonsko pogodbo; mora odražati politično moč in vpliv Unije kot največje svetovne donatorke.

Za poročilo gospe Striffler sem glasoval, ker se strinjam, da si je treba prizadevati za okrepitev izvajanja evropskega soglasja in akcijskega načrta, pa tudi za usklajevanje in porazdelitev bremena na svetovni ravni, ob upoštevanju regionalne odgovornosti držav, ki so sposobne veliko prispevati k humanitarni pomoči.

 
  
  

Poročilo: Daciana Octavia Sârbu (A7-0376/2010)

 
  
MPphoto
 

  Jim Higgins (PPE). – Gospod predsednik, z velikim veseljem glasujem za to poročilo, saj potrjuje, da je tudi zanesljivost preskrbe s hrano temeljna človekova pravica. Kmetijski sektor mora zadovoljiti potrebe po varni in zadostni hrani vse večjega števila prebivalcev, kljub oviram zaradi omejenih naravnih virov, visokih cen energije in podnebnih sprememb. Po navedbah Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo se mora proizvodnja živil povečati vsaj za 70 %, da bi lahko zadovoljili vse večje povpraševanje svetovnega prebivalstva, ki naj bi po napovedih do leta 2050 preseglo število 9 milijard.

Zaradi skrajne revščine je v svetu kronično lačnih približno 900 milijonov ljudi, medtem ko skoraj 2 milijardi ljudi nima zagotovljene prave dolgoročne zanesljive preskrbe s hrano zaradi različnega obsega revščine. V Evropi še vedno 16 % prebivalcev živi pod mejo revščine. Trdim naslednje: to vprašanje moramo prednostno obravnavati. Ključnega pomena je, da je to upoštevano tudi pri financiranju nove skupne kmetijske politike po letu 2013, najmanj kar potrebujemo, pa je, da se proračun ohrani na sedanji ravni.

 
  
MPphoto
 

  Jens Rohde (ALDE).(DA) Gospod predsednik, Parlament se je danes odločil, da bo uradno priznal kmetijstvo kot strateški sektor v okviru zanesljive preskrbe s hrano. Tega se v skupini Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo zavedamo že več let. Prav tako se zavedamo dejstva, da je kmetijstvo strateški sektor za kakovost živil, javno zdravje in trajnostno gospodarsko rast. Vendar pa to ne opravičuje programov za sadje in mleko v šolah. Prav tako ne opravičuje programov subvencioniranja, ki jih podpira trg. Izpostaviti želimo, da smo glasovali proti tem predlogom, in obžalujemo, da so bili izglasovani.

Vendar to ne sme uničiti celostne podobe, ki kaže na to, da moramo za kmetijstvo zagotoviti dobre pogoje. Vendar pa gore masla, vinska jezera in šolski programi niso prava pot naprej. Prihodki kmetov ne bodo zagotovljeni z vmešavanjem in izkrivljanjem trga. Namesto tega moramo vlagati v raziskave in kmetom omogočiti, da uporabijo nove tehnologije kot alternativne vire dohodka. Na splošno menimo, da je poročilo dobro in zato smo glasovali zanj kot celoto.

 
  
MPphoto
 

  Clemente Mastella (PPE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, pravica do prehranske varnosti je temeljna človekova pravica, uresniči pa se takrat, ko so zadostne količine hrane fizično, socialno in ekonomsko dostopne vsem ljudem ves čas.

Nova skupna kmetijska politika EU mora odražati te nove zahteve: jasno in nedvoumno se mora odzivati na zanesljivo preskrbo s hrano in druge izzive, predvsem podnebne spremembe, gospodarsko krizo in ohranjanje ozemeljskega ravnovesja v EU.

Spodbujati moramo konkurenčnost naših izdelkov, tradicionalno kmetijstvo, kmetovanje majhnega obsega, organsko kmetovanje in lokalno distribucijo. Ti modeli kmetovanja so vedno in še naprej pomembno prispevajo k prehranski varnosti, saj so pogosto najučinkovitejši način izrabe zemljišč v različnih geografskih regijah EU z uporabo metod, ki so se v teh regijah razvile skozi daljša obdobja.

 
  
MPphoto
 

  Jarosław Kalinowski (PPE).(PL) Gospod predsednik, kot poslanci Evropskega parlamenta moramo delovati tako, da izboljšamo življenja državljanov EU. Glavna prednostna naloga je zagotavljanje dostopa do varne hrane najvišje kakovosti. Pomanjkanje hrane in visoke cene običajno spremljajo socialni nemiri in na naši celini ne smemo dovoliti, da bi se to zgodilo. Svetovna prehranska varnost je ogrožena zaradi vse večjega števila prebivalcev, podnebnih sprememb in naravnih nesreč. Mnogi ljudje že stradajo in da bi našli rešitev, potrebujemo smiselno in pravično skupno kmetijsko politiko, pa tudi finančno podporo sektorju. Kmetijstvu bi morali dati poseben status, ki bo v primeru prehranske krize omogočil izvajanje posebnih ukrepov in uporabo ustreznih instrumentov.

 
  
MPphoto
 

  Mario Pirillo (S&D).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zagotavljanje prehranske varnosti in zanesljiva preskrba s hrano za prebivalce sta še naprej glavna izziva kmetijstva, ne samo v Evropi, ampak tudi v svetu.

Zelo sem zadovoljen z vsebino tega poročila, predvsem zaradi tega, ker je zanesljiva preskrba s hrano priznana kot temeljna človekova pravica. Zanesljiva preskrba s hrano bo zagotovljena le, če bomo resno obravnavali dve pomembni vprašanji – nestanovitnost cen in trgov ter manjšanje zalog hrane. Evropa mora biti sposobna posredovati s skupnimi in učinkovitimi ukrepi, s katerimi bo lahko zagotovila preskrbo s hrano in preprečila resna neskladja, ki še vedno obstajajo v zvezi z varnostnimi standardi med pridelovalci v EU in ostalimi pridelovalci.

 
  
MPphoto
 

  Peter Jahr (PPE).(DE) Gospod predsednik, povedati želim, da sem bil zelo zadovoljen s poročilom, ki priznava kmetijstvo kot strateški sektor v okviru prehranske varnosti, saj je s tem pomen gospodarstva na podeželju spet povezan z glavnim bistvom. Prvi moj sklep je, da potrebujemo tudi močno evropsko skupno kmetijsko politiko. Prav tako bi se rad zahvalil poročevalki.

Obstaja pa točka, pri kateri nisem glasoval za poročilo in je povezana z uvedbo evropskega programa pomoči v hrani znotraj Evropske unije. Prepričan sem, da morajo biti za zagotavljanje pomoči na kraju samem, povedano drugače, pomoči, s katero nihče v Evropski uniji ne bi smel trpeti zaradi lakote, še naprej odgovorne države članice, preprosto zaradi tega, ker bi morali takšne težave reševati tam, kjer se pojavijo, v državah članicah.

 
  
MPphoto
 

  Diane Dodds (NI). – Gospod predsednik, to poročilo izpostavlja potrebo po zanesljivi preskrbi s hrano za državljane, ki jih zastopamo. Hkrati poudarja pomembne javne dobrine, ki jih pridelujejo kmetje, le redko kdaj pa so deležni priznanja. Vendar menim, da bodo nastopile težave.

Nedavno sem slišala pomembne govore, ki nakazujejo na to, da bi skupna kmetijska politika morala postati okoljska politika. To nas bo pripeljalo do zmotnega prepričanja, da evropskih kmetov ne potrebujemo in da lahko hrano uvažamo iz držav zunaj EU.

To se ne sme zgoditi. Naši kmeti morajo imeti podporo pri pridelavi hrane na način, ki ni škodljiv za okolje, svetovni trgi so preprosto preveč nestanovitni za uvoz hrane – z vidika cene in nemotene oskrbe.

Opraviti moramo še veliko stvari. Imeti moramo stabilen proračun za skupno kmetijsko politiko. Mlade kmete moramo spodbujati v industrijo, da bi zagotovili njeno prihodnost. Potrebujemo več raziskav in inovacij, da bi bile pridelovalne metode učinkovitejše, prav tako pa potrebujemo manj birokracije – vsekakor pa kmetom ne smemo zvezati rok.

 
  
MPphoto
 

  Giommaria Uggias (ALDE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v zadnjih tednih so različni parlamentarni odbori, ki obravnavajo vprašanje skupne kmetijske politike, obravnavali temo reforme za obdobje po letu 2013.

Zanesljiva preskrba s hrano je eden izmed temeljnih elementov kmetijstva. Na to moramo gledati v smislu poročila, o katerem glasujemo danes, v katerem je zanesljiva preskrba s hrano opredeljena kot temeljna pravica, ki jo moramo v skladu s tem zaščititi z vsemi možnimi načini.

Gospod predsednik, takšno pozornost potrebujemo v izrednih razmerah, kot so razmere, povezane s sedanjim škandalom z dioksinom, z odkritjem, da se dioksin uporablja kot krmilo, predvsem pa za zagotavljanje skupnih proizvodnih procesov, ki upoštevajo celoten proizvodni sektor, ki upoštevajo kakovost dela kmetov, okolje in trženje, s tem pa tudi potrošnike.

To poročilo je sklop ukrepov, ki jih je Parlament razvil za podporo kmetijstva in zato lahko rečem, da sem zadovoljen.

 
  
MPphoto
 

  Alajos Mészáros (PPE).(HU) Gospod predsednik, svetovna proizvodnja hrane se vse bolj spopada z najrazličnejšimi izzivi. Eden izmed takšnih izzivov so podnebne spremembe, ki žal lahko povzročijo nepredvidljivo pomanjkanje hrane ter tako ogrozijo zadovoljevanje vse večjih potreb svetovnega prebivalstva, ki naj bi po ocenah do leta 2050 preseglo število 9 milijard. Skupna kmetijska politika se mora jasno odzvati na izzive, ki jih prinašajo zanesljiva oskrba s hrano, podnebne spremembe in gospodarska kriza. Poleg konkurenčnosti moramo spodbujati tudi tradicionalno kmetijstvo, kmetovanje majhnega obsega, organsko kmetovanje in lokalne vrednote. Zaradi podnebnih sprememb je vse več naravnih nesreč, ki bodo zmanjšale možnosti za izkoriščanje velikih površin kmetijskih zemljišč, s tem pa bodo ogrozile zanesljivo oskrbo s hrano. Proračun za SKP moramo ohraniti vsaj na sedanji ravni, da bi lahko uresničili prej omenjene cilje, v interesu razumnih cen živil in poštenega dohodka za kmetijske pridelovalce. Zato je pomembno, da kmetijstvo obravnavamo kot strateški sektor z vidika zanesljive preskrbe s hrano. Zato sem podprl to poročilo.

 
  
MPphoto
 

  Hannu Takkula (ALDE).(FI) Gospod predsednik, najprej želim povedati, da je zelo dobro, ker je Evropski parlament priznal kmetijstvo kot strateški sektor z vidika zanesljive preskrbe s hrano.

Za nas je zelo pomembno, da zagotovimo, da bo hrana, ki jo pridelujemo v Evropski uniji, predvsem varna in ne bo vsebovala nečistoč. Nekoliko me skrbi, ker količini namenjamo več pozornosti kot kakovosti. Pri tem vztrajanju na učinkovitosti so bile spregledane te zdravstvene zahteve. Ko govorimo o zanesljivi preskrbi s hrano, je zelo pomembno zagotoviti, da bo hrana, ki je na voljo evropskim potrošnikom, varna, dobre kakovosti in hranljiva.

Ohranjanje lastnih kmetijskih praks v državah članicah Evropske unije je prav tako ključnega pomena. V primeru naravnih nesreč je zelo pomembno, da imamo kmetijsko gospodarstvo, ki je samozadostno. Na ta način lahko uporabljamo načelo zagotavljanja lokalnih živil in se tako odzovemo na težave, ki se lahko pojavijo v primeru naravnih nesreč.

Predvsem želim poudariti pomembnost teh načel, ki so pomembna in izhajajo iz skrbi za zdravje. Upam, da se bo ta trend pri lokalnih živilih še okrepil. Po vsej Evropi moramo zagotoviti, da bo kmetijstvo smotrno in da lahko vse države članice Evropske unije izvajajo kmetovanje. Gre za ključno in trdno podlago za prihodnost, ki jo še posebej potrebujemo v živilskem sektorju.

 
  
MPphoto
 

  Salvatore Tatarella (PPE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, odločno sem glasoval za to pomembno poročilo in poudariti želim predvsem odstavek 35 dobro strukturiranega mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, ki ob upoštevanju, da ima Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) pomembno vlogo pri ocenjevanju vseh tveganj, povezanih z verigo preskrbe s hrano, kot del sklopa ukrepov, namenjenih varovanju zdravja in blaginje javnosti ljudi, upa, da bodo vse države članice ustanovile ustrezne nacionalne organe, ki bodo sodelovali z EFSA.

Kot dokazujejo nedavni resni dogodki v Nemčiji, morajo vse države članice ustanoviti nacionalne agencije za varnost hrane. Presenetljivo je, da si je italijanska vlada po tem, ko je ustanovila agencijo, premislila zaradi proračunskih razlogov. Menim, da zanesljiva preskrbe s hrano ne sme biti odrinjena na stran zaradi proračunskih omejitev.

 
  
  

Pisne obrazložitve glasovanja

 
  
  

Poročilo: Jiři Maštálka (A7-0363/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Ker po mnenju posvetovalne delovne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog vsebuje zgolj kodifikacijo veljavnih besedil brez vsebinskih sprememb, se strinjam z njegovim sprejetjem na prvi obravnavi.

 
  
MPphoto
 
 

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. (LT) Strinjala sem se s tem poročilom in predlogom Evropske komisije, ker verjamem, da moramo poenostaviti in pojasniti pravo Skupnosti, da bo tako jasnejše in dostopnejše vsem državljanom. Tega cilja ne bomo mogli uresničiti, če bodo številne določbe, ki so bile večkrat spreminjane, pogosto tudi precej korenito, še naprej nepovezane, zaradi česar je za določitev veljavnih pravil treba precej raziskovati in primerjati mnoge različne instrumente. Kodifikacija zakonodaje je še posebej pomembna na področju podjetništva, ki je zaradi zagotavljanja nemotenega in neprekinjenega pretoka ljudi, blaga in storitev, urejeno regulirano z znatnim obsegom prava Skupnosti. Konsolidacija zakonodaje, ki ureja združitve delniških družb, je dobrodošel korak k izboljšanju prava Skupnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki.(FR) V Evropi je veliko podjetij; so najrazličnejših oblik, zanje pa veljajo zelo različna pravila. Vendar pa od leta 1978 velja evropska zakonodaja, ki ureja združitve delniških družb iz iste države članice. Pomembno je, da urejamo te združitve, saj lahko znatno vplivajo na interese zaposlenih, delničarjev in upnikov teh podjetij. Na te interese lahko vplivajo negativno, če je združitev na primer kasneje preklicana. Pri tej evropski tematiki tako kot pri drugih potrebujemo jasnost in pravno varnost. Ravno to skušamo doseči s kodifikacijo te direktive. Glasovala sem za to resolucijo, saj verjamem, da je zaupanje izjemna gonilna sila rasti.

 
  
MPphoto
 
 

  George Becali (NI), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za to poročilo saj je Komisija v predlogu o kodifikaciji Tretje direktive Sveta 78/855/EGS z dne 9. oktobra 1978 o združitvi delniških družb upoštevala redakcijske ali oblikovne spremembe, ki jih je predlagala posvetovalna delovna skupina pravnih služb in za katere se je izkazalo, da so utemeljene. Posvetovalna delovna skupina pravnih služb na primer predlaga, da je zlasti pomembno, da so delničarji družb, ki se združujejo, primerno obveščeni, in to kar najbolj objektivno, ter da se njihove pravice ustrezno zaščitijo. Vendar ni nobene potrebe, da bi analizo načrta združitve izvajal neodvisen strokovnjak. Poleg tega upravni ali poslovodni organi posameznih vpletenih družb obvestijo skupščino delničarjev svoje družbe in upravne ali poslovodne organe drugih vpletenih družb o vseh morebitnih bistvenih spremembah sredstev in obveznosti med datumom izdelave načrta združitve in datumom skupščine delničarjev, ki odloča o načrtu združitve.

 
  
MPphoto
 
 

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki.(IT) Glasovala sem za poročilo gospoda Maštálke, saj je posvetovalna delovna skupina pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog pozorno preučila in meni, da je zgolj kodifikacija, se pravi preglednejša različica veljavnega besedila.

 
  
MPphoto
 
 

  Lara Comi (PPE), v pisni obliki. – (IT) Ravno včeraj je bila v Italiji predstavljena študija, da so podjetja, ki so najbolje preživela krizo, podjetja, ki jim je uspelo povečati sredstva. Študija, ki jo je izvedla ugledna italijanska univerza v imenu najaktivnejšega poslovnega združenja v državi, trdi, da so bile združitve glavni način konsolidacije. Ni naključje, da pomembnejše finančne posle, vključno z združitvijo, dopolnjujeta prestrukturiranje in iskanje večje učinkovitosti v vseh gospodarskih sektorjih. Evropske institucije morajo na enotnem trgu vzpostaviti pravila, ki dajejo zagotovila vsem vpletenim in tako trdnejšim podjetjem omogočijo večjo konkurenčnost, ki ne vsebuje pravne negotovosti, birokracije in obveznosti, ki so posledica nesporazumov. Sodobno, liberalno in učinkovito gospodarstvo – kakršno mora biti tudi naše gospodarstvo – potrebuje posebno zakonodajo o združitvah, vendar le, če je, tako kot danes predlagana direktiva, racionalna, ne posega v delovanje in ščiti svoboščine in pravice ljudi, ki bi zaradi tega delovanja utrpeli škodo.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Na tem zasedanju je Parlament po spremenjenem predlogu Parlamenta in Sveta analiziral osnutek zakonodajne resolucije o združitvi delniških družb (kodificirana različica) ter pri tem sprejel predlog, ki ga je predložila Komisija. Glede na to, da je predlog namenjen „zgolj kodifikaciji“ zakonodajnih besedil brez vsebinskih sprememb, skupaj z izboljšanjem načinov dela in upoštevanjem, da vključuje oblike, ki jih je predlagala in pripravila posvetovalna delovna skupina pravnih služb, glasujem za ta predlog, saj se zavedam, da bo znatno izboljšal delovanje delniških družb, še zlasti s posodobitvijo in racionalizacijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. (LT) Glasoval sem za to poročilo, ker po mnenju posvetovalne delovne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog vsebuje zgolj kodifikacijo veljavnih besedil brez vsebinskih sprememb in je treba torej v interesu jasnosti in racionalnosti veljavna besedila kodificirati.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo, ker po mnenju posvetovalne delovne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog vsebuje zgolj kodifikacijo veljavnih besedil brez vsebinskih sprememb.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Izvedba kodifikacije z namenom ohranjanja jasnosti po izvedbi številnih sprememb vsekakor poenostavlja stvari. Razmisliti moramo, ali so tako različna pravila in uredbe sploh potrebni. Na nekaterih področjih so prekomerni in potrošnikom pripisujejo le malo razuma, medtem ko na drugih področjih določbe vključujejo tudi spremembe imen živil. Da bi zaščitili interese deležnikov in tretjih strani, je kodifikacija zakonov držav članic, ki pokrivajo združitve delniških družb, primeren način za zagotavljanje spoštovanja pravic do informacij. Sam ne morem glasovati za nekatere spremembe in sem zato glasoval proti celemu poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za to poročilo, saj je omejeno izključno na kodifikacijo veljavnih besedil o združitvi delniških družb. 21. septembra 2010 je posvetovalna delovna skupina, ki jo sestavljajo ustrezne pravne službe Parlamenta, Sveta in Komisije, po preučitvi predloga o kodifikaciji Tretje direktive Sveta 78/855/EGS z dne 9. oktobra 1978 na podlagi člena 54(3)(g) pogodbe, ki pokriva združitve delniških družb, soglasno ugotovila, da je predlog zgolj kodifikacija veljavnih besedil brez vsebinskih sprememb.

 
  
MPphoto
 
 

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Pri ocenjevanjem osnutka zakonodajne resolucije o združitvi delniških družb sem upošteval naslednje zakonodajne akte: predlog Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu; skupno stališče, doseženo na prvi obravnavi 17. junija 2008; člena 294 in 50 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerima je Komisija Parlamentu predložila predlog; Medinstitucionalni sporazum z dne 20. decembra 1994 o pospešenem delovnem postopku za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil; člena 86 in 55 Poslovnika Evropskega parlamenta; pa tudi poročilo Odbora za pravne zadeve.

Na podlagi tega sem se odločil, da bom sledil stališču Parlamenta na prvi obravnavi, saj je sladno s priporočili posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, predvsem pa sem upošteval dejstvo, da vsebuje zgolj kodifikacijo veljavnih besedil brez vsebinskih sprememb.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije spremenjeni predlog direktive o združitvi delniških družb vsebuje zgolj kodifikacijo veljavnih besedil brez vsebinskih sprememb. Zato sem glasoval za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Po pravnem nasvetu so službe, ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. Decembra 1994 o pospešenem delovnem postopku za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil, predvsem pa ob upoštevanju njegove četrte točke, navedle, da se je posvetovalna delovna skupina pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije sestala 21. septembra 2010, z namenom da bi med drugim preučila tudi predlog, ki ga je predložila Komisija.

Na tem sestanku je posvetovalna skupina pravnih služb po preučitvi predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kodifikaciji Tretje direktive Sveta 78/855/EGS z dne 9. oktobra 1978 na podlagi člena 54(3)(g) pogodbe, ki pokriva združitve delniških družb, soglasno ugotovila, da je predlog zgolj kodifikacija veljavnih besedil brez vsebinskih sprememb. Na podlagi tega smo se odločili, da bomo predlog podprli.

 
  
  

Priporočilo: Gabriele Albertini (A7-0373/010)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Strinjam se s podpisom Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Hašemitsko kraljevino Jordanijo na drugi strani, da se upošteva pristop Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji 1. januarja 2007.

 
  
MPphoto
 
 

  George Becali (NI), v pisni obliki. (RO) Tako kot moji kolegi poslanci sem tudi jaz glasoval za poročilo. Razen s formalnega vidika je pomembno tudi z vidika globalne vloge povezane Evrope v različnih regijah, ne samo gospodarske, ampak tudi njene politične vloge. Z njimi je bilo zagotovljeno, da je Sredozemlje vedno bilo in je regija strateškega pomena.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za sprejetje te resolucije. Podpiram sklenitev protokola k Evro-mediteranskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Hašemitsko kraljevino Jordanijo na drugi strani, da se upošteva pristop Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) V besedilu zakonodajne resolucije, o kateri smo glasovali, je bil izveden poenostavljen postopek v skladu s členim 46 Poslovnika. Menim, da je to utemeljeno glede na nenasprotujočo naravo obravnavane teme. Evro-mediteranski sporazum med Evropskimi skupnostmi in Jordanijo mora vključevati Bolgarijo in Romunijo, tako da je predlagan protokol veljaven in vreden soglasne podpore Evropskega parlamenta.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Evro-mediteranski sporazum vzpostavlja povezavo med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Hašemitsko kraljevino Jordanijo na drugi strani, protokol pa je namenjen posodobitvi sporazuma, saj upošteva pristop Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji in se začasno izvaja vse od 1. januarja 2007. V tej zakonodajni resoluciji Svet Parlamentu predlaga zahtevek za privolitev v protokol. Ker takšni odobritvi ne nasprotujem, sem glasoval za.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo, ki postavlja stvari na svoja mesta in posodablja veljaven sporazum z namenom upoštevanja pristopa Bolgarije in Romunije k Evropski uniji. Predlog nima posledic za proračun EU in ni sporen.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) Ta protokol le usklajuje Evro-mediteranski sporazum o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in Jordanijo s tem, kar se v praksi uporablja že od 1. januarja 2007. Gre za prevaro. Naglica pri sprejemanju evro-mediteranskega prostocarinskega območja do leta 2015 opravičuje vse kršitve pri spoštovanju demokratičnih načel. Pravkar smo se lahko prepričali v Tuniziji, kako omejene so te slepe metode. Glasoval bom proti temu besedilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Glasoval sem za resolucijo o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola k Evro-mediteranskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Hašemitsko kraljevino Jordanijo na drugi strani, da se upošteva pristop Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji, saj so bili izpolnjeni vsi predpogoji, šlo pa je predvsem za formalni akt.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za priporočilo o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi protokola k Evro-mediteranskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Hašemitsko kraljevino Jordanijo na drugi strani, da se upošteva pristop Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji. Ključnega pomena je, da si prizadevamo za trdno, dosledno in učinkovito sosedsko politiko. Ker je Svet Parlamentu v skladu s pogoji, ki so zakonsko predpisani v pogodbah, predložil zahtevek za privolitev v ta protokol, ni nobenih ovir za njegovo sprejetje.

