Dobesedni zapisi razprav

Torek, 18. januar 2011 - Strasbourg

16. Razmere na Haitiju leto po potresu: humanitarna pomoč in obnova (razprava)

  Predsednica. – Preden začnemo z delom, vas moram obvestiti, da je bil v današnjem spopadu v Afganistanu žal ubit italijanski vojak, drug vojak pa je bil hudo ranjen. Družini ubitega Luca Sanne izrekamo sožalje.

Naslednja točka je izjava Komisije o razmerah na Haitiju leto po potresu: humanitarna pomoč in obnova.

  Kristalina Georgieva, članica Komisije. – Gospa predsednica, tudi sama izrekam sožalje prizadetima in njunima družinama.

Pred letom dni smo bili na Haitiju priča eni izmed najhujših naravnih nesreč v novejši zgodovini, vendar pa se je ob tem pokazala tudi najboljša solidarnost z ljudmi, katerih vzdržljivost spričo nesreče in stiske je za vse nas lekcija poguma. Leto po nesreči bi radi izkazali spoštovanje vsem umrlim, toda tudi preživelim. Obljubili smo jim svojo pomoč in držimo svoje obljube.

EU je kritični del svetovnih prizadevanj za solidarnost s Haitijem. Uporabili smo vsa razpoložljiva sredstva, da bi zagotovili humanitarno pomoč in, kot bo pozneje pojasnil komisar Piebalgs, razvojno pomoč za obnovo države.

Po potresu je EU namenila več kot 320 milijonov EUR čiste humanitarne pomoči, od katerih je Komisija za prejšnje leto 2010 zagotovila 130 milijonov EUR.

Ta sredstva so nam omogočila, da se s pomočjo v hrani, higienskimi razmerami in bivališči dotaknemo življenj več kot štirih milijonov Haitijcev. Skoraj 1,5 milijonom ljudi je bilo zagotovljeno bivališče: temelj za ponovni začetek življenja. Cilj naše pomoči ni bil samo Port-au-Prince, ampak tudi druga prizadeta mesta – Léogâne in Jacmel –, s pomočjo pa smo sledili 500.000 Haitijcem, ki so zapustili Port-au-Prince in se preselili k sorodnikom na podeželje, pri čemer smo zagotovili hrano, vodo in zdravstveno oskrbo, čistili ceste in podprli programe „denar za delo“.

Naša sedanja humanitarna pomoč se osredotoča na kolero in si prizadeva z 22 milijoni EUR pokriti najosnovnejše potrebe v smislu zdravstvene oskrbe, dostopa do ustrezne oskrbe z vodo in higienskih razmer, informacijskih kampanj, epidemiološkega nadzora in logistike. Doslej smo financirali zdravljenje 158.000 ljudi, še pomembneje pa je, da smo zagotovili čisto vodo za pol milijona in dostop do varnejših higienskih razmer za 900.000 ljudi, milijon Haitijcev smo osvestili o tem, kaj je kolera, kako se izogniti temu, da bi zboleli, in prizadetim skupnostim smo razdelili 1,3 milijone mil in klorovih tablet.

Upali smo, da bodo leto po potresu razmere boljše, vendar niso. Zato smo v letošnjem letu 2011 v proračunu namenili 33 milijone EUR. Pripravljeni smo zagotoviti več, če bo potrebno več pomoči.

Za leto 2011 bodo naše prednostne naloge bivališča, higienske razmere in zdravstvena oskrba. Še naprej se bomo borili proti slabim higienskim razmeram, saj vsekakor predstavljajo tveganje v smislu širjenja kolere, ki bi lahko prizadela skupnosti. Še naprej bomo pomagali tudi z zdravstveno oskrbo, vendar pa je zdravstveni sistem na Haitiju sramoten. Njegov namen ni pomagati ljudem.

V tem procesu smo se zanašali na humanitarne delavce in zahvalila bi se tistim, ki so tvegali svoje življenje, da bi pomagali prebivalcem Haitija.

Podpiramo tudi komisarja Piebalgsa pri povezovanju pomoči in obnove ter razvoja. Nekatera sredstva B devetega Evropskega razvojnega sklada bodo razporejena za stanovanjske programe v tesnem sodelovanju z našo humanitarno podporo. Tu bi poudarila, da smo razmere na Haitiju preučili celovito ne samo z vidika takojšnje pomoči ljudem, ampak tudi z vidika izgradnje podlage za dolgoročnejšo obnovo.

  Andris Piebalgs, član Komisije. – Gospa predsednica, prizadevamo si tudi na področju obnove. EU kot celota – to je Unija in njene države članice – je že namenila 600 milijonov EUR od 1,2 milijard EUR, ki jih je obljubila v New Yorku, in je že porabila 330 milijonov EUR.

Kot del celotne obveznosti EU je Unija sprva napovedala 460 milijonov EUR, vendar pa se nam zdi potrebno ta znesek dvigniti na 522 milijonov EUR. Iz tega zneska smo že porabili 327 milijonov EUR. Tekoči programi so bili prilagojeni s podaljšanjem njihovega trajanja in/ali s povečanjem finančnih sredstev, da bi se bolje odzvali na pregledane prednostne naloge. Vzpostavljeni so bili novi programi za obravnavanje dodatnih potreb.

Izplačila, strogo povezana z obveznostjo, so leta 2010 znašala 74 milijonov EUR. Menim, da je to glede na razmere na Haitiju precej dober rezultat. Zavedati se moramo, da se je tamkajšnja situacija, ki je bila že pred potresom težka, po njem zelo poslabšala in kasneje postala še bolj zapletena – zaradi orkana Tomas, epidemije kolere in politične nestabilnosti. Humanitarni delavci in tehnični strokovnjaki so pogosto delali v precej težkih pogojih.

Drugi dejavniki, ki jih ne smemo pozabiti, vključujejo, prvič, dejstvo, da se srednjeročno do dolgoročno pomoč za obnovo izvaja v obdobju treh do petih let in so izplačila razporejena skozi celotno trajanje programa: leto 2010 je bilo posvečeno predvsem dodeljevanju sredstev in začetku priprav projektov, vključno z vsemi tehničnimi študijami in ponudbami. Več konkretnih dejavnosti se bo začelo leta 2011 in menimo, da se bodo obljubljena izplačila letos podvojila in znašala 150 milijonov EUR.

Razvojna pomoč EU se je osredotočala predvsem na zagotavljanje potrebnih služb za vlado, da bi pomagala zagotoviti osnovne storitve države, kot so izobraževalni sistem, zdravstveni sistem in policija ter zmožnost zagotavljanja uslužbencev v javnem sektorju. Druga prednostna naloga je bila takojšnja okrepitev in obnova strateške infrastrukture in cest; tretja prednostna naloga pa je bila okrepitev haitske pripravljenosti na nesreče ter mehanizmov in struktur civilne zaščite.

Po potresu smo si zastavili cilj ponovne izgradnje močnejšega Haitija na trdnejših temeljih. Zelo jasno je, da potrebujemo močno haitsko vlado in se moramo osredotočiti na prednostne naloge. Zato se posvečamo predvsem prednostnim nalogam, ki jih je opredelila haitska vlada. Ta želi resnično okrepiti upravljanje – s posebnim osredotočanjem, ki vključuje proračunsko podporo, in upoštevanjem omejene ravni vladnih prihodkov – in obsežno vlagati v infrastrukturo, zlasti ceste.

