Razprave

Torek, 18. januar 2011 - Strasbourg

1. Otvoritev seje

PREDSEDSTVO: SILVANA KOCH-MEHRIN
podpredsednica

(Seja se je začela ob 9.00)

2. Razprave o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države (razglasitev vloženih predlogov resolucij): gl. zapisnik

3. Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum ES/Srbija - Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum ES/Srbija (razprava)

  Predsednica. – Prva točka dnevnega reda je skupna razprava o sporazumu ES/Srbija

– Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum ES/Srbija. Po priporočilu Jelka Kacina v imenu Odbora za zunanje zadeve (A7-0362/2010). Priporočilo o osnutku sklepa Sveta in Komisije o sklenitvi Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Srbijo na drugi strani [15619/1/2007 - C7-0341/2010 - 2007/0255(NLE)]

– Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum ES/Srbija. Izjavi Sveta in Komisije [2010/2980(RSP)]

  Jelko Kacin, poročevalec. – (SL) Sporazum o stabilizaciji in pridruževanju med Evropsko unijo in Srbijo je bil podpisan aprila 2008, prehodni trgovinski začasni sporazum pa se uspešno izvaja od februarja 2010.

Proces ratifikacije se je začel septembra 2008, ko je parlament Srbije prvi ratificiral ta sporazum.

Sporazum prinaša politični, pravni in gospodarski okvir sodelovanja Evropske unije in Srbije, in brez začetka procesa ratifikacije ni bilo mogoče nadaljevati evropskih integracij Srbije.

Leta 2009 poročila o Srbiji ni bilo na dnevnem redu Evropskega parlamenta, ker je bil proces ratifikacije v državah članicah blokiran zaradi nezadostnega sodelovanja s haaškim sodiščem. Do danes je enajst držav članic ratificiralo ta sporazum, in zato danes pozivam preostale države, da to storijo čim prej.

Z današnjo ratifikacijo v tem najvišjem zboru bomo poslali močno in vidno sporočilo podpore evropskim naporom Srbije. A to še ne zagotavlja samo po sebi zaključka procesa ratifikacije.

Resolucija o Srbiji, o kateri bomo glasovali jutri, nosi prav to sporočilo podpore. Srbijo je potrebno podpreti na njeni dolgi in težki poti k članstvu v Evropski uniji.

Kot država, ki je bila dolgo izolirana in izven modernih tokov evropske politike in gospodarstva, se Srbija sooča s številnimi izzivi.

V zadnjih dveh letih smo priča evropeizaciji politične scene v Srbiji. Srbski voditelji bodo ponudili najboljši dokaz o iskreni predanosti evropskim vrednotam in načinu življenja, če bodo uspešno reševali probleme in izvedli vse reforme, ki so nujne.

Pozitivnih dogodkov je že nekaj. Pripravljenost Srbije na kompromis in sprejetje skupne resolucije o Kosovu v generalni skupščini OZN septembra 2010 so jasno pozdravljeni z naše strani.

S prvim dnem tega leta je ukinjeno obvezno služenje vojaškega roka, in generacije mladih državljanov Srbije so dobile dodatno možnost, da se učijo, študirajo in se razvijajo. Civilni nadzor nad oboroženimi silami pa je okrepljen.

Po drugi strani je napredek Srbije k Uniji zelo obremenjen z dejstvom, da sta dva obtoženca za vojne zločine pred haaškim sodiščem še vedno na svobodi.

Več kot 15 let od genocida v Srebrenici, tega največjega zločina na evropskih tleh po drugi svetovni vojni, je Ratko Mladić še naprej na begu.

Pozdravljamo izjave voditeljev v Beogradu, da je zaključek sodelovanja s Haagom prioriteta vlade. Prav tako pa pozivamo oblasti, da, kot pravi glavni haaški tožilec, prepričljivo zmanjšajo razkorak med izkazano politično voljo in konkretnimi rezultati.

Prišel je čas, da Srbija zapre to mučno poglavje in naredi nov korak k spravi v regiji.

Srbija ne more dobiti status kandidatke dokler ne dokaže, da polno sodeluje s Haagom, kot piše v zaključkih Sveta z dne 25. oktobra leta 2010.

Najbolj prepričljiv dokaz za to bi bili aretaciji in izročitev obtoženih. Nivo dosedanjega truda pri sodelovanju ne prinaša rezultatov in še ni zadosten.

Doseženi so pomembni premiki v regionalnih odnosih na zahodnem Balkanu, ki se najbolj čutijo v odnosih med Srbijo in Hrvaško. Pozdravljamo državniško držo predsednika Srbije, ki je z novim pristopom dal močan zagon trajni spravi v regiji.

Kljub temu pa obstajajo drugi izzivi. Beograd mora pokazati konstruktiven odnos v bližnjem dialogu s Prištino in, ne glede na vprašanja statusa Kosova, morajo odnosi med Beogradom in Prištino postati partnerski, da bi cela regija lažje napredovala k Evropi.

To velja tudi za odnos Srbije do Bosne in Hercegovine. Beograd mora podpirati reforme, ki bodo Bosno in Hercegovino kot državo z institucijami usposobile za pogajanja o članstvu v Evropski uniji. V tem trenutku to namreč še ni tako.

  Enikő Győri, predsedujoča Svetu. – Gospa predsednica, v veliko čast mi je, da se lahko vrnem v Evropski parlament v novi funkciji predstavnice madžarskega predsedstva Svetu Evropske unije po rotacijskem sistemu. Spoštovani poslanci, upam, da boste name gledali, kot na nekdanjo poslanko Parlamenta in kot na zagotovilo, da bo madžarsko predsedstvo prijazno do Parlamenta.

Veselim se dela z vami v prihodnjih petih in pol mesecih tega predsedstva ob velikih pričakovanjih. Nadaljevala bom v maternem jeziku.

predsedujoča Svetu. – (HU) Gospa predsednica, gospe in gospodje, v veliko zadovoljstvo in čast mi je, da sodelujem v tej razpravi, po kateri bo Parlament glasoval o odobritvi Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma z Republiko Srbijo. To priložnost želim izkoristiti in izraziti zahvalo poročevalcu Evropskega parlamenta, gospodu Jelku Kacinu, ki je pripravil odličen osnutek poročila na to temo, hkrati pa toplo pozdraviti resolucijo o procesu evropskega pridruževanja Srbije. Podobno kot druge države v regiji, je tudi Srbiji možnost članstva v Evropski uniji prinesla koristi, država pa je v zadnjih letih v tej smeri dosegla znaten napredek. V tem pogledu je Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum pomemben korak naprej za Srbijo na poti v Evropsko unijo.

Sporazum krepi že tako tesne vezi med Evropsko unijo in Srbijo in vzpostavlja pogodbeno razmerje med obema stranema. Sporazum vzpostavlja nov okvir za politični dialog. Vzpostavlja območje proste trgovine in krepi dvostranske gospodarske odnose, ki naj bi Srbiji prinesli velike gospodarske ugodnosti. Sporazum spodbuja procese reform, ki bodo prispevale k rasti srbskega gospodarstva in pomagale Srbiji, da razvije popolnoma delujoče tržno gospodarstvo. Poleg tega je sporazum temelj za okrepljeno sodelovanje na številnih področjih, ki se bodo v prihodnje okrepila med Evropsko unijo in Srbijo, tudi v boju proti organiziranemu kriminalu in nezakoniti čezmejni trgovini in v zvezi z izboljšanjem veljavnih predpisov o varstvu okolja.

Svet je ratifikacijski proces za sporazum sprožil 14. junija 2010. Do zdaj je sporazum v parlamentu potrdilo enajst držav članic, med drugim tudi Madžarska. Prepričani smo, da ga bodo zelo kmalu ratificirale vse države članice. Svet želi, da bi Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum začel veljati konec leta 2011, najkasneje pa v začetku leta 2012. To bi pomenilo, da bi Srbija sklenila ambiciozno pogodbeno razmerje z Evropsko unijo ravno v času, ko se intenzivneje pripravlja na pridružitev. Vaš glas bo še okrepil in pospešil ta proces, zaradi soglasne podpore, ki so jo 1. decembra izrazile vse politične sile na srečanju Odbora za zunanje zadeve. Srbija je izrazila svojo zavezanost Evropski uniji s prošnjo za pristop, ki jo je vložila decembra 2009. Oktobra lani je Svet pozval Komisijo, naj predloži svoje mnenje. Pričakujemo ga lahko v drugi polovici leta 2011.

Vsi se zavedamo, da proces evropskega združevanja Srbiji prinaša številne prednosti. Hkrati pa mora Srbija izvesti obsežne reforme. Te vključujejo dodatna prizadevanja na področju javne uprave in pravne države, reformo sodstva, boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo.

Kot navaja poročilo gospoda Kacina, proces vključevanja napreduje tudi na podlagi doseženega napredka na tem področju. Pozdravljam dejstvo, da so bili doseženi že številni rezultati. Hkrati pa želim ob tej priložnosti izpostaviti, da je Srbija lani naredila zgodovinski korak k miru s sosedami v regiji. Prav tako pozdravljam tesno sodelovanje Srbije z Evropsko unijo poleti 2010 in resolucijo ZN, ki je omogočila dialog med Beogradom in Prištino. Svet je v celoti podprl delo, ki ga je na tem področju opravila visoka predstavnica Ashton. Gre za velik izziv, vendar pa možnost za dialog Kosovu in Srbiji omogoča, da se približata Evropski uniji.

Dovolite mi, da na koncu povem še nekaj sklepnih misli. Prepričana sem, da mora Evropska unija ohraniti verodostojnost širitvenega procesa. Vse niti so v naših rokah. Prepričana sem, da bo uspešen zaključek pogajanj s Hrvaško med madžarskim predsedovanjem zelo pozitiven znak za Srbijo in potrditev, da proces še poteka in da se države Balkana lahko pridružijo državam Evropske unije.

Gospa predsednica, gospe in gospodje, leto 2011 bo pomembno leto za Srbijo, ki bo polno izzivov in priložnosti. Pozdravljam priložnost, ki jo ta nov sporazum daje Srbiji, saj bomo tako lahko gradili skupno prihodnost v miroljubni Evropi.

  Štefan Füle, član Komisije. – Gospa predsednica, v veliko zadovoljstvo in čast mi je, da lahko danes spregovorim v Evropskem parlamentu pred glasovanjem o odobritvi Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma z Republiko Srbijo. Poročevalcu za Srbijo Jelku Kacinu se želim iskreno zahvaliti za poročilo o evropskem integracijskem procesu Srbije.

Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum je pomemben korak naprej za Srbijo na njeni poti v Evropsko unijo. Temeljni cilj tega sporazuma je utreti pot nadaljnjemu evropskemu združevanju in reformam ter pripraviti Srbijo na članstvo v Evropski uniji. Ta pomemben mejnik bo spodbuda Srbiji, saj je obnovila svoja prizadevanja za spodbujanje sprave v regiji.

Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum vzpostavlja celostni institucionalni okvir, prek Sveta in Odbora za stabilizacijsko-asociacijski sporazum, prenovljen okvir za politični dialog in mrežo pododborov, ki podrobno pokrivajo večino političnih področij Evropske unije. Seveda vzpostavlja tudi poseben organ med Parlamentom in srbskim parlamentom, skupni parlamentarni odbor.

Stabilizacijsko-asociacijski sporazum z gospodarskega vidika predvideva postopno vzpostavitev proste trgovinske cone in postopno vključevanje Srbije na notranji trg Evropske unije, kar bo koristilo Evropski uniji in Srbiji. Kot se je zgodilo v srednji Evropi v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, bo sporazum spodbudil naložbe, predvsem neposredne naložbe. Ključno bo prispeval k rasti srbskega gospodarstva in pomagal Srbiji, da razvije delujoče tržno gospodarstvo.

Tudi Evropski uniji bo prinesel enako pomembne prednosti. Srbski trg je zdaj odprt za izvoznike iz Evropske unije. Prej relativno visoke dajatve bodo v nekaj letih povsem odpravljene z izjemno redkih občutljivih kmetijskih izdelkov.

S postopnim vključevanjem Srbije v notranji trg, bodo postali pogoji za vlagatelje stabilnejši in bolj predvidljivi. Pravila o konkurenci in državni pomoči so usklajena s pravili Evropske unije. Tudi varstvo pravic in intelektualne lastnine se postopoma usklajuje s standardi Evropske unije. Evropskim ponudnikom se postopoma odpira tudi znaten srbski trg javnih naročil.

Vzpostavljanje tesnejših vezi s Srbijo Evropski uniji prinaša številne druge prednosti, saj bo olajšalo sodelovanje na področju pravosodja, svoboščin in varnosti, okolja, prometa in carine, če navedem le nekatere. To politiki Evropske unije v jugo-vzhodni Evropi zagotavlja večjo verodostojnost in učinkovitost.

Omembe vredno je dejstvo, da je Srbija izvedla začasni sporazum. Uradno je začel veljati februarja 2010, vendar se je Srbija odločila, da ga bo začela izvajati že kmalu po podpisu aprila 2008. Srbija je s tem dokazala zavezanost gospodarskemu povezovanju z Evropsko unijo in ima do zdaj pozitivno zgodovino sodelovanja.

Od 14. junija 2010, ko se je Svet odločil za začetek ratifikacijskega procesa za sporazum, je ratifikacijo najavilo devet držav članic, še dve pa sta zagotovili potrditev v parlamentu. Današnje glasovanje Evropskega parlamenta bo tako dalo dodaten zagon procesu ravno zaradi soglasne podpore vseh političnih skupin. Upam, da bodo tudi druge države članice kmalu ratificirale sporazum.

Naj se na koncu osredotočim na resolucijo o evropskem integracijskem procesu Srbije, ki je dobro pripravljen prispevek k današnji politični razpravi. Zato sem hvaležen poročevalcu Jelku Kacinu. Resolucija Srbiji pošilja sporočilo podpore pri krepitvi odnosov EU-Srbija in sporočilo o pričakovanju v zvezi s ključnimi spremembami na poti Srbije k članstvu v Evropski uniji. To je še posebej pomembno v sklopu priprav mnenja o prošnji Srbije za članstvo v Evropski uniji.

Novembra lani sem bil v Beogradu, kjer sem predal podroben vprašalnik predsedniku vlade in podpredsedniku vlade za evropsko povezovanje. Srbske oblasti zdaj pripravljajo odgovore, ki jih pričakujemo do konca meseca. Srbska vlada je 30. decembra sprejela akcijski program, ki je nadaljevanje poročila Komisije o napredku, kar je spodbudno. Komisija bo temeljito analizirala odgovore na vprašalnik in korake, ki jih bodo izvedle srbske oblasti v prihodnjih mesecih, da bi pripravila oceno in tako zagotovila mnenje do druge polovice leta 2011.

Kot je povedala moja madžarska kolegica, je leto 2011 pomembno za Srbijo: leto zahtevnih izzivov in leto priložnosti. Pot je bila začrtana in cilji so dobro znani in od Srbije je odvisno, ali bo sledila tej poti, izpolnila zahtevana merila in, ko bo pripravljena, sodelovala v pogajalskem procesu z Evropsko unijo. Prepričan sem, da bo Srbija ob naši skupni podpori še naprej sprejemala prave evropske odločitve in beležila uspehe v prizadevanjih za povezovanje. To bo pozitivno sporočilo za celotno regijo v času, ko moramo ponovno izpostaviti njeno evropsko perspektivo, da bi tako utrdili mir in spodbudili gospodarski napredek na Zahodnem Balkanu.

  György Schöpflin, v imenu skupine PPE. – Gospa predsednica, menim, da je poročilo o Srbiji odlično. Čestitam poročevalcu Jelku Kacinu.

Zdi se mi, da se je Srbija končno odločila in si resnično želi evropske prihodnosti. Večina politične elite je prepričana, da je to najboljša možnost. Na to odločenost moramo gledati v luči pretresov v zadnjih dveh desetletjih. Srbija je doživela konec komunizma, razpad Jugoslavije, vojno, ki je sledila, vlogo Slobodana Miloševića, bombardiranje v letu 1999, razcvet mafije in kriminala, nasilja, beguncev – moreča in travmatična zgodovina. Odločitev za Evropo je torej znaten dosežek in sporočilo, da je Srbija postala dejavnik stabilnosti v regiji.

Ostajata dve glavni politični težavi: aretacija in izročitev Ratka Mladića v Haag in sprejetje neodvisnosti Kosova. Obe težavi kažeta na psihološke ovire. Mladić ima svoje zaščitnike, izguba Kosova pa je boleča za velik del srbske družbe; vsaka izguba ozemlja je boleča. K tema težavama lahko dodamo še nekatera druga področja, na katera moramo biti pozorni. in sicer posodobitev javne uprave in delovanje pravosodja, vzpostavitev tržnih pogojev ter popolno odprtost do srbske zgodovine, tudi dostop do arhivov.

Napovedi za približevanje Srbije Evropi so precej dobre. K temu se je jasno zavezala. Naloge, s katerimi se spopadata elita in družba, so določene, tehnične priprave pa dobro potekajo. Če bo vse dobro, bo Srbija prejela mnenje to jesen, po tem pa status kandidatke. Pot v Evropo ne bo lahka, vendar bo stabilna, demokratična Srbija koristila celotni Evropi.

4. Dobrodošlica

  Predsednica. – Preden preidemo na seznam govornikov, želim izkoristiti priložnost in pozdraviti gosta, ki danes spremlja našo razpravo, in sicer podpredsednika srbske vlade, gospoda Božidarja Đelića. Prisrčno pozdravljeni, gospod Đelić. Lepo je, da ste z nami.

5. Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum ES/Srbija - Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum ES/Srbija (nadaljevanje razprave)

  Predsednica. – Naslednja točka dnevnega reda je nadaljevanje skupne razprave o sporazumu ES/Srbija.

  Maria Eleni Koppa, v imenu skupine S&D. – (EL) Gospa predsednica, tudi jaz želim čestitati gospodu Kacinu za uravnoteženo in podrobno besedilo, ki ga je predstavil. Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu močno podpira možnost pridružitve Srbije, države, ki je v zadnjih nekaj letih zelo napredovala in ki je temelj za utrditev miru in stabilnosti na Zahodnem Balkanu. To, da je Parlament danes potrdil Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum, je zgodovinski trenutek, ki ga pozdravljamo. V resoluciji Evropskega parlamenta prav tako pozdravljamo prošnjo za pristop, ki jo je vložila ta država, hkrati pa poudarjamo, da je treba opraviti še nekatere druge korake.

Jasno se moramo zavedati, da je razvoj regionalnega sodelovanja še vedno najpomembnejša prednostna naloga Unije na Zahodnem Balkanu. Glede na to je sodelovanje med Srbijo in Mednarodnim kazenskim sodiščem jasna mednarodna obveznost in mora hitro napredovati, ne zato, ker to hoče Evropa, ampak zaradi tega, ker je za zagotavljanje pravičnosti potrebna sprava s preteklostjo, hkrati pa omogoča izboljšanje odnosov med vsemi ljudmi nekdanje Jugoslavije.

Ne smemo pa pozabiti, da so bili Srbi žrtve te vojne. Srbija je država z največjim številom beguncev in notranje razseljenih ljudi v Evropi; ljudi, ki potrebujejo nego in nastanitev, hkrati pa morajo biti vključeni v trg dela. Unija mora praktično podpreti vsa prizadevanja v tej smeri, predvsem zaradi kreditne krize. Zato pozdravljamo nedavno zavezo predsednikov Srbije in Hrvaške, da bosta skupaj poiskala rešitve za težave beguncev.

Za stabilnost v regiji je še posebej pomembna odločitev o začetku dialoga z oblastmi na Kosovu. Podpiramo dialog, do katerega mora čim prej priti v korist vseh, ki živijo na Kosovu, in upam, da bo prispeval k skupni evropski prihodnosti za ljudi v regiji. Na koncu želim čestitati podpredsedniku srbske vlade, gospodu Đeliću, za njegovo včerajšnjo izjavo v Odboru za zunanje zadeve Evropskega parlamenta, da Srbija išče zgodovinski kompromis za Kosovo. Ta kompromis je res potreben in vsi moramo pomagati, da bi ga bilo mogoče doseči.

  Norica Nicolai, v imenu skupine ALDE. – (RO) Gospa predsednica, kot liberalka moram poudariti, da je Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo skupina, ki je vedno podpirala proces širitve, saj verjamemo v Evropo, ki združuje vse njene članice, in sicer v močno, združeno Evropo. Kot Romunka lahko le pozdravim to evropsko pot, ki ji sledi Srbija, hkrati pa poudarjam, da je Srbija evropska država in njena pot v Evropo ne bo potekala brez težav, ki izhajajo iz burne zgodovine. Vendar pa se mora Srbija ozreti v prihodnost in skušati pozabiti na preteklost, saj sprava s preteklostjo ne sme ovirati prihodnosti v Evropi.

Poudariti želim, da morajo biti københavnska merila ustrezno, odločno in natančno izvedena za celotno regijo, kar pomeni tudi za Srbijo, saj zagotavljajo spoštovanje evropskih vrednot, pravne države in uspešnih demokracij. Zadnji dve leti od zgodovinske odločitve o evropski poti dokazujeta, da so vlada v Beogradu in Srbi motivirani in odločni. Trdno verjamejo v evropski projekt, saj je evropska odločitev vlade, ki v te odločitve ni bila prisiljena s pravnimi zahtevami ali zahtevami, ki bi jih narekovala pravila te politične igre, izjemno pomembna.

Ključno je, da Srbija stabilizira gospodarstvo. Znaki, ki jih opažamo v srbskem gospodarstvu, so odlični. Bistvenega pomena je, da stabilizira demokracijo. Veliko pozornost je treba nameniti multikulturnosti na Balkanu, kar je občutljivo vprašanje. Težava manjšin v tej regiji ne sme sprožati sporov. Nujno potrebujemo model spodbujanja pomoči in podpore manjšinam in kulturno spravo.

  Marije Cornelissen, v imenu skupine Verts/ALE. – (NL) Gospa predsednica, Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze močno podpira pristop Srbije k EU. Zato smo zadovoljni s soglasno proevropsko podporo sedanje vlade. Menim pa, da nobena stran ne bo prejela nobene nagrade za način, na katerega obravnava pristopni proces. EU dopušča, da se iz nje norčujejo.

Da bi podprla srbsko proevropsko politiko, je odobrila odpravo vizumov, še preden je Srbija izpolnila vsa merila. Srbija je prejela objavo oktobra v zameno za zmerno stališče do Kosova. EU pošilja sporočilo, da je pristopni proces odvisen od politični igric, ne pa od izpolnjevanja meril. Srbije ne bi smeli nagraditi, da se obnaša kot zrela evropska demokracija. Dejansko bi morali pričakovati, da bo Srbija prevzela odgovorno vlogo regionalne voditeljice v zvezi s Kosovim in Bosno, ne da bi jo za to morali nagrajevati tako, kot damo malemu otroku sladkarijo, ker je priden.

Predvsem bi morali nehati popuščati, ko govorimo o lovu na Mladića in Hadžića. Govorimo o storilcih grozovitih vojnih zločinov in genocida. Ne bi smeli dopustiti, da ostaneta nekaznovana. Srbija lahko in mora storiti veliko več za njuno prijetje. Ne moremo dovoliti, da bi bilo popolno sodelovanje z MKSJ ogroženo zaradi interesov diplomacije. Za razsodbo o tem so odgovorni tisti, ki so pristojni za presojo, ali Srbija povsem sodeluje, in ta oseba je tožilec Brammertz. Zato vas pozivam, da glasujete za naš predlog spremembe.

  Charles Tannock, v imenu skupine ECR. – Gospa predsednica, napredek Srbije na poti za članstvo v EU se krepi in to povsem upravičeno, kot kaže tudi odlično poročilo gospoda Kacina.

Ko sem bil oktobra lani v Srbiji, sem bil navdušen nad zavezanostjo in prizadevanjem srbske dinamične, zahodno-usmerjene demokratične vlade. Srbija mora vsekakor opraviti še veliko dela pri reformi pravosodja in boju proti organiziranemu kriminalu. V skupini ECR prav tako upamo, da bo Ratko Mladić prijet in izročen v Haag, čeprav ni gotovo, da je na srbskem ozemlju. Ključnega pomena je, da napredek Srbije dopolnijo in nagradijo EU in njene države članice, na primer, zdaj z ratifikacijo ZSV, ne samo zaradi tega, ker so nekatere sosede Srbije, kot je Hrvaška, veliko dlje na poti do vstopa v EU.

Odnos Srbije s Kosovom je problematičen, ne pa tudi nerešljiv. Osebno verjamem, da je najboljša pot pravična popolna in dokončna poravnava, ki temelji na razdelitvi in načelu „zemlja za mir“, ki se uporablja na Bližnjem Vzhodu. EU mora ustrezno ovrednotiti to možnost v skorajšnjem dialogu, ki ga bo vodila visoka predstavnica. Zelo kratkovidno bi bilo, če bi ga zanemarili, to pa bi le še pripomoglo k nadaljevanju težav na Kosovem z vidika mednarodnega priznavanja na ravni EU, NATA in ZN.

  Miloslav Ransdorf, v imenu skupine GUE/NGL. – (CS) Gospa predsednica, največja osebnost v srbski zgodovini, Sveti Sava, je rekel, da so Srbi ljudje vzhoda in zahoda. Zaradi tega ne zaupajo ljudem na zahodu, saj nase gledajo, kot na ljudi z vzhoda, hkrati pa ne zaupajo ljudem z vzhoda, ker gledajo nase, kot na ljudi z zahoda. Srbija je most med vzhodom in zahodom Evrope, ključna država za evropsko enotnost in celo roman velikega srbskega pisatelja Dobrice Ćosića, „Čas smrti“ govori o tem, da je Srbija ključnega pomena za enotnost ali razpad Evrope.

Čas je, da se zavemo temeljnega pomena Srbije za evropsko enotnost. Je ključno gospodarstvo na Balkanu in brez Balkana ne bo evropske enotnosti. Poudariti želim, da imamo skupne naloge, ki jih lahko relativno hitro obravnavamo, kot so težave z begunci v Srbiji (Srbija ima na svojem ozemlju približno 750 tisoč beguncev), okoljski problemi (nekateri segajo že v devetdeseta leta prejšnjega stoletja) in delovanje prometnih poti na Donavi (v Evropskem parlamentu imamo delujočo medskupino, osredotočeno na Donavo), prav tako pa si moramo prizadevati za pomoč Srbiji pri odločnih reformah pravosodja in pri boju proti organiziranemu kriminalu.

  Nikolaos Salavrakos, v imenu skupine EFD. – (EL) Gospa predsednica, menim, da je poročilo gospoda Kacina uravnoteženo, za kar mu čestitam. Napredek Srbije pri potrebnih reformah je v tem poročilu realistično prikazan. Včeraj je podpredsednik Srbije Odboru za zunanje zadeve podal zadovoljivo predstavitev dogodkov.

Pomembno nerešeno vprašanje je sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem, vključno z izročitvijo zadnjih beguncev v Haag, kar je tudi temeljni pogoj za napredek Srbije pri pridružitvi.

Svoboda tiska je ena najpomembnejših težav, ki jih mora rešiti srbska vlada; ne sme priti do političnih pritiskov ali drugih vplivov, ki ovirajo neodvisnost srbskih novinarjev.

Druga težava, ki pesti Srbijo, je veliko število beguncev in notranje razseljenih oseb, ki so se znašle brez prebivališča in v revščini, medtem ko je brezposelnost skoraj 19-odstotna. Menim, da bi morali pomagati Srbiji, prav tako pa ne smemo pozabiti, da je bila država še pred kratkim v vojni.

  Barry Madlener (NI). – (NL) Gospa predsednica, ne bi se smeli osredotočati le na aretacijo in sojenje vojnemu zločincu Mladiću. Srbija ima ogromne težave z organiziranim kriminalom. Mnogi govorniki so to že omenili in teh težav ne smemo podcenjevati. Napredek je bil dosežen, vendar še zdaleč ne zadostuje za doseganje sprejemljivega standarda.

Srbija je revna država, ko vse te države kandidatke. Gre za revne države in njihov vstop bo za evropske državljane zelo drag. Srbija je še bolj skorumpirana kot Romunija in Bolgarija. Romuniji in Bolgariji ne bi smeli nikoli dovoliti, da se pridružita Uniji. To bo pripeljalo do številnih težav, povezanih s korupcijo, Srbija pa je še bolj skorumpirana. Na to gledam, kot na trajno težavo, ki je ni mogoče enostavno odpraviti. Zato vas pozivam, da tega ne podcenjujete.

Zaradi morebitne pridružitve Srbije, ravno tako kot zaradi odprave vizumov, se bo povečalo priseljevanje v zahodno Evropo, priseljevanje, ki nam ne bo v korist.

  Adrian Severin (S&D). – Gospa predsednica, Sporazum o pridruževanju in evropski integracijski proces Srbije sta pomembna za Srbijo in Evropsko unijo.

Rad bi podal dve pripombi. Evropska unija bi morala identificirati in se zavedati lastnih interesov, da bi tako lahko ustrezno izpogajala sporazum in ustrezno nadzirala proces vključevanja. Evropa ima nerešeno težavo Albanije, nezadostno geopolitično usklajenost na svojem južnem boku in črno luknjo organiziranega kriminala in korupcije na balkanskem območju. To pomeni, da v središču Evrope potrebujemo razširjen delujoč in povezovalen trg ter boljše prometne povezave s tem območjem. Nobene te težave ni mogoče rešiti brez sodelovanja Srbije.

Drugič, Srbije ne smemo obravnavati kot drugorazredne evropske države in ji ob vsaki priložnosti pridigati. Srbija je zakrivila mnoge grehe, vendar je k tem grehom veliko prispevala tudi evroatlantska povezava. Leto 2011 je za Srbijo in Evropsko unijo res leto zahtevnih priložnosti. Teh priložnosti ne bomo mogli izkoristiti, če se ne bomo odrekli zagledanosti vase in če Srbije ne bomo obravnavali kot sebi enake.

Le dostojanstvena Srbija je lahko zanesljiva partnerica pri zgodovinski spravi na Balkanu in zgodovinski združitvi znotraj Evropske unije. Poročilo gospoda Kacina k temu izjemno prispeva.

  Sarah Ludford (ALDE). – Gospa predsednica, pridružujem se tistim, ki so pohvalili in pozdravili poročilo mojega kolega Jelka Kacina in povsem se strinjam z njegovimi pripombami, da je prihodnost Srbije v Evropski uniji in da bo Srbija postala pomembna akterka pri zagotavljanju varnosti in stabilnosti v regiji Zahodnega Balkana.

Že desetletje podpiram cilj članstva držav Zahodnega Balkana v EU, tudi takrat, ko sem bila podpredsednica delegacije za Balkan. Tesno sem sodelovala z našim poročevalcem pri zavzemanju za potovanja brez vizumov in bila sem presrečna, ko je bilo to pred letom zagotovljeno Srbiji. Menim, da gre za ključni prispevek k medsebojnim osebnim stikom, širjenju obzorja ter zagotavljanju varnosti in njenega širšega smisla.

Nekateri izzivi, s katerimi se srečuje Srbija, so že bili omenjeni. Nekaj želim dodati glede izziva pri reformi pravosodja. V poročilu Komisije o napredku prejšnjo jesen je bila izražena zaskrbljenost glede nepreglednega izvajanja postopkov ponovnega imenovanja, kar ogroža načelo neodvisnosti sodstva in pomeni visoko tveganje političnega vpliva. To je ključno vprašanje za pravno državo.

V zvezi s sodelovanjem z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo v Haagu je gospod Kacin včeraj zvečer Odboru za zunanje zadeve povedal, da Srbija počne, kar je v njeni moči, da bi našla in prijela zadnja dva obtoženca in ju izročila v Haag, vendar je Serge Brammertz, glavni tožilec, v svojem govoru v Varnostnem svetu ZN septembra povedal, da mora Srbija odpraviti razlike med navedeno zavezo o aretaciji in učinkovitostjo njenega početja na terenu. Ne vidimo nobenih rezultatov. Srbija mora sprejeti proaktivnejši pristop pri aretaciji ubežnikov, zato se bojim, da obstajajo razlike med trditvami in stvarnostjo, ki jih je vsekakor treba odpraviti.

  Franziska Katharina Brantner (Verts/ALE). – (DE) Gospa predsednica, tudi mi zagovarjamo pridružitev Zahodnega Balkana Evropski uniji, seveda tudi Srbije. Vse države se razlikujejo, vendar pa je regija medsebojno povezana in dejanja posamezne države v regiji lahko ključno vplivajo na uspeh samega procesa.

V tem pogledu želim še enkrat izpostaviti, da po našem mnenju pristopni proces Srbije ne more napredovati brez jasnega pozitivnega sporočila Mednarodnega kazenskega sodišča in kot je moja kolegica pravkar povedala, brez proaktivnejšega in predvsem učinkovitejšega sodelovanja s sodiščem na terenu.

Zgodilo se je tudi več pozitivnih stvari. Ena takšnih stvari je bilo sprejetje Zakona o enakosti med spoloma, kar nas zelo veseli. Želimo si, da bi se čim prej začel izvajati in pozivamo Komisijo, da zagotovi sredstva ter tako podpre ta proces. Če želi ta regija skupaj rasti, potrebujemo večjo izbiro javnega prevoza v in skozi regijo. Tudi v zvezi s tem pozivam Komisijo, da zagotovi več podpore in sredstev na tem področju, in sicer z instrumentom za predpristopno pomoč (IPA), saj smo prepričani, da potrebujemo stike med ljudmi, ne le med voditelji. To bo veliko enostavnejše, če bo mogoče lažje zagotoviti mobilnost ljudi v regiji.

Mobilnost je tudi vprašanje, o katerem želim na koncu na kratko spregovoriti, predvsem v zvezi z registrskimi tablicami, ki jih Beograd še naprej izdaja za sedem regij na severu Kosova. Beograd pozivamo, da končno neha izdajati te registrske tablice za Kosovo.

  Ryszard Czarnecki (ECR). - (PL) Gospa predsednica, Srbija je evropska država. Srbija je del evropske zgodovine. Srbija je del evropske kulture. Srbija ni le del evropske geografije. Biti mora del političnega zemljevida Evrope, zato nehajmo iskati izgovore, s katerimi bi podaljšali pot Srbije v Evropsko unijo. Občutek imam, da je EU to državo včasih zanemarila, Srbija pa ni deležna enake obravnave, kot nekatere države na Balkanu. To neenakost moramo enkrat za vselej odpraviti. Ne iščimo izgovorov – to še enkrat ponavljam –, da bi podaljšali pot Srbije v Evropsko unijo. Srbija je storila dovolj, da čim prej dobi mesto med državami Evrope.

  Bastiaan Belder (EFD). – (NL) Gospod predsednik, gospodarska kriza v Srbiji in Zahodnem Balkanu je zdaj najhujša. S temi resnimi razmerami je povezana nevarnost ponovnega vzpona populističnih in nacionalističnih čustev. Komisar Füle, ali ni zdaj čas, da vzpostavimo razvojni sklad za Zahodni Balkan, ki bo usklajen s povojnim Marshallovim načrtom.

Komisar, za vas imam še eno vprašanje. Včeraj so me obvestili o morebitnem novem žarišču v Srbiji Povezano je z dejavnostmi radikalnih islamističnih sil v Sandžaku. S temi dejavnostmi naj bi bil povezan regionalni mufti, gospod Zukorlić. Ali ima Evropska komisija konkretne informacije o tej zadevi in o kakšnih protiukrepih razmišlja?

  Dimitar Stoyanov (NI). – (BG) Gospa predsednica, na vzhodu Srbije, na območjih okoli Bosilegrada in Caribroda, živi več deset tisoč Bolgarov. Gre za manjšinsko skupnost, ki je v Srbiji ostala po koncu prve svetovne vojne.

Skoraj z gotovostjo lahko rečem, da so med najrevnejšimi ljudmi v Evropi. Srbska vlada ni v zvezi s tem storila ničesar – kot so naložbe, s katerimi bi nekoliko spodbudila gospodarstvo regije, novembra lani pa je brez pojasnila in ob kršitvi mednarodnih obveznosti zaustavila skupino bolgarskih državljanov, ki je prinesla pomoč otrokom v regiji in jim hotela omogočiti šolanje v Bolgariji.

Predstavnike srbske vlade bi rad opozoril, da so prost pretok ljudi in odprte meje temeljne vrednote Evropske unije. Dokler tega ne boste spoznali in izvajali, nimate mesta med nami.

  Elmar Brok (PPE). – (DE) Gospa predsednica, gospa Győri, gospe in gospodje, gospodu Kacinu bi se rad zahvalil za delo. Njegovo poročilo jasno izpostavlja, naj glasujemo z „da“.

Menim, da si je zaradi vseh vprašanj, kjer še naprej kritiziramo Srbijo, zaradi vseh zahtev po notranjih reformnih procesih, vseh potreb po sodelovanju z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo, zaradi vprašanj, povezanih z bojem proti korupciji, ki ima precejšen vpliv v Srbiji, predvsem dejavnosti mafije in njihov vpliv na gospodarsko življenje, treba skozi leta prizadevati v zvezi z vsemi temi potrebami in to je pogoj, da Srbija nadaljuje na pozitivni proevropski poti k članstvu v Evropski uniji, kot jim je bilo trdno obljubljeno v Solunu in te obljube se moramo držati.

Prav tako želim povedati, da moramo nujno sodelovati s Srbijo. Že bežen pogled na zgodovino regije nam pove, da ne bo trajnega, mirnega razvoja, če pri tem ne bo sodelovala Srbija, da moramo na Srbijo gledati kot na prosilko za članstvo v Evropski uniji in kot na ključno strateško partnerico pri občutljivem razvoju celotne regije in ravno zaradi tega jo moramo spodbujati in obravnavati enako kot države, ki so države članice Evropske unije ali ki so šele na začetku poti pridružitve, zaradi kakršnih koli zgodovinskih razlogov, kratkoročnih ali dolgoročnih. Glede na pogum, s katerim se predsednik Tadić bori za evropsko pot in glede na njegov trden položaj v Srbiji je nujno, da podpremo in spodbujamo te politične sile, saj bodo tako lahko pokazale svojemu prebivalstvu, da je prava pot pot v Evropo, ne pa nacionalistična pot.

Zato vabim vse, predvsem pa države članice, da hitro izvedejo proces ratifikacije in s tem pokažejo, da moramo podpreti Srbijo na poti v Evropo, saj bomo tako lahko zagotovili dolgoročno varnost v regiji.

  Hannes Swoboda (S&D). – (DE) Gospa predsednica, pred nekaj dnevi sem bil na Hrvaškem in nikoli do zdaj se o Srbiji ni toliko govorilo v tako pozitivnem smislu, in sicer ravno zaradi tega, kar je povedal gospod Brok – pogumnih odločitev, ki jih je sprejel predsednik Tadić skupaj s predsednikom Josipovićem – hkrati pa se zavedam, da pri tem močno sodeluje tudi podpredsednik vlade Đelić – kar so pomembni koraki k Evropi. Gre za elemente regijskega sodelovanja, vendar za regijsko sodelovanje z velikim političnim in humanitarnim pomenom. Zato je zelo pomembno – in glede tega v celoti podpiram, kar so povedali gospod Brok in drugi poslanci –, da spodbudimo Srbijo pri nadaljnjem sprejemanju takšnih korakov.

To je seveda povezano tudi z odnosi z Bosno in Hercegovino. Vsi vemo, kako pomembno je pozitivno sodelovanje Srbije – to velja tudi za Hrvaško –, da bi ta država ostala cela in izvedla ustrezne reforme. V zvezi s tem je Srbija res zelo pogumna in ključnega pomena za regionalno sodelovanje.

Kljub temu pa želim izpostaviti eno vprašanje, in sicer sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo. Gospoda Brammertza sem povabil, da se pridruži delovni skupini Odbora za zunanje zadeve, ki ji predsedujem. Na tem področju nismo povsem zadovoljni – storiti je mogoče še več. Naši pozivi v zvezi s tem niso bili uresničeni. Zato pozivam vse, da pomagajo to uresničiti.

Kot je že povedala gospa Koppa, ne gre le za vprašanje, ki je pomembno za Evropo. Srbija mora ta vprašanja razrešiti tudi zaradi sebe. Tako kot je prišlo do opravičila v Vukovarju, ki bo nedvomno zapisano v zgodovino države, se mora nadaljevati tudi boj proti tistim, ki so zakrivili te hude zločine.

  Anna Ibrisagic (PPE). – (SV) Gospa predsednica, ne moremo spregledati, da je Srbija v zadnjem času dosegla velik napredek. Naj navedem nekaj primerov: uspešna zaključitev procesa liberalizacije vizumov, regionalno sodelovanje na področju prometa in energije, politična pripravljenost za prispevanje k procesu sprave v regiji in novo politično vodstvo, ki se najbolj kaže v obisku predsednika Tadića v Srebrenici in Vukovarju.

Vse to ponazarja dobro vodstvo določenih posameznikov, veliko željo Srbije, da se približa članstvu v EU ter odločitev Srbov, da bodo izbrali ravno takšno vodstvo.

Zato smo veseli, da je bil dosežen Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum ES/Srbija in da smo Srbiji poslali sporočilo, s katerim izpostavljamo, da vidimo rezultate njenih prizadevanj in da Srbija spada v družino EU.

Odprta ostajajo še številna vprašanja: boj proti organiziranemu kriminalu, nadaljevanje reform pravosodja in iskanje rešitev za vprašanja manjšin. Večina teh težav ni značilna le za Srbijo, ampak so skupna tudi drugim državam Balkana.

Vprašanje, ki je edinstveno in ki ga moramo omeniti v sklopu tega, pa je sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo v Haagu. Srbska vlada ima dovolj politične volje. Obstaja zavedanje, da je sodelovanje s sodiščem nujno. Upamo, da bo Ratko Mladić kmalu v Haagu.

  María Muñiz De Urquiza (S&D). – (ES) Gospa predsednica, na voljo imam minuto, v kateri želim izpostaviti, kako pomembno je, da dopolnimo podobo Evropske unije s članstvom Srbije, in upam, da bo zaradi znatnega napredka, ki ga je dosegla država, to lahko potrjeno že v tem letu. Tega napredka se zavedata tudi Svet, saj se je odločil, da bo nadaljeval s pristopnim procesom, in Parlament v poročilu gospoda Kacina, ki mu čestitam.

V tej minuti moram prav tako izpostaviti, da so različna stališča glede Kosova znotraj Evropske unije spodbudila Srbijo, da se je jasno zavezala Evropi, kar je ključnega pomena za utrditev miru in demokracije na Balkanu in za doseganje konstruktivnega pristopa k regionalnemu vključevanju, kar potrjuje srečanje na visoki ravni v Sarajevu, ki je potekalo 2. junija v času španskega predsedovanja.

Upam, da ima Srbija popolno podporo EU pri izvajanju reform pravosodja, v boju proti korupciji in medregijskem dialogu.

  Eduard Kukan (PPE). – Gospa predsednica, veseli me, da je Srbija pokazala močno odločnost in dosegla znaten napredek pri procesu vključevanja. Naslednja pomembna koraka na tej poti sta sklenitev in izvajanje Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma.

Srbski vladi bi morali čestitati za ukrepe, ki jih je izvedla za doseganje tega napredka. Prepričan sem, da bo Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum državi prinesel oprijemljive gospodarske in trgovinske koristi na področjih, kot so okolje, energetika, promet in mnogi drugi. Do zdaj je ta sporazum ratificiralo trinajst držav. Upam, da bo ratifikacija tega sporazuma v Evropskem parlamentu spodbudila tudi druge, da bodo ta proces kmalu zaključile.

Vendar pa Srbijo in EU še vedno čakajo nekateri izzivi. Srbija se mora zavezati polnemu sodelovanju z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo, s tem ko bo obsodila prestale vojne zločince. Prav tako mora doseči napredek v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter dodatnih reformah v pravosodju in javni upravi. Srbski parlament mora opustiti prakse praznih mandatov in poljubno dodeljevanje parlamentarnih sedežev.

Upam, da bo dialog med Srbijo in Kosovom prešel na pravo pot, kar bo navadnim ljudem zagotovilo boljše možnosti za prihodnost. Evropski parlament je vedno močno podpiral vključevanje Zahodnega Balkana. Srbija je ključni del te zaveze.

(Predsednica je prekinila govornika)

  Emine Bozkurt (S&D). – (NL) Gospa predsednica, to je pomemben trenutek za stabilnost na Balkanu. Srbija je jasno dokazala, da se je odločila za evropsko prihodnost, vendar bo za uresničitev tega morala trdo delati. Na poti do morebitnega članstva v EU je veliko ovir. Poleg tega zadnja dva osumljenca MKSJ, Goran Hadžić in Ratko Mladić, še vedno nista bila aretirana. Žal Srbija, kot je očitno iz poročila glavnega tožilca Brammertza, ni prepričala mednarodne skupnosti, da počne vse, kar je v njeni moči, za prijetje teh zločincev.

Po mnenju gospoda Brammertza je srbska vlada storila zgolj minimalno, kar se je od nje pričakuje, in si ne prizadeva po najboljših močeh, da bi aretirala osumljenca. Potrebujemo jasno in enotno sporočilo srbske vlade. Prav tako je pomembno, da je Evropska unija pripravljena okrepiti pritisk. Visoko na srbski agendi morajo ostati tudi pravice žensk in homoseksualcev. Pričakujem, da bo Srbija odpravila vse blokade in omogočila odprt proces.

  Kinga Gál (PPE). – (HU) Gospa predsednica, gospa Győri, komisar, najprej čestitke poročevalcu in poročevalcu v senci, ki sta v tem besedilu dosegla ustrezne kompromise in pripravila dobro poročilo. Srbija je lani močno napredovala v številnih pogledih, kar je upoštevano tudi v poročilu in zato želim omeniti le nekaj točk.

Ena izmed teh točk je potovanje brez vizumov, ki ga morajo srbske oblasti obravnavati zelo resno, v prihodnje pa morajo storiti vse, kar je v njihovi moči, da bi državljanom svetovale, naj ne zlorabijo te priložnosti, saj bo sicer ogrožen dostop mladih ljudi do evropske vizije, ker je to potovanje brez vizumov –, ki smo ga že podprli – namenjeno predvsem mladim generacijam, ki se združujejo in odpravljajo razlike v Evropi in tega ne smemo zapraviti. Hkrati pa mora Srbija takoj doseči napredek pri sodelovanju z mednarodnim sodiščem in doseči rezultate v pogajanjih s Kosovom.

Izpostaviti želim vprašanje pravic manjšin, navedenih v københavnskih merilih. Veseli me, da poročilo obravnava to tematiko, saj mora Srbija nadaljevati z dejavnostmi na tem področju: zakoni o statusu Vojvodine in o Državnih svetih se morajo v praksi izvajati tako, da bodo le ti lahko opravljali svoje delo. Evropska unija mora na podlagi pridružitev v letu 2004 in 2007 spoznati, da ta …

(Predsednica je prekinila govornico)

  Elena Băsescu (PPE). – (RO) Gospa predsednica, odločitev Sveta, da bo sprožil postopek za ratifikacijo Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma, bo spodbudila Srbijo k nadaljnjemu izvajanju reform , da bi tako zagotovila skladnost s københavnskimi merili. Uveljavitev tega sporazuma bo sprostila trgovino med EU in Srbijo, hkrati pa bo zagotovila resne možnosti za pristop.

Do zdaj je bil dosežen znaten napredek, predvsem pri sodelovanju z EULEX na področjih reform preoblikovanja pravosodnega sistema in boja proti korupciji. Hkrati pa sem prepričana, da nepriznavanje neodvisnosti Kosova ne sme ovirati evroatlantskih prizadevanj Srbije. Srbska vlada je pokazala pripravljenost za sodelovanje v dialogu s Kosovom pod pokroviteljstvom EU.

Prav tako želim omeniti ključno vlogo Srbije pri ohranjanju miru na Balkanu. V zvezi s tem menim, da moramo še naprej nadaljevati s politiko odprtih vrat do vseh držav na Zahodnem Balkanu. Romunija brez zadržkov podpira širitev NATA in EU na to regijo, s posebnim poudarkom na Srbiji.

Na koncu želim poudariti, da moramo evropske države priznati in spodbujati prizadevanja in težnje te države. Dolžni smo podpreti naše partnerje na Balkanu na evroatlantski poti, za katero so se že odločili.

  Andrey Kovatchev (PPE). – (BG) Gospa predsednica, gospa Győri, komisar, najprej se želim zahvaliti poročevalcu gospodu Kacinu za dobro delo, ki ga je opravil pri tem poročilu. Prihodnost Srbije in Zahodnega Balkana je v Evropski uniji. Prepričan sem, da je mogoče zgodovinske napake in krivice, ki so doletele Balkan v prejšnjem stoletju, premagati le z evropskim združevanjem.

Naš skupni cilj je spremeniti sedanje meje, da ne bodo več črte ločevanja, ampak črte združevanja. Ne bi smelo biti pomembno, na kateri strani meje živijo državljani, ne glede na njihovo narodnost: ne glede na to ali so v Nišu ali v Kalotini, v Caribrodu ali v Sofiji, v Prištini ali v Leskovacu, je evropsko združevanje edini način za stabilnost, varnost in napredek za srbske državljane in tudi za njihove sosede.

Poročilo gospoda Kacina obravnava, kaj je bilo doseženo v Srbiji in kaj je še treba storiti. Podpiramo Srbijo in tudi v prihodnje jo bomo podpirali na njeni poti k povezovanju. Mi, ki prihajamo iz vzhodne Evrope lahko našim srbskim prijateljem damo koristne nasvete in tako preprečimo, da bi ponovili naše napake.

Eden izmed takšnih nasvetov je zagotovitev dostopa do dokumentov represivnega komunističnega sistema v Jugoslaviji. V Bolgariji imamo slabe izkušnje z zamudami pri zagotavljanju dostopa do dokumentov. Nekdanje tajne službe so tesno povezane s korupcijo in organiziranim kriminalom v regiji. Čestitam Srbiji za njena prizadevanja pri omejevanju vpliva komunističnih struktur v njeni vladi. Prihodnost demokratične države ne sme nadzirati njena totalitarna preteklost.

V vzhodni Evropi se jasno zavedamo manipulacij bivših komunistov, ki počnejo vse, da bi svoje dejavnosti predstavili kot zaščito nacionalnih interesov. Ne dopustite, da vas zavajajo. Zanimajo jih le lastni interesi.

Kdor nadzira preteklost, nadzira tudi prihodnost. Zagotavljanje dostopa do dokumentacije komunističnih tajnih služb bo jasno sporočilo Evropi, da želi Srbija prekiniti stike z režimom, ki jo je za več desetletij odrezal od Evrope. Državljani nekdanje Jugoslavije imajo pravico poznati svojo nedavno zgodovino.

Srbiji želim uspeh na njeni poti pri evropskem združevanju, pri čemer jo podpiramo. Z veseljem pričakujemo, da bo postala del evropske demokratične družine.

  Georgios Koumoutsakos (PPE). – (EL) Gospa predsednica, najprej se želim zahvaliti poročevalcu za odlično delo in besedilo, ki ga je predstavil o Srbiji. Podpis Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma EU/Srbija je zelo pomemben dogodek za Srbijo in Evropsko unijo. Naslednja faza, naslednji pomemben korak je pridobitev statusa države kandidatke. Prepričan sem, da bi se o tem lahko odločili do prihodnjega decembra. Ne pozabimo, da je leto 2011 za Srbijo predvolilno leto, parlamentarne in lokalne volitve pa bodo potekale marca 2012.

Vsi, ki smo imeli včeraj priložnost prisluhniti podpredsedniku Đeliću v Odboru za zunanje zadeve, smo bili priče zavezanosti in odločenosti Srbije, da bo storila vse, kar je v njeni moči, da bi izpolnila evropska merila in predpogoje. Prav tako smo bili priče pozitivnemu in konstruktivnemu stališču Srbije in srbske vlade o temeljnem dialogu s Prištino. Srbijo moramo spodbujati.

  Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė (PPE). – (LT) Gospa predsednica, glede na sklepe Sveta o napredku Srbije na področju reform bi morali tej državi čestitati, vendar nas žal skrbijo nekatere zadeve. Pri približevanju Srbije Evropski uniji moramo še posebno pozornost nameniti nekaterim področjem, predvsem izboljšanju poslovnega okolja v Srbiji. Izkušnje litovskih vlagateljev sprožajo razumna vprašanja glede poslovnega okolja in zaščite naložb v Srbiji. Srbska vlada je obtožila litovska podjetja, ki so vložila 34 milijonov EUR, neizpolnjevanja pogojev in s kršitvijo sporazuma med Srbijo in Litvo, ki spodbuja vlaganje in medsebojno varstvo, odpovedala pogodbo o privatizaciji. Srbija mora najti rešitve za zagotavljanje preglednega in predvidljivega okolja za podjetja, hkrati pa odpraviti birokratske ovire, pravno negotovost in podobna vprašanja. Nobenega dvoma ni, da podpiramo prizadevanja Srbije pri vključevanju v Evropsko unijo in upamo, da bo Srbija razrešila vprašanja.

  Csaba Sándor Tabajdi (S&D). – (HU) Gospa predsednica, gospa Győri, komisar Füle, zaključujemo postopek in hkrati upamo, da bomo lahko še letos začeli s pristopnimi pogajanji glede na to, kar je v zadnjem času dosegla Srbija. Omeniti želim dejstvo, da tudi glavni tožilec Brammertz obravnava sodelovanje z Mednarodnim sodiščem v Haagu kot brezhibno. To vprašanje je bilo dolgo občutljivo. Enako velja za partnerstvo v NATU, po mojem mnenju pa je v primeru Zahodnega Balkana še posebej pomembno, da ima Srbija pohvalno manjšinsko politiko, ki bi lahko bila za vzgled številnim državam članicam EU, saj obsežna kulturna avtonomija, ki se odraža v pristnem delovanju svetov različnih narodnih manjšin, zagotavlja nemoten obstoj manjšin. Zelo pomemben je napredek pri vprašanju Kosova, ki je čustveno zelo zapleteno in zahtevno vprašanje, vendar pa Srbija zelo dobro ...

(Predsednica je prekinila govornika)

  Ivo Vajgl (ALDE). – (SL) Poročilo kolege Jelka Kacina je enako stvarno in vzpodbudno.

Polna integracija Srbije v Evropsko unijo je v interesu stabilnosti in varnosti Evrope, je tudi, zaradi tega pomeni tudi eliminiranje in pomemben korak pri eliminiranju sive cone na jugo-vzhodu Evrope.

Podpiram Srbijo in njene strateške cilje, o katerih nas je obvestil gospod podpredsednik Đelić.

Ključi so v rokah Srbije, ki mora izpolniti pogoje. Mogoče je tudi to priložnost, da sporočimo srbski javnosti, da Mladić ni ponos, ampak sramota srbskega naroda.

Rad bi tudi poudaril, da pozdravljam vse korake v graditvi dobrega sosedstva, ki jih dela srbska vlada in srbska javnost, obenem pa poudarjam, da je vprašanje meje eno izmed ključnih vprašanj, ko gre za sosedske odnose.

  Ulrike Lunacek (Verts/ALE). – (DE) Gospa predsednica, tudi sama želim izraziti podporo pristopu Srbije k Evropski uniji in zamisli, da je prihodnost Srbov in celotnega Zahodnega Balkana v skupni Evropi. Podpiram Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum, čeprav moram hkrati izpostaviti, da sodelovanje Srbije z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo še vedno ni tako dobro, kot bi moralo biti. Tudi jaz upam, da bo večina na tem plenarnem zasedanju podprla našo spremembo in da bodo besede gospoda Brammertza veljale tudi v prihodnje.

Gospodu Kacinu se želim zahvaliti za poročilo in za, na nekaterih mestih, zelo pozitivno poročanje o napredku Srbije, pa tudi o tistih elementih, kjer težave še vedno obstajajo.

Prešla bom na odnose z Republiko Kosovo. Kot poročevalka Parlamenta za Kosovo na srbsko upravo naslavljam pritožbo. Zelo pozorno sem spremljala, kar je včeraj hotel povedati podpredsednik Đelić, ko je navedel, da obstaja pripravljenost za sklenitev tega zgodovinskega sporazuma, vendar je treba hkrati jasno navesti, da dialog med Republiko Srbijo in Republiko Kosovo …

(Predsednica je prekinila govornico)

  Jaroslav Paška (EFD). – (SK) Gospa predsednica, najprej želim izraziti podporo sklenitvi pridružitvenega sporazuma s Srbijo.

Srbija je bila in je vplivna država na Balkanu. Državljani te države so mnogo let plačevali za napake svojih političnih vodij, ki so zaradi tveganih odločitev spravili državo v težek politični položaj. Če želimo dolgoročno stabilizirati politične razmere na Balkanu, moramo imeti odprte in korektne odnose z vsemi državami v regiji.

Srbija mora biti, tako kot druge stabilne države v regiji, naša enakovredna, resna partnerica, saj bomo lahko le z odprtim dialogom in dobrim sodelovanjem pomagali prebivalcem pri čim prejšnji vključitvi v skupnost svobodnih, demokratičnih evropskih držav.

  Krisztina Morvai (NI). – (HU) Gospa predsednica, kot Madžarka sem zelo vesela madžarskega predsedovanja in Svetu želim veliko uspeha, vendar sem zaradi tega govora o pridruževanju Srbije v EU nekoliko žalostna in imam občutek, da nekaj manjka. To pa zaradi tega, ker nikjer niso omenjene skrajno grobe kršitve človekovih pravic Madžarov v Vojvodini in sprašujem se, ali madžarsko predsedstvo ali Komisija poznata poročila organizacij za človekove pravice in poročila opazovalcev, predvsem v primeru mladeničev iz Temerina. Primer mladeničev iz Temerina kaže na očitno kršitev človekovih pravic, s tem ko je bila petim mladeničem izrečena izredno stroga zaporna kazen, skupaj 61 let, za pretep v lokalu, ki jih morajo odslužiti ob pogojih, ki vladajo v državah tretjega sveta, ob mučenju in nehumanem, krutem ravnanju. To še stopnjuje dejstvo, da najhujši zločini, zakrivljeni nad Madžari, sploh niso preiskani. Ali vemo …

(Predsednica je prekinila govornico)

  Andreas Mölzer (NI). – (DE) Gospa predsednica, v nasprotju s prepričanjem zagovornikov EU, ki gledajo skozi rožnata očala, sam pristop k Uniji še ne zadostuje za reševanje vseh konfliktov. Vidimo lahko, da EU uporablja dvojne standarde, kar je še posebej očitno, ko govorimo o državi prosilki Turčiji. Srbija je pripravljena sodelovati v pogovorih s Kosovom, čeprav EU nedosledno izkazuje svoj odnos: v Bosni so mnoge narodnostne skupine prisiljene živeti v multikulturni državi, medtem ko v primeru Kosova menimo, da je upravičeno, če se ena sama narodnostna skupina odcepi od države.

Srbija je izrazila pripravljenost na pogovore s Kosovom, prav tako pa se je opravičila za genocid v Srebrenici. Kljub temu je Beograd še vedo deležen obtožb, da ne sodeluje dovolj z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo v Haagu. Kršitve človekovih pravic v Turčiji, kjer je že razprava o genocidu nad Armenci kazniva, so očitno nekaj, kar lahko spregledamo.

Obtožbe proti kosovskemu predsedniku vlade Thaçiju o trgovanju s človeškimi organi prav tako dokazujejo, da vojnih zločinov ni mogoče obravnavati enostransko. Te obtožbe je treba v celoti razrešiti. Za pridružitev k EU je zelo pomembno, da Srbija in Kosovo najprej razrešita svoje spore.

  Victor Boştinaru (S&D). – Gospa predsednica, Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum s Srbijo je naslednji pomemben korak Srbije v procesu vključevanja v EU. Govorimo o državi, ki je v zadnjih letih že doživela izjemen napredek, in menim, da bo politično in gospodarsko vključevanje na podlagi Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma spodbuda, ki jo Srbija potrebuje na poti v EU.

Glede na pomembno vlogo, ki jo ima Srbija na Zahodnem Balkanu, bo Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum pozitivno vplival na EU in Srbijo, pa tudi na celotno regijo, saj se bodo okrepili varnost, stabilnost in razvoj, prav tako pa bo zagotovil trdno podlago za širitveni proces na Zahodnem Balkanu.

Upam, da bo po tem, ko je Evropski parlament prižgal zeleno luč, čim prej mogoče zaključiti proces Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma. Zato pozivam države članice, da poskrbijo za kar se da hiter in nemoten postopek ratifikacije.

  Jarosław Kalinowski (PPE). – (PL) Gospa predsednica, sodelovanje z našimi evropskimi sosedi je ključni element politike EU. Srbija je, podobno kot vse države na Balkanskem polotoku, zelo posebna. Zaradi razpada Jugoslavije v osemdesetih letih prejšnjega stoletja in vojn, ki so tam divjale, se te države še danes borijo z gospodarskimi in političnimi težavami. Vloga Evropske unije je, da podpira te države in jim pomaga. Zgodovina nas uči, da politične razmere v regiji vplivajo na celotno celino in da njihove posledice še dolgo vsi čutimo.

Tudi Evropa je delno odgovorna za te dogodke. Zato imamo do teh držav moralno obveznost in sporazumi, o katerih govorimo danes – sodelovanje na vseh področjih in ukrepi za olajšanje življenj državljanov teh držav –, so ključni tudi zato, da se zgodovina ne bo ponovila.