 
  
MPphoto
 
 

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Evro-mediteranski sporazumi postajajo vse pomembnejši pri aktivnostih Evrope za večjo povezanost. V tem primeru torej nameravam podpreti predlog o zakonodajni resoluciji Evropskega parlamenta o sklenitvi protokola k Evro-mediteranskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Hašemitsko kraljevino Jordanijo na drugi strani, da se upošteva pristop Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji, kar je Parlament že potrdil, tako da je protokol mogoče skleniti.

Moja podpora temelji tudi na različnih aktih, in sicer na osnutku sklepa Sveta, osnutku Protokola k Evro-mediteranskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Hašemitsko kraljevino Jordanijo na drugi strani, da se upošteva pristop Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji, na zahtevku za soglasje, ki ga je Svet predložil v skladu s členom 217 in točko (a), drugega pododstavka, člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na členih 81, 90(8) in 46(1) Poslovnika Evropskega parlamenta in na priporočilu Odbora za zunanje zadeve.

Glede na to podpiram sodelovalni pristop, ki ga je zavzela EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za sklenitev tega protokola, ki je povsem upravičen, saj moramo vključiti Republiko Bolgarijo in Romunijo, kot pogodbeni stranki v Evro-mediteranskem sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Hašemitsko kraljevino Jordanijo na drugi strani, ki je bil sklenjen v Bruslju 24. novembra 1997 in je začel veljati 1. maja 2002.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (06903/2010), osnutka protokola k Evro-mediteranskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Hašemitsko kraljevino Jordanijo na drugi strani, da se upošteva pristop Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji (09373/2008), zahtevka za soglasje, ki ga je Svet predložil v skladu s členom 217 in točko (a), drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7-0384/2010), členov 81, 90(8) in 46(1) Poslovnika Evropskega parlamenta in ob upoštevanju priporočila Odbora za zunanje zadeve (A7-0373/2010), se je skupina Verts/ALE strinjala, da Parlament poda soglasje k sklenitvi tega protokola.

 
  
  

Poročilo: Dieter-Lebrecht Koch (A7-0361/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Gre za priporočilo o sklenitvi sporazuma med Evropsko skupnostjo ter Ekonomsko in monetarno unijo zahodne Afrike o nekaterih vidikih zračnih prevozov. Glasovala sem za resolucijo o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi sporazuma med Evropsko skupnostjo ter Ekonomsko in monetarno unijo zahodne Afrike o nekaterih vidikih zračnih prevozov. Skupnost ima zdaj izključno pristojnost v zvezi z različnimi vidiki zunanjega letalstva. Zato je Svet pooblastil Komisijo, da začne s pogajanji s tretjimi državami, da bi nekatere določbe v veljavnih dvostranskih sporazumih nadomestila s sporazumi Skupnosti. Komisija se je dogovorila z Ekonomsko in monetarno unijo Zahodne Afrike o sporazumu, ki preprečuje diskriminacijo med letalskimi prevozniki EU, omogoča obdavčitev goriva za zrakoplove, ki letijo na ozemlju Evropske unije ter usklajuje določbe konkurenčnega prava EU v dvostranskih sporazumih, ki so protikonkurenčne, in sicer obvezne trgovinske pogodbe med letalskimi prevozniki.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) Utemeljitev za zamenjavo dvostranskih sporazumov o zračnem prevozu z novimi, v katerih je pogodbenica tudi Unija, je prenos pristojnosti držav članic na Evropsko unijo.

Resolucija, o kateri smo glasovali, obravnava posebna vprašanja in skuša uskladiti veljavne instrumente mednarodnega prava, hkrati pa jih skuša prilagoditi dodatnim zahtevam, ki izhajajo iz prava EU. Obravnavano vprašanje je zelo tehnično in vključuje zamenjavo sporazumov, ki so veljali z drugimi državami, ne da bi vključevalo sporne ali pomembne spremembe ideologije. Dejstvo, da je odbor soglasno glasoval, potrjuje to razlago. Vse, kar smo morali narediti na plenarni seji, je, da smo ratificirali soglasno odločitev. Glasoval sem za.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Poročilo, ki ga je predložil gospod Koch, predlaga sklenitev sporazuma med Evropsko skupnostjo ter Ekonomsko in monetarno unijo zahodne Afrike o nekaterih vidikih zračnih prevozov. Duh Evropske unije v pogodbah narekuje, da standardiziramo postopke v EU. Zato v skladu z razsodbo Sodišča Evropske unije ni smiselno, da obstajajo dvostranski sporazumi o zračnih prevozih med državami članicami EU in državami članicami Ekonomske in monetarne unije Zahodne Afrike. Zaradi tega pozdravljam sprejetje tega sporazuma, ki bo okrepil vezi ozemeljske kohezije v Evropi in bo zagotovil skladnost s konkurenčnim pravom EU.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Glede na sedanje razmere, s katerimi se srečuje civilno letalstvo, verjamemo, da ta osnutek sporazuma sproža resne dvome o svojem obsegu in morebitnih posledicah. Vse do zdaj so države članice na področju, ki je zaradi številnih razlogov strateškega pomena za varovanje nacionalnih interesov, sprejemale suverene odločitve o tem, kako bodo urejene stvari – kar je vplivalo na letalske prevoznike – in kakšen bo njihov obseg. Kljub temu se zdaj skuša doseči, da bo tudi na tem področju o vsem odločal trg. Ne smemo podcenjevati prispevka, ki bi ga lahko imela domnevna vzpostavitev enakih pogojev za različna evropska podjetja na lažjo monopolno koncentracijo v sektorju – ki že poteka – in zmanjšanje zmožnosti držav članic, da zaščitijo domače letalske prevoznike.

Za vsako ceno skušamo ohraniti povsod navzočo in zveličavno „svobodno konkurenco“, ki je spet steber, na katerem temelji ta pobuda. Posledice za ta sektor se ne razlikujejo kaj dosti od posledic za druge: v teh primerih je vedno vsiljena monopolna koncentracija. Zaradi teh razlogov nismo glasovali za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. (LT) Glasoval sem za to poročilo, ker ima Skupnost izključne pravice v zvezi z različnimi vidiki zunanjega letalstva, ki so jih običajno urejali dvostranski sporazumi o zračnem prevozu med državami članicami in tretjimi državami, zato morajo sporazumi Skupnosti nadomestiti nekatere določbe v 47 veljavnih dvostranskih sporazumih o zračnem prevozu, sklenjenih med državami članicami EU in državami Ekonomske in monetarne unije Zahodne Afrike. Da bi se izognili diskriminaciji med letalskimi prevozniki EU, so bile tradicionalne klavzule o določitvi, povezane z letalskimi prevozniki države članice, pogodbenice v dvostranskih sporazumih, zamenjane s klavzulami EU o določitvi, ki veljajo za vse prevoznike EU. Čeprav je v običajnih dvostranskih sporazumih gorivo za zrakoplove na splošno izvzeto iz obdavčevanja, Direktiva Sveta 2003/96/ES o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije dovoljuje takšno obdavčitev za nosilce dejavnosti na ozemlju Evropske unije. Prav tako so s konkurenčnim pravom EU usklajene določbe v dvostranskih sporazumih, za katere je jasno, da so protikonkurenčni (obvezne trgovinske pogodbe med letalskimi prevozniki)

 
  
MPphoto
 
 

  Jarosław Kalinowski (PPE), v pisni obliki.(PL) Afriške države, ki ležijo v posebej zahtevnih geografskih in podnebnih regijah, potrebujejo posebno obravnavo. Vendar tamkajšnji ljudje ne potrebujejo le hrane in vode; potrebujejo tudi izobrazbo in želijo si dostojnega dela in prostega gibanja. Sporazum med Evropsko skupnostjo ter Ekonomsko in monetarno unijo zahodne Afrike, ki nadomešča nekatere določbe prejšnjih sporazumov, znatno poenostavlja postopke v letalskem prometu med pogodbenimi strankami, prav tako pa je pravičnejši s tržnega vidika. Preprečuje nepoštene, monopolne prakse, navadnim državljanom pa lajša potovanje. Pomeni tudi nove priložnosti za turiste v svetu in povezan razvoj te panoge gospodarstva v Afriki.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki.(IT) Glasoval sem za priporočilo o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo ter Ekonomsko in monetarno unijo zahodne Afrike o nekaterih vidikih zračnih prevozov. Sporazum, o katerem se je dogovorila Komisija, naj bi nadomestil nekatere določbe v veljavnih dvostranskih sporazumih, sklenjenih med državami članicami EU in državami članicami Ekonomske in monetarne unije zahodne Afrike. Med najpomembnejšimi spremembami, povezanimi s sporazumom, o katerem smo danes glasovali, moram omeniti določbe, namenjene preprečevanju diskriminacije med letalskimi prevozniki Evropske unije. Ravno zaradi tega so bile tradicionalne klavzule o določitvi, povezane z letalskimi prevozniki države članice, pogodbenice v dvostranskih sporazumih, zamenjane s klavzulami EU o določitvi, ki veljajo za vse prevoznike EU.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za soglasje k temu sporazumu. Sporazum je eden izmed horizontalnih sporazumov o zračnih prevozih, s katerimi naj bi bilo mogoče veljavne dvostranske sporazume o zračnih prevozih uskladiti s pravom EU. To je rezultat sklepa Sodišča Evropske unije, ki je Skupnosti podelilo izključne pristojnosti v zvezi z različnimi vidiki zunanjega letalstva, ki so jih običajno urejali dvostranski sporazumi o zračnih prevozih. Ravno tako kot pri drugih horizontalnih sporazumih o zračnih prevozih tudi ta sporazum predvideva klavzulo EU o določitvi, ki vsem prevoznikom EU prinaša koristi zaradi pravice do ustanavljanja, obravnava varnostna vprašanja in obdavčevanje goriva za zrakoplove, hkrati pa odpravlja morebitna neskladja s konkurenčnimi pravili EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) Ker Evropski uniji prikrito pospeševanje delitve afriškega regionalnega povezovanja tako kot drugje po svetu ni dovolj, zdaj celo vsiljuje svojo neoliberalno diktaturo na afriškem nebu. Pobude, ki jih je sprožila Komisija, tega sploh ne skrivajo.

Ta sporazum „ne namerava povečati celotnega obsega letalskega prometa“? Vendar smo lahko prepričani, da ne bo popolnoma nobenih preverjanj, ali se je takšno povečanje dejansko zgodilo ali ne!

Ta sporazum „državam članicam ne bo preprečil uvedbe davkov, dajatev, prispevkov, trošarin ali provizij za gorivo“? Njegova ekološka učinkovitost pa je zaradi uvedenih omejitev nična!

Če so do zdaj države članice same odločale, kako bodo organizirale pogodbe o dostopu s podjetji, bo zdaj o tem odločal le trg.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Jasno je, da 47 dvostranskih sporazumov med državami članicami EU ter Ekonomsko in monetarno unijo zahodne Afrike ni dovolj, da bi pokrivali različne vidike zračnih prevozov. Zato moramo ta sporazum pozdraviti, saj bo nekatere določbe v veljavnih dvostranskih sporazumih nadomestil s sporazumi Skupnosti. V tem sporazumu velja izpostaviti navedbe v zvezi z izogibanjem diskriminacije med letalskimi prevozniki EU in obdavčevanju goriva za zrakoplove, v skladu z direktivo o obdavčitvi energentov in električne energije. Prav tako moramo poudariti, da so v sporazumih opredeljene določbe skladne s konkurenčnim pravom EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Louis Michel (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Ta sporazum skuša nadomestiti nekatere določbe v 47 veljavnih dvostranskih sporazumih o zračnem prevozu, sklenjenih med državami članicami EU in državami članicami Ekonomske in monetarne unije zahodne Afrike (WAEMU). Različne določbe veljavnih sporazumov moramo nadomestiti z horizontalnim povezovanjem Skupnosti. Ponovno bo vzpostavil pravno varnost za dvostranske sporazume o zračnem prevozu, sklenjene med državami članicami WAEMU in državami članicami EU, hkrati pa bo preprečil negativne posledice za države članice EU, ki niso sklenile dvostranskih sporazumov z državami članicami WAEMU. Preprečil bo diskriminacijo med prevozniki zaradi označevanja ali obdavčevanja goriva za zrakoplove.

Protikonkurenčne določbe dvostranskih sporazumov so usklajene s konkurenčnim pravom EU. Sporazum bo okrepil letalske povezave EU-Afrika in olajšal sodelovanje v zračnem prostoru na letalskem območju med EU in WAEMU pri številnih pomembnih vidikih, kot sta varnost in zaščita v letalstvu.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Pregledati moramo vse dvostranske sporazume, da bi tako lahko vzpostavili enotno podlago za lete v države zunaj EU, hkrati pa zagotovili pravno varnost. Komisija se je, s pooblastilom Sveta, z Ekonomsko in monetarno unijo zahodne Afrike dogovorila o sporazumu, ki nadomešča 47 veljavnih dvostranskih sporazumov o zračnem prevozu, sklenjenih med državami članicami EU in državami članicami Ekonomske in monetarne unije zahodne Afrike. Glasujem za poročilo, ker je v tem pogledu splošno veljaven sporazum povsem smiseln.

 
  
MPphoto
 
 

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. (DE) Ta sporazum nadomešča 47 dvostranskih sporazumov z različnimi državami članicami, EU pa bo s tem pridobila več pristojnosti v zunanji politiki. Zato tega poročila nisem podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) To poročilo se sklicuje na predlog sklepa Sveta o sklenitvi sporazuma med Evropsko skupnostjo ter Ekonomsko in monetarno unijo zahodne Afrike o nekaterih vidikih zračnih prevozov. Ker ima EU zdaj izključno pristojnost na tem področju, je Svet pooblastil Komisijo, da se začne pogajati s tretjimi državami in tako zamenja običajne dvostranske sporazume o zračnem prevozu, sklenjene med državami članicami in tretjimi državami. Ta osnutek sporazuma je pregledal Odbor za promet in turizem in podal pritrdilno mnenje. Pri tem med drugim želim izpostaviti uvedbo klavzule o določitvi, s katero se bo mogoče izogniti diskriminaciji med letalskimi prevozniki EU in bo omogočala obdavčitev goriva za zrakoplove prevoznikov na ozemlju Evropske unije. Ti dve točki v pritrdilnem mnenju Odbora za promet in turizem izpostavljam zaradi tega, ker sem ravno zato glasoval za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Evropska unija ima izključne pristojnosti na področju zunanjega letalstva, ki je bilo običajno urejeno z dvostranskimi sporazumi o zračnem prevozu med državami članicami in tretjimi državami.

Junija 2003 je Komisija začela pogajanja s tretjimi državami, da bi nekatere določbe v veljavnih dvostranskih sporazumih nadomestila s sporazumi Skupnosti. Sklenile so sporazum, ki nadomešča 47 veljavnih dvostranskih sporazumov o zračnem prometu, sklenjenih med državami članicami EU ter Ekonomsko in monetarno unijo zahodne Afrike. Glavni poudarki sporazuma so: klavzula o določitvi, ki nadomešča dvostranski sporazum in preprečuje diskriminacijo med letalskimi prevozniki iz Evropske unije; splošna obdavčitev goriva za zrakoplove na ozemlju EU; in člen 6, ki trgovinske sporazume usklajuje s konkurenčnim pravom EU.

Sporazum, ki ga je dosegla Komisija, se je začel začasno uporabljati 30. novembra 2009. Ob upoštevanju odločitve Sodišča Evropske unije o izključni pristojnosti Skupnosti želim povedati, da močno podpiram ponovna pogajanja o teh sporazumih, ker so v nasprotju z vse večjo pomembnostjo evropske suverenosti in ker je ta predlog sklepa usklajen s proračunskim in konkurenčnim pravom EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za sklenitev tega sporazuma, ki je v skladu z izrecno pristojnostjo v zvezi z različnimi vidiki zunanjega letalstva, podeljeno EU, namenjen zamenjavi nekaterih določb v 47 veljavnih dvostranskih sporazumih o nekaterih vidikih zračnega prevoza, sklenjenih med državami članicami EU in državami članicami Ekonomske in monetarne unije zahodne Afrike, da bi tako bile skladne z zakonodajo EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – V skladu z odločitvijo Sodišča Evropske unije ima Skupnost izključne pristojnosti v zvezi z različnimi vidiki zunanjega letalstva, ki so bili običajno urejeni z dvostranskimi sporazumi o zračnem prevozu med državami članicami in tretjimi državami. Zato je Svet junija 2003 pooblastil Komisijo, da se začne pogajati s tretjimi državami in tako nekatere določbe v veljavnih dvostranskih sporazumih zamenja s sporazumi Skupnosti. Komisija se je z Ekonomsko in monetarno unijo zahodne Afrike dogovorila o sporazumu, ki nadomešča nekatere določbe v 47 veljavnih dvostranskih sporazumih o zračnem prometu, sklenjenih med državami članicami EU in državami članicami Ekonomske in monetarne unije zahodne Afrike.

V skladu s členom 81 Poslovnika je Parlament upravičen, da poda soglasje k sklenitvi tega sporazuma. Parlament bo odločitev sprejel z enim glasovanjem, k sporazumu pa ni mogoče predložiti nobenih sprememb. Na podlagi prej povedanega je poročevalec predlagal, da bi najprej Odbor za promet in turizem, nato pa še cel Parlament, podal pritrdilno mnenje za sklenitev tega sporazuma. To je skupina Verts/ALE naredila.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. (PT) Izključna pristojnost pri različnih vidikih zunanjega letalstva, vzpostavljena s sodbo „odprto nebo“ iz leta 2003, omogoča Evropski komisiji, da sklene sporazume s tretjimi državami in tako prilagodi evropski letalski trg pravilom EU, hkrati pa poskrbi, da bo konkurenčen in pregleden. Pozdravljam sprejetje tega sporazuma z državami članicami Ekonomske in monetarne unije zahodne Afrike, ker je za Evropsko unijo ključnega pomena, da predloži dosledno politiko v sektorju zunanjega letalstva in postopoma odpravi različne določbe veljavnih dvostranskih sporazumov o zračnem prevozu med obema stranema.

V tem sporazumu bi poudaril klavzulo o nediskriminaciji med letalskimi prevozniki EU, klavzulo o obdavčitvi goriva za zrakoplove v skladu z direktivo o obdavčitvi energentov in električne energije ter dejstvo, da določbe dvostranskih sporazumov usklajuje s konkurenčnim pravom EU in uvaja regulativni nadzor. Ti ukrepi bodo omogočili odpiranje trgov in ustvarjanje naložbenih priložnosti za obe strani. Na te sporazume moramo gledati kot na načine za krepitev strateškega sodelovanja med obema organizacijama.

 
  
  

Priporočilo za drugo obravnavo: Catherine Stihler (A7-0343/010)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Strinjam se, da potrebujemo ukrepe v zvezi z gradbenim sektorjem, saj je za evropsko gospodarstvo zelo pomemben: z 10 odstotki bruto domačega proizvoda vključuje skoraj 65 tisoč malih in srednje velikih podjetij z manj kot 250 zaposlenimi. Ta predlog je namenjen zlasti zagotavljanju visoke ravni varnosti gradbenih proizvodov in tudi izboljšanju zdravstvenih in varnostnih pogojev za delavce v sektorju. Na trgovino na notranjem trgu negativno vplivajo nacionalna tehnična pravila, ki urejajo prost pretok blaga in storitev v gradbenem sektorju in zaradi tega je potreben ponoven pregled Direktive 89/106/EGS o gradbenih proizvodih.

Glede na nove okoliščine pri nadzoru trga, vključno z novim pravnim okvirom, bi lahko bil predlog uredbe o usklajenih pogojih za trženje gradbenih proizvodov pomemben mejnik na poti k posodobitvi, poenostavitvi in zamenjavi direktive.

 
  
MPphoto
 
 

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. (LT) Strinjam se s tem dokumentom, saj je zaradi obsega trženja gradbenih proizvodov v EU in ovir pri prodaji v gradbenem sektorju pomembno, da nemudoma ukrepamo. Ob upoštevanju dejstva, da je gradbeni sektor eden izmed največjih industrij v Evropi, ki pomeni 10 % BDP in neposredno zaposluje 12 milijonov državljanov EU, je ustrezna ureditev ključnega pomena. Verjamem, da bo ta predlog uredbe o usklajenih pogojih za trženje gradbenih proizvodov olajšal posodobitev, poenostavitev in zamenjavo direktive o gradbenih proizvodih glede na nove okoliščine, na primer pri nadzoru trga, vključno z novim pravnim okvirom.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki.(FR) Čeprav so se v zadnjih desetletjih delovni pogoji v gradbenem sektorju izboljšali, mora imeti Evropska unija na voljo sredstva, s katerimi bo lahko postavila smernice za visoko kakovost na tem področju. Na podlagi tega sem glasovala za uredbo o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov. Da bi lahko zagotovili visoko raven varovanja zdravja in zagotavljanja varnosti za delavce in druge uporabnike gradbenih proizvodov, mora nova zakonodaja o trženju gradbenih proizvodov vključevati označevanje nevarnih snovi. Ta uredba posodablja in zamenjuje veljavna pravila, da bi lahko tako zmanjšali birokracijo in povečali preglednost, zlasti z novimi poenostavljenimi postopki za ocenjevanje učinkovitosti malih podjetij.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za ta dokument. Gradbeništvo je ena največjih panog v evropski industriji, ki zajema 10 % BDP in 50,5 % bruto naložb v osnovna sredstva. V tem sektorju je neposredno zaposlenih 12 milijonov državljanov EU, nadaljnjih 26 milijonov delovnih mest pa je odvisnih od njega. Gospodarska kriza je močno prizadela gradbeno industrijo EU, saj po vsej Uniji podjetja propadajo, njihovi delavci pa se ne morejo preživljati. V EU so še vedno ovire za trgovanje z gradbenimi proizvodi, ker države članice še vedno uporabljajo nacionalna tehnična pravila, da bi preprečile prost pretok blaga in storitev v gradbenem sektorju. S tega vidika je ponoven pregled direktive o gradbenih proizvodih potrebna spodbuda, ki bo sektorju pomagala pri odpravi trgovinskih ovir za proizvajalce, kar pa bo v pomoč tudi podjetjem, da bodo lahko še naprej poslovala, in delavcem, da bodo ohranili zaposlitve. Pri odpravljanju upravnih ovir je ključnega pomena, da zagotovimo neodvisnost in preglednost organov za tehnično ocenjevanje, zato podpiram predlog o določitvi standardov preglednosti in zagotavljanju zastopanosti vseh deležnikov v tehničnih odborih evropskih organov za standardizacijo, da bi se tako izognili navzkrižju interesov.

 
  
MPphoto
 
 

  George Becali (NI), v pisni obliki. (RO) Kot sem poudaril v včerajšnjem govoru, sem glasoval za to poročilo. Potrebujemo napredek v naših prizadevanjih za uskladitev svetovnega trga gradbeništva. Sklicujem se na zadeve, povezane z varnostjo delavcev in njihovo migracijo, pa tudi z varnostjo gradbenih proizvodov v zvezi z našim zdravjem. V zvezi s kontaktnimi točkami za proizvode za gradbeništvo si močno želim, da bi zagotavljale nepristranske informacije, da bi bile v državah članicah čim prej vzpostavljene in začele delovati ter da bi prejele finančno pomoč, saj bodo tako lahko pomagale državljanom in podjetjem. Upam, da bo vpliv nove uredbe mogoče čim prej občutiti, da bomo mi, navadni ljudje, opazili napredek ter da gradbena industrija ne bo več eden izmed najnevarnejših sektorjev.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE) , v pisni obliki. – (FR) Eden izmed dosežkov Evropske unije je označevanje in zagotavljanje informacij o nevarnih snoveh, ki jih vsebujejo najrazličnejši proizvodi, pa naj gre za kemične ali gradbene proizvode.

Vse od uveljavitve uredbe o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij je EU izkazovala dodano vrednost, ki jo prinaša v zvezi z varnostjo in preglednostjo nevarnih snovi. V Strasbourgu smo sprejeli uredbo, ki usklajuje pogoje za trženje gradbenih proizvodov, in zagotovili, da „izjava o lastnostih“ vsakega izdelka vsebuje informacije o nevarnih snoveh.