Kje se lahko naučimo lekcij za izboljšanje razmer? Lahko bi bolje usklajevali pomoč in krepili sodelovanje med Komisijo in državami članicami. Zdaj dokončujemo skupni program v procesu, ki vključuje države članice EU.

Imamo tudi dobre izkušnje pri sodelovanju z vsemi našimi partnerji v začasni komisiji za obnovo Haitija, kar vsekakor pripomore k pospešitvi procesa. Vendar pa menim, da moramo vztrajati pri naši močni želji po dosegi stabilnosti v smislu pomoči in tudi demokratičnega delovanja Haitija, saj je to vsekakor predpogoj, če naj bodo prizadevanja EU in celotne mednarodne skupnosti uspešna.

Spoštovani poslanci, prizadevamo si storiti najboljše, kar lahko, vendar pa je jasno, da lahko izboljšamo svoja prizadevanja. Iz svojih izkušenj smo se naučili: EU vsekakor izpolnjuje svojo obljubo in našo obveznost. Zato menim, da napredujemo, čeprav so razmere, kot jih včasih prikazujejo mediji, z določenega vidika povsem točne. Menim, da bomo leta 2011 priča pomembnim spremembam na kraju samem – če bo na Haitiju vzpostavljena politična stabilnost, saj nestabilnost vsekakor ovira naša prizadevanja –, ta prizadevanja pa bomo osredotočili na ponovno izgradnjo Haitija.

  Michèle Striffler, v imenu skupine PPE. – (FR) Gospa predsednica, komisarja, leto po potresu so na Haitiju še vedno izredne razmere, prizadevanja za obnovo pa se trudijo utreti si pot. To je mogoče pripisati strukturnim pomanjkljivostim haitske države, pomanjkanju politične volje in zmožnosti sprejemanja odločitev haitskih oblasti ter pomanjkanju podpore mednarodne skupnosti. Če haitske oblasti ne bodo sprejele nekaterih pomembnih odločitev, kot je razlaščanje, tisoči ton ruševin, ki ovirajo proces obnove, ne bodo odstranjeni.

Pohvaliti moram prizadevanja in delo humanitarnih organizacij. Dosežen je bil napredek in rešeni milijoni življenj.

Vendar pa humanitarne agencije ne morejo še naprej izravnavati slabosti haitske države. Zato mora Evropska unija storiti vse, da bi odločno podprla pošten in pregleden volilni postopek, da bi zagotovila stabilnost in politično voljo, ki sta potrebni za obnovo. Nujno je pomagati prihodnjim haitskim oblastem v celotnem procesu obnove, pri organizaciji njihovih institucij z namenom vzpostavitve novega ravnotežja na vseh ravneh in popolnoma delujoče demokracije.

Poleg tega je nujno, da Evropska komisija kot članica začasne komisije za obnovo Haitija in glede na svoj finančni prispevek posreduje z namenom pospešitve mandata in sprejetja določb za njeno delovanje.

Mednarodna skupnost se je odločila Haiti po potresu obnoviti drugače, brez ponavljanja napak iz preteklosti. Čas je, da enkrat za vselej rešimo globoko zakoreninjene vzroke revščine na Haitiju.

  Corina Creţu, v imenu skupine S&D. – (RO) Gospa predsednica, leto po tragediji, ki je opustošila Haiti, kot ste dejali, ocena postopka obnove še zdaleč ne izpolnjuje pričakovanj prebivalstva, prav tako pa ne obveznosti mednarodne skupnosti. Poleg tega se zdi, da so glede na nazadovanja v zadnjih mesecih prizadevanja za ponovno izgradnjo države dosegla mrtvo točko. Ta država, ki jo je opustošil potres in prizadela epidemija kolere, katere izvor so pripisali modrim čeladam OZN, se je pogreznila tudi v resno politično krizo.

Menim, da haitska kriza vključuje tri področja, na katerih moramo v prihodnjem obdobju ukrepati. Drugače bodo dosedanja prizadevanja ogrožena. Rezultate preiskave vzrokov epidemije kolere je treba objaviti čim prej, da bi pomirili bes prebivalstva zaradi prisotnosti ZN. Drugič, treba je storiti vse, da bi se izognili podaljšanju vmesnega obdobja, ki se bo začelo s koncem mandata predsednika Prévala 7. februarja. Nove volitve pod pozornim mednarodnim nadzorom so edina izvedljiva, demokratična rešitev. Nenazadnje menim, da mora ta trenutna ocena zaznamovati prelomnico v prizadevanjih za obnovo, ki so jih spodkopavali neučinkovitost, zamude in nasprotujoči si interesi držav v regiji.

Ne pozabimo, da je bilo od 10 milijard USD, obljubljenih na donatorski konferenci marca 2010 v New Yorku, doslej izplačanih samo 1,2 milijard USD, pri čemer pomemben delež tega predstavlja prispevek Evropske unije. K naši zaskrbljenosti glede rešitve problemov milijonov Haitijcev, ki živijo v taboriščih za izredne razmere, kjer dobivajo revščina, obup in spolno nasilje zaskrbljujoče razsežnosti, moramo dodati še dolgoročne možnosti trajnostnih naložb v Haiti in konkretno podporo izgradnji trdne državne strukture.

  Charles Goerens, v imenu skupine ALDE. – (FR) Gospa predsednica, kakovost govorov naših dveh komisarjev je bila takšna, da se bom omejil na dve pripombi.

Prvič, leto po potresu je Haiti še vedno večinoma v ruševinah. Glede na obseg katastrofe smo vedeli, da se bo država soočila s precejšnjimi težavami. Vedeli smo tudi, da je poleg številnih civilnih žrtev potres prizadel tudi samo središče države, tako velika je bila škoda, ki jo je povzročila ta naravna nesreča. Ko temu dodamo strukturne težave in predvsem pomanjkljivosti v smislu upravljanja, so izzivi, s katerimi se srečujejo tisti, ki delajo na kraju samem, očitni.

Kdo je v prvi vrsti odgovoren za te razmere? Čeprav obstajajo olajševalne okoliščine, je glavni akter sama haitska država, brez katere ni mogoče storiti nič. Alternativa bi bila, da prevzamemo nadzor nad državo, toda tega nihče noče.

Drugič, dopolnimo lahko ukrepanje haitske države, kar moramo tudi storiti. Evropska unija v zvezi s tem ni varčevala s prizadevanji. Ni samo podajala izjav, ampak jih je tudi udejanjila. V prihodnosti od Evropske unije še naprej pričakujemo trdno podporo, predvsem pa je pomembno, da prispeva k omogočanju Haitiju, da se osvobodi te odvisnosti, kljub njegovi priznani šibkosti. Zavedam se, da se to ne more zgoditi v nekaj mesecih.

