Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 19. januar 2011 - Strasbourg

7. Obrazložitev glasovanja

  Predsednica. – Zdaj smo prišli do obrazložitev glasovanja.

Ustna obrazložitev glasovanja

Priporočilo za drugo obravnavo: Françoise Grossetête (A7-0307/2010)

  Jens Rohde (ALDE). – (DA) Gospa predsednica, danes smo s to direktivo o pravicah pacientov dosegli zgodovinski kompromis. Prepričan sem, da je to najbolj zgodovinski sporazum, kar smo jih sklenili, odkar sem v Parlamentu. Zgodovinski kompromis sta utrdili dve stranki, ki sta bili veliko predolgo daleč narazen, to sta Parlament na eni strani in Svet na drugi. S trdim delom nam je zdaj uspelo zagotoviti kompromis, ki bo koristil pacientom in jih zavaroval pred nerazumno dolgimi čakalnimi dobami, hkrati pa smo našli ravnotežje in države članice bodo lahko z medicinskega in finančnega stališča spremljale, kaj se dogaja.

Rezultat, ki smo ga dosegli danes tukaj, je izredno dober in bo koristil pacientom in državam članicam. Mislim, da lahko najprej čestitamo pogajalcem in nato, seveda, kar je najpomembneje, čestitamo evropskim državljanom za ta rezultat, ki je bil izglasovan danes tukaj.

  Clemente Mastella (PPE). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, do zdaj je bilo preveč dvomov in negotovosti v zvezi z dostopom do zdravljenja in povračilom stroškov za čezmejno zdravstveno varstvo. Direktiva, ki smo jo danes odobrili, bo končno omogočila pacientom, da uživajo vrsto pravic in storitev zdravstvenega varstva po vsej Evropi.

Nikakor ne gre spodbujati čezmejnega zdravstvenega varstva kot takega, treba pa ga je omogočiti, kadar je koristno ali potrebno, ter zagotoviti njegovo varnost in kakovost. Bolje in jasneje moramo biti obveščeni o pravnih predpisih o zdravljenju v državi članici, ki ni država pacientovega zdravstvenega zavarovanja.

Sedanje razmere niso zadovoljive. Direktiva mora pacientom omogočati izbiro, ki bo temeljila na njihovih potrebah, ne pa na finančnih sredstvih, ter na utemeljenih odločitvah, ne na prisili.

  Andres Perello Rodriguez (S&D). – (ES) Gospa predsednica, španska delegacija iz Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu je glasovala za, podobno kot drugi iz naše skupine, vendar ne bi bil zadovoljen, če bi odšel od tu, ne da bi jasno povedal, da me skrbi glede vprašanja presaditve organov, ki je vključeno v to direktivo. Bilo je vključeno v nasprotju s presojo Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, kot rezultat trmaste odločitve Sveta, da se presaditve vključijo v to direktivo.

Upam, da ta vključitev ne bo spodkopala učinkovitosti dobre zakonodaje, ki smo jo sprejeli v tej dvorani, z drugimi besedami, direktive o presaditvah ali akcijskega načrta, ki je bil pred kratkim skoraj soglasno sprejet. Rad bi rekel, da bomo pazljivi pri zagotavljanju, da vključitev presaditev ne bo spodkopala čudovitega dela, ki so ga opravile tako uspešne organizacije, kot je španska nacionalna organizacija za presaditve, in, seveda, prizadevanja za ohranitev 20 tisoč življenj, ki jih imamo v direktivi o presaditvah in v akcijskem načrtu, ki smo ga, ponavljam, sprejeli tukaj.

Zato bi rad pojasnil in rekel, da bomo še naprej zagotavljali, da bo direktiva skladna v tem pogledu.

  Morten Messerschmidt (EFD). – (DA) Gospa predsednica, danes smo spet tu z zadevo, ki so jo izsilili ljudje, ki niso bili izvoljeni, namreč Sodišče Evropske unije, ki je s pomočjo vrste odločitev ustvarilo pritisk na resnično izvoljene institucije, da so sestavile tudi to direktivo, ki je bila danes izglasovana.

Rekel bi, da gre pri izboljšanju možnosti za Evropejce, da so deležni primernega zdravstvenega varstva, očitno za nekaj, kar je v osnovi privlačno. Vendar problemi, ki jih bo ustvarila ta direktiva, očitno zasenčijo koristi, ki jih vsebuje. Kaj bomo na primer storili, če bo toliko pritiska na zdravstveni sistem katere koli določene države, da bodo postali čakalni seznami neobvladljivi? Kaj bomo storili, če bodo začeli zdravniki množično pošiljati ljudi v določeno državo – seveda z vnaprejšnjo odobritvijo, pa vendar? To je lahko Danska, od koder prihajam, Nemčija, Nizozemska ali druga država v EU, ki je znana po visokokakovostnem zdravstvenem varstvu. To bi pomenilo, da bodo državljani zadevne države na koncu vrste, vsekakor pa ne smejo biti prikrajšani, kajti dejstvo je, da so oni tisti, ki so morali prek svojih davkov plačati za primeren sistem zdravstvenega varstva.

Zato bi rad jasno povedal, da pomanjkljivosti in morebitne katastrofe, ki jih lahko povzroči ta direktiva v nacionalnih sistemih zdravstvenega varstva, očitno nadvladajo koristi, ki jih tu omenjajo moji kolegi poslanci.

  Jim Higgins (PPE). – Gospa predsednica, gospod Messerschmidt ima prav. Sodišče Evropske unije nas je res gnjavilo s tem, vendar to pozdravljam in bi rad dal priznanje gospe Grossetête za pripravo odličnega poročila, kajti ta direktiva bo koristila pacientom s popolnimi in preglednimi informacijami, ko bodo na zdravljenju v tujini. Zelo jasno je, za kaj gre.

Pacienti z redkimi boleznimi bodo lahko koristili čezmejno strokovno znanje in diagnozo, če v njihovi državi članici zdravljenje ne bo na voljo. Namen direktive je, da se pacientom ponudi izbira, ki temelji na njihovih potrebah, ne pa na finančnih sredstvih, ter na utemeljenih odločitvah, ne na prisili. Nazadnje, omogoča sodelovanje med državami članicami.

Pozdravljam dejstvo, da se popolnoma prepove nekaj, kar bi se lahko zlorabljalo in to je celotno področje zdravstvenega turizma. Zame je to naslednji korak v pravi smeri; naslednji korak h krepitvi sodelovanja med državami članicami in povzroča večjo kohezijo znotraj Unije. Mislim, da je to za paciente v Evropi dober dan.

  Constance Le Grip (PPE). – (FR) Gospa predsednica, tudi jaz sem želela glasovati za poročilo kolegice, gospe Grossetête, o direktivi o dostopu do čezmejnega zdravstvenega varstva.

Resnično pozdravljam napredek, ki ga to besedilo pomeni za mobilnost pacientov po vsej Evropi. Po dolgih letih negotovosti, zlasti pravne negotovosti, in znatnega obsega dela Evropskega parlamenta ponuja to besedilo poenostavitev, razjasnitev in kodifikacijo razmer, v katerih imajo lahko evropski državljani korist od zdravstvenega varstva v drugi državi članici, ki ni država njihovega prebivališča, v smislu dostopa in povračila stroškov. Mislim zlasti na vse tiste paciente, ki imajo redko bolezen in bodo končno lahko dobili dostop do primernega posebnega zdravljenja, ki bo ustrezalo njihovim potrebam.

Rada bi poudarila, da je ta direktiva konkreten evropski ukrep, ki je usmerjen k Evropi ljudi in daje Evropejcem nove pravice. Zato je nedvomno odločilna za mobilnost državljanov znotraj Unije.

  Adam Bielan (ECR). – (PL) Gospa predsednica, glasoval sem za direktivo, ki jo je predstavila gospa Grossetête, da bo lahko načelo čezmejnega zdravljenja v Evropski uniji po več letih pogajanj končno preneseno v prakso. Menim, da je direktiva v svoji sedanji obliki dober kompromis, ki temelji predvsem na pravicah pacientov, vendar varuje tudi interese nacionalnih zdravstvenih skladov držav članic.

Za državljane držav, kot je Poljska, pomeni možnost zdravljenja v tujini, da imajo enake možnosti koriščenja sodobnega zdravstvenega varstva. Pacienti so pogosto prikrajšani za dostop do hitrega in ustreznega zdravstvenega varstva zaradi prenatrpanih bolnišnic, dolgih vrst in čakalnih seznamov za nekatere ključne postopke. Čas je v nekaterih primerih pomemben dejavnik. Direktiva bo omogočila državljanom, da se bodo sami odločili, ali bodo čakali več mesecev, da se postopek izpelje v njihovi državi, ali pa se bodo odločili za zdravljenje kje drugje. Lažje pa se bodo odločili, kako naj se zdravijo, če se bodo zavedali dejstva, da jim bodo stroški postopka povrnjeni tudi – vsaj v večjem obsegu in včasih celo v celoti –, če bo izveden v drugi državi članici Evropske unije.

Poenostavitev pravil, ki urejajo zdravljenje v tujini, se lahko razume tudi kot mobiliziranje sil trga v smislu splošnega dostopa do medicinskih storitev. Po mojem mnenju bodo te rešitve torej pomagale povečati konkurenčnost zdravstvenih storitev in posledično tudi znatno vplivale na pospešitev izboljšanja teh storitev.

  Mairead McGuinness (PPE). – Gospa predsednica, pozdravljam direktivo o zdravstvenem varstvu, vendar sem previdna, kajti problem bo v podrobnostih.

Zelo pomembno je, da naši državljani spoznajo, da direktiva še 30 mesecev ne bo začela veljati. Kljub temu lahko do takrat državljani hodijo čez mejo na zdravljenje v drugo državo članico in lahko dobijo povrnjene stroške za prejeto oskrbo. Torej naj ne bo dvoma, da tudi danes obstajajo državljani, ki potujejo na zdravljenje čez mejo. To je zelo pomembno.

Za tiste, ki želijo več podrobnosti o tej zapleteni direktivi, sem si vzela čas in napisala stran z vprašanji in odgovori, ki je na voljo na mojem spletišču. Pozivam tiste državljane, ki spremljajo to v internetu in drugje, da si jo ogledajo in me opozorijo, če nisem postavila pravih vprašanj, saj moramo razširiti novice o tem zelo pozitivnem ukrepu za čezmejno zdravstveno varstvo za vse.

  Jarosław Kalinowski (PPE). – (PL) Gospa predsednica, evropska družba postaja vse bolj mobilna. Študiramo, delamo, počivamo in potujemo zunaj meja svoje domovine. Državljani, ki živijo v Evropski uniji, bi morali imeti pravico, da brezplačno koristijo nujno medicinsko pomoč kjer koli v Evropi. Ni treba poudarjati, da bi morali uvesti instrumente, ki bi preprečevali tako imenovani zdravstveni turizem in hkrati olajšali pacientom, ki to najbolj potrebujejo, da izkoristijo nove možnosti. Mislim predvsem na zdravljenje neobičajnih in redkih bolezni, ki se izvaja v specialističnih centrih, pogosto zunaj meja države, v kateri živi pacient. Seveda ne moremo dovoliti poseganja v obliko zdravstvenih politik držav članic. To je domača pristojnost in države članice lahko svobodno sprejemajo odločitve v tem pogledu. Ta direktiva sprejema nekatere ukrepe v tej smeri. Seveda sem glasoval za.

  Anneli Jäätteenmäki (ALDE). – (FI) Gospa predsednica, bil je skrajni čas, da smo postavili skupna evropska pravila za zaščito naših državljanov in pacientov. Prav tako je bilo odlično, da je bila pripravljena ločena direktiva o tem vprašanju in ni bila vključena v direktivo o storitvah, kajti takrat, ko je bila ta v pripravi, je bilo ugotovljeno, da je bilo v času, ko je bila sprejeta direktiva o storitvah, veliko stvari še vedno povsem prezrtih ali nedorečenih.

Pravica pacientov do čezmejnega zdravstvenega varstva bo primorala države članice EU, da bodo poskrbele za to, da ne bo pri njih nobenih čakalnih seznamov.

Potreben je sistem predhodne odobritve, brez tega bi lahko imele številne države članice težave pri nadzoru stroškov lastnega sistema zdravstvenega varstva in načrtovanju ter ocenjevanju prihodnjih. Posledica bi bilo lahko tudi stanje, v katerem bi bil odločilni dejavnik bogastvo, ne potreba.

Vendar pa to pravzaprav ne bo imelo vpliva na veliko Evropejcev. Večina si želi zdravstvene storitve blizu doma in v lastnem jeziku. Kljub temu je tak sistem potreben in če bodo obstajali čakalni seznami, se bo mogoče zdraviti v drugi državi.

  Marian Harkin (ALDE). – Gospa predsednica, tudi jaz sem zelo zadovoljna s sporazumom, ki smo ga danes dosegli, in mislim, da bo zagotovil pacientom dostop do čezmejnega zdravstvenega varstva na sorazmeren in pravičen način.

Kot je dejalo že več govornikov, je sedanji predlog tukaj seveda zato, ker je državljanka iz vaše države, iz južne Anglije, izzvala sistem in ker je Sodišče Evropske unije potrdilo njene pravice.

Mislim, da je to, kar poskušamo storiti danes, in kar smo naredili skupaj s Svetom, da zagotovimo, da se potrdijo pravice državljanov, da povežemo potrebe in pravice državljanov z zakonodajo in da je prav gotovo to tisto, za kar gre pri Parlamentu.

Še vedno pa je nekaj stvari, ki bi jih bilo treba zgladiti. Mislim, da je zelo pomembno vzajemno priznavanje receptov med državami članicami, kajti tu ne gre zgolj za zdravstveno varstvo, temveč tudi za nadaljnjo oskrbo, vendar imamo nekaj časa, da dokončamo te podrobnosti.

Mislim, da je končna pripomba, ki jo bom dala, da v sedanji finančni krizi veliko državljanov sprašuje, ali Evropa deluje. Ali dela za svoje državljane? To je odprto vprašanje, vendar mislim, da lahko danes s precejšnjo gotovostjo rečemo, da Evropa deluje.

  Gerard Batten (EFD). – Gospa predsednica, glasoval sem proti temu ukrepu o pravicah pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu, ker bo pomenil samo še eno težko breme za britanske davkoplačevalce in nacionalni zdravstveni sistem.

Nacionalni zdravstveni sistem se že zdaj uporablja kot mednarodni zdravstveni sistem in je predmet obsežne zlorabe nebritanskih državljanov s stroški na stotine milijonov, če ne milijard, funtov vsako leto. Breme pade v glavnem na moje volivce v Londonu. To bo naložilo nacionalnemu zdravstvenemu sistemu še več obvez za zagotavljanje zdravljenja za državljane EU, ki nikoli niso plačali niti penija davka v Britaniji. Domnevna sredstva iz poznejšega pridobivanja plačila iz pacientove države članice se bodo izkazala za neizterljiva.

Res je, da bi moral biti tuj državljan v Britaniji deležen nujne pomoči, ko bi jo potreboval, vendar ne bi smeli nobenega tujega državljana spustiti v Britanijo, če ne bi najprej vzel ustreznega potovalnega in zdravstvenega zavarovanja. Takšna politika je poštena in pravična in seveda neizvedljiva, dokler ostaja Britanija članica Evropske unije. To je še en razlog več, če ga potrebujemo, zakaj bi morali oditi.

  Hannu Takkula (ALDE). – (FI) Gospa predsednica, mislim, da je odlično, da smo končno našli ta zgodovinski kompromis med Parlamentom in Svetom. Lahko rečem, da bodo s to uredbo o čezmejni zdravstveni oskrbi morda odpravljeni čakalni seznami, ki so se pojavili v številnih državah članicah. To bi bila tudi priložnost za izmenjavo najboljših praks. V tej zvezi je pomembno tudi to, da se zagotovi vzpostavitev interesov in pravic pacientov. Poleg tega je prav tako pomembno, da ne pozabimo, da je pri čezmejnem sodelovanju bistvena varnost pacienta in da hkrati povsod zagotovimo primerne standarde zdravstvenega varstva in zdravljenja.

Zato navdušeno pozdravljam to poročilo gospe Grossetête in upam, da bo spodbudilo javno zdravje v Evropi in da lahko s tem potem rešimo veliko ljudi ter pospešimo njihovo okrevanje.

  Paul Rübig (PPE). – (DE) Gospa predsednica, mislim, da je pomembno, da ne uporabljamo nacionalnih davčnih sistemov proti notranjemu trgu. To je bistveno predvsem v primeru čezmejnih storitev, kajti pri teh je potrebna enaka obravnava. Zdaj je negativen primer tega Madžarska, kjer se kot oblika kriznega davka uporabljajo retrospektivne cenovne meje. To ni sprejemljivo in bo imelo resen vpliv na finančni, zavarovalni in poslovni sektor pa tudi na panogo energije. Upam, da se v prihodnosti ne bo zgodilo enako na področju storitev zdravstvenega varstva.

Rad bi prosil gospoda Orbána za ponovno ovrednotenje teh predpisov, ker so v popolnem nasprotju s konceptom notranjega trga.

  Syed Kamall (ECR). – Gospa predsednica, srečno novo leto. Čudovito vas je videti na predsedniškem mestu.

Ena od stvari, o katerih se na splošno strinjamo v tem parlamentu – čeprav vem, da so opazne izjeme –, je naše prepričanje o delovanju enotnega trga.

Ko mi moji volivci pišejo in pravijo: „Poglej, v mojem volilnem okrožju ne dobim dobre storitve in bi rad potoval v tujino, v drugo državo članico EU, da bom dobil boljšo zdravstveno storitev,“ so negotovi o svojem pravnem položaju. Zato bomo jaz in mnogi drugi pozdravili to današnje glasovanje o pravicah pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu. Upam, da bomo v teh pravnih redih, kjer pacienti dobivajo slabe storitve, videli paciente, ki bodo glasovali z nogami in bodo v skladu s svojimi pravicami po tej direktivi šli v drugo državo članico in s tem pritisnili na zdravstvene sisteme, da bodo izboljšali svoje storitve in zagotovili, da bodo izpolnjevali potrebe svojih pacientov.

Vendar moramo poskrbeti, da bomo olajšali postopek, po katerem lahko države članice zahtevajo povračilo izdatkov za katerega koli od svojih državljanov, ki je potoval v tujino ali so mu bile ponujene storitve drugje. Ko bomo rešili te probleme, bi morala biti to direktiva, na katero bomo lahko vsi ponosni.

Priporočilo: Yannick Jadot (A7-0371/2010), (A7-0370/2010)

  Joe Higgins (GUE/NGL). – (GA) Gospa predsednica, glasoval sem za resolucijo, ki se nanaša na sporazum med Evropsko unijo in Kamerunom ter med Evropsko unijo in Republiko Kongo o zakonodaji na področju gozdov in o trgovanju z lesom iz teh držav. Bistveno je, da se zavarujejo tropski gozdovi in ohrani ravnovesje naših ekosistemov. Bistveno je tudi, da se zaščitijo avtohtoni prebivalci gozdov, ki so pod hudim pritiskom zaradi izkoriščanja okolja s strani velikih multinacionalk in izsekavanja gozdov, od katerih je odvisno njihovo preživetje, zaradi dobička teh družb.

Zato sem vložil predlog spremembe, ki navaja, da bi morali biti gozdovi in gozdarska industrija v javni lasti in pod demokratičnim vodenjem delovne sile v teh panogah pa tudi avtohtonih prebivalcev, ki naseljujejo gozdove.

Priporočilo: David Martin (A7-0365/2010)

  Morten Messerschmidt (EFD). – (DA) Gospa predsednica, prosta trgovina je v resnici samo način za doseganje blaginje. To smo videli na notranjem trgu med državami članicami EU in ni dvoma, da bo tako tudi v primeru držav v razvoju. To je edina resnična pobuda za razvoj, ki jo lahko in moramo dejansko prinesti svetu.

Če pogledamo po svetu, kako druge velike regije delujejo, sklepajo sporazume in gledajo na svoje partnerje s strateškega stališča, lahko vsekakor vidimo, da se gibljejo vse hitreje in hitreje. Imamo veliko območje proste trgovine med severno in južno Ameriko, v državah ASEAN, Aziji, Mercosurju itd. Edino območje, ki v tem pogledu zaostaja in je skoraj paralizirano zaradi izzivov globalizacije, je EU.

Čeprav podpiram poročilo, o katerem smo danes glasovali, bi rad rekel, da je prostotrgovinska pobuda s Fidžijem in Papuo Novo Gvinejo skoraj najpomembnejši rezultat, ki ga lahko pričakujemo po dolgih letih pogajanj. Kaj pa Kitajska? Kaj pa Združene države? Ali Indija? Vse te, ki zdaj prevzemajo naše posle? Ali EU v tem pogledu izgublja tudi evropske delavce?

  Syed Kamall (ECR). – Splošno znana resnica je, da so najuspešnejše družbe najsvobodnejše in najsvobodnejše družbe najuspešnejše ter da bi morali priznati vlogo, ki jo ima prosta trgovina. Na žalost se je krog pogajanj STO v Dohi, ko gre za mednarodne večstranske razprave o prosti trgovini, zaustavil in zato zdaj EU sledi zgledu ZDA in drugih v podpisovanju vse več dvostranskih sporazumov.

Številnim državljanom revnejših držav lahko prinesemo prednosti proste trgovine, a ob priznavanju nekaterih prehodnih problemov se bodo morali spopasti s prilagajanjem večji konkurenci. Na koncu pa bomo morali osredotočenost preusmeriti z interesov proizvajalcev na potrošnike. Veliko potrošnikov v številnih različnih državah v razvoju me je vprašalo, zakaj nimajo enake izbire glede dostopa do blaga in storitev, kot jih imamo na zahodu. No, eden od načinov, kako jim lahko pomagamo, je z večjo prosto trgovino, ki bo dala našim potrošnikom možnost večje izbire. Upam, da se bo to dolgo nadaljevalo.

  Nirj Deva (ECR). – Gospa predsednica, Pacifik je bil dolgo Pepelka v čezmorskih razvojnih pobudah Evropske unije. Zelo me veseli, ko zdaj spoznavam, da pobudi, ki sta jih sprejela Fidži in Papua Nova Gvineja o oblikovanju sporazumov o gospodarskem partnerstvu, ne bosta pripomogli samo nam, da bomo svobodneje trgovali z njima, ampak bosta omogočili tudi njima, da bosta druga z drugo trgovali znotraj regij.

Ena največjih stvari, ki je izšla iz tega sporazuma do zdaj, je dejstvo, da bi pravila o poreklu za ribištvo končno omogočila ljudem v pacifiški regiji, da dejansko dodajo vrednost svojemu ribištvu. Nekatere od teh pacifiških držav uvažajo ribe, v njihovem morju pa mrgoli rib. S tem, kar je doseženo zdaj, lahko dejansko predelujejo ribe, ki jih ulovijo, in bi dejansko morali biti sposobni dodati vrednost in izvažati ribe v EU. To je pot naprej v razvoju in to je pot naprej v zmanjševanju revščine.

Predlog resolucije: (B7-0029/2011)

  Barbara Matera (PPE). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, danes sem pri vprašanju za ustni odgovor o mednarodnih posvojitvah v Evropski uniji glasovala za.

Mednarodne posvojitve so se izkazale za postopek, ki najverjetneje ponuja možnost stalne družine za tiste otroke, za katere ni bilo mogoče najti primerne družine v njihovi izvorni državi. Sodelovanje med oblastmi v državah članicah, ki so odgovorne za mednarodne posvojitve, je pomembno za zagotavljanje, da se posvojitev izvede v korist otroka in ob upoštevanju njegovih temeljnih pravic, pa tudi preprečevanja prodaje in trgovine z otroki.

Postopek mednarodne posvojitve mora biti tudi poenostavljen, ker je pogosto vse preveč birokracije, ki družine odvrača od poskusa posvojitve. Nazadnje, razlog za skrb je Romunija, ker je edina država v Evropski uniji z zakonom, ki prepoveduje mednarodne posvojitve. Zdaj je v državi približno 70 tisoč sirot, od teh jih je 40 tisoč v sirotišnicah in 30 tisoč v rejništvu.

Komisija bi morala nekoliko osvetliti primer Romunije, da bi lahko bili ti zapuščeni otroci s pomočjo mednarodnih posvojitev sprejeti v družine.

  Andrea Češková (ECR). – (CS) Gospa predsednica, ker se v ponedeljek zaradi varstva otroka nisem mogla udeležiti očitno zanimive razprave, bi rada vsaj zdaj izrazila polno podporo temu zboru, kar sem izrazila tudi z glasovanjem. Močno upam, da bodo koraki, ki bodo sledili tej resoluciji, vodili po eni strani k zmanjšanju birokratskih postopkov za mednarodno posvojitev otrok, hkrati pa omogočili boljše spremljanje, kaj se zgodi z njimi in pomagali v boju proti trgovini z otroki.

  Mairead McGuinness (PPE). – Gospa predsednica, številni poslanci tega parlamenta se morda ne zavedajo zelo umazane besedne vojne, ki poteka o tem vprašanju posvojitve in je zelo nekoristna in nezaželena. Če hočemo, da so pravice otroka res v središču te razprave – in mi v tem parlamentu smo to naredili in to velja tudi za to resolucijo – potem smo storili to, kar je prav za vse otroke, ne glede na to, v kateri državi članici so bili rojeni.

Pomembno je, da ne poudarjamo nobene države članice posebej, ampak priznamo, da so v vseh državah otroci, ki so zapuščeni ali brez varstva v jedrni družini, kakršno poznamo, in da potrebujejo druge oblike skrbništva. Da, veliko je družin, ki so pripravljene dati otrokom ljubeč dom. Čeprav moramo verjetno poskrbeti za birokracijo, pa ne podcenjujmo nadzora.

Nazadnje lahko rečem, da so do neke mere tisti, ki posvojijo in pri tem uspejo, podvrženi veliko večji strogosti kakor tisti, ki preprosto rodijo.

  Licia Ronzulli (PPE). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, moje misli v tem času so s tisoči parov po vsem svetu, ki se vsak dan spopadajo s težavami, kakršne vključuje posvojitev otroka.

Posvojitev je vrednota, resnični izkaz ljubezni, ki odpira vrata nove družine otroku, ki na žalost ne more več računati na naklonjenost svojih dragih. Tisti, ki nosijo v sebi bolečino, ker so bili zapuščeni, imajo pravico, da odraščajo v srečnem okolju z ljudmi, ki jim lahko ponudijo novo življenje.

Zato je naša dolžnost pomagati sirotam, tako da zanje svetla prihodnost ne bodo več nedosegljive sanje. Sprejetje te skupne resolucije danes bi moralo poslati močno in nujno sporočilo. Spodbujati moramo tiste politike Unije, ki so namenjene premagovanju težkih družinskih razmer. Birokratska počasnost in zakonodajni zaostanki ne morejo in ne smejo zatreti sanj in upanja otroka, da bo imel družino in srečno prihodnost.

  Diane Dodds (NI). – Pozdravljam predlog resolucije o mednarodnih posvojitvah, o katerem smo danes glasovali. Vem za nekaj ljudi v mojem volilnem okrožju, ki so šli ali pravkar gredo skozi ta postopek, in zadovoljstvo je, ko na koncu vidiš veselje na obrazih staršev in otrok. Preden pa pridejo do te točke, je pogosto dolga pot, ki v številnih primerih traja več let. Proces pa je, kot navaja predlog, lahko pretirano birokratski in mi kot Parlament imamo prav, da iščemo način, kako bi se ta birokracija zmanjšala s poenostavljenim postopkom.

Pri vsem tem pa so najpomembnejše potrebe in varnost otrok in veliko jih je v hudi stiski. Prav je, da so uvedeni vsi varovalni ukrepi za zaščito otrok, da ne bi dobili doma tam, kjer bi bili ogroženi. Vendar se pogosto zgodi, da je to, skozi kar morajo potencialni ljubeči in skrbni starši, preveč in preprosto opustijo postopek. V tem primeru izgubijo vsi, starši in otrok.

  Cristiana Muscardini (PPE). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, v Evropi se že več let spopadamo s problemom mednarodnih posvojitev in današnja resolucija končno poskuša vnesti žarek upanja v razmere, ki postajajo vedno bolj zapletene in težke.

Namesto, da bi pristop novih držav spodbudil mednarodne posvojitve, je številnim parom celo otežil, da bi lahko ponudili nov dom in družino otrokom, ki so v svojih državah doživeli veliko trpljenja in pomanjkanja.

Medtem ko naraščajoča birokracija na eni strani preprečuje posvojitve otrok, na drugi strani naraščata trgovanje z organi in otroška prostitucija. Zato smo za ta predlog resolucije. Verjamemo, da je treba postopke mednarodnih posvojitev poenostaviti, in zagotoviti moramo, da bo končno uveden evropski program posvojitev, ki bo dal prihodnost vsem otrokom v stiski.

  Julie Girling (ECR). – Gospa predsednica, dovolite, da se vam iz vašega kluba občudovalcev s tega konca zahvalim za učinkovito predsedovanje.

Tu gre za pomembno vprašanje. Mednarodne posvojitve so seveda življenjsko pomembne. Pomembno je, da jih prav razumemo. Toplo pozdravljam to resolucijo, ki vključuje, kakor številne resolucije, ki smo jih sprejeli v tem parlamentu, veliko zelo občutljivih, pametnih in dobro postavljenih besed. Kar sem res želela tu povedati – in veliko sem se naučila, ko sem pomagala volivki in zdaj pomagam volivki –, je, da ni dovolj, če se vse to napiše v resoluciji.

Mi, v Evropskem parlamentu, nismo noben svetel vzor glede poenostavitev in zagotavljanja, da bi imeli državljani organizacije, ki delajo zanje. Ali smem prositi, da bi se dobre besede v tej resoluciji udejanjile; da bi resnično poenostavili zadeve; da bi se znebili birokracije in uresničili izboljšave. Drugače bomo preprosto poskušali na novo izumiti kolo za Evropo in bomo na koncu imeli še težji proces.

  Hannu Takkula (ALDE). – (FI) Gospa predsednica, tudi jaz bi rad dejal, da sem zadovoljen s to resolucijo o mednarodnih posvojitvah. Imel sem priložnost slediti nekaterim primerom v soseščini. Vem, da posvojitev danes vključuje veliko birokracije in dobro je, da se lahko birokracija poenostavi na ta način. Posledica je, da se lahko procesi pospešijo in so preglednejši.

V interesu vseh je, da posvojitev ne vključuje ničesar neetičnega in ni povezana s trgovino z ljudmi ali trgovino z otroki. Zelo pomembno je zagotoviti, da otrok ni sredstvo za dosego cilja, ampak nekdo, ki bo s posvojitvijo našel ljubeč dom in bo obravnavan kot edinstven, dragocen posameznik. Pomembno je, da ima otrok možnost imeti očeta in mater, da ima to pravico in zato je pri sprejemanju odločitev o posvojitvah pomembno, da se upošteva celotno stanje v družini.

To so zelo občutljiva vprašanja. Vemo, da so nekatere študije pokazale, da nosimo svoj kulturni genotip v svoji DNK, vendar moramo zagotoviti, da ima lahko otrok korist od dobrega, ljubečega doma in kulturnega okolja, v katerem raste in se razvija v dobro uravnoteženo osebo in državljana.

Predlog resolucije: (B7-0021/2011)

  Morten Messerschmidt (EFD). – (DA) Gospa predsednica, Srbija je evropska država, ki so jo v zadnjih tisoč letih zgodovine verjetno največ oblegali, najprej Turki, nato Nemci in potem Rusi. Zdaj imamo možnost, da tisto, kar so bili hudi časi zaradi dolgotrajnega zgodovinskega vidika in nedavne zgodovine, spremenimo v svetlo prihodnost.

Ni dvoma, da, gledano iz Beograda ne NATO s svojim pokolom v glavnem mestu ne EU s svojo barbarsko podporo trganju ključnega dela Srbije, to je Kosova, iz države, nista posebno privlačna zaveznika. Vendar sta kljub temu zaveznika. Sta prijatelja in tega se vsi dobro zavedajo. Zato je pomembno, da vstopimo v razumen odnos tako, da bomo lahko pustili za sabo zgodovino in gledali v prihodnost. Zato moja stranka podpira nadaljevanje tega dialoga.

  Miroslav Mikolášik (PPE). – (SK) Gospa predsednica, stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med Evropskimi skupnostmi in Srbijo ustvarja podlago za tesne in trajne odnose na podlagi vzajemnosti in skupnih interesov ter prispeva k politični, ekonomski in institucionalni stabilizaciji v Srbiji in po vsem Balkanu.

Za Srbijo pomeni tudi novo priložnost, da se preoblikuje in napreduje s celotnim prestrukturiranjem in posodobitvijo gospodarstva. Trdno verjamem, da mora Srbija še naprej krepiti demokracijo in pravno državo, si bolj prizadevati za reformiranje pravosodne in javne uprave ter uporabiti načela pravice zlasti ob hkratni krepitvi upravnih in sodnih struktur.

Menim, da je osnovni pogoj za vključitev Srbije v Unijo razrešitev resnih primerov kršitev človekovih pravic in povezanega vprašanja tesnega sodelovanja z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo.

  Daniel Hannan (ECR). – Gospa predsednica, hvala vašemu osebju in vsem prevajalcem za potrpežljivost med tem nenavadno dolgim zasedanjem.

Ob srečanju z izbiro med demokracijo in nadnacionalizmom se je Evropska unija skoraj vedno odločila za nadnacionalizem in nikjer ni to bolj jasno kot v njeni politiki na zahodnem Balkanu. Vzdržujemo vse namene in cilje protektoratov v Bosni, na Kosovem in verjetno celo v Makedoniji zaradi edinega namena, da bi preprečili etnografske meje po črtah, ki bi jih izbrali lokalni prebivalci.

Zelo težko je imeti delujočo demokracijo, če se ljudje ne čutijo dovolj podobne drug drugemu, da bi sprejemali vladanje iz rok drugega. Če želite vlado za narod s strani naroda, morate imeti narod, ki mu vsi priznavajo pripadnost in neko povezanost.

Če povemo drugače, demokracija potrebuje „demos“, enoto, s katero se poistovetimo, kadar uporabljamo besedi „mi“. Ne pravim, da je to preprosto. Ljudje lahko vzdržujejo večstransko lojalnost, prebivalstva so lahko raztresena, a naši predsodki, druge stvari, ki so enake, morajo biti v smeri nacionalne samoodločbe. Če vzamete „demos“ iz demokracije, vam ostane samo še „kratos“ z močjo sistema, ki mora z zakonom vsiliti, česar si ne upa prositi v imenu državljanskega patriotizma.

  Nirj Deva (ECR). – Gospa predsednica, to je res dobra novica. Če se spomnimo, kako daleč je prišla Srbija glede pravne države in mednarodnega prava in glede na to, kaj je bila Srbija pred kakšnimi 20 leti v primerjavi s tem, kar je danes, mislim, da moramo pozdraviti in pohvaliti srbsko upravo za ukrepe, ki jih je sprejela, da je naredila Srbijo za pravno državo. Celo v zvezi z njenim odnosom do Kosova je pravna država zdaj očitno izredno pomembna. V odnosu do Mednarodnega kazenskega sodišča je pravna država izredno pomembna.

Reforme sodstva temeljijo na mednarodnih precedenčnih primerih in mednarodni najboljši praksi. Celo neodvisna javna uprava, ki jo ustvarjajo, je visokokakovostna in od nje pričakujejo ustrezno visoko produktivnost. Upoštevajo se københavnska merila. Tako je v vseh teh različnih pogledih država, ki je šla skozi zelo težko vojno, zdaj izšla kot narod, ki je ustrezen in primeren, da bo dober partner drugim državam članicam v Evropski uniji. Čestitam jim za to.

Priporočilo: Jelko Kacin (A7-0362/2010)

  Adam Bielan (ECR). – (PL) Gospa predsednica, še nekaj bi rad povedal na temo Srbije. Sporazum med Evropsko unijo in Srbijo, o katerem smo glasovali danes, je mejnik na poti pridruževanja te države evropskim strukturam. Dvanajst držav članic je že ratificiralo sporazum, ki naj bi odprl vrata članstvu Srbije v Evropski uniji. Sporazum v celoti odobravam in rad bi pozval preostale države članice, da ga čim prej ratificirajo. Seveda je za vključitev Srbije v evropske strukture potrebno polno sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo, kar zadeva odgovornost za vojne zločine, ter tudi nadaljnji dialog o Kosovu in uvedba vseh potrebnih ukrepov za preprečevanje diskriminacije Romov. Kljub temu sem zelo zadovoljen in podpiram vse ukrepe za širjenje demokracije in krepitev varstva človekovih pravic v Srbiji, z drugimi besedami, ukrepe, ki vodijo k politični, gospodarski in socialni stabilizaciji države.

Poročilo: Marisa Matias (A7-0366/2010)

  Clemente Mastella (PPE). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, glasoval sem za to poročilo, ker menim, da je sporočilo Komisije o evropski pobudi o Alzheimerjevi bolezni in drugih demencah temeljni korak k povezovanju različnih obstoječih zdravstvenih politik v Evropi z namenom obravnave tovrstne bolezni. Govorim iz lastnih izkušenj, saj je imel moj oče Alzheimerjevo bolezen, pa tudi moja babica, in upam, da se bo genetska linija pri meni prekinila.

Zato nameravamo obnoviti našo zavezo za boj proti razdrobljenim ukrepom, neenakomernim odzivom v Evropi in prevladujočim neenakim pogojem glede dostopa in zdravljenja te bolezni. Namesto tega nameravamo spodbujati zgodnje diagnosticiranje in kakovost življenja, izboljšati epidemiološko znanje o bolezni in usklajevati obstoječe raziskave, obenem pa podpirati solidarnost med državami članicami z izmenjavo najboljših praks.

V tem poročilu pozivamo k boljši usklajenosti med državami članicami ter učinkovitejšemu odzivu na podlagi solidarnosti, namenjenemu preprečevanju in zdravljenju dementnih oseb, zlasti bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo, in ljudem v njihovi bližini – zaposlenim v zdravstvu, izvajalcem storitev ali sorodnikom.

Za delovanje vsake evropske strategije na tem področju je bistveno – zaključujem –, da različne države dajo prednost pripravi nacionalnih akcijskih načrtov.

  Seán Kelly (PPE). – (GA) Gospa predsednica, glasoval sem za poročilo in vesel sem, da je bilo sprejeto skoraj soglasno. Povedati moram, da sem bil prisoten ves čas razprave v Parlamentu, vendar nisem dobil priložnosti, da bi spregovoril. Zato bi v tej minuti rad omenil nekaj točk.

Najpomembnejša je, da so nujno potrebne raziskave za odkrivanje vzroka te bolezni. Kakšno vlogo ima hrana, ki jo zaužijemo, pri tej bolezni? Kakšno vlogo ima stresno življenje pri tej bolezni? Kakšno vlogo imajo naši geni pri tej bolezni? Zakaj zboli dvakrat več žensk kot moških?

To so zelo pomembna vprašanja. Nanje ni mogoče odgovoriti brez raziskav, zato pozivam Komisijo, naj izbere priznani zdravstveni center, ki bo izvedel te raziskave in odgovoril na ta vprašanja.

  Jarosław Kalinowski (PPE). – (PL) Gospa predsednica, za Alzheimerjevo bolezen človeštvo še ni našlo zdravila. Podatki zdravstvenih služb kažejo skrb vzbujajoč porast števila diagnosticiranih primerov, trend starajočega se prebivalstva pa bo imel drastične posledice v bližnji prihodnosti. Demenca ne prizadene samo ljudi, ki zbolijo, temveč tudi njihove ožje družinske člane in prijatelje, ki morajo pogosto svoje življenje posvetiti skrbi za bližnje. Takšna poročila, ki opozarjajo na problem in vsebujejo predloge pobud za bolj kakovostno zdravje in življenje, so nujna. Samo po sebi je umevno, da so skupna prizadevanja držav članic EU, oblikovanje preventivnih programov in zagotavljanje socialne podpore za celotne družine projekti, ki si vsi zaslužijo našo podporo v vseh vidikih. Storiti moramo vse, kar je v naši moči, da pomagamo obolelim in čim bolj zmanjšamo število oseb, ki jih bo v prihodnosti prizadela ta bolezen.

  Jim Higgins (PPE). – Gospa predsednica, pri tem poročilu mi je všeč, da večplastno obravnava izjemen izziv, namreč celotno področje Alzheimerjeve bolezni. Govorite o preventivi, diagnozi, zdravljenju in zdravilu. Dejstvo je, da se med boleznimi najbolj bojimo raka in Alzheimerjeve bolezni. Ogromno smo naredili na področju ugotavljanja vzrokov raka, pa tudi njegovega preprečevanja in zdravljenja. Veliko smo že postorili.

Čeprav je bila Alzheimerjeva bolezen odkrita leta 1906, je na področju demence poseben pojav: še vedno ne poznamo vzroka in še vedno nimamo zdravila. Toda to poročilo je zelo dobrodošlo. Obenem obstajajo veliki izzivi: kaj bomo storili glede odkrivanja vzrokov, da lahko zagotovimo preventivo in, kot drugič, uvedemo neko dokončno zdravilo?

Predlog resolucije: (B7-0023/2011)

  Syed Kamall (ECR). – Gospa predsednica, tisti, ki smo obiskali Haiti ali videli grozljivo uničenje, do katerega je tam prišlo pred časom, in spremljali, kaj se je zgodilo, se strinjamo, da so nevladne organizacije in skupnost za pomoč povsem upravičeno stopile skupaj in se na terenu spopadle s problemom bivališč, hrane, odej in vseh drugih takšnih stvari.

Poglejmo zdaj razmere po enem letu. Preučili smo nekaj težav, ki jih izpostavlja poročilo – da imajo Haitijci le lopate, cepine in samokolnice za čiščenje ruševin, namesto težke opreme, ki jo potrebujejo. Resolucija tudi obžaluje veliko pomanjkanje stanovanj na Haitiju in omenja, da je potreben register o zemljiščih in lastništvu, ter poziva Komisijo, naj si v duhu soglasja znatno prizadeva skupaj z vlado urediti problem.

Ena od zadev, ki manjka, je vloga zasebnega sektorja. Če bomo dolgoročneje obravnavali nekatere težave, s katerimi se spopadamo, je povsem prav, da kratkoročno sodelujemo z nevladnimi organizacijami in organizacijami za pomoč, dolgoročno pa mora to vlogo prevzeti zasebna industrija.

  Nirj Deva (ECR). – Gospa predsednica, eno leto po potresu na Haitiju je bilo odstranjeno 5 % ruševin, milijon ljudi je brez doma, 230 tisoč je mrtvih, 300 tisoč poškodovanih in 15 % območij, kjer je mogoče živeti, je bilo ponovno naseljenih.

Zakaj? Zakaj je bilo odstranjeno samo 5 % ruševin? Ob potresu se zrušijo veliki kosi zgradb. Kdo jih lahko pobere? Nevladne organizacije z lopatami? Evropski komisarji z vedri? Ne! Pobrati jih je mogoče samo z zmogljivo težko opremo za dvigovanje, to pa ima samo ena skupina ljudi: vojska – letalske sile, mornarica in armade. Toda kaj se je zgodilo? Ko so letalske sile, mornarica in armade priskočile na pomoč, sta levica tega parlamenta in levica po celotnem svetu vpili, naj zapustijo Haiti. In so ga! Zdaj pa je kraj tak, kot je bil pred enim letom.

S političnega vidika je nepojmljivo, da ni nihče prevzel odgovornosti za te razmere, toda jaz jo odločno polagam v naročje levice tega parlamenta in mednarodne skupnosti.

  Hannu Takkula (ALDE). - (FI) Gospa predsednica, rad bi povedal nekaj besed o razmerah na Haitiju. Zdaj, ko se ugotavlja najnovejše stanje, je pomembno spoznanje, da je bilo usklajevanje na nezadovoljivi stopnji. Potrebujemo boljše usklajevanje, kar kaže dejstvo, da zadeve napredujejo počasi.

Čista resnica je, kot je prej povedal gospod Deva, da so razmere postale delno spolitizirane. To ni v nikogaršnjem interesu. Haiti potrebuje pomoč in osnovne potrebščine mnogo hitreje, kot jih je dobil lansko leto. Pomoč mora priti tja, kamor je namenjena.

Pogled na delo na lokalni ravni kaže, da so se različne organizacije za pomoč dobro odrezale. Če pogledamo prispevek Evrope v Haitiju, vidimo, da so številne krščanske organizacije za pomoč opravile odlično delo na lokalni ravni – ljudem so namreč pomagale preživeti. Poleg tega moramo ta prizadevanja priznati in jim kot takim izkazati podporo, toda kriza v Haitiju terja obsežnejše in bolje usklajene ukrepe na evropski ravni in seveda na ravni ZN.

Predlog resolucije: (B7-0031/2011)

  Peter van Dalen (ECR). – (NL) Gospa predsednica, Litva je suverena država članica. Parlament države razpravlja o novih predlogih glede izražanja spolne usmerjenosti v medijih in javnosti. Demokracija v Litvi si močno prizadeva. Predsednik države je že dvakrat blokiral podobne predloge. Politična razprava o novih predlogih se je začela, končnega rezultata pa še ni mogoče napovedati.

Toda večina Evropskega parlamenta se je zapičila v to zadevo. Zdi se, da ima večina v tem parlamentu razsvetljen moralni kompas, ki jim daje izredno znanje o tem, kaj je in kaj ni moralno dopustno. Še preden je jasno, ali bo novi zakon sprejet in kakšen bo, je vsevidno oko visokih duhovnikov našega parlamenta ostro uprto v Litvo. Takšne nadutosti nikakor ne morem podpreti.