  Zoran Thaler (S&D). – (SL) Danes se je ponovno pokazalo, da ima Srbija, demokratična in evropska, veliko zaveznikov v Evropski uniji.

Dejstvo je, da je šele demokratična in proevropska Srbija prišla do možnosti, da nadomesti dvajsetletno zamudo v razvoju demokracije, gospodarstva in kvalitete življenja državljanov.

Demokratična vlada Srbije in predsednik Tadić si zaslužijo našo podporo. Srbija je ključ za stabilnost Balkana. Tu ima sodobna evropska Srbija svojo veliko odgovornost.

Prvič, pri zagotovitvi stabilne, evropske, mirne in boljše prihodnosti sosede Bosne in Hercegovine, in drugič, pri sklenitvi zgodovinskega kompromisa s sosednim albanskim narodom.

Oba dva ta cilja sta cilja sedanje vlade v Srbiji, sodelujmo z njo in podpirajmo jo v teh ciljih.

  Andrzej Grzyb (PPE). – (PL) Gospa predsednica, komisar Füle je povedal, da je ravno od Srbije odvisno, ali bo sprejela prave odločitve. To nedvomno drži, hkrati pa se moramo zavedati, in to vemo, kot ena izmed novih držav članic, da moramo okrepiti ta proces. Srbija se je pravilno odločila, ko je podpisala Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum. S tem se je zavezala, da bo izvedla vrsto težkih reform. Kot Evropski parlament moramo okrepiti te reforme, saj mora poleg vlade pravilno evropsko odločitev sprejeti predvsem družba. Ko sem spremljal ustavni referendum, sem Srbom in evropskim kolegom dejal: „Poglejte Beograd in te ljudi, Srbe – to so Evropejci in pomagati jim moramo pri reformah“. Verjamem, da lahko vse, kar se dogaja v procesu ratifikacije Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma, kot tudi resolucija Evropskega parlamenta, Srbiji močno pomaga na tej poti.

  Štefan Füle, član Komisije. – Gospod predsednik, rad bi se zahvalil spoštovanim poslancem za to pestro razpravo, ki kaže na konstruktivno podporo Parlamenta procesu integracije Srbije v Evropsko unijo. Podpora ratifikacije Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma, ki jo zagotavlja Parlament, je pomembno sporočilo Srbiji in bo prispevala k okrepitvi njenih prizadevanj na poti v Evropsko unijo.

Naj se na kratko dotaknem nekaterih vprašanj, ki so bila izpostavljena med razpravo. Najprej vprašanje gospoda Belderja o Sandžaku, raje bi govoril o politizaciji vprašanja zastopanosti muslimanov kot o radikalnem islamizmu. V sklopu tega se veselimo naslednjih volitev v Bošnjaški nacionalni svet aprila letos, ki naj bi potekale mirno in bodo odprte za vse, hkrati pa bodo olajšale dialog in zmanjšale možnost radikalizacije.

Glede vprašanja o skladu za razvoj, s Srbijo in drugimi državami v regiji Zahodnega Balkana tesno sodelujemo v pogovorih o tem, kako najbolje uporabiti instrument za predpristopno pomoč in kako poskrbeti, da bo še učinkovitejši. V zvezi s podporo tehnološkemu razvoju poteka stalna presoja.

Glede vprašanja gospe Morvai naj povem, da posebno pozornost namenjamo človekovim pravicam in zaščiti pravic manjšin. Odpisal ji bom na vprašanje o konkretnem primeru, ki ga je navedla v govoru.

Osebno sem zelo vesel resnega in konstruktivnega pristopa Srbije k tej fazi širitvenega procesa. Včeraj smo govorili o pomislekih, danes pa govorimo o tem, da je Srbija na pravi poti pri obravnavi tako pomembnega vprašanja, kot je na primer reforma pravosodja. To je dobra podlaga za Srbijo, da povsem izkoristi potencial vključevanja, ki ga prinaša leto 2011.

  Enikő Győri, predsedujoča Svetu. – (HU) Gospa predsednica, gospod Ðelić, komisar, gospe in gospodje, hvala za to izjemno razpravo. Podane so bile zelo dobre ugotovitve glede odličnega poročila in dejstvo, da je bila vanj vključena večina izpostavljenih vprašanj, dokazuje njegovo odličnost, zato menim, da je odlična podlaga za razpravo.

Vsi ste potrdili, da ne gre za dokončan postopek, temveč šele začetek. Verjamem, da bodo po tem začetku obravnavana vsa vprašanja, ki ste jih v razpravi izpostavili tudi vi. Dosežen je bil znaten napredek in ravno zaradi tega smo dosegli točko, na kateri smo zdaj v tem postopku, hkrati pa moramo opraviti še veliko dela. Sami ste izpostavili številna vprašanja, kot so krepitev demokracije, begunci, razvoj poslovnega okolja, težave, povezane s potovanjem brez vizumov, ali razmere manjšin.

Slišali smo, da je prišlo do znatnega napredka v manjšinski politiki v Srbiji, kar je izpostavil tudi gospod Tabajdi, hkrati pa velja københavnsko merilo in Komisija je to poudarila. To je za nas pomemben kazalnik in to bomo pozorno spremljali pri vsakem premiku in vsaki oceni, ki jo bomo izvedli.

Prav tako je bilo govora o tem, da so razmere nestabilne. S tem se povsem strinjam in ravno zaradi tega je še posebej pomembno, da spodbujamo Srbijo, naj vztraja na tej poti. To sta izpostavila tudi gospod Brok in gospod Swoboda. Prepričan sem, da je najpomembnejše to, kot je omenila gospa Nicolai, da se je Srbija za to odločila sama; da je Srbija zavezana Evropski uniji in članstvu v EU, mi pa bomo pri tem procesu pomagali z vsemi možnimi sredstvi. Na dejstvo, da so se za to pot odločili po svoji volji, gledam kot na zagotovilo, da bo Srbija izvedla vse potrebne ukrepe. Gospa predsednica, prepričan sem, da bo Parlament po tej dobro zaokroženi razpravi podprl Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum.

  Jelko Kacin, poročevalec. – (SL) Današnja bogata razprava je najboljša ilustracija živega zanimanja in podpore, ki jo uživa Srbija tukaj v Evropskem parlamentu in drugih evropskih institucijah.

Ob vseh izzivih, ki so dediščina vojn iz devetdesetih let, je Srbija predvsem v procesu postavljanja temeljev vladavini prava.

Reforma pravosodja, ki se je začela leta 2009, je v marsičem nepopolna, to pa zahteva sistematske popravke.

Ključno københavensko merilo je vladavina prava, Srbija mora zagotoviti neodvisnost, kompetentnost in učinkovitost pravosodnih organov, da bi zagotovili pravno varnost in razvoj gospodarstva.

Pozdravljamo zadnje odzive Beograda, da razume vse te izzive. Tudi restitucija, tudi vračanje odvzetega premoženja, zaščita zasebne lastnine, je eden od teh elementov.

Veselim se prihoda predsednice narodne skupščine Srbije, ki nas bo v Evropskem parlamentu obiskala še ta mesec. Okrepiti moramo vlogo in odgovornost srbskega parlamenta in vseh parlamentark in parlamentarcev.

Bolj kvalitetno je potrebno pritegniti tudi srbsko opozicijo, ki mora prevzeti več odgovornosti za uspeh procesa integracije Srbije.

Izročitev odgovorov na vprašalnik Evropske komisije, ki jih bo predsednik vlade Cvetković izročil komisarju Füleju ta mesec, pa bo zgodovinski korak za državo Srbijo in tudi za vse njene državljane.

Verjamem, da bo ta korak prepričljiv in uspešen. Zato želim tudi obilo uspehov madžarskemu predsedstvu pri vzpodbujanju proevropskih sil v Srbiji.

Vem, da službe vlade za evropske zadeve, pod vodstvom Milice Delević, delajo odlično, in zato sodelovanje ne bo težko.

Tudi navzočnost podpredsednika vlade in ministra za znanost, Bože Đelića, danes tukaj, je dokaz živega interesa vlade za naše delo in za srbsko prihodnost v Evropski uniji.

In za konec še tale misel.

Pred manj kot tremi leti je bila Srbija na robu samoizolacije. Danes je ta nevarnost mimo in Srbija je odločno na poti v Evropsko unijo. S kakšnim tempom bo napredovala, pa je odvisno le od nje same.

S to resolucijo opogumljamo Srbijo na njeni zgodovinski poti, ko ji jasno sporočamo, da cenimo njene uspehe in opozarjamo na vse izzive pred katerimi je.

  Predsednica. – Skupna razprava je zaključena.

Odbor za zunanje zadeve je predložil predlog resolucije o zaključku te razprave. Glasovanje bo potekalo jutri ob 12.30.

Pisne izjave (člen 149)

  Jiří Maštálka (GUE/NGL), v pisni obliki. – (CS) Pozdravljam in podpiram vse korake, ki vodijo k hitremu vključevanju Srbije v EU, saj si večina Srbov želi te vključitve. Hkrati pa želim povedati, da je večina pomanjkljivosti, zaradi katerih so Srbi v osnutku resolucije Evropskega parlamenta deležni graje nezaupanja, povezanih s preteklimi leti uničujočega delovanja nekaterih držav članic EU na Balkanu in neposredne agresije NATA v Srbiji. Srbiji bi morali olajšati vstop v EU, saj članstvo za to državo ni nagrada, ampak priložnost za EU, da prispeva k reševanju številnih težav, ki jih je posredno in neposredno povzročila. Opozoriti moram na potrebo po zelo razumnem in uravnoteženem pristopu v zvezi z etničnimi manjšinami v Srbiji. Osnutek resolucije Evropskega parlamenta navaja „dodatne težnje albanske manjšine“ v Srbiji in omenja spoštovanje njene „pravice do pokrajinske avtonomnosti“. Če želimo, da bodo težave manjšin „rešene“ s pomočjo uvedbe kolektivne zakonodaje, ki jim bo zagotavljala posebne pravice, bo to „rešitev“ s katastrofalnimi posledicami za zadevno državo, to pa ne velja le za Srbijo. Manjšinske pravice je mogoče zagotoviti le z doslednim zagovarjanjem in spodbujanjem posameznih človekovih pravic.

  Csanád Szegedi (NI), v pisni obliki. – (HU) Madžarska je ratificirala Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum EU/Srbija 16. novembra 2010. Madžarska, ki se pripravlja na mandat predsedovanja EU, se ni nič naučila iz zgodovinske napake, ko bi lahko pridružitev Romunije pogojevala z regionalno neodvisnostjo za avtohtono madžarsko manjšino v Transilvaniji. Posledice te zamujene priložnosti je mogoče čutiti še danes: madžarska pokopališča so oskrunjena; v Transilvaniji poteka tihi genocid nad Madžari. S Stabilizacijsko-pridružitvenim sporazumom EU/Srbija morata Evropska unija in madžarsko Ministrstvo za zunanje zadeve zagotoviti varovanje manjšin. Evropska unija je pod velikim pritiskom, saj mora državam kandidatkam s sklepanjem in pospeševanjem pridružitvenih sporazumov pokazati, da je pristop k EU uresničljiv cilj. Medtem ko Jobbik podpira na primer pridružitev Hrvaške, kot države, ki izpolnjuje merila, odločno nasprotuje nadaljnjim, prenagljenim korakom v primeru Srbije. Pogoj za nadaljevanje pristopnega procesa mora biti veliko večji obseg avtonomije avtohtone madžarske manjšine, ki živi v Srbiji, kot tudi popolna regionalna in kulturna samostojnost. Prav tako ne smemo opustiti zamisli, s katero bi ljudem v Vojvodini omogočili, da na referendumu izrazijo svojo voljo glede regionalnega statusa, s čimer bi vsaj nekoliko ublažili neizbrisne rane, prizadete Madžarom v Trianonu.

(Seja je bila prekinjena ob 10.25 in se je nadaljevala ob 10.30)

PREDSEDSTVO: Jerzy BUZEK
predsednik

6. Pregled belgijskega predsedovanja Svetu (razprava)

  Predsednik. – Kolegi, dovolite mi, da pozdravim predsednika vlade Yvesa Leterma. Pred pol leta je potekala predstavitev belgijskega predsedovanja. Zdaj bomo imeli predstavitev dosežkov tega predsedovanja: zakonodaja, Evropska služba za zunanje delovanje, finančni nadzor, pobuda državljanov, proračun – obravnavali bomo vse te točke.

Prav tako pozdravljam predsednika Barrosa, ki je z nami, in vse druge.

– Naslednja točka sta izjavi Sveta in Komisije: Pregled belgijskega predsedovanja Svetu.

  Yves Leterme, predsedujoči Svetu. – (FR) Gospod predsednik, gospod Barroso, ekscelence, gospe in gospodje, kljub temu, da se zdi nekoliko nenavadno za Evropski parlament, bom kljub temu začel govor s citatom velikega severnoameriškega misleca Ralpha Walda Emersona, ki je dejal:

„Ne hodite po izhojeni poti. Podajte se tja, kjer ni poti in zapustite sledi“.

(FR) Z drugimi besedami: „Ne hodite po izhojeni poti. Podajte se tja, kjer ni poti in zapustite sledi“.

Gospe in gospodje, ravno to smo v zadnjih šestih mesecih počeli, skupaj z vami. Belgija, moja država, je prevzela predsedovanje Evropski uniji po rotacijskem sistemu po uveljavitvi Lizbonske pogodbe.

Res je, da se nismo podali na povsem neznano področje, kljub temu pa smo morali vzpostaviti merila za novo delovanje Evropske unije v skladu z novo pogodbo, z novimi institucijami, s katerimi se je opremila Evropska unija. Zato smo se v skladu z belgijsko tradicijo, tradicijo moje države, po najboljših močeh potrudili, da bi omogočili optimalno delovanje institucij ter tako vzpostavili prave precedense.

Gospe in gospodje, povem vam lahko, da Evropska unija, kot je bila oblikovana v skladu z Lizbonsko pogodbo, danes deluje dobro. Unija se je opremila z novimi instrumenti za nadzor finančnega sektorja, ki naj bi preprečili ponovitev kriz, kot je kriza, iz katere se še vedno skušamo izvleči. Dosežen je bil napredek pri upravljanju gospodarstva. Dosežen je bil sporazum o proračunu za leto 2011 in, še pomembnejše, v teh šestih mesecih sta Parlament in Svet skupaj dosegla skoraj štirideset sporazumov zakonodajne narave.

Gospe in gospodje, naša odločnost, da upoštevamo besedilo in duha Lizbonske pogodbe, je pomenila odločitev za prihodnost Unije, naložbo v vse tesnejše evropsko sodelovanje. Da bi to med predsedovanjem dosegli, smo sledili dvema glavnima smernicama.

Prvič, nismo se želeli izpostavljati. Namesto tega smo v evropsko agendo, v program Komisije, v zagon, ki so ga ustvarili voditelji držav ali vlad na ravni Evropskega sveta, v program trojke s španskimi in madžarskimi kolegi, vključili naš program, belgijski program, s petimi prednostnimi nalogami.

(NL) Drugič, gospe in gospodje, ker nismo hoteli vsiliti belgijske agende, smo se odločili za vključujoče predsedovanje. Učinkovito smo si prizadevali za čim tesnejše sodelovanje z vsemi evropskimi institucijami, pri tem pa upoštevali besedilo in duh Lizbonske pogodbe in odigrali vlogo, ki je bila dejansko le vloga povezovalca.

Sodelovali smo z vsemi stranmi, s Parlamentom in Komisijo, pa tudi z novim stalnim predsednikom Sveta, visoko predstavnico in seveda z državami članicami, hkrati pa lahko rečem, da smo v celem mandatu z veliko mero dovzetnosti posebno pozornost posvečali konstruktivnemu sodelovanju s Parlamentom, katerega pristojnosti so se v skladu z novimi pravili močno okrepile.

Nekaj skromnosti je seveda na mestu, vendar moramo povedati, da smo skupaj z vami poskrbeli, da je bila ta metoda uspešna. Še več, gospe in gospodje, danes Unija bolj kot kadar koli doslej pomeni usklajeno delovanje institucij in držav članic. Menim, da je bila ta metoda učinkovita in da je lahko učinkovita tudi v prihodnje, saj je bila in je še vedno osredotočena na rezultate, ne pa na grajenje ugleda. To velja za naše predsedovanje, hkrati pa velja tudi za Evropski parlament, čeprav morate o tem soditi vi sami.

Gospod predsednik, gospe in gospodje, v imenu belgijske vlade in v imenu kolegov, ki so sodelovali pri predsedovanju po rotacijskem sistemu, želim izraziti zadovoljstvo in hvaležnost za vaše sodelovanje. Upam si trditi, da smo večino sporazumov, ki smo jih dosegli, sprejeli z veliko večino. To priča o kakovosti vaših razprav in – to bi moralo povrniti zaupanje evropskih državljanov – pozornosti, ki ste jo namenili temu, kar je dobro za Evropo in je visoko nad nacionalnimi interesi.

Gospe in gospodje, teh šest mesecev je minilo. Seveda ne moremo ostati v preteklosti. V naslednjih mesecih in letih bomo morali storiti več, kot smo kadar koli do zdaj, saj se naša Unija, naša družba, spopada z zelo velikimi izzivi. Na kratko jih želim omeniti.

Prvi izziv je to, kar smo sprožili v zadnjih šestih mesecih, in sicer upravljanje gospodarstva. V teh šestih mesecih smo sodelovali in tako izvedli ukrepe, potrebne za odpravljanje krize v evrskem območju. Vendar blaženje simptomov, ki smo jih do zdaj opazili, ne zadostuje. Grožnje, s katerimi se srečujejo mnoge države v evrskem območju, so pokazale, da monetarna unija ne more delovati brez ekonomske unije, brez večje gospodarske konvergence. Zato moramo še naprej vztrajati na poti večje ekonomske kohezije, večje kohezije v finančnih, gospodarskih in socialnih politikah držav članic.

Upravljanje gospodarstva zahteva strogo spremljanje proračunskih in strukturnih politik držav članic Unije. V celoti moramo izkoristiti evropski semester, ki je bil uveden s tem namenom. Vrnitev na proračunsko disciplino ne sme biti le nezavezujoč cilj; biti mora preverljiv in po potrebi izvršljiv na evropski ravni. Ne gre le za disciplino samo; zdrave javne finance so nujno potrebne, če želimo spet zagotoviti trajnostno rast, verodostojno rast, ki ustvarja delovna mesta za naše državljane. Ta delovna mesta so seveda ključnega pomena za ohranjanje našega zelo posebnega evropskega socialnega modela, ki dopolnjuje politično in gospodarsko svobodo, socialno solidarnost in ekološko odgovornost.

(DE) Unija mora uporabiti nove instrumente, ki jih uvaja, da bi tako učinkovito nadzirala finančne trge. Ti instrumenti naj bi bili na voljo za uporabo do konca tega leta. To nujno potrebujemo, da bi preprečili kakršne koli nove težave na trgih.

Upravljanje gospodarstva, spremljanje nacionalnih proračunskih in strukturnih politik, novi instrumenti za spremljanje finančnih trgov – vse to lahko vzbuja vtis, da bo aparat Unije postal precej obsežen in zapleten. Seveda lahko prav tako pričakujemo, da se tesnejše spremljanje nacionalnih političnih odločitev držav članic ne bo nadaljevalo brez razprav in zapletov. Vendar nas to ne bi smelo odvrniti, saj gre za ključni del evropskega povezovanja.

Drugo področje, na katerem moramo to izvesti – pri katerem moramo ohraniti zagon –, je vloga Unije v svetu. Na tem področju moramo doseči napredek. Zaradi usklajenih priprav in enotne zastopanosti smo povečali vpliv v G20. V zadnjih mesecih je Unija začela graditi svojo lastno diplomatsko zastopanost po vsem svetu. Ta prizadevanja so dobra, vendar morajo biti usklajena.

Evropska unija nastopa enotno pri večini težav v svetu, vendar besede ne zadostujejo. Unija mora razviti večjo težo; sposobna mora biti odločno ukrepati in postati resnično središče vpliva in moči v večpolarnem svetu.

Tretjič, obravnavati moramo finančno perspektivo Unije. Res je, da zdaj ni čas, ko bi vlade lahko razmišljale o bistvenih povečanjih prispevkov v proračun Unije, kljub temu pa se ne moremo izogniti razpravi o dolgoročni finančni perspektivi.

Parlamentu je bilo obljubljeno, da bo prišlo do posvetovanj o filozofiji prihodnjega financiranja Unije, o načinih in sredstvih. Unija ne more živeti iz rok v usta: imeti mora dolgoročno perspektivo.

Povedati želim, da bomo te izzive lahko premagali le, če bomo bolj kot kadar koli do zdaj verjeli vase. V zvezi s tem izzivom v prihodnjih letih želim citirati francoskega misleca in pisatelja Andréja Frossarda. Najprej bom spregovoril v francoskem jeziku in potem prevedel:

(FR) „Evropa se želi povsem upravičeno opremiti s skupno politiko in valuto, vendar najbolj potrebuje dušo.“

„Evropa se želi povsem upravičeno opremiti s skupno politiko in valuto, vendar najbolj potrebuje dušo.“

Kolegi, res potrebujemo dušo. Zaupati moramo vase in v to, kar smo dosegli, hkrati pa se ne smemo opravičevati za to, kdo in kaj smo. Ne smemo pozabiti, da je bila Unija še pred trgom, pred valuto, pred obsegom institucij – naša Unija – vizija, prepričanje, želja. Bila je želja po miru na tej celini, ki so jo razdelile številne vojne.

Slišal sem, da je govorjenje o miru generacijam v Evropi, ki niso nikoli poznale vojne, postalo nekoliko passé. Rečem lahko le: „Ozrite se okoli sebe“. Poglejte na primer vse te begunce, ki bežijo k nam zaradi vojne, ki bežijo pred oboroženimi konflikti, bežijo pred nasiljem. Ti begunci vsekakor ne gledajo nespoštljivo na dosežek, kot je širitev miru in varnosti skoraj po celotni celini. Vsi ti begunci – ti ljudje – hrepenijo, tako kot številni drugi ljudje po svetu, po pravicah in svoboščinah, ki jih imajo mnogi naši državljani za samoumevne.

Vendar Unija ne pomeni le miru, pomeni tudi svobodo, demokracijo, temeljne državljanske pravice, pravno državo za naše državljane in tudi za priseljence. Verjamemo v pravico vsake osebe do človeškega dostojanstva, kar pomeni pravico ljudi, da živijo dostojno in ne v pokorščini, in v pravico, da svobodno mislijo, govorijo in verujejo.

V večkrat citirani izjavi je Jean Monnet povedal, da ni ničesar mogoče narediti brez ljudi, vendar ni nič večno brez institucij. To danes drži ravno tako kot takrat, ko je to izrekel, na drugi strani pa je tudi res, da bodo institucije zamrle, če jih ne bodo upravljali ljudje s trdnimi prepričanji. Ne smemo pozabiti, da nas bodo naši državljani podpirali le, če jim bomo zagotovili vizijo: če jim bomo zagotovili sanje.

Na koncu želim Madžarski zaželeti veliko uspeha ob prevzemu predsedovanja. Prepričan sem, da bo še naprej visoko nosila plamenico evropskih sanj o miru, evropskih sanj o svobodi in cilj o vse močnejši Uniji.

(Aplavz)

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. – (FR) Gospod predsednik, gospod Leterme, gospe in gospodje, Unija je z učinkovitostjo in osredotočenostjo, s pragmatizmom in duhom Skupnosti dosegla pomemben napredek med belgijskim predsedovanjem, ki si zasluži naše občudovanje in priznanje.

V imenu Evropske komisije želim iskreno čestitati predsedniku vlade, gospodu Letermeju, njegovi celotni vladni skupini, upravi in vsem Belgijcem, ki so se po najboljših močeh potrudili, da bi bilo to predsedovanje uspešno.

Bilo je dobro in odlično predsedovanje v občutljivem in zahtevnem času za prihodnost Evropske unije. Le malo kdaj je bilo tako bistveno premagovati težave, le malo kdaj so bili izzivi tako pomembni. V teh dolgih mesecih vršanja in besnenja – če mi oprostite ta izraz – se je belgijsko predsedstvo trdno držalo začrtane poti evropskih politik. Njegovi ukrepi so bili vedno vključeni v bistvo obstoja Evropske unije, solidarnost za vse v splošnem evropskem interesu. Njegovi ukrepi so nam prav tako omogočili, da začrtamo najboljšo pot za uresničitev naših glavnih ciljev: stabilnost in ponoven zagon rasti, ki bo pripomogla k ustvarjanju delovnih mest.

Bili so meseci, ko je Evropa še vedno preživljala blazen ritem dogodkov, povezanih s finančno krizo in državnimi dolgovi. Vse oči so bile uprte v prihodnost evrskega območja in v našo odločenost, da ga zaščitimo. Ko govorimo, da bomo storili vse, kar je v naši moči, da bi zaščitili stabilnost celotnega evrskega območja, to ne smejo biti prazne obljube. Gre za izraz naše trdne politične volje, da zaščitimo skupno usodo. Prihodnost evrskega območja in prihodnost Evropske unije sta dve strani istega kovanca. Želimo, da bi bila ta prihodnost za nas in prihodnje generacije stabilna in uspešna. To je vedno bilo in še naprej ostaja bistvo evropskega povezovanja in duha Skupnosti.

Temeljne reforme, katerim smo se zavezali, kažejo, da se povsem zavedamo izziva, s katerim se srečuje Evropska unija. Prilagoditi se moramo novi politični, gospodarski in strateški stvarnosti hitro spreminjajočega se globaliziranega sveta. To prilagoditev moramo izvesti in hkrati ponovno potrditi naše vrednote, ščititi naše interese ter okrepiti verodostojnost in vpliv na mednarodnem prizorišču.

V osrčju tega napredka so osnovne odločitve, ki smo jih sprejeli glede krepitve evropskega upravljanja gospodarstva in obvladovanja naših makroekonomskih nesorazmerij. Ne gre za možnost, ampak za nujnost. Upam, da bosta v tem šestmesečnem obdobju Evropski parlament in Svet sprejela predloge o upravljanju gospodarstva.

Temeljno vprašanje ni, kdo med različnimi političnimi partnerji v Evropi bo zmagovalec ali poraženec, ampak ali smo vsi pripravljeni na sodelovanje ob popolnem spoštovanju medsebojnih privilegijev. Vprašanje je, ali bo celotna Evropska unija zmagovalka ali poraženka. Odgovor je jasen: če ne bomo okrepili upravljanja gospodarstva, bomo poraženci, v evrskem območju in v Evropski uniji.

Če ne bomo okrepili upravljanja gospodarstva, bomo v Evropi izgubili bitko za stabilnost, rast in zaposlovanje. Če ne bomo okrepili našega upravljanja gospodarstva, se lahko današnje trdne povezave jutri skrhajo. In če ne bomo okrepili upravljanja gospodarstva, bomo izgubili verodostojnost na mednarodnem prizorišču.

Čeprav so vprašanja upravljanja in makroekonomskih neravnovesij globalna vprašanja in jih obravnavamo na vrhu G20, kako lahko ostanemo verodostojni in vplivni pri naših mednarodnih partnerjih, če jih ne moremo rešiti niti na ravni EU? To govorim ob previdni izbiri besed: gre za eksistenčno vprašanje Evropske unije. Ukrepamo in se uveljavimo kot Unija, ali pa ne ukrepamo in dopustimo, da bomo odrinjeni na rob. Gre za vprašanje naše skupne usode.

Na srečo se znamo zavzeti zase. Zato želim iskreno čestitati belgijskemu predsedstvu. Sporazum, dosežen 17. septembra na Svetu za ekonomske in finančne zadeve, je pripeljal do zagona novih ciklov upravljanja gospodarstva, imenovanih evropski semester. Prvi korak je bil izveden prejšnji teden s predstavitvijo pregleda letne rasti, ki ga je pripravila Evropska komisija in v katerem zelo jasno navajamo, da so tri prednostne naloge, na katere moramo osredotočiti naša prizadevanja, krepitev makroekonomske stabilnosti – predvsem s strogo javnofinančno konsolidacijo –, strukturne reforme in rast, ki temelji na ustvarjanju delovnih mest.

Opazen uspeh smo dosegli tudi pri finančnem nadzoru, predvsem s sprejetjem nove evropske ureditve finančnega nadzora, ki je začela veljati 1. januarja 2011 z ustanovitvijo Evropskega odbora za sistemska tveganja in treh novih organov za finančni nadzor, ki pokrivajo trge, banke in zavarovalnice.

V teh šestih mesecih smo dosegli sporazume o upravljanju špekulativnega kapitala in drugega alternativnega naložbenega kapitala ter o bonitetnih agencijah. Za naše državljane varčevalni ukrepi niso nejasen koncept, ampak kruta realnost vsakodnevnega življenja. V Evropi je veliko skrbi in pomislekov, vendar obstajajo tudi visoka pričakovanja, da bodo reforme, s katerimi tako dolgo odlašamo, končno le izvedene, da bo evropski vidik sestavni del rešitve in da bo Evropa ohranila svoje projekte, vrednote in interese v svetu.

Zato je pomembno, da čim bolj razširimo novice o tem, kaj počne Unija, da bi povrnila rast, ki je trajnostna in lahko ustvarja delovna mesta, ter zgradila evropsko družbo, ki je bolj poštena in okolju prijaznejša.

Izpostaviti želim nekatere druge dosežke, predvsem v zvezi z zunanjo politiko in zunanjimi odnosi. Eden izmed takšnih dosežkov je sporazum o prosti trgovini z Južno Korejo, podpisan 6. oktobra, ki je najambicioznejši trgovinski sporazum, ki ga je do zdaj sklenila Evropska unija, in ki mora biti merilo za naše prihodnje dvostranske trgovinske sporazume.

V nasprotju s pričakovanji nekaterih pesimistov smo v Cancúnu prav tako zabeležili nek napredek pri multilateralizmu v boju proti podnebnim spremembam. Cancún je pokazal, kako pomembno je sodelovanje med predsedstvom in Komisijo, da lahko Evropa na mednarodnem prizorišču nastopa povezano in opazno.

V zvezi s praktičnimi rezultati se prav tako želim dotakniti sporazuma, ki smo ga med belgijskim predsedovanjem končno dosegli na področju prometa pri dokumentu evrovinjeta. To je za naše državljane zelo pomembno.

Belgijskemu predsedstvu bi se rad zahvalil za vzoren način, na katerega je omogočilo, da so bile upoštevane in izvedene najpomembnejše izboljšave, ki jih je prinesla Lizbonska pogodba. V težkih pogajanjih o proračunu Evropske unije za leto 2011, v skladu z novimi proračunskimi pravili pogodbe, je uporabilo vse svoje pogajalske sposobnosti, kar je prineslo odlične rezultate. Šlo je za ponazoritev evropskega duha in kulture doseganja kompromisov. Komisija je ponosna na svoj prispevek.

Jutri bom izpolnil zaveze, ki sem jih dal Parlamentu, in imel prvi sestanek s predsednikom Evropskega parlamenta, gospodom Buzekom, in predsednikom vlade Orbánom, ki bo na čelu predsedovanja po rotacijskem sistemu, kjer bomo razpravljali o naslednjih korakih v zvezi s proračunskimi zadevami.

Leto 2010 je bilo večkrat težko, včasih pa tudi zelo zahtevno leto. Vendar je bilo zelo produktivno. Pod predsedovanjem dveh držav, Belgije, pa tudi Španije, smo lahko dosegli odločen napredek pri evropskem združevanju. V tem vidim moč Unije in pravilno delovanje naših institucij. Zdaj je odvisno od tretje države v trojki, Madžarske, da ohrani ta zagon.

Pomembne odločitve, ki smo jih sprejeli v zadnjem letu, so dokaz, da vsi, Parlament, Svet, Komisija, države članice, vemo, kaj moramo narediti, da bi v Evropi zagotovili stabilno in uspešno prihodnost. Če vemo, kaj moramo storiti, moramo to storiti zdaj. Rekli smo, da smo to pripravljeni storiti; zdaj moramo pokazati, da lahko izpolnimo naše politične zaveze, ne da bi jih omehčali, ne da bi jih oslabili in ne da bi nas preslepili neodločni znaki oživljanja.

Uskladiti moramo naše ukrepe ter pokazati, da niso odziv na pritiske krize na trgih, ampak močna, ponovna potrditev naše pripravljenosti za skupno življenje v Uniji miru, solidarnosti in svobode.

  Jean-Luc Dehaene, v imenu skupine PPE. – (NL) Gospod predsednik, belgijsko predsedstvo je upravičeno prejelo pohvale z vseh strani. Vi in vaši kolegi, gospod predsednik vlade, ste dosegli izjemne dosežke. Ne bom komentiral posameznih dosežkov, ampak bom posebej izpostavil zlati standard, ki ste ga postavili pri predsedovanju. Ne nazadnje je bilo belgijsko predsedovanje Svetu prvo, ki je v celoti potekalo v skladu z institucionalnim okvirom Lizbonske pogodbe. Že to je bilo izziv.

Kot sem že navedel v poročilu o prejšnjem mandatu, se je zaradi pogodbe korenito spremenil institucionalni okvir. Zato sta Evropski Svet in Svet zdaj dve ločeni instituciji, vsaka s svojim predsedstvom. Novo je tudi to, da se v pogodbi uporablja povsem enako besedilo za opisovanje mandata Sveta, kot se uporablja za opisovanje mandata Parlamenta. Ne moremo se znebiti vtisa, da so se nekateri člani Sveta le stežka prilagodili na nov odnos med Parlamentom in Svetom. To je bilo očitno tudi pri razpravi o proračunu.

Vendar tega ne moremo trditi za belgijsko predsedstvo. Pri posvetovanju s Komisijo in Parlamentom je svoje napore vlagalo predvsem v uresničevanje evropske zakonodajne agende. Pri tem so imele evropske prednostne naloge vedno ključno vlogo. To tudi deloma pojasnjuje uspeh belgijskega predsedovanja. V preteklosti so predsedstva vse prepogosto skušala več pozornosti nameniti svojim nacionalnim prednostnim nalogam kot evropskim agencijam. Tokrat se to ni zgodilo, Evropa pa je med tem predsedovanjem dosegla resničen napredek. Zahtevna razprava o proračunu med belgijskim predsedovanjem je prav tako začrtala smer za enega izmed najzahtevnejših izzivov, s katerimi se bo Unija spopadala v prihodnjih letih, in sicer vzpostavitvi novega finančnega okvira. Belgija je od prejšnjih predsedstev prevzela obljubo, da bo Parlament sodeloval v razpravi o tem večletnem finančnem okviru. Komisija se je v okviru predloga o večletnem načrtu zavezala, da bo pripravila predloge o lastnih sredstvih Unije in ključnega pomena je, da se to tudi zgodi. Parlament bo zagotovil, da se bodo Komisija in vsa nadaljnja predsedstva držali teh zavez.

  Hannes Swoboda, v imenu skupine S&D. – (DE) Gospod predsednik, predsednik vlade Leterme, člani predsedstva, gospod Barroso, ta teden imamo priložnost, da primerjamo dve predsedstvi: eno, ki je pravkar zaključilo z delom, in eno, ki je pravkar začelo. Ko govorimo o belgijskem predsedstvu, moramo povedati, da je opravilo odlično delo – za to se zahvaljujem. To je doseglo kljub težkim razmeram – politične razmere doma niso ravno enostavne, nova je Lizbonska pogodba, pa tudi odnos z Evropskim svetom ni najbolj enostaven. Belgijsko predsedstvo je bilo jasno osredotočeno na Evropo. Želelo je, da Evropa napreduje.

V nasprotju z madžarskim predsedstvom – vsaj do zdaj –, kjer smo videli, da več pozornosti namenja domačim razmeram, povedano drugače, ohranjanju moči doma, zlasti v zvezi z zelo spornim medijskim zakonom, o katerem bodo kasneje tudi razpravljali. Upam, da bo gospod Orbán podrobno preučil potek belgijskega predsedstva in mu sledil.

Gospod Leterme, govorili ste o upravljanju gospodarstva. V zvezi s tem lahko v celoti podprem, kar je povedal gospod Barroso. Vse je omejeno na okoliščino ali/ali. Ali bo v Evropi prišlo do ponovne krize – ne samo v evrskem območju – ali pa bomo skušali vzpostaviti učinkovito upravljanje gospodarstva, ki bo temeljilo na sodelovanju vseh držav članic in na odločnih ukrepih, ki jih bo izvedla Komisija. V zvezi s tem vas povsem podpiramo, gospod Barroso. Na tem področju ste veliko dosegli, gospod Leterme, vendar moramo zdaj doseči še več, hkrati pa moramo izvesti naslednje korake.

Povedali ste, da gre predvsem za davčno, finančno in socialno sodelovanje. S tem bom prešel na drugo točko, pri kateri je bilo to belgijsko predsedstvo zelo uspešno, in sicer pri socialnem vidiku. Mislim, da je v interesu vseh nas – čeprav mogoče z drugačnimi poudarki –, da se ta socialni vidik ustrezno vzpostavi. Socialna Evropa ne pomeni, da morajo biti vse stvari izvedene v socialno političnem krogu Evrope; pomeni na primer stvari, o katerih ste govorili in jih uresničili v zvezi z bojem proti revščini. Nezaslišano je, da se revščina v Evropi še povečuje. Enako velja tudi za to, kar ste povedali o vse večjih razlikah pri razdeljevanju prihodkov. Med vašim predsedovanjem ste jasno povedali, da ne gre le za socialno vprašanje; gre tudi za gospodarsko vprašanje. Večja revščina in večje socialne neenakosti se odražajo v manjši konkurenčnosti. To je bilo dokazano z gospodarskega, finančnega in empiričnega vidika. Stvari, o katerih ste govorili, so zelo pomembne.

Prav tako pomembno je to, kar ste povedali o Evropi državljanov. Skupaj z gospodom Šefčovičem in poslanci Parlamenta ste znatno prispevali k vzpostavitvi pobude evropskih državljanov. To bo pomemben korak naprej, če ga bodo pri zbliževanju Evrope z državljani ustrezno uporabile tudi proevropske sile.

Seveda Belgiji tudi v prihodnje želimo vse najboljše. Ni nepomembno, kako se vedejo akterji na političnem prizorišču. Upam, da bodo vse politične sile v Belgiji skušale doseči resnično soglasje. Ljudem v regiji, ki jo je prizadela kriza, je težko povedati, da morajo doseči soglasje, da morajo sodelovati pri pomembnih vprašanjih, ko pa tega ni mogoče doseči v Belgiji – eni izmed osrednjih držav Evropske unije.

V zvezi s tem vam želim vse najboljše. V številnih pogledih ste opravili vzorno predsedovanje. Upam, da bodo naslednja predsedstva sledila vašemu zgledu.

(Aplavz)

(Govornik se je strinjal, da sprejme vprašanje v skladu s členom 149(8))

  Krisztina Morvai (NI). – Gospod predsednik, gospoda Swobodo želim vprašati, kako si drzne presojati madžarsko predsedstvo, ki je to funkcijo šele prevzelo. Stvari sploh ne pozna. Zakaj raje ne presoja svojih kolegov v socialistični skupini, ki so streljali na svoje ljudi ob petdeseti obletnici revolucije iz leta 1956 in ki so za zapahe poslali več sto ljudi? Njim bi moral zastaviti vprašanje in jih presojati.

  Hannes Swoboda (S&D). – Gospod predsednik, poznam to utemeljitev, ki navaja, da s presojanjem vlade presojaš njene ljudi. Nekoč se je to dogajalo tudi v moji državi.

Bodimo jasni. Razprave nismo sprožili mi. Sprožila jo je madžarska vlada – kot sem povedal – s tem spornim zakonom. Gre za zakon, ki mu mnogi Madžari, ki so trpeli zaradi komunističnega in nacističnega režima, ostro nasprotujejo. Bojijo se, da je ogrožena njihova svoboda izražanja. To bi morali obravnavati.

  Guy Verhofstadt, v imenu skupine ALDE. – (NL) Gospod predsednik, predlagam, da o madžarskem predsedovanju razpravljamo jutri. Stvari moramo ločiti, ali pa bo predsednik vlade Leterme moral komentirati nov medijski zakon na Madžarskem in prepričan sem, da to ni njegova dolžnost.

Gospe in gospodje, vloga Parlamenta je sprejemati in nadzirati zakonodajo, kar tudi pomeni, da mora biti kritičen, ko stvari niso dobre, ko stvari ne potekajo dobro, hkrati pa mora izraziti pohvalo, kadar se iztečejo dobro. Trdimo lahko, da je bilo belgijsko predsedstvo dobro, zelo dobro, in da je bilo uspešno zaradi prizadevanj mnogih ljudi: belgijske vlade, pa tudi mnogih diplomatov, stalnega predstavnika, namestnika stalnega predstavnika in vseh tistih, ki so se vsak dan trudili, da bi bilo uspešno.

Gospod predsednik vlade, šlo je za uspeh, ki ga ni nihče pričakoval, saj smo se vedno znova vsi srečevali z naslednjim vprašanjem naših volivcev: kako lahko skrbniška vlada uspešno predseduje? Menim, da smo tokrat prvič imeli resnično evropsko vlado, saj je šlo za vlado, ki se je osredotočila le na evropske zadeve in evropska vprašanja in katere pozornosti niso odvračale zadeve držav članic.

To se skoraj sliši kot povabilo drugim vladam, naj postanejo skrbniške vlade, ko prevzamejo predsedovanje Evropski uniji, da se bodo šest mesecev lahko osredotočale na Evropo, ne pa da jo občasno vrinejo med druga vprašanja.

Menim, da je bilo belgijsko predsedstvo uspešno predvsem zaradi enega razloga (poglejte finančni nadzor, hedge sklade, bonitetne agencije): ker se je to predsedstvo zavedalo, da si moramo v skladu z novo pogodbo prizadevati za „več Evrope“ in ker si je v Svetu prizadevalo za „več Evrope“. Tega ne moremo trditi za vsa predsedstva. Jean-Luc Dehaene ima prav, ko pravi, da še vedno obstaja veliko držav članic, ki ne razumejo, da so se temeljna pravila spremenila.

Temeljna pravila so se spremenila in belgijsko predsedstvo je prvo, ki je to doumelo. Če smo dobili rešitev za evropski nadzor, pri čemer so bili cilji Evropskega parlamenta povsem ohranjeni, je to zaradi tega, ker je belgijsko predsedstvo našim kolegom v Svetu povedalo: „To ne bo delovalo, potrebujemo evropsko rešitev“, v nasprotju z rešitvijo, ki so jo decembra 2009 pripravili finančni ministri.

To velja tudi za evropski patent. To je bil izjemen napredek, gospod predsednik. Vas in vse ostale poslance pozivam, da v Evropskem parlamentu kmalu prižgete zeleno luč za ta patent, da bo po več kot 20 letih končno postal realnost.

  Isabelle Durant, v imenu skupine Verts/ALE. – (FR) Gospod predsednik, kot so pred mano povedali že drugi, je več kot očitno, da so do zdaj bili belgijski oblikovalci politik uspešnejši zunaj meja države, kot doma. Kakor koli že, to pozdravljam in vam čestitam. Belgijska skupina je opravila dobro delo in to je zelo pozitivno.

Hkrati sem prav tako mnenja, da nasprotovanje, na katerega ste naleteli v različnih svetih, spominja na nasprotovanje, s katerim se srečujemo v belgijski razpravi: solidarnost, prenosi, vsa ta vprašanja, povezana s prispevki ali umikanjem, so stvari, ki jih v Belgiji zelo dobro poznamo in na katere ste naleteli v Svetu.

Gospod Barroso, ker ste izrazili občudovanje in priznanje, bi mogoče Evropska unija v prihodnje Belgiji pomagala najti pravo smer in ji zagotovila pomoč. Ker je Belgija pomagala Evropski uniji, bi mogoče Evropska unija lahko pomagala Belgiji, da odpravi zastoj na zvezni ravni.

Če se vrnem na posamezna vprašanja, predvsem na vprašanje proračuna, predsednik vlade, na koncu predsedovanja nosite večjo odgovornost kot na začetku. Zato v zvezi s proračunom menim, da nimamo dovolj poguma za sprejetje predloga o dogovoru, ki bi ga lahko dosegli glede finančnih sredstev, vendar pa bo vprašanje lastnih sredstev v prihodnjih mesecih osrednje vprašanje in močno računam na Belgijo –, ki bo spet lahko svobodno spregovorila, saj ne bo več zastopala vseh držav članic, ampak bo govorila le v svojem imenu –, da bo prispevala k napredku na tem področju.

Drugo pomembno vprašanje je evropsko volilno okrožje. Gre za temo, ki jo bo Svet obravnaval v prihodnje. Vem, da nekateri v Belgiji ne želijo zvezne ureditve volilnega okrožja, kljub temu pa menim, da je potrebna in da jo mogoče Belgijci ravno zaradi tega, ker je ne želijo v Belgiji, želijo na evropski ravni. Evropsko volilno okrožje bi bilo v veliko pomoč pri zagotavljanju tega, kar imenujete „duša“ evropske unije, tj. dejstva, da se lahko tam evropski državljani enostavno štejejo za državljane, ki lahko volijo tudi za ostale, ne le nacionalne predstavnike. Mislim, da je to zelo pomembno vprašanje.

In tretje vprašanje, ki je že bilo omenjeno, je pobuda državljanov. Tudi tu se močno zanašam na Belgijo, da bo prispevala k pospešitvi procesa izvedbe. Gre za pomemben instrument poleg vseh reform upravljanja gospodarstva in upam, da bo lahko Belgija prispevala tudi k hitrejšemu in močnejšemu napredku procesa.

  Derk Jan Eppink, v imenu skupine ECR. – (NL) Gospod predsednik, v zadnjih šestih mesecih je Belgija dokazala, da je vredna predsedovanja. Ne bi si mislili, da je bila izvoljena belgijska vlada v odstopu. Ko pogledam dokumente, za katere sem usposobljen, da jih ocenim, je stanje pozitivno. Sporazum o uredbi regulaciji tveganega kapitala, uredba o nadzoru finančnih trgov in proračun za leto 2011. Dobro poznam Belgijo in Evropo. Evropska politika je v nekem smislu podaljšek belgijske politike z obsežnejšim namenom. Vključuje iskanje dogovorov s pomočjo posvetovanja in dolgih kosil, po potrebi pa tudi nekoliko dobrikanja, vse v interesu doseganja rezultata.

Zato nekateri pravijo, da je Belgija Evropa v malem. Ravno tu je nevarnost za Evropo, saj belgijski sistem sam ne more več delovati na dogovorih. O nasledniku gospoda Leterma ni še nič znanega. Če je Belgija prihodnost Evrope, potem se moramo vprašati: zakaj se čas belgijskemu sistemu izteka? Zakaj bo prenehal delovati?

Menim, da je razlog v tem, da je Belgija vzpostavila transferno gospodarstvo, ki ga ni mogoče več financirati. V imenu solidarnosti smo vzpostavili denarni tok iz Flandrije v Valonijo in Bruselj, a če je solidarnost vedno enosmerna, gospod Barroso, potem se ljudje odtujijo in ravno s tem se zdaj srečujemo v Belgiji.

V Evropi smo močno zaposleni z načrtovanjem transfernega gospodarstva. To počnete in zaradi tega je evro že bil zlorabljen. Zdaj slišimo pozive k izdaji evroobveznic. Gospod Verhofstadt vsak dan poziva k temu. Oglejte si Evropski sklad za pomoč, ki vsak dan bolj spominja na Ponzijevo shemo. Najprej je bil začasen, potem je bil trajen, zdaj pa moramo vanj dovajati vedno več denarja. To bo negativno vplivalo na konkurenčnost, saj se tuje naložbe v Evropo zmanjšujejo. Vsi, ki želijo videti jutrišnjo Evropo, naj pogledajo, kakšna je Belgija danes! Lahko si predstavljamo Nemčijo v vlogi Flandrije, ki pravi: „Nočemo več plačevati računov drugih“. Nekateri se boste temu smejali, vendar je ta nevarnost bližje, kot si mislite. Naj bo to opozorilo za vse.

Gospod Leterme, vedno sem vas zelo cenil. Želim vam veliko uspeha pri tem, kar boste počeli, vendar se bojim, da vas bo Belgija še nekoliko časa obdržala na sedanjem položaju.

  Patrick Le Hyaric, v imenu skupine GUE/NGL. – (FR) Gospod predsednik, gospod Leterme, čeprav se povsem zavedam, da ste predsedovanje Evropski uniji prevzeli v zelo težkih razmerah krize, ste kljub temu namignili, da bodo socialna vprašanja ena izmed vaših prednostnih nalog, hkrati pa ste najavili statut za zaščito javnih služb.

V zvezi s tem niste storili nič. Ni bilo nobene pobude za zaščito služb v splošnem interesu, danes pa, v skladu z okrepljenim paktom o stabilnosti, vstopamo v zaskrbljujoč začaran krog, v katerem mrhovinarji na finančnih trgih in njihove bonitetne agencije silijo države članice, da odprodajo svoje javne dobrine, ki so sredstvo za zagotavljanje pravičnosti in enakosti, da bi s tem zmanjšale svoj javni dolg.

V zvezi s socialnimi zadevami je bila potrebna vsa pazljivost Parlamenta, da je zavrnil podaljšanje delovnega časa voznikov tovornjakov ali tako imenovan projekt „enotnega dovoljenja“, ki je razširjena različica Bolkesteinove direktive.

Bili smo v evropskem letu boja proti revščini. V Evropski uniji ni niti ene revne osebe manj; vedno več jih je! Prav tako pa moramo priznati, da protikrizni ukrepi niso učinkoviti, saj zmanjšujejo odpravljajo socialne pravice.

Sprejeta strategija je namenjena nenehnemu pomirjanju upnikov držav članic, ki so močno zadolžene zaradi manjše obdavčitve kapitala in manjše rasti, ki je posledica upada kupne moči in varčevanja – beseda, ki jo je gospod Barroso tokrat prvič omenil. V ta namen želite preveriti proračune držav članic, še preden to storijo nacionalni parlamenti.

Prikrito ste sprožili pregled evropskih pogodb, za katere ste nam včeraj povedali, da so nedotakljive. Kljub temu pa še naprej odlašate z razpravo o vzpostavitvi sklada za socialni in okoljski razvoj, ki bi se financiral z davkom na kapitalske tokove, o pozitivnem usklajevanju obdavčitve kapitala, o zagotovitvi denarja Evropske centralne banke za odkup dolga držav članic in o razvoju javnih služb, ki so ključnega pomena za napredek pravosodja in družben napredek.

Predsednik vlade, na začetku predsedovanja ste povedali, da si želite treznega predsedovanja in to se je tudi zgodilo. Vendar pa moramo priznati, da so imeli največ koristi od vašega predsedovanja finančni trgi in veliki delničarji. Ljudje pa se vse bolj utapljajo v revščini.

  Niki Tzavela, v imenu skupine EFD. – (EL) Gospod predsednik, najprej želim vsem, predvsem Komisiji, uradu in vsem poslancem zaželeti srečno novo leto, v letu, za katerega se zdi, da bo zelo težko. V odgovor na vrženo rokavico predsednika Komisije, gospoda Barrosa, ki je povedal, da mu bomo morali z globalnim upravljanjem gospodarstva pomagati dokazati, kaj Evropa v resnici je, želim podati bežno pripombo. Je enotna gospodarska, kulturna in mogoče tudi politična sila. Ravno zaradi tega moramo vsi podpreti Komisijo, da bo Evropa ostala pomembna sila.

V zvezi z belgijskim predsedstvom lahko na splošno ugotovimo, da je bilo zelo uspešno. Temu, kar je že bilo povedano, želim dodati dve točki, ki nista bili omenjeni in kažeta na uspeh belgijskega predsedstva. Prvič, Belgija je v delovala na evropski način; povedano drugače, upoštevala je program Komisije in Evropskega parlamenta. Predsedstva običajno dodajo nacionalna vprašanja. Belgija je postavila dober zgled in dokazala, da smo Evropa in da sledimo programu, ki ga je določila Komisija. Z ničemer si ni prizadevala, da bi vključila svoj program. Druga pohvale vredna točka belgijskega predsedstva je uporabljen model; model tristranskih pogovorov in tristranskega sodelovanja med Svetom, Parlamentom in Komisijo. Čestitke kolegom poslancem.

  Philip Claeys (NI). – (NL) Gospod predsednik, gospod Leterme, prejeli ste veliko število pohval na delovanje belgijskega predsedstva in to je razumljivo. Evropska komisija in Parlament sta si oddahnila, da je belgijsko predsedovanje končano in da ni bilo nobenih večjih zapletov. Umetna država brez vlade, država, ki ne more vladati niti sebi, vsekakor ni najboljša kandidatka za prevzem predsedovanja EU.

Seveda lahko trdimo, da ste se vi in ministri lahko veliko ukvarjali s predsedstvom, saj ste vodili le skrbniško vlado. Lahko rečemo, da so vam pomagali diplomati, ki so dobro opravili svoje delo in da se je pomen predsedovanja po rotacijskem sistemu zmanjšal po uveljavitvi Lizbonske pogodbe.

Vse to je mogoče res, vendar menim, da ste najboljšo odločitev sprejeli, ko ste upoštevali nasvet Vlaamsa Belanga in ste ostali v ozadju. Storili bi lahko enake napake kot prejšnje belgijsko predsedstvo leta 2001. Pomislite na neuspešen „vrh pralin“ v Bruslju, kopičenje diplomatskih spodrsljajev in to, kar zdaj poznamo pod imenom Laekenska izjava, ki je bila uvod v polom evropske ustave.

Seveda belgijsko predsedovanje ni minilo brez zapletov: prvič, prišlo je do incidenta, ko je socialist, minister za pokojnine, Daerden, pijan predsedoval Svetu ministrov – o tem zgovorno priča izraz na obrazu komisarja Andorja; flamski davkoplačevalci in neto plačniki se temu ne morejo več smejati, saj vedo, da je ravno ta oseba odgovorna za njihove pokojnine.

Minister za zunanje zadeve, gospod Vanackere, si je obupano prizadeval, da bi za vsako ceno in proti volji ljudi odprl novo poglavje v pristopnih pogajanjih s Turčijo v času, ko Turčija ne bi smela razmišljati niti o pogajanjih.

  José Manuel García-Margallo y Marfil (PPE). – (ES) Gospod predsednik, ne bom ponavljal, kar je bilo že povedano. Belgijsko predsedovanje je bilo odlično. Omenil bi rad dve pomembni stvari: finančni nadzor in evropski semester. V zvezi s tema pomembnima stvarema želim povedati, kaj je bilo narejenega in, še pomembneje, kaj je še treba narediti.

Ministru, gospodu Reyndersu, je v zvezi s finančnim nadzorom v 48 urah uspelo pridobiti dokument, ki je bil na mrtvi točki, mi pa smo Svetu in Komisiji lahko zagotovili, kar je od nas zahtevala Komisija: evropske organe, ki bi lahko začeli delovati 1. januarja 2011: močne, pristne evropske organe z udarno močjo.

Prihodnost pa je bolj negotova. Še vedno nimamo predsednikov teh organov; imamo izjemno majhen proračun, prav tako pa so mi povedali, da nagrade za tiste, ki bodo opravljali funkcije v teh organih, ne bodo bogate. Seveda so veliko manj bogate kot nagrade, ki so jih prejeli bančniki v Londonu.

Še vedno obstajata dve zadevi, ki ju moramo obravnavati: urejanje sistemskih organov ter prispevki in davki v bančništvu.

Pri urejanju sistemskih organov želimo, da bi bile evropske oblasti odgovorne za nadzor prek nacionalnih organov, ki bi v tem primeru delovali kot agenti, navodila pa bi prejemali od evropskih organov. Alternativna možnost ni smiselna.

Z vidika obdavčitev najnovejša ponudba komisarja Šemete določa vse možne davke za banke. Parlament je že sprejel dva prispevka: prispevek v usklajene jamstvene sklade in prispevek v sklade za stabilno bančništvo. To je dejstvo in nato bomo lahko obravnavali davek na bančništvo ali davke na bančne posle, poudarjam, vse ostalo so dejstva.

V zvezi s evropskim semestrom si želimo le, da bi bilo vse usklajeno: z evroobveznicami, z obveznicami projektov, z mehanizmom itd. …

(Predsednik je prekinil govornika)

  Kathleen Van Brempt (S&D). – (NL) Gospod predsednik, mislim, da se bom ponavljala. Če sem odkrita, je bila ta razprava nekoliko monotona, vendar smo lahko ponosni nanjo in z veseljem se pridružujem pohvalam poslancev, namenjenim belgijskemu predsedstvu. Yves, vaša skupina, vaši ministri, pa tudi vaši politični in diplomatski organi, so opravili odlično delo. O tem sem se lahko prepričala sama. V veselje in zadovoljstvo mi je bilo sodelovati v dveh tristranskih pogovorih o okolju in – ne, ne smete dovoliti, da bi vam pohvale, ki jih boste dobili zdaj, stopile v glavo – čestitati vam želim za inteligenten način predaje predsedovanja.

Vendar pa moram tem pohvalam dodati en velik in en majhen „ampak“. Moj prvi „ampak“ je povezan s socialno politiko; menim, da smo dosegli napredek pri mnogih socialnih dokumentih. Kljub temu moramo biti odkriti in povedati – in za to ne krivim belgijskega predsedstva, ampak evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti –, da Evropejcev ta vprašanja ne zanimajo kaj dosti. Pri zakonodajnih zadevah nismo dosegli nobenega pravega napredka, ko na primer govorimo o evropskem minimalnem dohodku, zato nas tu čaka še veliko dela.

Moj drugi „ampak“ je povezan z vlogo, ki jo je belgijsko predsedstvo odigralo v obdobju po uveljavitvi Lizbonske pogodbe. Od gospodov Verhofstadta in Dehaena, dveh nekdanjih predsednikov vlade, ki zelo dobro poznata institucionalne zadeve, sem prejela pohvale. Seveda je pri tem tudi slaba stran, predvsem pomanjkanje političnega vodstva belgijskega predsedstva pri nekaterih ključnih dokumentih. Opazili smo lahko odlašanje in neaktivnost, čeprav bi lahko gospod Van Rompuy prevzel vodilno vlogo.

Sklicujem se na razpravo o upravljanju gospodarstva in na razpravo o dolžniški krizi v Evropski uniji. Drugi voditelji vlad – da ne omenjam predsednice vlade Merkel in predsednika Sarkozya – so obravnavali ta vprašanja. Menim, da so bili zaradi tega doseženi omejeni rezultati na zadnjem Svetu, med drugim tudi zaradi dolžniške krize. V preteklosti je belgijsko predsedstvo prevzelo politično vodstvo in upam, da bo prihodnja vlada resnično prevzela to vodenje Evropske unije.

  Chris Davies (ALDE). – Gospod predsednik, zakone sprejemamo skupaj, vendar vse prevečkrat ne vemo, kako jih države članice potem izvajajo. Jasno ste povedali, da Parlament podpira Komisijo, ki želi, da bi bile korelacijske tabele vključene v vse prihodnje zakone.

Belgijsko predsedstvo je bilo v veliko pomoč pri predložitvi dokumenta Svetu, v katerem zagovarja uporabo korelacijskih tabel in poudarja, da prispevajo k večji jasnosti in preglednosti in da bo zaradi njih uporaba zakonodaje EU hitrejša in učinkovitejša. Menim, da se je začelo obdobje obravnavanja te vsebine.

Predsednik vlade, ali bi v zaključnih pripombah lahko povedali, kakšen odgovor ste imeli na tisti dokument in ali si bo belgijsko predsedstvo, ki opravlja svojo vlogo v sklopu trojke in v sklopu Sveta, še naprej prizadevalo za vključitev korelacijskih tabel.

  Bart Staes (Verts/ALE). – (NL) Gospod predsednik, gospe in gospodje, eno minuto imam, da pohvalim belgijsko predsedovanje. Stanje je na splošno pozitivno, vendar mislim, da si vsi enako zaslužimo pohvale. Dobro je, da sta bila komisar Potočnik in komisarka Hedegaard močno dejavna z vidika vsebine na glavni konferenci o biotski raznovrstnosti v Nagoji ter na konferenci o podnebnih spremembah v Cancúnu.

Govori se – včasih je bilo to mišljeno kot šala –, da je bilo belgijsko predsedovanje dobro zato, ker je imelo veliko časa in je lahko vso energijo osredotočilo na predsedovanje. Gospod Verhofstadt je na primer dejal, da je Evropa tokrat prvič imela vlado s polnim delovnim časom. S tem se strinjam. Vendar ne moremo spregledati dejstva, da je te skupine podpiralo veliko ljudi, da jih je podpirala diplomatska služba, ki je bila dobro pripravljena, dobro obveščena in ki je uporabila svoj neverjetni talent za pogajanja ter tako zagotovila, da je bilo predsedovanje uspešno.

Gospod Leterme, jutri bo v Belgiji podeljena nagrada Zlati čevelj. Če bi jaz podeljeval Zlati čevelj belgijskemu predsedstvu, najboljšemu igralcu v belgijskem predsedstvu, potem bi to nagrado nedvomno prejelo belgijsko diplomatsko osebje, ljudje, ki so sedeli za vami in ki so poskrbeli, da ste vi, vaša skupina in regionalna vlada opravili odlično delo.