  Judith Sargentini, v imenu skupine Verts/ALE. – (NL) Gospa predsednica, pravo vprašanje je, kako ponovno zgradimo državo, ki ni bila uspešna? Haiti je propadajoča država. Lahko resnično govorimo o obnovi glede na dejstvo, da Haiti nikoli ni bil demokracija? To je naloga, ki je pred nami. Kljub vsem prizadevanjem Komisije, na to vprašanje enostavno še nimamo odgovora. Izbruh kolere, prirejeno glasovanje na novembrskih volitvah in ustrahovanje ljudi nam seveda ne pomagajo pri obnovi države, kakršna je bila. Dejstvo, da so bile ženske in dekleta že pred potresom v groznem položaju, je vodilo k našemu nenehnemu upiranju, da bi sprejeli dejstvo, da so ženske in dekleta v sprejemnih centrih žrtve spolnega nasilja.

Temu je treba dodati še dejstvo, da se je Baby Doc vrnil na Haiti in da bo morda hotel trgovati z bedo, v kateri se sedaj nahajajo državljani, kajti – tako se govori – končno naj bi ostal brez denarja. Ne smemo dopustiti, da bi se to zgodilo na Haitiju.

Naš odziv v preteklem letu vse od nesreče je bil, da omogočimo Haitijcem, da si prizadevajo za ponovno izgradnjo, toda tisto, česar jim dejansko primanjkuje, so organizacijske zmogljivosti. Zaradi tega so obtičali z nujno pomočjo in moramo nadaljevati v smeri razvojnega sodelovanja. Nekje manjka vezni člen. Čeprav to ni nekaj, kar se lahko zgodi čez noč, je eno področje, na katero moramo usmeriti svoja prizadevanja, saj tej državi izgradnja ne bo uspela, če ne bo demokracija ali ne bo imela vsaj ustreznega vodstva. Zato komisarki Georgievi in komisarju Piebalgsu želim veliko uspeha. Želim vam veliko uspeha!

  Nirj Deva, v imenu skupine ECR. – Gospa predsednica, dobro je, da ponovno razpravljamo o tej temi, tako kot smo nedavno. To kaže našo zaskrbljenost za ljudi na Haitiju – očitno nas bolj skrbi za ljudi na Haitiju kot vlado Haitija skrbi za ljudi na Haitiju.

Govorimo o odgovornosti za zaščito. Govorimo o odgovornosti za zaščito pred množičnimi morilci in genocidnimi diktatorji – kaj pa odgovornost za zaščito pred neučinkovitimi in pokvarjenimi vladami, ki jim je vseeno za njihove ljudi? Na Haitiju je brez domov ostalo milijon ljudi; 230.000 jih je umrlo; 300.000 je ranjenih. Toda samo 5 % ruševin je bilo odstranjenih, samo 15 % hiš je bilo na nek način obnovljenih.

Če vlada Haitija ne skrbi za svoje ljudi, potem moramo uporabiti koncept odgovornosti za zaščito. Dokler in če tega ne bomo storili, je precej absurdno, da od naših dveh odličnih komisarjev zahtevamo, da si nam prizadevata dopovedati, kaj lahko in česa ne moreta storiti, medtem ko je lokalna zmogljivost, da se stori karkoli, tako konfliktna in krhka.

Ko pride do potresa, je prva stvar, ki jo je treba narediti, odstranjevanje ruševin. Za odstranjevanje ruševin so potrebni težki stroji za dvigovanje, žerjavi, helikopterji, buldožerji in osebje za njihovo upravljanje. Če strojev nihče ni sposoben upravljati, je treba ljudi, ki jih znajo upravljati in jih upravljajo, pripeljati od drugod. Vendar pa bi levica nasprotovala vsaki vojski ali letalski sili ali mornarici držav članic, ki bi prišla in pomagala pri tem. Ne morete pričakovati, da bodo ljudje iz organizacij Oxfam in Save the Children ter drugih takšnih organizacij vozili traktorje in dvigovali težke ruševine. Depolitizirati moramo svoj argument in biti praktični glede pomoči tem ljudem.

  Jacky Hénin, v imenu skupine GUE/NGL. – (FR) Gospa predsednica, pred komaj enim letom so Haiti in njegovi prebivalci postali žrtve strašne nesreče. Povsod sta vladala opustošenje in smrt.

Poklonimo se pogumu Haitijcev in valu svetovne solidarnosti ljudi z žrtvami. Solidarnost ljudi pravim zato, ker so v Evropi, tako kot drugod, pogosto tisti, ki imajo najmanj, tudi tisti, ki dajo največ.

Ti bi se rad tudi uradno zahvalil Kubi in njenim prebivalcem za njihovo pomoč pri zagotavljanju učinkovite podpore brez kakršnega koli prikritega motiva in z rezultati, ki govorijo sami zase. Do danes je kubanska zdravstvena brigada zdravila več kot 50.000 primerov kolere, omogočila ponovno izgradnjo 76 zdravstvenih centrov in bolnišnic ter operirala številne Haitijce. Mnogi strokovnjaki menijo, da je pomoč Kube še posebno učinkovita. To je tako res, da je država, kot je Norveška, hotela prositi Kubo, naj posreduje v njenem imenu.

Evropska unija in Združene države bi storili prav, če bi navdih iskali v zgledu Kube, namesto da sta samozadovoljni zaradi nastopov v medijih, ki slabo skrivajo njuno razumevanje pomoči kot miloščine, ki dejansko služi predvsem njunim lastnim gospodarskim in političnim interesom na račun trajnostne obnove haitske države in njenega gospodarstva.

Glede na njuno zgodovinsko odgovornost za nesreče Haitija je nespodobno, da se Francija in Združeno kraljestvo pretvarjata, da vesta, kaj je najboljše. Spomnimo se, da je bila za Svetovno banko in Mednarodni denarni sklad (MDS) potrebna najhujša izmed katastrof, da se odločita odpisati dolg Haitija.

Kar se trenutno dogaja na Haitiju, kaže omejitve sedanje operacije Združenih narodov (ZN). Na Haitiju humanitarno posredovanje kaže njegovo nezmožnost izvajanja trajnostnih rešitev za ljudi. Še slabše je, da srednje- in dolgoročno predstavlja oviro obnovi demokratične države in gospodarstva, ki nenazadnje ustreza človeški potrebi po razvoju Haitijcev.

Mednarodna skupnost je za obnovo države obljubila 11,5 milijard USD. Videli bomo, kaj je mislila z obnovo. Koliko pomoči je dejansko prispelo na sam kraj? Kdo bo odločal o projektih? Ali bomo videli, kot se je zgodilo na Kosovu, ljudi, ki so bili odpuščeni, kako gledajo velike multinacionalne družbe, ki obnavljajo njihovo državo, ker so edine, ki lahko dobijo mednarodne razpise?

Evropska unija ne sme biti del paternalistične ali neokolonialistične vizije, ampak mora prispevati k vzponu demokratične renesanse v Republiki Haiti, ki je delo ljudi samih. Haitijci so bili prvi na svetu, ki so se osvobodili francoskega kolonializma. Poleg vojnega razdejanja jih je to stalo več kot 20 milijard EUR v današnji valuti za „odškodnino“ sužnjelastniškim evropskim kolonialistom.