  Miroslav Mikolášik (PPE). – (SK) Gospa predsednica, pravica sprejemanja nacionalne zakonodaje pripada zakonodajnemu organu posamezne države. V pravico suverene države se ne sme vmešavati od zunaj. Tudi Litva ima svojo suvereno pravico.

V okviru Evropske unije je treba povedati tudi, da sodita opredelitev zakona in družine v družinsko pravo posameznih držav članic in da se EU ne sme vmešavati v to področje. Zaščita družine, institucije, ki vzgaja otroke in jih pripravlja na življenje, se torej ne more šteti za negativno ali kakršno koli vrsto diskriminacije.

Kar zadeva zaščito mladoletnikov pred škodljivimi vplivi javnih informacij, je tudi Evropski parlament pred kratkim sklenil, da so različne vrste oglaševanja, ki se širijo prek novih komunikacijskih medijev, v zadnjih letih postale družbeni pojav. Ta pojav s seboj prinaša namerno zavajajoče in nejasne informacije ter nevarnost zlorabe zaupanja, zato mora država najti ustrezen odgovor na to.

Raziskave kažejo, da si mladoletniki zaslužijo posebno zaščito pred določenimi vrstami informacij, ki imajo lahko daljnosežne posledice na zdravi razvoj posameznika. To pravim kot zdravnik.

  Vytautas Landsbergis (PPE). – Gospa predsednica, predstavljam moje pripombe glede resolucije, ki obsoja Litvo, ker se ni nič zgodilo. Sprejeto besedilo ne vsebuje najpomembnejšega stališča. Želel sem predlagati, a neuspešno, naslednjo ustno spremembo uvodne izjave: „medtem ko bi bilo poseganje Evropske unije v postopke nacionalnih parlamentov na najzgodnejši stopnji priprave katerega koli predlaganega zakonodajnega akta v nasprotju s temeljnim načelom suverenosti in subsidiarnosti držav članic, zato kompromitira Evropski parlament kot vse bolj povezanega z nekdanjimi sovjetskimi praksami“ itd., kot je bilo sprejeto.

Takšna resolucija je bila pripravljena pod pretvezo zgolj enega predloga spremembe, ki ga je predstavil en poslanec nacionalnega parlamenta. Poudarjam, ene spremembe. Kljub temu je v ravnokar sprejetem dokumentu Parlamenta to dejstvo vztrajno in nerazumno predstavljeno v množini, kar šestkrat pa je omenjeno, da je bilo domnevno veliko slabih sprememb.

Tudi v naslovu resolucije najdemo nesmisel. Pravi „o kršitvah“. Nobene kršitve ni bilo, samo predlog enega parlamentarnega poslanca; parlament ni sprejel nobene odločitve, ki bi jo lahko šteli za kršitev. Takšne izjave pričajo o zelo slabi kakovosti pripravljenega poročila, če ne kar pomanjkanja odgovornosti pripravljavcev in predlagateljev tega besedila v glasovanje, saj bi bila potrebna vsaj bistveno bolj dovršena priprava, da bi se zadeva sploh vzeta resno. Zato sem glasoval proti celotnemu besedilu.

  Daniel Hannan (ECR). – Gospa predsednica, že desetletja dosegajo države članice znaten in neškodljiv napredek v smeri načel enake obravnave pred zakonom ter zasebnosti in osebne svobode, zato upam, da ne bo v nobeni od držav članic prišlo do koraka nazaj pri tem vprašanju enakosti na podlagi spolne usmerjenosti. Menim, da se to ne bo zgodilo. Bistvo, ki je zgrešeno v tej razpravi, kot nas je ravnokar opomnil gospod Landsbergis in kot nas je prej opomnil gospod van Dalen, je to, da je to predlog. To ni zakonodajna resolucija.

Gotovo se spomnite, da smo o tem imeli razprave tudi v Britaniji. Tudi mi smo se prepirali glede člena 28. Zelo nenavadno je bilo, ker sem mu v svoji stranki takrat nasprotoval. Nasprotoval sem mu že zelo zgodaj, ko se je imenoval še člen 27. Zdelo se mi je nadvse krivično uporabiti zakon kot mehanizem za izražanje odobravanja ali neodobravanja. S tem smo dali izjemno močno orožje državi, ki je bilo kasneje uporabljeno pri prepovedi pištol, lova in tako naprej.

Toda jaz nisem litovski zakonodajalec. V tem parlamentu imamo lahko zelo trdna stališča o zakonu o splavu na Poljskem ali zakonu o evtanaziji na Nizozemskem. To so občutljiva vprašanja za naše volivce, ki jih mora ustrezno opredeliti vsaka država članica prek nacionalnih mehanizmov. Biti moramo dovolj ponižni, da priznamo pravico demokracije in parlamentarne nadvlade v 27 državah članicah.

Pisne obrazložitve glasovanja

Priporočilo za drugo obravnavo: Françoise Grossetête (A7-0307/2010)

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za ta dokument, ki naj bi okrepil pravice pacientov v čezmejnem zdravstvenem varstvu. Treba je povedati, da je danes pri vprašanju dostopnosti do zdravstvenega varstva in povračila stroškov ter pristojnosti za klinično spremljanje, povezanem s čezmejnim zdravstvenim varstvom, še vedno preveč nedorečenega. Ta direktiva bi morala vsem pacientom – ne le najbolj obveščenim in najbogatejšim – omogočiti, da bi uživali nekatere pravice na področju zdravstvenega varstva, ki jih je že priznalo Sodišče Evropske unije. Poudariti je treba, da namen tega dokumenta nikakor ni spodbujati čezmejno zdravstveno varstvo kot tako, treba pa ga je omogočiti, kadar je koristno ali potrebno, ter zagotoviti njegovo varnost in kakovost. Evropski državljani morajo biti bolje in jasneje obveščeni o pravnih predpisih o zdravljenju v državi članici, ki ni država pacientovega zdravstvenega zavarovanja. Strinjam se, da se moramo boriti proti „zdravstvenemu turizmu“, toda vzpostaviti moramo sistem predhodne odobritve, ki bo za paciente poenostavljen, upravljavcem zdravstvenega varstva pa bo omogočal, da bodo predčasno opozorjeni na izredne stroške, povezane s potovanjem v zdravstvene institucije v drugih državah članicah EU.

  Antonello Antinoro (PPE), v pisni obliki. – (IT) To priporočilo Svetu je bilo nujno, da se pacientom zagotovi največje možno pravno varstvo, ki jim omogoča uveljavljanje njihovih pravic v praksi, kot je izpostavilo Sodišče Evropskih skupnosti.

Vendar ta pristop ne posega v izključne pristojnosti držav članic nad upravljanjem domačih zdravstvenih sistemov ali izbiro nacionalnih zdravstvenih politik, kot opredeljuje Pogodba. Glavne točke, ki jih zajema, so: redke bolezni; standardi kakovosti in varnosti; povračilo stroškov in postopki predhodne odobritve ter vnaprejšnja plačila; vloga kontaktnih točk kot sistemov „vse na enem mestu“; izključna pristojnost držav članic glede „nakupovalnih košaric zdravstvenih storitev“ in etičnih odločitev na področju zdravja; ter e-zdravje in sodelovanje med državami članicami.

Priporočilo vsebuje tudi obrazložitev pravic pacientov, kot jih opredeljuje Sodišče Evropskih skupnosti, in izboljšanje splošne pravne varnosti na področju čezmejnega zdravstvenega varstva. Cilj je olajšati dostop do varnega, visokokakovostnega čezmejnega zdravstvenega varstva s povračilom stroškov ter spodbuditi sodelovanje med državami članicami na področju zdravstvenega varstva.

  Liam Aylward (ALDE), v pisni obliki. – (GA) Glasoval sem za to poročilo, saj drži, da je pri vprašanju dostopnosti do zdravstvenega varstva, zdravil in povračil stroškov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva še vedno veliko nedorečenega.

Sicer je ključno, da se ne poveča pritisk na nacionalne zdravstvene sisteme ali neenakost znotraj teh sistemov, toda pacienti morajo imeti pravico in svobodo, da poiščejo čezmejno zdravstveno varstvo ter da so obveščeni o teh pravicah. Obstoječo pravno negotovost glede upravičenosti do čezmejnega zdravstvenega varstva in povračila stroškov je treba odpraviti, pacientom pa zagotoviti točne in jasne informacije o tem, kdaj in kako so kriti stroški zdravljenja v drugih državah članicah.

Pozdravljam vsebino poročila o ustanovitvi kontaktnih točk v vseh državah članicah, kjer se bodo lahko pacienti seznanili z zdravljenji, ki so na voljo, zahtevki za čezmejno zdravstveno varstvo ali postopki za vložitev pritožb in ugovorov.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za ta pomemben dokument. Državljani Evropske unije pričakujejo, da jim bodo njihove države članice zagotovile varne, visokokakovostne in učinkovite zdravstvene storitve. Države članice so pristojne za lastne zdravstvene sisteme, zato se dostopnost in kakovost nekoliko razlikujeta. Pacientom ni vedno na voljo ustrezno zdravljenje v njihovi državi članici, kar je pravzaprav v nasprotju s svoboščinami, ki jih zagotavlja Pogodba EU. Vprašanje priznavanja zdravniških receptov v Uniji je še nerešeno, kar povzroča velike težave ljudem, ki potujejo. Mislim, da prosto gibanje pacientov in pravica do izbire zdravljenja v drugi državi članici ne bosta spodbudila zdravstvenega turizma. Po mojem mnenju bo to pozitiven znak za države članice, da uvedejo ustrezne reforme na področju zdravstvenih storitev in poskrbijo, da so zagotovljene zdravstvene storitve čim bolj raznolike in kakovostne, tako da bodo lahko pacienti po potrebi prejeli zdravljenje v drugi državi članici.

  Regina Bastos (PPE), v pisni obliki. – (PT) Direktiva o uveljavljanju pravic pacientov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva je bistven korak v smeri mobilnosti pacientov v Evropski uniji. Njen cilj je pojasniti in olajšati dostop do čezmejnega in kakovostnega zdravstvenega varstva ter pravice pacientov, da jim država, kjer imajo zdravstveno zavarovanje, povrne stroške, obenem pa spodbujati sodelovanje med državami članicami. Prinaša jasne koristi za paciente, zlasti tiste, ki imajo redke in zapletene bolezni, saj jih bo mogoče diagnozirati in zdraviti v najprimernejši državi članici. Zaradi takšne mobilnosti se bodo pacienti lahko zakonito izognili nacionalnim čakalnim listam in izkoristili zdravstvene storitve, ki so na voljo v drugih državah EU. Direktiva bo vsem pacientom prinesla koristi v obliki številnih pravic, ki jih je že priznalo Sodišče Evropske unije. To je nedvomno korak naprej v postopku evropskega povezovanja, krepitve solidarnosti in v smeri Evrope, ki postavlja svoje državljane v središče. Zato sem glasovala za to poročilo.

  George Becali (NI), v pisni obliki. – (RO) Glasoval sem za poročilo in rad bi se zahvalil poročevalki za opravljeno delo in predloge. Sem za to, da se pacientom omogoči izbira, ki bo temeljila na njihovih potrebah, ne pa na finančnih sredstvih, ter na utemeljenih odločitvah, ne na prisili. Mobilnost pacientov namesto nacionalnih čakalnih list je nujna za evropske državljane, zlasti državljane novih držav članic, med katerimi je Romunija. Glasoval sem tudi za to, da se vzpostavi poenostavljen sistem predhodne odobritve za paciente.

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Vse več Evropejcev se odloča za zdravstveno varstvo v tujih državah članicah, vendar pri tem pogosto niti najmanj ne vedo, kakšne so njihove pravice na tem področju. Na vse pretege se morajo truditi, da se jim povrnejo stroški za zdravljenje v tujini, zelo težko pa pridejo do potrebnih informacij.

Na prvem delnem zasedanju leta 2011 smo sprejeli direktivo, ki pojasnjuje pravice evropskih pacientov, ki se odločijo zdravljenje v tujini. Besedilo, ki je bilo sprejeto z veliko večino, pacientom zagotavlja povračilo stroškov zdravljenja, ki ga prejmejo v drugi državi članici. To je dobra novica za vse tiste paciente, ki so na dolgih čakalnih listah in si prizadevajo za zdravljenje v domači državi članici.

Spodbuditi mobilnost in s tem izboljšati zdravljenje evropskih pacientov: to je naš cilj! Poleg tega bo prišlo do tesnejšega sodelovanja na področju redkih bolezni, namenjenega boljšemu zdravljenju pacientov, ki potrebujejo visoko specializirano zdravstveno oskrbo.

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za to poročilo, ker je cilj predloga direktive zagotoviti vsem pacientom pravico in priložnost, da čim hitreje prejmejo nujne zdravstvene storitve v drugih državah članicah. Poleg tega jasno opredeljuje primere, kdaj se lahko te storitve uporabijo, saj zdajšnja pravila o povračilu stroškov teh storitev niso vedno jasna in razumljiva. Rada bi poudarila, da mora biti ta direktiva namenjena vsem pacientom – ne le najbolj obveščenim in najbogatejšim – in zagotoviti varnost vseh pacientov. Že na prvi obravnavi se je Parlament izrekel za to direktivo, toda Svet žal ni upošteval vseh sprememb, ki jih je predlagal Parlament. Na primer, Svet ni upošteval zelo pomembnega vprašanja zdravljenja redkih bolezni. Pri tem pa je okoli 25 milijonov Evropejcev obolelih za redkimi boleznimi, zato jim je treba dati priložnost, da prejmejo zdravstveno oskrbo v drugih državah članicah. Poleg tega se strinjam s stališčem Parlamenta, da mora v izogib diskriminaciji oseb z nižjimi dohodki država članica izvora plačati neposredno bolnišnici v drugi državi, ki zagotavlja zdravljenje, pri čemer od državljanov ne bi smela zahtevati, da vnaprej poravnajo stroške, ali pa bi vsaj morali biti vsi stroški takoj povrnjeni pacientu. Ravno tako je zelo pomembno, da vse države članice vzdržujejo nacionalne kontaktne točke, ki pacientom posredujejo vse potrebne informacije, npr. o razpoložljivosti zdravstvenega varstva, postopkih in potrebni dokumentaciji.

  Jan Březina (PPE), v pisni obliki. – (CS) Glasoval sem za poročilo gospe Grossetête, saj odpravlja nedorečenost, ki je bila mnoga leta prisotna pri vprašanju plačila stroškov in s tem povezanem vprašanju dostopa do čezmejnega zdravstvenega varstva. Medtem ko so do zdaj prednosti čezmejnega zdravstvenega varstva uživali bolje obveščeni ali bolj motivirani pacienti, se ta možnost zdaj odpira vsem drugim. Strinjam se s pogojnim plačilom stroškov na podlagi predhodne odobritve v utemeljenih in natančno določenih primerih, ko čezmejna zdravstvena oskrba zajema bivanje pacienta v bolnišnici vsaj eno noč ter zahteva visoko specializirano in drago medicinsko opremo ali ko obstaja veliko tveganje za pacienta ali prebivalstvo. V teh primerih vidim predhodno odobritev kot instrument za preprečevanje čezmernega zdravstvenega turizma.

Povečanje zdravstvenega turizma meče slabo luč na mnoge evropske zdravstvene sisteme. A če pacienta čaka nerazumno dolgo čakanje v domači državi, ne smemo biti presenečeni, če želi odpotovati nekam, kjer bo prejel hitrejšo in morda kakovostnejšo zdravstveno varstvo. Vendar v državah, kamor tujci potujejo v velikem številu zaradi zdravljenja in operacij, obstaja tveganje, da bodo domači pacienti prejeli zdravljenje šele zatem, ko bo izpolnjeno povpraševanje tujih pacientov.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ta direktiva določa pravila za olajšanje dostopa do varnega in kakovostnega čezmejnega zdravstvenega varstva ter spodbuja sodelovanje na področju zdravstvenega varstva med državami članicami, obenem pa v celoti spoštuje nacionalne pristojnosti. Zajema temeljne skupne vrednote, kot so univerzalnost, dostop do visokokakovostne oskrbe, enakost in solidarnost. Prinaša jasne koristi pacientom, zlasti tistim, ki so oboleli za redkimi in kroničnimi boleznimi, saj bodo imeli korist od strokovnih centrov, ki se ukvarjajo z njihovimi boleznimi in dostop do njih. Ta direktiva je še en primer, kako Evropa služi Evropejcem, saj jim omogoča, da izberejo institucijo, ki bo zagotovila ustrezno zdravstveno varstvo ne glede na to, v kateri evropski državi se nahaja.

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Države članice imajo odgovornost zagotoviti varno, visokokakovostno in učinkovito zdravstveno varstvo, ki ga potrebujejo njihovi državljani. Ta direktiva zato ne sme ogroziti svobode držav članic, da odločajo o najprimernejši obliki zdravstvenega varstva. Živimo na območju svobode, varnosti in pravice, kjer evropski državljani uživajo svobodo gibanja. Zato je oblikovanje pravil o zagotavljanju čezmejnega zdravstvenega varstva nujno, zlasti glede vprašanj stroškov zdravstvenega varstva, ki nastanejo v drugi državi članici. V skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije ta direktiva zagotavlja evropski javnosti večjo varnost s tem, ko jim omogoča, da v drugi državi članici koristijo zdravstveno varstvo, ki ga potrebujejo, in povrnitev stroškov v višini, ki jo določa njihov nacionalni sistem. Pomembno je vzpostaviti poenostavljen sistem predhodne odobritve bolnišnične oskrbe, ki ne bo oviral dostopa pacientov do varne in kakovostne zdravstvene oskrbe. Ta direktiva je ključen prvi korak k zagotavljanju mobilnosti pacientov v EU, saj je obstoj standardiziranih minimalnih pravil bolj zaželen kot sodno odločanje v vsakem posameznem primeru.

  Lara Comi (PPE), v pisni obliki. – (IT) Pozdravljam sprejetje direktive, ki naj bi uvedla nova pravila o čezmejnem zdravstvenem varstvu. Z novim zakonodajnim aktom bo Evropska unija naredila pomemben korak. Ta ne bo le olajšal zagotavljanja zdravstvenega varstva, zlasti v obmejnih regijah, in povečal možnosti zdravljenja državljanov EU, temveč bo tudi spodbujal splošen napredek na področju zdravstvenega varstva zaradi raziskovalnih pobud, ki so posledica sodelovanja med državami članicami. Zlasti pozdravljam uvedbo zakonodaje za okrepitev sodelovanja v primeru redkih bolezni. Oboleli bodo tako lahko imeli koristi od tesnejšega sodelovanja med državami članicami na področju zdravstvenega varstva. Poleg tega so zahteve glede povračila stroškov, ki bo odvisno od zdravljenja in stroškov, ki jih krije zdravstveni sistem v državi pacienta, in glede predhodne odobritve zdravljenja, ko je potrebna bolnišnična oskrba, varovalke, ki bodo pomagale zajamčiti stabilnost nacionalnih zdravstvenih storitev. Direktiva torej omogoča znaten napredek v smeri izboljšanja zdravstvenih storitev, saj vzpostavlja pravo ravnovesje med potrebami držav članic, ki so dolžne zagotoviti zdravstvene storitve, in potrebami državljanov, ki so glavni upravičenci teh storitev.

  Corina Creţu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Predlog zakonodajne resolucije o stališču Sveta iz prve obravnave z namenom sprejetja direktive Evropskega parlamenta in Sveta o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu je pomemben dokument, sprejetje te resolucije pa bi pomenilo pomemben korak naprej s socialnega stališča. S tem, ko se bodo državljani EU lahko zdravili kjer koli v EU, bodo države z nestabilnim zdravstvenim sistemom prisiljene spremeniti prednostne naloge in posvetiti potrebno pozornost temu področju.

Podobno bo ta priložnost povzročila neposredno konkurenco med različnimi sistemi, kar jih bo prisililo v razvoj in v to, da bodo ustrezno pozornost posvetili pričakovanjem in potrebam pacientov.

Obenem bo spodbudila nastanek čezmejnih centrov zdravstvene odličnosti, ki bodo delovali tudi kot središča za napotke in specialistično usposabljanje študentov in zdravnikov.

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Zdi se mi koristno, da direktiva za plačilo zdravstvenih storitev, zagotovljenih v tujini, predpisuje, da je treba izdelati seznam posebnih meril in pogojev, na podlagi katerih lahko nacionalni organ utemelji zavrnitev zdravljenja pacienta v tujini. Ti pogoji morajo upoštevati možno tveganje za pacienta ali širšo javnost, kadar se poda več takšnih zahtev. Upam, da bo Svet dal direktivi zeleno luč in da bo lahko stopila v veljavo čim prej, kar bo v dobro pacientov.

  Proinsias De Rossa (S&D), v pisni obliki. – Podpiram ta predlog o čezmejnem zdravstvenem varstvu. Zdravstvenega varstva se ne sme nikoli obravnavati kot komercialne tržne storitve. Namen te pobude je zagotoviti, da ne obstajajo nepotrebne ovire za paciente, ki se odločijo za zdravstveno varstvo v tuji državi članici. Njegov cilj je izvesti, kar je Sodišče Evropskih skupnosti predpisalo v mnogih sodbah. Poleg tega želi razjasniti pravico pacienta, da mu domača država povrne stroške. Ob zagotavljanju visokokakovostnega, varnega in učinkovitega čezmejnega zdravstvenega varstva pa je pomembno zagotoviti tudi ustrezno ravnovesje med pravico pacientov EU, da poiščejo zdravljenje v tujini, ter zmožnostjo nacionalnih zdravstvenih sistemov in nacionalnimi zdravstvenimi prednostnimi nalogami. Ta direktiva bo razjasnila povračilo stroškov zdravljenja, ki so ga pacienti prejeli v drugi državi članici, in zagotovila dobro delovanje in finančno ravnovesje nacionalnih zdravstvenih sistemov. Pomembno je, da se lahko države članice odločijo za vzpostavitev dobro opredeljenega sistema predhodne odobritve za povračilo stroškov bolnišnične ali specialistične oskrbe.

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) S tem, ko predlagamo sistem, v katerem bodo imele prednost potrebe pacientov, pošiljamo močno sporočilo našim sodržavljanom. Evropski parlament vztraja pri enotnem in odločnem stališču o pristnem priznavanju potreb pacientov v Evropi, kar predstavlja prvi korak za okrepitev pravice pacientov do dostopa do varnega in visokokakovostnega zdravstvenega varstva v Evropi. Skladno z novimi pravili bodo lahko evropski državljani prejeli povračilo stroškov zdravljenja, ki so ga prejeli v drugi državi članici, pod pogojem, da bi bila ta vrsta in stroški tega zdravljenja sicer kriti v njihovi domači državi. Oblasti bodo lahko od pacientov zahtevale, da zaprosijo za predhodno odobritev zdravljenja, če bo moral pacient v bolnišnici prebiti vsaj eno noč, ali specializiranega zdravljenja, zavrnitev odobritve pa bo treba jasno utemeljiti. Odločitev za zdravstveno varstvo v tujini bi lahko prinesla koristi predvsem pacientom, ki so na dolgih čakalnih listah, ali tistim, ki ne morejo najti specializiranega zdravstvenega varstva. Zdaj moramo zagotoviti, da se bo izvajanje te direktive ustrezno nadzorovalo in da bo obrodila prave rezultate za področju zdravstvenega varstva za paciente v Evropi.

  Anne Delvaux (PPE), v pisni obliki. – (FR) O vprašanju čezmejnega zdravstvenega varstva so se dolgo odvijala pogajanja, naletelo pa je tudi na protest, ko je prejšnji predlog povzročil tveganje za dvohitrostno zdravstveno varstvo, ki izrecno podpira zdravstveni turizem za premožnejše paciente, medtem ko je v škodo tistih držav članic, ki ne bi mogle načrtovati zdravstvenega varstva na podlagi povpraševanja, ki je odvisno od ponujene kakovosti ... Besedilo, ki smo ga sprejeli v sredo, je bolj sporazumno. Evropskim pacientom omogoča, da koristijo zdravljenje, ki ni na voljo v njihovi državi ali za katerega obstajajo zelo dolge čakalne liste. Stroške zdravljenja v drugi državi članici povrne država, v kateri je pacient prijavljen, vendar so omejeni na znesek, ki bi se kril za podobna zdravljenja ... Pacienti bodo morali zaprositi za predhodno odobritev nekaterih specializiranih zdravljenj ali zdravljenj, pri katerih bodo morali prebiti v bolnišnici vsaj eno noč. Toda vsaka zavrnitev odobritve bo morala biti utemeljena. To je še en korak več v smeri bolj konkretne Evrope zdravja. S tem smo lahko samo zadovoljni.

  Robert Dušek (S&D), v pisni obliki. – (CS) Kar zadeva dostop do čezmejnega zdravstvenega varstva, je prisotno splošno pomanjkanje ozaveščenosti in vnaprej odklonilen odnos. Svoboščine EU načelno dajejo vsakemu državljanu pravico, da uporabi zdravstvene storitve v drugi državi članici, če je zdravljenje tam bolj kakovostno ali hitrejše in če zanj plača sam. Zagotovljen dostop do zdravstvenega varstva v drugi državi članici je torej prednostno vprašanje. Ta razprava se vleče že leta, dosegli pa nismo nobenega pomembnega napredka. Zdravljenje lahko prejmemo v drugih državah članicah samo v nujnih primerih. Zato ni mogoče načrtovati zdravstvenega varstva ali zdravljenja v drugi državi članici.

Vedno je treba imeti zdravstveno zavarovanje v zadevni državi, ki ga seveda lahko dobijo samo državljani EU s stalnim bivališčem v zadevni državi. To je preprosto nesmiselno, saj državljan ne more biti vključen v zdravstveno zavarovalno shemo v dveh ali več državah EU, saj ima lahko samo en glavni stalni naslov, namreč v državi, v kateri ima stalno bivališče. To pomeni, da z zakonom preprečimo državljanom EU, da bi več vlagali v svoje zdravje in zdravljenje, če to poskusijo. Priporočilo je vsaj majhen korak v pravo smer, zato bom glasoval za njegovo sprejetje.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ta predlog pojasnjuje in olajšuje dostop do čezmejnega zdravstvenega varstva in uveljavljanja pravice, da stroške povrne država članica, v kateri je pacient zdravstveno zavarovan, kar bi vsem pacientom v EU omogočilo uporabo zdravstvenega varstva v drugih državah članicah. Te pravice je Sodišče Evropske unije pravzaprav že priznalo. Gre za korak naprej v postopku evropskega povezovanja in krepitve solidarnosti, ki prinaša krajše čakalne liste, bolj kakovostno zdravstveno varstvo in spodbudo za znanstvene raziskave. Prednost imajo redke bolezni, diagnoza in zdravljenje pa se zdaj lahko opravita v najbolj primerni državi članici. Ta direktiva je namenjena vsem Evropejcem, ki potrebujejo zdravstveno varstvo. Zato se portugalska ministrica za zdravje zelo moti, ko pravi, da je ta možnost namenjena bolj izobraženim in premožnejšim: tako je zdaj, brez direktive. Portugalska ima odlično zdravstveno varstvo in ne more ostati ob strani tega pomembnega projekta: država mora izkoristiti to direktivo, da se še bolj posodobi in da lahko zagotavlja konkurenčne storitve na tem področju vsem Evropejcem, ki jih potrebujejo.

  Carlo Fidanza (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Pozdravljam novo zakonodajo, ki ureja pravice pacientov do zdravljenja v drugih državah članicah EU. Skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) je v tesnem sodelovanju z drugimi političnimi skupinami ponovno opravila temeljno delo. Poročilo naše francoske kolegice gospe Grossetête je bilo sprejeto po dolgih pogajanjih s Svetom, omogočilo pa bo znaten napredek na področju, kjer obstoječa zakonodaja ni zadostovala. Nova zakonodaja, ki zadeva samo ljudi, ki se odločijo za zdravljenje v tujini, predpisuje, da se državljanom EU lahko povrnejo stroški zdravljenja v tuji državi članici, pod pogojem, da država članica zdravstvenega zavarovanja krije zdravljenje in z njim povezane stroške. Vse to je pomembno zlasti, če pomislimo, da bi zdravstveno varstvo v tujini lahko najbolj koristilo pacientom, ki so na dolgih čakalnih listah ali ki ne najdejo specialistične oskrbe.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Glasovali smo proti direktivi o uveljavljanju pravic pacientov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva, čeprav je bilo prvotno besedilo nekoliko spremenjeno. To končno besedilo je rezultat kompromisa z večino v Svetu, države članice pa ga morajo prenesti v svojo zakonodajo v 30 mesecih.

Proti smo glasovali zaradi uporabe načela prostega pretoka zdravstvenih storitev brez upoštevanja njihovih posebnosti, vključno s potrebo po javni nacionalni zdravstveni službi, katerih osnovni namen v vsaki državi je odzvati se na potrebe svojih državljanov.

Ne smemo pozabiti, da je bil ta predlog Komisije pripravljen po tem, ko je Parlament leta 2007 zavrnil vključitev zdravstvenih storitev v direktivo o storitvah na notranjem trgu zaradi ključnega boja delavcev in javnosti, ki so porazili ta del zloglasnega predloga Bolkesteinove direktive.

Toda končna odločitev Parlamenta, proti kateri smo se ves čas borili, v marsičem popušča in vsaki državi članici, ki to želi, omogoča uporabo določenih mehanizmov za zaščito lastnih javnih služb.

Čeprav bo dostop do zdravstvenih storitev težji, predvsem za ljudi, ki si ne morejo privoščiti zasebnega zdravstvenega varstva ali potovanja v tujino, bodo praktične posledice izvajanja še vedno odvisne od odločitve portugalskega parlamenta in vlade.

  Lorenzo Fontana (EFD), v pisni obliki. – (IT) Nujno je treba izboljšati razmere v zvezi s pravico državljanov do zdravstvenega varstva, ko se nahajajo v drugi državi članici. Upam, da se strah pred čezmernim poseganjem evropske zakonodaje v zakonodajo držav članic ne bo uresničil. Mislim pa, da je za paciente dobro, da lahko uveljavijo pravico do zdravljenja v drugi državi članici in povračila stroškov v najvišji višini, ki jo dovoljuje njihov zdravstveni sistem. Zato sem se odločil, da podprem priporočilo gospe Grossetête.

  Pat the Cope Gallagher (ALDE), v pisni obliki. – (GA) Podpiram pravico pacienta, da poišče potrebno zdravljenje v tuji evropski državi. Vsak irski državljan in vsak evropski državljan ima pravico potovati v drugo državo Evropske unije zaradi zdravljenja. Ne podpiram „zdravstvenega turizma“, podpiram pa sistem, ki bi pomagal upokojencem, živečim v tujini, in obolelim za redkimi ali nenavadnimi boleznimi.

  Elisabetta Gardini (PPE) , v pisni obliki. – (IT) V prejšnjih razpravah parlamentarnega odbora je bilo pogosto rečeno, da namen te direktive ni spodbujati „zdravstveni turizem“, temveč samo oblikovati jasna pravila o čezmejnem zdravstvenem varstvu.

Pomembno je, da zdravljenje v državi članici, kjer pacient nima zdravstvenega zavarovanja, temelji na dokazani, objektivni potrebi, tako da se nacionalnih zdravstvenih sistemov ne bi obremenjevalo s čezmernimi stroški, ki bi neizogibno okrnili njihovo učinkovitost. Na področju redkih bolezni je bil dosežen napredek: pacienti bodo imeli lažji dostop do visoko specializiranega zdravljenja in bodo lahko zaprosili za obisk specialista v drugi državi članici.

Zato menim, da je pomembno vzpostaviti nacionalne kontaktne točke, ki bodo pacientom zagotovile vse informacije o razpoložljivem zdravljenju v drugih državah ter o dostopu do čezmejnega zdravstvenega varstva in povračilu stroškov le-tega. Na koncu bi rada poudarila, da se izključne pristojnosti držav članic nad razpoložljivimi zdravljenji in etičnimi odločitvami na področju zdravja v nobenem primeru ne sme postaviti pod vprašaj.

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (S&D), v pisni obliki. – (PL) Direktiva o uveljavljanju pravic pacientov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva je skrajno nujen nov pravni instrument, ki lahko znatno izboljša položaj pacientov v Evropski uniji. Pacienti, ki želijo danes koristiti zdravstvene storitve v tuji državi, naletijo na mnoge upravne in finančne ovire. Zato si lahko le najpremožnejši privoščijo razkošje zdravljenja v tujini. V odgovor na te težave predlog direktive določa, da morajo biti upravni postopki čim bolj poenostavljeni, na primer omejuje obveznost predhodne odobritve zdravljenja, ki jo mora dati nacionalni zdravstveni organ, in zagotavlja boljšo izmenjavo informacij o zdravstvenih storitvah v drugih državah z vzpostavitvijo nacionalnih kontaktnih točk. To ne predstavlja spodbujanja „zdravstvenega turizma“, kot trdijo nekateri, temveč gre za zagotavljanje pravice do zanesljive, visokokakovostne oskrbe, ko je ta potrebna. Mislim tudi, da lahko direktiva dolgoročno pomaga izenačiti raven zdravstvenih storitev med posameznimi državami članicami EU.

Pri preučitvi predloga direktive moramo imeti v mislih dobrobit pacienta. Zakonodajalci so zadolženi za sprejetje zakona, ki bo čim bolj zmanjšal formalnosti pri dostopu do zdravnikov in omogočil državljanom, ki so slabega zdravja, široko izbiro med zdravstvenimi storitvami. Zato z vsem srcem podpiram predlog direktive o uveljavljanju pravic pacientov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva in upam, da bodo pogajanja, ki potekajo že sedem let, privedla do sporazuma s Svetom.

  Robert Goebbels (S&D), v pisni obliki. – (FR) Na koncu sem glasoval za direktivo o čezmejnem zdravstvenem varstvu. Kompromis med Parlamentom in Svetom je sprejemljiv, zlasti ker priznava pravico držav, da sprejmejo ukrepe za zaščito finančnega ravnovesja svojih sistemov socialne varnosti, med drugim tudi s sistemom predhodne odobritve za povračilo stroškov bolnišničnega zdravljenja v drugi državi članici. To bo preprečilo vsakršen zdravstveni turizem.

Prejšnja Komisija je zmotno menila, da je zdravstveno varstvo le še ena komercialna storitev. Nekateri poslanci Evropskega parlamenta pa zmotno razglašajo, da je „Evropa zdravja zdaj realnost“. Najboljša zdravljenja ne bodo nikoli dostopna navadnim državljanom, temveč bodo odvisna od odnosov in zlasti zajetne denarnice. Žal je to realnost, ki je direktiva ne more olepšati.

  Louis Grech (S&D), v pisni obliki. – Pozdravljam poročilo gospe Grossetête o sprejetju direktive o uveljavljanju pravic pacientov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva. Današnje glasovanje nas je pripeljalo korak bliže kodifikaciji pravic pacientov v evropsko zakonodajo. Bistveno je, da po uveljavitvi direktive finančno breme čezmejnega zdravstvenega varstva ne bo padlo na paciente in da se stroški povrnejo pravočasno, hitro in tekoče. Visoka kakovost, enakost, solidarnost in univerzalnost morajo ostati vodilna načela med prenosom in izvajanjem v različnih državah članicah. Poleg tega morajo vlade objaviti časovne okvire in akcijske načrte, ki bodo opredeljevali, kako najbolje spremljati in zagotoviti takšno izvajanje.

In končno, ta direktiva bo zares učinkovita, le če bo Komisija spremljala in nadzorovala usklajevanje med državo članico zdravstvenega zavarovanja in državo članico zdravljenja ter zagotovila, da se preprečijo vse neenakosti in odstopanja pri dostopu do čezmejne oskrbe in zdravljenja pacientov.

  Nathalie Griesbeck (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Sem iz edine regije v Franciji, ki meji na tri druge države članice EU in zastopa volivce, ki jih čezmejna vprašanja posebej zadevajo, zato sem zelo občutljiva za te težave. Meje so še vedno vse prepogosto ovire na področjih vsakodnevnega čezmejnega življenja. Evropa temelji na načelu prostega pretoka oseb; ta svoboda, mobilnost državljanov, mora veljati tudi na paciente. Zato je vprašanje čezmejnega zdravstvenega varstva seveda ključno. Zato sem odločno glasovala za to poročilo o pravicah pacientov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva. To besedilo bo pacientom olajšalo iskanje zdravljenja v drugi državi članici. Predvsem pa pojasnjuje pravila, ki bodo veljala; pacienti bodo imeli dostop do več informacij (zlasti prek kontaktnih točk) o njihovih pravicah ali povračilu stroškov. To torej predstavlja odločilen in zelo konkreten korak, ki bo prispeval pravo dodano vrednost pri gradnji socialne Evrope in prave Evrope zdravja.

  Mathieu Grosch (PPE), v pisni obliki. – (DE) Pozdravljam direktivo o pravicah pacientov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva. Zagotavljanje zdravstvenih storitev v najkrajšem možnem času ob jasni osredotočenosti na pacienta, kar lahko pacienti poiščejo tudi v drugih državah članicah, je nujen pogoj za zbližanje Evrope. Čezmejno zdravstveno varstvo je vsakodnevna realnost na obmejnih območjih, iz kakršnega prihajam. Glede na to sem zelo vesel, da bo dostop do zanesljivega, visokokakovostnega čezmejnega zdravstvenega varstva lažji in da bodo stroški zdravljenja povrnjeni. Zlasti podpiram ustvarjanje dodane vrednosti za paciente, ki so na čakalnih listah. Ti novi predpisi jim bodo omogočili hitrejšo obravnavo v drugi državi članici, namesto dolgega čakanja na zdravljenje v domači državi. Oblikovanje pravil glede zavrnitve predhodne odobritve je smiselno in dodatno pojasnjuje razmere. Toda nekatere težave glede čezmejnega zdravstvenega varstva ostajajo nerešene, zlasti za dolgotrajne čezmejne dnevne migrante, ki po upokojitvi ne bodo imeli dostopa, ali pa le omejenega, do zanje pomembnih storitev v državi, kjer so prej delali.

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za to besedilo, ki se na koncu izogne obravnavi zdravstvenega varstva kot le še enega proizvoda. Poleg tega bi se rada španskemu predsedstvu zahvalila za to in za podporo ponovne uvedbe sistema predhodne odobritve čezmejne in specialistične oskrbe.

Res je, da Evropska unija spodbuja mobilnost svojih državljanov in je dolžna sprejemati zakonodajo o zdravstvenih storitvah. Toda zagotoviti moramo, da zdravje ostane javna dobrina, dostopna vsem pod najboljšimi možnimi pogoji, ne pa vir rasti, ki hujska nacionalne zdravstvene sisteme in sisteme socialne varnosti drugega proti drugemu.

  Małgorzata Handzlik (PPE), v pisni obliki. – (PL) Direktiva o uveljavljanju pravic pacientov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva je ključen korak v smeri odprave ovir, na katere so pacienti do zdaj naleteli v državah članicah EU. Njen prvenstveni cilj je Evropejcem olajšati dostop do zdravstvenega varstva v drugih državah članicah EU in predvsem dostop do storitev, ki niso na voljo v njihovi domači državi. To je dobra novica predvsem za tiste, ki živijo v čezmejnih območjih, in zlasti za posameznike, obolele za redkimi boleznimi, ki potrebujejo specialistično zdravljenje, ki ni na voljo v njihovi domači državi. Veselijo me tudi številne določbe, ki zagotavljajo določene koristi za paciente, na primer vzajemno priznavanje zdravniških receptov, odprava potrebe po dodatnem zavarovanju v tujini in dostop do zdravstvene dokumentacije. Ključna je tudi zamisel o vzpostavitvi nacionalnih kontaktnih točk, ki naj bi obveščale paciente o njihovih pravicah.

Pacienti morajo biti celovito seznanjeni s postopki za dostop do zdravljenja v tujini. Ravno tako morajo biti obveščeni o postopkih za povračilo stroškov zdravljenja v tujini, ki se jim povrnejo glede na trenutne stroške v državi, kjer so zavarovani. Mislim, da bodo najdene rešitve pacientom olajšale dostop do varne, visokokakovostne zdravstvene oskrbe v celotni Evropski uniji.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. – Glasoval sem za izključitev zdravstvenega varstva iz obsega uporabe direktive o storitvah pred nekaj leti in glasoval sem proti direktivi o čezmejnem zdravstvenem varstvu na prvi obravnavi. Takrat je bilo očitno, da je v Komisiji prisotna nagnjenost, da se zdravstveno varstvo obravnava kot produkt, s katerim je mogoče trgovati. Sam vidim zdravstveno varstvo drugače – pacientov ne bi smeli obravnavati zgolj kot potrošnikov, ki plačajo. Toda Svet je znatno izboljšal predlog zakonodajnega akta in pravno podlago pomaknil proč od zgolj vprašanja notranjega trga. Zato sem glasoval za poročilo in prepričan sem, da bo izboljšalo pravice pacientov v celotni Evropi.

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za ta dokument, ker naj bi okrepil pravice pacientov v čezmejnem zdravstvenem varstvu. Žal je danes pri vprašanju dostopnosti do zdravstvenega varstva in povračila stroškov ter pristojnosti za klinično spremljanje, povezanem s čezmejnim zdravstvenim varstvom, še vedno preveč nedorečenega. Ta direktiva bi morala vsem pacientom – ne le najbolj obveščenim in najbogatejšim – omogočiti, da bi uživali nekatere pravice na področju zdravstvenega varstva, ki jih je že priznalo Sodišče Evropske unije. Namen tega dokumenta nikakor ni spodbujati čezmejno zdravstveno varstvo kot tako, treba pa ga je omogočiti, kadar je koristno ali potrebno, ter zagotoviti njegovo varnost in kakovost. Direktiva naj bi pacientom omogočala izbiro, ki bo temeljila na njihovih potrebah, ne pa na finančnih sredstvih, ter na utemeljenih odločitvah, ne na prisili. Poleg tega se strinjam s stališčem Parlamenta, da mora v izogib diskriminaciji oseb z nižjimi dohodki država članica izvora plačati neposredno bolnišnici v drugi državi, ki zagotavlja zdravljenje, pri čemer od državljanov ne bi smela zahtevati, da vnaprej poravnajo stroške, ali pa bi vsaj morali biti vsi stroški takoj povrnjeni pacientu. Ravno tako je zelo pomembno, da vse države članice vzpostavijo nacionalne kontaktne centre, ki pacientom posredujejo vse potrebne informacije, npr. o razpoložljivosti zdravstvenega varstva, postopkih in potrebni dokumentaciji.

  Filip Kaczmarek (PPE), v pisni obliki. – (PL) Za sprejetje poročila gospe Grossetête sem glasoval iz več ključnih razlogov. Direktiva o uveljavljanju pravic pacientov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva ima številne pozitivne vidike. Ruši ovire do zdravljenja, za vse zagotavlja enak dostop do zdravstvenega varstva v celotni EU, odpravlja diskriminacijo pacientov, uvaja vzajemno priznavanje zdravniških receptov, skrajšuje čakalne dobe za preglede pri zdravnikih in ukinja potrebo po dodatnem zavarovanju v tujini. Dejstvo, da direktiva uvaja širok dostop do zdravstvenega varstva oseb, obolelih za redkimi boleznimi, in višje stopnje povračila stroškov invalidom so dodatne točke, ki govorijo v njen prid.

Direktiva si prizadeva preprečiti zdravstveni turizem s tem, ko opredeljuje, da se stroški zdravljenja povrnejo v višini, ki je zajamčena v državi zavarovanja, če pa so dejanski stroški nižji, se povrnejo v celoti.

Vprašanje odobritve je sprožilo veliko razpravljanja. Predhodna odobritev nacionalnega zdravstvenega sklada bo potrebna samo v primeru bolnišničnega zdravljenja ali dragih zdravstvenih postopkov ter ne bo obvezna za nobeno drugo obliko zdravljenja, pod pogojem, da je to zdravljenje zajeto v tako imenovani košarici zajamčenih storitev. Če država članica pacientom ni odobrila specialističnega zdravljenja na nacionalni ravni, direktiva pacientom ne daje nobene nove pravice do takšnega zdravljenja v tujini ali do povračila stroškov zanj. Ključna izjema so oboleli za redkimi boleznimi.

  Sandra Kalniete (PPE), v pisni obliki. – (LV) Direktiva o pravici državljanov Evropske unije do zdravljenja v kateri koli od 27 držav članic je pomemben korak k boljšemu zdravstvenemu varstvu v Evropski uniji. Prišla je ob pravem času glede na razširjeno mobilnost delovne sile v EU. Ko bo direktiva stopila v veljavo, bodo pacientom na voljo obsežne informacije o novih pravilih, tako da bodo državljani spoznali, kakšne možnosti imajo na voljo, in jih v celoti izkoristili. Državljani bodo lahko prejeli začetno zdravljenje v kateri koli državi članici, zdravniki pa ne bodo smeli odreči zdravljenja. Direktiva opredeljuje, da bodo v prihodnosti državljani lahko izbirali, v kateri državi članici bodo prejeli načrtovane zdravstvene storitve.