  Paweł Robert Kowal (ECR). – (PL) Gospod predsednik, ni treba poudarjati, da vam želim tudi sam čestitati in pohvaliti dogajanje med belgijskim predsedovanjem. Ko poslušam to razpravo, se izpostavljata dve pomembni vprašanji. Ali je res, da so med belgijskim predsedovanjem vsi v Evropi pozabili na nacionalne interese in se osredotočili le na interese, ki so jih določile institucije v Bruslju in ki jih je podprla belgijska vlada? To vsekakor ne drži. V zadnjih šestih mesecih smo opazovali dogajanja v Evropi in jasno lahko vidimo, da samo zaradi tega, ker se predsedstvo ne sklicuje na nacionalne interese, to še ne pomeni, da ne obstajajo.

In druga zadeva, ki je verjetno najbolj pomembna in vzbuja največ dvomov v tej razpravi: ne bi bilo dobro, če bi primerjali to, kar tu imenujemo evropske cilje, s tem, kar imenujemo nacionalne cilje. Nacionalni cilji, o katerih govorimo, so zamisli, ki prihajajo iz posameznih držav. Gre za poseben prispevek, brez katerega bi bila Evropa v precej slabšem položaju. Ne moremo vsiliti standarda, pri katerem ti cilji, ki se izoblikujejo v posameznih državah članicah, a so namenjeni Evropi, ne štejejo kot sredstvo ampak kot težava.

  Rui Tavares (GUE/NGL). – Gospod predsednik, ali lahko predsednika vlade prosim za malo pozornosti. Gospod predsednik vlade, sedim tukaj na vaši levi. Z vami se moram odkrito pogovoriti. Besedilo imam v portugalščini, vendar bom improviziral v angleščini, saj ste v delu svojega govora, ki je bil po mojem mnenju najpomembnejši, uporabili ravno ta jezik, namreč: „Poglejte begunce. Poglejte begunce, če menite, da vojna in mir nista pomembna za Evropo“. To ste naslovili na nove generacije.

Priznati moram, da mi je ob tem srce začelo hitreje biti, saj sem poročevalec za begunce v Evropskem parlamentu. Med vašim predsedovanjem bi lahko naredili kaj več in ne le gledali te begunce. Lahko bi pomagali; ni bilo težko. Svet bi lahko zaključil s postopkom soodločanja, ki ga je Parlament začel glede ponovne namestitve beguncev. V našem delu soodločanja smo povečali sredstva, ki jih namenjamo državam članicam za ponovno namestitev beguncev; uvedli smo prednostne kategorije za ljudi, ki so bili posiljeni, ki so bili mučeni, ki so bolni in ki na ponovno namestitev čakajo v taboriščih. Svet ni končal s soodločanjem. Zdi se, da zaradi člena 290 in delegiranih aktov – nekaj, kar je zapisano v Lizbonski pogodbi.

Pravite: „Poglejte begunce“. Pozivam vas, da storite to, kar smo storili mi, odpravite se v taborišče al-Hol v Siriji. Povejte beguncem, naj preberejo člen 290, preberejo delegirane akte. Rekli bodo: „O čem govorite? Moj otrok ne hodi v šolo; nimam potnega lista; obtičali smo v begunskem taborišču; zakaj govorite o manjših institucionalnih težavah, ko pa bi nam lahko pomagali pri reševanju težav?“ To bo pustilo madež na belgijskem predsedovanju. Žal mi je, da moram to povedati; to me žalosti.

  Corien Wortmann-Kool (PPE). – (NL) Gospod predsednik, pridružujem se pohvalam, ki so jih moji kolegi poslanci izrekli belgijskemu predsedovanju in vam, gospod predsednik vlade, saj ste v času, ko je način oblikovanja vašega kabineta, ki je pri mnogih podjetjih povzročal hudo zaskrbljenost, resnično uspeli izkoristiti evropski duh in poskrbeti za popolno delovanje tega predsedovanja.

Mislim, da ste preveč skromni, ko se imenujete „povezovalec“, saj ste bili gonilna sila in vam je uspelo na ustvarjalen in predan način premagati težave, tudi tiste, ki ste jih imeli s Parlamentom. Zaradi vas imamo zdaj trden evropski nadzor, direktivo, ki ureja alternativne investicijske sklade, pa tudi evrovinjeto, še en težek pogajalski adut, ki se je končal z jasnim sklepom Sveta.

Vendar pa je iz evropskega duha, ki je preveval vaš govor v Parlamentu, razvidno, da razmišljate tudi o prihodnosti. Posebej želim izpostaviti eno točko vašega govora. Upravičeno trdite, da zaradi upravljanja gospodarstva ne bi smelo priti do razmer, ko bi zgolj zdravili simptome, ne da bi odpravljali tveganja, ki še vedno obstajajo, saj je trden pakt za stabilnost in rast, ki res lahko postane resničnost, zdaj le eden izmed glavnih delov upravljanja gospodarstva.

Našim državljanom želimo zagotoviti, da bi lahko skupaj izšli iz te gospodarske krize in bi spet lahko ustvarjali delovna mesta za naše državljane in mlade, za to pa potrebujemo stabilen evropski makroekonomski nadzor in zelo močno strategijo Evropa 2020. Ali bo evropski semester res pripomogel k temu? Ali se bodo države članice zavezale oblikovanju upravljanja gospodarstva tudi na tem področju? Kot Parlament bi morali v celoti izkoristiti sozakonodajno vlogo v svežnju upravljanja, zakonodajnem svežnju, da bi to lahko uresničili.

  Marc Tarabella (S&D). – (FR) Gospod predsednik, gospod Leterme, ko ste julija lani predstavili program belgijskega predsedovanja, sem vam nekoliko v šali in v pozdrav rekel, da boste mogoče januarja še vedno na tem položaju in nam boste predstavili rezultate. Upal sem, da se motim, pa ne da bi vas hotel žaliti, predsednik vlade, saj si kot vsi Belgijci tudi sam želim, da bi danes pred nami bil voditelj vlade, ki bi bila izvoljena na volitvah 13. junija. Vendar ste morali predsedovanje prevzeti vi in čestitam vam in vsem ministrom sedanje vlade.

Pustimo ob strani notranjepolitične razmere in se osredotočimo na rezultat belgijskega predsedovanja.

Tudi jaz želim citirati znanega Američana, ki ni bil filozof, ampak teniški igralec. Arthur Ashe je dejal: „Samozaupanje je eden izmed ključev do uspeha. Pomemben ključ za samozaupanje pa je priprava“. In priznati moramo, da je belgijsko predsedstvo nedvomno navdih črpalo iz tega stavka.

Pri vprašanjih, pri katerih sam sodelujem, sem opazil velik napredek: tesnejše sodelovanje v zadevah, povezanih z razvezo; evropski nalog za zaščito žrtev nasilja; prihodnje izboljšano sodelovanje za bolnike in sporazum o Direktivi o zamudah pri plačilih ter o označevanju živil so uspehi, s katerimi se lahko pohvali belgijsko predsedstvo.

To velja tudi za skupno kmetijsko politiko (SKP) po letu 2013. Čeprav še nimamo sporazuma, sta bili načelo o trdni SKP z dvema stebroma in načelo o poenostavitvi že sprejeti. Kmetijstvo v prihodnje najbolj potrebuje uredbo, ki obvladuje nihanje trgov v določenih mejah. Pa vendar glede tega še nimamo sporazuma in močno sem zaskrbljen zaradi prihodnjih predsedstev, predvsem zaradi Madžarske in Poljske, za kateri se zdi, da uredbe nista vključili med prednostne naloge.

Poleg dobre pripravljenosti, popolne vključenosti ministrov, učinkovitosti diplomatov in belgijskih uradnikov, je bila skrivnost predsedovanja, kar ste tudi poudarili, v tem, da niste uveljavili svojega programa, ampak ste se zavezali sedanjim prednostnim vprašanjem na evropski ravni in ste se po najboljših močeh trudili za napredek pri teh vprašanjih ravno zaradi pragmatizma in kulture sklepanja dogovorov, ki sta značilna za nas.

Upam, da se bodo prihodnja predsedstva učila na tem primeru.

  Anne E. Jensen (ALDE). – (DA) Gospod predsednik, rada bi se zahvalila belgijskemu predsedstvu za prispevek, predvsem na dveh področjih, ki ju najbolje poznam: proračun in promet. Za dejstvo, da je prišlo do prekinitve pogajanj o proračunu v prvem krogu, ni krivo predsedstvo in seveda smo potem našli rešitev v zvezi s proračunom za leto 2011. Upajmo, da bo napredek kmalu dosežen tudi pri vprašanju prožnosti in financiranja projekta fuzijske energije ITER.

Na področju prometa je belgijsko predsedstvo našlo rešitev za težko vprašanje evrovinjet. Belgijskemu predsedstvu se želim posebej zahvaliti, da je podprlo to, pri čemer že več let sodelujem, in sicer vzpostavitev mreže varnih počivališč v Evropi, da bi tako imeli vozniki tovornjakov, ki dobesedno držijo Evropo skupaj in ustvarjajo notranji trg, dobre in varne pogoje za delo. Želim, da bi bilo pozitivno stališče belgijske vlade o tej zadevi navdih vladam vseh drugih držav, saj bomo tako lahko končno nekaj dosegli v praksi.

  Mirosław Piotrowski (ECR). – (PL) Gospod predsednik, Belgija, ki je ena izmed šestih držav ustanoviteljic Evropske unije, je pred kratkim končala šestmesečno predsedovanje. Kljub domačim političnim težavam, povezanim z nezmožnostjo oblikovanja vlade, Belgijcem uradno čestitamo za njihovo učinkovitost in uspeh pri uresničevanju skoraj vseh prednostnih nalog, ki so si jih zadali. Zato se želim pridružiti čestitkam, saj so se v tako kratkem obdobju in v sklopu določenih prednostnih nalog spopadli z gospodarsko krizo v Evropi, zaščitili evropsko okolje, zgradili odprto in varno Evropsko unijo, zgradili celosten socialni model v Evropski uniji in zagotovili temelje za skupno zunanjo politiko EU. Le redko kdaj je tako mala država v tako kratkem času naredila toliko v korist Evrope.

  Mathieu Grosch (PPE). – (DE) Gospod predsednik, predsednik vlade Leterme, ko so imeli poslanci Parlamenta pred šestimi meseci toliko vprašanj o belgijskem predsedovanju in ko smo prebrali program, so mnogi poslanci še vedno močno dvomili v vas.

Danes, ko se vam in tudi stalnemu predstavništvu, zahvaljujemo za vaše izjemno delo in pripravo, smo toliko bolj zadovoljni. Jasno je, da uspeha ni bilo enostavno doseči. Slišali smo že o domačih političnih problemih v Belgiji, gospod Verhofstadt pa je prav tako izpostavil, da ne gre nujno za učinkovitost na nacionalni ravni v Belgiji ali na evropski ravni. Mogoče je to tudi ključ za uspeh v prihodnje – povedano drugače, da morajo politiki, ki so za to pristojni, doseči potrebno priznavanje tudi v Belgiji.

Vaš uspeh ni bil enostaven, saj tudi zunanji dejavniki niso bili najboljši. To je mogoče pripisati tudi temu – in to lahko rečem tudi v zvezi s prometom v imenu Poslanske skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) –, da si niste izbrali najenostavnejših tem. Omenjeno je bilo, da je bilo med drugimi temami razrešeno tudi vprašanje evrovinjet, kar nas zelo veseli. To ni le načelno vprašanje. Menim, da gre za nove vire financiranja in čisto, varno, pa tudi učinkovito mobilnost na evropski ravni. Gre za to, ali bomo jutri lahko ponovno odločneje prilagodili to področje – mobilnost – na evropski ravni.

Ker živim v obmejnem območju, sem prav tako zadovoljen z izvajanjem določb o varnosti v cestnem prometu. Za nas in za vsa obmejna območja je nesprejemljivo, da je od registrske tablice odvisno, ali bo resen prekršek kaznovan ali ne. Tega problema ste se lotili na pravem koncu in naredili prvi korak.

Pravice potnikov v avtobusnem prometu so pomemben korak, v skladu s katerim je Evropa svojim državljanom zagotovila pravice potnikov za vse različne oblike prevoza. Med krizo z vulkanom smo videli, kako pomembno je za podjetja, pa tudi za potnike, da je vzpostavljen takšen evropski okvir. Upam, da bomo lahko nadaljevali na ta način.

Vam in Belgiji želim le eno, da bi v Belgiji končno našli dovolj treznosti na zvezni ravni, ki ste jo pokazali na evropski ravni, in trezno razmislili, da mora tisti, ki postavlja zahteve – kot ste jih vi –, predstaviti tudi rešitve.

  Alejandro Cercas, (S&D) . – (ES) Gospod predsednik, gospod Leterme, v imenu vseh tistih v Skupini naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu, ki so odgovorni za zaposlovanje in socialne zadeve, se želim pridružiti kolegom poslancem pri izrekanju čestitk belgijskemu predsedovanju za zadnjih šest mesecev.

Kako je mogoče, da se pridružujem čestitkam, kljub dejstvu, da ste le bežno omenili socialni vidik in da v belgijskem predsedstvu ni veliko poudarka na obravnavanju dosežkov na socialnem področju?

Povsem preprosto, gospod Leterme, ker sem imel to čast, da sem lahko sodeloval z vašimi ministricami, gospo Onkelinx in gospo Milquet, in se zavedam njunih prizadevanj in prizadevanj njunih skupin, da bi dosegli napredek pri socialni agendi v tako težkih okoliščinah in v Svetu, ki je neobčutljiv za socialno Evropo. Kljub temu so delali hrabro, odgovorno in v trdnem proevropskem duhu, da bi vsi prisluhnili Parlamentu in Evropejcem v tem zelo resnem obdobju, ko je ogrožena prihodnost Evrope.

Zato vam tudi jaz čestitam, gospod Leterme, in upam, da se bo v prihodnje, ko se bomo spopadli z izzivi, uresničilo, kar ste povedali: da bo Evropa našla svojo dušo. Ta duša mora biti politična in družbena, ne le gospodarska.

Omeniti želim nekaj zadev, ki med vašim predsedovanjem niso bile razrešene, za katere upam, da jih boste v vašem proevropskem, humanističnem duhu predali madžarskemu predsedstvu, saj je ogrožena prihodnost Evrope. Sklicujem se na zadeve, povezane z evropsko politiko priseljevanja, enotnim dovoljenjem, dvema direktivama o začasnih delavcih in o premestitvah znotraj podjetja.

Predsedujoči Svetu, prosim, povejte svojim kolegom, naj gledajo na stvari dolgoročno. Delavci, ki prihajajo v Evropo, ne smejo biti deležni drugačne obravnave. Zagotovljena mora biti enaka obravnava, sicer bomo povzročili razkorak, ki bo imel nepredstavljive posledice za prihodnost Unije. Ne sme se zgoditi, da bi bili delavci, ki prihajajo v Evropo z namenom, da bi našli zaposlitev, deležni drugačne obravnave, saj bomo tako uničili Evropo.

Upam, da vam bo madžarsko predsedstvo v naslednjih šestih mesecih prisluhnilo in da boste spet pridobili svobodo govora v Svetu ter da se bo Svet osredotočil na dušo Evrope, ki je lahko le humanistična duša in duša napredka.

  Raffaele Baldassarre (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospod Leterme, gospe in gospodje, vesel sem, da smo imeli predsedstvo, ki je dokazalo, da lahko deluje skladno z evropsko agendo na pragmatičen in učinkovit način, čeprav v težkih razmerah.

Od sprejetja prenovljene direktive o boju proti zamudam pri plačilih v javni upravi na prvi obravnavi, ki je ključnega pomena za prihodnost sistema podjetij, do sprejetja svežnja za finančni nadzor; belgijsko predsedstvo je dokazalo, da je pragmatično in dinamično.

Navedel bi lahko tudi druge primere, vendar se bom raje osredotočil na zaključke o tem, kaj se lahko naučimo iz predsedovanja, ki je pozitivno zaključilo svoj mandat. Prvič, potreben je realističen delovni program; drugič, potrebna je sposobnost za dinamično pogajanje in sklepanje kompromisov; in zadnjič, povsem je treba vključiti evropske institucije, tudi Parlament, in k nerešenim vprašanjem pristopiti na način, ki ni omejen in ne vključuje nacionalnih interesov.

Upam, da bo to predsedovanje zgled drugim. Izrekam iskrene čestitke.

  Pervenche Berès (S&D). – (FR) Gospod predsednik, predsednik vlade, zelo dobro smo sodelovali z vašimi ministricami, Joëlle Milquet in Laurette Onkelinx, tako da je Svet, ko je sprejel smernice zaposlovanja, prisluhnil Parlamentu in upošteval naša stališča, to pa je storil tudi pri vprašanju javnih storitev, skupaj z njihovo vlogo, ki jo imajo za samo bistvo evropskega socialnega modela, ki je bil ponovno potrjen med vašim predsedovanjem. Upam, da se bo zagon, dosežen pri medinstitucionalnem dialogu, kazal tudi pri nadaljnjem delu Komisije in novega predsedstva.

Tesno smo sodelovali tudi na drugem področju, in sicer kako zagotoviti neodvisno upravljanje gospodarstva, na katerega ste se sklicevali, saj če vprašanje zaposlovanja obravnava kot ravnovesje, nas to vodi v propad. Skrbi me način, kako Komisija v svežnju evropskega semestra obravnava to področje, saj predlaga državam članicam, da brez težav znižajo plače, ali dobesedno slepo dvignejo upokojitveno starost in zmanjšajo pokojnine. Upravljanje gospodarstva v tem duhu ne more zagotoviti uspeha evropskega vprašanja, čeprav naši zaposleni in državljani pričakujejo ravno to.

  Morten Messerschmidt (EFD). – (DA) Gospod predsednik, povedati želim, da je bilo belgijsko predsedovanje čudovit in izjemen primer, kako deluje EU. Kljub temu, da država ni imela vlade, predsedstvo prejema pohvale z vseh strani Parlamenta. Verjetno to dokazuje, da EU dejansko najbolje deluje brez izvoljenih predstavnikov in sploh brez ljudi. Ravno v času belgijskega predsedovanja se je zgodila največja prevara evropskih državljanov od uveljavitve Lizbonske pogodbe, in sicer uvedba zdaj stalnega kriznega mehanizma.

Ko smo morali prepričati evropske državljane o uvedbi Lizbonske pogodbe, ki je omogočila prenos do zdaj največjega obsega pooblastil na tujce v Bruslju, nam je bilo obljubljeno, da se ne more zgoditi vsaj ena stvar: nikoli ne bomo odgovorni za dolgove drugih. Ta obljuba je bila prelomljena v času belgijskega predsedovanja. Zdaj imamo zakon, ki bo začel veljati leta 2013, v skladu s katerim bomo za vedno odgovorni za dolgove drugih. To je zapuščina belgijskega predsedovanja in to je obžalovanja vredno.

  Ivo Belet (PPE). – (NL) Gospod predsednik, gospod Leterme, gospa Győri, vi in vaše diplomatske službe ste dokazali, da smo lahko uspešni tudi v zelo težkih gospodarskih razmerah in da lahko te razmere obravnavamo na način, ki Evropo krepi. To je zelo pomembno. Seveda to zahteva, da sklepamo kompromise, težke dogovore. Zaradi tega bomo vedno deležni kritik, vendar menim, da v teh razmerah bolj kot kadar koli do zdaj velja zlato pravilo, „da sprejetje popolne rešitve ni vedno v najboljšem interesu“. Takšen sporazum je mogoče vedno utemeljiti, če omogoča napredek in če prispeva k blaginji in dobremu počutju naših državljanov.

Gospod Leterme, imam samo eno minuto in bom le na kratko komentiral naslednje belgijsko predsedovanje, ki bo verjetno potekalo okrog leta 2025. Takrat boste verjetno stari 65 let, jaz pa bom leto starejši. Predvidevam, da bo Evropa takrat še vedno močna akterka na svetovnem prizorišču, vendar bomo za to morali nadaljevati s takšnim zagonom, kot smo mu bili priče v zadnjih šestih mesecih. Kakor koli že, želim vam veliko uspeha, tu in v Bruslju.

  Csaba Sándor Tabajdi (S&D). – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, belgijski kolegi, čestitke! Izrekam vam spoštovanje! Kot Madžar bom zelo vesel, če bo madžarsko predsedovanje tako uspešno.

(HU) Nadaljeval bom v madžarščini. Med belgijskim predsedovanjem je bilo uspešno preprečeno poglabljanje krize v evrskem območju. Sveženj pomoči Irski je bil pripravljen v rekordnem času. Pripravljen je bil sistem za usklajevanje nove gospodarske politike, madžarsko predsedstvo pa zdaj čaka sprejetje šestih delov zakonodaje o upravljanju gospodarstva. Vzpostavljen je bil finančni nadzor, ustanovljena je bila Evropska služba za zunanje delovanje in pobuda državljanov. Občudujem napredek pri praktičnem prenosu Lizbonske pogodbe, čeprav so pred nami še številna odprta vprašanja.

– (FR) Še enkrat čestitke belgijskim kolegom. Upam, da bomo prav tako uspešni med madžarskim predsedovanjem.

  Petru Constantin Luhan (PPE). – (RO) Gospod predsednik, čeprav smo se bali, da bodo dogodki v belgijski domači politiki vplivali na uspešnost predsedovanja po rotacijskem sistemu, sem vesel, da je Belgija dokazala, da so bile te napovedi napačne, s tem, ko je evropske dokumente obravnavala pragmatično in učinkovito. Glavni dokumenti belgijskega predsedovanja so vrsto evropskih vprašanj obravnavali odlično: začetek delovanja Evropske službe za zunanje delovanje, gospodarska rast in javnofinančna konsolidacija, sprejetje uredbe o pobudi evropskih državljanov in začetek izvajanja strategije Evropa 2020.

Kar zadeva interese Romunije, je belgijsko predsedstvo zavzelo pošten in uravnovešen pristop. Pri dveh dokumentih, ki sta pomembna za Romunijo, je belgijsko predsedstvo izbralo možnosti, ki najbolje odražajo stališče, ki ga je zagovarjala Romunija, in sicer pri obravnavi vprašanja Romov z vidika socialne vključenosti in pri vodenju postopka za naslovitev osnutka sklepa o vstopu Bolgarije in Romunije v schengensko območje na Evropski parlament.

  Monika Flašíková Beňová (S&D). – (SK) Gospod predsednik, najprej želim poudariti, da je Belgija prevzela predsedovanje po rotacijskem sistemu v razmerah, ki so bile težke na notranjem političnem prizorišču in na globalni ravni.

Zato ne moremo vseh neuspehov Unije pripisati Belgiji. Ravno nasprotno, povedati želim, da je Belgija opravila izjemno delo pri vodenju tristranskih pogovorov med Komisijo, Svetom in Parlamentom.

Z Belgijo na čelu je bil dosežen napredek na pomembnem področju nadzora in urejanja bančnega sektorja – vsaj deloma. Pogajanja o uredbi o hedge skladih, delniških družbah in bonitetnih agencijah so bila zaključena oktobra.

Na tem področju obstajajo tudi ambicioznejši ukrepi, vendar je Belgiji uspelo uskladiti vsaj stvari, ki so bile izvedljive, s čimer je dosegla vsaj nekaj napredka.

Zelo pomembno je bilo tudi področje mednarodnih odnosov. Unija je oblikovala svojo diplomatsko službo in tudi tu se je Belgija izkazala kot spretna posrednica.

Na koncu želim čestitati Belgiji in izraziti zahvalo njenemu predsedstvu, hkrati pa izraziti upanje, da bo tudi Madžarska sledila zgledu vašega predsedovanja.

  Mairead McGuinness (PPE). – Gospod predsednik, ali lahko zastavim širše vprašanje? Za božič je John Bruton, nekdanji irski voditelj in enkratni predsedujoči Svetu povedal, da polovična narava Evropskega sveta ne ustreza namenu, glede na obseg krize, s katero se spopada Evropa. Povedal je, da se tem zelo pomembnim vprašanjem nameni le toliko časa, kot ga voditelji preživijo na letu v Bruslju.

Pravi, da se spopadamo s finančno krizo – krizo socialne države v starajoči se družbi, krizo globalizacije nacionalnih držav in mogoče celo krizo učinkovitosti evropske demokracije. Meni, da se morajo voditelji pogovarjati, vse dokler ne bodo dosegli popolnega medsebojnega razumevanja glede tega, kaj je treba narediti: celotno delo, ne pa samo delci tega dela. Le s tako obsežnim projektom bo mogoče trgom zagotoviti trajno zaupanje. Pozivam ljudi, da o tem razpravljajo, saj ima John Bruton mogoče prav.

  Oreste Rossi (EFD). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, vaš govor, gospod Leterme, je vseboval nekatera pomembna vprašanja; res škoda, da se vas bomo spominjali predvsem kot predsednika vlade v državi, ki 219 dni po volitvah ni uspela oblikovati vlade.

O vas sem imel slabo mnenje – čeprav se je to mnenje sčasoma spremenilo – saj sem vas na dan imenovanja vprašal, v vaši posebni vlogi predsedujočega, kako boste ukrepali v zvezi z dejanji, uperjenimi proti katoliški cerkvi v vaši državi, preiskavami, ki so bile razglašene za nične in neveljavne, kar štejem za zelo resno in kar je naknadno obsodilo tudi pravosodje samo.

Niste mi odgovorili. To mi ni bilo všeč, ker menim, da bi predsednik moral zastopati vse. Če mu zastavijo vprašanje, bi predsednik moral skušati odgovoriti in sprejeti pogumno odločitev: reči bi moral „to podpiram“ ali „temu nasprotujem“ in pojasniti zakaj. Tega niste storili.

Danes lahko rečem, da ste vi in vaše predsedstvo opravili dobro delo. Če bi bili že od začetka nekoliko bolj na naši „ravni“, bi mogoče lahko imeli boljše odnose.

  Franz Obermayr (NI). – (DE) Gospod predsednik, jasno je, da je Belgija prevzela predsedovanje Svetu v zelo težkem prehodnem obdobju, saj gospodarske krize še nismo premagali, hkrati pa tudi Lizbonska pogodba še ni bila v celoti izvedena, medtem ko je postala očitna tudi njena omejena ustreznost.

Celotna razprava o svežnju, namenjenem reševanju evra, pa vsebuje pomemben vidik, ki ga ne smemo spregledati, namreč da posojila Grčiji ter sveženj, namenjen reševanju evrskega območja, kršijo Lizbonsko pogodbo. Pri obeh ukrepih torej manjka potrebna pravna podlaga. To pomeni, da gre za jasen primer, kako je EU presegla svoje pristojnosti, zaradi česar je ustrezen postopek spreminjanja pogodbe nujen.

Po naslednjih kandidatkah za sveženj pomoči – kot sta Irska in Portugalska – tudi Španija povzroča težave evrskemu območju. Na drugi strani pa neto plačnice, kot sta Nemčija in Avstrija, vse bolj postajajo krave molznice Evropske unije. Jasno je, da se to ne more več nadaljevati. Belgiji ni uspelo obvladati nobenega izmed teh – zahtevnih, to moramo priznati – izzivov, in sicer premagovanje gospodarske krize in izvajanje Lizbonske pogodbe.

  Andrzej Grzyb (PPE). – (PL) Gospod predsednik, o belgijskem predsedovanju so bila izražena mnoga dobra mnenja, predvsem o njegovi učinkovitosti pri pogajanjih in umirjenosti v zahtevnem obdobju krize, na vrhu G20, konferenci v Cancúnu in pri razpravi o proračunu. Glavni vprašanji sta bili vračanje stabilnosti na finančne trge in gospodarska stabilnost, vendar moramo povedati, da je nacionalni egoizem povsem podivjal, predvsem v zvezi s proračunom. Pohvaliti moramo belgijsko učinkovitost v pogajanjih, vendar je to bilo že dvanajsto predsedovanje Belgije. Predsednik vlade Leterme je rekel, da se je program predsedovanja ujemal s programom Sveta in Komisije, brez teženj po kakršnih koli nacionalnih prednostnih nalogah. Vendar moramo prihodnjim predsedstvom dovoliti, da izberejo svoje prednostne naloge. Zdi se mi, da je predsednik vlade Leterme govoril o bistvu in duhu povezovanja. Skrbi me kriza pri sprejemanju proračuna za leto 2011, predvsem pa ozadje tega in napoved, da v prihodnje nove finančne perspektive ne bo mogoče enostavno doseči.

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE). – (ES) Gospod predsednik, za Evropo in regijo, kateri pripadam – Euskadi, Baskiji – je pomembno vsaj eno področje, na katerem niste storili popolnoma ničesar.

Lizbonska pogodba daje Parlamentu pristojnosti v zvezi z ribištvom. Svet je blokiral številne načrte za ribolov sardona. Na začetku vašega predsedovanja sem osebno izrazila stališče, da sem pripravljena nadaljevati s pogajanji, saj bi tako dosegli napredek pri pomembnih načrtih, vendar niste pokazali nobenega zanimanja za to. Zato vam ne morem čestitati, saj Svet ne priznava pristojnosti, ki jih Lizbonska pogodba podeljuje Parlamentu.

Menim, da ste zapravili priložnost, ko bi lahko rešili težavo, ki se vleče že vse od španskega predsedovanja. Z ničemer niste pokazali interesa; zato upam, da bo to lahko storilo prihodnje predsedstvo.

Vsem se zahvaljujem, da ste prisluhnili mojemu govoru.

  Edite Estrela (S&D). – (PT) Gospod predsednik, tudi jaz želim čestitati belgijskemu predsedstvu za uspeh pri predsedovanju, kljub težkim razmeram, v katerih je potekalo in ki so že bile omenjene. Na področju, ki ga pozorno spremljam, želim čestitati gospe Milquet in se ji zahvaliti za njeno predanost in odločnost pri pripravi poročila o direktivi o porodniškem dopustu, čeprav se Svet ni strinjal z njo. Upamo, da bo madžarsko predsedstvo tej zadevi namenilo ustrezno pozornost. Gospod Leterme nas je spomnil na sanje, ki so bile poleg enotnega trga vodilo ustanoviteljem evropskega projekta, gospod Barroso pa je izpostavil pomembnost evropskega duha. Mislim, da so to dobra stališča v sedanjih razmerah, ko potrebujemo večjo enotnost in solidarnost, da bi se lahko spopadli z izzivi, ki nas čakajo.

  Czesław Adam Siekierski (PPE). – (PL) Gospod predsednik, belgijsko predsedovanje, zadnji dve predsedovanji, če smo natančni, sta potekali v času, ko se je izvajala Lizbonska pogodba, v EU pa se je izoblikoval nov red. Obe predsedstvi sta omejili svoj nacionalni pristop, da bi poglobili sodelovanje in usklajevanje v EU. Ta dobra pot je namenjena krepitvi skupnosti, ne pa vladnemu pristopu. Na drugi strani pa moramo biti previdni pri omejevanju vloge nacionalnih predsedstev, ko oblikujejo svoje prednostne naloge. Vzpostaviti je treba posebno ravnovesje. Nedvomen dosežek belgijskega predsedovanja je krepitev upravljanja gospodarstva. Agencije, ki nadzirajo finančne institucije, so začele z delom. Veliko je bilo storjenega za strožji nadzor proračunske discipline. Glavni instrument razvoja so postale dejavnosti, namenjene strukturni reformi. Končno je bil odpravljen zastoj pri odobritvi proračuna EU za leto 2011. Radi bi se vam zahvalili.

  Seán Kelly (PPE). – Gospod predsednik, zelo spodbudno je, da toliko poslancev z vseh strani Parlamenta izreka pohvale belgijskemu predsedovanju in to upravičeno. Bal sem se, da se bo zgodilo ravno nasprotno. Eden izmed razlogov za uspeh belgijskega predsedovanja je v tem, da so upoštevali stvarnost Lizbonske pogodbe. Prehod z enega predsedovanja na drugega mora potekati brez zapletov. Je kot štafetni tek: učinkovitejša kot je predaja – in manj je izpostavljanja – večji je uspeh, verjetno. Belgijci so to naredili izjemno dobro in so zgled za druge države, kaj naj delajo v prihodnje.

Posebej bi se jim rad zahvalil za delo, povezano s proračunom ter ustanovljenimi bančnimi in drugimi organi. Če bodo tako uspešni, kot upamo, bo belgijsko predsedstvo pridobilo na ugledu v prihodnjih letih, ko se bomo ozrli nazaj na te zelo pomembne odločitve.

  Frédéric Daerden (S&D). – (FR) Gospod predsednik, strinjam se s praktično enotnim sporočilom, izraženim danes zjutraj. Predsednik vlade, belgijsko predsedovanje je bilo dobro, saj je doseglo napredek pri evropskem projektu v težkih nacionalnih razmerah, ki pa mu niso preprečile, da bi obravnavalo izzive, s katerimi se spopada Evropa. V mislih imam sprejetje proračuna za leto 2011, nekatere vidike, ki pa v ustih puščajo grenak priokus. Vendar pa ste se izognili neljubemu soočenju institucij.

Belgijsko predsedstvo se je v zvezi s socialnim vidikom že od vsega začetka srečevalo s prekomerno previdnostjo nekaterih v Svetu. Predvsem imam v mislih zamisel o okvirni direktivi o minimalnem dohodku. Kljub tem okoliščinam lahko Belgiji pripišemo nekaj resničnega napredka zaradi bojevitega duha vaših in naših ministrov: poročilo Sveta EPSCO pred vsakim Evropskim svetom, ki je potrebna protiutež Svetu za ekonomske in finančne zadeve; sklepi o storitvah socialnega skrbstva splošnega interesa; pokojnine, in sicer konferenca o pokojninah v Liègu, ki je izpostavila potrebno skupno obravnavo ustreznosti in vzdržnosti pokojnin, kar moram poudariti, in izjava Sveta EU za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje ter potrošnike o letu boja proti revščini.

Še enkrat čestitam. Upam, da se bo ta napredek nadaljeval tudi z novimi predsedstvi.

  Gay Mitchell (PPE). – Gospod predsednik, glede pravilnosti postopka vas pozivam, da izvedete raziskavo, kdo lahko govori po postopku „Catch-the-Eye“ in kdo ne. Zdi se mi, da ni poštene porazdelitve med posameznimi delnimi zasedanji. Pozivam vas, da to storite, ker nekateri izmed nas v nasprotju z nekaterimi drugimi zaradi drugih dolžnosti ne moremo sedeti v Parlamentu cel dan.

Menim, da morajo imeti poslanci pošteno možnost, da sodelujejo v razpravi. Se opravičujem za zavlačevanje, vendar vas pozivam, da izvedete to raziskavo.

  Predsednik. – Gospod Mitchell, vse kar lahko povem je, da imam seznam, ki ga lahko preverite. Možnost, da spregovorijo, ima skoraj 20 ljudi na seznamu. Če želite, lahko pridete v mojo pisarno, kjer vam bom pokazal seznam, ki ga lahko pojasnimo.

  Maroš Šefčovič, podpredsednik Komisije. – Gospod predsednik, danes zjutraj je bilo v Parlamentu izrečenih veliko pohval in pozitivnih ocen. V imenu Komisije želim povedati, da so upravičene. Belgijsko predsedstvo je s svojim evropskim duhom jasno dokazalo impresivno učinkovitost in zelo sodelovalni pristop. Ko se je belgijsko predsedstvo lotilo vprašanja, smo vsi vedeli, da bo sledilo evropskemu cilju – izključno evropskemu cilju – in da bo to storilo v duhu lojalnega sodelovanja med institucijami. Zelo dobro sodelovanje belgijskega predsedstva z Evropskim parlamentom in tesni stiki s Komisijo so pripeljali do zelo impresivnega seznama dosežkov.

Danes lahko rečemo, da se Lizbonska pogodba v celoti izvaja. Našim državljanom smo uspeli zagotoviti novo možnost, da sodelujejo s pobudo evropskih državljanov, in uspelo nam je doseči sporazum o preglednejših in učinkovitejših pravilih za komitologijo. Z državnim sekretarjem Olivierjem Chastelom sem sodeloval pri obeh vprašanjih in povedati moram, da sta me njegovo sodelovanje in visoka raven strokovnosti vedno navdušili.

Za konec razprave o proračunu za leto 2011 in začetek novega upravljanja gospodarstva v Evropi smo potrebovali miren in konstruktiven pristop. Belgijsko predsedstvo je uspelo doseči jasen napredek tudi pri zahtevnih, dolgotrajnih razpravah o vprašanjih, kot so razveza, finančni nadzor in patenti.

Jasno je, da moramo še naprej negovati pozitiven duh in učinkovitost belgijskega predsedovanja. Gospodarstvo, premagovanje krize in javnofinančna konsolidacija še naprej ostajajo naše skupne prednostne naloge. Prejšnji teden smo prejeli dobre novice pri uspešni prodaji portugalskih, španskih in italijanskih obveznic, hkrati pa smo bili priče zmanjšanju razkorakov v Belgiji in drugih državah. Prav tako je zelo jasno, da moramo vztrajati pri strukturnih reformah in da se moramo še močneje truditi. Če ne želimo, da se poveča število brezposelnih, moramo preučiti možnosti za reformo naših pravil na trgu dela in načine za odpravo ovir za večjo zaposlenost v Evropi. Hkrati pa moramo zaščititi ranljive v naši družbi in zmanjšati revščino. To je edini način za razvoj socialno tržnega gospodarstva v Evropi.

Veliko bo odvisno od tega, kako bomo začeli evropski semester in v kakšni meri si bomo v naših nacionalnih programih reform skupaj prizadevali za konsolidacijo in pri izvajanju strategije EU 2020. Belgijsko predsedstvo je močno prispevalo k začetku tega novega procesa upravljanja gospodarstva, mi pa moramo zdaj nadaljevati s tem odličnim delom.

Predsednik vlade, državni sekretar, zahvaliti se vama želim za odlično delo. Prav tako se zahvaljujem vsem vašim diplomatom, ki so ustvarili pozitivno vzdušje, v katerem lahko naslednje predsedstvo nadaljuje z delom, ki ste ga tako uspešno začeli pred šestimi meseci.

  Yves Leterme, predsedujoči Svetu. – (FR) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, to so moje zadnje besede v imenu belgijskega predsedstva in bom zelo kratek. Veseli me, da je prisotnih toliko ljudi, hkrati pa se zavedam, da je to zaradi drugih točk dnevnega reda.

(NL) Gospe in gospodje, seveda se želim zahvaliti vsem vam, ki ste se zelo konstruktivno odzvali, kar bo imelo neprecenljivo vrednost v našem in vašem prihodnjem delu. Naj v zvezi z zelo pozitivno oceno našega predsedovanja, ki jo je podal Evropski parlament, predvsem povem, da skušam upoštevati načelo umirjenosti tudi pri negativnih odzivih in skromnosti pri pozitivnih odzivih, tudi kadar se izkaže, da pretiravam.

Na koncu želim izpostaviti tri elemente. Prvič – to očitno presega pristojnosti belgijskega predsedovanja – zelo pomembno je, da sprožimo najboljše prakse v zvezi z izvajanjem Lizbonske pogodbe. Vse države, ki prevzamejo šestmesečno predsedovanje Evropski uniji po rotacijskem sistemu, bi morale Evropo obdržati visoko na njenem programu.

Drugič, namen vodenja predsedovanja po rotacijskem sistemu mogoče ni, da delujemo le kot povezovalci, ampak tudi kot gonilna sila, kot je dejal nekdo izmed vas, saj bodo naše institucije le tako lahko opravile svoje delo. Vsi smo si močno prizadevali za ratifikacijo Lizbonske pogodbe. Seveda bi bilo nesmiselno, če bi predsedovanje po rotacijskem sistemu vodili na tak način, da ne bi upoštevali besedila in duha Lizbonske pogodbe. Še več, menim, da je to edini način za ohranitev smiselnosti prihodnjih predsedovanj po rotacijskem sistemu in morebitnih sprememb pogodbe ali novih sporazumov. Tretjič: ni vse popolno in mnogi poslanci so upravičeno izpostavili nekatere pomanjkljivosti. Še enkrat želim ponoviti, da bi morala biti Evropa velikopoteznejša pri socialni politiki.

(FR) Povedano res drži. Unija mora biti na ravni socialne politike v prihodnje velikopoteznejša, kljub temu pa verjamem, da je Belgija odigrala svojo vlogo. Belgijsko predsedovanje je okrepilo vlogo okoljskih politik v strategiji Evropa 2020, zagotovilo je, da bodo te politike vključene v novo upravljanje gospodarstva Evrope, prav tako pa verjamem, da je postavilo tudi temelje za socialni vidik strategije Evropa 2020 v boju proti revščini in pri socialni koheziji. Kot odgovor na nekatere govore se mi zdi, da smo kljub temu vključili vprašanje storitev splošnega pomena na evropsko agendo. Res pa je, da moramo storiti še več in doseči napredek, predvsem na zakonodajni ravni.

Kot sem prej povedal, naše predsedovanje ni popolno in menim, da je imel gospod Tavares prav, ko je izpostavil, da lahko na ravni begunske politike naredimo več.

(NL) Na koncu bom podal še dve končni pripombi, saj so na dnevnem redu ostale še druge točke. Predvsem želim nagovoriti belgijske poslance v Evropskem parlamentu, še zlasti dva, ki sta bila moja predhodnika.

V imenu belgijske vlade želim povedati, da prizadevanja, ki smo jih vložili v času belgijskega predsedovanja, štejemo kot neke vrste poklon vašemu delu. Gospe in gospodje, storili smo vse, kar je bilo v naši moči, da bi pravilno izvajali Lizbonsko pogodbo, kar je tudi neke vrste poklon pobudam, razvitim od enajstega predsedovanja, ko je bila pripravljena Laekenska pogodba, in kasneje, v skladu s pomembnim poročanjem, z namenom izvajanja duha Laekenske in Lizbonske pogodbe.

Povsem upravičeno je bilo izpostavljeno, da je predsedovanje po rotacijskem sistemu odvisno predvsem od predanosti in dosežkov mnogih ljudi, ki sodelujejo s politiki in ki morajo prevzeti odgovornost in se izpostaviti. Govorim o svetovalcih, diplomatih, o velikem številu ljudi, ki resnično opravljajo najpomembnejše delo.

Gospodu Staesu želim povedati, da čeprav je bila nagrada Zlati čevelj, ki bo jutri podeljena v Belgiji, vedno izročena ljudem, kot sta Lukaku in Boussoufa, bi si diplomatska služba, nekateri njeni člani sedijo za mano, vsekakor zaslužila Zlati čevelj, če bi ta nagrada bila izročena belgijskemu predsedstvu.

Naj z nekaj besedami nagovorim tudi gospoda Tabajdija in skušal bom spregovoriti v madžarščini:

  Predsednik. – Predsednik vlade, hvala vam, v zadnje pol leta smo na različnih ravneh vzpostavili nove poti sodelovanja med dvema zakonodajnima institucijama Evropske unije: med Svetom in Evropskim parlamentom. Vaše predsedovanje je bilo zelo uspešno. Vse najboljše vaši državi in vse najboljše vam osebno.

(Aplavz)

Pisne izjave (člen 149)

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. – (IT) 31. decembra 2010 se je končalo precej dolgočasno predsedovanje, ki so ga nekateri opisali kot mlačno in šibko. To je vse, kar smo lahko pričakovali od belgijske vlade, ki osem mesecev ni obstajala. Belgijskim politikom ni uspelo pripraviti političnega načrta za svojo državo, ki je žrtev institucionalne krize, kot je še ni bilo. Ne razumem, kako bi lahko vodila tako zapleten subjekt, kot je Evropska unija – ki je danes sama krhka in nemočna –, skrbno in z vizijo za prihodnost. Belgijsko predsedstvo naj bi Evropo spravilo na pot obnove po gospodarski in finančni krizi. Pa vendar se spet ukvarjamo s špekulacijo, ki ogroža obstoj enotne valute, celo danes. Ravno belgijsko predsedstvo je podpiralo pospeševanje dodatne širitve meja EU. Kot smo v zadnjih letih lahko videli, je pristop gospodarsko šibkih držav zapletel delo evropskih institucij in oslabil vlogo Evrope, ki zdaj ne more več tako uspešno reševati domačih problemov novih držav članic.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Belgija je Evropski uniji predsedovala zadnjih šest mesecev in tega skoraj nihče ni opazil. Država se je – zelo neuspešno – ukvarjala predvsem s sestavo nove vlade, zaradi prerekanj med Flamci in Valonci pa ni mogla sprejeti nobenih političnih odločitev. Zato ni nič kaj presenetljivo, da so politiki EU imeli lahko delo, ko so si prizadevali za centralizacijo v Evropski uniji. Evrsko krizo so izkoristili kot izgovor za kovanje načrtov, povezanih z upravljanjem evropskega gospodarstva. Tako imenovani „stalni sveženj pomoči“ za evro ni nič drugega, kot napad na neto plačnice, ki bodo morale v prihodnje še globlje seči v žep. Na Belgijo bi morali gledati kot na svarilen primer, kaj se lahko zgodi, če mešamo ljudi z različnimi gospodarskimi sposobnostmi. Belgija, kjer očitno ni mogoče zgladiti razlik med Flamci in Valonci in kjer zvezni aparat pomeni mehanizem prerazporeditve od Flamcev do Valoncev, kaže, kaj lahko doleti Evropsko unijo in evrsko območje, če bosta še naprej sledila sedanji zgrešeni poti.

  Sławomir Witold Nitras (PPE), v pisni obliki. – (PL) V povzetku belgijskega predsedovanja moramo izpostaviti predvsem njegovo zelo aktivno vlogo pri oblikovanju evropskega sistema za finančno stabilnost. Vsi tisti, ki so spremljali proces, vedo, da gre za zapleten postopek, ki je bil izveden pod časovnim pritiskom. Zaradi tega želim izraziti iskrene čestitke vsem tistim, ki so prispevali k uresničitvi projekta. V zvezi s tem je belgijsko predsedovanje madžarskemu predalo dobro opravljeno delo. Prav tako moramo poudariti, da so Belgijci zaznamovali našo pot pri prihodnjih predsedovanjih z vidika uveljavljanja Lizbonske pogodbe. Izraziti želim upanje, da bodo prihodnja predsedstva, vključno s poljskim, v večji meri skušala določiti obsežne in jasne prednostne naloge, hkrati pa jih umestiti v naše skupne, evropske cilje. Ta način dela omogoča načrtovanje in obsežnejše izvajanje politik evropskih institucij.

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. – (PL) Najprej želim čestitati belgijskemu predsedstvu, ki je izkazalo izjemne sposobnosti pri vodenju Evropskega sveta v zadnjih šestih mesecih. Glede na okoliščine, v katerih je država prevzela predsedovanje, je belgijska skupina še toliko bolj uspešna. Prvič, to je bilo prvo predsedovanje, ki je delovalo na podlagi pravil, uvedenih z Lizbonsko pogodbo, in drugič, EU in njene posamezne države članice so bile v zelo težkem finančnem položaju. Poleg tega se je morala Belgija med predsedovanjem ukvarjati z domačimi težavami. Kljub tako težkemu in zahtevnemu obdobju se je predsedovanje izkazalo za učinkovito in je pokazalo resničen evropski duh pri izvajanju vseh ukrepov. Težave in vprašanja doma je odrinilo na stran in se osredotočilo na izvajanje ukrepov, ki so se ujemali s predlogi Evropskega parlamenta, Evropske komisije in Evropskega sveta ter na zagotavljanje podpore tem institucijam. Predsedstvo je prevzelo vlogo posrednika. V zvezi s prednostnimi nalogami, ki jih je uresničilo predsedstvo, moramo izpostaviti ukrepe, osredotočene na boj proti gospodarski krizi; tu imam predvsem v mislih delo pri naslednjem večletnem finančnem okviru. Naslednji pomemben dosežek belgijskega predsedovanja je evrovinjeta. Na koncu želim povedati, da lahko na belgijsko predsedstvo gledamo kot na dobro lekcijo za prihodnje države, ki bodo prevzele predsedovanje Evropskemu svetu. Tak uspeh želim tudi madžarskemu in poljskemu predsedovanju, ki se bo začelo v drugi polovici 2011.

  Jarosław Leszek Wałęsa (PPE), v pisni obliki. – (PL) Rad bi se zahvalil belgijskemu predsedstvu. Njegovo delo, ki se je pravkar končalo, je lahko zgled državam, ki bodo v prihodnje vodile delo Evropskega sveta. Ta tema mi je še zlasti pri srcu zaradi bližajočega se poljskega predsedovanja, za katerega upam, da bo sledilo vsem usmeritvam, ki jih je tako uspešno začrtalo belgijsko predsedstvo. Ne zgodi se pogosto, da država, ki predseduje, postavi ukrepe Skupnosti pred domače interese. Ključ uspeha predsedovanja, o katerem razpravljamo, je bilo dosledno izvajanje določb Lizbonske pogodbe, predvsem na ravni Evropskega sveta, ki je postal polnopravna institucija s stalnim predsednikom, in na ravni Sveta za zunanje zadeve pod vodstvom visoke predstavnice. Za pomembnega se je izkazal tudi boj proti gospodarski krizi, s sistematskim sistematičnim spremljanjem in umirjanjem finančnega trga pa bo sčasoma mogoče obnoviti njegov zbledeli ugled. To je še zlasti pomembno v času, ko ni veliko pritiskov za širitev evrskega območja. Če povzamem, iskreno upam, da bodo države, ki bodo v prihodnje prevzele predsedovanje, to pot, ki jo je začrtalo belgijsko predsedstvo, uporabile kot standard kakovosti. Naj bo blaginja Skupnosti vedno naša prednostna naloga. Hvala.

PREDSEDSTVO: ALEJO VIDAL-QUADRAS
podpredsednik

7. Čas glasovanja

  Predsednik. – Zdaj bomo prešli na glasovanje.

(Za izide in druge podrobnosti glasovanja: glej zapisnik)

7.1. Združitev delniških družb (kodificirana različica) (A7-0363/2010, Jiří Maštálka) (glasovanje)

7.2. Protokol k Evro-mediteranskemu sporazumu med ES in Jordanijo, da se upošteva pristop Bolgarije in Romunije k Evropski uniji (A7-0373/2010, Gabriele Albertini) (glasovanje)

7.3. Sporazum med Evropsko skupnostjo ter Ekonomsko in monetarno unijo Zahodne Afrike o nekaterih vidikih zračnega prometa (A7-0361/2010, Dieter-Lebrecht Koch) (glasovanje)

– Pred glasovanjem:

  Dieter-Lebrecht Koch (PPE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, s sprejetjem mojega poročila bomo glasovali za sporazum, s katerim bo mogoče približevanje zakonodaje v okviru 47 veljavnih dvostranskih sporazumov o nekaterih vidikih zračnega prometa, sklenjenimi med posameznimi državami članicami EU in posameznimi državami Ekonomske in monetarne unije Zahodne Afrike. S tem bomo zagotovili izvajanje veljavne zakonodaje EU in preprečili diskriminacijo ter odpravili birokracijo in ovire za dostop do trga. Prosim, glasujte „za“!

7.4. Določitev usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov (A7-0343/2010, Catherine Stihler) (glasovanje)

7.5. Evropsko soglasje o humanitarni pomoči (A7-0375/2010, Michèle Striffler) (glasovanje)

7.6. Kmetijstvo kot strateški sektor v okviru prehranske varnosti (A7-0376/2010, Daciana Octavia Sârbu) (glasovanje)

  Predsednik. – S tem je glasovanje končano.

8. Obrazložitve glasovanja

  Predsednik. – Zdaj bomo prešli na obrazložitve glasovanja.

Ustne obrazložitve glasovanja

Priporočilo za drugo obravnavo: Catherine Stihler (A7-0343/2010)

  Jarosław Kalinowski (PPE). – (PL) Gospod predsednik, gradbeništvo je zelo pomembna gospodarska veja vseh držav. Pri prizadevanjih za gospodarsko rast in izboljšanje življenjskega standarda ne smemo spregledati tako pomembnega dela trga. Vsi se zavedamo, kako pomembne so pravilno zgrajene ali posodobljene zgradbe za varnost in udobje. Hkrati pa si vsi prizadevamo za zmanjšanje stroškov pri izgradnji domov, industrijskih in javnih zgradb. Poročilo skuša odpraviti tržne ovire, zagotoviti učinkovito prodajo gradbenega materiala in konkurenčne cene v sektorju. Prednosti te pobude bo mogoče čutiti v celi Evropi. Povsem podpiram tudi predloge avtorice v zvezi s povečanjem varstva delavcev v industriji.

  Alfredo Antoniozzi (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v zvezi s poročilom gospe Stihler je jasno, kako pomembno vlogo ima gradbeništvo v Evropi. Enostavno smo se morali spoprijeti s težavami, s katerimi se srečuje 12 milijonov državljanov, ki so neposredno zaposleni v tem sektorju.

Poročilo gospe Stihler je dragoceno orodje za odpravo nacionalnih upravnih in tehničnih ovir, ki preprečujejo trženje gradbenih proizvodov v Evropski uniji, in za nadaljnjo izgradnjo enotnega trga v tem sektorju.

Podpiram pozornost, namenjeno malim in srednje velikim podjetjem v gradbenem sektorju, ravno tako pa podpiram posebno pozornost, namenjeno potrebi po recikliranju gradbenih proizvodov, ki je zelo pomembno vprašanje v boju proti podnebnim spremembam. Ob tej priložnosti pa želim opozoriti na vprašanje zdravja in varnosti delavcev, ki so zaposleni v gradbeništvu. Smernice, ki jih je poročevalka vključila v to temo, so uporabne, vendar jih je treba razširiti.

Naša dolžnost je, da v bližnji prihodnosti še dodatno obravnavamo in razvijemo te predloge, ter tako zagotovimo, da bodo delavci, zaposleni v gradbeništvu, deležni visoke stopnje zaščite. Tragedija smrti, povezanih z delom, je vprašanje, ki bi moralo skrbeti celo Evropo. Upam, da bomo z našim delom lahko te nezgode preprečili.

  Hannu Takkula (ALDE). – (FI) Gospod predsednik, najprej se želim zahvaliti gospe Stihler za to odlično poročilo. Zelo pomembno je, da se osredotočimo na uskladitev trženja gradbenih proizvodov, saj bomo v prihodnje potrebovali boljšo in kakovostnejšo gradnjo.

Ne smemo pozabiti, da je končni rezultat pomembnejši od konkurenčnosti same, čeprav je to zelo konkurenčna industrija. Pomembno je, da so zgradbe, zgrajene v Evropi, varne za njihove uporabnike in da so prav tako varne za gradbince in druge zaposlene v času gradnje.

Zelo pomembno je, da prav tako zagotovimo usklajevanje na področju trženja gradbenih proizvodov, ker bomo tako lahko izmenjali najboljše prakse. Res je, da v mnogih državah v Evropi še vedno uporabljajo materiale, ki niso zdravi za stanovalce. V mnogih državah članicah Evropske unije imamo velike težave s plesnijo in ravno zaradi tega je pomembno, da uporabljamo najboljše prakse in inovacije ter tako skušamo zagotoviti, da bo trženje gradbenih proizvodov povezano s proizvodi, ki so zdravi in ustrezni za uporabnike.

Zato se želim zahvaliti gospe Stihler za to odlično poročilo. Evropa potrebuje dobre gradbene proizvode in sistem trženja, ki upošteva varnostne predpise.

  Daniel Hannan (ECR). – Gospod predsednik, prejšnji teden je francoski predsednik vlade obiskal London in povedal, da se moramo združiti v projektu, namenjenemu pomoči evru. Za trenutek pustimo ob strani vprašanje, ali naj spet pustimo, da nas zvlečejo v težave nekoga drugega; namesto tega se osredotočimo na glavno logično napako v logiki. Pravi: „Evropsko združevanje ne deluje, zato poskrbimo za več evropskega združevanja!“ Prepričan sem, da lahko opazite težavo v njegovem razmišljanju. „Moj čolniček se nenehno prevrača, zato želim postati kapitan čezoceanke“. „Moj go-kart se je zaletel, prosim, spustite me za volan velikega tovornjaka“. Zdi se, da je odgovor za vse težave vedno mogoče najti v tesnejšem evropskem združevanju.

EU je rešitev, ki išče težave, nedvomno pa se približuje dan, ko se ne bomo mogli več zanašati na trge in javno mnenje. Urok popušča in vračeve magične besede izgubljajo moč.

Poročilo: Michèle Striffler (A7-0375/2010)

  Clemente Mastella (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, Evropska unija je v svetu največja donatorka humanitarne pomoči, saj njen prispevek presega 40 % celotne mednarodne humanitarne pomoči. Humanitarna politika Unije je praktičen prikaz njene zavezanosti podpori ljudem v tretjih državah, ki jo potrebujejo, kadar so najbolj ranljivi.

Evropsko soglasje o humanitarni pomoči, ki so ga 18. decembra podpisali predsedniki Sveta Evropske unije, Evropskega parlamenta in Komisije, je pomemben korak naprej. Tu moram izpostaviti, da zaveze, ki izhajajo iz soglasja, veljajo za države članice in za Evropsko komisijo.

V zadnjih letih smo opazili, da se nehumanitarni organi vse bolj vključujejo v odziv na humanitarne krize. Ključnega pomena je, da se politični organi in vojaške ali humanitarne organizacije, ki delujejo v istem delovnem okolju, bolje spoznajo in sprožijo dialog, hkrati pa upoštevajo svoje ustrezne vloge in vpliv in jih ne ogrožajo. Kadar se uporabljajo zmogljivosti civilne zaščite, mora to potekati v skladu z mednarodnimi smernicami, kot so določene v evropskem soglasju.

  Antonello Antinoro (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, prepričan sem, da je danes sprejeto poročilo – za kar se zahvaljujem in čestitam poročevalki gospe Striffler – besedilo, ki bo izboljšalo učinkovitost in doslednost humanitarne pomoči.

Evropski parlament danes vabi Unijo, da tesneje sodeluje in tako doseže soglasje, namenjeno krepitvi našega skupnega odziva na humanitarne krize, predvsem pa močni podpori popolni skladnosti z mednarodnim humanitarnim skladom.

Zagotoviti moramo, da bodo imeli humanitarna pomoč in humanitarni delavci boljši dostop do ljudi, ki potrebujejo pomoč, ker pa se število teh ljudi povečuje, moramo storiti še več, kot smo do zdaj, prek Komisije ali prek dvostranskih programov. Čeprav obstajajo velike potrebe, postaja distribucija pomoči vse težja, pa tudi tvegana in nevarna zaradi vse bolj zapletenega mednarodnega okvira.

Glede na te zahteve sporazum torej spodbuja evropsko soglasje, v katerem je potrjeno, da pomoč EU jasno temelji na humanitarnih načelih nevtralnosti, neodvisnosti in nepristranskosti, hkrati pa mora biti žrtvam krize zagotovljena hitro in učinkovito na podlagi ugotovljene potrebe.

  Alfredo Antoniozzi (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, dramatično povečanje števila in čedalje večja intenzivnost naravnih nesreč, skupaj z vse večjo pojavnostjo zapletenih kriz, pomenita čedalje hujše kršitve mednarodnega humanitarnega prava in kršenje „humanitarnega prostora“.

Nedavne tragedije na Haitiju in v Pakistanu spet dokazujejo, da moramo izboljšati orodje, ki ga ima EU na voljo pri odzivanju na naravne nesreče. Strinjam se s splošnim pristopom poročila, predvsem z izjavo, da mora Evropska unija neprestano spodbujati humanitarna načela. Zunanje delovanje Evropske unije, določeno z Lizbonsko pogodbo; mora odražati politično moč in vpliv Unije kot največje svetovne donatorke.

Za poročilo gospe Striffler sem glasoval, ker se strinjam, da si je treba prizadevati za okrepitev izvajanja evropskega soglasja in akcijskega načrta, pa tudi za usklajevanje in porazdelitev bremena na svetovni ravni, ob upoštevanju regionalne odgovornosti držav, ki so sposobne veliko prispevati k humanitarni pomoči.

Poročilo: Daciana Octavia Sârbu (A7-0376/2010)

  Jim Higgins (PPE). – Gospod predsednik, z velikim veseljem glasujem za to poročilo, saj potrjuje, da je tudi zanesljivost preskrbe s hrano temeljna človekova pravica. Kmetijski sektor mora zadovoljiti potrebe po varni in zadostni hrani vse večjega števila prebivalcev, kljub oviram zaradi omejenih naravnih virov, visokih cen energije in podnebnih sprememb. Po navedbah Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo se mora proizvodnja živil povečati vsaj za 70 %, da bi lahko zadovoljili vse večje povpraševanje svetovnega prebivalstva, ki naj bi po napovedih do leta 2050 preseglo število 9 milijard.

Zaradi skrajne revščine je v svetu kronično lačnih približno 900 milijonov ljudi, medtem ko skoraj 2 milijardi ljudi nima zagotovljene prave dolgoročne zanesljive preskrbe s hrano zaradi različnega obsega revščine. V Evropi še vedno 16 % prebivalcev živi pod mejo revščine. Trdim naslednje: to vprašanje moramo prednostno obravnavati. Ključnega pomena je, da je to upoštevano tudi pri financiranju nove skupne kmetijske politike po letu 2013, najmanj kar potrebujemo, pa je, da se proračun ohrani na sedanji ravni.