Prednostni nalogi sta zdravje in varnost in pozdraviti moramo dejstvo, da evropski standardi omogočajo visoko raven preglednosti in varnosti. Čeprav je naš notranji trg zdaj zaščiten, ali lahko trdimo isto tudi za globaliziran trg, v katerem smo? Izkoristiti moramo svoj vpliv pri naših partnerjih zunaj EU, kjer ni nujno, da uporabljajo enako raven standardov.

 
  
MPphoto
 
 

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. (RO) Glede na obseg tega sektorja je ključnega pomena, da ukrepamo na področju trženja gradbenih proizvodov. Gradbeništvo je ena največjih panog v evropski industriji, ki zajema 10 % BDP in 50,5 % bruto naložb v osnovna sredstva. V tem sektorju je neposredno zaposlenih 12 milijonov državljanov EU, nadaljnjih 26 milijonov delovnih mest pa je odvisnih od njega. Gospodarska kriza je močno prizadela gradbeno industrijo EU, saj po vsej Uniji podjetja propadajo, njihovi delavci pa se ne morejo preživljati. To se dogaja tudi v Romuniji, ki se po bliskovitem vzponu na gradbenem trgu zdaj spopada s hudim pomanjkanjem naročil. Po navedbah strokovnjakov se razmere na gradbenem trgu v letu 2011 ne bodo izboljšale. Predvidevajo celo, da bi lahko padel na najnižjo raven v zadnjem desetletju.

V teh razmerah je vsak ukrep, namenjen podpori gradbenemu sektorju, dobrodošla spodbuda. S tega vidika bi moral ponoven pregled direktive o gradbenih proizvodih pomagati sektorju pri odpravi trgovinskih ovir za proizvajalce, hkrati pa bi bil v pomoč tudi podjetjem, da bodo še naprej poslovala in da bodo delavci ohranili zaposlitve.

 
  
MPphoto
 
 

  Zuzana Brzobohatá (S&D), v pisni obliki. (CS) Z vidika ustvarjanja BDP gradbeništvo pomeni 10 % gospodarske proizvodnje Evropske unije. Trg gradbeništva se še naprej srečuje z najrazličnejšimi ovirami, ki preprečujejo popoln razvoj enotnega trga. Namen predložene uredbe je spremeniti veljavno direktivo in poenostaviti pogoje za trženje gradbenih proizvodov. Predvsem vključuje nadzor trga in skupen okvir za trženje gradbenih proizvodov. Namen spremembe direktive je pomagati gradbenemu sektorju v času gospodarske recesije pri odpravi trgovinskih ovir ter s tem ohraniti delovna mesta in veliko število gradbenih podjetij, ki sicer te recesije ne bi preživela. Svet je v svojem stališču na prvi obravnavi umaknil spremenjene predloge Parlamenta, ki so bili namenjeni uvedbi dolžnosti o obveščanju o nevarnih snoveh, ki jih vsebujejo gradbeni proizvodi (na primer azbest). Menim, da je to zelo nevarno, zato podpiram predloženo poročilo, saj ponovno predlaga obveznost gradbenih podjetij, da prijavijo nevarne snovi, ki jih vsebujejo gradbeni proizvodi. Varovati moramo zdravje naših državljanov. Pozdraviti želim prizadevanje, da bi države članice lahko zagotovile neodvisnost predstavnikov v stalnem odboru za gradbeništvo, ki ocenjuje in preverja lastnosti gradbenih proizvodov. Poročilo med drugim vključuje tudi predloge sprememb za boljše varovanje zdravja in varnosti gradbenih delavcev in dejanskih uporabnikov zgradb. Zaradi prej omenjenih, pa tudi drugih razlogov, sem se odločila, da bom podprla poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za ta predlog uredbe, saj določa usklajene pogoje za trženje gradbenih proizvodov in naj bi olajšala posodobitev, poenostavitev in zamenjavo direktive o gradbenih proizvodih glede na nove okoliščine, na primer pri nadzoru trga, vključno z novim pravnim okvirom. Glede na velikost gradbenega sektorja je nujno, da izvedemo ukrepe v zvezi s trženjem gradbenih proizvodov v EU. Podpiram zavedanje potrebe po visokih zdravstvenih in varnostnih standardih za delavce v tem sektorju. Ta predlog bo odpravil ovire pri trgovanju za proizvajalce, hkrati pa bo pomagal podjetjem, da še naprej poslujejo in s tem pomagajo delavcem, da ohranijo delovna mesta.

 
  
MPphoto
 
 

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. (RO) Uredba o usklajevanju trženja gradbenih proizvodov je korak naprej k izboljšanju delovanja notranjega trga na tem področju in k prostemu pretoku gradbenih proizvodov. Hkrati moramo povedati, da bo z izvajanjem uredbe mogoče kar v največji meri omejiti pojav nenamernega odstopanja gradbenih proizvodov, in sicer z izjavo o lastnostih, kar bo močno zmanjšalo materialne izgube. Nujno moramo odpraviti tveganje neskladij, saj bomo s tem preprečili, da bi na trg prišli proizvodi, namenjeni prodaji, ki ne izpolnjujejo zahtev te uredbe, s tem pa bo zagotovljeno, da bodo imeli gradbeni proizvodi ustrezne lastnosti in da bodo izpolnjene osnovne zahteve, ki veljajo za gradbena dela.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Dušek (S&D), v pisni obliki.(CS) Osnutek priporočila o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov zahteva najvišjo možno raven varstva za delavce in osebe, ki bodo uporabljali zgradbe. Strinjam se s stališčem poročevalke, da je pristojnost za nadzor morebitnih škodljivih snovi v gradbenih proizvodih ključnega pomena in podpiram predlog spremembe, povezan s potrebo po tem, da so informacije o nevarnih snoveh navedene na gradbenih proizvodih. Ne razumem stališča Sveta, ki je to v celoti odstranil iz prvotnega predloga. Da bi povečali ozaveščenost o novih in sedanjih gradbenih proizvodih, moramo uvesti tako imenovane kontaktne točke, ki morajo biti nepristranske, povedano z drugimi besedami, neodvisne od organov, povezanih s postopkom pridobivanja oznak CE v finančnem in kadrovskem smislu. Svet je predlagal preveč izjem glede zahtev o opremljenosti z oznako CE in ključnega pomena je, da to ponovno pregledamo in v čim večji meri omejimo, ker bo sicer sistem označevanja z oznako CE izgubil svoj pomen. Podpiram predlagano uredbo v spremenjeni obliki in glasoval bom za njeno sprejetje.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za to poročilo, ker zagovarja potrebo po odpravi ovir, ki negativno vplivajo na trgovino z gradbenimi proizvodi. Sedanja gospodarska recesija je hudo prizadela ta sektor. Predlagana uredba, ki bo nadomestila zdaj veljavno direktivo, bo pomagala spremeniti te razmere. Odprava ovir v trgovini za proizvajalce bo, prvič, pomagala podjetjem, da še naprej poslujejo, in drugič, pomagala delavcem, da ohranijo delovna mesta.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) Glede na podatke v poročilu, citiram: „je gradbeništvo ena največjih panog v evropski industriji, ki zajema 10 % BDP in 50,5 % bruto naložb v osnovna sredstva. V tem sektorju je neposredno zaposlenih 12 milijonov državljanov EU, nadaljnjih 26 milijonov delovnih mest pa je odvisnih od njega. Poleg tega je približno 92 % oziroma 65.000 proizvajalcev gradbenih materialov malih in srednjih podjetij z manj kot 250 zaposlenimi“. Te številke dokazujejo pravi pomen gradbeništva za evropsko gospodarstvo. Ravno zaradi tega potrebujemo skupna pravila, ki bodo urejala ta sektor in omogočala pravilno delovanje notranjega trga.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Ta predlog uredbe je namenjen usklajevanju trženja gradbenih proizvodov, posodobitvi in poenostavitvi veljavne direktive, hkrati pa upošteva nov pravni okvir (Uredba št. 765/2008/ES in Sklep 768/2008/ES). Osredotočen je na različne vidike, kot so izjava o lastnostih in označevanje CE, prevoz nevarnih snovi, nacionalne kontaktne točke za pridobivanje informacij o gradbenih proizvodih, neodvisnost in preglednost vseh organov, ki sodelujejo na tem področju, recikliranje gradbenih proizvodov, večji poudarek na zdravstvenih in varnostnih vprašanjih, izboljšanje e-komunikacije in uvedba novih metod informacijske tehnologije. Glasoval sem za to uredbo, ki bo vsekakor povečala varnost pri prevozu teh proizvodov, varovala zdravje in izboljšala varnostne razmere za vse delavce v sektorju. Prav tako bo pripomogla k postopni opustitvi praks, ki negativno vplivajo na okolje.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Čeprav sta druga obravnava tega poročila in končni sporazum s Svetom vključevala nekaj pozitivnih vidikov, ne smemo pozabiti, da je osredotočen na načelo konsolidacije enotnega trga.

V tem pogledu gre za sprejetje uredbe, ki je namenjena uvedbi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov. Uvaja pravila, ki jih morajo države članice spoštovati, če želijo, da bodo njihovi proizvodi prišli na trg Evropske unije.

Verjamem, da se lahko vsi strinjamo z nekaterimi vidiki, predvsem v zvezi z zaščito zdravja in varnosti, tudi za delavce, pa tudi v povezavi z uporabo proizvodov v njihovem življenjskem ciklu, predvsem v primeru nevarnih snovi.

Ne moremo pa se strinjati z odločitvami, ki bi lahko ogrozile proizvodnjo teh izdelkov v državah z ranljivejšimi gospodarstvi ali z malimi in srednje velikimi podjetji, ki se brez vnaprejšnje pomoči težko prilagodijo, samo zaradi tega, da bi ščitili interese evropskih gospodarskih skupin, ki želijo prevladati na trgu.

 
  
MPphoto
 
 

  Lorenzo Fontana (EFD), v pisni obliki.(IT) Prehod na liberalizacijo gradbenih proizvodov v gradbenem sektorju je ena izmed zahtev za večjo dovzetnost malih in srednje velikih podjetij. Glede na izjemno pomembnost gradbenega sektorja v vseh državah članicah menim, da je dodatna liberalizacija potreben korak naprej. Predvsem pozdravljam odpravo številnih birokratskih ovir in obvezno sledljivost proizvodov, ki vsebujejo snovi, ki so lahko škodljive za ljudi. Zato sem se odločil, da bom podprl priporočilo gospe Stihler.

 
  
MPphoto
 
 

  Małgorzata Handzlik (PPE), v pisni obliki. – (PL) Delovanje notranjega trga še vedno omejujejo številne ovire. Zato z velikim zadovoljstvom podpiram sprejetje uredbe, ki je namenjena vzpostavitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov. Uredba bi morala olajšati pretok gradbenega blaga med državami članicami.

Poleg tega ta uredba uvaja pomembna pravila, ki podjetjem lajšajo poslovanje. Prvič, od držav zahteva, da vzpostavijo kontaktne točke za proizvode, kjer bodo podjetja lahko pridobila informacije o gradbenih proizvodih. Prav tako bodo na voljo informacije o predpisih, s katerimi bodo lahko tudi najmanjša podjetja izpolnila zahteve za pripravo informacij za uporabnike in zahteve glede oznak CE. Kljub temu pa ne smemo pozabiti, da uredba vsebuje vrsto novih zahtev v zvezi z nameščanjem oznak CE in pripravo deklaracij o informacijah za uporabnike, ki bodo prav tako morale vključevati informacije o nevarnih snoveh v gradbenih proizvodih.

Upam, da se bodo Evropska komisija in države članice po najboljših močeh potrudile, da bodo proizvajalci čim prej prejeli informacije o novih predpisih in se bodo tako lahko čim prej začeli pripravljati in prilagajati novim določbam predpisov.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. (LT) S predlogom sem se strinjal, ker je gradbeni sektor eden izmed največjih industrij v Evropi, ki zajema 10 % BDP in neposredno zaposluje 12 milijonov državljanov EU, od njega pa je odvisnih še 26 milijonov delavcev. Poleg tega je približno 92 % podjetij, ki proizvajajo gradbene proizvode, malih in srednje velikih podjetij. Ker naše gospodarstvo temelji na malih in srednje velikih podjetjih, mora ta predlog izpostavljati njihovo vlogo in potrebe. Ponoven pregled Direktive Sveta z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic, ki se nanašajo na gradbene proizvode (89/106/EGS), je potrebna spodbuda, ki bo sektorju pomagala pri odpravi trgovinskih ovir za proizvajalce, kar pa bo v pomoč podjetjem, da bodo lahko še naprej poslovala in delavci ohranili zaposlitve. Predlog uredbe o usklajenih pogojih trženja gradbenih proizvodov (COM(2008)311) je namenjen posodobitvi, poenostavitvi in zamenjavi direktive o gradbenih proizvodih zaradi spremenjenih okoliščin. Veseli me, da je bila posebna skrb namenjena nevarnim snovem v teh proizvodih, saj je možnost sledenja tem nevarnim snovem ključnega pomena. Če bi vedeli, v katerih zgradbah je azbest, delavcem, ki so sodelovali pri gradnji, pa tudi stanovalcem ne bi bilo treba trpeti zaradi posledic, kot je mezoteliom. Ponovna predložitev sprememb (spremembe 7, 17 in 49) o nevarnih snoveh je pomembna za zdravje, varnost in preglednost.

 
  
MPphoto
 
 

  Eija-Riitta Korhola (PPE), v pisni obliki. – (FI) Skrajni čas je že bil za reformo in zamenjavo direktive o gradbenih proizvodih z uporabnejšo uredbo, s katero bomo lahko zagotovili prost pretok gradbenih proizvodov na notranjem trgu. Komisija ima prav, da s svojo pobudo lajša praktično izvajanje veljavne direktive in zagotavlja, da je ta postopek izvajanja učinkovitejši. Gradbeni proizvodi se seveda razlikujejo od drugih proizvodov, katerih pretok na notranjem trgu je urejen z direktivami. Čeprav so varnostne zahteve za proizvode na splošno standardizirane z direktivami, so gradbeni proizvodi polizdelki, namenjeni za gradbene projekte, in zaradi te posebne lastnosti bodo cilji direktive o gradbenih proizvodih uresničeni z uspešno določitvijo usklajenih pristopov za zagotavljanje, da so izjave o lastnostih za proizvode natančne in zanesljive. V zvezi s tem bo nova uredba pomenila veliko izboljšanje.

Prav tako je pomembno, da upoštevamo različne okoliščine, ki prevladujejo v Evropi, da bi tako zagotovili preživetje lokalnih mikropodjetij. Države članice seveda postavljajo različne zahteve za gradbene objekte, ki ustrezajo podnebnim razmeram. Kljub temu pa je pomembno, da se osredotočimo na nesmiselne zahteve glede preskusov in jih odpravimo, s tem pa zmanjšamo upravno breme. Verjamem, da bo ta uredba izboljšala delovanje notranjega trga in proces standardizacije za gradbene proizvode v Evropi. Zato sem glasovala za uredbo.

 
  
MPphoto
 
 

  Edvard Kožušník (ECR), v pisni obliki. (CS) Podpiram nov pristop, saj namen pravne prilagoditve spremembe ni opredelitev varnosti proizvodov, ampak vzpostaviti pregledno okolje, v katerem bodo zagotovljene zanesljive informacije o lastnostih proizvodov. Prav tako pozdravljam dejstvo, da se je Evropski parlament odločil za dokumente v elektronski obliki, predvsem v zvezi z izjavami o lastnostih proizvodov v prometu. Nekaj dvomov pa imam glede zakonodajne metode v predlogu spremembe št. 46, ki je povezana s členom 17. Čeprav podpiram predlagano načelo poštene in uravnovešene zastopanosti različnih udeležencev v postopku priprave usklajenih standardov, menim, da bi morali vprašanje rešiti celovito v ponovnem pregledu evropskega sistema standardizacije, ne pa po kosih v posameznih pravnih aktih. Menim, da bomo zaradi izbranega pristopa dobili nepregledne zakone.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki.

(IT) Podprl sem poročilo gospe Stihler, namenjeno sprejetju uredbe, ki določa usklajene pogoje za trženje gradbenih proizvodov, saj sem prepričan, da je gradbeni sektor zelo pomemben za evropsko gospodarstvo.

V tem pogledu je doseganje visoke ravni usklajenosti s pravili o gradbenih proizvodih cilj, ki ga mora Evropa čim prej uresničiti. V takšnem času, kot živimo zdaj, v katerem moramo spodbuditi gospodarsko rast, ne smemo zanemariti strateške vloge tega sektorja. Namen predloga je zagotoviti točne in zanesljive informacije o lastnostih gradbenih proizvodov, da se bomo tako lahko zanašali na varne zgradbe, zgrajene z materiali, ki ne vplivajo negativno na zdravje ljudi. Poleg tega menim, da so ukrepi v zvezi z varnostjo pri delu ključnega pomena za zaščito več milijonov evropskih državljanov, zaposlenih v tem sektorju, saj zagotavljajo trajnostno raven zaščite.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Čestitati želim moji škotski kolegici Catherine Stihler za dobro delo pri tej tehnični vsebini. Glasoval sem za poročilo, s katerim bo mogoče zagotoviti več preglednosti za organe, ki pripravljajo standarde v gradbeni industriji, saj daje poudarek recikliranju, malim in srednje velikim podjetjem pa s poenostavljenimi postopki zagotavlja enostavnejši vstop na enotni trg.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Dejstvo, da sektor gradbene industrije ustvari velik del bruto domačega proizvoda (BDP) Evropske unije in po navedbah poročevalke zajema približno 10 % BDP in 50,5 % bruto osnovnega kapitala, opravičuje sprejete usklajene pogoje. Nedavna gospodarska recesija je tej industriji povzročila veliko težav z odvečnimi poslovnimi kapacitetami in izgubo delovnih mest. Zato je vsak ukrep, ki ga lahko štejemo kot pomoč temu sektorju, zelo pomemben. Vtem pogledu je ponoven pregled direktive o gradbenih proizvodih 89/106/EGS nujno potrebna spodbuda, ki bo sektorju pomagala pri odpravi trgovinskih ovir za proizvajalce, kar pa bo v pomoč tudi podjetjem, da bodo lahko še naprej poslovala, delavci pa ohranili zaposlitve.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki.(DE) Gradbena industrija je eden izmed največjih gospodarskih dejavnikov v Evropi. Vendar ga je kriza močno prizadela. Še zlasti hudo je prizadela mala in srednje velika podjetja, ki pogosto delajo kot distributerji, mnoga so celo prenehala poslovati. Da bi zagotovili preživetje podjetij in s tem delovnih mest, moramo odpraviti trgovinske ovire. S tem bo mogoče vzpostaviti bolj poštene pogoje, ki bodo koristili vsem vpletenim. Zato sem glasoval proti predlogom, ki jih je predložil odbor, odgovoren za drugo obravnavo.

 
  
MPphoto
 
 

  Cristiana Muscardini (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Gradbeni sektor je temeljni evropski sektor z vidika zaposlovanja in razvoja naših malih in srednje velikih podjetij.

Zato moramo nujno podpreti uredbo, ki določa usklajene pogoje za trženje gradbenih proizvodov in zagotoviti varnost uporabljenih materialov in varnost delavcev. Še vedno beležimo primere fizičnih poškodb in ogroženosti zdravja, ne samo pri državljanih, ki so vsakodnevno v stiku z nevarnimi snovmi, kot je azbest, ki se uporablja pri gradnji mestnih stavb.

Zato podpiram poročilo gospe Stihler, ki je bilo sprejeto danes na drugi obravnavi, saj izpostavlja pomembnost uvedbe skupnih pravil o označevanju uporabljenih snovi in proizvodov v globalnem svetu, da bi bilo tako mogoče zagotoviti varnost in zanesljivost, hkrati pa zmanjšati stroške za proizvajalce, zlasti za mala in srednje velika podjetja.

 
  
MPphoto
 
 

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki.(DE) Usklajeni predlogi, vključeni v poročilo, so preobsežni. Gradbeni sektor je zelo občutljivo področje: je ključnega pomena za razvoj infrastrukture, s tem pa tudi za posamezne države članice kot kraje poslovanja. Za varstvo ljudi in okolja v tem sektorju so pomembni socialni in okoljski standardi ter standardi dela. V zvezi s tem bi morala vsaka posamezna država članica sprejeti svoje obsežne odločitve. Zato tega poročila nisem podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki.(IT) Predlog za uredbo Parlamenta in Sveta, ki določa usklajene pogoje za trženje gradbenih proizvodov, je namenjen zagotavljanju prostega pretoka gradbenih proizvodov na notranjem trgu. Glasoval sem za predlog uredbe, ker je zagotavljanje jasnih in zanesljivih informacij z uporabo oznak CE na gradbenih proizvodih, ki se prodajajo, dodaten korak k prostemu in konkurenčnemu trgu, ki lahko varuje mala in srednje velika podjetja. Ker so gradbeni proizvodi polizdelki dokončanih zgradb, uskladitev novih evropskih pravil zagotavlja varnost in kakovost zgradb, izenačuje pogoje za vsa gradbena podjetja, izboljšuje nadzor nad materiali, ki so že na trgu, in prispeva k večji preglednosti trženja gradbenih proizvodov.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za to poročilo, ker menim, da odpravlja ovire, ki negativno vplivajo na trgovino v gradbeni industriji. Gospodarske razmere so še posebej hudo prizadele gradbeno industrijo, predlagana uredba pa je namenjena spodbujanju prostega, učinkovitega in preglednega pretoka blaga in storitev v gradbeni industriji. Odprava ovir za čezmejne dejavnosti in odprava nacionalnih upravnih in tehničnih ovir imata ključno vlogo v gradbeni industriji. V gradbeni industriji se države članice skrivajo za nacionalnimi tehničnimi standardi, da bi ovirale prost pretok blaga in storitev. Ker gradbeni sektor obsega 10 % bruto domačega proizvoda v EU in je v obdobju hude recesije, so dobrodošli vsi ukrepi, ki lahko pomagajo spodbuditi gradbeništvo, zato jih bom podprla. Ti ukrepi bodo podjetjem omogočili, da bodo lahko še naprej poslovala, delavcem pa, da bodo ohranili zaposlitev.

 
  
MPphoto
 
 

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) V EU je še vedno preveč ovir za trgovino v gradbenem sektorju, s čimer države članice utemeljujejo tehnična pravila, namenjena omejevanju prostega pretoka blaga in storitev.

Ta hitro rastoč sektor ustvari 10 % BDP in 50,5 % bruto osnovnih sredstev. Delo zagotavlja 12 milijonom državljanov EU, 92 % tega sektorja pa sestavljajo mala in srednje velika podjetja, na katerih temelji naše gospodarstvo.

Zato moramo izvesti ukrepe, s katerimi bomo uskladili trg teh proizvodov, hkrati pa bomo lahko zagotovili visoko raven varovanja zdravja in varnosti za delavce v sektorju. Zaradi recesije –, ki je povzročila večino težav v sektorju, tudi propad podjetij –, potrebujemo ukrepe liberalizacije, s katerimi bomo lahko zagotovili gospodarsko preživetje podjetij in ohranili delovna mesta.

Ta predlog uredbe je namenjen posodobitvi, poenostavitvi in zamenjavi direktive o gradbenih proizvodih zaradi spremenjenih okoliščin, na primer glede nadzora trga. Prav tako skuša zagotoviti večje varstvo z vidika označevanja CE, nevarnih snovi, nacionalnih kontaktnih točk za proizvode, neodvisnosti in preglednosti, zdravja in varnosti ter e-komunikacij.

 
  
MPphoto
 
 

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glede na obseg tega sektorja je ključnega pomena, da ukrepamo na področju trženja gradbenih proizvodov. Po navedbah Evropskega odbora za standardizacijo je gradbeništvo ena največjih panog v evropski industriji, ki zajema 10 % BDP in 50,5 % bruto naložb v osnovna sredstva. V tem sektorju je neposredno zaposlenih 12 milijonov državljanov EU, nadaljnjih 26 milijonov delovnih mest pa je odvisnih od njega. Poleg tega je približno 92 % oziroma 65.000 proizvajalcev gradbenih materialov malih in srednjih podjetij z manj kot 250 zaposlenimi. Ker naše gospodarstvo temelji na malih in srednje velikih podjetjih, ta predlog poziva k prepoznavanju njihove vloge in njihovih potreb, kot tudi visoke ravni varovanja zdravja in varnosti za tiste, ki v tem sektorju delajo. Glasovala sem za poročilo, ker predlog prispeva h krepitvi konkurenčnosti industrije, s tem ko poenostavlja veljavno zakonodajo, povečuje preglednost in zmanjšuje upravno breme za podjetja, pa tudi zato, da bi podprla interese Romunije pri uvajanju obveznega ocenjevanja lastnosti proizvodov, vključenih v usklajene standarde, izdajanju izjav o lastnostih in nameščanju oznak CE.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Glede na pomembnost gradbenega sektorja v evropskem gospodarstvu je ključnega pomena, da odpravimo tehnične ovire za trgovino na področju gradbenih proizvodov in tako zagotovimo njihov prost pretok na notranjem trgu. Zato moramo podpreti uvedbo usklajenih tehničnih specifikacij, ki glede na nujnost zdravstvenih in varnostnih vprašanj omogočajo uskladitev enotnega trga.