Vendar bodo morali pridobiti predhodno odobritev domače države, saj se bo zdravljenje plačalo po cenah, ki prevladujejo v državi bivališča pacienta. Kljub temu je to korak v pravo smer, saj se bo povečala dostopnost zdravstvenih storitev. Ne smemo pozabiti, da imajo državljani pravico do zdravstvenih storitev v tuji državi članici, če te storitve niso na voljo v njihovi domači državi članici. To je pomembno predvsem v primerih zapletenih ali redkih bolezni. Zato moja skupina in jaz podpirava to direktivo, saj predstavlja pomemben korak Parlamenta; korak, ki bo ugodno vplival na življenje ljudi v Evropi.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Podprl sem priporočilo gospe Grossetête, ker bo ta predlog direktive koristil evropskim državljanom. Novi predpisi o zdravljenju dejansko določajo, da se evropskim državljanom lahko povrnejo stroški zdravljenja, prejetega v drugi državi članici, pod pogojem, da bi bila zdravljenje in njegovi stroški praviloma krita tudi v domači državi. To bo koristilo pacientom in znatno skrajšalo čakalne liste, ki so včasih pretirano dolge. Naša družba je vse bolj mobilna in mislim, da je zdaj bolj kot kadar koli pomembno olajšati mobilnost med državljani Evropske unije, vključno na področju zdravstvenega varstva, ki je življenjsko pomembno. Menim tudi, da je treba opozoriti na novo zakonodajo o boju proti redkim boleznim, saj je njen cilj okrepiti sodelovanje držav članic, kar bi zagotovilo, da lahko evropski pacienti v celoti uveljavljajo svojo pravico do zdravljenja.

  Elżbieta Katarzyna Łukacijewska (PPE), v pisni obliki. – (PL) Direktivo o uveljavljanju pravic pacientov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva vidim kot uspeh, zato sem glasovala za sprejetje njenih določb. Zdravje je naše največje bogastvo. Želim si, da bi imeli Evropejci dostop do zdravstvene oskrbe najvišjega možnega standarda. Direktiva je vir priložnosti in upanja za paciente, zdravstvene sisteme pa sili v nadaljnje reforme. Direktiva odpira evropske bolnišnice in klinike, med drugim tudi za poljske paciente. Predstavlja potrditev, da je Evropa v postopku gradnje in da je naša prednostna naloga izboljšati in spodbujati sodelovanje med državami članicami EU na področju varovanja zdravja.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo, saj pojasnjuje, da lahko britanski pacienti na račun države v tujini prejmejo samo zdravstveno varstvo, do katerega bi bili upravičeni skladno z nacionalnim zdravstvenim sistemom. Pozdravljam dejstvo, da so bile zavrnjene spremembe, s katerimi bi se pravice razširile na dostop do „vseh metod zdravljenja, ki so v mednarodni medicini zadostno preskušene in testirane“ ali „enako učinkovito zdravstveno varstvo“. Breme, ki bi padlo na nacionalni zdravstveni sistem zaradi nenadzorovane uporabe čezmejnega zdravstvenega varstva, bi lahko bilo ogromno.

  Jiří Maštálka (GUE/NGL), v pisni obliki. – (CS) Predloženi dokument sega v čas razprave, ki je potekala v Evropskem parlamentu v prejšnjem parlamentarnem mandatu. Dejanski predlog Komisije je vseboval nekaj pomanjkljivosti in tveganj, ki bi lahko negativno vplivala na varstvo potrošnikov in s tem na državljane. Pozdravljam kompromis, ki ga vsebuje sprememba 107, predvsem zato, ker daje pacientom večje jamstvo na področju čezmejnega zdravstvenega varstva in poudarja pozitivne trende v smeri večje ozaveščenosti pacientov. Nenazadnje se mi zdi pozitivno, da sprememba poudarja odgovornost držav članic za zagotavljanje varnega, visokokakovostnega, učinkovitega in dostopnega varstva na njihovem ozemlju. Pomembno se mi zdi tudi opredeliti pogoje, pod katerimi lahko država članica zavrne predhodno soglasje. Sprememba vsebuje tudi pozitivne ukrepe glede medobratovalnosti in podpira sodelovanje na področjih preprečevanja in diagnostike.

  Véronique Mathieu (PPE), v pisni obliki. – (FR) Kako lahko zajamčimo temeljno pravico evropskih državljanov do prostega gibanja v našem skupnem območju, ne da jim ponudimo priložnost preprostega zdravljenja v državi članici, kjer nimajo stalnega bivališča? Sprejetje tega predloga direktive bo končno omogočilo, da se mobilnost pacientov, ki je bistveni vidik mobilnosti državljanov, doda pravnemu besedilu. Rada bi čestitala naši poročevalki, ker je dosegla sporazum s Svetom o tem pomembnem besedilu, s katerega sprejetjem se je predolgo odlašalo. Resnično upam, da bo prenos tega zakonodajnega akta v zakonodajo držav članic dolgoročno omogočil evropskim državljanom pristen dostop do kakovostnega čezmejnega zdravstvenega varstva.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) O vprašanjih dostopa do zdravstvenega varstva, povračila stroškov in pristojnosti za klinično spremljanje v zvezi s čezmejnim zdravstvenim varstvom si velika večina Evropejcev zaenkrat ni na jasnem. Namen te direktive je vsem pacientom – ne samo najbolje obveščenim – omogočiti, da bi uživali nekatere pravice na področju zdravstvenega varstva, ki jih je že priznalo Sodišče Evropske unije. Kljub temu ta direktiva ne odvezuje držav članic odgovornosti za zdravstveno varstvo njihovih državljanov. Zadeva paciente in njihovo mobilnost v EU, ne pa prostega pretoka izvajalcev storitev.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Če so čakalne liste za operacije v domači državi pacienta dolge, si bo izjemno oddahnil, če bo plačilo stroškov zdravljenja v tujini zagotovila njegova zdravstvena zavarovalnica. Ti predpisi bodo omogočili mobilnost obolelih za kroničnimi boleznimi v Evropski uniji. Toda predpisi bodo uspešni samo, če lahko zagotovijo tudi, da ne bo zdravstvenega turizma, ki bi pomenil še večji pritisk na že tako obremenjene zdravstvene zavarovalnice. Poleg tega, da bi lahko bila nekatera zdravstvena področja v državah z visokimi zdravstvenimi standardi preobremenjena, obstaja tudi tveganje, da bodo morale revnejše države članice EU, ki so manj vložile v zdravstveno varstvo, plačevati ogromne stroške. V tem smislu ne smemo spregledati dejstva, da sistem, ki naj bi omogočil povračila med sistemi socialne varnosti držav EU, ne deluje in da so se v letih nabrali dolgovi v višini več milijonov evrov. Čeprav lahko države članice teoretično izključijo določene vrste zdravljenj, če jih skrbi, da bo pritok pacientov iz tujine ogrozil njihov zdravstveni sistem, to v praksi ne bo tako preprosto. Ni nam še uspelo rešiti niti obstoječih težav glede povračila stroškov, ukrepi za preprečevanje zdravstvenega turizma pa verjetno ne bodo učinkoviti. Glasoval sem proti temu predlogu resolucije, da bi preprečil skokovit porast stroškov socialnega varstva.

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Glasoval sem za poročilo, ki ga je predstavila gospa Grossetête, ker je zagotavljanje dostopa do čezmejnega zdravstvenega varstva nedvomno dosežek, ki bo koristil evropskim državljanom. Mnogim našim državljanom oskrba za njihovo bolezen ni dostopna v domači državi članici. Zato jim moramo zagotoviti priložnost, da jo poiščejo kjer koli v Evropski uniji, kot tudi priložnost, da se jim stroški zdravljenja povrnejo.

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. – (PL) Evropski parlament je 19. januarja 2011 sprejel direktivo o pravicah pacientov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva, ki naj bi poenostavila pravila o zdravljenju v tujini. Z veseljem ugotavljam, da je Evropski parlament kot sozakonodajalec igral ključno vlogo pri sestavi jasnih določb, ki koristijo pacientom, med drugim glede povračila stroškov zdravljenja v drugih državah. Določbe o čezmejnem zdravstvenem varstvu so še toliko pomembnejše, ker vplivajo na vse državljane Evropske unije. Nova direktiva jamči vzajemno priznavanje zdravniških receptov in preprostejši dostop do informacij o zdravljenju v tujini ter tudi predpisuje večji obseg zdravljenja pacientov, obolelih za redkimi boleznimi, invalidom pa daje večjo priložnost do višje stopnje povračila stroškov zdravljenja. Evropski parlament naj bi sodeloval tudi pri vzpostavljanju nacionalnih kontaktnih točk v posameznih državah članicah, ki bodo zagotavljale informacije o vseh vidikih zdravljenja v tujini. Te točke bodo tesno sodelovale med seboj. Na koncu bi rad povedal, da je sprejeta direktiva nujno potrebna, kajti trenutno veljavna zakonodaja o zdravljenju v tujini je nejasna in prezapletena, zato je ključno poenostaviti te zadeve zavoljo vseh držav članic EU.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za priporočilo za sprejetje direktive Evropskega parlamenta in Sveta o uveljavljanju pravic pacientov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva, ker menim, da je temeljnega pomena zagotoviti ustrezno zdravstveno varstvo skladno z visokimi standardi kakovosti in varnosti pacientov v celotni Evropski uniji. Ko bo direktiva sprejeta, bodo morali pacienti zaprositi za predhodno odobritev zdravstvenega varstva v drugi državi članici. S tem bosta zajamčeni kakovost in varnost zdravljenja in zdravstvenih storitev. Pacienti bodo lahko nato zaprosili za povračilo stroškov zdravljenja, ki bo temeljilo na višini stroškov, ki bi bili kriti za enako zdravljenje v državi članici, kjer so zdravstveno zavarovani. Poleg tega jim bo zagotovljena zaščita, zdravljenje in povračilo stroškov v vseh primerih redkih bolezni, katerih zdravljenje bo rezultat sodelovanja med državami članicami na področju raziskav.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Vsaka država članica je odgovorna za zagotovitev zdravstvenega varstva svojim državljanom. Ta direktiva določa pravila za olajšanje dostopa do varnega in kakovostnega čezmejnega zdravstvenega varstva ter spodbuja sodelovanje na področju zdravstvenega varstva med državami članicami, obenem pa v celoti spoštuje nacionalne pristojnosti.

Visoko specializirano zdravstveno varstvo se je razvilo asimetrično, z razvojem centrov odličnosti v določenih državah za redke in kronične bolezni, ki niso pogoste v določenem kraju, vendar je zaradi njih potrebna specializirana oskrba. To je nedvomno ena od predpostavk, na katerih temelji spodbujanje prostega pretoka na tem področju.

Ta direktiva je še en primer, kako Evropa služi Evropejcem, saj spodbuja solidarnost med ljudmi, ustvarja koristi za paciente, zlasti obolele za redkimi ali kroničnimi boleznimi, ki bi lahko imeli korist od dostopa do centrov odličnosti za bolezen, za katero trpijo.

Zaradi vsega tega sem glasovala za to poročilo.

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Direktiva bo vsem pacientom omogočila uživanje pravic, ki jih je Sodišče Evropske unije že priznalo, sistemi socialne varnosti držav članic pa bodo ostali v popolni pristojnosti držav članic, saj direktiva zadeva paciente in njihovo mobilnost v Evropski uniji, ne pa prostega pretoka izvajalcev storitev.

Sem za to, da se natančno pregleda obstoječe nezadovoljive razmere na področju zdravstvenega varstva, za katere je značilen razkol med sodno prakso in nacionalnimi sistemi. Rad bi izpostavil, da je zavzel Parlament enako stališče na prvi in drugi obravnavi, ko je kodificiral sodno prakso Sodišča o čezmejnem zdravstvenem varstvu (evropski državljani imajo enako pravico do zdravljenja v drugi državi kot v domači državi) in se strinjal z željo Sveta po boju proti zdravstvenemu turizmu.

Predlog vsebuje posebno zaščitno klavzulo in sistem predhodne odobritve, ki je prožen za paciente, obenem pa bo omogočil pravočasno opozarjanje na morebitne izredne stroške. Cilj je torej okrepiti pravice pacientov, namreč z zagotovitvijo informacij in sodelovanjem med državami članicami.

Dolžnost države članice pacientovega zdravstvenega zavarovanja je, da svojim državljanom zagotovi dostop do informacij. Priporočilo za drugo obravnavo gre še dlje in že vnaprej upošteva možnosti elektronskih zdravstvenih storitev.

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glasovala sem za to poročilo v podporo evropskim državljanom, saj opredeljuje jasnejša pravila o pravicah pacientov, da poiščejo zdravljenje v tujini, in jim omogoča izbiro, ki bo temeljila na njihovih potrebah, ne pa na finančnih sredstvih, ter na utemeljenih odločitvah, ne na prisili. V direktivi so opredeljena naslednja načela: državljani bodo lahko brez predhodne odobritve v drugi državi članici prejeli vso nebolnišnično oskrbo, do katere so upravičeni v svoji državi članici, in se jim bodo stroški povrnili do zneska, ki je predviden za povračilo v njihovem sistemu. Bistveno je tudi zagotavljanje informacij. Zato bo morala vsaka država ustanoviti nacionalne kontaktne točke, kjer se bodo lahko pacienti seznanili s storitvami zdravstvenega varstva, ki so na voljo, postopki, ki jih je treba opraviti, ali postopki za vložitev pritožb in ugovorov.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Spričo zadev, o katerih je sodilo Sodišče Evropske unije, je cilj te direktive razjasniti in okrepiti pravice uporabnikov do dostopa do varnega in visokokakovostnega čezmejnega zdravstvenega varstva s spodbujanjem mobilnosti pacientov v EU in krepitvijo sodelovanja in solidarnosti držav članic na tem področju. To pomeni, da poročilo predstavlja pomemben korak v smeri evropskega povezovanja, zato sem glasoval zanj.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Danes sprejeta zakonodaja je pomemben korak naprej na področju pravic pacientov v EU. Zeleni verjamemo, da končni kompromis, ki je bil sprejet danes, vzpostavlja pravo ravnovesje med zagotavljanjem pravic pacientov do čezmejnega zdravstvenega varstva in zaščito določb o kakovostnih zdravstvenih storitvah na nacionalni ravni. Pacienti bodo upravičeni do bolnišničnega zdravljenja v drugih državah članicah in do povračila stroškov v znesku, predvidenem za zdravljenje v njihovem sistemu. Vendar ta pravica ne sme ogroziti rentabilnosti nacionalnih zdravstvenih sistemov. Zeleni verjamemo, da končni kompromis omogoča državam članicam, da vzpostavijo smiseln sistem predhodne odobritve za povračilo stroškov zdravljenja, poslanci Evropskega parlamenta pa smo uspeli omejiti seznam razlogov, zaradi katerih se lahko pacientu odreče čezmejno zdravljenje. Pomembno je, da države članice ne bodo mogle več zavrniti povračila po predhodni odobritvi, kar je bilo ključno vprašanje.

  Marie-Thérèse Sanchez-Schmid (PPE), v pisni obliki. – (FR) Direktiva o čezmejnem zdravstvenem varstvu, o kateri naj bi glasovali danes, je revolucija, in to pozdravljam. Pristojnosti na področju zdravstvenega varstva v Evropski uniji so zelo občutljivo vprašanje, zato je edino prav, da vsaka država članica vzpostavi lasten sistem socialnega varstva in zdravstvenega zavarovanja v skladu s svojo kulturo. Toda zakaj bi gradili Evropo in zajamčili svobodo gibanja, če tega ne spremlja možnost dostopa do zdravstvenega varstva v celotni Evropski uniji? Parlament si že tri leta prizadeva vzpostaviti pravno varstvo na področju čezmejnega zdravstvenega varstva in pojasniti pogoje povračila stroškov. Prišlo bo do velikega koraka in kolegici gospe Grossetête se zahvaljujem za opravljeno delo. To je zgodovinski trenutek: gradi se Evropa zdravja, čezmejno zdravstveno varstvo ne bo več nevarnost, temveč priložnost. Poskrbimo, da se bo to izvedlo v praksi, tako da bo lahko vsak evropski državljan imel korist od visokokakovostnega zdravstvenega varstva. To je cena, ki jo moramo plačati za zdravje.

  Daciana Octavia Sârbu (S&D), v pisni obliki. – Danes sem glasovala za boljšo pravno jasnost in mobilnost pacientov v primerih, ko morajo ljudje potovati v tujino zaradi zdravstvene oskrbe. Idealno bi bilo, če nobenemu pacientu ne bi bilo treba zapustiti domače države zaradi zdravljenja, toda kadar je to nujno, morajo biti seznanjeni s svojimi pravicami glede zdravljenja in povračila stroškov. Prav tako pomembno je, da zdravstvene službe držav članic poznajo svoje obveznosti in da ohranijo pravico do izbire, upravljanja in zagotavljanja svojih zdravstvenih storitev po lastni presoji.

Poročilo obravnava obe omenjeni ključni vprašanji kot tudi številna druga pomembna vprašanja, tudi zdravljenje redkih bolezni in evropske referenčne mreže za spodbujanje izmenjave najboljše prakse. Vprašanje čezmejnega zdravstvenega varstva ni bilo vedno preprosto in zahvaljujem se poročevalki in poročevalcem v senci za trdo delo, ki so ga opravili.

  Peter Skinner (S&D), v pisni obliki. – Podpiram to poročilo, saj obravnava nekatere obstoječe težave, ki jim vlade ne posvečajo pozornosti. Ta direktiva ne narekuje državam članicam, kako naj vodijo svoje zdravstvene sisteme, kot namigujejo nekateri. Gre za poročilo, ki ga Združeno kraljestvo lahko podpre, predvsem zato, ker so bile odpravljene mnoge težave, povezane s prejšnjimi poročili. Direktiva o pravicah pacientov naj bi okrepila pravice, ki so pacientom že dane; predvsem lahko tisti pacienti, ki ne morejo priti do ustreznega zdravljenja v Združenem kraljestvu, zdaj potujejo drugam v EU skladno z že obstoječimi določbami. Za to se bodo verjetno odločili zelo redki, namreč zaradi družinske podpore obolelih; bližina tu igra najpomembnejšo vlogo.

Stroške v Združenem kraljestvu je treba povrniti, kadar obstajajo utemeljeni razlogi za zdravljenje v tujini. Ne gre za blanket čeka za zdravstveni turizem; gre za uveljavljanje obstoječih pravic državljanov Združenega kraljestva.

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. – (NL) Direktiva o čezmejnem zdravstvenem varstvu – ki jo podpiram – pacientom dodeljuje nedvoumne pravice, da poiščejo zdravljenje v tujini in da se jim povrnejo stroški v znesku, predvidenem za povračilo v domači državi. To zagotavlja večjo pravno varnost pacientom v obmejnih območjih, ljudem, ki potujejo v drugo državo, pacientom z redkimi boleznimi in pacientom, ki so na dolgih čakalnih listah. Toda v interesu zaščite kakovostne oskrbe in poštenega dostopa do le-te lahko države članice zahtevajo, da pacienti pridobijo predhodno dovoljenje za takšno zdravljenje. To bo obvezno v primeru bolnišnične oskrbe ali zelo dragega ali tveganega zdravljenja.

Povračilo stroškov se lahko zavrne v nekaterih zelo omejenih okoliščinah (na primer, če je enakovredno zdravljenje na voljo tudi v domači državi pacienta), države članice pa bodo lahko posegle tudi v primeru, če bodo obstajali dokazi o pretiranih stroških. Direktiva torej ohranja ravnovesje med pravico pacientov do kakovostnega zdravstvenega varstva in pravico držav članic, da same financirajo socialno varstvo in organizirajo svoj zdravstveni sistem. Poleg tega upam, da zaradi želje pacientov, da poiščejo zdravljenje drugje, ne bo prišlo do nepotrebnega pritiska na visokokakovostne storitve, ki so prednostna izbira velike večine pacientov, v državi, kjer so na voljo.

  Michèle Striffler (PPE), v pisni obliki. – (FR) Tudi pacienti imajo pravico uživati svobodo gibanja. Zato sem glasovala za poročilo o uveljavljanju pravic pacientov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva. V Alzaciji in vseh obmejnih regijah je vprašanje čezmejnega zdravstvenega varstva ključno, kadar je na primer zdravstveno varstvo v tujini bližje domu kot tisto, ki je na voljo v državi članici bivališča.

To poročilo bo vsem evropskim državljanom zagotovilo, da dobijo informacije o čezmejnem zdravstvenem varstvu in se seznanijo s svojimi pravicami na tem področju prek novih kontaktnih točk, ki bodo vzpostavljene v vseh državah članicah. Sprejetje tega besedila je izhodišče za pristno Evropo zdravja, ki bo koristila 500 milijonom državljanom.

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) Potrebni so določeni ukrepi, da bi dosegli cilj vzpostavitve notranjega trga na podlagi prostega pretoka med državami članicami. Prost pretok oseb in storitev posebno pozornost usmerja v zdravstveno varstvo, ki ga lahko državljani države članice prejmejo v drugi državi članici. Sodišče Evropskih skupnosti je priznalo pravice pacientov, zlasti glede dostopa do zdravstvenega varstva, ki zagotavljajo visoko kakovost in varnost takšnega zdravstvenega varstva ter povračilo stroškov pacientom. Za potrebno večjo pravno varnost na tem področju se bodo morale države članice zavezati k medsebojnemu sodelovanju, predvsem prek priznavanja zdravniških receptov, izdanih v drugih državah članicah, in z zagotavljanjem kakovostnih storitev na lastnem ozemlju. Rad bi poudaril dejstvo, da je Komisija dolžna sprejeti ukrepe za lažje razumevanje informacij o receptih in navodil o uporabi zdravil, kjer sta navedeni zdravilna učinkovina in odmerek, kar bo nedvomno koristilo pacientom. Glede na posebno naravo tega vprašanja ga mora urejati ločena direktiva, ne direktiva o storitvah. Glasoval sem za poročilo moje kolegice gospe Grossetête iz skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), ker menim, da je potrditev pravice pacientov do čezmejnega zdravstvenega varstva pomembna.

  Róża, grofica Thun Und Hohenstein (PPE), (Róża Gräfin von Thun und Hohenstein) v pisni obliki. – (PL) Direktiva o pravicah pacientov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva je izjemno pomemben dokument za državljane EU, zato sem zelo pozorno spremljala delo na tem vprašanju. Z veseljem opažam, da direktiva daje pacientom pravico, da izberejo, kje bodo prejeli zdravstveno varstvo, kar krepi skupni trg, ki je glavna tema mojega dela v Evropskem parlamentu. To pomeni tudi, da uvaja prilagoditve, ki upoštevajo svobodo državljanov, da potujejo in delajo v kateri koli državi članici EU. Ta direktiva, ki bi jo lahko imenovali Schengen za zdravje, zajema vprašanja, kot so vzajemno priznavanje zdravniških receptov, odprava diskriminacije pacientov na podlagi države izvora in ukinitev potrebe po dodatnem zavarovanju v tujini.

Vprašanje ponarejenih zdravil in medicinskih izdelkov je prav tako zelo pomembno s stališča skupnega trga. Direktiva poudarja, da so resen problem, zlasti v okviru čezmejnega zdravstvenega varstva, enako pa velja tudi za zdravstveni turizem. Direktiva to težavo rešuje z zagotovljenim povračilom stroškov v znesku, ki ga krije država izvora, če pa so stroški nižji od tega zneska, se povrne dejanski znesek. Uvedene rešitve bodo pomagale izboljšati razmere pacientov v Evropski uniji in bodo okrepile skupni trg, zato sem glasovala za sprejetje direktive.

  Thomas Ulmer (PPE), v pisni obliki. – (DE) Vesel sem, da sem lahko glasoval za poročilo, ki bo po sporazumu s Svetom na drugi obravnavi znatno izboljšalo prosto gibanje pacientov v Evropski uniji. Ambulantno zdravljenje zdaj ne predstavlja nobene težave za državljane EU, bolnišnično zdravljenje pa je postalo mnogo enostavnejše. Na takšnih področjih lahko Evropa prispeva precejšnjo dodano vrednost. Rezultat tega je, da se zdravstveni sektor postopoma preoblikuje iz kolaža posameznih storitev v enoten subjekt.

  Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. – (LT) Za naše državljane je zelo pomembno, da lahko prejmejo potrebne in visokokakovostne zdravstvene storitve, naj so doma ali v tujini. Vesel sem, da to poročilo obravnava tudi mobilnost pacientov v EU. Litovci, ki živijo in delajo v tujini, morajo imeti zagotovljeno možnost zdravljenja, če ga potrebujejo, ne da bi zanj plačali absurden znesek ali mesece čakali v negotovosti. Informacije so ključne. Podpiram predlog poročevalke, da naj bi vsaka država članica vzpostavila nacionalne kontaktne točke, kjer se bodo lahko pacienti seznanili z dostopnostjo zdravstvenega varstva in upravnimi postopki. Včasih pa zdravljenje za vsako bolezen ni na voljo v domači državi, zato ga je v takih primerih treba zagotoviti v drugi državi. Prizadevati si moramo zagotoviti, da čezmejno zdravstveno varstvo ali „zdravstveni turizem“ (kot ga poročevalka omenja v tem primeru) ne oslabita naših nacionalnih zdravstvenih sistemov. Vzpostavljeno mora biti popolno ravnovesje. Zaradi nizkih cen in prometnih povezav je Litva posebej privlačna za druge prebivalce EU, ki v tujini iščejo možnosti cenejšega zdravljenja in operacij. Če „zdravstveni turizem“ ne bo strogo nadzorovan, lahko povzroči presežek storitev ali nepotrebne logistične stroške, zlasti za nove države članice EU, kot je Litva.

  Derek Vaughan (S&D), v pisni obliki. – Struktura zdravstvenih služb v EU je zelo različna in podpiram to direktivo, ki opredeljuje dosleden pristop k financiranju čezmejnega zdravstvenega varstva.

Čeprav čezmejno zdravstveno varstvo zadeva le majhen odstotek državljanov EU, bo razjasnitev obstoječih pravic teh pacientov v enem zakonodajnem aktu zagotovila finančno zaščito državljanov, ki želijo odpotovati v drugo državo članico zaradi zdravljenja. Pomembno je, da se pacientom, ki živijo v bližini nacionalnih meja, ali prebivalcem manjših držav članic, ki so oboleli za redkimi boleznimi, zagotovi finančna podpora pri iskanju zdravstvene oskrbe drugje v EU.

Sporazum bo pacientom omogočil povračilo stroškov za zdravljenje do zneska, ki je predviden za povračilo v njihovem nacionalnem zdravstvenem sistemu za podobno zdravljenje. Ta direktiva o čezmejnem zdravstvenem varstvu bo zagotovila tudi, da države članice vzpostavijo kontaktne točke, kjer bodo državljani, ki želijo odpotovati v tujino zaradi zdravljenja, prejeli dovolj informacij.

  Marie-Christine Vergiat (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Evropski parlament je 19. januarja sprejel evropski zakonodajni akt o pravicah pacientov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva.

Dostop do zdravstvenega varstva za vse državljane EU, ne glede na njihovo državo bivališča, lahko le podprem. Toda to ni glavni cilj tega besedila, ki si prizadeva predvsem okrepiti notranji trg in ne toliko spodbujati univerzalni dostop do zdravstvenega varstva.

Besedilo navaja, da bi potovanje v tujino zaradi zdravljenja lahko prineslo koristi predvsem pacientom, ki so na dolgih čakalnih listah, ali tistim, ki ne morejo najti specializiranega zdravstvenega varstva.

Prva pravica pacientov je takojšnje in ustrezno zdravljenje, brez ovir, v kraju, kjer prebivajo. Prikazovati kot pravico obveznost bolne osebe, da se preseli in plača potovanje v tujino, da prejme ustrezno zdravljenje, je sprevrženo.

Namesto da bi podprli javne zdravstvene sisteme, s čimer bi zagotovili enakopraven dostop do kakovostnega zdravstvenega varstva, se paciente poziva, da izberejo zdravljenje kjer koli v Evropi kot katero koli drugo dobrino, ki je v prostem prometu v Evropski uniji.

Takšne zasnove zdravstvenega varstva ne morem podpreti.

Predlog resolucije: (B7-0028/2011)

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. – (LT) Strinjala sem se z resolucijo o prostovoljnih sporazumih o partnerstvu FLEGT z Republiko Kamerun in Republiko Kongo. Poudariti je treba, da ti prostovoljni sporazumi o trgovanju z lesom ne morejo spodkopati splošnega cilja EU, ki je boj proti podnebnim spremembam, in morajo zagotoviti trajnostno uporabo gozdov. Upam, da ti prostovoljni sporazumi ne bodo ovirali, temveč pripomogli k zamisli o skupni ustavitvi trgovine z nezakonito pridobljenim lesom in da bodo prispevali k prizadevanjem za ustavitev krčenja in uničevanja gozdov ter z njima povezanih emisij ogljika in izgube biotske raznovrstnosti na svetu.

Zato podpiram pozive, da Komisija zagotovi skladnost politike EU in posveti največjo pozornost zagotavljanju tega, da prostovoljni sporazumi o partnerstvu ne spodbujajo razširitve dejavnosti industrijske sečnje v nedotaknjenih gozdnih pokrajinah, ter da sodeluje z vsemi vladami, ki bodo v prihodnje podpisnice prostovoljnih sporazumov o partnerstvu, pri spremljanju in ukrepanju na področju odpravljanja negativnih vplivov trgovinske sečnje, tako posrednih kot neposrednih, na divje živali.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pozdravljam prostovoljne sporazume o partnerstvu zaradi tega, kar predstavljajo v smislu boja proti trgovini z nezakonito pridobljenim lesom v EU. Poudariti želim pomen boja proti krčenju in uničevanju gozdov ter emisijam ogljika in izgubi biotske raznovrstnosti, ki so posledica tega, na svetovni ravni. Zgoraj omenjena poročila obenem spodbujajo gospodarsko rast, človekov razvoj in trajnostne vire hrane. Komisijo pozivam, da zagotovi skladnost politike EU, s čimer bo učinkovito prispevala k izpolnitvi mednarodnih obvez vseh sodelujočih v teh prostovoljnih sporazumih o partnerstvu.

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Po podatkih Združenih narodov nezakonita sečnja predstavlja 20–40 % celotne proizvodnje lesa na svetu. Poleg tega krčenje gozdov, ki poteka s hitrostjo okoli 13 milijonov hektarjev letno, po ocenah povzroči 20 % svetovnih emisij CO2. Prostovoljni sporazumi o partnerstvu, ki jih je Parlament ravnokar sprejel, bodo pripomogli k boju proti trgovini z nezakonito pridobljenim lesom s tem, ko bodo izboljšali sledljivost lesa, pridobljenega v Republiki Kongo in Kamerunu, za kar gre zasluga neodvisnim postopkom preverjanja in dobrim politikam gospodarjenja z gozdovi. Bolj splošno pa bodo ti sporazumi opomnili na odgovornosti, ki jih ima Evropska unija pri pogajanju o trgovinskih sporazumih. Evropska komisija mora izvajati dosledno trgovinsko politiko in zagotoviti, da trgovinski sporazumi ne pripeljejo do obsežnega krčenja gozdov zaradi zadovoljevanja povpraševanja po prosti trgovini z lesom ali proizvodnji biogoriv. Zato Parlament vztraja, da Evropska komisija predstavi redno poročilo o izvajanju teh sporazumov.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za predlog resolucije o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov ter prostovoljnih sporazumih o partnerstvu, saj nam bo pogajanje o slednjih omogočilo, da opredelimo dobro prakso za prihodnja pogajanja z državami dobaviteljicami lesa z namenom izkoreninjenja nezakonite sečnje ter ohranjanja in trajnostne rabe gozdnih virov na svetovni ravni.

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) Nezakonita sečnja ni nič drugega kot ropanje naravnih virov držav, ki dobavljajo les, ponavadi držav v razvoju, in predstavlja nedvoumen napad na biotsko raznovrstnost in kakovost življenja ljudi ter njihove obete za prihodnost. Če se taki sporazumi, kot sta bila dosežena z Republiko Kongo in Republiko Kamerun, izkažejo za učinkovite v boju proti tej nadlogi, lahko tvorijo dobro podlago za prihodnje sporazume te vrste. Pozdravljam skrb Evrope za zaščito naravnih virov drugih držav, vendar moram poudariti, da je kljub ureditvenemu okviru iz sporazumov vsaka zmaga v boju proti trgovini z nezakonito pridobljenim lesom v veliki meri odvisna od vlad in institucij v državah, ki proizvajajo les. Brez njihove udeležbe in učinkovite zaveze bodo vsi sprejeti instrumenti zaman. Ta model zato tudi poziva države sogovornice EU, da prevzamejo odgovornost in sprevidijo, da morajo nujno zaščititi interese svojih prihodnjih generacij ter ukrepati v interesu vseh, tako da se uprejo želji po takojšnjem dobičku.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Evropska unija si prizadeva boriti proti nezakoniti sečnji, obenem pa poskuša ohraniti gozdne vire in spodbujati njihovo trajnostno rabo po celotnem svetu.

Zato pozdravljam podpis prostovoljnih sporazumov o partnerstvu s Kamerunom in Republiko Kongo, katerih cilj je boljše gospodarjenje z gozdovi in, kjer je treba, reforma obstoječe zakonodaje, da se zagotovi, da bodo dejavnosti gozdarskega sektorja pregledne, spoštljive do pravic domorodnih ljudstev in da ne bodo škodljivo vplivale na okolje.

Ti sporazumi so ključni za izkoreninjenje nezakonite sečnje, kar bi naredilo konec krčenju in propadanju gozdov ter emisijam ogljika in izgubi biotske raznovrstnosti, ki so posledica tega, na svetovni ravni. Zato bi rad poudaril, da je pomembno pozvati Komisijo, da redno pripravlja in predloži Parlamentu poročilo o napredku pri izvajanju različnih določb obstoječih in prihodnjih sporazumov.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Ta resolucija pravilno navaja, da je obsežno industrijsko izkoriščanje tropskih gozdov netrajnostno, saj vodi v propadanje in uničenje ekosistemov, ki so zelo pomembni tako s funkcionalnega stališča kot v smislu naravnega bogastva, ki ga varujejo. Menimo tudi, da je prav in pravi čas, da resolucija izpostavi omejitve in protislovja prostovoljnih sporazumov o partnerstvu o izvajanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov. Kljub temu pa ji manjka tisto, kar je potrebno za obravnavo vzrokov nezakonite ali netrajnostne sečnje. Predvsem je treba omeniti, da te težave ni mogoče ločiti od ogromnih pomanjkljivosti gospodarstev teh držav in visoke stopnje revščine njihovih prebivalcev ter da je včasih ta dejavnost edini vir dohodka številnih družin. To nas neizogibno pripelje do zaključka v spremembi, ki smo jo predlagali, a je bila žal zavrnjena, da je mogoče nezakonito ali netrajnostno sečnjo ustaviti le z obravnavo groznih socialnih in gospodarskih razmer v teh državah in preoblikovanjem gospodarskega modela, ki temelji na veliki odvisnosti od izkoriščanja in izvoza izbranih surovin v industrializirane države, kar spodbuja neokolonialne odnose odvisnosti ter ropanje virov držav v razvoju in podrejanje teh držav.

  Jarosław Kalinowski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Ponovno bi rad uporabil forum Evropskega parlamenta, da vse spomnim na pomen gozdov za podnebje, gospodarjenje z vodami, kmetijstvo in kulturo zadevne države ali regije, zlasti na podeželju. Tudi tržna vrednost izdelkov iz lesa je znatna. Zato moramo biti povsem prepričani, da je bil les iz Kameruna, Republike Kongo ali katere koli tretje države pridobljen, prepeljan in dan na trg zakonito, ob upoštevanju potreb lokalnih skupnosti in zakonodaje o upravljanju gozdov. Sklenitev partnerstva s temi državami bo privedla do boljšega gospodarjenja z gozdovi ter večje verodostojnosti in konkurenčnosti držav izvoznic na mednarodnem prizorišču.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Pozdravljam to resolucijo, ki spremlja postopke soglasja za prostovoljne sporazume o partnerstvu glede zakonodaje o gozdovih in trgovanja z lesom s Kamerunom in Kongom. Resolucija pravilno poudarja, da bo od financiranja, spremljanja ter vključenosti nevladnih organizacij in civilne družbe odvisno, ali bodo prostovoljni sporazumi o partnerstvu dosegli svoje cilje.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) V boju proti ropanju biotske raznovrstnosti je vprašanje uničevanja gozdov nadvse ključno. To je posledica predvsem razmišljanja, usmerjenega v proizvodnjo, in sodobne globalizacije, zato je še vedno povsem zakonito. Izvajanje dvostranskih prostovoljnih sporazumov o partnerstvu za boj proti nezakonitemu izkoriščanju gozdov je zelo nepopoln korak v smeri vzpostavitve potrebnega mehanizma za kaznovanje vseh okoljskih zločinov. Ti sporazumi, ki so še vedno zelo nepopolni, a primerni, si kljub vsemu zaslužijo spodbudo in predvsem izboljšanje.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Sečnja v afriških državah pogosto poteka nezakonito, kar močno vpliva na zaščito naravnih virov držav proizvajalk ter predstavlja napad na biotsko raznovrstnost ter kakovost življenja ljudi in njihove obete za prihodnost.

Podpis takšnega sporazuma z Republiko Kongo in Kamerunom bi lahko pomagal obrniti ta trend, če bodo sporazumi učinkoviti in bodo brez dvoma uspeli narediti konec nezakoniti sečnji v teh afriških državah. EU je treba pohvaliti, ker uporablja takšen sporazum za ubranitev naravnih virov drugih. Toda če naj bodo te pobude uspešne, je zelo pomembno, da v tem boju sodelujejo tudi vlade in institucije držav proizvajalk.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Ne moremo pričakovati, da bodo sporazumi o partnerstvu glede svetovne trajnostne rabe gozdnih virov ustvarili čudeže. Proti nezakoniti sečnji se bo mogoče učinkovito boriti le, če bo mogoče lokalne sisteme narediti odpornejše proti korupciji, če bo mogoče zapreti stranska vrata, skozi katera se zaobide obstoječe predpise, in, končno, če bo mogoče naložiti znatne kazni in sankcije za kršitev predpisov. Kar zadeva okoljsko škodo, ki je posledica dejavnosti v gozdarskem sektorju, je pomembno, da ne pozabimo na škodo, ki jo povzroča promet. Čeprav od sporazuma ne moremo pričakovati čudežev, je korak v pravo smer, zato sem glasoval za to poročilo.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za predlog resolucije o prostovoljnih sporazumih o partnerstvu o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov pri uvozu lesa in lesnih proizvodov v Evropsko unijo. Glasovala sem za, ker menim, da nam pogajanje o teh prostovoljnih sporazumih o partnerstvu omogoča, da pridobimo smernice o najboljših praksah, ki bi jih uporabili kot precedens za tekoča pogajanja o drugih prostovoljnih sporazumih o partnerstvu z državami proizvajalkami lesa.

V tem okviru pozdravljam dejstvo, da je EU sprejela svoj delež odgovornosti za izkoreninjenje nezakonite sečnje kot tudi s tem povezane trgovine ter za krepitev prizadevanj, povezanih z ohranjanjem in trajnostno rabo gozdnih virov na celotnem svetu. Pozdravljam dejstvo, da so zaveze vpletenih strani glede izboljšanja gospodarjenja z gozdovi pregledne in spoštljive do pravic domorodnih ljudstev, obenem pa zagotavljajo biotsko raznovrstnost gozdov, varovanje podnebja in trajnostni človekov razvoj.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za predlog resolucije o prostovoljnem sporazumu o partnerstvu s Kamerunom in Republiko Kongo. Poudaril bi, da je treba pri pogajanjih o prihodnjih takšnih sporazumih predvideti ukrepe, ki bi zagotovili cilje, namreč izkoreninjenje nezakonite sečnje, ohranjanje in trajnostno rabo gozdnih virov ter spoštovanje pravic lokalnega prebivalstva.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Po temeljitem pregledu skupaj z več nevladnimi organizacijami smo se odločili podpreti podpis dveh prostovoljnih sporazumov o partnerstvu. Priporočila Zelenih je odbor soglasno sprejel. Vendar smo v obrazložitvi zahtevali, da Komisija bolje pojasni nekatere podrobnosti. Zaradi obravnave nekaterih dodatnih vprašanj je bilo ob podpori vseh političnih skupin vloženo vprašanje za ustni odgovor z razpravo, ki poudarja, da mora Komisija zagotoviti izpolnitev nekaterih meril ne le med postopkom podpisa, temveč tudi v najbolj ključni fazi izvajanja sporazumov. Komisijo na primer pozivamo, naj v šestih mesecih od začetka veljavnosti katerega koli prostovoljnega sporazuma o partnerstvu predstavi poročilo o ukrepih, ki so bili sprejeti za zagotovitev nadaljevanja in ohranitve dialoga med fazo izvajanja med zainteresiranimi stranmi in civilno družbo, vključno z lokalnimi in domorodnimi prebivalci. Besedilo poudarja tveganje obsežnega izkoriščanja gozdov ter neposredni in posredni vpliv trgovinske sečnje na divje živali, biotsko raznovrstnost, krčenje in propadanje gozdov ter na lokalno prebivalstvo in domorodna ljudstva. Poskusili smo tudi izpostaviti, da je ključno zagotoviti svobodo govora in spoštovanje človekovih pravic, da bodo lahko morebitne pritožbe upoštevane v kateri koli državi, na katero se nanaša prostovoljni sporazum o partnerstvu.

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Prostovoljni sporazumi o partnerstvu o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov pri uvozu lesa in lesnih proizvodov v Evropsko unijo (FLEGT) predstavljajo evropski model, ki je trenutno v fazi osnutka, za boj proti nezakoniti mednarodni trgovini z lesom.

Odobreni partnerstvi z Republiko Kamerunom in Republiko Kongo vključujeta smernice o dobri praksi, ki so lahko pomemben precedens za druga tekoča pogajanja z državami proizvajalkami lesa. V odobrenem besedilu je ključna zamisel o skupni ustavitvi trgovine z nezakonito pridobljenim lesom in proizvodi iz njega, prispevku k prizadevanjem za ustavitev krčenja in uničevanja gozdov ter z njima povezanih emisij ogljika in izgube biotske raznovrstnosti na svetu. Hkrati bi to spodbujalo trajnostno gospodarsko rast, trajnostni človekov razvoj in spoštovanje domorodnih in lokalnih ljudstev.

Gozdovi so suverena lastnina države, v kateri se nahajajo, toda gozdno okolje je skupna dediščina človeštva, ki jo je treba varovati, ohranjati in, kjer je mogoče, obnavljati, pri čemer je končni cilj ohranjanje svetovne biotske raznovrstnosti in funkcij ekosistema ter varovanje svetovnega podnebja pred spremembami, do katerih prihaja zdaj.

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. – (NL) V okviru FLEGT so začele države izvoznice tropskega lesa sestavljati prostovoljne sporazume o partnerstvu z EU, da bi zagotovile sledljivost in zakonitost lesa. Sporazumi predvidevajo tudi neodvisne postopke preverjanja. S tem lahko postavijo standard za upravljanje in izkoriščanje gozdov. Sklenitev sporazumov med Komisijo ter Kamerunom in Republiko Kongo lahko samo pozdravim. Ti sporazumi so dobra podlaga za prihodnje prostovoljne sporazume o partnerstvu: na primer, z nekaterimi azijskimi državami in Demokratično republiko Kongo.

Za skupino Zelenih/Evropske svobodne zveze je pomembno tudi dejstvo, da se je Komisija zavezala, da bo v šestih mesecih po začetku veljave prostovoljnih sporazumov o partnerstvu predstavila poročilo o ukrepih, ki so bili sprejeti za zagotovitev nadaljevanja in ohranitve dialoga med zainteresiranimi stranmi in civilno družbo, vključno z lokalnimi in domorodnimi prebivalci. Prekomerno izkoriščanje gozdov ne ogroža samo lokalnega prebivalstva, temveč tudi živalstvo in rastlinstvo ter biotsko raznovrstnost. Ti sporazumi bodo zmanjšali masovno krčenje gozdov, ki vodi k večjemu globalnemu segrevanju.

Priporočilo: Yannick Jadot (A7-0371/2010)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Strinjam se s ciljem oblikovanja pravnega okvira, s katerim se bo vzpostavil sistem sledenja lesnih proizvodov, uvedli postopki neodvisnega vladnega nadzora, ki bodo za vse lesne proizvode, izvožene iz Republike Kamerun na evropske trge, zagotavljali zakonito pridobitev, sečnjo, prevoz in izvoz, s tem pa vzpostavili temelje zakonitega upravljanja in uporabe v kamerunskem gozdnem sektorju, ter s katerim se bo okrepilo izvrševanje zakonodaje in upravljanje na področju gozdov. Menim tudi, da je ta sporazum izjemno pomemben, ker je ta država največja afriška izvoznica lesa v Evropo in zaradi resnih težav na več stopnjah upravljanja, na primer degradacije okolja in korupcije. Zagotoviti je treba tudi, da EU in Kamerun izpolnita mednarodne zaveze v smislu okolja, sprejetja nadzora, ki ga bo izvajala civilna družba, in večje vključenosti lokalnih in domorodnih skupnosti, kar bo slednjim zagotovilo uveljavljanje njihovih temeljnih pravic.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za to priporočilo. V Kamerunu gozd pokriva 40 % ozemlja in ta država je največji afriški izvoznik trdega lesa v Evropo. Kamerun proda 80 % žaganega lesa EU. Vendar prihaja zaradi resnih problemov pri upravljanju tega sektorja do degradacije okolja, neenakosti, vedno večje revščine in korupcije. Raziskave nevladnih organizacij so pokazale, da je 20 % kongovskega lesa, uvoženega na evropski trg, nezakonitega izvora, bodisi zaradi proizvodnje, prodaje, predelave ali izvoza. Prostovoljni sporazum o partnerstvu med Evropsko unijo in Kamerunom je dober primer, da lahko z odgovornim kupovanjem pozitivno vplivamo na kakovost okolja v tretjih državah ali v svetu nasploh, zmanjšamo onesnaženje in se borimo proti podnebnim spremembam, revščini in korupciji. Prepričan sem, da lahko načelo odgovornega kupovanja znatno zmanjša nepošteno in nezakonito trgovino ter prispeva k zaščiti gozdov in biotske raznovrstnosti.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pozdravljam zaveze, sklenjene med EU in Republiko Kamerun, katerih cilj je boljše gospodarjenje z gozdovi in, kjer je treba, reforma obstoječe zakonodaje, da se zagotovi, da bodo dejavnosti gozdarskega sektorja pregledne, spoštljive do pravic domorodnih ljudstev in da ne bodo škodljivo vplivale na okolje.