Zaradi zločinom proti človeštvu, ki jih predstavljata suženjstvo in kolonializem, imata zdaj predvsem Evropska unija in Francija moralni, politični in gospodarski dolg do Haitija. Spoštovati moramo ta častni dolg.

  Bastiaan Belder, v imenu skupine EFD. – (NL) Gospa predsednica, leto po grozljivem potresu na Haitiju je obnova te države neizmerno počasna. Vendar pa je bil korak za korakom dosežen napredek. Prebivalci Haitija nujno potrebujejo našo pomoč, zlasti zdaj, ko epidemija kolere zahteva svoj davek. Osredotočiti se moramo na zanesljivo preskrbo s hrano. Lokalno kmetijstvo je bilo močno prizadeto, zaradi česar je država postala preveč odvisna od uvoza hrane. Pomembno je, da se veliko energije in denarja vloži v ponovni razvoj kmetijstva in lokalne infrastrukture. V zvezi s tem so izredno pomembna mikroposojila, saj spodbujajo gospodarski razvoj od spodaj navzgor. Ali se Komisija strinja s tem mnenjem?

Medtem politične razmere po prvem krogu predsedniških volitev na Haitiju ostajajo zaskrbljujoče. To je razvidno iz poročila o oceni, ki ga je prejšnji teden izdala Organizacija ameriških držav. Kako Komisija ocenjuje trenutne politične razmere na Haitiju in vpliv, ki ga je imela na obnovo države?

Gospa predsednica, nazadnje naj povem, da je prejšnji teden nizozemski novinar izdal odlično knjigo o Haitiju, vse od takrat pa je v mojem spominu vtisnjena ena slika: nekaj ljudi, ki so po potresu na Haitiju odstranjevali ruševine, je nosilo majice z napisom „Haiti pap peri“ (Haiti NE umira). To bi nas moralo spodbuditi, da zagotovimo, da bodo Haitijci resnično preživeli in da bodo zaradi naše pomoči imeli dobre možnosti za prihodnost.

  Filip Kaczmarek (PPE). – (PL) Gospa predsednica, Evropska unija ni pozabila na Haiti. Še vedno smo največji vir humanitarne pomoči. Vendar pa je žalostno, da državo še vedno pesti domači in politični kaos.

Zagotavljanje humanitarne pomoči Haitiju je bilo izvedeno v dveh klasičnih korakih. Prvi korak je bila zagotovitev nujne pomoči, ki naj bi dosegla tiste, ki so bili v najhujši stiski. Drugi korak je bilo osredotočanje na gospodarsko, socialno in politično obnovo države. Vendar pa zaradi izbruha kolere, orkana, nestabilnih socialnih in političnih razmer ter celo medverskih napetosti in sporov korak zagotovitve humanitarne pomoči traja dlje, kot smo prvotno pričakovali. Zaradi tega ne moremo napredovati k drugemu koraku tako hitro ali tako celovito, kot bi si želeli.

Kriza na Haitiju še vedno traja. Naše sodelovanje je še vedno potrebno. Ne smemo odstopiti od svojih obveznosti. Kot nas je spomnil gospod Piebalgs, je Evropska komisija zagotovila polovico sredstev, ki so bila obljubljena na donatorski konferenci v New Yorku. V zvezi s tem naši načrti dobro napredujejo.

Cilj resolucije, ki jo bo Parlament sprejel jutri, je pripraviti države članice in Komisijo k izvajanju izjav, ki smo jih podali. Spomnimo se, da sto tisoče ljudi še vedno živi v začasnih taboriščih, več kot 3500 ljudi pa je umrlo zaradi kolere. Od samega začetka smo vztrajali, da morajo biti za obnovo odgovorni sami Haitijci. Haitski načrt za obnovo države temelji na decentralizaciji in poudarjanju lokalnega kmetijstva in zanesljive preskrbe s hrano. Spoštujemo te prednostne naloge prebivalcev Haitija. Tu pa je še drugo priporočilo. Okrepiti moramo svoja humanitarna prizadevanja in vem, da si komisar že prizadeva v zvezi s tem.

  Kriton Arsenis (S&D). – (EL) Gospod predsednik, komisarja, Haiti je resnično poseben primer. To moramo vsi razumeti. Ne gre za humanitarno krizo, kjer nekaj plačamo, vlada pa se nato odloči, kako izvajati projekte. Haiti je država v popolnem zlomu. Edino, kar lahko pričakujemo, je glede na situacijo, v kateri je, da bo ta država imela več korupcije in bo zanjo vse težje spopasti se s krizo in sprejeti potrebne ukrepe. Je država, v kateri mora naše posredovanje biit odločnejše, stabilnejše; pogosto bomo morali imeti aktivnejšo vlogo kot v katerem koli drugem primeru.

Gospod Deva je omenil ruševine, ki še niso bile odstranjene, da bi lahko odpravili škodo. Ruševine je treba odstraniti s cest. To mora biti naša glavna prednostna naloga. Glede na hitrost bomo potrebovali še pet let. To delo je treba končati brez odlašanja. V tej državi je treba opraviti toliko dela, da ne sme biti brezposelnosti, če se vse to ustrezno naredit.

Glede vprašanja ruševin, oskrbe z vodo in preskrbe s hrano moramo resnično posredovati proaktivno, da bi se lahko ta država postavila na noge, da bi lahko državljani te države, ki so se prisiljeni vsak dan ukvarjati z vprašanjem, kako preživeti, razmišljali tudi o prihodnosti.

  Niccolò Rinaldi (ALDE). – (IT) Gospa predsednica, komisarja, gospe in gospodje, popolnoma res je, da je Haiti poseben primer, da je drugačen, ker se obletnice vedno praznuje, da bi počastili spomin na žrtve, da bi se učili iz napak in bili drugič boljši, vendar pa je na Haitiju drugače, ker se ni česa spominjati – nič se še ni zgodilo.

Namesto da rečemo leto po potresu, bi morali pravzaprav reči leto potresov, saj je najprej prišlo do seizmičnega potresa, nato potresa v zvezi z neurejenim razdeljevanjem pomoči, potem do zdravstvenega potresa z izbruhom kolere, zatem do političnega potresa z nepreglednimi volitvami, ki so verjetno potekale v najslabšem možnem času, in zdaj do potresa, ki je z nekaterih vidikov prav tako zgodovinski, z vrnitvijo nekdanjega diktatorja pod krinko dvomljivega multimilijonarskega turista.

Komisija dobro opravlja delo – pravzaprav zelo dobro. Haiti sem z Odborom za razvoj obiskal junija lani in videl odlično delo, za katerega se zahvaljujemo Komisiji. Vendar pa je potrebna večja politična zaščita in okrepljena vloga mednarodne skupnosti, ki mora določiti cilje in roke ter neposredno nadzorovati del obnove.

To je treba uravnotežiti s povečanim sodelovanjem prebivalstva in lokalnih nevladnih organizacij, ki se jih drugače pogosto izključuje. Torej manjša vloga nacionalnih politikov in haitskih nacionalnih vladnih institucij ter večja vloga doslej krhkega partnerstva med državljani in mednarodno skupnostjo.