  Jens Rohde (ALDE). – (DA) Gospod predsednik, Parlament se je danes odločil, da bo uradno priznal kmetijstvo kot strateški sektor v okviru zanesljive preskrbe s hrano. Tega se v skupini Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo zavedamo že več let. Prav tako se zavedamo dejstva, da je kmetijstvo strateški sektor za kakovost živil, javno zdravje in trajnostno gospodarsko rast. Vendar pa to ne opravičuje programov za sadje in mleko v šolah. Prav tako ne opravičuje programov subvencioniranja, ki jih podpira trg. Izpostaviti želimo, da smo glasovali proti tem predlogom, in obžalujemo, da so bili izglasovani.

Vendar to ne sme uničiti celostne podobe, ki kaže na to, da moramo za kmetijstvo zagotoviti dobre pogoje. Vendar pa gore masla, vinska jezera in šolski programi niso prava pot naprej. Prihodki kmetov ne bodo zagotovljeni z vmešavanjem in izkrivljanjem trga. Namesto tega moramo vlagati v raziskave in kmetom omogočiti, da uporabijo nove tehnologije kot alternativne vire dohodka. Na splošno menimo, da je poročilo dobro in zato smo glasovali zanj kot celoto.

  Clemente Mastella (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, pravica do prehranske varnosti je temeljna človekova pravica, uresniči pa se takrat, ko so zadostne količine hrane fizično, socialno in ekonomsko dostopne vsem ljudem ves čas.

Nova skupna kmetijska politika EU mora odražati te nove zahteve: jasno in nedvoumno se mora odzivati na zanesljivo preskrbo s hrano in druge izzive, predvsem podnebne spremembe, gospodarsko krizo in ohranjanje ozemeljskega ravnovesja v EU.

Spodbujati moramo konkurenčnost naših izdelkov, tradicionalno kmetijstvo, kmetovanje majhnega obsega, organsko kmetovanje in lokalno distribucijo. Ti modeli kmetovanja so vedno in še naprej pomembno prispevajo k prehranski varnosti, saj so pogosto najučinkovitejši način izrabe zemljišč v različnih geografskih regijah EU z uporabo metod, ki so se v teh regijah razvile skozi daljša obdobja.

  Jarosław Kalinowski (PPE). – (PL) Gospod predsednik, kot poslanci Evropskega parlamenta moramo delovati tako, da izboljšamo življenja državljanov EU. Glavna prednostna naloga je zagotavljanje dostopa do varne hrane najvišje kakovosti. Pomanjkanje hrane in visoke cene običajno spremljajo socialni nemiri in na naši celini ne smemo dovoliti, da bi se to zgodilo. Svetovna prehranska varnost je ogrožena zaradi vse večjega števila prebivalcev, podnebnih sprememb in naravnih nesreč. Mnogi ljudje že stradajo in da bi našli rešitev, potrebujemo smiselno in pravično skupno kmetijsko politiko, pa tudi finančno podporo sektorju. Kmetijstvu bi morali dati poseben status, ki bo v primeru prehranske krize omogočil izvajanje posebnih ukrepov in uporabo ustreznih instrumentov.

  Mario Pirillo (S&D). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zagotavljanje prehranske varnosti in zanesljiva preskrba s hrano za prebivalce sta še naprej glavna izziva kmetijstva, ne samo v Evropi, ampak tudi v svetu.

Zelo sem zadovoljen z vsebino tega poročila, predvsem zaradi tega, ker je zanesljiva preskrba s hrano priznana kot temeljna človekova pravica. Zanesljiva preskrba s hrano bo zagotovljena le, če bomo resno obravnavali dve pomembni vprašanji – nestanovitnost cen in trgov ter manjšanje zalog hrane. Evropa mora biti sposobna posredovati s skupnimi in učinkovitimi ukrepi, s katerimi bo lahko zagotovila preskrbo s hrano in preprečila resna neskladja, ki še vedno obstajajo v zvezi z varnostnimi standardi med pridelovalci v EU in ostalimi pridelovalci.

  Peter Jahr (PPE). – (DE) Gospod predsednik, povedati želim, da sem bil zelo zadovoljen s poročilom, ki priznava kmetijstvo kot strateški sektor v okviru prehranske varnosti, saj je s tem pomen gospodarstva na podeželju spet povezan z glavnim bistvom. Prvi moj sklep je, da potrebujemo tudi močno evropsko skupno kmetijsko politiko. Prav tako bi se rad zahvalil poročevalki.

Obstaja pa točka, pri kateri nisem glasoval za poročilo in je povezana z uvedbo evropskega programa pomoči v hrani znotraj Evropske unije. Prepričan sem, da morajo biti za zagotavljanje pomoči na kraju samem, povedano drugače, pomoči, s katero nihče v Evropski uniji ne bi smel trpeti zaradi lakote, še naprej odgovorne države članice, preprosto zaradi tega, ker bi morali takšne težave reševati tam, kjer se pojavijo, v državah članicah.

  Diane Dodds (NI). – Gospod predsednik, to poročilo izpostavlja potrebo po zanesljivi preskrbi s hrano za državljane, ki jih zastopamo. Hkrati poudarja pomembne javne dobrine, ki jih pridelujejo kmetje, le redko kdaj pa so deležni priznanja. Vendar menim, da bodo nastopile težave.

Nedavno sem slišala pomembne govore, ki nakazujejo na to, da bi skupna kmetijska politika morala postati okoljska politika. To nas bo pripeljalo do zmotnega prepričanja, da evropskih kmetov ne potrebujemo in da lahko hrano uvažamo iz držav zunaj EU.

To se ne sme zgoditi. Naši kmeti morajo imeti podporo pri pridelavi hrane na način, ki ni škodljiv za okolje, svetovni trgi so preprosto preveč nestanovitni za uvoz hrane – z vidika cene in nemotene oskrbe.

Opraviti moramo še veliko stvari. Imeti moramo stabilen proračun za skupno kmetijsko politiko. Mlade kmete moramo spodbujati v industrijo, da bi zagotovili njeno prihodnost. Potrebujemo več raziskav in inovacij, da bi bile pridelovalne metode učinkovitejše, prav tako pa potrebujemo manj birokracije – vsekakor pa kmetom ne smemo zvezati rok.

  Giommaria Uggias (ALDE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v zadnjih tednih so različni parlamentarni odbori, ki obravnavajo vprašanje skupne kmetijske politike, obravnavali temo reforme za obdobje po letu 2013.

Zanesljiva preskrba s hrano je eden izmed temeljnih elementov kmetijstva. Na to moramo gledati v smislu poročila, o katerem glasujemo danes, v katerem je zanesljiva preskrba s hrano opredeljena kot temeljna pravica, ki jo moramo v skladu s tem zaščititi z vsemi možnimi načini.

Gospod predsednik, takšno pozornost potrebujemo v izrednih razmerah, kot so razmere, povezane s sedanjim škandalom z dioksinom, z odkritjem, da se dioksin uporablja kot krmilo, predvsem pa za zagotavljanje skupnih proizvodnih procesov, ki upoštevajo celoten proizvodni sektor, ki upoštevajo kakovost dela kmetov, okolje in trženje, s tem pa tudi potrošnike.

To poročilo je sklop ukrepov, ki jih je Parlament razvil za podporo kmetijstva in zato lahko rečem, da sem zadovoljen.

  Alajos Mészáros (PPE). – (HU) Gospod predsednik, svetovna proizvodnja hrane se vse bolj spopada z najrazličnejšimi izzivi. Eden izmed takšnih izzivov so podnebne spremembe, ki žal lahko povzročijo nepredvidljivo pomanjkanje hrane ter tako ogrozijo zadovoljevanje vse večjih potreb svetovnega prebivalstva, ki naj bi po ocenah do leta 2050 preseglo število 9 milijard. Skupna kmetijska politika se mora jasno odzvati na izzive, ki jih prinašajo zanesljiva oskrba s hrano, podnebne spremembe in gospodarska kriza. Poleg konkurenčnosti moramo spodbujati tudi tradicionalno kmetijstvo, kmetovanje majhnega obsega, organsko kmetovanje in lokalne vrednote. Zaradi podnebnih sprememb je vse več naravnih nesreč, ki bodo zmanjšale možnosti za izkoriščanje velikih površin kmetijskih zemljišč, s tem pa bodo ogrozile zanesljivo oskrbo s hrano. Proračun za SKP moramo ohraniti vsaj na sedanji ravni, da bi lahko uresničili prej omenjene cilje, v interesu razumnih cen živil in poštenega dohodka za kmetijske pridelovalce. Zato je pomembno, da kmetijstvo obravnavamo kot strateški sektor z vidika zanesljive preskrbe s hrano. Zato sem podprl to poročilo.

  Hannu Takkula (ALDE). – (FI) Gospod predsednik, najprej želim povedati, da je zelo dobro, ker je Evropski parlament priznal kmetijstvo kot strateški sektor z vidika zanesljive preskrbe s hrano.

Za nas je zelo pomembno, da zagotovimo, da bo hrana, ki jo pridelujemo v Evropski uniji, predvsem varna in ne bo vsebovala nečistoč. Nekoliko me skrbi, ker količini namenjamo več pozornosti kot kakovosti. Pri tem vztrajanju na učinkovitosti so bile spregledane te zdravstvene zahteve. Ko govorimo o zanesljivi preskrbi s hrano, je zelo pomembno zagotoviti, da bo hrana, ki je na voljo evropskim potrošnikom, varna, dobre kakovosti in hranljiva.

Ohranjanje lastnih kmetijskih praks v državah članicah Evropske unije je prav tako ključnega pomena. V primeru naravnih nesreč je zelo pomembno, da imamo kmetijsko gospodarstvo, ki je samozadostno. Na ta način lahko uporabljamo načelo zagotavljanja lokalnih živil in se tako odzovemo na težave, ki se lahko pojavijo v primeru naravnih nesreč.

Predvsem želim poudariti pomembnost teh načel, ki so pomembna in izhajajo iz skrbi za zdravje. Upam, da se bo ta trend pri lokalnih živilih še okrepil. Po vsej Evropi moramo zagotoviti, da bo kmetijstvo smotrno in da lahko vse države članice Evropske unije izvajajo kmetovanje. Gre za ključno in trdno podlago za prihodnost, ki jo še posebej potrebujemo v živilskem sektorju.

  Salvatore Tatarella (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, odločno sem glasoval za to pomembno poročilo in poudariti želim predvsem odstavek 35 dobro strukturiranega mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, ki ob upoštevanju, da ima Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) pomembno vlogo pri ocenjevanju vseh tveganj, povezanih z verigo preskrbe s hrano, kot del sklopa ukrepov, namenjenih varovanju zdravja in blaginje javnosti ljudi, upa, da bodo vse države članice ustanovile ustrezne nacionalne organe, ki bodo sodelovali z EFSA.

Kot dokazujejo nedavni resni dogodki v Nemčiji, morajo vse države članice ustanoviti nacionalne agencije za varnost hrane. Presenetljivo je, da si je italijanska vlada po tem, ko je ustanovila agencijo, premislila zaradi proračunskih razlogov. Menim, da zanesljiva preskrbe s hrano ne sme biti odrinjena na stran zaradi proračunskih omejitev.

Pisne obrazložitve glasovanja

Poročilo: Jiři Maštálka (A7-0363/2010)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Ker po mnenju posvetovalne delovne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog vsebuje zgolj kodifikacijo veljavnih besedil brez vsebinskih sprememb, se strinjam z njegovim sprejetjem na prvi obravnavi.

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. – (LT) Strinjala sem se s tem poročilom in predlogom Evropske komisije, ker verjamem, da moramo poenostaviti in pojasniti pravo Skupnosti, da bo tako jasnejše in dostopnejše vsem državljanom. Tega cilja ne bomo mogli uresničiti, če bodo številne določbe, ki so bile večkrat spreminjane, pogosto tudi precej korenito, še naprej nepovezane, zaradi česar je za določitev veljavnih pravil treba precej raziskovati in primerjati mnoge različne instrumente. Kodifikacija zakonodaje je še posebej pomembna na področju podjetništva, ki je zaradi zagotavljanja nemotenega in neprekinjenega pretoka ljudi, blaga in storitev, urejeno regulirano z znatnim obsegom prava Skupnosti. Konsolidacija zakonodaje, ki ureja združitve delniških družb, je dobrodošel korak k izboljšanju prava Skupnosti.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) V Evropi je veliko podjetij; so najrazličnejših oblik, zanje pa veljajo zelo različna pravila. Vendar pa od leta 1978 velja evropska zakonodaja, ki ureja združitve delniških družb iz iste države članice. Pomembno je, da urejamo te združitve, saj lahko znatno vplivajo na interese zaposlenih, delničarjev in upnikov teh podjetij. Na te interese lahko vplivajo negativno, če je združitev na primer kasneje preklicana. Pri tej evropski tematiki tako kot pri drugih potrebujemo jasnost in pravno varnost. Ravno to skušamo doseči s kodifikacijo te direktive. Glasovala sem za to resolucijo, saj verjamem, da je zaupanje izjemna gonilna sila rasti.

  George Becali (NI), v pisni obliki. – (RO) Glasoval sem za to poročilo saj je Komisija v predlogu o kodifikaciji Tretje direktive Sveta 78/855/EGS z dne 9. oktobra 1978 o združitvi delniških družb upoštevala redakcijske ali oblikovne spremembe, ki jih je predlagala posvetovalna delovna skupina pravnih služb in za katere se je izkazalo, da so utemeljene. Posvetovalna delovna skupina pravnih služb na primer predlaga, da je zlasti pomembno, da so delničarji družb, ki se združujejo, primerno obveščeni, in to kar najbolj objektivno, ter da se njihove pravice ustrezno zaščitijo. Vendar ni nobene potrebe, da bi analizo načrta združitve izvajal neodvisen strokovnjak. Poleg tega upravni ali poslovodni organi posameznih vpletenih družb obvestijo skupščino delničarjev svoje družbe in upravne ali poslovodne organe drugih vpletenih družb o vseh morebitnih bistvenih spremembah sredstev in obveznosti med datumom izdelave načrta združitve in datumom skupščine delničarjev, ki odloča o načrtu združitve.

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. – (IT) Glasovala sem za poročilo gospoda Maštálke, saj je posvetovalna delovna skupina pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog pozorno preučila in meni, da je zgolj kodifikacija, se pravi preglednejša različica veljavnega besedila.

  Lara Comi (PPE), v pisni obliki. – (IT) Ravno včeraj je bila v Italiji predstavljena študija, da so podjetja, ki so najbolje preživela krizo, podjetja, ki jim je uspelo povečati sredstva. Študija, ki jo je izvedla ugledna italijanska univerza v imenu najaktivnejšega poslovnega združenja v državi, trdi, da so bile združitve glavni način konsolidacije. Ni naključje, da pomembnejše finančne posle, vključno z združitvijo, dopolnjujeta prestrukturiranje in iskanje večje učinkovitosti v vseh gospodarskih sektorjih. Evropske institucije morajo na enotnem trgu vzpostaviti pravila, ki dajejo zagotovila vsem vpletenim in tako trdnejšim podjetjem omogočijo večjo konkurenčnost, ki ne vsebuje pravne negotovosti, birokracije in obveznosti, ki so posledica nesporazumov. Sodobno, liberalno in učinkovito gospodarstvo – kakršno mora biti tudi naše gospodarstvo – potrebuje posebno zakonodajo o združitvah, vendar le, če je, tako kot danes predlagana direktiva, racionalna, ne posega v delovanje in ščiti svoboščine in pravice ljudi, ki bi zaradi tega delovanja utrpeli škodo.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Na tem zasedanju je Parlament po spremenjenem predlogu Parlamenta in Sveta analiziral osnutek zakonodajne resolucije o združitvi delniških družb (kodificirana različica) ter pri tem sprejel predlog, ki ga je predložila Komisija. Glede na to, da je predlog namenjen „zgolj kodifikaciji“ zakonodajnih besedil brez vsebinskih sprememb, skupaj z izboljšanjem načinov dela in upoštevanjem, da vključuje oblike, ki jih je predlagala in pripravila posvetovalna delovna skupina pravnih služb, glasujem za ta predlog, saj se zavedam, da bo znatno izboljšal delovanje delniških družb, še zlasti s posodobitvijo in racionalizacijo.

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za to poročilo, ker po mnenju posvetovalne delovne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog vsebuje zgolj kodifikacijo veljavnih besedil brez vsebinskih sprememb in je treba torej v interesu jasnosti in racionalnosti veljavna besedila kodificirati.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo, ker po mnenju posvetovalne delovne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog vsebuje zgolj kodifikacijo veljavnih besedil brez vsebinskih sprememb.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Izvedba kodifikacije z namenom ohranjanja jasnosti po izvedbi številnih sprememb vsekakor poenostavlja stvari. Razmisliti moramo, ali so tako različna pravila in uredbe sploh potrebni. Na nekaterih področjih so prekomerni in potrošnikom pripisujejo le malo razuma, medtem ko na drugih področjih določbe vključujejo tudi spremembe imen živil. Da bi zaščitili interese deležnikov in tretjih strani, je kodifikacija zakonov držav članic, ki pokrivajo združitve delniških družb, primeren način za zagotavljanje spoštovanja pravic do informacij. Sam ne morem glasovati za nekatere spremembe in sem zato glasoval proti celemu poročilu.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za to poročilo, saj je omejeno izključno na kodifikacijo veljavnih besedil o združitvi delniških družb. 21. septembra 2010 je posvetovalna delovna skupina, ki jo sestavljajo ustrezne pravne službe Parlamenta, Sveta in Komisije, po preučitvi predloga o kodifikaciji Tretje direktive Sveta 78/855/EGS z dne 9. oktobra 1978 na podlagi člena 54(3)(g) pogodbe, ki pokriva združitve delniških družb, soglasno ugotovila, da je predlog zgolj kodifikacija veljavnih besedil brez vsebinskih sprememb.

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Pri ocenjevanjem osnutka zakonodajne resolucije o združitvi delniških družb sem upošteval naslednje zakonodajne akte: predlog Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu; skupno stališče, doseženo na prvi obravnavi 17. junija 2008; člena 294 in 50 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerima je Komisija Parlamentu predložila predlog; Medinstitucionalni sporazum z dne 20. decembra 1994 o pospešenem delovnem postopku za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil; člena 86 in 55 Poslovnika Evropskega parlamenta; pa tudi poročilo Odbora za pravne zadeve.

Na podlagi tega sem se odločil, da bom sledil stališču Parlamenta na prvi obravnavi, saj je sladno s priporočili posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, predvsem pa sem upošteval dejstvo, da vsebuje zgolj kodifikacijo veljavnih besedil brez vsebinskih sprememb.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije spremenjeni predlog direktive o združitvi delniških družb vsebuje zgolj kodifikacijo veljavnih besedil brez vsebinskih sprememb. Zato sem glasoval za to poročilo.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Po pravnem nasvetu so službe, ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. Decembra 1994 o pospešenem delovnem postopku za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil, predvsem pa ob upoštevanju njegove četrte točke, navedle, da se je posvetovalna delovna skupina pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije sestala 21. septembra 2010, z namenom da bi med drugim preučila tudi predlog, ki ga je predložila Komisija.

Na tem sestanku je posvetovalna skupina pravnih služb po preučitvi predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kodifikaciji Tretje direktive Sveta 78/855/EGS z dne 9. oktobra 1978 na podlagi člena 54(3)(g) pogodbe, ki pokriva združitve delniških družb, soglasno ugotovila, da je predlog zgolj kodifikacija veljavnih besedil brez vsebinskih sprememb. Na podlagi tega smo se odločili, da bomo predlog podprli.

Priporočilo: Gabriele Albertini (A7-0373/010)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Strinjam se s podpisom Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Hašemitsko kraljevino Jordanijo na drugi strani, da se upošteva pristop Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji 1. januarja 2007.

  George Becali (NI), v pisni obliki. – (RO) Tako kot moji kolegi poslanci sem tudi jaz glasoval za poročilo. Razen s formalnega vidika je pomembno tudi z vidika globalne vloge povezane Evrope v različnih regijah, ne samo gospodarske, ampak tudi njene politične vloge. Z njimi je bilo zagotovljeno, da je Sredozemlje vedno bilo in je regija strateškega pomena.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za sprejetje te resolucije. Podpiram sklenitev protokola k Evro-mediteranskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Hašemitsko kraljevino Jordanijo na drugi strani, da se upošteva pristop Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji.

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) V besedilu zakonodajne resolucije, o kateri smo glasovali, je bil izveden poenostavljen postopek v skladu s členim 46 Poslovnika. Menim, da je to utemeljeno glede na nenasprotujočo naravo obravnavane teme. Evro-mediteranski sporazum med Evropskimi skupnostmi in Jordanijo mora vključevati Bolgarijo in Romunijo, tako da je predlagan protokol veljaven in vreden soglasne podpore Evropskega parlamenta.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Evro-mediteranski sporazum vzpostavlja povezavo med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Hašemitsko kraljevino Jordanijo na drugi strani, protokol pa je namenjen posodobitvi sporazuma, saj upošteva pristop Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji in se začasno izvaja vse od 1. januarja 2007. V tej zakonodajni resoluciji Svet Parlamentu predlaga zahtevek za privolitev v protokol. Ker takšni odobritvi ne nasprotujem, sem glasoval za.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo, ki postavlja stvari na svoja mesta in posodablja veljaven sporazum z namenom upoštevanja pristopa Bolgarije in Romunije k Evropski uniji. Predlog nima posledic za proračun EU in ni sporen.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Ta protokol le usklajuje Evro-mediteranski sporazum o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in Jordanijo s tem, kar se v praksi uporablja že od 1. januarja 2007. Gre za prevaro. Naglica pri sprejemanju evro-mediteranskega prostocarinskega območja do leta 2015 opravičuje vse kršitve pri spoštovanju demokratičnih načel. Pravkar smo se lahko prepričali v Tuniziji, kako omejene so te slepe metode. Glasoval bom proti temu besedilu.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Glasoval sem za resolucijo o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola k Evro-mediteranskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Hašemitsko kraljevino Jordanijo na drugi strani, da se upošteva pristop Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji, saj so bili izpolnjeni vsi predpogoji, šlo pa je predvsem za formalni akt.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za priporočilo o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi protokola k Evro-mediteranskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Hašemitsko kraljevino Jordanijo na drugi strani, da se upošteva pristop Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji. Ključnega pomena je, da si prizadevamo za trdno, dosledno in učinkovito sosedsko politiko. Ker je Svet Parlamentu v skladu s pogoji, ki so zakonsko predpisani v pogodbah, predložil zahtevek za privolitev v ta protokol, ni nobenih ovir za njegovo sprejetje.

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Evro-mediteranski sporazumi postajajo vse pomembnejši pri aktivnostih Evrope za večjo povezanost. V tem primeru torej nameravam podpreti predlog o zakonodajni resoluciji Evropskega parlamenta o sklenitvi protokola k Evro-mediteranskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Hašemitsko kraljevino Jordanijo na drugi strani, da se upošteva pristop Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji, kar je Parlament že potrdil, tako da je protokol mogoče skleniti.

Moja podpora temelji tudi na različnih aktih, in sicer na osnutku sklepa Sveta, osnutku Protokola k Evro-mediteranskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Hašemitsko kraljevino Jordanijo na drugi strani, da se upošteva pristop Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji, na zahtevku za soglasje, ki ga je Svet predložil v skladu s členom 217 in točko (a), drugega pododstavka, člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na členih 81, 90(8) in 46(1) Poslovnika Evropskega parlamenta in na priporočilu Odbora za zunanje zadeve.

Glede na to podpiram sodelovalni pristop, ki ga je zavzela EU.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za sklenitev tega protokola, ki je povsem upravičen, saj moramo vključiti Republiko Bolgarijo in Romunijo, kot pogodbeni stranki v Evro-mediteranskem sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Hašemitsko kraljevino Jordanijo na drugi strani, ki je bil sklenjen v Bruslju 24. novembra 1997 in je začel veljati 1. maja 2002.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (06903/2010), osnutka protokola k Evro-mediteranskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Hašemitsko kraljevino Jordanijo na drugi strani, da se upošteva pristop Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji (09373/2008), zahtevka za soglasje, ki ga je Svet predložil v skladu s členom 217 in točko (a), drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7-0384/2010), členov 81, 90(8) in 46(1) Poslovnika Evropskega parlamenta in ob upoštevanju priporočila Odbora za zunanje zadeve (A7-0373/2010), se je skupina Verts/ALE strinjala, da Parlament poda soglasje k sklenitvi tega protokola.

Poročilo: Dieter-Lebrecht Koch (A7-0361/2010)

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Gre za priporočilo o sklenitvi sporazuma med Evropsko skupnostjo ter Ekonomsko in monetarno unijo zahodne Afrike o nekaterih vidikih zračnih prevozov. Glasovala sem za resolucijo o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi sporazuma med Evropsko skupnostjo ter Ekonomsko in monetarno unijo zahodne Afrike o nekaterih vidikih zračnih prevozov. Skupnost ima zdaj izključno pristojnost v zvezi z različnimi vidiki zunanjega letalstva. Zato je Svet pooblastil Komisijo, da začne s pogajanji s tretjimi državami, da bi nekatere določbe v veljavnih dvostranskih sporazumih nadomestila s sporazumi Skupnosti. Komisija se je dogovorila z Ekonomsko in monetarno unijo Zahodne Afrike o sporazumu, ki preprečuje diskriminacijo med letalskimi prevozniki EU, omogoča obdavčitev goriva za zrakoplove, ki letijo na ozemlju Evropske unije ter usklajuje določbe konkurenčnega prava EU v dvostranskih sporazumih, ki so protikonkurenčne, in sicer obvezne trgovinske pogodbe med letalskimi prevozniki.

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) Utemeljitev za zamenjavo dvostranskih sporazumov o zračnem prevozu z novimi, v katerih je pogodbenica tudi Unija, je prenos pristojnosti držav članic na Evropsko unijo.

Resolucija, o kateri smo glasovali, obravnava posebna vprašanja in skuša uskladiti veljavne instrumente mednarodnega prava, hkrati pa jih skuša prilagoditi dodatnim zahtevam, ki izhajajo iz prava EU. Obravnavano vprašanje je zelo tehnično in vključuje zamenjavo sporazumov, ki so veljali z drugimi državami, ne da bi vključevalo sporne ali pomembne spremembe ideologije. Dejstvo, da je odbor soglasno glasoval, potrjuje to razlago. Vse, kar smo morali narediti na plenarni seji, je, da smo ratificirali soglasno odločitev. Glasoval sem za.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Poročilo, ki ga je predložil gospod Koch, predlaga sklenitev sporazuma med Evropsko skupnostjo ter Ekonomsko in monetarno unijo zahodne Afrike o nekaterih vidikih zračnih prevozov. Duh Evropske unije v pogodbah narekuje, da standardiziramo postopke v EU. Zato v skladu z razsodbo Sodišča Evropske unije ni smiselno, da obstajajo dvostranski sporazumi o zračnih prevozih med državami članicami EU in državami članicami Ekonomske in monetarne unije Zahodne Afrike. Zaradi tega pozdravljam sprejetje tega sporazuma, ki bo okrepil vezi ozemeljske kohezije v Evropi in bo zagotovil skladnost s konkurenčnim pravom EU.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Glede na sedanje razmere, s katerimi se srečuje civilno letalstvo, verjamemo, da ta osnutek sporazuma sproža resne dvome o svojem obsegu in morebitnih posledicah. Vse do zdaj so države članice na področju, ki je zaradi številnih razlogov strateškega pomena za varovanje nacionalnih interesov, sprejemale suverene odločitve o tem, kako bodo urejene stvari – kar je vplivalo na letalske prevoznike – in kakšen bo njihov obseg. Kljub temu se zdaj skuša doseči, da bo tudi na tem področju o vsem odločal trg. Ne smemo podcenjevati prispevka, ki bi ga lahko imela domnevna vzpostavitev enakih pogojev za različna evropska podjetja na lažjo monopolno koncentracijo v sektorju – ki že poteka – in zmanjšanje zmožnosti držav članic, da zaščitijo domače letalske prevoznike.

Za vsako ceno skušamo ohraniti povsod navzočo in zveličavno „svobodno konkurenco“, ki je spet steber, na katerem temelji ta pobuda. Posledice za ta sektor se ne razlikujejo kaj dosti od posledic za druge: v teh primerih je vedno vsiljena monopolna koncentracija. Zaradi teh razlogov nismo glasovali za to poročilo.

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za to poročilo, ker ima Skupnost izključne pravice v zvezi z različnimi vidiki zunanjega letalstva, ki so jih običajno urejali dvostranski sporazumi o zračnem prevozu med državami članicami in tretjimi državami, zato morajo sporazumi Skupnosti nadomestiti nekatere določbe v 47 veljavnih dvostranskih sporazumih o zračnem prevozu, sklenjenih med državami članicami EU in državami Ekonomske in monetarne unije Zahodne Afrike. Da bi se izognili diskriminaciji med letalskimi prevozniki EU, so bile tradicionalne klavzule o določitvi, povezane z letalskimi prevozniki države članice, pogodbenice v dvostranskih sporazumih, zamenjane s klavzulami EU o določitvi, ki veljajo za vse prevoznike EU. Čeprav je v običajnih dvostranskih sporazumih gorivo za zrakoplove na splošno izvzeto iz obdavčevanja, Direktiva Sveta 2003/96/ES o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije dovoljuje takšno obdavčitev za nosilce dejavnosti na ozemlju Evropske unije. Prav tako so s konkurenčnim pravom EU usklajene določbe v dvostranskih sporazumih, za katere je jasno, da so protikonkurenčni (obvezne trgovinske pogodbe med letalskimi prevozniki)

  Jarosław Kalinowski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Afriške države, ki ležijo v posebej zahtevnih geografskih in podnebnih regijah, potrebujejo posebno obravnavo. Vendar tamkajšnji ljudje ne potrebujejo le hrane in vode; potrebujejo tudi izobrazbo in želijo si dostojnega dela in prostega gibanja. Sporazum med Evropsko skupnostjo ter Ekonomsko in monetarno unijo zahodne Afrike, ki nadomešča nekatere določbe prejšnjih sporazumov, znatno poenostavlja postopke v letalskem prometu med pogodbenimi strankami, prav tako pa je pravičnejši s tržnega vidika. Preprečuje nepoštene, monopolne prakse, navadnim državljanom pa lajša potovanje. Pomeni tudi nove priložnosti za turiste v svetu in povezan razvoj te panoge gospodarstva v Afriki.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za priporočilo o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo ter Ekonomsko in monetarno unijo zahodne Afrike o nekaterih vidikih zračnih prevozov. Sporazum, o katerem se je dogovorila Komisija, naj bi nadomestil nekatere določbe v veljavnih dvostranskih sporazumih, sklenjenih med državami članicami EU in državami članicami Ekonomske in monetarne unije zahodne Afrike. Med najpomembnejšimi spremembami, povezanimi s sporazumom, o katerem smo danes glasovali, moram omeniti določbe, namenjene preprečevanju diskriminacije med letalskimi prevozniki Evropske unije. Ravno zaradi tega so bile tradicionalne klavzule o določitvi, povezane z letalskimi prevozniki države članice, pogodbenice v dvostranskih sporazumih, zamenjane s klavzulami EU o določitvi, ki veljajo za vse prevoznike EU.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za soglasje k temu sporazumu. Sporazum je eden izmed horizontalnih sporazumov o zračnih prevozih, s katerimi naj bi bilo mogoče veljavne dvostranske sporazume o zračnih prevozih uskladiti s pravom EU. To je rezultat sklepa Sodišča Evropske unije, ki je Skupnosti podelilo izključne pristojnosti v zvezi z različnimi vidiki zunanjega letalstva, ki so jih običajno urejali dvostranski sporazumi o zračnih prevozih. Ravno tako kot pri drugih horizontalnih sporazumih o zračnih prevozih tudi ta sporazum predvideva klavzulo EU o določitvi, ki vsem prevoznikom EU prinaša koristi zaradi pravice do ustanavljanja, obravnava varnostna vprašanja in obdavčevanje goriva za zrakoplove, hkrati pa odpravlja morebitna neskladja s konkurenčnimi pravili EU.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Ker Evropski uniji prikrito pospeševanje delitve afriškega regionalnega povezovanja tako kot drugje po svetu ni dovolj, zdaj celo vsiljuje svojo neoliberalno diktaturo na afriškem nebu. Pobude, ki jih je sprožila Komisija, tega sploh ne skrivajo.

Ta sporazum „ne namerava povečati celotnega obsega letalskega prometa“? Vendar smo lahko prepričani, da ne bo popolnoma nobenih preverjanj, ali se je takšno povečanje dejansko zgodilo ali ne!

Ta sporazum „državam članicam ne bo preprečil uvedbe davkov, dajatev, prispevkov, trošarin ali provizij za gorivo“? Njegova ekološka učinkovitost pa je zaradi uvedenih omejitev nična!

Če so do zdaj države članice same odločale, kako bodo organizirale pogodbe o dostopu s podjetji, bo zdaj o tem odločal le trg.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Jasno je, da 47 dvostranskih sporazumov med državami članicami EU ter Ekonomsko in monetarno unijo zahodne Afrike ni dovolj, da bi pokrivali različne vidike zračnih prevozov. Zato moramo ta sporazum pozdraviti, saj bo nekatere določbe v veljavnih dvostranskih sporazumih nadomestil s sporazumi Skupnosti. V tem sporazumu velja izpostaviti navedbe v zvezi z izogibanjem diskriminacije med letalskimi prevozniki EU in obdavčevanju goriva za zrakoplove, v skladu z direktivo o obdavčitvi energentov in električne energije. Prav tako moramo poudariti, da so v sporazumih opredeljene določbe skladne s konkurenčnim pravom EU.

  Louis Michel (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Ta sporazum skuša nadomestiti nekatere določbe v 47 veljavnih dvostranskih sporazumih o zračnem prevozu, sklenjenih med državami članicami EU in državami članicami Ekonomske in monetarne unije zahodne Afrike (WAEMU). Različne določbe veljavnih sporazumov moramo nadomestiti z horizontalnim povezovanjem Skupnosti. Ponovno bo vzpostavil pravno varnost za dvostranske sporazume o zračnem prevozu, sklenjene med državami članicami WAEMU in državami članicami EU, hkrati pa bo preprečil negativne posledice za države članice EU, ki niso sklenile dvostranskih sporazumov z državami članicami WAEMU. Preprečil bo diskriminacijo med prevozniki zaradi označevanja ali obdavčevanja goriva za zrakoplove.

Protikonkurenčne določbe dvostranskih sporazumov so usklajene s konkurenčnim pravom EU. Sporazum bo okrepil letalske povezave EU-Afrika in olajšal sodelovanje v zračnem prostoru na letalskem območju med EU in WAEMU pri številnih pomembnih vidikih, kot sta varnost in zaščita v letalstvu.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Pregledati moramo vse dvostranske sporazume, da bi tako lahko vzpostavili enotno podlago za lete v države zunaj EU, hkrati pa zagotovili pravno varnost. Komisija se je, s pooblastilom Sveta, z Ekonomsko in monetarno unijo zahodne Afrike dogovorila o sporazumu, ki nadomešča 47 veljavnih dvostranskih sporazumov o zračnem prevozu, sklenjenih med državami članicami EU in državami članicami Ekonomske in monetarne unije zahodne Afrike. Glasujem za poročilo, ker je v tem pogledu splošno veljaven sporazum povsem smiseln.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) Ta sporazum nadomešča 47 dvostranskih sporazumov z različnimi državami članicami, EU pa bo s tem pridobila več pristojnosti v zunanji politiki. Zato tega poročila nisem podprl.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) To poročilo se sklicuje na predlog sklepa Sveta o sklenitvi sporazuma med Evropsko skupnostjo ter Ekonomsko in monetarno unijo zahodne Afrike o nekaterih vidikih zračnih prevozov. Ker ima EU zdaj izključno pristojnost na tem področju, je Svet pooblastil Komisijo, da se začne pogajati s tretjimi državami in tako zamenja običajne dvostranske sporazume o zračnem prevozu, sklenjene med državami članicami in tretjimi državami. Ta osnutek sporazuma je pregledal Odbor za promet in turizem in podal pritrdilno mnenje. Pri tem med drugim želim izpostaviti uvedbo klavzule o določitvi, s katero se bo mogoče izogniti diskriminaciji med letalskimi prevozniki EU in bo omogočala obdavčitev goriva za zrakoplove prevoznikov na ozemlju Evropske unije. Ti dve točki v pritrdilnem mnenju Odbora za promet in turizem izpostavljam zaradi tega, ker sem ravno zato glasoval za to poročilo.

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Evropska unija ima izključne pristojnosti na področju zunanjega letalstva, ki je bilo običajno urejeno z dvostranskimi sporazumi o zračnem prevozu med državami članicami in tretjimi državami.

Junija 2003 je Komisija začela pogajanja s tretjimi državami, da bi nekatere določbe v veljavnih dvostranskih sporazumih nadomestila s sporazumi Skupnosti. Sklenile so sporazum, ki nadomešča 47 veljavnih dvostranskih sporazumov o zračnem prometu, sklenjenih med državami članicami EU ter Ekonomsko in monetarno unijo zahodne Afrike. Glavni poudarki sporazuma so: klavzula o določitvi, ki nadomešča dvostranski sporazum in preprečuje diskriminacijo med letalskimi prevozniki iz Evropske unije; splošna obdavčitev goriva za zrakoplove na ozemlju EU; in člen 6, ki trgovinske sporazume usklajuje s konkurenčnim pravom EU.

Sporazum, ki ga je dosegla Komisija, se je začel začasno uporabljati 30. novembra 2009. Ob upoštevanju odločitve Sodišča Evropske unije o izključni pristojnosti Skupnosti želim povedati, da močno podpiram ponovna pogajanja o teh sporazumih, ker so v nasprotju z vse večjo pomembnostjo evropske suverenosti in ker je ta predlog sklepa usklajen s proračunskim in konkurenčnim pravom EU.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za sklenitev tega sporazuma, ki je v skladu z izrecno pristojnostjo v zvezi z različnimi vidiki zunanjega letalstva, podeljeno EU, namenjen zamenjavi nekaterih določb v 47 veljavnih dvostranskih sporazumih o nekaterih vidikih zračnega prevoza, sklenjenih med državami članicami EU in državami članicami Ekonomske in monetarne unije zahodne Afrike, da bi tako bile skladne z zakonodajo EU.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – V skladu z odločitvijo Sodišča Evropske unije ima Skupnost izključne pristojnosti v zvezi z različnimi vidiki zunanjega letalstva, ki so bili običajno urejeni z dvostranskimi sporazumi o zračnem prevozu med državami članicami in tretjimi državami. Zato je Svet junija 2003 pooblastil Komisijo, da se začne pogajati s tretjimi državami in tako nekatere določbe v veljavnih dvostranskih sporazumih zamenja s sporazumi Skupnosti. Komisija se je z Ekonomsko in monetarno unijo zahodne Afrike dogovorila o sporazumu, ki nadomešča nekatere določbe v 47 veljavnih dvostranskih sporazumih o zračnem prometu, sklenjenih med državami članicami EU in državami članicami Ekonomske in monetarne unije zahodne Afrike.

V skladu s členom 81 Poslovnika je Parlament upravičen, da poda soglasje k sklenitvi tega sporazuma. Parlament bo odločitev sprejel z enim glasovanjem, k sporazumu pa ni mogoče predložiti nobenih sprememb. Na podlagi prej povedanega je poročevalec predlagal, da bi najprej Odbor za promet in turizem, nato pa še cel Parlament, podal pritrdilno mnenje za sklenitev tega sporazuma. To je skupina Verts/ALE naredila.

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) Izključna pristojnost pri različnih vidikih zunanjega letalstva, vzpostavljena s sodbo „odprto nebo“ iz leta 2003, omogoča Evropski komisiji, da sklene sporazume s tretjimi državami in tako prilagodi evropski letalski trg pravilom EU, hkrati pa poskrbi, da bo konkurenčen in pregleden. Pozdravljam sprejetje tega sporazuma z državami članicami Ekonomske in monetarne unije zahodne Afrike, ker je za Evropsko unijo ključnega pomena, da predloži dosledno politiko v sektorju zunanjega letalstva in postopoma odpravi različne določbe veljavnih dvostranskih sporazumov o zračnem prevozu med obema stranema.

V tem sporazumu bi poudaril klavzulo o nediskriminaciji med letalskimi prevozniki EU, klavzulo o obdavčitvi goriva za zrakoplove v skladu z direktivo o obdavčitvi energentov in električne energije ter dejstvo, da določbe dvostranskih sporazumov usklajuje s konkurenčnim pravom EU in uvaja regulativni nadzor. Ti ukrepi bodo omogočili odpiranje trgov in ustvarjanje naložbenih priložnosti za obe strani. Na te sporazume moramo gledati kot na načine za krepitev strateškega sodelovanja med obema organizacijama.

Priporočilo za drugo obravnavo: Catherine Stihler (A7-0343/010)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Strinjam se, da potrebujemo ukrepe v zvezi z gradbenim sektorjem, saj je za evropsko gospodarstvo zelo pomemben: z 10 odstotki bruto domačega proizvoda vključuje skoraj 65 tisoč malih in srednje velikih podjetij z manj kot 250 zaposlenimi. Ta predlog je namenjen zlasti zagotavljanju visoke ravni varnosti gradbenih proizvodov in tudi izboljšanju zdravstvenih in varnostnih pogojev za delavce v sektorju. Na trgovino na notranjem trgu negativno vplivajo nacionalna tehnična pravila, ki urejajo prost pretok blaga in storitev v gradbenem sektorju in zaradi tega je potreben ponoven pregled Direktive 89/106/EGS o gradbenih proizvodih.

Glede na nove okoliščine pri nadzoru trga, vključno z novim pravnim okvirom, bi lahko bil predlog uredbe o usklajenih pogojih za trženje gradbenih proizvodov pomemben mejnik na poti k posodobitvi, poenostavitvi in zamenjavi direktive.

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. – (LT) Strinjam se s tem dokumentom, saj je zaradi obsega trženja gradbenih proizvodov v EU in ovir pri prodaji v gradbenem sektorju pomembno, da nemudoma ukrepamo. Ob upoštevanju dejstva, da je gradbeni sektor eden izmed največjih industrij v Evropi, ki pomeni 10 % BDP in neposredno zaposluje 12 milijonov državljanov EU, je ustrezna ureditev ključnega pomena. Verjamem, da bo ta predlog uredbe o usklajenih pogojih za trženje gradbenih proizvodov olajšal posodobitev, poenostavitev in zamenjavo direktive o gradbenih proizvodih glede na nove okoliščine, na primer pri nadzoru trga, vključno z novim pravnim okvirom.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Čeprav so se v zadnjih desetletjih delovni pogoji v gradbenem sektorju izboljšali, mora imeti Evropska unija na voljo sredstva, s katerimi bo lahko postavila smernice za visoko kakovost na tem področju. Na podlagi tega sem glasovala za uredbo o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov. Da bi lahko zagotovili visoko raven varovanja zdravja in zagotavljanja varnosti za delavce in druge uporabnike gradbenih proizvodov, mora nova zakonodaja o trženju gradbenih proizvodov vključevati označevanje nevarnih snovi. Ta uredba posodablja in zamenjuje veljavna pravila, da bi lahko tako zmanjšali birokracijo in povečali preglednost, zlasti z novimi poenostavljenimi postopki za ocenjevanje učinkovitosti malih podjetij.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za ta dokument. Gradbeništvo je ena največjih panog v evropski industriji, ki zajema 10 % BDP in 50,5 % bruto naložb v osnovna sredstva. V tem sektorju je neposredno zaposlenih 12 milijonov državljanov EU, nadaljnjih 26 milijonov delovnih mest pa je odvisnih od njega. Gospodarska kriza je močno prizadela gradbeno industrijo EU, saj po vsej Uniji podjetja propadajo, njihovi delavci pa se ne morejo preživljati. V EU so še vedno ovire za trgovanje z gradbenimi proizvodi, ker države članice še vedno uporabljajo nacionalna tehnična pravila, da bi preprečile prost pretok blaga in storitev v gradbenem sektorju. S tega vidika je ponoven pregled direktive o gradbenih proizvodih potrebna spodbuda, ki bo sektorju pomagala pri odpravi trgovinskih ovir za proizvajalce, kar pa bo v pomoč tudi podjetjem, da bodo lahko še naprej poslovala, in delavcem, da bodo ohranili zaposlitve. Pri odpravljanju upravnih ovir je ključnega pomena, da zagotovimo neodvisnost in preglednost organov za tehnično ocenjevanje, zato podpiram predlog o določitvi standardov preglednosti in zagotavljanju zastopanosti vseh deležnikov v tehničnih odborih evropskih organov za standardizacijo, da bi se tako izognili navzkrižju interesov.

  George Becali (NI), v pisni obliki. – (RO) Kot sem poudaril v včerajšnjem govoru, sem glasoval za to poročilo. Potrebujemo napredek v naših prizadevanjih za uskladitev svetovnega trga gradbeništva. Sklicujem se na zadeve, povezane z varnostjo delavcev in njihovo migracijo, pa tudi z varnostjo gradbenih proizvodov v zvezi z našim zdravjem. V zvezi s kontaktnimi točkami za proizvode za gradbeništvo si močno želim, da bi zagotavljale nepristranske informacije, da bi bile v državah članicah čim prej vzpostavljene in začele delovati ter da bi prejele finančno pomoč, saj bodo tako lahko pomagale državljanom in podjetjem. Upam, da bo vpliv nove uredbe mogoče čim prej občutiti, da bomo mi, navadni ljudje, opazili napredek ter da gradbena industrija ne bo več eden izmed najnevarnejših sektorjev.

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE) , v pisni obliki. – (FR) Eden izmed dosežkov Evropske unije je označevanje in zagotavljanje informacij o nevarnih snoveh, ki jih vsebujejo najrazličnejši proizvodi, pa naj gre za kemične ali gradbene proizvode.

Vse od uveljavitve uredbe o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij je EU izkazovala dodano vrednost, ki jo prinaša v zvezi z varnostjo in preglednostjo nevarnih snovi. V Strasbourgu smo sprejeli uredbo, ki usklajuje pogoje za trženje gradbenih proizvodov, in zagotovili, da „izjava o lastnostih“ vsakega izdelka vsebuje informacije o nevarnih snoveh.

Prednostni nalogi sta zdravje in varnost in pozdraviti moramo dejstvo, da evropski standardi omogočajo visoko raven preglednosti in varnosti. Čeprav je naš notranji trg zdaj zaščiten, ali lahko trdimo isto tudi za globaliziran trg, v katerem smo? Izkoristiti moramo svoj vpliv pri naših partnerjih zunaj EU, kjer ni nujno, da uporabljajo enako raven standardov.

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Glede na obseg tega sektorja je ključnega pomena, da ukrepamo na področju trženja gradbenih proizvodov. Gradbeništvo je ena največjih panog v evropski industriji, ki zajema 10 % BDP in 50,5 % bruto naložb v osnovna sredstva. V tem sektorju je neposredno zaposlenih 12 milijonov državljanov EU, nadaljnjih 26 milijonov delovnih mest pa je odvisnih od njega. Gospodarska kriza je močno prizadela gradbeno industrijo EU, saj po vsej Uniji podjetja propadajo, njihovi delavci pa se ne morejo preživljati. To se dogaja tudi v Romuniji, ki se po bliskovitem vzponu na gradbenem trgu zdaj spopada s hudim pomanjkanjem naročil. Po navedbah strokovnjakov se razmere na gradbenem trgu v letu 2011 ne bodo izboljšale. Predvidevajo celo, da bi lahko padel na najnižjo raven v zadnjem desetletju.

V teh razmerah je vsak ukrep, namenjen podpori gradbenemu sektorju, dobrodošla spodbuda. S tega vidika bi moral ponoven pregled direktive o gradbenih proizvodih pomagati sektorju pri odpravi trgovinskih ovir za proizvajalce, hkrati pa bi bil v pomoč tudi podjetjem, da bodo še naprej poslovala in da bodo delavci ohranili zaposlitve.

  Zuzana Brzobohatá (S&D), v pisni obliki. – (CS) Z vidika ustvarjanja BDP gradbeništvo pomeni 10 % gospodarske proizvodnje Evropske unije. Trg gradbeništva se še naprej srečuje z najrazličnejšimi ovirami, ki preprečujejo popoln razvoj enotnega trga. Namen predložene uredbe je spremeniti veljavno direktivo in poenostaviti pogoje za trženje gradbenih proizvodov. Predvsem vključuje nadzor trga in skupen okvir za trženje gradbenih proizvodov. Namen spremembe direktive je pomagati gradbenemu sektorju v času gospodarske recesije pri odpravi trgovinskih ovir ter s tem ohraniti delovna mesta in veliko število gradbenih podjetij, ki sicer te recesije ne bi preživela. Svet je v svojem stališču na prvi obravnavi umaknil spremenjene predloge Parlamenta, ki so bili namenjeni uvedbi dolžnosti o obveščanju o nevarnih snoveh, ki jih vsebujejo gradbeni proizvodi (na primer azbest). Menim, da je to zelo nevarno, zato podpiram predloženo poročilo, saj ponovno predlaga obveznost gradbenih podjetij, da prijavijo nevarne snovi, ki jih vsebujejo gradbeni proizvodi. Varovati moramo zdravje naših državljanov. Pozdraviti želim prizadevanje, da bi države članice lahko zagotovile neodvisnost predstavnikov v stalnem odboru za gradbeništvo, ki ocenjuje in preverja lastnosti gradbenih proizvodov. Poročilo med drugim vključuje tudi predloge sprememb za boljše varovanje zdravja in varnosti gradbenih delavcev in dejanskih uporabnikov zgradb. Zaradi prej omenjenih, pa tudi drugih razlogov, sem se odločila, da bom podprla poročilo.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za ta predlog uredbe, saj določa usklajene pogoje za trženje gradbenih proizvodov in naj bi olajšala posodobitev, poenostavitev in zamenjavo direktive o gradbenih proizvodih glede na nove okoliščine, na primer pri nadzoru trga, vključno z novim pravnim okvirom. Glede na velikost gradbenega sektorja je nujno, da izvedemo ukrepe v zvezi s trženjem gradbenih proizvodov v EU. Podpiram zavedanje potrebe po visokih zdravstvenih in varnostnih standardih za delavce v tem sektorju. Ta predlog bo odpravil ovire pri trgovanju za proizvajalce, hkrati pa bo pomagal podjetjem, da še naprej poslujejo in s tem pomagajo delavcem, da ohranijo delovna mesta.

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Uredba o usklajevanju trženja gradbenih proizvodov je korak naprej k izboljšanju delovanja notranjega trga na tem področju in k prostemu pretoku gradbenih proizvodov. Hkrati moramo povedati, da bo z izvajanjem uredbe mogoče kar v največji meri omejiti pojav nenamernega odstopanja gradbenih proizvodov, in sicer z izjavo o lastnostih, kar bo močno zmanjšalo materialne izgube. Nujno moramo odpraviti tveganje neskladij, saj bomo s tem preprečili, da bi na trg prišli proizvodi, namenjeni prodaji, ki ne izpolnjujejo zahtev te uredbe, s tem pa bo zagotovljeno, da bodo imeli gradbeni proizvodi ustrezne lastnosti in da bodo izpolnjene osnovne zahteve, ki veljajo za gradbena dela.

  Robert Dušek (S&D), v pisni obliki. – (CS) Osnutek priporočila o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov zahteva najvišjo možno raven varstva za delavce in osebe, ki bodo uporabljali zgradbe. Strinjam se s stališčem poročevalke, da je pristojnost za nadzor morebitnih škodljivih snovi v gradbenih proizvodih ključnega pomena in podpiram predlog spremembe, povezan s potrebo po tem, da so informacije o nevarnih snoveh navedene na gradbenih proizvodih. Ne razumem stališča Sveta, ki je to v celoti odstranil iz prvotnega predloga. Da bi povečali ozaveščenost o novih in sedanjih gradbenih proizvodih, moramo uvesti tako imenovane kontaktne točke, ki morajo biti nepristranske, povedano z drugimi besedami, neodvisne od organov, povezanih s postopkom pridobivanja oznak CE v finančnem in kadrovskem smislu. Svet je predlagal preveč izjem glede zahtev o opremljenosti z oznako CE in ključnega pomena je, da to ponovno pregledamo in v čim večji meri omejimo, ker bo sicer sistem označevanja z oznako CE izgubil svoj pomen. Podpiram predlagano uredbo v spremenjeni obliki in glasoval bom za njeno sprejetje.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za to poročilo, ker zagovarja potrebo po odpravi ovir, ki negativno vplivajo na trgovino z gradbenimi proizvodi. Sedanja gospodarska recesija je hudo prizadela ta sektor. Predlagana uredba, ki bo nadomestila zdaj veljavno direktivo, bo pomagala spremeniti te razmere. Odprava ovir v trgovini za proizvajalce bo, prvič, pomagala podjetjem, da še naprej poslujejo, in drugič, pomagala delavcem, da ohranijo delovna mesta.

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) Glede na podatke v poročilu, citiram: „je gradbeništvo ena največjih panog v evropski industriji, ki zajema 10 % BDP in 50,5 % bruto naložb v osnovna sredstva. V tem sektorju je neposredno zaposlenih 12 milijonov državljanov EU, nadaljnjih 26 milijonov delovnih mest pa je odvisnih od njega. Poleg tega je približno 92 % oziroma 65.000 proizvajalcev gradbenih materialov malih in srednjih podjetij z manj kot 250 zaposlenimi“. Te številke dokazujejo pravi pomen gradbeništva za evropsko gospodarstvo. Ravno zaradi tega potrebujemo skupna pravila, ki bodo urejala ta sektor in omogočala pravilno delovanje notranjega trga.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ta predlog uredbe je namenjen usklajevanju trženja gradbenih proizvodov, posodobitvi in poenostavitvi veljavne direktive, hkrati pa upošteva nov pravni okvir (Uredba št. 765/2008/ES in Sklep 768/2008/ES). Osredotočen je na različne vidike, kot so izjava o lastnostih in označevanje CE, prevoz nevarnih snovi, nacionalne kontaktne točke za pridobivanje informacij o gradbenih proizvodih, neodvisnost in preglednost vseh organov, ki sodelujejo na tem področju, recikliranje gradbenih proizvodov, večji poudarek na zdravstvenih in varnostnih vprašanjih, izboljšanje e-komunikacije in uvedba novih metod informacijske tehnologije. Glasoval sem za to uredbo, ki bo vsekakor povečala varnost pri prevozu teh proizvodov, varovala zdravje in izboljšala varnostne razmere za vse delavce v sektorju. Prav tako bo pripomogla k postopni opustitvi praks, ki negativno vplivajo na okolje.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Čeprav sta druga obravnava tega poročila in končni sporazum s Svetom vključevala nekaj pozitivnih vidikov, ne smemo pozabiti, da je osredotočen na načelo konsolidacije enotnega trga.

V tem pogledu gre za sprejetje uredbe, ki je namenjena uvedbi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov. Uvaja pravila, ki jih morajo države članice spoštovati, če želijo, da bodo njihovi proizvodi prišli na trg Evropske unije.

Verjamem, da se lahko vsi strinjamo z nekaterimi vidiki, predvsem v zvezi z zaščito zdravja in varnosti, tudi za delavce, pa tudi v povezavi z uporabo proizvodov v njihovem življenjskem ciklu, predvsem v primeru nevarnih snovi.

Ne moremo pa se strinjati z odločitvami, ki bi lahko ogrozile proizvodnjo teh izdelkov v državah z ranljivejšimi gospodarstvi ali z malimi in srednje velikimi podjetji, ki se brez vnaprejšnje pomoči težko prilagodijo, samo zaradi tega, da bi ščitili interese evropskih gospodarskih skupin, ki želijo prevladati na trgu.

  Lorenzo Fontana (EFD), v pisni obliki. – (IT) Prehod na liberalizacijo gradbenih proizvodov v gradbenem sektorju je ena izmed zahtev za večjo dovzetnost malih in srednje velikih podjetij. Glede na izjemno pomembnost gradbenega sektorja v vseh državah članicah menim, da je dodatna liberalizacija potreben korak naprej. Predvsem pozdravljam odpravo številnih birokratskih ovir in obvezno sledljivost proizvodov, ki vsebujejo snovi, ki so lahko škodljive za ljudi. Zato sem se odločil, da bom podprl priporočilo gospe Stihler.

  Małgorzata Handzlik (PPE), v pisni obliki. – (PL) Delovanje notranjega trga še vedno omejujejo številne ovire. Zato z velikim zadovoljstvom podpiram sprejetje uredbe, ki je namenjena vzpostavitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov. Uredba bi morala olajšati pretok gradbenega blaga med državami članicami.

Poleg tega ta uredba uvaja pomembna pravila, ki podjetjem lajšajo poslovanje. Prvič, od držav zahteva, da vzpostavijo kontaktne točke za proizvode, kjer bodo podjetja lahko pridobila informacije o gradbenih proizvodih. Prav tako bodo na voljo informacije o predpisih, s katerimi bodo lahko tudi najmanjša podjetja izpolnila zahteve za pripravo informacij za uporabnike in zahteve glede oznak CE. Kljub temu pa ne smemo pozabiti, da uredba vsebuje vrsto novih zahtev v zvezi z nameščanjem oznak CE in pripravo deklaracij o informacijah za uporabnike, ki bodo prav tako morale vključevati informacije o nevarnih snoveh v gradbenih proizvodih.

Upam, da se bodo Evropska komisija in države članice po najboljših močeh potrudile, da bodo proizvajalci čim prej prejeli informacije o novih predpisih in se bodo tako lahko čim prej začeli pripravljati in prilagajati novim določbam predpisov.

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. – (LT) S predlogom sem se strinjal, ker je gradbeni sektor eden izmed največjih industrij v Evropi, ki zajema 10 % BDP in neposredno zaposluje 12 milijonov državljanov EU, od njega pa je odvisnih še 26 milijonov delavcev. Poleg tega je približno 92 % podjetij, ki proizvajajo gradbene proizvode, malih in srednje velikih podjetij. Ker naše gospodarstvo temelji na malih in srednje velikih podjetjih, mora ta predlog izpostavljati njihovo vlogo in potrebe. Ponoven pregled Direktive Sveta z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic, ki se nanašajo na gradbene proizvode (89/106/EGS), je potrebna spodbuda, ki bo sektorju pomagala pri odpravi trgovinskih ovir za proizvajalce, kar pa bo v pomoč podjetjem, da bodo lahko še naprej poslovala in delavci ohranili zaposlitve. Predlog uredbe o usklajenih pogojih trženja gradbenih proizvodov (COM(2008)311) je namenjen posodobitvi, poenostavitvi in zamenjavi direktive o gradbenih proizvodih zaradi spremenjenih okoliščin. Veseli me, da je bila posebna skrb namenjena nevarnim snovem v teh proizvodih, saj je možnost sledenja tem nevarnim snovem ključnega pomena. Če bi vedeli, v katerih zgradbah je azbest, delavcem, ki so sodelovali pri gradnji, pa tudi stanovalcem ne bi bilo treba trpeti zaradi posledic, kot je mezoteliom. Ponovna predložitev sprememb (spremembe 7, 17 in 49) o nevarnih snoveh je pomembna za zdravje, varnost in preglednost.

  Eija-Riitta Korhola (PPE), v pisni obliki. – (FI) Skrajni čas je že bil za reformo in zamenjavo direktive o gradbenih proizvodih z uporabnejšo uredbo, s katero bomo lahko zagotovili prost pretok gradbenih proizvodov na notranjem trgu. Komisija ima prav, da s svojo pobudo lajša praktično izvajanje veljavne direktive in zagotavlja, da je ta postopek izvajanja učinkovitejši. Gradbeni proizvodi se seveda razlikujejo od drugih proizvodov, katerih pretok na notranjem trgu je urejen z direktivami. Čeprav so varnostne zahteve za proizvode na splošno standardizirane z direktivami, so gradbeni proizvodi polizdelki, namenjeni za gradbene projekte, in zaradi te posebne lastnosti bodo cilji direktive o gradbenih proizvodih uresničeni z uspešno določitvijo usklajenih pristopov za zagotavljanje, da so izjave o lastnostih za proizvode natančne in zanesljive. V zvezi s tem bo nova uredba pomenila veliko izboljšanje.

Prav tako je pomembno, da upoštevamo različne okoliščine, ki prevladujejo v Evropi, da bi tako zagotovili preživetje lokalnih mikropodjetij. Države članice seveda postavljajo različne zahteve za gradbene objekte, ki ustrezajo podnebnim razmeram. Kljub temu pa je pomembno, da se osredotočimo na nesmiselne zahteve glede preskusov in jih odpravimo, s tem pa zmanjšamo upravno breme. Verjamem, da bo ta uredba izboljšala delovanje notranjega trga in proces standardizacije za gradbene proizvode v Evropi. Zato sem glasovala za uredbo.

  Edvard Kožušník (ECR), v pisni obliki. – (CS) Podpiram nov pristop, saj namen pravne prilagoditve spremembe ni opredelitev varnosti proizvodov, ampak vzpostaviti pregledno okolje, v katerem bodo zagotovljene zanesljive informacije o lastnostih proizvodov. Prav tako pozdravljam dejstvo, da se je Evropski parlament odločil za dokumente v elektronski obliki, predvsem v zvezi z izjavami o lastnostih proizvodov v prometu. Nekaj dvomov pa imam glede zakonodajne metode v predlogu spremembe št. 46, ki je povezana s členom 17. Čeprav podpiram predlagano načelo poštene in uravnovešene zastopanosti različnih udeležencev v postopku priprave usklajenih standardov, menim, da bi morali vprašanje rešiti celovito v ponovnem pregledu evropskega sistema standardizacije, ne pa po kosih v posameznih pravnih aktih. Menim, da bomo zaradi izbranega pristopa dobili nepregledne zakone.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki.