Gozdno okolje je skupna svetovna dediščina, ki jo je treba varovati, ohranjati in, kjer je mogoče, obnavljati, pri čemer je končni cilj ohranjanje svetovne biotske raznovrstnosti in funkcij ekosistema ter varovanje podnebja. Za dosego teh ciljev je ključnega pomena, da partnerske vlade v Afriki in tretjih državah sestavijo načrte za gospodarjenje z viri in rabo zemljišč. Obenem morajo določiti, kakšno pomoč bodo potrebovale od tujih partnerjev in mednarodnih organizacij, da bi dosegle napredek pri teh ciljih.

  George Sabin Cutaş (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glasoval sem za sklenitev prostovoljnega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Republiko Kamerun o izvrševanju zakonodaje na področju gozdov, saj bo zagotovil pravni okvir za zakonito upravljanje izkoriščanja lesa v Kamerunu in njegov izvoz v EU. Njegov namen je odpraviti korupcijo, ki je podlaga za nezakonito trgovino z lesom, in oblikovati niz praks dobrega upravljanja na tem področju.

Sodelovanje članov civilne družbe pri sklepanju sporazuma je pozitiven korak, ki se mora nadaljevati, da se zagotovi zunanji nadzor nad napredkom postopka za odpravo goljufij in razvoj trajnostne trgovine.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za priporočilo o prostovoljnem sporazumu o partnerstvu med EU in Republiko Kamerun, ker predvideva politične in zakonodajne reforme, s katerimi se bosta v kamerunskem gozdarskem sektorju lahko vzpostavila dobro upravljanje in preglednost s ciljem boja proti goljufijam in trgovini z nezakonitim lesom.

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) Sklenitev prostovoljnega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Republiko Kamerun o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju v gozdarskem sektorju glede uvoza lesnih proizvodov v EU (FLEGT) je nadvse pomembna glede na negativni vpliv, ki ga trgovina z nezakonitim lesom vsekakor ima. Ta sporazum naj bi omogočil določitev izvora lesa in spodbudil izvajanje neodvisnih postopkov nadzora, s katerimi ga je mogoče dokazati. Upam, da bo FLEGT, ki bo zavezoval Kamerun, učinkovito zmanjšal sredstva, ki so na voljo trgovcem, in s tem vzpostavil učinkovit in pregleden sistem za preverjanje zakonitosti lesa.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Evropska unija si prizadeva boriti proti nezakoniti sečnji, obenem pa poskuša ohraniti gozdne vire in spodbujati njihovo trajnostno rabo po celotnem svetu.

Zato pozdravljam podpis prostovoljnih sporazumov o partnerstvu s Kamerunom, katerih cilj je boljše gospodarjenje z gozdovi in, kjer je treba, reforma obstoječe zakonodaje, da se zagotovi, da bodo dejavnosti gozdarskega sektorja pregledne, spoštljive do pravic domorodnih ljudstev in da ne bodo škodljivo vplivale na okolje.

Ti sporazumi so ključni za izkoreninjenje nezakonite sečnje, kar bi naredilo konec krčenju in propadanju gozdov ter emisijam ogljika in izgubi biotske raznovrstnosti, ki so posledica tega, na svetovni ravni. Zato bi rad poudaril, da je pomembno pozvati Komisijo, da redno pripravlja in predloži Parlamentu poročilo o napredku pri izvajanju različnih določb obstoječih in prihodnjih sporazumov.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Sicer so cilji, opredeljeni v tem sporazumu, katerih namen je zagotoviti sledljivost in potrjevanje lesnih proizvodov iz Republike Kamerun, hvalevredni, vendar po našem mnenju nezadostno obravnavajo problem uničevanja gozdov in s tem ogrožanja neokrnjenosti neprecenljivih virov s stališča okolja in ohranjanja, ki so ključni za obstoj in način življenja lokalnih skupnosti in domorodnih ljudstev. Tudi sam poročevalec se zaveda pomanjkljivosti sporazuma, saj je sestavil dolg spisek točk, ki jih ne obravnava izrecno. Sporazum predvsem ne preprečuje možnosti, da lahko obsežna industrijska sečnja pospeši propadanje in krčenje gozdov, vključno s pragozdom, ki se ponaša z veliko biotsko raznovrstnostjo. Poročevalec priznava, da bo sporazum pospešil uvoz lesa iz Kameruna v EU in da lahko to nasprotuje cilju EU glede boja proti podnebnim spremembam. Priznava, da lokalne skupnosti in avtohtono prebivalstvo niso neposredno sodelovali v razpravi o sporazumu. Ravno tako priznava, da primanjkuje posebnih finančnih sredstev kot tudi tehnične podpore ter človeških virov, potrebnih za izvajanje sporazuma. To so nekateri od razlogov, zaradi katerih smo se vzdržali glasovanja.

  Lorenzo Fontana (EFD), v pisni obliki. – (IT) Ker je Kamerun največji afriški izvoznik trdega lesa v Evropo, je treba urediti pretok blaga skozi partnerski sporazum, o katerem glasujemo danes. Korupcijo in nezakonitost, ki vplivata na trgovino v Kamerunu, je treba rešiti z oblikovanjem sistema preverjanja zakonitosti in neodvisnega nadzora celotnega sistema. Čeprav ostajajo dvomi o dejanski učinkovitosti tega sporazuma, menim, da je prav, da podpremo priporočilo gospoda Jadota.

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. – (LT) Strinjal sem se s tem dokumentom, saj je cilj prostovoljnega sporazuma o partnerstvu med Kamerunom in Evropsko unijo oblikovati zakonodajni okvir za zagotavljanje sledljivosti lesa, uvedbo postopkov neodvisnega in vladnega nadzora, ki bodo za vse lesne proizvode, izvožene iz Kameruna na evropske trge, potrjevali zakonito pridobitev, sečnjo, prevoz in izvoz, s tem pa vzpostaviti temelje zakonitega upravljanja in izkoriščanja kamerunskih gozdov, ter okrepiti izvrševanje zakonodaje in upravljanje na področju gozdov. Mislim, da moramo narediti konec nezakoniti trgovini z lesom in korupciji ter vzpostaviti učinkovit in pregleden sistem za spremljanje zakonitosti lesa in lesnih proizvodov. V prostovoljnem sporazumu o partnerstvu med Kamerunom in Evropsko unijo, ki upošteva pravila Svetovne trgovinske organizacije, je predvidena serija političnih in zakonodajnih reform, s katerimi se bosta v kamerunskem gozdarskem sektorju lahko vzpostavila dobro upravljanje in večja preglednost. Sporazum uvaja inovativen postopek za preprečevanje goljufij in nezakonitosti v trgovini z lesom, zlasti z opredelitvijo zakonite trgovine z lesom, izdelavo sistema preverjanja zakonitosti in neodvisnega nadzora celotnega sistema v prizadevanju za bolj trajnostno trgovino z lesom. Poudariti je treba, da ti prostovoljni sporazumi o partnerstvu o trgovini z lesom ne smejo nasprotovati splošnim ciljem EU glede boja proti podnebnim spremembam in morajo zagotoviti trajnostno rabo gozdov, ustaviti krčenje in uničevanje gozdov ter s tem povezane emisije ogljika in izgubo biotske raznovrstnosti na svetu.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Zadevni predlog resolucije se nanaša na pomemben sporazum o partnerstvu med Evropsko unijo in Republiko Kamerun. Glavni cilj tega partnerstva je oblikovati zakonodajni okvir, ki bo zagotovil sledenje lesa, uvedel postopke za potrjevanje količine lesa, izvoženega iz Kameruna v evropske države, in preverjanje, da je trgovina v skladu z zakonskimi in predvsem okoljskimi zahtevami. Kamerun je največji afriški izvoznik trdega lesa v Evropo, kamor izvozi 80 % svoje proizvodnje. Glede na to moramo upoštevati, da je treba sprejeti sisteme in postopke za spremljanje na tem področju trga, s čimer bi preprečili izvajanje tržnih dejavnosti z nezakonitimi postopki. Odločil sem se, da podprem to priporočilo, ker sem prepričan, da je treba razvijati sporazume z državami zunaj Evrope. Vendar želim poudariti, da morajo ta partnerstva upoštevati pravila za varstvo okolja in biti strogo nadzorovana, kar bo zagotovilo, da te dejavnosti postanejo prave priložnosti za razvoj in rast.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) V boju proti ropanju biotske raznovrstnosti je vprašanje uničevanja gozdov nadvse ključno. To je posledica predvsem razmišljanja, usmerjenega v proizvodnjo, in sodobne globalizacije, zato je še vedno povsem zakonito. Izvajanje dvostranskega prostovoljnega sporazuma med EU in Kamerunom o partnerstvu za boj proti nezakonitemu izkoriščanju gozdov je zelo nepopoln korak v smeri vzpostavitve potrebnega mehanizma za kaznovanje vseh okoljskih zločinov.

Zagotoviti je treba, da bodo javne službe neodvisno odločale o izdaji in preverjanju izvoznih dovoljenj, spodbujanje trgovine z lesom in razvoj gozdarskih industrij pa morata biti v mejah ekološke trajnosti. Predvsem je obžalovanja vredno, da teh ukrepov ni. Poleg tega je treba izraziti resne pomisleke glede zanesljivosti nadzornega sistema, če upoštevamo zanemarjanje dolžnosti s strani kamerunskih oblasti.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Sečnja v afriških državah pogosto poteka nezakonito, kar močno vpliva na zaščito naravnih virov držav proizvajalk ter predstavlja napad na biotsko raznovrstnost ter kakovost življenja ljudi in njihove obete za prihodnost.

Upam, da bo sporazum, dogovorjen s Kamerunom, učinkovito sredstvo za boj proti nezakoniti sečnji v državi, kar bo prispevalo k boljšim razmeram za prebivalstvo, ki se preživlja s to gospodarsko panogo, in da bo prispeval tudi k večji biotski raznovrstnosti in zaščiti naravnih virov v Kamerunu.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Čeprav je sporazum o partnerstvu s Kamerunom za gozdarski sektor hvalevreden in, ker se uvaja v mednarodnem letu gozdov, tudi zelo primeren način, da EU izboljša svojo podobo, je dvomljivo, ali je vreden papirja, na katerem je napisan. Korupcija je v Kamerunu nekaj vsakdanjega. Na svetovni lestvici, ki jo je leta 2010 sestavila organizacija Transparency International, je na 146. mestu. Okoljske organizacije trdijo, da je kamerunska vlada seznanjena z okoljskimi zločini, ki se dogajajo v gozdarski industriji, toda zaradi korupcije podjetij ni mogoče opazovati in preganjati. Tuja podjetja domnevno nadzorujejo 60 % sečnje in predelave lesa ter tri četrtine izvoza lesa. Čeprav od sporazuma ne moremo pričakovati čudežev, je korak v pravo smer, zato sem glasoval za to poročilo.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) Štirideset odstotkov površine Kameruna pokrivajo gozdovi – zaenkrat –, saj je Kamerun največji izvoznik tropskega lesa v Afriki, gozdovi pa se ne krčijo tako obsežno v nobeni drugi državi. Po ocenah strokovnjakov bodo v 10 do 15 letih najpomembnejše drevesne vrste v porečju reke Kongo izginile, če se bo sečnja nadaljevala kot do zdaj – s ciljem največjega donosa. To konec koncev ogroža zelena pljuča Afrike, ki so ključna za svetovno podnebje, in tudi edinstveno rastlinstvo in živalstvo Kameruna. Za zaščito kamerunskih tropskih gozdov so ključni boj proti korupciji in podkupovanju (med uradniki in najemniki državnih gozdov), učinkovit kazenski pregon, trajnostno gozdarstvo, kjer se poseka samo količina, ki bo ponovno zrasla, in boljše usposabljanje gozdnih delavcev, da se prepreči škodo na zemlji med sečnjo. Predvsem pa morajo evropska podjetja prevzeti delež odgovornosti, kajti 80 % pridelka se izvozi v Evropo. Glede tega mora EU sprejeti neposredne in odločne ukrepe. Zato sem glasoval za to poročilo, saj je korak v pravi smeri.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasujem za podpis prostovoljnega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Republiko Kamerun, katerega namen je krepitev upravljanja z gozdovi, spodbujanje lesnih proizvodov Kameruna ter izboljšanje konkurenčnosti te države na mednarodnem trgu.

Ti cilji morajo spoštovati ciljne in zaveze sporazuma o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov: krepitev pravic in dostopa skupnosti do zemlje, zagotavljanje učinkovitega sodelovanja civilne družbe – s posebnim poudarkom na avtohtonem prebivalstvu – pri oblikovanju politike na področju vprašanj, povezanih z upravljanjem gozdov, povečanje preglednosti in zmanjšanje korupcije Zgoraj omenjeni cilji ne bodo izpolnjeni brez dejanske in učinkovite vključenosti organov Republike Kamerun.

Strinjam se s poročevalcem, ki poudarja, da mora Evropski parlament glede na nove pristojnosti, ki jih je dobil z Lizbonsko pogodbo, spremljati različne stopnje pogajanj in izvajanja prostovoljnega sporazuma o partnerstvu, ter od Komisije zahteva, da poleg drugih dokumentov za ocenjevanje izvajanja sporazuma Parlamentu posreduje študije socialnih, gospodarskih in okoljskih učinkov sporazuma.

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Namen prostovoljnega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Republiko Kamerun (prostovoljni sporazum o partnerstvu med EU in Kamerunom, sklenjen 6. maja 2010) je oblikovati zakonodajni okvir za zagotavljanje sledljivosti lesa, uvedbo postopkov neodvisnega in vladnega nadzora, ki bodo za vse lesne proizvode, izvožene iz Kameruna na evropske trge, potrjevali zakonito pridobitev, ter okrepiti izvrševanje zakonodaje in upravljanje na področju gozdov.

Večina meril iz opredelitev prostovoljnega sporazuma o partnerstvu je izpolnjenih. V Kamerunu gozd pokriva 40 % ozemlja in ta država je največji afriški izvoznik trdega lesa v Evropo, saj proda 80 % žaganega lesa EU. Vendar prihaja zaradi resnih problemov pri upravljanju (korupcije) do degradacije okolja.

Nujno je treba vzpostaviti postopke za boj proti goljufivi trgovini z lesom, s katerimi naj bi se učinkoviteje preučili in nadzorovali trgovinski tokovi. V prostovoljnem sporazumu o partnerstvu med Kamerunom in Evropsko unijo je predvidena serija političnih in zakonodajnih reform, veljati pa bo začel, ko se bodo izvedle obljubljene zakonodajne spremembe in se bo vzpostavil sistem za preverjanje zakonitosti.

Zaradi vseh teh razlogov glasujem za predlog, ki Parlamentu omogoča, da sledi stališču Sveta.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Prostovoljni sporazum o partnerstvu med Kamerunom in EU predvideva serijo političnih in zakonodajnih reform, s katerimi se bosta v kamerunskem gozdarskem sektorju lahko vzpostavila dobro upravljanje in večja preglednost. Treba je zagotoviti, da so ves les in lesni proizvodi, izvoženi iz Kameruna na evropske trge, zakoniti, ter da vse izvedene reforme zagotavljajo spoštovanje pravic lokalnih in avtohtonih skupnosti in imajo resničen vpliv na boj proti korupciji ter krepitev vloge lokalne civilne družbe. Zato sem glasoval za podpis tega sporazuma in upam, da bodo zaveze in cilji izvajanja zakonodaje, upravljanja in trgovanja na področju gozdov v celoti izpolnjeni pri njegovem izvajanju.

  Csanád Szegedi (NI), v pisni obliki. – (HU) Med glasovanjem sem bil mnenja, da si poročilo, ki se strinja s sklenitvijo prostovoljnega sporazuma o partnerstvu med Kamerunom in Evropsko unijo, zasluži podporo. Po mojem mnenju je za Kamerun, ki je največji izvoznik trdega lesa iz Afrike v Evropo, zelo pomembno, da med izvajanjem dejavnosti na tem področju uporabi stroge predpise. Ne smemo dopustiti, da se zloraba in uničevanje okolja nadaljujeta. Vzpostaviti je treba učinkovit in pregleden sistem spremljanja. Prepričan sem, da morajo evropski politiki posebno pozornost posvetiti zaščiti okolja in podpreti vsa prizadevanja, ki naj bi zaščitila ali pripomogla k zaščiti blaginje našega okolja, ne samo v Evropi, temveč tudi na svetovni ravni.

Priporočilo: Yannick Jadot (A7-0370/2010)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Strinjam se s ciljem oblikovanja pravnega okvira, s katerim se bo vzpostavil sistem sledenja lesnih proizvodov, uvedli postopki neodvisnega vladnega nadzora, ki bodo za vse lesne proizvode, izvožene iz Republike Kongo na evropske trge, zagotavljali zakonito pridobitev, sečnjo, prevoz in izvoz, s tem pa vzpostavili temelje zakonitega upravljanja in uporabe v kongovskem gozdnem sektorju, ter s katerim se bo okrepilo izvrševanje zakonodaje in upravljanje na področju gozdov. Ta sporazum je bistven, saj Kongo letno izvozi za več kot 250 milijonov EUR lesa in lesnih proizvodov, od tega več kot polovico v EU. Strinjam se tudi, da mora Republika Kongo izpolniti svoje mednarodne zaveze na področju človekovih in okoljskih pravic.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pozdravljam zaveze, sprejete v okviru prostovoljnega sporazuma o partnerstvu med EU in Republiko Kongo, ki je namenjen boljšemu upravljanju gozdov in reformi obstoječe zakonodaje na tem področju. Zagotoviti je treba, da so dejavnosti v gozdarskem sektorju pregledne, da spoštujejo človekove pravice in ne prispevajo k škodljivim vplivom na okolje. Rada bi poudarila, da bodo imele neodvisne nacionalne organizacije civilne družbe in neodvisni zunanji opazovalci pomembno vlogo pri preverjanju, ali prostovoljne sporazume o partnerstvu ustrezno izvajajo vse vpletene strani.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za priporočilo o prostovoljnem sporazumu o partnerstvu med EU in Republiko Kongo, ker predvideva politične in zakonodajne reforme, s katerimi se bosta v kongovskem gozdarskem sektorju lahko vzpostavila dobro upravljanje in preglednost s ciljem boja proti goljufijam in trgovini z nezakonitim lesom.

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) Trgovina z nezakonitim lesom je problem, ki zelo vpliva na države pridelovalke, med katerimi je Republika Kongo, ter ogroža ekosisteme, način življenja in sama gospodarstva držav v razvoju. Žal Evropska unija še vedno sprejema nezakonit les, zato je treba pozdraviti ukrepe, s katerimi naj bi preprečili njegov vnos v EU. V tem pogledu je sporazum o partnerstvu, s katerim naj bi opredelili izvor in zakonitost lesa, ki prispe v EU, nedvomno pozitiven ukrep. Kot pri drugem blagu za široko porabo mora biti potrošniku omogočeno, da sledi lesu do izvora, in zagotovljeno, da les izpolnjuje pravne zahteve, ki zanj veljajo.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Evropska unija si prizadeva boriti proti nezakoniti sečnji, obenem pa poskuša ohraniti gozdne vire in spodbujati njihovo trajnostno rabo po celotnem svetu.

Zato pozdravljam podpis prostovoljnega sporazuma o partnerstvu z Republiko Kongo, katerega cilj je boljše gospodarjenje z gozdovi in, kjer je treba, reforma obstoječe zakonodaje, da se zagotovi, da bodo dejavnosti gozdarskega sektorja pregledne, spoštljive do pravic domorodnih ljudstev in da ne bodo škodljivo vplivale na okolje.

Ti sporazumi so ključni za izkoreninjenje nezakonite sečnje, kar bi naredilo konec krčenju in propadanju gozdov ter emisijam ogljika in izgubi biotske raznovrstnosti, ki so posledica tega, na svetovni ravni. Zato bi rad poudaril, da je pomembno pozvati Komisijo, da redno pripravlja in predloži Parlamentu poročilo o napredku pri izvajanju različnih določb obstoječih in prihodnjih sporazumov.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Namen sporazuma je zagotoviti sledljivost in potrjevanje lesnih proizvodov iz Republike Kongo. Ti cilji se zdijo hvalevredni, vendar po našem mnenju nezadostno obravnavajo problem uničevanja gozdov in s tem ogrožanja neokrnjenosti neprecenljivih virov s stališča okolja in ohranjanja, ki so ključni za obstoj in način življenja lokalnih skupnosti in domorodnih ljudstev. Pomisleki poročevalca so zadosten dokaz pomanjkljivosti sporazuma in opravičujejo, da se vzdržimo glasovanja. Sporazum sam po sebi ne zagotavlja boja proti krčenju in obsežnemu uničevanju gozdov, lahko ga celo pospeši, če ne bo dodatnih ali dopolnilnih ukrepov, saj je njegov cilj spodbujati uvoz lesnih proizvodov iz Republike Kongo v EU. To lahko privede do jasnega navzkrižja s cilji, ki jih je EU sprejela glede boja proti podnebnim spremembam in zaščite biotske raznovrstnosti. Poudariti je treba tudi, kot je storil poročevalec, da primanjkuje posebnih finančnih sredstev kot tudi tehnične podpore ter človeških virov, potrebnih za izvajanje sporazuma.

  Lorenzo Fontana (EFD), v pisni obliki. – (IT) Kot pri določbah o Kamerunu sem se odločil, da podprem priporočilo gospoda Jadota, čeprav mi je žal, da Lizbonska pogodba Evropskemu parlamentu ne dodeljuje pristojnosti za spremembe, temveč samo predpisuje njegovo soglasje. Kongo letno izvozi za več kot 250 milijonov EUR lesa in lesnih proizvodov, od tega polovico v Evropsko unijo. Čeprav se še vedno dvomi v dejansko učinkovitost sporazuma, o katerem glasujemo, kot v primeru Kameruna, sem se odločil, da ga podprem, saj predstavlja prvi korak v boju proti goljufivi in nezakoniti trgovini z lesom.

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. – (LT) Strinjal sem se s tem dokumentom, saj je cilj prostovoljnega sporazuma o partnerstvu med Kongom in Evropsko unijo zagotoviti zakonodajni okvir za zagotavljanje sledljivosti lesa ter uvedbo postopkov neodvisnega in vladnega nadzora, ki bodo za vse lesne proizvode, izvožene iz Konga na evropske trge, potrjevali zakonito pridobitev, sečnjo, prevoz in izvoz. Mislim, da moramo narediti konec nezakoniti trgovini z lesom in korupciji ter vzpostaviti učinkovit in pregleden sistem za spremljanje zakonitosti lesa in lesnih proizvodov. Kongo izvozi za več kot 250 milijonov EUR lesa in lesnih proizvodov, od tega polovico v Evropsko unijo. Do zdaj je bilo 20 % kongovskega lesa, uvoženega na evropski trg, nezakonitega izvora, bodisi zaradi proizvodnje, prodaje, predelave ali izvoza. Vojne, ki so si sledile med letoma 1993 in 1999, so razmere zgolj poslabšale in na široko odprle vrata valu korupcije. Zato je bilo treba nujno vzpostaviti postopke za boj proti nezakoniti trgovini z lesom, s katerimi naj bi se učinkoviteje preučili in nadzorovali pogosto zapleteni trgovinski tokovi. Poudariti je treba, da ti prostovoljni sporazumi o partnerstvu o trgovini z lesom ne smejo nasprotovati splošnim ciljem EU glede boja proti podnebnim spremembam in morajo zagotoviti trajnostno rabo gozdov, ustaviti krčenje in uničevanje gozdov ter s tem povezane emisije ogljika in izgubo biotske raznovrstnosti na svetu.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Dobro vemo, da veliko lesa, ki se uporabi v Evropski uniji, prihaja iz Republike Kongo. Raziskave nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s tem področjem, so pokazale, da je najmanj 20 % kongovskega lesa nezakonitega izvora. Namen tega priporočila o osnutku sklepa o izvrševanju zakonodaje na področju gozdov je zagotoviti, da lahko Evropska unija tudi v Kongu stori, kar se je zahtevalo za Kamerun, namreč uvede ukrepe, ki bi zagotovili, da na trgu lesa ne pride do nezakonitih in s tem nesprejemljivih posegov. Kot predlaga priporočilo, je to mogoče doseči s sprejetjem ukrepov, s katerimi bo EU lahko zagotovila, da politične reforme, uvedene na podlagi sporazumov o partnerstvu, dejansko prispevajo h gospodarstvu, ki je čisto, tako v pravnem kot okoljskem pomenu, s čimer bo država zaščitena pred kaznivimi dejavnostmi in zlorabo virov.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo. Kongo izvozi za več kot 250 milijonov EUR lesa in lesnih proizvodov, od tega polovico v Evropsko unijo. Raziskave nevladnih organizacij so pokazale, da je 20 % kongovskega lesa, uvoženega na evropski trg, nezakonitega izvora, bodisi zaradi proizvodnje, prodaje, predelave ali izvoza. Vojne, ki so si sledile med letoma 1993 in 1999, so razmere zgolj poslabšale in na široko odprle vrata valu korupcije. Zato je bilo treba nujno vzpostaviti postopke za boj proti nezakoniti trgovini z lesom, s katerimi naj bi se učinkoviteje preučili in nadzorovali pogosto zapleteni trgovinski tokovi. Ta prostovoljni sporazum o partnerstvu naj bi pripomogel k boju proti korupciji in znatno zmanjšal trgovino z nezakonitim lesom.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) V boju proti ropanju biotske raznovrstnosti je vprašanje uničevanja gozdov nadvse ključno. To je posledica predvsem razmišljanja, usmerjenega v proizvodnjo, in sodobne globalizacije, zato je še vedno povsem zakonito. Izvajanje dvostranskega prostovoljnega sporazuma med EU in Kongom o partnerstvu za boj proti nezakonitemu izkoriščanju gozdov je zelo nepopoln korak v smeri vzpostavitve potrebnega mehanizma za kaznovanje vseh okoljskih zločinov. Zagotoviti je treba, da bodo javne službe neodvisno odločale o izdaji in preverjanju izvoznih dovoljenj, prav tako pa je treba zagotoviti pomoč za boj proti protipravnemu izkoriščanju gozdov. Predvsem je obžalovanja vredno, da teh ukrepov ni.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Sečnja v afriških državah pogosto poteka nezakonito, kar močno vpliva na zaščito naravnih virov držav proizvajalk ter predstavlja napad na biotsko raznovrstnost ter kakovost življenja ljudi in njihove obete za prihodnost. Upam, da bo sporazum, sklenjen z Republiko Kongo, učinkovito sredstvo za boj proti nezakoniti sečnji v državi, kar bo prispevalo k boljšim razmeram za prebivalstvo, ki se preživlja s to gospodarsko panogo, in tudi k večji biotski raznovrstnosti in zaščiti naravnih virov v Republiki Kongo.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Takšen sporazum bo imel smisel le, če smo lahko prepričani, da tuja podjetja ne izkoriščajo več lokalnih podjetij, ki nimajo znanja o gozdarstvu in okolju, ter ko Republika Kongo zatre korupcijo. Cilj mora biti oblikovanje gozdarskega sektorja, ki deluje odgovorno in načrtuje za prihodnje generacije. Dokler se lokalni prebivalci ne zavedajo teh vprašanj, bo vse to še vedno zgolj prevara

Dokler za neupoštevanje predpisov o sečnji ne bo znatnih kazni in sankcij, bo sporazum z EU povsem brez učinka. Tudi če pride do „selektivne sečnje“, ne smemo pozabiti, koliko dreves, namenjenih gradnji cest iz gozdov, bo na primer izgubljenih med prevozom. Čeprav od sporazuma ne moremo pričakovati čudežev, je korak v pravo smer, zato sem glasoval za to poročilo.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Tudi jaz sem glasovala za prostovoljni sporazum o partnerstvu med Evropsko unijo in Republiko Kongo o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov pri uvozu lesa in lesnih proizvodov v EU. Pozdravljam cilj oblikovanja pravnega okvira, ki bo med drugim omogočil identifikacijo lesnih proizvodov in njihovo sledenje; uvedbo postopkov neodvisnega in vladnega nadzora, ki bodo za vse lesne proizvode, izvožene iz Republike Kongo na evropske trge, zagotavljali zakonito pridobitev, sečnjo, prevoz in izvoz, s tem pa vzpostavili temelje zakonitega upravljanja in izkoriščanja v kongovskem gozdnem sektorju; in okrepitev izvajanja zakonodaje in upravljanja na področju gozdov.

V zvezi s prostovoljnim sporazumom o partnerstvu med Kongom in EU, sklenjenim 9. maja 2009, bi rada poudarila izpolnitev meril iz opredelitev sporazuma, tudi v pogajalskem postopku, ki je pripeljal do inovativnega sporazuma, katerega cilj je učinkovit boj proti praksam slabega upravljanja, ki so podlaga za nezakonito trgovino z lesom in korupcijo, ter vzpostavitev učinkovitega in preglednega sistema nadzora nad zakonitostjo lesa in lesnih proizvodov.

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Namen prostovoljnega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Republiko Kongo (prostovoljni sporazum o partnerstvu med EU in Kongom) je oblikovati zakonodajni okvir za zagotavljanje sledljivosti lesa, uvedbo postopkov neodvisnega in vladnega nadzora, ki bodo za vse lesne proizvode, izvožene iz Konga na evropske trge, potrjevali zakonito pridobitev, ter okrepiti izvrševanje zakonodaje in upravljanje na področju gozdov.

Raziskave nevladnih organizacij so pokazale, da je 20 % kongovskega lesa, uvoženega na evropski trg, nezakonitega izvora, bodisi zaradi ene ali druge stopnje postopka. Zato, gospe in gospodje, je nujno treba vzpostaviti postopke za boj proti nezakoniti trgovini z lesom.

V prostovoljnem sporazumu o partnerstvu med EU in Kongom je predvidena serija političnih in zakonodajnih reform, s katerimi se bo v kongovskem gozdarskem sektorju lahko vzpostavila praksa dobrega upravljanja in večja preglednost. Treba je zagotoviti, da bodo zastavljene politične in zakonodajne reforme prispevale k zmanjšanju revščine in vidnemu izboljšanju življenjskih pogojev prebivalstva.

Sporazum bo začel veljati, ko se bodo izvedle obljubljene zakonodajne spremembe in se bo vzpostavil sistem za preverjanje zakonitosti. Zaradi zgoraj navedenih razlogov podpiram predlog poročevalca o strinjanju s stališčem Sveta.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Prostovoljni sporazum o partnerstvu med Kongom in EU predvideva serijo političnih in zakonodajnih reform, s katerimi se bosta v kongovskem gozdarskem sektorju lahko vzpostavila dobro upravljanje in večja preglednost. Treba je zagotoviti, da bodo ves les in lesni proizvodi izvoženi iz Konga na evropske trge povsem zakonito in da bodo izvedene reforme zagotavljale spoštovanje pravic lokalnih in avtohtonih skupnosti, prispevale k izboljšanju življenjskih pogojev prebivalstva in ohranjanju okolja ter imele resničen vpliv na boj proti korupciji ter krepitev zmogljivosti lokalne civilne družbe.

Zato sem glasoval za podpis tega sporazuma in upam, da bodo zaveze in cilji izvajanja zakonodaje, upravljanja in trgovanja na področju gozdov v celoti izpolnjeni pri njegovem izvajanju.

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Podpiram to resolucijo, ker menim, da moramo poskusiti rešiti hud problem krčenja in uničevanja gozdov. Ohraniti neokrnjenost gozdov ostaja prednostna naloga.

Komisija in Svet morata pospešiti svoja prizadevanja, da zagotovita spoštovanje človekovih pravic v Republiki Kongo. Drugi problem, glede katerega so potrebni preventivni ukrepi, je korupcija, ki jo je treba znatno zmanjšati. Za zmanjšanje korupcije je treba podpreti ukrepe, ki naj bi zagotovili neodvisnost lokalnega sodnega sistema in oblikovanje novih sodnih postopkov.

Nujno je, da se posodobijo pravna besedila, katerih namen je večja socialna pravičnost in spoštovanje pravic lokalnih in avtohtonih skupnosti. Na koncu bi rada poudarila, da so potrebni dodatni tehnični in finančni viri za podporo oblikovanja sistema za preverjanje zakonitosti lesa.

Priporočili: Yannick Jadot (A7-0371/2010) in (A7-0370/2010)

  Elisabeth Köstinger (PPE), v pisni obliki. – (DE) Soglasje Evropskega parlamenta s prostovoljnima sporazumoma o partnerstvu med Evropsko unijo ter Republiko Kamerun in Republiko Kongo je privedlo do pomembnega koraka v boju proti nezakoniti sečnji in trgovini z lesom. Sistem potrjevanja, ki zagotavlja jasno sledljivost, ne bo koristil samo evropskemu gospodarstvu in zlasti evropski lesni industriji, temveč tudi gospodarstvu in lesni industriji v Kamerunu in Kongu. Vsekakor podpiram ta dva sporazuma.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – V okviru FLEGT (izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov) so začele države izvoznice tropskega trdega lesa podpisovati prostovoljne sporazume o partnerstvu z EU, ki naj bi zagotovili sledljivost in zakonitost lesa in postopke nadzora. Cilj dveh prostovoljnih sporazumov o partnerstvu FLEGT z Republiko Kongo in Kamerunom je zagotoviti zakonodajni okvir, s katerim: (i) se bo vzpostavil zanesljiv sistem sledenja lesu; (ii) se bodo uvedli postopki neodvisnega nadzora za ves les, izvožen iz partnerske države na evropski trg, s čimer se bo zagotovila podlaga za zakonito upravljanje in izkoriščanje kongovskih in kamerunskih gozdov; ter (iii) se bo okrepilo izvrševanje zakonodaje in upravljanje na področju gozdov. Prostovoljni sporazum o partnerstvu je bil že podpisan med EU in Gano leta 2009. Lizbonska pogodba daje Evropskemu parlamentu možnost soodločanja in predpisuje, da mora dati uradno soglasje na prostovoljna sporazuma o partnerstvu s Kamerunom in Republiko Kongo. V bližnji prihodnosti bo sledilo še več prostovoljnih sporazumov o partnerstvu, predvsem z nekaterimi azijskimi državami in tudi z Demokratično republiko Kongo.

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasovala sem za ti resoluciji, ker menim, da je pomembno ohraniti naravne gozdove, katerih izkoriščanje lahko povzroči propadanje in krčenje gozdov kot tudi uničenje svetovnega okolja.

To pomeni, da je reforma pravnega okvira v gozdarskem sektorju nujna za prostovoljni sporazum o partnerstvu, ki je skladen s cilji akcijskega načrta za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (FLEGT), ter zagotovitev, da se izpolnijo socialna in okoljska merila. Pravna besedila, katerih namen je okrepiti socialno pravičnost, je treba posodobiti, da se bodo spoštovale pravice lokalnih in avtohtonih skupnosti ter jim s tem zagotoviti uresničevanje načel neposrednega sodelovanja pri pripravi novih predpisov in v fazi izvajanja sporazuma glede preglednosti.

Komisija mora zagotoviti, da se spoštujejo pravice lokalnih skupnosti, ki so pogosto prve žrtve podnebne in okoljske degradacije.

  Marie-Christine Vergiat (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Evropski parlament je glasoval za več sporazumov med Evropsko unijo in Kongom ter Evropsko unijo in Kamerunom za boj proti nezakoniti trgovini z lesom.

Namen teh mednarodnih sporazumov je zagotoviti sledljivost lesa, izvoženega v EU, kar omogoča boj proti krčenju gozdov in ohranjanje biotske raznovrstnosti ter varovanje pravic avtohtonih ljudstev.

Poročevalec gospod Jadot iz skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze je vanj vključil številne spremembe, ki jih je vložila Konfederalna skupina Evropske združene levice/Zelene nordijske levice.

Poročila je treba izvesti in poskrbeti moramo, da Komisija zares upošteva stališča Evropskega parlamenta.

Ta poročila so lahko kljub vsemu vir podpore za vse, ki se borijo za drugačen odnos z državami juga in zlasti državami podsaharske Afrike.

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. – (DE) Glasovala sem za to, da EU podpiše prostovoljni sporazum o partnerstvu z Republiko Kamerun in Republiko Kongo. Letošnje leto, 2011, je mednarodno leto gozdov. Zdravi gozdovi so ključni za ohranjanje lokalne biotske raznovrstnosti in pomembno prispevajo k podnebnim ciljem, ki smo si jih zadali, kajti delujejo kot naravni ponori za CO2. Rastlinstvo in gozdovi se uničujejo povsod po svetu, tudi v srednji Afriki. Satelitski posnetki kažejo, da je bilo v zadnjih 30 letih uničenih 25 tisoč km² afriških gozdov in drugega rastlinstva. Novi sporazumi o partnerstvu bodo spodbujali odgovorno upravljanje v gozdarskem sektorju teh dveh držav, za kar je EU posredno odgovorna, saj uvaža njun les. EU je zdaj prevzela to odgovornost. Uvedba sistema sledenja in nadzora nad zakonitostjo lesnih proizvodov bo zagotovila tudi potrebno preglednost.

Predlog resolucije: (B7-0022/2011)

  John Attard-Montalto (S&D), v pisni obliki. – Čeprav se ta resolucija nanaša na delovne vizume, je zelo malo verjetno, da bodo državljani pacifiških držav izmed ostalih držav EU izbrali Malto za državo, kjer bodo iskali zaposlitev. Zato sem glasoval za prvotno predlagano besedilo.

  Alain Cadec (PPE), v pisni obliki. – (FR) Resolucija pojasnjuje pomisleke Parlamenta o začasnem sporazumu o gospodarskem partnerstvu. Izpostavlja cilje sporazuma (razvoj, okrepitev trgovinskih povezav med EU in pacifiškimi državami) in poudarja težave, ki so posledica odstopanja od pravil o poreklu za predelane ribiške proizvode. Vendar ker se nisem strinjal s sporazumom, sem tudi glasoval proti resoluciji, ki po mojem mnenju ne poudari dovolj težav, ki so posledica odstopanja od pravil o poreklu za predelane ribiške proizvode, zlasti tuna.

Veselim se, da nam bo Evropska komisija predložila oceno učinka, ki jo predvideva sporazum. Analizira posledice tega sporazuma za zaposlovanje v EU in tudi na območju Pacifika kot tudi za evropski ribiški in predelovalni sektor. Nemogoče je preveriti poreklo predelanega tuna, ki pride na evropski trg. Spremljal bom pogajanja o končnem sporazumu o partnerstvu med EU in pacifiškimi državami ter zagotovil, da sporazum ne bo vseboval nobenih odstopanj od pravil o poreklu za predelane ribiške proizvode iz Papue Nove Gvineje.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pozdravljam prizadevanja za poglobitev trgovinskih odnosov med pacifiškimi državami in EU, katerih namen je podpreti regionalno povezovanje in spodbujati postopno povezovanje gospodarstev afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP) v svetovno gospodarstvo.

EU ima pomembno vlogo pri spodbujanju trajnostnega socialnega in gospodarskega razvoja držav AKP in prispevanju k splošnim prizadevanjem za izkoreninjenje revščine v teh državah. Zato bi morali trgovinski odnosi med to regijo in EU spodbujati in povečati trgovino, trajnostni razvoj in regionalno povezovanje ter hkrati spodbujati diverzifikacijo gospodarstva in zmanjšanje revščine.

Zaradi sedanje finančne in gospodarske krize je trgovinska politika za države v razvoju pomembnejša kot kdaj koli prej, zato pozivam, da naj bodo pogajanja z vsemi 14 državami AKP o celovitem sporazumu o gospodarskem partnerstvu čim krajša.

  Ole Christensen, Dan Jørgensen, Christel Schaldemose in Britta Thomsen (S&D), v pisni obliki. – (DA) Naše mnenje glede spremembe 6, odstavek 23(3), je, da mora odločitev o izdaji vizuma državljanu tretje države ostati odločitev posamezne države članice. Če gre za delovni vizum, mora delo potekati pod enakimi pogoji, kot če bi ga opravljal državljan EU v zadevni državi članici. Želimo tudi, da se podrobneje opredeli izraz „negovalci ali v podobnih poklicih“.

  Corina Creţu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Zaradi sedanje finančne in gospodarske krize je trgovinska politika za države v razvoju pomembnejša kot kdaj prej. Posebna narava regije, za katero so značilni ribištvo in z njim povezane dejavnosti in industrija, predstavlja največjo možnost za povečanje izvoza v prihodnosti, če se ribolov izvaja na okoljsko trajnosten način.

Cilj pomoči za trgovino je okrepitev zmožnosti držav v razvoju, da izkoristijo nove trgovinske možnosti.

  George Sabin Cutaş (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glasoval sem za resolucijo o začasnem sporazumu o partnerstvu med ES in pacifiškimi državami, saj je le en korak do pogajanj o novem, obsežnejšem sporazumu o partnerstvu.

Obenem mora Evropska komisija upoštevati, da se bo treba o prihodnjem sporazumu pogajati s številnejšimi državami v regiji, da ne bi sporazum postal vir razkola v regiji. Poleg tega ta sporazum ne sme omogočiti podjetjem iz tretjih držav, da uživajo ugodnosti oprostitve carinskih dajatev EU na škodo lokalnih industrij, delavcev in prihodkov.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za to resolucijo, ker menim, da bo sporazum o partnerstvu podprl regionalno povezovanje in spodbudil postopno povezovanje skupine afriških, karibskih in pacifiških držav v svetovno gospodarstvo, sočasno pa spodbudil trajnostni socialni in gospodarski razvoj teh držav in s tem prispeval k izkoreninjenju revščine.

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) Čeprav sta začasni sporazum o gospodarskem partnerstvu z EU podpisala samo Papua Nova Gvineja in Republika Fidži, menim, da si zasluži našo podporo, ker omogoča evropskim trgom, da so odprti za lokalne proizvode, po drugi strani pa omogoča postopno odpiranje trgov teh držav za evropske proizvode. Upam, da se bodo trgovinski odnosi med pacifiškimi državami in EU razširili in okrepili, obenem pa spoštovali posebnosti različnih območij in upoštevali posebne potrebe najbolj prikrajšanih. Ta trgovinski mehanizem je torej treba uporabiti, pri čemer ne smemo pozabiti na razvojne potrebe držav, ki so podpisale sporazum, in ga izkoristiti kot orodje za spodbujanje teh potreb. Celoviti sporazum, ki se bo morda sklenil, ne sme zanemariti ključnih vprašanj, ki so našteta v resoluciji: 1) pogajanja o pravicah intelektualne lastnine; 2) preglednost javnih naročil; in 3) izdaja delovnih vizumov.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – V moji resoluciji, ki spremlja izdajo soglasja za začasni sporazum o gospodarskem partnerstvu med EU in pacifiškimi državami, je jasno navedeno, da Parlament, ki sicer pozdravlja ta začasni sporazum o gospodarskem partnerstvu samo s Fidžijem in Papuo Novo Gvinejo, meni, da morajo vsa prizadevanja za polni sporazum o gospodarskem partnerstvu vključevati vseh 14 pacifiških otoških držav. To je pomembno za regionalno solidarnost, kohezijo in povezovanje.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Cilj sporazumov o gospodarskem partnerstvu med EU in pacifiškimi državami mora biti povečati trgovino, trajnostni razvoj in regionalno povezovanje ter hkrati spodbujati diverzifikacijo gospodarstva in zmanjšanje revščine. Čeprav sta trenutno sporazum podpisala samo Papua Nova Gvineja in Republika Fidži, menim, da je pomemben korak v smeri prihodnjega gospodarskega razvoja te regije, ki jo sestavlja 14 držav, in je ključen za razvoj mednarodne trgovine.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Splošno prepričanje, da bi moralo spodbujanje trgovinskih odnosov med to regijo in EU spodbujati in povečati trgovino, trajnostni razvoj in regionalno povezovanje ter hkrati spodbujati diverzifikacijo gospodarstva in zmanjšanje revščine, je zelo pomembna lastnost resolucije Evropskega parlamenta o začasnem sporazumu o partnerstvu med ES in pacifiškimi državami. Prek tega začasnega sporazuma bodo doseženi razvojni cilji tisočletja.

Ta točka skupaj z oblikovanjem pravega regionalnega trga predstavlja ključno podlago za uspešno izvajanje začasnega sporazuma o gospodarskem partnerstvu; podobno velja za možni celoviti sporazum o gospodarskem partnerstvu v prihodnosti. Regionalno povezovanje in sodelovanje sta nujna za socialni in gospodarski razvoj pacifiških držav.

Glasovala sem za, ker sem prepričana, da lahko ta sporazum o gospodarskem partnerstvu prispeva h gospodarskemu razvoju teh regij in ker se strinjam s pomisleki, omenjenimi v resoluciji, da morajo ta razvoj spremljati politike o okoljski trajnosti in vključenosti. Naloga Parlamenta je spremljati izvajanje tega sporazuma v okviru pristojnosti, ki mu jih je podelila Lizbonska pogodba.