 
  
MPphoto
 
 

  Crescenzio Rivellini (PPE), v pisni obliki.(IT) Danes smo na plenarnem zasedanju glasovali o priporočilu o usklajenih pogojih za trženje gradbenih proizvodov.

Glede na pomembnost sektorja je nujno, da vzpostavimo ukrepe v zvezi s trženjem gradbenih proizvodov v EU. Po navedbah Evropskega odbora za standardizacijo je gradbeni sektor ena izmed največjih industrij v Evropi in pomeni 10 % BDP ter 50,5 % bruto osnovnih sredstev.

Ta predlog uredbe določa usklajene pogoje za trženje gradbenih proizvodov z uvedbo skupnih pravil o označevanju, namenjenih krepitvi jamstev v zvezi z varnostjo in zanesljivostjo proizvodov, hkrati pa tudi znižanju stroškov za proizvajalce, predvsem za mala in srednje velika podjetja.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Ta uredba je v Parlamentu za drugo obravnavo z namenom njenega dokončnega sprejetja. Prva obravnava v Parlamentu je potekala v prejšnjem parlamentarnem mandatu. Svet je svoje stališče sprejel v letu 2010, čemur so sledila intenzivna tristranska pogajanja pod belgijskim predsedovanjem, da bi tako lahko dosegli kompromisno rešitev. Ta uredba je zelo tehnična, vendar je politično zelo pomembna za Zelene, saj je njen glavni namen uskladiti zahteve glede trženja gradbenih proizvodov.

Glavna skrb skupine Verts/ALE je bila, kako med drugim zagotovili (i) preglednost postopkov (predvsem v organih za standardizacijo ne smejo prevladovati predstavniki velikih industrij, hkrati pa morajo biti upoštevani pomisleki malih in srednje velikih podjetij ali drugih deležnikov); (ii) da bi gradbene zahteve in postopki spodbudili bolj inovativne in ekološke vzorce; (iii) da posebni postopki za „mikropodjetja“ ne bi omogočali industriji, da se izogiba zahtevam ali postopkom.

 
  
MPphoto
 
 

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki.(IT) Glasovala sem za uredbo, ker verjamem, da je v Evropi še vedno preveč „ovir“ pri trgovini v gradbenem sektorju. Ponoven pregled te direktive bi moral pomagati pri odpravi trgovinskih ovir ter tako zaščititi delovna mesta v gradbenih podjetjih, na katere še vedno močno vpliva globalna gospodarska kriza. Obstajajo načrti glede uvedbe posebnih novih ukrepov, s katerimi bo mogoče preveriti, ali se gradbeni proizvodi reciklirajo, in spodbuditi njihovo ponovno uporabo kot način za doseganje ciljev EU glede podnebnih sprememb.

Prav tako potrebujemo nove zaščitne ukrepe za varovanje zdravja in varnosti zaposlenih v tem sektorju, v katerem žal še vedno beležimo veliko število z delom povezanih smrti. Zahteva za postopno zamenjavo dokumentov v papirni obliki z različicami v elektronski obliki je namenjena zagotavljanju še večje usklajenosti trga gradbenih proizvodov.

 
  
MPphoto
 
 

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki.(IT) Kljub dejstvu, da predstavitev uredbe vsebuje nekatere nesprejemljive splošne izjave, predvsem v zvezi s popolnoma prostim pretokom storitev v gradbenem sektorju – česar ne moremo podpreti, saj bo tveganje nelojalne konkurence obstajalo, dokler ne bodo med različnimi državami članicami usklajeni stroški dela –, bomo glasovali za.

To bomo storili zaradi tega, ker uredba obravnava izključno zakonodajo o trženju proizvodov gradbenega sektorja, ki se v tem obdobju gospodarske recesije spopada z resnimi posledicami, prenehanjem delovanja številnih podjetij in izgubo delovnih mest. Predlog določa usklajevanje in označevanje proizvodov, ki vsebujejo nevarne snovi, hkrati pa poenostavlja, posodablja in nadomešča veljavna pravila, da bi tako lahko odpravili nekatere regulativne ovire, kar bo v pomoč delavcem ter malim in srednje velikim podjetjem.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler (S&D), v pisni obliki. – Zelo sem zadovoljna, da so moji kolegi podprli in izglasovali poročilo o gradbeništvu, za katerega sem poročevalka. Zaradi poročila bodo nevarne snovi navedene na oznakah gradbenih proizvodov, Komisija pa bo opravila dodatne študije in preučila obravnavano področje. Prav tako vsebuje določbe, ki malim in srednje velikim podjetjem poenostavljajo dajanje proizvodov na notranji trg. Obravnavana je bila potreba po večji preglednosti pri označevanju proizvodov z oznakami „CE“ in veselim se, da se bodo ukrepi začeli izvajati julija 2013.

 
  
MPphoto
 
 

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glasovala sem za predlog uredbe, ki določa usklajene pogoje za trženje gradbenih proizvodov in razveljavlja Direktivo Sveta 89/106/EGS. Gradbeni sektor je v Evropi velik industrijski sektor, v katerem je neposredno zaposlenih 12 milijonov državljanov EU, od njega pa je odvisnih še dodatnih 26 milijonov delavcev. Gospodarska recesija je močno prizadela gradbeno industrijo EU, mnogi delavci pa so izgubili delo. Zato se je dejavnost med letoma 2008 in 2009 v sektorju zmanjšala tudi do 14,2 %. Ponoven pregled Direktive o gradbenih proizvodih (89/106/EGS) s tega vidika zagotavlja ukrep podpore za gradbeni sektor, saj odpravlja trgovinske ovire, s katerimi se srečujejo proizvajalci, in tako pomaga podjetjem, da še naprej poslujejo, delavci pa ohranijo delovna mesta. Gradbeni objekti kot celote in njihovi posamezni deli morajo biti primerni za predvideno uporabo, pri čemer je treba zlasti upoštevati zdravje in varnost udeleženih ljudi skozi celoten življenjski cikel teh objektov. Gradbeni objekti morajo biti tudi energetsko učinkoviti ter med gradnjo in rušenjem porabiti čim manj energije, tako da so čim manjši strošek za uporabnike.

 
  
MPphoto
 
 

  Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. – (LT) Prepričan sem, da gradbeni sektor odraža splošne gospodarske razmere. V drugem četrtletju 2010 se je litovski gradbeni sektor skrčil za 42,9 %, kar je eden izmed največjih upadov v Evropi. Od takrat so se razmere nekoliko izboljšale, vendar si ne delajmo utvar – litovski gradbeni sektor bo potreboval veliko časa, da si opomore. Zato je še prezgodaj govoriti o stabilnem oživljanju. Prostora za izboljšave je še veliko. Gradbeni sektor v moji državi bi si hitreje opomogel, če bi se izboljšalo črpanje pomoči EU. Gradbena industrija je ena izmed največjih vej litovske in evropske industrije. V tem sektorju je neposredno zaposlenih 12 milijonov državljanov EU, od njega pa je odvisnih 26 milijonov delavcev. Gradbeni sektor je za Litvo zelo pomemben, saj ustvarja veliko delovnih mest, krepi notranje povpraševanje in prinaša denar v proračun. Sektor je prav tako pomemben za mala in srednje velika podjetja, temelj našega gospodarstva. Približno 92 % podjetij, ki proizvajajo gradbene proizvode, je malih in srednje velikih podjetij, z manj kot 250 zaposlenimi. Strinjam se s predlogom poročevalke o uporabi e-komunikacije in metod IT za izboljšanje enotnega trga gradbenih proizvodov. To je pomembno za prihodnost.

 
  
MPphoto
 
 

  Derek Vaughan (S&D), v pisni obliki. – Gradbena industrija v Evropski uniji pomeni različna ključna vprašanja, vse od njenega pomembnega prispevka h gospodarstvu do varnosti državljanov EU na delovnih mestih in doma. Moj glas za uredbo o gradbenih proizvodih odraža potrebo po posodobljeni, varni in pregledni direktivi o gradbenih proizvodih. Predlog poziva k izboljšavam zdravstvenih in varnostnih postopkov v sektorju in jasnim izjavam o nevarnih snoveh. Zaradi določbe o oznaki zaupanja „CE“ na proizvodih bodo tisti, ki izvajajo svoje projekte, lahko prepričani, da so materiali, ki jih uporabljajo, varni. Evropsko gospodarstvo močno temelji na gradbenem sektorju, ki pomeni 10 % BDP v EU, v njem pa je neposredno zaposlenih 12 milijonov državljanov EU. Večina teh zaposlenih dela v malih in srednje velikih podjetjih, ki so ključni del evropskega gospodarstva. Vendar pa gradbeništvo še naprej ostaja eno izmed najnevarnejših področij dela. Zato podpiram uredbo za izboljšanje varnosti evropskih državljanov na delovnih mestih in doma, ne glede na to, ali projekte izvajajo samostojno ali poklicno.

 
  
  

Poročilo: Michèle Striffler (A7-0375/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za to poročilo, ki si prizadeva za učinkovitejšo humanitarno pomoč EU. Evropsko soglasje o humanitarni pomoči je velik korak naprej. Ponoven pregled tega akcijskega načrta pa mora biti skladnejši in slediti ciljem, ki jih je lažje meriti, ter indikatorjem, ki so zanesljivejši. To je edini način, da nam bo uspelo učinkoviteje zagotoviti pomoč. Zaradi vse večjega števila in vse hujših naravnih nesreč zaradi podnebnih sprememb se strinjam s predstavljenim stališčem, da je pomembno zagotoviti enkratno pomoč in podporo, namenjeno lastnim zmogljivostim pri pripravljenosti skupnosti na nesreče. Okrepiti moramo hjoški akcijski načrt.

Prav tako se moramo osredotočiti na vprašanja, povezana s človekovimi pravicami, ki izhajajo iz notranjih sporov in zapletenih kriz, ter izboljšati zmogljivosti organov, ki sodelujejo pri dostopu do prebivalcev; to bo mogoče le, če bomo jasno razlikovali med vojaškimi, političnimi in humanitarnimi vlogami. Strinjam se tudi z učinkovito uporabo evropske zmogljivosti za hitro ukrepanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. (LT) Glasovala sem za ta dokument, ker je ključnega pomena za učinkovitejše zagotavljanje humanitarne pomoči. Evropsko soglasje o humanitarni pomoči je prvi skupni dokument o politiki humanitarne pomoči, pripravljen po sprejetju uredbe v letu 1996. Gre za ključno pomembno orodje, predvsem ob upoštevanju temeljite spremembe humanitarnih zadev, kot sta veliko število naravnih nesreč in oboroženi spori, zaradi česar je razseljenih veliko ljudi itd. Upam, da bo Evropsko soglasje o humanitarni pomoči pomemben korak k uresničevanju najučinkovitejših ukrepov EU na področju humanitarne pomoči in da bo prispevalo k spodbujanju humanitarnih načel in mednarodnega humanitarnega prava, usklajevanju in doslednosti pri zagotavljanju humanitarne pomoči EU, pojasnitvi uporabe vojaških in civilnih zmogljivosti in sredstev, zmanjševanju tveganja nesreč in povezavi med takojšnjo pomočjo, rehabilitacijo in razvojem.

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. (RO) To poročilo zavezuje Evropsko unijo k tesnejšemu sodelovanju pri skupni viziji o humanitarni pomoči. Menim, da je mogoče resnost naravnih nesreč pripisati tudi delovanju ljudi, ki je glavni razlog za podnebne spremembe. Hkrati spodbujam države članice, da začnejo sodelovati pri izvajanju tega Evropskega soglasja o humanitarni pomoči. Podpiram ukrepe, ki jih spodbujamo na tem področju: spodbujanje humanitarnih načel in mednarodnega humanitarnega prava; izboljšave z vidika kakovosti usklajevanja in doslednosti pri zagotavljanju humanitarne pomoči EU; pojasnitev uporabe virov in zmogljivosti civilne zaščite in vojske v skladu s humanitarnim soglasjem in smernicami ZN; zmanjševanje tveganja in krepitev povezave med takojšnjo pomočjo, rehabilitacijo in razvojem. Zato sem glasovala za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki.(FR) Evropska unija je globalni akter. Ravno s tem močnim prepričanjem so avtorji Lizbonske pogodbe okrepili prizadevanja Evrope na svetovnem prizorišču. Humanitarni vidik ima pomembno mesto pri tem velikem projektu. Unija je že zdaj največja donatorka v svetu in zagotavlja 40 % vseh prispevkov. Ta skupna deklaracija „temelji na splošnih načelih in pristopih in je namenjena spodbujanju usklajenih in poenotenih ukrepov v EU in z drugimi akterji, s čimer izboljšuje skupen odziv na humanitarne krize“. Zato sem glasovala za to resolucijo, ki ponavlja, da moramo humanitarno pomoč zagotavljati na ustrezen in učinkovit način; poudarja pomembnost dobre usklajenosti; izpostavlja drugoten pomen virov in zmogljivosti civilne zaščite in vojske ter ključni pomen zmanjševanja tveganja zaradi naravnih nesreč; in nazadnje, poziva Unijo h krepitvi povezave med takojšnjo pomočjo, obnavljanjem in razvojem.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za to poročilo. Evropska unija je največja donatorka humanitarne pomoči v svetu in zagotavlja 40 % celotne uradne mednarodne humanitarne pomoči. Število in resnost naravnih nesreč, ki so predvsem posledica vpliva podnebnih sprememb, se je v svetu znatno povečalo. Humanitarne razmere so se v zadnjih letih korenito spremenile, zato moramo izboljšati zmogljivosti EU za odzivanje na nesreče. Prepričan sem, da mora Evropska unija vložiti več napora v zmanjševanje tveganj za nesreče in zagotoviti podporo – poleg enkratne pomoči – tudi za lastne zmogljivosti pri pripravljenosti lokalnih skupnosti na nesreče. Zaskrbljujoče je, da so kršitve mednarodnega humanitarnega prava vse pogostejše, razmere na tem področju pa se slabšajo. Strinjam se, da mora Evropska unija ukrepati in izboljšati usklajevanje humanitarne pomoči in zaustaviti vse oblike zlorab te pomoči.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE) , v pisni obliki. – (FR) V letu 2010 je bilo veliko humanitarnih kriz: Haiti, Pakistan in še bi lahko nadaljeval. Tragedije, ki doletijo nekatere ljudi v svetu, pogosto tiste, ki so najbolj prikrajšani, zahtevajo hiter in učinkovit odziv mednarodnih organizacij, pa tudi Evropske unije, ki je glavna akterka na področju razvojne pomoči in kriznega upravljanja.

Zato smo danes, v torek, 18. januarja, sprejeli poročilo gospe Striffler, da bi tako pozvali k izdatnejšemu financiranju humanitarne pomoči. Za vse te krize bi morali ustanoviti tudi evropske enote za hitro posredovanje. Evropska komisija je dovzetna za to zamisel in bi morala predstaviti predlog z namenom optimizacije sedanjega sistema civilne zaščite.

Jasno je, da bomo morali izkoristiti vire, ki so že na voljo v državah članicah, hkrati pa se moramo uskladiti na bolj praktičen in učinkovitejši način. Počasen odziv, podvajanje pomoči in nedoslednosti na mestu samem so le nekatere stvari, ki jih moramo odpraviti. Za izboljšave je še veliko prostora, resolucija, ki jo je sprejel Parlament, pa je namenjena zagotavljanju prvega odziva na to vsebino.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasovala sem za poročilo Parlamenta o izvajanju soglasja glede humanitarne pomoči: vmesni pregled akcijskega načrta in nadaljnji ukrepi. Evropsko soglasje o humanitarni pomoči zavezuje Unijo k tesnejšemu sodelovanju pri skupni viziji o humanitarni pomoči. Namen soglasja je izboljšati učinkovitost Evropske unije, zaščititi in zagovarjati osnovna humanitarna načela na nepristranski, nevtralen in neodvisen način ter zagovarjati spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava. Po izvedbi vmesnega pregleda je postalo jasno, da manjkajo posebne informacije o izvedenih ukrepih ali o ukrepih, ki jih je še treba izvesti, in da razen predstavnikov, ki sodelujejo v humanitarnem delu, le malo ljudi pozna soglasje. Zato si moramo močneje prizadevati za prepoznavnost soglasja, hkrati pa moramo z njim bolje seznaniti države članice, druge institucije in vojaške organe. Humanitarne razmere so se v zadnjih letih korenito spremenile in zaradi tega je še toliko bolj pomembno, da Evropsko soglasje o humanitarni pomoči dosledno in odločno izvajamo.

Poudariti želim potrebo po vlaganju večjega napora v zmanjševanje tveganj za nesreče in zagotavljanje podpore – poleg enkratne pomoči – tudi za lastne zmogljivosti pri pripravljenosti lokalnih skupnosti na nesreče. Bolj se moramo osredotočiti in v humanitarne odzive vključiti enakost moških in žensk ter varstvo proti spolnemu nasilju, ki se vse pogosteje uporabljata kot vojni orožji.

 
  
MPphoto
 
 

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. (RO) Evropska unija je največja donatorka pomoči in prispeva 40 % celotne svetovne pomoči. V letu 2009 je pomoč Evropske unije, ki je znašala skoraj 1 milijardo EUR, prejelo več kot 100 milijonov ljudi v več kot 70 državah. Žal se pogosto zavzemamo za donacije državam, ki se kasneje odločijo za neposredne tuje naložbe iz Kitajske. Donacije in naložbe bi mogoče morali vsaj uskladiti, ne pa da objokujemo dejstvo, da je Kitajska postala drugo največje svetovno gospodarstvo. Humanitarne razmere so se v zadnjih letih korenito spremenile in zaradi tega je še toliko bolj pomembno, da soglasje o humanitarni pomoči dosledno in odločno izvajamo.

V teh spreminjajočih se razmerah je prvi dejavnik, ki ga moramo omeniti, znatno povečanje števila in resnosti naravnih nesreč, ki so predvsem posledica podnebnih sprememb. To prav tako pomeni, da moramo poleg enkratne pomoči zagotoviti tudi podporo, namenjeno lastnim zmogljivostim pri pripravljenosti skupnosti na nesreče. V zvezi s tem so bile dane politične zaveze – v obliki strategije EU in hjoškega akcijskega načrta –, vendar jih še vedno pestijo težave v zvezi z izvajanjem.

 
  
MPphoto
 
 

  David Campbell Bannerman (EFD), v pisni obliki. – Stranka UKIP je prepričana, da je prostovoljno usklajevanje prizadevanj na področju pomoči posameznih neodvisnih držav najboljši odziv na humanitarne nesreče, ne pa da to centralno določa nedemokratična EU. Spominjamo se spodrsljaja pri počasnem in nezadostnem odzivu EU na Haitiju in zato menimo, da EU ni mogoče zaupati pri prihodnjih humanitarnih krizah.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za to poročilo, saj je Evropska unija največja donatorka humanitarne pomoči v svetu in prispeva 40 % celotne uradne mednarodne humanitarne pomoči. V letu 2009 je humanitarno pomoč odobrila približno 115 milijonom ljudi v več kot 70 državah v skupni vrednosti 950 milijonov EUR. Evropska unija je s svojo humanitarno politiko dokazala zavezanost podpori ljudem v tretjih državah, ki so zelo ranljivi. Strinjam se z vmesnim pregledom humanitarnega soglasja, ker verjamem, da si moramo prizadevati za povečanje njegove prepoznavnosti med državami članicami, drugimi institucijami in vojaškimi organi. Komisijo pozivam, naj podvoji prizadevanja za zmanjšanje tveganj za nastanek nesreč in pozornost nameni vse pogostejšim kršitvam mednarodnega humanitarnega prava in najbolj ranljivim skupinam, kot so ženske, otroci in prisilno preseljene osebe. Prav tako moramo spodbujati dialog med političnimi, vojaškimi ali humanitarnimi organi, ki delujejo v istem delovnem okolju, skupaj z vzpostavitvijo evropske zmogljivosti za hitro posredovanje, in sicer evropskih enot za hitro posredovanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Proti poročilu o humanitarni pomoči sem glasoval iz dveh razlogov. Predvsem zaradi tega, ker vztraja na povezovanju civilne zaščite in humanitarne pomoči z Evropsko službo za zunanje delovanje in njeno zunanjo politiko, čeprav je jasno, da bi morala biti merila za posredovanje predvsem in izključno humanitarne narave. Pa tudi zaradi tega, ker ne verjamem, da je povezovanje civilnih in vojaških zmogljivosti za namene reševanja humanitarnih kriznih razmer prava rešitev. Jasno je, da sta v nekaterih okoliščinah potrebna posebno znanje in uporaba posebne opreme, ki jo je vojska vedno uporabljala in imela v lasti. Da bi lahko ohranili in varovali izključno civilni značaj humanitarnih misij, bi lahko financirali civilno zaščito tako, da bi imela takšno posebno opremo, in da bi lahko delavce civilne zaščite usposobili, ne pa da še naprej podpiramo vojaško zapravljanje. To je edini način za resnično in učinkovito pomoč v humanitarnih krizah, ne da bi obstajala nevarnost za vojaško navzočnost.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pri izvajanju vmesnega pregleda Evropskega soglasja o humanitarni pomoči moram izraziti obžalovanje, da javna ozaveščenost ni dosegla želene ravni in da so države članice storile le malo za njegovo izvajanje. Namesto iskanja napak moramo spodbujati in določiti pot, ki ji moramo slediti pri humanitarni pomoči. V zadnjih letih so se humanitarne razmere močno spremenile zaradi naravnih nesreč, več razseljenih oseb, kopičenja različnih notranjih sporov, kriz pomanjkanja hrane itd. Bolj kot kadar koli do zdaj potrebujemo uravnovešen in učinkovit globalni odziv, ki bo temeljil na posebnih potrebah, bo osredotočen na doseganje rezultatov in ga bo usmerjalo načelo, da varčevanje s sredstvi za preživetje pomeni reševanje življenj, ob hkratnem obravnavanju potrebe vpletenih območij po samozadostnosti in samorazvoju. Da bi to uresničili, je ključnega pomena, da soglasje spodbuja te humanitarne vrednote in da različni akterji optimizirajo sredstva.

Trdim, da moramo nujno ustanoviti evropske enote za hitro posredovanje ob upoštevanju poročila gospoda Barniera iz maja 2006. Kolegici, gospe Striffler, želim čestitati za pozitivno vsebino predlogov, ki jih je predložila, hkrati pa želim še enkrat ponoviti svoje stališče, da je soglasje ključni instrument in da je v sedanjih razmerah zelo pomembno.

 
  
MPphoto
 
 

  Corina Creţu (S&D), v pisni obliki. (RO) Humanitarno soglasje je ključni instrument, ki je še posebno dragocen v sedanjih stalno spreminjajočih se humanitarnih razmerah. Priče smo močnemu povečanju števila in resnosti naravnih nesreč, predvsem zaradi vpliva podnebnih sprememb, vse pogostejšim zapletenim krizam, predvsem notranjim konfliktom, pa tudi spreminjajoči se naravi teh konfliktov in mnogi izmed njih vključujejo veliko število razseljenih ljudi.

Kršitve mednarodnega humanitarnega prava so vse pogostejše. Posebno zaskrbljujoč vidik takšnih kršitev je, da se spolno nasilje vse pogosteje uporablja kot vojno orožje. Podpiram stališče poročevalke in menim, da potrebujemo odločne ukrepe za povečanje varstva pred dejanji spolnega nasilja v humanitarnih razmerah. Strinjam se s stališčem avtorice poročila, ki navaja, da sta nedavni humanitarni nesreči na Haitiju in v Pakistanu ponovno spet pokazali, da moramo izboljšati zmogljivosti EU za odzivanje na nesreče z vidika učinkovitosti, hitrosti odzivanja, usklajevanja in prepoznavnosti.

Prav tako podpiram ustanovitev zmogljivosti za hitro odzivanje EU (evropske enote za hitro posredovanje).