– (IT) Podprl sem poročilo gospe Stihler, namenjeno sprejetju uredbe, ki določa usklajene pogoje za trženje gradbenih proizvodov, saj sem prepričan, da je gradbeni sektor zelo pomemben za evropsko gospodarstvo.

V tem pogledu je doseganje visoke ravni usklajenosti s pravili o gradbenih proizvodih cilj, ki ga mora Evropa čim prej uresničiti. V takšnem času, kot živimo zdaj, v katerem moramo spodbuditi gospodarsko rast, ne smemo zanemariti strateške vloge tega sektorja. Namen predloga je zagotoviti točne in zanesljive informacije o lastnostih gradbenih proizvodov, da se bomo tako lahko zanašali na varne zgradbe, zgrajene z materiali, ki ne vplivajo negativno na zdravje ljudi. Poleg tega menim, da so ukrepi v zvezi z varnostjo pri delu ključnega pomena za zaščito več milijonov evropskih državljanov, zaposlenih v tem sektorju, saj zagotavljajo trajnostno raven zaščite.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Čestitati želim moji škotski kolegici Catherine Stihler za dobro delo pri tej tehnični vsebini. Glasoval sem za poročilo, s katerim bo mogoče zagotoviti več preglednosti za organe, ki pripravljajo standarde v gradbeni industriji, saj daje poudarek recikliranju, malim in srednje velikim podjetjem pa s poenostavljenimi postopki zagotavlja enostavnejši vstop na enotni trg.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Dejstvo, da sektor gradbene industrije ustvari velik del bruto domačega proizvoda (BDP) Evropske unije in po navedbah poročevalke zajema približno 10 % BDP in 50,5 % bruto osnovnega kapitala, opravičuje sprejete usklajene pogoje. Nedavna gospodarska recesija je tej industriji povzročila veliko težav z odvečnimi poslovnimi kapacitetami in izgubo delovnih mest. Zato je vsak ukrep, ki ga lahko štejemo kot pomoč temu sektorju, zelo pomemben. Vtem pogledu je ponoven pregled direktive o gradbenih proizvodih 89/106/EGS nujno potrebna spodbuda, ki bo sektorju pomagala pri odpravi trgovinskih ovir za proizvajalce, kar pa bo v pomoč tudi podjetjem, da bodo lahko še naprej poslovala, delavci pa ohranili zaposlitve.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Gradbena industrija je eden izmed največjih gospodarskih dejavnikov v Evropi. Vendar ga je kriza močno prizadela. Še zlasti hudo je prizadela mala in srednje velika podjetja, ki pogosto delajo kot distributerji, mnoga so celo prenehala poslovati. Da bi zagotovili preživetje podjetij in s tem delovnih mest, moramo odpraviti trgovinske ovire. S tem bo mogoče vzpostaviti bolj poštene pogoje, ki bodo koristili vsem vpletenim. Zato sem glasoval proti predlogom, ki jih je predložil odbor, odgovoren za drugo obravnavo.

  Cristiana Muscardini (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Gradbeni sektor je temeljni evropski sektor z vidika zaposlovanja in razvoja naših malih in srednje velikih podjetij.

Zato moramo nujno podpreti uredbo, ki določa usklajene pogoje za trženje gradbenih proizvodov in zagotoviti varnost uporabljenih materialov in varnost delavcev. Še vedno beležimo primere fizičnih poškodb in ogroženosti zdravja, ne samo pri državljanih, ki so vsakodnevno v stiku z nevarnimi snovmi, kot je azbest, ki se uporablja pri gradnji mestnih stavb.

Zato podpiram poročilo gospe Stihler, ki je bilo sprejeto danes na drugi obravnavi, saj izpostavlja pomembnost uvedbe skupnih pravil o označevanju uporabljenih snovi in proizvodov v globalnem svetu, da bi bilo tako mogoče zagotoviti varnost in zanesljivost, hkrati pa zmanjšati stroške za proizvajalce, zlasti za mala in srednje velika podjetja.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) Usklajeni predlogi, vključeni v poročilo, so preobsežni. Gradbeni sektor je zelo občutljivo področje: je ključnega pomena za razvoj infrastrukture, s tem pa tudi za posamezne države članice kot kraje poslovanja. Za varstvo ljudi in okolja v tem sektorju so pomembni socialni in okoljski standardi ter standardi dela. V zvezi s tem bi morala vsaka posamezna država članica sprejeti svoje obsežne odločitve. Zato tega poročila nisem podprl.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Predlog za uredbo Parlamenta in Sveta, ki določa usklajene pogoje za trženje gradbenih proizvodov, je namenjen zagotavljanju prostega pretoka gradbenih proizvodov na notranjem trgu. Glasoval sem za predlog uredbe, ker je zagotavljanje jasnih in zanesljivih informacij z uporabo oznak CE na gradbenih proizvodih, ki se prodajajo, dodaten korak k prostemu in konkurenčnemu trgu, ki lahko varuje mala in srednje velika podjetja. Ker so gradbeni proizvodi polizdelki dokončanih zgradb, uskladitev novih evropskih pravil zagotavlja varnost in kakovost zgradb, izenačuje pogoje za vsa gradbena podjetja, izboljšuje nadzor nad materiali, ki so že na trgu, in prispeva k večji preglednosti trženja gradbenih proizvodov.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za to poročilo, ker menim, da odpravlja ovire, ki negativno vplivajo na trgovino v gradbeni industriji. Gospodarske razmere so še posebej hudo prizadele gradbeno industrijo, predlagana uredba pa je namenjena spodbujanju prostega, učinkovitega in preglednega pretoka blaga in storitev v gradbeni industriji. Odprava ovir za čezmejne dejavnosti in odprava nacionalnih upravnih in tehničnih ovir imata ključno vlogo v gradbeni industriji. V gradbeni industriji se države članice skrivajo za nacionalnimi tehničnimi standardi, da bi ovirale prost pretok blaga in storitev. Ker gradbeni sektor obsega 10 % bruto domačega proizvoda v EU in je v obdobju hude recesije, so dobrodošli vsi ukrepi, ki lahko pomagajo spodbuditi gradbeništvo, zato jih bom podprla. Ti ukrepi bodo podjetjem omogočili, da bodo lahko še naprej poslovala, delavcem pa, da bodo ohranili zaposlitev.

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) V EU je še vedno preveč ovir za trgovino v gradbenem sektorju, s čimer države članice utemeljujejo tehnična pravila, namenjena omejevanju prostega pretoka blaga in storitev.

Ta hitro rastoč sektor ustvari 10 % BDP in 50,5 % bruto osnovnih sredstev. Delo zagotavlja 12 milijonom državljanov EU, 92 % tega sektorja pa sestavljajo mala in srednje velika podjetja, na katerih temelji naše gospodarstvo.

Zato moramo izvesti ukrepe, s katerimi bomo uskladili trg teh proizvodov, hkrati pa bomo lahko zagotovili visoko raven varovanja zdravja in varnosti za delavce v sektorju. Zaradi recesije –, ki je povzročila večino težav v sektorju, tudi propad podjetij –, potrebujemo ukrepe liberalizacije, s katerimi bomo lahko zagotovili gospodarsko preživetje podjetij in ohranili delovna mesta.

Ta predlog uredbe je namenjen posodobitvi, poenostavitvi in zamenjavi direktive o gradbenih proizvodih zaradi spremenjenih okoliščin, na primer glede nadzora trga. Prav tako skuša zagotoviti večje varstvo z vidika označevanja CE, nevarnih snovi, nacionalnih kontaktnih točk za proizvode, neodvisnosti in preglednosti, zdravja in varnosti ter e-komunikacij.

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glede na obseg tega sektorja je ključnega pomena, da ukrepamo na področju trženja gradbenih proizvodov. Po navedbah Evropskega odbora za standardizacijo je gradbeništvo ena največjih panog v evropski industriji, ki zajema 10 % BDP in 50,5 % bruto naložb v osnovna sredstva. V tem sektorju je neposredno zaposlenih 12 milijonov državljanov EU, nadaljnjih 26 milijonov delovnih mest pa je odvisnih od njega. Poleg tega je približno 92 % oziroma 65.000 proizvajalcev gradbenih materialov malih in srednjih podjetij z manj kot 250 zaposlenimi. Ker naše gospodarstvo temelji na malih in srednje velikih podjetjih, ta predlog poziva k prepoznavanju njihove vloge in njihovih potreb, kot tudi visoke ravni varovanja zdravja in varnosti za tiste, ki v tem sektorju delajo. Glasovala sem za poročilo, ker predlog prispeva h krepitvi konkurenčnosti industrije, s tem ko poenostavlja veljavno zakonodajo, povečuje preglednost in zmanjšuje upravno breme za podjetja, pa tudi zato, da bi podprla interese Romunije pri uvajanju obveznega ocenjevanja lastnosti proizvodov, vključenih v usklajene standarde, izdajanju izjav o lastnostih in nameščanju oznak CE.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glede na pomembnost gradbenega sektorja v evropskem gospodarstvu je ključnega pomena, da odpravimo tehnične ovire za trgovino na področju gradbenih proizvodov in tako zagotovimo njihov prost pretok na notranjem trgu. Zato moramo podpreti uvedbo usklajenih tehničnih specifikacij, ki glede na nujnost zdravstvenih in varnostnih vprašanj omogočajo uskladitev enotnega trga.

  Crescenzio Rivellini (PPE), v pisni obliki. – (IT) Danes smo na plenarnem zasedanju glasovali o priporočilu o usklajenih pogojih za trženje gradbenih proizvodov.

Glede na pomembnost sektorja je nujno, da vzpostavimo ukrepe v zvezi s trženjem gradbenih proizvodov v EU. Po navedbah Evropskega odbora za standardizacijo je gradbeni sektor ena izmed največjih industrij v Evropi in pomeni 10 % BDP ter 50,5 % bruto osnovnih sredstev.

Ta predlog uredbe določa usklajene pogoje za trženje gradbenih proizvodov z uvedbo skupnih pravil o označevanju, namenjenih krepitvi jamstev v zvezi z varnostjo in zanesljivostjo proizvodov, hkrati pa tudi znižanju stroškov za proizvajalce, predvsem za mala in srednje velika podjetja.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Ta uredba je v Parlamentu za drugo obravnavo z namenom njenega dokončnega sprejetja. Prva obravnava v Parlamentu je potekala v prejšnjem parlamentarnem mandatu. Svet je svoje stališče sprejel v letu 2010, čemur so sledila intenzivna tristranska pogajanja pod belgijskim predsedovanjem, da bi tako lahko dosegli kompromisno rešitev. Ta uredba je zelo tehnična, vendar je politično zelo pomembna za Zelene, saj je njen glavni namen uskladiti zahteve glede trženja gradbenih proizvodov.

Glavna skrb skupine Verts/ALE je bila, kako med drugim zagotovili (i) preglednost postopkov (predvsem v organih za standardizacijo ne smejo prevladovati predstavniki velikih industrij, hkrati pa morajo biti upoštevani pomisleki malih in srednje velikih podjetij ali drugih deležnikov); (ii) da bi gradbene zahteve in postopki spodbudili bolj inovativne in ekološke vzorce; (iii) da posebni postopki za „mikropodjetja“ ne bi omogočali industriji, da se izogiba zahtevam ali postopkom.

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasovala sem za uredbo, ker verjamem, da je v Evropi še vedno preveč „ovir“ pri trgovini v gradbenem sektorju. Ponoven pregled te direktive bi moral pomagati pri odpravi trgovinskih ovir ter tako zaščititi delovna mesta v gradbenih podjetjih, na katere še vedno močno vpliva globalna gospodarska kriza. Obstajajo načrti glede uvedbe posebnih novih ukrepov, s katerimi bo mogoče preveriti, ali se gradbeni proizvodi reciklirajo, in spodbuditi njihovo ponovno uporabo kot način za doseganje ciljev EU glede podnebnih sprememb.

Prav tako potrebujemo nove zaščitne ukrepe za varovanje zdravja in varnosti zaposlenih v tem sektorju, v katerem žal še vedno beležimo veliko število z delom povezanih smrti. Zahteva za postopno zamenjavo dokumentov v papirni obliki z različicami v elektronski obliki je namenjena zagotavljanju še večje usklajenosti trga gradbenih proizvodov.

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. – (IT) Kljub dejstvu, da predstavitev uredbe vsebuje nekatere nesprejemljive splošne izjave, predvsem v zvezi s popolnoma prostim pretokom storitev v gradbenem sektorju – česar ne moremo podpreti, saj bo tveganje nelojalne konkurence obstajalo, dokler ne bodo med različnimi državami članicami usklajeni stroški dela –, bomo glasovali za.

To bomo storili zaradi tega, ker uredba obravnava izključno zakonodajo o trženju proizvodov gradbenega sektorja, ki se v tem obdobju gospodarske recesije spopada z resnimi posledicami, prenehanjem delovanja številnih podjetij in izgubo delovnih mest. Predlog določa usklajevanje in označevanje proizvodov, ki vsebujejo nevarne snovi, hkrati pa poenostavlja, posodablja in nadomešča veljavna pravila, da bi tako lahko odpravili nekatere regulativne ovire, kar bo v pomoč delavcem ter malim in srednje velikim podjetjem.

  Catherine Stihler (S&D), v pisni obliki. – Zelo sem zadovoljna, da so moji kolegi podprli in izglasovali poročilo o gradbeništvu, za katerega sem poročevalka. Zaradi poročila bodo nevarne snovi navedene na oznakah gradbenih proizvodov, Komisija pa bo opravila dodatne študije in preučila obravnavano področje. Prav tako vsebuje določbe, ki malim in srednje velikim podjetjem poenostavljajo dajanje proizvodov na notranji trg. Obravnavana je bila potreba po večji preglednosti pri označevanju proizvodov z oznakami „CE“ in veselim se, da se bodo ukrepi začeli izvajati julija 2013.

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glasovala sem za predlog uredbe, ki določa usklajene pogoje za trženje gradbenih proizvodov in razveljavlja Direktivo Sveta 89/106/EGS. Gradbeni sektor je v Evropi velik industrijski sektor, v katerem je neposredno zaposlenih 12 milijonov državljanov EU, od njega pa je odvisnih še dodatnih 26 milijonov delavcev. Gospodarska recesija je močno prizadela gradbeno industrijo EU, mnogi delavci pa so izgubili delo. Zato se je dejavnost med letoma 2008 in 2009 v sektorju zmanjšala tudi do 14,2 %. Ponoven pregled Direktive o gradbenih proizvodih (89/106/EGS) s tega vidika zagotavlja ukrep podpore za gradbeni sektor, saj odpravlja trgovinske ovire, s katerimi se srečujejo proizvajalci, in tako pomaga podjetjem, da še naprej poslujejo, delavci pa ohranijo delovna mesta. Gradbeni objekti kot celote in njihovi posamezni deli morajo biti primerni za predvideno uporabo, pri čemer je treba zlasti upoštevati zdravje in varnost udeleženih ljudi skozi celoten življenjski cikel teh objektov. Gradbeni objekti morajo biti tudi energetsko učinkoviti ter med gradnjo in rušenjem porabiti čim manj energije, tako da so čim manjši strošek za uporabnike.

  Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. – (LT) Prepričan sem, da gradbeni sektor odraža splošne gospodarske razmere. V drugem četrtletju 2010 se je litovski gradbeni sektor skrčil za 42,9 %, kar je eden izmed največjih upadov v Evropi. Od takrat so se razmere nekoliko izboljšale, vendar si ne delajmo utvar – litovski gradbeni sektor bo potreboval veliko časa, da si opomore. Zato je še prezgodaj govoriti o stabilnem oživljanju. Prostora za izboljšave je še veliko. Gradbeni sektor v moji državi bi si hitreje opomogel, če bi se izboljšalo črpanje pomoči EU. Gradbena industrija je ena izmed največjih vej litovske in evropske industrije. V tem sektorju je neposredno zaposlenih 12 milijonov državljanov EU, od njega pa je odvisnih 26 milijonov delavcev. Gradbeni sektor je za Litvo zelo pomemben, saj ustvarja veliko delovnih mest, krepi notranje povpraševanje in prinaša denar v proračun. Sektor je prav tako pomemben za mala in srednje velika podjetja, temelj našega gospodarstva. Približno 92 % podjetij, ki proizvajajo gradbene proizvode, je malih in srednje velikih podjetij, z manj kot 250 zaposlenimi. Strinjam se s predlogom poročevalke o uporabi e-komunikacije in metod IT za izboljšanje enotnega trga gradbenih proizvodov. To je pomembno za prihodnost.

  Derek Vaughan (S&D), v pisni obliki. – Gradbena industrija v Evropski uniji pomeni različna ključna vprašanja, vse od njenega pomembnega prispevka h gospodarstvu do varnosti državljanov EU na delovnih mestih in doma. Moj glas za uredbo o gradbenih proizvodih odraža potrebo po posodobljeni, varni in pregledni direktivi o gradbenih proizvodih. Predlog poziva k izboljšavam zdravstvenih in varnostnih postopkov v sektorju in jasnim izjavam o nevarnih snoveh. Zaradi določbe o oznaki zaupanja „CE“ na proizvodih bodo tisti, ki izvajajo svoje projekte, lahko prepričani, da so materiali, ki jih uporabljajo, varni. Evropsko gospodarstvo močno temelji na gradbenem sektorju, ki pomeni 10 % BDP v EU, v njem pa je neposredno zaposlenih 12 milijonov državljanov EU. Večina teh zaposlenih dela v malih in srednje velikih podjetjih, ki so ključni del evropskega gospodarstva. Vendar pa gradbeništvo še naprej ostaja eno izmed najnevarnejših področij dela. Zato podpiram uredbo za izboljšanje varnosti evropskih državljanov na delovnih mestih in doma, ne glede na to, ali projekte izvajajo samostojno ali poklicno.

Poročilo: Michèle Striffler (A7-0375/2010)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za to poročilo, ki si prizadeva za učinkovitejšo humanitarno pomoč EU. Evropsko soglasje o humanitarni pomoči je velik korak naprej. Ponoven pregled tega akcijskega načrta pa mora biti skladnejši in slediti ciljem, ki jih je lažje meriti, ter indikatorjem, ki so zanesljivejši. To je edini način, da nam bo uspelo učinkoviteje zagotoviti pomoč. Zaradi vse večjega števila in vse hujših naravnih nesreč zaradi podnebnih sprememb se strinjam s predstavljenim stališčem, da je pomembno zagotoviti enkratno pomoč in podporo, namenjeno lastnim zmogljivostim pri pripravljenosti skupnosti na nesreče. Okrepiti moramo hjoški akcijski načrt.

Prav tako se moramo osredotočiti na vprašanja, povezana s človekovimi pravicami, ki izhajajo iz notranjih sporov in zapletenih kriz, ter izboljšati zmogljivosti organov, ki sodelujejo pri dostopu do prebivalcev; to bo mogoče le, če bomo jasno razlikovali med vojaškimi, političnimi in humanitarnimi vlogami. Strinjam se tudi z učinkovito uporabo evropske zmogljivosti za hitro ukrepanje.

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za ta dokument, ker je ključnega pomena za učinkovitejše zagotavljanje humanitarne pomoči. Evropsko soglasje o humanitarni pomoči je prvi skupni dokument o politiki humanitarne pomoči, pripravljen po sprejetju uredbe v letu 1996. Gre za ključno pomembno orodje, predvsem ob upoštevanju temeljite spremembe humanitarnih zadev, kot sta veliko število naravnih nesreč in oboroženi spori, zaradi česar je razseljenih veliko ljudi itd. Upam, da bo Evropsko soglasje o humanitarni pomoči pomemben korak k uresničevanju najučinkovitejših ukrepov EU na področju humanitarne pomoči in da bo prispevalo k spodbujanju humanitarnih načel in mednarodnega humanitarnega prava, usklajevanju in doslednosti pri zagotavljanju humanitarne pomoči EU, pojasnitvi uporabe vojaških in civilnih zmogljivosti in sredstev, zmanjševanju tveganja nesreč in povezavi med takojšnjo pomočjo, rehabilitacijo in razvojem.

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) To poročilo zavezuje Evropsko unijo k tesnejšemu sodelovanju pri skupni viziji o humanitarni pomoči. Menim, da je mogoče resnost naravnih nesreč pripisati tudi delovanju ljudi, ki je glavni razlog za podnebne spremembe. Hkrati spodbujam države članice, da začnejo sodelovati pri izvajanju tega Evropskega soglasja o humanitarni pomoči. Podpiram ukrepe, ki jih spodbujamo na tem področju: spodbujanje humanitarnih načel in mednarodnega humanitarnega prava; izboljšave z vidika kakovosti usklajevanja in doslednosti pri zagotavljanju humanitarne pomoči EU; pojasnitev uporabe virov in zmogljivosti civilne zaščite in vojske v skladu s humanitarnim soglasjem in smernicami ZN; zmanjševanje tveganja in krepitev povezave med takojšnjo pomočjo, rehabilitacijo in razvojem. Zato sem glasovala za to poročilo.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Evropska unija je globalni akter. Ravno s tem močnim prepričanjem so avtorji Lizbonske pogodbe okrepili prizadevanja Evrope na svetovnem prizorišču. Humanitarni vidik ima pomembno mesto pri tem velikem projektu. Unija je že zdaj največja donatorka v svetu in zagotavlja 40 % vseh prispevkov. Ta skupna deklaracija „temelji na splošnih načelih in pristopih in je namenjena spodbujanju usklajenih in poenotenih ukrepov v EU in z drugimi akterji, s čimer izboljšuje skupen odziv na humanitarne krize“. Zato sem glasovala za to resolucijo, ki ponavlja, da moramo humanitarno pomoč zagotavljati na ustrezen in učinkovit način; poudarja pomembnost dobre usklajenosti; izpostavlja drugoten pomen virov in zmogljivosti civilne zaščite in vojske ter ključni pomen zmanjševanja tveganja zaradi naravnih nesreč; in nazadnje, poziva Unijo h krepitvi povezave med takojšnjo pomočjo, obnavljanjem in razvojem.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za to poročilo. Evropska unija je največja donatorka humanitarne pomoči v svetu in zagotavlja 40 % celotne uradne mednarodne humanitarne pomoči. Število in resnost naravnih nesreč, ki so predvsem posledica vpliva podnebnih sprememb, se je v svetu znatno povečalo. Humanitarne razmere so se v zadnjih letih korenito spremenile, zato moramo izboljšati zmogljivosti EU za odzivanje na nesreče. Prepričan sem, da mora Evropska unija vložiti več napora v zmanjševanje tveganj za nesreče in zagotoviti podporo – poleg enkratne pomoči – tudi za lastne zmogljivosti pri pripravljenosti lokalnih skupnosti na nesreče. Zaskrbljujoče je, da so kršitve mednarodnega humanitarnega prava vse pogostejše, razmere na tem področju pa se slabšajo. Strinjam se, da mora Evropska unija ukrepati in izboljšati usklajevanje humanitarne pomoči in zaustaviti vse oblike zlorab te pomoči.

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE) , v pisni obliki. – (FR) V letu 2010 je bilo veliko humanitarnih kriz: Haiti, Pakistan in še bi lahko nadaljeval. Tragedije, ki doletijo nekatere ljudi v svetu, pogosto tiste, ki so najbolj prikrajšani, zahtevajo hiter in učinkovit odziv mednarodnih organizacij, pa tudi Evropske unije, ki je glavna akterka na področju razvojne pomoči in kriznega upravljanja.

Zato smo danes, v torek, 18. januarja, sprejeli poročilo gospe Striffler, da bi tako pozvali k izdatnejšemu financiranju humanitarne pomoči. Za vse te krize bi morali ustanoviti tudi evropske enote za hitro posredovanje. Evropska komisija je dovzetna za to zamisel in bi morala predstaviti predlog z namenom optimizacije sedanjega sistema civilne zaščite.

Jasno je, da bomo morali izkoristiti vire, ki so že na voljo v državah članicah, hkrati pa se moramo uskladiti na bolj praktičen in učinkovitejši način. Počasen odziv, podvajanje pomoči in nedoslednosti na mestu samem so le nekatere stvari, ki jih moramo odpraviti. Za izboljšave je še veliko prostora, resolucija, ki jo je sprejel Parlament, pa je namenjena zagotavljanju prvega odziva na to vsebino.

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za poročilo Parlamenta o izvajanju soglasja glede humanitarne pomoči: vmesni pregled akcijskega načrta in nadaljnji ukrepi. Evropsko soglasje o humanitarni pomoči zavezuje Unijo k tesnejšemu sodelovanju pri skupni viziji o humanitarni pomoči. Namen soglasja je izboljšati učinkovitost Evropske unije, zaščititi in zagovarjati osnovna humanitarna načela na nepristranski, nevtralen in neodvisen način ter zagovarjati spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava. Po izvedbi vmesnega pregleda je postalo jasno, da manjkajo posebne informacije o izvedenih ukrepih ali o ukrepih, ki jih je še treba izvesti, in da razen predstavnikov, ki sodelujejo v humanitarnem delu, le malo ljudi pozna soglasje. Zato si moramo močneje prizadevati za prepoznavnost soglasja, hkrati pa moramo z njim bolje seznaniti države članice, druge institucije in vojaške organe. Humanitarne razmere so se v zadnjih letih korenito spremenile in zaradi tega je še toliko bolj pomembno, da Evropsko soglasje o humanitarni pomoči dosledno in odločno izvajamo.

Poudariti želim potrebo po vlaganju večjega napora v zmanjševanje tveganj za nesreče in zagotavljanje podpore – poleg enkratne pomoči – tudi za lastne zmogljivosti pri pripravljenosti lokalnih skupnosti na nesreče. Bolj se moramo osredotočiti in v humanitarne odzive vključiti enakost moških in žensk ter varstvo proti spolnemu nasilju, ki se vse pogosteje uporabljata kot vojni orožji.

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Evropska unija je največja donatorka pomoči in prispeva 40 % celotne svetovne pomoči. V letu 2009 je pomoč Evropske unije, ki je znašala skoraj 1 milijardo EUR, prejelo več kot 100 milijonov ljudi v več kot 70 državah. Žal se pogosto zavzemamo za donacije državam, ki se kasneje odločijo za neposredne tuje naložbe iz Kitajske. Donacije in naložbe bi mogoče morali vsaj uskladiti, ne pa da objokujemo dejstvo, da je Kitajska postala drugo največje svetovno gospodarstvo. Humanitarne razmere so se v zadnjih letih korenito spremenile in zaradi tega je še toliko bolj pomembno, da soglasje o humanitarni pomoči dosledno in odločno izvajamo.

V teh spreminjajočih se razmerah je prvi dejavnik, ki ga moramo omeniti, znatno povečanje števila in resnosti naravnih nesreč, ki so predvsem posledica podnebnih sprememb. To prav tako pomeni, da moramo poleg enkratne pomoči zagotoviti tudi podporo, namenjeno lastnim zmogljivostim pri pripravljenosti skupnosti na nesreče. V zvezi s tem so bile dane politične zaveze – v obliki strategije EU in hjoškega akcijskega načrta –, vendar jih še vedno pestijo težave v zvezi z izvajanjem.

  David Campbell Bannerman (EFD), v pisni obliki. – Stranka UKIP je prepričana, da je prostovoljno usklajevanje prizadevanj na področju pomoči posameznih neodvisnih držav najboljši odziv na humanitarne nesreče, ne pa da to centralno določa nedemokratična EU. Spominjamo se spodrsljaja pri počasnem in nezadostnem odzivu EU na Haitiju in zato menimo, da EU ni mogoče zaupati pri prihodnjih humanitarnih krizah.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za to poročilo, saj je Evropska unija največja donatorka humanitarne pomoči v svetu in prispeva 40 % celotne uradne mednarodne humanitarne pomoči. V letu 2009 je humanitarno pomoč odobrila približno 115 milijonom ljudi v več kot 70 državah v skupni vrednosti 950 milijonov EUR. Evropska unija je s svojo humanitarno politiko dokazala zavezanost podpori ljudem v tretjih državah, ki so zelo ranljivi. Strinjam se z vmesnim pregledom humanitarnega soglasja, ker verjamem, da si moramo prizadevati za povečanje njegove prepoznavnosti med državami članicami, drugimi institucijami in vojaškimi organi. Komisijo pozivam, naj podvoji prizadevanja za zmanjšanje tveganj za nastanek nesreč in pozornost nameni vse pogostejšim kršitvam mednarodnega humanitarnega prava in najbolj ranljivim skupinam, kot so ženske, otroci in prisilno preseljene osebe. Prav tako moramo spodbujati dialog med političnimi, vojaškimi ali humanitarnimi organi, ki delujejo v istem delovnem okolju, skupaj z vzpostavitvijo evropske zmogljivosti za hitro posredovanje, in sicer evropskih enot za hitro posredovanje.

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Proti poročilu o humanitarni pomoči sem glasoval iz dveh razlogov. Predvsem zaradi tega, ker vztraja na povezovanju civilne zaščite in humanitarne pomoči z Evropsko službo za zunanje delovanje in njeno zunanjo politiko, čeprav je jasno, da bi morala biti merila za posredovanje predvsem in izključno humanitarne narave. Pa tudi zaradi tega, ker ne verjamem, da je povezovanje civilnih in vojaških zmogljivosti za namene reševanja humanitarnih kriznih razmer prava rešitev. Jasno je, da sta v nekaterih okoliščinah potrebna posebno znanje in uporaba posebne opreme, ki jo je vojska vedno uporabljala in imela v lasti. Da bi lahko ohranili in varovali izključno civilni značaj humanitarnih misij, bi lahko financirali civilno zaščito tako, da bi imela takšno posebno opremo, in da bi lahko delavce civilne zaščite usposobili, ne pa da še naprej podpiramo vojaško zapravljanje. To je edini način za resnično in učinkovito pomoč v humanitarnih krizah, ne da bi obstajala nevarnost za vojaško navzočnost.

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pri izvajanju vmesnega pregleda Evropskega soglasja o humanitarni pomoči moram izraziti obžalovanje, da javna ozaveščenost ni dosegla želene ravni in da so države članice storile le malo za njegovo izvajanje. Namesto iskanja napak moramo spodbujati in določiti pot, ki ji moramo slediti pri humanitarni pomoči. V zadnjih letih so se humanitarne razmere močno spremenile zaradi naravnih nesreč, več razseljenih oseb, kopičenja različnih notranjih sporov, kriz pomanjkanja hrane itd. Bolj kot kadar koli do zdaj potrebujemo uravnovešen in učinkovit globalni odziv, ki bo temeljil na posebnih potrebah, bo osredotočen na doseganje rezultatov in ga bo usmerjalo načelo, da varčevanje s sredstvi za preživetje pomeni reševanje življenj, ob hkratnem obravnavanju potrebe vpletenih območij po samozadostnosti in samorazvoju. Da bi to uresničili, je ključnega pomena, da soglasje spodbuja te humanitarne vrednote in da različni akterji optimizirajo sredstva.

Trdim, da moramo nujno ustanoviti evropske enote za hitro posredovanje ob upoštevanju poročila gospoda Barniera iz maja 2006. Kolegici, gospe Striffler, želim čestitati za pozitivno vsebino predlogov, ki jih je predložila, hkrati pa želim še enkrat ponoviti svoje stališče, da je soglasje ključni instrument in da je v sedanjih razmerah zelo pomembno.

  Corina Creţu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Humanitarno soglasje je ključni instrument, ki je še posebno dragocen v sedanjih stalno spreminjajočih se humanitarnih razmerah. Priče smo močnemu povečanju števila in resnosti naravnih nesreč, predvsem zaradi vpliva podnebnih sprememb, vse pogostejšim zapletenim krizam, predvsem notranjim konfliktom, pa tudi spreminjajoči se naravi teh konfliktov in mnogi izmed njih vključujejo veliko število razseljenih ljudi.

Kršitve mednarodnega humanitarnega prava so vse pogostejše. Posebno zaskrbljujoč vidik takšnih kršitev je, da se spolno nasilje vse pogosteje uporablja kot vojno orožje. Podpiram stališče poročevalke in menim, da potrebujemo odločne ukrepe za povečanje varstva pred dejanji spolnega nasilja v humanitarnih razmerah. Strinjam se s stališčem avtorice poročila, ki navaja, da sta nedavni humanitarni nesreči na Haitiju in v Pakistanu ponovno spet pokazali, da moramo izboljšati zmogljivosti EU za odzivanje na nesreče z vidika učinkovitosti, hitrosti odzivanja, usklajevanja in prepoznavnosti.

Prav tako podpiram ustanovitev zmogljivosti za hitro odzivanje EU (evropske enote za hitro posredovanje).

  Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) Evropsko soglasje o humanitarni pomoči, ki so ga 18. decembra 2007 dosegli Parlament, Svet in Komisija, je pomemben korak naprej z vidika opredelitve, obsega in vsebine evropske humanitarne pomoči. To poročilo, sklepe katerega močno podpiram, nadaljujemo z vmesnim pregledom, kot je bilo predvideno v akcijskem načrtu maja 2008. Ob tej prelomnici želim čestitati gospe Striffler za odlično delo, ki ga je opravila. V zvezi z zamislimi, izraženimi v poročilu, želim izpostaviti poudarek na „pristnem in neprekinjenem sodelovanju … upravičencev pri upravljanju pomoči“. To načelo zagovarjam, saj bo EU z njim svoje ukrepe vse bolj osredotočila na civilno družbo in lokalne oblasti. S tem se bo zmanjšala osredotočenost na odnose med EU in državami članicami, ki morajo ostati še naprej pomembni, vendar ne smejo biti izključna razmerja, kot se je do zdaj večkrat zgodilo. Prav tako želim izpostaviti potrebo po predložitvi predlogov, namenjenih „vzpostavitvi evropske enote civilne zaščite, ki bo temeljila na optimizaciji obstoječega mehanizma Unije za civilno zaščito in združevanju obstoječih nacionalnih sredstev“, kar bi pomenilo, da bi se stroški glede na dosežene sinergije le malo povečali, in sicer s pomočjo zmogljivosti, ki je v državah članicah že bila vzpostavljena.

  Luigi Ciriaco De Mita (PPE), v pisni obliki. – (IT) Humanitarna pomoč ima danes večjo in pomembnejšo vlogo kot v preteklosti. Zaradi različne stopnje razvoja in vse večje neenakosti pri možnostih in porazdelitvi virov z geografskega, socialnega in generacijskega vidika, vse večjih podnebnih sprememb (za katere je deloma kriv človek) in povezanega povečanja števila naravnih nesreč, povečane onesnaženosti okolja, neenakomernega človekovega obremenjevanja, skoncentriranega v velikih mestnih območjih, in neenake rasti prebivalstva v nekaterih predelih planeta, se je povečalo število humanitarnih nesreč, pri katerih je pomoč ključnega pomena za ponovno vzpostavitev življenjskih pogojev in človekovega dostojanstva. Glede na to, če je za pomoč ljudem v nesreči potrebna humanitarna pomoč, nobeno posredovanje na podlagi zunanje politike EU –, ki jo še moramo opredeliti – ne more temeljiti na področjih interesov in vpliva posameznih držav članic, ampak mora upoštevati evropsko razsežnost.

  Proinsias De Rossa (S&D), v pisni obliki. – Podpiram poročilo o izvajanju Evropskega soglasja o humanitarni pomoči. Humanitarna politika Unije je praktičen prikaz njene zavezanosti podpori ljudem, ki jo potrebujejo, kadar so najbolj ranljivi. Evropska unija je največja donatorka humanitarne pomoči na svetu. Njen prispevek presega 40 % celotne uradne mednarodne humanitarne pomoči. V 2009 smo humanitarno pomoč zagotovili približno 115 milijonom ljudi v več kot 70 državah v skupni vrednosti 950 milijonov EUR. Evropsko soglasje o humanitarni pomoči, podpisano 18. decembra 2007, poudarja pripravljenost Evropske unije, da tesno sodeluje na tem področju zaradi optimizacije svoje učinkovitosti, pri obrambi in spodbujanju temeljnih humanitarnih načel človečnosti, nevtralnosti, nepristranskosti in neodvisnosti ter pri odločnem zagovarjanju spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava. Pred nami so mnogi izzivi. Nedavni humanitarni nesreči na Haitiju in v Pakistanu sta spet pokazali, da moramo močno izboljšati zmogljivosti EU za odzivanje na nesreče. Zmanjševanje tveganja nesreč moramo v celoti vključiti v politike razvojne in humanitarne pomoči. Prav tako potrebujemo pojasnilo glede uporabe virov in zmogljivosti civilne zaščite in vojske v skladu s soglasjem in smernicami ZN.

  Anne Delvaux (PPE), v pisni obliki. – (FR) Nedavni humanitarni nesreči na Haitiju in v Pakistanu sta spet pokazali, da moramo močno izboljšati zmogljivosti EU za odzivanje na nesreče z vidika učinkovitosti, usklajevanja in prepoznavnosti.

Zato sem glasovala za to poročilo, ki zagovarja vzpostavitev evropske zmogljivosti za hitro odzivanje (evropsko enoto za civilno zaščito) – zamisel, ki jo je dal komisar Barnier po cunamiju v Aziji in jo od takrat Evropski parlament nenehno ponavlja.

Ta zmogljivost mora pomeniti optimizacijo orodij, ki so že na voljo, da bi tako postala učinkovitejša in smotrnejša, namen vsega tega pa je takojšna mobilizacija vseh potrebnih virov ob tesnejšem sodelovanju.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za to poročilo, saj verjamem, da moramo ponovno pregledati akcijski načrt Evropskega soglasja. V zadnjih letih so se humanitarne razmere močno spremenile tudi zaradi velikega povečanja števila in resnosti naravnih nesreč, za katere so deloma krive tudi podnebne spremembe. Ključnega pomena je, da zmanjševanje tveganja nesreč povsem vključimo v politike razvojne in humanitarne pomoči in zaradi tega je še toliko pomembneje, da soglasje o humanitarni pomoči dosledno in odločno izvajamo.

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) Jasno je, da so izredne in humanitarne razmere v svetu vse pogostejše. Evropska unija prevzema pomembno vlogo v boju proti tem nadlogam, hkrati pa upam, da bo to počela tudi v prihodnje in v čim večji meri okrepila to vlogo. Vendar ni dovolj, če lačnemu damo ribo: naučiti ga moramo, kako naj lovi ribe.

Menim, da je pomoč manj premožnim državam pri oskrbi s kadri in materialnimi viri, s katerimi bodo lahko premagale prihodnje krize, skoraj tako pomembna kot reševanje izrednih razmer. Evropsko soglasje o humanitarni pomoči podpiram in upam, da bo kompromis med evropskimi institucijami prispeval k boljši izrabi sredstev, ki jih ima Unija na voljo, pri čemer bodo prednost imeli vedno tisti, ki imajo najmanj in najbolj trpijo, in popolni neodvisnosti z vidika političnih ali ideoloških načrtov.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) V zadnjih letih lahko v svetu opazimo znatno povečanje nesreč v smislu prizadetih geografskih območij in števila žrtev. Obravnavanje vpliva podnebnih sprememb na te nesreče ne spada v to razpravo, čeprav gre za zelo pomembno tematiko. Ko so 18. decembra 2007 Svet Evropske unije, Parlament in Komisija podpisali Evropsko soglasje o humanitarni pomoči, je bil to velik napredek na področju humanitarne pomoči, predvsem zaradi tega, ker je bil pripravljen akcijski načrt za obdobje petih let, v katerem je bil predviden tudi vmesni pregled. To je glavni namen tega poročila. Ves svet pozna in priznava ključno vlogo EU pri humanitarni pomoči. Parlament je to vprašanje obravnaval na mnogih sejah, predvsem z našimi govori. Zaradi nedavnih dogodkov v Braziliji, Pakistanu, na Haitiju, Madeiri in drugih krajih, moramo razmisliti o učinkovitosti podpore za civilno zaščito in humanitarno pomoč. Kot izhaja iz tega poročila, na evropski ravni kljub omejenim informacijam, ki so na voljo, beležimo pozitiven napredek, kar dokazuje tudi ustanovitev delovne skupine za humanitarno pomoč in pomoč v hrani v okviru Sveta. Kljub temu moramo opraviti še veliko dela.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Tako imenovana „humanitarna pomoč“ EU nima zanemarljive vloge pri tem, kar je vse pogosteje označeno kot zunanja politika. Vse pogosteje uporablja pristno pomoč in sodelovanje, na katerega se moramo odzvati, predvsem na izredne razmere, in v praksi sledi številnim ciljem. Izvedeni ukrepi in uporabljene metode, ki vključujejo tudi vojaško posredovanje in okupacijo, so namenjeni podvajanju in širitvi oblik politične in gospodarske prevlade ter obvladovanju trgov in naravnih virov v državah v razvoju. Glede na vse globljo krizo kapitalizma ti poskusi vedno vključujejo tudi omejevanje prizadevanj ljudi za večji družbeni napredek in pravico v najrazličnejših oblikah po vsem svetu.

Mnoge nevladne organizacije, logistična podjetja in drugi se pod pretvezo domnevnih „humanitarnih“ interesov okoriščajo in sodelujejo v teh politikah ter zagovarjajo svoje interese in interese svojih zagovornikov; ti interesi so lahko javni ali zasebni in lahko vključujejo tudi politične, finančne ali verske namere. Načeloma podpiramo posebno izkazovanje solidarnosti žrtvam vseh nesreč ali konfliktov. Vendar morajo temeljiti na interesih teh ljudi, na spoštovanju mednarodnega prava ter na neodvisnosti in suverenosti teh držav.

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. – (FR) Prepričana sem, da moramo izboljšati orodja, ki jih ima Evropska unija na voljo pri odzivanju na takšne nesreče, kot se je zgodila na Haitiju, ki ga je pred letom doletel potres, nedavno pa še epidemija kolere. V moji skupini verjamemo, da moramo zagovarjati obsežnejše financiranje humanitarne pomoči ter tako omogočiti večje število posredovanj, predvsem da bi pomagali najbolj ranljivim ljudem. Pri tem pa moramo zagotoviti, da bomo jasno razlikovali med pristojnostmi vojaških in humanitarnih organov, saj moramo vojaška sredstva uporabljati čim manj in le kot zadnjo možnost.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. – Evropska unija je največja donatorka humanitarne pomoči na svetu. Nedavne nesreče pa so pokazale na nekatere pomanjkljivosti pri sposobnosti EU za hitro, učinkovito in usklajeno ukrepanje. Poročilo gospe Striffler izpostavlja nekatere pomisleke in upamo lahko, da bo današnje glasovanje prineslo pozitivne rezultate.

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. – (LT) Strinjal sem se s tem poročilom, ker nam to poročilo poleg formalnosti omogoča, da ponovno preučimo ustreznost humanitarne pomoči. Področje humanitarnih dejavnosti se je v zadnjih letih temeljito spremenilo. Glede na spreminjajoče se okolje je treba najprej omeniti znatno povečanje števila in intenzivnosti naravnih nesreč, predvsem zaradi vpliva podnebnih sprememb. Zato je treba okrepiti prizadevanja za zmanjševanje tveganja naravnih nesreč in za zagotavljanje – poleg takojšnje pomoči – podpore lastnim zmogljivostim skupnosti za pripravo na nesreče. K temu je treba dodati povečanje števila zapletenih kriz, zlasti notranjih konfliktov in njihove spreminjajoče se narave, saj konflikte pogosto spremlja množično preseljevanje prebivalstva (begunci, notranje razseljene osebe) in povečanje nasilja nad prebivalstvom. Čedalje več je kršitev mednarodnega humanitarnega prava, razmere na terenu pa so čedalje slabše. Pri kršitvah mednarodnega humanitarnega prava je zlasti pretresljivo dejstvo, da se spolno nasilje vedno bolj pogosto uporablja kot vojno orožje. Potrebno si je prizadevati za zaščito pred spolnim nasiljem v okviru humanitarne dejavnosti. Zato je treba posebno pozornost nameniti najbolj ranljivim skupinam, kot so ženske, otroci in nasilno razseljene osebe (notranje razseljene osebe in begunci). Nedavne humanitarne katastrofe na Haitiju in v Pakistanu so znova dokazale, da je treba okrepiti zmogljivosti EU za odzivanje na elementarne nesreče z vidika učinkovitosti, usklajenosti in prepoznavnosti.

  Jarosław Kalinowski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Eno leto po potresu na Haitiju lahko vidimo, da ukrepi, ki jih sprejemamo, ali način, kako pomagamo, niso popolni. Zaradi tega ne smemo zapraviti evropskega soglasja, doseženega za zagotavljanje humanitarne pomoči. EU ima kot ena najbogatejših in najrazvitejših regij na svetu moralno dolžnost, da pomaga šibkim in tistim, ki potrebujejo pomoč. Predvsem moramo biti solidarni z žrtvami naravnih nesreč in katastrof, ki niso pripravljene na to, kar jih doleti.

Zato moramo ukrepati, da okrepimo sodelovanje držav članic na tem področju in olajšamo izmenjavo najboljših praks. Narediti moramo vse za to, da bo sistem pomoči smotrn in učinkovit ter da se ne bo zapravil niti en sam cent. Zato je potrebno sodelovanje z drugimi mednarodnimi, nevladnimi organi in organizacijami, ki prav tako zagotavljajo pomoč, da bo to bolj učinkovito.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za poročilo gospe Striffler, ker še vedno obstaja velika potreba po poudarjanju pomena in zato občutljivosti tega vprašanja.

S tem glasovanjem je Parlament želel poudariti, da mora podpiranje človekovih pravic nevtralnosti, nepristranskosti in neodvisnosti postati cilj Evropske unije. Kar zadeva solidarnost, nismo nikoli popolnoma pripravljeni ali opremljeni z odličnimi načrti. Čedalje bolj moramo pozivati vse evropske akterje, vključno s Komisijo in posameznimi državami članicami, naj podprejo spodbujanje splošnega spoštovanja človekovih pravic. Sam bom še naprej podpiral ta modus vivendi, tudi v Odboru za proračun, katerega član sem, in podpiral bom vse ukrepe za povečanje finančne pomoči za dejavnosti, ki so prav posebej usmerjene v varstvo teh pomembnih pravic, tako da si bo Evropska unija še naprej prizadevala pomagati in podpirati dele prebivalstva, ki to najbolj potrebujejo.

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. – (RO) V zadnjem času smo bili priča dramatičnemu povečanju števila in intenzivnosti naravnih nesreč, tako tistih, ki jih je povzročil človek, kot tistih, ki jih ni, obenem pa tudi okrepitvi škodljivih posledic zaradi kršitev mednarodnega humanitarnega prava in slabega upravljanja. Kot je znano, je Evropska unija največja donatorka humanitarne pomoči na svetu, saj prispeva približno 40 % uradne mednarodne humanitarne pomoči. To potrjuje 115 milijonov prejemnikov pomoči iz približno 70 držav, ki so prejeli skupni prispevek v višini skoraj 1 milijarde EUR. Glasoval sem za to soglasje, saj menim, da EU prek svoje humanitarne politike dejavno dokazuje svojo zavezanost ljudem, ki resnično potrebujejo pomoč. V tem pogledu potrebujemo dovolj človeških virov in materialnih sredstev in podpreti moramo izboljšano usklajevanje med institucijami in organizacijami, vključenimi v ta postopek.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Odločno pozdravljam to poročilo, ki vsebuje predloge za okrepitev soglasja o humanitarni pomoči. V tem poročilu so poudarjena številna področja, ki potrebujejo več pozornosti, med drugim spodbujanje humanitarnih načel in mednarodnega humanitarnega prava; vprašanja, povezana s kakovostjo, sodelovanjem in usklajenostjo pri zagotavljanju humanitarne pomoči EU; pojasnilo o uporabi sredstev in vojaških zmogljivosti in civilne zaščite v skladu s humanitarnim soglasjem in smernicami Združenih narodov ter krepitev povezav med pomočjo, rehabilitacijo in razvojem.

  Jiří Maštálka (GUE/NGL), v pisni obliki. – (CS) Predloženo poročilo je zelo aktualen odziv na številne naravne nesreče, ki smo jih doživeli v zadnjih letih. EU se mora nujno učiti iz izkušenj z zagotavljanjem učinkovite pomoči po preteklih nesrečah, na primer v Avstraliji, na Haitiju in v Rusiji, da bo imela popolnoma jasne postopke in sredstva za zagotavljanje učinkovite humanitarne pomoči. Evropska celina se je doslej izognila tako velikim nesrečam, vendar to ne pomeni, da nam ni treba pripraviti učinkovitega obsega struktur in sredstev. Izkušnje iz zadnjih let kažejo, da prevoza na prizadeta območja ni mogoče zagotoviti brez tehnične in organizacijske podpore vojaških enot. Nevladne humanitarne organizacije nimajo teh zmogljivosti.

Očitno je, da prebivalci prizadetih območij zelo pogosto ostanejo odrezani od prometnih povezav po državi in da je zmogljivost sredstev civilnega letalstva omejena. Če kje, je uporaba vojaških sil gotovo upravičena in sprejemljiva v primeru humanitarnih ali naravnih nesreč.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Naravne nesreče so se v zadnjem času vsekakor pojavljale s čedalje večjo intenzivnostjo. Prav tako drži, da je Evropska unija eden od glavnih svetovnih akterjev na področju humanitarne pomoči, in pomembno je, da to vlogo ohrani kljub krizam, ki jih doživljamo. Vendar menim, da je poleg zagotavljanja pomoči tistim z najbolj omejenimi možnostmi in vsem tistim, ki jih prizadenejo te nesreče, treba človeške vire in finančna sredstva zagotoviti tudi najrevnejšim državam in zato tistim, ki so najbolj izpostavljeni tovrstnim razmeram, tako da zunanja pomoč nima tako odločilnega pomena. To je mogoče doseči le z razvojnimi politikami in pomočjo tem državam na podlagi srednjeročne in dolgoročne perspektive.

  Louis Michel (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Področje humanitarnih dejavnosti postaja čedalje bolj zapleteno in težavno: pogosto se krši humanitarno pravo; zmeda glede vlog pomeni, da so humanitarni delavci tarče čedalje pogosteje, in povečujeta se število in intenzivnost naravnih nesreč. Leta 2010 smo bili priča trem največjim humanitarnim katastrofam v zadnjih letih: potresu na Haitiju, suši v Sahelu in poplavam v Pakistanu. A kot je povedala komisarka Kristalina Georgieva, je kakovost naše humanitarne pomoči nadvse pomembna. Vsako leto reši približno 140 milijonov ljudi.

Ob upoštevanju teh premislekov se strinjam s poročevalko, ki poziva k znatnemu povečanju finančnih sredstev za humanitarno pomoč in ugotavlja, da soglasje o humanitarni pomoči ni dovolj znano. Še naprej moramo krepiti ozaveščenost in spodbujati humanitarna načela in načela mednarodnega prava. Zagovarjati moramo, kot sem že imel priložnost zagovarjati jaz, vzpostavitev evropskih zmogljivosti za hitro odzivanje. Bolj se moramo osredotočiti na preprečevanje tveganja nesreč.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Poročilo o izvajanju evropskega soglasja o humanitarni pomoči vsebuje nekaj pomembnih predlogov, ki se jih je treba lotiti v prihodnosti. Primer je razvoj zmogljivosti in sredstev za civilno zaščito, pri čemer je ključna zamisel vzpostavitev evropske enote civilne zaščite. Pomembno je tudi izboljšano usklajevanje ne samo med državami članicami, temveč tudi na mednarodni ravni, z Združenimi narodi. Tudi pristop, da se v kriznih razmerah živila in podobno nabavljajo lokalno in da se s tem podpira lokalno gospodarstvo, je pametna zamisel. Žal poročilo na nekaj področjih ni dovolj natančno ali ambiciozno, zaradi česar sem se vzdržal glasovanja.

  Rolandas Paksas (EFD), v pisni obliki. – (LT) Za to poročilo sem glasoval, ker se mora Evropska unija kot največja donatorka humanitarne pomoči na svetu bolj posvetiti humanitarni pomoči na območjih, kjer je ta pomoč nujno potrebna, saj se je število naravnih nesreč in notranjih konfliktov dramatično povečalo. Države članice morajo učinkoviteje prispevati k postopku izvajanja tega soglasja s tem, da ga vključijo v nacionalne humanitarne strategije. Glede na potrebo po humanitarni pomoči je treba tej pomoči dodeliti več finančnih sredstev ter omogočiti hitro in učinkovito financiranje posredovanj.

Strinjam se s predlogom, da mora razlikovanje med mandati vojaških in humanitarnih dejavnikov ostati povsem nedvoumno, tako da se vojaška sredstva in zmogljivosti uporabijo samo v zelo omejenem obsegu ter zgolj v skrajni sili, zlasti v regijah, ki so jih prizadeli oboroženi spopadi. Poleg tega je treba za zagotavljanje ustreznega in učinkovitega usklajevanja humanitarne pomoči vzpostaviti evropsko enoto civilne zaščite in evropske enote za hitro posredovanje.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Evropska unija je največja donatorka humanitarne pomoči na svetu. Njen prispevek predstavlja več kot 40 % uradne mednarodne humanitarne pomoči. S svojo humanitarno politiko EU dokazuje svojo zavezanost ljudem v državah, ki potrebujejo pomoč. Po tem, ko je Evropska unija podpisala evropsko soglasje o humanitarni pomoči, je bilo sprejetih veliko ukrepov v zvezi s sodelovanjem na tem področju zaradi optimizacije učinkovitosti EU in spodbujanja temeljnih humanitarnih načel človečnosti, nevtralnosti in nepristranskosti pri zagotavljanju pomoči tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Ne glede na to se zdi, da je ozaveščenost o soglasju še vedno prenizka. Zato si moramo bolj prizadevati za okrepitev njegove prepoznavnosti. Menim, da se je v tako občutljivem sektorju, kot je humanitarna pomoč, treba zavedati, kako zelo so se z leti spremenile okoliščine, in upoštevati znatno povečanje števila in intenzivnosti naravnih nesreč. Zato menim, da moramo okrepiti prizadevanja za zmanjševanje tveganja naravnih nesreč in zagotoviti podporo ustreznim lastnim zmogljivostim skupnosti. Za zagotavljanje stabilne poti do popolne uporabe humanitarne pomoči moramo še naprej vztrajno zagovarjati ohranitev humanitarnega prostora. Upam, da bomo z glasovanjem za poročilo gospe Striffler lahko napredovali k sprejetju praktičnega akcijskega načrta.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Evropska unija, vključno s Komisijo in državami članicami, je največja donatorka humanitarne in razvojne pomoči na svetu. Njen prispevek predstavlja več kot 40 % uradne mednarodne humanitarne pomoči. Sklep natančnega vmesnega pregleda izvajanja evropskega soglasja o humanitarni pomoči je lahko le, da je treba spodbujati ozaveščenost o tem mehanizmu ter boljše usklajevanje in večjo učinkovitost vseh vključenih subjektov. Gospodarski prispevki so sami po sebi lahko neuspešni, če jih ne spremlja dobro in učinkovito usklajevanje na vseh stopnjah in za vse oblike pomoči EU. Živimo v kritičnih časih: humanitarne razmere so se v zadnjih letih temeljito spremenile, zaradi česar je še bolj pomembno strogo in okrepljeno izvajanje humanitarnega soglasja. Glasujem za to poročilo in rada bi pozvala k politiki sistematičnega dialoga, tesnejšemu sodelovanju na terenu, boljšemu upravljanju in zavezi, da bomo preprečevali naravne nesreče. Podpiram vzpostavitev evropske enote civilne zaščite po poročilu gospoda Barnierja, objavljenem maja 2006.

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Evropska unija je največja donatorka humanitarne pomoči na svetu, saj prispeva več kot 40 % mednarodne humanitarne pomoči.

Evropsko soglasje o humanitarni pomoči, ki so ga 18. decembra 2007 podpisali Svet, Parlament in Evropska komisija, na podlagi akcijskega načrta za petletno obdobje zavezuje EU in države članice k tesnemu sodelovanju na tem področju. Ukrep št. 33 določa, da je treba opraviti vmesni pregled akcijskega načrta, da se obravnavajo pomanjkanje ozaveščenosti o sektorju humanitarnih dejavnosti, resne podnebne spremembe, povečanje števila zapletenih kriz in povečanje nasilja.

Zato pozivamo k vzpostavitvi evropskih zmogljivosti za hitro odzivanje (evropske enote civilne zaščite), kakor si jih je zamislil gospod Barnier, da se optimizirajo razpoložljivi mehanizmi, pri čemer je cilj, da se z boljšim usklajevanjem doseže takojšnja mobilizacija vseh potrebnih sredstev.

Glede na sporočene podatke in glede na to, da je Lizbonska pogodba uvedla ustrezno politiko EU na področju humanitarne pomoči, se popolnoma strinjam s tem, da potrebujemo vmesni pregled, ki je osredotočen na okrepitev akcijskega načrta v zvezi s spodbujanjem humanitarnih načel, na dostavo humanitarne pomoči, na razjasnitev uporabe vojaških sredstev in sredstev civilne zaščite ter na zmanjševanje tveganja nesreč in krepitev povezav med pomočjo in razvojem.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za to poročilo, ki predstavlja pregled izvajanja evropskega soglasja o humanitarni pomoči in vključuje predloge, ki naj bi prispevali h krepitvi prepoznavnosti tega soglasja in večji učinkovitosti pri doseganju ciljev tega soglasja. Ta instrument je še pomembnejši v sedanjih humanitarnih razmerah, ki jih zaznamuje znatno povečanje števila in intenzivnosti naravnih nesreč, in nujno je, da si prizadevamo za popolno izpolnitev zavez, ki izhajajo iz tega, ter da se države članice bolj vključijo v izvajanje tega instrumenta.

  Crescenzio Rivellini (PPE), v pisni obliki. – (IT) Danes smo na plenarnem zasedanju glasovali o poročilu o evropskem soglasju o humanitarni pomoči.

Evropska unija, vključno z Evropsko komisijo in državami članicami, je največja donatorka humanitarne pomoči na svetu. Njen prispevek predstavlja več kot 40 % uradne mednarodne humanitarne pomoči. S svojo humanitarno politiko Evropska unija konkretno dokazuje svojo zavezo, da bo pomagala ljudem iz tretjih držav, ki potrebujejo pomoč v primerih skrajne ranljivosti.

Treba je poudariti, da mora zagotavljanje pomoči temeljiti izključno na ugotovljenih potrebah in stopnji prizadetosti in da je treba kakovost in količino pomoči določiti predvsem na podlagi začetne presoje, ki jo je treba še izboljšati, zlasti glede uporabe meril ranljivosti, s posebnim ozirom na ženske, otroke in invalide.

Poleg tega je dejansko in stalno združevanje (in, če je mogoče, sodelovanje) uporabnikov pri upravljanju pomoči temeljni pogoj za kakovosten humanitarni odziv, zlasti v primeru dolgotrajnih kriz.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe 1. decembra 2009 humanitarno delovanje Unije zdaj določa člen 214 PDEU, ki uvaja popolno politiko humanitarne pomoči EU. Gre za deljeno pristojnost med državami članicami in Evropsko unijo. Uredba Sveta o humanitarni pomoči (ES) št. 1257/96, ki je začela veljati leta 1996, bo v času revizije po postopku soodločanja dobila ustrezno pravno podlago. Lizbonska pogodba je uvedla tudi evropsko službo za zunanje delovanje. Odbor DEVE je izrazil svoj pomislek, da se v okviru ESZD humanitarna pomoč ne sme instrumentalizirati, in zagovarja ohranitev neodvisnosti generalnega direktorata ECHO. Poziva tudi k pojasnitvi vlog komisark Ashton in Georgieve.

Ker je vmesni pregled priložnost za okrepitev prizadevanj EU na številnih področjih, poročilo opozarja na naslednja vprašanja, med drugim na: spodbujanje humanitarnih načel in mednarodnega humanitarnega prava; vprašanja, povezana s kakovostjo, sodelovanjem in usklajenostjo pri zagotavljanju humanitarne pomoči EU; pojasnilo o uporabi sredstev in vojaških zmogljivosti in civilne zaščite v skladu s humanitarnim soglasjem in smernicami Združenih narodov; zmanjševanje nevarnosti nesreč in krepitev povezav med pomočjo, rehabilitacijo in razvojem.

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Evropska unija, vključno z Evropsko komisijo in državami članicami, je največja donatorka humanitarne pomoči na svetu, saj prispeva več kot 40 % uradne mednarodne pomoči.

Samo v letu 2009 je Komisija zagotovila humanitarno pomoč za približno 115 milijonov ljudi v več kot 70 državah, skupna vrednost te pomoči pa je znašala 950 milijonov evrov. S svojimi politikami Evropska unija konkretno dokazuje svojo resnično zavezo, da bo pomagala ljudem v primerih skrajne ranljivosti. Naš cilj je zagotoviti načrtovanje bolj usklajenega civilnega in vojaškega odziva, tako da se poveča učinkovitost našega posredovanja ob naravnih nesrečah. Ti tragični dogodki so čedalje pogostejši in so v zadnjih letih povzročili smrt več sto tisoč ljudi po vsem svetu.