  Maurice Ponga PPE), v pisni obliki. – (FR) Pozdravljam odločitev Evropskega parlamenta, da sprejme začasni sporazum med Evropsko unijo in pacifiškimi državami. Ta sporazum odraža zavezo Evropske unije tej regiji sveta in pošilja močan političen signal državam v njej. To me veseli. Politična resolucija, ki spremlja to odločitev o sprejetju sporazuma, predstavlja priložnost, da izpostavimo naše zahteve. Želimo vzpostaviti uravnotežen in pošten odnos s pacifiškimi državami; takšen odnos, ki bo omogočal razvoj teh otoških držav, obenem pa zaščitil interese naših državljanov. Medtem ko začasni sporazum vsebuje posebne določbe o pravilih o poreklu za ribiške proizvode, je bilo pomembno urediti to odstopanje. Da bi bilo to odstopanje, ki bi moralo omogočiti nastanek delovnih mest in premoženja, zares v korist lokalnega prebivalstva in da ne bi škodilo evropski industriji za predelavo in konzerviranje rib, je bilo nujno čim prej zagotoviti oceno učinka in po potrebi omogočiti njegov preklic. Obstajajo zagotovila, da je sporazum pošten in da bodo po potrebi sprejeti ukrepi za zaščito naših interesov.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za resolucijo o začasnem sporazumu o partnerstvu med ES in pacifiškimi državami v upanju, da bo ta sporazum – ki je trenutno omejen na dve državi: Papuo Novo Gvinejo in Republiko Fidži – lahko pripravil podlago za širši sporazum. Takšen sporazum bi bil instrument za spodbujanje trajnostnega socialnega in gospodarskega razvoja pacifiške regije, zmanjšanje revščine ter okrepitev regionalnega povezovanja in sodelovanja v skladu z razvojnimi cilji tisočletja.

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Začasni sporazum o partnerstvu med Papuo Novo Gvinejo, Republiko Fidži in Evropsko skupnostjo je bil podpisan 14. decembra 2007.

Le ti dve državi iz pacifiške regije sta sklenili sporazum, saj sta najbolj dejavno ohranjali trgovinske odnose z Evropsko unijo in predvsem ju je zanimala zaščita njunih sektorjev sladkorja in tuna. Sporazum naj bi tema državama zagotovil dodatne koristi po zaslugi novega predpisa o dostopu do trgov brez dajatev in kvot.

Boljši dostop do evropskega trga bo tema državama prinesel tudi nove naložbene priložnosti, ki bodo imele prav tako pozitiven vpliv na zaposlovanje. Sporazum o gospodarskem partnerstvu predvideva naknadno vzpostavitev začasnega odbora, ki bo spremljal izvajanje sporazuma in redno preverjal njegove učinke na lokalno družbo in gospodarstvo.

  Tokia Saïfi (PPE), v pisni obliki. – (FR) Resolucija pojasnjuje pomisleke Parlamenta o začasnem sporazumu o gospodarskem partnerstvu. Izpostavlja cilje sporazuma (razvoj, okrepitev trgovinskih povezav med EU in Pacifikom) in poudarja težave, ki so posledica odstopanja od pravil o poreklu za predelane ribiške proizvode. Zato sem glasovala za to resolucijo in zato sem podprla spremembe, ki so jih vložili Zeleni in se v celoti ujemajo z našimi pomisleki. Veselim se, da nam bo Evropska komisija predložila oceno učinka, ki jo predvideva sporazum, in pozorno bom spremljala pogajanja o končnem sporazumu o partnerstvu.

  Derek Vaughan (S&D), v pisni obliki. – Podprl sem začasni sporazum o gospodarskem partnerstvu med Papuo Novo Gvinejo in Fidžijem, saj je treba razviti močne povezave z državami izvoznicami v pacifiški regiji. Kljub pomislekom nekaterih poslancev menim, da moramo spodbujati tesnejše sodelovanje s temi državami, saj to EU omogoča spremljanje ulova tuna in drugih rib, ki se konzervirajo na Papui Novi Gvineji. Ta industrija je tudi ustvarila na stotine delovnih mest za lokalne prebivalce te osiromašene države.

Priporočilo: David Martin (A7-0365/2010)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za to resolucijo, ker menim, da pripomore k oblikovanju novih trgovinskih dogovorov z Republiko Fidži in Papuo Novo Gvinejo, ki so združljivi s pravili Svetovne trgovinske organizacije. Začasni sporazumi o gospodarskem partnerstvu so sporazumi o trgovini z blagom, ki naj bi preprečili zlom trgovine med državami iz skupine afriških, karibskih in pacifiških držav ter Evropo. Čeprav bi lahko začasne sporazume šteli za prvi korak v postopku, so v pravnem smislu povsem neodvisni mednarodni sporazumi, ki ne vodijo nujno do polnega sporazuma o gospodarskem partnerstvu. Pozdravljam priporočila glede podpisa dokončnih sporazumov, izvora sredstev EU za financiranje teh sporazumov, ki ne smejo prihajati iz Evropskega razvojnega sklada, glede tega, da mora parlamentarni odbor spremljati izvajanje sporazuma, in glede klavzule o pregledu, ki predvideva globalno oceno učinka v treh do petih letih.

  Bastiaan Belder (EFD), v pisni obliki. – (NL) Sporazumi o gospodarskem partnerstvu bi morali spodbujati trgovino med EU ter Papuo Novo Gvinejo in Fidžijem ter prispevati k trgovini, razvoju, trajnostni rasti in zmanjšanju revščine. Za razvoj teh držav je regionalno povezovanje ključno. Zato bi morala Komisija pojasniti, kako bodo k temu prispevali ti začasni sporazumi. Pomembno je, da podpišemo končen sporazum z državami v tej regiji. Sprostitev pravil o poreklu predstavlja veliko priložnost, da Papua Nova Gvineja spodbuja lokalno gospodarstvo.

Toda pomembno je, da zagotovimo, da se najrevnejše države ne uporabljajo samo kot tranzitne države za proizvode iz drugih držav, ki ne izpolnjujejo pogojev za to shemo posebnega dostopa. Pri tem so najpomembnejši interesi lokalnega gospodarstva. Komisija bi morala spremljati izvajanje in ustrezno ukrepati, če študije vplivov pokažejo resno izkrivljanje trga.

  Alain Cadec (PPE), v pisni obliki. – (FR) Ta sporazum namenja blagu iz pacifiške regije preferencialne pogoje dostopa do evropskega trga. Sem za razvoj te regije, vendar menim, da je odstopanje od pravil o poreklu za predelane ribiške proizvode nesprejemljivo. To odstopanje dejansko povzroča razmere nepoštene konkurence za evropsko industrijo za konzerviranje in ne koristi zares lokalnemu prebivalstvu.

Poleg tega se je uvoz tuna iz Papue Nove Gvineje v zadnjih dveh letih podvojil, zato imamo razlog za strah, da se bo ta trend okrepil v prihodnosti. Kot podpredsednik Odbora za ribištvo sem se odločil, da bom glasoval proti temu sporazumu, ker ne upošteva možnosti, ki jo je sprejel ta odbor in ki predlaga odpravo odstopanja od pravil o poreklu za predelane ribiške proizvode ob koncu pogajanj o začasnem sporazumu o partnerstvu.

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) Čeprav je malo držav sprejelo začasni sporazum o gospodarskem partnerstvu, pa ta dokazuje, da se je Evropa zavezala, da bo podpirala razvoj pacifiških držav z mehanizmom, ki presega zgolj postopke pomoči in je namenjen mobilizaciji lokalnih gospodarstev, s čimer želijo vplivati na ustvarjanje podjetij in delovnih mest ter privesti do večjega pretoka ljudi in blaga. Čeprav se načeloma strinjam s takim instrumentom, ne morem zanemariti svojih dvomov o vplivu, ki ga sporazum o gospodarskem partnerstvu lahko ima na ribiško industrijo. Zato bi Komisijo prosil, da to vprašanje preuči izredno skrbno, in mislim, da je upravičeno, da Komisija predloži Parlamentu poročilo o ribolovu na Pacifiku in upravljanju ribjih staležev regije, kot je zahteval poročevalec.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Strinjam se s predlogom Sklepa o sklenitvi začasnega sporazuma o gospodarskem partnerstvu med Evropsko skupnostjo in dvema pacifiškima državama – Papuo Novo Gvinejo in Republiko Fidži – iz naslednjih razlogov: 1. ti državi sta največji gospodarstvi v regiji in sta že v preteklosti podpisali sporazume o gospodarskem partnerstvu z EU; 2. kljub temu, da bi razširitev tega partnerstva na druge države v regiji lahko bila koristna, to ni bilo mogoče; 3. to je začasni sporazum, ki ga bo moral ta parlament ponovno oceniti, če ga nameravamo spremeniti v celovitega; 4. Republika Fidži se je zavezala EU glede človekovih pravic, demokratičnih načel in pravne države; 5. čeprav sporazum kritizirajo člani civilne družbe in politiki v regiji, bi lahko to partnerstvo prispevalo k strateškemu razvoju teh držav.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Že dolgo kritiziramo podpis teh sporazumov o gospodarskem partnerstvu z državami iz skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP). Ne glede na njihov cilj in retoriko, s katero so predstavljeni, je njihov namen načeloma prosta trgovina z vsemi izjemno negativnimi posledicami, ki jih ima. Pred kratkim je na zadnji skupni parlamentarni skupščini AKP-EU, ki je potekala decembra 2010, Svet držav AKP izrazil skrb, ker Evropska komisija ne spoštuje njegovih pripomb glede zadev, povezanih z zaščito njihovih gospodarstev. To predstavlja tudi protislovje med zelo opevano prožnostjo Komisije in neprožnim stališčem, ki ga je zavzela v tehničnih pogajanjih. V tem začasnem sporazumu o partnerstvu z Republiko Fidži in Papuo Novo Gvinejo je bila EU tudi predmet hude kritike s strani socialnih in političnih organizacij iz pacifiške regije zaradi pritiskov na ti dve državi, naj podpišeta sporazum, pod grožnjo, da bosta sicer izgubili privilegiran dostop do evropskih trgov. Kritiki so dejali tudi, da se je solidarnost med pacifiškimi državami znatno zmanjšala, kar je povzročilo občutke razdeljenosti, to pa je privedlo do razpada nekaterih regionalnih skupin zaradi pritiskov, ki so jih občutile glede podpisa začasnih sporazumov.

  Pat the Cope Gallagher (ALDE), v pisni obliki. – (GA) Nič ni pomembneje od zdravja otrok ter zaščite pravic in blaginje otrok. Otroci morajo imeti pravico do družinskega življenja in poskrbeti je treba, da ne preživijo daljših obdobij v sirotišnicah.

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) V skladu s sporazumom med EU in pacifiškimi državami ima Papua Nova Gvineja pravico do splošnega odstopanja od pravil o poreklu ribiških proizvodov, zlasti tuna. Ta klavzula pomeni, da se lahko blago iz te države šteje za papuansko in s tem oproščeno vseh carinskih dajatev ali kvot, tudi če ribiči, ribiška območja in tovarne, ki proizvajajo konzervirane ribe, niso papuanski.

Od tega imajo korist kitajska, avstralska, tajska in vse druge ribiške flote, ki raztovorijo svoj ulov v papuanskih pristaniščih. Te države so v Papui Novi Gvineji ustanovile tovarne za konzerviranje, ki pa zaposlujejo tuje državljane v dvomljivih pogojih. Seveda evropska in predvsem francoska industrija z vso silo občutita te nepoštene in nezakonite konkurence.

V Evropski uniji se je uvoz tuna iz Papue Nove Gvineje povečal za 76 % med letoma 2008 in 2009; samo v Franciji se je v istem obdobju povečal za več kot 1500 %. Sprevrženi gospodarski in socialni učinki tega odstopanja so dobro znani, bojazni za ribji stalež regije pa osnovane. Zato sem glasoval proti sporazumu.

  Jarosław Kalinowski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Pacifiške države tvorijo edinstveno območje, sestavljeno predvsem iz otoških držav, ki so v veliki meri etnično raznolike in katerih kultura se zelo razlikuje od kulture Evrope. Potrebujejo različne politične in gospodarske prednostne naloge. S sklenitvijo sporazuma s temi državami želimo pospešiti prost pretok blaga in storitev, ki bi moral obema stranema prinesti komercialne prednosti. Toda ob tem, ko si prizadevamo za liberalizacijo trga, moramo poskrbeti, da nas ne bodo imeli za vsiljivce, ki si želijo samo zagotoviti dostop do virov in pri tem oslabiti regionalno solidarnost, kot nas želijo prepričati kritiki. Sklepajmo sporazume, odpirajmo trge in spodbujajmo konkurenčnost, toda naj naše ukrepe v vseh primerih usmerjata zdrava pamet in vzajemna korist, zlasti pri pomoči regijam, kot so pacifiške države, ki jih pogosto prizadenejo naravne katastrofe.

  Elisabeth Köstinger (PPE), v pisni obliki. – (DE) Začasni sporazum o partnerstvu med Evropsko skupnostjo na eni strani ter dvema državama AKP, namreč Papuo Novo Gvinejo in Fidžijem na drugi strani, bi morali šteti za korak v smeri celovitega sporazuma. Začasni sporazum o partnerstvu zajema vsa pomembna področja trgovinskega sporazuma, vendar bi lahko naknadno zajemal tudi pravice intelektualne lastnine in novosti na področju javnih naročil. Podpiram sporazum, vendar se obenem zelo zavedam možnega vpliva, ki bi ga lahko imel na evropski ribiški sektor in v tem smislu pričakujem, da bo Komisija raziskala ta vpliv, kot predpisuje odstavek 15 resolucije, ki jo je sprejel Parlament.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Pobuda, ki jo je Parlament danes odobril, je ustvarila sporazum, ki bo nedvomno okrepil trgovino med Evropsko unijo in nekaterimi pacifiškimi državami. Začasni sporazum o partnerstvu je bil sklenjen s Papuo Novo Gvinejo in Republiko Fidži, ki upata, da bosta dosegli namen, namreč zaščito njunih sektorjev sladkorja in tuna. Menim, da je to korak naprej za razvoj in blaginjo. Po zaslugi tudi pravil o poreklu bo zagotovil pravo dodano vrednost ribiški industriji in izvozu iz teh regij. Poudariti moram tudi, da bi sporazum lahko imel znatne posledice za odnose z drugimi pacifiškimi državami, vključno z Avstralijo in Novo Zelandijo.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Navdušen sem, da je Parlament večinoma podprl moje priporočilo, da damo soglasje na začasni sporazum o partnerstvu med EU in pacifiškimi državami. Začasni sporazum o partnerstvu med Papuo Novo Gvinejo, Fidžijem in Evropsko skupnostjo je bil podpisan 14. decembra 2007. Le ti dve državi iz pacifiške regije sta sklenili sporazum, saj so se druge države članice pacifiške regionalne skupine – zaradi majhnega obsega trgovine z blagom z EU – odločile, da ga ne bodo podpisale. Fidži in Papua Nova Gvineja sta sklenila sporazum predvsem z upanjem, da bosta zaščitila svoja sektorja sladkorja in tuna, ki bi ju splošni sistem preferencialov zelo prizadel. Začasni sporazum zajema pravila o poreklu in vprašanja glede tržnega dostopa. Kar zadeva pravila o poreklu, pokriva ribištvo, tekstil in kmetijstvo, kar vodi do naložb in zaposlitvenih priložnosti. Kar zadeva tržni dostop, naj bi se dodelil dostop do trgov brez dajatev in kvot, kar zagotavlja priložnosti za naložbe in zaposlovanje. Vprašanja trgovine in razvoja naj bi bila obravnavana v širšem regionalnem okviru.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Začasni sporazum o partnerstvu med EU ter Papuo Novo Gvinejo in Republiko Fidži je rezultat sramotnega pritiska. Sporazum za Papuo Novo Gvinejo in Republiko Fidži predvideva postopno odpravo carinskih dajatev v obsegu, ki ni trajnosten za ti državi, prepoved količinskih omejitev izvoza in uvoza ter odpravo vseh subvencij za izvoz kmetijskih proizvodov v pacifiške države. Vsebuje klavzulo „rendez-vous“ za „uspešno dokončanje pogajanj v teku za celovit Sporazum o gospodarskem partnerstvu (SGP)“. Ti sporazumi so dodaten dokaz neokolonializma Evropske unije. Glasoval sem proti.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Cilj sporazumov o gospodarskem partnerstvu med EU in pacifiškimi državami mora biti povečati trgovino, trajnostni razvoj in regionalno povezovanje ter hkrati spodbujati diverzifikacijo gospodarstva in zmanjšanje revščine. Čeprav sta trenutno sporazum podpisala samo Papua Nova Gvineja in Republika Fidži, menim, da je pomemben korak v smeri prihodnjega gospodarskega razvoja te regije, ki jo sestavlja 14 držav, in je ključen za razvoj mednarodne trgovine. To je prvi korak k razširitvi tega sporazuma na druge države v regiji ter k znatnemu povečanju njihovih gospodarstev in blaginje njihovega prebivalstva.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za začasni sporazum o partnerstvu med Evropsko skupnostjo in pacifiškimi državami, ker menim, da je pomembno, da ima Evropa sporazume o trgovinskem partnerstvu s tretjimi državami, ki lahko izvažajo proizvode, do katerih evropske države težko pridejo. Razvoj mednarodne trgovine seveda spremljajo sporazumi, ki spodbujajo trgovino in olajšujejo dostop do trgovinske mreže. Pogajanja o novih sporazumih o gospodarskem partnerstvu so se začela leta 2002 z namenom vzpostavitve in krepitve procesov regionalnega povezovanja v državah AKP. Zadevni sporazum se nanaša na pravila o poreklu v zvezi z ribištvom, tekstilom in kmetijstvom, ki vodijo do priložnosti za naložbe in zaposlovanje, ter na tržni dostop, namreč dostop do trgov brez dajatev in kvot, ki bi lahko zagotovil priložnosti za naložbe in zaposlovanje. Zaradi začasnega sporazuma so tudi regulativne pristojnosti v politikah vlad manjše.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za priporočilo o sklenitvi začasnega sporazuma o partnerstvu med EU in pacifiškimi državami zaradi naslednjih razlogov. Republika Fidži in Papua Nova Gvineja sta se odločili, da skleneta sporazum predvsem v upanju, da bi zaščitili svoja sektorja sladkorja in tuna. Začasni sporazum se nanaša na pravila o poreklu v zvezi z ribištvom, tekstilom in kmetijstvom, vendar uvaja odstopanja, ki bi lahko ogrozila konkurenčnost nekaterih industrij EU. Kar zadeva sektor za konzerviranje tuna, odobreno odstopanje omogoča državam, kot je Papua Nova Gvineja, da delujejo kot prava središča za predelavo ogromnih količin tuna iz različnih virov: Filipinov, Tajske, Kitajske, Združenih držav, Avstralije itd. Ta tun se iztovori v pristaniščih Papue Nove Gvineje in predela v tovarnah, ki so jih izvajalci dejavnosti iz zadevnih držav v naglici ustanovili zgolj zato, da bi izkoristili popolno oprostitev carinskih dajatev, ki jo je dodelila EU s tem začasnim sporazumom. To škodi evropskemu sektorju za konzerviranje, ki se pritožuje zaradi nepoštene konkurence.

Zato se pridružujem poročevalcu v pozivu, da se Parlamentu predloži poročilo o določenih vidikih ribiškega sektorja pacifiških držav, ki bo omogočal oceno dejanskega učinka, ki bi ga ti ukrepi lahko imeli na trg EU.

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Pogajanja o novih sporazumih o gospodarskem partnerstvu med afriškimi, karibskimi in pacifiškimi (AKP) in Evropsko unijo so se začela leta 2002, da bi nadomestila prejšnji enostranski režim trgovinskih preferencialov, ki so v korist državam AKP.

Ker so o določenih pomembnih vprašanjih potekala posamezna pogajanja na nacionalni ravni in ker ni verjetno, da se bodo sporazumi o gospodarskem partnerstvu sklenili takoj, je bilo odločeno, da se do konca leta 2007 sklenejo začasni sporazumi o partnerstvu, osredotočeni na trgovino z blagom. Njihov namen je bil izogniti se motnjam v trgovini in ni nujno, da privedejo do celovitih sporazumov o gospodarskem partnerstvu.

V pacifiški regiji sta takšen sporazum sklenila le Fidži in Papua Nova Gvineja. Sporazum zajema pravila o poreklu v zvezi z ribištvom, tekstilom in kmetijstvom, kar vodi do priložnosti za naložbe in zaposlovanje. Evropska komisija upa, da bo sklenila celovit sporazum o gospodarskem partnerstvu s pacifiško regionalno skupino, o katerem potekajo pogajanja.

Menim, da je primerno podpreti stališče Sveta, ki podpira začasni sporazum o partnerstvu, ker mislim, da je zagotovljena preskrba z viri prednostna naloga, predvsem glede na njihovo pomanjkanje in degradacijo okolja. Prav tako je ključno ohraniti desetletja stare sporazume z državami AKP, četudi v drugačni obliki.

  Maurice Ponga PPE), v pisni obliki. – (FR) Pozdravljam odločitev Evropskega parlamenta, da sprejme začasni sporazum med Evropsko skupnostjo in pacifiškimi državami. Ta sporazum odraža zavezo Evropske unije tej regiji sveta in pošilja močan političen signal državam v njej. To me veseli. Politična resolucija, ki spremlja to odločitev o sprejemu sporazuma, predstavlja priložnost, da izpostavimo naše zahteve. Želimo vzpostaviti uravnotežen in pošten odnos s pacifiškimi državami; takšen odnos, ki bo omogočal razvoj teh otoških držav, obenem pa zaščitil interese naših državljanov. Medtem ko začasni sporazum vsebuje posebne določbe o pravilih o poreklu za ribiške proizvode, je bilo pomembno urediti to odstopanje.

Da bi bilo to odstopanje, ki bi moralo omogočiti nastanek delovnih mest in premoženja, zares v korist lokalnega prebivalstva in da ne bi škodilo evropski industriji za predelavo in konzerviranje rib, je bilo nujno čim prej zagotoviti oceno učinka in po potrebi omogočiti njegov preklic. Obstajajo zagotovila, da je sporazum pošten in da bodo po potrebi sprejeti ukrepi za zaščito naših interesov.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za to poročilo, ker menim, da bi lahko spodbujanje trgovinskih odnosov med pacifiškimi državami in EU prispevalo k spodbujanju trajnostnega socialnega in gospodarskega razvoja regije, zmanjšanju revščine in okrepitvi regionalnega povezovanja in sodelovanja v skladu z razvojnimi cilji tisočletja. Toda strinjam se s pomisleki poročevalca o izjemah od pravil o poreklu in njihovem negativnem učinku na industrijo EU za predelavo in konzerviranje rib, ki ga mora Komisija ustrezno oceniti.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Zeleni vztrajajo pri svojem dolgoletnem nasprotovanju sporazumom o gospodarskem partnerstvu s katero koli regijo AKP in zato ne vidimo dodane vrednosti začasnega sporazuma o gospodarskem partnerstvu z dvema pacifiškima državama.

V tem primeru se Zeleni bojimo, da se bo razdruževanje te regije, razširjene prek Pacifika, nadaljevalo zaradi preferencialnih trgovinskih ureditev iz začasnega sporazuma o gospodarskem partnerstvu z EU. Poleg tega je predvidljivo neovirano povečanje tradicionalnega izvoza, v katerem prevladujejo surovine, kot so baker, sladkor, kopra, ribe in palmovo olje (agrogoriva!), povsem v nasprotju s potrebami trajnostnega razvoja. Zato smo Zeleni podprli (neuspešno) zahtevo pacifiških ministrov za trgovino, da se revidirajo kritični elementi začasnega sporazuma o gospodarskem partnerstvu, namreč opredelitev „tako rekoč vse trgovine“, prepoved uporabe izvoznih davkov in šibke varovalke mladih panog ter klavzula o državah z največjimi ugodnostmi.

Z vidika svetovnih virov bi bila druga možnost omejiti določbe o ulovu na izključno ekonomsko cono, ki pokriva 200 milj, in ne katere koli vode. Nenazadnje Fidži nima demokratičnega režima. Naš poročevalec v senci José Bové je vložil 11 sprememb v zvezi s tem.

  Tokia Saïfi (PPE), v pisni obliki. – (FR) Sporazum o gospodarskem partnerstvu med ES in pacifiškimi državami dodeljuje blagu iz pacifiške regije preferencialne pogoje dostopa do evropskega trga. Sem za razvoj te regije, toda menim, da je odstopanje od pravil o poreklu za predelane ribiške proizvode nesprejemljivo, saj omogoča oprostitev carinskih dajatev za proizvode, proizvedene v tej državi iz surovin, ki izvirajo iz druge države. To odstopanje spodbuja ribištvo na tropskem območju brez vsakega pomisleka o upravljanju ribjih staležev. Če trgovinski preferenciali ne vplivajo samo na ribiške cone v Papui Novi Gvineji, je težko spremljati poreklo ulova, kar je v nasprotju z zavezami Evropske unije, da bo ustavila nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov. Skrbi me tudi sledljivost proizvodov, ki naj bi se uvozili v Evropo s tega območja. Z glasovanjem proti sem želela pokazati, da se ne strinjam s tako klavzulo, ki po mojem mnenju ne bi smela biti več vključena v noben trgovinski sporazum v prihodnosti.

Predlogi resolucij: (RC-B7-0029/2010)

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za resolucijo o mednarodnih posvojitvah v Evropski uniji, ki si prizadeva za dobrobit vsakega otroka in priznava pravico osirotelih ali zapuščenih otrok do družine in varstva. Strinjam se s pozivi k raziskovanju možnosti za usklajevanje strategije z ukrepi, ki se nanašajo na mednarodne posvojitve, v skladu z mednarodnimi konvencijami, vendar je treba poudariti, da je treba v interesu otroka dati prednost posvojitvi v otrokovi izvorni državi, če ta možnost obstaja.

Zelo pomembno je, da se razvije okvir za zagotavljanje preglednosti in usklajevanje ukrepov, da se prepreči trgovina z otroki za nezakonito posvojitev. Obenem moramo izboljšati, racionalizirati in pospešiti mednarodne posvojitve ter ukiniti nepotrebno birokracijo in obenem zaščititi varstvo pravic otrok iz tretjih držav.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Varstvo otrokovih pravic, ki ga vsebuje Lizbonska pogodba, je eden od ciljev Evropske unije, ki mu bo treba posvetiti še večjo pozornost po začetku veljavnosti Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Evropska unija mora torej zagotoviti in izvajati pravico otrok do potrebnega varstva in skrbi za zagotovitev njihove dobrobiti. Glasoval sem za to resolucijo, ker menim, da je treba okrepiti politiko o varstvu otrokovih pravic. Število institucionaliziranih in zapuščenih otrok, ki je v nekaterih državah članicah zelo visoko, zbuja zaskrbljenost. Poleg tega kršitve otrokovih pravic, nasilje nad njimi, trgovina z otroki, nagovarjanje k prostituciji, nezakonito delo in druge protipravne dejavnosti ostajajo velik problem v Evropski uniji. Strinjam se, da je treba oceniti delovanje nacionalnih sistemov na evropski ravni, tako da bo mogoče razjasniti zadeve glede varstva otrokovih pravic in po potrebi sprejeti ukrepe, ki bi zagotovili učinkovitejšo zaščito brezdomnih otrok in jim dali priložnost družine in varnosti.

  George Becali (NI), v pisni obliki. – (RO) Glasoval sem za to resolucijo, saj problem zapuščenih otrok v Evropski uniji postaja vse hujši. Pomembno je zaščititi pravico do mednarodnih posvojitev, da ti otroci ne bi bili prisiljeni živeti v sirotišnicah.. Komisija nas mora obvestiti o ukrepih, ki so bili ali bodo sprejeti na ravni EU za zaščito mladoletnikov, ki naj bi jih posvojili evropski državljani. Mislim, da mora biti posvojitev urejena v skladu z nacionalno zakonodajo in mednarodnimi konvencijami. Komisija nam mora pojasniti, kako bodo ti postopki zagotovili, da bodo interesi otroka vedno zaščiteni.

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. – (IT) Glasovala sem za skupno resolucijo o mednarodnih posvojitvah, ker sem trdno prepričana, da evropska uskladitev strategij in instrumentov za posvojitev ne bi le izboljšala samega postopka, temveč tudi zagotovila boljšo zaščito osirotelih in zapuščenih otrok ter njihovo pravico do družine. Sinergija med mednarodnimi organizacijami, institucijami EU in državami članicami bi pripeljala do uspešnega kroga, v katerem bi bile poleg osredotočenosti na potrebe otrok zagotovljene tudi storitve informiranja, priprave in podpore za družine posvojiteljice. Končno pa menim, da lahko boljša usklajenost zagotovi večjo gotovost posvojenih otrok v smislu pravilnih posvojitvenih postopkov in vzajemnega priznavanja dokumentov, kar preprečuje trgovino z otroki.

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za resolucijo o mednarodnih posvojitvah v Evropski uniji. Varstvo otrokovih pravic je eden od najpomembnejših ciljev Evropske unije. Zaščititi moramo dobrobit vsakega otroka in braniti njihove interese. Trenutno obstaja veliko veljavnih konvencij o varstvu otrok in starševskih odgovornostih. Namen evropske konvencije o posvojitvah mladoletnih oseb iz leta 1967 je uskladiti zakonodajo držav članic v zvezi s posvojitvami. Vse države članice so podpisnice konvencije o varstvu otrok in sodelovanju pri meddržavnih posvojitvah iz leta 1993 (Haaške konvencije). Čeprav sodi posvojitev v pristojnost držav članic, mislim, da je treba raziskati možnosti, da se strategija na evropski ravni uskladi z ukrepi, povezanimi z mednarodno posvojitvijo. Ključno je zagotoviti, da se mednarodne konvencije upoštevajo pri sestavi takšne strategije. Naš cilj mora biti izboljšanje storitev informiranja, priprave za meddržavne posvojitve, obdelave prijavnih postopkov za mednarodno posvojitev ter storitev po posvojitvi, ob upoštevanju, da vse mednarodne konvencije o varovanju otrokovih pravic priznavajo pravico osirotelih ali zapuščenih otrok do družine in varstva. Na primer, institucije EU in države članice se morajo dejavno boriti proti trgovini z otroki za namene nezakonite posvojitve.

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Romunija je evropska država, ki je verjetno dopustila najhujše zlorabe glede mednarodnih posvojitev v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, takoj po padcu komunizma. To je bilo res zaradi pomanjkanja izkušenj v državi, ki je preživljala temno obdobje skoraj pol stoletja, ravno tako pa zaradi tistih, ki so bili povsem pripravljeni izkoristiti te slabosti. Zaradi tega se je izgubila sled za skoraj tisoč otroci, ki so bili vključeni v mednarodne posvojitve. Evropska unija, ki smo se ji pripravljali pridružiti, je Romuniji pomagala uvesti daljnosežne spremembe zakonodaje o posvojitvi kljub izjemnemu mednarodnemu pritisku, da se ne zateče k tako skrajnemu ukrepu, kot je opustitev mednarodnih posvojitev. V teh okoliščinah in sodeč po slabih izkušnjah Romunije z mednarodnimi posvojitvami, je razumljivo njeno oklevanje, da sprejme organ, kot je Evropska agencija za posvojitve, ki bo privedla do oblikovanja dejanskega evropskega trga za posvojitve.

Cilj vsake resolucije o mednarodnih posvojitvah je lahko le varnost mladoletnih oseb, ne glede na interese držav ali posvojiteljev. Poleg tega jaz osebno menim, da morajo imeti ne glede na kakršno koli resolucijo ali odločitev domače posvojitve prednost v vsakem pravnem sistemu, sedanjem ali prihodnjem.

  Corina Creţu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Na podlagi izkušenj Romunije na tem področju sem glasovala za resolucijo Evropskega parlamenta o mednarodnih posvojitvah v Evropski uniji. Vsekakor je treba opraviti analizo vseh nacionalnih sistemov posvojitve, da se ugotovijo njihove prednosti in pomanjkljivosti ter državam članicam predlagajo najboljše prakse za posvojitev. Dosegli bi ustrezen napredek, če bi omogočili razmere za usklajevanje politik in strategij na ravni EU za instrument mednarodne posvojitve, s čimer naj bi zagotovili izboljšanje pomoči na področju storitev informiranja, priprave za meddržavne posvojitve, obdelave prijavnih postopkov za mednarodno posvojitev ter storitev po posvojitvi, saj mora pravica osirotelih ali zapuščenih otrok do družine in varstva postati resničnost.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za resolucijo o mednarodnih posvojitvah v Evropski uniji. Čeprav je to zadeva držav članic, menim, da mora biti zaščita otrokovih pravic eden od ciljev EU. V tem smislu podpiram potrebo po raziskovanju možnosti za usklajevanje strategij, ki se nanašajo na instrument mednarodne posvojitve ter storitve po posvojitvi na evropski ravni, ob upoštevanju, da vse mednarodne konvencije o varovanju otrokovih pravic priznavajo pravico osirotelih ali zapuščenih mladoletnih oseb do družine in varstva.

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) Posvojitev otroka je zelo občutljivo vprašanje. Človeško dostojanstvo in v tem primeru posebna skrb za interes mladoletne osebe terjata spoštovanje in upoštevanje mednarodnih konvencij o tem vprašanju kot tudi študijo najboljših praks in izmenjavo izkušenj med državami članicami. Evropska unija bo lahko spremljala ta prizadevanja in pomagala rešiti problem sramotne trgovine z otroki, ki večinoma prizadene najrevnejše države in najmanj premožne ljudi.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Evropska unija se že od nekdaj bori za zaščito pravic otrok in varstvo njihovih koristi. Namen te resolucije je raziskovanje možnosti za usklajevanje na evropski ravni strategij, ki se nanašajo na instrument mednarodne posvojitve, v skladu z mednarodnimi konvencijami, za izboljšanje pomoči na področju storitev informiranja, priprave za meddržavne posvojitve, obdelave prijavnih postopkov za mednarodno posvojitev ter storitev po posvojitvi, ob upoštevanju, da vse mednarodne konvencije o varovanju otrokovih pravic priznavajo pravico osirotelih ali zapuščenih otrok do družine in varstva. Glasoval sem za, ker menim, da je kljub temu, da to vprašanje sodi v pristojnost držav članic, potrebna minimalna raven evropske konvergence, pod pogojem, da se vedno upošteva korist otrok.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Vsi se strinjamo z varstvom dobrobiti otrok in zagotavljanjem njihovih pravic, kot je navedeno v tej parlamentarni resoluciji. Toda splošne izjave niso dovolj: treba je tudi ugotoviti vzroke, ki so pripeljali do razmer, v katerih se otroci izkoriščajo v okviru mednarodne posvojitve.

Glavni vzroki zapuščanja otrok so revščina, neustrezni sistemi socialnega varstva, pomanjkanje ustrezne socialne infrastrukturne mreže ali primernih javnih služb kot tudi spopadi in vojaški posegi.

  Louis Grech (S&D), v pisni obliki. – Da bi opredelili vse večji problem zapuščenih otrok, morajo evropske institucije in države članice bolj dejavno izboljševati instrumente mednarodne posvojitve, tako da olajšajo in uskladijo postopke mednarodne posvojitve na evropski ravni, pri čemer ne smejo nikakor ogroziti varnosti in varovanja pravic otrok, ter spoštujejo vse mednarodne konvencije, ki ščitijo otrokove pravice. Unija in države članice morajo zagotoviti strožji nadzor v primerih mednarodne posvojitve, da preprečijo izkoriščanje, zlorabe, ugrabitve in trgovino z otroki. Države članice morajo najti ravnovesje med strogimi mednarodnimi zaščitnimi ukrepi in standardi, da zavarujejo otrokove pravice in zmanjšajo birokracijo ter olajšajo postopke mednarodne posvojitve. Poleg tega bi morale imeti države članice preglednejša pravila glede postopkov mednarodne posvojitve in vzdrževati stalno izmenjavo informacij o pogojih in razmerah posvojenih otrok v novem okolju. Za konec naj povem, da bi morala biti glavna skrb postopkov mednarodne posvojitve vedno korist otroka, posebna pozornost pa bi morala biti posvečena otrokom s posebnimi potrebami, da se zagotovijo pravice otrok in družin.

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za to skupno resolucijo, ki nam omogoča zaščito pravic staršev, da posvojijo otroka iz druge države članice, obenem pa tudi zaščito mladoletnih oseb v času posvojitve in po njej. Za mednarodno posvojitev bi vedno moral obstajati okvir posebnih pravil, ki bi preprečeval zlorabe, kot je na primer trgovina z otroki.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. – Naši nacionalni sistemi vsak po svoje obravnavajo posvojitev in druga vprašanja glede varstva otrok. Toda ker imajo vprašanja, kot je trgovina z ljudmi in spolno izkoriščanje otrok mednarodno razsežnost, bi ukrep na ravni EU lahko bil primeren. Nikoli ne smemo pozabiti, da je najpomembnejša korist otroka, zato sem glasoval za to resolucijo.

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za to pomembno resolucijo o mednarodnih posvojitvah v Evropski uniji, ker je zaščita pravic otroka eden od ključnih ciljev Evropske unije. Trenutno obstaja veliko veljavnih konvencij o varstvu otrok in starševskih odgovornostih. Mislim, da je treba raziskati možnosti za usklajevanje na evropski ravni vprašanj, ki se nanašajo na mednarodno posvojitev, za izboljšanje storitev informiranja, priprave za meddržavne posvojitve, obdelave prijavnih postopkov za mednarodno posvojitev ter storitev po posvojitvi. Zelo pomembno je vzpostaviti sistem, ki bi zagotovil preglednost in preprečil trgovino z otroki za namen posvojitve. Poudaril bi rad še, da je treba prvenstveno spodbujati posvojitev v državi izvora otroka, kadar je to mogoče in v korist otroka.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. Pozdravljam to resolucijo, ki poziva k raziskovanju možnosti za usklajevanje na evropski ravni strategij, ki se nanašajo na instrument mednarodne posvojitve, v skladu z mednarodnimi konvencijami, za izboljšanje pomoči na področju storitev informiranja, priprave za meddržavne posvojitve, obdelave prijavnih postopkov za mednarodno posvojitev ter storitev po posvojitvi, ob upoštevanju, da vse mednarodne konvencije o varovanju otrokovih pravic priznavajo pravico osirotelih ali zapuščenih otrok do družine in varstva.

  Véronique Mathieu (PPE), v pisni obliki. – (FR) Število zapuščenih otrok je v zadnjih letih vztrajno naraščalo in ta pojav je mogoče opaziti v vseh državah članicah. Ti otroci – ki so žrtve sporov in socialne izključenosti ter jih izkoriščajo kriminalne združbe in so žrtve vseh vrst trgovine – so žrtve neuspešnega mehanizma mednarodne posvojitve. Omeniti je treba, da so ti otroci večinoma deklice, ki so lahek plen za mreže prostitucije in druge oblike sodobnega suženjstva. Na te žalostne razmere se lahko odzovemo tudi z olajšanjem postopkov za mednarodno posvojitev. Mednarodni posvojitvi bi morali nameniti pravi zakon. Pravica do posvojitve bi morala biti zagotovljena vsem otrokom.

Čeprav so za to zadevo danes še vedno odgovorne države članice, bi morali kljub temu poudariti, da je zaščita koristi otrok temeljno načelo Evropske unije, ki ga opredeljuje Listina o temeljnih pravicah. Ker tega področja ne pokriva evropska zakonodaja, bi morala Evropska unija storiti vse, kar je v njeni moči, da olajša te posvojitve, in zlasti v naslednjih mesecih omogočiti vzajemno priznavanje dokumentov o civilnem statusu in odločb o posvojitvi.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) EU že od nekdaj posveča pozornost vprašanju posvojitve otrok, ki zahteva izredno skrbno obravnavo. Otroci so prihodnost vsake družbe, zato jih je treba obravnavati s kar največjim dostojanstvom. Upoštevati je treba njihove koristi, kar pomeni, da se zahteva in priporoča skladnost z ustreznimi mednarodnimi konvencijami. To obvezuje EU, da si z vsemi silami prizadeva spopasti se s sramotno trgovino z otroki, katere žrtve so večinoma otroci iz najrevnejših držav in tisti, ki so najmanj premožni.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Otroci so najšibkejši člen v naši družbi. Zaščita njihovih pravic in naknadno zagotavljanje, da se te pravice tudi spoštujejo, mora biti ena od glavnih prednostnih nalog v celotni EU. Toda otroci so še vedno žrtve trgovine z ljudmi in izkoriščanja v Evropski uniji, pogosto zaradi zakonsko neurejene posvojitve. Čeprav je posvojitev učinkovito sredstvo za preprečitev tega, da otroci preživijo življenje v sirotišnicah, je nujno, da zlasti mednarodne organizacije izvajajo stroge preglede, da se prepreči zloraba. Glasovanja sem se vzdržal, ker resolucija ne vsebuje zadostnih ukrepov, ki bi zagotovili zaščito otrok pred izkoriščanjem zaradi posvojitve.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Posvojitev je vedno zelo občutljiva zadeva, ki si zasluži posebno pozornost, saj se odloča o prihodnosti otrok. Pogosto je s posvojitvijo mogoče uspešno zagotoviti, da zapuščeni otroci in sirote ne preživijo nesrečnega otroštva v sirotišnicah, brez ljubezni in skrbi, ki bi je morali biti deležni vsi otroci. Odreči nedolžnim otrokom priložnost, da jih imajo radi in skozi življenje vodijo ljubeči starši, ki jim stojijo ob strani, bi bilo kruto in nepravično. Zato sem glasoval za resolucijo, ker trdno verjamem v posvojitev kot sredstvo, da se otrokom, ki bodo prihodnost sveta, omogoči boljše življenje. Na evropski ravni moramo oblikovati usklajeno strukturo, podprto s preglednimi in učinkovitimi postopki, podporo po posvojitvi in mehanizme nadzora nad dejavnostmi posameznih držav članic. Posvojitev otroku zagotovi boljšo, zaščiteno in upanja polno prihodnost. Zato menim, da je ključno izvajanje posebne zakonodaje o tem vprašanju, da se rešijo mednarodne razlike.

  Georgios Papanikolaou (PPE), v pisni obliki. – (EL) Danes sem glasoval za skupno resolucijo o mednarodnih posvojitvah v EU, katere namen je izboljšati sistem posvojitev med državami članicami in zagotoviti, da se posvojitev izvede v korist otroka ob popolnem spoštovanju njegovih temeljnih pravic. Poudarjamo, da mora resolucija doseči naslednje: oblikovanje evropske strategije za posvojitev, ki določa pravila posvojitve za najrevnejše države, pa tudi najbolj razvite in ki bo omogočila, da se razvoj vsakega otroka, ki je bil mednarodno posvojen, spremlja prek rednih poročil, ki jih predložijo pristojni nacionalni organi v državi izvora; racionalizacijo postopkov posvojitve in odpravi birokracije; krajši čas, ki ga otroci preživijo v institucijah in sirotišnicah; prednost nacionalnih posvojitev; preprečevanje dejanj tolp, ki otroke izkoriščajo in z njimi trgujejo za namen posvojitve, za to pa ne odgovarjajo.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za resolucijo Parlamenta o mednarodnih posvojitvah v EU. Ta pobuda izpolnjuje cilj Unije, ki je opredeljen v členu 3 Lizbonske pogodbe za „varstvo pravic otrok“.

Kljub gospodarskemu razvoju držav EU še vedno prihaja do resnih pomanjkljivosti v smislu pravic otrok: na primer, problem negotovega otroštva in zlasti zapuščenih in institucionaliziranih otrok kot tudi nasilja nad otroci. Druga pomanjkljivost je povezana s trgovino z otroki za namen posvojitve, prostitucije, nezakonitega dela, prisilne poroke, prosjačenja na ulici ali kateri koli drug nezakonit namen, kar vse še vedno predstavlja resen problem v EU.

Ta okvir opredeljuje pomen te pobude, ki Komisijo poziva k raziskovanju možnosti za usklajevanje strategij, ki se nanašajo na instrument mednarodne posvojitve, na evropski ravni. Potrebna je strategija, skladna z mednarodnimi konvencijami, da se izboljša pomoč na področju storitev informiranja, priprave in obdelave prijavnih postopkov ter storitev po posvojitvi. Upoštevati mora varstvo otrokovih pravic in priznavati pravico osirotelih ali zapuščenih otrok do družine in varstva.

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) Ustavitev mednarodnih posvojitev je bil eden od pogojev za pristop Romunije k Evropski uniji. Leta 2001 se je Romunija odločila za moratorij na mednarodne posvojitve, zatem ko je poročevalka Evropskega parlamenta za Romunijo, baronica Emma Nicholson, obsodila dejavnosti trgovine z otroki in kritizirala romunsko državo, da zanemarja otroke. Mislim, da je treba, če je le mogoče in če je to v otrokovo korist, izpeljati posvojitev v otrokovi izvorni državi, so pa tudi druge možnosti, med drugim rejniška družina, osebna oskrba ali oskrba v nastanitveni ustanovi ali pa, da se najde družina s pomočjo mednarodne posvojitve v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo in mednarodnimi konvencijami. Namestitev otroka v ustanovo bi morala biti zgolj začasna rešitev. Obenem je pomembno, da se oblikuje metodološki okvir na ravni EU za izvajanje ocene razvoja posvojenih otrok v novih družinah prek rednih poročil po posvojitvi, ki jih pripravijo socialne službe v državi, kamor je odšel posvojeni otrok, in predložijo pristojnim organom v državi, od koder je bil posvojen. Ta mehanizem bi morale države članice in Evropska komisija izvajati usklajeno v sodelovanju s haaško konferenco, Svetom Evrope in organizacijami za zaščito otrok, ki si prizadevajo preprečiti trgovino z otroki za namen posvojitve.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Posvojitev je zelo občutljivo vprašanje, ki si zasluži vso pozornost držav članic EU. Čeprav je bil po Haaški konvenciji o varstvu otrok in sodelovanju pri meddržavnih posvojitvah dosežen znaten napredek, ostajajo negotovo otroštvo, kršitve pravic otrok, nasilje nad otroki in trgovina z otroki za namene posvojitve, prostitucije, nezakonitega dela, prisilne poroke, prosjačenja na ulici ali kateri koli drug nezakonit namen težava v EU.