 
  
MPphoto
 
 

  Mário David (PPE), v pisni obliki. (PT) Evropsko soglasje o humanitarni pomoči, ki so ga 18. decembra 2007 dosegli Parlament, Svet in Komisija, je pomemben korak naprej z vidika opredelitve, obsega in vsebine evropske humanitarne pomoči. To poročilo, sklepe katerega močno podpiram, nadaljujemo z vmesnim pregledom, kot je bilo predvideno v akcijskem načrtu maja 2008. Ob tej prelomnici želim čestitati gospe Striffler za odlično delo, ki ga je opravila. V zvezi z zamislimi, izraženimi v poročilu, želim izpostaviti poudarek na „pristnem in neprekinjenem sodelovanju … upravičencev pri upravljanju pomoči“. To načelo zagovarjam, saj bo EU z njim svoje ukrepe vse bolj osredotočila na civilno družbo in lokalne oblasti. S tem se bo zmanjšala osredotočenost na odnose med EU in državami članicami, ki morajo ostati še naprej pomembni, vendar ne smejo biti izključna razmerja, kot se je do zdaj večkrat zgodilo. Prav tako želim izpostaviti potrebo po predložitvi predlogov, namenjenih „vzpostavitvi evropske enote civilne zaščite, ki bo temeljila na optimizaciji obstoječega mehanizma Unije za civilno zaščito in združevanju obstoječih nacionalnih sredstev“, kar bi pomenilo, da bi se stroški glede na dosežene sinergije le malo povečali, in sicer s pomočjo zmogljivosti, ki je v državah članicah že bila vzpostavljena.

 
  
MPphoto
 
 

  Luigi Ciriaco De Mita (PPE), v pisni obliki. – (IT) Humanitarna pomoč ima danes večjo in pomembnejšo vlogo kot v preteklosti. Zaradi različne stopnje razvoja in vse večje neenakosti pri možnostih in porazdelitvi virov z geografskega, socialnega in generacijskega vidika, vse večjih podnebnih sprememb (za katere je deloma kriv človek) in povezanega povečanja števila naravnih nesreč, povečane onesnaženosti okolja, neenakomernega človekovega obremenjevanja, skoncentriranega v velikih mestnih območjih, in neenake rasti prebivalstva v nekaterih predelih planeta, se je povečalo število humanitarnih nesreč, pri katerih je pomoč ključnega pomena za ponovno vzpostavitev življenjskih pogojev in človekovega dostojanstva. Glede na to, če je za pomoč ljudem v nesreči potrebna humanitarna pomoč, nobeno posredovanje na podlagi zunanje politike EU –, ki jo še moramo opredeliti – ne more temeljiti na področjih interesov in vpliva posameznih držav članic, ampak mora upoštevati evropsko razsežnost.

 
  
MPphoto
 
 

  Proinsias De Rossa (S&D), v pisni obliki. – Podpiram poročilo o izvajanju Evropskega soglasja o humanitarni pomoči. Humanitarna politika Unije je praktičen prikaz njene zavezanosti podpori ljudem, ki jo potrebujejo, kadar so najbolj ranljivi. Evropska unija je največja donatorka humanitarne pomoči na svetu. Njen prispevek presega 40 % celotne uradne mednarodne humanitarne pomoči. V 2009 smo humanitarno pomoč zagotovili približno 115 milijonom ljudi v več kot 70 državah v skupni vrednosti 950 milijonov EUR. Evropsko soglasje o humanitarni pomoči, podpisano 18. decembra 2007, poudarja pripravljenost Evropske unije, da tesno sodeluje na tem področju zaradi optimizacije svoje učinkovitosti, pri obrambi in spodbujanju temeljnih humanitarnih načel človečnosti, nevtralnosti, nepristranskosti in neodvisnosti ter pri odločnem zagovarjanju spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava. Pred nami so mnogi izzivi. Nedavni humanitarni nesreči na Haitiju in v Pakistanu sta spet pokazali, da moramo močno izboljšati zmogljivosti EU za odzivanje na nesreče. Zmanjševanje tveganja nesreč moramo v celoti vključiti v politike razvojne in humanitarne pomoči. Prav tako potrebujemo pojasnilo glede uporabe virov in zmogljivosti civilne zaščite in vojske v skladu s soglasjem in smernicami ZN.

 
  
MPphoto
 
 

  Anne Delvaux (PPE), v pisni obliki. – (FR) Nedavni humanitarni nesreči na Haitiju in v Pakistanu sta spet pokazali, da moramo močno izboljšati zmogljivosti EU za odzivanje na nesreče z vidika učinkovitosti, usklajevanja in prepoznavnosti.

Zato sem glasovala za to poročilo, ki zagovarja vzpostavitev evropske zmogljivosti za hitro odzivanje (evropsko enoto za civilno zaščito) – zamisel, ki jo je dal komisar Barnier po cunamiju v Aziji in jo od takrat Evropski parlament nenehno ponavlja.

Ta zmogljivost mora pomeniti optimizacijo orodij, ki so že na voljo, da bi tako postala učinkovitejša in smotrnejša, namen vsega tega pa je takojšna mobilizacija vseh potrebnih virov ob tesnejšem sodelovanju.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za to poročilo, saj verjamem, da moramo ponovno pregledati akcijski načrt Evropskega soglasja. V zadnjih letih so se humanitarne razmere močno spremenile tudi zaradi velikega povečanja števila in resnosti naravnih nesreč, za katere so deloma krive tudi podnebne spremembe. Ključnega pomena je, da zmanjševanje tveganja nesreč povsem vključimo v politike razvojne in humanitarne pomoči in zaradi tega je še toliko pomembneje, da soglasje o humanitarni pomoči dosledno in odločno izvajamo.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) Jasno je, da so izredne in humanitarne razmere v svetu vse pogostejše. Evropska unija prevzema pomembno vlogo v boju proti tem nadlogam, hkrati pa upam, da bo to počela tudi v prihodnje in v čim večji meri okrepila to vlogo. Vendar ni dovolj, če lačnemu damo ribo: naučiti ga moramo, kako naj lovi ribe.

Menim, da je pomoč manj premožnim državam pri oskrbi s kadri in materialnimi viri, s katerimi bodo lahko premagale prihodnje krize, skoraj tako pomembna kot reševanje izrednih razmer. Evropsko soglasje o humanitarni pomoči podpiram in upam, da bo kompromis med evropskimi institucijami prispeval k boljši izrabi sredstev, ki jih ima Unija na voljo, pri čemer bodo prednost imeli vedno tisti, ki imajo najmanj in najbolj trpijo, in popolni neodvisnosti z vidika političnih ali ideoloških načrtov.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) V zadnjih letih lahko v svetu opazimo znatno povečanje nesreč v smislu prizadetih geografskih območij in števila žrtev. Obravnavanje vpliva podnebnih sprememb na te nesreče ne spada v to razpravo, čeprav gre za zelo pomembno tematiko. Ko so 18. decembra 2007 Svet Evropske unije, Parlament in Komisija podpisali Evropsko soglasje o humanitarni pomoči, je bil to velik napredek na področju humanitarne pomoči, predvsem zaradi tega, ker je bil pripravljen akcijski načrt za obdobje petih let, v katerem je bil predviden tudi vmesni pregled. To je glavni namen tega poročila. Ves svet pozna in priznava ključno vlogo EU pri humanitarni pomoči. Parlament je to vprašanje obravnaval na mnogih sejah, predvsem z našimi govori. Zaradi nedavnih dogodkov v Braziliji, Pakistanu, na Haitiju, Madeiri in drugih krajih, moramo razmisliti o učinkovitosti podpore za civilno zaščito in humanitarno pomoč. Kot izhaja iz tega poročila, na evropski ravni kljub omejenim informacijam, ki so na voljo, beležimo pozitiven napredek, kar dokazuje tudi ustanovitev delovne skupine za humanitarno pomoč in pomoč v hrani v okviru Sveta. Kljub temu moramo opraviti še veliko dela.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Tako imenovana „humanitarna pomoč“ EU nima zanemarljive vloge pri tem, kar je vse pogosteje označeno kot zunanja politika. Vse pogosteje uporablja pristno pomoč in sodelovanje, na katerega se moramo odzvati, predvsem na izredne razmere, in v praksi sledi številnim ciljem. Izvedeni ukrepi in uporabljene metode, ki vključujejo tudi vojaško posredovanje in okupacijo, so namenjeni podvajanju in širitvi oblik politične in gospodarske prevlade ter obvladovanju trgov in naravnih virov v državah v razvoju. Glede na vse globljo krizo kapitalizma ti poskusi vedno vključujejo tudi omejevanje prizadevanj ljudi za večji družbeni napredek in pravico v najrazličnejših oblikah po vsem svetu.

Mnoge nevladne organizacije, logistična podjetja in drugi se pod pretvezo domnevnih „humanitarnih“ interesov okoriščajo in sodelujejo v teh politikah ter zagovarjajo svoje interese in interese svojih zagovornikov; ti interesi so lahko javni ali zasebni in lahko vključujejo tudi politične, finančne ali verske namere. Načeloma podpiramo posebno izkazovanje solidarnosti žrtvam vseh nesreč ali konfliktov. Vendar morajo temeljiti na interesih teh ljudi, na spoštovanju mednarodnega prava ter na neodvisnosti in suverenosti teh držav.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki.(FR) Prepričana sem, da moramo izboljšati orodja, ki jih ima Evropska unija na voljo pri odzivanju na takšne nesreče, kot se je zgodila na Haitiju, ki ga je pred letom doletel potres, nedavno pa še epidemija kolere. V moji skupini verjamemo, da moramo zagovarjati obsežnejše financiranje humanitarne pomoči ter tako omogočiti večje število posredovanj, predvsem da bi pomagali najbolj ranljivim ljudem. Pri tem pa moramo zagotoviti, da bomo jasno razlikovali med pristojnostmi vojaških in humanitarnih organov, saj moramo vojaška sredstva uporabljati čim manj in le kot zadnjo možnost.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. – Evropska unija je največja donatorka humanitarne pomoči na svetu. Nedavne nesreče pa so pokazale na nekatere pomanjkljivosti pri sposobnosti EU za hitro, učinkovito in usklajeno ukrepanje. Poročilo gospe Striffler izpostavlja nekatere pomisleke in upamo lahko, da bo današnje glasovanje prineslo pozitivne rezultate.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. (LT) Strinjal sem se s tem poročilom, ker nam to poročilo poleg formalnosti omogoča, da ponovno preučimo ustreznost humanitarne pomoči. Področje humanitarnih dejavnosti se je v zadnjih letih temeljito spremenilo. Glede na spreminjajoče se okolje je treba najprej omeniti znatno povečanje števila in intenzivnosti naravnih nesreč, predvsem zaradi vpliva podnebnih sprememb. Zato je treba okrepiti prizadevanja za zmanjševanje tveganja naravnih nesreč in za zagotavljanje – poleg takojšnje pomoči – podpore lastnim zmogljivostim skupnosti za pripravo na nesreče. K temu je treba dodati povečanje števila zapletenih kriz, zlasti notranjih konfliktov in njihove spreminjajoče se narave, saj konflikte pogosto spremlja množično preseljevanje prebivalstva (begunci, notranje razseljene osebe) in povečanje nasilja nad prebivalstvom. Čedalje več je kršitev mednarodnega humanitarnega prava, razmere na terenu pa so čedalje slabše. Pri kršitvah mednarodnega humanitarnega prava je zlasti pretresljivo dejstvo, da se spolno nasilje vedno bolj pogosto uporablja kot vojno orožje. Potrebno si je prizadevati za zaščito pred spolnim nasiljem v okviru humanitarne dejavnosti. Zato je treba posebno pozornost nameniti najbolj ranljivim skupinam, kot so ženske, otroci in nasilno razseljene osebe (notranje razseljene osebe in begunci). Nedavne humanitarne katastrofe na Haitiju in v Pakistanu so znova dokazale, da je treba okrepiti zmogljivosti EU za odzivanje na elementarne nesreče z vidika učinkovitosti, usklajenosti in prepoznavnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Jarosław Kalinowski (PPE), v pisni obliki.(PL) Eno leto po potresu na Haitiju lahko vidimo, da ukrepi, ki jih sprejemamo, ali način, kako pomagamo, niso popolni. Zaradi tega ne smemo zapraviti evropskega soglasja, doseženega za zagotavljanje humanitarne pomoči. EU ima kot ena najbogatejših in najrazvitejših regij na svetu moralno dolžnost, da pomaga šibkim in tistim, ki potrebujejo pomoč. Predvsem moramo biti solidarni z žrtvami naravnih nesreč in katastrof, ki niso pripravljene na to, kar jih doleti.

Zato moramo ukrepati, da okrepimo sodelovanje držav članic na tem področju in olajšamo izmenjavo najboljših praks. Narediti moramo vse za to, da bo sistem pomoči smotrn in učinkovit ter da se ne bo zapravil niti en sam cent. Zato je potrebno sodelovanje z drugimi mednarodnimi, nevladnimi organi in organizacijami, ki prav tako zagotavljajo pomoč, da bo to bolj učinkovito.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki.(IT) Glasoval sem za poročilo gospe Striffler, ker še vedno obstaja velika potreba po poudarjanju pomena in zato občutljivosti tega vprašanja.

S tem glasovanjem je Parlament želel poudariti, da mora podpiranje človekovih pravic nevtralnosti, nepristranskosti in neodvisnosti postati cilj Evropske unije. Kar zadeva solidarnost, nismo nikoli popolnoma pripravljeni ali opremljeni z odličnimi načrti. Čedalje bolj moramo pozivati vse evropske akterje, vključno s Komisijo in posameznimi državami članicami, naj podprejo spodbujanje splošnega spoštovanja človekovih pravic. Sam bom še naprej podpiral ta modus vivendi, tudi v Odboru za proračun, katerega član sem, in podpiral bom vse ukrepe za povečanje finančne pomoči za dejavnosti, ki so prav posebej usmerjene v varstvo teh pomembnih pravic, tako da si bo Evropska unija še naprej prizadevala pomagati in podpirati dele prebivalstva, ki to najbolj potrebujejo.

 
  
MPphoto
 
 

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. (RO) V zadnjem času smo bili priča dramatičnemu povečanju števila in intenzivnosti naravnih nesreč, tako tistih, ki jih je povzročil človek, kot tistih, ki jih ni, obenem pa tudi okrepitvi škodljivih posledic zaradi kršitev mednarodnega humanitarnega prava in slabega upravljanja. Kot je znano, je Evropska unija največja donatorka humanitarne pomoči na svetu, saj prispeva približno 40 % uradne mednarodne humanitarne pomoči. To potrjuje 115 milijonov prejemnikov pomoči iz približno 70 držav, ki so prejeli skupni prispevek v višini skoraj 1 milijarde EUR. Glasoval sem za to soglasje, saj menim, da EU prek svoje humanitarne politike dejavno dokazuje svojo zavezanost ljudem, ki resnično potrebujejo pomoč. V tem pogledu potrebujemo dovolj človeških virov in materialnih sredstev in podpreti moramo izboljšano usklajevanje med institucijami in organizacijami, vključenimi v ta postopek.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Odločno pozdravljam to poročilo, ki vsebuje predloge za okrepitev soglasja o humanitarni pomoči. V tem poročilu so poudarjena številna področja, ki potrebujejo več pozornosti, med drugim spodbujanje humanitarnih načel in mednarodnega humanitarnega prava; vprašanja, povezana s kakovostjo, sodelovanjem in usklajenostjo pri zagotavljanju humanitarne pomoči EU; pojasnilo o uporabi sredstev in vojaških zmogljivosti in civilne zaščite v skladu s humanitarnim soglasjem in smernicami Združenih narodov ter krepitev povezav med pomočjo, rehabilitacijo in razvojem.

 
  
MPphoto
 
 

  Jiří Maštálka (GUE/NGL), v pisni obliki. (CS) Predloženo poročilo je zelo aktualen odziv na številne naravne nesreče, ki smo jih doživeli v zadnjih letih. EU se mora nujno učiti iz izkušenj z zagotavljanjem učinkovite pomoči po preteklih nesrečah, na primer v Avstraliji, na Haitiju in v Rusiji, da bo imela popolnoma jasne postopke in sredstva za zagotavljanje učinkovite humanitarne pomoči. Evropska celina se je doslej izognila tako velikim nesrečam, vendar to ne pomeni, da nam ni treba pripraviti učinkovitega obsega struktur in sredstev. Izkušnje iz zadnjih let kažejo, da prevoza na prizadeta območja ni mogoče zagotoviti brez tehnične in organizacijske podpore vojaških enot. Nevladne humanitarne organizacije nimajo teh zmogljivosti.

Očitno je, da prebivalci prizadetih območij zelo pogosto ostanejo odrezani od prometnih povezav po državi in da je zmogljivost sredstev civilnega letalstva omejena. Če kje, je uporaba vojaških sil gotovo upravičena in sprejemljiva v primeru humanitarnih ali naravnih nesreč.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Naravne nesreče so se v zadnjem času vsekakor pojavljale s čedalje večjo intenzivnostjo. Prav tako drži, da je Evropska unija eden od glavnih svetovnih akterjev na področju humanitarne pomoči, in pomembno je, da to vlogo ohrani kljub krizam, ki jih doživljamo. Vendar menim, da je poleg zagotavljanja pomoči tistim z najbolj omejenimi možnostmi in vsem tistim, ki jih prizadenejo te nesreče, treba človeške vire in finančna sredstva zagotoviti tudi najrevnejšim državam in zato tistim, ki so najbolj izpostavljeni tovrstnim razmeram, tako da zunanja pomoč nima tako odločilnega pomena. To je mogoče doseči le z razvojnimi politikami in pomočjo tem državam na podlagi srednjeročne in dolgoročne perspektive.

 
  
MPphoto
 
 

  Louis Michel (ALDE), v pisni obliki.(FR) Področje humanitarnih dejavnosti postaja čedalje bolj zapleteno in težavno: pogosto se krši humanitarno pravo; zmeda glede vlog pomeni, da so humanitarni delavci tarče čedalje pogosteje, in povečujeta se število in intenzivnost naravnih nesreč. Leta 2010 smo bili priča trem največjim humanitarnim katastrofam v zadnjih letih: potresu na Haitiju, suši v Sahelu in poplavam v Pakistanu. A kot je povedala komisarka Kristalina Georgieva, je kakovost naše humanitarne pomoči nadvse pomembna. Vsako leto reši približno 140 milijonov ljudi.

Ob upoštevanju teh premislekov se strinjam s poročevalko, ki poziva k znatnemu povečanju finančnih sredstev za humanitarno pomoč in ugotavlja, da soglasje o humanitarni pomoči ni dovolj znano. Še naprej moramo krepiti ozaveščenost in spodbujati humanitarna načela in načela mednarodnega prava. Zagovarjati moramo, kot sem že imel priložnost zagovarjati jaz, vzpostavitev evropskih zmogljivosti za hitro odzivanje. Bolj se moramo osredotočiti na preprečevanje tveganja nesreč.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Poročilo o izvajanju evropskega soglasja o humanitarni pomoči vsebuje nekaj pomembnih predlogov, ki se jih je treba lotiti v prihodnosti. Primer je razvoj zmogljivosti in sredstev za civilno zaščito, pri čemer je ključna zamisel vzpostavitev evropske enote civilne zaščite. Pomembno je tudi izboljšano usklajevanje ne samo med državami članicami, temveč tudi na mednarodni ravni, z Združenimi narodi. Tudi pristop, da se v kriznih razmerah živila in podobno nabavljajo lokalno in da se s tem podpira lokalno gospodarstvo, je pametna zamisel. Žal poročilo na nekaj področjih ni dovolj natančno ali ambiciozno, zaradi česar sem se vzdržal glasovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Rolandas Paksas (EFD), v pisni obliki. (LT) Za to poročilo sem glasoval, ker se mora Evropska unija kot največja donatorka humanitarne pomoči na svetu bolj posvetiti humanitarni pomoči na območjih, kjer je ta pomoč nujno potrebna, saj se je število naravnih nesreč in notranjih konfliktov dramatično povečalo. Države članice morajo učinkoviteje prispevati k postopku izvajanja tega soglasja s tem, da ga vključijo v nacionalne humanitarne strategije. Glede na potrebo po humanitarni pomoči je treba tej pomoči dodeliti več finančnih sredstev ter omogočiti hitro in učinkovito financiranje posredovanj.

Strinjam se s predlogom, da mora razlikovanje med mandati vojaških in humanitarnih dejavnikov ostati povsem nedvoumno, tako da se vojaška sredstva in zmogljivosti uporabijo samo v zelo omejenem obsegu ter zgolj v skrajni sili, zlasti v regijah, ki so jih prizadeli oboroženi spopadi. Poleg tega je treba za zagotavljanje ustreznega in učinkovitega usklajevanja humanitarne pomoči vzpostaviti evropsko enoto civilne zaščite in evropske enote za hitro posredovanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki.(IT) Evropska unija je največja donatorka humanitarne pomoči na svetu. Njen prispevek predstavlja več kot 40 % uradne mednarodne humanitarne pomoči. S svojo humanitarno politiko EU dokazuje svojo zavezanost ljudem v državah, ki potrebujejo pomoč. Po tem, ko je Evropska unija podpisala evropsko soglasje o humanitarni pomoči, je bilo sprejetih veliko ukrepov v zvezi s sodelovanjem na tem področju zaradi optimizacije učinkovitosti EU in spodbujanja temeljnih humanitarnih načel človečnosti, nevtralnosti in nepristranskosti pri zagotavljanju pomoči tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Ne glede na to se zdi, da je ozaveščenost o soglasju še vedno prenizka. Zato si moramo bolj prizadevati za okrepitev njegove prepoznavnosti. Menim, da se je v tako občutljivem sektorju, kot je humanitarna pomoč, treba zavedati, kako zelo so se z leti spremenile okoliščine, in upoštevati znatno povečanje števila in intenzivnosti naravnih nesreč. Zato menim, da moramo okrepiti prizadevanja za zmanjševanje tveganja naravnih nesreč in zagotoviti podporo ustreznim lastnim zmogljivostim skupnosti. Za zagotavljanje stabilne poti do popolne uporabe humanitarne pomoči moramo še naprej vztrajno zagovarjati ohranitev humanitarnega prostora. Upam, da bomo z glasovanjem za poročilo gospe Striffler lahko napredovali k sprejetju praktičnega akcijskega načrta.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Evropska unija, vključno s Komisijo in državami članicami, je največja donatorka humanitarne in razvojne pomoči na svetu. Njen prispevek predstavlja več kot 40 % uradne mednarodne humanitarne pomoči. Sklep natančnega vmesnega pregleda izvajanja evropskega soglasja o humanitarni pomoči je lahko le, da je treba spodbujati ozaveščenost o tem mehanizmu ter boljše usklajevanje in večjo učinkovitost vseh vključenih subjektov. Gospodarski prispevki so sami po sebi lahko neuspešni, če jih ne spremlja dobro in učinkovito usklajevanje na vseh stopnjah in za vse oblike pomoči EU. Živimo v kritičnih časih: humanitarne razmere so se v zadnjih letih temeljito spremenile, zaradi česar je še bolj pomembno strogo in okrepljeno izvajanje humanitarnega soglasja. Glasujem za to poročilo in rada bi pozvala k politiki sistematičnega dialoga, tesnejšemu sodelovanju na terenu, boljšemu upravljanju in zavezi, da bomo preprečevali naravne nesreče. Podpiram vzpostavitev evropske enote civilne zaščite po poročilu gospoda Barnierja, objavljenem maja 2006.

 
  
MPphoto
 
 

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki.(IT) Evropska unija je največja donatorka humanitarne pomoči na svetu, saj prispeva več kot 40 % mednarodne humanitarne pomoči.

Evropsko soglasje o humanitarni pomoči, ki so ga 18. decembra 2007 podpisali Svet, Parlament in Evropska komisija, na podlagi akcijskega načrta za petletno obdobje zavezuje EU in države članice k tesnemu sodelovanju na tem področju. Ukrep št. 33 določa, da je treba opraviti vmesni pregled akcijskega načrta, da se obravnavajo pomanjkanje ozaveščenosti o sektorju humanitarnih dejavnosti, resne podnebne spremembe, povečanje števila zapletenih kriz in povečanje nasilja.

Zato pozivamo k vzpostavitvi evropskih zmogljivosti za hitro odzivanje (evropske enote civilne zaščite), kakor si jih je zamislil gospod Barnier, da se optimizirajo razpoložljivi mehanizmi, pri čemer je cilj, da se z boljšim usklajevanjem doseže takojšnja mobilizacija vseh potrebnih sredstev.