  Michèle Rivasi (Verts/ALE). – (FR) Gospa predsednica, ker sem septembra lani sodelovala v misiji za opazovanje na Haitiju, sem se zavedla nujnih zadev, s katerimi se je treba spopasti. Zdaj se moramo ozreti preko teh nujnih zadev, da bi končno dosegli fazo razvoja. Ni nam treba obnoviti, ampak prej zgraditi državo, katere temelji in upravljanje nikoli niso bili trdni.

Nekaj je jasno, kot je povedal kolega poslanec: odstraniti je treba 20 milijonov ton ruševin, v enem letu pa je bilo odstranjenih samo 5 %, neznaten del. Pri takšni hitrosti bo za odstranjevanje ruševin v mestu Port-au-Prince potrebnih več kot šest let. Zato je to sam po sebi politični projekt, Komisija pa mora prispevati k njemu.

Druga prednostna naloga je upravljanje in vesela sem, da Evropska unija pomembno prispeva k proračunski podpori za to državo. Okrepiti moramo ta finančna prizadevanja, saj je to edini način za ponovno vzpostavitev pristojnosti haitske države in njenih prebivalcev. Njena trenutna odvisnost od nevladnih organizacij (NVO) je razvidna na ravni osnovnih javnih storitev kot sta zdravstvo in izobraževanje. Vendar pa ne smemo vseh javnih storitev prepustiti v podizvajanje nevladnim organizacijam.

Predvsem moramo okrepiti našo podporo hitri organizaciji volitev in dokončanju volitev, kar bo, upam, omogočilo zamenjavo skorumpirane politične elite. Sedaj oligarhija domnevno 20 družin preprečuje kakršen koli gospodarski razvoj, ker nadzoruje trgovino, obenem pa ne naredi nič za razvoj proizvodnih zmogljivosti države.

Nazadnje moramo Haitiju dati sredstva, da se lahko reši odvisnosti, ki ga je spodkopavala že pred potresom. Zato evropske institucije pozivam, naj določijo dosledne prednostne naloge in odločno podprejo vzpostavitev javnih služb ob močni zavezi prihodnje haitske vlade.

  James Nicholson (ECR). – Gospa predsednica, septembra sem imel čast skupaj z gospo Rivasi voditi delegacijo AKP za Haiti. Takrat sem rekel, da me ni nič pripravilo na to, kar sem odkril, ko smo bili tam.

Danes bi rad povedal številne stvari. Ena je, da se moramo nemudoma premakniti od humanitarne pomoči k obnovi. Tu problem ni napredoval. Danes je bilo tu povedanih nekaj dobrih stvari, vendar pa te ne bodo mogoče na kraju samem, če pomoč ne bo okrepljena.

Izvajati moramo pritisk na tiste, ki so obljubili svojo podporo, naj jo zagotovijo, in izvajati moramo pritisk na obnovo, ki jo vodita Clinton in Združeni narodi, naj pohitita. To mora biti zelo jasno.

Prisluhnil sem komisarju in ima prav. Potrebujemo politično stabilnost. Upam in molim, da bomo dosegli to politično stabilnost, vendar pa nisem prepričan, da nam bo uspelo.

Ko smo bili tam, sem ugotovil – to hočem povedati in hočem tudi, da se uradno zabeleži –, da so Haitijci zelo ponosni ljudje. So čudovit narod. Skupaj z Michèle Rivasi sem jih gledal, ko so ob 6. uri zjutraj vsi sijoči prišli iz šotorov z umitimi otroki. Čudoviti nasmejani ljudje in sprašuješ se, kako se lahko smejijo.

Uradno bi izkazal spoštovanje tudi številnim ljudem iz naših nevladnih organizacij, ki tam tvegajo svoje življenje, in osebju Komisije, ki sem ga pohvalil, ko smo bili tam. Ugotovili smo, da so odlični, in ne smemo pozabiti, da ti ljudje vsak dan tvegajo svoje življenje, da bi pomagali prebivalcem Haitija. Ne smemo pozabiti na Haitijce. Prizadevati si moramo za Haitijce in jim pomagati. Če se v to dvorano vrnemo še desetkrat, da to dosežemo, potem moramo to storiti.

  Cristian Dan Preda (PPE). – (RO) Gospa predsednica, 12. januarja 2010 je bil Haiti dobesedno zbrisan z obličja zemlje, kot so omenili tudi številni kolegi poslanci. Trenutno država eno leto po tem grozljivem potresu še vedno čaka na obnovo. Medtem so se njene težave še poslabšale zaradi epidemije kolere in volitev, kar je še dodatno zapletlo razmere.

Dejansko je mesto Port-au-Prince trenutno ogromno begunsko taborišče. Prebivalstvo Haitija je preživelo samo zaradi prizadevanj humanitarnih organizacij. Resnično moramo biti hvaležni tem organizacijam. Kot je povedal posebni predstavnik ZN za to državo, je Haiti postal republika nevladnih organizacij. Toda kako dolgo lahko trajajo takšne razmere? Vidimo lahko, da so zdravstvene razmere katastrofalne, obnova izobraževalnega sistema je vsekakor nujna, da ne omenjam postopka odprave sledi nesreče. Vse to ustvarja potrebo po ponovni izgradnji haitske države. Poleg potresa je odsotnost institucij in dobrega upravljanja trenutno velik problem.

Zato je treba prizadevanja osredotočiti na ponovno vzpostavitev zmogljivosti države in gradnjo demokracije na Haitiju. Odločno je treba izraziti potrebo po verodostojnem, preglednem volilnem postopku z možnostjo drugega kroga volitev v februarju.

Moja zadnja pripomba je, da je treba Haiti ponovno zgraditi, dovolite mi, da rečem tako, drugače. Z „drugače“ mislim, da mora biti obnova bolj kakovostna kot prej, da bi preprečili ponovitev podobnih nesreč. Z „drugače“ mislim tudi, da morajo naša prizadevanja za ponovno izgradnjo države vključevati, rekel bi, lokalne skupnosti. Menim, da se je med tem procesom obnove treba posvetovati z glavno zainteresirano stranjo, Haitijci.

  Ricardo Cortés Lastra (S&D). – (ES) Gospa predsednica, komisarja, gospe in gospodje, govora nisem hotel začeti, ne da bi izrazil spoštovanje nevladnim organizacijam, ki so tam. Menim, da je delo, ki ga opravljajo, treba pohvaliti in da predstavljajo najboljše od naših vrednot, najboljše od vrednot človeštva.

Od potresa na Haitiju je minilo eno leto in verjetno je prišel čas, da okrepimo učinkovitost. Pred seboj imamo veliko problemov, ki se jih je treba nujno in brez odlašanja lotiti. O tem ni nobenega dvoma.

Prvi problem je verjetno izgradnja sprejemljivega sanitarnega sistema. Menim, da je to prednostna naloga številka ena, saj so zaradi higienskih razmer na Haitiju ogrožena življenja. Ko bomo rešili ta problem, se bomo morali spopasti s problemom bivališč ter nujno rešiti vprašanje zemljiških pravic.

Poleg tega potrebujemo legitimno, demokratično izvoljeno vlado, ki se je sposobna pogajati. Vem, da te razmere niso enostavne, vendar pa potrebujemo legitimno razpravo, da bi pospešili izboljšanje razmer na Haitiju.