Zato je treba ves trud usmeriti v zaščito otrokove pravice do družinskega življenja. Da bi to dosegli, je treba raziskati možnost za usklajevanje na evropski ravni strategij, ki se nanašajo na instrument mednarodne posvojitve, v skladu z mednarodnimi konvencijami, za izboljšanje pomoči na področju storitev informiranja, priprave in obdelave prijavnih postopkov ter storitev po posvojitvi.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Zeleni/EFA smo se vzdržali. V skupnem predlogu resolucije so bile po pogajanjih med političnimi skupinami zamenjane negativne točke resolucije EPP. Toda resolucijo so sprožili Italijani v odgovor na zelo konkretno nacionalno potrebo in v zvezi z zadevo, ki se sodi v evropsko pristojnost. Uspelo nam je oblikovati resolucijo, ki je zgolj „poziv k raziskovanju možnosti za usklajevanje na evropski ravni strategij, ki se nanašajo na instrument mednarodne posvojitve“, brez omembe posebnih nacionalnih težav. Ker se s to zadevo že ukvarjamo v odborih JURI in LIBE, takšna resolucija ni bila potrebna.

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pravica otroka, da odraste v zdravem družinskem okolju, ki blagodejno vpliva na njegov usklajeni razvoj, je ključni koncept te resolucije. Vse večje število otrok v sirotišnicah in kršitve njihovih pravic – zlasti pri trgovini z ljudmi, nezakoniti posvojitvi in delu ter prostituciji –, ki se še vedno dogajajo v Evropski uniji, so privedli so stališča, ko se trudimo te razmere spremeniti. Obenem je treba omeniti vse številnejše nezakonite mednarodne posvojitve, v katere so vključene tretje države, ki niso v skladu s pogoji iz Haaške konvencije. Institucionalizacija pravic otrok v EU, ki je s členom 3 Pogodbe o delovanju Evropske unije in členom 24 Listine o temeljnih pravicah opredeljena kot eden od ciljev EU, tlakuje pot za usklajevanje politik in strategij med državami članicami, v skladu z že veljavnimi mednarodnimi instrumenti. Menim, da je nujno treba oblikovati mehanizem na ravni EU, ki bo omogočal pregled delovanja različnih nacionalnih sistemov na tem področju. Pregleden in učinkovit mehanizem za spremljanje posvojitve otrok pred in posvojitvi ter vključenost mednarodnih organizacij ne spodbuja le pravic otrok, temveč tudi omogoča skladno vzgojo.

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. – (IT) Zaradi novih migracijskih tokov težava zapuščenih otrok, ki se je postopoma reševala, postaja vse resnejša in pomembna.

Nujno je treba najti pravni okvir, ki bo pokrival varstvo otrok in starševsko odgovornost, odpraviti nepotrebno birokracijo pri praktičnih postopkih in uskladiti zakonodajo držav članic s konvencijo o varstvu otrok in sodelovanju pri meddržavnih posvojitvah iz leta 1993 ter Lizbonsko pogodbo.

Nemčijo bi rad navedel kot primer obravnave posvojitev, ki ga ne gre posnemati, zlasti glede dodelitve otrok parom, kjer je en partner Nemec, drugi pa iz druge države EU. Končni cilj zakonodajalca mora seveda biti zagotovitev pravice otrok do varstva in skrbi za njihovo dobrobit ter tako preprečiti, da bi otroci morali živeti v sirotišnicah.

  Artur Zasada (PPE), v pisni obliki. – (PL) Mednarodna posvojitev bi morala biti dovoljena v dobro otroka, vendar le če so bile prej izčrpane možnosti za posvojitev v otrokovi izvorni državi članici. Praviloma bi bilo treba otroka vzgajati v državi, katere državljan je.

Tuje posvojitve se dogajajo tudi v moji državi, na Poljskem. Ponavadi gre za otroke, ki zaradi različnih bolezni nimajo veliko upanja, da jih bodo posvojili znotraj Poljske. Leta 2006, na primer, sta se 202 tuji družini odločili, da bosta poskrbeli za 311 naših sodržavljanov – 214 poljskih otrok so posvojili italijanski starši, 25 francoski, 22 ameriški, 20 nizozemski, 15 švedski, sedem nemški, šest švicarski, enega otroka so posvojili belgijski starši, enega pa kanadski. Težava sirot v zahodni Evropi tako rekoč ne obstaja, zato je zanimanje za posvojitev otrok iz držav srednje in vzhodne Evrope tako veliko.

Menim, da bi morala Evropska komisija predvsem: 1) obvestiti Parlament o ukrepih, ki so bili ali bodo sprejeti na evropski ravni, da se prepreči mednarodne posvojitve kot krinko za trgovino z otroki; 2) posredovati odgovor na vprašanje, kako namerava preprečiti posvojitev kot modno muho. Evropejci so vse bolj pripravljeni posvojiti otroke iz Afrike, ker je to postalo priljubljeno med filmskimi zvezdniki. Toda to ni ne primerna ne resna podlaga za posvojiteljsko starševstvo.

Predlog resolucije: (B7-0021/2010)

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. – (LT) Strinjala sem se s to resolucijo o evropskem integracijskem procesu Srbije, ki potrjuje, da prihodnost Srbije leži v EU, in spodbuja državo, da si še naprej prizadeva za ta cilj. Srbija je dosegla napredek pri izvajanju reform, toda potreben je še dodaten napredek, da bo država izpolnila københavnska merila. Vprašanje Kosova je zelo pomembno. Zato podpiram poziv, ki ga vsebuje resolucija, da naj srbska vlada ukine vzporedne strukture na Kosovu, ki spodkopavajo postopek decentralizacije in preprečujejo popolno vključitev srbske skupnosti v kosovske institucije.

EU mora poslati jasen signal srbski vladi, da pričakujemo, da bo Srbija sprejela konstruktiven odnos do prihodnjih splošnih volitev na Kosovu. Strinjam se z mnenjem, predstavljenim v resoluciji, da je sodelovanje kosovskih Srbov v volilnem procesu nepogrešljivo za preprečevanje marginalizacije srbske skupnosti na Kosovu.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za to resolucijo. Proces širitve v Evropski uniji temelji na politični, pravni in tehnični skladnosti z zahtevnimi standardi in normami EU. Že leta 2003 je bilo državam Zahodnega Balkana obljubljeno, da se bodo lahko pridružile Evropski uniji, ko izpolnijo določene pogoje. Cilj Evropske unije je zagotoviti dolgoročno stabilnost in trajnosten razvoj na Zahodnem Balkanu. Ker se države iz te regije vključujejo z različno hitrostjo, si mora vsaka kar najbolj prizadevati, izvajati zahtevane reforme in sprejeti potrebne ukrepe, da zagotovi varnost in stabilnost same države kot tudi celotne regije. Srbija je dosegla znaten napredek na mnogih področjih ter uspešno in tvorno sodeluje z Evropsko unijo. Odprava vizumov za EU z letom 2009 daje srbskim državljanom vedeti, da ima EU ugodno mnenje o reformah, ki se izvajajo v državi. Strinjam se z ugotovitvami iz resolucije, da se morajo reforme v zvezi z varstvom pravic manjšin, medijskim pluralizmom, neodvisnostjo sodstva, zapori in mnogimi drugimi področji nadaljevati. Prizadevanja za spoštovanje načela pravne države, ki bi zagotovilo demokratično delovanje vladnih ustanov ter učinkovito zaščito človekovih pravic in svoboščin, morajo ostati ena od ključnih prednostnih nalog srbskih organov.

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Srbija je bila deležna spodbude z glasovanjem o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu. Upam, da bo današnje glasovanje za v Evropskem parlamentu pospešilo ratifikacijski postopek. Omeniti moram, da se eno vprašanje, ki ga poudarja poročilo o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu, nanaša na to, da Srbija ni priznala organov na Kosovu in ohranja vzporedne strukture. Romunija ni priznala neodvisnosti Kosova, ki je bila razglašena enostransko, v nasprotju z mednarodnim pravom. Srbija je odlična soseda Romunije, z njo nas povezuje stoletja dolga zgodovina. Romunija dejansko razume in podpira svoje prijatelje. Prihodnost Srbije je nedvomno v Evropi, njeno sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo pa bi moralo izkazati zavezanost Beograda k evropskim vrednotam, demokraciji in človekovim pravicam.

Srbija bo seveda morala po enaki poti, da se pridruži EU, kot vse države članice. Vendar mora biti na tej poti enako obravnavana. Zadnji dogodki kažejo, da Srbija ve, kaj od nje pričakuje Evropska skupnost. Dosežen je bil opazen napredek, toda EU mora obzirno obravnavati nekatere vidike novejše zgodovine Beograda, ki močno obremenjujejo Srbe.

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Evropska unija temelji na načelih, kot so sprava in mirno sobivanje z enakimi cilji izboljšanja odnosov med ljudstvi v regiji. V tem smislu mislim, da je prihodnost Srbije ob državah EU in menim, da mora ta država pospešiti svoja prizadevanja, da to doseže.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za to resolucijo, ker se zavedam, da je Srbija v položaju, da postane pomembna akterka pri zagotavljanju varnosti in stabilnosti na Balkanu. Prihodnost Srbije je nedvomno EU. Zato menim, da bi si morala država še naprej prizadevati doseči ta cilj. Napredek, ki je bil že dosežen v postopku reform, je hvalevreden.

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) Vsak, ki pogleda zemljevid Evropske unije, bo hitro spoznal, da je Zahodnemu Balkanu usojeno, da postane njen del. Mislim, da se bo sčasoma članstvo teh držav uresničilo. Pot Srbije k članstvu je bila posebej težka od konca nekdanje Jugoslavije po propadu sovjetske velesile. Kot napadalka je bila vključena v bratomorne vojne, katerih brutalen vpliv na sosednje države in celotno mednarodno skupnost je imel resne posledice za državo in njen narod. Odcepitev Kosova, ki ostaja zelo sporno vprašanje, je okrepila napetost v regiji in lahko še vedno v veliki meri povzroči nestabilnost. Upam, da bo Srbija vztrajala pri svoji odločitvi za EU, njenemu ljudstvu in voditeljem pa moram čestitati za napredek, ki so ga dosegli v tem pogledu.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Prihodnost Srbije leži v EU. Zato pozdravljam prošnjo Srbije za članstvo v Evropski uniji, predloženo 22. decembra 2009, in odločitev Sveta ministrov 25. oktobra 2010, ki so Komisijo pozvali, naj preuči prošnjo Srbije.

Srbiji bi rad čestital za napredek v postopku reform. Poudariti želim, da razvoj regionalnega sodelovanja ostaja glavna prednostna naloga EU in ima vlogo glavnega sprožilca za spravo, dobrososedske odnose in krepitev medosebnih stikov na Zahodnem Balkanu. Zato pozivam Srbijo, naj ubere konstruktiven pristop do bolj vključujočega regionalnega sodelovanja.

Rad bi izpostavil, da je popolno sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ) temeljni pogoj za Srbijo, da lahko nadaljuje po poti do članstva v EU. Povedati je treba, da se Srbija še naprej ustrezno odziva na zahteve Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo. Pozivam srbsko vlado, naj nadaljuje s tesnim sodelovanjem s Sodiščem, tudi tako, da nemudoma posreduje vse zahtevane dokumente in pravočasno zaključi primere, ki so bili preusmerjeni z Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Glasovali smo proti tej resoluciji, pretežno zaradi zahtev, zastavljenih Srbiji, in nesprejemljivega stališča EU glede Kosova. Na primer, Parlament poziva srbsko vlado, da naj ukine vzporedne strukture na Kosovu, ki po njegovih trditvah „spodkopavajo postopek decentralizacije in preprečujejo popolno vključitev srbske skupnosti v kosovske institucije“, kot tudi izpolni zahteve glede sodelovanja z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo. Ta pritisk na Srbijo je nesprejemljiv in še toliko bolj zapleten, ker niso bili sprejeti enakovredni ukrepi glede Kosova kljub pritožbam javnosti, da zdajšnji voditelji Kosova trgujejo s človeškimi organi.

Prav tako nesprejemljivo je, da Parlament izvaja pritisk na Srbijo, „naj vzpostavi dialog s Kosovom brez nadaljnjega sklicevanja na nova pogajanja o statusu ali odcepitvi“.

„Evropski integracijski proces Srbije“ poudarja nekaj, na kar smo že dolgo opozarjali. Danes je jasno, da je bil namen vojne, ki so je zakrivili Nato in velesile EU z Nemčijo na čelu, porušiti Jugoslavijo in razdeliti njeno ozemlje na države, ki bi lahko zaščitile gospodarske interese velikih podjetij v EU.

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Nisem glasoval za resolucijo o evropskem integracijskem procesu Srbije. Toda tega nisem storil zaradi samega procesa, temveč zaradi dvoumnosti besedila o vprašanju Kosova.

Skupna resolucija med Evropsko unijo in Srbijo, ki jo je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov, je omenjena, vendar ni nikjer izrecno navedeno, da na to ni mogoče gledati kot na uradno priznanje neodvisnosti Kosova s strani Srbije ali tistih držav članic Unije, ki ga niso priznale.

Prav tako ni nikjer omenjeno zelo skrb vzbujajoče poročilo Sveta Evrope o trgovini z organi srbskih zapornikov, ki jo je izvajala Osvobodilna vojska Kosova, kar postavlja pod vprašanj zdajšnjega predsednika vlade Kosova, medtem ko je predaja dveh zadnjih srbskih beguncev Mednarodnemu kazenskemu sodišču ključni pogoj za pristop Srbije k Evropi.

Kot pri različnih vojnah, ki so zaznamovale razpad nekdanje Jugoslavije, se zlo pripisuje samo eni strani in kesanje se zahteva samo od enega tabora. Dolgoročno to postaja težko, čeprav se zdi, da srbska vlada, ki jo je zaslepil čar Evropske unije, to sprejema v upanju na pristop.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. – Srbske poteze v smeri članstva v EU je treba pozdraviti in upajmo, da bodo okrepile mir in blaginjo na tem območju. Resolucija Parlamenta poziva k popolnemu spoštovanju kulture in jezikov manjšin – to so vprašanja, ki so bistvo skupine Evropske svobodne zveze.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med ES in Republiko Srbijo je začel veljati 1. februarja 2010. Čeprav je minilo 11 mesecev, vse države članice EU še niso ratificirale sporazuma. S tem predlogom resolucije je želel Parlament, prvič, poudariti pomen vloge Srbije v Evropski uniji in, drugič, odobriti socialne in politične izboljšave, ki jih je srbska vlada uvedla v zadnjih letih. Prav tako je želel izpostaviti korake, ki jih mora država še storiti, da bi izpolnila zahteve Evropske unije glede demokratizacije, svobode ter sprejetja poštenih in trajnostnih politik. Sicer menim, da je vstop Srbije v EU znaten korak naprej tako za EU kot za Republiko Srbijo, toda glasoval sem za predlog resolucije, ker menim, da bo država kmalu uspela premagati vse omejitve, ki so tako dolgo ustvarjale tako veliko vrzel med njo samo in EU.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to resolucijo, ki upošteva napredek Srbije na področju reform in nedavno zahtevo Sveta, naj Komisija pripravi svoje mnenje o prošnji Srbije za članstvo v EU. Toda resolucija upravičeno izpostavlja, da „je popolno sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo“, vključno s predajo zadnjih dveh beguncev Haagu, „temeljni pogoj za Srbijo, da lahko nadaljuje po poti do članstva v EU“.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Glasujem proti temu besedilu iz solidarnosti s srbskim ljudstvom. Dodati obveznost izpolnjevanja københavnskih gospodarskih meril h krutemu krčenju na socialnem področju, ki je posledica varčevalnih programov, ki jih je januarja 2009 uvedel Mednarodni denarni sklad (MDS), je socialni zločin, ki ga ne bom podprl. Pri tem naj sploh ne omenim večkratnih kršitev suverene pravice srbske države, da zavrne pogajanja s predstavniki separatistične province Kosovo, ki jih omenja to besedilo.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Vsi se strinjamo, da je državam iz zahodnobalkanske regije usojeno, da postanejo del EU; to bo postala realnost v bližnji prihodnosti.

Srbija je del te skupine in država, ki je šla po težki poti, odkar je razpadla nekdanja Jugoslavija po padcu sovjetskega imperija. Poleg tega so bratomorne vojne, v katere je bila vpletena, in njihov brutalen vpliv na sosednje države in celotno mednarodno skupnost imeli usodne posledice za državo in njeno ljudstvo. Tako imenovana „vojna“ na Kosovu, ki ostaja nerešena in zelo sporna v celotni mednarodni skupnosti, je prispevala tudi k dejstvu, da mir še vedno ni prisoten v regiji.

Zato je zaželeno, da Srbija nadaljuje v smeri evropske možnosti. Ob tej priložnosti bi rad čestital srbskim voditeljem in ljudstvu za njihova prizadevanja in napredek, ki so ga dosegli.

  Rolandas Paksas (EFD), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za ta predlog resolucije o evropskem integracijskem procesu Srbije, saj razvoj regionalnega sodelovanja ostaja glavna prednostna naloga EU in ima vlogo glavnega sprožilca za politike sprave in dobrososedskih odnosov na Zahodnem Balkanu. Ker namerava Srbija postati pomemben subjekt pri zagotavljanju varnosti in stabilnosti v regiji, je njena prihodnost tesno povezana z Evropsko unijo, zato si mora po najboljših močeh prizadevati, da postane polnopravna članica EU. Če želi doseči status države kandidatke za EU in začeti pogajanja z EU, mora Srbija začeti dialog s Kosovom, sprejeti konstruktiven odnos do bližajočih se splošnih volitev na Kosovu in si z vsemi močmi prizadevati preprečiti marginalizacijo srbske skupnosti na Kosovu. Strinjam se s predlogom, da se status kandidatke dodeli Srbiji šele, ko začne povsem sodelovati z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ).

Poleg tega mora Srbija nadaljevati z reformami, ki so v teku, in izvesti nove. Srbski organi si morajo z vsemi močmi prizadevati ustrezno izvajati načela pravne države in demokracije v državi ter morajo paziti, da stopnja korupcije v Srbiji ves čas pada in da so osebe na uradnih položajih, ki zlorabijo svoj položaj, strogo kaznovane.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ta predlog resolucije o integracijskem procesu Srbije v EU si zasluži mojo podporo iz naslednjih razlogov.

Na Evropskem svetu v Solunu junija 2003 je bila sprejeta zaveza do vseh zahodnobalkanskih držav, da se bodo pridružile Evropski uniji, ko izpolnijo vstopna merila. Ritem evropske integracije je različen za vsako državo Zahodnega Balkana posebej in je odvisen od njihovih dosežkov, zlasti kar zadeva odločenost, da zadovoljijo vse zahteve, izpolnijo vse obveznosti, izvedejo reforme in sprejmejo potrebne ukrepe za članstvo v EU.

Vloga Srbije pri zagotavljanju varnosti in stabilnosti v regiji je ključna. Zato ta resolucija ponovno poudarja, da je prihodnost Srbije v EU, in spodbuja državo, naj nadaljuje s svojimi prizadevanji v tej smeri. Srbiji izraža pohvalo za napredek, ki ga je dosegla pri reformah, pozdravlja odločitev Sveta z dne 14. junija 2010, da se odpre ratifikacijski postopek stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma s Srbijo, in dejstvo, da ga je 10 držav članic že ratificiralo.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za to resolucijo, ki znova potrjuje, da je prihodnost Srbije v EU, obenem pa poudarja napredek v smislu izvedenih reform ter spodbuja državo, naj izpolni zahteve in merila, potrebne za članstvo v EU.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Naša skupina je glasovala za, ker je bilo 16 od 17 vloženih sprememb sprejetih ali vključenih v kompromisne spremembe, ki jih je pripravil poročevalec, vključno s tisto, da mora biti kandidatura povezana s tesnejšim sodelovanjem z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ). Druge spremembe so se nanašale na Kosovo, enakost spolov, pravice manjšin, civilno družbo, javni prevoz, okolje in odnose z Bosno.

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. – (IT) To poročilo zmanjšuje ovire za trgovino med Evropsko unijo in Srbijo ter predstavlja korak proti možnemu pristopu te balkanske države.

Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum je bil podpisan leta 2008, toda od takrat ga je ratificiralo le 12 držav članic, vključno z Italijo. Pomemben cilj, dosežen danes, mora v vsakem primeru biti novo izhodišče za Srbijo, ki je vložila prošnjo decembra 2009. Vsekakor mora še naprej povsem sodelovati z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo, kar je bilo ves čas ključni pogoj za pristop.

  Csanád Szegedi (NI), v pisni obliki. – (HU) Srbija je zagrešila resne spodrsljaje na področju spoštovanja človekovih pravic. Pripadniki madžarske manjšine veljajo za drugorazredne državljane, pogosti pa so tudi primeri policijske brutalnosti. Primer fantov iz Temerina še vedno ni bil raziskan. Dokler ne pride do znatnega napredka na zgoraj omenjenih področjih, ne morem podpreti evropskega integracijskega procesa Srbije. Poleg tega menim, da je ključno, da se avtohtonemu madžarskemu prebivalstvu Vojvodine dodeli popolna teritorialna avtonomija.

Priporočilo: Jelko Kacin (A7-0362/2010)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glede na začasno odločitev Sveta in Komisije (15191/2007) ter stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med Evropsko unijo in Srbijo se strinjam s sklenitvijo sporazuma.

  George Becali (NI), v pisni obliki. – (RO) Glasoval sem za to poročilo in to ni prvič, da sem povedal, da sem tako ravnal tudi iz osebnih razlogov. Zahodni Balkan in Srbija nista zgolj regiji, za kateri ima Evropska unija strateški interes, in ne potrebujejo samo državljani teh regij nas, temveč mi vsi potrebujemo njih. EU je najpomembnejša trgovinska partnerka Srbije, kar pove veliko. Srbija ima edinstveni položaj v Evropi in je država z največ begunci in razseljenimi osebami. Trdno verjamem, da je pospešitev integracijskega procesa Srbije koristna za celotno regijo Zahodnega Balkana.

  Corina Creţu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glasovala sem za resolucijo o integraciji Srbije. Med drugim zaradi pomembnega razloga, namreč Srbija lahko postane pomemben subjekt pri zagotavljanju varnosti in stabilnosti v regiji. Obenem so konstruktivne strategije o regionalnem sodelovanju in dobri sosedski odnosi ključni elementi procesa stabilizacije in združevanja. Vsi ti vidiki so ključen dejavnik v postopku preoblikovanja Zahodnega Balkana v regijo z dolgoročno stabilnostjo in trajnostnim razvojem.

V korist integraciji Srbije v EU govori tudi napredek, dosežen pri reformah. Srbska prizadevanja na področju zaščite manjšin je treba pohvaliti, čeprav je treba dostop do informacij in izobrazbe v manjšinskih jezikih še izboljšati, zlasti za romunsko manjšino, ki je bila v zadnjem stoletju žrtev hude diskriminacije.

Dosežen je bil tudi izjemen napredek v zvezi s spodbujanjem enakosti spolov, zlasti sprejetje zakona o enakosti spolov ter sprejetje nacionalnega akcijskega načrta za izboljšanje položaja žensk in spodbujanje enakosti spolov.

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) Osrednja vloga Srbije na Zahodnem Balkanu je jasna: regija bo težko dosegla stabilnost, če ne bo stabilna Srbija. Reforme, ki jih je izvedla, si zaslužijo pohvalo, saj je njihov namen okrepiti demokracijo, preglednost in mehanizme pravne države. Poleg tega si prizadeva za ponovno vzpostavitev odnosov in partnerstev s sosednjimi državami, nekdanjimi sovražnicami, kar pozdravljam kot potezo, ki je nujna v človeškem smislu. Sporazumi, ki jih Srbija sklepa z EU, in nedavno odprtje meja kažejo, da postopna politika za vzpostavitev dejanske solidarnosti ni bila zanemarjena. Upam, da bo EU preučila prošnjo Srbije za članstvo s primerno strogostjo, vendar upam, da bo pri tem upoštevala pomembno sporočilo, ki ga bo ta pristop, poleg pristopa Hrvaške, predstavljal za srbsko ljudstvo, celotno regijo in samo EU.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Prihodnost Srbije leži v EU. Zato pozdravljam prošnjo Srbije za članstvo v Evropski uniji, predloženo 22. decembra 2009, in odločitev Sveta ministrov 25. oktobra 2010, ki so Komisijo pozvali, naj preuči prošnjo Srbije.

Srbiji bi rad čestital za napredek v postopku reform. Poudariti želim, da razvoj regionalnega sodelovanja ostaja glavna prednostna naloga EU in ima vlogo glavnega sprožilca za spravo, dobrososedske odnose in krepitev medosebnih stikov na Zahodnem Balkanu.

Zato pozivam Srbijo, naj ubere konstruktiven pristop do bolj vključujočega regionalnega sodelovanja. Strinjam se s predlogom sklepa Sveta in Komisije o sklenitvi stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskimi skupnostmi ter njihovimi državami članicami in Republiko Srbijo.

  Carlo Fidanza (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Pozdravljam stabilizacijski sporazum med EU in Srbijo. Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum zmanjšuje ovire za trgovino med Evropsko unijo in Srbijo ter je korak v smeri k možnemu pristopu te balkanske države k EU. Sporazum je bil podpisan leta 2008, od takrat pa ga je ratificiralo samo 12 držav članic, med njimi tudi Italija. Današnje glasovanje izkazuje soglasje Parlamenta s sporazumom in sporoča preostalim 15 državam članicam, da bi ga morale tudi one ratificirati. Čeprav je bila Srbija na hudi preizkušnji zaradi dogodkov v njeni novejši zgodovini, si bo počasi opomogla in utrdila svojo demokratično strukturo. Geografski položaj in strateška vloga Srbije jo nedvomno uvrščata v središče integracije balkanskih držav v EU. Srbija je tudi pomembna trgovinska partnerka; med drugim ima ključno vlogo v industriji železa in jekla. Današnje glasovanje je še en pomemben korak po tistem decembra 2009, ko so bili odpravljeni vizumi v celotnem schengenskem območju, kar je srbskim državljanom omogočilo, da se čutijo bolj Evropejce.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Danes je bil sprejet nov stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med EU in Srbijo, ki predvideva vzpostavitev območja proste trgovine in državi nudi možnost pristopa k EU. Zaradi našega stališča o širitvi smo se vzdržali glasovanja o tem poročilu.

Toda z nekaterimi njegovimi vidiki se ne strinjamo, namreč s pogoji, ki jih nalaga EU, in zlasti z zahtevo po popolnem sodelovanju z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo, ki je osnovni pogoj za prihodnji pristop Srbije k EU. Od drugih držav v podobnem položaju se to ni zahtevalo. Ne smemo tudi pozabiti, da bo sporazum stopil v veljavo le, če ga ratificira 27 držav članic.

Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum, podpisan leta 2008, predvideva vzpostavitev območja proste trgovine med EU in Srbijo in nudi možnost pristopa Srbije k EU. Srbija je prošnjo za članstvo v EU predložila decembra 2009. Oktobra lani je Svet naročil Komisiji, naj pripravi mnenje o prošnji te države za članstvo, ki bo predstavljeno to jesen.

  Lorenzo Fontana (EFD), v pisni obliki. – (IT) Kar zadeva postopek širitve, si razmere na Zahodnem Balkanu zaslužijo posebno pozornost. Država, kot je Srbija, nedvomno predstavlja težavo, toda razmere v Beogradu so očitno mnogo boljše kot v drugih državah na tem območju. Čeprav upam, da se bo postopek sodelovanja z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo pospešil, podpiram besedilo in upam, da si ga bodo srbsko ljudstvo in organi razlagali kot spodbudo.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za stabilizacijsko-pridružitveni sporazum s Srbijo, vendar je treba upoštevati, da je do zdaj samo 11 držav članic ratificiralo sporazum. Preostalih 16 pozivam, da to storijo čim prej.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med EU in Srbijo kot vsi sporazumi te vrste obsoja ljudi na hudo revščino zavoljo hitrega prehoda v tržno gospodarstvo in vzpostavitve območja proste trgovine v naslednjih petih letih. Evropska unija je nevredna svojih državljanov in državljanov držav, ki se ji želijo pridružiti. Proti temu poročilu glasujem iz solidarnosti z ljudstvom Republike Srbije.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Vsi se strinjamo, da je državam iz zahodnobalkanske regije usojeno, da postanejo del EU; to bo postala realnost v bližnji prihodnosti.

Srbija je del te skupine in država, ki je šla po težki poti, odkar je razpadla nekdanja Jugoslavija po padcu sovjetskega imperija. Poleg tega so bratomorne vojne, v katere je bila vpletena, in njihov brutalen vpliv na sosednje države in celotno mednarodno skupnost imeli usodne posledice za državo in njeno ljudstvo. Tako imenovana „vojna“ na Kosovu, ki ostaja nerešena in zelo sporna v celotni mednarodni skupnosti, je prispevala tudi k dejstvu, da mir še vedno ni prisoten v regiji.

Zato je zaželeno, da Srbija nadaljuje v smeri evropske možnosti. Ob tej priložnosti bi rad čestital srbskim voditeljem in ljudstvu za njihova prizadevanja in napredek, ki so ga dosegli. Rad bi poudaril pomembno vlogo Srbije za stabilnost celotnega Zahodnega Balkana ter zlasti za stabilnost in kohezijo Bosne in Hercegovine.

  Justas Vincas Paleckis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za to resolucijo, ker imam dobro mnenje o napredku, ki ga je Srbija dosegla pri reformah na področju javne uprave, pravnega okvira ter boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Strinjam se s pozivom poročevalca, naj vse države članice EU začnejo ratifikacijski postopek stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma s Srbijo. Popolno sodelovanje s sodiščem v Haagu je temeljni pogoj za Srbijo, da lahko nadaljuje po poti do članstva v EU, na katerem temelji to poročilo. Srbijo bi rad tudi pozval, naj se odločneje zavzame za politike zaposlovanja in socialno kohezijo.

Pozivam jo tudi, naj še naprej vzpostavlja razmere, ki bodo ugodne za razvoj demokracije, pravne države, svobodnega tržnega gospodarstva in spoštovanja človekovih pravic. Srbija je dosegla napredek na področju okolja. Kljub temu mora okrepiti prizadevanja na področju obnovljive energije in energetske učinkovitosti. Glavne člene evropske zakonodaje o obnovljivih virih energije mora še prenesti v svojo zakonodajo. Poleg tega mora sprejeti zakonodajni okvir za energetsko učinkovitost.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za resolucijo o evropskem integracijskem procesu Srbije in stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu z Evropsko unijo, ker menim, da so konstruktivni pristopi k regionalnemu sodelovanju in dobrim sosedskim odnosom bistven del stabilizacijsko-pridružitvenega procesa in bodo imeli pomembno mesto v procesu spreminjanja Zahodnega Balkana v območje z dolgoročno stabilnostjo in trajnostnim razvojem. Srbija ima tudi pomembno vlogo v smislu varnosti, stabilnosti in sprave ljudstev v regiji. Evropska unija obsoja vse vojne zločine, ki so uničili nekdanjo Jugoslaviji, in podpira delo MKSJ (Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo). Obenem poudarja, da je prihodnost Srbije v Evropski uniji, in spodbuja državo, naj nadaljuje s svojimi prizadevanji v tej smeri.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Nobenih ovir ni za soglasje Evropskega parlamenta za predlog sklepa Sveta in Komisije o sklenitvi stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskimi skupnostmi ter njihovimi državami članicami in Republiko Srbijo.

V okviru zdajšnjih pristojnosti Evropskega parlamenta za mednarodne sporazume je Svet vložil zahtevo za sprejetje sporazuma, Odbor za zunanje zadeve pa je podal svoje mnenje v obliki priporočila, da bi bilo treba sporazum skleniti.

Glasovala sem za, ker menim, da je ta sporazum izjemno pomemben prispevek k trdni in učinkoviti sosedski politiki, v kateri ima Srbija vlogo v smislu geopolitičnega ravnovesja na Balkanu.

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Ob upoštevanju predloga sklepa Sveta in Komisije, stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskimi skupnostmi in Srbijo, prošnje za soglasje, ki jo je Svet predložil v skladu s členoma 217 in 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije, členoma 81 in 90 poslovnika Parlamenta, in priporočila Odbora za zunanje zadeve se mi zdi izjemno smiselno in nujno, da se podpre stališče Parlamenta.

Zato soglašam z zadevnim predlogom sklepa Sveta in Komisije, da bi podprl, prvič, tesnejše sodelovanje s Srbijo in, splošnejše, ukrepe za stabilizacijo in sodelovanje v Evropski uniji.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Reforme, ki jih je uvedla Srbija, bodo državi omogočile znaten napredek v smeri prihodnjega članstva v EU. Zato menim, da je treba sklenitev tega stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskimi skupnostmi ter njihovimi državami članicami in Republiko Srbijo podpreti.

  Teresa Riera Madurell (S&D), v pisni obliki. – (ES) Soglasje Parlamenta k stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu med EU in Srbijo po odločitvi Sveta, da se odpre ratifikacijski postopek, je pomemben korak na poti k integraciji Zahodnega Balkana v EU. Glasovala sem za zaradi vizije, ki jo imam in v kateri je EU vodilna akterka, dolžna podpreti popolno stabilizacijo Zahodnega Balkana. Mednarodna verodostojnost EU je tesno povezana z njeno zmožnostjo delovanja med svojimi sosedami. V primeru Zahodnega Balkana, tudi Srbije, se zdi, da je edina možna pot pristop k EU. Toda pristop pogojuje vrsta pogojev. Srbija izkazuje izjemno nagnjenost k temu, da postane del EU.

Toda čeprav je Parlament danes dal soglasje, je sprejel tudi resolucijo, ki je sicer pozitivna glede Srbije, vendar poudarja, da sta sodelovanje Beograda z Mednarodnim kazenskim sodiščem ter popolna zavezanost demokraciji in načelu pravne države še vedno nujna na njeni poti proti EU.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – To besedilo smo podprli, ker je bila sprejeta večina sprememb, ki smo jih predstavili. Te spremembe so se nanašale na Kosovo, enakost spolov, pravice manjšin, civilno družbo, javni prevoz, okolje in odnose z Bosno. Zavrnjena sprememba, o kateri je bilo glasovanje neodločeno (27 proti 27), bo ponovno vložena. Zelo pomembna je, saj Srbijo poziva k vzpostavitvi dialoga s Kosovom brez sklicevanja na nova pogajanja o statusu ali odcepitvi.

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. – (DE) Glasovala sem za sklenitev stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Srbijo. Srbija je pomembna za stabilnost celotne balkanske regije, zato je pomembno, da imamo z njo neprekinjen dialog na institucionalni ravni. V zadnjih letih je Srbija dosegla velik napredek v smeri Evrope. Po sodbi Meddržavnega sodišča, da enostranska deklaracija neodvisnosti Kosova ni kršila mednarodnega prava, mora Evropa odigrati dejavno vlogo za vzpostavitev miru. Poleg tega moramo na vse mogoče načine podpreti prizadevanja Srbije za sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem.

  Artur Zasada (PPE), v pisni obliki. – (PL) Zelo sem bil zadovoljen z rezultati današnjega glasovanja o predlogu sklepa Sveta in Komisije o sklenitvi stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskimi skupnostmi ter njihovimi državami članicami in Republiko Srbijo. Od leta 2007 je Srbija dosegla opazen napredek v smislu sodelovanja z Evropsko unijo, ki je omogočil nadaljevanje pogajanj z EU. Ta pogajanja so bila zaključena 10. septembra 2007 in po posvetovanjih z državami članicami EU je bil stabilizacijsko-pridružitveni sporazum podpisan 7. novembra 2007 v Bruslju. Vendar ne smemo pozabiti, da mora Srbija kot osnovni pogoj za popolno sodelovanje izpolniti politični pogoj, ki ga je Svet določil pri sprejetju pogajalskih smernic, namreč popolno sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo.

Poročilo: Marisa Matias (A7-0366/2010)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za to samoiniciativno poročilo, katerega namen je nadalje razviti niz ukrepov, zlasti za spodbujanje zgodnjega diagnosticiranja in kakovosti življenja, izboljšanje epidemiološkega znanja o tej bolezni in uskladitev obstoječih raziskav, izmenjavo dobre prakse med državami članicami in spoštovanje ljudi z demenco. Vsako leto se pri okoli 1,4 milijona Evropejcev razvije ena od oblik demence. V polovici primerov je to Alzheimerjeva bolezen.

Treba je združiti različne obstoječe politike za obravnavo razmer na usklajen, objektiven in učinkovitejši način ter podporo negovalcev in družin na področjih, kot so okrepitev različnih sistemov zdravstvenega varstva, usposabljanja in svetovanja. Menim, da bi morala evropska strategija za demenco večjo pozornost posvetiti družbenim vidikom oseb z demenco, in se vse bolj usmeriti v raziskave in preprečevanje, pa tudi zgodnje diagnosticiranje.

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za resolucijo o evropski pobudi o Alzheimerjevi bolezni in drugih demencah, katere osnovni pristop je boljša usklajenost med državami članicami ter učinkovitejši odziv na podlagi solidarnosti, namenjen preprečevanju in zdravljenju dementnih oseb, zlasti bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo, in ljudi v njihovi bližini, najsi so zaposleni v zdravstvu, izvajalci storitev ali sorodniki. Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o evropski pobudi o Alzheimerjevi bolezni in drugih demencah je bistveni korak v smeri konkretnih predlogov za povezavo različnih obstoječih politik in načinov obravnave te bolezni. Razdrobljenost ukrepov, neenaki odzivi v Evropi in neenaki pogoji glede dostopa in zdravljenja bolezni so več kot dovolj za upravičenost te pobude.

Zato je bistveno osredotočiti se na zgodnje diagnosticiranje in preprečevanje ter osveščanje javnosti o tem, kaj pomeni živeti z demenco. Evropska strategija si mora še vedno prizadevati za zagotavljanje obstoja tistih storitev, ki zagotavljajo kolikor mogoče veliko pokritost, ter enakega dostopa in enakih pogojev za zdravljenje bolnikov ne glede na njihovo starost, spol, gmotni položaj ali kraj prebivališča.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za ta pomemben dokument. Vsakih 24 sekund je diagnosticiran nov bolnik z nevrodegenerativno boleznijo (motnje živčnega sistema). Te bolezni so zdaj eden od glavnih vzrokov za nezmožnost med starejšimi, Alzheimerjeva bolezen pa je vzrok za več kot polovico vseh primerov. Število oseb, obolelih za temi boleznimi, pa se bo po pričakovanjih precej povečalo. Ta podatek zbuja skrb, če upoštevamo, da se je povprečna pričakovana življenjska doba povečala, razmerje med številom delavcev in upokojencev pa se zmanjšuje. Podpiram predlog Evropske komisije o oblikovanju evropske strategije, odzivu na podlagi solidarnosti, namenjenemu preprečevanju in zdravljenju dementnih oseb (postopno upadanje umskih sposobnosti), in ljudem v njihovi bližini. Evropska strategija bi si morala še vedno prizadevati za zagotavljanje obstoja tistih storitev, ki zagotavljajo kolikor mogoče veliko pokritost, ter enakega dostopa in enakih pogojev za zdravljenje bolnikov ne glede na njihovo starost, spol, gmotni položaj ali kraj prebivališča.

  Regina Bastos (PPE), v pisni obliki. – (PT) Demenca je bolezen, ki povzroči počasno in napredujočo izgubo spomina, koncentracije in sposobnosti učenja, ponavadi pri ljudeh, starejših od 65 let. Demenca je skupina nevrodegenerativnih bolezni, ki jih ne smemo šteti za običajen del staranja. Po ocenah več kot 8 milijonov Evropejcev, starih od 30 do 99 let, trpi za nevrodegenerativnimi boleznimi, kar pomeni 12,5 primerov na tisoč oseb, pogosteje pa zbolijo ženske. Znanstveniki napovedujejo, da bi se to število v 20 letih lahko podvojilo. Najpogostejša oblika demence v Evropi je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja med 50 % in 70 % primerov. Glasovala sem za to poročilo, katerega cilj je izboljšati kakovost življenja in počutja pacientov, spodbujati raziskave in preprečevanje ter izboljšati komunikacijo med državami članicami, da bo njihov odziv učinkovitejši in bolj vključujoč z namenom preprečevanja in zdravljenja ljudi z demenco, zlasti Alzheimerjevo boleznijo, kot tudi pomoči ljudem v njihovi bližini. Pomemben je tudi predlog o razglasitvi evropskega leta duševnega zdravja.

  George Becali (NI), v pisni obliki. – (RO) Podpiram poročevalko in glasoval sem za njen predlog. Alzheimerjeva bolezen postaja vse bolj razširjena in prizadene vse več ljudi, razmerje med številom delavcev in upokojencev pa se zmanjšuje. Bolniki so zaradi vedenjskih in osebnostnih sprememb odvisni od svojih bližnjih. Predlog, ki nam ga je predstavila poročevalka, naj bi izboljšal usklajevanje med državami članicami ter solidarnost in podporo ne le bolnikom, temveč vsem, ki so kakor koli vpleteni.

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. – (IT) Alzheimerjeva bolezen prizadene vse več ljudi v Evropi in svetu, v zadnjih desetletjih pa se je povprečna starost obolelih zmanjšala. Bolezen je bila že v preteklosti družbeni problem in problem zdravstvenega varstva, zdaj pa je postala nujna prednostna naloga v programu nacionalnih politik zdravstvenega varstva. Zato je zaveza, ki jo namerava Evropska unija sprejeti v naslednjih nekaj letih glede usklajevanja politik na evropski ravni, pozitivna. Zajemala bo raziskave in izmenjavo dobrih praks na področju Alzheimerjeve bolezni, zgodnje diagnosticiranje in podporo družinam obolelih, saj so v mnogih državah članicah družine zdaj pod velikim finančnim in psihičnim pritiskom, ker skrbijo za osebe, ki potrebujejo stalno nego in zdravljenje. Glasujem za poročilo gospe Matias v upanju, da bo veliko storjenega – več kot do zdaj – na področju bolezni, ki postaja vse pogostejša in ima velike družbene posledice, ki niso tako splošno znane.

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Strinjam se z evropsko pobudo o Alzheimerjevi bolezni in drugih oblikah demence, saj vsako leto vse več oseb zboli za neko obliko demence. Ker se prebivalstvo Evrope stara ter imajo družbene in gospodarske posledice velik vpliv na zdravstvene sisteme v državah članicah, so za boj proti tej hudi bolezni nujno potrebni ukrepi in posebne pobude. Najnovejše ugotovitve v Evropi kažejo, da je število obolelih za Alzheimerjevo boleznijo v EU večje od števila diagnosticiranih oseb ter da obstajajo številne razlike med državami članicami pri preprečevanju, dostopu do zdravljenja in zagotavljanju ustreznih storitev. Bistvena sta zgodnje diagnosticiranje in preprečevanje Alzheimerjeve bolezni. Prehrana je bistveni vzročni dejavnik pri razvoju Alzheimerjeve bolezni in bi zato moralo biti preprečevanje demence s prilagodljivimi posegi prednostna naloga in bi bilo treba pozornost zlasti nameniti dejavnikom, kot so zdrava prehrana, spodbujanje fizične in umske aktivnosti ter nadzoru nad dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni, kot so sladkorna bolezen, visoka raven holesterola, visok krvni tlak in kajenje. Ključna je tudi krepitev dostojanstva vseh bolnikov med potekom bolezni in zmanjševanje neenakosti, z drugimi besedami, prizadevati si je treba za zagotavljanje obstoja tistih storitev, ki zagotavljajo pokritost, ter enakega dostopa in enakih pogojev za zdravljenje bolnikov ne glede na njihovo starost, spol, gmotni položaj ali kraj prebivališča.

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Alzheimerjeva bolezen je povsod enako prisotna. Ker je z znanstvenim napredkom ni mogoče diagnosticirati, preden se pojavi, in ker zanjo ni zdravila, imamo mi toliko večjo odgovornost, da izboljšamo življenje tistih, ki jih prizadene. Več kot 8 milijonov Evropejcev trpi za nevrodegenerativnimi boleznimi, napovedi pa niso niti najmanj obetavne – to število se bo v 30 letih podvojilo. Zato je treba izboljšati usklajevanje med državami članicami ter se učinkoviteje odzvati na podlagi solidarnosti z namenom preprečevanja in zdravljenja dementnih oseb, zlasti bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo, in zagotavljanjem podpore ljudem v njihovi bližini. Za delovanje vsake evropske strategije na tem področju je bistveno, da vse države dajo prednost pripravi nacionalnih akcijskih načrtov. Osredotočiti se moramo tudi na zgodnje diagnosticiranje in preprečevanje, pa tudi zbiranje in obdelavo epidemioloških podatkov o bolezni.

Ko bodo ti temeljni ukrepi izvedeni, bodo potrebni enotni ukrepi od raziskav do zagotavljanja nege. Zapolniti je treba vrzeli, med drugim na področju poklicnega usposabljanja, pomoči družinam ter osveščanja javnosti o tem, kaj pomeni živeti z demenco.