Posebno pozornost je treba nameniti ženskam in otrokom, zlasti beguncem in razseljenim osebam, saj je v povezavi s temi skupinami čedalje več kršitev mednarodnega humanitarnega prava. Poleg tega, da je treba zagotoviti učinkovitejše posredovanje, je treba veliko narediti tudi na področju aktivnega in pasivnega preprečevanja. Najbolj ogrožene skupnosti morajo biti bolj pripravljene na tovrstne pojave, in sicer s spodbujanjem vseh politik trajnostnega razvoja, ki so namenjene zmanjšanju škode.

Poročilo: Daciana Octavia Sârbu (A7-0376/2010)

  John Stuart Agnew in David Campbell Bannerman (EFD), v pisni obliki. – 14/1: Za to sem glasoval, ker menim, da je to omilitev zakonodaje EU in da bo olajšalo uvoz gensko nespremenjene soje v Združeno kraljestvo. To je ključno vprašanje za naše perutninarstvo.

14/2: Za to sem glasoval, ker bo to zmanjšalo negativni učinek zakonodaje EU na tovor gensko nespremenjene soje, namenjen v Združeno kraljestvo.

14/3: Pri tem sem se vzdržal, ker kljub temu, da je to morda zaželena težnja (po vladi Združenega kraljestva, ki je ne nadzira EU), menim, da to še ni ključno vprašanje, in ne želim razširiti pristojnosti EU.

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) EU se mora usmeriti v inovativne pobude, ki, prvič, uporabljajo presežke hrane in, drugič, omogočajo zagotavljanje hrane ljudem, ki trpijo zaradi pomanjkanja – za to je treba poskrbeti ob pregledu skupne kmetijske politike. Špekulacije so odgovorne za skoraj 50 % nedavnih povišanj cen, zato je treba z usklajeno strategijo v okviru skupine G20 spodbuditi vzpostavitev instrumentov za stabilizacijo cen na mednarodnih forumih. EU mora voditi mednarodno gibanje, katerega namen je doseči sporazum v okviru Združenih narodov, ki bo stalno in učinkovito zagotavljal hrano državam s pomanjkanjem.

Prav tako bi poudaril pomen podpiranja verodostojnosti kmetijskega sektorja, zlasti s tem, da se ta sektor med usposobljenimi in podjetnimi mladimi promovira kot dejavnost, ki je lahko povezana z inovacijami in raziskavami.

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za to resolucijo, ki priznava, da je prehranska varnost človekova pravica. Uresničimo jo takrat, kadar imajo vsi ljudje ves čas fizični, socialni in ekonomski dostop do zadostne količine varnih in hranljivih živil za zadovoljitev svojih prehranskih potreb in želja za aktivno in zdravo življenje. Treba je opozoriti na dejstvo, da so svetovne zaloge osnovnih živil veliko manjše kot v preteklosti – med krizo preskrbe s hrano leta 2007, ko so svetovne rezerve v hrani dosegle rekordno nizko vrednost, jih je bilo zgolj za 12 tednov. Hkrati je svetovna proizvodnja hrane vse bolj občutljiva za skrajne vremenske pojave v povezavi s podnebnimi spremembami, kar lahko povzroči nenadna in nepredvidljiva pomanjkanja hrane. Zato mora EU zagotoviti svoj prispevek k temu svetovnemu sistemu zalog hrane.

Menim, da je zelo pomembno, da se spodbujajo ne le konkurenčnost v kmetijskem sektorju, temveč tudi tradicionalno kmetijstvo, kmetovanje manjšega obsega, ekološko kmetovanje in lokalna distribucija. V povezavi s staranjem podeželskega prebivalstva menim tudi, da je zelo pomembno mladim kmetom zagotoviti dostop do zemljišč in posojil.

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Nedavna nestanovitnost cen hrane in osnovnih živil je vzbudila resne skrbi glede delovanja verige preskrbe s hrano na evropski in svetovni ravni. Povišanja cen hrane so najbolj prizadela najranljivejše dele prebivalstva. To poročilo spodbuja zagotavljanje zdrave, kakovostne hrane potrošnikom po razumnih cenah in zagotavljanje dohodkovne podpore za kmete, kar sta dva od ključnih ciljev Evropske unije. Glasovala sem za to poročilo. Evropa lahko prispeva k prehranski varnosti v svetu tako, da postane bolj konkurenčna.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Kmetijstvo je – kot prva politika, ki se je izvajala, in do pred kratkim glavna postavka porabe – v središču evropskega projekta. V zadnjih desetletjih se je to področje vsekakor nekoliko skrčilo v korist drugih pomembnih področij, vendar ne smemo pozabiti na dejstvo, da je kmetijska neodvisnost Evrope pomemben strateški izziv. Poleg tega je Joseph Daul kot predsednik skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) na začetku tega novega leta poudaril, da bo prehranska varnost pomembno vprašanje v letu 2011. Dejansko nas morajo pomanjkanja hrane v svetu in krize, ki so posledica tega, opozoriti na resnost položaja: naglo naraščanje cen in skromna preskrba z nujnimi sredstvi. Evropa se mora odzvati na ta novi izziv. Okoljska vprašanja še povečujejo zapletenost in razsežnost problema. Zato sem glasovala za to resolucijo, katere namen je zagotoviti priznanje, da je to vprašanje strateško. Ta resolucija poudarja vlogo, ki jo lahko ima Unija pri upravljanju svetovnih zalog, in ustreznost SKP za te izzive ter opozarja na škodljiv vpliv špekulacij na cene blaga.

  Liam Aylward (ALDE), v pisni obliki. – (GA) Trenutno 900 milijonov ljudi po vsem svetu trpi zaradi lakote, ki spremlja skrajno revščino, in približno dve milijardi ljudi nima zanesljive preskrbe s hrano, ker živijo na robu revščine.

Ker je za zadovoljitev potreb rastočega svetovnega prebivalstva potrebno vsaj 70-odstotno povečanje, je treba okrepiti kmetijski sektor. Zato podpiram to pomembno poročilo o kmetijstvu in preskrbi s hrano. Treba je razviti močno, financirano skupno kmetijsko politiko, da se zagotovi visokokakovostna hrana po razumnih cenah, medtem ko se spopadamo s povpraševanjem po hrani v EU in po vsem svetu.

Treba je okrepiti programe razdeljevanja sadja in mleka v šolah ter program za ogrožene osebe. Prebivalci EU morajo imeti dostop do zadostne količine zdrave hrane kljub gospodarskim težavam.

Skrb zbujajoče je, da svetovne zaloge hrane niso tako obilne kot v preteklosti, in glede na nevarnost, ki jo predstavljajo podnebne spremembe in naravne nesreče, podpiram to, kar je v poročilu navedeno o vzpostavitvi svetovnega sistema za ustvarjanje zalog hrane.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za ta dokument. Zaradi hitrega naraščanja svetovnega prebivalstva mora kmetijski sektor zadovoljiti čedalje večjo potrebo po varni hrani v zadostni količini kljub oviram v obliki omejenih naravnih virov, visokih cen energije in podnebnih sprememb. Po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo je treba proizvodnjo hrane povečati za 70 %, če želimo zadovoljiti rastoče povpraševanje svetovnega prebivalstva, ki naj bi po pričakovanjih do leta 2050 preseglo 9 milijard. Poleg tega je okoli 900 milijonov ljudi po vsem svetu zaradi skrajne revščine kronično lačnih, medtem ko okoli dve milijardi ljudi zaradi različnih stopenj revščine nima prave dolgoročne prehranske varnosti. Zato je dostopnost hrane še vedno glavno vprašanje, ki ga je treba obravnavati. Strinjam se, da mora nova SKP, ki naj bi bila uveljavljena po letu 2013, spodbujati ne le konkurenčnost, temveč tudi tradicionalno kmetijstvo, kmetovanje manjšega obsega, ekološko kmetovanje in lokalno distribucijo, da bo prispevala k prehranski varnosti. V povezavi s staranjem podeželskega prebivalstva menim tudi, da je zelo pomembno mladim kmetom zagotoviti dostop do zemljišč in posojil ter ohraniti razumne cene hrane in zadosten zaslužek za kmete.

  George Becali (NI), v pisni obliki. – (RO) Za to poročilo sem glasoval, ker sta v Evropski uniji še vedno prisotni revščina in lakota. 79 milijonov ljudi v EU še vedno živi pod mejo revščine. V mojih predlogih sprememb je poudarjeno dejstvo, da je pravica do hrane temeljna človekova pravica in da jo uresničimo takrat, kadar imajo vsi ljudje stalen fizični, socialni in ekonomski dostop do zadostne količine varnih in hranljivih živil za zadovoljitev svojih prehranskih potreb za aktivno in zdravo življenje. Zlasti bi rad poudaril pomen raznolikosti evropskega kmetijstva in zagotavljanja soobstoja različnih kmetijskih modelov ter pomen raznolikosti in kakovosti živil in prehrane v celotni Evropi.

  Bastiaan Belder (EFD), v pisni obliki. – (NL) Glasoval sem za resolucijo. Moja stranka, delegacija nizozemske reformirane politične stranke (SGP), je v svojem programu jasno poudarila strateški interes kmetijskega sektorja, kmetijstvo pa je bilo celo označeno za osnovo prehranske varnosti. Ne glede na to, kako plemenite utegnejo biti zamisli, pa imam dve obrobni pripombi v zvezi z besedilom. EU ne sme posegati v programe razdeljevanja mleka ali sadja v šolah. To prepustite državam članicam, če tako želijo. Poleg tega sem glasoval tudi proti odstavku v zvezi z liberalizacijo in spodbujanjem uvoza GSO. Moja stranka meni, da gensko spremenjeni organizmi niso rešitev vprašanja svetovne preskrbe s hrano. Za zdaj ni še nobenega dokaza, ki bi potrdil povezavo med genskim spreminjanjem in obilnejšimi letinami. Menimo, da si moramo zastaviti tudi etična vprašanja o genskem spreminjanju.

Vendar sem zadovoljen s splošnim tonom resolucije, ki je znova pokazala, kako pomembno je zagotoviti močno in ustrezno financiranje SKP po letu 2013. Poleg tega je po mojem mnenju zelo pomembno in izjemno nujno, da se države v razvoju pozovejo, naj svoja zemljišča uporabijo za to, da preskrbo s hrano zagotovijo predvsem svojim prebivalcem.

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Zagotavljanje dostopa do hrane vsem ljudem je – glede na naraščajoče svetovno povpraševanje in pomanjkanje hrane za več milijard ljudi po vsem svetu – velik in pomemben izziv. Samo v Evropski uniji 16 % ljudi živi pod mejo revščine in le s težavo zadovolji najosnovnejše potrebe – kot so bivališče, zdravje in seveda hrana.

Ob upoštevanju tega smo zato, da bi spodbudili razpravo, glasovali za resolucijo o priznanju kmetijstva kot strateškega sektorja v okviru prehranske varnosti. V času, ko preučujemo prihodnost SKP, se zdi nujno, da ne spregledamo te potrebe in te pravice – ki bi morala biti splošna – do hrane za vse ljudi.

Eden od naših ciljev je boj proti špekulacijam v kmetijskem sektorju: pozivamo k pregledu zakonodaje o finančnih instrumentih. Potrebujemo manj nestanovitnosti cen in več preglednosti. Predlagamo tudi zamisel o „usmerjenem svetovnem sistemu zalog hrane“ za učinkovitejše obvladovanje kriz in pozivamo Komisijo, naj razmisli o tovrstnem ukrepu.

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Evropska unija se je dolžna spopasti z izzivi, ki jih predstavljajo prehranska varnost, zagotavljanje visokokakovostne hrane, varstvo okolja, raznolikost podeželja in ohranjanje ozemeljskega ravnovesja z izboljšanjem življenjskih razmer na podeželju. Skupna kmetijska politika ponuja odgovore in rešitve za te izzive prihodnosti. Pomembno je, da si cilji in instrumenti, ki jih določa ta politika, prizadevajo kar se da dobro zadovoljiti potrebo po vključitvi posebne nacionalne razsežnosti v strukturo skupne kmetijske politike. Očitno je, da kmetje potrebujejo znatno neposredno podporo tudi v prihodnosti. Vendar sedanjih razlik med državami članicami na področju neposrednih plačil ni več mogoče ohraniti, ker to neposredno vpliva na konkurenčnost kmetijskih proizvodov na enotnem trgu.

SKP mora prevzeti odgovornost za porabo denarja EU s tem, da plačila dodeli samo za obdelana zemljišča in v primeru živinorejskega sektorja samo za živali, ki so na kmetiji v letu, ki je povezano s plačili. Steber I SKP bi moral kriti nadomestila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijstvo in kmetijsko-okoljska plačila, s čimer bi pomagal preprečevati opuščanje kmetijskih površin in nagrajeval okoljske koristi zaradi ekstenzivnih kmetijskih praks.

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za to poročilo, saj je prehranska varnost človekova pravica, ki jo uresničimo takrat, kadar imajo vsi ljudje dostop do ustreznih, varnih in hranljivih živil, ki lahko zadovoljijo njihove potrebe za aktivno in zdravo življenje. V Evropi 16 % državljanov še vedno živi pod mejo revščine in dostopnost hrane je še vedno glavno vprašanje, ki ga je treba obravnavati. Tako je za prehransko varnost še vedno potrebna trdna skupna kmetijska politika (SKP). Nova SKP, ki naj bi bila uveljavljena po letu 2013, se mora odzvati na prehransko varnost in druge izzive, zlasti podnebne spremembe, gospodarsko krizo in ohranjanje ozemeljskega ravnovesja v EU. Po drugi strani so smeli energetski cilji EU spodbujali velikopotezno pridelavo biogoriv, toda proizvodnja biogoriv izpodriva zemljišča proizvodnji hrane, kar lahko negativno vpliva na prehransko varnost.

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Glasoval sem proti poročilu kljub temu, da poročilo vsebuje resne pozitivne točke in priznava vlogo kmetovanja pri zagotavljanju prehranske varnosti in ustreznosti živil. Vendar je v poročilu zelo resna pomanjkljivost, ki je ni mogoče spregledati. Sprejeta je bila posebna točka, v kateri Evropski parlament „poziva Komisijo, […] naj predlaga hitrejši proces priznavanja v EU za uvažanje novih gensko spremenjenih krmil, ko je dokazano, da so varna“. Še naprej odločno zavračamo uvoz in uporabo kakršnih koli spremenjenih snovi, živil ali krmil in nikakor ne bi mogel glasovati za poročilo, v katerem je prvič navedeno pozitivno stališče Evropskega parlamenta glede spremenjenih organizmov, ki si jih gospod Barroso tako vneto prizadeva uvesti v Evropi.

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Prehranska varnost je temeljna človekova pravica. Po ocenah je danes približno 900 milijonov ljudi po vsem svetu kronično lačnih, medtem ko veliko drugih ljudi zaradi različnih stopenj revščine nima zadostnih količin zdrave hrane. Prehransko varnost lahko uresničimo takrat, kadar imajo vsi ljudje ves čas fizični in ekonomski dostop do zadostne količine živil, ki so varna in zadovoljujejo njihove prehranske potrebe. Za prehransko varnost je potrebna trdna skupna kmetijska politika, ki pa mora biti dosledna in mora obravnavati socialne težave. Dosledna mora biti v smislu, da ne dopušča presežkov pri proizvodnji, ki izkrivljajo trg in povzročajo okoljevarstvene težave, in biti mora družbeno angažirana z zagotavljanjem dostopa do kakovostne hrane vsem ljudem iz vseh družbenih okolij.

Po drugi strani pozdravljam način, na katerega se obravnava vprašanje raznolikosti v evropskem kmetijstvu: konkurenčnost in inovacije lahko in morajo spremljati tradicionalno kmetijstvo, kmetovanje manjšega obsega, ekološko kmetovanje in lokalno distribucijo. Finančne naložbe v te sektorje bodo ključne za učinkovito izrabo zemljišč v različnih regijah, tako kot bodo ključne naložbe na področju energetike, ki zmanjšujejo medsebojno odvisnost varne preskrbe s hrano in varne preskrbe z energijo.

  Corina Creţu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Predlog resolucije o priznanju kmetijstva kot strateškega sektorja v okviru prehranske varnosti je zelo potreben in aktualen dokument, saj je predložen ravno v času, ko smo zaznali čedalje hitrejše naraščanje cen številnih živil. Priporočila v poročilu so realistična in ustrezna ter obravnavajo resnična vprašanja na tem področju. Rada bi omenila pomen, ki se pripisuje usposabljanju in spodbujanju novih generacij kmetov v EU, kar je v povezavi s staranjem prebivalstva nujno. Prav tako želim omeniti osredotočenost na ohranjanje raznolikosti kmetijstva v Uniji, da se nadaljnja priložnost zagotovi tudi tradicionalnemu kmetijstvu.

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glede na to, da je pravica do prehranske varnosti temeljna človekova pravica, menim, da mora Evropska unija zagotoviti boljše pogoje za izvajanje prehranskih programov v državah članicah ter programov razdeljevanja sadja in mleka v šolah.

  Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) To je samoiniciativno poročilo Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, v katerem so zamisli in predlogi vseh političnih skupin. Zato in z namenom, da se dosežejo izvedljivi kompromisi, smo pripravili zelo izčrpno besedilo, ki ga povezuje skupni imenovalec, s katerim se na splošno strinjam. Poleg tega, da je prehranska varnost po mojem mnenju temeljna človekova pravica, prav tako menim, da je kmetijstvo strateški sektor, ki je bistvenega pomena za prihodnost naše celine. Povedano drugače, menim, da je kmetijstvo neodtujljiv del naše samostojnosti, ki jo imamo kot unija narodov in držav. S tem želim reči, da mora pravico do prehranske varnosti, ki je tudi temeljna človekova pravica, zagotoviti naša notranja proizvodnja. Zato je skupna kmetijska politika (SKP) nujno potrebna za uresničitev tega cilja. Zato bi rad ponovil, da mora biti temeljni cilj SKP ohranitev konkurenčnosti evropskega kmetijstva in podpora kmetovanju v EU, da se zagotovita proizvodnja hrane, predvsem na lokalni ravni, in uravnotežen ozemeljski razvoj. Prav tako menim, da je treba v kmetijskem sektorju zagotoviti poštena plačila, saj je trajnostne in etične proizvodne sisteme mogoče spodbujati le, če kmetje prejmejo ustrezno nadomestilo za svoje naložbe in obveznosti.

  Luigi Ciriaco De Mita (PPE), v pisni obliki. – (IT) Kmetijstvo ima pomembno vlogo pri razvoju skupnosti. Opredelitev kmetijske proizvodnje kot primarnega sektorja v gospodarskem smislu ni povezana samo z zgodovinsko usmeritvijo razvoja kmetijstva, temveč tudi in predvsem z vlogo kmetijstva pri stabilizaciji družb in njihovih gospodarstev. Pri uravnoteženi kmetijski proizvodnji je treba pozornost nameniti ne samo proizvedenim količinam, temveč tudi in predvsem kakovosti proizvodnje, tako da ta proizvodnja prispeva k zdravemu razvoju prebivalstva. Zato ima prehranska varnost s tega vidika pomembno vlogo in njena zaščita – zlasti v smislu tradicionalne in lokalne pridelave – povečuje možnosti za razvoj celotnega ozemlja. Pozitivna povezava med prehransko varnostjo ter kakovostjo kmetijskih proizvodov in njihovim ugodnim delovanjem na zdravje vključuje tudi povečanje prijaznosti teh proizvodov do okolja, obenem pa je treba posebno pozornost nameniti verižnemu učinku nenadzorovanega uvajanja gensko spremenjenih organizmov predvsem zato, da se zagotovi potrebna gotovost v zvezi s srednjeročnimi in dolgoročnimi vplivi, ki bi jih ti proizvodi lahko imeli na zdravje in lokalna gospodarstva.

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Pri opredeljevanju prihodnje reforme skupne kmetijske politike smo na razpotju. To je vprašanje, ki seveda zadeva Evropejce, a tudi državljane po vsem svetu. Zato bi ta nova politika morala biti del globalne vizije. Z enim glavnim izzivom: da se je sposobna odzvati na podvojitev zahtev po proizvodnji in preskrbi s hrano do leta 2050 v okviru, za katerega bodo značilni pomanjkanje vode, zmanjšanje obdelovalnih površin in nove razmere na energetskem področju, ki jih narekuje boj proti podnebnim spremembam. Znova je treba razmisliti o svetovni organizaciji kmetijskih trgov in pri tem upoštevati dve glavni pobudi skupne kmetijske politike: zagotavljanje prehranske varnosti in varovanje vitalnosti malih kmetov in njihovih družin tako doma kot v najrevnejših državah na svetu. To je odvisno tudi od vzpostavitve usmerjenega svetovnega sistema zalog hrane, ki vključuje nujne zaloge za zmanjšanje lakote in zaloge za uravnavanje cen surovin. Ta sistem bi morali upravljati Združeni narodi prek svoje svetovne Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO).

  Anne Delvaux (PPE), v pisni obliki. – (FR) 900 milijonov ljudi po vsem svetu je kronično lačnih zaradi skrajne revščine. Kljub očitno zadostnim zalogam si znaten del svetovnega prebivalstva ne more privoščiti osnovne hrane, ki jo potrebuje; dostopnost hrane je še vedno glavno vprašanje, ki ga je treba obravnavati.

Cilja prehranske varnosti ni mogoče doseči, ne da bi obravnavali dve najpomembnejši vprašanji: nestanovitnost trgov in cen ter čedalje manjše zaloge hrane. V zvezi s tem moramo podpreti pregled obstoječe zakonodaje o finančnih instrumentih, ki bi morala zagotoviti preglednejše trgovanje in določiti minimalne zahteve za subjekte, ki se jim dovoli trgovanje na teh trgih.

Poleg tega so svetovne zaloge osnovnih živil veliko manjše kot v preteklosti, svetovne rezerve v hrani pa so dosegle rekordno nizko vrednost. Za konec, SKP se mora jasno in nedvoumno odzvati na prehransko varnost in druge izzive, zlasti podnebne spremembe in gospodarsko krizo v EU.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo o priznanju kmetijstva kot strateškega sektorja v okviru prehranske varnosti, ker poročilo vsebuje pomembne predloge v zvezi s tem, kako se mora skupna kmetijska politika, ki naj bi bila uveljavljena po letu 2013, odzvati na izzive, ki so med drugim povezani s prehransko varnostjo, podnebnimi spremembami, gospodarsko krizo in ohranjanjem ozemeljskega ravnovesja v EU.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je nedavno posvarila pred možnim povišanjem cen hrane v letu 2011 po tem, ko so leta 2010 cene dosegle nove najvišje vrednosti v zgodovini po krizi preskrbe s hrano junija 2008. Indeks cen 55 osnovnih živil Organizacije za prehrano in kmetijstvo se je že šesti mesec zapored povišal in znaša 214,7 točke, kar je več od prejšnje najvišje vrednosti v zgodovini, ko je junija 2008 znašal 213,5 točke.

Cene sladkorja in mesa dosegajo nove zgodovinske rekordne vrednosti in če se proizvodnja žit ne bo povečala vsaj za 2 %, bodo cene teh osnovnih proizvodov še naprej rasle. Zato je treba to pobudo pozdraviti in – kot sem prejšnji teden poudaril v vprašanju Evropski komisiji – glede na to, da nestanovitnost cen vpliva na vse, ki sodelujejo na trgu, je po mojem mnenju na področju skupne kmetijske politike treba sprejeti posebne ukrepe za povečanje proizvodnje, izboljšanje preskrbe trgov in zagotovitev večje stabilnosti cen ter zagotoviti, da bo proizvodnja ustrezala evropskim potrebam potrošnje. Kot sem zagovarjal, mora kmetijstvo veljati za strateški sektor, zlasti v obdobju krize.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ker je prehranska varnost človekova pravica, ji morajo institucije Evropske unije nameniti posebno pozornost. Poleg tega, da mora kmetijski sektor zagotavljati zanesljivo preskrbo s hrano, je pomembno tudi to, da zagotavlja zadostne količine hrane. Zato ne smemo pozabiti na priporočila Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo glede nujnosti povečanja proizvodnje hrane za vsaj 70 %, da se nahrani svetovno prebivalstvo, ki naj bi po pričakovanjih do leta 2050 doseglo 9 milijard. Vesel sem, da je bila ta resolucija sprejeta, saj priznava vlogo Evropske agencije za varnost hrane kot organa, ki je odgovoren za spremljanje in sporočanje tveganj, povezanih s prehransko verigo, in spodbuja države članice k ustanovitvi organov, katerih namen bo sodelovati s to agencijo. Rad bi poudaril tudi priznanje tradicionalnemu kmetijstvu, zlasti ekološkemu kmetovanju in kmetovanju manjšega obsega, ki obstaja v regijah z bolj omejenimi možnostmi in predstavlja ne samo gospodarsko obogatitev, temveč predvsem okoljsko obogatitev, saj je nujno za ohranitev biotske raznovrstnosti. Upam, da se bo nova skupna kmetijska politika učinkovito odzvala na težave tega sektorja: podnebne spremembe, ohranitev stabilnosti maloprodajnih cen in zagotavljanje zaslužka za kmete.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Poročevalka obravnava pereče vprašanje in poudarja ustrezne težave, ki ogrožajo prehransko varnost, kot so nestanovitnost cen zaradi finančnih špekulacij, nezakonita prilastitev zemljišč v državah v razvoju ali nezadostne strateške zaloge. Vendar je pristop k vsaki od teh težav tako kot k vsem drugim težavam, povezanim s prehransko varnostjo, zelo pomanjkljiv, včasih protisloven in v nekaterih primerih napačen. Posledice obstoječih kmetijskih politik – zlasti skupne kmetijske politike in njenih zaporednih reform – niso obravnavane, tako kot niso obravnavani liberalizacija trgov, odprava regulativnih instrumentov ter posledično uničenje več tisoč malih in srednje velikih proizvajalcev, ki se spopadajo s cenami za svoje proizvode, ki pogosto ne pokrijejo stroškov proizvodnje.

Čedalje bolj se zagovarja to, da „bomo za nahranitev Evrope in tretjih držav potrebovali vse vrste kmetijstva“ – s tem se implicitno zagovarjajo netrajnostni proizvodni modeli, ki proizvajajo intenzivno in za izvoz, ter gensko spremenjene kulture; poročilo prav tako poziva, naj bo postopek priznavanja uvoza teh gensko spremenjenih kultur enostavnejši in hitrejši. Za konec, poročevalka „pozdravlja predlog Komisije za uredbo o izvedenih finančnih instrumentih na prostem trgu“, kar je predlog, ki ga posebni poročevalec Združenih narodov o pravici do hrane obsoja, ker ne preprečuje špekulacij.

  Carlo Fidanza (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za poročilo gospe Sârbu. V tem trenutku, ko pripravljamo reformo skupne kmetijske politike po letu 2013, današnje glasovanje nakazuje usmeritev, ki jo namerava sprejeti Parlament. Za zagotovitev zanesljive preskrbe s hrano po dostopnih cenah se mora EU opremiti s trdno skupno kmetijsko politiko (SKP), ki preprečuje špekulacije z osnovnimi živilskimi proizvodi in mladim pomaga vstopiti v kmetijski sektor. Po mojem mnenju je treba poudariti, da mora prihodnja SKP državljanom zagotoviti tudi dostop do zadostne količine hrane, omogočiti širjenje informacij o prehrani in zagotoviti boljše pogoje za izvajanje programov, kot so programi razdeljevanja mleka in sadja v šolah. Poleg tega smo z današnjim glasovanjem pozvali Komisijo, naj preuči možnost za uresničitev „usmerjenega svetovnega sistema zalog hrane“ z nujnimi zalogami za zmanjšanje lakote in drugimi zalogami za uravnavanje cen surovin. Posebno pozornost je treba nameniti tudi vprašanju gensko spremenjenih organizmov. Ker je to tako občutljivo vprašanje, bo potrebna določena mera previdnosti, da teh organizmov ne bomo uvedli brez razlik in omejitev.

  Lorenzo Fontana (EFD), v pisni obliki. – (IT) V Evropi je nujno treba zagotoviti varnost in neodvisnost na področju preskrbe s hrano, zato sem glasoval za poročilo. Pozdravljam omembo ambiciozne vizije skupne kmetijske politike (SKP). Ne smemo pozabiti, da je SKP bistvena za podpiranje kmetov, ki poleg tega, da proizvajajo osnovne kmetijske proizvode in javne dobrine, prav tako vzdržujejo naše površine in skrbijo zanje. Da bi se uspešno spoprijeli z novimi izzivi na področju prehrane, s katerimi se bomo najverjetneje srečali v prihodnosti, moramo postati samozadostni proizvajalci in uvažati moramo čedalje manj kmetijskih proizvodov iz tretjih držav, saj te države ne upoštevajo niti okoljske in zdravstvene zakonodaje niti pravic delavcev.

  Elisabetta Gardini (PPE), v pisni obliki. – (IT) Izboljšanje prehranske varnosti je eden od izzivov, ki jih bo treba obravnavati z reformo skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2013.

Sposobnost zagotavljanja zadostnih zalog hrane za državljane EU mora odražati napovedano naglo povečanje svetovnega povpraševanja po živilih do leta 2050. Ob upoštevanju tega je prednostna naloga Evropske unije, da še naprej zagotavlja to temeljno človekovo pravico znotraj in zunaj svojih meja, pri čemer mora zdaj nujno zaščititi podeželsko okolje Evrope, poleg tega pa si mora prizadevati za povečanje zmogljivosti kmetijske proizvodnje in obenem zagotoviti zanesljivo preskrbo s hrano po dostopnih cenah.

Ne smemo dopustiti, da bi finančne špekulacije še naprej povzročale nenadzorovano višanje cen in nestabilnost svetovnega trga s hrano. Za zaščito evropske proizvodnje moramo ponovno vzpostaviti ravnovesje pri pogodbenih razmerjih med proizvajalci in sodobnim sistemom distribucije.

Ne smemo podcenjevati dejstva, da so neenaka pogajalska moč, protikonkurenčne prakse in pomanjkanje preglednosti pogost vzrok za izkrivljanje trga, kar ima hude posledice za konkurenčnost celotne verige preskrbe s hrano.

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Da, kmetijski sektor je strateški sektor in prehranska varnost je nujna. Evropa je potrebovala desetletja, da je to spoznala. Vendar je naslov poročila zavajajoč. Nikjer ne obsoja uničujočih posledic svetovne proste trgovine in tržne logike.

Še naprej bomo pozimi jedli jagode, pa naj prihajajo z južne poloble ali iz rastlinjakov, ki požirajo energijo in vodo. Še naprej bomo spodbujali uvoz afriškega fižola, ki izrinja lokalne prehrambene pridelke in konkurira našim proizvajalcem.

Še naprej bomo pozivali k ureditvi trgov za kmetijske proizvode in predelane proizvode, čeprav je slednji pojem nesmiseln in bi morali spodbujati kakovostno kmetijstvo in kratke verige preskrbe s hrano, obenem pa neusmiljeno preganjati zlorabe posrednikov in velikih trgovcev na drobno.

Nemočno bomo stali ob strani, ko bodo tuje države, ki so zapravile svoj potencial, prevzele nadzor nad obdelovalnimi površinami najranljivejših držav, mi pa bomo čedalje bolj zaskrbljeni, vendar ne bomo mogli ukrepati zaradi potencialno nevarnih razmer.

Dosegli ste napredek, vendar je še vedno treba opraviti nekaj dela. Če se ne boste spoprijeli s sistemom, ki nam je povzročil te težave, vam gotovo ne bo uspelo.

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. – (FR) Prehranska varnost je pomembno vprašanje, na katerega se mora Evropska unija učinkovito odzvati. Zato sem podprla poročilo svoje kolegice socialne demokratke, ki podpira trdno, odgovorno SKP, usmerjeno v mlade kmete; predlaga boj proti špekulacijam na kmetijskih trgih in nestanovitnosti cen, ki jih povzročajo te špekulacije; in ponovno poudarja, da mora boj proti revščini v EU in po vsem svetu postati prednostna naloga tako, da prehranska varnost in dostop do hrane postaneta temeljna človekova pravica. EU mora obravnavati današnje izzive na področju prehrane in predvideti prihodnje težave na tem področju. Zato menim, da je zamisel o vzpostavitvi usmerjenega svetovnega sistema zalog hrane povsem ustrezna, čeprav je ne bo lahko uresničiti.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. – Glasoval sem proti poročilu gospe Sârbu, čeprav poročilo vsebuje številne dobre točke. Prehrana je izjemno pomembno vprašanje, ki bo čedalje pomembnejše. EU mora nujno sprejeti usklajeno stališče v povezavi s svojim kmetijskim sektorjem, da se bo lahko spopadla z izzivi, ki so pred nami. Vendar menim, da je vloga gensko spremenjenih organizmov pri uresničevanju zanesljive preskrbe s hrano neutemeljena, in ne morem podpreti poročila, ki vsebuje predlog o odobritvi genskega spreminjanja.

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. – (LT) Strinjal sem se s tem poročilom, ker je prehranska varnost človekova pravica, ki zagotavlja aktivno in zdravo življenje. Veliko ljudi po vsem svetu je kronično lačnih ali nima prave dolgoročne prehranske varnosti. Kljub očitno zadostnim zalogam si znaten del svetovnega prebivalstva ne more privoščiti osnovne hrane, ki jo potrebuje, in dostopnost hrane je še vedno glavno vprašanje, ki ga je treba nujno obravnavati. Pomembno je zagotoviti, da bo hrana dostopna vsem socialnim kategorijam ljudi. Cilja prehranske varnosti ni mogoče doseči, ne da bi obravnavali dve najpomembnejši vprašanji: nestanovitnost trgov in cen (na kar močno vplivajo špekulacije na trgih osnovnih kmetijskih proizvodov) ter čedalje manjše zaloge hrane. Nikakor ne smemo dopustiti špekulacij s cenami hrane. Spodbujati moramo ne le konkurenčnost, temveč tudi tradicionalno kmetijstvo, kmetovanje manjšega obsega, ekološko kmetovanje in lokalno distribucijo ter zagotavljati raznolikost kmetijstva po vsej Evropi. V povezavi s staranjem podeželskega prebivalstva menim tudi, da je zelo pomembno mladim kmetom zagotoviti dostop do zemljišč in posojil. Naš cilj je ohraniti razumne cene hrane in dostojen zaslužek za kmete. Vendar nikakor ne bom pristal na uporabo gensko spremenjenih snovi, njihov uvoz za potrošnike in druge dejavnosti ali odobritev postopkov pridelave, ki se uporabljajo v tretjih državah, saj ni podatkov, na podlagi katerih bi lahko upravičeno menili, da ti ne škodujejo zdravju ljudi ali okolju.

  Karin Kadenbach (S&D), v pisni obliki. – (DE) Žal je bil zaradi glasov konzervativnih poslancev v to besedilo vključen stavek o tem, da se predlaga hitrejši proces priznavanja v EU za uvažanje novih gensko spremenjenih krmil, ko je dokazano, da so varna. Vendar povpraševanja po hrani nikakor ne smemo zadovoljevati s postopki genskega inženirstva. Še naprej odločno nasprotujem gensko spremenjenim živilom in bi Evropsko komisijo rada opomnila na načelo previdnosti: tudi če obstajajo znanstvene raziskave, v skladu s katerimi gensko spremenjena živila niso škodljiva za zdravje, morda še nimamo pravih preskusnih metod, da bi to potrdili. Konec koncev moramo spoštovati želje potrošnikov, ki nasprotujejo tovrstnim živilom.

  Elisabeth Köstinger (PPE), v pisni obliki. – (DE) Kmetijstvo je izjemno pomembno za svetovno prehransko varnost in zato moramo ukrepati. Zagotavljanje zaslužkov za kmete in oskrba z zadostno količino kakovostne hrane morata biti zato osrednja cilja skupne kmetijske politike. Tudi nestanovitne tržne cene v kmetijskem sektorju predstavljajo dejavnik negotovosti in jih je treba odpraviti. Podpiram poročilo, ki jasno kaže, da je prehranska varnost tudi v Evropski uniji osrednje vprašanje, za katero je potrebno usklajevanje posameznih političnih področij. Izboljšanje je mogoče doseči samo ob sodelovanju na področjih kmetijske, razvojne, trgovinske, finančne in energetske politike ter raziskav.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za poročilo gospe Sârbu, ker je zagotavljanje stalnih, vendar tudi zanesljivih zalog hrane glavna vloga, ki jo družba dodeljuje kmetijstvu. Prehranska varnost je temeljna človekova pravica, kar pomeni, da morajo imeti vsi ljudje ves čas fizični, socialni in ekonomski dostop do zadostne količine varnih in hranljivih živil za aktivno življenje. V nekaterih delih sveta je ta pravica pogosto samoumevna, medtem ko je drugod komaj zagotovljena zaradi različnih razlogov in dejavnikov, ki skupaj predstavljajo resno nevarnost za zdravje potrošnikov. V obdobju, kakršno je sedanje, ki ga zaznamuje razprava o skupni kmetijski politiki po letu 2013, nam to poročilo omogoča, da začrtamo nekaj smernic glede etične, družbene in gospodarske vloge, ki jo mora imeti kmetijstvo tudi v bližnji prihodnosti, da določimo dejavnike tveganja, ki ogrožajo kmetijstvo, in izkoristimo priložnosti za to, da kmetijstvo spremenimo v branik svetovnega boja proti lakoti.

  Bogusław Liberadzki (S&D), v pisni obliki. – (PL) Glasoval sem za poročilo gospe Sârbu o priznanju kmetijstva kot strateško pomembnega sektorja v okviru prehranske varnosti. Zgodovinsko gledano je prehranska varnost že stoletja med najpomembnejšimi prednostnimi nalogami vseh vlad. Zato finančna in gospodarska merila ne morejo biti odločilni dejavniki.

Proizvodnja poceni, vendar dobre hrane je zelo pomembna z vidika trga in kupne moči ljudi, zlasti za ljudi z nizkimi dohodki. Še pomembnejša pa je sposobnost za proizvajanje hrane. Ne smemo dopustiti tega, da hrano uvažamo samo zato, ker nam jo nekdo v tistem trenutku lahko proda po nižji ceni. Lahko uvažamo, vendar moramo biti še naprej sposobni proizvesti toliko hrane, kolikor je potrebujemo.

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. – (RO) V tem odločilnem trenutku, ko cene hrane nenehno rastejo in se čedalje pogosteje govori o prihodnji krizi preskrbe s hrano, velik del prebivalcev Evropske unije živi pod mejo revščine in nujno moramo zagotoviti, da bo hrana dostopna vsem delom družbe. Za to poročilo sem glasoval, ker menim, da Evropska unija potrebuje trdno kmetijsko politiko, ki bo temeljila na inovacijah in bo usmerjena predvsem v stabilizacijo trgov ter spodbujanje in podpiranje kmetov. Obenem so evropski potrošniki upravičeni do zdrave, visokokakovostne hrane po razumnih cenah, kar so glavni cilji skupne kmetijske politike (SKP) in ključni cilji Evropske unije.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo, vendar sem se vzdržal pri treh delih predloga spremembe 14, ki obravnavajo gensko spremenjene organizme. Pravzaprav gensko spremenjenim živilom ne nasprotujem, vendar sem se zbal tega poskusa pospešitve uvoza gensko spremenjenih snovi in uporabe postopkov pridelave iz tretjih držav. Znanstveni dokazi za varnost genskega spreminjanja morajo biti trdni in javnost mora biti popolnoma prepričana, da so ustrezni organi sprejeli vse potrebne varnostne ukrepe in opravili temeljito preskušanje. S tem ne smemo hiteti.

  Marisa Matias (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) To poročilo ponovno poudarja, da je prehranska varnost temeljna človekova pravica. V povezavi s tem mora ta pravica obravnavati dve pomembni vprašanji, ki sta opredeljeni kot nestanovitnost cen na trgih, na kar močno vplivajo špekulacije, ter čedalje manjše rezerve hrane. Poročilo ugotavlja, da so špekulacije povzročile 50 % nedavnih podražitev, zato podpira pregled obstoječe zakonodaje o finančnih instrumentih z namenom, da se poveča preglednost, da ti instrumenti začnejo služiti gospodarstvu in kmetijski proizvodnji ter da se prepreči, da bi špekulacije ogrožale učinkovita kmetijska gospodarstva. V razmerah, v katerih na ceno hrane močno vplivajo špekulanti, ki jih kmetijstvo sploh ne zanima, poročilo podpira omejitev dostopa do kmetijskih trgov.

Vendar pa financializacija kmetijskih trgov ni obravnavana v strukturnem smislu. Poročilo predlaga tudi vzpostavitev svetovnega sistema zalog hrane, ki bi ga upravljali Združeni narodi. Poleg tega poziva Komisijo, naj pospeši odobritev uvoza gensko spremenjenih živil, s čimer se nikakor ne strinjam. Glede na to – vendar zato, da bi podprla dobre namene in predloge v poročilu – sem se vzdržala glasovanja.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Ugotovitev, da je prehranska varnost temeljna človekova pravica, ki jo je treba zagotavljati, poziv k plačilu za trud kmetov in predlog v zvezi s sistemom zalog hrane, ki bi ga upravljali Združeni narodi, vse to pritrjuje našim trditvam. To pozdravljam. Na spremembo v razmišljanju kažeta tudi upoštevanje tega, da imajo izvedeni finančni instrumenti za osnovne kmetijske proizvode poseben položaj med finančnimi produkti, in omejitev dostopa do kmetijskih finančnih trgov na subjekte, povezane s kmetijsko proizvodnjo.

Vendar je do premika in konca produktivizma, ki sta potrebna za samozadostnost na področju živil in ohranitev biotske raznovrstnosti, še daleč. Financializacija kmetijskih trgov načeloma ni obravnavana. Še huje, omenja se odobritev gensko spremenjenih sort. Glasovanja se vzdržim zato, da podprem dobre namene.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Koncept prehranske varnosti je zelo jasen in uresničimo ga takrat, kadar imajo vsi ljudje ves čas fizični, socialni in ekonomski dostop do zadostne količine varnih in hranljivih živil za zadovoljitev svojih prehranskih potreb in želja za aktivno in zdravo življenje. Zato ni nobenega dvoma, da je stalno naraščanje cen hrane zaradi višjih cen surovin čedalje pomembnejše vprašanje za EU. Po drugi strani mora kmetijski sektor zadovoljiti prehranske potrebe čedalje večjega števila ljudi, čeprav se mora spopadati s čedalje bolj omejenimi naravnimi viri in visokimi proizvodnimi stroški. Glede na prihodnje potrebe mora kmetijstvo nedvomno postati strateški sektor ali pravzaprav ključni sektor za gospodarski razvoj EU in celotnega sveta.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Ravno v zvezi s prehransko varnostjo obstaja težava, da države članice EU čedalje bolj izgubljajo svojo samozadostnost. Do zdaj še ni bilo mogoče zaustaviti skrb zbujajočega trenda, da se kmetje s kmetovanja za polni delovni čas preusmerjajo v kmetovanje kot postranski posel in da opuščajo zemljišča. Če razpravljamo o prehranski varnosti, moramo predložiti načrte za zaustavitev tega skrb zbujajočega trenda in tudi za spodbujanje ozaveščenosti potrošnikov o regionalnih proizvodih. V povezavi s tem je treba podrobno preučiti subvencije EU, zlasti zato, da se zmanjša prevoz živil sem ter tja po Uniji. Ne samo, da je to koristno za okolje in tako pomaga uresničevati kjotske cilje glede zmanjšanja emisij, temveč se s tem zmanjšuje tudi obremenitev s hrupom, zlasti za ljudi, ki živijo ali delajo ob tranzitnih poteh.

Nenazadnje moramo preučiti, do kakšne mere še lahko spodbujamo alternativne pogonske sisteme, saj proizvodnja biogoriv že ogroža konvencionalno kmetijstvo ter na tem področju povzroča pomanjkanje hrane in višje cene. Poročilo ne zajema teh vidikov, zato sem se odločil, da se vzdržim glasovanja.

  Claudio Morganti (EFD), v pisni obliki. – (IT) Poročevalka poudarja pomen kmetijstva v povezavi z novimi izzivi na področju prehrane.

Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je izjavila, da je treba proizvodnjo hrane povečati za vsaj 70 %, saj naj bi po pričakovanjih svetovno prebivalstvo do leta 2050 preseglo 9 milijard. Tako je za prehransko varnost še vedno potrebna trdna skupna kmetijska politika.

Dosedanji glavni cilji SKP so bili: povečati zmogljivost kmetijske proizvodnje, pomagati kmetom doseči dober življenjski standard, stabilizirati trge ter zagotoviti zanesljivo oskrbo s hrano po dostopnih cenah. Toda njen uspeh je nehote privedel do prekomerne proizvodnje in presežkov, posledica pa je bil izkrivljen trg in okoljevarstvene težave. Zato bi morala nova SKP s povečanjem proizvodnih zmogljivosti izboljšati prehransko varnost, hkrati pa spodbuditi okoljsko trajnostno proizvodnjo hrane. Poročilo poudarja, da je bistvenega pomena, da financiranje SKP odraža njeno ambiciozno vizijo in njene politične cilje.

SKP je treba ohraniti na sedanji ravni, če želimo ohraniti razumne cene hrane in predvsem dostojen zaslužek za kmete ter zagotoviti prehransko varnost. Bistvena sta izboljšanje in krepitev nadzora nad varnostjo hrane v Uniji in tretjih državah, zato podpiram resolucijo.

  Cristiana Muscardini (PPE), v pisni obliki. – (IT) Prehranska varnost je človekova pravica in eden od ciljev skupne kmetijske politike mora biti zagotovitev enostavnega dostopa do hrane za vse ljudi ob upoštevanju rasti prebivalstva, podnebnih sprememb, visokih stroškov energije in ovir v obliki omejenih naravnih virov.

Strinjam se s poročevalko gospo Sârbu in jo podpiram pri njenem načrtu, da se zagotovi, da se bo nova SKP po letu 2013 lahko odzvala na zahteve in izzive na področju prehranske varnosti. Zato je pomembno, da se spodbuja raznolikost kmetijske proizvodnje, ki obsega velike trgovske verige, tradicionalno kmetijstvo in kmetovanje manjšega obsega; da se mladim kmetom zagotovi dostop do posojil; ter da se spodbuja razvoj programov za upravljanje zalog hrane, tako da se olajša svetovna trgovina in znižajo cene na svetovnih trgih.

Nasprotujem pa razvoju gensko spremenjenih organizmov in temu, da se uporabljajo kot krmila, dokler ne bodo veljali za varne za rejne živali in evropske potrošnike.

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Glasoval sem za to poročilo. Vendar obžalujem, da je bilo pri glasovanju odpravljenih nekaj pomembnih določb, kot je določba, ki je vključevala preučitev možnosti, da bi se v zvezi z gensko spremenjenimi organizmi dovolili postopki pridelave, ki se uporabljajo v tretjih državah. Nekatere države so na tem področju zelo napredovale, medtem ko Evropska unija zaostaja in ne izkorišča celotnega potenciala, ki je na voljo. Prav tako obžalujem, da je bila odpravljena točka, v kateri je bila omenjena težava, da je v nekaterih državah članicah veliko neobdelanih kmetijskih površin.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) Poročilo vsebuje nekaj zelo dobrih pobud, kot so spodbude za tradicionalno in ekološko kmetijstvo, podpora zlasti malim kmetom ter zaščita domačih kmetov pred konkurenčnim pritiskom iz tretjih držav z znatno nižjimi standardi kakovosti. Po drugi strani poročevalka zagovarja uporabo gensko spremenjenih organizmov. Zato sem se vzdržal glasovanja.

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. – (PL) Prehranska varnost je ključni izziv za kmetijstvo ne samo v Evropski uniji, temveč po vsem svetu, zlasti v državah v razvoju. Po podatkih organizacije FAO se bo svetovno povpraševanje po živilih do leta 2050 podvojilo in število ljudi na svetu bo s sedanjih 7 milijard naraslo na 9 milijard. Svetovna proizvodnja hrane se bo morala zato ustrezno povečati ob upoštevanju pritiska na naravne vire. Svetovna proizvodnja hrane se bo morala povečati, obenem pa bo treba omejiti porabo vode, energije, gnojil in pesticidov ter rabo zemljišč. Skrb zbujajoče je, da skupno strada več kot 1 milijarda ljudi, medtem ko je v Evropski uniji lačnih več kot 40 milijonov ljudi, ki živijo v revščini. Tudi zaradi tega menim, da je treba preučiti, ali znanstveni napredek lahko zagotovi ustrezne rešitve za ublažitev lakote po vsem svetu, zlasti z učinkovitejšo rabo virov. EU mora svojim državljanom še naprej zagotavljati prehransko varnost in sodelovati pri preskrbi vsega sveta s hrano, pri čemer mora biti sodelovanje s preostalim svetom, zlasti državami v razvoju, tesnejše in doslednejše, da bi tem državam pomagali pri dolgoročnem trajnostnem razvoju kmetijskih sektorjev. Tudi zaradi tega sem glasoval za sprejetje poročila o priznanju kmetijstva kot strateškega sektorja v okviru prehranske varnosti.

  Rolandas Paksas (EFD), v pisni obliki. – (LT) Za ta predlog resolucije Evropskega parlamenta o priznanju kmetijstva kot strateškega sektorja v okviru prehranske varnosti sem glasoval zato, ker je zaradi čedalje večjega števila potrošnikov, velikega števila lačnih ljudi, položaja, s katerim se spopadajo kmetje, nestanovitnih cen hrane in špekulacij z delnicami še posebej pomembno, da se kmetijski sektor uredi z določenimi ukrepi. Predvsem si je treba na vso moč prizadevati za spodbujanje tradicionalnega kmetovanja, kmetovanja manjšega obsega ali ekološkega kmetovanja prek finančnih spodbud, da bi zagotovili stalno prehransko varnost. Glede na nevarnosti, ki jih za javno zdravje predstavljajo gensko spremenjene snovi, se ne strinjam s predlogom, da se dovoli uvoz gensko nespremenjenih proizvodov z nizko prisotnostjo gensko spremenjenih snovi.

Sprejeti moramo vse potrebne ukrepe za to, da se ne odobrita uvoz novih gensko spremenjenih krmil v EU in možnost uporabe postopkov pridelave, ki se uporabljajo v tretjih državah. Vprašanj, povezanih z dostopnostjo hrane, ne smemo reševati s kršitvijo zahtev glede varnosti hrane in ogrožanjem zdravja ljudi. Glede na staranje podeželskega prebivalstva in zato, da se h kmetovanju privabijo in spodbudijo mladi, je treba zagotoviti preferencialne pogoje za to, da mladi kmetje dobijo posojila.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Prehranska varnost je temeljna človekova pravica, ki jo uresničimo takrat, kadar imajo vsi ljudje fizični, socialni in ekonomski dostop do zadostne količine živil. Kljub očitno zadostnim zalogam si znaten del svetovnega prebivalstva ne more privoščiti osnovne hrane, ki jo potrebuje; približno 900 milijonov ljudi po vsem svetu je lačnih zaradi skrajne revščine. Dostopnost hrane je še vedno glavno vprašanje, ki ga je treba obravnavati. Za prehransko varnost je še vedno potrebna trdna skupna kmetijska politika, ki je sposobna povečati zmogljivost kmetijske proizvodnje, stabilizirati trge in predvsem zagotoviti zanesljivo preskrbo s hrano po dostopnih cenah. Vendar tega cilja ni mogoče doseči, ne da bi obravnavali nestanovitnost trgov in cen. Ker je vprašanje prehrane zelo pomembno, sem glasoval za poročilo gospe Sârbu, ki odobrava tudi hitrejši postopek v EU za uvažanje novih gensko spremenjenih krmil, pri tem pa obravnava tudi možnost, da bi se dovolili postopki pridelave, ki se uporabljajo v tretjih državah. S svojim glasovanjem sem želel podpreti tudi prisotnost majhnih količin gensko spremenjenih organizmov v proizvodih, ki vstopajo v EU.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Za poročilo gospe Sârbu sem glasovala zato, ker je kmetijstvo pomemben in rastoč sektor, ki bi zaradi svoje strateške vloge v okviru prehranske varnosti moral biti prednostna naloga na politični agendi. Pri pregledu skupne kmetijske politike za leto 2013 je treba predložiti s tem povezane predloge. Nedavna nestanovitnost cen hrane in osnovnih proizvodov je povzročila veliko zaskrbljenosti v Evropi in po svetu. Finančna kriza in čedalje hujši vremenski pojavi, kot so bili tisti v letu 2010 z dolgotrajno sušo in požari v Rusiji ter velikimi poplavami v Pakistanu, so prispevali k izjemni nestabilnosti. EU ne more biti še naprej odvisna od protekcionističnih odločitev držav, kot so Rusija in Ukrajina, ki izvozita približno 30 % svetovne pšenice, ali Argentina, ki je velika svetovna proizvajalka mesa. Menim, da je dolžnost EU nahraniti evropsko javnost in svetovno prebivalstvo, ki se bo po pričakovanjih povečalo za 2 milijardi, zaradi česar bo do leta 2050 potrebno 70-odstotno povečanje preskrbe s hrano. Povečana proizvodnja mora izpolnjevati merila glede varstva okolja, prehranske varnosti, dobrega počutja živali in dela. Distribucija se je premaknila v najmanj razvite države, vendar se zdi, da te države niso sposobne izpolniti teh meril.

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Prehranska varnost je temeljna pravica, ki jo ovirajo omejeni naravni viri, visoke cene energije in podnebne spremembe.

Po podatkih Organizacije za prehrano in kmetijstvo je treba proizvodnjo do leta 2050 povečati za 70 %, saj je približno 900 milijonov ljudi po vsem svetu lačnih in samo v Evropi 16 % prebivalcev živi pod mejo revščine. Nujna je trdna skupna kmetijska politika (SKP) in dejansko SKP upošteva to, vendar jo je treba reformirati, da bo postala trajnostna in da bo izboljšala prehransko varnost. Ta cilj je mogoče doseči le z rešitvijo vprašanja nestanovitnosti cen (ki jo povzročajo špekulacije) in čedalje manjših zalog hrane.

V povezavi s tem poročilo podpira potrebo po pregledu obstoječe zakonodaje o finančnih instrumentih in vzpostavitev svetovnega sistema zalog hrane, da se olajša svetovna trgovina ob nenadnih podražitvah in primerih protekcionizma. Nova SKP po letu 2013 mora biti pripravljena na vse to, zato podpiram to poročilo, ki spodbuja konkurenčnost, tradicionalno kmetijstvo, dostop mladih kmetov do zemljišč in posojil ter boljšo integracijo hrane in energije.

  Marit Paulsen, Olle Schmidt in Cecilia Wikström (ALDE), v pisni obliki. – (SV) Na planetu, na katerem bo kmalu 9 milijard prebivalcev, je preskrba s hrano v prihodnosti ključno vprašanje. To poročilo se osredotoča na ta velikanski izziv in zastavlja več pomembnih vprašanj, na primer v zvezi s težavo prilaščanja zemlje, in to seveda podpiramo. Obenem poročilo na žalost vsebuje zahteve po več skupnih ukrepih – kot so evropski prehranski program, programi razdeljevanja mleka in sadja v šolah ter povečan proračun za te programe –, o katerih bi po našem mnenju morala odločati vsaka država članica zase. Zato smo se odločili, da se vzdržimo končnega glasovanja.

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) Po podatkih organizacije FAO je treba proizvodnjo hrane povečati za vsaj 70 %, če želimo zadovoljiti rastoče povpraševanje svetovnega prebivalstva, ki naj bi po pričakovanjih do leta 2050 preseglo 9 milijard. Poleg tega je okoli 900 milijonov ljudi zaradi skrajne revščine kronično lačnih, medtem ko okoli dve milijardi ljudi zaradi različnih stopenj revščine nima prave dolgoročne prehranske varnosti. Glede na to, da povpraševanje po hrani stalno raste in da 16 % državljanov EU živi pod mejo revščine, postajata pravica in dostop do hrane prednostna naloga. Zato za uresničitev prehranske varnosti še naprej potrebujemo trdno, tržno usmerjeno, nevezano in okoljsko zavedno skupno kmetijsko politiko (SKP), ki se bo močno ozirala tudi na razvoj podeželja in bo obravnavala tudi druge izzive, zlasti podnebne spremembe, gospodarsko krizo in ohranjanje ozemeljskega ravnovesja v EU. Cilja prehranske varnosti ni mogoče doseči, ne da bi obravnavali dve najpomembnejši vprašanji: nestanovitnost trgov in cen ter čedalje manjše zaloge hrane.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Večkrat sem poudaril pomembnost tega vprašanja prehranske varnosti. Države članice v sedanjem okviru kmetijstva ne bi smele šteti za enostavno gospodarsko vprašanje, temveč bi ga morale šteti za strateško vprašanje obrambe. Zato je nujno, kakor poudarja poročevalka, zagotoviti, da se bo nova skupna kmetijska politika po letu 2013 lahko ustrezno odzvala na zahtevne izzive, s katerimi se ta sektor sooča danes, zlasti na področju stabilnosti cen, ter da bo lahko zaščitila interese kmetov in okrepila rezerve hrane.

  Crescenzio Rivellini (PPE), v pisni obliki. – (IT) Čestitam gospe Sârbu. Za zagotovitev zanesljive preskrbe s hrano po dostopnih cenah se mora EU opremiti s trdno skupno kmetijsko politiko (SKP), ki preprečuje špekulacije z osnovnimi živilskimi proizvodi in pomaga mladim vstopiti v kmetijski sektor.

Pravzaprav mora prihodnja SKP nujno narediti več za mlade kmete. Samo 7 % kmetov v EU je mlajših od 35 let, medtem ko bo EU v naslednjih desetih letih potrebovala 4,5 milijona kmetov. Zato pozivam k okrepitvi obstoječih ukrepov za privabljanje mladih h kmetovanju, kot so zagonske premije in subvencionirane obrestne mere na posojila.

Za zagotovitev, da bodo obstoječi finančni instrumenti pomagali kmetom preživeti krizo, ne pa da bodo pomagali špekulantom povzročati skrajno nestanovitnost cen, pozivam tudi k pregledu evropske zakonodaje o finančnih produktih z namenom, da se poveča preglednost pogajanj. Prav tako pozivam Evropsko komisijo, naj z odločnimi in trajnimi ukrepi nemudoma določi jasne omejitve glede špekulacij in obravnava nestabilnost trgov osnovnih živilskih proizvodov.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Poročilo je bilo sprejeto brez podpore skupine Verts/ALE, ki je glasovala proti poročilu. Proti je glasovala zato, ker je v besedilu ostal odstavek 14. Ta odstavek „poziva Komisijo, naj predlaga tehnično rešitev problema nizke prisotnosti gensko spremenjenih snovi pri uvozu gensko nespremenjenih snovi ter naj predlaga hitrejši proces priznavanja v EU za uvažanje novih gensko spremenjenih krmil, ko je dokazano, da so varna“.

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Prehranska varnost je temeljna človekova pravica, ki se uresniči samo takrat, kadar so izpolnjene prehranske potrebe in želje osebe za aktivno in zdravo življenje.

Ob predvideni reformi skupne kmetijske politike, načrtovani za leto 2013, mora podpora, ki jo dobijo evropski kmetje, vedno omogočati predvsem to, da kmetje v celoti izpolnjujejo standarde glede varnosti hrane in okoljske standarde. Kljub učinkovitosti evropske proizvodnje danes pod mejo revščine še vedno živi približno 80 milijonov ljudi, mnogi med njimi pa so deležni pomoči od programov za pomoč v hrani. Trdna SKP bo ohranila gospodarsko vlogo kmetov kot proizvajalcev hrane, vendar pa bo zagotovila tudi preživetje in delovna mesta za več kot 28 milijonov državljanov, zaposlenih na evropskem podeželju.

Če upoštevamo tudi gospodarsko krizo, bo treba po letu 2013 ohraniti neposredna plačila kmetom, da se stabilizirajo zaslužki kmetov in da se kmetom pomaga upreti se nestabilnosti trgov. Za konec, mlade se bo spodbujalo k vstopu v kmetijski sektor s posebnimi pobudami, kot sta zagotavljanje lažjega dostopa do posojil ter spodbujanje poklicnega usposabljanja in posebnega tehničnega izobraževanja, medtem ko se bodo po Evropi posredovale „dobre kmetijske prakse“.

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. – (IT) Če pustimo ob strani dvomljivo sklicevanje na podatke o rasti svetovnega prebivalstva, ki ne odraža nedavnega zmanjšanja števila rojstev v različnih neevropskih državah, je prehranska varnost nedvomno povezana z dobro uporabo kmetijstva.

Zato je jasno, da je zaželena skupna kmetijska politika, ki krepi visokokakovostno, okolju prijazno kmetovanje in pomaga kmetom doseči dostojen življenjski standard. Tudi upoštevanje energetskih politik, ki se uvajajo v kmetijskem sektorju prek uporabe biogoriv, je argument, ki ga je treba temeljiteje preučiti, saj proizvodnja biogoriv konkurira proizvodnji hrane. Tudi sklep poročila je dober: ne predstavljamo si, da bi se zmanjšal proračun SKP.

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. – (NL) Na splošno je to poročilo precej dragocen prispevek k razpravi o vlogi kmetijstva pri preskrbi s hrano. Parlament je upravičeno določil težave, s katerimi se morajo spopadati kmetje v času skrajne nestabilnosti trga in nestanovitnosti cen, ter opozoril na težave, s katerimi se zdaj srečujejo kmetje v zvezi s tem. Komisija mora predložiti odločne in trajne ukrepe za spopadanje z nestabilnostjo na kmetijskih trgih. To je nujno za ohranitev proizvodnje v EU. Znatna povišanja cen za osnovne kmetijske proizvode na finančnih trgih so v veliki meri posledica špekulacij. Špekulacije so povzročile skoraj 50 % nedavnih podražitev.