Številni kolegi poslanci so omenili še en pomemben problem: ruševine, ki so same po sebi velik politični problem. Ne smemo prenehati gledati v prihodnost in moramo začeti vzpostavljati dolgoročno strategijo izobraževanja. Kar se je zgodilo na Haitiju, se verjetno ne bi zgodilo, če bi obstajal javni sistem izobraževanja in če bi se za otroke skrbelo tako, kot bi bilo treba.

Končati moramo ne samo revščino, ampak tudi odvisnost.

  Zbigniew Ziobro (ECR). – (PL) Gospa predsednica, pred enim letom je prišlo do strašne nesreče na Haitiju, močnega potresa, ki je povzročil smrt 200.000 ljudi in zaradi katerega je 1.300.000 ljudi ostalo brez doma. Zagotavljanje pomoči in pomoč pri obnovi potekata že celo leto. To je nedvomno obsežna in zelo zapletena humanitarna operacija. Vendar pa otok ne potrebuje samo materialne in finančne pomoči, ampak tudi obnovo svojih upravnih agencij in politično stabilnost, brez katere se ne more razvijati. Poleg tega nedavna epidemija kolere, zaradi katere je že umrlo 3500 ljudi, še vedno ogroža tisoče ljudi. Izkušnje Haitija kažejo, da niti precejšnje vsote denarja ne bodo pomagale, če niso pravilno usmerjene. Primer Haitija nas mora spodbuditi k razmišljanju in jasno nakazuje potrebo po vzpostavitvi učinkovitega sistema mednarodne pomoči za morebitne prihodnje naravne nesreče.

  Ria Oomen-Ruijten (PPE). – (NL) Gospa predsednica, komisarja, gospe in gospodje, ko pomislim na Haiti, pomislim na državljane te države, vendar pa pomislim tudi na evropske državljane, ki so prebivalcem Haitija zagotovili ogromno podporo. Pomislim tudi na humanitarne organizacije, ki so opravile ogromno dela. Predsednica, to je dobra stran. Naučiti se moramo lekcij in po mojem mnenju se moramo tu naučiti treh.

Najprej, usklajevanje. Usklajevanje v fazi humanitarne pomoči ni bilo preveč uspešno in danes smo prejeli poročilo o tem vprašanju. Pri obnovi moramo biti boljši. Ob tem pomislim tudi na učinkovitost pomoči, saj je tudi ta povezana z usklajevanjem. Kakšne dodatne in učinkovitejše ukrepe lahko sprejmemo na tem področju?

Moja druga pripomba zadeva korupcijo. Če hočemo, da državljani Evrope zagotovijo podporo, zagotovo ne bodo hoteli, da se jo uporablja neustrezno. Tega nočemo niti kot predstavniki oblasti niti kot navadni državljani. Kaj lahko z boljšim usklajevanjem storimo, da bi zagotovili, da korupcija ne bo zavladala v teh sistemih?

Moja tretja pripomba, gospa predsednica, zadeva politični vidik. Brez politične stabilnosti in zelo odločne javne uprave ta trajnostna gradnja ne bo mogla napredovati. Za nami je prvi krog volitev, ki ostajajo sporne. Vprašala bi vas naslednje: kakšen napredek dosegamo v smislu usklajevanja z Organizacijo ameriških držav in drugimi akterji pri zagotavljanju, da se bodo prihodnje volitve dobro izšle? Kot Evropejci smo izrazili svojo zavezo pomoči Haitiju kratkoročno in menim, da moramo še naprej biti solidarni.

  Edite Estrela (S&D). – (PT) Gospa predsednica, komisarja, gospe in gospodje, potres je Haiti potisnil v eno izmed najhujših humanitarnih kriz: tisoči mrtvih in ranjenih, milijoni brez domov in izredno velika škoda. Mednarodna skupnost je obljubila veliko, vendar storila zelo malo, in težko je razumeti, zakaj je proces obnove kljub dobri volji Evropske unije in delu nevladnih organizacij tako počasen.

Razmere so se še poslabšale zaradi izbruha kolere in politične nestabilnosti po volitvah, kar je vodilo k obsežnemu nasilju, katerega glavne žrtve so bili ženske in otroci. Evropska unija mora še naprej pomagati pri obnovi in izboljševati humanitarne razmere ranljivih skupin znotraj haitskega prebivalstva, vendar pa mora prispevati tudi k dolgoročni okrepitvi zmogljivosti za preprečevanje nesreč.

Zato bi pozdravila nedavne predloge, ki jih je predložila Komisija v zvezi z vzpostavitvijo zmogljivosti odzivanja Evrope na nesreče, ki vključuje vzpostavitev prostovoljne skupine organizacij držav članic za pomoč v nujnih primerih in razvoj načrtov ukrepanja ter tudi združitev kriznih centrov za humanitarno pomoč s civilno zaščito, ki bodo sestavljali evropski center za odzivanje na nujne primere, ki bo odgovoren za nadzor nevarnih razmer, zgodnje opozarjanje in usklajevanje evropskega odzivanja na nesreče.

  Jarosław Leszek Wałęsa (PPE). – (PL) Gospa predsednica, kmalu bo minilo eno leto od naše predhodne razprave o usklajevanju humanitarne pomoči in obnovi Haitija. Zato danes izvajamo pregled, iz katerega izhaja očiten zaključek: od tragedije je minilo eno leto in število žrtev še vedno narašča. Zdaj je treba poudariti dve enako pomembni zadevi, ki sta pomembnejši od gradnje novih hiš in novih cest. Prvič, Parlament mora jasno in glasno pozvati k takojšnjemu prenehanju epidemije spolnih napadov. Kot kažejo naši viri, je bilo samo nekaj dni po potresu posiljenih 250 žensk in deklet, razmere pa se še slabšajo. Tovrstno nasilje se stopnjuje. Čas je bil, da razpravljamo o tej sramotni temi, obravnavamo ta nečloveški pojav in začnemo učinkovito ukrepati proti spolnemu nasilju na Haitiju.

Drugič, epidemija kolere, ki je bila tu že omenjena. Število okuženih se je povečalo, vendar pa je to seveda odvisno od letnega časa. Obstaja povezava z nenavadnim, toda vznemirljivim trendom, ko se bolniki pretvarjajo, da imajo kolero. To težko verjamemo, ker se bomo zvečer vrnili v svoje udobne postelje, toda za te ljudi je noč v bolnišnici precej boljša možnost kot noč v lastnih domovih, ki niso nič več kot osnovna zavetišča. Prav tako ne smemo pozabiti, da se bo epidemija kolere okrepila s spremembo letnega časa. Zato moramo to upoštevati in predvsem izboljšati te razmere.

  Seán Kelly (PPE). – Gospa predsednica, pravijo, da bog pomaga tistim, ki si pomagajo sami, vendar pa gre Evropska unija še dlje, kajti Evropska unija pomaga tistim, ki si sami ne pomagajo, zlasti v zvezi s Haitijem, kjer je vlada – kot so omenili gospod Deva in drugi – pokvarjena in se zdi, da ni zaskrbljena zaradi svojih ljudi. Kljub temu je pomembno, da nadaljujemo z dobrim delom v sodelovanju z ZN in nevladnimi organizacijami itd. Vem, da ima eden izmed najuspešnejših irskih poslovnežev, Denis O’Brien, v zvezi s tem vodilno vlogo.