Glede na sporočene podatke in glede na to, da je Lizbonska pogodba uvedla ustrezno politiko EU na področju humanitarne pomoči, se popolnoma strinjam s tem, da potrebujemo vmesni pregled, ki je osredotočen na okrepitev akcijskega načrta v zvezi s spodbujanjem humanitarnih načel, na dostavo humanitarne pomoči, na razjasnitev uporabe vojaških sredstev in sredstev civilne zaščite ter na zmanjševanje tveganja nesreč in krepitev povezav med pomočjo in razvojem.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za to poročilo, ki predstavlja pregled izvajanja evropskega soglasja o humanitarni pomoči in vključuje predloge, ki naj bi prispevali h krepitvi prepoznavnosti tega soglasja in večji učinkovitosti pri doseganju ciljev tega soglasja. Ta instrument je še pomembnejši v sedanjih humanitarnih razmerah, ki jih zaznamuje znatno povečanje števila in intenzivnosti naravnih nesreč, in nujno je, da si prizadevamo za popolno izpolnitev zavez, ki izhajajo iz tega, ter da se države članice bolj vključijo v izvajanje tega instrumenta.

 
  
MPphoto
 
 

  Crescenzio Rivellini (PPE), v pisni obliki.(IT) Danes smo na plenarnem zasedanju glasovali o poročilu o evropskem soglasju o humanitarni pomoči.

Evropska unija, vključno z Evropsko komisijo in državami članicami, je največja donatorka humanitarne pomoči na svetu. Njen prispevek predstavlja več kot 40 % uradne mednarodne humanitarne pomoči. S svojo humanitarno politiko Evropska unija konkretno dokazuje svojo zavezo, da bo pomagala ljudem iz tretjih držav, ki potrebujejo pomoč v primerih skrajne ranljivosti.

Treba je poudariti, da mora zagotavljanje pomoči temeljiti izključno na ugotovljenih potrebah in stopnji prizadetosti in da je treba kakovost in količino pomoči določiti predvsem na podlagi začetne presoje, ki jo je treba še izboljšati, zlasti glede uporabe meril ranljivosti, s posebnim ozirom na ženske, otroke in invalide.

Poleg tega je dejansko in stalno združevanje (in, če je mogoče, sodelovanje) uporabnikov pri upravljanju pomoči temeljni pogoj za kakovosten humanitarni odziv, zlasti v primeru dolgotrajnih kriz.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe 1. decembra 2009 humanitarno delovanje Unije zdaj določa člen 214 PDEU, ki uvaja popolno politiko humanitarne pomoči EU. Gre za deljeno pristojnost med državami članicami in Evropsko unijo. Uredba Sveta o humanitarni pomoči (ES) št. 1257/96, ki je začela veljati leta 1996, bo v času revizije po postopku soodločanja dobila ustrezno pravno podlago. Lizbonska pogodba je uvedla tudi evropsko službo za zunanje delovanje. Odbor DEVE je izrazil svoj pomislek, da se v okviru ESZD humanitarna pomoč ne sme instrumentalizirati, in zagovarja ohranitev neodvisnosti generalnega direktorata ECHO. Poziva tudi k pojasnitvi vlog komisark Ashton in Georgieve.

Ker je vmesni pregled priložnost za okrepitev prizadevanj EU na številnih področjih, poročilo opozarja na naslednja vprašanja, med drugim na: spodbujanje humanitarnih načel in mednarodnega humanitarnega prava; vprašanja, povezana s kakovostjo, sodelovanjem in usklajenostjo pri zagotavljanju humanitarne pomoči EU; pojasnilo o uporabi sredstev in vojaških zmogljivosti in civilne zaščite v skladu s humanitarnim soglasjem in smernicami Združenih narodov; zmanjševanje nevarnosti nesreč in krepitev povezav med pomočjo, rehabilitacijo in razvojem.

 
  
MPphoto
 
 

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki.(IT) Evropska unija, vključno z Evropsko komisijo in državami članicami, je največja donatorka humanitarne pomoči na svetu, saj prispeva več kot 40 % uradne mednarodne pomoči.

Samo v letu 2009 je Komisija zagotovila humanitarno pomoč za približno 115 milijonov ljudi v več kot 70 državah, skupna vrednost te pomoči pa je znašala 950 milijonov evrov. S svojimi politikami Evropska unija konkretno dokazuje svojo resnično zavezo, da bo pomagala ljudem v primerih skrajne ranljivosti. Naš cilj je zagotoviti načrtovanje bolj usklajenega civilnega in vojaškega odziva, tako da se poveča učinkovitost našega posredovanja ob naravnih nesrečah. Ti tragični dogodki so čedalje pogostejši in so v zadnjih letih povzročili smrt več sto tisoč ljudi po vsem svetu.

Posebno pozornost je treba nameniti ženskam in otrokom, zlasti beguncem in razseljenim osebam, saj je v povezavi s temi skupinami čedalje več kršitev mednarodnega humanitarnega prava. Poleg tega, da je treba zagotoviti učinkovitejše posredovanje, je treba veliko narediti tudi na področju aktivnega in pasivnega preprečevanja. Najbolj ogrožene skupnosti morajo biti bolj pripravljene na tovrstne pojave, in sicer s spodbujanjem vseh politik trajnostnega razvoja, ki so namenjene zmanjšanju škode.

 
  
  

Poročilo: Daciana Octavia Sârbu (A7-0376/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  John Stuart Agnew in David Campbell Bannerman (EFD), v pisni obliki. – 14/1: Za to sem glasoval, ker menim, da je to omilitev zakonodaje EU in da bo olajšalo uvoz gensko nespremenjene soje v Združeno kraljestvo. To je ključno vprašanje za naše perutninarstvo.

14/2: Za to sem glasoval, ker bo to zmanjšalo negativni učinek zakonodaje EU na tovor gensko nespremenjene soje, namenjen v Združeno kraljestvo.

14/3: Pri tem sem se vzdržal, ker kljub temu, da je to morda zaželena težnja (po vladi Združenega kraljestva, ki je ne nadzira EU), menim, da to še ni ključno vprašanje, in ne želim razširiti pristojnosti EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) EU se mora usmeriti v inovativne pobude, ki, prvič, uporabljajo presežke hrane in, drugič, omogočajo zagotavljanje hrane ljudem, ki trpijo zaradi pomanjkanja – za to je treba poskrbeti ob pregledu skupne kmetijske politike. Špekulacije so odgovorne za skoraj 50 % nedavnih povišanj cen, zato je treba z usklajeno strategijo v okviru skupine G20 spodbuditi vzpostavitev instrumentov za stabilizacijo cen na mednarodnih forumih. EU mora voditi mednarodno gibanje, katerega namen je doseči sporazum v okviru Združenih narodov, ki bo stalno in učinkovito zagotavljal hrano državam s pomanjkanjem.

Prav tako bi poudaril pomen podpiranja verodostojnosti kmetijskega sektorja, zlasti s tem, da se ta sektor med usposobljenimi in podjetnimi mladimi promovira kot dejavnost, ki je lahko povezana z inovacijami in raziskavami.

 
  
MPphoto
 
 

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. (LT) Glasovala sem za to resolucijo, ki priznava, da je prehranska varnost človekova pravica. Uresničimo jo takrat, kadar imajo vsi ljudje ves čas fizični, socialni in ekonomski dostop do zadostne količine varnih in hranljivih živil za zadovoljitev svojih prehranskih potreb in želja za aktivno in zdravo življenje. Treba je opozoriti na dejstvo, da so svetovne zaloge osnovnih živil veliko manjše kot v preteklosti – med krizo preskrbe s hrano leta 2007, ko so svetovne rezerve v hrani dosegle rekordno nizko vrednost, jih je bilo zgolj za 12 tednov. Hkrati je svetovna proizvodnja hrane vse bolj občutljiva za skrajne vremenske pojave v povezavi s podnebnimi spremembami, kar lahko povzroči nenadna in nepredvidljiva pomanjkanja hrane. Zato mora EU zagotoviti svoj prispevek k temu svetovnemu sistemu zalog hrane.

Menim, da je zelo pomembno, da se spodbujajo ne le konkurenčnost v kmetijskem sektorju, temveč tudi tradicionalno kmetijstvo, kmetovanje manjšega obsega, ekološko kmetovanje in lokalna distribucija. V povezavi s staranjem podeželskega prebivalstva menim tudi, da je zelo pomembno mladim kmetom zagotoviti dostop do zemljišč in posojil.

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Nedavna nestanovitnost cen hrane in osnovnih živil je vzbudila resne skrbi glede delovanja verige preskrbe s hrano na evropski in svetovni ravni. Povišanja cen hrane so najbolj prizadela najranljivejše dele prebivalstva. To poročilo spodbuja zagotavljanje zdrave, kakovostne hrane potrošnikom po razumnih cenah in zagotavljanje dohodkovne podpore za kmete, kar sta dva od ključnih ciljev Evropske unije. Glasovala sem za to poročilo. Evropa lahko prispeva k prehranski varnosti v svetu tako, da postane bolj konkurenčna.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki.(FR) Kmetijstvo je – kot prva politika, ki se je izvajala, in do pred kratkim glavna postavka porabe – v središču evropskega projekta. V zadnjih desetletjih se je to področje vsekakor nekoliko skrčilo v korist drugih pomembnih področij, vendar ne smemo pozabiti na dejstvo, da je kmetijska neodvisnost Evrope pomemben strateški izziv. Poleg tega je Joseph Daul kot predsednik skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) na začetku tega novega leta poudaril, da bo prehranska varnost pomembno vprašanje v letu 2011. Dejansko nas morajo pomanjkanja hrane v svetu in krize, ki so posledica tega, opozoriti na resnost položaja: naglo naraščanje cen in skromna preskrba z nujnimi sredstvi. Evropa se mora odzvati na ta novi izziv. Okoljska vprašanja še povečujejo zapletenost in razsežnost problema. Zato sem glasovala za to resolucijo, katere namen je zagotoviti priznanje, da je to vprašanje strateško. Ta resolucija poudarja vlogo, ki jo lahko ima Unija pri upravljanju svetovnih zalog, in ustreznost SKP za te izzive ter opozarja na škodljiv vpliv špekulacij na cene blaga.

 
  
MPphoto
 
 

  Liam Aylward (ALDE), v pisni obliki. (GA) Trenutno 900 milijonov ljudi po vsem svetu trpi zaradi lakote, ki spremlja skrajno revščino, in približno dve milijardi ljudi nima zanesljive preskrbe s hrano, ker živijo na robu revščine.

Ker je za zadovoljitev potreb rastočega svetovnega prebivalstva potrebno vsaj 70-odstotno povečanje, je treba okrepiti kmetijski sektor. Zato podpiram to pomembno poročilo o kmetijstvu in preskrbi s hrano. Treba je razviti močno, financirano skupno kmetijsko politiko, da se zagotovi visokokakovostna hrana po razumnih cenah, medtem ko se spopadamo s povpraševanjem po hrani v EU in po vsem svetu.

Treba je okrepiti programe razdeljevanja sadja in mleka v šolah ter program za ogrožene osebe. Prebivalci EU morajo imeti dostop do zadostne količine zdrave hrane kljub gospodarskim težavam.

Skrb zbujajoče je, da svetovne zaloge hrane niso tako obilne kot v preteklosti, in glede na nevarnost, ki jo predstavljajo podnebne spremembe in naravne nesreče, podpiram to, kar je v poročilu navedeno o vzpostavitvi svetovnega sistema za ustvarjanje zalog hrane.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasoval sem za ta dokument. Zaradi hitrega naraščanja svetovnega prebivalstva mora kmetijski sektor zadovoljiti čedalje večjo potrebo po varni hrani v zadostni količini kljub oviram v obliki omejenih naravnih virov, visokih cen energije in podnebnih sprememb. Po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo je treba proizvodnjo hrane povečati za 70 %, če želimo zadovoljiti rastoče povpraševanje svetovnega prebivalstva, ki naj bi po pričakovanjih do leta 2050 preseglo 9 milijard. Poleg tega je okoli 900 milijonov ljudi po vsem svetu zaradi skrajne revščine kronično lačnih, medtem ko okoli dve milijardi ljudi zaradi različnih stopenj revščine nima prave dolgoročne prehranske varnosti. Zato je dostopnost hrane še vedno glavno vprašanje, ki ga je treba obravnavati. Strinjam se, da mora nova SKP, ki naj bi bila uveljavljena po letu 2013, spodbujati ne le konkurenčnost, temveč tudi tradicionalno kmetijstvo, kmetovanje manjšega obsega, ekološko kmetovanje in lokalno distribucijo, da bo prispevala k prehranski varnosti. V povezavi s staranjem podeželskega prebivalstva menim tudi, da je zelo pomembno mladim kmetom zagotoviti dostop do zemljišč in posojil ter ohraniti razumne cene hrane in zadosten zaslužek za kmete.

 
  
MPphoto
 
 

  George Becali (NI), v pisni obliki. (RO) Za to poročilo sem glasoval, ker sta v Evropski uniji še vedno prisotni revščina in lakota. 79 milijonov ljudi v EU še vedno živi pod mejo revščine. V mojih predlogih sprememb je poudarjeno dejstvo, da je pravica do hrane temeljna človekova pravica in da jo uresničimo takrat, kadar imajo vsi ljudje stalen fizični, socialni in ekonomski dostop do zadostne količine varnih in hranljivih živil za zadovoljitev svojih prehranskih potreb za aktivno in zdravo življenje. Zlasti bi rad poudaril pomen raznolikosti evropskega kmetijstva in zagotavljanja soobstoja različnih kmetijskih modelov ter pomen raznolikosti in kakovosti živil in prehrane v celotni Evropi.

 
  
MPphoto
 
 

  Bastiaan Belder (EFD), v pisni obliki. (NL) Glasoval sem za resolucijo. Moja stranka, delegacija nizozemske reformirane politične stranke (SGP), je v svojem programu jasno poudarila strateški interes kmetijskega sektorja, kmetijstvo pa je bilo celo označeno za osnovo prehranske varnosti. Ne glede na to, kako plemenite utegnejo biti zamisli, pa imam dve obrobni pripombi v zvezi z besedilom. EU ne sme posegati v programe razdeljevanja mleka ali sadja v šolah. To prepustite državam članicam, če tako želijo. Poleg tega sem glasoval tudi proti odstavku v zvezi z liberalizacijo in spodbujanjem uvoza GSO. Moja stranka meni, da gensko spremenjeni organizmi niso rešitev vprašanja svetovne preskrbe s hrano. Za zdaj ni še nobenega dokaza, ki bi potrdil povezavo med genskim spreminjanjem in obilnejšimi letinami. Menimo, da si moramo zastaviti tudi etična vprašanja o genskem spreminjanju.

Vendar sem zadovoljen s splošnim tonom resolucije, ki je znova pokazala, kako pomembno je zagotoviti močno in ustrezno financiranje SKP po letu 2013. Poleg tega je po mojem mnenju zelo pomembno in izjemno nujno, da se države v razvoju pozovejo, naj svoja zemljišča uporabijo za to, da preskrbo s hrano zagotovijo predvsem svojim prebivalcem.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE), v pisni obliki.(FR) Zagotavljanje dostopa do hrane vsem ljudem je – glede na naraščajoče svetovno povpraševanje in pomanjkanje hrane za več milijard ljudi po vsem svetu – velik in pomemben izziv. Samo v Evropski uniji 16 % ljudi živi pod mejo revščine in le s težavo zadovolji najosnovnejše potrebe – kot so bivališče, zdravje in seveda hrana.

Ob upoštevanju tega smo zato, da bi spodbudili razpravo, glasovali za resolucijo o priznanju kmetijstva kot strateškega sektorja v okviru prehranske varnosti. V času, ko preučujemo prihodnost SKP, se zdi nujno, da ne spregledamo te potrebe in te pravice – ki bi morala biti splošna – do hrane za vse ljudi.

Eden od naših ciljev je boj proti špekulacijam v kmetijskem sektorju: pozivamo k pregledu zakonodaje o finančnih instrumentih. Potrebujemo manj nestanovitnosti cen in več preglednosti. Predlagamo tudi zamisel o „usmerjenem svetovnem sistemu zalog hrane“ za učinkovitejše obvladovanje kriz in pozivamo Komisijo, naj razmisli o tovrstnem ukrepu.

 
  
MPphoto
 
 

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. (RO) Evropska unija se je dolžna spopasti z izzivi, ki jih predstavljajo prehranska varnost, zagotavljanje visokokakovostne hrane, varstvo okolja, raznolikost podeželja in ohranjanje ozemeljskega ravnovesja z izboljšanjem življenjskih razmer na podeželju. Skupna kmetijska politika ponuja odgovore in rešitve za te izzive prihodnosti. Pomembno je, da si cilji in instrumenti, ki jih določa ta politika, prizadevajo kar se da dobro zadovoljiti potrebo po vključitvi posebne nacionalne razsežnosti v strukturo skupne kmetijske politike. Očitno je, da kmetje potrebujejo znatno neposredno podporo tudi v prihodnosti. Vendar sedanjih razlik med državami članicami na področju neposrednih plačil ni več mogoče ohraniti, ker to neposredno vpliva na konkurenčnost kmetijskih proizvodov na enotnem trgu.

SKP mora prevzeti odgovornost za porabo denarja EU s tem, da plačila dodeli samo za obdelana zemljišča in v primeru živinorejskega sektorja samo za živali, ki so na kmetiji v letu, ki je povezano s plačili. Steber I SKP bi moral kriti nadomestila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijstvo in kmetijsko-okoljska plačila, s čimer bi pomagal preprečevati opuščanje kmetijskih površin in nagrajeval okoljske koristi zaradi ekstenzivnih kmetijskih praks.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za to poročilo, saj je prehranska varnost človekova pravica, ki jo uresničimo takrat, kadar imajo vsi ljudje dostop do ustreznih, varnih in hranljivih živil, ki lahko zadovoljijo njihove potrebe za aktivno in zdravo življenje. V Evropi 16 % državljanov še vedno živi pod mejo revščine in dostopnost hrane je še vedno glavno vprašanje, ki ga je treba obravnavati. Tako je za prehransko varnost še vedno potrebna trdna skupna kmetijska politika (SKP). Nova SKP, ki naj bi bila uveljavljena po letu 2013, se mora odzvati na prehransko varnost in druge izzive, zlasti podnebne spremembe, gospodarsko krizo in ohranjanje ozemeljskega ravnovesja v EU. Po drugi strani so smeli energetski cilji EU spodbujali velikopotezno pridelavo biogoriv, toda proizvodnja biogoriv izpodriva zemljišča proizvodnji hrane, kar lahko negativno vpliva na prehransko varnost.

 
  
MPphoto
 
 

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Glasoval sem proti poročilu kljub temu, da poročilo vsebuje resne pozitivne točke in priznava vlogo kmetovanja pri zagotavljanju prehranske varnosti in ustreznosti živil. Vendar je v poročilu zelo resna pomanjkljivost, ki je ni mogoče spregledati. Sprejeta je bila posebna točka, v kateri Evropski parlament „poziva Komisijo, […] naj predlaga hitrejši proces priznavanja v EU za uvažanje novih gensko spremenjenih krmil, ko je dokazano, da so varna“. Še naprej odločno zavračamo uvoz in uporabo kakršnih koli spremenjenih snovi, živil ali krmil in nikakor ne bi mogel glasovati za poročilo, v katerem je prvič navedeno pozitivno stališče Evropskega parlamenta glede spremenjenih organizmov, ki si jih gospod Barroso tako vneto prizadeva uvesti v Evropi.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. (PT) Prehranska varnost je temeljna človekova pravica. Po ocenah je danes približno 900 milijonov ljudi po vsem svetu kronično lačnih, medtem ko veliko drugih ljudi zaradi različnih stopenj revščine nima zadostnih količin zdrave hrane. Prehransko varnost lahko uresničimo takrat, kadar imajo vsi ljudje ves čas fizični in ekonomski dostop do zadostne količine živil, ki so varna in zadovoljujejo njihove prehranske potrebe. Za prehransko varnost je potrebna trdna skupna kmetijska politika, ki pa mora biti dosledna in mora obravnavati socialne težave. Dosledna mora biti v smislu, da ne dopušča presežkov pri proizvodnji, ki izkrivljajo trg in povzročajo okoljevarstvene težave, in biti mora družbeno angažirana z zagotavljanjem dostopa do kakovostne hrane vsem ljudem iz vseh družbenih okolij.

Po drugi strani pozdravljam način, na katerega se obravnava vprašanje raznolikosti v evropskem kmetijstvu: konkurenčnost in inovacije lahko in morajo spremljati tradicionalno kmetijstvo, kmetovanje manjšega obsega, ekološko kmetovanje in lokalno distribucijo. Finančne naložbe v te sektorje bodo ključne za učinkovito izrabo zemljišč v različnih regijah, tako kot bodo ključne naložbe na področju energetike, ki zmanjšujejo medsebojno odvisnost varne preskrbe s hrano in varne preskrbe z energijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Corina Creţu (S&D), v pisni obliki. (RO) Predlog resolucije o priznanju kmetijstva kot strateškega sektorja v okviru prehranske varnosti je zelo potreben in aktualen dokument, saj je predložen ravno v času, ko smo zaznali čedalje hitrejše naraščanje cen številnih živil. Priporočila v poročilu so realistična in ustrezna ter obravnavajo resnična vprašanja na tem področju. Rada bi omenila pomen, ki se pripisuje usposabljanju in spodbujanju novih generacij kmetov v EU, kar je v povezavi s staranjem prebivalstva nujno. Prav tako želim omeniti osredotočenost na ohranjanje raznolikosti kmetijstva v Uniji, da se nadaljnja priložnost zagotovi tudi tradicionalnemu kmetijstvu.

 
  
MPphoto
 
 

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glede na to, da je pravica do prehranske varnosti temeljna človekova pravica, menim, da mora Evropska unija zagotoviti boljše pogoje za izvajanje prehranskih programov v državah članicah ter programov razdeljevanja sadja in mleka v šolah.

 
  
MPphoto
 
 

  Mário David (PPE), v pisni obliki. (PT) To je samoiniciativno poročilo Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, v katerem so zamisli in predlogi vseh političnih skupin. Zato in z namenom, da se dosežejo izvedljivi kompromisi, smo pripravili zelo izčrpno besedilo, ki ga povezuje skupni imenovalec, s katerim se na splošno strinjam. Poleg tega, da je prehranska varnost po mojem mnenju temeljna človekova pravica, prav tako menim, da je kmetijstvo strateški sektor, ki je bistvenega pomena za prihodnost naše celine. Povedano drugače, menim, da je kmetijstvo neodtujljiv del naše samostojnosti, ki jo imamo kot unija narodov in držav. S tem želim reči, da mora pravico do prehranske varnosti, ki je tudi temeljna človekova pravica, zagotoviti naša notranja proizvodnja. Zato je skupna kmetijska politika (SKP) nujno potrebna za uresničitev tega cilja. Zato bi rad ponovil, da mora biti temeljni cilj SKP ohranitev konkurenčnosti evropskega kmetijstva in podpora kmetovanju v EU, da se zagotovita proizvodnja hrane, predvsem na lokalni ravni, in uravnotežen ozemeljski razvoj. Prav tako menim, da je treba v kmetijskem sektorju zagotoviti poštena plačila, saj je trajnostne in etične proizvodne sisteme mogoče spodbujati le, če kmetje prejmejo ustrezno nadomestilo za svoje naložbe in obveznosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Luigi Ciriaco De Mita (PPE), v pisni obliki.(IT) Kmetijstvo ima pomembno vlogo pri razvoju skupnosti. Opredelitev kmetijske proizvodnje kot primarnega sektorja v gospodarskem smislu ni povezana samo z zgodovinsko usmeritvijo razvoja kmetijstva, temveč tudi in predvsem z vlogo kmetijstva pri stabilizaciji družb in njihovih gospodarstev. Pri uravnoteženi kmetijski proizvodnji je treba pozornost nameniti ne samo proizvedenim količinam, temveč tudi in predvsem kakovosti proizvodnje, tako da ta proizvodnja prispeva k zdravemu razvoju prebivalstva. Zato ima prehranska varnost s tega vidika pomembno vlogo in njena zaščita – zlasti v smislu tradicionalne in lokalne pridelave – povečuje možnosti za razvoj celotnega ozemlja. Pozitivna povezava med prehransko varnostjo ter kakovostjo kmetijskih proizvodov in njihovim ugodnim delovanjem na zdravje vključuje tudi povečanje prijaznosti teh proizvodov do okolja, obenem pa je treba posebno pozornost nameniti verižnemu učinku nenadzorovanega uvajanja gensko spremenjenih organizmov predvsem zato, da se zagotovi potrebna gotovost v zvezi s srednjeročnimi in dolgoročnimi vplivi, ki bi jih ti proizvodi lahko imeli na zdravje in lokalna gospodarstva.