Dobro je, da je Evropski parlament podprl sklepe posebnega poročevalca Združenih narodov za pravico do hrane v zvezi z uničujočim vplivom, ki ga imajo veliki institucionalni vlagatelji, na primer hedge skladi, pokojninski skladi in investicijske banke, saj ti vplivajo na indekse cen surovin s svojimi dejavnostmi na trgih izvedenih finančnih instrumentov. Parlament je pripravil na splošno dobro analizo položaja, vendar je potem popolnoma zgrešil cilj, ker v poročilo ni vključil ustreznih pripomb glede vloge gensko spremenjenih organizmov v kmetijstvu. Ta razprava poteka drugje in ne spada sem, zato sem na koncu glasoval proti poročilu.

  Csanád Szegedi (NI), v pisni obliki. – (HU) Ne morem podpreti pobude, ki olajšuje ali pospešuje uvoz kakršne koli gensko spremenjene rastline. Zaradi odličnih lastnosti kmetijskih površin v Evropski uniji lahko mnoge države, med drugim Madžarska, Poljska, Italija in Francija, proizvajajo kakovostno krmo. Ne potrebujemo gensko spremenjenih krmil. Prav tako ne podpiram uvoza gensko spremenjenih proizvodov v Evropsko unijo, ker ti proizvodi dolgoročno škodljivo vplivajo na zdravje.

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) Izraz prehranska varnost poudarja potrebo po sprejetju konkretnih ukrepov za povečanje svetovnih zalog hrane; človekovo pravico, ki vključuje fizični in ekonomski dostop do zadostne količine zdravih in hranljivih živil. Menim, da je sprejetje tega poročila, ki poudarja kmetijski sektor, izjemno pomembno. Zaradi predvidene rasti prebivalstva in še vedno prisotne revščine je za zadovoljitev potreb prebivalstva potrebno vsaj 70-odstotno povečanje proizvodnje hrane. Vremenski pojavi, špekulacije in nestanovitnost cen so negativno vplivali na zmogljivost kmetov.

Po letu 2013 je potrebna skupna kmetijska politika, ki lahko zagotovi pravico do prehranske varnosti z odločno zavezanostjo konkurenčnosti in inovacijam ter povečanjem števila mladih kmetov, ki se lahko odzovejo na nove svetovne izzive. Kmetijsko politiko je treba prilagoditi s spodbujanjem tradicionalnega in lokalnega kmetijstva ter nenazadnje ekološko pridelane hrane lokalnega izvora.

  Marie-Christine Vergiat (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Evropski parlament je sprejel poročilo o priznanju kmetijstva, pri katerem sem se morala vzdržati. To poročilo upošteva številna vprašanja, ki so ključnega pomena za kmete, kot sta pomoč proizvodnji majhnega obsega, mladim kmetom in boju proti špekulacijam s cenami. To poročilo prav tako poudarja potrebo po znatnem financiranju prihodnje skupne kmetijske politike.

Čeprav je to poročilo na splošno pozitivno, vključuje nedopusten ukrep, namreč, da naj Komisija pospeši postopke za odobritev gensko spremenjenih organizmov.

Ta ukrep ne upošteva ustrezne ocene proizvodov, preden se ti proizvodi dajo v promet, in sploh ne omenja večkrat kritiziranih nevarnosti trženja gensko spremenjenih organizmov.

Ta ukrep niti malo ne upošteva prehranske varnosti in načela previdnosti. To je nevaren ukrep in nezaslišano je, da je vključen v poročilo, ki naj bi upoštevalo strateški pomen kmetijstva.

Vprašanje gensko spremenjenih organizmov bi se moralo obravnavati v ločeni razpravi, ki jo evropski organi zavračajo.

  Dominique Vlasto (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za to resolucijo, ki poudarja, da mora evropska politika dati prednost kmetijstvu. Evropski državljani so čedalje bolj zahtevni glede prehranske varnosti, ki mora biti zagotovljena vzdolž celotne verige proizvodnje, predelave in distribucije. Za zagotovitev trajnostnega, zanesljivega in pravičnega kmetijstva je treba obravnavati veliko izzivov: prilagoditev podnebnim spremembam, nadzor posledic globalizacije, ohranitev biotske raznovrstnosti, ohranitev življenjskega standarda kmetov in zagotavljanje naše samozadostnosti na področju prehrane na svetovnem trgu, ki je pod velikim pritiskom. Kmetijstvo je sestavni del naše dediščine in je vedno oblikovalo našo identiteto, način življenja in krajine. Pozdravljam prizadevanja EU v zvezi s kmetijstvom, vendar je v povezavi z reformo SKP še vedno treba opraviti veliko dela. Zato pozivam EU, naj svoja prizadevanja osredotoči na male kmete, ki so največja, vendar predvsem najranljivejša skupina. Priznanje, da je kmetijstvo strateški sektor, bi moralo biti priložnost za okrepitev socialne razsežnosti kmetijstva, ki do zdaj ni bila dovolj upoštevana. Tudi kmetje potrebujejo varnost.

  Artur Zasada (PPE), v pisni obliki. – (PL) Prepričan sem, da bo priznanje kmetijstva kot strateškega sektorja omogočilo, da bomo zagotovili boljše pogoje za izvajanje programov pomoči in obveščanja. Nobenega dvoma ni, da je treba uvesti programe za pomoč v hrani za najrevnejše pripadnike družbe. Pogosto pozabljamo, da skoraj 80 milijonov ljudi v Evropski uniji živi pod mejo revščine.

Tako kot programe pomoči moramo razviti tudi programe za spodbujanje zdravega prehranjevanja, zlasti za otroke in dijake. Posledice zanemarjanja takšnih zadev lahko zelo jasno vidimo v Združenih državah, kjer se je število debelih najstnikov v zadnjih letih potrojilo. Še posebej pomembno je, da se programi, ki spodbujajo uživanje sadja in mleka, izvajajo v izobraževalnih ustanovah, saj bo učenje o pravilnih prehranjevalnih navadah pozitivno vplivalo na zdravje mladih Evropejcev in tako v prihodnosti zmanjšalo zdravstvene in socialne stroške. V izvajanje tovrstnih programov mora biti vključenih kar se da veliko lokalnih proizvajalcev in distributerjev hrane, saj bo to okrepilo položaj malih in srednje velikih kmetijskih gospodarstev.

9. Popravki in namere glasovanja: glej zapisnik

(Seja je bila prekinjena ob 12.55 in se je nadaljevala ob 15.05)

PREDSEDSTVO: JERZY BUZEK
predsednik

10. Sprejetje zapisnika predhodne seje: gl. zapisnik

11. Predložitev dokumentov: glej zapisnik

12. Ura za vprašanja predsedniku Komisije

  Predsednik. – Naslednja točka je čas za vprašanja predsedniku Komisije. To je običajni postopek, namreč, vprašanja, ki trajajo eno minuto, in odgovori, ki prav tako trajajo eno minuto. V primeru dodatnega vprašanja je dovoljenih trideset sekund in prav tako trideset sekund za odgovor. Predsedniku Komisije bodo vprašanja najprej zastavili vodje ali predstavniki političnih skupin.

  Corien Wortmann-Kool , v imenu skupine PPE. – (NL) Gospod predsednik, predsednik Barroso, v tem parlamentu bi vam rada zastavila vprašanje o evropskem skladu za nujne primere. S tem bi rada poudarila dejstvo, da ste se vključili v razpravo o skladu za nujne primere, ker je zadevala evropski sklad za nujne primere. Sprašujem vas: kaj menite o širitvi tega sklada? O tej zadevi ste resda že govorili, vendar predvsem o tem, kako naj se zagotovi financiranje sklada in kako dolgo naj se zagotavlja. Trenutno so razmere na trgu državnih obveznic precej umirjene, vendar se lahko kadar koli spremenijo. Zaradi tega sprašujem: kaj menite o širitvi sklada za nujne primere?

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. – Gospod predsednik, najprej bi se rad zahvalil gospe Wortmann-Kool.

Pravzaprav to ni samo moje stališče, temveč soglasno stališče Komisije. V tem dokumentu je o letnem pregledu rasti navedeno, da Komisija meni, da je treba povečati učinkovito finančno zmogljivost evropskega instrumenta za finančno stabilnost in obseg njegovih dejavnosti. Menimo, da je to del celovitega odziva in seveda ne celotni odziv. V tem dokumentu je le en stavek o evropskem instrumentu za finančno stabilnost. Gre tudi za strukturno reformo, javnofinančno konsolidacijo in ukrepe za spodbujanje rasti.

Vendar je za stabilnost evrskega območja dejansko pomembno, da se poveča posojilna zmogljivost, ker ima evropski instrument za finančno stabilnost, kakor veste, zdaj 440 milijard EUR. Ne zahtevam torej, da se ta zgornja meja poveča, vendar vemo, da evropski instrument za finančno stabilnost dejansko ne more posoditi teh 440 milijard EUR, če bi bilo treba, ker je za evropski instrument za finančno stabilnost treba zagotoviti bonitetno oceno AAA. Zato je najmanj, kar lahko naredimo in moramo narediti, to, da povečamo zmogljivost sklada. Menim, da je to zelo konstruktiven predlog, ki bi ga bilo bolje sprejeti prej kot pozneje.

  Corien Wortmann-Kool , v imenu skupine PPE. – (NL) Gospod predsednik, imam dodatno vprašanje: pravite „bolje prej kot pozneje“. Kaj natanko mislite s tem, ker menim, da je v naslednjih mesecih nujno treba zagotoviti stabilnost na finančnih trgih? Odločnost glede tega bi bila koristna. Trenutno smo priča predvsem razpravam med voditelji vlad in finančnimi ministri, torej, kakšen časovni razpored imate v mislih, ko pravite „bolje prej kot pozneje“? Prosim, ali ste lahko natančnejši glede tega?

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. – Gospod predsednik, „bolje prej kot pozneje“ pomeni natanko to: da ne smemo odlašati. V preteklosti smo videli, da veliko analitikov na trgu meni, da se Evropska unija in evrsko območje bolj odzivata, kot da bi ukrepala. Razmišljati moramo za naprej, ne za nazaj, zato naj se to zgodi kar se da hitro!

Pravzaprav se zdi, da je bilo na včerajšnjem zasedanju evrskega območja in današnjem zasedanju sveta ECOFIN doseženega nekaj napredka. Smo v stiku z našimi državami članicami. Menim, da je to pomembno. In ker bo zasedanje Evropskega sveta 4. februarja, mislim, da je modro, da se ta vprašanja obravnavajo tam. Mi smo pripravljeni na to. Komisija je pripravljena obravnavati ta vprašanja 4. februarja.

  Stephen Hughes, v imenu skupine S&D. – Predsednik Barroso, vem, da je Evropska konfederacija sindikatov že zelo odločno nasprotovala temu, da je Komisija temeljito posredovala na grškem in irskem trgu dela, ne da bi se ozirala na kolektivna pogajanja in socialni dialog. Vaš novi letni pregled rasti obljublja še več tega. Vaši uradniki pozivajo k pregledu klavzule o indeksiranju in sporazumov o plačah, spodbujanju prožnega dela, pregledu nadomestil za brezposelnost in zmanjšanju čezmerne zaščite delavcev.

Ali ne menite, da bi si morala Komisija prizadevati za spodbujanje socialnega dialoga in kolektivnih pogajanj, ne pa da jih spodkopava? In ker je vprašanje plač posebej izključeno iz socialnega poglavja Pogodbe, na kakšni pravni podlagi Komisija posreduje pri nacionalnih sistemih kolektivnih pogajanj? Prav tako bo podvojitev prizadevanj za javnofinančno konsolidacijo, h kateri se poziva v pregledu, onemogočila vse možnosti za doseganje ciljev postopka za leto 2020. Kakšen je vaš odgovor na to?

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. – Naj vam povsem jasno povem, da popolnoma podpiramo socialni dialog. Podpiramo ga na evropski ravni, vendar ga moramo potem podpirati tudi na nacionalni ravni; to je odgovornost držav članic. Dejavno sem spodbujal ves ta socialni dialog z ETUC, BusinessEurope in drugimi ustreznimi partnerji. Vendar dejansko menimo, da moramo zdaj ustvariti več spodbud za delo; obravnavati moramo položaj naših trgov dela. Menim, da je to del strukturnih reform, ki so potrebne za povečanje konkurenčnosti Evrope.

  Stephen Hughes, v imenu skupine S&D. – Predsednik Barroso, zakaj se zdi, da je vsa pozornost usmerjena v trge dela? Kaj pa drugi trgi, ki jih moramo obravnavati pri tem – finančni trg, notranji trg, trgi surovin? Zdi se, da je vsa pozornost usmerjena v trge dela. Zakaj naj bi najmanj premožni ljudje, delavci, krili stroške te recesije in potrebe po njeni odpravi?

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. – Pozornost ni usmerjena samo na trg dela. Ob dejavni podpori in sodelovanju tega parlamenta izvajamo reforme finančnih trgov. V letnem pregledu rasti smo obširno razpravljali tudi o potrebi po poglobitvi reforme notranjega trga. Zdaj posebej razpravljamo o energetskih trgih, vendar je trg dela prav tako del strukturnih reform, ki so potrebne za povečanje konkurenčnosti Evrope, zlasti v državah, ki so zdaj najranljivejše. Kot veste, nekatere že izvajajo pomembne reforme trga dela.

  Guy Verhofstadt, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, vem, da ste v zasebnem pogovoru s predsednikom Medvedjevom posredovali svoje pomisleke glede primera Hodorkovski. Če je bil primer Hodorkovski preskus za pravno državo v Rusiji, moramo seveda reči, da preskus ni bil opravljen. Poleg tega je bil 31. decembra aretiran Boris Nemcov. Vendar člen 31 ruske ustave zagotavlja svobodo zbiranja.

Kot veste, opozicija organizira protestni shod vsakega 31. v mesecu. Kolikor vem, je v letu 2011 sedem mesecev, ki imajo 31 dni. To pomeni, da obstaja možnost, da bi se v letu 2011 lahko zgodili podobni dogodki, kot je aretacija gospoda Nemcova, če se bo to nadaljevalo. Kakšen skupni ukrep lahko torej sprejmejo institucije EU glede tega? Rusija je članica Sveta Evrope, OECD, skupine G8 in potencialno članica STO. Menim, da morajo evropske institucije nujno ukrepati.

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. – Kot ste rekli, gospod Verhofstadt, smo se o tem vprašanju pogovarjali z našimi ruskimi partnerji in dejansko se je Evropska unija že javno odzvala na postopke proti Mihailu Hodorkovskemu in Platonu Lebedevu z izjavo visoke predstavnice Catherine Ashton.

Menimo, da sta neodvisnost sodstva in pravica vsakega državljana do poštenega sojenja – kakor sta določeni v Evropski konvenciji o človekovih pravicah, katere podpisnica je Rusija – ključnega pomena za strateško partnerstvo med Evropsko unijo in Rusko federacijo. Tudi pravna država je temelj „partnerstva za modernizacijo“, ki ga zdaj razvijamo z Rusijo.

To bomo še naprej skrbno spremljali in to vprašanje bomo načenjali v različnih oblikah in na srečanjih z Rusijo, kot je bilo poudarjeno na zadnjem vrhunskem srečanju Evropske unije in Rusije 7. decembra v Bruslju. Evropska unija pričakuje, da bo Rusija spoštovala svoje mednarodne obveznosti na področju človekovih pravic in da bo spoštovala tudi pravno državo.

  Guy Verhofstadt, v imenu skupine ALDE. – To ni vprašanje, temveč zgolj pripomba. Menim, da mora to težavo kar se da hitro obravnavati tudi ta parlament. Položaj, kakršen je zdaj v Ruski federaciji, se ne more nadaljevati. Menim, da nam samo zato, ker imamo veliko pomembnih poslovnih povezav, ni treba molčati o tem vprašanju – ravno nasprotno.

  Rebecca Harms, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) V Rusiji je svoboda tiska in medijev resnično velika težava. Če se želite izkazati v tej razpravi, gospod Barroso, ne smete dopustiti tega, kar se zdaj dogaja na Madžarskem. Rada bi vas vprašala, zakaj je Komisija tako popustljiva do madžarskega zakona o medijih. Ta zakon na vseh področjih krši načela, ki veljajo v Evropi in drugod.

Zaprosili smo za strokovni pravni nasvet. Če povzamem, je v nasvetu navedeno, da zakon krši københavnska merila, Helsinško sklepno listino, direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah, Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, konvencijo Unesca, ki zajema tudi medije, Lizbonsko pogodbo ter Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. Lahko bi nadaljevala, vendar se bom ustavila tukaj. Zato bi vas rada vprašala, kdaj boste ustrezno posredovali na Madžarskem? Kakšen je časovni razpored? Zakaj še vedno niso uvedeni postopki za ugotavljanje kršitev? Moja kritika se opira tudi na obstoječo sodno prakso na tem področju.

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. – V primeru Madžarske moramo tako kot v primeru katere koli druge države članice evropsko pravo izvajati objektivno in nepristransko. Na to moramo zelo previdno gledati s pravnega vidika, zato moramo upoštevati jasno metodologijo.

Prav to počnemo – prek podpredsednice Kroes. Včeraj je predložila obširna poročila Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odboru za kulturo in izobraževanje. Imamo nekaj pomislekov glede madžarskega zakona o medijih. Do konca tega tedna nameravamo madžarski vladi poslati prvo pismo, na katerega morajo madžarski organi oblasti odgovoriti.

Ponavljam: upoštevati moramo jasne, objektivne, nepristranske, pravno utemeljene postopke, ker ima Madžarska tako kot katera koli druga država članica EU pravico do nepristranskosti Komisije. Vendar vam lahko ponovno zagotovim, da zelo pozorno spremljamo to zadevo.

  Rebecca Harms, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Rada bi prosila, da se omogoči vpogled v vse dokumente, ki jih je Madžarska predložila Komisiji. Zelo si želimo, da bi si o tem lahko sami izoblikovali mnenje, in menimo, da je napočil čas za presojo tega vprašanja. Sumimo pa, da Madžarska morda ni predložila celotnega besedila zakona, da zavlačuje. Prosim, dajte nam dokumente!

Poleg tega mislim, da se je zelo težko ukvarjati s politiko, na primer pri pristopnih pogajanjih s Turčijo, ter ves čas razpredati o københavnskih merilih, potem pa na ta merila pozabiti, ko država postane članica Evropske unije.

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. – Seveda ta parlament v celoti obveščamo. Kot sem povedal prej, se je podpredsednica Komisije Kroes včeraj sestala z ustreznima odboroma tega parlamenta.

Obenem gotovo razumete, da imajo ta vprašanja pravno razsežnost ter da moramo zelo jasno in objektivno upoštevati metodologijo. Komisija ima pri vseh teh zadevah zelo velik ugled in raven verodostojnosti, česar nikakor ne želimo ogroziti. Ponovno vam lahko zagotovim, da zelo pozorno spremljamo vprašanje in da smo te pomisleke že izrazili. O tem sem se osebno pogovarjal s predsednikom vlade Orbánom. Jutri bo prišel v ta parlament. O tem lahko razpravljamo na političen način, vendar moramo pri tej zadevi upoštevati tudi jasne postopke.

  Michał Tomasz Kamiński, v imenu skupine ECR. – (PL) Gospod predsednik, pred nekaj dnevi je mednarodna komisija za letalstvo, ki vodi preiskavo v Moskvi, objavila svoje poročilo o vzrokih nesreče 10. aprila lani v Smolensku. Poljska javnost je presenečena nad ugotovitvami poročila in poročilo obravnava kot dokument, ki je vse prej kot objektiven. V zadnjih nekaj dnevih se je že izkazalo, da so bila prikrita dejstva, ki bi lahko bila neprijetna za Rusijo, in da je celotno poročilo namenjeno temu, da se odgovornost za tragično nesrečo pri Smolensku pripiše Poljski. Na Poljskem nobena razumna oseba ne dvomi o tem, da smo med celotnim postopkom priprav in izvedbe obiska pokojnega predsednika naredili napake. Vendar ima rusko poročilo vse znake politične igre, ki naj bi Ruse oprostila vsakršne krivde.

V povezavi s tem bi rad vprašal naslednje: kaj meni Komisija o tem poročilu in ali Evropska komisija namerava kaj narediti za pojasnitev vzrokov tragedije pri Smolensku, kjer so umrli voditelj države članice ter mnogi predstavniki politične elite moje države?

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. – Gospod predsednik, gospodu Kamińskemu bi rad povedal, da te strašne tragedije nikoli ne bomo pozabili ne na Poljskem ne drugod. Smrt predsednika Kaczynskega in vseh, ki so bili z njim tistega tragičnega dne, nas je globoko prizadela. Seveda vem za rusko poročilo, ki je bilo objavljeno prejšnji teden, in vem tudi za poljske odzive na to poročilo, ki jih glede na razsežnost te tragedije zelo dobro razumem.

Vendar Komisija v teh razmerah lahko ukrepa le, kadar imamo ustrezno pravno podlago za to. Mimogrede, poljski organi oblasti se nikoli niso obrnili na nas s prošnjo, naj posredujemo pri tej zadevi, čeprav bomo seveda še naprej pripravljeni narediti vse, kar je v naši pravni pristojnosti, če bomo prejeli takšno prošnjo.

  Michał Tomasz Kamiński, v imenu skupine ECR. – (PL) Gospod predsednik, rad bi se prepričal, da sem vas pravilno razumel. Do zdaj poljska vlada od Komisije ni zahtevala, naj uvede preiskavo vzrokov za nesrečo pri Smolensku. Vendar, če bi poljska vlada zahtevala pomoč Evropske komisije, ali bi bila takšna pomoč zagotovljena?

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. – Kot sem rekel, moramo preučiti pravno podlago za to. Po mojih informacijah je bil to vojaški let in državni obisk, uredba pa je začela veljati po strašni nesreči. Zato se s pravnega vidika zdi, da ni veliko argumentov, na podlagi katerih bi Komisija lahko posredovala. Seveda pa o tej zadevi lahko vedno neuradno razpravljamo s poljskimi organi oblasti ali drugimi organi oblasti, ki bi to utegnili zahtevati od nas.

  Lothar Bisky, v imenu skupine GUE/NGL. – (DE) Gospod Barroso, vsi vemo, kako pomembna je stabilnost evra. Zato nekega dogodka ne razumem najbolje. In sicer razprave o povečanju reševalnega svežnja, na kateri ste vi to podprli, kanclerka Merkel pa zavrnila. Zato sprašujem, ali ni nobenega usklajevanja med vama. Vem, da se takšne stvari včasih zgodijo, vendar ni prvič, da sem doživel kaj takega ali slišal za to. Medtem so se mediji začeli zelo zanimati za to. Toda ne gre zgolj za družinski prepir med vami in kanclerko Merkel. Gre za pomembno politično vprašanje. To lahko razumem – verjemite mi, tudi jaz se vedno ne strinjam s kanclerko –, vendar gre pri tem za to, ali takšno javno razhajanje mnenj ne pomaga finančnim špekulantom.

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. – V Evropski uniji ima vsaka institucija in vsaka vlada svoje odgovornosti. Komisija ima določeno mero odgovornosti za to, da predstavlja tisto, kar je po njenem mnenju prava pot naprej za evrsko območje in Unijo, zato smo v zelo izčrpnem dokumentu v zvezi z letnim pregledom rasti izrazili svoje mnenje. Menim, da to ni bila samo naša pravica, temveč tudi naša dolžnost.

To smo torej naredili in menim, da so trgi to zelo dobro sprejeli, kot smo videli v zadnjih dnevih, ker so razumeli, da zdaj obstaja resnična pripravljenost za odločno napredovanje pri vseh vidikih celovitega odziva, tudi pri evropskem instrumentu za finančno stabilnost.

Analiza trga soglasno potrjuje, da je treba pri tej zadevi narediti več. Tako ne meni samo Komisija; tako meni tudi Evropska centralna banka in to mnenje je bilo zelo jasno izraženo. Upam, da bodo države članice dosegle dogovor na podlagi stališča Komisije.

  Lothar Bisky, v imenu skupine GUE/NGL. – (DE) Gospod Barroso, popolnoma in v celoti sprejemam to, da ste izrazili svoje mnenje in objavili poročilo. Še vedno pa ostaja moje vprašanje – kako je možno, da pri tako pomembnem vprašanju, pri katerem se špekulira z evrom, in v tako pomembnem trenutku, kot je ta, vaše mnenje ni usklajeno s kanclerko Merkel ali predsednikom Sarkozyjem ali drugimi voditelji vlad? Vsekakor ima javnost tak vtis.

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. – Komisija ne potrebuje dovoljenja držav članic za to, da izrazimo mnenje. Naš predlog je bil v veliki meri usklajen s sklepi zadnjega zasedanja Evropskega sveta, ko so države članice izjavile, da so pripravljene narediti vse, kar je potrebno, za zaščito finančne stabilnosti evrskega območja. Izrecno so omenile evropski instrument za finančno stabilnost in izjavile, da so ga pripravljene okrepiti. Zato dejansko ni bilo nobenega razhajanja.

Ne morem komentirati pripomb drugih, lahko pa vam povem, kakšno je stališče Komisije: to je soglasno stališče, s katerim se strinja predsednik Evropske centralne banke; to je stališče drugih ustreznih institucij, ki zelo pozorno spremljajo finančno stabilnost evrskega območja. Menim, da bi morali poudarjati tisto, kar nas združuje, ne pa nekaj posebnih vprašanj o tem, kako komuniciramo.

  Marta Andreasen , v imenu skupine EFD. – Prejšnji teden je član Evropskega računskega sodišča, ki se je nedavno upokojil po 15 letih službe, v medijih izrazil resne obtožbe. V obtožbah, ki me sploh ne presenečajo, je v bistvu izpostavljeno pomanjkanje neodvisnosti revizorjev EU, ki vpliva na raven preglednosti pri poročanju o nepravilnostih.

Pismo s pojasnili, ki ga je včeraj objavil gospod Engwirda, samo potrjuje vpliv Komisije na revizorje in postavlja pod vprašaj podlago, na kateri ta parlament podeljuje razrešnico zadnjih 15 let.

Zdaj mora ta parlament zahtevati, da revizijo proračuna in finančnih poročil EU opravi resnično neodvisen organ, ki ni v okviru institucij EU. Brez takšne neodvisne revizije Svet in Parlament ne moreta še naprej podeljevati razrešnice Komisiji glede njene finančne odgovornosti.

Ali boste, gospod Barroso, dovolili, da zunanji revizor pregleda finančna poročila in nam pove resnico o tem, kako se porablja denar evropskih davkoplačevalcev?

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. – Gospod predsednik, naj poudarim, da je Evropsko računsko sodišče popolnoma neodvisen organ. Komisija nima nikakršnega vpliva na njegove metode ali prednostne naloge na področju revizij in si tudi ne prizadevamo za to, da bi imeli takšen vpliv. V interesu Komisije – in v evropskem interesu – je, da spoštuje neodvisnost svojega zunanjega revizorja.

Nikoli nisem dajal negativnih pripomb o sklepih sodišč, naj je šlo za ustavna sodišča, Sodišče Evropske unije ali Računsko sodišče. To je temeljno načelo demokracije: spoštovanje pravne države in spoštovanje neodvisnih institucij.

Seveda pa v okviru revizijskega postopka poteka redni dialog med Komisijo kot revidiranko in Sodiščem kot revizorjem. To je običajno in potrebno za to, da se zagotovi dobro delovanje revizijskega postopka in trdna podlaga vseh ugotovitev v revizijskem postopku. Takšen dialog je popolnoma v skladu z vsemi mednarodnimi standardi. Verjetno bi moral poudariti tudi to, da je bila Komisija v preteklih letih predmet izjemno kritičnih poročil Računskega sodišča. Menim, da moramo spoštovati svoje institucije, namreč neodvisne institucije.

  Marta Andreasen , v imenu skupine EFD. – Gospod Barroso, ne strinjam se z vašim odgovorom. Na kritike Evropskega računskega sodišča v zadnjih desetih letih se je Komisija odzvala tako, da se je obrnila na revizorje – in to so zabeležili mediji – ter od njih zahtevala, naj spremenijo svojo metodologijo dela, tako da bi poročilo o odhodkih EU prikazalo lepšo podobo.

V 30 letih poklicnih izkušenj na področju računovodstva in revizije nisem nikoli doživela, da bi revidiranec revizorju dajal navodila, kako naj opravlja svoje delo. Kako naj zdaj vemo, ali se je stopnja napak zmanjšala zaradi spremembe metodologije, ki jo je zahtevala Komisija, ali zaradi izboljšanja nadzora?

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. – Komisija ima tako kot Evropski parlament pravico, da izrazi svoja mnenja o revizijskem postopku. Zdaj vi izražate mnenje o tem postopku in imate vso pravico do tega. Komisija je tudi političen organ. Izvolil nas je ta parlament, zato imamo pravico do izražanja svojega mnenja. Tega nikakor ni mogoče šteti za obliko pritiska, razen če naj tudi mi štejemo vaše pripombe za nedopusten pritisk.

To je pravzaprav vaja iz preglednosti. Zato enkrat za vselej, v celoti spoštujemo Računsko sodišče, ne pritiskamo na Računsko sodišče in na vso moč si prizadevamo uresničiti priporočila neodvisne revizijske institucije, to se pravi Računskega sodišča.

  Daniël van der Stoep (NI). – (NL) Gospod predsednik, Jeruzalem je edino, večno in nedeljivo glavno mesto judovske države Izrael. Jeruzalem je in vedno bo izraelsko ozemlje od svoje najvzhodnejše do svoje najzahodnejše točke.

Evropska unija je lahko upravičeno ponosna na Izrael. To je edina demokracija na Bližnjem vzhodu, ki jo obkroža morje diktatorskih režimov.

S svojim bojem proti Islamskemu džihadu Izrael ne brani samo sebe, temveč vse, kar s svojimi judovsko-krščanskimi vrednotami predstavlja Evropa. Komisija se bo o tem strinjala z mano.

Zato podpora Evropske unije judovski državi Izrael ne bi smela biti vprašljiva. Evropska unija mora poslati jasno sporočilo mednarodni skupnosti, da diplomatsko predstavništvo EU spada zgolj in samo v Jeruzalem. Zato bi gospoda Barrosa zelo rad vprašal, ali se strinja z mano, da bi morala EU takoj prestaviti svoje diplomatsko predstavništvo v Izraelu iz Ramat Gana v izraelsko glavno mesto Jeruzalem. Če se ne strinja, zakaj se ne strinja?

To bi seveda moralo veljati tudi za prihodnje veleposlaništvo EU v Jeruzalemu. Nasprotujemo temu, da bi sploh imeli takšno veleposlaništvo, a če ta veleposlaništva že morajo obstajati, potem naj bo izraelsko v Jeruzalemu.

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. – Najprej, poznate stališče Evropske komisije glede Izraela. Popolnoma podpiramo obstoj Izraela. Kot ste povedali, je to demokratična država v zelo težavnem okolju in v celoti priznavamo pravico Izraela do obstoja. Obenem želimo, da Izrael spoštuje pravico palestinskega naroda do samoodločbe, in menimo, da je najboljša rešitev, da obe državi – Izrael in palestinska država – obstajata ob popolnem spoštovanju ena druge in mednarodnega prava.

Kar zadeva vprašanje spremembe prestolnice ali našega predstavništva v Izraelu, ne vidimo nobenega razloga za to.

  Daniël van der Stoep (NI). – (NL) Gospod predsednik, seveda me je vaš odgovor razočaral, vendar dejansko govorite o vzhodnem Jeruzalemu in dejstvu, da je Komisija ta teden obsodila Izrael zaradi začetka gradnje 1400 stanovanjskih hiš v soseski Gilo. Zdaj se sprašujem, kako natanko naj se lokalna oblast Jeruzalema odzove na to obsodbo, ko prejema vloge za gradbeno dovoljenje tako v vzhodnem kot zahodnem Jeruzalemu.

Dejansko izdajajo dovoljenja tako Arabcem kot Izraelcem v obeh delih mesta, vendar Komisija zdaj pravi in to je povedala tudi prejšnji teden: diskriminirati morate Izraelce v vzhodnem Jeruzalemu, ker je mesto tako ali tako celota in tega ni mogoče spremeniti, mesto upravlja ena lokalna oblast. Kaj torej sporočate odboru lokalne oblasti v Jeruzalemu? Kaj naj odgovorijo Izraelcem, ki povsem upravičeno oddajajo vloge za gradbeno dovoljenje na območju, na katerem imajo pravico živeti?

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. – Menim, da je stališče Evropske unije glede naselbin popolnoma v skladu s stališčem mednarodne skupnosti, tudi najtesnejših zaveznikov Izraela. Menimo, da način, na katerega je sedanja vlada obravnavala vprašanje naselbin, ni bil vedno koristen za sedanja prizadevanja za mir v tej regiji.

Vaše pripombe kažejo natanko na to, zakaj ne bi smeli imeti predstavništva v Jeruzalemu zaradi težkih razmer v tem izjemno pomembnem mestu za Izrael in vse nas.

Zato ohranimo svojo zavezanost miru. Podprimo Izrael. Obenem pa ne pozabimo na pravice Palestincev. Menim, da si tudi Palestinci zaslužijo našo pozornost in podporo.

  Predsednik. – Zdaj smo prišli do drugega dela ure za vprašanja, do posebne in konkretne teme o inovacijah in energetiki.

  Alejo Vidal-Quadras (PPE). – (ES) Gospod predsednik, gospod Barroso, Komisija spodbuja inovacije na različnih področjih našega energetskega sistema. Med temi področji so biogoriva druge generacije, fuzija, fisija četrte generacije, pametna omrežja, obnovljivi viri energije na splošno, energetska učinkovitost na splošno, uporaba vodika v gorivnih celicah, zajem, prevoz in shranjevanje CO2, električna vozila; seznam bi se lahko nadaljeval.

Sredstva so omejena, gospod predsednik, in vsega ni mogoče narediti. Veliko Evropejcev se sprašuje, na katero od teh stvari se bo osredotočila Komisija v sedanjih težkih okoliščinah, in danes vam posredujem to zaskrbljenost. Katera od teh prednostnih nalog je ali katere so dejanska prednostna naloga za Komisijo?

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. – To je zelo težko vprašanje, ker so vse prednostne naloge povezane, zato moramo vzpostaviti energetski trg – potrebujemo integriran energetski trg. Tako bomo zagotovili tudi obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost. Energetska učinkovitost je vsekakor prednostna naloga, vendar moramo vlagati tudi v nizkoogljične tehnologije, ker obstaja tudi zunanja razsežnost in ker moramo upoštevati svoje zunanje ambicije – če se izrazim kar se da usklajeno z našimi partnerji na energetskem področju.

Rad bi, da bi Evropski svet 4. februarja obravnaval štiri prednostne naloge: vzpostavitev energetskega trga in izvajanje vseh pravil notranjega trga; energetsko učinkovitost; nizkoogljične tehnologije; in sprejetje skupnih prizadevanj, kar zadeva zunanjo razsežnost.

  Romana Jordan Cizelj (PPE). – (SL) Sedaj velja, da mora Evropska unija znižati svoje izpuste toplogrednih plinov do leta 2020 za 20 %. Na politični ravni pa se pogovarjamo tudi o bolj ambicioznem cilju in znano je, da v tem primeru bi največje breme nosili sektorji znotraj ETS, še posebej energetika

Zato me zanima vaše mnenje, vaše osebno mnenje o tem, kdaj bodo primerni pogoji, da bo ta cilj še bolj ambiciozen.

Kakšne dodatne ukrepe bi Evropska unija morala uvesti prav na področju energetike, in ali sodijo med te ukrepe tudi pogoji, ki ste jih omenili, ko ste odgovarjali na vprašanje mojega kolega.

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. – To je tudi svetovni postopek, ne samo evropski postopek. Cancún je bil pomemben korak v podnebnih pogajanjih. Na tej konferenci je bilo doseženo vsaj to, da se je ohranil večstranski postopek, kar je bilo dobro, vendar po našem mnenju to dejansko ni bilo dovolj.

Da bomo lahko nadaljevali in se zavezali obveznim ciljem, moramo po mojem mnenju zahtevati primerljivo prizadevanje drugih, namreč največjih onesnaževalcev, gospodarstev v razvoju in vzponu. Do zdaj se ta gospodarstva niso zavezala temu.

Zato moramo najti pravi način, da jih premaknemo. Obenem države, ki so pripravljene nadaljevati in sprejeti še več zavez, to lahko storijo in morajo storiti in konkretni način, ki ga bom predlagal Evropskemu svetu 1. februarja, je doseči več na področju energetske učinkovitosti, na katerem ne dosegamo tega, kar bi morali.

Kar zadeva obnovljive vire energije, mislim, da smo na dobri poti, da dosežemo svoj cilj za leto 2020, vendar ne na področju energetske učinkovitosti, zato na tem konkretnem področju lahko dosežemo več napredka.

  Derek Vaughan (S&D). – Za zagotovitev zanesljive oskrbe z energijo in nizkih stroškov za potrošnike v prihodnosti mora Evropa uporabljati vse vrste energije z nizkimi emisijami ogljika. To vključuje tehnologijo čistega premoga – področje, na katerem je razvoj do zdaj potekal zelo počasi. Ali predsednik Komisije zato lahko zagotovi, da se bo v prihodnosti nadaljevalo podpiranje raziskav na področju zajemanja in shranjevanja ogljika?

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. – Lahko zagotovim, da bomo to poskušali doseči. Vendar na koncu, veste, o financiranju raziskav odločajo države članice. O tem bomo razpravljali, ko bomo predložili večletne finančne perspektive.

Vsekakor pa upam, da bodo države članice dale prednost naložbam v obnovljive vire energije in nizkoogljične tehnologije ter da se bodo osredotočile na tehnološke prednostne naloge, določene v evropskem strateškem načrtu za energetsko tehnologijo.

Dejansko to predlagamo za naslednje zasedanje Evropskega sveta.

  Fiona Hall (ALDE). – Predsednik Barroso, pravkar ste rekli, da države članice dosegajo manj kot polovico tega, kar so se odločile doseči v zvezi s 20-odstotnim ciljem za varčevanje z energijo do leta 2020, zakaj si torej Komisija ne prizadeva vztrajno za to, da bi ta cilj postal zavezujoč za države članice?

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. – Prizadevamo si za to. Vprašanje poskušamo predložiti na naslednjem zasedanju Evropskega sveta. Na področju energetske učinkovitosti še vedno zaostajamo, kot ste rekli. Nisem zadovoljen s položajem in Komisija ga namerava spremeniti.

Energetska učinkovitost je zdaj sestavni del glavnega cilja strategije EU 2020. Trenutno se pogovarjamo z državami članicami o določitvi nacionalnih ciljev, da se podpre ta cilj. Ocenili smo že, da bi z obstoječimi politikami in ukrepi prihranek do leta 2020 znašal največ 10 %.

Vendar bo rezultat združenih nacionalnih okvirnih ciljev, o katerih se govori v razpravah o strategiji Evropa 2020, očitno bolj ambiciozen od tega, verjetno pa bo še vedno precej nižji od 20 %. Zato nameravamo uporabiti dvostopenjski pristop s pozornim spremljanjem napredka, doseženega z uresničevanjem nacionalnih ciljev iz strategije Evropa 2020, in pregledom tega napredka v letu 2013. Če se bo pri teh pregledih izkazalo, da naš cilj 20 % verjetno ne bo dosežen, bo Komisija preučila možnost za predložitev pravno zavezujočih nacionalnih ciljev za leto 2020.

  Reinhard Bütikofer (Verts/ALE). – (DE) Gospod predsednik, predsednik Barroso, rad bi vam zastavil vprašanje o uskladitvi odjemnih tarif v Uniji. Komisar Oettinger, komisar za energetiko, pri tem izvaja strategijo, ki bi po našem mnenju in tudi mnenju nemškega ministra za okolje privedla do uničenja najuspešnejšega programa inovacij, ki ga ima Nemčija na področju obnovljive energije.

Kaj boste naredili za to, da preprečite, da bi se zaradi usklajevanja uničile nemške odjemne tarife in bi se s tem onemogočile inovacije na področju obnovljive energije? In kaj boste naredili za to, da komisar Oettinger na ta način ne bo zavlačeval pri vprašanju energetske učinkovitosti? Do leta 2012 ne želi narediti ničesar, čeprav ste sami pravkar rekli, da je že jasno, da nezavezujoči cilji niso dovolj. Kako boste zadeve pospešili?

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. – Gospod predsednik, najprej naj povem, da je ta dodatni pristop k energetski učinkovitosti predlagal komisar in da sem popolnoma prepričan, da si komisar na vso moč prizadeva doseči ta cilj. To energetsko vprašanje poskušamo povezati tudi z drugimi političnimi cilji, kot je boj proti podnebnim spremembam.

Vendar menimo, da pri tem ne gre samo za določitev ciljev, temveč da gre tudi za delo v državah članicah, in zato menimo, da je bolje, da države članice določijo svoje nacionalne cilje, potem pa bomo videli. Če bodo na dobri poti, odlično. Če ne bodo, bomo vsaj predlagali zavezujočo zakonodajo.

Vendar je za to, da se doseže uspeh, včasih bolje začeti z nekakšnim prostovoljnim ciljem. Vsaj tako smo naredili v preteklosti in to se je izkazalo za pravilen pristop. Ne izključujemo – ravno nasprotno – morebitne potrebe po zavezujočih ciljih za posamezno državo, vendar prepustimo to politiko tudi državam članicam in spremljajmo, kako bodo razvile svojo strategijo.

  Paul Rübig (PPE). – (DE) Gospod predsednik, 4. februarja bo potekalo vrhunsko srečanje o energetiki. Za zdaj naj bi se razpravljalo o dveh direktivah: po eni strani o okvirni direktivi o vodah in po drugi o PVO – direktivi o presoji vplivov na okolje. V obeh primerih moramo preučiti, kako lahko zagotovimo, da bosta ti različici dolgoročno združljivi ena z drugo. Pri tem gre za okolje in proizvodnjo električne energije. Menim, da postopki za odobritev na tem področju ne bi smeli trajati dlje od enega leta. Komisija zdaj predlaga obdobje petih let. Menim, da si v sedanjih razmerah ne moremo privoščiti petih let – kar je konec koncev celotno zakonodajno obdobje!

Ali je Komisija pripravljena ustrezno skrajšati obdobje? Ali je okvirno direktivo o vodah mogoče prilagoditi tako, da bi v prihodnosti tudi črpalne elektrarne lahko zagotavljale ravnovesje med sončno energijo in po drugi strani vetrno energijo?

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. – Na splošno želi Komisija čim bolj skrajšati čas, potreben za sprejetje in izvajanje. Gre za to, da nas države članice običajno prosijo za realističen rok, tako da izvajanje lahko poteka kar se da usklajeno in brez izkrivljanj na notranjem trgu ali vsaj na trgu, za katerega menimo, da bi moral biti notranji trg. Eno od perečih vprašanj v energetskem sektorju je ravno dejstvo, da imamo še vedno zelo različne predpise.

Doseženega je bilo nekaj napredka in zdaj ne začenjamo iz nič. 4. februarja bodo na voljo sporočila, ki smo jih nedavno predložili, in seveda je na voljo tudi zgodovinski (mislim, da mu zdaj lahko rečemo zgodovinski) podnebni in energetski sveženj, ki smo ga predložili pred nekaj leti v okviru moje prejšnje Komisije.

Pripravljeni smo skrajšati obdobje, vendar je pomembno, da se dogovorimo z državami članicami, tako da bodo ukrepale bolj ali manj sočasno in se bomo izognili tem težavam izkrivljanja konkurence na notranjem trgu.

  Vicky Ford (ECR). – Raziskave in inovacije so nujno potrebne za spodbujanje konkurenčnosti naših gospodarstev. Lani je bila na področju znanstvenih raziskav v svetovnem merilu prvič najuspešnejša evropska univerza. To je bila Univerza v Cambridgeu iz regije, ki jo zastopam.

Na tej univerzi, pa tudi na številnih manj znanih ustanovah ter v velikih in malih podjetjih sem videla najnaprednejše raziskave, ki jih EU financira prek okvirnega programa v višini 50 milijard EUR. Vendar ta okvirni program žal slovi tudi kot najbolj zapleten in birokratski program na svetu. Prejšnjo jesen je ta parlament soglasno glasoval o vrsti priporočil za poenostavitev te birokracije. Kako si Komisija prizadeva za izvedbo teh reform?

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. – Najprej bi rad čestital Univerzi v Cambridgeu in vaši regiji.

Drugič, upam, da me vaša skupina podpira v razpravi o večletnem okviru za ustrezne proračunske obveznosti za podpiranje raziskav, tehnologije in inovacij na evropski ravni. Cambridge je ena od najbolj razvitih univerz na svetu, vendar v Evropi v najrevnejših regijah obstajajo tudi druge univerze, ki žal nimajo takšnega dostopa.

Tretjič, poenostavitev je vsekakor ena od naših prednostnih nalog na področju energetike in inovacij in v tem primeru na področju raziskav. O inovacijah bomo razpravljali tudi v drugem delu zasedanja Evropskega sveta. To je vsekakor ena od naših prednostnih nalog in zelo nas veseli, da nas pri tem podpira Evropski parlament. Prav tako upamo, da nas podpirajo Računsko sodišče in drugi. Treba je razumeti, da je za znanstvenike zelo pomembno, da ne izgubljajo toliko časa s papirologijo in da imajo več časa za posvečanje temu, kar jim gre najbolje od rok, namreč raziskavam.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL). – (PT) Gospod Barroso, zaradi finančne konsolidacije tako imenovani varčevalni programi povečujejo razlike v Evropski uniji, spodbujajo protisocialne politike, ogrožajo pravice delavcev in zmanjšujejo javne naložbe, zlasti na področju inovacij in energetike.

To pomeni, da se bodo v primeru nadaljnje uporabe istih smernic, politik in pritiskov za Portugalsko in druge države s šibkejšimi gospodarstvi razlike še povečale in da bomo v čedalje resnejšem položaju zaradi pomanjkanja solidarnosti Evropske unije.

Zato sprašujem: kakšni ukrepi se bodo sprejeli za to, da se spremeni položaj; da se učinkovito zagotovi podpora inovacijam v državah, kot so Portugalska in druge države, za katere se ne zagotavlja dovolj javnih naložb na teh področjih; ter da se glede na visoke cene, ki se zaračunavajo, in težave, s katerimi se spopadajo marsikje, ljudem in industrijam zagotovi dostop do energije?

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. – (PT) Gospa Figueiredo, poznate naše stališče o proračunski konsolidaciji. Ta konsolidacija je še posebej nujna za državo, kot je Portugalska, ki se spopada z nekaterimi težavami na področju državnega dolga, a jo je treba izvesti tudi za Evropsko unijo na splošno. Vendar smo v priporočilih v dokumentu, ki smo ga pravkar objavili, države članice pozvali, naj, kjer je to možno, ne zmanjšajo naložb v izobraževanje ali raziskave in zlasti ne v energetski sektor. Poleg tega nekatere države članice to počnejo zelo uspešno: države članice, ki izvajajo postopke za proračunsko konsolidacijo, vendar celo povečujejo financiranje raziskav in izobraževanja.

Kar zadeva države z večjimi finančnimi težavami, mora naše ravnanje vključevati solidarnost in kohezijo. Zato bom vedno zagovarjal gospodarsko, socialno in ozemeljsko kohezijo na evropski ravni. Solidarnost je pomembna. Solidarnost ne sme biti prazna beseda. Poskrbeti moramo, če se smem tako izraziti, da solidarnost postane operativna.

  Judith A. Merkies (S&D). – (NL) Gospod predsednik, inovacije bodo spremenile naše gospodarstvo in družbo in bi morale ustvariti tudi delovna mesta; zato so inovacije ena od najpomembnejših pobud Evropske unije. Zato bi pozvala k temu, da vsi generalni direktorati vaše Komisije skupaj sprejmejo celovitejši pristop. Na primer, zdaj se dejansko vzpostavljajo partnerstva za inovacije, ki večinoma spadajo na področje pristojnosti enega generalnega direktorata. Vendar mora biti pristop celovitejši. Menim tudi, da je treba sredstva bolj združiti in da moramo preprečiti razdrobljenost. Idealno bi bilo, da bi imeli enoten sklad, ki bi moral vključevati tudi strukturna sredstva. Pozivam vas, da to resnično preučite in v sodelovanju z državami članicami vzpostavite enotno, močno spodbudo za inovacije.

Samo še nekaj o energiji. Vedno nas zanima predvsem celota. Celota je potrebna tudi, ko gre za inovacije, vendar se odgovor včasih najde v malih stvareh. Zdi se mi, da se zelo malo pozornosti namenja lokalno proizvedeni energiji, pa vendar je to ključno za krepitev vloge naših državljanov. Ali bi vas torej skupaj s svojimi kolegi poslanci tukaj lahko pozvala, da določite zavezujoče cilje?

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. – Upravičeno ste zaskrbljeni zaradi te težave s pomanjkanjem sinergij na evropski ravni. Ravno zato pričakujem, da bo Evropski svet celovito obravnaval to zadevo.

Dejansko so evropska partnerstva za inovacije instrument za ustvarjanje sinergij med že obstoječimi programi na evropski, nacionalni in regionalni ravni. Menim, da z njihovo združitvijo v enem okviru lahko izkoristimo njihov lastni inovacijski potencial za uvedbo vseevropskih rešitev, ki obravnavajo družbene izzive.

Zato je eden od ciljev ravno pospešitev koraka od raziskav do trga, od tržno usmerjenih inovacij do tržno usmerjenih izdelkov in storitev.

To bo ustvarilo potrebno spodbudo za sodelovanje. Zato si – v Komisiji in zdaj skupaj z državami članicami – prizadevamo za ta celoviti pristop k inovacijam, ki bi presegal delovna področja generalnih direktoratov in celo narodnosti.

  Nikolaos Salavrakos (EFD). – (EL) Gospod predsednik, po znanstvenih raziskavah, objavljenih v mednarodnem tisku in v zadnjem času večkrat v grškem, izraelskem in ciprskem tisku, v Egejskem morju južno od otoka Krete obstajajo velike količine zemeljskega plina in nafte. Torej obstajajo energetski viri na ozemlju, znotraj ozemeljskih meja Evropske unije.

Kako namerava Evropska komisija glede na to spodbujati raziskave in pomagati pri raziskavah za določitev položaja in izkoriščanje teh energetskih virov, katerih transport v Evropsko unijo je vsekakor enostavnejši in boljši od transporta prek katerega koli drugega načrtovanega plinovoda?

To priložnost bi rad izkoristil za to, gospod predsednik in gospod predsednik Komisije, da povem, da imata po mojem mnenju zelo veliko sreče, glede na to, kaj vama je namenila usoda. Vi, gospod predsednik, predsedujete Parlamentu, ki ima po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe več pristojnosti, in vi, gospod predsednik Komisije, rešujete veliko gospodarsko krizo v Evropi. Podpiram vse ukrepe gospoda Barrosa v tej smeri, vendar bi rad nekaj dodal: obstaja tudi ameriška metoda, metoda povečanja količine denarja v obtoku. Prosim, preučite …

(Predsednik je prekinil govornika)

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. – Gospod predsednik, spoštovanega poslanca ste prekinil ravno, ko je govoril nekaj lepega o meni, za kar se mu zahvaljujem.

Kar zadeva prvi del njegovega nastopa, nimamo sredstev – in to zdaj ni naša prednostna naloga –, da bi raziskali druge vire energije v Evropi ali da bi podprli njihovo raziskovanje. Naša prednostna naloga na področju infrastrukture je vzpostaviti medsebojne povezave, saj ima to odločilno evropsko razsežnost.

Evropskemu svetu bomo predložili predloge v zvezi s tem. Nekaj je že bilo doseženega – na primer BEMIP, načrt medsebojnega povezovanja baltskega energetskega trga, za baltske države. Zdaj sodelujemo tudi z državami srednje in vzhodne Evrope, da se po možnosti vzpostavijo medsebojne povezave med severom in jugom, in stvari potekajo dobro. Pravkar sem bil v Azerbajdžanu in Turkmenistanu v povezavi s prizadevanji za južni plinski koridor, nov možen način transporta energije – v tem primeru plina – v Evropo. Menim, da Evropska unija tukaj lahko zagotovi nekaj naložb v energetske infrastrukture.

  Arturs Krišjānis Kariņš (PPE). – (LV) Gospod predsednik, gospod Barroso, Komisija je po mojem mnenju predložila nadvse dobrodošlo pobudo za izboljšanje energetske infrastrukture po vsej Evropski uniji – tako na področju električnih omrežij kot na področju medsebojnih povezav za plinovodna omrežja. Po ocenah v vašem poročilu bodo stroški znašali približno 200 milijard EUR. Ta omrežja bodo izboljšana do leta 2020. V poročilu je prav tako navedeno, da bo zasebni sektor prispeval približno polovico, torej 100 milijard EUR. Sprašujem vas: preostalih 100 milijard EUR, potrebnih za izboljšanje energetskih omrežij do leta 2020 – od kod naj bi prišla ta sredstva? Bodo to sredstva Unije, bodo to obveznice, ki bodo izdane posebej za ta projekt, ali kakšen drug vir finančnih sredstev? Hvala.

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. – Kot ste rekli, so za plinske infrastrukture in električna omrežja do leta 2020 res potrebne naložbe v višini 200 milijard EUR. Po ocenah bo 100 milijard EUR te skupne potrebne naložbe pravočasno zagotovil trg sam, medtem ko bo za preostalih 100 milijard EUR potreben javni ukrep, da se zagotovijo dovoljenja in finančni vzvod za potrebni zasebni kapital.

Zato zdaj na primer predlagamo ločevanje. Predlagamo veliko ukrepov, zaradi katerih bo ta zasebna naložba učinkovitejša in koristnejša. Prav tako bomo natančneje preučili prakse na področju ureditve tarif, da se sprostijo ustrezna načela razporeditve stroškov.

Za zapolnitev preostale vrzeli Komisija za novo finančno perspektivo po letu 2013 predlaga nov finančni instrument za podpiranje projektov, ki so v evropskem interesu. Poleg subvencij se lahko predlagajo tudi inovativne tržne rešitve, kot so kapitalske udeležbe, jamstva in posojila javno-zasebnega partnerstva. Kot veste, sem že govoril o evropskih sredstvih prek projektnih obveznic, ki so oblikovane posebej za tovrsten projekt.

  Sonia Alfano (ALDE). – (IT) Gospod predsednik, gospod Barroso, gospe in gospodje, v Direktivi 2001/77/ES je določena opredelitev obnovljivih virov energije z namenom, da se določijo viri, za katere se lahko zagotovijo javne spodbude.

Obnovljivi viri energije izključujejo sežiganje biološko nerazgradljivega dela odpadkov. Italija od leta 1992 zagotavlja spodbude z višanjem stroškov svojih državljanov za energijo in gradnjo sežigalnic, ki so znanstveno dokazano škodljive za zdravje ljudi in okolje in ki jih je Evropska unija zato razvrstila kot preostalo možnost za celostno ravnanje z odpadki. V zvezi s temi spodbudami sta bila uvedena dva postopka za ugotavljanje kršitev in kljub uradnemu zakonodajnemu posredovanju se sežiganje odpadkov v Italiji še vedno spodbuja kot vir obnovljive energije, pri čemer je primer Acerra samo en primer tega.

Vem, da se morda težko spomnite podrobnosti položaja v zvezi s sklepom CIP 6, zato sem predložila vprašanje za pisni odgovor. Vendar bi vas prosila za potrditev, da se spodbude ne smejo zagotavljati za sežiganje biološko nerazgradljivih odpadkov kot vira obnovljive energije in da se za to ne uporablja nobenih odstopanj.

Prav tako bi rada vedela, ali ne velja za nedosledno, da direktiva o odpadkih določa, da je sežiganje preostala možnost za odstranjevanje odpadkov, medtem ko Direktiva 2001/77/ES spodbuja sežiganje kot obliko obnovljive energije. Ali Komisija namerava pregledati to zadevo?

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. – Kot je gospa Alfano pravilno povedala, je to podrobno vprašanje. Ne morem poznati podrobnosti vseh postopkov za ugotavljanje kršitev. Naj vam povem – menim, da je to pomembno –, samo na področju energetike in notranjega trga z energijo imamo zdaj 77 postopkov za ugotavljanje kršitev z državami članicami na splošno in 55 takih postopkov na notranjem trgu. Če mi boste torej to vprašanje posredovali v pisni obliki, vam bom z veseljem poslal odgovor v pisni obliki.

  Franz Obermayr (NI). – (DE) Gospod predsednik, inovacije, varstvo podnebja, obnovljiva energija – ob prebiranju strategije EU 2020 bi dejansko utegnili pomisliti, da EU svoje ukrepe na področju okoljske in energetske politike jemlje resno. Vendar če pogledate za krinko varstva okolja, se zelo hitro razkrije drugačna energetska strategija: atomska energija kot tako imenovan vir energije, ki manj onesnažuje. Komisar Oettinger je v odgovoru na moje vprašanje zelo jasno izrazil svoje stališče, ko je rekel, da jedrska energija zdaj pomembno prispeva k proizvodnji električne energije z nizkimi emisijami ogljika v EU in da bo tako tudi v bližnji prihodnosti. Evropska komisija ne načrtuje direktive o najdaljši življenjski dobi jedrskih elektrarn. In to 25 let po Černobilu – dejansko bo 26. aprila žalostna obletnica.

Moje vprašanje, predsednik Barroso, se glasi: ali tudi vi menite, da lahko državljanom Evrope atomsko energijo dejansko – in mirne vesti – predstavljamo kot čisto obliko energije, ki je manj škodljiva za podnebje?

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. – Poznate stališče Komisije glede jedrske energije. Ob popolnem spoštovanju subsidiarnosti pri tej zadevi jo nekatere države članice imajo in druge ne. Nikogar se ne sili, naj ima jedrsko energijo, vendar je dejansko res, da jedrska energija v zvezi s podnebnimi spremembami onesnažuje manj kot drugi viri energije.

Po drugi strani ima Komisija določene obveznosti v okviru pogodbe Euratom. Na začetku Evropske unije smo imeli skupnost Euratom in Komisija nima samo pravice, temveč ima tudi dolžnost, da državam članicam, ki potrebujejo pomoč na področjih jedrske varnosti ali raziskav jedrskih zadev, pomoč tudi zagotovi. Vsekakor to nameravamo narediti.

  Jacek Saryusz-Wolski (PPE). – Gospod predsednik, iz Azerbajdžana in Turkmenistana prinašate optimistično sporočilo. Manjkajo samo številke. Razumem, da na tej stopnji z Azerbajdžanom in Turkmenistanom ne morete določiti številk v smislu milijonov kubičnih metrov plina, vendar ali ima Komisija kakršne koli svoje ocene ali pričakovanja, seveda nezavezujoča, glede tega, ali bi bilo mogoče napolniti celotni južni koridor ali zlasti Nabucco, ki naj bi zagotovil 31 milijonov kubičnih metrov?

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. – S tega obiska v Azerbajdžanu in Turkmenistanu sem prinesel jasno zavezo obeh držav, da bosta popolnoma podprli Evropsko unijo v zvezi z južnim koridorjem. Pravzaprav sem s predsednikom Azerbajdžana, gospodom Alijevim, podpisal skupno izjavo, predsednik Turkmenistana, gospod Berdimuhamedov, pa je javno povedal, da je pripravljen zagotoviti dovolj plina za Evropo – celo več, kot ga potrebujemo zdaj.

Po drugi strani je treba še vedno obravnavati nekaj težav. Nekatere od teh težav morajo biti poslovne odločitve sodelujočih podjetij. Zadevajo tudi način, na katerega je mogoče zgraditi in razviti različne plinovode. Vendar s tega območja v Evropsko unijo lahko pride zadostna količina plina, če bodo države članice Evropske unije pripravljene sodelovati s tema državama in drugimi pri uresničitvi tega projekta – bodisi projekta Nabucco bodisi drugih projektov na južnem koridorju.

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D). – (RO) Glede na to, da čedalje več družin v Evropi, zlasti v okviru gospodarske krize in čedalje večje stopnje brezposelnosti, porabi več kot 10 % svojega mesečnega dohodka za plačilo računov za energijo, bi vas rada vprašala, kakšne konkretne ukrepe namerava sprejeti Evropska komisija za zmanjšanje energetske revščine.

Prav tako bi vas rada vprašala, ali nameravate od prihodnjih finančnih perspektiv naprej znatno povečati delež Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki ga države članice lahko uporabijo za izboljšanje energetske učinkovitosti stanovanjskih stavb.

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. – Zakonodaja o notranjem energetskem trgu določa visoke standarde varstva potrošnikov v zvezi z zagotavljanjem minimalnih storitev, preglednostjo zaračunavanja, učinkovitim obravnavanjem pritožb in tako dalje ter potrošnikom zagotavlja izbiro. Lahko bi naštel veliko drugih področij, na katerih predlagamo ukrepe, ki neposredno obravnavajo vprašanja potrošnikov.

Glede nižjih računov za energijo menimo, da lahko prava konkurenca na dejanskem integriranem energetskem trgu vsaj srednjeročno doseže več kot sedanji položaj, v katerem je veliko motenj in primerov prevladujočih položajev na trgu.