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Glasoval sem za poročilo o evropski pobudi o Alzheimerjevi bolezni, ker so se Evropska komisija in vlade držav članic zavezale k uvedbi evropskega in nacionalnih akcijskih načrtov z namenom: spodbujati raziskave na evropski ravni vzrokov, preprečevanja in zdravljenja Alzheimerjeve bolezni in povečati finančna sredstva za ta namen; izboljšati preprečevanje in zgodnje diagnosticiranje; organizirati informativne kampanje za javnost, da se poveča zmožnost prepoznavanja simptomov bolezni; priznati veliko breme, ki ga nosijo negovalci dementnih oseb, ter zagotoviti psihološko podporo bolnikom in njihovim družinam. Najpomembnejše pa je zagotavljanje in spodbujanje javnega pristopa k bolezni na splošno. Z javnimi sredstvi financirane raziskave, preprečevanje, zdravljenje in podpora za bolnike ter njihove družine in sorodnike niso pomembni samo načeloma.

Javni pristop je nujen, da se prepreči špekuliranje farmacevtskih podjetij in drugi zasebni interesi. Države članice morajo zagotoviti potrebne storitve in infrastrukture, financirane z državnimi sredstvi, da bo mogoče obravnavati zdravstvene in družbene posledice za bolnike ter njihovo okolico.

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Po ocenah 7,3 milijona Evropejcev trpi za različnimi oblikami demence, v večini primerov gre za Alzheimerjevo bolezen. To je obsežen zdravstveni problem in ne smemo pozabiti, da oblike demence ne prizadenejo samo obolelih, temveč tudi njihove negovalce. Evropska strategija na tem področju bi omogočila bolj celosten pristop in učinkovitejši odziv na zdravljenje in ozaveščanje o duševnih boleznih, s čimer bi evropska javnost postala bolj pozorna na bolezenska stanja možganov, povezana s staranjem.

Prvič, menim, da je treba izboljšati usklajevanje med državami članicami z oblikovanjem nacionalnih strategij in načrtov, namenjenih Alzheimerjevi bolezni. Drugič, mislim, da je treba zagotoviti večjo podporo in zagotavljanje storitev bolnikom in njihovim družinam. In zadnjič, po mojem mnenju je pomembno okrepiti raziskave ter zdravljenje in preprečevanje tovrstnih bolezni. Rad bi čestital gospe Matias za poročilo, ki ga je vložila, ter podpiram priporočila za Komisijo in Svet kot tudi tista za države članice.

  Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) Po ocenah v Evropi 9,9 milijona ljudi trpi zaradi demence; pri veliki večini – več kot 7 milijonih – je bila ugotovljena Alzheimerjeva bolezen. Znanstvene študije kažejo, da se lahko to število vsakih 20 let podvoji. Zaradi teh razmer je potreben nov odnos Evropske unije in držav članic do preprečevanja in zdravljenja te bolezni.

Poročilo, o katerem smo glasovali danes in katerega vsebino podpiram, predlaga boljše usklajevanje med zdravstvenimi in socialnimi storitvami držav članic ter osebami, ki so v bližini obolelih za Alzheimerjevo boleznijo, kot so zdravstveni delavci, sorodniki ali osebni negovalci. Rad bi poudaril tudi pomen, ki ga poročilo pripisuje zgodnjemu diagnosticiranju, obstoju povezanih referenčnih centrov, večdisciplinarnemu pristopu k bolezni, pomenu strokovnega usposabljanja s specializacijo za tovrstne bolezni ter mreži za podporo družin. Pomembna je tudi podpora, ki se predlaga za informativne kampanje o degenerativnih boleznih, namenjene splošni javnosti. Strinjam se tudi z zamislijo, izraženo v poročilu, da mora evropska strategija o teh boleznih zaščititi službe, ki zagotavljajo univerzalen in geografsko razširjen dostop do sistema.

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Skoraj 10 milijonov Evropejcev trpi zaradi duševnih motenj, zlasti Alzheimerjeve bolezni. Evropski odziv je še vedno slab, razmere bolnikov, njihovih družin in negovalcev pa so v Evropi zelo neenake: trenutno ima samo sedem držav članic sprejete nacionalne strategije. Zato Evropski parlament poziva države članice, naj pripravijo posebne programe in strategije na nacionalni ravni za boj proti tej bolezni in njenim učinkom. Te strategije morajo obravnavati družbene in zdravstvene posledice kot tudi storitve in podporo ljudem z demenco in njihovim družinam. Prizadevanja za spodbujanje zgodnjega diagnosticiranja in zdravstvenih storitev, osredotočenih na preprečevanje in raziskave, morajo postati prednostna naloga tudi na ravni Evropske unije. Zato je treba spodbujati vzpostavitev zasebno-javnih raziskav, razvoj in naložbeni program na evropski ravni. Od hitrosti, s katero bomo upočasnili napredovanje Alzheimerjeve bolezni, morda do točke, ko jo bomo izkoreninili, bo odvisna znatna sprememba števila odvisnih oseb, starejši pa bodo lažje kar najbolj uživali življenje, kolikor dolgo bo mogoče.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo o evropski pobudi o Alzheimerjevi bolezni in drugih oblikah demence, ker predlaga ukrepe za zagotovitev dostojanstva obolelih za demenco, zmanjšanje neenakosti in preprečevanje socialne izključenosti ter spodbuja zgodnje diagnosticiranje in raziskave preprečevanja teh bolezni.

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) V Evropi je okoli 9,9 milijona obolelih za neko obliko demence, kar pomeni, da je Evropa po pogostosti tovrstnih bolezni na drugem mestu. Samo na Portugalskem je po ocenah 153 tisoč dementnih oseb, od tega jih ima več kot 90 tisoč Alzheimerjevo bolezen, po napovedih na naj bi se to število do leta 2020 podvojilo. Ker se prebivalstvo stara, je odziv družb in vlad na te bolezni, ki so v veliki meri povezane s starostjo, velik izziv ob začetku tega tisočletja. Zato lahko le odločno podprem pobudo, ki predlaga, da se demenca razglasi za prednostno nalogo EU na področju zdravja, države članice pa poziva, naj pripravijo posebne nacionalne načrte in strategije za Alzheimerjevo bolezen. Na Portugalskem je Demokratični socialni center zagovarjal ta pristop, saj je v ospredju in povsem v skladu z zdravstvenimi politikami in prednostnimi nalogami EU, s tem, ko je od vlade zahteval nacionalni načrt za demenco, ki zagotavlja dostojanstveno, humano in usposobljeno podporo in nego obolelim za Alzheimerjevo boleznijo in drugimi oblikami demence.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Vsako leto se pri 1,4 milijona državljanov, ki živijo v Evropi, razvije ena od vrst demence, kar pomeni, da je vsakih 24 sekund diagnosticiran nov bolnik. Na Portugalskem je po ocenah 153 tisoč dementnih oseb, od tega jih ima več kot 90 tisoč Alzheimerjevo bolezen. Znanstveniki napovedujejo, da se bo to število do leta 2040 podvojilo.

Glede na starajoče se prebivalstvo in padajoče razmerje med številom delavcev in upokojencev se pričakuje, da bo demenca eden od glavnih izzivov za zdržnost nacionalnih socialnih sistemov in sistemov zdravstvenega varstva. Zato je ključnega pomena, da vlade oblikujejo posebne nacionalne strategije in načrte za Alzheimerjevo bolezen, da bi lahko začele reševati družbene in zdravstvene posledice demence ter zagotovile storitve in podporo ljudem z demenco in njihovim družinam.

Spodbujam predlog o razglasitvi evropskega leta duševnega zdravja, da se poveča ozaveščenost glede bolezni možganov, povezanih s staranjem, in glede načinov zaznavanja in ugotavljanja zgodnjih simptomov takšnih bolezni, in sicer s kampanjami obveščanja javnosti o njihovem preprečevanju in o zdravljenju.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Alzheimerjeva bolezen in druge oblike demence so bolezni, ki upravičeno zbujajo pozornost in skrb. Po poročilu mednarodnega združenja Alzheimer’s Disease International za leto 2010 je v Evropi približno 9,9 milijona bolnikov z demenco, po predvidevanjih pa naj bi se to število znatno povečalo do leta 2020. Pomanjkanje strokovnih negovalcev za obolele z Alzheimerjevo boleznijo nas mora zelo skrbeti, kajti te razmere se bodo v prihodnosti verjetno še poslabšale, če ne bodo sprejeti ukrepi. Ti ukrepi morajo zajemati usposabljanje zadostnega števila zdravstvenih in socialnih strokovnih delavcev ter zagotovitev ustrezne nege prek javnih služb ob spoštovanju želje pacientov, da ostanejo doma, če je le mogoče, ter spodbujanju temeljnih načel dostojanstva in socialne vključenosti kot tudi neodvisnosti in samoodločanja pacientov. Ker so pri tej bolezni zdravstveni stroški zelo visoki in jih večina bolnikov ne more kriti, je zaželeno, da se več sredstev nameni za ta zdravila. Ključno je spodbujanje in razvijanje raziskav na tem področju, zlasti v povezavi s preprečevanjem, diagnosticiranjem in zdravljenjem, pri čemer je temeljno načelo, da javni sektor prevzame te odgovornosti brez omejitev koristi ali dostopa za katerega koli pacienta.

  Pat the Cope Gallagher (ALDE), v pisni obliki. – (GA) Povsem podpiram ta projekt o Alzheimerjevi bolezni in drugih oblikah demence. Alzheimerjeva bolezen je poglavitni vzrok demence in za njo je obolelih več kot 44 tisoč oseb na Irskem ter okoli 10 milijonov v celotni Evropi.

To je napredujoča bolezen, kar pomeni, da so možgani sčasoma vse bolj prizadeti. Obenem postanejo simptomi bolezni vse hujši. Žal je zelo verjetno, da se bo število obolelih povečevalo, saj se prebivalstvo Evrope stara. Treba je izboljšati usklajevanje med državami članicami na področju raziskav vzrokov demence in najboljše prakse oskrbe.

Breme oskrbe pogosto pade na družinske člane. Na Irskem vsakodnevno okoli 50 tisoč oseb skrbi za dementne bolnike. Rad bi se posebej poklonil tem negovalcem in irskemu združenju za Alzheimerjevo bolezen, ki zagotavljajo odlično pomoč obolelim za to boleznijo.

  Nathalie Griesbeck (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Ocenjuje se, da je v Evropi skoraj 10 milijonov dementnih oseb, od tega večina z Alzheimerjevo boleznijo. To število se bo verjetno podvojilo tako rekoč vsakih 20 let. Leta 2020 ima lahko to bolezen vsaka četrta oseba, starejša od 65 let. V Franciji je vsako leto 160 tisoč novih primerov. Torej lahko rečemo, da se bodo vsi Evropejci slej ko prej neposredno ali posredno spopadli s težavami, povezanimi z Alzheimerjevo boleznijo ali drugimi demencami. Zato povsem podpiram to samoiniciativno poročilo, ki poziva Evropsko komisijo, da boj proti Alzheimerjevi bolezni opredeli kot eno od prednostnih nalog Evrope za ukrepanje na področju zdravja. Ključno je, da se obolelim za Alzheimerjevo boleznijo zagotovi dostop do ustreznega zdravstvenega varstva, predvsem pa je potrebno tesnejše evropsko sodelovanje na področju raziskav (v okviru novega okvirnega raziskovalnega programa), preprečevanja, diagnosticiranja (s skupnimi merili, protokoli in tako dalje) in zdravljenja. Pozivamo tudi k razglasitvi evropskega leta duševnega zdravja, ki bo dopolnjeval svetovni dan boja proti Alzheimerjevi bolezni in, upam, zagotovil priložnost, da se poveča ozaveščenost o tem vprašanju.

  Françoise Grossetête (PPE), v pisni obliki. – (FR) Kot predsednica Evropske zveze za boj proti Alzheimerjevi bolezni lahko le pozdravim ukrepe, ki jih priporoča ta evropska pobuda, katere namen je izboljšati epidemiološko znanje o bolezni in usklajevati obstoječe raziskave. Po zaslugi evropske podpore so bili oblikovani skupni raziskovalni programi, za katere upam, da bodo prinesli rezultate. Medtem je bistvenega pomena umestiti preprečevanje v središče vsake strategije in usmeriti prizadevanja za pridobitev čim zgodnejših diagnoz, kot poudarja poročilo. Vse države članice morajo takoj ukrepati, tudi prek preventivnih kampanj na podlagi velikopoteznega evropskega načrta za boj proti tej bolezni. Prizadete osebe so zaradi vedenjskih in osebnostnih sprememb, ki so posledica bolezni, čedalje bolj odvisne od tretjih oseb. Zaradi Alzheimerjeve bolezni pa niso prizadeti le bolniki, ki za njo trpijo, ampak tudi njihova družina in negovalci. Želim tudi izraziti spoštovanje zvezi Alzheimer Europe, ki se skupaj z nacionalnimi združenji bori proti tej bolezni ter ima ključno vlogo pri pomoči pacientom in njihovim družinam.

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. – (FR) Povsem podpiram to samoiniciativno poročilo, ki želi spodbuditi Evropsko komisijo, da Alzheimerjevo bolezen opredeli kot glavno prednostno nalogo za ukrepanje na področju zdravja. Spodbujati moramo načine zgodnjega diagnosticiranja, razviti sredstva za čim zgodnejše odkrivanje simptomov bolezni in se osredotočiti na raziskovalna prizadevanja na področju nevrodegenerativnih bolezni; poleg tega pa si moramo predvsem prizadevati izboljšati vsakodnevno življenje bolnikov in njihovih družin, kar javne politike pogosto prezrejo. Končno pa je treba posebno pozornost posvetiti ženskam, ki jih ta huda bolezen prizadene dvakrat pogosteje kot moške.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. – Poročilo gospe Matias obravnava vse pomembnejše vprašanje v naši starajoči se družbi. V moji državi je škotska vlada razglasila demenco za nacionalno prednostno nalogo, škotsko strokovno znanje pa se uporablja v raziskavah mednarodnega pomena. Evropsko pobudo je treba pozdraviti kot orodje za boljše usklajevanje dela EU v boju proti demenci.

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za resolucijo o evropski pobudi o Alzheimerjevi bolezni in drugih demencah, ker je osnovni pristop boljša usklajenost med državami članicami ter učinkovitejši odziv na podlagi solidarnosti, namenjen preprečevanju in zdravljenju dementnih oseb, zlasti bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo, in podpori ljudi v njihovi bližini, najsi so zaposleni v zdravstvu, izvajalci storitev ali sorodniki. Potrebno in nujno je spodbujanje zgodnjega diagnosticiranja in kakovosti življenja, podpiranje sodelovanja med državami članicami z izmenjavo najboljših praks in kliničnih študij na tem področju ter spoštovanje pravic in pričakovanj oseb, ki živijo s to hudo boleznijo. To je bistveni korak v smeri konkretnih predlogov za povezavo različnih obstoječih politik in načinov obravnave te bolezni kot tudi za zagotavljanje kolikor mogoče velike pokritosti ter enakega dostopa in enakih pogojev za zdravljenje bolnikov ne glede na njihov gmotni položaj.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Z današnjim glasovanjem o poročilu gospe Matias je želel Evropski parlament poudariti, da je boj proti Alzheimerjevi bolezni prednostna naloga EU na področju zdravja. Glede na svetovno poročilo o Alzheimerjevi bolezni 2009 je delež državljanov s to demenco v Evropi okoli 28 %, to število pa se bo verjetno povečalo zaradi starajočega se prebivalstva Evrope. Zato menim, da institucije ne smejo podcenjevati te bolezni in da morajo sprejeti konkretne ukrepe za podporo bolnikov in njihovih družin. V tem smislu mora biti vloga Evropskega parlamenta spodbujati politiko za ozaveščanje o tem vprašanju ter pozvati Svet in Komisijo, da pri pripravi prihodnjih ukrepov na področju preventivne zdravstvene politike ustrezno upoštevata to bolezen. Izmed ukrepov, ki jih predlaga poročilo, bi rad poudaril pripravo smernic za izvajanje storitev zgodnjega diagnosticiranja ter opredelitev orodij za lažji dostop do sredstev.

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. – (RO) Sprejetje tega poročila o evropski pobudi o Alzheimerjevi bolezni je pomemben korak v boju proti tej bolezni v času, ko je število ljudi v Evropi, ki imajo demenco, 9,9 milijona, od katerih večina trpi za Alzheimerjevo boleznijo. Sprejetje tega poročila bo državam članicam omogočilo, da uvedejo usklajene ukrepe za boj proti tej bolezni v Evropski uniji. Mislim, da je ena od možnih rešitev ta, da se pridobijo sredstva iz vodilne pobude „Unija inovacij“ iz strategije Evropa 2020 in pilotnega „evropskega partnerstva za inovacije za aktivno in zdravo staranje“, ki naj bi se začelo izvajati spomladi.

Glede na predvideno dramatično povečanje števila obolelih za Alzheimerjevo boleznijo do leta 2020 je treba v prihodnosti razviti partnerstva med javnimi institucijami ter med zasebnimi in javnimi institucijami v postopku izvajanja raziskovalnih projektov, s tem pa izkoristiti sredstva, vire in izkušnje zasebnega in javnega sektorja za boj z učinki Alzheimerjeve bolezni in drugih oblik demence.

  Elżbieta Katarzyna Łukacijewska (PPE), v pisni obliki. – (PL) Eden od najučinkovitejših načinov za povečanje družbene ozaveščenosti o pojavu demence pri starejših ljudeh je ta, da se težava izpostavi in izvede aktivna informativna kampanja. Alzheimerjevi bolezni moramo posvetiti posebno pozornost, saj postaja vse hujši problem, ne samo v EU, temveč v svetu nasploh, strokovnjaki pa pravijo, da se število obolelih nenehno povečuje. Naša družba se stara in o tej težavi moramo govoriti odkrito in iskati rešitve. Predvsem moramo poudariti pomen preprečevanja bolezni. Zato sem glasovala za poročilo gospe Matias o evropski pobudi o Alzheimerjevi bolezni in drugih demencah.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to samoiniciativno poročilo, ki je odgovor Parlamenta na sporočilo Komisije o evropski pobudi o Alzheimerjevi bolezni in drugih demencah.

Ključni cilji so: spodbujati zgodnje diagnosticiranje in kakovost življenja; izboljšati epidemiološko znanje o tej bolezni in uskladiti obstoječe raziskave; podpirati solidarnost med državami članicami z izmenjavo dobre prakse; in spoštovati pravice dementnih oseb.

Vsi ti predlogi so dobrodošli, saj menim, da mora evropska strategija o demenci večji poudarek nameniti družbenim vidikom ljudi z demenco in njihovih negovalcev, obenem pa dodatno spodbujati raziskave preprečevanja in zgodnjega diagnosticiranja.

  Barbara Matera (PPE), v pisni obliki. – (IT) Poročilo o Alzheimerjevi bolezni za leto 2009 vsebuje skrb zbujajoče statistične podatke: po ocenah je na svetu 35,6 milijona oseb, obolelih za neko obliko demence. V Evropi, kjer povprečna starost prebivalstva hitro narašča, se ta ocena nenehno popravlja navzgor.

Zato je pomembno vzpostaviti mrežo za izmenjavo statističnih podatkov prek držav članic in platformo za izvajanje raziskav vzrokov, preprečevanja in zdravljenja Alzheimerjeve bolezni. Ker lahko zgodnje diagnosticiranje pripomore k zmanjšanju zdravstvenih stroškov v celotni Evropi, je ključna razdelitev finančnih naložb kot tudi priprava politik na evropski ravni za spodbujanje ciljnega preprečevanja.

Poudariti moram tudi, da je treba upoštevati posebne potrebe žensk na področju zdravstvenih in socialnih raziskav ter zdravstvene in socialne politike, saj jih je med obolelimi dvakrat več, med negovalci pa nesorazmerno veliko. Alzheimerjeva bolezen je velik izziv za evropsko družbo. Samo s skupnimi prizadevanji bomo lahko začeli reševati družbene in zdravstvene posledice demence ter zagotovili storitve in podporo ljudem z nevrodegenerativnimi boleznimi in njihovim družinam.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Moja stranka na Portugalskem, Demokratični in socialni center – Ljudska stranka, si je vedno odločno prizadevala za nacionalni načrt za demenco, da bi ljudi, obolele za to boleznijo, lahko opazovali usposobljeni ljudje, in to na dostojanstven in human način. Zato ne morem drugega, kot da podprem pobudo EU, katere cilj je opredeliti boj proti demenci kot eno od prednostnih nalog EU. Število Evropejcev, obolelih za Alzheimerjevo boleznijo in drugimi oblikami demence, je tako visoko, da je to nujno. Ukrepanje v zgodnjih fazah je zelo pomembno za uspešno zdravljenje te bolezni in zagotavljanje čim bolj kakovostnega življenja obolelih.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Alzheimerjeva bolezen je zahrbtna bolezen, za katero kljub obsežnim raziskavam ni učinkovitega zdravila. Malo verjetno je, da bomo v bližnji prihodnosti našli zdravilo zanjo in za njene posledice, kot so napredujoča izguba spomina in drugih višjih možganskih funkcij, ki povzročijo popolno odvisnost bolnika od drugih. Zato je še toliko bolj pomembno, da se zdravljenje začne zgodaj. Pomemben ukrep je izobraževanje javnosti o preprečevanju, pa tudi zgodnje prepoznavanje in odložitev nastopa bolezni. Kot kaže, številni splošni zdravniki začnejo zdravljenje z zdravili proti demenci prepozno, saj ne želijo prekoračiti svojega proračuna, to pa je protiproduktivno. Zdravstveni strokovnjaki menijo, da lahko zdravljenje s pravilnimi zdravili tudi za eno leto odloži čas, ko se mora oboleli preseliti v drago institucijo z oskrbo.

V tem okviru ne smemo pozabiti na hud fizičen in duševni stres, pod katerim so sorodniki, ki skrbijo za te obolele osebe. Ta stres pri tretjini negovalcev vodi v depresijo, izgorelost in podobne motnje. Poskušamo omiliti trpljenje oseb z Alzheimerjevo boleznijo na ravni EU. Zaradi tega sem glasoval za poročilo gospe Matias.

  Cristiana Muscardini (PPE), v pisni obliki. – (IT) Podpiram poročilo gospe Matias, saj je treba v Evropi zagotoviti tesno sodelovanje in usklajenost med državami članicami, da se zagotovi učinkovit odziv glede preprečevanja in zdravljenja Alzheimerjeve bolezni, za katero danes trpi 6 milijonov Evropejcev.

Brez evropske podpore nacionalnih prizadevanj, ne samo na področju preprečevanja in zdravljenja, temveč tudi pri usklajevanju sredstev za raziskave, razširjanju najboljših praks in ustreznem financiranju farmacevtske industrije, ki si prizadeva odkriti učinkovita zdravila, ne bomo mogli spodbujati neodvisnosti in dostojanstva oseb z boleznimi, ki vodijo v invalidnost, tudi v smislu njihovih čustvenih in družbenih vidikov.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Odločil sem se, da bom glasoval za poročilo o Alzheimerjevi bolezni, ker želim, da se izboljša obstoječa evropska strategija za boj proti njej. Napredujoče staranje evropskega prebivalstva spremlja znatno naraščanje števila oseb z nevrodegenerativnimi boleznimi, pri katerih gre v polovici primerov za Alzheimerjevo bolezen. To poročilo je torej korak naprej v boju proti tej hudi bolezni. Mislim, da se je ključno osredotočiti na preprečevanje, tako v smislu zgodnjega diagnosticiranja kot zbiranja epidemioloških podatkov. Prav tako je treba z osveščanjem javnosti o tem, kaj pomeni živeti z demenco, zapolniti vrzeli, ki še vedno obstajajo na področju poklicnega usposabljanja in pomoči družinam.

  Georgios Papanikolaou (PPE), v pisni obliki. – (EL) Glasoval sem za poročilo o evropski pobudi o Alzheimerjevi bolezni, saj bo pomagala izboljšati kakovost življenja bolnikov in njihovih sorodnikov ter zmanjšati neenakosti med državami članicami na področju preprečevanja, dostopa do zdravljenja in zagotavljanja ustreznih storitev obolelim za demenco. V Evropi več kot 1,4 milijona državljanov trpi za neko obliko demence, več kot 8 milijonov Evropejcev, starih od 30 do 99 let, pa trpi za nevrodegenerativnimi boleznimi; v polovici primerov gre za Alzheimerjevo bolezen, to število pa naj bi se vsakih 20 let podvojilo. Namen tega poročila je izboljšati obstoječe razmere; temeljni cilji, ki jih zadaja, so zgodnje diagnosticiranje in preprečevanje ter izboljšanje kakovosti življenja bolnikov, učinkovitejši odziv na podlagi solidarnosti med različnimi državami, od raziskav do zdravljenja, ter krepitev dostojanstvenosti bolnikov med zdravljenjem.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za predlog o resoluciji Evropskega parlamenta o evropski pobudi o Alzheimerjevi bolezni in drugih demencah. Strinjam se z nekaterimi pomisleki, ki so izraženi v poročilu gospe Matias, in podpiram poziv Svetu, da razglasi demenco za prednostno nalogo EU na področju zdravja.

Pomembno je, da se deluje globalno. Dejansko je raven meddržavnega usklajevanja razmeroma nizka, kar vodi v razdrobljenost in omejeno izmenjavo znanja in najboljše prakse med državami članicami; raziskave Alzheimerjeve bolezni zaostajajo za raziskavami drugih pomembnih bolezni v Evropi.

Glede na ta dejstva, o katerih dokument dobro poroča, je treba oblikovati ne le posebne nacionalne načrte in strategije za Alzheimerjevo bolezen, ki so ključni, temveč tudi instrument na evropski ravni za spodbujanje učinkovitega usklajevanja evropskih raziskav na tem področju. Mislim, da je to način, da se zagotovi zdravstveno varstvo skladno z najboljšo prakso v vseh evropskih državah hkrati. Na ta način se bomo lahko izognili neenakim odzivom ter neenakim pogojem glede dostopa in zdravljenja bolezni.

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Statistični podatki o Alzheimerjevi bolezni in drugih oblikah demence so izjemno zaskrbljujoči, na primer dejstvo, da se vsako leto pri 1,4 milijona državljanov, ki živijo v Evropski uniji, razvije ena od vrst demence in da je vsakih 24 sekund diagnosticiran nov bolnik.

Skoraj vsaka dvajseta oseba, starejša od 65 let, trpi za demenco, po ocenah pa več kot 8 milijonov Evropejcev trpi za tovrstnimi boleznimi. Glede na to je potrebno usklajevanje različnih nacionalnih politik v Evropi. Razdrobljenost ukrepov, neenaki odzivi v Evropi in neenaki pogoji glede dostopa in zdravljenja bolezni so več kot dovolj za upravičenost te pobude. Temelji na štirih ključnih ciljih: spodbujati zgodnje diagnosticiranje, izboljšati epidemiološko znanje o tej bolezni, podpirati solidarnost med državami članicami in spoštovati pravice dementnih oseb.

Zaenkrat še ni zdravila za Alzheimerjevo bolezen. Zato je treba okrepiti zunajfarmakološke posege in spodbujati posege, s katerimi se izboljšuje dobro počutje prizadetih oseb. Glede na zgoraj povedano povsem podpiram boljše usklajevanje med državami članicami in učinkovitejši odziv za preprečevanje demence.

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) To poročilo je temeljni korak v smeri oblikovanja evropske strategije na tem področju, in sicer na podlagi štirih ključnih ciljev: spodbujati zgodnje diagnosticiranje in kakovost življenja; izboljšati epidemiološko znanje o tej bolezni in uskladiti obstoječe raziskave; podpirati solidarnost med državami članicami z izmenjavo dobre prakse; in spoštovati pravice dementnih oseb in njihovih negovalcev. Vsako leto se pri 1,4 milijona državljanov, ki živijo v Evropi, razvije ena od vrst demence. Vsakih 24 sekund je diagnosticiran nov bolnik. Skoraj vsaka dvajseta oseba, starejša od 65 let, in vsaka peta, starejša od 80 let, trpi za demenco. Po ocenah več kot 8 milijonov Evropejcev, starih od 30 do 99 let, trpi za nevrodegenerativnimi boleznimi (pri čemer gre v polovici primerov za Alzheimerjevo bolezen), znanstveniki pa napovedujejo, da se bo to število vsakih 20 let podvojilo. Zaradi neenakosti glede dostopa do diagnoze in zdravljenja, in sicer ne le med državami, ampak tudi znotraj njih, je treba pripraviti nacionalne akcijske načrte, ki bodo zagotovili odziv na podlagi solidarnosti, namenjen preprečevanju in zdravljenju dementnih oseb, zlasti bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo, in podpori ljudi v njihovi bližini (zaposlenih v zdravstvu, izvajalcev storitev ali sorodnikov).

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Po ocenah je v Evropi približno 9,9 milijona bolnikov z demenco, med njimi velika večina z Alzheimerjevo boleznijo. Nevrodegenerativne bolezni so eden najpomembnejših vzrokov za invalidnost in odvisnost starejših oseb in v skladu s predvidevanji bi se lahko število obolelih za temi boleznimi do leta 2020 podvojilo.

V tem okviru je treba poudariti pomen tega poročila: opozarja, da morajo države članice in EU precej okrepiti sodelovanje in usklajevanje na področju inovativnih in večdisciplinarnih kliničnih raziskav vzrokov, preprečevanja in zdravljenja Alzheimerjeve bolezni in izmenjave informacij ter znatno povečati finančna sredstva v ta sektor. Izpostavil bi tudi poudarek, namenjen zgodnjemu diagnosticiranju, usposabljanju osebja, podpori družin in informativnim kampanjam za javnost, kar naj bi vse zagotovilo tem bolnikom zdravstveno varstvo v skladu z najboljšo prakso.

  Robert Rochefort (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Vsakih 24 sekund je diagnosticiran nov bolnik z nevrodegenerativno boleznijo v EU. Skoraj vsaka dvajseta oseba, starejša od 65 let, in vsaka peta, starejša od 80 let, trpi za demenco. V več kot polovici primerov je to Alzheimerjeva bolezen. Več kot 8 milijonov Evropejcev, starih od 30 do 99 let, trpi za temi boleznimi, znanstveniki pa napovedujejo, da bi se lahko to število vsakih 20 let lahko podvojilo. Evropska unija mora sprejeti pobude, da se bo v prihodnjih desetletjih lahko reševal problem povečanja števila ljudi, ki jih prizadenejo te bolezni. Podprl sem resolucijo Evropskega parlamenta, ki predvsem poziva države članice, da z ukrepi pomagajo upočasniti napredovanje Alzheimerjeve bolezni pri bolnikih – s spodbujanjem zdravega življenjskega sloga in zagotavljanjem zdravil vsem bolnikom –, da ustanovijo specializirane centre in zagotovijo zadovoljivo zdravstveno opremo na njihovem celotnem ozemlju ter da pripravijo strateške akcijske načrte za raziskave na tem področju.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Ta predlog smo podprli, ker med drugim poziva Svet, naj demenco razglasi za prednostno nalogo EU na področju zdravja, države članice pa odločno poziva, naj pripravijo posebne nacionalne načrte in strategije za Alzheimerjevo bolezen, da bi lahko začele reševati družbene in zdravstvene posledice demence ter zagotovile storitve in podporo ljudem z demenco in njihovim družinam, kot so to storile nekatere države članice, v katerih je načrt o Alzheimerjevi bolezni in podobnih boleznih, ki se je začel izvajati leta 2008, omogočil ureditev socialnozdravstvene oskrbe in temeljnih kliničnih raziskav teh bolezni na nacionalni ravni.

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Povprečna starost evropskega prebivalstva se nenehno povečuje, zato so težave, povezane s staranjem, zlasti demence, vse bolj pomembne.

Po ocenah je na svetu več kot 35 milijonov oseb z demenco, to število pa bi se lahko vsakih 20 let podvojilo. V Evropi je 9,9 milijona bolnikov z demenco, med njimi veliko z Alzheimerjevo boleznijo.

Raziskava mednarodnega združenja Alzheimer’s Disease International kaže, da vsak bolnik z Alzheimerjevo boleznijo države EU stane 24 tisoč EUR na leto, kar pomeni skupaj 161 milijard EUR. V naslednjih desetletjih bo demenca verjetno eden od glavnih izzivov za zdržnost naših nacionalnih zdravstvenih sistemov.

Glede na statistične podatke o številu vključenih oseb, je nujno zagotoviti storitve in podporo osebam z demenco in zlasti njihovim družinam, ki so glavni vir podpore za njihovo nego. To je več držav članic, ki so izvedle načrt o Alzheimerjevi in podobnih boleznih, že naredilo. Skupni cilj mora biti spodbujanje ozaveščenosti javnosti o boleznih, povezanih s staranjem, in dopolnitev svetovnega dneva boja proti Alzheimerjevi bolezni 21. septembra z informativnimi kampanjami o preprečevanju teh bolezni in zdravljenju možganske kapi.

  Joanna Senyszyn (S&D), v pisni obliki. – (PL) Glasovala sem za poročilo o evropski pobudi o Alzheimerjevi bolezni in drugih demencah. Parlament je pred kratkim razpravljal o vprašanjih, povezanih s starejšimi osebami v okviru gospodarske krize, zahtev trga dela in povečanjem stopnje zaposlenosti. Statistični podatki o številu diagnosticiranih bolnikov z demenco odkrivajo obsežnost težave. Vsako leto se pri 1,4 milijona Evropejcev razvije ena od oblik demence, število obolelih pa je ocenjeno na 10 milijonov. Na Poljskem je več kot 200 tisoč bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo. Nevrodegenerativne bolezni so eden najpomembnejših vzrokov za invalidnost starejših oseb, težava pa postaja še hujša zaradi podaljšanja povprečne življenjske dobe.

Alzheimerjeva bolezen je velik gospodarski izziv za vse družbe. Svetovno poročilo o Alzheimerjevi bolezni, objavljeno leta 2010, navaja, da letni stroški v zvezi z Alzheimerjevo boleznijo in drugimi oblikami demence v svetu znašajo 600 milijard USD. Potrebujemo skupno evropsko strategijo v boju proti demenci. Oblikovati in spodbujati moramo preventivne ukrepe proti Alzheimerjevi bolezni ali, z drugimi besedami, spodbujati zdrav življenjski slog, tudi z ohranjanjem fizične in duševne dejavnosti, z vključenostjo v skupnost ter zdravim načinom prehranjevanja. Tistim, ki skrbijo za bolnike, je treba zagotoviti ustrezno finančno in psihološko podporo. Evropska strategija za boj proti Alzheimerjevi bolezni bi morala posebno pozornost posvetiti tudi potrebam žensk, pri katerih je dvakrat bolj verjetno, da se bo razvila demenca, in ki prevladujejo med negovalci bolnikov.

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. – (NL) Odločno sem glasoval za to samoiniciativno poročilo o Alzheimerjevi bolezni. Vsebuje zelo dober pregled ukrepov, ki jih je treba izvesti na tem področju. Vložene niso bile nobene spremembe besedila, ki ga je sprejel Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane, kar pomeni, da imajo ta priporočila široko podporo. Poleg tega prosim, da posvetimo pozornost vse večjemu številu ambulant za skupnosti, prijazne bolnikom z demenco, ki se ustanavljajo v državah, kot so Nemčija, Belgija in Škotska. Upoštevati moramo tudi vpliv pričakovanj na razvoj te bolezni. Pretirano negativna pričakovanja imajo lahko pogosto neželen učinek na bolezen, kar so ugotovili na konferenci, ki jo je belgijsko predsedstvo organiziralo konec lanskega leta. Te opombe je treba vključiti tudi v politiko.

  Csanád Szegedi (NI), v pisni obliki. – (HU) Strinjam se s poročilom, namreč da je treba povezati različne načine zdravljenja te bolezni. Vsako leto 1,4 milijona oseb v Evropi zboli za demenco, zato sta zgodnje diagnosticiranje in preprečevanje izjemno pomembna. Nujno je tudi boljše usklajevanje med državami članicami. Strinjam se tudi, da si moramo prizadevati zagotoviti čim večjo pokritost glede dostopa do zdravljenja in enake pogoje za bolnike ne glede na njihovo starost, spol, gmotni položaj ali kraj prebivališča.

  Thomas Ulmer (PPE), v pisni obliki. – (DE) Glasoval sem za poročilo, ki vsebuje izjemen in podroben opis težav, želja in skrbi bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo ter njihovih negovalcev in ki poziva k skupnemu ukrepanju. Zaenkrat vsak petnajsti Evropejec, starejši od 65 let, trpi za demenco, toda to število se bo v naslednjih desetletjih znatno povečalo. Zato bomo pred ogromnim izzivom.

  Derek Vaughan (S&D), v pisni obliki. – Povsem podpiram to novo pobudo o Alzheimerjevi bolezni in drugih oblikah demence. Demenca naj bi po pričakovanjih postala eden od glavnih izzivov zdravstvenega varstva v naslednjih letih, zato je ključno sodelovanje med državami z namenom boljšega preprečevanja, diagnosticiranja in nege. Poročilo poziva k povečanju ozaveščenosti o tem vprašanju in poudarja, da je nujno zgodnje prepoznavanje simptomov Alzheimerjeve bolezni. To bo pripomoglo k zgodnji diagnozi primerov in pomagalo izboljšati dostop do zdravljenja. Poleg izboljšanja počutja bolnikov z demenco je treba izboljšati ozaveščenost negovalcev, ki se pogosto spopadajo s čustvenimi in finančnimi težavami; oblikovanje akcijskih načrtov bo izboljšalo vsakodnevne razmere negovalcev, kar je korak v smeri izboljšanja življenja bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo in demenco.

  Jarosław Leszek Wałęsa (PPE), v pisni obliki. – (PL) Na tem plenarnem zasedanju smo glasovali o resoluciji Evropskega parlamenta o evropski pobudi o Alzheimerjevi bolezni in drugih demencah. Glasoval sem za to resolucijo, ker je zelo pomemben korak proti podrobnim predlogom za združitev obstoječih političnih strategij in načinov obvladovanja teh bolezni. Nevrodegenerativne bolezni so zdaj eden od glavnih vzrokov za nezmožnost med starejšimi, število oseb, obolelih za temi boleznimi, pa se bo po pričakovanjih precej povečalo. Ta podatek postane še pomembnejši, če upoštevamo, da se je povprečna pričakovana življenjska doba povečala, razmerje med številom delavcev in upokojencev pa se zmanjšuje. Glede na to je temeljnega pomena, da je preprečevanje v središču vseh strategij ter da se prizadevanja usmerijo v čim zgodnejše diagnosticiranje. Kot predstavnik ljudstva se čutim soodgovornega za zagotavljanje, da EU uporabi svoje pristojnosti za obravnavo omenjene težave.

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. – (DE) Zaradi hitrega porasta števila oseb, obolelih za Alzheimerjevo boleznijo in drugimi oblikami demence, so potrebni hitri ukrepi EU, ki zajemajo večjo osredotočenost na zgodnje diagnosticiranje in preprečevanje. To na primer pomeni, da morajo osebe, pri katerih je prisotno tveganje za bolezen, opraviti preglede na zgodnji stopnji, z izobraževalnimi kampanjami pa je treba pomagati sorodnikom starejših oseb, da razločijo med običajnimi znaki staranja in zgodnjimi simptomi demence. Države članice si morajo izmenjevati strokovno znanje in v postopek vključiti tako znanstvenike kot zdravstvene delavce. Preprečevanje je nujno zaradi skrb vzbujajočega števila obolelih in posledičnih stroškov za posamezne države članice. Vključevati mora zdrav način prehranjevanja in ukrepe za odložitev nastanka bolezni. Poročilo omenja tudi zagotavljanje praktične in psihološke podpore sorodnikom. Dokazano je, da bolnik, oskrbovan na domu, potrebuje tri negovalce, ki se morajo ponavadi odpovedati službi. Končno pa poročilo omenja tudi, da je treba ohraniti dostojanstvo bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo. To je mogoče doseči z izobraževalnim programom, ki bi se moral začeti v šolah.

Predlog resolucije: (B7-0026/2010)

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za predlog resolucije o peticiji v zvezi z neukrepanjem Evropske komisije v zadevi s področja konkurence ter škodljivih posledicah tega dejstva za udeleženo podjetje. Rada bi izpostavila, da Komisija v svojem odgovoru Odboru za peticije ni v zadostni meri odgovorila na vprašanje, ki so ga postavili vlagalec peticije in člani odbora, prav tako pa se tudi ni dovolj odzvala na zaskrbljenost, izraženo v mnenju Odbora za pravne zadeve. Zato je treba Komisijo pozvati, naj nemudoma sprejme potrebne ukrepe za končanje še odprtega postopka, ki se je začel leta 1997 v skladu z zaščitno klavzulo iz člena 8 Direktive 93/42/EGS. Poleg tega mora Komisija nemudoma odgovoriti na upravičeno zaskrbljenost vlagalca peticije – ki že 13 let živi v tem nevzdržnem stanju in je zaradi tega utrpel veliko izgubo pri zaslužku – ter sprejeti potrebne ukrepe, ki bodo vlagalcu peticije omogočili uveljavljanje njegovih pravic.

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) Ta zadeva, ki se vleče že več kot deset let, je povzročila znatno finančno izgubo podjetju, saj še vedno ni prejelo končnega odgovora Komisije o nesporazumu z nemškimi organi. Vsi medicinski pripomočki, ki se prodajajo v EU, morajo biti skladni s pravom EU, zaradi zagotovitve varstva potrošnikov pa morajo tudi izpolnjevati varnostne standarde. Toda Komisija mora sprejeti ustrezne ukrepe, da to zadevo zaključi, saj je treba spore rešiti v razumnem času.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Razpravljamo o inhalatorju za astmo, ki je na trgu od leta 1996. Nemški organi so izrazili zaskrbljenost glede tega proizvoda ter so Komisijo seznanili s tem, da bi začela in zaključila postopek v zvezi z varnostjo. Vendar se Komisija ni posvetovala s proizvajalcem in nikoli ni o zadevi odločila, posledica tega pa je, da je zadeva še odprta, vlagalec peticije pa nima na razpolago nobenega pravnega mehanizma. Proizvajalec je začel leta 2003 tržiti pripomoček pod novim imenom, leta 2005 pa je vlada Zgornje Bavarske ukazala umik pripomočka s trga na podlagi nemškega zakona o medicinskih pripomočkih, ne da bi o tem obvestila Komisijo. Proizvajalec je seznanil Komisijo o drugi prepovedi prodaje z namenom, da začne proti Nemčiji postopek zaradi kršitve pravic, vendar Komisija trdi, da so bili dokazi, da inhalator izpolnjuje temeljne zahteve, kot je določeno v direktivi, nezadostni, in meni, da ni bilo potrebe po ponovnem preverjanju varnosti novega proizvoda.

Glasoval sem za to resolucijo, ker menim, da mora Komisija nujno odgovoriti na upravičeno zaskrbljenost oškodovanca in mu s tem omogočiti uveljavljanje njegovih pravic.

  Peter Jahr (PPE), v pisni obliki. – (DE) Vesel sem, da je Parlament danes sprejel resolucijo o peticiji, ki jo je vložil gospod Klein. Odbor za peticije se je precej časa ukvarjal s to zadevo. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je gospod Klein izumil inhalator za astmatike, od takrat pa je bila prodaja tega proizvoda dvakrat sporno prepovedana. Ne bom se spuščal v podrobnosti, a prepričan sem, da prva prepoved prodaje inhalatorja leta 1996 ni bila povsem zakonita. Če nič drugega, je treba okoliščine, ki so pripeljale do prepovedi, kritično preučiti. Komisija bi morala zaključiti postopek zaščitne klavzule, da bi se zadevna stranka lahko pritožila. Toda ta postopek še vedno ni zaključen. Pravna podlaga in zakonitost druge prepovedi sta vsekakor sporni. Toda kot kaže, je bilo kršeno tudi pravo Evropske unije. Zato je bil gospod Klein žrtev očitnega odrekanja sodnega varstva, to pa je treba popraviti. Komisija mora hitro najti rešitev, ki bo enkrat za vselej razrešila to težavo.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za resolucijo, ker je treba povedati, da sta bila Evropa in zlasti Evropski parlament kot demokratično izvoljeno telo vedno na strani državljanov. Danes sprejeta resolucija temelji na peticiji 0473/2008, ki jo je vložil Christoph Klein, nemški državljan, v zvezi z neukrepanjem Komisije v zadevi s področja konkurence, povezani z umikom pripomočka za astmo iz prodaje. V podobnih primerih moramo, prvič, kot evropski državljani in, drugič, kot poslanci Evropskega parlamenta zagotoviti pravo možnost izvajanja zaščite, če katera od evropskih institucij ne ravna skladno z določbami pogodb. To je na kratko razlog za moje glasovanje. Naj dodam še, da upam, da bo Komisija popravila svoje vedenje in vsaj zagotovila natančne odgovore glede umika pripomočka za astmo s trga, da pojasni, kaj se je zgodilo.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – To poročilo odraža vrednost dela parlamentarnega Odbora za peticije. Odzivamo se na utemeljeno pritožbo nemškega državljana glede inhalatorjev za astmo. Resolucija poziva Komisijo, naj nemudoma odgovori na upravičeno zaskrbljenost vlagalca peticije – ki že 13 let živi v tem nevzdržnem stanju in je zaradi tega utrpel veliko izgubo pri zaslužku – ter sprejme potrebne ukrepe, ki bodo vlagalcu peticije omogočili uveljavljanje njegovih pravic.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Takšen spor škodi vsem vpletenim stranem: zadevnemu podjetju zaradi finančnih stroškov in evropskim institucijam zaradi izjemno negativne podobe, ki jo imajo zaradi zamude pri zaključku tega postopka. Mislim, da je 10 let predolga doba za reševanje spora, Komisija pa je odgovorna za to, da hitro najde rešitev v korist vseh vpletenih. Toda poudariti moram, kako pomembno je, da so vsi medicinski pripomočki, dani na trg v EU, skladni z varnostnimi standardi Unije.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Direktiva Sveta 93/42/EGS o medicinskih pripomočkih natančno pojasnjuje, katere zahteve mora pripomoček izpolniti, da se, kot prvo, zanj izda dovoljenje za promet in, kot drugo, da ostane na trgu. Če ima izdelek oznako CE, potem izpolnjuje te zahteve. Države članice morajo uvesti nadzor, s čimer preprečijo nepooblaščeno uporabo oznake CE in, če je potrebno, umaknejo proizvode s trga. Pristojni organ mora Komisijo nemudoma obvestiti o vseh takšnih uvedenih ukrepih. Vzdržal sem se glasovanja, ker menim, da ni potrebno, da Komisija v tem primeru ukrepa.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za to resolucijo, ki po peticiji, ki jo je vložil nemški državljan glede dajanja inhalatorjev za astmo na trg, poziva Komisijo, da sprejme ukrepe, ki so potrebni za zaključek postopka, ki se žal vleče že 13 let in je povzročil znatno finančno izgubo zadevnemu podjetju.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – S sprejetjem te resolucije EP:

1. meni, da Komisija v svojem odgovoru Odboru za peticije ni v zadostni meri odgovorila na vprašanja, ki so jih postavili vlagalec peticije in člani odbora, prav tako pa se tudi ni dovolj odzvala na zaskrbljenost, izraženo v mnenju Odbora za pravne zadeve;

2. poziva Komisijo, naj nemudoma sprejme potrebne ukrepe za končanje še odprtega postopka, ki se je začel leta 1997 v skladu z zaščitno klavzulo iz člena 8 Direktive 93/42/EG; in

3. poziva Komisijo, naj nemudoma odgovori na upravičeno zaskrbljenost vlagalca peticije – ki že 13 let živi v tem nevzdržnem stanju in je zaradi tega utrpel veliko izgubo pri zaslužku – ter naj sprejme potrebne ukrepe, ki bodo vlagalcu peticije omogočili uveljavljanje njegovih pravic.