Vendar pa bo vse to kaplja v morje v primerjavi s tem, kaj bi bilo mogoče doseči, če bi vlada ustrezno delovala. Zato je treba haitski vladi poslati jasno in glasno sporočilo, da se mora bodisi „ujeti“ ali – upam – ali pa jo mora zamenjati sposobnejša vlada, in potem bomo priča pravemu napredku.

  Monika Flašíková Beňová (S&D). – (SK) Gospa predsednica, čeprav je bilo mogoče postopno ublažiti in odpraviti posledice uničujočega potresa, se prebivalci še vedno srečujejo z resnimi problemi. Vlada pomanjkanje pitne vode, hrane in drugih osnovnih zadev. Poleg tega so še vsakdanji problemi in težave. Prav tako je vlada nestabilna in nima demokratičnih vrednot, epidemija kolere pa povečuje število kaznivih dejanj, ropov, ugrabitev in posilstev žensk in otrok.

Zato moramo sprejeti ukrepe za omejitev teh grozljivih dejanj. Evropske institucije morajo nadaljevati s svojimi prizadevanji za omilitev posledic nesreče. Leta 2011 se mora pomoč osredotočiti na zapletene izzive, predvsem ponovno izgradnjo bivališč, izpolnjevanje osnovnih potreb znotraj skupnosti in stabilizacijo razmer v začasnih taboriščih.

Obenem je nujno prizadevati si za izpolnitev dolgoročnih ciljev kot so razvoj javnih institucij, lokalnih organov, šol, bolnišnic in tako dalje.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL). – (PT) Ponovno bi poudarila solidarnost moje skupine s prebivalci Haitija: žrtvami potresa pred enim letom in žrtvami kolere, ki je izbruhnila nedavno. Nujno je potrebna večja pomoč; večja pomoč prebivalstvu, ki ga je pred enim letom prizadela tragedija, in prebivalstvu, ki ga je nedavno prizadel izbruh kolere. Nesprejemljivo je, da nekaj pomoči še vedno ni prispelo. Pomoč, ki je že odobrena, je treba speljati do konca, zlasti mora to storiti Evropska unija. Poleg tega mora EU zgledni solidarnosti nekaterih držav v regiji nakloniti pozornost, ki si jo zasluži. Poudarila bi primer Kube, katere vlada je poslala zdravnike in specialiste, ki so zaradi kolere zdravili že več kot 50.000 ljudi. Vendar pa bi poudarila tudi podporo Bolivarske zveze za narode naše Amerike v smislu financiranja ter tudi energije, kmetijstva in hrane.

Pozitivno bi bilo, če bi Evropska unija to upoštevala in igrala aktivnejšo vlogo. Vse ukrepe, potrebne za pospešitev hitre obnove Haitija in izboljšanje življenjskih pogojev njegovih prebivalcev, je treba nujno sprejeti, vendar pa vztrajamo pri spoštovanju načel suverenosti in ozemeljske celovitosti, ki si ga zaslužita pogum in plemenitost Haitijcev.

  Elena Băsescu (PPE). – (RO) Gospa predsednica, leto po uničujočem potresu na Haitiju še vedno ni dokazov za rezultate procesa obnove. Do mrtvila je prišlo predvsem zaradi dejstva, da Haiti nima zmogljivosti, da bi zagotovil osnovne javne storitve ob uporabi lastnih sredstev. Politična volja je pomanjkljiva, haitske oblasti pa ne izvajajo odločitve, katerih cilj je ponovna izgradnja države.

To pomembno ovira delovanje začasne komisije za obnovo Haitija, glavnega organa, katerega naloga je učinkovito upravljanje sredstev, ki jih da na razpolago mednarodna skupnost. Te razmere se bodo nadaljevale, če ne bo prišlo do uspešne vzpostavitve politične stabilnosti v državi, pristojnosti države in imenovanja učinkovite vlade. Zato menim, da si mora EU na vso moč prizadevati za podporo legitimnega, preglednega volilnega postopka. Zagotovitev, da bo drugi krog volitev, načrtovan februarja, ustrezno izveden, je edini način za končanje politične krize.

  Janusz Władysław Zemke (S&D). – (PL) Gospa predsednica, rad bi se prepričal, da me pravilno razumete. Glede sedanje pomoči, ki jo Evropska unija zagotavlja Haitiju, nimam resnih zadržkov. Evropska unija vsekakor zagotavlja Haitiju obsežno materialno pomoč in presenečen sem, da mnoge druge države tega ne delajo v enakem obsegu kot Evropska unija.

Spomniti sem vas hotel, da so bili izraženi pomisleki glede ukrepov Evropske unije takoj po nesreči. Evropska unija je ukrepala prepočasi, humanitarna pomoč pa je bila očitno slabo usklajena. Vprašal bi, do kakšnih ugotovitev je prišla Evropska komisija v zvezi s takratno počasno zagotovitvijo pomoči. Menim, da je to zelo pomembno vprašanje, ker bi lahko bil časovni okvir prejema pomoči za nekatere razlika med življenjem in smrtjo.

  Peter Jahr (PPE). – (DE) Gospa predsednica, komisarka, Haiti zelo jasno kaže, da prave katastrofe povzroči človek. Mednarodna skupnost in predvsem Evropska unija sta vsekakor pripravljeni pomagati. Vendar pa problem ni denar, ampak nestabilne politične razmere. Trenutno noben narod ni pripravljen vložiti denarja v skorumpiran politični sistem. Zato Komisijo prosim naslednje: seveda moramo nadaljevati s pomočjo Haitiju, vendar pa moramo predvsem vlagati v politično infrastrukturo. Dokler ne bo delujočega vladnega sistema in delujoče uprave, bomo morali uporabljati obstoječe organizacije za pomoč, ker enostavno ni druge možnosti.

  Kristalina Georgieva, članica Komisije. – Gospa predsednica, iskreno se zahvaljujem poslancem Parlamenta za vse njihove pripombe danes zvečer. Za konec bi podala pet pripomb.

Prvič, popolnoma se strinjam z vsemi govorniki, ki so neuspeh vlade izpostavili kot najpomembnejši dejavnik za probleme, s katerimi se Haiti srečuje danes. To je bil moj prvi vtis po potresu, ki ga imam še danes: ne glede na to, kako hud je bil potres, ta vsekakor ni največji problem Haitija. Njegov največji problem so desetletja slabega upravljanja, ki pravzaprav niso pustila nobenih socialnih struktur in vladnih struktur, ki bi pomagale Haitijcem, to pa ustvarja veliko pomanjkanje zaupanja Haitijcev v njihovo vlado.

Zelo živo se spomnim, kako so vsi Haitijci, s katerimi sem se pogovarjala, ko sem bila tam, zame imeli vedno enako sporočilo, ki se je glasilo: „Ne dajajte denarja vladi“. S humanitarnega vidika ne dajemo denarja; zagotavljamo neposredno pomoč. Vendar pa nas spodbudi k razmišljanju o vprašanju, koliko časa bo potrebno za ponovno izgradnjo Haitija: potrebno bo zelo veliko časa, ker do tega ne bo prišlo brez vzpostavljene institucionalne infrastrukture.

Glede na povedano je moja druga pripomba, da ima haitska družba tudi pozitivno stran, ki je Haitijcem pomagala preživeti: njihovo vzdržljivost in vzdržljivost njihovih skupnosti. Srečala sem ljudi, ki so živeli skupaj: skupaj so izgubili hiše, skupaj so se preselili v taborišča in tam so organizirali sistem za podporo, pri čemer so nekateri prevzeli odgovornost za nadzor otrok in organiziranje improviziranega šolanja; drugi so prevzeli odgovornost za iskanje dela; spet drugi, pravzaprav ženske, so prevzele odgovornost kuhanja za vse. Ta vzdržljivost je tisto, kar nam danes daje nekaj upanja za prihodnost Haitija.

To vodi k moji tretji pripombi, ki je, da morajo naši programi podpore za Haiti upoštevati, kaj ima država in česa nima. Zato smo na področju humanitarne pomoči poudarjali programe „denar za delo“, vavčerske programe, inovacije kot so zagotavljanje semen in orodja na ravni Skupnosti, da bi lahko ljudje dejansko povečali zanašanje nase.

Četrtič, hvaležna sem za pripombe o tem, katere lekcije smo se naučili na primeru Haitija. Ne strinjam se, da smo se počasi odzvali: pomoč Evropske unije je bila odposlana v 24 urah. Vendar pa se strinjam, da glede usklajevanja obstaja prostor za izboljšanje in da je naša sposobnost, da se organiziramo, preden pride do nesreče, vsekakor nujno potrebna. V tem smislu sem hvaležna za pripombo, ki je bila podana, in sicer da smo se na podlagi lekcij Haitija premaknili v smeri vzpostavitve evropske zmogljivosti za odzivanje in okrepljenega usklajevanja z evropskim centrom za odzivanje na nesreče.

Naj nadaljujem z zadnjo pripombo v zvezi s področjem humanitarne pomoči. Kaj je tisto, zaradi česar smo tako zelo zaskrbljeni? Gre pravzaprav za vprašanje zaščite, zlasti žensk, in okrepitev naše podpore za obravnavanje tragedije gospodinjstev, ki jih pretežno vodijo ženske, ki so obtičale v taboriščih. Zagotovim vam lahko, da si bomo letos in tudi s financiranjem naslednje leto prizadevali zagotoviti, da se obravnava to vprašanje zaščite in da je EU tu za ljudi.

Naj se za konec ponovno zahvalim vsem za njihove pripombe in predvsem tistim izmed vas, ki ste priznali žrtvovanje humanitarnih delavcev v korist prebivalcev Haitija.

  Andris Piebalgs, član Komisije. – Gospa predsednica, najprej bi se zahvalil poslancem tega parlamenta za njihovo solidarnost in podporo. Začel bom s politično razsežnostjo. Razmere na Haitiju niso enostavne, vendar pa jih visoka predstavnica pozorno spremlja in jim namenja potrebno diplomatsko podporo, da bi zagotovila stabilnost. Drugi krog predsedniških volitev bo pomagal ponovno vzpostaviti verodostojnost, če ga ne bo spremljalo nasilje, za kar si prav tako prizadevamo po diplomatski poti; vendar pa diplomatska prizadevanja včasih dajo takojšnje rezultate, včasih pa je za rezultate potreben čas.

Nekateri izmed vas so omenili obisk Baby Doca. Rečemo lahko, da to, medtem ko se vsak lahko prosto giblje, vsekakor ni bil najboljši znak celotnega političnega procesa. Vendar pa nas to ne sme zavesti. Menim, da je na Haitiju zdravo politično jedro, ki mu moramo zaupati. Upamo, da bodo ljudje, ki bodo izvoljeni na parlamentarnih volitvah, in predsednik imeli potrebne zmogljivosti za vodenje obnove države.

Druga točka, ki bi jo rad poudaril, je, da gre pri razvojnem sodelovanju za težke odločitve. Ena odločitev je storiti nekaj zelo prepoznavnega, kar ne vključuje strukturne spremembe. Noben problem ne bi bil financirati tisoče doktorjev iz EU ali zgraditi novo univerzo v imenu EU; to bi bilo prepoznavno in vsi bi bili zadovoljni. Toda kaj pa nevarnost na ulicah? Prek vlade financiramo varnost v precej težkih razmerah. Če se delno zagotovi varnost, to financira Evropska unija. Je to prepoznavno? Ne preveč, ker ni znaka EU, vendar pa sem prepričan, da je razvidno, da smo zagotovili stabilnost države.

Druga pripomba se nanaša na vprašanje, kam vložiti denar. Ponovno bi bila gradnja hiš najenostavnejša politična odločitev, toda kakšna pomoč je to, če država ni ponovno povezana, če ni infrastrukture? In infrastruktura zahteva obsežne naložbe. Grobo povedano stane kilometer ceste 1 milijon USD in na Haitiju celo več, ker je treba zagotoviti vzdrževanje, pomagati pa moramo tudi lokalnim skupnostim, skozi katere vodi cesta. Zato so stroški precejšnji. Haiti ne bo imel takšnih sredstev za naložbe. Čudno je, da smo na Haitiju edini, ki se ukvarjamo s cestno infrastrukturo. Običajno pri izgradnji cestne infrastrukture sodelujejo številne druge države, toda na Haitiju smo edini, ki to podpiramo. To je težka odločitev, vendar pa menim, da bodo državi strukturne spremembe pomagale.

Zadnja pripomba, ki danes ni bila pogosto omenjena, je hitrost dodeljevanja in uporabe sredstev. Sredstev se ne sme zlorabiti, za proračunsko podporo pa je potreben čas. Ni tako, da nam vlada da številko računa in mi samo prenesemo denar. Ne. Preverimo račun, vemo, kam gredo izplačila, zato je to obsežen postopek. Ne morete takoj prenesti 1,2 milijard EUR na račun in pričakovati, da se bo vse uredilo. Odgovorni smo tudi davkoplačevalcem. Enaki razmisleki veljajo za ceste: začeti moramo javni razpis, glede tega moramo biti pregledni, to pa vzame nekaj časa. Vendar pa menim, da je ta čas upravičen, saj je potreben samo en primer zlorabe sredstev, da bi podpora obnovi Haitija utrpela škodo v očeh evropskih državljanov. Zagotovim vam lahko, da bomo tudi v zvezi s tem sprejeli vse potrebne ukrepe.

Ponovno se vam zahvaljujem za vašo podporo. To je bila zelo koristna in spodbudna razprava in menim, da si bomo prizadevali za zadeve, ki ste jih omenili danes.

  Predsednica. – Prejela sem šest predlogov resolucije⁽¹⁾, predloženih v skladu s členom 110(2) poslovnika.

Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v sredo, 19. januarja 2011.

(1) Glej zapisnik