Kar zadeva financiranje projektov za zanesljivo oskrbo z energijo, kot sem povedal prej, to vsekakor nameravamo predlagati v naslednjih finančnih perspektivah. Zato morajo en del financiranja zagotoviti tržne rešitve, drugi del pa morajo zagotoviti javne naložbe. Evropska komisija pripravlja nekaj predlogov v tej smeri za naslednje finančne perspektive.

  Predsednik. – Kolegi, zahvaljujem se vam za razpravo o inovacijah in energetiki, ki sta, kakor dobro vemo, zelo pomembna tema. Zahvaljujemo se vam, gospod predsednik Komisije. Danes ste že drugič prisotni na težki razpravi v Evropskem parlamentu.

PREDSEDSTVO: Edward McMILLAN-SCOTT
podpredsednik

13. Pravice pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu (razprava)

  Predsednik. – Naslednja točka je priporočilo za drugo obravnavo Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane o stališču Sveta iz prve obravnave z namenom sprejetja direktive Evropskega parlamenta in Sveta o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu (11038/2/2010 – C7-0266/2010 – 2008/0142(COD))

(Poročevalka: Françoise Grossetête) (A7-0307/2010).

  Françoise Grossetête, poročevalka. – (FR) Gospod predsednik, govorila bom štiri minute, preostali dve minuti pa bom prihranila za konec razprave.

Gospod predsednik, gospa Győri, komisar, končno lahko vidimo luč na koncu predora pri tej zadevi, ki je izjemno pomembna za paciente.

Nismo mogli biti še naprej v nejasnem položaju, v katerem je Sodišče Evropske unije predpisovalo pravo. Direktiva zdaj določa jasna pravila za mobilnost pacientov v Evropi. Kakšno zdravljenje je mogoče prejeti v tujini? Kako in na podlagi kakšnih meril je mogoče prejeti povračilo stroškov? Kako si država članica zdravstvenega zavarovanja in država članica zdravljenja delita odgovornosti? Vsi odgovori na ta vprašanja so zdaj v osnutku direktive.

Naj se najprej zahvalim belgijskemu predsedstvu za odlično delo ves čas pogajanj. Sposobnost belgijskega predsedstva za prepričevanje je imela odločilno vlogo, saj je treba poudariti, da več držav članic ni želelo te direktive. Menim, da je bilo to neodgovorno.

Prav tako bi rada izrazila spoštovanje svojemu prijatelju in nekdanjemu poslancu gospodu Bowisu, ki je na galeriji. Tudi on je kot poročevalec na prvi obravnavi sodeloval pri pripravi te direktive in se je vedno boril za pravice pacientov. Seveda bi se rada zahvalila tudi komisarju Dalliju in svojim kolegom poročevalcem v senci, ki so zelo dejavno prispevali k dokončanju pogajanj in brez katerih ne bi bilo mogoče doseči ničesar.

Kaj imajo pacienti od tega? Zaradi napredka v medicini ni več mogoče najti storitev zdravstvenega varstva za vse bolezni v bližini doma in je včasih zanje treba iti v tujino. Tako je lahko v primeru pacientov, ki živijo v obmejnih regijah, kjer je zdravstveno varstvo v tujini včasih bližje od zdravstvenega varstva v njihovi državi. Tako je lahko tudi zaradi dejstva, da je v drugi državi članici na voljo več sredstev in strokovnega znanja, na primer za nekatere visoko specializirane načine zdravljenja.

Za nekatere Evropejce je konec koncev morda zgolj bolj praktično, da se zdravijo zunaj svoje države zdravstvenega zavarovanja, ker njihova družina živi v drugi državi članici. Potrošniki, delavci, študentje in zdaj pacienti bodo lahko uveljavljali pravice do mobilnosti v Uniji zaradi jasne zakonodaje.

Seveda ne gre za spodbujanje kakršnega koli zdravstvenega turizma, saj so za sisteme socialne varnosti, njihovo organizacijo in njihovo upravljanje še naprej v celoti odgovorne države članice. Pacienti bodo zdaj v drugi državi članici na splošno lahko prejeli vse zdravstveno varstvo, do katerega so upravičeni doma, stroški pa jim bodo povrnjeni do višine, ki jo prevzema njihov sistem.

Za bolnišnično oskrbo, ki vključuje bivanje čez noč ali uporabo specializirane tehnologije ali tehnologije, povezane z visokimi stroški, lahko država članica vzpostavi sistem predhodne odobritve. Zaradi tega bo mogoče upoštevati potrebe po načrtovanju in vlaganju držav članic v lastno strukturo zdravstvenega varstva. Parlamentu je uspelo zagotoviti, da so pogoji za zavrnitev predhodne odobritve omejeni in določeni na obsežnem seznamu, tako da se pacientom zagotovi pravna varnost.

Parlament je dosegel napredek tudi pri drugih točkah: vsaka država članica bo morala vzpostaviti nacionalne kontaktne točke, da se pacientom na podlagi njihovih potreb zagotovijo kar se da dobre informacije in navodila. Vsaka nacionalna kontaktna točka bo delovala kot sistem „vse na enem mestu“ in bo morala sodelovati z drugimi nacionalnimi kontaktnimi točkami. Zaradi tega bodo pacienti dobili jasne in točne informacije.

Vprašanje povračila stroškov, ki je dejansko temeljna ovira, se je zelo izboljšalo in lahko se uporabi bodisi mehanizem nadomestil, kakor je zdaj v okviru Uredbe (ES) št. 883/2004 o socialni varnosti, bodisi plačilo vnaprej, pri čemer bo pacient povračilo prejel kar se da hitro.

Končno nam je uspelo zagotoviti tudi to, da pacienti z redkimi boleznimi niso tako zelo prepuščeni samim sebi in lahko pridejo do zunanjega strokovnega znanja, potrebnega za diagnozo bolezni in pomoč pri zagotoviti predhodne odobritve za zdravstveno varstvo.

Za konec bom povedala, da bodo pacienti zaradi evropskega sodelovanja na področjih, kot so evropske referenčne mreže, imeli dostop do visoko specializirane oskrbe, pri čemer je cilj spodbujanje izmenjave izkušenj, tako da se v interesu pacientov izboljšajo učinkovitost, diagnoza in zdravljenje.

Zato si danes lahko rečemo, da smo dosegli svoj cilj, in še enkrat bi se rada zahvalila vsem svojim kolegom poslancem. Lahko bi rekla, da se s to direktivo gradi Evropa zdravja.

  Enikő Győri, predsedujoča Svetu. – Gospod predsednik, gospa Grossetête, spoštovani poslanci, naj nadaljujem v svojem maternem jeziku, madžarščini.

(HU) Zelo sem zadovoljna, da imam priložnost sodelovati v razpravi o direktivi o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu. To je zelo pomemben trenutek, ker se zdaj po dveh letih in pol končujejo naši pogovori o tem zakonodajnem aktu. Predvsem naj se zahvalim vsem, ki so nam omogočili doseči ta zelo pomemben dogovor. Najprej prejšnjima članicama predsedniškega tria, Belgiji in njeni predhodnici Španiji, za odlično delo, s katerim sta prispevali k temu, da je bil ta kompromis dosežen v Svetu. Poleg tega bi se v imenu Sveta rada zahvalila Evropskemu parlamentu za odlično sodelovanje in pripravljenost na kompromis, ki sta privedla do tega dogovora. Prepričana sem, da bo dogovor zagotovil veliko koristi za paciente v Evropski uniji in da predstavlja še en pomemben korak pri zagotavljanju pravic evropskih pacientov.

Kot se vsi spominjamo, pogovori med tremi institucijami niso bili enostavni, vendar so do samega konca ostali konstruktivni in usmerjeni v rezultate ter bili prežeti z duhom kompromisa. Priznam, da tudi razprave v Evropskem parlamentu niso bile enostavne in da tudi poročilo, o katerem boste glasovali jutri, odraža kompromis med političnimi skupinami v Parlamentu. Zato bi priznanje rada izrazila tudi vsem, ki so s svojim delom prispevali k oblikovanju enotnega stališča tukaj v Parlamentu, in zlasti gospe Françoise Grossetête, s katero sva v tem parlamentu eno leto sedeli skoraj ena ob drugi, ter vsem soporočevalcem, brez sodelovanja katerih ta zakonodajni postopek ne bi mogel biti uspešen.

Prepričana sem, da bo sprejeto besedilo vzpostavilo ustrezno ravnovesje med pravicami pacientov, povezanimi s čezmejnim zdravstvenim varstvom, in obveznostjo držav članic, da organizirajo in zagotavljajo storitve zdravstvenega varstva in zdravstveno oskrbo. Na posvetovanjih med tremi institucijami je bilo pri več političnih vprašanjih mogoče najti rešitve, ki so bile sprejemljive za vse. Predvsem smo se strinjali pri vprašanjih, povezanih s kakovostjo in varnostjo storitev zdravstvenega varstva. Določili smo merila za predhodno odobritev in opredelili splošne pogoje, ki se uporabljajo za povračilo stroškov čezmejnega zdravstvenega varstva.

Poleg tega smo se strinjali glede vprašanj, povezanih z zdravljenjem pacientov z redkimi boleznimi, ter glede nadaljnjega sodelovanja držav članic v povezavi s sistemi e-zdravja. Svet meni, da smo dosegli najpomembnejši cilj, to je, konsolidacijo sodne prakse Sodišča Evropske unije v zvezi s prostim pretokom blaga in storitev na področju zdravstvenega varstva. Vendar obstajajo dodatni pomembni dejavniki, ki bi lahko prispevali k lažjemu dostopu pacientov do storitev čezmejnega zdravstvenega varstva v prihodnosti. Med temi je treba omeniti nacionalne kontaktne točke, ki jih morajo vzpostaviti države članice in ki bodo pacientom zagotavljale informacije.

Poleg tega so pomembni koraki tudi vzajemno priznavanje zdravniških receptov med državami članicami ter vzajemna pomoč in sodelovanje. Nenazadnje bo direktiva pojasnila odnos z Uredbo (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti in tako pacientom zagotovila večjo pravno varnost. Države članice bodo pri izvajanju direktive vodila načela, ki so jih Evropski parlament, Svet in Komisija že večkrat potrdili. To so načela univerzalnosti, pravice do kakovostne oskrbe, enakosti in solidarnosti. Rada bi dodala tudi to, da bomo tokrat lahko odločali tudi o ukrepih, ki so učinkoviti in obenem izboljšujejo konkurenčnost.

Gospod predsednik, gospe in gospodje, madžarsko predsedstvo je predano temu, da Svet kar se da hitro sprejme to zakonodajo. V skladu s pravnim postopkom bo Svet sprejel besedilo po običajnem pravnem in jezikovnem končnem pregledu, potem pa se direktiva lahko objavi v Uradnem listu Evropske unije v kar se da kratkem času. Najlepša hvala in naj še enkrat čestitam vsem, ki so s svojim delom prispevali k oblikovanju te direktive.

  John Dalli , član Komisije. – Gospod predsednik, dovolite, da Parlamentu čestitam za pomemben uspeh, ki ga je dosegel s sklenitvijo dogovora o tej direktivi. Še posebej hvaležen sem poročevalki gospe Grossetête in poročevalcem v senci za trdo delo in predanost pravicam pacientov. Rad bi se zahvalil tudi prejšnjima predsedstvoma – Španiji in Belgiji – za trdo delo, ki sta ga opravili za dokončanje tega dokumenta.

Menim, da bo nova direktiva zagotovila skladen in enoten sklop pravil za paciente povsod po Evropi. Prav tako bo vzpostavila novo stopnjo sodelovanja med 27 nacionalnimi zdravstvenimi sistemi.

Pot do današnjega uspešnega zaključka je bila vse prej kot lahka. Spominjam se, da so mi lani, ko sem prevzel položaj, rekli, da so se pogajanja o direktivi znašla v slepi ulici. Direktiva je dober primer potrebe po političnem vodstvu: dokazuje, da je s pogumom in odločnostjo mogoče sprejeti odločitve, ki so pomembne za naše državljane. Menim, da zakonodajalci ne smejo dopustiti, da namesto njih odloča Sodišče Evropske unije, in da prav tako ne smejo dopustiti, da lahko državljani dosežejo priznanje svojih pravic zgolj na sodišču.

Sodišče je priznalo pravico mobilnosti pacientov v skladu s Pogodbo. Vloga zakonodajalca pa je, da določi, kako naj se takšne pravice uveljavljajo.

Naj vam zdaj predstavim nekaj mnenj o direktivi. Prvič, direktiva pojasnjuje, da morajo vse države članice vlagati doma, da bi državljanom brez nepotrebnega odlašanja zagotovile zdravstveno varstvo, ki ga potrebujejo.

Direktiva bo tako prispevala k zmanjšanju neenakosti pri dostopu do oskrbe s tem, da bo pomagala skrajšati zamude po vsej EU. Pacienti bodo lahko sami izbrali izvajalca osnovnega zdravstvenega varstva kjer koli v Evropi. V zvezi z bolnišnično oskrbo direktiva določa, da lahko pacient v primeru predolge zamude – mislim, čakalne dobe za zdravljenje – izbere izvajalca v drugi državi članici, stroški pa se mu povrnejo. Vendar bo treba skrbno preučiti in opredeliti, kaj natanko je sprejemljiva čakalna doba.

V primerjavi z obstoječo zakonodajo je glavni napredek, dosežen s to direktivo, to, da bodo pacienti lahko izbrali svojega izvajalca zdravstvenega varstva ter imeli dostop do informacij o kakovosti in varnosti oskrbe, ki jo bodo prejeli. Lahko vam zagotovim, da bo Komisija pozorno spremljala, kako bodo države članice izvajale direktivo v zvezi s tem.

Drugič, direktiva bo pacientom zagotovila dostop do informacij o njihovih pravicah in čezmejnem zdravstvenem varstvu – informacij, ki jih bodo potrdile nacionalne kontaktne točke in ne bodo prepuščene zasebnim pobudam na internetu ali v drugih medijih.

Tretjič, glede kakovosti oskrbe direktiva zagotavlja preglednost in odgovornost v povezavi z nacionalnimi standardi. To bi moralo postopoma privesti do določene mere konvergence po Evropi na področju kakovosti in varnosti oskrbe.

In končno, direktiva polaga temelj za evropsko sodelovanje na področju zdravja. Čeprav so mreže za sodelovanje, ki jih vzpostavlja direktiva, prostovoljne, sem prepričan, da bodo vse države članice spoznale, da lahko s sodelovanjem veliko pridobijo. To je vprašanje solidarnosti v Evropi. Zato se zanašam na to, da bodo države članice sprožile pobude za sodelovanje na ključnih področjih, kot sta e-zdravje in ocenjevanje zdravstvene tehnologije.

Direktiva predpisuje tudi evropska referenčna središča, ki bodo olajšala zbiranje in širjenje strokovnega znanja po Evropi. Menim, da taka središča lahko privedejo do boljšega zdravstvenega varstva za naše državljane.

Gospod predsednik, ministrica, spoštovani poslanci, v končnem kompromisu, ki je predložen danes, se odražata bistvo in temeljni namen te direktive: da se okrepijo pravice pacientov do čezmejnega zdravstvenega varstva, obenem pa upošteva vzdržnost zdravstvenih sistemov. To je dober dan za gradnjo „Evrope za zdravje“.

Za konec bi rad dal naslednjo izjavo glede institucionalnega vidika besedila:

„Komisija ima nekaj dvomov v zvezi s tem, da bi bili nekateri prihodnji akti, za sprejetje katerih je bilo Komisiji z zakonodajnim aktom podeljeno pooblastilo, izvedbeni akti. Pri izvajanju svojih izvedbenih pooblastil Komisija na podlagi podeljenih pooblastil ne bo sprejela aktov, za katere meni, da so delegirani akti v smislu člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije.“

  Peter Liese , v imenu skupine PPE. – (DE) Gospod predsednik, gospa Győri, gospod Dalli, gospe in gospodje, to je resnično pomemben dan za paciente po vsej Evropi. Popolnoma nesprejemljivo je bilo, da je Sodišče Evropske unije pacientom podelilo pravico do odhoda v drugo državo članico, veliko držav članic pa te sodbe ni izvršilo.

Prav vsem pacientom je preostalo samo to, da so vložili tožbo in da so šli celo tako daleč, da so posamezne primere predložili Sodišču Evropske unije. Menim, da je to ciničen pristop, saj ti ljudje niso močni. Ti ljudje so bolni, sicer ne bi potrebovali zdravljenja, in v najslabšem primeru bi lahko umrli, preden bi Sodišče Evropske unije razsodilo o njihovih primerih. Zato je skrajni čas, da razjasnimo pravni položaj.

Tudi za paciente v državah, v katerih se je sodba bolj ali manj izvrševala, so gospa Grossetête in vsi drugi sodelujoči veliko dosegli, med drugim vzpostavitev nacionalnih kontaktnih točk in evropskih referenčnih mrež. Rezultat v državah, v katerih se je sodba Sodišča Evropske unije načeloma izvrševala, je izboljšanje položaja v obliki približevanja Evropi za paciente in zdravi Evropi, kot je rekel gospod Dalli.

Nimam veliko časa, zato bi zadnjih 15 sekund rad porabil za to, da se zahvalim poročevalki, poročevalcem v senci, gospodu Dalliju, komisarju, ki se je resnično zavzel za to zadevo, in predvsem gospodu Bowisu, ki sedi na galeriji in je oče te direktive. Iskreno se zahvaljujem in čestitam vsem sodelujočim.

  Dagmar Roth-Behrendt, v imenu skupine S&D. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, ta zakonodaja dejansko ni potrebna. Upam, da tudi v prihodnje ne bo potrebna, ker je pacientom ne bo treba uporabljati. V idealnih razmerah bi pacienti kar se da hitro prejeli najboljše zdravstveno varstvo v državi, v kateri so se rodili ali v kateri živijo.

Dejstvo, da danes razpravljamo o tem in da bomo jutri sprejeli zakonodajo, kaže, kot je pravilno povedal gospod Liese, na ciničen pristop držav članic. To pomeni, da države članice niso priznale tega, kar so dolžne svojim državljanom, namreč hitrega učinkovitega in visokokakovostnega zdravstvenega varstva. To kaže tudi na to, da bi raje vlagale v druge stvari kot na ta področja, ki zagotavljajo storitve njihovim državljanom, in to je sramota. Tudi na pogajanja o tej temi v Svetu ne moremo biti ravno ponosni. Vendar če se bo ta zakonodaja nekoč dejansko uporabljala, ker jo bodo potrebovali pacienti – in to ne bo dobro –, bom zelo zadovoljna s tem, kar smo dosegli. Poročevalki gospe Grossetête in kolegom poslancem sem hvaležna za sodelovanje.

Veliko smo dosegli. Končno nam je uspelo nameniti pozornost redkim boleznim. Ljudje s temi boleznimi so bili vedno odrinjeni na rob in so težko prišli do kakršnega koli zdravljenja. Končno nam je uspelo vzpostaviti informacijske točke v državah članicah, ki bodo ljudi obveščale o njihovih pravicah. V preteklosti ni bilo na voljo ničesar takega. Če se bodo v prihodnosti vzpostavile referenčne mreže, si bodo države članice končno lahko izmenjevale najboljše prakse, informacije o zlatih in platinastih standardih ter znanstvenem napredku. To do zdaj ni bilo usklajeno. Obstaja nekaj svetlih izjem, vendar ni usklajevanja.

Vse to predstavlja pomemben uspeh, vključno z ambulantno oskrbo in drugimi področji, v kar se zdaj ne bom poglabljala. Seveda me nekatere stvari tudi žalostijo. Ljubše bi mi bilo, da ne bi bilo razburjanja in prepiranja zaradi predhodne odobritve, saj to kaže zgolj na to, da države članice niso priznale stvari, ki so resnično pomembne. Na srečo pa obstaja nekaj držav članic, s katerimi lahko dobro sodelujemo, in to smo pokazali danes. Naš cilj mora biti, da sistem zdravstvenega varstva v vseh državah postane tako dober, da nihče ne bo želel iti v drugo državo, katere jezika ne govori. Če je to, kar počnemo danes in jutri, majhen korak proti temu, ker bo jasneje, katere države imajo dobre storitve in katere slabe, katere se trudijo za svoje državljane in katere ne, potem bomo veliko dosegli.

Upam, da bo preglednost eden od manjših stranskih učinkov tega. Vedeti moramo, katere države članice imajo visoke standarde in katere so na nizki ravni. Prihajam iz države, v kateri se lahko počutim sorazmerno sproščeno. Vendar se zavedam težav ljudi v številnih drugih državah članicah in tega se sramujem, saj to ni vredno Evropske unije.

Rada bi se zahvalila poročevalki za trdo delo in zlasti Komisiji, gospodu Dalliju in njegovi skupini, ki so Evropskemu parlamentu in očetu te zakonodaje v prejšnjem parlamentarnem mandatu, gospodu Bowisu, dali toliko podpore, kolikor bi si je lahko le želeli. Posebej bi se rada zahvalila tudi belgijskemu predsedstvu, ki danes ni prisotno, vendar je naredilo vse za to, da je bil ta postopek uspešen. Čeprav je belgijsko predsedstvo naredilo vse, kar je bilo v njegovi moči, zaradi včasih trmastega, staromodnega odnosa drugih držav članic vedno ni moglo doseči veliko. Vendar je nekaj le bilo narejenega in menim, da bomo jutri lahko mirne vesti glasovali za to zakonodajo.

(Aplavz)

  Antonyia Parvanova, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, če pomislim na sprožitev kampanje skupine ALDE „Evropa za paciente“ pred štirimi leti, lahko upravičeno pozdravim dogovor, ki je bil decembra dosežen s Svetom. Najprej bi rada čestitala naši poročevalki gospe Grossetête in drugim poročevalcem v senci za dobro sodelovanje in odlično opravljeno delo, pa tudi očetu te pobude, našemu kolegu gospodu Johnu Bowisu.

Parlament je med pogajanji s Svetom ostal enoten in odločen. Zavzemali smo se za paciente in v EU bo prvič obstajal jasen zakonodajni okvir za paciente, ki zahtevajo zdravljenje v drugi državi članici. Doseženi dogovor moramo šteti za majhen korak, vendar je to resnični dosežek za paciente v Evropi, ki bo okrepil njihove pravice, obenem pa se bo osredotočil na njihove potrebe, informacije, ki so jim na voljo, ter kakovost in varnost oskrbe.

Prepričana pa sem, da bi Parlament podprl bolj ambiciozen rezultat. Čeprav priznavam, da morajo države članice imeti možnost za vzpostavitev predhodne odobritve, da ohranijo vzdržnost svojih zdravstvenih sistemov, obžalujem, da so – tudi belgijsko predsedstvo – organizacijskim vprašanjem včasih dale prednost pred interesi in potrebami pacientov. Vendar zastopamo naše državljane in smo odgovorni za zastopanje naših državljanov tukaj v tem parlamentu.

Naj omenim samo en primer: kakovost in varnost. Čeprav so bile države članice naklonjene temu, da se tveganja za kakovost in varnost določijo za merilo za zavrnitev predhodne odobritve, so nerade sprejele kakršen koli sistem za izmenjavo informacij in posodobitev zahtev na tem področju na ravni EU – in so temu nasprotovale.

Skupina ALDE pozdravlja prihodnjo direktivo, vendar bomo strogi glede njenega izvajanja in bomo poskrbeli za vzpostavitev ustreznega poročanja in nadzora zato, da se zagotovi, da se bo direktiva pravilno izvajala ter da določbe o predhodni odobritvi in povračilu stroškov ne bodo postale neupravičena ovira za paciente.

Za konec naj poudarim eno od stvari, ki jih obžalujem, namreč to, da dogovorjene določbe o sodelovanju na področju e-zdravja niso ambiciozne, ponovno zaradi močnega nasprotovanja najnaprednejših držav članic na tem področju. Prvotni predlog Komisije je bil znatno omiljen. Zato bi gospodu Dalliju rada zastavila naslednje vprašanje. Ali bi Komisija preučila pripravo samostojnega predloga o e-zdravju, ki bi spodbujal sodelovanje in omogočal medobratovalnost podatkov ter varnost za paciente, da se na ta način to uresniči v Evropi?

  Jean Lambert, v imenu skupine Verts/ALE. – Gospod predsednik, mnogi v tem parlamentu se gotovo spomnijo, da je bilo na prvi obravnavi to izjemno vroča tema, in menim, da slišimo samo nekatera razhajanja med nami. Obstajali so pomisleki v zvezi s tem, ali bodo tržne sile prevladale nad storitvami, ki so v splošnem interesu; in da bo nastal razdor med tistimi, ki so bili zaskrbljeni za pravice pacientov do izbire in do potovanja, in tistimi, ki so spraševali, kateri pacienti bi dejansko uporabljali to izbiro.

Menim, da smo na koncu dosegli razumen kompromis. Kot je bilo poudarjeno, v primerih zdravstvene nuje, kadar je potrebno takojšnje zdravljenje, že imamo sistem v okviru koordinacije socialne varnosti. Ta direktiva se bolj ukvarja s tržnim sistemom, z izbiro ter možnostjo, da ljudje izberejo, kam bodo šli, in da jim bo denar sledil. Zdaj je torej jasno, da države članice lahko vzpostavijo sisteme, ki jim bodo omogočili zagotoviti, da se bodo potrebe lahko zadovoljevale.

To direktivo je treba pozdraviti tudi zato, ker obravnava vprašanja v zvezi s pravno razsežnostjo in pravno varnostjo: vprašanje, kdo je odgovoren za nadaljnje zdravljenje; vprašanje pravnih sredstev, če se pojavijo težave; in vprašanja v zvezi z zagotavljanjem tega, da postopke izvajajo usposobljeni zdravstveni delavci.

Tudi glede vprašanja redkih bolezni smo dosegli kompromis, ki je boljši od tistega, za kar smo si prizadevali na prvi obravnavi.

Kot je bilo rečeno, bo to dobro za veliko pacientov, vendar moramo poskrbeti tudi za svoje paciente v svojih državah članicah.

  Milan Cabrnoch, v imenu skupine ECR. – (CS) Gospod predsednik, najprej bi se rad zahvalil obema poročevalcema, gospe Grossetête in gospodu Bowisu. Danes mineva natanko dve leti, šest mesecev in 16 dni, odkar je Evropska komisija predložila dolgo pričakovano direktivo o pravicah pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu, vendar se je zgodovina te direktive začela davno pred tem, ko je bilo to vprašanje prvotno del direktive o storitvah. Zdaj je jasno, kako velika napaka je bilo to, da so bile zdravstvene storitve izpuščene v direktivi o storitvah. Ne smemo pozabiti, da dogovorjena direktiva obravnava samo pravice pacientov, vprašanje prostega pretoka zdravstvenih storitev v EU pa ostaja nerešeno. Zdravstveni sistemi v državah članicah so resda lahko utemeljeni na enakih splošnih načelih, vendar se organizacija zagotavljanja zdravstvenega varstva močno razlikuje med posameznimi državami članicami.

Besedilo, o katerem bomo glasovali jutri in ki ga podpiram, je velik kompromis med pravicami državljanov in pacientov ter pomisleki vlad držav članic. Kljub velikemu popuščanju in številnim neprijetnostim ta predlog predstavlja majhen, vendar pomemben napredek. Predlagana direktiva pojasnjuje, čeprav nepopolno, pravice pacientov, pacientom zagotavlja dostop do informacij, v skladu z načelom subsidiarnosti v celoti potrjuje izključno odgovornost vlad držav članic za organizacijo in financiranje zdravstvenega varstva ter za kakovost, varnost in dostopnost oskrbe na njihovih ozemljih, obenem pa vladam zagotavlja možnost, da določijo pravila, v skladu s katerimi morajo državljani po potrebi zaprositi za soglasje, preden prejmejo oskrbo v tujini.

Upam, gospe in gospodje, da bomo v tem parlamentu tudi v prihodnjih letih nadaljevali delo v zvezi z direktivo in da bomo izboljšali pravice pacientov v EU.

  Kartika Tamara Liotard, v imenu skupine GUE/NGL. – (NL) Gospod predsednik, jutri je veliki dan, ko bo zdravstveno varstvo postalo proizvod na notranjem trgu. Nova direktiva obravnava zdravstveno varstvo kot kos blaga, s katerim je mogoče trgovati. Tisti, ki imajo največ denarja, bodo prvi imeli dostop do krajev z najobsežnejšo in najcenejšo ponudbo oskrbe. Vendar bo ta predlog ohranil obstoječi dvotirni sistem zdravstvenega varstva. Sprašujem se, koliko mojih kolegov poslancev se lahko poistoveti s tem, kar govorim. Zdravstveno varstvo je osnovna potreba, ki bi morala biti enako dostopna za vse. Tisti, ki boste jutri glasovali za to direktivo, verjetno mislite, da boste naredili uslugo pacientom, vendar je prav gotovo ne boste. Podpiram vse, kar izboljšuje pravice pacientov, vendar če sprejmemo to direktivo, lahko dejansko pričakujemo številne težave na področju pravic pacientov; omenila bom nekaj primerov.

Zavarovatelji bodo z velikim veseljem pošiljali paciente čez mejo, če bo tam obstajala cenejša možnost zdravljenja. Zaradi tega se bo zmanjšala ponudba oskrbe v matičnih državah pacientov. Vsi načini zdravljenja, ki ne bodo več donosni, se v dražjih regijah ne bodo več zagotavljali. Zaradi tega pacienti nikakor ne bodo imeli več pravic, temveč bodo ostali brez izbire in bodo morali oditi čez mejo. Poleg tega pacienti iz regij, kjer je oskrba cenejša, ne bodo mogli oditi v druge regije, saj ne bodo avtomatično prejeli nadomestila za dodatne stroške, ki bodo nastali zaradi tega. Zdravstveni turizem, ki je predvideni cilj te direktive, bo zato omejen samo na bogate.

Če se zdaj posvetim regijam, kjer je zdravstveno varstvo poceni, in regijam s kratkimi čakalnimi dobami. Sčasoma bo v te regije prihajalo toliko zdravstvenih turistov, da bodo lokalni pacienti izrinjeni. O takšnem primeru smo lahko brali v ponedeljkovi izdaji belgijskega časopisa De Standaard in lahko vam zagotovim, da bo sledilo še več takih primerov. Menim, da ima vsak pacient pravico do kakovostne oskrbe in oskrbe, ki se zagotavlja v njegovem jeziku, blizu kraja, kjer živi, in v dosegu njegove družine. Namesto tega Evropa spodbuja paciente, naj poiščejo oskrbo v tujini, trg pa naj potem opravi svoje. Tisti, ki se strinjate s tem, boste jutri glasovali za; tisti, ki se strinjate z mano, pa bi vsekakor morali glasovati proti.

  Oreste Rossi, v imenu skupine EFD. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, direktiva je sprva vsebovala nekaj težavnih področij. Med razpravami v odboru in na tristranskih pogovorih smo dosegli dogovor o besedilu, ki je na splošno uravnoteženo ter upošteva potrebe po kakovosti in varnosti zdravstvenega varstva, splošna načela povračila stroškov, predhodne odobritve, čezmejnega sodelovanja pri zdravljenju redkih bolezni in elektronskih zdravstvenih storitev.

Odločili smo se doseči cilj, da se vsem pacientom prizna pravica do čezmejnega zdravstvenega varstva in tako prepreči zdravstveni turizem. Stroške, ki nastanejo zaradi zdravstvene storitve pri zdravljenju državljana druge države članice, bi upravičeno morala kriti matična država pacienta.

Države članice smo želeli zadolžiti tudi za zagotavljanje osnovnih ravni zdravstvenega varstva, vendar to ni bilo možno. Zaradi izboljšav besedila, ki so bile dosežene prek posredovanja, bomo glasovali za. To velja tudi za drugo besedilo, o katerem se razpravlja, besedilo o evropski pobudi o Alzheimerjevi bolezni in drugih demencah, ki je predhodni korak k predložitvi zakonodajnega predloga, katerega namen je doseči združitev različnih obstoječih politik.

Skupni cilj obeh ukrepov je poudariti potrebo po boljšem usklajevanju med državami članicami, ki je v izključnem interesu državljanov.

  Csanád Szegedi (NI). – (HU) Gospod predsednik, gospa Győri, gospe in gospodje, osebno podpiram poročilo o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu. Številni primeri so pokazali, da veliko pacientov išče ustrezne storitve zdravstvenega varstva v drugih državah članicah. Vsi poznamo zadevo Kohl v Luksemburgu, ki je zanesljiv dokaz za ta pojav. Na žalost zunanje in notranje razlike v EU, s čimer mislim na razlike med zahodnoevropskimi in vzhodnoevropskimi regijami, niso omejene na gospodarske razlike in razlike pri socialnih storitvah. Velik razkorak je tudi na področju zdravstvenega varstva in naloga Evropskega parlamenta je zmanjšati te razlike, to se pravi, razlike med zahodno in vzhodno Evropo, saj se z zdravstvenim varstvom enotne visoke kakovosti lahko zmanjša število ljudi iz ene države članice, ki uporabljajo storitve zdravstvenega varstva druge države članice. Poleg tega je nujno treba standardizirati vlogo zdravstvenih zavarovalnic, saj bi s tem lahko zagotovili, da ne bi bilo poseganja v splošno evropsko načelo prostega pretoka.

Po mojem mnenju je pomembno tudi to, da se uskladijo priporočila strokovnega kolegija in se tako zagotovi, da bodo posamezne države članice uporabljale enake načine zdravljenja za enake kategorije bolezni. Zdravje ne sme biti privilegij in enakih bolezni na Madžarskem in Švedskem ni mogoče zdraviti različno samo zato, ker je prva v vzhodni Evropi in ljudje živijo v manj ugodnih finančnih razmerah, medtem ko slednja spada v zahodno Evropo in so ljudje tam premožnejši.

  Christofer Fjellner (PPE). – (SV) Gospod predsednik, menim, da bo jutrišnje glasovanje eno od najpomembnejših glasovanj, na katerih sem sodeloval v šestih letih, odkar sem v Evropskem parlamentu. Ne zato, ker to glasovanje zadeva veliko ljudi – večina ljudi seveda želi in ima pravico prejeti dobro, pravočasno oskrbo tam, kjer živi. Temveč zato, ker je to glasovanje lahko izjemno pomembno za ljudi, ki jih zadeva. To je lahko celo vprašanje življenja ali smrti. To zadeva tudi temeljno zamisel evropskega sodelovanja – prosti pretok. Dejansko je sramotno, da prosti pretok šele zdaj širimo na tiste, ki ga najbolj potrebujejo; tiste, ki so bolni, tiste, ki so pacienti.

To je kompromis in vem, da bi tako jaz kot moji kolegi v skupini Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) pri veliko vidikih šli še dlje, vendar se moramo zdaj spomniti, kakšen je bil položaj še ne tako dolgo nazaj, ko se je toliko govorilo o zdravstvenem turizmu, grozilo z zlomom nacionalnih sistemov zdravstvenega varstva, zahtevalo vnaprejšnje obvestilo, ali, če povem naravnost, kot pacienti naj bi bili prisiljeni prositi za dovoljenje, preden bi uveljavili pravice, ki nam jih je podelilo Sodišče Evropske unije. Takšen je bil položaj prej in glede na to je dejstvo, da sploh imamo odločitev, velikanski uspeh.

Tega ne štejem za odločitev, ki jo sprejemamo zaradi prizadevanj švedske ali evropske levice, temveč kljub temu. Spomnim se prejšnjega besedila in tega, da so se na primer švedski socialni demokrati na prvi obravnavi vzdržali glasovanja o tem. Včeraj je nekdo pozval k uvedbi vnaprejšnjega obvestila na Švedskem. Upam, da Švedska tega ne bo naredila. Vrsto let smo shajali brez vnaprejšnjega obvestila in upam, da bomo brez njega še naprej shajali tudi v prihodnosti.

Vendar bo jutri tukaj v Evropskem parlamentu sprejeta naša odločitev in potem bodo na vrsti države članice in Komisija. Uveljavite to odločitev, da bomo okrepili pravice pacientov, ne pa jih zmanjšali. To je moj poziv državam članicam. Komisiji pa bi rekel, naj pozorno spremlja države članice, ker vemo, da se bodo želele izogniti izvajanju tega.

  Gilles Pargneaux (S&D). – (FR) Gospod predsednik, gospa Győri, komisar, najprej naj izrazim naše zadovoljstvo v zvezi z napredkom, doseženim z direktivo, ki jo bomo sprejeli jutri. Vrsto let je spore v zvezi s čezmejnim zdravstvenim varstvom in pravicami pacientov reševalo le Sodišče Evropske unije.

Danes mobilnost pacientov v Evropi ni več neobičajen pojav, temveč del vsakdanjega življenja. Čezmejno zdravljenje zdaj predstavlja 1 % skupnih izdatkov v zdravstvu v Evropi.

Vendar mobilnosti pacientov ne smemo zamenjevati z zdravstvenim turizmom, ki se je razvil v zadnjih letih. Slednji postaja organiziran in žal se je izkazalo, da je čedalje bolj donosen. Zdravje postopoma postaja konkurenčen trg.

Nemec gre na Madžarsko na zdravljenje zob, britanski državljan – če ima sredstva – gre v Francijo, da bi bil prej operiran. Obstajajo številni primeri tega. Vendar moramo zagotoviti, da se zdravja ne bo obravnavalo kot blago, tako da bomo vsi enaki. Zato smo v zadnjih treh letih zagovarjali načelo predhodne odobritve bolnišnične in nebolnišnične oskrbe s strani države članice zdravstvenega zavarovanja.

Rad bi izrazil spoštovanje delu poročevalk – gospe Grossetête in naše poročevalke iz vrst socialistov, gospe Roth-Behrendt, ki bi ji še posebej rad čestital –, ki je omogočilo znaten napredek, kot so na primer povračilo stroškov oskrbe, vzpostavitev nacionalnih kontaktnih točk in evropskih referenčnih mrež, zdravljenje redkih bolezni in okrepljeno sodelovanje med državami članicami.

Gospod predsednik, komisar, naše delo ni končano. Iti moramo naprej, preseči moramo doseženi napredek, da odpravimo razlike, ki še vedno obstajajo v Evropi, in vem, da skupaj lahko zagotovimo, da bodo evropski pacienti in državljani prejeli enako zdravljenje.

  Corinne Lepage (ALDE). – (FR) Gospod predsednik, gospa Győri, komisar, glavna prednost tega dogovora je, da zagotavlja določeno pravno pojasnilo, kot so povedali moji kolegi poslanci. Do zdaj je bilo za ta vprašanja odgovorno Sodišče Evropske unije, kar je vzrok za pravno negotovost, ki jo zdaj odpravljamo, in menim, da bi morali biti zelo hvaležni poročevalki gospe Grossetête, poročevalcem v senci in tudi gospodu Dalliju za njihovo delo. Ta zakonodaja izboljšuje informacije za paciente, kakovost oskrbe, stroške in postopke za povračilo stroškov.

Zadovoljna sem tudi s sistemom predhodne odobritve za dražje zdravljenje, vključno z bolnišničnim zdravljenjem, specializiranim zdravljenjem ali zdravljenjem, ki predstavlja posebno tveganje za paciente. Cilj seveda ni, da se pacientom prepreči zdravljenje v tujini, temveč da se prepreči zdravstveni turizem in da se preprečijo tudi tveganja za sisteme socialne varnosti.

Vendar imam mešane občutke v zvezi s pogoji za izvajanje tega postopka, ki bi lahko predstavljal nevarnost neenakega obravnavanja pacientov iz držav članic.

Najprej, kaj pomeni „razumen rok“? Poskrbeti moramo, da izraz „razumen“ ne bo ogrozil potreb pacientov.

Poskrbeti moramo tudi za to, da bodo države članice vzpostavile finančne postopke, tako da pacientom, zlasti tistim, ki so najmanj premožni, ne bo treba preveč plačati vnaprej. Nesprejemljivo bi bilo, da bi upravne težave zmanjšale pravice pacientov.

Za konec, tudi različne odločitve držav članic v zvezi s povračilom stroškov za zdravstveno varstvo bi lahko privedle do neenakosti med pacienti, če bi na eni strani obstajalo najmanjše povračilo stroškov, na drugi strani pa nekaj drugega.

Gospod predsednik, komisar, to so točke, ki sem jih želela poudariti.

  Claude Turmes (Verts/ALE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, gospod Bowis, ta direktiva ustvarja jasne, pregledne pravice. Če bom želel oditi v tujino, bo položaj jasen in odločitve ne bodo več samovoljne, kakor je bilo v nekaterih državah. Poleg tega bodo na voljo boljše informacije, če se bom odločil oditi v drugo državo. Vendar bodo nacionalne vlade morale izvajati direktivo. Ta direktiva je preprečila, da bi se zgodilo nekaj, o čemer so sanjali nekateri člani Komisije in morda nekateri poslanci tega parlamenta, in sicer, da je treba za izboljšanje nacionalnih sistemov zdravstvenega varstva odpreti meje. Ponosen sem na to, da nam je skupaj s poročevalcema, tudi gospo Grossetête, uspelo ohraniti ravnovesje. Pokazali smo, da nasprotujemo zdravstvenemu turizmu in da podpiramo to, da se nacionalni sistemi ne spodkopavajo. Direktiva ne bo odpravila težave z razlikami v kakovosti zdravstvene oskrbe. To je mogoče doseči le z dovolj velikimi naložbami v posameznih državah članicah.

Gospod Dalli in Komisija, zdaj, ko imamo to direktivo, bi bil vesel, če bi več pozornosti namenili uredbi o socialni varnosti, ki je temeljni sistem, v katerem je pojasnjeno, kdo je plačan, in v katerem je vse dobro organizirano. Bolj pritisnite na države članice, da se zagotovi učinkovitejše izvajanje te uredbe, namesto da predlagate nove zamisli o deregulaciji in konkurenci.

  Kay Swinburne (ECR). – Gospod predsednik, ta direktiva predstavlja konkretne ukrepe za konsolidacijo pravic pacientov pri dostopu do storitev zdravstvenega varstva po vsej EU. Ta direktiva me zanima, ker bo izvajanje imelo poseben vpliv v mojem volilnem okrožju Wales, kjer naknadno upravljanje in zagotavljanje zdravstvenega varstva – kljub pogajanjem vlade Združenega kraljestva z EU o zdravstvenih zadevah – spadata v preneseno pristojnost, ki jo izvaja vlada valižanske skupščine.

Prvotnih skrbi zaradi morebitnega vpliva na valižanski sistem zdravstvenega varstva v zvezi s povračilom stroškov in predhodno odobritvijo sem se otresla, ker je bila v te predloge vključena določena mera prožnosti. Možnost, da lahko države članice in regionalni pari odločajo o upravičenih načinih zdravljenja s predhodno odobritvijo in določitvijo zgornje meje povračil stroškov, bo nekoliko ublažila zaskrbljenost glede sistemov zdravstvenega varstva, ki so že zdaj pod prevelikim pritiskom in obremenjeni.

Zaradi dela mojih kolegov v tem parlamentu, nekdanjih in sedanjih, zlasti gospoda Bowisa, smo lahko zadovoljni, da smo naredili korak naprej pri zagotavljanju pojasnil za paciente, izboljšane ponudbe zdravstvenega varstva in večjega sodelovanja med različnimi sistemi zdravstvenega varstva v EU. To bi moralo privesti do povišanja standardov po vsej EU prek odločitev pacientov.

  João Ferreira (GUE/NGL). – (PT) Gospod predsednik, namen te direktive je jasen že od začetka: vključiti zdravstvene storitve v cilj liberalizacije storitev in tako zadovoljiti interese gospodarskih in finančnih skupin s širjenjem njihovih poslovnih področij na zdravstveno varstvo v vseh državah Evropske unije in z obravnavo zdravstvenega varstva zgolj kot še en proizvod, uporabnike pa le kot potrošnike.

Ta predlog bo povečal neenakosti med Evropejci in bo škodljiv za tiste, ki nimajo sredstev, da bi se zatekli k zasebnim zdravstvenim storitvam ali zdravstvenemu varstvu v drugi državi članici EU. Tudi z vključenimi spremembami bodo njeno sprejetje in zelo visoki stroški, ki bi jih lahko vključevala, imeli hude posledice za nekatere države, tudi za Portugalsko in njen nacionalni zdravstveni sistem.

V praksi pa prav Evropske unije, ki uvaja resne omejitve za nacionalne proračune, ko gre za financiranje javnih storitev, kot je zdravstvo, ne skrbi preobremenjevanje teh proračunov s preusmerjanjem javnega denarja v zasebne gospodarske in finančne skupine, ki delujejo v zdravstvenem varstvu, ali v spodbujanje zdravstvenega turizma.

Pravzaprav ta predlog v svoji vnemi po spodbujanju poslovanja ne zagotavlja ustreznih varoval za uporabnikovo varnost ali kakovost zdravstvenega varstva, zlasti glede nebolnišnične oskrbe. V nasprotju s tem, kar so povedali nekateri, sistem predhodne odobritve v takšnih primerih nima ustreznih določb. Zato je treba prav tako blokirati vse te namere, podobno kot se je to leta 2007 zgodilo z izključitvijo storitev zdravstvenega varstva iz neslavne Bolkensteinove direktive.

  Jaroslav Paška (EFD). – (SK) Gospod predsednik, najprej želim izraziti razočaranje nad stališčem Sveta glede direktive o pacientovih pravicah na področju čezmejnega zdravstvenega varstva, saj Svetu med prvo razpravo ni uspelo sprejeti številnih dobrih predlogov sprememb, ki jih je pripravil Evropski parlament.

Evropski parlament je namreč na prvi obravnavi vzpostavil dobre temelje za pravilno uporabo pravil o zagotavljanju čezmejnih zdravstvenih storitev v državah članicah tako, da bi lahko pacienti, kadar bi to bilo upravičeno in v skladu z določenimi pravili in ne da bi obremenjevali sodišč, dobili ambulantno ali bolnišnično oskrbo, ki jo potrebujejo, v drugi državi članici.

Zato je dobro, da se je pri pripravi poročila v odboru za drugo obravnavo še naprej uporabila prvotna filozofija, ki izraža stališče Parlamenta v prvi obravnavi in ki glede na sedanje nejasno stanje pri zagotavljanju čezmejnih zdravstvenih storitev napreduje k dostojanstveni rešitvi problema.

Kompromisno besedilo, ki ga podpira sodna praksa Sodišča Evropske unije in ki je danes predloženo v razpravo, zagotavlja državljanom nove možnosti in novo kakovost v zdravstvenem varstvu, zato si moramo po mojem mnenju prizadevati, da se bo začela ta direktiva čim prej uporabljati v vsakdanjem življenju.

  Licia Ronzulli (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, po pravnem procesu, ki traja že leta, bomo jutri končno glasovali o poročilu, ki bo zanesljiva pravna podlaga za evropske državljane, ki morajo vsako leto v tujino, da so deležni ustrezne zdravstvene oskrbe.

To bo vsem pacientom in ne le najbolje obveščenim ali bogatim omogočilo uveljavljanje pravice, ki jo je z leti v svojih sodbah že priznalo Sodišče Evropske unije. Z odprtjem nacionalnih kontaktnih točk čezmejni dostop do zdravstvenega varstva ni več preskus zaupanja, v katerem so se morali do zdaj pacienti, ki jih je izčrpala že bolezen, na žalost vse prepogosto ukvarjati z birokratskimi, jezikovnimi in finančnimi težavami.

Država zdravstvenega zavarovanja lahko v zvezi z bolnišnično oskrbo od pacientov, ki iščejo zdravljenje v tujini, zahteva predhodno odobritev in to je očitno potrebno za zaščito stabilnosti svojega zdravstvenega sistema. Morda bi lahko pri nekaterih točkah več dosegli za zaščito pacienta, na primer glede sistema predhodnega obveščanja, ki bo državam članicam omogočal pripravo zdravstvenih izdatkov, vendar le na prostovoljni podlagi.

Na koncu bi rada poudarila svoje navdušenje glede sodelovanja v razpravi, ki je prav povsod potekala z istim skupnim imenovalcem, in sicer nujen konec trpljenja na tisoče pacientov po Evropi in zdi se, da je ta trenutek končno prišel.

  Karin Kadenbach (S&D). – (DE) Gospod predsednik, gospa Győri, gospod Dalli, kot razumem, je delo politike pomagati zavarovati in izboljšati kakovost življenja naših državljanov. To zdaj na področju zdravstvenega varstva ni lahka naloga. Zagotavljanje zdravstvenega varstva in dostopa do najboljšega zdravljenja ne glede na prihodke pacientov in regijo, v kateri živijo, je predvsem odgovornost nacionalnih držav.

Vendar bodo kljub najboljšim možnim nacionalnim sistemom zdravstvenega varstva še vedno primeri, ko bodo pacienti potrebovali ali želeli pomoč, podporo in zdravljenje v drugi državi. Ta direktiva določa pravne temelje in zagotavlja dostop pacientov do teh storitev brez dodatne birokracije in pravne negotovosti in ne da bi jim bilo treba plačati obsežna predplačila.

Po dolgem procesu pogajanj gledam na direktivo kot resničen uspeh, čeprav bo njeno izvajanje od sistemov zdravstvenega varstva v posameznih državah in zavarovalnic zahtevalo veliko truda. Močno upam, da boste v tem smislu še naprej izvajali pritisk, kajti celo najboljše direktive so lahko učinkovite le, če se ustrezno izvajajo. Prav tako vas pozivam, da vztrajate v svojih poskusih, da bi razširili preventivne ukrepe in izvajanje zdravstvenega varstva. Prepričana sem, da želimo, da državljani Evrope ostanejo čim dlje zdravi in imajo najboljši možni dostop do zdravstvene oskrbe visoke kakovosti ob najnižjih možnih stroških.

  Frédérique Ries (ALDE). – (FR) Gospod predsednik, gospa Győri, komisar, tudi jaz bi se rada zahvalila naši poročevalki, gospe Grossetête, ki je odlično opravila delo, po tem, ko je štafeto prevzela od nekdanjega kolega poslanca, gospoda Bowisa. Ob vseh čestitkah, ki jih prejema, se zdi, kot da danes slavimo gospoda Bowisa!

Menim, da je treba poudariti pomembno vlogo belgijskega predsedstva, ki je naredilo, kar je bilo potrebno za dosego težkega kompromisa s Parlamentom in še zlasti z nekaterimi državami članicami, katerih stališče je bilo – kako naj ga opišem – v nekaterih primerih uporniško.

Ta direktiva o čezmejnem zdravstvenem varstvu je bistvenega pomena, čeprav velja le za 1 % nacionalnih zdravstvenih proračunov, kajti osredotočiti se moramo ne le na številke, ampak na moč simbola, ki je zakonita pravica vsakega Evropejca, da je deležen zdravljenja v tujini in se mu stroški za prejeto zdravljenje povrnejo ob vseh ustreznih informacijah.

Prav tako je bilo pomembno jasno vzpostaviti varovala za preprečevanje vseh oblik zdravstvenega turizma, v besedilu pa je pomembna tudi uvedba zadostne prožnosti, da se spodbudi diagnosticiranje in zdravljenje na obeh straneh meje. V mislih imam predvsem nekatere bolezni, kot so redke bolezni.

Gospod predsednik, na koncu naj povem, da je to bistveni prvi korak, vendar bomo morali nadaljevati in se boriti, da bomo napredovali z Evropo zdravja, ki jo vsi tako cenimo.

  Tadeusz Cymański (ECR). – (PL) Gospod predsednik, idealnih zakonov ni. Vsi imajo slabosti in tudi prednosti, ta direktiva pa zagotovo vzbuja več upanja kot strahov. Evropa kljub hitrim spremembam ostaja celina velikih razlik in celo nasprotij. To velja za raven in obseg zdravstvenega varstva in očitno je, da revnejše države, ki so na stopnji preobrazbe in poskušajo dohiteti bogatejše, izražajo večjo zaskrbljenost. Raven financiranja in zadovoljevanja zdravstvenih potreb v državah, ki so v procesu preoblikovanja, pa je precej, precej nižja.

Zato je direktiva velika priložnost in vir upanja za vse paciente v državah, o katerih sem govoril. Pred vladami so veliki izzivi, vendar je presenetljivo, da bo ta direktiva dejansko vsilila številne reforme in pozornost usmerila na nezadostno financiranje zdravstvenega varstva, kajti nezadostna sredstva niso le posledica zmanjšanih finančnih zmožnosti teh držav, ampak tudi posledica napak sedanje politike in podcenjevanja velikega pomena, ki ga ima zdravje za evropske državljane.

Ko se vam zahvaljujem za pozornost, vas pozivam, da podprete to direktivo ne glede na končno obliko tega, čemur pravimo zaščitna klavzula. Zaščitna klavzula je izraz kompromisa in „kompromis“ je beseda, ki jo pozdravljamo.

  Sabine Wils (GUE/NGL). – (DE) Gospod predsednik, osnutek direktive o mobilnosti pacientov bi lahko s pristopom, ki temelji na storitvah, zdravstveno varstvo v EU hitro zmanjšal na raven najnižjega skupnega imenovalca. Moja skupina močno nasprotuje, da bi zmožnost plačila postala merilo za zagotavljanje zdravstvenega varstva, pacienti pa bi se spremenili v potrošnika.

Predlagana direktiva bo zdravstvenim zavarovalnicam omogočila, da paciente pošiljajo v tujino na cenejše zdravljenje. To bo v zdravstvenem sektorju povzročilo visoko raven konkurenčnosti in pritisk na cene. Če bo določeno zdravljenje po nižji ceni na voljo nekaj sto kilometrov stran in če bodo zdravstvene zavarovalnice pošiljale paciente tja, bo posledica, da tega določenega zdravljenja v lokalnem okolju ne bo več na voljo. Zato bo zdravstveni sektor preprosto le sledil neoliberalni logiki trga, namesto da bi dal prednost dobremu počutju bolnikov.

Gospe in gospodje, rada bi vas vprašala, ali si v tem občutljivem sektorju želite zdravstveni turizem. Zavzemam se za to, da so pacienti deležni zdravstvenega varstva, ki je blizu njihovemu kraju bivanja. To je javna odgovornost kot del zagotavljanja storitev splošnega interesa, ki morajo biti vsakemu na razpolago v lokalnem območju.

  Anna Rosbach (EFD). – (DA) Gospod predsednik, nihče, ki je bolan, si ne želi iti v tujino, če je tam zdravljenje tako dobro kot v domači državi. Vendar je ta predlog najboljše, kar smo lahko dosegli. Zagotavljamo, da se bo spremenil model financiranja in da nacionalni zdravstveni sistemi ne bodo spodkopani, obenem pa skrbimo, da imajo pacienti boljše možnosti za zdravljenje v drugih državah EU.

Če pacienti strokovnega znanja in zdravljenja ne morejo dobiti v svoji državi, bodo to lažje dobili v drugi državi. To je zelo pomembno, ko gre za redke bolezni, ki zahtevajo zelo specializirano znanje. Če bomo lahko zdravljenje teh redkih bolezni skoncentrirali na nekaj mestih v EU, bodo imeli pacienti veliko več možnosti, da ozdravijo, ker zdravniki, ki svoje posebne spretnosti pogosteje uporabljajo, dosegajo boljše rezultate. Vendar pa to ne pomeni, da naj bi države članice skrčile svoje zdravstvene sisteme – to je nekaj, kar besedilo tudi navaja. Hvala, gospod predsednik, prav tako pa bi se rada zahvalila komisarju Dalliju in poročevalki. Zahvaljujem se vam za odlično delo.

  Elżbieta Katarzyna Łukacijewska (PPE). – (PL) Gospod predsednik, najprej bi rada čestitala poročevalki, gospe Grossetête, ki je opravila zelo težko nalogo. Zaradi različnih stališč držav članic Evropske unije in različnih zdravstvenih sistemov v različnih državah to ni bila lahka naloga. Doseganje kompromisa med pričakovanji in možnostmi ni zahtevalo le pogajalskih spretnosti, ampak predvsem potrebno znanje o tej temi. Vsi se zavedamo, da so ukrepi, ki jih vsebuje direktiva o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu – in poročevalka je o teh ukrepih zelo podrobno govorila –, tisto, kar si želijo prebivalci Evropske unije, še zlasti v državah, kjer je dostop do specialistov in sodobnih postopkov omejen.

Pomembno je, da je bilo mogoče ob ukvarjanju z besedilom direktive zaradi kompromisa, ki je bil dosežen, spremeniti odnos držav članic, ki so sprva blokirale njene določbe. Bistvene značilnosti direktive so dostopnost, udobnost in gotovost storitev zdravstvenega varstva ter pravica pacienta do zdravstvenih storitev druge države članice in povrnitve opredeljenih stroškov. Direktiva temelji na potrebah pacientov in ne na finančnih sredstvih.

Rada bi poudarila, da določbe direktive ne bodo pomenile le izboljšanje pogojev za zdravje pacientov, ampak sem prepričana, da bo v nekaterih državah Evropske unije to podlaga za izboljšanje sistemov zdravstvenega varstva. Treba je poudariti, da je direktiva prvi in temeljni korak k mobilnosti pacientov, krepitvi njihovih pravic in odpravljanju neenakosti glede ravni storitev v različnih državah članicah.

  Andres Perello Rodriguez (S&D). – (ES) Gospod predsednik, mislim, da je prav, da čestitam poročevalcem, predvsem gospe Grossetête in gospe Roth-Behrendt, ki sta v moji skupini, za delo, ki so ga opravili v zvezi s tem delom zakonodaje, ki je nekako zastal, in ki so ga oblikovali v koristnega, ker omogoča vključitev pravice do javnega zdravja kot pravne podlage in daje novo usmeritev, ki nam omogoča, da postavimo temelje, ki državljanom zagotavljajo varnost in kakovost, za kateri se vedno odločijo. Kar je še pomembneje, pa njihovo delo pomeni, da je mogoče jasno urediti vlogo držav članic izvora, ki morajo plačati, in tistih, v katerih je zdravljenje potekalo.

Vendar pa mislim, da s tem še ne moremo biti zadovoljni, ampak je to šele začetek veliko večjega koraka naprej, da bo, kot je to povedala gospa Roth-Behrendt, ta direktiva postala zgolj formalnost, ker bo raven enakosti, dosežena v vseh državah članicah, pomenila, da ne bo potrebno, da se vsak državljan vrne v svojo državo.

V tej bitki moramo doseči zakonodajo, ki zagotavlja pravice državljanov glede oskrbe, ki naj bi jo prejeli – koristi in varnost – in ne le pravico, ki jo že imajo, pač pa mobilnost med državami članicami. Kakovost bo ustvarila povezanost, sicer bomo delali majhne korake.

  Miroslav Ouzký (ECR). – (CS) Gospod predsednik, tisti, ki smo v Evropskem parlamentu že dlje časa, se bomo zagotovo spomnili, kako je ta standard nastal. Zgodba je skoraj smešna. Na začetku smo imeli poročilo gospe Gebhardt, ki naj bi omogočilo prost pretok storitev v EU. Ločili smo del poročila in sklenili, da zdravstvene storitve zaslužijo poseben standard. Ko je Komisija končno predložila direktivo, je bil prost pretok zdravstvenih storitev postopoma odstranjen in nam je ostal del, ki opisuje pravico pacientov, da se pri iskanju zdravstvenih storitev in zagotavljanju zdravstvenega varstva prosto gibljejo po Evropski uniji.

S tem želim poudariti, da je naše evropejstvo včasih bolj vezano na transparente in simbole kot pa na izvajanje praktičnih svoboščin, na katerih naj bi temeljila Unija. V posameznih državah članicah je direktiva vzbudila veliko zaskrbljenost glede prekomernega izkoriščanja in uničevanja nacionalnih proračunov.

Na koncu želim povedati, da to ni prav tisto, kar smo želeli, vendar pa je to prava poteza in zagotovo korak v pravo smer. Poročevalcem želim vse dobro in se jim zahvaljujem za njihovo delo.

  Horst Schnellhardt (PPE). – (DE) Gospod predsednik, toplo pozdravljam dejstvo, da bo ta direktiva končno začela veljati. Parlament bi rad spomnil, da se je v nekem trenutku zdelo, kot da bo celoten zakonodajni proces propadel. Menim, da je rezultat, s katerim smo lahko zelo zadovoljni, zasluga spretnosti poročevalke in pogajalske skupine ter seveda belgijskega predsedstva. Predvsem sem zadovoljen z natančnejšo opredelitvijo pravice držav članic, da uvedejo omejitve glede zdravljenja v drugi državi. Tega v predlogu, ki so ga predložile države članice, ni bilo. Mislim, da je to odločitev, ki bo omogočila, da se procesu zavrnitve prošnje sledi in se ga preveri. To je pomemben korak naprej.

Komu predvsem pomagamo? Mislim, da pomagamo 60 tisoč ljudem, ki so na čakalnih seznamih za presaditev organov. Seveda smo že sprejeli direktivo o presajanju organov, to pa je drug ukrep, ki bo skrajšal čakalne dobe. Prav tako bomo pomagali milijonom ljudi, ki imajo eno od 30 tisoč redkih bolezni. Tako bodo z odhodom v drugo državo deležni bolj usmerjenega in kakovostnejšega zdravljenja.

Vendar pa menim, da se zaradi te direktive v Evropi ne bo razvil zdravstveni turizem. Mislim, da so strahovi, ki jih izražajo na levici v tem parlamentu, povsem neutemeljeni. To ni zadeva, s katero bi se morali ukvarjati.