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Astmatični napad povzroči nenadne težave z dihanjem, ki lahko trajajo tudi več ur.

Nemčija je prepovedala prodajo zadevnih inhalatorjev za astmo najprej leta 1997 in nato ponovno leta 2005. Komisija je bila pozvana, da poda odgovor glede zakonitosti prepovedi, vendar ni o zadevi nikoli odločila, s čimer je kršila postopek zaščitne klavzule, ki ga opredeljuje Direktiva 93/42/EGS, v skladu s katerim bi to morala storiti.

To neukrepanje je še toliko resnejše, ker bi po zanesljivih ocenah lahko inhalatorji, ki so bili umaknjeni s trga, izboljšali življenje okoli 30 milijonov astmatikov.

Vprašanje, ki ga je vložila gospa Mazzoni, poziva Komisijo, da odgovori glede neskladnosti z zaščitno klavzulo iz člena 8 Direktive 93/42/EGS. Ta člen predpisuje, da mora Komisija, kadar je pozvana k odločanju o nacionalnem zakonodajnem ukrepu s področja zdravja, čim prej začeti posvetovanje z zadevnimi stranmi ter jih obvestiti o upravičenosti ukrepov ali o nacionalnem ukrepu. Na tej točki postopka je treba, kot je odločilo tudi Sodišče Evropskih skupnosti, oblikovati preiskovalni odbor, da ugotovi dejansko odgovornost Komisije.

Predlogi resolucij: RC (B7-0023/2010)

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za resolucijo o razmerah na Haitiju leto po potresu, v kateri Evropski parlament ponovno izraža svojo solidarnost s prebivalci Haitija, ki sta jih prizadela potres in epidemija kolere. Strinjam se z zelo pomembnim pozivom k trdni in dolgoročni zavezi mednarodne skupnosti, vključno z EU, da bo spoštovala vse obljube, dane na mednarodni donatorski konferenci v New Yorku. Treba je takoj ukrepati in uskladiti zagotavljanje humanitarne pomoči ljudem na Haitiju, od katerih jih več kot milijon še vedno živi v zasilnih šotoriščih, ki naj bi bila začasni. Združenja za človekove pravice še vedno obsojajo grozljive življenjske pogoje v teh šotoriščih, zlasti „posilstva in spolno nasilje“ nad ženskami.

Toda v dolgoročnem smislu je jasno, da humanitarne agencije ne morejo in ne smejo skušati nadoknaditi pomanjkljivosti haitijske državne strukture niti prevzeti njenega položaja ter da je treba končno uvesti nujne ukrepe, da se zagotovi dolgoročni razvoj, zlasti glede dostopa do zdravstvenega varstva in pitne vode ter obnovitve mest. Na politični ravni je potrebno takojšnje ukrepanje, da se vzpostavi haitijska državna struktura zaradi delovanja demokracije in dobrega upravljanja, ki je nujno potrebno za obnovo države, ter spodbujanje vključevanja civilne družbe in haitijskega prebivalstva.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Podprl sem to resolucijo, ki ocenjuje razmere na Haitiju eno leto po potresu. Razmere v državi so še vedno zelo zapletene in kaotične, potekajo prizadevanja za začetek obnove, potres pa je imel ogromen vpliv na več kot 800 tisoč otrok, ki so zdaj izpostavljeni nevarnosti nasilja, spolne zlorabe, trgovanja in izkoriščanja. Razmere v državi so postale še hujše zaradi politične krize, ki je sledila predsedniškim in parlamentarnim volitvam. Čeprav se je mednarodna skupnost učinkovito odzvala na tragedijo na Haitiju in mu dodelila finančno in humanitarno pomoč, je bil do zdaj plačan le majhen delež obljubljenih 10 milijard USD. Epidemija kolere, ki je zajela državo, je pokazala nesposobnost haitijske državne strukture, da se ustrezno odzove na razmere, ter omejitve mednarodnega sistema pomoči. Politični nemiri, ki se nadaljujejo, ovirajo prizadevanja za začetek obnovitvenih del in pomoč žrtvam, zaradi česar so razmere še slabše. Kot vodilna donatorka mora Evropska unija odigrati vodilno politično vlogo pri usklajevanju prizadevanj za obnovo na Haitiju in zagotoviti, da pomoč prispe do tistih, ki jo najbolj potrebujejo.

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Razmere na Haitiju so postale izjemno resne v času, ko vsa prizadevanja mednarodne skupnosti niso pomagala izboljšati razmer v tej državi, ki so jo opustošile državljanska vojna in naravne katastrofe, zdaj pa jo je prizadela še epidemije kolere. Zaradi uničujočega potresa prejšnje leto je na Haiti postala pozorna svetovna javnost. Toda kljub skupnim prizadevanjem, ki so jih navdihnila močna čustva, se razmere niso spremenile na bolje. Zato je verjetno najpomembnejši vidik resolucije, ki jo je sprejel Evropski parlament, poziv ZN, da ponovno premisli o pooblastilu MINUSTAH na Haitiju zaradi epidemije in napetosti, ki so jo povzročile nedavne, zaostrene nacionalne volitve, v katerih poštenost mednarodna skupnosti močno dvomi. Revno prebivalstvo te majhne države je dejansko velik poraženec glede na vse te težave.

Ključno je, da ZN ostanejo odgovorni za usklajevanje vseh civilnih in vojaških operacij, tako da se povrne varnost in zagotovi humanitarna pomoč, ter za izvajanje obnove in razvoja. Celotna mednarodna skupnost in predvsem Evropska unija morata svojo vključenost v obnovo Haitija postaviti čim višje na dnevni red, preden bo prepozno za njegove prebivalce.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pozdravljam masovni odziv mednarodne skupnosti na razdejalni potres na Haitiju in njeno dejansko politično voljo, da podpre obnovo države. Zlasti pozdravljam skupno obljubo Komisije in držav članic, da bodo temu namenile 1,2 milijarde EUR, od katerih bo 460 milijonov EUR nehumanitarne pomoči Komisije.

Toda razsežnost katastrofe na Haitiju je obžalovanja vredna in njene posledice ostajajo jasno vidne še leto dni po potresu. Varnost, zdravje, javno zdravje in stanovanjske razmere so ravno tako obžalovanja vredne in nujno je treba vzpostaviti haitijsko državno strukturo zaradi delovanja demokracije in dobrega upravljanja države, ki je nujno potrebno za obnovo države, ter spodbujati vključevanje civilne družbe in haitijskega prebivalstva. Pomembno je, da pomagamo tej državi, da si opomore po potresu, vendar mora mednarodna skupnost prav tako izkoristiti to priložnost, da pomaga rešiti gospodarske, socialne in politične neenakosti na Haitiju.

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Leto po potresu so učinki katastrofe na Haitiju zaskrbljujoči ter razmere so s človeškega, gospodarskega in socialnega vidika kaotične. Žal moram povedati, da se obnova praktično ne izvaja, količina odstranjenih ruševin je zanemarljiva, stopnja revščine je izjemno visoka, nasilje pretresljivo, izbruh kolere pa se širi in ženske v begunskih šotoriščih so žrtve posilstev.

Ta status quo je treba spremeniti! Mednarodna skupnost mora skupaj s haitijsko vlado skleniti trdno dolgoročno zavezo, spoštovati dane obljube in si po najboljših močeh prizadevati zaščititi haitijsko prebivalstvo. Evropsko komisijo pozivam, naj takoj razvije prizadevanja, da zaščiti več kot 800 tisoč otrok, ki so bili izpostavljeni nasilju, spolni zlorabi, otroškemu delu in trgovini z ljudmi.

Poleg tega menim, da morajo prizadevanja za obnovo vključevati lokalno proizvodnjo hrane in zanesljivo preskrbo s hrano prek razvoja podeželskih infrastruktur in pomoči majhnim kmetom. Pozdravljam prizadevanja humanitarnih organizacij na terenu, vendar moram obsoditi nezmožnost začasne komisije za obnovo Haitija, ki ne zmore usklajevati tisoče humanitarnih organizacij in donatorjev sredstev za obnovo.

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Za prebivalce Haitija je pomembno, da Evropska unija pokaže solidarnost z njimi po katastrofi, ki jih je prizadela in jim povzročila znatne človeške in materialne izgube.. Zato pozdravljam odločitev Evrope, ki je obljubila, da bo zagotovila finančno pomoč za postopek obnove države v višini okoli 1,2 milijarde EUR, kot tudi predlog visoke predstavnice EU za zunanje zadeve Catherine Ashton, da se sprejme gospodarski načrt za naslednjih 10 let, osredotočen na razvoj in rast v regiji kot tudi obnovo države. To je pomembna odločitev, še posebej, ker je EU ena od največjih donatork tej državi v karibski regiji. Vendar mislim, da bi morala biti sredstva EU razdeljena skladno z merili, ki so podobna tistim, ki veljajo v državah članicah, ali v skladu s posebnimi programi, ne le za obnovo hiš, šol, cest in druge infrastrukture, temveč tudi za dodeljevanje mikrokreditov, ki bodo spodbudili razvoj in sprožili mikroprojekte za gospodarsko obnovo na podlagi obstoječega modela, ki se uporablja v EU za mikropodjetja. Po drugi svetovni vojni so Združene države izvedle Marshallov načrt, ki je ključno prispeval k obnovi zahodne Evrope. Evropa pa lahko podoben program sproži za Haiti.

  Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) Grozna katastrofa, ki je prizadela Haiti pred letom dni, nas je vse pretresla in povzročila svetovni tok dobre volje, ki je omogočil takojšnjo razpoložljivost logističnih, človeških, finančnih in humanitarnih virov v velikem obsegu.

Po enem letu je bilo primerno ponovno oceniti razmere, tudi zato, ker Haiti ni več glavna tema poročanja množičnih medijev. Vložena resolucija zajema to oceno in izpostavlja načine obravnave in rešitve teh velikih in resnih težav, ki jih ima prebivalstvo v vsakodnevnem življenju. Kar zadeve mene, je to storila dobro: manjka le večja nagnjenost k vključevanju lokalnih skupnosti in združenj v distribucijo in iskanje rešitev za prihodnost.

Kljub temu bi rad poudaril veliko osredotočenost na „dolgoročno zavezo“ in iskanje rešitev, „da bi za vselej odpravila globoke razloge za revščino na Haitiju“ kot tudi poziv EU/državam članicam, da „v prizadevanjih za obnovo vključijo lokalno proizvodnjo hrane in zanesljivo preskrbo s hrano prek razvoja podeželske infrastrukture in pomoči majhnim kmetom“.

Upam tudi, da bomo hitro našli dokončno rešitev za zasilna begunska šotorišča, kjer skoraj milijon ljudi živi v pogojih, ki skoraj niso vredni človeka.

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) Pred dobrim letom je svet osupnil nad posledicami potresa, ki je opustošil Haiti in v katerem je umrlo več kot 200 tisoč ljudi, za sabo pa je pustil sled nadvse grozljivega uničenja. Takrat se je mednarodna skupnost zbrala in pomagala žrtvam, medtem ko so mednarodne institucije, pa tudi mnenje svetovne javnosti in medijev, posnemali to zavezo. Žal se je mednarodna pozornost usmerila drugam, zato mora Evropski parlament opozoriti na dogodke in poročati o zdajšnjih razmerah. Leto po potresu je treba priznati, da ni prišlo do bistvenih sprememb in da si država, ki je že bila v resnih težavah in propadla zaradi naravne katastrofe, še ni opomogla. Razpoložljivi podatki so se zbrali in vsi kazalniki kažejo naslednje: nič ni napredovalo hitro, učinkovito, kot bi bilo treba ali z ustrezno sposobnostjo. Več kot milijon ljudi je še vedno brez doma. Mednarodna skupnost ne more obrniti hrbta tej državi in dovoliti, da postane še ena propadla država.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Leto dni po potresu so razmere na Haitiju še vedno kaotične, v državi še vedno vladajo izredne razmere, obnova pa stežka začenja. Pozdravljam delo, ki so ga opravile humanitarne organizacije, ker je bilo poskrbljeno za ranjene, pitno vodo in hrano. Vendar moram poudariti, da je vloga obnavljanja odgovornost haitijske vlade, saj bo predvsem politična stabilnost lahko pripomogla k obnovi države. Zato trdim, da bi morala haitijska vlada spoštovati in izpolniti zaveze, sprejete v nacionalnem načrtu za obnovo, ter okrepiti pristojnosti države, da bi bila lokalna vlada učinkovitejša, obenem pa okrepiti sposobnost lokalnih in nacionalnih institucij.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Dejanske razmere na terenu razkrivajo resnico, ki jo resolucija očitno skuša prikriti, namreč, da je bila glavna skrb Združenih držav Amerike, pa tudi EU, zavarovati in nadaljevati svoje politično vmešavanje za ohranitev gospodarske in geostrateške prevlade na Haitiju, ne oziraje se na človeško dramo, ki jo Haitijci preživljajo že desetletja. Po tem, ko so državi prek Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke vsilile politiko strukturne prilagoditve, ki je uničila njeno gospodarstvo in jo pahnila v katastrofalne socialne razmere, so se ZDA na lanski potres odzvale z vojaško invazijo. Razmere je pred kratkim poslabšala še epidemija kolere, za katero zdaj že vemo, da so jo v državo prinesli vojaki iz misije ZN, Stabilizacijske misije Združenih narodov na Haitiju (MINUSTAH) (čeprav ZN zavračajo kakršno koli odgovornost za to). Večina v Parlamentu o teh dejstvih molči. Prav tako ne spregovori niti besedice o tistih, ki izkazujejo Haitiju resnično solidarnost: o Kubi in o Bolivarski zvezi za narode naše Amerike (ALBA). Kuba je poslala zdravnike in strokovnjake, ki so doslej kolere obvarovali že 50 tisoč ljudi in jim je ob pomoči haitijskih oblasti zdaj že uspelo doseči tudi najbolj nepristopne skupnosti in tako zagotoviti, da noben državljan te države ni brez pomoči proti koleri, s tem pa so rešili tisoče življenj.

  Pat the Cope Gallagher (ALDE), v pisni obliki. – (GA) Potres in epidemija kolere, ki mu je sledila, sta prebivalce Haitija pahnila v pravo katastrofo. Nujno pozivam mednarodno skupnost, vključno z Evropsko unijo, naj izpolni zaveze, ki jih je sprejela na mednarodni konferenci donatorjev v New Yorku lansko leto, in naj denar nemudoma nakaže prebivalcem Haitija in ustreznim NVO.

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. – (FR) Razmere na Haitiju so še vedno zelo zaskrbljujoče. Prizadevanja množice humanitarnih delavcev, katerih pogumna zavzetost zasluži vse priznanje, se srečujejo z nesposobnostjo vladajočega režima, da bi odpravil grožnjo državljanske vojne na otoku. Zahtevati moramo polno spoštovanje Evropskega soglasja o humanitarni pomoči (za povezano in usklajeno delovanje za uspešnejši skupni odziv na humanitarne krize) in še posebej opozoriti, da se morajo zaveze v zvezi z obnovo Haitija, sprejete na mednarodni konferenci donatorjev dne 31. marca, uresničiti, ne pa ostati prazne obljube.

  Elie Hoarau (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Vzdržal sem se glasovanja o kompromisni resoluciji političnih skupin Evropskega parlamenta o Haitiju. Tako sem se odločil, ker resolucija (čeprav zelo utemeljena) ne ponuja nikakršnih trajnih rešitev, ki bi Haitiju omogočile resničen izhod iz krize, niti ne zastavlja dovolj jasno vprašanj v zvezi s plačilom pomoči, ki jo je obljubila Evropska unija.

Prebivalci Haitija potrebujejo pravo razvojno pomoč, to pa bi jim morala mednarodna skupnost nujno zagotoviti z napotitvijo delovnih skupin za gradbena in javna dela ter z ustrezno opremo, da bodo lahko dejavno sodelovale pri nujni obnovi javnih in zasebnih stavb v tej državi, najprej v najrevnejših soseskah, mestih in vaseh. Prebivalci Haitija potrebujejo tudi medicinsko pomoč, najprej za čim hitrejšo zajezitev epidemije kolere, nato pa za njeno izkoreninjenje. Nujno jim moramo zagotoviti zdravnike, zdravila in podporne zdravstvene zmogljivosti v zadostnih količinah.

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za resolucijo o razmerah na Haitiju, ker Evropski parlament v njej ponovno izraža svojo solidarnost s prebivalci Haitija, ki sta jih prizadela potres in epidemija kolere. Soglašam z zelo pomembnim pozivom mednarodni skupnosti, pa tudi EU, naj sprejme trdne in dolgoročne zaveze za izpolnitev vseh svojih obljub, saj več kot milijon ljudi še vedno živi v šotoriščih, ki so bila postavljena kot začasna rešitev, organizacije za človekove pravice pa poročajo, da so življenjski pogoji v teh šotoriščih brez kakršne koli infrastrukture strašni, ženske pa „so izpostavljene nevarnosti posilstev in spolnega nasilja“. Prebivalstvo nima dovolj hrane, 80 % prebivalcev Haitija pa živi v skrajni revščini. Nujno je zagotoviti ljudem dostop do zdravstvene oskrbe, pitne vode in sanitarij. Potrebni so ukrepi za dolgoročni razvoj Haitija. Zato se strinjam, da bi morale EU in države članice uvrstiti obnovo Haitija in ponovno vzpostavitev struktur med najpomembnejše prednostne naloge in da je čas za pomoč Haitiju pri razvoju v gospodarsko in politično trdno in neodvisno državo. Mednarodna skupnost mora to priložnost izkoristiti za to, da bo trajno izkoreninila vzroke revščine na Haitiju.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) V potresu na Haitiju dne 12. januarja 2010 je umrlo približno 222 750 ljudi, skoraj 2 milijona pa jih je ostalo brez strehe nad glavo. Deset mesecev po tej tragediji je na otoku izbruhnila epidemija kolere in je do danes zahtevala že 3 333 življenj. Te številke jasno kažejo, da so razmere vse prej kot lahke. Poleg tega kljub novembrskim volitvam, ki so sprožile globoke sume o ponarejanju volilnih rezultatov, država še vedno nima vlade. Z izidom današnjega glasovanja smo Evropsko unijo pozvali k sodelovanju s haitijskimi institucijami pri vzpostavljanju pravil in predpisov, ki bi državi omogočili bolje uporabiti vso finančno pomoč, ki jo je prejela lansko leto, še zlasti pa jo uporabiti v skladu z načeli demokracije in zakonitosti. Poudarek na pomenu povezave med humanitarno pomočjo, obnovo in razvojem ter krepitve politike tesnega sodelovanja z lokalno upravo je, na kratko, rezultat, ki ga želimo doseči s sprejetjem te resolucije.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. ─ Glasoval sem za resolucijo, ki pozdravlja prizadevanja in delo, ki so ga opravile humanitarne organizacije (Rdeči križ, NVO, Združeni narodi) in države članice, ter vztraja, da je treba poročati o nevidnih posledicah humanitarne dejavnosti ter na dejstvu, da je situacija lahko bila pod nadzorom, ker je bilo poskrbljeno za ranjene, pitno vodo in hrano ter začasna bivališča.

Resolucija pa tudi ugotavlja, da je epidemija kolere pokazala skorajda popolno nesposobnost haitijske države v boju z boleznijo, ki jo je lahko preprečiti in ozdraviti, ter pomanjkljivosti sistema humanitarne pomoči v državi z veliko humanitarno dejavnostjo (12000 NVO); poudarja, da humanitarni dejavniki ne morejo še naprej blažiti slabosti haitijske države ali jo nadomeščati, ter da je treba delovati v prid dolgoročnega razvoja, zlasti na področju dostopa do zdravstvene oskrbe, pitne vode in higienskih razmer.

Pozdravlja tudi obljubo Komisije in držav članic na mednarodni donatorski konferenci za obnovo Haitija, da bodo temu namenile 1,2 milijarde EUR, od katerih bo 460 milijonov nehumanitarne pomoči Komisije.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Nekaj več kot leto dni je od tragedije na Haitiju, v kateri je izgubilo življenje več kot 200 tisoč ljudi, prizadetih pa je bilo več kot 3 milijone Haitijcev. Združenja za človekove pravice še danes poročajo, da 1 milijon razseljencev biva v nečloveških pogojih v zasilnih begunskih šotoriščih. Pred letom dni je mednarodna skupnost, vključno z EU, vložila ogromne napore v pomoč Haitiju, da bi preprečili take posledice naravne nesreče, kot jih ugotavljamo danes. Zato je čas, da spet pomislimo na te ljudi: njihovo trpljenje je neizmerno, še zlasti trpljenje najranljivejših med njimi, žensk in otrok. Čas je, da združimo moči in obnovimo normalne razmere v tej deželi, ki so jo naravne sile tako hudo prizadele.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Leto dni po uničujočem potresu na Haitiju se razmere v tej državi niso še prav nič izboljšale. V resnici je izbruh kolere razmere še znatno poslabšal, kljub vsej humanitarni in gospodarski pomoči, ki jo država prejema. Prestolnica Port-au-Prince je še vedno pokopana pod tonami in tonami ruševin, domačini pa imajo za njihovo odstranjevanje na voljo le lopate in samokolnice. Tisoče ljudi je brez strehe nad glavo, cveti trgovina z otroki, država, ki ji vlada diktator, pa se še naprej duši v povolilnem političnem kaosu. Glasoval sem za predlog resolucije, saj prebivalci Haitija potrebujejo našo pomoč, zahodni svet pa mora sprejeti svojo odgovornost.

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. – (PL) Dne 12. januarja smo zaznamovali prvo obletnico zelo tragičnega potresa na Haitiju. Potres je zahteval 222 750 življenj in z domov pregnal približno 1,7 milijona ljudi. V zvezi s temi tragičnimi dogodki je Evropski parlament dne 19. januarja sprejel resolucijo o razmerah na otoku leto dni po katastrofi. Kljub naporom niza mednarodnih organizacij in kljub mednarodni pomoči za obnovo države so razmere na Haitiju še vedno neurejene, država pa se utaplja v krizi. Otok je 10 mesecev po potresu doživel še epidemijo kolere, mednarodni opazovalci pa dvomijo v veljavnost izidov predsedniških in parlamentarnih volitev. Glede na sedanje razmere v tej državi Evropski parlament poziva Evropsko unijo in celotno mednarodno skupnost k solidarnosti z otokom in k tesnejšemu sodelovanju s haitijskimi oblastmi, obenem pa ugotavlja, da bi bilo treba vsak ukrep za obnovo v tej državi sprejeti šele po posvetovanju s prebivalstvom. Pomembno je tudi, da Parlament opozarja na to, kako bi bilo treba zagotavljati pomoč Haitiju; potrebna je pomoč v obliki donacij, ne v obliki posojil, ki bi državo zadolžila. Na koncu bi rad še izrazil svojo solidarnost s Haitijem in upanje, da bo obnova države v prihodnje učinkovitejša.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Leto dni po strašnem potresu na Haitiju, eni od najbolj uničujočih naravnih nesreč v zgodovini človeštva, so rane od te katastrofe še povsem nezaceljene. Kot da grozljivi potres sam še ne bi bil dovolj, je nekaj mesecev za njim orkan zanesel na otok še epidemijo kolere, ki je že tako zapleten politični položaj še zaostrila. Moja odločitev za glasovanje za resolucijo temelji predvsem na spoznanju, da moramo z ukrepanjem in posredovanjem državi zagotoviti vso pomoč, ki jo potrebuje za obnovitev vsaj znosnih življenjskih pogojev. Sedanje državljanske in politične napetosti samo poslabšujejo razmere, saj ovirajo razdeljevanje humanitarne pomoči EU in tako upočasnjujejo obnovo. Zato sem prepričan, da je nujno in v duhu dolžnosti evropskih institucij, da zagotovimo čim več pomoči, vsaj za to, da bodo ljudje, ki so ostali brez vsega, dobili vsaj streho nad glavo, zdravstveno pomoč, hrano in temeljne socialne storitve. Samo z našo pomočjo se bodo lahko ljudje na Haitiju počasi vrnili v normalno življenje.

  Georgios Papanikolaou (PPE), v pisni obliki. – (EL) Glasoval sem za skupno resolucijo o razmerah na Haitiju leto po potresu: humanitarna pomoč in obnova. Resolucija izpostavlja vprašanja, kot so zaščita človekovih pravic in dostojanstva. Opominja nas, da je danes na Haitiju, poleg revščine in negotovosti, ki zadeva večino prebivalstva (60 % jih biva na prostem, 80 % v popolni revščini), še posebej zaskrbljujoč položaj najranljivejših skupin, ki so izpostavljene nasilju, spolnim zlorabam, trgovanju z ljudmi, izkoriščanju in zanemarjanju. V svoji resoluciji Evropski parlament poziva Komisijo, naj stori več kot le jemlje na znanje take primere, naj v praksi prispeva k vzpostavitvi sistema socialne varnosti na Haitiju.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Leto dni po potresu so razmere na Haitiju še vedno kaotične, v državi še vedno vladajo izredne razmere in večina prebivalstva živi v izredno negotovih pogojih. Zato mora mednarodna skupnost, vključno z EU, sprejeti dolgoročno zavezo, da bo izpolnila vse svoje obljube v zvezi s pomočjo za obnovo Haitija in izboljšanje življenjskih pogojev prebivalcev Haitija.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. ─ Haiti je ponovno pereče vprašanje. S to resolucijo ponovno izražamo solidarnost s prebivalci Haitija, ki trpijo posledice potresa in epidemije kolere, in poudarjamo, da mora obnova potekati ob posvetovanju s prebivalci in civilno družbo Haitija ter jih vključevati. Mednarodno skupnost, vključno z EU, nujno pozivamo k trdni, dolgoročni zavezi, da bo izpolnila vse obljube z mednarodne konference donatorjev v New Yorku in nemudoma posredovala finančna sredstva. Poleg tega poudarjamo, da mora EU svojo humanitarno pomoč in pomoč za obnovo zagotoviti kot nepovratna sredstva, ne kot posojila.

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Od vseh naravnih nesreč, ki so prizadele naš planet v letu 2010, je potres na Haitiju povzročil najtežje ozdravljive rane.

Danes, leto dni po drugem najbolj uničujočem potresnem sunku v zgodovini človeštva, so ostanki razdejanja še vedno boleče očitni. Več kot milijon ljudi, od tega polovica otrok, še vedno biva v zasilnih šotoriščih, epidemija kolere pa je v lanskem oktobru terjala več kot 4000 smrtnih žrtev. Še vedno primanjkuje hrane, pitne vode, sanitarij, šol. Od 500 milijard USD, ki so jih obljubile vlade in zasebni donatorji, jih je do prejemnikov doslej prispelo zelo malo ─ le 6 milijard USD ─ preostanek pa je ostal pri obljubah.

Današnje sprejetje skupne resolucije je pomemben korak k vzpostavitvi enotne fronte za spopad z izzivi prihodnosti. Narava uničuje, ljudje obnavljajo. Te besede nas morajo spodbuditi k še trdnejši zavezanosti.

Predlogi resolucij: RC (B7-0031/2010)

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za resolucijo Evropskega parlamenta, saj upam, da bo parlament Republike Litve zmogel politično voljo za zavrnitev predlaganega zakona, ki bi kršil človekove pravice in svoboščine. Upam, da bodo odpravljene vse vrste diskriminacije, vključno z diskriminacijo na podlagi spolne usmeritve. Tega osnutka zakona parlament Republike Litve še ni sprejel, zato ta resolucija Evropskega parlamenta pomeni opozorilo, da je Evropska unija zaskrbljena nad zakonodajnimi predlogi, ki kršijo človekove pravice in diskriminirajo državljane. Poleg tega so predlogi spremembe zakona o upravnih prekrških v nasprotju s členom 25 ustave Republike Litve, ki določa, da se „oseb ne sme ovirati pri iskanju, prejemanju in dajanju informacij in idej“, ter s členom 29, v katerem je zapisano, da „so vsi ljudje enaki pred zakonom, sodiščem ter drugimi državnimi institucijami in uradniki“. Litovska vlada je izrazila negativno mnenje o predlogu, o katerem razpravlja litovski parlament, ker je v nasprotju z mednarodnim pravom, pravom Evropske unije in nacionalnim pravom. Poleg tega odbor za človekove pravice litovskega parlamenta še ni sprejel svoje odločitve glede predlaganih sprememb. Zato upam, da bo litovski parlament upošteval pripombe mednarodne skupnosti, pripombe Evropske unije, to resolucijo Evropskega parlamenta in odklonilno mnenje litovske vlade.

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ob upoštevanju mednarodnih in evropskih zavez glede človekovih pravic, ki veljajo za EU, še zlasti glede pravic vseh manjšin in boja proti vsem oblikam diskriminacije, ni sprejemljivo, da namerava ena od njenih držav članic sprejeti zakonodajni akt, ki očitno meče senco na vrednote in načela, na katerih temelji Unija. Spoštujem pravico vsake države, da obravnava, spreminja in sprejema nacionalno zakonodajo brez kakršnega koli zunanjega vmešavanja, vendar pod pogojem, da to počne ob polnem spoštovanju človekovih pravic in brez kršenja temeljnih načel, v tem primeru načela nediskriminacije, pa naj gre za načela, ki jih predpisujejo Pogodbe, ali načela Listine o temeljnih pravicah. Upam, da se bo Litva ali katera koli druga država članica v podobnem položaju vzdržala sprejetja oziroma bo čim prej dosledno sprožila postopke sprememb katerega koli nacionalnega zakona, ki je v nasprotju s katerim koli členom, načelom ali vrednoto evropske zakonodaje.

  Proinsias De Rossa (S&D), v pisni obliki. ─ Podpiram resolucijo, ki poziva litovski parlament k zavrnitvi zakonodajnega predloga, na podlagi katerega bi se „javna promocija homoseksualnih odnosov“ kaznovala z denarno kaznijo. EP sprejema resolucijo po nizu zaskrbljujočih dogodkov, kot so sprejetje zakona o zaščiti mladoletnikov pred škodljivimi učinki javnega obveščanja, poskus lokalnih oblasti, da bi prepovedale organizacijo pohodov za enakost in gejevskih parad, ter podžigajoč, grozilen in sovražen govor vodilnih politikov in poslancev. Nedavno poročilo Agencije EU za temeljne pravice vsebuje sklep, da bi „spremembe lahko potencialno kriminalizirale skoraj vsak javen izraz, prikaz ali informacijo o homoseksualnosti“. Predlagane spremembe bi bile vsekakor v nasprotju z zavezami Litve v okviru njene ustave, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah. Znana so mi trdna in ob različnih priložnostih izražena stališča predsednice Republike Litve, Dalie Grybauskaitė, ki obsoja predlagano homofobno zakonodajo kot škodljivo litovskim državljanom in ugledu Litve, in pozivam predsednico, naj vloži veto na predlagane spremembe zakona o upravnih prekrških, če bodo sprejete.

  Harlem Désir (S&D), v pisni obliki. V zadnjih mesecih je litovski parlament sprejel niz zakonov, ki prepovedujejo ali kaznujejo vsako javno omembo homoseksualnosti ali biseksualnosti. Predlog, o katerem ta čas razpravlja litovski parlament, je sprememba zakona o upravnih prekrških, po kateri se „javna promocija homoseksualnih odnosov“ kaznuje z globo do 2900 EUR.

Ta zakonodajni akt pomeni očitno kršitev Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in Pogodb Evropske unije, ki zavezujejo EU in države članice k podpiranju svobode govora in temeljnih svoboščin ter k zagotavljanju evropskih instrumentov za boj proti diskriminaciji in kršitvam človekovih pravic.

S sprejetjem te resolucije pozivamo k umiku zakonodajnega predloga, k vključitvi spoštovanja spolne usmerjenosti med načela, ki jih ščiti državni zakon o izobraževanju, k zagotovitvi prostega dostopa mladoletnikov do informacij o spolni usmerjenosti in k razjasnitvi prepovedi v državnem zakonu o oglaševanju.

To je prvi primer, da katera od držav članic krni pravice in svoboščine evropskih državljanov v zvezi s spolno usmerjenostjo in pod pretvezo nevmešavanja dejansko spodbuja diskriminacijo. Ta homofobna histerija se mora končati.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za resolucijo, ker potrjuje, da je dolžnost institucij EU in držav članic, da zagotavljajo spoštovanje, zaščito in krepitev človekovih pravic v skladu z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in členom 6 Pogodbe o Evropski uniji brez razlikovanja na podlagi spolne usmerjenosti.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Dne 12. novembra 2010 je litovski parlament sprejel sklep o začetku obravnave spremembe litovskega zakona o upravnih prekrških, na podlagi katere bi se javna promocija homoseksualnih odnosov kaznovala z denarno kaznijo. Pristojni litovski organi zdaj te spremembe proučujejo. To dejstvo je pomembno za našo razpravo v tem smislu, da še ni bil sprejet nikakršen zakonodajni akt, ki bi kršil pravo EU. Zato se vzdržujem ocenjevanja političnih ali zakonodajnih aktov in aktov v zvezi s pristojnostmi, ki so v izključni pristojnosti litovskih zakonodajnih, izvršilnih in pravosodnih organov. Pozivam pa litovske oblasti k spoštovanju svoboščin in načela enakosti in nediskriminacije na podlagi spolne usmeritve.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. Dolžnost in odgovornost Evropske unije in njenih institucij je podpirati spoštovanje človekovih pravic, vključno s pravicami manjšin. Torej morajo zavračati vsako obliko diskriminacije, še zlasti v zvezi s spolno usmerjenostjo, in se boriti proti njej.

V tem smislu podpiram resolucijo Parlamenta kot pobudo za potrditev vrednot in načel, na katerih temelji sama identiteta Evropske unije, brez ogrožanja temeljnega načela subsidiarnosti. Rad bi poudaril pomen upoštevanja in spoštovanja pravice države članice, kot je Litva, da v postopku obravnave in sprejemanja nacionalne zakonodaje svobodno razpravlja o različnih ureditvah in zamislih in jih primerja med seboj. Prav tako bi rad poudaril, da litovske oblasti zagotavljajo svojo odločenost, da bodo spoštovale evropski pravni okvir in ne bodo ravnale v nasprotju z njim, ob tem pa bodo tudi spodbujale spoštovanje človekovih pravic.

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Litva skuša obvladati propagando spolnih usmeritev določenih manjšin in s tem nedvomno in upravičeno želi podpreti pojem družine, ki jo sestavljajo oče, mati in njuni otroci in ki je temeljna celica vsake družbe. Nekaterim ljudem se to zdi nedopusten napad na človekove pravice in očitna diskriminacija. Kot utemeljeno opominja resolucija Skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), pa zakonodajni postopek v Litvi še zdaleč ni zaključen in ga zdaj preučujejo različni nadzorni organi z vidika ustavnih in mednarodnih obveznosti države.

Resolucija tudi poudarja, da ima „vsaka demokracija [...] pravico spreminjati in sprejemati nacionalne zakone in predpise brez zunanjega vmešavanja v razprave v nacionalnih parlamentih“. Že naša razprava sama in predlogi besedil pa so vmešavanje in kršijo pravice Litve in njenih državljanov. To je nesprejemljivo. Ker sta temi povezani, pa bi rad ob tej priložnosti kot francoski državljan izrazil globoko zaskrbljenost v zvezi z vlogo, predloženo francoskemu ustavnemu sodišču v imenu nediskriminacije, ki skuša spodbijati člene civilnega zakonika, ki v skladu z naravnimi načeli določajo pojem zakona kot zvezo moškega in ženske.

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. – (FR) Pozdravljam opredelitev Evropskega parlamenta za poziv Litvi, naj zavrne zakonski predlog, ki uvaja globe za „javno promocijo homoseksualnih odnosov“. Ne pozabimo, da v Evropi ni prostora za homofobijo in da člen 21 Listine o temeljnih pravicah izrecno prepoveduje vsako diskriminacijo na kakršni koli podlagi, tudi na podlagi spolne usmerjenosti. Svet še vedno blokira uvedbo horizontalne direktive o boju proti diskriminaciji, katere namen je zagotoviti enako zaščito proti vsem oblikam diskriminacije. Skrajni čas pa je, da tudi kaj storimo proti temu, da bi podobni zakoni, v popolnem nasprotju z vrednotami, za katere se zavzemamo tukaj, začeli vznikati po vsej Evropi.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. ─ Ena od prvih nalog škotskega parlamenta po ponovnem začetku delovanja je bila umakniti zakon o prepovedi „promocije“ homoseksualnosti v škotskih šolah iz zakonodaje. Ta zakon je sprejela desničarska unionistična vlada Margaret Thatcher ─ vlada, ki je škotsko ljudstvo ni priznavalo. Škotski parlament je imel drugačne poglede in je zakon umaknil, tako da se zakonodaja bolje prilega 21. stoletju. Upajmo, da se bo ljudstvo Litve odločilo podobno.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Geslo Evropskega parlamenta, „Združeni v raznolikosti“, nas mora voditi pri vseh naših dejavnostih, v okviru Evropske unije in zunaj nje. V skladu s tem načelom sem glasoval za resolucijo, saj verjamem, da mora Evropski parlament, čeprav se noče vmešavati v notranje zadeve posamezne države, vedno znati izraziti svoje mnenje in imeti vlogo oglasne deske za potrebe celotne evropske javnosti. Namen danes sprejete resolucije je jasno izraziti enotno stališče našega parlamenta litovskemu enodomnemu parlamentu (seimas). Resolucija vsebuje zahtevo po spremembi predloga za spremembo zakona o upravnih prekrških, na podlagi katere bi se „javna promocija homoseksualnih odnosov“ kaznovala z denarno kaznijo, ki bi, kot je jasno poudarjeno v besedilu, lahko potencialno kriminalizirala skoraj vsak javen izraz, prikaz ali informacijo o homoseksualnosti. Zato menim, da moramo danes kot poslanci EP, še bolj pa kot državljani, zahtevati od litovskega parlamenta, da novo zakonodajo zavrne v imenu pomembnega načela zaščite temeljnih človekovih pravic.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. ─ Evropska unija ne sme dopuščati prav nikakršne diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti (pravzaprav na kakršni koli podlagi). Zato pozdravljam resolucijo, ki izraža strog ukor znakom nestrpnosti v Litvi in daje jasno vedeti, da institucije EU ne bodo mirno stale ob strani in dovolile, da bi Litva sprejela zakon, ki uvaja diskriminacijo dela družbe.

  Véronique Mathieu (PPE), v pisni obliki. – (FR) Na prvem mestu bi rada poudarila, da je boj proti vsem oblikam diskriminacije, še zlasti diskriminacije na podlagi spolne usmeritve, eno od temeljnih načel Evropske unije. To področje danes ureja že precej obsežen sveženj evropske zakonodaje, kar pomeni, da je mogoče to načelo polno uveljavljati v praksi v vseh naših državah članicah. Iztrebljanja homofobije se moramo najprej lotiti v naši zbornici in v naših nacionalnih parlamentih. Pomembno pa je tudi poudariti, da je besedilo, o katerem razpravljamo danes, za zdaj šele zakonodajni predlog, ki ga je vložilo nekaj poslancev litovskega parlamenta.

Poleg tega je predlagana sprememba, ki uvršča javno promocijo homoseksualnih odnosov med kršitve, že doživela javno kritiko s strani litovske predsednice in vlade. Zato se nikar ne prenaglimo z obsojanjem države ali njene vlade. Namesto tega bi raje pozvala naše litovske kolege poslance, naj poskrbijo za dosledno spoštovanje zakonodaje Skupnosti, še zlasti člena 21 Listine o temeljnih pravicah, ki prepoveduje vsakršno obliko diskriminacije.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Enakost vseh državljanov je načelo, pri katerem Evropa vse prevečkrat dopušča kompromise. Želeli bi, da bi se odzvala prav na vsako kršitev tega načela. Resolucija zavrača sprejetje zakona, ki bi kršil načelo enakosti vseh Litovcev na podlagi spolne usmeritve in jih celo kaznoval zaradi tega. Pozdravljam jo in odločno glasujem zanjo.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Med naloge institucij in držav članic EU spada tudi zagotavljanje spoštovanja, zaščite in spodbujanja človekovih pravic v Evropski uniji v skladu z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in členom 6 Pogodbe o Evropski uniji, brez kakršne koli diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti. Predlog resolucije je v skladu s tem vodilom: opozarja, da država Litva ogroža svobodo in načelo enakosti in nediskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Evropska konvencija o zaščiti človekovih pravic in temeljnih svoboščin (ESČP) ljudi z različnimi spolnimi usmerjenostmi varuje pred diskriminacijo. Ob podpisu Lizbonske pogodbe je Litva postala tudi podpisnica ESČP. Evropski parlament meni, da sprejetje zakona o zaščiti mladoletnikov pred škodljivimi učinki javnega obveščanja v litovskem parlamentu pomeni očitno kršitev pogodbe. Poziva litovsko vlado, naj se vzdrži vsakršnega nadaljnjega spreminjanja zakonodaje na tem področju in naj uvrsti spolno usmerjenost na seznam zaščitenih pravic. Vzdržal sem se glasovanja, ker po mojem mnenju ni jasno, koliko pri tem EU posega v notranje zadeve države.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Institucije in države članice EU morajo zagotavljati spoštovanje, zaščito in spodbujanje človekovih pravic v Evropski uniji v skladu z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in členom 6 Pogodbe o Evropski uniji, brez kakršne koli diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti. Zato je nujno pozvati litovske oblasti, naj ne sprejmejo nikakršnega zakonodajnega akta, ki bi bil v nasprotju z načelom enakosti in nediskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. ─ Ponovno smo morali pozvati seimas, naj zavrne predlog spremembe zakona o upravnih prekrških, vključi spolno usmerjenost na seznam razlogov za zaščito v zakonu o izobraževanju, omogoči mladoletnikom, da prosto dostopajo do informacij o spolni usmerjenosti, in pojasni pomen prepovedi v zakonu o oglaševanju, obenem pa izrekamo priznanje odločnemu stališču, ki ga je v več priložnostih zavzela predsednica Republike Litve Dalia Grybauskaitė, ko je kritizirala homofobno zakonodajo kot škodljivo za litovske državljane in podobo Litve. Parlament poziva predsednico, naj vloži veto na predlagane spremembe zakona o upravnih prekrških, če bodo sprejete.

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Leta 2010 je litovski parlament sprejel spremembo upravne zakonodaje o uveljavitvi leta 2009 sprejetega zakona o zaščiti mladoletnikov pred škodljivimi učinki javnega obveščanja.

Ta sprememba bi prepovedala promocijo spolnih odnosov in drugih oblik homoseksualnega obnašanja, ki niso zapisane v ustavi ali civilnem zakoniku, v javnih občilih, nenazadnje tudi zaradi vpliva, ki ga imajo javna občila na čustveni in duševni razvoj otrok.

Člen 10 Evropske konvencije o zaščiti človekovih pravic in temeljnih svoboščin določa, da ima vsakdo pravico do svobode govora. Uveljavljanje teh svoboščin pa je vezano na obveznosti in odgovornosti, zato se lahko tudi kaznuje v skladu z zakonodajo in v smislu zaščite javne morale.

Pri svojem odzivanju na dinamiko trga javna občila vse prevečkrat pozabljajo na skrb za otroke kot posameznike, ki so zelo dovzetni za čustvene vplive. Naš skupni cilj bi moral biti skrbnejša obravnava zadev v zvezi z otroki in mladostniki, kar zahteva sodelovanje z vsemi medijskimi strokovnjaki pri razvoju zanesljivega občutka kolektivne odgovornosti.

  Michèle Striffler (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za resolucijo o kršitvah svobode govora in diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti v Litvi. Medparlamentarni dialog (med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti) je po uveljavitvi Lizbonske pogodbe ena od osrednjih značilnosti Evropske unije. Poleg tega Evropska unija temelji na neizpodbitnih vrednotah, med katere spada tudi boj proti vsem oblikam diskriminacije, in za spoštovanje te vrednote si bom prizadevala ves svoj mandat.