 
  
MPphoto
 
 

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Pri opredeljevanju prihodnje reforme skupne kmetijske politike smo na razpotju. To je vprašanje, ki seveda zadeva Evropejce, a tudi državljane po vsem svetu. Zato bi ta nova politika morala biti del globalne vizije. Z enim glavnim izzivom: da se je sposobna odzvati na podvojitev zahtev po proizvodnji in preskrbi s hrano do leta 2050 v okviru, za katerega bodo značilni pomanjkanje vode, zmanjšanje obdelovalnih površin in nove razmere na energetskem področju, ki jih narekuje boj proti podnebnim spremembam. Znova je treba razmisliti o svetovni organizaciji kmetijskih trgov in pri tem upoštevati dve glavni pobudi skupne kmetijske politike: zagotavljanje prehranske varnosti in varovanje vitalnosti malih kmetov in njihovih družin tako doma kot v najrevnejših državah na svetu. To je odvisno tudi od vzpostavitve usmerjenega svetovnega sistema zalog hrane, ki vključuje nujne zaloge za zmanjšanje lakote in zaloge za uravnavanje cen surovin. Ta sistem bi morali upravljati Združeni narodi prek svoje svetovne Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO).

 
  
MPphoto
 
 

  Anne Delvaux (PPE), v pisni obliki.(FR) 900 milijonov ljudi po vsem svetu je kronično lačnih zaradi skrajne revščine. Kljub očitno zadostnim zalogam si znaten del svetovnega prebivalstva ne more privoščiti osnovne hrane, ki jo potrebuje; dostopnost hrane je še vedno glavno vprašanje, ki ga je treba obravnavati.

Cilja prehranske varnosti ni mogoče doseči, ne da bi obravnavali dve najpomembnejši vprašanji: nestanovitnost trgov in cen ter čedalje manjše zaloge hrane. V zvezi s tem moramo podpreti pregled obstoječe zakonodaje o finančnih instrumentih, ki bi morala zagotoviti preglednejše trgovanje in določiti minimalne zahteve za subjekte, ki se jim dovoli trgovanje na teh trgih.

Poleg tega so svetovne zaloge osnovnih živil veliko manjše kot v preteklosti, svetovne rezerve v hrani pa so dosegle rekordno nizko vrednost. Za konec, SKP se mora jasno in nedvoumno odzvati na prehransko varnost in druge izzive, zlasti podnebne spremembe in gospodarsko krizo v EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo o priznanju kmetijstva kot strateškega sektorja v okviru prehranske varnosti, ker poročilo vsebuje pomembne predloge v zvezi s tem, kako se mora skupna kmetijska politika, ki naj bi bila uveljavljena po letu 2013, odzvati na izzive, ki so med drugim povezani s prehransko varnostjo, podnebnimi spremembami, gospodarsko krizo in ohranjanjem ozemeljskega ravnovesja v EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je nedavno posvarila pred možnim povišanjem cen hrane v letu 2011 po tem, ko so leta 2010 cene dosegle nove najvišje vrednosti v zgodovini po krizi preskrbe s hrano junija 2008. Indeks cen 55 osnovnih živil Organizacije za prehrano in kmetijstvo se je že šesti mesec zapored povišal in znaša 214,7 točke, kar je več od prejšnje najvišje vrednosti v zgodovini, ko je junija 2008 znašal 213,5 točke.

Cene sladkorja in mesa dosegajo nove zgodovinske rekordne vrednosti in če se proizvodnja žit ne bo povečala vsaj za 2 %, bodo cene teh osnovnih proizvodov še naprej rasle. Zato je treba to pobudo pozdraviti in – kot sem prejšnji teden poudaril v vprašanju Evropski komisiji – glede na to, da nestanovitnost cen vpliva na vse, ki sodelujejo na trgu, je po mojem mnenju na področju skupne kmetijske politike treba sprejeti posebne ukrepe za povečanje proizvodnje, izboljšanje preskrbe trgov in zagotovitev večje stabilnosti cen ter zagotoviti, da bo proizvodnja ustrezala evropskim potrebam potrošnje. Kot sem zagovarjal, mora kmetijstvo veljati za strateški sektor, zlasti v obdobju krize.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Ker je prehranska varnost človekova pravica, ji morajo institucije Evropske unije nameniti posebno pozornost. Poleg tega, da mora kmetijski sektor zagotavljati zanesljivo preskrbo s hrano, je pomembno tudi to, da zagotavlja zadostne količine hrane. Zato ne smemo pozabiti na priporočila Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo glede nujnosti povečanja proizvodnje hrane za vsaj 70 %, da se nahrani svetovno prebivalstvo, ki naj bi po pričakovanjih do leta 2050 doseglo 9 milijard. Vesel sem, da je bila ta resolucija sprejeta, saj priznava vlogo Evropske agencije za varnost hrane kot organa, ki je odgovoren za spremljanje in sporočanje tveganj, povezanih s prehransko verigo, in spodbuja države članice k ustanovitvi organov, katerih namen bo sodelovati s to agencijo. Rad bi poudaril tudi priznanje tradicionalnemu kmetijstvu, zlasti ekološkemu kmetovanju in kmetovanju manjšega obsega, ki obstaja v regijah z bolj omejenimi možnostmi in predstavlja ne samo gospodarsko obogatitev, temveč predvsem okoljsko obogatitev, saj je nujno za ohranitev biotske raznovrstnosti. Upam, da se bo nova skupna kmetijska politika učinkovito odzvala na težave tega sektorja: podnebne spremembe, ohranitev stabilnosti maloprodajnih cen in zagotavljanje zaslužka za kmete.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Poročevalka obravnava pereče vprašanje in poudarja ustrezne težave, ki ogrožajo prehransko varnost, kot so nestanovitnost cen zaradi finančnih špekulacij, nezakonita prilastitev zemljišč v državah v razvoju ali nezadostne strateške zaloge. Vendar je pristop k vsaki od teh težav tako kot k vsem drugim težavam, povezanim s prehransko varnostjo, zelo pomanjkljiv, včasih protisloven in v nekaterih primerih napačen. Posledice obstoječih kmetijskih politik – zlasti skupne kmetijske politike in njenih zaporednih reform – niso obravnavane, tako kot niso obravnavani liberalizacija trgov, odprava regulativnih instrumentov ter posledično uničenje več tisoč malih in srednje velikih proizvajalcev, ki se spopadajo s cenami za svoje proizvode, ki pogosto ne pokrijejo stroškov proizvodnje.

Čedalje bolj se zagovarja to, da „bomo za nahranitev Evrope in tretjih držav potrebovali vse vrste kmetijstva“ – s tem se implicitno zagovarjajo netrajnostni proizvodni modeli, ki proizvajajo intenzivno in za izvoz, ter gensko spremenjene kulture; poročilo prav tako poziva, naj bo postopek priznavanja uvoza teh gensko spremenjenih kultur enostavnejši in hitrejši. Za konec, poročevalka „pozdravlja predlog Komisije za uredbo o izvedenih finančnih instrumentih na prostem trgu“, kar je predlog, ki ga posebni poročevalec Združenih narodov o pravici do hrane obsoja, ker ne preprečuje špekulacij.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlo Fidanza (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za poročilo gospe Sârbu. V tem trenutku, ko pripravljamo reformo skupne kmetijske politike po letu 2013, današnje glasovanje nakazuje usmeritev, ki jo namerava sprejeti Parlament. Za zagotovitev zanesljive preskrbe s hrano po dostopnih cenah se mora EU opremiti s trdno skupno kmetijsko politiko (SKP), ki preprečuje špekulacije z osnovnimi živilskimi proizvodi in mladim pomaga vstopiti v kmetijski sektor. Po mojem mnenju je treba poudariti, da mora prihodnja SKP državljanom zagotoviti tudi dostop do zadostne količine hrane, omogočiti širjenje informacij o prehrani in zagotoviti boljše pogoje za izvajanje programov, kot so programi razdeljevanja mleka in sadja v šolah. Poleg tega smo z današnjim glasovanjem pozvali Komisijo, naj preuči možnost za uresničitev „usmerjenega svetovnega sistema zalog hrane“ z nujnimi zalogami za zmanjšanje lakote in drugimi zalogami za uravnavanje cen surovin. Posebno pozornost je treba nameniti tudi vprašanju gensko spremenjenih organizmov. Ker je to tako občutljivo vprašanje, bo potrebna določena mera previdnosti, da teh organizmov ne bomo uvedli brez razlik in omejitev.

 
  
MPphoto
 
 

  Lorenzo Fontana (EFD), v pisni obliki.(IT) V Evropi je nujno treba zagotoviti varnost in neodvisnost na področju preskrbe s hrano, zato sem glasoval za poročilo. Pozdravljam omembo ambiciozne vizije skupne kmetijske politike (SKP). Ne smemo pozabiti, da je SKP bistvena za podpiranje kmetov, ki poleg tega, da proizvajajo osnovne kmetijske proizvode in javne dobrine, prav tako vzdržujejo naše površine in skrbijo zanje. Da bi se uspešno spoprijeli z novimi izzivi na področju prehrane, s katerimi se bomo najverjetneje srečali v prihodnosti, moramo postati samozadostni proizvajalci in uvažati moramo čedalje manj kmetijskih proizvodov iz tretjih držav, saj te države ne upoštevajo niti okoljske in zdravstvene zakonodaje niti pravic delavcev.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabetta Gardini (PPE), v pisni obliki.(IT) Izboljšanje prehranske varnosti je eden od izzivov, ki jih bo treba obravnavati z reformo skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2013.

Sposobnost zagotavljanja zadostnih zalog hrane za državljane EU mora odražati napovedano naglo povečanje svetovnega povpraševanja po živilih do leta 2050. Ob upoštevanju tega je prednostna naloga Evropske unije, da še naprej zagotavlja to temeljno človekovo pravico znotraj in zunaj svojih meja, pri čemer mora zdaj nujno zaščititi podeželsko okolje Evrope, poleg tega pa si mora prizadevati za povečanje zmogljivosti kmetijske proizvodnje in obenem zagotoviti zanesljivo preskrbo s hrano po dostopnih cenah.

Ne smemo dopustiti, da bi finančne špekulacije še naprej povzročale nenadzorovano višanje cen in nestabilnost svetovnega trga s hrano. Za zaščito evropske proizvodnje moramo ponovno vzpostaviti ravnovesje pri pogodbenih razmerjih med proizvajalci in sodobnim sistemom distribucije.

Ne smemo podcenjevati dejstva, da so neenaka pogajalska moč, protikonkurenčne prakse in pomanjkanje preglednosti pogost vzrok za izkrivljanje trga, kar ima hude posledice za konkurenčnost celotne verige preskrbe s hrano.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki.(FR) Da, kmetijski sektor je strateški sektor in prehranska varnost je nujna. Evropa je potrebovala desetletja, da je to spoznala. Vendar je naslov poročila zavajajoč. Nikjer ne obsoja uničujočih posledic svetovne proste trgovine in tržne logike.

Še naprej bomo pozimi jedli jagode, pa naj prihajajo z južne poloble ali iz rastlinjakov, ki požirajo energijo in vodo. Še naprej bomo spodbujali uvoz afriškega fižola, ki izrinja lokalne prehrambene pridelke in konkurira našim proizvajalcem.

Še naprej bomo pozivali k ureditvi trgov za kmetijske proizvode in predelane proizvode, čeprav je slednji pojem nesmiseln in bi morali spodbujati kakovostno kmetijstvo in kratke verige preskrbe s hrano, obenem pa neusmiljeno preganjati zlorabe posrednikov in velikih trgovcev na drobno.

Nemočno bomo stali ob strani, ko bodo tuje države, ki so zapravile svoj potencial, prevzele nadzor nad obdelovalnimi površinami najranljivejših držav, mi pa bomo čedalje bolj zaskrbljeni, vendar ne bomo mogli ukrepati zaradi potencialno nevarnih razmer.

Dosegli ste napredek, vendar je še vedno treba opraviti nekaj dela. Če se ne boste spoprijeli s sistemom, ki nam je povzročil te težave, vam gotovo ne bo uspelo.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki.(FR) Prehranska varnost je pomembno vprašanje, na katerega se mora Evropska unija učinkovito odzvati. Zato sem podprla poročilo svoje kolegice socialne demokratke, ki podpira trdno, odgovorno SKP, usmerjeno v mlade kmete; predlaga boj proti špekulacijam na kmetijskih trgih in nestanovitnosti cen, ki jih povzročajo te špekulacije; in ponovno poudarja, da mora boj proti revščini v EU in po vsem svetu postati prednostna naloga tako, da prehranska varnost in dostop do hrane postaneta temeljna človekova pravica. EU mora obravnavati današnje izzive na področju prehrane in predvideti prihodnje težave na tem področju. Zato menim, da je zamisel o vzpostavitvi usmerjenega svetovnega sistema zalog hrane povsem ustrezna, čeprav je ne bo lahko uresničiti.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. – Glasoval sem proti poročilu gospe Sârbu, čeprav poročilo vsebuje številne dobre točke. Prehrana je izjemno pomembno vprašanje, ki bo čedalje pomembnejše. EU mora nujno sprejeti usklajeno stališče v povezavi s svojim kmetijskim sektorjem, da se bo lahko spopadla z izzivi, ki so pred nami. Vendar menim, da je vloga gensko spremenjenih organizmov pri uresničevanju zanesljive preskrbe s hrano neutemeljena, in ne morem podpreti poročila, ki vsebuje predlog o odobritvi genskega spreminjanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. (LT) Strinjal sem se s tem poročilom, ker je prehranska varnost človekova pravica, ki zagotavlja aktivno in zdravo življenje. Veliko ljudi po vsem svetu je kronično lačnih ali nima prave dolgoročne prehranske varnosti. Kljub očitno zadostnim zalogam si znaten del svetovnega prebivalstva ne more privoščiti osnovne hrane, ki jo potrebuje, in dostopnost hrane je še vedno glavno vprašanje, ki ga je treba nujno obravnavati. Pomembno je zagotoviti, da bo hrana dostopna vsem socialnim kategorijam ljudi. Cilja prehranske varnosti ni mogoče doseči, ne da bi obravnavali dve najpomembnejši vprašanji: nestanovitnost trgov in cen (na kar močno vplivajo špekulacije na trgih osnovnih kmetijskih proizvodov) ter čedalje manjše zaloge hrane. Nikakor ne smemo dopustiti špekulacij s cenami hrane. Spodbujati moramo ne le konkurenčnost, temveč tudi tradicionalno kmetijstvo, kmetovanje manjšega obsega, ekološko kmetovanje in lokalno distribucijo ter zagotavljati raznolikost kmetijstva po vsej Evropi. V povezavi s staranjem podeželskega prebivalstva menim tudi, da je zelo pomembno mladim kmetom zagotoviti dostop do zemljišč in posojil. Naš cilj je ohraniti razumne cene hrane in dostojen zaslužek za kmete. Vendar nikakor ne bom pristal na uporabo gensko spremenjenih snovi, njihov uvoz za potrošnike in druge dejavnosti ali odobritev postopkov pridelave, ki se uporabljajo v tretjih državah, saj ni podatkov, na podlagi katerih bi lahko upravičeno menili, da ti ne škodujejo zdravju ljudi ali okolju.

 
  
MPphoto
 
 

  Karin Kadenbach (S&D), v pisni obliki. (DE) Žal je bil zaradi glasov konzervativnih poslancev v to besedilo vključen stavek o tem, da se predlaga hitrejši proces priznavanja v EU za uvažanje novih gensko spremenjenih krmil, ko je dokazano, da so varna. Vendar povpraševanja po hrani nikakor ne smemo zadovoljevati s postopki genskega inženirstva. Še naprej odločno nasprotujem gensko spremenjenim živilom in bi Evropsko komisijo rada opomnila na načelo previdnosti: tudi če obstajajo znanstvene raziskave, v skladu s katerimi gensko spremenjena živila niso škodljiva za zdravje, morda še nimamo pravih preskusnih metod, da bi to potrdili. Konec koncev moramo spoštovati želje potrošnikov, ki nasprotujejo tovrstnim živilom.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabeth Köstinger (PPE), v pisni obliki.(DE) Kmetijstvo je izjemno pomembno za svetovno prehransko varnost in zato moramo ukrepati. Zagotavljanje zaslužkov za kmete in oskrba z zadostno količino kakovostne hrane morata biti zato osrednja cilja skupne kmetijske politike. Tudi nestanovitne tržne cene v kmetijskem sektorju predstavljajo dejavnik negotovosti in jih je treba odpraviti. Podpiram poročilo, ki jasno kaže, da je prehranska varnost tudi v Evropski uniji osrednje vprašanje, za katero je potrebno usklajevanje posameznih političnih področij. Izboljšanje je mogoče doseči samo ob sodelovanju na področjih kmetijske, razvojne, trgovinske, finančne in energetske politike ter raziskav.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki.(IT) Glasoval sem za poročilo gospe Sârbu, ker je zagotavljanje stalnih, vendar tudi zanesljivih zalog hrane glavna vloga, ki jo družba dodeljuje kmetijstvu. Prehranska varnost je temeljna človekova pravica, kar pomeni, da morajo imeti vsi ljudje ves čas fizični, socialni in ekonomski dostop do zadostne količine varnih in hranljivih živil za aktivno življenje. V nekaterih delih sveta je ta pravica pogosto samoumevna, medtem ko je drugod komaj zagotovljena zaradi različnih razlogov in dejavnikov, ki skupaj predstavljajo resno nevarnost za zdravje potrošnikov. V obdobju, kakršno je sedanje, ki ga zaznamuje razprava o skupni kmetijski politiki po letu 2013, nam to poročilo omogoča, da začrtamo nekaj smernic glede etične, družbene in gospodarske vloge, ki jo mora imeti kmetijstvo tudi v bližnji prihodnosti, da določimo dejavnike tveganja, ki ogrožajo kmetijstvo, in izkoristimo priložnosti za to, da kmetijstvo spremenimo v branik svetovnega boja proti lakoti.

 
  
MPphoto
 
 

  Bogusław Liberadzki (S&D), v pisni obliki.(PL) Glasoval sem za poročilo gospe Sârbu o priznanju kmetijstva kot strateško pomembnega sektorja v okviru prehranske varnosti. Zgodovinsko gledano je prehranska varnost že stoletja med najpomembnejšimi prednostnimi nalogami vseh vlad. Zato finančna in gospodarska merila ne morejo biti odločilni dejavniki.

Proizvodnja poceni, vendar dobre hrane je zelo pomembna z vidika trga in kupne moči ljudi, zlasti za ljudi z nizkimi dohodki. Še pomembnejša pa je sposobnost za proizvajanje hrane. Ne smemo dopustiti tega, da hrano uvažamo samo zato, ker nam jo nekdo v tistem trenutku lahko proda po nižji ceni. Lahko uvažamo, vendar moramo biti še naprej sposobni proizvesti toliko hrane, kolikor je potrebujemo.

 
  
MPphoto
 
 

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. (RO) V tem odločilnem trenutku, ko cene hrane nenehno rastejo in se čedalje pogosteje govori o prihodnji krizi preskrbe s hrano, velik del prebivalcev Evropske unije živi pod mejo revščine in nujno moramo zagotoviti, da bo hrana dostopna vsem delom družbe. Za to poročilo sem glasoval, ker menim, da Evropska unija potrebuje trdno kmetijsko politiko, ki bo temeljila na inovacijah in bo usmerjena predvsem v stabilizacijo trgov ter spodbujanje in podpiranje kmetov. Obenem so evropski potrošniki upravičeni do zdrave, visokokakovostne hrane po razumnih cenah, kar so glavni cilji skupne kmetijske politike (SKP) in ključni cilji Evropske unije.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo, vendar sem se vzdržal pri treh delih predloga spremembe 14, ki obravnavajo gensko spremenjene organizme. Pravzaprav gensko spremenjenim živilom ne nasprotujem, vendar sem se zbal tega poskusa pospešitve uvoza gensko spremenjenih snovi in uporabe postopkov pridelave iz tretjih držav. Znanstveni dokazi za varnost genskega spreminjanja morajo biti trdni in javnost mora biti popolnoma prepričana, da so ustrezni organi sprejeli vse potrebne varnostne ukrepe in opravili temeljito preskušanje. S tem ne smemo hiteti.

 
  
MPphoto
 
 

  Marisa Matias (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) To poročilo ponovno poudarja, da je prehranska varnost temeljna človekova pravica. V povezavi s tem mora ta pravica obravnavati dve pomembni vprašanji, ki sta opredeljeni kot nestanovitnost cen na trgih, na kar močno vplivajo špekulacije, ter čedalje manjše rezerve hrane. Poročilo ugotavlja, da so špekulacije povzročile 50 % nedavnih podražitev, zato podpira pregled obstoječe zakonodaje o finančnih instrumentih z namenom, da se poveča preglednost, da ti instrumenti začnejo služiti gospodarstvu in kmetijski proizvodnji ter da se prepreči, da bi špekulacije ogrožale učinkovita kmetijska gospodarstva. V razmerah, v katerih na ceno hrane močno vplivajo špekulanti, ki jih kmetijstvo sploh ne zanima, poročilo podpira omejitev dostopa do kmetijskih trgov.

Vendar pa financializacija kmetijskih trgov ni obravnavana v strukturnem smislu. Poročilo predlaga tudi vzpostavitev svetovnega sistema zalog hrane, ki bi ga upravljali Združeni narodi. Poleg tega poziva Komisijo, naj pospeši odobritev uvoza gensko spremenjenih živil, s čimer se nikakor ne strinjam. Glede na to – vendar zato, da bi podprla dobre namene in predloge v poročilu – sem se vzdržala glasovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki.(FR) Ugotovitev, da je prehranska varnost temeljna človekova pravica, ki jo je treba zagotavljati, poziv k plačilu za trud kmetov in predlog v zvezi s sistemom zalog hrane, ki bi ga upravljali Združeni narodi, vse to pritrjuje našim trditvam. To pozdravljam. Na spremembo v razmišljanju kažeta tudi upoštevanje tega, da imajo izvedeni finančni instrumenti za osnovne kmetijske proizvode poseben položaj med finančnimi produkti, in omejitev dostopa do kmetijskih finančnih trgov na subjekte, povezane s kmetijsko proizvodnjo.

Vendar je do premika in konca produktivizma, ki sta potrebna za samozadostnost na področju živil in ohranitev biotske raznovrstnosti, še daleč. Financializacija kmetijskih trgov načeloma ni obravnavana. Še huje, omenja se odobritev gensko spremenjenih sort. Glasovanja se vzdržim zato, da podprem dobre namene.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Koncept prehranske varnosti je zelo jasen in uresničimo ga takrat, kadar imajo vsi ljudje ves čas fizični, socialni in ekonomski dostop do zadostne količine varnih in hranljivih živil za zadovoljitev svojih prehranskih potreb in želja za aktivno in zdravo življenje. Zato ni nobenega dvoma, da je stalno naraščanje cen hrane zaradi višjih cen surovin čedalje pomembnejše vprašanje za EU. Po drugi strani mora kmetijski sektor zadovoljiti prehranske potrebe čedalje večjega števila ljudi, čeprav se mora spopadati s čedalje bolj omejenimi naravnimi viri in visokimi proizvodnimi stroški. Glede na prihodnje potrebe mora kmetijstvo nedvomno postati strateški sektor ali pravzaprav ključni sektor za gospodarski razvoj EU in celotnega sveta.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Ravno v zvezi s prehransko varnostjo obstaja težava, da države članice EU čedalje bolj izgubljajo svojo samozadostnost. Do zdaj še ni bilo mogoče zaustaviti skrb zbujajočega trenda, da se kmetje s kmetovanja za polni delovni čas preusmerjajo v kmetovanje kot postranski posel in da opuščajo zemljišča. Če razpravljamo o prehranski varnosti, moramo predložiti načrte za zaustavitev tega skrb zbujajočega trenda in tudi za spodbujanje ozaveščenosti potrošnikov o regionalnih proizvodih. V povezavi s tem je treba podrobno preučiti subvencije EU, zlasti zato, da se zmanjša prevoz živil sem ter tja po Uniji. Ne samo, da je to koristno za okolje in tako pomaga uresničevati kjotske cilje glede zmanjšanja emisij, temveč se s tem zmanjšuje tudi obremenitev s hrupom, zlasti za ljudi, ki živijo ali delajo ob tranzitnih poteh.

Nenazadnje moramo preučiti, do kakšne mere še lahko spodbujamo alternativne pogonske sisteme, saj proizvodnja biogoriv že ogroža konvencionalno kmetijstvo ter na tem področju povzroča pomanjkanje hrane in višje cene. Poročilo ne zajema teh vidikov, zato sem se odločil, da se vzdržim glasovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Claudio Morganti (EFD), v pisni obliki.(IT) Poročevalka poudarja pomen kmetijstva v povezavi z novimi izzivi na področju prehrane.

Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je izjavila, da je treba proizvodnjo hrane povečati za vsaj 70 %, saj naj bi po pričakovanjih svetovno prebivalstvo do leta 2050 preseglo 9 milijard. Tako je za prehransko varnost še vedno potrebna trdna skupna kmetijska politika.

Dosedanji glavni cilji SKP so bili: povečati zmogljivost kmetijske proizvodnje, pomagati kmetom doseči dober življenjski standard, stabilizirati trge ter zagotoviti zanesljivo oskrbo s hrano po dostopnih cenah. Toda njen uspeh je nehote privedel do prekomerne proizvodnje in presežkov, posledica pa je bil izkrivljen trg in okoljevarstvene težave. Zato bi morala nova SKP s povečanjem proizvodnih zmogljivosti izboljšati prehransko varnost, hkrati pa spodbuditi okoljsko trajnostno proizvodnjo hrane. Poročilo poudarja, da je bistvenega pomena, da financiranje SKP odraža njeno ambiciozno vizijo in njene politične cilje.

SKP je treba ohraniti na sedanji ravni, če želimo ohraniti razumne cene hrane in predvsem dostojen zaslužek za kmete ter zagotoviti prehransko varnost. Bistvena sta izboljšanje in krepitev nadzora nad varnostjo hrane v Uniji in tretjih državah, zato podpiram resolucijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Cristiana Muscardini (PPE), v pisni obliki.(IT) Prehranska varnost je človekova pravica in eden od ciljev skupne kmetijske politike mora biti zagotovitev enostavnega dostopa do hrane za vse ljudi ob upoštevanju rasti prebivalstva, podnebnih sprememb, visokih stroškov energije in ovir v obliki omejenih naravnih virov.

Strinjam se s poročevalko gospo Sârbu in jo podpiram pri njenem načrtu, da se zagotovi, da se bo nova SKP po letu 2013 lahko odzvala na zahteve in izzive na področju prehranske varnosti. Zato je pomembno, da se spodbuja raznolikost kmetijske proizvodnje, ki obsega velike trgovske verige, tradicionalno kmetijstvo in kmetovanje manjšega obsega; da se mladim kmetom zagotovi dostop do posojil; ter da se spodbuja razvoj programov za upravljanje zalog hrane, tako da se olajša svetovna trgovina in znižajo cene na svetovnih trgih.

Nasprotujem pa razvoju gensko spremenjenih organizmov in temu, da se uporabljajo kot krmila, dokler ne bodo veljali za varne za rejne živali in evropske potrošnike.

 
  
MPphoto
 
 

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za to poročilo. Vendar obžalujem, da je bilo pri glasovanju odpravljenih nekaj pomembnih določb, kot je določba, ki je vključevala preučitev možnosti, da bi se v zvezi z gensko spremenjenimi organizmi dovolili postopki pridelave, ki se uporabljajo v tretjih državah. Nekatere države so na tem področju zelo napredovale, medtem ko Evropska unija zaostaja in ne izkorišča celotnega potenciala, ki je na voljo. Prav tako obžalujem, da je bila odpravljena točka, v kateri je bila omenjena težava, da je v nekaterih državah članicah veliko neobdelanih kmetijskih površin.

 
  
MPphoto
 
 

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki.(DE) Poročilo vsebuje nekaj zelo dobrih pobud, kot so spodbude za tradicionalno in ekološko kmetijstvo, podpora zlasti malim kmetom ter zaščita domačih kmetov pred konkurenčnim pritiskom iz tretjih držav z znatno nižjimi standardi kakovosti. Po drugi strani poročevalka zagovarja uporabo gensko spremenjenih organizmov. Zato sem se vzdržal glasovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. – (PL) Prehranska varnost je ključni izziv za kmetijstvo ne samo v Evropski uniji, temveč po vsem svetu, zlasti v državah v razvoju. Po podatkih organizacije FAO se bo svetovno povpraševanje po živilih do leta 2050 podvojilo in število ljudi na svetu bo s sedanjih 7 milijard naraslo na 9 milijard. Svetovna proizvodnja hrane se bo morala zato ustrezno povečati ob upoštevanju pritiska na naravne vire. Svetovna proizvodnja hrane se bo morala povečati, obenem pa bo treba omejiti porabo vode, energije, gnojil in pesticidov ter rabo zemljišč. Skrb zbujajoče je, da skupno strada več kot 1 milijarda ljudi, medtem ko je v Evropski uniji lačnih več kot 40 milijonov ljudi, ki živijo v revščini. Tudi zaradi tega menim, da je treba preučiti, ali znanstveni napredek lahko zagotovi ustrezne rešitve za ublažitev lakote po vsem svetu, zlasti z učinkovitejšo rabo virov. EU mora svojim državljanom še naprej zagotavljati prehransko varnost in sodelovati pri preskrbi vsega sveta s hrano, pri čemer mora biti sodelovanje s preostalim svetom, zlasti državami v razvoju, tesnejše in doslednejše, da bi tem državam pomagali pri dolgoročnem trajnostnem razvoju kmetijskih sektorjev. Tudi zaradi tega sem glasoval za sprejetje poročila o priznanju kmetijstva kot strateškega sektorja v okviru prehranske varnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Rolandas Paksas (EFD), v pisni obliki. (LT) Za ta predlog resolucije Evropskega parlamenta o priznanju kmetijstva kot strateškega sektorja v okviru prehranske varnosti sem glasoval zato, ker je zaradi čedalje večjega števila potrošnikov, velikega števila lačnih ljudi, položaja, s katerim se spopadajo kmetje, nestanovitnih cen hrane in špekulacij z delnicami še posebej pomembno, da se kmetijski sektor uredi z določenimi ukrepi. Predvsem si je treba na vso moč prizadevati za spodbujanje tradicionalnega kmetovanja, kmetovanja manjšega obsega ali ekološkega kmetovanja prek finančnih spodbud, da bi zagotovili stalno prehransko varnost. Glede na nevarnosti, ki jih za javno zdravje predstavljajo gensko spremenjene snovi, se ne strinjam s predlogom, da se dovoli uvoz gensko nespremenjenih proizvodov z nizko prisotnostjo gensko spremenjenih snovi.

Sprejeti moramo vse potrebne ukrepe za to, da se ne odobrita uvoz novih gensko spremenjenih krmil v EU in možnost uporabe postopkov pridelave, ki se uporabljajo v tretjih državah. Vprašanj, povezanih z dostopnostjo hrane, ne smemo reševati s kršitvijo zahtev glede varnosti hrane in ogrožanjem zdravja ljudi. Glede na staranje podeželskega prebivalstva in zato, da se h kmetovanju privabijo in spodbudijo mladi, je treba zagotoviti preferencialne pogoje za to, da mladi kmetje dobijo posojila.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki.(IT) Prehranska varnost je temeljna človekova pravica, ki jo uresničimo takrat, kadar imajo vsi ljudje fizični, socialni in ekonomski dostop do zadostne količine živil. Kljub očitno zadostnim zalogam si znaten del svetovnega prebivalstva ne more privoščiti osnovne hrane, ki jo potrebuje; približno 900 milijonov ljudi po vsem svetu je lačnih zaradi skrajne revščine. Dostopnost hrane je še vedno glavno vprašanje, ki ga je treba obravnavati. Za prehransko varnost je še vedno potrebna trdna skupna kmetijska politika, ki je sposobna povečati zmogljivost kmetijske proizvodnje, stabilizirati trge in predvsem zagotoviti zanesljivo preskrbo s hrano po dostopnih cenah. Vendar tega cilja ni mogoče doseči, ne da bi obravnavali nestanovitnost trgov in cen. Ker je vprašanje prehrane zelo pomembno, sem glasoval za poročilo gospe Sârbu, ki odobrava tudi hitrejši postopek v EU za uvažanje novih gensko spremenjenih krmil, pri tem pa obravnava tudi možnost, da bi se dovolili postopki pridelave, ki se uporabljajo v tretjih državah. S svojim glasovanjem sem želel podpreti tudi prisotnost majhnih količin gensko spremenjenih organizmov v proizvodih, ki vstopajo v EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Za poročilo gospe Sârbu sem glasovala zato, ker je kmetijstvo pomemben in rastoč sektor, ki bi zaradi svoje strateške vloge v okviru prehranske varnosti moral biti prednostna naloga na politični agendi. Pri pregledu skupne kmetijske politike za leto 2013 je treba predložiti s tem povezane predloge. Nedavna nestanovitnost cen hrane in osnovnih proizvodov je povzročila veliko zaskrbljenosti v Evropi in po svetu. Finančna kriza in čedalje hujši vremenski pojavi, kot so bili tisti v letu 2010 z dolgotrajno sušo in požari v Rusiji ter velikimi poplavami v Pakistanu, so prispevali k izjemni nestabilnosti. EU ne more biti še naprej odvisna od protekcionističnih odločitev držav, kot so Rusija in Ukrajina, ki izvozita približno 30 % svetovne pšenice, ali Argentina, ki je velika svetovna proizvajalka mesa. Menim, da je dolžnost EU nahraniti evropsko javnost in svetovno prebivalstvo, ki se bo po pričakovanjih povečalo za 2 milijardi, zaradi česar bo do leta 2050 potrebno 70-odstotno povečanje preskrbe s hrano. Povečana proizvodnja mora izpolnjevati merila glede varstva okolja, prehranske varnosti, dobrega počutja živali in dela. Distribucija se je premaknila v najmanj razvite države, vendar se zdi, da te države niso sposobne izpolniti teh meril.

 
  
MPphoto
 
 

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki.(IT) Prehranska varnost je temeljna pravica, ki jo ovirajo omejeni naravni viri, visoke cene energije in podnebne spremembe.

Po podatkih Organizacije za prehrano in kmetijstvo je treba proizvodnjo do leta 2050 povečati za 70 %, saj je približno 900 milijonov ljudi po vsem svetu lačnih in samo v Evropi 16 % prebivalcev živi pod mejo revščine. Nujna je trdna skupna kmetijska politika (SKP) in dejansko SKP upošteva to, vendar jo je treba reformirati, da bo postala trajnostna in da bo izboljšala prehransko varnost. Ta cilj je mogoče doseči le z rešitvijo vprašanja nestanovitnosti cen (ki jo povzročajo špekulacije) in čedalje manjših zalog hrane.

V povezavi s tem poročilo podpira potrebo po pregledu obstoječe zakonodaje o finančnih instrumentih in vzpostavitev svetovnega sistema zalog hrane, da se olajša svetovna trgovina ob nenadnih podražitvah in primerih protekcionizma. Nova SKP po letu 2013 mora biti pripravljena na vse to, zato podpiram to poročilo, ki spodbuja konkurenčnost, tradicionalno kmetijstvo, dostop mladih kmetov do zemljišč in posojil ter boljšo integracijo hrane in energije.

 
  
MPphoto
 
 

  Marit Paulsen, Olle Schmidt in Cecilia Wikström (ALDE), v pisni obliki. (SV) Na planetu, na katerem bo kmalu 9 milijard prebivalcev, je preskrba s hrano v prihodnosti ključno vprašanje. To poročilo se osredotoča na ta velikanski izziv in zastavlja več pomembnih vprašanj, na primer v zvezi s težavo prilaščanja zemlje, in to seveda podpiramo. Obenem poročilo na žalost vsebuje zahteve po več skupnih ukrepih – kot so evropski prehranski program, programi razdeljevanja mleka in sadja v šolah ter povečan proračun za te programe –, o katerih bi po našem mnenju morala odločati vsaka država članica zase. Zato smo se odločili, da se vzdržimo končnega glasovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. (RO) Po podatkih organizacije FAO je treba proizvodnjo hrane povečati za vsaj 70 %, če želimo zadovoljiti rastoče povpraševanje svetovnega prebivalstva, ki naj bi po pričakovanjih do leta 2050 preseglo 9 milijard. Poleg tega je okoli 900 milijonov ljudi zaradi skrajne revščine kronično lačnih, medtem ko okoli dve milijardi ljudi zaradi različnih stopenj revščine nima prave dolgoročne prehranske varnosti. Glede na to, da povpraševanje po hrani stalno raste in da 16 % državljanov EU živi pod mejo revščine, postajata pravica in dostop do hrane prednostna naloga. Zato za uresničitev prehranske varnosti še naprej potrebujemo trdno, tržno usmerjeno, nevezano in okoljsko zavedno skupno kmetijsko politiko (SKP), ki se bo močno ozirala tudi na razvoj podeželja in bo obravnavala tudi druge izzive, zlasti podnebne spremembe, gospodarsko krizo in ohranjanje ozemeljskega ravnovesja v EU. Cilja prehranske varnosti ni mogoče doseči, ne da bi obravnavali dve najpomembnejši vprašanji: nestanovitnost trgov in cen ter čedalje manjše zaloge hrane.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Večkrat sem poudaril pomembnost tega vprašanja prehranske varnosti. Države članice v sedanjem okviru kmetijstva ne bi smele šteti za enostavno gospodarsko vprašanje, temveč bi ga morale šteti za strateško vprašanje obrambe. Zato je nujno, kakor poudarja poročevalka, zagotoviti, da se bo nova skupna kmetijska politika po letu 2013 lahko ustrezno odzvala na zahtevne izzive, s katerimi se ta sektor sooča danes, zlasti na področju stabilnosti cen, ter da bo lahko zaščitila interese kmetov in okrepila rezerve hrane.

 
  
MPphoto
 
 

  Crescenzio Rivellini (PPE), v pisni obliki.(IT) Čestitam gospe Sârbu. Za zagotovitev zanesljive preskrbe s hrano po dostopnih cenah se mora EU opremiti s trdno skupno kmetijsko politiko (SKP), ki preprečuje špekulacije z osnovnimi živilskimi proizvodi in pomaga mladim vstopiti v kmetijski sektor.

Pravzaprav mora prihodnja SKP nujno narediti več za mlade kmete. Samo 7 % kmetov v EU je mlajših od 35 let, medtem ko bo EU v naslednjih desetih letih potrebovala 4,5 milijona kmetov. Zato pozivam k okrepitvi obstoječih ukrepov za privabljanje mladih h kmetovanju, kot so zagonske premije in subvencionirane obrestne mere na posojila.

Za zagotovitev, da bodo obstoječi finančni instrumenti pomagali kmetom preživeti krizo, ne pa da bodo pomagali špekulantom povzročati skrajno nestanovitnost cen, pozivam tudi k pregledu evropske zakonodaje o finančnih produktih z namenom, da se poveča preglednost pogajanj. Prav tako pozivam Evropsko komisijo, naj z odločnimi in trajnimi ukrepi nemudoma določi jasne omejitve glede špekulacij in obravnava nestabilnost trgov osnovnih živilskih proizvodov.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Poročilo je bilo sprejeto brez podpore skupine Verts/ALE, ki je glasovala proti poročilu. Proti je glasovala zato, ker je v besedilu ostal odstavek 14. Ta odstavek „poziva Komisijo, naj predlaga tehnično rešitev problema nizke prisotnosti gensko spremenjenih snovi pri uvozu gensko nespremenjenih snovi ter naj predlaga hitrejši proces priznavanja v EU za uvažanje novih gensko spremenjenih krmil, ko je dokazano, da so varna“.

 
  
MPphoto
 
 

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki.(IT) Prehranska varnost je temeljna človekova pravica, ki se uresniči samo takrat, kadar so izpolnjene prehranske potrebe in želje osebe za aktivno in zdravo življenje.

Ob predvideni reformi skupne kmetijske politike, načrtovani za leto 2013, mora podpora, ki jo dobijo evropski kmetje, vedno omogočati predvsem to, da kmetje v celoti izpolnjujejo standarde glede varnosti hrane in okoljske standarde. Kljub učinkovitosti evropske proizvodnje danes pod mejo revščine še vedno živi približno 80 milijonov ljudi, mnogi med njimi pa so deležni pomoči od programov za pomoč v hrani. Trdna SKP bo ohranila gospodarsko vlogo kmetov kot proizvajalcev hrane, vendar pa bo zagotovila tudi preživetje in delovna mesta za več kot 28 milijonov državljanov, zaposlenih na evropskem podeželju.

Če upoštevamo tudi gospodarsko krizo, bo treba po letu 2013 ohraniti neposredna plačila kmetom, da se stabilizirajo zaslužki kmetov in da se kmetom pomaga upreti se nestabilnosti trgov. Za konec, mlade se bo spodbujalo k vstopu v kmetijski sektor s posebnimi pobudami, kot sta zagotavljanje lažjega dostopa do posojil ter spodbujanje poklicnega usposabljanja in posebnega tehničnega izobraževanja, medtem ko se bodo po Evropi posredovale „dobre kmetijske prakse“.

 
  
MPphoto
 
 

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki.(IT) Če pustimo ob strani dvomljivo sklicevanje na podatke o rasti svetovnega prebivalstva, ki ne odraža nedavnega zmanjšanja števila rojstev v različnih neevropskih državah, je prehranska varnost nedvomno povezana z dobro uporabo kmetijstva.

Zato je jasno, da je zaželena skupna kmetijska politika, ki krepi visokokakovostno, okolju prijazno kmetovanje in pomaga kmetom doseči dostojen življenjski standard. Tudi upoštevanje energetskih politik, ki se uvajajo v kmetijskem sektorju prek uporabe biogoriv, je argument, ki ga je treba temeljiteje preučiti, saj proizvodnja biogoriv konkurira proizvodnji hrane. Tudi sklep poročila je dober: ne predstavljamo si, da bi se zmanjšal proračun SKP.

 
  
MPphoto
 
 

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. (NL) Na splošno je to poročilo precej dragocen prispevek k razpravi o vlogi kmetijstva pri preskrbi s hrano. Parlament je upravičeno določil težave, s katerimi se morajo spopadati kmetje v času skrajne nestabilnosti trga in nestanovitnosti cen, ter opozoril na težave, s katerimi se zdaj srečujejo kmetje v zvezi s tem. Komisija mora predložiti odločne in trajne ukrepe za spopadanje z nestabilnostjo na kmetijskih trgih. To je nujno za ohranitev proizvodnje v EU. Znatna povišanja cen za osnovne kmetijske proizvode na finančnih trgih so v veliki meri posledica špekulacij. Špekulacije so povzročile skoraj 50 % nedavnih podražitev.

Dobro je, da je Evropski parlament podprl sklepe posebnega poročevalca Združenih narodov za pravico do hrane v zvezi z uničujočim vplivom, ki ga imajo veliki institucionalni vlagatelji, na primer hedge skladi, pokojninski skladi in investicijske banke, saj ti vplivajo na indekse cen surovin s svojimi dejavnostmi na trgih izvedenih finančnih instrumentov. Parlament je pripravil na splošno dobro analizo položaja, vendar je potem popolnoma zgrešil cilj, ker v poročilo ni vključil ustreznih pripomb glede vloge gensko spremenjenih organizmov v kmetijstvu. Ta razprava poteka drugje in ne spada sem, zato sem na koncu glasoval proti poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Csanád Szegedi (NI), v pisni obliki.(HU) Ne morem podpreti pobude, ki olajšuje ali pospešuje uvoz kakršne koli gensko spremenjene rastline. Zaradi odličnih lastnosti kmetijskih površin v Evropski uniji lahko mnoge države, med drugim Madžarska, Poljska, Italija in Francija, proizvajajo kakovostno krmo. Ne potrebujemo gensko spremenjenih krmil. Prav tako ne podpiram uvoza gensko spremenjenih proizvodov v Evropsko unijo, ker ti proizvodi dolgoročno škodljivo vplivajo na zdravje.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. (PT) Izraz prehranska varnost poudarja potrebo po sprejetju konkretnih ukrepov za povečanje svetovnih zalog hrane; človekovo pravico, ki vključuje fizični in ekonomski dostop do zadostne količine zdravih in hranljivih živil. Menim, da je sprejetje tega poročila, ki poudarja kmetijski sektor, izjemno pomembno. Zaradi predvidene rasti prebivalstva in še vedno prisotne revščine je za zadovoljitev potreb prebivalstva potrebno vsaj 70-odstotno povečanje proizvodnje hrane. Vremenski pojavi, špekulacije in nestanovitnost cen so negativno vplivali na zmogljivost kmetov.

Po letu 2013 je potrebna skupna kmetijska politika, ki lahko zagotovi pravico do prehranske varnosti z odločno zavezanostjo konkurenčnosti in inovacijam ter povečanjem števila mladih kmetov, ki se lahko odzovejo na nove svetovne izzive. Kmetijsko politiko je treba prilagoditi s spodbujanjem tradicionalnega in lokalnega kmetijstva ter nenazadnje ekološko pridelane hrane lokalnega izvora.

 
  
MPphoto
 
 

  Marie-Christine Vergiat (GUE/NGL), v pisni obliki.(FR) Evropski parlament je sprejel poročilo o priznanju kmetijstva, pri katerem sem se morala vzdržati. To poročilo upošteva številna vprašanja, ki so ključnega pomena za kmete, kot sta pomoč proizvodnji majhnega obsega, mladim kmetom in boju proti špekulacijam s cenami. To poročilo prav tako poudarja potrebo po znatnem financiranju prihodnje skupne kmetijske politike.

Čeprav je to poročilo na splošno pozitivno, vključuje nedopusten ukrep, namreč, da naj Komisija pospeši postopke za odobritev gensko spremenjenih organizmov.

Ta ukrep ne upošteva ustrezne ocene proizvodov, preden se ti proizvodi dajo v promet, in sploh ne omenja večkrat kritiziranih nevarnosti trženja gensko spremenjenih organizmov.

Ta ukrep niti malo ne upošteva prehranske varnosti in načela previdnosti. To je nevaren ukrep in nezaslišano je, da je vključen v poročilo, ki naj bi upoštevalo strateški pomen kmetijstva.

Vprašanje gensko spremenjenih organizmov bi se moralo obravnavati v ločeni razpravi, ki jo evropski organi zavračajo.

 
  
MPphoto
 
 

  Dominique Vlasto (PPE), v pisni obliki.(FR) Glasovala sem za to resolucijo, ki poudarja, da mora evropska politika dati prednost kmetijstvu. Evropski državljani so čedalje bolj zahtevni glede prehranske varnosti, ki mora biti zagotovljena vzdolž celotne verige proizvodnje, predelave in distribucije. Za zagotovitev trajnostnega, zanesljivega in pravičnega kmetijstva je treba obravnavati veliko izzivov: prilagoditev podnebnim spremembam, nadzor posledic globalizacije, ohranitev biotske raznovrstnosti, ohranitev življenjskega standarda kmetov in zagotavljanje naše samozadostnosti na področju prehrane na svetovnem trgu, ki je pod velikim pritiskom. Kmetijstvo je sestavni del naše dediščine in je vedno oblikovalo našo identiteto, način življenja in krajine. Pozdravljam prizadevanja EU v zvezi s kmetijstvom, vendar je v povezavi z reformo SKP še vedno treba opraviti veliko dela. Zato pozivam EU, naj svoja prizadevanja osredotoči na male kmete, ki so največja, vendar predvsem najranljivejša skupina. Priznanje, da je kmetijstvo strateški sektor, bi moralo biti priložnost za okrepitev socialne razsežnosti kmetijstva, ki do zdaj ni bila dovolj upoštevana. Tudi kmetje potrebujejo varnost.

 
  
MPphoto
 
 

  Artur Zasada (PPE), v pisni obliki.(PL) Prepričan sem, da bo priznanje kmetijstva kot strateškega sektorja omogočilo, da bomo zagotovili boljše pogoje za izvajanje programov pomoči in obveščanja. Nobenega dvoma ni, da je treba uvesti programe za pomoč v hrani za najrevnejše pripadnike družbe. Pogosto pozabljamo, da skoraj 80 milijonov ljudi v Evropski uniji živi pod mejo revščine.

Tako kot programe pomoči moramo razviti tudi programe za spodbujanje zdravega prehranjevanja, zlasti za otroke in dijake. Posledice zanemarjanja takšnih zadev lahko zelo jasno vidimo v Združenih državah, kjer se je število debelih najstnikov v zadnjih letih potrojilo. Še posebej pomembno je, da se programi, ki spodbujajo uživanje sadja in mleka, izvajajo v izobraževalnih ustanovah, saj bo učenje o pravilnih prehranjevalnih navadah pozitivno vplivalo na zdravje mladih Evropejcev in tako v prihodnosti zmanjšalo zdravstvene in socialne stroške. V izvajanje tovrstnih programov mora biti vključenih kar se da veliko lokalnih proizvajalcev in distributerjev hrane, saj bo to okrepilo položaj malih in srednje velikih kmetijskih gospodarstev.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov